Janja Orel by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI Janja Orel

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Konzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinovič, u.d.i.a. Leto vpisa: 2005 Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Povzetek Zaradi umeščenosti v zelenje na obrobju mesta in izvajanja speleoterapije – rehabilitacije pljučnih bolnikov v jamah, ima Bolnišnica Sežana potencial za razvoj zdravstvenega turizma. V prihodnosti zato načrtujejo širitev svojih kapacitet za programe rehabilitacije pljučnih bolnikov, podaljšanega bolnišničnega zdravljenja in delovne terapije. Z novimi prostori si želijo pridobiti 100 novih ležišč, telovadnico za fizioterapijo, dve specialistični ordinaciji, manjšo operacijsko dvorano in bazen. Cilj naloge je premišljena umestitev objekta z obsežnim programom v dani prostor. Zasnova novega dela bolnišnice mora omogočati nemoteno opravljanje specifičnih medicinskih postopkov, hkrati pa bolnikom nuditi čim večje bivalno ugodje. Ključne besede: Bolnišnica Sežana, negovalna bolnišnica, rehabilitacija, speleoterapija, delovna terapija

Abstract Sežana Hospital has a unique potential for the development of medical tourism, thanks to its location on the green outskirts of town and the rehabilitation of lung disease in caves or speleotherapy. The plan is to increase the capacity for rehabilitation programmes, lengthen hospital treatments and occupational therapy. The new spaces would include a hundred new beds, a physiotherapy gym, two outpatient clinics, a smaller operating room and a pool. The aim of my thesis is to incorporate the new building with its wide programme into the existing space/environment while allowing medical procedures to be carried out uninterruptedly and giving patients the best care possible. Key words: Sežana Hospital, nursing hospital, rehabilitation, speleotherapy, occupational therapy

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

KAZALO

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

Uvod Program Lokacija Idejna Zasnova

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

UVO D

UVOD

Diplomska naloga obravnava idejno zasnovo objekta za potrebe Bolnišnice Sežana. V novih prostorih bi radi združili programe pljučne rehabilitacije, delovne terapije in podaljšanega bolnišničnega bivanja. Povpraševanje po navedenih kapacitetah narašča. Glede na statistične podatke (http://kazalci.arso.gov.si) so v Sloveniji kronična pljučna obolenja tretji najpogostejši razlog za smrt prebivalstva, takoj za kardiovaskularnimi na prvem in rakavimi obolenji na drugem mestu. Med slednjimi je najpogosteje usoden ravno pljučni rak. Bolezni dihal predstavljajo več kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za večjo umrljivost in obolevanje kot vsa maligna obolenja skupaj, saj predstavljajo 13 % vseh pacientov v bolnišnicah. Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Leta 2025 bo več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa se bo povečalo število starostnikov v starosti 80 let in več. Starostniki imajo drugačne zdravstvene potrebe, zato bo treba zdravstvene sisteme prilagoditi, da bodo omogočali ustrezno zdravljenje in nego ter hkrati ohranili finančno vzdržnost (http://ec.europa.eu/ health/ageing/policy/index_sl.htm, 20.8.2013). Vpeljava geriatrične medicine v primarno in specialistično zdravljenje je nujna za pozitivne spremembe na področju nege starejših bolnikov. Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je namenjeno tistim bolnikom, ki po zaključeni diagnostični obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati izven bolnišnice. Zaradi splošnega zdravstvenega stanja potrebujejo nego, ki je še ni mogoče zagotoviti v domači oskrbi ali v socialnem zavodu, saj bi prezgodnji odpust lahko povzročil pomembno poslabšanje bolezni. Kvalitetna medicinska oskrba ljudem omogoča daljše življenje, hkrati pa tudi, da dlje ostanejo aktivni. Pri tem procesu lahko pomembno pripomore tudi grajeno okolje, oz. kvalitetna arhitekturna zasnova.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

Uvod Program Lokacija Idejna Zasnova

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

BOLNIŠNICA IVANA REGENTA V SEŽANI

Odličen sežanski zrak, kraška burja in bori so v prvi polovici 20. stoletja Italijane navdihnili, da so ob vznožju Tabora zgradili počitniški dom. Ob izgradnji leta 1938 je bil objekt okrevališče za otroke, ki so imeli težave z dihalnimi organi - predvsem iz tržaškega zaledja. Leta 1948 se je pričela njegova obnova in dozidava gospodarskega dela po načrtih arhitekta Platnerja. Stavbo so v celoti prenovili, na novo in sodobno opremili notranjost bolnišnice, uredili park in ob stanovanjih zdravnikov izdelali izjemno lepo škarpo, na suho zidano iz kraškega kamna (http://www.users.volja.net/rogirob/mestna_ucna_pot.htm, 7. 12. 2010). Osnovna dejavnost bolnišnice je bila po tem letu izključno zdravljenje bolnikov s tuberkulozo.Takrat je bila načrtovana za 167 bolniških postelj.

Specialistično-hospitalna dejavnost obsega zdravljenje in medicinsko oskrbo pljučnih bolnikov. Sestavljata jo pljučni oddelek in rehabilitacija pljučnih bolnikov. Pljučni oddelek z diagnostično-terapevtskimi dejavnostmi obsega zdravljenje in oskrbo bolnikov s pljučnimi obolenji. Rehabilitacija pljučnih bolnikov (predvsem z astmo in KOPB) se izvaja v posebnih klimatskih razmerah, s t.i. speleoterapijo. Podaljšano bolnišnično bivanje je namenjeno tistim bolnikom, ki so zaključili zdravljenje v bolnišnici, vendar domača oskrba oz. oskrba v domu za ostarele zanje še ni primerna. Dejavnost specialističnih ambulant, med drugim, predstavljata tudi pulmološko-alergološka ambulanta in RTG ambulanta. Na zahodni strani bolnišnice je krak, v katerem sprejemajo bolnike na dializo.

V začetku 80.let se je pričela eksistenčna kriza. Ob preselitvi internističnega oddelka v regijske splošne bolnišnice se je število postelj zmanjšalo s 120 na 70 in kasneje na 50. (http://www.slomedia. it/prijetno-srecanje-bivsih-zaposlenih-bolnisnice-sezana, 10. 9. 2013). Leta 1991 se je začelo aktivno delovanje programa rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. V tem sklopu so pričeli izvajati program speleoterapije – rehabilitacije pljučnih bolnikov v posebnih klimatskih pogojih, navadno v jamah. To jim je omogočilo nemško vojaško zaklonišče iz druge svetovne vojne, ki so ga zaradi jamske mikroklime uporabili za izvajanje speleoterapije. Julija 2013 je bila izvedena energetska sanacija objekta. Ovoj stavbe so dodatno izolirali in zamenjali stavbno pohištvo. V sklopu prenove strojnih inštalacij so vgradili energijsko učinkovite naprave za ogrevanje, hlajenje, ogrevanje sanitarne vode in uporabo obnovljivih virov. Danes Bolnišnica Sežana opravlja specialistično-hospitalno dejavnost, ki obsega zdravljenje in medicinsko oskrbo bolnikov s pljučnimi obolenji. Poleg tega v svojih prostorih opravljajo tudi specialistično ambulantno dejavnost in sprejemajo bolnike na podaljšano bolnišnično bivanje ter dializo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Bolnišnica Sežana Osebni arhiv

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

PROGRAM RAZŠIRJENEGA DELA

V prihodnosti načrtujejo širitev kapacitet za izvajanje programov rehabilitacije pljučnih bolnikov, podaljšanega splošnegabolnišničnega zdravljenja in delovne terapije. Z novimi prostori si želijo pridobiti 100 novih ležišč, telovadnico za fizioterapijo,dve specialistični ordinaciji, manjšo operacijsko dvorano in bazen. Nov objekt bo usmerjen predvsem v rehabilitacijske dejavnosti. S širitvijo bi poleg sob z ležišči pridobili tudi spremljevalni program, ki jim sedaj primanjkuje za izvajanje kvalitetnega rehabilitacijskega programa. Ta obsega terapevtske prostore in dejavnosti kot so fizioterapija, prostor za delovno terapijo, terapevtski bazen ... Fizioterapija www.archdaily.com

Hidroterapija

Fizioterapija

http://www.eurohealth24.com/cms/upload/unterseiten/Reha_Frau_Wasser.jpg

www.jupitermed.com

Dejavnosti Bolnišnice Sežana: - rehabilitacija kroničnih pljučnih bolnikov - specialistična hospitalna dejavnost – zdravljenje pljučnih obolenj - podaljšano bolnišnično bivanje - specialistična ambulantna dejavnost - dializa

Dejavnosti v novem delu bolnišnice:

Fizioterapija

Speleoterapija

Delavna terapija

http://www.summerlinhospital.com/sites/summerlinhospital.com/files/86535745%281%29.jpg

http://www.bolnisnica-sezana.si/jama/default.html

http://mountain-memories.com/wp-content/uploads/2012/11/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

- rehabilitacija kroničnih pljučnih bolnikov - podaljšano bolnišnično bivanje - delavna terapija po principih gerontologije

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

V Sloveniji so kroni na plju na obolenja tretji najpogostejši razlog za smrt prebivalstva, takoj za kardiovaskularnimi na prvem in rakavimi obolenji na drugem mestu. Med slednjimi je najpogosteje usoden ravno plju ni rak. Bolezni dihal predstavljajo ve kot 6 % globalnega bremena bolezni in so vzrok za ve joumrljivost in obolevanje kot vsa maligna obolenja skupaj, saj predstavljajo 13 % vseh pacientov v bolnišnicah. Bolezni dihal lahko povzro ajo dejavniki tveganja, kot so onesnaženost zraka, prenatrpanost in slabe bivanjske razmere. Raziskave so pokazale, da dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku pove a verjetnost za bolezni dihal, kot so alergije, astma, kroni naobstruktivna plju na bolezen (KOPB) in plju ni rak, posebno pri otrocih in starejših (National Institute of Environmental Health. Sciences, 2007). Slabše bivalne razmere, vklju no z nezadostnim ogrevanjem, slabo prezra enostjo in prenatrpanostjo, prav tako sodijo med poglavitne dejavnike za bolezni dihal. Slaba izolacija prispeva k ve ji stopnji umrljivosti pozimi. Slabo prezra evanjein prenatrpanost povzro ataširjenje bolezni dihal, kot sta influenca in tuberkuloza in tako pove anjebremena bolezni dihal (http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512, 29.8.2013).

Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) zaradi bolezni dihal v Sloveniji, po statisti nih regijah (NUTS3), obdobji 2006-2008 in 2009-2011 (http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512)

Cilji za zmanjšanje in lajšanje plju nih obolenj so naslednji: 1. Ukrepi spodbujanja u inkoviterabe energije in obnovljivih virov energije na podro ju ogrevanja stavb (daljinsko ogrevanje in oskrba s plinom, ukrepi na podro junaprav za ogrevanje gospodinjstev, lokalni energetski koncepti, informiranje in spodbujanje zmanjševanja toplotnih izgub stavb, natan na evidenca malih kurilnih naprav) 2. Ukrepi na podro juprometa (izvajanje prometne politike mest –ve hoje, ve kolesarjenja, ve uporabe javnih prevoznih sredstev, manj z avtomobilom; urejanje prometa na državnih cestah v in v okolici mest; ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja vozil javnega potniškega prometa, komunalnih služb in mestne uprave z vozili, ki manj onesnažujejo; spodbujanje elektromobilnosti; ukrepi za zmanjšanje resuspenzije s cestiš ) 3. Ukrepi na drugih podro jih(uveljavitev sistemov ravnanja z okoljem, zmanjševanje ubežnih emisij, zmanjševanje prašenja deponij, gradbiš in voznih površin podjetij, zelenitev mesta, vzpostavitev posebnega spletnega mesta za kakovost zraka, izobraževanje –ozaveš anje o kakovosti zunanjega zraka) Povzeto po: 29.8.2013.

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512,

Stopnja umrljivosti (število smrti/100.000 prebivalcev) za boleznimi dihal v Sloveniji v obdobju 1999-2011 (http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

REHABILITACIJA

Rehabilitacija (lat. rehabilitare – obnoviti) je proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali duševno prizadete osebe za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo. Končni cilj vsake rehabilitacije je razvoj preostalega potenciala organizma do take mere, da zagotavlja najbolj optimalno vključitev poškodovanega oz. bolnega v delovno ali domače okolje. Rehabilitacija je kompleksen proces, kjer uspeh zagotavlja samo timsko delo. Člani rehabilitacijske ekipe so navadno: zdravnik fiziater, bolnik, medicinska sestra, fizioterapevt, delovni terapevt, socialni delavec, psiholog, protetičar, maser in športni pedagog. Poznamo tri vrste rehabilitacije: - medicinska rehabilitacija je prizadevanje za dosego takšne stopnje zdravja, kakršna je bila pred boleznijo ali poškodbo, oziroma vsaj približanje taki stopnji, - poklicna rehabilitacija je prizadevanje za vrnitev bolnika ali poškodovanca na njegovo delovno mesto ali usposobitev za drug poklic, če prvo ni mogoče, - socialna rehabilitacija je vključitev v reševanje socialne problematike, ki se pojavi z boleznijo ali invalidnostjo, in zajema bolnika in okolje. Povzeto po: http://www.rumeno-sredisce.com/index.php/delovna-terapija, 22. 09. 2013.

http://edukacija-rehabilitacija.org/wp-content/uploads/Rehabilitaci-

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

V sežanski bolnišnici izvajajo rehabilitacijo plju nih bolnikov. Eden izmed dodatnih programov rehabilitacije je speleoterapija ali lajšanje plju nih zdravstvenih težav v jamah.

SPELEOTERAPIJA Jame so že od nekdaj služile ljudem kot zakloniš a.Med drugo svetovno vojno je bila jama Klutert ob Ennepetalu v Nem iji eno od naravnih zakloniš za tamkajšnje prebivalstvo. Mestni zdravnik, zdaj že pokojni dr. Spanagel, je prvi opazil, da v jami bolniki z bronhialno astmo in kroni nimbronhitisom lažje dihajo, lažje se odkašljujejo in se splošno boljše po utijo.Po drugi svetovni vojni, je o svojih pozitivnih opažanjih obvestil zdravstvene kroge in tako postavil temelje speleoterapije.

Speleoterapijo izvajajo v rovu za bolnišnico. Program zahteva vsakodnevni obisk jame dva tedna po 4 ure. Bolniki v jami izvajajo fizioterapevtske vaje, nekaj asapa tudi po ivajoin se sproš ajo.Preostali as dneva, ko niso v jami, skušajo zapolniti z aktivnostmi na svežem zraku ali z izleti po Krasu. S širitvijo si želijo pridobiti dodatne nastanitvene kapacitete in dopolnilne dejavnosti za program speleoterapije.

Zdravilne lastnosti jame so odvisne od številnih dejavnikov, ki jih registriramo z meritvami. Predvsem je pomembna odsotnost zunanjega, fizikalnega, kemijskega in biološkega onesnaženja in dražljajev, kot npr. smog, prah ter razne spojine žvepla in amonijaka. Pomembno je poudariti odsotnost raznih antigenov, kot npr. peloda, praha in pršice, ki najpogosteje povzro ajo alergijske težave v smislu astmatskih napadov. Speleoterapija http://www.ljudmila.org/jkz/html/body_ speleoterapija.html

Speleoterapija http://www.bolnisnica-sezana.si/jama/default.html

Stalnost temperature v naših kraških jamah znaša v povpre ju med 10 in 12 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi so preko 90-odstotna relativna vlažnost ob minimalnem pretoku zraka (manj od 0,1 m/s), visoka koncentracija kalcijevih in magnezijevih aerosolov ter negativnih ionov zdravilni dejavniki, ki u inkujejoprotivnetno, razred ijosluz, olajšujejo izkašljevanje, relaksirajo mišice dihalnih poti, pomagajo pri boljši prehodnosti in samo iš enjule-teh. Minimalna koncentracija radona in njegovih razpadnih produktov deluje vzpodbujajo ena splošno odpornost organizma. U inki se kažejo v izboljšanju plju ne funkcije, okrepi se imunski sistem, zmanjša se pogostost poslabšanja bolezni, skrajša se bolniški stalež in izostanki iz šole ter izboljša kvaliteta življenja. Glede na to, da je v Sežani bolnišnica za zdravljenje in rehabilitacijo kroni nih plju nih bolnikov, ter številne kraške jame v neposredni okolici Sežane, so se odlo ili poskusiti uvesti to dopolnilno metodo zdravljenja kroni nih plju nih bolnikov (http://www.ljudmila.org/jkz/html/body_speleoterapija.html, 10. 8. 2013).

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

DEMOGRAFSKE TENDENCE

DELOVNA TERAPIJA PO PRINCIPIH GERIATRIJE

Staranje prebivalstva je eden največjih družbenih in gospodarskih izzivov Evrope 21. stoletja. Leta 2025 bo več kot 20 % evropskih prebivalcev starih 65 let ali več, zlasti pa se bo povečalo število starostnikov v starosti 80 let in več.

Cilj delovne terapije je omogočiti ljudem, ki se soočajo z boleznijo ali poškodbo, čim bolj samostojno življenje. Je kot pripravljalno obdobje za vrnitev nazaj v domače in delovno okolje.

Starostniki imajo drugačne zdravstvene potrebe, zato bo treba zdravstvene sisteme prilagoditi, da bodo omogočali ustrezno zdravljenje in nego ter hkrati ohranili finančno vzdržnost (http://ec.europa.eu/ health/ageing/policy/index_sl.htm, 20.8.2013). Vpeljava geriatrične medicine v primarno in specialistično zdravljenje je nujna za pozitivne spremembe na področju nege starejših bolnikov. Hkrati bi uspešnejša nega in zdravljenje starostnikov vodila k splošno pozitivnejšemu pogledu na staranje.

Osredotoča se na aktivnosti, ki jih posameznik mora ali želi početi, na področju ožjih in širših dnevnih aktivnosti, ki so vezane na skrb zase in za druge (oblačenje, hranjenje, kopanje, mobilnost, skrb za dom, vzgoja otrok, uporaba javnega prometa, priprava obrokov …), delo (iskanje zaposlitve, izvajanje dela …), izobraževanje (sodelovanje v šoli, neformalno izobraževanje …), igro (možnosti igre, sodelovanje v njej), preživljanje prostega časa (možnosti in sodelovanje v prostočasnih aktivnostih) in na vključevanje v družbo (skupnost, družina, vrstniki …). Stremi h kvalitetnejšemu življenju ljudi in njihovemu dobremu počutju, zato k vsakemu posamezniku pristopa individualno in ga obravnava celostno (upošteva njegove vrednote, interese, kulturno okolje, izkušnje …). Deluje tudi preventivno in s svojimi pristopi pripomore k samostojnejšemu, varnejšemu in učinkovitejšemu delovanju ljudi, s tem pa vpliva na prepečevanje morebitega poslabšanja njihovega stanja (poškodb, bolezni ...) (http://delovnaterapija.weebly.com/delovna-terapija.html, 20.8.2013).

Geriatrija je medicinska veja, ki se ukvarja s preučevanjem in zdravljenjem starostnih bolezni. Z delovno terapijo po principih geriatrije bi nudili rehabilitacijo starejšim ljudem in jih skušali ponovno naučiti vsakodnevnih opravil, ki so nujna za samostojno življenje.

http://www.phfchouston.com/Geriatric_Physical_ Therapy_files/page4-PHFC_Geriatric_ physicaltherapy.jpg

http://community.ashworthcollege.edu/servlet/JiveServlet

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

Podaljšano bolnišni no zdravljenje (PBZ) je namenjeno tistim bolnikom, ki po zaklju eni diagnosti ni obravnavi in zastavljenem zdravljenju slednjega še ne morejo nadaljevati izven bolnišnice. Zaradi splošnega zdravstvenega stanja potrebujejo nego, ki je še ni mogo e zagotoviti v doma i oskrbi ali v socialnem zavodu, saj bi prezgodnji odpust lahko povzro il pomembno poslabšanje bolezni. Vseeno pa mora biti zdravstveno stanje pred sprejemom na PBZ dovolj stabilno, da pacient ne potrebuje intravenozne terapije, parenteralne prehrane, izpeljave nadaljnje diagnostike in zdravljenja. Povpre no traja PBZ 32 dni, lahko pa tudi precej ve . Negovalna bolnišnica je urejena po standardih, zahtevanih za negovalne oddelke. Opremljena je s sodobnimi bolniškimi posteljami ter pripomo ki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo.

Velikokrat posamezniki potrebujejo nego tudi po odpustu iz bolnišnice. Ker je taka nega v bolnišnicah draga, zanjo pa ne potrebujemo dragih postopkov in aparatur, so po svetu za eli ustanavljati negovalne bolnišnice. Te delujejo z nižjimi stroški, saj je osebje predvsem negovalno, oprema prilagojena zdravstveni negi, nista pa namenjeni akutni diagnostiki in zdravljenju. Poleg potrebe po dodatni zdravstveni negi negovalne bolnišnice nudijo splošno rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo (svetovanje o jemanju zdravil, svetovanje o oskrbi bolniku in skrbnikom, pravilna prehrana ...). V sklopu rehabilitacij in delavne terapije je najve ja prednost podaljšanje samostojnosti prizadetih z boleznijo ali poškodbo, kar posledi nozmanjša potrebe po institucionalnem varstvu in ustanovah.

V Sloveniji je mogo e najti namestitev za podaljšano bolnišni no nego v negovalni bolnišnici v Ljubljani, v bolnišnicah v Sežani, Murski Soboti, na Ptuju, Golniku in Jesenicah. Možnost stalne nege pa dajejo tudi nekatera zdraviliš a:Zdraviliš eLaško, Center za medicinsko rehabilitacijo v Termah Dolenjske Toplice, Terme Topolšica in Terme Dobrna. Povzeto po: http://varnastarost.si/info_linki_za_upokojence/negovalne_bolnisnice, 23. 09. 2013.

http://web.sb-brezice.si/wp-content/uploads/2013/08/Medicinska-sestra.jpg

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

POSEBNOSTI PRI ZASNOVI BOLNIŠNIC

SPLOŠNO Pri projektiranju bolnišnic je pomembno poznavanje delovanja medicinskih služb in medicinskih procesov, ki se tam odvijajo, medicinske tehnologije ter higienskih zahtev. Zasnova bolnišnice mora biti kljub zapletenim procesom in tehnologiji enostavna in jasna. Arhitekturna zasnova mora omogo atineovirano delovanje vseh služb, obvladovanje in prepre evanjebolnišni nihokužb, racionalnost pri izvajanju dejavnosti, pri uporabi in vzdrževanju objekta ter nenazadnje zagotavljanje humanosti okolja v odnosu do bolnikov in osebja.

FUNKCIONALNA ZASNOVA BOLNIŠNICE Dimenzije komunikacij za prevoz materiala z vozi ki Tehni na smernica - bolnišnica, str. 13

Dimenzije stopniš Tehni na smernica - bolnišnica, str. 13

Pri snovanju tlorisov in funkcionalne zasnove je pomembno upoštevati zahteve, ki izhajajo iz strukture razli nihuporabnikov (zunanji ali hospitalizirani bolniki, pacienti ali osebje) in služb ( iste/ne istepoti in delovna okolja, poti osebja, poti pacientov).

BOLNIŠKI ODDELKI IN SOBE

Prostor za prevoz bolnikov na posteljah ob spremstvu Tehni na smernica - bolnišnica, str. 11

Dimenzije kabine dvigala in predprostora pred dvigalom za transport bolnika na bolniški postelj s spremstvom – dve osebi

Zasnova oddelkov in sob naj bo fleksibilna in naj omogo a sprejem pacientov iz razli nih oddelkov. V principu so si sobe v razli nih oddelkih sorodno zasnovane in potrebujejo podobno medicinsko opremo in aparature. Sobe naj bodo im bolj podobne zaradi olajšanega dela osebja in zmanjševanja napak. Osebje naj bo im bolj decentralizirano in s tem povezano z bolniki. Med seboj lahko osebje komunicira z najnovejšimi komunikacijskimi tehnologijami, ki ne zahtevajo fizi ne prisotnosti. Pomembna je uporaba materialov, ki omogo ajo lahko iš enjein vzdrževanje. Dovolj mora biti prostora za transport bolnikov na posteljah.

Tehni na smernica - bolnišnica, str. 14

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

SPECIALISTI NE AMBULANTE - Najprimernejša lokacija je pritli je zaradi obiska zunanjih bolnikov in dostopnosti. - akalnice naj bodo umaknjene iz hodnikov zaradi prepre evanja okužb.

REHABILITACIJSKA MEDICINA - Primerna je lokacija ob vertikalnih komunikacijah za dostop hospitaliziranih bolnikov in zunanjih (ambulantnih) prostorov. - Garderobni prostori morajo biti prilagojeni gibalno oviranim osebam.

OPERACIJSKA DVORANA Operacijska dvorana

Operacijska dvorana

http://www.europe.stryker.com/i-suite/index/ms_pag_what-matters /ms_pag_solutions.htm

Operacijski blok je tehni no najzahtevnejši in najdražji sklop v bolnišnici. Zahtevnost operativnih posegov in zagotavljanje sterilnih pogojev zahtevata dosledno izvedbo prostorov, ki tem merilom v celoti zadoš ajo. - Pravilna razporeditev prostorov za nemoteno dostavo, pripravo in operacije bolnikov. - Pravilna lociranost servisnih prostorov za lahek dostop do medicinskega materiala in pripomo kov ter za pravilno shranjevanje odpadnega materiala. - Urejenost ne istih, istih in sterilnih con in lo evanje poti bolnikov in osebja. - Ker vedno ni mogo e v celoti lo iti istih in ne istih poti, je priporo ena organizacija transporta materiala in odpadkov s posebnimi vozi ki. - Vgradnja funkcionalnih elementov opreme in materialov, ki prenesejo pogosto iš enje. - Avtomatska elektri na drsna vrata v sterilnih conah.

Predlog razporeditve prostorov v operacijskem bloku

Prisotno osebje pri operacijah

Tehni na smernica - bolnišnica, str. 128

http://thediagram.com/7_1/operating-room.html

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Podatki o smernicah za projektiranje bolnišnic so povzeti po tehni ni smernici - bolnišnica, TSG - 12640 - 001: 2008.

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM Filter za osebje - preobla enje v sterilne obleke

Filter je razdeljen s klopjo na isti in ne isti del, na policah je shranjena sterilizirana delovna obleka

Prostor za iš enje in sterilizacijo medicinske opreme

Tekom izdelave diplomskega dela so mi v splošni bolnišnici Šempeter razkazali operacijski blok. Ta je zasnovan podobno kot spodnja shema iz tehni ne smernice.

Predlog razporeditve prostorov v operacijskem bloku Tehni na smernica - bolnišnica, str. 128

Kirurško umivanje

Priprava pacienta na operacijo

Operacijska dvorana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Prebujevalnica - recovery

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

SANATORIJ ZA TUBERKULOZO Paimio, Finska Alvar Aalto 1933

Terasa v zadnjem nadstropju sanatorija

Tloris

http://www.archiprix.org/2013/index.php?project=2544

Aalto je naro ilo za izgradnjo tuberkuloznega sanatorija v Paimiu dobil po zmagi na nate aju. Vodilna misel zasnove je bila zgradba kot medicinski instrument –ustvariti stavbo, ki bo pripomogla k procesu zdravljenja. Temu je bilo v sanatoriju prilagojeno tako celotno oblikovanje stavbe, kot tudi notranje opreme. Bolnišnica je sestavljena iz dveh glavnih kril z bolniškimi sobami v smeri sever-jug. Od centralnega dela se krili razpirata pod razli nimi koti glede na oson enost in poglede. Na za etku 20. stoletja je bil edini poznan na in zdravljenja tuberkuloze po itek na svežem zraku in okrepljena prehrana. Zato so imele vse etaže s sobami dovolj širok balkon, na katerega so najšibkejše bolnike zapeljali na posteljah. Krepkejši bolniki so se lahko son ilina terasi v najvišjem nadstropju. Zdravljenje tuberkuloze je bilo dolgotrajno, zato je Aalto veliko pozornost namenil oblikovanju in poziciji skupnih prostorov.

http://www.archiprix.org/2013/index.php?project=2544

Pogled na bolnišnico in situacija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Notranjo opremo je v celoti zasnoval Aalto. Bolniške sobe so bile oblikovane natan noin z veliko poudarka na udobju pacientov. Sanitarije so bile zasnovane tako, da niso povzro alehrupa, stropovi v sobah so bili pobarvani v temno zeleno zaradi prijetnega pogleda in prepre itve bleš anja, lijaki v sobah so bili oblikovani tako, da voda ni špricala, ogrevanje je bilo nameš eno na strop, da ni bilo direktnega sevanja ...

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

GERIATRI NI CENTER Wolfsberg, Avstrija Loudon & Habeler 2007

Interier

Tloris situacije

http://www.loudon-habeler.at/

Nov geriatri nicenter je postavljen ob deželno bolnišnico v Wolfsbergu. Osnovni volumen objekta je 80m dolg kubus. Vse sobe in sprejemnica se odpirajo na jug, proti parku. Zna ilnost južne fasade je široka loža z lesenimi sen ili. Premišljeni detajli in uporaba materialov vzbuja ob utkedoma nosti.Notranji atriji, zastekljna stopniš ain konci hodnikov omogo ajo svetlobi vstop v vse dele stavbe. Streha je ozelenjena, na njej se nahaja še transparentna zdravniška soba. Objekt je tako na rtovan, da ga je mogo e dograjevati, brez da bi obstoje im stavbam odvzemali svetlobo in zra nost. Povzeto po: http://www.loudon-habeler.at/.

Fasada

Prerezi

http://www.loudon-habeler.at/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

KLINIKA ZA REHABILITACIJO HRBTENI NIH POŠKODB Basel, Švica Herzog & De Meuron 1999 - 2002 Zasebni rehabilitacijski center v Baslu je specializiran za poškodbe hrbtenja e in možganske poškodbe. Želja investitorja je bila, da naj objekt ne daje vtisa bolnišnice, kar so arhitekti upoštevali z zasnovo razgibanega objekta z atriji. V notranjosti so želeli poustvariti mestno strukturo z ulicami in trgi, javnim in zasebnim, da bi na ta na in dolgotrajno bivanje v centru im bolj popestrili.

Prosojne krogle na strehi http://farm3.static.flickr.com/2223/2501439716_b6b7fce127.jpg

Rehabilitacijski center je zasnovan kot horizontalna dvonadstropna stavba. V pritli ju so prostori za rehabilitacijo, v nadstropju pa bolniške sobe. Povezava med zunanjostjo in notranjostjo je bila primarnega pomena pri snovanju objekta. Atrijska dvoriš aso vmeš ena na sredino v velikem pravokotniku. Služijo za lažjo orientacijo in boljšo osvetljenost interierja. Sobe in rehabilitacijski prostori imajo pred seboj ‘trge’ in ‘ulice’, mimo katerih se sprehajaš, preden prideš do cilja. Atriji so oblikovani razli no,obdani so z razli nimi materiali, kar omogo a lažjo orientacijo. Posebnost so prozorne krogle, premera 2m, nameš ene na sredino stropa sob. Te omogo ajo pacientom pogled v nebo in ob utek svetlobe, kot da se nahajajo zunaj. Fasada je obdana v les, kar vzbuja dodaten ob utek doma nosti. Povzeto po: http://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works/151-175/165-rehab-centre-for-spinal-cord-and-braininjuries.html.

Tloris

Pogled na streho objekta

http://www.arch.ttu.edu/courses/2007/fall/5395/392/students/Zimmerman

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

PROGRAM

ŠTUDENTSKI DOM Boston, ZDA Alvar Aalto 1999 - 2002

http://www.ljplus.ru/img4/s/u/sumer/aalto_baker02.jpg

Tloris http://www.metropolismag.com/attachments/article/10897/42_136_b.jpg

Aalto je stavbo zasnoval leta1946, ko je bil profesor na MIT-u. Oblika stavbe skuša v najve ji meri ujeti poglede na reko in hkrati prepre iti vzporedno orientacijo na cesto. Prve skice kažejo linijsko zasnovo s sobami, orientiranimi na jug, vendar je primanjkovalo prostora. Da bi pridobil dodaten prostor, je zasnoval tloris v obliki krivulje. Zasnova tlorisa je preprosta z vsemi sobami na južni strani, povezanimi s hodnikom. Severna stran je rezervirana le za servisne prostore in komunikacije.

http://i3.photobucket.com/albums/y99/briv1/2012_HOF/aalto002_zps9f9fee83.jpg

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

Uvod Program Lokacija Idejna Zasnova

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

Ob ina Sežana je del obalno-kraške statisti ne regije. Meri 217 km2 in ima okoli 12900 prebivalcev. Najve je mesto je Sežana, ki je hkrati tudi gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središ e slovenskega Krasa (http://www.sezana.si/podrocje.aspx in http://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Se%C5%BEana, 29. 09. 2013). Kraška planota je sestavljena iz apnen astihskladov in se strmo dviga nad Tržaškim zalivom. Suhe doline dajejo planoti zna ilno razgibanost in valovitost (Skrinjar, 2006, str.21). Pokrajina je polna zna ilnih kraških pojavov, ki nastajajo z raztapljanjem apnenca z ogljikovim dioksidom bogato deževnico. Kras nima površinskih vodotokov, saj so ti poniknili v podzemlje.

Ob ina Sežana

Pogled na mesto proti zahodu

http://sl.wikipedia.org/wiki/ Ob%C4%8Dina_Se%C5%BEana

Sežana: Sonce nad prestolnico Krasa, str. 4

Za obmo jeje zna ilnosubmediteransko podnebje s suhimi in vro imi poletji, ki trajajo od konca junija do konca septembra. Strma planota, ki se dviguje nad sosednje pokrajine, otežuje dostop blagodejnim morskim vplivom. Ker Kras na severovzhodu obdajajo visoke kraške planote, sta ob stiku sredozemskega in celinskega vpliva zna ilni dobra prevetrenost in burja. Slednja je suh, mrzel in sunkovit veter, predvsem severovzhodnik, epravlahko piha vse od severa do vzhoda. Za razliko od ve ine vetrov, ki pihajo vodoravno, piha burja poševno v slapovih od obmorskih hribov navzdol proti morju (Skrinjar, 2006, str.21). eprav je z gozdovi pokrita približno polovica ob ine, ti nimajo bistvenega gospodarskega pomena. V ob ini je približno 0,6 % vseh gozdnih površin, zavarovanih kot varovalni gozd, gozdov s posebnim namenom ni. Izredno velika je požarna ogroženost gozdov (Program priprave strategije prostorskega razvoja Ob ine Sežana, internetni vir).

http://www.geopedia.si/#T105_x407744_y56744_s11_b4

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Turizem in gostinstvo v ob ini še nista dovolj razvita, kljub velikemu naravnemu potencialu Krasa, ki nudi veliko oblik rekreacije in ima možnost razvoja turizma za široko tržaško zaledje. Turisti no je v ob ini najpomembnejša os Škocjanske jame–Lipica–Štanjel.Enodnevni turisti ve inomaprihajajo iz okolice Trsta in ve inomapolnijo osmice, gostilne in turisti nekmetije. Slovenski gostje navadno na Krasu ostajajo samo ez vikend. Preno itvene kapacitete, locirane v Sežani, so v glavnem namenjene tranzitnim gostom. V ob ini je dobro razvit sistem kolesarskih poti. Na podro ju družbenih dejavnosti je mreža oskrbljenosti z zdravstvenimi storitvami zadovoljivo pokrita, z izjemo lekarn (http://www.sezana.si/podrocje.aspx in http://sl.wikipedia.org/ wiki/Ob%C4%8Dina_Se%C5%BEana, 29. 09. 2013).

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

EN OM ,K JE VL TO DU

Sežana je obmejno mesto ob cesti in železnici Ljubljana–Trst. Na zahodni strani mesta se nahaja mednarodni mejni prehod z Italijo, Ferneti i. Avtocestna obvoznica je bila odprta leta 1997 in poteka severno od mesta. S severne strani je obdana s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m), Veliko planino (551 m) in Sedovnikom (575 m). Od morja je oddaljena le slabih deset kilometrov (http:// www.sezana.si/podrocje.aspx in http://sl.wikipedia. org/wiki/Ob%C4%8Dina_Se%C5%BEana, 29. 09. 2013).

AC KOPER, LJUB LJANA

TABOR

A AN LJ B U LJ

Samo mesto ima približno 5600 prebivalcev, celotno mestno zaledje pa obsega 14000 prebivalcev. Dnevne delovne migracije so v Sežano izrazite predvsem na ra un migracij iz ob in Postojna in Ilirska Bistrica. Do 18. stoletja je bila Sežana le navadna kraška vas. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra, in sicer: Gradiš e ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmaš e pod Planino. Hitreje se je za ela razvijati skupaj z izboljšanimi prometnimi povezavami proti Trstu. Mestna struktura se je oblikovala longitudinalno ob Partizanski cesti, ki je v asihpovezovala Ljubljano in Trst. Novejše soseske nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto (Skrinjar, 2006, str.21).

SEŽANA

ST TR

A CES

ANSK

PARTIZ

T ŽELEZNICA LJUBLJANA - TRS

MEJNI PREHOD FERNETIČI

EV OK ,L ICA LIP

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

100m

250

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

DEJAVNOSTI/PROGRAM OBMO JA

UMESTITEV V PROSTOR

T A B O R

Bolnišnica Sežana se nahaja na severni strani Sežane ob vznožju hriba Tabor. Širitev bolnišnice je predvidena na zahodno stran od obstoje ega objekta.

1 - Bolnišnica Sežana 2 - Dom upokojencev Sežana 3 - stanovanjske hiše 4 - stanovanjski blok

Stavba stoji nad terasastim parkom, ki se razprostira proti jugu. Skozi park vodi do bolnišnice ozka dvosmerna cesta, ki povezuje bolnišnico z mestom.

P A R K 2

DEJAVNOSTI

Vzhodno od bolnišnice so enostanovanjske hiše, zahodno od predvidene lokacije za širitev pa dom za ostarele in stanovanjski bloki.

Ortofoto obmo ja GURS

100m

Ortofoto obmo ja

100m

200m

GURS

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

OB INSKI PODROBNI PROSTORSKI NA RT Iz grafi nega na rta OPPN so razvidne parcele, ki so namenjene širitvi zdravstvenih dejavnosti. Kompleks bolnišnice se vklju uje v obrobni zeleni pas na vznožju hriba Tabor. Na severni strani obravnavane parcele prostorski na rt predvideva spremembo gozdnih kmetijskih zemljiš v centralne zdravstvene dejavnosti. LEGENDA CDz - centralne dejavnosti zdravstvo CDz - iz obmo ja gozdnih zemljiš v centralne dejavnosti ZP - zelene površine SS - stanovanjske površine OPPN Sežana

OPPN Sežana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

Arhitekturne kvalitete

OVREDNOTENJE LOKACIJE Kvalitete obmo ja lahko razdelimo na naravne in arhitekturne. Najve ja kvaliteta lokacije je umaknjenost v zelenje. Severno se nad bolnišnico dviga z bori poraš en hrib Tabor, ki je priljubljena rekreativna destinacija Sežan anov.Gozdne poti po hribu so dobro urejene in ozna ene. Južno od lokacije se razprostira terasasti park. Del parka pod bolnišnico je dobro vzdrževan, preostali del pa je neurejen. Lokacija je dvignjena na pobo je,na južno stran se ezpark odpira pogled na celotno mesto. Stavba bolnišnice skupaj z urejenim terasastim parkom predstavlja pomembno arhitekturno kvaliteto.

Kamnita škarpa

Pogled na bolnišnico

Okrasna drevesa

Lokacijo obiskujejo gozdne živali

Naravne kvalitete

Borov gozd

Fotografije iz osebnega arhiva

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

RAZVOJ BOLNIŠNICE SEŽANA SKOZI

Na mestu današnje bolnišnice je leta 1936 nastala Kolonija vojvode Aoste. Italijani so si v Sežani, ki je slovela po dobrem zraku zaradi burje in borovih gozdov, zgradili objekt, ki naj bi služil oddihu, rekreaciji in zabavi. Isto asnopa naj bi bila to kolonija, kjer naj bi med po itnicami našli prostor otroci. Arhitekt Križman iz Trsta je zgradbo na rtoval v obliki ‘fascia’, fašisti negaznaka. Leta 1938 je v sklopu svojega obiska v Trstu kolonijo otvoril sam Mussolini. Poslopje se kot bolnišnica uporablja od druge svetovne vojne naprej. Pavel Skrinjar v monografiji o Sežani navaja podatek, da naj bi bilo maja 1945 v bolnišnici približno 350 partizanskih ranjencev. Bolnišnica v 30. letih 20. stol. Arhiv Kosovelove knjižnice Sežana

Po vojni so na predlog dr. Roberta Neubauerja, direktorja Inštituta za tuberkulozo in Fiziološke klinike v Ljubljani, poslopje preuredili za potrebe bolnišnice za pulmonalno tuberkulozo. Prenova objekta je bila dokon analeta 1954 pod vodstvom arhitekta Jožeta Platnerja. Po prenovi je veljala za najlepši bolnišni ni objekt na Balkanu (Skrinjar, 2006, str.34). Južni del je namenjen sobam, severni pa servisnim prostorom. V izbo enem polkrožnem delu je glavni vhod in administrativni del. V asihje bil tu tudi kino. Na delu s sobami je fasada ritmi na in odprta, vhodni del je izrazizo zaprt. Oblikovanje izraža še predvojni modernizem, kjer se lenjenost doseže z izrivanjem volumnov. Bolnišnica je bila priznana kot kvalitetna arhitektura in bila razstavljena na razstavi slovenske arhitekture 1945–1978(docomomo, internetni vir). Pomemben del arhitekture predstavlja terasasti park pred bolnišnico.

Bolnišnica po prenovi v 70. letih 20. stol. Arhiv Kosovelove knjižnice Sežana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

VOJAŠKI ROV ZA BOLNIŠNICO Za objektom bolnišnice in zahodno od njega se nahajata vhoda v podzemni rov, v katerem od leta 1993 izvajajo speleoterapijo oz. rehabilitacijo plju nih bolnikov v jamah. Rov so za namene zakloniš a izdolbli ruski in poljski vojni ujetniki med drugo svetovno vojno. Da lahko v njem izvajajo program rehabilitacije bolnikov s plju nimi obolenji, mora mikroklima v notranjosti ustrezati dolo enim parametrom. Predvsem je pomembna odsotnost zunanjega, fizikalnega, kemijskega in biološkega onesnaženja in dražljajev, kot npr. smog, prah ter razne spojine žvepla in amoniaka. Pomembno je poudariti odsotnost raznih antigenov, kot npr. pelod, prah, pršice, ki najpogosteje povzro ajo alergijske težave v smislu astmatskih napadov. V uporabi je predvsem vhod za bolnišnico.

Prikaz lokacije vhodov v rov

100m

GURS

Vhod v rov za bolnišnico

Vhod v rov iz parkiriš a

Osebni arhiv

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

FOTOGRAFIJE LOKACIJE

1 Pogled na lokacijo Osebni arhiv

1 2

Pogled na mesto, v ozadju bolnišnica

2 Zunanji fitnes v parku pod bolnišnico

http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=2810

http://www.primorske.si/getattachment/1c5addd4-1fa1-4839-9060-4c0eb64220a6/.aspx 0m

100m

200m

3 Pogled na dovozno pot s kamnito škarpo Osebni arhiv

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A FOTOGRAFIJE LOKACIJE

7 Strojnica za bolnišnico

8 Dovoz do tehni nih prostorov za bolnišnico

7 Povezava s prostori za bolnišnico

6 Vhod v Bolnišnico Sežana

5 Dovoz

5 4 Sprehajalna pot v parku pod cesto

9 Pogled na vzhodno stran lokacije

10 Pogled na zahodno stran lokacije

100m

200m

10 Pogled na zahodno stran lokacije

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A stanovanjski blok

dovozna pot do strojnic

dom upokojencev

Bolnišnica Sežana

vhod v jamo

Iz modela je razvidno, da je lokacija obdelave na precej razgibanem terenu. Bolnišnica se nahaja na vznožju hriba Tabor. Nivo pritli ja bolnišnice je višji od nivoja lokacije, predvidene za širitev. Bolnišnico napaja dvosmerna cesta, ki te eskozi park in se nadaljuje proti zahodu do blokov.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

POLNO PRAZNO Ker se bolnišnica nahaja v parku, so sosednje stavbe precej oddaljene.

100m

200m

ZELENE POVRŠINE Bolnica je obdana z zelenjem. Na severni strani se odpira na hrib Tabor, na južni pa proti parku.

LEGENDA

zelene površine 0m

100m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

200m

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

PROMET Do bolnišnice vodi ozka, dvosmerna cesta, ki se nadaljuje skozi park proti stanovanjskim blokom na zahodni strani. Iz vzhodne strani prihaja za bolnišnico le neasfaltirana pot. Ob cesti, ki pelje skozi park, je neurejeno parkiriš e,kjer parkirajo predvsem zaposleni in obiskovalci bolnišnice.

LEGENDA

Motorni promet 0m

100m

200m

Pešci Mirujo i promet

ZAZNAVNA ANALIZA Glavna dominanta v prostoru je stavba bolnišnice, obdana z zelenjem. Iz bolnišnice in parka se odpirajo pogledi na celotno mesto. Prometno vozliš enastaja ob vhodu v bolnišnico. Mestni vrvež je umaknjen v

LEGENDA

Pomemben pogled Prometno vozliš e Naravna dominanta Rob 0m

100m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

200m

Arhitekturna dominanta

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

LO K A C IJ A

PREREZI TERENA

383 382 381 380 379 378

Teren se strmo dviga proti severu. Naklon terena blago upada proti zahodu. Cesta je skoraj po celotni dolžini podprta s kamnito škarpo, ki je ponekod visoka tudi nekaj metrov.

383 382 381 380 379 378

LEGENDA

prerezane stavbe stavbe v pogledu teren

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

Uvod Program Lokacija Idejna Zasnova

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Urbanisti na ureditev obsega obmo je zahodno od obstoje e bolnišnice. Potrebno je urediti dostop do objektov za dostavo in zagotoviti dovolj parkirnih mest. Cilj ureditve je ohraniti prometno vozliš e na sedanje dostopnem vozliš u ob obstoje i bolnišnici, preostale dele parka pa ohraniti brez prometa. Glavni poseg je ukinitev dela Cankarjeve ceste za motorni promet in preureditev v pešpot. Ta je še vedno dovolj široka za dostop reševalnih in dostavnih vozil v novi del bolnišnice. Z ukinitvijo motornega prometa na tem predelu ulice se sklene zlenena pot, ki poteka ob hribu Tabor in parku pod bolnišnico. Stanovanjski bloki in dom za upokojence na zahodni strani parcele imajo urejen dostop preko Ulice Ivana Turši a, Cankarjeva cesta pa ostane le za potrebe bolnišnice. Zaradi ohranjanja parkovnih površin je pod novim objektom predvidena garažna hiša in etaža za dostavo. Uvozna klan ina se pod nivo terena spusti ob dostopu do stare bolnišnice. Volumen novega dela se umesti na zahodno stran obstoje ebolnišnice. Med objektom in pešpotjo je ohranjen zeleni pas, ki daje bolnišni nemu objektu dolo eno mero zasebnosti in odmaknjenosti v mir. Kolesarske poti naj bodo speljane skozi park in umaknjene od ceste.

pešpot zunanja povezava med objekti ureditev prostora pred vhodom v staro bolnišnico zeleni pas ob objektu

NOVI

OLNIŠ

DEL B

od ta p

vci

boro

OBST

OJE

A BO

LNIŠ

NICA

uvoz v garažno hišo dostop do stare bolnišnice

Cankarjeva ulica

Ulica

Ivana

Turš

i a

Ces

oro

ab dT

NOVI

OLNIŠ

DEL B

Turš

a na

i a

Cest

peš ta

ces

OBST

OJE

Ivana

Leni

ka ans

iz art

100m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

NICA

Cankarjeva ulica 0m

LNIŠ

prometno vozliš e

Ulica

vec

A BO

100m

200m

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

MEG

LOK

Arhitekturna zasnova iš e odgovor na umestitev velikega programa mase v obmo je parka in hriba Tabor.

PARK - NARAVA

1. TOPOGRAFIJA – obliko dolo a teren, objekt se prilagaja topografiji 2. INDIVIDUALNOST – s svojo umestitvijo in obliko omogo a ob utek individualnosti s pogledi v udovito naravo, z razli nimi oblikami sob/ prostorov in razli nimi smermi pogledov

VEL

IKO

/NE

OSE

MAN

BNO

JŠE

/IND

IVID

UAL

+ 395

390

385 380

TOPOGRAFIJA

VSAKA SOBA/PREDEL SVOJ POGLED NA PARK INDIVIDUALNOST V SICER RACIONALNEM OBJEKTU

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

bazen

rehabilitacijski objekt

topla povezava

MAKETNI MODEL VOLUMNOV Novi kompleks je sestavljen iz treh razli nih volumnov. V najve ji, vijugasti volumen je vmeš en rehabilitacijski center s sobami. Bazenski objekt je vmeš en na severno stran rehabilitacijskega objekta. Na vzhodni strani je predvidena topla povezava s starim objektom, ki je delno naslonjena na tla, delno je dvignjena visoko nad teren zaradi neoviranega dovoza do strojnic za staro bolnišnico.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

VIŠINE stanovanjski blok

novi del bolnišnice

obstoje a bolnišnica

Shema 1: Višine

Višina objekta ne presega višine obstoje ebolnišnice. Zaradi dvignjene pozicije na vznožju hriba nad mestom se objekt drži obstoje ihgabaritov. S svojo maso zaokroži in definira rob mesta. Sosednji objekti niso podkleteni, medtem ko ima novi del v kletnih prostorih parkiriš a.(Shema 1)

POGLEDI Prva misel ob snovanju objekta je bila omogo itipogled na zelenje, ki ga obdaja iz vseh strani. Vse sobe, rehabilitacijski prostori in bivalni/dnevni prostori se odpirajo proti parku. (Shema 2) Bazenski objekt je umeš en na severno stran. Njegova fasada se z daljšima stranicama odpira proti borovem gozdu za bolnišnico. Poleg tega ima nad prostorom za ležalnike še dolgo strešno okno, ki pogled odpira na krošnje borovih dreves. (Shema 3)

ORIENTACIJA

Shema 2: Pogledi

Shema 3: Pogledi bazen

Objekt s svojo podolgovato zasnovo omogo a vsem sobam in rehabilitacijskim prostorom odpiranje na južno stran. S tem je omogo en pogled na park in mesto. Servisni prostori so nanizani ob severni stranici. Ti imajo majhne odprtine, ki služijo za osvetlitev servisnih prostorov in hodnika. Bazenski objekt se na glavni objekt naslanja pravokotno. Z daljšima stranicama se odpira proti vzhodu in zahodu. Na severni strani je bazenska strojnica z dostopom pod bazensko školjko. (Shema 4)

HORIZONTALNOST Prednost horizontalne zasnove je v lažjem dostopu in gibanju za starejše in gibalno ovirane. S horizontalno zasnovo se izognemu velikemu številu vertikalnih komunikacij. (Shema 5)

Shema 4: Orientacija

Shema 5: Horizontalnost

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

V zgornjih dveh etažah sta umeš ena oddelka s sobami. Na vrhu uživajo mir in razgled na celotno mesto in park.

sobe

Pri zasnovi medicinskih objektov je razporeditev programov in prostorov klju nega pomena. Zaradi specifi nih procesov, ki se v bolnišnicah odvijajo, mora biti programska zasnova premišljena, da omogo a neovirano delo in prepre uje širjenje okužb. Zaželena je lo itev na predele, kjer se zadržujejo zunanji obiskovalci bolnišnice, in predele z internirani bolniki. Zato so specialisti ne ordinacije umeš ene v pritli je v bližino vhoda.

operacijski blok

delovna terapija bazen

fizioterapija osebje ordinacije

hidroterapija

jedilnica

V prvem nadstropju so umeš eni prostori za hidroterapijo, fizioterapijo, delovno terapijo in operacijski blok. Objekt z bazenom je dostopen iz prvega nadstropja. V pritli ju so umeš eni skupni prostori za osebje, specialisti ne ordinacije, sprejemne ordinacije na interne oddelke, jedilnica in razdelilna kuhinja.

Operacijski blok je umeš en v prvo nadstropje zaradi ve jega miru in lažjega nadzora nad vhodom v OB. Prostori za rehabilitacijo in bazen, ki so namenjeni predvsem pacientom v bolnišnici, so v prvem nadstropju zaradi bližjega dostopa iz sob.

sprejem dostava skladiš a in energetika

Prva klet je namenjena prostorom za energetiko in skladiš a.Dostava poteka preko te etaže.

V drugi in tretji kleti je garažna hiša. garažna hiša

garažna hiša

SOBE - MEDIC. NADZOR SOBE - MEDIC. NADZOR REHABILITACIJA OPERACIJSKI BLOK SPREJEM ORDINACIJE OSEBJE TEHNI NI PROSTORI DOSTAVA

Bazen

Shema programske zasnove prereza

SOBE SOBE HIDROTERAPIJA JEDILNICA SKLADIŠ A GARAŽA GARAŽA

POVEZAVA

Povezava

Shema programske tlorisne zasnove Manj zahtevni prostori

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Medicinsko zahtevnejši prostori

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Tloris je po dolžini razdeljen na severni servisni del s komunikacijami in južni del s sobami, skupnimi prostori in delovnimi prostori. S ‘preboji’ v tlorisu in bazenskim delom se objekt odpira v naravo. Glavnemu vijugastemu volumnu se priklju ujebazenski objekt na severni strani, ki se odpira v borov gozd ob vznožju hriba Tabor. Obstoje i in novi del se povezujeta preko dvignjene povezave. Tako zasnovo upravi ujejovišinska razlika med terenom novega in starega dela, nepodkletenost obstoje ebolnišnice, vhod v jamo in razporeditev programa v starem objektu. Povezava bi tako potekala za bolnišnico in se priklju ila v obstoje i manši objekt za bolnišnico, vezan na komunikacije.

SERVISNI DEL

BAZEN

KOMUNIKACIJE

PREBOJI

ODPRTO PROTI JUGU

POVEZAVA S STARO BOLNIŠNICO povezava se priklju i bolnišnici v obstoje em objektu, ki je blizu komunikacij

krilo namenjeno dializi, neprimerno za priklju itev povezave

vertikalne komunikacije

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

POT ZAPOSLENIH

POTI BOLNIKOV, OSEBJA IN MATERIALA

POT PACIENTA

Poti v operacijskem bloku za bolnike in osebje morajo biti lo ene od poti za oskrbo. Ne sme biti križanja “ istih” in “ne istih”poti glede na dovoz sterilnega materiala in odvoz uporabljenega – ne istega in odpadnega materiala. Ker v celoti tega ni vedno mogo e izvesti, se transport materialov ( istih in ne istih) obvezno izvede v zaprtih vozi kih (kontejnerjih).

1 vratar - nadzor vhoda 2 pisarna 3 shramba medic. opreme 4 prelaganje bolnikov 5 dvigalo za transport postelj 6 iš enje medicinske opreme in postelj

13 priprava pacienta 14 shramba medic. materiala 15 shramba sterilnega materiala 16 operacijska dvorana 17 kirurško umivanje 18 isti hodnik

7 ne isti hodnik 8 osebje po itek 9 filter moški 10 filter ženske 11 prebujevalnica - recovery 12 sterilizacija orodja

POTI BOLNIKOV

Bolniki, ki so dolo eniza operacijo, so pripeljani na postelji (ali stretcherju) v cono akanja in priprave neposredno pred prelaganjem. Dovoz bolnikov v OP blok poteka preko posteljnega filtra, ki je del glavnega vhoda v OP blok. Bolnika na postelji se preko filtra prepelje v prostor za akanje, nato sledi prelaganje bolnika z bolniške postelje (ali stretcherja) na operacijsko ploš o na transporterju (vozi ku za prevoz OP ploš e),na kateri se bolnika odpelje v prostor za pripravo in nato v operacijsko dvorano. Po izvršeni operaciji bolnik obi ajno zapuš a OP dvorano skozi anestezijski prostor ali pa ga v dolo enih primerih iz OP dvorane odpeljejo skozi “ne isti” prostor (ob anestezijskem prostoru). Bolnik na OP ploš is transporterjem je po najkrajši poti prepeljan v prostor za prebujanje (recovery).

5 6

3 7

2 1

13 16 10

12 14

POTI OSEBJA

9 8 18 17

Osebje operacijskih ekip vstopa v obmo je operacijskega bloka skozi lasten vhod – garderobni filter. Tam osebje v ne istem delu sle e prvo obleko, vstopi v isti del, kjer se oble ev isto obleko za OP blok (hla e, srajca, cokle, maska, kapa). Iz garderobe gre osebje v neposredno obmo je operacijskih prostorov. Povzeto po: Prostorska tehni na smernica TSG –12640 – 001: 2008, Zdravstveni objekti, Bolnišnica.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

OPERACIJSKA DVORANA

ODVOZ UMAZANO

21 20

PRIPRAVA PACIENTA

2 15

1 6

14 13 3 12

11 10

OPERACIJSKA DVORANA

KIRURŠKO UMIVANJE

SHRAMBA STERILNEGA MATERIALA

1 dezinfekcijsko milo 2 stojalo za krta o 3 stojalo za kirurške maske 4 koš za umazane kirurške obleke

KIRURŠKO UMIVANJE VHOD OSEBJE

1 operacijska miza 2 luminarij - kirurška lu 3 miza za inštrumente 4 stojalo za infuzijo 5 anestezijski vozi ek 6 anestezijska enota 7 šok aparat 8 koš za smeti 9 monitor na stropnem stativu 10 stojalo 11 stojalo 12 medicinski plini 13 stojalo za vodo 14 stojalo za vodo dvojni 15 stojalo za uporabljene inštrumente 16 stojalo za uporabljene inštrumente 17 respirator - odsesavanje 18 stojalo za opremo 19 kirurški stol 20 elektro kirurška enota na stropnem stativu 21 negatoskop - stanje plinov

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

vrata svetle širine 140 cm

Zasnova sob mora omogo ati tudi prevoz bolnikov na posteljah. tuš v višini tlaka

Zaradi lažjega pogleda navzven leže ihbolnikov ni parapetov.

sanitarije

predprostor

umivalnik omara in odlagalne police

Med posteljama je nameš ena predelna zavesa, ki v primeru medicinskih posegov v sobi omogo a vizualno zasebnost. Na fasadi so nameš enidrsni fasadni paneli, ki omogo ajo prilagajanjeosvetljenosti sob. Med paneli in zasteklitvijo je pohodni prostor širok 60 cm, kar omogo a iš enje.

bolniška postelja no na omarica

medicinski plini

predelna no na zavesa omarica bolniška postelja

talni konvektor alu zasteklitev pohodni most za

iš enje zasteklitev drsni fasadni paneli

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Paneli se lahko pomikajo na obe strani. Osvetlitev sobe je s tem mogo e prilagajati razli nim svetlobnim situacijam skozi dan in letne ase.

Sobe nimajo parapeta, da lahko tudi leže i bolniki vidijo ven.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Finalne obdelave sten Izbor in izvedba finalnih obdelav sten je odvisna od funkcije prostorov, ki se delijo na prostore brez posebnih zahtev, ne iste, istein sterilne prostore. Prostore zdravstvenih objektov glede na stopnjo higienskih zahtev opredeljuje SIST EN ISO 14644-1- Klasifikacija istosti zraka. V medicinskih prostorih mora biti finalni nanos izveden v mat izvedbi, saj ta prepre uje mote e svetlobne reflekse, in v barvnih tonih, ki ne odsevajo in ne vplivajo na barvo tena kože. V prostorih, kjer se uporablja laser v medicinske namene, ne sme biti gladkih – odbojnih površin. Operacijska dvorana http://www.europe.stryker.com/i-suite/index/ms_pag_what-matters /ms_pag_solutions.htm

Samorazlivni epoksidni tlak http://www.slikopleskarstvo-hevka.si/epoksi-tlaki-galerija.php

Finalne obdelave tlakov Zahteve v zvezi z lastnostmi materiala in izvedbo tlakov opredeljujejo SIST EN 651, SIST EN 649, SIST EN 685 in z njimi povezani standardi (netekstilne talne obloge). Dodatne zahteve za izvedbo tlakov v zdravstvenih objektih so predvsem: – tlaki morajo zagotavljati varen in udoben transport z vozi ki in posteljami brez pragov in strmih klan in (1:20 do najve 1:12), – površine tlakov morajo biti povsem gladke, odporne na mehanske poškodbe (ob asno drgnjenje) in redno (tudi ve krat dnevno) mokro iš enje in razkuževanje, – stik med tlemi in steno mora biti izveden na na in, ki omogo a strojno iš enje.Stik med steno in tlakom mora biti zaokrožen, izveden z zaokroženo letvijo z radijem najmanj 2,5 cm, preko katere se položi talna obloga; višina zaklju ka tlaka na steni je 10 cm, – finalni tlak mora imeti sposobnost prepre evanja razvoja bakterij (bakteriostaznost).

Finalna obdelava stropov V vseh prostorih zdravstvenih objektov, v katerih se pod stropno ploš o nahajajo instalacijski razvodi, morajo biti zaradi sanitarno higienskih razlogov izvedeni spuš eni stropi. Povzeto po: Prostorska tehni na smernica TSG –12640 –001: 2008, Zdravstveni objekti, Bolnišnica. Spuš eni stropovi s prostorom za instalacije www.knauf.si

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Objekt je opremljen z elektri nimi in strojnimi instalacijami. Zaradi specifi negaprograma je obseg instalacij velik in zavzema energetske prostore v kleti. V vertikalnih komunikacijskih jedrih so predvideni instalacijski jaški, ki bolnišnico napajajo s prezra evanjem, ogrevanjem in hlajenjem. Poleg tega imajo sobe in operacijska dvorana dovod za medicinske pline (vakum, dušikov oksid, kisik, odvod anestezijskih plinov). V operacijskih sobah so na stropu nameš eni luminariji – kombinacija operacijske lu i in prezra evalnega sistema, ki v sobi skrbijo za pravilno mešanje svežega filtriranega zraka. V kleti so prostori za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, klimati in zajemi svežega zraka. Instalacije so po etažah razpeljane pod spuš enim stropom. Zaradi lažjega razvoda instalacij je predvidena debelejša AB nosilna ploš a brez nosilcev.

Pregrevanje Umax= 0,28 Wm2K

Toplotne izgube zaradi vetra Stavba je toplotno zaš itena v skladu s pravilnikom o u inkoviti rabi energije v stavbah (UL RS, št. 52/10).

drsni fasadni paneli

Streha objekta je zadostno izolirana, da prepre uje ve je toplotne izgube. Prehodnost toplote ni ve ja od 0,28 Wm2K. Umax= 0,28 Wm2K fiksni brisoleji zaprta fasada z malo odprtinami Umax= 1,1 Wm2K

Zasteklitev je troslojna s prehodnostjo, manjšo od 1,1 Wm2K. Toplotni mostovi so prekinjeni s ustreznimi okenskimi okvirji in pravilno izvedbo toplotne izolacije. Na ploš i, ki meji na pritli je, so nameš eni toplotno izolativni paneli heraklit. Toplotna prehodnost konstrukcije je manjša od 0,28 Wm2K.

Umax= 0,28 Wm2K

Prostori so ogrevani z vpihovanjem toplega zraku. Izvedena je rekuperacija toplote odpadnega zraku. Severna fasada ima malo okenskih odprtin, objekt se odpira proti jugu. Pregrevanje je prepre eno s postavitvijo fiksnih kovinskih brisolejev in drsnih fasadnih panelov. Poleg tega je objekt obdan z drevesi, ki še dodatno prepre ujejo pregrevanje v poletnih mesecih. Na povezavi z obstoje obolnišnico so nameš enipremi nibrisoleji, ki se po potrebi prilagajajo oson enosti.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Požarna varnost v objektu je skladna s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004) ter kasnejšimi dopolnitvami pravilnika (Ur. l. RS 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013). Zunanji obod stavbe je primerno požarno zaš iten. Povezava s starim delom stavbe ima primerno protipožarno zaš itenokonstrukcijo in ostale materiale. Evakuacijske poti potekajo preko varnih stopniš , ki imajo svoj predprostor. Stavba je tako zasnovana, da pot do stopniš ni nikjer daljša od 30 m. Dimenzija stopniš omogo a evakuacijo bolnikov na posteljah. Objekt je razdeljen na požarne sektorje, ki so med seboj razdeljeni s požarnimi zaporami, vmeš enimiv prostore, za dilatacijo objekta. Vsak sektor ima svoje evakuacijsko stopniš e.Evakuacija objekta je organizirana po principu horizontalne evakuacije –umik v sosednji požarni sektor na istem nivoju. Sektorji so enake velikosti po vseh etažah. Objekt je dostopen z vzhodne, južne in zahodne strani. Objekt z bazenom ima direkten izhod v zunanjost. Gorljivi konstrukcijski elementi so ustrezno protipožarno zaš iteni. Objekt je opremljen z gasilnimi aparati. Napeljan je sistem za gašenje s hidranti. Nameš ena je varnostna razsvetljava in požarni alarm. Objekt je opremljen s sprinklerskim sistemom.

Razdelitev na požarne sektorje med dilatacijami in prikaz smeri evakuacijskih poti

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Konstrukcijska zasnova rehabilitacijskega objekta Konstrukcijska zasnova rehabilitacijskega objekta dilatacija

Konstrucija glavnega volumna je iz armiranega betona.

AB ploš a debeline 26 cm AB jedro po celi dolžini

Sestavljena je iz AB nosilnih ploš debeline 26 cm, vpetih v AB jedra in AB stebre (prereza 40/60 cm). V garažah so namesto stebrov zasnovani slopi. Objekt je temeljen z AB temeljno ploš o debeline 50 cm. Objekt je dilatiran na približno 30 m.

stena kot nosilec

AB stebri prereza 40/60 cm

Ploš a,ki podpira majhen bazen za hidroterapijo, je ob straneh oja ana z nosilci, ki prepre ujejo predrtje zaradi velike obtežbe. Konstrukcijsko polje nad uvoznim – dostavnim delom nosi stena, ki služi kot nosilec. Uvozna okrogla klan ina je zasnovana iz AB voziš a, vpetega v AB stene debeline 30 cm. Vse skupaj je podprto z AB temeljno ploš o.

AB dovozna ploš a vpeta v AB stene

AB slopi AB jedro AB obodne stene proti terenu debeline 30 cm AB temeljna ploš a

Shema konstrukcijske zasnove rehabilitacijskega objekta

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Konstrukcijska zasnova objekta z bazenom Bazenski objekt je sestavljen iz jeklenih okvirjev, pripetih na AB jedra na obeh skrajnih koncih objekta. Zasnovani so na rastru 3,2 m, v pre ni smeri pa premagujejo razpon 9 m. Okvirji so sestavljeni iz stebrov profila IPE 200 in nosilca IPE 300. Skupaj so povezani s pre nimi jeklenimi nosilci IPE 200. Strešna konstrukcija je izvedena po sistemu HI-BOND. Stebri so vpeti v nosilne obodne AB stene. strešna konstrukcija HI-BOND

Bazenska školjka je izvedena iz AB sten in dvignjena na AB stebre zaradi lažjega servisiranja.

jekleni stebri IPE 200

Objekt je temeljen z AB temeljno ploš o. Povezava se lenkasto nalega na steno sosednjega objekta.

jekleni nosilci IPE 300 pre napovezava okvirjev IPE 200 lenkasto vpeta topla povezava AB nosilne stene AB nosilne stene in konstrukcija bazenske školjke temeljna ploš a

Detajl jeklene konstrukcije http://faculty.delhi.edu/hultendc/A220-W2.jpg

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

POGLEDI

Shema 1: Pogledi

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Prva misel ob snovanju objekta je bila omogo iti pogled na zelenje, ki ga obdaja iz vseh strani. Vse sobe, rehabilitacijski prostori in bivalni/dnevni prostori se odpirajo proti parku. (Shema 1) Bazenski objekt se na glavni objekt naslanja pravokotno. Z daljšima stranicama se odpira proti vzhodu in zahodu. (Shema 1 in 3)

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

ORIENTACIJA

Shema 2: Orientacija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

PREBOJI Z ve namenskimi avlami se dolg hodnik odpira in širi proti jugu.

ORDINACIJE SPREJEM NA INTERNE ODDELKE FIZIOTERAPIJA HIDROTERAPIJA DELOVNA TERAPIJA

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

SOBA - ODPIRANJE PANELOV

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

KONTRAST Objekt z bazenom se odpira v borov gozd na vzhod in zahod. Nad prostorom za ležalnike je strešno okno, s pogledom na krošnje dreves. Paviljonski objekt predstavlja zato iš epred kontrastnim - sterilnim, medicinskim okoljem bolnišnice. (Shema 2)

Shema 3: Bazen

Pogled na bazen

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

IDEJ NA ZA SNO VA

Pogled skozi strešno okno v krošnje dreves

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

Pogled na bazen

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

MONOGRAFIJE Grunden, N. in Hagood. C. Lean-led hospital design: creating the efficient hospital of the future. Boca Raton: CRC Press, 2012. Miller, R. L. et al. Hospital and healthcare facility design. 3. izd. New York ; London : W.W Norton & Co., 2012. Broto, Carles. New health facilities. Barcelona : Links, 2009. Schirmer, C. in Meuser, Philipp. Hospital architecture : specialist clinics and medical departments. Singapore : Page One, 2006. Christian, S. Housing for people of all ages : flexible, unrestricted, senior-friendly. München, 2007. Perrin, G. Aubrey. Sports halls & swimming pools : a design and briefing guide. London; New York: E. & F. N. Spon, 1980. Skrinjar, P. Sežana : sonce nad prestolnico Krasa. Logatec : Ad Pirum, zavod za intelektualne dejavnosti, 2006. Aalto, A. in Schild, G. Alvar Aalto : masterworks. London : Thames and Hudson, 1998.

INTERNETNI VIRI http://www.docomomo.si (15. 05. 2013) http://www.sezana.si/podrocje.aspx (29. 09. 2013) http://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C5%BEana (29. 09. 2013) http://www.gu.gov.si http://www.ljudmila.org/jkz/html/speleoterapija.html http://www.dnevnik.si/zdravje/1042520003 http://www.rumeno-sredisce.com/index.php/delovna-terapija http://delovnaterapija.weebly.com/delovna-terapija.html http://varnastarost.si/info_linki_za_upokojence/negovalne_bolnisnice http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=512, 29.8.2013 http://www.greatbuildings.com

ARHIVSKO GRADIVO Arhiv Kosovelove knjižnice Sežana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

Uvod Program Lokacija Idejna Zasnova

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Janja Orel Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2005/2006 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/2014

IDEJNA ZASNOVA PRIZIDKA BOLNIŠNICE V SEŽANI

M 1:250

ZAHVALA Mentorju prof. dr. Alešu Vodopivcu - za vse predano znanje in usmerjanje pri izdelavi diplome. Gašperju - za spodbudne besede v trenutku obupa. Doma im - za vzpodbudo in materialno podporo. Sošolcem in cimrom - za udovite spomine na študijska leta. Andreju - za neštete prevoze in neskon no potrpljenje.