Borut Bernik by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

POVZETEK Diplomska naloga obravnava območje, ki se nahaja ob stičišču dveh pomembnih cest na obrobju Ljubljane. Obravnavano območje se nahaja v četrtni skupnosti Dravlje ob razcepu med avtocesto A2 in ljubljanskim avtocestnim obročem. Diplomsko delo obravnava zgodovino poti skozi Slovenijo, razvoj cest in spremljevalnih objektov ob njih, gostoto prometa, ponudbo ob avtocestah, ljubljanski avtocestni obroč ter predviden razvoj cestnega omrežja pri nas. Sama obstoječa lokacija trenutno ne predstavlja pomembne vloge v prostoru. Z umestitvijo objekta z večnamenskim programom bi območje postalo novo središče na obrobju mesta ob avtocestnem sistemu, ki bi s svojo ponudbo privabljal globalne popotnike in lokalno prebivalstvo. Novo središče je zelo dobro dostopno z avtocestnega sistema in bi nudilo poleg parkirne hiše še gostinski, prenočitveni, nakupovalni, rekreativni, poslovni in kulturni program, povezan v enovito hibridno stavbo. Z zasnovo arhitekture bi stavba predstavljala nov ‘landmark’ v prostoru, ki bi označeval razcep dveh pomembnih poti, hkrati pa novo družbeno središče na obrobju Ljubljane.

SUMMARY This thesis concerns the area located by the juncture of two important motorways at the outskirts of Ljubljana. The area of concern is located in the Dravlje neighborhood at the split between the motorway A2 and the Ljubljana motorway ring. The thesis analyzes the historic development of roads and their attendant objects through Slovenia. In addition, it takes a look at the traffic density, tourism service accompanying motorways, the Ljubljana motorway ring in particular and the future projection of Slovenia´s overall road network. The location itself has no substantial role at the moment. By realization of the hybrid complex with multidisciplinary program in the area, a new urban centre would emerge in the outskirts of Ljubljana, right at the motorway network. The services would attract the foreign travelers as well as local guests. The new urban centre is easily accessible from the motorway network. Besides a parking garage, the services would include a lot of bars and restaurants, hotels, shops, sports facilities, business and cultural spaces, all connected by the exhaustive hybrid complex With an architectural development like this, the hybrid building itself would represent a new landmark in the area. Not only would it mark the split of two important motorways, it would also become a new cultural centre in the outskirts of Ljubljana

KAZALO 1 | UVOD

1.1 ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

2 | TEORETIČNI DEL

2.1 POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

2.2 OBMOČJE OBDELAVE

2.3 STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE

2.4 LJUBLJANSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE

2.5 RAZVOJ SPREMLJEVALNIH OBJEKTOV NA NAŠEM CESTNEM OMREŽJU (OD LETA 1945 DO DANES)

2.6 AVTOCESTNI ODSEK ŠENTVID - KOSEZE (2004 - 2008)

2.7 GOSTOTA PROMETA V SLOVENIJI

3 | OBMOČJE OBDELAVE

3.1 OŽJA LOKACIJA

3.2 ANALIZA_GRAJENO

3.3 ANALIZA_VIŠINE STAVB

3.4 ANALIZA_PROGRAM

3.5 ANALIZA_LOKALNA SREDIŠČA

3.6 ANALIZA_PROMETNA INFRASTRUKTURA

3.7 ANALIZA_DOSTOPNOST

3.8 ANALIZA_ZELENE POVRŠINE

3.9 ANALIZA_ZAZNAVA

3.10 FOTOANALIZA

4 | REFERENCE

5 | PROJEKTNI DEL

5.1 POTENCIALI LOKACIJE

5.2 URBANISTIČNA ZASNOVA

5.3 TEHNIČNI OPIS

5.4 SITUACIJA M 1:2000

5.5 DELOVNI PROCES

5.6 PROGRAMSKA ZASNOVA

5.7 NOVA PROMETNA UREDITEV

5.8 UKREPI ZAŠČITE PROTI HRUPU

5.9 ENERGETSKA ZASNOVA

5.10 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

5.11 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

6 | GRAFIČNE PRILOGE

7 | ZAKLJUČEK

108

8 | VIRI IN LITERATURA

109

9 | ZAHVALA

110

10 | IZJAVA O AVTORSTVU

111

1 | UVOD

1.1 UVOD

| ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

Problemi, ki bi jih rad izpostavil v svojem delu, so: velika tranzitnost tujih in domačih turistov skozi Slovenijo, predvsem mimo Ljubljane, neizkoriščen potencial prometa, pomanjkljiva programska ponudba ob slovenskih avtocestah, slaba ponudba prenočišč ob avtocestnih počivališčih, premajhna ponudba večnamenskega programa na obrobju mesta ob ljubljanskem avtocestnem obroču ter pomanjkanje lokalnih središč na obrobju Ljubljane. Cilji naloge je zasnova hibridnega objekta, ki bi s svojim raznovrstnim programom privabljal domače popotnike in tranzitne goste, ki našo državo samo prečkajo. Programska vsebina bi temeljila predvsem na srečanju globalnih tranzitnih gostov z lokalnim prebivalstvom. Lokacija objekta je na strateški točki ob ljubljanskem avtocestnem obroču, natančneje ob avtocestnem razcepu Koseze med glavno avtocesto A2 in hitro obvozno cesto H3, zato je lokacija hitro in dobro dostopna. Objekt bi služil kot novo lokalno središče na obrobju Ljubljane, med Kosezami, Dravljami in Podutikom in bi imel dobro povezavo z javnim potniškim prometom do samega centra. Objekt bi nudil tudi možnost novega središča Parkiraj in se pelji. Arhitektura objekta bo zasnovana kot nov ˝landmark˝ v prostoru, ki bo nakazovala na lokacijo avtocestnega razcepa, tako da bo voznike že iz daljave opozorila na omenjen razcep.

Slika 01 | Fotografija prikazuje, avtocestni razcep med Avtocesto A2 in hitro obvozno cesto H3, kjer se nahaja tudi obravnavano območje. Foto: osebni arhiv IDEJNA ZASNOVA HIBRIDNEGA OBJEKTA OB LJUBLJANSKEM AVTOCESTNEM OBROČU | Univerza v Ljubljani | Fakulteta za Arhitekturo | Diplomant Borut Bernik | mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič | somentor doc. Mojca Gregorski | leto vpisa: 2009 | leto izdelave diplomskega dela: 2016

2 | TEORETIČNI DEL

2. 1 TEORETIČNI DEL |

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

Današnje osnovne smeri slovenskega cestnega omrežja so bile v veliki meri naravno nakazane in historično določene. Smeri poti čez naše ozemlje so se izoblikovale skozi zgodovino in še danes nakazujejo najbolj prometno obremenjene smeri od jugozahoda proti severovzhodu ter od jugovzhoda proti severozahodu. Naravno nakazane poti so ljudje izkoriščali že zelo zgodaj. Kdaj in kako so te poti nastale, še ni povsem znano. Dejstvo je, da so večje poti nastale iz povezav med posameznimi naselji. PRADOBNA JANTARNA CESTA Prva najbolj znana pradobna pot, ki je potekala skozi naše ozemlje, je bila jantarna cesta. (slika 2). To je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5. stoletja trgovalo z jantarjem. Jantarna cesta je bila sprva naravna, negrajena pot, ki je potekala v smeri jugozahod–severovzhod (Italija–Baltik) in je služila širši orientaciji v prostoru. Pot se je začela ob nahajališču jantarja na vzhodnem Baltiku, po današnjem ozemlju Rusije, vse do Poljske, skozi Češko, Slovaško, Avstrijo in Madžarsko ter čez naše ozemlje mimo Ptuja, Celja, Ljubljane, Trsta in se je končala v Ogleju (kasneje rimski Aquileii), kjer se je nahajalo pristanišče, ki je naprej nudilo povezavo s Sredozemljem. Jantarno cesto, ki je bila sprva namenjena trgovskim potem in trgovanju z jantarjem, so kasneje prevzeli rimski vojščaki in ob njej ustanovili svoje postojanke. Tako je nastala tudi Emona.

Slika 2 | Pradobne poti na slovenskem ozemlju. Vir: Lojze Blenkuš, 1972, Zgodovina cest na slovenskem, Republiška skupnost za ceste Ljubljana

JANTARNA CESTA 10. -8. stoletje pr. n. št.

RIMSKE CESTE 2. -5. stoletje

CESTE V SREDNJEM VEKU 12. - 15. stoletje

POJAV ŽELEZNICE

začetek 19. stoletja

RAZVOJ AVTOMOBILIZMA

NAČRTOVANJE AVTOCEST

20. stoletje

1969

2016

2.1 TEORETIČNI DEL |

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

CELEIA

CARNIUM

Šišenski hrib

terme

AQUILEIA

NEVIODUNUM

bazilika forum

ca ljani Ljub

terme

Grajski Hrib

Dnevne razdalje MUTATIONES - menjava konj MANSIONES - postaje, prenočišča

slika 3 | Rimske ceste na slovenskem ozemlju. Vir: Lojze Blenkuš, 1972, Zgodovina cest na slovenskem, Republiška skupnost za ceste Ljubljana

AQUILEIA

300m

NEVIODUNUM

slika 4 | Pravokotno sekajoče se ceste v Emoni. Ob mestnih vpadnicah so se razprostirala pokopališča.

RIMSKA DOBA Ceste v rimskem cesarstvu so gradili predvsem iz vojaških in upravnih potreb, saj so omogočale preskrbo vojske, njene premike, delovanje uprave in poštno službo. Seveda so igrale veliko vlogo tudi v trgovini in obrti ter civilnem življenju, vendar pa so bili tovrstni vzroki v času načrtovanja in gradnje manj pomembni. Na današnjem slovenskem ozemlju je bila najpomembnejša cesta od jugozahoda proti severovzhodu, povezovala je glavno pristanišče v Tržaškem zalivu (Aquileiia) z vzhodnoalpskim in panonskim predelom. Takoj za njo je bila pomembna povezava z jugovzhoda, ki se je prejšnji priključila v Emoni (na območju današnje Ljubljane), in je povezovala jugovzhodni balkanski predel. Omenjene poti so bile Rimljanom osnova cestnega omrežja v naših krajih. Na to osnovo so Rimljani navezovali lokalne ceste, tako da je bila slika cestnega omrežja v rimski dobi močno podobna današnji (slika 3). (Vir: Slovenske avtoceste, 30 let avtocest v Sloveniji, Dars, 2002)

Blenkuš (1972, v: Prelovšek, 2007) piše, da so bile rimske ceste prve načrtovane in grajene ceste pri nas. Z uvedbo poštnega prometa CURSUS PUBLICUS je cesar Avgust uvedel 23–28 km dolge odseke poti, ki jih je bilo mogoče prepotovati povprečno v enem dnevu. Na koncu vsakega odseka so stala prenočišča (mansiones), na večjih razdaljah pa postajališča za zamenjavo konj (mutationes), ki so hranila do 40 jezdnih konj, namenjenih za vleko, tovorjenje in ježo. Počivališča so razdelila krajino na enake odseke, ki so služili počitku in komunikaciji med tranzitnimi potniki in lokalnimi prebivalci.

V splošnem so bile postaje za menjavo živine razporejene na vsakih 9 do 18 kilometrov, postaje s prenočišči pa na dvakrat do trikrat večjih razdaljah. Opisane obcestne postaje so bile namenjene predvsem pošti, torej za državne potrebe, vendar pa so bile na voljo tudi drugim potujočim. Število obcestnih postojank, tudi takih s prenočišči, je v splošnem naraslo, ponudba v njih pa je bila zelo različna. V Emoni je bila verjetno palača, namenjena visokim gostom, ki so na primer na poti med Balkanom in Italijo potovali skoznjo, podobno je bilo tudi v Petovioni. Obcestne postaje so ponekod povzročile zgoščanje poselitve, saj so pogosto stale na prej neposeljenem območju. Večje med njimi so vsebovale poleg poštne postaje, hleva s prometu namenjeno živino in gostišča s prenočišči, še skladišča in marsikje kopališča, obrtniške delavnice za popravilo vozil, ponekod je bil prisoten živinozdravnik, seveda pa tudi številni hlapci, potrebni za oskrbo živine in za to, da so spremljali potujoče, ki so si sposodili živino, in živali privedli nazaj na domačo postajo. Obcestne postaje so bile središča romanizacije, saj so se iz njih širili rimski vplivi med okoliško prebivalstvo.

50m

slika 5 | Na križišču osrednjih ulic ‘ cardo’’ (sever - jug) in ‘ decumanus’’ (vzhod - zahod), se je nahajal forum.

EMONA Mesto Emona se je prvotno nahajalo ob vznožju Grajskega griča, kmalu pa so ga po enotnem načrtu zgradili na novo na drugem bregu Ljubljanice. Na izbiro lokacije je močno vplivala cesta med Navportom (Vrhniko) in Siscijo (Siskom), ki je prevzela vlogo najpomembnejše mestne ceste. Na izbiro lokacije je tudi močno vplival edini takratni možni naravni prehod do Ljubljanske kotline, med Grajskim gričem in Šišenskim hribom (slika 4). Najprej so postavili obzidje, nato forum in objekte ob glavnih ulicah, šele nato pa stavbe, odmaknjene od glavnih ulic. Emonske ulice so se sekale pravokotno. Pet jih je teklo približno od severa proti jugu, sedem pa od vzhoda proti zahodu. Na križišču osrednjih ulic cardo (sever–jug) in decumanus (vzhod–zahod) je bil forum, ki je predstavljal osrednji prostor mesta in je imel najpomembnejšo vlogo v mestu (slika 5). Poleg foruma sta se tu nahajala tudi bazilika in svetišče. Na tem osrednjem delu mesta so se srečevali lokalni prebivalci s popotniki iz ostalih delov rimskega imperija, tako je tu prihajalo do trgovanja, druženja in širjenja kulture. Prvotni naseljenci rimske Emone so bili verjetno iz vrst civilnega prebivalstva. (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

(Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

(Vir: Prelovšek, E., 2007)

slika 8 | Miljnik cesarja Vespazijana iz Kavkrč

slika 6 | Ceste v Rimskem Imperiju. Vir: Lojze Blenkuš, 1972, Zgodovina cest na slovenskem, Republiška skupnost za ceste Ljubljana

slika 7 | Tabula Peutingeriana. Vir:http://luciodp.altervista.org/scuola/storia/mappe/peutingeriana. html

RIMSKI IMPERIJ Zaradi razširjenosti rimskega imperija (slika 6) je bilo pojmovanje povezav primerljivo današnjemu in na nek način že takrat zelo globalno. Rimski imperij, ki je v času dokončne priključitve naših krajev obsegal večino celinske Evrope zahodno od Rena in južno od Donave, večino Male Azije, vzhodne in večino južnih sredozemskih obalnih predelov, je lahko izvajal učinkovito upravo le tam, kjer so bile prometne razmere urejene.

POJAV MILJNIKOV Javne ceste so opremili tudi z do dva metra visokimi kamnitimi miljniki – miliariume, na katere so zapisali oddaljenost od kraja, ki je bil pristojen za vzdrževanje cestnega odseka, ali oddaljenost od obcestnih postaj s postajališčem ali prenočiščem. Zapisi so bili vklesani ali pa naneseni z barvo. Merska enota je bila milja – izraz prihaja iz besedne zveze mille passus, ki v prevodu pomeni tisoč korakov – zato je merila okoli 1,45 kilometra. Poleg tega so miljniki omogočali izračun potrebnega števila dni do konca potovanja. Napisi na njih vsebujejo tudi ime cesarja, v čigar času je bil cestni odsek zgrajen ali popravljen, saj je bil cesar uradno vrhovni graditelj cest (slika 8). (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

V izvodu iz 12. ali 13. stoletja se je ohranila vmes že večkrat prerisana barvna karta rimskega imperija, po humanistu Konradu Peutingerju, ki jo je nekaj časa hranil, imenovanna Tabula Peutingeriana (slika 7). Kartografski prikaz prikazuje rimski cestni zemljevid iz 4. stoletja, ki je na dobrih trideset centimetrov širokem in približno 6,7 metrov dolgem pergamentu zaradi mer pergamenta v smeri od severa proti jugu močno stisnjen. Na tej karti so med drugim kot ravne črte narisane ceste, prelomi črt pa pomenijo mesta ali poštne postaje. Z rimskimi številkami so vpisali tudi oddaljenosti med njimi po cestah, ki realnosti ne ustrezajo vedno, kljub temu pa so pomembne pri ugotavljanju tras antičnih cest, leg in imen poštnih postaj. Karta je vsebovala za potujočega najpomembnejše podatke, po katerih cestah naj potuje, kakšno razdaljo bo moral premagati in kje bo lahko prespal.

2.1 TEORETIČNI DEL |

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

Dunaj

Ljubljana

Trst TOVORNIŠTVO pešec nocač jezdec tovorni konj tovorni voz rečna plovba vleka proti toku

do 40 km/dan 50-60 km/dan 30 km/dan 25-30 km/dan 100-150 km/dan 10-17 km/dan

KURIRSKE SLUŽBE sli tekači jezdeci

50-60 km/dan 100-150 km/dan

slika 9 | Omrežje cest pri nas v srednjem veku. (tabela 1) Vir: Lojze Blenkuš, 1972, Zgodovina cest na slovenskem, Republiška skupnost za ceste Ljubljana

SREDNJI VEK

železnica Dunaj - Trst mesta

slika 10 | Izgradnja železnice Dunaj-Trst in razvoj mest ob njej.

ŽELEZNICA DUNAJ - TRST

V srednjem veku so začele ceste propadati. Zaradi propada kulture, politično in teritorialno razdrobljenih razmerah in zaradi zaprtosti znotraj lastnih meja so se ohranile le poti med naselji. Daljinskega prometa skoraj ni bilo. Poglavitni način transportiranja v srednjem veku je bilo tovorništvo, prenašanje tovora z živino. Razvili so se novi načini tovorjenja (pešci, jezdeci, tovorni konji, tovorni vozovi ali rečna plovba) (tabela 1). Šele ko se je v drugi polovici srednjega veka začela razvijati trgovina, predvsem iz Sredozemlja v notranjost, je spet zaživel promet po poteh in cestah. V naše kraje so tovorili blago iz Benetk, Trsta, Štivana, Kopra, Pirana, ob tovornih poteh so se začeli razvijati trgi in mesta. Kar cele vasi so živele od tovorjenja soli. Gradnje in obnove cest so se lotevali fevdalni gospodje, samostani, škofije ter trška in mestna oblast. Srednjeveška prometna politika pa je bila drugačna od rimske. Ceste so morale mimo gradov in nekaterih naselij, kjer so trgovci razstavljali blago, fevdalci pa so določali ali prepovedovali trase trgovske poti.

ROMARSKE POTI V tistem času so se pojavile tudi romarske poti, ki so prečkale naše ozemlje proti mednarodnim romarskim središčem, eno takih je npr. Rim. Romarji so bili pretežno bogatejši prebivalci, ki so predstavljali novo kategorijo srednjeveških popotnikov. Uporabljali so že obstoječe trgovske poti in prenočevali v t. i. hospicih ali špitalih, ki so se nahajali ob cerkvenih kompleksih ali samostanih. Tako se je z romarji prvič pojavila oblika turističnega zatočišča, kjer so prenočišča služila nekajdnevnemu postanku romarjev na njihovi poti.

17. -19. STOLETJE

V 19. stol. so se z izgradnjo železnice Dunaj–Trst korenito spremenile razmere. Železnica je v drugi polovici devetnajstega stoletja uničila cestni promet, prevozništvo in življenje ob cestah. Mnogim krajem je prinesla nesrečo, razvoj v obcestnih naseljih je zastal, posebno so bila prizadeta tista naselja, ki se jih je železnica izognila. Na ta način je zastal gospodarski razvoj v vrsti slovenskih trgov, vzdolž nekaterih cest je prišlo do stagnacije prebivalstva ali celo do depopulacije, ponekod se je začel ponovni proces ruralizacije, propadle so nekatere vrste gospodarskih dejavnosti ali pa so bile prenesene drugam. Razvijala pa so se predvsem mesta v neposredni bližini železnice in tista, ki jih je železnica prečkala (slika 10).

Celotno slovensko cestno omrežje je že v srednjem veku dobilo osnovne poteze prometnega omrežja, kakršnega imamo še zdaj. (Vir: Slovenske avtoceste, 30 let avtocest v Sloveniji, Dars, 2002)

V tem obdobju so bile ceste na našem ozemlju v zelo slabem stanju. Temu je botrovalo pomanjkanje denarja in pogosti upori tlačanov. Do ponovnega razvoja cest je prišlo šele v času Marije Terezije, ki je odpravila tlako in je dala ceste v najem deželnim stanovom, ter z izgradnjo nove komercialne ceste Trst–Dunaj. Takrat so zgradili večino cest na Gorenjskem, ki so ostale do konca 19. stol., ter prelaze (Ljubelj, Jezersko, Koren, Trojane), ki so povezovali Gorenjsko s Koroško. (Vir: Prelovšek, E., 2007)

Z izgradnjo železnice se je pri nas začel organiziran turizem. Sprva so se popotniki odpravljali na izlete zgolj iz zabave, kasneje pa se je množično razvil obmorski turizem, najprej so potovali v hrvaška letovišča v okolici Opatije, z izgradnjo železnice Trst–Pula pa tudi na slovensko obalo in v Istro. Z izgradnjo železnice na Gorenjskem se je začel razvijati tudi turizem na Bledu in v Bohinju.

UVEDBA MITNINE Z uvedbo mitninskih postaj, ki so bile po vsej deželi, so veleposestniki od trgovskega prometa pobirali trgovsko pristojbino ali tako imenovano mitnino. Zaradi velikega števila mitninskih postaj je postalo potovanje na daljše razdalje počasnejše in dražje. To je pripeljalo tudi do zmanjšanja pretoka snovi, s tem pa so regionalne povezave postale počasnejše od lokalnih. Postojanke oziroma postajališča so bile določena na lastniških mejah parcel veleposestnikov in ne več na časovno dolžino poti kot v rimski dobi.

Bistvena razlika med starimi in novimi cestami je bila v tem, da se tovorniki niso bali strmih klancev, le da je bila pot krajša. Ob velikih belih cestah se je razvijalo svojstveno življenje, nastajali so trgi in tržišča, gradili so velike hiše, gostilne, prenočišča, prostorne hleve z napušči za furmanske vozove, kovačnice, kolarnice, napajališča in prepregališča v bližini klancev. S prometom so veliko zaslužili, z njim se je preživljal znaten odstotek ljudi. V času Napoleonovih vojn je nastala celinska zapora, promet proti morju je za nekaj časa obstal, to pa je v naših krajih pripeljalo do velike gospodarske krize. Podobne in morda še večje težave so nastale, ko so se pojavile železnice.

(Vir: Slovenske avtoceste, 30 let avtocest v Sloveniji, Dars, 2002)

2.1 TEORETIČNI DEL |

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

slika 11 | Omrežje javnih cest v SR Sloveniji leta 1972. Vir: Lojze Blenkuš, 1972, Zgodovina cest na slovenskem, Republiška skupnost za ceste Ljubljana

slika 12 | Načrtno omrežje avtocest in hitrih cest v sloveniji s predlogom poimenovanja glavnih smeri iz leta 1969.

RAZVOJ AVTOMOBILIZMA

ZAČETEK NAČRTOVANJA IN GRADNJE SLOVENSKEGA AVTOCESTNEGA OMREŽJA

Razvoj avtomobilizma je pomenil preporod pri načrtovanju, značaju in gradnji novih cest. Njegov hitri razvoj je vrnil cesti prejšnji pomen in ga še močno povečal, še posebej v mestnih središčih in na obrobjih mest, to pa je ponekod povzročilo tudi velike težave. Z razvojem avtomobilizma so se močno spremenili tehnologija gradnje in načrtovanja novih cestnih tras ter posledično obcestna oprema.

Decembra leta 1969 je kot rezultat sistematičnega pristopa skupine strokovnjakov v Cestnem skladu SR Slovenije nastala obsežna študija z naslovom Cestno omrežje in hitre ceste v SR Sloveniji. Študija je bila razdeljena na štiri tematske sklope: ceste – regija, promet, izgradnja, ekonomika in načrt razvoja.

Avtomobilizem je močno vplival na železniški promet, saj ga je v marsičem omejil in mu prevzel prvotne funkcije. Avtomobili so prevzeli velik delež osebnega prometa, tovorni promet na bližnje relacije, prevoz hitro kvarljivega blaga in turizem. Vnesel je veliko novih oblik dejavnosti, prav posebno pa je vplival na razvoj turistične dejavnosti. Delež železnice v opravljenih potniških kilometrih je v obdobju 1950–1968 drastično padel z 81 % na 15 %, medtem ko je delež cest v tem obdobju ustrezno narasel. Izgradnja novih cest za potrebe avtomobilizma se je hitreje začela odvijati šele po drugi svetovni vojni. Porast števila tujih in domačih avtomobilov na naših cestah (v Sloveniji je leta 1968 na 18 prebivalcev prišlo eno osebno vozilo) je močno presenetil cestno politiko. Glavna značilnost naših cest je ta, da so ostale tam, kjer nam jih je zapustila furmanska preteklost; s popravili in rekonstrukcijami smo jih le za silo usposobili za avtomobilski promet. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je pri nas začela rast investicijskih vlaganj v gospodarstvo in rast družbenega proizvoda, vzporedno s tem pa se je močno večala stopnja motorizacije. Naša cestna infrastruktura v tem času ni zadovoljevala zahtevam po varnem, hitrem, ekonomičnem in udobnem prevozu. To so zadovoljevale le sodobne avtoceste, ki pa jih v tem času v Sloveniji še ni bilo. Glavne cestne smeri (slika 11) Korensko sedlo–Obrežje, Šentilj–Ljubljana–Bertoki, Postojna–Rupa, Razdrto¬Gorica in Rateče– Podkoren niso več ustrezale glede na računsko in prevozno hitrost. To je povzročalo velike zastoje in večjo stopnjo nevarnosti v prometu ter neugodne ekonomske posledice. Uporabniki v mednarodnem prometu so raje uporabljali takrat zgrajene ceste zunaj slovenskega območja z boljšimi prometnimi pogoji. To je za nas pomenilo prometno izolacijo, v tistem obdobju pa se je povečalo tudi število cestno-prometnih nesreč.

(Vir: Ceste na Slovenskem skozi čas 1, 2004)

Posamezne daljinske trase avtocest so bile takrat poimenovane s simbolični imeni, ki so se večinoma ohranila do danes. Tako je Slovenika povezovala Slovenijo od severovzhoda do jugozahoda (Šentilj–Koper), Ilirika od severozahoda do jugovzhoda (Karavanke–Obrežje), Sinja avtocesta je potekala proti Istri, Kvarnerska pa proti Kvarnerju. Kraška avtocesta je potekala proti mednarodnemu mejnemu prehodu Fernetiči, Vipavska avtocesta pa proti mednarodnem mejnemu prehodu Vrtojba pri Novi Gorici (slika 12). Na njeni osnovi so se začela obsežna predhodna dela, ki so zajemala določitev tras prihodnjih avtocest, prostorske študije, ekonomske analize, študije vplivov na okolje in oskrbe z materiali. Načrt je vključeval izgradnjo 594 km avtocestnega omrežja v obdobju 1971–2000. Leto 1969 lahko označimo kot prelomno leto za gradnjo avtocest v Sloveniji. Izdelane so bile strokovne podlage za gradnjo, sprejeti so bili ustrezni zakoni in zagotovljena finančna sredstva Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Vse to je pripeljalo do realizacije tudi prvega avtocestnega projekta v Sloveniji – izgradnje avtocestnega odseka med Vrhniko in Postojno. Gradnja prve, 32 kilometrov dolge, slovenske avtoceste od Vrhnike do Postojne se je začela maja leta 1970, prometu pa so jo predali 29. decembra 1972. Slovenija se je z zgraditvijo te avtoceste postavila ob bok drugim dvajsetim evropskim državam, ki so že imele avtocestno omrežje v skupni dolžini preko 17.500 km. Za primerjavo: Nemčija je takrat imela že 6.219 km avtocest, Italija 4.323 km, Francija 1.715 km, Avstrija 553 km. ((Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

(Vir: Slovenske avtoceste 30 let avtocest v Sloveniji, Dars, 2002)

2.1 TEORETIČNI DEL |

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

IZHODIŠČE

Že v 10 stoletju pred našim štetjem je po našem ozemlju potekala prva prazgodovinska pot –tako imenovana jantarna cesta, ki je bila namenjena predvsem trgovski dejavnosti. Določena je bila večinoma naravno in je potekala v smeri jugozahod–severovzhodu, kar pa še danes pomeni pomembno smer v našem cestnem sistemu. Kasneje so to pot prevzeli Rimljani v 2 st. in ob njej ustanovili svoje postojanke, med drugim tudi Emono, ki je predstavljala glavno postojanko na našem ozemlju in je nastala na presečišču dveh pomembnih cest: cardo (sever–jug) in decumanus (vzhod–zahod). Na križišču teh dveh cest se je nahajal forum s svetiščem in baziliko. To nam da vedeti, da je presečišče cest že v rimski dobi predstavljalo pomembno vlogo v prostoru, kjer so se ljudje srečevali, trgovali in povezovali s svojo kulturo. To dejstvo je dobro izhodišče za mojo nalogo, saj se moja lokacija nahaja prav tako na stičišču dveh pomembnih prometnih vpadnic, kjer bi se lahko srečevali globalni tranzitni potniki z lokalnim domačim prebivalstvom. V srednjem veku je bila prvotna dejavnost tovorništvo, z uvedbo mitninskih postaj je potovanje postalo počasnejše in dražje, privoščili so si ga lahko le premožnejši prebivalci. Že v srednjem veku (8.–10. stoletje) so bile nakazane osnovne poteze prometnega omrežja, kakršnega imamo že danes. Z izgradnjo železnice Dunaj–Trst v 19. stoletju se je promet na cestah zaustavil. Razvijala so se predvsem mesta, mimo katerih je potekala železnica, pojavile pa so se tudi prve oblike turizma pri nas.

Z razvojem avtomobilizma se je pomen železnice zmanjšal, začel se je razvoj cestnega omrežja in s tem načrtovanje avtocestnega omrežja. Kot vidimo iz kart iz različnih časovnih obdobij, je bilo današnje avtocestno omrežje načrtovano in uvrščeno na glavne smeri, ki so bile določene že v zgodovini. Po našem ozemlju potekata predvsem dve pomembni smeri jugozahod–severovzhod (Slovenika) ter jugovzhod–severozahod (Ilirika) s presečiščem v Ljubljani, prestolnici naše države. PRADOBNE CESTE

RIMSKE CESTE

CESTE V SREDNJEM VEKU

Petovia

Celeia Emona

Aquileia

Tergeste Siscia glavne rimske ceste pradobna Jantarna cesta manjša naselja

mesta

srednjeveške glavne ceste

manjša naselja

Pola

Dnevne razdalje

regionalne ceste

MUTATIONES - menjava konj

mesta mitninske postaje

MANSIONES - postaje, prenočišča

JANTARNA CESTA

RIMSKE CESTE

CESTE V SREDNJEM VEKU

10. -8. stoletje pr. n. št.

2. -5. stoletje

12. - 15. stoletje

2.1 TEORETIČNI DEL |

CESTE V SLOVENIJI LETA 1972

NAČRTOVANJE AVTOCESTNEGA SISTEMA V SLOVENIJI

Maribor

Ptuj

Kranj

Dunaj

ŽELEZNICA DUNAJ-TRST

POTI NA SLOVENSKEM SKOZI ZGODOVINO

Celje

Ljubljana

Novo mesto

K KRAŠ A

Zagreb

regionalne ceste

železnica Dunaj - Trst mesta

mesta

magistralne ceste

Koper

KAR N

Trst Trst

JA SIN

E ERSKA

VIP

I K

Ljubljana

POJAV ŽELEZNICE

RAZVOJ AVTOMOBILIZMA

NAČRTOVANJE AVTOCEST

začetek 19. stoletja

20. stoletje

1969

potek glavnih avtocestnih smeri v sloveniji

2016

EVROPA

Oslo

RUSIJA

Helsinki

Stockholm

Tallinn

St. Petersburg Moscow

Riga Dublin

Copenhagen

London

Berlin

Amsterdam Brussels

Paris

Munchen

Monaco

Porto Madrid

Barcelona

Lisbon

Kiev Cracow Brno

Salzburg Vienna

Zurich

Lyon

Warsaw

Frankfurt Prage

Kaunas

Lviv

Bratislava Budapest

Milan

Bucharest

Belgrade

4h 1h

Rome

Sofia Skopje

Istanbul Ankara

Athens

AFRIKA

2.2 TEORETIČNI DEL |

OBMOČJE OBDELAVE

Območje obdelave, se nahaja v Sloveniji, natančneje na obrobju Ljubljane, ob stičišiču avtoceste A2 in hitre ceste H3 v četrtni skupnosti Dravlje mestne občine Ljubljana.

SLOVENIJA

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Jesenice/Salzburg OMãáå

ŠMARNA GORA

Maribor Maribor/ Dunaj

Jesenice ŠENTVID POSAVJE

lj. letališče 20min

BUS

15min

DRAVLJE ŠIŠKA

Ljubljana

BEŽIGRAD

JARŠE POLJE

Nova Gorica

MOSTE

ROŽNIK

CENTER GOLOVEC

Novo Mesto

SOSTRO TRNOVO

RUDNIK

Koper/Trst Koper Novo Mesto/Zagreb

2.3 TEORETIČNI DEL |

STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE

MEDNARODNE POVEZAVE Skozi Slovenijo poteka mreža mednarodnih cest, t. i. E-cest. Skupna dolžina, ki poteka prek našega ozemlja, se je po osamosvojitvi povečala na 815 km. Preko Slovenije sedaj poteka osem mednarodnih E-cest. Te so tudi sestavni del trans-evropskega prometnega omrežja TEN (Trans European Network), ki je bilo določeno z odločbo Evropskega parlamenta in sveta o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (slika 13). To prometno omrežje obsega: - cestno omrežje 95.700 km, - železniško omrežje 106.000 km (od tega hitre proge 32.000 km), - rečno omrežje 13.000 km - in 4.040 pristanišč. Cilji mednarodne povezave: Cilj vseevropskega prometnega povezovanja so postavili že leta 1957 ob ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, poudarek pa je bil na delovanju skupne politike, ki bi temeljila na enakih pravnih normah, ter zagotavljanju svobode gibanja v okviru skupnega evropskega trga.

V. evropski prometni koridor Benetke–Trst/Koper–Ljubljana–Maribor–Budimpešta– Užgorod–Lvov–Kijev s tremi dodatnimi vejami: -1.veja: Reka–Zagreb–Budimpešta, -2.veja: Bratislava–Žilina–Košice–Užgorod, -3.veja: Ploče–Sarajevo–Osijek–Budimpešta; X. evropski prometni koridor Salzburg–Ljubljana–Zagreb–Beograd–Niš–Skopje–Solun s štirimi dodatnimi vejami: - 1.veja: Gradec–Maribor–Zagreb, - 2.veja: Budimpešta–Novi Sad–Beograd, - 3.veja: Niš–Sofija–Dimitrovgrad–Carigrad preko IV. evropskega prometnega koridorja, - 4.veja: Veles–Bitola–Florina–Igumentisa.

V Evropi so potekale transportne konference, ki so bile leta 1991 v Pragi, leta 1994 na Kreti in v Helsinkih leta 1997. Na njih so izoblikovali osnutke evropskih prometnih koridorjev. Cilj prve konference v Pragi je bil vzpostaviti učinkovite prevozne povezave v celotnem evropskem prostoru. Na drugi konferenci na Kreti so določili osem cestnih in železniških koridorjev ter notranjo vodno pot po Donavi. Z določitvijo koridorjev so uresničili glavni cilj: zaokrožitev vseevropskega prometnega omrežja in hkratno povezanost stare celine z Azijo. Na zadnji tretji konferenci v Helsinkih pa so dokončno določili vseevropsko prometno omrežje. Začrtali so trase devetih cestnih, železniških, vodnih in kombiniranih koridorjev ter vključili evropska pristanišča. Dodali so še deseti koridor, ki zaradi vojne na Balkanu ni bil zanimiv, vendar je zaradi povečanega obsega transporta na osi sever–jug po umiritvi političnih razmer in koncu vojne postal zelo pomemben. Čez našo državo potekata dva pomembna evropska prometna koridorja: Slika 13 | Slovenski interesi v mednarodnem povezovanju.

Slika 14 | Trans-evropsko prometno omrežje TEN, z določenimi desetimi koridorji po Evropi.

2.3 TEORETIČNI DEL |

TRENUTNI AVTOCESTNI SISTEM V SLOVENIJI X. KORIDOR

(slika 14)

X. KORIDOR

STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE

ZASNOVA PROMETNIH POVEZAV V SLOVENIJI

ZASNOVA POLICENTRIČNEGA URBANEGA SISTEMA V SLOVENIJI

(slika 15)

(slika 16)

V. KORIDOR

A2 A4

Ljubljana

V. KORIDOR

X. KORIDOR

A6 A1

avtoceste

glavne prometne smeri

načrtovane avtoceste regionalne ceste

morska plovna pot

mesta

regionalna obodna prometna povezava

Mednarodno/nacionalno središče

mejna obodna prometna povezava

Povezanost omrežja središč

Mednarodno/nacionalno prometno vozlišče

Širše mestno območje

Slovensko avtocestno omrežje (tudi avtocestni križ) obsega pet avtocest in šest hitrih cest,ki so v letu 2015 štele okoli 612 km (slika 14). Seznam slovenskih avtocest: A1_Avstrija–Šentilj–Maribor–Celje–Ljubljana–Postojna–Srmin (Luka Koper) A2_Avstrija–Karavanke–Kranj–Ljubljana–Novo mesto–Obrežje–Hrvaška A3_Divača (A1)–Fernetiči–Italija A4_Slivnica (Maribor)–Draženci–Gruškovje–Hrvaška (v načrtu od Dražencev dalje) A5_Maribor–Murska Sobota–Lendava–Madžarska A6_Postojna/Divača–Hrvaška

245,3 km 175,5 km 12,2 km 20,7 km 79,6 km -

S strategijo prostorskega razvoja Slovenije, ki jo je državni zbor sprejel leta 2004, je bil določen koncept državnega cestnega omrežja, ki ga tvorijo daljinske cestne povezave mednarodnega pomena ( V., X. in X.a. evropski prometni koridor in Jadransko-Jonski koridor), cestne povezave čezmejnega pomena in cestne povezave nacionalnega pomena. Z vidika skladnega regionalnega razvoja sta bila še posebej pomembna notranji obodni cestni prometni obroč, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj, somestje Kamnik–Domžale, somestje Trbovlje–Hrastnik–Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija) in povezanost posameznih regij, kar izboljšuje možnosti za njihov prostorski razvoj, ter obmejni obodni cestni obroč, ki omogoča dostopnost slabše razvitih predelov ob meji in povezovanje obmejnih območij z osrednim območjem države (slika 15).

S strategijo prostorskega razvoja je bilo predvideno, da bodo strukturo policentrično zasnovanega urbanega sistema tvorile razvojene osi in omrežje funkcionalnih središč nadnacionalnega, nacionalnega in regionalnega pomena, ki bodo medsebojno dobro povezane in se bodo povezovala v širša mestna območja (slika 16). Leta 2004 je bila s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije določena še 3. razvojna os. Potekala naj bi med slovensko-avstrijsko mejo pri Holmcu ter slovensko-hrvaško mejo pri Metliki in bi zagotavljala ustrezno medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem prostoru. Ta os obsega pet statističnih razvojnih regij v Sloveniji: Koroško, Savinjsko, Zasavje, Posavje in Jugovzhodno Slovenijo oziroma Dolenjsko in Belo krajino ter neposredni sosedi, deželo Koroško v Avstriji in Karlovško županijo na Hrvaškem. Žal pa aktivnosti pri prostorskem umeščanju 3. razvojne osi niso v pričakovaju s prebivalci, ki živijo v njenem širšem območju. (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

2.4 TEORETIČNI DEL |

LJUBLJANSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE

Slika 17, 18 | Prometna študija mestnega cestnega sistema Ljubljane z avtocesto po variantah obovzni (levo) in ležeči H (desno). (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

NAČRTOVANJE LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA VOZLIŠČA Ljubljansko avtocestno vozlišče tvori sistem avtocest in hitre ceste okoli mesta Ljubljane in predstavlja najpomembnejše križanje slovenskega avtocestnega omrežja oziroma njegovih glavnih smeri: štajerskega in primorskega ter gorenjskega in dolenjskega kraka z avtocestnim obročem okoli prestolnice. Začetki snovanja sistema ljubljanskih obvoznic segajo v 60. leta prejšnega stoletja, saj je bil sistem v urbanističnih dokumentih prvič omenjen že leta 1966. Samo preverjanje načrtovanih rešitev sistema ljubljanskih obvoznih cest in avtocest ter njihovo vrednotenje pa je potekalo vse do konca 70. let prejšnega stoletja. Današnjo podobo je z uresničitvijo koncepta t. i. U-sistema (U-Šentvid) ljubljanskih obvoznih cest v prostorskih načrtih dobila leta 1979, ko je takratna skupščina mesta Ljubljane sprejela in potrdila ljubljanski avtocestni sistem s spremembo in dopolnitvijo Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane in dopolnitvijo Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. Po konceptu U-sistema ljubljanskih obvoznih cest zahodna, južna in vzhodna obvoznica tvorijo hkrati avtocestne odseke, ki so vključeni v slovenski avtocestni sistem, severna obvoznica pa ima funkcijo mestne razbremenilne ceste. Ljubljanski avtocestni obroč tvorijo trije avtocestni odseki in odsek hitre ceste s priključno štiripasovno cesto iz smeri Črnuč. Zahodna avtocestna obvoznica (odsek Koseze–Kozarje) se na severu navezuje na gorenjski avtocestni krak, na primorski avtocestni krak se navezujeta tako zahodna kot tudi južna avtocestna obvoznica (odsek Malence–Kozarje), v Malencah je stičišče južne in vzhodne avtocestne obvoznice ter dolenjskega avtocestnega kraka, na vzhodu Ljubljane pa se vzhodna avtocestna obvoznica (odsek Zadobrova–Malence) navezuje na štajerski avtocestni krak. U-sistem ljubljanskega avtocestnega vozlišča so med letoma 1979 in 2001 gradili po etapah in z različno intenziteto. V obdobju 1995–2001 sta bila zgrajena še dva odseka: del hitre ceste od Zadobrove do Tomačevega in avtocestni odsek Zadobrova–Malence, s katerima je bil ljubljanski avtocestni obroč spojen. (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

H SISTEM Ljubljanskega cestnega vozlišča.

Variante U SISTEMA Ljubljanskega cestnega vozlišča.

Jesenice

Maribor Maribor

Maribor

Ljubljana Ljubljana

Ljubljana Koper Zagreb

Koper

Koper Zagreb

Avtocesta Gorica - Trst - Koper - Ljubljana, Maribor - Ljubljana Avtocesta Bratstvo-enotnost skozi Ljubljano Izvennivojski priključki na mestno cestno mrežo Izvennivojski priključki na mestno cestno mrežo

Variante X SISTEMA Ljubljanskega cestnega vozlišča.

Avtocesta A1, A2 Hitre ceste Vstopi v meto iz avtocestnega omrežja Vstopi v mesto iz hitrih cest Prometna vozlišča

Zagreb Avtocesta A1, A2 Hitre ceste Vstopi v meto iz avtocestnega omrežja Vstopi v mesto iz hitrih cest Prometna vozlišča

2.4 TEORETIČNI DEL |

LJUBLJANSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE

JESENICE

A2 Vodice (Škofja Loka)

MARIBOR

A1 Domžale Medvode (Moravče)

JESENICE

MARIBOR

Kamniške alpe (Šentjakob, Litija)

Domžale Moravče

Škofja Loka

Ljubljansko polje

Podutik (Koseze)

Šentjakob Litija

Medvode Zadobrova

Podutik (Koseze)

LJUBLJANA

H3 Zadobrova

LJUBLJANA

Dolomiti

Zasavje

Dolgi most Kozarje

Malence

Barje

Škofljica Grosuplje

Vrhnika

Malence

Krim

KOPER

Avtocesta A1, A2 Hitra cesta Regionalne ceste Mestne vpadnice Pomembna prometna vozlišča LOKACIJA

ZAGREB

KOPER

ZAGREB

Na enem izmed pomembnih prometnih vozlišč se nahaja tudi moja lokacija. Ta je na vozlišču med avtocesto A2 in severno hitro obvoznico H3 na tako imenovanem avtocestnem razcepu Koseze.

2.4 TEORETIČNI DEL |

LJUBLJANSKO AVTOCESTNO VOZLIŠČE (P+R SISTEMI, PROGRAM OB AVTOCESTNEM OBROČU)

Jesenice

slika 19, 20, 21 | Ljubljana v okviru sistema P+R in zelene evropske prestolnice 2016.

P+R Rodica (Domžale) (Kam bus) P+R Stanežiče (predviden) (25)

Maribor

P+R Ježica obvozna cesta (6, 8, 11, 21)

Dravlje

Podutik

P+R ŠRC Stožice (13, 18, 20)

Nove Jarše Šiška

Bežigrad

Fužine

Lj. - center Rožna dolina

P+R Studenec (11, 25, 20, 22)

Poljane

Vrhovci

P+R Sinja Gorica (Vrhnika) (46, 47)

P+R Dolgi most (1D, 6, 6B)

Rudnik LOKACIJA

P+R Barje (9)

(P+R) lokacije

Koper

mestne ceste hitre ceste, avtocestni obroč železnica

SISTEMI P+R (PARKIRAJ IN SE PELJI) V LJUBLJANI V okviru projekta P+R je na obrobju Ljubljane in njene širše okolice predvidena izgradnja 23 zbirnih središč parkiraj in prestopi do leta 2020. Zbirna središča sistema P+R (parkiraj in se pelji) bodo predstavljala površine namenjene parkiranju, ki bodo osebna vozila zadržale na obrobju mesta, od koder pa bodo potnike preusmerili na javni potniški prevoz. S tem sistemom želijo odpraviti gost promet iz mestnega središča, izboljšati kakovost zraka in zvišati kvaliteto življenja prebivalcev Ljubljane.

P+R Ig-Banija (19I)

P+R Škofljica (3B, N3B, 3G)

1km

Novo Mesto

Določenih je bilo 27 lokacij za izgradnjo novih zbirnih središč P+R. Od tega jih pet že obratuje (P+R Dolgi most, P+R Stožice, P+R Studenec, P+R Rodica in P+R Barje). Iz analize sistemov P+R v Ljubljani je razvidno, da na zahodnem delu Ljubljane ni načrtovanega takšnega zbirnega središča. Najbližji zbirni središči se nahajata na Dolgem mostu na Viču ter v Stanežičah. Menim, da bi bilo moje obravnavano območje idealna lokacija za vzpostavitev novega sistema P+R, saj se nahaja na obrobju mesta ob avtocestnem vozlišču, ki je hkrati dobro povezano z mestnim središčem z javnim potniškim prometom.

slika 22 | Dunajska vpadnica s pretežno poslovnim in hotelskim programom.

slika 23 | Športno rekreacijski park Stožice.

slika 24 | Nakupovalno središče BTC.

Maribor

Jesenice

slike 22 - 30 | osebni arhiv

Dravlje

Podutik

slika 25 | Hotel Mons.

Nove Jarše Šiška

Bežigrad

1 slika 26 | Trgovski center Lesnina.

Fužine

Lj. - center

Rožna dolina

Poljane

Vrhovci slika 29 | Hotel Plaza.

Rudnik

LOKACIJA

lokacije pomembnejših programskih vsebin

8 Koper

mestne ceste

hitre ceste, avtocestni obroč železnica

1km

slika 27 | Počivališče Barje.

slika 30 | Nakupovalno središče Rudnik.

Novo Mesto

PROGRAM OB LJUBLJANSKEM AVTOCESTNEM OBROČU

slika 28 | Mestni park Rakova Jelša.

Pri raziskavi programa ob ljubljanskem avtocestnem obroču sem prišel do ugotovitve, da so pomembne stavbe, ki se nahajajo ob obroču, osredotočene le na eno vrsto programa. Tako na severnem delu ljubljanskega obroča ob severni vpadnici v mesto najdemo stavbe izrazito poslovnega programa, z ločeno hotelsko ponudbo (slika 22). Ob Tomačevem rondoju se nahaja Športno rekreacijski park Stožice (slika 23), ki je namenjen rekreaciji in večjim športnim in kulturnim dogotkom. Ob ljubljanskem avtocestnem obroču se nahajata tudi dve večji nakupovalni središči, BTC in Rudnik, s trgovskim programom. Na jugu obroča na Barju je edino avtocestno počivališče v Ljubljani, namenjeno počitku in oskrbi vozil, ter nov mestni park Rakova jelša. Ob obroču najdemo tudi dve ponudbi prenočitvenega programa Hotel Plaza v BTC-ju in Hotel Mons, v neposredni bližini moje lokacije.

Iz analize programa ob ljubljanskem avtocestnem obroču je razvidno, da prevladuje v severozahodnem delu obroča le stanovanjski program. Menim, da bi bilo obravnavano območje idealna lokacija za zasnovo večnamenske oziroma hibridne stavbe, ki bi vsebovala raznolik program na enem mestu in bila namenjena lokalnim prebivalcem kot tudi tranzitnim popotnikom. Tako bi uporabnikom nudili pestro ponudbo na enem samem mestu z dobro dostopnostjo iz avtocestnega obroča. Programska ponudba, ki bi se lahko nahajala v stavbi, je trgovska, poslovna, kulturna, hotelska, rekreacijska in gostinska.

2.5 TEORETIČNI DEL |

RAZVOJ SPREMLJEVALNIH OBJEKTOV NA NAŠEM CESTNEM OMREŽJU (OD LETA 1945 DO DANES)

BENCINSKI SERVISI Ob gradnji novih in obnovah obstoječih cest ter z razvojem motorizacije se je začelo razmišljati o potrebah voznikov, potnikov in oskrbi njihovih vozil. Do začetka 60. let prejšnjega stoletja so bili spremljevalni objekti ob slovenskih cestah zelo redki. Takratni bencinski servisi so delovali samo v funkciji črpalk za točenje goriva, medtem ko ostalih uslug in storitev niso nudili. Od konca 2. svetovne vojne do osamosvojitve junija 1991 so na slovenskem trgu delovala tri podjetja, ki so gradila bencinske servise ob cestah: Petrol iz Ljubljane, Istrabenz iz Kopra in INA iz Zagreba. Prva povojna bencinska servisa sta bila odprta v Solkanu in Ljubljani. Slednji se je nahajal na Prešernovi cesti in je deloval 24 ur na dan. Gradnja novih servisov se je nadaljevala tudi v drugih slovenskih mestih, kot so Maribor, Novo mesto, Ptuj in Portorož. Leta 1956 je Petrolovo podjetje imelo 16 bencinskih servisov, leta 1960 31, leta 1965 pa 68 (slika 31). Leta 1980 se je skupno število bencinskih servisov na slovenskih cestah zvišalo na 288 in se je še naprej povečevalo. Leta 1985 se je odprl prvi samopostrežni bencinski servis v Sloveniji na Dunajski cesti v Ljubljani. Petrol je začel s prodajo neosvinčenega bencina in se priključil skupini evropskih držav, ki so prodajale okolju bolj prijazno gorivo. Po osamosvojitvi je prišlo do sprostitve slovenskega trga, to pa je omogočilo razcvet sodobnih bencinskih servisov. Ti servisi so prodajali naftne derivate in se razvijali po vzoru tujih ponudnikov. Svoje dejavnosti so razširili še na trgovske, gostinske in servisne storitve. Petrolove bencinske servise so obogatele tudi prve avtomatske pralnice, prva je bila na Bledu, nato pa še po ostalih mestih. Veliko pozornost so namenjali tudi varstvu okolja, bencinske servise so začeli opremljati s čistilnimi napravami zaradi zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Začeli so uvajati tudi okolju prijaznejša goriva (dizelsko gorivo, ki je vsebovalo do 5 % biogradiva, ponekod biogorivo ...). Na slovensko tržišče so začele prihajati tudi tuje naftne družbe, kot so: - avstrijska družba OMV, - madžarski MOL, - italijanski Agip, - hrvaška InterINA, - nizozemsko-angleški Shell. Večina od njih je bila dobro opremljena z avtomatskimi ali ročnimi pralnicami in objekti za gostinsko in drobno trgovinsko dejavnost. Med letoma 2005 in 2006 sta se na slovenskem avtocestnem omrežju pojavili tudi dve mednarodni verigi avtocestnih restavracij, švicarski Marche s samopostrežnimi restavracijami in italijanski Autogrill. Leta 2009 so v Framu postavili nov koncept bencinskega servisa, ki združuje črpalko, trgovino in gostinstvo kot enega ponudnika in kjer je bi bila ponudba pretežno namenjena voznikom tovornih vozil (slika 43). (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

Slika 31 | Propagandi letak z lokacijami bencinskih servisov v Sloveniji, ki ga je izdal Petrol v 60. letih prejšnjega stoletja. (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

slika 32

slika 33

slika 37, 38 | Petrolov servis na Viču, eden izmed starejših bencinskih servisov, ki se je ohranil do danes in še deluje. Foto: osebni arhiv

slika 34

Slika 41 | Restavracija Marche.

slika 35

Slike 32-35 | Bencinski servisi Petrola med letoma 1950 in 1990 na slovenskem cestnem omrežju. Vir: www.petrol.si

slika 39 | Petrolov bencinski servis s počivališčem, Lom

Slika 42 | Postajališče Ravberkomanda zahod.

slika 36 | Petrolov benscinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani leta 1968, arhitekt: Milan Mihelič.

Slika 40 | Ob slovenskih avtocestah so začeli rasti sodobni bencinski servisi, ki uporabnikom nudijo trgovske, gostinske in servisne storitve.

Slika 43 | Oskrbni center v Framu, namenjen predvsem voznikom tovornih vozil.

2.5. TEORETIČNI DEL |

RAZVOJ SPREMLJEVALNIH OBJEKTOV NA NAŠEM CESTNEM OMREŽJU (OD LETA 1945 DO DANES)

Servisne površine ob avtocestah

CESTNA POČIVALIŠČA

Z začetkom izgradnje avtocest se je zgodil temeljit preobrat v dotedanji miselnosti, da voznik med potovanje potrebuje le gorivo. Začelo se je udejanjati načelo širše oskrbe tako voznika in sopotnikov kot tudi vozil. Z načrtovanjem posameznih avtocestnih odsekov so hkrati načrtovali tudi spremljevalne objekte. Določene so bile razdalje, na katerih si morajo slediti posamezni objekti: - Počivališča na vsakih 7,5 km, - počivališča s sanitarijami na vsakih 15 km, - bencinski servis na vsakih 35 km, - in gostinska ponudba na vsakih 70 do 100 km. Najbolj znana so bila počivališča z gostinskimi objekti na Barju na ljubljanski južni obvoznici, na Lomu in na Ravbarkomandi na avtocesti Vrhnika–Razdrto, v Tepanju na polovični avtocesti Hoče–Arja vas ter na Voklem in na Jesenicah na avtocesti Hrušica–Vrba. Vsa so bila zgrajena v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.

Vse štiri tipske zasnove so lahko uporabljali tako pri načrtovanju enostranskih kot dvostranskih počivališč. Pri načrtovanju počivališč so morali projektanti upoštevati tudi krajinske pogoje arhitekturnega oblikovanja spremljevalnih objektov in pričakovane gostinske, trgovske, turistične, prometne, komunalno-energetske in informacijske zahteve uporabnikov. Na največjih avtocestnih počivališčih so bila načrtovana in zgrajena posebna parkirišča za osebne avtomobile in tovornjake, na katerih se je ob naftnih derivatih možno oskrbeti tudi z drugimi pogonskimi energenti, kot sta plin in električna energija. Vedno več počivališč ponuja posebne lokacije, namenjene za oskrbo popotnikov, ki potujejo z avtodomi. Opremljene so z električno energijo, pitno vodo in posebnimi kanalizacijskimi sistemi za odpadno vodo. Tudi spremljevalni objekti na počivališčih uporabnikom nudijo vedno več udobja in uslug, od restavracij, sanitarnih prostorov s kopalnicami ali kabinami za tuširanje, rekreacijskih površin in športnih rekvizitov, otroških igral, notranjih in zunanjih prostorov za počitek, bančnih storitev do internetne povezave. (Vir: Ficko, G., Eržen, S. , 2014.)

Kranjska Gora

predor Karavanke

JESENICE Petrol - BS

Bovec

TEPANJE Petrol VOKLO Petrol Kamnik

KRANJ Tolmin

Žalec Trojane

Vodice POVODJE

Domžale

Idrija

AJDOVŠČINA

JADRANSKO MORJE Jagodje Lucija DRAGONJA

Izola

BARJE Petrol

Vrhnika Logatec

MLAKE Petrol

LOM Petrol

Grosuplje

Ormož

ZIMA

SAP OMV

ZALOKE Petrol

PODSMREKA Petrol

Ivančna Gorica

RAVBARKOMANDA OMV/Petrol - bife

Trebnje Pluska Ponikve

GRIČ

GRM

MOKRICE Petrol

Lešnica Hrastje

NOVO

Kronovo

GRIČ Petrol

STARINE Petrol

OBREŽJE MOKRICE OMV

Ribnica

LEGENDA/LEGEND

STUDENEC

Metlika

Kočevje

DIVAČA Škofije

KOPER

PINCE Petrol/MOL

HRVAŠKA/CROATIA

DUL Petrol

POSTOJNA

CELJE

Litija

Vipava

Divača

PINCE

MMP Gruškovje

LUKOVICA OMV/Petrol

LJUBLJANA

FERNETIČI FERNETTI

GRABONOŠ OMV/Petrol

Laško

Trbovlje

Šentvid

POVIR Petrol

Dolga vas

LOPATA Petrol/OMV, Plesnik

Podtabor

FERNETIČI OMV

PTUJ DRAVSKO POLJE OMV

RADOVLJICA OMV Tržič

LIPCE

VOGRSKO OMV/Petrol

Beltinci Vučja vas

Gorišnica

POLSKAVA

Vrba

MLAKE Petrol

LORMANJE Petrol

Ljubelj

JESENICE Petrol - BS

VRTOJBA

Sp. Senarska

SLIVNICA Petrol

Slovenj Gradec

DOLINSKO

LORMANJE MOL

Pesnica OSKRBNI CENTER-MB Petrol - BS

Dravograd

ITALIJA/ITALY

Po letu 1991 so bila od državnem cestnem omrežju zgrajena številna nova, sodobna cestna počivališča. Uporabnikom cest nudijo širok izbor različnih storitev in uslug, potrebnih za varno, udobno in prijetno vožnjo. Največ so jih zgradili med letoma 1994 in 2012 v okviru izgradnje avtocestnega omrežja, kar 42, od tega 37 dvostranskih in 5 enostranskih počivališč, prav tako pa so razširili in posodobili tudi tista, ki so bila zgrajena pred letom 1991. Leta 1996 je DARS pripravil tipske zasnove načrtovanja avtocestnih počivališč, ki so vsebovale štiri vrste projektnih rešitev: - Osnovno počivališče - počivališče s sanitarijami - počivališče z bencinskim servisom - počivališče z bencinskim servisom in dodatno ponudbo.

AVSTRIJA/AUSTRIA

MURSKA SOBOTA Petrol - BS/Petrol

ŠENTILJ

DOBRENJE OMV

/ Y A AR SK NG AR U DŽ H MA

Rest areas

Do konca leta 1990 je bilo ob državnih cestah razen ob avtocestah zgrajenih zelo malo cestnih počivališč. Tovrstne potrebe po teh storitvah niti ni bilo zaradi kratkih razdalj med posameznimi kraji. Počivališča so se nahajala le ob regionalnih cestah z množičnim tovornim prometom. Prvi gostinski objekt s počivališčem je leta 1972 zgradil Petrol v sklopu motela Čatež.

Črnomelj

Ilirska Bistrica KOZINA Petrol

počivališče rest area obstoječa počivališča existent rest areas pogodbeno oddana počivališča, ki še niso zgrajena rest areas in construction

JELŠANE

PETRINA

predvidena počivališča, ki še niso pogodbeno oddana expected rest areas

slika 44 | Počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju leta 2016. Vir: http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pocivalisca_in_kamere/Pocivalisca_664.aspx

PRENOČIŠČA

PREDAVALNICE

RAZGLEDNA TOČKA

POSLOVNA SREČANJA

POČIVALIŠČA

OZNAKA CESTE

Jesenice Sever v smeri Karavank (A)

Dobrenje Zahod v smeri Maribora

? PONUDBA

V tabeli spodaj so predstavljena vsa počivališča ob našem avtocestnem sistemu in njihove usluge, ki jih nudijo popotnikom. Prišel sem do ugotovitve, da je ponudba na naših počivališčih kljub sedanji pestri ponudbi uslug še vedno malo pomanjkljiva. Iz celotne ponudbe, ki jih naša počivališča nudijo, ne najdemo počivališča, ki bi voznikom nudilo možnost prenočitve oziroma nastanitvenega programa. Prav tako ne najdemo počivališča, ki bi nudilo tranzitnim gostom stik z lokalnim prebivalci, prostore, namenjene za večnamenske dogodke, prostore za poslovna srečanja in točke, od koder bi lahko popotniki opazovali lokalno okolje. Sedanjo obliko počivališča bi lahko nadgradili še na višjo raven z dodatnimi programi in tako pritegnili večjo pozornost ter obisk tranzitnih popotnikov.

POČIVALIŠČA

OZNAKA CESTE

Dravsko polje Sever v smeri Maribora

Jesenice Jug v smeri Ljubljane

Dravsko polje Jug v smeri Gruškovja (HR)

Slivnica Vzhod v smeri Maribora

Lipce Vzhod v smeri Karavank (A)

Lormanje Jug v smeri Lendave (H)

Slivnica Zahod v smeri Celja

Lipce Zahod v smeri Ljubljane

Lormanje Sever v smeri Maribora

Polskava v smeri Maribora

Radovljica Sever v smeri Karavank (A)

Grabonoš Sever v smeri Lendave (H)

Polskava v smeri Celja

Radovljica Jug v smeri Ljubljane

Grabonoš Jug v smeri Maribora

Tepanje Vzhod v smeri Maribora

Voklo Vzhod v smeri Karavank (A)

Murska sobota Sever v smeri Maribora

Voklo Zahod v smeri Ljubljane

Murska sobota Jug v smeri Lendave (H)

Povodje Vzhod v smeri Karavank (A)

Dolinsko jug v smeri Lendave (H)

Zima v smeri Celja

Povodje Zahod v smeri Ljubljane

Pince Sever v smeri Maribora

Lopata Sever v smeri Ljubljane

Sap v smeri Obrežja (HR)

Pince Jug v smeri Madžarske (H)

Lopata Jug v smeri Maribora

Dul v smeri Obrežja (HR)

Šempas Sever v smeri Vrtojbe (I)

Lukovica Sever v smeri Ljubljane

Podsmreka v smeri Ljubljane

v smeri Razdrtega oz. Ljubljane

Lukovica Jug v smeri Celja

Starine Sever v smeri Ljubljane

Mlake Sever v smeri Vrtojbe (I)

Starine Jug v smeri Obrežja (HR)

v smeri Dolenjske oz. Štajerske

Zaloke Sever v smeri Ljubljane

Lom Vzhod v smeri Ljubljane

Zaloke Jug v smeri Obrežja (HR)

Lom Zahod v smeri Primorske

Grič (Čatež) dostopno iz obeh smeri

Ravbarkomanda Vzhod v smeri Ljubljane

Mokrice Sever v smeri Ljubljane

Ravbarkomanda Zahod v smeri Primorske

Studenec Vzhod v smeri Ljubljane

POČIVALIŠČA

OZNAKA CESTE

Dobrenje Vzhod v smeri Šentilja (A)

Tepanje Zahod v smeri Celja Zima v smeri Maribora

Barje Sever

v smeri Gorenjske oz.

Primorske

PONUDBA

Šempas Jug

PONUDBA

PARKIRNI PROSTORI

OKREPČEVALNICA

SANITARIJE 0-24

RESTAVRACIJA

BENCINSKI SERVIS

PROSTOR ZA AVTODOM

AVTOPLIN LPG

PROSTOR ZA POČITEK (klopi in mize)

Mokrice Jug v smeri Obrežja (HR)

TRGOVINA

OTOROŠKA IGRALA

Povir Sever v smeri Fernetičev (I)

Studenec Zahod v smeri Primorske

Povir Jug v smeri Divače oz. Ljubljane

BANKOMAT

REKREACIJSKE POVRŠINE

Risnik v smeri Kopra (Primorske)

Fernetiči Sever v smeri Fernetičev (I)

JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA

TUŠ

Ravne (Kozina) dostopno iz vseh smeri

Fernetiči Jug v smeri Gabrk oz. Ljubljane

ELEKTRIČNA POLNILNICA

Barje Jug

tabela 2 | Počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju leta 2016. Vir: http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pocivalisca_in_kamere/Pocivalisca_664.aspx IDEJNA ZASNOVA HIBRIDNEGA OBJEKTA OB LJUBLJANSKEM AVTOCESTNEM OBROČU | Univerza v Ljubljani | Fakulteta za Arhitekturo | Diplomant Borut Bernik | mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič | somentor doc. Mojca Gregorski | leto vpisa: 2009 | leto izdelave diplomskega dela: 2016

2.6 TEORETIČNI DEL |

AVTOCESTNI ODSEK ŠENTVID -KOSEZE

(2004 -2008)

Avtocestni odsek Šentvid–Koseze je del avtoceste A2 in povezuje že zgrajeni del gorenjske avtoceste in cestni obroč okoli Ljubljane. S tem je bila vzpostavljena nepretrgana avtocestna povezava v smeri proti Primorski, Dolenjski in Štajerski. Skupna dolžina avtocestnega odseka je 5,55 km. Začne se pri priključku Brod in poteka po že zgrajenem delu gorenjske avtoceste do Celovške ceste. V nadaljevanju poteka skozi dvocevni predor pod Šentviškim hribom, pri izhodu iz predora v Pržanu poteka v vkopu med bivšo Iskro in Pržanom, prečka Cesto Andreja Bitenca, potok Pržanec, v nadaljevanju Kamnogoriško cesto in Zapuško cesto ter nato Draveljsko gmajno s Podutiško cesto. Na območju ravninskega gozda je priključek Koseze, kjer se avtocestni odsek Šentvid–Koseze naveže na zahodno obvozno avtocesto Ljubljane, kjer se nahaja tudi moja lokacija.

priključek na Celovško cesto

PREDOR ŠENTVID Predor sestavljata dve dvopasovni cevi, dve kaverni, dve tripasovni cevi in dve priključni cevi s Celovške ceste na glavno predorsko cev. Širina dvopasovnega predora je 9,2 m, tripasovnega 12,7 m, priključne cevi pa 7,2 m. Celotna dolžina desne in leve predorske cevi znaša okoli 1 km. Predor Šentvid je veljal zaradi svoje oblike za visok tehnološki dosežek v gradbeništvu, vedar je zaradi večkratnega zaprtja, obnavljanja in afer dobil zelo slab ugled.

0 m 5 . 55

(VIR: www.Dars.si)

Predor Šentvid

avtocesta A2

slika 46 | Gradnja 5,5 km dolgega avtocestnega odseka med Šentvidom in Kosezami je potekala med letoma 2004 in 2008. Vir: Ceste na Slovenskem, skozi

čas 2, 2014

Hitra obvozna cesta H3

LOKACIJA

avtocestni razcep Koseze

A2 slika 45 | Prikaz avtocestnega odseka med Šentvidom in Kosezami. Vir: Pospekt Šentvid (LJ) - Koseze (LJ), www.dars.si

slika 47 | Vhod v predor Šentvid.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Predor_%C5%A0entvid

slika 48 | Trase načrtovanega odseka. Vir: www.dars. si

GOSTOTA PROMETA V SLOVENIJI

2.7 TEORETIČNI DEL |

MT Korensko sedlo 659 

778 Ratee

777 Kranjska Gora 631 Gozd Martuljek 

Dovje 201 776

197 Vrši

JESENICE 452

90 7



MT Ljubelj 660

 531 SL Javornik



927

603 Moste pri Kona 241 Žirovnici Lipce AC 646 256 Zabreznica 

Roban



8 42



MT Jezersko 661

500

638 257 Begunje 2

557 Vrba



101



Sp. Gorje 2356

4 Fužine



SOLAVA



902 A Hrušica 2

873

774 Mojstrana

8 90

 537 Mangart





775 Mojstrana Vrata

902

MT Predel 657

MT Karavanke 673  530 Jesenice zahod 



JEZERSKO

220 Erika



GORJE

901



TRŽI

202

ŽIROVNICA

 

779 Planica

KRANJSKA GORA

MT Ratee 658 

92 4

688

850

120

1408 5

644

68 225 84

MENGEŠ

464 Vodice

45 3

VODICE

12895 2 647

862 1

39 0

104

69 0

DOBROVAPOL.GRADEC

2121

174 S Obvoznica

810

6550 0

51 9

639

11 0

192 8

300

360

ŠKOFJA LOKA

157 9

45253

73000

320 4

77200

1894 56 21 8

HORJUL

ŽIRI



4260

850

GORENJA VASPOLJANE

125 2





 

 

KAMNIK

KOMENDA

24 0

5671

14 78

2880 1

19000



 







320

31 4

CERKLJE 639 922

ŠENUR

ŽELEZNIKI

3095

410

NAKLO

2547 3

780 1100 2550 8200 8706 7245













 

KR Primskovo 1

1934

900

20500

32 40 0

40033

28 82

1726 



258 Tenetiše

850

1800

11512

61 50

28495 25000

26176

410 





KRANJ

100

866

14113

600

25 03

CERKNO



 



  



PREDDVOR

100

110

835

830

3497

1130

11 30

150

81 36

32 46

520



 

 





 





3303

2516



 

9500

44 79

1210

421

5273

2023

536

478

35 0

2159

384

10 0

  







1225 0

17332

12 61

5500

BOHINJ

3901

40000

3627

6350

5546

3860

1683

10 63

3200

62 0

400

200

190 310 780 











 





7100

120

170

44 34

3120

6794

6406

9850

400 14302

6295

14 78 1

1439 6 77 9

25 64

950

1895

3249

220 840

5654

 



20 50

20 30

15 12

9200

600

6200

11 41

12 90 6

810

8247

6899

46 61

1890

8091

9121 16 180

348 52

79600

11662

3409

7237

370

5300

202

4300

100

20246

500

19000

10300

556 300

852

3048

46674

2700

14630

9259

9518

4000

6220

1000

1711

TOLMIN

210

85 0 1600

17332

100 54



 

330

26176

508

220

9217

1125

780

630

13518

900

68 0

180

170

12 00

820

10 19

924

75 16

1327 7

14 30

6306

13518

6220 9 7129

61 1

82 0

150

320

840

2200

 

3897

2683

KANAL OB SOI

110

100

100 1 50

797

75 14 9

6 43 5

940

44 38

KOBARID

24970

4063

16136

1 18500

69 30

2390

40 6

2800

23 4

3471

8 2368 4 3606 352 8

00 13 5

1130

370 4

440

688

850

320

31 4

18250

873

120

2023

24 0

400

20 17

7154 6

8000

52868

3178 5

40000

12174

79600 67800 65800

74500

9518

3247 6

46674

2700

9259

5000 0

20 6

4600 0

6784

8000

63 75

1200

569

332

2780

84 00

903

60 1

1409

6243

830

230 0

20 3

BOVEC

100

280 0

1 00

3319

1710

150

0 0

1020

45 29

2880

11174

607 9

96 4

120 6

70 0

8000

24 7 55

6740

36023

30 3

146 9

5096

6800

189 5

270 3

82 0

0 0

3539

110

100

1000

1154 3

738

1100

14 0

312 0

220

1 462

1500

9384

1613

2080

6 4300

8103

11377

28 4

10261 16

253 1

17247

1138 3 32963

100 0

7018

6484

930

1300

3514

1374

76 9

24 3

1910

8100

6 17 6

1677

2379

515

5000

14 4

500

9 688

9 626

688

4 12

358

2321 2200

6484

17 16 6

76500

5735

5096

82 46

35 48 4

4256

2531

5700

11383

9384

4300

8103

55 6

1034

100

556

1 973

7397

220 

Gorjanc 165 Brezovica 267  



820



4218

621 1

0 11

348

4177

5 827

145 0

310

13173

37400 0 00 6036 Lj. Celovška Dravlje 381 Podgorica 8238  2 1087725 4  120 Šentjakob  114 0 33Dol  Lj Šmartno  5 00  380 Sneberje Kamna Gorica DOL 300 AC 832 6 7051 747 4  TRBOVLJE 360 Log pri Polhovem Gradcu 389   14 H3 Dravlje HC 4SV 02641 Obvoznica 179 5  6 2 5 7 12298 891 67800 42 199 2S3obv.BTC-HC 0 00 5994 Priklj. LJ Nove Jarše-Zadobrova 892 5 4 598  8 5 Dobrova 4 855 Bokalce AC 2  0 1 Horjul 264

0 16

530

6000 0 DOMŽALE 38 11453172 S Vpadnica 0 0 1 9 4425  830 Pšata AC 

9449





68 0

923

0 121

1690

0 160

4200





0 580



 

 

0 68 8 710

0 735



Žiri

90 2394

35809



2 60



   

211

0 25





 ORMOŽ  

Todraž 523



 









LENDAVA



263 LJUBLJANA

 

  



407



  

 





0 629125

09 6 160 2124



 

 



LJUTOMER

1 40

7392

 



900





 

PTUJ



 

 



 



 

ŠALOVCI

MURSKA SOBOTA

17409

ŠKOFJA Trebija 1 LOKA 408  700 





 

515

36000

MARIBOR

13904

Trebija 409



  

 





2 20

5 106

95 62





 

724





 

  

 





 

00 





   







 







    



 





4285

2 1430



 



RADENCI

 



12455

40000





MARIBOR



3677 

GORNJA

 





 









1500 7100

0 35









   







VELENJE



 



  

 

 

Otalež 447



14 0











       

  

5 23





6200

0 15



 

 

 



39770

16227





 RADGONA



5 68

18 13

33908

30846

11000









    



 

RNA

 

5 223

7 2668

0 3450

31 43

6207









43400

14600



3 94

7634

6 1162

5 659

99 21

8 189

580

SL. GRADEC

LENART

1818

6342

2631

1830

180

00 27

 

5336

LAŠKO



1278 



5964

2366

14396

 





76 60

13134

8722

97 83

00 20

360







8000

10.000 - 20.000

 

DRAVOGRAD 

  

RAVNE

8925

6000

37500

14051

nad 20.000



0 19

00 73 8 1157

00 38

120

6258

1141

5000 - 10.000

406 720 Stopnik 2

56 24

1 1193

3600

1000 - 5000

96 0

10490

17000

00 86

7600

do 1000

890

27 53

PTUJ

3523

2000

170

3838

2550

10242

0 34

325

METLIKA

6 95 620



85 0

6258

0 50

10300

17 30

LJUBLJANA

630

815

 



260

1830

580

550

705 900

1446

0 2675

5935

0 20

12 00

19000

3545

3728

6650

10 78 2

LJUBLJANA

3750

643



1000

34200

1100

TRŽI

0 50 14

04 27

19 44

00 76



883

3330

12094

730

628 9

2711

900

50 00

3112

360 1

58 390 Dolenja 1467 Trebuša2

 



90 24

585

13326

4650

8800

9700

6000

90 0

00  





 

7750

  RADOVLJICA 

0 84

11364

0 70

117 7



  

BLED

 



 

3000 0

160

1947

950

65 28

9660

13 20



 

 





 

380

909 0

00 15

200 0

13 32

675

1421

 

 



316

69 22

41 13 1195

796

5 33

800

16056

169 00

DRAVOGRAD

1929

660

617 2

926

ORMOŽ

6093

14 17

46 13

200

 

0 70 15

6200

1274

64 66

1120

KRŠKO

291 3

384 5

ČRNOMELJ

21 0

 

970

7 04 10

700

8550

10300

870

350

479

3900

6200

16000

673



  

1200

2 78 10

18 84

63 76

124

104 00

LENDAVA

2954

354

6797

6 87

150

6 1854

20300

17 50 0



0 1920

750

900

5380

4782

3894 6900

12990

854 11

ŠENTILJ

500

1691

6000

5351

6000

400









19366

310

115 4

NOVO MESTO

950

260



1300

17776

00 37

1130

180

6130

00 17

2100

2056

JESENICE



1400

110

440

6 81

500

6485

0 1250

359

500

10 90 0

63 46

900

5569

950 0

10200

LJUTOMER

PTUJ 1745

5394

00 25

2 91 13

ROGAŠKA SLATINA

1145

828

40 49

48 50

14 50

0 85

39 0

MURSKA SOBOTA

11721

3868

920

866 9

216

400

970

654

7000

15302

7700

84 00

380

130 2

17550

870 6

9265

11833

280

1080

7300

55 76

KOČEVJE

820



131 84

925 2

6167

55 13

14200

15000

62 58

1099

66 93

6000

327

1313

6900



 

0 3300

0 84 12

13075

327

174

800

1190

490

980

2446

4919

67 31

RADENCI

ŠALOVCI 1000

1192

1299 0

ORMOŽ

236

290

1114

6757

GORNJA RADGONA

150

690

850

37 4

2836

31 00

2818

70 15

1100

658

54 8

1730 0

560

19100

15302

10923

250

MARIBOR

34196

9347

474 7

TRBOVLJE

715

27 0

600

13904

0 19



6 226 3806 Grgar 460 0 BOVEC



861

2355

00 88



 



2501

00 70

4109

4303



0 610

Deskle 754

35 0

7560

2 629

PTUJ



162 27

CELJE

TREBNJE

5946

449 Dolenja Trebuša 49 2



2390

9577 ORMOŽ 7444 5671 4 13128 318 1779

2754 95391 9 6942 00 665 0

Plave 213

7 2400 476



880

57 0

3365

1779

5974

96 15

LENDAVA

2 70

832

606

LJUTOMER

800

0 34

600

00 10 36 0 5196 1557 8768 1 MURSKA SOBOTA 800 10 89 116 00 11210 12476

276 3

888

0 1520

455 Kanal

850

5 16

3 47

ŠALOVCI

3104

612

170

528 Roinj

0 70

3653

0 84

6193

8013 29 00

420

1904

5 827

4 36

0 59

3129

29081

910

310

2 602

54 0

1098

26 68

830

9634

750

470

0 27 18

52 51

0 1012

4347

0 1512

7300

28560

514

2962

ILIRSKA BISTRICA

44 00

510

62 40

39770

500 2

130

RIBNICA

100

8000

0 70 13

3234

10587

11 35 9

37500

500

24552

8236

VELENJE

173

240

25 63

170

1190

7 13

473

170

0 16

6273

1800

5 110 94 39 50

2 346 459 20

1 160

4200

16350 17500

MARIBOR

1800

22 149 940

1476

0 2340 17074

4925

6743

250

380 0

2702

68 43

21914

12 68

508

35 00

21021

22 96

3412

93 20

8369

8835

15400

326 6

1222

0 42

5825

111 0

4977

5600

495

0 10

21914

9700

510

800

410

LOŽ

57 78

KOPER

42 47

1500

CERKNICA

3277

PIRAN

0 1150

2 20

7859

VELENJE

1652

9100

490

530

0 81

1690

3 113 221 5

38 0

8 18

0 160

1 29 590 620 2050 670 18837 400

5 68

8 189

30 1

2235

601 7

6595

500

040

0 121

JESENICE

6782 15

300

6342

8574

1100 10

0 21

8 107

3 94

800

4500 5535 5457 2700 594 9

12455

0 19

1476

1900

91 0 5090 23260 22664

6961

RADENCI

6824

4193

POSTOJNA

110 00

IZOLA

2470

8696

37115 5240

1 384

750

500

8500 4 225 DRAVOGRAD1360 35 7 220 0 7206 770 RAVNE 40 13425 63 90 00 SL. GRADEC 4872 0 300 757 5921 220 ČRNA 350 8770 332 2529 0 6 409 85 4

2725

7706

19 51

908

14051

7951

3074



GORNJA RADGONA

5 2056

6 1793

84 81

ŠTORE

2075

1000

17232

ZAGORJE

1367

32700

60 96

1000

0 12

12 15 0

36191

1213

2000

13246

48482

355 0

2395

6243

1284

1514

549

8200

6 94 15

13934

4679

82 28

8700

DIVAČA

MARIBOR

37229

38372

4000

505

00 18

900

220

15 40 0

9100

2490

SL. BISTRICA

76 4

5251

100

4784

100 0

4310

1260

1671

6106

3790

1 1063

965 0

SL. GRADEC

40 6357 00

9000

5279

1100

843

44510

nad 70000

250

770

88 81

6 4347

0 1380

260

3218

1222 7

454

37253

56 27 13 387

8706

928

44 38

VRHNIKA

00 21

10 64 8

40 42

5222

100 37 0

118

1700

750

VIPAVA

101 7

1353

1560

LAŠKO

110

800

820 0 4 1815

5656

3770 0

11500

303

8940

0 6900 70200

80 49

2596

757

0 85

6447

2725

11 87 9

6225

13 23

2401

60 67

14200

753

0 94

ČRNA

KAMNIK

9486

8304

LJUBLJANA

25 0

7000

64 59

1140

00 14

410 0

13295

7921

4655

12934

40 70

950

7089

60 0

0 66

1313 4

1462

1710

550

92 24

0 12

6 1162

450

774

3650

3000 - 7000

850

DRAGATUŠ

50 29

67 68

53 36

8722

SEŽANA

1000 - 3000

ÈRNOMELJ

2036

240

3 17 24

97 83

2366

10266

24891

3160

4400

1700

1010

220

52 46

350

0 36

2110

KRANJ

1707

11000

50 67

DRAVOGRAD

18 44

RAVNE

204 5

1060

33 44

100

IDRIJA

71 0

7600

500 - 1000

10 60

140

NOVA GORICA

1446 5

3545

SKOFJA LOKA

520

3500

5 91 12

3900

8800

25473

3552

34 56

0 72

77 26

159 3

780

3193

1767

5190

1928

750

500 0

5950

00 26

325 0

430

450

TOLMIN

3000

300

6448

34900 4100 0

14063

350

660

08 41

4420

2890

RADOVLJICA

3750

27 52

23400

5825

0 28600

2132

800

1997

00 90

9 50 10

36023

3566

6664

1700

270

KOBARID

do 500

1380

19732

6870

600

1073

1510

1880

900 963

PTUJ

642 0

56 28

427

JESENICE 18563

450

PLDP

7224

159 36

18 50

180

8074

18 53 6

LJUBLJANA

BLED

BOVEC

16 0

3114 11365

264 7

264 9

615

5843

89 47

11 94 3

5963

10200 13849

7 19

NOVO MESTO

662

1540

210

12000

2 4848

3496

3177

3900

2832

16 87 0

103 2

197 5

4845

6200

7622

LJUBLJANA

38 97

9130

929

2600 829

12 2

1367

5302

110

2150

Legenda

METLIKA

1 00

570

8 60

0 3 34 12

6696

11151

3267

3380

0 1827

2174

9 74

10658

9710

6106

15 83

8481

12 00 0

300

LENART

9699

64000

700 17 50 0

11000

24891

35 00

ŠENTILJ

40 53

5 00

ŠENTJERNEJ

1112

1099

59000

27 04

BIZELJSKO

3984

2943

ORMOŽ

944

3765

4400

20 68 3

6415 0

6824

690

0 41

150

7063

1700

3001

1640

4 12

64 29

1800

0 50

13266

0 50 15 35 2301

3462

0 10

3481

DORNAVA 78 1 8

PTUJ

1000

550

3674

1271

124 3

485 7 2260

790 1

67592

1514

34800

8977

525 8

LJUTOMER

7020 0

6250 0

0 6850

POSTOJNA

JEZERSKO

35522

34 56

68000

140 0

510

150 0

1531

5647

9652

10 0 570 200 2500

9 10

210

1700

6 1186

21810

56561

88 81

77 3

DRAVOGRAD

500

8 10

1000

2000

1234

13849

8575

350

KOÈEVJE

Meters

ŠENTJUR

40.000

8889

6000

2613 28

20.000

9463

3541

5944

8 69

252 3

7100 MURSKA SOBOTA

48 54

JESENICE

13246

1 1063

68800 69 000

0 6900

0 5768

80 49

6220

232

8667 ROGAŠKA SLATINA

5 0

1 50

396

310

0 120

3 0 50

4 71 0078 60

68 2

27 0

6731

43 6 14

6033

1937

170

2596

1608

356 4

13243

9123

KRŠKO

3 17

15000

10.000

267 2

SL. BISTRICA

TREBNJE

200

RIBNICA

2300

9700

260

300

600

1170 75 504 1

500 0

21149

RAÈE

7486

18 5

ŠALOVCI

100

9903

6717

0 31

140 0

RADEÈE

5 23

12223

53 63

3544

2550

2 114

VIDEM

35 34

0 1 03 0 18354

27862

62 0

3773

LAŠKO

1309

3000

2893

10 0

1454

24 0

1500

3416

630

LOŽ

03 9 !

6 8 20 7571

10358

1723

3827

4780

3534

30600

CERKNICA

322

800

119 6

687 7

1500

5389

RADENCI

LENART

637

12 MARIBOR 12 91 2 0 0 5

ZREÈE

GROSUPLJE

1 40

8 71

334 3

17 3

7983

167 8

34900 41000 7600 1560 2 ŽALEC 91

3 79

83 5

10997

ZAGORJE OB SAVI

1033

9 15

9757

PESNICA 16 87 0

33 4

5846

2459

LITIJA

7 56

10 0

2 60

13790

26744

460 3

MORAVÈE

1530

4 95

POSTOJNA

1936

FANI CAPUDER, DRSC

LJUBLJANA 5200 0 46 11 7

4126 49 06

ŠMARJE

7432

900

3 38

8500 39

VRANSKO 6 29

2670

2 68 25

8597

1320

28586

267 2

VRHNIKA

DIVAÈA 5 30

5366

18 0

PIRAN

BOROVNICA

6529200

3 !

4287

1389

29100 7 8

21123

5188

1500

16 1

8446

1 82

4013

5285

3000

8200

SEŽANA

99 30

400

5283

3 68

VIPAVA

2513

1019 6

1991

400 0

1700

116 7

9900 470

2 94

102

4083

30 0

KOMEN

635 6

KAMNIK

3000

600

12594 VODICE

MEDVODE

GORENJA VAS

ŽIRI

00 336 6

1296

12 5

2 22

11936

1136 5

3100

6448 1900

ŠENÈUR !

2 21

7 80

1623

IDRIJA

3177

MIREN

6 16

1190

9699 97 10

5177

510

215

977

MISLINJA

190 0

ŠOŠTANJ 1216

LJUBNO

ŽELEZNIKI

7 18

302

0 105

SL. GRADEC

ÈRNA NA KOROŠKEM

TRŽIÈ

46 55

41 0

1965

739

23 20

1000

2 87

22 69

0 72

170 5

28 0

2770 1000 9 28 48

BLED

2 0 1429

1281

5 40

443

TOLMIN

2 12

230

17 6

673 0 JESENICE

KOBARID

0 33

900

RADOVLJICA

3800 1

3620

1558

7710

5 04

1493

1350

2000

20 !

1953

610 0

2167

8 10

273

586 6

150

6072

3892

RAVNE NA KOROŠKEM

BOVEC

1738

15 0

4919

415 50

960

9 80

7901 11800

36 0

8900

3 !

12 0

1703

53 40

480

7 11

DRAVOGRAD 7 6 5

4000

9 9026

250 0

GORNJA RADGONA

1681

0 12 18

642

NOVO MESTO

447

CANKOVA

309 8

106

50 5 0

52000

1320

197 9

00 30

6 13

1685

74 2

CELJE

9462

1815

4 12 6

4 14

ORMOŽ

64192 71000

8 4037

4 90

24 50 0

137 43

20 2

6908

28000

19494

13243

42853

2 1 1 23

SL. BISTRICA

1 2315

00 15

5293

18 0

21264

KRANJ

28586

0 30

15000

8446

23 70 0

3564

92 69

1296

5647

1 0 33

3000

0 00 3698 3

12937

645

211 22

3845

01 67 50

53 18

8100 54 7 19

11000

47289

2530

0 81 POSTOJNA 10

JEZERSKO

30 01

1126 4

13790

1 26 60

9543

79 31

1270

34655

CELJE

90 43

00 80 82

JESENICE

00 35

32963

2690

2 7 00

0 10

18444

KRANJ



440

Priklj. Lesce-Jesenice 810 Karte prikazujejo povprečni letni dnevni promet v Sloveniji. S kart,DRAVOGRAD ki so prikazane za8500 Priklj. Lesce-KR 811 536 Kluže 5 Mrzli studenec 1  43 109 225 KOPER - OBALA 1360 50 Bled jezero 190 Bled različna Lesce leta, AC je 2201 razvidno, da sta obremenjeni cesti avtocesta 7 A2 7 Mrzli studenec 2 0 iz smeri Jesenic 555najbolj Trži 2 2 90    198 Koritnica  BLED proti Novem mestu in avtocesta A1 iz smeri Maribora proti Kopru ter ljubljanski avtocestni 6 Kovor 773 Podvin Radovljica 632 7206 70 556 Senino  697Radovljica 2 38 3  90 8 Mrzli studenec 3 RAVNE 5 BohinjskaPTUJ obroč. Na karti za leto 2007 na gorenjskih cestah, ki 7vpadajo 40 Bela vidimo večjo gostoto prometa 00 NOVO MESTO KOPER - OBALA NOVO MESTO 63  RADOVLJICA 13 42 535 BovecPTUJ 110 5 554 Zvire v Ljubljano, Dobro Polje razlog 707  za to jebil predvsem nedokončan avtocestni priključek 9Koseze–Šentvid 209 1 00  8 4872 MT Uja 551 4 KRANJ 11  SL. GRADEC 242 18  549 Podtabor-2 s predorom Šentvid. Ves promet, ki je potekal po avtocesti A2Kokra iz Jesenic proti0 Ljubljani, je 250 Kamna Gorica  KRANJ 7570 635 1900  548 Podtabor-1 9 Sr. vas v Bohinju LJUBLJANA Srpenica 3 LJUBLJANA  401 0 bil zaradi nedokončanega priključka usmerjen na Celovško cesto, skozi Ljubljano in nato na 254 K. Gorica 3 0  210 4500 Podbrezje 708 63 96 5535 633  857239 251 K.obvozno Gorica 2 cesto 6H3. Bohinjsko jezero 4 Jereka hitro slike gostote prometa v Ljubljani 59 je 21 razvidno,780 daKamniška je bila  Iz manjše 5457  Naklo 220 Bistrica 2700 5 240 911  0 JESENICE 949 Celovška cesta zelo dnevni povrprečni promet je znašal 60.261 AC 647 njen letni Tirosek 5 547 preobremenjena, Gobovce ČRNA 3 249 Visoko 6782 15909 913  209 8 70  237 41  gostota prometa 3na 04 904 Kališe 169  vozil na dan, medtem ko je znašala obvozni cesti 68.176 vozil na7dan. 3 3 Staro selo - Breginj Kokrica 1 0 255 1100 2  4 0 253 496 Cerklje  602 6 0 93 0 1 4  0  Z odprtjem avtocestnega odseka Koseze–Šentvid leta 2008 se je ta gostota spremenila in Laz Ribev 0 1 212 Kobarid 1 Nemški Rovt 500 0 5 7 Naklo 51 2 2 545 Rudno 3 233  30  300 se preusmerila na nov avtocestni priključek, ki poteka tudi mimo moje lokacije. S tem sorna529 15 NOVA GORICA 914 30 polje 718 NOVA MARIBOR KR Zlato  544 Rudno 2 Kamnik 0 Idrsko 679 GORICA 0  6  razbremenili mestne vpadnice in preusmerili promet okoli Ljubljane. S kart iz leta 2013 in  Staro selo  KR Sejem 717 5 627 Brnik  669 Zg. Brnik 409 8Fužine Rudno 81 1  8 244 KR 31 je543 Železniki  4 KR Labore 716prometa razvidno, da je največja gostota prav na ljubljanskem avtocestnem obroču, 231  32014 VELENJE 01 7859 0 brdo 2 1 107  7 2 Petrovo 2 0 Primskovo-2 9 1 59539 5 63 6 20brdo 1652 9100 Komenda 261 0 Petrovo 910 4542 00 Zali Log 2 189 540 kjer se križajo avtocesti A2 in A1 ter hitra obvozna cesta H3. Če pogledamo karto prometnih 655 MT Robi 18 83 Kamnik 7 10  9 2 BLED Sp. Brnik BOVEC 215  52850 avtocesta  538 Petrovo brdo 1 230 362 39 Livek  546 11100 3 obremenitev 2013 za ljubljanskiDorfarje obroč, vidimo,Meja da jeVoglje ravno A2,781 ki gre mimo moje 403 3 MARIBOR 3 AC 8 541 Spodnja Sorica Križ 9  6 4 52  111  150 Orehovje 13812 Pršeti 97 cest v celi državi. Povprečno letno vozil Legenda pri Kranju 413število 91 60  361 lokacije, ena izmed618najbolj obremenjenih  0 1140 605 5 41  187   259 Šmarca  625  6 5 Žeje prešteto 115 7 znaša namreč 73.000 število Bukovicavozil na dan. Tabela 4 36PLDP RADOVLJICA 912 33500 80(spodaj) pa nam prikazuje 270 1500   382 Nožice 1 3 405 Prapetno 229 Topole36900 LUKOVICA 565 kategorizirana v različne kategorije Godeši 4 765 vozil, Valburga 2 CELJE 9 vozil, in so bile izmerjene  900Vole 0 KOBARID 2150 0 KRANJ 5 4727 ročno ali s pomočjo 00610CP Lukovica-Lj.834 Komp 106 228 180 546 290 603 532 Kozarše   na prometnem naprav. Iz1 tabele je razvidno, da je107 odseku Koseze–Brdo znašalo število918 vseh Želodnik 831   CELJE 0 2633 0 356 8  Mengeš  332 Šentvid 00 vozil 74.500, 8  Zminec 1 7 od tega 62.400 osebnih vozil, 300 avtobusov, 240 motorjev, ostalo pa tovorni 5475 853 Povodje AC   33400 Škofja Loka 4 0 8 PROMETNIH OBREMENITEV 35000 Medvode 1Priklj.Krtina-Ce 533 Most na Soi41  108 Baa 835 Priklj. 6 65 112 Krtina - Lj 9 10702010 414 4 851 39  3 500 KARTA 35571116do KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2007 29iz 7 Loka PLDP - POVPREČNI 3 TOLMIN 780 LETNI 52 podatkov sem prišel promet. Slika 20 prikazuje števna mesta tabele. Iz1481 teh 186DNEVNI PROMET 9 ugotovitve,  304 Krtina  0 534 Lazi PLDP - POVPREÈNI LETNI DNEVNI PROMET 8 260 CELJE 0 8 916 Domžale 3   0 5 5 9 529 Kambreško 15268 1067 60 moje lokacije poteka zelo 0 1 70.000 8 da mimo visoka gostota ki Povodje znaša okoli vozil KAMNIK 5066 3990  | Karta  5 Doblarprometnih obremenitev 7 00 MEDVODE prometa, slika 49 | Karta prometnih obremenitev 2007, povprečni letni dnevni promet. Vir Direkcija RS za infrastrukturo slika 2010, povprečni letni dnevni promet. Vir102 Direkcija RS za infrastrukturo Lj. Tacen33 6050 TRZIN 54 Depala vas Cerkno  104 Slap ob Idrijci 4 616  1  325 na dan.  ZAGORJE 2 73 Trzin 4 Medno 643 38 1172 76  236 Krnica

J Obvoznica 178

692 Zadvor

180 V Obvoznica

437 Besnica

6100



LJUBLJANA

1080

240 1

Malo Mlaevo 388

GROSUPLJE

Cikava 273

26 Škofljica-2

DOBREPOLJE

1183

LIKE E

2584

820

1000

CERKNICA

Šm.-Sap 288

673

643

1310

BOROVNICA

270

1000

OSTOJNA

18 VIPAVA

7356

30 0

3114

4 199 00 29 5

ŠKOFLJICA

65 38 7800

BREZOVICA

6668

VRHNIKA

LOGATEC







 

20 7







 







30 4

154 2

KOMEN 61 8

483 8

I DRIJA

 

1657 





57 9

 



















133 0

  

 

609

 



AJDOVŠINA

150 0







 



 



82 0



 





 

 



 



 









 





 











 

NOVA GORICA



608 





 









  

 

56 1 

1200



 



 









 









 





RENEVOGRSKO

Bukovica 472

MIRENKOSTANJEVICA

710

3686

490

0 1 25

3 171

3 29

360

4 791

614

3 44

1173

1 49

11135

3081

0 92

640

95 6

 













330

36 0

32 6



612

75 0

BRDA

408 0

309 2

39 0

1080

1183

20 0

600

6100

27 2

51 9

8621

240 1

2584

820

1000

1100

2121

12895 26

470

65 38 7800

673

1408

68 8

69 0

45 3

810

1000

1310

11 0

360

1579

6550

77200

1880

4260

850

320 4

30 0

270

4838

6668

200

323 2

4505

380

1928

300

5671

1252

73000

7356

2550 8200

1894 56 21 8

57 9

3114

3303

1657

133 0 60

30 4

20374 19 90

45253

8706

1726

3860

410

520

17 0

11 6

780 1100

3200

780

82 0

1200

154

8164

0 29 5

3249

190 310

1500

2200

220

5654

840

330

56 1

6 15

5 335

8 971

nad 20.000

800

10.000 - 20.000

4 40

  



8 647

 

719

 

2 100







1000 - 5000

5000 - 10.000

6 10





 



  

 



 

do 1000





800



 



RNOMELJ







500

6 442



7 56

 



METLIKA



1 29





1154



 



 

490 6

7548



  

408

6 12





 







VRHNIKA

 

4 18



6 207















 

 











610





 









 



 



  

KRŠKO





  



 

 





ROGAŠKA SLATINA



 







NOVO MESTO







 









0 60 









 



  





 

 





 

TREBNJE

 



 

 



  

 





KOEVJE







 

TRBOVLJE







 





RIBNICA

 











 

 







HRASTNIK





 













 

 







 











 







LOŽ















IDRIJA

CELJE





ILIRSKA BISTRICA



 

 





CERKNICA





  



 







       



     



 









 

 





POSTOJNA







 













  

 

ZAGORJE















 





 





 





 



 







KAMNIK











 

 

LJUBLJANA

 



0 12

    

  









  

  











 





40 0

KOPER



IZOLA



 



 

8 1 620 85 0

 DIVAA 

    

10800



 



  

     

 

 



SEŽANA

nad 20.000

PIRAN 

 





5000 - 10.000





 



 

1000 - 5000





VIPAVA



118



 





  

VRHNIKA

 





do 1000





 

 

 

4742

 





1 112







 



 

 



3 Lokve 1224

KRANJ

ŠKOFJA  LOKA 

 

GORICA

 

 

IDRIJA

 NOVA 

2736

 

 





 

 

 

781

3097



900

3607 730



   





 



 





10.000 - 20.000

4 609 20 87

25 2





 

 

3600

1 12

1413

TOLMIN



660





150

13403 940 2784 12846





8800

830





7 60

      



500

5571 1912

10855

0 13

16252 33 28





1 207

11259 9750

5180 1107

600

1184

830

475

  KOBARID

0 90

620

3528

2432 940

623

250

5805

20 0

50 172 68 3549

0 1 25

6 50

637

514

190

3 44

1713

3 29

360

726 233

ČRNOMELJ

ROGAŠKA SLATINA

Šmartno 755



0 200 10 530 641 850 40 METLIKA

20 0

944

710

90 KOČEVJE 0

KRŠKO

6 15

0 640

1300

4363

70 5

7 1228 508

335

21 1 6 9600

15500

1078

8011

7887

4 850

220

6100

8 971

800

4 40

3198

2150

1173

RIBNICA

0 50

500

2286

0 38

9100

330 360

140 0

NOVO MESTO

35000

15268 10675

TREBNJE

63 319

MT Neblo 550 9731

0 11

445

4177

7397

9449

820

18600 2 19

28 8

0 250 130

5400

0 46

10379

894

13173

0 735

1154

40028 0

25262 247 00

42900

4425

7051 TRBOVLJE14 45

230

2841

12 5

7914

20 5

1 6477

6000

11453

2 425 840

6300

2594

690

36900

2 546 11100 60 41

3389

33400 35571 9 13414 8 CELJE 10

1087 8238

530 0

0 92

100

6478

CERKNICA

6 48 16

200

1 49

338 4

3 11 437 25 1

6 3500 0

0 85

ZAGORJE

35809

02 76 1254

85 4

ILIRSKA BISTRICA

135 0

800 2579

4727

2 60

4906

126 0

52 9

5005

80 3300

KAMNIK

1 29

LOŽ

7371

52 3

1481

12298

7548

510

63 5

6211

5994

2939

37400 0 00 42 6036

4 18

46 5

7876

1142

240 270

5475

1000 6426

6 12

67 8

4175

806

2150

6 442

5 11

1678

88 6

67800

7422

POSTOJNA

0 37

21140

2500

9229

10900

00 16023 373 5113 15453 39 104

3686

490

765

0 00

36913

600

2523 0 00 68 7108

1044

5545

8297

11135

3081

7 26845

2076

719

9 5373 205

PIRAN

21143

20 0

10356

36 0

LJUBLJANA

290

0 15 300 3 30 0 8 37155 1130

1 842 1

VIPAVA

100

152

IZOLA KOPER 2

585 4

724

135 50 64 11 92 27 DIVAČA 208 98 5030

SEŽANA 1

1243

23700

VRHNIKA

38 2

436

7 56

950

0 25

0 60

2452

4218

5800

109

12069

4 799 1100 183 85 0 1380

900

5 23

0 12

112

6510

74 5541

260

6925

KRANJ

4 212

118

1800

ŠKOFJA LOKA

00 10

IDRIJA

5066

3677

1278

14 0

7 765 3565 0 5

0 160

720

1070

9 780 186

3615

33500

0 19

8 25

1467

7750 00 13 9400 17500 NOVA 953 GORICA 23614 6

3850 465

RADOVLJICA

1 40

1172

4900

7392

500

980

TOLMIN

3990

5 36

515

2633

4173 50

629

2266 3806 4600

1140

0 15

170

270 1500

KOBARID

1 384

180 900 2900

0 35

1386 187 1

4285

150

5 106

6 45 13  6 3500LOG-DRAGOMER 0 40 4363 338 562 Brezovica 2 7 2 A 9400 17500 NOVA 5  38 402 Drenov Gri KR Škofljica 2 100 6426 41 6477 1044 953 GORICA 554 2 Podsabotin 219 617 Idrija 0 225 Solkan-Lokve 1  611 6 2 23614  6 260 1 4    691 Notranje Gorice 45  2 854 370 1 80 3300 99 Solkan  645 Šmarje Sap AC 9  599 Solkan 2 09 4 7 Zavratec AC Drenov Gri  0 876 Priklj. Sap 40 prometnih obremenitev 2013, 42 Slika 54 | Karta števnih mesta prometa 693 Solkan 3  215Šmarje TREBNJE slika 53 | Karta 2014. 25266422 247 Legenda 8 118  2303 ikava AC 858 CP Vrhnika-Lj 6510 245 72 V  209 Krobmerk  Ljubljanski avtocestni obroč. 00 RS za383 74 PLDP Vir:266 Direkcija infrastrukturo 2 1 8297 859 CP Vrhnika-KP  Ig-2  561 Grosuplje 64   50 1625 3850  6 2 10 161 Ig 400 18 6 60 Jezero 0 7 Panovec 222 613 105 Godovi  554 1 2 Avtobusi Kategorizacija Št. ceste Št. odseka Prometni 1 odsek Števno Ime števnega mesta Vsa vozila Motorji 12069 1 20 2 1 436 Rožna d. 46 19 Osebna 0 Legenda 41 3 28 0 0 0 5 vozila ceste mesto Zapolje 153 MT Rožna Dolina 654   5 9 00 2 0 0 700  699 Tri hiše PLDP  558 3549 283 275  87 68V.Mlaevo 21 5  246.990 0 286 19120 Preserje VIPAVA Šempeter RD 227   9 Verd- Podutik) AC 81 Ozeljan Dravlje HC 56.070 156 HC H3 0090 LJ 2103 (Vodnikova 199 6 61 1 6  276 47 28 NOVO MESTO 6 00 Z 880 Šempeter HC 815 Bazara HC 260 4441834 799 1100 Lokavec 0 81 50 100 Hotedršica  V. Mlaevo-2 252 Vogrsko 456 9 45.728 171 38.790 195 A2 LJ (Šentvid - Podutik) Kamna Gorica AC 265  832 15 300  0013 7422 AC 393 Logatec MT Vrtojba 671    1 3 200  25 Borovnica Rakitna 85   473 Vogrsko-2 Selo HC 1550 30 2014 800 0- 25 ŠEMPETER-VRTOJBA Vrtojba 908  240 62.4000 300 AC A2 LJ (Koseze - Brdo) 74.500 KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 0 3 Priklj. Selo-Ajdovšina 93 0  0014 KARTA PROMETNIH OBREMENITEV 2013 CERKNICA 0 8PROMET 0 13-158 Volja Draga 262 0DNEVNI  805 CP Logatec 816 866 3198 Želimlje 117 6 0 3 5 PLDP - POVPRENI LETNI 5 Malo Polje 640 1 8 1 7 2 3 Miren 470  PLDP - POVPREČNI LETNI DNEVNI PROMET 0 5 1 1 395 Logatec 2 0015 7  5  300 3 9 Ajdovšina 2  240 58.105 AC A2 LJ (Brdo Kozrje) 855 Bokalce AC 70.100 8   223 728  611  H4 0 688 54 46 48  867 Budanje 7 560 Bilje 1  208 Batuje Priklj. Kalce 74  slika 51 | Karta prometnih obremenitev 2013, povprečni letni dnevni promet. Vir Direkcija RS za infrastrukturo slika 52 | Karta prometnih obremenitev 2014, povprečni letni dnevni promet.427 Vir Direkcija RS za infrastrukturo 4 559 Miren-3  203 Tabela 136| Prometne obremenitve leta 2014 števna mesta. Vir: DirekcijaRS za infrastrukturo 563 Rakitna-2  POSTOJNA  Selo-Vrtojba 635 736 Grarevec 69 Prvaina 3 6 2113 594 497  897 Laze2AC 917 865 Dolga Poljana HC 1 RIBNICA 3 100 Ajdovšina   564  Hrušica 50 LOŽ Log pri Vipavi 624 Branik 204   784 Predstruga 11 HC Ajdovšina 540 392  SEŽANA 1 0 0 2 200  10 600 IDEJNA ZASNOVA HIBRIDNEGA OBJEKTA OB LJUBLJANSKEM AVTOCESTNEM OBROČU | Univerza v Ljubljani | Fakulteta za Arhitekturo | Diplomant Borut Bernik | mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič | somentor doc. Mojca Gregorski | leto vpisa: 2009 | leto izdelave diplomskega dela: 2016 DIVAČA 457 Laze pri Logatcu 27 89 9827 0 530 2  5030 Branik 1 215 614 114 41 6 Mane  2 Tomaevica Kostanjevica 850 40 Gradiše pri Vipavi 735 METLIKA 23 Kobjeglava 5 217 216 Priklj. Unec-LJ 824  Priklj. Unec-KP 825 8 BLED

BOVEC

3. OBMOČJE OBDELAVE

SLOVENIJA

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Jesenice/Salzburg

ŠMARNA GORA

Maribor

Maribor/Dunaj ŠENTVID

Jesenice

POSAVJE

DR AVLJE ŠIŠKA

BEŽIGRAD

JARŠE POLJE

Ljubljana

MOSTE

ROŽNIK

Nova Gorica

CENTER GOLOVEC

Postojna

SOSTRO

Novo Mesto

TRNOVO

RUDNIK

Koper/Trst Koper

Novo Mesto/Zagreb

3.1 OBMOČJE OBDELAVE |

Lokacija območja obdelave se nahaja v Sloveniji na obrobju glavnega mesta Ljubljane. Nahaja se v četrtni skupnosti Dravlje na severozahodnem delu ljubljanskega avtocestnega obroča, natančneje ob stičišču hitre obvozne ceste H3 z avtocesto A2. Lokacija je zelo strateškega pomena, saj ima zelo dobro dostopnost z avtocestnega sistema in je hkrati dobro povezana s samim mestnim središčem.

Šentviški predor

Dolnice

A ST CE

AVTOCESTA A2

VŠ LO CE

Pržan

OŽJA LOKACIJA

AC OV NT GE RE

AVTOCESTA A2

Podutik

HITR 3

Šiška

H TA CES

D VO

HIT STA

STA CE VA KO

PODUTIŠKA CE

TIŠ

Koseze

ST A

A2 AVTO CESTA

avtocestni razcep Koseze

Dravlje

A H3 CEST

Mostec

100

200m

Digitalni ortofoto posnetek obravnavanega območja, z okolico.

3.2 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

GRAJENO

Pri analizi grajenega opazimo, da se okoli lokacije nahajajo tri zgoščena naselja. Vzhodno od lokacije se nahajajo Koseze, s Spodnjo Šiško in novonastalim naseljem Mostec ob Koseškem bajerju. Severovzhodno od lokacije se nahajajo Dravlje vse do Celovške ceste ter severno manjše naselje Pržan. Vzhodno od lokacije se nahaja naselje Podutik s pretežno atrijsko zazidavo, severozahodno pa manjše obcestno naselje Dolnice. Večinoma prevladuje zazidava s stanovanjskimi hišami, okoli njih pa se pojavijo tudi manjši ter večji stanovanjski bloki. Sama lokacija se nahaja na sredini vseh teh naselij in bi lahko predstavljala novo središče med lokalnimi naselji na obrobju Ljubljane. Na sami lokaciji se sedaj nahajajo le manjši objekti vrtičkarjev. Iz analize lahko vidimo tudi, da ima okoliški prostor še veliko potencialnih lokacij za širitev pozidave oziroma širitev mestnega tkiva na obrobju mesta.

Pržan

Dolnice Dravlje

Dravlje Podutik

Šiška

Lokacija Koseze

Mostec

LEGENDA: lokacija grajeno 0

100

200m

3.3 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

VIŠINE STAVB

Okoli obravnavane lokacije prevladujejo predvsem nižji objekti višine P + 1, P + 2, ki v višino merijo približno od 5 m do 9 m. To so predvsem atrijske, vrstne in posamezne stanovanjske hiše. V bližini se pojavijo tudi stanovanjski bloki z višino P + 3, P + 4 ki merijo do višine 15 m. V okolici pa se pojavijo objekti, ki presegajo višino 15 m (P + 5 do P + 10), kot so na primer Nova cerkev v Podutiku, nov stanovanjski kompleks Pilon ter stanovanjski bloki v Dravljah, na Brilejevi in Smrtnikovi ulici, ki segajo do 35 m. Na sami lokaciji je v namenski rabi predvidena visoka stavba do ocenjene višine 48 m.

P+1, P+2

P+10 P+5 <

P+10

P+1, P+2

P+3, P+4

P+1, P+2

P+5 <

P+1, P+2

P+3, P+4

P+1, P+2

LEGENDA: lokacija P

P+3, P+4

(do 5m)

P+1, P+2 (5 - 9m) P+3, P+4 (9 - 15m) 0

100

200m

P+5 <

(15 - 40m)

3.4 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

PROGRAM

Obravnavano območje se nahaja na obrobju mesta Ljubljana, kjer prevladujejo spalna naselja, kot so Podutik, Koseze in Dravlje. V naseljih so predvsem trgovski programi z manjšimi trgovinami za živila in razširjeni izobraževalni programi. Na tem območju se nahajajo štiri osnovne šole (Dravlje, Miška Kranjca, Valentina Vodnika in Koseze) ter štirje vrtci. Zelo razširjen program v prostoru je tudi rekreacijski program, to so številna športna igrišča in športni centri, kot so Ilirija, Žibert in Sunny studio ter Bowling klub 300 v Dravljah. Iz analize je razvidno, da v prostoru ni razvit poslovni in kulturni program. Poslovni program najdemo samo v pritličnih delih nekaterih stanovanjskih blokov in ob Celovški cesti. To nam da vedeti, da na obravnavanem območju primanjkuje prostorov, ki bi bili namenjeni predvsem poslovni dejavnosti, poslovnim srečanjem ter delovanju lokalnih prebivalcev. Kulturni program v prostoru predstavljajo le lokalne cerkve v Dravljah, Podutiku in Kosezah, zato bi bilo potrebno v prostor umestiti nov kulturni program, kot so večnamenske dvorane, ki bi bile namenjene raznim prireditvam, koncertom, zabavam in lokalnim srečanjem. Prav tako pa v obravnavanem območju ne najdemo programa s hotelsko ponudbo.

športni park Žibert Merkator center

vrtec Tinkara

dravljska cerkev Bowling klub 300 Osnovna šola Dravlje dom upokojencev Dravlje pošta Osnovna šola Miška Kranjca

Osnovna šola Valentina Vodnika nova cerkev v Podutiku

plinska postaja

tržnica Koseze policijska postaja Koseze

športni center Ilirija LEGENDA: lokacija Stanovanjsko izobraževalne ustanove (osnovne šole/ vrtci)

cerkev v kosezah

trgovine poslovno rekreacija industrija kulturne ustanove (cerkve) ostalo

3.5 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

LOKALNA SREDIŠČA

Iz analize lokalnih središč je razvidno, da se domači prebivalci najpogosteje srečujejo le ob lokalnih trgovinah, poštah ter bankah, kjer opravljajo svoje vsakodnevne dejavnosti. Manjša lokalna središča predstavljajo območja ob šolah in vrtcih, kjer se med tednom zadržuje veliko otrok in staršev, ki spremljajo svoje otroke. Ob jutranjih in večernih urah se pojavi večja kapaciteta ljudi ob lokalnih cerkvah v Dravljah, Podutiku in Kosezah. Večja lokalna središča v obravnavanem prostoru so predvsem tržnica Koseze, športni objekt Ilirija, Mercator center v Dravljah ter Koseški bajer z urejenim parkom in rekreacijskimi površinami. Na podlagi te analize sem prišel do ugotovitve, da v obravnavanem območju ni večjega lokalnega središča, ki bi na enem mestu ponujal pester in raznolik program za lokalne prebivalce, obenem pa stik z globalnimi potniki, ki po avtocesti vsakodnevno potujejo mimo tega območja. To bi omogočila prav pozicija moje lokacije, ki se nahaja na stičišču mednarodnih tokov in središču treh lokalnih skupnosti. Na omenjeni lokaciji bi bilo potrebno zasnovati novo središče, ki bi s svojim hibridnim programom nudilo možnosti za srečevanje globalnih tranzitnih gostov z lokalnimi prebivalci.

Merkator center

cerkev v Dravljah Bowling klub 300

pošta v Dravljah

manjši trgovski center Dravlje

OŠ. valentina Vodnika

nova cerkev v Podutiku

tržnica Koseze

Športni center Ilirija

Koseški bajer LEGENDA: 0

100

200m

lokacija lokalna središča

3.6 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

PROMETNA INFRASTRUKTURA

Območje obdelave oziroma ožja lokacija se nahaja na severozahodnem delu ljubljanskega avtocestnega obroča, natančneje ob stičišču z avtocesto A2 v lokalni skupnosti Dravlje. Mimo lokacije potekajo tri pomembne prometnice:

predor Šentvid

- avtocesta A2, ki poteka v smeri severozahod (Avstrija)–jugovzhod (Hrvaška) in povezuje Karavanke z mejnim prehodom Obrežje, - severna hitra obvoznica H3, ki predstavlja obvozno cesto okoli Ljubljane z veliko gostoto prometa, - Podutiška cesta, ki predstavlja mestno vpadnico in povezuje obrobna naselja z mestnim središčem. Celovška cesta

Lokacija je strateškega pomena, saj ima zelo dobro dostopnost z avtocestnega sistema in je hkrati dobro povezana s samim mestnim središčem, oddaljena je samo 15 minut vožnje z avtomobilom.

AVTOCESTA A2

Regentova cesta

HITRA OBVOZNA CESTA H3

Ulica bratov Babnik Podutiška cesta

Vodnikova cesta

Šišenka cesta avtocestni razcep Koseze Pot spominov in tovarištva

LEGENDA: lokacija mestne ceste, ulice predvidene ceste avtocesta A2 hitra cesta H3 pot spominov in tovarištva

Večna pot 0

100

200m

3.7 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA končna postaja linije 7

DOSTOPNOST

Analiza dostopnosti nam pokaže, da je lokacija zelo dobro povezana z ljubljanskim avtocestnim sistemom, hkrati pa tudi z ljubljanskim mestnim potniškim prometom in s samim centrom Ljubljane. Po avtocesti je lokacija dostopna iz smeri Šentviškega predora proti razcepu Koseze, na izvozu Podutik, Dravlje, v primeru če izvoz zgrešimo, se lahko obrnemo na razcepu Koseze in vrnemo po hitri obvozni cesti H3 ter uporabimo izvoz Podutik. Po hitri obvozni cesti je lokacija dostopna iz smeri Tomačevega proti Kosezam na izvozu Podutik, Koseze. Po izvozu iz avtoceste in hitre ceste se priključimo na Podutiško cesto, ki pripelje mimo lokacije. Na že obstoječem križišču med Podutiško cesto in Ulico bratov Babnik bi bilo potrebno organizirati tudi novo prometno ureditev, kjer bi bila izvedena tudi nova dostopna cesta na obravnavano lokacijo, kot predvideva tudi načrtovan OPPN. Mimo lokacije potekata tudi dve avtobusni mestni liniji 5 (Podutik–Štepanjsko naselje) in 22 (Kamna Gorica–Fužine). Linija 5 ima avtobusno postajo z imenom Draveljska gmajna neposredno ob lokaciji, medtem ko ima linija 22 postajo z imenom Bratov Babnik 200 m stran od lokacije. Od lokacije do centra mesta je z avtobusom potrebnih le 15 minut. Smiselno bi bilo urediti tudi novo postajo za BicikeLJ sistem, ker ga v tem delu Ljubljane še ni.

avtobusne linije na Celovški cesti

končna postaja linije 22

dostopnost iz hitre ceste H3

dostopnost iz avtoceste A2 postaja Bratov Babnik

avtobusna linija 7

postaja Draveljska gmajna

avtobusna linija 5 in 22 dostopnost iz hitrce ceste H3 in avtoceste A2 avtobusna linija 8, 8L LEGENDA: lokacija 0

100

200m

avtobusna linija 5

avtobusna linija 7

avtobusne postaje

avtobusna linija 22 avtobusna linija 8,8L

avtobusna linija 25 avtobusna linija 1,1D

dostopnost iz avtoceste dostopnost iz hitr ceste

3.8 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

ZELENE POVRŠINE

Iz analize zelenih površin je razvidno, da se lokacija nahaja na zelenem klinu, ki se razprostira od juga proti severu. Na sami lokaciji se nahaja precejšnji delež zelenih površin, in sicer mešani gozd, ki se bolj gosto pojavi na južnem delu lokacije, ter travnate površine na vzhodnem in severnem delu lokacije. Zdi se mi zelo pomembno, da se gozd na južni strani v celoti ohrani in se ne posega vanj, saj daje lokaciji prijeten ambient in nekakšno protihrupno zaščito pred prometom. Območje okoli lokacije, kjer so zgradili nov avtocestni priključek Šentvid–Podutik, je včasih predstavljalo veliko gozdnato površino, sedaj pa so na tem delu predvsem travnate površine. Celoten razcep, kjer so posegli v naravo, bi bilo smiselno ponovno zazeleniti z gozdnimi površinami. Na severozahodni strani se začenja območje večjega gozda s Polhograjskim hribovjem, na severovzhodni strani pa Šišenski hrib. Zahodno od Podutika, severno od Dravelj in južno od Kosez se pojavijo tudi precejšnje kmetijske površine, ki so značilne za to območje. V analizi so prikazana območja vrtičkarjev, nekaj jih je tudi na lokaciji. Te bi lahko prestavili na urejene vrtičkarske površine, ki so v Dravljah ali v Podutiku.

Polhograjsko hribovje urejene površine namenjene vrtičkarstvu

travnate površine

kmetijske površine

gozdnate površine travnate površine

goznate površine na lokaciji

gozdnate površine

Nogometno igrišče Ilirija

urejene površine namenjene vrtičkarstvu LEGENDA:

urejen park ob Koseškem bajerju

lokacija

gozdnate površine travnate površine kmetijske površine površine namenjene vrtičkarstvu

Šišenski hrib 0

100

200m

3.9 OBMOČJE OBDELAVE | ANALIZA

ZAZNAVA

Pomembne tokove mimo lokacije predstavljajo avtocesta A2, severna ljubljanska obvoznica in Podutiška cesta. Lokacija se nahaja na predvsem hrupnem območju, zato bo potrebno zasnovati ukrepe za zaščito proti hrupu. Robove predstavljajo predvsem gozdnate površine, ki prav tako nakazujejo smeri prometnih tokov. Lokacija omogoča tudi zelo dobre poglede na višini petdesetih metrov in višje. Proti severu imamo ob jasnem vremenu pogled na Kamniško-Savinjske Alpe, proti vzhodu na Ljubljano in Šišenski hrib, na zahodu na Polhograjsko hribovje ter na južni strani proti Barju in Krimu. Nova visoka stavba v prostoru bi bila lahko tudi nova razgledna točka v Ljubljani z javnim programom na samem vrhu stavbe.

rob Polhograjskega hribovja

Celovška cesta

avtocesta A2

hitra obvozna cesta H3

novo vozlišče v prostoru robovi gozdnatih površin

Podutiška cesta

LEGENDA: lokacija

rob Šišenskega hriba

lokalna središča pomembni tokovi (hrup) načrtovani tokovi 0

100

200m

robovi pogledi

FOTOANALIZA

AVTOCESTA A2

3.10 OBMOČJE OBDELAVE |

N OZ BV

S CE

3 2

1 PODUTIŠKA CESTA

TIŠ

CES

6 7

Digitalni ortofoto, ki prikazuje lokacijo, z označenimi panoramskimi pogledi.

O RA H IT

AVTO C

ESTA

BV O ZN

ST A

120

180m

3.10 OBMOČJE OBDELAVE |

FOTOANALIZA

pogled 2 | Križišče med Podutiško cesto in Ulico bratov Babnik, kjer bi bilo potrebno urediti novo dovozno pot na lokacijo.

pogled 1 | Zbirališče vode, oddajnik ter gozdnate povšine na lokaciji v neposredni bližini avtoceste A2.

pogled 3 | Most čez avtocesto A2, s pogledom na lokacijo.

pogled 4 | Čistilni sistem, za odlaganje obcestnih odplak, ob hitri obovzni cesti H3.

Trenutna slika lokacije kaže, da se na njej nahaja predvsem veliko gozdnatih in travnatih površin, ki bi jih bilo potrebno v čim večji količini ohraniti. Na severozahodnem delu (pogled 1) se trenutno nahaja manjše ograjeno zbirališče vode, kamor se iztekajo cestne odplake z avtoceste. Zbirališče vode bi bilo potrebno preurediti v kanalizacijski sistem s čistilno napravo, ki se že nahaja na drugi strani lokacije (severozahodni del). Trenutni čistilni sistem (pogled 4), ki ga uporablja DARS za odlaganje obcestnih odplak na lokaciji, bi bilo potrebno prestrukturirati ali pa prestaviti na drugo lokacijo, saj ta ne bi bila več primerna za tovrstno dejavnost. Iz pogleda 1 je razvidno, da se na lokaciji med drevesi nahaja tudi manjši oddajnik, ki bi ga bilo potrebno prestaviti, bodisi na drugo lokacijo ali pa na vrh načrtovanega objekta. Trenutno se na lokaciji nahaja še manjše število ljudi, ki se ukvarjajo z vrtičkarstvom, v sami notranjosti lokacije pa je prisotna tudi manjša kmetijska površina (pogled 5). Vrtičkarje bi bilo potrebno prestaviti na lokacije, ki imajo urejene površine za vrtičkarstvo. Te najdemo v Podutiku in Dravljah. Skozi lokacijo poteka tudi manjši potok Pržanec, ki nima velike pretočnosti in ni poplavno ogrožen. Potok bi speljal skozi ustrezno dimenzionirano cev, ki bi imela tudi omogočen dostop za oskrbo in vzdrževanje. Cev bi potekala od manjšega mostu pod Podutiško cesto, preko lokacije na nivoju – 4 m do že zgrajenega mostu pod hitro obvozno cesto.

VZHOD

pogled 6 | Panoramski pogled proti jugu na višini 54m.

JUG

Polhograjsko hribovje

Podutik

A2 avtocesta

Avtocestni razcep Koseze

Krim

Ljubljansko Barje

Rožnik

Koseški Bajer

Šišenski hrib

FOTOANALIZA (NA VIŠINI 54m)

H3 hitra obvozna cesta

Koseze

3.10 OBMOČJE OBDELAVE |

ZAHOD

Foto: Borut Bernik (drone)

ZAHOD

SEVER

pogled 7 | Panoramski pogled proti severu na višini 54m.

FOTOANALIZA (NA VIŠINI 54m)

Koseze

H3 hitra obvozna cesta

Podutiška cesta

Dravlje

Rašica

Kamniško Savinske alpe

Šmarna gora

A2 avtocesta

Podutik

Polhograjsko hribovje

3.10 OBMOČJE OBDELAVE |

VZHOD

Foto: Borut Bernik (drone) pogled 6 in 7 | osebni arhiv

4 | REFERENCE

slika 55

slika 57

slika 59

slika 61

slika 56

slika 58

slika 60

slika 62

Hotel Mons se nahaja v neposredni bližini obravnavane lokacije, prav tako ob avtocesti, in ponuja tri osnovne programe: nastanitveni, kongresni in trgovsko-gostinski. Tlorisna zasnova objekta ima obliko roke, položene v gozd, pri čemer so bili realizirani le palec, kazalec in sredinec. V troetažnem volumnu, ki je orientiran proti obvoznici, so v spodnjem nivoju organizirani servisni postori, v nivoju - 1 se nahajajo gostinsko-trgovski del ter tri manjše kongresne dvorane, na nivoju pritličja pa se nahaja glavni del kongresnega centra s štirimi dvoranami in preddverjem. Z zgornjega parkirišča je tudi vhod v hotelski del, ki je organiziran v pritličju in dveh etažah v obliki dveh traktov, ki se zajedata v gozdni obroč. Hotelski del je od kongresnogostinskega dela ločen tudi z drugače zasnovano fasado v zelenih barvnih tonih.

Hotel Safir se nahaja v Sežani ob pomembni prometnici, avtocesti A3 (Divača–Sežana), ki povezuje sosednjo Italijo. Objekt se nahaja v neposredni bližini mejnega prehoda z Italijo, zato množično privablja tuje goste iz Italije. V objektu najdemo štiri programe: nastanitveni, , gostinski ter wellnes program in kazino. Objekt je zasnovan iz dveh volumnov. Prvi, nižji volumen, ki se nahaja ob cesti z zaprto fasado, je ponoči lepo osvetljen, Tu je kazino. Drugi volumen, ki leži poleg nižjega, je zasnovan v štirih etažah. V prvi etaži se nahaja sprejemni del z recepcijo in negovalnim centrom, druga etaža predstavlja gostinski del ter zadnji dve etaži hotelski del. Pester program in dobra dostopnost sta pri tem objektu ključnega pomena, podobno kakor pri moji nalogi. .

Počivališče Plitvice, ki se nahaja pred Zagrebom, z mostnim objektom, ki je samo prehod in povezava med obema počivališčema, opozarja voznike, da se ustavijo in privoščijo počitek ob pestri ponudbi gostinske in nastanitvene dejavnosti. Počivališče Plitvice poleg običajnega počivališča z bencinskim servisom in trgovino nudi še hotelsko ponudbo, do katere pridemo ravno po zaprtem mostu nad avtocesto, če se ustavimo na drugi strani avtoceste.

Flacher hotel se nahaja ob pomembni vpadnici oziroma avtocesti A2, ki pelje v Amsterdam. Vertikalen volumen hotela ponazarja ‘vhod’ v mesto Amsterdam iz južne strani. Hotel v višino meri 60 m in ima okrogel načrt vseh etaž s premerom 24 m. S svojo obliko in pomembno lego ob glavni prometnici privablja tranzitne goste in nudi prenočitvene in gostinske storitve na obrobju mesta. V hotelu najdemo sprejemni del s kavarno v pritličju, v osrednjem delu se nahaja 120 sob, v petnajstem nadstropju pa pet, ki jih po potrebi lahko povežejo med seboj. Na vrhu v osemnajstem nadstropju se nahaja restavracija s pogledom ter nadstropje nižje razgledna točka s 360°-panoramskim pogledom na mesto Amsterdam. Parkiranje je urejeno v pritličnem delu v terenu z zeleno streho, drugi del za 60 vozil pa se nahaja v podzemni garaži. Hotel izstopa tudi zaradi fasade, saj je podnevi in ponoči zelo dobro viden.

Podobno arhitekturo, ki voznike privabi k postanku in počitku, najdemo v Italiji. To so Autogrillove restavracije, ki so ob počivališčih ter bencinskih servisih. Zanimiva oblika ene od restavracij je most čez avtocesto, podobno kot v primeru Plitvic, vendar na tem mostu nudijo voznikom gostinsko ponudbo, prostore za počitek ter zanimiv pogled na avtocesto, ki poteka pod restavracijo.

4 | REFERENCE

slika 63

slika 65

slika 67

slika 64

slika 66

slika 68

P + R Barje se nahaja neposredno ob avtocestnem priključku Ljubljana center na vzhodni strani Barjanske ceste ter je razdeljeno na severni in južni parkirni plato. Park + Ride je sistem, kjer vozniki parkirajo svoja vozila na obrobju mesta in nadaljujejo svojo pot proti središču mesta z mestnim avtobusnim prevozom ali z izposojo koles BicikeLJ. P + R Barje ponuja 771 parkirnih prostorov za osebna motorna vozila, od tega 40 za gibalno ovirane osebe, 12 parkirnih prostorov za turistične avtobuse, avtobusna postajališča in površine za parkiranje koles. Obenem pa je opremljeno še z wc-ji (tudi za gibalno ovirane), previjalnico, tušem, urbanomatom/parkomatom, zapornico, informacijsko tablo, zelenimi in pohodnimi površinami, osvetlitvijo in videonadzorom. Kot dodatno ponudbo pa nudi tudi parkirišča za napajanje električnih vozil.

Stavba De Rotterdam je hibrid in predstavlja najvišjo stavbo na Nizozemskem. Stavba je zasnovana volumensko in vsak volumen predstavlja različen program. Pritlični horizontalni volumen predstavlja garažno hišo, drugi volumen pa velik nakupovalni center z rekreativnim programom. Nato pa ima še osem zamaknjenih vertikalnih volumnov, ki so prav tako razdeljeni po programu. Največjo kapaciteto predstavljajo pisarne in stanovanja, najdemo pa tudi hotel z gostinsko ponudbo. Različni porabniki stavbe se srečujejo na različnih krajih stavbe, ki so namenjene vsem porabnikom, tako so želeli uveljaviti koncept ‘vertikalnega mesta’. Dnevno stavbo obišče okoli 5000 ljudi.

Tako imenovani ‘povezani hibrid’ je zasnovan iz osmih vertikalnih volumnov, ki so medsebojno povezani z mostno konstrukcijo oziroma prehodi, tako da lahko prehajamo iz enega hibrida v drugega. Medsebojno so povezani tudi s horizontalnimi večnadstropnimi volumni v krogu in v sredini tvorijo velik park z vodnimi površinami. V celotnem kompleksu je precej pester program, največjo kapaciteto predstavljajo stanovanja in pisarne, najdemo pa tudi raznovrsten javni program, veliko gostinsko ponudbo, kinodvorane, parkirne prostore, vrtce, in celo šolo. Mostovi med hibridi ustvarijo uporabnikom vodeno pot, na kateri najdejo različne javne programe, ki so namenjeni vsem. Podobno pot oziroma povezavo bo pri moji nalogi predstavljal srednji volumen med garažno hišo in vertikalnim volumnom.

CESTA

HIBRIDNA STAVBA

HIBRIDNA STAVBA OB CESTI

5. PROJEKTNI DEL

5.1 PROJEKTNI DEL |

POTENCIALI LOKACIJE

Iz vseh analiz, ugotovitev in zgodovinskih virov sem prišel do ugotovitve, da je sama lokacija pozicionirana na strateški točki celotne države in tudi glavnega mesta. Nahaja se na stičišču evropskih poti, ki povezujejo osrednjo, severno, zahodno, vzhodno Evropo z južnim delom Evrope (Balkanom) in ljubljanskim avtocestnim obročem.

GLOBALNO

(GLOBALNO) Slovenijo vsakodnevno prečka veliko število tujih gostov, ta številka je precej večja ob poletnih dnevih, ko se odpravljajo na dopuste in ob času počitnic med letom. Dejstvo je, da Slovenija velja za tranzitno državo, saj večina teh tujih gostov Slovenijo le prečka in se ne zadrži v naši državi. Tranzitni gosti naredijo le manjše postanke na počivališčih, kjer jih pa pomanjkljiva ponudba ne more zadržati in ponuditi možnosti nastanitve in ostalih dejavnosti. Zato predlagam zasnovo objekta, ki bi se nahajal ob avtocestnem sistemu na obrobju Ljubljane in s svojo ponudbo privabljal tuje tranzitne in domače popotnike, tako počitku od vožnje kot tudi koriščanju pestre ponudbe dejavnosti ob avtocesti. Z zasnovo arhitekture kot nove dominante ob pomembni poti bi lahko zaustavili tranzitni promet in privabili tuje goste k postanku na obrobju Ljubljane.

Ljubjana

EVROPA

VS.

Evropska pot

Ljubljanski obroč (LOKALNO) Sama lokacija ni pomembna le za tranzitne popotnike, temveč tudi za lokalno prebivalstvo Mestne občine Ljubljana. Lokacija je na vmesni točki med tremi čertrnimi skupnostmi, to so Dravlje, Podutik in Koseze. V nalogi predlagam izvedbo novrga središča, ki bi predstavljalo glavno vozliščno točko med omenjenimi četrtnimi skupnostmi na severozahodnem delu Ljubljane ob ljubljanskem avtocestnem obroču. Novo lokalno središče bi nudilo domačim prebivalcem pester program, ki ga primanjkuje v tej okolici. Tako izoblikujem tudi končno idejo projekta: zasnovo hibridne stavbe z večnamenskim programom, ki bi bila namenjena lokalnim oziroma domačim prebivalcem ter globalnim oziroma tujim popotnikom. Nov hibridni objekt bi omogočal programe, kjer bi se ti dve skupini prepletali, se srečevali, družili, navezovali nove stike in predvsem uživali v novem mestnem središču na obrobju Ljubljane.

Dravlje

LOKALNO

Podutik

NOVO SREDIŠČE

Koseze

5.2 PROJEKTNI DEL |

URBANISTIČNA ZASNOVA

Pri konceptu objekta sem se oziral predvsem na obe pomembni prometnici, ki peljeta mimo lokacije, temu je sledila tudi sama urbanistična zasnova objekta. Volumna sta postavljena tako, da stojita vzporedno z glavnima cestama in sta od njiju oddaljena 30 m. Prvi volumen, ki je vertikalen, sovpada z glavno avtocesto A2 in nakazuje pomembno pot od juga proti severu. Drugi volumen horizontalne oblike pa sovpada s severno ljubljansko obvoznico in prav tako nakazuje smer pomembnega toka okoli Ljubljane. Manjši vmesni volumen večja dva medsebojno povezuje in omogoča prost pogled proti severu.

KONCEPT

LJ.

O NA R E EV

A NOV

vertikalen volumen

H3 KOSEZE

N TOP DOS POD

UTI

ICA

ZN BVO

INE

CEST A AVT O

ICA

ZN VO

STA

AVT OCE STA A2

LJ.

ESTA

PODUTIŠKA CE

VRŠ

PODUTIK

Maribor / Dunaj

CESTA

TIŠKA

vmesni volumen

AO ERN

ŠKA

DRAVLJE

PODUTIK

H3 CES

H3 horizontalen volumen

SEV

PODU

Volumna nakazujeta smeri cest.

KOSEZE

ZEL E

DRAVLJE

Jesenice / Salzburg

Koper / Trst Novomesto / Zagreb

5.3 PROJEKTNI DEL |

TEHNIČNI OPIS

ARHITEKTURNA, PROGRAMSKA IN FUNKCIONALNA ZASNOVA Celotna stavba je zasnovana iz treh različnih objektov. Objekt A sovpada z avtocesto A2 in predstavlja vertikalen volumen, objekt C pa s hitro obvozno cesto H3 in predstavlja horizontalen volumen, kjer se v celoti nahajajo površine za parkiranje ter vmesni povezovalni objekt B, ki povezuje ostala dva objekta v enovito hibridno stavbo. Objekt A je zasnovan kot vertikalen volumen, ki predstavlja novo dominanto v prostoru. V objektu se nahajata dve komunikacijski jedri s štirimi dvigali in dvema požarnima stopniščema. V južnem komunikacijskem jedru se nahaja tudi servisno dvigalo, ki je hkrati tudi požarno dvigalo, z ločenimi predprostori v vsakem nadstropju. V objektu se nahaja javni, poljavni in zasebni program. Programska zasnova v objektu A se deli na gostinski, prenočitveni, rekreativni, poslovni in kulturni program. V pritličju se nahaja vhodni del hotela z recepcijo, administracijo, kavarno in z manjšim krožiščem pred vhodom, kamor se gosti hotela lahko pripeljejo. V prvem nadstropju se nahaja samopostrežna restavracija, namenjena vsem obiskovalcem in gostom hotela. Drugo nadstropje predstavlja kongresni center, kjer se nahajajo konferenčne dvorane in predavalnice za razna poslovna srečanja, predavanja in srečevanja. Nadstropje višje je rekreacijski in wellness center z bazenom. Osrednji del objekta predstavlja hotelski program s 150 sobami za 300 oseb. Hotelske sobe so orientirane na vzhodno in zahodno stran in nudijo lepe poglede na Ljubljano in Polhograjsko hribovje. Različna zasnova hotelskih sob nudi možnost nastanitve vsem gostom različnih starostnih in ekonomskih skupin. Nad hotelskim delom se nahaja kulturni center z dvema večnamenskima dvoranama. Dvorani nudita kapaciteto do 200 ljudi in sta namenjeni različnim dejavnostim in prireditvam.V zadnji etaži se nahajata bar in restavracija, ki delujeta kot razgledni točki in sta namenjena vsem obiskovalcem. Tehnična etaža se nahaja na vrhu stavbe. Objekt B je zasnovan kot povezovalni volumen med objektoma A in C. V objektu se nahajajo štiri komunikacijska jedra, ki povezujejo pritličje s pohodno streho. Objekt B je del javnega programa, zato je namenjen vsem obiskovalcem. V pritličju objekta se nahajajo trije večji prostori, namenjeni trgovski in gostinski ponudbi. V pritličju potekajo zunanji prehodi, skozi katere je mogoče priti v zaledje lokacije, kjer se nahajajo gozdnate površine. Iz omenjenih prehodov se dostopa direktno v komunikacijska jedra ali v izložbe z nakupovalnim programom. Pod objektom B je speljana tudi nova dostopna cesta, ki pripelje do vhoda hotela. V objektu B se nahajata še kulturni in poslovni center, ki sta povezana z objektom A, ter pohodna streha, namenjena počitku in rekreaciji obiskovalcev. Celoten objekt C je namenjen parkiranju osebnih vozil. Objekt je zasnovan kot odprt volumen, ki je naravno prezračevan. V objektu je zasnovan sistem parkiranja na klančinah z naklonom 4°, to je omogočilo manjšo širino objekta in poudarek horizontalnosti. Sistem je organiziran tako, da se dvigujemo in spuščamo po ločenih klančinah. Organizirani sta dve ločeni poti, ki se križata na sredini, kjer je mogoče smer vožnje zamenjati. Uvoz v parkirno hišo je organiziran z nove dostopne ceste na zahodni strani objekta, v objekt se vstopa in izstopa na sredinskem delu v pritličju. V objektu se nahajajo tri komunikacijska jedra z dvigali in stopniščem. Južno komunikacijsko jedro predstavlja tudi povezavo z objektom B. Parkirna hiša nudi 550 parkirnih prostorov za osebna vozila, med drugim jih je 40 namenjenih gibalno oviranim osebam, 150 pa gostom hotela, 20 jih je za avtodome ter 40 za motorna vozila. Parkirna hiša nudi tudi možnost sistema parkiraj in se pelji, kjer je mogoče pustiti avto in nadaljevati svojo pot z mestnim potniškem prometom. Zasnovana je tudi nova prometna ureditev Podutiške ceste, kjer je organiziran nov krožni tok na križišču z Ulico bratov Babnik. Nova dostopna pot poteka od novega krožnega toka pod objektom B vse do vhoda v hotel, kjer se krožno lahko vrnemo nazaj po isti poti. Uvoz v parkirno hišo je organiziran z zahodne strani objekta C. Na tem delu se nahaja tudi parkirišče za avtobuse in hitre postanke. Nova dostopna pot je tudi cesta za dovoz blaga. Dovozni dostopi se nahajajo na južnem delu objekta A in objekta B, kjer se nahajajo tudi servisna dvigala.

SITUACIJA M 1:2000 1:2000

POTO

AVTOCE S

TA A2

ANEC K P RŽ

5.4 PROJEKTNI PROJEKTNI DELDEL 5.4 |

H TA

HIT

ESTA 30m

IŠKA C

PODUT

S CE

25m

TIŠ

STA

AVTO C

ESTA

ANEC

K PRŽ

A TR

H3 POTO

A ST

5.5 PROJEKTNI DEL |

DELOVNI PROCES

slika 69 | Dvanajst različnih varijant konceptne (urbanistične) zasnove objekta.

5.5 PROJEKTNI DEL |

DELOVNI PROCES

slika 70 | Izbrana konceptna varianta, z umestitvijo v lokacijo.

5.6 PROJEKTNI DEL |

PROGRAMSKA ZASNOVA

Programska zasnova mojega objekta je večnamenska, z raznolikim programom, kar jo uvršča med hibridne stavbe. Hibridne stavbe so stavbe, v katerih ne prevladuje samo en program, temveč več različnih programov za različne uporabnike. Moja hibridna stavba se deli na tri dele, objekt A je vertikalen volumen, objekt B je vmesni in objekt C, ki predstavlja horizontalen volumen. Zaradi dobre dostopnosti in možnosti velike gostote obiskovalcev je bilo potrebno zagotoviti veliko kapaciteto parkirnih mest ter urejeno dostopnost do lokacije. Zato sem se odločil, da celoten volumen (objekt C) namenim samo parkiranju. Parkirna hiša nudi parkirne prostore vsem obiskovalcem in gostom hotela in jim prav tako nudi parkirne prostore za sistem P + R. V vmesnem povezovalnem volumnu je v pritličju predvsem trgovski program, kot sta knjigarna in trgovina s slovenskimi proizvodi, ki obiskovalcem na prvem koraku nudita okus Slovenije. Tam so umeščeni tudi večnamenski klubski prostori za sprejem večjega števila ljudi. Nadstropje višje se nahajajo galerijski prostori za Moderno galerijo in Etnografski muzej ter začasne razstave, ki se nadaljujejo v veliko samopostrežno restavracijo za vse obiskovalce. V drugem nadstropju se nahajajo poslovni prostori za lokalna podjetja, konferenčne sobe in predavalnice za razna poslovna srečanja ter odprti delovni prostori, namenjeni vsem, ki potrebujejo delovni prostor. Na vrhu vmesnega volumna je še odprta streha, ki je namenjena za počitek in rekreacijo, z lepim pogledom proti Kamniško-Savinjskim Alpam. Odprta streha se nadaljuje v vertikalen volumen z rekreacijskim programom. Tam so fitnes, wellnes center ter manjši bazen, ki je namenjen le gostom hotela. Sledi deset nadstropij hotelskega programa, v katerem najdemo raznoliko ponudbo sob za vse vrste obiskovalcev, od klasičnih enoposteljnih do dvoposteljnih apartmajev in duplex apartmajev, ki se nahajajo v dveh etažah. Nad hotelskim programom se nahaja kulturni program, kjer sta dve večnamenski dvorani za koncerte, kulturne dogodke, poroke, zabave in ostale prireditve. Dvorana A je opremljena s sodobno avdiovizualno opremo in je namenjena kulturnim in drugim dejavnostim, medtem ko je druga dvorana B večnamenska in jo je mogoče prilagoditi raznim dejavnostim tudi rekreacijskim. Nad kulturnim delom se nahaja še restavracija z barom, ki ponujata lepe poglede na Ljubljano, Kamniško-Savinjske Alpe, Barje in Polhograjsko hribovje. V najvišji etaži vertikalnega volumna se nahajajo še tehnični prostori, prav tako v pritličju na robu vmesnega volumna.

PARKIRAJ IN POČIVAJ

PARKIRAJ IN PRESPI

PARKIRAJ IN TRENIRAJ

PARKIRAJ IN PLAVAJ

PARKIRAJ IN SE DRUŽI

PARK & REST

PARK & SLEEP

PARK & TRAIN

PARK & SWIM

PARK & MEET

PARKIRAJ IN NAKUPUJ

PARKIRAJ IN SE UČI

PARKIRAJ IN OPAZUJ

PARKIRAJ IN SE PELJI

PARK & SHOP

PARK & LEARN

PARK & WATCH

PARK & DRIVE

Zasnova razširjenega sistema Park&Drive na obrobju Ljubljane ob avtocestnem omrežju.

TEHNCINI PROSTORI

RESTAVRACIJA / BAR / RAZGLEDNA TOCKA

VECNAMENSKE DVORANE

HOTEL DUPLEX APARTMAJI / DUPLEX APARTMAJI

PARKIRNA HISA P+R SISTEM

POČITEK

ODPRTA STREHA

REKREACIJA

POSLOVNI PROSTORI / PISARNE / ODPRTI DELOVNI PROSTORI / POSLOVNA SRECANJA KULTURNI PROGRAM / GALERIJSKI PROSTORI / ZACASNE RAZSTAVE / RESTAVRACIJA NAKUPOVALNI PROGRAM/ KNJIGARNA / SLOVENSKI PROIZVODI B

FITNES/WELLNES CENTER /BAZEN PISARNE / KONFERENCNE SOBE/ POSLOVNA SRECANJA ODPRTA STREHA

RESTAVRACIJA

TEHNICNI DEL/SPREJEMNI DEL/ADMINISTRACIJA A

5.7 PROJEKTNI DEL |

Pri zasnovi objekta je bilo potrebno urediti tudi dostop do samega objekta. V občinskem načrtu je zapisano, da je potrebno dostop urediti iz že obstoječega križišča. Zato sem križišče med Podutiško cesto in Ulico bratov Babnik preuredil v novo krožno križišče z novo dostopno cesto, ki pelje do parkirne hiše ter do hotelskega vhoda. Za krožno križišče sem se odločil zaradi boljše in hitrejše pretočnosti vozil. Nova dostopna cesta poteka pod vmesnim volumnom in pripelje naravnost pred vhod hotela, kjer je organizirano tudi manjše krožišče. Na tem mestu hotelsko osebje sprejme goste in njihove avtomobile po želji parkira v parkirni hiši. Nova dostopna cesta je namenjena tudi jutranjim dostavam. Dostavni vhodi se nahajajo na južnih deli objektov A in B. Nova parkirna hiša bi nudila 515 parkirnih mest za osebna vozila, od tega bi jih bila 150 samo za goste hotela, ostalo pa za obiskovalce, 20 parkirnih mest za avtodome ter 40 parkirnih mest za motorna vozila. Parkirna hiša bi s svojo prostornostjo omogočila tudi ponudbo parkiraj in se pelji, saj se v neposredni bližini nahaja tudi dostop do mestnega avtobusa (liniji 5 in 22), s tem bi Ljubljana pridobila tudi novo vstopno točko na obrobju mesta. Pred samo parkirno hišo se nahajajo tudi zunanji parkirni prostori za avtobuse ter hitre postanke. Pred objektom na urejeni ploščadi bi bila površina za parkiranje do 200 koles, obenem tudi nova BicikeLJ postaja s 40 kolesi. Pred glavnim vhodom v hotel pa se nahaja še 15 parkirnih mest z električnim napajanjem za vozila na električni pogon.

LPP 22

TAXI

BUS

LPP 5

BUS

TAXI BICIKELJ

LPP 5

US US B

BUS

US US B

15MIN

ŠTEVILO PARKIRNIH PROSTOROV

BU BUS

NOVA PROMETNA UREDITEV

515

200

BICIKELJ

DOSTAV

DOVOZ

PRED HO

TELOM

Z VO A /IZ HIŠ OZ NA UV KIR R PA

TAXI

DOST

AVA

0 1

20m

5.8 PROJEKTNI DEL |

UKREPI ZAŠČITE PROTI HRUPU

Zasnova fasade, ki bi iz ene strani odbijala hrup, iz druge pa sončno svetlobo. SONČNA SVETLOBA

Sama lokacija objekta se nahaja na zelo hrupnem območju, saj je umeščena med dve najbolj obremenjeni prometnici, avtocesto A2 in hitro obvozno cesto H3. Pri zasnovi objekta je bilo potrebno upoštevati dejavnik hrupa in uvesti določene ukrepe, ki bi moč hrupa preprečili oziroma ublažili. Ukrepi, ki sem jih zasnoval, so:

zvočno izolativno steklo

- naravni protihrupni nasip, ki sega nad nivo same lokacije in hrup odbija navzgor. Avtocesta se nahaja nekaj metrov pod nivojem nasipa, tako da s tem ukrepom preprečimo širjenje hrupa proti sami lokaciji. Naravni protihrupni nasip se mi je zdela boljša in bolj naravna rešitev kot protihrupne ograje, ki kazijo prostor in niso ravno najbolj učinkovite. - nova nasaditev dreves, ki bi rahlo ublažila hrup. Nova nasaditev bi se nahajala na vzhodni strani pred garažno hišo ter pred samim objektom na severni strani, kjer se širi hrup iz Podutiške ceste. - ohranitev zelenih površin, se mi je zdela zelo pomembna in ključni faktor pri oblikovanju projekta. Gozd, ki se trenutno nahaja na lokaciji, je zelo dober zvočni izolator in zelo dobro preprečuje hrup z južne strani. Zato sem gozd na južni strani skoraj v celoti ohranil in s tem omogočil zaščito proti hrupu z južne strani in stik z naravo med samim objektom. - zasnova objekta, ki s svojo obliko že sam po sebi preprečuje širjenje hrupa proti notranjosti same lokacije. Objekt A (vertikalen volumen) s svojo obliko preprečuje hrup z avtoceste A2, objekt C (horizontalne oblike) pa preprečuje hrup s hitre ceste H3. - zasnova fasade na objektu A, ki s svojo obliko z ene strani odbija hrup nazaj v okolico, z druge pa ščiti stavbo pred sočnimi žarki (slika 71). - zvočno izolativno steklo, ki bi preprečevalo širjenje hrupa v notranjost stavbe. Tudi sama oblika objekta A ne vsebuje odprtih terasastih ter balkonskih površin, zato bi bili obiskovalci v notranjosti stavbe popolnoma izolirani od hrupa.

HRUP

objekt C

objekt A

HITRA CESTA H3

AVTOCESTA A2 nova nasaditev dreves

ohranitev narave

nova nasaditev dreves

naravni protihruphni nasip

ohranitev narave

naravni protihruphni nasip zasnova protihrupne fasade

5.9 PROJEKTNI DEL |

klimat

ENERGETSKA ZASNOVA

klimat sončna svetloba

TEHNIČNI PROSTOR 3

fotovoltaične celice

ZASNOVA SVETLOBE Objekt A je zasnovan tako, da leži skoraj v smereh neba. To pomeni, da je dopoldne dobro osvetljena vzhodna fasada, popoldne pa zahodna. Vmesni prostor, kjer se nahaja komunikacijsko jedro s skupnimi hodniki, je dobro osvetljen z južne in severne strani. Vmesni volumen oziroma objekt B nudi dobro severno svetlobo, zato sem tja umestil tudi poslovni in galerijski program. Zasnoval sem tudi dva večja atrijska svetlobnika, ki se pojavita na strehi objekta B in dajeta dobro svetlobo notranjim prostorom. Objekt C oziroma garažna hiša je odprtega tipa, z ekspandirano mrežno fasado, zato svetloba dobro prodira z vseh strani. PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na steklenem delu južne fasade se nahajajo fotovoltaične celice, ki so nameščene na steklo. Objekt lahko tako s sočno svetlobo dodatno pridobiva električno energijo, ki je namenjena za ogrevanje stavbe ali pripravo tople sanitarne vode.

dovod svežega zraka

odvod zapadnega zraka

TEHNIČNI PROSTOR 2 ločen klimat za bazenski prostor

TEHNIČNI PROSTOR 1

OGREVANJE IN HLAJENJE Celoten objekt se ogreva in ohlaja preko konvektorjev, ki so nameščeni v vsakem prostoru. (V hotelskih sobah se nahajajo v hodniku, kjer je zajem in vpih toplega ali hladnega zraka, odvod zraka pa poteka skozi sanitarije). Konvektorji delujejo s pomočjo kotlovnice in toplotne postaje, ki sta umeščeni v pritličju zahodnega dela objekta B in delujeta na zemeljski plin. Kotlovnica je povezana s plinsko postajo, ki se nahaja nedaleč proč od same lokacije. Klimati v objektu A so nameščeni v zadnji etaži na odprti strehi, kjer lahko zajamemo svež zrak. Na strehi se nahajajo še hladilni agregati za pripravo hladilnega medija. Bazenski del ima ločen klimat, ki je umeščen etažo nižje pod bazenom, kjer se nahaja tudi bazenska tehnika. Klimat deluje tudi za razvlaževanje zraka v bazenskem delu. V etaži z bazenom je predvideno tudi talno ogrevanje. Celoten objekt B ima ločeno tehnično sobo s klimati v pritličju. Razvodi prezračevalnih kanalov potekajo preko centralnega jaška v komunikacijskih jedrih. Iz centralnega jaška so nato kanali speljani v spuščenem stropu do prostorov. V dvoranah se nahaja nadzorovani prezračevalni sistem, ki prilagaja vpih svežega zraka glede na količino CO2 v prostoru. PREZRAČEVANJE Prezračevanje stavbe poteka preko istih razvodnih kanalih kot ogrevanje in hlajenje. Klimat zajema svež in oddaja zavržen zrak na vrhu objekta A. Odvod zraka poteka preko odvodnih kanalov, ki se nahajajo na nivoju spuščenega stropa. V objektu B je klimat nameščen v pritličju, svež zrak zajema preko horizontalnih kanalov iz okolice, preko njih prav tako oddaja zavržen zrak nazaj v okolico. Objekt C oziroma parkirna hiša je odprtega tipa, zato prevladuje naravno prezračevanje. V objektu C prav tako ni sistemov za ogrevanje in hlajenje.

klimat kotlovnica s toplotno postajo

šprinklarski sistem

M 1:500

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

5. 10 PROJEKTNI DEL |

ravna streha d=20cm

AB steber d=40cm

Objekt je zasnovan iz treh delov, ki so konstrukcijsko različno zasnovani in medsebojno ločeni z ustreznim odmikom oziroma dilatacijo. Objekt A (vertikalen volumen) ima dve ABkomunikacijski jedri d = 40/20 cm, ki dajeta objektu dobro stabilnost. Sam objekt stoji na temeljni plošči, debeline 70/100 cm. AB-stebri so v pritličju debeline 60 cm in se proti višjim etažam ožajo do debeline 40 cm. Objekt B (vmesni volumen) ima prav tako AB-konstrukcijo, horizontalna jedra v pritličju, debeline 50 cm, dajejo objektu dobro stabilnost, AB-stebri so debeline 50 cm. Objekt leži prav tako na temeljni plošči, debeline 60/40 cm. Objekt C (parkirna hiša) se od ostalih razlikuje, saj ima jekleno konstrukcijo. Jekleni stebri, debeline 40/50 cm, z jeklenimi nosilci 40/56 cm podpirajo AB-plošče pod naklonom 4°. Objekt leži na pasovnih temeljih, debeline 50 cm. V objektu se nahajajo tri AB-komunikacijska jedra, debeline zunanjih sten 50 cm in notranjih 20 cm.

AB jedro d=30cm

AB plošča d=20cm AB plošča d=20cm

Jekleni nosilci d=40/56cm

Jekleni stebri d=40/50cm pohodna ravna streha

AB plošča d=24cm AB nosilci d=40/80cm

Jekleni nosilci d=40/56cm

AB plošča d=20cm

Jekleni stebri d=40/50cm

AB steber d=40cm AB vezi d=50/30cm

AB plošča d=20cm AB steber d=40cm

AB plošča d=24cm

AB plošča d=20cm

AB nosilci d=30/40cm Jekleni nosilci d=40/56cm

AB stene d=25cm AB jedro d=50cm

Jekleni stebri d=40/50cm

AB steber d=50cm

AB plošča d=20cm

AB vezi d=50/30cm

AB jedro d=40cm

AB plošča d=20cm

AB plošča d=24cm

AB nosilci d=30/40cm AB jedro d=30cm AB stene d=20cm Jekleni nosilci d=40/56cm AB plošča d=24cm

Jekleni stebri d=40/50cm AB nosilci d=30/40cm AB stene d=25cm

Jekleni nosilci d=40/56cm

AB jedro d=50cm

AB steber d=60cm

Jekleni stebri d=40/50cm AB plošča d=24cm

AB jedro d=60cm bazen z AB podkonstrukcijo dzidov=20cm AB plošča d=30cm AB vezi d=50/30cm

Jekleni nosilci d=40/56cm AB jedro d=50/20cm

AB jedro d=50cm AB nosilci d=30/40cm

D 10

C B

AB steber d=60cm A

24 23

7 15

Piloti d=100cm (opcija po potrebi)

I 18

0 1 3 5

20m

temeljna plošča d=35cm

temeljna plošča d=40cm

temeljne vezi d=80/50cm

15 17 16

30 D2

24 23 B2

22 21

pasovni temelji/temeljne grede d=120/50cm

AB jedro d=50cm

F G

29 28

temeljna plošča d=60cm

22 21

6 A

AB steber d=50cm

18 13

Temeljna plošča d=70/100cm

17 16 12

AB jedro d=40/20cm

5 6 7 8

29 28

pasovni temelji/temeljne grede d=120/50cm

J 0 1 3 5

19 S

AB plošča d=24cm

1 2 3

Jekleni stebri d=40/50cm

20m

0 1 3 5

20m

5. 11 PROJEKTNI DEL |

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

OPIS OBJEKTA Celoten objekt se deli na 3 dele stavbe, ki so različno konstrukcijsko rešeni iz požarno ločeni med seboj. ODMIKI V neposredni bližini stavbe se ne nahajajo nobeni objekti, najbližje stanovanjske hiše so na severu odaljene približno 100m od objekta, na vzhodni strani pa 110m. Objekt iz vseh strani obdajajo ceste, ki pa so dovolj oddaljene od objekta, zato ne vplivajo na požarno zasnovo. Avtocesta A2 je na zahodni strani oddaljena od objekta 30m, Podutiška cesta je na severni strani oddaljena 33m in hitra cesta H3 je na vzhodni strani oddaljena 45m.

Varno zbirno mesto

PS 07

PS 04

POŽARNI SEKTORJI Noben od požarnih sektorjev ne presega 2400m2.. V stavbi je predviden šprinklarski sistem gašenja. Šprinklarski bazen s stropjnico se nahaja v tehničnih prostorih objekta B in je namenjen za objekt A in B. Kamunikacijska jedra so ločeni požarni sektorji z nadtlakom nad stopnišči. V objektu B in C se na vrhu komunikacijskih jeder nahaja kupola za odvod dima.

PS 07

PS 05

PS 06

PS 08

PS 09 PS 14

PS 07

er int a r z ila to oz os v Pr ska cij

PS 09

PS 01

PS 09

EVAKUACIJA Evakuacijske poti v vseh treh delih stavbe ne presegajo maksimalne dolžine 35m in omogočajo hitro in enostavno pot do protipožarnih stopnišč. V objektu A sta predveideni dve požarni stopnišči s širino stopnic do 1,2m. Vhod v vsako stopnišče je omogočen iz dveh strani, širine vhodov v stopnišči znaša 4x po 1,2m kar zadostuje zahtevam za projektiranje evakuacijskih poti (do sto uporabnikov na etažo). V enem izmed komunikacijskih jeder se nahaja tudi požarno dvigalo dimenzije 2m x 1,5m, s požarno zaščitenimi predprostori v vsaki etaži, ki nudijo dostop tudi gibalno oviranim osebam. V pritličju izhodi na prosto potekajo preko požarno varnih hodnikov, ki so speljani, direktno iz samega komunikacijskega jedra, 2 glavna izhoda na prosto sta na zahodni strani. Na jugu objekta A, imamo dodaten izhod na prosto, iz hotelske avle pa potekajo še štiri zasilni izhodi. Širina izhodov na prosto je 1,3m.

PS 10

Prosto r za int ervencijska vozila

PS 11

PS 02 PS 01

PS 11

PS 03 PS 09 PS 15

PS 01

Prosto r za int ervencijska vozila

PS 01

30m PS 13 PS 12

V objektu B se nahaja štiri požarnih stopnišč, s po enim izhodom na prosto širine 1,2m. Tehnični prostor ima svoj požarno zaščiten hodnik, ki je pravtako povezan z enim od kumunikacijskih stopnišč. V objektu C (garažna hiša) se nahajajo 3 požarna stopnišča, s tremi izhodi na prosto, dimenzije 1,2m. Objekt C je možno zapustiti tudi po samih klančinah, ter skozi glavni dovozni vhod. Varna zbirna mesta se nahajajo na severni strani 20m od objekta na ploščadi, ter na južni strani 30m od objekta ob gozdu.

Varno zbirno mesto

0 1

20m

M 1:1000 Smer evakuacije Izhod na prosto Intervencijska pot Pot evakuacije

Parcelna meja

PS 01

Požarni sektor Zasilna osvetlitev

Relavantna meja Prostor za intervencijska vozila

Požarna odpornost REI 60 Požarna odpornost vrat 60min

INTERVENCIJA Delovna površina za gasilska vozila, dimenzije 12x7m so predvidene na treh lokacijah. Prvi dve se nahajata na vzhodni strani objekta A na dovozni poti pred hotelom. Tretja pa se nahaja na severni strani objekta C oziroma pred garažno hišo. Do delovnih površin za gasilce se dostopa iz nove dovozne ceste, ki je z krožnim križiščem povezana s Podutiško cesto in Ulico Bratov Babnik.

Varno zbirno mesto

6 | GRAFIČNE PRILOGE 6.1 SITUACIJA M 1:2000

6.2 PRITLIČJE M 1:500

6.3 1.NADSTROPJE M 1:500

6.4 2.NADSTROPJE M 1:500

6.5 3.NADSTROPJE M 1:500

6.6 PRITLIČJE (OBJEKT A) M 1:250

6.7 1.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:500

6.8 2.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.9 3.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.10 4.-6.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.11 7.-8.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.12 9.-11.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.13 12.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.14 13.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.15 14.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.16 15.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.17 16.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

6.18 AKSONOMETRIJA (OBJEKT C) M 1:500

6.19 PRITLIČJE (OBJEKT C) M 1:250

6.20 1.-3.NADSTROPJE (OBJEKT C) M 1:250

6.21 4.NADSTROPJE (OBJEKT C) M 1:250

6.22 PREREZ A-A, SEVERNA FASADA (OBJEKT C) M 1:250

6.23 PREREZ B-B (OBJEKT C) M 1:250

6.24 ZAHODNA FASADA (OBJEKT C) M 1:250

6.25 JUŽNA FASADA M 1:500

6.26 SEVERNA FASADA M 1:500

6.27 VZHODNA FASADA, PREREZ C-C M 1:500

6.28 PREREZ D-D M 1:500

6.29 ZAHODNA FASADA M 1:500

6.30 AKSONOMETRIJA FASADNEGA PASU

6.31 FASADNI PAS M 1:20

6.32 VIZUALIZACIJE

100

6.33 MAKETA

106

6.1 GRAFIČNE PRILOGE |

SITUACIJA M 1:2000

POTO

SITUACIJA M 1:2000

AVTOCE S

TA A2

ANEC K P RŽ

6.1 GRAFIČNE PRILOGE |

H TA

HIT

ESTA 30m

IŠKA C

PODUT

S CE

25m

TIŠ

STA

AVTO C

ESTA

ANEC

K PRŽ

A TR

H3 POTO

A ST

6.2 GRAFIČNE PRILOGE |

PRITLIČJE M 1:500

OBJEKT A | pritličje | SPREJEMNI DEL Z ADMINISTRACIJO M 1:500 A A A A A A A A A A A A

0.1. prostor za dostavo 0.2. prostor za odpadne stvari 0.3. servisni prostori za bar 0.4. shrambeni prostori 0.5. hotelska kavarna 0.6. garderobe z jedilnico zaposleni 0.7. sanitarije zaposleni 0.8. kuhinja zaposleni 0.9. sanitarije zaposleni 0.10. arhiv administracija 0.11. administracija hotela 0.12. komunikacijsko jedro (hodnik s stopniščem) A 0.13. vhodna avla hotela A 0.14. recepcija A 0.15. sprejem A 0.16. kopirnica A 0.17. pisarna direktor hotela A 0.18. sanitarije zaposleni A 0.19. arhiv A. 0.20. sanitarije gosti A 0.21. sanitarije gosti A 0.22. sanitarije za gibalno ovirane ljudi A 0.23. čajna kuhinja A 0.24. garderoba A 0.25. konferenčna soba zaposleni A 0.26. požarno zaščiteni hodniki

kamen kamen kamen kamen kamen keramika keramika keramika keramika kamen kamen kamen

36,91m2 13,10m2 17,93m2 33,15m2 206,94m2 82,80m2 11,80m2 10,21m2 12,52m2 31,00m2 41,34m2 33,3m2

kamen kamen kamen kamen kamen keramika kamen keramika keramika keramika keramika kamen parket kamen

405,15m2 62,90m2 41,58m2 10,88m2 40,90m2 10,37m2 10,18m2 14,84m2 14,84m2 10,74m2 7,13m2 6,14m2 48,65m2 81.28m2

SKUPAJ

1296,60m2

OBJEKT B | pritličje | TEHNIČNI PROSTORI IN NAKUPOVALNI PROGRAM M 1:500 B B B B B B B B B B B B B B B B B

0.27. prostor s klimati 0.28. prostor za šplinklerski sistem 0.29. toplotna postaja 0.30. kotlovnica 0.31. shrambeni prostor za dostavo 0.32. predprostor z servisnim liftom 0.33. prostori za telekomunikacijo 0.34. prostori za nizko mrežno napetost 0.35. centralna nadzorna soba 0.36. hodnik 0.37. komunikacijsko jedro s stopniščem 0.38. servisni prostor 0.39. graderoba z sanitarijami za zaposlene 0.40. večnamenski klubksi prostor 0.41. vetrolov 0.42. trgovina s slovenskimi prosizvodi 0.43. knjigarna

107,41m2 102,6m2 102,5m2 104,5m2 31,96m2 22,77m2 37,06m2 36,75m2 37,53m2 64,46m2 53,56m2 76,84m2 77,36m2 572,88m2 67,56m2 1042,81m2 496,33m2 3034,88m2

SKUPAJ OBJEKT C | pritličje | PARKIRNA HIŠA M 1:500 C 0.44. vstopni in izhodni prostor s parkiranimi avtomati C 0.45. komunikacijsko jedro s požarnim stopniščem C 0.46. parkirni prostori SKUPAJ

kamen zglajen beton zglajen beton

40,50m2 49,05m2 2731,5m2 2818,35m2

OBJEKT A + OBJEKT B + OBJEKTC C SKUPAJ

7150,80m2

BUS 6.2 GRAFIČNE PRILOGE |

PRITLIČJE M 1:500

A B

C D E F

0.30.

0.39.

0.35.

I J

0.39.

0.29. 0.36.

0.34.

0.38.

0.28.

0.33.

0.37.

C B2

0.4

B I

+ 0,00m

+ 2,00m

/ OZ

0.3

0.18.

0.15.

10 9

0.20.

G P

0.26.

0.3

0.16.

DOSTA

0.17.

F 7

BUS

0.3

0.21.

0.19.

D HO

0.4

0.22.

0.23.

0.4

0.38.

8 7

U UB S B

+ 0,00m

0.4

0.42.

0.24.

15 14

0.31.

0.25.

U UB S B

0.41.

0.3

9 8

+ 0,00m

0.32.

0.27.

U UB S B

0.40.

0.37.

0.33.

VHOD

8 7

0.4

0.3

0.12.

0.14.

1. + 0,00m

0.13.

4 P

0.26.

VHOD

0.12. 0.10.

0.3

GLAVNI

0.11.

15 14

0.4

+ 0,00m

0.4 6.

0.6. 0.9.

0.4.

R 5.

0.4

0.3.

10 9

0.4

0.8.

0.5.

0.4

0.2.

0.4

0.1.

2 SA

0.7.

AVA

DOST

1 D

+ 2,00m

3 2

0 1

20m

6.3 GRAFIČNE PRILOGE |

1. NADSTROPJE M 1:500

OBJEKT A | 1. nadstropje | GOSTINSKI PROGRAM | BAR IN RESTAVRACIJA M 1:500 A A A A A A A A A

1.1. hotelski bar 1.2. shrambeni prostor za bar 1.3. komunikacijsko jedro s stopniščem 1.4. moške sanitarije 1.5. ženske sanitarije 1.6. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 1.7. osrednji prostor 1.8. restavracija 1.9. stopnišče

kamen kamen kamen keramika keramika keramika kamen kamen kamen

490,89m2 23,18m2 33,32m2 15,95m2 15,95m2 10,74m2 328,66m2 192,40m2 52,1m2 1163,19m2

SKUPAJ

OBJEKT B | 1. ndstropje | KULTURNI PROGRAM Z RAZSTAVNIMI PROSTORI B B B B

1.9. samopostrežna restavracija 1.10. shramba 1.11. kuhinja 1.12. komunikacijsko jedro s stopniščem B 1.13. prostor za kulturne dogotke B 1.14. začasne razstave B 1.15. servisni prostor za eksponate B 1.16. razstavni prostori za SEM (Slovenski etnografski muzej) B 1.17. razstavni prostori za MSU (Muzej sodobne umetnosti) B 1.18. m. sanitarije obiskovalci B 1.19. ž. sanitarije obiskovalci B. 1.20. sanitarije za gibalno ovirane ljudi B 1.21. skladiščni prostor za potrebe muzejev

kamen keramika keramika

653,12m2 11,77m2 86,80m2

kamen kamen kamen kamen

53,56m2 355,00m2 372,47m2 57,66m2

kamen

1036,40m2

kamen keramika keramika keramika kamen

736,67m2 42,00m2 42,00m2 26,00m2 59,08m2 3749,83m2

SKUPAJ

OBJEKT C | 1. nadstropje | PARKIRNA HIŠA C 1.22. vetrolov (prehod med objektom B in C) C 1.23. komunikacijsko jedro s stopniščem C 1.24. prostor z parkirnimi avtomati C 1.25. parkirni prostori SKUPAJ

kamen

13,50m2

zglajen beton

49,05m2

zglajen beton zglajen beton

24,30m2 2731,5m2 2818,35m2

OBJEKT A + OBJEKT B + OBJEKT C SKUPAJ

7731,37m2

1. NADSTROPJE M 1:500

6.3 GRAFIČNE PRILOGE |

A B

C D E F G

1.8.

I J K

1.13.

+ 4,80m

1.12.

2.12.

1.9.

M D

1.8. 1.14.

1.15. + 4,80m

4. 3.

1.2

1.16.

1.10.

1.2

15 14

1.11.

9 8

1.10.

G H

B P

1.2

10 9

1.1

1.4.

1.1

F 1.5.

1.8.

1.6.

+ 6,00m

1.1

+ 4,80m

8 7

1.1

1.3.

1.2 5.

1.7.

15 14

1.2

1.1

+ 4,80m

1.1

1.2

1.3.

+ 4,80m

P 12

3 8.

1.1 + 4,00m

R 3.

1.2

1.2.

1.2

1.2 + 6,00m

1.1.

10 9

1.2

1 C

1.2 5.

3 2

0 1

20m

6.4 GRAFIČNE PRILOGE |

2. NADSTROPJE M 1: 500

OBJEKT A | 2. nadstropje | KONGRESNI CENTER M 1:500 A A A A A A A A A A A A A A

2.1. tehnični prostor z bazensko tehniko 2.2. servisni prostor za osebje 2.3. komunikacijsko jedro s stopniščem 2.4. moške sanitarije 2.5. ženske sanitarije 2.6. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 2.7. konferenčna soba 1 2.8. skupni predprostori 2.9. predavalnica 1 2.10. predavalnica 2 2.11. konferenčna soba 2 2.12. konferenčna soba 3 2.13. stopnišče 2.14. osrednji prostor

keramika kamen kamen keramika keramika keramika tekstil tekstil tekstil tekstil tekstil tekstil kamen kamen

SKUPAJ

187,28m2 24,05m2 33,32m2 16,06m2 16,06m2 10,74m2 65,60m2 192,00m2 129,00m2 130,64m2 65,66m2 65,66m2 65,51m2 415,97m2 1417,55m2

OBJEKT B | 2. nadstropje | POSLOVNI PROSTORI , ODPRTI DELOVNI PROSTORI B 2.15. osrednji komunikacijski prostor B 2.16. konferenčna soba 4 B 2.17. pisarna 1 B 2.18. pisarna 2 B 2.19. odprti delovni prostori za obiskovalce B 2.20. komunikacijsko jedro B 2.21. servisni prostor za pisarne B 2.22. kavarna B 2.23. pisarna 4 B 2.24. m. sanitarije obiskovalci B 2.25. ž. sanitarije obiskovalci B. 2.26. sanitarije za gibalno ovirane ljudi

kamen tekstil tekstil tekstil tekstil kamen kamen kamen tekstil keramika keramika keramika

SKUPAJ

969,79m2 116,00m2 213,75m2 276,54m2 980,51m2 53,65m2 57,66m2 268,00m2 210,93m2 42,00m2 42,00m2 26,00m2 3256,83m2

OBJEKT C | 2. nadstropje | PARKIRNA HIŠA C 2.27. vetrolov (prehod med objektom B in C) C 2.28. komunikacijsko jedro s stopniščem C 2.29. prostor z parkirnimi avtomati C 2.30. parkirni prostori SKUPAJ

kamen zglajen beton zglajen beton zglajen beton

13,50m2 49,05m2 24,30m2 2731,5m2 2818,35m2

OBJEKT A + OBJEKT B + OBJEKT C SKUPAJ

7492,73m2

2. NADSTROPJE M 1:500

6.4 GRAFIČNE PRILOGE |

A B

C D E F

2.19.

I J K

2.19.

2.21. 2.19.

2.16.

2.20. 2.17.

M D

2.18.

2.21.

2.2

15 14

9 8

2.1

2.15. + 9,60m

2.20.

2.2

N 13

2.15.

2.2

B I

2.4.

+ 9,60m

2.2

F 2.5.

2.8.

2.6.

2.3

2.13.

2.2

2.14. 2.12.

2.1

10 9

+ 10,00m

2.1

2.11.

2.2

2.3.

2.1

2.2

15 14

2.3

2.8.

2.2

+ 9,60m

2.10.

2.2

2.8.

2.9.

2.2

+ 9,60m

2.3.

2.2

3 2.7.

+ 8,00m

R 8.

2.2

2.2.

2.2

10 9

2.2

A2 + 10,00m

2.2

2.1.

+ 9,60m

C2 0.

2.3

3 2

0 1

20m

6.5 GRAFIČNE PRILOGE |

3. NADSTROPJE M 1 : 500

OBJEKT A | 3. nadstropje | REKREACIJSKI & WELLNES CENTER | M 1:500 A A A A A A A A A A A A A A A A A A A

3.1. bazen 3.2. savne 3.3. garderoba moški 3.4. garderoba ženske 3.5. garderoba za gibalno ovirane ljudi 3.6. preprostor pred bazenom 3.7. servisni prostor za opremo 3.8. komunikacijsko jedro 3.9. recepcija 3.10. sobe za masažo 3.11. čakalnica 3.12. solarij 3.13. čakalnica 3.14. osrednji prostor 3.15. garderoba moški 3.16. garderoba ženske 3.17. preprostor 3.18. fitnes 3.19. servisni prostor za opremo

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika kamen tekstil keramika tektil keramika tekstil tekstil keramika keramika parket parket parket

SKUPAJ

320,57m2 23,56m2 22,01m2 22,00m2 11,00m2 83,44m2 13,40m2 33,32m2 19,78m2 39,48m2 38,49m2 18,37m2 38,40m2 138,13m2 41,22m2 41,22m2 63,12m2 323,00m2 10,95m2 1301,45m2

OBJEKT B | 3. nadstropje | POHODNA STREHA B B B B B B

3.20. površine namenjene počitku 3.21. odprta kavarna 3.22. komunikacijsko jedro 3.23. servisni prostori 3.24. kavarna 3.25. pohodna streha (s tekaško progo)

les kamen kamen kamen les

SKUPAJ

775,09m2 371,32m2 53,65m2 33,66m2 24,09m2 2047,71m2 3305,52m2

OBJEKT C | 3. nadstropje | PARKIRNA HIŠA C 3.26. prehod med objektom B in C C 3.27. komunikacijsko jedro s stopniščem C 3.28. prostor z parkirnimi avtomati C 3.29. parkirni prostori SKUPAJ

kamen zglajen beton zglajen beton zglajen beton

13,50m2 49,05m2 24,30m2 2731,5m2 2818,35m2

OBJEKT A + OBJEKT B + OBJEKT C SKUPAJ

7425,32m2

3. NADSTROPJE M 1:500

6.5 GRAFIČNE PRILOGE | A

A B

C D E F

I J K

3.25.

3.23. 3.20. + 14,40m

3.22.

3.21.

3.22.

M D

3.24.

8. 3.2

15 14

9 8

7. 3.2

+ 14,40m

3.25.

N 13

3.2

+ 14,00m

3.2 5.

G H

B P

3.2

3.17.

3.2

10 9

3.19.

3.2

E 3.18.

3.15.

3.17.

3.2

3.8.

3.2

3.16.

3.10.

0. 9.

3.2

3.13.

+ 14,40m

3.6.

3.8.

3.5.

3.3.

3.12. 3.5.

15 14

3.12. 3.9.

+ 14,40m

3.2

3.14.

3.10.

3.2

3.11.

3.6.

3.4. 3.2.

+ 12,00m

3.7.

R 3.2

3.2.

3.2

3.1.

10 9

3.2

S A2

+ 14,00m

+ 12,40m

3.2

3 2

0 1

20m

6.6 GRAFIČNE PRILOGE |

OBJEKT A

6.6 GRAFIČNE PRILOGE | A

PRITLIČJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 0.24.

+ 0,00m B

PARK & REST

0.22.

0.23.

0.25.

7 0.26.

0.21.

0.19.

0.20. 0.16.

0.17.

6 0.18. 0.15.

0.12.

0.26.

OBJEKT A | pritličje | SPREJEMNI DEL Z ADMINISTRACIJO M 1:250

ZASILNI IZHOD

A A A A A A A A A A A A

0.1. prostor za dostavo 0.2. prostor za odpadne stvari 0.3. servisni prostori za kavarno 0.4. shrambeni prostori 0.5. hotelska kavarna 0.6. garderobe z jedilnico zaposleni 0.7. ž. sanitarije zaposleni 0.8. kuhinja zaposleni 0.9. m. sanitarije zaposleni 0.10. arhiv administracija 0.11. administracija hotela 0.12. komunikacijsko jedro (hodnik s stopniščem) A 0.13. vhodna avla hotela A 0.14. recepcija A 0.15. sprejem A 0.16. kopirnica A 0.17. pisarna direktor A 0.18. sanitarije zaposleni A 0.19. arhiv A. 0.20. m. sanitarije gostje A 0.21. ž. sanitarije gostje A 0.22. sanitarije za gibalno ovirane ljudi A 0.23. čajna kuhinja A 0.24. garderoba A 0.25. konferenčna soba zaposleni A 0.26. požarno zaščiteni hodniki

0.14.

GLAVNI VHOD

+ 0,00m 0.13.

0.26. ZASILNI IZHOD

0.12. 0.11.

0.10.

3 0.9.

0.26.

0.4.

0.3.

0.5.

0.6.

0.8.

0.1.

0.2.

SKUPAJ

0.7.

+ 0,00m

DOSTAVA, SLUŽBENI VHOD

36,91m2 13,10m2 17,93m2 33,15m2 206,94m2 82,80m2 11,80m2 10,21m2 12,52m2 31,00m2 41,34m2 33,3m2

kamen kamen kamen kamen kamen keramika kamen keramika keramika keramika keramika kamen parket kamen

405,15m2 62,90m2 41,58m2 10,88m2 40,90m2 10,37m2 10,18m2 14,84m2 14,84m2 10,74m2 7,13m2 6,14m2 48,65m2 81.28m2 1296,60m2

1431,98m

kamen kamen kamen kamen kamen keramika keramika keramika keramika kamen kamen kamen

20m

6.7 GRAFIČNE PRILOGE | A

1. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 1.9.

+4,80m B

C PARK & REST

PARK & MEET

1.6.

OBJEKT A | 1. nadstropje | GOSTINSKI PROGRAM | BAR IN RESTAVRACIJA M 1:250

1.5. 1.8.

1.4.

A A A A A A A A A

1.1. hotelski bar 1.2. shrambeni prostor za bar 1.3. komunikacijsko jedro s stopniščem 1.4. ženske sanitarije 1.5. moške sanitarije 1.6. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 1.7. osrednji prostor 1.8. restavracija 1.9. stopnišče

kamen kamen kamen keramika keramika keramika kamen kamen kamen

490,89m2 23,18m2 33,32m2 15,95m2 15,95m2 10,74m2 328,66m2 192,40m2 52,1m2

+ 0,00m

1163,19m2

SKUPAJ

1.3.

5 1.7.

+4,80m

1.9.

4 1.3.

1.2.

2 1.1.

+4,80m

1.9.

1 A

20m

6.8 GRAFIČNE PRILOGE | A

2.NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

2.15.

+9,60m B

C PARK & MEET

PARK & WORK

2.12. 2.13.

7 2.11. 2.6. 2.10.

2.5.

2.8.

2.9.

A A A A A A A A A A A A A A A

2.1. tehnični prostor z bazensko tehniko 2.2. konferenčna soba 1 2.3. predavalnica A 2.4. servisni prostor 2.5. komunikacijskoo jedro 2.6. predprostor 2.7. stopnišče 2.8. končerečna soba 2 2.9. predavalnica B 2.10. sanitarije za ženske 2.11. sanitarije za moške 2.12. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 2.13. konferenčna soba 3 2.14. severno stopnišče 2.15. osrednji prostor

SKUPAJ

2.15.

M 1:250 keramika tekstil tekstil kamen kamen tekstil kamen tekstil tekstil keramika keramika keramika tekstil kamen kamen

187,28m2 65,60m2 129,00m2 24,05m2 33,32m2 192,00m2 47,11m2 65,66m2 130,64m2 16,06m2 16,06m2 10,74m2 65,66m2 18,4m2 415,97m2 1417,55m2

2.6.

+9,60m

2.7.

OBJEKT A | 2. nadstropje | KONGRESNI CENTER

4 2.5. 2.6.

2.4.

2.15. 2.2.

2.3.

2 2.1.

+9,60m

1 A

20m

6.9 GRAFIČNE PRILOGE | A

3. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 +14,40m

C PARK & SWIM

7 3.18.

3.19.

3.17.

3.15.

3.17.

3.16.

3.8.

5 3.12.

3.14. 3.10.

+14,40m

3.11.

3.9.

3.13.

3.10.

OBJEKT A | 3. nadstropje | REKREACIJSKI & WELLNESS CENTER | M 1:250 A A A A A A A A A A A A A A A A A A A

3.1. bazen 3.2. savne 3.3. garderoba moški 3.4. garderoba ženske 3.5. garderoba za gibalno ovirane ljudi 3.6. preprostor pred bazenom 3.7. servisni prostor za opremo 3.8. komunikacijsko jedro (hodnik s stopniščem) 3.9. recepcija 3.10. sobe za masažo 3.11. čakalnica 3.12. solarij 3.13. čakalnica 3.14. osrednji prostor 3.15. garderoba moški 3.16. garderoba ženske 3.17. preprostor 3.18. fitnes 3.19. servisni prostor za opremo

SKUPAJ

3.12.

PARK & TRAIN

keramika keramika keramika keramika keramika keramika keramika kamen

320,57m2 23,56m2 22,01m2 22,00m2 11,00m2 83,44m2 13,40m2 33,32m2

tekstil keramika tektil keramika tekstil tekstil keramika keramika parket parket parket

19,78m2 39,48m2 38,49m2 18,37m2 38,40m2 138,13m2 41,22m2 41,22m2 63,12m2 323,00m2 10,95m2 1301,45m2

4 3.5.

3.6.

3.8.

3.5.

3.4.

3.3.

3.6.

3 3.7. 3.2.

3.2.

3.1.

+14,40m

+12,40m

1 A

20m

6.10 GRAFIČNE PRILOGE | A

4.-6. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

+19,20m

C PARK & SLEEP

4.1. 4.5.

4.6.

A A A A A A

4.2.

4.6.

4.5. 4.3.

4.5.

OBJEKT A | 4.-6. nadstropje | HOTEL | KLASIČNE SOBE | M 1:250 4.1. osrednji skupen prostor 4.2. servisni prostor za sobarice 4.3. servisni prostor 4.4. komunikacijsko jedro 4.5. klasična soba tip A (14 sob) 4.6. klasična soba tip B (14 sob)

SKUPAJ

tekstil keramika keramika kamen tekstil tekstil

372,46m2 33,98m2 36,90m2 33,32m2 25,15m2 x 14=352,1m2 29,35m2 x 14= 410,9m2 1239,66m2

4.6.

4.4.

+19,20m 4.1.

4.6.

4.5.

4 4.4.

4.5.

4.6.

3 4.3.

4.6.

4.5. 4.2.

2 4.1. 4.5.

4.6.

+19,20m 4.5.

4.6.

1 A

20m

6.11 GRAFIČNE PRILOGE | A

7.-8. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

7.5.

+26,00m

C PARK & SLEEP

7.1.

7 7.2. 7.6.

A A A A A A

7.6.

7.3.

7.6.

OBJEKT A | 7.-8. nadstropje | HOTEL | APARTMAJI CLASIC | M 1:250 7.1. osrednji skupen prostor 7.2. servisni prostor za sobarice 7.3. servisni prostor 7.4. komunikacijsko jedro 7.5. apartma tip A (16 sob) 7.6. apartma tip B (12 sob)

SKUPAJ

tekstil keramika keramika kamen tekstil tekstil

305,04m2 33,98m2 36,90m2 33,32m2 2 29,40m x 16=470,4m2 29,43m2 x 12= 412,0m2 1291,64m2

7.6.

7.4.

7.1.

7.5.

+26,00m

4 7.4.

7.6.

3 7.3.

+26,00m 7.6.

7.6.

7.6. 7.2.

7.1.

7.5.

+26,00m

7.5.

1 A

20m

6.12 GRAFIČNE PRILOGE | A

9.-11. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 +36,20m

C PARK & SLEEP

9.1. 9.5.

9.5.

7 9.2.

A A A A A A

9.5.

OBJEKT A | 9.-11. nadstropje | HOTEL | APARTMAJI PRESTIGE | M 1:250

9.3.

9.1. osrednji skupen prostor 9.2. servisni prostor za čistilke 9.3. servisni prostor 9.4. komunikacijsko jedro 9.5. apartma tip C (8x) 9.6. apartma tip d (4x)

tekstil keramika keramika kamen tekstil tekstil

305,00m2 33,98m2 36,90m2 33,32m2 59,70m2 x 8=477,6m2 89,68m2 x 4= 358,72m2 1245,52m2

SKUPAJ

9.6.

9.4.

+36,20m 9.1.

4 9.4.

9.6.

3 9.3.

9.5.

9.5. 9.2.

9.5.

9.5. 9.1.

+36,20m

1 A

20m

6.13. GRAFIČNE PRILOGE | A

12. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

12.5.

+46,40m

C PARK & SLEEP

12.1.

A A A A A A

12.2.

12.5.

OBJEKT A | 12. nadstropje | HOTEL | DUPLEX APARTMAJI | M 1:250

12.5. 12.3.

12.1. osrednji skupen prostor 12.2. servisni prostor za sobarice 12.3. servisni prostor 12.4. komunikacijsko jedro 12.5. Duplex apartma tip A (8x) 12.6. Duplex apartma tip B (12x)

tekstil keramika keramika kamen tekstil tekstil

305,04m2 34,00m2 36,90m2 33,32m2 2 60,80m x 8=486,4m2 29,47m2 x 12= 353,64m2 1249,30m2

SKUPAJ

12.6.

12.4. 12.6.

12.6.

5 12.6.

12.6. 12.1.

+46,40m

12.6.

4 12.6.

12.6.

12.4.

12.6.

3 12.3. 12.5.

12.5.

12.2.

+46,40m 12.1.

12.5.

1 A

20m

6.14 GRAFIČNE PRILOGE | A

13. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

12.5.

C PARK & SLEEP

+46,40m

7 12.1.

+49,80m

12.5.

OBJEKT A | 13. nadstropje | HOTEL | DUPLEX APARTMAJI | M 1:250 A A A A

12.5.

13.1. osrednji skupen prostor 13.4. komunikacijsko jedro 13.5. Duplex apartma tip A (8x) 13.6. Duplex apartma tip B (12x)

tekstil kamen tekstil tekstil

256.36m2 33,32m2 2 22,80m x 8=182,40m2 11,10m2 x 12= 133,20m2 605,28m2

SKUPAJ 6

6 12.6.

12.6.

12.4. 12.6.

12.6.

5 12.6.

12.6. 12.1.

+49,80m

12.6.

4 12.6.

12.6.

12.4.

12.6.

3 +49,80m

12.5.

12.1.

+46,40m

12.5.

+46,40m

1 A

20m

6.15 GRAFIČNE PRILOGE | A

14. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 14.14.

+54,50m

C PARK & MEET

14.13.

PARK & LEARN

PARK & WATCH

+53,20m

14.15.

7 14.16.

14.12.

14.12. 14.17.

14.11.

14.2.

14.3.

14.10.

14.1.

OBJEKT A | 14. nadstropje | KULTURNI PROGRAM | DVORANE | M 1:250 A A A A A A A A A A A A A A A A A

14.1. osrednji skupen prostor 14.2. komunikacijsko jedro 14.3. garderoba 14.4. večnamenska dvorana B 14.5. manjša pregradna dvorana C 14.6. m. sanitarije 14.7. ž. sanitarije 14.8. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 14.9. stopnišče 14.10. m. sanitarije nastopajoči 14.11. ž. sanitarije nastopajoči 14.12. prostori za pripravo nastopajočih 14.13. skupni prostor nastopajočih 14.14. vstopni hodnik za nastopajoče 14.15. dvorana A 14.16. zasilni izhod iz dvorane A 14.17. servisni prostori pod dvorano

SKUPAJ

+53,20m

kamen kamen tekstil parket parket keramika keramika keramika kamen keramika keramika tekstil tekstil kamen tekstil kamen kamen

286,44m2 33,32m2 48,68m2 260,00m2 129,30m2 31,09m2 31,09m2 17,94m2 14,90m2 20,79m2 21,01m2 43,74m2 43,32m2 10,79m2 165,00m2 22,37m2 68,46m2 1248,24m2

14.9.

4 14.8.

14.7.

14.7. 14.2.

14.8.

14.6.

3 14.5.

14.4.

+53,20m

1 A

20m

6.16 GRAFIČNE PRILOGE | A

15. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

8 15.4.

C PARK & MEET

PARK & LEARN

PARK & WATCH

+53,20m

15.12.

+57,00m

6 15.10.

OBJEKT A | 15. nadstropje | KULTURNI PROGRAM | DVORANE | M 1:250

A A A A A A A A A A A A A

15.11. 15.5.

15.13.

15.2.

15.1. osrednji skupen prostor 15.2. komunikacijsko jedro 15.3. večnamenska dvorana B 15.4. prostor za catering 15.5. bar 15.6. m. sanitarije 15.7. ž. sanitarije 15.8. sanitarije za gibalno ovirane ljudi 15.9. stopnišče 15.10. servisni prostor 15.11. multimedijska soba 15.12. dvorana A 15.13. zasilni izhod iz dvorane A

SKUPAJ

kamen kamen parket kamen kamen keramika keramika keramika kamen kamen kamen tekstil kamen

204,65m2 33,32m2 255,84m2 67,65m2 31,09m2 31,09m2 17,94m2 43,18m2 15,06m2 20,91m2 259,00m2 25,65m2 1005,38m2

15.1.

+57,00m 15.9.

15.9.

4 15.8.

15.7.

15.7. 15.2.

15.8.

15.6.

3 15.4.

15.3.

+57,00m

2 +53,20m

1 A

20m

6.17 GRAFIČNE PRILOGE | A

16. NADSTROPJE (OBJEKT A) M 1:250

D A

B 16.12.

PARK & REST

16.12.

+60,80m

PARK & MEET

PARK & WATCH

OBJEKT A | 16. nadstropje | GOSTINJSKI PROGRAM | BAR, RESTAVRACIJA Z RAZGLEDOM | M 1:250

16.11.

16.10.

16.2.

A A A A A A A A A A A A

16.1. osrednji predprostor 16.2. komunikacijsko jedro 16.3. garderoba 16.4. stopnišče 16.5. restavracija 16.6. kuhinja 16.7. shrabmeni prostori 16.8. hladilnica 16.9. pomivalnica 16.10. ž. sanitarije gostje 16.11. m. sanitarije gostje 16.12. bar z razgledom

SKUPAJ

kamen kamen kamen kamen kamen keramika keramika keramika keramika keramika keramika kamen

130,00m2 33,32m2 37,73m2 27,48m2 468,86m2 26,95m2 24,50m2 7,38m2 9,60m2 17,15m2 17,15m2 516,33m2 1316,45m2

+60,80m 16.4.

16.3.

16.1.

4 16.2.

16.9.

16.7.

16.6.

16.7.

16.8.

2 16.5.

16.5.

+60,80m

1 A

20m

6.18 GRAFIČNE PRILOGE |

AKSONOMETRIJA (OBJEKT C) M 1:500

reklamni pano

ekspandirana mreža

6.19 GRAFIČNE PRILOGE |

PRITLIČJE (OBJEKT C) M 1:250 A

C PARK

29 28

24 23

22 21

PARK & DRIVE

17 16

IZHOD NA PROSTO

6.00

- 1,70m

C2 B2

+ 0,00m

6.00

- 1,70m

A2 IZHOD NA PROSTO

IZHOD NA PROSTO

29 28

24 23

UVOZ V PARKIRNO HIŠO

22 21

17 16

OBJEKT C | pritličje | PARKIRNA HIŠA C 3.26. vhodni in izhodni del C 3.27. komunikacijsko jedro s stopniščem C 3.28. parkirni prostor na klančini C 3.29. parkirni prostori na ravnini SKUPAJ

kamen zglajen beton zglajen beton zglajen beton

40,50m2 49,05m2 1955,80m2 753,48m2 2798,83m2 01

20m

6.20 GRAFIČNE PRILOGE |

1. - 3. NADSTROPJE (OBJEKT C) M 1:250

PARK

29 28

24 23

22 21

PARK & DRIVE

17 16

6.00

+ 6,00m + 8,00m

C2 B2

+ 8,00m 6.00

+ 6,00m

A2 prehod v objekt B

29 28

24 23

22 21

17 16

OBJEKT C | 1. - 3.nadstropje | PARKIRNA HIŠA C 3.26. prostor s parkirnimi avtomati C 3.27. komunikacijsko jedro s stopniščem C 3.28. parkirni prostor na klančini C 3.29. parkirni prostori na ravnini SKUPAJ

kamen zglajen beton zglajen beton zglajen beton

40,50m2 49,05m2 1955,80m2 751,48m2 2799,83m2 01

20m

6.21 GRAFIČNE PRILOGE |

4.NADSTROPJE (OBJEKT C) M 1:250 A

PARK

29 28

24 23

22 21

PARK & DRIVE

17 16

6.00

+18,00m

+16,00m

MOTOR

C2 B2

MOTOR MOTOR MOTOR MOTOR MOTOR 6.00

+18,00m

29 28

OBJEKT C | 4.nadstropje | PARKIRNA HIŠA C 3.26. vhodni in izhodni del C 3.27. komunikacijsko jedro s stopniščem C 3.28. parkirni prostor na klančini C 3.29. pohodna cona SKUPAJ

24 23

22 21

17 16

OBJEKT C | celota | PARKIRNA HIŠA kamen zglajen beton zglajen beton zglajen beton

40,50m2 49,05m2 2206,96m2 503,52m2

- pritličje - 1. nadstropje - 2. nadstropje - 3. nadstropje - 4. nadstropje

2798,83m2 2799,83m2 2799,83m2 2800,10m2 2800,03m2

2800,03m2

SKUPAJ (cca.)

14000,0m2 01

20m

6.22 GRAFIČNE PRILOGE |

PREREZ A-A, SEVERNA FASADA (OBJEKT C) M 1:250

C2 B2

+ 21,50

+ 18,00

+ 14,00

+ 10,00

+ 6,00

+ 2,00

+ 0,00

C2 B2

6.23 GRAFIČNE PRILOGE |

PREREZ B-B (objekt C) M 1:250

29 28

24 23

22 21

17 16

15 +19,50m

+18,00m

+14,00m

+10,00m

+ 6,00m

+ 2,00m

+ 0,00m

- 2,00m

29 28

24 23

22 21

17 16

6.24 GRAFIČNE PRILOGE |

ZAHODNA FASADA (objekt C) M 1:250

29 28

24 23

22 21

17 16

+21,50m

+18,00m

+14,00m

+10,00m

+ 6,00m

+ 2,00m

+ 0,00m

29 28

24 23

22 21

17 16

6.25 GRAFIČNE PRILOGE |

JUŽNA FASADA M 1:500

6. 25 GRAFIČNE PRILOGE |

JUŽNA FASADA M 1:500

+72,40m

+21,50m

04 03

+15,40m

04 +18,00m

+14,00m

+10,00m

+ 6,00m

+ 2,00m + 0,00m

O A2

B2 C2

D2 15

16 17

21 22

23 24

28 29

6. 26 GRAFIČNE PRILOGE |

SEVERNA FASADA M 1:500

+72,40m

+21,50m

+18,00m

+14,00m

PARK &DRIVE

+10,00m

+ 6,00m

+ 2,00m

+15,40m

+ 0,00m

C2 B2

A2 30

29 28

24 23

22 21

6.26 GRAFIČNE PRILOGE |

SEVERNA FASADA M 1:500

6.27 GRAFIČNE PRILOGE |

VZHODNA FASADA, PREREZ C-C M 1:500

8 + 72,40m

+ 60,80m

+ 53,20m

+ 46,40m

+ 26,00m

+ 19,20m

+ 14,40m

+ 9,60m

+ 5,00m

+ 0,00m

8 9

6.28 GRAFIČNE PRILOGE |

PREREZ D-D M 1:500

1 + 72,40 + 69,00 + 65,60

+ 60,80

+ 53,20 + 49,80 + 46,40 + 43,00 + 39,60 + 36,20 + 32,80 + 29,40 + 26,00 + 22,60

+ 19,20

+ 14,40

+ 9,60

+ 4,80

+ 0,00

9 8

6.29 GRAFIČNE PRILOGE |

ZAHODNA FASADA M 1:500

1 + 72,40

+ 60,80

+ 53,20

+ 46,40

+ 26,00

+ 19,20

+ 14,40

+ 9,60

+ 0,00

9 8

6. 30 GRAFIČNE PRILOGE |

AKSONOMETRIJA FASADE

100cm

FASADNI PAS M 1:20

(KNAUF INSULATION))

robni trak DL

mavčna plošča A. B. plošča KNUAF INSULATION (talna plošča) KNAUF ISULATION (robni trak DL) PE folija cementni estrih finalna talna obloga parket

E | MED ETAŽNA KONSTRUKCIJA

roletna omarica

izolacijska pena

A.B. nosilec 30/40cm

(vertikalni: zajem zraka spodaj)

kanalski konvektor UTX

knauf plošča A. B. plošča naklonski beton hidroizolacija ekstrudirani polistiren paroprepustna folija prodec

S | RAVNA STREHA

0,12cm 0,2cm 5cm 3cm

5cm

2,5cm 20cm

+ 65,60m

2,5cm 20cm 12cm 0,12cm 12cm 0,15cm 10cm

+ 69,70m

2cm 12cm 0,12cm 20cm 15cm 5cm 15cm 2cm

F2 | ZUNANJI ZID - PREZRAČEVANA FASADA

6.31 GRAFIČNE PRILOGE |

omet ekstrudirani polistiren hidroizolacija A.B. zid toplotna izolacija kovinska podkonstrukcija F2 prezračevani prostor ravne fasadne plošče_pločevina pločevinasta obroba

+ 72,40m

0,25 m 0,35 m 0,40 m 3,10 m 0,35 m 0,40 m

0,95 m

toplotna izolacija

podložni cementni estrih

opečnata konstrukcija

armirano betonska konstrukcija

FASADNI PAS M 1:20

finalna talna obloga (kamen) armirani cementni estrih dvojna tesnilna folija ekstrudirani polistiren hidroizolacija armiran beton (temeljna plošča) podložni beton gramoz

T | STIK S TERENOM 3cm 12cm 0,12cm 16cm 0,15cm 75cm 5cm

mavčna plošča A. B. plošča KNUAF INSULATION (talna plošča) KNAUF ISULATION (robni trak DL) PE folija cementni estrih finalna talna obloga parket

E | MED ETAŽNA KONSTRUKCIJA

dekorativna kovinska obloga Alpolic toplotna izpolacija jeklena podkonstrukcija opeka mavčna plošča

F | STENA PROTI ZUNANJOSTI

+ 0,00m

0,12cm 0,2cm 5cm 3cm

5cm

2,5cm 20cm

+ 36,20m

2cm 15cm 5cm 15cm 2,5cm 0,95 m 0,35 m 0,40 m 3,50 m

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE

Pogled proti Krimu iz osrednjega skupnega prostora za goste v hotelskem delu.

100

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE

Duplex apartma, hotelski del, pogled na Ljubljano.

101

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE

Restavracija & bar v zadnji etaži objekta A, s pogledom na Kamniško Savinjske Alpe.

102

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE

Dvorana A, namenjena kulturnim in ostalim prireditvam, z odprtim pogledom proti Podutiku in Polhograjskemu hribovju.

103

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE

Pogled na celoten objekt na višini 60m.

foto: Borut Bernik

104

6.32 GRAFIČNE PRILOGE |

VIZUALIZACIJE Pogled na objekt na višini 20m.

foto: Borut Bernik

105

6.33 GRAFIČNE PRILOGE |

106

MAKETA

6.33 GRAFIČNE PRILOGE |

MAKETA

107

7. ZAKLJUČEK Želim, da je moje raziskovalno delo podlaga za zasnovo objekta na obravnavanem območju. V nalogi sem želel prikazati, da je lokacija strateško zelo pomembna za celotno Slovenijo, prav tako za Ljubljano. Zaradi vsakoletnega naraščanja tranzita skozi Slovenijo in vse večjega obiska turistov iz celega sveta bi bilo potrebo razmišljati v smeri, kako jih privabiti in kaj jim ponuditi. Menim, da bi zasnova objekta v veliki meri povečala obisk tujih gostov, ki bi Slovenijo le prečkali. Sama zasnova arhitekture, ki bi se pojavila na njihovi poti, bi jih privabila k postanku in k možnostim različnih dejavnosti ob avtocesti na obrobju Ljubljane. Menim, da bi se z zasnovo moje ideje izboljšala tudi ekonomska ter gospodarska situacija mestne občine Ljubljane, prav tako celotne države. ‘ Potrebno je začeti razmišljati o velikih potezah. O potezah, ki bi izboljšale stanje v naši celotni državi.’’ Borut Bernik

108

8. VIRI IN LITERATURA 1. LITERATURA

3. SLIKOVNI VIRI

- Bartol, B. (ur.), 2004. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. - Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste. - Di Batista, M., 2014. Slovenski avtocestni križ, med vrhovi in brezni. Ljubljana: Didakta. - Ficko, G., Eržen, S. (et al.) ur., 2014. Ceste na Slovenskem skozi čas 1, 2. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. - Koželj, J., 1980. Parkiranje, načrtovanje pokritih parkirnih prostorov. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. - Mejač, Ž., Šolar, H. (et al.), ur., 1995. Oblikovanje avtocestnega prostora, mednarodni seminar. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. - Pogačnik, A., 2008. Prostorsko načrtovanje turizma. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. - Prelovšek, E., 2007. Oblikovanje identitete v slovenskem avtocestnem prostoru. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

slika 2 | Pradobne poti na slovenskem ozemlju Vir: Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste.

Tabela 2 | Počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju leta 2016 Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pocivalisca_in_kamere/Pocivalisca_664.aspx. (12.2.2016)

slika 3 | Rimske ceste na slovenskem ozemlju Vir: Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste.

Slika 45 | Prikaz avtocestnega odseka med Šentvidom in Kosezami Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/A2_Karavanke_-_Obrezje_148.aspx. (12.2.2016)

slika 6 | Ceste v Rimskem Imperiju Vir: Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste.

Slika 46 | Gradnja 5,5 km dolgega avtocestnega odseka med Šentvidom in Kosezami Vir: Ficko, G., Eržen, S. (et al.) ur., 2014. Ceste na Slovenskem skozi čas. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije.

slika 7 | Tabula Peutingeriana Dostopno na: http://luciodp.altervista.org/scuola/storia/mappe/peutingeriana.html. slika 8 | Miljnik cesarja Vespazijana iz Krkavč Dostopno na: http://www.pokrajinskimuzejkoper.si/si/arhiv/dogodki/rimski-cas-na-obmocju-ks-smarje-in-vilarustika-v-pucah. (3.5.2016)

Slika 47 | Vhod v predor Šentvid Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Predor_%C5%A0entvid. (13.3.2016) Slika 48 | Trase načrtovanega odseka Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Obstojece_AC_in_HC/A2_Karavanke_-_Obrezje_148.aspx. (13.3.2016)

slika 9 | Omrežje cest pri nas v srednjem veku Vir: Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste.

Slika 49 | Karta prometnih obremenitev 2007, povprečni letni dnevni promet Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016)

2. INTERNETNI VIRI

slika 11 | Omrežje javnih cest v SR Sloveniji leta 1972 Vir: Blenkuš, L., 1972. Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana: Republiška skupnost za ceste.

Slika 50 | Karta prometnih obremenitev 2010, povprečni letni dnevni promet Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016)

- Urbinfo, javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana. Dostopno na: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana. (15.4.2016) - Mestna občina Ljubljana. Dostopno na: http://www.ljubljana.si/si/mol. (10.5.2016) - Rural Urban Governance. Dostopno na: http://ljubljana.rurbance.eu/66,Activity.html. (10.5.2016) - Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana. Dostopno na: https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_SD.htm. (15.4.2016) - Prometno informacijski center za državne ceste. Dostopno na: http://www.promet.si/portal/sl/podatki-o-prometnih-obremenitvah.aspx. (5.4..2015) - Podatki o prometu. Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016) - Ministrstvo za infrastrukturo. Dostopno na: http://www.di.gov.si/si. (5.4.2016) - Dars. Dostopno na: http://www.dars.si. (12.2.2016) - Dars, počivališča. Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pocivalisca_in_kamere/Pocivalisca_664.aspx. (12.2.2016) - Slovenske avtoceste, trideset let avtocest v Sloveniji, 2002, Družba za avtoceste RS. Dostopno na: https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_knjige/slo_AC_30_let.pdf. (12.2.2016) - Petrol. Dostopno na: http://www.petrol.si. (15.3.2016) - Sistemi za ogrevanje proizvodnih prostorov. Dostopno na: http://www.frigor.si/si. (20.5.2016) - Knaufinsulation. Dostopno na: http://www.knaufinsulation.si. (20.5.2016) - Arch daily. Dostopno na: http://www.archdaily.com. (2.3.2016)

slika 12 | Načrtno omrežje avtocest in hitrih cest v Sloveniji s predlogom poimenovanja glavnih smeri iz leta 1969. Vir: Ficko, G., Eržen, S. (et al.) ur., 2014. Ceste na Slovenskem skozi čas. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije.

Slika 51 | Karta prometnih obremenitev 2013, povprečni letni dnevni promet Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016)

Slika 13 | Slovenski interesi v mednarodnem povezovanju. Vir: Bartol, B. (ur.), 2004. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Slika 14 | Trans-evropsko prometno omrežje TEN z določenimi desetimi koridorji po Evropi Dostopno na: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/00/Pan-European_corridors.svg. (13.2.2016) Sliki 17, 18 | Prometna študija mestnega cestnega sistema Ljubljane z avtocesto po variantah Vir: Ficko, G., Eržen, S. (et al.) ur., 2014. Ceste na Slovenskem skozi čas. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. slike 19, 20, 21 | Ljubljana v okviru sistema P+R in zelene evropske prestolnice 2016 Dostopni na: http://ljubljana.rurbance.eu/66,Activity.html. (20.5.2016) https://dk.um.si/Dokument.php?id=71922. (20.5.2016) http://ec.europa.eu/environment/europeangreencapital/winning-cities/2016-ljubljana. (20.5.2016) Slika 31 | Propagandi letak z lokacijami bencinskih servisov v Sloveniji Vir: Ficko, G., Eržen, S. (et al.) ur., 2014. Ceste na Slovenskem skozi čas. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije. Slike 32–35 | Bencinski servisi Petrola med letoma 1950 in 1990 na slovenskem cestnem omrežju Dostopno na: http://www.petrol.si/o-podjetju/o-petrolu/zgodovina/1945-do-1952. (15.3.2016) Slika 36 | Petrolov bencinski servis na Tivolski cesti v Ljubljani leta 1968, arhitekt: Milan Mihelič Dostopno na: http://trajekt.org/2015/03/16/bencinski-servis-petrol. (15.3.2016) slika 39 | Petrolov bencinski servis s počivališčem na Ravbarkomandi. Dostopno na: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=83923837. (15.3.2016) Slika 40 | Sodobni bencinski servisi Dostopno na: https://www.kovinc.si/reference/izbrane-reference/petrol. (15.3.2016) Slika 41 | Restavracija Marche Dostopno na: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=83923837. (15.3.2016)

Slika 52 | Karta prometnih obremenitev 2014, povprečni letni dnevni promet. Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016) Slika 53 | Karta prometnih obremenitev 2013, ljubljanski avtocestni obroč Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016) Slika 54 | Kart števnih mest prometa 2014 Dostopno na: http://www.di.gov.si/si/delovna_podrocja_in_podatki/ceste_in_promet/podatki_o_prometu. (5.4.2016) Tabela 3 | Prometne obremenitve leta 2014, števna mesta Dostopno na: http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Stran_navodila_in_vzorci/Stetje_prometa/2014_ Prometne_obremenitve_2014.pdf. (5.4.2016) Sliki 55 in 56 | Hotel Mons Dostopno na: http://www.sloveniaholidays.com/hotel-mons-ljubljana.html. (20.5.2016) Slika 57| Hotel in casino Safir Dostopno na: https://www.visitslovenia.net/hotel-casino-safir-sezana. (20.5.2016) Slika 58 |Hotel in casino Safir Dostopno na: http://www.a10.eu/materials/geometric_texture.html. (20.5.2016) Slika 59 | Postajališče Plitvice Dostopno na: http://www.agoda.com/hr-hr/motel-plitvice-zagreb/hotel/zagreb-hr.html. (20.5.2016) Slika 60 | Postajališče Autogrill Dostopno na: http://thetuscancontessa.com. (20.5.2016) Slika 61 | Fletcher hotel Dostopno na: http://www.archiexpo.com/prod/holland-composites/product-103542-1237623.html. (20.5.2016) Slika 62 | Fletcher hotel Dostopno na: http://amsterdam-ftv-blog.com/archives/13399. (20.5.2016)

Slika 42 | Postajališče Ravbarkomanda zahod Dostopno na: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=83923837. (15.3.2016)

Slika 65| De Rotterdam Dostopno na: http://www.designmagazin.cz/architektura/45641-oma-postavila-de-rotterdam-jako-vertikalni-mesto. html. (20.5.2016)

Slika 43 | Oskrbni center v Framu, namenjen predvsem voznikom tovornih vozil Dostopno na: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?p=83923837. (15.3.2016)

Slika 66| De Rotterdam Dostopno na: http://www.44floors.com/index.php?mod=content&section=Vertical%20city&id=275. (20.5.2016)

Slika 44 | Počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju leta 2016 Dostopno na: http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Pocivalisca_in_kamere/Pocivalisca_664.aspx. (12.2.2016)

Slika 67| Linked Hybrid Dostopno na: http://www.gettyimages.co.uk/detail/news-photo/linked-hybrid-steven-holl-beijing-china-obliqueelevation-news-photo/157890141. (20.5.2016) Slika 68| Linked Hybrid Dostopno na: http://www.stevenholl.com/projects/beijing-linked-hybrid. (20.5.2016) Vso ostalo slikovno gradivo je iz osebnega arhiva avtorja.

109

9. ZAHVALA Zahvalil bi se rad prof. mag. Petru Gabrijelčiču za mentorstvo in za vso znanje skozi vsa leta; Mojci Gregorski, doc., za njeno pomoč, znanje, iskrenost, potrpežljivost in prijaznost. Mojca od vas sem se veliko naučil, hvala za vse, res sem vam zelo hvaležen; moji družini, ki me je vedno podpirala in me spodbujala, brez vas mi ne bi uspelo; vsem sošolcem: Sanelu, Alešu, Janu, Maši, Perotu in ostalim, ki so mi stali ob strani med študijem, me podpirali in mi dajali upanje. Hvala vam za vso pomoč; Sebastjanu in Blažu za slikanje z dronom. Special thanks goes to my girlfriend, who was beliving in me and supporting me all year! Thank you Ekaterina, I love you.

110

10. IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Borut Bernik izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela z naslovom “Idejna zasnova hibridnega objekta ob ljubljanskem avtocestnem obroču”, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča in somentorstvom doc. Mojce Gregorski.

Borut Bernik

111