Diploma robert pra nikar by fa diploma

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

DIPLOMSKO DELO

Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani

avtor:

Robert Prašnikar

Alenka Fikfak somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik mentor:

doc. dr.

2005/2006 leto izdelave: 2013

leto vpisa:

Kazalo

Povzetek Uvod Predstavitev prostora

Geografske značilnosti Zgodovinski oris Cerkveno – upravna ureditev, Politična ureditev Gospodarstvo in obrt Demografija

Odnos do kulturne dediščine Ohranjanje kulturne dediščine Referenčni primeri; Arhitekturni posegi na območjih kulturne dediščine

Zgodovina dvorca v Dolu Erbergi Kasnejši lastniki Arhitekturna in tlorisna zasnova Parkovna kompozicija Ohranjenost kompleksa

Kulturna dediščina

Dvorec Dol

Ohranjenost objektov Ohranjenost parkovnih elementov

Poseljevanje prostora

Urejeno širjenje v prostor ali naključna rast Identiteta kraja

Predstavljivost zaznave Čutila Občutena arhitektura Raziskovanje svetlobnih učinkov

Zaznavanje

Analize

Naravne danosti Promet Morfologija Kulturna dediščina Namenska raba prostora Namenska raba objektov Morfološki vzorci Analiza parterja Zaznavna analiza Problemska karta ureditvenega območja

3 4 5 6 7 8

Projekt

9 10 11 12 13 14 16 17 18 19 20 22 24 25 29 32 33 34 35 36 37 38 39 42 43 44 45 46 47 48 49 51 53 55

Koncept Urbanistična zasnova Arhitekturna zasnova Uporabljeni material Urbanistična ureditev Dvorec z vstopnim parkom Razgledni stolp in paviljon sestavljivega pogleda paviljon tipa in sluha

m 1:500 m 1:500 m 1:500

Arhitektura paviljonov

paviljon sluha načrti paviljon sestavljivega pogleda načrti paviljon tipa paviljon tipa_načrti konstrukcijska zasnova tloris temeljev tloris tloris strehe prerez A_A prerez B_B fasade detajl01_stik dveh stenskih elementov detajl02_stik strešnega in stenskega elementa Arhitektura vertikale - razgledni stolp referenčni primeri razgledni stolp_načrti konstrukcijska zasnova tlorisi prerez A_A fasade fasadni pas stolp in dvorec z zahoda stolp in dvorec z vzhoda Prostorki prikazi paviljoni razgledni stolp

Zaključek Zahvala Viri

m 1:2000

Literatura Slikovno gradivo

Kontakt

m 1:25 m 1:25 m 1:25 m 1:25 m 1:25 m 1:100 m 1:2 m 1:2

m 1:50 m 1:100 m 1:200 m 1:15 m 1:200 m 1:200

56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 91 92 93 94 95 96 100 102 103 104 105 106

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Povzetek Občina Dol pri Ljubljani meji na Mestno občino Ljubljana na njenem vzhodnem robu. Kot primestna občina je zelo izpostavljena selitvenim migracijam, ki privedejo do številnih morda celo nepričakovanih situacij pri urejanju in rabi prostora. Z nalogo poizkušam izpostaviti določena vprašanja, za katera menim, da si zaslužijo obravnavo in konkretne rešitve. Velik poudarek je tako namenjen prosti souporabi prostora, blagemu pristopu k povezovanju različnih profilov prebivalstva, zaznavi prostora in materiala, ravnanju s kulturno dediščino ter krajino in kvalitativni presoji prostorske identitete vzhodnega roba ljubljanske kotline. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Uvod Podeželje pri velikem odstotku Slovencev predstavlja model idealnega življenjskega okolja. Ali k temu pripomore pregovorna navezanost na zemljo, posameznikove potrebe ali pa je to zgolj potešitev želja, da se prebivalstvo znebi mestne »kletke« in zaživi v naravi, je namenoma prepuščeno razmišljanju vsakega posameznika in njegovi presoji. Vzporedno s tem se je tudi podeželje kot nekakšen organizem moralo spremeniti in prilagoditi na te čase. Spreminjajo se transport, tehnologija, naselja, družba ... Marsikateri življenjski dejavnik se je spremenil in zatorej je primerno vprašanje, ali so se tudi želene vrednote bivalega okolja spremenile, izgubile ali so samo do neke mere zapostavljene. Določeni deli so vendarle ostali razmeroma nedotaknjeni oz. nespremenjeni in bi v svoji izčiščeni obliki lahko predstavljali skupno točko vseh in pripomogli k prepoznavnosti in poistovetenju. Podajanje teh elementov v neki novi, predrugačeni obliki z namenom doseči širši družbeni vpliv in ne samo iskanje kratkoročnih ciljev, večinoma ekonomskih, v viziji za sedanje in prihodnje uporabnike prostora ni podvrženo nekemu splošnemu predpisu. V tem smislu je ohranjanje oz. osmišljenje kulturne dediščine in njenega stavbnega fonda lahko v veliko pomoč. Pričakovanje po totalnem konservatorstvu bi bilo iluzorno, ampak določeni gradniki preteklosti so nam lahko v oporo pri ponovni vzpostavitvi pristnega stika s prostorom ... Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

SLIKA01: pogled na dolsko dolino z Vrha nad Dolskim

Predstavitev prostora »Kje stoji dolska graščina. Graščina Lusttal, kranjsko ime Dul, stoji na Gorenjskem, dve milji stran od glavnega mesta Ljubljane. Od kod tako ime: Svoje ime je dobila od lepe lege in pokrajine, ki pravo veselo dolino napravlja knežjo. To pove tudi kranjsko ime Dul, kakor se po nemško pravi Thal in izvira iz istega korena. Prijetna okolica graščine. Graščina stoji na ravnem v dobrodejnem kraju; ima lepo obdelane njive, kristalno čiste studence, razno sadje in še več drugih užitkov. Tu je sotočje štirih rek. Takoj zraven teče tako imenovana Ljubljanica v Savo, kateri se pridružita tudi Kamniška Bistrica in Besnica, tako da torej Sava tu pije te štiri reke.« Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1696

Predstavitev prostora Geografske značilnosti

osrednjeslovenska statistična regija

občina

Dol pri Ljubljani vir:

GURS

Moravče Domžale

Ljubljana

Litija Dol pri Ljubljani

1km

2km

Dol pri Ljubljani leži v osrednji Sloveniji, natančneje na vzhodnem robu ljubljanske kotline. Meji na občine Ljubljana, Domžale, Moravče in Litija. Občina Dol pri Ljubljani je sestavljena iz vasi Beričevo, Brinje, Dol, Dolsko, Kamnica, Kleče, Klopce, Križevska vas, Laze, Osredke, Petelinje, Podgora, Senožeti, Videm, Vinje, Vrh, Zaboršt, Zagorica in Zajelše. Vse vasi, razen Laz, ležijo severno od Save. Dolinske vasi so razprostrte na savskih terasah, ob katerih se počasi vije reka. Za prvo skupino teras ob Savi so značilni nizki, neizraziti pregibi z rečnimi rokavi in opuščenimi strugami (prodi). Naslednjo skupino teras predstavljajo gozdovi (boršti), travniki in logi. Na najvišjih terasah, ki so hkrati najbolj oddaljene od današnje struge reke, se nahajajo že prej omenjene vasi. Nad terasami se dvigujejo griči in hribi Posavskega hribovja, ob vznožjih katerih se prav tako pojavljajo poselitvene strukture od Vidma do Senožeti. Tako je celotno območje omejeno z janškimi hribi in Savo na jugu ter Posavskim hribovjem na severu in vzhodu. Reka Sava je pomemben gradnik naravnega okolja in je imela pred regulacijo struge v 19. stoletju bistveno drugačen tok in je redno poplavljala večino ravnice na tem področju. Sitematična regulacija Save (v njo se pri Podgradu izlivajo Ljubljanica, Besnica in Kamniška Bistrica) in vseh njenih manjših pritokov (številni hudourniki in potoki iz bližnjih hribov) je pripomogla k znantemu izboljšanju rodovitnosti obdelovalnih površin, kar je posledično prineslo tudi večjo stopnjo poselitve. Hribovite predele povečini pokrivajo gozdovi, s posameznimi čistinami, ki so bile primerne za poselitev. Najvišje ležeča vas je Križevska vas s 585 metri nadmorske višine.

Predstavitev prostora Zgodovinski oris

SLIKA02: Savo Fluvio, rimska postojanka na sotočju Save in Ljubljanice

SLIKA03: dolska dolina na Jožefinski vojaški karti po letu 1763

Večina vasi leži ob življenjsko pomembnih rekah ali na ugodni prometni legi, zato so bili ti kraji naseljeni že v pradavnini. Na nekaterih vzpetinah so našli ostanke prazgodovinskih gradišč (Ajdovščina nad Selom pri Ihanu, Učakarjevo gradišče nad Podgoro pri Dolskem, Gradišče nad Križevsko vasjo in gradišče na hribu nad cerkvijo Sv. Helene). Na Ajdovščini nad Zaborštom so našli stare okope, žarne grobove in talilnico železa. V Klečah so našli kamnito sekiro, v Lazah pa grobišče. Ob gradnji industrijsko obrtne cone v Dolskem so v letih 2007 in 2008 predhodno opravili arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili ostanke naselbin iz mlajše kamene, bakrene in bronaste dobe. Iz rimskega obdobja so na obravnavanem območju našli ostanke kastela Sava Flavia na sotočju Ljubljanice in Save. Odkrito grobišče iz tistega obdobja med Dolom in Senožetmi, v katerem naj bi bilo po nekaterih ocenah do 400 grobov, pa še ni docela raziskano. Ljubljansko Posavje je bilo v primerjavi z ostalim obrobjem Ljubljane neprimerno gosteje poseljeno in s tem tudi pomembnejše za razvoj ljubljanske mestne naselbine. Vzrok za to je v pomembni legi, ki so jo imele vasi sedanje občine Dol že pred stoletji. Zgodovinarji in arheologi domnevajo, da naj bi tod mimo tekla stara rimska cesta med Vrhniko, Emono in Celjem. V srednjem veku, ki ga pojmujemo za dobo fevdalizma, so se v slovenske dežele naselili Slovani in se ustalili na opustelih ravninskih področjih, ki so prej pripadali Rimljanom. Zaradi širine rečnega toka Save je bilo nepoplavnih ravnic zelo malo in zato so bili ti kraji zelo redko poseljeni. V 10. stoletju se je začela stalnejša kolonizacija neposeljenih in neobdelanih ravnic v osrednji Sloveniji s strani nemških in avstrijskih plemičev in škofov, ki so ta zemljišča dobili v dar od nadoblastnikov. Tako so si širše obravnavano območje v 11. stoletju najprej podjarmili Weimar-Orlamundi, ki so jih v 12. stoletju nasledili Andehsi. Iz tistega časa velja omeniti še družino Spanheimov, ki so znatno pripomogli k izboljšanju življenja. Prvič se ti kraji omenjajo v 13. stoletju, ko je Ulrik III Spanheim s kostanjeviško listino dodelil posest v Dolu nemškemu viteškemu redu, ki jim ga je nepravično odvzel Henrik Staloke. To listino so v dokaz zapečatili in dali hraniti v ljubljansko komendo, danes pa se nahaja v arhivu Nemškega viteškega reda na Dunaju. Takrat se omenja Dol (Tal) kot celotno geografsko območje doline. Tudi v kasnejših obdobjih ti kraji niso bili odmaknjeni od kulturnega in gospodarskega dogajanja v deželi. Še v drugi polovici 19. stoletja se je namreč ves tovorni promet odvijal s čolni in splavi po reki Savi, ki je imela strugo bližje naselbinam kot dandanes. Tako so se pri številnih domačijah ukvarjali z gostinstvom, postavljeni so bili številni pristani za splavarje, ki pa so z izgradnjo železniških tirov med Celjem in Ljubljano leta 1849 počasi začeli izgubjati na veljavi in uporabnosti vse do začetka 20. stoletja, ko je tovrstni promet dokončno popolnoma zamrl. Železnica je do prihoda avtomobilskega prometa omogočala tovorni in potniški promet. Med drugo svetovno vojno so Nemci zgradili železniško povezavo med Dolskim in Šentvidom na relaciji med Ljubljano in Zidanim Mostom. To traso so po vojni odstranili, na njenem mestu pa zgradili Zasavsko cesto, ki pomeni glavno povezovalno prometnico med Ljubljano in Zasavjem in hkrati zmajšuje tranzitni promet skozi vse vasi ob stari cesti, katere trasa poteka vzporedno z njo.

Predstavitev prostora Cerkveno - upravna ureditev V najzgodnejših oblikah župnijskih organizacij pri nas je bilo na Gorenjskem pet pražupnij pod nadzorstvom Ogleja s konca 8. stoletja. Ena izmed njih je bila tudi pražupnija nadangela Mihaela v Mengšu. Župnija Sveta Marjeta v Dolu je vse do leta 1262, ko se je izločila kot samostojni vikariat, spadala pod mengeško pražupnijo. Leta 1267 pa je postala samostojna župnija. V 18. stoletju so župnije na Kranjskem spadale pod ljubljansko nadškofijo, stiški arhidiakonat in goriško nadškofijo. Pod stiško upravo je spadalo celotno območje vzhodno od Ljubljane. Današnje ozemlje občine je, po jožefinskih reformah s konca 18. stoletja, razdeljeno na dve župniji Sv. Marjeta v Dolu in Sv. Helena v Dolskem.

Politična ureditev SLIKA04: Dol pri Ljubljani med obema vojnama

S prvo obsežnejšo širitvijo lokalne samouprave v Republiki Sloveniji je bila leta 1995 ustanovljena občina Dol pri Ljubljani. Podobna upravna oblika je obstajala že v 19. stoletju, saj je takratna občina Dol pod okrajnim glavarstvom Kamnika, obsegala še vasi Videm, Zaboršt, Zajelše, Podgora, Kleče, Beričevo, Brinje, Dolsko, Klopce, Senožeti, Vinje in Laze. Po razpadu Avstro-ogrske monarhije sta bili ustanovljeni občini Dol in Dolsko. Med drugo svetovno vojno je bila reka Sava ločnica med nemško in italijansko okupacijsko cono. Severni del je pripadal Nemcem, južni pa Italijanom. Mejni prehod je bil vzpostavljen na črnuškem mostu. Leta 1943, po kapitulaciji Italije, pa je celotno območje prešlo pod nemško nadzorstvo. S koncem vojne leta 1945 so nastale tudi nove politično-upravne enote. Tako so nastale občine Dolsko, Črnuče in Polje. Leta 1961 so po ponovni reorganizaciji ljudske oblasti združili več manjših občin v večje in vzhodni del današnje občine je bil dodeljen v občino Ljubljana Moste-Polje, zahodni pa v občino Ljubljana Bežigrad. S tem je celotno območje pripadalo mestu Ljubljana. Razdelitev katastrskih občin temelji na franciscejskem katastru iz leta 1825, večina pa jih je bilo dokončno oblikovanih do leta 1868. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Predstavitev prostora Gospodarstvo in obrt SLIKA05: Pletarji iz Dola

SLIKA06: brod v Dolskem po letu 1945

Gospodarska in kulturna jedra so se nahajala ob cesti med Šentjakobom in Senožetmi. Kulturna domova stojita v Dolskem in Beričevem. V vsaki izmed vasi na tej osi so bile vaške gostilne in trgovine. Večino slednjih so morali zapreti zaradi njihovega omejenega prostora in racionalizacije poslovanja. Ljudje so se v preteklosti povečini ukvarjali s poljedeljstvom in živinorejo. Do prve svetovne vojne so gojili večinoma žita, kasneje pa jih je začel izpodrivati krompir in ostale povrtnine. Zahodni del občine še dandanes predstavlja pomembno preskrbovalnico za Ljubljano. Na vzhodu, natančneje v Vinjah, pa so se veliko ukvarjali s sadjarstvom in avtohtono vinsko trto. Razširjene so bile tudi številne domače obrti, ki so predstavljale dodatni zaslužek. Na Mlinščici je bilo 14 mlinov in žag, ki pa so z industrializacijo in prihodom železnice izgubili svoj pomen. Poznane so pletilje slamnatih kit, jerbasov in košar iz vrbovega šibja, številni kolarji, kovači, mizarji, fužinarji, čebelarji in drugi. Brodarji na Savi so omogočali dostop večine prebivalcev do železniške povezave z Ljubljano. Brod v Dolskem je zaradi naraščajočih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter izgradnje mostu, dokončno prenehal delovati leta 1966. Teh krajev se ni izognil razmah industrije ob koncu 19. stoletja. Od takratnih obratov se je ohranila tovarna barv JUB s skoraj 140-letno tradicijo obratovanja.

Predstavitev prostora Demografija

št. prebivalcev

Graf : Gibanje števila prebivalcev skozi čas

5342

5000

4402

4000 3764

3000 2620

2523 2346

2293

2000

1000

1880

1860 število prebivalcev

1900

1920

1940

1960

1980

2000

leto vir:

Demografski kazalniki so na ravni občine vzpodbudni. Število prebivalcev se je v zadnjih 150 letih več kot podvojilo (5.342 prebivalcev). To dejstvo gre pripisati številnim dejavnikom. Lega ob večjem mestu, ugodno bivalno okolje, razvoj infrastrukture, dostopnost in širjenje družbenih dejavnosti so le nekateri izmed njih. Po podatkih, ki so dosegljivi na straneh Statističnega urada RS, je gostota prebivalstva v letu 2010 znašala 162 oseb/km² (slovensko povprečje znaša 101 osebo/km²). Letni skupni prirast prebivalstva, ki je sestavljen iz naravnega in selitvenega prirasta, je znašal +20,6 ‰ (republiški +1,6 ‰). Povprečna starost prebivalca znaša 38,5 let, kar je 3 leta manj od republiškega povprečja. Delovno aktivno prebivalstvo predstavlja 63,6 % delovno sposobnih ljudi, od tega jih kar 82,2 % spada med dnevno delovno migracijo, ki se na delo vozijo v sosednje občine. Na občinskem nivoju je vzpostavljeno vrtčevsko in osnovnošolsko izobraževanje z devetletno Osnovno šolo Janka Modra. V njenem okviru deluje šolska knjižnica, splošna knjižnica (v določenih oblikah in zbirkah je na tem prostoru obstajala že sredi 19. stoletja) pa spada pod okrilje Mestne knjižnice Ljubljana. Za družbeno udejstvovanje prebivalstva in ohranjanje starih običajev je v občini od nekdaj delovalo veliko društev in prosvetnih organizacij. Hranilnica in posojilnica, strojna zadruga, vrtnarsko in sadjarsko društvo, krajevne kmečke zveze, bralno društvo, sokolsko društvo, čebelarsko društvo, katoliško izobraževalna društva, številna gasilska društva in mnoga druga, ki še dandanes v takšni ali drugačni organizacijski obliki bogatijo življenje na podeželju.

Statistični urad RS

Kulturna dediščina SLIKA07: Sedanjost med preteklostjo in prihodnostjo

Kulturno dediščino predstavljajo vsi viri in dokazi, ki pričajo o človeški kulturi in zgodovini in jih ne razlikujemo po nastanku in ohranjenosti. Pomenijo pomembno vez med preteklostjo in sedanjostjo, hkrati pa orisujejo razmerje človeka do okolja in oblikovanja v njem, saj je večino posegov človek načrtoval v sozvočju z naravo oz. poizkušal naravne danosti izkoristiti za svoj razvoj. Tako je večkrat tudi naravno okolje samo del kulturne dediščine (ne nujno zavestno in namensko oblikovano v parke in drevorede) ampak v obliki kulturne krajine, katere vpliv na človeka ni nezanemarljiv. Kulturna dediščina nam med drugim odkriva tudi življenjske sloge in navade iz preteklosti. Velik del te dediščine se širi iz generacije v generacijo, pa najsi gre za kulturo bivanja, prehranjevanja, oblačenja, gostoljubja, veseljačenja, gospodarjenja itd. Ob zavedanju dejstva, da sedanjost predstavlja le skupno točko preteklosti in prihodnosti, je proces predajanja in nastajanja nove kulturne dediščine stalen, hkrati pa nam ob večji časovni distanci omogoča več objektivnosti pri vrednotenju le-te, kar pripomore h kvalitativnemu preskoku pri podajanju dediščine našim zanamcem. Področje kulturne dediščine je razdeljeno na: - snovno (materialno): stavbna in arheološka dediščina, kulturna kra jina, premična dediščina in zbirke; - nesnovno (nematerialno): v obiki običajev in vrednot, ki prehajajo iz roda v rod.

Kulturna dediščina Odnos do kulturne dediščine

SLIKA08: Restavratorska ladjedelniška delavnica v sklopu Viking ship museum-a v Roskilde-ju na Danskem

Velik poudarek pri pomenu kulturne dediščine ima poleg vseh zakonskih regulativ na tem področju tudi sam odnos ljudi do svoje lastne preteklosti. Tako etnolog Janez Bogataj (1992) razvrsti odnos ljudi do dediščine v štiri skupine. To so romantični, kapitalistični, negativni in strokovni odnos. Najbolj razširjen je romantičen odnos, ki velikokrat temelji na pretirani nostalgiji, hkrati pa v vsakem pojavu išče nekaj izvirnega in svojstvenega. To večkrat privede do napačnega in nestrokovnega prezentiranja dediščine. Na primer pretirano poudarjanje ruralnega, pogosto privede do zmanjšanja same vrednosti vsega, kar prihaja iz omenjenega okolja. Med bogatejšim slojem družbe je zelo razširjen kapitalistični odnos, ki pa ima tako negativne kot tudi pozitivne lastnosti. Velikokrat pripomore k ohranjanju dediščine, bodisi zbirk, objektov ali arhivov, kar je vsekakor pozitivno. Nemalo pa je primerov, ko kapital omogoča nadaljnje bogatenje s siromašenjem dediščine. Tako je razširjeno trgovanje, preprodajanje in izvažanje določenih del, ki so nato deležni neprimernih restavratorskih in adaptacijskih posegov. Dediščina predstavlja le vrsto naložbe brez osebne vrednosti in hkrati z neustrezno umestitvijo izgublja pomen. Plod takega ravnanja so večkat nepoenotene in neprimerno prezentirane zbirke in objekti. S širšim družbenim gibanjem je povezan negativni odnos do dediščine, ki je večkrat rezultat zanikanja prejšnjih obdobij. Pri posamezniku je lahko vzrok za to zavračanje svojih prednikov zaradi določenih slabih izkušenj, ki jih vežejo na njih. V družbi pa dediščina dobi negativni prizvok zaradi dolgotrajnih procesov obdelovanja in ravnanja s kulturno dediščino (javno mnenje o arheologih in ostalih strokovnih službah s tega področja) ali pa iz politično-ideoloških vzgibov. Najprimernejši je strokovni odnos, ki temelji na interdisciplinarnosti in omogoča sistematično odkrivanje, raziskovanje, dokumentiranje in varovanje, hkrati pa se dediščini preko primerne prenove in prezentacije dodaja nove programe, ki omogočajo nadaljnje sobivanje dediščine s prihodnostjo. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Kulturna dediščina Ohranjanje kulturne dediščine

SLIKA09: Poljske poti predstavljajo pomemben gradnik pri prepoznavi dediščine kulturne krajine

V terminu ohranjanje kulturne dediščine, ki je nadpomenka varstva in zaščite kulturne dediščine, so zajeti vsi ukrepi, dejanja in postopki, ki omogočajo zavarovanje, ohranjanje in programsko umeščanje kulturne dediščine. Pravne predpise urejajo država in občine, ki omogočajo delovanje same stroke in posledično zagotavljajo interdisciplinarno umeščanje dediščine v prostorske, razvojne, planske in izvedbene načrte ter skrbijo za primerno sodelovanje med njimi, lastniki dediščine in širšo zainteresirano javnostjo. Ohranjanje se tako deli na: - razvijanje politike in stategije varstva, - zagotavljanje kakovosti varstva in nadzor nad njim, - analiziranje učinkov varstva in oblikovanje varstvenih standardov, - določanje zahtev za izvedbo varstva, - pripravljanje in vodenje izvedbenih projektov, - izvajanje posegov na dediščini, - stalno upravljanje dediščinskih celot. Pojem varstvo dediščine vključuje delovanje vseh služb, zavodov, nevladnih ustanov in društev, ki delujejo na področju varovanja dediščine. Skupen cilj vsem je razširjanje pomena in vpliva dediščine na čim širši krog ljudi. Tako se počasi zavedanje o njihovem delovanju spreminja od prvotno strogega, ki naj bi zagovarjal fizično ohranitev dediščine navkljub vsem spremembam, do nekega mehkejšega pristopa pri revitalizaciji dediščine, ki omogoča večjo fleksibilnost za razvoj kraja ali regije skozi programske dopolnitve. Pogosto tako predstavlja izhodiščno točko za medgeneracijsko družbeno sodelovanje, trajnostni razvoj podeželja, turizma ... Njihove naloge so predvsem: - določanje varstvenih pogojev in soglasij v upravnih postopkih, - razvoj politike in strategije varstva, - vodenje konservatorskih projektov, - zagotavljanje in nadzor nad konservatorskimi deli, - analiza rezultatov in predpis standardov, - upravljanje objektov in območij. Za lažje snovanje primernih posegov v območja s kulturno dediščino je potrebno sodelovanje več strok ter poglobljeno znanje o predmetu prenove ter primernih načinih prenove. Z namenom primernega podajanja lastne preteklosti našim zanamcem je bilo sprejetih nekaj mednarodnih dokumentov o ravnanju s kulturno dediščino. Med njimi je ena izmed pomembnejših Beneška listina (1964). V enem izmed svojih členov razširi termin kulturnega spomenika ali njegovo območje ne samo na določena zaščitena arhitekturna dela, temveč pod tem pojmom prizna tudi različne urbanistične in ruralne zasnove, ki so prispevale k napredku. S tem so priznali pomembno vlogo ne samo preverjenim kakovostnim umetninam, ampak tudi preprostejšim pojavom v prostoru, ki so odločilno pripomogli k razvoju družbe. Predpisujejo tudi interdisciplinarnost in znanstveno dokazljivost tehnik za dosego primernosti postopka prenove. V primeru določenih nejasnosti ali domnevanja je lahko končni rezultat oziroma njegova avtentičnost vprašljiva, hkrati pa je narejena škoda velikokrat večja, zato se v takem trenutku postopek restavriranja zaključi. POVZETO PO: ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE RS, BENEŠKA LISTINA (1964)

Kulturna dediščina Referenčni primeri arhitekturni posegi na območjih kulturne dediščine

SLIKA10 in 11: Prezentacija ostankov rimskodobne vile z razstavljenimi arheološkimi eksponati; Marte.Marte Architekten; Feldkirch, Avstrija; 2008;

SLIKA12 in 13: Lapidarium, ostanki starokrščanske krstilnice kot del razstavnega prostora; Randić&Turato; Novigrad, Hrvaška; 2006;

SLIKA13 in 14: Muzej Kolumba, muzejska zgradba se razrašča iz ostalin sakralnega kompleksa; Peter Zumthor; Koln, Nemčija; 2007; Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

SLIKA15, 16 in 17: Nadstrešnica nad arheološkimi izkopaninami; Oton Jugovec; Otok pri Dobravi, Slovenija; 1973;

SLIKA22: Prenova Škrateljnove domačije

SLIKA18 in 19: Pošta in trgovina v Vremskem Britofu; Skupina Kras; Vremski Britof, Slovenija; 1978;

SLIKA20,21: Prenova Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev; Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Teja Savelli; Divača, Slovenija; 2011;

16 izsek iz:

Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Dol pri Ljubljani ZVKD, OE Ljubljana, 2008

Splošni varstveni režimi: Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja. Z možnostmi, ki jih ima na razpolago, lahko preprečuje njeno poškodovanje, propadanje ali uničenje. Zahteve varstva kulturne dediščine se vključujejo v prostorsko načrtovanje tako, da se upoštevajo: varstveni režimi iz aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, varstveni režimi za vso evidentirano kulturno dediščino in njeno vplivno območje, presoje vplivov na kulturno dediščino. Varstveni režimi so posplošeni na tip dediščine ( arheološka, stavbna, memorialna, naselbinska, vrtnoarhitekturna, dediščinska kulturna krajina, zgodovinska krajina, posebni tipi ). Iz Evidence kulturne dediščine je razvidno, kateri tip varstvenih usmeritev oz. varstveni režim velja za posamezno enoto dediščine. Za posamezne (večje) enote lahko velja tudi več varstvenih režimov (npr. za območje določenega gradu lahko veljajo režimi za stavbno, vrtnoarhitekturno, arheološko dediščino, ipd.). Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine: - kulturna dediščina se načeloma varuje in ohranja na mestu samem (in situ); - varuje se tudi ustrezno veliko območje okoli dediščine, z namenom preprečitve neposrednih ali posrednih negativnih vplivov na dediščino; - na objektih ali območjih dediščine niso dovoljeni tisti posegi ali takšni načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in njihovo materialno substanco, ki jih nosi; - možno so tisti posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti. Za kakršnekoli posege v enote kulturne dediščine - vključno z vzdrževalnimi deli, ki bi lahkop povzročili spremembo videza (npr. barve) ali materialne substance dediščine (npr. novi materiali) - je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje (45. – 46. člen ZVKD, Ur. list RS, št. 7/99).

Režim za varovanje stavbne dediščine Zlasti se varuje: - tlorisna in višinska zasnova (gabariti); - gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova; - oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barvo, detajli itd.); - funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru; - komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb); - prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih, znamenjih itd). Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin. Stavbno dediščino zaradi boljše preglednosti delimo na: - profano (podeželske, mestne in trške stavbe), - sakralno (cerkve, kapelice, znamenja), - sakralno-profano (samostani, župnišča). V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi, raziskovalnimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega programa za spomenik. Usmeritve smiselno veljajo tudi za določene oblike tehniške dediščine (območja, stavbe, skupine stavb, naprave itd.), ki pričajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehnične kulture v Sloveniji.

Dvorec Dol Evidenčna številka dediščine: 103 Dol pri Ljubljani, Dvorec Dol; tip: profana stavbna dediščina; obseg: območje; gesla: dvorec s parkom, razvalina, paviljon, javni spomenik, hlev, kolarnica; opis: razrušen baročni dvorec s parkom z drevoredi;

Primeri stavbne dediščine v Dolu: SLIKA23: cerkev Sv. Marjete v Dolu

SLIKA24: hiša v Dolu št. 15

SLIKA25: hiša v Dolu št. 21

SLIKA26: vas Dol

prvotna stavba 1698-1716 predelana v štiritraktni dvorec, prenova 1762-65 pripisana L. Pragerju. Park preurejen 1794 – 1800, ohranjena vrtna paviljona in spomenik (F. Coconi), baročna kolarnica in hlev. datacija: druga polovica 16. stol.; prelom v 17. in 18. stol. 1698-1716, druga polovica 18. stol.; druga četrtina 19. stol. (1827-1831) naselje: Dol pri Ljubljani lokcija: park z dvorcem leži južno od ceste in severno nad rečno strugo Save blizu izliva Ljubljanice varstvo: stavbna dediščina kategorizacija varstvenega režima: varovanje v prostorskih aktih sdp: enota je valorizirana na seznam za SDP (spomenik državnega pomena) vir:

Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, www.giskd.situla.org/

Dvorec Dol Zgodovina dvorca SLIKA27 in 28: bakroreza iz Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske s prikazom gradu Sostro (ostreberg) in Dol (lustal)

Nastanek graščine v Dolu je povezan s plemiško družino Gallenberg. Bili so naseljeni na gradu Osterberg (Sostro), vendar so leta 1540 dali pozidati dolsko graščino, ki je za razliko od Osterberga postavljena na ravninski in z vodo bolj bogati svet. V slikovnem gradivu imajo zaznačen ostanek Gallenbergovega grba s kraticami A.V.G.Z.O. 1540 (Aleksander von Gallenberg zu Osterberg). Zadnji izmed moških potomcev Gallenbergov (Jurij Plemeniti) je leta 1562 padel v boju s Turki pri Bihaču. Tako je nasledstvo prevzela Uršula Gallenberg, ki se je poročila z avstrijskim plemičem Pavlom Raspom in istega leta (1562) v skladu s tedanjimi običaji graščino prevzamejo Raspi. Zadnji izmed članov družine Rasp, ki si je lastila dolsko graščino, je bil Janez Boltežar. Ta je graščino prodal Janezu Danijelu Erbergu, ki je bil potomec plemičev Erberjev s kočevskega. S prihodom omenjene dinastije je dvorec v Dolu doživel svoj razcvet. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Dvorec Dol Erbergi SLIKA29: Jožef Kalasanc Erberg

Erbergi so bili vplivna družina na Kranjskem in so s svojim znanjem, mecenstvom, zbirateljstvom, založništvom in preudarnim gospodarjenjem s svojim premoženjem širili svoj vpliv po cesarstvu. Številni člani družine so bili vplivni državni uradniki, pisci poučnih knjig, sposobni pravniki, filozofi, visoki cerkveni predstavniki in misijonarji. Svoj višek je družina doživela praktično pred svojim zatonom z nastopom Jožefa Kalasanca Erberga, ki je graščino in celotno posestvo podedoval še kot mladoleten. Na Dunaju je doštudiral državljansko in nemško državno pravo. Poročen je bil z Jožefino, ki je pripadala dinastiji Attems z goriškega. Združitev obeh družin je pomenila dodatno krepitev ugleda Erbergov in tako je leta 1808 Jožefina postala vzgojiteljica cesarjevih otrok na Dunaju. Kmalu zatem je baron Erberg postal vzgojitelj in mentor tedanjega prestolonaslednika Ferdinanda. Med obdobjem francoske nadoblasti in Ilirskih provinc je bil Jožef eden izmed resnih kandidatov za guvernerja le-teh. Po izteku službovanja na cesarskem dvoru sta se vrnila na svoje posestvo v Dolu, kjer je Jožef nadaljeval z zbiranjem umetnin in rastlinja z vsega sveta. Tako se je v tem času posvetil urejanju graščine in parka z drevoredi, ki je takrat predstavljal izpeljanko francoskih cesarskih vrtov na Kranjskem. Svojevrstno potrditev lastnega dela je doživel z obiski avstrijske cesarske družine. Najprej ga je leta 1819 obiskal varovanec Ferdinand, nato pa leta 1821 ob velikem kongresu v Ljubljani, še cesar Franc I. s cesarico Karolino. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Dvorec Dol Kasnejši lastniki SLIKA30: Stebrišče v notranjem stopnišču

SLIKA31: Zahodno pročelje dvorca med obema vojnama

S smrtjo Jožefa Kalasanca Erberga (1843) se je bližal tudi zaton družine Erberg in graščine v Dolu. Njegovi potomci, ki so se tudi šolali v najboljših ustanovah, niso pokazali smisla za gospodarjenje in tako je leta 1847 posest pripadla Attemsom, ki graščine niso vestno oskrbovali. Leta 1882 jo je kupil Fran Povše, kmetijski svetovalec in politik, ki pa navkljub svojemu entuziazmu ni bil sposoben finančno obvladovati tolikšnega kompleksa. V kasnejših letih so se na posestvu zvrstili številni lastniki (Palme 1895-1900, baron von Sternfeld 19001906, Fajdiga in Bartol 1906-1909) in nato ponovno Fran Povše do svoje smrti leta 1916. Nasledili so ga njegovi otroci Evgen, Amalija, Ema, Mercedes in Erna, ki so se poročile z dr. Pogačnikom, z majorjem Globočnikom, s sodnikom Šinkovcem in inženirjem Krajcem. Med obema vojnama so severni trakt graščine uporaljali za ljudsko šolo. Leta 1944 pa so partizani zaradi bojazni, da bi jo lahko uporabili Nemci sebi v prid, graščino požgali. Tako graščina od takrat naprej propada, razen severnega dela, kjer je bila nekoč ljudska šola; ta je z nakupom novega lastnika (g. Koprivnikar) deležen prenove. Ostali lastniki dvorca oz. stavb v nekdanjem kompleksu so Bogomila Rabb, Jožef Demšar, Iva Leskovec, Helena Šinkovec Leskovec (lastniki preostanka dvorca in dvorne posesti v idealnih deležih), Taras in Ivona Bajrami (del gospodarskega poslopja so si preuredili v bivalnega), občina Dol pri Ljubljani pa je lastnica Erbergovih Pavilijonov, katere večinoma koristi za kulturne prireditve. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Tlorisi dvorca v Dolu

Dvorec Dol

Tloris pritličja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

glavni vhod

arhiv

vrtnarjeva soba soba za služničad kuhinja shramba shramba vhod na vrt

11 14

soba kuharic soba služabnic klet

vhod z vaške strani kolarnica notranje dvorišče z arkadami

Tloris 1. nadstropja: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Arhitekturna in tlorisna zasnova

predprostor

svečana dvorana salon kabinet gospodovi sobi knjižnica

kapela garderoba gospodične

soba spletične soba gospodične spalnica

kabinet hodnik

Tloris 2. nadstropja:

Tloris strehe:

0 1m

10m vir:

O sami začetni zasnovi graščine ni veliko znanega. Najstarejši opisi graščine so delo Janeza Vajkarda Valvasorja, grafično pa upodobljeni na Mungerstorffovi risbi iz leta 1689. Valvasor najprej opiše samo lokacijo graščine kot prijetno, saj graščina stoji na ravnem in dobrodejnem kraju, kjer Sava »pije« Ljubljanico, Kamniško Bistrico in Besnico. Sam objekt graščine naj bi bil skromnejše narave, enonadstropen. Pred grajskim poslopjem so stali gospodarski objekti, na sliki pa je lepo vidna lipa, ki se je bohotila na sredini dvorišča. Upoštevati je treba, da Valvasorjeva kronika sovpada s časom, ko so dolsko graščino prevzeli Erbergi. Temu sledi tudi dejstvo, da je ta del zgodovine objekta malo bolje popisan. Janez Danijel Erberg je dal prvi prezidati graščino in v spomin na dela dal na vrtni portal vzidati sklepni kamen z letnico 1698, ki je še viden, sama letnica pa je že zelo zabrisana. Kasneje (1753) je arhitekt Matija Perski, ki je Erbergom poprej prenavljal mestno bivališče v Ljubljani, barokiziral graščinsko poslopje. Preoblikoval je vhodno fasado in pred poslopjem, po francoskem zgledu, zasnoval vstopni park. Zadnja večja dela na graščini so potekala v času lastništva Volbenka Danijela Erberga, ki je dal nadzidati glavno pročelje in tako vzpostavil dvoetažno dominanto vhodne fasade. Poleg glavnega vhoda je imela graščina še dva vhoda in sicer stranskega, ki je omogočal dostop proti vasi Dol in vhod v park. Zaradi tradicije arhiviranja vseh listin so se ohranili načrti in zapisi o renovacijskih delih Erbergov. Tako je iz skic in opisov razvidno, da je bil objekt enonadstropen (razen zahodnega dela, ki je bil dvonadstropen), kvadratne zasnove in z notranjim arkadnim dvoriščem. Vhodni portal, ki je izklesan iz črnega marmorja, je bil delo kiparja Franca Rotmana. V pritličju, ki je bilo namenjeno uporabi in delovanju grajskega osebja, so se nahajale sobe služabnic in kuharic, soba za vrtnarja, kuhinja, klet, kolarnica, shramba in arhiv. V prvo nadstropje so vodile lesene hrastove stopnice, ki so bile položene na obokano opečno konstrukcijo. To nadstropje je bilo namenjeno bivanju graščaka in njegove družine. Tu so se nahajale baronove sobe, knjižnica, kapela z oltarno podobo slikarja Ferdinanda Steinerja, soba in garderoba gospodične, soba spletične, spalnica, dva kabineta in hodnik z dvema reliefoma in spominsko tablo o obisku prestolonaslednika Ferdinanda. Po lesenih stopnicah se je na zahodnem delu prišlo do drugega nadstropja, kjer so bile pozicionirane dve sobi za sina, soba gospe Thun in vogalno stanovanje. Prostorska stiska oz. prenatrpan arhiv in knjižnica sta vodila Jožefa Kalsanca Erberga do zadnjega večjega gradbenega posega, in sicer postavitve dveh vrtnih pavilijonov, ki sta bila namenjena knjižnici in arhivu umetniških del. S svojo umeščenostjo sta zapirala ožji grajski oz. parkovni kompleks. Postavljena sta na osi vstopne ceste, dvorca, vodnjaka na vrtu, spominskega obeležja in hruškovega drevoreda, ki se konča pri kapeli s platanami. Tako sta bila objekta, ki sta delo Francesca Coconija, postavljena leta 1829 (muzejski arhiv) in leta 1831 (knjižnica). Objekta, poznana pod imenom Erbergova pavilijona, sta bila v letih 1989-1991 s pomočjo Ljubljanskega Zavoda za varovanje kulturne dediščine obnovljena in predstavljata središče kulturnega dogajanja v občini.

20m

Arhiv ZVKD RS, OE Ljubljana; Benčina Jure;

Fasade dvorca v Dolu Severna fasada z vhodom proti vasi

Vzhodna fasada z vrtnim vhodom

Južna fasada

Zahodna fasada z reprezentativnim pročeljem

vir:

10m

Arhiv ZVKD RS, OE Ljubljana; Benčina Jure;

Shema: Prikaz parkovne ureditve kompleksa

40 5 6 3

18 1

9 22

17 15

7 4

32 31 30

1 34

35 36

14 37 37 37

Dvorec Dol Parkovna kompozicija 38

Legenda:

Sestavni deli parka: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

dvorec pristava hlev kolarnica oranžerija gredičnjak vrtnarjeva lopa cvetličnjak

paviljon_knjižnica, arhiv

paviljon_umetniški kabinet

11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

kapela golobnjak svinjak sušilnica drevored s kostanji belvedere nimfej zgornji parter fontana stopnišče z balustradami

21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30.

spodnji parter empirski spomenik

kostanjev (hruškov) drevored lončnice agrumi drevored s platanami angleški gozdič zelenjavni vrt eksotično rastlinje trajnice in zimzelene rastline

31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40.

zelenjavni vrt

STAVBE V SKLOPU KOMPLEKSA

savska ježa ribniki

VODNI ELEMENTI V PARKU

studenci

OSI UREJANJA PARKA

želvnjak

ELEMENTI PARKA

prekop nasad divjih kostanjev razsadnik mlinščica cesta Ljubljana

- Litija

10m

vir: arhiv

50m

ZVKD, enota Ljubljana; MUŠIČ, Marjan; Benčina Jure;

Kot že omenjeno graščina naj ne bi predstavljala nekega arhitekturnega presežka. V svoji skromnosti pa je graščakom vendarle omogočala lagodno življenje. V tem pogledu je bil grajski park pravo nasprotje. Več generacij Erbergov je veliko svojega časa in premoženja namenjalo urejanju le-tega. Parkovna kompozicija se je zgledovala po francoskih vrtovih. Iz tlorisne rekonstrukcije parka je jasno razvidno urejanje po oseh, ki so bile večinoma poudarjene z mogočnimi drevoredi kostanja, platan, gabra ali hrušk. Park so zaznamovali tudi številni ribniki in fontane, ki so jih napravili s preureditvijo potoka Mlinščica. O mogočnosti vrta pričata tudi inventarni popis rastlinja iz leta 1840, katerega avtor je bil botanik Henrik Freyer, z naslovom Anali vrta v Dolu za leto 1840, iz katerega je razvidno, da naj bi bilo v parku več kot 7000 rastlin, za katere so skrbeli najeti vrtnarji in njihovi pomočniki, ter navedba g. Jožeta Lazarja, da lahko poleg Zoisovih, k botaničim vrtovom na Kranjskem prištejemo še Erbergovega.

Tlorisi hleva, kolarnice in obeh paviljonov: Tloris hleva

Tloris pritličja kolarnice

Tloris kleti kolarnice

Tloris paviljonov

knjižnični paviljon z arhivom

umetnostni paviljon

vir:

10m

Arhiv ZVKD RS, OE Ljubljana; Benčina Jure;

Dvorec Dol

Shema: Prikaz ohranjenosti kompleksa

Ohranjenost kompleksa 9 20

5 3

1 16

2 21 7 4

23 24

Ohranjenost objektov 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Ohranjenost parkovnih elementov:

del dvorca, ki je v prenovi del dvorca s prepoznavnim pročeljem ohranjen hlev ohranjena kolarnica stanovanjski objekt na mestu oranžerije propadajoči cvetličnjak propadajoča vrtnarjeva lopa obnovljena paviljona obnovljena kapelica stanovanjska hiša

stanovanjsko

- gospodarski objekt

stanovanjska hiša z žago zapornica na

Mlinščici

14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 25.

Legenda:

belveder z ostanki nimfeja

OBNOVLJENE STAVBE

fontana v zgornjem parterju stopnišče z balustradami

DOBRO OHRANJENE STAVBE

empirski spomenik v spodnjem parterju

OBJEKTI, KI SO V POSTOPKU PRENOVE

ograda na vzhodnem vstopu v kompleks

OBJEKTI, KI PROPADAJO ALI NISO VEČ PRIMERNI ZA OBNOVO

deli hruškovega drevoreda (nekdaj kostanjev) platani ob kapelici

NADOMESTNA GRADNJA ALI PREDELAVA

gabrov drevored ob zgornjem parterju platani iz angleškega gozdiča

POTOK MLINŠČICA

ostanek drevoreda platan gabrov drevored ob spodnjem parterju zgornji rokav Mlinščice spodnji rokav Mlinščice

10m

50m

Dvorec Dol 01a

Ohranjenost kompleksa

01 del dvorca, ki je v prenovi

ohranjenost objektov

01b

02 del dvorca s prepoznavnim pročeljem

02a

02b

02c

03 ohranjen hlev

03a

03b

04 ohranjena kolarnica

04a

04b

05 stanovanjski objekt na mestu oranžerije

06 propadajoči cvetličnjak

06a

07 propadajoča vrtnarjeva lopa

07a

08 obnovljena paviljona

08a

08b

08c

09 obnovljena kapelica

11 stanovanjsko - gospodarski objekt

11a

11b

10 stanovanjska hiša

12 stanovanjska hiša z žago

13 zapornica na Mlinščici

Dvorec Dol Ohranjenost kompleksa 14 belveder z ostanki nimfeja

ohranjenost parkovnih elementov

14a

15 fontana v zgornjem parterju

16 stopnišče z balustradami

15a

16a

17 empirski spomenik v spodnjem parterju

17a

17b

18 ograda na vzhodnem vstopu v kompleks

19 deli hruškovega drevoreda (nekdaj kostanjev)

19a

20 platani ob kapelici

21 gabrov drevored ob zgornjem parterju

20a

21a

22 platani iz angleškega gozdiča

22a

23 ostanek drevoreda platan

24 gabrov drevored ob spodnjem parterju

23a

23b

24a

24b

25 zgornji rokav Mlinščice

25a

26 spodnji rokav Mlinščice

Poseljevanje prostora

% stanovanj

Graf : Prikaz deleža starosti izgrajenih stanovanjskih enot na območju občine Dol pri Ljubljani in slovensko povprečje

15,7

14,2 9,3 5,8

do 1918 OBMOČJE OBČINE DOL PRI LJUBLJANI

7,3

1918-45

8,9

16,7

10,4

15,1

13,4

12,0

10,1

8,8 6,5

1946-60

1961-70

1971-80

1981-90

1991-00

2001-10 vir: Statistični urad RS

POVPREČJE V REPUBLIKI SLOVENIJI

Občine v RS

Graf : Prikaz rasti števila občin v RS št. občin

23,8

22,0

200

206

193

212

147 100

1990 vir: GURS

1995

2000

2005

2010 Leto vir: Statistični urad RS

Poseljevanje prostora je zelo zapleten proces, ki nastaja skozi daljše časovno obdobje in vključuje številne dejavnike, ki so povezani v prvi vrsti z naravo in njenimi danostmi ter z občim družbenim napredkom. Skozi zgodovino se je pomembnost določenih dejavnikov spreminjala. Začetno prepoznavanje kvalitet narave kot so relief, vodnatost, osončenje in rodovitnost, so med ključnimi kazalniki za ustaljeno poseljevanje, saj je postopno izkoriščanje oz. do neke mere predrugačenje narave omogočalo nadaljnji razvoj, ki je prinesel večanje populacije in omogočal višjo stopnjo kulture bivanja, ki naj bi bila dandanes z razvojem tehnologije, transporta, komunikacij in še marsičesa na zelo zavidljivi ravni. Vpliv družbenega napredka je vidnejšo vlogo začel pridobivati v kasnejših obdobjih. Tako se je poseljevanje prostora pri nas najbolj razmahnilo v obdobju industrializacije države po 2. svetovni vojni, kjer je postopoma s preseljevanjem povečini kmečkega prebivalstva v urejena naselja z urbanim značajem potekala preobrazba družbe. Znatno izboljšanje gmotnega stanja in izobrazbene strukture prebivalstva sta privedla do hotenja po izboljšavah bivalnega prostora in kulture bivanja. Na Slovenskem se je takrat začela velika ekspanzija poseljenega prostora, saj je v nasprotju z družbeno-političnimi željami po kolektivizaciji bivanja in potemtakem zgoščevanju poseljenega prostora prevladal trend individualizacije bivanja z različnimi oblikami tipskih gradenj, s katerimi se je vizualna kvaliteta krajine znatno zmanjšala, obenem pa pustila močan pečat na zavesti prebivalstva o njihovi lastnini in družbeni koristi, kjer se zasebniki le stežka podrejajo skupnemu interesu. Pozitivna stran tipske gradnje je v tem, da je takšna oblika predstavljala enostavno, dokaj hitro in kvalitetno, predvsem pa dostopno alternativo poprejšnjim tipom bivalnih enot na stopnji udobja in zasebnosti znotraj njih samih ob ohranjajnju individualnega značaja bivanja. Prav zaradi svoje dostopnosti je predstavljala močno orodje politike pri zagotavljanju družbenega zadovoljstva ter socialnega miru in tako ni bila podvržena korenitejšemu omejevanju. Ob zavedanju o uničevalnem odnosu do narave se počasi, tudi s pojavom ekonomske in družbene krize, vrača pomen čim večje samooskrbe in sožitja bivanja z naravo. V skladu s temi smernicami se bo moralo prevrednotiti tudi poseljevanje prostora oz. skrbno ravnanje z njim. Pogosto je ukleščeno med ekonomskimi interesi in interesi družbe, ki jo do neke mere predstavljata država in zelo razdrobljena lokalna samouprava. Ta načeloma s projekti urejanja prostora poizkuša odgovorno ravnati s prostorom, vendar se vse prevečkrat projekti končajo znotraj občinskih meja in lokalnih zakonitosti določenega problema ali lokacije, preseganje le-teh pa bi vsekakor pripomoglo k napredku vseh.

Poseljevanje prostora Urejeno širjenje v prostor ali naključna rast Shema: Primerjava pozidanosti Dola in okoliških krajev med letoma 1825 in 2011

Ravnice dolske doline zaključujejo vzhodni rob ljubljanske kotline in velik pomen pri njenem razvoju imajo vse reke, ki se zlivajo v tem področju. To dejstvo je vplivalo na poseljevanje teh krajev. Tako je iz prostora moč razbrati, da so bili najprej poseljeni reliefni robovi in določeni griči, ki so predstavljali višinske dominante, šele kasneje pa je regulacija vodotokov omogočala stalnejšo naselitev na določenih nižinskih predelih. Poseljevanje ravninskih delov je potekalo, tako kot v današnjem času, ob pomembnih prometnih povezavah (splavarjenje in tovorništvo) in tako so središča starih vasi nanizana ob cesti, ki je povezovala Ljubljano z Zasavjem, v času Rimljanov pa ob cesti med Vrhniko in Celjem. Iz franciscejskega katastra (1825) je razvidna struktura poselitve vasi, kjer cerkev predstavlja dominantno točko in središče, nadalje so domačije pravokotno pripete na cestno vejo, za njimi pa so si v krajino sledila gospodarska poslopja in obdelovalne površine. Z regulacijo vodotokov se je zmanjšal vpliv cikličnih poplav s svojimi nanosi, ki so pripomogli k izboljševanju rodovitnosti zemlje, a hkrati slabšali bivalne razmere s svojimi opustošenji. Ob namenski zajezitvi in preusmerjanju voda v korita so se postopoma pojavile priložnosti za koriščenje vodnih naravnih danosti v druge namene, ne le v kmetijske. Izgradnja korita potoka Mlinščice je omogočala delovanje mlinov, žag, elektrarn, kovačij, zametkov kemične industrije in urejanje krajine. Tako so bili ti kraji nenehno izpostavljeni postopni industrializaciji, kar je pripomoglo k bistvenemu izboljšanju življenjskih razmer in rasti populacije prebivalstva. Dokončen razmah poseljevanja na tem območju je sledil v letih po 2. svetovni vojni, saj je ob prevladi industrije začela naraščati tudi potreba po delovni sili. Potrebno je bilo zagotoviti veliko število novih stanovanjskih enot, katerih gradnja je pomenila razprševanje poselitvenega vzorca in degradacijo podeželja. Kraja Dol in Videm (danes prepoznana kot Dol pri Ljubljani) sta v skladu z urbanizacijo podeželja spojena in razraščena vse do Zasavske ceste, ki je nastala na trasi bivše železniške povezave med Šentvidom in Lazami (zgrajena za nemške potrebe med okupacijo) in danes predstavlja glavno prometnico. Ob izgradnji je razbremenila cesto skozi vasi, v praksi pa zarisala rob nadaljnjega širjenja pozidave krajine. Dandanes smo priča postopnemu omejevanju razraščanja pozidave. Z vpeljevanjem novih stanovanjskih tipov (bloki in vila bloki v stanovanjskih soseskah) in vzorcev se poizkuša zgoščevati pozidavo znotraj poselitvenega območja. To dejstvo predstavlja dvorezen meč, saj na eni strani omejuje nenadzorovano širjenje Legenda:

naselij, na drugi pa omogoča rast prebivalstva, a družbena infrastruktura temu ni

OBMOČJE OBDELAVE

povsem prilagojena.

POZIDANO LETA 1825

V skladu s priseljevanjem prebivalstva v povečini ruralno okolje se postopoma širi

POZIDANO LETA 2011

vpliv mestnega, a ta ga ne more povsem izničiti, saj je želja po ohranitvi prednosti

CESTA MED VASMI, leto 1825

ruralnega pred urbanim privedla do nekakšnega sobivanja obeh načinov življenja (urbano-ruralni kontinuum). Prednosti obeh (komunikacije, druženje, življenje v

50m

100m

500m

vir:

miru in naravnem okolju) naj bi namreč omogočale lagodnejše življenje.

Arhiv ZVKD, enota Ljubljana; Arhiv RS; GURS;

Arhitektura kot nosilka identitete kraja:

Poseljevanje prostora Identiteta kraja SLIKA32: Plečnikova Ljubljana

SLIKA33: Guggenheim museum Bilbao; Frank O. Gehry; Bilbao, Španija; 1997

S tem pojmom opredelimo vse tiste značilnosti ali posebnosti, ki naj bi kraju dajale razpoznavnost v širšem kontekstu prostora. S to opredelitvijo se takoj pojavijo vprašanja, ki se lahko nanašajo na konkretni primer razvoja primestnih območij, ki nezadržno tangirajo k večjim mestom. Kaj v primeru Dola pri Ljubljani predstavlja njegovo identiteto, s katero bi se lahko poistovetili prebivalci kraja in bi pritegnila vse prišleke oz. obiskovalce? Zaradi velikosti ne moremo govoriti o pojavljanju večjih centrov z različnim programom, vendar lahko razdelimo kraj v območja, ki s svojim prepletom tvorijo celoto. Predvsem so to predeli z družbeno dejavnostjo, kot so občinska stavba z Upravno enoto, izobraževalno rekreativni predel s šolo, vrtcem in igrišči, industrijski del, ki kraj omeji na jugu proti savskim ravnicam, versko-kulturni del s cekvijo in župniščem ter del storitvenih dejavnosti z lokali različnih namembnosti, ki s potrebnimi površinami po parkiriščih in dostopih zasedejo znaten del parterja. Večino vmesnih površin zaseda stanovanjska pozidava ali neurejene zelene površine, ki bodo po vsej verjetnosti namenjene pozidavi. Namenoma je izpuščeno območje stare vasi z graščinskim kompleksom, ki se s svojim parkom izteče v krajino. To območje ima, s svojo kulturno-dediščinsko zapuščino in s primernimi programskimi dopolnitvami, potencial, da postane dodana vrednost širšega okoliša in pripomore k pojavnosti kraja.

Zaznavanje

SLIKA34: Escher_dan in noč

Proces zaznave v človeškem telesu je postopek prejemanja in obdelave vtisov, ki delujejo na posamezne skupine čutil. Glede na vrsto vtisov ločimo zaznavo v tri podvrste, in sicer v zaznavo zunanjih, podpražnih in notranjih vsebin. Sprejem zunanjih vsebin oz. dražljajev poteka prek petih skupin telesnih čutil. Z občutenjem se v receptorjih tvorijo električni impulzi, ki se nato preko živčevja prenesejo v senzorične dele možganov, ki z obdelavo teh impulzov omogočajo primerno reakcijo. Tako poznamo vizualno (vid), avditivno (sluh), olfaktorno (vonj), gustatorno (okus) in kinestetično (tip, temperatura, vlaga, ravnotežje in bolečina) zaznavo. Podpražne vsebine so tiste, ki jih lahko zaznamo ob znižanem zaznavnem pragu in predstavljajo vse dražljaje, ki prihajajo iz čutil, vendar ne iz zunanjega sveta ali dražljajev iz čutilnih živcev, ki povezujejo možgane z živci. Zaznava notranjih vsebin se oblikuje v možganih in ne izvira iz zunanjega sveta, ki ga zaznamo s čutili, niti iz povezovalnih živčnih vlaken, ki povezujejo čutila in možgane. Proces zaznavanja različnih vrst poteka neprestano in sočasno, vendar je od posameznikove koncentracije oz. pozornosti odvisno, katera podvrsta zaznave bo prevladujoča. Stopnja potrebne koncentracije za zaznavo zunanjih vtisov je najnižja, za zaznavo notranjih pa najvišja.

Zaznavanje Predstavljivost zaznave

SLIKA35: Predstavljivost je svojstvena vsakemu posamezniku

Vizualizacija je skupni pojem vseh predstavljivosti zaznave. Je sposobnost vidnega predstavljanja miselnih vsebin, ki jih materializiramo s pomočjo zunanjih čutil. Jakost vizualizacije je pogojena z intenziteto predstavljivosti; plastičnost, podrobnosti, žive barve, kontrasti ... Vizualiziranje je oblika zaznave, ki poteka med zunanjim in notranjim vizualnim zaznavanjem. Pri klasični zunanji vizualni zaznavi je stopnja vizualizacije praktično nična, ko pa vizualiziramo, se zmanjša stopnja zunanje vizualne zaznave. Vizualizacija je pretežno pogojena z zaznavanjem miselnih vsebin in njihovo intenziteto, kar je lastno vsakemu posamezniku. Tako kot smo si različni v zaznavanju z zunanjimi čutili, smo si različni tudi v pri tej zaznavi. Tako so nekateri bolj nagnjeni k slikovni, zvočni ali kateri koli drugi zaznavi.

Zaznavanje Čutila Čutila so tisti deli oz. sklopi telesa, ki prek receptorjev omogočajo sprejemanje dražljajev iz okolice telesa in jih prek živčevja z elektroimpulzi prevajajo v možgane. Čutila so oko, uho, nos, jezik in koža.

Koža:

Uho:

Koža je del organizma, ki je v neposrednem stiku z zunanjim okoljem in ima zato več funkcij. Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvavitve, količine pigmenta in debeline kože. Koža je sestavljena iz vrhnjice in debelejše usnjice. Koži pripada še podkožje, ki povezuje kožo s telesom. H koži prištevamo še lase, dlake, nohte ter žleze lojnice in znojnice. Vrhnjica je večplastna zunanja plast kože. Njena debelina je različna, najdebelejša je na dlaneh in podplatih. Osnovna plast se imenuje zarodna plast, v kateri se tvorijo vedno nove celice, saj se vrhnje plasti kože vedno znova luščijo in poroženevajo. Na površini plasti celic odmirajo. Prav te celice ne prepuščajo vode ter tako telo varujejo pred izsušitvijo, izgubo telesne temperature in vdorom neželenih bakterij v telo. Usnjica skrbi za napeto in gladko kožo. V plasti je prepletenih veliko krvnih žil in mezgovnic, ki pomagajo uravnavati telesno temperaturo. V tej plasti se nahajajo še številne žleze lojnice in znojnice, lasje in dlake, živci in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska in z njimi zaznavamo nekatere fizikalne lastnosti. Žleze lojnice izločajo masti ob laseh in dlakah. Tako je zagotovljena mehkoba in trdnost las. Žleze znojnice, ki se pojavljajo povsod v koži, izločajo znoj in s tem pomagajo pri uravnavanju telesne temperature. Podkožje je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj maščobnega tkiva, ki preprečuje oddajanje toplote in varuje notranje organe pred mehanskimi vplivi.

Slušni organ sprejema in zaznava zvočne dražljaje, ravnotežni organ pa zaznava položaj glave. Uho je sestavljeno iz treh delov: zunanje, srednje in notranje uho. Zunanje uho je sestavljeno iz uhlja in zunanjega sluhovoda, srednje uho je prostor med zunanjim in notranjim ušesom in v njem so tri slušne koščice. Ločnica med zunanjim in srednjim ušesom je bobnič. Notranje uho je sestavljeno iz koščenega in membranskega labirinta, v katerem se nahaja organ za ravnotežje. Zaznava ravnotežnega položaja je zelo pomemben proces, ki poteka v notranjem ušesu. V mešičku, vrečici in polkrožnih kanalih so čutne celice, ki so občutljive za premikanje tekočine. Le-ta vzvalovi že pri najmanjšem premiku glave. Iz receptorjev vodijo senzibilna vlakna, ki tvorijo ravnotežni živec.

Oko: Oko je organ vida, je parni organ in leži v očnici. Glavni del očesa je zrklo, ki je skoraj kroglasto in ga sestavljajo tri plasti: beločnica, žilnica in mrežnica. V mrežnici se nahajajo receptorji za svetlobo in dostop do njih omogočajo optične naprave zrkla. Drugi pomembni deli očesa so še njegove varovalne naprave (obrvi, vejice, veke in veznica), zrkelne mišice (potrebnih je 6 mišic za premikanje zrkla) in solzila (solzna žleza vlaži površino zrkla in varuje pred izsušitvijo, ter solzna odvodila).

Nos: Nos je vohalni organ in je sestavljen iz nosnega hrustanca in dveh nosnic v korenu, nosna votlina pa se preko sapišč odpira v zgornji del žrela. Nosno votlino prekriva sluznica, ki je ob vhodu v nosno votlino rožnate barve zaradi bogatih žilnih prepletov. Pri dihanju se tu zrak ogreje, ovlaži in očisti. Vohalna sluznica se nahaja na vrhu nosne votline. Iz čutilnih celic izhajajo občutljiva živčna vlakna, ki tvorijo vohalne živce. Čutilne celice so zlasti občutljive na kemične dražljaje. Vohalni živci prehajajo v lobanjsko votlino, kjer so povezani v vohalni betič, ki je preko enotnega vohalnega živca povezan z možgani.

Jezik: Z jezikom, ki je okušalni organ, zaznavamo kemično sestavo hrane. Tako ločimo štiri vrste okusov: slano, sladko, kislo in grenko. Del zaužite hrane se ob pomoči sline raztopi. Nato te raztopljene snovi s čutilnimi celicami, ki so v sluznici jezika, okušamo. Na zgornji strani je sluznica jezika hrapava in posuta s številnimi papilami. Konica jezika je najbolj občutljiva za sladko in slano, rob jezika za kislo in koren jezika za grenko. Sluznica jezika je občutljiva tudi na dotik in bolečino. Žlezne celice v epiteliju pomagajo raztapljati hrano, da lahko z receptorji v čutilnih celicah lažje zaznamo okus. Ti dražljaji se nato v živčnem nitju preko okušalnega živca prevajajo v možgansko deblo in nato v možgane. povzeto po:

Naravoslovni atlas, Anatomija človeka, Mladinska knjiga 1994

Zaznavanje Občutena arhitektura SLIKA38 in 39: Unite d’habitation; Le Corbusier; Firminy, Francija; 1967;

SLIKA36 in 37: Chapelle Notre-Dame-du-haut; Le Corbusier; Ronchamp, Francija; 1954;

SLIKA40 in 41: Therme Vals; Peter Zumthor; Vals, Švica; 1996;

SLIKA42 in 43: Spominski park s kostnico padlim italijanskim vojakom v 1. svetovni vojni; Redipuglia, Italija; 1938

Arhitektura pogostokrat v praksi postane rezultat gole uporabnosti. Vendar ima v svoji osnovi tudi umetnostno noto, ki skrbi za hotenje po ustvarjanju zapomnljivih oz. vtisljivih občutenj ali doživetij v prostoru. Sinergije uporabne in umetniške podstati arhitekture se velikokarat odrazijo v posebnih učinkih, ki delujejo na posameznika oz. njegovo dojemanje okolice ter tako vzbujajo določena čustva, pa naj gre za pozitivna ali negativna. Pri podajanju referenčnih primerov arhitekture, ki s svojo pojavnostjo človeka ne pustijo ravnodušnega, sem kot pomemben vidik izbora upošteval tudi dejstvo, da sem izbrano tudi sam doživel in videl. Prvi zgledni primer je delo francoskega arhitekta Le Corbusierja, in sicer ena izmed petih stanovanjskih enot Unité d’habitation v Firminyju. Sam koncept bivanjske skupnosti je bil zasnovan v času povojne obnove Evrope, kjer je kronično primanjkovalo stanovanj. Objekt je zasnovan kot vertikalno vrtno mesto in zagotavlja ugodne bivanjske pogoje veliki množici stanovalcev. Zanimiv je kontrast dojemanja prostora med notranjimi hodniki, ki napajajo stanovanja in služijo zgolj komunikaciji ter v svojih dimenzijah človeka nekako utesnjujejo, in doživljanjem samih stanovanjskih enot, ki so povečini dvonivojske in s svojo prostornostjo, zračnostjo in dostopom naravne svetlobe predstavljajo posameznikovo oazo sredi »betonskega« mesta. Zgled ustvarjanja mističnega sakralnega prostora predstavlja kapela Device Marije v Ronchampu, za katero je značilna izrazita dvojnost med dojemanjem zunanjega in notranjega sakralnega prostora. Že sam vhod v kapelo predstavlja svojstveno doživetje, kjer majhna odprtina pomeni ločnico med prostoroma. Poudarjanje umirjenega ambienta je doseženo z različnimi principi. Streha, izvedena v armiranem betonu, lebdi nad objektom, stranski oltarji so osvetljeni z zenitalno osvetlitvijo, najmočnejši vtis pa napravi kompozicija stenskih odprtin z raznobarvnimi stekli in različnimi vpadnimi koti svetlobe. Sistem odvodnjavanja padavinske vode pa tvori svojstveno zvočno kuliso dojemanju prostora. Peter Zumthor v svojih termah v Valsu oblikuje zanimiv koncept sproščujočega prostora, kjer z odvzemanjem materiala od skupnega volumna tvori posamezne sklope. Stičišča le-teh so jasno distancirana z ozkimi nišami, ki omogočajo preboje svetlobe in hkrati ustvarjajo vtis lebdenja enotne platforme nad posameznimi »votlinami«. Zanimiv učinek imajo tudi zunanje odprtine, ki oblikujejo uokvirjen pogled na slikovito krajino. Zadnji predstavljeni primer dojemanja ali doživljanja prostora je kostnica, namenjena ostankom nekaj več kot 100.000 padlim italijanskim vojakom v I. svetovni vojni, ki stoji v Redipuglii (Sredipolju) v Italiji. Sestavljeno je iz stopnišča, ki se razteza vse od vznožja pa do vrha griča, kjer stojita sama kostnica z ostanki in spominska plošča z imeni prepoznanih žrtev. Spomenik je nastal v obdobju pred 2. svetovno vojno, ko ne gre zanemariti političnga vpliva vzpenjajoče politične ureditve, pa vendar je jasno zaznati poklon vojakom, minljivosti in majhnosti človeka ter samo razsežnost preteklih bitk in njihovo smiselnost. Čeprav se objekt razprostira na prostem, je zanimiv kontrast med negativnim tesnobnim občutkom in pozitivnim spoštljivim poklonom padlim.

01a

01b

01c

02a

02b

03a

04a

04b

01d

01a 01b 01c 01d

talna platforma ograjen prostor z dveh stani ograjen prostor s treh strani dodan stropni element

02a 02b

steklena stena zadnja stena iz mlečnega stekla

03a 03b

rahlo nagubana stena močneje nagubana stena

04a 04b

horizontalne lamele vertikalne lamele

03b

Zaznavanje Raziskovanje svetlobnih učinkov Z naslednjim nizom fotografij želim prikazati, kako različni elementi in njihove modifikacije vplivajo na prehajanje svetlobe in padanje senc v prostoru. V ta namen sem izdelal model ter ga fotografiral v kar najbolj podobnih svetlobnih razmerah. Princip situacij je postavljen v določenem vrstnem redu, ki se začne najprej z dodajanjem osnovnih elementov, kot so talna platforma, stene in strop, nato pa sem spreminjal odprtine na zadnji steni in stropu. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

05a

05b

05c

05d

06a

06b

06c

06d

07a

07b

08a

08b

08c

05e

zadnja stena z večjo odprtino

stena z odprtinami na modularni mreži

stena s svetlobnim šivom

08a

polna stena

08b

horizontalna niša zgoraj

08c

horizontalna niša v sredini

08d

horizontalna niša spodaj

08d

11a

09a

09b

10a

10b

10c

12a

11b

13a

09a 09b

stropna odprtina na desni strani stropna odprtina na levi strani

10a 10b 10c

svetlobna stropna niša manjša odprtina v stropu večja odprtina v stropu

11a 11b

stropna odprtina z mlečnim steklom stropna odprtina z nagubano kritino

12a 12b

svetlobni šiv med stropom in stenami višji svetlobni šiv

13a 13b

dve odprtini v stropu dva svetlobna jaška

12b

13b

Analize Naravne danosti (m 1:25000) Promet (m 1:25000) Morfologija (m 1:25000) Kulturna dediščina (m 1:25000) Namenska raba prostora (m 1:25000) Namenska raba objektov (m 1:10000) Morfološki vzorci (m 1:10000) Analiza parterja (m 1:10000) Zaznavna analiza (m 1:10000) Problemska karta ureditvenega območja (m 1:5000) Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Analize Naravne danosti

Legenda: OBMOČJE OBDELAVE REKE, POTOKI

nadmorska višina 250-300 m 300-350 m 350-400 m 400-450 m 450-500 m 500-550 m 550-600 m

M 1:25000

Mli

nšč

ica

a Pšat a nišk

Kam ric Bist a Lju

blj a

nic

Sav a

Analize Promet

Legenda: OBMOČJE OBDELAVE

prometna infrastruktura avtomobilska cesta regionalna cesta lokalna cesta železnica

r ribo Ma

mž Do

Ihan, Domžale

ale

M 1:25000

Lj. Črnuče Litija

Jevnic

Zidani M

ost

Lj. rin

C Lj. BT

Lj.

Analize Morfologija

Legenda: območje obdelave

morfologija objekti

M 1:25000

Analize Kulturna dediščina Spomeniki: 01 Dvorec Dol 02 Cerkev sv. Marjete 03 Cerkev sv. Križa 04 Domačija Dolsko 19 05 Cerkev sv. Helene 06 Žerjavov grad 07 Spomenik požgani Korantovi domačiji Arheološko območje: 08 Gradišče Ajdovščina 09 Gradišče Kravjek 10 Rimskodobno pokopališče Dolsko 11 Območje Spodnje Škovce 12 Območje Levičnik Območja ob dvorcih: 13 Območje Dvorca Dol 14 Območje Žerjavovega gradu Kulturna krajina: 15 Kulturna krajina med Vidmom in Kamnico Stavbna dediščina: 16 Dol – Vas 17 Kleče – Vas 18 Nuklearni inštitut Jozef Štefan

Legenda: OBMOČJE OBDELAVE

kulturna dediščina spomenik arheološko območje območja ob dvorcih kulturna krajina stavbna dediščina

M 1:25000

10 15

04 11

03 01

Analize Namenska raba prostora

Legenda: OBMOČJE OBDELAVE

namenska raba pozidane površine kmetijske površine kmetijske površine s posameznimi območji vegetacije gozdovi vodotoki

M 1:25000

Analize Namenska raba objektov Sodeč po analizi je velika večina objektov namenjena bivalnim potrebam. Nastopajo tako eno- kot tudi večstanovanjski objekti. Iz analize se lahko razbere tudi posamezne faze širjenja naselja, saj je na območjih s starejšo gradnjo zaznati veliko večje število pomožnih objektov, kot so hlevi, lope in delavnice, pri mlajši enostanovanjski pozidavi pa je število teh objektov zanemarljivo. Večstanovanjski objekti se povečini nahajajo blizu občinskega središča ali pa so neposredno del samega središča. Večina stavb družbenega pomena tvori središče, kjer se nahajajo občinska stavba, pošta, cerkev z župniščem, gasilski dom in lokali storitvenih dejavnosti. Šolsko območje s pripadajočimi rekreacijskimi površinami se nahaja na južni strani naselja Videm. Prostor zaznamujeta dve večji območji, ki sta namenjeni industriji, in sicer na južni strani Dola in na Vidmu. Legenda: OBMOČJE OBDELAVE OBJEKTI ZNOTRAJ KOMPLEKSA DVORCA enostanovanjski objekti večstanovanjski objekti pomožni objekti (lope, delavnice,...) proizvodni objekti (tovarne, žage,...) objekti za storitveno in družbeno dejavnost

(šola, gasilsko društvo, cerkev, prodajalne,...)

M 1:10000

Analize Morfološki vzorci 06

07 06 05

V prostoru se pojavljajo različni morfološki vzorci. Jasno so razvidna območja starejših delov vasi, ki so nastajale kot obcestne zidave, območje družbenih dejavnosti z izobraževalnimi ustanovami, območje, ki je povečini namenjeno industrijski dejavnosti, območje občinskega središča, območje kmetij na severnem reliefnem robu ob cerkvi sv. Katarine, številna območja z urejeno parcelacijo, ki je namenjena razpršeni enodružinski zidavi, ter območja novejše zidave, ki izstopa po gostoti in različnih tipih zidave.

01 07

01 06

04 01

01 02 03 04 05 06 07 Legenda:

obcestna pozidava območje družbenih dejavnosti industrijsko območje upravno in storitveno središče območje kmetij povečini razpršena enodružinska gradnja novejša pozidava

območje obdelave morfološki vzorec objekti

M 1:10000

01 obcestna pozidava 02 območje družbenih dejavnosti 03 industrijsko območje 04 upravno in storitveno središče 05 območje kmetij 06 povečini razpršena enodružinska gradnja 07 novejša pozidava 01 obcestna pozidava na Vidmu

02 območje osnovne šole in vrtca na Vidmu

05 poselitev pri cerkvi sv. Katarine

07 naselje enodružinskih hiš v Podgori

01 vstop v Kleče

03 tovarna JUB v Dolu

04 občinska zgradba v Dolu

06 poselitev s pretežno enodružinskimi hišami v Podgori

04 pogled od trgovine proti cerkvi sv. Marjete

07 soseska vilablokov na Vidmu

07 strnjena novejša gradnja va Zaborštu

Analize Analiza parterja Stanje urbane opremljenosti na obravnavanem območju ni na zadovoljivi ravni. Znotraj poseljenega območja je veliko zelenih površin, ki so nastale oz. ostale kot sestavni del med posameznimi sklopi objektov in so med seboj nepovezane in neurejene. Velik del površin v območju občinskega središča je namenjen prometni infrastrukturi (povezave, parkirišča ...) ter si s tem podreja vse ostale uporabnike prostora in jim odvzema nemotene povezave in kvalitetne doživljajske sekvence. Pojavljajo se določene oblike zasaditev, med katerimi izstopajo nasadi sadnega drevja v krajini in propadajoči ostanki nekdanjega grajskega parka. Edina večja urejena tlakovana površina v kraju se nahaja pred župniščem, ki tvori osrednji prireditveno-trški prostor, a je še ta v svoji rabi povečini namenjen parkiranju vozil.

Legenda: 07 01 02

OBMOČJE OBDELAVE

10 09

elementi parterja zelene površine (povečini neurejeni otoki zelenja med pozidanim)

zasaditve dreves, sadovnjaki, drevoredi,... parkirne površine urejene igralne površine

Mlinščica

M 1:10000

01 pogled na Dol pri Ljubljani iz zraka, iz katerega je razvidno, da je delež zelenih površin dokaj velik, a so te zaradi svoje lastniške razdrobljenosti in neurejenosti neuporabne

06a zasedene parkirne površine pred industrijsko cono

02 nepozidane zelene površine na Vidmu

04 nasad sadnega drevja v Zaborštu

05 hruškov drevored med Klečami in Dolom

06b izpraznjene parkirne površine bi lahko uporabili za urejanje

07 prepletenost površin namenjenih prometu skozi samo središče kraja

mirujočega prometa v graščinskem kompleksu

08 tlakovana ureditev prostora pred župniščem predstavlja osrednji dogajalni prostor

03 zelenica v centru Dola

09 igrala ob novejših blokih

10 igrala v soseski vilablokov na Vidmu

Analize Zaznavna analiza

10a

06 03 05

Pri zaznavi podeželjskega prostora je velik poudarek namenjen prehodom med posameznimi površinami. V primeru obravnavanega območja je jasno zaznati reliefni rob na severu in določene vodne ter rastlinske odseke na jugu, ki zamejujejo prostor. Močna je ločnica med poselitvijo pod reliefnim robom in obdelovalnimi površinami severno od regionalne ceste. Območje južno od Zasavske ceste je sestavljeno iz ločenih programskih zgostitev, njihov medprostor pa povečini predstavljajo območja s stanovanjsko gradnjo. Občinsko središče se je razraslo na stičišču Dola in Vidma ter predstavlja programsko najbolj zgoščeno območje. Industrijska cona navkljub svoji pomembni družbeni funkciji ne pripomore k prijetni vizualni podobi kraja, s svojimi potrebami po transportnem dostopu pa dodatno omejuje ostale uporabnike prostora. Najbolj zanemarjeno je prav gotovo graščinsko območje. Na njegovo nekdanjo slavo tako opozarjajo deli nekdanjega parka in obnovljena paviljona, ki predstavljata kulturno središče kraja. Legenda:

10c

02 10b

11 07

OBMOČJE OBDELAVE

zaznavna analiza

pomanjkljiva ureditev višinska dominanta

meja med pozidanimi in obdelovalnimi površinami

pomenska dominanta

naravni robi (relief, vegetacija,...)

programska zgostitev

zaključek grajene strukture

zgoščevanje prometa

grajene pregrade

upravno središče

kvalitetni pogledi v krajino ali proti določeni točki

Mlinščica

M 1:10000

01 polged od Dola proti naseljema Zaboršt in Zajelše, ki sta locirana tik ob reliefnem robu

03 pogled proti cerkvi sv. Katarine, ki predstavlja višinsko dominanto pozidave severno od Zasavske ceste

06 pogled na naselje Podgora, kjer je jasno razvidna naravna in grajena meja med območji

10a cerkev sv. Marjete predstavlja višinsko dominanto v prostoru

02 kraj Dol je ukleščen med Zasavsko cesto na sevreni in industrijsko cono na južni strani

04 pročelje graščine je zaradi svoje uničenosti in preraščenosti z rastlinjem povsem neopazno

07 transportni promet preko središča kraja v industrijsko cono

10b pogled proti cerkvi z južne strani

05 pogled proti Dolu, kjer na graščinsko območje opozarjajo le obnovljeni paviljoni in višina grajskih platan, ki prerašča ostalo vegetacijo

08 pogled proti vzhodnemu pročelju graščine in reprezentativnemu stopnišču z balustradami

10c pogled proti cerkvi z vasi

09 Zasavska cesta ne predstavlja le prometne ampak tudi razvojo os

11 območje Vidma s šolskim kompleksom, industrijo in gosto stanovanjsko pozidavo

Analize Problemska karta ureditvenega območja Območje graščinskega kompleksa ima zaradi svoje lokacije v navezavi z bližnjim naseljem veliko prostorsko in pomensko vrednost, ki pa je zaradi fizične ločenosti in propadlosti objektov dodobra okrnjena. Skozi zgodovinski razvoj je kompleks predstavljal vzhodni rob naselja in je s svojo parkovno ureditvijo pomenil postopen prehod od grajene strukture proti krajini. Dandanes v svojem stanju predstavlja enega izmed omejevalcev uporabe prostora; s tem se najodločneje distanciram od dejstva, da je celotno območje namenjeno stavbnim zemljiščem in je lahko podvrženo neželenim investicijskim tveganjem, ki bi še dodatno oslabila njegovo kulturnodediščinsko in pomensko vrednost. Vendar se pojavlja velika dilema, na kakšen način naj se prepoznana prostorska kvaliteta spričo razdrobljene lastniške strukture, različnih finančnih interesov, vseh pravnih vidikov in interesa lokalne skupnosti najlaže obudi v smislu vzpostavitve družabnega središča širše okolice. Legenda: OBMOČJE OBDELAVE

problemska karta smer krepitve povezave

intenziteta dogajanja

obstoječe vizualne povezave

vstopna točke

pomenske točke

Mlinščica

M 1:5000

Projekt Koncept Urbanistična zasnova Arhitekturna zasnova Uporabljeni material Urbanistična ureditev Dvorec z vstopnim parkom Razgledni stolp, paviljon sestavljivega pogleda Paviljon tipa, Paviljon sluha

Arhitektura paviljonov

paviljon sluha

paviljon sestavljivega pogleda

paviljon tipa

Arhitektura vertikale - razgledni stolp Prostorski prikazi

Projekt Koncept Zasnova naloge temelji na oblikovanju posegov in prostorskih ureditvah, ki se s svojo pojavnostjo skladajo z objektom stavbne kulturne dediščine in že kot tak predstavlja pomensko kvaliteto v prostoru. Z intervencijo želim doseči prostor, ki omogoča preplet raznih dejavnosti s svojo okolico in obiskovalcem nudi novo dimenzijo dojemanja prostora ter krajine, ki jih obdaja, zatorej je ponovna vzpostavitev stika graščinskega kompleksa z vasjo eden izmed predpogojev za delovanje celote in reanimacijo parka. Ožje ureditveno območje je zasnovano kot prostor dveh različnih karakterjev, potok Mlinščica pa predstavlja naravno ločnico med njima, preko katere je vseeno omogočen prehod. Zgornji del parka temelji na intenziviranju družbenega dogajanja, saj historična parkovna linija, ki poteka od zahoda proti vzhodu, postane dogajalna os. Del parka pod Mlinščico pa je namenjen mirnejšim ambinetom s poudarkom na pristnejši zaznavi naravnih elementov. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Projekt Urbanistična zasnova Urejanje prostorskih razmerij, umestitve objektov in posamične parkovne ureditve se prilagajajo glavni osi, ob kateri stoji večina obstoječih objektov. Druga os je vzpostavljena v smeri proti Savi in je jasno nakazana z ohranjenim drevoredom platan na južni strani objekta. Ob upoštevanju obstoječih parkovnih elementov in njihove medsebojne razdalje pridemo do stare prostorske mreže. Uporaba te mreže nam omogoča večji nadzor nad razspršitvijo točkovnih ureditev proti krajini. Z vidika urejanja prostora je potrebno območje zasnovati tako, da ponovno postane ne le pomenska dominanta, temveč da na svojo prisotnost opozarja tudi v prostoru. Graščinski kompleks je navzven povsem neizrazit. Dejstvo o njegovi neopazni vlogi potrjuje to, da se je okoliška pozidava izjemno razširila tako v horizontalni kot tudi v vertikalni smeri, objekti znotraj kompleksa pa so praktično nespremenjeni zadnjih 150 let. Kot rešitev nastale situacije se ponuja vzpostavitve nove točkovne višinske dominante, ki tu ni z namenom, da nasprotuje dominanti cerkvenega zvonika na začetku starega jedra vasi Dol, temveč širši okolici sporoča, da se z obema točkama začne in konča Dol, obenem pa nova dominanta predstavlja točko orientacije v prostoru, kar samo po sebi privede do večje prepoznavnosti in zavedanja o prisotnoti v prostoru.

1. Začetna situacija

2. Glavni osi urejanja prostora

3. Modularna mreža

4. Drobljenje mreže s parkovnimi elementi

5. Določitev točk interveniranja

6. Jasno prepoznani vstopni točki

Shema urditvene situacije

Projekt Arhitekturna zasnova

Lupina paviljona sestavljivega pogleda

Začetna prepoznava kvalitetnih parkovnih elementov (objekti, zasaditve, skulpture ...) in izčiščenje parterja so predpogoj pri obravnavanju območja. Prav ti elementi so osnova za vse nadaljnje posege. V območju dvorca in belvedera se vzpostavi prireditveno območje, ki predstavlja glavno vstopno točko v park. Obstoječi objekti (kolarnica, hlev in cvetličarna) ter obnovljeno zahodno pročelje dvorca tvorijo kuliso, ki s posameznimi parternimi elementi omogoča večnamenskost prostora. Prostori severnega dela dvorca, ki je dodobra ohranjen (in je v postopku prenove s strani zasebnika), se v pritličju uporabijo za servisne prostore prireditvenega dela. Ostali deli dvorca, ki so v zelo slabem stanju, se sanirajo do te mere, da se vzpostavi čimbolj pristna podoba na zahodnem in južnem pročelju. Ostale stene se odstranijo in prezentirajo kot odtis v tlaku. Večjih arhitekturnih posegov na tem območju ne načrtujemo. Večina novih posegov je načrtovanih v sklopu urejanja parka. Z manjšimi objekti paviljonskega tipa in izgradnjo razglednega stolpa želim omogočiti zaznavo in predstavitev posamičnih elmentov ter vzpostaviti nov zorni kot pogleda na krajino. Z uporabo kubusov tvorimo enotno lupino, ki nam v svojih variacijah omogoča predstavitve različnih naravnih elementov v prvinskem okolju. Z oglatimi linijami objektov se po oblikovni strani distanciramo od zaobljenih naravnih linij in tako še dodatno vzbujamo pozornost v prostoru. Paviljonski objekti, do katerih je možen dostop preko mostičev, so od tal rahlo dvignjeni in se same zemljine le narahlo dotikajo, kar še krepi občutek lahkotnosti umetnega vstavka v naravo.

Lupina slušnega paviljona

Lupina paviljona tipa

skica konstrukcije paviljonov

Projekt Uporabljeni material Izboru cevne kovinske nosilne konstrukcije ter kortenskih plošč za fasadni ovoj je botrovalo dejstvo, da potrebujemo vzdržljiv material, ki ga je mogoče pripraviti in obdelati v nadzorovanem okolju delavnice. Pripravljene dele se nato prepelje na dejansko lokacijo, ter se jih sestavi v celoto. Zasnova parka v veliki meri temelji na tem, da ima obiskovalec velik vpliv na uporabo in dogajanje v prostoru, predvideni material pa preko sestavljivosti elementov omogoča lažje servisiranje in odpravljanje določenih poškodb, ki bi lahko nastale preko daljšega časovnega obdobja. Kortenski volumni se v parku smatrajo kot del javnega inventarja in so nekakšen eksperiment, kako ljudje z uporabo ustvarjajo skupen prostor. Prav zaradi dejstva, da je nemogoče ukalupiti človeško domišljijo pri uporabi prostora, je težko tudi predvideti, kaj se bo s paviljoni zgodilo. Preko uporabljenega materiala, ki je agresiven in robusten, se lahko zagotovi določena stopnja trpežnosti, pa najsi gre za vremenske ali človeške vplive.

Jekla odporna proti atmosferskim vplivom Surova plošča Jekorja (pred obdelavo)

Ta termin vključuje vse vrste pločevine, ki je s primernimi postopki zaščitena pred nadaljnjim propadanjem zaradi izmenjajočih se atmosferskih vplivov. Izraz »COR-TEN« je zaščitena znamka za določeno vrsto takšne pločevine. V Sloveniji se povečini uporablja »Jekor«, kar je okrajšava za jeseniški korten in ga proizvajajo v železarni ACRONI Jesenice. Sam postopek izdelave kortenske pločevine pomeni plemenitenje surovih jeklenih plošč z dodajanjem bakra, fosforja, kroma ali niklja do te mere, da se

Delno obdelana plošča (že primerna za uporabo v interierju)

doseže določena stopnja odpornosti na vremenske razmere. Oksidni sloj (rja), ki se tekom procesa tvori na površini plošč, preprečuje dostop kisiku in vodi v notranjost pločevine. Izdelava je torej nadzorovano rjavenje pločevine do določene globine, ne da bi pri tem škodili nosilnosti posameznih elementov. Zaradi svoje rjaste patine ima material veliko uporabno vrednost v umetnosti in arhitekturi, saj se poda tako naravnim ambientom, intervencijam v staro tkivo kot tudi novogradnjam. Množično je uporabljen v proizvodnji kontejnerjev, kjer pride do izraza njegova vzdržljivost in možnost strojne obdelave.

Dokončen izgled rjaste patine na pločevini s tipično teksturo

Navkljub svoji tehnološki dovršenosti uporaba tovrstnih materialov predstavlja velik izziv pri zagotavljanju kvalitetne izvedbe medsebojnih stikov in detajlov, saj je na teh mestih velika možnost prerjavenja konstrukcije. Pri uporabi v priobalnem okolju lahko povečana vsebnost soli v zraku povzroči napredovanje rje v notranjost pločevine in tako ogrozi konstrukcijsko trdnost. Stikanje kortenski plošč z drugimi materiali, kjer voda izpira delce rje na površine ostalih uporabljenih materialov, ne doseže želenega vizualnega učinka. vir:

SIJ; Acroni Jesenice;

Projekt Urbanistična ureditev občinska stavba cerkev sv. Marjete

obnovljena klasicistična paviljona dvorec Dol pri Ljubljani

razgledni stolp paviljon sestavljivega pogleda

paviljon tipa

industrijska cona

paviljon sluha

M 1:2000

Projekt Urbanistična ureditev

+26

9,00

dvorec z vstopnim parkom

Vide

Kleče M 1:500

dostop in parkirišča za servisna vozila

+26

8,00

vhod z vaške strani

severno krilo dvorca (servisni prostori v pritličju)

,00

+267

odtis tlorisa objekta v tlaku vrtni portal (s spominsko ploščo iz leta 1698) vhodni portal nimfej vstopna točka v kompleks

IOC JUB

predstavitvena tabla s svetlobnim telesom obnovljeno pročelje in južna stran dvorca tlakovanje s talnimi označbami (za umiritev prometa)

sipine

vi na Sa

+266,00

Razgledni stolp

Projekt

+265,0

Urbanistična ureditev

gabrov drevored ob zgornjem parterju

razgledni stolp in paviljon sestavljivega pogleda

predstavitvena tabla 0

+264,0

platani iz angleškega gozdiča

+263,0

razgledna ploščad

gabrov drevored ob spodnjem parterju

M 1:500

Paviljon sestavljivega pogleda

+263,00

predstavitvena tabla

most preko Mlinščice klančina za dostop zaznavni paviljon Mlinščica

M 1:500

Projekt

Paviljon tipa

Urbanistična ureditev paviljona tipa in sluha

elementi urbane opreme predstavitvena tabla

zaznavni paviljon

Mlinščica

M 1:500

+261,00

Paviljon sluha elementi urbane opreme

elementi urbane opreme

predstavitvena tabla

zaznavni paviljon

M 1:500

Projekt Arhitektura paviljonov Zasnova tlorisov objektov temelji na enotni površini in sicer 16 m2 (4X4 m). Pri vsakem izmed njih poskušamo predstaviti posamične naravne elemente prek uporabe objektov. Poskušamo doseči dvojnost dražljajev, pri katerem je svetlobni učinek predvsem napotilo za uporabo in se z vstopom v notranjost objekta ne spreminja. Spreminjajo se ostali dejavniki zaznave prostora, pa najsi gre za podlago, uokvirjanje pogledov ali slušno zaznavo.

Svetlobni reži

Odprtine na modularni mreži

Lamelni svetlobnik

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon sluha

Svetloba je preko rež usmerjena na dve slušni trombi, ki omogočata točkovno zgoščeno zaznavo dveh različnih zvokov. Na eni strani zvok narave in njej kontrastni zvok bližnje industrijske cone. Uporabnik glavo vstavi v oddušnik trombe in prisluhne zvočnim dregljajem. Rezultat izmejujoče uporabe tromb se odseva v razlikovanju slušne zaznave in prepoznavi prevladujočega zvoka iz posamezne smeri.

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon sluha načrti

Tloris paviljona M 1:75

Prerez paviljona A_A M 1:75

Zahod

Prerez paviljona B_B M 1:75

Jug

Fasade paviljona M 1:100

Vzhod

Sever

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon sestavljivega pogleda

Paviljon je lociran tik ob potoku Mlinščica in je del mostne konstrukcije, ki nam omogoča prehod čez njo. Med prečkanjem vode se nam vzpostavlja poteza prehoda preko vode, ki je prekinjena z odpiranjem v zaznavno sobo paviljona in nam omogoča določene segmente pogleda v krajino, ki pa so zaradi oblikovanosti zadnje stranice paviljona med seboj ločeni, pa vendar jih lahko z vizualizacijo povežemo v celoto.

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon sestavljivega pogleda načrti

Tloris paviljona M 1:75

Prerez paviljona A_A M 1:75

Prerez paviljona B_B M 1:75

Zahod

Fasade paviljona M 1:100

Jug

Vzhod

Sever

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa

Primarni svetlobni dregljaj je dosežen z izvedbo svetlobinka po celotni višini objekta s pomočjo perforirane pločevine (lamele), preko katere prehaja rahla svetloba v notranjost objekta. Prvenstveno je namenjen zaznavi dveh gradnikov okolja (les in prodec), ki sta položena kot talna obloga in pridemo v neposreden stik z njima preko stopal. Igra dveh učinkov, pri katerih se spreminja talna obloga, svetloba pa je enakomerna.

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti konstrukcijska zasnova

Nosilno konstrukcijo paviljonov predstavljajo pocinkani okvirji, sestavljeni iz oglatih jeklenih cevi, ki so predhodno obdelani do te mere, da nam na samem mestu izvajanja omogočajo čim hitrejše in čim bolj natančno sestavljanje. Paviljon je tako sestavljen iz dveh primarnih stenskih elementov, ki sta preko sider z nivelirnimi maticami pritrjena na posamezne armiranobetonske točkovne temelje dimenzij 50/50 in globine 100 cm, dveh horizontalnih in sekundarnih stenskih elementov, ki zagotavljata togost in zavetrujeta celotno konstrukcijo. Posamezni okvirji so sestavljeni iz oglatih cevi. Horizontalne cevi so dimenzij 100/80/4, vertikalne pa 80/80/4. Cevi so zvarjene v okvirje, ki so med seboj vijačeni na licu mesta. Zaradi dejstva, da so paviljoni dimenzij 4x4 m, predstavljajo okvirji tudi konstrukcijo, v katero z nerjavečimi samoreznimi vijaki pritrjujemo fasadne kortenske plošče debeline 2,5 mm.

Faznost sestavljivosti paviljonov

4x točkovni AB temelj

Konstrukcija paviljona tipa

2x primarni stenski okvir

2x horizontalni okvir

2x sekundarni stenski okvir

8x horizontalne prečke

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti tloris temeljev

oglati jekleni profil

100/80/4 (pocinkano)

sidrni vijak z nivelirno matico

AB temelj 50/50/100

točkovni

M 1:25

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti tloris

Sestave konstrukcijskih sklopov S01 Stenska konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/80/4) 8 cm sistem za obešanje kortenskih plošč (vpenjalni zatič privarjen v nosilno konstrukcijo) vpenjalna glava (omogoča lažje pritrjevanje in ohranja razdaljo do konstrukcije) kortenska pločevina 0,25 cm

detajl01

Legenda materialov: nosilna konstrukcija

(oglate pocinkane cevi)

kortenska pločevina savski prodec

(srednja granulacija)

lesene deske M 1:25

premikanje gibalno oviranih

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti tloris strehe

Streha je izvedena v kortenski pločevini z minimalnim naklonom 1 %. Vmesni stiki med posameznimi strešnimi ploščami služijo za odvodnjavanje meteorne vode.

M 1:25

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti prerez

A_A

Sestave konstrukcijskih sklopov

svetlobnik

T01 Talna konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 100/80/4) 10 cm sekundarna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/40/3, v ravnini s primarno konstrukcijo) naluknjana pohodna pločevina 1 cm nasut savski prodec srednje granulacije 7 cm detajl02

S01 Stenska konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/80/4) 8 cm sistem za obešanje kortenskih plošč (vpenjalni zatič privarjen v nosilno konstrukcijo) vpenjalna glava (omogoča lažje pritrjevanje in ohranja razdaljo do konstrukcije) kortenska pločevina 0,25 cm St01 Strešna konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/80/4) 10 cm sistem za obešanje kortenskih plošč (vpenjalna palica privarjena v nosilno konstrukcijo) vpenjalna glava (omogoča lažje pritrjevanje in ohranja razdaljo do konstrukcije) kortenska pločevina (naklon 1% od sredine) 0,25 cm

Legenda materialov: nosilna konstrukcija

(oglate pocinkane cevi)

kortenska pločevina savski prodec

(srednja granulacija) teren M 1:25

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti prerez

B_B

Sestave konstrukcijskih sklopov

T02 Talna konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 100/80/4) 10 cm sekundarna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/40/3, v ravnini s primarno konstrukcijo) naluknjana pohodna pločevina 1 cm lesena podkonstrukcija 5 cm lesena talna obloga (deske) 2,5 cm

St01 Strešna konstrukcija nosilna konstrukcija (oglati pocinkani jekleni profil 80/80/4) 10 cm sistem za obešanje kortenskih plošč (vpenjalna palica privarjena v nosilno konstrukcijo) vpenjalna glava (omogoča lažje pritrjevanje in ohranja razdaljo do konstrukcije) kortenska pločevina (naklon 1% od sredine) 0,25 cm Legenda materialov: nosilna konstrukcija

(oglate pocinkane cevi)

kortenska pločevina savski prodec

(srednja granulacija)

lesene deske teren M 1:25

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti fasade

Zahod

Jug

Vzhod

Sever

M 1:100

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti detajl01

_ stik dveh stenskih elementov

TLORIS DETAJLA

pozicija detajla

stenski element izveden v Jekor pločevini (d = 2,5 mm)

vpenjalna glava izvedena v Jekor pločevini (d = 5 mm)

na stenski element privarjen z metodo elektro točkovnega varjenja

M 1:75

nerjaveči vijak z matico M10 in gladkim zatčem M8 (zatič na vsakih 50 cm) pritrditveni profil izveden v Jekor pločevini (d = 2,5 mm)

na stenski element privarjen z metodo elektro točkovnega varjenja

samorezni nerjaveči vijak M6 (vijačeno na vsakih 20 cm) distančnik

trda guma, ki preprečuje stik med Jekor pločevino in nosilno konstrukcijo

nosilna konstrukcija _ oglati cevni profil 80/80/4 (pocinkano) Shema obešanja in pritrjevanja kortenskih plošč nosilna konstrukcija z zatičem

postopno pritrjevanje fasadnih plošč

vpenjalni zatič _ jeklena palica Ø15 mm (pocinkano) vpenjalna glava izvedena v Jekor pločevini (d = 5 mm)

tloris

na stenski element privarjen z metodo elektro točkovnega varjenja

nosilna konstrukcija _ oglati cevni profil 100/80/4 (pocinkano) v pogledu

stenski element izveden v Jekor pločevini (d = 2,5 mm) stranski ris

prerez

M 1:2

Projekt Arhitektura paviljonov paviljon tipa_načrti detajl02

_ stik strešnega in stenskega elementa

PREREZ DETAJLA

pozicija detajla

strešni element izveden v Jekor pločevini (d = 2,5 mm) pločevina v naklonu 1%

vpenjalna glava izvedena v Jekor pločevini (d = 5 mm)

M 1:75

na stenski element privarjen z metodo elektro točkovnega varjenja

nosilna konstrukcija _ oglati cevni profil 100/80/4 (pocinkano) samorezni nerjaveči vijak M6 distančnik

trda guma, ki preprečuje stik med Jekor pločevino in nosilno konstrukcijo

vpenjalna palica _ jeklena palica Ø15 mm (pocinkano) odkapni rob

stenski element izveden v Jekor pločevini (d = 2,5 mm)

vpenjalna glava izvedena v Jekor pločevini (d = 5 mm)

vpenjalni zatič _ jeklena palica Ø15 mm (pocinkano)

nosilna konstrukcija _ oglati cevni profil 80/80/4 (pocinkano)

M 1:2

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp Razgledni stolp je najvišja točka v prostoru. Za čim bolj pristno zaznavo in premagovanje te višine so uporabljene samo stopnice. Tako je vsa konstrukcija podrejena rastru stopnic, ki se vijejo ob hrbtenici. Dvojnost dojemanja prostora je dosežena s temačnejšo notranjostjo, ki se ob prihodu na razgledno ploščad v trenutku razblini in odpre se nam panoramski pogled na okolico. Zaradi umestitve objekta med drevesne krošnje smo zasnovali enovit volumen, ki je obdan s kortenskimi ploščami. Z enostavno obliko in fasadnim materialom z močnim značajem dosežemo želeni učinek prostorske vertikale, ki nagovarja okolico in uporabnike prostora.

SLIKA44, 45, 46 in 47: Razgledni stolp ob jezeru; Rintala Eggertsson Architects; Seljord, Norveška; 2011

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp referenčni primeri

Razgledni stolp ob jezeru Rintala Eggertsson architects Seljord, Norveška Razgledni stolp ob jezeru v bližini mesteca Seljord je nastal v sklopu projekta spodbujanja lokalnega turizma v tej regiji. Celoten projekt obsega izvedbo nekaj manjših paviljonov in razglednega stolpa, ki so povezani v tematsko pot okoli jezera, v katerem naj bi bilo skrivnostno bitje. Razgledni stolp je v celotni narejen iz lesa in je namenoma postavljen na lokacijo, kjer dominira nad okolico, saj predstavlja vstopno točko do jezera.

- prostorska vertikala kot orientir v prosotru

- odprtine v fasadi uokvirjajo poglede v okolico

Razgledni stolp ob reki Vecht Ateliereen Architecten Dalfsen, Nizozemska Razgledna ploščad v mestu Dalfsen ob reki Vecht je zasnovana kot preprost pravokotni volumen z jekleno nosilno konstrukcijo in lesenimi fasadnimi lamelami, ki omogočajo nevpadljivost in tansparentnost objekta znotraj drevesnih krošenj. Z naraščajem višine se te lamele proti vrhu zgoščujejo in predstavljajo različne okvirje za poglede navzven. “Zašiljenost sten” na razgledni ploščadi uporabniku podaja smer želenega pogleda proti ravnicam reke Vecht.

- enovit preprost volumen

- lociranje neposredno v gozdni rob

- igra za gostoto fasadnih lamel

SLIKA48, 49, 50 in 51: Razgledni stolp ob reki Vecht; Ateliereen Architecten; Dalfsen, Nizozemska; 2011; Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp ograjni element razgledne ploščadi

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

razgledni stolp_načrti konstrukcijska zasnova

segment nosilne konstrukcije

brezšivna jeklena cev (ROR 193,7/8), višina elementa 2,70 m

stopniščni element z račjimi stopnicami

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

segment nosilne konstrukcije

brezšivna jeklena cev (ROR 193,7/8), višina elementa 3,40 m

segment nosilne konstrukcije (3 kosi)

brezšivna jeklena cev (ROR 273/16), višina elementa 3,40 m

stopniščni element (9 kosov)

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5) 16 stopniščnih rešetk, 3 vmesni podesti in 1 podest preko treh polj dimenzije elementa 4,00 m x 4,00 m x 3,40 m

segment nosilne konstrukcije (4 kosi)

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20), višina elementa 3,40 m

segment nosilne konstrukcije

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20), višina elementa 5,10 m segment je v AB pasovni temelj pritrjen s sidrnimi vijaki z nivelirno matico

pasovni armiranobetonski temelj s peto in ploščo

Konstrukcija razglednega stolpa je zasnovana tako, da ob natančni pripravi omogoča hitro izvedbo in minimalne posege na terenu. Največji poseg, ki je predviden za izvedbo na licu mesta, predstavlja izdelava armiranobetonskega temelja s peto ter vrhnjo ploščo in zagotavlja prenos vseh obtežb na zemljino. Stik med armiranobetonskim temeljem in jekleno nosilno konstrukcijo je izveden s sidrnimi vijaki z nivelirno matico, ki nam omogočajo izvedbo stika brez slabitev v vertikalni in horizontalni smeri ter dopuščajo dovolj manevrskega prostora za natančno niveliranje prvega konstrukcijskega segmenta. Nosilna konstrukcija razglednega stolpa je razdeljena na 10 segmentov. Vsak od njih je sestavljen iz 4 enakih elementov, ki se med seboj vijačijo. Za glavni konstrukcijski material smo uporabili brezšivne jeklene cevi, saj imajo najugodnejše razmerje med nosilnostjo v vse smeri, velikostjo prereza in težo. Ob upoštevanju dejstva, da z nalaganjem segmentov enega na drugega, spodnji segmenti konstrukcije prenašajo večje obtežbe kot zgornji, je konstrukcija sestavljena iz treh vrst brezšivnih jeklenih cevi. Spodnjih pet segmentov je sestavljenih iz cevi s premerom 323,9 mm in debelino stene 20 mm, srednji trije so sestavljeni iz cevi s premerom 273 mm in debelino stene 16 mm, zgornja dva segmenta pa sta sestavljena iz cevi s premerom 193,7 mm in debelino stene 8 mm. Na glavno konstrukcijo je pritrjenih 8 stopniščnih elementov z navadnimi stopnicami (svetla širina stopnic minimalno 120 cm), 1 stopniščni element z račjimi stopnicami in ograjni element razgledne ploščadi. Konstrukcija posameznega stopniščnega elementa je sestavljena iz oglatih jeklenih cevi (100/100/5). Elementi tako predstavljajo skeletne kubuse znotraj vertikale. Višina vsakega izmed elementov, razen ograjnega (120 cm), znaša 340 cm in to je tudi višina, za katero se povzpenmo preko 20 stopnic (16 stopniščnih rešetk, 3 vmesni podesti in 1 podest preko treh polj). Glavna konstrukcija in stopniščni elementi se vgrajujejo izmenično. Najprej se pričvrsti nosilni segment, takoj za njim pa stopniščni element. Na zunanji strani objekta je na konstrukcijo pritrjena fasadna podkonstrukcija, ki je sestavljena iz oglatih cevi (100/50/5), v katero so vijačene kortenske plošče debeline 2,5 mm. Način pritrjevanja kortenskih plošč je podoben tistim pri paviljonih. Navkljub ožanju nosilne konstrukcije proti vrhu je potrebno stopniščne elemente in fasado postaviti v vertikalo. V ta namen so na nosilno konstrukcijo privarjena distančna peresa, ki omogočajo enostavno izvedbo in niveliranje vseh elementov med seboj.

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Tloris temeljev in pritrditev kovinskih vertikal

Tlorisno razporeditev nam narekuje potrebna svetla širina stopnišča, ki nam zagotavlja srečevanje dveh ljudi (120 cm). Celoten tloris objekta je razdeljen na 9 polj. Izmed devetih je samo sredinsko polje vedno prosto, kar izkoristimo za pritrditev okrogle steklene površine na nivoju razgledne ploščadi. Ob pogledu z nivoja pritličja proti vrhu je tako zaznati majhno piko, ki nam omogoča lažjo zaznavo same višine stolpa. Ostalih osem polj nam služi za umestitev stopnic in podestov. Stopnice in podesti so izvedeni iz pocinkanih rešetk, katerim je na vrhu dodana gumijasta obloga, ki omogoča boljši oprijem in hkrati blaži udarni zvok hoje po stopnišču. Višina stopnice je 17 cm, globina pa znaša 28 cm, kar nam zagotavlja optimalno povzpenjanje s čim manj koraki. Ker ne želimo ustvariti monotone poti z nenehnim nizanjem stopniščnih ram (5 stopnic), smo na vsake štiri rame predvideli večji podest preko treh polj. Vsak izmed teh podestov se tako pojavlja na različni stranici objekta. Na teh mestih je predvidena perforacija fasadnih panelov, preko katerih vstopa naravna svetloba v objekt, uporabnik pa s pogledom skozi reže v panelih zaznava različne poglede v okolico in dobi občutek, kako se pogled v krajino spreminja s pridobivanjem višine.

ploščato železo d=2 cm

cevni profil je privarjen na ploščo in s sidrnimi vijaki pričvrščen v temelje

pasovni temelj s peto

sidrni vijak z nivelirno matico

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Pritličje

Nivo 1. podesta

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Nivo 2. podesta a

Nivo 2. podesta b

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Nivo 4. podesta

Nivo 3. podesta

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Nivo 6. podesta a

Nivo 5. podesta

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 323,9/20)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Nivo 7. podesta

Nivo 6. podesta b

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 273/16)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

Nivo 9. podesta a

Nivo 8. podesta

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 273/16)

M 1:50

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti tlorisi

razgledna ploščad

rešetka z gumijasto oblogo 10,6 m²

račje stopnice

Nivo razgledne ploščadi

Nivo 9. podesta b

rešetka z gumijasto oblogo

okrogla steklena pohodna površina

kaljeno steklo v nivoju z ostalo pohodno površino d= 50 cm

element z ograjo

oglati cevni profili (100/50/5) višina ograje 120 cm

fasadna podkonstrukcija

oglati cevnih profili (100/50/5)

stopniščni element

skletna konstrukcija iz oglatih cevnih profilov (100/100/5)

podest preko treh polj

rešetka z gumijasto oblogo

vijačenje nosilne konstrukcije stopniščna rešetka

rešetka z gumijasto oblogo

vmesni podest

rešetka z gumijasto oblogo

nosilna konstrukcija

brezšivna jeklena cev (ROR 193,7/8)

M 1:50

M 1:100

T03 Talna konstrukcija 2x konstrukcija stopniščnega elementa (oglati pocinkani jekleni profil 100/100/5) sekundarna konstrukcija razgledna ploščad (pocinkana rešetka z gumijasto oblogo v ravnini konstrukcije)

T02 Talna konstrukcija 2x konstrukcija stopniščnega elementa (oglati pocinkani jekleni profil 100/100/5) sekundarna konstrukcija vmesni podest ( pocinkana rešetka z gumijasto oblogo v ravnini konstrukcije )

T01 Talna konstrukcija konstrukcija stopniščnega elementa (oglati jekleni profil 100/100/5) AB plošča (vrhnja plošča pri pasovnem temelju) nasutje raščen teren

Sestave konstrukcijskih sklopov

5 cm

20 cm

5 cm

20 cm

10 cm 25 cm

kortenska pločevina 0,25 cm fasadna podkostrukcija ( jekleni profil 50/100/4) 5 cm distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije (privarjen na nosilno konstrukcio) nosilna konstrukcija (brezšivne jeklene cevi ROR 323,9/20) 32 cm distančnik za pritrjevanje stopniščnih elementov (privarjen na nosilno konstrukcio) stopniščni element (sestavljeni iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5) 10 cm

S03 Stenska konstrukcija

kortenska pločevina 0,25 cm fasadna podkostrukcija ( jekleni profil 50/100/4) 5 cm distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije (privarjen na nosilno konstrukcio) nosilna konstrukcija (brezšivne jeklene cevi ROR 273/16) 27 cm distančnik za pritrjevanje stopniščnih elementov (privarjen na nosilno konstrukcio) stopniščni element (sestavljeni iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5) 10 cm

S02 Stenska konstrukcija

kortenska pločevina 0,25 cm fasadna podkostrukcija ( jekleni profil 50/100/4) 5 cm distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije (privarjen na nosilno konstrukcio) nosilna konstrukcija (brezšivne jeklene cevi ROR 193,7/8) 19 cm distančnik za pritrjevanje stopniščnih elementov (privarjen na nosilno konstrukcio) stopniščni element (sestavljeni iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5) 10 cm

S01 Stenska konstrukcija

Projekt

Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti prerez

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti fasade

Zahod

Jug

Vzhod

Sever

M 1:200

pritličje

odkapni rob fasade

nivo razgledne ploščadi

višina nosilne konstrukcije

skupna višina objekta

M 1:15

pasovni armiranobetonski temelj s peto in ploščo

teren

sidrni vijak z nivelirno matico

izvedba stika med AB temeljem in jekleno nosilno konstrkcijo (Peikko HPM L)

sestavljen iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5, svetla širina stopnic 120 cm

stopniščni element

brezšivne jeklene cevi (ROR 323,9/20)

nosilna konstrukcija

stik in pritrjevanje dveh stopniščnih elementov ter pritrjevanje fasadne podkonstrukcije v nosilno konstrukcijo

kortenska pločevina (d= 2,5 mm), odkapni rob

fasadna obloga

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje stopniščnega elementa

oglati jekleni profil (50/100/4) vijačeni v distančnike na nosilni konstrukciji

fasadna podkonstrukcija

brezšivne jeklene cevi (ROR 323,9/20)

nosilna konstrukcija

sestavljen iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5, svetla širina stopnic 120 cm

stopniščni element

stik in pritrjevanje stopniščnih elementov ter fasadnji zaključek

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije

brezšivne jeklene cevi (ROR 323,9/20)

nosilna konstrukcija

oglati jekleni profil (50/100/4) vijačeni v distančnike na nosilni konstrukciji

fasadna podkonstrukcija

privarjeno na koncih brezšivnih cevi z vnaprej pripravljenimi luknjami za vijake

ploščato železo

brezšivne jeklene cevi (ROR 273/16)

nosilna konstrukcija

kortenska pločevina (d= 2,5 mm)

fasadna obloga

stik dveh konstrukcijskih segmentov različnih premerov

oglati jekleni profil (50/100/4) vijačeni v distančnike na nosilni konstrukciji

fasadna podkonstrukcija

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje stopniščnega elementa

brezšivne jeklene cevi (ROR 273/16)

nosilna konstrukcija

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije

privarjen na stopniščni element

profil za pritrjevanje stopniščnih elementov

sestavljen iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5, svetla širina stopnic 120 cm

stik in pritrjevanje dveh stopniščnih elementov ter pritrjevanje fasadne podkonstrukcije v nosilno konstrukcijo stopniščni element

sestavljen iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5 račje stopnice

stopniščni element

pocinkane rešetke z gumijasto oblogo na vrhu (d=5 cm)

pohodna površina razgledne ploščadi

brezšivne jeklene cevi (ROR 193,7/8)

nosilna konstrukcija

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje ograjnega elementa

sestavljen iz jeklenih oglatih profilov 100/100/5

ograjni element

privarjen na nosilno konstrukcijo

distančnik za pritrjevanje fasadne podkonstrukcije

stik z odkapnim robom pri fasadni oblogi

razgledna ploščad

M 1:250

POZICIJE PREREZOV

Projekt

Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti fasadni pas

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti stolp in dvorec z zahoda

Severno krilo

Obnovljeno zahodno pročelje Dvorec

Razgledni stolp Drevored platan

Mlinščica M 1:200

Projekt Arhitektura vertikale_razgledni stolp razgledni stolp_načrti stolp in dvorec z vzhoda

Obnovljeno zahodno pročelje in južna fasada Razgledni stolp Mlinščica

Drevored platan

Severno krilo dvorca

odtis tlorisa dvorca v tlaku

Dvorec M 1:200

Projekt Prostorski prikazi paviljoni zunanjost paviljona sestavljivega pogleda

Projekt Prostorski prikazi paviljoni zunanjost paviljona sluha s pogledom proti paviljonu tipa

Projekt Prostorski prikazi paviljoni notranjost paviljona sestavljivega pogleda

Projekt Prostorski prikazi paviljoni notranjost paviljona tipa

100

Projekt Prostorski prikazi razgledni stolp razgledni stolp v parku

101

Projekt Prostorski prikazi razgledni stolp nova veduta dola pri ljubljani

102

»Smoking kills you. Copying history kills you. Transforming it brings life!« William J.R. Curtis, 30XPIDA, 2012

Zaključek Izdelava diplomske naloge z lokacijo v domačem okolju je predstavljala velik izziv, predvsem zaradi osebne angažiranosti do razvoja krajev, od koder prihajajo tvoji predniki. Tekom izvajanja naloge sem doživel veliko lepih trenutkov med ljudmi, ki so mi bili večinoma vsi pripravljeni razkriti zanimive informacije, ki se na tak način ohranjajo preko ustnega izročila. Z nalogo sem želel prikazati način, kako bi bilo mogoče z revitalizacijo kompleksa ustvariti urejeno prosto površino, ki bi omogočala predstavitev prostora ter njegovih značilnosti in pripomogla k vzpostavitvi družabnega središča ter ljudi z različnimi interesi na nevsiljiv način povezovala. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da se v širši javnosti vzbudi zanimanje za strateški razvoj in urejanje skupnega prostora. Merilo za kvaliteto posegov naj bo programsko in konceptno urejanje in ne ozkogledni in kratkoročni interesi posameznikov. Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

103

Zahvala Domačim za podporo in potrpljenje. Alenki za mentorstvo in razumevanje. Prof. Gabrijelčiču za iskrive trenutke. Prof. Vogelniku za pomoč in čas, preživet v Radovljici. Janezu Petru za konstruktivne pogovore. Andražu, Anžetu, Blažu, Davorju, Maticu, Mihi, Vidu in Žigi za produktivno druženje. Vsem kolegom za nepozabna študijska leta. Vsem ostalim, ki so mi kakor koli pomagali. HVALA! Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

104

Viri Literatura 1

BOGATAJ, Janez; Sto srečanj z dediščino na Slovenskem; Prešernova Družba, Ljubljana; 1992.

BOŽIČ, Dragan, PAVLIN, Primož; Zakladi tisočletij, Zgodovina Slovencev od neandertalcev do Slovanov; Ljubljana;

Modrijan; 1999.

GABRIJELČIČ, Peter, FIKFAK, Alenka; Rurizem in ruralna arhitektura, Fakluteta za arhitekturo, UNI LJ; 2002.

GREBENC,Alojzij; Tam v Dolu roža rase : naša župnija; Založba Salve, Ljubljana; 2012.

GRILC, Viktor; Dol v srednjem veku; članek, Zbornik občine Dol pri ljubljani: Iz dežele Jurija Vege; Občina Dol pri

Ljubljani; 2010.

JUG, Sandi; Spremenjena stanja zavesti; samozaložba, e-knjiga dostopna na http://www.freado.com/read/7157/spremenje

na-stanja-zavesti (pridobljeno 16.1.2013).

LAZAR, Jože; 150 let Botaničnega vrta v Ljubljani; UNI LJ; 1960.

MODER, Janko, ŽVAB, Janez; Dol pri Ljubljani; PGD Dol pri Ljubljani; 1982.

MUEDRA BAIXAULI, Vincente, NEGRI Marcello; Anatomija človeka; Založba Mladinska knjiga, Ljubljana; 1994.

MUŠIČ, Marjan; Erbergova parkovna kompizicija v Dolu pri Ljubljani; Arhitektura in čas; Založba Obzorja Maribor;

1961.

STOPAR, Ivan; Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; založba Viharnik; 2000.

STRGAR, Vinko; Rastlinstvo in vrtovi v Erbergovem Dolu; Biotehniška fakulteta, UNI LJ; 1992.

UMEK, Ema; Erbergi in dolski arhiv, 1. in 2. del; Arhiv Republike Slovenije; 1991 in 1992.

URŠIČ Milena, Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske; SAZU; Ljubljana;

1975.

Iz dežele Jurija Vege 1 in 2; Zbornik občine Dol pri ljubljani; Občina Dol pri Ljubljani; 2008,2010.

BENČINA, Jure; Prenova in dograditev graščine Dol pri Ljubljani : splošna knjižnica in večnamenska dvorana

občine Dol pri Ljubljani; diplomsko delo; 2007.

JEMEC, Marija; Popis etnološke dediščine v občini Dol pri Ljubljani; diplomsko delo; 2003.

POKOVEC, Natalija; Kulturna dediščina: Graščina Dol pri Ljubljani; diplomsko delo; 1999.

Arhiv Republike Slovenije

Arhiv Mesta Ljubljane

Geodetske podloge in informacije pridobljene na spletni strani GURS-a ( www.gu.gov.si), spletnem portalu Prostor

(prostor3.gov.si/javni/ ) in Arhivu GURS-a.

Načrti za prihodnost, analiza stanja in teženj v prostoru občine Dol pri Ljubljani; LOCUS prostorske informacijske

rešitve d.o.o.; Občina Dol pri Ljubljani; dostopno na www.dol.si; 2006.

Spletna aplikacija: PISO - Prostorski informacijski sistem (občina Dol pri Ljubljani) (http://www.geoprostor.net/piso).

Spletna aplikacija: Register nepremične kulturne dediščine; (giskds.situla.org/).

Statistični podatki dostopni na spletni strani Statističnega urada RS ( www.stat.si ).

Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Arhiv Enote Ljubljana, spletna stran (www.zvkds.si/sl/zvkds/).

International charter for conservation and restoration of monuments and sites (The Venice Charter 1964);

Mednarodna listina o ohranjanju in prenovi spomenikov in zaščitenih območij (Beneška listina 1964); ICOMOS;

Benetke; 1964; dostopno na www.icomos.org/charters/venice_e.pdf.

Jekla odporna proti atmosferskim vplivom; brošura posredovana s strani Acroni Jesenice, član skupine SIJ;

105

Viri Slikovno gradivo

SLIKA01:POGLED NA DOLSKO DOLINO Z VRHA NAD DOLSKIM Lasten arhiv SLIKA02: SAVO FLUVIO, RIMSKA POSTOJANKA NA SOTOČJU SAVE IN LJUBLJANICE VIR: Arheološka najdišča Slovenije; Inštitut za arheologijo, SAZU; DZS Ljubljana; 1975(preslikava) SLIKA03: DOLSKA DOLINA NA JOŽEFINSKI VOJAŠKI KARTI PO LETU 1763

SLIKA27 in 28: BAKROREZA IZ VALVASORJEVE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE S PRIKAZOM GRADU SOSTRO (OSTREBERG) IN DOL

VIR: GREBENC,Alojzij; Tam v Dolu roža rase : naša župnija; Založba Salve, Ljubljana;2012 (preslikava)

(LUSTAL)

SLIKA04: DOL PRI LJUBLJANI MED OBEMA VOJNAMA

VIR: STOPAR, Ivan; Grajske stavbe v osrednji Sloveniji (preslikava)

VIR: GREBENC,Alojzij; Tam v Dolu roža rase : naša župnija; Založba Salve, Ljubljana;2012 (preslikava)

SLIKA29: JOŽEF KALASANC ERBERG

SLIKA05: PLETARJI IZ DOLA

VIR: URŠIČ Milena; Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske, SAZU 1975, (preslikava)

VIR: Iz dežele Jurija Vege 2; Zbornik občine Dol pri ljubljani; Občina Dol pri Ljubljani; 2010 (preslikava)

SLIKA30: STEBRIŠČE V NOTRANJEM STOPNIŠČU

SLIKA06: BROD V DOLSKEM PO LETU 1945

VIR: Arhiv g. Pogačnika (preslikava)

VIR: Iz dežele Jurija Vege 2; Zbornik občine Dol pri ljubljani; Občina Dol pri Ljubljani; 2010 (preslikava)

SLIKA31: ZAHODNO PROČELJE DVORCA MED OBEMA VOJNAMA

SLIKA07: SEDANJOST MED PRETEKLOSTJO IN PRIHODNOSTJO

VIR: Arhiv g. Pogačnika (preslikava)

VIR: www.projectswatches.comshop40mm-past-present-future-watch (pridobljeno 13.12.2012)

SLIKE v poglavju Ohranjenost kompleksa

SLIKA08: RESTAVRATORSKA LADJEDELNIŠKA DELAVNICA V SKLOPU VIKING SHIP MUSEUM-A V ROSKILDE-JU NA DANSKEM

Lasten arhiv

SLIKA32: PLEČNIKOVA LJUBLJANA

SLIKA09: POLJSKE POTI PREDSTAVLJAJO POMEMBEN GRADNIK PRI PREPOZNAVI DEDIŠČINE KULTURNE KRAJINE

VIR: http://www.visitljubljana.com/file/137612/triple-bridge-3-d.-wedam.jpg (pridobljeno 2.1.2013)

VIR: http://www.bucka.info/joomla/images/stories/bucka/ostalo/DSC00568.jpg (pridobljeno 2.1.2013)

SLIKA33: GUGGENHEIM MUSEUM BILBAO; FRANK O. GEHRY;

SLIKA10 in 11: PREZENTACIJA OSTANKOV RIMSKODOBNE VILE Z RAZSTAVLJENIMI ARHEOLOŠKIMI EKSPONATI; MARTE.MARTE

vir: http://www.davidhealdphotographs.com/index.php#mi=2&pt=1&pi=10000&s=6&p=3&a=0&at=0 (pridobljeno 2.1.2013)

ARCHITEKTEN; FELDKIRCH, AVSTRIJA;

SLIKA34: ESCHER_DAN IN NOČ

VIR: http://openbuildings.com/buildings/roman-villa-profile-44376 (pridobljeno 21.11.2013)

VIR: http://www.doctordisruption.com/wp-content/uploads/2010/05/escher.gif (pridobljeno 2.1.2013)

VIR: http://openbuildings.com/buildings/roman-villa-profile-44375 (pridobljeno 16.1.2013)

SLIKA35: PREDSTAVLJIVOST JE SVOJSTVENA VSAKEMU POSAMEZNIKU

SLIKA12 in 13: LAPIDARIUM, OSTANKI STAROKRŠČANSKE KRSTILNICE KOT DEL RAZSTAVNEGA PROSTORA; RANDIĆ&TURATO;

VIR: http://www.warrenphotographic.co.uk/photography/bigs/13545-Ginger-kitten-looking-in-mirror-and-seeing-a-lion-white-

NOVIGRAD, HRVAŠKA;

background.jpg (pridobljeno 2.1.2013)

Lasten arhiv

SLIKA36 in 37: CHAPELLE NOTRE-DAME-DU-HAUT; LE CORBUSIER; RONCHAMP, FRANCIJA;

SLIKA13 in 14: MUZEJ KOLUMBA, MUZEJSKA ZGRADBA SE RAZRAŠČA IZ OSTALIN SAKRALNEGA KOMPLEKSA; PETER ZUMTHOR;

VIR: Davor Podbregar

KOLN, NEMČIJA;

SLIKA38 in 39: UNITE D’HABITATION; LE CORBUSIER; FIRMINY, FRANCIJA

Lasten arhiv

SLIKA15, 16 in 17: NADSTREŠNICA NAD ARHEOLOŠKIMI IZKOPANINAMI; OTON JUGOVEC; OTOK PRI DOBRAVI, SLOVENIJA;

SLIKA40 in 41: THERME VALS; PETER ZUMTHOR; VALS. ŠVICA;

Lasten arhiv

VIR: http://www.public.iastate.edu/~silvinal/image3.jpg (pridobljeno 2.1.2013)

SLIKA18 in 19: POŠTA IN TRGOVINA V VREMSKEM BRITOFU; SKUPINA KRAS; VREMSKI BRITOF, SLOVENIJA;

VIR: http://www.public.iastate.edu/~silvinal/Therme201.jpg (pridobljeno 2.1.2013)

VIR: Anže Koren

SLIKA42 in 43: SPOMINSKI PARK S KOSTNICO PADLIM ITALIJANSKIM VOJAKOM V 1. SVETOVNI VOJNI; REDIPUGLIA, ITALIJA;

SLIKA20 in 21: PRENOVA ŠKRATELJNOVE DOMAČIJE V MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV; MATJAŽ BOLČINA, ERNEST

VIR: Davor Podbregar

MILČINOVIČ, TEJA SAVELLI; DIVAČA, SLOVENIJA;

SLIKE v poglavju Raziskovanje svetlobnih učinkov

VIR: http://www.mirankambic.com/adivaca.html (pridobljeno 16.1.2013)

Lasten arhiv

SLIKA22: PRENOVA ŠKRATELJNOVE DOMAČIJE

SLIKE v poglavju Analize

VIR: Vid de Gleria

Aero posnetki: Matej Maver; ostalo lasten arhiv

SLIKA23: CERKEV SV. MARJETE V DOLU

SLIKE v poglavju Arhitektura paviljonov

Lasten arhiv

SLIKA24: HIŠA V DOLU ŠT. 15

SLIKA44, 45, 46 in 47: RAZGLEDNI STOLP OB JEZERU; RINTALA EGGERTSSON ARCHITECTS; SELJORD, NORVEŠKA;

Lasten arhiv

VIR: http://www.rintalaeggertson.com/0.html (pridobljeno 4.2.2013)

SLIKA25: HIŠA V DOLU ŠT. 21

SLIKA48, 49, 50 in 51: RAZGLEDNI STOLP OB REKI VECHT; ATELIEREEN ARCHITECTEN; DALFSEN, NIZOZEMSKA

Lasten arhiv

VIR: http://www.ateliereen.nl/projecten/uitkijktoren-dalfsen-en.html

SLIKA26: VAS DOL

PROSTORSKI PRIKAZI

Lasten arhiv

Martin Kruh Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013

106

Kontakt Robert Prašnikar Zajelše 58 1262 Dol pri Ljubljani Slovenija +386 31 845 470 robertprasnikar@gmail.com Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Idejni načrt ureditve kompleksa graščine v Dolu pri Ljubljani / Robert Prašnikar / mentor: doc. dr. Alenka Fikfak, somentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentor - mentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik / leto vpisa:2005-2006 / leto izdelave: 2013