Jure Kolenc by fa diploma

Diplomant: Jure Kolenc

PIALI ASHAR ALO

Idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: prof.dr. Aleš Vodopivec Konzultant za statiko: Josip Konstantinovič Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomske naloge: 2012

It seems that architect's role between the polarities of craft and art has to be redefined. After decades of effluence and abundance, architecture is likely to return to aesthetics of necessity in which the elements of metaphorical expression and practical craft fuse into each other again. Juhani Palasmaa POVZETEK 21.stoletje je svet soočilo z novimi izzivi. Prebivalstvo je preseglo 7 milijard, narašča pa z vedno večjo hitrostjo. Socialne in ekonomske razlike, katerih generator je v veliki meri vedno bolj neizprosen kapitalizem, še nikdar niso bile tako drastične. Kljub t.i. gospodarskemu razvoju držav tretjega sveta pod pragom revščine ostaja vedno več ljudi. Globalizacija je povzročila, da so lokalni problemi vedno bolj globalni. Arhitektura mora v teh razmerah prevzeti svoj del odgovornosti, se otresti podvrženosti trgu in najti nove, bolj trajnostne poti. Tendenca njene vse večje podrejenosti trgu se mora obrniti k večji družbeni odgovornosti, ozaveščenju ter solidarnosti. Vrniti se mora k ljudem, vrniti se mora k naravi. To je mogoče doseči z do okolja odgovornim načrtovanjem, torej z uporabo lokalnih gradiv in tehnik gradnje, upoštevanjem podnebja, specifike kultur in tradicije. V tem diplomskem delu bom z uporabo t.i. bioklimatskega pristopa oblikoval idejno zasnovo za nov objekt osnovne šole Piali Ashar Alo v vasi Piali, Indija. Ključne besede: bioklimatski pristop, monsunsko podnebe, Piali Ashar Alo, Indija, lokalni materiali, osnovna šola ABSTRACT 21.century has brought new challenges. World population has reached 7 billion and is growing increasingly. Social and economic differences, which are mainly generated by inexorable capitalism have never been so radical. Despite so called economic development of the third world countries there is still more poverty. Globalisation has caused that local problems have never been so global. In this situation, architecture must take it's responsibility and find more sustainable ways of dealing with the real needs. The tendency of ever growing submision to the market has to turn to social responsibility, awareness and solidarity. It has to return to people, to nature, which can only be achieved by sustainible planning, with the use of local materials and construction techniques, with the acknowledgement of climate, cultures and traditions. In this work I will use so called bioclimatic approach to design Piali Ashar Alo primary school in the village Piali, India. Key words: bioclimatic design, monsoon climate, Piali Ashar Alo, India, local materials, primary school

osebni arhiv, 2011

Družini.

POVZETEK 2 KAZALO 4 1.0 UVOD 5 2.0

GRADNJA V MONSUNSKEM PODNEBJU

2.1 Bivalno ugodje 7 2.2 Monsunsko podnebje 8 2.3. Smernice za gradnjo v vročem in vlažnem podnebju 9 2.4 Dejavniki mikrolokacije 9 2.5 Vpliv vetra 10 2.6 Splošne značilnosti gibanja zračnega toka 12 2.7 Vpliv sonca 13 2.8 Materiali 15 3.0

GRADBENE TEHNOLOGIJE

3.1 Beton 18 3.2 Opeka 19 3.3 Bambus 20 4.0 PROSTOR 4.1 Indija 22 4.2 Kolkata 23 4.3 Geografski podatki za Kolkato 24 4.4 Piali 25 4.5 Analize prostora 26 4.6 Piali Ashar Alo 28 4.7 Izhodišča 29 4.8 Parcela 30 5.0

PROJEKTNA NALOGA

5.1 Razvoj koncepta 32 5.2 Princip zračenja 33 5.3 Zunanji prostor 34 5.4 Materiali in fasade 35 6.0

TEHNIČNI OPIS

6.1 Programska shema 37 6.2 Zasnova konstrukcije 38 6.3 Požarna varnost 40 7.0 GRAFIČNE PRILOGE 41 8.0 ZAKLJUČEK 54 9.0 VIRI IN LITERATURA 55

Before inventing or proposing new mechanical solutions, traditional solutions in vernacular architecture should be evaluated and then adopted or modified and developed to make them compatible with modern requirements. This process should be based on modern developements in the physical and human sciences, including the field of materials, technology, physics, aerodynamics, thermodynamics, meteorology and physiology. Haasan Fathy

UVOD TEMA Piali Ashar Alo je osnovna šola v vasici Piali na obrobju Kolkate, Indija. Ustanovljena je bila leta 2008 s strani Mojce in Anupa Gayen za otroke, ki prihajajo iz socialno in finančno težkih okolij in si kot takšni ne morejo privoščiti izobrazbe javnih šol. Po treh letih delovanja so potrebe prerastle zmogljivosti obstoječega najetega objekta, zato sta se upravitelja odločila za nakup zemljišča v neposredni bližini, na kateri naj bi zrastel nov objekt. Parcelo so, kot je v tem okolju običajno, ogradili z varovalnim zidom, ki sedaj predstavlja okvir, v katerega je potrebno umestiti program nove šole. ORIS PROBLEMA Načrtovanje in gradnja objekta v danem kontekstu je povezana z nekaterimi specifičnimi izzivi, posebno za načrtovalca, nevajenega tovrstnih razmer. Kot prvo, morda najpomembneje, je treba imeti v mislih omejena finančna sredstva, ki so na razpolago, ter njihovo specifiko v tem, da denarja ni na kupu, temveč se ga zbira z donacijami, postopno. To pomeni sprotno iskanje ravnovesja med potrebami in zmožnostmi ter smiselno predvidenje faznosti gradnje. Drugi faktor, ki ga je potrebno upoštevati, je odsotnost kvalitetne gradbene tehnologije, pri čemer sta največji problem kvalificirana delovna sila ter pomanjkanje strojev in materialov za gradnjo. Slednje je povezano z dejstvom, da je parcela po cesti dostopna le polovico leta, alternativa, vlak, pa ustavlja na železniški postaji, oddaljeni okrog 500 metrov. Tretja specifika projekta pa je v podnebnih razmerah. Severovzhod Indije ima vroče in vlažno mosnunsko podnebje, kar pomeni velik izziv pri zagotavljanju sprejemljivih pogojev za izvajanje pouka in dobro počutje. CILJI Cilj naloge je oblikovanje šolskega kompleksa, ki bo zagotavljal karseda kvalitetne pogoje za izobraževalni proces in bivanje. Z uporabo gradbenih tehnik, ki v lokalnem okolju trenutno niso prisotne, bom poskušal predstaviti alternativne načine gradnje ter s tem spodbuditi razvoj lokalne mikroeknomije ter gradbene samozadostnosti. METODOLOGIJA Pri tovrstnih projektih je ključno poznavanje lokalnega okolja in tamkajšnjih razmer, zato sem pred začetkom kakršnegakoli projektiranja preživel en mesec na lokaciji. Tam sem se seznanil s situacijo, s problemi in željami, na katere sem poskušal z diplomskim delom odgovoriti. V teoretičnem delu bom tako predstavil dejavnike toplotnega ugodja in načine za doseganje le-teh v monsunskem podnebju severovzhodne Indije. Poleg tega bom predstavil nekatere tehnologije gradnje, znane iz pozitivne prakse v svetu, ki bi jih bilo glede na okoliščine smiselno uporabiti. Temu bo sledila analiza lokacije in predstavitev aplikacije spoznanj iz teoretičnega dela na objektu osnovne šole. V zavedanju dejstva, da potrebe in načini uporabe tovrstnega objekta v Indiji niso isti kot pri nas, smo smernice za oblikovanje vnaprej okvirno uskladili z investitorjema.

osebni arhiv, 2010

Nature is my manifestation of God. I go to nature every day for inspiration in the day's work. I follow in building the principles which nature has used in its domain. Frank Lloyd Wright

Architecture in the humid tropics is a collaboration with nature to establish a new order in which human beings may live in harmony with their surroundings Maxwell Fry and Jane Drew

1.0 1.1

GRADNJA V MONSUNSKEM PODNEBJU BIVALNO UGODJE

Energija in zdravje človeka sta v veliki meri odvisna od njegovega okolja. Jasno je, da se v optimalnih razmerah počutimo bolje in bolj ustvarjalno, včasih pa se zaradi atmosferskih dejavnikov počutimo slabo. Pomanjkanje ugodja načeloma ne ogroža človeškega življenja, vendar je meja med neugodnimi ter nezdravimi okolji zelo zabrisana. Na to temo je bilo opravljenih že veliko raziskav, ki so soodvisnost vremenskih razmer oz. kvalitetnih pogojev za bivanje ter dobrega počutja človeka potrdile. V splošnem velja, da človek najbolje funkcionira v ramerah, kjer je potrebno porabiti malo energije za prilagajanje okolju. Pogojem, kjer je to mogoče, pravimo cona ugodja. Osnovni cilj projektiranja objektov je zagotovitev optimalnega bivalnega ugodja za njihove uporabnike. Zaradi razmer, v katerih se nahaja svet v 21.stoletju, pa vse bolj v ospredje stopa tudi doseganje ugodja ob najmanjši možni porabi energije. To lahko dosežemo, če poznamo glavne parametre, ki na bivalno ugodje vplivajo. Ti parametri so:

- - - -

toplotno ugodje kakovost zraka v prostoru zvočno ugodje svetlobno ugodje

V tem ddiplomskem delu se bom ukvarjal predvsem z parametri toplotnega ugodja, ki so: - AKTIVNOST Človek ves čas s presnovo proizvaja toploto. Večja kot je aktivnost, več toplote je proizvedene. Več toplote kot je je proizvedene, več je mora biti izgubljene za ohranjenje toplotnega ravnovesja.

ŠTUDIJA VPLIVA PODNEBNIH RAZMER NA ČLOVEKA, ELLSWORTH HUNTINGTON Zgornji krivulji prikazujeta učinkovitost zaposlenih v tovarnah (A - Connecticut, B - Pittsburgh) - obe kažeta na nizko vrednost pozimi in rast proti poletju. V primerih vročega poletja je pri obeh zaznaven padec, v primeru zmernega poletja pa padca produktivnosti ni. Največja produktivnost je zabeležena jeseni, večinoma v Oktobru in Novembru v času zmernih pogojev. Spodnji krivulji prikazujeta smrtnost (C - Connecticut, D - Pennsylvania) v istem obdobju, le da je graf zasukan na glavo za lažjo primerjavo. Vsi štirje grafi kažejo podoben vzorec.

- OBLEKA Obleka je lahko eden glavnih razlogov za občutje toplotnega nelagodja, saj lahko, po eni strani, onemogoča hlajenje telesa na naraven način, po drugi strani pa lahko nudi premalo izolacije. - TEMPERATURA ZRAKA Najbolj nazoren pokazatelj toplotnega stanja v prostoru. Meri se v t.i. coni bivanja, to je prostor od tal do višine 180 cm in v oddaljenosti 60 cm od obodnih sten. Večja kot je predvidena aktivnost uporabnikov prostora, manjša mora biti temperatura v prostoru. - TEMPERATURA OBODNIH POVRŠIN Temperatura, ki seva iz vseh predmetov v prostoru. Ima največji vpliv na to, kako človek izmenjuje toploto v prostor. Človeška koža absorbira toliko toplote kot črna mat površina, vendar se tega večinoma ne zavedamo zaradi nošenja oblačil. - HITROST ZRAKA Ne zmanjšuje temperature zraka, a človek se lahko v veliki meri hladi s konvekcijo oz. hlapenjem iz telesa, kar gibanje zraka pospešuje, četudi temperatura zraka v prostoru ostaja ista. - VLAGA V ZRAKU Vlažnost zraka med 40-70% nima posebnega vpliva na človeka, pri višji vlažnosti pa je oteženo hlapenje iz površine človeške kože, ki je sicer glavni način hlajenja telesa. (povzeto po: Toplotna tehnika v zgradbah, Sašo Medved)

Climate is clearly one of the prime factors in culture, and therefore built form. It is the mainspring for all the sensual qualities that add up to a vital tropical architecture Tan Hock Beng 2.2

MONSUNSKO PODNEBJE

Monsunsko podnebje se razteza od 0 - 15 stopinj geografske širine. Glavna lastnost je odsotnost bistvenih temperaturnih razlik med letnimi časi, povprečna temperatura v vseh mesecih je nad 18℃. Konstantno relativno visoke temperature spremlja visoka vlažnost. Letni vzorec je bolj kot z razliko med zimo in poletjem ustvarjen z deževnimi obdobji. Monsunska aktivnost se zgodi zaradi mešanja toplega zraka iz tropov s hladnim iz zmernega podnebja in ustvari dolgotrajne padavine imenovane monsuni. Te se zgodijo v poletnih mesecih – junija, julija, avgusta ter septembra. Leto se torej bolj kot na letne čase deli na deževno in suho obdobje. Dnevne razmere v takšnem podnebju se precej razlikujejo med posameznimi obdobji. V suhem obdobju je vreme večinoma jasno in toplo, pogoste pa so tropske nevihte z močnim dežjem, vetrom in vlago v popoldanskih urah. V deževnem obdobju pa gre za dolgotrajne, tudi večtedenske padavine, vreme je oblačno in vlažno, nihanja temperatur med dnevom in nočjo pa so majhna. Velika količina padavin in visoke temperature povzročajo, da je vlažnost v zraku ves čas zelo visoka. To pomeni, da so razmere večino leta izven človeške cone ugodja. Ogrevanje ni potrebno, hlajenje pa. Ker visoka vlažnost zelo zmanjšuje učinek hlajenja s hlapenjem sta edina načina uporaba materialov, ki nase vežejo vlago ter spodbujanje gibanja zraka. OBMOČJA NA ZEMLJI Z MONSUNSKIM PODNEBJEM

http://en.wikipedia.org/wiki

Ideally the hot-wet tropical house is a thing of point supports, a light framework allowing of the maximum of openings for adjustable louvres, windows, mosquito screening and whatever devices can be invented to induce ventilation, and keep out sun, rain and insects... Maxwell Fry and Jane Dew 2.3

SMERNICE ZA GRADNJO V MONSUNSKEM PODNEBJU

Projektiranje, izhajajoče iz podnebja (t.i. bioklimatski pristop) zahteva zelo dobro poznavanje razmer, v katerih bo objekt zgrajen. Te razmere so odvisne od temperature, vlažnosti, vetra, vegetacije in svetlobe, specifičnih za neko lokacijo, ki se opazujejo se na treh nivojih. Kot prvo so tu globalne razmere v regiji, ustvarjene z največjimi geografskimi dejavniki – morje, sonce, zrak. Sledijo modifikacije razmer zaradi lokalne topografije, vode, vegetacije in okoliškega grajenega okolja, kot zadnje pa so tu specifike mikrolokacije in konteksta, ki neposredno vplivajo na objekt. Glavni cilji projektiranja v tovrstnem podnebju:

- - - - - - - - - -

preprečitev direktnega segrevanja majhne površine sten, izpostavljenih zunanjosti uporaba materialov, ki rabijo veliko časa, da se segrejejo zagotavljanje prehodnih prostorov med zunanjostjo in notranjostjo senčenje celotnega objekta uporaba materialov, ki odbijajo toploto pospeševanje odvoda toplote prečno prezračevanje prezračevanje skozi cel dan zmanjševanje vlažnosti zraka

2.4

DEJAVNIKI MIKROLOKACIJE

Kljub še tako natančni analizi podnebnih razmer neke regije ključno vlogo pri pogojih na lokaciji zares igrajo t.i. dejavniki mikrolokacije, ki so specifični za vsako parcelo posebaj in jih je kot takšne treba tudi analizirati oz. upoštevati. Osnova je topografska analiza lokacije ter seznanitev z nadmorsko višino, ki je ključni dejavnik in ima velik vpliv tudi na mikrolokacijo. Znano je da z vsakih 100 metrov nadmorske višine povprečna temperature pade za 1℃. Zaradi termodinamike ima veliko vlogo oblikovanost terena, ki močno vpliva na temperaturne razmere. Ker je hladen zrak težji od toplega, ga lahko razumemo kot vodo, ki vedno teče proti najnižji točki. To ustvarja t.i. bazene hladnega zraka, ki jih lahko, kakor tudi tokove same, izkoriščamo za hlajenje objekta. Potrebno je tudi upoštevati, da so zračni tokovi močnejši na vrhu pobočja in mirnejši ob vznožju.

http://craigowendab310.wordpress.com/part-a-archetype

ŠTUDIJE LOKACIJE ZA HIŠO MARIKA-ALDERTON (GLENN MURCUTT Arhitekt v svojih analizah na lokaciji prouči kote in moč sonca, prevladujoče vetrove glede na letne čase, količine in odtekanje voda, vegetacijo in njene vplive, podlago, temu pa doda tudi bolj senzualne aspekte bivanja, kot so pogledi v naravo, vonj, zvok,...

Drugi dejavnik mikrolokacije je voda. Ker ima višjo specifično toploto kakor zrak, je ponavadi toplejša pozimi in hladnejša poleti. Isto velja tudi za dnevne cikle, voda je načeloma toplejša ponoči in hladnejša od zraka podnevi. To vpliva na gibanje zraka ob vodi, saj bo, v primeru da je zemlja toplejša od vode, hladni zračni tok tekel proti kopnemu, da nadomesti toplega, ki se nad površjem dviga in obratno. Večja vodna telesa tako delujejo kot blažilec temperaturnih ekstremov. Velik vpliv na pogoje na lokaciji ima tudi vegetacija. Podobno kot pri vodi, so tla poraščena s travo veliko hladnejša od soncu izpostavljene zemlje. Vegetacija zmanjšuje temperaturo z evaporacijo ter z absorbiranjem sončnega sevanja, zmanjšuje pa tudi hrup. Visoka drevesa mečejo dolge sence, ki močno vplivajo na osončenje neke površine, prav tako pa močno vplivajo tudi na zračne tokove.

Today, many of us are waken in our air-conditioned houses, drive to work in our air-conditioned vehicles, work in our air-conditioned offices than return to our air-conditioned houses in our air-conditioned vehicles and we look at the TV on the news what the weather was like! How intelligent is that?! Glenn Murcutt 2.5

http://www.cjbuildsllc.com/wp-content/uploads/2012/02/img191.jpg

http://1.bp.blogspot.com/s400/marika+alderton+house+breezes.jpg

MARIKA-ALDERTON HOUSE, GLENN MURCUTT Marika Alderton je aboriginska umetnica, ki je pri arhitektu Glennu Murcuttu naročila projekt za hišo zase in svojo družino. Hiša je bila razvita kot prototip alternative objektom, ki jih je vlada v tistem času gradila za avtohtone naseljence Avstralije. Te hiše so bila zidane masivno in slabo prezračevane ter kot takšne povsem neprimerne za vroče in vlažno podnebje severne Avstralije. Murcutt je hišo zasnoval kot odprt skelet, ki z vsemi svojimi elementi spodbuja pasivno kroženje zraka in odvajanje toplote. Tudi v primeru, da so premični elementi fasade povsem zaprti, zrak, ohlajen od zemlje, lahko vstopa skozi reže v tleh ter tik nad njimi. Zajem zraka je po celem obodu tudi pod streho, kar v kombinaciji z ventilatorji na slemenu pospešuje odvajanje toplote, ki se dviga pod streho. Sobe so v ta namen brez stropov, ležišča dvignjena od tal dva metra. Kovinski okvirji so vijačeni in kot takšni montažni, zasnovani na način da jih lahko dva delavca kjerkoli postavita sama s preprostim orodjem. Z omenjenimi in številnimi drugimi elementi Murcutt v arhitekturo vključuje svoj pogled na trajnost, v njegovih hišah le redko najdemo elektronske naprave za hlajenje oz ogrevanje. Za svoje delo je leta 2002 dobil Pritzkerjevo nagrado.

VPLIV VETRA

Prezračevanje je imelo zgodovinsko gledano na razvoj tlorisa, prereza in ovoja stavbe skoraj enako pomembno vlogo kot zagotavljanje toplote in svetlobe. V 1930-ih letih se je z razvojem električnih motorjev in prezračevalnih naprav potreba po naravnem prezračevanju in hlajenju začela manjšati, s tem pa se je med projektanti začelo pozabljati na bioklimatski princip načrtovanja. Kljub temu pa se danes, predvsem zaradi enormne svetovne energetske potrošnje in težkih ekonoskih razmer v nekaterih okoljih načelo sonaravnega načrtovanja spet počasi, a vztrajno vrača v uporabo. Glavne smernice za zagotavljanje optimalnega prezračevanja so: - pravilna orientacija objekta glede moč in smer na prevladujočih vetrov – pravokotna postavitev prevzame vso moč vetra, postavitev objekta pod kotom 45 stopinj zmanjša hitrost na 50%. Optimalna postavitev je od 20-40 stopinj - objekti morajo biti oblikovani kot dolgi in ozki volumni, da je omogočena prečna ventilacija, prav tako je potrebno predvideti odpiranje in prezračevanje objekta - zapiranje pred zunanjimi elementi ni priporočljivo (povzroča odvisnost od nezanesljive elektrike, kondenzacija povzroča več težav kot vročina). Najunčinkovitejše so majhne odprtine na vstopni strani in velike na izstopni, da ne pride do prevelikih hitrosti zraka - pravilno pozicioniranje vstopnih in izstopnih odprtin glede tloris in prerez za optimalno distribucijo zračnega toka. Z uporabo usmerjevalnikov zraka na vstopnih odprtinah je možno dodatno vplivanje na potek tokov, ki so najbolj zaželeni v bivalni coni. Priporočeno je odvajanje toplega zraka pod stropom. - izkoriščanje podtlakov - polni zid na privetrni strani povzroči, da se zračni tok dvigne nad oz. okrog hiše, kar ustvari negativni zračni pritisk na nasprotni strani in zrak od tam vleče v hišo. Dvig objekta od tal omogoča lažji pretok zraka in hlajenje talne plošče - upoštevanje in izkoriščanje vegetacije – z uporabo dreves, živih mej, grmičevja lahko usmerjamo zračne tokove skozi objekt, poleg tega vegetacija na lokaciji zaradi evaporacije vlage iz listov izdatno hladi zrak

http://archrecord.construction.com/features/aiaAwards/09goldmedal/9.jpg

osebni arhiv, 2011

http://lauriebaker.net/

HAWA MAHAL (PALAČA VETROV), JAIPUR Hawa Mahal je palača v mestu Jaipur v Rajastanu, Indija. Ulična petnadstropna fasada je oblikovana v obliki krone hindujske boginje Krišne, glavna značilnost pa je izbočenost balkonov za čimboljši zajem vetrov ter njih fina perforacija, ki je na splošno značilnost tradicionalne Indijske arhitekture . Glavni namen le-te je v tem, da se pustijo odprte čimvečje površine fasade za prezračevanje. Ker pa gre za dvorni objekt, mora biti zagotovljena določena stopnja intime (muslimanske ženske so si sicer v javnosti pokrivale obraze). To je doseženo z fino leseno mrežo, ki omogoča poglede iz, onemogoča pa tiste v hišo. Lesena mreža služi tudi kot zaščita pred močnim puščavski soncem Rajastana. Podobna struktura je tudi na dvoriščni strani objekta, sobe pa se raztezajo čez celo širino objekta, tako da je omogočena prečna ventilacija. Palača je bila zgrajena leta 1799.

osebni arhiv, 2012

CASA DEL FASCIO, COMO, GIUSEPPE TERRAGNI Leta 1936 postavljena palača je bila zgrajena za potrebe fašistične administracije in zborovanj, takrat aktualnih v Italiji. Racionalistična zasnova išče vzporednice s klasično arhitekturo v oblikovanju glavnega kubusa (polovica kocke) in v razmerjih polnega in praznega na fasadi. Tlorisna zasnova je atrijska, s prostori orientiranimi okrog osrednjega odprtega prostora, kar je vzporednica z centralistično oblastjo ter nadzorom fašistov nad ljudstvom. Kljub navidezni zasnovi, podrejeni simboliki in monumentalnosti, pa je objekt kvalitetno zasnovan tudi v smislu prezračevanja. Pritličje se s premičnimi vrati povsem odpre tako na vhodni kot na zadnji, severni strani. To omogoča vstop zraka, ki se nato zaradi naravnega vzgona dvigne skozi atrij in izstopa skozi odprtine v strehi nad njim. To gibanje povzroči, da hladnejši zrak vstopa tudi skozi senčena okna pisarn, ki so obojestransko orientirane in jih zapušča z dvigajočim se zračnim tokom v atriju. Na ta način je zagotovljeno hladnejše in bolje prezračevano delovno okolje v objektu. http://lauriebaker.net/

http://lauriebaker.net/

osebni arhiv, 2011

CENTRE FOR DEVELOPMENT STUDIES, ULLOOR, LAURIE BAKER Laurie Baker (1917-2007) je indijski arhitekt angleškega rodu, znan kot »arhitekt revnih ljudi«. Zanj je značilna filozofija preproste, energetsko učinkovite ter cenovno ugodne gradnje, namenjene ljudem nižjega in srednjega sloja, povzeta po naukih Mahatme Gandhija. V svojih projektih je uporabljal lokalne materiale in tehnike, značilne za določeno regijo. Razvil je vrsto konceptov za naravno prezračevanje, ki ga je večinoma združeval z estetiko perforiranih opečnih zidov, ki predstavljajo glavni element njegove arhitekture. Skozi njih je zrak vstopal v objekt in se skozi po prerezu odprte prostore dvigoval ter izstopal pod streho. Takšna zasnova je spodbujala naravno kroženje zraka in s tem izboljševala bivalne razmere v vročih in vlažnih okoljih. Prav tako je razvil številne tehnike zlaganja opek v namen boljše nosilnosti, prezračevanosti ali ekonomičnosti ter to znanje prenašal med lokalne skupnosti. Za svoje delo je bil leta 2006 nominiran za Pritzkerjevo nagrado. http://es.wikiarquitectura.com/images/b/b5/Casa_del_Fascio_Plano_2.jpg

GIBANJE ZRAČNIH TOKOV OKOLI OBJEKTA Na privetrni strani se ustvarja nadtlak, na zadnji strani objekta podtlak. To povzroča vrtinčenje zraka zaradi naravne težnje po ravnovesju. Podtlak je mogoče izkoristiti za vlek zraka iz oz. v objekt.

NESIMETRIČNO POSTAVLJENE ODPRTINE Zrak vstopa pod kotom zaradi zunanjega stranskega pritiska. V krivulji nato potuje skozi objekt proti izstopnim odprtinam. Kakršnakoli ovira (stena, pohištvo), ki ni na poti gibanja zraka, nanj ne vpliva in učinka prezračevanja ne zmanjšuje. V obratnem primeru, s prekinitvijo krivulje gibanja, lahko gibanje zraka povsem ustavimo.

VPLIV SENČIL Senčila lahko znatno vplivajo na gibanje zraka skozi objekt. Če je le-to fiksno in polno, ter postavljeno neposredno nad oknom, vpliva na zračni tok iz vidika uporabnika zelo negativno, saj ga , zaradi podtlaka med stropom in oknom, potegne pod strop in tako iz cone bivanja. Neugodni situaciji se lahko izognemo zelo preprosto, saj že minimalni odmik senčila od zidu takšen pojav izniči (slika X). Senčilo tik ob zidu (ali nadstrešek) pa lahko vpliva tudi ugodno, če ga dvignemo od okna, saj ujame več zraka in ga usmeri skozi objekt.

GIBANJE ZRAČNIH TOKOV SKOZI OBJEKT Največji učinek prezračevanja dosežemo, če postavimo dovolj velike odprtine enake površine na nasprotni si steni objekta. Hitrost gibanja zraka je nekoliko višja kot zunaj, objekt je enakomerno prezračevan.

GIBANJE ZRAČNIH TOKOV GLEDE NA IZHODNE ODPRTINE Optimalna višina vstopnih odprtin je v bivalni coni, kjer je učinek hlajenja tudi najbolj zaželen. Višina izstopnih površin neposredno ne vpliva na zračni tok.

SPLOŠNE ZAKONITOSTI GIBANJA ZRAČNEGA TOKA

VELIKOST ODPRTIN Z velikostjo vstopnih in izstopnih odprtin lahko vplivamo na hitrost gibanja zraka znotraj objekta. Z majhno odprino na vstopni strani v kombinaciji z veliko izstopno površino dosežemo visoke hitrosti zraka, a na omejenem delu. V obratnem primeru je povišana hitrost na zadnji, zunanji strani objekta, učinek hlajenja se tako občutno zmanjša.

GIBANJE ZRAČNIH TOKOV GLEDE NA VSTOPNE ODPRTINE Lociranje odprtin nizko na steni zagotavlja ugoden pretok zraka skozi cono bivanja, medtem ko pri odprtinah visoko na steni zrak vstopa pod kotom navzgor ter skozi prostor potuje pod stropom. Hladilni učinek na človeka je tako minimalen, kljub temu je rešitev lahko ugodna za odvajanje dvigajočega se toplega zraka.

Gibanje zraka v in okrog objekta se zgodi zaradi razlik v zračnih pritiskih – objekt na poti zračnega toka bo povročil razliko v tlakih - naravno prezračevanje izkoristi to razliko oz. gibanje zraka od območja z nadtlakom k območju z podtlakom. V monsunskih podnebjih je prezračevanje še posebej pomembno, saj vlaga v kombinaciji z visoko temperaturo povzroča visoko stopnjo bivalnega neugodja. Edini učinkovit način hlajenja v tovrstnih razmerah je spodbujanje gibanja zraka skozi objekt in na ta način omogočanje hlajenja človeškega telesa s konvekcijo. Zaradi gibanja zraka vlaga na površini kože hlapi in s tem hladi (razen če je temperatura zraka višja kot temperatura na površini kože). Hitrost zraka 1m/s (hitrost hoje) npr. zmanjša občuteno temperaturo iz 30℃ na 27℃. Polega tega je prezračevanje pomembno tudi zaradi dovoda svežega zraka, saj človek oddaja tako toploto kot vlago, s svežim zrakom pa onemogočimo previsoko koncentracijo le-teh v prostoru. (povzeto po: Design with climate, Victor Olgyay)

osebni arhiv, 2011

http://lebbeuswoods.files.wordpress.com/2011/02/corb-sketch-1-11.jpg

SECTOR 1, CHANDIGARH, LE CORBUSIER Le Corbusier je bil znan po svojih temeljitih študijah osončenja lokacije, na katerih je postavljal svoje projekte. To je še posebej izrazito v njegovih projektih za mesto Chandigarh v provinci Punjab, Indija. Fasade na vseh treh glavnih objektih, administrativni stavbi, parlamentu ter sodišču so v veliki meri definirane z betonskimi senčili (t.i. brisoleji), ki so oblikovani glede na orientacijo stranice objekta. Kot simbol pomembnosti kontrole sonca je v sklopu glavnega kompleksa arhitekt postavil poseben paviljon, t.i. stolp senc. To je betonska struktura na kvadratnem tlorisu, sestavljena iz horizontalnih plošč in senčil po obodu.Senčila so na vsaki stranici, razen severni, ki je prazna, oblikovana specifično glede na orientacijo. Celotna struktura je nekakšna sinteza arhitektovih spoznanj o poti sonca in njegovi penetraciji v grajen objekt.

2.6

VPLIV SONCA

Celotna problematika orientacije objekta je sestavljena iz mnogih faktorjev: lokalna topografija, zahteve po zasebnosti, pogledi iz objekta, redukcija hrupa,... Naloga arhitekta je orientiranje objekta na način, da kvalitetno odgovori na čimveč teh faktorjev, predvsem pa zagotovitev najboljšega izkoristka termalnih, higienskih in psiholoških kvalitet sonca. V monsunskem pasu neposredni vpliv sonca na kvalitetno bivalno okolje ni tako ključen kot v drugih podnebjih, saj večji problem kot sevalna temperatura sonca predstavlja velika vlažnost in visoka temperatura ozračja. Kljub temu pa je zagotavljanje kvalitetnih senčnih prostorov in s tem preprečevanje dodanih temperaturnih doprinosov eden izmed pogojev dobre rešitve. Del takšne rešitve je tudi zagotovitev možnosti za ogrevanje prostorov s soncem v sicer redkih, a kljub temu prisotnih hladnejših zimskih dneh. Glavne smernice za reševanje problematike sonca so: - temeljita analiza osončenja; pridobitev podatkov o smeri in jakosti osončenosti parcele po urah dneva in letnih časih z namenom ugotovitve potrebe po količini in vrsti senčenja - senčenje zunanjih zidov na južni in severni strani z dolgimi horizontalnimi nadstreški, vzhodne in zahodne fasade pa morajo biti čimkrajše ter senčene z vertikalnimi senčili za preprečevanje jutranjega in popoldanskega nizkega sonca - dovolj visoki stropovi, da se topli zrak dvigne nad cono bivanja ter odvajanje le-tega pod stropom - dobra izolativnost soncu izpostavljenih površin, predvsem streh - uporaba vegetacije za senčenje; pravilna uporaba in lociranje različnih tipov rastlin omogoča poletno senco in prepuščanje sonca pozimi na želene površine objekta

osebni arhiv, 2011

Geoffrey Bawa: The complete works, D.Robson, Thames and hudson

FORT OF AGRA, AGRA

osebni arhiv, 2011

http://www.baumschlager-eberle.com

Mogulske palače (16.-18.stoletje) so znane po svojem kvalitetnem bivalnem okolju, kljub temu da jih veliko njih v izredno zahtevnih okoljih. Dobre pogoje so dosegali s številnimi dvorišči, zračnostjo ter velikimi senčenimi površinami. Sestavljene so namreč iz številnih odprtih paviljonov za bivanje na prostem notranji prostori, za debelimi masivnimi stenami, pa imajo številne odprtine, ki so dobro senčene. Vhodi so tako vedno pred soncem zaščiteni z nadstreški, okna na drugi strani pa so senčena z značilnim kamnitim ornamentalnim satovjem.

ETH e-SCIENCE LAB, ZÜRICH, BAUMSCHLAGER EBERLE Pri tem objektu, najsodobnejšem v univerzitetnem kompleksu ETH, so se avstrijski arhitekti zaradi kompleksne vsebine z ogromno tehnologije odločili, da bodo fasadni ovoj oblikovali temu ravno nasprotno, preprosto in čisto. Fasada je tako v celoti steklena, pred njo pa so na optimalno preračunani razdalji postavljena kamnita vertikalna senčila. Za njimi je pohodni hodnik, ki služi kot senčilo spodnjemu nadstropju za opoldansko sonce ter kot razširitev pisarn.

Geoffrey Bawa: The complete works, D.Robson, Thames and hudson

RED FORT, JAIPUR

osebni arhiv, 2011

BISHOP'S COLLEGE, COLOMBO, GEOFFREY BAWA Leta 1960 je šrilanški arhitekt Geoffrey Bawa dobil naročilo, da v okviru šolskega kompleksa zgradi trinadsrtropni objekt z učilnicami. Zasnoval ga je na način, da je učilnice umestil v zgornji nadstropji, medtem ko je pritličje pustil prazno za potrebe zunanjega učenja in igre. Konstrukcija je močno poudarjen betonski skelet, v katerega so na fasadi umeščene perforirane betonske plošče, ki služijo kot senčilo pred soncem. Njihova nekonstrukcijska vloga in navidezna lahkost je poudajena s finimi pasovi med njimi. Velika zračnost konstrukcije omogoča tudi kvalitetno prezračevanje.

http://www.baumschlager-eberle.com

http://blog.gessato.com/wp-content/uploads/2011/11/meti-school-hand-built-sustainable-architecture-gessato-gblog-1.jpg

METI HANDMADE SCHOOL, RUDRAPUR, BANGLADEŠ - ANNA HERRINGER Rudrapur predstavlja eno najrevnejših ter hkrati najgosteje naseljenih območij na svetu. Projekt avstrijske arhitektke Anne Heringer v tem okolju predstavlja alternativo gradbenim materialom in tehnikam, uvoženim iz zahoda. Stavba je zgrajena brez strojev, s pomočjo lokalnih prebivalcev, ki so se na projektu učili tehnik gradnje z ilovico in bambusom. Materiala sicer uporabljajo tudi sami, vendar sta smatrana kot drugorazredna in uporabljena le pri objektih manjšega pomena, v tem pa se po mnenju avtorice skriva pomen arhitekta: uporaba lokalnih materialov na inovativen način. Baza šole je zgrajena v celoti iz ilovice pomešane s slamo, ki dobro uravnava vlažnost v prostoru in služi kot masivni podstavek lahki konstrukciji v nadstropju. Ta je, vključno z medetažno ploščo ter strešno konstrukcijo, v celoti izdelana iz bambusa. Iz tega materiala je izdelano tudi stavbno pohištvo, okna in vrata. Tovrstna gradnja je ekonomična, a hkrati je potrebno redno obnavljanje tal in zidov. Kot taka je primerna za revnejša območja z razpoložljivo, a poceni delovno silo. V primeru, da stavba ne služi več svojemu namenu, jo je mogoče v celoti odstraniti brez kakršnegakoli odtisa v prostoru. rojekt je bil med drugim nagrajen s prestižno Aga Khan architecture award 2007.

It's all about conservation of materials, conservation of land, the keeping of old grow forests, the understanding of how we might be able to find a sustainable building. Glen Murcutt 2.8 MATERIALI Glavna značilnost monsunskega podnebja sta odsotnost visokih temperaturnih nihanj ter visoka vlažnost, temu pa morajo biti bolj kot karkoli prilagojeni uporabljeni materiali na objektu. Naravni materiali, dostopni v bližini lokacije in preučitev tradicionalnih metod gradnje lahko v večini primerov ponudijo enostavne in logične rešitve, usklajene z lokalnim okoljem. Primerna je uporaba lahkih materialov, ki ne akumulirajo toplote, zato da je ob potencialni zunanji ohladitvi ne oddajajo v prostor. Tradicionalni materiali kot so les, bambus, trstika, palmovi listi, so lažji in cenejši od opeke, zato jih gre čimveč uporabljati. Glavnim problemom, gnitju in uničevanju s strani insektov, se je mogoče v veliki meri izogniti z uporabo tovrstnih materialov v nadstropju oz. na objektih, dvignjenih od tal. V splošnem velja, da so svetlejši materiali primernejši zaradi manjše absorbcije toplotnega sevanja.

http://www.akdn.org/architecture/img/3392/8.jpg

PRIMARY SCHOOL GANDO, BURKINA FASO - DIEBEDO FRANCIS KERE Objekt je zasnovan v vročem in suhem podnebju centralne Afrike, kar dela opeko kot dobro izolativen ter ekonomičen material zelo primerno. Lokacija je težko dostopna s težko mehanizacijo, zato je Francis Kere predvidel gradnjo z materiali, ki se jih lahko pripelje s preprostimi vozili ter se z njimi dela brez zapletene tehnologije. Opeka je narejena iz stisnjenih in posušenih blokov gline, nakopane v bližini lokacije. Konstrukcija za streho je tanko paličje iz armaturnih palic, varjeno na mestu in dvignjeno na streho v posamičnih kosih. Streha je pločevinasta, kar je v tovrstnih okoljih glede na ceno in zahtevnost vzdrževanja večinoma najracionalnejša izbira.

http://cubeme.com/blog/wpcontent/uploads/2010/07/Palmyra_House_Studio_Mumbai_Architects2.jpg

osebni arhiv, 2010

PALMYRA HOUSE, OKOLICA MUMBAI-JA, INDIJA - STUDIO MUMBAI Stanovanjski objekt je sestavljen iz dveh paviljonov, lociranih znotraj obratujoče plantaže kokosa. Zasnovan je kot lesena skeletna konstrukcija na kamnitem podstavku, pri kateri je mogoče vse stranice popolnoma odpreti z drsnimi vrati. Na ta način je omogčeno kontroliranje klime v prostoru. Uporabljen je lokalni les, stiki konstrukcije so povzeti po tradicionalnih stavbarskih detajlih tega območja. Senčila so ročno izdelana iz lesa palme, ki raste v okolici, prav tako je kamen, iz katerega sta zidana kolenčni zid in bazen pridobljen iz bližnjega kamnoloma. V notranjosti so zidovi ometani z ometom, kakršnega tradicionalno uporabljajo v regiji.

SOUTH AFRICA ITHUBA PROJECT - FAKULTETA ZA ARHITEKTURO LJUBLJANA Oba projekta, prvi 2010 in 2011, sta iskala optimalno ravnovesje med ceno, dobavljivostjo ter primernostjo materialov glede na zahtevnost uporabe. Tehnika gradnje z glino in slamo, ki je tako iz cenovnega kot iz trajnostnega vidika izredno primerna, se je v lokalnem okolju zaradi predhodnih in omenjenih projektov že uveljavila tudi med lokalnim prebivalstvom. Ostali materiali na objektu so uporabljeni glede na razmerje med ceno in funkcijo, pogoj pa je bila dobavljivost v neposredni bližini. Oba objekta funkcionirata dobro in sta v redni uporabi. http://www.jewanda-magazine.com/wp-content/uploads/2011/05/Diebedo-Francis-kere-architecte.jpg

http://cubeme.com/blog/wpcontent/uploads/2010/07/Palmyra_House_Studio_Mumbai_Architects01.jpg

http://www.designitecture.com/wp-content/uploads/2012/05/francis-kere-2.jpg

osebni arhiv, 2010

osebni arhiv, 2010

Resnična izbira ni v tem, ali bomo v okviru obstoječega ravnali tako ali drugače, pač pa, ali bomo sprejeli sam okvir obstoječega ali ne. Petra Čeferin

If we architects are even to start coping effectively with the real building problems and the housing needs of the world, we must learn how to build as inexpensively as possible. Laurie Baker

3.0

GRADBENE TEHNOLOGIJE

3.1 BETON http://www.precastbuildcon.com/gallery.html

PRITRJEVANJE STEBRA Zaradi obsežne uporabe prefabrikacije so se vzporedno razvijali tudi sistemi za pritrjevanje oz. sestavljanje prefabriciranih elementov. V stebre so naprimer. že vnaprej vbetonirane kovinske plošče z luknjami, ki se natakenjo na iz temeljev puščene navojne palice. Steber se privijači.

Beton je najbolj razširjen gradbeni material v Kolkati in Indiji na sploh, vse bolj pa izpodriva tudi tradicionalne načine gradnje na podeželju. To dejstvo gre pripisati vse večji potrebi po kvaliteti gradnje in varnosti, je pa res, da je material vse bolj dostopen in dosegljiv, delovna sila pa poceni. Betonska hiša postaja vse bolj zaželjen statusni simbol.

http://www.lerocproducts.co.uk/image/beamandblock2.jpg

T-NOSILCI Eden najbolj pogosto uporabljanih prefabriciranih elementov v gradnji v manjših objektov. Nosilci so lahko prednapeti ali armirani zgolj z armaturnimi palicami, razponi segajo do 6 metrov. Kot polnilo plošče se uporabljajo številni materiali - stiropor, opeka, betonske plošče, zemlja,... Prednost je prevsem v hitrosti gradnje zaradi odsotnosti potrebe po opažanju.

Odgovor na takšne pomisleke ponuja prefabrikacija betonskih elementov. Ta tehnologija je bila razvita za gradnjo industrijskih objektov, a se, predvsem v razvitem svetu, vse bolj uporablja tudi v individualni gradnji. Prednosti so prefabrikacije so: - 50-60%* krajši čas gradnje - 50-60%* manjša potrebna delovna sila - 45-50%* manjša količina materiala na gradbišču (opaži, ...) - premeščanje večjih razponov pri manjši uporabi materiala - večja in konstantna kvaliteta elementov - izogib slabim vremenskim dejavnikom na lokaciji - uporabnost v vseh fazah gradnje, od konstrukcije do zaključnih del (* - podatki indijskega proizvajalca prefabriciranih betonskih elementov)

osebni arhiv, 2010

PREFABRIKACIJA NA MESTU Odločitev za prefabrikacijo in standardizacijo gradbenih elementov ne pomeni vedno vključitve velikega in dragega proizvajalca. Postopek vlivanja elementov, vsaj najosnovnejših, je razmeroma preprost, zato se s kreativnim pristopom da zadevo izvesti v lastni režiji. Potrebna je vibracijska miza, ki je tehnično gledano precej preprost stroj. Dober primer tega so Build Collective, ekipa lokalnih priložnostnih gradbenih delavcev iz Magagula Heights v bližini Johannesburga, JAR, ki so si, ob pomoči avstrjskih kolegov, sami izdelali vibracijsko mizo, ki ji uporabljajo za izdelavo prefabriciranih betonskih stebrov oz. nosilcev dimenzije 25/8cm. Znotraj kovinskih kalupov so prednapete žice, predvidene so luknje za kasnejše pritrjevanje elementov, celotna miza se po posušitvi betona razstavi in deset stebrov je izdelanih v roku nekaj ur. Projekt je zamišljen kot alternativa slabo premišljeni stanovanjski gradnji s strani države, s tovrstnimi elementi si prebivalci townshipov lahko poceni in enostavno povečajo hiše.

Kljub temu pa je treba ohraniti kritično distanco do betona. Dejstvo je, da okoljsko gledano to ni material z majhnim odtisom na okolje, zahtevno je rušenje tovrstnih objektov, sploh v krajih, kjer je dostopnost težkih strojev onemogočena. Tudi sama gradnja je, če se betonira na licu mesta, precej zamudna.

Ima pa prefabikacija tudi nekatere pomankljivosti. Glavne so: - potreba po transportu (omejena velikost elementov) - zasnova z čimveč oblikovno podobnimi elementi - problemi s stiki na potresnih območjih

http://www.precastbuildcon.com/gallery.html

PREFABRICIRANI ELEMENTI Na trgu obstaja vrsta prefabriciranih sestavnih delov za gradnjo objekta, od temeljev do strehe. Ločimo linijske (stebri, grede), ravninske (plošče, stene) ter prostorske elemente.

Kljub tem pomanjkljivostim pa na konkretnem primeru šole Piali Ashar Alo prednosti prevladajo. Za transport je poskrbljeno z železniško postajo v bližini, zasnova s podobnimi elementi je zaželjena zaradi pocenitve gradnje ter premišljenega funkcioniranja hlajenja in prezračevanja po prerezu, potresno pa Indijski kontinent, z izjemo področja Himalaje, ni problematičen do te mere, da bi bilo potrebno dajati posebno pozornost protipotresnim ukrepom

http://www.earth-auroville.com/hourdi_roofing_en.php

osebni arhiv, 2011

3.2 ZEMLJA Skozi vso zgodovino je bila zemlja eden najpomembnejših gradbenih materialov, v arhitekturi so jo uporabljali tako rekoč na vseh kontinentih in v vsakršnih klimatskih razmerah. Ocenjeno je, da danes v hišah, grajenih iz zemlje oz. njenih produktov živi okrog 1.7 milijarde ljudi, v državah v razvoju tovrstne hiše uporablja 50% ljudi. V 20.stoletju je razvoj drugih materialov, tehnologij, ter potreba po ekonomičnosti oz. hitri gradnji marginaliziral gradnjo iz zemlje, ki danes je danes stigmatizirana kot material revnih in le redko prihaja v upoštev pri pomembnejših arhitekturnih projektih. http://www.earth-auroville.com/hourdi_roofing_en.php

Kljub temu pa obstajajo glasni zagovorniki in promotorji takšne gradnje, eden najpomembnejših na tem področju je pokojni egipčanski arhitekt Hassan Fathy, ki širijo znanje in pomen uporabe lokalnih materialov, dokazujejo, da so takšni materiali za gradnjo dostikrat najbolj primerni, da zahtevajo za svojo uporabo malo energije, da so ekonomični, praktični. Prav tako se tudi v gradnji z zemljo dogaja tehnološki razvoj, razvijajo se vedno kvalitetnejši in dostopnejši stroji za stiskanje zemlje v poljubne elemente (ang. compressed stabilised earth block), teptalci, obstajajo inštituti za gradnjo iz zemlje, ki na primerih testirajo tehnologije in ozaveščenost ljudi,… Uporabi lokalne zemlje kot gradbenega materiala pa je primeren tudi čas svetovnih ekonomskih in socialnih kriz, ki vse bolj obuja pozabljeno zavedanje o pomembnosti primernih oblik bivanja v lokalnem okolju z lokalnimi materiali.

MONTAŽNI STROP Zemlja se lahko stiska v poljubne forme, med drugim tudi v obliko votlega zidaka. Ta je zelo primeren kot stenski ali pa, v kombinaciji z betonskimi nosilci, kot stropni element. Sistem, podoben našemu »monta« stropu je neprimerljivo cenejši in hitreje izvedljiv od klasične betonske plošče ter zahteva veliko manj tehničnega znanja. Razmestitev obrnjenih T-nosilcev je mogoče izvesti ročno, kot tudi zapolnitev z zidaki, na to pa se v tanki plasti vlije estrih ali zemlja, da se površina izravna. Velika prednost takšnih stropov je tudi v termičnih lastnostih, saj je na koncih mogoč zajem zraka, ki piha skozi ploščo in jo s tem hladi. To hladi tla v zgornjem nadstropju ter odvaja toploto iz spodnjega.

Po svetu se sicer tipi zemlje razlkujejo, njene lastnosti so odvisne od sestave ki jo tvorijo prod, pesek, mulj in glina. Zadnja dva delujeta kot vezivo, toda oba sta nestabilna in topna v vodi. Obstajajo štiri glavne karakteristike zemlje, ki jih pri različnih tipih zemlje moramo poznati: granulacija, stisljivost, plastičnost in kohezivnost. Vsaka je na svoj način pomembna za izgled, nosilnost, obstojnost zemlje kot gradbenega materiala.

Fotografiji sta sicer iz okrog 300 kilometrov oddaljena Auroville Earth Building Institute-a, kjer se že več kot 20 let ukvarjajo z gradnjo z zemljo. Ponašajo se z mnogo najrazičnejemi tipi stavb, zgrajenih iz zemlje in drugih naravnih materialov, neprestano razvijajo nove tehnike gradnje, promovirajo ter izobražujejo arhitekte, gradbenike,.... So dobitniki številnih indijskih in mednarodnih priznanj za svoje delo.

Kot gradbeni material je zemljo mogoče uporabiti v številnih oblikah in tako rekoč za vse stavbne člene., Najbolj je razširjena tehnika teptanja zemlje v opaž, pri čemer se lahko dodajajo (ali pa ne) najrazličnejši materiali za povečanje stabilosti, za zmanjšanje porabe materiala, za zagotavljanje svetlobe v prostoru. Takšni materiali so bambus, slama, kamenje, steklo,... Alternativa tej tehniki gradnje pa je, podobno kot pri betonu, prefabrikacija standardiziranih elemntov. Elemente je nato mogoče uporabljiti samostojno ali v kombinaciji z drugimi materiali.

IZDELAVA OPEK IZ ZEMLJE, PIALI V vasi Piali, v neposredni bližini lokacije projekta, domačini kopljejo zemljo in jo stiskajo v opeke. Te sicer odpeljejo na žganje v eno bližnjih vasi, saj tehnika gradnje iz nežgane zemlje v Kolkati ni razširjena. Trenutno izdelujejo zgolj en tip opeke, toda problematika oblike opeke je v večini primerov zgolj v obliki kalupa. osebni arhiv, 2011

Izdelke iz zemlje je, v odvisnosti od njene kvalitete, vsebnosti gline itd., vedno mogoče žgati in pridobivati opeko, ki je precej trdnejša in obstojna, saj se z žganjem rešimo problemov z vodo. Kljub temu je o žganju vredno razmisliti tako iz ekonomskih, okoljskih in praktičnih razlogov. Žgana opeka potrebuje za izdelavo 4-krat več energije, prav toliko več se zaradi žganja ustvari emisij v ozračju, dostikrat pa lahko ob pravilni in pametni uporabi enako učinkovito uporabimo nežgane elemente. (povzeto po http://www.earth-auroville.com) PIALI ASHAR ALO - idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Jure Kolenc | mentor: dr. Aleš Vodopivec | vpis 2004 | diploma 2012

STENA IZ BAMBUSA Bambusova stebla so razmeroma poceni in dobavljiva pri večini prodajalcev gradbenega materiala. Težava je v njegovi kvaliteti, za večje in zahtevnejše konstrukcije je neuporaben.

osebni arhiv, 2011 http://cdn.c.photoshelter.com

3.3 BAMBUS Bambus je eden najbolj razširjenih in uporabljanih materialov v gradbeništvu na svetu. Na svetu se letno pridela okrog 20 milijonov ton tega materiala, v Aziji je povprečna poraba 12 kg na prebivalca na leto.. Zanj je značilna visoka trdnost v razmerju s težo ter vrsto različnih možnosti uporab v arhitekturi, poznan je kot les revnih ljudi.

osebni arhiv, 2011

http://cdn.c.photoshelter.com

STENA IZ BAMBUSA Tovrstna rešitev je praktično zastonj in učinkovito loči zunanjost od notranjosti. Toplotno akumulaciski sposobnosti nima, zaustavlja pa gibanje zraka. Postavljena je hitro in enostavno in kot takšna v revnejših okoljih uporabljana precej pogosto. Isti izdelek se uporablja tudi kot talna in stropna obloga, kot senčilo, ograja,..

Po besedah lastnika šole Anupa Gayena, domačina iz Kolkate, je v Bengaliji žal izredno težko dobiti kvaliteten bambus, primeren za konstrukcije. Kot rastlina je sicer dokaj razširjen, vendar se z njim nespametno gospodari, seče se ga premladega, ko polne trdnosti še ne razvije. Na splošno je osveščenost o njegovem potencialu skromna, zato je tu, kljub bogati tradiciji raznovrstne uporabe, kot nosilni material v konstrukcijah le redko uporabljen. Zelo pogosta pa je po drugi strani uporaba za gradbene odre ter za najrazličnejše stranske produkte, ki sestavljajo stavbno pohištvo, opremo prostorov,... Ti izdelki so cenovno zelo dosegljivi ter v veliko primerih narejeni kar doma. Tako so servisni objekti, kot so hlevi, shrambe, ali pa tudi hiše najrevnejših največrat oblečeni z pletenjem iz mladih rastlin ali na pasove razcepljenih bambusovih debel. Material je sicer treba menjati zaradi pogosto napačne uporabe pri tleh, vendar pa njegova cena to pomankljivost odtehta.

osebni arhiv, 2011

You are bringing knowledge and qualifications from the west, but they will be useless unless you try to understand our needs here. The greatest needs are in the villages and for the ordinary people, not in places like Bombay Mahatma Gandhi

4.0 PROSTOR http://www.globalsherpa.org/india

4.1 INDIJA DRUŽBENI KONTEKST Indija je po površini sedma največja država, po številu prebivalcev z 1.2 milijarde na drugem mestu, velja pa za najbolj naseljeno demokratično državo na svetu. Ustavno je opredeljena kot federativna republika, razdeljena na 28 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj, vsa od teh imajo svojo svojo vlado in zakonodajo. Obsega celoten Indijski polotok, na celini pa si meje deli z Pakistanom na zahodu, Nepalom, Butanom in Kitajsko na severu ter Burmo in Bangladešem na vzhodu. Slednji je, podobno kot Pakistan, do sedemdesetih let prejšnjega stoletja bil del te države, a se je iz verskih razlogov v številnih vojnah odcepil in je danes samostojna država. Posledične napetosti med temi državami obstajajo do danes, odcepitev teh držav pa je v precejšnji meri vplivala na versko strukturo in s tem na kulturno raznolikost prebivalstva. Večino tako predstavljajo hindujci (80,5%), sledijo muslimani (13,2%), manjši delež, a kljub temu znaten zaradi absolutnega števila, pa predstavljajo kristjani (2,3%), Sikhi (1,9%) in Budisti (0,8%). Indija velja za hitro razvijajočo se državo. Med letoma 1991 in 2001 se je število prebivalcev, živečih v mestih, povečalo za 31,2%, med najhitreje rastoče regije spadajo območje Mumbaia, Delhija, Kolkate ter Bangaloreja.S povprečno rastjo BDP-ja 5,8% letno zadnjih dvajset let, pri čemer le-ta raste vedno hitreje, velja za vedno pomembnejšega akterja na svetovnem trgu. Ocene kažejo, da bo v naslednjih desetletjih povprečna letna rast znašala okrog 8% in do leta 2050 naj bi postala najhitreje razvijajoča se ekonomija sveta. V zadnih desetih letih je več kot podvojila povprečno urno postavko, 431 milijonov ljudi se je od leta 1985 dvignilo nad prag revščine. Je med vodilnimi svetovnimi izvozniki tekstilnih izdelkov, nakita, naftnih derivatov, avtomobilska, računalniška in elektronska industrija so med najhitreje razvijajočimi v svetu. Kljub tem optimističnim podatkom pa obstaja dejstvo, da je Indija v socialno-ekonomskem smislu še vedno pri svetovnem repu. Je država z največjim številom prebivalcev pod pragom revščine na svetu, skoraj polovica otrok je podhranjenih, 70.2% ljudi (2011) živi na podeželju Po podatkih iz leta 2001 povprečna starost prebivalstva znaša zgolj 24,9 let (WTO), na 100.000 prebivalcev je v povprečju 50 zdravnikov, 900.000 ljudi letno umre zaradi kontaminirane vode. Hiter gospodarski razvoj prinaša vedno večjo ekonomsko neenakost ter eno najvišjih stopenj korupcije v svetu. GEOGRAFSKI KONTEKST Tektonsko gledano se Indijski polotok smatra kot samostojen subkontinent, ki je bil pred 75 miljoni let še del Gondvane, skupne tetonske plošče, katere del sta bili takrat še današnja Afrika in Avstralija. Takrat se je odcepil in začel potovati proti severovzhodu, kjer je trčil ob Evrazijsko tektonsko ploščo (sam pa je ostal tektonsko enoten, zato tam ni potresov). Ta trk je ustvaril današnjo, še vedno rastočo najvišje gorstvo sveta, Himalajo, ki danes odločilno vpliva na podnebje Indijskega polotoka. Le-ta preprečuje vdor hladnih vetrov iz centralne Azije na severu, kar dela Indijski polotok toplejši od ostalih območij s podobno geografsko širino. Pomemben vpliv ima tudi puščava Thar na zahodu, ki privlači vlažne zračne mase iz Indijskega oceana, ki nato trčijo ob Himalajo in to je razlog za nastanek monsunov. Himalaja je tudi vir številnih mogočnih vodotokov, katerih največja sta Ganges in Brahmaputra, ki se oba izlivata v Bengalski zaliv ter namakata podhimalajske ravnice. Ti vodotoki so glavni generator družbenega, ekonomskega in kulturnega razvoja.

http://www.indiatoursguide.org/gifs/map-of-india.jpg

osebni arhiv, 2011

VICTORIA MEMORIAL Objekt je posvečen angleški kraljici Victorii, pod katero je bila tudi nekdanja prestolnica britanske Indije, Kolkata. Graditi so ga začeli leta 1901 po smrti Victorie, dokončali pa leta 1921. V celoti je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki ljudi, takrat živečih v Indiji, predstavlja pa spomenik britanskim »dosežkom« v Indiji. Danes služi kot muzej, posvečen umetnosti, ki poveličuje zgodovinske trenutke v razvoju države pod okriljem britanskega imperija in je glavna turistična zanimivost Kolkate.

4.2 KOLKATA Kolkata je prestolnica države Zahodna Bengalija. S 4,5 milijona v mestu ter 14,1 milijona prebivalci v širšem mestnem območju predstavlja tretje najpogosteje naseljeno območje v Indiji. Prvič je omenjena leta 1690 ko so na to območje prišli Angleži (Vzhodnoindijska trgovska družba) in so bregu reke Hooghly zgradili utrdbo (1698) za potrebe povečevanja trgovske dejavnosti v Bengaliji. Od takrat naprej je v številnih spopadih ves čas prehajala izpod angleške oblasti pod razne bengalske vladarje in obratno, dokler niso sčasoma angleži svoje oblasti na tem območju v 19.stoletju konsolidirali. Skozi ves nemirni čas se je gospodarski, politični in kulturni pomen mesta krepil in prebivalstvo je ves čas naraščalo. Kljub temu so angleži in bengalci ves čas živeli ločeno v tako imenovanih White Townu in Black townu in se med sabo niso mešali. Sčasoma pa se je vpliv indijcev, ki so vse bolj začeli kazati težnje po osamosvojitvi izpod angleške oblasti (t.i. bengalska renesansa) toliko povečal, da so se slednji morali, tudi zaradi administrativno nepraktične lokacije daleč na vzhodu, umakniti in prenesti prestolnico v današnji New Delhi. Po drugi svetovni vojni je bila Kolkata dolgo časa pod komunistično oblastjo, kar je skupaj z Bengalsko vojno v osemdesetih povzročilo veliko izseljevanje in gospodarsko stagnacijo. Sredi 1980-ih je tako Mumbai prevzel vlogo največjega mesta v Indiji, kljub temu pa Kolkata tudi danes ostaja glavni gospodarski in kulturni center vzhodne Indije. Kot tipično metropolitansko mesto države v razvoju pa se Kolkata spopada z velikimi težavami. Velika gostota prebivalstva, 24.252/km2 leta 2011, ter vse večja motorizacija in industrializacija so razlog za onesnaženost zraka, prometni kaos, prenatrpanost in visoko stopnjo revščine. (povzeto po http://www.ess.co.at/GAIA/CASES/IND/CAL)

osebni arhiv, 2011

ULICA V KOLKATI Gneča, kaos in neskončni načini poskusov izhoda iz revščine so del vsakdana Kolkate, ki je eno izmed mest z najslabšo kvaliteto življenja na svetu.

http://www.geteasyway.com/images/teresaDM2408_468x377.jpg

MATI TEREZA Albansko-Indijska redovnica je življenje posvetila ubogim ljudem, živečim na ulicah Kolkate. V ta namen je v tem mestu ustanovila red Misijonark ljubezni, ki deluje še danes. Njena nesebičnost in dobrota sta postali legendarni, leta 2003 je bila proglašena za blaženo.

http://www.windfinder.com

VETER Iz podatkov o povprečnih vetrovih na območju Kolkate je razvidno, da pozimi veter večinoma piha iz severa oz. severovzhoda, poleti pa iz juga. To dejstvo izhaja iz geografske lege Kolkate med Himalajo in Indijskim oceanom, ki sta glavna vzroka za gibanje zračnih mas. Vetrovi v tem delu Indije so zato razmeroma predvidljivi in jih je mogoče vzeti v obzir pri projektiranju. Razvidno je tudi, da so poleti vetrovi nekoliko močnejši, kar lahko izkoristimo za naravno prezračevanje objekta.

http://www.windfinder.com

Moč vetra se prikazuje na Beaufortovi lestvici, ki odraža vpliv gibanja zraka na okolico. 1 je najnižja vrednost in pomeni komaj zaznavno gibanje zraka, najvišja vrednost pa je 12, moč tornada.. Vrednosti za Kolkato so od 4-8, kar pomeni razpon nekako od sveže sape do močnega vetra .

http://www.bbc.co.uk/weather

4.3

http://www.bbc.co.uk/weather

TEMPERATURE IN PADAVINE Tabeli prikazujeta letne temperature in količino padavin za Kolkato in, primerjalno, Ljubljano. Očitna razlika je v temperaturnih razlikah med poletjem in zimo, ki so v Kolkati v primerjavi z Ljubljano skoraj zanemarljive ter v zimskih temperaturah. Pri padavinah je v Kolkati zelo jasna delitev na monsunsko obdobje, ko pade velika večina letnih padavin, in tisto brez, ko padavin praktično ni.

GEOGRAFSKI PODATKI ZA KOLKATO

- nadmorska višina: 2-9m - oddaljenost od morja: 90km - povprečna letna temperatura: 27℃ - povprečno nihanje temperatur po mesecih: 11℃ - najvišja povprečna mesečna temperatura: 36℃ (Maj, Junij) - najnižja povprečna mesečna temperatura: 14℃ (Januar), najnižja zabeležena 5℃ - povrečna letna količina padavin v Kolkati: 1583mm (132mm mesečno) - najbolj suh mesec je December (3mm), najbolj deževen Avgust (306mm) - povprečna letna vlažnost je 71.6%, mesečno nihanje od povprečno 57% v Marcu do povprečno 84% v Avgustu - povprečno največ sonca na dan v Aprilu (9.3h), najmanj v Avgustu (4h), na letni ravni povrečje znaša 7.1h (povzeto po http://www.kolkata.climatemps.com)

osebni arhiv, 2011

TRADICIONALNA HIŠA IZ BLATA Tovrstne hiše, ki so kvalitetno zgrajene in dobro vzdrževane, bi lahko v vasi prešteli na prste ene roke. Kljub temu, da je v vasi blato za gradnjo zelo primerno, saj iz njega izdelujejo tudi opeke, se smatra za starinski in manjvreden material. Glavna težava je pomanjkanje znanja upoabe blata za gradnjo ter nepripravljenost za vzdževanje takšnih objektov.

osebni arhiv, 2011

HIŠA IZ BAMBUSA Bambus se večinoma v obliki pletenja uporablja za servisne objekte, je poceni, a se hitro uniči. Glavna težava so neprimerni detajli in uporaba pri tleh. Za konstrukcije se, če izzvzamemo gradbene odre, zaradi slabe kvalitete ne uporablja.

osebni arhiv, 2011

PIALI - ŽELEZNIŠKA POSTAJA Železniška postaja je, kot je to mnogokrat primer v Indiji, povezava vasi s svetom in kot taka glavno središče vasi. Tu je zbranih večino servisnih dejavnosti in trgovin, ki se povečini oskrbujejo prav z vlaki. Ker vlak uporabljajo praktično vsi prebivalci, je tu večino časa nepopisna gneča, ki je pravo nasprotje preostalih, sicer mirnih in tišjih delov vasi. Tu so locirane tudi trgovine z gradbenim materialom (opeka, cement, armaturno železo), ki bi zalagale gradbišče nove šole s potrebni materialom. Od parcele so oddaljene približno 500 metrov, povezave do njih pa so pešpoti, široke le za manjši voz.

4.4 PIALI Vas Piali leži 24 km južno od Kolkate. Ima med 40000 in 50000 prebivalcev, večina se jih ukvarja s priložnostnimi deli. Posebnost je, da se moški v veliko primerih ukvarjajo s popravilom čevljev, ženske pa so večinoma gospodinjske pomočnice v bližnjih naseljih ali v Kolkati, s katero je vas povezana z železnico. Ta predstavlja najbolj uporabljano obliko medkrajevnega transporta za vaščane. Cestne povezave sicer obstajajo, vendar so precej dotrajane in v večini primerov neprimerne za težek motorni promet. Pešačenje je po vasi najbolj primerna in pogosta oblika premikanja. Največja koncentracija dejavnosti je zbrana okrog železniške postaje, kjer je tudi nekaj trgovin z gradbenim materialom, sicer pa večino grajenega tkiva predstavljajo preprosti stanovanjski objekti, zbrani okrog bujnih palmovih nasadov ter ribnikov. Ti ribniki so glavni vir vode in služijo za umivanje, kopanje, lovjenje rib. osebni arhiv, 2011

HIŠA IZ BETONA IN OPEKE Ta tip gradnje je danes najpogostejši. Ker je nekoliko dražji od tradicionalnih in se večinoma gradi fazno po finančnih zmožnostih, so hiše velikokrat nedokončane. Zaradi mnogokrat pomankljivo premišljenih zasnov so v takšnih hišah pogoji za bivanje pogosto slabi.

M 1:1000 GRAJENO TKIIVO Območje je razmeroma gosto pozidano s pretežno stanovanjskimi in servisnimi objekti. Višina gradnje le na nekaterih večjih objektih presega eno nadstropje, a nikoli več kot P+2. Gradnja je zgoščena na obrobju kmetijskih zemljišč in ter okrog vodnih zajetij brez vnaprej predvidenega urbanističnega vzorca.. Glavna orientacija objektov je v smeri JZ-SV.

M 1:1000 ROBOVI V prostoru je močno prisoten rob kmetijskih zemljišč, ki se zaje v stavbno tkivo iz zahoda.. Grajeni rob mu sledi, znotraj tega območja pa se prilagaja tudi vodnim zajetjem, ki jih prebivalci uporabljajo kot skupno dobro. 4.5 ANALIZE PIALI ASHAR ALO - idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Jure Kolenc | mentor: dr. Aleš Vodopivec | vpis 2004 | diploma 2012

POTI M 1:1000 Glavna komunikacijska žila skozi ta del vasi ter hkrati edina prevozna s tovornjakomje peščena cesta iz zahoda proti vzhodu, ki teče neposredno po severni strani parcele. Na povečanem odprtem prostoru, ki tvori nekakšen trg brez programa, se sreča še z eno manjšo cesto, ki pride iz severnega ter s pešpotjo iz vzhodnega dela vasi. Železnica teče približno 200 metrov južno od obravnavanega območja v smeri vzhod-zahod. Vse ceste, kot tudi železnica, so zaradi poplav z nasutjem nekoliko dvignjene nad nivo terena.

M 1:1000 DREVESA Bujno rastje je značilno za celotno vas, posebno še za obravnavano območje. Razen polja, ki se razteza proti zahodu, so vse površine, tako med objekti kot ob vodnih zajetjih, poraščene z drevesi, palmami, nižjim rastjem, travo. Ob vseh stranicah parcele, razen na severni, je količina dreves manjša, kar ima velik pomen pri prezračevanju oz. hlajenju.

osebni arhiv, 2011

PIALI ASHAR ALO - OBSTOJEČI OBJEKT Objekt, ki ga trenutno za svojo dejavnost uporablja šola, premore 4 manjše (9m²) ter eno večjo učilnico (15m²), pisarno, ki jo uporabljata lastnika, kuhinjo, shrambo ter majnši wc. Kljub dragi najemnini, ki jo za najem plačujejo, ni dovolj učilnic, prostora za učiteljice, knjižnice ter ustreznih sanitarij, če naštejemo samo osnovno. Premajhno je tudi dvorišče, ki ne zadostujem potrebam za športno vzgojo, ples, prireditve. Objekt je dotrajan, pogoji za delo so zaradi vročine in visoke vlažnosti zelo slabi.

4.6

PIALI ASHAR ALO

Piali Ashar Alo je osnovna šola v vasici Piali na obrobju Kolkate, ki sta jo leta 2008 ustanovila slovenka Mojca in njen mož Anup Gayen. Veliko o šoli pove že njeno ime, ki v prevodu pomeni luč upanja. Namenjena je namreč otrokom iz revnih družin in sirotam, ki si šolanja v državnih institucijah ne morejo privoščiti. Otroci, ki ostajajo doma, v veliko primerih opravljajo hišna ali priložnostna dela, pogosto pa so podvrženi nasilju v družini in alkoholizmu. Živijo v težkih razmerah, njihovi domovi so večinoma grajeni iz blata, bambusa ali pločevine. Piali Ashar Alo tako deluje po principu botrstva, kar pomeni, da za vsakim otrokom s finančnimi prispevki in moralno podporo stoji t.i. boter, ki v večini primerov prihajajo iz Slovenije. Šola tako deluje na podlagi donacij in prispevkov posameznikov in raznih organizacij, v namen pridobivanja sredstev je v Sloveniji ustanovljeno društvo Luč upanja. V prvih letih delovanja je šola delovala v majhnem obsegu (15 otrok) v zelo težkih razmerah. Objekt je bil premajhen, vroč, krit z azbestno kritino itd. Kmalu so se zmogljivosti in tudi finančne zmožnosti povečale tako, da so lahko najeli primernejši dvonadstropen objekt v vasi Piali, v katerem šola deluje še danes. Obiskuje jo 90 otrok, ki so razdeljeni v razrede od 5-13. Učni program obsega učenje bengalske in latinske slovnice, osnov matematike, geografije, zgodovine, fizike. Poleg tega je pomemben del učnega programa tudi ples, petje in risanje. Redno imajo organizirane tudi kulturne in športne dneve, proslave ob praznikih in podobno. V šoli je poleg obeh ustanoviteljev trenutno zaposlenih pet učiteljic. osebni arhiv, 2011

osebni arhiv, 2011

4.7 IZHODIŠČA Zaradi vedno večjega števila učencev, ter s tem boljših finančnih zmožnosti, sta se lastnika odločila v letu 2010 kupiti parcelo približno 200 metrov stran od trenutne lokacije. S selitvijo bi si zagotovili neodvisnost, v trenutnem objektu namreč velik strošek predstavlja najemnina, ter možnost oblikovanja šole po svoji merilih in potrebah. Kupljena parcela pa v začetni fazi ni najprimernejša za gradnjo, zato je potrebno še nekaj časa počakati na začetek dejanske gradnje objekta (več na strani 29) Željeni program novega kompleksa izhaja iz trenutnih potreb ter predvidene rasti števila učencev. Oblikovala in posredovala sta ga lastnika z vizijo šole za 150 otrok, ki pa sta ob tem zelo odprta za strokovna mnenja in potencialno nadgradnjo le-tega. Njuna osnovna vizija predvideva (citirano iz e-poštnega sporočila):

osebni arhiv, 2011

PARCELA DANES

- - - - - - - - - - - - - - -

6 učilnic (6×16m²) večja učilnica za likovni pouk (25m²) računalniška učilnica (16m²) prostor za igro (ne ravno telovadnica, bolj prostor za družabne igre..) knjižnjica (20m²) zbornica (15m²) pisarna (10m²) soba za prvo pomoč (10m²) soba za goste (za npr. šest ljudi) + kopalnica (20m²) jedilnica + avditorij (prostor, kjer bi lahko imeli proslave) (60m²) prostori za sirote (za okoli 20 otrok) kuhinja s shrambo (30m²) 4 stranišča za deklice in 4 za dečke kopalnica za otroke, ki ostanejo in za ostale učence (10m²) ... + potencialno 2 učilnici (v primeru večih učencev) (2×16m²)

Ker pa je takšen program glede na predvideni proračun precej optimističen, sta ga nekoliko skrajšala in predvidela faznost gradnje po finančnih zmožnostih. Najbolj osnovni program oz. 1.faza bi tako zajemala:

osebni arhiv, 2011

UČILNICE Velikosti učilnic se gibljejo med 10-20m², kar pa ni samo posledica pomanjkanja prostora, temveč običajna praksa v Indiji. V njih ni pohištva, učenci sedijo na blazinah ali torbah na tleh, pišejo na kolenih. Redke večje učilnice za npr. likovno vzgojo pa imajo šolske klopi.

- - - - - -

6 razredov + večja učilnica za likovni pouk zbornica (15m²) pisarna (10m²) kuhinja s shrambo (30m²) jedilnica (40m²) ločena stranišča za osebje in otroke.

(6×16m² + 25m²)

(okvirne kvadrature so bile dodane kasneje, usklajene so z željami lastnikov in indijskimi standardi, ki so precej različni kot pri nas)

Mojca / Anup Gayen, 2010

Parcela je bila v času nakupa kmetijsko zemljišče, glede na okolico je bila nižje ležeča. Za tovrstno zemljišče je to zaželjeno zaradi namakanja, medtem ko se na zazidljivi parceli površinska voda naj ne bi pojavljala. Lokalna zakonodaja predvideva gradnjo obodnih zidov okoli pozidanih parcel. Iz tega razloga sta lastnika takoj po nakupu začela z gradnjo, tudi iz razloga, da bi se nasipanje lahko čimprej začelo.

Po obodu so tako na približno 2.5m začeli z izkopavanjem lukenj za točkovne temelje, na katere so nato vliti betonski stebr. Ti so povezani s prekladami na višini najvišje točke terena. Na njo je pozidan zid debeline 25cm, pod njim pa zeva luknja. To so do določene višine zapolnili z vrečami peska, toliko, da se je lahko znotraj začelo nasipanje. Material je v suhem obdobju do vhoda na parcelo dostavljal tovornjak, znotraj pa so ga razvažali ročno (slika zgoraj desno).

osebni arhiv, 2011

4.8 PARCELA

OBLIKA PARCELE Parcela je nepravilne petkotne oblike, sledi geometrijam sosednjih parcelnih mej. Vhod je na severni, najdaljši stranici (48.5m), poudarjen je z betonskim nadstreškom. Celotna parcela meri 1390 m².

Nasipanje zaradi odsotnosti delovne sile in financ poteka zelo počasi, do sedaj že dve leti. Težava je v tem, da se v monsunskem obdobju nasut material toliko posede, da je nemogoče predvideti, koliko bi se ga naj porabilo. Poleg tega posedki niso povsod enaki, neznano je, kako dolgo se bo posedalo ipd. Zaradi takšnih tal je veliko pozornost potrebno posvetiti temeljenju in predvidenju scenarija ob visokem vodostaju v obdobju monsuna.

Arhitekture, ki ni racionalna, sploh ne razumem, niti je ne smatram za arhitekturo. Savin Sever

5.0 5.1

PROJEKTNA NALOGA RAZVOJ KONCEPTA

Indija je, gledano iz perspektive zahodnega človeka, izredno kaotična država. Naselja so, sploh na podeželju, grajena brez prostorskih aktov ali strategij, večinoma vsak po svoje glede na potrebe. Zakonodaja na področju gradnje je razmeroma ohlapna, pod vprašaj je postavljeno tudi upoštevanje le-te v hitro rastočih in odmaknjenih predelih z odsotnostjo nadzora.

Alternativa neredu v nekem grajenem okolju je urejenost, berljivost in logika gradnje. Izhajajoč iz tega se obravnavana parcela v prvi fazi razdeli s pravokotno mrežo (slika 1), katere orientacija izhaja iz geometrije prostora, v precejšji meri pa je determinirana z obliko parcele in obodnim zidom.

V takšnem okolju gre s strani arhitekta razmišljati o iskanju smernic oz. poti, ki se zdijo primernejše in boljše. Razmišljanje v tej smeri, kaj je prav in kaj ne, bi, sploh iz vidika tujca v nekem okolju, znalo biti problematično in sporno. Toda če je le-to sprejeto kot pravilno s strani lokalnega prebivalstva, v mojem primeru investitorja, ki ga ta problematika zanima in se z njo ukvarja, gre poizkusiti z alternativami.

Osnoven razmak med osmi mreže je 4m, dimenzija pa se z razpolavljanjem ponavlja v vseh elementih objekta (4m - 2m - 1m - 0.5m - 0.25m - 0.125m). Merski sistem je bill izbran zaradi optimalnega razmerja med ceno in uporabnostjo konstrukcije - večji razponi so dražji in neugodni zaradi slabega prečnega prezračevanja, manjši pa neuporabni za oblikovanje večjih prostorov. Z enotnim merskim sistemom se poveča preglednost in enostavnost gradnje ter olajša prefabrikacija elementov.

RAZDELITEV PARCELE S PRAVOKOTNO MREŽO

PREDVIDENJE POPLAVNEGA OBMOČJA

Ko je osnovni raster določen, se z ozirom nanj v južnem delu predvidi poplavno območje (slika 2), saj je okliščki teren oblikovan tako, da se dviga proti severu. Južni del parcele se tako v pritličju ne pozida temveč se ga pusti prostega kot zunanji prostor namenjen pouku in igri, ki je v času monsunov lahko brez škode poplavljen. Kolikor materiala se pridobi z nenasutjem v tem delu parcele, se ga lahko uporabi za zvišanje nivoja na severnem. Pametneje je namreč predvideti mesto poplav na enem delu parcele kot po celotnem območju biti na meji.

Po oblikovanju obeh nivojev se na sečišča osi postavijo stebri (slika 3) , ki tvorijo konstrukcijo objekta. V smeri S-J si sledijo v razmaku 4m - 2m - 4m 2m... Takšna prilagoditev osnovnega rastra se uvede zaradi različnih potreb po kvadraturi med osnovnim prostorom, predprostorom in dvoriščem.

KONSTRUKCIJA NA SEČIŠČIH OSI

V zadnji fazi se izvede plošča nad nadstropjem ter oblikuje ambiente z zapolnitvijo prostorov med stebri (slika 4) - severne in zahodne stranice z opečnimi zidovi, južne in vzhodne pa s paneli iz bambusa. Stavba s tem dobi svojo končno obliko, saj so uporabljeni gradbeni elementi tudi končna fasada.

PRITLIČJE - OBLIKOVANJE PROSTOROV

5.2

PRINCIP HLAJENJA

Vzorec gibanja zraka na področju parcele je, zaradi pomanjkanja tovrstnih podatkov za vas Piali, predviden iz makrolokacijskih dejavnikov. Te je mogoče povzeti v dva ključna robna pogoja za oblikovanje objekta - veter iz juga in jugovzhoda poleti ter iz severa pozimi. Odsotnost pomembnejših mikrolokacijskih dejavnikov v neposredni okolici pomeni, da se pri projektu upoštevajo generalni podatki za širše območje (poglavje 3.3). Ker je hlajenje z evaporacijo, za katerega pogoj je gibanje zraka, v tovrstnem podnebju najučinkovitejši način, je ključnega pomena zagotovitev čimvečjega pretoka zraka skozi objekt v poletnih mesecih. Objekt se tako povsem odpira proti jugu, kjer polnih sten praktično ni. Tovrstna zasnova izhaja tudi iz dejstva, da so za optimalno gibanje zraka skozi objekt najučinkovitejše velike vstopne in majhne izstopne površine. Na severni strani so tako, da se zagotovi prečni pretok zraka, majhne in razpršene odprtine, ki onemogočajo vstop hladnega zraka pozimi, ko iz severa piha hladen veter. Istemu namenu služi intenzivna vegetacija ob severnem robu parcele. Ker je gibanje zraka odvisno od ovir na njegovi poti, so posamezne lamele zamaknjene oz. odmaknjene vetru, s tem ga puščajo globje na parcelo. Tudi to je razlog za dvig najjužnejših lamel od tal. Veter, ki je poleti najbolj zaželen, tako lahko doseže tudi druge dele stavbe. Ker je južni del parcele nižji od ostalega, lamele zadaj ulovijo tudi zrak, ki se objektu nad streho izogne na južnem delu. Vse plošče objekta so izdelane iz betonskih nosilcev in opek, položenih med njih. Oblika teh opek omogoča, da dvigajoč se topel in vlažen zrak pod stropom zapušča prostore. Zračni tok pod stropo odvaja tudi toploto iz plošče in preprečuje, da bi le-ta ogrevala zgornje nadstropje. Da bi se odpadni zrak čimmanj zadrževal pod stropom, je na južni strani za pol mera skrajšan podest.

SHEMA GIBANJA ZRAKA NA LOKACIJI

Doprinos toplote zaradi sončnega sevanja onemogoča postavitev komunikacijskih poti na južno fasado. Dolgi horizontalni napušči pokrijejo zenitno, vertikalna senčila iz bambusovega pletenja pa jutranje in popoldansko sonce. Na južnih in jugovzhodnih fasadah so uporabljeni materiali, ki ne zadržujejo toplote in je kot taki ne oddajajo v prostor.v

GLAVNO DVORIŠČE Zasnovano je na način, da je obrnjeno stran od učilnic, locirano izven jedra šole. Kljub temu je nadzor nad dogajanjem zagotovljen iz prostorov administrativnega objekta. Z velikostjo pribl. 300m² lahko gosti največje dogodke v vasi. Zelenje na zunanji strani zidu le-tega prestopa, s tem zrahlja občutek zaprtosti in poudari dejstvo, da šola stoji sredi narave. Krošnje dreves služijo kot kulisa dogodkom. SERVISNO DVORIŠČE Služi dostavi hrane, pripravi le-te na prostem, kar je redna praksa, ter kots zahodni predprostor administrtivnega objekta z lastnim vhodom osebni arhiv, 2011

ZGODOVINSKE REFERENCE Zasnove mogulskih palač, ki se smatrajo za najvišji dosežek tradicionalne indijske arhitekture, so temeljile na dvoriščih ter prostorih okrog njih (slika zgoraj: Fort of Agra, Agra). Le ti so večinoma oblikovani s senčenimi verandami oz. nekakšnimi prostori »in between*«. Dvorišča so pogosto oblikovana kot ozka in dolga zaradi ugodnejše klime. V vročih in suhih podnebjih se iz tega razloga na njih pojavljajo vodni elementi, v vlažnih podnebjih zaradi zmanjšanega vpliva hlajenja s konvekcijo ne (slika spodaj: Alhambra, Malaga)

ZUNANJA JEDILNICA Otroci v obstoječi Piali Ashar Alo obedujejo na prostem. Zagotovitev prostora, namenjenega temu, je izrecna želja lastnikov šole. Ambient je senčen ter opremljen s klopmi, mizami, zelenjem...

DVORIŠČE 1.TRIADE Namenjeno pedagoškim aktivnostim ter igri in zabavi najmlajših. Ker ne meji na druge učilnice je zmanjšan potencialni negativni vpliv hrupa

ODMIKI OD ZIDU Med obodnim zidom in objektom je puščen prostor za boljši pretok zraka iz smeri juga

BRANJE NA PROSTEM Prostor služi kot podaljšek knjižnice, ki se ga lahko uporablja za branje in učenje na prostem. Opremljen je s klopmi in mizami in je pod nadzorom knjižničarja.

osebni arhiv, 2010

5.3 DVORIŠČA Objekt je namenoma oblikovan na način, da ustvarja, namesto enega velikega, več manjših dvorišč. Takšna zasnova je bila izbrana iz več razlogov. Kot najpomembnejšega gre izpostaviti dejstvo, da pouk v Indiji v veliki meri, sploh med najmlajšimi, poteka na prostem. Tako lahko imajo učilnice, namenjene 1.triadi, svoje dvorišče, ki deluje kot razširitev učilnic. Drugi pomemben faktor, ki je vplival na takšno zasnovo, je ideja investitorjev, da bi nova šola morala delovati kot nekakšen center vaške skupnosti, namenjen tudi aktivnostim odraslih. V takšni vlogi bi ga prebivalci Pialija lažje vzeli za svojega, videli njegove prednosti in otroke raje pošiljali v šolo. To pomeni, da bi se v šoli odvijale najrazličnejše prireditve, proslave, predstave, ki niso nujno vezane na pedagoške aktivnosti šole. Za tovrstne dogodke mora biti oblikovan večji trg ob vhodu, ki je javnega značaja, dogajanje na njem pa ne sme vplivati na pouk. Tretji razlog je poudarjanje tradicije življenja na dvoriščih, ki je značilno za Indijo skozi zgodovino, v domestični arhitekturi pa je prisotno do danes. Objekt z manjšanjem merila ambientov dobi pridih domačnosti. Manjša dvorišča, ki so ozka in visoka, so tudi v veliki meri senčena in imajo kot takšna boljšo mikroklimo, mogoče pa jih je oblikovati neodvisno, tematsko glede na program obodnih prostorov.

PRIREDITVE, PROSLAVE

POUK, IGRA - 1.TRIADA

OBEDOVANJE

KUMUNIKACIJE

PROGRAMSKA ZASNOVA Hierarhija dvorišč je zasnovana tako, da stopnja zasebnosti in miru narašča od vhoda proti notranjosti šole. Osrednje dvorišče je javno in kot takšno locirano ob vhodu, bolj pa kot smo globoko v šoli, bolj je program namenjen pouku.

Tlaki so oblikovani na način, da v čimvečji meri izražajo konstrukcijsko zasnovo objekta. Mreža, ki je uporabljena za definicijo objekta in je na fasadah zaznavna v vertikalni smeri, se na horizontalnih trgih kaže v tlaku. Glavne gradbene osi so nakazane s pasovi iz peska širine 25 cm, kar je osnovna dimenzija konstrukcije, polnila med njimi pa so zatravljena. Tlak tako simbolno predstavlja povezanost objekta in dvorišč, njuno enost, prepletenost. Je cenovno ugoden in nezahteven za vzdževanje, prav tako pa preprečuje različne posedke zaradi morebitne neenakomerne utrjenosti zemljine. Od glavnega vhoda vodi do knjižnice pas tlaka v pesku, s čimer se poskuša poudariti njen javni značaj ter možnost dostopanja do znanja vsem.

www.archdaily.com

http://kkaa.co.jp/

osebni arhiv, 2011

5.4 www.archdaily.com

http://www.shigerubanarchitects.com/

MATERIALI IN FASADE

Objekt je v celoti oblikovan s tremi materiali: betonom, bambusom in opeko. Ti trije materiali so lokalno dobavljivi, cenovno najugodnejši ter najpogosteje uporabljani v vasi Piali in širši okolici. Fasade so oblikovane v dveh različicah, odvisno od orientiranosti glede na sonce in veter. Severne fasade so zidane iz opeke v rat-bond načinu, ki oblikuje vmesni zračni sloj in s tem hlajenje zidu. Odprtine v njem omogočajo prečno prezračevanje, z notranje strani jih je pozimi mogoče zapreti z bambusovimi paneli. Iztopne odprtine v zidu predstavljajo približno 20% vstopnih, glede na spoznanja o gibanju zračnega toka skozi objekt. Njihovo oblikovanje je, z izjemo predpisane količine, prepuščeno vodstvu osnovne šole, ki lahko to nalogo zaupa naprej učencem, vaščanom, lokalnim umetnikom, obrtnikom,.... Južne fasade sestavljajo paneli iz bambusa, ki so za izdelavo praktično zastonj. Namenjeni so preprečevanju vstopa jutranjemu in popoldanskemu soncu, notranjost pa ščitijo tudi pred dežjem. Njihova pravokotna orientiranost glede na objekt usmerja zračni tok skozi hišo.

www.lauriebaker.net

http://www.karawitz.com/

Ovoj stavbe je na simbolni ravni zasnovan kot sito oz. okno v svet. Obiskovalec je ob vstopu soočen z zaprtimi in strogimi fasadami, ki pa se ob nadaljevanju poti v globino objekta iz druge strani pokažejo kot odprte in svetle. Južne fasade in njena dematerializiranost simbolizira znanje, razgledanost.

The three most important things in life: the first is simplicity, the second one is simplicity and the third one is of course, simpicity. Glenn Murcutt

6.0 6.1

TEHNIČNI OPIS PROGRAMSKA SHEMA

Objekt je v osnovi razdeljen v administrativni del in na štiri trakte z učilnicami. Administrativni del je lociran ob vhodu ter ima edini dvojno širino - da se poudari njegova funkcija ter da ima dovolj kvadrature, da sprejme ves program, ki ni neposredno vezan na pouk. V pritličju vsebuje večino pisarn zaposlenih (zbornica, ravnatelj, tajništvo), kuhinjo z jedilnico ter toalete za zaposlene, v nadstropju pa prostore za gostujoče prostovoljce in sirote s kopalnico, ter prostor za oskrbnika z manjšo shrambo oz. delavnico. Celoten del je, zavoljo zagotavljanja varnosti, možno proti šoli zapreti. Vsi trakti učilnic so grajeni po isti shemi in vsebujejo prostore, namenjene pouku. Razlikujejo se v tem, da imata južna dva prosto pritličje za pouk na prostem ter v velikosti učilnic. Te so določene glede na trenutne potrebe, s premikanjem notranjih predelnih sten pa je njihovo velikost mogoče prilagajati. Med učilnicami je predviden tudi en kabinet ter sanitarije. SKUPNE KVADRATURE PROSTOROV: UČILNICE 220.8m² (5×14.7m² + 5×22.8m² + 30.8m²) KNJIŽNICA 30.6m² ZAPOSLENI 66.6m² SERVISNI PROSTORI 71.4m² PROSTORI ZA GOSTE 71.7m² POKRITI PROSTORI 189.5m² KOMUNIKACIJE 360m² SKUPNO 1064.4m² SKUPNO BRUTO 1266.5m² VELIKOST PARCELE 1380.1m² FSI 0.92

ZASEBNOST UČILNICA

SERVISNI PROSTORI

KNJIŽNICA

PROSTORI ZA SIROTE

JEDILNICA

PROSTORI ZA GOSTE

ZAPOSLENI

KUMUNIKACIJE

Objekt mora biti, če hoče biti v lokalni skupnosti pozitivno sprejet, vsaj do neke mere odprt za javnost. Zato je zasnovan tako, da je vhod z vhodnim dvoriščem ter knjižnico povsem javen, globje kot pa smo v šoli, bolj je narava objekta prilagojena pedagoškemu delu. To še posebno velja za nadstropje traktov, ki sestoji zgolj iz učilnic. Vsak trakt je namenjen ločeni starostni skupini, na ta način se doseže priporočena delitev na triade.

ZASEBNO

1. TRIADA

JAVNO/POLJAVNO

2. TRIADA

KUMUNIKACIJE

3. TRIADA

OPEČNA STENA - debeline 25cm, tehnika zlaganja opek je prikazana na sliki A. Stene med betonskimi okvirji opravljajo funkcijo zavetrovanja.

OPEČNI STROPNI ELEMENTI so polnilo med betonskimi nosilci, jim preprečujejo premikanje ter tvorijo pohodno površino. Na spodnji strani so oblikovani polkrožno z namenom omogočanja izstopa toplega zraka BETONSKI T-NOSILCI so prefabricirani elementi višine 25cm, na lege je privijačen. Oblika narobe obrnjene črke T omogoča preprosto polaganje stropnih elementov. LEGA A dimenzij 25/25cm, razpon 375cm, na stebre je privijačena.

LEGA B dimenzij 25/25cm, razpon 375cm, na stebre je privijačena. Na vsakih 50cm ima utor dimenzij 8/10/15cm v katerega sedejo T-nosilci. Na obeh koncih sta utora polovična. BETONSKI STEBRI dimenzije 25/25cm, prefabricirani. Na temeljno ploščo so privijačeni s posebnimi v ta namen oblikovanimi kovinskimi ploščami, ki so v steber zalite že ob izdelavi. TEMELJNA PLOŠČA je kot način temeljenja izbrana zaradi mehkega terena ter zaradi tega predvidoma neenakomernih posedkov

6.2

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

Konstrukcija objekta izhaja iz spoznanj o prednostih montažne gradnje iz 3.poglavja. Zasnovana je na način, da v čimvečji meri poceni in pospeši čas gradnje. Sestavni elementi so poenotenih dimenzij z namenom, da jih je mogoče čimbolj preprosto množično izdelovati, potencialno celo na lokaciji sami. Med sabo so vijačeni z vbetoniranimi kovinskimi ploščami na eni, in iz elementa puščenimi navojnimi palicami na drugi strani. Takšen način omogoča fazno gradnjo po finančnih zmožnostih investitorja, saj je celoten objekt konstrukcijsko enak in se lahko dograjuje kjerkoli in kadarkoli. Edini element, ki ga je treba vlivati na mestu samem je temeljna plošča, ki je najprimernejši način temeljenja za mehka tla. ZLAGANJE OPEK Opečni zid je zidan po »rat bond« sistemu, ki ga pri svojih objektih uporabljal Laurie Baker. Sestavljen je tako, da ima 25cm debel zid vmes zračni sloj, zaradi katerega se občutno manj segreva. Če pustimo odprtine na dnu in na vrhu, zračni tok skozi steno še dodatno hladi zid.

Zahteve po zavetrovanju so minimalne, saj področje sodi med potresno neogrožene dele Indije, prav tako ne prihaja do močnih vetrov. To funkcijo opravljajo opečne stene med stebri.

LEGA A (št.enot: 86) dimenzije: 25/25/400cm

LEGA B (št.enot: 36) dimenzije: 25/25/400cm

STEBER (št.enot: 174) dimenzije: 25/25/270cm

www.peikko.com

Noga stebra je oblikovana po najbolj razširjeni obliki vijačenih prefabriciranih sistemov z vbetoniranimi kovinskimi ploščami. Steber se skozi luknje v teh ploščah natakne na navojne palice iz spodnjega elementa in privijači. Po naravnanju v vertikalo se odprtine z vijaki zabetonirajo, stik se skrije. Na zgornji strani 28cm iz stebra gledajo navojne palice (d=16mm), na katere se natikajo lege.

T-NOSILEC (št.enot: 344) dimenzije: zgoraj: 8/16/400cm, spodaj 12.5/8/400cm

LEGE Lege A na severni strani ter v sredini se na stebre natikajo skozi navojne palice, tudi same pa imajo na 50cm (na koncih 25cm od roba) vbetonirane navojne palice, ki držijo prečne T-nosilce. Luknje imajo vbetoniran kovinski obod za zmanjšanje možnosti poškodb. Palice iz lege gledajo 28cm, 25cm za višino nosilca ter 3cm za privijačenje.

Nosilci so privijačeni na lege A ter nataknjeni na kovinske zatiče v legah B. Med njih so položene opeke , ki tvorijo ploščo.

Lege B na južni fasadi so oblikovane drugače, da se na fasadi skrijejo prečni nosilci. Postavljene so v ravnino T-nosilcev, oblikovane pa z utori, v katere se le-ti usedejo oz. nasadijo.

T-NOSILEC (št.enot: 344) dimenzije: zgoraj: 8/16/400cm, spodaj 12.5/8/400cm

PRITRDITEV STEBRA V TEMELJNO PLOŠČO

www.peikko.com

Polaganje T-nosilcev je hitro in enostavno, kar je glavna prednost tovrstnega načina gradnje plošče v primerjavi z vlivanjem. Pritrdi se jih z dvema vijakoma, po zapolnitvi vmesnih prostorov z opekami pa se vse skupaj zalije in izravna z armiranim estrihom.

6.3

TEHNIČNO POROČILO

VODA Vse vodne inštalacije so skoncentrirane v SV delu parcele, ki je bilo z investitorjem predvideno kot najprimernejše. Tam so kuhinja, toalete v pritličju in nadstropju ter kopalnica. Koncentracija vodnih napeljav je smiselna zaradi pocenitve stroškov ter enostavnosti izvedbe. Vzhodne stene omenjenih prostorov so tako predvidene kot inštalacijske, v njih so zbrani vsi vodi. V tem delu je predvidena tudi kanalizacija, priključitev na obstoječe omrežje pa, tako kar se tiče vode kot kanalizacije, zaradi neobstoja le tega ni mogoče. Aktivno ogrevanje in hlajenje z vodo ni predvideno. ELEKTRIKA Oskrba z elektriko je predvidena po celotni parceli, kljub temu so predvidene potrebe minimalne. Priključitev na omrežje se izvede v razdelilni postaji na vzhodni strani parcele.

KONCENTRACIJA VODNIH NAPELJAV NA SZ DELU PARCELE

POŽARNA VARNOST Za zagotavljanje požarne varnosti so predvideni trije požarni sektorji, ognjeodporna stopnišča v njih so pozicionirana tako, da so vse evakuacijske poti iz nadstropja krajše od 15m. Zapuščanje potencialne nevarnosti je predvideno skozi glavni vhod, ki je zato ustrezne širine 4m, sekundarni izhod pa je mogoč skozi servisni vhod. Le-ta je namenoma postavljen v območje najvejega tveganja požara - kuhinje. Nevarnosti za razširitev požara na sosednje objekte zaradi oddaljenosti ni. Dostop reševalnim službam je omogočen iz glavne mimoidoče ceste, nevarnosti za zadušitev s CO2 ni zaradi velike površine odprtin ter predvidenega pasivnega zračenja.

POŽARNI SEKTORJI - MAKSIMALNA ODDALJENOST OD STOPNIŠČA CCA. 15m.

A great building must begin with the unmeasurable, must go through measurable means when it is being designed and in the end must be unmeasurable. Louis Kahn

7.0

GRAFIČNE PRILOGE

SITUACIJA 1:500 42 TLORIS PRITLIČJA 1:200 43 TLORIS NADSTROPJA 1:200 44 PREREZI 1:200 45 FASADA JUG, SEVER 1:200 46 FASADA VZHOD, ZAHOD 1:200 47 FASADNI PAS 1:25 48 VIZUALIZACIJE 49-53 FOTOGRAFIJE MAKETE 54

dov ozn a

ces t

a P+1

-1.50

SERV

ISNI V HOD

ribnik

+0.50

GLA VNI

+6.75

VHO

±0.00

javno šolsko dvorišče kmetijsko zemljišče ribnik -1.50

P+1

+5.75

P+1

dostop iz vasi

+1.00

e šole pot do obstoječ

žel e

zni

P+1

ška

sta

ja (

500

P+1

ribnik

P+2

OPIS PROSTOROV: 1 ZBORNICA brušen beton 14.6m² 2 KABINET brušen beton 7.6m² 3 PISARNA RAVNATELJA brušen beton 7.6m² 4 TOALETE brušen beton 10.3m² 5 KUHINJA brušen beton 15.4m² 6 JEDILNICA brušen beton 31.6m² 7 UČILNICA - TIP A brušen beton 14.7m² 8 KNJIŽNICA bambus 30.0m² 8.1 BRANJE NA PROSTEM pran beton 36.8m² 9 UČILNICA - TIP B bambus 22.8m² 10 PROSTOR ZA IGRO pran beton 101.5m² 11 UČENJE NA PROSTEM pran beton 35.0m²

B 2 A C

4 D

± 0.00

12 13

+ 0.15 F

GLAVNI VHOD SERVISNI VHOD

6 7 I

J 8

9 11

± 0.00

-1.00

8.1

-1.00

11 B

TLORIS PRITLIČJA

M1:200

OPIS PROSTOROV: A

14 SHRAMBA brušen beton 14.6m² 15 OSKRBNIK brušen beton 14.6m² 16 KOPALNICA REZIDENTI keramika 10.3m² 17 PROSTOR ZA GOSTE brušen beton 14.6m² 18 PROSTOR ZA SIROTE brušen beton 29.4m² 19 TERASA brušen beton 17.4m² 20 UČILNICA - TIP B bambus 22.8m² 21 UČENJE NA PROSTEM brušen beton 16.2m² 22 UČILNICA - TIP C bambus 30.6m² 23 TOALETE brušen beton 7.6 m² 24 KABINET brušen beton 7.6m² 25 UČILNICA - TIP A bambus 14.7m²

B 2

16 D

4 E

19 14

J 8

23 22

+1.60

20 11

+3.25

+2.25

TLORIS NADSTROPJA

M1:200

+6.65 +5.65 +5.85

+3.25 +2.25

+2.90

±0.00 -1.00

PREREZ A-A

+6.65

+3.25

±0.00 -1.00

PREREZ B-B

+5.65 +4.85

+2.25 +1.90 ±0.00 -1.00

PREREZ C-C

PREREZi

M1:200

+5.65

-1.00

FASADA JUG

+6.65

±0.00

FASADA SEVER

JUŽNA IN SEVERNA FASADA

M1:200

* na risbah zaradi informativnosti v prvem planu ni risan obodni zid

+6.65 +5.65

±0.00 -1.00

+5.65

FASADA ZAHOD

+6.65

±0.00

FASADA VZHOD

-1.00

ZAHODNA IN VZHODNA FASADA M1:200

* na risbah zaradi boljše informativnosti v prvem planuni risan obodni zid PIALI ASHAR ALO - idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Jure Kolenc | mentor: dr. Aleš Vodopivec | vpis 2004 | diploma 2012

FASADNI PAS M1:20

PIALI ASHAR ALO - idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija

OPEKA

drenažna cev

temeljna plošča ojačana pod stebri

navojne palice za privijačenje stebrov

ARMIRANI BETON

ARMIRANI ESTRIH

LEGENDA ŠRAFUR

drsna stena, bambus

vzdolžni AB nosilec 25/25cm

prečni armiranobetonski T- nosilec, 25/8cm

AB ograja d=10cm, prefabricirana in privijačena

senčilo 290/50cm, privijačeno okvir iz bambusovih palic debeline 5cm, stiki med njimi so izvedeni na na klasični način horizontala nasajena v vertikalo, obe palici zvezani na palice je napeto pletenje iz bambusovih listov

kovinski nosilec senčila vbetoniran, nanj iz zgornje strani nataknjen nosilec

vzdolžni AB nosilec 25/25cm

betonski venec višine 30cm, vlit na mestu

pločevinast zaključek z odkapom

kovinski nosilec senčila drsni z vbetoniranim vodilom

kovinski nosilec senčila - vrtljivi

T3 - STREŠNA KONSTRUKCIJA zemlja 6cm filc - ločilni sloj 0.5cm pran prodec 10cm bitumenska hidoizoacija 1cm armirani estrih v naklonu 6cm betonski T-nosilec, opeka 25cm

T1 - TALNA KONSTRUKCIJA bambusovo pletenje brušen estrih 6cm bitumenska hidroizolacija 1cm temeljna plošča 25cm utrjen gramozni tampon 25cm

T2 - MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA bambusovo pletenje brušen armirani estrih 6cm betonski T-nosilec, opeka 25cm

- 0.31

± 0.00

2.90

+ 3.22

+ 5.85

+ 6.40

+ 6.65

FOTOGRAFIJE MAKETE

8.0

ZAKLJUČEK

Projekt idejne zasnove osnovne šole Piali Ashar Alo v Pialiju poskuša biti več kot predlog zagotovitve osnovnih potreb za kvaliteten pedagoški proces. Poskuša prikazati integracijo osnovnih principov zagotavljanja kvalitetnega bivalnega in delovnega okolja v specifičnih klimatskih razmerah. Projektiran je bil s skromno vizijo, da arhitektura lahko povezuje naravo in človeka, da lahko gresta z roko v roki. Z izborom ter načinom pristopa k projektu poskušam poudariti, da resnični izzivi arhitekture danes ležijo v vedno slabših socialnih in naravnih razmerah v svetu, da je čas za korak nazaj ter vpogled v širšo sliko. Čas za etiko, humanost, vizijo.

9.0

VIRI IN LITERATURA

MEDVED, Sašo, 1997. Toplotna tehnika v zgradbah. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo MARKUS ,Thomas A., MORRIS, Edwin,1980. Buildings, climate and energy. London: Pitman LECHNER, Robert, 1991. Heating, cooling, lighting. New York: John Willey&Sons HYDE, R., 2000. Climate responsive design. London: Spon E.&FN BAKER, N., 2000. Energy and envirnoment in architecture. New York: Spon E.&FN MCCARTHY, Christopher, 1999. Wind towers. Chichester: Academy editions ROSEN, Peter M, 1996. Architectural materials for construction. New York: McGraw-Hill OLGYAY, Victor, 1963. Design with climate. Princeton: Princeton university press ROBSON, David, 2002. Geoffrey Bawa: The complete works. London: Thames&Hudson DANČEVIĆ, Desimir, 1970. Arhitektonske konstrukcije. Niš: Građevinski školski centar CHUDLEY, Roy, GREENO, Roger, 2005. Construction Technology. London: Pearson Education Limited KRIES, Mateo, von VEGESACK, Aleksander, 2000. Grow your own house. Weil am Rhein: Vitra museum SPLETNI VIRI:

CITATI:

http://www.windfinder.com/ http://www.greenhomebuilding.com http://www.hse.gov.uk/temperature http://www.bom.gov.au/climate/ http://www.weatherbase.com/ http://ncict.net/ http://www.precastbuildcon.com/ http://www.earth-auroville.com/ http://openarchitecturenetwork.org/projects/ http://lauriebaker.net/ http://www.anna-heringer.com/ http://www.lehmtonerde.at/ http://www.studiomumbai.com/ http://www.peikko.com/ http://en.wikipedia.org/wiki/

stran 2: Glenn Murcutt -predavanje na University of Newcastle (http://www.youtube.com/watch?v=6pYR7L4) stran 5: HYDE, R., 2000. Climate responsive design. London: Spon E.&FN, str. 43 stran 6: http://www.brainyquote.com/quotes/quotes/f/franklloyd127709.html stran 7: BAKER, N., 2000. Energy and envirnoment in architecture. New York: Spon E.&FN, str. 63 stran 8: BAKER, N., 2000. Energy and envirnoment in architecture. New York: Spon E.&FN, str. 22 stran 9: BAKER, N., 2000. Energy and envirnoment in architecture. New York: Spon E.&FN, str. 43 stran 10: Glenn Murcutt -predavanje na University New South Walles (http://www.youtube.com/ watch?v=5cETyaK6AaA) stran 15: Glenn Murcutt, predavanje v MAO, Ljubljana (http://videolectures.net/maodebates_murcutt_talk) stran 17: Arhitektura v času globaliziranega kapitalizma, delavnica na Fakulteti za arhitekturo Ljubljana stran 18: http://lauriebaker.net/ stran 21: http://lauriebaker.net/ stran 31: VODOPIVEC, A., 2003. Savin Sever arhitekt. Ljubljana. Nuit stran 36: Glenn Murcutt, predavanje v MAO, Ljubljana (http://videolectures.net/maodebates_murcutt_talk) stran 41: http://www.brainyquote.com/quotes/quotes/l/louiskahn/642672g8xe28.html

Hvala profesor Vodopivec, za arhitekturno in osebno smer Anja, za tisto pridigo, ingver in kamele Josip, za strast do stvari in spoštovanje ter Mojca, za prijateljstvo in vse kar spada zraven Pero, za deljenje želje po ustvarjanju Sergio, za drugi dom Jošt, za poskuse razumeti Anja, za Leonarda Cohena ter prst v prave lepote Žiga, za skupno pot Šime, za vsa leta Gabi, za krasen um Fujs, za zabavo ob trpljenjih Urbi, za pristop k stvarem Myint in Gašper, za najlepši humor Ana, za pesmi Nina, za na izi Iztok, za najboljše v meni in vsi ostali, ki smo karkoli delili. Ljubljana, 5.11.2012

Podpisani Jure Kolenc izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom Piali Ashar Alo - idejna zasnova arhitekture osnovne šole v Piali, Indija, ki sem jo izdelal pod mentorstvom prof.dr.Aleša Vodopivca ter jo zagovarjal dne 8.11.2012 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.