Maša Ogrin by fa diploma

IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU

AVTORICA: Maša Ogrin MENTOR: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. SOMENTOR: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. KONZULTANT ZA KONSTRUKCIJE: Josip Konstantinović, u.d.i.a. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Dediju.

Povzetek Diplomsko delo: Idejna zasnova glasbenega parka na južnem nabrežju Drave v Mariboru Diplomsko delo obravnava zeleni odprt javni prostor v mestih, razčlenjuje koncept javnega prostora, obravnava zeleni javni prostor skozi zgodovino in definira strategije razvoja javnega prostora v prihodnosti. Naslavlja probleme sodobnih odprtih prostorov: - preobremenjenost s prometnimi tokovi, - privatizacija javnega prostora, - neustrezen odnos do zunanjih površin v hitro razvijajoči se družbi, posebej do odprtih površin v naravnem prostoru na nabrežjih. Specifično: - degradirana mestna struktura post-industrijskih mest, - sive, opuščene cone šibijo strukturo mesta v okolici, - degradirano okolje šibi socialno moč mesta.

Projekt Reka Drava že stoletja predstavlja mejo med starim mestnim središčem Maribora na severu in novim mestom na jugu. Na desnem bregu živi večina prebivalstva, a okolje ne zagotavlja osnovnih centralnih funkcij, kar pomeni veliko dnevno migracijo na levi breg in posledično preobremenjenost levega brega ter prometnih vozlišč. Območje v neposredni bližini reke, med vodotokom in južno železnico, je neurejeno odkar ga je zapustila industrija. V nekaterih bivših industrijskih objektih se je naselilo socialno šibkejše prebivalstvo. Industrija je poglobila nasprotje med grajenim in naravnim okoljem, kar je vidno v neustreznem urejanju zunanjega prostora celotnega območja. Območje je nujno preurediti, da bi zagotovili koherentnost mestnega prostora in povezali desni breg Drave z levim. Krajinski urbanizem mesto oblikuje kot urbano krajino, z upoštevanjem zakonitosti naravnega, primer so npr. mestni gozdovi. S projektom glasbenega parka na južnem bregu Drave oblikujem nov urbani parter, ki bo sprožil prenovo celotnega zaledja levega brega. Desno nabrežje je zaradi odsotnosti hrupa, manj osončene lege in dobrih pogledov idealno za zasnovo performativnega prostora - glasbenega parka - z vso infrastrukturo. Neformalno povezovanje ustvarjalcev in prebivalcev v odprtem javnem prostoru je nujno, odkar popularnost virtualnih in spletnih tehnologij javnemu prostoru odvzema narativno vlogo in s tem zmanjšuje vrednost fizične izkušnje. Park predstavlja tudi podporno infrastrukturo v svetu že poznanega Mariborskega uprizoritvenega festivala Lent in postavlja Maribor na zemljevid svetovne kulturne produkcije. Zanima me torej predvsem meja med zelenim in grajenim prostorom v mestih. Južno nabrežje Drave predstavlja idealno območje za uravnotežanje prvin obeh. Vzpostavljanje kvalitetnih pol zelenih odprtih urbanih prostorov je nujnost, ker predstavljajo možnost neformalnega povezovanja civilne družbe na podlagi naključnih srečanj.

I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

•3

Summary Master Thesis: Design project of a “Music Park” on the southern embankment of the Drava river in Maribor This master thesis addresses the topic of green open public space in cities, discerns the concept of public space, deals with green public spaces throughout history and defines development strategies of public space in the future. It addresses the problems of contemporary open spaces: - Overloaded with traffic flows - Privatization of public space, - Inappropriate attitude towards open spaces in the rapidly evolving modern society, especially in green areas such as river embankments. Specific: - Degraded urban structure of post-industrial cities, - Gray, deserted zones weaken the urban structure in the area - Environmental degradation weakens the social power of the city.

Project The Drava River has represented a boundary between the old town center of Maribor in the north and the newly formed city area in the south for centuries. The majority of the population lives on the right embankment, although the area lacks in central city functions. This causes a lot of daily migrations to the left bank, resulting in congestion and transport hubs on the left bank. The area in the immediate vicinity of the river, between the watercourse and the southern railway, has been degraded since the industry left. In some of the former industrial buildings socially disadvantaged inhabitants have settled. Industrialization has intensified the conflict between the built and the natural environment, which can be seen in the inadequate regulation of public space of the whole area. It is necessary to systematically renew this “grey area”, in order to ensure the coherence of urban space and connect the two parts of the city into one. Landscape urbanism defines the city as an urban landscape, taking into account the characteristics of natural environment, such as, for example, urban forests. The project Music Park on the south bank of the river Drava creates a new urban parter, which initiates the revitalization of the whole “grey area” on the left embankment. The right dock’s steep slope is ideal for designing a music park, a performative space with all its infrastructure, due to its remoteness from noise, less insolation, good views and specific character. Informal networking amongst artists and other city dwellerss in an open public space is essential, since the popularity of virtual and web technologies has taken the narrative role from the public space and thus reduced the value of a physical experience. In order to emphasize the importance of this real physical experience I’m designing a live platform in a natural environment. The park is designed as a support infrastructure for the famous Lent Festival that annually attracts many foreign visitors. I am therefore interested in the boundary between the built and natural environment in cities. Southern embankment is an ideal example how both entities fuse into one. Designing high-quality open semi green urban spaces is essential for building a healthy society. Apart from ecological qualities, they provide space for meetings.

•4

Vsebina

POVZETEK SUMMARY

3 4

URBANA KRAJINA ODPRT JAVNI PROSTOR PROBLEMATIKA RAZVOJ POST-INDUSTRIJSKA KRAJINA UREJANJE REČNIH NABREŽIJ ZGLEDI

6 7 8 9 11 13

STRATEŠKI ZGLEDI VSEBINSKI ZGLEDI LOKACIJSKI ZGLEDI ARHITEKTURNI ZGLEDI

14 15 16 17

LOKACIJA

OBMOČJE ZGODOVINA MESTA LENT IN DRAVA FOTOGRAFIJE NABREŽJA FOTOGRAFIJE POGLEDOV MORFOLOŠKA ANALIZA ANALIZA PROSTORA ZELENE POVRŠINE STRUKTURNA ANALIZA IZHODIŠČA PROJEKT

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

IDEJNA ZASNOVA URBANISTIČNA ZASNOVA ARHITEKTURNA ZASNOVA KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA INSTALACIJE IN POŽARNA VARNOST

32 33 34 40 41

NAČRTI

PROSTORSKI PRIKAZI ZAHVALA LITERATURA IN VIRI

55 59 60

Urbana krajina

Odprt javni prostor Schouwburgplein/Theater Square Adriaan Geuze & West 8 Urban design & Landscape architecture BV Rotterdam, 1991-96 ČLOVEK IGRALEC V MESTNEM PARTERJU Projekt je reinterpretacija tradicionalnega mestnega trga. Rotterdam je bil med 2. svetovno vojno precej uničen, na mestu sedanjega trga je bilo parkirišče. Pod trgom je urejena parkirna hiša, trg pa je prost oder za začasne dogodke in vsakodnevno uporabo. Krajinski arhitekt Adriaan Geuze ljudi razume kot igralce in ne zgolj opazovalce mestnega življenja. Prebivalci ne potrebujejo več iluzij ampak izumljajo svojo eksotično kulturo. (Reed, 2005) Obnašanje ljudi ni več programirano, temveč temelji v anarhiji,raziskovanju in samoizraznosti. Njegova zadržana a vendar živa arhitektura je seme prihodnosti Evropskih mest. Motive je oblikovalec prostora iskal v rotterdamskih pristaniščih, oblikovanje luči, žarometov kot žerjavov, ki osvetljujejo trg v snopih, usmerjajo pa jih obiskovalci trga sami.

Odprt javni prostor predstavlja najbolj svoboden element mestne strukture. Za razliko od grajenega prostora je v njem manj pravil, ki bi determinirala uporabo in vzorce obnašanja. Ljudje ustvarjajo prostor svojega bivanja po svojih potrebah, zgodovina argumentira, da je odprt javni prostor nujnost v mestnem oblikovanju. Od začetkov trgovanja, na osnovi katerih se je razvilo mesto kot oblika bivanja, do danes, ko prisostvujemo razkroju fizičnega družbenega prostora, se je oblikovanje odprtega mestnega prostora prilagajalo družbenim potrebam. Javni prostor je družbeni prostor, kot na primer mestni trg, ki je odprt in dostopen vsem, ne glede na spol, raso, etničnost, starost ali socialno-ekonomsko raven. V te prostore sodijo ulice, vključno s pločniki, mestni trgi in parki, nabrežja, stavbe javnih funkcij, ki so dostopne širši javnosti, kot so knjižnice, galerije, kinematografi. Kljub temu, da stavbe nekaterih privatnih institucij niso javni prostori, nanj neposredno vplivajo s svojo vizualno podobo. Odprt javni prostor po Gehlovi definiciji, je zunanji javni prostor, ki je dostopen komurkoli ob kateremkoli času. Hkrati pa je odprt javni prostor za razvoj družbe vitalnega pomena. Za socializacijo članov družbe je pomembno, da si lahko člani vseh družbenih slojev podrgnejo komolce. (Rose, 1986)

POJMI Odprt javni prostor, urbano kuriranje, pozitivni kolektivizem, kreativna urbana elita, rast urbane ekonomije, gentrifikacija, mesto dogodkov, zeleni odprt javni prostor, krajinski urbanizem.

Vir: Reed, P. Groundsweel

•6

Urbana krajina “Če je zapuščena zemljišča sedemdesetih let zaznamovala specifična prostorska praksa na temelju prebujanja, samoorganizacije in sledeče dolgoročne podpore skupnosti, so zapuščena zemljišča 21. stoletja v enaki meri prostorska kot miselna.” (Krasny, 2010)

Problematika odprtih javnih prostorov Površinsko obravnavanje arhitekturne krajine se najbolj odraža prav v zanemarjenosti odprtih javnih prostorov. V mnogih mestih in krajih infrastrukturne mreže nadomeščajo osrednje odprte skupne prostore. Ulice, trgi in parki so danes zapostavljeni na račun prometnih ureditev, krožišč ali trgovskih objektov s parkirišči. V duhu mobilne družbe je tako mnogokrat prezrto merilo posameznega uporabnika prostora – pešca. »Problem sodobnega mesta je, da so individualne komponente grajenega mestnega okolja, kot so stavbe, poti in parki, v primerjavi s celostno plansko obravnavo prostora manj pomembni.« (Tibbalds, 2001). Nezadostna skrb za odprt mestni prostor se kaže v izpraznjenosti lokalov, slabi programski ponudbi in nezainteresiranosti javnosti za preživljanje časa v mestnih središčih. Pod-dimenzionirana mestna tkiva niso zmožna sprejeti prostorsko obsežnejših programov, zato se le ti organizirajo na mestnih obrobjih. Selitev urbanega programa na mestna obrobja in premajhna odgovornost do mestnih središč botrujeta upadanju vloge javnega prostora v središčih evropskih mest. S prenosom osnovnih funkcij, kot je družbena interakcija, nakupovanje, prehranjevanje, v okolico mestnih središč, se stara mestna jedra spreminjajo v muzeje oziroma turistične točke in niso več generatorji urbanega življenja. Pojav indirektno vpliva na upadanje vloge meščanskega življenja in s tem povezane kulturne moči javne sfere. Države, ki bi jih lahko označili kot nosilke evropske kulture, so imele v preteklosti zelo bogato javno sfero, (npr. Velika Britanija z urejenim transportom, bivanjem, zdravstvom in kulturo), vendar pa se vloga le te v današnjem času izrazito zmanjšuje (Tibbalds, 2001). Conirana območja produkcije in potrošnje imajo omejen čas dostopnosti in strogo določen vzorec uporabe. Z zahtevo po maksimalni ekonomski učinkovitosti sooblikujejo družbeno nezainteresiranega človeka potrošnika - homo spectator (Debord, 1994) ter s tem spodkopavajo temelje javne sfere, ki se je v času manj agresivne potrošnje razvijala na prostorih mestnih kavarn, parkov in trgov. »Medtem ko moč javne sfere upada, se krepi moč privatne sfere s poudarkom na privatnem, umikanju, osebnem zadovoljstvu, privatni potrošnji in varnosti.« (Tibbalds, 2001). Skrb za potrebe posameznika in odmikanje od prevzemanja odgovornosti za druge je stranski produkt novodobne kulture, ki javno sfero smatra kot SEP (op.p. someone else’s problem). (Adams, 1979). Še eden od prehodnih problemov sodobnega prostora je popularnost virtualnega, ki v javni prostor ne vdira le preko oglaševalskih vsebin, temveč prevzema njegovo komunikacijsko vlogo. Dojemanje prostora se seli med elektronskim delovnim mestom št. 1 in elektronskim delovnim mestom št. 2., prostor pa je opisan z geografskimi kartami in zračnimi posnetki. (Sloterdijk, 2005). Realni, fizični prostor, morda le začasno, izgublja svoj pomen in potencial, dogaja se nekakšna prostorska kompresija. Zaradi tega je še toliko bolj pomembno, da namenimo pozornost skrbi za okolje, saj le to vpliva na podobo mesta in posledično samopodobo prebivalcev.

•7

Urbana krajina

Viseči vrtovi v Babilonu

Razvoj Začetek oblikovanja kulturne mestne krajine sega v Stari vek, v dobo novega cesarstva 1580-1350 pr.n.št., ko je vladar Amenophis III. dva dela Teb, povezal s prostranimi vrtovi in k Nilu iz hrama v Karnaku prvič speljal alejo palm. (Stare, 1985). Zelenje prvikrat ni bilo uporabljeno le kot le dekoracija privatne vile, temveč je dobilo javno, prostorsko vlogo. Isti vladar je ob levi obali Nila v predmestju uredil zeleni pas z umetnim jezerom, ob mestnih cestah uredil predvrtove, ceste in pristopi k svetiščem pa so bili urejeni kot promenade z drevoredi (Stare, 1985). Iz Mezopotam-

Vir: http://www.familyholiday.net/hanging-gardens-of-babylonthe-original-ancient-wonder

Agora v Atenah

Vir: http://plato-dialogues.org/tools/agora.htm

Piranesi: Marsovo polje

Vir: http://www.virginia.edu/president/kenanscholarship/work/archive_files/penley_chiang/Images/ Syntax/html_s/Syntax%20Main.htm

ske zgodovine so najbolj značilni viseči vrtovi Nebukadnezarja II v Babilonu, iz tega obdobja pa izhajajo tudi lovski revirji urejeni ob prometnicah, zasaditve ob templjih, ter parki z umetnimi jezeri izven mest, zametki botaničnih vrtov. Antika je javno zelenje vključila v mestni prostor s Hipodamom, obdajalo je mestni program v gajih, palestrah, trgih (agorah), akademijah, parki so bili tudi učilnice na prostem. Po Homerjevih zapisih so bili drevesni gaji s templji in oltarji izven mesta prostor za čaščenje starih junakov, osvajalcev in bogov. Senčni gaji so se pojavljali v bližini zdravilišč in svetišč, športne površine so bile v negovanih gajih, kjer so se zbirali ljudje. Agora po tisočletjih še zmeraj predstavlja ideal odprte mestne strukture. V antični Grčiji se je urbanizem razvijal skupaj z umetnostjo, kar je ustvarjalo celovito podobo mestnega prostora in definiralo usklajenost vizualnih razmerij. Agora je pomembna zaradi sporočilnosti, ki jo nosi s seboj idealizirana slika demokratične antične Grčije. V osrednjem mestnem prostoru so se skozi trgovanje tkale povezave med ljudmi, hkrati pa je bilo to središče in zbirališče svobodnih meščanov, prostor izmenjave tako materialnih kot duhovnih substanc. (po Stare, 1985) V Rimskem imperiju so se v »campus-ih« oz. poljanah odvijale prireditve, vojaške, športne igre in zabava. Znano je Marsovo polje z Avgustovim mavzolejem, ki je bilo namenjeno vsem. Po požaru v Rimu, l. 64 pr.n. št., pa so bila v mestu urejena parkovna sprehajališča okrašena s kipi in fontanami. Vsem prebivalcem so bile namenjene tudi terme, obdane z bogato zasajenimi vrtovi. Rimski imperij je imel bogato meščansko in kulturno življenje, ki pa se v srednjem veku, z odseljevanjem ljudi na mestna obrobja, zaradi kmetijstva, izgublja. S prenosom kulturnopolitične vloge na samostani in gradove se izgubi tudi vloga javnega zelenja, vrtovi so oblikovani znotraj samostanov in služijo pretežno proizvodnji in družabnemu življenju na dvoru, šele kasneje se odpirajo tudi javnosti. Zaradi pomanjkanja prostora so se proizvodni vrtovi preselili izven obzidja, znotraj pa so ostali urejeni rekreacijski vrtovi. Ob mestnem robu, zunaj obzidij se poleg njiv in vrtov oblikujejo tudi proste površine za razne družabne igre in proslave. Iz 12. in 13. stoletja poznamo velike travnike z drevesi imenovane Pratum comune, kjer so se odvijala ljudska zborovanja, sprejemi visokih gostov in delegacij, igre z žogo, ipd… I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

•8

Urbana krajina

Metka Krašovec : Seramidini vrtovi

Vir: Krašovec, M., Metka Krašovec : pregledna razstava

Englischer Garten

Vir: https://courses.cit.cornell.edu/lanar5240/GermanContrib.html

Zion & Breen : Paley Park

Totalitarni in absolutistični družbeni sistemi definirajo javni prostor in krajino zelo togo, kar poudarja moč absolutističnega vladarja in je izraz nedeljene oblasti (Bajc, 2010). Zanimiva je kompozicija baročnega vrta, ki je predvidevala, da se vrt opazuje z ene same točke, kot sliko, se pravi definira človeka zgolj kot opazovalca izvzetega iz aktivnega doživljanja prostora. Danes so parkovne površine iz tega obdobja namenjene mešani rabi, ljudje v njih preživljajo prosti čas. V 18. stoletju se prav v Angliji zaradi družbeno-političnih procesov zgodi tudi preobrat v pri oblikovanju krajine. Ortogonalnost, simetrijo in formalistično pristriženo grmičevje zamenjajo svobodnejše oblike, ki so bližje arkadijski krajini. Vrt je od kulturne krajine ločen z jarkom. Englischer garten v Minhnu iz druge polovice 18. stoletja je eden prvih primerov bolj svobodnega oblikovanja urbane krajine, sicer pa je bilo postopanje po travnatih površinah tistem času javnosti še vedno onemogočeno. Modernistični funkcionalizem, obravnava krajino kot prostorsko omejen, nespremenljiv organizem. Postulat atenske listine iz tridesetih let devetnajstega stoletja, v katerem je zapisano, da so sonce, zelenje in prostor osnovni materiali urbanizma je v praksi mehanizacije in optimizacije mnogokrat spregledan. Funkcionalistično urejanje krajine v mestih je pretogo, da bi odgovarjalo sodobnim načinom bivanja. (po Kučan, 2010) Kljub temu pa iz tega obdobja izhajajo tudi dobre prakse, kot eno od njih navajam Paley Park v Manhattnu, krajinskega biroja Zion & Breen, ki s preprosto prostorsko zasnovo, premišljeno uporabo zelenja, vode in urbanega pohištva, ustvarja prijeten in miren kotiček v sicer obremenjenem mestnem delu. Vsako oblikovanje krajine v mestu, ki mu manjka kulturna razsežnost ne more biti odrešilna doktrina ustvarjanja nove krajine. Človek potrebuje oblikovano krajino, kot eno od možnosti vse bogatejšega kulturnega in družbenega življenja, kot potrebuje tudi možnost izražanja prostorskih simbolov in obeleževanja svojega bivanja skozi čas. (Ogrin, 1993) Z razvojem vedenja o naravi, se je občutljivost ljudi do narave spremenila, veliko lažje jo sprejemamo v njeni nedoločljivosti. (Kučan, 2010), v polje razprave pa vstopa dojemanje krajinskega prostora kot kultiviranega dela narave oz. hkrati podpornika urbane mestne kulture.

Vir: http://www.ecoart.rs/2011/05/paley-park-urbani-dzep-njujork/

•9

IBA Emscher park, Porurje, 1989-1999

Urbana krajina

Zeche Zollverein, Essen

Postindustrijska krajina Vir: http://www.landschaftspark.de/der-park/lichtinstallation

Vir: http://www.zollverein.de

Od osemdesetih let, ko smo bolj ali manj zadostili potrebam po grajenem mestnemu prostoru z zgoščevanjem razpršenih post-industrijskih mest, se ponovno pojavlja potreba po odpiranju prostora in iskanje možnih lokacij za umestitve večjih zelenih površin. (Koželj, 1998)

Olympia park, Günther Grzimek, München, 1972 Parc de la Villette, Bernhard Tschumi, Paris, 1982-98

Mnoga mesta v sodobnem času namenjajo veliko pozornost urejanju območij, ki jih je zapustila industrija, to so nekakšni »terrains vagues«, »no man’s land« ali »gost wards«. (Schwarzer, 1998, v Marshall, R. 2001, str.4). Velike površine, ki so jih nekoč, ali pa jih še vedno zasedajo proizvodni obrati, predstavljajo možnost za ureditev mestnih parkov. Internationale Bauaustellung (Emscher Park IBA, Porurje, 1989-1999) je skupek projektov, ki ohranjajo zgodovinsko industrijsko dediščino območja Porenja-Vestfalije nekdaj največjega industrijskega območja Evrope. Industrijski objekti imajo danes nov pomen in novo rabo – parkovne, stanovanjske, rekreacijske, idr.. ureditve). Zelene površine vseh projektov so povezane v zeleni sistem, ki povezuje zelene površine 17 mest v dolžini 70 km in ponovno vzpostavlja ekološke koridorje in tokove, ki so bili v procesu urbanizacije in industrializacije prekinjeni. (Schwarze-Rodrian, 1999) Programska pestrost pa tudi zmanjšuje tveganost vlaganja v prestrukturiranje degradiranega urbanega območja in ustvarja razmere za kasnejšo samoregulacijo in samo vzdrževanje območja. (Koželj, 1998)

Vir: http://www.tschumi.com/projects/3/ Vir: http://lao.wzw.tum.de/index.php?id=138

PROGRAM NAMESTO FORME Obe ureditvi težita k drugačnemu oblikovanju odprtega zelenega prostora, oblikovana sta na opuščenih območjih. Predmestje La Villete je bilo včasih industrijsko in trgovsko stičišče, Olympia park pa je osnovan na povojnem odlagališču ruševin. Pristopa k oblikovanju krajine sta različna. Tschumiju krajinski arhitekt Bernard Huet očita preveliko določenost, ustvarjanje Plug-in parka (Tschumijevo delovanje je bilo pod vplivom gibanja Archigram), ki je v nasprotju z razumevanjem prostora, kot odprte platforme. Različne dejavnosti, ki se plastijo skozi park določajo uporabniku točno odmerjeno uporabo, od uporabnika zahtevajo aktivno vključitev pri točno določenih procesih in so kot take parafraza potrošniškega sveta. Olympia park nasprotno v svoji rekreativni naravnanosti ustvarja odprt prostor za uporabo površin po volji uporabnika, prepušča možnost svobodne izbire. Ponuja infrastrukturo namenjeno točno določenim programom, hkrati pa dopušča veliko alternativ in svobodnih izbir različnim družbenim skupinam. Razlika je po toliko letih od nastanka obeh parkov očitna. Medtem, ko se v Tschumijevem parku sem in tja zadržujejo turisti in je vzdrževanje celotne dotrajane infrastrukture drago, je Olympia park vedno obljuden in se lahko financira s prodajo lastnih vsebin.

Gazvoda postavlja krajino kot predpogoj, oziroma prostorski okvir v katerega je postavljeno grajeno mestno tkivo. Poleg tega, da pogojuje zgradbo mestnega zelenega prostora, lahko pogojuje tudi izbor urbanega vzorca in forme, oziroma vpliva na izoblikovanost in razvoj mestne oblike. Prav slednje postavlja odprt prostor ob bok arhitekturnemu. (Gazvoda, 1999) Prav tako nekateri sodobni urbanisti (Waldheim, Shane, Weller, 2006) kot glavni poskus urejanja sodobnega mesta zagovarjajo t.i. krajinski urbanizem. Krajina ni več zgolj scenografija mesta, temveč postaja pomemben dejavnik in temelj razvoja mesta – t.i. infrastruktura prihodnosti. (Florjanc, 2010) Poleg vrnitve ekološke vrednosti krajine, ki je bila zaradi industrializacije in infrastrukturnih tokov prekinjena, je urejena mestna krajina lahko nosilka identitete mesta, kar v obdobju globalizacije in poenotenja grajenih mestnih okolij lahko ustvarja dodano vrednost.

Pojavlja se vedno več novih uporab javnih prostorov in potreba po ponovnem fizičnem povezovanju ljudi, kar je vidno v praksah co-workinga*, space-sharinga*, skupnostnih vrtov v mestih, itd… (opombe: slovenskih ustreznic še nimamo). Največ, kar bi lahko pričakovali od prihodnosti je integracija javnosti v oblikovanje življenja v mestih. Elke Krasny za opisovanje sodobnih regulacij prostora uvede pojem urbano kuriranje* (Krasny, 2010), ki naj prevzame vlogo obujanja I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 10

Urbana krajina Botanični vrt, OAB, Barcelona, 1996-1999 TEREN Park deluje kot naravni amfiteater, ki se obrača na jugo-zahod. Zasnova deluje kot mreža, ki z minimalnim spreminjanjem naravnega terena ustvarja sistem sprehajalnih poti in mozaično razporejenih zelenih površin, na katerih so rastline, ki odgovarjajo geografski legi.

opuščenega javnega interesa na začetku enaindvajsetega stoletja. Indiferentnost do odprtega prostora je še posebej očitna v post tranzicijski družbi, ki se javnega prostora še ni zavedla, kaj šele da bi ga znala negovati in uporabljati, kot bi želela nova praksa pozitivnega kolektivizma* (Krasny, 2010). Prostoru v mestu je torej treba vrniti vsebino in ljudem željo po zadrževanju v njem, da bi lahko spodbujali srečanja in družbene interakcije, ki so nujni za uspešno urbano delovanje.

Vir: http://www.ferrater.com/_proyectos/proyectosFrags/fragProyectosDatos.php?id=46&idioma=1

Riem park, Gilles Vexlard et al., München, 2006

SPREMEMBA NAMEMBNOSTI Na območju parka je bilo do leta 1992 letališče, kasneje so uredili sejem in ga z natečajem za ureditev parka leta 1995 povezali z okoliškimi skupnostmi. Diagonalna struktura poti in vegetacije je orientirana po zgodovinskih mejah, ki so zaznamovale območje, še preden so na njem uredili letališče. Območje je danes namenjeno različnim aktivnostim – rekreaciji, sejemskim dejavnostim, v času Oktoberfesta tudi kampiranju.

Zanimive so prakse nekaterih bolj naprednih socialnih demokracij, kjer imajo dolgo tradicijo urbanega planiranja. Nizozemska ima urejene mehanizme, ki pri oblikovanju prostora upoštevajo vse interesne skupine. Deležniki, vlada, planerji, arhitekti in lastniki nepremičnin so vključeni v načrtovanje mest in krajine in sodelujejo pri nastajajočih urbanističnih projektih. Arhitekturni projekt je posledica procesa, za katerega so soodgovorni vsi. Tak primer je tudi renaturacija rečnega toka in obrečnega prostora Isare v Münchnu. V našem prostoru se projekti javno-zasebnih partnerstev in družbene participacije šele odpirajo (npr.: Šmartinka in Community Gardens – začasna uporaba). Za preživetje mesta v globalnem okolju je v prvi vrsti pomembna dobra dostopnost in povezanost z drugimi centri razvoja. Ena od možnih strategij, ki omogoča prenovo mesta so tudi projekti Evropske prestolnice kulture (EPK), kjer gre za prenovo mesta s pomočjo kulturne politike. Cilj teh projektov je s prenovo mestne infrastrukture, omogočanjem kulturnih prireditev v okviru historičnega mesta privabljati turiste in ekonomsko relevantno kreativno urbano elito - »Creative class« (Häußermann, Siebel, 1993). Vrednost kreativne urbane elite je v njeni mobilizacijski vrednosti podprti s tezo o kreativnem razredu, ki prispeva k rasti urbane ekonomije. (Gantar, 2011). Ob festivalih se dogaja funkcionalna prenova mestnih središč, ki pridobivajo na ekonomski vrednosti, obenem pa pridobivajo tudi oddaljena mestna središča, ki niso več periferna, temveč dobivajo kot »Zwischenstadt« (op. medmestja) svoj neodvisen pomen. (Häußermann, Siebel 1993).

Vir: http://urbangreentm.blogspot.com/2009/04/until-1992-munich-riem-was-where.html

Catene park, CZStudio, Marghera, 2004-06

NIZKI INVESTICIJSKI STROŠKI Catene park, ob Mesterskem ringu redefinira več kot osem hektarov agrikulturnega območja znotraj mesta. Park, zaradi nizke investicijske vrednosti, v največji meri ohranja prostorske danosti, obstoječo vegetacijo, enostavne materiale in ponovno uporabo drenažnega sistema s pomočjo oblikovanja zemlje – gričev, ki so ustvarjeni iz odvečnega materiala izkopov okoliških stavb. Program parka je zasnovan fleksibilno, da lažje sledi potrebam skupnosti.

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2012/02/catenes-park-by-czstudio-associati/

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2012/02/catenespark-by-czstudio-associati/

• 11

Urbana krajina

Nabrežje Rena, InSitu, Lyon, 2003 POVEZOVANJE ZELENIH SISTEMOV Novi park ob Renu nadomešča nekdanja parkirišča in povezuje dva večja parka v mestu. Z upoštevanjem periodičnega nihanje vode in vzpostavlja kontunuirano sprehajališče ob vodnem toku.

Urejanje rečnih nabrežij Pozornost k urejanju krajine usmerijo renesančni slikarji, ko v svojih idealiziranih mestnih podobah upodabljali tudi rečne panorame, zato tudi ni naključje, da se urejanje nabrežij začne ravno v Firencah, kasneje pa nadaljuje v urbanih ureditvah Pariza, Prage, Lyona in drugih evropskih mest. (Gabrijelčič, 2010) Velik vpliv na odnos človeka do naravnega prostora je imela Anglija, ko so se krajinski arhitekti v 18. stol prestopili meje srednjeveških zidov in pričeli z urejanjem zunanjega naravnega prostora, krajina je tako v odnosu meščanov dobila drugačen značaj - svet zunaj, ni več predstavljal divjine, temveč možnost za doživljanje zdravega odprtega prostora, spremenil se je tudi odnos do obrečnih ambientov.

Vir: http://alechsml.tumblr.com/post/6501670931/section-drawing-of-design-proposal-for-rhone-riverlang=en

Madrid Rio

PRIBLIŽEVANJE MESTA K REKI Madrid nikoli ni sprejel reke,kot svojega identitetnega znaka. V drugi polovici dvajsetega stoletja, s porastom prebivalstva se je izkazalo, da je reka Manzares idealna za postavitev nove obvoznice. Ko krak ob strugi reke odprli, se je pojavila priložnost za večji projekt urejanja rečnega nabrežja, ki je reko, z urejenimi zelenimi površinami povrnil mestu.

Industrializacija je stik meščanov z reko prekinila, zaradi transporta in vodne energije je imelo nabrežje bolj ali manj funkcionalen značaj. Odmik človeka od naravnega prostora je bil nujen zaradi prilagajanja novi tehnološko naravnani družbi. Urejanje rečnih nabrežij se ponovno zgodi šele v postindustrijski dobi, kjer so mesta v neizkoriščenem prostorskem kapitalu propadlih industrij zaznala možnosti ponovnega razvoja in regeneracije z novo vsebino. Odkar je prostor tako kompleksen, prebivalstvo hlepi po urejenosti bivalnega okolja in to umirjenost in harmoničnost najlažje dosežemo prav ob urejenih vodnih površinah. V večini mest je široko obzorje zaščiteno s prepovedjo pretirane pozidave ob vodi (Hölzer, 2008). Z urejanjem rečnih nabrežij, ki delujejo kot glavne žile pestrega urbanega življenja, lahko ponovno povežemo okolje, vzpostavimo kontinuiteto urbanističnih procesov, hkrati pa poudarimo identiteto mesta. Vir: http://www.yumping.com/rutas/bicicleta/ruta-en-bici-madrid-rio--r1157riverlang=en

Danes se v relativno ugodnih bivanjskih razmerah z razvojem družbe ponovno vrača romantični element mestne kulise, ki je najbolje vidna ravno z rečnih nabrežij. Voda je temelj vsakega družbenega napredka in osnova za razvoj naselij, zato asociativno prikliče v misli vitalno okolje prihodnosti. Urbana nabrežja ponujajo možnosti za oblikovanje mestnih prostorov, ki bogatijo življenje in ponujajo dostojanstvo in upanje, kot tudi funkcionalnost, in dajejo pomen urbanemu življenju, kot proslavljeno v Boudlairu, Benjaminu, Oscar Wildu, Otto Wagnerju. Ob njih se lahko spomnimo, da urbani razvoj ni zgolj zaradi profita in osebnega poveličevanja, temveč zaradi dobrega skupnosti. (Marshall, 2001) Ta občutek se akumulira ravno ob rečnih nabrežjih, zato so ljudje z njimi še vedno emotivno povezani.

Botonični vrt - Parque de Cabecera, Joaquín Monfort et al., Valencia, 2003-2004

IZ REKE V PARK Park pokriva leži med robom mesta in vrtovi in je le del večje krajinske ureditve, ki je v Valenciji zamenjala celotno strugo reke Turie. Nekdaj je bilo tu divje odlagališče. Ideja parka je ustvarjanje gozda ob reki, tipičnega za območje ob mediteranskih rekah, ki zabriše meje med vegetacijo, topografijo in vodo. Kamnite stene nadomeščajo nekdanjo protipoplavno ureditev iz. 18. stoletja, namesto rigidnih nabrežij reke ima s preoblikovanjem reke v park mesto sedaj na voljo več rekreativni površin.

Vir: Lastni arhiv

• 12

Zgledi

â&#x20AC;˘ 13

Strateški zgledi Projekt Muzej skupnosti - Community museum project, Hongkong Howard Chan (umetnostni kurator), Siu King-Chung (oblikovalec pedagog), Tse Pak-Chai in Phoebe Wong (kulturni raziskovalki) so uprabili muzej kot metodo vzpostavljanja odnosov v skupnosti, raziskovanja zapostavljenih zgodovin in oblikovanja novih lokalnih identitet. Ne gre le za fizičen prostor muzeja na določeni lokaciji, ampak za strategijo uporabe muzejskih metod, kot so zbiranje, inventarizacija, razširjanje znanja in izobraževanje javnosti, znotraj specifičnih razmer v skupnosti. Muzej kot način predstavitve vsakdanjega življenja in vrednot. Z zbiranjem in interpretacijo lahko raziskujemo avtohtono kreativnost, vizualno kulturo in kulturo javnosti. Priložnost za poenostavitev participacije javnosti in interdisciplinarno sodelovanje. Besedo skupnost lahko razumemo v treh pomenih: subjekt, okolje in ustvarjalen javni vmesnik. (Krasny, 2010, str.:87) Vir: http://www.hkcmp.org/cmp/c_002.html

NDSM – Werft Nord, Amsterdam Preobrazba nekdanjega industrijskega območja je kompleksna in dolgotrajna, vključuje veliko število interesnih skupin. V času procesa se je pojavila ideja o kulturnem programu na območju, na katerem je zmagala skupina Kinetisch Nord., ki združuje umetnike, rokodelce, »kulturne podjetnike« in skejterje, ki so izšli iz skvoterske kulture. Glavni princip preobrazbe je »Mesto kot lupina« v kateri z nizkimi stroški poskušajo dosegati visoko dinamiko. Sanirane bodo lupine stavb, uporabniki pa bodo urejali notranjost. Kot reakcijo na negativne procese gentrifikacije* je mesto v letu 1990 ustanovilo fond za podporo eksperimentalni umetnosti, iz katerega črpa tudi ta projekt, ki ga podpira tudi mestna uprava, ministrstvo za okolje in nekaj privatnih virov. Kinetisch Noord je tako pridobil blizu desetih milijonov evrov za saniranje in obnovitev infrastrukture. Cilj projekta pa ni le nekajletno vzdrževanje, temveč skozi intervencijo usmerjati razvoj mesta v prihodnje. Mesto, ki ni statična lupina, temveč dinamičen proces, postaja Mesto dogodkov in podpira razvoj kreativnega razreda. Vir: http://beta.ndsm.nl/

(Topos Raum, 2004)

Projekt Soho in Ottakring, Dunaj Projekt Soho predstavlja angažirano multidisciplinarno prakso urbanega kuriranja, ki med drugim vključuje tudi arhitekte in urbaniste, kulturne producente, izvajalce kulturnih študij in organizatorje skupnosti, ter zaznamuje dolgoročne projekte, pri katerih nastaja zapletena mreža kulturnih praks. V prej zapuščeno dunajsko četrt, zaznamovano z revščino, migracijami in heterogenostjo, brez kakršnekoli kulturne produkcije je Ula Schneider pred več kot desetimi leti vpeljala kulturno dejavnost. Danes območje živi in je postalo zanimivo za mestne oblasti in urbaniste, zainteresirane za uporabo umetnosti kot dejavnika gentrifikacije. Projekt se je začel s preobrazbo opuščenih izložbenih oken v galerije in miniaturne muzeje, ki so postali dejavniki lokacijskosti pri oblikovanju in porajajoči se identiteti. Danes se na območju odvija tudi vsakoletnega festivala, v katerega se vključuje več kot 200 umetnikov. (Krasny, 2010, str.85) Vir: http://www.sohoinottakring.at/aktuell/

• 14

Vsebinski zgledi New York High Line Park, NY, James Corner Field Operations in Diller Scofidio + Renfro, 2004Vir: Detail #12, 2008

V osemdesetih je proga nehala obratovati, ob koncu devetdesetih ji je grozilo uničenje, pojavil se je odpor, ki je obrodil sadove okoli leta 2002, ko so se začeli pogovarjati o ohranitvi in preoblikovanju nekdanje proge v krajinski park. Danes deluje park kot stičišče umetnosti, kulture in ekologije. Oblikovno prenovo starih tirnic spremlja vsebinska prenova, ki generira življenje v urbanem prostoru in spodbuja zeleno naravnanost okolice. Park zapolnjuje praznino opuščene trase železnice v New Yorku. Oblikovane so zelene cone, sprehajališča, prostori za počitek in igro. Mestoma ohranjeni elementi železniške infrastrukture dajejo parku prepoznavnost in ohranjajo avtentičnost prostora, ohranjajo spomin na prejšnjo dejavnost. (New York’s High, 2009)

Vir: Detail #12, 2008

Parc de la Cour du Maroc, Paris, Michel & Claire Corajoud & George Descombes, 2003-2006

Vir: Groundswell: Constructing the Contemporary Landscape, 2008

Longitudinalna zasnova parka izhaja iz pretekle uporabe prostora. Park je postavljen na nekdanjih tirnicah. Tiri so bili umaknjeni, vendar longitudinalne zasnova parka še vedno predstavlja splošni koncept. V dolgih paralelnih pasovih so nanizani programi. Gramozna tla spominjajo na balast, ki je nekdaj prekrival tla. Oblikovanje parka je racionalno in funkcionalno, pa vendar subtilne spremembe v tlorisu, raznolikost poti in materialov, bogata in raznolika paleta zasaditve in rekreacijske aktivnosti dodajo planu kompleksnost. Klopi, kiosk z osvežitvami, drevesa in gramozna tla asociirajo na klasične pariške parke. Za esplanado so dolge mize, ki ponujajo prostor za piknike. Vodni kanal z vodnim rastlinjem deli rivo od gramoznega vrta, ta je nerafiniran in privlači otroke, kot tudi hortikulturne specialiste – zasaditev predstavlja posebno vrsto divjih rastlin, ki preživijo z minimalno nego, tudi zaradi nižjih stroškov vzdrževanja. Zadaj je še travnik s fontanami.

Vir: Groundswell: Constructing the Contemporary Landscape, 2008

Camillo Tarello park (Global Arquitectura paisagista & Studio Pellegrini), Brescia, 2003-2007 Urejena krajinski park definira morfološke meje in vzpostavlja urbani prostor z dodano ekološko in okoljsko vrednostjo, ter z urejanjem krajine rešuje ekološke in infrastrukturne zagate. Park s povezavami in potmi vzpostavlja in definira prostorska razmerja, ki prej niso bila določena, hkrati pa mehča prehod med starim mestnim jedrom na severu in suburbano mrežo na jugu. Nova topograska mreža deluje kot povezovalni člen med starimi in novimi urbanimi fragmenti.

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2010/12/park-camillo-tarello-by-global-studio-pellegrini/

• 15

Lokacijski zgledi Balcon del Guadalquivir, Cordoba, Juan Navarro Baldeweg, 2005

Vir: Foundation Arquitectura Contemporanea, 2010

Vir: http://www.elcroquis.es/Shop/Project/Details/613

Projekt restavracije mlina Martos in ureditve balkona Guadalquivir v Cordobi pomembno vplivata na urbanizem celote. Prenova mlina v hidravlični muzej centralizira javni prostor in deluje kot nekakšen link med mestnim in naravnim prostorom. Širok park ob reki ima izoblikovana razgledišča s katerih se lahko opazuje veduta mesta. Park je prostorsko zasnovan v obliki treh razpostrtih pahljač, ki si sledijo vse od mlina pa do mostu Arenal. Center prve pahljače se nahaja pri kapelici in z enim krakom nakazuje smer proti mlinu. Druga pahljača nakazuje vhod v park, skozi tri med seboj povezane ribnike, ki rahlo kaskadno padajo proti reki in obenem prenašajo vzdušje reke na nivo avenije Rafaela Castra. Tretja pahljača se odpira proti zazelenjenemu delu parka in nakazuje smer proti Stadionu. Ob reki je načrtovan tudi manjši veslaški klub.

Ureditev nabrežij Ljubljanice, Jože Plečnik et al., Ljubljana, 1928Ureditev nabrežja ob Ljubljanici je v ideji podobna ureditvi Rajskega vrta na Hradčanih. Plečnik prostor obvladuje z oblikovanjem sistema urbanih ambientov, ki se na različne načine nanašajo na zgodovinsko jedro in na obstoječe arhitekturne objekte. S tem, da se odreče enotnemu izraznemu jeziku, se približa okolici in ustvarja harmoničen urbani prostor, ki spremeni dojemanje prestolnice. Z umirjenim pristopom k oblikovanju mestne krajine, ki ne kaže sama nase, temveč v Sittejevem duhu omogoča dostope in poglede, ustvarja mestno silhueto, ki prej ni obstajala.

Vir: Prelovšek, D. (1992). Architectura perennis.

Vir: www.slovenia.info

Renaturacija Isare, München, 2000Uspešen primer predstavlja preoblikovanje toka reke Isar v Münchnu. Načrt renaturacije struge v dožini 8 km se je začel izvajati l. 2000. Cilji projekta so bili izboljšati zaščito reke pred poplavami, ter reki in obrečnemu prostoru vrniti naraven videz, obnoviti ekološko vlogo obrečnega prostora, izboljšati kakovost vode ter utrditi sociološko vlogo ozelenjene obrečne krajine znotraj mestnega prostora. Glavni princip za doseganje ciljev je bil razširitev rečnega toka. Strmi utrjeni rečni bregovi so bili odstranjeni, rečna struga pa razširjena, kar je iz ekološkega in socialnega vidika reko približalo k mestu. Hkrati je to eden bolj uspešnih primerov prostorskega načrtovanja, v katerega so bili vključeni vsi deležniki. Urbanisti, arhitekti, ekologi, investitorji in nenazadnje uporabniki.

Vir: Neues Leben für den Fluß - Renaturierung der Isar in München, 2003

• 16

Arhitekturni zgledi

Operna hiša, Snohetta, Oslo, 2008 UMESTITEV V PROSTOR IN ARHITEKTURA

Operna hiša je prvi objekt v načrtovani prenovi tega dela mesta. V letu 2010 so prestavili veliko prometnico iz okolico današnje stavbe v tunel pod fjordom in razpisali natečaj.

Vir: http://www.belgradedesignweek.com/arhiva2011/speaker/snohetta

Vir: http://www.archdaily.com/440/oslo-opera-house-snohetta/

Vir: Detail, Musik und Theater, 2009, str.: 200

Stavba vzpostavlja novo vizualno reazmerje med fjordom in gričem Ekerberg na vzhodu. Iz glavne postaje se v okolje vklaplja s padajočim slopom, ki pogled na fjord in njegove otoke. Mimoidoči skozi steklene površine ob vzpenjanju po preprogi iz marmorja opazuje aktivnosti znotraj stavbe: delavnice v pritličju in vadbeno sobo za balet zgoraj. Koncept skupnosti in kolektivnega lastništva se izraža že v zasnovi stavbe, v kateri je monumentalnost izrazna v svoji horizontalni dimenziji. Stavba je plod skupinskega prizadevanja, snovalcev, umetnikov in investitorjev. Prostorska intervencija daje novemu delu mesta zagon in večji občutek urbanosti.

Vir: http://www.archdaily.com/440/oslo-opera-house-snohetta/

Vir: http://www.belgradedesignweek.com/arhiva2011/speaker/snohetta

• 17

Arhitekturni zgledi

Kraljevo gledališče, Lungaard&Tranberg, Kopenhagen, 2008 UMESTITEV V PROSTOR IN ARHITEKTURA

Vir: http://www.ltarkitekter.dk/

Vir: Van Uffelen, C., Performance, 2010, str.: 43

Za območje je bil leta 2002 na Danskem razpisan natečaj. Razpisana je bila natečajna naloga za dve dvorani na območju opuščenega pristanišča v Kopenhagnu. Parkirišče naj bi se umaknilo pod zemljo, pomol pa naj pa bi bil namenjen javnosti. Zmagal je projektivni biro Lungaard &Tranberg. Kraljevo gledališče je le ena od mnogih intervencij, ki naj bi prenovile opuščeno pristanišče Kopenhagna in pripeljale mesto k vodi. Stavbo obkroža javna promenada, ki povezuje gledališče z mestom in pristaniščem, ter pripelje obiskovalca v stavbo. Predprostor je napolnjen s svetlobo, notranjost dvorane pa je kontrastno zatemnenjena, stene so grobo obdelane, zaradi akustike, z robustno temno rjavo opeko, enako kot zunaj. Sedeži so, razporejeni v obliko tradicionalne podkve z dvema balkonoma, kar ponuja intimno okolje za klasičen ali pa sodobni repertoar.

Vir: http://www.ltarkitekter.dk/

Vir: Van Uffelen, C., Performance, 2010, str.: 43

• 18

Arhitekturni zgledi

Center za moderno glasbo, 3XN, Amsterdam, 2005 ARHITEKTURA IN NOTRANJOST DVORANE

Muziekgebouw - center za moderno glasbo pod eno streho združuje več različnih programov in institucij, od centra za moderno glasbo, do hiše za jazz in improvizirano glasbo.

Vir: http://www.muziekgebouw.nl/informatie/english

Vir: http://www.muziekgebouw.nl/informatie/

Vir: http://www.muziekgebouw.nl/informatie/english

Vir: Van Uffelen, C., Performance, 2010, str.: 173

Vir: Van Uffelen, C., Performance, 2010, str.: 173 Vir: http://www.arcspace.com/features/3xn/bimhuis/

Stekleni volumen, obešena škatla in streha so trije glavi elementi arhitekture. Del fasade je opečnat, saj je to eden tradicionalnejših in bolj dostopnih materialov v severnem delu Evrope. Glavni element te hiše so stopnišča, ki pobezujejo dvorane z okoljem in se vzpenjajo in spuščajo tako, da obiskovalec ves čas doživlja prisotnost zunanjosti - pristanišča in postaje, mesta. Velika transparentna fasada povezuje posamezne notranje volumne z okoljem. Igra enostavnih in elegantnih detajlov, naravna svetloba in grobost materialov ustvarjajo v predprostorih dvoran specifično atmosfero. Tlakovanje z lesom v kombinaciji z betonskimi stenami, ter svetlobo in mestno silhueto v predprostoru ustvarja prijeten občutek in navaja na izjemno doživetje, ki se bo zgodilo šele v notranjosti dvorane. Dvorana je oblečena v les zaradi dobrih akustičnih lastnosti lesa.

Vir: http://www.muziekgebouw.nl/informatie/

• 19

Lokacija

â&#x20AC;˘ 20

Območje

Vir: Lastni arhiv

Območje med reko in južno železnico je nekoč zasedala industrija, danes pa je degradirano, grajeno tkivo je začelo razpadati, zunanje zelene površine so večinoma zapuščene, prav tako lokali in večji industrijski objekti, socialna struktura območja pa je šibka. Območje je neprivlačno za stanovalce in zagon poslovnega programa.

Vir: Lastni arhiv

Južno dravsko nabrežje z zaledjem ponuja potencial razširitve mesta. Mesto zgoščeno deluje le na severnem delu, na območju nekdanjega srednjeveškega mestnega jedra, v katerem se odvijajo vitalne funkcije mesta. Da bi v mestni parter vključili naj neposredno vezani, a zapostavljeni severni del mesta je potrebno zgraditi “most” preko reke, ki bi privabljal naselitveno strukturo aktivnih mladih in starejših prebivalcev, kar bi pripomoglo k razširitvi vitalne mestne krajine. V ta namen se v diplomski nalogi osredotočim na oblikovanje strmega nabrežja Drave v Mariboru, natančneje območja, ki leži nasproti Lenta med trgom Tabor, Ruško cesto in Studenci. Na tem delu se v mesto zajeda zeleni obrečni pas, katerega urejena krajina (shema) se začenja s preoblikovanjem Mariborskega otoka. Območje urejanja obsega 800m dolg zeleni pas med Glavnim mostom in peš brvjo v izteku Strme ulice. Površina obravnavne lokacije je 3 hektare. Ob območju prevladuje stanovanjsko tkivo z nekaterimi objekti centralnih funkcij – šola, vrtec. Ob trgu Tabor so stanovanjske hiše P+2 z gostinskim programom v pritličju, ob izteku Taborske ulice v Gorkega ulico ob presečišču z Ruško ulico se nahajajo stanovanjski bloki P+4. Nadalnje se ob Ruški ulici nizajo stare bivanjske vile P+2. Na lokaciji nekdanje tekstilne tovarne Merinka je predviden objekt novega Mariborskega kulturnega središča – MAKS. Območje obkroža še nekaj nižjih stavb nekdanjih industrij.

Vir: Google maps

• 21

Mestna zgodovina

3 TERASE

MOST

OBZIDJE

Naselbina se je razvila na stičišču treh geoloških in gospodarsko različnih predelih: srednjegorskega gozdnatega Pohorja in Kozjaka, gričevnatih vinorodnih Slovenskih goric in ravninskega poljedelskega Dravskega polja. Naselbina se je razvila vzdolž Koroške ceste. Na lijakastem trgu sta se srečevali cesta Gradec–Ljubljana in cesta s Koroškega proti Ptuju. Zemljišče današnjega Lenta ni bilo pozidano. Naselbina se je razvijala na treh terasah, ki so danes zaradi regulacijskih posegov manj izrazite. Prva terasa je tekla v smeri vzhod-zahod ob rečnem nabrežju. Drugo teraso na jugu omejuje ulična poteza – Koroška cesta – Glavni trg – Židovska ulica, tretjo pa južni rob današnje Slovenske ulice in Partizanske ceste. Razporeditev teras narekuje zasnovo ulične mreže – povezava sever – jug in vzhod zahod. Ime Maribor oz. Mark Burg se pojavi 1164 kot grad in leta 1189 kot sedež župnije. V tem času je dal Bernard Spanheimski, ustanovitelj mesta, zgraditi na mestu antičnega mostu oz. splava čez Dravo zgraditi most. Poti, ki bi se naselbini sicer izognile so oblikovale prometno vozlišče in omogočile hitrejši razvoj kraja. V 12. stol. so se pojavile že prve urbane konstante, ki so definirale kasnejši razvoj - dvora na zahodnem in severovzhodnem delu, parcelacija ob Koroški cesti ter cerkveni kompleks – kasnejši minoritski samostan.

V 13. stol. (1245) Maribor dobi mestne pravice. V drugi polovici 13. stoletja je obzidje v obliki skoraj pravilnega kvadrata, kar povzroči spremembo komunikacijskega režima, odrezan je južni obdravski del. Glavni trg z novo mestno hišo postane osrednje prometno vozlišče in osrednji tržni prostor. Vitalne funkcije se v tem času odvijajo še na jugozahodnem delu v židovskem getu, ki ga prvič omenjajo leta 1277 in na jugozahodni del u ob minoritskem samostanu, ki je bil ustanovljen pred letom 1250, kjer se je odvijala trgovina ob Dravi. Leta 1555 so razširili obzidje do Drave in s tem vključili to predmestje k mestu.

DUNAJ - TRST

Mesto je bilo v 18. stol. omejeno z obzidjem, vendar se je širilo preko njega. Mestni razvoj je pospešila obnova ceste Dunaj-Trst, kar pa ni posebej vplivalo na mestni prometni režim. Mesto je dobivalo z novimi stavbami in razširitvami vedno bolj urban značaj.

Konec dvajsetih let naslednjega stoletja so začeli rušiti obzidje,kar je tesneje povezalo predmestja z mestom. OBZIDJE NAČNE

Za mesto je bila izvor vitalnega razvoja izgradnja Južne železnice, preko Maribora, leta 1846, ki je povzročila velike spremembe v urbanistični strukturi mesta. Ob glavnem kolodvoru se je razvila pomembna trgovska cesta, ob koroškem kolodvoru, na desnem bregu pa, železniške delavnice – zametek industrije. Kljub temu je mestno središče ohranilo svojo upravno in poslovno funkcijo. Maribor se je na slovenski prostor močneje navezal šele po letu 1918. (Ifko, 1994) JUŽNA ŽELEZNICA

• 22

Lent in Drava Leta 1982 je bil izdelan generalni plan prenove mestnega središča, ki je podal strokovne podlage in izhodišča za revitalizacijo in prostorsko ureditev srednjeveškega dela mesta. Predvsem naj bi se razvoj mesta usmeril navznoter. (po pogovoru z B Reichenbergom junija 2011) Prenova se je začela na Lentu, najbolj zanemarjenem delu mesta. V njem je živelo malo ljudi, zgradbe so bile v slabem stanju. S prenovo je bilo treba izboljšati stari fond, spremeniti funkcijsko strukturo in urediti prometne povezave s preostalim delom mesta. V tem času je bilo urejeno parkirišče na nabrežju, da bi se Lent, po principu dialektičnega urbanizma, povezal z starim mestnim jedrom. (intervju s P. Gabrijelčičem za Trajekt.org) V nova stanovanja so se naselile predvsem mlade družine, s čimer se je zelo spremenila starostna struktura Lenta, ki je postal ena od privlačnejših stanovanjskih četrti, zlasti za mlajšo populacijo. Eden od ciljev prenove je bil prenovljenemu območju zagotoviti nove funkcije, prav zaradi tega je ta prenovljeni del mesta dobil tudi 45 poslovnih prostorov, namenjenih za različne dejavnosti, gostinske lokale, butike, trgovine z umetniškimi izdelki, galerije, storitveno obrt … (Reichenberg, 2011) Vir: http://www.muzejno-mb.si/novo/iz-nase-zakladnice.html

Lent je stari del Maribora ob Dravi, predstavlja mestno pristanišče, kjer je letno pristalo več kot tisoč rečnih splavov. “Lander” - v stari nemščini pomeni prostor za pristajanje. Lent je odigral v razvoju Maribora pomembno vlogo. Na lijakastem trgu sta se srečevali cesta Gradec–Ljubljana in cesta s Koroške proti Ptuju. Zemljišče današnjega Lenta ni bilo pozidano. V drugi polovici 13. stoletja je mesto dobilo obzidje v obliki skoraj pravilnega kvadrata. Jugozahodni del je zasedal židovski geto, ki ga prvič omenjajo leta 1277, jugozahodni del pa minoritski samostan, ki je bil ustanovljen pred letom 1250. Reka Drava je bila pomembna prometnica že v rimskih časih. Najstarejše pričevanje o splavarjenju na Dravi je listna viteza Ota Velikovškega iz leta 1280, s katero omogoča pri velikovškem mostu prek Drave pobiranje mitnine za prevoz praznih sodov. V prvi polovici 16. stoletja se je močno razmahnila trgovina med Beljakom in Ptujem. Večji del blaga, predvsem vino, železne izdelke, tekstil, so prevažali s splavi (“šajkami”). Na dravski obali, v neposredni bližini, se je razvil Pristan s skladišči lesa, mesnicami, strojarnami in rečnimi mlini. Na Lentu je nekoč stala izjemno pomembna vodna utrdba – Benetke. Približno takšen je Lent ostal do 17. stoletja, ko se je na njem začela močnejša izgradnja.

Razmislek o prostorskem razvoju Lenta je bil ponovno narejen ob prelomu tisočletja, ko je občina izvedla različne arhitekturno urbanistične delavnice in natečaje, da bi usmerila prihodnji razvoj Maribora. Deloma so se ideje uresničile, prenovljena je bila Mariborska tržnica, Minoritski samostan je bil preurejen v Lutkovno gledališče. Natečaj ob Evropski prestolnici kulture 2010 se je le dotaknil desnega nabrežja, še to le v sklopu odgovora ureditvi Lenta, kateremu je bil namenjen večji del naloge. Večina natečajnih predlogov se je izognila temeljitemu razmisleku o prenovi desnega brega, čeprav je morda ta za razvoj mesta bolj ključna od estetskih posegov na Lentu, ki le še poudarjajo mestni rob in poglabljajo nasprotje med severnim in južnim delom Maribora.

Drava je bila še na začetku 20. stoletja deroča reka, do leta 1918 zgrajene falske elektrarne, ki je onemogočila splavarstvo. Lent je bil do sredine 19. stoletja eno od poslovnih središč starega Maribora, ki pa je z razvojem železnice in industrije, ki se je v Mariboru razmahnila sredi 19. stoletja začelo propadati. Leta 1909 so začeli graditi most, da bi povezali oba bregova Drave, dokončan je bil leta 1913. Most je porušil enotnost Lenta, povezal je bregova Drave precej višje od starega lesenega mostu. S tem je obrežni del mesta izgubil svojo funkcijo – promet, pretok blaga in ljudi. Postal je prometno nedostopen in odmaknjen. Dravska ulica kot ena izmed pomembnih prometnih pot je bila prekinjena. Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Maribor

Urbanistični razvoj mestnega središča v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je bil usmerjen v izgradnjo novega centra in trgovsko-poslovne osi ob Partizanski cesti. Težišče razvojnih dejavnost se je iz srednjeveškega dela mesta prenašalo na novo lokacijo proti severu, ob tem pa je staro jedro nazadovalo. Predel ob Dravi – Lent je gradbeno, ekonomsko in socialno propadal že od 20-ih let 20. stoletja. Maribor je bil v 20-ih in 30-ih leth že industrijsko mesto z razvito industrijo, na Lentu pa so še zmeraj prevladovale drobna obrt in dejavnost, ki so bile vezane za splavarjenje in življenje ob reki. Velika škoda, je bila Lentu storjena v 60–ih leth, ko je bil zaradi gradnje jezu in elektrarne v Zlatoličju porušen del najstarejših hiš ob Dravi, vključno z znamenitmi »Benetkami«.

Vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Maribor

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/

• 23

Fotografije zazidav ob nabrežju Stanovanjska gradnja

Mestna tržnica, R. Benda, P. Hočevar, M. Zorc, 2007

Hiša stare trte

Vir: Karin Rožman

Vir: Lastni arhiv

Vodni stolp

Stanovanjska gradnja, 80’

Vir: Lastni arhiv

Vir: Rok Žnidaršič

Vir: Lastni arhiv

10 6

9 8 7

Glavni most

Studenška brv

Drava

Župnija Maribor

Vir: Lastni arhiv

Mariborsko kulturno središče, Sadar Vuga, načrtovano

Nabrežje Tabor

Medicinska fakulteta, B. Podrecca, 2012

Vir: http://www.delo.si/kultura/dediscina/epk-namesto-centramaks-nova-umetnostna-galerija-maribor.html

Maribor Europark, 2000

Vir: Iz natečajne podloge

Vir: www.mf.uni-mb.si/

Vir: http://www.europark.si/

• 24

Fotografije značilnih pogledov Pogled na Pristan

Pogled na glavni most in Dravsko ulico

Pogled na strešine Maribora

Pogled iz Studenške brvi

Vir: Lastni arhiv

Vir: Karin Rožman

Sodni stolp , Minoritski samostan in Žički dvor

Pogled na Slovenske gorice

Pogled iz nabrežja proti staremu mestnemu jedru

Pogled iz Glavnega mostu

Vir: Rok Žnidaršič

Vir: Lastni arhiv

Dravske benetke

Trg pred staro trto

Glavni most

Žički dvor Studenška brv

Mariborska tržnica

bazen

Sodni stolp

stanovanjska pozidava

bodoča stavba Mariborskega kulturnega središča

gručasta pozidava ob trgu Tabor

Drava

Osnovna šola Maksa Durjave

• 25

Morfološka analiza

Maribor je precej gosto pozidan, osnovo mu daje staro srednjeveško mestno jedro, ob njem pa so se razvili kareji stanovanjskih hiš. Na jugu, med južno železnico in reko Dravo je območje industrijskih objektov in stanovanjskih blokov iz tistega časa, še zadaj je delavska kolonija z manjšimi urejenimi bivalnimi hišami. Iz morfološke analize je tudi razvidno, kako objekt trgovskega centra grobo posega v okolje, saj zavzema približno četrtino toliko površine kot samo staro mestno jedro.

M = 1: 10000 I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 26

Analiza prostora

Drava deli Maribor na dva dela – severni del mesta s starim mestnim jedrom deluje kot celovita urbana tvorba, medtem, ko je na južni strani med stanovanjskim tkivom in reko degradirano območje, ki ga je zapustila industrija. Eno razvojno os predstavljajo posegi ob rečnem toku, uspešne so prenove na Lentu (Minoritski samostan) manj uspešne pa gradnja trgovskega središča, kino centra in gradnja nove medicinske fakultete, ki ne izkoriščajo potenciala lokacije in ne ponujajo možnosti za uporabo naravnega prostora reke. Projekt parka nakazuje možnost kontinuiranega nizanja programa ob rečnem bregu z odpiranjem novih možnosti za uporabo zelenih površin. Prav tako nakazuje primeren odnos med količino grajenega in zelenega okolja. Park bo deloval kot tampon med mestnim tkivom in naravnim habitatom. Objekti zaključujejo grajeno mestno tkivo, urejene zelene površine pa kultivirajo potezo naravnega. Druga os, ob vzhodnem robu nekdanjega mestnega obzidja, bi se lahko razvila v zeleno os, kot nakažem kasneje. Osi se srečata na območju vodnega stolpa, kjer je bil na željo mestnih oblasti oblikovan dovoz v garažno hišo, vendar le ta obremenjuje kvalitetni centralni prostor obrežja. Nekdanji industrijski pas predstavlja sivo cono v razvoju mesta, zato bi veljalo postopoma sanirati celotno območje južnega brega.

M = 1: 10000

• 27

Zelene površine

Maribor leži v Dravski ravnini pod gričevnatimi Slovenskimi goricami severno od mesta. Silhueta gričevja, s sosledjem gozdov, travnikov, goric z osrednjima motivoma Kalvarijo in Piramido. Na jugu ga omejuje gozdnato Pohorje, na zahodu Kozjak. Mariborska vrata, na zahodu predstavljajo zeleno mejo mesta. Dolg zelen trak, ki se začne urbanizirati ob novi preureditvi Mariborskega otoka spremlja obe strani Drave. Nabrežja so, z izjemo Lenta, premalo izkoriščan motiv v podobi Maribora. Večje zelene poteze so še Tomšičev drevored, območje Pekrskega potoka in Vrbanski plato. Drevoredi in zelenice prepletajo stanovanjska območja in mestni center. V jedro mesta se s severne strani razprostira Mestni park s Tremi ribniki, njegov podaljšek je zelen Leninov trg in Slomškov trg, os se nadaljuje čez mestni javni prostor do Glavnega trga. Predlagam poudarek zelene osi, v osi nekdanjega mestnega jarka, od Mestnega parka po Strossmayerjevi ulici mimo stadiona Ljudski vrt do Drave in čez njo vzdlolž Hlebove ulice vse do zelenih športnih površin na južnem delu. V Mariboru je okoli 35 000 kvadratnih metrov mestnih zelenih površin in okoli 70 000 kvadratnih metrov zelenic v stanovanjskih naseljih, vključene so samo urejene površine in tiste, ki so nekoč bile urejene (Odlok o zelenih površinah, 2004). Niso všteti parkovni gozdovi, katerih namembnost je razvidna le iz urbanističnega načrta.

M = 1: 10000 urejene zelene površine

neurejene zelene površine

ceste I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 28

Strukturna analiza

Ulične mreže se preko mostov ali pa zgolj vizualno povezujejo in nadaljujejo preko Drave. Projekt bi s poudarjenimi izteki ulic na južnem delu naglasil vizualno komunikacijo z severnim delom.

M = 1: 10000

• 29

Skupne analize in izhodišča

Mestni park

Stadion Ljudski vrt

Staro mestno jedro

Lent

Mariborska prometna mreža je zaradi dnevnih migracij iz južnega na severni del obremenjena. Na južnem predelu stanuje večina prebivalstva, kljub temu, pa je večina centralnih funkcij mesta zgoščena v starem mestnem jedru. Smiselna je razširitev mestnega središča na južni del, za kar pa je nujna prenova nabrežja ob Dravi z zaledjem. Maribor je eno redkih mest s tako jasno cestno mrežo, ki se zrcali preko reke. To speciično značilnost mesta bi veljalo poudariti tudi v novi arhitekturi.

industrijska cona

Lokacija leži povsem nasproti Lenta in starega mestnega jedra, zato je vitalnega pomena za prenovo celotnega južnega nabrežja. Park nadaljuje naravno zeleno potezo iz zahoda in nabrežje reke s tremi oziroma štirimi večjimi in mnogo manjšimi posegi, ki ustvarjajo obrežne ambiente, urbanizira. železničarska kolonija

Na stičišču novih osi je pomembna prevojna točka, saj se v njej srečuje sever z jugom in narava z mestom, zato jo je pri zasnovi arhitekture potrebno upoštevati.

M = 1: 10000

• 30

Projekt

• 31

Idejna zasnova

park

Projekt zasnujem na podlagi razumevanja prostorskih analiz, ki so temelj krajinskega oblikovanja prostora. Območje je primerno za glasbeno dejavnost. Zaščita brežine pred hrupom zagotavlja mirnost območja. Z dodano vrednostjo srednjeveške mestne silhuete nad elementom vode predstavlja idealno območje za zvočno in tudi drugo performativno ustvarjanje.

silhueta

Programski cilj projekta je ustvarjalno okolje, ki bi zagotavljalo najboljše možnosti kulturne produkcije. Zagotavljalo bi nove prostore, tako za lokalno, kot tudi globalno kulturno produkcijo. Novo ustvarjalno okolje bi predstavljalo podporo že obstoječega, mednarodno uveljavljenega projekta »Lent«, hkrati pa bi festivalu dodalo nove vsebine – z možnostjo uporabe infrastrukture skozi celo leto. Prenova torej dopolnjuje obstoječe programske danosti, hkrati pa zagotavlja infrastrukturo, ki bi mestu lahko služila skozi leto v obliki koncertov, prireditev, delavnic,...

hrup

STARA TRTA

GLAVNI MOST

DVORANA

M = 1: 1000 I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 32

Urbanistična zasnova

Glavni trg

Vojašniški trg bazen Studenška brv

Dravske benetke Drava

stoletna trta

Mariborska tržnica

Glavni most

MAKS predvidena lokacija nove brvi

• 33

Arhitekturna zasnova 1 - urbani del

3 - krajinski del

2 - pol-urbani del

Prvi del, ob sklopu hiš trga Tabor ima urbani značaj, predlagam programsko prenovo stavb ob Taborski ulici, namenjenim prebivališčem gostujočih umetnikov in obiskovalcev festivala – v prenovljenih starih mestnih hišah se lahko srečujejo v svojem vsakodnevnem ritmu. Omogočim dve zunanji prizorišči, eno na strehi dvorane na novem mestnem trgu Nad Dravo, na stičišču Ruške ceste in Gorkega ulice, drugo pa na novem trgu Ob vodi. Trg Tabor obkroža tudi gostinski program v obliki zajtrkovalnic in kavarn. Trg Ob vodi pa obkrožajo kavarne, prodajalne plošč, prostori za poslušanje glasbe,... STANOVANJA

STANOVANJA

Drugi del z dvema objektoma nadaljuje zgodbo. Galerija je namenjena razstavi fotografij in umetniškim delavnicam in avditorij z loggio ter manjšim prostorom za eksperimentalno gledališče predstavljajo razširjeno ponudbo parka. Avditorij je namenjen obsežnejšim in zahtevnejšim glasbenim oz. gledališkim projektom in omogoča sidranje dodatnega plavajočega odra. Obenem se na tem mestu urbano okolje previja v zeleno naravno okolje.

VRTEC

TERASA TRG NAD DRAVO

DEDIŠČINA

ŠOLA

RAZGLEDIŠČE

SOLO

AVDITORIJ

GALERIJA

STANOVANJA

Tretji ambient ima umirjen in naravni značaj. Umirja na zgornjem nivoju ležeč značaj kulturnega centra. Ob vodi se zemlja ‘razpre’ in omogoča prostor za uživanja glasbe manjših komornih zasedb.

Park se programsko dopolnjuje tudi z dvema sodobnima objektoma - z lutkovnim gledališčem na severni strani in Mariborskim kulturnim središčem – MAKS na južni.

KULTURNI CENTER MAKS

HIŠA

SPREHAJALIŠČE

KAVARNA LOGGIA

RAZGLEDIŠČE

POSLOVNO

PRIZORIŠČE

JAZZ KLUB

DVORANA

KAVARNE PRODAJALNE PLOŠČ ZAJTRKOVALNICE

INDUSTRIJA

POČITEK

TRG OB DRAVI Drava

DRAVSKA ULICA

STARA TRTA

ŽIČKI DVOR

VOJAŠNIŠKI TRG

MINORITSKI SAMOSTAN LUTKOVNO GLEDALIŠČE

DRAVSKE BENETKE VODNI STOLP TRŽNICA

VRTEC

TRGOVINA

BAZEN

STANOVANJA

M = 1: 2500

• 34

Urbana oprema

Zunanji avditorij Grafenegg, the next ENTERprise, 2007

Botonični vrt - Parque de Cabecera, Joaquín Monfort et al., Valencia, 2004

Zunanji avditorij Vsi trije zunanji avditoriji so del terena. Manjši avditorij pred komorno dvorano na Trgu Ob Dravi je iz kamnitih blokov vstavljenih v zemljino in obraščenih s travo. Spejme okoli 90 in več obiskovalcev, skupaj s teraso med starimi hišami se to število še poveča. Ob trgu so stopničaste zazelenjene kaskade.

Vir: https://www.grafenegg.com/spielstaetten

Grški amfiteater v Epidavru, 4. stol. pr.n.š.

Obe vir: lasni arhiv

Botonični vrt, OAB, Barcelona, 2008

Glavni avditorij je sestavljen iz dveh različnih materialov. Osrednji del iz kamnitih plošč, ki jih nosi betonska podkonstrukcija, je oblikovan tako, da prepušča svetlobo v objekt pod njim. Stranski avditorij je kamnit in vraščen v zazelenjen teren, da poveže osrednji del z naravo v okolici. Zunanji avdirorij sprejme 400 in več obiskovalcev.

Tretji, najmanjši avditorij je betonski, primeren za manjše koncerte interene narave.

Vir: https://www.theatrefolk.com/spotlights/the-greek-theatre

Obe vir: http://www.ferrater.com/_proyectos/proyectosFrags/fragProyectosDatos.php?idioma=1&id=97

• 35

Urbana oprema

Villefontaine, Atelier Girot

Vodni vrtovi Madeira, GAP

Pokopališče,[f] landschaftsarchitektur

Poti in stopnišča Poti se zlivajo s terenom. V prostor so postavljene tako, da omogočajo kar največjo prehodnost območja. Zgledne so ureditve, ki na preprost a učinkovit način urbanizirajo naravo. Za ureditev povezovalnih poti želim uporabiti kar najmanj materialov, razen, kjer je zaradi odvodnjavanja to potrebno. Naklon poti nikoli ne preseže 7%. Stopnišča so betonska, zaradi mehčanja je pri nekaterih ureditvah vmes rastje. V urbanem ambientu Trga ob Dravi so zazelenjene kaskade, ki jih obdaja kortenasta obloga.

Vir: http://www.girot.ch/

NEO Bankside, Gillespies, London, 2012

Vir: http://www.gap.pt/vulcanismo.html

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2012/09/old-graveyard-leinefelde-bylandschaftsarchitektur-gmbh/

Catene park, CZStudio, Marghera, 2004-06

Cordoba

Klopi Urbana oprema skuša integrirati kar največ elementov. Klopi so linijske, sledijo potem skozi park in nemalokrat služijo kot opora zemljini. V podkonstrukcijo klopi so montirana svetila, ki še poudarjajo linijsko zasnovo parka. Druga vrsta klopi ima integrirano ograjo, ta obkroža obe zgornji terasi - teraso nad komorno dvorano in teraso nad galerijo. Linijske elemente iz gladkega betona ponekod dopolnjujejo točkovni leseni deli iz macesnovega lesa.

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2012/11/ neo-bankside-by-gillespies/

Vir: http://www.landezine.com/index.php/2012/02/catenes-park-byczstudio-associati/

Vir: Lasni arhiv

Osvetlitev je skozi park linijska, ob ambientih pa točkovna.

• 36

Fasade in notranjost objekta

Botonični vrt, OAB, Barcelona, 2008

Campus Audiovisual, (avdiovizualni kampus), OAB, Barcelona, 2008

Fasada Fasade objektov se odpirajo v park in uokvirjajo poglede na specifične ambiente v njem. Zaradi orientacije na sever velike zastekljene površine nimajo težav s pregrevanjem. Zasteklitev je v urbanem delu je bolj odsevna, ustvarja občutek izgubljenosti v svetu naravnega okolja, bolj ko se park približuje naravi, manj je igre z odsevi, da bi bil stik z naravo pristnejši. Prisotnost vodnega elementa beleži le še igra odsevov vode v notranjosti stavbne lupine.

Vir: http://www.ferrater.com/_proyectos/proyectosFrags/fragProyectosDatos.php?idioma=1&id=97

Vir: http://www.ferrater.com/_proyectos/proyectosFrags/fragProyectosDatos.php?idioma=1&id=23

Ritem fasade oblikujejo bodisi betonski slopi bodisi razpored okvirov posameznih stekel. Vsak objekt ima svoj ritem in igro členitve odprtih površin vsem pa so skupne velike zastekljene površine, da meja med okoljem in lupino izginja. Steklena fasada je pri dvorani umeščena med konstrukcijske slope, pri ostalih objektih je samostojna. Zaradi velikih zastekljenih površin je v izogib prevelikim toplotnim izgubam objektov zasteklitev troslojna.

Stadtsschouwburg, Jonkman Klinkhamer architectuur interieur, Amsterdam, 2009 Amsterdam, 2005

Notranjost objekta Zaradi uporabe lesa za tlakovanje prostorov v objektu je arhitektura notranjosti prijetna in topla. Notranje stopnice so v vseh objektih transparentne. Osvetlitev je ambientalna. V kolikor se tudi zaradi ekonomskih razlogov ne bi odločila za konstrukcijo v betonu bi se zgledovala po konstrukcijskem sistemu dvorane na levi.

Vse vir: http://www.architectenweb.nl/aweb/projects/Photo.asp?PID=14247&PhotoID=157334

• 37

Akustični zgledi

Gledališče, Prof. Arno Lederer + Jorunn Ragnarstottir + Marc Oei, Darmstadt, 2006

Akustične lastnosti Največje akustične težave se pojavljajo pri: - ravnih stenah, - devetdeset stopinjskih kotih, - ter vzporednih stenah.

Mesto znanosti (Science park), OAB, Granada, 2008

Mestno gledališče, Ava - architects, Guarda, Portugalska, 2005

Zvok potrebuje čimbolj razbito zvočno školjko, da se valovne dolžine lahko odbijajo pod različnimi koti. Najbolj primerna je oblika sračjega gnezda, a je pri objektih dvoran nezaželjena, saj ustvarja vizualni nemir. Lomljenje zidnih elementov za 6-7 stopinj je že optimalnejše od ravnih stenskih površin. Veliko dvoran oz. avditorijev probleme razširjanja zvoka rešuje s sekundarnimi akustičnimi paneli.

Vir: http://www.ferrater.com/_proyectos/proyectosFrags/fragProyectosDatos.php?id=24&idioma=2

Grafenegg, the next ENTERprise, 2007

Vir: http://www.archdaily.com/78380/municipal-theater-of-guardaava-architects/

Vir: http://www.archdaily.com/78380/municipal-theater-of-guarda-ava-architects/

Gota de plata avditorij, Migdal Arquitectos, Pachuca, Mehika, 2005

Gledališče, Pfp architecten, Erfurt, 2003

Vsi prostori, vključno z zunanjimi so akustično prilagojeni. Zunanjim prostorom pomaga naravni zaslon hriba, ki zagotavlja mirnost lokacije. Za usmerjanje zvoka pa se uporabijo montažne zunanje akustične školjke, odvisno od zvrsti glasbe. Stene komorne dvorane so obdelane v lesu, ravne površine pa so kar največkrat lomljene. Dvorana ima nameščeno računalniško vodljiv akustični sistem - lesene elektronsko vodene rotirajoče panele. Debele zavese služijo uravnavanju dolgih valovnih dolžin zvoka - basov, kasetirani paneli pa obvladujejo visoke tone. Pri dvorani pod Mestnim avditorijem, ki je namenjena elektronskim zvočnim eksperimentom in sodobni glasbi uporabim močnejše odbojne površine. Stene Jazz kluba Studenci so obdane z lesenimi akustičnimi paneli.

Vir: Van Uffelen, C., Performance, 2010, str.: 154 Vir: http://74fdc.wordpress.com/2012/03/25/ the-wolkenturm-in-grafenegg/

Vir: Schmolke, B., Bühnebauten, 2011

• 38

Materiali

vegetacija

pesek

les Krajinksko ureditev navdihuje izbira naravnih in lokalno dosegljivih materialov. Poleg trav in grmičevja, ki tvorijo vegetacijo parkovne ureditve se v zunanjih ambientih odločam za tlakovanje s peskom ter ploščami iz pohorskega granita. Zaradi koncepta, ki sledi ideji odpiranja pogledov in širjenja horizonta ob rečnem prostoru, je večina površin zazelenjenih izključno s travami, ponekod ob obvodnih ureditvah tudi s trsom. Drevesa in grmi predstavljajo poudarke oz. dopolnitev grajenih struktur in so locirana na specifičnih mestih, ponekod služijo kot utrjevalci brežine. Grmovnice optično pomagajo objektom »sesti« v teren.

pohorski granit

Les, ki je na lokaciji prisoten že v obliki dreves in grmičevja uporabim za tlakovanje akustičnih prostorov. Zaradi njegovih termičnih lastnosti ga uporabim tudi za končno obdelavo nekaterih zunanjih elementov. Uporabim macesnov les, ki je sicer dražji in redkejši od smrekovega, pa vseeno lokalno dostopen in trpežnejši.

beton

steklo

korten Konstrukcijo stavb je betonska, zaradi njegove preprostosti in uporabnosti, material je dosegljiv in se vklaplja v naravno okolje. Kaneliran beton je pri nekaterih zunanjih ureditvah uporabljen za tlakovanje.

Korten uporabim v zunanjih ureditvah kot poudarek in reminiscenco na nekdanji industrijski karakter območja.

voda

jeklo Vse fasade, ki se odpirajo v naravo so zastekljene. Steklo dopušča pogled skozi, hkrati pa ima tudi značilnost, da zrcali dogajanje. S pomočjo reke ustvarja igro svetlobe na površinah v okolici.

• 39

Konstrukcijska zasnova

Konstrukcija dvorane je armirano betonska. Sistem sten avditorija in obodnih sten debeline 40 cm podpira strešno konstrukcijo sestavljeno iz betonska rešetke – nosilcev v rastru 3,8 x 4,5m, debeline 40 cm in višine 1 m pri premoščanju največjega razpona 22 m nad dvorano. Nanjo je kontinuirano položena masivna ab plošča debeline 16 cm. Medetažne plošče so gladke in imajo debelino 20 cm. Temeljenje objekta je predvideno s talno ploščo debeline 40 cm, ki je lokalno odebeljena na 80 cm. Odebelitve so pasovne pod vsemi nosilnimi zidovi.

• 40

Instalacije in požarna varnost

Instalacije Objekt se oskrbuje z električno energijo ter vodo preko novih priključkov na obstoječe komunalno omrežje – vodovod, elektrovod in kanalizacija. V kleteh so predvideni tehnični prostori za instalacije, vertikalni jaški preko vseh etaž in spuščeni stropovi za napeljave. Strojne instalacije vključujejo ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacijo, vodovod, kanalizacijo ter aktivno požarno zaščito. Energetska zasnova instalacij za ogrevanje in hlajenje vključuje kombinacijo toplotne postaje priključene na vročevod in toplotne črpalke za istočasno pripravo tople in hladne vode. Osnovno ogrevanje in hlajenje objekta se izvede s temperiranjem konstrukcijskih elementov. Regulacijo temperature v prostorih in hitro odzivnost na spreminjajoče se razmere dosežemo s sistemi klimatizacije. V prostorih, kjer klimatizacija ni potrebna, se za ogrevanje predvidi talno ogrevanje. Kanalski razvodi se vodijo v vertikalnih jaških in dvojnih stropovih posameznih etaž. Priprava tople sanitarne vode se vrši centralno. Predvidita se fekalna in meteorna kanalizacija. Meteorna kanalizacija se spelje v akumulator deževnice, ki se koristi za splakovanje WC školjk in pisoarjev za potrebe čiščenja objekta. Osvetljava glavnega avditorija se izvede preko optičnih vlaken, ki se priključijo na svetlobni generator v kleti pod avditorijem. S tem preprečimo brnenje sijalk ter dodatno segrevanje prostora. Tako lahko zagotovimo popolno kontrolo dvoranskih pogojev.

Požarna varnost Požarna varnost objektov se zagotavlja z izvedbo centralnega nadzornega sistema z javljanjem požara. Objekti so razdeljeni na požarne sektorje, ki so vezani na izhode iz objekta. Oder komorne dvorane ima ločilno požarno vodno zaveso, med glavnim odrom in avditorijem je tudi jeklena protipožarna zavesa. Predvidi se odvod dima in toplote ter samodejno gašenje z visokotlačnim sistemom z vodno meglo. Za potrebe te naprave se v kletnih prostorih predvidi bazen požarne vode in sprinkler strojnica. V objektu se izvede tudi sistem notranjih hidrantov. Do objekta se neovirano dostopa iz Ruške ulice, glavne poti parka, pa omogočajo dostop z manjšimi kombiji. Evakuacija je možna iz vseh etaž.

• 41

Načrti

Situacija

1:500

Dvorana Milice Polajnar Tloris prvega nadstropja Tloris pritličja Prerez Fasada

1:250 1:250 1:250 1:250

Galerija ob Dravi in loggia z avditorijem Otte Ondine Klasinc Galerija pritličje Pod avditorijem prvo nadstropje Pod avditorijem pritličje

1:200 1:200 1:200 1:200

Jazz klub Studenci

1:200

Pogled na celotno ureditev z Lenta

1:200

Fasadni pas

Pogled na območje obdelave iz severo zahoda - povezava z Lentom

1:20

Vir: Lastni arhiv

• 42

predlagana nova stanovanjska gradnja

Črtomirova ulica

Durjava

Raičeva ulica

Hlebova ulica

ulica Gorkega

OŠ Maks

zaščitena stara vila

Mariborsko kulturno središče - MAKS

Ruška cesta

stanovanjska gr ad

nja

stavba nekdanje industrije

stanovanjska gradnja

Ruška c

esta Ruška cesta

Ruška cesta

lica

u ska bor

r Trg Tabo

Glavni

most

Drava

IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

Drava

SITUACIJA POVRŠINA M = 1:500

3 HA

• 43

10 9 4 10

3 5

DVORANA MILICE POLAJNAR PRVO NADSTROPJE 1 ODER 2 AVDITORIJ 3 BALKON 4 KONTROLNE KABINE

134 M2 / PARKET 320 M2 / PARKET 2X 25 M2 / PARKET 60 M2 / PARKET

SPREMLJUJOČI PROSTORI 5 FOYER 125 M2 + 188 M2 / PARKET 6 INFO 15 M2 + 30 M2/ PARKET 7 GARDEROBA 2X 15 M2 / PARKET 8 PREVAJALNA KABINA 13 M2 / PARKET 9 BAR 2X 15 M2 / PARKET 10 TOALETA 2X 25 M2 / PARKET POVRŠINA M = 1:250

1045 M2

• 44

3 7

9 6 10 5

2 11

1 4 12

15 16 DVORANA MILICE POLAJNAR PRITLIČJE 1 ODER 2 AVDITORIJ 3 DEPOJI, STROJNICA

134 M2 / PARKET 195 M2 / PARKET 227 M2 / PARKET

SPREMLJUJOČI PROSTORI 4 FOYER 5 INFO 6 GARDEROBA 7 BAR 8 TOALETA

188 M2 / PARKET 15 M2 / PARKET 15 M2 / PARKET 13 M2 / PARKET 25 M2 / EPOKSI

PROSTORI ZA OSEBJE 8 TOALETA 9 OBREKOVALNICA 10 MASKIRNICA 11 GARDEROBE 12 PREDPROSTOR 13 DOSTAVA 14 SLUŽBENI VHOD

25 M2 / PARKET 43 M2 / PARKET 13 M2 / PARKET 30 M2 + 50 M2 / PARKET 54 M2 / PARKET 25 M2 / PARKET 11 M2 / PARKET

ZUNANJE POVRŠINE 15 ZUNANJE PRIZORIŠČE 16 ZUNANJA TERASA

POHORSKI GRANIT KANELIRAN BETON

POVRŠINA M = 1:250

1.063 M2

• 45

PREREZ DVORANE M = 1:250 IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 46

FASADA DVORANE M = 1:250 IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 47

1 2

GALERIJA 1 SPODNJA GALERIJA 2 ZGORNJA GALERIJA

460 M2 / GLADEK BETON 200 M2 / GLADEK BETON

POVRŠINA

660 M2

LOGGIA 1 MESTNA KAVARNA 245 M2 / PARKET 2 TOALETA 15 M2 / EPOKSI 3 KONTROLNA KABINA 15 M2 / PARKET POVRŠINA M = 1:250

260 M2

• 48

3 2 1

GALERIJA PRITLIČJE 1 VHOD 382 M2 / GLADEK BETON 2 INFO 3 TOALETA 24 M2 / EPOKSI POVRŠINA M = 1:200

406 M

• 49

5 1

2 10

AVDITORIJ ONDINE OTTE KLASINC PRVO NADSTROPJE 1 PODEST 2 KNJIŽNICA 3 CO-WORKING 4 DVORANA 5 MINI KINO 6 ET PROSTOR 7 POČITEK

25 M2 / PARKET 40 M2 / PARKET 25 M2 / PARKET 45 M2 / PARKET 25 M2 / PARKET 25 M2 / PARKET 38 M2 / PARKET

POVRŠINA M = 1:200

223 M2

• 50

5 4 3 2 11

AVDITORIJ ONDINE OTTE KLASINC PRITLIČJE 1 HODNIK 78 M2 / GLADEK BETON 2 SOS SOBA 5 M2 / GLADEK BETON 30 M2 / EPOKSI 3 TOALETA - MOŠKI 4 TOALETA - ŽENSKE 26 M2 / EPOKSI 5 ZAODRJE 40 M2 / PARKET 6 MASKIRNICA 29 M2 / PARKET 7 SANITARIJE, TUŠI 33 M2 / EPOKSI 8 KUHINJA, SANITARIJE 34 M2 / EPOKSI 9 ZAODRJE 25 M2 / PARKET 10 DEPOJI 38 M2 / PARKET 11 DVORANA 125 M2 /PARKET 12 ZUNANJE PRIZORIŠČE KANELIRAN BETON POVRŠINA M = 1:200

463 M2

• 51

2 3

JAZZ KLUB STUDENCI 1 ODER 47 M2 / PARKET 2 KLUB 164 M2 / PARKET 3 KAVARNA 2X400 M2 / PARKET 4 TOALETA 2 4 M2 / EPOKSI 5 SKLADIŠČE 9 M2 / EPOKSI 6 BAR 24 M2 / PARKET 5 ZUNANJE PRIZORIŠČE BETON POVRŠINA M = 1:200

1048 M2

• 52

FASADE M = 1:250 IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 53

FASADNI PAS M = 1:20 IDEJNA ZASNOVA GLASBENEGA PARKA NA JUŽNEM NABREŽJU DRAVE V MARIBORU • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič u.d.i.a. • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 54

Prostorski prikaz

Pogled na glasbeni park in dvorano Milice Polajnar iz Glavnega mostu

• 55

Prostorski prikaz Pogled na stoletno trto in Lent iznad Trga Ob Dravi pred dvorano

• 56

Prostorski prikaz

Avditorij Ondine Otte Klasinc z mestno loggio, galerijo in Glavnim mostom v ozadju

Prostorski prikaz

Pogled iz notranjosti dvorane na Dravsko ulico

Prostorski prikaz

Pogled iz notranjosti galerije na Maribor

Zahvala

»Lahko rečemo, da seznanjeni ljudje v družbenih situacijah potrebujejo razlog, da se ne bi zapletli v pogovor, medtem ko neseznanjeni potrebujejo razlog, da to naredijo.« (Goffmann, 1963)

Hvala družini Ogrin za temelje in družini Arko za inspiracijo. Mentorjema Juriju Kobetu in Roku Žnidaršiču za odprta vrata. Tilnu Sepiču, Alenki Dolenc in Domnu Baroviču za mnenja, sodelovanje in vzpodbudo. Prijateljem za druženje in sodelovanje v študijskih letih. Regine Keller, profesorici in dekanji Fakultete za Arhitekturo na Tehniški Univerzi v Minhnu, ki me je vzpodbudila k obravnavanju rečnih nabrežij. Marku Dobriloviču, Janezu Križaju, Bogdanu Reichenbergu, Petru Gabrijelčiču in mnogim drugim s katerimi je skozi pogovore nastajal diplomski projekt.

Literatura in viri Adams, Douglas (1979). The Hitchhiker’s Guide to Galaxy, Velika Britanija: Pen Books Arriola, Andreu, Geuze, Adriaan, Hoyer, Steen, Huet, Bernard, Latz, Peter, Louwerse, David, Pohl, Norfired, Steenbergen,Clemens (1993). Modern Park Design Bussum: Thoth publisher Bajc, Katarina (2011). Analiza primerov krajin, oblikovanih kot samoregulativni dinamični krajinski sistemi (Diplomska naloga). Ljubljana. Bole, David (2008). Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Ljubljana: Založba ZRC SAZU Becker, Annette & Schmal Peter Cachola (2010). Stadtgrün. Basel: Birkhäuser Debord, Guy (1994) The society of the spectacle. New York: Zone Books (1. izdaja 1973) Florida, Richard (2005). The rise of creative class. New York : Harper Collins Florjanc, Nejc. (2010). Sanacija in zasnova programske in prostorske ureditve za degradirano območje znotraj Jesenic (diplomska naloga). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Fröhlich, W. (2004). Topos Raum: Die Aktualität des Raumes in den Künsten der Gegenwart. Nürnberg: Verlag für Moderne Kunst Nürnberg Marshall, Richard (2001). Waterfronts in post-industrial cities New York ; London : Spon Press, 2001 Gabrijelčič, Peter (2010). Očitno je danes ugodna priložnost za Maribor tukaj. Dostopno na http://trajekt.org/2010/08/25/peter-gabrijelcic-o-natecaju-epk-drava-2012/ (pridobljeno dne 11.4.2012) Gazvoda, Davorin (2006). Stanovanjske krajine. (Zbornik prispevkov ob konferenci Slovenske krajine. 31. marec 2006, Ljubljana) Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Trajekt. Goffmann, Erving (1963). Behaviour in Public Places. New York: The Free Press Hertzberger, Herman (1991) Lessons for students in architecture. Rotterdam: 010 Publishers Hölzer, Christoph. et al. (2008). Riverscapes, Basel, Boston, Berlin : Birkhauser, cop. Ifko, Sonja (1994). Vprašanje ekološko usmerjene gradnje v urbanem okolju : arhitektonsko-urbanistična zasnova območja Pristana v Mariboru. (Diplomska naloga). Ljubljana. Ivankovič, Kontič, Vanda (2005). Pejzaž i arhitektura (Festival arhitekture, kolovoz, 19.-23. 2004, Dubrovnik, Hrvatska). Dubrovnik: Grad Jacobs, Jane (2009). Umiranje in življenje velikih ameriških mest. Ljubljana: Studio Humanitatis Kante, Božidar (2009). Estetika narave. Ljubljana : Sophia Koželj Janez, Ažman Momirski Lučka, Maligoj Tadej, Omerzu Borut (1997). Degradirana urbana območja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Koželj, Janez (1998). Degradirana urbana območja. Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje Krasny, E., Nierhaus, I., Hoenes. J., (2008). Urbanografien: Stadtforschung in Kunst, Architektur und Theorie. Berlin: Reimer Verlag Krasny, Elke (2010). Transverzalnost: urbano kuriranje in mikropolitika prilaščanja prostora ter konstrukcije identitet. V: Bugarič, Boštjan (2010) Urbanost dvajset let kasneje. Koper: Univerzotetna založba Anales, str. 83. Kučan, Ana, Robbis, Edward, Skansi, Luka (2010). Vsi odtenki zelene. Ljubljana : Muzej in galerije mesta Marshall, Richard (2001). Waterfronts in Post-Industrial cities. London: Spon press McHarg, Ian L. (1995). Design with nature. USA: Willey & Sons McLeod, Virginia (2008). Detail in Contemporary Landscape Architecture. United Kingdom: Laurence King Publishing. Ldt Ogrin, Dušan (1972). Zelenje v Urbanem okolju. (zbornik mednarodnega simpozija. Ljubljana, 3.-4.9.1970) Ljubljana: Biotehniška fakulteta Ogrin, Dušan (1993). Vrednotenje kulturne krajine v Slovenij. Ljubljana : RSS Prelovšek, D. (1992). Architectura perennis. Wien: Residenz Verlag Reed, Peter (2005). Groundswell: Constructing the contemoray landscape. New York: The Museum of Modern Art Rose, Carol M. (1986) The Comedy of the Commons: Commerce, Custom and Inherently Public Property, 53 University of Chicago Law Review 711 , ponovno natisnjeno v Rose, Carol M., Property and persuasion: Essays on the history, theory and rhetoric of ownership, Westview Press, 1994 Riha, Rado (2005). Kantova moralna filozofija za naš čas v Kant, Immanuel. Utemeljitev metafizike nravi. Ljubljana: Založba ZRC Stare, Nikolaj Andrej (1985). Prispevek odprtega prostora k oblikovanju mirnih con (magistrska naloga). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Schäfer,Robert (2002). Texte zur Landschaft. München : Callwey Verlag Scharze-Rodrian, Michael (1999). International Co-operation in the Emscher Landscape Park v Topos European Landscape Magazine, No. 26, p.57 Sloterdijk, Peter (2005). Unkomprimierbare raum. V: Topos Raum. Nürnberg: Verl. für Moderne Kunst, str. 423 Tibbalds, Francis. (2001). Making people-friendly towns. London: Spon press Virilio, Paul (2000). Landscape of Event London : The MIT Press Waldheim, Shane, Weller, (2006). The landscape urbanism reader. New York: Princeton Architectural Press Whyte, H. William (1990). City: Rediscovering the Center. Anchor Zöch, Peter, Loschwitz Gesa (ed.) (2005). Europaische Landschafst Architectur Ed. Topos. München: Callwey Verlag Spletni viri so navedeni pod fotografijami. I D E J N A Z A S N O VA G L A S B E N E G A PA R K A N A J U Ž N E M N A B R E Ž J U D R AV E V M A R I B O R U Avtorica: Maša Ogrin • Mentor: prof. Jurij Kobe, u.d.i.a. • Somentor: asist. Rok Žnidaršič, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2012

• 60