Diploma vilar web by fa diploma

Avtor : Dejan Vilar Magistrsko delo:

I D E J N I N AČ RT K R A J E V N E G A S R E D I Š Č A Š M A R J E-S A P

Univer za v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor : prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. Konzultant za statiko: doc. dr. Matej Blenkuš, univ. dipl. inž. arh. Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 Šmarje-Sap, 2014

K A Z A LO 0

P O V Z ET E K

1 1.1 1.2

U VO D TEMA CIL J

2 2.1 2.2 2.3 2.4 2.5

P O D E Ž E L S K I P RO S TO R K U LT U R N A I D E N T I T E TA P O D E Ž E L JA JAV N I P R O S TO R N A P O D E Ž E L J U VA Š KO S R E D I Š Č E I N T R G JAV N I O B J E K T I P R I M E R JAVA P O D E Ž E L S K I H S R E D I Š Č

3 3.1 3.2 3.3 3.4

P RO S TO R S K I KO N T E K S T ŠMARJE - SAP ZGODOVINA S TAV B N A D E D I Š Č I N A A R H E O LO Š K A D E D I Š Č I N A

4 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6

O B M O Č J E O B D E L AV E LEGA Z G O D O V I N A O B M O Č JA A N A L I Z E O B M O Č JA O V R E D N OT E N J E LO K AC I J E S K L E P A N A L I Z E LO K AC I J E IZHODIŠČA

REFERENČNI PRIMERI

6 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 6.9 6.10 6.11

P ROJ E K T O B Č I N S K I P R O S TO R S K I N AČ R T P R O J E K T K R A J E V N E G A S R E D I Š Č A O B S TA R E M P O KO PA L I Š Č U U M E S T I T E V V P R O S TO R KO N C E P T Z A S N O VA O B J E K TA PROGRAMSKA SHEMA Z A S N O VA KO N S T R U KC I J E FA S A D N I O V O J I N I Z B I R A M AT E R I A LO V S E N Č E N J E, I N S TA L AC I J E I N P OŽ A R N A VA R N O S T Z A S N O VA Z U N A N J I H P O V R Š I N F OTO G R A F I J E M A K E T E

G R A F I Č N E P R I LO G E U R E D I T V E N A S I T UAC I JA T LO R I S I PREREZI FA S A D E FA S A D N I PA S

V I R I & L I T E R AT U R A

1 : 1000 1 : 250 1 : 250 1 : 250 1 : 25 69

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

P O V Z ET E K

Magistrsko delo predstavlja moj pogled na središčni prostor Šmarja – Sapa. Verjamem, da ima lokacija, v katero posegam, ogromen potencial, da zaživi kot družbeno središče za krajane, kot generator dogajanja v kraju, hkrati pa omogoča prostor za spremembe tudi v bodoče. Šmarje – Sap nima povezanega središča kraja. Območje od cerkve proti osnovni šoli je kot nalašč za kaj takega, vendar se na tem prostoru nahajajo objekti, ki nikakor ne sodijo v središče kraja. Tu se nahaja nekakšna ponesrečena obr tna cona, ki ne opravičuje svoje izjemne lege v kraju, poleg tega pa kraju onemogoča razvoj [osnovna šola nima prostora za širitev]. Ob cesti se nahaja tudi dotrajan kulturni dom, ki bi bil potreben temeljite adaptacije oz. zamenjave z novogradnjo. Moj predlog je, da se hiše ter delavnice obr tnikov preselijo na za to določeno mesto po O P N, kulturni dom pa se nadomesti z novogradnjo. Namesto njih se na tem območju postavi ob cesto družbeni center s pošto, lekarno, trgovino, zdravstveno postajo ter knjižnico. Na severni strani parcele dobi prostor kulturna dvorana, 2 večnamenski dvorani ter prostori društev. Med njima se zgradi garažna hiša nad katero se zgodi trg kot novo družbeno središče kraja. Za šolskim igriščem pa se kot podaljšek igrišča organizira park namenjen vsem krajanom

Ključne besede: krajevno središče, družbeni center, kulturna dvorana, garažna hiša, trg, park, Šmarje-Sap, magistrsko delo

A B S T R AC T

My master thesis work presents my view of the central area in the village of Šmarje-Sap. I believe that the location, for which I have prepared a plan, has got a great potential to become a community center for the inhabitants as well as a generator of different events in the village and at the same time enables the location for other changes in the future. Šmarje-Sap hasn't got the appropriate central area. The place between the church and the primar y school is just a per fect location for the mentioned purpose. But there are some buildings on this location which really do not fit into the central area of the village. There is a kind of a craf t production zone whose existence does not justif y its special position in the village. At the same time the development and the necessar y enlargement of the school territor y is prevented. By the main road there is the old cultural building which needs to be thoroughly renovated or replaced by a new building. My suggestion is that private houses and workshops should move to another location in accordance with the municipal spatial plan and that the cultural building is replaced by a new one. Instead of them a community center with the post office, shop, pharmacy, health centre and the librar y is built by the road. On the nor thern side of the location there is a place for the cultural building with theatre hall, two multifunctional halls and premises for different associations. Between the community center and the cultural building an underground garage house is built. Above it the main square as the new social center of the village is positioned. The territor y behind the school playgrounds, as the extension of the school territor y, is organized and used as a park for all the citizens.

Key words: central area, community center, culture hall, garage house, main square, park, Šmarje-Sap, master thesis Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

U VO D

1.1

TEMA

Magistrsko delo se loteva centralnega območja v naselju Šmarje- Sap. Lokacija leži med cerkvenim območjem s cerkvijo, Turenčkom [ostanek protiturške utrdbe] in župniščem ter šolskim območjem z osnovno šolo in pripadajočimi šolskimi igrišči. Na obravnavanem območju leži dotrajan kulturni oz. družbeni dom, poleg njega pa nekakšna obr tna cona. Projekt se ukvarja s postavitvijo krajevnega središča, ki bi na enem mestu združil praktično vse storitve, ki jih kraj potrebuje hkrati pa bi rešil problematiko obravnavanega prostora.

1.2 foto: osebni arhiv

CILJ

Območje obdelave se nahaja v samem središču naselja in vsebuje ogromen potencial, da poveže okolico tako programsko kot prostorsko. Z ene strani se navezuje na cerkveno območje, ki je zgodovinsko in arhitekturno središče, z druge strani pa na šolsko območje, ki je središče špor ta in rekreacije, a nima prostora za širitev. Lokacija torej kar kliče po programski povezavi, vendar jo trenutna ureditev ločuje. Na prostoru se nahajajo kar trije različni obr tniki, ki programsko nikakor ne sodijo sem, poleg tega pa so tudi nezmožni širiti svojo dejavnost. Edina stavba, ki programsko sodi v ta predel, je kulturni dom, ki pa je dotrajan in potrebam več ne zadošča. Z umestitvijo novih objektov, ki bi spoštovali lokacijo v katero posegajo, bi lahko prostor programsko osmislili ter naredili širše območje bolj odpr to in prehodno. Projekt je mišljen kot osrednja točka dogajanja v kraju. Postal bi družbeni in povezovalni javni prostor s katerim bi kraj dobil novo kvaliteto. Prebivalci oz. uporabniki pa bi pridobili prostor kjer bi lahko združili svoje opravke, se srečevali z znanci in se kulturno ter špor tno udejstvovali. Namen dela je torej oblikovanje središčnega prostora, trga, ob katerem bi zrasla kulturna dvorana na severni ter družbeni center na južni strani lokacije. Pod trgom bi prostor dobila garaža, višinsko razliko pa bi premostili s tribunami. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

P O D E Ž E L S K I P RO S TO R

2.1

K U LT U R N A I D E N T I T ETA P O D E Ž E L JA

Osnova kulturne identitete podeželja je način življenja [Borce Bratko, 1995], ta pa je regionalno in lokalno pogojen. Obsega ves ﬁzičen prostor, socialno, kulturno ter psihološko delovanje človeka. Sestavine kulturne identitete zadevajo materialno kulturo [ naravno okolje, kulturna krajina, narava, ...], duhovno kulturo [ jezik, ljudska umetnost, literatura, ...] in speciﬁčen način življenja [ delovni ritem, socialni stiki, običaji, ...] foto: osebni arhiv

Razlika med tradicionalno ter sodobno kulturo je v demistiﬁkaciji „genius loci - ja“. Sodobna tehnologija je presegla omejitve, ki jih je narava tisočletja postavljala človeku, kar se v današnjem času kaže v degradaciji prostorske strukture in izgubi identitete prostora. Kulturna identiteta ima vsekakor velik pomen za celovit razvoj in ureditev podeželja. Sodobni razvoj mora upoštevati dediščino, saj ta predstavlja modele, ki so bili v zgodovini mnogokrat in to uspešno preverjeni. Smisel ohranjanja dediščine pa ni v konzer viranju ampak v procesu prilagajanja tradicionalnega novim potrebam ter tako razvoju že uveljavljenih načel. Odtujevanje od pr votnega je neizbežno, saj se spreminja tudi človekovo življenje oz. način življenja in bivanja. V tem procesu pa je pomembno zaznati izvorno, s čimer je ohranjen značilen prehod iz nekdanjega načina življenjaidentitetni kontinuum. [1] P R O S TO R S K A I D E N T I T E TA

foto: osebni arhiv

Prostorska identiteta se deli na regionalno in lokalno prostorsko identiteto. Regionalna prostorska identiteta je identiteta na ravni kulturne regije. Definira jo lokalna identiteta, sestavljena iz lokalne prostorske, socialne, ekonomske in ožje kulturne identitete. Regionalna identiteta na višji ravni je definirana s sistemom kulturnih vzorcev. [Berce Bratko, 1995] Lokalna prostorska identiteta je fizična identiteta prostora na lokalni ravni, to je na ravni naselja in naselju oziroma lokaciji pripadajoči krajini. Fizična identiteta je sestavljena iz mor fologije naselja in krajine ter iz gradbene ali stavbne identitete, ki jo sestavljajo posamezni tipi stavb. Ti tipi so bodisi vrednote v prostoru bodisi problemi v prostoru. Kvaliteto lokalne identitete merimo z razvitostjo lokalno-prostorske identitete, razvitostjo stavbne identitete ter z gradbeno onesnaženostjo v prostorski enoti, za katero identiteto ocenjujemo. [Berce Bratko, 1995] Identiteta prostora je sestavljena iz treh medsebojno povezanih komponent: fizične značilnosti ali pojavnosti, dejavnosti ali funkcije in pomeni prostora ali simboli. Sestavni del identitete je tudi arhitekturna identiteta določenega območja. Sodobna arhitektura mora graditi na tradicionalni arhitekturi svojega okolja. Le tako je mogoče ohranjati in obenem razvijati bogato kulturno dediščino. [1] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://3.bp.blogspot.com/_s0GsnDo9fJI/TEJx3LWqSbI/AAAAAAAAC-I/TJzfjtTcTPk/s1600/1Town_sketch+.jpg

2.2

JAV N I P RO S TO R N A P O D E Ž E L J U

Naselje sestavljajo njegovi nepremični in premični gradniki, odpr t in zapr t prostor, dejavnosti, ki povezujejo prostor in ljudi med seboj. Vsi živi in neživi dejavniki so med seboj v določenem razmerju. Tako je prostor naselja glavni temelj oblikovanja skupnosti. »Do občutka povezanosti pride po dolgotrajnejšem sožitju neke skupnosti z okoljem, v katerega družba "odtisne" svojo podobo; ta slika je odvisna od stopnje družbenega, gospodarskega, tehnološkega in kulturnega razvoja. Sčasoma se vzpostavi močno ravnotežje med pokrajino in družbo, ki živi v tem okolju. [Klemenčič, 1995] Človeška bitja potrebujejo več kot le fizični in ekonomski prostor, namreč tudi prostor, ki ni fizično oprijemljiv in vključuje vrednote, verovanja, simbole, in pomene – vrednosti vsakega posameznika. Ti elementi so zelo pomembni, ko ocenjujemo / vrednotimo poselitvene vzorce – izgrajeno okolje, njegove oblike in vzorce, ki so se izoblikovali z družbo in psihološkimi vrednotami. Posameznik te vrednote pridobi iz okolja in jih hkrati v okolje oddaja. [Fikfak, 2004] Ker je javni prostor mesto prireditev, pomembnih dogodkov, letnih šeg in navad, stalnega toka in srečevanj med ljudmi, je ta v pomenskem smislu gradnika lokalne identitete pomembnejši kot grajene pr vine naselja. Prostorske identifikacije, ki naj bi se kazale v kontinuiteti realnih in simbolnih identifikacijskih elementov skupnosti – vaška cerkev, lokev, šola in zadružni dom predstavljajo vaščanom simbolične prostore, prostore spomina kot „ lieux de memoire “, njihove [spominske] dediščine. [Brumen, 2000] Kot dober javni prostor je prepoznan tisti, ki je demokratičen, odziven in osmišljen. Javni prostori so demokratični, kadar so dostopni vsem skupinam in omogočajo tako prostost delovanja kot začasno prisvajanje in nadzor. Demokratični javni prostor lahko daje občutek nadzora in moči, saj je omejen zgolj z enakimi pravicami drugih. Javni prostori so odzivni, če izpolnjujejo raznovrstne potrebe svojih različnih uporabnikov. Osmišljeni pa so, če ustrezajo osnovnim človeškim potrebam kot so udobje, sprostitev, zaposlitev in raziskovanje, in če pri tem varujejo pravice svojih uporabnikov in jim omogočajo povezave s fizičnim in družbenim okoljem. [Carr, 1992 ] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://4.bp.blogspot.com/-zIjeKZIQxKM/Ud0W7N7XIEI/AAAAAAAAT8g/YldpKkGL9Qc/s1600/Village-centre_Sketch.jpg

O B L I KO VA N J E JAV N E G A P R O S TO R A Glavne značilnosti uspešnih javnih prostorov so: dostopnost, evidentirane javne aktivnosti, udobnost, priljubljenost in omogočanje družabnosti. Dostopnost in povezanost javnega prostora se tolmačita kot vizualna in ﬁzična, torej ne sme biti ﬁzičnih ovir dostopanja do javnega prostora in mora biti že vnaprej viden. Udobnost se pojmuje z merili varnosti, čistoče in možnostjo posedanja. Možnost izvajanja prostočasnih dejavnosti vabi ljudi in jih napeljuje k temu, da se vračajo. Javni prostor mora jasno sporočati, naj se ga uporablja. Biti mora lep in zapeljiv, opremljen za aktivnosti, ki so s strani skupnosti zaželene. Dajati mora občutek varnosti, nuditi oddih in sprostitev. Spodbujati mora svojo uporabo različnim skupinam, ki se med seboj ne izključujejo. Fizično mora biti udoben, nuditi tako sonce kot senco, zavetrje, ... Predvsem mora biti dostopen otrokom in tudi gibalno oviranim osebam. Zagotavljati mora tako mir kot tudi zabavo, biti sam ali v družbi. [Cooper Marcus, 1990] „ Družabnost je kategorija, ki jo javni prostor ne doseže zlahka, vendar ravno srečevanje prijateljev, znancev in dobro počutje v družbi neznancev naredi prostor privlačen in vpet v družbo. “ [Secunda, 2006] Oblikovanje javnega prostora na podeželju je odvisno tako od širšega kot ožjega okvirja. Odvisno je od velikosti naselja, lege naselja, funkcionalnega pomena, njegove zgodovine, prometnega pomena, socialnih razmer, kulturnega okolja in gospodarske usmerjenosti. K sami obliki botruje tudi mor fologija terena, lega znotraj naselja kot tudi naravni elementi zelenja, vode, … Na ožje okolje okoli središča vplivajo predvsem objekti, ki vplivajo nanj z vidika funkcionalnosti in obiskanosti ter seveda same lege stavb. [2] „ V novih razmerah je kakovostno tisto urbano in arhitekturno oblikovanje, ki idejo usklajuje z naravnimi danostmi in z grajenimi strukturami, značilno oblikovanimi za določeno okolje. S takšnim načr tovanjem bodo pridobljene številne kakovosti. Znova bodo oživele zanemarjene in izgubljene estetske in vidne vrednosti kulturne krajine, naselij in stavb – kar pa je še posebej pomembno: s takšnim načr tovanjem se bodo ohranjale vedno bolj pomembne že uveljavljene kulturne vrednote lokalnega okolja. “ [Deu, 2004] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Vič pri Ljubljani, pri „Žabarju“ med 1. in 2. sv. vojno [http://www.etno-muzej.si/sl/zbirke-fotograﬁj]

2.3

VA Š KO S R E D I Š Č E I N T RG

Trg je v mor fološkem in zgodovinskem smislu večinoma utrjena [tlakovana] površina med stavbami in/ali zelenicami, pr votno namenjena trgovanju in sestajanju. Torej trg po svojem pr votnem namenu nosi družbeno in gospodarsko funkcijo in so temu namenu podrejeni lokacija, oblikovanje, dimenzioniranje in druge funkcije. Nastanek trga je povezan z začetkom grupiranja hiš okoli osrednjega odpr tega prostora. Ta organizacija je bila pogojena z visoko stopnjo nadzora nad notranjim prostorom. Simbolično trg predstavlja skupno dvorišče. Sedaj so večinoma te površine namenjene formalnemu zelenju, mirujočemu prometu in drugim javnim funkcijam. Hierarhična stopnja in velikost naselja vplivata na izrazitost, oblikovno podobo in število trgov v naselju. V srednjem veku je naselje pridobilo poimenovanje trg, ko je od svojih gospodov s posebnimi privilegiji dobilo pravico do organizacije rednih, navečkrat tedenskih sejmov. Trg je razširjen prostor v naselju, ki je pomembno srečevališče in prireditveni prostor. Najznačilneje se oblikuje v središču naselja. Navadno to prosto površino obdajajo zgradbe z javnimi funkcijami, vsaj cerkev ter ga krasijo [mogočna] drevesa ter vodnjak, spomenik, sakralno znamenje itd. Trg kot obzidan prostor obkrožajo stavbe, ki zaradi imenitnejše arhitekture še poudarjajo pomen tega prostora. Že sam način gradnje dominantnih objektov v naselju, kot so cerkve, župnišča, upravne stavbe, šole ali kmečki dvorci je zahteval pred vhodom v objekt odpr t prostor, s čimer se je postopoma oblikoval prostor trga. V osrednji Sloveniji je takšen trg običajno še prometno križišče. Osrednji del v nekem naselju bi moral biti sestav parkovnih ureditev, sprehajalnih in kolesarskih poti, trgov, kavarn, trgovin, večnamenskih prostorov itd ... Ko govorim o središčnih prostorih naselij, mislim območja znotraj naselij in izven bivanjskih enot, kjer se ljudje srečujejo, komunicirajo, zabavajo,rekreirajo, opravljajo osnovne nakupe ali pa samo sedijo in opazujejo dogajanje okoli njih. Za zdrav in sodoben način bivanja je potrebno mešanje najrazličnejših programov, ki se dotikajo različnih starostnih generacij prebivalcev naselja na enem mestu, kar posledično vodi tudi v zdrave medčloveške odnose in osebno srečo. Šmarje -Sap ima središče zgodovinsko locirano ob Turenčku ter cerkvi, na zahodni strani. Tu je bila stara šola [sedaj prostori društev], poleg nje stavba pošte, na južni strani pa se je ta trg zaključil z gostilno. Ta prostor je uničil motorni promet saj je cesta grobo razdelila celoto na dve polovici. Sedaj je pred cerkvijo manjši trg z mogočno lipo ob Turenčku, čez cesto pa gostilna. [2] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Gostilna in mesarija Smole v središču Šmarja [foto: TD Šmarje - Sap]

2.4

JAV N I O B J E K T I

Odpr te javne površine so večinoma nastale kot predprostor pomembnih, javnih objektov. Najznačilnejše se je to zgodilo pred vaško cerkvijo, kjer se velikokrat pojavi trg z drevesom. Cerkvene stavbe so v naselje nameščene s ploščadjo okrog njih zaradi zbiranja in druženja vernikov. Poudarjajo presežek, večvrednost cerkve nad okolico in tudi dajejo občutek nadzora nad okolico. Okolica cerkve je bila zaradi obiskanosti tako privlačna še za druge dejavnosti kot npr.: gostilne. Ob cerkvenem kompleksu je po navadi stala tudi stara šola saj je pr votno šolanje potekalo pod okriljem cerkve, zaradi osrednje lege pa je tukajšnjo lokacijo zavzela tudi občinska stavba. Pomembnejša in večja naselja so imela v bližini trga tudi sodišče, davkarijo, urad za kontrolo meril,… Ob cerkvi je velikokrat mesto dobilo tudi pokopališče. Poleg javnih funkcij pa so v središču živeli tudi pomembnejši vaščani, tukaj pa so stali tudi lokali obr tnikov. Med javne objekte novejšega nastanka spadajo osnovna, pogosto podružnična šola, otroški vr tec, zdravstveni dom ali postaja, kulturni dom z dvorano in društvenimi prostori, telovadnice in špor tna igrišča, otroška igrišča, … Predvsem zaradi prometnih ureditev je smiselno, da so oskrbni in javni objekti v soseščini, tako da so med njimi mogoče peš povezave in skupne parkirne površine. Zlasti osnovne šole bi morale imeti urejen prometno varen peš dostop ter peš in kolesarske bližnjice do stanovanjskih predelov naselja. [2] V smislu težnje k trajnostnemu razvoju je potrebno oživljati opuščene stavbe [zlasti obr tne delavnice], omogočati mnogotero rabo površin [trgi, ceste], ponovno odkriti tradicionalno gradnjo ter povečati vrednost obstoječega javnega prostora: cesta naj postane življenjski prostor. [Gabrijelčič, Fikfak, 2001] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://www.google.maps

Tloris m=1:5000 [http://zemljevid.najdi.si/]

2.5

P R I M E R JAVA P O D E Ž E L S K I H S R E D I Š Č

O R M OŽ 2210 prebivalcev

http://www.mirankambic.com

http://www.marolt.si/?id=390&pol=2 http://www.burger.si/Ormoz/uvod.html

Ormož je mesto pod obronki Slovenskih goric, zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Mesto, bogato z zgodovino, so sekale pomembne prometne poti in ravnica nad Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. št. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliške kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistične zasnove prištevamo med tovrstno največje naselbine v vzhodno-alpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinarični in pivski kulturi takratnih prebivalcev. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon šele v srednjem veku. Pr vič se ime naselbine Holermuos omenja v listini iz leta 1273. Čas, ko se pr vič omenja Ormož, je bil čas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in salzburško nadškoﬁjo, zato je že leta 1293 dobil iz strateških razlogov trške pravice, leta 1331 pa mestne pravice. Sodobnemu Ormožu ob pomembni prometni legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturne lepote, prenova mesta pa je potekala v duhu ohranitve stare mestne podobe. Mesto Ormož sodi danes med lepša mesta na Slovenskem, ki so ohranila svoje posebnosti. Zanj je značilno vzdušje, ki diha z letnimi časi. [3] Glavna os skozi naselje poteka po Ptujski cesti ob kateri se zgodi tudi osrednji Kerenčičev trg. Območje ob trgu predstavlja središče kraja, saj so ob trgu staromeščanske hiše, v kareju pa tudi cerkev, pošta ter občina. Os skozi naselje se nadaljuje v Ormoški grajski park, ob vznožju katerega stoji tudi obnovljena glasbena šola, Grajska pristava, delo Maruše Zorec. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://gﬂ2014.ﬁles.wordpress.com/2012/12/kranjska-gora-20121211-030.jpg

Tloris m=1:5000 [http://zemljevid.najdi.si/]

http://www.razglednice.eu/

KRANJSKA GORA 1428 prebivalcev Kranjska Gora je občinsko središče in največji kraj Zgornjesavske doline. Je tudi gorski turistični kraj in pomembno, svetovno znano zimskošpor tno središče. Okrog starega vaškega jedra je zrasel nov, turistični del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in apar tmaji, počitniškimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim središčem.

http://www.burger.si http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/01/Kranjska_Gora,_straatzicht_met_kerktoren_10.07.jpg

Zgodba o Kranjski Gori sega v drugo polovico 14. stoletja, v leta, ko so prebivalci začeli v večji meri sekati tamkajšnje gozdove ter jih spreminjati v kmetijska zemljišča in pašnike za ovce in govedo. Strateško pomembna je postala med 1. svetovno vojno, ko so ruski ujetniki zgradili vojaško cesto čez 1611 m visok preval Vršič iz doline Save v dolino Soče. Sloves turističnega kraja je Kranjska Gora pridobila z izgradnjo železniške proge in s pr vimi obiskovalci. Nekoliko kasneje pa so skoki in poleti v Planici ponesli ime kraja in doline v svet. To je vzpodbudilo skokovit turistični razcvet kranjskogorskega območja, še posebej, ko so ob koncu petdesetih let na pobočjih Vitranca zrasle pr ve žičnice. [4] Glavne prometnice so speljane okoli vaškega jedra. Staro središče kraja poteka vzdolž Borovške ceste kjer so hiše nanizane zelo strnjeno in z ozkim uličnim prostorom. Tu se nahaja tudi Liznjekova hiša kot primer najstarejše hiše v kraju. Ozka ulica se nato pred cerkvijo odpre v večji trg, v katerega prehajajo tudi druge ulice. Nedaleč stran od osrednjega trga se nahaja tudi kare z občino ter šolami. Borovška cesta nato preide iz starega dela naprej v hotelski kompleks. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e8/Valvasor_-_Kostanjevica_na_Krki.jpg http://www.stormfront.org/forum/t631675/

Tloris m=1:5000 [http://zemljevid.najdi.si/]

KO S TA N J E V I C A N A K R K I 701 prebivalec Kostanjevica na Krki, najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest, je pravi čudež narave in popolnoma upravičeno nosi polno ime Kostanjevica na Krki, saj se stari del mesta nahaja na otoku v meandru reke Krke, v podnožju Gorjancev, ki se je razvilo blizu gradu Landestrost, nekdanje spanheimske obmejne trdnjave. Pr vič je bila omenjena leta 1220 kot sedež župnije, mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema paralelnima ulicama, Ulico talcev (Veliki plac) in Oražnovo ulico (Mali plac), se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik pr ve kategorije in v celoti zaščiten. Zaradi pogostih poplav v preteklosti se je mesta oprijelo ime „dolenjske Benetke“, tako da je bilo gibanje po mestu mogoče le s čolni. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov, prireditev in umetniških zbirk. http://www.google.maps http://kraji.eu/slovenija/kostanjevica_na_krki/eng

Na približno 500 metrov dolg in 200 metrov širok otok vodita dva večja lesena mostova, namenjena prometu, poleg tega je čez Krko speljan še Tercialski most, ki ga uporabljajo le pešci. Na skrajni severni strani otoka, ločena od strnjenega niza hiš, se bohoti župna cerkev sv. Jakoba, ki je bila zgrajena v X I I I. stoletju kot del utrdbenega sistema ob severnem mostu, v času največjega blagostanja Kostanjevice na Krki. Na južnem delu otoka stoji dragocen sakralni spomenik, podružnična cerkev sv. Miklavža, sicer pa ima mesto še več elementov sakralne dediščine. Kostanjevica na Krki je živo mesto na otoku, s svojo bogato zgodovino, arhitekturo in lepoto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. [5] Kraj ima zelo zanimivo speljane poti, saj skozi naselje potekata dve enosmerni cesti. Na južni strani naselja (Mali plac) je tako središče s pošto, muzejem, manjšo cerkvijo in še nekaterimi storitvami. Na severni strani pa se nahaja največji odpr ti prostor (Veliki plac), kjer pa stoji večja cerkev in ob njej trg. Sprehod skozi naselje pa je praktično po obeh ulicah enak, zaznamuje ga strnjena zidava z nizkimi hišami. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

foto: osebni arhiv ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

P RO S TO R S K I KO N T E K S T

3.1

ŠMARJE - SAP

Šmarje -Sap se razteza vzdolž Šmarske doline, ki se nadaljuje naprej v Grosupeljsko kotlino. Je drugo največje naselje v občini Grosuplje in geografsko gledano pr vo naselje na Dolenjskem podolju z ljubljanske smeri. Krajevna skupnost Šmarje -Sap šteje približno 3000 prebivalcev, od tega jih polovica živi v Šmarju -Sapu, polovica pa v okoliških vaseh. Okolico Šmarja -Sapa sestavljajo vasi Pleše, Mali Vrh, Veliki Vrh, Podgorica, Paradišče, Zgornja Slivnica, Cikava, Sela, Huda Polica, Gajniče ter Tlake. Naselje je situirano med dvema hriboma, Farovškim na severni in Šormovim na južni strani kraja. Šmarje -Sap, ki je nastal z združitvijo teh prej dveh ločenih vasi, ima razpotegnjeno obliko, ki se je oblikovala vzdolž glavne ceste proti Ljubljani. Kraj premore svojo župnijo, podružnično osnovno šolo [eno največjih v Sloveniji], družbeni dom, vr tec, pošto, trgovino ter nekaj gostiln. Preostanek naselja sestavljajo samostojne hiše, posamezni obr tniki [kraj ne premore obr tne cone], ki pa imajo delavnice večinoma ob svoji hiši in le še nekaj kmetij. Velika večina krajanov odhaja na delo v Ljubljano, le kakšen odstotek jih obiskuje delo v domači občini oz. drugod. Nekako je to logična posledica dobre prometne povezave s prestolnico, saj je do glavnega mesta potrebna le petminutna avtocestna vožnja, poleg tega pa je sedaj skozi kraj organizirana tudi ljubljanska mestna avtobusna linija 3G. Vsa ta dejstva govorijo v prid tudi priseljevanju mestnega prebivalstva, ki vztrajno narašča. Poleg tega je privlačno tudi dejstvo, da nudi kraj mirno okolje, bližino neokrnjene narave ter s tem obilo prostora za rekreacijo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Sap (Sapp) po Franciskejsem katastru (foto: Šmarska knjiga) Šmarje (St. Marein) po Franciskejsem katastru (foto: Šmarska knjiga)

http://www.razglednice.eu/

3.2

ZGODOVINA

Območje naselja je bilo gosto poseljeno že v prazgodovinskem času, saj so bila v bližini naselja najdena kar tri gradišča, izmed teh se je Magdalenska gora proslavila kot eno najbogatejših arheoloških najdišč v Sloveniji. V rimskem obdobju je bila skozi to območje speljana izjemno pomembna cesta „Via publica Emona- Neviodunum“. Rimljani so tod pustili močan pečat, saj so ostanki rimske dobe bili najdeni praktično v vsaki vasi. Zapis Šmarje se v knjigah pr vič pojavi leta 1228 [ime kraja narekuje cerkev Marijinega rojstva- S.Marein]. Tako je bilo staro Šmarje 700 let cerkveno in zato tudi kulturno središče severozahodnega dela Dolenjske. V času turških vpadov je bila v Šmarju tudi izjemna utrdba, Turenček, sestavljen iz štirih stolpov, ki pa se niso ohranili. Prav v Turenčku se je že leta 1504 organizirala pr va šolska dejavnost [baje naj bi tukaj šolo obiskoval tudi Primož Trubar]. Pomembna je tudi ustanovitev gasilskega društva saj je le to tretje najstarejše v Sloveniji, ustanovljeno 1881. [6] Vpliv Šmarja je začel padati po izgradnji železnice, tedaj je primat v okolici prevzelo Grosuplje. Vzdolž glavne ceste sta obstajali dve naselji, Šmarje ter Sap, in se leta 1961 tudi uradno združili v eno naselje [kasneje se je priključilo še Razdr to]. Središče kraja se nahaja v Šmarju. Razvilo se je ob sedanji Ljubljanski cesti. Nekdaj se je temu delu reklo Spodnji konec. Tu so bile še kmečke hiše, trgovine, mesnice,… Hišam na severnem delu naselja pa se je reklo Gornji konec, kjer so živeli obr tniki ter delavci [velik del Gornjega konca je bil porušen ob gradnji avtoceste]. Kasneje se je največ hiš zgradilo na južni strani. Šmarje -Sap ima kljub dolžinski razpotegnjenosti jedro naselja strnjeno: spoznati Turenček, cerkev, družbeni dom ter šolo, pomeni spoznati dušo kraja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

3.3

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/hisa/f0000002050 http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/gostilna/f0000002073

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/gostilna/f0000002091 http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/hisa/f0000002041

S TAV B N A D E D I Š Č I N A

Šmarje -Sap spada v dolenjsko arhitekturno krajino katere identiteto, oblikovano v zadnjih stoletjih, sestavljajo strnjena, gručasto in nepravilno oblikovana naselja, razpotegnjena ob komunikacijah v manjših ravninah [šentviška, mokronoška, mirenska, Dolenjsko podolje] in mnoga strnjena, urejena in pravilno oblikovana obcestna naselja, ki so pogosta na Šentjernejskem in Krško-Brežiškem polju. V hribovitih predelih se naselja niso razvila strnjeno, temveč razloženo, prilagajala so se obliki zemljišča. Ob gručastem jedru so nastale nove, še vedno na matično jedro navezane, vendar prostorsko nekoliko oddaljene nove gruče ali posamezne kmetije. „Ta skupina kmetskih hiš združuje v sebi več hišnih oblik, ki se na njenem obrobju spajajo z alpskimi, vzhodnoslovenskimi in mediteranskimi posebnostmi. Osrednjeslovenska hiša je, če se smemo tako izraziti, najbolj slovenska, najmanj vplivana od zunaj." [Mušič, 1947] Dolenjske ali osrednjeslovenske stavbe lahko razdelimo po obliki v pritlične in nadstropne nepodkletene stavbe, te prevladujejo v ravninskih naseljih- ter vrhhlevne ali vrhkletne, ki so prilagojene reliefu gričevnatega sveta. Vse opisane stavbe imajo strme dvokapne strehe, s čopom ali brez. Krite so z opečno kritino, bobrovcem ali zareznikom. Naklon strešine znaša od 40 do 45 stopinj. Pravokotni tloris danes identitetnih pritličnih stavb je zasnovan simetrično. V osi objekta je veža, v njenem podaljšku je kuhinja. Na eni strani veže je „hiša“ s kamro, na drugi „mala hiša“ s shrambo [ali drugače „štibelc“ in klet]. Veliko večceličnih stanovanjskih hiš ima podstrešja povečana ali osvetljena s frčadami [dodatni spalni prostori]. Nadstropne stavbe pomenijo nadgradnjo opisanih kmečkih hiš. Večinoma niso bile namenjene le kmečki dejavnosti, temveč tudi obr ti, gostilničarstvu in trgovini. Temu primerno so v stavbah preoblikovali pritlične prostore. Zaradi oblike zemljišča prevladujejo v obravnavani regiji vrhhlevne ali vrhkletne hiše. Zidane so v brežinah tako, da je v nižjem nivoju vhod v klet, v višjem pa stanovanje. Klet in hlev sta bila iz kamna, stanovanjski prostori nad njima pa so bili leseni. [7] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Cerkev Marijinega rojstva [http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke]

Turnček [http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke]

C E R K E V M A R I J I N E G A R O J S T VA je nedvomno najmogočnejša in najstarejša stavbna dediščina v kraju. Domnevajo, da naj bi bila zgrajena med leti 1250 in 1275, s čimer je najstarejša cerkev v občini. Sama arhitektura cerkve priča o tem, da je bila šmarska cerkev zelo pomembna saj predstavlja razmeroma obsežno triladijsko romansko baziliko, kakršne so bile v 12. ter 13. stoletju samo v pomembnejših župnijskih središčih. Cerkev je rezultat številnih dozidav in prenov, ki so pustile sledi tako v arhitekturnem kot oblikovnem smislu. Čas gotike predstavlja delno ohranjeno okno v južni steni. Na isti steni je delno ohranjena tudi freska iz 16. stoletja z motivom Janeza Trpina, poleg je postava Marije Zaščitnice s plaščem, ki varuje človeštvo, zgoraj pa je delno ohranjena podoba Boga Očeta v oblakih. Današnja fasada in oprema je baročna. Cerkev je bila v času turških roparskih in osvajalnih vpadov, ki so skoraj 200 let pustošili po slovenskem ozemlju, zavarovana s protiturškim taborom, ki so ga začeli graditi konec 15. stoletja. [8] T U R E N Č E K je edini preostali izmed štirih stolpov protiturškega tabora. Če je cerkev opaznejša in starejša, pa ima Turenček verjetno še večjo zgodovinsko vrednost. Protiturška utrdba naj bi bila zgrajena konec 15. stoletja [ po letu 1475, ko so Turki izropali in požgali stiški samostan]. Šmarski tabor je v svoji polni obliki sodil med visoko razvite taborske utrdbe. Dva stolpa sta branila vhod [s strani današnje ceste], preostala dva pa vsak svojo stranico. Sama oblika stolpa naj bi bila prehod med srednjeveškimi pasivnimi stolpi ter renesančnimi principi stolpov, bastioni. Sicer je razpoložljivih zelo malo zapisov, vendar se domneva, da ostalih stranic niso porušili Turki, ampak so jih porušili sami ob baročni predelavi cerkve [želeli so poudariti leta 1774 dokončano fasado]. Gotovo je, da je bil šmarski tabor v svojem času med najpomembnejšimi členi v mreži utrdb, koristili pa so ga tudi kasneje in v druge namene. Že leta 1504 so v njem organizirali šolsko dejavnost, služil pa je tudi za kaplanijo in knjižnico. [8] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Starinokop Jernej Pečnik [http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori]

Vojvodinja Mecklenburška [http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori]

Risba razvitega plašča bronaste situle [http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori]

Nakit in scepter iz ženskih grobov [http://www.dedi.si/dediscina/400-starejsezeleznodobni-kompleks-na-magdalenski-gori]

3.4

A R H E O LO Š K A D E D I Š Č I N A

Na Magdalenski gori, hribu z božjepotno cerkvico sv. Magdalene, nad Šmarjem so vidni ostanki utrjene naselbine s pripadajočimi gomilnimi grobišči, ki so se verjetno širila ob nekdanjih poteh v naselbino. Gomile so večji del prekopali konec 19. in na začetku 20. stoletja. Največ sta jih prekopala dolenjski samouk Jernej Pečnik in vojvodinja Mecklenburška. Najdbe iz grobov bogatijo muzejske zbirke v štirih dr žavah: v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, v Naravoslovnem muzeju na Dunaju [Naturhistorisches Museum Wien], Muzeju za prazgodovino v Berlinu [Museum für Vorund Frühgeschichte] in v Cambridgeu, v ameriški zvezni dr žavi Massachussets [Peabody Museum of Archaeology and Ethnology at Har vard University]. Arheološka odkritja so uvrstila Magdalensko goro med najpomembnejša najdišča starejše železne dobe v jugovzhodnih Alpah. Naseljena je bil že ob koncu 9. st. pr. n. št. [v pozni bronasti dobi]. Največji kulturni in gospodarski vzpon je doživela v starejši železni dobi, z razcvetom metalurške dejavnosti in trgovine, zlasti v 5. st. pr. n. št. Številne najdbe pričajo o stikih z oddaljenimi kulturnimi sredinami. V grobovih so bili najdeni vrhunski izdelki situlske umetnosti, uvoženi predmeti iz delavnic na Apeninskem polotoku, od koder so sprejemali še druge idejne vplive; konji so prihajali s skitskega območja ob Črnem morju, jantar pa iz dežel ob Baltiku. Ob koncu starejše železne dobe je moč te skupnosti po letu 350 pr. n. št. upadla. Poslednji grobovi, ki so bili konec 2. in v 1. st. pr. n. št. naknadno vkopani v gomile staroselcev, že kažejo keltske kulturne poteze. V rimski dobi pa se je življenje dokončno preselilo v nižino, ob glavno komunikacijo med Emono in Siscio. Železnodobna skupnost je spr va umrle sežigala in jih pokopavala v žarne grobove, kasneje pa je prevladal ritual pokopavanja celih trupel v bolj ali manj bogatih opravah, ki odražajo status pokojnikov in družbeno razslojenost. Vodilno vlogo je imela vojaška elita, sam vrh pa so predstavljali konjeniki, ki so bili pokopani v bojni opremi s čelado ter bronastimi pivskimi ser visi. Položaj žensk se zrcali v raznovrstnem nakitu in sceptrih, ki kažejo na njihovo vlogo v kultih. [9] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

O B M O Č J E O B D E L AV E

4.1

LEGA

Območje obdelave se nahaja v samem središču kraja. Na južni strani meji na Ljubljansko cesto, na zahodni meji na Lahovo cesto ter naprej na cerkveni kompleks, na severni strani se konča ob železnici ter nato avtocesti, vzhodna stran pa prehaja v šolsko območje. Ob Ljubljanski cesti se nahaja družbeni dom, za njim pa se zvrstijo stavbe treh obr tnikov. Pr va je cementarna, ki je zaradi omejenosti s prostorom obrat že preselila iz kraja [tukaj je le še trgovina], druga je mesarstvo, katerega hiša že dolgo ni naseljena, na koncu, tik ob šoli, pa se nahaja ključavničar, ki pa je še dejaven. Vse te stavbe so ponesrečeno stisnjene med šolo in železnico/cesto. O S N O V N I P O DAT K I O LO K AC I J I Površina celotnega območja: 7199 m² Površ in a šolskega i gr i šča: 4268 m² Tlorisna površina obstoječih objektov: 2220 m² Povzeto po: - http://prostor 3 .gov.s i /jav ni - digitalni kataster občine Grosuplje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Šolsko območje [foto: Renata Križman]

Stari zadružni dom [http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke] Šmarje leta 1884 [foto: TD Šmarje - Sap]

4.2

Z G O D O V I N A O B M O Č JA

Širše območje naselja se je začelo poseljevati v rimski dobi, ko je skozi to območje potekala glavna rimska pot „ Via publica Emona - Neviodunum “. Takrat se je prebivalstvo z okoliških hribov preselilo v kotlino. Obravnavano območje je bilo skozi zgodovino vedno tesno povezano s cerkvijo. Bilo je tudi ﬁzično povezano, dokler ni ob gradnji avtoceste ta prostor razdvojila Lahova cesta. Pred tem je bila cesta v Gornji konec speljana vzhodno od Turenčka. Znano je, da je bilo tu situirano pokopališče, ki so ga preselili šele leta 1900. Razlog za selitev pokopališča je bilo dolgoletno pokopavanje ob cerkvi, ki je nivo tal okoli cerkve dvignil že za meter in pol. Zapisi pravijo, da so leta 1879 skupaj z obnavljanjem župnišča na obravnavanem območju naredili še vr t, kasneje pa postavili še kaščo za žito. Vsem kmetijskim objektom se je kasneje pridružil še kozolec. Po selitvi pokopališča je na izpraznjenem prostoru kmalu, leta 1928, zrasel Prosvetni dom. Kmalu, med 2. svetovno vojno, je bil požgan, vendar je bil zatem v povojnem času udarniško obnovljen in preimenovan v Zadružni dom. V njem so prostore našla različna društva, tudi pr vi šmarski kino. Tukaj je delovala tudi zadružna trgovina. Nekateri prostori društev so se skozi čas spremenili v stanovanja delavcev ali hišniška stanovanja. Trenutno ima družbeni dom eno veliko dvorano z garderobami [približno 120 sedišč], prostor za pevce, kongresno sobo, mladinski prostor [„Pod odrom“, „Pajzl“, „Klub“, „Keudr “] ter nekaj stanovanj. V denacionalizacijskem postopku je stavba prešla nazaj pod lastništvo cerkve. Zasebne hiše z obr tnimi delavnicami so na tem območju zrasle v drugi polovici šestdesetih let. Spr va so koristili obstoječe objekte, nekoč v rabi cerkve, nato pa so jih zamenjali z novogradnjami. [8] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

4.3

M O R F O LO Š K A A N A L I Z A

M = 1:2000

grajeno Mor fološka analiza jasno pokaže kje ima kraj locirano središče. To se nahaja ob cerkvi in je nekdaj segalo vse do zgradb na južni strani in tako tvorilo velik, odpr t prostor v kraju, katerega pa je kasneje uničil cesta z motornim prometom, ki je območje razpolovila.

P R E G L E D JAV N I H Z E L E N I H P O V R Š I N

A N A L I Z E O B M O Č JA

M = 1:2000

javne zelene površine Kljub temu, da je se kraj nahaja na podeželju in je obkrožen z obilo zelenja, je javnega zelenja le za vzorec. Pas javnega zelenja poteka od cerkvenega do šolskega območja, vmes pa ga prekine obr tna cona. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Z A Z N AV N A A N A L I Z A PROGRAMSKA ANALIZA

M = 1:2000

stanovanjski program mešani program javni program Naselje je sestavljeno praktično v celoti iz enodružinskih hiš. Zgradbe z javnim oz. mešanim programom so v večini situirane od cerkvenega do šolskega območja ter posamezni primeri vzdolž glavne prometnice skozi naselje.

M = 1:2000

intenzivnost prometa ter hrup vozlišča poti zelenje višinska dominanta Obravnavano območje obdaja avtocesta s severa, glavna prometnica skozi kraj pa z juga. Na vzhodu meji na šolsko območje, na zahodu pa območje od cerkvenega ločuje Lahova cesta. Blizu območja je tudi pomembno vozlišče, vstopna točka v novo naselje na južni strani cerkve. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Pogled proti družbenemu domu z Lahove ceste [foto: osebni arhiv]

Pročelje družbenega doma [foto: osebni arhiv]

Pogled na cerkev z območja obdelave [foto: osebni arhiv]

Ključavničarska delavnica ob šoli [foto: osebni arhiv]

Pogled iz zvonika na območje obdelave [foto: osebni arhiv]

4.4

O V R E D N OT E N J E LO K AC I J E

+ - centralna lega v kraju, v neposredni bližini cerkve, Turenčka in šolskega območja - lega ob glavni poti za pešce in ob glavni prometnici skozi naselje - precejšna površina območja glede na velikost naselja - sončna stran

- obr tniške zgradbe stojijo na izjemni, osrednji lokaciji v kraju in s svojim programom ne opravičujejo te lege - višinska razlika med cerkvijo in šolskim območjem, ki prostor deli - na severni strani lokacije železnica ter avtocesta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Kulturni dom [foto: osebni arhiv] Nekdanja mesarna ter ključavničarska delavnica s hišo [foto: osebni arhiv]

Hiša s cementarno [foto: osebni arhiv]

4.5

Obrtna delavnica cementarne [foto: osebni arhiv]

S K L E P A N A L I Z E LO K AC I J E

Predlagam rušitev družbenega doma, stanovanjske hiše s cementarno, stanovanjske hiše z mesarijo in stanovanjske hiše s ključavničarsko delavnico. Sprostitev tega prostora bi dala kraju možnost za ureditev središčnega prostora na katerega sodi javni program. Družbeni dom predlagam za rušitev, ker je dotrajan in več ne zadošča potrebam. Programsko edini sodi v ta središčni del kraja, zato se njegov program ponovi z novogradnjo. Ostali objekti programsko ne sodijo v ta središčni del in se jih preseli na za to primerne lokacije po O P N [ideje o selitvi obr tnikov v obr tne cone so bile aktualne že nekajkrat, a se niso nikoli izpeljale]. Novo središče kraja bi na eni lokaciji ponudilo poštno banko, lekarno, trgovino, zdravstveno postajo, knjižnico ter tudi kulturno dvorano, dve večnamenski dvorani, razstavni prostor, bar kot tudi prostore društev. S tako rešitvijo bi na temu primernem prostoru združili praktično vse storitve, ki jih kraj potrebuje. Ta rešitev negira selitev krajevnega središča izven le tega in približuje zgodovinske temelje naselja vsem uporabnikom javnih krajevnih storitev. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

4.6

IZHODIŠČA

DRUŽBENI CENTER Deﬁnicija pravi, da je to prostor kjer se krajani lahko srečajo ob različnih priložnostih. Na enem mestu združuje družbene, izobraževalne ali rekreativne programe. Šmarje - Sap takega središča nima, zato je več kot primerna lokacija za to prav obravnavana. Glede na potrebe kraja bi programsko tu zrasel prostor za poštno banko, lekarno, trgovino, zdravstveno postajo ter knjižnico. K U LT U R N A D V O R A N A Ker se stara in dotrajana dvorana predlaga za rušenje, bi jo nadomestila nova kulturna dvorana z dodatnim programom. Poleg same velike kulturne dvorane bi stavba vsebovala še vadbene dvorane ter prostore društev, zbrane na enem mestu. V tak krajevni kulturni hram sodi tudi muzej oz. razstavni prostor, kjer bi se lahko razstavila bogata kulturna dediščina kraja. PA R K I R I Š Č A Parkiranje je v naselju velik problem saj praktično ni parkirnih mest. Glede na to, da cerkveno ter šolsko območje loči višinska razlika, lahko to težavo odpravimo z izgradnjo kletne parkirne garaže. Tako dobi parkirno mesto kar nekaj avtomobilov, prehod med nivoji pa rešimo z večnamenskimi tribunami, ki bi služile za posedanje ali gledanje špor tnih dogodkov. Nad parkirišči bi prostor dobil osrednji krajevni trg kot osrednji element kraja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

REFERENČNI PRIMERI

http://www.dans.si/sl/dela/sodelovanja/ig.html

http://www3.jkl.ﬁ/saynatsalo/townhall http://jiajuntor-architecture.blogspot.com/2012_08_01_archive.html

http://www3.jkl.ﬁ/saynatsalo/townhall

M E S T N A H I Š A S ÄY N ÄT S A LO / A LVA R A A LTO, 1951 Mestna hiša v Säynätsalu ima mednarodni sloves spomenika moderne arhitekture. Nenavaden tloris je neposreden odgovor na genius loci. Niz stavb različnih funkcij [prostori občinske uprave, svetniška zbornica, knjižnica, uradniške rezidence] obdaja dvorišče, ki je od gozdnate pokrajine umetno dvignjen z materialom izkopanim med gradnjo. Vr zeli med stavbami omogočajo dostop do dvorišča ter vhode v stavbe pa tudi prodor nizkega severnega sonca do dvorišča kot tudi poglede po čudoviti pokrajini s tisočerimi jezeri v daljavi. Kompleks mestne hiše je bil zgrajen za administrativne potrebe, vendar je namenjen širši javnosti, kar je Aalto želel prikazati tudi navzven, na sami strukturi hiše. Izbira materiala, in sicer se je omejil na temnordečo opeko, les in baker, ter razgibanost streh omogoči popolno zlitje kompleksa z razgibano okoliško pokrajino. V drugi polovici devetdesetih je bil kompleks prenovljen. Osnovno vodilo je bilo ohraniti oziroma povrniti originalno rabo prostorov. Zunanjost objektov je ostala [skorajda] nespremenjena. Tudi večina notranjih prostorov je celo ohranila detajle v originalni obliki. [10] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

http://www.dans.si/sl/dela/sodelovanja/ig.html

http://www.dans.si/sl/dela/sodelovanja/ig.html http://www.dans.si/sl/dela/sodelovanja/ig.html

http://www.dans.si/sl/dela/sodelovanja/ig.html

C E N T E R I G / DA N S & G R E G O R C V R H O V E C A R H I T E K T I, 2008 Novi Center Ig predstavlja živahno in pestro središče kraja, kjer je na enem mestu mogoče urediti večino vsakodnevnih opravkov in se srečevati s sokrajani. Zasnova izhaja iz mor fologije kraja. Pomembno pri tem je varovanje in dopolnjevanje značilne pozidave vaškega jedra ter ohranjanje dobrega razmerja med gostoto pozidave in javnim prostorom. Dve različno visoki hiši, povezani z mostom, nadaljujeta ulični niz in oblikujeta majhen vstopni trg z lipo. Pasaža med hišama vodi v zaledje, kjer je predviden zeleni trg in nadaljevanje pešpoti proti občini in cerkvi. V pritličju bo lekarna in drugi lokali, v pr vem nadstropju zdravstvena postaja v drugem in mansardi pa knjižnica ter manjša dvorana. Parkiranje je zagotovljeno v kleti. Na stranski fasadi potegnjena streha kot ovoj poveže obe hiši in zaščiti njuno odpr to in urbano sredico. Uporabljeni materiali in detajli [les prisredici, strešni ovoj iz pločevine s posipom] umeščajo stavbo v kontekst kraja in regije, obenem pa ustvarjajo sodoben arhitekturni nagovor. [11] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Turku city library, JKMM architects [http://www.archdaily.com/turku-city-library-jkmm-architects/1637913440_arno-de-la-chapelle-11/]

Community centre, Beer Architektur [http://www.adgnews.com/fotos/1492/jpg/01.jpg] CUK Kino Šiška, Planinšček-Gabrovec [http://www.openhouseslovenia.org/index.php?m_id=program&w_a_id=75]

Knjižnica Grosuplje, Abiro [http://www.openhouseslovenia.org/index.php?m_id=program&w_a_id=99] Municipal Theatre of Guarda, AVA architects [http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/portugal/municipal_theatre_guarda_a090910_f9.jpg]

Dvorni trg, Vozlič arhitekti [http://www.zavodbig.com/wp-content/uploads/2010/03/6-regulation-of-Dvorni-trg.jpg] Plassen cultural centre, 3XN architects [http://www.dezeen.com/2012/10/03/plassen-cultural-centre-by-3xn/]

P ROJ E K T

Delovni prostor [foto: osebni arhiv]

POGLED NA NASELJE PREJ

http://www.grosuplje.si/category/8-obina-grosuplje-iz-zraka/stran-2.html

P O G L E D N A N A S E L J E P OT E M

ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

6.1

O B Č I N S K I P RO S TO R S K I N AČ RT

Š M A R J E S A P - Š S 27 C U K U LT U R N I C E N T E R [območje obdelave] Dopustna je gradnja objektov namenjena ser visnim, storitvenim in družbenim dejavnostim, stanovanjem ter ureditvi parkirnih in zelenih površin. Nova individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena. Novi objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in ser visne dejavnosti. Dopustna izraba: F I = 0,6, F Z = 0,3, D O B P = največ 50 %; višinski gabariti: K+P+2. O P P N se ne izvede dokler se iz enote v celoti ne odstrani proizvodna dejavnost [betonarna]. Zagotovi se javne parkirne površine.

Š M A R J E S A P - Š S 50 I G P O D AC [območje nadomestne lokacije obr tnikov] Pred gradnjo objektov se v območju izvede sanacija nelegalnega peskokopa. Izvede se ureditev vznožja hriba devastiranega ob gradnji AC, sanira se brežine in odvodnjavanje. Po sanaciji peskokopa se dopušča ureditev parkirišča za tovorna vozila in deponije okolju nenevarnih gradbenih materialov. Dopustna je gradnja objektov namenjeni gospodarski dejavnosti z ureditvijo parkirnih in zelenih površin. V območju je dopustna izraba: F Z = največ 0.4, D O B P = najmanj 30 %. Obvezno število dreves je 15 kom/ha. Parkirne in manipulacijske površine zavzemajo minimalno 20 % območja. Višinski gabariti: K+P+1. Druga merila in pogoji: Območje je potrebno komunalno opremiti in urediti dostopno cesto za velike osne obremenitve. Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. V O P P N je potrebno določiti, katere dejavnosti so primerne za to območje. Upravljavci virov hrupa na območju bodo zavezanci za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje vira hrupa in izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa. V primeru, da bo raven hrupa zaradi novih dejavnosti ali skupna raven hrupa na območju [zaradi neposredne bližine avtoceste] pri izpostavljenih stanovanjskih objektih presegala mejne oziroma kritične vrednosti, obratovanje dejavnosti ne bo možno brez upoštevanja nekaterih ukrepov, ki bodo natančneje določeni v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vir hrupa. Alternativa sanaciji kamnoloma Reber je sanacija in ureditev kamnoloma London. Ta možnost se je že velikokrat omenjala, zelo resni so bili tudi načr ti, da bi betonarno iz središča kraja preselili v London. Občina je prejela načr t sanacije in ureditve s strani trenutnega upravljavca kamnoloma nedolgo nazaj in obstaja možnost, da bo ta opcija vključena v naslednji O P P N.

Š M A R J E - S A P C E N T E R - Š S 24 C U Enota je namenjena za razvoj centra naselja. Enota je namenjena gradnji objektov za potrebe centralnih, družbenih, oskrbnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti ter ureditve parkirnih, zelenih površin in otroških igrišč za potrebe dejavnosti. Dopustna izraba: F I = največ 0.6, F Z = največ 0,3; D O B P = najmanj 50%; Največja dopustna višina objektov je K+P+1. Za ozelenitev enote se mora uporabiti tudi srednje velika in velika drevesa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

načrti: http://www.grosuplje.si/staro-pokopalie-center-marje.html

ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

6.2

P ROJ E K T K R A J E V N E G A S R E D I Š Č A O B S TA R E M P O KO PA L I Š Č U

Občina Grosuplje je že nekaj časa nazaj predstavila načr t sanacije starega pokopališča v park [dela na tem področju že potekajo] in gradnjo dveh stolpičev s programi, ki kraju trenutno primanjkujejo. Torej v teh dveh zgradbah bi v pritličju prostor našla banka, zdravstvena postaja in podobni programi, nadstropja pa bi pripadla stanovanjskemu programu. Med obema stavbama naj bi se organiziral trg, primeren za prireditve, prek njega pa naj bi se dostopalo tudi v park, ki bi vseboval otroško igrišče, igralno zelenico, gaj, fontano, spominska obeležja, ... S tem projektom bi se središče preselilo izven središča kraja. Objekti naj bi zrasli na njivi, poleg trgovine na zahodni, gasilskega doma na vzhodni ter starega pokopališča na južni strani. Ta lokacija ni pomembno križišče pešpoti, kar omeji uporabnike tega prostora na stanovalce v neposredni bližini. Tudi možnost povezave s parkom bi bila lahko bolj izkoriščena, saj se stolpiča praktično ne navezujeta na prostor za njima. Neracionalno se mi zdi, da bi se po O P N pozidala tako prostor ob pokopališču kot prostor med šolo in cerkvijo. Površina sedanje obr tne cone je dovolj velika, da zmore na enem mestu združiti vse potrebne programe in tako resnično ustvarimo središče kraja, hkrati pa prostor ob pokopališču prihranimo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

ŠOLSKO OBMOČJE

DRUŽBENI CENTER

OSREDNJI TRG

CERKVENO OBMOČJE http://www.grosuplje.si/category/8-obina-grosuplje-iz-zraka/stran-2.html

PARK

KULTURNI DOM

PRIKAZ PROTITURŠKEGA OBZIDJA V TLAKU

6.3

U M E S T I T E V V P RO S TO R

Območje leži vmes, med edinima javnima prostoroma v kraju. Zato se nov objekt ter zunanje površine na lokacijo umestijo tako, da na določenih delih prostor sprostijo in ga naredijo prehodnejšega, na drugih delih pa nadaljujejo logiko obstoječe zidane strukture. Pogoj za sprostitev območja je rušitev zasebnih hiš z obr tnimi delavnicami, ki stojijo ravno vmes med območjema šole ter cerkve. Na novo pridobljenem prostoru se stavbi pozicionira ob robova parcele. Družbeni center dobi mesto na južni strani območja in nadaljuje obcestno zidavo, kulturni dom pa se postavi na severno stran in dobi pred seboj veliko odpr to površino, trg. Glavna na novo vzpostavljena os skozi območje poteka od cerkvenega trga prek novega središčnega prostora kraja proti šolskemu območju. Nivojska razlika med obema območjema se premaga s tribunami, v katere je integrirana klančina. Druga pomembna poteza je povezava novega parkovnega prostora s parkiriščem na severni strani šole. V obstoječo pešpot se ne posega. Omogoči se le dostop z Ljubljanske ceste na osrednji trg, v pritličju družbenega centra. Osrednja misel umestitve je preusmeritev pešpoti krajanov stran od glavne prometnice proti Ljubljani. Novoustvarjena pot sicer poteka vzporedno z obstoječo potjo ob cesti, vendar jo nova objekta ločujeta tako pred glavno cesto kot tudi pred avtocesto. Lahova cesta, ki ločuje cerkveno območje z območjem urejanja, pa dobi v širini trga dvignjen tlak zaradi umiritve prometa. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

6.4

KO N C E P T

O B S TO J E Č E S TA N J E

I Z B R A N A LO K AC I JA+P R E D V I D E N E R U Š I T V E

D E L I T E V O B M O Č JA

Trenutna zasnova krajevnega središča nima večjega odpr tega prostora oz. trga. Zbirališče ljudi tako ni jasno deﬁnirano oz. ga ni razen trga pred cerkvijo, ki funkcionira za zbiranje ljudi pred ali po obredu v cerkvi. Na drugi strani je veliko zbirališče mladih na šolskem območju. Postavi se vprašanje, mar ne bi bilo dobro tu ustvariti povezavo? Območje, ki ločuje dve osrednji lokaciji zbiranja ljudi, je moje območje obdelave. Tu se nahajajo zasebne hiše z obr tnimi delavnicami, ob glavni cesti pa kulturni dom. Takšna ureditev narekuje gibanje ljudi ob glavni prometni cesti proti Ljubljani, zaradi česar veliko ljudi uporabi avto, saj takšna sprehajalna pot ni najbolj prijetna.

Na območju se porušijo vse obstoječe stavbe. Tako pridobimo velik odpr t prostor in možnost ureditve krajevnega središča, s povezavo praktično vseh javnih programov v kraju. Prostor ob igrišču izkoristimo za organiziranje parka.

Območje, glede na rabo, razdelimo na dva dela. Objekt se predvidi med cerkvijo ter šolo, tlorisno obliko narekujeta liniji Ljubljanske ter Lahove ceste. Preostanek območja namenimo nekakšnemu podaljšku območja šolskih igrišč in ga uredimo parkovno.

PA R K I R N A U R E D I T E V

V Z P O S TAV I T E V G L AV N E P O V E Z AV E

V Z P O S TAV I T E V S E K U N DA R N E P O V E Z AV E

Glede na program se zgradita dve stavbi. Vmes nastane prostor, ki ga izkoristimo za podzemno parkiranje. Dostop v garažo je s severne strani, za kulturno dvorano.

Nad garažo se v isti širini zgodi trg. Širino trga narekuje pogled na zgodovinski del kraja. Tako v enem pogledu zajamemo cerkev z zvonikom, Turenček ter župnišče.

Omogoči se dostop tudi s smeri glavne prometnice. Tako se družbeni center v pritličju razdeli na dva sklopa, ki se glede na potrebe povečata. Enemu obliko narekuje ulična os, drugemu pa stranska kapela cerkve.

+ +

D O DA JA N E V O LU M N O V

REŠITEV VIŠINSKE RA ZLIKE

P R E U R E D I T E V Š O L S K E G A O B M O Č JA

V nadstropju se objektu priključita enokapna kubusa. Oblika obeh skupaj spominja na tradicionalno dvokapnico, vendar se vmes med obema strehama odpre tudi pogled na cerkveno območje. Hkrati streha družbenega centra onemogoči direktno sončno svetlobo v knjižnico, na severni strani pa razstavni prostor z lokalom dobi veliko sončne svetlobe.

Kompleksu se dodajo tribune s klančino. Tako premagamo višinsko razliko med cerkvenim ter šolskim območjem hkrati pa pridobimo sedalne površine, primerne tako za spremljanje špor tnih dogodkov, opazovanje otrok med igro ali preprosto za počitek.

Nad tribuno se uredi pergola, ki poleti omogoča senco, vizualno pa poveže obe enokapnici. Območje igrišča se regulira po centralni osi objekta ter omogoča prehajanje v prečni smeri. Okoli igrišča se uredijo zelene površine, severno ob igrišču pa večnamenske tlakovane površine. Okoli cerkve se uredi tudi tlakovana površina po nekdanjem tlorisu protiturškega obzidja.

P O G L E D N A KO M P L E K S S PA R K A O B Š O L S K E M I G R I Š Č U

ES TA LA H O VA C

L JU BL J AN SKA CES TA poslovalnica poštne banke

pokrita terasa

vhod z Ljubljanske

skladišče servis trgovine trgovine

osrednji galerijski prostor knjižnice čitalnica

PRIKAZ ZAJEMA POGLEDA NA ZGODOVINSKO JEDRO KRAJA

servis knjižnice prodajni prostor

kletna garaža bralna terasa

pergola

bralne kabine

tribuna

razstavna izložba

klančina

6.5

kavarna

uvoz v garažo

komunikacijski jašek skladišče

mladinski klub prostori društev

Z A S N O VA O B J E K TA

Kompleks želi širši okolici ponuditi nove programske vsebine in postati prostor srečevanja. Središče kompleksa je tako novoustvarjena ploščad, pod katero dobi mesto parkirišče. Raznolikost programov, ki jih kraj potrebuje je tako velika, da bi bilo nesmiselno jih stlačiti v eno stavbo, zato se postavita dve. V smeri sever-jug tako dobimo na južni strani, ob glavni ulici, stavbo družbenega centra. V pritličju nudi storitve poštne banke, lekarne in trgovine, v nadstropju pa zdravstvene postaje ter knjižnice. Na severni strani območja pa trg od avtoceste ločuje stavba kulturnega doma. Stavba je sestavljena pravzaprav iz dveh delov, vzhodni del, ki se odpira proti šolskemu območju, je namenjen prostorom društev, zahodni del pa vsebuje vadbene dvorane ter tudi veliko kulturno dvorano. Oblikovno se objekta odpirata proti novemu središčnemu prostoru. V družbenem centru tako knjižnica dobi severno svetlobo, primernejšo za branje, kulturna dvorana s kavarno pa vse prijetne sončne žarke. Zasnovana sta kot kubusa na katera se postavi v les oblečeni enokapnici. Pogled od ene strehe proti drugi pa zajame še celotno zgodovinsko območje in ga z drugo streho oblikovno zaključi. Taka rešitev se navezuje na tradicionalno gradnjo teh krajev, saj so bile hiše v pritličju zidane, mansarda, kjer so bili bolj privatni prostori, pa je bila oblečena v les. Motiv lesa poveže pergola nad tribunami, ki v poletnih dneh ponuja zavetje pred sončnimi žarki. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

AV L A S K AVA R N O K U LT U R N E D VO R A N E

M U Z E J S K A I Z LOŽ B A K U LT U R N E D VO R A N E

DRUŽBENI CENTER / -1 409 m² 1 POŠTA 1.1 čajna kuhinja 13,4 m² 1.2 shramba 5 m² 1.3 WC 9 m² 1.4 garderoba 14,1 m² 1.5 pisarna 6,6 m² 1.6 trezor 10,3 m² 1.7 kolesarnica 16,7 m² 1.8 dostava 28,1 m² 1.9 hodnik 13,7 m² 3 TRGOVINA 3.1 skladišče 74,5 m² 3.2 hladilnica 26 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 1 25 m² 0.2 hodnik 1 25,3 m² 0.3 komunikacije 1 25 m² 0.4 hodnik 1 25,3 m² 0.5 strojnica 91 m² PARKIRIŠČE / -1 40+2 inv.

1820,8 m²

teraco teraco keramika keramika teraco teraco teraco teraco teraco

teraco teraco

teraco teraco teraco teraco beton

beton / ﬁna obdelava

KULTURNA DVORANA / -1 1208,3 m² 4 VADBENE DVORANE teraco 4.1 vetrolov 6,5 m² 4.2 hodnik 33,3 m² teraco 4.3 kabinet 6,3 m² teraco 4.4 garderoba 1 28,9 m² teraco 4.5 garderoba 2 28,9 m² teraco 4.6 vadbena dvorana 1 127 m² parket 4.7 vadbena dvorana 2 127,2 m² parket 4.8 skladišče opreme 62,2 m² beton 4.9 hodnik 36 m² teraco 4.10 vetrolov 5 m² teraco 4.11 hodnik 22,3 m² teraco 4.12 shramba 27,9 m² teraco 4.13 skladišče- scena 176,7 m² teraco 5 DRUŠTVA 5.1 predprostor 52,8 m² teraco 5.2 hodnik 17,1 m² teraco 5.3 društvo 1 26,4 m² teraco 5.4 društvo 2 26,4 m² teraco 5.5 WC 11,8 m² keramika 5.6 skladišče opreme 24,3 m² teraco 5.7 mladinski klub 134,8 m² teraco 5.8 shramba 16,4 m² teraco 5.9 skladišče-bar 32 m² teraco 5.10 garderoba-bar 16,6 m² teraco 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 22,9 m² teraco 0.2 tovorno dvigalo 12,3 m² 0.3 strojnica 103,3 m² beton 0.4 komunikacije 22,9 m² teraco ------------------------------------------SKUPAJ KLET 3438 m²

DRUŽBENI CENTER / 0 560 m² 1 POŠTA 1.1 poslovalnica 61,7 m² 2 LEKARNA 2.1 čajna kuhinja 15,1 m² 2.2 vetrolov 5,7 m² 2.3 WC 9 m² 2.4 garderoba 14,1 m² 2.5 materialka, zaledje 23 m² 2.6 poslovalnica 57,4 m² 2.7 hodnik 13 m² 3 TRGOVINA 3.1 čajna kuhinja 13,2 m² 3.2 WC 9 m² 3.3 garderoba 14,5 m² 3.4 tehnologija 17,5 m² 3.5 hodnik 12,9 m² 3.6 prodajni prostor 205,2 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 1 25 m² 0.2 hodnik 1 19,1 m² 0.3 komunikacije 1 25 m² 0.4 hodnik 1 19,6 m² KULTURNA DVORANA / 0 1471 m² 6 KULTURNA DVORANA 6.1 razstavni prostor 235,9 m² 6.2 oder 142,3 m² 6.3 zaodrje 98,4 m² 6.4 garderoba igralci 57,8 m² 6.5 WC igralci 32,1 m² 6.6 kostumi 22,2 m² 6.7 blagajna 8,3 m² 6.8 čistila 4,9 m² 6.9 avla 204,3 m² 6.10 šank 10,8 m² 6.11 shramba-bar 9,8 m² 6.12 garderoba 20,4 m² 6.13 WC obiskovalci 52,8 m² 5 DRUŠTVA 5.1 predprostor 52,8 m² 5.2 hodnik 31,7 m² 5.3 društvo 1 26,4 m² 5.4 društvo 2 26,4 m² 5.5 WC 11,8 m² 5.6 društvo 3 28 m² 5.7 društvo 4 28,2 m² 5.8 shramba 16,4 m² 5.9 okrepčevalnica 7,1 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 22,9 m² 0.2 tovorno dvigalo 12,3 m² 0.3 komunikacije 22,9 m²

------------------------------------------SKUPAJ PRITLIČJE 1747 m²

teraco

teraco teraco keramika teraco teraco teraco teraco

teraco keramika teraco teraco teraco teraco

teraco teraco teraco teraco

teraco parket parket teraco keramika

DRUŽBENI CENTER / 1 661 m² 7 ZDRAVSTVENA POSTAJA 7.1 čakalnica 28,8 m² 7.2 prehod 3,8 m² 7.3 WC zaposleni 4,3 m² 7.4 WC 17,8 m² 7.5 čakalnica- bolni 9 m² 7.6 čajna kuhinja 42,7 m² 7.7 garderoba 5,7 m² 7.8 zobozdravnik 20,7 m² 7.9 arhiv 8,1 m² 7.10 splošni zdravnik 45,7 m² 7.11 laboratorij 3,9 m² 7.12 terasa 1 21,6 m² 7.13 terasa 2 21,6 m² 8 KNJIŽNICA 8.1 sprejemni prostor 159,1 m² 8.2 igralnica 85,4 m² 8.3 WC 14,1 m² 8.4 čistila 4,1 m² 8.5 pult 9,4 m² 8.6 čajna kuhinja 12,6 m² 8.7 WC zaposleni 3,4 m² 8.8 garderoba 3,8 m² 8.9 skladišče 18,7 m² 8.10 bralne kabine 30 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 1 20,5 m² 0.2 prehod 4,1 m² 0.3 komunikacije 2 20,5 m² 0.4 hodnik 41,6 m²

6.6

P RO G R A M S K A S H E M A

teraco teraco keramika keramika teraco teraco teraco teraco teraco teraco

2. NADSTROPJE

teraco keramika keramika

parket parket keramika parket parket parket keramika parket teraco parket

teraco

1. NADSTROPJE

teraco teraco parket

teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco keramika

teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco

teraco

KULTURNA DVORANA / 1 702 m² 6 KULTURNA DVORANA 6.1 tehniška kabina 20,5 m² 6.2 kulturna dvorana 263,6 m² 6.3 vadb. dramska dvor. 128,6 m² 6.4 skladišče 15,2 m² 5 DRUŠTVA 5.1 sejna soba 52,8 m² 5.2 hodnik 31,7 m² 5.3 društvo 1 26,4 m² 5.4 društvo 2 26,4 m² 5.5 WC 11,8 m² 5.6 društvo 3 28 m² 5.7 društvo 4 28,2 m² 5.8 shramba 16,4 m² 5.9 okrepčevalnica 7,1 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 1 22,9 m² 0.2 komunikacije 2 22,4 m²

parket parket parket teraco

teraco teraco teraco teraco keramika teraco

PRITLIČJE

teraco teraco teraco

teraco teraco

teraco

------------------------------------------SKUPAJ 1. NADSTROPJE 1363 m²

DRUŽBENI CENTER / 2 517 m² 8 KNJIŽNICA 8.1 knjižnično gradivo 226,9 m² 8.2 neknjižnično gradivo 85,4 m² 8.3 čitalnica 36,6 m² 8.4 bralna terasa 145,2 m² 0 OSTALI PROSTORI 0.1 komunikacije 1 22,9 m²

KLET parket parket parket keramika

parket

VEČNAMENSKA SEJNA SOBA

prečni ab nosilci višine 60 cm

ab nosilna stena debeline 25 cm ab plošča debeline 20 cm 2. NADSTROPJE

kovinski nosilci vzdolžni ab nosilci višine 60 cm prečni ab nosilci višine 60 cm ab nosilni stebri ab nosilna stena debeline 25 cm

ab nosilci- višina 60 cm ab nosilci- višina 100 cm ab nosilci- višina 60 cm 1. NADSTROPJE ab nosilni stebri

ab prednapeta poševna plošča debeline 20 cm

ab nosilna jedra

PRITLIČJE

ab stopnice ab nosilci- višina 60 cm ab nosilne stene debeline 15 cm

ab nosilne stene debeline 25 cm

temeljna plošča višine 60 cm ab nosilci za stopnice KLET

6.7

Z A S N O VA KO N S T R U KC I J E

Objekt je konstrukcijsko zasnovan kot enovit večetažni objekt, sestavljen iz večih volumnov. Vkopani del je izveden kot enovita monolitna konstrukcija z dilatacijo, ki poteka nad parkiriščem. Vkopane obodne stene skupaj s talno ploščo zagotavljajo vodotesnost. Izvedene so v debelini 40 cm. Plošča nad vkopanim delom je gladka armiranobetonska plošča, debeline 20 cm in podpr ta s sistemom stebrov premera 40 cm ter nosilnih sten debeline 25 cm. Temeljenje je predvideno s talno ploščo višine 60 cm. Dodaten element, ki omogoča izvedbo tribun so armiranobetonski nosilci, ki se vpenjajo v ploščo pritličja.

PRIKAZ CELOTNE KONSTRUKCIJE

V nadstropjih se nadaljuje konstrukcijska logika. Objekt podpirajo stebri ali nosilne stene. Pomemben nosilni konstrukcijski element so tudi komunikacijska jedra. Dodatno se v višjih nadstropjih pojavijo še armiranobetonski nosilci, sploh pri kulturni dvorani so le - ti izdatno dimenzionirani, saj omogočajo izvedbo povsem zastekljene stene. Pri izvedbi strehe si pomagamo z armiranobetonskimi nosilci višine 60 cm. Izvedeni so v prečni smeri in se vpenjajo na nosilce istih dimenzij v vzdolžni smeri pod njimi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

P O G L E D N A KO M P L E K S S C E R K V E N E G A O B M O Č JA

P O G L E D N A KO M P L E K S Z JUŽNE STRANI

ZUNANJOST

VLAKNOCEMENTNA KRITINA

konstrukcija iz vidnega betona LESNE LAMELE

lesne lamele

VIDNI BETON

6.8

FA S A D N I O VOJ I N I Z B I R A M AT E R I A LO V

Glavno vodilo pri oblikovanju fasadnega ovoja je vzpostavitev medsebojne navezave dveh objektov. Pri tem se objekt opira na zgodovinske primere gradnje teh krajev, kjer so pritličja kot bolj javni deli hiš bila zidana, nadstropja kot bolj intimni deli pa so bili prevlečeni z lesom.

redkejše lamele prek oken

KOVINSKI PANELI

kovinski paneli

trojna termopan zasteklitev

Dolenjska arhitekturna tipologija je vsebovala dvokapnice z od 35 do 45 stopinjskim naklonom, nekatere, predvsem pomembnejše stavbe, pa so imele naklonski kot precej manjši. Projekt je torej moderna interpretacija klasičnih dolenjskih hiš. Namesto dvokapnice se pojavita dve enokapnici, ki med seboj zajameta veduto cerkvenega območja in nato vizualno zaključita pogled. Naklon strehe je 25 stopinjski zaradi višinske omejitve in podrejanja cerkvi kot osrednji simbolni točki naselja. Intimnejši programski deli objekta so prekriti z lesenimi macesnovimi lamelami. Na mestih, kjer so steklene površine, se te lamele le razredčijo in omogočajo bolj neovirane poglede skozi okna ter večji dovod svetlobe v prostor. Bolj javne prostore objekta prekrivajo kovinski paneli, ki služijo kot senčila. Prav tako imajo kovinski paneli sporočilno vlogo, saj se ob zaključkih delavnika zaprejo. Paneli so tudi zelo prilagodljivi saj se jih lahko delno ali pa tudi popolnoma odpre. Materiali uporabljeni v notranjosti so prilagojeni programu, ki ga gostijo. Pošta, lekarna, zdravstvena postaja, trgovina in prostori društev imajo tako brušene stene pobar vane belo, tla pa so iz teraca. Reprezentativna programa, kot sta knjižnica in kulturna dvorana, pa imata stene iz vidnega betona kombiniranega z motivi lesa, na tleh pa se nahaja parket, le avla kulturne dvorane ima po tleh teraco. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Kovinska panelna senčila [http://www.archdaily.com/483259/police-headquarters-in-logrono-matos-castillo-arquitectos_1230-06-jpg/]

6.9

S E N Č E N J E, I N S TA L AC I J E I N P OŽ A R N A VA R N O S T

SENČENJE Velike fasadne površine so povsem zastekljene in, predvsem v primeru kulturnega doma, orientirane proti jugu. Zaradi tega se celoten kompleks brez lesenega mansardnega dela odene s kovinskimi paneli. Paneli so povsem prilagodljivi in omogočajo popolno odpr tje fasade, le delno odpr tje v iskanju sončnih žarkov, ali popolno zapr tje fasade. Prednost panelov je tudi v tem, da se nahajajo na zunanji strani fasade in tako neželene sončne žarke ne spustijo v sam prostor, zaradi česar v notranjosti stavb ne pride do previsokih temperatur. Paneli imajo tudi vizualen učinek, saj so tekom dneva med obratovanjem kompleksa odpr ti, zvečer, ko se z delavnikom zaključi pa se zaprejo. I N S TA L AC I J E Objekt se priklopi na obstoječe komunalne sisteme. To so elektrika, kanalizacija in vodovod. Vodi so speljani po objektu preko instalacijskih jaškov v betonskih jedrih. Objekt je klimatiziran. Centralni klimat s strojnicami je predviden v kletnem delu objekta. Glavni vodi so speljani skozi ver tikalne instalacijske jaške, od tam pa so po objektu speljani v tleh in v stropu, kjer je poskrbljeno za vsrk umazanega in vpih svežega zraka. Ogrevanje objekta je omogočeno s kotlom na biomaso, ki se nahaja v kletnih prostorih. Cevi s toplo vodo so preko instalacijskih jaškov speljane v estrihih, saj tako talno gretje omogoča enakomerno ogrevanje prostorov. P OŽ A R N A VA R N O S T Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Evakuacija poteka prek armiranobetonskih jeder, v vsakem objektu se nahajata dve. V pritličju ali kleti se iz jedra preko vetrolova dostopa na prosto. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

1 3

6 5

http://www.architekturzeitung.com/azbilder/2011/1109/kapilux-okalux-sh2.jpg

https://lh6.googleusercontent.com/6ZHj11ifwTXDP6YKnY4-K6HwT2iM0uAIK7cy-Ib47iI

ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

http://orkestrada.ﬁles.wordpress.com/2012/01/fotograﬁja0003.jpg?w=614&h=460

http://simonfoodfavourites.blogspot.com/2010/12/shake-shack-burger-and-fries-madison.html

http://www.dulitija.si/f/pics/Sportna-sekcija_1/balinanje-enske_b.jpg

6.10

Z A S N O VA Z U N A N J I H P O V R Š I N

Središčni prostor se vizualno poveže tudi s tlakovanimi površinami. Enotno tlakovanje z granitnimi ploščami tako poteka od novonastalega trga do cerkvenega trga. Okoli cerkvenega kompleksa se z granitnimi kockami obudi nekdanje protiturško obzidje. Cesta, ki poteka vmes med cerkvenim in novim trgom, se rahlo dvigne, da se promet umiri, ob robu pa se jo deﬁnira z nizkimi betonskimi količki.

2 http://images.alloutdoor.co.uk/1/1279716734_24.jpg

3 http://msc.wcdn.co.il/archive/1153920-5.jpg

ortofoto: podjetje Locus d.o.o.

Šolsko območje se dopolni s parkovnimi površinami. Med tlakovanimi površinami se pusti prostor tudi za naravno vegetacijo, da ni poseg preveč grob. Samemu območju se dodajo funkcije, ki jih skupnost potrebuje tako za druženje otrok kot tudi za druženje in rekreacijo odraslih. Na severni strani igrišča dobijo prostor kavarna, zunanji ﬁtnes, otroška igrala ter peskovnik in tudi večnamenski prostor za nastope. Ob šoli, v neposredni bližini parkirišča, zraste tudi prostor za balinanje. Gledalci oz. spremljevalci pa lahko vse dogajanje spremljajo s tribun, nad katerimi se zgodi pergola kot zaščita pred soncem v vročih dneh. Celotno območje je s severne in južne smeri omejeno s cesto. Vzdolž obeh strani se nasadijo visokorasla drevesa. Na severni strani se od železnice dodatno loči še z nižjo, grmičasto vegetacijo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

P O G L E D N A G A L E R I J S K I K N J I Ž N I Č N I P RO S TO R

P O G L E D S Č I TA L N I C E N A O S R E D N J I D E L K N J I Ž N I C E

F OTO G R A F I J E M A K ET E

G R A F I Č N E P R I LO G E

S I T UAC I JA - ureditvena situacija

m = 1:1000

T LO R I S I - tloris kleti - tloris pritličja - tloris 1. nadstropja - tloris 2. nadstropja

m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250

PREREZI - prerez - prerez - prerez

m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250

A-A B-B C-C

FA S A D E - družbeni center - jug - družbeni center - sever - kulturna dvorana - jug - kulturna dvorana - sever - celoten kompleks - vzhod - celoten kompleks - zahod

m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250 m = 1:250

D ETA J L I - fasadni pas

m = 1:25

sta Lahova ce

ija pn Žu

k nče Tur

Kult ur dvo na rana

+7,0

Cer ijine kev ga r ojst va

Mar

Osr edn

-3,5

ji t

rg +0 348,00 nmv

+7,0

Dru žbe cen ni ter

Ljublj anska cesta

PoŠ Lou Šma is Adam rje ič Sap

est

ac jev

ligo

Šu

SITUACIJA ureditvena situacija m = 1 : 1000

0.3 4.13 4.7

4.5 1.2 1.7

0.2

1.1 1.4

1.6

4.4 1.3

1.5

1.8 1.9 4.8 4.11

4.12

4.3

4.6

4.2

0.1 0.2

4.1

0.1 4.9 4.10

-3,50

0.5

A -3,50

5.9

-3,50 0.4 0.3

5.10

5.6 5.5

5.8

-3,50

0.4 5.2

3.1

5.1

3.2

5.7

5.3

5.4

TLORISI tloris kleti m = 1 : 250

-3,50

6.2

6.3

0.2 2.2 2.1 2.4

6.5 6.6

2.3

2.5

2.6 6.1 6.4

2.7

-1,75

-1,75 +0,00 0.1

0.1 6.7

6.8

+0,00 1.1 0.2

6.9

A +0,00

6.10

6.12

6.13

+0,00 0.4 0.3 -1,75 6.11 5.5

3.6

3.5

5.9

5.8

-1,75

+0,00 3.2

0.3 5.2

3.1

3.3

5.1

3.4

5.3

5.4

5.7

TLORISI tloris pritličja m = 1 : 250

-3,50

5.6

-1,75

+0,90

7.8 6.2

7.1 7.5 7.6

7.9

+3,50

7.10

7.4

7.3 7.2

+3,50 6.3

6.1

+1,75 +0,00

+1,75

+2,25

0.1

0.1 7.11

7.7 7.13

6.4

0.2

8.2

7.12

A +0,00

+3,50

+1,75

8.3

0.3

8.4 5.5

8.5

5.9

5.8

+1,75

+3,50 8.7

0.2 5.2

8.1

8.8 8.6

8.9

0.4

5.1

8.10

5.3

5.4

5.7

TLORISI tloris 1. nadstropja m = 1 : 250

-3,50

5.6

-1,75

8.1

+7,00

8.2 +3,50

A +0,00

+7,00

0.1 +5,25

8.3

8.4

+3,50

TLORISI tloris 2. nadstropja m = 1 : 250 B

PREREZI prerez A - A m = 1 : 250

PREREZI prerez B - B m = 1 : 250

PREREZI prerez C - C m = 1 : 250

FASADE družbeni center - jug m = 1 : 250

FASADE družbeni center - sever m = 1 : 250

FASADE kulturna dvorana - jug m = 1 : 250

FASADE kulturna dvorana - sever m = 1 : 250

FASADE celoten kompleks - vzhod m = 1 : 250

FASADE celoten kompleks - zahod m = 1 : 250

25°

St1

St2

St3

-4,57

- 4,27

- 3,50

temeljna plošča

toplotno izolacijski nosilen element

- 0,55

- 0,37

+ 0,00

zaključna pločevina

termopan okno v kovinskih okvirjih

jeklen kotnik za pritrditev okna sidran v betonsko ploščo

+ 2,95

+ 3,13

+ 3,50

pritrditveni inox element za lamele sidran v betonsko konstrukcijo

lesne lamele 175×15 cm, debelina 3 cm

+ 6,45

prefabricirana betonska obloga

+ 6,66

+ 7,00

spuščen strop iz kovinskih panelov

zaščitna pločevina

inox L - kotnik

+ 15,60

vlaknocementna kritina

inox nosilec

zaključek iz pokrivne barvane pločevine

+ 16,85

TLAK PROTI TERENU pran beton, naklon 1% cementni estrih polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz AB talna plošča ekstrudiran polistiren polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz podložni beton komp. tampon

T1 7 cm 10 cm 0,5 cm

10 cm

60 cm 20 cm 0,5 cm

ZUNANJA STENA prefabricirana betonska obloga kamena volna AB stena zbrušen & zglajen beton

kanaleta pohorski granit

ZUNANJI TLAK plošče iz pohorskega granita cementni estrih polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz AB plošča

ZUNANJA STENA kovinski paneli trojna termopan zasteklitev

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA liti teraco betonski estrih s talnim gretjem ekstrudiran polistiren AB plošča kamena volna prefabricirana betonska obloga

ZUNANJA STENA masivne lesne lamele, 175×3 cm prefabricirana betonska obloga kamena volna AB stena zbrušen & zglajen beton

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA parket betonski estrih s talnim gretjem ekstrudiran polistiren AB plošča jekleni nosilci za spuščen strop linijske luči kovinski paneli

STREŠNA KONSTRUKCIJA vlaknocementna kritina vzdolžne letve prečne letve vetrna zapora kamena volna vzdolžne letve prečne letve lesen okrasni opaž

St1 3 cm 15 cm 10 cm

20 cm

T2 3 cm 14 cm 0,5 cm

St2 2 cm

T3 5 cm 10 cm 2 cm 20 cm 15 cm 3 cm

St3 15 cm 3 cm 15 cm 10 cm

2 cm

T4 2 cm 10 cm 2 cm 20 cm 19 cm

20 cm 4 cm 4 cm

4 cm 4 cm

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA parket betonski estrih s talnim gretjem ekstrudiran polistiren AB plošča jekleni nosilci za spuščen strop linijske luči kovinski paneli

ZUNANJA STENA kovinski paneli, 350×50 cm prefabricirana betonska obloga kamena volna nosilna AB stena zbrušen & zglajen beton

TLAK PROTI TERENU asfalt pesek podložni beton utrjeno nasutje

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA liti teraco betonski estrih s talnim gretjem ekstrudiran polistiren AB plošča jekleni nosilci za spuščen strop linijske luči kovinski paneli

ZUNANJA STENA plastična čepkasta folija polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz ekstrudiran polistiren nosilna AB stena zbrušen & zglajen beton

TLAK PROTI TERENU liti teraco betonski estrih s talnim gretjem ekstrudiran polistiren AB talna plošča ekstrudiran polistiren polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz podložni beton komp. tampon

T4 2 cm 10 cm 2 cm 20 cm 19 cm

St2 2 cm 3 cm 15 cm 25 cm

T3 7 cm 20 cm 10 cm

T2 5 cm 10 cm 2 cm 20 cm 16 cm

St1 5 cm 0,5 cm

T1 5 cm 10 cm 2 cm 60 cm 20 cm 0,5 cm 10 cm

15 cm 25 cm

2 cm

ZUNANJA STENA kovinski paneli trojna termopan zasteklitev

St3 2 cm

St4

NOTRANJA STENA dvojni leseni akustični paneli zračni sloj zvočna izolacija

25°

St4 6 cm 6 cm 10 cm

leseni akustični paneli

strešni nosilec 60×20 cm

-4,57

-4,27

-3,50

- 0,55

- 0,37

+ 0,00

cevi za talno gretje

+ 2,95

+ 3,16

+ 3,50

jekleni nosilec za spuščeni strop

+ 9,95

2°

2 cm

10 cm 20 cm 19 cm

15 cm

S2 15 cm 0,5 cm

20 cm 4 cm 4 cm

+ 7,55

zaključek iz pokrivne barvane pločevine

žleb iz pokrivne barvane pločevine

4 cm 4 cm

STREŠNA KONSTRUKCIJA prodec polimer-bitumenski trakovi hladni bitumenski premaz ekstrudiran polistiren parna zapora naklonski beton nosilna AB plošča jekleni nosilci za spuščen strop linijske luči kovinski paneli

STREŠNA KONSTRUKCIJA vlaknocementna kritina vzdolžne letve prečne letve vetrna zapora kamena volna vzdolžne letve prečne letve lesen okrasni opaž

St1

St2

St3

drenažna cev

drenažno nasutje

asfalt

betonski robnik

kanaleta

V I R I & L I T E R AT U R A

[1] Perc T., 2010, Kakovost življenja in identiteta vasi kot dejavnika obnove vaških jeder, diplomsko delo, U L B F, Ljubljana [2] Kokalj N., 2009, Javni prostor v podeželskem naselju , magistrsko delo, U L F G G, Ljubljana [3] http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=3248 [4] http://www.slovenia.info/si/Towns/KranjskaGora.htm?_ctg_kraji=2599&lng= 1&redirected=1 [5] http://www.slovenia.info/si/Towns/Kostanjevica-na-Krki.htm?_ctg_kraji= 5126&lng=1&redirected=1 [6] Muller J., 2007, Šmarska knjiga- monograﬁja ob 500-letnici šolstva v Šmarju, kulturno-raziskovalno društvo Turnček, Šmarje-Sap [7] Deu Ž., 2001, Stavbarstvo slovenskega podeželja, Kmečki glas, Ljubljana [8] Štrubelj L., 1992, Iz prakorenin v drevo današnjih dni, župnijski urad Šmarje-Sap, Šmarje-Sap [9] Muller J., Kuhar B., Peterlin S., Miklič J., 1995, Lepote in zanimivosti Grosupljega in okoliških krajev, K S Grosuplje, Grosuplje [10] http://arhitrip.wordpress.com [11] http://gregorcvrhovec.si/project/center-ig

Berce Bratko B., 1995, Kultura bivanja in kulturna identiteta, Urbanistični inštitut, Ljubljana Brumen B., 2000, Sv. Peter in njegovi časi: Socialni spomin, časi in identitete v istrski vasi, Sv. Peter, Ljubljana Cooper Marcus C., 1990, People places: Design guidelines for urban open space, Van Nostrand Reinhold, New York Detail, 2012, Concrete, brick, stone vol. 1, Institute for international architecture, Eltville- Nemčija Fikfak A., 2004, Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi z aplikacijo na Slovenskem primorju - Goriška brda, doktorska diser tacija, Ljubljana Gabrijelčič, Fikfak, 2001, Rurizem in ruralna arhitektura, FA , Ljubljana Goličnik B., 2006, Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgov in parkov, Novi izzivi in pogledi na načr tovanje in urejanje prostora, Urbanistični inštitut, Ljubljana Klemenčič, 1995, Krajevna identiteta na primeru Srednje in Zgornje Gorenjske, Geografska problematika Slovenskega Alpskega sveta in slovenskih mest, Oddelek za geograﬁjo Filozofske fakultete v Ljubljani, Ljubljana Secunda S., 2006, Using Public Spaces to Rebuild Communities, Urbanistični inštitut R S, Ljubljana

http://www.archdaily.com http://www.grosuplje.si http://prostor3.gov.si http://www.stat.si

Z A H VA L I L B I S E Prof. Kobetu za deljenje znanja v času nastajanja magistrskega dela, družini za podporo, Lari za potrpežljivost, Andreju za sodelovanje, Keudru za druženje, Luf terjem in ostalim sošolcem za lepa študentska leta. Hvala ! Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014

Zgoraj podpisani Dejan Vilar izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom: Idejni načr t krajevnega središča Šmarje - Sap, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. Jurija Kobeta in zagovarjal dne 12.6.2014 v Ljubljani. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo / Avtor: Dejan Vilar, Naslov magistrskega dela: Idejni načrt krajevnega središča Šmarje-Sap Mentor: prof. Jurij Kobe, univ. dipl. inž. arh. / Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2007 / Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Šmarje-Sap, 2014