Vesna Sindičič by fa diploma

Vesna Sindičič

CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI

diplomantka: Vesna Sindičič

CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna diplomsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman konzultant za konstrukcijo: doc.dr. Matej Blenkuš

leto vpisa: 2003 leto izdelave diplomskega dela: 2015

KAZALO 0

POVZETEK

UVOD

1.1 Oris problema 1.2 Namen diplomskega dela 1.3 Metoda dela

7 8 8

URBANO KMETIJSTVO

2.1 2.2 2.3 2.4 2.5 2.6

O urbanem kmetijstvu Pomen urbanega kmetijstva Tipi urbanega kmetijstva Urbano kmetijstvo v razvitih državah Urbano kmetijstvo v Sloveniji Novodobno urbano kmetijstvo

11 12 12 13 13 14

REFERENČNI PRIMERI

3.1 Pasona Urban Farm 3.2 MFO PARK, ZÜRICH 3.3 Stanovanjsko naselje Saint-Nazaire

14 15 16

OBMOČJE OBDELAVE

4.1 4.2 4.3 4.4

17 18 26 33

Mesto Ljubljana Spodnja Šiška Lokacija Sklep

5 PROJEKT 34 5.1 IDEJNA ZASNOVA UREDITVE 37 OBMOČJA MED CELOVŠKO, GASILSKO, MEDVEDOVO CESTO IN ULICO MILANA MAJCNA

5.1 Projektna izhodišča 5.2 Ideja 5.3 Objekt centralnih dejavnosti Spodnja Šiška in objekt Prostovoljnega gasilskega društva - PGD Spodnja Šiška 5.4 Hostel 5.5 Stanovanjsko naselje 5.6 Fotografije makete

37 37 45

45 47 49

CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

5.7 Grafične priloge

Situacija Tloris kletne etaže Tloris parterja Tloris prve etaže Tloris druge etaže Tloris tretje etaže

M 1:1000 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500

53 54 55 56 57 58

M 1:500

M 1:500 M 1:500 M 1:500 M 1:500

60 61 62 63

Profil: Prerez čez območje

Cestne fasade: Pogled_Celovška cesta Pogled_Medvedova cesta Pogled_Ulica Milana Majcna Pogled_Gasilska cesta

6 IDEJNA ZASNOVA CENTRA ZA URBANO KMETIJSTVO 6.1 Tržnica 6.2 Rastlinjak 6.3 Kulinarični center 6.4 Enota za urbano kmetijstvo 6.5 Tehnična zasnova 6.6 Uporabljeni materiali 6.7 Grafične priloge - Idejna zasnova centra za urbano kmetijstvo

64 65 66 68 68 69 71 72 73 74 75 76

Tloris kletne etaže Tloris pritličja Tloris prvega nadstropja Tloris drugega

M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200

Prerez A1 Prerez A2 Prerez B1

M 1:200 M 1:200 M 1:200

77 78 79

Detaljni načrt fasadnega pasu

M 1:20

ZAKLJUČEK

Sklep Zahvala Viri in literatura Izjava o avtorstvu

81 81 82 83

0 POVZETEK Urbano kmetijstvo v zadnjih letih pridobiva vedno večje razsežnosti. Poleg zagotavljanja svežih živil ali pridelkov rastlinskega izvora in s tem ustvarjanja mestne prehranske samooskrbe, urbano kmetijstvo koristno vpliva na družbo, okolje in lokalno ekonomijo. S programom urbanega kmetijstva rešujem problem pozabljene Stare Šiške v Ljubljani in se neposredno navezujem na dejavnost, ki je bila nekoč prisotna na tem območju. Gre za nekdanjo vas ob Ljubljani, ki je sčasoma migrirala v širše mestno središče. Območje med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna se danes sooča s prostorskimi, strukturnimi in socialnimi problemi. Kljub temu ima velik potencial, da postane kakovosten družbeni prostor za prebivalce naselja kot tudi za širšo javnost. Na podlagi opravljenih analiz in vrednotenja lokacije predlagam rušitev določenih objektov, ki so v slabem fizičnem stanju ali pa ne ustrezajo programu revitalizacije soseske. Novi volumni so v prostor vmeščeni subtilno, z obzirnostjo do morfologije starega vaškega jedra. Projekt je zasnovan celostno, z različnimi sklopi, ki se med seboj smiselno povezujejo in dopolnjujejo. S projektom želim zagotoviti proizvodnjo in distribucijo pridelkov rastlinskega izvora, propagirati drugačen življenjski slog in ponuditi možnost alternativnega bivanja in preživljanja prostega časa. Revitalizirano območje s tem postane novo družbeno središče v Spodnji Šiški. Ključne besede: urbano kmetijstvo, vrtički, rastlinjak-park, Spodnja Šiška, Stara Šiška, staro vaško jedro, staro-novo, tržnica, družbeno središče.

0 ABSTRACT Urban agriculture has been recently gaining larger and larger proportions. It has been emerging as an attempt to combat the increasing food dependence in growing cities. Besides providing fresh food products, urban agriculture has beneficial impacts on society, environment and local economy. This paper conceived as an urban agriculture programme represents an effort to solve a problem of a forgotten area in Ljubljana, namely a former village, which has been migrating over to the wider Ljubljana centre for several years. The area between the streets Celovška cesta, Gasilska cesta, Medvedova cesta and Milana Majcna ulica has been facing spatial, structural and social problems. Despite of those the area has a great potential to become a quality social space for residents as well as for a wider public. On the basis of the location analysis and evaluation I suggest demolition of some buildings which are in poor physical condition, or which do not fit into the program of the neighbourhood revitalization. The new volumes are carefully placed into the space respecting the morphology of the old village structure. The project is designed holistically, including different complementary and sensibly linked programmes. The intention of the project is to ensure food production and distribution, to promote a different lifestyle and to uncover alternative dwelling and leisure-time spending possibilities. The revitalized area thus should become a new social centre in Spodnja Šiška. Keywords: urban agriculture, community gardening, greenhouse-park, Spodnja Šiška, Stara Šiška, old village, old-new, market, new social center.

“I do believe architecture, and all art, should be content-driven. It should have something to say beyond the sensational.” Charles Jencks

Spletni vir: Carnegie Museum of Natural History , Artist Talk: Charles Jencks - The Architecture of Hope. Sneto dne 25.5.20015. Dostopno na naslovu: http://www.artandnaturalhistory.org/news/2014/ postcards/CMA/Maggie/jencks/JencksLecture.html

1 UVOD 1.1 Oris problema

pozabljena Stara Šiška v Ljubljani

prehranska odvisnost mesta od okolice

Spodnja Šiška oz. Stara Šiška, območje s starim vaškim jedrom nasproti cerkve Sv. Jerneja v Ljubljani, mi je razkrila svoje potenciale. Na prvi pogled je namreč neprivlačnega videza zaradi načetih objektov, nedovoljene in neprimerne gradnje in zanemarjenih parcel. Z natančnejšim opazovanjem pa sem odkrila endinstveno in zanimivo območje, kjer se na enem mestu stikajo različna stavbna tkiva iz različnih obdobij: ostanki nekdanje vasi s pristnimi historičnimi ambienti, edinstvena morfologija vaškega tkiva, mestno tkivo blokovno-masovne pozidave s preloma 19. v 20. stoletje, mreža mestne četrti Spodnja Šiška, Celovška cesta s pridihom moderne mestne vpadnice. Bližina središča Ljubljane in bližina Tivolija in Rožnika pa dajeta območju dodatno prednost. In kako lahko rešimo to območje? Vsekakor s prenovo ali nadomestitvijo nekaterih objektov. Toda katera vsebina bi lahko osmislila ta prostor, da bi znova zaživel? V svoji diplomski nalogi predlagam in razlagam rešitev - umestitev arhitekture z vsebino urbanega kmetijstva, pri čemer se neposredno navezujem na nekdanjo tukajšnjo dejavnost.

? revitalizacija z vsebino urbanega kmetijstva

GSPublisherEngine 0.0.100.100

1.2 Namen diplomskega dela Že nekaj let živim v Spodnji Šiški in kot lokalna prebivalka dobro poznam prostor, ki ga revitaliziram, zavedam se njegovih potencialov, prednosti in pomanjkljivosti. Menim, da ga je možno kakovostno urediti. Namen diplomskega dela je zasnovati ljudem in okolju prijazen prostor, z raznolikim programom, ki krajevnim prebivalcem kot tudi obiskovalcem nudi možnost prijetnega bivanja in pestrega preživljanja prostega časa. Zamišljam si sosesko, ki bi ljudi povezovala, jih privabljala pa tudi motivirala k drugačnemu razmišljanju in dojemanju okolja in življenja. Cilj diplomske naloge je tudi, da arhitektura s svojo vsebino ljudi vseh starosti izobražuje in jih ekološko osvešča.

1.3 Metoda dela Ideja o revitalizaciji celotnega območja, ki ga obravnavam v diplomski nalogi, se je razvila postopoma. Ko sem se odločala za primerno lokacijo nove tržnice v Stari Šiški, mi je profesor predlagal, naj si ogledam predel med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna. Že sam ogled prostora me je spodbudil k razmišljanju, da bi ga celostno prenovila s smiselnim programom. Analize obstoječega stanja so mi pomagale, da sem prostor ustrezno ovrednotila in si postavila smernice in izhodišča za projektiranje. Informacije o območju sem poiskala na spletu, v literaturi, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije sem se pozanimala o tukajšnji kulturni dediščini, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana pa pregledala stare načrte. Nato sem začela oblikovati nove volumne, ki bi jih lahko umestila v prostor. S pomočjo skic in nato delovnih maket preizkušam različne oblike. Skozi celoten proces mi pomagajo mentor in somentorja, z namigi in napotki me usmerjajo do končne rešitve.

Slikovno gradivo, strani 9, 10: Delovne makete

2 URBANO KMETIJSTVO 2.1 O urbanem kmetijstvu

mestno ali primestno okolje

Urbano kmetijstvo je kultura pridelovanja, predelave in distribucije različnih prehranskih in drugih dobrin znotraj mestnih ali primestnih mej. Najbolj razširjeno je pridelovanje pridelkov rastlinskega izvora, mestoma pa se pojavljata tudi živinoreja in ribogojstvo. Urbano kmetijstvo za svoje delovanje uporablja naravne in umetne vire, prisotne v mestnem okolju ali bližji okolici.

zelenjava

pridelava

čaji zelišča

okrasne rastline

Najbolj razširjen tip urbanega kmetijstva je vrtičkarstvo, ki je lahko samostojna dejavnost na vrtovih individualnih hiš ali pa je krajevno organizirano in urejeno.

živinoreja ribogojstvo

zelenjava

predelava

čaji zelišča

sadje

okrasne rastline

živinoreja ribogojstvo

sadje

distribucija

V zadnjem času pa se pojavlja težnja po mestni samoooskrbi, zagotovitvi svežih živil in s tem vzpostavitvi prehranske neodvisnosti od širše ali ožje okolice. Krajevna pridelava v mestih bi utegnila rešiti več problemov, od transporta do same ponudbe svežih živil. Urbano kmetijstvo, trend ali nuja? Nekateri so mnenja, da je urbano kmetijstvo trend, ki se čedalje bolj uveljavlja. Ljudje množično ozelenjujejo strehe, balkone, terase ali pa gojijo zelenjavo kar doma. Vendar pa je, kot že rečeno, višji cilj mestna samooskrba. Število prebivalcev v mestih v zadnjih desetletjih pospešeno narašča. Mesta se širijo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo do polovice tega stoletja večina ljudi živela v mestih. Zato je treba že sedaj razmišljati o problemih te širitve. Eden izmed teh je tudi oskrba mestnega prebivalstva s prehranskimi dobrinami, ki jo spremljajo številne težave, npr. transport živil in pridelkov, pomanjkanje svežih pridelkov. Ljudje se razlikujejo po svojih prehrambenih zahtevah. Še vedno je veliko neosveščenih potrošnikov. Večina pa si vsekakor želi sveže hrane in se sprašuje o poreklu in ponudbi prehrambenih izdelkov. Z urbanim kmetijstvom pa se ljudem približa potek in proces pridelovanja, poveča se tudi zaupanje v kakovost pridelkov. Torej je urbano kmetijstvo važen del koncepta lokalizacije hrane in zagotovo nepogrešljiv sestavni del modela ekoloških mest.

delitev pridelkov ali izdelkov med uporabniki

trgovanje s pridelki ali izdelki

GSPublisherEngine 0.0.100.100

2.2 Pomen urbanega kmetijstva

2.3 Tipi urbanega kmetijstva

Urbano kmetijstvo prinaša veliko pozitvnih sprememb med ljudi in v okolje. Predvsem omogoča ponubo sveže in s tem kakovostnejše prehrane, brez umetnih barvil in konzervansov. Ker lokano pridelovanje živil ne potrebuje daljšega transporta, je zmanjšano onesnaževanje okolja s škodljivimi izpusti in hrupom, občutno pa se zmanjša tudi uporaba embalaže.

Mednarodna organizacija za razvoj urbanega kmetijstva RUAF Foundation opredeljuje več tipov le-tega:

SPECIALIZIRANO URBANO KMETIJSTVO ALI GOSZDARSTVO

Mikrokmetovanje v bivališčih ali okoli njih Pridelovanje ali vzreja za lastne potrebe na balkonih, terasah, ravnih strehah in dvoriščih, iz preživetvenih ali interesnih razlogov

Vnašanje različne vegetacije spodbuja trajnostni urbani razvoj.

Mestni vrtički Pridelovanje na v ta namen urejenih površinah, skupine individualnih vrtov, iz preživetvenih ali interesnih razlogov

Urbano kmetijstvo rešuje problem zaposlovanja, saj se odpirajo nova delovna mesta. tako se izboljšuje lokalna ekonomska in siceršnja socialna stabilnost. Zmanjša se odvisnost od zunanje trgovine, kar je predvsem pomembno v času motene globalne oskrbe.

POLKOMERCIALNA DEJAVNOST VZREJE

Institucionalno vrtičkarstvo Pridelovanje okrog šol, zaporov, bolnišnic, domov za ostarele z namenom izobraževanja in tudi preskrbe s pridelki

Obenem urbano kmetijstvo nudi mnogo možnosti za prostočasne dejavnosti oz. rekreacijo in zabavo. Oblikujejo se skupine ljudi s podobnimi interesi in pogledi na svet. Krepi druženje ljudi vseh generacij, vse to pa prispeva k boljšemu razpoloženju družbe. Ljudje lahko spremljajo potek pridelave, se udejstvujejo in s tem bogatijo in osmišljajo svoja življenja.

Polkomercialna vrtičkarska dejavnost Pridelovanje na zasebnih površinah v mestu, namenjena samooskrbi in prodaji pridelkov

MIKROKMETOVANJE V ali OKOLI BIVALIŠČ MESTNI VRTIČKI

TIPI URBANEGA KMETIJSTVA

POLKOMERCIALNA VRTIČKARSKA DEJAVNOST

Polkomercialna dejavnost živinoreje, perutninarstva, čebelarstva ali ribogojstva Vzreja na zasebnih površinah in objektih v mestu, namenjeno samooskrbi in prodaji živil

INSTITUCIONALNO VRTIČKARSTVO

RAZISKOVALNO KMETIJSTVO MULTIFUNKCIONALNE KMETIJE

Specializirano urbano kmetijstvo in gozdarstvo Pridelovanje prehranskih in okrasnih rastlin ter vzreja izključno komercialne narave, namenjeno lokalni preskrbi mest

Spletni vir: RUAF Foundation,(2007) Slideshow on urban agriculture types. Dostopno na naslovu: http://www.slideshare.net/femkehoekstra/slideshow-ofurban-agriculture-types

Multifunkcionalne kmetije Pridelovanje izključno komercialne narave, namenjeno lokalni preskrbi mest z dodatno turistično zmogljivostjo

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Raziskovalno kmetijstvo Pridelovanje ali vzreja za izljučno raziskovalne namene

POZITIVNI UČINKI URBANEGA KMETIJSTVA

Spletni vir: http://kids.baristanet.com/files/2013/05/IMG_0155-2.jpg

na zdravje

na ljudi

zdrav življenjski slog

zagotavljanje sveže hrane povečanje ponudbe zelenjave in sadja, C vitamina

fizična aktivnost

12 GSPublisherEngine 0.0.100.100

medgeneracijsko druženje

zeleni sistem v urbanem okolju

rekreacija

kultura

nove prostočasne dejavnosti

prostovoljstvo čistejše življenjsko okolje

skupnost

na ekonomijo

na okolje

izobraževanje o hrani

recikliranje odpadkov

zmanjšanje emisij zaradi transporta pridelkov in živil

varčevanje z energijo

uporaba lokalnih naravnih virov zbiranje deževnice

ekološki razvoj mesta

lokalna samooskrba

varčevanje z energijo

nova delovna mesta

lokalna samooskrba

zmanjšanje revščine

prispevek k izboljšanju lokalne ekonomije

osveščanje

2.4 Urbano kmetijstvo v tujini

2.5 Urbano kmetijstvo v Sloveniji

2.6 Novodobno urbano kmetijstvo

Todmorden (Velika Britanija)

Še pred dobrimi tridesetimi leti je imelo skoraj vsako gospodnijstvo v Ljubljani svoj vrt. Povšine za mikrokmetovanje so se nahajale znotraj stanovanjskih naselij. Sčasoma so jih zamenjale ceste ali novogradnja. Vrtički so danes locirani le še na nekaterih območjih po mestu, običajno stran od stanovanjskih predelov in niso več na dosegu rok. Izjeme so v primerih zasebnih hiš ali zgradb z balkoni, terasami in atriji.

Koncept novodobnega urbanega kmetijstva temelji na ekološko pridelani hrani, uporabi najnovejše tehnologije in recikliranju oz. ponovni uporabi bioloških odpadkov, zbiranju meteorne vode, trajnostnem ekološkem razvoju... Zaradi pomanjkanja prostora pa so novi koncepti usmerjeni v vertikalno gradnjo urbanih kmetijskih poslopij, poslovnih, stanovanjskih in drugih objektov, z ozelenitvami ravnih streh in delov stavb, ki se preobrazijo v vrtove in rastlinjake.

V zadnjem času pa se znova obuja interes za tovrstno dejavnost. Steklo je oddajanje parcel za vrtnarjenje v organizaciji mesta.

Vrtički na strehi, Chicago ZDA

Naselje v pokrajini Yorkshire (17.000 prebivalcev) je uspešen model urbanega kmetijstva. Mesto je razvilo svoj tip turizma - vegi turizem. Površine za pridelovanje so razporejene na 40 lokacijah, tako na ulicah kot tudi v zdravstvenem domu, parkiriščih, policijski postaji in šolah. Projekt je promocijske narave, saj domačine in obiskovalce motivira k razmisleku o poreklu hrane, ki jo uživajo, kakovosti in svežini le-te. Vsi pridelki so brezplačni, delo opravljajo prostovoljci. Mimoidoči pa lahko pokušajo pridelke. London (Velika Britanija) Mestnemu in primestnemu kmetijstvu je London namenil okoli 15 tisoč ha zemljišč za komercialne in zasebne namene. Ustanovljene so številne organizacije, v katere so vključeni ljudje, ki jih navdihuje mestno kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti. Vsaj polovica gospodinjstev v Londonu ima lastne vrtove. Urbano kmetijstvo je vključeno tudi v izobraževalne ustanove, šole imajo svoje vrtove, kjer šolarji pridelujejo sadje in zelenjavo. Komercialna pridelava je avtomatizirana in temelji na hidroponski tehnologiji.

Ljubljana, Krakovo

Montreal (Kanada) V mestu obstaja okoli 100 vrtičkarskih združenj, ki prebivalcem omogočajo pridelovanje lastnih pridelkov. Mesto priskrbi vse potrebne pogoje za to dejavnost: parcele za vrtove, ulično pohištvo (klopce in ograje), gnojila, orodje, komunalne storitve in vzdrževanje. Nameščeni so celo vrtnarski inštruktorji, ki redno obiskujejo vrtove in svetujejo ter poučujejo zainteresirane. Rosario (Argentina) To mesto z 1,3 miliona pribivalcev v svojem strateškem načrtovanju vključuje urbano kmetijstvo, gradi zeleno vezje, ki se vije skozi mesto in okoli njega, tvorijo pa ga tako vrtovi zasebnih hiš kot tudi skupnostni vrtovi, razsežni vrtovi in sadovnjaki za komercialne zadeve in multifunkcionalni mestni parki. Slednjih je v mestu kar 5 in prekrivajo 72 ha zemljišč, uporabljajo pa se za kulturne, športne in izobraževalne dejavnosti. Montreal

Spletni vir: http://www.asla.org/2010awards/images/largescale/377_01.jpg Spletni vir: http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2013/04/Krakovo.jpg

Zelene vertikale

Todmorden

Spletni vir: http://images.gizmag. com/inline/aprilli-design-studio-urbanskyfarm-5.jpg

Spletni vir: http://inspirationgreen.org/ assets/images/Vertical%20farms/ living%20tower.jpg

Viri: Alič, V, Vadnal, K. “Mestno kmetijstvo - oblike in izkušnje.” Acta agriculturae Slovenicavolume 91. issue 1 (2008) str. 191-212.. Dostopno na naslovu: http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1ND4QCNC https://thesustainablecity.files.wordpress.com/2012/06/montreal-urbanfarming1.jpg

Spletni vir: http://www.theecologist.org/green_green_living/2202429/incredible_ edible_todmorden.html

Bukvič, K. (2009),Problematika vrtičkarske dejavnosti v Ljubljani-estetski vidik. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

3 REFERENČNI PRIMERI 3.1 Pasona Urban Farm KONO DESIGNS Tokio, Japonska 2010 Poslovna stavba Tlorisna površina stavbe: 19.974 m2 Zelene površine v stavbi: 3.995 m2 Arhitekturni biro Kono Designs iz New Yorka je za japonsko zaposlitveno agencijo v metropolitanskem središču Tokia prenovil 50 let staro stavbo. Obnova je vključevala zasnovo novih poslovnih prostorov, avditorija, barov, vrt na strehi in površine za vegetacijo. V stavbi se na 3995 kvadratnih metrih nahaja več kot dvesto rastlinskih vrst, sadja, zelenjave in riža. V stavbi se prepletajo površine za pridelovanje in prostori namenjeni za pisarniško delo. Limonovci in eksotična drevesa so, denimo, predelne stene v prostorih za sestanke, stebla paradižnika pa so napeljana nad konferenčnimi mizami. Vse je v enem. Zaposlenim je tako omogočeno pridelovanje kar na delovnem mestu. Glavno sporočilo arhitekture in namen tovrstne zasnove pa je spodbuditi ljudi k drugačnemu razmišljanju o življenju oz. življenjskem slogu. Za Kono Designs je pomembno sodelovanje z naravo in oblikovanje skupin ljudi, ki imajo veliko zanimanje in spoštovanje do sveta, v katerem živijo.

Spletni vir: http://www.dezeen.com/2013/09/12/pasona-urban-farm-by-konodesigns/

Tloris pritličja Zelena fasada sredi mestnega vrveža mimoidočim sporoča, kaj se dogaja znotraj stavbe.

Spletni vir: http://www.dezeen.com/2013/09/12/pasona-urban-farm-by-konodesigns/ CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

3.2 MFO PARK, ZÜRICH RADERSCHALL LANDSCHAFTSARCHITEKTEN AG + BURCKHARDT & PARTNER AG MFO Park - Multi-Tiered Vine Park Zürich, Švica 2002 Park, javni prostor Tlorisna površina parka: 9.000 m²

MFO-Park je javni park v Neu-Oerlikonu, v Zürichu, zgrajen na tlorisnih gabaritih nekdanje tovarne motorjev. Projekt je del velike sanacije ene od večjih industrijskih con v Zürichu. V dolžino meri 100 metrov, 34 metrov v širino in 18 metrov v višino. MFO-Park ustvarja javni prostor za sosesko, obenem pa je tudi prostor za različne prireditve, npr. kino na prostem, koncerte, gledališče. Delitev med notranjim in zunanjim prostorom je zabrisana z vegatacijo, ločevanje med parkom in stavbo je prav tako nejasno. Park je namreč zasnovan kot odprta šestnadstropna jeklena konstrukcija, med katero tečejo jekleni kabli. Kabli so opora za več vrst vinskih trt, ki jih je kar 104. Vsaka izmed njih prispeva svojo barvo, skupaj pa oblikujejo zanimiv pisan volumen. Vegetacija tako nadomešča praznine, kjer bi morale biti stene in določa mejo med notranjostjo in zunanjostjo parka. Stopnišča in podesti zagotavljajo dostop do višjih nadstropij. Volumen parka vizualno obriše odstranjeno industrijsko stavbo in na ta način simbolizira prejšnjo strukturo. MFO-Park je največja pergola na svetu.

Spletni vir: https://www.pinterest.com/pin/491173903080650509/

Spletni vir: http://www.interiordesignschooldaily.com/?p=5407

Spletni vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/48/MFO-Park_ Oerlikon_2010-10-03_14-05-08_ShiftN.jpg

Spletni vir: http://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g188113-d3704177Reviews-MFO_Park-Zurich.html

Spletni vir: http://www.interiordesignschooldaily.com/?p=5407

3.3 Stanovanjsko naselje Saint-Nazaire LACATON & VASSAL Saint-Nazaire, Francija 2011 Stanovanjsko naselje Tlorisna površina: 6.013 m2 Projekt je vključeval zasnovo 53-ih stanovanjskih enot v prvi fazi in obnovo obstoječih stanovanjske stavb v drugi fazi. Novi objekti so umeščeni med gosto skupino petnadstropnih stanovanjskih stavb, zgrajenih v 60-ih letih prejšnjega stoletja, individualne hiše in športni park. Promet je iz naselja umaknjen, prehodi med stavbami pa so namenjeni pešcem. Stanovanja so moderna in prostorna, zasnovana brez upoštevanja utečenih standardov. Z individualnimi dostopi, verandami in zimskimi vrtovi, so bivanje v večstanovanjski stavbi približali prebivanju v samostojni hiši. Konstrukcija stavbe je enostavna, sestoji iz ponavljanjočih se standardiziranih elementov in ustvarja prostore z veliko fleksibilnostjo. Stanovanjske enote so orientirane v smeri sever-jug, dnevni in bivalni prostori so vedno na jugu. Zimski vrtovi so na obeh odprtih fasadah, razen v pritličju, kjer so na eni strani vrtovi.

Spletni vir: http://www.midrisehousing.com/post/114753284141/lacaton-vassal53-semi-collective-housing

Spletni vir: http://www.lacatonvassal.com

Spletni vir: http://www.midrisehousing.com/post/114753284141/lacaton-vassal53-semi-collective-housing

Spletni vir. http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=58&idi=1807

Lega Ljubljane v Sloveniji

4 OBMOČJE OBDELAVE 4.1 Mesto Ljubljana OSNOVNI PODATKI O MESTU LJUBLJANA Geografska širina:

46°03’20’’

Geografska dolžina:

14°30’30’’

Nadmorska višina:

298 n.m.v.

Mesto Ljubljana, ortofoto posnetek

Spletni vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_ Okolja_AXL@Arso

Število prebivalcev MOL: 282.994 Površina MOL:

274,99 km2

Spletni vir: Ljubljana v številkah. (2015). Pridobljeno 2. 5. 2015 s http naslova: http://www. ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/

Ljubljana, glavno mesto Slovenije, je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično, univerzitetno in administrativno središče države. Za mnoge najlepše mesto na svetu. Lega v Ljubljanski kotlini in križišče dveh pomembnih prometnic Slovenike in Ilirike, je močno vplivala na razvoj in značilno zvezdasto obliko mesta. Del naravnega prehoda iz Srednje Evrope v Sredozemlje in na Vzhod so Ljubljanska vrata, z Rožnikom in Šišenskim hribom na zahodu in Golovcem na vzhodu. Po starodavni legendi je Ljubljano ustanovil grški kraljevič Jazon, ki je kralju Atiesu ukradel zlato runo, nato pa s prijatelji Argonavti na ladji Argo pobegnil preko Črnega morja, Donave in Save, pa vse do Ljubljanice, kjer je zašel v močvirje, kjer je živela pošast. Jazon se je moral s pošastjo spoprijeti in jo premagati. Ta pošast je danes simbolj Ljubljane, imenuje se Ljubljanski zmaj. Zgodovinski vzpon Ljubljane se začne v 13. stoletju, ko je postala prestolnica dežele Kranjske. Leta 1335 je prišla pod oblast Habsburžanov. Ob koncu srednjega veka je postopoma prevzemala vlogo slovenskega kulturnega središča. Pomembno vlogo je odigrala tudi v Napoleonovem času, saj je bila od leta 1809 do 1813 prestolnica celotnih Ilirskih provinc. Velik mejnik v zgodovini Ljubljane predstavlja železnica Dunaj-Trst, ki je leta 1849 povezala Ljubljano s svetom.Po razpadu Avstro-ogrske monarhije leta 1918, Ljubljana postane del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vse do konca druge svetovne vojne, ko pridobi naziv glavnega mesta Socialistične republike Slovenije znotraj novonastale države Jugoslavije. Slovenija se osamosvoji leta 1991, prestolnica države pa ostaja Ljubljana, vse do danes.

1 km CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

4.2 Spodnja Šiška

Obravnavano območje v Stari Šiški

Spodnja Šiška je del Ljubljane, ki leži na severozahodnem kraku mesta, ki ga definira Celovška cesta, naselje pa se razteza ob obeh strane omenjene ceste.

Stara Šiška v Spodnji Šiški

Danes gre za pretežno stanovanjsko cono, v preteklosti pa je bila Spodnja Šiška tudi industrijsko zaledje Ljubljane. Industrijska dejavnost se je začela umikati, zamenjuje jo predvsem stanovanjski program. S 40 do 50 prebivalcev na hektar velja Spodnja Šiška za enega najbolj poseljenih predelov Ljubljane. Bližina Centra in Tivolija ter zanimivo zgodovinsko zaledje so ključni dejavniki edinstvenega koščka v mestu. Celovška cesta Celovška cesta je danes ena izmed glavnih mestnih žil Ljubljane, najpomembnejša in najdaljša mestna vpadnica, ki vodi iz mestnega središča proti Gorenjski. V kontekstu celotnega mesta akumulira enega najbolj gosto poseljenih delov mesta. Koncentracija prometa vseh vrst, programov, uporabnikov in rab povzroča različne težave. Cilj urejanja Celovške v prihodnosti je uskladiti potrebe z ureditvami tako, da postane cesta prijetnejša in bolj uporabna za čim širši krog uporabnikov.

Ko omenjam Staro Šiško, govorim o delu Spodnje Šiške med Celovško cesto in Gorenjsko železnico, od Ruske do Drenikove ulice, vključno s Pivovarno Union. Obravnavano območje Edinstvena morfologija stare vasi daje območju velik, sicer neizražen, prostorski kapital. Nekdanja vas ob Ljubljani je danes del širšega mestnega središča. Staro vaško jedro nasproti cerkve sv. Jerneja je bilo do nedavnega še zaščiteno kot naselbinska kulturna dediščina. Pogled na območje pa je na žalost vse prej kot privlačen. Nekotrolirana gradnja, zapuščene barake, garaže, neurejenost in pomanjkanje programa,to je le nekaj negativnih problemov lokacije. Gre za primer degradiranega območja, ki kliče k ustrezni revitalizaciji.

Pogled na območje

Ilirski bloki

RAZNOLIKOST POZIDAVE 1 - staro vaško jedro 2 - blokovna pozidava, Ilirski bloki 3 - Mestna četrt Spodnja Šiška 4 - moderna mestna vpadnica Celovška cesta

Celovška cesta

Morfološka raznolikost GSPublisherEngine 0.0.100.100

Spletni vir: http://www.slikomat.com/slika/4618846.htm

Stara Šiška v Ljubljani

Foto: Osebni arhiv

Posebnost območja je izrazita heterogena morfološka pozidava. Na enem mestu se namreč prepleta več morfologij grajenega tkiva iz različnih obdobij: - ostanek vasi Spodnja Šiška: drobna in točkovna pozidava, z edinstveno razpršeno morfologijo stavbnega tkiva z objekti, ki so praviloma pritlični ali največ enonadstropni; - iz smeri Tivolija se širi blokovna pozidava, s konca 19. in začetka 20. stoletja. Grajeno tkivo je monotono in velikega merila; - severno od vaškega jedra se nahaja mestna četrt Spodnja Šiška, ki je pozidana pretežno z meščanskimi vilami z vrtovi iz različnih obdobij, regulirana na osnovi stare vaške parcelacije; - vzdolž Celovške ceste se vrsti praviloma visoka pozidava, značilna za moderno mestno vpadnico s stolpnicami in velčnadstropnimi stavbami. V neposredni bližini območja, ki ga obravnavam, leži stanovanjsko naselje Stara Cerkev iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pozidava s torisno členitvijo simbolizira nekdanje vaško naselje.

Spletni vir: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@ Arso

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Problematika na obravnavanem območju Neizražen kapital

Stara Cerkev oz. Cerkev Svetega Jerneja

Del stavbnega tkiva starega vaškega jedra v redišču območja.

Cerkev ne daje vtisa kulturnega Neizražena, zapuščena struktura. spomenika državnega pomena. Ko hodiš mimo, jo zlahka zgrešiš. Ni vzpostavljene primerne komunikacije med stavbo in okolico. Pred cerkvijo je parkirišče, v neposredni bližini pa nastavljeni smetnjaki, omenjeno občutno kvari pogled na cerkev.

Dotrajana gradnja, zapuščeni objekti, neurejena okolica

Neprimeren program

Na območju je veliko objektov, ki so v slabem fizičnem stanu in nevzdrževani ali pa zapuščeni. Nekateri izmed njih so celo statično nestabilni, zreli za rušitev.

Relativno velik del območja zavzema objekt z okolico, namenjeni kovinarski dejavnosti, ki povzroča hrup. To območje je ograjeno, zato deluje preveč zaprto.

Stanovanjska pozidava na vogalu Celovške in Gasilske ceste ni primerna za to območje, tako za stanovalce, kot za program ustrezen za mestno vpadnico.

Nefunkcionalna obstoječa tržnica

Prostori PGD Spodnja Šiška

Del stavbnega tkiva starega vaškega Stavba Celoška cesta 62 jedra na Ulici Milana Majcna Stavba kot kulturni spomenik ni Neizražena struktura. primerno vzdrževana. Stavbno pohištvo je vmeščeno nesrazmerno s osemosno cestno fasado stavbe. Kričeči napisi niso primerni.

Pomankanje javnih odprtih prostorov Lokalno prebivalstvo se pritožuje nad pomankanjem javnih odprtih prostorov. Čeprav je Tivoli v relativni bližini, jim primankuje predelov, kjer se bi lahko vsakodnevno družili in sestajali.

Prostovoljno Gasilsko društvo Spodnja Šiška ima prostore v središču območja. Objekti niso v dobrem fizičnem stanju, prenova je skoraj nujna. Poleg tega pa lokacija ni ravno primerna za intervencijske poti, saj gasilci neposrednega nimajo izhoda na Celovško cesto, ki je glavna povezava v Spodnji Šiški.

Vpadljiva, nekontrolirana gradnja

Obstostoječa tržnica kljub prizadevanjem s posodobitvijo programov zadnjih nekaj let, ni funkcionalna. Parkirišče zavzema velik, če ne že celoten zunanji prostor tržnice. Območje, kjer tržnica stoji je zagrajeno in tako ne more privabljati mimoidočih. Je neopazna in se jo zlahka zgreši. Po izgledu ne spominja na tržnico. Premalo je storitvenih in tgovskih dejavnosti.

Problematična novogranja Koncepti novogradenj ne upoštevajo mnenj lokalnega prebivalstva, njihovih zahtev in prošenj, Kljub temu, da gre za okolje, kjer živijo. Prav tako nekatere novogradnje kršijo zakonodajo, npr. z višinkih gabaritom. Lokalni prebivalci, ki si prizadevajo za primerno okolje in tudi primerne posege v prostor, delujejo v skolpu Društva za urbano okolje Stara Šiška (DUO).

Pomankanje zelenih površin Na območju primankuje zelenih površin. Razen malih individualnih ozelenitev in vrtov, zelenja ni. Tivoli in Rožnik sta sicer blizu, a to ne more nadomestiti zelenih površin v neposredni bližini. Življenje obdano z zelenim daje drugačen pridih okolju.

Pospešeno staranje prebivalstva Prebivalstvo v Spodnji Šiški (nasplošno) se pospešeno stara. Delež prebivalcev starejših od 65 let v Spodnji Šiški znaša skoraj 40%, po nekaterih predelih je delež celo polovičen. Malo je otrok in mladih družin. je pa na drugi strani veliko oseb med 20-30 letom starosti, ki živijo v najemniških stanovanjih.

Na območju je kar nekaj objektov, ki so bili zgrajeni oziroma dograjeni brez ustreznih dovoljenj.

Foto: Osebni arhiv

Delavnica “Celovška, kaj bo s tabo?” IPOP (Inštitut za politike prostora) je v sodelovanju z DUO (Društvo za urbano okolje - odbor za lepšo Staro Šiško) v 2010 organiziral delavnico »Celovška, kaj je s tabo«. Delavnica je ponudila obširno analizo obravnavanega prostora, ključna spoznanja na podlagi prostorskih analiz ter idejne predloge reševanja izpostavljenih problematik, s posebnim poudarkom na regeneraciji Celovške ceste kot trgovske ulice in lokalnega središča, načrtovanju spremljajoče infrastrukture (parkiranje, javni promet), javnih površin, oblikovanju in ohranjanju trgov in ulic, kvaliteti načrtovanih zelenih površin. Navedeno vsebino, ki je služila kot izhodišče in opora pri oblikovanju moje diplomske naloge, predstavljam v nadaljevanju. Pobudo in problemska izhodišča za delavnico je postavilo DUO. V tem okviru se je koncept predvidene regeneracije zgodovinskega območja Stare Šiške (območje med Celovško cesto in Gorenjsko železnico, od Ruske ulice do Drenikove, vključno s Celovško in Pivovarno Union) označil kot sporen, predvsem zaradi (širitve Celovške ceste, opuščanja sistema karejev po vzorcu Ilirskih blokov, neupoštevanje gradbene linije, določene še v času Avstro-Ogrske ter zaradi previsokega faktorja izrabe zemljišč. DUO je pozval k redefiniciji koncepta prenove ter oblikovanja novih predlogov koncepta regeneracije Celovške ceste kot trgovske ulice in lokalnega središča. Poseben poudarek naj bi namenili potrebam lokalnega prebivalstva, načrtovanju spremljajoče infrastrukture, odprtih in polodprtih javnih površin, oblikovanju in ohranjanju trgov in ulic ter kvaliteti načrtovanih zelenih površin. Pričakovani rezultati delavnice upoštevajo mnenje stroke glede zgodovinske in prostorske celovitosti Stare Šiške ter želje lokalnega prebivalstva. Izvlečki analiz prostora z vidika izpostavljene problematike V okviru ključnih spoznanj na podlagi prostorskih analiz se je (med drugim) ugotovilo, da: - gradbena linija objektov ob Celovški ne tvori enotne, v celoto povezane poteze. Neenotnost se ne kaže samo v raznolikih gabaritih temveč tudi v raznoliki tipologiji, ki ne prispeva k vtisu o urejenosti ali k identiteti območja. Celovška cesta nima zaključenega uličnega profila, kot bi bilo ustrezno; - Zelene površine in večje poteze vegetacije sestavljajo predvsem stiki Celovške z zelenimi površinami Tivolija in Rožnika. Zeleni žepi na zahodni strani Celovške so lahko potencial za različne programsko ambicioznejše prostore;

- Morfologija pozidave vzdolž Celovške je tipološko, višinsko in arhitekturno zelo heterogena, pri čemer je ta raznovrstnost lahko tudi potencial; -Tržnica ne funkcionira tako, kot bi lahko. Prostor ob tržnici bi bilo treba dopolniti z drugimi trgovskimi in servisnimi dejavnostmi, tako bi lahko bolje zaživela. -Na tem območju je več objektov opredeljenih kot kulturna dediščina (kot npr. Cerkev sv. Jerneja, Ilirski bloki, Območje Antičnega vodovoda pod Šišenskim hribom, Pivovarna Union it.) -Vzdolž območja lahko identificiramo veliko degeneriranih površin, tako programsko kot strukturno. To po drugi strani daje velik potencial za razvoj, pri čemer premišljena zapolnitev teh vrzeli bodisi z novimi gradnjami bodisi s prenovami ali ureditvami odprtih prostorov, lahko nadgradi značaj Celovške v celovito območje z jasno identiteto. - Pivovarna Union bi lahko s ponudbo javnega programa povezala Šiško s samim centrom mesta. Prav tako bi velika garažna hiša na območju pivovarne učinkovito prispevala k rešitvi problemov mirujočega prometa.

Izvleček za diplmosko nalogo V okviru dela v skupinah na delavnici so bili oblikovani tudi konkretni predlogi, med katerimi še posebej izpostavljam naslednjega: v širšem vaškem jedru med Ulico Milana Majcna in Gasilsko ulico, ki je dovolj velika za dve tržnici, je bila (med drugim) predlagana kot središčna lokacija. Ta lokacija je bila označena kot primerna za ureditev lokalnih programov, vključno z obnovo in revitalizacijo starega vaškega jedra Stare Šiške. Enkrat tedensko bi se lahko organizirala tudi ulična tržnica, pri čemer je za stalno lokacijo potencial na območju med ulico Milana Majcna in Gasilsko ulico, to je v območju širšega starega vaškega jedra. Program, kakršen je lokalni center s tržnico in pripadajočimi programi se zdi primeren predvsem z vidika ohranjanja strukture pozidave, ki ima dobro značilen vaški značaj. V kontekstu ponudbe in programa si lokalni prebivalci želijo oživitve lokalne tržnice (na obstoječi oziroma alternativni lokaciji) ter trgovske lokale z vsakodnevnimi potrebščinami in atraktivnimi izložbami.

Mnenje udeležencev Udeleženci delavnice si v bodoči ureditvi želijo ustrezno ureditev prometa (upočasniti oziroma zmanjšati promet na Celovški cesti in povečati vlogo pešca), hkrati pa več vegetacije, v kolikor to ne posega v obstoječo strukturo grajenega prostora. Pomembno je tudi mnenje udeležencev delavnice glede javnega odprtega prostora, ki ga lahko strnemo v naslednje predvidene ukrepe: »( 1) ureditev urejenih odprtih prostorov in urbane opreme (trgi, žepni parki, počivališča, igrišča); (2) ohranjanje kostanjev in drugih večjih dreves ob Celovški; ( 3) ureditev drevoreda na tivolski strani pod pogojem, da se ohrani štiripasovnica, ki bi imela rumeni pas za javni promet in ožji pas za pro - met osebnih vozil; ( 4) ureditev lokalnega odprtega centra - ploščadi ob Celovški cesti, med Žibertovo in Lepodvorsko ulico. V primeru realizacije že sprejetega OPPN za območje Fructala je potrebno poenotenje ploščadi z odprtim prostorom med Lepodvorsko in Frankopansko.«

Vir: Celovška kaj bo s tabo, Inštitut za politike prostora (Julij 2010). Pridobljeno 10.2.2015 s spletne strani http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2010/11/ Celov%C5%A1ka-kaj-bo-s-tabo_e-book.pdf

Občinski podrobni prostorski načrt iz leta 2011 Parcialno urejanje prostora, način, ki se ga poslužuje Mestna občina Ljubljana (MOL), je seveda v večini primerov neizogiben. Vendar obstajajo izjeme, ki potrebujejo drugačno urejanje. Na območju, ki ga v diplomski nalogi obravnavam, so bili istočasno v izdelavi trije OPPN-ji, za tri sosednja območja, brez skupnih izhodišč za načrtovanje. Brez skupnega posvetovanja ali upoštevanja stroke. primerneje bi bilo izoblikovati načelno soglasje o razvoju celotnega območja s strani vseh akterjev: mestne uprave, lokalnih prebivalcev ter potencialnih investitorjev. Šele za tem bi bilo dopustno in smiselno obdelovati posamezne kareje ali celo posamezne investicije. Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 256 Stara Šiška – del in 29 Celovška cesta (Dravlje – Center) – del. Inštitut za politike prostora (v nadaljevanju IPOP) je na navedeni OPPN v času njegove javne razgrnitve podal pripombe, ki jih v nadaljevanju v bistvenem povzemam, vsebinsko pa se jim v celoti pridružujem: Bistvo pripomb se nanaša na grajanje inkrementalističnega pristopa, parcialnega urejanja prostora, kot že omenjeno. MOL ne upošteva strokovnih podlag, ki so bile v preteklosti za območje Spodnje Šiške pripravljene v soorganizaciji IPoP in lokalnih prebivalcev. Pomemben sogovornik MOL pri pripravi prostorskih načrtov Na območju Stare Šiške (del Spodnje Šiške) bi moralo biti lokalno prebivalstvo. Le-to se je, kot rečeno, v DUO, ki bi MOL morala bolj vključiti v javne razprave.

Vira: Žaucer, T., Peterlin, M. (2011).Bo Spodnji Šiški omogočena kreativna urbana regeneracija? Pridobljeno 19.3.2015 s spletne strani http:// ipop.si/2011/12/22/bo-stari-siski-omogocenakreativna-urbana-regeneracija/ Peterlin, M.,Inštitut za politike prostora. (19.12.2011) Pripombe IPoP k dopolnjenemu osnutku Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 256 Stara Šiška – del in 29 Celovška cesta (Dravlje – Center) – del. Ljubljana, 2011

Nadalje IPOP v pripombah izpostavlja, da rešitev posega na območje OPPN Celovška z rušitvijo objekta in delom zunanje ureditve, ki jo v končni rešitvi nadomesti širitev Celovške. Predlagana rešitev v drugi fazi brez potrebe prejudicira profil Celovške. Risba ureditve ceste samo v delu profila, ki se na obeh koncih konča v obstoječih objektih, je zelo nenavadna. Problem je tudi v razporeditvi stavbne mase v zadevnem območju, saj projekt strokovnih podlag predvideva poleg predvidenega objekta z "breitfussom" in dvema stolpoma še dva prostostoječa stolpa ob križišču Celovške in Gasilske ulice. Odprte površine stanovanjskega naselja so tako odrinjene ob glavne ceste, največja gostota stanovanj pa je ob mirnejši Verovškovi. Poleg tega je gostota v območju obravnavanega OPPN večja, kot je predvidena za vogalni predel, ki se mu s tem zmanjšuje vrednost. Naslednji problem predlagane rešitve je obravnava odprtega prostora. Namesto, da bi predvideni objekt gradil ulični prostor ob Celovški, kot eni glavnih mestnih arterij, se le-ta umika ob Verovškovo. S tem se površine ob Celovški ostajajo nedefiniran odprt prostor brez oblike ali vsebine, v katerega se zareže eden od vogalov objekta. Zaprto otroško igrišče , postavljeno v ozek pas ob križišču Gasilske in Verovškove, je ograjeno zaradi prometa. Tako je slabša tako njegova uporabna vrednost omejena kot tudi njegova navezava na stanovanjska objekta. Ostale odprte površine so zagotovljene na strehah objektov, kar sicer OPN izjemoma dopušča, IPOP pa to rešitev kritizira iz več razlogov. Neposredno ob igriščih za igre z žogo in otroškem igrišču so stanovanja. Obe vrsti igrišč sta relativno močna generatorja hrupa, kar bo za stanovalce obremenilna okoliščina. Za igre z žogo je potrebna vsaj za dve etaži visoka mrežna ograja, za otroško igrišče na strehi pa sicer nižja, a še vedno moteča varnostna ograja. Igrišči morata po OPPN biti dostopni vsem stanovalcem, to pa pomeni dostop z dvigalom v peto nadstropje sosednjega bloka. Poleg tega bi morali biti obe igrišči nujno dostopni tudi okoliškim prebivalcem, saj sta pomembni za ustvarjanje socialne povezanosti lokalnega okolja. Gradnji objektov tipa "gated community" bi se morali ogibati, v strnjenem mestu še toliko bolj.

Zgodovinski pregled Franciscejski kataster, leto 1826

Izgradnja naselja Stara Cerkev

Shema razvoja širšega območja: Migracija Spodnje Šiške iz vasi v mesto

območje obdelave grajeno tkivo

Shema razvoja ožjega - obravnavanega območja Leto 1826

Leto 1868

Medvedova cesta

njivske poti njivske poti Celovška cesta

100

grajeno tkivo

parclacija

okolica obravnavenega omočja - danes

Povzeto po: Franciscejski kataster (1826) Franciscejski kataster (1868) Načrt mesta Ljubljane,Zgodovinski Arhiv Ljubljana, (1940) Urbinfo

Leto 1940

Danes

4.3 Lokacija

Ortofoto

Analiza območja Območje obdelave se nahaja v mestu Ljubljana, v Spodnji Šiški, med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto ter Ulico Milana Majcna. OSNOVNI PODATKI O LOKACIJI Površina celotnega območja:

V lasti MOL: V lasti PGD Spodnja Šiška: V zasebni lasti:

Tlorisna površina obstoječih objektov: Stanovanjska gradnja: Nestanovanjska gradnja (gosp.obj., obrtni obj.): Ostale površine (lope, pomožni obj.)

2.416 m2 217 m2 19.910m2 4693 m2 3.605 m2 3.411 m2 1.282 m2

ka ces

- Urbinfo. (2015). Dostopno na internetnem naslovu: https://srv3dgis. ljubljana.si/ - E-Prostor. (2015). Dostopno na internetnem naslovu: http://www.e- prostor.gov.si/ - Geoportal ARSO. (2015). Dostopno na internetnem naslovu: http://gis. arso.gov.si/

Celovš

Povzeto po: Javni informacijski sistemi prostorskih podatkov:

Gasilska cesta

a Ulic

Medvedova cesta

22.544 m2

cna Maj a n a Mil

Vir: Atlas Okolja; http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

1:4000

Morfološka analiza

Analiza zelenih in javnih površin

obstoječa tržnica

Rožnik, Šišenski hrib

Tivoli

grajeno tkivo

1:4000

grajenojavne odprte tkivo površine

1:4000

javne zelene površine narava drevo, drevored CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Analiza programa

Strukturna analiza

P PG P

P P

P P P

PG 2

P 3

ostali objekti; pomožni objekti, garaže stanovanjska gradnja nestanovanjski objekti

1 - Osnovna šola Spodnja Šiška 2 - Stara Cerkev (cerkev sv. Jerneja) 3 - Hotel Bellevue 4 - Hala Tivoli

1:4000

grajeno tkivo

najbolj obremenjene ceste parkirišče zmerno obremenjene ceste najmanj obremenjene ceste parkirna garaža železnica CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Zaznavna analiza

Povzetek iz OPN

Namenska raba prostora

60 m CU - osrednja območja centralnih dejavnosti SSsv - splošne večstanovanjske površine K2- druga kmetijska zemljišča Gpv - gozdovi z izjemno poudarjenimi socialnimi funkcijami

Kulturna dediščina

Hiša Celovška 62 območje Antičnega vovdovoda

100 m kulturni zgodovinski spomeniki

naravni rob

stavbna kulturna dediščina območje Antičnega rimskega vodovoda pod Šišenkim hribom

poti

1:4000

intenzivnost prometa, hrupa železnica obremenjenost vozlišč dominate CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015 GSPublisherEngine 0.0.100.100

*Pred posegi v območju je potrebno izdelati konzervatorski načrt. Stavbo Hiša Celovška 62 ohranimo v skladu s kulturno-spomeniško varstenimi omejitvami. Hiša Celovška 62, stavbna dediščina. Hiša pravokotnega tlorisa z začetka 20. stoletja. Fasada je oblikovana v preprostem secesijskem slogu. Glavna fasada ob Celovški cesti je osemosna. Povzeto po: Javni informacijski sistemi prostorskih podatkov: - Urbinfo. (2015). Dostopno na internetnem naslovu: https://srv3dgis. ljubljana.si/

Analiza ožjega območja Analiza starosti objektov

Parcelacija

Gasilska cesta

Medvedova cesta

Ulica

ajcna na M Mila

Celovška cesta

objekti zgrajeni v 19. stoletju in prej

objekti zgrajeni po letu 1940

objekti zgrajeni po letu 1914

Analiza programa

100

Parcelacija na območju

Analiza fizičnega stanja objektov

Podjetje za vezenje

avto servis, vulkanizerstvo

Steklarstvo PGD Šiška

Storitve pritličje Telovadnica joga Cvetličarna Kovinsko predelovalno podjetje

pomožni objekti, garaže

GSPublisherEngine 0.4.100.100

stan.gr.

PGD Sp. Šiška

dobro ohranjeni objekti

objekti potrebni obnove

degradirani objekti, statično nestabilni

Vizure

Mesta fotografiranja: 1

10 9 8

4 5

GSPublisherEngine 0.0.100.100

fOTO: Osebni ahiv

Vrednotenje glede na ﬁzično stanje objektov

4.4 Sklep Na podlagi opravljenih analiz in vrednotenja izpostavljam predloge:

Osnutek revitalizacije

novo družbneno središče

objekti so nestabilni, v slabem fizičnem stanju objekti so v dobrem fizičnem stanju

_predlagam rušitev določenih objektov, s čimer bi se zagotovil prostor za projekt revitalizacije območja, pri čemer so tlorisni gabariti določenih objektov osnova za nadaljnje projektiranje _promet umaknemo iz območja, _zagotovimo nove zelene površine _vzpostavimo komunikacijo s Staro cerkvijo _upoštevamo omejitve in predpise kulturne dediščine _zagotovimo nova drevesa _ohranimo obstoječe poti na območju _Objekt Prostovoljnega gasilskega društva Spodnja Šiška - PGD Spodnja Šiška, nadomestimo z novim objektom na območju _ohranijo že obstoječi poti

novo stanovanjsko naselje

Kaj se v prostoru ohrani?

Vrednotenje glede na program v objektih

ohranite v starod avne po ti

ohranitev starodav ne poti

program v objektih ne prispeva h kvalitetnemu družbenemu prostoru, ne sovpada s konceptom revitalizacije program sovpada s konceptom revitalizacije

Vrednotenje glede na tipologijo objektov ohranitev ambienta

ij ac

vij

Sinteza analiz in vrednotenja tipologija objekta je za prostor neprimerna, ni v skladu s tipologijo starega vaškega jedra, nedovoljena gradnja v prostoru objekt je del starega vaškega jedra, tipologija objekta ustreza oblikovnim zahtevam revitalizacije

Objekti se obnovijo in ohranijo. Glede na program revitalizacije območja lahko zamenjam namembnost objektov. Videz in strukturo objektov skušam ohranjati v prvotni obliki.

100

Ohranjanje glavnih vizur v prostoru

Ohranjam le tlorisne gabarite objektov. Na ta način simboliziram nekdanjo prisotnost objektov na območju, ohranjam tlorisno postavitev in s tem značilno morfološko zazidavo. Rušitev

PROJEKT

I don’t divide architecture, landscape and gardening; to me they are one. Luis Barragán Spletni vir: http://www.ilikearchitecture.net/2012/10/quote-32-luis-barragan/

Slikovno gradivo: Delovne skice CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Slikovno gradivo: Delovne skice

5.1 Projektna izhodišča

ohranjanje karakterja prostora in morfologije stavbnega tkiva

5.2 Ideja

+ +

vzpostavitev vizualne komunikacije s Staro Cerkvijo

zasnova z upoštevanjem želja lokalnega prebivalstva GSPublisherEngine 0.0.100.100

zasnova novega družbenega središča

GSPublisherEngine 0.0.100.100

zasnova novega stanovanjskega naselja

nove javne zelene površine

IDEJNA ZASNOVA UREDITVE OBMOČJA MED CELOVŠKO, GASILSKO, MEDVEDOVO CESTO IN ULICO MILANA MAJCNA NEKOČ

DANES

vas ob Ljubljani s poljedelskimi površinami

naselje sredi Ljubljane z visokotehnološkim rastlinjakom in stanovanjskim naseljem z vrtički

LJUDEM PRIBLIŽA PROCES PRIDELOVANJA NUDI ALTERNATIVNO BIVANJE

JE EKOLOŠKO ZASNOVANA

ZELENAOAZA OAZAV ZELENA SPODNJI ŠIŠKI V LJUBLJANI JE V MESTU IN OBENEM V STIKU Z NARAVO

SPODBUJA K DRUGAČNEMU POGLEDU NA ŽIVLJENJE LOKALNA SAMOOSKRBA

Koncept

"greda" zasnova vogala

žepek

vse strukture, razen vogala ob Celovški cesti so zasnovane tako, da omogočajo prehajanje v smeri severjug

žepek

izmenjava zelenih in grajenih pasov usmerjenost znotraj objektov

Pozidava

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Dogajanje S

vas ob Ljubljani s poljedelskimi površinami

naselje sredi Ljubljane z visokotehnološkim rastlinjakom in stanovanjskim naseljem z vrtički

SKA CEST

oživitev umiritev

umiritev umiritev

a cest

oživitev oživitev

KOMUNIKACIJA S STARO CERKVIJO

DANES

GASIL

oživitev

USTVARJANJE ULIČNEGA PROSTORA ULICE MILANA MAJCNA

ULICA MILANA MAJCNA

MEDV EDOV A CE STA

vška Celo

USTVARJANJE ULIČNEGA PROSTORA CELOVŠKE CESTE

CELOVŠKA CESTA

V bližini..

NEKOČ

UPOŠTEVANJE "ODREZANEGA DELČKA STARE VASI - VIŠINSKA PRILAGODITEV Z ZADNJIM OBJEKTOM

LJUDEM PRIBLIŽA PROCES PRIDELOVANJA NUDI ALTERNATIVNO BIVANJE

JE EKOLOŠKO ZASNOVANA

ZELENA OAZA V LJUBLJANI JE V MESTU IN OBENEM V STIKU Z NARAVO

SPODBUJA K DRUGAČNEMU POGLEDU NA ŽIVLJENJE LOKALNA SAMOOSKRBA

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Značilni "žepki", ki se pojavljajo vzdolž Celovške ceste. Ponovim. GSPublisherEngine 0.0.100.100

Dodajanje novih volumnov in odnos do starega Prikazano je dodajanje novih volumnov. V želji, da bi ohranila karakter prostora, ki ga ima staro vaško jedro, mi smer zidave narekujejo gabariti stavb, ki so odtranjene. Morfologija naselja se na ta način ne spereminja v večji meri. s postavitvijo novih volumnov, kjer so prej stali objekti, pa jih simbolično ponazarjam,

novo = lahko in transparentno

ohranjanje tlorisnih gabaritov

Izjema je stavba Celovška 62. V primerjavi s starim vaškim jedrom ima močan karakter.

staro = drobno in krhko

GSPublisherEngine 0.0.100.100

transparentnost CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Oblikovanje volumnov

Referenčni primeri za oblikovanje volumnov Azahar Headquarters / OAB Carlos Ferrater, Núria Ayala Castellón, Španija 2009

Pomen oblike pri rastlinjakih..

Spletni vir: http://www.archdaily.com/471599/center-for-high-yield-rowing-pocinho-alvaro-fernandes-andrade/

optimalna oblika za rastlinjak

osi slemen obstoječih in objektov iz okolice

krožne oblike na območju zaradi oblikovnih izhodišč ne uporabim, z lomljenjem strešine pa formo približam krožni

Center for High Yield – Rowing Pocinho Alvaro Fernandes Andrade Vila Nova de Foz Côa, Portugalska 2008

z oblikovanjem "porezanih" strešin sledim osem. Dosežena je razgibanost v prostoru, dinamika in zanimiv izgled.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Spletni vir: http://www.architectural-review.com/buildings/azahar-group-headquarters-by-office-of-architecture-in-barcelona-castell-spain/5217917.article

Program

Shema javno-zasebno stanovanjsko naselje podjetje za vezenje (obstoječe) ZASEBNO

sadovnjak

Kulinarični center

JAVNO

vrtički

S sadovnjak Park-rastlinjak Prostovoljno gaslisko društvo Spodnja Šiška

GSPublisherEngine 0.0.100.100

cvetličarna (obstioječe)

Centralne dejavnosti Spodnja Šiška

hostel

Shema programa

tržnica

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Prostovoljno gaslisko društvo Spodnja Šiška Park-rastlinjak

hostel

stanovanjsko naselje

Centralne dejavnosti Spodnja Šiška

tržnica

S Kulinarični center

Cvetličarna s cvetličnim rastlinjakom

Enota za Urbano kmetijstvo CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Funkcioniranje

druženje

proizvodnja

izkušnja

bivanje

rastlinjak s pridelki napaja tržico, Kulinarični center in hostel

sadovnjak

centralne dejavnosti Spodnja Šiška

tržnica

rastlinjak

kulinarični center

hostel

sadovnjak

cvetličarna

vrtički

stanovanjsko naselje

Višinska omejitev

ngine 0.0.100.100

ob Celovški cesti upoštevam višino stavbe Celovška 62

naseje ne presega višine stavbe Celovška 62

na skrajnem vzhodnem delu višino naselja prilagodim okoliškim stavbnam, odrezanemu delu starega vaškega jedra

Slikovno gradivo: Pogled na območje, križišče Celovške in Gasilske ceste. CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in Ulico Milana Majcna UL Fakulteta za arhitekturo avtorica: Vesna Sindičič mentor: prof. Miloš Florijančič somentorja: doc. Mitja Zorc, asist. Mina Hiršman leto vpisa: 2003 leto diplomiranja: 2015

Prometna ureditev

podzemne garaže Motorni promet v naselju

skozi naselje gredo le intervencijske poti peš poti med objekti

parkiranje je urejeno s podzemno garažo. zagotovljenih je 100 parkirnih mest.

podzemne parkirne garaže

rve

nci

jsk

ka ce sta

dos top

jsk

ap ot

Gasils

nci rve

peš poti

Medvedova ce sta

inte

Celovška ce sta

parkiranje za stanovanjsko naselje je urejeno s podzemno garažo. zagotovljenih je 70 parkirnih mest.

Ulica Milana Majcna

parkirišče za stanovalce na travnati rešetki

ulica in ceste, ki zamejujejo območje

dos top

intervencijske poti, dostop do individualnih stab

5.3 Objekt centralnih dejavnosti Spodnja Šiška in objekt Prostovoljnega gasilskega društva PGD Spodnja Šiška

5.4 Hostel

Objekt na vogalu Celovške in Gasilske ceste sestavlja obstoječa hiša Celovška 62 in njen prizidek. Znotraj objekta je zasnovanih več skolpov, in sicer:

Objekt je namenjem krajanom in njihovem aktivnemu preživljanju prostega časa. Pozicija ob trgu še bolj popestri dogajanje ob Celovški cesti. Gasilsko društvo je vključeno v krajevno dogajanje.

- čitalnica s kavarno, - prostori neprofitnih organizacij (društva, krajevna skupnost ipd.), - muzej Spodnje Šiške - razstavni prostor (delavnice, razstave) - coworking prostori, - prostori PGD Spodnja Šiška - ter večnamenska dvorana, ki je namenjena za gostitev predavanj, prireditev, koncertov in delavnic. Uporabljajo jo lahko tudi člani PGD Spodnja Šiška, saj je neposredno povezana s prostori gasilskega društva v drugem nadstropju.

Na oblikovanje prizidka je vplivala geometrija stavbe Celovška 62 in osi sosednjih cest. Volumen se višinsko prilagaja okoliškim objektom.

ozelenjen atrij

Hostel je namenjem vsem, tako tistim, ki bi tukaj bivali iz radovednosti, tako tudi tistim, ki bi se prišli izobraževati o mestnem kmetijstvu ali pa na tečaj kuhanja v Kulinarični center. Notranje dvorišče z nasadom sadnega drevja ustvarja edinstvenost in posebnost hostla. Sadovnjak “prehaja” čez objekt z dvema atrijema v povezovalnem delu hostla. Vse spalne enote gledajo na notranje dvorišče. spalne enote gledajo na notranje dvorišče z nasadom sadnih dreves skupna ležišča

razširitev ležišč individualne spalne enote

povezovalni hodnik sanitarni-servisni pas

razstavni prostor

individualne spalne enote

notranje dvorišče z nasadom sadnih dreves

večnamenska predavalnica

spalni del spalni del

povezano coworking prostori muzej Spodnja Šiška prehod prostori neprofitnih organizacij čitalnica s kavarno

sadovnjak preko atrijev "pobegne" na drugo stran

prostori PGD Spodnja Šiška garaža za intervencijska vozila

terasa bara

prostor za rekreacijo

prostor za druženje

bar zajtrkovalnica

GSPublisherEngine 0.0.100.100

terasa bara

recepcija z barom GSPublisherEngine 0.0.100.100

wellness

povezave

Slikovno gradivo: Hostel, pogled na dvorišče z nasadom sadnega drevja.

5.5 Stanovanjsko naselje Shema naselja

ploščad z utilitarno enoto

uvoz v garažo

Shema stanovanja

kolesarnica

zahod progasta razporeditev vrtičkov zeleni pas bivalni del

otroško igrišče

zunanje parkiranje za stanovalce, na travnati rešetki

prehajanje med vrtički

sanitarni del zeleni pas

Stanovanja so: - prilagodljiva - svetla - v stiku z naravo

spalni del

vzhod S3 piknik vrtički S2 GSPublisherEngine 0.0.100.100

STANOVANJA = SODOBNE URBANE KMETIJE

prehajanje med vrtički

Shema stanovanja

vrtički

kolesarnica nasad sadnega drevja

kolesarnica

ploščad z utilitarno enoto

nasad sadnega drevja

rastlinjak obdaja objekt

vrtički transparentnost

zunanje parkiranje za stanovalce, na travnati rešetki

kolesarnica nasad sadnega ploščad z drevja utilitarno enoto

Stanovanjska enota S2

Stanovanjska enota S3

Stanovanjska enota S4

112,5 m² Bivalni prostori 76,4 m² Terasi skupno 36,1 m²

169,9 m² Bivalni prostori 115,2 m² Terasi skupno 54,7 m²

229,6 m² Bivalni prostori 155,5 m² Terasi skupno 74,1 m²

GSPublisherEngine 0.0.100.100

parkirna garaža za stanovalce

Slikovno gradivo: Stanovanjsko naselje, vrtički.

5.6 Fotografije makete

5.7 Grafične priloge Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Medvedovo, Gasilsko cesto in ulico Milana Majcna Situacija

M 1:1000

Tloris kletne etaže

M 1:500

Tloris parterja

M 1:500

Tloris prve etaže

M 1:500

Tloris druge etaže

M 1:500

Tloris tretje etaže

M 1:500

Profil: Prerez čez območje

M 1:500

Cestne fasade:

Pogled_Celovška cesta

M 1:500

Pogled_Gasilska cesta

M 1:500

Pogled_Medvedova cesta

M 1:500

Pogled_Ulica Milana Majcna

M 1:500

TRŽNICA

CENTRALNE DEJAVNOSTI SPODNJA ŠIŠKA PGD SPODNJA ŠIŠKA

PARK-RASTLINJAK KULINARIČNI SISTEM HIDROPONIKE CENTER

HOSTEL

PODJETJE ZA VEZENJE - obstoječi program -

STANOVANJSKO NASELJE

uvoz v garažo (tržnica,rastlinjak)

P+1+M etažnost P

hostel P+M

uvoz v garažo (stan.nas.)

Gasils ka ce sta

stanovanjski blok 1 P+2+M

INT

VEN

CIJ

INT

VEN

CIJ

rastlinjak P+2+M

trg P+1+M

P+1+M

Celovška cesta

±0,0 00

-0,0 2 -0,0 2

etažnost P

esta

počivališče utilitarna enota

nasad cvetja

ova c

Medv ed

-0,0 2

etažnost P

etažnost P POT

-0,0 2

etažnost P

INTE

RVE NCIJ

SKA

INT ER VEN

CIJ

-0,0 2

etažnost P

CVETLIČARNA - obstoječi program -

P+M

Ulica Milana Majcna vrtički -stanovanjsko naselje-

ENOTA ZA URBANO KMETIJSTVO

nasad sadnega drevja -stanovanjsko naselje-

vrtički -stanovanjsko naselje-

nasad sadnega drevja -stanovanjsko naselje-

STANOVANJSKO NASELJE

HOSTEL

M 1:1000

parkirišče na travnati rešetki

otroško igrišče

zeleni pas s počivališči

Situacija

stanovanjski blok 3 P+1+M

nasad sadnega drevja -hostel-

±0,0 00 -0,0 2

CERKEV SVETEGA JERNEJA

stanovanjski blok 2 P+2+M

100 m Kletna Etaža

M 1:500

100 m

Parter

100 m

M 1:500

100 m Tloris prve etaže

M 1:500

rastlinjak

100 m Tloris druge etaže

M 1:500

100 m Tloris tretje etaže

M 1:500

Medvedova

Gasilska cesta

cesta

Prerez

Celov ška c esta

a ajcn na M Mila a c Uli

Shema naselja

+15 +12 +9 +6 +3 +- 0 -3

Centralne dejavnosti Spodnja Šiška

Tržnica

Rastlinjak

Kulinarični center

Prerez čez območje

Hostel

Rastlinjak Cvetličarna

Stanovanjsko naselje

M 1:500

Medvedova

Gasilska cesta

cesta

Prerez

a ces

šk Celov

a ajcn na M Mila a c Uli

Shema naselja

+15 +12 +9 +6 +3 +- 0

Pogled_Celovška cesta

M 1:500

Medvedova

Gasilska cesta

cesta

Prerez

a ces

šk Celov

a ajcn na M Mila a c Uli

Shema naselja

+15 +12 +9 +6 +3 +- 0

Pogled_Medvedova cesta

M 1:500

Medvedova

Gasilska cesta

cesta

Prerez

Celov ška c esta

a ajcn na M Mila a c Uli

Shema naselja

+15 +12 +9 +6 +3 +- 0

Pogled_Ulica Milana Majcna

M 1:500

Medvedova

Gasilska cesta

cesta

Prerez

Celov ška c esta

a ajcn na M Mila a c Uli

Shema naselja

+15 +12 +9 +6 +3 +- 0

Pogled_Gasilska cesta

M 1:500

Slikovno gradivo : Tržnica

6 Idejna zasnova Centra za urbano kmetijstvo

Vplivi iz okolice na oblikovanje tržnice

6.1 Tržnica Ideja

Objekti, ki jih obravnavam v sklopu Centra za urbano kmetijstvo, so:

rastlinjak komunikacijsko jedro

zelen pas s počivališči hrbti enot

usmerjenost na trg

2 - RASTLINJAK

intervencijska pot

kolonada

trg

zaprte prodajalne

a cest

1 - TRŽNICA

vška Celo

uvoz v parkirno garažo

Značilni “žepki” ob Celovški cesti

komunikacija s Staro Cerkvijo

Z motivom žepka ustvarim trg ob Celovški, ki je umaknjen od ceste, varen za obcestnimi objekti.

prostor za stojnice

3 - KULINARIČNI CENTER 4 - ENOTA ZA URBANO KMETIJSTVO

Paviljoni "žepki", senahaja pojavljajo vzdolž ObZnačilni Celovški cestikise kar nekaj pritličnih objektov, ki imajo Celovške ceste. Ponovim. predvsem prodajni in storitveni program. V neposredni bližini obravnavanega območja najdemo paviljone z razgibano strešino, malo naprej ob Celoški se spet pojavijo tovrstni pritlični objekti.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

strešina tržnice lovi višino strehe Stare Cekve vzpostavljena je komunikacija s Staro Cerkvijo

parkiranje v podzemni garaži

Strešina

GSPublisherEngine 0.0.100.100

odvodnjavanje

zaščita pred soncem GSPublisherEngine 0.0.100.100

Obravnavani objekti predstavljajo družbeno središče. Program sledi tematiki urbanega kmetijstva. V rastlinjaku je zagotovljena pridelava prehrambenih dobrin, na tržnici prodaja in distribucija pridelkov, v kulinaričem centru pa pokušina in možnost učenja kuhanja. Enota za urbano kmetijstvo je namenjena izobraževanju za področje mestne agrikulture. Objekti so medsebojno povezani, tako fizično z omogočenim prehajanjem med njimi kot tudi programsko.

Spletni vir: https://www.flickr.com/ photos/spodnjasiska/4575267225/in/ Spletni vir: http://picbase.turbosist.si/ slonep_oglasi2/3270822.jpg photostream/

Strešina in stebrišče Stare Cerkve Dostopi in povezave uvoz v parkirno garažo

Ponovim motiv Plečnikove prenove Stare cerkve, z betonsko streho in stebri. Stebri, uporabljeni pri tržnici, ki sem jo zasnovala, so tanjši od stebrov, ki podpirajo streho Stare Cerkve.

povezava z rastlinjakom intervencijska pot

6.2 Park-rastlinjak

pritličje je namenjeno tudi obiskovalcem

podzemna garaža

steklena fasadna opna vzpenjalke tvorijo zelen obod

vzpenjalke tvorijo zelen obod

tuneli hidroponike

steklena fasadna opna

vzpenjalke tvorijo zelen obod

blisherEngine 0.0.100.100

0.100

prvo in drugo nadstopje sta namenjeni proizvodnji in tako zaposlenim

pozimi

Pohodna vroče pocinkana rešetka

vzpenjalke tvorijo zelen obod

poleti tuneli hidroponike

Hidroponika Hydroponika (gr.) = hydro + ponos (voda + delo)

Prednosti hidroponskega gojenja

Hidroponika je kultura gojenja rastlin brez uporabe prsti. Rastline namesto v zemlji uspevajo v drugačnih okoljih. Naprimer v vodi, zraku, kameni volni, pesku ali šotnem substratu.

+ večja količina pridelkov, v primerjavi z gojenjem v zemlji

Hidroponske sisteme lahko uporabljamo kjerkoli, na prostem ali pa v zaprtih prostorih. Najbolj razširjeni načini hidroponskega gojenja: Tekočinski hidroponski sistemi: - Vodne kulture Vodna kultura je ena izmed najpreprostejših oblik hidroponike. V posode s hranilno raztopino, na katere je položena plošča z odprtinami, se vstavi sadike. Gre za odprti tekočinski hidroponski sistem, pri katerem je potrebno hranilno raztopino redno menjavati. Zrak se v raztopino dovaja s pomočjo črpalke. - Aeroponika Pri sistemu aeroponike korenine rastlin visijo v komori, v kateri so nameščeni razpršilci s hranilno raztopino. V komori je več kisika, ni stoječe vode niti substrata, zato ne prihaja do gnitja, pa tudi škodljivci se ne morejo zarediti. Količina uporabljene vode, ki je potrebna za pridelavo je zmanjšana, voda se uporablja le za škropljenje korenin. Zagotoviti pa je potrebno brezhibno in nemoteno delovanje razpršilcev.

+ omogočena je učinkovitejša oskrba s hranili + ni plevela + do 80 % manj porabljene vode kot pri klasičnem gojenju v zemlji + razbremenitev okolja s sredstvi za varstvo rastlin, nitrati

http://thelandscapeportal.com/vendor/adminpanel/images/products/1387367926_f3.jpg

+ gojenje brez uporabe pesticidov + ni zajedalcev + pridelava v kontroliranem okolju z optimiziranjem okolja + ni težkega fizičnega dela

Hidroponika v Park-rastlinjaku V Park-rastlinjaku so uporabljeni sistemi gojenja z vodnimi kulturami, aeroponiko, NFT-sistemi ter sistemi kolon.

- NFT NFT (nutrient film technique – tehnika hranilnega filma). Korenine rastlin se nahajajo v plastičnih kanalih. Skozi slednje se pretaka tanka plast hranilne tekočine. Plastični kanali so neprosojni, s tem se onemogoči razvoj alg v notranjosti kanalov. Koncentracija gnojila se nadzoruje v zbirnem rezervoarju. Pri sistemu NFT je uporabljeno manj količine hranilne raztopine.

http://assets.inhabitat.com/wp-content/blogs.dir/1/ files/2012/01/verticrop-technology-2-537x387.jpg

http://www.plantnutrients.co/wp-content/ uploads/2012/02/Hydroponics-Gardening-1299.jpg

https://greentouchblog.files.wordpress.com/2011/04/holidays-09-disney-104.jpg

Hidroponski sistemi gojenja v substratnih podlogah: - Vreče ali plošče Inertni substrati ali komposti - Pretočni ali preplavni sistemi Posode z inertnimi substrati ali komposti - GFT Globinsko navlaževanje substrata - Kolone Stolpičasti ali stebričasti sistemi. Povzeto po: Osvald, J., Kogoj Osvald, M. (2005),Hidroponsko gojenje vrtnin, Breztalni načini gojenja, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Grobin, M. (2008),Kakovost pridelka paprike (Capsicum annuum L.) pri hidroponskem načinu gojenja.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Spletni vir: http://www.hidroponika.net https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/69/4c/8e/694c8eb02a3bb989050f93 ba07e5f44f.jpg

6.3 Kulinarični center s konferenčno dvorano

6.4 Enota za urbano kmetijstvo

Kulinarični center vključuje: - konferenčno dvorano, - restavracijo, - kulinarično šolo.

Namenjena izobraževanju o urbanem kmetijstvu in ustvarjanju skupin ljudi z različnimi interesi. Organizirane so lahko različne delavnice in tečaji. Pozicionirana je zraven rastlinjaka, kulinaričnega centra in hostla.

Zamisel je, da je v restavraciji možna pokušina različnih jedi, v kulinarični šoli pa priprava jedi po različnih receptih. V konferenčni dvorani lahko potekajo različna predavanja in zasedanja.

rastlinjak

kulinarični center

kulinarična šola

kulinarični center

vrtovi rastlinjak

servisni sklop restavracije kuhinja na prostem

hostel

vmesni prostor

restavracija na prostem

zunanji prostor

vrtovi

servisni prost.

restavracija

pisarne

večnamenski prostor

avla

konferenčna povezave dvorana

rastlinjak hostel GSPublisherEngine 0.0.100.100 GSPublisherEngine 0.0.100.100

6.5 Tehnična zasnova objektov Neoviran dostop

Energetska zasnova

Konstrukcijska zasnova

Vsi prostori v objektih so zasnovani tako, da so dostopni tudi gibalno oviranim osebam. Dostopi v višja nadstropja so omogočeni z dvigali. Javne sanitarije so zasnovane tudi za gibalno ovirane osebe.

Ogrevanje in hlajenje

Tržnica

Požarna varnost

V rastlinjaku je predvideno ogrevanje s kombinacijo talnega gretja in talnih konvektorjev, nameščenih ob steklenih površinah, s sistemom toplotne črpalke z zemeljsko vrtino (sistem zemlja-voda). Pozimi se prostori s toplotno črpalko ogrevajo, poleti pa hladijo.

Tržnica

Z ventilatorskimi konvektorji (avtomatično delovanje) je omogočena enakomerna razporeditev toplote po objektu.

Tržnica je sestavljena iz več volumnov in strehe. Slednja je oblikovana kot obrnjena strešna konstrukcija in zasnovana kot monolit, iz AB plošče debeline 25 cm in AB nosilcev dimenzije 20/45 cm. Objekt stoji na armirano-betonski kletni etaži. Za temeljenje je predvidena temeljna plošča debeline 40 cm oz. po statičnem izračunu. Postavitev stebrov (fi=25 cm), ki nosijo strešno konstrukcijo, sovpada z rastrom v kletni etaži. Za zavetrovanje je poskrbljeno z vmesnimi armirnobetonskimi enotami. Komunikacijsko jedro je povezano s kletno etažo.

Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Intervencijska pot teče ob tržnici, dostop je omogočen z Gasilske ceste. Za evakuacijo iz kletne etaže je poskrbljeno z dvema armirano-betonskima jedroma. Zasnovani so sitemi javljanja požara, odvod dima in samodejno gašenje. Vsi prostori na tržnici imajo neomejen izhod na prosto. Rastlinjak Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Intervencijska pot teče ob rastlinjaku, dostop je omogočen z Gasilske ceste. Objekt ima šest izhodov na prosto. Za evakuacijo iz zgornjih etaž in kletne etaže je poskrbljeno z dvema armirano-betonskima jedroma. Zasnovani so sitemi javljanja požara, odvod dima in samodejno gašenje.

V novem delu kulinaričenega centra je predvideno ogrevanje s kombinacijo talnega gretja in talnih konvektorjev, nameščenih ob steklenih površinah. V starem delu pa je predvideno talno ogrevanje. Tržnica se ogreva s talnim gretjem. Enota za urbano kmetijstvo prav tako. Glede na izračun gradbene fizike se predvidi število toplotnih črpalk oz. razvodov iz toplotne črpake do posameznih objektov. Za pripravo ogrevane vode in tople sanitarne vode se prav tako uporablja toplotna črpalka. Prezračevanje Vsi objekti se naravno prezračujejo. V rastlinjaku je prav tako predvideno naravno prezračevanje, mestoma pa so nameščeni tudi ventilatorski konvektorji, ki omogočajo enakomerno prezračevanje.

Kulinarični center

Senčenje

Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Intervencijska pot teče ob kulinaričnem centru, dostop je omogočen z Gasilske ceste in Ulice Milana Majcna. Objekt ima pet izhodov na prosto. Za evakuacijo iz kletne etaže je poskrbljeno z armirano-betonskim jedrom. Zasnovani so sitemi javljanja požara, odvod dima in samodejno gašenje.

Rastline vzpenjalke, ki se vijejo na notranji strani fasadne opne rastlinjaka, zagotavljajo senčenje objekta. Pozimi, ko je vegetacija redka, prepušča svetlobo in sončne žarke, poleti, ko se razbohoti, pa zagotavlja senco.

Enota za urbano kmetijstvo Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Intervencijska pot je v neposredni bližini, dostop je omogočen z Gasilske ceste in Ulice Milana Majcna. Objekt ima dva izhoda na prosto. Zasnovani so sitemi javljanja požara, odvod dima in samodejno gašenje.

V Kulinaričnem centru in Enoti za urbano kmetijstvo se predvidijo notranja senčila ob steklenih stenah in okenskih odprtinah. Električna energija, vodovod, kanalizacija Objekti se priklopijo na obstoječe komunalne sisteme elektrike, vodovoda in kanalizacije. Vodi so speljani skozi jaške, ob stebrih, stenah in po tleh. Predvideni ukrepi za učinkovito rabo energije in naravnih virov - Zbiranje meteorne vode Vsi objekti imajo predvidene lovilce meteorne vode. Streha tržnice in streha rastlinjaka pa sta celo tako oblikovani, da zajemata večje količine odpadne vode. - Orientacija objektov Orientacija objektov zaradi oblikovnih in funkcionalnih razlogov poteka v smeri sever-jug. S tem je zmanjšano pregrevanje fasade in prostorov, torej se zmanjša potreba po hlajenju prostorov. - Fotovoltaika Ponudi se možnost zasnove fotovoltaičnega sistema. Vgraditev je možna na strehi tržnice in na strehi rastlinjaka (ponekod namesto steklenih panelov). Elekrtična energija iz fotovoltaičnih sistemov bi se uporabljala v kombinaciji z elektirko, zagotovljeno iz javnega sistema.

Rastlinjak Objekt je zasnovan kot skeletna jeklena konstrukcija, stoječa na armiranobetonski kletni etaži. Za temeljenje je predvidena temeljna plošča debeline 40 cm oz. po statičnem izračunu. Primarna konstrukcija rastlinjaka sestoji iz jeklenih nosilcev in stebrov, profil IPE 300, v rastru 5.4 m (primernem za organizacijo garaže). Pod strešno konstrukcijo, ki ima lomljen volumen, so prostoležeči nosilci. Obtežba se prek stebrov prenaša na nosilno konstrukcijo v kletni etaži, na stebre in nosilne stene. Komunikacijska jedra so iz armiranega betona. Objekt je na obeh daljših stranicah zavetrovan trikrat. Objekt je dvoetažen s prosto tretjo etažo pod streho, kjer je predviden voziček, namenjen obiranju in oskrbi rastlinja, ki raste pod streho. Pritrjen je na glavno konstrukcijo. Za stekleno fasado in stekleno streho je predvidena sekundarna konstrukcija, stebri in nosilci IPE 160, ki so postavljeni med osi primarne konstrukcije. Vsi volumni, ki se pojavljajo znotraj rastlinjaka, imajo montažne stene, sestavljene iz C-profilov. Nosilna konstrukcija medetažnih plošč je HI-BOND pločevina. Kulinarični center Za obstoječi objekt se pripravi statični izračun, ki pokaže zmogljivost obstoječe konstrukcije. Zidove se po potrebi ojača in obnovi, strešno konstrukcijo prav tako. Celotna krajša stranica hiše ob Kulinaričnem centru se odpre, odprtina ojača z armirano-betonskim okvirjem, dimenzij 30/50 cm. Nov objekt je zasnovan na enak način kot rastlinjak, skeletna konstrukcija iz jeklenih stebrov in nosilcev IPE 160. Pod strešno konstrukcijo, ki ima lomljen volumen, so prostoležeči nosilci. Za stekelno fasado in montažno streho je namenjena sekundarna konstrukcija, stebri in nosilci IPE 80, ki so postavljeni med osi primarne konstrukcije. Volumni, ki se pojavljajo znotraj objekta, imajo AB stene debeline 20 cm. Objekt je delno vkopan. Temeljenje s temeljno ploščo debeline 20 cm oz. po statičnem izračunu. Enota za urbano kmetijstvo Za obstoječi objekt se pripravi statični izračun, ki pokaže zmogljivost obstoječe konstrukcije. Zidove se po potrebi ojača in obnovi ali pa nadomesti z novimi, strešno konstrukcijo prav tako. Celotna krajša stranica hiše ob Kulinaričnem centru, se odpre, odprtina pa ojača z armiranobetonskim okvirjem dimenzij 30/50 cm.

AB monolit debeline 60 cm

Konstrukcijska zasnova - shema

AB nosilci dim 20/45 cm primarna konstrukcija, sestavljena iz jeklenih stebrov in nosilcev IPE 300

AB plošča debeline 25 cm

primarna konstrukcija, sestavljena iz jeklenih stebrov in nosilcev IPE 300

AB stebri, fi 25 cm AB plošča nad garažo, debeline 30 cm

AB jedro, stene debeline 20 cm nosilna AB stena skeletna konstrukcija, sestavljena iz jeklenih stebrov in nosilcev IPE 160

nosilne AB stena debeline 20 cm

AB temeljna plošča zidovi obstoječega objekta, ojačani, obnovljeni temelji obstoječega objekta

kritina obstoječega objekta, obnovljena

z AB okvirjem 30/50 cm ojačana odprtina

z AB okvirjem 30/50 cm ojačana odprtina temelji obstoječega objekta

AB temeljna plošča, debeline 40 cm

AB nosilne stene, debeline 20 cm AB zid proti terenu debeline 40 cm

AB stebri 40/40 cm AB zid proti terenu debeline 30 cm AB temeljna plošča

6.6 Uporabljeni materiali Tržnica

Rastlinjak

Kulinarični center - novi del

Najbolj prepoznavni elementi, ki sestaljajo tržnico, so monolitna strešina in samostojne enote pod njo. Strešni element je v celoti iz betona, medtem ko je sestava samostojnih enot kombinacija stekla in vidnega betona. Z uporabo betona pri strešnem elementu ustvarjam kontrast teže in lahkotnosti, betona in stekla. med objekti iz stekla, strešina iz betona še toliko bolj izstopi. S tem izstopi tudi tržnica, ki postane prepoznavna. Pri enotah z betonom postavljam meje v prostoru, tudi zavarujem hrbet enot, z uporabo stekla pa ustvarjam transparentnost. Tla v zaprtih enotah tržnice so iz keramike.

Glavna elementa rastlinjaka sta nosilna jeklena konstrukcija in steklena fasadna opna. Iz funkcionalnih in oblikovnih razlogov je steklo izbrano kot glavni material. Tla so premazana z epoksidnim premazom. Mestoma se pojavljajo medetažne konstrukcije iz pohodnih rešetk, ki prepuščajo svetlobo. Z izbiro tovrstnih materialov je struktura lahka in transparentna in kljub svoji velikosti ne dominira v prostoru.

Glavna elementa, uporabljena v novem delu, prizidku sta enaka elemntoma, uporabljenima v rastlinjaku, torej jeklena nosilna konstrukcija in steklena fasada. Volumni, ki se pojavljajo znotraj objekta, so betonski, ometani z ometom za notranje površine.

Steklo

Beton

Jeklo

Kulinarični center - stari del in Enota za urbano kmetijstvo Stari del Kulinaričnega centra je tako kot objekt Enote za urbano kmetijstvo obnovljen in na novo ometan. Fasadi obeh objektov, ki gledata na Ulico Milana Majcna, sta v celoti zastekljeni.

Steklo

Omet

6.7

Grafične priloge

Idejna zasnova Centra za urbano kmetijstvo Tloris kletne etaže

M 1:200

Tloris pritličja

M 1:200

Tloris prve etaže

M 1:200

Tloris druge etaže

M 1:200

Prerez A1

M 1:200

Prerez A2

M 1:200

Prerez B1

M 1:200

Detaljni načrt fasadnega pasu

M 1:20

POVRŠINE_KLETNA ETAŽA B1

Oznaka

Prostor

Tlak

Kvadratura

Bruto površina Vozne površine Površina parkirnih mest

beton beton beton

2.255,50 1.708,90

m² m² m²

Sanitarije zaposleni Skladišče za stojnice komunikacijske površine Skladišče za stojnice Sanitarije Ženske Sanitarije Invalidi Sanitarije Moški Predprostor komunikacijske površine Komunikacijsko jedro Tehnični prostor

keramika epoksidni premaz epoksidni premaz epoksidni premaz keramika keramika keramika keramika epoksidni premaz keramika epoksidni premaz

8,93 52,32 45,12 24,92 21,34 5,28 18,11 8,74 10,84 18,77 5,83

m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m²

220,2

m²

217,6 116,72 1,8 5,27 5,77 14,01 7,43 75,8 26,31 138,08 26,31 36,74 9,72 9,36 5,94

m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m² m²

Rastlinjak kletna etaža - skupno

696,9

m²

Kletna etaža Kulinaričnega centra Skupno

76,1

m²

18,01 7 13,36 9,29 3,45 21,11 3,45

m² m² m² m² m² m² m²

Kletna etaža tržnice in rastlinjaka 13,7

8,2

6,4

Tržnica T.-1.01 T.-1.02 T.-1.03 T.-1.04 T.-1.05 T.-1.06 T.-1.07 T.-1.08 T.-1.09 T.-1.10 T.-1.11

C.-1.03

C.-1.02 C.-1.01 C.-1.04

-3,00 C.-1.05

C.-1.06

C.-1.07

5,5

Tržnica kletna etaža - skupno Rastlinjak R.-1.01 R.-1.02 R.-1.03 R.-1.04 R.-1.05 R.-1.06 R.-1.07 R.-1.08 R.-1.09 R.-1.10 R.-1.11 R.-1.12 R.-1.13 R.-1.14 R.-1.15

5,4

5,4 103,0

5,4

R.-1.13

8,7

R.-1.14

R.-1.15

R.-1.12

R.-1.11

R.-1.10

-3,00

keramika keramika keramika keramika keramika epoksidni premaz epoksidni premaz

7,9 52,7

-3,02

T.-1.11

5,9

parkomati

T.-1.05

6,5

T.-1.10

T.-1.09

-3,00

T.-1.08

3,5

T.-1.07 T.-1.04

T.-1.06

-3,00

T.-1.03

T.-1.02

G.-1.1

parkirišča za dostavo

R.-1.02

7,3

R.-1.08

R.-1.09

R.-1.07

-3,00

R.-1.06 R.-1.05

R.-1.03 R.-1.01

52,7 52,3

Komunikacijsko jedro Hodnik Sanitarije Ženske Sanitarije Moški Sanitarije Invalidi Skladišče Tehnični prostor

epoksidni premaz epoksidni premaz keramika keramika keramika keramika beton epoksidni premaz keramika keramika keramika epoksidni premaz keramika keramika keramika

A2 T.-1.01

R.-1.04

7,3

5,4

C.-1.01 C.-1.02 C.-1.03 C.-1.04 C.-1.05 C.-1.06 C.-1.07

Hladno Skladišče Skladišče WC Zaposleni Tuš Zaposleni Umivalnica Zaposleni Garderoba Zaposleni Tovorno dvigalo Komunikacijske površine_Zaposleni Komunikacijsko jedro Sprejemna avla za dostavo Komunikacijsko jedro Komunikacijske površine_javne Sanitarije Ženske Sanitarije Moški Sanitarije Invalidi

5.280,42

5,3

Shema - obravnavani objekti

5,4

103,0 5,4

5,4

Tloris Kletne etaže

M 1:200

Tloris Pritličja

M 1:200

Tloris Prve etaže

M 1:200

Tloris Druge etaže

M 1:200

Prerez A1

M 1:200

Prerez A2

M 1:200

Prerez B1

M 1:200

+13,40

stik na prelomu tesnjen s silikonskim kitom

T1_TLAK V KLETNI ETAŽI NA TERENU strešno okno motorizirano

_finalni sloj epoksidni premaz _temeljni vezni sloj za epoksidni premaz _nosilni sloj AB temeljna plošča _zaščitni sloj (zaščita za hidroizolacijo) betonski estrih _hidroizolacija polimer - bitumenska, enoslojna _hladni bitumenski premaz 0,3 kg/m² _nosilni sloj podložni beton, MB 10 _utrjeno nasutje kompriran gramozni tampon v kampadah

1 cm 1cm 40 cm 5 cm 1 cm

10 cm 30 cm

T2_TLAK V PRITLIČJU NAD NEOGREVANO ETAŽO kabli za rastline vzpenjalke

_finalni sloj epoksidni premaz _temeljni vezni sloj za epoksidni premaz _mikroarmirani betonski estrih s talnim gretjem _ločilni sloj Pe folija _toplotna/zvočna izolacija ekstrudiran polisteren _nosilni sloj AB plošča _zaščitni premaz

1 cm 1cm 8 cm / 2 x 10 cm 30 cm 1 cm

T3_TLAK V NADSTROPJU _finalni sloj epoksidni premaz _temeljni vezni sloj za epoksidni premaz _mikroarmirani betonski estrih _ločilni sloj Pe folija _zvočna izolacija (proti udarnemu zvoku) penjeni polipropilen _vidni nosilni sloj trapezna pločevina, HI BOND

sekundarna konstukcija strehe, jekleni profili IPE 140 pritditev fasadne opne na nosilno konstrukcijo

1 cm 1cm 5 cm / 5 cm 10 cm

T4_TLAK V NADSTROPJU (OGREVAN

T5 0,15

DELOVNI PROSTOR)

+9,00

lovilec meteorne vode, kanaleta

0,05

0,10

+8,85

+8,70

zapolnitev fuge s silikonskim kitom

/ 5 cm 10 cm

T5_TLAK NAD DRUGIM NADSTROPJEM

U profil, v katerega je vstavljen steklen panel

_finalni sloj epoksidni premaz _temeljni vezni sloj za epoksidni premaz _mikroarmirani betonski estrih _ločilni sloj Pe folija _toplotna/zvočna izolacija ekstrudiran polisteren _nosilni sloj trapezna pločevina, HI BOND _podkonstrukcija kovinski stropni C - profil 60x100 mm _finalna obloga mavčno - kartonske plošče, Knauf, 2x12,5 mm

kabli za rastline vzpenjalke

1 cm 1cm 5 cm / 5 cm 10 cm 5 cm 2,5 cm

Z1_ZUNANJA NOSILNA AB STENA V TERENU

3,00

2,70

1 cm 1cm 6 cm

primarni nosilna konstrukcija, stebri in nosilci, profil IPE 300

U profil, v katerega je vstavljen steklen panel

T4 Z3

_finalna obloga omet _nosilna stena AB stena _hidroizolacija polimer - bitumenska, enoslojna _hladni bitumenski premaz 0,3 kg/m² _zaščita hidroizolacije HDPE čepasta folija _zasutje z zasipnim materialom v kampadah

1 cm 40 cm 1 cm

1 cm

Z2_ZUNANJA NOSILNA STEKLENA FASADA S

0,15

STRUKTURNIM IZGLEDOM

+6,00

_sistem stojka-prečka _dvoslojna zasteklitev kaljeno steklo

+5,85

INŠTALACIJSKA STENA prečka steklene fasade

nosilni element za pohodne rešetke, C profil 200x50 mm

_finalna obloga mavčno - kartonske plošče, Knauf, 2x12,5 mm _podkonstrukcija/toplotna, zvočna izolacija kovinski stropni C - profil 54x100 mm / mineralna volna, Tervol _sloj za inštalacije _podkonstrukcija/toplotna, zvočna izolacija kovinski stropni C - profil 54x100 mm / mineralna volna, Tervol _finalna obloga mavčno - kartonske plošče, Knauf, 2x12,5 mm

2,5 cm 5 cm 5 cm 5 cm 2,5 cm

S1_STREHA _sistem stojka-prečka _dvoslojna zasteklitev kaljeno steklo

2,88

2,73

steklena fasada, strukturna fasada sistem prečka stojka

pohodne rešetke dimenzije 1,0 x 1,0 m

3,2 cm

Z3_NOTRANJA MONTAŽNA STENA -

0,10

+5,75

10 cm

10 cm 3,2 cm

kovinski L zaključek 50x50 mm

+3,02

0,15

stekleni paneli 1,35x1,50 m

vidna trapezna pločevina

0,10

+2,77

0,10

+2,87

zapolnitev fuge s silikonskim kitom

sekundarna konstrukcija, nosilni elementi za fasadno opno, jekleni stebri - profil IPE 140

3,06

2,77

stojka steklene fasade

kabli za rastline vzpenjalke

zaključek hidroizolacije, zakitano trajnoeleastičnim kitom, primernim za zunanjo uporabo

nasutje, prod

talni konvektor

0,29

±0,00

nosilna kovinska elementa fasadne stene, L profil 300x200 mm

betonski robnik, zmrzlinsko obstojen, 50/200 mm

0,30

-0,29

-0,02

2,48

2,41

-0,59

0,40

-3,02

drenažna cev

0,40

0,10 0,02 0,05 0,30 0,40

-3,07

0,07

Detaljni načrt fasadnega pasu

M 1:20

7 ZAKLJUČEK Sklep Urbanistično-arhitekturna rešitev skuša izboljšati situacijo v središču Spodnje Šiške. Arhitekturna zasnova sledi morfologiji starega vaškega jedra in soustvarja ulični prostor Celovške ceste. Poustvari se vizualna komunikacija s Staro Cerkvijo, kulturnim spomenikom državnenga pomena. Z revitalizacijo obravnavano območje postane prepoznavnejše in bolj vabljivo. Arhitektura nosi sporočilo o drugačnem načinu življenja in pogledu na svet. S prepletom zelenih in grajenih prostorov ter življenjem v stiku z naravo, območje postane zelena oaza v mestu. Nudi možnost drugačnega bivanja in preživljanja prostega časa. Nov program privablja ljudi vseh starosti in omogoča medgeneracijsko sodelovanje in druženje.

Zahvala Zahvalila bi se profesorju Milošu Florijančiču, za vse nasvete in znanje v času delanja diplome, drugačen pogled na arhitekturo, za humor, razumevanje in pripravljenost. Hvala za mentorstvo in še več kot to. asistentki Mini Hiršman za spodbujanje domišljije, koristne nasvete, ideje in vsestransko pomoč doc. Mitji Zorcu temeljito podajanje znanja in kvalitetne konzultacije doc.dr. Mateju Blenkušu za konzultacije pri konstrukcijski zasnovi Katarini Štok, Alenki Caf, Ogorevc Ani za informacije s področja pridelovanja Biroju Volk za pomoč pri konstrukciji steklene fasade Mariji Brežan za lekturiranje povzetka v angleščini mami za lekturiranje diplomske naloge in nesebično pomoč ter skrb, Urošu za prevoze in fotografiranje makete Danieli za poglobljeno znanje o odborih in društvih. Hvala tudi za glasbeno listo, ki mi je popestrila delo staršem, prijateljem za podporo in potrpežljivost Hvala vsem, ne bom pozabila, nikoli.

Viri in literatura Literatura:

Spletni viri:

Kratice in oznake:

Lacaton, A.,Vassal,J.(2006), Lacaton & Vassal, Barcelona, Gustavo Gili

Celovška kaj bo s tabo, Inštitut za politike prostora (Julij 2010). Pridobljeno 10.2.2015 s spletne strani http://ipop.si/wp/wp-content/uploads/2010/11/Celov%C5%A1ka-kaj-bo-s-tabo_e-book.pdf

RS - Republika Slovenija

Lacaton, A.,Vassal,J.(2009), Lacaton & Vassal, Paris: Cité de l’architecture & du patrimoine Hertzberger, H., (2009).Lessons for students in architecture. Rotterdam : 010 Publishers Cullen, G., (1971), Townscape, New York:Architectural Press Šuštar, B., (1996), Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane. Arhivski zapiski s poti vasi v predmestje 1885-1914. Ljubljana : Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1996. Korošec, B., (1991), Ljubljana skozi stoletja, Ljubljana, Mladinska knjiga Allen, S.(1991)Points and lines.New York: Princeton Architectural Press Osvald, J., Kogoj Osvald, M. (2005),Hidroponsko gojenje vrtnin, Breztalni načini gojenja, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

Alič, V, Vadnal, K.. “Mestno kmetijstvo - oblike in izkušnje.” Acta agriculturae Slovenicavolume 91. issue 1 (2008) str. 191-212.Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1ND4QCNC

MOL - Mestna občina Ljubljana DUO - Društvo za urbano okolje IPOP - Inštitut za politike prostora

Matthews, J., Winter, M., MFO Park, Zurich, Switzerland. Sneto 15.4.2015. Dostopno na naslovu: https://courses.washington.edu/gehlstud/gehl-studio/wp-content/themes/gehl-studio/downloads/Winter2010/MFOpark.pdf Benedetič, A., (1977), Iz zgodovine Šiške. Javna tribuna (Ljubljana-Šiška), letnik 17, številka 137/138., letnik 17, številka 137/138. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC5PJTTZVN/?query=% 27keywords%3dbenedeti%C4%8D+anka%27&pageSize=25 Golob, F.,( 1988-1990). Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju . Etnografski muzej. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9N13JLHM/?

Grobin, M. (2008),Kakovost pridelka paprike (Capsicum annuum L.) pri hidroponskem načinu gojenja.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo

MCARHITEKT.SI,(April 2010).Regeneracija degradiranega urbanega območja: sodelovanje z urbano skupnostjo ob primeru Spodnja Šiška. Dostopno na internetnem naslovu: https://www.flickr.com/photos/spodnjasiska/sets/72157624052380060

Bukvič, K. (2009),Problematika vrtičkarske dejavnosti v Ljubljani-estetski vidik.Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana

Kuhar, Š.,Potokar, R. 2008. Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana: Ustanovna Fundacija Piranesi

http://www.dezeen.com/

http://www.ruaf.org/ http://www.archdaily.com/ http://en.wikipedia.org/wiki/Urban_agriculture http://www.germsek.com/prihodnost-kmetijstva/ Spletni vir: http://www.hidroponika.net

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Vesna Sindičič, izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: CENTER ZA URBANO KMETIJSTVO Z LOKALNO TRŽNICO V SPODNJI ŠIŠKI, s podnaslovom Idejna zasnova ureditve območja med Celovško, Gasilsko, Medvedovo cesto in ulico Milana Majcna, ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča in zagovarjala dne 18.6.2015 v Ljubljani.

Vesna Sindičič l.r.