Urska Hvalica

I DEJN A ZASN O VA D I PL O M ATSK EG A H O TE LA P R E N O VA V I L E N A V E S E L O V I V L J U B L J A N I

MAGISTRSKO DELO Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Urška Hvalica i z r. p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r / / m e n t o r 2008 // leto vpisa 2015 // leto izdelave magistrskega dela

i z r. p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r / / m e n t o r d o c . d r . To m a ž S l a k / / k o n z u l t a t n t z a k o n s t r u k c i j o A n g e l o Ž i g o n , u n i v. d i p l . i n ž . g r. / / k o n z u l t a t n t z a k o n s t r u k c i j o p r o f . d r. Ž i v a D e u / / k o n z u l t a n t k a z a p r e n o v o

Ključne besede: prenova, interier, vila, kulturna dediščina, diplomatska četrt, diplomatski hotel, kompozicijska celota

AB STR AC T The topic of the project is the renovation of the early 20th century decaying villa with the proposed addition. The site is located in Veselova ulica in the hearth of Ljubljana’s diplomatic quarter.

The proposal develops existing and proposed building into a compositional whole, inhabited by the diplomatic hotel. A diplomatic hotel is a new building typology derived from rising demand for short stays of the international personnel with added facilities for work, meetings, formal events and relaxation.

The site with the existing villa presents a challenge and an opportunity for the development of the new typology of the diplomatic hotel.

Proposed architectural interventions aim at protection of the cultural heritage, while proposing a contemporary addition and interior redesign.

The extent on the project includes the conception of a functional strategy, renovation of the external elements of the existing building and the garden, detailed redisegn of the interior and the conceptual design of the addition.

Key words: renovation, interior, cultural heritage, villa, diplomatic quarter, diplomatic hotel, compositional whole

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Projekt prenove in dozidave obsega razvoj programskega koncepta, strategijo prenove zunajosti vile in njene okolice, detajlno zasnovo interierja z opremo ter konceptualno arhitekturno zasnovo novega objekta.

Avtorica: Urška Hvalica

Izbor parcele z obstoječo propadajočo vilo v reprezentančni mestni četrti predstavlja izziv in priložnost za razvoj nove tipologije diplomatskega objekta. Projekt prenove neguje kulturno-umetniško izročilo, določeno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine, hkrati pa predvidi umestitev sodobnega objekta kot edinega v ožji okolici.

Fakulteta za arhitekturo

Tema projekta je prenova zapuščene vile in dozidava novega objekta na Veselovi ulici v središču ljubljanske “diplomatske“ četrti. Objekta tvorita kompozicijsko celoto in se uredita v diplomatski hotel, novo programsko tiplogijo, ki izvira iz potrebe po začasni nastanitvi tujega diplomatskega osebja in zagotovitvi prostora za delo, sestanke, večerje in sprostitev.

Univerza v Ljubljani

POV ZE TE K

3

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

UVOD

05

03

REFERENČNI PRIMERI

25

0.1

Opis projekta

05

0.2

Oris teme in namen magistrskega dela

06

0.3

04

OBSTOJEČE STANJE

30

Metoda dela

06

4.1

Fotodokumentacija obstoječega stanja zunanjosti

31

4.2

Fotodokumentacija obstoječega stanja notranjosti

32

01

LOKACIJA

07

4.3

Detajli

33

1.0

Prostorski oris

08

4.4

Materialnost

34

1.1

Analize

08

4.5

Grafične priloge

36

1.2

Urbanistični pogoji

12

1.3

Vrednotenje lokacije

13

05

IDEJNA ZASNOVA

49

1.4

Zgodovina vile

14

5.1

Programski koncept

50

5.2

Oblikovni koncept

51

02

TEORETSKA IZHODIŠČA

16

5.3

Koncept interierja

53

2.1

Diplomacija

17

5.4

Grafične priloge in vizualizacije

58

2.2

Protokol

17

5.5

Konstrukcijska zasnova

80

2.3

Kulturna dediščina

22

5.6

Tehnično poročilo

82

2.4

Prenova

23

06

ZAKLJUČEK

84

Avtorica: Urška Hvalica

00

Fakulteta za arhitekturo

K A Z A L O

Univerza v Ljubljani

0

4

Fasade so oblikovane kot prehod med urbano pojavnostjo in zelenimi površinami parka. Vzhodna fasada se tako rekonstruira v izvirno stanje, zahodna pa vzpostavi nov odnos do prostora. Na južni in severni pa se neoklasicistični vzorci prelijejo v živo zelenje, napeljano po novi jekleni konstrukciji. Obstoječe fasade s tektonskim izrazom ovijejo privatne prostore, nova pa omogoča poglede proti parku in dodatno senči in varuje pred hrupom.

Programsko je projekt ločen glede na sklope in poti uporabnikov.

Transparentni novi objekt in visoko pritličje sta namenjena dostopu in poljavnim programom, prostori v nadstropju in mansardi pa zasebnim sobam. Poljavni parter s pogledi na vrt je zasnovan kot večnamenski in transparentni prostor, kjer začasno predstavništvo komunicira z obiskovalci in mediji. V kletni etaži je urejen manjši intimni sprostitveni center in servisni prostori.

Dostop do stavbe je urejen na severozahodnem vogalu parcele in poteka ob zahodni fasadi, kjer novi objekt neposredno pred lobijem tvori ‘drop off’ cono za goste in obiskovalce. Parkirni prostori (4 + 1 za funkcionalno ovirane osebe) so zagotovljeni na zahodnem robu parcele ob ‘drop off’ coni. Vhod v stavbo je za vse uporabnike in zaposlene preko glavnega lobija na zahodi strani objekta. Dostava poteka po isti poti, v stavbi pa je poleg osebnega zagotovljeno tudi servisno dvigalo.

Vrtovi so enakomerno razporejeni po obodih parcele in niso neposredno dostopni iz prostorov v objektu. Ob južnem in zahodnem obodu parcele se ohranijo visoka drevesa, drugod pa se predvidi nizka zazelenitev.

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Stavba komunicira z neposredno okolico glede na njene značilnosti.

Prenovljeno pročelje zaokroži četrt reprezentančnih vil, nova ozelenjena zahodna fasada pa ščiti pred hrupom mestne obvoznice in se spogleduje z zelenjem Tivolija in Rožnika. Kompozicija stavb ohrani proporce in volumen sosednjih objektov.

Avtorica: Urška Hvalica

Izhodišče projektne naloge sestavljata prenova kulturno zaščitene stavbne dediščine z avtorsko intervencijo in programsko ustrezna umestitev v diplomatsko četrt z vizijo redefinicije delovanja tujih predstavništev v Ljubljani.

Fakulteta za arhitekturo

Moje magistrsko delo je predlog novega programa diplomatskega hotela, prenove in dozidave vile na Veselovi ulici. Projekt zaokroži urejanje območja Ljubljane, ki ga na severu določa stavba Mladike, na jugu pa Vrtača. Reprezentančno pročelje, severno in južno fasado dopolni nov objekt na zahodu, ki formira lahkotno in sproščeno fasado proti Bleiweisovi cesti in uokvirja pogled proti parku Tivoli. Kompozicijsko celoto zunanjosti tvorita kontrastna volumna, reprezentančna obstoječa stavba in transparentni novi objekt. Morfološko objekta ohranjata značaj samostoječe vile, ki je prevladujoč zazidalni vzorec območja s pripradajočim ozelenjenim pasom.

Univerza v Ljubljani

0.1 OPI S PR OJ E K TA

5

Projekt je razdeljen na teoretski in projektni del, ki sta se v fazah razvoja dopolnjevala. Značilnosti izbrane lokacije predstavljajo osnovno izhodišče projekta, saj so prenova obstoječe stavbe, programska vizija ter zasnova novega objekta omejeni s prostorskimi danostmi in predpisi.

Strokovna prenova, programska vizija in tendenca po doseganju kompozicijske celote so služile za konceptualno izhodišče in omogočale refleksijo projektantskim rešitvam, ki so določile osrednji koncept zasnove zunanjosti in interierja, prostorskih značilnosti in kvalitet ter materialnih in tehničnih rešitev.

Tehnike za razvoj in predstavitev projekta temeljijo na uporabi skice in fizičnega modela ter računalniških programov za izrisovanje načrtov, diagramov, vizualizacij ter 3D modelov.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

0.3 METODE DELA

Avtorica: Urška Hvalica

Prenovljena vila kot nov diplomatski hotel zaradi trenutnega pomanjkanja take vrste programa postane prostor diplomatskih stikov, ekonomskih in kulturnih priložnosti in formalnega ter neformalnega druženja. Privatne hotelske sobe in sprostitveni center zagotavljajo visoko kvaliteto bivanja in postrežbe za gostujoče diplomate.

Fakulteta za arhitekturo

Namen magistrskega dela je predstaviti pomen in možnosti prenove kulturno zaščitenega objekta, ki v kompoziciji z avtorskim prizidkom postane nosilec sodobnega programa. Projekt programsko obogati območje in redefinira funkcijo diplomatske rezidence v sodobno, ekonomsko in socialno vzdržno institucijo, ki temelji na kratkotrajnem najemu za čas potrebe.

Univerza v Ljubljani

0.2 ORIS TEME IN NAMEN MAGISTRSKEGA DELA

6

Avtorica: Urška Hvalica

DIPLOMATSKA ČETRT V SREDIŠČU MESTA LJUBLJANA.

Fakulteta za arhitekturo

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

L O K A C I J A

Univerza v Ljubljani

1

7

Ljubljana, 2015

Obravnavana lokacija se nahaja v ljubljanski “diplomatski” četrti. Pojem opredeli območje, ki leži med Bleiweisovo cesto na zahodu, Tomšičevo na severu, Prešernovo cesto na vzhodu in Erjavčevo cesto na jugu.

Vzdevek “diplomatska“ četrt območje nosi zaradi številnih tujih ambasad in konzulatov, ki imajo svoje prostore v prenovljenih vilah ter stavb Zunanjega ministrstva Republike Slovenije.

Prevladuje točkovna zazidava samostoječih vil, vrtno mesto, zgrajenih v različnih obdobjih, ki so praviloma obdane z večjimi zelenimi površinami. Značilnost oblikovanja zunanjih površin je predvrt, ki predstavlja pas zelenja med stavbo in cesto in poudarja pročelje. Dominanti območja sta stavbi ministrstva.

1

0,5

0

0

2

0

0

1

M_1:20

diplomatska četrt

M_1:25

M_1:50

50m

obravnavana stavba

M_1:250

20

M_1:500

5

100m

M_1:100

0 2

5 0 0

5

10

20 M_1:2000

M_1:5000

250m

50

M_1:1000

0 25

0 10 0 10

M_1:2000

M_1:1000

100

0 1

50 100

0 25

M_1:5000

Fakulteta za arhitekturo

1m

1m

500m

Univerza v Ljubljani

200

0,5

0 50

M_1:10000

2m

10m

5m

25m

50m

100m

250m

Avtorica: Urška Hvalica

ORTOFOTO OŽJEGA DELA LJUBLJANE

Gre za tipično reprezentatiovno stanovanjsko četrt z velikimi parcelami. Na zahodnem robu tega območja obdelave stoji obravnavan objekt, samostoječa vila, zasnovana leta 1902. Zahodno od objekta tečeta prometna Bleiweisova cesta in železniška proga Ljubljana-Koper, ki ločita grajeno mestno tkivo od parka Tivoli. Vila je vidna iz Bleiweisove ceste, parka Tivoli in Veselove ulice. Poglede iz Prešernove ceste pa zastira zelenje na okoliških parcelah.

Ljubljana, 2015

1.0 PROSTORSKI ORIS

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

1.1 ANALIZE LOKACIJE

8

Obravnavana lokacija se nahaja v ljubljanski “diplomatski” četrti, ki leži med Bleiweisovo ceste na zahodu, Tomšičevo na severu, Prešernove ceste na vzhodu in Erjavčeve ceste na jugu. Vzdevek diplomatska četrt območje nosi zaradi številnih tujih ambasad in konzulatov, ki imajo svoje prostore v prenovljenih vilah ter stavb Zunanjega ministrstva Republike Slovenije.

Četrt med Prešernovo cesto in parkom Tivoli je bila urbanistično urejena v zadnji četrtini 19. stoletja. Pretežno stanovanjske vile so bile pozidane v obdobju po potresu leta 1895 in med obema vojnama. Prikaz grajenih struktur prikaže nizko gostoto zazidave z velikimi odprtimi površinami.

Ljubljana, 2015

1.1.3 GOSTOTA IN ZNAČILNOST ZAZIDAVE // MORFOLOGIJA OBMOČJA

100m

obravnavana stavba

0

diplomatska četrt

M_1:20

M_1:25

M_1:50

50m

reka

M_1:100

20

M_1:250

5

M_1:500

0

M_1:1000

M_1:1000

M_1:2000

M_1:5000

M_1:10000

M_1:20

M_1:25

M_1:50

50m

M_1:100

20

M_1:250

5

M_1:500

0

M_1:1000

M_1:1000

M_1:2000

M_1:5000

grajeno tkivo

Fakulteta za arhitekturo

0,5

0,5 0

1

1

2

0

0 2

0

50

0

5 0 1

10

20

100

0 10

M_1:2000

250m

5

100

Univerza v Ljubljani

1m

1m

2m

10m

5m

25m

500m

50

diplomatska četrt

0 10

0 50

0

0

obravnavana stavba

200

0 25

M_1:5000

0

50m

100m

250m

1m

200

0,5

0 50

M_1:10000

1

100m

0

0 1

0 2 50

1

5

10

20 0 0 10

M_1:2000

250m

5

0 10

0 25

100

2

50 100

0 25

M_1:5000

500m

1m

500m

0 25

200

0,5

0 50

M_1:10000

2m

10m

5m

25m

50m

100m

250m

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

1.1.2 UMEŠČENOST // ORTOFOTO OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

9

V bližini lokacije se nahaja osrednji mestni park Tivoli, dostop pa je žal otežen zaradi štiripasovne ceste in železniške proge.. Na širšem območju leži veliko pomembnih mestnih parkov in trgov, ki zagotavljajo površine za javne dogodke, oddih in druženje v centru prestolnice. Prevladujoči tip zelenja v neposredni okolici so zasebni vrtovi, ki z elementom predvrta ustvarjajo edinstven ambient. Lokacijo in cesto ločuje nizek longitudinalni element žive meje.

Lokacija je enostavno in hitro dostopna iz primarnega cestnega omrežja. Zaradi lege v bližini mestnega središča je dostop možen tudi s kolesom ali peš.

Ljubljana, 2015

1.1.5 DOSTOP // ANALIZA CESTNEGA OMREŽJA

0,5 0

0

cestno omrežje

reka

železniško omrežje M_1:20

grajeno tkivo

Fakulteta za arhitekturo

0,5 1

1

0

2

0

diplomatska četrt

M_1:25

50m

obravnavana stavba

M_1:50

20

M_1:500

peš poti

M_1:250

100m

M_1:100

0 2

0

50

M_1:1000

5

5

10

20 5

0 10 0

0 1

50 100 M_1:1000

250m

Univerza v Ljubljani

1m

1m

500m

100

0 10

M_1:2000

M_1:2000

tlakovane površine

M_1:10000

reka

M_1:20

zelene površine

0 25

0 50

0

0

grajeno tkivo M_1:25

2m

10m

5m

25m

50m

100m

250m

1m

200

0,5

1 0

diplomatska četrt

M_1:50

200

0 25

M_1:5000

1

0

0 50

M_1:10000

obravnavana stavba

M_1:100

50m

M_1:250

20

100m

M_1:500

5

0 1

0 2

5 0 0

5

10

20 M_1:2000

M_1:5000

250m

50

M_1:1000

0 25

0 10 0 10

M_1:2000

M_1:1000

100

2

50 100

0 25

M_1:5000

500m

1m

500m

M_1:5000

200

0,5

0 50

M_1:10000

2m

10m

5m

25m

50m

100m

250m

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

1.1.4 ZELENE POVRŠINE // ZELENE IN TLAKOVANE POVRŠINE

10

Ljubljana, 2015 Mestna hiša Vrhovno sodišče MNZ Policija Računsko sodišče

Veleposlaništvo Norveške Veleposlaništvo Latvije Veleposlaništvo Švedske Veleposlaništvo Finske Konzulat Južno Afriške republike Konzulat Brazilije Konzulat Malte

Konzulat Angole

Okrožno državno tožilstvo

Mestno gledališče Ljubljansko Ministrstvo za notranje zadeve Banka Slovenije Ministrstvo za zdravje Državno pravobranilstvo

Konzulat Luksemburga

Župnijska cerkev Gospodova

Mestni muzej Ljubljana Narodna in Univerzitetna knjižnica

Kip Emonca Evangeličanska cerkev

Ministrstvo za finance Ustavno sodišče SNG Drama Parlament

Konzulat Sejšelov Veleposlaništvo Japonske Veleposlaništvo Belgije Veleposlaništvo Švice Veleposlaništvo Portugalske Konzulat Južne Koreje Konzulat Mehike Policijska uprava Ljubljana Veleposlaništvo Združenih držav Amerike

Opera in balet Pravoslavni verski center Narodna galerija Cerkev svetega Cirila in Metoda Cankarjev dom

Vladna palača Veleposlaništvo Rusije Veleposlaništvo Nemčije Veleposlaništvo Avstrije

Predsedniška palača Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve Ministrstvo za zunanje zadeve

Konzulat Republike Indonezije

2m

500m

1

0,5 0

0

1

0

2

0

Mednarodno grafični likovni center

parkovne površine

grajeno tkivo

cestno omrežje

tlakovane površine

reka

železniško omrežje M_1:20

peš poti

M_1:25

obravnavano območje

M_1:50

50m

M_1:250

20

M_1:500

5

100m

M_1:100

0 2

5 0 0

5

10

20 M_1:2000

M_1:5000

250m

50

M_1:1000

0 25

0 10 0 10

M_1:2000

M_1:1000

100

0 1

50 100

0 25

M_1:5000

Rastlinjak Tivoli

0,5

200

1m

Veleposlanništvo Slovaške

10m 0 50

M_1:10000

Moderna galerija Prirodoslovni in narodni muzej

1m

5m

25m

50m

100m

250m

Hostel Diplomatski hotel Madelaine

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljanski grad

Avtorica: Urška Hvalica

Katedrala Ljubljana

Fakulteta za arhitekturo

Konzulat Tajske

Univerza v Ljubljani

1.1.6 ANALIZA STANJA // karta veleposlaništev, konzulatov in pomembnih državnih ter kulturnih objektov

11

Novi objekt deluje kot zvočna bariera, se sklada z urbanističnimi pogoji, saj ne ovira pogleda na pročelje, se ravna po stavbni liniji in ne presega višine venca obstoječe hiše. Z lahko jekleno konstrukcijo, ki je oblečena v zelenje vzpostavi izrazito razmerje staro-novo, ki hkrati označuje prehod iz urbanega/reprezentativnega v zeleni in neformalni kontekst.

http://www.filmcommission.si/wp-content/gallery/ljubljana-film-city/Aerial-Green-City-Park-Tivoli-Ljubljana.jpg

Oblikovanje interjerja ne poseže v zunanjost vile, hkrati pa projekt predlaga trajne rešitve za konstrukcijsko ojačitev in materialno prenovo objekta.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Idejni projekt predlaga arhitekturno rešitev, ki je skladna z urbanističnimi določili za omenjeno enoto urejanja prostora.

Obravnavana stavba je edina v mestni četrti, ki kazi njeno podobo z neurejenimi zunanjimi površinami predvrta ter propadajočimi fasado, streho in ograjo. Prenovljena vila z rekonstrukcijo elementov fasade in ograje ter ureditvijo zunanjih in dostopnih površin (ponovno) postane izraziti primer urbanistične in arhitekturne zasnove svojega časa.

Avtorica: Urška Hvalica

Odstavek je moč povzeti v naslednjih točkah: - varovanje reprezentativnega značaja območja, tipično parcelacijo, zazidalni sistem in arhitekturo, - praviloma nedopustne so spremembe volumnov, fasadnih materialov in barv ter značilnosti strehe, - predvrtovi ostanejo nepozidani in omogočajo poglede na fasade, - dostop in parkiranje se umesti ob robove parcel, - ohraniti je potrebno značilnosti in kompozicijsko delitev ograj, - pri postavitvi novih objektov je potrebno upoštevati ulično gradbeno linije, - posegi so dopustni na podlagi soglasja službe za varovanje kulturne dediščine.

Fakulteta za arhitekturo

Urbanistične smernice za urejanje območja EUP so podane na spletnem portalu Urbinfo in so javno dostopne.

Univerza v Ljubljani

1.2 SKLADNOST Z URBANISTIČNIMI POGOJI

12

Problematični vidiki lokacije so bližina železnice in štiripasovne Bleiweisove, ki s hrupom in izpusti škodljivih plinov negativno vpliva na bivalno ugodje. Urbanistično-arhitekturno je problematična neproporcionalna velikost objekta glede na lokacijo, ki onemogoča ureditev bivalnih zunanjih površin in zaradi nevzdrževanja vprašljivo stanje vseh elementov konstrukcije objekta.

Avtorica: Urška Hvalica

DIAGRAMI UMESTITVE GLEDE NA ANALIZE LOKACIJE

Ljubljana, 2015

Obravnavana lokacija je pozicionirana v eni najlepših Ljubljanskih četrti, ki jo določajo reprezentančne vile. Dobro je povezana s stavbo vlade, parlamenta in Zunanjega ministrstva ter Urada predsednika Republike Slovenije. V neposrednji bližini se nahajajo predstavništva najpomembnejših svetovnih in sosednjih držav. Osrednje kulturne ustanove in stari center mesta Ljubljane so dosegljivi peš po prijetnih in urejenih poteh. Območje je prav tako dobro povezano z osrednjimi mestnimi vpadnicami. Iz obstoječe vile se odpirajo pogledi na Cankarjev dom, Ljubljanski grad, park Tivoli in Rožnik.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

1.3 VREDNOTENJE LOKACIJE

lokacija // umeščenost objekta v mestu

koncept // volumenski // umestitev zvočne bariere

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

lokacija // diplomatska četrt

13

Ljubljana, 2015

1902 // prvotni načrt

Razglednica iz leta 1915. Pogled vzdolž Veselove iz Tivolija proti Ljubljanskemu gradu. Veselova ulica je bila takrat bolj pomembna in se še ni stekala v Bleiweisovo.

Vila Madelaine je prva na desni.

1910 // načrt prenove

1915 // pogled iz Tivolija v smeri gradu

https://www.e-publicrealestate.gr/properties/property-information?lang=en&pd=50313

Fotografija iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, posneta leta 1967.

Spodaj posneta fotografija iz iste lokacije v današnjem času. V ospredju Bleiweisova cesta, Veselova pa se pred njo slepo zaključi.

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

1967 // severovzhodni vogal fasade ZVKDS

Situacija // 1902

m 1:2000

pogled iz Tivolija v smeri gradu

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ZVKDS

Vzhodna fasada iz načrta za prenovo vile iz leta 1910, ko je vila zamenjala lastnika. Delna odstranitev okrasja ob prenovi.Fasada je ohranila samo še nekaj secesijskih okrasnih elementov na pilastrih med okni zgornjega nadstropja. Zazidava levega balkona na vzhodni fasadi.

V tlorisu je videti tudi nekaj manjših sprememb, ki so jih izvedli v notranjosti.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Vila Madelaine je bila zgrajena leta 1902 po načrtih Antona Wolfa. Neoklasicistična vila z osrednjim rizalitom in motivom dvojnega timpanona je bila prvotno okrašena s secesijskimi vzorci na ograjah balkonov, pod strešnim vencem in nad stranskimi okni.

Avtorica: Urška Hvalica

1.4 ZGODOVINA VILE

14

Ljubljana, 2015

1999 // fotografija vzhodne fasade

Vila danes kazi diplomatsko četrt. Fasada razpada, omet odpada, okna so razbita, vila se dobesedno ruši.

Ker je vila v lasti Grčije, žal nimamo zakona, ki bi preprečil propadanje in omogočil prenovo.

Objekt ni spomeniško zaščiten, začiteno je le območje kot celota.

2010 // fotografija vzhodne fasade

http://www.mladina.si/media/www/slike.old/novice/grcijab5.jpg

2012 // fotografija vzhodne fasade

http://giskd2s.situla.org/Foto.asp?Foto=kf_3826_BYSFGMBEDFIJRFJDQTNMNSGRAEKAVH

2014 // fotografija vzhodne fasade

1999 // fotografija vzhodne fasade ZVKDS

Situacija // 2015

m 1:2000

2014 // fotografija severne fasade

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ZVKDS

Na fasadi se že vidi začetke propadanja fasade.

Fotografija vzhodne fasade leta 2012. Vidimo drastično spremembo, barve fasade skoraj ni več mogoče prepoznati. Omet je v veliki večini odpadel, okrasja skoraj ni več.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

V namen Grške ambasade najemajo vilo v Trnovem ob Ljubljanici.

Fotografija vzhodne fasade objavljena ob članku “Slabi gospodarji” leta 2010.

Avtorica: Urška Hvalica

Leta 1998 je vilo kupila Republika Grčija, da bi naredili veleposlaništvo. Grki imajo načrte za prenovo, vendar zaradi finančne stiske vile niso nikoli prenovili.

15

TEORETSKA IZHODIŠČA, IZBRANA GLEDE NA TRI OBRAVNAVANE TEME: DIPLOMACIJA/PROTOKOL, PRENOVA, HOTEL/AMBASADA.

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

I Z H O D I Š Č A

Fakulteta za arhitekturo

T E O R E T S K A

Univerza v Ljubljani

2

16

Ljubljana, 2015

diplomacija 1. dejavnost, ki se ukvarja z zunanju, mednarodno politiko: posvetil se je diplomaciji; zgodovina diplomacije 2. diplomati: izšolanost diplomacije 3. sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno diplomat 1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih 2. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno (SSKJ, Ljubljana, 2000)

Beseda protokol je grškega izvora, ki je pomenila je podpis, arhiv, kartoteko. Danes pa beseda protokol pedstavlja vrsto mednarodnih pravil, ki opredeljujejo način sporazumevanja predstavnikov držav.

Priloga k sklepu o določitvi protokolarnih pravil Republike Slovenije: Navodilo za izvajanje Sklepa o določitvi protokolarnih pravil.

protokol 1. uradna in družbena pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol // urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef protokola 2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vpraanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol 3. polit. zapisnik o poteku, rezaultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso desegli sporazuma, so objavili samo protokol

IV. URADNI OBISKI V REPUBLIKI SLOVENIJI Uradna delegacija: glavni gost z zakoncem ali partnerjem in člani uradnega spremstva Največje število članov uradne delegacije: – šefi držav: 6, – predsedniki parlamentov: 6, – predsedniki vlad: 6, – predsedniki državnih svetov/senatov: 6, – ministri za zunanje zadeve: 4, – drugi visoki predstavniki: 4.

(SSKJ, Ljubljana, 2000)

Odstopanje glede števila članov je mogoče le izjemoma ali na podlagi vzajemnosti.

Protokolarna pravila izhajajo iz načel mednarodnega prava, zgodovinskih tradicij in običajev ter diplomatske prakse.

Administrativno, tehnično in varnostno spremstvo Število članov administrativnega, tehničnega in varnostnega spremstva ni omejeno. Protokol ne ureja logistike za člane tega spremstva, vendar po potrebi zagotavlja ustrezno pomoč.

Zaradi kulturnih razlik, državnih ureditev in veroizpovedi pride do razlik v protokolih posameznih držav. Slovenija ima drugačna protokolarna pravila od Anglije. Predstavniki držav morajo poznati protokolarna pravila svoje države in se seznaniti s pravili države, katere gost prihaja na obisk v Slovenijo.

Državni protokol zajema širok krog uradnih in družabnih pravil, ki določajo oblike in način medsebojnih uradnih stikov predstavnikov držav in vlad ter mednarodnih organizacij.

(Ksenja Benedetti, predavanje Protokolarna pravila, 2005)

Protokol je namenjen temu, da obiski predstavnikov držav potekajo po vnaprej določeni shemi. Prepečuje nejasnosti, nesporazume, neprijetne situacije in možne zaplete. Predpisuje sosledje dogodkov, kronološko določa celoten obisk, določa pravila pri obedih, obdarovanju, vožnji in vizualni podobi udeležencev.

Pri magistrski nalogi bom uporabila pravilnike protokola pri načrtovanju diplomacijskega objekta, saj protokol določa število članov delegacije, njihovo namestitev, urnik, trajanje obiska, zasebnost, varovanje, stike z javnostjo...

Pristojnosti Protokola Republike Slovenije so določene v Sklepu o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, št. 23/2012) in v prilogi k sklepu.

Okvirne točke programa: Šefi držav – pozdravna slovesnost z vojaškimi častmi, – pogovor na štiri oči z gostiteljem (in zakoncem ali partnerjem, če je ta na obisku), – izmenjava daril, – pogovor delegacij, ki jih vodita šefa držav, – srečanje s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije, – srečanje s predsednikom Vlade Republike Slovenije, – vodeni sprehod po Ljubljani in obisk mestne hiše, – slovesna večerja ali kosilo, ki jo priredi predsednik Republike Slovenije, – obed, ki ga priredi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ali predsednik Vlade Republike Slovenije, – ob obisku šefa tuje države z izvršilnimi pooblastili uradni pogovori s predsednikom Vlade Republike Slovenije, – obisk zgodovinskih/kulturnih/naravnih znamenitosti v Republiki Sloveniji, – srečanje z novinarji, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

SK L E P O DOL OČ I TV I PR OTOK OL A R N I H P R AVI L

Avtorica: Urška Hvalica

2.2 PROTOKOL

Fakulteta za arhitekturo

2.1 DIPLOMACIJA

Univerza v Ljubljani

2.0 RAZLAGA POJMOV

17

Slovesni obedi Slovesni obedi ob uradnih obiskih šefov držav, predsednikov parlamentov in vlad so načeloma na Gradu Brdo ali v Vili Podrožnik (odvisno od nastanitve gostov in programa obiska). Slovesni obedi ob uradnih obiskih zunanjih ministrov in drugih visokih predstavnikov Republike Slovenije so načeloma v Vili Podrožnik ali na Gradu Strmol.

Največje število članov uradne delegacije: – šefi držav: 4, – predsedniki parlamentov: 4, – predsedniki vlad: 4, – predsedniki državnih svetov/senatov: 4, – ministri in drugi visoki predstavniki: 3.

Odstopanje glede števila članov je mogoče le izjemoma ali na podlagi vzajemnosti.

Okvirne točke programa: Šefi držav: – pogovori s predsednikom Republike Slovenije, – delovno kosilo ali večerja, ki jo priredi predsednik Republike Slovenije, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

Predsedniki parlamentov, predsednik Evropskega parlamenta: – pogovori s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije, – delovno kosilo ali večerja, ki ga/jo priredi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

Predsedniki vlad, predsednik Evropske komisije in šefi mednarodnih organizacij v rangu predsednika vlade: – pogovori s predsednikom Vlade Republike Slovenije, – delovno kosilo ali večerja, ki ga/jo priredi predsednik Vlade Republike Slovenije, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

Ministri za zunanje zadeve in šefi mednarodnih organizacij ter specializiranih agencij v rangu ministra za zunanje zadeve: – pogovori z ministrom za zunanje zadeve Republike Slovenije, – delovno kosilo ali večerja, ki ga/jo priredi minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

(Uradni list RS, št. 23/2012)

Avtorica: Urška Hvalica

Šefa države, predsednika parlamenta in predsednika Evropskega parlamenta ter predsednika vlade, predsednika Evropske komisije in šefa mednarodne organizacije v rangu predsednika vlade običajno ob prihodu v Republiko Slovenijo pričaka predstavnik Protokola.

Varovanje je zagotovljeno, če pristojni organi Republike Slovenije presodijo, da je to potrebno. Mogoče je vključiti tudi uradni del (npr. vljudnostno srečanje s pandanom v Republiki Sloveniji ali manjše kosilo ali večerja, ki ga/jo priredi pandan v Republiki Sloveniji).

Gostitelj krije predvidoma stroške nastanitve, obedov in prevoze največ za dve osebi, vključno z glavnim gostom, vendar le, če je gosta povabila slovenska stran. Druge stroške krije država gosta. Če gosta ni povabil visoki predstavnik Republike Slovenije, vse stroške krije gost.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Ministri za zunanje zadeve in šefi mednarodnih organizacij ter specializiranih agencij v rangu ministra za zunanje zadeve – pogovor na štiri oči z gostiteljem, – pogovor delegacij, ki jih vodita zunanja ministra, – sprejem pri predsedniku Republike Slovenije, – sprejem pri predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije, – sprejem pri predsedniku Vlade Republike Slovenije, – slovesna večerja ali kosilo, ki jo/ga priredi minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, – tiskovna konferenca, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

Uradna delegacija: glavni gost z zakoncem ali partnerjem in člani uradnega spremstva.

Fakulteta za arhitekturo

Predsedniki vlad, predsednik Evropske komisije in šefi mednarodnih organizacij v rangu predsednika vlade – pozdravna slovesnost z vojaškimi častmi, – pogovor na štiri oči z gostiteljem, – pogovori delegacij, ki jih vodita predsednika vlad, – sprejem pri predsedniku Republike Slovenije, – sprejem pri predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije, – slovesna večerja ali kosilo, ki ga priredi predsednik Vlade Republike Slovenije, – obed, ki ga priredi predsednik Republike Slovenije ali predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ali predsednik Vlade Republike Slovenije ali minister za zunanje zadeve Republike Slovenije, – tiskovna konferenca, – vodeni ogled Ljubljane, – obisk zgodovinskih/kulturnih/naravnih znamenitosti v Republiki Sloveniji, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

VI. ZASEBNI OBISKI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Univerza v Ljubljani

Predsedniki parlamentov in predsednik Evropskega parlamenta – pogovor na štiri oči z gostiteljem, – pogovor med gostujočo delegacijo in predstavniki poslanskih skupin Državnega zbora Republike Slovenije, – sprejem pri predsedniku Republike Slovenije, – srečanje s predsednikom Vlade Republike Slovenije, – slovesna večerja ali kosilo, ki ga priredi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, – tiskovna konferenca, – vodeni ogled Ljubljane, – obisk zgodovinskih/kulturnih/naravnih znamenitosti v Republiki Sloveniji, – druge točke po dogovoru z gostiteljem ali na željo gosta.

V. DELOVNI OBISKI V REPUBLIKI SLOVENIJI

18

Ljubljana, 2015

58. člen Protokolarni objekti, ki jih upravlja Servis za protokolarne storitve, se uporabljajo za naslednje namene:

jedilnica // Grad Brdo

eksterier // Grad Brdo

jedilnica // Grad Snežnik

eksterier // Grad Snežnik

jedilnica in predprostor // Vila Podrožnik

eksterier // Vila Podrožnik

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

– Vila Tartini in Vila Bled tudi za izvedbo posameznih delov protokolarnih dogodkov; – Grad Snežnik kot zgodovinski objekt za kulturne in turistične namene, lahko pa tudi za manjša protokolarna srečanja, razgovore in sprejeme. (https://www.uradni-list.si/1/content?id=69457)

POVZETEK Protokolarni objekti, ki so trenutno v uporabi, so objekti z zgodovino, imresivno arhitekturo in razkošjem. Prostori v notranjosti so arhaični, skoraj malo baročni, so veliki in razkošni. Stavbno pohištvo je staro, tudi vsi novi dodatki so v konzervativnem arhaičnem stilu. http://i.imgur.com/orXRlgw.png

Fakulteta za arhitekturo

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

Univerza v Ljubljani

– Vila Podrožnik, Grad Strmol in Grad Brdo za nočitve, uradne in delovne razgovore, kosila in večerje tujih in domačih delegacij oziroma predstavnikov, kadar so gostitelji predsednik Republike Slovenije, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, predsednik Vlade Republike Slovenije, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in minister za zunanje zadeve, po predhodnem soglasju generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije pa tudi drugi;

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

XI. UPORABA PROTOKOLARNIH OBJEKTOV

Avtorica: Urška Hvalica

2.2.1 PROTOKOLARNI OBJEKTI

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

19

Ljubljana, 2015

– slovesna večerja ali kosilo, – delovno / poslovno kosilo ali večerja, – srečanje z novinarji / izjava za tisk, – tiskovna konferenca, - galerijski prostor + pogostitev, - prezentacija projekta + pogostitev ...

diagram sedežnega reda pri protokolarni večerji

diagram postavitve stoječe izjave za tisk po protokolu

vir: gradivo za seminarje ge.Simončič

https://lh3.googleusercontent.com/Jl63ILu514EIbXu8UTl-vf2AepKl7Kbk6NxeRf_BmbcQd82BpCbaYMYw7YbtZzIjRiRzOg=s114

http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/0/11C6036C0CF62241C12574EA002C2779/$File/V_2008-10-21_OBISK-KRALJICA-VOJVODA-8_BOBO.JPG

slovesna večerja // Grad Brdo

pogostitev // Hotel Union

tiskovna konferenca

delovni pogovor za okroglo mizo

sprejem voditelja tuje države

http://i.imgur.com/orXRlgw.png

vir: gradivo za seminarje ge.Simončič

vir: gradivo za seminarje ge.Simončič

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

pogostitev // stoječi sprejem

vir: gradivo za seminarje ge.Simončič

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Seznam protokolarnih dogodkov, povzetih iz Sklepa o določitvi protokolarnih pravil: – pogovor na štiri oči z gostiteljem, – izmenjava daril, – pogovor delegacij, – srečanje s predsednikom,

Avtorica: Urška Hvalica

2.2.2 PROTOKOLARNI DOGODKI

vir: gradivo za seminarje ge.Simončič

20

Da vila, v primeru nezasedenosti, ne bi samevala, pa je prilagojena tudi za organizacijo ostalih nedržavniških dogodkov (konferenc, poslovnih kosil, sejmov, pogostitev, srečanj, prezentacij in promocij). koncept // javni program v interierju // ambasada, protokolarni dogodki

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Prenovljena vila postane prostor diplomatskih stikov, ekonomskih in kulturnih priložnosti in formalnega ter neformalnega druženja.

V javnem pritličju z odprtim tlorisem se odvijajo dogodki iz protokolarnega programa, v nadstropju pa se nahajajo privatne hotelske sobe visokega standarda. Javni program, zasebne sobe in sprostitveni center zagotavljajo visoko kvaliteto bivanja in postrežbe za gostujoče diplomate.

Avtorica: Urška Hvalica

Na podlagi raziskave lokacije in teoretičnih izhodišč predlagam umestitev novega programa Diplomatskega hotela. Le ta je kombinacija ambasade, rezidence in hotelov, ki so po protokolu izbrani za obiske uradnih delegacij. Glede na raziskave pri nas primanjkuje take vrste programa. Sedaj delegacije nameščajo v prestižnejše ljubljanske hotele, kar pa pomeni, da je potrebno za čas njihovega bivanja, del hotela po protokolu prirediti ali celo zapreti.

Zato je vila Madelaine na Veselovi primerna za sprejem takšnega programa, saj bi jo delegacija zasedla v celoti in v njej bi lahko organizirali večino obedov in dogodkov iz programa.

Fakulteta za arhitekturo

DIPLOMATSKI HOTEL

Univerza v Ljubljani

koncept // programski // DIPLOMATSKI HOTEL

21

Nepremična kulturna dediščina so nepremičnine ali njihovi deli z vrednotami kulturne dediščine, vpisani v Zbirni register dediščine.

Zbirni register (ZRD) vodi Informacijskodokumentarni (INDOK) center na Ministrstvu za kulturo. Nepremična dediščina se vpiše v register kot posamezna enota ali kot območje. V register nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na tip (profana stavbna dediščina, sakralna stavbna dediščina, sakralno-profana stavbna dediščina, memorialna dediščina, naselbinska dediščina, kulturna krajina, zgodovinska krajina, vrtnoarhitekturna dediščina, naravna redkost, naravna krajina, ostalo), obseg, lastništvo ali varstveni status enote (kulturna dediščina, kulturni spomenik lokalnega pomena, kulturni spomenik državnega pomena). Nepremična kulturna dediščina se po Zakonu o varstvu kulturne dediščine varuje na podlagi vpisa v zbirni register dediščine ali pridobitve statusa (kulturnega) spomenika. Kulturna dediščina se vpiše v ZRD s sklepom, spomenik dobi svoj pravni status z aktom o razglasitvi.

Območje obdelave in izbran objekt so evidentirani kot kulturna dediščina. Celotno območje je opredeljeno kot arheološko najdišče in naselbinska dediščina (mestno jedro, četrt med Prešernovo cesto in Tivolijem), objekt pa kot stavbna dediščina. Vila ja vpisana v register nepremične kulturne dediščine, vendar sam objekt ni zaščiten. Zato, glede na zbrane podatke in posnetek obstoječega stanja, predlagam, da se napiše odlog o varovanju objekta.

(SSKJ, Ljubljana,1993)

Kultura je zbir procesov, sprememb in tvorb, ki so nastale (nastajajo) kot posledica materialne in duhovne intervencije (dejavnosti) človeštva (v naravi in družbi).

(Vladimir Sruk)

Kulturna dediščina je celota podedovanih procesov, sprememb in tvorb, ki so nastale (nastajajo) kot posledica materialne in duhovne intervencije (dejavnosti) človeštva (v naravi in družbi). Materialna kulturna dediščina in duhovna kulturna dediščina.

(Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008)

Slovenska kulturna dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.

Kulturna dediščina se deli na materialno in živo dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična kulturna dediščina.

(Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008)

Kulturna dediščina predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Vsaka enota kulturne dediščine, ki je poškodovana ali uničena, je žal izgubljena, zato je potrebno kulturno dediščino vključiti v aktivno vsakodnevno življenje. Skrb za njeno ohranjanje in varovanje v vseh okoliščinah je skrb vsakogar izmed nas.

Večlastniške stanovanjske hiše, ki so ovrednotene kot kulturna dediščina ali razglašene za kulturni spomenik, so pogosto žrtve neustreznih predelav in preureditev po okusu posameznega lastnika. Pri neustreznih zamenjavah oken, zasteklitvah balkonov, izvedbah različnih instalacij in vodov v stopniščih, vežah in skupnih predprostorih ter pri drugih podobnih posegih so varovane lastnosti kulturne dediščine prizadete v veliki meri ali celo uničene. Poskus vzpostavitve prvotnega stanja je zaradi velikega števila lastnikov in različnih vrst posegov pogosto Sizifovo delo.

Pričujoči Nasveti za lastnike so namenjeni predvsem ozaveščanju lastnikov hiš in upravnikov v smislu poznavanja objektov kulturne dediščine in ravnanju z njimi. Opozoriti želimo predvsem na problematiko izvajanja vzdrževalnih del in posegov zaradi prilagajanja sodobnim bivalnim standardom ter zmanjšati število neustreznih posegov in finančne stroške, ki so potrebni za vzpostavitev v prvotno stanje. (http://www.zvkds.si/sl/zvkds/nasveti-za-lastnike/kulturna-dediscina/)

Temeljna vsebina in cilji varstva nepremične kulturne dediščine so: vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti; materialni in drugi pogoji za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost; zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja; preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine; skrb za uveljavljanje in razvoj sistema varstva dediščine.

(Mednarodne konvencije, Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008)

Območje Obravnavana parcela je opredeljena kot arheološko najdišče. Pri gradnji je potrebno upoštevati in zaščititi morebitne pričevalce preteklosti najdene na lokaciji. Ohranja se točnovna zazidava in nepozidani vrtovi.

Stavbna dediščina Projekt predvideva delno prenovo vile, ki je opredeljena kot stavbna dediščina in konceptualno umesti nov objekt

Ljubljana, 2015

1. Skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja.

2. Dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

SKLADNOST S SMERNICAMI VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE

Avtorica: Urška Hvalica

NEPREMIČNA KULTURNA DEDIŠČINA

Fakulteta za arhitekturo

KULTURNA DEDIŠČINA

Univerza v Ljubljani

2 . 3 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A

22

(SSKJ, Ljubljana, 2000)

(SSKJ, Ljubljana, 2000)

Prenova je celosten zbir posegov, ukrepov, aktivnosti, dejavnosti, s katerimi izboljšujemo poleg tehničnih in prostorsko-oblikovalskih lastnosti objekta, kompleksa, naselja ali območja tudi bivalne, uporabne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere.

(Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007)

Prenovo v najširšem pomenu besede pojmujemo kot stalno prilagajanje grajenih struktur novemu načinu življenja, kot si ga želimo zdaj in v prihodnosti.

(Katja Kreitmayer)

V dejavnosti varstva kulturne dediščine s pojmom obnova označimo zbir različnih tehničnih in projektantskih kreacij, s katerimi ohranimo ali gradivu povrnemo izgubljeno izvirnost in avtentičnost.

- RESTAVRACIJA Narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko; obnoviti: restavrirati kip, sliko; restavrirati cerkveno pročelje / restavrirati stari del mesta.

(SSKJ, Ljubljana, 2000)

V procesu obnove je restavracija poseg, s katerim je originalu povrnjena izgubljena vrednost. Narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko.

(dr. Deu, predavanja 2011)

RESTAVRIRANJE (obnova) je visoko strokoven postopek z namenom ohranjanja in odkrivanja estetskih in zgodovinskih vrednosti spomenika. Restavracija mora biti vselej zasnovana na tako imenovani znanstveni gotovosti (upoštevanje originalnih materialov, arheološke pričevalnosti, originalnega oblikovanja, avtentičnosti dokumentov) in nikakor ne zgolj na domnevah. Nadomestila manjkajočih delov se morajo skladno zliti s celoto, hkrati pa se morajo ločiti od izvirnih delov, da restavracija ne bi potvarjala umetnostnega in zgodovinskega dokumenta.

(Beneška listina, 1964)

- SANACIJA = OBNOVA · lat. sanare–ozdraviti, sanirati.

- KONSERVACIJA · ang. conservation–ohranitev, očuvanje, obvarovanje

SANACIJA; SANIRATI = RESTAVRIRATI Nominalni definiciji /iz lat. sanatio–zdravljenje/.

Dela, s katerimi preprečimo propadanje. Mednje štejemo: 1. vzdrževanje, čiščenje, 2. preventivno zaščito, manjša popravila in posebna zaščita z zaščitnimi sredstvi in 3. utrditev, ojačanje ali konsolidacijo z uporabo ojačitvenih (adhezivnih) sredstev. Posege konsolidacij običajno uporabimo takrat, ko običajni ukrepi vzdrževanja in preventivnih zaščitnih del niso zadostni.

(Beneška listina, 1964)

“Popolna obnova (restavracija) objekta (naselja, dela kulturne krajine) je možna samo, če zanjo obstaja zadostna dokumentacija, sicer pa je treba računati tudi z novo ustvarjalno zmožnostjo, s pravico do novega v starem sistemu.” dr. Nace Šumi

(dr. Deu, predavanja 2011)

- ADAPTACIJA = PRENOVA · lat. adaptare–prilagoditi; preureditev, prenovitev, popravljanje · ang. adaptation–prilagoditev, prikrojitev, priredba, adaptacija Preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore /zaradi adaptacije lokal zaprt/.

(SSKJ, Ljubljana, 1993)

Adaptirati pomeni prilagoditi spomenik sodobni uporabi in namenu. Adaptirani spomenik mora biti pri tem opremljen v skladu s sodobnimi potrebami, vendar pa je potrebno pri tem ohraniti njegove razpoznane vrednosti.

Izboljšanje, popravljanje pomanjkljivosti. prejšnje stanje (Asanacija).

Ponovno

vzpostaviti

(VST, Ljubljana, 2003)

Narediti, da kaj (znova) dobi zahtevane, zaželene lastnosti; Popraviti: sanirati ceste, mostove; grad bodo v celoti sanirali.

(SSKJ, Ljubljana, 1993)

Sanacija označuje: vsa potrebna popravila poškodovanih in uničenih delov, odstranitev vzrokov poškodb in odstranitve morebitnih nekakovostnih popravil v preteklosti. V neizogibnih primerih so dovoljene le manjše spremembe v prostoru in dekoraciji v delih, ki imajo majhen umetnostni oziroma zgodovinski pomen.

- REKONSTRUKCIJA Ponovno sestavljanje celote iz delov; vzpostavitev prvotnega ali normalnega stanja.

(VST, Ljubljana 2002)

Iz posameznega dela, podatka na podlagi sklepanja predstaviti si kako celoto; ponovno narediti, sestaviti kako celoto, obnoviti. Iz izkopanih črepinj jim je uspelo rekonstruirati staro vazo.

(SSKJ, Ljubljana, 1993)

Normativna ali konvencionalna definicija Rekonstrukcija je poseg, s katerim na novo zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali na novo izdelanih gradiv. (dr. Deu, predavanja 2011)

Ljubljana, 2015

obnoviti 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnoviti hišo; obnoviti napis, sliko; obnoviti in opremiti stanovanje / obnoviti gozd, vinograd / obnoviti gospodarstvo 2. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne: obnoviti pogajanja; obnoviti prijateljstvo; diplomatski stiki med državama so se obnovili / obnoviti pogodbo / obnoviti stari sistem

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

prenoviti 1. narediti, da kaj dotrajanega poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti

Avtorica: Urška Hvalica

OBNOVA

Fakulteta za arhitekturo

PRENOVA

Univerza v Ljubljani

2.4 PRENOVA / OBNOVA

23

Obstoječa vila na Veselovi je nevzdrževana, predvsem v interierju pa je v slabem stanju tudi zaradi spreminjajočih funkcij v preteklosti. Poleg tega je obstoječa funkcionalno-prostorska organizacija neustrezna za sodobne programske zahteve. Obstoječo strukturo je potrebno temeljito oceniti in analizirati urbanistično-arhitekturne vrednosti, likovni jezik, konstrukcijo in poškodbe ter predlagati možnosti nove funkcionalne zasnove in potrebe po dodatnih prostorih oziroma stavbah.

Osnovni konstrukcijski materiali obravnavane vile so kamen, opeka in les, ki jih je pomembno ohraniti oziroma jim podaljšati trajnost z zagotavljanjem njihove zaščite pred vlago in ostalimi negativnimi vplivi.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

2.4.2 PRENOVA VILE

Avtorica: Urška Hvalica

Razlogi za prenovo so najpogosteje dolgotrajno zanemarjanje objektov, funkcionalna neustreznost ali poškodovanje objekta. Prenova je okolju prijazna in v skladu z načeli trajnostnega razvoja, saj ponovno uporabi obstoječe materiale in prostor ter hkrati izboljša delovanje delov ali celotne stavbe. V starejših objektih so praviloma uporabljeni avtohtoni ter naravni materiali – les, kamen, opeka, ki so zdravi in trajni. Prav delo z avtohtonimi materiali ohranja lastno kulturo stavbarstva, ki je skupek tehničnih in likovnih znanj, razvitih skozi generacije. Pri souporabi sodobnih materialov je poleg zaznavnih kvalitet pomemben tudi tehnični vidik spajanja z obstoječimi.

Fakulteta za arhitekturo

Prenova dotrajanih objektov je pomembna tema arhitekturnega ustvarjanja zaradi okoljskih, zgodovinskih in kulturnih vrednot ter ekonomskih razlogov. Prenova postaja, predvsem zaradi rasti cen energentov, novih prostorskih in programskih potreb ter zavedanja o pomenu kulturne dediščine, pomemben vidik arhitekturnega ustvarjanja.

Univerza v Ljubljani

2.4.1 POMEN PRENOVE

24

REFERENČNI PRIMERI, IZBRANI GLEDE NA TRI OBRAVNAVANE TEME: PRENOVA, HOTEL, AMBASADA.

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

P R I M E R I

Fakulteta za arhitekturo

R E F E R E N Č N I

Univerza v Ljubljani

3

25

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015

Pri prenovi hotela so se arhitekti soočali z spomeniško zaščitenim obodom stavbe. Oblikovanje interjeja je bilo lahko bolj svobodno, kar so avtorji izkoristili in ustvarili nov centralni večnamenski prostor, ki se razteza po celotnem prerezu stavbe in združuje javni program z manjšimi prostori za druženje. Intervencija v interierju zunanjo podobo stavbe oživi z dogajanjem, ki ga je moč opazovati iz sosednjih ulic.

http://www.mvrdv.nl/en/projects/lloyd/gallery.html

http://www.mvrdv.nl/en/projects/lloyd/gallery.html

Vsaka izmed 117 sob je unikatna, njihov razpon po hotelskih standardih pa je od ene do petih zvezdic.

Po protokolu mora hotel za diplomate zagotoviti sobe različnih kategorij. Zasnova hotela in sob je prav tako odraz lokalnega odnosa do kulture bivanja, zato so sobe unikatne a sledijo skupnemu konceptu. Sobe diplomatskega hotela se razlikujejo po velikosti in standardu.

http://www.mvrdv.nl/en/projects/lloyd/gallery.html

http://myfirstdesigncollection.nl/files/cache/lloyd_hotel_room6_maaike_rozenburg_600x400.jpg

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ključne besede: prenova, hotel, sobe različnih standardov

Avtorica: Urška Hvalica

117 sob

Fakulteta za arhitekturo

8300 m²

Univerza v Ljubljani

LLOYD HOTEL, AMSTERDAM MVRDV (1999-2004)

26

Ljubljana, 2015

Ključne besede: prenova, hotel, program: tradicija + sodobnost Prenova hotela Pr Gavedarjo je pomembna z vidika varovanja kulturne dediščine, ohranjanja tradicije in uspešnega združevanja tradicije s sodobnostjo. Pri celotni podobi interierja so uporabljeni tradicionalni slovenski/gorenjski motivi.

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/10/04/65149213_sdcd2317.jpg

http://www.odprtehiseslovenije.org/images/tatko_tloris.jpg

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/10/04/65149212_sdcd2305.jpg

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2014/10/04/65149205_67-sdcd3109.jpg

Ideja enotnega koncepta je prisotna tudi pri prenovi vile, kjer je prostor poenoten z minimalističnimi motivi narave, ki prodirajo iz parka Tivoli in oblačijo interier.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

5 sob

Avtorica: Urška Hvalica

HOTEL PR GAVEDARJO, KRANJSKA GORA AKSL ARHITEKTI (2013)

27

Ljubljana, 2015 http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/11/1321561682-14b-911x1000.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/11/1321561670-11-807x1000.jpg

Interier secesijske vile, ki je v preteklosti služil kot nakupovalni center, je prenovljen z novo programsko zasnovo in uporabo značilnih barv in materialov. Prostori so optimalno izkoriščeni, sobe se prilagajajo obliki stavbe. V pritličju so pozicionirani javni prostori, ki so namenjeni gostom in obiskovalcem. Preko osrednjega dela volumna vodijo tekoče stopnice, ostanek veleblagovnice, ki so jih avtorji reciklirali.

Okoli komunikacij se v nadstropjih nizajo servisi in sobe različnih tipologij. Značilna rumena barva s črnimi oznakami nakazuje javne in servisne površine, bela pa zasebne prostore.

Kontrast med restavrirano zunanjosti in sodobnim in transparentnim interierjem je osrednja ideja prenove vile v diplomatski hotel.

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/11/1321561630-00019e-1000x706.jpg

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/11/1321561616-0001h6-1000x706.jpg

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ključne besede: prenova, hostel, oblikovanje javnih in zasebnih prostorov

Avtorica: Urška Hvalica

29 sob, 138 postelj

Fakulteta za arhitekturo

1360 m²

Univerza v Ljubljani

DE SI GN H OSTE L GOL I B OSI , SP L I T STU DI O U P ( 2010)

28

Ljubljana, 2015

Rezidenca nizozemskega veleposlanika stoji v soseski enodružinskih stanovanjskih hiš. Izraža tipični nizozemski odnos do prostora in družbe ter obenem upošteva način bivanja veleposlanika. Vertikalno je razdeljena na dva dela. V odprtem ekstrovertiranem pritličju so javne vsebine, v introvertiranem nadstropju pa je zasebno stanovanje veleposlanika.

http://www.bevkperovic.com/pictures/04-NL.jpg

http://www.bevkperovic.com/pictures/05-NL.jpg

Ureditev programa vile sledi podobnemu pristopu k programski delitvi. Javni program, namenjem protokolarnim dogodkom, v pritličju in zasebne sobe diplomatskega hotela v zgornjih nadstropjih.

http://www.bevkperovic.com/pictures/03-NL.jpg

http://www.bevkperovic.com/pictures/02-NL.jpg

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ključne besede: rezidenca, pot uporabnikov, programska delitev

Avtorica: Urška Hvalica

javno: 4 sobe zasebno: 6 sob, 5 postelj

Fakulteta za arhitekturo

450m²

Univerza v Ljubljani

NI ZOZE M SK A R E ZI DE NC A , L J U B L JA N A B E V K PE R OV I Ć A R H I TE K TI ( 2003 )

29

FOTODOKUMENTACIJA, POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA.

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

S TA N J E

Fakulteta za arhitekturo

O B S T O J E Č E

Univerza v Ljubljani

4

30

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015

04

06

01

Fotodokumentirala sem obstoječe stanje fasade in inetrierja vile.

Po načrtih iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana in grobih meritvah sem izrisala tloris obstoječega stanja. Glede na izbrane podatke in material predlagam, da bi se napisal odlok o varovanju hiše.

03 m 1:2000

02 detajl na južnem delu ograje

03 vrt na jugu

04 severna fasada

06 vhod na zahodu

01 vzhodna fasada

05 vrt na zahodu

Fakulteta za arhitekturo

Situacija

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

05

Univerza v Ljubljani

Vila Madelaine na Veselovi 17 je vpisana v register nepremične kulturne dediščine pod številko EDŠ 3826. Ta podatek je dosegljiv na spletni strani registra. Območje, na katerem vila stoji, je zavarovano, sama vila pa ni spomeniško zaščitena. Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da imajo premalo podatkov, da bi hišo lahko zaščitili. Na ZVKDS nimajo nobenih posnetkov interierja vile, saj jim je bil onemogočen vstop, odkar je vila v lasti Grkov.

Avtorica: Urška Hvalica

4.1 FOTODOKUMENTACIJA OBSTOJEČEGA STANJA // EKSTERIER

31

01

02

Ljubljana, 2015

03

03

07

06

04

05

06

klet // m 1:200

07

00

01

03

04

06

07

00 01

11

17

10

13

03

05

08

09

10

11

12

15

04 06 05

07

14

08 09

16 pritličje // m 1:200

10

11

14

15

16

17

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

00

Avtorica: Urška Hvalica

01 02

Fakulteta za arhitekturo

00

Univerza v Ljubljani

4.2 FOTODOKUMENTACIJA OBSTOJEČEGA STANJA // INTERIER

32

Ljubljana, 2015 04

08

01 10

05

04 06 03 02

06

07

08

09

10

05 07 skica nadstropja // m 1:200

vdrta tla

POV ZE TE K 01

02 03

01

04

02

05

03 podstrešje 1:200

04

05

Iz fotografij obstoječega stanja je razvidno, da je vila dotrajana tudi v notranjosti. Zamenjala je kar nekaj lastnikov in najemnikov, kar se očitno vidi v uporabi tlakov, tapet, barve sten, pohištva ... Klet je presenetljivo prostorna in ima zanimiv značaj zaradi obokanega stropa, ki pa je potreben obnove. Prostori v pritličju so veliki in svetli.

Nizajo se eden za drugim kot je značilno za tloris meščanske vile. V pritličju sta bili dve stanovanji. Nekaj manjših vrat je novih, večina vrat pa je še izvornih. Velika vrata z dvema kriloma dajejo občutek mogočnosti prostora. Strop med pritličjem in nadstropjem se je na približno eni četrtini tlorisa vdrl. Razvidno je, da gre za leseno dotrajano konstrukcijo. V nadstropju so prostori glede na kvaliteto in doživljanje zelo podobni tistim v pritličju. Ometi in tapete se zelo razlikujejo iz prostora v prostor, zato je težko oceniti, ali je kakšna soba še v originalni podobi. Del podstrehe je bil prenovljen v stanovanje, ostalo pa je neogrevano podstrešje s shrambami. Dvoramno kamnito stopnišče s secesijsko ograjo je eden bolj ohranjenih elementov v notranjosti.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

03

Avtorica: Urška Hvalica

02

Fakulteta za arhitekturo

01

Univerza v Ljubljani

09

33

Ljubljana, 2015

S prenovo ohranjamo dediščino in arhitekturo iz različnih zgodovinskih obdobij in tako ohranjamo različnost in avtentičnost v globaliziranem svetu. Zato je potrebno pri prenovi paziti na vse obstoječe in dotrajane detajle vile. Pomemben del prenove vile je tudi ohraniti in restavrirati stavbno pohištvo. Pomembni elementi so okenski okvirji, ograje na balkonu, ograja na stopnišču in vrata. Ti elementi so še originalni in jih je potrebno varovati in tako ohranjati dediščino.

ograja na balkonu

rizalit na vzhodni fasadi

rialit in ovalno okno z dekoracijo

FA S A D A OMET Odpadanje ometa, luščenje. Le na nekaterih delih je še mogoče zaznati rumeno barvo fasade. Ponekod se kruši tudi opeka. steber in ograja profilacija na spodnjem delu fasade

štukature nad in pod oknom

ostanki štukatur okoli okna

Avtorica: Urška Hvalica

ORNAMENTI Ornamenti odpadajo, so močno poškodovani, na nekaterih delih jih ni več.

OKNA Iz okvirjev se lušči barva, stekla so razbita, ponekod tudi manjkajo.

Zaradi varnostnih ukrepov so bile dodane mreže, ki onemogočajo dostop v hišo.

OGRAJA OKOLI VILE Kamnita ograja okoli vila je visoka pol metra, kamiti stebri pa nekaj več kot dva metra. Kovinska ograja manjka in videti ni nobenih ostankov, kakšna je bila.

Fakulteta za arhitekturo

OGRAJA NA BALKONU Na ograji so sledi rje, barva odstopa. Ograjo bi bilo potrebno ponovno pritrditi.

detajli oblačijo hišo

N O TR ANJ OS T STOPNIŠČE V hišo je umeščeno eno dvoramno kamnito stopnišče z nekoliko secesijsko ograjo. Stopnišče je glede na ostale elemente lepo ohranjeno. Ograjo bi bilo potrebno prebarvati in pritrditi.

VRATA Lepo ohranjena bela lesena vrata z dvema kriloma. Predlagam restavriranje obstoječih vrat in ponovno uporabo.

pogled na okno

obstoječa vrata

pogled skozi vrata

kamnito stopnišče

Univerza v Ljubljani

Fasada hiše je bila načrtovana osno simetrično v čistih geometrijskih oblikah. Glede na prvotni načrt je realizirana fasada veliko bolj enostavna. Na načrtu za prenovo ni narisano toliko oramentov kot jih je danes videti na fasadi. Na spodnjem delu fasade so uporabljeni enostavni arhitekturni elementi, v nadstropju pa lahko vidimo kar nekaj dekorativnih elementov. Ornament hiše je skoncentriran na glavni fasadi, predvsem okoli oken. Štukature so nekoliko baročne, skoraj rokokojske, vendar poenostavljene. Na stiku med pritličjem in nadstropjem je preprost zidani venec. Prav tako je venec med nadstropjem in streho.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

4 . 3 D E TA J L I / / R E S TAV R I R A N J E

34

Ljubljana, 2015

4.5 MATERIALNOST

Obstoječi materiali, ki jih ohranimo: kamen, ograje, lesene okenske okvirje, štukature, zelenje.

Novi materiali so: jeklena konstrukcija za namen zvočne bariere, tekstil, dodatno zelenje v interierju in eksterierju, betonski tlak, tekstilni tlak, teraco.

zelenje na vrtu ob fasadi

profilacija fasade in štukature

zelenje na parceli

vrata v interierju

jeklena ozelenjena konstrukcija

http://c1038.r38.cf3.rackcdn.com/group4/building38965/media/dqwh_2_bp_mfopark_4028_07.jpg

betonski tlak z organskim potiskom narave

https://www.pinterest.com/pin/393924298636135501/

teskstilne zavese v interierju

http://itsourplayground.com/media/BehindTheWhiteCurtain.jpg

točkovno zelenje v interierju

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

kamnito stopnišče s secesijsko ograjo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Trenutno je vila v zelo slabem stanju, zato je precej težko ugotoviti, kateri materiali so originalni. Precej ohranjeno je kamnito stopnišče s kovinsko ograjo, ki bo ostalo enako. Močno je občutiti pomembnost vrtov in zelenja na parceli. Kjub vremenskim vplivom in propadnju je še vedno možno občutiti pobembnost fasade, njene kompozicije, barve in detajlov. Klet je obokana in kamnita, njen značaj se bo ohranil, vendar glede na sodobne standarde potrebuje nekaj prilagoditev.

https://dynassets1.gavekortet.dk/gogift/23/sliders/slider4.jpg

35

Ljubljana, 2015 situacija

m 1:500

TLORIS 01.1

klet

m 1:100

01.2

pritličje

m 1:100

01.3

nadstropje

m 1:100

01.4

ostrešje

m 1:100

FASADE

skica // hitra skica glavne fasade // obstoječe stanje

01.1

severna fasada

m 1:100

01.1f

severna fasada / fotografija

01.2

južna fasada

m 1:100

01.3

vzhodna fasada

m 1:100

01.3f

vzhodna fasada / fotografija

01.4

zahodna fasada

01.4f

zahodna fasada / kolaž-fotografija

m 1:100

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

MERILO

Avtorica: Urška Hvalica

01.0

NAČRT

Fakulteta za arhitekturo

OBSTOJEČE STANJE

Univerza v Ljubljani

4.6 GRAFIČNE PRILOGE

36

Že le šk ro

ap

B r

i le we

ja

es

iso c va

Erj avč eva

ulic a

ulic a

Ves elov a ul

ica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

a

lova

ta

Odjemno mesto za odpadke

Avtorica: Urška Hvalica

i zn bl pe

ulic

Ves e

ces ta

Fakulteta za arhitekturo

ju

L ga

lova

lova

01.0 Situacija obstoječe m 1:500 Univerza v Ljubljani

Ko

na

Ves e

Ves e

37

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

c

SOBA 3,9 m2 /

SOBA 12,4 m2 /

±0,00m

SOBA 19,9 m2 /

PREDPROSTOR 5,0 m2 -0,85m /

SOBA 19,8 m2 /

SOBA 13,7 m2 /

SOBA 12,4 m2 /

SOBA 19,9 m2 /

SOBA 19,8 m2 /

Avtorica: Urška Hvalica

b

SOBA 5,6 m2 /

SOBA 15,1 m2 /

SOBA 27,4 m2 /

SOBA 26,4 m2 /

Fakulteta za arhitekturo

SOBA 47,0 m2 /

SOBA 12,3 m2 /

a´

a

1

1´

2

2´

3

4

5

5´

6

6´

01.1

Tloris kleti

m 1:100

Univerza v Ljubljani

SOBA 13,7 m2 /

38

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

c

KUHINJA 14,5 m2 ploščice

KUHINJA 14,5 m2 ploščice

±0,00m

WC 1,3 m2 ploščice HODNIK 4,2 m2 ploščice

SOBA 15,8 m2 parket

WC 1,3 m2 ploščice

TUŠ 1,3 m2 ploščice

TUŠ 1,3 m2 ploščice

SOBA 22,1 m2 parket

SOBA 22,1 m2 parket

PREDPROSTOR 5,0 m2 +1,80m parket

PREDPROSTOR 10,2 m2 parket

HODNIK 4,2 m2 ploščice

PREDPROSTOR 10,2 m2 parket

UTILITY 5,6 m2 ploščice

KOPALNICA 3,8 m2 ploščice

Avtorica: Urška Hvalica

b

KOPALNICA 3,8 m2 ploščice

SOBA 25,7 m2 parket

SOBA 27,0 m2 parket

SOBA 20,1 m2 parket

Fakulteta za arhitekturo

SOBA 25,7 m2 parket

SOBA 27,0 m2 parket a´

a

1

1´

2

2´

3

4

5

5´

6

6´

01.2

Tloris pritličja

m 1:100

Univerza v Ljubljani

SOBA 15,8 m2 parket

39

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

c

KUHINJA 14,5 m2 ploščice

KUHINJA 14,5 m2 ploščice

+3,60m

WC 1,3 m2 ploščice HODNIK 4,2 m2 ploščice

SOBA 15,8 m2 parket

WC 1,3 m2 ploščice

TUŠ 1,3 m2 ploščice

TUŠ 1,3 m2 ploščice

SOBA 22,1 m2 parket

SOBA 22,1 m2 parket

PREDPROSTOR 5,0 m2 +5,45m parket

PREDPROSTOR 10,2 m2 parket

HODNIK 4,2 m2 ploščice

PREDPROSTOR 10,2 m2 parket

UTILITY 5,6 m2 ploščice

KOPALNICA 3,8 m2 ploščice

Avtorica: Urška Hvalica

b

KOPALNICA 3,8 m2 ploščice

SOBA 25,7 m2 parket

SOBA 25,7 m2 parket

SOBA 20,1 m2 parket

SOBA 27,0 m2 parket

Fakulteta za arhitekturo

SOBA 27,0 m2 parket

a´

a

1

1´

2

2´

3

4

5

5´

6

6´

01.3

Tloris nadstropja

m 1:100

Univerza v Ljubljani

SOBA 15,8 m2 parket

40

Avtorica: Urška Hvalica

STANOVANJE 40 m2

a´

a

1 1´ 2 2´ 3 4 5 5´ 6 6´

01.4 Tloris ostrešja

Fakulteta za arhitekturo

SHRAMBE 14,5 m2

+9,05m

b

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

+7,20m

m 1:100 Univerza v Ljubljani

c

41

Ljubljana, 2015

01.6 Severna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 42

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

01.6f Severna fasada Univerza v Ljubljani

fotografija 43

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

01.6 Severna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 44

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.5 Vzhodna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 45

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

01.5f Vzhodna fasada Univerza v Ljubljani

fotografija 46

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

01.8 Zahodna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 47

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

01.8f Zahodna fasada Univerza v Ljubljani

kolaž / fotografija 48

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

IDEJNA ZASNOVA DIPLOMATSKEGA HOTELA.

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Z A S N O V A

Fakulteta za arhitekturo

I D E J N A

Univerza v Ljubljani

5

49

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015

V nadstropju so zasnovane tri luksuzne sobe in en apartma. Sobe so prostorne in vsebujejo prostor za sestanke in pisalno mizo. Tudi v sobah je uporabljen koncept zaves, s katerim obiskovalec preoblikuje sobo, korigira svetlobo in si prilagodi prostor po svoji meri. Iz vsak sobe je izhod na teraso. Na zahodnem delu je terasa del novega objekta, ki je hrati tudi zvočna bariera in vertikalni park. koncept // program po nadstropjih

Prizidek je namenjen “drop offu”. Del prizidka je zanovan kot reprezentativen vstopni lobby in omogoča dostop do dvigala. V medetaži med javnim in zasebnim delom je omogočen dostop na teraso, ki je zazelenjena in ima pogled proti Tivoliju.

V polkleti se nahaja servisni program. Del programa deluje kot support zaposlenim, ostali del pa je zasnovan kot spa in sprostitveni center za goste.

neto kvadrature // program

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Vrtovi so nepohodni, so ozelenjeni in nudijo lepe poglede iz notranjosti vile.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

V pritličju vile je predviden javni program: konferenčne sobe, soba za izjavo za tisk, soba za projektcije in predstavitve projektov, pisarna, jedilnica, soba za sprejem, galerijski prostor ... Program v pritličju se “preliva” eden v drugega. Meje so zabrisane, določjo ga zavese in talne poslikave.

Avtorica: Urška Hvalica

5.1 PROGRAMSKI KONCEPT

50

koncept // oblikovni // zvočna bariera z zelenjem

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Kompozicijsko objekta še vedno delujeta točkovo in soupadata s konceptom zazidave vrtnega mesta.

Avtorica: Urška Hvalica

V prenovljeno vilo je umeščen javni program v pritličje, zasebni v nadstropje in servisni v polkletno etažo. Nov objekt pa služi kot zvočna bariera, ima pa tudi funkcijo vertikalnega vrta (na katerega je omogočen direkten dostop iz medetaže in sob) ter nadstreška / “drop off” cone. Sodobna pregola je dvignjen, povsem odprt prostor, ki podpira vilo v programskem smislu sodobnih pogojev dostopa. Hkrati pa zagotavlja boljše bivanjske pogoje in prinaša zelenje v obstoječ objekt.

Fakulteta za arhitekturo

Oblikovni koncept sestoji iz prenove obstoječe vile, delne rušitvije notranjih predelnih sten in novega objekta na zahodu vile. Objekta sta oblikovno ločena, vendar se konceptualno povezujeta in dopolnjujeta.

Univerza v Ljubljani

5.2 OBLIKOVNI KONCEPT

51

Ljubljana, 2015

koncept novega tlorisa koncept prehajanja zelena skozi tloris // od Z proti V

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

koncept rušitve // umestitev novega objekta

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Private House Oslo / Petra Blaisse / Oslo / 2011-2013

52

Zavese se ločijo po obliki, materialnosti, vzorcu in prosojnosti.

Nekatere so prosojne, kar dopušča poglede oziroma silhuete mimoidočih, druge so preluknjane in skozi njih lahko samo slutimo kaj se skriva zadaj, tretje pa so popolnoma neprosojne in tudi zvočno izlolativne. Zavesa, kot ločitveni element v prostoru, prepušča zvoke, svetlobe, sence, vonjave … Predstavlja neko fizično bariero, vendar še vedno dopušča vizualno in zvočno povezavo, ampak hkrati zagotavljna privatnost. Svetloba, ki prihaja skozi perforacije oblikuje organske vzorce v notranjosti prostora, ki pa so vedno drugačni in odvisni od vremena in letnega časa.

koncept // novi elementi v interierju

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Eleganca in preprostotost spreminjanja prostora v kratkem času so ključne lastnosti elementov v prostoru. Uporabljeni elementi oblikujejo različne ambiente in doživljanja, naredijo prostor fleksibilen in pustijo uporabniku, da z njimi komunicira. Meje so z elementi nakazane, vendar zabrisane. Zavese vodijo obiskovalca iz prostora v prostor, mu nudijo zasebnost, z njim komunicirajo. Talne poslikave na betonu označujejo prostorske ambiente v odprtem tlorisu in vodijo obiskovalca skozi nadstropje. Zelenje v interierju je točkovno in premično, glede na program prostora v danem trenutku se lahko prestavlja. Prostor naredi bolj prijazen in prinese naravo v interier. Razsvetljava je premišljena vnaprej. Tudi svetloba oblikuje in oblači prostor, zato je pomembno, da jo vključimo že pri samem načrtovanju prostora. Razsvetljava odraža funkcijo prostora, ker pa ima en prostor več funkcij, je zasnovana tako, da pokrije vse možne scenarije z minimalnimi premiki.

Avtorica: Urška Hvalica

Čeprav je interier preprost, prispeva k harmoniji celote, ki zagotavlja edinstveno prostorsko izkušnjo. Močno zaznamuje obiskovalca, saj je v njenem hitoričnem ovoju varen, v notranjosti pa vzbudi zanimanje in interakcijo obiskovalca z elementi. Interier je oblikovan v trajnostnem duhu. Tloris je odprt, brez novih dodanih fiksnih intervencij. Vsi elementi so premični in se prilagajajo diplomatskemu/hotelskemu programu. Takšna organizacija misli tudi na prihodnost, saj se lahko tloris v kratkem času in z minimalnimi posegi prilagodi novemu programu. Uporabljeni materiali so trajnostni in premišljeni.

Fakulteta za arhitekturo

Če v eksterierju vilo oblači fasada s štukaturami in profilacijo, v notranjanjosti prostor oblačijo vertikalni in horizontalni tekstilni elementi. To so zavese in preproge različnih vzorcev, materialov in prosojnosti.

Univerza v Ljubljani

5.3 KONCEPT INTERIERJA

53

Ljubljana, 2015

tipi tekstur zaves uporabljenih v interierju

skica pritličja z vrisanimi zavesami // m 1:400

koncept interierja

skica prostorske zavese

vizualizacija prostorske zavese

vizualizacija zavese z digitalnim printom narave

transparentna zavesa

naluknjana zavesa z abstrahiranim motivom narave

nagubana bela zavesa

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Kadar so zavese zagrnjene, tloris postane skoraj tradicionalen tloris vile, ki ga poznamo. Približno enaki prostori so nanizani eden za drugim.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Prostorske zavese v sobah nudijo privatnost in možnost preoblikovanja sobe glede na potrebe. Uporabnik postane aktiven in vključen v oblačenju prostora in oblikovanju želene kompozicije.

Ponoči je “objet” v privatnem prostoru z zaveso, zjutraj pa ta prostor postane del bivalnega prostora. Ta osebni prostor kasneje izgine in postane del bivalnega, tako je percepcija sobe popolnoma drugačna. Odprta soba je bolj svetla, saj svetloba pronica od enega do drugega konca sobe in se združi s snopom svetlobe iz drugega okna. Nekatere zavese so prosojne, kar dopušča poglede oziroma silhuete mimoidočih, druge so naluknjane in skozi njih lahko samo slutimo kaj se skriva zadaj, tretje pa so popolnoma neprosojne in tudi zvočno izlolativne ...

Avtorica: Urška Hvalica

KONCEPT ZAVES

54

Ljubljana, 2015

V javnem delu zgradbe je fleksibilnost prostora bolj zaželjena, kot v zasebnem. Vendar tudi zasebni del lahko postane poljavni, če uporabnik tako želi. Zato je tudi v zasebnih sobah oblikovan “layout”, ki služi različnim scenarijem.

Inspiracija za potisk na tleh je narava, ki prodre iz bližnjega parka Tivoli v vilo v obliki organskega vzorca.

vzorec cvetje

vzorec vejica

skica pritličja z vrisanimi preprogami // m 1:400

HOUSE A / ryue nishizawa / JAPAN / 2010

vzorec trava

vzorec listki

detajl kolaža // potisk betona z listki

rastline v prostoru

http://www.archilovers.com/projects/169095/gallery?1467209

House D / HHF Architects / Switzerland / 2011

detajl tlorisa in poslikav na betonu

belo potiskana betonska tla

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

koncept interierja

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Nov, odprt prostor je bolj abtrakten in nudi več svobode, tako program v pritličju ni fiksen, ampak se glede na potrebe prilagodi.

Na tleh je oblikovan nekakšen “layout” dnevne rutine in uporabe prostora, ki označuje dogodke in mogoče spremembe. V pritličju je vzorec potiskan na brušen beton z belo barvo, v sobah pa je vzorec potiskan na tekstilni tlak.

Avtorica: Urška Hvalica

KONCEPT PREPROG

http://www.archilovers.com/projects/169095/gallery?1467209

55

Ljubljana, 2015

Točkovna ozelenitev interierja nudi uporabniku boljše bivalne pogoje in ga seznanja z lokalnimi sortami rastlinja. Rastline so premične in točkove, da se lahko njihova postavitev prilagaja danim situacijam.

skica pritličja z vrisano osvetlitvijo // m 1:400

koncept osvetlitve

koncept grupiranja točkovnega zelenja

osvetlitev na stropu

http://www.archilovers.com/projects/169095/gallery?1467208

osvetlitev na steni

http://socks-studio.com/img/blog/lewerentz-flower-kiosk-12.jpg

točkovno zelenje v interierju

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

koncept interierja

skica pritličja z vrisanimi rastlinami // m 1:400

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Električne instalacije v interierju so vidne, položene so na finalni sloj. Soupadajo s konceptom transparentnosti novega in delujejo minimalno, vendar dekorativo. Zaradi svoje oblike so svetlobna telesa prilagodljiva za več scenarijev, nekatera so celo premična.

Ideja je nastala tudi zaradi trajnega vidika opremljanja prostora, saj lahko takšno postavitev instalacij v prihodnosti hitro preoblikujemo ali zamenjamo glede na nove želje.

Avtorica: Urška Hvalica

K ON C E P T O S V E T L I T V E IN O Z ELENITV E

https://dynassets1.gavekortet.dk/gogift/23/sliders/slider4.jpg

56

vzporci narave // inspiracija park Tivoli 57

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015 situacija

m 1:500

TLORIS 02.1

klet

m 1:100

02.2

pritličje // scenarij 1

m 1:100

02.2

pritličje // scenarij 2

m 1:100

02.2

pritličje // scenarij 3

m 1:100

02.3

nadstropje

m 1:100

02.4

podstreha

m 1:100

02.5

ostrešje

m 1:100

PREREZ 02.6

prerez a-a

m 1:100

02.7

prerez b-b

m 1:100

FASADE

koncept // točkova ozelenitev v interierju

02.8

severna fasada

m 1:100

02.9

južna fasada

m 1:100

02.10

vzhodna fasada

m 1:100

02.11

zahodna fasada

m 1:100

FASADNI PAS 02.12

fasadni pas 1

m 1:25

02.13

fasadni pas 2

m 1:25

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

02.0

MERILO

Avtorica: Urška Hvalica

NAČRT

Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA

Univerza v Ljubljani

5.4 GRAFIČNE PRILOGE

58

Že z le ni šk a bl

es

B i le we iso c va ta

Avtorica: Urška Hvalica

ju ja r

o pr

4+1 parkirnih mest

Erj avč eva

a

lova ulic a

Ves elov a ul

ica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

a

ulic

Ves e

ces ta

Fakulteta za arhitekturo

L ga pe

ulic

02.0 Situacija m 1:500 Univerza v Ljubljani

Ko

na

lova

lova

Ves e

Ves e

59

Ljubljana, 2015

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

KUHINJA 12,4 m2 epoksi

HLADILNICA 4,9 m2 epoksi

PISARNA 9,4 m2 epoksi

PREDPROSTOR 8,5 m2 epoksi

PREDPROSTOR 16,2 m2 epoksi

Avtorica: Urška Hvalica

FITNES 52,8 m2 epoksi

PREDPROSTOR 29,1 m2 epoksi

PRALNICA 12,1 m2 epoksi

TEH. SOBA 8,8 m2 epoksi

GARDEROBA ZA ZAPOSLENE 7,5 m2 epoksi

WC MOŠKI 6,5 m2 epoksi

WC INVALIDI 3,8 m2 epoksi

Fakulteta za arhitekturo

GARDEROBE 23,6 m2 epoksi

WC ŽENSKI 7,4 m2 epoksi SOBA 12,3 m2 /

SAUNE 47,5 m2 keramika

02.1

Tloris kleti

m 1:100

Univerza v Ljubljani

SHRAMBA 8,4 m2 epoksi

60

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

LOBBY 34,5 m2 beton

KUHINJA 28,5 m2 beton

PISARNA 28,5 m2 beton

POGOSTITEV 26,9 m2 beton

Avtorica: Urška Hvalica

ČAKALNICA 26,7 m2 beton

LOBBY 34,8 m2 beton SHRAMBA 6,5 m2 beton

IZJAVA ZA TISK 25,3 m2 beton

JEDILNICA 25,6 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

POSLOVNA VEČERJA 78,2 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

SENARIJ 1 02.2

Tloris pritličja // 1

m 1:100

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

GARDEROBA 6,5 m2 beton

61

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

LOBBY 34,5 m2 beton

KUHINJA 28,5 m2 beton

PISARNA 28,5 m2 beton

JEDILNICA 80,0 m2 beton

Avtorica: Urška Hvalica

ČAKALNICA 26,7 m2 beton

LOBBY 34,8 m2 beton SHRAMBA 6,5 m2 beton

KONCERTNA SOBA 25,3 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

KONFERENČNA SOBA 52,0 m2 beton

POGAJANJA 26,2 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

SENARIJ 2 02.2

Tloris pritličja // 2

m 1:100

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

GARDEROBA 6,5 m2 beton

62

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

LOBBY 34,5 m2 beton

KUHINJA 28,5 m2 beton

PISARNA 28,5 m2 beton

GALERIJSKI PROSTOR 34,8 m2 beton SHRAMBA 6,5 m2 beton

POGOSTITEV 25,3 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

PREZENTACIJA 78,2 m2 beton

TERASA 10,2 m2 beton

SENARIJ 3 02.2

Tloris pritličja // 3

m 1:100

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

POGOSTITEV/ SPREJEM S KONCERTOM 25,6 m2 beton GARDEROBA 6,5 m2 beton

Avtorica: Urška Hvalica

ČAKALNICA 26,7 m2 beton

63

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

TERASA 40,4 m2 beton

SOBA 42,5 m2 tekstilni tlak

SOBA 42,5 m2 tekstilni tlak KOPALNICA 5,8 m2 epoksi

KOPALNICA 5,8 m2 epoksi

WC 2,6 m2 epoksi

Avtorica: Urška Hvalica

WC 2,6 m2 epoksi

KOPALNICA 4,1 m2 epoksi

WC 2,6 m2 epoksi

SOBA 22,8 m2 tekstilni tlak

Fakulteta za arhitekturo

LOBBY 32,5 m2 beton

KOPALNICA 7,1 m2 epoksi

WC 4,5 m2 epoksi

SOBA 36,8 m2 tekstilni tlak

SOBA 22,8 m2 tekstilni tlak

SOBA 24,6 m2 tekstilni tlak TERASA 12,2 m2 beton

TERASA 12,2 m2 beton

02.3

Tloris nadstropja

m 1:100

Univerza v Ljubljani

TERASA 40,4 m2 beton

64

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 , KOPALNICA 4,1 m2 epoksi

Avtorica: Urška Hvalica

KOPALNICA 4,1 m2 epoksi

SOBA 29,7 m2 tekstilna tla

PREDPROSTOR 11,5 m2 beton PREDPROSTOR 4,9 m2 tekstilna tla

Fakulteta za arhitekturo

PREDPROSTOR 4,9 m2 tekstilna tla

02.4

Tloris podstrehe

m 1:100

Univerza v Ljubljani

SOBA 29,7 m2 tekstilna tla

65

02.5 Tloris ostrešja Univerza v Ljubljani

m 1:100 66

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Vizualizacija sobe 67

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Vizualizacija hodnika 68

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Vizualizacija jedilnice 69

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Vizualizacija javnega dela sobe 70

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Vizualizacija novega objekta // pogled proti Tivoliju 71

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Fotografija makete // prerez 72

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Fotografija makete // severna fasada 73

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Univerza v Ljubljani

Fotografija makete // vzhodni vogal vile 74

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.6 Prerez A-A Univerza v Ljubljani

m 1:100 75

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.7 Prerez B-B Univerza v Ljubljani

m 1:100 76

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.8 Severna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 77

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.9 Južna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 78

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.10 Vzhodna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 79

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

02.11 Zahodna fasada Univerza v Ljubljani

m 1:100 80

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Ljubljana, 2015

Obstoječi naklon in gabariti strehe se v celoti ohranjajo. Ohranitev obstoječega tipa kritine - boborovec Snegolov

Nov armirano betonski nosilec - statična stabilnost strehe Kanal za odvodnjavanje meteornih vod

Ljubljana, 2015

Kapna lega 15 / 20

RAVNA STREHA Valjana pločevina v naklonu Toplotna izolacija, kamena volna d = 20 cm Hidroizolacijska folija Naklonski estrih d = 6 cm Profilirana pločevina

Jekleni I nosilec IPE 360 Zastekljena odprtina za prezračevanje

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Sekundarni I nosilci v prečni smeri IPE 220

Zasteklitev vhodne avle Zaščitna steklena ograja Vizualni stik z osrednjo avlo s stopniščnega Nov armirano betonski podest

Obstoječe stopnišče - dobro ohranjeno

Jeklena mreža terase

Vhodna avla

Ohranitev stopniščne ograje

Avtorica: Urška Hvalica

Detajl prekinitve toplotnega mostu

ZUNANJA JEKLENA KONSTRUKCIJA Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Profilirana pločevina

Sekundarni I nosilci v prečni smeri IPE 220 Profilirana pločevina

Fakulteta za arhitekturo

Varjena C profila UPN 200

Pokrito parkirišče Vhod v objekt

Tlakovci pod novim delom objekta Odvodnjavanje Dilatacija - ekstrudiran polistiren Obstoječ kamnit zid - poglobljen nadomešča temelj; na gradbišču je potrebno preveriti ustreznost, po potrebi se izvede podtemeljenje Zaščita proti vlagi “Thermoshield”

TLA PROTI TERENU - PRITLIČJE Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Toplotna izolacija: kamena volna d = 10 cm Hidroizolacijska folija Podložni beton d = 15 cm Utrjeno nasutje

TLA PROTI TERENU - KLET Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Toplotna izolacija: kamena volna d = 10 cm Hidroizolacijska folija Podložni beton d = 15 cm Utrjeno nasutje

Hidroizolacijska folija Drenažni jašek

02.12

Fasadni pas

m 1:25

Univerza v Ljubljani

Ogrevano podstrešje Toplotna izolacija, kamena volna d = 20 cm

81

Obstoječi naklon in gabariti strehe se v celoti ohranjajo. Ohranitev obstoječega tipa kritine - boborovec Snegolov Špirovcec 12 / 18

Ljubljana, 2015

Kapna lega 15 / 20 Nova betonska vez po celotni dolžini venca - obodu fasade Rekonstrukcija venca

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Sekundarni I nosilci v prečni smeri IPE 220

Jekleni I nosilec IPE 360 Rekonstrukcija obstoječih oken zunanje fasade.

Posodobljena okna so sestavljena iz dvojne zasteklitve, z nizko emisijskim nanosom in plinom med stekli, ki zagotavlja boljšo toplotno in zvočno izolacijo.

Prostorska zavesa ZUNANJA JEKLENA KONSTRUKCIJA Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Profilirana pločevina Nova cinkova pločevina za zaščito štuktaur fasade

Rekonstrukcija štukatur iz apnene malte in gašenega apna

Profilirana pločevina

MEDETAŽA Talna obloga: tepih d = 2 cm Estrih d = 8 cm Zvočna izolacija Medetažna armirano-betonska plošča d = 20cm

Rekonstrukcija obstoječih oken zunanje fasade.

Zunanji okvir je nadgrajen s termopanom za toplotno in zvočno izolacijo

Zaščita proti vlagi “Thermoshield”

Avtorica: Urška Hvalica

Varjena C profila UPN 200

MEDETAŽA MED KLETJO IN PRITLIČJEM Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Zvočna izolacija Razbremenilna plošča d = 6 cm Polnilo - glinopor s cementnim mlekom Obstoječ opečnat obok - saniran

Fakulteta za arhitekturo

Ohranitev in rekonstrukcija fasade v dogovoru z ZVKDS

Obokan opečnat strop v kleti

Nova kletna okna

Obstoječ opečnat zid Točkovni temelj 40 / 40 Obstoječ kamnit zid - poglobljen nadomešča temelj; na gradbišču je potrebno preveriti ustreznost, po potrebi se izvede podtemeljenje

Hidroizolacijska folija Drenažni jašek Točkovni temelj 50 / 100 Dilatacija

TLA PROTI TERENU Talna obloga: brušen beton d = 4 cm Estrih d = 6 cm Toplotna izolacija: kamena volna d = 10 cm Hidroizolacijska folija Podložni beton d = 15 cm Utrjeno nasutje

02.13

Fasadni pas

m 1:25

Univerza v Ljubljani

Sidranje nove medetažne plošče v obstoječ opečnat zid, sidro 20 / 120

NEOGREVANO PODSTREŠJE Zaščitna folija 2 mm toplotna izolacija d = 12 cm medetažna armirano-betonska plošča d = 20cm

82

Podkonstrukcija kritine - lesene deske

Vogalna AB vez v dimenzijah obstoječega zidu

Nova AB medetažna plošča, sidrana v obstoječe opečnate stene d = 20cm Primarni jekleni nosilec IPE 360 Sekundarni jekleni nosilec IPE 220

PRITLIČJE

STREŠNA KONSTRUKCIJA

Obstoječi opečnati zid d = 45cm

Lega 24 x 20 cm

Vogalna AB vez v dimenzijah obstoječega zidu Špirovec 24 x 20 cm

Nova AB medetažna plošča, sidrana v obstoječe opečnate stene d = 20cm Primarni jekleni nosilec IPE 360

Lesena lega 26 x 20 cm

Sekundarni jekleni nosilec IPE 220

KLET

OSTREŠJE

Podbetonirana in ojačana ter hidroizoliran obstoječ kamnito-opečnati zid d = 60cm

Leseni steber 16 x 16 cm Vogalna AB vez v dimenzijah obstoječega zidu

Vogalna AB vez v dimenzijah obstoječega zidu Nova kletna plošča

Nova AB medetažna plošča, sidrana v obstoječe opečnate stene d = 20 cm Primarni jekleni nosilec IPE 360

Jekleni steber - sestavljeni C20 profil 20 x 20 cm

Sekundarni jekleni nosilec IPE 220

Betonski temelj 100 x 100 x 50 cm

04.0

Aksonometrija konstrukcije

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Obstoječi opečnati zid d = 45cm

Avtorica: Urška Hvalica

STREHA

Fakulteta za arhitekturo

NADSTROPJE

Univerza v Ljubljani

5.5 AKSONOMETRIJA KONSTRUKCIJE

83

OBSTOJEČI ZIDOVI

OSTREŠJE IN STREHA

Konstrukcijska logika obstoječega objekta se ohrani. Glavno vertikalno nosilno konstrukcijo sestavljajo obstoječi opečnati zidovi na obodu in notranjosti objekta, ki se dodatno ojačajo z vogalnimi armiranobetonskimi vezmi. Medetažne plošče se zaradi horizontalne togosti objekta deloma ojača, deloma pa nadomesti z novimi armiranobetonskimi ploščami, ki so sidrane v obstoječe opečnate zidove.

Lesena strešna konstrukcija se rekonstruira.

Obstoječi nosilni opečnati zidovi se ohranijo in na vogalih ojačajo z armiranobetonskimi vezmi, ki statično in protipotresno sanirajo objekt. Zaradi ustrezne debeline (45 cm) zunanjih sten ni potrebno dodatno izolirati, z ukrepi pa se preprečuje prenos in zadrževanje vlage kar ugodno vpliva na toplotno izolativnost ovoja. Zidove se na obeh straneh premaže s Thermoshield premazom, ki preprečuje vdor vode, nastanek razpok ter pojava plesni in alg, hkrati pa je visokoparopropusten in uravnava vlago v prostoru.

Ohrani se jedro, po katerem potekajo vertikalne komunikacije (obstoječe dvoramne stopnice ter osebno in servisno dvigalo).

Izvede se sanacija strešne konstrukcije s posodobitvijo elementov, kar omogoča vmestitev programa in uporabo podstrehe - sohe se vpenjajo v ploščo brez lege, ki onemogoča prehodnost.

ETAŽNE PLOŠČE

INSTALACIJE

Pritlična etažna plošča ohrani obstoječ obokan opečnat strop, ki se primerno sanira. Odstrani se obstoječe nasutje/polnilo, ki se ga nadomesti z glinoporom s cementnim mlekom, ki je lažji od obstoječega. Vlije se novo razbremenilno ploščo, položi toplotno izolacijo, estrih in finalni sloj - brušen beton.

Na medetažne plošče in obstoječe opečnate zidove se električne instalacije položijo in fiksirajo po vrhu ter so vidne in se konceptualno vklapljajo v prostor. Vsi novi elementi so vidno dodani in stojijo samostojno.

Izvede se izkop okoli objekta, pri čemer je obstoječi zid potrebno sanirati in injektirati, da ga ojačamo. V kamniti zid se injektira hidrofobna vezivna masa, ki zapolni praznine med kamni. Poseg je obsežen in zahteven, zato se na lokaciji po izopu preveri njegova smotrnost. Okoli obstoječih kaminith zidov v kleti se namesti drenažno cev, ki preprečuje pronicanje vode iz okoliškega terena v steno.

Na zunanji in notranji (pod tlemi) strani podpornega zidu se namesti hidroizolacijska folija, ki se izvede ob izkopu drenažnega jaška.

Klet se poglobi in posledično se izvede nasutje ter nova plast podložnega betona. Tla se toplotno in hidro izolirajo zaradi preprečitve toplotnih izgub in vdora vlage. V estrih se položi razvodni sistem talnega ogrevanja ter finalni tlak brušenega betona. Obstoječi kamniti in opečnati zidovi v kleti ohranijo izvirno podobo, potrebno jih je očistiti in zaščititi.

Nadstropno in strešno etažno ploščo se nadomesti z novo armiranobetonsko, ki jo je potrebno sidrati v obstoječe opečnate zidove z jeklenimi sidri.

Strešna plošča deloma meji na neogrevano podstrešje, kjer se zagotoviti ustrezno toplotno izolacijo.

Avtorica: Urška Hvalica

Podtemeljenje po oceni statika zaradi zadostne globine obstoječega kamnitega zidu v kleti ni potrebno, predvidi pa se nova kletna plošča.

Vizualna kvaliteta vidnega betona spodnje strani armirano betonskih medetažnih plošč se ohrani. Stik nove medetažne plošče in obstoječe stene je viden, detajl medeninaste kanalete pa poudari odnos novega in starega.

Za dodatno potresno zavetrovanje je zidove moč povezati z jeklenimi horizontalnimi vezmi, ki se vpnejo na notranji in zunanji strani zidu in tečejo vzdolž oboda objekta. Horizontalne jeklene vezi so sestavljene iz jeklenih palic z navojem in sidrne plošče. Postopek je učinkovit in razmeroma enostaven, a poseže v zunanji del fasade, zato se ga uporablja v primeru nezadostnega učinka novih armiranobetonskih plošč, vertikalne vezi in venca.

nov AB vez na vencu

sanacija obokov v kleti

adaptacija zidu v kleti

sidranje nove AB plošče - prerez in tloris

dimenzije strešne konstrukcije

posodobitev strešne konstrukcije

Fakulteta za arhitekturo

TLA PROTI TERENU IN TEMELJENJE

Naklon strehe in kritina se ohranita.

Univerza v Ljubljani

Izbrani postopki za ojačanje in zavetrovanje konstrukcije ter omogočanje večjih razponov in novih rab prostorov so učinkoviti, trajnostni in ne posežejo v kompozicijo fasade ter hkrati omogočajo posodobitev interierja in spremembo programa.

Ob kapni legi se vgradi nov horizontalni AB venec, ki povezuje vse nosilne stene na vrhu in hkrati omogoča sidranje ostrešja s stavbo. AB venec ojača konstrukcijo in potresno zavetruje objekt.

Ljubljana, 2015

5.6a OBSTOJEČI OBJEKT

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

5.6 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

84

Ljubljana, 2015

5.6b NOV OBJEKT Nov objekt je konstrukcijsko ločen od obstoječega. Sestavljajo ga skeletna jeklena konstrukcija in etažne plošče iz trapezne pločevine.

Prizidek stoji samostojno in je tudi na mestih, kjer se programsko poveže z obstoječim objektom, dilatiran.

Primarni jekleni nosilec IPE 360

Prekinitev toplotnega mostu Toplotnim mostovom se izognemo s prekinitvijo tlaka pri steklu. Linijski toplotni most jeklene konstrukcije pa se prekine s Schock elementom, preprečuje toplotne izgube in kondenzacijo ter rjavenje nosilne konstrukcije.

Sekundarni jekleni nosilec IPE 220

Odvajanje vode Streha in terase so v nagibu 1%, tako da voda odteka proti robu objekta. V stebru je predvidena plastična cev, ki vodo pripelje do tal.

Jekleni steber - sestavljeni C20 profil 20 x 20 cm

Kaminiti zid obstoječega objekta

AB temelj dimenzij 100 x 100 x 50 cm Jekleni steber - sestavljeni C20 profil 20 x 20 cm

temelj novega objekta // prerez

temelj novega objekta // tloris

Avtorica: Urška Hvalica

Konstrukcijo plošč sestavlja trapezna pločevina, ki se nalaga na primarne in sekundarne nosilce. Pločevino se zalije z estrihom in izvede finalni tlak.

Fakulteta za arhitekturo

PLOŠČE

Univerza v Ljubljani

Skeletna jeklena konstrukcija se izvede ob zahodni fasadi obstoječega objekta, s katerim se poveže v lobbyju, podestih in skupnih ter zasebnih terasah. Glavno vertikalno konstrukcijo tvori 10 jeklenih stebrov, dimenzije 20 x 20 cm, ki so sestavljeni iz varjenih C20 profilov. Ti so razporejeni na mreži a-b-a, ki sledi konstrukcijski logiki obstoječega objekta. Horizonatalno konstrukcijo sestavlja mreža primarnih in sekundarnih nosilcev, dimezij IPE 360 in IPE 220. Maksimalni razponi primarne konstrukcije so 700 cm, sekundarne pa 550 cm. Vsak izmed stebrov je povezan v točkovni temelj dimenzije 100 x 100 x 50 cm.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Trapezna pločevina

SKELETNA KONSTRUKCIJA

85

PROMETNA UREDITEV Dostop do parcele poteka po Veselovi ulici v smeri iz Prešernove ceste. Uvoz je lociran na severozahodnem vogalu parcele z dovozno potjo ob zahodni fasadi obstoječe vile. Novi objekt služi kot nadstrešek za drop-off pred glavnim vhodom v lobby. Ob zahodnem robu parcele se predvidi 5 parkirnih mest (4+1 za gibalno ovirane osebe) in obračališče. Dimenzije dovoza so ustrezne za dvosmerni promet in dostop intervencijskega – reševalnega vozila.

1.5.a OBSTOJEČ OBJEKT

1.5 POŽARNA VARNOST

1.5 NEOVIRAN DOSTOP Vsi prostori, z izjemo mansardnih sob, so dostopni funkcionalno oviranim osebam. Vhodni lobby je izveden na nivoju terena, ostala nadstropja pa so dosegljiva z dvigalom ustreznih dimenzij. Na parceli se zagotovi parkirno mesto zadostnih dimenzij.

Za zagotovitev varnosti uporabnikov in obiskovalcev projekta je v sklopu projekta zasnovan koncept požarne varnosti v skladu s pravili projektantske stroke. Ta temelji na zagotavljanu ustreznih dimezij evakuacijske poti in izhodov, ustrezne gradbeno-konstrukcijske zasnove objekta ter uporabo tehnik za opozarjanje in preprečitev širjenja požara.

Za evakuacijsko pot služi osrednje stopnišče, ki je od ostalih delov stavbe ločeno z avtomatskimi protipožarnimi vrati. Evakuacijska pot je označena s požarno varnostno razsvetljavo, predvidi se tudi sistem za samodejno javljanje požara. Smer evakuacije je preko glavnega vhoda na zahodni fasadi objekta, zbirna evakuacijska točka pa je na Veselovi ulici.

Konstrukcija je opečnata, armiranobetonska in jeklena, uporabljeni materiali so negorljivi, tekstilni elementi pa so obdelani z negorljivo apreturo, kar v največji meri zagotavlja požarno varnost objektov.

Dostop za intervencijska vozila je zagotovljen vzdolž vzhodnega in severnega oboda parcele, razdalje za dostop gasilcev do vseh delov stavbe so ustrezne.

ZUNANJA UREDITEV Teren na parceli je raven, z izjemo dovozne poti, ki se dviga proti vhodu. Značaj vrta na južnem, vzhodnem in severnem obodu parcele je reprezentančen in služi kvalitetnim pogledom iz notranjosti. Neposredne povezave med notranjimi prostori in vrtom ni. Zasaditev je nizka in gosta, z izjemo ohranitve dreves ob južnem in zahodnem obodu. Kamnita ograja s kovinsko mrežo in kovanimi elementi se po smernicah ZVKDS rekonstruira.

Novi objekt je odprt prostor in je ozelenjen z bršljanom, dovozna pot pod njim pa je obložena s tlakovci, med katerimi raste zelenje. Zasnova zunanje ureditve poudari zgodovinsko pomembnost in reprezentančni pomen objekta ter sledi prostorskim predpisom in kompoziciji novega objekta ter sodobni zasnovi notranjosti obstoječega objekta.

1.5 POTI UPORABNIKOV Uporabniki objektov se delijo na tri skupine: zaposleni, gosti hotela in zunanji obiskovalci. Vsi vstopajo skozi glavni vhod, a zunanji obiskovalci imajo dostop zgolj do visokega pritličja, kjer potekajo protokolarni dogodki, tiskovne konference, sestanki in poslovne večerje. Gosti hotela imajo neoviran dostop do vseh skupnih površin in sprostitvenega centra v kleti objekta.

1.5 INSTALACIJE V kleti se uredi prostore za novo strojnico. Kot glavni energent za ogrevanje se predvideva zemeljski plin. Po celem objektu je razpeljano talno gretje.

Obstoječi in novi objekt sta zasnovana kot energetsko in telekomunikacijsko samostojna enota. Predvidena je ustrezna zunanja razsvetljava vseh funkcionalnih površin. Na evakuacijskih poteh, hodnikih in sobah je zagotovljena varnostna razsvetljava.

Vsi prostori v pritličju, nadstropju in podstrešju so naravno osvetljeni in senčeni proti direktni svetlobi. Servisni prostori v kleti so prav tako deloma naravno osvetljeni. Umetna razsvetljava je zasnovana z biometrično LED razsvetljavo.

EKSTERIER V zunanjosti obstoječega objekta so uporabljeni materiali, ki se skladajo z izvirno zasnovo. Kompozicija fasade se ne spreminja, poškodovani in uničeni elementi se restavrirajo in obnovijo z uporabo apnene malte in gašenega apna, ki sta lokalna in trajna materiala.

Stavbno pohištvo se restavrira oz. se zaradi dotrajanosti nadomesti z replikami, izvedenimi v lesu po sodobnih energetskih standardih.

Obstoječe leseno ostrešje se zaradi izvedbe novih etažnih plošč rekonstruira in prilagodi novemu programu. Naklon in material strešne kritine se sklada z izvirno podobo in se izvede z strešniki iz borovca.

Med obstoječo in novo stavbo se predvidi panoramsko dvigalo s steklenimi stranicami.

INTERIER Koncept izbora materialov v notranjosti obstoječe stavbe temelji na kontrastu med obstoječimi in novimi kompozicijskimi elementi. Izbor materialov je skromen in minimalističen. Osrednji element oblikovanja prostorov so prostorske tekstilne zavese, obdelane z ognjevarno apreturo, ki so z vidnimi vodili vpete v strop in tla. Obdelava sten v skupnih prostorih in sobah je beli omet, v sprostitvenem centru pa keramične plošče. Material tlaka v lobbyju je teraco, v skupnih prostorih brušen beton, v hotelskih sobah pa gosti tekstilni tlak. Servisni prostori so obdelani z epoksi premazom po tleh in stenah. Stavbno pohištvo v interierju se restavrira ali izvede kot replika v primeru dotrajanosti.

1.5.b NOV OBJEKT Izbor materialov novega objekta sledi kompozicijskemu konceptu lahkotnosti in kontrasta v razmerju do obstoječe vile. Izveden je v vidni jekleni konstrukciji s črnim premazom proti rjavenju in stoji neodvisno od obstoječega objekta. Med nosilce je po celotni višini napeta jeklena mreža, ki služi kot ograja in podpora zazelenitvi.

Konstrukcija etažnih plošč je sestavljena iz jeklenih nosilcev in trapezne pločevine, ki je na spodnji strani vidna, uporabljeni tlak pa je poliran beton.

Ljubljana, 2015

Vsi prostori so naravno prezračevani, z izjemo prostorov sprostitvenega centra in servisnih prostorov, ki so prezračevani mehansko in klimatizirani. Skupni prostori v pritličju in sobe v nadstropju se lahko prezračujejo prečno. Požarna pot je prezračevana mehansko z vzpostavitvijo nadtlaka.

Tloris je zasnovan tako, da enostranske globine bivalnih prostorov ne presegajo 7 metrov, kar omogoča naravno osvetlitev. Senčenje je omogočeno s tekstilnimi senčili, ki so postavljena med dvojna okenska krila in na notranjo stran oken kot del prostorskih zaves.

Obstoječe stene so opečnate, z zadostno debelino za zagotavljanje ustrezne energetske učinkovitosti. Obstoječe stavbno pohištvo se nadomesti z replikami s sodobnimi energetskimi karakteristikami. Zasteklitev je dvoslojna z nizko-emisijskim premazom in ustrezno zvočno izolativnostjo. Prehod vlage v konstrukcijo in posledično slabšo termoizolativnostjo je preprečen z izvedbo nove hidroizolacije, drenažnega jaška in Termoshield premaza, ki deluje po principu goretexa. Izvede se nova kletna plošča, ki je ustrezno izolirana. Prav tako se izolira etažna plošča proti neogrevanemu ostrešju.

Nova jeklena konstrukcija je na stiku med zunanjostjo in notranjostjo prekinjena s Schock elementom. Vsi elementi so zasnovani tako, da se onemogoči nastanek toplotnega mostu.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

1.5 IZBOR MATERIALOV

Avtorica: Urška Hvalica

1.5 ZUNANJA IN PROMETNA UREDITEV

Fakulteta za arhitekturo

1.5 ENERGETSKA ZASNOVA IN BIVALNO UGODJE

Univerza v Ljubljani

5.7 TEHNIČNO POROČILO

86

Huljev Ton, M., 2013. Stari Grad - Ljubljana. Presjek, 03(08), str. 28-39.

Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja: Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kranjc, T. 2007. Organiziranje protokolarnega dogodka. Diplomsko delo. Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede.

Marty, E., 51N4E, Branzi, A., de Pauw, J., Something Fantastic, BeL, Braeckman, D., 2012. Reasons for Walling a House. Berlin: Ruby Press.

Mihelič, B., 1983. Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani in Partizanska knjiga.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, 2010. Uradni list RS št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr., 43/11-ZKZ-C, 53/12-obv. razl., 9/13, 23/13-popr., 72/13-DPN, 71/14-popr., 92/14DPN, 17/15-DPN in 50/15-DPN. Požauko, P., 2000. Stara hiša, nov dom - obnova in prenova arhitekturne dediščine na podeželju. Slovenj Gradec: Kmetijska založba.

Pravilnik o registru kulturne dediščine, 2013. Uradni list RS št. 66/09.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, 2009. Uradni list RS št. 97/03 in 77/09.

Prelovšek, D., Auguštin, M., Bajec, E., Deu, Ž., Hrausky, A., Kerbavec, U., Kovač M., M., Leben, N., Mihelič, B., Podkrižnik, N., Sapač, E., Sapač, I., 2013. Slavne vile na Slovenskem. Praha: Foibos.

Sklep o določitvi protokolarnih pravil, 2015. Uradni list RS št. 23/12, 44/13, 76/13 in 35/15.

Sklep o določitvi protokolarnih pravil, 2009. Uradni list RS št. 85/09.

Sklep o določitvi protokolarnih pravil, 1994. Uradni list RS št. 36/94.

Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št. 102/04.

Slovenske novice. 2012. Vila propada, Grki le gledajo [online].

Dostopno na: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vila-propada-grki-le-gledajo [3.7.2015] Mladina. 2010. Slabi gospodarji [online].

Dostopno na: http://www.mladina.si/52090/slabi-gospodarji/ [20.6.2015].

Finance. 2013. Grki prodajajo nesojeno veleposlaništvo v Ljubljani [online].

Dostopno na: http://www.finance.si/8333553/Grki-prodajajo-nesojeno-veleposlaništvo-v-Ljubljani [10.7.2015].

Delo. 2015. Grška hiša duhov kmalu spet na prodaj [online].

Dostopno na: http://www.delo.si/novice/ljubljana/grska-hisa-duhov-kmalu-spet-na-prodaj.html [30.7.2015].

Ministrstvo za kulturo. 2015. Register nepremične kulturne dediščine [online].

Dostopno na: http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/ [10.11.2015].

Ministrstvo za kulturo. 2015. Register nepremične kulturne dediščine [online].

Dostopno na: http://giskd6s.situla.org/giskd/ [10.11.2015].

Ministrstvo za kulturo. 2015. Register nepremične kulturne dediščine [online].

Dostopno na: http://giskd2s.situla.org/Dokumenti/p0739_1.pdf [10.11.2015].

Ministrstvo za kulturo. 2015. Opis enote nepremične kulturne dediščine - Vila Veselova 17 [online].

Dostopno na: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3826 [10.11.2015].

Ministrstvo za okolje in prostor. 2015. Prostor - Prostorski portal RS [online].

Dostopno na: http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl [05.06.2015].

Ksenija Banedetti. Protokolarna pravila [online].

Dostopno na: http://www.bnb.si/upload/htmlarea/files/Benedetti08.pdf [23.09.2015].

Auguštin R., J. 2011. Protokol tako in drugače [online].

Dostopno na: http://www.zunz.si/wp-content/uploads/2011/12/Protokol-tako-in-drugače_nov-2011.pdf [23.09.2015].

Londonska šola za odnose z javnostmi. 2015. Ksenija Banedetti - Protokolarna pravila [online].

Dostopno na: http://old.pr-education.net/uploadedfiles/news/35/Ksenija%20Benedetti%20predavanje.pdf [23.09.2015].

Ljubljana, 2015 M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

Deu, Ž., 2011. Prenova arhitekture in konservatorstvo (predavanja). Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Delo. 2015. Grška hiša duhov kmalu spet na prodaj [online].

Dostopno na: http://www.delo.si/novice/ljubljana/grska-hisa-duhov-kmalu-spet-na-prodaj.html [10.06.2015].

Avtorica: Urška Hvalica

Benedejčič, B., Kolenc, N., Torbica, A., Fakin Bajec, J., Jarc Simonič, M., Lah, L., Premzl, I., Vitez, S., 2012. Kraška hiša - priročnik za prenovo. Komen: Občina Komen.

Fakulteta za arhitekturo

Spletni viri

Univerza v Ljubljani

LITERATURA

87

Ljubljana, 2015 Avtorica: Urška Hvalica

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela, Juretu, Niki, Vidu, Cilki, Titu, Ajši, Juretu in Manci za pomoč in podporo v ključnih tenutkih, konzultantoma za konstukcijo Angelu Žigonu in dr. Tomažu Slaku, konzultantki za prenovo dr. Živi Deu, Andreji Dobnikar za lektoriranje in mizarju Jožetu za izdelavo makete.

Fakulteta za arhitekturo

družini, Juretu in bližnjim za podporo ter lepe trenutke, profesorju mag. Tadeju Glažarju za deljeno znanje tekom študija in

Univerza v Ljubljani

ZAH VAL I L A B I SE

88

Ljubljana, 2015

Naloga predstavlja osebni pogled na prenovo, ki je izrednega pomena v današnjem času. Idejna zasnova se ukvarja s propadajočim obstoječim objektom, mu umesti nov program in ga priredi za današnje potrebe.

Nov program se na sodoben način odzove na okoliškega. Diplomatski hotel je sinestezija rezidence, ambasade, kongresnega centra in hotela, umeščen v reprezentančno vilo iz začetka dvajsetega stoletja.

Spodaj podpisana Urška Hvalica izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova diplomatskega hotela - Prenova vile na Veselovi v Ljubljani, ki sem jo izdelala pod mentorstvom izr. prof. mag. Tadeja Glažarja in zagovarjala 17. decembra 2015 v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani

I ZJ AVA O AV TOR STV U

Fakulteta za arhitekturo

Avtorica: Urška Hvalica

Projekt je produkt številnih oblikovnih preizkusov, katerih glavni cilj je prenova in posodobitev propadajoče vile.

M e n t o r : i z r . p r o f . m a g . Ta d e j G l a ž a r L e t o v p i s a : 2 0 0 8 ,

ZAK L J U Č E K

89