Dobrovo

Diplomant: Martin Simčič

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Mentor: prof. dr. Mario Perossa Konzultant za statiko: mag. Mladen Bratovič Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomske naloge: 2013 IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

1

POVZETEK Zaradi slabih delovnih pogojev v obstoječem zdravstvenem domu na Dobrovem sta se Zavod za zdravje Nova Gorica in Občina Brda odločila za gradnjo novega doma na drugi lokaciji. Zavod za zdravje je izdelal gradbeni program, ki je podal dimenzije novega objekta. Na idejno zasnovo v diplomski nalogi so vplivali tudi razgovori, opravljeni z delujočimi osebami zdravstvene zaščite v Goriških brdih, ter študije referenčnih objektov.

Nova parcela ima ugodno naravno osvetlitev, lažji dostop ter je na južni strani posajena z drevesi. V nalogi se je zato nakazala možnost navezave s parkom. Trenutno še zanemarjen prostor za trgovskim objektom bi z minimalnim posegom lahko uredili v sprehajalno pot, iz katere je mogoč dodaten vhod v zdravstveni dom.

Zasnovo je zaznamovalo iskanje cenovno ugodnejših gradbenih rešitev, zato je bila izbrana betonska skeletna konstrukcija, ki omogoča hitro in enostavno gradnjo. Materiali, ki so bili uporabljeni, so prav tako cenovno ugodnejši, hkrati pa omogočajo manj vzdrževanja ter daljšo življenjsko dobo. Tako lahko več sredstev namenimo večjim površinam za zaposlene in obiskovalce. Objekt ima zato večjo čakalnico, kjer se občutek prostornosti še poveča z uporabo stekla in dvovišinskega prostora. V vsaki etaži je tudi izpeljan interni hodnik za zaposlene.

Ključne besede: zdravstvena arhitektura, zdravstveni dom, Dobrovo, Ločene komunikacije zaposlenih in obiskovalcev, naravna osvetlitev;

Osebni arhiv, 2013

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

2

Povzetek

2

Kazalo

3

1

UVOD

4

2

ZDRAVSTVO 2.1 2.2 2.3 2.3.1 2.3.2 2.3.3 2.3.4 2.3.5 2.4 2.5 2.6

3

PROSTOR 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 3.8

4

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

30 31 33 34 35

Program Koncept Zasnova čakalnice Zasnova zdravniške ordinacije Zasnova osvetlitve

TEHNIČNI OPIS 5.1 5.2 5.2 5.3 5.4

6

20 21 21 21 22 23 24 25

Goriška brda Zgodovina Klimatsko - hidrološke razmere Talne in reliefne razmere Prebivalstvo Zdravstvo v Goriških brdih Lokacija gradnje Analiza lokacije

PROJEKTNA NALOGA 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5

5

6 8 9 9 10 11 12 12 13 14 18

Zdravstvena arhitektura Organizacija zdravstvenega sistema Primarno zdravstvo Splošna medicina Zobozdravstvo Fizioterapija Patronažna služba Preventiva Semernice za gradnjo zdravstvenih objektov Referenčni primeri Opredelitev projektne naloge

37 38 39 40 41

Programska shema Zasnova konstrukcije Materiali Instalacije Požarna varnost

GRAFIČNI DEL

42

Viri in literatura

65

3

1 UVOD Okolje zdravstvenih objektov pomembno vpliva na obiskovalce.

Mirno vzdušje in prijazno osebje poveča zaupanje posameznika v ustanovo. Takšno okolje tudi obiskovalce sprošča in tako olajša delo osebja.

Mirno okolje je rezultat dobre funkcionalne zasnove objekta, ki osebju omogoča krajše komunikacije, pregled nad dogajanjem ter nudi možnost mirnega počitka med odmori. Poleg funkcionalnosti je pri zdravstvenih objektih pomembno zagotavljanje higienskih in drugih varnostnih standardov, ki so predpisani v različnih tehničnih smernicah.

Načrtovanje v zdravstvu je vsekakor podrejeno več različnim dejavnikom, potreba po raziskovanju in iskanju konceptualno novih rešitev pa je vseeno zelo pomembna. V zdravstvu se namreč dnevno dogajajo inovacije, ki jim je treba slediti tudi pri projektiranju.

http://www.equipmentcare.com/markets-served/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

V Sloveniji v večji del grajenih zdravstvenih objektov investira država.

Gradnja je financirana iz javnega denarja, zato je posledično želja udeleženih, da je gradnja cenovno ugodna. V tujini so zato vedno pogostejša javno-zasebna partnerstva. Prednosti tovrstnega pristopa je več. Najbolj vidna in pomembna za gradnjo so večja sredstva, namenjena grajenemu okolju in razvijanju konceptualno novih rešitev, ki pripomorejo k boljšemu delovanju takih objektov. Poleg finančnih prednosti se kaže tudi v boljših vodstvenih sposobnostih tovrstnih organizacij (Kagioglou 2010).

http://cpaprotectplus.com/blog/tag/health-care-reform/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

4

ZDRAVSTVO

2.1 ZDRAVSTVENA ARHITEKTURA Skozi zgodovino je imelo zdravstvo močan družbeni pomen. Stavbe, namenjene zdravstvu, so predstavljale pomembnejše mestne objekte in so bile locirane v središča mest. Z njihovo velikostjo in videzom so bile pokazatelj dobrodelnosti in hkrati bogastva meščanov (Jencks 2010).

Na današnjo podobo bolnišniških stavb so vplivali različni dogodki in spremembe v človeški zgodovini. Odnos do zdravljenja je bil na zelo visoki ravni že v antiki. Ohranjeni so teksti iz časa Egipta, Grčije in starega Rima, ki dokazujejo visoko poznavanje tega področja.

http://factsanddetails.com/

Prva večja zdravilišča so bila v Grčiji. Številne zgradbe iz 3. in 4. stoletja kažejo na tedanjo prepričanje o zdravljenju v povezavi s čaščenjem božanstva. Pacienti so bili postavljeni strogi dieti, maziljenju, kopeli in svežemu zraku (Jencks 2010).

Rimljani so dodali izkušnje, nabrane na vojaških pohodih. V področje zdravstva so vnesli racionalizacijo. Prve bolnišnice naj bi izhajale iz začasnih vojaških tabornih bolnišnic. Zasnovane so bile na osnovi dostavnih hodnikov, ki so omogočali prezračevanje in več svetlobe.

Oddelki so bili tudi ustrezno ločeni, da so s tem preprečili širitev epidemij (Jencks 2010).

Juračić, 2005: str. 11

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Kasneje so bolnišnice delovale pod okriljem krščanstva, zato so se razvijale v bližini samostanov. To je bil kraj, kamor so se lahko zatekali popotniki, romarji, bolni in starejši ljudje. Nameščeni so bili v velike dvorane z oltarnim delom, da so lahko prisostvovali cerkvenim obredom. Z večanjem prebivalstva v mestih so se bolnišnice selile v mesta. Sčasoma se je tudi začela ločevati od cerkve in je prehajala pod upravo mesta. Ta proces se je pospešil v času reformacije (Jencks 2010).

http://www.history.ac.uk/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

6

http://www.geschiedenis24.nl

Velik razvoj zdravstva v 19. stoletju je prepričal tudi višji sloj, da se je začel odločati za iskanje zdravstvene oskrbe v javnih ustanovah.

Sledile so inovacije, kot je ultrazvok, ki so prisilile zasebne zdravnike, da so zapirali manjše ordinacije in začeli delovati v večjih kolektivih (Jencks 2010).

Zdravilišče Zonnestraal na Nizozemskem, delo arhitekta Jana Duickersa, zgrajeno je bilo med letoma 1925 in 1931. Ključno zanj je bilo takratno znanje o zdravljenju tuberkuloze, ki je temeljilo na izpostavljanju soncu.

Fasada je po vsem objektu steklena. Streha je ravna in nad zastekljenimi etažami daje občutek lebdenja.

V prvi polovici 20. stoletja so bili zgrajeni prvi prelomni objekti, ki so prekinili s tradicijo in nakazali novo smer zdravstvene arhitekture – ta je prisotna še danes. Začele so prevladovati skeletne konstrukcije in steklene fasade.

Po drugi svetovni vojni so se začeli objekti še bolj racionalizirati.

Pomembna je postajala fleksibilnost, saj so morali zaradi hitrega razvoja pogosto hitro prilagajati prostore novim potrebam.

Pogosto so se odločali za hitro zgrajene večje objekte, ki so odgovarjali novim zahtevam. Grajeni so bili v lažji kovinski skeletni konstrukciji.

Večina teh konstrukcij in opreme ni bila namenjena daljšemu obratovalnemu času, kar je zgradbe hitro postaralo in začelo ustvarjati manj prijeten občutek obiskovalcu. Tudi zunanje površine so se zaradi racionalizacije stroškov zanemarile (Jencks 2010).

http://tashley1.zenfolio.com/blog/

http://www.photoree.com/photos/

Zdravilišče Paimio na Finskem, zgrajeno med letoma 1929 in 1933. Prvo večje javno naročilo arhitekta Alvara Aalta. Objekt še danes velja za pomemben primer zdravstvene arhitekture. Za objekt je značilen preplet ladijskega, industrijskega ter organskega oblikovanja z dodatkom severne identitete (Jencks 2010).

Pioneer health Centre v Pechamu (1934–1935) arhitekta Owna Williamsa.

Poleg zelo sodobne gradnje, armiranobetonske skeletne konstrukcije in steklene fasade zaznamuje objekt posebna tipologija. V njem so prostori, namenjeni tako zdravljenju kot preventivi (šport, druženje, izobraževanje).

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

Danes se posveča vedno več pozornosti kakovostnejši gradnji, saj se ob bok uspešnemu zdravljenju pacientov postavlja tudi kakovost grajenega okolja. Do tega je privedlo mnenje, da pogled na drevo ali lepše oblikovani prostor pacienta umirja in mu poveča zaupanje v zdravstveno institucijo ter ga razveseli (Jencks 2010).

7

2.2 ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA Zdravstveno varstvo v Sloveniji je urejeno na osnovi Bismarckovega modela zdravstvenega varstva, ki temelji na načelih obveznega, z zakonom predpisanega javnega zavarovanja.

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je organ na vrhu organizacijske sheme organiziranosti zdravstva v Sloveniji. Opravlja naloge, ki zadevajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Mesta posameznih izvajalcev v mreži morajo biti določena tako, da je zagotovljena čim boljša dostopnost za ljudi, ob tem pa je seveda treba upoštevati tudi strokovno upravičenost in stroškovno razumnost (Strle 2006).

• Osnovno zdravstveno dejavnost opravljajo zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni zdravstveni delavci. Organizirano imajo najmanj preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalstva, nujno medicinsko pomoč, splošno medicino, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, patronažno varstvo ter laboratorijsko diagnostiko (Strle 2006).

• Zdravstveno varstvo na sekundarni ravni izvajajo specialistične ambulante, ki lahko delujejo v bolnišnicah ali zdraviliščih in zasebnih specialističnih ordinacijah, in bolnišnice, ki so lahko splošne, specialne in univerzitetne. Bolnišnica je stacionarna ustanova, ki omogoča 24-urno oskrbo in nego, zdravljenje, rehabilitacijo itd. (Strle 2006).

• Zdravstveno varstvo na terciarni ravni opravljajo klinike, klinični inštituti ali klinični oddelki. Opravlja se najzahtevnejšo specialistično ambulantno in bolnišnično zdravljenje ter skrbi za poučevanje zdravnikov (Strle 2006).

Specialistična bolnišnica Mestna bolnišnica Zdravstveni dom Zdravstvena postaja Mreža javne zdravstvene službe je razporeditev zdravstvenih domov, lekarn, posameznih zdravniških ordinacij in ambulant, bolnišnic, klinik, inštitutov ter drugih zavodov, ki v Sloveniji opravljajo zdravstveno dejavnost (Strle

2006).

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

8

2.3 PRIMARNO ZDRAVSTVO 2.3.1 SPLOŠNA MEDICINA - DRUŽINSKA MEDICINA Zdravnik splošne medicine je zdravnik, ki zagotavlja osebno, primarno in stalno zdravstveno varstvo posameznikom in družinam.

Svoje bolnike lahko obravnava doma, v svoji ordinaciji ali včasih v bolnišnici. Sprejema odgovornost za prvo odločitev za vsako težavo, zaradi katere se bolniki pri njem oglasijo, in se posvetuje s tistimi specialisti, za katere misli, da je to potrebno. Običajno dela v skupini z drugimi zdravniki splošne medicine v prostorih, ki so v ta namen posebej zgrajeni ali prirejeni, in s pomočjo nemedicinskih sodelavcev, primernim administrativnim osebjem in vso potrebno opremo. Tudi če deluje sam, je njegovo delo skupinsko. Ukrepa vzgojno, preventivno in terapevtsko, da izboljša zdravje svojih bolnikov (http://www. drmed.org/).

Prostorska tehnična smernica, 2008: str. 13

Načela splošne medicine:

Juračić, 2005: str. 77

Ordinacije splošne medicine na primarni ravni običajno sestavljata prostora zdravnika ter medicinske sestre. Pacienti vstopajo v zdravnikov prostor preko sestrinega, ki je lahko lociran tudi med dvema ordinacijama. Večje posege (EKG, infuzija, odvzem krvi itd.) se opravlja v ločenem prostoru, ki je lahko skupen za tri ordinacije.

Prostor medicinske sestre se deli vsaj na dve coni, prostor sprejema pacientov, kjer opravlja sestra administrativno delo, ter pripravo pacienta za pregled, preveze, dajanje injekcij in drugo.

Zdravnikov prostor se prav tako deli na cono za pogovor z bolnikom in cono za pregled bolnika, običajno v skupni velikosti 16 m².

http://www.behance.net/gallery/

http://www.behance.net/gallery/

Prostor za razgovore s pacienti

http://www.behance.net/gallery/

Prostor za posege

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Prostor za posege

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

• Splošnost: Zdravstveno varstvo v družinski medicini ni omejeno le na posamezne kategorije ljudi, ampak je namenjeno vsakomur, ne glede na spol, starost, socialni status, raso ali veroizpoved. Splošno je tudi zato, ker se ukvarja z vsako težavo ali zdravstvenim problemom.

• Dostopnost: Do družinskega zdravnika je mogoče priti zelo hitro. Dostopnost mora biti tako geografska kot kulturna in nanjo ne smejo vplivati finančne razmere.

• Integriranost: Družinska medicina združuje kurativo, rehabilitacijo, preventivo in promocijo zdravja.

• Stalnost: Družinska medicina ni omejena na določeno fazo bolezni, ampak se ukvarja s posameznikovim zdravjem neprekinjeno skozi vse njegovo življenje.

• Skupinsko delo: Družinski zdravnik je del dobro usklajene multidisciplinarne skupine (ekipe).

• Osebni odnos: Večina problemov se obravnava v sklopu družine in okolja.

• Usmerjenost v skupnost: Bolnikove težave je treba obravnavati v luči njegovega življenja v skupnosti. Družinski zdravnik se zaveda zdravstvenih potreb skupnosti in sodeluje z drugimi strokovnjaki in organizacijami ter s skupinami za samopomoč.

• Svetovanje: Družinski zdravnik naj bi bil bolnikov svetovalec za zdravstvena vprašanja vselej in v povezavi z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva (http://www.drmed.org/).

9

Osebni arhiv, 2013

Zobozdravniški stol

2.3.2 ZOBOZDRAVSTVO Osebni arhiv, 2013

Opravljajo se naslednje dejavnosti:

Mizica za pripomočke

• Preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni.

• Kirurški in drugi posegi v ustni votlini.

• Čeljustna in zobna ortopedija.

• Izdelava snemnih in fiksnih protetičnih nadomestkov, ortodontskih aparatov in drugih zobotehničnih izdelkov.

• Zobni rentgen.

• Programi za zdravo življenje. (http://www.zdzv-ng.si/)

Organizacijska shema razmestitve prostorov zobozdravstvene službe po tehnični smernici iz leta 2008.

Osebni arhiv, 2013

Avtoklav / sterilizator

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

Enoto za zobozdravstvo sestavljajo: čakalnica, zobne ordinacije in ordinacija za protetiko. Zobni ambulanti za odrasle in za otroke sta lahko ena ob drugi, vendar ločeni.

Zobno ordinacijo sestavljata cona za administracijo ter cona za posege. Glavni element ordinacije je zdravniški stol. V njegovi bližini pa je delovni pult za pripomočke, umivalnik ter sterilizator – avtoklav.

10

2.3.3 FIZIOTERAPIJA Fizioterapija je zdravljenje bolezni ali poškodb in njihovih posledic s fizioterapevtskimi metodami. Ukvarja se z vzpostavljanjem, vzdrževanjem in krepitvijo zdravja ter funkcionalnosti gibalnega sistema pri človeku. Fizioterapija ohranja ali obnavlja gibljivost sklepov, krepi mišice, preprečuje kontrakture mišic, zvečuje preskrbo s krvjo, zmanjšuje edem in lajša bolečine. Fizioterapija je namenjena čim hitrejši rehabilitaciji (http://sl.wikipedia.org).

Med metode fizioterapije sodijo:

http://www.sportgrupa.pl/

Ribstol

http://www.sportgrupa.pl/

Naprava za razgibavanje ramen

• Aktivno in pasivno razgibavanje: Opravlja se v odprtem skupnem prostoru – telovadnici. Opremljena je z blazinami in ribstolom za opravljanje vaj. Postavljeni so v bližini ogledal za lažji nadzor gibanja. V prostoru je nameščena tudi trakcijska miza in naprava za razgibavanje ramen. Roke se razgibava vodeno pri posebnih mizah.

• Masaža: Masaže se izvaja v zaprtih prostorih oziroma v s predelnimi elementi razdeljenimi manjših celicah. Med klasične tehnike sodijo klasična masaža, frikcijska masaža in limfna drenaža.

• Zdravljenje z električnimi tokovi: Poleg gibalnih vaj lahko z uporabo nizko- in srednjefrekvenčnih tokov vplivamo na percepcijo akutne in kronične bolečine. V ta namen so se razvile različne oblike električnega draženja, s katerimi je mogoče modulirati bolečino (Rugelj 2007).

• toplotno zdravljenje - termoterapija: Z uporabo toplotne energije v terapevtske namene dodajamo ali odvzemamo telesu toploto. S postopki vplivamo na kožo, podkožje, mišice, tkiva itd. Tehnike ogrevanja so obsevanje z infrardečo svetlobo, parafinske obloge, termopak ter postopki v vodi. Tehnike hlajenja (krioterapije) so mrzli obkladki, ledene kopeli, hladilna pršila in kriomasaža (Jakovljević 1999).

• hidroterapija ali zdravljenje v vodi: Hidroterapija se izvaja v hidroterapevtskih bazenih z masažnimi kopelmi in prhanjem.

Tovrstne terapije so v zdraviliščih ali specialističnih klinikah.

http://manet.si/

Trakcijska miza

http://isomerclinic.com/

Zdravljenje z elektičnimi tokovi

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

http://www.upstate.edu/

Razgibavanje na blazinah

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

11

2.3.4 PATRONAŽNA SLUŽBA Delo patronažnih sester poteka po terenu (nega po domovih).

Običajno deluje ena patronažna sestra na 2500 prebivalcev. Delo opravljajo v posebnem službenem avtomobilu, za katerega je treba predvideti parkirno mesto pri zdravstvenem domu.

Delo patronažne sestre zajema tudi administracijo ter pogovore s pacienti v zdravstvenem domu, zato se v objektu predvidi možnost delovnega mesta. V njegovi bližini pa je treba predvideti priročno skladišče terenske opreme.

Patronažna služba izvaja: • zdravstveno nego bolnikov po delovnem nalogu zdravnika, • zdravstveno obravnavo nosečnic, otročnic, novorojenčkov, dojenčkov in otrok do 3. leta starosti, • preventivne obiske invalidov, kroničnih bolnikov ter oseb z motnjami v razvoju (http://www.zd-go.si/patronazna-sluzba).

2.3.5 PREVENTIVA Ob bok uspešni kurativi zdravstvenih ustanov se postavlja tudi preventiva. V Sloveniji se s preventivo ukvarjajo referenčne sestre in zdravstvena vzgoja. Cilji preventive so večje zdravje med prebivalstvom in posledično nižji stroški zdravstva.

http://www.stat.si/tema_demografsko_zdravstvo/

Graf prikazuje stanje obolelih za rakom po državah EU. Stolpci ločeno prikazujejo ženske in moške. V Sloveniji tako ženske kot moški presegajo evropsko povprečje obolelih, kar kaže na veliko potrebo po večji vlogi preventive.

V Sloveniji običajno deluje ena referenčna sestra na dva zdravnika.

Njena naloga je, da spremlja zdravstveno stanje prebivalstva na nekem območju. Deluje v svoji ordinaciji, kjer sprejema obiskovalce.

V zdravstvenih domovih se predvidi tudi didaktično sobo za potrebe predavanj in delavnic o zdravju. Dogodke organizira zdravstvena vzgoja, ki je stacionirana v bližnji Novi Gorici.

Dom se nahaja v bližini osnovne šole in program sistematskega pregleda šolskih otrok se dopolni s predavanji o zdravju. Prostor mora biti prilagodljiv za različne uporabe. Upoštevati je treba tudi možnost izrabe prostora za razne delavnice o zdravju za različno ciljno občinstvo.

divinehealingnursing.com

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

V razvitejših državah se je število kroničnih bolnikov v zadnjih desetletjih namreč potrojilo. Najbolj razširjene so depresija, osteoporoza, rak in sladkorna bolezen. Prekomerna teža in pomanjkanje gibanja pri današnjih otrocih bo stanje še poslabšalo (Guenther 2008).

http://www.flickr.com/photos/palomahomehealthagency/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

12

2.4 ZAHTEVE PRI GRADNJI ZDRAVSTVENIH OBJEKTOV V Sloveniji so z zakonom predpisana tehnična pravila za gradnjo zdravstvenih objektov, ki jih morajo upoštevati načrtovalci, izvajalci in uporabniki. Pravila so določena v prostorski tehnični smernici TSG-12640-001 iz leta 2008.

Barrier-free design, str. 52

Grobo obdelani nastopni robovi stopnic

Barrier-free design, str. 52

Primerne nastopne ploskve stopnic

Finalne obdelave tlakov

Vhodi v zdravstrveni objekt

• Površine tlakov morajo biti povsem gladke, odporne za mehanske poškodbe in redno mokro čiščene in razkuževane.

• Stik med tlemi in steno mora biti izveden tako, da omogoča strojno čiščenje. Stik med steno in tlakom je z zaokroženo letvijo z radijem najmanj 2,5 cm, preko katere se položi talno oblogo. Višina zaključka tlaka na steni je 10 cm.

• Varen dostop brez arhitekturnih ovir.

• Dovoz za osebna in reševalna vozila do vhoda.

• Nadkrito območje pred vhodom.

Stopnišča min 3,5 m²

• Praviloma se nahaja v bližini dvigal in skupaj z njimi tvori etažno avlo.

• Maksimalna višina stopnice je 17 cm.

• Dolžina stopnice je od 28 do 29 cm.

• Ročaj ograje je na višini 95 cm.

• Višina zaščite pred padcem je 65 cm.

• Podesti stopnišča morajo biti naravno osvetljeni.

Barrier-free design, str. 59

Tloris in oprema sanitaraij za invalide

Stropovi • V vseh prostorih zdravstvenih objektov, v katerih se pod stropno ploščo nahajajo instalacijski razvodi, morajo biti zaradi sanitarno-higienskih razlogov izvedeni spuščeni stropi.

• Minimalne zahtevane svetle višine prostorov:

2,80 m - vsi prostori za medicinsko dejavnost

Detajl zaključka med tlemi in steno

Finalne obdelave tlakov • Površine tlakov morajo biti povsem gladke, odporne za mehanske poškodbe in redno morajo biti mokro čiščene in razkuževane.

• Stik med tlemi in steno mora biti izveden tako, da omogoča strojno čiščenje. Stik med steno in tlakom je z zaokroženo letvijo z radijem najmanj 2,5 cm, preko katere se položi talno oblogo. Višina zaključka tlaka na steni je 10 cm.

DVIGALO

Prostorska tehnična smernica, str. 28 in 30

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

• Površina prostora mora znašati najmanj 3,50 m².

• Krajša stranica prostora je dolga najmanj 1,60 m.

• Sanitarna školjka mora biti opremljena s konzolnim, sklopnim in zidnim držalom.

• Konzolni umivalnik je na višini 80–85 cm.

• Nagibno ogledalo.

Javni hodniki • Minimalna širina hodnika je zaradi lažjega srečevanja s fizično prizadetimi ljudmi 1,50 m.

Vrata

2,50 m - hodniki 2,60 m - administrativni, servisni prostori http://www.pih.org/blog/

Invalidski WC prostor

diploma: 2013

Minimalne svetle širine vratnih odprtin so: 70 cm – sanitarne kabine obiskovalcev in osebja, kabine za preoblačenje in servisni prostori, 80 cm – administrativni prostori, 90 cm – vsi prostori za dostop osebam na invalidskem vozičku, več kot 110 cm – vhodi v objekt in glavni hodniki.

13

2.5 REFERENČNI PRIMERI ZDRAVNIŠKA KLINIKA RAVELO, TENERIFE, 2008 arhitekti: GPY arquitectos

http://www.e-architect.co.uk/

Manjši zdravstveni objekt se nahaja v centru mesta Ravelo na severovzhodu otoka Tenerife. Dostop do objekta je z ulice urejen po stopničasti rampi, ki sledi naklonu terena. Rampa podaljša javni prostor vse do glavnega vhoda. Vstopa se v pritličje, kjer so poleg recepcije še zdravniške ordinacije. Čakalnica je speljana po hodniku, po katerem je po vsej njegovi dolžini speljano panoramsko okno s pogledom na pokrajino. Zunanjost objekta je izvedena v betonu in prikazuje osnovno konstrukcijo objekta. Notranjost je velik odprt prostor, razdeljen na manjše ordinacije z lesenimi predelnimi stenami.

V les so oblečeni tudi betonski zidovi in strop ter stavbno pohištvo, kar daje interjerju bolj topel izraz. V nižji etaži so administrativni ter servisni prostori za osebje.

New health facilities, str. 106

Tloris pritličja

Referenčni elementi

http://www.e-architect.co.uk/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

• Jasen vhod z urejenim administrativnim pultom za sprejem bolnikov.

• Čakalnica je naravno osvetljena, speljana ob hodniku pred vhodi v ordinacije.

• Interna komunikacija med ordinacijami.

• Komunikacijsko jedro je ločeno od površine objekta, kar omogoča objektu večjo fleksibilnost.

• Servisni prostori so v kletni etaži, ločeni z javnim delom objekta.

http://www.e-architect.co.uk/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

14

osebni arhiv, 2013

Osebni arhiv, 2013

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA diagnostično - terapevtski objekt, 1977 arhitekt: Stanko Kristl

Osebni arhiv arhitekta Stanka Kristla

Izsek tlorisa

Objekt je bil prizidan obstoječi bolnišnici (»posteljnem objektu«), zgrajeni leta 1966. Prilagaja se že obstoječi zidavi ter funkcionalnim in vsebinskim zahtevam medicinske dejavnosti. Objekt je slovel po številnih tako arhitekturnih kot tehničnih inovacijah.

Zaznamujejo ga izrazite horizontalne linijske poteze, ki se v dostopnem delu v obliki dovoznih klančin za vozila in stopnic za obiskovalce »izvijejo« iz stavbnega telesa. Horizontalne armiranobetonske parapetne pasove prekinjajo zastekljeni pasovi oken. Zunanjost stavbe je tople rumenordečkaste barve, ki se sklada z materiali in barvami v notranjosti (http://www.arhitekturni-vodnik.org/).

Referenčni elementi

http://www.arhitekturni-vodnik.org/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

• Interni hodniki osebja.

• Servisni prostori so pomaknjeni v notranjost objekta, kar omogoča svetle hodnike ob fasadi.

Osebni arhiv, 2013 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

15

ZDRAVSTVENI DOM MILAGRO, NAVARRA, ŠPANIJA, 2010 arhitekti: Urbanismo y Arquitectura Doblee

http://www.archdaily.com/

Vhod v objekt je poudarjen z igro volumnov v nadstropju. Sicer pritličen objekt obdaja javni prostor, kar zaznamuje njegovo zasnovo. Notranji prostori so svetli in glede na njihovo namembnost primerno zaščiteni pred neželenimi pogledi iz javnega zunanjega prostora. Zdravniškim ordinacijam je zagotovljena najvišja mera zasebnosti, ščiti jih majhen atrij, proti ulici posajen z drevesi, ki je hkrati tudi zaščita pred južnim soncem. Čakalnica je prostorna in z dvema steklenima stenama usmerja pogled na zunanji trg. Primerna orientacija objekta glede na sonce ne povzroča pregrevanja. Glavni program je v pritličju, majhna sprejemnica pričaka obiskovalca pri vhodu v stavbo, od koder sta mogoča prehoda v čakalnico oziroma administrativne prostore. Osebju je omogočena interna komunikacija. Ordinacije so zasnovane tako, da dopuščajo prilagoditve v prihodnosti.

http://www.arthitectural.com/

Tloris pritličja

Referenčni elementi

http://www.archdaily.com/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

• Sprejemnica na vhodu s pregledom na dogajanje v čakalnici.

• Interna komunikacija osebja.

• Prostorna in svetla čakalnica, zasnovana pred vhodi v ordinacije.

• Zdravniškim ordinacijam je zagotovljena intimnost pred zunanjimi pogledi.

http://www.archdaily.com/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

16

http://www.world-architects.com/

MINAMIGAOKA CLINIC, SAPPORO, JAPONSKA, 2005 arhitekti: Matsuyama Architect & Associates

Hospital architecture + design, str. 73

Tloris pritličja

Objekt je nadstropen. Prostori, namenjeni preiskavam in pregledom, so v pritličju. Zaradi goste poselitve in pomanjkanja zelenja v okolici je pred objektom izveden bazen z vodo, da ustvarja umirjen ambient.

Pri vhodu je sprejemnica, ki ima omogočen pregled nad dogajanjem v čakalnici. Čakalnica je svetla in ponuja pogled na bazen z vodo.

Delovni prostor osebja deluje na prvi pogled majhen, a ponuja funkcionalno rešitev ureditve zdravniške ordinacije. Zdravnik ima ločen zasebni delovni prostor, ki je povezan po notranji poti z drugimi prostori. Ob pisarni je manjša soba za razgovore, ki ji sledijo prostori za zdravniške preglede. Večja prostora sta namenjena delu sestre.

Povezana sta s sprejemnim pultom in tako omogočata večjo fleksibilnost osebja.

Referenčni elementi

http://www.world-architects.com/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

• Sprejemnica na vhodu s pregledom na dogajanje v čakalnici.

• Interna komunikacija osebja.

• Svetla čakalnica je zasnovana pred vhodi v ordinacije.

http://www.worldarchitecturenews.com/ Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

17

2.6 PROJEKTNA NALOGA - CILJI Zaradi neprimerne lokacije obstoječega zdravstvenega doma na Dobrovem (premajhna gradbena parcela) je nemogoče z razširitvijo objekta zadostiti potrebe po novih prostorih (fizioterapija) in standardom (primerne sanitarije in dvigalo). Novo parcelo je občina že izbrala. Nahaja se zunaj središča naselja, to pa omogoča lažji dostop in možnost parkirišč. Parcela ima tudi ugodno dnevno osvetlitev.

V novem objektu bi bili dve ordinaciji za splošno medicino, zobozdravstvo, fizioterapija in večnamenski didaktični prostor.

Cilji novega doma:

http://www.medicalwebexperts.com/

• Ustvariti objekt, ki bo odgovarjal sodobnim zdravstvenim standardom.

• Omogočati mora čim lažji dostop z osebnimi avtomobili ter zagotoviti parkirna mesta.

• Omogočati mora neovirano gibanje fizično težje gibljivim ljudem v objektu.

• Ustvariti ambiente, v katerih bo vzdrževanje higienskih standardov čim bolj poenostavljeno.

• Prostorom zagotoviti primerno količino naravne svetlobe.

• Zasnova mora dopuščati prihodnje spreminjanje.

• Omogočati mora osebju prijazno delovno okolje.

• Objekt mora ustvariti nov urbani prostor naselja.

http://renotahoe.about.com/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

18

PROSTOR

3.1 GORIŠKA BRDA

https://maps.google.si/

Goriška brda se nahajajo na skrajnem zahodu Slovenije. Na severni strani so omejena s hribom Korada, na vzhodu z reko Sočo ter na zahodu jo loči od Furlanije reka Idrijca.

https://http://www.geoprostor.net/PisoPortal/

Področje predstavlja prehod iz hribovitega Posočja v ravninsko Furlanijo in je gričevnato. Naselja zasedajo slemena gričev in so večinoma gručasta, grajena s prepoznavno lokalno identiteto.

Agrarne površine se nahajajo na pobočjih in v dolinah. Zaradi izjemnih geografskih značilnosti, ugodnih vremenskih razmer in sestave tal je agrarna dejavnost zelo razvita.

V Brdih živi približno 6000 ljudi. Do druge svetovne vojne je bila tu glavna dejavnost kmetijstvo. Po vojni pa se je začelo prebivalstvo preusmerjati v industrijo, obrt in druge storitvene dejavnosti. S tem se je tudi večala vloga bližnjih večjih urbanih centrov. Kljub temu ostaja kmetijstvo najpomembnejša gospodarska panoga.

Središče Goriških brd je Dobrovo. Prvotno je bilo Dobrovo briška vas, ki ni imela pomembnejše vloge. Hiter razvoj se je začel po drugi svetovni vojni, ko so se tu zgostile temeljne središčne dejavnosti. Danes ima središče Brd trgovine, banko, pošto, gasilski dom, zdravstveni dom in sedež občine. Na Dobrovem je tudi sedež Vinske kleti Goriška brda.

Osebni arhiv, 2007

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

20

3.2 ZGODOVINA

3.4 TALNE IN RELIEFNE RAZMERE

Goriška brda so v preteklosti doživela številne menjave lastništva in delitve prostora. Poseljena so bila že v času Rima. Rimljani so na tem področju ustvarili bogate kmetije in v njihovem času se je razširila v Brda vinska trta (Fikfak 2008).

Geološka lastnost Goriških brd je prevlada mehkega fliša, ki so ga številni majhni vodotoki razrezali v gričevje s slemeni v smeri severjug, od katerih se odcepljajo prečno usmerjena slemena. Na severnem in jugovzhodnem delu se pojavljajo trše kamnine, kjer se že pojavljajo značilnosti hribovja. Fliš dokaj na debelo prekriva apnence.

V severnem delu pa zaradi erozije fliš popolnoma izgine oziroma je zelo plitek. Na površje prihajajo apnenci in pojavlja se zakrasevanje površja, tako da so se že izoblikovale plitve vrtače (Ažman 2008).

V 6. stoletju so se v Brda priselili Slovani, skupaj z Langobardi in Obri. V 8. stoletju so Brda postala del furlanske kneževine in se v 11. stoletju priključila oglejski patriarhiji. Takoj zatem so se uveljavili goriški grofje, ki so kmalu prevladali. Od takrat govorimo o Goriških brdih (Fikfak 2008).

Leta 1500 je umrl zadnji goriški grof, ki je zapustil področje – v zameno za vojaško in politično pomoč – habsburškemu cesarju Maksimiljanu I. Del Brd pa je ostal v lasti Beneške republike, kar je večkrat povzročalo vojaška trenja med silama. Prav zato so nastale številne utrdbe in gradovi. Brda so v tem obdobju postala mejna pokrajina in so to ostala vse do današnjih dni.

Osebni arhiv, 2013

V času prve svetovne vojne je v Brdih potekala vojaška fronta. Večina prebivalstva je bila odpeljana v begunska taborišča. Po vojni je sledil čas italijanske okupacije. V tem času so se zaradi političnih pritiskov in gospodarske krize prebivalci izseljevali, predvsem v Argentino in Avstralijo.

Fliš, imenovan tudi »sovdan«, sestavljajo plasti finejših laporjev in bolj grobozrnatih peščenjakov. V osnovi je mehak, nagnjen k plazovitosti in vododržen. Nastajal je pred približno 55 milijoni let v takratnem morju. Kasneje je s spreminjanjem podnebja v večkratnih zaporednih fazah pridobil značilno teksturo menjajočih se plasti (Ažman 2008).

Goriška brda spadajo v skupino z mehkimi karbonatnimi kamninami. Hribine so krušljive in podvržene hitremu preperevanju. Poseben problem zato predstavlja plazovanje in so zaradi tega tehnična oziroma gradbena dela otežena (Fikfak 2008).

Po drugi svetovni vojni so se Brda znašla v središču pogajanj med zmagovitimi velesilami. Leta 1947 je to ozemlje spet razdelila meja, tokrat med Italijo in Jugoslavijo.

Terasirana pokrajina goriških Brd, str. 17

Deleži naklonskih razredov v Goriških brdih

3.3 KLIMATSKO - HIDROLOŠKE RAZMERE Goriška brda so odprta proti morju in izpostavljena njegovim podnebnim vplivom. Višje hribovje na severu in tudi nekoliko privzdignjeno apneniško sleme na vzhodu varujeta Brda pred mrzlimi severnimi vetrovi in vdori mraza. Prevladuje toplo in sončno podnebje, ki le za malenkost zaostaja za tistim na ravnini ob morju (Ažman 2008).

Visok zračni pritisk v zaledju povzroča burjo, ki pa je v primerjavi z Vipavsko dolino manj izrazita. Najhujša je v vzhodnih Brdih, kjer morajo strešnike na hišah obtežiti s kamenjem. Zelo močna je tudi v tistih vaseh, ki stojijo v izpostavljeni slemenski legi (Ažman 2008).

Srednja letna temperatura je okrog 13 °C. Povprečna januarska temperatura je 3,9 °C. Najtoplejši mesec pa je julij z 21,1 °C. Sneži povprečno le 4 dni v letu in snežna odeja, ki ni debela, navadno ne obleži dolgo.

Terasirana pokrajina goriških Brd, str. 16

Primer fliša

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

21

3.5 PREBIVALSTVO V prejšnjem stoletju so Brda doživela skoraj prepolovitev prebivalstva. Prva večja izseljevanja so se začela že ob koncu 19. stoletja zaradi krize v kmetijskih panogah. Brici so se takrat najbolj množično odseljevali v Gorico, Čedad, Tržič in Trst (Ažman 2008).

Sledila je prva svetovna vojna, v kateri so veliko število prebivalcev začasno preselili v begunska taborišča. Čas po vojni je spremljala gospodarska kriza, povezana s priključitvijo Italiji, kjer je močna vinogradniška konkurenca močno škodovala briški temeljni gospodarski dejavnosti. Zaradi izvajanja političnih pritiskov so se ljudje odločali tudi za pot v Argentino.

Druga svetovna vojna in obdobje neposredno po njej sta upad števila prebivalcev samo še pospešila. Nove razmere so nastale po priključitvi k Jugoslaviji. Z uvajanjem zadružništva in postopno mehanizacijo kmetijstva so se znova pojavili presežki delovne sile, ki so se odražali v odseljevanju v industrijska naselja na Goriškem, največ v bližnje Anhovo (Ažman 2008).

Upadanje se je umirilo proti koncu 20. stoletja. Z izboljšanjem prometnih povezav, komercializacijo kmetijstva, predvsem vinogradništva, so povzročili ponovno rast prebivalstva.

Terasirana pokrajina Goriških brd, str. 37

Grafični prikaz gibanja števila prebivalstva v Goriških brdih med posameznimi leti

Terasirana pokrajina Goriških brd, str. 48

Zaposlenost prebivalstva Goriških brd po dejavnostih leta 2002

Terasirana pokrajina Goriških brd, str. 45

Starostna in spolna sestava prebivalstva Goriških brd leta 2002

Danes je v Brdih še vedno zelo prisotna dnevna migracija zaradi službenih obveznosti v večja središča. Kljub temu so dejavnosti prebivalcev zelo povezane z obdelavo zemlje za tržne kot tudi dopolnilne namene. Življenje ljudi v večji meri poteka zunaj njihovih stanovanj. Največ se obdeluje zemljo, pomembni pa so tudi socialni stiki. Kljub sodobnim komunikacijam v Brdih ostaja pomembno druženje znotraj družine, med sosedi in prijatelji. Neposredna komunikacija nudi prebivalcem fizično ugodje oziroma neugodje in odzive s čustvenim nabojem. Vse to je združeno z sredozemskim karakterjem človeka (Fikfak 2008).

Naselbinska kultura slovesnkega podeželja, str. 36

http://www.primorske.si/

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Sibil Slejko

Praznik Šmartno – pravljična vas

Praznik češenj

Fakulteta za arhitekturo

Poznanih je kar nekaj briških prireditev. Med najbolj znanimi je Praznik češenj, ki je kulturno - zabavna prireditev, na kateri so predstavljene številne posamezne aktivnosti, ki obujajo tradicijo življenja v Brdih. Veliko je tudi raznih in raznolikih kulturnih dogodkov, ki so povezani tudi z glavnimi briškimi dejavnostmi (Fikfak 2008).

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

22

3.6 ZDRAVSTVO V GORIŠKIH BRDIH Na območju Goriških brd delujeta en zdravstveni dom ter splošna ambulanta. To je področje, ki šteje približno 6000 ljudi. Zdravstveni dom se nahaja v središču Brd, na Dobrovem. Dobrovo je tudi sedež občine ter ima še druge javne objekte. Manjša splošna ambulanta je v Kojskem, oddaljena 5,5 km od zdravstvenega doma.

Upraviteljsko sodi območje pod okrilje Zdravstvenega doma Nova Gorica, kjer se izvajajo specialistični pregledi, nujna medicinska pomoč in dežurstvo.

Na Dobrovem deluje tudi lekarna, ki je ravno v času sprejemanja odločitve o novem domu odprla prenovljene prostore in misel o njeni vključitvi v projekt ni bila več aktualna.

Zdravsteni dom Dobrovo Deluje že dobrih osemdeset let in je bil v zgodovini večkrat predelan.

Zadnji poseg je bil širitev pred desetimi leti. Danes tu delujejo ambulanta splošnega zdravstva, zobozdravstvo s protetiko, fizioterapija in patronažna služba. V njegovi bližini, znotraj Osnovne šole Dobrovo, deluje tudi otroška zobozdravstvena ambulanta.

Objekt je lociran v središče naselja. Zaključuje stavbni niz ob glavnem trgu in je iz treh strani obdan s cesto, kar onemogoča nadaljnjo širitev. Objekt nima lastnih parkirišč, s katerih bi bil omogočen enostaven dostop. Večjo težavo predstavlja parkirišče za invalide ter ureditev začasnega parkirišča rešilnega avtomobila.

Splošna zdravniška ambulanta je v pritličju, kar je za ljudi, ki težko hodijo, ugodno, težavo pa predstavljajo sanitarije, ki so v kleti in so dosegljive po neugodnem stopnišču. To so tudi edine sanitarije za obiskovalce objekta, ki je v štirih etažah.

Ovirana je tudi fizioterapija, ki je zdaj locirana v kleti. Nujno bi potrebovala več prostora. Deloma je tudi v različnih nivojih, kar je zelo neugodno za ljudi z oteženo hojo oziroma na vozičkih. Prostor je brez spodobnega pogleda skozi okna ter s slabim prezračevanjem.

Zdravstvena ambulanta Kojsko

Osebni arhiv, 2013

Osebni arhiv, 2013

Zdravstveni dom Dobrovo

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Kojsko je drugo večje središče na območju. Ambulanta je zasebna, nudi eno zdravstveno ordinacijo splošne medicine, ki deluje s koncesijo. Tudi tu predstavljata težave parkiranje in dostop.

Zdravstveni dom Kojsko Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

23

OBČINA BRDA - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz

Začetni prikaz LEGENDA:

2

5 4 3

1

0 merilo 1: 8000

http://www.geoprostor.net/piso/ 200 m

0

1

GRAD DOBROVO

2

VINSKA KLET GORIŠKA BRDA

3

TRGOVINA

4

TRG 25. MAJA

5

OSNOVNA ŠOLA DOBROVO

10 cm

Dobrovo s širšo okolico z označenim območjem gradnje referenčna linija

3.7 LOKACIJA GRADNJE Lokacija za nov zdravstveni dom se nahaja ob glavni cesti, na poti med središčem Dobrovega in Vinsko kletjo Goriška brda. Parcela je še nepozidana in trenutno služi kot parkirišče stanovanjskega objekta v bližini in deloma kot sadovnjak.

http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 15. april 2013 19:23:50; uporabnik: martin.simcic@siol.net 2 Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. © PISO-BRDA (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove)

stran 1 od 1

5 4

Velikost parcele je 1034 m². Nahaja se na severnem robu naselja in predstavlja začetek strnjene zidave. Naselje poteka po slemenu griča ter na njegovi najvišji točki območje dominira renesančni grad.

Območje Kleti se nahaja v dolini, kjer je območje predvideno za poslovno cono.

OVREDNOTENJE LOKACIJE

3

Kljub padajočemu terenu proti severu je parcela dobro osončena.

Obstoječi objekti so primerno oddaljeni in ne povzročajo bistvenih vplivov. Krajša stranica parcele je vzporedna s cesto, daljša stranica pa ponuja poglede proti severu in jugu. Zaradi bližine drugih javnih objektov je parcela zelo primerna prav za objekte z javnim programom. S pozidavo bi se tudi začelo zapolnjevati vrzel, ki je trenutno med robom naselja ter Kletjo.

1

http://www.geoprostor.net/piso/

Dobrovo z označenim območjem gradnje IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

24

3.8 ANALIZA LOKACIJE Območje gradnje

GRAJENO TKIVO

m: 1 : 3000

Dobrovo poteka po grebenu griča v smeri vzhod-zahod. Naselje je strnjeno, izstopa le območje Kleti, ki je zgrajeno v nižini ob reki Reki.

Gradnja naselja se prilagaja terenu. Prevladuje točkovna gradnja z izjemo območja gradu, kjer prevladuje gradnja stavb v nizu. Dobrovo je strnjeno, a še vedno omogoča širitev znotraj naselja.

Območje gradnje

ZELENE POVRŠINE

m: 1 : 3000

Pobočja gričev, ki obkrožajo naselje, so večinoma obdelane vinogradniške površine. Znotraj naselja se prav tako pojavljajo zelene površine. Ambicioznejše zasnovanih parkovnih ureditev sicer ni, večinoma so to zelene površine s posajenimi drevesi, ki ne omogočajo sprehajanja in daljšega postanka. Drevored je bolje urejen, večinoma je postavljen ob cesti in parkiriščih.

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

25

Območje gradnje Javni program Javno-stanovanjski program Industrijski program Stanovanjski program

PROGRAMSKA ANALIZA

m: 1 : 3000

Dobrovo je upravno središče Brd. To je tudi razlog za veliko število javnih objektov v primerjavi z drugimi naselji na tem področju. Največ jih je v središču naselja, tako imenovanem Trgu 25. maja. Tu se nahajajo občina, pošta, banka, zdravstveni dom, lekarna, šola in drugi javni objekti. Območje okoli Trga 25. maja se je začelo razvijati pozno v primerjavi z ostalim naseljem. Starejši del naselja je v okolici gradu, v katerem je danes kulturno središče Brd. Poslovno-industrijsko območje se razvija ob vznožju naselja na obeh bregovih reke Reke, kjer je teren sorazmerno raven.

Območje gradnje Vozlišče Pomenska dominanta Intenzivnost prometa in hrup Naravna dominanta Robovi Poti Pogledi

ZAZNAVNA ANALIZA

m: 1 : 3000

Dobrovo leži ob stičišču dveh zelo prometnih cest. Glavno vozlišče je na Trgu 25. maja. Stavba občine dominira z njeno usmeritvijo proti trgu. Poleg občine sta v naselju še grad in Klet, ki naselje najbolj zaznamujeta. Grad je postavljen na višjih legah naselja in omogoča lepe poglede na okolico, hkrati pa dominira širši prostor.

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

26

Prerez območja m: 1 : 2000

2 3 5

B 1

4 A 5

Osebni arhiv, 2013

Situacija območja m: 1 : 2000

Pogled B

1

OBMOČJE GRADNJE

2

STANOVANJSKI BLOK

3

GARAŽA STAN. BLOKA

4

TRGOVINA

5

PARKIRIŠČE TRGOVINE

MIKROLOKACIJA Zemljišče se nahaja v bližini glavne ceste, dostopno je po ločeni dovozni poti. Poleg dovozne poti je parcela ločena od glavne ceste z manjšim zelenim pasom. Na zahodni in vzhodni strani prevladujejo stanovanjski bloki. Na južni strani se nahaja trgovski objekt, ki ga z območjem gradnje ločuje zeleni pas z že posajenim manjšim drevoredom.

Osebni arhiv, 2013

Pogled A

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

27

C

B

Osebni arhiv, 2013

A

Situacija območja m: 1 : 2000

Pogled A

OKOLICA IN MOŽNOST POGLEDOV Na parceli se ponujata dve večji možnosti usmerjanja pogledov. Proti severu se odpira pogled na briško pokrajino. Na zahodu je možnost pogleda proti gradu Dobrovo.

Osebni arhiv, 2013

Pogled C

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Za poglede je manj prijetna južna stran. Poleg dvigovanja terena se tu nahaja trgovski objekt s parkirišči in dostavnimi prostori. Vmesen zeleni pas z zasaditvijo dreves daje možnost tako zastiranja pogledov kot zaščite pred soncem.

Osebni arhiv, 2013

Pogled B

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

28

PROJEKTNA NALOGA

4.1 PROGRAM Zastavljen program ob začetku dela je podal Zdravstveni dom Nova Gorica. S študijem literature in pogovori z delujočimi ljudmi na zdravstvenem področju se je za idejno zasnovo diplomske naloge program dopolnil. Program diplomske naloge ohranja patronažno službo, predvideva ločen prostor za administracijo v zobozdravstvu in večjo fizioterapijo.

Idejna zasnova ni le prikaz trenutno najnujnejših potreb, temveč poskuša naloga odgovoriti na izzive prihajajočih časov.

Kvadrature prostorov so bile povzete po veljavni tehnični smernici TSG-12640-001.

Splošno zdravstvo:

Skupni in pomožni prostori:

• 2 zdravniški ordinaciji • Prostor medicinske sestre • Prostor za posege – odvzemi vzorcev • Dodatna ordinacija (referenčna sestra) • Sestanki / čajna kuhinja • Ordinacija patronažne sestre • Priročno skladišče terenske opreme • Sanitarno-toaletni prostor za osebje • Sanitarno-toaletni prostor za bolnike WC – ž, WC – m, WC – invalidi in predprostor

2 x 16 m² 16 m² 18 m² 16 m² 12 m² 12 m² 12 m² 12 m²

• • • • • •

Didaktična soba Prostor za zbiranje nečistega perila za odvoz Skladiščne površine Hišna delavnica s priročnim skladiščem Kotlovnica Prostor za dizelski agregat

12 m²

Zobozdravstvo: • • • • • • •

Zobozdravstvena ordinacija za odrasle Zobozdravstvena ordinacija za otroke Ordinacija protetike Administracija s kartoteko Čajna kuhinja Sanitarno-toaletni prostor za osebje WC – ž, WC – m in predprostor

15 m² 15 m² 15 m² 12 m² 12 m² 10 m² 8 m²

Fizioterapija: • • • • • • IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

12 m² 9 m² 3 x 8 m² 50 m² 10 m² 4 m²

Čakalnica Administracija Prostor z boksi Telovadnica Prostor za pripravo oblog Prostor za perilo, pripomočke Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

30

Objekt, pomaknjen v brežino, s parkiriščem

Objekt je dvignjen od tal in omogoča parkiranje pod njim.

na sprednji strani.

Shema prometne ureditve

4.2 KONCEPT Objekt je postavljen v brežino, kar pritlični etaži jemlje dobre pogoje za prostore z zdravstveno dejavnostjo. Poleg tega bi bili na nasprotni strani prostori usmerjeni proti cestišču oziroma parkirišču, kar bi zmanjševalo intimnost ordinacij.

Obojestranske ordinacije

Enostranske ordinacije

Objekt je zato dvignjen in v pritličju omogoča parkiranje. Rešitev je ugodna tudi zato, ker je potreba po parkiriščih velika (23 po tehnični smernici). Ordinacije so tako pomaknjene v nadstropje, kar je ugodnejše za svetlobo in poglede ter zagotavljanje intimnosti ordinacijam.

Ločene komunikacije

Ordinacije

Zasnova objekta je linijska. Zaradi potrebe po fleksibilnih ordinacijah so te razporejene v isti liniji in se lahko poljubno spreminjajo. Ordinacije so dosegljive tako iz čakalnice za obiskovalce kot iz interne poti osebja.

Komunikacije/čakalnica Osebje Javno

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

31

PROGRAM Objekt je dvignjen od tal in v pritličju omogoča parkiranje ter nadkrit prehod v zdravstveni dom. Rešitev lajša pot bolnika v slabših vremenskih razmerah. V poletnih mesecih pa daje senco parkiranim vozilom.

Shema dostopov

Programi so razdeljeni po etažah. Splošno zdravstvo, ki potrebuje ločeno čakalnico in čim krajšo pot do cilja, je v 1. nadstropju. Zobozdravstvo ter preventiva sta v 2. nadstropju, da se stik med bolnimi in zdravimi obiskovalci čim bolj prepreči. Fizioterapija je v najvišji etaži zaradi svetlobe in možnosti opravljanja vaj na prostem. Tehnika in shrambe so v kleti.

DOSTOP Zun. stopnice

Glavni vhod v objekt je usmerjen proti središču naselja. Vstopa se v predprostor garažnega dela ter se preko jedra prispe na želene oddelke. Zaradi želje, da bi dom čim bolj integrirali z naseljem, je predviden tudi dostop preko mostička. Ta prehod omogoča krajšo pot za prebivalce iz zgornjega dela naselja ter neposreden prehod iz čakalnice na svež zrak.

Shema zunanje ureditve

ZUNANJA UREDITEV

Shema programa

Nov drevored

Vertikalna komunilkacija

Nova sprehajalna pot

Splošno zdravstvo

Trenutno stanje zelenice za trgovskim objektom je zanemarjeno, posledično predstavlja slabo izkoriščen prostor v bližini središča naselja. Z majhnim posegom (posaditvijo novih dreves in ureditvijo poti) bi dom pridobil možnost izhoda v park. Naselje bi pridobilo novo pešpot, ki bi ljudi spodbujala k hoji.

Zobozdravstvo in preventiva Fizioterapija

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

32

http://www.mimoa.eu/projects/

Čakalnica v objektu Patrick Health Centre arhitektov Gareth in Hoskins. Večetažen zračni prostor optično povezuje različne etaže, kar veča prostor.

4.3 ČAKALNICA

Čakalnica predavalnice

Pomen čakalnice je marsikje zanemarjen. Prepričanje, da se z uveljavljanjem vnaprej najavljenega prihoda k zdravniku zmanjša čakalne vrste v čakalnici, je sicer upravičeno. Se pa izkaže za slabega, ko se zaradi različnih razlogov (epidemija gripe, začetek kapi pacienta itd.) čakalne vrste kljub temu povečajo.

Čakalnica zobozdravstva

Pogosto so tudi čakalnice na hodnikih, brez vsakršnega pogleda ven ter naravne svetlobe. To pri obiskovalcih poveča napetost in slabše razpoloženje.

Čakalnica spl. zdravstva

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Manjša čakalnica je za zobozdravstvo, saj je zaradi pretežno preventivne narave obiskov število obiskovalcev lažje nadzorovati. Za nepričakovane primere je mogoča uporaba čakalnice v bližini komunikacijskega jedra, pred predavalnico.

Shema čakalnice

Zasnova čakalnice splošnega zdravstva in zobozdravstva Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

Zasnova čakalnice predvideva čakalnice v dveh etažah, ki jo povezuje isti prostor. Tako lahko čakalnico uredimo na manjši kvadraturi, kljub temu pa ustvarimo prostorno in svetlo čakalnico.

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

33

http://www.behance.net/gallery/

Prostor za razgovore s pacienti je z zaveso ločen z delom za preglede.

4.4 ZDRAVNIŠKA ORDINACIJA Zasnova zdravniških ordinacij temelji na interni poti, ki povezuje prostore osebja. Pot je speljana med ordinacijami in fasado. Potrebo po zasebnosti določenih prostorov se zagotovi s steklenimi drsnimi vrati. Steklo je matirane površine, da zagotavlja večjo zasebnost ordinacije.

Zaradi učinkovitejšega poteka dela v ordinacijah je administracija s kartotekami na vhodu v čakalnico, kjer poteka prijava obiskovalcev.

Iz čakalnice obiskovalci vstopijo v prostor medicinske sestre, ki se nahaja med dvema zdravniškima ordinacijama. Prostor je razdeljen na dve coni. Cona delovnega prostora je zaradi svetlobe ob fasadi.

Cona posegov pa je pomaknjena v notranjost, kjer je potreba po dnevni svetlobi manjša. Cona posegov je zamejena s steno in omaro, pred pogledi jo ščitijo še zavese, tu sestra opravlja preveze, daje infuzijo, izpira ušesa itd.

Shema ordinacije splošnega zdravja

Zasnova ordinacije splošnega zdravstva

Večji prostor za posege je ločen, v njem se opravljajo tudi odvzemi vzorcev ter njihova hramba do odvoza.

Čakalnica Prostor medicinske sestre

Zdravniška ordinacija ima podobno zasnovo kot prostor sestre.

Delovni prostor je na svetlobi, prostor pregledov je v notranjosti z možnostjo zagrnjenja zavese za zagotavljanje zasebnosti. Zdravniške ordinacije je zaradi potrebe po zasebnih pogovorih mogoče proti internemu hodniku zapreti z drsnimi vrati.

Zdravniška ordinacija Interni hodnik Obiskovalci Osebje

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

34

http://www.building.co.uk/

Jug

Čakalnica v objektu Jubilee Gardens Health Centre, Penoyre & Prasad’s architects. Čakalnica je dvoetažna s stekleno steno po vsej višini.

Sever

4.5 NARAVNA OSVETLITEV Steklena horizontalna senčila

Odločitev postavitve objekta v prostor je bila podrejena potrebi ordinacij po čim večji, a hkrati enakomerni, naravni osvetlitvi. Zato so ordinacije usmerjene proti severu.

Fizioterapija

Naravna osvetlitev v čakalnicah ima v zdravstvu poseben pomen.

Svetel prostor ljudi umirja, pomembna je tudi zaznava neba, ki ustvarja vtis bivanja na prostem. Narava ima namreč veliko pozitivnih učinkov na bolne.

Dvojna steklena prezračevana fasada

Čakalnica je usmerjena proti jugu. Zasnovana je v dveh etažah s stekleno dvoetažno steno, kar ustvarja vtis bivanja na prostem.

Ta vtis dodatno povečujejo strešna okna, ki služijo tudi boljšemu prezračevanju.

Ordinacije

SENČILA Ordinacije

Južna fasada je najbolj izpostavljena soncu in s tem visokim temperaturam. Za preprečevanje pregrevanja čakalnice je uporabljena dvojna steklena fasada s prezračevalnim pasom. Pas je širok 60 cm, notranje steklo pa je dodatno zaščiteno s tkaninastim senčilom na zunanji strani, ki se priložnostno spusti.

Vstop zraka

Oddelek za fizioterapijo, kjer je višina stekla manjša, ščiti pred pregrevanjem manjši nadstrešek, ki je v nadaljevanju strehe. Pri izhodu na teraso, na zahodni strani, je predvideno zunanje horizontalno izvlečno senčilo. Vse druge steklene površine so senčene z notranjimi senčili.

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

35

TEHNIﾄ君I OPIS

KVADRATURE Klet

Stopnišče z dvigalom Hodnik Tehnika Servisni prostori Skupaj

Pritličje

Predprostor Stopnišče z dvigalom Nadkrita parkirišča Skupaj

1. Nadstropje

Stopnišče z dvigalom Komunikacije Zaposleni Sejni in didaktični prostori Čakalnica Administracija Ordinacije Servisni prostori Skupaj

2. Nadstropje

Stopnišče z dvigalom Komunikacije Zaposleni Sejni in didaktični prostori Čakalnica Administracija Ordinacije Servisni prostori Skupaj

3. Nadstropje

Stopnišče z dvigalom Komunikacije Zaposleni Čakalnica Administracija Ordinacije Servisni prostori Zunanja terasa Skupaj

SKUPAJ IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Parkirišča

13,90 m² 10,00 m² 36,00 m² 43,20 m² 103,10 m²

Komunikacije Komunikacijsko jedro 3. nadstropje

Servisni prostori Tehnika Čakalnica

13,00 m² 13,90 m² 310,00 m² 336,90 m²

Zaposleni Administracija Ordinacije Sejni in didaktični prostori Zunanja terasa

13,90 m² 48,50 m² 28,40 m² 15,00 m² 70,00 m² 13,00 m² 108,10 m² 19,50 m² 332,40 m²

2. nadstropje

5.1 PROGRAMSKA SHEMA Objekt se deli na pet etaž. V kleti so servisni prostori osebja in tehnika.

13,90 m² 27,70 m² 22,80 m² 33,40 m² 42,00 m² 14,40 m² 103,80 m² 7,50 m² 265,50 m²

1. nadstropje

Vodilo pri načrtovanju nadstropja so ločene komunikacije zaposlenih in obiskovalcev. Na vhodu je administrativen prostor za boljši pregled poteka dela in dogajanja v objektu. Povezuje se s prostorom za kartoteke. Ordinacije se lahko proti internemu hodniku zapirajo z drsnimi vrati. Lahko pa so na hodnik odprte, kar povečuje delovno učinkovitost ter veča površino ordinacij.

13,90 m² 6,90 m² 10,30 m² 10,40 m² 14,00 m² 91,00 m² 5,80 m² 30,00 m² 182,30 m²

1220,20 m² Univerza v Ljubljani

V pritličju je večji del prostora namenjen parkiranju. Vhod in komunikacijsko jedro sta locirana v vogalu objekta, ki je tudi najbližji glavni cesti. Avla zdravstvenega doma je v nadstropju, zato je kvadratura vhoda v pritličju minimalna, ki pa še omogoča neoviran dostop fizično prizadetim obiskovalcem.

Pritličje

Shema programske zasnove po etažah Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

V tretjem nadstropju se nahaja fizioterapija. Čakalnica je v primerjavi z nižjimi etažami zaradi manjšega pretoka pacientov manjša.

Ob čakalnici je administrativni del, ki je s servisnim delom ločen od preostale fizioterapije. Fizioterapija je zasnovana kot večji odprt prostor. V osrednjem delu so kabine, ki omogočajo zasebnost za izvajanje določenih terapij. Fizioterapijo obdaja zazelenitev z grmovnicami, omogočen je tudi izhod na sveži zrak za sprostitev med vajami.

Klet

leto vpisa: 2004

Kvadratura drugega nadstropja se v primerjavi z nižjo etažo zmanjša zaradi dvoetažne čakalnice v nadstropju. Čakalnica tako kljub manjši kvadraturi ohranja občutek prostornosti. Razdeljena je na dva dela, manjši prostor pred didaktičnim prostorom in večji pred zobozdravstvom. Enoto zobozdravstva povezuje interni hodnik.

diploma: 2013

37

om

AB

zid

20

cm

l ofi pr

iL

d=

Je

n kle

iI

n kle

Je

,h

20

, l=

0 =3

l ofi pr

20

cm cm iI

Je

n kle

8 l1 fi o pr

cm

e

rϕ

ki

s vin o K

b ste

20

odr

m

liti

zv

AB

n to be

zid

0 =2

cm

d

Je

5.2 ZASNOVA KONSTRUKCIJE Objekt ima pet etaž. Klet je v celoti vkopana, zidovi so iz armiranega betona.

Objekt nad terenom je armiranobetonski skelet z jedrom. Jedro je izvedeno po celi višini objekta in služi kot vertikalna komunikacija.

Zaradi funkcionalnosti objekta je pomaknjeno v vogal. Zato je predviden zid na njegovi nasprotni strani, ki dodatno krepi objekt v primeru nenadnih potresnih sil.

AB plošča d= 22 cm AB stebri ϕ 40 Aksonometrični prikaz zasnove konstrukcije po etažah IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Zasnova konstrukcije Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

V garaži so predvideni AB-stebri okroglega profila, medtem ko so v višjih etažah uporabljeni stebri s kvadratnim profilom, zaradi lažje vgradnje med stenami.

Izjema je najvišja etaža, kjer je fizioterapija zasnovana kot paviljon, obdan z zelenjem. Konstrukcija paviljona je izvedena z jeklenim skeletom.

38

Kovinska streha z naloženim kamenjem

Zasaditev Vidni beton Dvojna steklena fasada spuščeni mavčni stropi

mavčne predelne stene

5.3 MATERIALI Zasnova konstrukcije omogoča hitro gradnjo. Zato je tudi izbor drugih uporabljenih materialov podrejen temu pristopu. Pri izboru sta pomembno vplivala še dejavnik cene in vzdržljivosti materiala.

Prerez objekta s prikazom izbora materialov

Prevladuje steklena fasada, ki ohranja vidno skeletno konstrukcijo objekta. Največ steklene površine je v čakalnici, kjer je potreba po svetlobi najpomembnejša. Steklena površina je zaščitena pred segrevanjem z uporabo dvojne steklene fasade, med katerima je prezračevani prostor.

Nosilni betonski zidovi ohranjajo vidno teksturo betona. V stiku z zunanjim prostorom se izvede dvojni betonski zid z vmesno toplotno izolacijo. Notranje predelne stene so montažne sestave. Mavčne plošče pritrjene na kovinsko konstrukcijo z vmesno zvočno izolacijo.

Omogočajo hitro izvedbo in lažje spremembe v prihodnosti.

Streha je po robu posajena z grmovnicami. Zelenje ščiti fizioterapijo in čakalnico v nižji etaži pred segrevanjem. Poleg tega ustvarja v fizioterapiji občutek paviljonske postavitve v zelenju. Ambient ustvarja pomirjujoč občutek, ki je pomemben za opravljanje terapevtskih vaj. http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/

Oris št. 16 , str. 59

http://youthandinfluence.blogspot.com/

Idle Medical Centre v Bradfordu. Čakalnica je osvetljena s stropno svetlobo.

Primer dvojne steklene fasade na stavbi Šmartinka v Ljubljani

Zasaditev na strehi objekta Villa Savoye arhitekta Le Corbusiera

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

Streha paviljona je kovinska, prekrita s trapezno pločevino in obtežena z zloženimi kamni, maksimalne velikosti 25 cm. Kamenje ščitijo streho pred močnimi vetrovi in sončnim segrevanjem.

39

5.4 Instalacije Instalacijam v zdravstvenih objektih je treba posvetiti posebno pozornost. Največje težave predstavljajo širitve raznih bakterij v instalacijskih sistemih. Prostori so tudi podvrženi zelo agresivnim pogojem, kot so koncentracija zdravil, močna čistila in prisotnost virusov.

Zato je pomembno tudi dobro prezračevanje.

Talno ogrevanje/hlajenje Prezračevanje z vpihovanjem

Toplotna črpalka predstavlja zanimivo rešitev, saj omogoča tako ogrevanje, hlajenje in segrevanje sanitarne vode. Poleg tega sodi med tehnologije z uporabo obnovljivih virov energije. V prostor bi oddajala energijo z »aktivacijo betonskih jeder«, sistemom talnega gretja in hlajenja. Sistem je nizkotemperaturni in potrebuje velike površine za oddajo energije, ki se tako kopiči v masivnejših konstrukcijah (plošča). Za hitre odzive v prostoru je mogoče sistem nadgraditi z ventilatorskimi konvektorji, ki pa morajo imeti vgrajeno UV-svetilko za preprečevanje širitve bakterij. Za uporabo sistema s toplotno črpalko potrebujemo zunanjo in notranjo enoto. Zunanja enota se postavi na strehi zaradi dobrega zajema zraka, kar je ugodno tudi zaradi hrupa. Notranja enota je v prostoru, ki je namenjen tehniki skupaj z grelnikom za vodo.

Objekt bi se prezračeval s klimatom, postavljenim na strehi. Potrebni so vertikalni jaški za zračne kanale ter viseči strop zaradi napeljave zračnih cevi pod stropi. Ločeno bi se prezračevalo ordinacije in čakalnico.

Poleg glavnega sistema je treba zagotoviti tudi dodatno ogrevanje v primeru zelo nizkih temperatur ter izpada osnovnega sistema. Uporabilo bi se ogrevanje s peleti. Zagotoviti je treba prostor za zalogo peletov, ki je ločen s kotlom. Za primere izpada električnega toka se namesti dizelski agregat, ki služi kot vir varnostnega napajanja pomembnejših medicinskih porabnikov.

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

40

5.5 Požarna varnost Glavna evakuacijska pot iz objekta je v armiranobetonskem jedru.

Jedro s stopniščem in dvigalom je ločen požarni sektor. Tudi zaradi vertikalne povezave med različnimi etažami morajo biti na prehodih v etaže postavljena protipožarna vrata.

Poleg glavne evakuacijske poti je mogoče v nadstropju uporabiti direkten izhod iz objekta preko mosta, zato se vrata nanj morajo odpirati navzven. Čakalnica v prvi in drugi etaži je skupen sektor zaradi dvoetažnega odprtega prostora, ki ju povezuje. Prehodi iz čakalnice v ordinacije morajo zato imeti protipožarna vrata. Najbolj oddaljene točke za evakuacije v javnih prostorih omogočajo beg v dve različni smeri.

Sektor vertikalne komunikacije Sektor kleti Sektor čakalnice Sektor 1. nadstropja

V kleti je najbolj ogrožen prostor tehnike, zato se vrata v tehniko odpirajo navzven. Zalogovnik peletov je treba ločiti od kotla. Od obeh pa mora biti ločen tudi prostor za namestitev dizelskega agregata.

Sektor 2. nadstropja Sektor 3. nadstropja Shema požarnih sektorjev po etažah IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

41

Situacija širšega območja Situacija ožjega območja Situacija zunanje ureditve

43 44 45

Tloris kleti Tloris pritličja Tloris 1. nadstropja Tloris 2. nadstropja Tloris 3. nadstropja

46 47 48 49 50

Prerez A - A Prerez B - B Prerez C - C

51 52 53

Vzhodna fasada Južna fasada Zahodna fasada Severna fasada

54 55 56 57

Fasadni pas

58

Prostorski prikazi

59

GRAFIČNI DEL

Neblo 8

7

5

o

Šmar tn

4 1

3 2 Vipolž

e

6

1 2 3 4 5 6 7 8

NOV ZDRAVSTVENI DOM TRGOVINA SEDEŽ OBČINE BRDA TRG 25. MAJA OSNOVNA ŠOLA GRAD DOBROVO VINSKA KLET GORIŠKA BRDA REKA REKA OBMOČJE GRADNJE NOVA SPREHAJALNA POT

a

Medan IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

SITUACIJA

m 1:2000

43

Ne

blo

8

- 6,15

5

- 2,80

4 5

3

3

5

5

+- 0,00

1

Uvo z Izv oz

3 Vhod

3

5

+- 0,00

2

Vhod + 3,17

9 + 3,17

7

+ 4,00

6

1 2 3 4 5 6 7 8 9

NOV ZDRAVSTVENI DOM PARKIRIŠČE ZDR. DOMA STANOVANJSKI BLOK GARAŽNI OBJEKT STAN. BLOKA PARKIRIŠČE STAN. BLOKA TRGOVSKI OBJEKT PARKIRIŠČE TRGOVINE STANOVANJSKA HIŠA NOVA SPREHAJALNA POT

8

+ 4,00

7 6 7 + 7,50

M

+ 8,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

na

a ed

SITUACIJA

m 1:500

44

9

Ne

10

blo

- 2,80

11

10

10 +- 0,00

5 6

5

5

2

Vhod

Vhod

1

9

Uvo

z

4

Izv oz

+- 0,00

7

3 6

Vhod + 3,17

8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13

VHOD V ZDRAVSTVENI DOM NADKRITO PARKIRIŠČE ZDR. DOMA ZUNANJE PARKIRIŠČE ZDR. DOMA PROSTOR ZA REŠILNA VOZILA NOVA ZASADITEV DREVES NOVE ZUNANJE STOPNICE MOST NOVA SPREHAJALNA POT Z DREVOREDOM STANOVANJSKI BLOK PARKIRIŠČE STAN. BLOKA GARAŽNI OBJEKT STAN. BLOKA PARKIRIŠČE TRGOVINE TRGOVINA

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

8

12 13

+ 4,00

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

SITUACIJA

m 1:250

45

C

B

6 8

5

7

A

A

4 3 2 - 2,91

9

10 1 - 1,45

C 1 Stopnišče, epoksi 2 Predprostor, epoksi 3 Tehnika, epoksi 4 Orodjarnica, epoksi 5 Zalogovnik peletov, epoksi 6 Dizel agregat, epoksi 7 Čistila, epoksi 8 Skladišče, epoksi 9 Zdravila, epoksi 10 Arhiv, epoksi SKUPNO

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

B

13,90 m² 10,00 m² 12,40 m² 7,20 m² 11,20 m² 5,20 m² 9,20 m² 16,00 m² 8,20 m² 9,80 m² 103,10 m²

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

TLORIS KLETI

m 1:100

46

C

A

B

2

A

1 +- 0,00

3

+ 1,42

B

C 1 Predprostor, epoksi 1 Nadkrita parkirišča, vidni beton 3 Stopnišče, epoksi SKUPNO

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

13,00 m² 310,00 m² 13,90 m² 339,00 m²

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

TLORIS PRITLIČJA

m 1:100

47

C

B

12 8

10

7

16 5 4 15

A

14

15 5

13

17

6

A

1

3

+ 3,17

11 2

B

C

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Predprostor, epoksi Stopnišče, epoksi Administracija, epoksi Kartoteke, epoksi Garderoba za zaposlene, epoksi Sejna soba, epoksi Prostor za sprostitev, epoksi Čajna kuhinja, epoksi Interni hodnik, epoksi

11,80 m² 13,90 m² 6,80 m² 6,20 m² 12,60 m² 15,00 m² 10,80 m² 2,80 m² 36,70 m²

+ 4,67

10 Priročno skladišče 2,20 m² 11 Čakalnica 70,00 m² 12 Most 16,00 m² 13 Dodatna ordinacija 26,20 m² 14 Medicinske sestra 19,50 m² 15 Zdravniška ordinacija 2 X 20,70 m² 16 Odvzem in hramba vzorcev 21,00 m² 17 Sanitarije 19,50 m² SKUPNO 332,40 m²

12

+ 3,17

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

TLORIS 1. NADSTROPJA

m 1:100

48

C

B

13 14

11

10

9

8

5

16

3

A 4

15 6

12 7

7

+ 6,52

+ 3,17

+ 3,17

1

Stopnišče, epoksi Predprostor, epoksi Predavalnica, epoksi Sanitarije, epoksi Ordinacija patronaže, epoksi Hodnik, epoksi Zračni prostor, epoksi Rentgen, epoksi Administracija - zobozdr., epoksi

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

13,90 m² 14,00 m² 33,40 m² 7,50 m² 29,70 m² 17,80 m² 18,00 m² 14,40 m²

Univerza v Ljubljani

10

Zobozdravstvena ordinacija - otroci, epoksi 11 Zobozdravstvena ordinacija - odrasli, epoksi 12 Čakalnica, epoksi 13 Interni hodnik, epoksi 14 Čajna kuhinja, epoksi 15 Garderoba za zaposlene, epoksi 16 Protetika, epoksi SKUPNO

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

+ 8,02

B

C

1 2 3 4 5 6 7 8 9

A

2

+ 6,52

16,10 m² 17,00 m² 28,00 m² 9,90 m² 12,90 m² 9,90 m² 23,00 m² 265,50 m²

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

TLORIS 2. NADSTROPJA

m 1:100

49

B

C

7

9

6 8

A

11

8

5

3

8

10

4

+ 9,87

A

2

+ 9,87

1

B

C

1 Stopnišče, epoksi 2 Čakalnica, epoksi 3 Pisarna, parket 4 Garderoba s sanitarijami, epoksi 5 Sanitarije osebje, epoksi 6 Priročno skladišče, epoksi 7 Priprava pripomočkov, parket 8 Kabine, parket 9 Interni hodnik, parket 10 Telovadnica, parket 11 Zunanja terasa, leseni pod SKUPNO

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

13,90 m² 10,40 m² 14,00 m² 5,80 m² 1,60 m² 2,70 m² 6,00 m² 3 x 8,00 m² 6,90 m² 67,00 m² 30,00 m² 182,30 m²

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

TLORIS 3. NADSTROPJA

m 1:100

50

+ 14,30

+ 10,92 + 9,87

+ 9,87

+ 6,52

+ 3,17

+- 0,00

- 2,91

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PREREZ A - A

m 1:100

51

+ 14,30 + 13,30

+ 10,92 + 9,87

+ 6,52

+ 3,17

+ 3,17

+- 0,00

+- 0,00

- 2,91

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PREREZ B - B

m 1:100

52

+ 14,30 + 13,30

+ 10,92 + 9,87

+ 6,52

+ 3,17

+ 3,17

+- 0,00

+- 0,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PREREZ C - C

m 1:100

53

+ 14,30 + 13,30

+ 10,92

+ 3,17

+- 0,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

VZHODNA FASADA

m 1:100

54

+ 14,30

+ 13,05

+ 10,92

+ 3,17

+- 0,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

JUŽNA FASADA

m 1:100

55

+ 14,30 + 13,30

+ 10,92

+ 3,17

+- 0,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

ZAHODNA FASADA

m 1:100

56

+ 14,30 + 13,30

+ 10,92

+- 0,00

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

SEVERNA FASADA

m 1:100

57

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Martin Simčič mentor: prof. dr. Mario Perossa leto vpisa: 2004 diploma: 2013

FASADNI PAS m 1:20 58

20 21 22

19

18

17

16

15

10 11 12 13 14

7 8 9

6

5

4

3

2

1

21

20

19

Kamnita zložba 20 cm, armaturna mreža položena na betonskih distančnikih, trapezna pločevina / prezračevana streha 12 cm, strešna konstrukcija iz kovisnkih I profilov / toplotna izolacija 18 cm, parna zapora, mavčno - kartonske plošče 1,2 cm pritrjene na kovinske profile 7 x 5 cm Kovinski profil 5 x 5 cm za pritrditev fasade, pločevinasti žleb, toplotna izolacija 3 cm, zaključek s kovinskimi ploščami Steklen nadstrešek 1, 2 cm, kovinska konzola Pločevinasti zaključek fasade 0,6 cm, toplotna izolacija 3 cm, 7 kovinski L profil Zemlja 80 cm, 8 geotekstil, drenažni paneli 3 cm, 9 dvojna hidroizolacija, toplotna izolacija 10 cm, parna zapora, armirano betonska plošča 22 cm, mavčno - kartonske plošče 1,2 cm, pritrjene na kovinske profile 7 x 5 cm Parket 1, 5 cm, armirani estrih 6 cm, polietilenska folija, izolacijske plošče za cevni sistem 4 cm, toplotna izolacija 8 cm / instalacije, armirano betonska plošča 22 cm, mavčno - kartonske plošče 1,2 cm, pritrjene na kovinske profile 7 x 5 cm Pritrditev steklene fasade Zunanja steklena fasada Obešena konstrukcija sekundarne fasade - kovinski profil 10 x 5 cm Notranja zasteklitev 6/13/6 mm Senčilo Pohodna kovinska mreža 3 cm Sistem osvetlitve Epoksi tlak 1 cm, armirani estrih 6 cm, polietilenska folija, izolacijske plošče za cevni sistem 4 cm, 11 toplotna izolacija 3 cm, armirano betonska plošča 22 cm, Predelne stene iz mavčno/kartonskih plošč debeline 12 cm Epoksi tlak 1 cm, armirani estrih 6 cm, polietilenska folija, izolacijske plošče za cevni sistem 4 cm, toplotna izolacija 3 cm, armirano betonska plošča 22 cm, toplotna izolacija 12 cm, zaključni sloj 13 AB povozna plošča , toplotna izolacija 10 cm, hidroizolacija, naklonski beton, betonska plošča 22 cm Asfalt 8 cm, gramoz 15 cm AB zid 15 cm, toplotna izolacija 10 cm, hidroizolacija, 18 ab zid 20 cm Drenaža Drenažna cev Epoksi tlak 1 cm, armirani estrih 6 cm, toplotna izolacija 5 cm, hidroizolacija, talna plošča 12 cm, nasutje 20 cm 12

10

4

5

22

17

16

14

3

15

2

6

+ 12,66

1

- 3,15

- 3,02

- 2,91

- 0,51

- 0,29

+- 0,00

+ 2,70

+ 2,82

+ 3,04

+ 3,17

+ 6,17

+ 6,39

+ 6,52

+ 9,02

+ 9,52

+ 9,74

+ 9,87

+ 12,72

+ 12,92

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

59

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

60

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

61

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

62

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

63

IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

PROSTORSKI PRIKAZ

64

VIRI IN LITERATURA BROTO, Carles, 2009: New health facilities, Barcelona: Links.

FIKFAK, Alenka, 2008: Naselbinska kultura slovenskega podeželja Goriška brda, Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

JENCKS, Charles, HEATHCOTE, Edwin, 2010: The architecture of hope : Maggie’s cancer caring centres, London: Frances Lincoln.

NICKL, Christine, NICKL, Hans, 2009: Hospital: architecture + design, Berlin: Braun.

KAGIOGLOU, Mike, TZORTZOPOULOS, Patricia, 2010: Improving healthcare through built environment infrastructure, Chichester: Wiley-Blackwell.

AŽMAN, Lučka Momirski... [et al.], 2008: Terasirana pokrajina Goriških brd, Ljubljana: Založba ZRC. GUENTHER, Robin, VITTORI, Gail, 2008: Sustainable healthcare architecture, Hoboken: Wiley.

JURAČIĆ, Dražen, 2005: Zdravstvene zgrade: udžbenik za studij arhitekture, Zagreb: Golden marketing.

HEISS, Oliver... [et al.], 2010: Barrier-free design : principles, planning, examples, München: Edition Detail.

STRLE, Alojzija, 2006: Analiza usklajenosti dodeljenih in potrebnih sredstev za delovanje zdravstvenih zavodov Slovenije, Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

JAKOVLJEVIĆ, Miroljub, 1999: Termoterapija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

RUGELJ, Darja, 2007: Gradivo za vaje električna stimulacija, Ljubljana, Visoka šola za zdravstvo.

Oris št. 16, volume IV, 2002.

Ministrstvo za zdravje republike Slovenije, 2008: Prostorska tehnična smernica TSG - 12640 - 001:2008, Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.

ArchDaily, http://www.archdaily.com/146500/medical-centre-inmilagro-doblee/ Wikipedia, http://sl.wikipedia.org/wiki/Fizioterapija Drmed, http://www.drmed.org/druzinska_medicina/vec.htm Zdravstveni dom-zobozdravstvena varnost Nova Gorica, http://www. zdzv-ng.si/ Zdravstveni dom Nova Gorica, http://www.zd-go.si/ IDEJNI NAČRT ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM NA DOBROVEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Martin Simčič

mentor: prof. dr. Mario Perossa

leto vpisa: 2004

diploma: 2013

65

Zahvaljujem se prof. dr. Mariu Perossi za podajanje znanja vsa leta in mentorstvo pri diplomi, staršem za vso podporo, omogočanje študija in prejeto veselje do arhitekture in projektantskega dela.

Leta študija so prinesla nova poznanstva in okrepila stara. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi kakor koli zaznamovali to obdobje.

Posebna zahvala gre naši skupinici šestih, brez katerih si slehernega dneva študija sploh ne morem zamisliti. Prav zaradi vas se bom z veseljem spominjal teh let.

Zahvalil bi se Tini za potrpljenje, podporo ter privolitev v poroko.

Podpisani Martin SimÄ?iÄ? izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom Idejni naÄ?rt za nov zdravstveni dom na Dobrovem, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. dr. Maria Perosse ter ga zagovarjal 6.6.2013 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.