MIha Fujs!

Miha Fujs

diplomsko delo

2

POVZETEK

ABSTRACT

Krajinski park turizma.

Nature Park is a place with outstanding potential for the development of green tourism. Although located in the geographical center of Europe, this protected area away from civilization flows still preserves the traditional rural image. Old farms scattered across the hilly Prekmurje, its forests, flowering meadows and vineyards, create landscape suitable for relaxation and one's well-being.

je prostor z izjemnim potencialom za razvoj zelenega v samem geografskem Evrope, je to zavarovano od civilizacijskih tokov in ohranja tradicionalno podobo. Stare kmetije, raztresene po hribovitem prekmurskem svetu, gozdovi, travniki in vinogradi, ustvarjajo pokrajino, primerno za oddih in sprostitev.

Diplomsko delo obravnava gradnjo hotela v krajinskem parku, in sicer z uporabo naravnih materialov. Objekt je zgrajen kot prizidava kmetiji v kraju vas. Kot nudi gostom nastanitev v samostojnih objektih, postavljenih med travnikom in gozdom, ki posebno bivanja. Hotelska ponudba tudi restavracijo z lokalnimi specialitetami iz pridelanih in center dobrega ki

The thesis deals with the construction of the hotel in the Nature Park, with the use of natural materials. The facility is built as an extension of the existing farm in place Prosecka vas. As a tourist destination, it offers accommodation in small-detached buildings situated between meadows and woods, enabling special experience of living. The hotel's facilities include restaurant with local specialties from homegrown food, and wellness center, which provides extra comfort and activities to improve well-being.

V kontekstu naloge je predstavljen vpliv posega na celotno vas.

Nakazane so sodelovanja kmetij pri delovanju hotela in

Generally, the thesis explains the influence of construction on the entire village as well as possibilities of cooperation of surrounding farms in the hotel's operation and chances of improving the touristic infrastructure of the village.

V kontekstu je predstavljena arhitekturna zasnova hotelskih objektov, ki izhaja iz tradicije gradnje v tem prostoru. Objekti so grajeni iz materialov, ki se v tem okolju od nekdaj uporabljajo za gradnjo To so les, ilovica, slama in opeka.

Cilj diplomskega dela je bil iz naravnih materialov ustvariti sodobno arhitekturo,

Particularly, the thesis presents the architectural design of hotel buildings, which comes from the traditional style of construction in this area. Facilities are made of materials that have been used as building materials in this area through history.

These are wood, clay, straw and bricks.

The goal of the thesis was to use natural materials to create contemporary architecture, linked to existing environment and maintaining the authenticity of Prekmurje.

k

povzetek kazalo

oris problema in cilji

prostorski kontekst prostorska analiza vasi razvojni koncept vasi prostor posega

a

z

a

l

o

2

program ovrednotenje lokacije

32 33 34

programska zasnova zasnova zunanjih ambientov funkcionalna zasnova poti uporabnikov oblikovanje namestitvenega objekta funkcionalna zasnova namestitvenega objekta

36 37 38 39 40 41

zasnova konstrukcije konstrukcija namestitvenih objektov materiali zasnova rabe materialov energetska zasnova objekta

42 44 46 47 48 48 49 49

7

10 11 12 13 14 15 16 17 18

neoviran dostop zasnova zunanje ureditve

22 22 22 23

24 primeri dobre prakse: Juvet Landscape Hotel Hotel Kirkenes Encuentro Guadalupe

25 26 27

prostorski prikazi situacija tlorisi prerezi fasade

52-63 53 54 58 59 62

28 gradnja iz naravnih materialov primeri dobre prakse

28 29 29

70

3

uvod

6

UVOD V Ljudje so jo v je del moje

po

zemlje in stara kmetija, ki v samoti propada. zapustili in iz vasi, okolje pa se je medtem pradedek Mihael Fujs jo je zgradil leta 1925. V

V po kmetije sem se zasnovati hotel, ki bi osmislil njeno prenovo.

Kmetija bi za svoj obstoj potrebovala dopolnilno dejavnost, ki bi ji zagotovila ekonomsko stabilnost. Hotel pa bi z njeno pristnostjo pridobil okolja.

Arhitekturna zasnova hotela temelji na ohranjanju kmetije in dodajanju novih volumnov v odnosu do Za gradnjo se na sodoben uporabi tradicionalne materiale.

7

ORIS PROBLEMA IN CILJI kontekst naloge se na slovensko predvsem na kmetij, ki zgolj s pridelavo in prodajo niso sposobne Industrijska proizvodnja hrane, nizke cene surovin in naravnani prehrambni lobiji majhnemu kmetu spodoben Da bi kraji vendarle svojo identiteto, je potrebno o uvedbi dopolnilnih V

smislu je ta problematika aplicirana na izbrani lokaciji, ki je potencialno za razvoj zelenega turizma. V krajinskem parku ki s svojo odmaknjenostjo in naravno ter kulturno marsikoga pritegne, bi z majhnimi implementacijami lahko dotok obiskovalcev in kraju, da ohrani svojo identiteto.

Ta implementacija bi zato morala izhajati iz danosti v prostoru, poudarjati tradicijo in duh kraja, po drugi strani pa na sodoben bogatiti prostor. V diplomskem delu se to manifestira z zasnovo majhnega hotela v naravi, zgrajenega iz naravnih materialov. Les, opeka, ilovica in slama so materiali iz katerega je zgrajena skoraj vsaka na Smiselno je znotraj tega iskati novo, ki bo zrastlo ob starem.

- hotel v naravi, - gradnja iz naravnih materialov.

Teme so tudi prikazane na primerih dobre prakse.

Cilj naloge je raziskati za hotelske ponudbe na slovenskem

kmetije, smiselnost , se ukvarjati z gradnjo iz naravnih

Metoda dela temelji na analizi obravnavanega prostora, raziskovanju hotelske arhitekture in tehnologije gradnje iz naravnih materialov. Na podlagi pridobljenih podatkov je narejena celostna zasnova hotela ob kmetiji.

lokacija

s ponoson poven, ka san

l o k a c i j a

i r

i

o k v i r Gradec

ZGODOVINA IN LEGA 10 1k m

je pokrajina, ki na skrajnem severovzhodu Slovenije med Muro in Rabo ob tromeji z Avstrijo in Skozi zgodovino je bilo z gozdovi in zato nikoli gosto naseljeno. Rimski zasedbi, njihove naselbine so si sledile po Ledave, je sledila slovanska naselitev, o kateri pa ni veliko znanega.

Sledil je prodor ki so Prekmurja v 12. stoletju v svoj civilno in cerkveno upravni sistem. je od takrat pa vse do leto 1919 spadalo pod (Vas) ter v in nato Sombotelu (Szombathely). Umiritvi razmer po stoletjih vojn v panonski je sledila delitev fevdalne zemlje in ponovna kolonizacija. Fevdalni gospodje so na svojih posestvih naseljevali predvsem slovensko prebivalstvo. fevdalno gornjega Prekmurja se je formiralo okoli gradu Gornja Lendava (Grad). prekmurskih protestantov in nekaj kalvincev v Motvarjevcih) danes na Protireformacija in vpadi pa so prebivalstvo, temu pa je sledila nova kolonizacija v 17. in 18. stoletju. V drugi polovici 19. stoletja je za kot izrazito ekstenzivnega kmetovanja predvsem pomembna odveza, ki spremeni v najemne delavce. Tu so migracij delovne sile: sezonskih ali trajnih izseljevanj. Slike ni bistveno popravila prva agrarna reforma po k Jugoslaviji leta 1919, druga leta 1945 pa le delno, in to predvsem na izseljenega prebivalstva ob zahodni meji. Za drugo polovico 20. stoletja so predvsem dnevne migracije zaposlenih v Mursko Soboto kot regionalno zaradi so tudi vse

m 73k

6k 19

s

terciarno

ploskimi

je sorazmerno suho, letno pade okoli 850

padavin, kar

Podnebje na

je najmanj na Slovenskem. Prst je kisla in slabo rodovitna, zato so razmere za poljedelstvo neugodne,

je za razvoj

in sadjarstva. Kmetijske

posesti so majhne in razdrobljene. Vse to in pa prometna odmaknjenost vplivata na poselitev.

podnebje pa vpliva tudi na rastlinstvo, ki je edinstveno v

Slovenji. Lepa pokrajina, zdrava hrana, prijazni ljudje in mineralni, termo mineralni in energetski vrelcu so hkrati primerjalne prednosti pokrajine, ki v turizmu pridejo do polne veljave.

se

povzeto po: Mariboru, Ekonomskko poslovna fakulteta

v tem, da se

m 1h 7

in

m

mi 35 2h

Murska Sobota

n

Zagreb

iz mehkih usedlin (glina, pesek, prod), ki se

prehodi vzpenja nad ravnino s postaranimi hrbti in

in

Ljubljana

http://www.park-goricko.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=61&id_jezik=0&id_language=0&id_informacija=277

je

43 m

Maribor

povzeto po:

Za

1h

185k m 2h 20m in

10

nahaja v sredini med

vir:http://www.filovci.si/upload/vsebina/hisa_z_blata_big.jpg

http://www.etno-muzej.si/files/oc/teren_29/29_267.jpg

l o k a c i j a

i r

i

o k v i r

http://www.passero.si/images/background/na-terasi.jpg

- panonski svet

- reka Ledava in Krka, potoki iz severa proti jugu v Ledavo. http://images.24ur.com/media/images/640x338/Apr2011/60650381.jpg?2e96

- vode se stekajo v Muro

prekmurska gibanica (lokalne specialitete)

'Kmetijstvo danes ne

perspektive. Posledica dedovanja in preteklega sistema je razdrobljena lastnina kmetijskih Intenzivno kmetijstvo, ki bi lahko konkuriralo v pridelavi tradicionalnih kultur, je v pogojih razvijati, znanja za pridelave pa primanjkuje. Le redki mladi se za delo na kmetiji in ohranjanje le teh, Industrija se v regiji ni razvila v meri, razen tovarne Mura v Murski Soboti, ki je bila do pred nedavnim tudi zaposlovalec. Zaradi slabega upravljanja kadrovanih uprav, je podjetje zaostalo primerjaje globalno tekstilno

http://www.delo.si/assets/media/picture/20130718/670x420_Goricko%20sadovnjaki%2017jul13%20010.jpg?rev=2

Prekmurje je regija, ki nudi neokrnjeno naravo in mir, ravninski svet za kolesarjenje in naravne ter kulturne znamenitosti. bogatijo turizmi in ki ponujajo edinstvene prekmurske dobrote kot so prekmurska in gibanica. Ravno zaradi tega so predvsem nekatere lokalne skupnosti v turizmu zaznale perspektivno gospodarsko panogo za regijo in zato vedno sredstev namenjati razvoju le te. V zadnjem desetletju se je infrastruktura prav tako pa storitve. Kulinarika, bivanje in podporne storitve sledijo sodobnim trendom in ponujajo vse, kar si sodobni, predvsem aktivni, turist.'

vir: http://www.perunika.si/uploads/pics/kolesarjenje_in_pohodnistvo.jpeg

kolesarjenje po krajinskem parku

vir: http://www.prekmurje-slo.com/?p=oregiji

11

12

l o k a c i j a

i r

i

o k v i r

vidre v reki Krki

AVSTRIJA Kuzma

grad Grad Gornji Petrovci

Grad vas

Puconci Cankova Moravske Toplice

rotunda Selo Bad Radkgesburg Kobilje

SLOVENIJA Gornja Radgona Dobrovnik

KRAJINSKEM PARKU V parku najdemo obilo naravne in kulturne objekt na je zagotovo grad Grad, tovrstni objekt na Slovenskem, ki je le uro hoda oddaljen od obravnavane lokacije. V njem si je ogledati stalne muzejske zbirke, kulturne prireditve, je tudi nastanitev in poroke v grajski kapelici. Ob gradu je tukaj cerkev v Bogojini in romanska rotunda Selo v vasi Selo ob Moravskih Toplicah.

Radenci

Murska Sobota

gostilna

grad nastanitev naravna znamenitost cerkev

Ob kulturni pa je vsaj enako pomembna tudi naravna Narava, ki ni bila sprememb zaradi vplivov roke, ponuja pristne hrastove gozdove, narcis in razvejeno ter dobro povezano vodno Jezera, ribniki in kvaliteten naravni habitat vidram, katerih populacija je

kmetija z nastanitvijo

l o k a c i j a

o

j i

o k v i r

vir: http://si.worldmapz.com/photo/4072_en.htm

PROSTORSKI KONTEKST vas je kraj v Krajinskega parka Gre za naselje v potokov Bezjaka in Gajika, ki oklepata hrib Vreje (324 m). Vas je razdeljena na posamezne zaselke, to so: Vreje,

breg,

graba,

120 prebivalcev V vasi danes okoli 120 prebivalcev v gospodinjstvih. Prebivalstvo se z leti vedno manj krajanov se ukvarja s kmetijstvom, nekaj jih je zaposlenih v Murski Soboti, nekaj jih je v tujini.

Po legendi imajo Tako pravijo izviru, kjer bi naj stala kapelica, ki se je pogreznila v zemljo. Ljudje so v preteklosti hodili po vodo V tem kraju ni veliko pomembnih stavb in ne velikih dogodkov, pa ga obdaja zmeraj nedotaknjena narava. Tu ljudje, ki se trudijo za jutri. Mlademu rodu se zagotoviti prihodnost, hkrati pa ga spomniti na preteklost, ki ni bila zmeraj lepa in prijetna. Svoj vzor si jemljejo pri prednikih, ki so zmeraj za soseda, ga nagovorili s prijazno besedo in mu pomagali v stiski.

pridelki S

0m

200 100

500 m

http://www.puconci.si/splosni-podatki/predstavitev-krajev/86-prosecka-vas.html

13

14

l o k a c i j a

o

j i

o k v i r

gozd

topografija

Roudijeva graba

vode

ceste in poti

Opakova graba

PROSTORSKA ANALIZA VASI Potoka sta izoblikovala hribovje. Vrhovi bregov so

tako, da se ravninski svet v obliki Y med z gozdom, na med vrhovi in potoki pa

gostota pozidanosti je v samem stanovanjskih trgovina, gasilsko in skupnosti. Izven je grajena struktura

vasi, kjer so ob kmetijah in ter prostori krajevne po brez posebnih

Skozi vas poteka neprometna cesta, ki povezuje cesto Murska Sobota -

in

polja in travniki S

Na kmetijah prevladuje svinjereja in govedoreja, nekaj je in konjereje.

Prideluje se zelenjavo, krompir, koruzo in Postavljenih je tudi nekaj

0m

200 100

500 m

l o k a c i j a

nastanitvene enote

vzpostavitev restavracije krepitev lokalne pridelave

ureditev sprehajalnih poti

hotelska nastanitev

o

j i

celostna ureditev vasi

P

nabiranje gob

grad

restavracija

narcisna polja

vinarna (Marof)

sprehajanje s konjem

o k v i r

sprehajalna pot

P

vinarna (5 min)

P

RAZVOJNI KONCEPT VASI Po

vzpostavitvi hotelske infrastrukture in obnove stare kmetije se pritok

Ponudba lokalnih specialitet v restavraciji temelji na pridelanih s se odpira sodelovanja z ostalimi kmetijami. V restavraciji je ob Po vzpostavitvi hotela se gradnja infrastrukture po celotni vasi. Po poljih in gozdovih se uredijo sprehajalne poti, lokalne kmetije dodajajo ponudbo, v se odpre trgovina z proizvodi in za kolesarje, na travnikih in manj zanimivih poljih se uredijo V program se tudi vin v vinarni Marof na vzhodnem robu vasi, ter vodene sprehode in kolesarske ture na Grad, ki je oddaljen slabo uro hoda iz S

0m

200 100

vir posnetka v ozadju: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

500 m

Hotel je tako le katalizator razvoja celotne vasi, ki s prihodom turistov

15

16

l o k a c i j a

o

j i

o k v i r

sosednja kmetija gozdna pot mesto fotografije

gozdni rob jablana vodnjak drevesi na travniku kmetija dostop

prostor obdelave

sosednja kmetija

cesta v vas

sosednja kmetija

potok vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

S

0m

20 10

50 m

l o k a c i j a S

0m

j i

o k v i r

dostopna cesta iz vasi

20 10

o

50 m

asfaltirana dovozna cesta neasfaltirana dovozna cesta gozdna pot grajeno vodnjak naravna dominanta

dostop iz vasi dostop na lokacijo

kmetija vodnjak

vir: osebni arhiv

drevesi na travniku

ZAZNAVNA ANALIZA Lokacija se nahaja na zahodni strani vasi. Pot nas pripelje mimo kmetij do sredi travnika, ki ga obdaja gozd. Prostor je tih, odmaknjen od prometnih cest in star vodnjak in gozd uokvirjajo predviden prostor gradnje. Iz travnika se odpira pogled proti severu

jablana

gozdni rob

17

18

l o k a c i j a

o

j i

o k v i r

1 vir: osebni arhiv

3

2

1 zahodna fasada stanovanjskega kraka 2 situacija fotografij

VREDNOTENJE

IN

vir: osebni arhiv

ANALIZA

Kmetija je bila zgrajena leta 1925. Objekt je zasnovan v obliki U pri je zahodni krak namenjen stanovanjski namembnosti, v severnem delu so hlevi za in prostor za shranjevanje slame na na vzhodu pa je za kmetijsko orodje in prostor za kuhanje krme. Pod stanovanjskim delom je tudi klet za spravilo pridelka. Stavba oblikuje osrednji gospodarski prostor, ki je bil namenjen opravilom. Iz hlevov so izvedeni izhodi na severno stran objekta za dostop in gnojnice, tako da se umazane poti niso z osrednjim Vhod v stanovanjski del objekta je oblikovan z gankom. Obod objekta je iz opeke, ki so jo med gradnjo kar na lokaciji.

Okenske in vratne odprtine so iz lesenih ornamentiranih profilov, vsa okna stanovanjskega dela imajo tudi lesena polkna. Leseno je krito z

severna fasada s servisnimi dostopi 3 vir: osebni arhiv

l o k a c i j a

zahodna fasada

235

11

12

13

420

10

9

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

gank hodnik kuhinja shramba spalnica dnevni prostor podest

o

j i

5 vir: osebni arhiv

hlev za govedo wc prostor za pripravo krme

1100

2350

skupaj kvadratura

8

7 1 8 vir: osebni arhiv

6

5 3

595

2

4

1730

stanovanjski krak

gospodarski krak S 0m

zunanji wc

4 2

10 m

9 vir: osebni arhiv

2 vir: osebni arhiv

o k v i r

19

zapeljemo vas, pozabimo vas

dragi gostje, nocoj igramo za vas!

Nocoj igramo vino, ljubezen in greh, nocoj igramo toplino in smeh,

dragi gostje, nocoj igramo za vas!

Nocoj se nam bodo ljubezni vrnile, nocoj zaskelel bo spomin, oljke so nam ga v burjo zavile,

po zvitih poteh,

dragi gostje, nocoj igramo za nas !

obletnice, solze in bol, krizanteme in mol !

Vlado Kreslin: Nocoj igramo za vas

22

t e o r e t s k a

i z h o d i

a

TRAJNOSTNI RAZVOJ Pobude za trajnostni razvoj v Sloveniji si prizadevajo za razvoj kmetijstva ki bi okoljsko in gospodarsko odgovorno prinesel pozitiven v slovenskem prostoru. Kmetijstvo bi na ta pridelovalo kakovostna, varna visoke prehranske vrednosti, zagotavljalo javne dobrine: biotsko raznovrstnost in kulturno krajino, vodo in okolje ter nudilo kakovostna delovna mesta in povezave z drugimi sektorji. povzeto po: http://www.itr.si/nvo-portal/mapa/trp_eu_slo

kmetije na in neenovitih predelih slovenskega s kmetijstvom ohranjajo ekonomsko neodvisnost, zato je za njihov obstoj potreben razvoj dopolnilnih dejavnosti. Kraji s kvalitetno naravno in kulturno krajino lahko dopolnilne dejavnosti udejanjijo v obliki ponudbe. Kmetije z nastanitvijo, gostilne in restavracije, kmetije s prodajo kvalitetnih so neagresivne oblike razvoja ki ohranjajo njegovo prvobitnost. S povezovanjem ponudb kmetij in celostnim razvojnim programom regije lahko turizem na slovenskem pozitivno vpliva na razvoj in ohranitev le-tega. ekonomsko

turizem ali ekoturizem je koncept turizma, ki je prijazen do okolja in v povezavi z obsegom. Pomeni potovanja v naravna oziroma obliko turizma, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva. V svojem bistvu gre za obliko odgovornega turizma v naravna, pristna, umaknjena in po navadi varovana ki manj vplivati na okolje.

Kot sinonime za ekoturizem poznamo naslednje izraze: kakovostni turizem, trajni ali turizem, zeleni, odgovorni, inteligentni, mehki, alternativni,

turizem, Ekonomska fakulteta) vir slike:http://sustainability.ceres.org.au/wp-content/uploads/2013/03/Our-Say-March-2015.png

trajnostno okoljsko

osnovna shema trajnostnega razvoja

t e o r e t s k a

vir: http://www.brda.si/mma/%20%20e%20%20nje/2012092714143679/mid/

kakovostno vino

ponudba lokalnih izdelkov

vir: http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1338534375-746945.jpg

http://images.ttcdn.co/i/product/2000/0/34664-df31ef1211164c9aa99529720593536a.jpeg

i z h o d i

a

Primer dobre prakse Brda so kvaliteten prikaz in razvoja z dopolnilnimi dejavnostmi. Bogata pokrajina, arhitekturna enovitost z mediteranskimi strnjene naselbine po vrhnjih delih so bili dober predpogoj za razvoj turizma. V zadnjih dvajsetih letih so z razvojem ponudbe in infrastrukture Brici zelo pridobili na prepoznavnosti in avtonomnosti regije. turizma so se pojavili pri posameznih vinogradnikih, ki so se kasneje povezali v vinsko cesto. Nastajali so novi dogodki, povezani z vinom. Vinarji so se predstavljali na vinskih in kmetijskih sejmih po Sloveniji in drugod po Evropi ter promovirali svoj izdelek in ponudbo kraja. Od turizma so k stacionarnemu turizmu. Z rastjo gostinskih in kapacitet so se krepili posamezni kraji. Turiste se je aktivno v stare (trgatev, Martinovanje ustvarile pa so se tudi nove prireditve, ki so dodatno krepile prepoznavnost kraja in izdelkov (praznik praznik rebule in olja, dnevi poezije in vina,...).

Poleg vseh naravnih in kulturnih znamenitosti se je tudi infrastruktura. Nastale so posebne ceste in steze za kolesarjenje, rekreacijski objekti in naprave v naselju objekti in objekti za zabavo) in rekreacijski objekti izven naselja (kolesarske poti, jahalne poti, S stalnim razvojem infrastrukture in storitev lahko Brda dosegajo vsakoletno porast obiska ter krepijo prodajo in izvoz lokalnih izdelkov. se socialna varnost kmetij, se tudi stopnja zavedanja o ohranjanju identitete prostora, ki ima pomembno vlogo pri privabljanju turistov v te kraje. povzeto po: M. Sirk, 2013, Razvoj turizma na fakulteta

v

brdih. Univerza v Ljubljani, Filozofska

Brda so v marsikaterem smislu zelo podobna Obmejna lega, hribovita pokrajina, bogata naravna in kulturna ter in sadjarstvo so obeh krajev. naravnan razvoj Brd je vir: http://mojaleta.si/Clanek/~/GetImage.jpg?openType=image&id=33880

hribovita pokrajina bogata z nasadi vinske trte

23

24

t e o r e t s k a

i z h o d i

a

HOTEL V NARAVI Hotel si navadno predstavljamo kot kompleks z linearno postavljenim nizom sob, kjer so gostje po principu predalnika v stavbo. Na eni strani sob je navadno ozek povezovalni hodnik, na drugi pa okno z usmerjenim pogledom. Velik hotelski lobi in ogromna restavracija sta v nepregleden niz hodnikov pa s Nekateri primeri hotelov pa ta Hotelska soba tako postane samostojna postavljena na atraktivno v naravi. Hotelski hodnik se spremeni v pot po prostem. Soba je v neposrednem stiku z naravo, zunanji in notranji prostor se prepletata, povezanost z zunanjostjo je vzpostavljena v ravneh, ne samo v vizualnem. Oblika in materialnost objektov se zliva z okoljem, Namesto monumentalne zgradbe se objekti vsak objekt svojo funkcijo, obliko in avtonomnost.

po prostoru, kjer ima

t e o r e t s k a p

r

i

m

e

r

i

d

i z h o d i o

b

r

e

p

Jensen Skodvin architects 2007-2008 Gre za nazoren primer hotela v naravi, kjer po gozdu objekti predstavljajo hotelske sobe, ki so v neposredni povezavi z pokrajino. Objekti so grajeni iz lokalnega lesa in oblikovani tako, da se lahko prilagajajo konfiguraciji terena in drevesnim deblom. Skozi panoramska okna lahko obiskovalci v pogledih v naravo.

JUVET LANDSCAPE HOTEL

Arhitekti so razvili sedem tlorisov nastanitvenega objekta. Vsak objekt je sestavljen iz treh elementov, spalnice, kopalnice in dnevnega prostora. Prostori se nato zlagajo glede na mikrolokacijo, debel dreves, smer vir: http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa/

vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/88/95/e8/8895e8226541a96cdb4bbeb192deade9.jpg

vir: http://o.homedsgn.com/wp-content/uploads/2011/03/Juvet-Landscape-Hotel-26.jpg

vir: http://www.uniqhotels.com/media/hotels/23/juvet-landscape-hotel-07.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/11/1896355410_juvetlandskapshotel-9772.jpg

r

a a

k

s

e

25

26

t e o r e t s k a p

r

i

m

e

r

i

d

i z h o d i o

b

r

e

p

r

a a

k

s

e

SAMI RINTALA 2005 Hotel je postavljen ob Barentsovem morju in nudi jadralcem, lovcem in ostalim, ki jih pot pripelje mimo. je skromno opremljena, nudi samo osnovne stvari za bivanje, majhno tri in mizo. Objekt se z enostavno obliko subtilno vklaplja v obalno panoramo, pogledi iz notranjosti so skrbno usmerjeni proti morju. Zgrajen je iz lesa, ki je zunaj pobarvan temno, tako da vpije toplote v neprijaznem podnebju, od znotraj pa je bel, kar maksimalno vir: http://www.archdaily.com/1032/hotel-kirkenes-sami-rintala/

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/101.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/112.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/0110.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/09.jpg

HOTEL KIRKENES

t e o r e t s k a p

r

i

m

e

r

i

d

i z h o d i o

b

r

e

p

Graciastudio (Jorge Gracia) dolina Guadalupe, Mehika 2011

ENCUENTRO GUADALUPE

Zanimivost tega projekta je, da v na videz neprijaznem skalnatem nastane atraktivna za oddih. Kompozicija objektov se nevpadljivo zliva s ki se s stebri elegantno vpenjajo v skalovje. Objekti se na ta odmaknejo od terena, s se do narave. Pogledi so usmerjeni v dolino, sobe so asketsko opremljene, pomembna je bivanja, ki je v tesni vir: http://www.archdaily.com/199347/endemico-resguardo-silvestre-graciastudio/

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/01/1326329706-mainimage-gracia-hotelendemico-1303.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/01/1326329897-gracia-hotelendemico-1343.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/01/1326329919-gracia-hotelendemico-1486.jpg

vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/01/1326330480-gracia-hotelendemico-2575.jpg

r

a a

k

s

e

27

28

n a r a v n i

m a t e r i a l i

ZEMLJA Zgleden primer arhitekture iz zemlje je arhitekta Martina Raucha v Voralbergu. Materialnost objekta je v neposredni povezavi s pokrajino, je kot monolitni blok iztisnjena iz terena, Zidovi objekta so butani iz zemlje, vmes pa so vgrajene plasti ilovnate opeke, ki poudarjajjo horizontalnost in na fasadi ustvarjajo igro svetlobe in sence. vir:http://www.architonic.com/aisht/rammed-earth-house-rauch-family-home-boltshauser-architekten/5100620 http://www.lehmtonerde.at/uploads/pictures-w850/Rauch_Schlins_30_08_2008_011.jpg

LES

GRADNJA IZ NARAVNIH MATERIALOV je skozi zgodovino vedno gradil iz materialov, ki so mu bili na voljo. Na ta so se na prostor v katerem so bile grajene. Kamnite krasa so pred burjo, lesene v gorskem svetu so enostavno in lahko gradnjo v dostopnem terenu, iz ilovice v panonskem svetu pa so ustvarjale prijetno klimo v poletnih in hladnih zimskih mesecih. Zdi se, da se je material nekega kraja povsem prilagodil na razmere, ki prevladujejo v tistem okolju.

V globalizacije pa je to zamrlo, masovna produkcija gradbenih materialov in transportne so enostavno in hitro gradnjo ne glede na kraj in s tem podobe posameznih pokrajin. Gradbena industrija se je izoblikovala na da funkcionira po najbolj metodi gradnje, v slovenskem prostoru je to zidanje iz opeke, betona in stiroporja. se razlikujejo le po obliki ter pigmentu fasade. Posledica tega je identitete posameznega kraja, enake pa najdemo po vsej je tudi v investitorjih, ki navadno Kvalitetna arhitektura zato predstavlja povezavo s prostorom, tako iz prostorskega vidika v smislu pravilne postavitve prostorov in ustvarjanja pogledov, kot tudi iz vidika tradicije in uporabe materialov, za posamezen kraj.

Lesena ki se intimno povezuje s prostorom v katerem stoji, je Pascala Flammerja v Balsthalu. Na videz tradicionalna oblika arhitekture ima sodobno prostorsko zasnovo. Podstavek je po celotnem obodu steklen, vanj pa je postavljen delno poglobljen dnevni prostor, ki se v nivoju terena neposredno povezuje z okoljem. V prostoru je kot da sedimo sredi travnika. Leseni konstrukcijski elementi z diagonalnimi zavetrovanji reinterpretirajo tradicionalnih lesne zveze, za vernakularno arhitekturo. vir: http://www.archdaily.com/487556/house-in-balsthal-pascal-flammer-architekten/ vir: http://blog.tagesanzeiger.ch/sweethome/wp-content/uploads/sites/16/2014/05/SH_Flammer0514_9385.jpg

SLAMA Slamnata v francoski pokrajini Alzaciji je eksperimentalni 'hommage' tradicionalni vernakularni arhitekturi tega kraja. Inspirirana po starih skednjih za shranjevanje slame, predstavlja vez med tradicijo in sodobnostjo, saj ne poustvariti habitata, s inovacijami nadgrajuje bivanjski prostor na udobja, ambientalne vir: http://www.archdaily.com/293112/ecologic-pavilion-in-alsace-studio-1984/ vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/11/50a1e4f9b3fc4b0c8c0001da_ecologic-pavilion-in-alsace-studio-1984_portada.jpg

n a r a v n i

m a t e r i a l i

SISTEM GRADNJE IZ NARAVNIH MATERIALOV Leta 2010 smo skupina Fakultete za arhitekturo zgradili v okolici Johannesburga, glavnega mesta republike. Za gradnjo zidov se je uporabila kombinacija slame in gline, butana v kar se je izkazalo za in preprost sistem gradnje. Nastala stena ima dobre toplotnoizolacijske lastnosti, v prostoru uravnava gradnja je hitra in poceni. Material je uporabljen v svoji

vir: osebni arhiv

vir: Jure Kolenc

preverjanje konsistence emulzije

vir: Jure Kolenc

'zalivanje' slame z ilovico

Prekmurje je znano po gradnji butanih, cimpranih in slamnatih Tako se je gradilo pa tudi danes se pojavljajo primeri naravno grajenih na Imajo pa ti gradbeni sistemi tudi svoje pomanjkljivosti. Butana stena iz ilovice potrebuje za konstrukcijsko stabilnost debelino od 50cm, toplotnoizolacijske lastnosti pa kljub debelini ne zagotavljajo predpisanega koeficienta prehoda toplote. Cimprane imajo stene iz lesenih plohov, ometanih z ilovico, kar zahteva velike lesa, s v naraste gradnje. Slamnati sistemi so sicer energijsko in ekonomsko bolj dostopni, vendar se ob nekvalitetni vgradnji

Prikazan sistem, kombinacija ilovice in slame, je nadgradnja teh principov gradnje.

Za konstrukcijo se uporabi lesen skelet, ki je zapolnjen s polnilom. lesa je s tem ilovice in slame kot polnila pa je zanemarljiv, zato je stena v primerjavi z ostalimi ekonomsko najbolj dostopna. Slama v steni toplotnoizolacijske lastnosti, glina pa uravnava vlago in odganja zajedalce. Butanje poteka hitro, v enem dnevu lahko ena oseba s pripravljenim materialom izvede

vir: Jure Kolenc

vir: osebni arhiv

butanje

vir: Jure Kolenc

IZDELAVA BUTANE STENE

Slama in ilovica sta bila uvedbo prikazanega obliki.

osnovna materiala za gradnjo v Prekmurju. Z gradnje bi se ta tradicija nadaljevala v posodobljeni

29

projekt

Zato sem se tudi vrniti v to okolje, ker je tu prvotnost v ljudeh zelo prisotna. Zelo so ohranjeni nekateri tudi je zelo ohranjeno in skozi duhovno arheologijo se da priti do prvotnosti.

32

i

d

e

j

n

a

z

a

s

n

o

v

a

IDEJNA ZASNOVA PROGRAM Osnovni namen posega je stare kmetije in izvedba hotelskega programa v objektih, ki so smiselno razporejeni po lokaciji, da avtonomno delovanje kmetije in restavracije ter zasebnost nastanitvenim enotam.

Kmetija ohranja svojo primarno funkcijo, skrbi za prostor, obdeluje njive in redi nekaj predvsem in posamezno govedo. Z obsegom pridelave ni avtonomna v pridelane hrane za napajanje restavracije oz. hotela, Kmetija v svoji obnovljeni primarni obliki in funkciji prikazuje tradicionalno tem okolju.

v

RESTAVRACIJA IN KUHINJA Restavracija ponuja lokalne specialitete, gibanico, mesnine, vino in sokove. Ima do 50 kar jo med restavracije, na ta lahko tesneje vzpostavi odnos med gostom in kuharjem. Kuhinja se zato vizualno povezuje z restavracijo. Pomemben je tudi stik z zunanjostjo, vizualne povezave z

SOBE Hotelska nastanitev je v objektih, ki so po obravnavani lokaciji. Objekti ustvarjajo intimne prostore in ambiente v neposredni povezavi z okoljem. Grajeni so iz naravnih materialov, ki so se skozi zgodovino uporabljali za gradnjo v tej regiji. To so ilovica in slama, les in opeka, razna pletenja ter kamen.

Kljub rabi primitivnih materialov so zasnovani sodobno in imajo dobre vir: osebni arhiv

Bivanje je v majhnih zasebnih objektih, ki so sodobno zasnovani in izhajajo iz tradicije prostora.

SPREMLJEVALNI PROGRAM Za prostega je pomembno, da se dodatne dejavnosti na kmetiji. Zato se predvidi center dobrega z bazenom in savno ter skupni prostor za prostega ob in slabem vremenu, ki ni nujno navezan na restavracijo. Tako so bivanja na kmetiji, od razvajanja do rekreacije in kulinarike pa tudi sodelovanja pri kmetijskih opravilih.

Bazen, savna, prostor za rekreacijo in dnevni prostor so dodatne dejavnosti, ki so na voljo gostu med nastanitvijo.

vir: http://2.bp.blogspot.com/-X6MnV_jVvbI/TWhotInrmKI/AAAAAAAAAEM/L8nLWbROgmo/s1600/0002Winter%2BRomance.jpg

http://static1.architectforum.hu/files2012/n00/01/53/04/800-1g65t2-08-amarespousada-9.jpg

i

d

e

j

n

a

z

a

s

n

o

v

a

pogled na polja in gozd vir: osebni arhiv

prostor nastanitve

P

vir: osebni arhiv

pogled proti naravi

dostop iz vasi

travnik

kmetija

OVREDNOTENJE LOKACIJE

polje

TRAVNIK travnika predstavlja del lokacije, ki je iz juga in zahoda obdan z gozdom, na vzhodu je nanj obrnjena glavna fasada kmetije, proti severu pa se odpirajo pogledi na polja in gozdove. Posamezna drevesa so imela funkcijo polj, danes pa so zgolj dodana vrednost travniku. Zaradi zaledje gozda Pozidava mora ohranjati in nadgrajevati ambientalne kvalitete travnika.

KMETIJA Pas kmetije se v osi sever-jug najbolj neposredno navezuje na delovanje kmetije. Iz strani je glavni dostop na notranje na severu pa so servisni vhodi v objekt. Nanj je smiselno navezati servisni dostop do kuhinje. Na delu se pas uredi z zasaditvijo sadovnjaka, s dodatno zaznamuje prehod med hotelskim in kmetijskim delom.

POLJE polja kmetije so na vzhodu, kjer je urejen tudi dostop iz vasi. Prostor je izpostavljen pogledom sosednjih kmetij in prometnemu zato je smiselno polja vir: http://s25.photobucket.com/user/fruitnut_/media/Apples/IMG_9637.jpg.html

sadovnjak

vir: osebni arhiv

http://sl.greening-solution.com/wp-content/uploads/2013/06/parking_lot08.jpg

kmetija

vir: http://www.pictureslovenia.com/media/img/pic/500/843/1706401567770910.jpg

33

34

o d n o s

d o

o b s t o j e

e g a

kmetija je primer prekmurske arhitekture iz 20. stoletja.

Na krajinskega parka je nekaj podobnih objektov, ki izhajajo iz tega obdobja. Sorodna je bila za prikaz prekmurskega prostora uporabljena tudi v filmu Traktor, ljubezen in rock'n'roll Branka (po Hotel ob svojem delovanju prikazati tradicionalni v tem okolju, za kar se uporabi arhitekturna Zato se kmetijo ohrani in obnovi v njeni podobi, povrne se ji primarne funkcije, da bi gostje na ta lahko Pomemben je dialog nove stavbe z

Zasnova nove stavbe je v

PRIMER DOBRE PRAKSE Alvaro Siza - The Van Middelem-Dupont house

http://th03.deviantart.net/fs71/PRE/i/2012/039/e/e/van_middelemdupont_house_study_by_half_a_danish-d3l8d04.jpg

o b l i k o v a n j e

nova konfiguracija

v o l u m n a

OBLIKOVANJE VOLUMNA Za kvaliteten dialog z nova stavba volumensko ne sme presegati Ker je novega programa kot kmetije, se izkoristi teren in se vanj integrira podstavek v katerem se skrije kuhinjo in Na podstavek se postavijo trije volumni povzeti po obliki kmetije.

Postavitev volumnov v dialogu s kmetijo ustvarja nove zunanje ambiente, ki se Z zamikom volumnov nastanejo praznine, ki dovajajo naravno svetlobo v podstavek.

integracija podstavka v teren

postavljanje volumnov na podstavek

odmik volumnov - nastanek praznin

35

36

p r o g r a m s k a

z a s n o v a

PROGRAMSKA ZASNOVA Primarna dejavnost se ohranja, kmetija skrbi za prostor, obdeluje

njive in

RESTAVRACIJA Restavracija je odprtega tipa in ponuja hrano dnevnim obiskovalcem ter hotelskim gostom. Na jedilniku so tradicionalne prekmurske jedi, za katere se uporabljajo lokalni pridelki iz vasi, s se pripomore za ekonomsko stabilnost V restavraciji je tudi prodaja izdelkov

izdelave (marmelade,

izdelki,

HOTELSKI LOBI Skrbi za administracijske zadeve in udoben prihod gostov restavracije in hotela.

DNEVNI PROSTOR ZA HOTELSKE GOSTE prostor za goste, v katerem lahko prebivalci hotela skupaj

Prostor za telesno dobrobit. Gostu aktivno ob slabem vremenu in hladnih zimskih mesecih.

prostega

svoj

info +

tudi servisni prostori

SAVNA

P

prostor, ki je povezan z bazenskim

V objektu so savna,

savna (4 osebe)

BAZEN zunanji bazen, primerno povezuje z restavracijskim delom hotela.

P

na lokacijo, tako da se vizualno ne

8 parkirnih mest

dostop

HOTELSKE SOBE

soba (2 osebi)

Vsaka hotelska soba je samostojen objekt. Objekti so postavljeni na travniku med gozdom in kmetijo. Posebej pomemben je stik z naravo in intimnost prostorov. Objekti ne prevladujejo v prostoru, vzorec zidave je organski, s se zagotavlja integracijo v naravno okolje. Soba predstavlja atraktivno

kuhinja recepcija + bar dnevni prostor za goste

pokrita (topla) povezava nepokrita (hladna) povezava

z a s n o v a

a m b i e n t o v

ZASNOVA ZUNANJIH AMBIENTOV SADOVNJAK V pasu

od kmetije je postavljen sadovnjak, ki skupaj z stavbo vhodno Sadovnjak predstavlja filter med hotelskim in delom. Z urejenimi travnatimi in posameznimi klopmi tudi kot prijeten poletni ambient za branje knjig v senci sadnega drevja.

tvorjenje zunanjih ambientov glede na funkcijo

Vhodno

gozd

hotelske sobe

travnik

Bivanjski volumen

restavracije

je namenjeno povezavi

hotelskih sklopov, kmetije,

kmetije, ter volumna restavracije in vhodnega foyerja

vhodno komunikacijska os

BAZEN Program restavracije in bazena je potrebno vizualno zato je bazenski del postavljen na stran novih objektov nasproti restavracijskemu atriju na severu.

Bazenska je delno vkopana v teren, zato na vzhodu nastane podporni zid ob

bazen

sadovnjak

TRAVNIK Travnik je dnevna soba na prostem. Z urejeno trato in posameznimi drevesi je to prostor miru in sprostitve. Rob travnika je obogaten z zasaditvijo posameznih dreves in nastanitvenimi objekti.

37

38

projekt

funkcionalna

zasnova

FUNKCIONALNA ZASNOVA Na vogalu podstavka je vhodni foyer, od koder je dele hotela.

povezava v preostale

V notranjosti podstavka so skriti kuhinja in vsi servisni prostori.

Na jugovzhodni rob podstavka je kot podporni zid. Bazen se sadovnjaka na vzhodu.

bazenska ki iz vzhodne strani povezuje z drevesnimi

Lamela restavracije je iz podstavka, tako da je po celotnem obodu neposredno povezana s travnikom.

Med kuhinjo in restavracijo je svetlobni atrij, ki dovaja naravno svetlobo v prostor in deloma prostora med seboj. Vizualna povezava je zaradi transparentnosti atrija ohranjena.

NADSTROPJE Na podstavek so postavljeni trije volumni, ki vsak na svoj gostu.

V volumen nad vhodnim foyeryem je Nad restavracijo je prostor za mesecih. Gostje lahko tukaj aktivno

zagotavljajo udobje

dnevna soba, kjer je aktivnosti ob slabem vremenu ali zimskih prosti prostor je namenjen vadbi, NADSTROPJE

V

volumnu na jugu je savna, ki je orientirana proti gozdu. Tako je

p S

0m

o

t

i

u

p

o

r

a

b

n

i

k

o

v

10 5

25 m

situacija

poti gostov in zaposlenih pot avtomobila pot traktorja

P

POTI UPORABNIKOV poti gostov poti zaposlenih pot hrane S

0m

4 2

poti nadstropje

10 m

Hotel je zasnovan tako, da posamezne stavbe predstavljajo funkcije hotela. Komunikacije zato potekajo po prostem. Poti so nakazane s postavitvijo objektov in ureditvijo tlakov.

Znotraj objekta, v katerem je restavracija in kuhinja ter vsi servisni prostori, je bilo pomembno urediti kvalitetno komunikacijsko ki udoben dostop v hotelski lobi in posreden prehod v restavracijo ter hotelsko dnevno sobo.

Restavracija je v neposredni kuhinje za bolj enostavno in hitro distribucijo jedi. Zaradi majhnosti hotela so in pult v stavbe in tako lobiju, restavraciji, kot tudi dnevni sobi za goste.

Servisni dostop je vizualno odmaknjen od glavne komunikacijske osi, poti zaposlenih V nadstropje stavbe je dostopati po notranjih ali zunanjih vertikalnih komunikacijah. Notranje je v neposredni pulta/recepcije navezano na lobi in dnevno sobo v nadstropju. Zunanje je postavljeno v glavni komunikacijski osi hotela in enostaven in pregleden dostop do vseh segmentov hotela.

Povezave v nadstropju med savno in bazenom ter rekreacijskim in bivanjskim delom hotela potekajo po prostem. vhodov so jasno nakazani v oseh savna bazen in dnevna soba - rekreacijska soba.

39

o b l i k o v a n j e n

a

m

e

s

t

i

t

v

e

v o l u m n a n

i

o

b

j

e

k

t

OBLIKOVANJE NAMESTITVENEGA OBJEKTA A

KVADRAT Pri oblikovanju objekta, ki stoji v naravi in nima posebnih linij, je za gabarit objekta uporabljen osnovni geometrijski lik, to je kvadrat. Kvadrat nima usmeritve, vsi robovi so enako pomembni, zato se najbolj univerzalno v prazen prostor.

A

40

STIK S TERENOM Zaradi prostora in po vplivu na okolje je, namesto betonske in izravnavanja terena, razvit ki da teren v svoji nespremenjeni konfiguraciji pod objektom. Objekt je zato vpet na dva slopa, ki opravljata nosilno funkcijo. vpetja se prilagaja glede na konfiguracijo terena,

tloris prerez

f u n k c i o n a l n a n

a

m

e

s

t

i

t

v

e

n

z a s n o v a i

o

b

j

e

k

t

kopalnica predsoba

spalnica + dnevni pr.

terasa

shema in program osnovne hotelske sobe

spalnica

kopalnica

dnevni prostor

dnevni prostor

FUNKCIONALNA ZASNOVA NAMESTITVENEGA OBJEKTA

predprostor

kopalnica

Soba za nastanitev navadno spalnico, predprostor in kopalnico ter dnevni prostor s foteljem. Oblika hotelske sobe je zato pri veliki hotelov enaka, najprej vstopimo v predprostor, ob katerem stoji kopalnica, nato sledi ozka

predprostor

spalnica

zlaganje programa v kvadrat

ZASNOVA PROGRAMA HOTELSKE NAMESTITVENEM OBJEKTU

umestitev nosilnih slopov programsko razdeli objekt

SOBE

V

Nosilni slopi, ki v kvadratni gabarit namestitvenega objekta, rezdelijo prostor na kvadrate, dva in dva Vsakemu kvadratu je dodeljena posamezna funkcija hotelske sobe. prostora sta spalnica in dnevni prostor, ki se diagonalno prekrivata in povezujeta med seboj, kopalnica in predprotsor pa se formirata v vogalih objekta.

41

k o n s t r u k c i j e

285

285

285

285

285

285

285

285

285

285

285

285

285

239

285

239

z a s n o v a

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

285 285

285

285

vir: Masafumi Harada/Niji Photo (www.archdaily.com)

Volumni, ki so naslonjeni na podstavek, so izvedeni iz lesene konstrukcije.

Konstrukcija temelji na kvadratni ki je na mestih zavetrovana z jeklenimi diagonalami. Osnovne module lahko tesar pripravi v delavnici in jih nato dostavi na lokacijo. Osnovni konstrukcijski raster 2.85 metra, na katerem je zasnovana konstrukcija v vseh oseh in Dimenzija rastra ustreza lesene gradnje in zagotavlja standardno svetlo prostorov 2.50 metra. Z univerzalnim rastrom se poenostavi zasnova konstrukcije, se

285

KONSTRUKCIJA OBJEKTOV NA PODSTAVKU

285

42

0m

4 2

tloris

10 m

z a s n o v a

polnilo iz slame in ilovice kapna lega 200/200 mm

zidan podstavek

steber 100/200 mm 0m

2 1

5m

lepljen leseni nosilec 100/500 mm

k o n s t r u k c i j e

43

z a s n o v a

k o n s t r u k c i j e

300

pogled iz gozda

135

pogled s strani

215

pogled s strani

tloris konstrukcijskega sistema - tla

300

135

80

tloris konstrukcijskega sistema - streha

135

135

80

135

300

KONSTRUKCIJA NAMESTITVENIH OBJEKTOV Namestitveni objekti so vpeti na slope, ki zrastejo iz polja. Leseni konstrukcijski elementi tvorijo tridimenzionalen prostorski konstrukcijski sistem. ki se na posameznih pripenja na dimnik in slop kopalnice, ki celotno objekta. S tem se zagotovi odmik lesene konstrukcije od terena ter minimalen odtis grajenega v tleh. nosilnih slopov se lahko po potrebi spreminja brez spremembe konstrukcijskega sistema. S tem se usmerjanje vhoda in pogledov glede na mikrolokacijo posameznega objekta.

Togost zagotavljajo zatege, ki tvorijo toge vpete v nosilne slope.

300

44

0m

po obodu kocke in so preko okvirjev

Konstrukcija ponazarja materialno abstrakcijo narave na prehodu med poljem in gozdom, iz ilovnatih tal zraste dimnik na katerega je vpeta lesena bivalna

2

pogled na vhod

1 135

215

5m

shema konstrukcije (namestitveni objekt)

z a s n o v a

steber 100/100 mm

talni nosilci 100/300 mm

jeklene diagonale 0m

1 0.5

2.5 m

k o n s t r u k c i j e

45

46

m

a

t

e

r

i

a

l

i

5

4

zelenje

slama + ilovica

3

les

2

steklo

opeka

1

1 Ngamwongwan House / Junsekino Architect and Design vir: http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2015/03/551b2a47e58ecec2ea00002d_ngamwongwan-house-junsekino_img_7285.jpg 2 House in Balsthal / PASCAL FLAMMER vir: http://static.dezeen.com/uploads/2014/03/House-in-Balsthal-by-Pascal-Flammer_dezeen_7.jpg 3 RESTAURANT LES COLS / RCR Arquitectes vir: http://ep01.epimg.net/diario/imagenes/2011/08/21/eps/1313908020_740215_0000000000_noticia_normal.jpg

beton

4 The Van Middelem-Dupont house / Alvaro Siza http://www.metalocus.es/content/en/system/files/file-images/ml_xl_siza_taschen_09_700_0.jpg 5 RESTAURANT LES COLS / RCR Arquitectes http://mimoa.eu/images/575_l.jpg

m

a

t

e

r

i

a

l

i

les

opeka

materialna navezava na izvornost gradiva

ZASNOVA RABE MATERIALOV

steklo

Materialna zasnova izhaja iz abstrakcije naravnih danosti v prostoru. Opeka kot preoblikovana ilovica zraste iz zemlje in nudi oporo lesenemu delu zgradbe. To se manifestira pri spremljevalnem delu hotela v obliki podstavka in pri nastanitvenih enotah skozi dimnik, na katere je vpet lesen obod. Lesena prostorska konstrukcija definira obliko objekta, medkonstrukcijske vrzeli pa so zapolnjene z ilovico in slamo. Zunanji obod objekta je krit z lesenimi fasadnimi deskami. v notranjosti pa so stene obdelane z ilovnatim ometom.

Pri stropnih konstrukcijah so uporabi lanena toplotna izolacija. Prostor restavracije je zasnovan tako, da je delno poglobljen in ima po celotnem obodu stekleno fasado,

dematerializacija podstavka v restavraciji

Raba naravnih materialov kvalitetno integracijo objektov v okolje, v notranjosti prostorov pa ti materiali samodejno uravnavajo vlago in toploto, kar pozitivno vpliva na bivalno ugodje.

47

48

t e h n i

n a

z a s n o v a

ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTA Nastanitvene enote za ogrevanje uporabljajo kamin, ki enostavno in ogreje prostor v hladnih mesecih. slop dimnika akumulira toploto in jo skozi oddaja nazaj v prostor. Slamnato ilovnati obod pa z nizkim koeficientom prehoda toplote toplotne izgube skozi konstrukcijo in pregrevanje prostorov poleti.

Objekti spremljevalnega programa hotela za ogrevanje prostorov in bazena uporabljajo toplotno ki preko zemeljskih kolektorjev energijo okolja. Ogrevanje se s talnim gretjem, velike ogrevalne temperaturo ogrevalnega medija, s se prihrani na energiji. Pod steklenimi restavracije je v parapetnem zidu vgrajen konvektor, ki dodatno ogrevanje ali hlajenje prostora. Prostor tako nima vidnih ogreval, enakomerna distribucija toplote po prostoru pa pozitivno vpliva na bivalno ugodje.

Preko okenskih in vratnih odprtin je

naravno

v kuhinji pa

intervencijska pot evakuacijska pot gasilnik / hidrant

VARNOST je Pravilnik o

varnost v stavbah (Ur.l. RS 31/2004) in smernice

Iz prostorov je hiter in neoviran umik na prosto prek izhodov, ki so od najbolj oddaljene v notranjosti do izhoda oddaljeni manj od 35 metrov. ni potrebno, iz vseh je neposreden izhod, v preko vhodnih vrat, servisnega dostopa in vrat v restavracijski atrij, v nadstropju pa je iz vsakega dela objekta izhod na podstavek, ki se nivojsko zliva s terenom.

Cca 70m

Cca 70m 5m

Intervencijskim vozilom je gasilske naprave za

dostop iz vzhodne strani. Po vseh objektih so razsvetljava in

Ker gre za nestanovanjski objekt, ki ima namembnost gostinske stavbe, P+1 do se po pravilniku varnosti ta kvalificira z oznako R30.

Konstrukcija objekta mora v tem primeru ohraniti nosilnost vsaj 30min. Zaradi uporabe lesene konstrukcije se ta zavaruje z izborom primernih materialov nadstropje

S

0m

4 2

VIR: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5628

10 m

n

e

z

u

o n

v a

i n

r j

a a

n

d u

r

o e

s d

t i

t

o

p

e

v

V Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter stavb (Uradni list RS, 110/02) so

- 1. hotelska in podobna stavba za kratkotrajno nastanitev (razred po CC.Si: 12111),

pot do nastanitvenih objektov

- 2. gostinski obrat (razred po CC.Si: 12112),

rekreacija

je v njem 30 miz oziroma 120

vhod v kmetijo

Hotel ima 7 enot, ki so po terenu, restavracija hotela pa ima 20 miz, kar stavbo ne med objekte, ki morajo biti brez ovir. Kljub temu so dostopi varni in brez grajenih in komunikacijskih ovir ter tako, da

bivanje

glavni vhod

vir: https://www.uradni-list.si/1/content?id=45422

pot do nastanitvenih objektov savna

Zunanja ureditev je zasnovana z enostavnimi elementi za utrjevanje in posamezno zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovnic. V atriju restavracije je utrjena s kamnitimi bazenski del je krit z lesenimi podnicami, pot do objektov pa je iz utrjenega makadama z vgrajenimi lesenimi tramovi. Po prostoru je

49

je zdaj postalo lepo.

52

p

o

g

l

e

d

i

z

z

r

a

k

a

s

travnik

restavracija (P) wellness (N)

570

570

vhodni foyer (P) kmetija dnevna soba gostov (N)

1425

580

t

u

a

c

i

j

a

dostop

2115

235

570

570

vodnjak

i

570

2835

570

objekt 7

570

570

objekt 6

vhod v kmetijo

785

1710

570

570

570

pot do nastanitvenih objektov

objekt 4

1730

570

objekt 5

570

objekt 3

bivanje

+ 3.60

- 0.30

glavni vhod

285 285

790

600

570

rekreacija

pot do nastanitvenih objektov

kompaktno

570

380 570

razstavljeno

narava

savna

570

objekt 1

570

570

570

570

objekt 2

gozdni rob

nastanitvena enota

pot do objektov

savna

sadovnjak S

303

302

301

570

570

300

570

299

570

298

570

297

570

296

570

295

294

1710

293

292

570

291

1140

290

570

289

570

288

570

295

287

595

286

1100

285

420

284

235

283

282

0m

10 5

25 m

53

r

i

s

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

bar/recepcija jedilnica svetlobni atrij kuhinja (fina priprava) kuhinja (groba priprava) kuhinja (pomivalnica) hodnik svetlobni atrij pisarna garderobe + wc (zaposleni) pralnica

B

skupaj

p

r

i

t

l

i

j

a

teraco

vetrolov wc vhodni foyer

vodnjak

teraco keramika teraco les teraco les trava teraco teraco teraco teraco trava teraco keramika 9.72

570

keramika keramika

strojnica bazena

keramika

9.72

keramika + 0.75

teraco

1360

keramika

B

220

220

570

514.66

570

1360

o

A

l

570

t

2

vhod 1 - 0.50

3

6

220

220

5 8

350

350

4

pot do kmetije

7

- 0.02

22 x 29 / 17.0

pot do namestitvenih objektov

11

21

285

10

380

22 x 30 / 16.3

vhod zaposleni

14

15

16

17

18

19

sadovnjak

2280 190

190

- 0.05

380

380

13

190

20

12

klop pod drevesom

190

95

1520

9

A

570

760

+ 1.10

570

54

570

570

570 2850

S

0m

4 2

10 m

570

570

285 285

p

o

g

l

e

d

n

a

v

h

o

d

55

t l o r i s

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

n a d s t r o p j a

les les

A

dnevna soba za goste predprostor soba za rekreacijo

les les les

wc

keramika keramika keramika

predprostor garderoba wc

keramika keramika keramika keramika keramika

savna

les 5

203.90

570

570

skupaj

570

B

570

1705

B

1360

+ 3.75

570

220

4

vhod

3 6

vhod

2

7

+ 3.75

220

220

1 svetlobni atrij

285

285

22 x 29 / 17.0

+ 3.60

pot do namestitvenih objektov

13

9

10

11

8

380

380

12

380

vhod

+ 3.75

14

2280

285

22 x 30 / 16.3

285

795

350

+ 3.75

vhod

190

190

svetlobni atrij

vhod iz travnika

A

570

760

bazen

570

56

570 570

S

0m

4 2

10 m

570

570 1140

570

570 1425

285

p r o s t o r

m e d

o b j e k t i

57

p

r

e

r

e

z

i

2890 390

190

380

220

285

285

285

285

285

285

+ 9.14 m

260

260

235

+ 8.30 m

+ 3.75 m

300

+ 3.75 m

300

+ 0.75 m

prerez A-A 390

190

380

220

285

285

285

285

285

285

2890

3135 285

285

285

285

285

570

570

570

+ 9.14 m + 8.30 m

260

235

+ 9.14 m

+ 3.75 m

+ 3.75 m

300

58

+ 0.75 m

fasadni pas

prerez B-B 0m

4 2

285

10 m

285

285

285

285

570 3135

570

570

f

a

s

a

d

e

severna fasada

vzhodna fasada 0m

4 2

10 m

59

60

p

o

g

l

e

d

n

a

b

a

z

e

n

f

a

s

a

d

e

zahodna fasada 0m

4 2

10 m

61

a

r

m

e

i s

s t

i

p t

v

r e

i n

t i

l

i

o

b

j j

e

a k

t 400 150

400

100

150

150

100

H.05

H.05 - 0.05

- 0.05

400

100

400

100

- 0.02

H.02 bivalni prostor

H.01

150

150

kamin

kamin

150

150

H.03 spalnica

H.03 spalnica H.01

H.04 kopalnica

- 0.02

150

400

100

150

150

H.04 kopalnica H.02 bivalni prostor

150

150

n

o

400

l

100

t

vhod

- 0.02

vhod

- 0.02

150

100

150

150

100

400

H.01 H.02 bivalni prostor H.03 spalnica H.04 kopalnica H.05

tip A

tip B

B

les les les kamen

400 150

skupaj

400

100

150

150

- 0.02

150

150

H.01 vhod

vhod

100

150

150

400

100

150

400

B

tip C

tip D

400

100

400

400

100

kamin

150

400

100

H.02 bivalni prostor

- 0.02

150

spreminja smer vhoda, pogledov in pozicija prostorov, konstrukcijsko ogrodje in velikost prostorov pa ostaja nespremenjeno.

A

kamin

5m

TIPOLOGIJA

- 0.05

H.03 spalnica

H.03 spalnica H.01

H.05 150

150

150

150

- 0.05

100

A

1

150

H.04 kopalnica

H.05

H.02 bivalni prostor

2

100

15.07

H.04 kopalnica

0m

150

400

les

150

62

p n

o a

g m

e

l s

e t

d i

t

n v

e

a n

i

v o

h b

j

o e

d k

t

63

p r e r e z i n

a

m

e

s

t

i

i n t

v

e

n

f a s a d e i

o

b

j

e

k

t

400 150

100

400 150

150

100

150

150

100

150

+ 4.45 m

150

100

150

400

zahodna fasada

2 1

5m

prerez A-A

prerez B-B

severna fassada

350

320

320

350

400

vzhodna fasada 0m

350

320

320

+ 3.60 m

350

64

p o g l e d n

a

m

e

s

n a t

i

b i v a l n o t

v

e

n

i

f a s a d o o

b

j

e

k

t

65

66

f

a

s

a

d

n

i

p

a

s snegobran 50 x 50 mm

FASADNI PAS

- Sekundarna vodoodporna/prekrivna plast - Horizontalne letve, 60x60 mm - Sekundarna kritina (Pavatex) - Deske - Lanena izolacija + nosilna konstrukcija - Parna ovira - notranja obloga - deske

7 mm 57 mm 60 mm 20 mm

lesen ploh 50/200 mm

30 mm 20 mm 30 mm pritrditev jeklene diagonale

- Lesene podnice - Izolacija proti udarnemu zvoku + letve, - Fasadne deske 30 x 120 mm - Konstrukcijski sloj lesenih stebrov 200/100 mm z butanim polnilom slame in ilovice -

30 mm 40 mm 40 mm 200 mm 40 mm

24 mm

- Leseni tramovi z laneno toplotno izolacijo -

40 mm 20 mm 40 mm 200 mm 50 mm 20 mm

-

24 mm 50 mm 30 mm 100 mm 200 mm 200 mm 50 mm

lesen lepljen nosilec 100/500

dvoslojna fiksna zasteklitev v lesenem okvirju

substrat

-

Gumbasta folija Vodoodbojna toplotna izolacija Bitumenski premaz Armirano betonski zid

gramoz

100 mm 200 mm

zemlja

bitumenski premaz geotekstil

0m

40 20

100 cm

Lesene podnice Cementni estrih Talna toplotna izolacija Vlagoodporna membrana Pusti beton

p o g l e d

n a

r e s t a v r a c i j o

67

68

z

a

k

l

j

u

e

k

Z diplomskim delom sem prostor v Prekmurju.

Pri tem sem se ukvarjal z gradnjo na ki je svojevrsten izziv in je za razliko od gradnje v mestu brez strogih usmeritev, gradbenih linij in vrzeli, ki same obliko Za kvalitetno arhitekturno je bilo zato potrebno poglobljeno razumevanje prostora, naravnih danosti in do od oblike je bilo ustvarjanje praznin med objekti. Arhitektura, ki je pri tem nastala, je zato po obliki se nevpadljivo vklopiti v prostor in ustvarjati kvalitetne ambiente, ki so v neposredni povezavi z naravo. Navdih v rabi materialov, ki so za to Ilovica, slama, les in opeka so dajali podobo z po ohranjanju te podobe je bilo potrebno ustvariti objekt, ki izhaja iz tradicionalnega gradnje in rabe materialov, a je obenem sodoben. Hotel v obliki bi pozitivno vplival na kraja, gostu pa nudil bivanja z naravo, v

v i r i VIRI Juvet Landscape hotel / JSA, 2008 (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa/ (15.3.2015)

Prekmurje (splet). Dostopno na: http://www.prekmurje-slo.com/?p=oregiji (15. 3. 2015)

Hotel JSA (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/8600/juvet-landscape-hotel-jsa/ (2.4. 2015) Hotel Kirknes (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/1032/hotel-kirkenes-sami-rintala/ (2.4. 2015) Endemico Resguardo Graciastudio (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/199347/endemico-resguardo-silvestre-graciastudio/ (2.4. 2015) House in Balstahl (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/487556/house-in-balsthal-pascal-flammer-architekten/ (2.4. 2015) Ecologic Pavilion (splet). Dostopno na: http://www.archdaily.com/293112/ecologic-pavilion-in-alsace-studio-1984/ (2.4. 2015) (15.3.2015)

Earth house Rauch Family (splet). Dostopno na: http://www.architonic.com/aisht/rammed-earth-house-rauch-family-home-boltshauser-architekten/5100620 (15.3.2015)

LITERATURA

i n

l i t e r a t u r a

69

70

z

a

h

Hvala Andreji za razumevanje.

v

a

l

a

i z j a v a

o

a v t o r s t v u

Podpisani Miha Fujs izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom

Maribor, 8.4.2015 Miha Fujs

71