Živa Šekoranja

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU ŽIVA ŠEKORANJA

DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO MENTOR DOC. DR. OR ETTLINGER SOMENTOR PROF. DR. VOJKO KILAR LETO VPISA 2009 LJUBLJANA 2014

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

3

UVOD - KONCEPT

4

VSEBINA

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija A. Zelene površine, reka, železnica in kulturni program B. Mesto - Tivoli - Rožnik in mesto - park - Golovec C. Breg oziroma analiza polno - prazno D. Mostovi E. Mostovi in poti - Ožja lokacija A. Predstavitev skozi fotograijo B. Komentarji analiz, izdelanih s pomočjo portala urbinfo

5 6 7 8 9 10 11 12

2. Urbanistično arhitekturni predlog A. Merilo mesta > Mesto - lokacija > Lokacija - Golovec B. Merilo parka: > Poti > Tri ovire > Program parka C. Merilo objekta > Vhodni objekt > Most > Muzej Ljubljanice D. Primerjava prej - potem E. Požarna varnost in dostop F. Urbanistične smernice za območje okoli lokacije

13 13 14 15 15 16 17 19 20 21 24 25 26 27

NAČRTI

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

1. Situacija 2. Načrt streh objektov 3. Tloris vhodne stavbe 4. Tloris stavbe muzeja 5. Prerezi objektov 6. Fasade objektov 7. Shema konstrukcije 8. Fasadni pas

28 29 30 31 32 33 34 35

VIZUALIZACIJA

37

VIRI

39

ZAHVALA

40

IZJAVA O AVTORSTVU

41

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

02

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Koncept projekta je okrepiti povezavo med Ljubljano, Golovcem in Ljubljanico.

Projekt je most med Ljubljano in Golovcem. Ščiti gozd, je vmesna cona. Revitalizira zapuščeno območje z javno didaktično vsebino.

Projekt je park z različnimi kulturnimi in rekreacijskimi deli, glavni objekt pa je muzej Ljubljanice.

Lokacija je breg Gruberjevega kanala od zapornice do starega Kodelijevega mosta. Zanimivi elementi te lokacije so seveda kanal sam, železniška proga in Hradeckega cesta, na katero lokacija meji.

Tri merila zasnove projekta: Prvo je merilo mesta. V tem merilu so bile opravljene grafične urbanistične analize. Projekt s potjo poveže zgodovinski center in vrh Golovca, kjer se sreča s Potjo spominov in tovarištva. Tu je zadnja točka projekta.

Drugo je merilo ožje lokacije, parka s potmi in vsebinami. Z mestom ga povezujeta dve poti, ki sta nadaljevanje že obstoječih cest, dve osi.

Glavna os se nadaljuje na Golovec. Druge poti v parku so kolesarska steza, tekaška steza in pešpot. Drugi vsebini parka sta učni center za urbano vrtnarjenje in igrišče za otroke. Obe sta tesno povezani s programom objekta.

Tretje je merilo objekta. Ta je sestavljen iz vhodne stavbe, mostu in stavbe muzeja Ljubljanice. Vhodna stavba je zid med mestom in parkom, deluje kot predprostor muzeja. Most je velikega pomena, je srce projekta. Čez njega pridemo lahko v park ali pa se po njem spustimo do muzeja, ki je vkopan. Stavba muzeja je torej vkopana v teren parka, z eno fasado pa gleda na Gruberjev kanal. Uči namreč o vodi, ki se po njem pretaka, o Ljubljanici.

Ključne besede: breg, bariera, Golovec, Gruberjev kanal, Hradeckega cesta, igrišče, izposoja koles, koča, kolesarjenje, Ljubljana, Ljubljanica, most, muzej, park, pik-nik, podhod, pogled na reko, Pot spominov in tovarištva, rekreacija, slackline, stolp, tržnica, umetnost, urbano vrtnarjenje, vlak, zid.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

03

UVOD - KONCEPT

Koncept projekta je okrepiti povezavo med Ljubljano, Golovcem in Ljubljanico.

Zgodovinski center Ljubljane je tako programsko kot cirkulacijsko tesno povezan z Rožnikom in Grajskim Hribom. Čeprav je tudi Golovec v neposredni bližini centra, pa to zanj ne velja. Res je, da je Golovec bolj podoben gozdu in ima zato poseben čar, ampak zaradi nedoločenosti njegovih robov prihaja okoli njega do neurejenih, zapuščenih prostorov ob mestnem središču. Poleg tega se mestno tkivo širi na Golovec, gozd pa se počasi krči. Ljubljana v Evropi velja za zeleno mesto. Škoda bi torej bilo, če bi se zelene površine zmanjšale.

Ljubljanica je eden najpomembnejših elementov Ljubljane. Nekateri deli brega so bolj poznani, drugi manj. V tem projektu raziskujem breg, ki ni urejen, čeprav ima velik petencial.

Na podlagi tega je izbrana lokacija za projekt. Nahaja se med zgodovinskim jedrom Ljubljane in Golovcem, na delu skozi katerega teče Gruberjev kanal. Lokacija je neurejena, zapuščena in brez javnega programa; sem ljudje ne zahajajo.

Ta projekt je most med Ljubljano in Golovcem. Hkrati je vez in ščit med mestom in gozdom, prav tako pa v to enačbo vključi Ljubljanico.

Lokacijo bo saniral in oživil z novimi, javnimi vsebinami.

Vsebina projekta je didaktična; vseboval bo muzej, ki uči o Ljubljanici, reki sedmerih imen, o njenih pritokih, zapornicah, kanalih, o njeni zgodovini in o njeni umetniški vrednosti. Muzej je del parka, ki povezuje urbano tkivo mesta z gozdom.

Projekt je zasnovan v treh nivojih oziroma v treh merilih. Prvo je merilo mesta, merilo širše lokacije. To bom torej najprej, s pomočjo grafičnih metod, analizirala. Pod termin širša lokacija razumem del Ljubljane, ki ga obdaja na eni strani Gruberjev kanal, na drugi pa Ljubljanica, ter breg vse do Rožnika in Golovec. Te analize bodo med drugim pokazale, ali je potrebno za oživitev ožje lokacije načrtovati gradnjo novih mostov, kakšnega programa primanjkuje, kakšna je tipologija brega itn. Drugi nivo je merilo lokacije, parka z mrežo poti. Če pa se še bolj približamo pridemo do tretjega nivoja, merila objektov. Za samo načrtovanje mi bodo v pomoč številne reference parkov po svetu, kot tudi mostov, urbanističnih ureditev in objektov.

Posneto 10.03.2014 ob 13:09

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

04

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija

1

LEGENDA 2

Lokacija Zelene površine Rožnik s Tivolijem Grajski grič Golovec

3

1 2 3

Reka Železnica Kulturni program

A. Zelene površine, reka, železnica in kulturni program V tej analizi vidimo, da je v centru Ljubljane precej zelenih površin. Pomembno je torej, kako se do teh površin obnašamo in kakšen odnos imajo z grajenim tkivom (glej naslednjo analizo: mesto - Tivoli - Rožnik in mesto - park s programom - Golovec). Ljubljana namreč v Evropi velja za zelo zeleno mesto, kar je dobro tudi ohranjati. Ljubljanica, reka sedmerih imen, vijuga skozi mesto med Rožnikom in Grajskim gričem. Ta je bil včasih povezan z Golovcem, dokler niso leta 1773 začeli gradnjo Gruberjevega kanala (ki je bil dokončan med leti 1780 in 1782). Ljubljanica in Gruberjev kanal danes ustvarjata nekakšen nepravilen obroč okoli dela mesta. Bregovi reke dajo mestu poseben čar, lepe poglede in odlično lokacijo za lokale, tržnico, sprehajalne poti in podobno. Poleg zelenih površin in reke pa vidimo še eno veliko ločnico: železniško progo. Tako kot Tivoli loči Rožno dolino od Šiške in Ljubljanica loči staro mestno jedro na dva dela, tudi Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

M 1:15000 železniška proga predstavlja ločnico, ki jo je potrebno prečkati na določenih mestih.

Vidimo pa tudi, da na nek način varuje Tivoli. Glede kulturnega programa lahko rečem, da se večina nahaja med Ljubljanico in Tivolijem. Nekaj ga je tudi drugod, na Grajskem griču, v Tivoliju, med Ljubljanico in glavno železniško postajo itn.

Zaključek: Breg Ljubljanice in Gruberjevega kanala ima potencial za peš pot okoli mesta. Zelene površine je potrebno obdržati in zaščititi, železniško progo pa je mogoče izkoristiti kot ločnico. Kulturni program je skoncentriran na eni strani gradu, na drugi strani pa ga praktično ni. Verjetno tudi to botruje k manjši obiskovanosti dela mesta pod Golovcem - program, ki ni namenjen širši javnosti. Na tem delu mesta bi bilo torej pametno načrtovati program kulturne narave.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

05

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija

LEGENDA Lokacija Komunikacijske osi Zelene površine Kulturni program

B. Mesto - Tivoli - Rožnik in mesto - park s programom - Golovec Ob opazovanju mesta vidimo, da se mestno tkivo razvije v sistem urejenih pešpoti in zelenih površin - Tivoli in nato preide v manj urejen park, že skoraj gozd - Rožnik, ki pa še vedno ostaja del mesta; na vrhu je cerkev, po njem urejena trim steza itn. Opazimo pa tudi, da se kulturni objekti v mestnem tkivu navezujejo na Tivoli na specifičen način: s pomočjo komunikacijskih osi cest. Te povezujejo rob Tivolija z mestnim jedrom, ob njih pa so muzeji, galerije in podobno. Sredinska os gre iz centra, mimo galerij, skozi Tivoli in vse do Tivolskega gradu.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

M 1:10000

Zaključek: Če za nekakšen model oziroma referenco za svoj park med mestom in Golovcem vzamem razmerje mesto - Tivoli - Rožnik, ki v Ljubljani dobro deluje, je po možnosti potrebno poiskati že obstoječe osi, ki postanejo nosilci projekta.

Te osi so torej Roška cesta, Kapusova ulica, ki se nadaljuje na Golovec in Mesarska cesta. Te osi služijo kot opora, mreža za poti, objekte in ureditev parka.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

06

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija

LEGENDA Lokacija Grajeno ob bregu Zelene površine Reka

C. Breg oziroma analiza polno - prazno

M 1:7500

Študija bregov Ljubljanice in Gruberjevega kanala kaže tipologijo grajenega tkiva ob reki. V zgodovinskem jedru vidimo zgoščeno mestno tkivo, ki se včasih odmakne od reke in ustvari urbani prostor - trg, promenado itn. Ta del brega je za obiskovalce najbolj zanimiv, ne le zaradi zgodovinskoh zanimivosti, ampak tudi zaradi tipologije mesta, prijazne obiskovalcu. Grajeno se umakne odprtemu javnemu prostoru pri Prešernovem trgu in ljubljanski tržnici, vidno pa je tudi, kako se os tromostovja nadaljuje. Če gledamo še naprej, po toku Ljubljanice navzgor, pridemo do Trnovega, kjer je tkivo stavb popolnoma drugačno - hiše z vrtovi. Breg je še nekako določen - kar v Ljubljani imenujemo Plaža, prostor ob bregu pa že bolj naključen. Od izliva Gradaščice do Špice, kjer se odcepi Gruberjev kanal, pa je to še bolj poudarjeno; breg je manj definiran, mestno tkivo pa redkejše. Enak fenomen opazimo, če se pomikamo od Plečnikove tržnice po Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

toku Ljubljanice navzdol. Pri Poljanah je breg še nekako definiran, potem pa vedno manj. Tudi javni prostori ob bregu niso jasno določeni. Še bolj pa to opazimo ob Gruberjevem kanalu. Ob lokaciji vidimo, da je nekaj objektov (šola in stanovanjski objekti) postavljenih pod kotom na kanal, skoraj pravokotno. To jih postavi v nekakšen odnos do reke in brega, ki je dober, saj ščiti zeleni breg. Na tej strani Ljubljane vidimo namreč, da kvaliteta ni v grajenih trgih, ampak bolj v naravi, v zelenem bregu.

Zaključek: Trenutno je na lokaciji prazen breg, ki ga je potrebno urediti in določiti.

Pomembno pa je tudi, da se breg zaščiti, da ostane pretežno zelen in na njem ni neprimernega programa, kot na primer takega, ki ni dostopen javnosti.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

07

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija

LEGENDA Lokacija Mostovi Predlagani mostovi Podloga Ljubljane

D. Mostovi

M 1:10000

Most pomeni, da je nekje nekaj zanimivega, da je na drugi strani nekaj, kar je vredno ogleda ali obiska. Po drugi strani pa most pomeni tudi možnost, da se na drugo stran da priti. Če je torej na drugi strani nekaj zanimivega, a je težko dostopno (ni v bližini mostu), bodo ljudje tja tudi manj hodili.

Kot kaže analiza, je v Ljubljani veliko mostov. Razporejeni so približno na 200m.

Največje območje brega brez mostu se nahaja pri izbrani lokaciji, okoli 700m, oziroma Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

900m, saj je spodnji most lokacije (glede na smer toka) primeren le za vlak.

Zaključek: Na lokaciji je potrebno načrtovati vsaj enega, če ne celo dva ali tri mostove, da bo bolj dostopna obiskovalcem. Pri tem pa je treba biti pozoren na to, da novi mostovi nekam vodijo, imajo na drugi strani zanimiv program, kamor bodo ljudje radi zahajali.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

08

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Širša lokacija

LEGENDA Lokacija Poti - avti Poti - pesci Predlagani mostovi in poti Zelene površine Reka Železnica

E. Mostovi in poti

M 1:10000

Kot sem omenila že v prejšnji analizi (mostovi), most pomeni, da pot vodi do nečesa pomembnega. Pomembno pa je tudi, kam vodi pot, ki gre čez most; in ne le kaj stoji neposredno za mostom. Pri tej analizi vidimo, kam vodijo poti, ki gredo čez mostove v Ljubljani. Kar nekaj jih vodi do železniške postaje, pot, ki gre čez Tromostovje, pa vse do Tivolskega gradu. Druge poti vodijo do avtoceste, tretje do drugih pomembnih prometnic, ki vodijo ven iz mesta.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Zaključek: Pomembno je torej načrtovati ne le tisto, kar je neposredno za mostom, ampak tudi kam vodi pot, ki ga prečka. Ta pot bo torej vodila na lokacijo, do programov in naprej do ceste, čez cesto in na Golovec, vse do Poti spominov in tovarištva, kjer je mogoče načrtovati tudi zadnjo točko projekta.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

09

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Ožja lokacija Kot je bilo obrazloženo že v uvodu, in kot je razvidno iz analiz, je lokacija breg Gruberjevega kanala med Gruberjevo zapornico in starim Kodelijevim mostom. Na mestni strani kanala se omeji na ozek pas brega, na strani Golovca pa gre vse do Hradeckega ceste. To vidimo tudi na ortofoto posnetku Ljubljane na levi strani, kjer je lokacija obarvana, ostalo pa je črnobelo.

Velikost: približno 9 ha Nadmorska višina: oba brega Gruberjevega kanala imata na lokaciji nadmorsko višino 293 m.

Dno kanala je na 283m, torej je 10m globok. Od brega proti Golovcu se teren vzpenja; Hradeckega cesta je na lokaciji na nadmorski višini 302 m.

Osončenost: Breg ob mestu ima severo-zahodno orientacijo glede na kanal in je torej dobro obsijan s soncem, vključno s samo strmino kanala.

Breg ob Golovcu pa ima jugo-vzhodno orientacijo glede na kanal. Kljub temu je večino dneva obsijan s soncem, saj Golovec ne meče tako velike sence nanj. To pa ne velja za strmino kanala, ki je na tej strani večino dneva v senci.

Lokacija vsebuje mnogo zanimivih elementov, prvi je gotovo sam kanal, po katerem teče voda Ljubljanice, in ki je trenutno zelo poraščen z drevjem in grmičevjem. To je potrebno očistiti in porezati, da ne zastira pogleda na lokacijo in Golovec, ter da veje ne padajo v kanal.

Prav tako gre skozi lokacijo tudi železniška proga, ki predstavlja zanimiv element, saj vlaki tu niso zelo pogosti (le približno en na uro) in niso hitri (maksimalna dovoljena hitrost je 65km/h).

Ortofoto posnetek Ljubljane, črnobel z obarvano ožjo lokacijo, vir: spletni portal Urbinfo

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

10

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Ožja lokacija A. Predstavitev skozi fotografijo Lokacijo sem opazovala v različnih letnih časih in ob različnih urah. Tu je zbranih nekaj fotografij, ki govorijo o različnih delih lokacije.

Slika 1, posneto 16.12.2013 ob 12:55

Slika 2, posneto 04.04.2014 ob 17:35

Slika 3, posneto 04.04.2014 ob 17:35

Slika 1 je bila posneta lani pozimi iz starega Kodelijevega mosta. Prikazuje Gruberjev kanal, v ozadju pa vidimo tudi most čez kanal železniške proge Ljubljana - Grosuplje. Na tej fotografiji se vidi, da je Gruberjev kanal na tem delu močno zaraščen. Veje dreves se lahko hitro zlomijo, sploh pozimi, ko nosijo težo snega in ledu. Nabirajo se v strugi in tako lahko pride do poplav višje ob reki. Na skicah pod slikami je prikazano trenutno stanje in kako ga izboljšati. Zdaj na strmini rastejo visoka drevesa, ki jih je potrebno obrezati, nekatera posekati in zasaditi grmičevje. Brez vegetacije breg namreč ne bi stal.

Sliki 2 in 3 sta detajla iz mestnega brega lokacije.

Na prvi vidimo neposredno na bregu kanala klop, ki je zapuščena. Slika 3 gleda na Golovec, posneti so kamni, ki avtom zastirajo pot do brega.

Obe sliki nakazujeta, da se za breg ne skrbi, da se ga ne ureja.

Slika 4, posneto 10.03.2014 ob 13:20

Slika 5, posneto 10.03.2014 ob 13:19

Skica trenutne poraščenosti brega

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Slika 6, posneto 10.03.2014 ob 13:18

Na spodnjih treh fotografijah so posneti detajli iz drugega brega, bližje Golovcu. Na sliki 4 vidimo železniško progo, ki je popolnoma nezavarovana, kar je za trenutni program lokacije sprejemljivo. Na sliki 5 vidimo praktično nezavarovan železniški prehod, na sliki 6 pa zapuščeno uto.

Ob načrtovanju javnega programa je potrebno železnico in prehode bolje zavarovati.

Skica načrtovanega brega, z obrezanim in razredčenim drejvem

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

11

GLAVNI DEL 1. Raziskovalno analitični del - Ožja lokacija B. Analize Urbinfo S pomočjo spletnega portala Urbinfo se lahko lokacijo analizira bolj podrobno. Tu je zbranih in obdelanih nekaj analiz, ki dajejo pomembne podatke za projekt.

Pri analizi Varovana območja narave in gozdovi vidimo, da sta na tem delu dve pomembnejši območji. To sta Gruberjev kanal, ki je označen kot ekološko pomembno območje in del območja Natura 2000, ter Golovec, ki je označen kot gozdni rezervat. To potrjuje tezo, da sta Gruberjev kanal in Golovec pomembna elementa v Ljubljani.

Legenda: Legenda:

Potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 Ekološko pomembna območja Gozdni rezervat

Varovana območja narave in gozdovi, vir: Urbinfo, M 1:5000

Spomenik Dediščina Spomenik in dediščina

Kulturna dediščina, vir: Urbinfo, M 1:5000

Naslednja analiza, Kulturna dediščina prikazuje območja, ki so spomeniki ali dediščina. Vidimo, da se na tem delu Ljubljane ti precej prekrivajo. V glavnem analiza prikazuje, da je Gruberjev kanal kulturna dediščina, vse do njega pa gre mestno jedro, ki je naselbinska kulturna dediščina. Kar je obrobljeno z vijolično barvo, ima režim spomenika. Kot torej vidimo, gre jedro Ljubljane vse do lokacije, kanal pa ima poleg naravnega tudi kulturni pomen.

Pri analizi Kolesarsko omrežje je pomembno predvsem to, da je skozi lokacijo načrtovana kolesarska steza, ki bi bila del tako notranjega kot zunanjega kolesarskega obroča.

Zadnja analiza, Komunalna infrastruktura, pa priča o tem, da je na lokaciji dostopna vsa potrebna komunalna inrastruktura.

Legenda (Komunalna infrastruktura): Primarno vodovodno omrežje Sekundarno vodovodno omrežje Primarno omrežje za komunalno odpadno vodo Sekundarno omrežje za komunalno odpadno vodo Sekundarno omrežje za padavinsko odpadlo vodo Razbremenilnik Povezovalno distribucijsko plinovodno omrežje Načrtovano razdelilno distribucijsko plinovodno omrežje Razdelilno distribucijsko vročevodno omrežje Distribucijski vod 10 kV ali 20 kV Transformatorska postaja Podzemna zbiralnica odpadkov

Legenda: Obstoječe pomembne poti za kolesarje in pešce Predviden notranji kolesarski obroč Predviden zunanji kolesarski obroč

Kolesarsko omrežje, vir: Urbinfo, M 1:5000 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Komunalna infrastruktura, vir: Urbinfo, M 1:5000 IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

12

GLAVNI DEL

železniška proga

2. Urbanistično arhitekturni predlog A. Merilo mesta

Grajski hrib

reka

Kot sem na kratko razložila že v uvodu, je širši koncept mojega projekta okrepiti povezavo med tremi elementi: Ljubljano, Ljubljanico in Golovcem. V merilu mesta sem v prvem delu diplomske naloge že izvedla številne grafične urbanistične analize. V tem merilu se ne bom osredotočila na objekte ali na program, gre predvsem za povzetek zaključkov analiz, pomembnih za to merilo, in kako ti vplivajo na projekt.

Golovec Pot spominov in tovarištva

> MESTO - LOKACIJA Shema povezave mesto - lokacija - hrib

Ena najpomembnejših vprašanj je, kako povezati lokacijo s centrom mesta. Analize so pokazale, da Ljubljanica predstavlja v Ljubljani eno najpomembnejših sprehajališč, a se ljudje ne sprehajajo vse okoli mesta (ob Ljubljanici in nato ob Gruberjevem kanalu). Ta pot je predolga, ni dovolj zanimiva. Najzanimivejši del poti je v zgodovinskem centru. Pot, ki poveže lokacijo s tem delom, gre od Plečnikovih zapornic na Ljubljanici do zapornice na Gruberjevem kanalu. To ustvari krajšo in zanimivejšo pot okoli mesta, hkrati pa poveže mesto z lokacijo in posredno Golovec.

Plečnikove zapornice

Ljubljanica Kapusova ulica Glavna os

Povezavo mesto - lokacija pa sem v analizah peljala še dlje. Raziskovala sem, kako se Tivoli poveže z mestnim grajenim tkivom in ta sistem poskušala prenesti na svojo lokacijo. Čeprav je Tivoli veliko večji, sistem lako ostane enak, saj v Ljubljani dobro deluje. Lokacijo sem torej povezala s samim tkivom mesta z osmi. Te osi so ceste, ki se v lokaciji spremenijo v poti, ki nekam vodijo.

Mesarska cesta Stranska os železniška proga Roška cesta Gruberjev kanal

V zvezi s povezovanjem mesta in lokacije so analize pokazale še en pomemben element, to je most. Na tem delu Ljubljane je bistveno manj mostov kot drugod, čemur logično sledi slabša povezanost z nasprotnim bregom.

zapornica na kanalu Hradeckega cesta

Poleg te zelo pomembne povezave pa moram v merilu mesta poudariti še en pomemben aspekt mojega projekta. Čeprav bo povezoval Ljubljano in Golovec, je pomembno, da ščiti gozd pred nadaljnjim širjenjem mesta, kot to za Rožnik počne Tivoli. Moj projekt bo torej rob gozda in hkrati rob mesta, nekakšna vrata v naravo in iz druge strani vrata nazaj v mesto.

Pot spominov in tovarištva

Shema podaljšane glavne osi Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Načrt osi M 1:10000 ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

13

GLAVNI DEL

železniška proga

2. Urbanistično arhitekturni predlog

Gruberjev kanal Hradeckega cesta lokacija

A. Merilo mesta 404m Astr. geof. observatorij

> LOKACIJA - GOLOVEC

Karlovška cesta

strelišče

Del projekta v tem merilu je tudi pot na Golovec. Na tej strani mesta se pot začne z Gruberjevo brvjo, gre čez Hradeckega cesto in nato po stopnicah med hišami, dokler ne pridem do ceste, ki pelje v gozd in se spremeni v gozdno pot. Ta, tako imenovana Jakobova pot, vodi do observatorija in naprej. V svojem projektu sem zasnovala novo pot, ki je bolj direktno povezana z mestom, je nadaljevanje glavne osi, ki gre skozi lokacijo. Poleg tega sem tudi želela, da gre s te strani gozdna pot na Golovec brez stopnic in asfalta, po kateri gredo lahko tako pešci kot tudi kolesarji. Ta pot se prikluči že obstoječi Jakobovi poti proti observatoriju in se nadaljuje naprej na Golovec.

406m Zeleni hrib

Gruberjev kanal

Pot spominov in tovarištva železniška proga

440m Črni hrib

Pot spominov in tovarištva

Dolenjska cesta

Skica obstoječih poti na Golovec

Zadnja točka te poti in tudi projekta je sredi Golovca, kjer se sreča s Potjo spominov in tovarištva. Če je pot okoli mesta ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu notranji ring peš poti Ljubljane, potem je Pot spominov in tovarištva zunanji ring.

Projekt torej doseže, da se ta dva ringa povežeta.

Točka, kjer se pot projekta sreča s Potjo spominov in tovarištva, je torej zelo pomembna. Da je še bolj pozdarjena, nanjo postavim opazovalni stolp. Ta zadnja točka projekta bo ostala na idejni ravni v okviru diplomske naloge, ponazorjena je s skico in referenčnim primerom.

glavna os poti

lokacija

pogled

Golovec

zadnja točka projekta

Pot spominov in tovarištva

Shema poti in zadnje točke projekta Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Skica: poti se srečata na Golovcu ŽIVA ŠEKORANJA

Referenčni primer: stolp na Planini ob Vrhniki

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

14

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog B. Merilo parka

glavna os

Na svoji lokaciji sem torej zasnovala park. Ta park predstavlja rob gozda, Golovca in hkrati rob mesta. Ima torej pomembno vlogo, da hkrati ščiti gozd in privablja ljudi vanj s številnimi programi.

Najpomembnejši je muzej z vhodnim objektom in mostom, ki ga bom obravnavala v naslednjem poglavju (Merilo objektov), tu pa se bom skoncentrirala na druge dele in programe parka.

stranska os

kolesarska steza

pešpot

> POTI Park je zasnovan na sistemu poti. Te poti so deloma posledica opravljenih urbanističnih analiz.

Zajemajo:

tekaška steza

a. glavno os b. stransko os c. kolesarsko stezo d. tekaško stezo e. pešpot

Konceptualna skica poti parka

Dve osi, glavna in stranska os povezujeta park z mestom in naprej z gozdom. Sta nadaljevanje cest in poti, kot sem obrazložila v prejšnjem poglavju (Merilo mesta).

glavna os stranska os

Poleg teh dveh osi gre skozi park tudi kolesarska steza ob železniški progi. Ta je že predvidena s strani Mestne občine Ljubljana kot del notranjega in zunanjega kolesarskega obroča.

Gruberjev kanal

pešpot

železniška proga kolesarska steza

Hradeckega cesta

Poleg kolesarske poti in dveh osi pa sta v parku še dve poti. To sta dva ovala, ki se križata, kot kaže skica na levi. Večji je tekaška steza; ta je posuta z žagovino, ki je primerna tako za tek kot tudi za hojo in je naraven material. Ta pot se spušča in dviga s pomočjo ramp, ne vsebuje pa nobenih stopnic, da je bolj prijetna tekaču.

tekaška steza

Druga pot je namenjena pretežno pešcem in je bolj prosto zasnovana. To pomeni, da vsebuje elemente, ki obiskovalca vodijo skozi park, kot so rampe in stopnice, lahko pa jo tudi kadarkoli zapustimo in se po parku sprehajamo po svoje.

Skica poti in barier

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

15

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog B. Merilo parka > TRI OVIRE Pomemben element parka so tudi tri bariere ali ovire, ki jih prečkamo na različne načine. To so:

Skice različnih načinov prečkanja Hradeckega ceste

f. Gruberjev kanal g. železniška proga Ljubljana - Grosuplje h. Hradeckega cesta - Kanal lahko prečkamo s tremi mostovi.

(4.) Podhod pod železniško progo, del glavne osi, prečni in vzdolžni prerez M 1:500

Prvi most je na glavni osi skozi park, je širok, je že del parka, deluje kot urbani prostor. Ta most bom natančneje obravnavala v poglavju Merilo objektov.

Drugi most je brv na stranski osi, je krajši in ožji, je del poti.

(5.) Podhod pod železniško progo, del tekaške steze, prerez M 1:500

Tretji je most za kolesarje. Je del kolesarske poti in je obešen na že obstoječi most čez kanal na železniški progi Ljubljana - Grosuplje.

Naj poudarim, da kanal predstavlja velik potencial te lokacije, saj je pogled na vodo dober del urbanih prostorov in poti ter celotni lokaciji tako daje poseben čar.

- Druga ovira je železniška proga, ki jo je prav tako potrebno prečkati.

Skice različnih načinov prečkanja železniške proge

Skice različnih načinov prečkanja Gruberjevega kanala Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

(6.) Nadhod nad železniško progo, del tekaške steze, prerez M 1:500

(2.) Most čez Gruberjev kanal, del stranske osi, prerez M 1:500 IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

Trenutno na lokaciji ni nobene zaščite; progo se lahko prečka prosto in kjerkoli, kot je razvidno iz slik v prvem poglavju (Ožja lokacija). Skozi razvoj projekta sem raziskovala veliko možnih načinov prečkanja in se na koncu glede na okoliščine na lokaciji in program določenega dela parka odločila za različne podhode in nadhode.

Največji podhod je na glavni osi, kjer se teren v polkrogih spusti do podhoda. Ti polkrogi ustvarijo del parka, kamor lahko pridemo opazovat vlak. Na dnu je prostor, kjer se lahko odvija ulično gledališče ali koncert. Polkrogi v tem primeru delujejo kot nekakšna tribuna v parku. Po podatkih Slovenskih železnic je na tem območju omejena hitrost vlakov na 65km/h. V letu 2013 se je po tej progi peljalo 10111 potniških vlakov, približno en na vsako uro, in 1482 tovornih vlakov, približno 1n na vsake 3 ure. somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

16

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog B. Merilo parka Te številke niso visoke, so pa ravno dovolj velike, da se lahko usedemo na tribuno, počakamo in opazujemo vlak, kako gre počasi mimo. Železniško progo prečkamo še na dveh drugih mestih. Prvi je most čez progo na zahodnem delu lokacije, je del tekaške steze. Tu teren sam narekuje najboljšo rešitev.

f

6

1

Drugi prehod je prav tako del tekaške steze, na vzhodni strani lokacije, kjer je načrtovan podhod pod progo. Pot se pod vlak spušča počasi, po rampah, da ostane čim bolj prijazna za tekače.

2

9

11

3 - Tretjo oviro, Hradeckega cesto, smatram kot mejo med parkom in gozdom.

5 b

8

Moj projekt jo prečka le na enem mestu, z dobro označenim in osvetljenih prehodom za pešce.

Pazila sem, da se ta prehod ne nahaja neposredno za ovinkom in je tako manj nevaren. Nahaja se na glavni osi parka, ki se potem nadaljuje v gozdno pot na Golovec. Glede pozicije začetka te gozdne poti lahko rečem, da sem skrbno raziskala del Hradeckega ceste, ki meji na mojo lokacijo. Izbrala sem del, ki je zapuščen, nepozidan in na meji med dvema parcelama.

e 4 g

c

10

d a

h 7

> PROGRAMI PARKA Na levi vidimo načrt z vsemi deli parka, s potmi, ovirami in različnim programom. Različni deli so torej namenjeni različnim dejavnostim, nekateri bolj, nekateri manj strogo. Tako je kolesarska steza na primer le za kolesarje, pešpot pa je bolj prosta, namenjena vsem.

LEGENDA

Načrt parka M 1:2500

a. glavna os b. stranska os c. kolesarska steza d. tekaška steza e. pešpot f. Gruberjev kanal g. železniška proga Ljubljana - Grosuplje h. Hradeckega cesta

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

1. Most čez kanal 2. Brv čez kanal 3. kolesarski most čez kanal 4. veliki podhod pod železniško progo 5. mali podhod pod železniško progo 6. most čez železniško progo 7. prehod za pešce 8. učni center za urbano vrtnarjenje 9. igrišče za otroke 10. gozdiček 11. travnik za prost program

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

Poleg poti in ovir vidimo še gozdiček, ki daje delu parka drugačen ambient. Ščiti namreč travnik pred žezezniško progo, da je ne vidimo in ne slišimo. Prav tako usmerja pešpot, ki gre mimo. Travnik je namenjen prosti uporabi, torej različnim športnim aktivnostim (frisbi, igranje s psom), piknikom ob lepem vremenu in podobno.

Razporeditev dreves po parku je posledica topografije. Potrebna so za stabilizacijo tal ter za popestritev poti z različnimi ambienti.

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

17

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog B. Merilo parka V parku vidimo še dva pomembna elementa. To sta igrišče za otroke in učni center za urbano vrtnarjenje, katerih načrta sta na levi strani tega odstavka.

1

Igrišče za otroke je postavljeno na varno, a zanimivo lokacijo. Je ob kanalu, a je zavarovano s potjo, ob železniški progi a zavarovan z ograjo in drevjem. Postavljeno je ob vozlišče pešpoti in poti, ki pride iz muzeja. Tudi lega ob muzeju je dobra, saj lahko tako starši pustijo otroke v igrišču, medtem ko obiščejo muzej.

2

3

Legenda 1. Gugalnice s pogledom na kanal 2. Tobogani na klančini 3. Peskovnik za najmlajše Shematski načrt igrišča za otroke M 1:500

Sam program igrišča je tu potreben, saj je na drugi strani Gruberjevega kanala ob blokih na Mesarski ulici že obstoječe igrišče, ki je po mojih opazovanjih premajhno za število otrok, ki živi v okolici. Poleg tega pa je to, novo igrišče namenjeno tudi drugim obiskovalcem. Povezuje se namreč s programom v vhodnem objektu, kot bom podrobneje obrazložila v poglavju Vhodni objekt.

Igrišče je na nagnjenem terenu, kar je idealno za tobogane. Na najvišji točki so gugalnice, s katerih imamo lep razgled na kanal. Najnižja točka je namenjena mlajšim otrokom. Je peskovnik z nekaj igrali, dodatno zavarovan s stopnicami, ki ga ločijo od ostanka igrišča.

4

Učni center za urbano vrtnarjenje je tu še kako primeren, saj je ta projekt didaktične narave, kot sem že razložila v uvodu. Poleg tega je urbano vrtnarjenje, ali vrtičkarstvo, pogost program ob Ljubljanici in ob robovih Ljubljane, ta center pa bi učil, kako vrtnariti pravilno in naravi prijazno.

1 2 3

Legenda 1. Objekt učnega centra 2. Vrtovi 3. Pešpot, ki gre skozi učni center 4. Sadno drevje okoli vrtov

Čeprav učni center v tem projektu ostane le konceptualno zasnovan, je določeno, da objekt centra stoji ob poti in tako privablja mimoidoče. V objektu je zbiralnik vode, prostori za predavanja in delavnice, predvsem pa ute za orodje. Ostalo so vrtovi, ki jih lahko za določen čas najamemo in se na njih učimo vrtnariti. Pešpot gre skozi ta center, da si ga mimoidoči lahko ogledajo, okoli vrtov pa je zasajeno sadno drevje. S tem in s potjo, ki ga seka, se vzpostavi povezava med parkom in učnim centrom.

Shematski načrt učnega centra za urbano vrtnarjenje M 1:500 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

18

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta Najpomembejši element tega didaktičnega park je objekt, sestavljen iz dveh stavb in mosta, ki ju povezuje. Kot celota nas ta objekt uči o povezavi med naravo in mestom, o parku samem in o Ljubljanici z Grubarjevim kanalom. Zaradi oblike ima ime objekt H. VHODNI OBJEKT

MOST

Vhodna stavba vabi obiskovalce. Tu so kavarna, majhna tržnica, otroška delavnica in majhno gledališče oziroma avditorij. Ti majhni programi se povezujejo z deli parka; z igriščem za otroke in učnim centrom za urbano vrtnarjenje. Predvem pa delujejo kot dodatni deli muzeja, druge stavbe objekta. Več o tem v poglavjih Vhodna stavba in Stavba muzej.

MUZEJ

Objekt H je na poti, ki povezuje Ljubljano in Golovec. Prav tako pa je postavljen tudi ob Gruberjev kanal. Ima torej odlično lokacijo glede na koncept povezovanja Ljubljane, Golovca in Ljubljanice.

Objekt predstavlja rob med parkom in mestom.

Na tak način je tudi zasnovan, je vhod v park, ščiti naravo.

Skica tlorisa objekta, približno M 1:1000

Oblika tega objekta je sledeča. Stavbi predstavljata dve liniji, ki poudarjata idejo roba in gledata na kanal. Drugi del je pot (Ljubljana - Golovec), ki objekt seka. Na tej poti sta vhod v objekt (vhod v park) in most čez Gruberjev kanal. Ta pot nas pelje naprej čez most v park ali pa po mostu dol do muzeja. S tem pridemo na zanimiv prerez objekta. Stavba na strani mesta je nad zemljo, medtem ko je stavba na strani parka vkopana.

Razlog za to je, da je ta stavba del parka, del njegove topografije, a parku ne jemlje površine.

Drugi razlog pa je, da ta stavba gleda na reko, od koder tudi dobiva svetlobo.

Skica prereza objekta, približno M 1:1000

Čeprav na ta objekt gledam kot na celoto in ne kot dve stavbi in most, bodo v nadaljevanju opisani vsak posebaj. Vsak ima namreč svoje posebnosti.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

19

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta > VHODNI OBJEKT Vhodni objekt predstavlja vhod v park in muzej, vhod v projekt. Je rob med mestom in parkom, zid ki ju loči in hkrati omogoča prehod, povabi obiskovalce.

1 4

5

2

3

6

To je izraženo tako s formo kot z materiali in programom. Ta objekt je sestavljen iz dolgega, debelega zidu in iz prostora za zidom, ki gleda na park. Tako imenovani zid je 2,5m široka betonska kvadratna konstrukcija brez oken, v kateri je servisni program. Drugi del objekta ima leseno kostrukcijo in je obdan s steklom tako, da ima pogled na park. Tretji element tega objekta so prostori, postavljeni pravokotno na zid, ki služijo kot dodatni servisni prostori. Ti prostori ločujejo en program od drugega in odločilno prispevajo k zavetrovanju konstrukcije.

7

Legenda 1. Zid s servisnim programom 2. Del z leseno konstrukcijo, ki gleda na reko 3. Razdelilni servisni prostori in zavetrovanje 4. Osrednji prostor 5. Zunanji javni prostor gledališča 6. Zunanji javni prostor kavarne 7. Zunanji urbani prostor

Skica tlorisa vhodnega objekta, približno M 1:500

Tako gledališče na eni strani objekta, kot kavarna na drugi strani, se odpreta na zunanji prostor. V lepem vremenu tako lahko kavarna postavi mizice tudi zunaj, predstave pa se lahko odvijajo na prostem. Ta dva zunanja prostora sta povezana s potjo med objektom in bregom. Zid se ob njima nadaljuje v obliki skladišča in garaže za kolesa. Na tej strani brega je še en zunanji urbani prostor, in sicer bližje reki. Do njega se spustimo po poti ali po mostu, gleda pa na muzej na drugi strani kanala.

Konceptualna skica betonske in lesene konstrukcije

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Namen tega objekta je, da nas povabi v park in nam ga napove s pogledom nanj. Je neposredno povezan z drugo stavbo, z muzejem, deluje kot njegov predprostor. Osrednji prostor objekta je del poti, ki povezuje Ljubljano in Golovec, del glavne osi projekta, ki gre čez most in v park.

Na eni strani tega osrednjega prostora je majhna tržnica, ki svoje proizvode dobiva pretežno iz njiv učnega centra za urbano vrtnarjenje. Tako se park neposredno poveže z objektom. Zraven tržnice je kavarna, kjer se lahko usedemo po nakupih in popijemo kavo. Je neodvisna od tržnice, torej je lahko odprta tudi, ko je tržnica zaprta. Na drugi strani sta prostor za otroške delavnice in gledališče oz. manjši amfiteater. Ta del objekta se povezuje z otroškim igriščem v parku, amfiteater pa lahko služi tudi predavanjem učnega centra.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

20

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta > MOST Ta projekt povezuje Golovec in Ljubljano, predstavlja most med obema. Dejanski most čez Gruberjev kanal je torej ključnega pomena, saj fizično omogoči povezavo lokacije z mestom.

Pomembno je, da je most del vhodnega objekta; obe stavbi in most vidim kot en sam objekt, vhod v park, ki nas uči o reki, ki jo prečka.

Skice razvoja koncepta mosta z odkljukano izbrano varianto

Na levi strani vidimo, kako se je oblika mosta spreminjala. Najprej je bila to le ravna brv, nato pa se je začela na različne načine povezovati s stavbama. Na koncu sem izbrala rešitev, ki ustreza tako arhitekturnemu konceptu kot tudi konstrukcijski logiki. Je torej most, ki povezuje obe stavbi, ki omogoča pot do parka in do muzeja hkrati, ter poudarja pomen kanala s tem, da se po njem lahko spustimo bliže vodi in jo opazujemo. Vse to doseže brez napora, s konstrukcijo, ki ga nosi.

Most čez Gruberjev kanal, del glavne osi, prerez M 1:500

Konstrukcijsko je to armiranobetonski ločni most; z lokom in štirimi vzdolžnimi nosilci, na vsaki strani pa ga podpirajo stebri. Namenjen je pešcem in intervencijskim vozilom. S pomočjo svoje lastne konstrukcije omogoča različne poti.

Ko ga prečkamo, pridemo do parka, lahko pa se po njem tudi spustimo do muzeja ali urbanega prostora ob reki. Most tako resnično poveže oba brega, obe stavbi, Ljubljano in park.

Proces načrtovanja konstrukcije Most torej podpira lok, po katerem se lahko tudi spustimo na nivo muzeja in urbanega prostora ob reki. Konstrukcija je pomemben del naloge, njeno dimenzioniranje je potekalo po naslednjih korakih:

Linijski model težiščnih osi Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Model z dodanim materialom in prerezi IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

Najprej je bilo potrebno narediti linijski model težiščnih osi konstrukcijskih elementov (Autocad 3D). Osnovni model mosta je bil sestavljen iz štirih nosilcev, sredinskega loka, dvanajstih stebrov in enaindvajsetih prečnih nosilcev. Ta model je bil uvožen v program SAP 2000, dodan mu je bil podatek o materialu mosta, beton C40/50.

Nato so bile definirane začetne dimenzije prečnih prerezov, z osjo v težišču. To so: lok 300x100cm, stebri 220x75cm in nosilci 75x100cm. somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

21

GLAVNI DEL Vrsta obtežbe Stalna Koristna Sneg Veter

simbol g q s w

na enoto površine v kN/m² 10,00 5,00 1,20 1,00

Tabela 1 Obtežba na tekoči m

simbol

Lastna in stalna Koristna Sneg Veter

g’ q’ s’ w’

na enoto površine v kN/m² za lok - vplivna širina 3,3m za nosilne - vplivna površina 1,65 m 33,00 16,50 16,50 8,25 3,96 1,98 3,30 1,65

Tabela 2 Ime kombinacije obtežb CO1 CO2 CO3 CO - potres CO - pomiki

formula 1,35 g’ + 1,50 q’ + 0,75 s’ 1,35 g’ + 1,50 s’ + 1,05 q’ 1,35 g’ + 1,50 w’ + 1,05 q’ 1,00 g’ + 0,70 q’ 1,00 g’ + 1,00 q’ + 1,00 s’

Tabela 3

37312 kNm

2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta Nato so bile dodane podpore glede na samo zasnovo, vse podpore so vpete. Model je tako postavljen.

Začetne dimenzije prerezov in število podpornih stebrov smo skozi ta proces prilagajali glede na rezultate.

Modelu dodamo obtežbe, določene glede na predpise Eurocode 1, na enoto površine (glej tabelo 1). Obtežbe so lastna in stalna obtežba g (teža plošče in drugih nekonstrukciskij elementov), koristna obtežba q (pešci in intervencijska vozila v tem primeru), sneg s in veter w. Te obtežbe pretvorimo v linijske, sa je v tem primeru konstrukcija linijska in ne ploskovna (glej tabelo 2).

Upoštevati pa moramo tudi, da se različne obtežbe ne razporedijo enako po različnih oblikah konstrukcije. Lastna in koristna obtežba se porazdelita na enoto površine, sneg se porazdeli na tlorisno projekcijo (torej na loku manj kot na enoto površine), veter pa se podaja pravokotno na ploskev nosilca. Dobimo g’, q’, s’ in w’. Nato glede na Eurocode 0 določimo kombinacije teh obtežb (glej tabelo 3), ki jih testiramo na modelu.

Te kombinacije predstavljajo različne situacije, ko je most obremenjen, saj ni verjetno, da bo, na primer, veliko snega, veliko ljudi in zele močan veter hkrati.

3207 kNm

Sledi testiranje modela z različnimi kombinacijami obtežb. Kritična kombinacija (najblj obremeni most) je CO1, zato jo uporabljamo v nadaljevanju. Opazujemo notranje statične količine konstrukcijskih elementov (upogibni moment, osna sila in prečna sila) in kje so najbolj obremenjena mesta. Na teh mestih pogledamo vrednost skupne armature vseh palic v nosilcu.

Najbolj kritično je mesto, kjer se lok zaključi. Tu znaša 330 cm², kar je načeloma sprejemljivo.

Glede na to lahko določimo kakšno armaturo in koliko palic potrebujemo.

3276 kNm

5222 kNm

Pomemben pa je tudi pomik, ki smo ga opazovali pri kombinaciji CO-pomik. Znaša 1,70 cm (0,50 promila na razponu lika 35 m) na sredini loka, kot kaže prikaz pomikov na levi na naslednji strani.

19276 kN 2375 kN

Prikaz upogibnih momentov končnega modela pri CO1 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Prikaz osnih sil končnega modela pri CO1 IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

22

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta To je več kot sprejemljiv pomik, konstrukcijo torej lahko optimiziramo.

Prikaz pomikov osnovnega modela, 70x povečanih za boljšo predstavo

Da torej optimiziramo konstrukcijo, stanjšamo lok iz 300x100 cm na 300x75 cm, ukinemo štiri stebre (dva na vsaki strani), štiri izmer ostalih osem pa stanjšamo iz 220x75 cm na 100x50 cm.

Pomik pri CO-pomik je zdaj 2,50 cm oz. 0,70 promila na razpon, kar je še vedno sprejemljivo.

Ф 12 mm

Shematski prerez loka končnega modela z armaturnimi palicami in stremeni M 1:50

Armatura na kritičnem mestu (kjer se lok zaključi) pri CO1 pa je 250 cm2. Ta vrednost se je pomanjšala, ker ima lok zdaj manjšo težo in zato rabi tudi manj armature. Armaturne palice so razporejene v dveh vrstah (na spodnjem in zgornjem delu prereza). 250 cm² torej razpolovimo in dobimo 125 cm² armature na eno vrsto.

Izberemo profil okroglih armaturnih palic RA Ф20 mm, razporejene bodo po dve skupaj. Palice povezujejo stremena s premerom 12 mm, kot kaže slika na levi.

Končni model konstrukcije z materialom, prerezi in vidnimi podporami

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

23

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog C. Merilo objekta > MUZEJ LJUBLJANICE Stavba muzeja in vhodna stavba imata enako obliko dolgega pravokotnika, saj sta del istega kompleksa. Skupaj predstavljata most med mestom in parkom, vhod v park. Kljub temu pa sta si tudi zelo različni zaradi programa in lokacije.

2

8 7

4

1

9

Ta stavba je muzej Ljubljanice, reke sedmerih imen. Tu se učimo o njenih pritokih, o podzemlju in pokrajinah, skozi katere teče. Prav tako nas uči o Gruberjevem prekopu, ki je del omrežja Ljubljanice.

3

6

5

Skica tlorisa muzeja, približno M 1:500

Legenda 1. Vhodna avla 2. Hodnik s pogledom na kanal 3. Razstavni prostor 4. Okno v plasti zemlje parka 5. Skladišče muzeja 6. Rampa iz muzeja v park 7. Pisarne 8. Skupni prostori s pogledom na kanal 9. Stranišča

Drugi razlog za vkopanost muzeja pa je to, da je ta stavba že del parka in mu ne jemlje površine.

S parkom sodeluje, je del njegove topografije in mu daje svojevrstne zunanje prostore.

2

3

Ko vstopimo v muzej, pridemo v vhodno avlo. Iz nje stopimo v dolg hodnik, s pogledom na kanal.

Ko hodimo po tem hodniku, opazujemo reko, ki jo muzej opisuje. Na koncu hodnika se nam odpre pogled na razstavo. Zadnja stena razstavnega prostora je okno, skozi katerega vidimo plasti zemlje parka. Tako se objekt še bolj poveže s parkom. Razstavni prostor nima konstrukcijskih elementov, je prost, stene se da premikati in postavljati po potrebah razstave. Skladišče muzeja je postavljeno v široke omare ob razstavnem prostoru. Ko želimo muzej zapustiti, se lahko po isti poti po mostu vrnemo v mesto, ali pa svojo pot nadaljujemo v park po rampi ob objektu.

5

Drugi del stavbe je namenjen administraciji celotnega objekta (tudi vhodne stavbe), prostorom za restavratorje in arhivu. Pisarne so v notranjosti objekta, medtem, ko so skupni prostori, prostori za konference in podobno ob robu, ki gleda na kanal. Od prvega dela (vhodna avla in razstavni prostor) ga ločijo stranišča.

Skica prereza, približno M 1:100

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

Da torej pridemo iz mesta v muzej, prečkamo most čez Gruberjev kanal, ki deluje kot uvod v temo muzeja. Po mostu se spustimo nižje od mesta, se od njega ločimo in pridemo do muzeja, ki je v strugi dela reke, ki ga obravnava.

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

24

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog D. Primerjava prej - potem Legenda: Cirkulacija Na načrtih na levi vidimo razliko med stanjem pred in po projektu.

Cilj projekta je revitalizirati ta prostor, zato je posebno označena javna cirkulacija (javne ceste in poti), in sicer z zelenimi črtami. Trenutno je na tem območju zelo malo cirkullacije, kar pa se spremeni s projektom. Dodajo se poti za pešce, kolesarje in pa tudi dovozne in intervencijske poti.

Odstrani se zelo malo, na primer, staro helikoptrsko ploščad.

Dodanih je nekaj dreves, predvsem pa veliko novih vsebin.

Načrt prej M 1:2500

Novi objekti ne uplivajo na osončenost obstoječih stavb, saj so zelo nizki.

Načrt potem M 1:2500 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

25

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog E. Požarna varnost in dostop Enotna klasifikacija vrst objektov (CC-SI): Določena je glede na prevladujoč program.

Pri vhodni stavbi je: 12 - nestanovanjske stavbe 121 - gostinske stavbe 1211 - hotelske in podobne gostinske stavbe 12112 - gostilne, restavracije in točilnice.

Ta stavba ima več programov, izbran je eden izmed večjih programov.

Shema evakuacijskih in intervencijskih poti vhodne stavbe M 1:500

Stavba muzeja Ljubljanice: 12 - nestanovanjske stavbe 126 - stavbe splošnega družbenega pomena 1262 - muzeji in knjižnice 12620 - muzeji in knjižnice.

Tabeta o požarno manj zahtevnih in požarno zahtevnih objektih iz Zakona o graditvi objektov (ZGO): - Vhodna stavba kot 12112 in stavba, v kateri se lahko zadržuje več kot 50 ljudi spada pod požarno zahteven objekt.

- Stavba muzeja kot 12620 in stavba, v kateri se lahko zadržuje več kot 50 ljudi spada prav tako pod požarno zahteven objekt.

To pomeni, da je po Pravilniku o študiji požarne varnosti in Pravilniku o požarni varnosti v stavbah obvezna izdelava posebnega dokumenta požarne varnosti.

Shema evakuacijskih in intervencijskih poti stavbe muzeja M 1:500

Potrebna je študija požarne varnosti z izkazom, ki jo izdela odgovorni projektant požarne varnosti.

Legenda: Evakuacijske poti Intervencijske poti

Evakuacijske poti: Maksimalna dolžina evakuacijske poti je 35 m, saj ima stavba dva izhoda. Minimanlna širina te poti je 1,2 m.

Intervencijske poti: Te se urejajo v skladu s SIST DIN 14090 in TSG. Za stavbe velikosti 600-6000 m² (kot obe stavbi) velja, da mora biti dostop zagotovljen vsaj iz ene strani. Zaradi tega je most med stavbama zasnovan tako, da je dovolj širok in prenese obtežbo intervencijskih vozil.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

26

GLAVNI DEL 2. Urbanistično arhitekturni predlog F. Urbanistične smernice okoli lokacije Da bi ta projekt resnično okrepil povezavo med Ljubljano, Ljubljanico in Golovcem, mora njegova okolica do neke mere sodelovati. V ta namen podajam nekaj urbanističnih smernic za območja ob lokaciji.

Na območju med lokacijo in Golovcem so ob Hradeckega cesti zgrajene hiše. Urbanistične smernice za ta predel (na načrtu označen s poševnimi zelenimi črtami) so, da se gradnja ustavi, da se grajeno tkivo ne širi naprej na Golovec. Projekt namreč Golovec obravnava kot zelen del Ljubljane, ki ga s parkom do neke mere zaščiti pred mestom. Mesto naj se torej ne širi na Golovec.

Druga urbanistična smernica se nanaša na območje severozahodno od lokacije, prav tako označeno z zelenimi poševnimi črtami na načrtu.

V interesu projekta je, da se tu gradi kulturni ali edukacijski program, predvsem pa, da se ne gradi stanovanjski program, ki ga je v okolici veliko. Več javnega programa bi prispevalo k temu, da se ta del mesta oživi, park pa bi bil posledično bolj obiskan.

Urbanistične smernice okoli lokacije M 1:2500

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

27

NAČRTI 7. Shema konstrukcije Lesena plošča Betonska plošča

Leseni nosilci Leseni stebri

Lesena stena za zavetrovanje

Betonska talna plošča in temelji

Betonski zid

Shema konstrukcije vhodne stavbe

Betonska plošča

Betonski nosilci

Betonska stena

Betonski steber

Betonska talna plošča in temelji

Shema konstrukcije stavbe muzeja Ljubljanice Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

34

NAČRTI 8. Fasadni pas

Fasadni pas stavbe muzeja Ljubljanice M 1:50 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

35

VIZUALIZACIJA

Pogled iz začetka mosta proti Golovcu

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Pogled iz vhodne stavbe na drugo stran Gruberjevega kanala

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

37

VIZUALIZACIJA

Maketa, slika 1

Univerza v Ljubljani

Maketa, slika 2

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

38

VIRI

Ching, Francis D.K., 2007. Architecture; form, space, and order. New Jersey: John Wiley & Sons.

Furuzama, Masao., 2006. Tadao Ando. Koeln: Taschen.

Jones, Will., 2011. Architects’ sketchbooks. London: Thames & Hudson.

Krečič, Peter., 1992. Jože Plečnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Neufert, Ernst., 2008. Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Archdaily. [online]. Dostopno na: http://www.archdaily.com/ [06.03.2014 ].

Fibran. Energy shield. [online]. Dostopno na: http://www.fibran.si/frontend/index.php [12.11.2014 ].

Google maps. [online]. Dostopno na: https://www.google.si/maps?source=tldso [16.10.2013 ].

Knauf. Knauf v Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.knauf.si/ [23.11.2014 ].

Landezine. Landscape architecture works. [online]. Dostopno na: http://www.landezine.com/ [07.05.2014 ].

Minneapolis Parks Foundation. The Next Generation of Parks. [online]. Dostopno na: http://mplsparksfoundation.org/ [15.07.2014 ].

Palazzo grassi. [online]. Dostopno na: http://www.palazzograssi.it/en [16.10.2014 ].

Peš poti. Točka: Pot na Golovec. [online]. Dostopno na: http://www.pespoti.si/tocka.php?id=11345 [04.02.2014 ].

Urbane brazde. [online]. Dostopno na: http://brazde.org/spletna-stran/ [11.09.2014 ].

Urbinfo. Javni informacijski sistem prostorskih podatkov MOL. [online]. Dostopno na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile. aspx?id=Urbinfo@Ljubljana [20.11.2013 ].

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

39

ZAHVALA

Za številne korekture in pomoč pri diplomskemu delu se najprej iskreno zahvaljujem svojemu mentorju, doc. dr. Oru Ettlingerju.

Prav tako gre zahvala somentorju, prof. dr. Vojku Kilarju in strokovnem sodelavcu dr. Simonu Petrovčiču za pomoč pri konstrukcijskih elementih projekta.

Zahvalila bi se rada tudi drugim profesorjem, ki so mi pomagali z nasveti in korekturami. Doc. dr.

Ilki Čerpes za nasvete o urbanističnih zametkih in analizah v zgodnjih fazah projekta, prof. Paulu Robinsonu za korekture tlorisov in prof. dr. Martini Zbašnik Senegačnik za pregled fasadnega pasu.

Za nasvete glede krajinske arhitekture parka in urbanih vrtov se zahvaljujem Gašperju Habjančiču in Saši. Za nasvete o izdelavi vizualizacije pa Lovru.

Gospodu Ibrahimoviču iz Slovenskih Železnic se zahvaljujem za podatke o vlakih na progi Ljubljana - Grosuplje.

Nazadnje, a iskreno, pa se zahvaljujem svoji družini in prijateljem, ki so mi stali ob strani tako med študijem, kot tudi med izdelavo diplomske naloge. Posebna zahvala gre Miri, Hugu, Dubravki in Grégoirju.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

40

IZJAVA O AVTORSTVU

Ime in priimek: Živa Šekoranja Način študija: redni Vpisna številka: 25090109 Študijski program: arhitektura

Spodaj podpisani/-a izjavljam, da sem avtor/-ica diplomskega dela z naslovom: Idejni načrt parka s programom ob Gruberjevem kanalu.

S svojim podpisom zagotavljam, da: - je predloženo diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela; - sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili; - sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili; - sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu; - se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliko skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimi so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za arhitekturo v skladu z njenimi pravili; - se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za arhitekturo.

V Ljubljani, _______________ Podpis avtorja/-ice: _______________

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ŽIVA ŠEKORANJA

IDEJNI NAČRT PARKA S PROGRAMOM OB GRUBERJEVEM KANALU diplomsko delo

mentor doc.dr. Or Ettlinger

somentor prof.dr. Vojko Kilar

leto vpisa 2009

Ljubljana 2014

41