Samo Kralj by fa diploma

ŠPORTNI LETALSKI CENTER PTUJ Idejna zasnova športnega letališča v Moškanjcih pri Ptuju diplomsko delo avtor: Samo Kralj mentor: prof. Miloš Florijančič, u.d.i.a. somentor: Mina Hiršman, u.d.i.a. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo leto vpisa: 2003 | leto izdelave diplomskega dela: 2016

Po v z e t e k

Abstract

Povzetek

The subject of this diploma thesis is the modernization of the Moškanjci sport airport near the town of Ptuj. The area around the airport holds great potential for further development, which can be generated by the addition of suitable new programs to the airport itself.

Tema diplomske naloge je posodobitev športnega letališča v Moškanjcih pri Ptuju. Letališče leži na območju, ki ima velik potencial za razvoj, in prav letališče je lahko s primerno umestitvijo novih programov generator tega razvoja.

Since the existing airport buildings cannot be easily upgraded, a new building is proposed instead. Its modular concept enables easy adaptation to potential new programs and needs. Hangars are designed for easier access to airplanes. A restaurant, a bar and small accommodation facilities represent further additions to the airport program. Modules can be added or subtracted without damaging the architectural character as a whole. This ensures continuous flexibility and sustainability of the typology.

Obstoječe letališke stavbe ne omogočajo enostavne nadgradnje, zato projekt predvideva nov letališki objekt. Le-ta je zasnovan modularno, da se lahko prilagaja spreminjajočim se potrebam. Hangarji so zasnovani tako, da je mogoče na lažji način dostopati do letal. Program letališča je razširjen z restavracijo, barom in nastanitvenimi kapacitetami. Module je mogoče dodajati ali odvzemati, ne da bi pri tem stavba izgubila svoj arhitekturni značaj. S tem sta zagotovljena nastavka za fleksibilnost in trajnostni razvoj tipologije skozi čas. Ključne besede: letalstvo, letališče, hangar, javna stavba, Ptuj

Key words: aviation, airport, hangar, public building, Ptuj

Plakat za letalsko družbo Imperial Airways, ki idealizira kakovost in udobje popotovanja z letalom, 1930 http://airandspace.si.edu/collections/artifact.cfm?object=nasm_A19900996000

Kazalo

Kazalo 1. Uvod

2. Teoretska izhodišča

2.1 Razvoj letališča 2.2 Razvoj tipologije hangarja 2.3 Logistika letališča

3. Zgodovinski okvir 3.1 Letalstvo na slovenskem 3.2 Aeroklub Ptuj 3.3 Časovni trak

9 13 15

17 17 19 21

4. Geografski okvir

4.1 Makrolokacija 4.2 Mikrolokacija

23 23

5. Analiza lokacije

6. Referenčni okvir

7. Idejna zasnova

7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 7.8 7.9

Izhodišča Urbanistična zasnova Trenutno stanje Koncept Programska zasnova Konstrukcijska zasnova Fasada in materiali Energetska zasnova Požarna zasnova

35 37 38 39 40 41 42 43 43

8. Grafične priloge

9. Zaključek

10. Viri in literatura

Š P O R T N I L E TA L S K I C E N T E R P T U J , 2 0 1 6

LETALIŠČA V REPUBLIKI SLOVENIJI vir: Kontrola zračnega prometa Slovenije h t t p : / / w w w. s l o v e n i a c o n t r o l . s i /

Manjše letališče ali vzletišče

Športno letališče

Mednarodno letališče

Strogo nadzorovani zračni prostor

50 km

Uvod

1. Uvod nebó -á (samostalnik): 1. navidezno usločena ploskev nad obzorjem 2. v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa (SSKJ, 2016)

Za stara ljudstva in religije entiteta neba predstavlja prostor, rezerviran za božanstva. Iz starogrške mitologije poznamo zgodbo o Ikaru, prvem letalcu, ki je v želji, da bi se dotaknil neba, poletel previsoko in svojo neprevidnost plačal z življenjem. Ljudje smo od nekdaj hrepeneli po nebu, po nedotakljivosti in svobodi, ki ju simbolizira. Z zavistjo smo opazovali ptice, ki obvladujejo ta "nedotakljivi" prostor. Z željo in vztrajnostjo ter veliko mero iznajdljivosti smo dobro stoletje nazaj premagali naravo in poleteli. Od takrat se človeški rod več ne ozira nazaj, smo kot Ikar, hočemo vedno više in dlje. Leonardo da Vinci naj bi nekoč izjavil: "Če si kdaj okusil letenje, boš po Zemlji vedno hodil z očmi, obrnjenimi v nebo. Od tam si prišel in tja se boš želel vrniti."

Sam sem čare letenja okusil že zelo zgodaj, saj je moj oče ljubiteljski pilot, in od takrat naprej strmim v nebo. Eni prvih spominov, so pogledi na slike letal, obešene po celi hiši ter občutki in vonj kabine starega letala na letališču, v katerem sem se kot otrok igral. Danes sem sam pilot jadralnega letala. Poznavanje problematike majhnih letališč in potreba po izboljšanju obstoječega stanja sta botrovala izbiri teme te diplomske naloge. Na sledečih straneh je predstavljen projekt kot možna rešitev za razvoj manjših letališč po Sloveniji. Le-ta so zaradi različnih vzrokov zapostavljena in se ne razvijajo ter ne izkoriščajo svojega potenciala , kot ga mnogi drugi aerodromi po Evropi in svetu. Družba in čas, v katerem živimo, stremita k napredku, povezljivosti in mobilnosti. Vrednote, ki predstavljajo svobodo danes, niso nič drugačne od vrednot letenja željnih sanjačev iz preteklosti. Sodobno letališče je lahko platforma, kjer te vrednote sobivajo. Prostor, kjer "svoboda" ni le za redke izbrance in entuziaste, temveč za vsakogar, ki to želi.

Kolaž oglasnih plakatov različnih letalskih družb https://www.pinterest.com/search/pins/

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

2. Teoretska izhodišča 2.1 Razvoj letališča

Fotografija iz letalskega mitinga v Reimsu v Franciji, 1909 http://images.delcampe.com/img_large/auction/000/289/060/386_001.jpg

Z izumom letala je prišla potreba po zanj prilagojenih vzletiščih in objektih za shranjevanje letalnih naprav. Tako se je rodil nov tehnološki objekt: letališče. Ker so bila prva letala opremljena s prešibkimi motorji, da bi poletela sama in so potrebovala pomoč vetra, so bili prva vzletišča travniki v obliki kroga na območjih z veliko konstantno močnega vetra, saj je tako pilot lahko poletel vedno v smeri proti vetru. Prvi letalski mitingi so bili bolj podobni konjskim dirkam s tribunami za gledalce. Tudi prvi hangarji so izgledali kot konjski hlevi. Sam naziv aerodrom je analogija besede hipodrom. Ko je leta 1909 Louis Bleriot preletel Rokavski preliv, je Auguste Perret s časopisom v roki privihral v biro in vzklikal: "Bleriot je preletel kanal! Vojne so končane! Vojne niso več mogoče - ni več nobenih meja!" (Le Corbusier, 1935)

Glasniki prihodnosti

Slavni prelet Louisa Bleriota čez rokavski preliv, 1909

Skica glavnega prometnega vozlišča z letališčem, Antonio Sant’Elia, 1914

http://www.histoire-image.org/pleincadre/index.php?i=261

http://www.radford.edu/rbarris/art428/futurism.html

Letalo, ta tehnološki vrhunec tedanjega časa, je fasciniralo arhitekte in urbaniste. Predvsem predstavniki modernizma so v svoje študije inkorporirali letališča kot objekte, okrog katerih rastejo nova mesta. Le Corbusier je svoje mesto za 3 milijone prebivalcev (Plan Voisin) koncipiral kot gigantske stolpnice na mreži cest in parkov, v osrčju katerih se razprostira potniški terminal z letališčem na strehi. Na pripombo, da so stolpnice njegovega predloga previsoke in ovirajo prostor za pristanek letal, je nekoliko naivno dejal, da tehnologija pristanka velikih letal še ni dovolj izpopolnjena. Kasneje so res izumili helikopter. Njegov sodobnik arhitekt André Lurcat je postavil plavajoče letališče med mostove na reko Seno v center Pariza, od koder bi letala poletala s pomočjo katapulta (kot danes poletajo iz letalonosilk). Antonio Sant'Elia in drugi predstavniki futurizma so risali nore arhitekturne kreacije, mesta v nivojih, ki bi jim vladalo letalo kot ultimativni transportno sredstvo. Te zamisli dejansko spominjajo na scene iz znanstveno-fantastičnih filmov. Obsesija s tehnologijo in na nek način preroška daljnovidnost obdobja je strnjena v besedah francoskega arhitekta in teoretika Roberta Mallet-Stevensa: "Jutri bodo popotniki in turisti prileteli v francosko prestolnico z letalom. Njihov prvi pogled in stik - pred Eifflovim stolpom, pred Notre Damom, pred Louvrom, pred mnogimi čudesi Pariza - bo letališče." (po Gordon, 2008, str. 69)

Plan Voisin, mesto za 3 milione prebivalcev, Le Corbusier, 1922

Kolo letaliških stez nad nebotičniki New Yorka, H. Alvater, 1929

Predlog plavajočega letališča na reki Seni v centru Pariza, Andre Lurcat, 1932

http://corbusier.totalarch.com/plan_voisin

http://io9.gizmodo.com/these-are-the-floating-airports-of-our-dreams-986436836

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

Romantična pustolovščina Z večanjem zmogljivosti letal so se počasi razvijala tudi letališča, še posebej 1. svetovna vojna je omogočila zelo hiter napredek v tej mladi panogi. Velike bombnike so po vojni opremili s sedeži. Bombe so zamenjali potniki. Ustanovili so prve letalske prevozniške družbe in s tem je prišla potreba po novem stavbnem tipu, potniškem terminalu za letala. Sprva so se terminali zaradi nenehnih sprememb v tehnologiji letal in količini prometa hitro spreminjali. Prvi zračni postaji (terminala) sta bila odprta na letališčih Le Bourget blizu Pariza in Königsberg (danes Kaliningrad). Po modelu slednjega je bil zgrajen terminal na letališču Tempelhof v Berlinu, ki je imel vse funkcije od administracije do programov za kontrolo in udobje potnikov združene v eni stavbi ter fleksibilno zasnovo za možnost dodajanja programa. Kolonialne velesile so v letalskem transportu videle možnost za hitro vez s svojimi kolonijami in tako možnost za ohranitev le-teh (po prvi vojni je kolonialni sistem začel počasi usihati). Britanski imperij je pokrivala družba Imperial Airways, ki je s svojimi štirimotornimi letali Handley Page H.P.42 prevažala pošto in potnike vse od domovine, preko Arabske puščave do Indije, Singapura in Avstralije, od Kaira do Cape Towna. Ker letala niso imela dovolj goriva za dosego svojih ciljev v enem letu, so na strateško umeščenih točkah gradili vzletišča z gorivom in majhnimi objekti, kjer so se potniki lahko osvežili in spočili pred nadaljevanjem poti. Nekatera območja na transportnih poteh so bila tako nevarna, da so ti majhni objekti postali utrdbe z vojaškim garizonom za zaščito. Podoben sistem so uvedli Francozi z Air France (povezali so Pariz z Vietnamom ter Indokino), Belgijci z družbo Sabena (Bruselj s Kongom) ter Nizozemci s družbo KLM (Amsterdam z Indonezijo). Ti leti so zaradi nenehne potrebe po dotoku goriva trajali relativno dolgo (v povprečju okoli 80 ur). Potnikov ni bilo dovolj, da bi družbe in letališča v Evropi lahko operirala samo z lastnimi finančnimi sredstvi (države so pomagale s subvencijami). Letalu sta konkurirala tudi hidroplan in cepelin. Slednji je leta 1928 uspešno prečkal Atlantik in od tedaj naprej uspešno prevažal potnike na drugo stran luže. Za hidroplane so bile zasnovane plavajoče ploščadi na morju, ki so služile kot orientacijske točke in postaje za dotok goriva. Ko so leta 1938 Nemci z letalom Focke Wulf FW 200 postavili hitrostni rekord v neprekinjenm letu od Berlina do New Yorka (v 24 urah), je bilo jasno, kam se prevrača jeziček na tehtnici. Izkazalo se je, da je ključ do uspeha letalskega transporta točnost, hitrost in zanesljivost. Predhodnika sodobnega letališča sta bila letališči Fuhlsbüttel v Hamburgu in Gatwick blizu Londona. Prvi se je ponašal z razdelitvijo programa na cone (delitev po nivojih), kjer se potniki, osebje in obiskovalci niso mešali. Brez tega si modernega terminala ni moč predstavljati. Drugi je imel direktno železniško povezavo z mestom in prvič so bila uspešno uvedena vrata (gate) za dostop do letal preko pasarel. Na enkrat so lahko procesirali šets letal na gate (danes tudi brez tega izuma sodobno letališče ne bi delovalo).

Letališče Le Bourget, program terminala, razdeljen po večih objektih, 1927

Sprejem Charlesa Lindbergha po preletu Atlantika, Le Bourget, 1927

Letališče Königsberg, terminal za potnike, ki ga oklepata hangarja, 1922

http://www.aeroportsdeparis.fr/images/default-source/professionnel-images/

https://i.ytimg.com/vi/nTwiu6wnpqw/maxresdefault.jpg

https://www.flickr.com/photos/94791180@N06/16210128209

Handley Page H.P.42, letalo, ki je v 30. letih povezovalo prostranstva britanskega imperija brez ene same nesreče, na postanku v puščavi

Focke-Wulf FW 200 Condor, po preletu Atlantika v rekordnem času, New York, 1938

http://www.shorpy.com/node/19081?size=_original&ref=176872#caption

http://pictures.4ever.eu/aviation/aircraft/focke-wulf-fw-200-159547

Ločeni vhodi za obiskovalce in potnike v terminal letališča Fühlsbuttel, Hamburg, 1929

Šest “pomolov” za letala terminala na letališču Gatwick blizu Londona, 1930

http://www.airportsinternational.com/wp-content/uploads/2011/10/1932-Term.-2-Eingangh.HH_.jpg

https://www.architecture.com/image-library/imagecache/galleryitems/1052.1.434.434.FFFFFF.jpeg

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

Golo letališče Le Corbusier je konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, še vedno fasciniran nad čudežem letala, prvič tudi sam preizkusil letenje. Ko je na poti proti Rusiji opazoval vse novo nastale projekte, je opazil, da se svet letališč razvija sam od sebe in da nima terminal za letalo nič bolj drugačne funkcije od tistega za vlak. Tedaj je arhitektom že postalo jasno, da letališča niso za v mesta, temveč bolje funkcionirajo na obrobjih z dobrimi prometnimi povezavami. Sam je dejal: "Lepota letališča je v prostranem odprtem prostoru. Le trava, nebo in betonska steza. Letališče mora biti dvo-dimenzionalna arhitektura. Letališče naj bo golo!" (po Gordon, 2008, str. 84)

Na skici je v ospredju sredi praznega prostora letalo, stavbe letališča so zadaj na horizontu skoraj nevidne, Le Corbusier, 1946 Gordon, A., Naked Airport, str. 84

Verjetno najlepši terminal predvojnega obdobja je bil zgrajen za letališče Kastrup v Københavnu. Ta lahkotna in fleksibilna arhitektura z organsko streho glavne avle, ki istočasno služi kot akustični balžilec, je moderna klasika in v zasebne namene obratuje še danes. Amerika, dežela kjer se je letalo rodilo, je pri oblikovanju letališč zaspala. Tam so letališča do 30. let prejšnjega stoletja izgledala kot neoklasične trdnjave s fasadami lokalnih stilov (od prerijske hiše do indijanskega puebla). Tudi tedaj najsodobnejši Newark v New Jerseyu, razen po izgledu, ni dosegal kvalitete evropskih letaliških stavb. Richard Neutra je v kritično opombo takim letališčem zapisal: "Potrebna sta hitrost in fluidnost pri prehodu med nebom in zemljo, ne pa veličastni portali in dvorišča na vhodu." (po Gordon, 2008, str. 104)

Eden prvih uporabnih kontrolnih stolpov na letališču Linate, Milano, 1937

Lebdeče “krilo”, streha restavracije na letališču Halle-Leipzig, 1932

Valovit strop glavne avle terminal na letališču Kastrup blizu Københavna, 1939

http://www.milanolinate-airport.com/Assets/contentresources_2/mmo/461/

https://p2.liveauctioneers.com/375/26301/9815430_1_x.jpg

http://www.roeljensen.dk/files/terminal/term1.jpg

Ameriška prestolnica Washington D.C. je dobila letališče National, 1941

Letališče LaGuardia, v ospredju zračni pomol za potnike, 1939

Zračni most, akcija za oskrbo blokiranega Berlina preko letališča Tempelhof, 1948

http://www.flyreagan.com/sites/default/files/1941exterior.jpg

http://www.6sqft.com/wp-content/uploads/2015/08/LaGuardia-Field-1939-2-MCNY.jpg

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:C-47s_at_Tempelhof_Airport_Berlin_1948.jpg

LaGuardia v New Yorku je postalo prvo "pravo" letališče, nekoliko zadržanega historicističnega izgleda, a z zelo dobro zasnovanim generalnim planom, dobrimi prometnimi povezavami, naprednim sistemom za nadzor prometa in signalizacijo ter zračnim pomolom, ki je služil kot platforma za vkrcanje in razgledna ploščad. Ob reki zraven letališča sta bila postavljena postaja in hangar za hidroplane. Temu zgledu je sledilo novo letališče National v glavnem mestu Washington D.C. Obe letališči sta služili kot vzorčna modela za kasnejša letališka mesta povojnega obdobja.

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

Od zlate dobe do danes Predsednik letalske družbe Pan Am Juan Trippe je malo po drugi vojni izrekel preroške besede: "Množično potovanje po zraku zna bolj krojiti usodo sveta kot atomska bomba." (po Gordon, 2008, str. 123)

Po 2. svetovni vojni, ko je bila Evropa še v ruševinah, je letalski prevoz v ZDA doživel preporod. Radar in nova letala so naredili letenje varno in hitro, konkurenca letalskih prevoznih družb je naredila letenje cenejše. Izkazalo se je, da stara letališča niso kos navalu letenja željnih množic. V večini so bila zasnovana za manjše število potnikov, enim je primanjkovalo prostora za širitev, druga so bila enostavno zastarela. Stavbe za nadzor prometa so postale prevelike in jih je bilo potrebno ločiti od termnalov, hangarji so se večali, mreža ostale prometne infrastrukture je postala kompleksna in se je prepletala na večih nivojih. Zrasla so nova letališča s terminali, zasnovanimi kot kompleksni sistemi visokofrekventne proizvodne linije. Pojavila sta se izraza "landside" (zemeljski del) in "airside" (letališki del). Ključna letališča tega obdobja so O'Hare v Chicagu, Lambert Field v Saint Louisu in Idlewild (danes John F. Kennedy) v New Yorku. Slednje letališko mesto je postalo vzorec in delujoči muzej oblikovanja sodobnega potniškega terminala in hangarjev (terminale so oblikovali in opremljali Skidmore, Owings & Merrill, I.M. Pei, Eero Saarinen, Charles Eames, George Nelson in drugi). "Zlato dobo" letalskega prevozništva je končala vse večja grožnja terorističnih napadov na letala in potnike v 70. letih prejšnega stoletja. Prijazne hostese na sprejemnih mestih so nadomestili varnostniki z detektorji kovin in rentgenskimi čitalci. Letališka varnost se je po napadih na New York leta 2001 še zaostrila. Potniki in delavci morajo sedaj skozi striktno določen pregled, prav tako prtljaga. Posebni agenti glede na videz preverjajo sumljive potnike. Odhod ni več določen z oddaljenostjo od destinacije temveč z dovoljenjem za nadaljevanje poti, tako je občutek popolne svobode nekoliko okrnjen. Terminali niso več prosto prehodne strukture, ampak se jasno delijo na sterilne in nesterilne cone.

Krilo v obliki zvezde, ki napaja šest letal, TWA terminal, New York, 1962 https://fortunedotcom.files.wordpress.com/2015/10/ap_620902059.jpg?quality=80

Prvo letališče za potrebepotniških reaktivcev (jet) na svetu, Washington, 1960 http://www.formidablemag.com/wp-content/uploads/2013/01

Pri vstopu v "jet age" (reaktivno dobo) letalskega transporta se sam koncept letališča in terminala ni veliko spremenil. Inžinerska stroka neprestano razvija boljša, večja in težja letala. Temu se morajo prilagajati tudi letališča. Terminali so dobili izrastke v obliki zvezd ali prstov, da lahko na manjšem prostoru strežejo večim letalom hkrati. Oblikovanje ni več vezano na intuicijo, saj so sodobni letališki sitemi zapleten čebelnjak prostorov in funkcij. Arhitekturna podjetja, ki se ukvarjajo z oblikovanjem sodobnih letališč, imajo stotine zaposlenih in vsak izmed njih opravlja svoj del zapletene naloge. Terminal danes ni le paradna ikona prevoznega podjetja, je veliko več kot to. Med tem ko potnik čaka na povezovalni let, jé lahko v restavraciji prestižne verige, kupuje v trgovini najljubše franšize ali gre v kino pogledat nov film. Napredek in čas, v katerem živimo, jih je naredil fleksibilne, a prav nič manj fascinantne.

Arhitekturna ikona povojne moderne arhitekture danes več ne služi svojemu originalnemu namenu. Terminal TWA na letališču J.F.K v New Yourku, 1962 http://ezrastoller.com/media/files/1de7fa1afb89d372f9ce6a4509439f9a.jpg?w=1280&h=840&c=0

Mobilna čakalnica na letališču Dulles v Washingtonu, 1960

Film, ki sta ga za Eera Saarinena posnela Charles in Ray Eames, promovira praktičnost koncepta mobilnih čakalnic (mobile lounge), 1958

http://ghostsofdc.org/wp-content/uploads/2015/01/SHORPY_00771u1-1024x838.jpg

https://vimeo.com/4139559

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

2.2 Razvoj tipologije hangarja hángar -ja (samostalnik): večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal (SSKJ, 2016)

Sestavni del vsakega letališča, naj bo to majhno vzletišče za ultralahka letala ali mednarodno letališče z potniškimi terminali, so objekti za hranitev in popravilo letal - hangarji. Beseda izvira iz francoskega jezika in pomeni zavetišče pri hiši. Hangar bratov Wright na vzletišču Huffman Prairie v Ohiu, 1905

Prvi hangar je bil namenjen cepelinom, bližina Pariza, 1879

http://www.panoramio.com/photo_explorer#view=photo&position=2054&with_photo_id=40413555

http://www.dollfus-ballons-hangar-y-meudon.fr/medias/images/photo-hangarnetb.jpg

Prva letala so bila precej krhko grajena in sama niso mogla kljubovati slabemu vremenu, dežju in viharjem. Še posebno neurja z močnim vetrom so po letališčih za seboj pogosto puščala razdejanje. Sprva so letala pospravljali v lope in izpraznjene skednje, nekoliko kasneje so za ta namen razvili poseben stavbni tip. V osnovi je hangar velika dvorana brez ovir (konstrukcija po obodu) z velikimi odprtinami proti letališki stezi. Konstrukcijsko zahtevnejši in neprimerno večji so bili hangarji za leteče ladje - cepeline, predhodniki današnjih hangarjev za velika letala. Le Corbusier v knjigi Vers une architecture tak prostor hangarja za cepeline primerja z ladjo gotske katedrale, češ da so dosežki industrijske dobe moderne katedrale. (po Le Corbusier, 1931)

Prvi naročnik za velike objekte tega tipa je bila vojska. Razvoj in večanje letal sta ustvarila potrebo po prostoru za hrambo. Ker je bilo delo v hangarjih pogojeno z dobro vidlivostjo, so jih oblačili v transparentne fasade. Različnim potrebam so botrovale različne konstrukcijske zasnove, prevladovala so lesena in jeklena paličja, na podporah ležeči gigantski nosilci, pod katerimi je visela streha. Leta 1937 je razpon prostora med podporami znašal že dih jemajočih 150 metrov (na letališču Linate v bližini Milana). Strešne konstrukcije teh gigantov spominjajo na mostove. Genialna konstrukcijska rešitev iz armiranega betona za hangarje italijanskega inženirja Piera Luigia Nervija, Orvieto, 1935 http://arquitecturaminorista.com/wordpress/wp-content/uploads/2015/07/Pier-Luigi-Nervi-Hangar-del-aeropuerto-de-Orvieto-1936-40.jpg

Prav posebaj gre omeniti inženirski podvig arhitekta Piera Luigija Nervija. Italija je v pripravah na vojaške posege v Afriki in kasneje drugo vojno varčevala z materiali, potrebnimi za vojno industrijo (predvsem jeklom). Nervi je v odgovor na to zasnoval hangarje iz armiranega betona. Streho sestavlja prostorska rešetka armiranobetonskih lokov, ki počivajo na šestih podporah. Prva dva, zgrajena v Orvietu (1935), sta bila betonirana na mestu, medtem ko so za ostalih šest (v Orbetellu in Torre del Lagu) uporabili prefabricirane elemente. Med vojno so bili hangarji porušeni, a so k sreči ostale detajlne fotografije in načrti. To so bile tudi prve strehe velikih razponov, ki so dokazovale, da je tudi z uporabo jeklobetona moč racionalno premagovati dolžino.

Hangarna letališču Linate, katerega streha se razteza čez 150 metrov, bližina Milana, 1937

Sodobna “katedrala”, hangar za cepeline na letališču Orly plizu Pariza, 1923

http://www.storiadimilano.it/citta/milanotecnica/volo/linate06.jpg

http://arquiscopio.com/archivo/wp-content/uploads/2013/02/

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

Po drugi vojni so letala bila že dovolj dobro grajena, da so sama kljubovala vremenskim vplivom, če so le bila primerno pritrjena na tla. Hangar je v letalskem transportu ostal kot tehnični objekt za popravila in gradnjo letal. V vsej letalski dobi je doživel najmanj sprememb izmed vseh letaliških stavb. Zanimivo je, da so terminali redkih večjih letališč oblikovani po principu hangarja. Eden dobrih primerov prakse je terminal letališča Stansted v bližini Londona arhitekta Normana Fosterja, ki zanimivo uporabi konstrukcijski elemant lebdeče strehe med dvema podporama, nanizane na mrežo, pod katero se neodvisno od konstrukcije regulira program. Nekaj podobnih zgledov je moč najti v novejši letališki arhitekturi.

Hangar na letališču Tempelhof, Berlin, 1925 Zukowsky, J., Building for Air Travel, str. 35

Po drugi strani pa hangar ni čisto utonil v pozabo. Velik porast majhnih osebnih, jadralnih in ultralahkih letal je pomenil potrebo po prostoru za zaščito in spravilo pred zunanjimi dejavniki (dež, sneg, veter, sonce). Na ta način se zanesljivost in stroški vzdrževanja majhnih letal znižajo. Vsa manjša letališča in vzletišča po Evropi in Ameriki imajo za spravilo svojih flot zgrajene take objekte, ki pa ne služijo le kot garaža, ampak pod (ali pri) svojo streho hranijo ves preostali program in infrastrukturo, potrebno za uspešno funkcioniranje majhnega letališča. Danes imamo nešteto podjetij, ki se ukvarjajo s projektiranjem in izdelavo hangarjev za majhna letala. To so po večini prefabricirane montažne hale iz jekla, aluminija in lesa (možni so tudi drugi materiali), manj je primerov oblikovanih s strani arhitektov in gradbenih inženirjev. Na tem področju je sicer še precej prostora, saj je z zniževanjem cene in obratovalnih stroškov majhnih letal povpraševanje in potreba po objektih za spravilo iz leta v leto veča.

Skidmore, Owings and Merrill: konzolna konstrukcija strehe hangarja letališke družbe United na letališču v San Franciscu, 1958

Prosojna opna hangarja na letališču Oberwiesenfeld, München, 1928

https://architecturefarm.files.wordpress.com/2013/09/goldsmith-hangar.jpg

Zukowsky, J., Building for Air Travel, str. 36

Lufthansini tehnični objekti (hangarji za servisiranje letal) so dimenzijsko in konstrukcijsko enako impresivni kot letala, katerim so namenjeni

Ogromni volumen tehničnega hangarja Lufthanse v Frankfurtu

http://www.gmp-architekten.com/typo3temp/_processed_/csm_01_KF11-51_af6cb31a1f

http://www.gmp-architekten.com/typo3temp/_processed_/csm_JS12-25_2000x1125px_0144059b5c

"Vsako sobotno jutro svojih najstniških let sem odkolesaril do 16 kilometrov oddaljenega letališča. Tam sem pomagal pri premikanju letal iz hangarjev, te sem potem počistil." (Alan Shepard Jr., astronavt)

Te o r e t s k a i z h o d i š č a

2.3 Logistika letališča VGJPK PK FGN NGVCNKƅ C

vzletno pristajalna steza Letališča manjših dimenzij in enostavnejših potreb so v principu enaka velikim mednarodnim letališčem. Temeljna razlika je v velikosti in količini stavb ter površin, obsežnosti zaposlenega osebja in stopnjo nadzora prometa. Pri projektiranju športnega letališča lahko zanemarimo površine, namenjene pregledu in legitimiranju potnikov. Odpadejo tudi varnostne službe policije in carine. Vsi dejavniki pasivne varnosti so okrnjeni na minimum (gasilska enota in zdravstvena ambulanta nista del letališča). v primeru nesreče ali izrednega dogodka mora biti zagotovljena ustrezna pomoč v določeno kratkem času.

dovozne steze

LCXPK FGN NGVCNKƅ C

NGVCNKƅMC RNQƅ CF

Kontrola zračnega prometa na letališču je zreducirana na osnovne informacije o stezi in vremenskih pogojih, razen v primeru časa gostejšega prometa ali prireditve. Takrat je na letališču oseba, ki je aktivno zadolžena za kontroliranje in usmerjanje prometa. Klasičen kontrolni stolp ni potreben.

terminal in hangarji dovoz in parkiranje ceste transportne kapacitete

Komponente sodobnega letališča Young, S.; Wells, A., Airport: Planning and Management, str. 103

FKTGMVQT NGVCNKƅ C direktor za finance

direktor za gradnjo

direktor za operacije

WRTCXPKM NGVCNKƅ C

Funkcije, ki jih na velikih terminalih in letališčih opravlja cela flota ljudi, ki jih vodijo različni direktorji, so v primeru športnega letališča združene praktično v eni osebi - upravniku. Temu odgovarjajo vodje posameznih letalskih šol in odsekov (motorni odsek, jadralni odsek, padalski odsek, modelarski odsek) in vodja servisne delavnice. Za finančne operacije letališča, servisa in aerokluba skrbi računovodska služba. Vsa popravila in vzdrževanje opravljajo zunanji sodelavci. V primeru prodaje ali oddaje dela letališke stavbe zasebnikom je potrebno uskladiti želje in interese. Le tako se lahko letališče in zasebne dejavnosti (restavracija, hotel ...) dopolnjujejo in ponudijo kvalitetno izkušnjo za potencialnega uporabnika.

FKTGMVQT \C X\FTƉGXCPLG vodje letalskih odsekov

MCFTQXUMC UNWƉDC

letališke operacije

WRTCXC UVCXD

TC WPQXQFUVXQ

javne operacije

uprava voznih stez

letalski servis

uprava poslopij

upravnik varnosti

uprava vozil

\CUGDPK RCTVPGTLK

UNWƉDC \C PCDCXQ

UNWƉDC \C TGƅGXCPLG

UNWƉDC \C UVKMG \ LCXPQUVLQ

OGFPCTQFPQ NGVCNKƅ G

ƅRQTVPQ NGVCNKƅ G

Primerjava organizacijskih shem velikega in majhnega letališča Young, S.; Wells, A., Airport: Planning and Management, str. 35

Kolaž naslovnic slovenske revije o letalstvu Krila http://www.opensoaring.com/Teorija/revije.html

Zgodovinski okvir

3. Zgodovinski okvir 3.1 Letalstvo na slovenskem Opazovanje ptičjega letenja je porodilo že v ljudeh iz pradavnine porazno spoznanje: rodili smo se brez kril! Želja po letenju in tovrstni poskusi vse do njene uresničitve so zato spontan ali zavesten upor proti tej prikrajšanosti. Toda ali so zares šele ptice izzvale človeka? Kaj če ni sla po letenju prvotnejša od posnemanja ptic in vsajena prav tako globoko kakor sleherno človeško seganje po še nedoseženem? (Sitar, 1985, str. 11)

V našem prostoru so posamezniki v koraku s časom odkrivali veščine letenja z različnimi sredstvi. Zgodaj se je razvilo balonarstvo in zrakoplovstvo. Za prvi zrakoplov (cepelin) v Avstro-Ogrski monarhiji je motor izdelalo podjetje Janeza Puha iz Gradca. Nekaj je bilo konstruktorjev brezmotornih letal, med njimi je najbolj poznan inžiner Stanko Bloudek, konstruktor mnogih smučarskih skakalnic. Celo arhitekt Maks Fabiani je patentiral del letalne naprave, ki pa ni nikoli poletela.

Razglednica z futuristično podobo Ljubljane v prihodnosti, 1909 http://www.delo.si/assets/media/picture/20150528/

Edo in Jože Rusjan z Mihailom Merćepom v njihovi delavnici v Zagrebu, 1910 http://www.opensoaring.com/Krila_slavnih/Slike_Rusjan/05%20GRADNJA%20TMS%2011936%20gradnja%20M-R%20letala.jpg

Eda VI pred vzletom, 1910

Leta 1909, le šest let po prvem poletu naprave, težje od zraka, je Edvadr Rusjan na travniku blizu Gorice prvič poletel z letalom lastne konstrukcije, ki sta ga zgradila skupaj z bratom Jožetom. Oba brata sta bila letalska pionirja svetovnega formata. V pičlih dveh letih sta ob finančni podpori Mihaila Merćepa izdelala in zasnovala deset letal (nekatera skupaj z drugimi konstruktorji). Meteorni vzpon podjetja Merćep-Rusjan je preprečila smrt Edvarda v letalski nesreči leta 1911, a seme je bilo zasejano in po njuni poti razvoja so šli mnogi drugi.

http://www.opensoaring.com/Krila_slavnih/Slike_Rusjan/011%20BLERIOT%2003.jpg

Prva letališča na slovenskem ozemlju so nastala za potrebe vojske pred in med 1. svetovno vojno. Locirana so bila na Ajševici pri Gorici, v Ajdovščini, Divači in Ljubljani (Šiška). Po vojni so v skromnih razmerah začela delovati prva letalska društva (aeroklubi), kjer je mladina gasila žejo po letenju. Zanimiva je pripoved arhitekta prof. Stanka Kristla, ki je kot mlad fant v bližini Ljutomera skupaj z vrstniki zgradil jadralno letalo Zögling, s katerim so opravljali krajše polete. Resnejši razvoj klubskega letalskega športa je prišel po 2. svetovni vojni, ko je takratna država Jugoslavija z izdatno finančno in materialno pomočjo načrtno vzpodbujala klube. Tam se je namreč kalila baza mladih letalcev, ki so kasneje leteli v vojski in državnih prevozniških podjetjih. Med obema vojnama se je v Sloveniji začel prebujati tudi letalski promet. Prvo temu namenjeno letališče je dobila Ljubljana leta 1933 na območju današnje Letališke ceste. Sledila sta letališči Lesce in Maribor. V 60. letih se je zgradilo novo letališče Brnik, kamor so preusmerili ves promet, ljubljansko letališče Polje se je pa počasi zaprlo. Na obstoj letališča spominjajo le še hangar (danes avtosalon) ter zapoščeni stavbi letališkega terminala in stolp. Stanko Bloudek z letalom Libelle, 1911

Hangar na vojaškem letališču v Ajdovščini, 1916

http://www.gorenjskiglas.si/storyimage/GG/20091130/C/311309995/EP/1/1/EP-311309995.jpg

http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojna/zgodbe-in-pricevanja/nad-fronto-1-svetovne-vojne-so-poleteli-tudi-slovenski-letalci/373304

(po Kladnik, 2008)

Zgodovinski okvir

Istočasno so nastajale na območju tedanje države tovarne letal. V Sloveniji so bile sprva to manjše delavnice, leta 1946 pa so ustanovili tovarno Letov (Letalska tovarna), kasneje preimenovano v Libis (Letalski inštitut Branko Ivanuš Slovenija) v Šiški v Ljubljani. Tam so po načrtih slovenskih konstruktorjev v tridesetih letih izdelali okrog 300 letal različnih tipov, med katerimi so mnoga sodila v sam svetovni vrh tedanje proizvodnje. Žal vodstvo tovarne takrat ni imelo posluha za širitev na tuje trge, kar je botrovalo počasnemu zatonu tovarne. (po Kladnik, 2008)

Na "pogorišču" Libisa so kasneje zrasla mnoga manjša podjetja. Eno tako je bil oddelek za jadralna letala podjetja Elan v Begunjah, ki je od leta 1978 do nedavnega izdelovalo jadralna letala po licenci nemškega podjetja Dirks Glaser. Po osamosvojitvi smo dobili še nekaj vidnih podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo letal ali delov in tehnologije zanje. Omeniti gre podjetja Pipistrel, Albastar in Albatross Fly. Vsa omenjena podjetja so strokovnjaki za kompozitna letala. Pipistrelovo letalo Virus je prejelo celo nagrado ameriške agencije NASA (National Aeronautics and Space Administration) Cafe Challenge 2007 in 2008 za najboljše malo letalo. Na področju letalske tehnologije imamo odlična podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo navigacijskih pripomočkov in programov za pilote (Naviter, LX Navigation) ter podjetje, ki razvija nosne električne motorje za jadralna letala (FES).

Potniški objekt na letališču Polje v Ljubljani, pred katerim stojita letali domače proizvodnje KB-6 Matajur

Pogled na stavbe s potniškim letalom DC-3 na starem ljubljanskem letališču

https://s3.amazonaws.com/gs-geo-images/ca3ea5a8-2080-42f9-8aba-4b33d92cef36_l.jpg

https://s3.amazonaws.com/gs-geo-images/464e2452-3cc9-4191-89b6-9fc0355a6fd9_l.jpg

Dandanes je letalski šport že precej varen in relativno poceni. Obstaja širok spekter naprav, ki lahko letijo od motornega in jadralnega letala, preko ultralahkih letal in zmajev vse do jadralnih padal in posebnih letečih oblek (wing suit), s katerimi se pogojno "leti". Infrastruktura za vse te panoge je tudi pri nas že dokaj razširjena. Zraven mednarodnih in športnih letališč obstaja veliko majhnih vzletišč ter odskočnih točk za padala, od koder se je moč podati v raziskovanje prostranstev neba. Konstantna rast uporabnikov kaže na to, da bo potreba po dodatni infrastrukturi in posodobitvi obstoječe vse pogostejša. Naj zaključim z besedami slogana medijske kampanije za podjtetje Mobitel: "S pticami si delimo nebo."

Kontrolni stolp na mednarodnem letališču Brnik

Večkrat nagrajeno ultralahko letalo Virus SW 100 slovenskega proizvajalca letal Pipistrel

http://www.delo.si/assets/media/picture/20140624/otvoritev.jpg?rev=1

http://airshow2015.sodik.fi/wp-content/uploads/2015/04/pipistrel2.jpg

Zgodovinski okvir

3.2 Aeroklub Ptuj

Priprave pred letenjem z jadralnim letalom v snegu, 1957

Letalska prireditev ob dnevu letalstva, 1965

arhiv Kostje Kolariča

Naše najstarejše mesto je svoj aeroklub in z njim letališče dobilo leta 1954 v vasi Moškanjci, ki je od mesta oddaljena 10 kilometrov. Piloti so bili domačini, letala pa so si sposodili od Mariborskih kolegov. V naslednjih nekaj letih je zanimanje in število članov toliko naraslo, da so si uspeli zgraditi hangar in pridobiti nekaj motornih in jadralnih letal. V tistih dneh je bilo največ članov iz modelarskih in padalskih vrst (ta panoga je v klubu še danes množično in uspešno zastopana). Modelarstvo je bila pravzaprav neke vrste "mala šola", uvod v resnejše letalstvo. Po turbolentnih začetkih (klub so namreč hoteli konec 50. let prejšnjega stoletja ukiniti in vse preseliti na mariborsko letališče) so člani ob velikodušni pomoči tedanje države, velikih sponzorjih iz gospodarstva in z zvrhano mero lastne iznajdljivosti ter energije počasi večali letalsko floto in izgradili še en hangar za jadralna letala. Sredstva so nabirali tako, da so prirejali letalske dogodke s srečolovi in organizirali delovne akcije po raznih tovarnah (delo za tekočim trakom). Letalska šola je letno proizvedla kar nekaj jadralnih in motornih pilotov. Letelo se je po tako imanovanem sistemu letalskega internata, ko so učenci dober mesec dni leteli in živeli kar na letališču. Mnogi iz teh pilotskih vrst so se in se še ukvarjajo z letalstvom na profesionalni ravni. (po Čuš, 2004)

Kot sem že omenil, je bil Ptuj znan po tako imanovanih velikih letalskih prireditvah ali mitingih, ki so vsako leto privabljali množice obiskovalcev (največ se jih je zbralo leta 1985 in sicer kar 20.000), ter kakovostno organiziranih padalskih in letalskih tekmovanjih. Izpeljanih je bilo veliko civilnih prireditev, od koncertov in festivalov do kolesarskih maratonov ter motorističnih shodov. Med zanimivejšimi dogodki je prav gotovo pristanek ameriškega transportnega letala C-130 Hercules, ki je bilo takrat na misiji v Bosni, nastop jugoslovanske akrobatske skupine z letali Soko J-1 Jastreb, ter koncert legendarne britanske hard rock skupine Motörhead.

Gneča na prizorišču letalskega mitinga, na katerem je sodeloval tudi ameriški transportni orjak C-130 Hercules Čuš, Z., ur., Zbornik: 50 let aerokluba Ptuj, str. 65 in 105

Trenutna gospodarska situacija in cene goriva športnemu letalstvu niso najbolj naklonjene, a se da s pravim pristopom in poslovno strategijo marsikaj ukreniti. Aeroklub je danes še kako živ, a potrebuje novo infrastrukturo, podmladek v članskih vrstah in sveže ideje, da bo lahko naprej nemoteno deloval in zadovoljeval vsa sodobna pričakovanja in potrebe.

Nastop jugoslovanske akrobatske skupine Jastrebi

Plakat za aeromiting z zavidljivim akrobatskim programom

Čuš, Z., ur., Zbornik: 50 let aerokluba Ptuj, str. 44

Čuš, Z., ur., Zbornik: 50 let aerokluba Ptuj, str. 106

Zgodovinski okvir

okoli 1500

1918

Letalski izumi in poskusi Leonarda da Vincija

Ameriška pošta vzpostavi zračno pošto Air Mail.

1783

1914

Začetki letenja z toplozračnimi (brata Montgolfier) in vodikovimi baloni (Charles).

Prvi komercialni let. Prva svetovna vojna - Rdeči baron

1800-1804

1909

Sir George Cayley opravi prve aerodinamične izračune in prvi uspešno leteči letalski model

Ustanovijo prvo letalsko družbo.

1924

Louis Bleriot preleti Rokavski preliv.

1891

1919

Prvi polet z letalom okrogi sveta.

1903

Otto Lilienthal prvič poleti s svojim jadralnikom.

1927

Orville in Wilbur Wright poletita z motornim letalom.

Charles Lindbergh kot prvi z letalom brez postanka preleti Atlantik.

1900 Začetek letenja cepelinov.

1810

193

Gregor Kraševec kot prvi slovenec nekajkrat leti z balonom.

Usta društ

1909

1933

Edvard Rusjan opravi prvi motorni polet v Sloveniji.

Odprtje prvega S civilnega letališča

1910

1927

Prva javna letalska prireditev v Sloveniji Edvard Rusjan skuša leteti z Edo v Gorici.

Prvi letalski miting v Ljubljani, največj Ustanovitev mariborskega Aerokluba

1911

1924

Odprtje prvega vojaškega letališča na Slovenskem (v Gorici).

Ustanovitev Aerokluba Ljubljana.

1914-1918 Delovanje vojaškega letalstva na Soški fronti (letališča Ajševica, Divača, Ajdovščina)

Zgodovinski okvir

3.3 Časovni trak vir: Sitar, 1985; Kladnik, 2008; Čuš, 2004; Podgoršek, 2007

1947 1950 Chuck Yeager prebije zvočni zid.

1945

1985

V letalstvu začnejo uporabljati računalnike, elektroniko in kompozitne materiale.

V vesolju začnejo sestavljati postajo MIR.

1952

Z bombnika B-29 Američani odvržejo prvo atomsko bombo.

1981

Letalska družba BOAC prvič pelje potnike z reakcijskim letalom Comet.

1944

Prvi polet Space Shuttla.

1957

Me 262 postane prvo operativno reakcijsko letalo.

Sputnik 1 (prvi umetni satelit) obkroži zemljo.

1986 Challenger eksplodira kmalu po izstrelitvi, vseh sedem članov posadke umre.

1998

1976

Izstrelijo prve sestavne dele mednarodne vesoljske postaje ISS.

Prvi komercialni polet Concorda.

1961

1971

Jurij Gagarin v Vostoku 1 kot prvi človek poleti v vesolje.

1999

Mariner 9 zaokroži okrog Marsa.

Prvi neprekinjen oblet zemlje z balonom.

1969

1940

2009

Neil Armstrong in Buzz Aldrin pristaneta na luni.

Bitka za Britanijo.

Virgin Galactic začne z razvojem plovila za komercialne polete v vesolje.

1987

novitev jadralno - letalskega tva na gimnaziji v Ptuju.

Slovenskega a v Polju v Ljubljani.

ji dotlej v Jugoslaviji. a.

Ivo Boscarol kot prvi zasebni proizvajalec letal v Jugoslaviji ustanovi podjetje Pipistrel.

1946

1985

Ustanovitev prve letalska tovarne Tovarne Letov.

Zakluček 28. aerorallya za pokal Maršala Tita in aeromiting na letališči Ptuj.

1954

1978

Ustanovitev Aerokluba Ptuj.

2007 Pipistrelovo letalo Virus dobi Nasino nagrado za najboljše malo letalo.

2013 Matevž Lenarčič z ultralahkim letalom preleti severni tečaj.

Tovarna Elan izdela prvo jadralno letalo DG-100 Elan.

1956

1976

Aeroklub Ptuj postavi svoj prvi hangar.

Odprtje letališča Maribor za komercialni promet.

1963 Odprtje letališča Brnik.

Geografski okvir

Dvorec Dornava

Dominkova domačija

Slovenske gorice

Grad Velika Nedelja

http://discoverptuj.eu/wp-content/uploads/2015/04/image_0111.jpg

https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Gorisnica%28DominkovaDomacija%29.JPG

http://tours-in-slovenia.com/en/wp-content/uploads/2014/02/SloGorice0050_orig.jpg

http://travelslovenia.org/wp-content/uploads/2016/03/velika-nedelja-slovenia-castle.jpg

Ptujsko jezero

Grad Borl

Ormoški grad

https://www.flickr.com/photos/s59km/6838607969/sizes/o/

http://kraji.eu/slovenija/ormoski_grad/slo

https://www.google.com/maps

Mesto Ptuj https://i.ytimg.com/vi/vT7Pp3fM4AI/maxresdefault.jpg

http://www.slocold.si/galerija/markovci/markovci1.png

Geografski okvir

4. Geografski okvir 4.1 Makrolokacija Prostor Ptujskega polja je del Panonske nižine. Je rodovitna ravnica v severovzhodnem delu Slovenije. Na jugu ga uokvirja reka Drava z gričevjem Haloz, na severu pa gričevje Slovenskih Goric. Podnebje tukaj je subpanonskega tipa, to pomeni zmerno količino padavin (cca. 1000 mm) z pomladanskimi in jesenskimi viški, hladnimi zimami in dolgimi vročimi poletji (pogoste poletne nevihte). Vetrovi, ki tukaj prevladujejo, so srednje moči in pretežno pihajo iz smeri vzhoda ali zahoda. Pokrajina je gosto posejana z gradovi (Ptujski grad, Dornavski grad, grad Borl, grad Velika Nedelja, grad Ormož), ki so ostanki sistema obrambnih utrdb iz časa srednjega veka in turških vpadov. Kar nekaj je lokalnih zanimivosti s področja arhitekture, tehnične dediščine, etnografskih običajev in naravnih danosti. Haloze in Slovenske Gorice sta gričevnati entiteti z vinogradniško tradicijo. Vinske kleti po teh gričih so povezane v sistem vinskih cest - za kolesarje in pohodnike prijaznih povezav.

4.2 Mikrolokacija Obdelal sem območje letališča in obrtno proizvodne cone, ki leži ob vasi Moškanjci ter je del občin Dornava in Gorišnica. Od glavnine vasi je območje ločeno z železniško progo. Sama vas je strnjeno naselje brez izrazitega središča, vpeto med železniško progo na severu in glavno cesto Ptuj-Ormož na jugu. Lokacija je od mesta Ptuj oddaljena približno 9 kilometrov, od mesta Ormož pa 13 kilometrov. Letališče pomeni za obe mesti in ostale okoliške kraje pomembno dobrino, čeprav se nekateri stanovalci vasi na pragu vzletno pristajalne steze (Mezgovci in Dornava) pritožujejo nad hrupom, ki ga povzročajo letala. Prostor obrtno proizvodne cone si delita obe občini, za kateri predstavlja tudi edino površino za tak namen. Prednost tega predela je v dobri infrastrukturni podprtosti (cesta in železniška proga s postajo, električni vod visoke napetosti z bližnjo hidroelektrarno), dodatno ugodnost pa prinese tudi prisotnost letališča samega.

Ortografski letalski posnetek območja obdelave vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja

Analiza lokacije

5. Analiza lokacije Morfologija Jasni sta dve morfološki zgostitvi. Prva je naselje Mezgovci na zahodnem pragu letališča, druga je vas Moškanjci južno od letališke steze. To lahko razdelimo na tri večje zgostitve. Prva zgostitev je novejša obrtna cona, del katere je kompleks dveh letaliških hangarjev. Tukaj so nanizani veliki objekti, ki ne ustrezajo merilu vaške strukture, a so od preostanka vasi ločeni z železniško progo. Druga zgostitev je stari del obcestne vasi brez jasnega jedra, ki se razteza ob nekoč glavni poti skozi vas in se zlije z novejšim delom vasi. Ta predstavlja tretjo zgostitev, ki jo narekuje nova regionalna cesta Ptuj-Ormož in sestoji iz stanovanjskega tkiva s posamičnimi večjimi servisnimi objekti.

merilo 1:10000

območje obdelave

Analiza lokacije

Hidrologija Po severnem robu letališke steze teče reka Pesnica. To je vodotok, katerega izrazito vijugasto strugo (meandri) so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi konstantnih poplav regulirali. Novo rečno korito ima zelo nekonstanten pretok vode. Ta v povprečju variira med 7 m³/s v pomladnem in jesenskem času do 1 m³/s poleti. Regulaciji navkljub zna reka ob vodnih viških na določenih delih poplavljati. Eno tako območje je na vzhodnem pragu steze, a zaradi kratkotrajne narave poplav delovanja letališča ne ovira. Preostale vode so majhni potoki in kanali, ki služijo namakanju kmetijskih površin.

Poplave reke Pesnice leta 1961 vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Pesnica_(reka)

merilo 1:10000

območje obdelave

reka Pesnica

potok ali kanal

ribnik

poplavno območje

Analiza lokacije

Prometna infrastruktura V neposredni bližini lokacije poteka železniška proga, na kateri se trenutno izvajajo posodobitve kot je obnova železniških pragov za hitrejšo vožnjo vlakov, gradnja nadvozov čez progo za neoviran promet in elektrifikacija proge. Zraven je tudi že obstoječa več tirna železniška postaja Moškanjci. Nekoliko južneje poteka glavna regionalna cesta Ptuj-Ormož, do katere vodi lokalna cesta. Za obstoječo letališko stezo se trenutno uporablja 1200 m dolg odsek, sicer je pa moč koristiti celotno stezo, ki je dolga 2300 m. To na vzhodni četrtini preseka lokalna cesta, ki je brez bankin, da lahko letalo neovirano zapelje čez.

merilo 1:10000

območje obdelave

glavna cesta

železnica

stranska cesta

kolovoz

Analiza lokacije

Dejanska raba tal vir: http://rkg.gov.si/GERK

Območje obdelave leži na robu Ptujskega polja, ene najrodovitnejših ravnic Slovenije. Ni čudno, da so zemljišča, ki obdajajo latališko stezo, klasificirana kot kmetijska zemljišča prve kategorije. Večinoma so to njive namenjene intenzivnemu kmetijstvu in travniki za pridelavo krme. Severovzhodno se začenjajo obronki Slovenskih goric, izrazitega vinorodnega gričevja v severovzhodni Sloveniji. Tukaj se že pojavljajo površine, zasajene z vinogradi in sadovnjaki, nekaj je tudi gozda.

merilo 1:10000

območje obdelave

kmetijska zemljišča

travniki

vinogradi in sadovnjaki

gozdovi

površine za promet, obrt in trgovino

Analiza lokacije

Zaznavna analiza

merilo 1:10000

pot

rob

vozlišče

območje

dominanta

hrup

Analiza lokacije 250 m

Veter in relief 250 m 225 m

275 m

250 m

Primernost postavitve in orientacije letališke steze (v tem primeru ta že obstaja) je pogojena z reliefom in vetrovi. Ti morajo letalom pomagati pri letenju, to pomeni, da morajo letala, če se da, vzletati in pristajati proti smeri vetra. Na spodnjem diagramu je predstavljeno letno povprečje prevladujočih vetrov na lokaciji (količina časa v odstotkih in moč v m/s). Pri trenutni orientaciji se sicer pojavlja zmeren bočni veter iz jugozahodne smeri, ki pa ne piha pogosto in tako ni pretirano moteč. Stezo je moč uporabljati več kot 95% časa, kar je v skladu s pravilnikom (Pravilnik o letališčih, 2008). Po drugi strani pogojuje orientacijo steze gričevnat greben, ki poteka skoraj vzporedno z njo.

250 m sme r ste ze 1 214 10° - 29 m na 0° dmo rske višin e

merilo 1:10000 5,0% 5,2%

5,4%

8,5%

5,2%

8,7%

4,6%

5,4%

2% 4%

5,3%

6,5% 6%

7,2%

4,0%

5,2%

4,2%

Hitrost vetra v metrih na sekundo [m/s] <2 m/s

2-4 m/s

4-6 m/s

Referenčni okvir

6. Referenčni okvir Letališče Stansted

Distribucijski center Renault

Letališče Pulkovo

Foster + Partners

Grimshaw Architects

Stansted, Velika Britanija 1981 - 1991

Swindon, Velika Britanija 1980 - 1982

St. Petersburg, Rusija 2013 - 2014

Ključne besede: program, zasnova, konstrukcija.

Ključne besede: konstrukcija.

http://www.archdaily.com/595479/jane-priestman-wins-inaugural-ada-louise-huxtable-prize

http://www.fosterandpartners.com/media/Projects/0295/img2.jpg

http://grimshaw-architects.com/media/cache/2f/68/2f68eac9af4178d6140cd2b6c02b1d06.jpg

http://www.fosterandpartners.com/media/Projects/0300/img2.jpg

http://www.fosterandpartners.com/media/Projects/0295/img0.jpg

http://grimshaw-architects.com/media/cache/77/38/7738fcef7ffdd8ac3d3198104abe5c62.jpg

https://www.architonic.com/en/project/foster-partners-stansted-airport/5102413

http://www.fosterandpartners.com/media/Projects/0295/drawings/img3.jpg

http://images.adsttc.com/media/images/5313/d5e2/c07a/80b9/3f00/005a/large_jpg

Referenčni okvir

Nike Air hangar 1

Letališče Cannes

Lufthansin vzdrževalni hangar

TVA Architects

Comte et Vollenweider

Architekten von Gerkan, Marg und Partner

Hilsboro, ZDA 2002

Cannes, Francija 2013

Frankfurt, Nemčija 2005 - 2007

Ključne besede: program, fasada.

Ključne besede: program.

http://c1038.r38.cf3.rackcdn.com/group5/building45906/media

http://www.gmp-architekten.com/typo3temp/_processed_/csm_JS12-05_900x1125px_3e4abb6dcb

http://www.archdaily.com/160459/nike-air-hangar-tva-architects

http://www.archdaily.com/634966/cannes-airport-comte-et-vollenweider-architectes

http://www.gmp-architekten.com/typo3temp/_processed_/csm_JS12-05_900x1125px_3e4abb6dcb

http://www.archdaily.com/160459/nike-air-hangar-tva-architects

http://www.archdaily.com/634966/cannes-airport-comte-et-vollenweider-architectes

http://www.gmp-architekten.com/typo3temp/_processed_/csm_JS12-06_900x1125px_6f5583cd04.jpg

Referenčni okvir

Muzej umetnosti Nelson-Atkins

Proizvodni obrat Ricola

Poetry Foundation

Steven Holl Architects

Herzog de Meuron

John Ronan Architects

Kansas City, ZDA 1999 - 2007

Mulhouse-Brunstatt, Francija 1992 - 1993

Chicago, ZDA 2011

Ključne besede: fasada.

http://www.stevenholl.com/media/files/Nelson-Atkins/2006831NAMA_-0004new---W-PR.jpg

https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works

http://www.archdaily.com/189339/poetry-foundation-john-ronan-architects

http://chatterbox.typepad.com/.a/6a00d8341c86d053ef017d3bff4ea7970c-800wi

http://www.detail-online.com/inspiration/sites/inspiration_detail_de/uploads

http://www.archdaily.com/189339/poetry-foundation-john-ronan-architects

Referenčni okvir

Gobaste strukture v arhitekturi Različni avtorji Ključne besede: konstrukcija.

Bencinski servis Petrol, Ljubljana - Milan Mihelič, 1968

Paviljon Jurček na Gospodarskem razstavišču, Ljubljana - Marko Šlajmer, 1960

http://41.media.tumblr.com/tumblr_m9fovdM7Q31r4zdnio1_1280.jpg

Metro postaja Candelaria, Mexico City - Félix Candela, 1969 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/cf/87/99/cf879956105d039fef9527ce97e75b25.jpg

Skladišče tovarne Celestino Fernández, Collonia Vallejo - Félix Candela, 1955

Palazzo del Lavoro, Torino - Pier Luigi Nervi, 1959-1961

http://41.media.tumblr.com/tumblr_m9fovdM7Q31r4zdnio1_1280.jpg

http://architectuul.com/architecture/view_image/palazzo-del-lavoro/7227

Idejna zasnova

7. Idejna zasnova 7.1 Izhodišča Vplivno območje obstoječega letališča je moč obravnavati na večih nivojih. Najprej sta tukaj občini Dornava in Gorišnica, v katerih se letališče s stezo nahaja, ter večji mesti Ptuj in Ormož v bližini. V prostorskih odlokih teh občin in krajev je letališče zavedeno kot pomembna prostorska in razvojna dobrina, za katero je v grobem predvidena razširitev (v odnosu z regijskim razvojem in potencialnimi potrebami). Naslednja stopnja predstavlja celotno vzhodno štajersko regijo in Slovenijo kot tako, saj je letališka steza v Moškanjcih v prvi vrsti klacificirana kot vojaški objekt, kar pomeni, da morajo biti vse dejavnosti take, da ne ovirajo možnosti uporabe letališča v obrambne namene ter vojaške vadbene manevre v času miru. Tretji nivo vpliva predstavlja mreža Evropskih letališč, katere gradnik je tudi letlišče v Moškanjcih. Nanj gravitirajo predvsem letališča ter uporabniki iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Analiza po velikosti in programu primerljivih letališč ter pogovor z uporabniki sta pripeljala do naslednjih ugotovitev: V prvi vrsti se povečuje število letal v zasebni lasti, katerih lastniki potrebujejo prostor za shranitev. Povečan dejanski (in potancialni) letalski promet pomeni večjo obremenitev vzletno-pristajalnih površin in potrebo po posodobitvi le-teh. Letališče spada v kategorijo 2B (vzletno-pristajalna steza dolžine 800-1200 m, letala do 24 m razpona). Prilagoditev na višjo kategorijo ni smiselna iz dveh razlogov. Prvi je relativna bližina mednarodnega letališča v Mariboru, drugi razlog so omejitve in stroški, ki jih upravljanje in vzdrževanje objekta takih dimenzij in potreb prinese s seboj. Po drugi strani ima prostor okrog letališča neizkoriščen potencial na področju tehnološkega razvoja in turizma. Ta razvoj lahko omogoča razvoj in posodobitev letališča samega. Travniki letališča v Moškanjcih so v preteklih časih že služili kot prizorišče za večje prireditve in koncerte. Ob letališču se nahajata železniška proga s postajo ter obrtna cona, ki ima dovolj prostora za širitev in je lahko zanimiva za proizvajalce in razvijalce opreme s področja letalstva. Lep primer tega je slovenski proizvajalec ultralahkih letal Pipistrel, ki ima svoj obrat ob letališki stezi v Ajdovščini. V regiji se na letni ravni povečuje potreba po nastanitvenih kapacitetah in kulinarični ponudbi. V program letališča je vključena restavracija s prenočišči, ki funkcionira neodvisno od preostalega programa.

Fotografije delovnih maket možnih oblik strehe

Uporabniki letališča so v prvi vrsti motorni in jadralni piloti, padalci, modelarji, balonarji. Potreben je večji prostor za shranjevanje letal, večji prostori za upravo letališča in arokluba Ptuj, prostori za delovanje letalske šole in servisna delavnica za popravila letal.

osebni arhiv

Idejna zasnova

7.2 Urbanistična zasnova Območje obdelave ima obliko trapeza in obsega del med obstoječo letališko stezo na severu in železniško progo na jugu. Na vzhodu se razprostirajo travniki, zahodno je naselje stanovanjskih hiš ter kmetijska zemljišča. Obstoječi prostorski načrt občine Gorišnica predvideva širitev obrtne cone proti vzhodu, a je bolj smiselna zgostitev programa na obstoječem območju, kateremu se priključijo prve parcele zahodnih travnikov in njiv. V obstoječi situaciji je namreč nekaj že izgrajenih objektov, ki so nezasedeni.

faza 1: objekti namenjeni rušenju

V prostoru sta prisotni dve pravladujoči geometriji. Prva je geometrija letališke steze, ki sledi razdelitvi kmetijskih zemljišč in stanovanjskih parcel zahodno od območja obdelave. Druga je geometrija železniške proge, ki ji ustreza postavitev nove ceste ob industrijski coni in večina obstoječih objektov te cone. Nova razdelitev stavbnih zemljišč in objekti se navezujejo na ti dve geometrijski mreži. Po istem principu se predvidi nova krožna cesta ob letališču, ki nadomesti obstoječo cesto med železniško progo in letališčem. Na mestu te se predvidi zazelenjena in tlakovana pot za pešce. Vse ceste se opremi s pločniki in kolesarsko potjo. Objekta obstoječega letališča odstopata od omenjenih geometrij, razlog je najbrž ta, da je bila vzletno pristajalna steza v preteklosti postavljena nekoliko drugače in se je kasneje malo spreminjala. Oba objekta se odstrani. Nova stavba letališča se po dolgi stranici poravna vzporedno z letališko stezo. Pred stavbo se razvije nova letališka ploščad, ki se lahko poljubno širi v obe smeri (odvisno od potreb). Na južnem delu objekta se organizirajo parkirne površine. Posodobi se tudi letališko stezo, polovico se asfaltira in opremi v skladu s pravili, preostali del se obnovi.

faza 2: izgradnja nove ceste in letališke zgradbe Jugovzhodno od obstoječih hangarjev je postavljen nedokončan montažni proizvodni objekt, katerega volumen je po velikosti in legi primeren za tovarno letal. Objekt je možno prilagoditi in dograditi, da bi zadostila programskim potrebam. Enostavno se da organizirati dostop do letališke ploščadi, ob njej je možno postaviti pomožne hangarje za potrebe letalske proizvodnje.

Ureditvena situacija merilo 1:2500

faza 3: morebitna širitev obrtne cone

Idejna zasnova

7.3 Trenutno stanje Območje obdelave predstavlja ob železnici ležeča obrtno proizvodna cona in nekaj stanovanjskih objektov. Na severnem robu območja se nahajajo letališki objekti. Aktualna situacija predstavlja zidani objekt hangarja z lesenim ostrešjem za motorna letala, ki je bil zgrajen v 50. letih prejšnjega stoletja, kasneje pa je bil večkrat dozidan (stolp, zastekljena terasa). Ob terasi hangarja leži park, ki služi kot prostor za piknike, rekreacijska površina in po potrebi tudi šotorišče. Na drugi strani hangarja so v 70. letih postavili prefabricirani armirano betonski hangar za jadralna letala. Pred objektoma je asfaltirani pas letališke ploščadi in vozna steza, ki povezuje ploščad s travnato vzletno pristajalno stezo. Slednja je po robovih označena z betonskimi ploščami v nivoju steze. Ima tudi napeljano razsvetljavo, ki omogoča letanje ponoči po pravilih vizualnega letenja VFR (visual flight rules).

Posnetek letališča s hangarji in železnice iz zraka

Lesena konstrukcija ostrešja starega hangarja je lep primer obrtniške in stavbarske spretnosti tesarjev, ki so jo izgradili

osebni arhiv

Ostrešje starega hangarja je sicer lep primer tehnične stavbne dediščine, a bi ga bilo treba za prilagoditev novim potrebam preveč spremeniti. Vse objekte sem se tako odločil odstraniti, ter na mestu teh zgraditi novo letališko stavbo.

Letališki stavbi iz zadnje strani bolj spominjata na skladišče kot na hangar

Blizu letališča teče pred nedavnim posodobljena železniška proga

osebni arhiv

Panorama vseh letaliških objektov, na levi je park, zraven prizidek pokrite terase, ki se drži starega hangarja z kontrolnim stolpom in na desni montažni hangar osebni arhiv

Idejna zasnova

7.4 Koncept Za osnovni vodili pri oblikovanju arhitekture sem postavil fleksibilnost in modularnost, lastnosti vseh sodobnih letaliških stavb.

konstrukcijski princip krila starega letala kot konceptualen zgled za zasnovo strešne konstrukcije

Osnovni gradnik sestavljajo trije elementi. Lebdeča streha, prosojen ovoj in kvader. Strehe se zaporedno nizajo na rob letališke ploščadi, ena zraven druge, odvisno od prostorskih potreb, ovoj zapre prostor pod streho v kvader, ki je od ovoja odmaknjen navznoter, se pa umesti podporni in servisni program. Vsak modul je zato popolnoma prilagodljiv, program se lahko po potrebi spreminja. Tak princip omogoča gradnjo po fazah in enostavno širitev v primeru potrebe po večji površini. Letališče nima klasičnega kontrolnega stolpa, ta mora biti določenih dimenzij in zgrajen po posebnih normativih, letališče te kategorije pa tako zahtevnega kontrolnega stopla ne potrebuje. Program nadzora prometa je zato integriran v zgornje nadstropje enega izmed vstavljenih lesenih boksov.

shema elementov osnovnega modula

shema sestavljanja modulov

Streha ima obliko gobe in je podprta z enim samim stebrom v sredini. Taka struktura in lahka transparentna fasada, ki prepušča svetlobo, omogočata, da streha optično lebdi kot letalsko krilo. Drugi razlog za en sam steber je način spravila letal na rotirajočem disku. S preprosto rotacijo celotne površine diska lahko nastavimo željeno letalo na optimalno pozicijo za izvlek iz hangarja, brez fizičnega prestavljanja katerega koli drugega letala. S tem je zmanjšana možnost materialne škode, ki nastopi ob trkih letal med seboj, skrajša se čas priprave letala pred letom in vse skupaj lahko opravi en sam človek.

letališka steza

zeleni pas (dovoz in travnik)

letališka ploščad

objekt in park

javni prostor in parking cesta

shema ureditve zunanjega prostora v pasovih

Idejna zasnova

7.5 Programska zasnova Program se v grobem deli na dva med seboj ločena sklopa. Prvi sklop sestavlja prostor restavracije in lokala, zraven je volumen podpornega programa, ki ga sestavljajo kuhinja, garderoba, sobe za nočitev in dodatni tehnični prostori in sanitarije, ki jih lahko koristijo tudi uporabniki kampa, ki leži v parku ob objektu.

scenarij: običajen dan

V drugem sklopu so hangarji za jadralna in motorna letala ter prostor za servisiranje letal. Tudi tukaj je dodan dvonadstropen volumen, v katerem je lociran dodaten podporni program letališča. Tukaj je klubski prostor, shramba za opremo, servisna delavnica, predavalnica, pisarna aerokluba, simulator in dodatni tehnični prostori. Oba sklopa sta povezana z modulom strehe brez fasade. Ta nakazuje glavni vhod na letališče in služi kot pokrita terasa restavracije, ki jo je možno uporabiti v več namenov od razstav, predstavitev, koncertov ...

scenarij: letalsko tekmovanje

hangar za jadralna letala hangar za motorna letala servis za letala prostori uprave letališča in aerokluba pomožni prostori aerokluba tehnični prostori komunikacije

kuhinja in servisni prostori restavracija in bar hostel

scenarij: letalski miting

mešane poti (obiskovalci in zaposleni) poti za obiskovalce poti za zaposlene požarni izhodi

scenarij: koncert

Idejna zasnova

7.6 Konstrukcijska zasnova

strešna kritina iz laminiranih jeklenih panelov (debelina 15 cm)

stropne plošče iz križno lepljenega lesa (debelina 20 cm)

sekundarni nosilci iz jeklenih škatlastih profilov 20/20 mm (š/v)

jeklene vrvi (debelina 30 mm)

jekleni primarni nosilci (višina 30-60 cm, širina 30 cm, debelina sten 30 mm)

konstrukcija fasade iz jeklenih profilov 50/150 mm (š/v)

nosilec iz jeklenih okroglih palic in vrvi (debelina 88 mm) zvrnjeno jekleno paličje iz okroglih palic (debelina 88 mm)

Streha modula počiva na enem stebru. Ta deluje kot polno vpeta vertikalna konzola, na katero je na višini sedmih metrov pripetih osem jeklenih nosilcev. Ti "visijo" na jeklenih vrveh, ki so sidrane v vrh stebra. Nosilci so med sabo povezani z sekundarnimi jeklenimi nosilci, ki preprečujejo, da bi se glavni nosilci zvrnili iz svojih ravnin. Oboji skupaj tvorijo simetričen konstrukcijski sistem, na katerem počiva kritina iz laminiranih jeklenih panelov. Streha se odvodnjava skozi cevi, speljane skozi steber. Ob robu odprtine hangarskih vrat stojita dva jeklena stebriča (pripeta v tla in streho), ki podpirata nosilec iz jeklenih palic in vrvi. Uklon vrat iz svoje ravnine preprečuje horizontalno "položeno" jekleno paličje, ki visi na prej omenjenem nosilcu. Glavno fasado (ovoj) sestavlja sistem samonosnih vertikalnih in horizontalnih jeklenih nosilcev (nanje je obešena "koža" iz stekla ali polikarbonata), ki so pripeti v tla in na strešno konstrukcijo (pomično vpetje zaradi pomikov pri razstezanju materiala). Vse horizontalne obtežbe se prenesejo na glavni steber. Kvadrast volumen je lesen in sicer iz križno leplenih lesenih plošč (CLT) ter se v konstrukcijskem smislu ne dotika glavnega stebra ali ovoja stavbe. Sestavljen je iz vzajemno zavetrovanih vertikalnih sten in nosilcev, na katerih počivajo stropne plošče. Konstrukcija služi kot sekundarna fasada za prostore znotraj volumna. Pod celotnim objektom je položena armirano betonska temeljna plošča, ki ob enem služi kot temelj za fasado in leseni volumen. Pod stebrom se plošča zdebeli v temelj, v katerega je steber polno vpet. Tak način temeljenja zmanjšuje možnost neenakomernega posedanja tal in preprečuje zvrnitev stebra iz svoje osi. Za določitev dimenzij so bili narejeni delni statični modeli konstrukcije. Zaradi lahke konstrukcije obtežba potresa ni merodajna. Zraven tega se letališče nahaja na potresno najmanj ogroženem območju Slovenije. Glede na obtežbe po standardih Evrokod je bilo ugotovljeno, da obtežbi snega in vetra nista kritični.

stene iz križno lepljenega lesa (debelina 20 cm) jekleni nosilci (višina 30 cm)

polno vpeti jekleni steber (potrebna statična višina 110 cm) armirano betonski temelj (globina 150 cm) armirano betonska temeljna plošča (debelina 30 cm)

Idejna zasnova

7.7 Fasada in materiali Zaprti prostor pod dežniki strehe tvori transparentna opna strukturne fasade iz toplotno izolativnega stekla. V predelu fasade hangarjev in hangarskih vrat steklo zamenja polikarbonat z UV zaščito, ki je lažji in prav tako dobro izolativen. Oba vstavljena volumna (boksa) sta iz konstrukcije križno lepljenih lesenih plošč, ki istočasno služi kot zunanji ovoj boksov, preluknjan z oknimi in vratnimi odprtinami. Jeklo in steklo (polikarbonatne plošče) sta glavna materiala strešne konstrukcije in ovoja. Skupaj z betonskim tlakom ti materiali reprezentirajo tehnično naravo stavbe. V obeh vstavljenih volumnih, ki so namenjeni dolgotrajnejši uporabi in bivanju, se tudi material spremeni v les. Tukaj so tlaki iz naravne gume, lesa in keramike. Zunanje površine so tlakovane, peščene in zazelenjene. Površini parkirišča in letališke ploščadi sta asfaltirani. Prav tako se asfaltirajo dovozni stezi in del glavne vzletno pristajalne steze. Površino preostalega dela steze se lahko po potrebi utrdi z travnato rešetko.

steklo in polikarbonatne plošče za fasadni ovoj

jeklena pločevina za kritino

http://www.textures.com/

les za bokse

barvano jeklo za konstrukcijo

http://www.textures.com/

beton za tlak

asfalt za ploščad in steze

http://www.textures.com/

Problem, ki ga predstavlja način spravila letal v hangar, se enostavno reši z rotirajočim se montažnim lesenim diskom, ki se ga zmontira na ravna tla hangarja. Disk "lebdi" na posebnih ležiščih, ki omogočajo, da ga lahko s pomočjo električnega pogona vrtimo okrog centralne osi. Nanj lahko zložimo 6 motornih (do 2500 kg na letalo) ali 8 jadralnih letal standardnega razreda (do 18 m razpona kril). Tako je možno uporabnikom zelo enostavno dostopati do vseh letal, zmanjša se tudi verjetnost mehanskih poškodb zaradi medsebojnih trkov pri premikanju letal.

Idejna zasnova S 330°

10°

30°

7.8 Energetska zasnova

20° 30° 40°

300°

60°

50° 60° 70° 10°

+ -

120°

240°

150°

210°

J diagram osončenja lokacije letališča skozi leto (insolacija) http://www.sunearthtools.com/

zimski obrat (solsticij) pomladansko enakonočje (ekvinokcij) poletni obrat (solsticij) shema pridobivanja elektrike iz sonca s pomočjo fotovoltaične zasteklitve (BIPV)

+ -

Prostor, kjer so pospravljena letala, ne potrebuje prezračevanja in ogrevanja. Za letala je dovolj zagotoviti varno zavetje pred vremenskimi vplivi. Drugače je s preostalim delom objekta. Oba lesena boksa in volumen restavracije so prisilno prezračevani in pohlajevani preko centralnega prezračevalnega sistema s predogretim (predohlajenim) vstopnim zrakom ter rekuperacijo toplote izstopnega zraka. Te prostore se tudi ogreva in sicer s talnimi greli. Za generacijo toplote je predviden centralni sistem s plinskim kondenzacijskim kotlom. Fasado pred pregravanjem delno ščitijo drevesa in napušč strehe. V predelu restavracije ima južna fasada vgrajena fotovoltaična stekla (BIPV - Building Integrated Photovoltaics), ki se jih da po potrebi zatemniti. Bolj temna kot so, več električne energije proizvedejo, ta se za kasnejšo rabo shrani v baterijah. Streho se odvodnjava preko vertikalnih žlebov, speljanih skozi jeklene stebre nosilne konstrukcije. Deževnico se filtrira in shranjuje v zalogovnik. Sivo vodo se koristi za splakovanje sanitarij, pranje perila in letal ter zalivanje travnatih površin. V poljih med nosilci strešne konstrukcije so luči, ki enakomerno osvetljujejo površino tal, v restavraciji so v teh poljih nameščeni še akustični blažilci.

7.9 Požarna zasnova Materiali morajo dosegati predpisano stopnjo požarne zaščite (REI 90). Jeklena konstrukcija je zato prebarvana s posebno barvavo, ki se pod vplivom vročine napihne in tako zagotovi zadostno zaščito materiala. V hangarjih je med posamezne prekate možno vgraditi protipožarne zavese, ki zmanjšajo možnost širjenja požara. Zaradi vnetljivih snovi (gorivo v letalih) je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito pred statično elektriko (primerna ozemljitev jeklene konstrukcije). Komunikacije in stopnišči v lesenih boksih so zasnovani tako, da je iz objekta mogoč varen in hiter izhod na prosto. Okrog objekta so zagotovljene intervencijske poti za gasilna vozila. Za varnost pred požarom in pomoč pri nesrečah letal na letališki stezi je potrebno zagotoviti ustrezno opremo in pomoč v določenem času. Na letališču je zato avtomobil, opremljen s sistemom za gašenje ter nujno medicinsko pomoč. Zagotovljena je pomoč gasilnega vozila iz bližnjih gasilskih enot Moškanjcih in Dornava (prihod v manj kot 4 minutah).

Grafične priloge

8. Grafične priloge

Ureditvena situacija

m 1:1000

Tloris pritličja

m 1:250

Tloris nadstropja

m 1:250

Prerez A-A

m 1:250

Prerez B-B

m 1:250

Prerez C-C

m 1:250

Prerez D-D

m 1:250

Prerez E-E

m 1:250

Fasada sever

m 1:250

Fasada jug

m 1:250

Fasada vzhod

m 1:250

Fasada zahod

m 1:250

Detaljni prerez fasade

m 1:20

Prostorski prikazi Fotografije makete

Grafične priloge

Ureditvena situacija merilo 1:1000

GrafiÄ?ne priloge

Grafične priloge

Tloris pritličja merilo 1:250 šifra

opis prostora

tlak

A.1.1 A.1.2 A.1.3 A.1.4 A.1.5 A.1.6 A.1.7 A.1.8 A.1.9 A.1.10

hangar za jadralna letala hangar za motorna letala servis za letala servisna delavnica klubski prostor prostor za zlaganje padal skladišče za opremo garderoba sanitarije tehnični prostor

beton beton beton beton beton parket parket keramika keramika keramika

površina

1032 m² 1080 m² 425 m² 46 m² 46 m² 32 m² 15 m² 15 m² 9 m² 9 m²

šifra

opis prostora

tlak

površina

B.1.1 B.1.2 B.1.3 B.1.4 B.1.5 B.1.6 B.1.7 B.1.8 B.1.9

bar z recepcijo restavracija kuhinja skladišče za živila garderoba za zaposlene pisarna ekonoma sanitarije tehnični prostor tehnično skladišče komunikacije

beton beton keramika keramika keramika keramika keramika beton beton

190 m² 190 m² 61 m² 17 m² 18 m² 12 m² 31 m² 9 m² 9 m² 82 m²

skupna kvadratura pritličja

3328 m²

GrafiÄ?ne priloge

Grafične priloge

Tloris nadstropja merilo 1:250 šifra

opis prostora

tlak

A.2.1 A.2.2 A.2.3 A.2.4 A.2.5 A.2.6

kontrolna pisarna simulator letenja predavalnica pisarna uprave letališča predprostor sanitarije

guma guma guma guma guma keramika

površina

46 m² 15 m² 77 m² 15 m² 21 m² 9 m²

šifra

opis prostora

tlak

B.2.1 B.2.2 B.2.3 B.2.4 B.2.5 B.2.6 B.2.7

apartma soba soba soba soba pralnica tehnični prostor komunikacije

guma guma guma guma guma keramika keramika

skupna kvadratura nadstropja skupna kvadratura celote

površina

37 m² 24 m² 24 m² 24 m² 24 m² 9 m² 3 m² 65 m² 393 m² 3721 m²

GrafiÄ?ne priloge

Grafične priloge

Prerez A-A merilo 1:250

Grafične priloge

Prerez B-B merilo 1:250

Prerez D-D merilo 1:250

Grafične priloge

Prerez C-C merilo 1:250

Prerez E-E merilo 1:250

GrafiÄ?ne priloge

Grafične priloge

Severna fasada merilo 1:250

Južna fasada merilo 1:250

Grafične priloge

Vzhodna Fasada merilo 1:250

Zahodna Fasada merilo 1:250

Grafične priloge

Detaljni prerez fasade merilo 1:20

TLz betonski tlak pritličje zunaj finalni in nosilni sloj: toplotna izolacija: hidroizolacija: talna plošča: toplotna izolacija: hidroizolacija: podložni sloj:

betonski tlak, oplemeniten z mineralnim posipom ekstrudiran polistiren elastomerna bitumenska hidroizolacija AB plošča C25/30 ekstrudiran polistiren (za potresna območja) elastomerna bitumenska hidroizolacija podložni beton utrjeno nasutje

9 cm 5 cm 1 cm 30 cm 8 cm 1 cm 8 cm

TL1 betonski tlak pritličje finalni in nosilni sloj: ločilni, akustični sloj: toplotna izolacija: talna plošča: toplotna izolacija: hidroizolacija: podložni sloj:

betonski tlak, oplemeniten z mineralnim posipom ekspandirana PE folija ekstrudiran polistiren AB plošča C25/30 ekstrudiran polistiren (za potresna območja) elastomerna bitumenska hidroizolacija podložni beton utrjeno nasutje

9,5 cm 0,5 cm 5 cm 30 cm 8 cm 1 cm 8 cm

TL2 talna guma nadstropje finalni sloj: izravnalni sloj: nosilni sloj: ločilni, akustični sloj: toplotna izolacija: nosilna plošča: spuščeni strop:

guma, lepljena na podlago (požarni razred B1) hitrovezujoča cementna izravnalna masa AB betonski estrih s toplotnimi registri ekspandirana PE folija ekstrudiran polistiren križno lepljena lesena plošča (CLT) lesene plošče na kovinski in leseni podkonstrukciji

0,3 cm 0,2 cm 6 cm 0,5 cm 3 cm 20 cm 30 cm

TL3 strop lesenega boksa nosilni sloj: ločilni, akustični sloj: toplotna izolacija: nosilna plošča: spuščeni strop:

AB betonski estrih ekspandirana PE folija ekstrudiran polistiren križno lepljena lesena plošča (CLT) lesene plošče na kovinski in leseni podkonstrukciji

6,5 cm 0,5 cm 3 cm 20 cm 30 cm

S1 zunanja stena lesenega boksa nosilna stena:

križno lepljena lesena stena (CLT)

20 cm

ST1 streha z jekleno podkonstrukcijo finalni sloj in zaščita:

nosilna konstrukcija:

ognjevarni paneli, sestavljeni iz ene plitve in ene globoko profilirane, pocinkane in obarvane jeklene pločevine, ki je prilepljena na jedro iz negorljive lamelirane mineralne volne prilagojeni jekleni nosilci škatlastega profila, obešeni na jeklene kable, med seboj povezani s sekundarnimi jeklenimi nosilci škatlastega profila

15 cm

Š P O R T N I L E TA L S K I C E N T E R P T U J , 2 0 1 6

30 cm

GrafiÄ?ne priloge

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled čez stezo

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na hangar podnevi

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na hangar zvečer

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na letališče iz letala

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na pokriti prehod

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled v notranjost hangarja

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na prostor restavracije in lokala

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na hangarje iz jugozahodne strani

Grafične priloge

Prostorski prikaz pogled na letališko ploščad in hangar

Zaključek

9. Zaključek Rešitve problemov, zajete v raznih arhitekturnih preveritvah, projektih in diplomskih nalogah veliko krat ostanejo zaradi različnih vzrokov spregledane. To ne pomeni nujno, da so slabe ali neprimerne. Veliko krat jih morajo le uzreti prave oči ali slišati prava ušesa. V nalogi predstavljena ideja se na prvi pogled zdi precej ambiciozna, a je zasnovana tako, da jo je moč graditi postopoma in v skladu z dejanskim povpraševanjem in potrebo. Ta ideja naj služi kot nastavek za razmislek in debato, ki lahko s časom in naporom papir spremenita v realnost. Naj zaključim z rekoma, ki potrjujeta prejšnjo misel:

"Ni dovolj vedeti, potrebno je uporabiti. Ni dovolj želeti, potrebno je narediti." (Johann Wolfgang von Goethe)

"Če se ovir ne bojiš, jih ni." (Ivo Boscarol)

Delovna maketa konstrukcije stavbnega modula osebni arhiv

Viri in literatura

10. Viri in literatura Spletni viri:

Zakoni in pravilniki:

Knjige:

Agencija RS za okolje, Atlas okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_ Okolja_AXL@Arso, 21.1.2016)

Zakon o letalstvu, 2001, Uradni list RS, št. 18/01

Alexander, Christopher; Ishikawa, Sara; Silverstein, Murray, 1977. A Pattern Language. New York: Oxford University Press.

Kontrola zračnega prometa Slovenije (http://www.sloveniacontrol.si/, 16.9.2015)

Pravilnik o letališčih, 2008, Uradni list RS, št. 42/08

Javni prikaz rabe tal ministrstva za kmetijstvo (http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/, 23.10.2015) Podgoršek, Borut, 2007. Zgodovina letalstva (http://sierra5.net/index.php?option=com_ content&task=view&id=19&Itemid=27, 22.3.2016) Slovar slovenskega knjižnega jezika (http://bos.zrc-sazu.si, 22.2.2016)

Zakon o graditvi objektov, 2002, Uradni list RS, št. 110/02

Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, 2014, Uradni list RS, št. 21/14 Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, 2004, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13

Čuš, Zlatko, ur., 2004. Zbornik: 50 let aerokluba Ptuj. Ptuj: izdano v samozaložbi. Gordon, Alastair, 2008. Naked Airport: A Cultural History of the World's Most Revolutionary Structure. Chicago: The University of Chicago Press. Grant, R. G., 2004. Flight: 100 Years of Aviation. London: Dorling Kindersley Limited Kladnik, Darinka, 2008. Zgodovina letalstva na Slovenskem. Ljubljana: Zavod za intelektualno produkcijo ZIP Le Corbusier, 1931. Towards a new architecture. London: John Rodker. Le Corbusier, 1935. Aircraft. London: The Studio Ltd. Pearman, Hugh, 2004. Airports: A Century of Architecture. London: Laurence King Publishing Ltd. Sitar, Sandi, 1985. Letalstvo in Slovenci 1. Ljubljana: Tiskarna ČGP DELO Young, Seth; Wells, Alexander, 2011. Airport: Planning and Management. New York: McGraw-Hill Education Zukowsky, John, 1996. Building for Air Travel: Architecture and Design for Commercial Aviation. Chicago: The Art Institute of Chicago.

Zahvala

Zahvala Mentorju prof. Milošu Florijančiču za predano znanje, vse obsegajoče debate ter uvid v globje plasti arhitekture kot take. Robertu Potokarju in biroju Ravnikar Potokar za priložnost, izkušnje in vsa ostala doživetja. Janu Troštu za nesebično pomoč in dobronamerno kritiko. Andreju, Janu, Marku, Petru in Simonu za ves trud. Družini za ekstremno mero potrpežljivosti in ljubezni. Moji Nuši za vso podporo, pomoč, pogovore ... in čaje. Prijateljem in sošolcem za vsa dožvetja, ki so bila in ki še bodo.

Izjava o avtorstvu

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani Samo Kralj izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova športnega letališča v Moškanjcih pri Ptuju ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča in zagovarjal na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani dne, 14. aprila 2016.