stasa filipi by fa diploma

ZELIŠČNI CENTER S HOTELOM Staša Filipi

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Zeliščni center s hotelom Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi

Staša Filipi

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinovič, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2003/2004 Leto izdelave diplomskega dela: 2010

KAZALO

UVOD

3 5

Prometne in peš poti Namenska raba prostora Pomembne stavbe in območja kulturne dediščine Zaznavna analiza Vizija in strategija razvoja prometnih poti in turizma

OHRANJANJE STAVBNE DEDIŠČINE

SAMOSTAN DOMINIKANK

Novo v odnosu s starim

KULTURNI TURIZEM

Trženje stavbne dediščine v Slo in Eu Španski Paradorji Portugalski Pousadas hoteli Francoski grajski hoteli /Chateaux & Hotels de France)

7 8 8 8

ZELIŠČARSTVO

Lokacija samostana Zgodovinsko ozadje samostana Dejavnosti samostana Gradbena podoba samsotana nekoč Samostan danes Poročilo Zavoda za kulturno dediščino Arheološko mnenje Stališče občine in njeni plani

33 34 34 35 36 36 37 37

ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

TEORETSKA IZHODIŠČA

Kaj so zelišča Razvoj zelišč pri nas Zelišča na vrtu Predelava, pridelava in uporaba zelišč

PRIMERI DOBRE PRAKSE

9 9 10 11

REFERENČNI PRIMERI NOVE ARHITEKTURE OB STARI

Knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem Samostan Novy Dvur, Toužim Schlosshotel Valden, Valden Kolumba, muzej nadškofije, Köln

12 12 13 13

REFERENČNI PRIMER ŠPANSKEGA PARADORJA

Alcalá de Henares Parador

REFERENČNI PRIMER FRANCOSKEGA GRAJSKEGA HOTELA

Château de Salettes, Cahuzac-sur-Vere

REFERENČNA PRIMERA PORTUGALSKE POUSADE

Pousada Santa Marinha, Guimaraes Pousada Santa Maria do Bouro, Amares

15 15

REFERENČNI PRIMER SODOBNEGA VRTA

Yumebutai, Awaji

MAKROLOKACIJA

KOROŠKA REGIJA

Gospodarstvo in industrija Naravne danosti Ustvarjene danosti Kulturna dediščina na Koroškem Turizem na Koroškem Turistična ponudba treh dolin

17 18 19 21 22 23

MIKROLOKACIJA

RADLJE OB DRAVI

Oris kraja Zgodovinsko ozadje

24 24

ANALIZE RADELJ OB DRAVI

Relief in vodotoki Grajene strukture

26 27

28 29 30 31 32

ZASNOVA OBJEKTA

IDEJNA ZASNOVA

Odnos do obstoječega Danosti lokacije Dostop in prometna ureditev

38 38 38

FUNKCIONALNA ZASNOVA PROGRAMSKA ZASNOVA ZASNOVA KONSTRUKCIJE MATERIALI IN ZASNOVA FASADNEGA OVOJA ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI ZASNOVA BREZ OVIR ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTA

39 40 42 44 45 45 45

ZASNOVA ZUNANJIH POVRŠIN Atrij Tlakovane zunanje površine Zeliščni vrt in sadovnjak

PROJEKT Situacija Tlorisi Prerezi Fasade Slike makete Vizualizacija

46 46 46 47

48 49 50 56 59 66 67

ZAKLJUČEK

LITERATURA IN VIRI

PRILOGA

UVOD Na zahodnem delu kraja, na vrhu hriba, odmaknjena iz centra naselja, stoji ena najstarejših in prepoznavnejših stavb v Radljah ob Dravi. Samostan, ustanovljen leta 1251, je danes le še razpadajoča, ogromna stavba iz kamna, opeke in lesa. Nekaj družin si je med hladnimi zidovi uredilo bivališča. Kljub neugodnim pogojem bivanja je samostan postal njihov dom. Zob časa je klošter, kot ga imenujejo krajani, že pošteno načel. Široke razpoke v zidovih, neustrezne prezidave in dozidave, posedanje delov stavbe, porušeni stropovi, razpadajoči leseni okvirji oken in odpadajoča fasada. A vendar, ko se sprehajaš med obokanimi hodniki in zaprašenimi sobami čutiš mogočnost in veličastnost te stavbe. In slišiš njeno zgodbo. “Prostor vedno že je: ko vstopimo vanj, ko ga ugledamo kot panoramo z vzpetine, ko se prebudimo v njem, ko vzide sonce ali zasveti žarnica. Prostor je nekaj, kar pripada preteklosti, sega v sedanjost in verjamem, da tudi v prihodnost. Daljšo ko ima preteklost, daljša in zanimivejša je njegova znana ali za obiskovalce neznana zgodba, pa naj bo hiša ali gozd....”(Hočevar 1998: 41) In kot pravi Hočevarjeva v svojih prostorih igre: “...vsaka zgodba je pustila na stenah, na lupinah svoje sledi. Nalagale so se na stene, in tam ostale kot kakšne nevidne naslage spomina...” (Hočevar 1998: 41) Samostan ima mnogo zgodb. Bil je dom dominikankam in pomembna ustanova na področju lekarništva in dobrodelnosti. Bil je zatočišče vsem prebivalcem kraja, ko so rabili pomoč. Bil je središče znanja, ponosa in dobrotnosti. Bil je hiralnica, bil je bolnišnica. Bil je le skladišče in prostor za sušenje hmelja pobranega na okoliških njivah. Bil je vojašnica in bil je dom revnim ljudem. Napadle so ga turške horde vojakov, zadele so ga strele neviht, uničil ga je ogenj. Danes pa s hladni zidovi in z zgodbami skritimi v njih, samostan stoji kot spomin na vse, kar se je tukaj dogajalo. Kot pripovedovalec zgodb iz preteklosti. Nekdanji samostan dominikank v Radljah že nekaj let propada in postaja nevaren za okolico in predvsem za prebivalce, ki v njem bivajo. Stavba je od leta 1995 v lasti občine in v njej živi okrog deset družin v izredno slabih pogojih. Samostan je izrednega zgodovinskega in kulturnega pomena za širšo okolico. S popolno sanacijo bi samostanu vrnili nekdanje dostojanstvo. Ideja o prenovi samostana se je porodila na potovanju po Portugalski. Predvsem pri ogledu prenovljenega samostana Santa Maria do Bouro, dela arhitekta Eduarda Souto de Moure, ki na daleč daje vtis razvaline, ko pa prideš bliže, vidiš čudovito arhitekturo, in popolne detajle. Souto da Moura, ki zase pravi, da ima rad razvaline, in da je prenova: “kot da bi preučeval anatomijo”, hkrati povzema besede arhitekta Augusta Perreta: “Iz dobrih stavb vedno nastanejo dobre razvaline.” (Souto da Moura 2009: 22) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Staša Filipi, Zeliščni center s hotelom_Prenova in dogradi dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

KOROĹ KA: nerazvitost

SAMOSTAN: propadanje

SAMOSTAN

samostan

Radlje ob Dravi

KoroĹĄka regija

KOROĹ KA REGIJA

V diplomski nalogi sta izpostavljena dva problema. Prvi problem zajema celotno KoroĹĄko regijo: neizkoriĹĄÄ?enost naravnih in kulturnih virov v turizmu ter slaba gospodarska razvitost regije. Drugi problem je propadanje nekdanjega samostana dominikank v Radljah in se osredotoÄ?a na oĹžjo lokacijo. Problema sovpadata, saj bi prenova samostana razvojno vplivala na celotno regijo in oĹžje obmoÄ?je. KoroĹĄka bi bila z boljĹĄo infrastrukturo in povezanostjo bolj turistiÄ?no obiskana regija, s tem pa bi pripomogla k veÄ?ji prepoznavnosti kraja Radlje ob Dravi in samostana, kot del KoroĹĄke kulturne dediĹĄÄ?ine. V zaÄ?etnem razmiĹĄljanju o nalogi prenove samostana so se pojavila vpraĹĄanja: t ;BLBK QSFOPWJUJ TBNPTUBO t ,BUFSJ QSPHSBN CJ CJMP OBKCPMK TNPUFSOP VNFTUJUJ W TUBSJ TBNPTUBO t ,BLĂ?FO QPNFO CJ JNFMB QSFOPWB TBNPTUBOB [B LSBK JO DFMPUOP SFHJKP V teoretskih izhodiĹĄÄ?ih zato naloga obravnava tri programske teme, ki se pojavijo Ĺže v naslovu in se stalno prepletajo: t QSFOPWB JO WBSPWBOKF LVMUVSOF EFEJĂ?Ĺ&#x2DC;JOF t IPUFM LPU UVSJTUJĹ&#x2DC;OB QPOVECB LVMUVSOFHB UVSJ[NB t UFS [BMJĂ?Ĺ&#x2DC;BSTUWP JO [FMJĂ?Ĺ&#x2DC;OJ WSU Vse tri teme so obravnavane s staliĹĄÄ?a njihovega pomena in razvoja skozi Ä?as. Prikazujejo zakaj je zaĹĄÄ?ita stavbne kulturne dediĹĄÄ?ine pomembna, kako se lahko ponovno uvede zeliĹĄÄ?arstvo v objekt samostana, ter primeri razvijanja kulturnega turizma na Portugalskem, Ĺ paniji in Franciji s hotelsko ponudbo v starih objektih. Vse tri teme so prikazane tudi na praktiÄ?nih primerih dobre prakse. Na podlagih vseh pridobljenih podatkov se lahko razvijejo smernice za program prenovljenega samostana v ZeliĹĄÄ?ni center s hotelom.

OHRANJANJE KULTURNE DEDIĹ Ä&#x152;INE

Cilj diplomske naloge je prikaz umestitve nove arhitekture ob staro. S tem bi zaĹĄÄ?itili pomemben objekt kulturne dediĹĄÄ?ine, revitalizirali obmoÄ?je samostana, da bi ponovno oĹživel in z novim programom dopolnil turistiÄ?no ponudbo kraja in regije.

KULTURNI TURIZEM Vodilo skozi proces risanja, pisanja in razmiĹĄljanja o tej nalogi je bilo:

ZELIĹ Ä&#x152;A IN ZELIĹ Ä&#x152;NI VRT

...Da bi novo lahko odkrilo svoj prostor, nas mora najprej spodbuditi, da bi videli obstojeÄ?e.. (Zumthor 2003, povzeto po Grimmer 2008: 112)

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, StaĹĄa Filipi, ZeliĹĄÄ?ni center s hotelom_Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

TEORETSKA IZHODIŠČA OHRANJANJE STAVBNE DEDIŠČINE Materialni sledovi preteklosti, predvsem objekti iz različnih obdobij (religiozni, obrambni, upravni...), predstavljajo narodno kulturno bogastvo. So bistveni del preteklosti, sedanjosti in naj bi bili tudi prihodnosti. Pri ohranjanju arhitekturnega spomenika obstaja več postopkov, kako to dosežemo: s konzervacijo, restavracijo, obnovo ali sanacijo in revitalizacijo. (Fister 1979) Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) uvršča stavbno dediščino med nepremično, materialno kulturno dediščino. Nepremična dediščina so vse nepremičnine in njeni deli z vrednotami dediščine vpisani v register, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. (ZVKD-1) Za vsa vzdrževalna dela na objektih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja. Po navodilih ZVKD je pri vseh posodobitvah v notranjščini in zunanjščini objekta potrebno v največji možni meri ohraniti značilnosti in pristnost posameznega objekta. (ZVKD 2009) Pri zaščiti posameznih stavb vključuje sodobno varstvo različne stroke, od arhitektov, etnologov, zgodovinarjev, arheologov, sociologov in drugih. Poleg stroke vključuje tudi lokalno skupnost in civilno družbo, tako pri raziskovanju, iskanju najustreznejših rešitev pri upravljanju z dediščino, do neposrednih posegov na stavbi. (ZVKD 2009)

Novo v odnosu s starim Arhitekturni spomenik je mogoče ohraniti v prvotnem stanju, lahko pa se mu z novo, spremenjeno ali dopolnjeno funkcijo da novo vsebino, ter se ga vključi v sodobno življenje. (Fister 1979)

Prenovo objekta stavbne dediščine z umeščanjem novega programa lahko imenujemo tudi reciklaža arhitekture. Nekaj prenoviti ter ponovno uporabiti, nas spremlja že od nekdaj. Danes predelujemo avtomobile, staro pohištvo, stara oblačila, energijo... Predelava stavb: “...je ena izmed najstarejših oblik recikliranja... “ (Ifko 2006: 4), in še: “...gradovi so postali ječe ali umobolnice, cerkve skladišča, palače najemniške stanovanjske hiše in tako naprej.”(Ifko 2006: 6) Umestitev novega programa med stare zidove je torej znana že od nekdaj in razvojno smiselna. S tem preprečimo nadaljno propadanje kulturne dediščine in z novim programom zagotovimo, da bo stavba spet zanimiva in sodobna. Kreativna prenova stavbne dediščine in vzpostavitev nove namembnosti je zahtevna in kompleksna arhitekturna naloga. Mnogokrat se namreč izkaže, da so stare, obstoječe stavbe neprimerne, ali premajhne za nove programe. Z nujnimi prizidavami tako dodajamo novo arhitekturo k stari. S tem ustarimo novo simbiozo, ki vsaka v svojem pridihu poudarjata svoj čas nastanka. “Nujne dozidave, ki presegajo okvire restavracijskih del, morajo biti takšne, da jih je moč jasno razpoznati kot sodobne, in morajo biti v skladu z arhitekturno kompozicijo spomenika

http://www.johnpawson.com/architecture/monastery/construction

in njegovega okolja.” (Fister 1979: 18) Metodološki pristop pri načrtovanju prenove obstoječe arhitekture in dodajanje nove pomeni dobro poznavanje zgodovinsko-kulturnega odzadja stavbe in ožje okolice. Rezultat dobre simbioze stare in nove arhitekture je dosežen, ko tvorita stavbi iz različnih obdobij harmonično celoto in skupaj ustvarjata novo zgodbo.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Staša Filipi, Zeliščni center s hotelom_Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

Kulturni turizem je oblika turizma, ki izkorišča kulturne (zgodovinske) spomenike in spomeniška območja, se osredotoča na nepremično in premično kulturno dediščino ter kulturno krajino, z namenom spoznavanja in avtentičnega doživetja kulturne dediščine. (Europa Nostra 2006)

http://www.travelatvietnam.com/travelnews_tag.

umetnost, naravne znamenitosti in lepote, vedno pa so za tržno uspešnost dobrodošli tudi ščepec eksotike in elementi sedanjosti v obliki osebnega stika z matičnim prebivalstvom”. (Lebe 2000: 13)

Motivi za turistična potovanja so želja po spremembi okolja, klime, družbe, hrane, udobja, želja po oddihu, rekreaciji, kulturi... V kulturnem turizmu so še posebej izraziti motivi po širjenju obzorja, po ogledu kulturnih spomenikov, po spoznavanju načina življenja domačinov in drugi. (Lebe 2008) http://easttowntravel.com/content2.aspx

ARHITEKTURA

http://www.flickr.com/photos//2086852016

KULINARIKA

http://www.wildnatureimages.com

http://www.gettyimages.com/detail/98064509

UMETNOST

NARAVNE ZNAMENITOSTI

Poenostavljeno rečeno – gre za obiske kulturnih spomenikov in obiske dogodkov. Na kulturo je tako rekoč vezan vsak turizem – če ne drugače preko kulinarike, spominkov, spoznavanja lokalnih navad, ljudi in podobno. Po besedah Lebetove kulturni turizem: “sestavljajo ponudbe, ki od udeležencev zahtevajo miselni napor, ki pa ga le-ti pričakujejo. Poglavitne teme kulturnega turizma so religija, izobraževanje, zgodovina in arheologija, arhitektura in

ZGODOVINA

ARHEOLOGIJA

RELIGIJA

KULTURNI TURIZEM

http://www.gettyimages.com/detail/82761835

Pri kulturnem turizmu turisti obiskujejo kraje v manjših skupinah, zato se vplivi na okolje začnejo kazati kasneje kot pri masovnem turizmu. So pa vseeno prisotni, tako negativni, kot pozitivni. Vplivi na okolje so ekonomski, socialno-kulturni in ekološki. Pozitivni ekonomski vplivi so priložnosti lokalnih prebivalcev za zaposlitev, saj je potrebno zgraditi hotele, restavracije, trgovine. S tem se izboljša ponudba tudi za domače prebivalce. Negativni ekonomski vpliv pa so dražje storitve in nepremičnine zaradi razvoja okolja. To lahko vpliva tudi na sociološki vidik: domačini lahko postanejo manjšinski prebivalci kraja in se v njem ne počutijo več dobro. Med pozitivne sociološke vplive pa sodij višji socialni standard: izboljšana infrastruktura, medicinska oskrba, boljše prometne povezave... Z neodgovornim in nenadzorovanim poseganjem v prostor, pa lahko boljše prometne povezave in boljša infrastruktura negativno vplivajo na okolje. (Lebe 2008) Zaradi vseh pozitivnih ali celo negativnih vplivov turizma, je potrebno pri načrtovanju turistične ponudbe upoštevati vse tri vidike vplivov na okolje in prebivalstvo. In kot pravi kitajski pregovor: “Pravi popotnik je tisti, ki idoč skozi prostor, neopazen in tih ne dvigne niti delčka prahu.” Takšno mišljenje bi bilo smiselno upoštevati v današnji politiki razvijanja turizma. Ko kulturo ali naravo preoblikujemo v produkt turizma, ko jo prilagodimo obisku turistov, se kultura samodejno spremeni, skrajša pa se tudi njena življenjska doba (zaradi npr. ogrožanja, uničenja). Bistveno pri kulturnem turizmu je najti ravnovesje med potrebo po zaščiti kulturne dediščine na eni strani in med zadovoljitvijo turističnih potreb na drugi strani. (Grafenauer-Bratož 2009)

Trženje stavbne dediščine v turizmu v Sloveniji in Evropi Slovenija se zaradi svoje geografske lege in pestre zgodovine ponaša z izjemnim bogastvom stavbne dediščine premožnejših slojev, kot so gradovi, graščine, dvorci, samostani in druge stavbe. Njihova stopnja ohranjenosti je različna, večina pa ne služi več svojemu osnovnemu namenu. Večina stavb, ki so obnovljene služi muzejski dejavnosti, na nekaterih so opravljena najnujnejša vzdrževalna dela, nekatere so prepuščene propadanju, le nekaj gradov in graščin ponuja podudbo hotelskega tipa. Zato velik gospodarski potencial teh stavb ostaja neizkoriščen. (Božičnik 2006) V turistični ponudbi Slovenije je opaženih in promoviranih le nekaj njenih delčkov; večina med njimi je že precej skomercializiranih. Velike zagnanosti pri ustvarjanju novih kulturnih ponudb ni opaziti. Da bi pritegnili zahtevne goste, mora turistična ponudba v Sloveniji poskrbeti za odlično kakovost in raznovrstnost. Ponuditi bi bilo potrebno manjše, prijetno urejene hotele. (Lebe 2000) Obnova najreprezentativnejših objektov v Sloveniji v nastanitveno-gostinske ponudbe, bi pomenila povečanje in kakovostvno nadgradnjo hotelske zmogljivosti. Pomenila bi zagotovitev številnih novih delovnih mest in ohranitev arhitekturne dediščine Slovenije. Ti objekti bi pomenili gonilno silo razvoja turizma v regiji in velik prispevek k obogatitvi celovite turistične ponudbe Slovenije, na področju t.i. kulturnega turizma. (Božičnik 2006) Evropske države so zaznale velik kulturni in ekonomsko-razvojni potencial v vključevanju stavbne dediščine v turistično ponudbo. Tržna znamka in združenje Historic hotels of Europe (Historični hoteli Evrope) združuje Evropske historične hotele. Z več kot 800-imi gradovi, graščinami, samostani, dvorci, vilami, družinskimi hišami so Historični hoteli Evrope največje združenje, ki povezuje različne narode Evrope in ohranja skupno kulturno dediščino. V objektih grajske in tradicionalne arhitekture so po obnovi nameščene vrhunske turistične ponudbe. Tako številne evropske države, njihove regionalne ter lokalne skupnosti, s pomočjo ohranjanja kulturne dediščine in naravnih vrednot iščejo načine in poti, kako izboljšati lokalno in regionalno ekonomijo, kako izboljšati kakovost življenja prebivalcev in kako spodbuditi razvoj na svojem območju. (Božičnik 2006) Najpomembnejši člani Historičnih hotelov so: t 1BSBEPSKJ ÀQBOJKB t 1PVTBEBT 1PSUVHBMTLB t $IBUFBVY )PUFMT HSBKTLJ IPUFMJ 'SBODJKB t &TUBODJBT EF &TQBOB ÀQBOJKB t "CJUBSF MB 4UPSJB IPUFMJ *UBMJKB t :BEFT IJTUPSJŘOJ IPUFMJ (SŘJKF t $PVOUSZTJEF IPUFMT ÀWFETLB t #MVF CPPL MJOJKB QPEFäFMTLJI IJÝ *STLB t 1SJEF PG #SJUBJO IPUFMJ 7FMJLB #SJUBOJKB t 4DIMPTT IPUFMJ "WTUSJKB (Božičnik 2006) Razvoj, trženje in poslanstvo dediščinskih hotelov v Španiji, Portugalski in Franciji je opisano v naslednjem poglavju.

Ĺ panski Paradorji ZaÄ?etki danaĹĄnje verige Paradorjev segajo v leto 1910. Trenutno predstavljajo Ĺ panski Paradorji verigo 86-tih hotelov najviĹĄje kategorije v objektih ĹĄpanske arhitekturne dediĹĄÄ?ine, kot so gradovi, samostani, palaÄ?e, dvorci, nekdanje vojaĹĄke utrdbe. Vsi revitalizirani objekti so velikega zgodovinskega pomena za Ĺ panijo. (BoĹžiÄ?nik 2006) Ĺ panska beseda Paradores (stop-over hoteli ali hoteli za postanke) oznaÄ?uje temeljni cilj tega projekta: v objektih kulturne dediĹĄÄ?ine ustvariti ponudbo atraktivnih turistiÄ?nih poÄ?ivaliĹĄÄ? s pridihom zgodovine namenjenih turistom in obiskovalcem, ki jih ob udobju zanima tudi kultura, notranjost deĹžele, njene naravne vrednote in naÄ?in Ĺživljenja lokalnih prebivalcev. Poleg ponudbe visoko kakovostnega turizma, spodbujajo razvoj regij (obrti, kmetijstva, vinarstva,...) ter s tem zagotovijo ĹĄtevilna delovna mesta lokalnemu prebivalstvu. Posebno skrb namenjajo varovanju okolja, saj je kakovost storitev in skrb za gosta vedno povezana z uĹživanjem ob urejeni okolici, vrtovih in parkih. (BoĹžiÄ?nik 2006) Ĺ panija se je Ĺželela izogniti prevladi zasebnih poslovnih interesov nad kulturnimi vrednotami, zato je objekte ohranila v javni lasti. Ustanovila je drĹžavno podjetje, ki je zadolĹženo za naÄ?rtovanje obnove objektov, vzdrĹževanje, upravljanje ter trĹženje Paradorjev. (BoĹžiÄ?nik 2006)

Portugalski Pousadas hoteli Pousadas hoteli (Pousadas de Portugal) so bili ustanovljeni v zaÄ?etku 1940ih in danes tvorijo mreĹžo veÄ? kot 40-tih objektov kulturne dediĹĄÄ?ine Portugalske. NekoÄ? so bili pod vodstvom drĹžave, zdaj pa jih vodi podjetje Pestana group. Predstavljajo sinonim portugalske turistiÄ?ne ponudbe, ki zdruĹžuje poÄ?itek, uĹžitek in kulturo. Vsak hotel na svoj naÄ?in predstavlja regionalno tradicijo in kulinariko. Restavrirani in obnovljeni portugalski srednjeveĹĄki gradovi, utrdbe in samostani na izjemnih lokacijah, ne pomenijo samo vrhunsko kulturno-turistiÄ?no ponudbo, temveÄ? ohranjajo nacionalno kulturno dediĹĄÄ?ino. (BoĹžiÄ?nik 2006)

Francoski grajski hoteli (Chateaux & Hotels de France)

Pousada of Porto - Freixoâ&#x20AC;&#x2122;s Palace

Chateau de Mirambeau - MIRAMBEAU

Parador de SigĂźenza

Francoski grajski hoteli so bili ustanovljeni leta 1975. IzraĹžajo izjemno moÄ? francoske kulture in zgodovine, francoski stil odliÄ?nosti Ĺživljenja, umetnosti in udobja. S preobrazbo teh objektov v turistiÄ?ne objekte in vzpostavitvijo vrhunske turistiÄ?ne aktivnosti v teh objektih, ki so veÄ?inoma v zasebni lasti, je bilo omogoÄ?eno predvsem vzdrĹževanje in obnovitev objektov, ki sicer zahtevajo velika finanÄ?na sredstva in jih zasebniki ne bi zmogli. Projekt obnavljanja in oĹživljanja starih stavb je ĹĄe vedno v teku. (BoĹžiÄ?nik 2006) Brez tega projekta bi bilo veliko zgodovinskih objektov obsojeno na propadanje, s Ä?imer bi bila kulturna dediĹĄÄ?ina stavbne arhitekture Francije moÄ?no okrnjena. Po svojem poslanstvu in turistiÄ?ni ponudbi so ti hoteli podobni portugalskim Pousadam in ĹĄpanskim Paradorjem, le da so veÄ?ina v zasebni lasti. (BoĹžiÄ?nik 2006)

http://www.portugalvirtual.pt/pousadas/porto/index.html

http://www.myboutiquehotel.com/en/france/

IUUQ FO FTDBQJP DPN MJTU )PUFM5ZQF'JMUFS QBHF

ZELIŠČARSTVO Kaj so zelišča V našem kulturnem prostoru enačimo zelišča z zdravilnimi zelišči, ki so le del te obsežne skupine rastlin. Pri njih so pomembne učinkovine, ki se kopičijo v različnih delih rastline kot rezultat njihove presnove. Zaradi svojih lastnosti in učinkovin so imele pomembno vlogo v vsej človeški zgodovini. (Rode 2001) Zdravilna zelišča so že od nekdaj uporabljali kot zdravila ali poparke. Mnoga zelišča pa niso bila samo zdravilne rastline, temveč so jih uporabljali tudi v tehnološke namene: od izdelave črnila do naravnih barvil za volno, tkanine, uporabne predmete in hrano. Prav tako so bila zelišča prvi vir snovi za ohranjanje videza in lepotičenje. Že Egipčani so poznali zelišča za lepoto (kana za barvanje las). Stari Rimljani so uporabljali različna zelišča (predvsem sivko) za odišavljanje kopeli in masažna olja. (Rode 2001) Danes se ponovno kaže vse več zanimanja za naravno zdravljenje. V primerjavi s kemičnimi preparati in zdravili zeliščni pripravki nimajo škodljivih posledic, oziroma so manjše. (Willfort, 1983) Zelišča tudi omogočajo, da vnesemo v telo minerale, vitamine in učinkovine, ki spodbujajo delovanje posameznih organov in imunskega sistema. (Rode 2001)

Razvoj zeliščarstva pri nas Naše ljudsko zdravilstvo ima korenine daleč v preteklosti, saj so že naši slovanski predniki znali zdraviti z rastlinami. V starem veku se je znanje o zdravljenju razvijalo v samostanih, od tam pa prodiralo med ljudi. Menihi so študirali botaniko, gojili zdravilna zelišča in iz njih razvijali znanost o zdravilih in zdravljenju. (Willfort 1983)

http://www.gettyimages.com/detail/ 84409633

Intenzivnejše znanstveno zanimanje za rastlinstvo se je začelo v renesančni dobi, ko so se mnogi floristi, zdravniki in drugi posvečali iskanju zdravilnih rastlin. V 15. stoletju je Paracelsus (po rodu Švicar) na potovanjih odkril, da je na Koroškem ljudsko zdravilstvo močno razvito in da je flora teh krajev zelo pestra. Tudi Janez V. Valvasor v svojem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 omenja ljudska imena zdravilnih rastlin in navaja, kako ljudstvo uporablja zelišča. V 18. stoletju so bolj znanim vrstam zdravilnih rastlin že dodajali slovenska imena. Pomemben vir ljudskozdravilskega znanja so bila pisana ljudskomedicinska dela, še posebej, ko je slovenska beseda prišla tudi v tiskano obliko. Slovensko ljudstvo je zdravilstvo uporabljalo več kot drugi narodi. Še danes je zeliščarstvo v Sloveniji močno zakoreninjeno, še posebej na podeželju, kjer imajo ljudje več stika z naravo. (Willfort 1983)

Zelišča na vrtu Pomen vrta se je s časom spreminjal, a je bil vedno povezan z načinom življenja in razmeram tistega časa. Danes govorimo o različnih oblikah vrta. Na vrtu gojimo uporabne rastline, namenjen pa je tudi sprostitvi, oddihu, razmišljanju... (Rode 2001) V pradavnini je bil vrt v bližini bivališča. Z njim so si ljudje olajšali delo pri nabiranju hrane, saj so prej rastline nabirali daleč naokoli. Med prvimi rastlinami so bila žita in tudi nekatera zelišča. V naše kraje so kulturo urejanja vrtov prinesli Rimljani. (Rode 2001) Staroselci so po propadu rimskega imperija ohranili najnujneše vrtnarjenje, ki se je razvijalo in živelo naprej kot samostanski vrtovi. Ti so začeli nastajati pri nas okoli leta 1000. Arkadni hodniki so se odpirali na urejen vrt. Samostani so bili središče duhovnega življenja v svojem okolju. V njih so se zatekali ljudje, ko so potrebovali pomoč pri zdravljenju. Znanje o zeliščih se je v samostanih prenašalo in dopolnjevalo z izkušnjami. Na vrtu so ponavadi rastle tudi rastline za črnilo in naravne barve, ki so jih uporabljali za krašenje rokopisov in barvanje tkanin. Prvi so zelišča gojili benediktinci. Kartuzijani so imeli poleg zeliščnih vrtov še vrtičke ob svojih celicah za meditacijo in delo (pri nas so bile kartuzije v Žičah, Jurkloštru in Pleterjih, kjer so še danes). Cistercijani so navadno vzdrževali velike, lepo urejene vrtove in sadovnjake. Cisterijanski samostan Stična še zmeraj pomeni središče tradicionalnega znanja o sadjarstvu in zeliščarstvu na Slovenskem. Ena najstarejših lekarn v tem tem delu Evrope pa se je ohranila v pavlinskem samostanu Olimje pri Podčetrtku. (Rode 2001) Samostanski vrtovi so imeli ozke, intenzivno obdelane grede. Široke so bile do enega metra, za lažje obdelovanje in nabiranje. Grede so bile rahlo dvignjene, ograjene z deskami ali robniki in ločene s potkami, da se zemlja ne bi teptala. Rahlo dvignjene grede omogočajo dobro odtekanje vode in lažje obdelovanje vrta. (Garland 1987)

http://scarboroughfarms.com/products/herbs.php

Rekonstrukcija samostanskega vrta .FUSPQPMJUBO .VTFVN PG "SU /:

Načrt samostanskega zeliščnega vrta

Detajl slike samostana s preprostim vrtom

V 12. stoletju, ko so po končanih vojnah gradovi spet postala bivališča in ne utrdbe, so se začeli urejati prvi grajski vrtovi med gradom in obzidjem. Konec 15. stoletja se je v renesansi začel razvijati vrt z živimi mejami in z zelišči, ki so bila kot okras. Razvoj vrtov v 18. in 19. stoletju se je nadaljeval v razkošnih francoskih in baročnih vrtovih po Evropi, predvsem kot javni parki v mestih. Zelišča v teh vrtovih so še vedno ohranila okrasni pomen. Rastline iz grajskih vrtov so se kmalu prenesla tudi na kmečke vrtove. Znanje o zeliščih se je tako prenašalo iz roda v rod. (Garland 1987) V sodobnem času je vrt pridobil pomembno vlogo v rekreativnem prostoru. Spet sta se združila vrt kot prostor za pridelovanje hrane in vrt kot prostor za sprostitev in meditacijo. Vrtičkarstvo na obrobjih mest kaže na potrebo sodobnih ljudi po ponovnem stiku z naravo, kot kraj ustvarjalnosti ter srečevanja s podobno mislečimi ljudmi. (Rode 2001)

Zeliščni vrt: Gojenje dišavnic in zdravilnih zelišč na domačem vrtu.

1. FAZA vrt pridelava nabiranje http://foweycandlecompany.com

sveža zelišča

2. FAZA “mokro” območje

http://www.fao.org/docrep/V5380E/V5380E15.GIF

Rode. Zeliščni vrt

http://herb-pharm.com/

http://www.doityourself.com/stry/herbalhow

čiščenje sortiranje rezanje

sveža zelišča

3. FAZA “suho” območje sušenje ekstrakcija http://www.fao.org/docrep/V5380E/V5380E15.GIF

Rode. Zeliščni vrt

http://herb-pharm.com/

osebni arhiv

suha zelišča, zeliščni ekstrakti

4. FAZA

Pridelava, predelava in uporaba zelišč V Sloveniji pridelovanje zelišč na večjih plantažah nima tradicije in o pridelovanju v preteklosti obstaja malo podatkov, saj so ljudje nabirali zelišča samo za svojo uporabo in večinoma v naravi. Že pred drugo svetovno vojno so nemški trgovci organizirali pridelovanje in odkup naprstca v okolici Radeč. Obstajajo tudi podatki o pridelovalnem zeliščnem vrtu v Radljah. Po drugi svetovni vojni je bilo nekaj poskusov organiziranega pridelovanja zelišč, ki v celoti niso bili nikoli izpeljani. V sedemdesetih in osemdesetih letih je bilo v Sloveniji dosti pridelovalnih površin, kjer so v kooperaciji s predelovalnimi organizacijami gojili meto, meliso in kamilice. Pridelovanje zelišč ima prihodnost, saj strokovnjaki predvidevajo povečanje povpraševanja po pridelanih zeliščih. (Rode 2006) Kot piše Rode, naj bi bilo po ocenah leta 2002 :“v Evropi okoli 120.000 hektarov polj namenjenih pridelovanju zelišč. Pridelovanje zdravilnih zelišč, zelišč za dišave in arome, začimbnic ter zelišč za posebne surovine postaja pomembna kmetijska panoga. Povpraševanje po pridelanih surovinah za zeliščne pripravke povsod po svetu raste.” (Rode 2006: 5) Spravilo zelišč z vrta se začne zgodaj poleti in traja vse do pozne jeseni. Pri tem se upošteva način nadaljne uporabe in predelave. Zelišča je možno uporabiti na več načinov, kot sveža ali posušena, kot tinkture ali oljne izvlečke. Zaradi različne uporabe nabranih zelišč sledi več faz spravila in nadaljne predelave. 1. faza: nabiranje zelišč 2. faza: čiščenje, sortiranje, mletje, rezanje Od druge faze naprej se lahko zelišča uporabijo kot sveža, ali gredo v nadaljno predelavo: 3. faza: sušenje ali destilacija/maceracija. 4. faza: laboratorij: nadaljna predelava zeliščnih ekstraktov ali suhih zelišč Sušenje je najpogostejši način priprave zelišč. Sušimo lahko naravno ali z umetno toploto. Pri naravnem sušenju mora biti prostor zračen, topel in brez neposredne svetlobe. Hitreje in bolj nadzorovano se zelišča sušijo v sušilnih napravah. (Rode 2001) Da se iz zelišč sprostijo pomembne učinkovine, se po različnih metodah izdelujejo izvlečki. Način pripravljanja izvlečka je različen, odvisen od tega kakšno sredstvo se uporabi za ekstrakcijo. Lahko se uporabi voda, alkohol ali olje. Če se uporabi voda, imanujemo izvleček čaj, poparek, zavretek, prevreletk ali prelivek. Pri ekstrakciji z alkoholom imenujemo izvleček tinktura, pri ekstrakciji z olji pa oljni izvleček. (Rode 2001) Iz zeliščnih ekstraktov se v nadaljni fazi izdelujejo različni kozmetični izdelki: mila, kreme, masažna olja in drugi izdelki za aromaterapijo. Izdelava teh izdelkov poteka v laboratoriju.

laboratorij pridelava zeliščnih izdelkov http://foweycandlecompany.com/

http://www.sasimaherbs.com

http://fatlossschool.com http://www.herbal-remedies-at-home. http://www.sacredcircleherbs.com

olja, mila, prehrambeni dodatki

12 Knjižnica Ravne na Koroškem

PRIMERI DOBRE PRAKSE REFERENČNI PRIMERI NOVE ARHITEKTURE OB STARI Knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem arhitektki: Maruša Zorec, Maša Živec

http://www.mladina.si/tednik/201018/knjiznice_v_koraku_s_casom

http://www.rav.sik.si/knjiznica/zgodovina/

http://www.mladina.si/tednik/201018/ knjiznice_v_koraku_s_casom

Knjižnica je delovala samo v starem gradu, zaradi prostorske stiske, pa je dobila nove prostore neposredno ob gradu. Glavno vodilo pri prenovi je bilo ohraniti stari kompleks nespremenjen navzven in ga z umestitvijo sodobne knjižnice razširiti spoštljivo do zgodovine. Novi volumni, dodani staremu kompleksu, oblikovani iz temnih kovinskih okvirjev, poudarjajo različna časovna obdobja kompleksa. V njih so umeščeni otroški del s pravljično sobo, sodoben knjižni program in oddelek za odrasle ter glasbena soba v nadstropju. Stari del objekta je opremljen s starinskim pohištvom in služi reprezentančnim programom. Knjižnica kot celota je zanimiv preplet klasičnih zaprtih in sodobnih, navzven odpirajočih se prostorov. (Struna Bregar 2010)

Samostan Novy Dvur

Samostan Novy Dvur, Toužim (Češka republika), 2004 arhitekt: John Pawson Na zemljišču, kjer je bil postavljen nov Cisterijanski samostan, je stal baročni dvorec in tri kmetijska krila, ki so skupaj oblikovala dvorišče. Nov samostan je oblikoval John Pawson, s poudarkom na kakovosti svetlobe in proporcih, z enostavnim posegom, brez odvečnih detajlov in z jasno prostorsko zasnovo. Novi projekt je ohranil baročni dvorec, medtem ko je bila na mestu, kjer so nekoč stali kmetijski objekti, sezidana nova cerkev. Obstoječi dvorec je bil v zelo slabem stanju, zato je bil deležen temeljite prenove. (Pawson 2009)

http://www.johnpawson.com/architecture/monastery

13 Schlosshotel Valden

Schlosshotel Valden, Valden, Avstrija, 2007 arhitekta: Christian Jabornegg, Andras Pailffy, Dvorec je bil zgrajen med leti 1590-1603 in je služil kot rezidenca, vendar je leta 1762 zgorel. Arhitekt Wilhelm Hess ga je ponovno zgradil po prvotnih načrtih, pozneje pa je bil preurejen v hotel. Na natečaju za dograditev dvorca z modernim apartmajskim naseljem in wellnessom, sta zmagala dunajska arhitekta Jabornegg in Palffy, ki sta v občutljivi situaciji iz kompliciranega kompleksa različnih zahtev razvila jasno zasnovo, skoraj samostanskega značaja, ki ločuje hotel od urbane okolice. V novogradnjo je umeščenih 105 suit, moderni konferenčni in upravni prostori, ter več restavracij in barov. Wellness je zasnovan deloma pod terenom in se z zastekljenim robom odpira v smeri jezera. (Kaiser 2009)

http://www.jp-architects.at/

Muzej nadškofije, Köln

Kolumba, Muzej nadškofije, Köln, Nemčija, 2007 arhitekt: Peter Zumthor

http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/

http://www.bustler.net/index.php/article/brick_ award_08_the_best_brick_buildings_of_the_year/

http://www.ipernity.com/doc/tomibam/842319/

http://www.flickr.com/photos/ nikita_shah/3360207350/

Leta 1996 je bil razpisan natečaj za novo muzejsko stavbo na lokaciji cerkve sv. Kolumbe, ki je bila porušena ob koncu 2. svetovne vojne. Naloga je predvidevala ohranitev in prikaz ostanka gotske cerkve z vsemi arheološkimi ostanki, vključno s kapelo Marije v ruševinah, Gottfrieda Böhma iz konca štiridesetih, razširjeno kapelo sv. Zakramenta, ob tem pa razstavne prostore muzeja. Na natečaju je zmagal Zumthor, ki se je z novo opeko (nenavadne velikosti 54x21,5x4 cm) lažje prilagodil obstoječim gotskim fragmentom in dosegel brezšivno zraščanje novega in starega. Barva opeke je siva z odtenki modre, rdeče in rumene in je bila izbrana tako, da bi ostanke stare gotske cerkve naredila čim bolj vidne. Z razmaki med opekami je oblikovanih na stotine luknjičastih virov abstraktne svetlobe, ki se spreminja preko dneva in daje neskončne možnosti različnega doživljanja prostora. (Grimmer 2008)

14 Alcalá de Henares Parador

REFERENČNI PRIMER ŠPANSKEGA PARADORJA Alcalá de Henares Parador, Madrid, 2002-08 arhitekti: Aranguren+Gallegos Arquitectos Hotel se nahaja v Alcalá de Henares, v bližini Madrida. Prvotna stavba je bil Dominikanski samostan Santo Tomás, zgrajen v sedemnajstem stoletju. Prenova samostana je bil kompleksen projekt, ker se je moral vključiti v nekdanji samostan in hkrati v šolo, zgrajeno konec 19.stoletja. Projekt, kako oblikovati novo stavbo, ki bi ščitila arhetipsko špansko arhitekturo samostana in bila spoštljiva do značilnosti nekdanje šole, je bil zaupan arhitekturnemu studiu Aranguren + Gallegos Arquitectos. (Perfil 2009) Novo zasnovan hotel leži nižje od obstoječih zgradb in vrta, ter tvori mnogo ograjenih prostorov, dvorišč in različnih ambientalnih kotičkov. Hotel ima 128 sob za goste. (Paradores-Spain 2010)

http://en.wikiarquitectura.com/index.php/Hotel_in_Alcal%C3%A1

Château de Salettes

REFERENČNI PRIMER FRANCOSKEGA GRAJSKEGA HOTELA Château de Salettes, Cahuzac-sur-Vere, 2007 arhitekti: Cardete Huet Architectes Dvorec je bil zgrajen v 13. stoletju in skozi stoletja večkrat dozidan. Prvi lastniki so bili družina Cominha od Aveyron. Stoji sredi vinorodne pokrajine Gaillac. Trenutni lastnik dvorca in okoliškega vinograda je Roger Paul Le Net, ki je ruševina dvorca leta 1994 ponovno oživel in v dvorcu uredil hotel in restavracijo. Sodobno oblikovana notranja opreme s svojimi čistimi linijami zagotavlja elegantno nasprotju s starimi kamni. Hotel ima 18 sob in apartmajev s pogledom na vinograde. (Chateau de Salettes) http://www.venere.com/hotels/cahuzac-sur-vere/hotel-chateau-de-salettes/

http://www.cardete-huet.com/en/projects/ rehabilitation/119-chateau-de-salettes

15 Pausada Santa Marinha

REFERENČNA PRIMERA PORTUGALSKIH POUSADAS HOTELOV Pousada Santa Marinha, Guimaraes, 1975-84 arhitekt: Fernardo Tavora

osebni vir

Pousada Santa Maria do Bouro

Samostan je bil zgrajen v 9. stoletju poleg majhne bazilike. V 15.stoletju je služil kot sedež Teološke fakultete. Med Liberalno Revolucijo (1834), je bila stavba preoblikovana v zasebno bivališče. Kompleks je bil prenovljen v Pousado po načrtih Tavore, očeta portugalske moderne arhitekture. Tavora ohranja vse lepote samostanskega ambienta; spokojne samostanske vrtove, samostanske dvorane s fontano in trakt s sobami menihov, ki je preurejen v hotelske sobe. Nov trakt sob se nahaja znotraj samostanskega vrta, tako da je iz starega dela samostana videti le kot rdeča ravna streha med zelenjem. Nov trakt okvirja stari del samostana v novo skladno sestavo. Hotel je znan kot razkošen hotel v bližini starega mestnega jedra Guimaraes in je vzoren primer, kako navdihniti novo življenje v star zgodovinski ambient. (Portugal-virtual)

Pousada Santa Maria do Bouro, Amares, 1989-97 arhitekt: Eduardo Souto de Moura Santa Maria Bouro, delno porušen cistercijanski samostan iz 12. stoletja, bil v poznih 1980ih predan v obnovitev portugalskemu arhitektu Eduardo Souto de Moura. Renovacija samostana je trajala osem let. Leta 1997 je bil samostan preimenovan in prenovljen v pousado. V skladu z cistercijansko tradicija je bil samostan postavljen na samotno obrobje. Eduardo Souto Moura pravi, da je v procesu preoblikovanja samostana poskušal poiskati logiko med obliko in funkcijo. Zanj so bile ruševine bolj pomembne od dejanskega samostana, saj so predstavljale material, s katerim lažje pride do doseženega rezultata. Mnogo neobdelanih kamnitih stebrov in obokov obstoječe stavbe je bilo zaščitenih. Tisti, ki so izginili niso bili ponovno zgrajeni kot kopije originala. Arhitektovo sporočilo ob prenavljanju je bilo: “ne obnavljam samostana; gradim pausado (hotel) iz kamnov nekdanjega samostana.” (Mimoa 2010)

osebni vir

REFERENČNI PRIMER SODOBNEGA VRTA

:VNFCVUBJ "XBKJ

Yumebutai, Awaji, 2000 arhitekt: Tadao Ando Kompleks ogromnega parka, ki združuje plaže in hotele z vrtovi in zbirališči, je bil zasnovan v 90. letih na otoku Awaj. Kompleks je preplet narave in arhitekture, ki ponuja različna območja parkov in objektov, kjer se ljudje srečujejo in preživljajo skupaj svoj prosti čas. Eden izmed vtrov je terasasta streha observatorija. Celotni vrt je posajen z rožami, ki spreminjajo pogled na vrt glede na letni čas.

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Awaji_yumebutai

http://www.ecocharlypapa.com/awaji_yumebutai

http://kwc.org/photos/tadao-ando/awaji-yumebutai-part-i-tadao-ando/

MAKROLOKACIJA KOROŠKA REGIJA “Za visokimi gorami se je krog in krog zaprla pred svetom. Ne morda zato, da bi v osamljenosti shirala in umetnostno obubožala, marveč zategadelj, da bi skozi ozke gorske prelaza od umetnosti sprejemala le tisto, kar je lahko s pridom porabila zase, pa še svojega je nekaj dodala, da bi potem po istih poteh to svojo umetnost naprej posredovala svojemu sosedstvu.” (Zadnikar, 1984: 11) Regija leži na severu Slovenije, ob avstrijski meji. Njeno zemljepisno podobo ustvarjajo goznato hribovje in tri rečne doline: Mežiška, Dravska in Mislinjske. Obdajajo jo tri pogorja – Pohorje, Karavanke in Savinjske Alpe. Sestavlja jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Mislinja, MO Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju. (Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2006) Po velikosti in številu prebivalstva sodi med manjše regije. Zavzema 1040,8 m2, kar predstavlja 5,13 % celotnega slovenskega ozemlja in s 73.905 prebivalci 3,7 % celotnega prebivalstva Slovenije. 72,8 % regije pokrivajo gozdovi. Poselitev je razpršena, tipične so kmetije v obliki celkov. (Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2006) Koroška spada zaradi svoje zaprtosti med slabše razvite regije v Sloveniji. Lahko pa ima zaprtost regije tudi pozitivne strani. S tem se je ohranila kulturna in naravna dediščina. Mnoge naravne vrednote so še neraziskane.

MUTA RADLJE OB DRAVI

Industrija in gospodarstvo na Koroškem DRAVOGRAD VUZENICA PREVALJE

PODVELKA

Koroška je ena najstarejših slovenskih industrijskih regij. V prejšnjih stoletjih se je na Koroškem razvilo rudarstvo; menda že v rimski dobi. Po razvoju rudarstva sta se razvila tudi železarstvo in lesna industrija ter v novejši dobi še kovinsko predelovalna industrija. (RRA Koroška 2008)

RAVNE NA KOROŠKEM RIBNICA NA POHORJU

MEŽICA SLOVENJ GRADEC

ČRNA NA KOROŠKEM MISLINJA

10 km

Danes je še vedno najpomembnejša panoga industrija. Vendar je Koroška regija po gospodarski razvitost pod slovenskim povprečjem. Po kazalcih razvitosti in razvojnih možnosti (ki jih izraža indeks razvojne ogroženosti), je Koroška regija na 6. mestu med 12 regijami. Velik problem je nižja izobrazbena struktura prebivalstva in odseljevanje visoko kvalificiranega kadra v regije z boljšimi zaposlitvenimi in razvojnimi možnostmi. Potencial se kaže pri povečanju deleža storitvenega sektorja, kjer je še posebej veliko priložnosti v razvoju turizma. (Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2006)

državna meja meja regije meja med občinami ARSO (Atlas okolja, 2010)

Regija ima nadpovprečno stopnjo brezposlenosti. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje naj bi bila junija 2010 12, 1% (višji odstotek je le v Podravski in Pomurski regiji). (Zavod RS za zaposlovanje 2010)

Naravne danosti Relief Koroška sodi med najbolj hribovite slovenske pokrajine, saj zavzemajo vzpetine 90% ozemlja. Obsega Vzhodne Karavanke z vrhovi Pece in Uršlje Gore, Olševe in Smrekovca. Pod Peco se razprostira Krajinski park Topla. Vzhodni del regije zajema zahodni del Pohorja ter obmejna hribovja Košenjak, Strojna in Kozjak. Relief je neenakomerno oblikovan, kar je posledica pestre geološke podlage in različnega tektonskega gibanja. Med Peco in Uršljo se globoko zareže dolina Meže, Dravska dolina se razprostira med Pohorjem in Kozjakom, vzhodne Karavanke in Pohorje pa razdvaja Mislinjska dolina. (Koroška-barvitost dolin)

KOŠENJAK 1522

STROJNA 1054

KREMŽARJEV VRH 1164

VELIKA KOPA 1543

PECA 2125

URŠLJA GORA Topla

1698

ČRNI VRH 1543

ROGLA 1517

OLŠEVA 1929

SMREKOVEC 1527

RADUHA 2062

10 km državna meja meja regije doline hribovja gorovja ARSO (Atlas okolja, 2010)

Vodotoki Koroška je regija treh večjih pritokov: Meže, Mislinje in Drave. Meža in Mislinja se stekata v Dravo pri Dravogradu. Mnogo je tudi drugih vodnih bogastev: Sedelnikov slap, Božičev slap, Votla peč, Črno jezerce na Krnesu, Ribniško jezero, Lovrenška jezera …V spodnjem delu Mežiške doline sta dva izvira mineralne vode. (Koroška-barvitost dolin)

10 km državna meja meja regije vodotoki ARSO (Atlas okolja, 2010)

Ekološko pomembna območja

10 km državna meja meja regije ekološko pomembna območja ARSO (Atlas okolja, 2010)

Ustvarjene danosti Raba tal Obdelovalnih površin je malo, saj je relief hribovit in zaradi tega neprimeren za obdelovanje. V celotni pokrajini prevladuje gozd, saj spada Koroška med bolj gozdnate pokrajine v Sloveniji. Prevladujejo smrekovi gozdovi v nižjih območjih in macesen v višjih predelih. Na zahodnem Pohorju prevladujejo iglavci. (Koroška-barvitost dolin)

10 km državna meja meja regije gozd urbana površina obdelovana površina ARSO (Atlas okolja, 2010)

Poseljenost Prevladujoča oblika agrarne naseljenosti so samotne kmetije. Takšno obliko agrarne naselitve je prinesla rovtarska kolonizacija ob koncu srednjega veka zaradi manj ugodnih naravnih razmer. Zaradi odseljevanja in depopulacije sodi med redko naseljene pokrajine. Večja koncentracija prebivalstva je v naseljih v dolinah, medtem ko je hriboviti svet redko poseljen. Naselja v dolinah ali podgorjih so nastala zaradi prometnega položaja in gospodarskih dejavnosti. Gorska območja so neposeljena. (Radovanovič et al., 1999)

10 km državna meja meja regije območja poseljenosti ARSO (Atlas okolja, 2010)

GRADEC

VELIKOVEC

Prometne povezave s Koroško

CELOVEC

MUTA

RADLJE OB DRAVI

Za Koroško regijo je značilna perifernost, ki ni posledica oddaljenosti od središča Slovenije, temveč geografskih pregrad, ki otežujejo dostop. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bila za regijo najpomembnejša dravska prometna smer proti Mariboru, danes pa je pomembnejša mislinjska smer, ki regijo povezuje z osrednjo Slovenijo in avstrijsko Koroško.

DRAVOGRAD VUZENICA

PODVELKA

PREVALJE

RAVNE NA KOROŠKEM

RIBNICA NA POHORJU

MEŽICA

MARIBOR

SLOVENJ GRADEC

ČRNA NA KOROŠKEM MISLINJA

10 km državna meja meja regije avtocesta glavna cesta

Železniška povezanost Koroške je med vsemi slovenskimi regijami najslabša. Regija je z osrednjo Slovenijo povezana le z regionalno enotirno progo preko Maribora, zaradi česar je pomen te oblike prometa tudi s sosednjo Avstrijo majhen. Opremljenost regije s cestno infrastrukturo je podpovprečna. Regija ima v obstoječih državnih načrtih zapostavljeno prometno vlogo in podcenjene kategorije prometne infrastrukture. Na ravni regije bi bila na področju razvoja cestne infrastrukture najbolj pomembna izgradnja hitre ceste v poteku avtocesta Celje – Velenje – Slovenj Gradec – Ravne - Velikovec in nova železniška proga G2 v istem poteku. Na ta način bi regija dobila najbolj neposredno povezavo Slovenj Gradca s slovenskim avtocestnim križem ter z avstrijskim avtocestnim omrežjem. (Regionalna zasnova prostorskega razvoja Koroške 2003)

regionalna cesta železnica mednarodno letališče ŽALEC

nacionalno letališče ARSO (Atlas okolja, 2010)

21 YVH

Kulturna dediĹĄÄ?ina KoroĹĄke

/HJHQGD /HJH Ă˝DVRY VRYQLFD QLFD QH]QDQR QH]Q DQ NDPHQD GRED NRY QVNH GRE NRYL G H ULPVND G ULPV ND GRED ED

MUTA RADLJE OB DRAVI

VUHGQML VUHG QML YHN H

VUHGQML VUHG QM YHN YHN

DRAVOGRAD VUZENICA PREVALJE

LQ LQ V WROH ROHWMH

PODVELKA

VWROHWMH

RAVNE NA KOROĹ KEM

VWROHWMH VWROHWMH 0HMH

RIBNICA NA POHORJU

MEĹ˝ICA

Kulturna krajina ĹĄe danes kaĹže v staro podobo ujete zaselke, ki so se v dolino razĹĄirili z viĹĄjih obrobij, kjer so nastajale prve naselbine. Strnjeno pozidana naselja v dolini so v teku stoletij prevzela vlogo lokalnih upravnih centrov, le mesto Slovenj Gradec se je zlasti od 13. stoletja dalje razvijalo v veÄ?je regionalno srediĹĄÄ?e. ZnaÄ?ilen pojav KoroĹĄke so samotne kmetije, ki so zaradi teĹžke dostopnosti ohranile prvotno podobo. ZruĹĄeno, z brĹĄljanom obraslo zidovje najstarejĹĄih koroĹĄkih gradov ohranja spomin na plemiĹĄke druĹžine teh krajev. NajstarejĹĄe ostaline iz 11. stoletja najdemo na grajskem griÄ?u nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu, nekoliko mlajĹĄe so razvaline nad Dravogradom, Vuzenico in Radljami. Ohranjenih je nekaj renesanÄ?nih in baroÄ?nih podeĹželskih dvorcev. Najpomembneji so grad Ravne, z velikim angleĹĄkim parkom, slovenjgraĹĄka mestna graĹĄÄ?ina Rotenturn in Bukovje pri Dravogradu.

10 km 2EPRĂžĂžMD 2EPR

SLOVENJ GRADEC

drĹžavna meja RVWDOD GHGLĂŁĂžLQD RVWD mejaRYLQVND NUDMLQD regije ]JRGRYLQ ]JRG

Ä&#x152;RNA NA KOROĹ KEM

meja obÄ?inami DUKH U RORĂŁ Rmed ND GHGLĂŁĂžLQD

MISLINJA

profana stavbna NXOW NXOWXUQD UQ NUDMLQD dediĹĄÄ?ina

Ohranjeni sakralni spomeniki so tu Ĺže iz Ä?asov pokristjanjevanja. Pomembni sta dve rotundikostnici: v LibeliÄ?ah pri Dravogradu in sv. Janeza Krstnika na Spodnji Muti. Nenavaden spomenik je cerkev sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu iz leta 1240. Na UrĹĄlji Gori je najviĹĄje leĹžeÄ?a cerkev v Sloveniji, cerkev sv. UrĹĄule.

QDVH D OELQVND GHGLĂŁĂžLQD

sakralna stavbna

dediĹĄÄ?ina YUWQRDUKLWHNWXUQD GHGL arheoloĹĄka dediĹĄÄ?ina PHPRULDOQD GHGLĂŁĂžLQD naselbinska dediĹĄÄ?ina VDNUDOQR SURIDQD VWDY GHGLĂŁĂžLQD VDNUDOQR VWDYEQD GL ARSO (Atlas okolja, 2010) GHG

Samotna kmetija na Strojni

Grad Dravograd

GraĹĄÄ?ina Rotenturn

Dvorec Ravne

StrateĹĄka lega (na koroĹĄko-ĹĄtajerskem obmoÄ?ju) je regiji vselej narekovala Ĺživahen kulturni in umetnostni pretok. Prava zakladnica ljudskih motivov so podobe na panjskih konÄ?nicah, ki so nekdaj krasile Ä?ebelnjake, bogato zbirko pa hrani KoroĹĄki pokrajinski muzej. Spretnost v obdelavi lesa in druge tradicionalne domaÄ?e obrti, zlasti pletarstvo, umetnostno kovaĹĄtvo in mediÄ?arstvo, se niso le ohranile, temveÄ? so se z razliÄ?nimi prireditvami, zlasti z vseslovensko bienalno razstavo domaÄ?ih in umetnostnih obrti v Slovenj Gradcu, dvignile na mojstrsko raven. AmbicioznejĹĄo likovno zapuĹĄÄ?ino najdemo v Ĺžupnih cerkvah dolinskih trgov in mest. Zbirka KoroĹĄka galerije likovnih umetnosti vsebuje dela ĹĄtevilnih tujih in domaÄ?ih sodobnih umetnikov. Pomembno mesto v stalni zbirki je namenjeno slikarju Bogdanu BorÄ?iÄ?u in JoĹžetu Tisnikarju. Sredi Raven na KoroĹĄkem je Forma viva, zbirka tridesetih monumentalnih jeklenih kipov. Neprecenljiv zgodovinski spomin je vtkan tudi v delo koroĹĄkih literarnih in glasbenih velikanov: v svet pisatelja Lovra Kuharja vabi PreĹžihova bajta nad Kotljami, ter na Sele pod UrĹĄljo goro, kjer je pisateljeval Franc Ksaver MeĹĄko. Zgovoren je tudi meĹĄÄ?anski ambient v slovenjgraĹĄki rojstni hiĹĄi slavnega skladatelja samospevov Huga Wolfa.

KoroĹĄka-barvitost dolin

Poslikan strop v vuzeniĹĄki Ĺžupniji

Sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom

Sv. UrĹĄula na UrĹĄlji Gori

Kostnica sv. Janeza Krstnika na Muti

TehniĹĄka dediĹĄÄ?ina ohranja zgodovinski spomin na orodja, stroje in naprave za pridobivanje svinca v pogorju Pece, od 17. do konca 20. stoletja, o kovanju Ĺžebljev, vleÄ?enju Ĺžice ter izdelovanju Ĺželeza in jekla, ter orodij za potrebe prebivalcev v 17. in 18. stoletju v fuĹžinah v Ä&#x152;rni, MeĹžici in na Ravnah na KoroĹĄkem pa na Muti in v Mislinji. Ohranjeni obrati s stroji govorijo o tehniÄ?nih in tehnoloĹĄkih doseĹžkih v Ĺželezarski in jeklarski industriji 19. in 20. stoletja na KoroĹĄkem, o uporabi rjavega premoga pri pudlanju, o proizvodnji traÄ?nic na Prevaljah za Ĺželeznice, o kvalitetnem jeklu iz jeklarne na Ravnah, o prevozu surovin in izdelkov s splavi po reki Dravi in po Ĺželeznici do Maribora in Velenja. KoroĹĄki pokrajinski muzej z enotama na Ravnah in v Slovenj Gradcu zagotavlja izvajanje javne sluĹžbe varovanja premiÄ?ne kulturne dediĹĄÄ?ine v regiji z vsemi temeljnimi oddelki muzejske dejavnosti, ĹĄtevilne zaokroĹžene zbirke in razstave pa so posejane po vseh koroĹĄkih obÄ?inah. (KoroĹĄka-barvitost dolin)

KoroĹĄka-barvitost dolin

Turizem na Koroškem Kljub temu, da je Koroška industrijska, agrarna in ponekod ekološko zelo ogrožena regija, turizem ne predstavlja nove panoge. Začetki organiziranega turizma segajo že v 19. stoletje. (Koroška pokrajina 2000)

RADLJE OB DRAVI

Lebeliče MUTA DRAVOGRAD

Šentanel

VUZENICA

PODVELKA

RAVNE NA KOROŠKEM PREVALJE Kope

Peca

MEŽICA

10 km

RIBNICA NA POHORJU

Kotlje Uršlja gora

Topla

državna meja meja regije

SLOVENJ GRADEC ČRNA NA KOROŠKEM

Olševa Smrekovec

Šmartno pri Slovenj Gradcu

meja med občinami

MISLINJA

prenočišča

Turistična ponudba Koroške je razdrobljena in nepovezana. Večji del ponudbe v regiji je prilagojen dnevnim izletnikom, vendar je kljub temu opaziti povečanje števila nočitev v zadnjih letih. Nastanitvene zmogljivosti so slabe, po standardih močno zaostajajo v primerjavi s potrebami in zahtevami današnjega časa, saj v obnovo nastanitvenih kapacitet ni bilo večjih vlaganj. V celotni regiji je 1082 ležišč v 21 objektih, večina nižje kategorije, ki je slabo zasedena. Povprečna zasedenost koroških nastanitvenih zmogljivosti je bila v letu 2005 9,79%, kar predstavlja le 0,51% celotnega števila realiziranih prenočitev v Sloveniji. Čas bivanja turistov na območju Koroške je kratek in v povprečju znaša 2,9 dni (SLO 3,2 dni). Koroško letno obišče 13.308 (2005) turistov (0,6 % vseh gostov v SLO). Od 1082 prenočišč jih je največ v planinskih domovih in kočah (372), hotelih (260), ostalo pa v delavskih počitniških domovih (130), gostiščih (101), penzionih (91), turističnih kmetijah (77), prenočiščih (29) in apartmajih (22).

M muzeji

Raduha

G K A

galerije kulinarika aktivne počitnice

Poleg slabih nastanitvenih zmogljivosti vpliva na zmanjševanje turistične atraktivnosti regije tudi slaba prometna povezanost regije navzven, slabo vzdrževane lokalne ceste, neustrezno označene kolesarske in pohodniške poti in neprepoznavne in neinovativne promocijske ponudbe. (Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2006)

ARSO (Atlas okolja, 2010)

Regija ima bogat naravni potencial gozdnatega območja Pohorja, Pece in Uršlje gore, ki dajejo možnost razvoja turizma v naravnem okolju z razvito športno ponudbo (zimski športi, pohodništvo, gorsko kolesarjenje, splavarjenje in vodni športi na reki Dravi, konjeništvo, letalski športi, ribolov, lovski turizem). Geografske danosti (termalne vrtine, specifična gorska klima,...) ponujajo možnost razvoja zdraviliškega turizma in sprostitvenih programov, v nadaljnji fazi pa tudi kongresnega in turizma za zahtevnejše goste. Bogata tradicija kulturnega ustvarjanja v posameznih mestnih središčih in kulturnih ustanovah pa ob novih pristopih (sodobno in privlačno domišljeni dogodki, razstave, prezentacije kulturnih spomenikov in muzejskih zbirk) ponuja možnost razvoja t.i. kulturnega turizma. Raznolika podeželska krajina in ljudsko izročilo (z usmerjanjem v eko kmetijstvo) ponujata priložnost razvoja podeželskega turizma (turizem na kmetijah) z zdravo in bogato kulinariko treh dolin. Predpogoj za hitrejši razvoj je boljša dostopnost regije, prenovljena turistična infrastruktura in nove nastanitvene kapacitete. (Regionalni razvojni program za Koroško razvojno regijo 2006) Peca

Ivarčko jezero

Barvitost dolin

Ribniško jezero

Koroška-barvitost dolin

http://koroska.si

http://fotokoroska.blogspot.com

MEĹ˝IĹ KA DOLINA Kralj MatjaĹž

PreĹžihova domaÄ?ija

Podzemlje Pece

TuristiÄ?na ponudba treh dolin

Rudnik svinca

â&#x20AC;&#x153;Ä&#x152;arov KoroĹĄke ne moremo iskati v veliÄ?astnih monumentih temveÄ? v drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in Ä?lovek, druĹžno ali vsak zase.â&#x20AC;? (RRA KoroĹĄka 2008) Dragocenosti KoroĹĄke so ĹĄtevilne in raztresene po naseljih in okoliĹĄkih gorskih dolinah, pod vrhovih Pece, UrĹĄlje, Raduhe, OlĹĄeve, SmrekovĹĄkega pogorja, Zahodnega Kozjaka in Pohorja... â&#x20AC;&#x153;Kot bi bila na koncu sveta, a je v bistvu na kriĹžiĹĄÄ?u Evrope.â&#x20AC;? (RRA KoroĹĄka 2008) TuristiÄ?na ponudba KoroĹĄke je razdeljena na tri doline: - MeĹžiĹĄko - Mislinjsko in - Dravsko, ki predstavljajo tri geografsko in ponudbeno zaokroĹžena obmoÄ?ja.

MeĹžiĹĄka dolina

KoroĹĄka-barvitost

MISLINJSKA DOLINA Slovenj Gradec

Kope-pozimi

Kope-poleti

V MeĹžiĹĄki dolini ponuja obmoÄ?je okrog Pece aktivni oddih v naravi poleti in pozimi in predstavlja tradicijo rudarjenja in z njim povezanih legend. (KoroĹĄka pokrajina 2001) Za turistiÄ?ne oglede so urejeni predeli rudnika, v katerega te v spremstvu vodiÄ?a s pravim rudarskim vlakom odpeljejo v osrÄ?je Pece. Posebnost meĹžiĹĄkega rudnika je tudi veÄ? kot 5 kilometrov dolga podzemna kolesarska pot. V krajih Ĺ entanel in Strojna se je razvila bogata ponudba turistiÄ?nih kmetij. Te omogoÄ?ajo delovno rekreacijo, spoznavanje kmeÄ?kega dela in Ĺživljenja, ponujajo domaÄ?o kulinariko, obujajo ljudske ĹĄege in navade. ObmoÄ?je na severni strani UrĹĄlje gore ponuja obilo moĹžnosti za ĹĄportno-rekreacijske aktivnosti, predvsem na obmoÄ?ju jezera IvarÄ?ko. (KoroĹĄka pokrajina 2001) V Ravnah na KoroĹĄkem je moĹžno aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa v mestnem ĹĄportnem parku (pokriti bazen, sodoben atletski stadion, ĹĄportna igriĹĄÄ?a in dvorane, smuÄ?arski poligon).

Mislinjska dolina

KoroĹĄka-barvitost dolin

http://www.fotosiba.com/blog/kope-kolesarjenje/1

SrediĹĄÄ?e Mislinjske doline, Slovenj Gradec, mesto glasnik miru, se vkljuÄ?uje v turizem s kulturnimi doseĹžki, kulturno dediĹĄÄ?ino in predstavitvijo tradicionalnih obrti. Je slovenski sinonim za kulturno srediĹĄÄ?e, kjer si izroÄ?ilo preteklosti podaja roko s sodobnim utripom. Pohorje z gorskim turistiÄ?nim centrom Kope predstavlja najpomembnejĹĄe ĹĄportnorekreacijsko obmoÄ?je Mislinjske doline z razvito zimsko (smuÄ?iĹĄÄ?a) in poletno (sprehajalne poti, oddih) ponudbo. (KoroĹĄka pokrajina 2001)

IUUQ XXX TMPWFOJB JOGP TNVDBOKF MOH

DRAVSKA DOLINA Drava

Splavarjenje

Dravska dolina

Splavarjenje

Tudi obÄ?ine Dravske doline si prizadevajo vkljuÄ?iti v turistiÄ?ni razvoj Pohorja. Predvsem pa je v Dravski dolini pomembna turistiÄ?na ponudba povezana z reko Dravo, ki ponuja splavarjenje po reki. S tem obujajo nekoÄ? najmoÄ?nejĹĄo gospodarsko panogo, ko so flosarji prevaĹžali les vse do MadĹžarske, Srbije in Romunije. (KoroĹĄka-barvitost dolin) Po celotnem koroĹĄkem obmoÄ?ju prevladuje izletniĹĄki turizem. Med najbolj obiskanimi turistiÄ?nimi zanimivostmi so: Ĺ tanel, PreĹžihovina, KoroĹĄki pokrajinski muzej na Ravnah, arheoloĹĄka najdiĹĄÄ?a v cerkvi sv. Jurija na Legnu, razstave v Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec, cerkev sv. Elizabete v Slovenj Gradcu, kostnica LibeliÄ?e in Spodnja Muta, Rudarski muzej in etnoloĹĄka zbirka v Ä&#x152;rni, podzemlje Pece, krajinski park Topla, IvarÄ?ko jezero, splavarjenje po Dravi... (KoroĹĄka pokrajina, 2001) KoroĹĄka-barvitost dolin

MIKROLOKACIJA Radlje ob Dravi RADLJE OB DRAVI

Oris kraja Radlje ob Dravi ležijo v središču Dravske doline, med Dravogradom in Mariborom, tik ob meji z Avstrijo. Krajevna skupnost Radlje ob Dravi je največja od štirih krajevnih skupnosti na območju Občine Radlje ob Dravi. Njena površina obsega 3.428 ha, skupno število prebivalcev je 4.462. (Rad´ mam Radlje)

Zgodovinsko ozadje Radelj

10 km

Prvi prebivalci so se po materialnih ostankih v Jami pod Herkovimi pečmi pojavili na Kozjaku ob koncu starejše kamene dobe. V železni dobi, ko je stekel skozi Dravsko dolino promet, so nastala prva naselja. Skozi dolino je vodila tudi rimska cesta. (Jevšnik 2004) Vas Radlje, oziroma villa Radela, se prvikrat omenja v listini 1161. Ime Radlje izhaja iz slovenskega imena Radila oz. Rado, kar pomeni srečen. Radlje so bile prvotno gručasta vas, ki se je razvila na območju s pomembno lego ob kraljevi cesti, na križišču radeljske in obdravske ceste. V srednjem veku je bil sedež marenberške gospoščine marenberški grad, prvič omenjen med letoma 1193. V 13. stoletju ga je pozidal Albert Trušenjski Marenberški. Marenberška gospoščina je postala pomembnejša za časa Sigfrida, sina Alberta Trušenjaskega. Leta 1251 sta Sigfrid in njegova mati Gisela ustanovila samostan dominikank. Sigfrid je umrl leta 1272, pokopali so ga v cerkvi samostana. Po Sigfridovi smrti je marenberško gospoščino krajši čas vodila njegova vdova Rikarda, kasneje pa različni majhni plemiči in deželni knezi. Za grad je bil usoden požar, ki ga je povzročila strela 19. maja 1697, ko je bil že v lasti marenberških dominikank. (Jevšnik 2004) V 13. stoletju je trg postajal gospodarsko in cerkveno središče širše okolice. Razvile so se različne obrti: čevljarstvo, krojaštvo, usnjarstvo, kovaštvo... Okoliško prebivalstvo je bilo kmečko. Razvijala se je tudi trgovina, ki je potekala na sejmih. Trg je od prve polovice 15. stoletja nastopal kot polnopravna trška naselbina. Vse do leta 1722 trg ni imel svoje upravne oblasti, ampak upravnika, nazadnje je bil to samostan dominikank. V 17. in 18. stoletju so se razvili glažutarstvo, fužinarstvo, rudarstvo, železarstvo in usnjarstvo. V drugi polovici 19. stoletja je dobil trg pomembne upravne funkcije, saj je postal sedež cesarskega območnega sodišča, davčne uprave, poštne in telegrafske službe, okrajnega zastopstva ter šolske nadzorne službe. V Marenbergu sta delovala dva zdravnika, ustanovljena je bila žandarmerijska postaja in finančni nadzornik. Trg je v tem obdobju štel okoli 1000 prebivalcev. (Jevšnik 2004) Okoli leta 1700 so pozidali v t.i. Spodnji grad- nekdanjo grajsko pristavo. Dvorec je enonadstropna stavba v obliki crke L. Stavba je močno predelana, od prvotne arhitekture so ohranjene pritlične dvoriščne arkade na slopih v severnem traktu. Leta 1940 so v stavbo dvorca prenesli samostanski portal z domnevnim grbom Sigfrida Marenberškega in grbom priorice Marije Ivane Linze. (Jevšnik 2004)

1 km

Prehod iz 19. v 20. stoletje zaznamuje splošni napredek trga. Eden pomembnih mejnikov

ARSO (Atlas okolja, 2010) Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Staša Filipi, Zeliščni center s hotelom_Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

25 Grad Marenberg 1603

http://www2.arnes.si/~mjevsn3/gosposcina. htm

Trg Marenberg v novem veku

http://www2.arnes.si/~mjevsn3/srednjivek.htm

Franciscejski kataster za Štajersko, 1825

je leto 1917. Takrat se je 1. svetovna vojna nagibala h koncu. Avstro-Ogrski (pod katero je marenberški okraj takrat spadale) na frontah ni kazalo najbolje, kar se odraža tudi v mnogih žrtvah pri domačih fantih. Tako kot drugod med Slovenci se je leta 1918 tudi v marenberškem okraju pojavilo deklaracijsko gibanje (majniška deklaracija je zahtevala prenovo Habsburške monarhije) - podpisovanje deklaracije, s katero je prebivalstvo podprlo zahtevo po nacionalnih pravicah Slovencev in zahtevalo konec vojne. V Marenbergu je številčno nemško prebivalstvo temu gibanju nasprotovalo. (Jevšnik 2004) Po letu 1918, ko se je končala prva svetovna vojna je prevzel oblast narodni svet za marenberški okraj. S strani Nemcev je bilo veliko poskusov, da bi območje upravno priključili Avstriji. Po koncu vojne se je končalo tudi vladanje Habsburžanov nad Slovenci. Oktobra 1918 je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki pa je živela le mesec dni. Konec leta 1918, ko je bila razglašena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je začelo uveljavljati slovenski jezik po šolah in uradih. Marenberško območje se je začelo navezovati na Maribor. Pomembna dejavnost v Marenbergu je bilo splavarstvo. Kmetje so gojili hmelj za prodajo, industrija je bila skromna, prebivalstvo pa socialno šibko. Leta 1929 je bilo slovensko ozemlje v okviru Kraljevine Jugoslavije združeno v Dravsko banovino. Začelo se je razvijati kmetijstvo, gozdarstvo, trgovina in industrija. V kmetijstvu je bilo najpomembnejše hmeljarstvo, saj so bili na Marenberškem polju obsežni hmeljarski nasadi. Leta 1930 pa se na marenberškem pojavi huda gospodarska kriza, ki je prizadela že tako revno prebivalstvo. Nov udarec za Slovence se je zgodil marca 1938 z anšlusom, ko je bila Avstrija pridružena k nacistični Nemčji. Na začetku 2.svetovne vojne se je Kraljevina Jugoslavija odzvala z gradnjo utrdbenega zidu vzdolž meje. V republiki Jugoslaviji je leta 1955, po združitvi krajevnih ljudskih odborov, Radlje ob Dravi postala občina. Kot občina je zajemala okoliške kraje: Muto, Ožbalt, Podvelko, Ribnico na Pohorju, Vuhred in Vuzenico. Od leta 2006 so kraj Radlje ob Dravi samostojna občina. (Jevšnik 2004)

http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/m/m025a71.jpg

Trg Marenberg v 19.stoletju

ANALIZE MIKROLOKACIJE Relief in vodotoki Relief oblikujejo zaobljene oblike in planotasto površje. Prepletata se hriboviti in dolinski relief. Radlje ležijo na Radeljskom polju, ki je največja rečno-ledeniška nasipina v Dravski dolini. Severno od terasaste nasipine se relief začne dvigovati v hribovje Kozjak. (Jevšnik 2004) Radeljski potok in drugi manjši potoki tečejo iz smeri sever-jug, iz višjega geografskega reliefa (Kozjaka) proti dolini Drave.

550 - 500 m 500 - 450 m 450 - 400 m 400 - 350 m 350 - 300 m vodotoki

Rad

eljs

ki p

oto

lokacija

100 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:7500

Grajene strukture Stavbno tkivo se niza vzdolž glavne ceste, ki deli kraj na severni in južni del. Zgoščenost stavbnega tkiva je največja v središču kraja, kjer prevladuje linijska in karejska zazidava. Z oddaljenostjo od glavne ceste se veča razpršenost stavbnega tkiva in prevlada točkovna zazidava.

stavbno tkivo lokacija

100 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:7500

Prometne in peš poti Glavna cesta skozi kraj povezuje Dravograd z Mariborom. Iz smeri Dravograda se glavna cesta pred središčem Radelj odcepi proti mejnemu prehodu Radelj. Izpred dvorca in izpred cerkve vodita dve planinski poti; proti Bricniku (1071) in proti Kapunarju (1051). Gozdna učna pot vodi na Stari grad in je dolga 3 km. Učna pot se začne in konča pri dvorcu.

državna cesta lokalna cesta gozdna cesta gozdna učna pot planinske poti lokacija

100 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:7500

Namenska raba prostora

območje športno rekreacijskih in zelenih površin območja gozdov najboljša kmetijska zemljišca druga kmetijska zemljišča območja za stanovanja in dopolnilne dejavnosti območja stanovanj in urbanih središč območja proizvodnih dejavnosti ureditveno območje naselja

lokacija

100 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:7500

30 3

Pomembne stavbe in območja kulturne dediščine

http://www.radlje.si

območje kulturne dediščine objekt, del objekta, skupina objektov kulturne dediščine pomembne stavbe lokacija

9 10

6 4

1 nekdanji samostan dominikank 2 Spodnji grad, Pristava dvorec 3 Kalvarija 4 samopostrežna trgovina 5 samopostrežna trgovina 6 trgovski center, knjižnica 7 Glasbena šola 8 Osnovna šola 9 Kulturni dom 10 Mestna hiša 11 nakupovalni center 12 Hotel 13 Občinska uprava 14 Cerkev sv. Mihaela 15 Stari grad

11 12

100 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:7500

Zaznavna analiza

naravna dominanta rob rob gozda cesta višinska dominanta pomenska dominanta krajevni utrip prometno vozlišče pogledi

lokacija

100 m M_1:7500

Vizija in strategija razvoja prometnih poti in turizma v občini Vizija občine Radlje je izgradna obvoznice v prihodnosti, saj bi se s tem tranzitni promet umaknil izven mestnega jedra. Nova rekreacijska pot vključuje že nekaj obstoječih peš poti, dodana pa bo trim steza z različnimi orodji za vadbo. Imela bo štiri vstopne točke. Projekt Drava kot priložnost povezuje lokalne skupnost Zgornje Dravske doline z rečnim prometom, predvsem splavarstvom (urejeni privezi in zalivi za dostop). Vodni park Reš je naravno kopališče z urejeno okolico in avtokampom. V prihodnosti je možna izgradnja hotela in drugih gostinskih ponudb. (Vizija in stretegija razvoja Občine Radlje ob Dravi 2010/2025 2010)

glavna sekundarna cesta predvidena primarna cesta

nova rekreacijska pot vhodne točke rekreacijske poti: 1 park pri dvorcu 2 vodohram pod Perkolico 3 igrišče Havaji 4 TRC Reš

predvideno območje za golf igrišče nove turistične ponudbe: 1 Drava kot priložnost 2 REŠ 3 Mladinski hotel lokacija- predviden nov program

2 1

250 m PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010) Vizija in stretegija razvoja Občine Radlje ob Dravi

M_1:20000

SAMOSTAN DOMINIKANK RADLJE OB DRAVI Lokacija samostana Lokacija samostana se nahaja v skrajnem zahodnem delu Radelj, v območju stanovanjske pozidave. Samostan je bil zaradi svoje nekdanje strateške vloge postavljen na hribu. Nadmorska višina se od terase s središčem kraja dvigne za okrog 45 m. Na vzhodni strani se območje strmo spusti v ozko kotanjo s potokom. Na severni strani se začne rob gozda. Z vzhodne in južne strani se teren spušča proti dolini in omogoča pogled na oddaljeno hribovje in dolino reke Drave. S severne strani je dostop do objekta po Samostanski ulici. Hkrati pa ulica deli območje samostana od stanovanjskega območja. M_1:7500 100 m

Celotno območje okrog nekdanjega samostana je območje spomeniškega varstava.

PISO (Prostorski informacijski sistem občin 2010)

M_1:2000 Piso 2010

Pogled s severa

Pogled z zahoda

osebni vir

Zgodovinsko ozadje samostana Marenberški ženski dominikanski samostan sta 24. junija 1251 ustanovila Sigfrid Marenberški in njegova mati Gisela, vdova Alberta Trušenjskega-Marenberškega. Samostan sta dala postaviti na Perweinovi kmetiji. Sigfrida so leta 1272 pokopali v samostanski cerkvi pred velikim oltarjem. Po Sigfridovi smrti je vzel samostan v svoje varstvo kralj Otokar ll. Premisl. (Jevšnik 2004)

Marenberški samostan okoli leta 1681, avto: Vischer G. M

Samostan je v srednjem veku naglo bogatel. Vir dohodka so bili pokopi plemstava v samostanski cerkvi in dote najuglednješih pripadnic štajerskega in koroškega plemstva, ki so vstopale v samostan. Največji razcvet samostana je bil v obdobju do 15.stoletja, po tem pa prihaja čas nemirov zaradi sovražnosti med plemstvi, kasneje turških vpadov, ki so povzročili škodo na samostanskem poslopju. Leta 1582 je pogorela cerkev, med 1584-86 pa še samostan, ki je bil povrh vsega še okraden. Zaradi moralne krize cerkve (v16. stoletju) se je razširilo reformatorsko gibanje. Posledica je bil upad števila nun v samostanu. Z nastopom priorice Suzane Schrattenbach leta 1584 in njenih naslednic je bila v samostanu zopet vzpostavljena stroga klavzura in red. Obnovljeno je bilo poškodovano poslopje, začelo je naraščati število redovnic. A samostan so ponovno prizadeli številni požari. Gradbeno stanje samostana se je v 1. polovici 17. stoletja tako poslabšalo, da so nune med leti 1649 in 1666 postavile skoraj nov samostan. Samostan je leta 1732 poškodovala strala in 1780 požar. Komaj je bil za silo obnovljen, je bil zaradi Jožefinske reforme avgusta 1782 razpuščen. Ob ukinitvi je bil marenberški samostan eden bogatejših samostanov v Avstriji. (Jevšnik 2004) Leta 1797 so v zgradbi samostana uredili vojno bolnico, kjer se je zdravilo 1000 vojakov, kasneje pa deželno hiralnico, v kateri so vzdrževali 300 oseb. Izgled samostanskega kompleksa v drugi polovici 18. stoletja, po veliki prenovi, nam prikazuje risba G. M. Vischerja. Na njej je razvidno, da je bil samostan obdan z obzidjem, saj je mimo takrat vodila glavna cesta. Obzidje obdaja tudi drevesni in vrtni nasad zahodno od poslopja. Vhod samostana je bil s severne in južne strani, na južni strani ga je varoval globok naravni jarek (Hölengraben), po katerem je tekel potok z imenom Hölenbach, čezenj pa je bil speljan lesen most (Hölenbrücke). Samostanska cerkev, ki je bila zgrajena v romanskem slogu, je bila po francoskih vojnah porušena, cerkvena oprema pa odprodana ali izgubljena. Material porušene samostanske cerkve so porabili pri gradnji trških hiš. Kasneje so začeli ljudje načrtno rušiti tudi samostanska poslopja, da bi iz njega pridobili železje. Leta 1795 so iz samostanske cerkve prenesli posmrtne ostanke ustanovitelja Sigfrida Marenberškega v farno trško cerkev. Vhodni portal z domnevnim Sigfridovim grbom in napisom Sanct Seyfridt Ein Herr Von Marenberg dieses Closters Ein Stiefter und Fundator, so kasneje vzidali v radeljski dvorec. (Jevšnik 2004)

http://www2.arnes.si/~mjevsn3/samostan.htm

Vhodni porta z domnevnim Sigfridovim grbom

Najstarejša podoba samostana iz okoli l.1600. Avtor: J. Clobucciarich

Sončna ura na upravnem poslopju z letnico1649

Dejavnosti samostana Ena izmed najpomembnejših dejavnosti marenberših dominikank je bilo lekarništvo, saj marenberške dominikanke prištevamo med prve apotekarice na Slovenskem. Znano je, da je imel marenberški samostan že v zgodnji dobi svoj infirmarium - prostor za bolnike in sestro, ki je pripravljala zdravila in negovala bolnike. Ko so v 17. stoletju samostan ponovno zgradili, je zavzemala eno izmed obokanih celic tudi lekarna. (Radlje skozi čas 1984)

http://www2.arnes.si/~mjevsn3/samostan.htm

Ko je leta 1697 območje Marenberga zajela kuga, je samostan bolnikom pošiljal hrano in zdravila. Ob koncu 17. stoletja je dala prednica Marija Suzana Andrian preurediti samostansko lekarno. V katerem prostoru je bila lekarna, se zaradi mnogih prezidavanj in rušenj ne da ugotoviti. Ve pa se, da so v samostanu imeli laboratorij (apothekenkhuhl). (Radlje skozi čas 1984) Pod priorico Katarino Suzano Grotta je samostan dobil novo lekarno z bogato opremo,

VZHODNO DVORIŠČE

ZAHODNO DVORIŠČE UPRAVNA STAVBA

CERKEV

ki je bila namenjena bolnim redovnicam, pa tudi drugemu prebivalstvu. Do l. 1695 je marenberško lekarno dolgo obdobje vodila Ana Ivana baronica Grotta, ki je bila pred tem bolniška strežnica. Sama je ob pomoči sester izdelovala vsa zdravila in je uspešno zdravila očesne bolezni. Pomagala je sestram, laičnim zaposlenim osebam v samostanski službi in drugim ljudem. Ker v širni okolici Marenberga v Dravski dolini, na Štajerskem in Koroškem ni delovala nobena druga lekarna, je ves prostor najbrž oskrbovala marenberška samostanska apoteka. (Jevšnik 2004) Pomembne dejavnosti marenberških dominikank so bile tudi poučevanje mladih žensk (predvsem bodočih nun), ki so si v srednjem veku lahko pridobila izobrazbo le v samostanih, prepisovanje tekstov ter glasba in petje. Samostan je imel bogato knjižnico, ki jo je uničil požar. Kot drugi samostani se je tudi marenberški ukvarjal z dobrodelno dejavnostjo. Ljudje v stiski so v samostanu dobili hrano, pijačo in zdravila. (Jevšnik 2004)

Načrt inženirja von Schluderbacha iz leta 1784 za predelavo samostana v hiralnico

Gradbena podoba samostana nekoč O nekdanji podobi samostana največ izvemo iz načrta, ki ga je leta 1784 izdelal inženir kapetan von Schluderbach za predelavo samostana v invalidski inštitut oziroma hiralnico. Ta naj bi imela 311 postelj in prostore za bolniško osebje. Načrt je pomemben vir, saj prikazuje stanje samostana takoj po njegovi ukinitvi, ko je še stala cerkev. (Curk 1991) Samostansko jedro sestavljata dvonadstropno poslopje, ki oklepa dve kvadratasti notranji dvorišči, večjega vzhodnega in manjšega zahodnega, ter ob severno stranico vzhodnega dvorišča prislonjena cerkev. Okrog jedra je obzidje. Na severno obzidje se naslanja dolgo nadstropno upravno- gospodarsko poslopje, skozi katero je vodil glavni vhod v samotanski kompleks. (Curk 1991) Vzhodno dvorišče sta oklepala arkadna hodnika v spodnjih dveh etažah, v vrhnji etaži, kjer je hodnik potekal po sredini traktov, pa štiri sobe. Zahodno dvorišče (razen na vzhodni strani) je obdajal arkadni hodnik. Na zahodno dvorišče je s severa vodil uvozni portal, z zahoda pa osebni, dostopen skozi vežasto pritličje štirietažnega stolpiča. (Curk 1991) Ob severni stranici samostana je stala preko 28 m dolga cerkev, s kadvadratastim zvonikom in dvema pravokotnima kapelama. Vzhodni trakt cerkve sta sestavljali razen zakristije še dve križno obokani sobani. Vse kaže, da je bil vzhodni trakt skupaj s cerkvijo še ostanek prvotnega samostanskega jedra iz 2. polovice 13. stoletja. Načrt je predvideval ohranitev cerkve s kapelama in zakristijo za potrebe bolnišnice, vzel pa ji je zahodno polovico ladje ter jo z vdelavo dveh stropov spremenil v trietažni prostor, ki ga je v pritličju zasedlo skladišče oblek in posteljnine, v obeh nadstropjih pa bolniške sobe. (Curk 1991) Načrt je predvidel tudi prizidek k zahodni strani stavbe ter podaljšanje južnega dvonadstropnega prizidka proti zahodu. Vendar se to ni zgodilo, ker je bil načrt realiziran samo glede odstranitev. (Curk 1991)

Štajerski deželni arhiv Gradec (Steiermärkisches Landesarchiv Graz)

Samostan danes Današnje ohranjeno poslopje predstavlja lep spomenik baročne arhitekture. Vendar je gradbeno stanje samostana izredno slabo. Od samostana sta ohranjena samo še njegov južni in zahodni trakt, manjkajo pa cerkev, vzhodni in prečni trakt glavnega poslopja, celotno obzidje, ter drevesni in vrtni nasadi. Curk v svojem poročilu o gradbeni podobi samostana opisuje: “Glavna stavba je dvonadstropna in pokrita z opečno streho, medtem ko je čelna stavba nadstropna in pokrita z etemitno kritino. Gradnja obeh poslopij je sicer prevladujoče kamnita (razen zahodne samostanske fasade), vendar pa je bilo glavno poslopje leta 1941-42, ko so ga predelali v hmeljsko sušilnico, opečno dozidano v vrhnjem nadstropju. Pritličje in večino prvega nadstropja pokrivajo opečni križni in sosvodnični oboki, drugo nadstropje tramasti (zmozični) stropi. Na ohranjenem ometu je še vidna fasadina poslikava, predstavljajoča zidce, »šivane« vogale in okenske okvire. Venčni zidec, ki je le sporadično ohranjen, je preprost, konkaven.” (Curk 1991: 9) Okna drugega nadstopja na severni in zahodni fasadi imajo kamnite okvire, ostala okna so brez obrob. Od vhodnih portalov je ohranjen le še zahodni kamnit portal. Od arkadnih hodnikov so ostali le južni krak vzhodnega ter južni, zahodni in severni krak zahodnega dvorišča. Od porušenega prečnega trakta so vidni zidni nastavki, ki dokazujejo da se je trakt odpiral z arkadnim hodnikom le na vzhodno dvorišče, vidni pa so tudi sledovi glavnega samostanskega stopnišča, ki je bilo nameščeno v tem traktu. (Curk 1991) Nadstropno poslopje upravno-gospodarske stavbe na severni strani samostana je zalomljenega tlorisa. Manjka vzhodni del stavbe, kjer je bil nekoč glavni uvoz, s portalom iz leta 1666, ki je sedaj vzidan v radeljski dvorec. Stavba je pretežno kamnita s podobnim ometom in poslikavami kot glavno samostansko poslopje. “Nadstropje osrednjega dela z dvoriščne strani krase šestločne toskanske stebriščne arkade in naslikana sončan ura z letnico 1694. Pritlični prostori so obokani, nadstropni ravno stropani, kar velja tudi za ozki hodnik, ki Podoba samostana danes

povezuje zahodno polovico poslopja, medtem ko vzhodno sistem efiladnih prehodov.” (Curk 1991: 12)

Od pomožnih stavb in samostanskega obzidja ni ohranjeno ničesar. Ker ni več cerkve in pritličnega dela vzhodnega samostanskega trakta, tudi ni več ohranjenega poznoromanskega jedra samostana iz 17.stoletja. (Curk 1991)

Poročilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Z odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Radlje ob Dravi, je bil 16.9.1995 samostan preglašen za nepremično kulturno dediščino, kot sakralna stavbna dediščina. (Register nepremične kulturne dediščine 2002) Ker je torej samostan zaščitena sakralna dediščina, mora invistitor, oziroma lastnik stavbe naročiti predhodne raziskave pred vsakršnim poseganjem v stavbo. Zavod za varstvo kulturne dediščine, izpostava v Mariboru, določa smernice in usmeritve glede prenove samostana: “Kar se tiče obnove samega samostanskega objekta - glede na osebni arhiv

to, da bo to kompleksen poseg, da so potrebna konservatorsko - restavratorska dela ter da

37 gre za poseg v strukturne elemente spomenika je zavod od investitorja na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.l. RS, št. 16/2008, 29. člen) in Pravilnika o konservatorskem načrtu (Ur.l. RS, št. 66/2009, 2.člen) zahteval izdelavo konservatorskega načrta prenove (ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije in v katerem so natančno določeni možni posegi v sam objekt).” (Nahtigal 2010) Ker je bila cerkev porušena, bi bila na območju, kjer je nekoč stala, potrebna arheološka izkopavanja. Odločitev glede nadaljnega poseganja na to območje je zato odvisno od rezultata oziroma odkritij, ki bi jih dala arheloška izkopavanja in od ugotovitev in določitev konservatorskega načrta. (Nahtigal 2010)

prostoru. Vsekakor pa mora biti za tovrstne projekte v sodelovanju s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine izdelan konservatorsko - restavratorski načrt.”(Kajzer Cafnik 2010)

Plani in stališča občine Občina Radlje ob Dravi se zaveda pomena kulturne dediščine. V vizijah in stretegijah razvoja Občine za leta 2010/2025 je zapisano: “Samostan predstavlja pomembno arhitekturno zapuščino, zato bo deležen celovite prenove. Projekt je uresničljiv ob pomoči zasebnega kapitala, ki ob ohranitvi zunanje podobe omogoča napolniti njegovo vsebino.” (Vizija in strategija razvoj Občine Radlje ob Dravi 2010/2025 2010: 25)

Arheološko mnenje “Ob upoštevanju obstoječih kopij načrtov samostanskega kompleksa iz leta 1784 (načrt inženirja kapetana von Schluderbacha), Vischerjeve upodobitve (iz leta 1680) in današnjega terenskega stanja, bi bilo zaradi ugotavljanja, evidentiranja in dokumentiranja arheološkega, umetnostno- in kulturnozgodovinskega ter vrtno-krajinskega potenciala na celotnem območju znotraj nekdanjega obzidja, kjer ostaline samostanskega kompleksa danes niso več vidne in/ali ohranjene, smiselno opraviti predvsem nedestruktivne predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Le-te bi morale obsegati ustrezne intenzivne geofizikalne raziskave in sicer s kombinacijo ter namenu in geološki podlagi prilagojeno georadarsko, upornostno oziroma magnetno metodo. Na osnovi rezultatov geofizikalnega kartiranja se za njihovo interpretacijo in pridobitev elementov za eventualna kasnejša arheološka izkopavanja - skladno z arheološko metodologijo, praviloma izvedejo še izkopi strojnih testnih jarkov z arheološkim dokumentiranjem, ki zajamejo največ 3-5%

Po pogovoru z go. Darinko Mravljak (vodja odbora za obnovo samostana) je trenutno projekt prenove samostana v pripravi pridobivanja OPPN-ja (občinskega podrobnega prostorskega načrta). Območje obdelave je samostan s celotnim hribom v njegovi okolici. V izhodiščih za pripravo OPPN je zapisan nov program območja: - “polnilnica sadnih sokov, sušilnica sadja in zdravilnih rastlin, turistične dejavnosti, prodajalna domačih izdelkov, promocijski in degustacijski center, izobraževalne dejavnosti rednega in izven rednega sistema izobraževanja, kulturne, storitvene dejavnosti (gostinstvo, trgovina) in učni vrt (zdravilne rastline in sadno drevje) - zdravstvene dejavnosti, hotelske, prenočitvene kapacitete, Wellnes center, center alternativne medicine, spostitveni center, druge intelektualne storitvene dejavnosti.” ( Mravljak 2010)

V opredelitvi faznosti je zapisano:

celotne kartirane površine. “ V 1. fazi se predvideva obnova SV trakta. Obnova samostana dominikank Radlje ob Dravi, ki Po izvedbi navedenih predhodnih arheoloških raziskav bi na osnovi njihovih rezultatov pridobili podatke o vrsti, obsegu, intenzivnosti in delno kvaliteti še ohranjenih ostalin pod

je spomenik lokalnega pomena, bo zaradi finančne zahtevnosti celotvite obnove potekala po posameznih sklopih. V letu 2010 se predvideva priprava restavratorske, projektne in

zemeljskim površjem, ki bi nato lahko služili kot osnova za nadaljnje načrtovanje ureditve in revitalizicije samostanskega kompleksa.

invisticijske dokumentacije za osnovo L trakta samostana.”(Mravljak 2010)

Od tu naprej je možnosti več. Z arheološkega stališča so trenutne tendence za najustreznejše

Po mnogih letih propadanja samostana, je občina kot lastnik končno naredila korak naprej pri prenovi in uvrščanju samostana v svoj plan razvoja. Zaradi ogormnih invisticijskih sredstev, bo obnova potekala po fazah.

varovanje najdišč in ostalin (ki niso ogrožene) brez vsakršnih destruktivnih posegov (tudi arheoloških izkopavanj), na mestu samem ob ustrezni prilagoditvi nedestruktivnega gospodarjenja z zemljišči. V kolikor pa to ni možno in/ali smiselno in so interesi interdisciplinarni, v izkazanem javnem interesu in s kulturnovarstvenega stališča ustrezni, pa

Arehološka izkopavanja na območju samostana še niso bila naročena. Diplomska naloga ne vključuje morebitnih izkopanin, ki so (dokler ni narejena arheološka raziskava) le domneva.

morajo biti praviloma znotraj gradbenega okvira najprej izvedena predhodna sistematična arheološka izkopavanja. Raziskane ostaline se nato - načeloma in na splošno ter v odvisnosti od njihove ohranjenosti, kvalitete, pogostosti, pomena, vrste,.. - po ustrezni konservaciji lahko varujejo parkovno na mestu samem (in situ), lahko se jih ponazori in prezentira v sklopu novih objektov oz. prostorov, lahko se jih restavrira in bolj ali manj vidne vključi v nove gradbene elemente,.. Glede na naravo in celoten kontekst obravnavanega samostanskega kompleksa se mi zdi smiselno in nujno, da se ostalin po eventualnih izkopavanjih nikakor ne ignorira, ampak se na nek način ohrani in pokaže njihov obstoj najmanj kot spomin v novem in z njimi obogatenem Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Staša Filipi, Zeliščni center s hotelom_Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

38 M_1:1000

ZASNOVA OBJEKTA IDEJNA ZASNOVA

novi objekt obstojeÄ?i objekt sadovnjak zeliĹĄÄ?ni vrt pogledi

UrbanistiÄ?na zasnova zeliĹĄÄ?nega centra zajema obstojeÄ?e poslopje samostana in obstojeÄ?e gospodarski objekt. Celotno obmoÄ?je in objekta so zaĹĄÄ?iteni in vpisani v register kulturne dediĹĄÄ?ine, zato je pri urbanistiÄ?ni zasnovi potrebna posebna pozornost. ObstojeÄ?emu objektu se zaradi novih vsebin in potreb dodajo novi elementi: t QSJ[JEFL L PCTUPKFĹ&#x2DC;FNV HMBWOFNV QPTMPQKV TBNPTUBOB t WIPEOJ [JE JO t [FMJĂ?Ĺ&#x2DC;OJ WSU T TBEPWOKBLPN Zasnova vseh treh elementov upoĹĄteva obstojeÄ?a objekta, linije samostana nekoÄ? in danosti lokacije. Postavlja se vpraĹĄanje, kako zasnovati novo, da se ohrani kvaliteta obstojeÄ?ega?

uvoz/izvoz, vhod

10 m

Odnos do obstojeÄ?ega Idejna zasnova predvideva ohranitev obstojeÄ?ih objektov v celoti, ter dodajanju novihsodobnih elementov. Koncept zasnove sloni na spoĹĄtljivosti do arhitekturnega spomenika. Nova arhitektura se prilagaja obstojeÄ?i, kar se kaĹže: t W WJĂ?JOJ JO PCMJLJ WPMVNOB t W LPOTUSVLDJKJ t QSJ J[CJSJ NBUFSJBMPW Novi volumen je zasnovan ob glavnem poslopju samostana. Zasnova novega volumna upoĹĄteva tlorisni gabarit nekdanjega vzhodnega trakta, cerkve in kriĹžnega hodnika med atrijema. Z novim volumnom se ponovno ustvarita velik vzhodni in manjĹĄi, zahodni atrij. Atrija tvorita dve intimnejĹĄi zunanji povrĹĄini med starim in novim objektom. Novi volumen je enoetaĹžen in doseĹže viĹĄino le do okenskih odprtin obstojeÄ?ega objekta v prvem nadstropju. Na mestu, kjer so imele dominikanke nekoÄ? vrt in sadovnjak, je ponovno zasnovan zeliĹĄÄ?ni vrt. Linije vrta sledijo obstojeÄ?emu gospodarskemu objektu. Med zeliĹĄÄ?nim vrtom in zahodnim traktom obstojeÄ?e stavbe je sadovnjak, ki sledi obliki vrta.

VIĹ INA

Vhodni zid je podaljĹĄek gospodarskega poslopja na istem mestu, kjer je vÄ?asih stal vzhodni del upravne stavbe z uvoznim portalom. Zid loÄ?uje prostor med stanovanjskim obmoÄ?jem in cesto s parkiriĹĄÄ?i na eni strani in vhodnim dvoriĹĄÄ?em na drugi strani, ter posnema funkcijo nekdanjega vhodnega portala.

Danosti lokacije

10 m

javno

zasebno

VHODNI ZID

Na vzhodni strani se obmoÄ?je strmo spusti v ozko kotanjo s potokom. Zasnova novega prizidka upoĹĄteva linijo terena. S tem se volumen na vhodni strani prilagodi terenu, ki se tukaj strmo spuĹĄÄ?a. Zaradi lege samostana na viĹĄjem terenu, se odpirajo pogledi proti jugu in jugo-zahodu. Pogledi se odpirajo iz vseh hotelskih sob, ter zunanjih povrĹĄin na juĹžni in zahodni strani obstojeÄ?ega objekta.

Dostop in prometna ureditev 10 m

Dostop, dovoz ter dostop za interventna vozila in servis bo moĹžen iz Samostanske ulice. Za potrebe dnevnih gostov je 13 parkirnih mest ob cesti. Za hotelske goste in zaposlene je predvidena podzemna garaĹža z 45. parkirnimi mesti. Uvozna rampa garaĹže bo namenjena tudi servisnim vozilom. Vhod z ulice je namenjen peĹĄcem in kolesarjem. Znotraj kompleksa je celotno obmoÄ?je javno dostopno in zaprto za promet.

FUNKCIONALNA ZASNOVA HOTEL

V osrednji stavbi samostana in njenem prizidku je zasnovan hotelski program s spremljevalnimi prostori. V obstoječi gospodarski stavbi je nameščen program za pridelovalnico izdelkov iz zelišč v manjšem obsegu.

Hotel

ZELIŠČA

V pritličju je javni program, namenjen hotelskim gostom in zunanjim obiskovalcem. V južnem delu so prostori za krepitev zdravja in dobrega počutja z zeliščnimi savnami, kopelmi, masažnimi prostori in fitnesom. V severnem delu je restavracija. V zahodnem delu prizidka je zasnovan servisni del s kuhinjo, pralnico in shrambami. V prvem in drugem nadstropju so hotelske sobe. Nadstropja sta dostopna samo hotelskim gostom in zaposlenim.

KLET

V kletnih prostorih je podzemna garaža. V obstoječi kleti so servisni prostori hotela.

Gospodarski objekt V obstoječi gospodarski stavbi je nameščen program v povezavi s pridelavo in predelavo zelišč. V vzhodnem delu gospodarske stavbe je čajnica in zeliščna trgovina.

PRITLIČJE

ZASEBNO: prostori, ki jih uporabljajo samo hotelski gosti ZASEBNO: prostori, ki jih uporabljajo samo zaposleni POLJAVNO: prostori, ki jih uporabljajo hotelski gosti in zaposleni JAVNO: prostori, ki jih uporabljajo vsi hotelski in zunanji gosti

1.NADSTROPJE

2.NADSTROPJE

10 m

40 Sobe

PROGRAMSKA ZASNOVA servisni prostori

http://www. punchstock.com

Hotel

skladišče hodnik

Komunikacije

komunikacijsko jedro 1

Horizontalne komunikacije potekajo ob notranjih atrijih. Glavno komunikacijsko jedro 1 povezuje vse etaže med seboj, vključno s kletnimi prostori in podzemno garažo. Namenjeno je hotelskim gostom. Komunikacijsko jedro 2 služi notranji komunikaciji, saj povezuje prostore dobrega počutja v pritličju s prvim in drugim nadstropjem. Namenjen je hotelskim gostom. Komunikacijsko jedro 3 je servisno in namenjeno zaposlenim. Komunikacijsko jedro 4 povezuje servisne prostore kuhinje z dostavno uvozno rampo v podzemni garaži.

Prostori dobrega počutja-soba za počitek

parkirna garaža komunikacijsko jedro 4

Klet http://www.hotelthevine.com

Prostori dobrega počutja-kopeli, masaža

KLET

http://www.hotelthevine.com

Savne

fitnes komunikacijsko jedro 2 prostori dobrega počutja bar in dnevni prostor komunikacijsko jedro 3 vhodna avla, recepcija prostori za zaposlene komunikacijsko jedro 1 kuhinja, servis sanitarije komunikacijsko jedro 4

PRITLIČJE http://www.gettyimages.com/detail/200512636-001

Pritličje Med obema atrijema je vhodna avla z recepcijo, ki je centralni komunikacijski prostor v pritličju. V novem traktu je zasnovana restavracija z barom. V vzhodnem traktu je kuhinja s servisnimi prostori (shrambe, prostori za zaposlene, pralnica, čisilnica). V severnem traktu so prostori za zaposlene s pisarnami in servisnimi prostori za zaposlene. V zahodnem traktu so dnevni prostori za druženje hotelskih gostov. V južnem traktu so prostori dobrega počutja, namenjenim hotelskim gostom in zunanjim obiskovalcem. Vhodna recepcija povezuje tri sklope različnih dejavnosti: glavni prostor, kjer so zeliščne kopeli, zeliščne savne in prostor za počivanje, ter prostore za masažo in fitnes. 1. nadstropje

1. NADSTROPJE

soba za jogo komunikacijsko jedro 2 hodnik sobe komunikacijsko jedro 3 apartma komunikacijsko jedro 1

2. NADSTROPJE

soba za jogo komunikacijsko jedro 2 sobe hodnik komunikacijsko jedro 3 apartma komunikacijsko jedro 1

Kuhinja

V obstoječih kletnih prostorih so skladišča in prostori za energetiko (kurilnica, prezračevalne naprave). V novih kletnih prostorih je podzemna garaža s 48. parkirišči, od tega sta dva namenjena invalidom.

http://www.gettyimages.com/detail/200536164-001

V prvem nadstropju sta 2 apartmaja in 11 dvoposteljnih sob. Razporeditev in uporaba prostorov je enaka, kot v 1. nadstropju. 2. nadstropje V drugem nadstropju so 3. apartmaji in 10 dvoposteljnih sob. Ob glavni horizontalni komunikaciji v zahodnem traktu so zasnovani tudi sanitariji, shramba, ter soba za vadbo joge v južnem traktu. Razen dveh apartmajev v severnem traktu imajo sobe južno-zahodno orientacijo s pogledom na dolino.

Restavracija jedilnica

http://www.gettyimages.com/detail/200338746-006

41 Predelava zelišč

hodnik predelava zelišč-nečisti del predelava zelišč-čisti del predelava zelišč-ekstrakcija predelava zelišč-sušilnica sanitarije skladišče komunikacijsko jedro trgovina

http://www.gettyimages.com/detail/200416609-001

Čajnica

PRITLIČJE

http://www.gettyimages.com/detail/79946705

Čajnica

1. NADSTROPJE

Gospodarski objekt 1. in 2. nadstropje Stavba je razdeljena na zahodni gospodarski trakt, nki služi pridelavi in predelavi zelišč, ter vzhodni trakt, ki je namenjen obiskovalcem. V zahodnem traktu so v pritličju prostori za čiščenje, sušenje in ekstrakcijo zelišč. Zeliščni ekstrakti gredo v nadaljno predelavo v 1. nadstropje, kjer so laboratoriji. Ob komunikacijskem jedru so zasnovani prostori za zaposlene s sanitariji in garderobami. V vzhodnem traktu je v pritličju trgovina z zeliščnimi izdelki, v 1. nadstropju pa čajnica, s pogledom na celotni kompleks in zeliščnim vrtom v odzadju.

hodniK laboratorij laboratorij laboratorij laboratorij sanitarije skladišče komunikacijsko jedro čajnica

http://www.gettyimages.com/detail/90863098

Laboratorij

http://www. crg.org.nz

Laboratorij

http://www.123rf.com

42 Prikaz konstrukcije v aksonometriji

obstoječa nosilna konstrukcija/ kamniti zidovi

ZASNOVA KONSTRUKCIJE Obstoječi objekt Objekt je v razpadajočem stanju, saj so bila v zadnjih letih na objektu izvedena le najnujnejša popravila in zamenjava strehe. Ker se objekt na nekaterih delih neenakomerno poseda, je potrebno zagotoviti potrebno trdnost, nosilnost in potresno varnost objekta. Predvidi se delno obbetoniranje in podbetoniranje temeljev z izvedbo hidrofobne membrane ter vertikalne hidroizolacije in drenaže vzdolž celotnega objekta. Pri pod in obbetoniranju temeljnih konstrukcij je tako potrebno površine obstoječih temeljnih konstrukcij očistiti in vgraditi povezovalna sidra. Kamnite temeljne zidove je potrebno predhodno sistematično injektirati, po betoniranju pa je potrebno linijsko injektirati tudi zgornji stik med novim in starim delom temelja. Betoniranje se izvaja po segmentih s podaljševanjem armature in samo na eni strani zidu, tako da se ne ogrozi stabilnosti objekta. Predvideno je injektiranje vseh zidov. Vse nove odprtine dobijo nove AB okvirje povezane tudi v temelju ali plošči. V severnem traktu se izvede preboj lesene medetažne konstrukcije zaradi potrebe vertikalnih komunikacij.

jeklena konstrukcija -jekleni okvirji: nosilci /stebri HEA 200

AB medetažna nosilna plošča 25 cm

AB konstrukcija - obodne stene 20 cm, stebri 30x30 cm

Z novo namembnostjo ter zasnovo novih prostorov hotela se v obstoječo nosilno konstrukcijo bistveno ne posega. Zaradi zagotovitve notranih komunikacij se predvidi novo stopniščno jedra z dvigalnim jaškom v armiranobetonski izvedbi po celotni višini objekta na AB temeljni plošči in je ločeno od obstoječe konstrukcije. Porušijo se nekatere notranje nenosilne zidane stene ter vse lahke predelne lesene stene, ki se jih nadomesti z novo zasnovanimi lahkimi (mavčno kartonastimi/ penjen beton) predelnimi stenami z ustrezno zvočno izolativnostjo. Nove nenosilne predelne stene so potrebne tudi za izvedbo nove inštalacijske napeljave za potrebo hotelskih kopalnic, da se čim manj posega v obstoječo konstrukcijo.

AB temeljna nosilna plošča 25 cm

Novogradnja Prikaz dilatacije jet-grouting obstoječi objekt dilatacija med obstoječo stavbo in novogradnjo dilatacija jeklene konstrukcije

10 m

Novogradnja je konstrukcijsko ločena od ohranjene stavbe samostana, ter na vseh stikih (novo-obstoječe) dilatirana. Takšna zasnova objekta omogoča enakomernejšo razporeditev togosti in manjšo ekscentričnost med središem togosti in med središem mas. Novo zasnovan objekt je zasnovan s kletno in prilitčno etažo. Kletna etaža je v izvedena v armiranem betonu, pritlična etaža pa v jeklu. Pod nosilnimi stenami in stebri je temeljna plošča debeline 25 cm na podložnem betonu. Podbetoniranje pod obstoječimi temelji se izvede z “jetgroutingom”. Konstrukcija podzemne garaže sestavljajo AB stene na obodu, debeline 20 cm in AB stebri 30 x 30 cm. Jeklena konstrukcija je izbrana zaradi ideje vtisa lahkotnosti sodobnih materialov v primerjavi s kamnito obstoječo konstukcijo. Osnovo tvorijo jekleni okvirji v obeh smereh, ki jih sestavljajo vertikalni jekleni stebri HEA 200 in primarni horizontalni nosilci HEA 200. Med primarnimi nosilci so montirani sekundarni nosilci IPE 160. Jeklena konstrukcija s togimi okvirji zagotavlja potrebno zavetrovanje. Zaradi različnega posedanja podkletenega in nepodkletenega dela objekta, je nosilna jeklena konstrukcija novogradnje dilatirana. Dilatacija je izvedena s členki med primarnimi nosilci. Strešna konstrukcija novogradnje se nosi na jeklenih okvirjih. Obodne stene novogradnje imajo predviden izolativni ovoj med jeklenimi stebri. Notranje stene v starem in novem objektu so v lahki izvedbi z dvojnimi mavčnokartonskimi ploščami na cinkani podkonstrukciji, v mokrih prostorih so plošče vodoodporne. Obešeni stropovi so v vseh servisnih prostorih novega objekta, ter restavraciji in so mavčnokartonski na cinkani podkonstrukciji, med katero se namestijo prezračevalni kanali.

43 Prikaz rastrov in elementov konstrukcije l 5

k 6

j 9

i 7

AB stebri 30 x 30 cm

h 6

AB stene 20 cm

g 6

AB stopnišče

f 5

e 4

d c 7

b 7

primarni jekleni nosilci HEA 200 7

jekleni stebri HEA 200 6

g 6

sekundarni jekleni nosilci IPE160

f 5

konzole 4

d c

AB stopnišče 7

b 7

10 m Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Staša Filipi, Zeliščni center s hotelom_Prenova in dograditev samostana Radlje ob Dravi, mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec, leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela: 2010

MATERIALI IN ZASNOVA FASADNEGA OVOJA Obstoječi objekt

http://www.minimalismic.com/blog

steklo

korten

jeklena mreža

bršljan

Vse zidove se injektira in izvede sušilne omete. Zaradi varovanja objekta kot spomenika kulturne dediščine ni mogoča izvedba izolacije zunanjih zidov in s tem tudi zadostitev vsem pogojem gradbene fizike. Vse zunanje stene so barvane s paro propustno barvo v barvni skali, ki se določi po dogovoru z ZVKD. Zunanji zid, ob katerem je nekoč stalo stopnišče iz križnega hodnika v zgornja nadstropja se ohrani vidna kamnita konstrukcija do svetle višine novogradnje. Novogradnja

M_1:1000 prosojna fasada novega objekta polna fasada http://bultrade.editme.com/CORTEN

polprosojna obstoječi objekt

Fasada je zasnovana polno, prosojno in polprosojno. Iz zunanjih strani je fasada zaprta in polprosojna. S tem se poudari introvertirana zasnova stavbe. Fasada ob notranjih atrijih je prosojna in omogoča čim večji prehod svetlobe. Glavna uporabljena fasadna materiala sta steklo in korten. Steklo omogoča vizualno povezavo notranjosti z zunanjimi prostori atrijev in okolice ter omogoča prehajanje pogledov “skozi” stavbo. Polna fasada je iz kortenske pločevine. Korten je že oksidirano jeklo iz skupine jeklenih zlitin, ki tvorijo na površini rjast videz. Odporen je proti koroziji zaradi različnih vremenskih razmer, saj plast oksidacije v kovini zavira prodor korozije v notranjost materiala. Korten ni potrebno barvati. S fasadnim ovojem iz kortena se nova stavba z videzom starega vključuje v obstoječe. Severna fasada, ki meji med restavracijo in vhodnim dvoriščem je polprosojna. Primarni fasadni plašč je iz stekla, sekundarni pa iz jeklene mreže, ki deluje kot zastor pred nezaželjenimi pogledi. Mreža je bolj gosta v fasadnem pasu ob servisnem delu in sanitarijah, ter redkejša ob prostorih restavracije. Po jekleni mreži se vzpenja zimzelena vzpenjalka bršljan, ki še dodatno deluje kot zastor.

http://www.abitare.it/mirrors/studio-mk27/ attachment/pele-de-ferro-ao-entardecer_web/

Južni fasadni pas restavracije s strani atrija je v celoti steklen. Nezaželeno pregrevanje fasade v poletnih dneh zagotavlja nadstrešek, ki deluje tudi kot senčilo. Zid

http://fabricarchitecturemag.com/articles/0509_ ce_vertical.html

M_1:1000 novi objekt obstoječi objekt vhodni zid

Funkcije vhodnega zidu, ki je podaljšek gospodarskega poslopja so: t MPŘJUFW IPUFMTLFHB PCNPŘKB PE TUBOPWBOKTLFHB QSFEFMB OBTFMKB t WIPEOJ QPSUBM t TQPNJOTLB QMPÝŘB [ SB[TUBWP P [HPEPWJOJ TBNPTUBOB UFS QSFETUBWJUWJKP [FMJÝŘOF EFKBWOPTUJ skozi čas. Severno od zidu je 13 parkirišč za dnevne obiskovalce, eden izmed njih je namenjen invalidom. Daljši vzhodni del zidu je armiranobetonski. Krajši zahodni je iz lahke jeklene konstrukcije na vrtljivem profilu, ki omogoča rotacijo pod kotom 90 stopinj (v primeru intervencije). Fasadna obloga zidu je kortenska.

http://www.rael-sanfratello.com/?p=424

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI Zunanje površine: Zagotovljene so ustrezno utrjene intervencijske in delovne površine za gasilska vozila. Zagotovljen je dovoz do vsaj ene strani objekta. Objekt Predvidena so tri evakuacijsko požarno ločena stopnišča. Dolžina maksimalne evakuacijske poti do požarnega stopnišča ne presega 35 m. Ločilne stene ter stropovi med požarnimi sektorji, uporabljeni materiali ter stavbno pohištvo v in na objektu bodo skladno s predpisi ustrezne požarne odpornosti.

ZASNOVA BREZ OVIR M_1:1000 novi objekt obstoječi objekt požarna stopnišča

Nov program je javni, zato je celotno območje obdelave skupaj z obstoječim in novim objektom zasnovano brez ovir. Tako lahko funkcionalno ovirani ljudje (invalidne osebe, mamice z otroškimi vozički, starejše osebe,…) dostopajo do vsake etaže v objektih oziroma do vseh zunanjih urejenih površin. Pri načrtovanju so bile upoštevane zahteve Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. (UL RS 97/03, 77/09) Dostop do objekta je neoviran s parkirišča pred objektom ali podzemne parkirne garaže, ki je dostopna z dvigalom. V garažni hiši je zasnovanih 5% parkirnih mest namenjenih vozilom oseb z invalidskimi vozički. Gibanje po posamezni etaži znotraj objektov je zasnovano tako, da lahko funkcionalno ovirane osebe dostopajo do vseh obiskovalcem namenjenih prostorov brez ovir. Za premagovanje vertikalnih višinskih razlik med etažami, so v objektih poleg stopnišč predvidena tudi dvigala ustreznih svetlih dimenzij. V vsaki etaži je na voljo en dostopen in ustrezen sanitarni prostor, namenjen funkcionalno ovirani osebi. V sklopu hotelskih prenočišč je v prvem nadstropju predvidena soba, prilagojene uporabi funkcionalno ovirani osebi s sobo za spremljevalca. Zasnova ter velikost prostorov je prilagojena za potrebe funkcionalno ovirani osebi in omogoča prosto gibanje.

ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTOV Obstoječi objekt Zaradi varovanja objekta kot spomenika kulturne dediščine ni mogoča izvedba izolacije zunanjih zidov in s tem tudi zadostitev vsem pogojem gradbene fizike. Predvidi se sanacija toplotnega ovoja stavbe z notranje strani zidov. Vsi tlaki na stiku s terenom se ustrezno obnovijo. Obstoječe stavbno pohištvo se v celoti zamenja z novim ( U=0.7 W/m2K). Novogradnja Stavba bo toplotno izolirana tako, da bo izpolnjevala kriterije nizkoenergijske gradnje (povprečna debelina izolacije na stenah 20cm, 26cm na strehi in 14cm na stiku z neogrevano kletjo). Stavbo pohištvo mora imeti skupen U faktor max. 1.6Wim2k. S predvidenimi ukrepi toplotne zaščite in primerno zasnovo strojnih instalacij (zlasti rekuperacija in uporaba klimata z dobrim izkoristkom) bo stavba uvrščena med nizkoenergijske stavbe. Predviden sistem ogrevanja in hlajenja temelji na talnem ogrevanju. Sistem je nizko temperaturni in se priključuje na toplotno črpalko zrak-zrak, oziroma priključitev na geosonde, v kolikor bi se ta rešitev pokazala smisela zaradi sestave kamnin na sami lokaciji.

46 M_1:1000

ZASNOVA ZUNANJIH PROSTOROV

novi objekt obstoječi objekt kamen voda trava zelišča drevesa

2 ATRIJA Novo zasnovana atrija služita kot zunanje površine, namenjene hotelskim gostom in zunanjim obiskovalcem. Zasnova atrijev je različna, saj sta namenjena različnim aktivnostim.

MATERIAL http://www.arhivo.com/atrijska-hisa-v-kosezah-atrij_a

mali atrij

VELIK ATRIJ

kamen, voda

trava, zelišča, drevesa

DOŽIVLJANJE PROSTORA hladen, miren, tih

živ, topel, dišeč

AKTIVNOSTI branje, meditacija, sprostitev

igranje, druženje

Zahodni /mali atrij Zahodni manjši atrij je namenjen hotelskim gostom. Zaradi višine obstoječega objekta je večji del dneva senčen. Deluje intimno. Tlak atrija je kamnit in z drobno strukturo sledi historični zasnovi tlaka dvorišč. Drugi glavni element atrija je voda. Na sredini atrija je zasnovan manjši bazen s pretočno vodo. Namenjen je branju, sprostitvi, meditaciji, počitku... Dostopen je iz severnega in južnega trakta hodnikov.

osebni vir

Vzhodni /velik atrij Vzhodni atrij ima dostop iz restavracije. Namenjen je tudi enodnevnim obiskovalcem. Na severni strani atrija je zunanja tlakovana terasa restavracije. Glavni tlak atrija je trava. V atriju je predvidena zasaditev dreves, ter zelišč v jeklenih koritih. Drevesa ščitijo pred sončno pripeko v poletnih dneh, zelišča pa dajejo atriju poseben vonj. Namenjen je druženju, igranju, prehranjevanju, spoznavanju, ... M_1:1000 http://www.flickr.com/ 82261110

novi objekt obstoječi objekt tlakovane zunanje površine poti obiskovalcev

TLAKOVANE POVRŠINE Zunanje površine ostajajo v večini netlakovane in travnate. Tlakovani sta dve poti, glavna, vodi od vhodnega portala do vhoda hotela, prečno na pot, ki povezuje spominsko ploščo na vhodnem zidu do zeliščnega vrta na zahodnem delu območja.

http://www.archidir.com

ZELIŠČNI VRT IN SADOVNJAK

M_1:1000 novi objekt obstoječi objekt sadovnjak zeliščni vrt

Zeliščni vrt in sadovnjak sta zasnovana na mestu, kjer so imele nekoč vrt dominikanke. Po Vicherjevi risbi iz leta 1681 je videti, da so bile grede kvadratne oblike. Zato se oblika navezuje na vrt v preteklosti. Glavne grede sestavlja osem manjših gred po zgledu oblikovanja samostanskih vrtov, ki so ozke, zaradi lažjega obdelovanja, ter rahlo dvignjene, zaradi lažjega odtekanja odvečne vode. Vzhodno od vrta se linijsko nadaljuje sadovnjak.

žajbelj

baldrijan

melisa

kamilica

rman n

sivka

dobra misel

komarčekk

t materina dušica

poprova r meta e

n šentjanževka

ognjič

tavžentroža

http://mojtrener.com/prehrana/skodelica-caja-skodelica-zdravja/, http://www.ekoloska-kmetija-rone.com, http://www.gettyimages.com

PROJEKT SITUACIJA

TLORISI

Klet hotela M_1:250 Pritličje hotela M_1:250 1. nadstropje hotela M_1:250 2. nadstropje hotela M_1:250 Pritličje gospodarskega objekta M_1:250 1. nadstropje gospodarskega objekta M_1:250

50 51 52 53 54 55

PREREZI

aa M_1:250 bb M_1:250 cc M_1:250

56 57 58

FASADE

Severna 1 M_1:250 Severna 2 M_1:250 Južna 1 M_1:250 Južna2 M_1:250 Vzhodna M_1:250 Zahodna M_1:250

59 60 61 62 63 64

FASADNI PAS M_1:20

VIZUALIZACIJE

SITUACIJA M_1:500

0,00=

364,2

4,60=

368,8

KLET_HOTEL M_1:250

07 UVOZNA RAMPA asfalt -3,85 m

SEZNAM PROSTOROV

01 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

34,1

dvigalo stopnišče hodnik

2 13,2 18,9

02 SKLADIŠČE

198,8

03 TEHNIČNI PROSTORI

259,2

delavnica kurilnica

99,3 159,9

04 SKLADIŠČE

122

hodnik skladišča

44,4 77,6

05 PARKIRNA GARAŽA parkirne površine

1297,6 1297,6

06 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

34,8

stopnišče dvigala hodnik

17,9 6 10,9

07 UVOZNA RAMPA SKUPAJ

220,4 2166,9

05 PARKIRNA GARAŽA epoksi premaz -3,85 m

02 SKLADIŠČE fini beton

06 KOMUNIKACIJE asfalt -3,85 m

-3,85 m

01 KOMUNIKACIJE fini beton 04 SKLADIŠČE fini beton

03 TEHNIČNI PROSTORI fini beton -3,85 m

PRITLIČJE_HOTEL M_1:250 03 SANITARIJE keramika

02 RESTAVRACIJA kamen

0,00 m

05 KUHINJA keramika

13 PROSTORI ZA ZAPOSLENE keramika 14 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

01 SPREJEMNA AVLA kamen 0,00 m

12 SANITARIJE keramika

0,00 m

186,3

vetrolov avla

12,6 173,7

02 RESTAVRACIJA

227,2

03 SANITARIJE

28,9

moški ženske

13,6 15,3

04 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

05 KUHINJA 16 ATRIJ trava/les

17 ATRIJ betonski tlak

06 PROSTORI ZA ZAPOSLENE keramika

11 SKUPNI HOTELSKI PROSTORI keramika

8 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

0,00 m

07 SERVISNI PROSTORI keramika

09 PROSTORI DOBREGA POČUTJA kamen/keramika

0,00 m

10 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

26 17,9 6 10,9

188,1

kuhinja čisti hodnik umazan hodnik shramba pomivalnica

78,2 26,3 40,4 28,9 14,3

06 PROSTORI ZA ZAPOSLENE

71,7

garderobe, wc, tuš shramba

51,4 20,3

07 SERVISNI PROSTORI

95,6

hodnik shramba pralnica, sušilnica

23,7 27,3 44,6

08 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

29,1

hodnik stopnišče dvigalo shramba

10,9 8,5 1,3 8,4

09 PROSTORI DOBREGA POČUTJA

15 KOMUNIKACIJE kamen

01 SPREJEMNA AVLA

stopnišče dvigalo hodnik

SEZNAM PROSTOROV

04 KOMUNIKACIJSKO J. pločevina/fini beton

avla hodnik prostora za masažo wc, tuš fitnes garderobe wc, tuš prostor za savne prostor za kopeli prostor za počitek

372,2 46 55,8 25,5 9 43 49 13,1 21 73,8 36

10 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

hodnik stopnišče dvigalo

13 7,8 1,2

11 SKUPNI HOTELSKI PROSTORI

83,6

dnevni prostor bar

29,6 54

12 SANITARIJE

28,2

moški ženske+invalidi

14 14,2

13 PROSTORI ZA ZAPOSLENE

98,9

pisarne hodnik garderobe+wc

48,2 15,2 35,5

14 KOMUNIKACIJE

34,1

hodnik dvigalo stopnišče

18,6 2 13,5

15 KOMUNIKACIJE hodnik

SKUPAJ

301,2 301,2

1793,1

1.NADSTROPJE_HOTEL M_1:250

4,60 m

01 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

02 SOBA tapison/keramika 03 APARTMA tapison/keramika

04 SANITARIJE keramika

SEZNAM PROSTOROV

01 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

35,1

hodnik dvigalo stopnišče

17,4 2 15,7

02 SOBA

39,9

03 APARTMA

69,9

04 SANITARIJE

28,2

moški ženske+invalidi

14 14,2

05 SOBA

06 SOBA

23,8

07 SOBA

29,7

3,60 m

05 SOBA tapison/keramika

09 SHRAMBA keramika 13 SOBA tapison/ keramika

08 SOBA tapison/keramika

25,8 20,6

hodnik stopnišče dvigalo

11,6 7,8 1,2

12 SOBA ZA JOGO

43,8

13 SOBA

28,6

3,60 m

14 SOBA

31,4

19 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

15 SOBA

16 SOBA

29,4

17 SOBA

31,8

15 SOBA tapison/ keramika

16 SOBA tapison/ keramika

17 SOBA tapison/ keramika

18 SOBA tapison/ keramika

18 SOBA

31,1

19 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

29,1

hodnik stopnišče dvigalo shramba

10,9 8,5 1,3 8,4

20 KOMUNIKACIJE 3,60 m

238,1

hodnik

238,1

SKUPAJ

856,1

10 SOBA tapison/keramika

14 SOBA tapison/ keramika

23,5

11 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

07 SOBA tapison/keramik 3,60 m

46,3

09 SHRAMBA 10 SOBA

06 SOBA tapison/keramik

20 KOMUNIKACIJE kamen

08 APARTMA

11 KOMUNIKACIJSKO J. kamen 12 SOBA ZA JOGO parket 3,60 m

2. NADSTROPJE_HOTEL M_1:250 4,60 m

a 7,10 m 03 APARTMA tapison/ keramika

01 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

02 APARTMA tapison/ keramika

04 SANITARIJE keramika

7,10 m

5 SOBA tapison/ keramika

6 SOBA tapison/ keramika

7 SOBA tapison/ keramika 20 KOMUNIKACIJE kamen

7,10 m

09 SHRAMBA keramika 08 APARTMA tapison/ keramika

13 SOBA tapison/ keramika

14 SOBA tapison/ keramika

15 SOBA tapison/ keramika

16 SOBA tapison/ keramika

17 SOBA tapison/ keramika

18 SOBA tapison/ keramika

19 KOMUNIKACIJSKO J. kamen

SEZNAM PROSTOROV

01 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

37,2

hodnik dvigalo stopnišče

19,5 2 15,7

02 APARTMA

44,5

03 APARTMA

69,5

04 SANITARIJE

28,5

moški ženske+invalidi

14 14,5

05 SOBA

24,1

06 SOBA

24,5

07 SOBA

31,1

08 APARTMA

59,5

09 SHRAMBA

16,4

10 SOBA

26,4

11 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

20,6

hodnik stopnišče dvigalo

11,6 7,8 1,2

12 SOBA ZA JOGO

43,8

13 SOBA

32,9

14 SOBA

31,8

15 SOBA

27,8

16 SOBA

31,8

17 SOBA

33,2

18 SOBA

36,5

19 KOMUNIKACIJSKO JEDRO

29,1

hodnik stopnišče dvigalo shramba

10,9 8,5 1,3 8,4

20 KOMUNIKACIJE 10 SOBA tapison/ keramika

269,1

hodnik

269,1

SKUPAJ

918,3

11 KOMUNIKACIJSKO J. kamen 12 SOBA ZA JOGO parket 7,10 m

PRITLIČJE_G.OBJEKT M_1:250

SEZNAM PROSTOROV 01 PREDELAVA ZELIŠČ

m2 157,6

čiščenje, sortiranje rezanje, mletje sušilnica destilacija/maceracija

41,6 43,8 32,3 39,9

02 SANITARIJE

21,1

m_wc+garderoba ž_wc+garderoba wc (trgovina)

8,8 8,8 3,5

03 SKLADIŠČE

21,5

04 KOMUNIKACIJE

33,3

hodnik dvigalo stopnišče

26,1 1,2 6

02 TRGOVINA SKUPAJ

45,8 279,3

0,00 m c

c 04 KOMUNIKACIJE keramika

0,00 m

05 TRGOVINA parket 0,00 m

0m 0,0

1. NADSTROPJE_G.OBJEKT M_1:250

SEZNAM PROSTOROV

01 PISARNA

31,2

02 LABORATORIJ

32,6

03 LABORATORIJ

22,3

04 LABORATORIJ 05 SANITARIJE

29 21,2

m_wc+garderoba ž_wc+garderoba wc invalidi (čajnica)

06 SKLADIŠČE

20,6

07 KOMUNIKACIJE

70,1

hodnik dvigalo stopnišče

62,9 1,2 6

08 ČAJNICA SKUPAJ

08 ČAJNICA parket 07 KOMUNIKACIJE kamen

8,8 8,8 3,6

45,8 272,8

3,50 m

PREREZ_aa M_1:250

+ 17,00 + 16,00

+ 11,20

APARTMA

+ 7,10

+ 4,60 + 4,20 + 3,80

SOBA

+ 0,00

KUHINJA

RESTAVRACIJA

VHODNA AVLA

PROSTORI

APARTMA

ZA ZAPOSLENE

+ 3,60

+ 0,00

- 0,77

- 3,85

2.0 Tdi

PARKIRNA GARAŽA

KOMUNIKACIJE

SKLADIŠČE

- 3,85

PREREZ_bb M_1:250

+ 17,00 + 16,00

+ 11,70

+ 11,20

+ 7,10

SOBA

HODNIK

+ 4,60 + 3,60

SOBA

+ 4,20

HODNIK

+ 3,80

+ 0,00 KOPELI

- 3,85

+ 0,00

JEDILNICA

ATRIJ

SAVNE

+ 2,40

- 3,85

TEHNIČNI PROSTORI

PARKIRNA GARAŽA

PREREZ_cc M_1:250

+ 11,70

+ 7,10

PISARNA

+ 3 ,50

LABORATORIJ

SANITARIJE

SKLADIŠČE

ČAJNICA

+ 2,40

PREDELAVA ZELIŠČ

+ 0,00

SANITARIJE

SKLADIŠČE

+ 0,00

KOMUNIKACIJE TRGOVINA - 0,65

- 3,85

PARKIRNA GARAŽA

FASADA_SEVERNA 1 M_1:250

= ( / , â ý 1 , & ( 1 7 ( 5

FASADA_SEVERNA 2 M_1:250

FASADA_JUŽNA 1 M_1:250

FASADA_JUŽNA 2 M_1:250

FASADA_VZHODNA M_1:250

FASADA_ZAHODNA M_1:250

FASADNI PAS M_1:20

sloji materialov

S1 fasadni ovoj:jeklene oksidirane plošče:korten samonosilne profilirane panelne plošče jekleni profil HEA 200 ekspandirani polistiren med profili jekleni profil IPE 160 jeklena stropna podkonstrukcija U-profili spuščeni strop: mavčno-kartonske plošče finalni sloj:omet

6 70 300 240 50 15

T1 zaključna talna obloga: kamnite plošče prefabricirane betonske plošče tehnično-inštalacijski pod podkonstrukcija: jekleni profili IPE 160 izravnalni sloj: estrih toplotna izolacija:ekspandirani polistiren ločilni sloj: PE folija nosilna stropna konstrukcija: AB plošča finalni sloj:omet

20 100 200 50 150 0,2 250

T2 finalni tlak:epoksi premaz izravnalni sloj: estrih parna zapora PE folija temeljna plošča: AB hidroizolacijska plast: bitumenski varilni trak izravnava terena: podložni beton koprimirano gramozno nasutje

10 50 0,1 250 3 80 150

T3 zemlja toplotna izolacija: ekspandiran polistiren hidroizolacijska plast: bitumenski varilni trak nosilna konstrukcija: AB plošča finalni omet

70 0,3 250

Z1 fasadni ovoj: jeklene oksidirane plošče:korten toplotna izolacija: ekspandiran polistiren hidroizolacijska plast: bitumenski varilni trak AB stena mavčno-kartonske plošče Knauf finalni omet

6 7 3 200 15

SLIKE MAKETE

VIZUALIZACIJE

ZAKLJUČEK Nova zasnova ohranja in dopolnjuje obstoječo stavbo. Ohrani se pomemben spomenik arhitekturne dediščine. Z novogradnjo se ustvari simbioza stare in nove arhitekture. Prenovljen samostan je priložnost, ki pripomore pri razvoju kraja in je nov vir pri razvoju kulturnega turizma na Koroškem. V kraj se ponovno uvede gojenje zelišč, kot priložnost nove panoge v kmetijstvu.

HVALA...

Mentorju prof.dr. Alešu Vodopivcu za uspešno usmerjanje pri diplomi in študiju. Josipu za konzultacije (ter čas in trud). Jožetu za maketo. Družini za podporo skozi študijska leta in odobravanje nenavadnih odločitev. Nataliji in Tamari. Da smo skupaj “trpele”. Jani in Alešu za pomoč pri stvareh, ki takrat niso bile enostavne. Tisočkrat hvala! Alexu za potrpežljivost, spodbudo in vsestransko podporo. Jelki za vsa kosila. Ani Viher za vse priložnosti in arhitekturne nasvete. Darinki Mravljak, Nini Nahtigal, Miheli Kajzer Cafnik za vse v zvezi s samostanom. Dr. Janko Rodetu za pomoč pri zeliščih. Študijskim prijateljem za vse nasvete. (Anja, Žiga, Matic...) Vsem prijateljem da ste tu, ko vas rabim! (Nina G., Nina B., Urša, Tjaša, Vesna, Milena, Aleksandra, Matic, Helena).

VIRI IN LITERATURA

BOŽIČNIK, Ana. 1998. Študija možnosti ponudbe visokega turizma v objektih kulturne dediščine Slovenije. RS, Ministrstvo za kulturo. [splet]. http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/dediscina/Turizem__Bozicnik. pdf. 15.8.2010

22. PAWSON, John. 2009. [splet]. www.johnpawson.com. 28.9.2010

CHATEAU DE SALETTES. [splet]. http://www.chateaudesalettes.com/en/ catalogue/cx26,Hotel.html. 15.9.2010CHATEAU DE SALETTES. [splet]. http://www. chateaudesalettes.com/en/catalogue/cx26,Hotel.html. 15.9.2010

24. PORTUGAL VIRTUAL. [splet]. http://www.portugalvirtual.pt/pousadas/guimaraes/index. html. 15.9.2010

CURK, Jože. 1991. O gradbeni podobi nekdanjega samostana dominikank v Radljah. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 39, št. 3, str. 9

EUROPA NOSTRA. 2006. Position paper on the encouragement of cultural tourism and the mitigation of its effects. Paris. [splet] http://www.europanostra.org/UPLOADS/FILS/ EN_position_paper_cultural_tourism.pdf. 2.9.2010

27. RADOVANOVIČ, Sašo. 1999. Koroška : A-Ž : priročnik za popotnika in poslovnega človeka adovanovič. Murska Sobota : Pomurska založba

FISTER, Peter. 1979. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana : Partizanska knjiga : Oddelek za arhitekturo Univerze v Ljubljani

28. Regionalni razvojni program Koroške razvojne regije 2007-2013. 2006. [splet]. http:// www.rra-koroska.si/files/rrp.pdf. 10.3.2010

GARLAND, Sarah. 1985. Zeliščni vrt: Gojenje dišavnic in zdravilnih zelišč na domačem vrtu. Ljubljana: Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva

29. Regionalna zasnova prostorskega razvoja Koroške 3.faza. 2003. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. [splet]. http://www.rra-koroska.si/files/rzpr.pdf, 26.9.2010

GRAFENAUER Bratož, Boža. 2009. Turistična geografija in kulturna dediščina. Ljubljana: Zavod IRC. [splet]. http://www.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Turisticna_ geografija_in_kulturna_dediscina-Grafenauer_1.pdf. 1.10.2010

30. REGISTER NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE. 2002. [splet]. http://rkd.situla.org/. 8.3.2010

GRIMMER, Vera. 2008. Spoštovanje procesa spominjanja. ORIS, let. 10, št. 53, str. 112-128

HOČEVAR, Meta. 1998. Prostori igre. Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko

23. PERFIL: Technal building notes. 2009. [splet]. http://www.technal.es/documentacion/ doc_pdf/perfil/perfil44english.pdf. 10.5.2010

25. RADLJE SKOZI ČAS: zbornik občine Radlje. 1984. Radlje ob Dravi: Občinska kulturna skupnost 26. RAD´MAM RADLJE. [splet]. http://www.radlje.si/. 23.10.2010

31. RODE, Janko. 2001. Zeliščni vrt: domača lekarna. Ljubljana: Kmečki glas 32. RODE, Janko. 2006. Namakanje zelišč. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. [splet]. http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ saSSo/Publikacije/8-zelisca.pdf. 15.3.2010

10. IFKO, Sonja. 2006. Ponovna raba - dialektika grajenega. ORIS, let. 8, št. 38, str. 4-6 11. JEVŠNIK, Mateja. 2004. Radlje nekoč in danes. Radlje ob Dravi: samozaložba

33. RRA Koroška. 2008. [splet]. http://www.rra-koroska.si/index.php?site=vsebine_all&kat= 1831&parent=1830&lang=1. 25.9.2010

12. JEVŠNIK, Mateja. 2006. Radlje nekoč in danes. [splet]. http://www2.arnes.si/~mjevsn3/ index.htm. 20.8.2010

34. SOUTO DE MOURA, E. et al. 2009. Lepota je napetost med dvema različnima stvarema. ORIS, let. 11, št. 60, str. 22

13. KAISER, Gabriele. 2009. Dosledno in zadržano. ORIS, let. 11, št. 60, str. 69-76

35. STRUNA-BREGAR, Ana. 2010. Knjižnice v koraku s časom: Izbor najboljših knjižnic v Sloveniji. Mladina. [splet]. http://www.mladina.si/tednik/201018/knjiznice_v_koraku_s_ casom. 2.10.2010

14. KAJZER CAFNIK, Mihela. 2010. RE: Dominikanski samostan Radlje ob Dravi. [elektronska pošta]. 26.10.2010. Osebno sporočilo

36. WIKIPEDIA. 2010. [splet]. http://en.wikipedia.org/wiki/Granada. 15.9.201 15. KOROŠKA-BARVITOST DOLIN. [splet]. http://www.koroska.si. 26.9.201 16. KOROŠKA POKRAJINA. 2001. Ravne na Koroškem : Voranc 17. LEBE, Sibila Sonja. 2000. Trženje Slovenske kulturne ponudbe v Evropi. Evrobilten, julijavgust 2000, št. 20, str. 13, 14

37. Uradni list RS. 2003, 2009. [splet]. http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV4067. html. 15.10.201 38. WILLFORT, Richard. 2006. Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor: Obzorja 39. ZADNIKAR, Marijan. 1984. Po starih koroških cerkvah. Celovec : Družba sv. Mohorja

18. LEBE, Sibila Sonja. 2008. Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj turistične ponudbe podeželja. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta 19. MIMOA. 2010. [splet]. http://www.mimoa.eu/projects/Portugal/Amares/Santa%20 Maria%20do%20Bouro 20. NAHTIGAL, Nina. 2010. RE: Dominikanski samostan Radlje ob Dravi. [elektronska pošta]. 14. 9.2010. Osebno sporočilo 21. PARADORES-SPAIN. 2010. [splet]. http://www.paradores-spain.com/. 20.9.2010

40. ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1).2008. Ur.l. RS, št. 16/2008. [splet]. http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200816&stevilka=485. 28.9.2010 41. ZAVOD ZA KULTURNO DEDIŠČINO. 2009. Varstvo kulturne dediščine. [splet] http:// www.zvkds.si/sl/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturnadediscina/. 23.9.2010 42. Zavod RS za zaposlovanje. 2010. [splet]. http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_ stevilkah/stopnja_registrirane_brezposelnosti. 24.9.2010

PRILOGA Naloga: Marenberški samostan Radlje ob Dravi Predmet: Prenova in konzervatorstvo arhitekture Mentor: prof. Peter Fister Leto: 2008/09 Avtorji: Urška Delopst, Nina Grm, Staša Filipi, Urša Laznik

KAZALO

POROČILO O ZNAČILNOSTIH IN STANJU OBJEKTA

1. UGOTOVITVE IN OPISI STAVBNIH STRUKTUR IN LIKOVNIH SESTAVIN

Konstrukcija Površinske obdelave Likovne prvine

2. VREDNOST OBRAVNAVANE KULTURNE DEDIŠČINE

Kulturno zgodovinski pomen Funkcionalni pomen Arhitekturni pomen Likovno arhitekturni pomen

3. STOPNJA OHRANJENOSTI/UNIČENOSTI/OGROŽENOSTI

Konstrukcija Površinske obdelave

4. VZROKI POŠKODB 5. NEUSTREZNI POSEGI NA OBJEKTU

ARHITEKTURNI POSNETEK 1. TLORISI, PREREZ 2. FASADE

78 79

OVREDNOTENJE STANJA IN MOŽNOSTI PRENOVE

KRITERIJI

Vsebinski Tehnični Zgodovinski Likovni

POROČILO O ZNAČILNOSTIH IN STANJU OBJEKTA 1. UGOTOVITVE IN OPISI STAVBNIH STRUKTUR IN LIKOVNIH SESTAVIN Stavba zgrajena v 13.stol. je členjena na dva dela, ki sta v obliki črke L in med seboj povezana. Južni dela je nižji od zahodnega (to je posledica nenehnega rušenja objekta in ponovne gradnje).

LIKOVNE PRVINE - Linija Pri celotnem objektu prevladuje horizontalna linija. Že zaradi same oblike objekta ( višina je manjša od tlorisne dolžine) prav tako pa zaradi poslikav na J fasadi in verižnem razporejanju oken z oboki na dvorišču, dobimo vtis povdarka horizontalnih linij.

KONSTRUKCIJA Glavna nosilna konstrukcija je kamnita, kasneje pa so stavbo obnovili in naredili prizidek in ojačitve iz opeke. Obodni kamniti zidovi so široki 1m. Notranje nosilne stene so v pritličju, 1. in 2. nadstropju kamnite, v 3. pa nekje kamnite po nekod pa tudi opečne. Predelne novejše stene so iz mavčnokartonskih plošč. Stropna konstrukcija etaž je iz lesenih tramov, tla so obložena z lesenimi deskami, ponekod tudi strop. Stropovi hodnikov so opečnati, po nekod ometani z ometom.

horizontalne linije na Z fasadi

horizontalne linije na J fasadi

-Ploskev in oblika Celoten objekt ima zelo razgiban tloris. Zaradi tega se tudi obika fasad izmenjuje. Po nekod izstopa vertikalna ploskev, kar pomeni da sta vertikali ki omejujeta ploskev daljši od horizontal. Po nekod pa izstopa horizontalna ploskev (horizontali daljši od vertikal). Višina ploskev je v dveh različnih nivojih.

leseni tramovi

lesena tla

študija vertikalnih in horizontalnih ploskev

kamniti oboki

POVRŠINSKE OBDELAVE Celoten objekt ima veliko ohranjenih zunanjih likovnih in arhitekturnih kvalitet. Najstarejše so robne in horizontalne poslikave na J strani objekta. Ohranjen je en portal. Na dvorišču so ohranjena novejša okna z oboki, katera pa so po nekod zazidana. Poleg objekta stoji tudi stavba z ohranjeno sončno uro.

poslikave na J strani

-Svetlo temno Vse fasade so izrazito “pisane”. Vzrok pa je nenehno dozidavanje, ojačevanje, prenavlanje... objekta.Značilna je likovna neenakost fasad, saj je uporabljen različni material (zato tudi različne barve in teksture), različna obdelava fasad (nekje je raznobarvni omet, nekje so poslikave nekje pa somo groba opeka ali kamen), različna okna in vrata. Najbolj izstopajoča je na J fasadi novejše dodana opeka živo oranžne barve pod katero pa se nahaja star umazano bel razpadajoč omet s poslikavami.

okna z opečnatimi oboki

različni materiali, teksture, barvni odtenki

obrisi nekdanjega portala na S fasadi poslikave na J strani

sončna ura

2. VREDNOST OBRAVNAVANE KULTURNE DEDIŠČINE

POVRŠINSKE OBDELAVE

KULTURNO ZGODOVINSKI POMEN

Zelo slabo so ohranjene poslikave na fasadah, ki že odpadajo. Ogrožena sta tudi portala na Z in S strani, ki imata velik arhitekturno-zgodovinski pomen (prej glavni vhod).

Je skoraj edini ohranjen samostan iz 13.stol. na območju Radelj ob Dravi. Ženski dominikanski samostani so bili na tem območju zelo redki, nobeden pa ni dosegel tako vsestranske kulturnozgodovinske dejavnosti kot Marenberški, izjemen vpliv pa je imel tudi na Avstrijo, Štajersko in Koroško.

FUNKCIONALNI POMEN Od 13.stol. naprej so v Dravski dolini postali kraj Radlje, marenberški grad in marenberški samostan upravno, gospodarsko, versko in kulturno središče. Samostan pa je bil nosilec izobraževalne, kulturne in socialne dejavnosti; dominikanke so bile znamenite lekarnarice, poleg tega pa so se ukvarjale s prepisovanjem knjig , ter dobrodelno in zdravstveno dejavnostjo.

ARHITEKTURNI POMEN Čeprav so stavbne prvine ohranjene le v posameznih elementih, kaže celoten kompleks zaradi vpletenosti v kulturno krajino eno najlepših ambientalnih zasnov v Sloveniji. Ostanki mogočnega samostanskega poslopja so danes najbolj izpostaljeni in ogroženi, kljub temu da so pričevalci posebnega dela slovenske zgodovine.

4. VZROKI POŠKODB Glavni vzroki za propadanje objekta so vlaga, dotrajanost materiala, preobremenitve, požar ki je oslabil konstrukcijo in uničil fasado, strela, ter pa namerno uničevanje objekta (Turki). Glavnina nosilne konstrukcije objekta je iz kamna. Skozi stoletja je vlaga slabila material, tako da ga je luščila in povzročala razkrajanje tako veziva kakor tudi kamna. Kot kapilarna vlaga se v kamnu razširja in je posredno ali neposredno vzrok za poškodbe. Vezivo je popustilo in nastale so razpoke, ki so ogrozile nosilnost konstrukcije. Prav tako je vlaga oslabila opeko (s katero so kasneje obnovili samostan). Objekt niso obnavljali zato je pod oslabljeno konstrukcijo prenašal prevelike obremenitve in začele so se pojavljati razpoke. Prav tako se je v notranjosti objekta oslabila medetažna plošča kar je povzročilo porušitev tal na določenem odeku.

LIKOVNO-ARHITEKTURNI POMEN Samostan ima ohranjene likovno-arhitekturne detajle iz različnih časovnih obdobij (portala, oboki, površinske poslikave fasad...) razpoke na fasadi

3. STOPNJA OHRANJENOSTI/UNIČENOSTI/OGROŽENOSTI Izgradnja samostana sega v 13.stol. V 16.stol. so samostan poškodovali Turki in požar. Tako so v 17.stol. nune postavile nov samostan, ki pa ga je v 18.stol. poškodovala strela, kasneje pa še požar. Nune so ga kasneje za silo popravile. V 19.stol. so začeli dele samostana podirati. Danes je od celotnega samostanskega kompleksa ohranjen le še južni trakt z delom JZ prizidka ter SZ del zgradbe z malim križnim hodnikom. Nekdanje upravno-gospodarsko poslopje na severni strani je skoraj v celoti ohranjeno. Današnja dva dela zgradbe kažeta v glavnem arhitekturne detajle zgodnjega baroka 17.stol. Objekt je dokaj slabo ohranjen; konstrukcija je nestabilna, na fasadi so vidne velike razpoke, fasada-omet odpada, tesnost stavbe je zelo slaba. Nujno je potrebna obnova objekta.

KONSTRUKCIJA

razpoke na fasadi

Posledice vlage so bile vidne tudi na ometu. Kateri pa je že začel močno odbadat zaradi ne pravočasne sanacije.

odpadajoči omet

5. NEUSTREZNI POSEGI NA OBJEKTU

Pritličje je še najbolje ohranjeno. Slabše je že 1. nadstropje, kjer ima skrajno S del objekta stopnjo ohranjenosti le 30 % (3. kategorija, tu so predvsem tla že zelo zrahljana, prav tako je oslabljena nosilnih sten), Z del pa 60% in proti sredini 70% (2. kategorija). V 2. nadstropju je prav tako na S delu zelo slabo ohranjeno, saj je plošča porušena in del stavbe je v razvalinah. Streha je dobro ohranjena (1.kategorija, od 75 do 100%), saj je bila na zadnje obnovljena.

razpadajoča tla in stene

porušena stropna konstrukcija

razpoke na fasadi

razpadajoči strop

- kombinacija opeke in kamna-ni uporabljen enak konstrukcijski material - novejša opečna fasada uniči identiteto arhitekture - kombinacija različnih konstrukcijskih materialov - zazidana okna in nesmiselna lesena polkna - likovno, konstrukcijsko izbrani napačni materiali za zapolnitev oboka

odpadajoči omet

ARHITEKTURNI POSNETEK TLORISI KLET Prostori v kleti so sedaj ločeni med seboj z dodanim opečnim zidom. Z združevanjem teh prostorov je mogoče doseči večjo kvaliteto in boljšo funkcionalnost glede na nov program v stavbi. Prostori v kleti, nimajo večje vrednosti, omembe vreden je samo križno obokan strop, vendar pa večja pazljivost in sodelovanje restavratorjev v kleti ni potrebna, ker klet ne vsebuje zgodovinsko, arhitekturno in likovno vrednost, ki bi bila potrebna restavriranja. PRITLIČJE Prostori 32, 29, 30, 27,25, 20, 16 in 15 so trenutno v zelo slabem arhitekturnem stanju, saj so njihove kvalitete popolnoma ignorirane. Prostori so prezidani in zaprti. Potrebno bi jih bilo odpreti in jim vrniti arhitekturno vrednost, ki jo odlikujejo arkade in opečni obokan strop. Prav tako prostorom 24,26,28, 31in 33, ki so pregrajeni v stanovanja z manjšimi prostori in imajo potenciale prostorov visokih arhitekturnih in likovnih kvalitet. Tudi prostori 17,18 in19 imajo možnosti za višjo kvaliteto, vendar kljub temu ne vsebujejo tako visokih kvalitet in potencialov kot prej našteti prostori.Prostora 12 in 34 sta vrednostno nepomembna, saj sta neprimerne oblike oz. brez naravne svetlobe. Prostora 10 in 6 vsebujeta dragocena vhodna portala, vendar je portal v prostoru 6 že zelo uničen s prezidavani, zato bi s primerno obnovo, ta prostor pridobil na svoji kvaliteti. I. NADSTROPJE Podobna situacija sledi v nadstropju, kjer je mogoče z upoštevanjem prostorskih potencialov doseči višjo kvaliteto prosotov od 40 do 55, zaradi specifičnih arhitekturnih vrednot, ki jih nudijo križni oboki. Konstrukcijsko najbolj ohranjen je prizidek na J strani, najslabše pa S del samostana in prostori od 65-67. Najslabših kvalitete so prostori 62, 69 in 74 zaradi oblike ali primanjkovanju naravne svetlobe. Prostor 58 je prav tako najslabše kvalitete. Tu se prostor odpira do strehe (v naslednjem nadstropju je označen z 88) in je popolnoma uničen.

tloris 1.nadstropja

tloris pritličja

prerez aa

tloris 2.nadstropja

FASADE

vzhodna fasada

Opisna ocena fasad Južna fasada je na v zelo slabem stanju, a ima dosti kvalitetnih likovnih elementov; edini del ki je bil prizidan kasneje je konstrukcijsko dober, a likovno nima takšne kvalitete. Medtem pa ima zelo slab konstrukcijski sredinski ter levi del še ohranjene vredne horizontalne poslikave, šivane robove, oboke nad okni in vrati, ter po nekod kamnite okvirje. Potrebno bi bilo obnoviti slabo konstrukcijo, tako da se ohranijo vse naštete likovne vrednosti fasade. Vzhodna fasada ima še likovno najmanj ohranjenih kvalitet; izpostavili bi lahko levi del s horizontalnimi poslikavami, kjer pa je konstrukcija zelo slaba, nujna temeljite prenove. Na desnem delu bi bilo vredno ohraniti še dele fasad z oboki (okna in vrata) in jih konstrukcijsko ojačati. Severna fasada ima še največ ohranjenih likovnih kvalitet (obokana okna in vrat, ohranjen portal, kamniti okvirji,...). Razen skrajno levega prizidka, je potrebno ohraniti vse dele fasade in jim tako vrniti prvotno kvaliteto. Zahodna fasada ima ohranjenih veliko likovnih kvalitet (obokana okna in vrata, ohranjen portal, kamniti okvirji, horizontalne poslikave...). Razen sredinskega dela je potrebno ohraniti vse dele fasade in jim tako vrniti prvotno kvaliteto.

zahodna fasada

severna fasada

južna fasada

OVREDNOTENJE STANJA IN MOŽNOSTI PRENOVE Tlorisi in fasade so vrednoteni v tri kategorije. Po naši oceni lahko prehaja oziroma bi bil smiseln prehod (zaradi arhitekturne, tehnično-konstrukcijske, vsebinske, likovne, zgodovisnke... kvalitete) določenih prostorov in delov fasad iz nižjega v višnji njivo. OCENE: prostori/fasade visoke vrednosti, kjer je potrebno sodelovanje restavratorjev za kvalitetno obnovo (omogočene najboljše dejavnosti) prostori/fasade srednje vrednosti, kjer je sodelovanje strokovnjakov zaželeno ni pa obvezno, ker je kvaliteta prostorov manjša, vendar jo je možno dvigniti na višji nivo s posegi v sedanje stanje prostori/fasade slabe kvalitete, kjer ni potrebno sodelovanje strokovnjakov, ker ti prostori ne vsebujejo vrednejših elementov, vendar je kvaliteto teh prostorov možno dvigniti na višji nivo s posegi v sedanje stanje prostori/fasade z možnostjo prehoda iz nižje v višji njivo

tloris_1. nadstropje

tloris_2. nadstropje

tloris_klet

tloris_pritličje

KRITERIJI (strokovne zasnove=pogoji varstva in prenove) VSEBINSKI Glede na pogoje in varstvo za prenovo predlagamo objektu novo vsebino. Funkcionalna zasnova objekta (stanovanjska) omogoča program zdraviliščnega centra, ki bi ohranjal nekoč zelo cenjeno delo lekarnaric na maremberškem samostanu, poleg tega pa bi se pomensko navezoval tudi na vojno bolnico in invalidski inštitut (ki je tukaj pred časom deloval). Tako bi objekt ponovno zaživel kot nekoč, ko je bil središče tega območja. Na območju Radelj ob Dravi trenutno primanjkuje zdraviliških objektov.V program bi vključili sobe za bivanje, trgovine, prostore za zdravljenje, ter družabne prostore za razne namene. TEHNIČNI Pri tehnični prenovi želimo čim več ohraniti v “naravni” substanci. V notranjosti izsušimo konstrukcijo, ter jo dodatno konstrukcijsko ojačamo z vezivi in z veznimi elementi (nosilne stene). Medetažne konstrukcije nadomestimo z novimi kjer je potrebno, ostale pa ojačamo. Prav tako nadomestimo v notranjosti odpadel omet z novim. Zamenjamo dotrajana okna in vrata z novimi. Fasado obnovimo in zaščitimo z novim ometom, kjer so poslikave jih ohranimo. Uporabimo takšne materiale, ki ne škodijo konstrukciji ampak jo ščitijo, hkrati pa ohranjajo arhitekturno identiteto. ZGODOVINSKI Objekt je bil zgrajen v 13.stol., a je do danes ohranjeno zelo malo originalnih elementov iz tega stoletja. Večina arhitekture in detajlov se je ohranila iz 17.stol. Skozi zgodovino so objekt obnavljali na različne načine in z različnimi materiali, a obdržali bistvene elemente arhitekture. Pri prenovi upoštevamo vse razvojne faze arhitekture in želimo ohraniti čim več v originalni podobi. LIKOVNI Objekt ima zelo veliko vrednih likovnih detajlov in obdelav, ki pa so na žalost v dokaj slabem stanju ali pa so stavbo nepravilno obnavljali in s tem oškodovali njeno identiteto (prizidek opeke ki je viden na fasadi ni skladen z likovno obdelavo celotne fasade, ometi različnih barv...) Likovne poslikave na fasadah, poslikave okoli oken, šivni robovi strani fasad, portala, oboki oken so likovni elementi kulturne dediščine, ki jih je potrebno ohraniti in obnoviti v tolikšni meri, da stavba kot celota ohrani lastno identiteto likovnega izražanja.