Tanja Sok by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA ŠOLE IN BIVALNIH ENOT ZA UČITELJE V ŠOLSKEM KAMPUSU V AKRI, GANA

Avtorica: Tanja Sok

Mentor: dr. prof. Aleš Vodopivec, u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinovič, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

POVZETEK Svet, v katerem živimo, se je zaradi številnih vezi medsebojne odvisnos# držav razvil v globalizirani sistem, kjer postajajo lokalni problemi vedno bolj globalni. Kot prebivalci istega planeta imamo dolžnost prepozna# našo vlogo ter individualno in kolek#vno odgovornost, ki jo imamo kot dejavni $lani te globalne skupnos# v prizadevanju za družbeno in gospodarsko pravi$nost, varovanje okolja in ekosistemov. Naloga današnjega arhitekta in arhitekture je spodbujanje k ve$ji družbeni odgovornos# do okolja ter iskanju trajnostnih rešitev. Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjos#, ne da bi ogrozili zmožnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje lastne potrebe. To je mogo$e dose$i le s premišljenim na$rtovanjem. Upoštevanjem #pogra%je in speci%ke krajine ter podnebja, z uporabo lokalnih gradiv, poznavanjem kulture in tradicije gradnje. Izobrazba je osnovna $lovekova pravica in obenem tudi edina pot do razvoja #stega dela sveta, ki živi v revš$ini in pomankanju. Znanje je naložba, ki lahko pripomore k ekonomskemu napredku družbe in izboljša življenje ljudi. Gradnja šole se mi tako zdi ena najustreznejših oblik pomo$i, saj rešuje problem v samem izvoru in državam v razvoju ponuja možnost za boljši jutri. V tem magistrskem delu se bom ukvarjala s temo izobraževanja v Gani ter arhitekturno zasnovo šole namenjene nižji ter višji srednji šoli ter zasnovo bivalnih enot za u$itelje v sklopu šolskega kampusa v Akri, Gana. Klju$ne besede : izobraževanje, šola, Gana, Akra, hiša, trajnostni razvoj.

ABSTRACT Due to interdependence of countries, the world we live in has developed into a globalized system, where local problems are becoming increasingly global. As the inhabitants of the same planet we have a duty to recognize our role as well as the individual and collec#ve responsibility we have as ac#ve members of this global community, in an e&ort for social and economic equity and protec#on of the environment and ecosystems. The role of architect and architecture today is to encourage society’s responsibility towards the environment and %nding sustainable solu#ons. Sustainable development is development that meets the needs of the present without compromising the ability of future genera#ons to meet their own needs. This can only be achieved through prudent planning – taking into account the typography and the speci%cs of landscape and climate, using local materials, knowing the culture and tradi#ons of construc#on. Educa#on is a basic human right and the only path to the development of that part of the world that s#ll lives in poverty and depriva#on. Knowledge is an investment that can contribute to the socio-economic progress and improve people's lives. The construc#on of a school seems like one of the most appropriate forms of assistance, as it tackles this issue at the source and provides the developing countries an opportunity for a be'er tomorrow. In this thesis I will deal with the topic of educa#on in Ghana and architectural design of schools for lower and upper secondary school, and the design of housing units for teachers in the school campus of Accra, Ghana. Key words : educa#on, school, Ghana, Accra, house, sustainable development.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo, Idejna zasnova šole in bivalnih enot za učitelje v šolskem kampusu v Akri, Gana Tanja Sok, mentor: dr. prof. Aleš Vodopivec, u.d.i.a., leto vpisa: 2007/2008, leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

KAZALO POVZETEK

4. ANALIZE

1. PROSTOR

1.1 TEMA 1.1.1 Problem 1.1.2 Namen in cilj naloge 1.1.3 Metode dela

6 6 6 6

4.1 PREDSTAVITEV ŠIRŠE LOKACIJE 4.1.1 Kratka zgodovina mesta Akra 4.1.2 Grajeni prostor mesta Akra 4.1.3 Urbanizem mesta

29 29 29 29

4.2 ANALIZA ŠIRŠE LOKACIJE

1.2 PROSTORSKA OPREDELITEV 1.2.1 Afrika 1.2.2 Gana 1.2.3 Akra

7 7 7 7

1.3 ZGODOVINA GANE

4.3 PREDSTAVITEV OŽJE LOKACIJE 4.3.1 Grajene strukture 4.3.2 Programske vsebine 4.3.3 Promet 4.3.4 Rastje 4.3.5 Zaznavna analiza

31 31 31 32 32 33

4.4 IZHODIŠ*A 4.4.1 Parcela

34 34

5. PROJEKT

5.1 RAZVOJ KONCEPTA 5.1.1 Urbanis#$na zasnova 5.1.2 Arhitekturna zasnova

36 36 37

5.2 ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTOV 5.2.1 Oson$enje 5.2.2 Ven#lacija/hlajenje 5.2.3 Zbiranje vode

38 38 38 38

5.3 ZASNOVA FASADE IN IZBIRA MATERIALOV

5.4 TEHNI*NA ZASNOVA OBJEKTOV 5.4.1 Programska shema 5.4.2 Konstrukcijska zasnova 5.4.3 Požarna varnost

40 40 43 46

6. GRAFI"NE PRILOGE

1.4 IZOBRAZBA V GANI 1.4.1 Sistem šolanja 1.4.2 Razlike med javnimi in zasebnimi šolami 1.4.3 Uspešnost otrok 1.4.4 Gradnja šol v Gani 1.4.5 Problema#ka izobraževalnega sistema v Gani

10 10 10 10 11 12

1.5 ODNOS LJUDI DO PROSTORA

2. TEORETSKA IZHODIŠ"A

2.1 VPLIVI NA GRADNJO V IZBRANEM OKOLJU 2.1.1 Tradicionalna gradnja 2.1.2 Podnebje 2.1.3 Vpliv vetra ter gibanje zra$nega toka 2.1.4 Oblikovanost terena in vpliv vegetacije 2.1.5 Vpliv sonca

15 15 16 17 18 19

2.2 LOKALNI MATERIALI 2.2.1 Zemlja / na soncu sušeni zidaki 2.2.2 Bambus 2.2.3 Beton

20 20 21 22

3. PRIMERI DOBRE PRAKSE

3.1 IZOBRAŽEVALNI CENTER NYANZA, RUANDA 3.2 IZOBRAŽEVALNI CENTER CASSIA COOP , INDONEZIJA 3.3 OSNOVNA ŠOLA GANDO, BURKINA FASO 3.4 CENTER ZA ŽENSKE, RUANDA 3.5 POKLICNA ŠOLA SRA POU, KAMBODŽA 3.6 SREDNJA ŠOLA THAZIN, MYANMAR 3.7 BISHOP´S COLLEGE, COLOMBO, ŠRI LANKA 3.8 UNIVERZA IBADEN, NIGERIJA

24 24 25 25 26 26 27 27

6.1 SITUACIJA M 1:2000 6.2 TLORISI M 1:200 6.3 PREREZI M 1:200 6.4 FASADE M 1:200 6.5 FASADNI PAS M 1:20 6.6 VIZUALIZACIJE 7. ZAKLJU"EK

8. LITERATURA

1. PROSTOR

slika : tradicionalne poslikave hiš, Gana, vir : h'p://www.everyculture.com

1. Prostor

1.1 TEMA 1.1.1 Problem

1.1.2 Namen in cilj naloge

1.1.3 Metoda dela

Medtem ko se Evropa stara, saj je vse manj družin z ve$ kot dvema otrokoma, Afrika doživlja pravo eksplozijo prebivalstva. Mlajši od 18 let predstavljajo kar 60% populacije. Število prebivalstva glavnega mesta Gane Akra se iz leta v leto pove$uje, ministrstvo za šolstvo pa ne sledi naraš$anju števila otrok ter potrebam po zagotavljanju primernih ter zadostnih javnih državnih šolskih ustanov. Javne šole so opremljene veliko slabše od privatnih ter s svojimi kapacitetami omogo$ajo šolanje le 40% šoloobveznih otrok. Poleg pomanjkanja primernih šolskih ustanov je šolanje drago in za povpre$no Gansko družino nedostopno. Izobrazba tako vse bolj ostaja privilegij premožnejših, ki si šolanje lahko privoš$ijo.

Namen naloge je pridobi# znanje in veš$ine za gradnjo v kulturno, družbeno in socialno popolnoma druga$nem okolju. Seznani# se z razli$nimi tehnikami in principi gradnje, lastnostmi materialov ter se prilagodi# na speci%$ne pogoje in danos# za delo.

Projekt se za$ne z raziskovanjem izbranega obmo$ja. Seznanitev z lokalnimi razmerami, željami in potrebami je predpogoj za za$etek na$rtovanja.

Poleg socialnega problema je na$rtovanje in gradnja objekta v danem okolju povezana tudi s številnimi drugimi težavami. Omejena %nan$na sredstva zahtevajo iskanje kompromisa med potrebami in zmožnostmi, gradnjo otežuje odsotnost kvalitetne delovne sile in gradbene tehnologije, tropske podnebne razmere pa predstavljajo velik izziv pri zagotavljanju ugodnih pogojev za izvajanje pouka in dobro po$utje.

Cilj naloge je, zasnova# varno in klimatskim razmeram prilagojeno arhitekturo, ki bo zagotavljala kvalitetne pogoje za izobraževanje in bivanje. Zasnova objektov bo slonela na uporabi poceni in lokalno dostopnih materialov ter lokalnemu prebivalstvu poznani gradbeni tehniki.

Empiri$en del magistrske naloge zajema ogled ter pridobivanje informacij o lokaciji in skupnos# ter seznanitev s klimatskimi razmerami in družbeno-kulturnimi dejavniki. Teore#$ni del naloge zajema predstavitev ožjega obmo$ja ter vplive na gradnjo v izbranem okolju, seznanitev s tradicionalno gradnjo, predstavitev lokalnih materialov, vpliv tropskega podnebja ter miselnost lokalnega prebivalstva ter njihov odnos do prostora. V gra%$nem delu, bom s pomo$jo analize lokacije, programa ter uspešnih primerov pozi#vne prakse iz sveta, predstavila zasnovo objektov.

Šolski kampus Accra Training College, je javna pedagoška fakulteta, ki študente pripravlja na pedagoški poklic. V njem se trenutno izobražuje 900 študentov. Izobraževanje poteka le na terciarni ravni, saj ni prostorov za primarno in sekundarno izobraževanje. Poleg pomanjkanja primernih akademskih prostorov, primanjkuje tudi stanovanjskih objektov, tako za u$ence kot u$itelje.

1. Prostor

1.2 PROSTORSKA OPREDELITEV 1.2.1 Afrika

1.2.2 Gana

1.2.3 Akra

Afriška celina je tako po površini, kot po prebivalstvu, drugi najve$ji kon#nent. Milijarda njenih prebivalcev predstavlja sedmino $loveštva, zaradi izboljšanih pogojev preživetja pa v zadnjih nekaj desetletjih doživlja eksplozijo prebivalstva. Število se je po ocenah pove$alo iz 221 milijonov leta 1950 na milijardo leta 2009. Afrika pokriva 20,3 % celotne kopenske površine na Zemlji. Na zahodu se za$enja z obalami Atlan#ka, na vzhodu pa kon$uje pri Indijskem oceanu. Njen severni mejnik so obale Sredozemskega morja, južni konec pa je Rt dobrega upanja. Ve$ina kon#nenta leži manj od 30 širinskih stopinj od ekvatorja. Povpre$na nadmorska višina je 750 metrov, pestro razgibanost pa povzro$a množica gorovij, strme neraz$lenjene obale in ve$ velikih kotlin. Regijsko je razdeljena na severozahodno nizko in jugovzhodno visoko Afriko.

Gana, katere uradno ime je Republika Gana, je samostojna država in enotna predsedniška ustavna republika. Nahaja se ob Gvinejskem zalivu in Atlantskem oceanu v podregiji Zahodne Afrike. Površina države je 238.537 km2 in je po velikos# na 33. mestu na celinski Afriki. Država meji na Slonokoš$eno obalo na zahodu, Burkina Faso na severu, Togo na vzhodu in Gvinejski zaliv na jugu.

Akra je glavno mesto Gane in drugo najve$je mesto v državi. Leži na skrajnem jugu države, vzdolž obale Atlantskega oceana. Površinsko spada v najmanjšo upravno regijo, poimenovano Greater Accra Region. Kljub površinski majhnos# je po številu prebivalcev druga najbolj poseljena regija s 2,9 milijona prebivalcev, kar predstavlja 15.4 odstotka celotnega prebivalstva Gane. Regija je sestavljena iz 10 okrožij z mestom Accra kot gospodarskim in upravnim središ$em. Osrednji del mesta zasedajo banke in upravne stavbe z ministrstvi, glavne gospodarske dejavnos# pa so v ve$ini povezane z %nan$nim in kme#jskim sektorjem; ribolov, proizvodnja hrane, lesa, teks#la in kemikalij.

Poli#$no je Afrika danes razdeljena na 54 držav, ki so vse z izjemo Maroka $lanice Afriške unije. To vodi parlamentarna vlada, znana kot Panafriški parlament, ki sestoji iz zakonodajnih, sodnih ter izvršnih organov. Ustanovljena je bila z namenom, da skrbi za ve$je sodelovanje in mir med državami na celini ter skupni ekonomski razvoj držav. Kolonialna preteklost Afrike je pus#la mo$an družbeni pe$at, kar se danes odraža v ekonomski zaostalos# oziroma vsestranski nizki družbeni razvitos#. Velik razlog za neenakomeren razvoj Afrike pa nosijo tudi gospodarske in poli#$ne nestabilnos#.

Poli#$no je razdeljena na 10 upravnih regij s skupno 24,2 milijona prebivalcev. Povpre$na starost je 20,7 let. Pri$akovana povpre$na življenjska doba je ocenjena na 61,5 let. Stopnja pismenos# je v primerjavi z drugimi državami Afrike rela#vno visoka in znaša 65%. Verska sestava prebivalstva sestoji iz 69% kristjanov, 16% muslimanov ter 15% tradicionalnih verovanj. Zaradi raznolike e#$ne sestave se v državi poleg uradne angleš$ine govori ve$ kot 20 razli$nih jezikov: Akan, Dagbani, Ga, Ewe, Nzema, Hausa,itd. Podnebje je tropsko ekvatorialno. Zanj so zna$ilne celoletne visoke temperature z dvema izrazi#ma deževnima obdobjema. Visoke temperature in obilica vlage vplivata na bogato biotsko raznolikost. Rastlinstvo je zelo bujno, od tropskega deževnega gozda in tropskega svetlega gozda do travniškega rastlinstva.

Klima v Akri je izrazito tropska. Dve deževni sezoni nastopita med aprilom in junijem ter v septembru in oktobru. Meseci med novembrom in marcem ter julij in avgust so obdobja z najmanj padavinami. Temperature so skozi vse leto konstantne in se gibljejo okrog 30°C, prav tako pa je visoka tudi vlažnost zraka, ki ob$asno doseže 90 %.

Vodilne gospodarske panoge so kme#jstvo, pridobivanje na+e, zemeljskega plina, zlata in diamantov. Je tudi druga najve$ja izvoznica kakava na svetu. BDP na prebivalca znaša $2.000.

Šolski kampus Accra Training College Mesto Akra

Greater Accra Region

Slike: Svet, Gana, Greater Accra Region, vir : Google Maps * podatki o Afriki, Gani in Akri, vir : h'p://www.na#onmaster.com/country-info/pro%les/Ghana/People, h'p://en.wikipedia.org/wiki/Africa

1. Prostor

1.3 ZGODOVINA 12.000 let pr. n. št. - obmo$je današnje Gane so naseljevali najzgodnejši prebivalci zahodne Afrike, sorodniki današnjih Pigmejcev. 5000 let pr. n. št. - razvijejo se poljedelske družbe, ki si za$nejo pridelova# hrano in udoma$ijo živino. Kamele omogo$ijo potovanja $ez Saharo ter kulturni in trgovski s#k s sredozemskimi ljudstvi, Kartažani in Berberi.

4. stol - pri#elo se je priseljevanje ljudstav iz severa in vzhoda na obmo#je današnje centralne Gane.

4000 pr.n.š. - arheološke najdbe na obalnem obmo$ju današnje Gane kažejo na poselitev v obdobju zgodnje bronaste dobe. Prebivalci, ki so naseljevali to obmo$je so se ukvarjali predvsem z ribolovom.

8. stol - nastanek imperija, ki so ga ustanovili ljudstvo Soninke. Poimenovali so ga Ghana (,war chief,).

750 pr.n.št. - prihod ljudstev iz Mavretanije. To so bila poljedelska ljudstva imenovana Soninke. Kasneje je to ljudstvo ustanovilo starodavno cesarstvo imenovano Gana.

Vzpon imperija je omogo$ilo vedno bolj razvito gospodarstvo. Kot prvi v zahodni afriki so izvažali zlato, bombažne tkanine, železen nakit in usnjene izdelke, od arabcev iz severa pa so uvažali sol, konje in teks#l. 11. stol - propad Ganskega imperija. Ganski imperij so napadala številna okoliška ljudstva. Leta 1052 so Ganski imperij napadli Almoravidi in ga porazili. Imperij preide pod okrilje arabskih trgovcev, ki pripeljejo tudi novo vero - islam.

PRAZGODOVINA

3500 pr. Kr. BRONASTA DOBA GANE

400 pr. n. š. - velik porast poljedelstva se je zgodil po dodelavi železnih kme#jskih pripomo$kov. Razvilo se je kme#jstvo ter odnosi s sredozemskimi civilizacijami na severu. Nastale so prve mestne države.

SREDNJEVEŠKA GANA

1400

13. stol. - vklju#itev propadlega Ganskega imperija v ve#ji Malijski imperij na vzhodu.

Železna doba je prinesla razvoj kraljestev, ki uveljavijo trgovino in centralizirane države.

Slike: Svet, vir : Google Maps, Vojaka ljudstva Soninke, vir : h'p://en.wikipedia.org/wiki/Soninke_people, Starodavna ljudstva, Almoravidi, vir : h'ps://www.google.si, Malijski imperij - Mošeja Djenna, vir : h'p://blackdog2.history-of-mali

1. Prostor

15. stol - za#etek kolonializma.

19. stol. - prepoved suženjstva.

20. stol. - vstaja številnih novih strank.

1471 pridejo na obmo$je današnje Gane Portugalski kolonialis#. Deželo zaradi njenih rudninskih bogastev poimenujejo Mine.

Kot prvi leta 1807 zakonsko prepovejo suženjstvo Britanci. Po njihovem vzoru isto storijo leta 1814 tudi Nizozemci, Španci in Portugalci. Leta 1865 po zmagi Severa pro# Jugu v Ameriški državljanski vojni je bilo suženjstvo ukinjeno tudi v ZDA.

Leta 1949 je generalni sekretar Kwame Nkrumah oblikoval lastno stranko imenovano Konvencija Ljudska stranka - CPP. Leto kasneje je pozival k nacionalnemu uporu. Da bi britanci situacijo zaustavili so ga zaprli. Kljub temu je leta 1951 stranka CPP zmagala na volitvah in izpuš$eni Nkrumah je postal predsednik vlade kolonije Zlata obala.

1482 Portugalci zgradijo prvo utrdbo za trgovanje z zlatom, diaman#, ter slonovino v današnji Elmini.

V drugi polovici stoletja, ostanejo Nizozemci in Britanci edini kolonialis# na obmo$ju današnje Gane.

6. marca 1957 si je Zlata obala pod vodstvom Nkrumaha, kot prva v podsaharski Afriki priborila samostojnost in se preoblikovala v današnjo Gano. Ime Gana si je nadela po srednjeveškem imperiju Gana, ki se je nahajal na obmo$ju današnje severne Gane.

1874 se iz obale umaknejo tudi Nizozemci in Angleži si zagotovijo vodilni položaj. Številni kon-ik# med Britanci in Ashan#ji še isto leto privedejo do spopada, v katerem Britanci porazijo Ashan#je ter izplenijo njihovo prestolnico Kumasi. Novo osvojeno državo Angleži poimenujejo Zlata obala.

16. stol - za#etek trgovanja s sužnji.

1960 Nkrumah postane prvi Ganski predsednik. Prepovedal je vse stranke in s svojim avtoritarnim in širokopoteznim vladanjem ustvaril velike dolgove.

1598 se Portugalskim kolonialistom pridružijo Nizozemci, ki zgradijo svoje utrdbe v Komendi in Kormantsilu. Leto kasneje na obale Gane pridejo še Angleži in Danci, ki jih pritegne zaslužek pri trgovanju s sužnji.

1966 je bil zamenjan v prvem vojaškem državnem udaru ter izgnan na Gvinejo 1991 uveden sistem demokracije. 1992 postane zmagovalec prvih predsedniških volitev Jerry Rawlings.

Izvoz uje#h domorodcev na Ameriške plantaže je v nadaljnih le#h mo$no oslabil populacijo regije in njeno gospodarstvo.

ZA"ETEK KOLONIALIZMA IN OBDOBJE SUŽENJSTVA

1800

KOLONIJA VELIKE BRITANIJE

1900

NEODVISNOST IN NASTANEK REPUBLIKE GANE

2000

Pod Britanci pridelava kakava postane hrbtenica ganskega gospodarstva in leta 1920 Zlata obala postane vodilni proizvajalec kakava na svetu.

17. stol - nastanek kraljestva Ashan&. Ljudstvo Ashan# je bilo najmo$nejše Gansko kraljestvo, ki je naseljevalo obmo$je znano kot Akanland, v današnji osrednji Gani. Izvedli so številne vojaške pohode ter si pod vodstvom O# Akenten priklju$ili številna sosednja kraljestva. Njihova prestolnica je bila Kumasi. 18. stol. - vzpon Ashan&jev in za#etek trgovanja z evropejci. Leta 1701 Ashantska vojska osvoji sosednje ozemlje Denkyira, s $imer dobijo Ashan# dostop do Gvinejskega zaliva in obale Atlantskega oceana. Pri$nejo trgova# z evropejci.

21. stol - Republika Gana. 2000 je izvoljen opozicijski vodja John Agyekum Kufuor, predstavnik stranke Nova Patriotska stranka (NPP). Na oblas# se je obdržal dva mandata. 2008 ga je premagal John A'a Mills predstavnik stranke Nacionaln Demokratski kongres (NDC). Predsednik je bil le en mandat. Od leta 2012 je predsednik Republike Gane John Dramani Mahama.

Slike: Utrdba Elmina, h'p://www.entoen.nuslavernijbeeld, Prevoz sužnjev z ladjami, Ashan# prestolnica Kumasi, h'p://www.entoen.nuslavernijbeeld, obiranje kakava, vir : h'p://permacultureghana.wordpress.com, Kwane Nkrumah, vir : h'p://www.africa-con%den#al.com, Trg neodvisnos#, Akra, vir : osebni arhiv, 2014

1. Prostor

1.4 IZOBRAZBA V GANI 1.4.1 Sistem šolanja

1.4.2 Razlike med javnimi in zasebnimi šolami

Ganski izobraževalni sistem je razdeljen v š#ri stopnje. Te so predšolska vzgoja, osnovna izobrazba, sekundarna izobrazba in terciarna izobrazba. Posamezne stopnje trajajo :

Gana ima v javnem sektorju 12.225 osnovnih šol in 6.418 nižjih srednjih šol. Število javnih višjih srednjih šol, znaša 526. Ima 9 javnih univerz, 23 javnih tehni$nih inš#tutov in 10 politehnik, ki ponujajo poklicno izobrazbo. Poleg tega ima številne zasebne šole na vseh ravneh izobraževanja. Najve$ zasebnih šol ima v terciarnem izobraževanju in sicer 49 ustanov, ki ponujajo akademsko izobrazbo, od diplomskega do doktorskega študija.

Vrtec - 2 le# Osnovna šola - 6 let Nižja srednja šola (Junior High School - JHS) - 3 leta Splošna ali poklicna višja šola (Senior High School - SHS) - 3 leta Univerzitetni program - 4 leta Osnovna izobrazba traja 11 let. Otrok v vrtec vstopi praviloma med tretjim in $etr#m letom. S šes#mi le# pri$ne z osnovno šolo, ki jo nadaljuje na nižji srednji šoli in zaklju$i predvidoma s 15 le#, s testom imenovanim BECE - Basic Educa#on Cer#%cate, pri katerem u$enec prejme potrdilo o uspešnem zaklju$ku šolanja. Temu sledi srednješolsko izobraževanje - Senior High School (SHS), ki je lahko splošno ter se kon$a s testom West African Senior School Cer#%kat (WASSCE) ali poklicno. *e u$enec izbere poklicno izobraževanje, lahko tehni$ne predmete opravlja kot izbirne na SHS ali pa se izobražuje na tehni$nem inš#tutu. Poklicno izobraževanje se kon$a z razli$nimi spri$evali ali diplomo. Študent lahko po tem nadaljuje šolanje na politehni$nem programu.

Terciarno izobraževanje je v Gani pri$elo naraš$a# predvsem v zadnjih dvajse#h le#h, tako v smislu števila vpisa kakor tudi izboljšav v šolstvu. Precejšen del tega razvoja prihaja iz zasebnih šol, katerih u$enci glede na sta#s#$ne podatke, dosegajo boljše rezultate in se šolajo ve$ let od #s#h v javnih šolah. To gre pripisa# kvalitetnejšemu pedagoškemu kadru ter razpolaganju z višjimi %nan$nimi sredstvi, saj zasebne šole obi$ajno obiskujejo otroci premožnejših družin, ki so zmožni pla$eva# višje šolnine. Visoke šolnine, tako v javnem kot zasebnem sektorju so eden glavnih problemov izobraževanja v Gani. Povpre$ni mese$ni dohodek družine, obi$ajno s 4 - 5 otroki znaša približno 60 evrov. Zaradi visokih stroškov za šolske uniforme in u$na gradiva, ki znašajo do 200 EUR na otroka letno, si ve$ina družin ne more privoš$i# šolanja za svoje otroke.

Visokošolsko izobraževanje je razdeljeno na univerzo in politehniko (poklicno izobraževanje). Da se študent lahko vpiše na univerzo potrebuje WASSCE. Dodiplomski študij traja 4 leta. Po tem ga lahko študent podaljša za 1 ali 2 le# na magistrskem študiju. Kasneje lahko nadaljuje z doktorskim študijem, ki traja 3 leta. Ganski sistem izobraževanja od vrtca do dodiplomske stopnje traja 20 let. Edini uradni jezik pou$evanja v celotnem ganskem izobraževalnem sistemu je angleš$ina, kar pogosto predstavlja problem, saj jo u$enci dos#krat govorijo slabo.

Graf 2: Sta#s#$ni prikaz ganskih otrok po le#h, ki ne obiskujejo osnovnega izobraževanja, vir : en.wikipedia.org

1.4.3 Uspešnost otrok Iz sta#s#$nih podatkov je razvidno, da se v zadnjih le#h vklju$enost v izobraževalne sisteme povišuje na vseh ravneh izobraževanja. Na nacionalni ravni se šola 86,1% prebivalstva v staros# od 6 do 25 let. Gana ima trenutno drugo najvišjo stopnjo vpisa v šole v Afriki in v državnem prora$unu namenja 25% %nanc za izobraževanje. Težava še vedno ostajajo pri razlikah med provincami, spoloma in pa neenake možnos# glede na %nan$no stanje družin. Severni del države je bistveno manj izobražen od centralnega in obalnega dela, saj je delež žensk, ki grejo v šole izjemno nizek. V ostalem delu države je odstotek žensk vklju$enih v izobraževanje precej podoben moškemu in sicer 47,43%,. Ta procent se zniža na 31,53% na stopnji terciarnega izobraževanja. Najbolj izobražena je regija Eastern in Greater Acrra, kjer je 98% otrok vklju$enih v osnovno izobraževanje. Osnovno šolo uspešno zaklju$i 72% vpisanih. Stopnja pismenos# odraslih v Gani je bila v letu 2010 71.5% . Pri moških je znašala 78,3%, pri ženskah 65,3%. Med mladimi fan# in dekle# v staros# med 15-24 let, je stopnja pismenos# v letu 2010 bila 81%. Graf 1: Struktura Ganskega izobraževalnega sistema, vir : www.ibe.unesco.org

* podatki so iz sta#s#$nega urada Gane : h'p://www.statsghana.gov.gh/edu_stats.html

1. Prostor

1.4.4 Gradnja šol v Gani Razlika med šolskimi stavbami v ruralnem in urbanem obmo$ju je velika. Šole v mes#h so ve$inoma grajene iz betonskih zidakov, ter pokrite z valovito plo$evino. Ta dva materiala predstavljata višji standard, $eprav je temperatura zaradi enojne plo$evinaste strehe in tankih betonskih zidov v prostorih vprašljiva. Tipi$na zasnova šole je podolgovat objekt, po navadi s tremi ali š#rimi u$ilnicami v nizu. Standardne dimenzije u$ilnic so 6 m širine x 9 m dolžine z 2 m komunikacijskega hodnika ob eni ali obeh straneh. V okna, ki potekajo po obeh stranicah u$ilnice, so v horizontalnih lamelah nameš$ena stekla, ki se po potrebi odprejo ali zaprejo. Prijetna klima omogo$a uporabo perforiranih in odpr#h prostorov. Velikokrat okna nadomes#jo vzor$asto oblikovane odpr#ne iz opek ali vzor$as#h betonskih ploš$ic, ki skrbijo za zra$enje in prehod svetlobe v u$ilnico. Pre$no prezra$evanje pomaga pri izmenjavi zraka v u$ilnicah, kar je bistvenega pomena za hlajenje. Šole v mes#h so obi$ajno dobro infrastrukturno opremljene ter imajo dostop do elektrike in vode. Sanitarije so ve$inoma, zaradi neurejenega kanalizacijskega sistema, odmaknjene od u$ilnic in stojijo samostojno v bližini šolskega objekta. Šole na podeželju so veliko skromnejše. Linijska postavitev u$ilnic je predvsem zaradi ugodne postavitve na parcelo, glede na smer gibanja zraka, enaka kot v mes#h. Stene so po navadi iz blata, ki mu dodajo slamo ali lesene trske. Konstrukcija stavbe je obi$ajno iz bambusovih palic, ki so zapi$ene v tla ter pre$no povezane. Temperatura je posledi$no v takih stavbah prijetnejša, stavbe pa zaradi ve$ji izpostavljenos# klimatskim razmeram nimajo dolge življenske dobe. Problem predstavlja kapilarni vlek vode, ki se iz tal dviguje po steni ter povzro$a gnitje bambusa. Težava so tudi termi# ter drugi zajedavci, ki napadajo les.

slika: u$ilnica v šolskem kampusu Akra, vir : osebni arhiv, 2014

1. Prostor

1.4.5 Problema&ka izobraževalnega sistema v Gani Objek# namenjeni šolam v Gani so, tako v mes#h kot na podeželju, skromni in velikokrat neprimerno grajeni. Pomanjkanje šolskih stavb in u$iteljev je predvsem posledica nizkih %nan$nih sredstev s katerimi razpolaga šolstvo v Gani. Posledi$no je kakovost izobraževanja nizka, saj so oddelki prenatrpani z u$enci in mnogo otrok po kon$anju osnovne šole ostane nepismenih ter brez možnos# za nadaljevanje šolanja, predvsem pa brez primerne izobrazbe za dostojen poklic. Gana je država, v kateri se v zadnjih le#h gradi veliko novih šol, %nanciranih s strani tujih organizacij in posameznikov. V državi deluje veliko prostorvoljcev, tako na podro$ju gradnje kot izobraževanja, ki poskušajo s svojo dejavnostjo izboljša# stanje v državi. Izobrazna je edini na$in, ki lahko prebivalcem Gane omogo$i boljšo prihodnost in je tudi pravi na$in pomo$i, saj probleme nerazvitos# rešuje v izhodiš$u. Šolam je zaupana skrb za otroke iz skupnos#. To je velika odgovornost. Šola ima v družbi poseben status. Tvori namre$ osnovo za otrokovo socialno življenje, u$i jih odgovornos#, daje jim možnost za krea#vnost in tvorjenje prijateljstev. Šola ne more bi# uspešna brez podpore okolja, družin, prijateljav, sosedov in celotne skupnos#.

slika: h'p://www.architecture.com/Explore/Buildings/UniversityofIbadan.aspx

1. Prostor

1.5 ODNOS LJUDI DO PROSTORA Skrb za okolje in urejanje prostora ni prednostna naloga Gane. V mes#h, ki so praviloma prenatrpana in neprijazna pešcu se zdi, kot da urbanizem in estetsko reševanje mestnih problemov ne igra pomembne vloge. Javni prostor je namenjen predvsem trgovanju. Mestni nered in neorganiziranost sta posledica pomanjkanja urbanis#$nih planov ter vizije za razvoj mest in podeželja, verjetno pa tudi del druga$ne tradicije in na$ina življenja kot ga poznamo v Evropi. Brezbrižen odnos do okolja je opazen tudi pri neurejenem odlaganju odpadkov, neurejeno infrastrukturo in kanalizacijskimi sistemi. Pa vendar, je afriški $lovek zelo navezan na svojo zemljo. Od nje je odvisen. Na$in življenja neposredno vpliva na arhitekturno zasnovo njegovih bivališ$. Hiša mu pomeni zgolj zavarovano okolje, kjer bo lahko mirno spal in se zaš$i#l pred dežjem. Tako so bivališ$a grajena skromno, brez dolgoro$ne vizije in na$rtovanja za prihodnost. Miselnost prebivalstva je usmerjena v danes in ne v jutri. Za razliko od individualnega zahodnega $loveka je afriški $lovek kolek#vist, mo$no povezan z družbo v kateri živi. Kljub zasebnim hišam, ki si jih gradijo, le te vedno pripadajo širši skupnos# s katero tvorijo nerazdružljivo celoto, vas. Zunanje dvoriš$e je glavni del hiše in dogajanja v hiši. Na tem prostoru se obeduje, druži, igra, pogovarja. Je torej glavni bivalni del hiše.

slika: h'p://www.architecture.com/Explore/Buildings/UniversityofIbadan.aspx

2. TEORETSKA IZHODIŠČA

slika: knjižnica in študijska soba, Gana, vir : h'p://iit.edu/magazine

2. Teoretska izhodišča

2.1 VPLIVI NA GRADNJO V IZBRANEM OKOLJU 2.1.1 Tradicionalna gradnja Gano je prvotno sestavljalo ve$ razli$nih plemen in etni$nih skupin. Na njihovo tradicionalno arhitekturo so vplivali dejavniki, kot so razpoložljivost materialov, tehnološke omejitve, gospodarski ter družbeni odnosi v skupnos# in verska prepri$anja. Tradicionalne hiše in #pi gradnje se v Gani med razli$nimi plemeni razlikujejo. Lo$imo jih glede na pokrajino oz. regijo nastanka. Kljub razli$nim tehnikam gradnje in predvsem razli$nim materialom se je razvila okrogla koliba, ki je zgodovinsko prevladujo$a arhitekturna oblika in jo je mo$ zasledi# v vseh predelih Gane. Gre za enostavno enoceli$no bivališ$e, grajeno iz šibja in blata ter prekrito s slamo ali suhimi lis#. Krožna oblika se je razvila predvsem zaradi gibanja zraka po prostoru.

Podeželske hiše so zgrajene z delom vaš$anov, brez elementov, ki bi zahtevali mehanizacijo. Hiše so grajene iz lokalno razpoložljivih gradiv. Konstrukcija je po navadi lesena, iz evkaliptusovega lesa ali bambusovih palic. Te so po obodu zapi$ene v tla ter horizontalno povezane. Takšno skeletno konstrukcijo napolnijo z razli$nimi polnili, obi$ajno ilovnato zemljo z dodatkom slame ali lesenih trsk. Hiše so pokrite s slamo ali palmovimi lis#, ki jih je zaradi vremenskih razmer potrebno stalno obnavlja#. Kljub števil$nim družinam so hiše majhne. To je v prvi vrs# posledica pomanjkanja %nan$nih sredstev, v drugi vrs# pa prijetne klime, ki skozi vse leto dopuš$a preživljanje $asa na prostem. Glede na kon%guracijo terena se pojavljajo trije #pi vasi: - Krožna oblika vasi : majhne hiše okroglega ali kvadratnega tlorisa, obi$ajno z enim samim notranjim prostorom, se nizajo okrog dvoriš$a, ki služi kot osrednji prostor celotne vasi. Ta prostor predstavlja prostor druženja, trgovanja, po$itka, kuhanja in obedovanja ter osebne higiene. Hiše delujejo kot zaš$ita pred zunanjimi dejavniki, obenem pa zamejujejo osrednji prostor. - Gru$asta vas : majhne pravokotne hiše, obi$ajno iz enega ali dveh prostorov, ki ju uporabljajo izklju$no za spanje in zaš$ito pred dežjem ali soncem. Te hiše se nizajo okrog dvoriš$a. Dvoriš$e se spaja z ulico in je glavni prostor dogajanja tekom dneva. V kotu parcele je po navadi prostor za kuhanje, ki se povezuje z umivalnico, na meji z ulico pa poteka trgovina z doma$imi pridelki. Prostor namenjen shrambi in živalim je po navadi ob hiši.

Okrogla koliba, vir : h'p://www.ama.africatoday.com/architecture.htm

- Obcestna vas: hiše se nizajo vzdolž ceste ali ulice. Objek# so po navadi kvadratni ter postavljeni tako, da imajo vhod iz uli$ne strani, notranje dvoriš$e pa na notranjo stran. Ker so take vasi skozi katere poteka cesta po navadi bolje preskrbljene, se to pozna tudi pri kvalitetnejši gradnji hiš. Te so zgrajene iz opek ali betonskih zidakov.

Krožna vas, vir : h'p://southernanglican.co.za

Skozi celotno zgodovino Ganske gradbene tradicije je pomembno vlogo igral odnos do zunanjega, odprtega prostora. Glede na na$in bivanja se koncept bivališ$a bistveno razlikuje od ve$ine zahodnega. Na$in življenja in ugodna klima sta privedla do tradicionalnega vzorca Ganske hiše, ki se vedno odpira na osrednji odpr# prostor, ulico ali cesto. Tipi$na hiša je kvadratna ali L oblike. Kvadratna hiša sestoji iz posameznih prostorov, razporejenih po obodu. Osrednji del je dvoriš$e, ki služi kot glavni prostor ak#vnos# in na katerega je možno vstopi# iz vseh delov hiše. Drugi #p je L hiša, kjer so v krajšem delu dnevni prostori, daljšem pa spalnice. Notranje dvoriš$e je po navadi ograjeno ter se odpira pro# ces#. Takšen #p hiš je zna$ilen za mestno gradnjo, medtem ko tradicionalna podeželska gradnja praviloma temelji na prilagoditvi razmeram v okolju. slika: Tradicionalna kvadratna zasnova hiše, skica Maxwell Fry, vir : h'ps://transna#onalarchitecturegroup.wordpress.com

slike: Osebni arhiv, obcestna vas v Gani, 2014

2. Teoretska izhodišča

2.1.2 Podnebje Za tropsko savansko podnebje, ki se razteza 10° severno in južno od ekvatorja, so zna$ilne celoletne visoke temperature z dvema deževnima obdobjema. Leto se tako deli na sušno in dve deževni obdobji. Na severu Gane nastopi prvo deževno obdobje med marcem in traja do konca junija, drugo pa se za$ne konec novembra. V južnem delu Gane prvo deževno obdobje nastopi med aprilom in traja do sredine julija in drugo, šibkejše, konec septembra in traja do konca oktobra. V tem $asu pade v enem mesecu do 180 mm dežja. V mesecih sušnega obdobja pade manj kot 50 mm dežja, kar pomeni, da je v tem obdobju veliko pomanjkanje vode. V letu 2013 je v Akri padlo v povpre$ju 735 mm padavin. V istem letu je za primerjavo v Sloveniji padlo v povpre$ju skupaj 1.595 mm padavin, kar kaže, da je povpre$je padlih padavin v Akri, kljub mesecem deževne dobe polovico manjše kot v Sloveniji. Koli$ina 700 mm letnih padavin je potrebna da uspeva strnjen gozd. *e je padavin manj, so drevesa redkejša, pojavlja se grmovje, trave in pri manj kot 200-150 mm letnih padavin preidemo v puš$avo. V suhem obdobju je vreme ve$inoma jasno in toplo, pogoste so nevihte s kratkim in mo$nim dežjem, vetrom in vlago v popoldanskih urah. V deževnem obdobju so nalivi dolgi in intenzivni, vreme pa obla$no in vlažno. Traja ve$ dni skupaj, kar povzro$a ob$asne lokalne poplave. V bližini ekvatorja je deževna doba daljša, z oddaljenostjo od ekvatorja se koli$ina padavin zmanjšuje. Povpre$na minimalna temperatura (C°)

Povpre$na mese$na temperatura se giblje med 25°C do 28°C. Nihanja temperatur med dnevom in no$jo so skozi vse leto majhna.

Povpre$na mese$na koli$ina padavin (mm)

Povpre$na maksimalna temperatura (C°) Graf 3 : Podatki o povpre$nih mese$nih temperaturah in koli$ini mese$nih padavin za Akro, vir : h'p://www.bbc.com/weather

Obmo$ja na zemlji s tropsko savanskim podnebjem, vir : h'p://en.wikipedia.org/wiki/Tropical_savanna_climate

Velika koli$ina padavin in visoke temperature povzro$ajo, da je vlažnost v zraku zelo visoka. Rela#vna vlažnost ve$ino leta znaša med 77% in 85%, kar je precej nad $lovekovo cono ugodja. Rela#vna vlažnost je višja dopoldan in doseže ob$asno kar 100% vlažnost zraka. Popoldan se rela#vna vlažnost zmanjša. Visoke temperature zahtevajo hlajenje prostorov, ki pa je zaradi visoke vlažnos# precej oteženo. Iz tega razloga je dobrodošla uporaba materialov, ki nase vežejo vlago, uravnavajo toploto ter spodbujajo gibanja zraka.

Deževni dnevi (+0.1 mm) Rela#vna vlažnost (dopoldan) Rela#vna vlažnost (popoldan) Graf 4 : Podatki o številu dežnih dni ter rela#vni vlažnos# zraka, vir : h'p://www.bbc.com/weather

2. Teoretska izhodišča

Nesimetri$no postavljeni odpr#ni

Odpr#ni na nasprotnih straneh

Majhne vstopne, velike izstopne odpr#ne

Ena odpr#na

Dve odpr#ni na is# steni

Velike vstopne, majhne izstopne odpr#ne

Postavitev odpr#n glede na smer gibanja vetra, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

Zasaditev dreves glede na željeno smer gibanja vetra, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org Postavitev volumnov glede na smer gibanja vetra, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

2.1.3 Vpliv vetra ter gibanje zra#nega toka V tropskem podnebju, kjer je vlaga in temperatura konstantno visoka, je prezra$evanje objekta klju$nega pomena. S pravilnim na$rtovanjem stavbe, tako tlorisa kot prereza in fasade, lahko zagotovimo naravni na$in prezra$evanja. Da je to $im bolj op#malno, moramo upošteva# klimatske razmere mikro- ter makrolokacij. Iz grafa je razvidno, da je prevladujo$a smer gibanja vetra bolj ali manj konstantna skozi vse leto. Veter piha iz juga, oziroma jugovzhoda. Nekoliko mo$nejši so vetrovi v poletnih mesecih ter marca.

Graf 5 : Podatki o smeri in jakos# vetra za Akro, vir : h'p://www.wind%nder.com/windsta#s#cs/accra

Pravilna orientacija objekta glede na smer prevladujo$ih vetrov je bistvenega pomena. Idealna postavitev objekta na lokacijo je od 20-40° glede na smer gibanja vetra. Objek# morajo bi# oblikovani kot dolgi in ozki volumni, da je omogo$eno pre$no prezra$evanje, pri $emer daljši stranici gledata pro# S in J, krajši pa pro# V in Z. Pomembno je pravilno umeš$anje odpr#n, ki lahko spodbudijo ali zavrejo smer gibanja zraka. Naju$inkovitejše so majhne odpr#ne na vstopni strani in velike na izstopni, da ne pride do prevelikih hitros# zraka. Ker se topli zrak dviguje, je priporo$eno odvajanje toplega zraka pod stropom. Gibanje zraka v in okrog objekta se zgodi tudi zaradi razlik v zra$nih pri#skih – objekt na po# zra$nega toka bo povzro$il razliko v tlakih. Ker se zrak giblje od obmo$ja z nadtlakom k obmo$ju s podtlakom lahko ob poznavanju prevladujo$ih vetrov razlike v tlakih izkoris#mo za naravno prezra$evanje. S pravilnim na$rtovanjem lahko vplivamo na zra$ne tokove in zagotavljamo stalno gibanje in dotok svežega zraka. Velik vpliv pri usmerjanju ima okoliška vegetacija, saj lahko s posaditvijo dreves usmerjamo zra$ne tokove skozi objekt.

Graf 6 : Prikaz smeri in jakos# vetra za Akro, vir : h'p://www.wind%nder.com/windsta#s#cs/accra

2. Teoretska izhodišča

Drevesa s pomo$jo evaporacije hladijo zrak, vir : h'p://www.wind%nder.com/windsta#s#cs/accra

2.1.4 Oblikovanost terena in vpliv vegetacije Zaradi termodinamike ima veliko vlogo oblikovanost terena, ki mo$no vpliva na temperaturne razmere. Ker je hladen zrak težji od toplega, ta vedno te$e pro# najnižji to$ki. To ustvarja t.i. bazene hladnega zraka, ki jih lahko, kakor tudi tokove same, izkoriš$amo za hlajenje objekta. Velik vpliv na pogoje na lokaciji ima tudi vegetacija. Podobno kot pri vodi so tla, poraš$ena s travo, veliko hladnejša od soncu izpostavljene zemlje. K prijetnejši klimi lahko veliko pripomore zasaditev najrazli$nejše vegetacije, ki absorbira son$no sevanje. Vegetacija zmanjšuje hrup, kar je za stavbe, zlas# šolske objekte v neposredni bližini ceste pomembno. Visoka drevesa me$ejo dolge sence, ki mo$no vplivajo na oson$enje neke površine, prav tako pa mo$no vplivajo tudi na zra$ne tokove. Drevesa lahko objekt sen$ijo, ob enem pa morajo bi# posajena tako, da omogo$ajo pretok vetra skozi stavbo in tako ne zavirajo po# naravnega prezra$evanja.

Drevesa zrak hladijo, ob enem pa me$ejo sence, ki omogo$ajo prijetno klimo, vir : h'p://www.wind%nder.com/windsta#s#cs/accra

2. Teoretska izhodišča

2.1.5 Vpliv sonca Tropski pas je obmo$je stalno visokega sonca, ki mo$no segreva zemljo. Temperature so posledi$no visoke, dan in no$ trajata približno enak del dneva. Deževne dobe so izrazite in se za$nejo po prehodu sonca skozi zenit. Na ekvatorju je skozi vso leto dan dolg 12 ur. Iz grafa je razvidno, da je povpre$je son$nih ur v Akri v dnevu 7. Neposredni vpliv sonca na kvalitetno bivalno okolje pa ni tako klju$en, saj ve$ji problem kot sevalna temperatura sonca predstavlja visoka temperatura zraka. Za kvalitetno reševanje problema#ke sonca je potrebna predhodna analiza oson$enja. Pomembna je pridobitev podatkov o smeri in jakos# oson$enos# parcele po urah dneva ter skozi leto. Iz teh podatkov se nato lahko predvidi potrebna koli$ina ter na$in sen$enja, ki je v tovrstnih podnebjih bistvenega pomena. Ver#kalna sen$ila na V in Z strani š$i#jo stavbo pred son$nimi žarki z nizkim vpadnim kotom zjutraj in zve$er. Horizontalna sen$ila na S in J strani š$i#jo pred visokim opoldanskim soncem. Priporo$ljive so strehe s previsom, ki š$i#jo pred soncem in dežjem, predvsem pa je pomembna dobra izola#vnost soncu izpostavljenih površin. Dvignjena streha dopuš$a pretok zraka med streho in stropom in omogo$a nenehno kroženje zraka, predvsem pa mora bi# izdelana iz lahkih materialov z nizko toplotno kapaciteto in visoko odbojnostjo. Pomembne so primerne zasaditve, ki objekt sen$ijo in tako onemogo$ijo direkten vdor son$nih žarkov v prostor. Povpre$je son$nih ur v posameznem mesecu

Zagotavljanje kvalitetnih sen$nih prostorov je nujen pogoj dobre rešitve. S pravilnim na$rtovanjem se lahko izognemo dodatnim temperaturnim doprinosom v objektu, obenem pa lahko izkoris#mo tudi pozi#vne lastnos# son$ne energije, kot sta pridobivanje elektrike in gretje vode.

Graf 7 : Podatki o dolžini son$nih ura za Akro, vir : h'p://www.bbc.com/weather

Vpliv sen$il na gibanje zraka skozi objekt, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

Velika streha z osjo v smeri V - Z omogo$a najboljše sen$enje objekta, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

Drevesa š$i#jo objekt pred direktnim vdorom son$nih žarkov, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

2. Teoretska izhodišča

2.2 LOKALNI MATERIALI 2.2.1 Zemlja /na soncu sušeni zidaki Zemlja je gradbeni material, ki so ga ljudje uporabljali skozi vso zgodovino na vseh obmo$jih. Mogo$e jo je uporabi# v številnih oblikah in tako reko$ za vse stavbne $lene. Po svetu se #pi prs# razlikujejo, njene lastnos# so odvisne od sestave, ki jo tvorijo prod, pesek, mulj in glina. Obstajajo š#ri glavne karakteris#ke zemlje, ki vplivajo na izgled, nosilnost ter obstojnost zemlje kot materiala. Te so granulacija, s#sljivost, plas#$nost in kohezivnost. Ilovica je mešanica gline kot veziva in peska kot agregata. Za gradnjo lahko uporabimo vsako ilovico, ki ima zadostno lepljivost. Velja za gradivo s številnimi pozi#vnimi lastnostmi. Shranjuje toploto, s $imer omogo$a podnevi hladnejšo in zve$er toplejšo klimo v prostoru ter uravnava vlago, ko je rela#vna zra$na vlaga visoka jo veže nase, ko je nizka, jo oddaja. Je dobro zvo$no izola#vna, obstojna v ognju, nase veže škodljive snovi iz zraka, je enostavna za uporabo in vgradnjo, poceni ter povsod prisotno gradivo, ki najve$krat ostane kar pri izkopu gradbene jame. Slabša lastnost ilovice je neodpornost na spiranje z vodo, kar zahteva zaš$ito s strešnimi napuš$i, podstavki, horizontalno izolacijo pro# kapilarni vodi ter ustrezno površinsko obdelavo. Prav tako ni normirano gradivo, njene lastnos# so spremenljive. Pri sušenju se kr$i kar povzro$i nastanek razpok v zidu.

Skozi zgodovino so se širom sveta izoblikovale razli$ne tehnike gradnje z ilovico. Najbolj razširjena tehnika gradnje z zemljo je tako imenovano butanje, kjer se zemlja tepta v opaž. Pogosto se dodajajo najrazli$nejši materiali za pove$anje stabilnos# in izboljšanje izola#vnos#, kot so slama, lesne trske, živalski iztrebki, kamenje, itd. Za izdelavo trajnega, odpornega zidu iz zbite zemlje potrebujemo op#malno mešanico iz peska, gline in prs# (mulja), po navadi v razmerju pesek:glina:mulj = 65:20:15%. Alterna#va tej tehniki gradnje je izdelava standardiziranih elementov, zidakov razli$nih dimenzij, sušenih na zraku. Izdelke iz zemlje je, v odvisnos# od njene kvalitete, vsebnos# gline itd., mogo$e tudi žga# in pridobiva# opeko, ki je precej trdnejša in bolj obstojna,. Pri žganju gline v opeko mehani$no dodana voda izhlapi že pri 100°C , kemi$no vezana voda pa pri 600, 700 °C. Takrat se glina tudi obarva. Kljub temu je žganje vprašljivo tako iz ekonomskih, okoljskih in prak#$nih razlogov. Žgana opeka potrebuje za izdelavo 4-krat ve$ energije kot zidaki sušeni na soncu. Ob pravilni in pametni uporabi lahko enako u$inkovito uporabimo nežgane elemente.

Tabela 1 : Lastnos# zemlje, opeke in betonskih votlakov, vir : www.engineeringtoolbox.com

Slike : Izdelava opek v lesenih modelih, vir : h'p://muslimvillage.com, stena iz nežganih opek, vir : h'ps://www.-ickr.com, h'ps://www.google.si

Uporaba nežganih zidakov kot gradbenega materiala ima v Gani bogato tradicijo. Obmo$ij, boga#h z glino, je na pretek in zidake sušene na soncu si ljudje izdelujejo kar sami in so prak#$no zastonj. Za izdelavo zidakov uporabljajo ro$ni s#skalec, ki pod pri#skom oblikuje bloke, navadno dimenzij 24cmx11.5cmx7.5cm. Druga tehnika je ro$no polnjenje mase v lesene kalupe, ki se kasneje odstranijo. Ilovna# zidaki so naraven material, ki poleg številnih pozi#vnih lastnos# doprinašajo tudi k ustvarjanju prijetnih in zdravih prostorov. slike: Hiše iz blata - h'ps://www.-ickr.com, h'ps://www.google.si

Prikaz materialov, ki $ez dan shranjujejo toploto in jo oddajajo $ez no$, vir : h'p://collec#ons.infocollec#ons.org

2. Teoretska izhodišča

Obmo$ja, kjer uspevajo vrste bambusa primerne za gradnjo, vir: h'p://www.eeob.iastate.edu/research/bamboo/maps.html

Tabela 2 : Primerjava lastnos# bambusa, lesa in jekla, vir : www.engineeringtoolbox.com

2.2.2 Bambus Bambus je eden najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu in njegova uporaba ima v Gani dolgo tradicijo. Na Afriški celini uspeva kar 34 vrst bambusa, ki so primerne za gradnjo. V Gani je najbolj razširjena vrsta ,Bambusa Vulgaris,, imenovana tudi Zla# bambus. Gre za vrsto, ki dosega izjemne velikos# in trdnos# debel. Za bambus je zna$ilna visoka trdnost v razmerju s težo. Je lahek in izredno -eksibilen material, ki dobro prenaša težo in upogibe in je potresno zelo odporen. Za uporabo pri konstrukcijah je klju$no, da je bambus kvaliteten in ustrezno zaš$iten. Bi# mora dovolj star, da razvije primerno trdnost. Poleg svojih izjemnih mehanskih lastnos# je %nan$no zelo dostopen kar ponuja op#malne rešitve za gradnjo z manjšimi sredstvi. Gradnja z bambusom je hitra in v primeru naravnih nesre$ zelo primerna, saj si ljudje na prizade#h obmo$jih lahko hitro zgradijo nove domove. Je sicer gorljiv material, a težko vnetljiv. Iz okoljevarstvenega vidika je pridelava bambusa pozi#vna, saj se za pridelavo bambusa porabi 1/8 manj energije kot za proizvodnjo cementa in kar 1/50 manj energije kot za procesiranje železa. Možnos# uporabe bambusa v arhitekturi so široke. Uporablja se za gradbene odre, za konstrukcijske okvirje, ograje, strehe, izdelavo stavbnega pohištva in opremo domov. Žal ima gradnja iz bambusa pogosto slab prizvok, saj je osveš$enost o njegovem potencialu skromna. Velja za material revnih in je pogosto povezan z nekvalitetno podeželsko gradnjo. V gradnji se ve$inoma uporablja za sekundarne objekte - hleve, shrambe ter obloge fasad. Eden izmed problemov je gnitje ali napad insektov, $emur pa se je mo$ izogni# s pravilno predhodno obdelavo (namakanje v mešanica boraksa in borne kisline) ali uporabo bambusa v višjih nadstropjih kjer ga termi# ne dosežejo. V gradnji ob ustrezni uporabi in zaš$i# bambus preživi do 50 let. Bambus ni standardiziran material, saj se lastnos# debel razlikujejo od vrste do vrste.

Slike : oprema iz bambusa, vir : h'pwww.dezeen.comtagbamboosq, restavracija Son La, vir : Son-La-Restaurant-by-Vo-Trong-Nghia-Architects, bambusovi zastori, vir : h'pwww.archdaily.com Bali green school, vir: h'p://buddhabelliesblog.blogspot.com, Arhitektura Kengo Kuma, vir: h'p://blenderar#sts.org

Bambus Vulgaris raste v velikih šopih, njegova stebla pa dosegajo velikos# do 15 m, s premerom 8 - 12 cm. Votla stebla imajo debelino stene približno 8 - 16 mm. Odrasla rastlina ima med koleni razmak med 30 do 40 cm. Je zeleno rumene barve z zelenimi vzdolžnimi progami.Hitro rasto$a vrsta bambusa, za svojo rast potrebuje veliko vode in sonca. Uporablja se za ograje, namakalne cevi, gradbene odre, konstrukcije, papir, itd. Za potrebe gradnje se bambus prvi$ seka po 4 le#h. Snope posekanih palic obdelajo, da mu podaljšajo življensko dobo. Položijo jih v vodo z boraxom in borno kislino. Op#malno razmerje borax : borna kislina na 100l vode je 1.5 : 1. Namakajo se približno 3 ure, s tem pa postanejo odporne na termite in druge insekte. Lastnos# Bambusa Vulgaris, vir: h'p://www.photomazza.com/?Bambusa-vulgaris

2. Teoretska izhodišča

2.2.3 Beton Beton je material, ki postaja v Gani vedno bolj razširjen. V mes#h je njegova uporaba prisotna prak#$no vsepovsod, vse bolj pa izpodriva tudi tradicionalne materiale na podeželju. Vedno ve$ se gradi iz poceni betonskih blokov, saj postaja betonska hiša vedno bolj zaželen statusni simbol. To gre pripisa# pozi#vnim tehnološkim lastnos#m betona, kot so odpornost na obrabo, vodoneprepustnost, ve$ja obstojnost in varnost, prav gotovo pa predvsem %nan$ni dostopnos# materiala. Uporaba betona je smotrna predvsem za površine, ki so izpostavljene mehanskim vplivom in teko$i vodi. Obrabnost je sorazmerna s trdnostjo betona. Visoko odporni betoni morajo tako bi# izdelani iz trdnega in trdega agregata in površinsko ustrezno obdelani. Prepuš$anje vode je odvisno od prepustnos# cementnega kamna in agregata ter od razmerja med njima. Cementni kamen je manj prepusten, $e je cementna pasta pripravljena z manjšo koli$ino vode, $e je stopnja hidratacije betona visoka in $e je bil le ta med strjevanjem ustrezno negovan. Najve$ji vpliv na vodonepropustnost pa imata razpokanost in odprta poroznost betona. Vodonepropusten beton zagotovimo z dobrim vgrajevanjem – pravilnim vibriranjem. Prostorninska stabilnost betona vpliva na njegovo delovanje znotraj konstrukcije, v katero je vgrajen. Otrdeli beton lahko svojo prostornino spreminja zaradi temperaturnih sprememb, sprememb vlage okolja in obremenitev. Na prostorninsko stabilnost vplivajo še granulacija agregata, na$in nege betona med strjevanjem in stopnja hidratacije.

Tabela 2 : Lastnos# betonskih votlakov v primerjavi z zemljo in opeko, vir : www.engineeringtoolbox.com

Pri tem je seveda treba ohrani# tudi kri#$en aspekt uporabe betona. Gre namre$ za material, ki v okolju puš$a vidne sledi in je težko odstranljiv sploh tam, kjer je dostopnost tehnologije manjša. Nemalokrat je problem tudi nepravilna uporaba betona, saj ga vgrajujejo brez armature, s slabimi agrega# in nepravilno nego. Tudi sama izvedba na mestu je precej zamudna in velikokrat nedosledna. slike: Knjižnica in študijska soba, Gana, vir : h'ps:h'p://iit.edu/magazine/fall_2013/ar#cle_9.shtml

V Gani je kar ob ces# mogo$e kupi# najrazli$nejše izdelke iz betona. Od stebrov, betonskih blokov, okrasnih kipcev, tlaka, fasadnih oblog, najve$ja pa je ponudba raznovrstnih zra$nikov izdelanih iz betona. Ti so razli$nih vzorcev, oblik in velikos#. Zaradi vro$ega podnebja, imajo skoraj vse stavbe v Gani nekatere stene perforirane, saj je s tem omogo$eno nenehno prezra$evanje prostorov. Ti prostori so obi$ajno stopniš$a, hodniki, $akalnice, kuhinje, kopalnice. Take stene izdelajo iz prikazanih zra$nikov.

slike: Zra$ne ploš$ice iz betona, vir: h'p://misspreserva#on.com

3. PRIMERI DOBRE PRAKSE

slika : tržnica Kaneshie, Akra, vir : osebni arhiv, 2014

3. Primeri dobre prakse

3.1 IZOBRAŽEVALNI CENTER NYANZA, RUANDA

3.2 CASSIA COOP IZOBRAŽEVALNI CENTER, SUMATRA, INDONEZIJA

Avtor: Dominikus Stark Architekten

Avtor: TYIN Tegnestue Architects

Sub#lna oblika objekta, je zgrajena z uporabo enostavnih gradbenih oblik in uveljavljenih lokalnih gradbenih materialov, razporejenih na na$in, ki ustvarja ve$ plas# prostorov v sodobni obliki. Celoten objekt je izdelan z lokalnim delom in materialom, kot so na soncu sušene glinene opeke, protje in papirus. Notranje dvoriš$e je poudarjeno z zastekljeno vežo na eni ter vrsto vrat iz protja na drugi strani. Ope$ne stene ter naravno prezra$evanje skozi vrata iz protja, vzdržujejo prijetno klimo v notranjos#. Odpr#ne visoko v zunanjih ope$nih stenah omogo$ajo odvajanje vro$ega zraka iz objekta. Streha je oblikovana na na$in, da zbira deževnico, potrebno za lastno oskrbo.

Osnovna ideja projekta je klasi$na zasnova lahke lesene konstrukcije na osnovi težke opeke in betona. Glede na vro$e klimatske razmere, je bil glavni izziv dose$i naravno prezra$evanje objekta ter kroženje zraka pod površino strehe. Center je zgrajen predvsem z uporabo dveh materialov; lokalno izdelane opeke in lesa drevesa cimeta. Glavna konstrukcija na kateri sloni streha je sestavljena iz serijske proizvodnje Y-stebra, pritrjenega v betonsko podlago. Na$in postavitve stebrov zagotavlja tesnost in togost ob enem pa daje prijeten ob$utek ritma gozda. Pod masivno površino strehe najdemo ope$ne kubuse, ki zamejujejo osrednji notranji prostor.

tekst: h'p://www.dezeen.com/2013/12/10/educa#on-centre-brick-wicker-rwanda-dominikus-stark/

tekst: h'p://www.archdaily.com/274835/casia-coop-training-centre-tyin-tegnestue-architects/

slike: h'p://www.dezeen.com/2013/12/10/educa#on-centre-brick-wicker-rwanda-dominikus-stark/

slike: h'p://www.archdaily.com/274835/casia-coop-training-centre-tyin-tegnestue-architects/

3. Primeri dobre prakse

3.3 OSNOVNA ŠOLA GANDO, BURKINA FASO

3.4 CENTER ZA ŽENSKE, RUANDA

Avtor: Diébédo Francis Kéré

Avtor: Sharon Davis Design

Stavba ima inova#vno zasnovo, ki omogo$a potrebno svetlobo in pre$no prezra$evanje objekta. Konstrukcija temelji na analizi klimatskih pogojev. Strop je oblikovan na na$in, da omogo$a odvajanje zraka pod stropom. Stavba je zgrajena iz kompresiranih zemeljskih blokov. Uporabljen material je lahko dosegljiv v skupnos#, ekonomi$en in lahek, saj ga je na lokacijo bilo potrebno prines#. Dvojna streha se prilagaja vro$im podnebnim razmeram Burkine Faso. Dvignjena je s pomo$jo pali$ja, sestavljenega iz obi$ajne jeklene armature, ki je na lokalnem trgu na voljo. Palice so razrezali in zvarili na mestu, jih dvignili in pritrdili na betonske nosilce ter vse skupaj pokrili z valovito plo$evino. S tem je zagotovljen stalen pretok svežega hladnejšega zraka med streho in ope$nim stropom u$ilnic, velik napuš$ pa pred soncem š$i# fasado.

Hiše so zgrajene kot enote prilagodljivih modulov, po vzoru tradicionalnih okroglih ko$, ki jih najdemo v tej regiji. Ukrivljena postavitev posameznih tlorisov hiš tako ni zgolj estetska, pa$ pa spominja na tradicionalno vas. Strene so ponekod perforirane, kar omogo$a nenehno kroženje zraka. Zgrajene so iz stabiliziranih zemeljskih blokov sušenih na soncu, ki so jih lokalci izelovali kar sami. Pred kapilarno vlago, so hiše zaš$itene tako, da stojijo na širokih cementnih temeljih, dodatno pa jih š$i#jo veliki nadstreški. tekst: h'p://www.archdaily.com/433846/women-s-opportunity-center-sharon-davis-design

tekst: h'p://www.kerearchitecture.com/

slike: h'p://www.kerearchitecture.com/

slike: h'p://www.archdaily.com/433846/women-s-opportunity-center-sharon-davis-design

3. Primeri dobre prakse

3.5 POKLICNA ŠOLA SRA POU, KAMBODŽA

3.6 SREDNJA ŠOLA THAZIN, MYANMAR

Avtor: Architects Rudanko + Kankkunen

Avtor: Ackermann + Ra(

Stavba je narejena iz lokalnih materialov z lokalno delovno silo. Cilj projekta je bil, nau$i# ljudi, kako naredi# najve$ iz materialov, ki so na voljo, ter da te kasneje uporabijo za svoje hiše. Celotna šola je izdelana ro$no, brez strojev in montažnih delov. Z uporabo lokalnih materialov in tehnik, so oblikovalci ustvarili $udovito arhitekturno kompozicijo. Zidovi so narejeni iz zemeljskih blokov toplega rde$ega odtenka, ki je vsepovsod v okolici. Stene vsebujejo majhne luknje, ki omogo$ajo vstop son$ne svetlobe in svežega zraka, ki hladi prostore. Svetla in barvita ro$no izdelana polkna je mogo$e odpre# ali zapre#, in delujejo kot zaš$ita pred soncem ob enem pa dajejo objektu prijeten videz. Velika pokrita veranda ustvarja zunanji prostor za u$ence in celotno skupnost.

Cilj projekta je bil oblikova# stavbo, s trajnostnim konceptom, ki ga je mogo$e prilagodi# potrebam doma$inov. Šolsko poslopje ustvarja prostor za sedem u$ilnic in konferen$no sobo. Pomembna oblikovna ideja je osrednji paviljon, ki povezuje obstoje$o osnovno šolo, knjižnico, ravnateljevo hišo in novo srednješolsko stavbo. Paviljon ustvarja dvoriš$e, ki ga lahko uporablja cela vas, za skupne dejavnos#, kot so kulturne prireditve, vaške skupš$ine, kino na prostem, plesne predstave, itd. Dvonadstropna stavba temelji na prepros# tlorisni #pologiji. Arhitekturna zasnova se navezuje na tradicionalni na$ina gradnje. Stavba je zgrajena z lokalnimi materiali, s $imer se lepo vklopi v obstoje$e okolje. Konstrukcija šole je zasnovana v tradicionalni lesenI ope$ni strukturi, katere polnilo so nežgani zidaki, postavljeni na trdno betonsko podlago. Pergola je zasnovana z okrasnimi mrežami iz bambusa ter služi kot zaš$ita pred soncem. Spuš$eni stropi iz bambusa in steklene volne zagotavljajo dobro akus#ko in ustvarjajo prijetno vzdušje v u$ilnicah. Zaradi toplega podnebja ni potrebe za steklena okna, le za polkna, ki služijo kot zaš$ita pred dežjem. Z njihovo zložljivo mehaniko delujejo tudi kot zaš$ita pred soncem.

tekst: h'p://www.archdaily.com/130914/sra-pou-voca#onal-school-architects-rudanko-kankkunen/

tekst: h'p://www.archdaily.com/534728/high-school-thazin-ackermann-ra&/

slike: h'p://www.archdaily.com/130914/sra-pou-voca#onal-school-architects-rudanko-kankkunen/

slike: h'p://www.archdaily.com/534728/high-school-thazin-ackermann-ra&/

3. Primeri dobre prakse

3.7 BISHOP´S COLLEGE, COLOMBO, ŠRI LANKA

3.8 UNIVERZA IBADEN, NIGERIJA

Avtor: Geo(rey Bawa

Avtor: Maxwell Fry, Jane Drew, Lindsey Drake in Denys Lasdun

Šrilanški arhitekt Geo&rey Bawa je leta 1960 v okviru šolskega kompleksa zgradi trinadsrtropni objekt z u$ilnicami. Zasnova objekta je na prvi pogled jasna in enostavna. U$ilnice je umes#l v zgornji dve nadstropji, pritli$je pa je pus#l prazno in ga namenil igranju, druženju ter zunanjemu u$enju. Konstrukcija objekta je mo$no poudarjen betonski skelet, v katerega so na fasadi umeš$ene perforirane betonske ploš$e, ki služijo kot sen$ilo pred soncem. Velika zra$nost konstrukcije omogo$a tudi kvalitetno prezra$evanje, ob enem pa omogo$a poglede iz hodnika na vstopno ploš$ad. Njihova nekonstrukcijska vloga in navidezna lahkost je poudajena s %nimi pasovi med njimi.

Gre za prvo univerzo v Zahodni Afriki, nekdanji britanski koloniji, ki jo je leta 1955 %nancirala Velika Britanija. Za izgradnjo kompleksa univerze so izbrali britanskega arhitekta, predstavnika ter pionirja moderne Maxwella Frya in njegovo ženo Jane Drew. Kompleks je bil zgrajen v dveh fazah: prva je bila kon$ana leta 1955, pet let pred nigerijsko neodvisnostjo, druga faza pa je bila zaklju$ena leta 1960, ko je univerzitetni kampus dobil stolp. Izkušnje arhitektov in poznavanje tropskih razmer je pripeljalo do premišljene zasnove univerzitetnega kampus, prilagojenega za pogoje tropskega Ibadana. Pri na$rtovanju stavbe sta arhitekta tako izkoris#la veter za naravno prezra$evanje z umeš$anjem volumnov na os vzhod-zahod, s $imer sta ujela prevladujo$e jugo-zahodne vetrove. Veliko je perforiranih sten, ki omogo$ajo nenehno kroženje zraka. Zaradi razširjenos# termita, nista uporabila lesa, pa$ pa so objek# po ve$ini iz armiraniega betona. Projekt je vpeljal veliko novos#, saj je s svojo lupinasto betonsko streho predstavljal veliko pridobitev za #s# $as v svetovnem merilu.

tekst: h'ps://www.pinterest.com

tekst: h'p://www.architecture.com/Explore/Buildings/UniversityofIbadan.aspx

slike: h'ps://www.pinterest.com

slike: h'p://c6247068.myzen.co.uk/index.php?/images/ibaden-university/

4. ANALIZE

slika : h'ps://www.-ickr.com

4. Analize

4.1 PREDSTAVITEV ŠIRŠE LOKACIJE 4.1.1 Kratka zgodovina mesta Akra

4.1.2 Grajeni prostor mesta Akre

4.1.3 Urbanizem mesta

Mesto je bilo prvi$ omenjeno ob koncu 15. stoletja, ko so pleme ,Ga, emigrirali tja iz svojega prejšnjega naselja Ayawso, deset kilometrov severno od današnje Akre. Lega mesta je bila ugodna in bližnje utrdbe: James Fort in Ussherjem Fort, so jim omogo$ale trgovanje z Evropejci in sprva nepomembno trgovsko središ$e, je v $asu trgovanja s sužnji postalo vodilno. Leta 1877 je Akra postala prestolnica Gane.

Nenadzorovana rast mesta Akra v zadnjih desetletjih je privedla do prenatrpanos# mesta in pomanjkanja primerne prometne ureditve. Veliko ve$ kot v samo mesto se je vlagalo v primestna obmo$ja, kjer so se naseljevali ljudje ki so prihajali v mesto. Širjenje in hitra urbanizacija je presegla ponudbo storitev, kot je zbiranje odpadkov, pitne vode in elektri$ne energije. Zaradi hitrega razvoja primanjkuje infrastrukture, veliko je nedokon$anih hiš, zaradi nezmožnos# organizacij in posameznikov, ki jih imajo v las#, da jih dokon$ajo. Rasna segregacija sosesk je povzro$ila nastanek predelov, ki so zaznamovani glede na prebivalstvo, ki v njem živi in socialno pripadnost le-tega. Veliko ljudi živi v slabih razmerah v nezakoni#h barakarskih naseljih ki jih je trenutno v Akri devet.

Leta 1944 je na$rtovalec mesta Akra, Maxwell Fry pripravil na$rt mesta, ki je bil kasneje dopolnjen s strani B.D.W. Treavallion. *eprav se na$rt Fry/Trevallion ni nikoli realiziral, je ponazoril britansko vizijo, kako naj bi se Akra razvijala. V na$rtu je bila vizija o reorganizaciji poslovnega predela, ureditev centra mesta s številnimi javnimi trgi, fontanami ter monumen# ter razvoj obalnega obmo$ja mesta z javno površino namenjeno športnim kompleksom in zelenim površinam. Vendar, se je britanska prevlada kon$ala preden je bil na$rt sprejet.

Ena izmed najbolj vplivnih odlo$itev v zgodovini mesta je bila, izgradnja železnice Accra-Kumasi, ki se je pri$ela leta 1908. Ta je povezala Akro, glavno pristaniš$e v #stem $asu, s Kumasijem, prestolnico regije pridelave kakava. Ko je bila leta 1923 železnica dokon$ana je Gana postala najve$ji izvoznik kakava. To je omogo$ilo hitro rast in razvoj mesta. V le#h 1920, je Akra doživela velik razcvet, kar je bilo povezano z vplivom guvernerja Guggisberga, ki se je lo#l gradnje mostu $ez Koole Lagoon, odprtjem zemljiš$a zahodno od lagune za naselitev ter izgradil številne bolnišnice in šole. Mesto se je za$elo širi# in v njega so se priseljevali novi ljudje. Pove$anje prebivalstva Akre je zaradi migracije podeželskega prebivalstva v mesta, in priseljevanja evropskih podjetnikov in upraviteljev privedlo do prenatrpanos# nekaterih predelov mesta in nenadzorovanega širjenja. Kot posledica nenehnega priseljevanja in mešanja nacij so nastale soseske namenjene le lokalnemu prebivalstvu in takšne namenjene evropskim prebivalcem. Elitne soseske so svoj prostor tako zavzele v osrednjem ter vzhodnem delu mesta. Ganski prebivalci, so se odmaknili iz prenatrpanega centra in se naselili ob mejah. Rasna segregacija sosesk je bila dolo$ena tudi z zakonom do leta 1923.

Gradnjo po mestnih predelih je možno strni# v tri širše kategorije glede na %nan$no zmožnost prebivalcev: #s# z nizkimi dohodki, s srednjimi dohodki in z visokim dohodkom. Stanovanjska obmo$ja z nizkimi prihodki obsegajo osrednje mestno jedro in obalni pas. Skupaj v teh obmo$jih živi okoli 58% celotnega prebivalstva Akre.Obmo$ja so prenaseljena in neprimerno grajena. Obmo$ja s srednjim slojem prebivalstva se nahajajo zahodno od centra mesta. Skupno ta obmo$ja obsegajo 32% vseh prebivalcev v mestu. Velik del stanovanj v teh obmo$jih je bilo zagotovljenih s strani državnih, paradržavnih in zasebnih organizacij in posameznikov. Splošni pogoji bivanja so boljše kakovos#, vendar slabo infrastrukturno razvi#. Obmo$ja, kjer živijo prebivalci z visokim dohodkom zagotavljajo stanovanja za preostalih 10% ljudi, od katerih je velika ve$ina priseljencev. Ti vklju$ujejo podro$ja, severno in zahodno od centra mesta. Ta obmo$ja so na$rtovana in imajo dobro razvito infrastrukturo.

Ko je Kwame Nkrumah postal prvi ganski predsednik vlade, je ustvaril svoj na$rt za razvoj Akre. V nasprotju z britanskim na$rtom, ki je predvideval razbremenitev centra in poselitev obmo$ij ob meji, je na$rt Nkrumaha predvidel ravno nasprotno. Poselitev centra in pove$ane migracije v Jamestown. Skušal je ustvari# prostore, ki bi spodbudili ponos in nacionalizem v svojih ljudeh in ljudeh po vsej Afriki. Namesto odpr#h zelenih površin in trgov, se je Nkrumah odlo$il zgradi# znamenitos#, kot so Independence Square, State House in stavbo Organizacije afriške enotnos#. Obalno regijo je pus#l nerazvito, da ne odvzema pozornos# stran od centra Skupnos# ali Trga neodvisnos#. Kljub temu, da je ve$ina ljudi revnih in arhitektura posledi$no preprosta, je to tudi kraj z arhitekturo, ki je opredeljena kot #pi$na ganska oziroma afriška. Ta stavbna dediš$ina je oblikovana posebno in edinstveno, predvsem pa je prilagojena ljudem ter okolju. Z upoštevanjem tradicionalne arhitekture in vzorcev pri oblikovanju novih javnih zgradb v Akri, lahko ustvarimo boljšo arhitekturo, ki je prilagojena okolju, klimatskim razmeram in potrebam ljudi, ki živijo v tem mestu.

slike: Rast mesta Akra, vir : h'p://mci.ei.columbia.edu/mci/%les/2013/03/Accra-Town-Plan-1958.pdf

4. Analize

4.2 ANALIZE ŠIRŠE LOKACIJE Mesto leži na južnem robu države. Izredno prijetna pokrajina, z redkimi gozdovi in obširnimi pašniki ter travniki, je na severu omejena s hribi in na jugu z morjem, ki sta glavni zna$ilnos# obmo$ja. Pobo$je mesta je rahlo valovito. Najvišja to$ka je približno 180 metrov nad morsko gladino. Obalni pas z majhnimi skalna#mi podro$ji, je obmo$je %nih peš$enih nasipov. Šolski kampus Accra Trainig College se nahaja na severovzhodu mesta Akra. Leži v predelu imenovanem East Legon, ki velja za enega premožnejših delov Akre. Je dobro komunikacijsko oskrbovan. Glavna prometna žila v smeri V-Z poteka #k pod lokacijo, vpadnica v smeri S-J pa levo od lokacije.

Lokacija šolskega kampusa Accra Training College Center mesta Akra

železnica

zelenje

cestno omrezje

voda

Povzeto po Google Maps : h)ps://www.google.si/maps/place/Akra,+Gana

4. Analize

4.3 ANALIZE OŽJE LOKACIJE ŠOLSKEGA KAMPUSA 4.3.1 Grajene strukture

4.3.2 Programske vsebine

Obmo$je East Legona se nahaja severovzhodno od centra Akre in je nekoliko manj gosto pozidan glede na preostali del mesta. Iz analize lahko ugotovimo, da je obmo$je v ve$ini sestavljeno iz manjših strnjenih prostostoje$ih stavb. Zazidava okrog kampusa je pretežno stanovanjska. Višina objektov je pritli$na ali P+1. V kampusu so objek# v katerih se nahajajo u$ilnice višine P+1, ostali, z izjemo bloka za u$itelje, pa pritli$ni. Zazidava je linearna z slemeni v smeri V - Z. Orientacija objektov z dalšo stranico pro# S in J in s krajšo pro# Z in V, je takšna zaradi prevladujo$ih vetrov iz juga oziroma jugozahoda.

Kampus zajema program, ki omogo$a bivanje študentom in zaposlenim. Osrednja kuhinja z jedilnico, predstavlja osrednji prostor dogajanja. Severno od nje se nahajajo u$ilnice, prostori za eksperimen#ranje, univerzitetna in javna knjižnica, ter servis. Južno, vzhodno in zahodno se nahajajo prostori za bivanje - dom za fante in dom za dekleta, hiške za u$itelje, servisni prostori ter zahodno mošeja.

M 1 : 5000

stavbe v šolskem kampusu

spanje

u$ilnice

okoliške stavbe

kuhinja/jedilnica, servis

univerzitetna in javna knjižnica, mošeja

Povzeto po Google Maps : h)ps://www.google.si/maps/place/Akra,+Gana

4. Analize

4.3.3 Promet

4.3.4 Zelenje

Obmo$je je rela#vno dobro preskrbljeno z infrastrukturo. Glavna komunikacijska žila, ki poteka vzdolž mesta v smeri S-J, kampus povezuje s centrom ter ostalimi predeli. Cesta poteka zahodno od lokacije in omogo$a dobre ter hitre povezave s celotnim mestom. Južno od lokacije se nahaja druga prometna žila, ki mesto pre$no deli v smeri V-Z in omogo$a povezave z okoliškimi vasmi. Organiziran je tudi javni prevoz u$encev do šole.

Obmo$je kampusa je poraš$eno z bujnim rastjem, kar omogo$a prijetnejšo klimo v vro$em ekvatorialnem podnebju. Celotni kampus je poraš$en z velikimi drevesi, nižjim rastjem in travo. Neporaš$en je severovzhodni predel lokacije, kjer je obmo$je namenjeno igriš$em. Prav tako je nekoliko manj poraš$en skrajni jugozahod. Primankljaj dreves na teh dveh to$kah ni naklju$en. Zasaditve dreves vplivajo na zra$ne tokove in veter, ki piha pretežno iz juga in jugozahoda. Na tak na$in je omogo$eno boljše naravno prezra$evanje.

M 1 : 5000

asfal#rane ceste

glavna prometna os

drevesa

neasfal#rane ceste/po#

parkiriš$e

trava

Povzeto po Google Maps : h)ps://www.google.si/maps/place/Akra,+Gana

4. Analize

4.3.5 Zaznavna analiza Robovi lokacije so dolo$eni z ograjo, ki poteka okrog celotne parcele. Na severu se ta priklju$uje na glavno cesto, od koder sta v kampus dva vhoda. Cesta predstavlja glavni vir hrupa, ki pa zaradi ograje na sami lokaciji ni mote$. Vir hrupa na parceli prestavljajo površine namenjene športu in druženju, kjer se zadržuje ve$ja skupina ljudi. Najve$ja frekvenca je ob obeh vhodih na lokacijo ter na posameznih to$kah, kjer so vsebine ki vklju$ujejo ve$jo množico. Pogledi, ki so na lokaciji se nizajo vzdolž ceste, ki poteka od glavih vhodov.

M 1 : 5000 vozliš$a

pogledi

dominante

hrup

Povzeto po Google Maps : h)ps://www.google.si/maps/place/Akra,+Gana

4. Analize

4.4 IZHODIŠ"A 4.4.1 Parcela Zaradi vedno ve$jega števila vpisa in potrebe po novih šolskih prostorih je vodstvo kampusa izrazilo željo po širitvi. Željeni program izhaja iz števila trenutno vpisanih u$encev in predvidene ras# vpisa, predvsem pa potreb, ki jih ima kampus za normalno obratovanje. Ker je glede na %nan$ne zmožnos# težko realizira# vse potrebe, smo program racionalizirali glede na nujnost potreb. Z ravnateljico smo uskladili želje in primarne potrebe. Potrebe kampusa so :

Primarne potrebe šolskega kampusa

- 6 u$ilnic za nižjo srednješolsko šolanje JHS (6 x 54m2) - 6 u$ilnic za višjo srednjo šolo SHS (6 x 54m2) - kabine# za u$itelje - ra$unalniška soba - hiše za u$itelje in njihove družine - ureditev sanitarij - osrednji prostor namenjen prireditvam - urejene površine za parkiranje in cestno omrežje - dom za fante in dekleta v skupni kapacite# 600 mest - 3 oddelke vrtca - ureditev površin za šport

Ozna$ene vsebine bom obravnavala v nadaljevanju svoje naloge.

vhod

javna knjižnica vhod

u$ilnice šolska knjižnica blok za u$itelje u$ilnice

kuhinja / jedilnica

dom za fante hiše za u$itelje in u$ence dom za dekleta

Prikaz obmo$ja kampusa

slike solskega kampusa, osebni arhiv, 2014. Pogled na glavno cesto, ki poteka vrh kampusa, pogled na glavni vhod, vhodna cesta, univerzitetna knjiznica ucilnice, pogled pro# ucilnicam, moseja, blok za ucitelje, kuhinja z jedilnico, ucilnice in odmaknjene sanitarije

5. PROJEKT

slika : h'ps://www.-ickr.com

5. Projekt

5.1 RAZVOJ KONCEPTA 5.1.1 Urbanis&#na zasnova Obstoje$e stanje šolskega kampusa

Shema obstoje$ega stanja

Dopolnitev kampusa z novimi objek#

izobraževanje

ŠPORT druženje bivanje

bivanje

izobraževanje druženje

bivanje šport

Šolski kampus je sestavljen iz ve$ih posameznih stavb in variacijo njihove uporabe. Objek# ter celoten prostor so na$rtovani in postavljeni tako, da se odzivajo na orientacijo sonca in vetra. Iz obstoje$e zazideve na obmo$ju šolskega kampusa je razvidno, da so programi postavljeni na parcelo glede na njihovo funkcijo. V severnem delu parcele so tako izobraževalni objek#, ki zajemajo javno in univerzitetno knjižnico, u$ilnice ter prostore namenjene u$iteljem. V južnem ter jugovzhodnem delu kampusa se nahajajo bivalne enote - dom za fante in dom za punce ter posamezne hiške namenjene študentom ter u$iteljem. V jugozahodnem delu stoji blok namenjen bivanju u$iteljev. V osrednjem delu parcele stoji mošeja ter velika kuhinja z jedilnico. Ta osrednji prostor je namenjen druženju. Vzhodno od njega se nahajajo igriš$a namenjena športu in preživljanju prostega $asa.

Iz sheme je razvidna krožna zasnova kampusa. Kakor je zna$ilno za tradicionalno Gansko vas, ki stoji okrog osrednjega prostora za druženje je tudi v kampusu postavitev objektov krožna. Osrednji prostor služi za druženje in prehranjevanje, ob enem pa povezuje razli$ne programe med sabo.

bivanje šport

Glede na obstoje$e stanje pozidave lokacije, sem nov šolski objekt umes#la v predel, kjer že stojijo šolske stavbe. Linijsko je poravnan z obstoje$imi gradbenimi linijami u$ilnic, ki stojijo vzhodno od objekta. Nova šolska stavba se navezuje na cesto, ki poteka neposredo ob njej. Na severno stran objekta sem umes#la nove parkirne prostore in tako razširila že obstoje$e parkiriš$e. Hiše za u$itelje sem postavila na zahodni del parcele, v katerem že stoji stanovanjski blok, s skupno osmimi stanovanji za u$itelje. Ker je ta del kampusa še nepozidan sem ga v celo# namenila stanovanjem za u$itelje.

5. Projekt

5.1.2 Arhitekturna zasnova Zasnova hiš za u$itelje Konceptualna zasnova hiše izhaja iz tradicionalne krožne Ashan# vasi z osrednjim notranjim dvoriš$em, okrog katerega se nizajo posamezni prostori. Tak vzorec vasi se je razširil po celotni Gani. Osnovni koncept hiše je modularna eno-družinska hiša. Hiša se s pomo$jo posameznih modulov, ki se lahko dodajajo ali odvzemajo širi, glede na potrebe družine. Osnovna bivalna enota tako obsega kuhinjo s kopalnico, osrednjo polodprto jedilnico, notranji pokri# dnevni prostor ter spalnice. Osnovne bivalne enote se združujejo po dve. Tako se ustvari notranji osrednji prostor, ki ima v Ganskem prostoru poseben pomen, saj predstavlja glavni prostor dogajanja. *ez obe osnovni bivalni eno# poteka streha, ki ju povezuje ter je obenem oblikovana na na$in, da zbira deževnico ter ima zadostni previs za sen$enje notranjos# ter spodbujanje naravnega prezra$evanja.

Tradicionalna krožna zasnova vasi z osrednjim prostorom, okrog katerega se nizajo posamezni bivalni prostori, kuhinja z umivalnico ter pokrita jedilnica

Postavitev posameznih prostorov v linijo

Spojitev prostorov v bivalno enoto

Osnovna bivalna enota. Kuhinja s kopalnico, pokrita jedilnica ter tri posamezne spalnice, ki se lahko po potrebi dodajajo ali odvzemajo glede na potrebe družine

Zrcaljena osnovna bivalna enota. Nastane osrednji odprt prostor

Streha, ki poveže dve eno# in zameji osrednji odpr# atrij

kuhinja, kopalnica prostori za spanje odprta jedilnica osrednji prostor

Zasnova šole Konceptualna zasnova šole se podobno kot hiša navezuje na tradicionalno zasnovo Ganskih vasi. Tako s svojo linijsko postavitvijo ustvarja osrednji odprt prostor, namenjen igri in druženju. Prostor atrija omogo$a vklju$itev okoliškega rastja v stavbo. Šolo tvorita dva lo$ena volumna u$ilnic, ki stojita vzporedno ter imata slemena strehe v smeri V - Z. Komunikacije, ki potekajo pravokotno na linijska volumna u$ilnic omogo$ajo prehajanje med šolskima stavbama. Tretji element stavbe je streha, ki zamejuje vhodni del šolske ustanove. Oblikovana je na na$in da prostor š$i# pred dežjem in soncem ter ob enem vizualno poudarja vstopni del v šolo.

u$ilnice komunikacije osrednji prostor

Osnovna linearno postavljena volumna. V vsakem se nahaja 6 u$ilnic ter dodatni kabine# namenjeni u$iteljem. V dalšem volumnu je še ve$namenska dvorana

Komunikacije povežejo osnovna volumna med sabo

Streha zameji ter zaš$i# vhodno ploš$ad šole

5. Projekt

5.2 ENERGETSKA ZASNOVA OBJEKTOV Energetska u$inkovitost ter zagotovitev op#malnega bivalnega okolja ob najmanjši možni porabi energije z minimalnimi stroški je bila primarni cilj na$rtovanja. Nizko energetske rešitve so izrednega pomena za zmanjšanje porabe energije in maksimalno udobje. e# pol

5.2.1 Oson#enje

imi

poz

Shema bambusovih sen$il

Prikaz oson$enja šole

Pri zasnovi hiš, dolgi horizontalni napuš$ strehe pokrijeje zenitno sonce, ver#kalna sen$ila iz bambusovega pletenja pa jutranje in popoldansko sonce. Streha z velikimi napuš$i je dvignjena, ter tako omogo$a pretok zraka med stropom in streho. Ob enem veliki napuš$ š$i# stavbo pred vdorom direktnih son$nih žarkov v hišo. Perforirana stena na južni fasadi sen$i komunikacije, ki potekajo neposredno ob njej. Z zamaknjenostjo bivalnih prostotov v hišo je onemogo$eno pregrevanje. Streha š$i# fasado pred vremenskimi vplivi. Pri šoli je kot glavno sen$ilo uporabljena perforacija, ki onemogo$a direkten vdor son$nih žarkov. Sistem bambusovih sen$il omogo$a prilagoditev sen$enja glede na vpadni kot son$nih žarkov. Velika streha, ki pokriva vhodno ploš$ad, sen$i prostor ter ga ob enem š$i# pred dežjem. Pri obeh objek#h so uporabljeni materiali, ki ne zadržujejo toplote in je kot taki ne oddajajo v prostor. S tem bistveno pripomoremo k zmanjšanju temperature v prostoru. Drevesa v osrednjem atriju dodatno sen$ijo osrednji prostor in onemogo$a vdor son$nih žarkov direktno v prostore.

5.2.2 Ven&lacija / hlajenje Gibanja zraka na parceli je predvideno iz makrolokacijskih dejavnikov. Te je mogo$e povze# v dva klju$na robna pogoja za oblikovanje objekta - veter iz juga ter jugozahoda, ki je bolj ali manj konstanten skozi vse leto. Prikaz zra$nih tokov $ez prostore v šoli

Shema perforiranega zida

Orientacija objektov izboljšuje naravno prezra$evanje, saj so stavbe postavljene v smeri V - Z, kar je op#malno na smer gibanja vetra in zagotavlja dobro naravno prezra$evanje. Ker je hlajenje s pomo$jo gibanje zraka, v tovrstnem podnebju naju$inkovitejši na$in, je klju$nega pomena zagotovitev $imve$jega pretoka zraka skozi objekt. Objekta se tako odpirata pro# jugu in severu, kjer je veliko perforiranih sten. Tovrstna zasnova izhaja tudi iz dejstva, da so za op#malno gibanje zraka skozi objekt naju$inkovitejše velike vstopne in majhne izstopne površine. Na izstopni strani so tako, da se zagotovi pre$ni pretok zraka, manjše odpr#ne, ki so zastrene z bambusovimi zastori in se lahko poljubno odpirajo ali zapirajo.

5.2.3 Zbiranje vode

Shema zbiranja deževnice

Prikaz zbiranja deževnice pri hiši

Zasnova strehe pri hiši je oblikovana tako, da se deževnica zbira v vodnjaku pred hišo, ki ju ima vsako gospodinjstvo zase. Nahaja se v neposredni bližini kuhinje in kopalnice . Od tam se voda skozi %lter pre$is# in je tako uporabna za kuhanje, pitje, tuširanje, zalivanje vrta ter $iš$enje. Is# sistem zbiranja deževnice je uporabljen pri šoli, kjer se zbrana voda uporablja za sanitarne potrebe.

5. Projekt

slike: beton, vir : h'p://www.paramountcc.com.au/, opeka, vir : h'p://www.dezeen.com/2013/12/10/educa#on-centre-brick-wicker-rwanda-dominikus-stark/ bambus, vir : h'p://blenderar#sts.org, zastori iz bambusa, vir : h'pwww.archdaily.com

5.3 ZASNOVA FASADE IN IZBIRA MATERIALOV Pri izbiri materialov sem upoštevala predvsem ugotovitve iz teoretskih analiz. Izbrala sem materiale, ki se uporabljajo pri gradnji v obmo$jih, kjer so temperature ter vlažnost skozi vso leto visoke. Pravilna izbira materialov lahko bistveno vpliva na bivalno ugodje v stavbi ter ponudi logi$no rešitev, usklajeno z lokalnim okoljem. Priporo$ljiva je uporaba lahkih materialov, ki ne akumulirajo toplote in je tako posledi$no ne oddajajo v prostor. Primernejši so svetlejši materiali, ki vpijajo manj son$ne energije. Zaradi visoke vlažnos# zraka je smotrna uporaba materialov, ki nase vežejo vlago iz okolja. Prilagojenost na$rtovanja za speci%$no okolje zahteva tudi uporabo dostopnih materialov, prak#$nih za uporabo, ter takšnih, ki zahtevajo za svojo uporabo malo energije. Objek# so v celo# oblikovani s tremi materiali. Kot glavni material sem izbrala opeko, izdelano iz lokalne ilovice, ki jo doma$ini izdelujejo sami. Glede na pozi#vne karakteris#ke materiala, predstavljene v poglavju 2.2, sem za hišo izbrala nežgane opeke. V primeru šole sem se predvsem zaradi ve$je odpornos# na vremenske vplive ter druga$no arhitekturno zasnovo stavbe odlo$ila za žgane opeke. Sen$ila ter strešna konstrukcija so iz bambusa. Nosilna konstrukcija stavb je betonski skelet. Streha je iz trapezne plo$evine. Objekta sta oblikovana z dostopnimi lokalnimi materiali, ki jih je mo$ naj# v neposredni bližini. Fasade so oblikovane v dveh razli$icah. Severne in južne fasade so zasnovane kot perforirane stene ali stene z velikimi odpr#nami, zastrene z bambusovimi paneli. Odpr#ne ter perforacija omogo$ajo pre$no prezra$evanje. Bambusovi paneli so namenjeni prepre$evanju vstopa jutranjega in popoldanskega sonca, ob enem pa notranjost š$i#jo pred dežjem. Njihova pravokotna orien#ranost glede na objekt usmerja zra$ni tok skozi hišo. Ovoj stavbe je zasnovan kot perforiran plaš$, ki uporabniku omogo$a nenhni pogled v zeleno okolje. Obiskovalec je ob vstopu soo$en z visokim ritmom bambusovih palic, ki dajejo ob$utek ritma gozda. Merilo se po prehodu v osrednji atrij zmanjša. Fasadni pas šole

5. Projekt

5.4 TEHNI"NA ZASNOVA OBJEKTOV 5.4.1 Programska shema

komunikacije enota 1

Glavni vhod v hišo je iz osrednjega atrija. Polodprta jedilnica je prehodna iz obeh strani. V bivalni del se vstopa skozi hodnik, vzdolž katerega poteka perforirana stena, ki onemogo$a direktne poglede v notranjost ob enem pa dopuš$a prehod svetlobe in zraka v hišo.

komunikacije

Posamezna enota vsebuje bivalni del, polodprto jedilnico, ter mokri del hiše, ki je z namenom lociran v zadnjem delu hiše, v neposredni bližini vodnjaka. Vsaki posamezni eno# pripada pokrita terasa. Skupne komunikacije povežejo bivalni eno# med seboj. Atrij, v katerem raste drevo, predstavlja osrednji prostor druženja.

bivalni del terasa

Program hiše za u$itelje je sestavljen iz dveh posameznih bivalnih enot, ki sta zrcaljene ter povezane s komunikacijami in streho.

bivalni del

enota 2 1. Shema celotne hiše

2. Shema vhodov

3. Pot uporabnika

POSAMEZNA ENOTA HIŠE 1. kuhinja, kopalnica 2. jedilnica 3. spalnice

23 m2 23 m2 17.9 m2

skupno

131.6 m2

4. terasa, komunikacije 5. osrednji atrij

93.1 m2 75 m2

4 1

* tlak v vseh prostorih je brušen beton

komunikacije

stranski vhod

komunikacije

Ve$namenska dvorana je namenjena uporabi vseh in je tako postavljena ob vhod. Služi kot prostor za prireditve, razstave ali posedanje u$encev v primeru slabega vremena. Notranji atrij, ki nastane zaradi postavitve volumnov in komunikacij služi za igro in druženje.

vhodi v u$ilnice in kabinete

komunikacije

ve$namenska dvorana

Stavbi sta povezani s komunikacijami, ki potekajo vzdolž obeh volumnov. Rampa in stopniš$e, ki sta umeš$ena #k ob vhod, povezujeta nadstropje s pritli$jem.

u$ilnice, kabine#

Programsko je stavba razdeljena na dva lo$ena volumna. V vsakem izmed volumnov je šest u$ilnic (tri v pritli$ju in tri v nadstopju), sanitarije ter kabine# namenjeni u$iteljem oziroma posebnemu delo z u$enci.

stranski vhod

Program šolske stavbe vsebuje šest u$ilnic namenjenih nižji srednji šoli (JHS), ter šest u$ilnic namenjenih višji srednji šoli (SHS).

vhodi v u$ilnice in kabinete

5. Projekt

glavni vhod

Vhodni del objekta je pokrit in deluje kot predprostor šole. 1. Programska shema prostorov

2. Shema vhodov

PRITLI*JE ŠOLE

3. Shemi po# uporabnika

PRVO NADSTROPJE ŠOLE

1. vhodna ploš$ad 2. kabinet 3. u$ilnice 4. dvorana 5. sanitarije 6. komunikacije 7. osrednje dvorisce

277 m2 11.9 m2 50.3 m2 105.4 m2 10 m2 478.4 m2 442 m2

skupno

2. kabinet 3. u$ilnice 5. delovne u$ilnice 6. komunikacije

11.9 m2 50.3 m2 10 m2 478.4 m2

skupno

1116 m2

2147 m2 1

* tlak v vseh prostorih je brušen beton

5. Projekt

Zasnova prostorov Pri zasnovi šole sem poskušala ustvari# zanimive ambiente, predvsem pa naredi# prostore s svojevrstnim karakterjem. Arhitekturni prostor je odvisen od zaznave, je tvorba, ki sledi direktno iz odnosov med objek#. Opredeljen je z razsežnostjo teles in razdaljo med njimi. Velikost, oblika in razdalja prostor kons#tuirajo, kvalitete objektov (barva, tekstura in op#$na tesnost) pa prostor percep#vno realizirajo. Vsi skupaj dolo$ajo kvaliteto (svojevrstnost) objekta, s katero lahko delovanje prostora realno izrazimo. (Jaka Bon$a, ANTHROPOS 1993 / 5-6)

2 4 1

Zasnovana hiša se na razli$ne na$ine odpira pro# zunanjos#, ter usmerja poglede v naravo. S svojo perforirano fasado poskuša uporabnikom $imbolj približa# naravo, ter poveza# hišo z njo. Osrednji atrij je glavni del hiše. Prostor druženja in povezovanja. Odpr# balkoni v nadstropju povezujejo hišo z atrijem po višini in dopuš$ajo poglede iz nadstopja. Oto$ki, ki nastanejo zaradi zamikanja perforiranih sten v pritli$ju, so namenjeni druženju manjših skupin in posedanju u$encev med šolskimi odmori. Vhodni del hiše se odpira pro# ces#, glavni komunikacijski po#. Balkon, ki poteka nad njim in povezuje volumna med sabo, je zasnovan na na$in da dopuš$a poglede tako v osredni atrij kot na vhodno ploš$ad.

Prikaz zasnove ambientov 1. Tlorisni prikaz oto$kov, ki nastanejo zaradi izmenjavajo$e se perforacije.

3. Notranja dvorana

2. Prikaz notranjega atrija ter pogledi iz nadstropja

4. Notranji atrij

slika : h'p://www.archdaily.com/534728/high-school-thazin-ackermann-ra&/

5. Projekt

5.4.2 Konstrukcijska zasnova Konstrukcijska zasnova objekta sloni na lokalni tehnologiji gradnje. Zasnovana je na na$in, da v $imve$ji meri poceni in pospeši $as gradnje. STREŠNA KONSTRUKCIJA je izdelana iz bambusa ter prek#ta s trapezno plo$evino. Bambusova konstrucija je zasnovana iz primarnih špirovcev, premera 6 cm, na osnem razmaku 1.72 m ter sekundarnih špirovcev na osnem razmaku 1.95 m. Od stropne ploš$e je strešna konstrukcija dvignjena in sloni na bambusovih V nosilcih, ki so v strop pritrjeni s posebnimi kovinskimi pro%li.

trapezna plo$evina

R1 bambusovi V stebri primarni špirovci

sekundarni špirovci

GLAVNO KONSTRUKCIJO predstavlja betonski skelet, ki ga sestavljajo prefabricirani betonski stebri, dim. 20/20 cm ter nosilci dimenzije 20/25cm. Na temeljno ploš$o so privija$eni s posebnimi v ta namen oblikovanimi kovinskimi ploš$ami, ki so v steber zalite že ob izdelavi. Na skelet so položeni prefabricirani betonski T-nosilci višine 20cm. Oblika narobe obrnjene $rke T omogo$a preprosto polaganje stropnih elementov. Ope$ni stropni elemen# so polnilo med betonskimi T nosilci, ki jim prepre$ujejo premikanje ter tvorijo pohodno površino. Ope$na stena, debeline 20cm med betonskimi okvirji opravljajo funkcijo zavetrovanja. TEMELJNA PLOŠ*A, višine 25 cm, je edini element, ki ga je treba vliva# na mestu samem. Izbrana je zaradi mehkega terena ter predvidoma neenakomernih posedkov.

bambusovi V nosilci

* R = referenca R7 betonski T nosilci

betonski nosilec

betonski steber ope$na stena

temeljna ploš$a

5. Projekt

Šola je konstrukcijsko zasnovana na enak na$in kot hiše za u$itelje. STREHA nad vhodno ploš$adjo ima nosilno konstrukcijo iz bambusa. Stebri, premera 6 cm, so na osnem razmaku 3 m. Vsak steber je iz dveh bambusovih palic, ki sta med seboj povezani s posebno tehniko povezovanja bambusa. Po diagonalah je zavetrovana z jeklenimi vrvmi. Prekrita je s trapezno plo$evino. Strešna konstrucija je zasnovana iz primarnih špirovcev, premera 6 cm ter sekundarnih špirovcev. Na šoli je streha prekrita s trapezno plo$evino.

GLAVNA KONSTRUKCIJA je betonski skelet, ki ga sestavljajo prefabricirani betonski stebri ter betonski nosilci dimenzije 25/25cm. Na te so položeni prefabricirani betonski T-nosilci, višine 20cm. Polnilo med betonskimi T nosilci, so ope$ni stopni elemen#, ki tvorijo pohodno površino. Ope$ne stene so debeline 25cm in opravljajo funkcijo zavetrovanja.

betonski T-nosilci ope$ni stropni elemen#

TEMELJNA PLOŠ*A je višine 25 cm in izdelana na lokaciji. betonski steber betonski nosilec

opecna stena

temeljna ploš$a vrvi za zavetrovanje bambusovi stebri

5. Projekt

Referenca 1 : Detajl vezave bambusovih palic ostrešja

Referenca 4 : Konstrukcija stropa

Referenca 2 : Detajl s#ka bambusovega stebra s tlemi - pritrditev v temeljno ploš$o

Referenca 6 : Ope$ne perforirana stena

Referenca 3 : Detajl pritrditve bambusovega ostrešja v stropno betonsko konstrukcijo hiše

Referenca 7 : Kri#na EPDM na ravni strehi

slike: R1 : h'p://www.spa#alagency.net, h'p://www.my-rainforest-adventures.com, R2 : h'p://www.cubebreaker.com

Referenca 5 : Sistem odpiranja oken

slike: R4 : h'p://www.builderdepot.co.uk, R5 : h'p://archdaily.com, R6 :h'p://designplace.com.au, h'p://archdaily.com, R7 : h'p://www.osbornesroo%ng.com

R3 : h'p://lifewithbamboo.com/tag/health/, h'p://lifewithbamboo.com

5. Projekt

5.4.3 Požarna varnost Za zagotavljanje požarne varnos# pri šolskem objektu sta predvidena dva požarna sektorja. V pritli$ju se objekt iz vsakega prostora odpira neposredno na prosto zunanjost, zato v primeru požara ni nevarnos# za potencialno preobremenitev izhodov v $asu evakuacije.

Ognjeodporna stopniš$a so pozicionirana tako, da so vse evakuacijske po# iz nadstropja krajše od 30 m. Zapuš$anje objekta ob potencialni nevarnos# je iz nadstropja predvideno skozi glavne stopnice ali rampo, ki vodijo direktno na odprto vhodno ploš$ad, ter sekundarni izhod, ki je na koncu vsakega objekta. Nevarnos# za razširitev požara na sosednje objekte ni, saj je objekt odmaknjen od okoliških stavb. Dostop reševalnim službam je omogo$en iz glavne mimoido$e ceste. Nevarnos# za zadušitev z CO2 ni, saj se objekt odpira v naravo s perforacijo in je tako omogo$eno nenehno kroženje zraka.

II.

Pritli$je šole

II.

Nadstopje šole smer umika iz stavbe I.

požarni sektor

6. GRAFIČNE PRILOGE

slika : h'ps://www.-ickr.com

dostop iz mesta

6. Grafične priloge glavni vhod v šolski kampus

dostop iz mesta

servisni vhod P+1

javna knjižnica trgovine

u$ilnice u$ilnice

P P+1 P+1

P+1

pisarne za u$itelje univerzitetna knjižnica

P+1

vhod iz parkiriš$a

u$ilnice

P+1 dvoriš$e

nova šolska stavba

vhod

u$ilnice

P+1

+- 0.00

nove hiše za u$itelje

vhod P +- 0.00

P+1

kuhinja, jedilnica vhod

P+3

blok za u$itelje P

+- 0.00

dom za fante mošeja

P P+1 P

ravnateljeva hiša

P P

nove hiše za u$itelje P P

+- 0.00

hiše za u$itelje

P P

P+1

dom za dekleta P

6.1 SITUACIJA M 1 : 2000

6. Grafične priloge

1-1

2-2

6 4

A-A

A-A 8

2 1

B-B

B-B 10

4 6

1-1

1. vhod 2. jedilnica 3. dnevna soba 4. spalnica 5. otroška soba 6. hodnik 7. kopalnica, wc 8. kuhinja 9. terasa 10. notranji atrij

22.0 m2 23.2 m2 17.9 m2 17.9 m2 7.6 m2 11.3 m2 11.3 m2 68.5 m2 76.3 m2

2-2

6.2 TLORIS HIŠE M 1 : 200

6. Grafične priloge

Prerez 1 – 1

Prerez 2 – 2

Prerez 3 – 3

6.2 TLORIS OSTREŠJA HIŠE M 1 : 200

6.3 PREREZI HIŠE M 1 : 200

6. Grafične priloge

Fasada sever

Fasada zahod

Fasada jug

Fasada vzhod 6.4 FASADE HIŠE M 1 : 200

6. Grafične priloge

bambusova palica T2 - STROPNA KONSTRUKCIJA EPDM folija 1 cm betonski T - nosilec, opeka 20 cm kovinski pro%l

jekleno sidro M10

kovinski pro%l

steklene žaluzije

AB steber 20/20 cm T1 - TALNA KONSTRUKCIJA brušen estrih 6 cm bitumenska hidroizolacija temeljna ploš$a 25 cm nasutje 15 cm ope$na stena 12 cm perforirana ope$na stena oja$ana temeljna ploš$a pod AB stebri T0 - TALNA KONSTRUKCIJA estrih v naklonu 6 cm bitumenska hidroizolacija temeljna ploš$a 25 cm, nasutje

drenažna cev

6.3 PREREZ M 1 : 200

6.5 FASADNI PAS HIŠE M 1 : 20

drenažna cev Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo, Idejna zasnova šole in bivalnih enot za učitelje v šolskem kampusu v Akri, Gana Tanja Sok, mentor: dr. prof. Aleš Vodopivec, u.d.i.a., leto vpisa: 2007/2008, leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

6. Grafične priloge

6.6 VIZUALIZACIJE

6. Grafične priloge

4-4

1-1

7 6

3-3

6 2-2

4 4

2-2

4-4

1-1

1. ve$namenska dvorana 2. tribune 3. u$ilnice 4. kabine#

105.4 m2 50.3 m2 11.9 m2

5. moški wc 6. ženski wc 7. požarne stopnice 8. vhodna ploš$ad

10 m2 10 m2

9. glavno stopniš$e 10. rampa 11. odpr# atrij 12. notranje dvoriš$e

14.4 m2 450 m2

6.2 TLORIS PRITLI"JA ŠOLE M 1 : 200

6. Grafične priloge

4-4

1-1

7 6 4

12 3-3

3-3

2-2

2-2 7

4 3

4-4

1-1

1. ve$namenska dvorana 2. tribune 3. u$ilnice 4. kabine#

105.4 m2 50.3 m2 11.9 m2

5. moški wc 6. ženski wc 7. požarne stopnice 8. balkon

10 m2 10 m2

9. glavno stopniš$e 10. rampa 11. odpr# atrij 12. notranje dvoriš$e

14.4 m2 450 m2

6.2 TLORIS NADSTROPJA ŠOLE M 1 : 200

6. Grafične priloge

Prerez 1 – 1

Prerez 2 – 2

6.3 PREREZI M 1 : 200

6. Grafične priloge

Prerez 3 – 3

Prerez 4 – 4

6.3 PREREZI M 1 : 200

6. Grafične priloge

Zahodna fasada

Severna fasada

6.4 FASADE M 1 : 200

6. Grafične priloge

Vzhodna fasada

Južna fasada

6.4 FASADE M 1 : 200

6. Grafične priloge plo$evinast zaklju$ek z odkapom žleb ope$ni venec 60 cm jekleno sidro M10 vzdolžni AB nosilec 25/25 cm kovinski fasadni nosilec T3 - STREŠNA KONSTRUKCIJA naklonski beton 6 cm bitumenska hidroizolacija 1 cm betonski T - nosilec, opeka 20 cm

AB steber 25/25 cm

ope$ni zaklju$ek

T2 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA brušen estrih 6 cm betonski T - nosilec, opeka 20 cm

jekleno sidro M10 kovinski pro%l

vzdolžni AB nosilec 25/25 cm

AB steber 25/25 cm T1 - TALNA KONSTRUKCIJA brušen estrih 6 cm bitumenska hidroizolacija temeljna ploš$a 25 cm nasutje 15 cm perforirana ope$na stena oja$ana temeljna ploš$a T0 - TALNA KONSTRUKCIJA estrih v naklonu 6 cm bitumenska hidroizolacija temeljna ploš$a 25 cm nasutje 15 cm

plo$evinast zaklju$ek z odkapom ope$ni venec - 60 cm jekleno sidro M10 kovinski fasadni nosilec T4 - STREŠNA KONSTRUKCIJA trapezna plo$evina 5 cm podkonstrukcija, prezra$evani sloj bitumenska hidroizolacija 1 cm betonski T - nosilec, opeka 20 cm lesene žaluzije plo$evinast zaklju$ek z odkapom

vzdolžni AB nosilec 25/25 ope$na stena 35 cm okrasni venec nad vra#

vzdolžni AB nosilec 25/25 ope$na stena 35 cm vzdolžni AB nosilec

bambusova vrata

oja$ana temeljna ploš$a pod AB stebri

6.5 FASADNI PAS M 1 : 20 6.3 PREREZ M 1 : 200

Tanja Sok, mentor: dr. prof. Aleš Vodopivec, u.d.i.a., leto vpisa: 2007/2008, leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

62 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Arhitekturo, Idejna zasnova šole in bivalnih enot za učitelje v šolskem kampusu v Akri, Gana

6. Grafične priloge

6.6 VIZUALIZACIJE

6. Grafične priloge

7. Zaključek

,Simplicity is the ul#mate sophis#ca#on., – Leonardo da Vinci

7. ZAKLJU"EK Vsak prostor ima svojevrstne zna$ilnos#. Poznavanje teh je bistvenega pomena za dobro na$rtovanje objektov, saj je le na tak na$in možno izkoris## pozi#vne lastnos# obmo$ja ter zmanjša# nega#vne vplive. Objekt, ki je plod premišljenega na$rtovanja v skladu z lokalnimi navadami in potrebami, bo v družbi dobro sprejet in bo uporabljen ter vzdrževan na primeren na$in. V magistrskem delu sem poskušala zasnova# stavbo, ki se odziva na speci%$ne klimatske in družbene razmere Gane. S principi naravnega klimatskega pristopa, izbiro lokalnih materialov in lokalne tehnologije gradnje, sem poskušala zagotovi# kvalitetno bivalno in delavno okolje. Predvsem, pa sem poskušala zasnova# stavbo, ki se odziva na afriški na$in življenja.

HVALA prof. dr. Alešu Vodopivcu za mentorstvo in nasvete Sari Rajh za priložnost Gane staršema za podporo in potrpežljivost tekom celotnega študija Tjaši in Poloni za vsa leta prijateljstva Špeli za iskreno kri#ko in ideje Patriciji za vso pomo$ in nenehno pripravljenost Mateji za nepozabno Španijo in vse kar imamo Evi za skupno popotovanje in lep konec Alji, Beji, Luciji, Andražu, Vi# za lepa študijska leta in vse vzpodbude Darjanu za maketo Juretu za lepe vizualizacije, potrpežljivost, falkenau in vse kar spada zraven ter Mlakarju za pesmi Hvala vsem prijateljem in sošolcem, ki smo delili lepa študijska leta.

8. Literatura

LITERATURA KNJIGE 1. KULTERMANN, Udo, 1963. Neues Bauen in Afrika. Tübingen : Verlog Ernst Wasmuth 2. ELIZABETH, Lynne in ADAMS, Cassandra, 2000. Alterna&ve construc&on : contemporary natural building methods. New York : Wiley 3. BROWNELL, Blaine, 2012. Material strategies : innova&ve applica&ons in architecture. New York : Princeton Architectural Press 4. Prussin, Labelle, Architecture in Northern Ghana: a study of forms and func&ons (Berkeley: University of California Press, 1969) 6. ROSA, Joseph, 2006. Louis I. Kahn : Enlightened space. Bremen : Peter Gössel 7. GELFAND, Lisa in FREED, C., Eric, 2010. Sustainable School Architecture. New Jersey : John Wiley & Sons, Inc. 8. VÉLEZ, Simón, 2000. Grow your own house. Weil am Rheim : Vitra Design Museum 9. HERTZBERGER, Herman, 2008. Space and Learning. Ro)erdam : 010 Publishers 10. ZBAŠNIK, S.,Mar&na, 2008. Tradicionalna gradnja z ilovico. Ljubljana, študijsko gradivo 10. MARKUS, T.,A., MORRIS, E., N., 1980. Buildings, Climate and Energy. London,

"LANKI 4. ORIS št. 68. 2011. Str. 5. AR, 2012. Str. 94-97., 6. *LOVEK IN PROSTOR 7. PLANIŠ*EK, Anja in VODOPIVEC, Aleš, 2011. Šola za prihodnost : u$ilnica in knjižnica. Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo 8. SVET IN LJUDJE, št. 3, marec 2000, str. 74-85 9. THINK GLOBAL BUILD SOCIAL, 211/212, 2013. Zeitschri+ für Architektur und Städtebau Journal for Architecture and Urbanism. Architekturzentrum Wien

INTERNET Ghana educa#on servise : h'p://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/educa#on/ h'p://www.ges.gov.gh/?q=content/basic-educa#on-curriculum Ghana sta#s#cal service : h'p://www.statsghana.gov.gh/edu_stats.html Na#on Master : h'p://www.na#onmaster.com/country-info/pro%les/Ghana/People h'p://web.mit.edu/watsan/Docs/Student%20Theses/Ghana/2012/weini-qei-Thesis-Complete.pdf h'p://www.africanexecu#ve.com/modules/magazine/ar#cles.php?ar#cle=994 - history of Ghana h'p://kicko&ghana.wordpress.com/2012/12/23/a-short-brief-about-architecture-in-ghana/asante-building-with-iron-roof/#main h'p://www.alibaba.com/countrysearch/GH/building-materials-supplier.html h'p://www.ghanayello.com/category/building_materials Countries and their cultures : h'p://www.everyculture.com/Ge-It/Ghana.html Guadua bamboo : h'ps://www.guaduabamboo.com/ Gaisma: h'p://www.gaisma.com/en/loca#on/oda.html h'p://sl.wikipedia.org/wiki/Gibanje_Zemlje h'p://www.fonda#onlecorbusier.fr h'p://www.ini#a#ve-bokemi.de Rwanda educa#on center : h'p://inhabitat.com/incredible-modern-rwandan-educa#on-center-made-with-local-materials Earth architecture : h'p://eartharchitecture.org/index.php?/categories/10-Africa/P4.html

Podpisana Tanja Sok izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova šole in bivalnih enot za u$itelje v šolskem kampusu Akra, Gana, ki sem jo izdelalala pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca ter jo zagovarjala dne 8.1.2015 na Fakulte# za arhitekturo v Ljubljani.