Peter Plantan by fa diploma

diplomant I Peter Plantan

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo

mentor I prof. Jurij Kobe somentor I asist. Rok Žnidaršič konzultant za konstrukcijo I mag. Tomaž Habič leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo I 2004 leto izdelave diplome I 2012

diplomant I Peter Plantan

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo

mentor I prof. Jurij Kobe somentor I asist. Rok Žnidaršič konzultant za konstrukcijo I mag. Tomaž Habič leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo I 2004 leto izdelave diplome I 2012

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

ABSTRACT

POVZETEK

Rivers and riverside public space have always been an important element in city planning. Throughout history, riverside public space has turned from u litary role to key role as a generator of river space development. Rivers that run through ci es and regions are key natural resources and represent a great development poten al. Industrial revolu on has transformed this spaces away from public use. This has changed in last decade of 20th century, when ci es started with revitaliza on of once degraded industrial space near rivers. Today we are witnessing a numerous projects in the field of riverside public planning throughout Europe and the world. City of Ljubljana also followed this trends and in the last 10 years it has made a huge progress in the rebirth of riverside public space, but other ci es haven’t followed its lead.

Reke in obrečni prostori so od nekdaj igrala pomembno vlogo pri zasnovi mest. Sprva zgolj u litarna vloga rečnega prostora je skozi zgodovino do danes pridobila vlogo razvojnega generatorja prostora. Reke, ki tečejo skozi mesta in regije, so njihova naravna bogastva in predstavljajo velik razvojni potencial. Čas industrijske revolucije je te prostore odrezal od ljudi in mest. Tako stanje obrečnega prostora je trajalo do sredine devetdese h let prejšnjega stoletja, nato pa so mesta začela pospešeno revitalizira nekoč degradirana industrijska območja ob rekah. Danes smo tako priča številnim projektom s področja oblikovanja obrečnega prostora, tako v evropskem, kot v svetovnem merilu. Tem smernicam je sledila tudi Ljubljana, ki je v zadnjih 10 le h doživela preporod obrečnega prostora, težko pa bi rekli, da so temu sledila tudi druga slovenska mesta.

Novo mesto is a fine example of a city where river Krka plays an important role in characterizing the city and the region, but the river’s poten al is hardly exploited enough. In the past things were diﬀerent - city had a public riverside beach and boathouses and there is hardly any trace of them le now. The object of this assignment is to show how to use the unexploited poten al of river Krka and to encourage the people and the city to make the riverside space alive again and to connect it with the city, thus improving the quality of life of ci zens of Novo mesto. My diploma assignment will be dealing with landscape and architectural design of Krka’s riverfront between sport park Loka and Kandija in the city of Novo mesto. The emphasis of the assignment is the renova on of sport park Loka and the pedestrian bridge over Krka river, reviving the public beach and swimming areas, boathouses, social places and pedestrian trails connec ng the city with the river.

Novo mesto je primer mesta, kjer reka Krka močno zaznamuje mestno podobo in širšo regijo, vendar je njen razvojni potencial povsem pozabljen in neizrabljen. V preteklos je imelo mesto z njenimi prebivalci drugačen odnos do obrečnega prostora, kar nam kaže ohranjeno slikovno gradivo. Ob reki so bila kopališča, čolnarne in po , o katerih je danes le še malo sledi. Namen naloge je prikaza , kako izkoris neizrabljeni potencial reke Krke in spodbudi mesto in ljudi, da uredijo obvodni prostor tako, da bo ta ponovno zaživel in se povezal z mestom in s tem oboga l kvaliteto življenja Novomeščanov. Diplomsko delo tako obravnava krajinsko in arhitekturno oblikovanje nabrežja reke Krke, med športnim parkom Loka in Kandijo v Novem mestu. Poudarek naloge je na prenovi športnega parka Loka s spremljajočim programi ter na projektu peš mostu preko reke Krke.

The main idea of the assignment can be divided into three points: designing a linear park with a bridge as a program component and the placement of objects into river area. The assignment will deals with the connec on between individual river ambient and making them into an integral whole – a linear park. An integral whole is not only a part of the riverside arrangement, but it also influences wider outskirts of the city. Constructed interven ons have to be designed as subtlety as possible. All new interven ons are moved away from river space, partly entrenched into riverbank so that they don’t influence the original landscape elements of the space. The programme is binded with bridges and connects with them into an integral whole. Other than constructed interven ons, rest of the arrangements are mostly landscape interven ons. River embankments have to be arranged with green cascades stairs, smaller ambient and parks near the river, new trails, river embankments have to be cleaned, new benches have to be set up, boathouses and public swimming and picnic places have to be placed into spaces beside river...

Ideološko se naloga ukvarja z tremi vprašanji: zasnovo linearnega parka, z mostom kot programsko komponento ter z načinom umes tve objektov v prostor. Naloga skuša med seboj poveza posamezne ambiente ob reki in jih poveza v zaključeno celoto - linerani park. Zaključena celota ambientov pa se ne navezuje samo na obrečne ureditve ampak tudi širše zaledje mesta. Vsi grajeni posegi so v prostor umeščeni kar se da sub lno. Vse nove intervencije so odmaknjene od rečnega prostora, delno vkopane v breg, tak da ne preglašajo krajinski prvin prostora. Program je vezan na mostove in z njimi tvori zaključene celote. Poleg grajenih posegov so ostale ureditve predvsem krajinske narave. Uredi se rečna nabrežja na način zazelenjenjih kaskadnih dostopov do vode, zasnuje se manjše ambiente in parkovne ureditve ob reki, uredi obstoječe po , očis se rečne bregove, postavi se nove klopi, uredi prostore za piknike...

Before this spa al interven ons, let me remind you of some guidelines that are necessary for revitalisa on of riverside spaces in ci es. The accessibility and connec on of riverside spaces with the water must be improved, biking and pedestrian trails must be connected, new connec ons between city spaces and river must be restored, already available recrea on, playground and relaxa on spaces must be improved, new parks must be built, riverside infrastructure must be restored, motor-driven traﬃc must be removed from riverside space and riverside space must be made as public. We have to be aware that by only following these guidelines the success of riverside space projects is not guaranteed. Every riverside space has its own iden ty that has to be put into considera on before we make any changes. Ci es have to become aware of the riverside poten al and they have to acknowledge it in their development city and regional strategies. Rivers will remain a vital and a rac ve part of the ci es only if riverside spaces will be designed, cared of and accessible as a part of an open public space. Only in these circumstances can the rela onship between a city, people and the river be restored. Key words: riverside public space, development space generator, natural resources, development poten al, degraded areas, Novo mesto, Krka river, linear park, bridge as a programme component, installa on into space, public open space, development strategies, people, city, river

Pred posegi v takšen prostor lahko naštejemo nekaj smernic, ki so nujne za oživitev obrečnih prostorov v mes h. Izboljša je potrebno dostopnost obrečnega prostora in s k obrečnega prostora z vodo, skleni peš in kolesarske po , ustvari zvezna in prehodna rečna nabrežja, vzpostavi nove povezave med mestnimi predeli in reko, izboljša obstoječe možnos za rekreacijo, igro, spros tev in vodne ak vnos , uredi nove parke, obnovi obrečno infrastrukturo in ponudbo spremljevalnih programov, umakni motorni promet iz obrečnega prostora in obrečni prostor oblikova kot javni odprt prostor. Zaveda pa se moramo, da samo upoštevanje teh smernic ni zagotovilo za uspešno izvedbo projektov vezanih na obrečen prostore. Vsak obrečni prostor ima namreč svojo iden teto, ki jo potrebno pred vsakim posegom preuči in spoštova . Mesta se morajo zače zaveda potenciala obrečnega prostora in ga zače ak vno vključeva v razvojne strategije mesta in regije. Reke pa bodo seveda ostale privlačni del mest le v primeru, če bo obrečni prostor zasnovan kot del javnega odprtega prostora, ki bo ustrezno vzdrževan in dostopen. Le tako bo lahko ponovno vzpostavljeno razmaje med človekom, mestom in reko. Ključne besede: obrečni prostor, razvojni generator prostora, naravna bogastva, razvojni potencial, degradirana območja, Novo mesto, reka Krka, linearni park, most kot programska komponenta, umes tv v prostor, javni odprt prostor, razvojne strategije, človek, mesto in reka.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

KAZALO

POVZETEK

KAZALO

1.0

UVOD

1.1 1.2 1.3 1.4 1.5 1.6 1.6 1.7

POMEN VODA IN OBVODNEGA PROSOTORA NOVE TENDENCE V NOVEM ČASU PRIMERI OBLIKOVANJA OBREČNEGA PROSTORA PROMENADE IN JAVNI TRGI PARKI IN KRAJINE NABREŽJA - JAVNI ODPRTI PROSTORI MOST KOT PROGRAMSKA KOMPONENTA UPORABA OBREČNEGA PROSTORA V SLOVENIJI IN EVROPI

2.0 2.1

TEMA CILJI DIPLOMSKE NALOGE

13 14

3.0

PROSTORSKI KONTEKST

3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 3.8

SPLOŠNA OPREDELITEV MESTO IN REKA NEKOČ URBANISTIČNI RAZVOJ NOVEGA MESTA MARJAN MUŠIČ IN NOVO MESTO LOKACIJA LOKACIJA I OBSTOJEČE STANJE LOKACIJA I ORIS PROBLEMATIKE ANALIZE

4.0

PROJEKTNA NALOGA

4.1 4.2 4.3 4.4 4.5

PROGRAM KONCEPT PROGRAMSKI SKLOPI ARHITEKTURNO URBANISTIČNA ZASNOVA 1:2000 UREDITVENA SITUACIJA 1:1000

28 29 30 31 32

4.6 4.6 4.6

PROGRAMSKI SKLOP A I ŠPORTNI PARK LOKA I PROSTORSKI PRIKAZ PROGRAMSKI SKLOP A I UREDITVENA SITUACIJA PROGRAMSKI SKLOP A I ŠPORTNI PAVILJON

33 34 35

4.7 4.7 4.7 4.7 4.7 4.7 4.7

PROGRAMSKI SKLOP B I MOST S ČOLNARNO I I PROSTORSKI PRIKAZ PROGRAMSKI SKLOP B I UREDITVENA SITUACIJA PROGRAMSKI SKLOP B I TLORIS IN PREREZ MOSTU PROGRAMSKI SKLOP B I PAVILJON S ČOLNARNO POD MOSTOM PROGRAMSKI SKLOP B I KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA MOSTU PROGRAMSKI SKLOP B I KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA MOSTU PROGRAMSKI SKLOP B I FASADNI PAS I PAVILJON POD MOSTOM

36 37 38 39 40 41 42

4.8 4.8 4.8 4.8

PROGRAMSKI SKLOP C I MOST Z GALERIJO I PROSTORSKI PRIKAZ PROGRAMSKI SKLOP C I UREDITVENA SITUACIJA PROGRAMSKI SKLOP C I TLORIS IN PREREZ MOSTU PROGRAMSKI SKLOP C I ČOLNARNA POD DOSTOPNO KLANČINO

43 44 45 46

4.9 4.9 4.9

PROGRAMSKI SKLOP D I PARK OB GARAŽNI HIŠI I PROSTORSKI PRIKAZ PROGRAMSKI SKLOP D I UREDITVENA SITUACIJA PROGRAMSKI SKLOP D I PARK OB GARAŽNI HIŠI

47 48 49

5.0

VIZUALIZACIJE

6.0

VIRI IN LITERATURA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

5 6 7 7 7 8-9 10 11 12

16 17 18 19 21 22 23 24-26

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

UVOD ˝Vodne površine so že same po sebi krajine,…, na njih odseva in se pomnožuje vsa okolica. Vodne površine so urbanis čni zasloni dneva in noči, jutranje in večerne zarje, dopoldneva in popoldneva, sonca in svetlobe. Na njih se zrcalijo vsi letni časi,… Visoka, srednja in nizka stanja voda pričarajo različne spremembe v njihovem sestavu… Skupno delovanje celote in povezanost vseh posameznos (vodá) predstavlja najvišjo stopnjo likovnega potenciala in prostorske energije, ki jo je mogoče doseči le s skrajno uspešnim urbanis čnim načrtom.˝ (Vladimir Braco Mušič v AB, 1985, str. 29 )

St. Petersburg, nabrežje reke Neve, foto (osebni arhiv)

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

1.1

POMEN VODA IN OBVODNEGA PROSOTORA

01 Vodni pogled na Benetke, Markov trg in Doževa palača. (Foto: osebni arhiv)

05 Baročni park v Versaillesu, primer baročnega vključevanja vodnih površin v krajnske zasnove. (foto:h p://www. everycastle.com/Palace-ofVersailles.html)

Voda je od nekdaj bila (in je še) temelj za človeški socialni razvoj (Riverscapes, 2006). Večina mest je nastala ob rekah ali strateških točkah, kjer je pot, prečkala reko. Mesto pa je to reko vedno tudi uporabljalo na različne načine in v različne namene.

02 Herioglif, kmetovanje ob Nilu. (Foto:h p://kanj2012. blogspot.com/2012/05/alexandria.html)

03 Kopališče Caracalla, Rim, (Foto: h p://en.wikipedia.org/ wiki/Baths_of_Caracalla)

04 Pont du Gart, rimski akvadukt v bližini Nima. (Foto: osebni arhiv)

Strukture številnih svetovnih mest so tako neločljivo povezane z vodami, ki so prispevale k njihovi ustanovitvi in njihovemu nadaljnjemu razvoju. Nekatera izmed najbolj fascinantnih mest - Hamburg in Ro erdam, Sydney in Honk Kong, Rio de Janeiro in Cape Town, New York in Tokio, St.Petersburg in Benetke - so znana predvsem zaradi njihove obvodne podobe (Breen, 1996,str.11). O pomembnos voda pa nam pričajo tudi številni zgodovinski viri, saj se je večino svetovnih civilizacij in naselbin začelo prav ob estuarijih in nabrežjih velikih rek - Mezopotamija ob Evfratu in Tigrisu, Egipčanska civilizacija ob Nilu, Kitajska ob Rumeni reki, Indijska ob Gangesu… Seveda je voda v stem času predstavljala povsem drugačno vlogo, kot jo predstavlja v mestnem tkivu danes. Topografija obrečnega prostora je mestom in civilizacijam nudila varnost in zaščito ter omogočala transport.

Reke so bile vir pitne vode, rodovitne zemlje, zagotavljale so ugodno klimo. Voda je izkazovala moč mesta, kar je pozi vno vplivalo na njegov ekonomski razvoj in pomen v širši regiji. Na splošno se je v zgodovini urbanega razvoja vloga voda neprestano spreminjala. Ker je večino časa v zgodovini razvoja mest predstavljala zgolj transportno in trgovsko funkcijo, je takrat ta prostor veljal za neprivlačnega in umazanega. V določenih obdobjih pa je voda predstavljala dodatno estetsko komponento obvodnim naseljem in mestom. Rimljani so svoje mesta večinoma zasnovali ob rekah, če pa to že ni bilo možno, so se nedvomno zavedali pomena vode. Gradili so vodovode, kopališča, fontane, akvadukte. Njihova arhitektura povezana z uporabo vode je predstavljal višek takratnega tehnološkega, konstrukcijskega in arhitekturnega oblikovanja.

07 Donava pri Budimpeš , ena izmed največjih evropskih rek. (foto:http://sl.wikipedia.org/ wiki/Slika:Danube_at_Budapest,_Margit_Bridge.jpg)

Višek oblikovanj vodnih površin je bil dosežen v Baroku. Si lahko sploh predstavljamo zasnove baročnih parkov brez vode? Voda je bila takrat nepogrešljiv del arhitekturno-krajinskega oblikovanja. Odsevala in zrcalila je okolico ter s tem podarjala simetrijo baročnih pakov, pročelji palač in nabrežji mestnih promenad. V času industrializacije je prišlo do velikega preobrata, ko je rečni prostor postal odrezan od socialnega življenja ljudi, kljub vse večji odvisnos družbe in mest od rek. Ta odrezanost od rečnega prostora je bila predvsem posledica formiranja novih industrijski objektov: pristanišč, železniške infrastrukture, cestne infrastrukture ter industrijskih obratov, katerim je bila bližina rek ključnega pomena, kot neposredni energijski in transportni vir. Tako so vodna nabrežja nastala vse bolj pozidana in nadzorovana industrijska (nasipi in zidovi pro poplavami) območja, za katera je bila značilna velika onesnaženost. .

Reke pa niso bile pomembne samo pri nastanku mest, vendar so v prostoru velikokrat predstavljale pomembne ločnice. Te naravne linije so velikokrat predstavljale narodne meje, ob enem pa so bile pomembne povezave med državami, mes in ljudmi (Riverscapes, 2006, str22). Tako so evropske reke od nekdaj bile pomembni simboli in so predstavljale iden teto ljudem, ki so bivali od njih, zato se je med njimi in reko vzpostavila močna vez, ki povezuje reke in ljudi še danes.

06 Industrijsko območje ob Temzi, elektrarna Ba ersa. (foto:http://www.guardian. co.uk/business/gallery/2010/ jun/23/battersea-power-staon-gallery)

Mesta so se tako posledično odvrnila stran od rečnega prostora. To nezanimanje prebivalstva in mest za te prostore se je tako vleklo čez vse prejšnje stoletje pa vse do začetka tega stoletja. Tako še danes najdemo veliko neizkoriščenih obrečnih ambientov, zapuščenih industrijskih con, pristanišč,… (povzeto po Riverscapes, 2006, str23) 02

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

1.2

NOVE TENDENCE V NOVEM ČASU

1.3

Reke v mes h postajajo linearni parki, zelene osi, pomembne za svoja zaledja, kjer so prostori za delo, bivanje, izobraževanje in pros čas. Bližina reke v mestu danes predstavlja prednost, kar dokazujejo številni evropski urbani ˝rečni projek ˝ (Lečnik, str. 3 ) Breen v svoji knjigi (The New Waterfront: A Worldwide Urban Success Story) pravi, da so projek revitalizacije obvodnih nabrežji globalna zgodba o uspehu pri obujanju mest, vendar pa ne moremo predpostavit, da bo vsak projekt, ki vključuje vodne površine uspešen. Treba se je zgledova po dobrih praksah, predvsem pa pravilno ovredno prostor ter ga smiselno vključi v novo zasnovo. Zasnovo rečnih prostor pa ne smemo veza samo na promenade in parke, v zasnove je treba vključeva tudi zgradbe, urbane četr , krajino in širšo regijo. Šele ko je obrečni prostor namenjen prebivalcem mesta in regije, ta ponovno zaživi in postane del javnega odprtega mestnega prostora. Prostore vezane na obrečni prostor lahko razdelimo na naslednje kategorije (Riverscapes, 2006, str 110):

01 Cité Interna onale de Lyon. Nekoč degradirano območje ob Renu je spremenjeno v moderen poslovno stanovanjski kompleks z zabaviščno kongresnimi dejvnostmi. Arhitekt: Renzo Piano (Foto:h p://doc.sciencespo-lyon.fr/Ressources/Documents/ Etudiants/Memoires/Cyberdocs/MFE2009/mazue_e/ html/index-frames.html)

Razvoj rečnih in vodnih nabrežji in njihova širitve je trenutno najboljši globalni primer v smislu ˝odpornos ˝ mest in njihove sposobnos prilagajanja spreminjajočim se razmeram in novim tehnološkim vplivom, ob enem pa je to priložnost za oblikovanje novih mestnih podob, kot tudi za ustvarjanje novih alterna vnih sosesk za prebivalce (Breen,1996, str.11). Tendenca po oblikovanju teh prostorov se je v Evropi začela po letu 1990. Mesta so se začela zanima za degradirane obrečne prostore in tako je bilo narejenih veliko projektov na temo urbane regeneracije in revitalizacije teh območji. 03 Tate Moder in Milenium Bridge, London. Prenova nekoč stare elektratne v muzej sodobne umetnos ter povezava tega nekoč zapuščenega dela mesta s starim delom Londona. (Foto:bhttp://juancarlosaraujo.blogspot.com/2011/04/ new-tate.html)

V tako imenovani post industrijski družbi je želja človeka po bivanju v boljšem okolju močno narasla, prav tako pa tudi ekološka ozaveščenost (Riverscapes, 2006, str. 24). Naravni ambient je postal vse bolj pomembna komponenta v urbanem planiranju in snovanju novih naselji. Močno je narasla želja po življenju v kvalitetnem okolju. Ljudje so si lahko skladno s finančno rastjo in varnostjo lahko več časa namenili prostemu času in rekreaciji.

Skladno s to tendenco so obrečni prostori postali ponovno zanimivi. Mesta so začela vlaga v degradirane obrečne prostore in jih ponovno vključeva v mestno podobo. Nekoč pozabljen prostor nastaja ena izmed najpomembnejših mes h komponent danes. Reke ponovno nastajajo del mestnega in urbanega ambienta. Privlačne rečna nabrežja pa je mogoče formira samo z ustreznimi strategijami urejanja obrečnih prostorov ter vključevanjem le teh območji v bodoče prostorsko razvojne strategije.

- promenade in javne trge, - urbane četr in zgradbe, - parke in krajine, - novi dostopi in povezave, - vodne ak vnos , - revitalizirana območja, - zaščita pred poplavami.

Vse to je povezano s formiranjem novih dostopnih točk do reke in novih infrastruktur, ki omogočajo kvalitetno prebivanje prostega časa v obrečnem prostoru. Ko bomo ponovno zagotovili, da bodo reke dostopne vsem in jih bomo znali vključi v širšo zasnovo mesnega tkiva ali krajine, jih ponovno kul virali ter naredili zanimive tako za infrastrukturne projekte, kot za zabavo, potem bomo reke ponovno spoznali kot razvojne generatorje regij in mest. (Riverscapes,2006, str.25)

02 Parc de la villete, Paris. Park je zasnoval arhitekt Bernard Tschumi na lokaciji kjer so bile nekoč klavnice in živinski sejemski prostor. Zasnovan je bil v dekonstruk vis čnemu s lu, kot del strategije reurbanizacije tega območja mesta. Po zasnovi paka je bilo tu zgrjenih veliko muzejev, pakov, koncertnih dvoran in teatrov, ki so jih zasnovali različni priznani arhitek . Danes je v tem paku največja koncentracija kulturnih ustanov v Prarzu. (foto: h p://europeantrips. org/parc-de-la-ville e.html)

PRIMERI OBLIKOVANJA OBREČNEGA PROSTORA Med evropskimi projek je znana prenova rečnih nabrežji v Lyonu. Leta 2007 so začeli projekt novih peš po in ureditev ob reki, ki je nadomes dolgo in žalostno parkirišče in je navdihnil mnoga mesta po vsej Franciji, da lahko na podoben način oblikujejo svoja rečna nabrežja. Projekt v zasnovi uspešno vključuje različne nivoje mesta in reke, kar omogoči ponovno povezavo med rečnimi ambien in mestom. Variacije obrečnih ureditev privabljajo veliko število različnih uporabnikov. Projekt je primer uspešne prakse kako poustvaripovezavo med prebivalci in reko.

V namen te nalog se bom posve l predvsem promenadam, parkom in krajinam ter obvodnim ak vnos m.

1.4

PROMENADE IN JAVNI TRGI

03,04,05 Park v Lyonu. Zasnova javne promenade, kaskad ob vodi ter različnih ambientov ob Renu (foto:h p://landarchs. com/rhone-riverbank/)

Rečna nabrežja so od nekdaj igrala pomembno vlogo v mestnem prostoru. Ljudje, ki živijo v mesh skozi katere teče reka, so že od nekdaj izkazovali potrebo po sprehodih ob rečnem bregu. Prostor nabrežja je v mestu vedno predstavljal izrazito linearno komponento za katero je značilna velika pretočnost ljudi (in blaga) in koncentracija različnih programov. Tako so različna mesta oblikovala različne zanimive obrečne ureditve z mrežo različnih javnih prostorov namenjenih rekreaciji in oddihu. Poleg promenad pa pomembno vlogo v urbani strukturi igrajo tudi trgi zasnovani na rečnih nabrežjih, ki so pomembna povezava med rečnim ambientom in urbanimi tkivom.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

01,04 Park Madrid Rio. Razsežna krajinsko-arhitekturna zasnova obrečnega prostora s parki, promenadam in javnimi trgi. http://www.west8.nl/projects/madrid_rio/

1.5

PARKI IN KRAJINE

04 Tossols stadion, Olot, Španija, RCR arhitek . Ureditvena situacija. (RCR Arqitects, El Croqis, N. 115/116 [III])

Krajina in zeleni mestni sistemi so bili od nekdaj pomemben del mestnega življenja. Pri urejanju mest so za dobro zasnov mesta potrebni neprekinjeni zeleni pasovi, ki se zajedajo v mestno strukturo ter povezujejo mesto z okoliško naravo. V to kategorijo spadajo seveda tudi rečna nabrežja. Nekatera mesta so že skozi vso zgodovino znala žive v sožitju z reko in njenimi ambien , večina evropskih mest te kvalitete odkriva sedaj. Obrečni prostori postajajo pomembna območja za rekreacijo in oddih, vodne šport, športni ribolov ter na splošno za preživljanje kvalitetnega prostega časa v naravnem okolju. Kako čim bolj sonaravno oblikova športni park lahko vidimo v Olotu (Španiji), kjer so RCR arhitek prenovili športni pak v manjšem mestu. Gre za kar se da sonaravno oblikovanje z majhnim številom intervencij. Edine grajene strukture so servisni paviljoni, namenjeni gledalcem in uporabnikom parka.

Umik prometa od obrečnega prostora je eden ključnih faktorjev pri revitalizaciji obrečnih prostorov. Urejanje podzemnih parkirišč in umikanje prometa stran od rečnih nabrežji, zapiranje nabrežji za promet in urejanje peš con, je ključnega pomena za ponovno oživitev mestnih nabrežji. Na podoben način je zasnovan tudi park Madrid Rio ki je je eden izmed boljših projektov v evropskem prostoru, ki kaže kako lahko z različnim infrastrukturnimi intervencijami sredi mesta zasnujemo pak, ki pa v zaključeno celoto ne povezuje samo bližnji obrečni prostor, temveč le tega poveže z mestnim zaledjem. 02 Park Madrid Rio. Zasnova podzemnih parkirišč pod promenadami. (http://www.west8.nl/projects/madrid_rio/)

02 03 Park Madrid Rio. Območje urejanja. (h p://www.west8. nl/projects/madrid_rio/)

01 Krajinske ureditve niso samo vezane na mesto športnega parka ampak urejene po vodijo v širši prostor. 02,03 Vsi grajeni objek so zasnovani kot prostostoječi paviljoni v parku. (RCR Arqitects, El Croqis, N. 115/116 [III])

Rheinuferpromenade bi lahko bil eden od bolj uspešnih primerov transformacij nabrežji v Nemčiji ali kjerkoli drugje v Evropi. Kot v mnogih drugih mes h, je bil ta kraj včasih prostor hitre ceste ob reki, ki je odrezala mestno središča od reke. Leta 1990 se je vlada odločila prestavi hitro ceste v predor in ustvari novo promenado na vrhu le te. Oblikovna rešitev in ideja je torej dokaj preprosta, vendar pa se zdi, da je ta preprostost, drznost in doslednost razlog za uspeh (h p://www.pps.org/great_public_spaces/ one?public_place_id=848).

01 05 Robovi tekaških prog so urejeni kot kaskadne tribune. 06 Park zazanamujejo žerjavaste luči, ki so nameščene tako, da osvetljujejo celoten park.

01,02,05,06, foto: h p:// www.landezine.com/index. php/2010/12/tussols-basiltrack-and-field-stadium/

05 Rheinuferpromenade, Dusseldorf. S pomikom hitre ceste pod promenado je reko ponovno povezana z mestom in z njenimi uporabniki (foto: http://www.pps.org/great_ public_spaces/one?public_ place_id=848)

03,04, foto:El Croquise 115116, str. 24-31 03

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

01 Park Barjanka, Jurij Kobe in Atelierarhitek . Ureditve ob Gradaščici z novim mostom v ozadju (foto:osebni arhiv)

Vstop v park je zasnova kot promenada z igrali za otroke, klopmi, zasaditvami ter različnimi pologijami klopi. Vse ureditve so izvedene zelo sub lno. Spajajo se s prostorom in širšo krajino. Nekako dobivamo občutek, da so že od zmeraj tukaj in da prostor, tak kot je, brez njih nikoli ni obstajal.

06 Park Špica, Atelierarhitek . Paviljon na nivoju Poljanskega nasipa ob vstopu v park (foto:osebni arhiv)

01 04 Park Barjanka, Jurij Kobe in Atelierarhitek . Dostopi ob mostu z nivoja ceste do parka. (foto: Kobe, Jurij, 1984 - Deli mesta. Ljubljana, 2010, str. 111)

V Sloveniji se bom osredotočil na naekj ureditev v Ljubljani. Izpostavil bi tri primere oblikovanja parkov in krajine: Park Barjanko, ureditev območja Špice ter Koseški bajer. PARK BARJANKA Park Barjanka je vzoren primer mestnega paka, ki nadaljuje Plečnikovo ureditev Gradaščice. Kobetov most je v vsakem obziru del širše prostorske ureditve, ki obrežje Gradaščice spreminja v mestni park. Po eni strani pomeni uvod v nov barjanski bulevard z vrstama dreves na vsaki strani, ki še čaka na primerno zazidavo, po drugi strani pa stopnišče ob krilnih zidovih vabi v doživljanje obvodnega ambienta. To ni samo steza ob vodi, temveč mesto številnih sprehajalskih doživetji in nove urbanis čne širine (Prelovšek v Kobe, 2010, str. 98).

02 Park Barjanka, Jurij Kobe in Atelierarhitek . Nov most z urejenimi kaskadnim ob Gradaščici

˝Celotni relief formira enakomerno spuščajoč plato, od koder je s kar največ možnih mest zazna in opazova najširši okoliški prostor.˝ (h p://www.atelierarhitek .si) Prostor naj bi odgovarjal kar se da različnim uporabnikom. Zasnovana so igrala, možne so postavitve razstav, lahko pa postane tudi letni avditorij tako na obali, kot vodni površini.

07 Park Špica, Atelierarhitek . Ureditve ustvarjajo prostore za oddih in so usmerjene pro prostoru reke. (foto:h p:// www.atelierarhitek .si)

KOSEŠKI BAJER PARK ŠPICA Z ureditvijo parka Špice je zaključen niz ureditev ob Ljubljanici. Park je dobesedno zasnovan kot ˝špica˝, ki se zarije med Grubarjev prekop in Ljubljanico. Rešuje nivojsko razliko med reko in Pruskim nasipom, od kjer se prostor spus na nivo sprehajališča ob reki. Zasnovanih je več ambientov in kaskadnih ureditev s paviljonom na vrhu parka, ki zaznamuje vstop v prostor.

08-12, Koseški bajer, avtorji: Miha Kajzlj, Roka Žnidaršič, Etbin Tavčar, (foto: osebni arhiv)

Koseški bajer je izjemna krajinsko arhitekturna parkovna ureditev na obrobju Ljubljane. Na to kaže tudi veliko obiskovalcev, ki dnevno uporabljajo ta prostor. Lahko bi rekli, da so ga sprejeli za svojega. Celotno ureditev zaznamuje ikonična lesena ploščad, ki lebdi nad vodo ter je povezana z bregom bajerja. Ob bajerju je speljana sprehajalna pot s klopmi ter urejenimi dostopi do vode.

08,12 Ikonična lesena ploščad na bajerju

03 Ureditev Gradaščice, Jože Plečnik (foto:osebni arhiv)

09,10 Sprehajalna pot ob bajerju z različnimi sedišči in ambien 05 Park Špica, Atelierarhitek. Pogled na park z nivoja nabrežja (foto:osebni arhiv)

11 Klopi ob vodi z urejenimi dostopi do vode 03

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

1.6

NABREŽJA JAVNI ODPRTI PROSTORI 07 Urejene sprhajalne po ob vodi, Ljubljana (foto: osebni arhiv)

08 Po ob vodi segajo izven urbanega prostora, pot pro Špici, Ljubljana (foto: osebni arhiv) 01 Ureditev Grubarjevega nabrežja, javni odprt prostor ob reki (foto:osebni arhiv)

02 Ureditev Trnovskega pristana, Jože Plečnik, javni odprt prostor ob reki (foto: osebni arhiv)

03 Ureditev tržnice, Jože Plečnik (foto: osebni arhiv)

04 Tromostovje, Jože Plečnik (foto: osebni arhiv)

Rečna nabrežja v mes h predstavljajo enega izmed potencialov za dvig privlačnos bivanja v mestnih jedrih, seveda pa je vse povezano s čistejšim okoljem ter izboljšanjem komunikacij tako fizičnih, kot umskih (Lečnik, str 3). Obravnava jih moramo kot javne odprte prostore. Odpr javni prostori imajo ključno vlogo v razpoznavnos mest, kar zlas velja za javne prostore, ki leže ob rekah. Zato so reke, ki tečejo skozi mesta njihovo, naravno bogastvo in hkra velik razvojni potencial. So močan ekonomski razvojni generator ter generator ras in oblikovanja mestnih tkiv (Olaj, Gabrijelčič, Fikfak, 2012, str. 151). Pomen rek v življenju ljudi je do velike mere odvisen od možnos uporabe rečnih nabrežji ter dostopnos le teh. Dostopnost določa ali so rečna nabrežja sprejeta kot prostor, kjer je mogoče žive , dela in preživlja pros čas, s tem pa ta območja postajajo pomemben del kulturne iden tete kraja in regije (Riverscapes, 2006, str. 111). Reke bodo seveda ostale privlačni deli mest in regij le v primeru, če bo obrečni prostor zasnovan kot del javnega odprtega mestnega prostora ter bo ustrezno vzdrževan in dostopen (Rivescapes, 2006, str.110). Pri vsem tem se moramo zaveda, da ima vsak obrečni prostor svojo iden teto, ki jo potrebno pred vsakim posegom preuči in spoštova . Za oblikovanje obrečnih prostorov ne moremo postavi splošnih pravil, ki bi vodila do dobrih rezultatov in projektov. Zgledujemo se lahko po dobrih praksah iz tujine in bližnje okolice.

Prof. Jurij Kobe je leta 1985 v reviji AB zapsal: »Ljubljana je od nekdaj živela v tesni povezanos z Ljubljanico in njenimi pritoki. Seveda je to sožitje v veliki meri krojila gospodarska odvisnost in korist, ki so jo imeli od voda Ljubljančani v preteklos . O tej povezanos nam v ohranjenih dokumen h pričajo številne proizvodne in transportne zgradbe, pa vse do objektov na vodi, ki so bili namenjeni družabnemu življenju in zabavi. In danes? Kot da bi s časom, ko so vode prenehale bi vir prehrane, energije in plovna pot, ko je bilo konec neposredne odvisnos , mesto odvrnilo od Ljubljanice. Ta odklonilni odnos se je stopnjeval na vseh področjih rabe in oblikovanja prostora ob vodi.«

Vse od Plečnikovih ureditev do začetka 21. stoletja v Ljubljani ni bil zgrajen noben prostor ali zgradba, ki bi v arhitekturni kompoziciji vključevala vodo kot enakovreden programski in oblikovni element.

Ob vseh navedenih primerih se lahko vprašamo kako se je obrečni prostor razvijal v našem prostoru. Predvsem bi rad izpostavil nedavne ureditve obrečnega prostora v ožjem centru Ljubljane.

08 06, 09 Ureditev Grubarjevega nabrežja, mesto dobi promenado, Ljubljana (foto: osebni arhiv)

Nato pa je leta 2004 Ljubljanski mestni svet sprejel odločitev, da bo v obrečne ureditev inves ral preko 20 milijonov evrov sredstev z namenom oživitve mestnega jedra in oboga tve urbanega prostora v mestu. V zadnjem času smo tako bili priča novim ureditvam, peš conam, dostopom do vode, ureditvam po ob Ljubljanici, novim mostovom, parkom ... Seveda se lahko vprašamo, ali je z vsemi ureditvami bil dosežen cilj, ki si ga je zadalo mesto.

02 05 Nove po in dostopi do vode z ureditvami sedišč ob reki (foto: osebni arhiv)

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Brez pomisleka lahko na to vprašanje odgovorimo pritrdilno. Ljubljana je ponovno zaživela z reko. Z zaprtjem delov nabrežji za promet so ob vodi nastale promenade in sprehajališča, ki jih je ta prostor tako nujno potreboval. Po pa niso zasnovane samo v strogem centru mesta ampak segajo daleč v periferijo Ljubljane. Kon nuiteta ureditev je povezala prostor Ljubljanice v zaključeno celoto ter z njeno okolico. Ljubljančani so ponovno začeli dojema obrečni prostor kot prostor spros tve, rekreacije in oddiha. Mesto se je ponovno povezalo z reko in zaživelo.

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

1.6

MOST KOT PROGRAMSKA KOMPONENTA Reke so, kot smo videli, predstavljale pomembno vlogo pri razvoju mest in civilizacij, prav takšno vlogo pa so v zgodovini odigrali mostovi. Povezovali niso samo bregov rek, ampak tudi različne narode, mesta, navade... O pomembnos mostov pričajo tudi imena mostov, ki so bili po navadi poimenovani po vladarjih, ki so jih dali postavi ; Karlov most v Pragi, Sulejmanov most v Mostarju, do srednjega mostu današnjega Tromostovja, ki nosi ime cesarja Franca Jožefa.

01 Karlov most v Pragi (foto:h p://www.hotelehrlich. cz/en/contact/)

01 03 Ponte Vecchio, Firence. Most postane tržnica na vodi. (foto:osebni arhiv)

04 Mesarski most, Ljubljana, Atelierarhitek , navezava mosta na Petkovškovo nabrežje. Vstop na most je zaznamovan s postavitvijo kipa (foto:h p:// www.atelierarhitek .si/)

Kako most lahko postane programska komponenta v prostoru, lahko vidimo na primeru Ponte Vecchia v Firencah. Na njem so trgovine, ki so kar del mostu.

Slovenci se lahko ponašamo s primeri izjemnih mostov, predvsem po zaslugi Jožeta Plečnika. Ti še danes oblikujejo edinstveno podobo obrečnega prostora v Ljubljani. Brez Tromostovja, Šuštarskega mosta in Trnovskega mosta si Ljubljane danes ne moremo predstavlja . Tu pa bi predvsem rad poudaril dodatni pomen Trnovskega mostu. Zanimajo me namreč mostovi, ki ne predstavljajo samo infrastrukturnega objekta, ki je namenjen premos tvi rečne struge, ampak mostovi, ki so zasnovani kot del javnega mestnega prostora in tako predstavljajo ne samo dodaten javni prostor v mestu, ampak se oblikujejo v programsko komponento. Trnovski most z zasaditvijo dreves tako ni samo most, ampak park nad vodo. Šuštarski most s svojimi stebri formira volumen v prostoru - nastane mestna loža...

Med novejšimi Ljubljanskimi mostovi bi rad izpostavil Mesarski most. Zasnovan je kot trg na vodi, na kar kažejo premišljene postavitve kipov na začetku vstopa na most in seveda postavitev kipa na samem mostu. Most tako postane razširjena površina obeh bregov. V zasnovo mostu pa je smiselno vključen tudi prostor pod mostom, kjer je zasnova pristan za rečne ladje. Most tako ne rešuje samo horizontalne povezave med bregovi ampak je tudi verkalna povezava med nivojem mesta in nivojem vode.

08, 09 RCR arhitek , Girona, Španija Most kot hiša, ki je umeščena v obsotoječe stavbno tkivo. (foto:h p://archidose.org/wp/2012/03/20/ la-lira/)

Da most ni samo infrastrukturni objekt, ampak lahko dejansko postane zgradba, program, lahko vidimo v zelo zanimive projektu arhitekta Kenga Kume. Ta zasnuje most, ki premošča cesto ob enem pa postane prostor za bivanje in ustvarjanje umetnikov.

05,06 Kengo Kuma, Japonska. Most kot prostor bivanja ustvarjanja in povezave med dvema javnima programoma. (foto:http://www.archdaily. com/199906/yusuhara-wooden-bridge-museum-kengo-kuma-associates/)

Kako most umes v že obstoječe grajeno tkivo pa so na zelo zanimiv način rešli RCR arhitek . Ti so na mestu nekdanje hiše zasnovali nov volumen, nadkrit trg, ki se nadaljuje v most.

10,11 Sami Rintala, Japonska. Most kot paviljon nad vodo. (foto: h p://sair.exblog. jp/5789534, h p://www.ark.fi)

Ver kalna povezava med mostom in vodo je vse prevečkrat zanemarjena, prav tako kot oblikovanje prostora pod mostom. Lahko bi povzeli, da mora most povezova vse nivoje prostora ter se navezova na širšo okolico, v katero je umeščen. . 06

Vse več smo priča projektom, ki mostu ne dojemajo več kot samo brvi nad vodo, ampak kot del nekega programa. To je lahko preprosta koča, ki se nadaljuje v most in nudi zatočišče pohodnikom v slabem vremenu. Sredi hudourniške brvi pa je kot del ograje zasnovana klop, ki nudi prostor za počitek, ter usmerja poglede pro goram.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

Most je lahko tudi paviljon nad vodo, ki ob prehodu potoka ponuja obiskovalcu zatočišče ter prostor, od koder lahko posluša in opazuje gozd.

04 07 Most Lille ord, Pushak, Norveška. Most postane hiša, hiša se zlije v most. (foto: h p://www.archdaily. com/14011/lille ord-rest-areafootbridge-pushak/)

02 Trnovski most, zazelenitev mostu z drevesi, Jože Plečniki. (foto:osebni arhiv)

05 Mesarski most, Ljubljana, Atelierarhitek , oblikovanje prostora pod mostom, dostop do vode. (foto:h p://www.atelierarhitek .si/) 02

1.0

O OBLIKOVANJU OBREČNEGA PROSTORA

1.7

UPORABA OBREČNEGA PROSTORA V SLOVENIJI IN EVROPI Ob vsem navedenem se lahko vprašamo, kako je uporabljen in izrabljen obrečni prostor drugod po Sloveniji in kakšen odnos imamo Slovenci do uporabe teh prostorov? V zadnjih dvajse h le h na to temo ni bilo razpisanih veliko natečajev, še manj od teh pa je bilo izvedenih. Projek , ki se ukvarjajo z oblikovanje obvodnega prostora so pri nas prava redkost. Po zgledu Ljubljane se je s podobno problema ko začel ukvarja tudi Maribor, vendar se je projekt za oblikovanje nabrežji reke Drave, po razpisanem in izvedenem natečaju, v tej fazi tudi ustavil.

01,02 Zmagovalni projekt za oblikovanje nabrežja reke Drave. (www.zaps.si)

Podobno je bilo tudi z natečajem za ureditev območja ob sve lniku v Izoli. Vse je ostalo le pri ideji.

05 Mestna plaža v Novem Sadu. (h p://www.poli ka. rs/rubrike/Srbija/Tel-Aviv-naStrandu.lt.html)

06 Mestna plaža v Novem Sadu. (h p://en.wikipedia.org/ wiki/File:Strand_Novi_Sad.jpg)

03 Ciljna tribuna v Veliki Zaki. (http://kraji.eu/slovenija/ blejsko_jezero_coln_voznja/ photos/slo)

Drugo vprašanje pa je, zakaj imamo Slovenci tako majhen interes do uporabe obrečnih prostorov za bolj kvalitetno preživljanje prostega časa? Seveda tu moramo izvze gorenjsko regijo z jezeri in vodnimi ak vnostmi na njih, ki je defini vno bogata in raznolika.

Mesta z dos slabšimi pogoji izrabe obvodnega prostora pa ne vlagajo samo v infrastrukturo, vezano na rečna nabrežja, ampak tudi na prostore na vodi. Tukaj predvsem mislim na bazene na vodi, gledališča na vodi, splave in druge objekte vezane na vodne ak vnos v mestu.

Slovenija je bogata z vodnimi bogastvi. Imamo vrsto čis h rek, jezer, bajerjev...manjka pa nam prostorske kulture bivanja s temi naravnimi danostmi. Zakaj se moramo zmeraj zgledova po tujini, kako oblikova te prostore, namesto da bi mi bili vzor ostalim?

Potrebno se je vpraša , zakaj ne izrabljamo obrečnih ambientov v (pre)številnih krajih in mes h drugod po Sloveniji. Kolikokrat se odpravimo na piknik ob bližnjo reko ali potok? Se v te prostore ne odpravljamo, ker niso urejeni, ali pa preprosto nimamo kulture in volje da bi te prostore začeli ureja in kvalitetno izrablja ? Zdi se, da nekako ne vidimo vsega potenciala in lepot obrečnega prostora, vse dokler se ne ozremo čez meje, izven našega prostora. Res, da vode v sloveniji niso povsod povsem neoporečne in primerne za kopanje, vendar druga evropska mesta z dos slabšimi pogoji več vlagajo v razvoj teh prostorov.

Kako je možno zasnova kopališče na vodi, lahko vidimo na bližnjem Dunaju.

Ni nujno da so vsi projek veliki saj se spremembe lahko začnejo z manjšimi poseg, ureditvami po , novimi dostopi do vode, zasnovi prostorov za piknike, postavitvami novih klopi...

07 Kopališče na Dunaju. (h p:// kamoblog.com/2011/06/6538)

07 08 Kopališče na Dunaju. (http://www.cityinsight.at/ blogs/)

Kot vzoren preimer lahko navedem mestno plažo v Novem Sadu. Kljub temu da je mesto zraslo ob Donavi, ki je danes dokaj onesnažena in prometna reka, je ob njej zasnovan mestni park z bari, restavracijami, športnim objek , plažami.... Celo mesto preživlja poletja ob vodi in se v reki tudi kopa!

Podobne rešitve vidimo tudi drugje po Evropi, tudi na samem severu, ker so pogoji za kopanje dos manj neugodni, kot pri nas. Gre za projekt bazenov v pristanišču Köbenhavna na Švedskem. Projekt je doživel neverjeten odziv med prebivalci mesta, ki redno uporabljajo kopališki kompleks.

O bivanjski kulturi je potrebno predvsem ozavešča čim večje število ljudi. Predstavi različne možnos uporabe teh prostorov javnos in jim pokaza , da se na tem področju da kaj stori tudi s samoinicia vo. Upam, da se bo stanje s časoma spremenilo tudi v Sloveniji in da bodo ljudje pričeli uporablja obvodne prostore za preživljanje prostega časa. Kako je obrečni prostor dandanes pomemben pri kvalite bivanja prebivalcev mest, smo videli v številnih projek h v Evropi. Mesta so se začela zaveda neskončnih potencialov nekoč pozabljenih prostorov in jih začela obnavlja in vključeva v razvojne strategije. V vseh mes h, ki so vlagala v te prostore, se je dvignila kultura bivanja, projek vezani na obvodni prostor pa so zmeraj dobro spreje med lokalnim prebivalstvom.

Eden izmed redkih izvedenih natečajev in projektov na to temo je bil projekt ureditve ciljne tribune veslaškega centra v Zaki na Bledu. Pri temu projektu bi rad izpostavil da je pri oblikovanju tovrstnih prostorov potrebno bi zelo previden. Upošteva moramo značilnos kraja in njegovega značaja, ne pa snova ureditev, ki so trendovske narave in ne pripomorejo k dvigu kvalitete danega kraja. Tu opozarjam na neprimerno podobo sodniškega stolpa.

05 09

09, 10 Kopališče v pristanišču Köbenhavna. (h p://www. o ke a n o s g r o u p . co m / b l o g / aqua c-architecture-2/copenhagen-harbor-bath-indulgesyour-inner-pirate/)

04 sodniški stolp v Veliki Zaki. (h p://trajekt. org/2011/03/07/zareza-vbrezini-blejskega-jezera/) 03

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

2.0

TEMA

Diplomsko delo obravnava krajinsko in arhitekturno oblikovanje nabrežja reke Krke, med športnim parkom Loka in Kandijo v Novem mestu. Poudarek naloge je na prenovi športnega parka Loka ter na projektu peš mostu preko reke Krke. Ideološko se naloga ukvarja s tremi vprašanji: zasnovo linearnega parka, z mostom kot programsko komponento ter z načinom umes tve objektov v prostor.

LINERANI PARK Naloga skuša med seboj poveza posamezne ambiente ob reki in jih oblikova v zaključeno celoto - linearni park. Zaključena celota ambientov pa se navezuje tudi na širše zaledje mesta in povezuje obstoječi športni park Portoval z Ragovim logom. Poleg grajenih objektov so potrebne tudi ureditve krajinske narave, kot so: ureditve rečnih nabrežji na način zazelenjenjih kaskadnih dostopov do vode, zasnove manjših ambientov in parkovnih ureditev ob reki, ureditve obstoječih po , postavitve novih klopi, ureditve prostorov za piknike, ...

MOST KOT PROGRAMSKA KOMPONENTA Most v prostoru pomeni neverjeten razvojni impulz. To se je lepo pokazalo s postavitvijo novega peš mostu od Tuša do gos šča Loka. Prostor je oživel in ljudje so se začeli vrača k reki. Naloga tako izhaja iz predpostavke, da bi z vzpostavitvijo sistema mostov dali nov impulz reki in mestu. Z vzpostavitvijo novih povezav in programov bi tako ljudi ponovno pripeljali kar se da blizu k reki Krki in programom ob njej. Vsi mostovi so zasnovani kot progami. Kjer se most začne ali konča, je ob njem ali pod njim del programa parka.

NAČIN UMESTITVE OBJEKTOV V PROSTOR Tretja tema pri oblikovanju postora pa je način poseganja v prostor. Nove intervencije bi bile kar se da spoštljive do rečnega postora. Programske umes tve v prostoru so formirane strnjeno, večinoma ob mostovih, ostali programi pa so vkopani v teren tako, da ne izstopajo iz prostora in so zasnovane kar se da stub lno.

(foto: osebni arhiv)

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

2.1

CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Namen naloge je prikaza , kako izkoris neizrabljeni potencial reke Krke in vzpodbudi mesto in ljudi, da uredijo obvodni prostor tako, da bo ta ponovno zaživel in se povezal z mestom in s tem oboga l kvaliteto življenja Novomeščanov. Cilj diplomske naloge je uredi nabrežje reke Krke v Novem mestu med območjem Loke in Kandije, to območje spremeni v mestni park ter ga poveza z mestom in njegovo širšo okolico. Za to je potrebna opredelitev analiz in pogojev za oživitev obrečnega prostora in njegovo povezavo z mestom in okolico.

Pri tem bi rad poudaril pomen nabrežij urbanih vodotokov ter pomen širine zelenega pasu: Nabrežja urbanega vodotoka (UV): Pomembno območje so nabrežja UV, to so direktna kontaktna območja med robom urbanega vodotoka in prvo vrsto zgradb (vključno z njimi). Določitev območja nabrežji UV je pomembna za ugotovitev posameznih značilnos v povezavi z direktnim odnosom med mestom in njegovim vodotokom (Lečnik, 2007, str.43). Ti prostori imajo v mestu velik in poseben prostorski potencial.

CILJI REVITALIZACIJE: - izboljša dostopnost obrečnega prostora in s k obrečnega prostora z vodo,

Drugi pomembni podatek pri oblikovanju obrečnega prostora pa je določitev območja zelenega pasu.

- skleni peš in kolesarske po ,

Širina zelenega pasu:

- ustvari zvezna in prehodna rečna nabrežja,

Kot izhodišče za določitev zelenega pasu je po mnenju avtorjev članka (Urbani obvodni javni prostori - reka kot razvojni generator) smiselno izbra razdaljo 50 m, ki pomeni širino, potrebno za ureditev manjšega urbanega parka. Pomeni tudi dovolj velik prostor, da je mogoče (velikos mesta primerno) uredi trg ali drug namenski prostor z vso pripadajočo opremo in objek (Olaj, Gabrijelčič, Fikfak, 2012, str. 156).

- vzpostavitev novih povezav z mostovi za pešce - vzpostavi nove povezave med mestnimi predeli in reko, - izboljša obstoječe možnos za rekreacijo, igro, spros tev in vodne ak vnos , - uredi nove parke, - dopolni in obnovi obrečno infrastrukturo in ponudbo spremljevalnih programov ter poveza nove programe z reko, - umakni motorni promet iz obrečnega prostora,

Primarno bo naloga tako orien rana na oblikovanje UV, se pravi območja med rečnim bregom in prvo vrsto objektov na bregu ter oblikovanju prostorov ob vodi, ki zaradi svoje širine še dovoljujejo umes tve novih programov ob reko. Sekundarno pa seveda pomenu in povezavi vseh novih ureditev s širšim zaledjem mesta.

- obrečni prostor oblikova kot javni odprt prostor.

h p://www.dolenjska.net/

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.0

PROSTORSKI KONTEKST

ORIS PROBLEMA Nabrežje reke Krka spada med najbolj ohranjene biotope v Evropi. Življenje ob reki je nekoč predstavljalo pomemben del družabnega in ekonomskega življenja, vendar je ta del mesta s časoma vse bolj zamiral. Eden lepših ambientov ob reki je športni park Loka, ki pa nima potrebne infrastukture, da bi polno zaživel.

Prav tako je preko reke zgrajenih premalo peš mostov, ki bi zagotavljali povezave mesta med naselji in že obstoječimi parki, logi ter drugimi atrak vnostmi. Tako mnogo prostorov ob reki stagnira, mesto pa ne izkorišča dovolj potenciala reke in obrečnega prostora.

(foto: Pogačnik, skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1987), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.1

h t t p : / / w w w. d o l e n j s k a . net/?ac on=map

SPLOŠNA OPREDELITEV

Mestna občina Novo mesto sodi med večje slovenske občine po številu prebivalcev. Novo mesto, je središče občine ter upravno, gospodarsko in kulturno središče jugovzhodne Slovenije (h p:// www.stat.si/obcinevstevilkah/). Mesto ima danes okoli 40.000 prebivalcev ter je sedež večjih industrijskih podjetji (Krka, Revoz, Novoterm, Adria ... ). V mestu je več srednjih in višjih šol, gimnazij ter splošna bolnišnica. Je živahno središče širše regije, zaradi številnih kulturnih ustanov (Dolenjski Muzej, Anton Podbevšek teater, študijska knjižnica Mirana Jarca, Kulturni center Janeza Trdine...) ter v zadnjem času tudi zaradi vse več različnih fes valov in dogodkov.

01 Avionski posnetek Novega mesta. Staro mestno jedro na okljuku reke Krke. (http://www.slovenia.info/?_ ctg_kraji=2845&lng=1)

Mesto leži na bregovih reke Krke in ima slikovito lego na skalnatem pomolu nad reko. Obdajajo ga številni griči z vinogradi, gozdovi, travniki, širši prostor pa zaznamujejo prostrani gozdovi Kočevskega Roga in Gorjancev. Staro srednjeveško jedro ima dva značilna poudarka: prostrani Glavni trg z arkadnimi hodniki in Kapiteljsko cerkev Sv. Miklavža, kot dominanto na vrhu starega mestnega jedra (Knez, Grobovšek, 1987). Poleg značilnega okljuka reke Krke mestno podobo zaznamuje tudi Breg - del starega mestnega jedra, ki s svojo izredno izpostavljeno lego na obrobju mestnega jedra gotovo ena najslikovitejših znamenitos mesta. To je strnjen niz stanovanjskih stavb, nastalih na mestu leta porušenega srednjeveškega mestnega obzidja (h p://sl.wikipedia.org/wiki/Breg,_Novo_mesto).

01 04, 05 Glavni trg v Novem mestu z mestno hišo in Kapiteljska cerkev Sv. Nikolaja. (h p:// www.slotraveler.com/magazines/show/15/1/2008.html)

03 Pogled na mesto iz Marofa. (foto:osebni rahiv)

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.2

MESTO IN REKA NEKOČ

Historična urbanizacija Novega mesta je pogojena z geomorfološkim in prometno - tranzitnim položajem tega kraja ob reki Krki. Najstarejša naselitev se prične ob koncu bronaste dobe, od izgradnje urejenega gradišča na Marofu pa se naselitev skozi vse prvo sočletje pred našim štetjem nič več ne prekine in postane pomembno središče halštatske kulture v vzhodnih Alpah. Temu sledi še neraziskana rimska naselbina na Kapitlju, ki traja do okoli leta 400 n.št. Ustanovitev mesta leta 1365 pomeni nastanek in razvoj urbane aglomeracije, ki v teku stoletji postane kulturno in gospodarsko središče Dolenjske na historični relaciji: prazgodovinsko gradišče rimska naselbina - srednjeveški Gradec - Rudolfova meščanska ustanova - sodobno mesto (Knez, 1978, str. 12)

Da je bilo Novo mesto živahno križišče trgovskih po nam kažejo tudi številni slikovni viri. Meščani so znali izkorišča to pozicijo v širši regiji. Mestni trgi so bili nekoč prostori za pešce, srečanja in trgovino. Rečemo lahko, da je bil javni odprt prostor dos bol razvit kot danes, ko večino trgov zasedajo avtomobili. Prav tako pa je mesto znalo žive z reko. Ob njej je bilo urejeno kopališče, čolnarne, sprehajalne po in manjše ureditve in dostopi, ki so povezovali obrečne objekte z rečnim ambientom.

04 Čolnarna ob Župančičevem sprehajališču (foto: h p:// www.kamra.si/)

07 Hiše ob kandijski ce z urejenimi dostopi do vode. (foto: h p://www.kamra.si/)

08 Koplaišče na Loki ob železniškem mostu. (foto: h p://www.kamra.si/)

Ne smemo pa pozabi tudi na most, ki je nekoč povezoval nabrežje starega mestnega jedra s Kandijo. 09 Koplaišče na Loki. (foto: h p://www.kamra.si/)

05 Čolnarne ob Župančičevem sprehajališču (foto: h p:// www.kamra.si/)

01 Upodobitev novega mesta iz Slave vojvodine Kranjske. (foto:http://zlataleta.com/ novo-mesto-mesto-na-recnemovinku/)

01 03 Glavni trg je bil nekoč prostor za pešce, za srečevanje in trgovino. Na fotografiji, ki je nastala med obema vojnama, ni ni vozov in konjev, zanje so poskrbeli drugje. (h p://www. lokalno.si/2012/05/23/79775/ aktualno/DL_Klavrna_podoba_dolenjske_metropole/)

03 06 Stari most v Kandiji (foto: h p://www.kamra.si/)

02 Novo mesto leta 1900, olje na platnu, M. Tepin (h p://www.kamra.si/Default. aspx?module=7&id=3225) 02

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.3

URBANISTIČNI RAZVOJ NOVEGA MESTA

02 Marjan Mušič (1904), Načrt regulacije Novega mesta / 1928, Izvirnik hrani Arhitekturni muzej v Ljubljani, foto: Jovo Gobovšek (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Novo mesto se je v zgodovini urbanis čnega razvoja, tako kot druga srednjeveška mesta moralo sooči z dvema problemoma: širitvijo mesta preko mestnega obzidja, ter s spremembo ureditve mesta in prilagoditvijo le te na nove prometne zahteve.

03 Rado Kregar, Načrt regulacije Novega mesta / 1931 (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Razvoj prometa, industrije in trgovine je z zamahom odstranil zasanjani razvoj in postavil pred meščane izrazite zahteve po novih površinah za gradnjo in odprl nove smeri širjenja mestnega tkiva (Grobovšek, 1978, str. 17). Vendar pa se je sistema čno urbanis čno načrtovanje začelo dokaj pozno, takrat, ko je rastoča industrija že začela povzroča probleme in vprašanja, kako smiselno širi mesto in ureja nova stanovanjska naselja. Velik vpliv na mesto je imela seveda železnica, ki je povzročila hiter razvoj mesta in industrijskih dejavnos . Priliv prebivalcev, ki so iskali delo pri železnici in v novih tovarnah, je zahteval nova stanovanjska naselja (Grobovšek, 1978, str. 17).

05 Danilo Lapanje, Urbanis čni Program Novega mesta, foto: Jovo Gobovšek (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Poleg te zazidave je uvedel tudi pično obcestno individualno zazidavo , na Grmu pa strogo ortogonalno shemo zasebnih hiš. Sodobno in smiselno pravilno je zasnoval vzdolžno rastočo industrijsko območje ob železniški progi. Posebno intenziven poudarek je dal avtor povezavi starega mestnega jedra preko upravnega centra na današnjem Novem trgu na most, ki ga je postavil ob železniški most in nato v smeri močnega satelitskega naselje na Drski (Grobovšek, 1978, str. 18).

Zahtevne naloge se je lo l arhitekt Danilo Lapanje, ki je izdelal drugega za drugim dva pomembna elaborata. V letu 1965 je izdelal Ureditev centra Novega mesta in nato v 1966 Urbanis čni program - generalni plan razvoja. Oba dokumenta sta vsak zase pomembna, ker sta za seboj vendarle pus la vrsto realizacij (Grobovšek, 1978, str. 18).

Od vseh rešitev je še danes mogoče zasledi vpliv njegovih idej pri zazidavi Grma in v strukturah drugih satelitskih naselji. 02

Mušič se je osredotočil predvsem na prenovo starega mestnega jedra, skoraj isto časno pa je nastala urbanis čna študija širše zasnove mesta arhitekta Rada Kregarja.

04 Herman Hus, Predlog ureditve Novega mesta / 1984, Izvirnik hrani arhiv SOb Novo mesto, foto: Jovo Gobovšek (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Med vsemi njegovimi rešitevami bi predvsem rad podaril rešitev prometne urediteve Glavnega trga, kjer predlaga nov most poleg obstoječega Kandijskega mostu, namenjenega samo pešcem. Ta ureditev bi spros la prometno prenasičen Glavni trg.

01 Katastrski načrt Novega mesta /1825, izvirnik hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani, Foto Srečko Habič (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Z urejanjem mestnega tkiva se je ukvarjalo več arhitektov, med njimi bom izpostavil samo nekaj rešitev, ki so pus le pečat v zasnovi mesta.

Svoje delo je povezal z načrtovanjem ras mestnega tkiva v glavne smeri, ki so jih nakazovale že uveljavljene cestne povezave. Poudarek je iskal na prostoru današnjega Novega trga, kjer je predlagal upravno administra vni center mesta (Grobovšek, 1978, str. 17).

Prvi načrtni pristop je zasnoval novomeški rojak, takrat diplomant na arhitekturi Univerze v Ljubljani, Marjan Mušič. Z vso občutljivostjo je povzel kvalitetne poudarke srednjeveškega mesta in mu ob tem iskal možnos za živo rast. (Grobovšek, 1978, str. 17).

Po vojni se je z razmišljanem o načrtnem obnavljanju porušenega mesta in širjenju novega mesta začel resno ukvarja Herman Hus. Zasnoval je več satelitskih naselji na prostoru Mestnih njiv in nad Malo bučno vasjo ter na Drski.

06 Danilo Lapanje, ureditev Centa Novega mesta / 1965 foto: Jovo Gobovšek (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Zapletenost potreb je v šestdese h le h narekovala nova preverjanja obstoječega stanja in iskanja rešitev, ki naj bi korigirale storjene napake in omogočile ustreznejši urbanis čni razvoj tedaj že dokaj razprostranjenega mestnega organizma in mestnih naselji (Grobovšek, 1978, str. 18). Ena izmed večjih napak stega čas je defini vno postavitev tovarne avtomobilov na območje med Grmom in Žabjo vasjo, ki še danes duši vse prometne zagate južnega dela mesta, ter duši razvoj mesta pro jugu. 06

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

01 Urbanis čni inš tut SRS, Urbanis čni načrt Novega mesta / 1972, arhiv SOb Novo mesto, foto: Jovo Gobovšek (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

03 Splošni anonomni natečaj za urbanis čno obdelavo Novega trga v Novem mestu, 1976, arhiv SOb novo mesto, Prva nagrada, Jurij Kobe in Aleš Vodopivec (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

Vse naveden rešitve so bile nato združene v urbanis čni načrt, ki ga je izdelal Urbanis čni inš tut SRS v Ljubljani, leta 1972. Prometna shema je določila še širši okvir obvoznic za izločanje tranzitnega prometa iz samega jedra mesta in do tedaj edinega mostu preko Krke.

Druga natečajna rešitev obravnava območje sedanjega Novega trga, kjer so avtorji natečaja zasnovali poslovno središče, z idejo linearne povezave Seidlove ceste, preko novega urbanizma vse do današnjega športnega parka Loka.

Ta dokument je dolgo časa veljal za temelj razvoja mesta. Nekatera vprašanja pri programih izgradnje posameznih prostorskih celot pa so bila rešena z javnimi anonimni natečaji.

Leta 2010 pa je Mestna občina med prvimi s Sloveniji sprejela nov občinski prostorski načrt.

Zanimiva je rešitev urbanis čne ureditve Seidlove ceste, kjer je niz linearne pozidave s kaskadnimi prehodi povezan z nivojem rečnega nabrežja. 02 Javni anonomni natečaj za območje ob Ces herojev v Nove mestu, 1975, arhiv SOb Novo mesto (skenirano v knjigi: Gobovšek, J., Knez, T., (1978), Novo mesto skozi čas, Dolenjski muzej Novo mesto)

04 Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto (http://www.novomesto.si/si/ obcina/razpisi/?id=2263).

Pohvalno je, da imamo pred sabo prostorski načrt, ki dolgoročno rešuje problema ko razvoja širšega prostora. Poudari je potrebno, da je v njem zajeta vizija širjenja mesta z začrtanimi novimi obvoznicami, ki jih mesto nujno potrebuje. Predvsem tretjo razvojno os pro Metliki, Prav tako je v njem zajeta vizija postavitev novih mostov preko reke Krke, s čimer se ukvarjam v diplomski nalogi. Res je, da imamo prostorski načrt, ki rešuje številne probleme, še zmeraj pa je v njem premalo podarjen prostorski potencial obrečnega prostora ter jasne vizije, kako reko oblikova kot razvojni generator regije.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.4

MARJAN MUŠIČ IN NOVO MESTO

01 Skica Marjana Mušiča, Gornja ali Ljubljanska vrata, (skenirano v Knjigi: Mušič, Marjan, 2002, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič).

Podobo novega mesta pa je močno zaznamoval arhitekt Marjan Mušič. Zavzemal se je za tesno sodelovanje med arhitek in konservatorji ter drugimi strokovnjaki pri obnovi mesta. Priča smo številnim študijam in prostorskim skicami, kako je mesto zagledalo nekoč, kje so potenciali bodočega razvoja ter številnim prenovam in intervencijam v mestu.

Med pomembnejšimi projek , vezanimi na prostor reke, pa je njegovo diplomsko delo za nov Kandijski most, ki ga izdela pod mentorstvom Jožeta plačnik. Pri mostu bi rad poudaril predvsem dve prvini:

04-06 Oblikovanje vzhodnega vstopa v Novo mesto in projekt novega mostu čez Krko, diplomsko delo Marjana Mušiča v Plečnikovi šoli / 1929, (skenirano v Knjigi: Mušič, Marjan, 2002, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič)

- navezavo mostu na obrečni prostor z stopniščem ob mostom. Ta povezava bi prostor Glavnega trga neposredno povezala z obrečnim prostorom in - ureditev promenade ob vodi pod mostom.

01 02 Skica Marjana Mušiča. Poizkus rekonstrukcije južnega pročelja z mostom preko reke Krke in utrjenimi dolenjimi ali Vodnimi, kasneje tudi Karlovškimi vra . (skenirano v Knjigi: Mušič, Marjan, 2002, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič). 05

Zaslužen je, da ima Glavni trg ponovno arkade, te so bile nekoč namreč pozidane, zasnoval je preureditev severnih, Ljubljanskih vrat, zasnoval je fontano na Glavne trgu, ureditve pred mestno hišo, študijski knjižnico ... Skratka, prvi je sistema čno pristopil k problemaki urejanja mesta, tako v večjem merilu pa vse do najmanjših ureditev.

03 Preureditev Gorenjih ali Ljuibljanskih vrat, Marjan Mušič, 1950-1953, (skenirano v Knjigi: Mušič, Marjan, 2002, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, Marko Mušič in Atelje Marko Mušič).

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.5

LOKACIJA

Obravnavano območje se nahaja na jugozahodnem delu starega mestnega jedra. Zavzema oba bregova reke Kreke. Na severnem delu prostor izrazito definira skoraj ver kalna pečina, na kateri se nahaja slikovita srednjeveška zazidava - Breg, na južnem delu pa prostor omejuje Kandija s Kandijsko cesto. Zahodni del lokacije zaznamuje območje športnega parka Loka, kot vzhodni rob obdelave pa je določen Kandijski most. Potrebno je poudari , da je to le ožje območje obdelave in da se naloga skuša miselno naveza na širšo okolico nabrežji reke Krke ter na njeno zaledje.

h ps://maps.google.com/

h p://giskd2s.situla.org/MK_Foto/d02317-003-b.jpg

PORTOVAL

TUŠ

NOVI TRG LOKA

RAGOV LOG

BREG

STARO MESTNO JEDRO

KANDIJA

h p://giskd2s.situla.org/MK_Foto/d02317-003-b.jpg

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.6

LOKACIJA I OBSTOJEČE STANJE

01 Atletski stadion 02 Tenis igrišča 03 Nakupovalno - zabaviščno središče Tuš 04 Avtobusna postaja 05 Obstoječa peš brv preko Krke 06 Gos šče Loka 07 Športni park Loka 08 Zdravstveni dom 09 Stara bolnišnica 10 Breg 11 Kapiteljska cerkev 12 Mestna hiša 13 Frančiškanski stamostan

LOKACIJA I OBSTOJEČE STANJE

NOVI TRG

06 P1

Športni park Portoval

P4 GLAVNI TRG

P2 12

P12

STARO MESTNO JEDRO

LOKA

P11

ŽELEZN IŠKI M OST ŠMIHE LSKI M OST

03 BREG

Topliška cesta P7 sta lska ce

evo spreh ajališče

KRKA

P14

P10

Kandijska cesta

SKI NDIJ

09 P12

P11

TEŽ KA VO DA

Šmihe

Župančič

T MOS

REKA

DRSKA

P13

Kandijska cesta

KANDIJA

M 1:2500 P8

P10

P11

P12

P13 PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

P14 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.7

LOKACIJA I ORIS PROBLEMATIKE

P1 Parkirišče ob Gos šču Loka, neprimerna raba prostora, velik potencial za formiranje javnega prostora in programa ob reki.

P2 degradiran prostor pod mostom, neurejeno parkiranje, čis lna naprava, zapiranje prostora prodi vodi.

P3 Neurejena nabrežja ob obstoječih igriščih, v ozadju skate park ob mostu in prostor pod obstoječim mostom.

P4 Pogled na športni park Loka iz Šmihelskega mosta, neurejeno parkiranje, zaprtost prostora pro reki. neurejenost brežin.

P5 Neprimerno oblikovanje obstoječih športnih površin, zapiranje površin z ograjami.

P6 Župančičevo sprehajališče. Prostor pro parku je zaprt in nedostopen, slabo stanje športnih površin in sprehajalnih po , prostor med potjo in reko je povsem zaraščen in neurejen, zaradi česar ne zaznavamo pristnos reke.

P7 Neprimerna pozicija prostorov potapljaškega društva. Problem pakiranja na širšem območju parka. P8 Zaraščenost bregov ob Župančičevem sprehajališču, izgublja se s k z reko.

P1 P2

PORTOVAL

stadion

GLAVNI TRG

P9 P4

P5 STARO MESTNO JEDRO

ŽELEZN IŠKI M OST ŠMIHE LSKI M OST

Loka

P6 KR KA RE

Topliška cesta

Županč

BREG

ičevo sp rehajali šče

KRKA

IJSK AND

Kandijska cesta P11

P12 TEŽ KA VO DA

DRSKA

Šmihe

lska ce

sta

REKA

P15 P8

I MO

cenet Tuš

P10

Kandijs ka

cesta

P14

P13 KANDIJA

Območja z velikim razvojnim potencialom - možnost umestve novih programov.

Degradirana območja Knadijski ces .

Predvidene rušitve.

P9 Garažna hiša Tuš, eminenten prostor ob reki je namenjen garažni hiši, popolnoma neizkoriščena zelenica ob reki.

P10 Neurejen prostori pod obstoječimi mostovi.

P11 Degradirano območje ob Kandijski ces , makadamsko parkirišče na slikovi lokaciji med Krko in Težko vod.

P12 Prometna Kandijska cesta ter ozek prostor namenjen pešcem in kolesarjem.

P13 Degradirano območje ob Kandijski ces , neurejen prostor ob komunalnem črpališču (neprimerna lokacija) ter povsem zanemarjene hiše ob reki. Problem s ka z reko.

P14 Neurejeni objek ob Kandijski cest. Hrupen prostor namenjen prometu. Prostor za pešce je ozek in neprimeren.

P15 Pogled s Kandijskega mosta na degradirano območje Kandije.

M 1:2500 PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

ANALIZE

Krk a

Krka

MORFOLOGIJA

GRAJENO TKIVO

OBMOČJE OBDELAVE

Krk a

Krka

Tež ka vo da

3.8

TOPOGRAFIJA

ZELENI SISTEMI

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

GRAJENO TKIVO

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.8

ANALIZE

OBSTOJEČE POVEZAVE

MOSTOVI Krka

obstoječi / peš

obstoječi / cestni

Krk a

CESTE primarne sekundarne terciarne

NOVE POVEZAVE

MOSTOVI obstoječi / peš

obstoječi / cestni

novi/ peš / nivo reke

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

3.8

ANALIZE

SKLENITEV POTI Povezava obstoječih naselji s parki in reko.

PEŠ POTI

MOSTOVI novi/ peš / nivo reke

SKLENITEV POTI Ideja o formiranju zaključenih sprehajalnih po ter navezava naselji preko novih mostov na njih.

2 3

PEŠ POTI

MOSTOVI novi/ peš / nivo reke

krožna pot Portoval

krožna pot Marof

krožna pot Ragov log

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.0

PROJEKTNA NALOGA

KONCEPTNA SKICA Ena izmed prvih idejnih skic, ki prikazuje idejo o zveznos prosotrov. Navezava novega mostu na športni park Loka.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.1

PROGRAM

Naloga je razdeljena na š ri programske sklope: A - ŠPORTNI PARK LOKA B - PEŠ MOST S ČOLNARNO C - PEŠ MOST Z GALERIJO D - PARK OB GARAŽNI HIŠI TUŠ A - ŠPORTNI PARK LOKA

C - PEŠ MOST Z GALERIJO

Zasnova športnega paviljona z garderobami in slačilnicami, prostori za športno opremo, barom in večnamenskimi prostori namenjenimi športnim društvom. Ureditev parkirišča na strehi paviljona in ob njem.

Novi most v Kandiji na mestu starega mostu.

Ureditev športnih površin, odstranitev nekaterih nepotrebnih ograj, preplas tev in sanacija tekaške steze s tartanom.

Sanacija komunalnega črpališča z ureditvami dostopov do vode.

Zasnova tribun ob tekaški stezi ter povezava prostora s potjo do nivoja novega peš mostu. Zasnova nove pešpo ob reki. Ureditev Župančičevega sprehajališča z manjšimi ureditvami ob po in razsvetljavo, klopmi, lesenimi zalivi in dostopi do vode. Pomik košarkarskih igrišč od vode k bregu. Ureditev brežin v tribune.

Prenova obstoječe hiše na Kandijski ces v galerijo ob mostu. Galerija postane del ulice. S tem razširimo prostor za pešce ob Kandijski ces .

Zasnova nove po ob reki pro mlinu. Novo Nadaljevanje Župančičevega sprehajališča. Razširitev Kandijske ceste. Zasnova po ob reki z razglednimi ložami. Ureditev Župančičevega sprehajališča v park. Zasnova novih dostopov do vode. Prostor med potjo in reko se očis . Tako se ponovno vzpostavi vidna povezava z reko.

Ureditev prostora pod mostom v skate park. Zasnova kopališča na Loki na mestu obstoječega parkirišča, z manjšim kopališkim objektom.

B - PEŠ MOST S ČOLNARNO Zasnova mostu od Kandijske cesta do športnega parka Loka. Ureditev paviljona pod mostom s čolnarno, barom in prostori potapljaškega društva.

D - PARK OB GARAŽNI HIŠI TUŠ Zasnova programske lamele ob obstoječi garažni hiši. Program je namenjen barom in restavracijam, ki programsko dopolnjuejo nov park ob vodi. Zasnova parka z urejenimi pros za piknike, igrišči za otroke ter različnimi manjšimi ureditvami.

Kaskadne ureditve ob vodi. Zasnova parka ob stari bolnišnici. Ureditev privezov za čolne pod mostom.

Razgledne ploščadi ob vodi s kaskadnimi ureditvami in prostori za priveze čolnov.

Volumenska zasnova poslovno stanovanjskega objekta z garažno hišo ob Kandijski ces . Navezava mostu na obstoječe po v prostoru.

A C

D B PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

PROGRAMSKI SKLOPI

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.2

KONCEPT

ZVEZNOST POTI IN NIZANJE PROGRAMA Primarni koncept je zveznost prostora ob reki. Na pot se vežejo različni programi in ureditve, ki pa so od reke nekoliko odmaknjeni in pomaknjeni v teren. Tako ne izstopajo iz prostora in so sub lno umeščeni ob bregove na vsaki strani reke ter tako puščajo reki in sprehajališču svoj prostor in širino.

PROGRAM

PEŠ POTI

PROGRAM

NOVI MOSTOVI

MOST = PROGRAM Most kot programska komponenta. Formiranje programov ob začetku ali izteku mosta. Ureditve in programi niso samostoječe enote v prostoru, temveč skupaj z mostom formirajo zaključeno celoto. Ker most predstavlja pozi ven impulz na prostor in omogoča večjo pretočnost prostora, na ta način zagotovimo tudi večjo koncentracijo uporabnikov različnih pogramov.

UMIK MOTORNEGA PROMETA IZ PARKA Ob vstopnih točkah v park se uredi nove parkirne površine. Motorni promet se povsem umakne iz območja parka, z izjemo dostavnih in inteventnih po .

ZAPORA PROMETA

NOVA PRAKIRNA HIŠA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

OBSTOJEČA PRAKIRNA HIŠA

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.3

PROGRAMSKI SKLOPI

PROGRAMSKI SKLOP A I ŠPORTNI PARK LOKA

PROGRAMSKI SKLOP C I MOST Z GALERIJO

A1 Zasnova športnega paviljona z garderobami in slačilnicami, prostori za športno opremo, barom in večnamenskimi prostori namenjenimi športnim društvom. Ureditev parkirišča na strehi paviljona in ob njem.

C1 Novi most v Kandiji na mestu starega mostu. C2 Prenova obstoječe hiše na Kandijski ces v galerijo ob mostu. Galerija postane del ulice. S tem razširimo prostor za pešce ob Kandijski ces .

A2 Ureditev športnih površin, odstranitev nekaterih nepotrebnih ograj, preplas tev in sanacija tekaške steze s tartanom.

C3 Sanacija komunalnega črpališča z ureditvami dostopov do vode.

A3 Zasnova tribun ob tekaški stezi ter povezava prostora s potjo do nivoja novega peš mostu.

C4 Zasnova nove po ob reki pro Župančičevega sprehajališča.

mlinu. Novo Nadaljevanje

A4 Zasnova nove pešpo ob reki. Ureditev Župančičevega sprehajališča z manjšimi ureditvami ob po in razsvetljavo, klopmi, lesenimi zalivi in dostopi do vode.

C5 Razširitev Kandijske ceste. Zasnova po ob reki z razglednimi ložami. C6 Ureditev Župančičevega sprehajališča v park. Zasnova novih dostopov do vode. Prostor med potjo in reko se očis . Tako se ponovno vzpostavi vidna povezava z reko.

A5 Pomik košarkarskih igrišč od vode k bregu. A6 Ureditev brežin v tribune. A7 Ureditev prostora pod mostom v skate park. A8 Zasnova kopališča na Loki na mestu obstoječega parkirišča, z manjšim kopališkim objektom.

B7 A1 A6 A8

C6 C1

B5 A4

D3 B3

D1 B4 B5

B1 Zasnova mostu od Kandijske cesta do športnega parka Loka. B2 Ureditev paviljona pod mostom s čolnarno, barom in prostori potapljaškega društva. B3 Kaskadne ureditve ob vodi. D1 Zasnova programske lamele ob obstoječi garažni hiši. Program je namenjen barom in restavracijam, ki programsko dopolnjuejo nov park ob vodi. D2 Zasnova parka z urejenimi pros za piknike, igrišči za otroke ter različnimi manjšimi ureditvami. D3 Razgledne ploščadi ob vodi s kaskadnimi ureditvami in prostori za priveze čolnov.

PROGRAMSKI SKLOP D I PARK OB GARAŽNI HIŠI

B4 Zasnova parka ob stari bolnišnici. B5 Ureditev privezov za čolne pod mostom. B6 Volumenska zasnova poslovno stanovanjskega objekta z garažno hišo ob Kandijski ces . B7 Navezava mostu na obstoječe po v prostoru.

PROGRAMSKI SKLOP B I MOST S ČOLNARNO

PROGRAMSKI SKLOPI PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.4

UREDITEV KOPALIŠČA NA LOKI

ARHITEKTURNO URBANISTIČNA ZASNOVA

NOVA POT OB VODI

UREDITEV TRIBUN IN IGRIŠČ

ŠPORTNI OBJEKT S PARKIRIŠČEM NA STREHI NOVI MOST DO PARKA

UREDITEV ŽUPANČIČEVEGA SPREHAJALIŠČA

NOVI MOST NA MESTU NEKDANJEGA MOSTU

NADALJEVANJE IN NOVA UREDITEV POTI OB VODI

GLAVNI TRG 12 01

OBSTOJEČE STANJE

13 01 Atletski stadion 02 Tenis igrišča 03 Novo nogometno igrišče 04 Nakupovalno - zabaviščno središče Tuš 05 Avtobusna postaja 06 Gos šče Loka 07 Športni park Loka 08 Zdravstveni dom 09 Stara bolnišnica 10 Breg 11 Kapiteljska cerkev 12 Mestna hiša 13 Frančiškanski stamostan

06 03

OBMOČJE OBDELAVE

NOVE GRAJENE STRUKTURE I

T OS

03 02

BREG

IJO

Športni park Loka

lica au v e glj Pu

Športni park Portoval

K LO

I JSK

01 Programska lamela ob garažni hiši 02 Ureditev kopališča z gardeorbami 03 Športni paviljon s parkiriščem na strehi 04 Paviljon s čolnarno pod mostom 05 Nov most do Šporntega parka Loka 06 Poslovno - stanovanjski objekt s parkirno hišo 07 Nov most z galerijo v Kandiji

Z GA OST

IM NOV

ARN

sta ka ce

REKA KRKA

ijs Kand

OLN TSČ MOS

ŠMIHELSKI MOST

PORTOVAL

LER

e sprehajališč Župančičevo

ŽELEZNIŠKI MOST

NOV

KANDIJA Kandijska cesta

Re ss lov au lic a

04 09 05

Kandij ska ce sta

TEŽ KA VO DA

esta

ška c Topli

Šmihelska cesta

Lok o

STARO MESTNO JEDRO

NAD MLINI GRM

DRSKA ZASNOVA PARKA IN NOVA PROGRAMSKA LAMELA

NOV DOSTOP DO VODE Z UREDITVAMI POD MOSTOM

ZASNOVA TRIBUN

PAVILJON POD MOSTOM

POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT

UREDITEV POTI OB VODI

UREDITEV ČRPALIŠČA

PRENOVA HIŠE V GALERIJO PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

UREDITVENA SITUACIJA

M 1:2000

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.5

SITUACIJA 1:1000

UREDITEV KOPALIŠČA NA LOKI

NOVA POT OB VODI

NOVE TRIBUNE

NOVI ŠPRTNI OBJEKT S PARKIRIŠČEM NA STREHI PAVILJON POD MOSTOM I ČOLNARNA I POTAPLJAŠKO DRUŠTVO

NOVI MOST DO ŠPORTNEGA PARKA LOKA

UREDITEV NOVIH DOSTOPOV DO VODE

NOVI MOST NE MESTU NEKDANJEGA MOSTU

NADALJEVANJE IN NOVA UREDITEV POTI OB VODI

Ureditev parkirišča.

K LO

O IM

T OS

OBMOČJE A

Kaskadna ureditev nabrežji v tribune. Premik košarkaških igrišč ob tribune.

OBMOČJE B

Ureditev kopališča ob vodi z novimi dostopi do vode ter splavom.

OBMOČJE C

Ureditev igrišč, tekaške steze ter zasnova novih tribun.

OBMOČJE D

ajališče evo spreh

Župančič

Zasnova nove promenadne po pod mostom.

Ureditev čolnarne pod mostom. Ureditve sedišč ob Župančičevem sprehajačišču. LER

IJO

Paviljon pod moston je namenjen potaplaškemu društvu, shranjevanu in izposoji čolnov, ter baru. Ureditev dotopov do vode ter postavitev novih klopi ob srehajališču.

Postavitev novega mostu na mestu nekdanjega mostu.

IM NOV

Ureditve sedišč ob Župančičevem sprehajačišču, z urejenimi dostopi do vode in postavitvijo novih klopi. Z novega mosta se je možno spus na splav sredi reke. Od tu je možno v miru opazova staro mesto in Breg.

Ureditev dostopov do vode pod mostom.

Z GA OST

ST ŠMIHELSKI MO

Ureditev trga ob izteku mostu.

ŽELEZNIŠKI MOST

Ureditev parka na jasi ob garažni hiši. Urejeni prostori za piknike, otroška igila in dostopi do vode s privezi za čolne.

IJ ND

Ureditev po ob vodi ter dostopov do reke.

REKA KRKA

Prenova hiše v glarijo, ter njena navezava na nov most ter Kandijsko cesto.

LN S ČO

ARN

jska Kandi

IM NOV

PARKOVNA UREDITEV

UREDITEV KASKAD POD OBSTOJEČIM MOSTOM

Ureditve ob obsoječi stari bolnišnici. Prostor za oddih in urejen dostop do sprehajalne po .

Parkovna ureditev ob novem mostu do športnega parka Loka. Kaskadne ureditve ob vodi.

Uredi ve ob vodi ob izteku novega mostu. Prekritje in prenova obstoječega črpališča.

Kandijska cesta

Rekonstrukcija nekdanjega baročnega parka. TEŽKA VODA

Nov dostop do vode. Kaskadne ureditve ob po pod obema mostovoma. Ureditev in osvetlitev sprehajalnih po .

NAKUPOVALNO SREDIŠČE TUŠ

NOV OBJEKT OB PARKU/RESTAVRACIJE

Pot ob vodi z razglednimi ložami. Razširitev Kandijske ceste

OST

Novi objekt ob parku. Postavljen ob obstoječo garažno hišo nakupovalnega centra Tuš. Kompleks bo vseboval restavracije,kavarne, fitnes, ...

cesta

ZASNOVA NOVEGA PARKA

POSLOVNO STANOVANJSKI OBJET

UREDITEV NOVE POTI OB VODI

UREDITEV KOMUNALNEGA ČRPALIŠČA PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

UREDITVENA SITUACIJA

1:1000

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

PROGRAMSKI SKLOP A ŠPORTNI PARK LOKA

4.6

A8 A6

Ureditev športnih površin, odstranitev nekaterih nepotrebnih ograj, preplas tev in sanacija tekaške steze s tartanom.

Zasnova tribun ob tekaški stezi ter povezava prostora s potjo do nivoja novega peš mostu.

Zasnova nove pešpo ob reki. Ureditev Župančičevega sprehajališča z manjšimi ureditvami ob po in razsvetljavo, klopmi, lesenimi zalivi in dostopi do vode.

Pomik košarkarskih igrišč od vode k bregu.

Ureditev brežin v tribune.

Ureditev prostora pod mostom v skate park.

Zasnova kopališča na Loki na mestu obstoječega parkirišča, z manjšim kopališkim objektom.

Zasaditev novega drevoreda ob sprehajališču.

A10

Razširitev Župančičevega sprehajališa, odstranitev ograj, ureditev klopi ter očiščenje brega med reko in potjo.

A7 A1

A4 A2 A9

A10

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.6

PROGRAMSKI SKLOP A I ŠPORTNI PARK LOKA

UREDITEV KOPALIŠČA NA LOKI

SKATE PARK POD MOSTOM

NOVE TRIBUNE IN DREVORED

NOVA POT OB VODI

UREDITEV PARKIRANJA - ZAČETEK PEŠ CONE

NOV ŠPORTNI OBJEKT S PARKIRIŠČEM NA STREHI

UREDITEV TRIBUN OB TEKAŠKI STEZI

PAVILJON POD MOSTOM

UREDITVENA SITUACIJA

M 1:250

Ureditev sedišč ob vodi. Zasaditev novega drevoreda. parkirišča Manjši kopališki kompleks s slačilnicami in sanitarijami.

Parkirišče na strehi športnega paviljona.

Zasnova tribun ob košarkaških igriščih. Ureditev kopališča ob vodi z dostopi do vode in splavom

Skate park, nadkrije in zapre se čis lna naprava.

IGRIŠ

ČE KO

ŠARK A

Navezava mostu na obtoječo pot do Šanc.

potopni količki začetek peš cone

Ureditev tribun ob tekaški stezi. Pot nad tribunami povezuje športni park z nivojem mostu. IGRIŠČE KOŠARKA

IGRIŠČE NOGOMET

IGRIŠČE ODBOJKA

Ureditev parka na jasi ob garažni hiši. Urejeni prostori za piknike, otroška igrala in dostopi do vode s privezi za čolne. Ureditev prostora pod mostom. Zasaditev novega drevoreda.

Urejen dostop do vode pod mostom. Prostor za privez splava.

Paviljon pod mostom namenjen čolnarni in prostorom potapljaškega društva.

Ureditev sprehejališča ob vodi.

Postavitev ograje bližje igriščem, razširitev prostora sprehajališča.

Zasaditev novega drevoreda.

Dostopna rampa do nivoja mostu.

Ureditev sprehajališča in športnih površin.

urejen dostop do vode ob izteku ulice Kaskadna ureditev ob vodi. ManJše ureditve s klopmi ob Župančičevem sprehajališču.

Ureditev privezov za čolne pod mostom.

PREREZ PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

M 1:250

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

ŠPORTNI PAVILJON

PRITLIČJE 01 komunikacije 02 garderobe Ž 03 garderobe M 04 wc bar 05 wc invalidi/čis la 06 prostori za zaposlene 07 tehnični prostori/skladišče 08 športna oprema 09 bar

87,90 m2 78,60 m2 81,90 m2 47,10 m2 20,30 m2 22,10 m2 48,20 m2 48,20 m2 208,50 m2

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika kamen

10 večnamenski prostori/predavalnice 104,60 m2

kamen

OBJEKT SKUPAJ

TLORIS PAVILJONA PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

747,40 m2

M 1:250

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

PROGRAMSKI SKLOP B MOST S ČOLNARNO

Most do športnega parka Loka.

Ureditev paviljona pod mostom s čolnarno, barom in prostori potapljaškega društva.

Kaskadne ureditve ob vodi.

Zasnova parka ob stari bolnišnici.

Ureditev privezov za čolne pod mostom.

Volumenska zasnova poslovno stanovanjskega objekta z garažno hišo ob Kandijski ces .

Navezava mostu na obstoječe po v prostoru.

Ureditev po ob Kandijski ces z razglednimi ložami pro mestu.

B5 B1

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

PROGRAMSKI SKLOP B I MOST S ČOLNARNO

ČOLNARNA I PRIVEZI ZA ČOLNE POD MOSTOM

NOVI MOST DO ŠPORTNEGA PARKA LOKA

KASKADNE UREDITVE OB VODI I DOSTOP DO VODE

POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT

Žu

nč

iče vo sp re ha jal išč

4.7

Dostop na most je urejen preko klančine. Parkovna ureditev ob novem mostu do športnega parka Loka. Kaskadne ureditve ob vodi.

Ureditev čolnarne pod mostom.

Most se naveže na obstoječo sprehajalno pot, ki vodi do Šanc.

Nov poslovo stanovanjski objekt s parkirno hišo.

Kandijska cesta

Ureditev privezov za čolne pod mostom.

Paviljon pod mostom je namenjen potaplaškemu društvu, shranjevanju in izposoji čolnov ter baru.

Z mostu se je možno spus na splav sredi reke. Od tu je pogled na Breg in staro mesto.

Navezava obstoječih novih ureditev na obstoječo sprehajalno pot.

Rekonstrukcija nekdanjega baročnega parka.

Pot do športnega parka.

Kaskadne ureditve ob vodi. Dostop do reke

PAVILJON POD MOSTOM I ČOLNARNA I POTAPLJAŠKO DRUŠTVO

SPLAV NA VODI

NAVEZAVA NOVIH UREDITEV NA OBSTOJEČO POT

ZASNOVA PARKA PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

UREDITVENA SITUACIJA

M 1:500

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

PROGRAMSKI SKLOP B I MOST S ČOLNARNO

SITUACIJA

M 1:250

PREREZ

M 1:250

DET. FP

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

PROGRAMSKI SKLOP B I PAVILJON S COLNARNO POD MOSTOM

M 1:250

TLORIS

DET. FP

PRITLIČJE 01 komunikacije 02 wc M 03 wc Ž 04 wc invalidi 05 prostori za zasposlene 06 tehnični prostori/skladišča 07 tehnični prostori/skladišča 08 skladišče 09 pokrita parkirišča 10 bar 11 večnamenski prostor 12 čolnarna/skladišče za čolne

29,20 m2 18,30 m2 18,10 m2 6,20 m2 7,60 m2 37,90 m2 37,90 m2 31,40 m2 83,20 m2 116,50 m2 55,80 m2 53,50 m2

OBJEKT SKUPAJ

595,60 m2

13 zunanja terasa 14 obstoječa hiša/šprtna društva

148,00 m2 163,60 m2

PREREZ PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika asvalt kamen kamen keramika

les

M 1:250

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

KONCEPT ZASNOVE

Osnovna ideja pri zasnovi mostu je bila, da se most na sredini reke razširi, tako da se sredi vode ustvari manjši ˝trg˝, s katerega vodijo stopnice do splava pod mostom.

KONSTRUKCIJSKI PRINCIP

vzdolžni podporni zid

B1 B3

prečni podporni zid

Most je zasnovan iz dveh med seboj razmaknjenih delov, kar ustvarja željeno razširitev sredi reke.

B3 B2

nosilec

Vsak izmed dveh simetrično zrcalnih delov, premoščata razpon 55 m od brega do podpornega zidu sredi reke. Skupni razpon tako znaša 110m. B2

Osnovno konstrukcijo predstavlja nosilec, na katerega je konzolno obešena pohodna površina.

Most ima na eni stranici polno, zaprto ograjo, na drugi pa je povsem odprt, ozirom je ograja zasnovana iz stojk in jeklenic. Vsak od segmentov mosta je vpet v krajni podpornik. Na vmesnem podporniku pa ležišče nosilca omogoča vzdolžne pomike posameznega segmenta, ki nastanjeno zaradi temperaturnih sprememb.

konzolna pohodna ploskev

Nosilec (konstrukcija) je zasnovan kot prostorsko paličje, ki je na koncu zaprto z jeklom v kortenski obdelavi.

KONCEPTNA SKICA MOSTU B5

kosntrukcija je zasnovana kot prostorsko paličje

osnovni segment mostu

zamik ustvarja razširitev sredi vode

splav pod mostom

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

PROGRAMSKI SKLOP B

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA MOSTA

OSNOVNA KONSTRUKCIJA Konstrukcijo mostu predstavlja prostorsko paličje, sestavljeno iz jeklenih profilov. Trikotni nosilec zagotavlja torzijsko stabilnost, v povezavi s stranskim nosilcem (ograjo) pa ustrezno ver kalno nosilnost in togost. Da preprečimo morebitno torzijo stranskega nosilca, je pohodna ploskev dodatno zavetrovana v dveh ravninah, pohodni in poševni. Osnovni raster mostu je 2,4 metra (en člen), ki se nadaljuje vzdolž celotne dolžine enega sklopa.

PREREZ V prerezu je vidna osnovna konstrukcijska idejanosilec, na katerega je obešena trikotna pohodna ploskev. Prav tako je vidna razlika med zaprto ograjo (osnovni nosilec) in povsem odprto ograjo na drugi strani.

PREREZ PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

M 1:25

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.7

PROGRAMSKI SKLOP B

FASADNI PAS/PAVILJON POD MOSTOM / DET. FP.

PREREZ PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

M 1:25

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.8

PROGRAMSKI SKLOP C MOST Z GALERIJO C1

Novi most v Kandiji na mestu starega mostu.

Prenova obstoječe hiše na Kandijski ces v galerijo ob mostu. Galerija postane del ulice. S tem razširimo prostor za pešce ob Kandijski ces .

Sanacija komunalnega črpališča z ureditvami dostopov do vode.

Zasnova nove sprehajalne po ob reki pro mlinu. Nadaljevanje Župančičevega sprehajališča.

Razširitev Kandijske ceste. Zasnova po ob reki z razglednimi ložami.

Ureditev Župančičevega sprehajališča v park. Zasnova novih dostopov do vode. Prostor med potjo in reko se očis . Tako se ponovno vzpostavi vidna povezava z reko.

C1 C3

C6 C2

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.8

PROGRAMSKI SKLOP C

SANACIJA ČRPALIŠČA IN UREDITVE OB VODI

NOV MOST NA MESTU STAREGA MOSTU

NOVE UREDITVE OB SPREHAJALIŠČU

Nadaljevanje po ob vodi vse do novega mostu na Loko. Manjše parkovne ureditve ob vodi.

Prostor med sprehajališčem in reko se očis , zasnuje se nove ureditve in dostope do reke.

Dostop do nivoja vode s kasakdnimi ureditvami ob reki.

Klančine omogočajo neposreden dostop do reke ali pa na most.

Sanacija komunalnega črpališča. Zaelenitev strehe ter možnost dostopa na njo - pogled na Breg.

Ureditev privezov za čolne v sklopu novega mostu. Urejeni dostopi do vode.

Most je umeščen med obstoječe stavbno tkivo. Zasnova manjšega trga.

Navezava in odpiranje hiše na obrečni prostor. Prenova obstoječe hiše na Kandijski ces v galerijo. Navezava hiše na ureditve ob mostu ter na Kandijsko cesto.

Nadaljevanje Župančičecega sprehajališča. Ureditev nove sprehajalne po ob nabrežju do mlina.

GALERIJA OB MOSTU

UREDITEV PRIVEZOV POD MOSTOM

NOVA POT OB VODI PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

UREDITVENA SITUACIJA

M 1:500

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.8

PROGRAMSKI SKLOP C I MOST Z GALERIJO

TLORIS

M 1:250

PREREZ

M 1:250

Zasnova manšega trga ob dostopu na most. Dostop do vode ob klaničini.

Ob galeriji se uredi dostop do nivoja reke.

PRENOVA HIŠE V GALERIJO / PRITLIČJE 01 komunikacije 02 razstavni prostor OBJEKT SKUPAJ

Most je umeščen med obstoječe stavbno tkivo. Dostop na most je urejen preko klančine, ki je zasnovana kot manjši trg.

11,20 m2 110,40 m2 121,60 m2

Ureditev privezov za čolne pod mostom.

Dostop do vode ob klaničini.

Navezava in odpiranje glaerije pro rečnemu prostoru.

Nadaljevanje po ob reki.

Glerija nastane del ulice. S tem razširimo ozek prostor Kandijske cesta.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidrašič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.8

PROGRAMSKI SKLOP C

ČOLNARNA POD DOSTOPNO KLANČINO

PRITLIČJE 01 komunikacije 02 bar 03 prosotori za zasposlene 04 wc 05 skladišče za čolne

11,80 m2 41,40 m2 6,20 m2 11,20 m2 60,20 m2

OBJEKT SKUPAJ

130,80 m2

TLORIS PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

pran beton pran beton pran beton pran beton pran beton

M 1:250

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.9

PROGRAMSKI SKLOP D PARK OB GARAŽNI HIŠI

Zasnova programske lamele ob obstoječi garažni hiši. Program je namenjen barom in restavracijam, ki programsko dopolnjujejo nov park ob vodi.

Zasnova parka z urejenimi prostori za piknike, igrišči za otroke ter različnimi manjšimi ureditvami.

Razgledne ploščadi ob vodi s kaskadnimi ureditvami in prostori za priveze čolnov.

Zasnova kopališča na Loki.

D2 D3

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.9

PARKOVNA UREDITEV OB GARAŽNI HIŠI

OBMOČJE D

RAZGLEDNE PLOŠČADI

NADALJEVANJE POTI DO UREDITEV POD MOSTOM

Izteki po so oblikovani kot razgledene ploščadi, pod katerimi je možno priveza čolne.

Po povežejo garažo s prostorom reke. Iz parkirišča lahko tako po najkrajši po pridemo do mostu in na drugo stran reke.

Izteki po so oblikovani kot razgledene ploščadi, pod katerimi je možno priveza čolne.

Ureditev parka na jasi ob garažni hiši. Urejeni prostori za piknike, otroška ingrišača, lesene ploščadi,...

Uderitev stopnišča ob lameli. .

Uderitev stopnišča ob lameli. Povezava centa Tuš s parkom. Novi objekt ob parku. Postavljen ob obstoječo garažno hišo nakupovalnega centra Tuš. Kompleks bo vseboval restavracije,kavarne, fitnes, ...

PROGRAMSKA LAMELA OB GARAŽNI HIŠI

KOMUNIKACIJSKE VERTIKALE I POVEZAVA NIVOJA PARKIRIŠČA S PARKOM PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

SITUACIJA

M 1 : 500

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

4.9

OBMOČJE D

TLORIS LAMELE

M 1 : 500

PREREZ

M 1 : 500

Po povežejo garažo s prostorom reke. Iz parkirišča lahko tako po najkrajši po pridemo do mostu in na drugo stran reke.

PRITLIČJE 01 komunikacije 02 wc M/Ž 03 wc invalidi 04 wc zaposleni 05 prosotori / zaplosleni 06 skladišče 07 tehnični prostori

139,50 m2 81,90 m2 9,30 m2 12,30 m2 10,50 m2 22,80 m2 26,40 m2

08 bar 09 restavracija

165,40 m2 238,30 m2

10 kuhinja 11 skladišče

57,60 m2 51,20 m2

pritličje skupaj

815,20 m2

12 zunanja terasa

443,20 m2

NADSTROPJE

815,20 m2

OBJEKT SKUPAJ

Ureditev parka na jasi ob garažni hiši. Urejeni prostori za piknike, otroška ingrišača, lesene ploščadi,...

Terasa ob lameli je namenjena zunanjim sediščem barov in restavracij.

1630,40 m2

Program v lameli je vezan na park. Tu so bari, restavracije in sanitarije. Možna je izposoja opreme za piknik, ter drugih rekvizitov za akvno preživljanje prostega časa. OBSTOJEČA GARAŽNA HIŠA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

6.0

VIZUALIZACIJE

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

POGLED NA MOST IZ ČOLNA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

POGLED S KANDIJSKE CESTE

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

POGLED Z MOSTU NA BREG

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

POGLED NA MOST IZ ŽUPANČIČEVEGA SPREHAJALIŠČA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

MOST Z GALERIJO

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

ŠPORTNI PARK LOKA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

ŠPORTNI PARK LOKA

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

UREDITEV POTI OB KANDIJSKI CESTI

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

7.0

VIRI IN LITERATURA

BIBLIOGRAFIJA

AB, (1985). Reka in mesto: Ljubljanica v zgodovini, življenje na Ljubljanici, Društvo arhitektov, Ljubljana. Breen, A., Rigby, D., (1996). The new waterfront: a worldwide urban success story. Thames and Hudson, London Gobovšek, J., Knez, T., (1978). Novo mesto skozi čas. Dolenjski muzej Novo mesto. Hölzer, C., (2008). Rivescapes: designing urban embarkments. Birkhauser. Kobe, J., Novak, R., (2010). Jurij Kobe & AI., Deli mesta. Ljubljana / Parts of a city. Ljubljana. DESSA. Lečnik , M. (2007). Mesto in reka: model za oceno kakovos vidnega okolja (OKO) urbanih vodotokov v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana; Fakulteta za arhitekturo. Mušič, M., (2002). Marjan Mušič, ARHITEKTURA ZA VSE ČASE, Novo mesto in Dolenjska. Marko Mušič in Atelje Marko Mušič, Ljubljana Olaj, A., Gabrijlčič, P., Fikfak, A., (2012). Urbani obvodni javni proctor – reka kot razvojni generator. Geodetski vestnik, 56/1, 151-168. RCR Arqitects, 2007/2012, (2012). El Croqis, N. 162. El Croquis Editorial, Madrid RCR Arqitects, 1999-2003, (2003). El Croqis, N. 115/116 [III]. El Croquis Editorial, Madrid

SPLETNI VIRI: h h h h h h h h h h h

p://www.west8.nl p://www.archi zer.com p://www.rintalaeggertsson.com p://www.archdaily.com/ p://zaps.si/ p://www.landezine.com/ p://www.novomesto.si/ p://www.kamra.si/) p://www.park.si/ p://www.atelierarhitek .si/ p://www.dolenjska.net/

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012

Zahvalil se bi mentorju prof. Juriju Kobetu ter asistentu Roku Žnidaršiču, za osemletno usmerjanje pri iskanju arhitektnih misli in iskanju arhitekturnega bistva. Družini za podporo med študijem in pri vseh ostalih izvenštudijskih dejavnos h. Vsem prijateljem in projektni skupini ATELIERarhitek , ki so trpeli mojo svojeglavost tekom različnih projektov. Še posebej pa Nejcu Gazvodi, za neskončne pogovore o vsem, Juretu Kolencu za nič, ter Mojci Gabrič, ki skrbi za moje družabno življenje.

PROGRAMSKA IN OBLIKOVNA PRENOVA OBMOČJA REKE KRKE OD LOKE DO KANDIJE Z IDEJNO PRENOVO ŠPORTNEGA PARKA LOKA TER PROJEKT PEŠ MOSTU PREKO REKE KRKE

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I diplomant I Peter Plantan I mentor I prof. Jurij Kobe I somentor I Rok Žnidaršič I leto vpisa I 2004 I leto izdelave diplome I 2012