Uros Babnik

UROŠ BABNIK

IDEJNA ZASNOVA STANOVANJSKE SOSESKE V LJUBLJANI

M e n t o r : p r o f. d r. A L EŠ VO D O PI V EC Univerza v Ljubljani - Fakulteta za arhitekturo Leto v pi s a: 2006

Leto izdelave: 2013

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

3

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

4

POVZETEK V diplomski nalogi je predstavljena idejna zasnova stanovanjske soseske, ki je načrtovana po trajnostnih načelih.

Pogled proti otroškemu igrišču in soseski

V nalogi so predstavljeni sodobni koncepti bivanja in dela, ki so posledica odziva na nove okoliščine. Ti koncepti so nato prikazani v projektu za stanovanjsko sosesko na izbrani lokaciji v Trnovem v Ljubljani, med Opekarsko cesto in TVD (telovadnim domom) Partizan.

Potencial izbrane lokacije je predvsem v povezovanju širšega območja, saj je to trenutno veliko neprehodno območje, kar pa je nesprejemljivo za del mesta v bližini centra.

Osrednji del zasnove je, kot dopolnitev manjkajočega programa širšega območja Trnovega, namenjen javnemu progarmu in javnim zunanjim površinam.

Ključne besede: stanovanjska soseska, delo na domu, fleksibilna stanovanja, javni program, TVD Partizan, Trnovo, Ljubljana

ABSTRACT In diploma thesis is presented design for a residetial neighbourhood, which is designed by sustainable guideliness.

Pogled iz balkona znotraj soseske

Thesis presents new concepts of living and working, which are direct response to new conditions in which we live in. This concepts are then shown on a project for a residential neighbourhood on a location in Trnovo in Ljubljana, between Opekarska street and Partizan Gym. Potenitial of the location lies in creating missing connections over big inaccessible area what is unacceptable for a part of the city not far from main square.

In the central part of the neighbourhood is public program with public outdoor spaces, which are linked to the surroundings.

Key words: residential neighbourhood, live&work, flexible apartments, public program, TVD Partizan, Trnovo, Ljubljana

Pogled na osrednji trg

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

5

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

6

1 2 3

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

UVOD

8

oris problema & cilji naloge

11

sodobne oblike bivanja in dela

12

prostori kulture v Trnovem

23

javni odprti prostori v Trnovem

25

primeri dobre prakse

26

LOKACIJA

32

zgodovina prostora današnje Ljubljane

34

zgodovina območja obdelave

36

območje obdelave danes

38

analize lokacije

44

PROJEKT

51

koncept zasnove

52

situacija

57

načrti

61

fasadni pas

86

izkazi o varnosti, učinkovitosti, dostopnosti, usklajenosti

88

prerezi

93

fasade

99

pogledi

101

viri in literatura

105

7

1

Posnetek Trnovega iz zraka (Vir: Osebni arhiv)

»Vsako stanje stvari moramo razumeti zgolj kot prehodno; ugotoviti moramo, kako je prišlo do podobe, ki jo vidimo v trenutku opazovanja, in v katero smer se bo razvijala, ko bo zapustila prehodno stanje, ali se bo spremenila. Tako moramo gledati na stvari.« (Fabiani, 1999)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

8

UVOD SPREMEMBE Živimo v času, ko se vse spreminja hitreje in pogosteje. »Podnebje v naši družbi se je tako spremenilo, da tega sploh ne moremo dojeti.

In ko spremenimo družbeno in gospodarsko podnebje, to vpliva na vse človeške dejavnosti - politiko, poslovanje, duhovnost, izobraževanje in tako naprej.« (Nordström, 2008, str.11)

Vse spremembe, ki so se že zgodile in se še odvijajo, vplivajo na naša življenja.

Od nas pa je odvisno ali se z njimi sprijaznimo, jih zavrnemo ali pa se z njimi aktivno soočimo. Tu gre za iskanje ravnovesja, ki se danes vse hitreje in pogosteje ruši. Zato moramo slediti trendom, če želimo ostati v igri, še bolje pa je, da sami postavljamo trende, kajti to pomeni, da smo korak pred drugimi.

Kot odgovor na spremembe, ki jih ustvarjamo, se današnji svet vedno bolj ravna po paradigmi trajnosti. Ta prevladuje predvsem v razvitih državah, kjer je trajnostna načela čutiti na vseh področjih. V Sloveniji je vedno bolj prisotna tovrstna miselnost in počasi prihaja v ospredje. Vpliv nove paradigme je občuten prav na vseh področjih, od gradnje, mobilnosti do pridelave hrane, proizvodnje.

SVOBODA Odpiranje mej na vseh nivojih, družbenih in gospodarskih, ustvarja novo družbo in nove pogoje. »Na pohodu je nov virus, ki se mu reče svoboda. In ni ga moč ustaviti.(...) Izbira je zakon. Stari načini življenja se opuščajo tako v Evropi in Aziji kot v Amerikah.« (Nordström, 2008, str.18) Vsem spremembam smo lahko kos, če se ravnamo po trajnostnih načelih in smo hkrati učinkoviti, fleksibilni ter povezani. To velja tudi za arhitekturo. V nalogi bom predstavil sodobne koncepte bivanja in dela, ki so posledica novih okoliščin, ter prikazal te koncepte na projektu za stanovanjsko sosesko na dani lokaciji v Trnovem v Lubljani.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

9

ORIS PROBLEMOV

KAJ NAREDITI S PREVELIKIM STANOVANJEM?

KJE JE ODPRT PROSTOR?

Teme, ki jih bom obravnaval v diplomski nalogi so prilagodljivost stanovanj, dostopnost prostorov za delo, dostopnost do javnih programov ter privlačnost javnih površin na območju Trnovega. Problemi, ki se pojavljajo v okviru teh tem so: 1.Obstoječa in nova stanovanja so pogosto neprilagodljiva, kljub stalnemu spreminjanju potreb in števila družinskih članov v gospodinjstvu.

2.Na območju Trnovega primanjkuje prijetnih prostorov za delo.

KJE SE OTROCI LAHKO IGRAJO? 3.Javni programi v Trnovem so omejeni na manjše skupine, prostora namenjenega vsem prebivalcem je malo.

KAKO DO VEČJEGA STANOVANJA?

4.Javne zunanje površine v Trnovem so programsko slabo definirane, marsikje so neprivlačne, na splošno pa v pomanjkanju.

KJE SE LJUDJE RADI SREČAJO?

Lahko bi se vprašali zakaj so javni prostori na območju Trnovega pomembni, če pa je od samega centra le dobrih 15 minut hoje, kjer je teh prostorov veliko. Odgovor gre iskati v oblikovanju samozavesti nekega območja oziroma identitete nekega območja. Ljudje,

KJE JE KVALITETEN PROSTOR ZA DELO?

ki imajo javen prostor namenjen vsem skupinam, zagotovo čutijo večjo povezanost, večjo toleranco do drugih ter so bolj zadovoljni.

To pa prispeva k večji odprtosti, ustvarjalnosti in uspešnosti vseh, ki KJE SE LJUDJE RADI ZADRŽUJEJO?

so del te množice. Tu se ustvarja možnost grajenja socialnih vezi, ki jim arhitektura le omogoči, da se razvijejo.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

10

CILJ NALOGE

Danes je na območju med Opekarsko cesto in TVD (telovadnega doma) Partizan predvidena stanovanjska gradnja in otroško igrišče, kar sem vzel za programsko izhodišče v nalogi. V prihodnosti Lj

Nova zasnova športnega parka Trnovo (OPPN)

ub lja ni

je predvidena tudi posodobitev TVD Partizan in pripadajočih zuna-

ca

njih površin, ki mejijo na izbrano lokacijo. Ta ima velik potencial za večjo prehodnost območja, v obliki prijetnih povezav za pešce in

Predvideno otroško igrišče

kolesarje. Poleg tega pa nudi možnost povezovanja in dopolnitve programov, ki so že v bližini.

Moj cilj v diplomski nalogi je, da pokažem alternativno rešitev

zazidave

zasnove stanovanjske soseske na izbrani lokaciji, ki upošteva vse

(predvideni prostorski načrti)

njene potenciale ter se navezuje na širše območje.

O

pe

ka

rs

ka

ce

st

a

Predvideno območje nove stanovanjske

Na območju obdelave je možnost, da se ustvari novo okolje, sodobnega značaja, kjer bodo ljudje imeli kvalitetne pogoje za bivanje in delo ter se bodo z veseljem zadrževali in opravili kako storitev. V nadaljevanju bom predstavil sodobne oblike bivanja in dela,

Programsko izhodišče_prostorski načrti (vir:Urbinfo)

ki so ključne za razumevanje, v kakšnem času živimo in kakšne prostore potrebujemo.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

11

SODOBNE OBLIKE BIVANJA IN DELA OBLIKE DRUŽINE »Industrializacija in urbanizacija, ki je na začetku 20. botrovala pojavu stanovanjskih blokov in družinski shemi stanovanj, je obenem prinesla tudi radikalne premike v družini. Klasična družina (žena, oče in otroci) doživlja preobrazbo. Pojavljajo se nedružinski modeli bivanja. V ZDA je že četrtina gospodinjstev samskih, polovico družin predstavljajo pari brez otrok. Tudi v Evropi narašča število ljudi, ki preživi večino življenja v samskem gospodinjstvu ali s partnerjem, a brez otrok. Število klasičnih družin upada. Vzrokov za to je več. Prebivalstvo razvitega sveta se stara. Podatki za EU kažejo, da predstavljajo starejši ljudje že 21% populacije. Po napovedih naj bi se v naslednjem desetletju to število povečalo na 30%.

V nekaterih deželah (Angliji) predvidevajo, da se bo v mestih samsko življenje dvignilo že v prihodnjih desetletjih do 80% populacije.

Obenem je čas izobraževanja vse daljši in pari se kasneje odločajo za rojstvo prvega otroka. Zato narašča število samskih gospodinjstev. Danes tradicionalna družina izgublja vodilni status in je le ena izmed oblik skupnega življenja. Sociološka predvidevanja kažejo na rast nedružinskih modelov bivanja. Vse več je enostarševskih družin, upada število porok, narašča izvenzakonsko partnerstvo, število razvez, istospolnih zvez, itd.« (Vodopivec, 2004, str.27) Danes še vedno prevladujejo zakonski in zunajzakonski pari z otroki. Teh je v Sloveniji skupaj 51%. Potrebe družin z otroki so zagotovo več samostojnih sob, dodatna kopalnica, morda soba za igro, medtem ko je pri enostarševskih družinah potreba po prostorih

22 % ZAKONSKI KI PAR BREZ OTR OTROK

42 % PAR Z OTROKI ZAKONSKI PA

21 % MATI ATI Z OTROKI OTRO

4 % 2% 9% OČE Z OTROKI

ZUNAJZAKONSKI PAR Z OTROKI ZUNAJZAKONSKI PAR BREZ OTROK

drugačna. Dodatna kopalnica morda ni več nujna, spalnica je lahko manjša, otroška soba večja. Pri parih brez otrok pa je pomembnejša večja spalnica, morda samostojen kabinet za delo, ki ga lahko kasneje preoblikujejo v otroško sobo. Zato je pri sobodbnih stanovanjih nujno potrebno upoštevati dinamiko družinskega življenja, ki

Oblike družine (Vir: SURS 2013. Ljudje, družine, stanovanja)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

ima v različnih obdobjih in različnih situacijah drugačne potrebe.

12

TIPI GOSPODINJSTEV

Velika sprememba v tipu gospodinjstev je naraščajoče število enočlanskih gospodinjstev. Ti predstavljajo tretjino vseh gospodinjstev.

Med veččlanskimi prevladujejo enodružinska s 60%. Ostalih 8% predstavljajo nedružinska in dvo ali več družinska gospodinjstva.

Za potrebe enočlanskih gospodinjstev zadostujejo garsonjere ali manjša enosobna stanovanja brez dodatne kopalnice. Enodružin-

32 % ENOČLANSKO ENOČLA

3% NEDRUŽINSKO KO

60 % ENODRUŽIN ENODRUŽINSKO KO

5% DVO- ali VEČDRUŽINSKO

VEČČLANSKO SKUPA SKUPAJ 68% %

ska gospodinjstva potrebujejo več ločenih prostorov, ki zagotavljajo več zasebnosti za vsakega člana. Pod nedružinska štejemo predvsem študentska stanovanja in samske domove, kjer je največja potreba po enako velikih spalnicah, več kopalnicah, ter večjem skupnem prostoru. Pri dvo ali večdružinskih pa je večja potreba po

Delež gospodinjstev (Vir: SURS 2013. Ljudje, družine, stanovanja) Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

ločenih prostorih ene in druge družine, ter večjih skupnih prostorih.

13

TRANSPORT

Tako kot je pomembno, v kakšnih prostorih delamo in bivamo, je tudi pomembno, kako se premikamo med njimi in koliko časa nam to vzame. Raziskave kažejo, da v Sloveniji skoraj 60 % ljudi porabi manj kot pol ure na dan za prevoz na delo in v šolo ter nazaj, kar je zelo dober podatek v primerjavi z Evropo. Vendar je še vedno 40% takih, ki porabijo več kot pol ure, samo za prevoz na delo. Če prište-

59 % MANJ KOT POL URE

30 % DO ENO URO

11 % VEČ KOT URA

jemo še čas, ki ga porabimo za prevoz do trgovin in vseh storitev, pa vseeno ugotovimo, da veliko preveč časa preživimo v avtomobilih. Temu se lahko izognemo, če gradimo okolje, ki ima kratke in

VEČ KOT POL URE SKUPAJ 41%

učinkovite povezave med storitvami, dober javni transport - torej, da so osnovne storitve in delovna mesta na razdaljah, ki so dostopne

Cas potreben za prevoz v službo(šolo) in nazaj(Vir: Madic 2006)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

pešcem in kolesarjem.

14

SELITVE

Selitve so danes vedno pogostejše, a so kljub temu pri nas zaradi velikega deleža lastniških stanovanj omejene. V nekaterih državah v Evropski uniji, predvsem Nemčiji in v Skandinavskih državah, je delež najemnih stanovanj precej večji kot pri nas, zato se tudi ljudje lažje selijo glede na trenutne potrebe. V primeru lastniških stanovanj je potrebno mnogo več energije in časa, da se popolnoma preselimo, medtem ko v najemnih, to poteka mnogo hitreje.

Danes se ljudje večkrat selijo, za kar je več razlogov. Eden od njih je, da se večkrat menja delovno razmerje in s tem posledično selitev v drug kraj, ki je bližje zaposlitvi. Drug razlog je večje prilagajanje trenutnim potrebam posameznika oziroma družine. Včasih je bil neposreden prehod v lastno gospodinjstvo v obliki stanovanja od delovne organizacije ali pa so se lotili gradnje lastne hiše.

Danes so ti prehodi v več postopnih korakih. Najprej najemno stanovanje, nato lastno, kasneje morda lastna hiša. Večinoma pa se ljudje selijo zaradi želje po boljšem bivanju iz večstanovanjskih stavb v enodružinske hiše na robu mesta ali na podeželju.

Ljudje se selijo med mesti, iz mesta na podeželje oz. obratno in

25 % DRUGA MESTNA ČETRT

20 % SREDIŠČE

55 % OBROBJE

znotraj mest. Raziskave kažejo, da bi si velik del ljudi znotraj mest, ki se nameravajo v prihodnosti seliti, želi na obrobje mesta. Tak delež ljudi je kar 55% vseh v mestu. Ob že tako majhnem delu mestnega prebivalstva pri nas, je to slab podatek, saj se s tem povečuje razpršenost mesta in še večja odvisnost od avtomobil-

Struktura selitev znotraj mesta (Vir: Madic 2006) Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

skega prometa.

15

STANOVANJSKE SOSESKE

»Sredi pedesetih let se hkrati s kritikami obstoječe stanovanjske graditve pojavijo ideje o novi organizaciji stanovanjske izgradnje po principu enote soseske, kakršnega so razvile severnoevropske in predvsem skandinavske dežele. Soseska naj bi v nasprotju s povojnimi socialno ali profesionalno homogenimi naselji združevala ljudi različnih poklicev in socialnih porekel in jim omogočala, da zaživijo polnovredno življenje.« (Mihelič, 1983, str. 55) Prednosti življenja v soseski Po nevihti Sandy v New Yorku, so naredili raziskavo, katere soseske so se dobro odzvale na veliko nesrečo in katere slabo.

Raziskava kaže, da so se zelo dobro odzvale soseske, ki so imele male centre, z veliko socialnega kapitala, kjer so se ljudje poznali med sabo, kjer je bil občutek skupnosti, kjer so ljudje lahko hodili do trgovin in šol. Pri dobrem odzivu sosesk pa ni igralo nobene vloge ali so bogate ali revne. Sposobni so se bili hitro organizirati in vzpostaviti stopnjo samozadostnosti. Medtem se se veliko slabše odzvale bolj zaprte soseske, kjer je bilo pomanjkanje socialnega kapitala-v tem primeru pa prav tako ni bilo pomembno ali so bogate ali revne.

(Bauman, 2013, str. 19) Da bodo ljudje postali odgovorni za svoje okolje, za svojo sosesko, za svojo ulico, morajo ugotoviti, da je sreča v družabnosti.

Uspešna stanovanjska soseska v Črnučah arhitekta Viktorja Pusta(Vir: Osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

(Bauman, 2013, str. 21) 16

BIVANJE V VEČSTANOVANJSKIH STAVBAH

V mestih, kjer je gostota gradnje večja, je bivanje v večstanovanjskih stavbah bolj razširjeno. Pod skupno streho je več gospodinjstev, kar pa ustvarja tudi več situaciji, v katerih se ljudje srečujejo

69 % OTROCI IMAJO PROSTOR ZA IGRO MAJO VAREN V IG

31 % OTROCI NIMAJO PROSTORA ZA IGRO O VARNEGA PR

in izmenjujejo mnenja ali izkušnje. Hkrati pa je v večstanovanjskih stavbah tudi več situacij, ko je potrebno skupaj reševati probleme.

Življenje v vecstanovanjski hiši: težave s parkiranjem (Vir: Madic 2006)

V primeru skupnih parkirišč, ima kar 27 % vseh, ki bivajo v večstanovanjskih stavbah težavo, kje pustiti svoje vozilo. To je zagotovo problem tudi v primeru, ko ni jasno določeno kaj pripada stanovalcem, kaj pa je namenjeno zunanjim obiskovalcem.

Ker je v tem stavbnem tipu pogosto manj prostora za zasebne

73 % BREZ TEŽAV S PARKIRANJEM

27 % TEŽAVE S PARKIRANJEM

Življenje v vecstanovanjski hiši: prostor za igro otrok (Vir: Madic 2006)

zunanje površine, kot sta vrt in terasa, so ljudje omejeni na skupne zunanje površine ali na manjši balkon. Tako so skupne površine tiste, na katerih se otroci igrajo. Vendar kar 31 % vseh prebivalcev večstanovanjskih stavb pravi, da sploh nimajo primernih prostorov za igro otrok. Prostore za igro otrok lahko nadomestijo tudi javne ulice ali trgi, če so ti primerno oblikovani.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

17

SAMOZAPOSLITEV

Med oblikami zapostlive danes vedno bolj prevladuje oblika samostojnega podjetnika, ki vodi svoje podjetje sam ali pa pogodbeno dela za drugo podjetje. Takih oseb je v letu 2013 kar 77. 000, to je 40% vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. Večina je takih, ki potrebujejo prostor za delo in ga v ta namen najamejo. Mnogim pa predstavlja to velik strošek in tako raje delajo doma. V taki situaciji se znajdejo predvsem podjetniki, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi. To so poklici kot računovodja, grafični oblikovalec, nepremičninski agent, inženir, programer, ipd. Nekateri poklici imajo več stika s strankami, nekateri manj, a pri vseh je ta stik pomemben. Pri delu od doma je to v primeru slabe razporeditve prostorov zelo neprijetno in deluje neprofesionalno. Stranka, ki želi priti na sestanek in mora pri tem skozi dnevno sobo podjetnika, lahko dobi slab vtis, ki posledično vpliva na poslovni odnos. Redko so stanovanja tako

4% NEPROFITNE ORGANIZACIJE

12 % DRUŠTVA

35% GOSPODARSKE DRUŽBE

40 % = 77.000 oseb SAMOSTOJNI PODJETNIKI

9% DRUGE OBLIKE

zasnovana, da imajo delovni kabinet, kjer stranke vstopijo in oddidejo skozi ločen vhod. Pri delovnih kabinetih pa je pomembno tudi ločeno stranišče in manjša kuhinja. Kuhinjski element je pomemben tako za tistega, ki tam dela, saj ne potrebuje za vsak premor v stanovanje, kot tudi za stranke, saj se jim tam lahko pripravi napitek/

Oblike poslovnih subjektov (Vir: AJPES 2013.)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

prigizek v primeru daljšega sestanka.

18

DELO DOMA Sodobne informacijske in računalniške tehnologije nam omogočajo večjo fleksibilnost, kar vpliva na naš način dela. Že pred uporabo teh tehnologij so bili potrebni prostori za vodenje računov gospodinjstva. Danes je možno tudi poslovanje preko spletnega bančništva in nakupovanje preko spleta. V mnogih gospodinjstvih pa se opravlja tudi poslovne storitve. Za vse naštete rabe so potrebni primerni prostori za delo doma. Kljub temu, da so ti prostori zelo pomembni, pa je kar 66 % stanovanj brez kabineta ali primernega prostora za delo. To pomeni, da večina ljudi delo opravlja v skupnih prostorih stanovanj, kar pa je lahko zelo moteče. Delo pa postane povsem nemogoče, kadar je potrebna večja koncentracija ali pa delo zahteva določene pripomočke (tiskalnik, kopirni stroj, multimedijska oprema, ipd.). Dodatni delovni prostora je lahko zelo uporaben, saj lahko občasno funkcionira kot soba za goste, lahko pa je namenjen raznim popoldanskim hobijem, za katere potrebujemo ločen prostor, kot je na primer ukvarjanje z glasbo.

Prednosti dela na domu: -prihranek časa, ki ga porabimo za prevoz na delo -večja povezanost družine, ki je po končanem delavniku prej skupaj -nižji stroški prevoza na delo za podjetje in zaposlenega -večja fleksibilnost pri organizaciji lastnega dela -primernejše okolje za delo, ki zahteva kreativnost -prihranek podjetja

zaradi manjših potreb po poslovnih prostorih

-zmanjševanje razpršene gradnje, saj so stanovanja in pisarne na enem mestu -izboljšana kakovost zraka, ker se zmanjša število uporabnikov avtomobilov

Slabosti dela na domu: -večja možnost motenj s strani družinskih članov

34 % STANOVANJE S KABINETOM ALI SOBO ZA DELO

66 % STANOVANJE BREZ KABINETA ALI SOBE ZA DELO

Delež stanovanj s kabinetom ali sobo za delo (Vir: Madic 2006)

-ni jasne ločnice, kdaj se delovni čas začne in kdaj konča -slabša programska oprema, ker si jo manjše podjetje težje privošči -manj socialnih interakcij s sodelavci in nižja stopnja pripadnosti podjetju -težji nadzor opravljenega dela in težje ocenjevanje napredovanja zaposlenih -nevarnost odtekanja informacij je večja ker je nadzor nad zaposlenimi manjši

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

19

KMETIJSKE POVRŠINE V MESTU

Izbrano lokacijo se trenutno uporablja kot kmetijsko površino, čeprav je skoraj v neposrednem centru mesta. Problem kmetijskih površin v mestu pa ni prisoten le v Ljubljani, temveč je ta problem prisoten v vseh mestih, ki niso še dokončno urbanizirana. Prepoved reje živali v mestu je privedla, do večje ločitve na podeželje in mesto, a ni povsem omejila možnosti kmetijskih zemljišč v mestu.

Tako se je v Ljubljani še ohranilo precej površin znotraj mesta, namenjenih pridelovanju lastne hrane. Tu se pojavi vprašanje ali je smiselno te površine zadržati ali pa jih seliti na obrobje. Glavni argument za selitev na obrobje je, da imajo parcele v mestu priključke za komunalno opremljenost v bližini in so zato bolj primerne za gradnjo bivalnih površin. Drugi argument pa je, da so kvalitetna kmetijska zemljišča na robu mesta in na podeželju vedno bolj pozidana, kljub pogosto dragemu in neracionalnemu širjenju komunalnih vodov. Proces pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč je še vedno prevladujoč, žal pa se teh površin nikoli ne nadomesti z novimi. Ta proces vodi do vedno večje odvisnosti od uvoza prehrane in vedno manjše samooskrbe. Kot alternativa se ponujajo ravne strehe novih objektov, vendar te pogosto ostajajo neizkoriščene. V tujini pa je vedno več primerov, ko v visoko urbaniziranem okolju na Primer kmetijskih površin znotraj mesta (Vir: osebni arhiv) Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

ta način zagotovijo delno samooskrbo prebivalcev.

20

LESENE STAVBE V MESTU

Danes si komaj predstavljamo, da so bila največja mesta pred nekaj stoletji zgrajena večinoma iz lesa. Po velikih požarih v Londonu leta 1866 ali Chicagu leta 1871, ko so zgoreli celi mestni predeli, so uvedli bistveno strožje predpise za požarno varnost in so leseno gradnjo omejili večinoma na 2 nadstropji. To se je pred nekaj leti spremenilo, saj so višinske gabarite precej omejili in predpise glede požarne varnosti bistveno omilili v mnogih državah. V Veliki Britaniji in Italiji so predpise glede požarne varnosti povsem odstranili v primeru, da so v lesenih stavbah uporabili pršilne gasilne naprave in naredili poročilo požarne varnosti. V Nemčiji tako niso več nobena posebnost lesene večstanovanjske gradnje do 5 nadstropij.

Na Švedskem nastajajo cela naselja z 8 nadstropnimi stavbam, v Londonu pa zaenkrat še držijo rekord z 9 nadstropno stanovanjsko stavbo. (Kaltenbach,2010)

ZAKAJ LES? Les je vedno bolj priljubljen material tudi v gosto grajenih mestih.

Razlogi za to so, da gradnja z lesom ustvarja prijetno in zdravo prostorsko klimo ter prispeva k pozitivni bilanci CO2. Nadalje je pomembna tudi navezava na tradicijo lesene grandnje, kar je značilno predvsem v alpskem prostoru in Skandinaviji.

Prednosti lesene gradnje so:

httt htt h t ttp://archimag.de/magazin/ p p:/ p://archim :://ar :/ /arc /ar archi c h mag chimag ch mag g.de de /ma de /mag gaz ga a zin az in/ n/2 n/ 20 201 01 10/ 0 /e 3 0/e 3-b - ber erlin/ erl r in in/ n Primer lesene gradnje v mestnem okolju Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

+

hitrost gradnje

+

večji prostor pri isti ceni

+

požarna varnost

+

zvočna izolativnost

+

zaščita pred vlago

+

statične prednosti 21

ŠT. MUZEJEV = 2 @ PLEČNIKOVA HIŠA @ JAKOPIČEV VRT

ŠT. KNJIŽNIC = 0 ŠT. KNJIGARN = 0

ŠT.GALERIJ = 2 @ FINŽGARJEVA GALERIJA @ KUD FRANCE PREŠEREN

ŠT.PRIREDITVENIH PROSOTROV = 1 @ KUD FRANCE PREŠEREN Število kulturnih javnih stavb v Trnovem (Vir: Urbinfo 2013.)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

22

PROSTORI KULTURE V TRNOVEM

V Trnovem sta dva delujoča muzeja, ki pa imata zelo majhen vpliv na širšo okolico. To sta Plečnikova in Jakopičeva hiša, ki pa ne ponujata nič interaktivnih vsebin poleg razstavnih eksponatov. Tu je še velik neizkoriščen potencial za prihodnje razvijanje kulturno-turihttttp://w htt http // w ww.m //w ww.m m gml. gm gml g m ml.si/p ssi/p si/plecn /p p le llecn ecn e cn c n ikov i kov kova-zb ko ovva-zbirka o a zb a-zb z b irka rka rk ka a /ogl /ogl og o g l ediedi ed e didi-519/ d i 519/ 9/ 9/

Muzej_Plečnikova hiša

stične ponudbe.

Zgovoren pa je podatek, da mestna četrt Trnovo, ki jo naseljuje 16.740 prebivalcev, nima niti ene knjižnice ali knjigarne. Kljub temu, da je oddaljenost od centra majhna in je tam veliko knjižnic in knjigarn, je potreba po takem programu vseeno velika, saj so to prostori, kjer se ljudje srečujejo in izmenjujejo mnenja. Ker je Ljubljana univerzitetno mesto in Trnovo blizu fakultet, je tu tudi veliko študentov, za katere na območju Trnovega ni prostorov za miren študij.

http p://w /////w //www.m w ww.m w.m w.m w.matej m atej atejmetl ejj m met metl et ik ikov iko kov ic kko ic.s cc.s s i/1 i/1/ /1/ /1 1/ p prev rev evv iious evious iou o u s /2 / 2 httm /2.h tml mll m

Galerija_Finžgarjeva galerija

Veliko je tudi otrok, ki se v popoldanskem času ne ukvarjajo z aktivnostmi, saj nimajo prostorov, kjer bi se lahko zadrževali, ne da bi bili vključeni v drage športne in izobraževalne popoldanske programe. Knjižnico v bližnji okolici bi lahko obiskali sami, brez spremstva staršev, nudila pa bi program in prostor tudi tem članom družbe, ki so prepogosto zapostavljeni.

V Trnovem sta dve galeriji, ki privabljata zelo različne goste. Prva je Finžgarjeva galerija, v Trnovskem župnišču, ki privablja predvsem

http h ht htt ttp tt t t p:://g :// :/ /////g //g go ovor ov vvor vo orr ii.s o i.se .se . se s e //fo /fot /f ffot fo otto o o/na o/ /na /n na a --trn attrrrn nfest f es fes fe e st est stu u--z u-z -ze ze ze -d -dog -do do dog do og g aja/ aja ja ja/ a//

Prireditveni prostor_KUD France Prešeren

starejše, druga pa v KUD France Prešeren in privablja predvsem mladino. Obe sta aktivni, vendar Finžgarjeva zelo poredko menja program in je namenjena manjšemu krogu ljudi, druga v KUD-u pa podpira predvsem drugačne in neuveljavljene umetniške smeri in je prav tako omejena na določen krog. Zato so tu tudi potrebe po dodatnih galerijskih prostorih, ki bi bili namenjeni najširšim množicam.

Prireditveni prostor KUD je z svojim dvoriščem in dvorano edini prostor namenjen prireditvam za večje množice, a omejen na neu-

http h ttp p:/ ://w /////w //www.s //w w ww ww w.s .ss io iol iol. ol. o ol l. ne net/ n et/ et /scen /scen s ce sce ce cen en na a/dr a/d a/ /dr //d drr uz d uzab u uza zzab za ab a bn na_ k rron na_k na roni ro on oni on niiikka kka/2 ka/ a// 0 a/2 a 010/ 10/ 0// 0 0 07/k 07 7/k 7// ko o_ _sse _ se _sr _sre _ sre srre e d is isc ssc ce e_lj _ljljj ubl ub u ublj b ljjane j ane_ a ne sim ane simb mb m b olic olllii c no o no o_p _ _p p rre res rese es ese e se s e li_v llii v_ trn tr o ovo ovo. vo. a asp spx sp pxx p

Prireditev na prostem_Festival Emonska promenada Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

veljavljene umetniške smeri. Trnovemu manjka nevtralen prireditven prostor, ki bi privabljal ljudi vseh starosti in vseh slojev.

23

ŠT. PARKOV = 3 @ PARK OB GRADAŠČICI @ GASILSKI DOM @ DOM STAREJŠIH

ŠT. TRGOV= 0

ŠT. PROMENAD = 1 @ TRNOVSKI PRISTAN

ŠT. IGRIŠČ = 3 @ OŠ TRNOVO @ BLOKI ZIHERLOVA @ TVD PARTIZAN

Število odprtih javnih površin v Trnovem (Vir: Urbinfo 2013.)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

24

JAVNI ODPRTI PROSTORI V TRNOVEM

Število igrišč in parkov je v Trnovem še kar sprejemljivo, vendar podroben pogled pokaže, da so ti prostori zelo omejeni. Med parkovne površine v Trnovem spadajo park ob Gradaščici, park pri Virr Ose Vir: O bni b arh bn arhi rhi hiv hi

Park pri gasilskem domu

Gasilskem domu, ter pri domu starejših občanov. Prvemu manjka predvsem programa, saj park ni le prostor kjer se hodi in sedi. Park pri gasilnem domu je tudi skromno zasnovan, saj je to le zelenica kot nekakšen ostanek nepozidanega in pot, ki je namenjena le prehodu preko zelene površine. Park pri domu starejših pa je tudi nejasno definiran in pravzaprav ne vemo ali je namenjen le starejšim ali tudi drugim obiskovalcem, kar bi bilo smiselno, glede na bližino blokov.

Trgov v pravem pomenu v Trnovem ne najdemo, saj tu prevladujejo

V ir:: Ose Vir Vir: Os bn b ni arhi bni arh arhiv rhi v

Igrišče med bloki na Ziherlovi ulic

enodružinske hiše in bloki z zelenimi površinami. Še najbližje trgu je prostor pred Trnovsko cerkvijo, ki ga je Plečnik z spretno postavitvijo mostu želel poudariti, vendar danes tu prevladuje cestni promet. Kot trg bi lahko opredelil tudi prostor pred stavbo t.i. Trnovskih vrat, vendar malo širši ploščadi pred vhodom težko v celoti pripišemo ta pomen. Potem je tu še ploščad pred domom starejših občanov, kjer je prostor lepo oblikovan, vendar tudi ni namenjen zbiranju ljudi, saj bi bilo to moteče za stanovalce doma.

Vir: Vi Vir ir: i Os Ose O s e bn bni b n nii arhi arh rhi hii v h hiv V

Igrišče TVD Partizan

Eden kvalitetnejših zunanjih prostorov namenjenih druženju vseh je Trnovski pristan, to je promenada ob Ljubljanici, ki jo je uredil Plečnik. To je prostor, kjer se ljudje prosto sprehajajo, posedajo ob Ljubljanici ali pa rekreirajo.

Igrišč je kar nekaj. Največje je igrišče pred osnovno šolo Trnovo, ki popoldne še kar živi. Igrišče med bloki na Ziherlovi ulici je programsko omejeno na najmlajše in privabi le del populacije. Potem je tu še igrišče pri TVD Partizan, ki pa je nekoliko skrito in poleg tega že

Virr Ose Vir: O se bni Os bn n ar a rhi arhi hiv

Park ob Gradašici Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

dolgo ni bilo posodobljeno in kliče po novih časih.

25

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Naselje Mühlweg_Dunaj_Avstrija_2006 Arhitekt: Hermann in Johannes Kaufmann V okviru programa, ki se zavzema za varovanja podnebja, je mesto Dunaj razpisalo natečaj, s katerim so želeli prikazati, da je možno v mestu graditi večnadstropne lesene objekte ali objekte v kombinirani gradnji (les z drugimi materiali). Projekt tako demonstrira večstransko uporabnost lesa pri gradnji novih objektov. Koncept je zasnovan tako, da zelenje povezuje okolico z osrednjim prostorom med objekti stanovanjske soseske. Fasada teh objektov je iz macesnovega lesa in barvanih premičnih panelov.

htt p://ww http:/ htt p //ww p:/ / w.herm w.h ermann ann-ka kaufm ufmann ann.at .at a /in /index dex.ph .php?p p p p?pid=2&k p 2&kid=3&p 3&prjn jnr=04_17 _

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

26

Sargfabrik_Dunaj_Avstrija_2006 Arhitekt: BKK-2 Architektur Kot posledica omejenosti stanovanjskega trga na manjše družine in zaradi visokih cen v Avstriji je skupina angažiranih ljudi sredi osmedesetih oblikovala Društvo za integrativno življenje. Društvo je pobudnik in tudi lastnik stanovanjskega kompleksa, ki ima poleg stanovanj še mnogo skupnih površin, kot so vrt na strehi, restavracija, seminarska soba, vrtec, ter bazen ki je nastal namesto potratnih parkirnih mest. Prebivalce družijo poleg odločanja o skupnih stvareh še dogodki, ki so odprti tudi za javnost. Stanovanja so orientirana na dve strani, ter dostopna iz balkonov na dvoriščni strani.

Ti pa služijo tudi kot generator skupnega življenja. Možno je tudi povezati do 6 stanovanj skupaj z relativno majhnimi posegi.

htt ht h t tp ttp:/ tt p::///ww p:/ /w www ww w.w .w wohn ohn ohn h m mod od dell ell e e..at/i e.a tt///ind nde n dexx.p .p ph hp hp? p p? ?id= id= id d=83, 83 83, 3 74 74, 7 40 0,0 ,0 0,1, 1,0

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

27

VM house_Kopnehagen_ Danska_2005 arhitekt: BIG+JDS VM house je projekt, ki ga sestavljata dva med seboj odvisna objekta, pri čemer se odzivata eden na drugega in tako z zamiki omogočata poglede v pokrajino.

Projekt ponuja stanovanja z različnimi tlorisi, pri katerih je velik poudarek na tem, da so vsa dovolj osončena in jih je možno naravno prezračevat. Vsa stanovanja imajo prav tako dvonadstropne prostore proti jugu in panoramske poglede proti severu.

Na dvorišču med objektoma je tudi igrišče vrtca, ki je v pritličju, ter poljavni prostor namenjen stanovalcem.

http://big.dk/#projects-vm

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

28

Shinome canal court_Tokio_Japonska_2003 arhitekt: Riken Yamamoto Poudarek projekta je na kombiniranju bivanja in dela na lokaciji, ki ima dobre prometne povezave in je zato privlačna za tovrstno kombiniranje. S fleksibilno zasnovo je omogočeno, da del stanovanj predstavljajo delovni prostori, imenovani SOHO (Small Office - Home Office). Vhodni deli različnih stanovanj so zastekljeni, tako da so delovni prostori vidni iz hodnika. Sanitarni prostori in kuhinja so pomaknjeni v zadnji del stanovanj, tako ostaja večji del stanovanja fleksibilen. Na različnih lokacijah v bloku se nahajajo dvonadstropne skupne terase, ki lahko služijo za povezovanje delovnih prostorov. Terase si delijo in tako ustvarjajo še boljše pogoje za delo. Projekt je tudi poskus, da se ustvari skupnost znotraj velikega mesta.

http://www.wohnmodelle.at/index.php?id=83,74,0,0,1,0

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

29

Moriyama house_Tokio_Japonska_ 2005 arhitekt: Ryue Nishizawa Projekt je nastal v predelu Tokia, kjer so bila prej kmetijska zemljišča in je zato prepreden z malimi ulicami, ki so nepravilno razporejene, a imajo kljub temu nek samooblikovani red. Te ozke poti ter ulice med hišami niso le tranzitni prostori temveč so del bivalnega prostora prebivalcev. Ta urbani kontekst je inspiriral arhitekta, da je hišo zasnoval kot razdeljeno strukturo. Tako za vsak prostor v hiši stoji posebej objekt. Taka sturktura nima jasnega centra, hkrati pa ustvarja veliko odprtih prostorov, ki so medseboj povezani. Proti okolici taka struktura nima jasne meje temveč omogoča nadaljevanje prehodnosti. Taka zasnova je zelo transparentna in nudi dobro osončenost ter prezračevanje vseh prostorov. htt ht t t p:/ ://ww /ww w w.w .wohn ohn nmo mod m o od de elllllle el e.a ..a at/ t/i / ind /i nd nde de ex.p .p php? hp h p? p ? ?id= id= id= = 83, 83 3 74, 74,0,0 0,0 ,0,1, ,1 1,0 0

http://big.dk/#projects-vm p g p j Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

30

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

31

2 GRAD

CENTER

ŠPICA

LO K A

CIJA

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

32

LOKACIJA

Kot izhodišče sem vzel Trnovo, del Ljubljane, ki mi je najbližje in tu poiskal problematične situacije ter pomanjklivosti. Že kratek sprehod čez območje nam odkrije prve neprijetne situacije s katerimi se soočimo. Ulice se marsikje končajo slepo, brez širših povezav čez območje. Prevladujejo enodružinske hiše in bloki, kar pomeni, da je območje programsko večinoma omejeno in ne ponuja veliko pestrosti. Javni prostori so s svojimi programi prav tako omejeni na eno skupino ljudi ter na prostor ulice med hišami. A vendarle ni vse tako sivo, Trnovo je kljub naštetemu, eden najlepših predelov Ljubljane, s svojimi bogatimi ambienti.

Po podrobnem ogledu sem odkril parcelo sredi Trnovega, ki je ušla vsem večjim spremembam časa. Na njej se namreč še danes tradicionalno kmetuje, velik del parcele pa je zaraščen in zapuščen.

Včasih je tu stala opekarna, saj je območje bogato z glino, preko območja pa je vodila pot, ki je povezovala trnovsko zaledje z Ljubljanico in centrom. Zadnje poti preko tega območja so ukinili, z izgradnjo atrijski hiš na Borsetovi in tako danes tu prevladujejo ulice, ki se slepo končajo.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

33

ZGODOVINA PROSTORA DANAŠNJE LJUBLJANE Prve poselitve Ugodna lega na območju današnje Ljubljanske kotline je že v srednjem paleolitiku privabila ljudi za stalno poselitev. Značilne so poselitve koliščarjev na Ljubljanskem barju, ki so tu prebivali okoli 2000 let pr. n. št. Do prihoda rimljanov 100 let pr. n. št. so kotlino poseljevala ilirska in keltska plemena, ki so se čez čas menjavala.

(Kladnik, 1999) Emona Leta 14 n. št. so Rimljani postavili novo postojanko z imenom Emona. Strateško je bila postavljena na levem bregu reke Ljubljanice.

Zavzemala je površino pravokotnika velikosti 430x540 m, z glavnima ulicama cardo in decumanus. Na križišču teh dveh glavnih osi se je nahajal forum, ki je imel pomembno vlogo tudi pri razvoju srednjeveške Ljubljane. Še danes je vidnih veliko potez v mestu, ki slonijo na temeljih rimske Emone. Najbolj prepoznavna je prezentacija južnega zidu Emone. Po propadu rimljanov so mesto porušili in plenili Huni, Vzhodni goti ter Langobardi. (Kladnik, 1999) Srednjeveška Luwigana/ Laibach Prostor današnje Ljubljane so slovani naselili v 6. stoletju našega štetja. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveško naselje pa segajo šele v 12. stoletje. Srednjeveško Ljubljano so sestavljali trije trgi imenovani, Stari trg, Novi trg in Mestni trg. Ti so bili obdani z obzidjem, katerega so ob koncu 18. stoletja podrli. V poznem 18. stoletju je bila regulirana reka Ljubljanica. S tem in z izsuševanjem zemlje je bilo omogočeno širjenje mesta tudi na prej močvirnato barje. (Kladnik, 1999) Prestolnica Ilirskih provinc Ljubljana v srednjem veku

V kratkem času Ilirskih provinc je bila Ljubljana povzdignjena v glavno mesto ozemlja, kar je precej zaznamovalo takratno kulturo.

(Vir grafi k: Ljubljana skozi stoletja, Korošec, 1991)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

Takrat je nastala prva univerza. (Kladnik, 1999)

34

Avstrijsko provincialno središče Naslednje velike spremembe je mesto doživelo v letu 1849, ko so z železnico, katera je peljala ob mestu, povezali Dunaj in Trst. V tistem času sta nastali Filharmonija ter Opera. Hkrati se je razvijala prva industrija, ustanovili so tobačno tovarno, Kolinsko, Union, prvo predilnico na Kranjskem. Močan potres ob koncu 19.stoletja je kljub veliki škodi pospešil modernizacijo mesta, ki je potekala od prihoda železnice. V 20. stoletju so razvoj mesta zaznamovale vojne, dve svetovni in nato osamosvojitvena. V tem času so se kreirale za narod pomembne ustanove; Narodna galerija, Mestni muzej, Akademija znanosti in umetnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica. Največji pečat je mestu v času narodne prebuditve pustil arhitekt Jože Ljubljana v 19.stoletju

Plečnik, ki je celostno uredil območje ob Ljubljanici, tržnico, Vegovo ulico, Jakopičevo sprehajališče v Tivoliju itn. Po italijanski okupaciji so Ljubljano obdali z žičnato ograjo, na mestu katere danes poteka POT, urejeno sprehajališče. Tik pred koncem 2. svetovne vojne so mesto osvobodili. (Kladnik, 1999) Jugoslovanska prestolnica V času Jugoslavije je Ljubljana postala glavno mesto ene izmed šestih jugoslovanskih republik. Leta 1960 je Edvard Ravnikar zmagal na natečaju za celostno zasnovo kompleksa Trga revolucije. V sklopu trga je zgradil kulturni center Cankarjev dom, Maximarket in Stolpnici Ljubljanske banke ter Iskre. (Kladnik, 1999) Prestolnica samostojne države Po osamosvojitvi Slovenije, leta 1991, se je Ljubljana prvič uveljavila kot ena izmed evropskih prestolnic. V času od osamosvojitve

Ljubljana v 20.stoletju

sta nastali dve pomembnejši stavbi, to sta gospodarska zbornica in stadion Stožice.

(Vir grafi k: Ljubljana skozi stoletja, Korošec, 1991)

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

35

ZGODOVINA OBMOČJA OBDELAVE

17.stoletje

0

100

17. stoletje Trnovo je bil v času Valvasorja predmestje Ljubljane. Na Eipprovi ulici ob Gradaščici je bil že niz hiš. Urbanizem tega območja se je v veliki meri ohranil do danes. V lesenih barakah so na tem območju prebivali predvsem čolnarji. Na mestu Trnovske cerkve je stala manjša baročna cerkev, do katere je že takrat vodil most. Na območju obravnavane lokacije so bili travniki. (Korošec, 1991) 19. stoletje Čolnarji so imeli v tem času narejena dva kanala iz Ljubljanice v notranjost Trnovega za lažji transport tovora. Nastale so mnoge nove ulice, ki so bile pravokotne na Gradaščico ter Ljubljanico. Nastale so tudi povezave med temi ulicami. Zaradi ugodnih ilovnatih tal sta 19.stoletje

0

100

(Vir grafi k: Ljubljana skozi stoletja, Korošec, 1991) Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

nastali tu dve opekarni, ena od teh je stala na obravnavanem območju. (Korošec, 1991) 36

20.stoletje

0

100

20. stoletje Na novo urejenih je bilo precej ulic. Izstopata Trnovski pristan in Opekarska cesta, ki se imenuje po porušeni opekarni. Na mestu druge opekarne je zrasla vojašnica. (Korošec, 1991) Današnje stanje V osemdesetih letih prejšnega stoletja je Trnovo zaznamovala gradnja visokih blokov, ki si še bolj odrezali ostali del Trnovega od Krakovega. Mesto se je na tem območju do danes precej zgostilo.

Današnje stanje

0

100

Obravnavano območje je do danes ostalo nepozidano, ulična mreža v tem delu pa nedokončana. (Korošec, 1991)

(Vir grafi k: Ljubljana skozi stoletja, Korošec, 1991) Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

37

OBMOČJE OBDELAVE DANES TVD Partizan

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

Bloki na Ziherlovi ulici

38

Ljubljanski grad

grajski grič

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

39

POGLEDI NA OBMOČJE OBDELAVE IN OKOLICO

M 1:1000 Pogledi

1

4

2

7 3

5

6

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

40

Pogled 1

Pogled 2

Pogled 3 Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

41

Pogled 7

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

42

Pogled 4

Pogled 5

Pogled 6 Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

43

TIPOLOŠKA ANALIZA

M 1:1000 Legenda: Toþkovna zazidava Linearna zazidava Strnjena zazidava Dominanta

V okolici območja obdelave se mešajo raznovrstne stavbne tipologije, med katerimi prevladuje točkovna, ki je tudi časovno gledano najstarejši tip zazidave na tem obomočju.

Nato sledi linearna zazidava, vrstnih pritličnih ali večnadstropnih hiš, ki je prišla k nam iz Skandinavije. Najbolj značilne so pritlične

Op

ek

ars ka

ce

sta

hiše v obliki L na Borsetovi ulici, arhitekta Stanka Kristla.

V najnovejšem obdobju pa se pojavljajo še bolj zgoščene oblike gradnje in te se kažejo v strnjeni zazidavi večstanonovanjskega kondominija Trnovski pristan, arhitektov Sadar+Vuga ali pa poslovno stanovanjskega kompleksa na Opekarski cesti.

TVD Partizan je dominanta na SZ robu območja obdelave.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

44

ANALIZA GRAJENE GEOMETRIJE

M 1:1000 Legenda: Grajena geometrija Pomembnejša grajena geometrija

Grajena geometrija sledi ulični mreži, ki pa je najpomembnejša ob

Op e

ka

rsk

ac

es

ta

Opekarski cesti, saj ta poteka čez širše območje Trnovega. Tej je vzporedna geometrija objektov športnega parka. Ostali objekti ob območju obdelave sledijo svoji geometriji, katera ni v navezavi na druge pomembnejše linije.

Območje obdelave je tako obdano z ulično mrežo, ki je nepravilna in nedokončana. Geometrije okoliških objektov pa tvorijo prazen prostor nepravilne oblike.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

45

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

M 1:1000 Legenda: Drevored Obdelovalne površine Degradirane površine Športno igrišþe

Od zelenih površin na tem območju je najznačilnejši drevored ob Opekarski cesti, ki nudi prijetno senco tako voznikom kot pešcem in

Op

ek

ars ka

ce

sta

kolesarjem.

Velik del na obravnavanem območju je obdelovalnih površin, namenjenih pridelavi zelenjave. Preostali del obravnavanega območja pa predstavljajo degardirane površine razdeljenih parcel.

Med potencialno kvalitetne površine bi lahko šteli tudi zelene površine športnega parka, vendar tam ni povsem jasno ali je to park ali igrišče.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

46

ANALIZA PROMETA

M 1:1000 Legenda: motorni promet pešci, kolesarji mirujoþi promet

Najpomembnejša je Opekarska cesta po kateri poteka motoriziran promet ob njej pa hodijo tudi pešci in vozijo kolesarji.

Veliko ostalih ulic na tem območju je slepih, kar je dobro za prebinačin omejena prehodnost za pešce in kolesarje.

Op

ek

ars

ka

ce

sta

valce na določeni ulici, vendar slabo za širše območje saj je na ta

Mirujoč promet je predvsem pri poslovno stanovanjskem objektu ob Opekarski cesti.

Za pešce je privlačno območje okoli športnih objektov in pa povezava med Jaranovo ulico in Opekarsko cesto, ki se je vzpostavila kot neformalna bližnjica.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

47

ZAZNAVNA ANALIZA

M 1:1000

Legenda: Pomenska dominanta

Prometno vozlišþe Grajeni rob

Mestni utrip

Pomembni pogledi

Največ dogajanja je okoli Opekarske ceste, ter okoli poslovno-stanovanjske stavbe.

pritlične hiše na SV ter vrstne hiše na JZ.

Op

ek

ars ka

ce

sta

Robove območja definirajo trije različni stavbni nizi. Nizek na SZ,

Pomenske dominante so objekti TVD Partizan ter poslovno-stanovanjska stavba na JV. Pogled, ki se odpira proti severu je sicer precej omejen z bloki ter rastjem, vendar se deloma kaže grajski grič ter grajski stolp.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

48

ANALIZA POVEZANOSTI ŠIRŠEGA OBMOČJA

M 1:2500

Legenda: Neprehodno obmoþje

Nepovezani obmoþji

smer neprehodnosti

? ? ?

Velik del Trnovega med reko Ljubljanico, pritokom Gradaščice in Jeranovo ulico je povsem nepovezan. Ulična mreža je na tem delu Trnovega nedokončana, veliko ulic pa je enosmernih. Za avtomobilski promet to ni problem, kvečjemu je prednost za stanujoče na tem območju, ker je manj hrupa. Za pešce in kolesarje, ki potrebujejo razvejano mrežo ulic in kratke poti pa predstavlja to velik problem.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

49

3

Pogled iz športnega parka proti soseski

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

50

PROJEKT

Projekt je sestavljen iz 9 objektov ter skupnih zunanjih površin. 8 objektov je stanovanjskih, na zamiku geometrije ulice pa stoji objekt z javnim programom. Stanovanjski objekti imajo poleg stanovanj še pisarne z ločenim vhodom. Objekt z javnim programom ima v pritličju galerijo ter restavracijo, v nadstropju pa knjižnico, ki lahko funkcionira kot večnamenski prostor za širšo skupnost. Čez območje vodi glavna ulica, ter mreža ožjih poti med objekti in vrtovi.

Iz glavne ulice so vhodi v objekte, nanjo pa so orientirane tudi vse pisarne.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

51

KONCEPT ZASNOVE

Med Opekarsko cesto ter TVD Partizan sta predvidena igrišče ter stanovanjska gradnja. Trenutni OPPN za območje predvidenega športnega parka Trnovo v igr

svoji zasnovi ne upošteva dostopa do predvidenega otroškega igrišča. Iz druge

išče sta no van jsk a

strani pa bo predvidena stanovanjska gradnja to igrišče le še bolj zaprla. Tu se gra dn ja

pojavi vprašanje, komu naj bi bilo namenjeno tako skrito in nedostopno otroško igrišče.

Predvidena raba

Območje obdelave je zaradi potenciala, ki ga ima za širše območje razširjeno na prostor, kjer danes stojita dve hiši. Z rušitvijo teh dveh hiš se odpre celotno območje od športnega parka proti Opekarski cesti. Hiša ob Opekarski cesti ni dokončana, zato rušitev te ni problematična. Stanovalcem hiše, ki je nekoliko odmaknjena od glavne ceste, pa bi se ponudila nadomestna stanovanja v novi lok

aci

ja

soseski.

Izbrana lokacija + predvidene rušitve

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

52

Prazen prostor med Opekarsko cesto in športnim parkom poveže nov stavbni volumen, ki sledi geometriji prostora. Proti Opekarski cesti je volumen poravnan z zazidalno mejo, proti parku pa je poravnan z mejo predvidenega igrišča.

Osnovni volumen je kompakten. Njegova višina je prilagojena zahtevam OPPN

P

P

in sega le do 11 metrov, kar zadostuje za tri etaže. Preostale površine na območju obdelave so namenjene parkirnim površinam.

P

Ustvarjanje nove povezave

Osnovni volumen se na sredini odpre. Tako nastane glavna pot čez območje, ki povezuje javne programe na tem predelu Trnovega. Pot povezuje poslovno-stanovanjski objekt ob Opekarski cesti, predvideno otroško igrišče ter športni park Trnovo. Tu pa se pot ne konča temveč se nadaljuje po obsoječi poti med bloki do Eipprove ulice in dalje proti centru Ljubljane.

Glavna pot čez območje

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

53

Volumen se nadalje odpre tam, kjer so potrebne sekundarne poti. To so poti, ki tvorijo mrežo ulic namenjenih boljši povezanosti soseske z okolico. Nekdaj slepe ulice na tem območju se poveže z novo nastalimi. Z novimi potmi čez območje obdelave se omogoči tudi boljšo dostopnost predvidenega otroškega igrišča in športnega parka Trnovo za prebvialce, ki stanujejo vzhodno od Opekarske ceste.

Sekundarne poti

Volumnom se odvzame toliko, kolikor je potrebno za primerno osončenost stanovanj. S tem nastanejo tudi zelene poteze med objekti, hkrati pa je zagotovljena boljša zračnost celotne soseske. Zelene poteze med objekti so zasnovane kot zasebni vrtovi pritličnih stanovanj.

Odvzemanje volumnov za osončenost + zelene poteze

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

54

Sprednja vrsta volumnov je zmanjšana za eno etažo. S tem se omogoči boljšo osončenost glavne ulice, prav tako pa so bolje osončeni tudi objekti v drugi vrsti in pridpadajoče zunanje površine.

Prilaganjanje višin za boljšo osončenost ulice Vsak drugi volumen je rotiran okoli svoje osi za 90 stopinj. S tem nastane zamik glavne ulice, kar je dobro za omejevanje hitrosti kolesarjev. Sam značaj ulice se tako spremeni iz koridorja v pestro ulico, kjer se izmenjujejo razširitve in zoožitve. Na razširjenih delih nastane prostor za druženje in igro.

Rotacija volumnov za omejevanje hitrosti na glavni ulici Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

55

PROGRAMSKA DELITEV

Objekti so razdeljeni na štiri tipe. A, B in B1 so stanovanjski. Tip C ima javni program.

Tip A je osnovni tip, saj so to volumni, ki niso bili rotirani. Ta tip ima bivalni del čez celo dolžino orientiran na zunanje površine.

A B

Tip B je prilagojen osnovni tip. To je rotiran volumen, kateri ima bivalni del po

A C restavracija / bar galerija knjižnica/dvorana

daljši stranici orientiran na zunanje površine.

B B A

A

Tip B1 je prilagojen tip B. Ta je skrajšan zaradi oblike parcele na tem delu obB1

močja.

Tip C je po tlorisni dimenziji enak tipu A, vendar je namenjen javnemu programu, kot je restavracija/bar in galerija v pritličju, ter knjižnica/dvorana v nadstropju.

Ne glede na tip so vsi objekti v sprednji vrsti enoetažni, v drugi pa dvoetažni.

Program Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

56

SITUACIJA M 1:1000

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

57

ZELENE POVRŠINE

Koncept zasnove zelenih površin skupne zelenjavne gredice na strehi/ terasa knjižnice zasebni vrtovi v pritličnih stnovanjih javne površine/park/igrišče

Zasebni vrtovi so zasnovani kot nadaljevanje pritličnih stanovanj v zunanji prostor. Vsi bivalni prostori v pritličnih stanovanjih so tako neločljivo povezani z zunanjimi vrtovi. Na strehah objektov je ravna površina izkoriščena za skupne zelenjavne gredice, kjer si lahko stanovalci pridelajo nekaj lastne hrane. Otroško igrišče je javna zelena površina namenjena vsem. Tam so igrala, klopi, pitniki, itd.

0

10

50

Drevesa so sestavni del oblikovanja ambientov soseske. Vhod v sosesko je po-

Koncept zasaditve dreves drevored ob cesti drevored v smeri ulice

udarjen z drevoredom, ta služi pa tudi kot zvočna bariera proti hrupni cesti. Pot po glavni ulici in preko otroškega igrišča je poudarjena z visokimi drevesi. Na vrtovih pa stojijo drevesa z bujnimi krošnjami, da z njimi omejujejo poglede med

samostojno drevo na vrtu

0

10

stanovanji, ter nudijo senco.

50

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

58

Pogled na ulico

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

59

ULICA/PISARNE

Zunanji prostor soseske je ključni element povezovanja stanovalcev med seboj

Profil glavne ulice robovi glavne ulice

in z okoliškimi prebivalci. Največji poudarek ima glavna ulica, ki vodi od Opekarske ulice pa do otroškega igrišča. Profil ulice se zaradi zamika objektov oži

prehodi

in širi, kar ustvarja pot bolj dinamično. Prav tako pa se izmenično odpirajo in

zelene površine

zapirajo pogledi. Razširitve ulice pa imajo vedno nek svoj namen. Med objekti razširjena ulica deluje tudi kot prostor srečevanja, igre. Pred objektom z javnim

4 3

0

10

2

2

1

1 2 3 4

predprostor razširitev trg razširitev

=prostor pred vstopom v sosesko =večja osončenost=druženje =odprta prostor z javnim programom =odpiranje pogledov proti parku

programom pa je ulica razširjena v manjši trg, ki je lahko namenjen večjim zborovanjem, dogodkom ali pa le druženju na prostem.

50

Pozicioniranje pisarn

pisarna

Pisarne so v objektih tako pozicionirane, da so orientirane na glavno ulico,

optične povezave pisarn z ulico in drgimi pisarnami

hkrati pa tudi proti drugim pisarnam. Tako je zagotovljena socialna interakcija z mimoidočimi, potencialnimi strankami in ostalimi, ki delajo v tej soseski. Tako se ustvarja prijetna delovna klima, kjer nihče med delom ni zapostavljen, kar posledično dobro vpliva na delo.

0

10

50

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

60

TLORIS PRITLIČJA M 1:500

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

61

PROMET

Avtomobilski promet

mirujoči avtomobili

=parkirišča

Iz Opekarske ceste, ki je glavna prometna žila na tem območju, je enostaven dostop do dvojih parkirišč. Promet po parkiriših poteka enosmerno, saj je na

premikajoči avtomobili

=ceste

ta način lahko profil cest veliko ožij in tako ostane prostor tudi za kolesarje in pešce. Vsa parkirišča so pokrita z nadstrešnicami.

0

10

50

Velik poudarek pri zasnovi je prav na zunanjih površinah za pešce. Pešcem je

Peš promet mirujoči pešci

=klopi

premikajoči pešci

=tlakovana peš cona

dostopi do peš cone

=pločniki, poti

namenjena bogata mreža ulic in prehodov, kar pripomore k boljši povezanosti stanovalcev med seboj in z okolico. Peš cona je sestavljena iz glavne ulice, prehodov med vrtovi, ter poti, ki gre po zunanjem obodu soseske. Za počitek in

0

10

srečevanje so na najbolj osončenih delih postavljene klopi.

50

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

62

Kolesarski promet

mirujoča kolesa

=stojala

premikajoča kolesa

=primarne kolesarske poti

premikajoča kolesa

=sekundarne kolesarske poti

Ker kolesarji ne delajo radi ovinkov in raje iščejo bližnjice do svojega cilja, so primarne kolesarske poti čez območje speljane po najkrajši možni poti. Kolesarjem pa so namenjene tudi sekundarne poti, katere bogatijo mrežo poti in prehodov za kolesarje. Pri vsakem objektu so zunanja stojala za kolesa, ki so namenjena obiskovalcem in strankam.

0

10

50

Javni promet

smer in oddaljenost od avtobusnega postajališča

V bližini soseske sta že dve obstoječi postajališči javnega avtobusnega prometa. Prvo je oddaljeno 220 metrov, drugo pa 270 metrov. Zaradi bližine obstoječih postajališč na območju obdelave ni bilo potrebno umestiti še dodatnega posta-

220m

jališča.

270m

0

10

50

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

63

KONCEPT ZASNOVE STANOVANJ _DELITEV PROSTOROV NA FLEKSIBILEN IN FIKSEN DEL

Vsi objekti so zasnovani tako, da se jasno loči fleksibilni od fiksnega dela stanovanj ali knjižnice. Fleksibilni del predstavlja prostor, ki je brez nosilnih sten in ga je možno poljubno prilagajati glede na potrebe. Fiksni del pa je namenjen prostorom, ki potrebujejo inštalacije in za katare je manj potrebe po večjem prostorskem prilagajanju. V grobem se zasnova stanovanj loči tudi na bivalne prostore in prostore za osebno higieno v fiksnem delu stanovanj, ter na spalne in delovne prostore v fleksibilnem delu stanovanj.

fiksen del stanovanja/knjižnice

fleksibilen del stanovanja stanovanja

TIP A

TIP B

TIP B1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

knjižnica

TIP C

64

TLORISI PRITLIČIJ

M 1:200

stanovanja

TIP A

TIP B

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

TIP B1

galerija/restavracija

TIP C

65

KONCEPT ZASNOVE STANOVANJ _PODROBNA DELITEV PROSTOROV

Stanovanja so zasnovana tako, da so bivalni prostori povezani z balkonom ali teraso. Tako so stanovanja v poletnem času, razširjena še na pripadajoči zunanji prostor. Komunikacije in shrambe so postavljene v sredino ali v skrajni kot objektov, tako da ostane čim večji uporaben prostor za stanovanja.

balkon komunikacije/shrambe/lože

bivalni del stanovanja

nočni/delovni del stanovanj stanovanja

TIP A

TIP B

TIP B1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

knjižnica

TIP C

66

TLORISI NADSTROPIJ

M 1:200

stanovanja

TIP A

TIP B

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

TIP B1

knjižnica

TIP C

67

KONCEPT ZASNOVE STANOVANJ _POVEZAVA ZUNANJIH IN NOTRANJIH PROSTOROV

Vsem stanovanjem je skupno, da imajo močno povezavo z zunajim prostorom.

Pritlična stanovanja imajo vrt, ki je pravzaprav nadaljevanje bivalnega prostora na zunanje površine. Stanovanja v nadstropjih pa imajo poglede iz bivalnega prostora in balkonov usmerjene na ozelenjeno okolico. Na ta način je tudi tem stanovanjem zagotovljena povezava z naravo in zunanjim prostorom.

nadstropje

stanovanja

TIP A

TIP B

TIP B1

knjižnica

TIP C

povezava zunanjega in notranjega prostora

drevo

zunanji bivalni prostor

pritličje

=vrt

notranji bivalni prostor/knjižnica

nočni/delovni del stanovanj/knjižnice

trg stanovanja

TIP A

TIP B

TIP B1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

galerija/restavracija knjižnica

TIP C

68

TLORISI STREH

M 1:200

TIP A

TIP B

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

TIP B1

TIP C

69

TIP A_TLORIS TIPIČNE ETAŽE 118 m2_etaža 3-ČLANSKA DRUŽINA

100 m2

+ PISARNA

18 m2

M 1:100

6

8

7

12

5 13

11

9

8 9 10 11 bivalni

4

3

nadkrit vhod vetrolov shramba stopnšče predprostor kopalnica v dnevni wc dnevni prostor jedilnica kuhinja balkon prostori skupaj

kamen kamen kamen kamen kamen kamen kamen

6.8 5.1 5.4 13.4 7.6 5.1 3.2

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

ladijski pod ladijski pod ladijski pod lesena obloga

13.9 11.8 13.1 15.0 53.7

m2 m2 m2 m2 m2

ladijski pod ladijski pod ladijski pod keramika

12.5 17.5 16.2 1.6 47.8

m2 m2 m2 m2 m2

14

2

10

1 2 3 4 5 6 7

15 1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

12 otroška soba 13 spalnica 14 pisarna 15 dnevni wc fleksibilni del skupaj

70

TIP A_RAZLIČNE UPORABE TLORISA

VARIANTA 1

VARIANTA 2

VARIANTA 3

PAR

3-ČLANSKA DRUŽINA

3-4 ŠTUDENTJE (skupno gospodinjstvo)

+

+ +

VEČJA PISARNA

BABICA/DEDEK (soba za goste, dodatna soba za otroka)

M 1:200

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

DELOVNI PROSTOR

M 1:200

71

TIP A_KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

atika KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 10 cm

4 2

3 1

etažne plošče KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm (deluje kot nosilec, ki povezuje stene)

nosilne stene KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm kotniki za povezovanje plošč

temeljna plošča ARMIRAN BETON d = 30 cm

Osnovni konstrukcijski element so plošče iz križno lepljenega lesa. To je zelo stabilen material, hkrati pa je lažji od betona, zato je lahko tudi temeljna plošča iz armiranega betona tanjša. Plošče iz križno lepljenega lesa so na spojih povezane s kotniki. Raznos obtežbe po etažnih ploščah poteka v vzdolžni smeri

smer raznosa obtežbe

le-teh. Konstrukcija objekta A je zasnovana tako, da sta bivalni in spalni del stanovanj brez predelnih sten. To omogoča večjo fleksibilnost.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

72

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

73

TIP B_TLORIS TIPIČNE ETAŽE 120 m2_etaža 4-ČLANSKA DRUŽINA

101 m2

+ PISARNA

19 m2

M 1:100

5

6 1 2 3 4 5

3

7 1

2

6 7 8 9 bivalni

9

8

4

16 10

15

14

13

12 11

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

nadkrit vhod vetrolov shramba stopnišče kolesarnica balkon kuhinja jedilnica dnevni prostor prostori skupaj

10 kopalnica 11 kopalnica starši 13 spalnica 12 otroška soba 12 otroška soba 14 pisarna 15 dnevni wc fleksibilni del skupaj

kamen kamen kamen kamen kamen

8.8 3.9 5.0 9.3 11.6

m2 m2 m2 m2 m2

lesena obloga ladijski pod ladijski pod ladijski pod

14.4 10.7 14.2 22.8 62.1

m2 m2 m2 m2 m2

kamen kamen ladijski pod ladijski pod ladijski pod ladijski pod keramika

5.3 4.1 12.3 8.6 9.3 17.4 1.6 58.6

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

74

TIP B _RAZLIČNE UPORABE TLORISA

VARIANTA 1

VARIANTA 2

VARIANTA 3

3-ČLANSKA DRUŽINA

3-ČLANSKA DRUŽINA

4 ŠTUDENTJE (skupno gospodinjstvo)

+

+ +

VEČJA PISARNA

BABICA/DEDEK (soba za goste, dodatna soba za otroka)

DELOVNI PROSTOR

+ PISARNA

M 1:200

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

M 1:200

75

TIP B_KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

atika KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 10 cm 5

3

4 2

1

etažne plošče KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm (deluje kot nosilec, ki povezuje stene)

nosilne stene KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm

kotniki za povezovanje plošč

Osnovni konstrukcijski element so plošče iz križno lepljenega lesa. To je zelo temeljna plošča ARMIRAN BETON d = 30 cm

stabilen material, hkrati pa je lažji od betona, zato je lahko tudi temeljna plošča iz armiranega betona tanjša. Plošče iz križno lepljenega lesa so na spojih povezane s kotniki. Raznos obtežbe po etažnih ploščah poteka v vzdolžni smeri le

smer raznosa obtežbe

teh.Konstrukcija objekta B je zasnovana tako, da sta bivalni in spalni del stanovanj brez predelnih sten. To omogoča večjo fleksibilnost.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

76

Dnevna soba

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

77

TIP B1_TLORIS TIPIČNE ETAŽE 98 m2/etaža PAR BREZ OTROK +

M 1:100

PISARNA

5

23 m2

6

7

1

75 m2

8

9

3

2

1 2 3 4 5

4

14 10

13

12 11

6 7 8 9 bivalni 10 11 12 13 14

nadkrit vhod vetrolov shramba stopnišče kolesarnica balkon kuhinja jedilnica dnevni prostor prostori skupaj kopalnica kopalnica starši spalnica pisarna dnevni wc

fleksibilni del skupaj

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

kamen kamen kamen kamen kamen

5.8 3.9 4.5 10.1 9.6

m2 m2 m2 m2 m2

lesena obloga ladijski pod ladijski pod ladijski pod

8.6 10.3 9.5 13.5 41.9

m2 m2 m2 m2 m2

kamen kamen ladijski pod ladijski pod keramika

5.5 7.7 15.2 21.3 1.6

m2 m2 m2 m2 m2

51.3

m2

78

TIP B1_RAZLIČNE UPORABE TLORISA

VARIANTA 1

VARIANTA 2

VARIANTA 3

PAR

GARSONJERA

2 PARA

(brez pisarne)

(skupno gospodinjstvo)

+

+

GARSONJERA

DELOVNI PROSTOR

+ VEČJA PISARNA (z pisarno)

M 1:200

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

M 1:200

79

TIP B1_KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

atika KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 10 cm

5 3

4 2

1

etažne plošče KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm (deluje kot nosilec, ki povezuje stene)

nosilne stene KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm

kotniki za povezovanje plošč

temeljna plošča ARMIRAN BETON d = 30 cm

smer raznosa obtežbe

Objekt B1 je konstrukcijsko povsem enak objektu B. Od njega se loči le po širini objekta, saj je ta nekoliko krajši.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

80

Delovni prostor

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

81

TIP C _TLORIS NADSTROPJA KNJIŽNICA

152 m2

M 1:100

1

1 2 3 4 2

3

4

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

knjižnica tiha soba shramba shramba

prostori knjižnice skupaj

ladijski ladijski ladijski ladijski

pod pod pod pod

117.0 16.6 9.9 9.4

m2 m2 m2 m2

152.9

m2

82

TIP C _RAZLIČNE UPORABE TLORISA

VARIANTA 1

VARIANTA 2

VARIANTA 3

DELAVNICE

PREDSTAVA

SREČANJE

M 1:200

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

M 1:200

83

TIP C_KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

atika KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 10 cm

5

3 4 2 1

nosilec LAMELIRAN LEPLJEN LES d = 20 cm etažne plošče KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 15 cm (deluje kot nosilec, ki povezuje stene) nosilne stene KRIŽNO LEPLJENA PLOŠČA d = 10 cm

kotniki za povezovanje plošč

nosilni stebri LAMELIRAN LEPLJEN LES d = 20 cm

Objekt C je namenjen javnim programom in temu je prilagojena tudi konstrukcijtemeljna plošča ARMIRAN BETON d = 30 cm

ska zasnova. Za objekt C je značilna večja strukturna odprtost. Etažna plošča sloni na nosilnih stenah in stebrih. Nosilne stene so omejene na zadnji pas objekta, kjer so shrambe in tiha soba. Celoten sprednji del je iz stebrov, ki nosijo etažno ploščo. Stebri omogočajo, da je stavba v tem delu navzven odprta. V nadstropju je etaža konzolno pomaknjena navzven, ter tako ustvari nadkrit zu-

smer raznosa obtežbe

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

nanji prostor v pritličju.

84

Knjižnica

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

85

FASADNI PAS M 1:20

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

86

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

87

POŽARNA VARNOST

Požarna varnost na nivoju naselja

NIVO NASELJA:

Dostopi gasilnih vozil do objektov so možni iz vseh strani. Na trgu se nahaja vodni element, ki služi v primeru požara kot vir za gašenje. Najbližja gasilska postaja je oddaljena le 5 minut stran, kar je znotraj časovnega okvira predpisanih 15 minut. Ob uporabi sprinklerjev je možen tako majhen razmak med objekti.

0

10

50

bazen za zajetje vode

NIVO STAVBE:

razdelitev vode

Poti do varnega zbirnega mesta so v primeru dvonadstropnih

dostop gasilnih vozil

objektov daljše od 35 metrov, zato so stopnišča zaščiteni sektorji.

Ker so stopnišča zaščiteni sektorji so stene obdane z gips ploščami, vsa vrata, ki mejijo na stopnišče pa so požarno varna.

NIVO DETAJLA:

Vsako stanovanje je v svojem nadstropju in predstavlja svoj požarni sektor. Zato je lesena fasadna obloga med posameznimi nadstropji prekinjena z pločevino, proti prenosu požara po fasadi na druga nadstropja.

Požarna varnost na nivoju objektov zaščiteno stopnišče

zbirno mesto evakuacijske poti

nadstropje

TIP A

TIP B

TIP B1

TIP C

0

pritličje

TIP A

TIP B

TIP B1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

2

10

TIP C

88

ENERGETSKA UČINKOVITOST

son ce p olet i

69,5 °

Osončenost na nivoju naselja

Naravno ogrevanje pozimi

z e po c n so

22,5 i im

°

+ naravno hlajenje poleti Naravno ogrevanje 0

10

50

orientiranost bivalnih prostorov (na jugovzhod, jug in zahod)

NIVO NASELJA:

Odmiki med stavbami so odmerjeni tako, da so vsi objekti osončeni čez celo leto. Soseska je ogrevana preko dalinjskega ogrevanja.

NIVO STAVBE:

Vsi stanovanjski objekti so zasnovani tako, da imajo balkone dovolj dolge da senčijo stanovanje v poletnem času in dopuščajo maksimalno osončenje v zimskem času. Na ta način ni potrebe po mehanskem hlajenju ali pretiranem ogrevanju. Vsi objekti imajo okenske odprtine pozicionirane tako, da je možno naravno prezra0

0,4

čevanje čez celo leto in hlajenje v poletnih mesecih.

2

NIVO DETAJLA:

Proti pregrevanju stavbe dodatno pripomorejo zelene strehe objektov, ki absorbirajo toploto, preden ta preide do stanovanj.

Naravno prezračevanje - hlajenje poleti, svež zrak čez celo leto

prehod zraka pri odprtih oknih

0

pritličje/ nadstropje Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

nadstropje

2

10

89

NEOVIRANA DOSTOPNOST

Neovirana dostopnost na nivoju naselja

NIVO NASELJA:

Prehodi med parkirišči, peš potmi, trgom ter parkom so brez robnikov.

Vsa tlakovanja in talne ureditve so tako v istem nivoju in omogočajo prehod tako kolesarjem, gibalno oviranim kot tudi starejšim osebam.

0

10

50

NIVO STAVBE:

dostopi v naselje brez robnikov

V vsakem objektu je dvigalo, ki pelje do vsakega nadstropja in skupne terase na strehi. Tako so gibalno oviranim strankam in prebivalcem dostopni vsi prostori. Sobe so zasnovane z zadostnimi odmiki za uporabo vozička. Poti do stanovanj in javnih prostorov so kratke, sama stanovanja pa so zasnovana v enem nivoju.

NIVO DETAJLA:

Pragovi drsnih vrat med balkoni in stanovanji so brez višinske razlike. Na ta način je omogočen dostop do zunanjih površin tudi gibalno oviranim ali starejšim.

Neovirana dostopnost na nivoju objektov dvigalo

prostor porteben za gibalno ovirane

pot do bivalnih prostrov / knjižnice/restavracije nadstropje

TIP A

TIP B

TIP B1

TIP C

0

pritličje

TIP A

TIP B

TIP B1

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

2

10

TIP C

90

USKLAJENOST S PROSTORSKIMI AKTI

Projekt je usklajen s prostorskimi akti na vseh nivojih.

Urbanistična zasnova sledi usmeritvam, ki so namenjene pripravi OPPN-ja za območje obdelava. Programsko je območje razdeljeno tako kot v OPN občine Ljubljana - na otroško igrišče na SZ delu območja in stanovanjski program na ostalem delu. Programsko je dodan trg in objekt javne rabe, namenjen vsem okoliškim prebivalcem. Objekti ne presegajo dovoljene višine 11 metrov. Na območju obdelave so predvidene številne nove poti in povezave čez širše območje Trnovega.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

91

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

92

PREREZ A-A

M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

93

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

94

PREREZ B-B M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

95

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

96

FASADE_SEVER, JUG M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

97

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

98

FASADE_VZHOD, ZAHOD M 1:200

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

99

Pogled iz osrednjega trga proti športnemu parku Trnovo

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

100

POGLEDI NA SOSESKO

Pogled na osrednji trg

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

101

Pogled iz Opekarske ulice proti vhodnemu delu v sosesk

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

102

POGLEDI NA SOSESKO

Pogled na vrtove in ulico

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

103

ZAKLJUČEK

Predlagana idejna zasnova soseske obsega območje med TVD Partizan, predvidenim otroškim igriščem, vrstnimi hišami in Opekarsko cesto.

Soseska je zasnovana po trajnostnih načelih in nudi visoko kvaliteto bivanja. Upoštevani so sodobni načini bivanja in dela, zato so stanovanja zasnovana fleksibilno in vsebujejo pisarne. Velik poudarek je tudi na javnih zunanjih površinah, ki omogočajo igro, druženje, sprehode ali manjše dogodke. Objekti so v celoti leseni, kar ustvarja prijetno bivalno in delovno klimo. Urbanistično arhitekturna rešitev upošteva potenciale lokacije in tako nudi večjo prehodnost širšega območja Trnovega za pešce in kolesarje, hkrati pa povezuje javne programe in jih dopolnjuje z objektom na trgu sredi soseske, v katerem so knjižnica, galerija in restavracija.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

104

VIRI IN LITERATURA

Knjige Ivanšek, F. (1988). Enodružinska hiša: od prosto stoječe hiše k nizki zgoščeni zazidavi. Ljubljana: Ambient.

Fabiani, M. 1999. Akma, duša sveta. Štanjel: Ustanova Maks Fabiani Mihelič, B. (1983). Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Partizanska knjiga.

Vodopivec, A. (2004). Zbornik stanovanja za naše razmere: Sodobno stanovanje. Ljubljana:Stanovanjski sklad Republike Slovenije Actar. (2010). Total housing. Alternatives to urban sprawl. Barcelona-Basel-New York: Actarbirkhäuser.

Dietsch, K.D. (2008). Live/work:working at home, living at work. New York: Abrams.

Korošec, B. (1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

Kladnik, B. (1999). Ljubljana, Ljubljana: Zaklad.

Nordström, K. (2008). Ta nori posel do konca ali Kako uživati v kapitalizmu. prevedla Potpara,L. Ljubljana: GV Založba.

Revije Kaltenbach, F. (2010). City of wood. Aktulelle Geschoss Wohnungsbauten aus Holz, Detail 10, str.1056 Bauman, Z. in Bauman,I. (2013). Planing must help us change our lifestyle. Architektur DK 2013 (01), str. 22 Splet Statistični urad Republike Slovenije [splet] http:// www.stat.si/ Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

105

ZAHVALA Zahvalil bi se prof. dr. Alešu Vodopivcu za vse arhitekturne lekcije, Gašperju in Anji za kvalitetne seminarske izkušnje, Martinu in Matevžu za pomoč v ključnih trenutkih, staršem za podporo med študijem, Ines za razumevanje in pomoč, ter vsem prijateljem in sošolcem za super študijska leta.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

106

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Uroš Babnik izjavljam, da sem avtor te diplomske naloge z naslovom: Idejna zasnova stanovanjske soseske v Ljubljani, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjal dne 6.12.2013 v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Uroš Babnik_Diplomsko delo: Idejna zasnova soseske v Ljubljani_Mentor: prof. Aleš Vodopivec_Leto vpisa na Fakulteto:2006_Leto izdelave: Ljubljana, 2013

107