Miha Prosen by fa diploma

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Miha Prosen Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2003/2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 1 -

K A Z A LO

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

UVOD V PROBLEMATIKO NALOGE

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA 2.1.Pomen upravnega središča 2.2.Obiskanost lokacije in ustreznost programov 4 2.3.Prostorske kvalitete

1.ORIS PROBLEMATIKE 2.PREDVIDENI CILJI

3.METODOLOGIJA 3.1.Analitični del 3.2.Programska zasnova 3.3.Predlog

5 5 5 5

PREDLOG PROSTORSKE IN ARHITEKTURNE REŠTIVE

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE Splošne strateške usmeritve

1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE 1.1.Lega in vloga Mozirja v regiji in državi 1.2.Prometne povezave 1.3.Programska členjenost kraja 1.4.Gospodarstvo in turizem 1.5.Demografija 1.7.Oris razvoja grajenega tkiva 1.6.Oris zgodovinskega razvoja kraja 1.8. Izbolikovanje javnih prostorov kraja 1.9.Umestitev v prostor 2.0.Obstoječi programi 2.1.Veljavni prostorski akti 2.2.Prostorske analize območja - Naravne in kulturne danosti - Dejanska raba prostora - Morfološke značilnosti lokacije

6 6 6 7 8 8 8 9 10 11 11 11 12 12 13 14

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA 2.1.Umestitev v prostor 2.2.Dejavnosti 2.3.Obstoječi urbanizem in stavbno tkivo 2.4.Prostorske analize območja lokacije - Geometrijske mreže - Tipologija gradnje - Promet - Zelene površine - Zaznavna analiza

OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA 1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE 1.1.Funkcionalnost in ustreznost programov 1.2.Prostorske in oblikovne kvalitete

15 15 15 15 16 16 17 18 19 20

3.ZAKLJUČEK

23 23 23 23 23

24 24 24

1.1.URBANA MOBILNOST Strateške usmeritve Smernice načrtovanja 1.2.UPORABA JAVNEGA PROSTORA Strateške usmeritve Smernice načrtovanja Referenčni primer

25 25 25

1.3. STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBNI PROGRAM Strateške usmeritve Smernice načrtovanja Referenčni primer Referenčni primeri stavbne tipologije

31 31 31 33 34

1.4.GRAFIČNI LISTI - URBANISTIČNA ŠTUDIJA MOZIRJA Načrt urbane mobilnosti in uporabe prostora Cestni profili Načrti stanovanjskega, storitvenega in oskrbnega programa - Jugozahodna vrata - Soseska ob Šolski ulici - Savinjska cesta - Tržnica in Center starejših Nove trate - Soseski Podvrh in Praprotnikova ulica - Turistični center Mlinska pot - Središče ob Savinjski cesti - Severovzhodna vrata in upravno središče - Kulturni center in Šmihelska cesta Urbanistični načrt Mozirja

28 28 29 30

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA 2.1.Koncept umestitve v prostor 2.2.Zunanja ureditev 2.3.Zasnova avtobusne postaje 2.4.GRAFIČNI LISTI Urbanistični načrt območja upravnega središča Parkirna ploščad upravnega središča - tloris Avtobusna postaja in policija: - Klet - Pritličje - 1. Nadstropje - 2. Nadstropje - Prerez - Fasade Stanovanjski blok - tloris tipične etaže Avtobusna postaja in policija - fasadni pas - VIRI

38 38 39 40 42

21 22 22

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 2 -

POVZETEK

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

POVZETEK Diplomska naloga obravnava urbanistično študijo Mozirja v Zgorniji Savinjski dolini in urbanizem ‘‘Upravnega središča’’ z novo avtobusno postajo. Občina Mozirje je v fazi sprejemanja Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN), katerega pomemben sestavni del je tudi celovita urbanistična strategija, ki upošteva razvojne potrebe kraja s področja demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih in oskrbnih ter družbenih dejavnosti, ter potrebe izražene s strani krajanov in gospodarskih družb. V diplomski nalogi je podan celovit urbanistični načrt kraja, sestavljen iz treh delov: Načrt urbane mobilnosti obravnava zasnovo in prenovo peščevih in kolesarskih poti, strategijo javnega prometa in oblikovanje cestnih profilov. Načrt uporabe prostora prikazuje organizacijo in povezanost javnih prostorov kraja. Načrt stanovanjskih, storitvenih in oskrbovalnih programov pa predlaga prenovo obstoječega in zasnovo novega grajenega tkiva. Mozirje postane kraj, ki je zasnovan v merilu pešca (dnevne potrebe je možno zadovoljevati peš). Kakovosten javni prevoz je urejen v mrežo raznovrstnih tipologij zazidave, centralnih dejavnosti, zelenih površin in infrastrukture. Kompaktnost, zgoščenost poselitve in dostopnost ljudi do narave, so atributi, ki narekujejo premišljeno urbanistično in arhitekturno načrtovanje kraja.

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 3 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

U V O D V P R O B L E M AT I K O N A L O G E

Slika1: Zgornja Savinjska dolina okoli leta 1650

UVOD V PROBLEMATIKO NALOGE 1.ORIS PROBLEMATIKE V času intenzivnejšega gospodarskega razvoja narašča potreba po konceptualnem razvoju urbanizma. Urbanizem je orodje za obnovo oziroma preporod mest in krajev v korist tamkajšnjih prebivalcev. Urbanizacija je prilagoditev urbanih območji zahtevam socialnih odnosov, obenem pa tudi gospodarski vzvod. Urbane strategije so prevedene v vizualne in čitljive pobude (načrte), ki spodbujajo urbane aktivnosti. Rezultat tega so javni prostori in programi namenjeni zadovoljevanju vsakodnevnih potreb, socialnih odnosov in rekreacije, nova območja v soobstoju z obstoječimi, renoviranimi predeli in kakovostno tranzitno omrežje (Moniteur in drugi 2002, str. 16). Za Mozirje večinoma še vedno veljajo zastareli koncepti urbanega razvoja, oziroma ti sploh ne obstajajo, kar se kaže v neupravičeni razpršeni gradnji, brez strategije in koncepta. Hitra in nenadzorovana rast naselja na račun kmetijskih zemljišč povzroča okoljsko, hrupno in vizualno onesnaženje. Prebivalci so odvisni od osebnega avtomobila, trško jedro izumira zaradi izseljevanja storitvenih in oskrbnih programov, nakupovalna središča so razpršena na obrobju, javni prevoz je šibek, saj zaradi razpršenosti poselitve ni ekonomsko vzdržljiv. Naloga odgovornih (država, občina, pristojne družbe, načrtovalci, prebivalci,...) je prizadevanje za strnjen in vzdržen razvoj kraja ob upoštevanju njegove preteklosti. To je pot po kateri bo Mozirje v celoti spet postalo prijeten prostor za bivanje.

Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, naslovna stran

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Pred kratkim prenovljeno trško jedro je primer dobre prakse sodelovanja oblasti in prebivalcev, ki pa potrebuje nadgradnjo v nadaljni urbanistični prenovi in zasnovi kraja.

- 4 -

U V O D V P R O B L E M AT I K O N A L O G E

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika2: Lega Mozirja v Sloveniji

Slika3: Mozirje in zaselki

100m 0m

200m

500m

2.PREDVIDENI CILJI Obravnavano območje se nahaja na prostorsko zanimivi lokaciji, ki predstavlja vhod v Zgrnjo Savinjsko dolino. Na južnem delu mejita na območje reka Savinja in Mozirski gaj, na severozahodu smučišče Golte, v središču se nahaja zgodovinsko zanimivo staro trško jedro, lokacijo prečka glavna cestna povezava do Logarske doline. Vse omenjene turistične zanimivosti predstavljajo razvojni potencial in dajejo obravnavanemu območju ambientalno vrednost. Cilj naloge je vzpostaviti takšen prostorski okvir, ki izkorišča dane potenciale lokacije, upošteva strateške usmeritve kraja (turizem, kultura, stanovanjska politika in gospodarstvo) in ohranja ter poudarja naravno in kulturno dediščino.

3.METODOLOGIJA 3.1.Analitični del Analitični del diplomske naloge obsega opis širšega prostora in lokacije, ovrednostenje obstoječega stanja, ter sheme prostorskih razmerij in obstoječega programa, s poudarkom na naravnih danostih in morfoloških značilnostih. 3.2.Programska zasnova Programska zasnova obsega izbiro primernih stanovanjskih, storitvenih, oskrbnih in turističnih vsebin, zelenih, rekreacijskih in prometnih površin, pričakovana razmerja med njimi ter predstavitve nekaterih primerov dobre prakse oblikovanja prostora pri nas in v tujini.

GURS

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

3.3.Predlog Predlog obsega koncept konkretne rešitve z idejno zasnovo prenove in novih posegov v prostor.

- 5 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika4: Območje obdelave A: Mozirje

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

100m 0m

200m

500m

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OBMOČJA OBDELAVE 1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE 1.1.Lega in vloga Mozirja v regiji in državi Mozirje kvalificiramo pa načelu krajinske regionalizacije Slovenije v Krajine Predalpske regije, Vzhodneslovensko predalpsko hribovje in sicer v krajinsko enoto Savinjska dolina, natančneje v krajinsko podenoto imenovano Zgornja Savinjska dolina. Predstavlja območje ob Savinji. Posebnost je poudarjena raba robov rečnih teras Savinje, ki včasih zabriše reliefni rob, drugič ga poudari (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, prostorska izhodišča občine, 8.člen). V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se naselje Mozirje razvija kot občinsko središče in upravno središče Zgornje Savinjske doline. Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, Regionalno zasnovo prostorskega razvoja Savinjske statistične regije ter Regionalnega razvojnega programa Savinjsko Šaleške regije (v nadaljevanju: SA-ŠA), na bi se Mozirje razvijalo predvsem v smeri razvoja turizma, ki je neposredno vezan na obstoječe prostorske potenciale: Žekovec – Golte, Savinja, Mozirski gaj. Razvoj gospodarskih dejavnosti naj bo usmerjen v dejavnosti s katerimi se ohranjajo tradicionalne oblike gospodarstva z razvijanjem novih programov na področju okoljskih tehnologij, turizma in drugih dejavnosti povezanih predvsem s prestrukturiranjem gospodarstva (Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije za obdobje 2007 - 2013, stran 38). 1.2.Prometne povezave Mozirje se prometno in gospodarsko povezuje z regijskima središčema, Velenjem in Celjem. Prometnica, regionalna cesta 1.reda R1-225 je najpomembnejša povezava z vzhodnim prometnim in energetskim TEN koridorjem, ki se v Šentrupertu priključi na avtocesto A1 Maribor-Ljubljana-Koper. Regionalna cesta razdeli občino Mozirje na dva dela, vendar je strateškega pomena za njen razvoj. Cesta RT - 928, odsek Mozirje - Golte je glavna prometna povezava s turističnim in smučarskim centrom Golte. Železniškega omrežja v Mozirju ni (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, prostorska izhodišča občine, 8. člen).

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 6 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

1.3.Programska členjenost kraja Slika5: Programska členjenost

1.osnovna šola 2.vrtec 3.zdravstveni dom 4.lekarna 5.policija in pošta 6.upravno središče 7.gasilski dom 8.trgovski center 9.kulturni dom 1 0.cerkev Sv. Jurija 11.avtobusna postaja Vzgoja in izobraževanje - Osnovna šola Mozirje, - Vzgojno varstveni zavod Mozirje. Kultura - Dejavnosti s področja kulture se odvijajo v Kulturnem domu Mozirje in v Osrednji knjižnici Mozirje, obe ustanovi se nahajata na isti lokaciji. Zdravstvo - Osnovno zdravstveno varstvo opravlja Zdravstvena postaja Mozirje. Postaja vključuje dve 8. 6. splošni ambulanti, dve zobni ambulanti z ortodontom, patronažo, reševalno in dežurno službo. V središču Mozirja je lekarna. 8. 9. 4. 8. Socialno varstvo - Varstvo starostnikov je organizirano v okviru storitev pomoči na domu, storitev v okviru programa javnega dela, programa družinski pomočnik. 10. - Na Področju UE Mozirje ni varovanih stanovanj. Z vidika potreb in možnosti izbire, bi bila 8. tudi ta storitev za starostnike izjemno dobrodošla in vsekakor pridoboitev, ki bi mnogim izboljšala kvaliteto življenja v njihovi starosti. 3. 5. Društvena dejavnost - V občini je registriranih 60 društev. Področje njihovega delovanja je zelo raznoliko, pokriva področje športa, kulture, turizma in združevanja posameznih socialnih skupin. 11. Uprava - V Mozirju je sedež Upravne enote Mozirje, ki je organizirana za območje lokalnih skupnosti. Oskrbno storitvene dejavnosti - Večina se jih nahaja v upravnem središču. V Mozirju je avtobusna postaja, pošta, banke, zavarovalnica, gostišča in trgovine. 7. - Od oskbnih dejavnosti so v naselju locirane še zdravstvena postaja z lekarno, policijska postaja, komunalno podjetje ter območna razvojna agencija in območna obrtna zbornica. Proizvodne dejavnosti - V občini je registriranih 289 podjetij, ki vključujejo gospodarske družbe in samostojne 2. podjetnike. Po strukturi prevladujejo mikro in mala podjetja. 1. Turistična infrastruktura - Turistična infrastruktura obsega 2 hotela (Benda, Golte) z 129 ležišči, 2 gostišči (15 ležišč), apartmaji in zasebne sobe (62 ležišč). Projekcija stanovanj - V trškem jedru prevladuje tipologija obcestne gradnje, kjer je program pritličja v večini trgovski in nadstropja stanovanjski. Nekdanji gospodarski in kmetijski objekti so prevzeli bivalno funkcijo. - V centru naselja je blokovsko naselje. (štirje bloki P+3+M, šest blokov P+2+M). - V kraju prevladuje enodružinska prostostoječa gradnja (povzeto po: Projekcija perbivalstva in stanovanj na območju občine Mozirje s tipologijo naselij, št. proj. 59/04, Razvojni center 100m oskrba in storitve ostalo 0m 200m 500m Planiranje d.o.o. Celje, december 2004). Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 7 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

1.4.Gospodarstvo in turizem Gospodarstvo Savinjsko-Šaleške regije (tudi Mozirja) je v večini odvisno od poslovanja v velikih gospodarskih družbah (78% ustvarjenega prihodka). Pomemben delež gospodarstva predtavljajo tudi mali podjetniki (7%). Stopnja nezaposlenosti (11%) je rahlo nad slovenskim poprečjem. Gospodarstvo SA-ŠA regije je po rezultatih poslovanja iz leta v leto uspešnejše, a primerjava poslovanja za leta nazaj kaže, da po rasti zaostaja za poprečno stopnjo gospodarske rasti v Sloveniji. Nosilec razvoja bodo še vedno v pretežni meri veliki sistemi. V zreli industriji izdelkov za široko potrošnjo bo razvoj močno vezan na inovativnost v tehnologijah, na nove izdelke in design. Pomembno je prestrukturiranje v nove programe s področja turizma in alternativnih virov energije ter ravnanja z odpadki. Velik zagon bodo pomenile naložbe v modernizacijo v energetiki (Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije za obdobje 2007 - 2013, stran 14).

Slika6: Turistične znamenitosti Mozirja Savinjski gaj - park cvetja

Razvoj gospodarskih ter obrtno-industrijskih con naj bi bil tako skladno z usmeritvami razvoja države in regije usmerjen predvsem v Nazarje in Ljubno. Iz tega razloga bo Občina Mozirje na področju gospodarskih dejavnosti skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept somestja Mozirje – Nazarje s poslovno cono Prihova, kjer se z denarnimi sredstvi Evropske unije že prenavlja in ureja nova obrtno – industrijska cona (8.0 ha) (Obrazložitev in utemeljitev OPN Občine Mozirje za področje gospodarskih dejavnosti; iz vsebine 4. točke 4. člena dopolnjenega osnutka odloka).

http://www.mozirskigaj.com/fotogalerije/mlin.aspx

trško jedro

Golte

Prioriteta razvoja gospodarstva v Mozirju tako temelji predvsem na razvoju turizma, ki ima glede na prostorske danosti in prometne možnosti največji potencial. Turistične zanamenitosti, kot so Turistični in smučarski center Golte, Savinjski gaj - park cvetja, reka Savinja, Logarska dolina in številne pohodniške in kolesarske poti, omogočajo nadaljni razvoj turizma, ki je možen v povezavi z ostalimi Zgornjesavinjskimi občinami. 1.5.Demografija Iz starostne strukture prebivalstva regije je razvidno, da je povprečna starost v regiji 38,8 let, v Sloveniji pa 39,5 let. Primerjava starostne strukture prebivalstva SA-ŠA regije s strukturo slovenskega prebivalstva razkriva določene prednosti, ki jih ima regijsko prebivalstvo pred slovenskim povprečjem: manj upokojencev, večji delež aktivnega prebivalstva, večji delež mladine od 15–26 let in otrok do 7 let. Regija zaostaja za slovenskim povprečjem predvsem pri strukturnih deležih višje in visoke izobrazbe, več pa ima izobraženih z osnovno in srednješolsko izobrazbo, kar predstavlja določeno pomanjkljivost v kvalificiranosti delovne sile.

http://www.mozirje.eu

http://www.crozilla-nekretnine.com/img/cms/878/gal_golte_6.jpg

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

V regiji je 43% prebivalcev, ki že od rojstva živijo v domačem kraju, kar 57% pa je takšnih, ki so priseljeni iz drugega naselja iste občine, iz druge občine iste statistične regije ali iz druge statistične regije. Največ se jih odseljuje v Osrednje slovensko, ostalo Savinjsko in v Podravsko regijo. Problem je zaposlovanje študentov, ki študirajo na univerzah v Mariboru ali v Ljubljani in po študiju ostanejo v mestu, visokokvalificirane delovne sile v regiji pa primanjkuje (Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije za obdobje 2007 - 2013, stran 13).

- 8 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika7: Razvoj grajenega tkiva trško jedro z zaledjem

strnjena gradnja

razpršena gradnja

regionalna obvoznica

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Savinjska cesta

reka Savinja

1.6.Oris zgodovinskega razvoja kraja Mozirje z okolico je v preteklosti pripadalo pokrajini Norik (Noricum), kamor so Rimljani prišli okoli leta 33 pred našim štetjem. Ob reki Savinji so nastajala rimska naselja, med njimi tudi v Mozirju. Ob preseljevanju narodov je pokrajina Norik prenehala obstojati in v 9. stoletju je Karel Veliki Karantanijo vključil v nemško-rimsko cesarstvo. Pokrajine ob reki Savinji so nato dolga leta predstavljale mejno grofijo, ki je nazadnje postala last celjskih grofov. Kraj Mozirje se prvič omenja leta 1146 in je že pred letom 1318 dobil trške pravice. Osrčje Mozirja je takrat in tudi še danes predstavlja razširjen cestni trg, ki je usmerjen k cerkvi Sv. Jurija (Videčnik, 1985).

upravno središče trško jedro

Podvrh

Praprotnikova ulica

1.7.Oris razvoja grajenega tkiva Prva naselbina se je oblikovala okoli leta 33 pred našim štetjem. V času rimskega imperija se je počasi razširila in razvila. Skozi naslednja stoletja so se ljudstva na tem območju menjavala. Velik vpliv na nastanek stalne naselbine je imela cerkvena ustanova. Danes na tem mestu stoji župnijska cerkev Sv. Jurija (12st.). Obseg naselja, se v primerjavi s poznoantičnim, ni veliko spremenil. Urbanistična hrbtenica naselja je bila še vedno osrednja cesta - komunikacija ob kateri so bile nanizane pomembnejše trške stavbe (Lipoldova hiša, gostilna Pri pošti, rotovž,...), os pa se je zaključila z župniško cerkvijo (sprva kot kapela). Staro jedro Mozirja je bilo povečini sklenjeno zazidano. Trška naselbina je začela rasti z razdelitvijo zemljišč po razpoložjivem prostoru med nove naseljence (obrtnike, trgovce,...).

Mozirski ribniki

Nove trate

V povojnem obdobju razvoja kraja ločimo več stopenj. Ob trški cesti, glavni prometni povezavi z Zgornjo Savinjsko, nastane nova obcestna gradnja. Mozrije dobi novo večjo trgovino, pošto s policijo in sedež občine. Vzporedno se izoblikujeje blokovska soseska in enodružinske hiše ob Praprotnikovi ulici, osnovna šola in vrtec dobita zaledje novih enodružiskih hiš ob Šolski ulici, sledi soseska Nove trate. V 90. letih se s priseljevanjem iz drugih občin in gospodarskega razcveta pojavijo nove potrebe po prostoru za stanovanjsko gradnjo. Tako se izoblikuje soseska prostostoječih in enodružinskih hiš Podvrh.

Šolska ulica

100m 0m

200m

500m

Jasno oblikovan rob naselja in tipologija gradnje se zabrišeta s koncem 20. in na začetku 21. stoletja. Zgradi se nova obvoznica z avtobusno postajo, ki razdeli kraj na dva dela. Zaradi prostorske stiske občinske uprave in zanimanja mednarodnih trgovskih verig, se na vzhodnem delu naselja zgradi zgradba Upravnega središča in trije trgovski centri.

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 9 -

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika8: Zeleno in grajeno zeleno grajeno

upravno središče

trško jedro

Podvrh

Praprotnikova ulica

Mozirski ribniki

1.8. Izbolikovanje javnih prostorov kraja Glavni javni prostor in hrbtenico kraja tudi danes tvori staro trško jedro. Enotno oblikovane fasade trških hiš narekujejo osno oblikovan vzdolžen prostor, ki se na polovici rahlo razširi (glavni prireditveni prostor), na zahodni strani ga prekine manjši trg Hribernikove ulice, os pa se zaključi s trgom pred cerkvijo Sv. Jurija. Trške hiše so v pritličju v večini orientirane proti ulici in z javnim programom spodbujajo ulični utrip. Z nadaljevanjem razvoja obcestne gradnje proti zahodu, so hiše, ki tvorijo ulični program redke, zato javno ‘‘življenje na ulici’’ (izjema so prostori pred pošto in trgovino, območje komunalne stavbe in pekarne) ni več izrazito.

Nove trate

inja

Šolska ulica

Sav

V 80. letih prejšnega stoletja se ustanovi Mozirski gaj - park cvetja, ki spodbudi krajevni turizem, hkrati pa občanom ponudi urejen prakovni prostor. Le-ta postane generator za nastanek novega javnega program, kot sta športni park Loke in restavracija Gaj. Mozirje nudi še veliko urejenega javnega prostora, ki je odraz dobrega sodelovanja krajanov in občine. Vrtec in Osnovna šola Mozirje z zaledjem Brdc (nekdanje lokalno smučišče) oblikujejo obilo, za kraj pomembnih, javnih rekreacijskih površin. Pomembni sta športni igrišči v Podvrhu in ob župnišču, rekreacijska pot do Nazarij in sejmišče Konjski sejm.

Mozirski gaj

100m 0m Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

200m

500m

Neizkoriščen ostaja potencial nekdanjega kopališča Kopelce in vodnih površin reke Trnave in Mozirnice, ki se vijeta skozi celoten kraj. Z nastankom novega upravnega središča, se je sprostilo ogromno praznega prostora, ki pa v večini služi le mirujočemu prometu (parkirišče) in ne prispeva h kakovosti javnega prostora.

- 10 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

1.9.Umestitev v prostor Območje lokacije na jugu in jugozahodu meji na reko Savinjo. Na severu rob oblikuje hrib Rožnik z veduto cerkve Sv. Roka in na severozahodu Brecljev vrh, v ozdaju z veduto Golt. Skozi lokacijo tečeta potoka Mozirnice in Trnave, ki se na jugu izlivata v reko Savinjo. Na vzhodu tvorijo rob naselja kmetijska zemljišča in krožno križišče, ki Mozirje neposredno povezuje z Ljubijo, na zahodnem delu pa Savinjska cesta, gozdna meja in kmetijska zemljišča. Zaradi naravnih danosti, se na lokaciji oblikuje trokrako križišče pomembnejših prometnih povezav. Na vzhodu s Celjem in Velenjem, na severozahodu z Žekovcem in Šmihelom ter na zahodu z Nazarji in drugimi kraji Zgornje Savinjske doline. 100m

Slika9: Umestitev v prostor

Rožnik

200m

Ljubija

Šmihelska cesta Brecljev vrh

trško jedro regionalna obvoznica Nazarje-Letuš Trnava

500m

Hrbtenico lokacije tvori trško jedro, skozi katerega teče Savinjska cesta, ki se na Vzhodu in jugu lokacije priključi na regionalno obvoznico. Zahodno in jugozahodno od trškega jedra so nanizane soseske različnih stavbnih tipologij. Nove trate z izrazito prostostoječo enodružinsko pozidavo, Praprotnikova ulica z desetimi stanovanjskimi bloki, Podvrh in Aškerčeva ulica z vrstnimi in prostostoječimi enodružinskimi hišami in pa zaledje Šolske ulice, ki ga oblikuje stanovanjski blok in tipološko nedefinirana gradnja enodružinskih hiš, obrtniških delavnice in večstanovanjske hiše. Vzhodno od tršega jedra, ob obvoznici, je locirano upravno središče, bencinska črpalka in trije trgovski centri, ki so tipološko neusklajeni. Na južnem delu lokacije stoji avtobusna postaja. Ob levem bregu Savinje, ob Mlinski poti, je locirano naselje tipološko nepoenotenih enodružinskih hiš. 2.0.Obstoječi programi Trško jedro sestavljajo v večini stanovanja s trgovskim ali storitvenim programom v pritličju. Zaradi stiske s prostorom (policija, knjižnica) in posledično selitve poslovnih prostorov (občinska uprava) v novo upravno središče, sta trško jedro in pozidava ob Savinjski cesti programsko podhranjena. Novo upravno središče z dodatnim trgovskim in gostilniškim programom, ter trije trgovski centri so povzročili propadanje in zamiranje tradicionalnega trgovanja in poslovanja ob ulici trškega jedra in za sabo pustili prazne stavbe brez primernega programa (stara občinska stavba, stara papirnica). Hrbtenica Mozirja se prazni in izgublja dinamiko ter privlačnost za uporabnika. Nedavna uspešna prenova javnega prostora trškega jedra in obstoječi program, ki ga tvorijo knjižnica, kulturni dom, telovadnica, zdravstveni dom, pošta,... zagotovo predstavljajo dobro izhodišče za razvoj kraja. Seveda pod pogojem dopolnitve programske zasnove, strateške umestitve novih programov ter izboljšanja ambientalne kakovosti preostalih javnih prostorov.

Savinjska cesta Mozirnica Savinja Loke

Žagarjev vrh

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

2.1.Veljavni prostorski akti -Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04); -Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); -Program razvoja podeželja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Ur.l.RS, št. 116/04); -Osnutek državnega razvojnega programa podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013; -Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2007 – 2013; -Območni razvojni program SAŠA regije za obdobje 2007 – 2013; -Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi; -Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj, širitev posameznih objekotv in omrežij GJI.

- 11 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika10: Naravne in kulturne danosti

Trnava

Mozirnica

Savinja

2.2.PROSTORSKE ANALIZE OBMOČJA Naravne in kulturne danosti nakloni, primarna raba prostora, sinteza omejitev območje varovanih gozdov območje varovanih kmetijskih zemljišč, sadovnjakov in travnikov grajeno tkivo - plastnice 5m 100m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

200m

500m

Analiza naravnih in kulturnih danosti ovrednoti in locira pomembna območja, v katerih so posegi prepovedani, ali pa so dovoljeni le z omejitvami, ki so nujne za ohranitev teh območij. V to kategorijo spadajo naravna (reka Savinja in njeno nabrežje) in kulturna (staro trško jedro) dediščina, gozdovi, ki na severu in zahodu omejujejo naselje in kmetijske površine (polja, sadovnjaki in travniki), ki skupaj z vedutami tvorijo pomembno silhueto kraja.

- 12 -

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika11: Dejanska raba površin

Cesta na Lepo njivo

Šmihelska cesta

Cesta v Mozirje Na trgu

Savinjska cesta

Orožnova ulica

Šolska ulica

območje gozdnih zemljišč območje travnikov in vrtov območje kmetijskih zemljišč območje sadovnjakov in trajnih nasadov regionalne ceste lokalne ceste ostale ceste

Dejanska raba prostora raba površin, infrastruktura, stavbni program

meja širitve naselja 100m

GERK

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

200m

500m

Analiza dejanske rabe prostora oceni razmerje različne rabe površin na lokaciji. S to analizo se ugotovijo potenciali in možnosti nadaljnega razvoja lokacije. Obstoječi stavbni program narekuje umestitev novih programov v obstoječe in novo stavbno tkivo.

- 13 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika12: Morfološke značilnosti lokacije

morfološke značilnosti naselja TJ trško jedro (naselbinska dediščina) RJ razširjeno trško jedro US upravno središče SG stanovanjska gradnja IS izobraževalno središče TO območje novih trgovskih objektov

kataster stavb - višina 5 - 7m 7 - 10m 10 - 12m 12 - 15m analiza površin v javni rabi trg igrišče večje parkirišče analiza zelenega sistema urejene zelene površine ocena naravnih in grajenih struktur dominanta v naselju dominanta v krajini kvalitetene grajene strukture kvaliteteni ambienti moteče grajene stukture/ambienti

100m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

200m

500m

Morfološke značilnosti lokacije morfološke značilnosti naselja, analiza javnega prostora, ocena naravnih in grajenih struktur Analiza morfoloških značilnosti lokacije poda tipologije pozidave na lokaciji in urbanistične smernice za nadlajnjo gradnjo. Z oceno naravnih in grajenih struktur, se prepoznajo pomembne naravne in kulturne značilnosti lokacije, ki jih je potrebno varovati, hkrati pa izkoristiti v prid kraja.

- 14 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika12: Območje obdelave B: območje upravnega središča

100m

GURS

200m

500m

Slika13: Območje obdelave B: območje upravnega središča

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA 2.1.Umestitev v prostor Lokacija je locirana na vzhodnem robu starega trškega jedra in oblikuje vhod v strnjeno naseljen del Mozirja. Sestoji iz objekta Upravnega središča, treh prostostoječih hiš (picerije, poslovnega programa, apartmajev in stanovanjskih površin, ter kotlovnice na biomaso). Vzhodni rob lokacije zaključuje trgovski center. Severno od navedenih objektov je locirano parkirišče, ki služi napajanju programa. Lokacijo omejuje na jugu regionalna obvoznica, na severu pa hrib Rožnik z veduto cerkve Sv. Roka. Na vzhodni strani se odpirajo pogledi proti Goltem in na jugozahodu proti Dobrovljam in nazarskemu Frančiškanskemu samostanu. 2.2.Dejavnosti Na obravnavanem območju je prisoten velik delež centralnih dejavnosti. V stavbi upravnega središča ima sedež občinska uprava in ostale pomembne oskrbne in storitvene dejavnosti. Skupaj s trškim jedrom se tvori os, na kateri so locirane vse glavne krajevne centralne dejavnosti. Trgovski center je regionalnega pomena, saj prihajajo kupci tudi iz sosednjih občin.

1. 3.

4. 2.

1.stavba upravnega središča 2.restavracija 3.poslovno - stanovanjska hiša 4.kotlovnica - biomasa 5.trgovski center 10m

GURS

20m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

50m

2.3.Obstoječi urbanizem in stavbno tkivo Območje ni ustrezno urbanistično urejeno in se razvija brez dolgoročne strategije. Prisotne so 4 različne tipologije gradnje. Stara kmečka enonadstropna hiša danes služi kot picerija in je zaradi širjenja dejavnosti dvarat prizidana. Trgovski center je pritličnega gabarita. Objekt upravnega sredredišča je trinadstropen z izkoriščeno mansardo. Poslovni objekt in kotlovnica na biomaso sta dvonadstopna.

- 15 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika14: Geometrijske mreže

grajena geometrija

Šm

ihe

lsk

est

Cesta v Mozirje

Or ožn

ova

ulic

Na trgu

2.4.PROSTORSKE ANALIZE OBMOČJA LOKACIJE

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

10m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

50m

Geometrijske mreže Zahodno od območja prevladuje ortogonalna mreža, ki jo tvorijo trške stavbe, medtem ko sama lokacija in njen vzhodni del nima jasno razvidne geometrijske mreže. Zazidava je stihijska in sledi le geometriji cest in individualnim potrebam programa v stavbah.

- 16 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika15: Tipologija gradnje

strnjena obcestna gradnja točkovna zazidava linijska zazidava

Šm

ihe

lsk

est

Cesta v Mozirje

Or ožn

ova

ulic

Na trgu

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

10m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

50m

Tipologija gradnje Lokacija se nahaja na robu starega trškega jedra Mozirja. Na zahodu zato prevladuje strnjena obcestna gradnja s privatnimi dvorišči. Na vzhodu gre za kombinacijo točkovne in linijske zazidave enodružinskih hiš, stavb s poslovnim in storitvenim programom in trgovskih centrov, ki so nanizane ob regionalni obvoznici.

- 17 -

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika16: Promet motorni promet mirujoči promet

Šm

ihe

lsk

est

Cesta v Mozirje

Or ožn

ova u

lica

Na trgu

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

10m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

50m

Promet Trenutno je na lokaciji parkirišče s približno 300 parkirnimi mesti. Edini dostop za motorna vozila je z južne strani, ki je tudi glavna dostavna pot za trgovski center in preostali program na območju. Peš poti je več, a so le redko ustrezno ločene od motornega prometa. Na južni strani meji na lokacijo regionalna cesta Letuš - Nazarje.

- 18 -

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika17: Promet zelene površine

Šm

ihe

lsk

est

Cesta v Mozirje

Or ožn

ova u

lica

Na trgu

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

10m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

50m

Zelene površine Zelene površine na severni, zahodni in vzhodni strani območja obdelave nimajo jasno določene funkcije in se zaraščajo. Urejene so na južni strani lokacije, pred objektoma upravnega središča in picerije. Trgovski center in picerija imata urejeno otroško igrišče. V širši okolici obravnavane lokacije so prisotni sadovnjaki, kmetijska zemljišča in travniki.

- 19 -

A N A L I Z A O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika18: Promet naravna dominanta robovi utrip kraja pomembni pogledi

prometno vozlišče

višinska dominanta

pomenska dominanta Šm

ihe

lsk

est

Cesta v Mozirje

Or ožn

ova u

lica

Na trgu

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

10m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

50m

Zaznavna analiza Glavne naravne dominante prostora so Rožnik s cerkvijo Sv. Roka, planota Golte in Žagarjev vrh s Frančiškanskim samostanom v ozadju. Proti tem dominantam se odpirajo pomembnejši pogledi. Višinska dominanta je stavba upravnega središča, pomenska pa staro trško jedro na vzhodnem delu lokacije.

- 20 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

O V R E D N O T E N J E O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika18: Trško jedro nekoč 19

smer pogleda

OVREDNOTENJE OBSTOJEČEGA STANJA OBMOČIJ OBDELAVE Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE

Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah, str. 53

Slika19: Trško jedro danes

www.mozirje.eu

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je vezan na delo izven območja občine, kar se odraža v območiju poselitve, kjer je zastopana predvsem stanovanjska gradnja. - Razpršenost pozidave, ki je nastala v času hitre urbanizacije, pušča nerazrešene probleme komunalnega urejanja ter neustrezno zasnovo poselitve v kulturni krajini in je kot taka vir okoljskih obremenitev in vizualnih motenj. - Turistično razvojno usmerjeni območji Golte in Savinje sta pogojili gradnjo sekundarnih bivališč na območju celotne občine, ki so se preoblikovala v stanovanjska območja. - Opremljenost z družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar je pomanjkljiva predvsem v skrbi za starejše občane in občane s posebnimi potrebami. - Prevladuje poselitev z individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti, ki posegajo na kmetijska in gozdna zemljišča. - Vodenje prometa skozi strnjena naselja je neustrezno, tako kot stanje cest. - Veliko nedovoljenih gradenj iz preteklih let, ki so prostorsko neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene. - Pomanjkanje prenočitvenih kapacitet turistično, športno in rekreativno aktivnih območij ob Savinji in Žekovcu ter na Golteh. - Naselje nima ustreznih celostnih urbanistničnih rešitev. - Neustrezen in nezadosten javni potniški promet. - Neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine. (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, prostorska izhodišča občine, 8. člen) Občina ima, razen občinskega središča, podeželjski značaj, zato je privlačna za bivanje in razvoj turizma. Glede na izjemno ugodno geografsko lego in dostopnost na območju občine, ni zadostno izkoriščen potencial za razvoj turizma, kar omogočajo naravne danosti državnega pomena (Savinja ter Golte), ekološko pomembna območja in podobno. Ugodne so razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Občina bo spodbujala razvoj začasnih nastanitvenih oz. nočitvenih kapacitet na območju Savinje za potrebe območja Golt v Žekovcu ter krepitev omrežja turističnih kmetij in gostinske ponudbe z vsemi ostalimi turistično atraktivnimi ureditvami (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, cilji prostorskega razvoja občine Mozirje, 9. člen).

- 21 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

O V R E D N O T E N J E O B S T O J E Č E G A S TA N J A

Slika22: Usmeritev razvoja

upravno središče trško jedro

Mozirski ribniki

Podvrh

1.1.Funkcionalnost in ustreznost programov Uspešna prenova trškega jedra je spodbudila oživitev javnega programa. Primer dobre prakse je potrebno prenesti tudi na preostali del Savinjske ceste in na območje upravnega središča. S tem bi Mozirje ponovno dobilo programsko usklajeno hrbtenico.

Savinjska cesta

Poselitev predvsem z individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo, je potrebno dopolniti s tipologijami večstanovanjske gradnje, ki so primerne za vse starostne skupine prebivalcev. Pomembno je varovanje historičnega jedra, obrečnega prostora ter spodbujanje razvoja in prenove javnih površin znotraj naselja.

Na tratah

Območja zelenih površin tvorijo zeleni sistem naselja in oblikujejo javne prostore velikega pomena za naselje. Posegi v omenjeni prostor morajo biti strogo nadzorovani.

Šolska ulica vzdrževanje stanja območje notranjega razvoja in širitve prenova zgoščevanje in dopolnjevanje obstoječe strukture območja 100m 0m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

200m

500m

1.2.Prostorske in oblikovne kvalitete Os trškega jedra je glavna pomenska dominanta naselja. Poudarek je na ohranitvi trške arhitekture znotraj starega mestnega jedra, njeni adaptaciji in prenovi ter ohranitvi značilnih vedut (pretežno z jugovzhodne ter jugozahodne strani), ohranjanju obstoječe morfologije ter tipologije naselja z jasno določitvijo temeljnih struktur naselja. Za prepoznavnost prostorskih značilnosti kraja, je potrebno zagotavljati predvsen ohranjanje gozdnih območij, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev).

- 22 -

O V R E D N O T E N J E O B S T O J E Č E G A S TA N J A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA 2.1.Pomen upravnega središča Z izgradnjo stavbe upravnega središča, kjer je sedež občinske uprave in ostalih pomembnih centralnih dejavnosti, je območje postalo središče javnega življenja in srečevanj krajanov. Hkrati novo nastali center oblikuje vhod v staro trško jedro in je pomemben sestavni del silhuete Mozirja. S točkovnim zgoščevanjem centralnih dejavnosti na enem mestu imajo krajani olajšano zadovoljevanje vsakodnevnih potreb, kar Mozirju daje pozitivno noto. 1.stavba upravnega središča Del območja je oblikovno in programsko degradiran. Tri prostostoječe stavbe (picerija, 2.restavracija 3.poslovno - stanovanjska hiša kurilnica na biomaso in stavba s poslovo - turističnim programom) so oblikovno in 4.trgovski center programsko neustrezno umeščene na lokacijo. Glede pomembnosti in reprezentativnosti

Slika24: Upravno središče - prostorske kvalitete

lokacije upravnega središča je potrebno preveriti možnost revitalizacije oziroma premestitve obstoječega programa na primernejšo lokacijo. 1. 3.

osebni arhiv

2. 4.

2.2.Obiskanost lokacije in ustreznost programov Zaradi pomembnosti centralnih dejavnosti, trgovskega centra, storitvenih in oskrbnih dejavnosti je območje intenzivno obiskano v vseh časovnih intervalih. Za dolgoročno uspešno delovanje območja, je potrebno dodatno zaledje stanovnjskih površin, zato so parcele v bljižni okolici upravnega središča zelo primerne za zgoščeno stanovanjsko gradnjo in dodaten storitveno oskrbni program. 2.3.Prostorske kvalitete Lokacijo obkrožajo lepi pogledi in je dobro osončena. Bogat centralni program in lega ob regionalni obvoznici sta dodana vrednost. Zunanja ureditev ni ustrezna, saj so zelene površine neuporabne in nedefinirane. Prevladujejo parkirni prostori, medtem ko peščeve površine niso zadostne in so slabo oblikovane.

3.ZAKLJUČEK Tako Mozirje, kot območje upravnega središča, izoblikujejo izrazite prostorske in programske kvalitete, ki dajejo možnost za vzpostavitev visokega nivoja bivanjske kulture. Mozirje postaja privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, za kar bo potrebno urediti zadostna in kakovostna stanovanjska območja, omrežja družbenih dejavnosti in javnega prostora (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, izhodišča prostorskega razvoja občine, 7. člen). Ustvariti oz. oblikovati urbano strategijo ni poklic, ampak veščina. Ni procedura, ampak proces. Gre za prepoznavanje gibanja tokov v katerih živimo, temeljev na katerih stojimo, z namenom, da ustvarimo podlago za tiste, ki pridejo za nami. Urbane strategije so odnosi, ne predmeti. So izvor časa in prostora. Pomeni sprejeti zgodovino kot realnost prostora in osnova za nadgradnjo urbanega oblikovanja (Moniteur in drugi 2002, str. 30).

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 23 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

PREDLOG PROSTORSKE IN ARHITEKTURNE REŠTIVE 1.OBMOČJE OBDELAVE A: MOZIRJE

smer pogleda

Slika25: Pogled na Mozirje z Brdc Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

osebni arhiv

Slika26: Nove trate in avtobusna postaja

osebni arhiv

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Splošne strateške usmeritve - Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja na območju Mozirja je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja so pomembne centralne dejavnosti. - Skozi prostorski razvoj bo občina zagotavljala optimalno delovanje javne infrastrukture na področju šolanja, kulture in varstva kulturnih dobrin. - Občina bo usmerjala poselitev v poselitvenih območjih naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij. - Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarstvenih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept somestja Mozirje-Nazarje s poslovno cono Prihova in z zagotovitvijo površin v občini Mozirje za gospodarsko cono pod Gorenjskih klancem (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, cilji prostorskega razvoja občine, 9. člen). - Poselitev se bo razvijala v obstoječem naselju. Nova naselja niso predvidena, le sanacija obstoječe razpršene gradnje, ki se vključi v območje naselja (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, zasnova prostorskega razvoja, 10. člen). - Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v zadostnem številu, različnih tipov in velikosti, predvsem na območju Mozirja, Lok, Preseke ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja in potrebe bivalnega turizma. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje (osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi kot je na primer kmetijstvo. ) - Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objekotv bo zagotavljala racionalno rabo prostora, z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave, zlasti v urbanem središču. Stanovanjsko gradnjo bo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost. - Občina bo spodbujala razvoj turizma, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom skladno s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo obstoječi varstveni režimi v prostoru, naravna in ustvarjena kakovost krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve, ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo. Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oz. potencialom: Občinsko središče Mozirje, Športno turistični in rekreacijski kompleks Golte, Območje Savinje (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje,Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti,1. člen).

- 24 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1.1.URBANA MOBILNOST 27

smer pogleda Slika27: Regionalna obvoznica in Mozirje Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

arhiv Matevža Lenarčiča

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Strateške usmeritve - Kolesarsko omrežje na območju občine se načrtuje sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh pomembnejših naseljih je potrebno zagotoviti površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa ter predvideti izgradnjo novih, povezovalnih-medobčinskih stez izven območja lokalnih cest in javnih poti. Predvidena je nova krožna kolesarska pot. - Preko občine Mozirje poteka po regionalni cesti R1 in R3 proga medkrajevnega avtobusnega prometa. Le-ta ima tri avtobusna postajačišča, ki so hkrati postaje za medkrajevni in primestni promet. V času zimske turistične sezone pa je aktivno tudi četrto postajališče v Žekovcu (smučišče Golte) (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, 13.člen). - Koncept razvoja prometne infrastrukture zajema razbremenitev prometa skozi naselje, z izvedbo in rekonstrukcijo regionalne ceste, novega priključka na regionalno cesto preko predvidenih krožišč ter možnost izgradnje povezovalne ceste za potrebe širitve naselja ter zagotavljanje ustrezne prometne pretočnosti za obstoječo pozidavo v skladu z izdelano prometno študijo (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Koncept prometnega omtrežja in javnega potniškega prometa, 38. člen). Smernice načrtovanja Pešec in Kolesar - Pločniki in kolesarske steze so ustrezno oblikovani in prisotni na obeh straneh cestišča. Razdalje med križišči so razmeroma kratke, idealno ne daljše od 100 do 130 m. Večina cestnih povezav je oblikovanih za hitrosti od 40 do 45km/h. Tako oblikovana cestišča ponujajo večjo varnost in ugodje pešca in imajo najboljšo pretočnost na časovno enoto. Pri hitrosti 45 km/h lahko dvosmerno cesto prepelje tudi do 1900 vozil na uro, medtem ko je pri hitrosti 80 km/h pretočnost možna le za 800 avtomobilov na uro (Farr in drugi 2008, str. 45). - Peščeve površine skozi naravo so v povprečju 3-krat bolj obiskane v primerjavi z konvencionalno ulično zasnovo. Ulično drevje spodbja dnevno aktivnost na prostem in v poletnem času ohlaja zunanji prostor (tudi za razliko 12˙C). Raziskave dokazujejo, da so ljudje v povprečju pripravljeni plačati tudi do 24% več za stavbo, ki stoji v neposredni bližini parka ali naravnega območja (Farr in drugi 2008, str. 48). Ulica - Princip ‘‘shared space’’ (prostor, ki si ga deli več uporabnikov). Klasično je prostor na ulici ločen glede na uporabnika. Motoriziranemu prometu je namenjeno cestišče, pešcu pa pločnik, ki je dvignjen od cestišča. Shared space pomeni bledenje oziroma ukinjanje razlik med prostori na ulici, ki je namenjen samo avtomobilom ali pa samo pešcem oziroma kolesarjem. Ulica je urejena enonivojsko, odprava višinskih razlik med pločnikom in cestiščem spodbuja pešce k svobodni uporabi celotne ceste. Enotno tlakovanje celotne ulice z različni vzorci in različni materiali opozarja voznike na mešano uporabnost celotnega cestišča. Postavitev klopi in ozelenitiev ulic spodbuja prebivalce k večji uporabi ulice in posreduje občutek lastništva. Prevoznost ulice za osebni avto ostane nespremenjena, zaradi drugačne ureditve ulice je voznik avtomobila prisiljen prilagoditi hitrost vožnje hitrosti pešcev. Vrnitev javnega življenja na ulice pomeni izboljšanje bivanske kakovosti, krepitev lokalne oskrbe in večje zadovoljstvo meščanov (Lokar, 27.7.2009, http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1174).

- 25 -

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E Slika28: Regionalna obvoznica in Mozirje

smer pogleda

- Ulično mrežo se v prvi vrsti oblikuje za pešce in kolesarje ter šele nato za avtomobile, tovornjake in vozila za nujno pomoč. Hitrost mora biti nizka, 40 km ali nižja za zelo obiskane prostore. Elementi, ki jih lahko uporabimo za zmanjšanje prometa so različni. (manjše ovire, ulična drvesa, parkiranje na ulici). Velikost stavbe naj definira velikost ulice (razmerje 3:1) (Farr in drugi 2008, str. 131). Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Javni promet - tranzit - Tranzitni koridorji, ki povezujejo soseske in regije so okostje kakovostnega urbanizma. Kvalitetne soseske so locirane na območju že obstoječih koridorjev, z zadostno gostoto poselitve, ki podpira javni promet. Pomembno je zaupanje in sigurnost ljudi glede točnosti in obstoja tranzitnih linij, ki so jim na voljo. - Avtobusni prevoz zahteva povprečno 2 stanovanjski enoti na 1000 m2, medtem ko lokalni avtobus zahteva vsaj 5 stanovanjskih enot na 1000 m2 (Farr in drugi 2008, str. 48). - V zadnjih letih je javni promet ponovno v porastu (10% letno v Evropi,...). Več je faktorjev, ki spodbujajo in bodo še naprej spodbujali omenjeno rast. Avtomobili postajajo vse dražji (predstavljajo kar 20% vseh porab gospodinjstva). Prebivalci so nervozni zaradi vse večjih zastojev in gneč in iščejo druge poti. Motivacija in strategije so in bodo pripomogle v novo investiranje v tranzit. Ljudje, ki lahko izbirajo, izberejo lokacijo blizu transpornih postaj. Soseske z lahko dostopnostjo do javnega prevoza beležijo kar petkrat večjo uporabo tovrstnega prevoza, v primerjavi s soseskami, ki od ljudi zahtevajo vožnjo z avtomobilom do postaje (Farr in drugi 2008, str. 111).

arhiv Matevža Lenarčiča

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Avtomobili - Naša zakonodaja predvideva 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. To je ustrezno za suburbana območja, vendar kraji in soseske, ki so dostopni peš ali z javnim prevozom ne potrebujejo toliko parkirnih prostorov. Takšni predpisi povzročajo prenasičenost s parkirnimi prostori. - Gostota poselitve zagotavlja zmanjšano uporabo avtomobilov. Po formuli Johna Holtzclawa velja, da je, ob gostoti 4 stanovanj na 1000m2, uporaba avtomobila za 28% manjša kot v primeru 1 stanovanja na 1000m2 (Farr in drugi 2008, str. 162). - Vedenje voznikov ni toliko povezano z gostoto, kot s parkovno politiko. Velika parkirišča so zastonj in spodbujajo voznike da se pripeljejo z avtomobilom. Odsotnost parkirnih prostorov prisili ljudi, da poiščejo alternative (peš, kolo), prihranjen denar pa se lahko porabi za alternative v transportu. - Brezplačen javni prevoz zaposlenih in prebivalcev zmanjša uporabo avtomobilov tudi za 25% (Farr in drugi 2008, str. 164).

- 26 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Slika29: Gartenstadt Puchenau II

Ronald Rainer, str.231

Slika30: Gartenstadt Puchenau II

Referenčni primer

GARTENSTADT PUCHENAU II

arhitekt: RONALD RAINER_1977-1992 prometne ceste parkirišča garažne hiše osrednja promenada promenada ob reki pokrite peščeve površine peščeve površine

Ronald Rainer, str.231

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

‘‘Vrtno mesto’’ Puchenau je odličen primer kategorizacije peščevih, kolesarskih in prometnih površin. Severna Regionalna obvoznica napaja celotno sosesko z enim uvozom. Tu so hitrosti prometa visoke, zato je obvoznica od lokalne ceste in peščevih površin ločena z zelenim pasom, ki dodatno zvišuje nivo varnosti. Ob obvoznici je avtobusno postajališče. Iz lokalne ceste je omogočeno parkiranje na večjem številu manjših parkiriščih in v garažni hiši na robu soseske. Cesta je namenjena dostavi in vzdrževanju. Jedro soseske nima prometnih površin. Razen občasne dostave, je uvoz z avtomobilom prepovedan. Celotno omrežje povezav je namenjeno le pešcem in kolesarjem.

- 27 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Slika31: trško jedro

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

1.2.UPORABA JAVNEGA PROSTORA

Iz arhiva Matevža Lenarčiča

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Strateške usmeritve - Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin in odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove je potrebno upoštevati ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. - Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ter druge prostorske prvine, ki so pomebne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemljene (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Prenova, 31. člen). - Ureditveno območje sestavljajo, poleg obstoječih in predvidenih stavbišč še, zelene in obvodne površine, ki bodo v večji meri ohranjene. Večji del površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, je lociranih v območju ob Savinji ter znotraj naselij ob športnih objektih (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Koncept zelenega sistema naselja, 40. člen). - Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se večinoma ohranja in vključi v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Gozdarstvo, 43. člen). -Ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na obrabnavanem območju se pojavljajo značilni elementi krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah, vrtače,...(Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti, 46. člen).

- 28 -

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika32: Park Kopelce

smer pogleda

Smernice načrtovanja Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Javni prostor - prostor srečevanj - Kavarne, otroška igrišča, postajališča, parki za pse, restavracije, knjižnice, cerkve so dobri primeri javnih prostorov, ki so namenjeni srečevanjem. Predstavljajo obvezen program sosesk in kakovostnega urbanizma. Tradicionalni javni prostori, kot recimo kavarna, so locirani na lahko dostopnih peščevih površinah in so manj prisotni na lokacijah odvisnih od avtomobila (Farr in drugi 2008, str. 147).

osebni arhiv

Slika33: Športna dvorana in Brdce

osebni arhiv

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Parki - Najbolj zapostavljeni elementi planiranja krajev in mest so peščeve poti namenjene dostopu do parkov in narave. Omenjeni koridorji morajo biti opremljeni s klopmi, drevesi, igrišči, sprehajališči za pse in služijo kot javni prosotori, ki so zaslužni za pomembne socialne interakcije. Parki veliko pripomorejo k ohranjanju narave in zvišujejo ceno nepremičnin. - V novo načrtovanih soseskah so parki lahko uresničljivi, medtem ko obstoječim soseskam primankuje zemlje, ki je draga in v privatni lasti. Zaradi teh težav je njihovo načrtovanje oteženo. - Parki ali kakovostni zunanji prostori morajo biti le 3 min. hoje stran od vsake bivalne enote (Farr in drugi 2008, str. 125). Center kraja ali soseske - Vsak obiskovalec ali prebivalec mora zaznati, kdaj je prišel v kraj ali sosesko in kdaj je v njenem centru. Primeren center ima vsaj en zunanji javni prostor, zasnovan izključno za pešce – zunanjo sobo. Prostor je namenjen spontanemu ali organiziranemu zbiranju, raznim prireditvam ali dnevnim srečanjem. Velikost in raznolikost variira od prostora do prostora. Lahko je trg ali presečišče pomembnih cest. Center je v peš oddaljenosti okolice stanovanjskih območij in nudi raznovrstnost programa. - Celotna velikost soseske mora biti oblikovana za pešca. Večino ljudi bi prehodilo razdaljo cca. 400 m, preden se odločijo za kolo ali avto. - Javni prostori: šole z igralnimi prostori,... so locirani na mestih kjer lahko služijo večim soseskam hkrati (Farr in drugi 2008, str. 136).

- 29 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Slika34: Gartenstadt Puchenau II

Ronald Rainer, str.231

Slika35: Gartenstadt Puchenau II

Slika36: Gartenstadt Puchenau II

Referenčni primer

GARTENSTADT PUCHENAU II

arhitekt: RONALD RAINER_1977-1992

Ronald Rainer, str.235

Ronald Rainer, str.236

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Stavbno tkivo soseske Puchenau II oblikuje raznovrstne zunanje javne prostore - prostore srečevanj, ki jih dopolnjuje centralni program. Poleg trgovin, pošte, rekreacije, restavracij in kavarn, je v centru soseske prostor za razvoj novih programov, pomembnih za uspešno delovanje javnega prostora. Peščeve površine so ločene od prometnih in vsak prebivalec soseske lahko hitro in neovirano dostopa do majnših trgov in ambientalnih poti, ki vodijo do centralnega trga oziroma do rekreacijskega parka ob Donavi.

- 30 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1.3 STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBOVALNI PROGRAM

Slika37: Stavbni program Mozirja

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Strateške usmeritve - V naselje se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjševanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge. - Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinska in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost (razvit javni potniški promet, kolesarske in pešpoti). Občina bo uskladila in povezala ponudbo na področju kulture tudi za potrebe razvoja turizma (programi, odpiralni čas muzejev). V občinskem središču so skoncentrirane dejavnosti na področju kulture. Kulturna dejavnost se bo primarno razvijala v občinskem središču (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Razvoj dejavnosti po naseljih, 33. člen). - Urbanistični načrt naselja Mozirje zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je smer pogleda zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, možnost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediščine v smislu širitve naselja proti severu, jugu in jugovzhodu (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Koncept razvoja naselja, 37. člen). - Urbanistični načrt naselja Mozirje zagotavlja rabo in razporeditev dejavnosti tako, da je zagotovljena maksimalna kakovost bivanja, možnost za razvoj okolju prijaznih dejavnosti ter prenova naselbinske in druge kulturne dediščine v smislu širitve naselja proti severu, jugu in jugovzhodu (Strateški del osnutka Odloka o OPN Občine Mozirje, Koncept razvoja naselja, 37.člen). Smernice načrtovanja Dovršenost kraja ali soseske Da lahko kraj ali soseska zadovoljujeta dnevne življenjske potrebe prebivalcev, je potrebna raznovrstnost tipologije stavb in uporabe zemljišč. Soseska je prostor, kjer so vse dnevne potrebe dostopne peš. Omogoča naj kakovostno zadovoljevanje dnevnih potreb brez uporabe avtomobila (trgovina na vogalu, dnevni center, prodajalna časopisov, kavarna, tržnica, avtobusna postaja, delavnice, pošta, šola, itd.)

arhiv Matevža Lenarčiča

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Veliko koristi pri tem imajo mladi, ki še nimajo vozniškega izpita, starejši, ki niso več zmožni voziti avtomobila in invalidi. Dovršenost se nanaša tudi na različne tipe stanovanj, ki zadovoljujejo različne potrebe stanovalcev skozi življenje. Primer: Mladi starši pogosto najamejo manjše, cenejše stanovanje. Z izboljšanjem finančnega stanja se preselijo v večje stanovanje ali hišo. Z odselitvijo otrok, starši ponovno potrebujejo manjše prebivališče. Starejši ljudje pogosto potrebujejo pomoč ali živijo v varovanih stanovanjiih. Možnost imeti stik z družino in prijateljim podaljšuje življenje in zdravje. Raznolikost stanovanj omogoča ljudem, da ostanejo v kraju ali soseski tudi ko so potrebe po stanovanju spremenjene (Farr in drugi 2008, str. 41).

- 31 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Gostota poselitve Gostota poselitve zmanjšuje rabo tal na prebivalca. Gosto poseljene soseske vsebujejo servise in storitve, ki so dosegljivi peš. Naloga kakovostnega urbanizma je kompromis med globalnimi koristmi in lokalnimi vplivi. Kraj ali soseska, odvisna od avtomobilov, nima prihodnosti in se mora spremeniti. Prebivalci se bojijo manjše kakovosti življenja zaradi novih sosedov, težav s parkiranjem in zastiranjem osončenosti. To odgovornost mora prevzeti arhitekturna stroka, ki z inovativno zasnovo ustvarja kompromise.

smer pogleda

Slika38: Stavbna tipologija trškega jedra Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

Raznolikost tipologije stavb Potrebna je raznolikost tipologije stavb z možnostjo zadovoljevanja vsakodnevnih potreb in delovnimi mesti blizu doma. Na določenem območju morajo biti vsaj trije različni stanovanjski tipi, da se ustvari arhitekturna raznolikost. Raznolikost programa omogoča prebivalcem peš dostopnost do dela, zabave, rekreacije, nakupovanja in zadovoljevanja dnevnih potreb. Raznolikost bivanjskih enot omogoča ljudem z različnimi slogi življenja in prihodki, da živijo v enaki soseski brez zmanjšanja kakovosti ali karakterja soseske. Primer: V stavbi, katere prvotna funkcija je oskrbna dejavnost, lahko zaposleni ali lastnik živi v zgornjem nadstropju ali pa so nadstropja stavbe dana v najem poslovnim prostorom. Vsaka kombinacija delo/ stanovanje eliminira vsaj en avto iz zastojev na cesti. Cilj je ustvariti fleksibilnost, vendar z oblikovanjem, ki zagotovlja kompaktnost (Farr in drugi 2008, str. 131). Oskrbne in storitvene dejavnosti v strnjenem delu kraja Težava s premajhnim številom strank in slaba ponudba izdelkov, sta posledici nekonkurenčnosti majhnih trgovin v primerjavi z nakupovalnimi centri. Gradnja manjših trgovin velja za tvegano naložbo, zato investitorji raje investirajo v stanovanja. Trgovine in kavarne veliko prispevajo k kvaliteti življenja v soseski, zato je v interesu vseh, da lahko sledijo standardom večjih trgovskih centrov.

osebni arhiv

Slika39: Stavbna tipologija Na tratah

osebni arhiv

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

-‘‘Trgovine na vogalu’’ (od 140 do 300m2). Locirane so ob glavnih lokalnih cestah, ob najbolj izpostavljenemu vhodu v sosesko ali v bljižini javnih stavb, parkov in šol. Za podporo povprečne trgovine je potrebnih cca. 1000 gospodinjstev. To število je lahko manjše, če trgovina stoji ob prometni cesti z cca 15000 avtomobili dnevno. - Lokalni trgovski center (od 1500 do 3000m2). V njem je od 5 do 8 manjših podjetij. Podjetja bi vsako zase imela težave s poslovanjem. Takšni centri potrebujejo cca. 2000 gospodinjstev ali 2 soseski. Locirani so ob večji regionalni cesti in pred vhodom v sosesko. Njihova prodajni radij sega do 1.5 km. - Regionalni ali mestni trgovski centri (od 5500 m2 do 7500 m2). Ponujajo izdelke, ki niso dostopni v ‘‘trgovinah na vogalu’’ ali lokalnih trgovskih centrih. Zahtevajo 24000 m2 do 40000 m2 ozemlja in cca. 4 parkirišča na 100m2 površine stavbe. Takšni centri potrebujejo za obratovanje od 6000 do 8000 gospodinjstev. Zaradi različnih zahtev potrošnikov, se ti centri neprestano spreminjajo(Farr in drugi 2008, str. 140). Trgovine v sosekah so locirane ob glavni cesti ob upoštevanju, da povprečno gospodinjstvo naredi na dan 10 poti, kar pomeni 10 000 voženj dnevno mimo trgovine. Pomembna je ulična orientacija in lahek dostop. Parkirišča so obcestna, locirana blizu vhoda. Če parkirišča niso vidna, obiskovalec sklepa na težave s parkiranjem in raje obišče velik trgovski center.

- 32 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Slika40: Gartenstadt Puchenau II

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Slika42: Stavbna tipologija Gartenstadt Puchenau II 1.stanovanjski blok (P+3) 2.vrstna hiša (P+1) 3.atrijska hiša (P)

3. 3.

Ronald Rainer, str.230

Ronald Rainer, str.233

Slika41: Stavbna tipologija Gartenstadt Puchenau II

Referenčni primer

GARTENSTADT PUCHENAU II

arhitekt: RONALD RAINER_1977-1992

Ronald Rainer, str.234

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Poleg raznovrstnosti zunanjih prostorov je v soseski Puchenau II zasnovana razvejana stanovanjska, oskrbna in storitvena tipologija. Zgoščenost stanovanjske pozidave se zmanjšuje od obvoznice proti nabrežju Donave. Štiri nadstropni stanovanjski bloki služijo kot hrupna in vetrna zaščita vrstnim in atrijskim hišam. Kljub veliki strnjenosti pozidave, je kakovost bivanja v soseski na visokem nivoju. To dejstvo potrjujejo njeni prebivalci, ki prihajajo iz različnih slojev in starostnih skupin.

- 33 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E 2

pritličje tip A (100m2)

4 nadstropje tip A (100m2)

P R E D L O G P R O S T O R S K E I N A4R H I T E K T U R N E R E Š I T V E 4

nadstropje tip B (130m2)

pritličje tip B (130m2)

33 4

1 3

4 2

1. servis 2. dnevni prostor 3. kopalnica 3 4. soba M_1:250 4

Slika42: Stavbna tipologija vrstnih hiš

4 2

Slika43: Stavbna tipologija vrstnih hiš

Referenčni primer stavbne tipologije

ENODRUŽINSKE VRSTNE HIŠE - QUARTIER MC.NAIR

arhitektura: D-COMPANY, Bern 6

Doppelhäuser und Reihenhäuser, str129

3 2

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

1 Prednosti te gradnje so poleg racionalne izrabe zemljišča tudi enostavna in gospodarna gradnja ter energetska varčnost. Poleg tega je z zazidavo vrstnih hiš ob sorazmerno visoki gostoti zagotovljena na eni strani individualnost in na drugi urejen videz soseske (Azinović in 1 drugi 2009, str. 189). 4

- 34 4

1 6

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

pritličje

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

visoko pritličje

3 4

1. servis 2. dnevni prostor 3. kopalnica 4. soba M_1:250

Slika44: Stavbna tipologija prostostoječih terasnih hiš

Referenčni primer stavbne tipologije

ENODRUŽINSKA PROSTOSTOJEČA TERASNA HIŠA - REUTHE arhitektura: HERMANN KAUFMANN

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=2&oid=98_21&dsc=Kaufmann%20Anton

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Hiše v terasah se gradijo na prisojnih pobočjih zaradi lepšega razgleda in dobre osončenosti. Z zamikanjem po prerezu se lahko zagotovi bivanje na terasi, ki nadomešča vrt. Gradnja v terasah je primerna predvsem na nagnjenem terenu v naklonu 15˙ do 30˙in je enakovredna alternativa zazidavi dragocenih dolin (Azinović in drugi 2009, str. 189).

- 35 -

3 4

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

3 2

TIP A 50m2

TIP B 65m2

3 2

TIP C 35m2

3 2

TIP A 50m2

TIP B 65m2

TIP C 35m2

tipična etaža 1. shramba 2. dnevni prostor 3. soba M_1:250

Slika45: Stavbna tipologija linearnega nizkega bloka

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=3&oid=01_22&dsc=Schlichtling%20Telfs

Referenčni primer stavbne tipologije

LINEARNI NIZKI BLOK - TELFS

arhitektura: HERMANN KAUFMANN

http://www.kaufmann.archbuero.com/1.php?kid=3&oid=01_22&dsc=Schlichtling%20Telfs

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

V nizkem bloku se lahko razvije pristna stanovanjska skupnost. V njem so še posebej primerna stanovanja za starejše ali za družine z majhnimi otroki. Bivanje v nizkem bloku ima značaj, ki je med urbanim in ruralnim načinom življenja v tesnem stiku z zelenimi površinami (Azinović in drugi 2009, str. 75).

- 36 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

GRAFIČNI LISTI URBANISTIČNA ŠTUDIJA MOZIRJA

- NAČRT URBANE MOBILNOSTI IN UPORABE PROSTORA - CESTNI PROFILI - NAČRTI STANOVANJSKEGA, STORITVENEGA IN OSKRBNEGA PROGRAMA: - Jugozahodna vrata - Soseska ob Šolski ulici - Savinjska cesta - Tržnica in Center starejših Nove trate - Soseski Podvrh in Praprotnikova ulica - Turistični center Mlinska pot - Središče ob Savinjski cesti - Severovzhodna vrata in upravno središče - Kulturni center in Šmihelska cesta - URBANISTIČNI NAČRT MOZIRJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M1_2000 M1_100 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_1000 M1_2000

- 37 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

STANOVANJSKI, STORITVENI IN OSKRBOVALNI PROGRAM

ihe

lsk

Stanovanjska tipologija - vrstne in verižne hiše (število): 67 (neto stanovanjsih površin): 7220m2 - prostostoječe hiše in dvojčki (število): 53 (neto stanovanjsih površin): 5900m2 - večstanovanjske stavbe (število stanovanj): 207 (neto stanovanjsih površin): 13070m2

s u

Šmihelska cesta

va ulica

Šm

Hriberniko

ihe

lsk

est

v p 17

STAVBNI PROGRAM

v rno

eš

sta

e ac

lica žno va u

j Ho

e Nov

fba

trate

29 rč

Aš

a ev

kov

rotni

h dvr

ca a uli

Oro

15 Prap

JAVNI PROSTOR

ta es

uer

jev

a pot

Mlinsk

lica

vinji

10 ve

Ob Sa

Praprotn

D ji

Ob Savin

Savinja

Savin

e rat

ikova ulic

Trgi in tlakovani javni prostori 1. jugozahodni poslovno-trgovski center 10. tržnica 11. konjski sejm 17. severovzhodni poslovno-trgovski center 18. avtobusna postaja 19. upravno središče 21. trško jedro 22. Hribernikova ulica 23. kulturni dom 27. cerkev Sv.Jurija 28. Praprotnikova ulica 31. Nove trate

Zeleni prostori 2. šolski športni park 3. rekreacijska pot ob Savinji 4. vrtički in sadovnjaki Brdce 5. park ob Šolski ulici 6. otroško igrišče vrtec 7. park Kugla 8. park Nove trate 9. park Kopelce 12. Savinjski gaj 13. športni park Loke 14. vrtički in sadovnjaki Ribniki 15. vrtički in sadovnjaki Orožnova ulica 16. park ob cesti na Lepo njivo 20. park upravnega središča 24. park ob Hribernikovi ulici 25. muzejski park ob Trnavi 26. športni park ob župnišču 29. športni park Podvrh 30. park ob Savinjski cesti

Šo lsk au

lic a

Savin

jska c

esta

Šolska

ulica

B b

6 g

a. jugozahodna vrata (storitve, oskrba, stanovanja) b. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja) c. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja) d. obcestna gradnja (storitve, oskrba, stanovanja) e. kompleks Nove trate (storitve, oskrba, stanovanja) f. soseska Kugla (vrstne hiše) g. soseska Šolska ulica (vrstne hiše) h. soseska Podvrh (prostostoječe terasne hiše) i. zgoščevanje ulične gradnje (storitve, oskrba, stanovanja) j. kompleks Savinjska cesta (storitve, oskrba, stanovanja) k. območje Na trgu (storitve, oskrba, stanovanja) l. zgoščevanje gradnje (hiše dvojčki) m. tržnica in mladinski hotel (storitve, oskrba) n. turistično naselje Mlinska pot (hotelski, apartmajski program) o. soseska ob Savinji (hiše dvojčki) p. kompleks Cesta v Mozirje (storitve) r. soseska Cesta na Lepo njivo (stanovanja) s. soseska Cesta na Lepo njivo (vrstne hiše) t. komunala in biomasa (storitve, oskrba) u. soseska Upravno središče (stanovanja) v. avtobusna postaja in policija (storitve, oskrba) z. soseska Upravno središče (verižne hiše) a1. soseska Šmihelska ulica (verižne atrijske hiše) b1. kulturni dom (storitve, oskrba) c1. knjižnica (storitve) d1. soseska Cesarjevo (prostostoječe terasne hiše) e1. soseska Šmihelska ulica (hiše dvojčki) f1. kompleks Na trgu (storitve, oskrba, stanovanja) g1. center starejših Nove trate (storitve, oskrba, varovana stanovanja) ZUNANJI JAVNI PROSTORI

Urbanistična študija predvidi bivališča za cca1230 ljudi, kar po demografskih študijah (SAŠA regija, Savinjska regija) ustreza dolgoročnemu načrtu razvoja kraja.

Mozirje

Na trgu

Ostalo - center starejših Na tratah - 50 - 80 stanovanj - turistično naselje Ribniki - hotel 150 - 250 ležišč - apartma 120 - 180 ležišč - tržnica in mladinski hotel - 50 - 100 ležišč - kulturni center - knjižnica - avtobusna postaja in policija

E c1

Storitveni, oskrbovalni in poslovni program - neto površine: 8890m2

Cesta n a Lepo njivo

Šm

Koncept programske zasnove temelji na demografskih študijah, ki so bile izdelane v okviru območnih razvojnih programov (SAŠA regija, Savinjska regija) in prostorskih potrebah društev, inštitucij in privatnih investitorjev. Idejna zasnova predvideva:

A 4

CESTNI PROFILI A. Savinjska cesta B. regionalna obvoznica C. Šmihelska cesta D. Mlinska pot E. cesta v Mozirje F. cesta na Lepo Njivo

3 1

Savin

URBANISTIČNI NAČRT MOZIRJA

M_1:2000 e1

r 50,00m 40,00m 30,00m

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

20,00m 10,00m

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

0,00m

Prerez A-A

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Šmihelska cesta

Hriberniko v

a ulica

Šm

ihe

lsk

F 16

est

18 E

22 26

Na trgu

tniko

vr od

ern

eš Pr

sta

e ac

ulic

Oro

ulica

Nov

e tra

ap Mlinsk

29 rč

Aš

a ev

Mozirje

va žno

15 ro Prap

njivo

lsk

a Lepo

ihe

D ji

ta es

Ob Savin

10 ve

Praprotn

Cesta n

Šm

Idejna zasnova - URBANA MOBILNOST V 90. letih se je v Mozirju zgradila obvoznica, ki je razbremenila promet skozi trško jedro in Savinjsko cesto. Posledično je kraj presekala na dva dela. Zaradi velikih hitrosti je postal prostor ob obvoznici degradiran, pešcem in kolesarjem neprijazen. Po Hofbauerjevi ulici poteka glavna peščeva in kolesarska pot krajanov proti športnemu centru Loke in Savinjskemu gaju. Pri prečkanju obvoznice obstaja velika nevarnost nesreč.

Savin

t tra

9 13

ikova ulic

8 7

Savinja

Z izgradnjo krožišč in upravnega središča so vozniki pri vzhodnem dostopu v naselje prisiljeni upočasniti hitrost vožnje, kar ugodno vpliva na povezavo peš in kolesarskih poti med Mozirjem in Ljubijo. Še vedno pa ostaja problem jugozahodnega vhoda v kraj, kjer krajani prečkajo obvoznico na nezavarovanem prehodu zaradi dostopa do rekreacijske poti ob Savinji. Idejna zasnova obvoznice doda obstoječemu profilu peščeve in kolesarske površine, ki so od vozišča ločene z zelenim pasom (drevoredom). Omenjeni ukrep bo z zožanjem vozišča, novim krožiščem na jugozahodnem vhodu v kraj in nadvišanim prehodom za pešce pri Hofbauerjevi ulici omogočil zmanjšanje hitrosti prometa in boljšo integracijo obvoznice v prostor kraja. Pomembno je nadaljevanje prenove ceste trškega jedra in Savinjske ceste, ki velja za hrbtenico Mozirja. Pešcu prijazen profil s širokimi pločniki in drevoredom izraža pomembnost krajevne ceste. Zaradi želje po bogatem uličnem programu ob tej cesti, je po celotni dolžini omogočeno bočno parkiranje, ki rešuje stisko mirujočega prometa in spodbuja oskrbno in storitveno dejavnost ob ulici. Idejna zasnova - UPRABA JAVNEGA PROSTORA Mozirje premore tri centralne javne prostore, katerih skupna značilnost je neizkoriščeni potencial. Savinjski gaj s športnim centrom Loke (ni predmet obdelave), ter Upravno središče in območje Šolske ulice, ki ju povezuje programsko razgibano trško jedro in Savinjska cesta. Upravno središče Upravno središče ima zaradi lege in programa tendenco postati centralni javni prostor Mozirja, kjer se odvijajo vsa najpomembnejša dnevna opravila. Predlaga se stroga ločitev peščevih in prometnih površin. Z združitvijo obeh obstoječih parkirišč in pol vkopane garažne hiše, se na severni strani občinske stavbe oblikuje centralen javen prostor, namenjen vsakodnevnim in prireditvenim dejavnostim. S še večjo centralizacijo programa (avtobusna in policijska postaja, poslovni prostori, stanovanja) je takšen poseg ekonomsko opravičjiv. S tem posegom se oblikuje nova silhueta vhoda v kraj, ki krajanom nudi kakovosten javni prostor. Trško jedro in Savinjska cesta Dobra praksa prenove trškega jedra naj se nadaljuje tudi po preostalem delu Savinjske ceste. Potrebna je prenova cestnega profila in manjših trgov (trg pri Hribernikovi ulici, trg pri pošti, ostali manjši javni prostori), ki bi spodbudila tako imenovano‘‘življenje na ulici’’. Območje Šolske ulice Gre za krajevno izobraževalno in športno središče, ki je locirano na jugozahodnem vhodu v kraj. Lega in obstoječi program dajeta možnost nadaljnega razvoja območja. Z izgradnjo dodatnega programa (oskrbne in storitvene dejavnosti, stanovanja), ki je zaradi lege območja opravičeno, bi tako osnovna šola kot vrtec dobila nove možnosti širitve stavbnega tkiva in zelenih površin. Javni prostor v soseskah Enako pomembni za kraj so javni prostori sosesk (športna igrišča, vrtički, otroška igrišča, ulice), ki naj se vzdržujejo in obnavljajo. Uredi se javni prostor soseske blokov, izkoristi se potencial potokov Mozirnice in Trnave za obrečne poti, oblikujeta se park Nove trate in Kopelce, ki novo tržnico povežeta s Savinjsko cesto, poveča se športno igrišče Podvrh, uredi se Mlinska pot, itd.

NAČRT URBANE MOBILNOSTI in UPORABE JAVNEGA PROSTORA

Šo

lsk

lic

Savin

jska c

esta

JAVNI PROSTOR

Šolska

ulica

ZELENI PROSTORI 2.šolski športni park 3.rekreacijska pot ob Savinji 4.vrtički in sadovnjaki Brdce 5.park ob Šolski ulici 6.otroško igrišče vrtec 7.park Kugla 8.park Nove trate 9.park Kopelce 12.Savinjski gaj 13.športni park Loke 14.vrtički in sadovnjaki Ribniki 15.vrtički in sadovnjaki Orožnova ulica 16. park ob cesti na Lepo njivo 20. park upravnega središča 24. park ob Hribernikovi ulici 25. muzejski park ob Trnavi

A 4

Savin

TRGI IN TLAKOVANI JAVNI PROSTORI 1.jugozahodni poslovno-trgovski center 10.tržnica 11.konjski sejm 17.severovzhodni poslovno-trgovski center 18.avtobusna postaja 19.upravno središče 21.trško jedro 22.Hribernikova ulica 23.kulturni dom 27.cerkev Sv.Jurija 28.Praprotnikova ulica 31.Nove trate

CESTNI PROFILI A. Savinjska cesta B. regionalna obvoznica C. Šmihelska cesta D. Mlinska pot E. cesta v Mozirje F. cesta na Lepo Njivo

M_1:2000 Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010 Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

športn

a dvo

rana

1.trgovsko/poslovni center - površine za storitve in oskrbo - etažnost: P+1(2) - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,5 - 0,6 - faktor zazidanosti 60 - 70% - neto površina gradbenega zemljišča: 5800m2 - 1300m2 neto poslovno/trgovskih površin

2. stanovanjske stavbe - tipologija večstanovanjskih terasnih stavb - etažnost: P+2 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,8 - faktor zazidanosti 30 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 250preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 6975m2 - 65 stanovanj (od 45 - 100m2) - 4000m2 neto stanovanjskih površin

Savin

jska c

esta

3. jugozahodno prometno krožišče 4. cestni rofil A - Savinjska cesta 5. nova zunanja ureditev šolskega športnega parka 6. sadovnjaki in vrtičkarstvo 7.cestni profil B - Regionalna obvoznica 3

OBMOČJE OBDELAVE GRADBENA MEJA MEJA ŠIRITVE NASELJA JAVNI PROSTOR

Savin

JUGOZAHODNA VRATA

Območje leži na jugozahodnem robu naselja in oblikuje vhod v kraj. Zasnova predvideva mešan trgovsko/poslovno/stanovanjski program. V osi cerkve Sv. Jurija se zasnuje novo prometno križišče. Zunanja ureditev predvideva širitev zunanjih športnih površin.

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1.stanovanjske stavbe - tipologija enodružinskih vrstnih hiš - velikost parcel: 200- 250m2 - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,65 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 150preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 5192m2 - 17 vrstnih hiš (TIP A,B) - 1800m2 neto stanovanjskih površin

2. vrtičkarstvo in pohodniška pot 3. večstanovanjski blok (P+2) 4. tipologija enodružinskih prostostoječih hiš (P+1) lic

OBMOČJE OBDELAVE

vrtec

GRADBENA MEJA

Šo

lsk

Kozolec

MEJA ŠIRITVE NASELJA JAVNI PROSTOR

športn

a dvo

rana

SOSESKA OB ŠOLSKI ULICI 6

Soseska je locirana tik ob zahodnim gozdnim robom. Zasnova zgošča obstoječo stanovanjsko zazidavo in oblikuje rob naselja.

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E te tra e v No1. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ):5 0,5 - 0,6 - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 2600m2 - 4 vrstne hiše (100m2), 5 stanovanj (60m2) - 650m2 neto stanovanjskih površin - 400m2 neto poslovnih površin

Praprotn

ikova ulic

Nove trate

sils

ki d

2. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,5 - 0,6 - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 1280m2 1 - 2 vrstni hiši (100m2), 5 stanovanj (60m2) - 450m2 neto stanovanjskih površin - 400m2 neto poslovnih površin 3. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,7 - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 1280m2 - 14 stanovanj (45 - 90m2) - 780m2 neto stanovanjskih površin - 700m2 neto poslovnih površin 4 4. šolski sadovnjak in park Nove trate 5. cestni rofil A - Savinjska cesta

OBMOČJE OBDELAVE 2

GRADBENA MEJA MEJA ŠIRITVE NASELJA

Savin js

ka ces

JAVNI PROSTOR 1

SAVINJSKA CESTA

Namen zgoščevanja gradnje ob Savinjski cesti je poživitev uličnega in javnega prostora Mozirja. Pritličja so orientirana proti ulici in vsebujejo storitveni in oskrbi program. Nadstropja in protor za ulično stavbo je namenjen stanovanjski gradnji.

Šolska

M_1:1000 ulica

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1.nova cestna povezava Prešernove ulice in Podvrha 2. stanovanjske stavbe - tipologija prostostoječih terasnih hiš - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,4 - 0,6 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 70preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 3432m2 - 8 hiš (180m2) - 1440 m2 neto stanovanjskih površin 3. tipologija prostostoječih in vrstnih enodružinskih hiš 4. nova zunanja ureditev soseske Praprotnikove ulice OBMOČJE OBDELAVE GRADBENA MEJA

h dvr

eja

m na

rno

e reš

sta

MEJA ŠIRITVE NASELJA

e ac

JAVNI PROSTOR

4 vrh

sta

1 va

d Po

Aš

rče

šp

ark

n ort

SOSESKI PODVRH IN PRAPROTNIKOVA ULICA

Območje Podvrha oblikuje tipologija enodružinskih prostostoječih in vrstnih hiš višjega cenovnega razreda. Zasnova predvideva terasne prostostoječe enodružinske hiše, ki izkoriščajo poglede in prednosti naraščajočega terena. Predvidena je nova zunanja ureditev soseske Praprotnikove ulice. Zasnova strogo ločuje peščeve površine od prometnih, Zelene površine so namenjene otroškim igriščem in vrtičarstvu.

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

rotn

Prap

hriber 5

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1 - faktor gu bruto (FIZ): 0,5 - 0,6 Na trizrabe - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 1700m2 - 7 stanovanj (45 - 90m2) - 600m2 neto stanovanjskih površin - 400m2 neto poslovnih površin

11 7

2. mešana raba: storitveni, oskrbni, poslovni program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,5 - 0,6 - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 920m2 - 600m2 neto poslovnih površin

lica

au ikov

rotn

Prap

Savin jsk

a ces

3. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1(2) - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,7 - faktor zazidanosti 60 - 80% - 8(16) stanovanj (45 - 90m2) - 1200m2 neto stanovanjskih površin - 600m2 neto poslovnih površin

4. cerkev Sv. Jurija 5. blagovnica 6. cestni profil A - Savinjska cesta 7. park ob Savinjski cesti

2 6 7

OBMOČJE OBDELAVE GRADBENA MEJA 3

MEJA ŠIRITVE NASELJA e Nov

JAVNI PROSTOR

trate

SREDIŠČE OB SAVINJSKI CESTI

Območje je nekdaj veljalo za upravno središče Mozirja. Zaradi selitve centralnega programa izven trškega jedra, je območje degradirano. Predvidi se revitalizacija propadajočih stavb in dopolnitev stanovanjskega, oskrbnega in storitvenega programa. Lokacija je primerna za stanovanja starejših. Oblikuje se nov 7 park/trg ob Savinjski cesti.

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

8 3

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

POGLED NA JUGOZAHODNI VHOD V KRAJ

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

NOVO JUGOZAHODNO KROŽIŠČE

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

SOSESKA OB ŠOLSKI ULICI

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

SAVINJSKA CESTA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

CENTER STAREJŠIH NOVE TRATE

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

SOSESKA OB MLINSKI POTI IN TURISTIČNO NASELJE

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

CESTA NA LEPO NJIVO

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

NA TRGU

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

lja

itve nase

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

meja šir

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

9 13 20

Na trg

lsk

njivo a Lepo

est

trgu

4. trgovski center 5. cestni profil F - cesta na Lepo njivo 6. trgovski center 7. stanovanjske stavbe - tipologija večstanovanjskih linearnih stavb - etažnost: P+2 - faktor izrabe bruto (FIZ): 1,2 -1,4 - faktor zazidanosti 30 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 350preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 4100m2 - 25 stanovanj (od 45 - 100m2) - 1590m2 neto stanovanjskih površin

14. avtobusna postaja/policija/restavracija - oskrbni, storitveni, poslovni program - etažnost: P+2 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,7 - 0,9 - faktor zazidanosti 60 - 70% - neto površina gradbenega zemljišča: 4200m2 - 2300m2 poslovnih prostorov

11. sežigalnica - toplotna postaja - neto površina gradbenega zemljišča: 3600m2

Cesta n

ihe

13. stanovanjske stavbe - tipologija večstanovanjskih terasnih stavb - etažnost: P+2 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,8 - faktor zazidanosti 50 - 60% - gostota naselitve (preb./ha): cca 250preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 9200m2 - 70 stanovanj (od 45 - 100m2) - 4200m2 neto stanovanjskih površin

8. nova cestna povezava, dostavna pot trgovskega centra 9. tipologija prostostoječih enodružinskih hiš 10. stanovanjske stavbe - tipologija enodružinskih vrstnih hiš - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,65 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 150preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 5950m2 - 14 vrstnih hiš (130m2) - 1890m2 neto stanovanjskih površin

Šm

1. cestni profil E - cesta v Mozirje 2. tipologija prostostoječih enodružinskih hiš 3. poslovno/trgovska stavba - oskrbni, storitveni, poslovni program - etažnost: P+1(2) - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,9 - 1,1 - faktor zazidanosti 80 - 90% - neto površina gradbenega zemljišča: 2200m2 - 2000m2 poslovnih prostorov

12. trgovski center

OBMOČJE OBDELAVE

Mozirje

Na trgu

GRADBENA MEJA 1

au nov Oro ž

MEJA ŠIRITVE NASELJA JAVNI PROSTOR

lica

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

19. park ob Šmihelski centri 20. stanovanjske stavbe - tipologija enodružinskih verižnih hiš - etažnost: P+(1) - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,75 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 150preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 4500m2 - 17 hiš (70 -130m2) - 1630m2 neto stanovanjskih površin 21. tipologija strnjene trške gradnje 22.,23- vrtički in sadovnjaki Orožnova ulica

15. stavba upravnega središča 16. zunanja ureditev pred stavba upravnega središča 17. cestni profil E - cesta v Mozirje 18. mešana raba: storitveni, oskrbni in stanovanjski program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,5 - 0,6 - faktor zazidanosti 60 - 80% - neto površina gradbenega zemljišča: 1280m2 - 6 stanovanj (60m2) - 360m2 neto stanovanjskih površin - 400m2 neto poslovnih površin

M_1:1000

SEVEROVZHODNA VRATA IN UPRAVNO SREDIŠČE

Na območju so locirane glavne centralne, oskrbne in storitvene dejavnosti. Zasnova oblikuje krajevna vhoda v Mozirje in Ljubijo. Z zgoščevanjem oskrbnega, storitvenega in stanovanjskega programa dobi Zgornja Savinjska dolina novo središče, regionalnega pomena, ki je je oblikovano tako po meri obiskovalcev z avtomobili, kot pešcev. Med stavbo upravnega središča in trgovskim centrom je zasnovan objekt avtobusne postaje (policija, restavracija, poslovni prostori), ki skupaj s stanovanjskim programom strni in zaokroži območje upravnega središča.

U R B A N I S T I Č N A Š T U D9I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E 7

1.center za starejše - površine za storitve in oskrbo - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,8 - faktor zazidanosti 40 - 50% - neto površina gradbenega zemljišča: 2850m2

8 3 7

3. center za starejše - varovana stanovanja - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,8 - faktor zazidanosti 50 - 70% - neto površina gradbenega zemljišča: 1250m2 - 20 varovanih stanovanj

e ov

tra

2 5

2. center za starejše - varovana stanovanja - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,6 - 0,8 - faktor zazidanosti 40 - 50% - neto površina gradbenega zemljišča: 2000m2 - 20 varovanih stanovanj

4. park Nove trate - sadovnjaki, vrtičkarstvo 5. park Kopelce 6. sadovnjaki in vrtičkarstvo 7. tržnica in mladinski hotel - površine za storitve in oskrbo - prenova obstoječe stavbe - etažnost P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,2-0,4 - faktor zazidanosti 30 - 50% - neto površina gradbenega zemljišča: 3800m2 8. sadovnjaki OBMOČJE OBDELAVE

GRADBENA MEJA MEJA ŠIRITVE NASELJA JAVNI PROSTOR

TRŽNICA IN CENTER STAREJŠIH NOVE TRATE 4

Zazidava prostotstoječih enodružinskih hiš Novih trat se na južnem robu zaključi s centrom starejših. Uredita se parka Nove trate in Kopelce, ki Savinjsko ulico povežeta z novo tržnico, ki stoji na mestu nekdanje avtobusne postaje. Nadstropje tržnice je namenjeno mladinskemu hotelu.

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Ob Savin

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Šm

ihe

lsk

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1. stanovanjske stavbe - tipologija verižnih atrijskih hiš - etažnost: P - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,4 - 0,7 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 100preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 4500m2 - 8 hiš (100m2) - 800 m2 neto stanovanjskih površin

2.cestni profil C - Šmihelska cesta 3. stanovanjske stavbe - tipologija prostostoječih terasnih hiš - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,4 - 0,6 - faktor zazidanosti 35 - 40% - gostota naselitve (preb./ha): cca 70preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 2700m2 - 5 hiš (180m2) - 900 m2 neto stanovanjskih površin

10 6 Šmihelska cesta

20 4. kulturni center - storitveni, oskrbni program - etažnost P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,4 - 0,6 - faktor zazidanosti 35 - 40% - neto površina gradbenega zemljišča: 3020m2

5. knjižnica - storitveni, oskrbni program - prenova obstoječega kulturnega centra

Trn

ava

hriberniko

va ulica

OBMOČJE OBDELAVE MEJA ŠIRITVE NASELJA JAVNI PROSTOR 11

Na trgu

KULTURNI CENTER IN ŠMIHELSKA CESTA

GRADBENA MEJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Šm

10. tipologija prostostoječih in vrstnih enodružinskih hiš

6. park ob Šmihelski cesti 7. park Na trgu 8. tipologija strnjene trške gradnje 9. stanovanjske stavbe - tipologija dvojčkov in prostostoječih hiš - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,3 - 0,4 - faktor zazidanosti 25 - 30% - gostota naselitve (preb./ha): cca 80-90preb./ha - neto površina gradbenega zemljišča: 8100m2 - 20 hiš (120 - 140m2) - 1280 m2 neto stanovanjskih površin

Obstoječi kulturni dom (dvorana, knjižnica, galerija,...) zaradi prostorske stiske ne more več zadovoljiti potreb po dodatnem programu. Zasnuje se nov kulturni dom s festivalno dvorano in dodatnim programom, ki s svojo zasnovo obogati program trga Hribernikove ulice in zaokroži trški prostor. Ob Šmihelski cesti se na vzhodnem delu zasnuje soseska verižnih atrijskih hiš, ki sledi tipologiji trške gradnje. Na zahodni strani Šmihelske ceste se predvidi dopolnitev in zgostitev obstoječe prostostoječe enodružinske gradnje. .

M_1:1000

Na trg

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1. Hotel - oskrbni, storitveni program - etažnost P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,3 - 0,6 - faktor zazidanosti 35 - 40% - neto površina gradbenega zemljišča: 2200m2 - 150 - 250 ležišč 6

2. apartmajsko naselje - oskrbni, storitveni program - etažnost: P+1 - faktor izrabe bruto (FIZ): 0,55 - faktor zazidanosti 30 -40% - neto površina gradbenega zemljišča: 5900m2 - 28 apartmajskih hiš 3

3. tipologija prostostoječih enodružinskih hiš, gospodarskih objektov 4. vrtički in sadovnjaki Na ribnikih 5. cestni profil D - Mlinska pot 6. peščeve in kolesarske površine - Mlinska pot

OBMOČJE OBDELAVE

GRADBENA MEJA a pot

Mlinsk

MEJA ŠIRITVE NASELJA

JAVNI PROSTOR 2

Ob Savin

Savinja

Ob Savin

Savin

TURISTIČNI CENTER MLINSKA POT

Območje leži neposredno ob regionalni obvoznici in Savinjskim gajem. Lep ambient (voda, zelenje,...) in pogledi dajejo lokaciji primerno atraktivnost za zasnovo turističnega naselja, ki ga sestavljata hotelski in apartmajski program. .

M_1:1000

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Shema 1: Primerjava obstoječega in načrtovanega programa

1.upravno središče 2.gostinski objekt 3.poslovno-stanovanjski objekt 4.kurilnica 5.trgovski objekt 6.avtobusna postaja 7.večstanovanjske stavbe

1. 5.

obstoječe stanje

novo stanje

0 5 10

20m

2.OBMOČJE OBDELAVE B: OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA

5. 7.

2.1.KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

Program Objekt nove avtobusne postaje nadaljuje gradbeno linijo stavbe upravnega središča. Dejavnosti v objektu so centralne (avtobusna postaja, policija), oskrbne in storitvene (gostilna in kavarna, trgovski in poslovni program). Na severnem delu je zasnovana zazidava raščenih trinadstropnih večstanovanjskih stavb (shema1).

Shema 2: Višine objektov

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Geometrija Nova in obstoječa linearna zazidava oblikujeta južni rob lokacije. Severni rob parcele zaključuje zazidava raščenih terasnih stavb, orientiranih pravokotno na obvoznico.

20m

Višina Objekt avtobusne postaje leži na osi med stavbo trgovskega centra (P) in stavbo občinskega središča (P+2+M, višinska dominanta). Višinska kota zgradbe upravnega središča je za 1,5m višja od višinske kote trgovskega centra in avtobusne postaje. Tako večstanovanjske stavbe, kot avtobusna postaja, ne zakrivajo obstoječih pogledov proti Goltem in Rožniku (shema 2).

- 38 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Shema 3: Primerjava obstoječe in načrtovane ureditve prostora

1.upravno središče 2.gostinski objekt 3.poslovno-stanovanjski objekt 4.kurilnica 5.trgovski objekt 6.avtobusna postaja 7.peščeve površine 8.polvkopana parkirna ploščad

7. 8. 7.

mirujoči promet potniški promet

obstoječe stanje

novo stanje

0 5 10

20m

5. 7.

2.2.ZUNANJA UREDITEV

Površine Z novo zasnovo postane območje upravnega središča centralni javni prostor Mozirja. Trg pred zgradbo upravnega središča je namenjen izključno pešcem in je nivojsko ločen od prometnih površin ter površin mirujočega prometa. Obstoječi parkirišči pred zgradbo občinske uprave in trgovskega centra se združita v enotno večje parkirišče. Parkirna mesta stanovalcev in zaposlenih se predvidijo v polvkopani parkirni ploščadi. Avtobusni peroni in površine policije so locirani neposredno ob obvoznici južno od avtobusne postaje (shema 3).

Shema 4: Višinsko nivoji

1. 7.

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

Poti in nivoji Peščeve poti so oblikovno in nivojsko ločene od prometnih (shema 4). Prometne površine se delijo na parkovne površine za obiskovalce (207 parkirišč), parkirno ploščad za stanovalce in zaposlene v stavbi upravnega središča (179 parkirišč) ter na površine za potniški promet in policijo. (12 avtobusov, 25 parkirišč). Obstoječa dostavna pot trgovskega centra se preusmeri na novo cesto z vzhodne smeri.

- 39 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

Shema 5: Program objekta avtobusne postaje

orientacija proti promenadi

1.kavarna 2.trgovski program 3.avtobusna postaja - prodaja kart orientacija proti potniškim peronom

1.restavracija 2.policija

1.administracija avtobusne postaje in poslovni prostori 0

20m

Shema 6: Poti uporabnikov

2.3.ZASNOVA AVTOBUSNE POSTAJE Programska delitev V pritličju se nahajajo prostori avtobusne postaje (prodajalna vozovnic, pisarna, prostori šoferjev), trgovski lokali in kavarna. Program avtobusne postaje je orentiran proti jugu, kjer so avtobusni peroni. Trgovski lokali sooblikujejo promenado med trgovskim centrom in stavbo upravnega središča na severu. Kavarna je trostransko orientirana proti trškemu jedru. Prvo nadstropje sestoji iz restavracije, ki ima enako orientacijo kot kavarna in policijske postaje. V drugem nadstropju so locirane pisarne administracije avtobusne postaje in ostali poslovni prostori (shema 5). 1.obiskovalci restavracije in poslovnih prostorov, 2.nakup vozovnic, 3.zaposleni policije

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

20m

Poti uporabnikov Zaradi raznolikosti in specifičnosti programa so poti uporabnikov ustrezno ločene/povezane. Uslužbenci policije dostopajo v stavbo skozi vzhodno stopnišče ali neposredno iz garažne hiše, ki ima dvigalo namenjeno le policiji. Zahodno stopnišče je namenjeno potrebam restavracije in poslovnim prostorom zgradbe (shema 6).

- 40 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

12 9

5 4

12 9

2 1

7 3

Zasnova konstrukcije klet 1. temeljna plošča 2. AB steber (raster 6/7m) 3. AB stena pritličje 4. temeljna plošča 5. AB steber (raster 3,6/5,5m) 6. AB jedro 7. AB slop 1.nadstropje 8. AB plošča 9. jekleni steber (raster 3,6/5,5m) 10. AB jedro 2.nadstropje 11. okvirna lesena konstrukcija 12. jekleni steber (raster 3,6/5,5m) 13. AB jedro 14. lesena strešna konstrukcija 2

dilatacija

(AB=armiran beton)

Temeljna plošča objekta je armiranobetonska. V pritličju so nosilni zidovi in stebri armiranobetonske izvedbe. 1. in 2. nadstropje sestoji iz kombinacije jeklenih sebrov in okvirne lesene konstrukcije. Strešna konstrukcija je lesena.

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

5 4

Fasadni ovoj Uporabljeni materiali so les, beton in steklo. Na pritličnem delu stavbe, katerega program je izrazito urban in javen, sta prevladujoča materiala beton in steklo. Program v zgornjih nadstopjih zahteva zasebnost in domačnost. Fasadni ovoj v nadstropjih je lesen. Oblikovanje fasade

južna fasada

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

zahodna fasada

Restavracija, kavarna, avtobusna postaja in trgovine imajo velike steklene površine, ki povezujejo notranjost z zunanjostjo in nudijo vedutne poglede. Enakomerno razporejen raster oken (raster120cm), omogoča raznoliko organizacijo pisarn. Na okenske prečke se pritrdijo montažne stene. Stavbni ovoj prekinjajo atriji, ki so namenjeni sprostitvi in uživanju v vedutah Mozirja.

- 41 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

GRAFIČNI LISTI OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA

- URBANISTIČNI NAČRT OBMOČJA UPRAVNEGA SREDIŠČA - PARKIRNA PLOŠČAD UPRAVNEGA SREDIŠČA - tloris - AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA: - Klet - Pritličje - 1. Nadstropje - 2. Nadstropje - Prerez - Fasade - STANOVANJSKI BLOK - tloris tipične etaže - AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA - fasadni pas

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M1_500 M1_500

M1_200 M1_200 M1_200 M1_200 M1_250 M1_200 M1_200 M1_20

- 42 -

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

8.9

347

8.9

347

345,5

8.9

29.8

339,5

342,5

341

344

10.3

342,5

341

338

10.3

20 24

338

18 336,5

338

Upravno središče Upravno središče ima zaradi lege in programa tendenco postati centralni javni prostor Mozirja, kjer se odvijajo vsa najpomembnejša dnevna opravila. Predlaga se stroga ločitev peščevih in prometnih površin. Z združitvijo obeh obstoječih parkirišč in pol vkopane garažne hiše, se na severni strani občnske stavbe oblikuje centralen javen prostor, namenjen vsakodnevnim in prireditvenim dejavnostim. S še večjo centralizacijo programa (avtobusna in policijska postaja, poslovni prostori, stanovanja,...) je takšen poseg ekonomsko opravičjiv. S tem posegom se oblikuje nova silhueta vhoda v kraj, ki krajanom nudi kakovosten javni prostor. Poti in nivoji Peščeve poti so oblikovno in nivojsko ločene od prometnih. Prometne površine se delijo na parkovne površine za obiskovalce (207 parkirišč), parkirno ploščad za zaposlene na občini in stanovalce (179 parkirišč) ter na površine za potniški promet in policijo (12 avtobusov, 25 parkirišč). Obstoječa dostavna pot trgovskega centra se preusmeri na novo cesto z vzhodne smeri.

338

10.3

338

344

47.3

341

338

21 22

10.3

339,5

342,5

341

339,5

342,5

341

338

339,5

342,5

339,5

342,5

23 341

29.8

341

344

341

344

47.3

8.9

341

344

47.3

341

344 8.9

13 14.6

12.5

2 1

Legenda

3 25

61.8

URBANISTIČNI NAČRT OBMOČJA UPRAVNEGA SREDIŠČA

336,5

6 336,5

9 8

1.kavarna 2.trgovine 3.avtobusna postaja 4.zunanja čakalnica 5.peron 6.uvoz v garažo policije 7.parkirni peroni 8.parkirišča zaposleni 9.tlakovan javni prostor 10.ozelenjen javni prostor 11.terasa kavarne 12.ura 13.trgovski center 14.stavba upravnega središča 15. tlakovan trg 16.dostavna ploščad 17.parkirišče 18.park 19.dostop pešcev do garaže 20.uvoz v garažo 21.tlakovana ploščad 22.stanovanjski blok 23.vrtički 24.park 25.vhod policija 26.vhod poslovni prostori 27.dostavna ploščad

tloris Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

M_1:500

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

H G

B 1

5.5

3.0

14.0

0,00m

19 0,00m

A 4

4 3.6

3.6

7.2

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA

5.5

10 2

4 11

0.2

3.4

3.6

3.6 61.2

3.6

24 21

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

1.kavarna 124,2m2 2.shramba 10,1m2 3.sanitarije ženske 9,8m2 4.sanitarije moški 9,8m2 5.sanitarije invalidi 3,8m2 6.stopnišče 24,1m2 7.garderoba 2,6m2 8.dvigalo 3,1m2 9.dvigalo za dostavo 3,9m2 10.trgovina 238m2 11.servis 27,1m2 12.sanitarije moški 4,4m2 13.sanitarije ženske 4.2m2 14.garderoba zaposleni 6,6m2 15.prodaja vozovnic 18,8m2 16.vozniki avtobusov 18,8m2 17.stopnišče in čakalnica 38,8m2 18.dvigalo 3,8m2 skupaj 551,9m2 19.zunanja čakalnica 20.peron 21.parkirni peron 22.ura 23.terasa kavarne 24.parkirišče zaposleni 25.garažna hiša policija 26.promenada

tloris pritličja

M_1:200

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

H G

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

5.5

16 3

5.5

+3,60m

7 4

+360m

3.0

14.0

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA

9 12

4 3.6

3.6

0.2

7.2

3.4

H G

3.6

3.6 61.2

3.6

B B

3.6

1.nadstropje

restavracija 1.restavracija 2.terasa 3.kuhinja 4.garderoba zaposleni 5.stopnišče 6.dvigalo 7.dostavno dvigalo 8.shramba skupaj

168,2m2 17,2m2 85,3m2 17,3m2 29,8m2 3,1m2 3,9m2 5,4m2 330,2m2

policija 9.stopnišče, čakalnica 10.dvigalo 11.komunikacijski center 12.prostor za zaslišanje 13.centrala 14.pisarna 15.sejna soba 16.arhiv 17.strelivo 18.prostor za pridržanje 19.sanitarije 20.prostor za zaslišanje 21.garderoba ženske 22.garderoba moški 23.sanitarije moški 24.sanitarije ženske 25. prostori policistov 26.terasa 27.predavalnica 28.arhiv in komunikacije 29.komunikacije 30.arhiv skupaj

39,6m2 3,8m2 18,8m2 17,7m2 30,2m2 18,8m2 18,8m2 26,9m2 3,8m2 6m2 6,1m2 6,1m2 8,9m2 8,9m2 6m2 6m2 24,3m2 16,1m2 36,8m2 69,8m2 12,9m2 10,3m2 452,2m2

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA 5.5

16 5

+7,20m

3.0

14.0

poslovni prostori 1.stopnišče 2.dvigalo 3.servis 4.servis 5.pisarna 6.sejna soba 7.pisarna 8.pisarna 9.pisarna

+7,20m

5.5

17 4

4 3.6

3.6

7.2

0.2

3.4

3.6

3.6 61.2

3.6

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

3.6

2.nadstropje

37,2m2 3,1m2 3,6m2 2,7m2 18,8m2 18,8m2 38,5m2 106,4m2 31,4m2

administracija avtobusne postaje 10.pisarna 18,8m2 11.pisarna 36,9m2 12.sejna soba 18,8m2 13.stopnišče 32,8m2 14.servis 3,6m2 15.sanitarije 24,1m2 16.terasa 16,1m2 17.arhiv in komunikacije 169,3m2 skupaj 750,4m2

tloris

M_1:200

2 20

U R B A N I S6T I Č N A Š5T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J4N I N2 A Č3R T A V T O B U5S N E P O S TA J E

+7,20m

3 P R E D L11 O G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

14 13

5.5

+7,20m

3.0

14.0

4 3.6

3.6

7.2

0.2

3.4

3.6

3.6 61.2

3.6

T 3

3 3

5.5

3.0

18.5

5 -2,80m

6.2

6 3.8

7 14.9 14.9

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

4.8

7.2 15.6

3.6

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA policija 1.garaža policija 2.servis 3.servis 4.dvigalo 5.stopnišče skupaj

tloris kleti

190,2m2 44,1m2 8,7m2 3,6m2 22,7m2 269,3m2

M_1:200

47.3

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

1 +10,50m

+9,00m

+7,50m

5 +6,00m

10.2

8.9

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

+4,50m

+1.50m

U V Z

3.4

5.3

3.4

5.3

3.4

5.3 47.1

3.4

5.3

+6.00m

3.4

+4.50m

5.3

3.5

+3.00m

STANOVANJSKI BLOK 6 6

1. stanovanje A 2. stanovanje B 3. stanovanje C 4. stanovanje D 5. stanovanje E 6. vrtički 7. zunanje stopnišče 8. zunanje stopnišče 9. tlakovana ploščad

tloris etaže

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010 Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

89,7m2 53,3m2 61,2m2 46,6m2 66,2m2

M _1:200

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

južna fasada

zahodna fasada

severna fasada

vzhodna fasada

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLICIJA

fasade M_1:200 Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

O6 R6

O5 R5

O2 R2

O1 R1

5.5

O3 R3

O4 R4

9.4

-1,30m

34.8 8.2

I7 9.0

7.5

7.2

7.8

7.5

7.5 105.8

7.5

7.4

7.6

10.0

7.7

4.3

7.8

1.6

10.2

7.4

7.5

5.0

7.9 82.4

7.1

8.4

9.6

5.6

6.2

PARKIRNA PLOŠČAD UPRAVNEGA SREDIŠČA

tloris Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

M_1:500

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

1.50

1.00

3.25

1.50

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

1.00

1.50

profil F profil E profil D

2.00

2.50

PROFIL D

2.00

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

1.80

1.00

1.80

3.50

2.00

1.00

1.50

3.25

3.50

3.25

2.00

1.50

1.00

1.80

PROFIL E

PROFIL F

Cestni profili D. Mlinska pot E. cesta v Mozirje F. cesta na Lepo Njivo

CESTNI PROFILI

prerez Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M_1:100

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

profil C

3.00

2.51

3.00

2.00

profil A

PROFIL A

1.80

profil B

Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

1.80

1.00

3.50

2.00

1.50

1.00

3.25

3.50

3.25

PROFIL B

1.50

1.00

1.50

PROFIL C

Cestni profili A. Savinsjka cesta B. regionalna obvoznica C. Šmihelska cesta

CESTNI PROFILI

prerez Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M_1:100

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

+15,60m +14,10m

+3,60m

+13,50m

13,90m +11,00m

+12,00m +10,50m +9,00m +7,50m

21˙

+9,60m

+10,50m

10,80m

+9,00m +7,50m

+6,00m

7,20m

+6,00m +4,50m

+4,50m

3,60m

+3,00m +1,50m

0,00m

%P0,00m

-1,30m -2,80m

stanovanjski bloki

avtobusna postaja in policija

H G

prerez A-A

A 13,90m

10,80m

7,20m

%P0,00m

3,60m

+1,50m 0,00m

-2,80m

trgovski center

avtobusna postaja in policija

stavba upravnega središča

prerez B-B

OBMOČJE UPRAVNEGA SREDIŠČA

prerezi

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M_1:250

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

25˙

- opečna kritina - lesene letvice 3/5cm -lesene letvice 5/8cm - sekundarna kritina - OSB plošče - špirovci

11,05m lega podkonstrukcija OSB plošča pločevina

10,70m

10,30m

senčilo - rolo

10,10m 1

- paropropustna folija - OSB plošča na leseni okvirni konstrukciji 160/280 mm - toplotna izolacija 280mm - paroneprepustna folija - sekundarni strop - leseni paneli na tipskih vešalkah primerne nosilnosti 200mm - dodatno zvočno izoliran)

7,92m

zračni sloj in podkonstrukcija lesene fasadne letve

7,20m

6,80m

6,50m 2

jeklen nosilni steber 160/160mm

4,32m - tlak - parket_15 mm - plavajoči cementni estrih_75 mm - ločilni sloj - PVC folija - zvočna izolacija (kamena volna)_50 mm - OSB plošča - okvirna lesena nosilna konstrukcija_primarna rebra 160/280 mm - sekundarni strop - leseni paneli na tipskih vešalkah primerne nosilnosti 200mm - dodatno zvočno izoliran)

odkap parna zapora lesena obloga instalacijski sloj OSB plošča lesena okvirna stenska konstrukcija (izolacijski sloj 30cm)

3,60m

3,05m

3,00m

0,00m

- samorazlivni epoksidni tlak 2 mm - AB povozna plošča v naklonu_150 mm - sloj za instalacije_400 mm - AB temeljna plošča_500 mm - hidroizolacija - trda toplotna izolacija_120mm -2,80m - podložni beton

- tlak - parket_15 mm - plavajoči cementni estrih_75 mm - ločilni sloj - PVC folija - zvočna izolacija (kamena volna)_50 mm - AB plošča_200 mm - toplotna izolacija_160 mm - betonska fasadna plošča (montirana kot viseči strop na tipskih inox vešalkah primerne nosilnosti)_50 mm

0.5%

2,40m

- tlak - pohorski granit_35 mm - naklonski estrih_120 mm - zaščita izolacije: MOPE čepasta folija - toplotna izolacija_120mm - hidroizolacija - AB plošča_200 mm

AVTOBUSNA POSTAJA IN POLCIJA

fasadni pas Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

M_1:20

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

AVTOBUSNA IN POLICIJSKA POSTAJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

AVTOBUSNA IN POLICIJSKA POSTAJA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

STANOVANJSKI BLOKI

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

P R E D LO G P RO S TO R S K E I N A R H I T E K T U R N E R E Š I T V E

smer pogleda Izdelano s študentsko verzijo progama Allplan

TRG PRED STAVBO UPRAVNEGA SREDIŠČA

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

Z A H VA L A

Diplomska naloga je povzetek znanj in izkušenj pridobljenih skozi študijska leta. Zahvaljujem mentorju prof. dr. Vodopivcu za veliko strokovnih nasvetov in vsestransko pomoč. Hvala staršem in Sanji za podporo in spodbudo, Vesni in Mateju za 3P in še veliko več, Anji, Kseniji in Nini za barve in neprecenljivo grafično znanje, kolegom in prijateljem za nasvete in konstruktivne debate in Tjaši za potrpljenje, naklonjenost in brezmejno oporo.

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 43 -

VIRI

U R B A N I S T I Č N A Š T U D I J A M O Z I R J A I N I D E J N I N A Č R T A V T O B U S N E P O S TA J E

VIRI 1. AZINOVIĆ, David, Kregar Petra, Marn Tanja, Sajovic Petra, Vujović Aleksander. 2009. Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora: In obs medicus 2. HEIDER, Katharina. 2006. Doppelhäuser und Reihenhäuser. München: Deutsche Verlags-Anstalt 3. MAVRIČ, Janez, Videčnik Aleksander, Venek Anton. 1993. Zgornja Savinjska dolina na starih fotografijah. Nazarje: Epsi 4. ČERPES, Ilka, Blejec Gašper, Koželj Janez. 2008. Urbanistično načrtovanje. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo 5. Akademie der bildenden Künste Wien. 1990. Ronald Rainer, Arbeiten aus 65 Jahren. Wien: Residenz Verlag 6. YU, Kongjian, Padua Mary. 2006. The art of survival. Beijing: Peking University 7. LAMPUGNANI, Magnago Vittorio, Noel Matthias. 2007. Handbuch zum Stadtrand. Basel: Birkhäuser 8. DURBAN, Christoph, Koch Michael, Kurz Daniel, Schumacher Maresa, Somadin Mathias. 2008. Mehr als Wohnen. Zürich: Gta Verlag

13. Trajekt, http://www.trajekt.org/?tid=1&id=1174. 27.7.2009 14. Statistični urad RS, http://www.stat.si/LETOPIS/LetopisVsebina.aspx?po glavje=4&lang=si&leto=2009. 21.01.2010 15. Agencija Republike Slovenije za okolje, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. 20.06.2009 16. Mozirski gaj, http://www.mozirskigaj.com/fotogalerije.aspx. 24.3.2009 17. Odlok o OPN Občine Mozirje, Strateški del osnutka, 15. redna seja Odbora za gospodarske službe in komunalno infrastrukturo Občine Mozirje. 24.11.2008. Mozirje: Občina Mozirje 18. Območni razvojni program Savinjsko-Šaleške regije za obdobje 2007 - 2013, http://www.sasa-ora.si/Sa%C5%A0asubregija/tabid/53/Default. aspx. 12.4.2006 19. Golte, http://www.golte.si. 27.11.2005 20. VIDEČNIK, Aleksander. 1985. Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost

9. FARR, Douglass. 2008. Sustainable urbanism: urban design with nature. New Jersey: John Wiley & Sons 10. CURWELL, Steven, Deakin Mark, Symes Martin. 2006. Sustainable urban development, Volume 1: The framework and protocols for environmental assessment. New york: Routledge 11. MONITEUR, Diana, Chieng Chan. 2002. Projets urbains en France = French urban strategies. Paris: Moniteur 12. Statistični urad RS, http://www.stat.si/doc/statinf/05-si-007-0902.pdf. 30.03.2010

Univerza v Ljubljani___Fakulteta za arhitekturo___MihaProsen___mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec___leto vpisa: 2003/2004___leto izdelave diplomskega dela: 2009/2010

- 44 -