Mateja Mele by fa diploma

ENODOM - IDEJNA ZASNOVA STANOVANJ ZA ENOČLANSKA GOSPODINJSTVA IN ENOSTARŠEVSKE DRUŽINE V URBANIH VRZELIH V LJUBLJANI Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | magistrsko delo | avtorica: Mateja Mele | mentor: doc. dr. Matej Blenkuš, u.d.i.a | Leto vpisa: 2007/2008 | Izdelava: Ljubljana, junij 2015

POVZETEK

ABSTRACT

Magistrska naloga - Enodom opredeli reševanje stanovanjskega problema za enočlanska gospodinjstva in enostarševske družine, katerih delež se povečuje tudi v Sloveniji.

Thesis (Enodom - Monohome) defines solving housing problem for one-person households and one-parent families, whose amount is increasing also in Slovenia.

V treh različnih merilih (urbani parazit - urbana plomba - urbani kare) na treh različnih lokacijah zapuščenih gradbišč oz. vrzeli v stavbnem tkivu Ljubljane želim z modularnim sistemom stanovanj in uporabo tehnologije urbane lesene gradnje (vsaj začasno) oživiti degradirana območja in uporabnikom zagotoviti prilagodljiv model stanovanja ter ustvariti takšno bivalno okolje, ki omogoča različne interakcije med posamezniki v stanovanjski skupnosti.

I have considered three diﬀerent scales (urban parasite, urban void, and urban square) in three diﬀerent locations of abandoned construction pits and gaps in the urban fabric of Ljubljana. These degraded areas are being revitalised with the application of a modular housing system and the use of urban timber construction technology. The aim is to provide a flexible housing model for individual users and create such a living environment which enables a variety of interactions between individuals in a residential community.

Stavbni volumen na Dalmatinovi 8 predstavlja osnovno enoto sistema, ki ga dopolnjujeta zapolnitev vrzeli na Trgu mladinskih delovnih brigad na Viču in urbanistična ureditev stanovanjske soseske v Spodnji Šiški, območje med Frankopansko, Medvedovo in Žibertovo ulico.

The building volume on Dalmatinova 8 represents the basic unit of the system. It is supplemented by filling the void on Trg mladinskih delovnih brigad square in Vič and the urban planning of residential neighborhood in Spodnja Šiška, located between Frankopanska, Medvedova and Žibertova street.

Ključne besede: enodom, enočlanska gospodinjstva, enostarševske družine, urbane vrzeli, opuščena gradbišča, modularni sistem, urbana lesena gradnja

Key words: monohome, single-households, single-parent families, urban voids, unfinished construction pits, modular system, urban timber building

Kazalo

72 | Fasadni pas 75 | Makete

33 | Koncept

28 | Lokacija 2:

28 | Fotografije območja 29 | Prostorski akti Mestne občine Ljubljana 30 | Načrtovani objekt

31 | Lokacija 3:

31 | Fotografije območja 32 | Prostorski akti Mestne občine Ljubljana

Zahvala Izjava o avtorstvu

66 | Lokacija 2:

66 | Situacija Spodnja Šiška 67 | Tloris tipične etaže 68 | Pogledi

69 | Lokacija 3:

69 | Situacija Vič 70 | Tloris tipične etaže

79 | Viri in literatura

71 | Pogledi

1. UVOD

Ljudje smo si različni in imamo različne življenjske stile, želje in pričakovanja, vsem pa nam je skupno to, da potrebujemo prostor, kjer lahko (pre)bivamo. Univerzalnega modela stanovanja, ki bi zadovoljil vsem potrebam sodobnih posameznikov, ni. Kljub porastu novih in raznolikih oblik gospodinjstev je ponudba in raznovrstnost stanovanj na trgu še vedno zelo toga in neprilagojena trenutnim potrebam družbe. Skozi zgodovino so bile družbe večinoma organizirane v obliki različnih (bivalnih) skupnosti, sedaj pa smo prvič v zgodovini človeštva priča nekakšnemu socialnemu eksperimentu, kjer se vse več ljudi, različnih starosti in prepričanj, v različnih mestih in okoljih, odloča za “samsko” življenje (kar ne opredeljuje vedno tudi posameznikovega partnerskega statusa). Obenem narašča tudi število razvez zakonskih vez in enostarševskih družin. Vendar pa človek, ne glede na obliko stanovanjske skupnosti v kateri živi, za lastni obstoj še vedno potrebuje različne stopnje socializacije. Naloga za specifični družbeni skupini išče odgovore na korelacije med posameznikom in širšim mestnim tkivom oz. prostorskim konceptom na različnih nivojih in merilih. Zanima me, kakšen je odnos med individualnim in kolektivnim, obstoječim in novim, tradicionalnim in sodobnim, stalnostjo (fiksnostjo) in prilagodljivostjo, sistemom in frakcijo ter kaj vsi našteti odnosi predstavljajo za sodobnega individualista ali samskega starša in na kakšen način se le-ti izražajo pri zasnovi bivalnega prostora. Edward Hopper: Morning Sun, 1952 (http://www.artribune.com/2012/11/la-versione-parigina-di-hopper/vhd_morning_sun/)

2. IZHODIŠČA NALOGE

“A house is not a house if is is not warm in winter, cool in summer, calm in any season and with harmonious spaces which welcome the family. A house is not a house if it does not contain a corner to read poetry, a bedchamber, a bath, a kitchen. (...) I want a house which resembles me (the best of me): a house which resembles my humanity.” Ernesto Nathan Rogers Van Bo LeMentzel: 1 m House (http://www.treehugger.com/green-architecture/one-sqm-house-van-bo-le-mentzel.html) 2

Splošno

Fortune Magazine: On their own in the big city (fortune.com/)

Vir fotografije: osebni arhiv

VSEBINSKO IZHODIŠČE

PROSTORSKO IZHODIŠČE

Evolucija človeške družbe vodi k naraščajoči individualnosti in spremembam v načinu življenja posameznika. Spreminja se vloga spolov, povprečna dosežena starost se viša, zaradi prehoda iz industrijske ekonomije v storitveno in komunikacijske revolucije se spreminja odnos med bivanjem in načinom dela. Posledica vsega tega je naraščajoče razlikovanje življenjskih stilov, načinov (pre)bivanja in razvoj novih tipov gospodinjstev (za samske, za skupaj živeče neporočene pare, samske starše, družine po principu »patchwork«, pare brez otrok ipd), katerim obstoječi modeli stanovanj, standardizirani predvsem za potrebe t.im. celične družine, ne odgovarjajo več.

Ljubljana, “najlepše mesto na svetu”, se lahko pohvali z bogato zgodovino, s sproščeno mestno atmosfero, pestro turistično ponudbo in z več kot desetimi opuščenimi gradbenimi jamami oz. nedokončanimi projekti v širšem mestnem središču, ki resda niso najbolj pozitiven simbol mesta, so pa zagotovo eden izmed pokazateljev stanja slovenskega gradbeništva in arhitekture.

Zanima me, kakšni so bivanjski vzorci oseb, ki živijo same, kakšna je njim prilagojena tipologija stanovanj, in na kakšen način lahko tudi pri manjših stanovanjih zagotovimo kvalitetne bivalne pogoje?

Kakšne so alternativne možnosti uporabe neaktivnih praznin v prostoru? Ali lahko z začasno rešitvijo oživimo prostor in na kakšen način s tem posegom vplivamo na neposredno okolico in njeno urbano heterogenost?

Sodobne tedence (pre)bivanja

V tuji literaturi obstajajo ločeni izrazi za osebe, ki so samske in ki živijo same v enočlanskem gospodinjstvu (v angleščini “solo dwellers”, “singletons” v nasprotju z “single households”, v nemščini “Alleinlebende”, “Alleinstehender” ter “EinpersonHaushalt”). Enovite besede, ki bi opredelila bivanjsko situacijo osebe (torej, da živi sama), in ne tudi oblike partnerskega odnosa (da je samska) v slovenski literaturi nimamo ločeno opredeljene, niti se to ne obravnava ločeno v statistične namene. Dejstvo je, da v porastu novih nedružinskih oblik bivanja oseba, ki živi sama, ni nujno tudi samska.

(http://www.theguardian.com/lifeandstyle/2012/mar/30/the-rise-of-solo-living)

Deliti = Imeti, Vrt za vse (http://www.forbetterliving.info/index.php/publikation/)

V 50-ih letih 20. stoletja je bila neporočenost oz. princip, da so ljudje živeli sami, v družbi sprejeto kot nevrotično in nemoralno stanje, saj do takrat zgodovina praktično ne pozna “samske družbe”. Takega življenjskega sloga so se na začetku najpogosteje posluževali delavci, v želji po boljšem življenju. V Sloveniji so bili (oz so še) delavci nastanjeni v t.i. “samskih” domovih, ki pa so omogočali skromne pogoje za bivanje.

Ljudje, ki živijo sami, se bolj socializirajo, družijo s sosedi in prijatelji (tudi v procesu staranja), imajo več časa in denarja, ki ga pogosteje preživljajo in porabijo v restavracijah / barih in ga pogosteje namenijo prostovoljstvu. Prostorsko gledano je poselitev oz. razporeditev enočlanskih gospodinjstev po mestu neenakomerna. Ponavadi živijo v “zanimivih in zabavnih predelih mesta”, kar lahko povzroči t.i. “boom in public life”. Sosesko oz. mesto posamezniki doživljajo kot njihovo “dnevno sobo” ter jo na tak način tudi uporabljajo.

Danes je splošna situacija v družbi povsem drugačna. Nov življenjski stil na nek način postaja urbani fenomen, včasih poimenovan celo z izrazom “ekonomska tempirana bomba”. Sociologi naraščujočo popularnost zagovarjajo s tezo, da takšen način življenja daje ljudem svobodo, da delajo, kar hočejo, ob hkratnem občutku kontrole oz. občutku, da imajo vse pod nadzorom. V obzir je potrebno vzeti tudi naraščujoči vpliv in status žensk v družbi. Ključna pri tem pa je komunikacijska revolucija, katere vlogo je danes prevzel internet, ki posamezniku v zavetju doma omogoča povezanost s svetom na številne zanimive načine.

Čeprav se trend večinoma pojavlja v bolj bogatih državah in mestih, saj spada pod drag način življenja, ki ga omogočata gospodarsko bogastvo in varnost, raziskave kažejo, da so dolgoročno gledano posameznikove izbire stanovanj/domov in potovalne preference bolj trajnostne. Raje kot velikih (eno)družinskih hiš, se poslužujejo stanovanj v bolj urbanih območjih. Živijo bližje službi, dnevno premoščajo krajše razdalje, porabijo manj časa za prevoz na delo, hkrati pa so pogostejši uporabniki javnega prevoza.

Statistični podatki za Slovenijo | Gospodinjstva in družine

SPLOŠNA STATISTIKA SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA Statistični podatki kažejo, da je 1.1. 2011 večina prebivalstva (98,4 %) živela v zasebnih gospodinjstvih. Preostalih 1,7 % prebivalcev je prebivalo v skupinskih ali v t.i. posebnih gospodinjstvih. Na začetku leta 2011 so v Sloveniji našteli 567.347 družin, kar povprečno predstavlja malo manj kot 3 člane (2,9). Podatki za zadnja tri desetletja kažejo, da se v Sloveniji povečuje število družin brez otrok in enostarševskih družin, hkrati pa se zmanjšuje število otrok v družinah.

Vir: Vsi statistični podatki so povzeti publikaciji SURS-a: Ljudje, družine, stanovanja - registerski popis 2011

Od skupno 813.872 gospodinjstev, je enočlanskih po podatkih iz leta 2011 266.489, kar predstavlja slabih 33% vseh gospodinjstev (Vir: SURS)

Enostarševskih družin je v Sloveniji 25%. (Vir: SURS)

Vsako tretje gospodinjstvo je enočlansko.

Že vsaka četrta družina je enostarševska.

Število gospodinjstev se je v zadnjem desetletju povečalo zaradi povečanega števila prebivalcev in intenzivne stanovanjske gradnje. Najbolj se je povečalo število enočlanskih gospodinjstev (s 150.000 na 266.000). Pri višji starosti prebivalcev začnejo med vsemi enočlanskimi gospodinjstvi prevladovati ženska gospodinjstva, v veliki meri kot posledica smrti sozakonca in odselitve otrok. Kar 71% žensk, starih 65 ali več let, ki so živele same, je bilo vdov, samskih je bilo le 12%.

V zadnjih tridesetih letih se je najbolj povečal delež enostarševskih družin. Danes jih je med vsemi družinami že četrtina, med družinami z otroki pa tretjina. Glavnino enostarševskih družin sestavljajo matere z otroki. Med temi materami je bilo največ samskih – nikoli poročenih (33 %). Sicer prevladujejo samske med tistimi, ki so stare do 42 let; med tistimi, ki so stare 43–60 let, je največ razvezanih; med tistimi, ki so stare nad 60 let, pa je največ ovdovelih.

Med prebivalci v starosti do 36 let je bilo največ samskih (nikoli poročenih), po starosti 78 let pa ovdovelih. Višja izobrazba pomeni praviloma manj otrok. Bolj izobražene ženske imajo manj otrok, hkrati pa se z višanjem izobrazbe povečuje tudi delež žensk brez otrok. Daljše izobraževanje žensk vpliva na to, da se pozneje odločajo za otroka. Te razlike so najočitnejše v starosti 25−30 let, ko veliko deklet zaključuje študij.

Naraščujoči delež enostarševskih družin je v neposredni korelaciji z naraščujočim številom razvez zakonskih vez. Poleg že splošno ranljivejšega socialnega in ekonomskega položaja (preživnine, varstvo otrok, denarna pomoč, stigmatizacija s strani družbe ipd.) velik izziv za starše samohranilce in samohranilke predstavlja predvsem stanovanjska problematika. Kljub različnim ukrepom za pospeševanje dostopa in cenovne dosegljivosti do stanovanj primernega standarda zagotavljanje socialnih stanovanj ne dohaja dejanskih potreb družbe.

Statistični podatki za Slovenijo | Najemniška stanovanja

20-40 m2

78 %

STANOVANJSKI SKLAD Stanovanjski sklad Slovenije je 1. 1. 2011 obsegal nekaj manj kot 845.000 stanovanj. Za Slovenijo je v primerjavi z drugimi državami EU značilen zelo visok delež lastniških stanovanj (90 %); velika večina teh stanovanj je bila odkupljena po t. im. »Jazbinškovem zakonu«, ki je začel veljati v začetku devetdesetih let. Še ob popisu 1991, ki je bil izveden le pol leta pred privatizacijo, je bilo v družbeni lasti 31% stanovanj.

Vir: Vsi statistični podatki so povzeti publikaciji SURS-a: Ljudje, družine, stanovanja - registerski popis 2011 in Poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2014

13 %

28 %

40-60 m2

60-80 m2

nad 80 m2

37 %

23 %

12 %

Naseljena stanovanja po lastniškem statusu: leta 2011 je bilo v Sloveniji 78 % lastniških, 13 %, uporabniških in le 9 % najemnih stanovanj. (Vir: SURS)

Aktivna tržna razmerja za stanovanja, glede na velikost oddane povr{ine, Slovenija na dan 31.12.2014 (Vir: http://www.trgnepremicnin.si/podatki/dokumenti/porocila/letno_porocilo_2014.pdf)

Štiri naseljena stanovanja od petih so lastniška

Tržna oddaja stanovanj

78 % naseljenih stanovanj je bilo lastniških. Vsaj en član gospodinjstva v takem stanovanju je tudi lastnik tega stanovanja. V teh stanovanjih je živelo 81 % prebivalcev. 13 % naseljenih stanovanj bi lahko opredelili kot uporabniška stanovanja. V teh stanovanjih nihče od stanovalcev ni lastnik, hkrati stanovanje ni najemno; lastniki takih stanovanj so najpogosteje sorodniki (starši) stanovalcev (9 % prebivalcev).

Le pri približno 15 % tržnega oddajanja stanovanj so najemodajalci poslovni subjekti. To jasno kaže, da je tržno oddajanje stanovanj v Sloveniji v veliki meri domena lastnikov – fizičnih oseb, medtem ko je poslovno oddajanje stanovanj izredno slabo razvito. Razmerje med individualno in poslovno tržno oddajo stanovanj pa je v resnici še neugodnejše, saj poleg evidentirane oddaje obstaja še neznan obseg oddaje na črno.

V 9 % najemnih stanovanj je prebivalo 7 % prebivalcev. Preostali 3 % prebivalcev pa v drugih oblikah nastanitve (npr. v domovih za starostnike, samskih domovih, samostanih).

Taka struktura najemodajalcev neugodno vpliva na preglednost najemnega stanovanjskega trga in na raven pravne zaščite najemojemalcev in najemodajalcev, predvsem pa nerazvita dejavnost poslovnega oddajanja stanovanj omejuje možnost reševanja stanovanjskih potreb prebivalstva z dolgoročnim najemom stanovanja kot alternative nakupu.

Najemna stanovanja so v povprečju manjša od lastniških

Glede na trajanje najemnega razmerja je bilo konec junija 2014 evidentiranih več kot polovica tržnih najemov, ki so bili sklenjeni za nedoločen čas. Slaba četrtina jih je bila sklenjena za dobo, ki je daljša od pol leta do vključno enega leta, slaba petina pa za obdobje daljše od enega leta do vključno petih let.

Povprečna velikost najemnega stanovanja je bila 55 m2. V najemnem stanovanju je v povprečju živelo 2,4 prebivalca.

“Prostor vmes” - Vrzeli in opuščena gradbišča

“Prostor vmes” so praznine v stavbnem tkivu Ljubljane, ki se pojavljajo na različnih lokacijah znotraj mesta, v manjšem merilu kot vrzeli in v večjem kot neaktivna oz. opuščena gradbišča. Problematika ljubljanskih gradbišč nekako ostaja v “pat poziciji”, v nekaterih primerih že več desetletij. Zakon o graditvi objektov ne določa, do kdaj mora biti načrtovani objekt končan, novih investorjev za propadle in na pol dokončane objekte ni oz jih je ponavadi težko pridobiti, s strani uradnih institucij pa tudi ni pravega interesa za fazno gradnjo, ki bi omogočila začasno in postopno uporabo praznin. Gradbišča v Ljubljani lahko okvirno razdelimo v štiri skupine. Prva skupina so gradbišča, kjer je objekt že na pol zgrajen in predstavlja sodobno ruševino v mestu. To se najbolj kaže na primeru propadlih projektov “Dalmatinke” in Tribune. V drugi skupini, kamor spadata lokaciji Nuk-a II in nekdanjega Šumija, so območja, kjer se gradbena dela, običajno poleg izkopa in kasnejšega zasutja gradbene jame, niti niso nikoli aktivno začela in trenutno služijo namenu začasnih parkirišč.

Vir fotografij: osebni arhiv

“DALMATINKA”

“BELLE VIE TIVOLI / KONDOMINIJ TIVOLI”

VRZEL

Izhodiščna vrzel obdelave magistrske naloge je objekt “Dalmatinka” na Dalmatinovi 8. Na kakšen način lahko uporabimo že obstoječi volumen in kako ga lahko nadgradimo s sistemom modularnih bivalnih enot?

Neaktivno gradbišče v Spodnji Šiški predstavlja drugo lokacijo naloge. Zanima me aplikacija modularnega sistema, razvitega na primeru Dalmatinke, na širšem urbanističnem merilu obstoječega kareja.

Praznina na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ljubljani predstavlja tretjo lokacijo naloge in primer prilagoditve modularnega sistema na manjše merilo.

Tretja skupina so gradbišča, kjer želijo sosedstva s samoiniciativnimi projekti in različnimi intervencijami začasno aktivirati degradirana območja - Onkraj Gradbišča na Resljevi, Res Publica M na Masarykovi. Projekti potekajo večinoma po principu “bottom-up” urbanizma v okviru organizacij “Prostori sodelovanja”, “Mreže za prostor” in IPOP- Inštituta za politike prostora. Iniciative za oživitev degradiranih območij prihajajo tudi iz tujine - takšen primer je pred kratkim razpisan mednarodni natečaj Urban Realities: Interactive Blind Date @ Ljubljana. V četrto skupino pa lahko umestimo vsa ostala mirujoča gradbišča, ki kvarijo kvaliteto bivanja in mestnega prostora, pogosto pa tudi ogrožajo varnost ljudi in okoliških stavb - Kozolec II, Severna mestna vrata, Belle Vie Tivoli v Šiški in druge.

“Prostor vmes” - Aktivne pobude

Onkraj gradbišča (https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/)

Res Publica M (http://www.obrat.org/archives/1000)

Urban Realities (http://wp12154162.server-he.de/urban-realities/)

ONKRAJ GRADBIŠČA

RES PUBLICA M: Pozor! Javni prostor _ Park/irišče

URBAN REALITIES

Onkraj gradbišča je projekt skupnostnega urbanega vrta na degradiranem zemljišču v Ljubljani. Dolgo zaprto gradbišče ob Resljevi ulici v Ljubljani v sodelovanju z okoliškimi prebivalci in drugimi zainteresiranimi spreminjajo v skupnostni prostor, namenjen vrtovom, druženju, izobraževanju in kulturi. S projektom preverjajo in predstavljajo potenciale mestnih degradiranih območij in njihovega prevrednotenja z začasnimi in skupnostnimi intervencijami, hkrati projekt spodbuja urbano vrtnarjenje in aktivnejšo vlogo prebivalcev pri načrtovanju, urejanju in soupravljanju mesta.

Res Publica M je intervencija na mirujočem gradbišču ob Masarykovi cesti, Ljubljana (2014/15). Primer odpira niz vprašanj, ki veljajo tudi za številna podobna zemljišča v mestu: “Kako je mogoče, da so zemljišča ograjena v primeru, ko se gradnja sploh ne začne in gradbeno dovoljenje propade ali pa sploh še ni bilo pridobljeno? Koliko časa ima lahko zemljišče status gradbišča v primeru, da gradnja obstane? Kako spremeniti zakonodajo, da praksa dolgo mirujočih gradbišč ne bi bila več mogoča?” ipd.

“What will happen with devastated construction pits in the future?” oz. Kaj se bo s problematiko ljubljanskih gradbišč dogajalo v prihodnosti, je izhodiščno vprašanje mednarodnega natečaja Urban Realities, ki je bil razpisan konec meseca marca (2015).

Trenutno na Onkraj gradbišča okoli 100 udeležencev obdeluje približno 40 vrtičkov.

Projekt, ki poteka v sodelovanju Mreža za prostor, je podprla MOL – Oddelek za kulturo.

Urban Realities: INTERACTIVE BLIND DATE @ LJUBLJANA (SI) - creative visions for abandoned construction pits poteka v sodelovanju z Boštjanom Bugaričem, Matejo Kurir in ljubljanskim Muzejem za arhitekturo in oblikovanje.

(Uraden opis projekta, povzeto po: http://www.mao.si/News/Call-for-participation-Urban-Realities.aspx | (Uradnen opis projekta, povzeto po https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/)

(Uraden opis projekta, povzeto po: http://www.obrat.org/archives/1000)

http://wp12154162.server-he.de/urban-realities/)

Ekonomski vidik gradnje

Prefabricirani elementi (Urbaner Holzbau, Informationsdienst Holz, K.R. Klebe)

Vir fotografije: osebni arhiv

V času, ko gradbeništvo počasi okreva po gospodarski krizi, je ekonomski vidik vsake nove investicije toliko bolj pomemben. Načrtovana stanovanja na izbranih lokacijah urbanih vrzeli so namenjena izključno najemu, zato me za dane pogoje zanima okvirnen preračun stroškov gradnje in povratna doba izgradnje referenčnega stanovanja na Dalmatinovi 8, velikega 45 m2, ob predpostavki, da najemnina znaša 7,5 €/m2.

Ob upoštevanju maksimalnih predvidenih cen srednje zahtevnih objektov, skupaj z zunanjo ureditvijo in notranjo opremo, znaša cena srednje zahtevnega objekta 1032 €/ m2 bruto etažne površine.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije ima strukturirane okvirne cene projekta stavbe, zunanje ureditve in notranje opreme, glede na to, ali le-ta spada med nezahtevne, srednje zahtevne ali zahtevne objekte. Med srednje zahtevne objekte spadajo večnadstropne stanovanjske hiše, samski in študentski domovi, domovi za starejše, vrtci, osnovne šole, mladinska prenočišča, mladinski in družbeni centri in drugi objekti, ki imajo povprečne zahteve za vključevanje v okolje, povprečne oblikovalske zahteve ter običajne konstrukcije s povpečno obdelavo. Cena takih objektov je povprečno 600 € /m2 BEP (bruto etažna površina) oz. se giblje nekje med 480 €/m2 in 720 €/m2. (Vir: ZAPS- http://www.zaps.si/index.php?m_id=arhigram)

Referenčni primer izračuna: - predvidena najemnina kvadratnega metra stanovanja je 7.5 €; - mesečna najemnina znaša 337.5 €, letna 4050 €; - vzemimo, da so osnovi stroški gradnje 1100 € /m2 BEP, ki po upoštevanju 9% DDV-ja znašajo 1200 € /m2 BEP; - osnovni stroški gradnje 45 m2 velikega stanovanja so tako 54000 € /m2 BEP; → povratna doba izgradnje stanovanja je 13,3 leta.

Les in sodobna skeletna gradnja

Vir fotografije: osebni arhiv

Skeletna nosilna konstrukcija (Kuzman: Lesene konstrukcije)

“Enkratnost lesa izvira iz neskončne variabilnosti njegove zgradbe in bogastva tekstur, ki je prav zato primerljiv z neponovljivostjo človeške osebnosti. Les vsestransko ustreza človekovim potrebam, saj ga povezuje z živo naravo. (...) Les je nežen material. Ni namenjen za monumentalne objekte in obstaja v obsegu človekovih dimenzij. ”

Pri gradnji lesenih objektov, pri katerih je potrebno premoščati manjše razpetine, se najpogosteje uporabljajo trije različni konstrukcijski sistemi: masivna (kladna oz. brunasta ter sodobna masivna konstrukcija), skeletna (predalčna in stebrna nosilna konstrukcija) in okvirna (panelna) gradnja.

Niko Torelli

Les. Raznolik material, ki s pomočjo sodobnih in čedalje bolj dovršenih tehničnih postopkov v 21. stoletju doživlja preporod, postaja vse pogostejša izbira za gradnjo stavb tudi v bolj strnjenem mestnem tkivu. Ekološka neoporečnost, visok odstotek reciklaže vgrajenih materialov, hitra gradnja, požarno in potresno varna ter cenovno ugodna, trajnostna gradnja so le nekatere prednosti tehnološko napredne lesene gradnje.

V nalogi je za konstrukcijski sistem izbrana sodobna skeletna konstrukcija. “Nosilna konstrukcija je sestavljena iz stebrov in nosilcev, ki so postavljeni na določenem rastru ter tako omogočajo poljubno izvedbo fasad in pregradnih sten. Stene ne prevzemajo nosilne funkcije v smislu prenosa vertikalne obtežbe, zato so možne svobodnejše zasnove. Nad ali med primarne nosilne elemente se polagajo sekundarni nosilni elementi. Obremenitve se prenašajo izključno prek nosilcev na stebre, ki so praviloma neodvisni od polnih elementov, ki zapirajo prostor. Stene so lahko prefabricirani elementi iz lesa, stekla ali v kombinaciji. Pogoste so kombinacije skeletne nosilne konstrukcije s steklenimi polnili ali polnih elementov.” (povzeto po Kitek Kuzman, 2012)

3. REFERENČNI OKVIR

Koekoekspreeuw Amersfoort (http://www.kcap.eu/en/projects/v/koekoekspreeuw/)

E3 Kaden Klingbeil Architekten | 2008 Esmarchstrasse 3_ 10407 Berlin, Nemčija

E3 je prva sedem-nadstropna lesena struktura v metropolitanskem mestu centralne Evrope, pri čemer les zavzema približno 80% vsega vgrajenega materiala. Objekt zapolnjuje vrzel v gostem stavbnem nizu soseske iz poznega 19. stoletja. Stavba vhode in izhode orientira na glavno ulico, ohranja pa tudi klasično razporeditev sosednjih objektov vzdolž ulice. Odmik stavbnega volumna od zunanjega odprtega betonskega stopnišča, ki preko mostov zagotavlja dostop v stanovanjske enote, učinkuje kot nasprotje zapolnitve predhodno obstoječe vrzeli. Sedmim mladim družinam je sodobno bivalno okolje zagotavljeno z združevanjem družabnih oz. skupnih prostorov, individualno oblikovanimi tlorisi stanovanj, z uporabo lahkih predelnih sten in konceptom energijske učinkovitosti stavbe. Pri razporeditvi prostorov v stanovanju ima osrednjo vlogo dnevni prostor v sredini, kuhinja se odpira proti stranskemu servisnem delu, predprostor predstavlja odprta terasa. Naravna osvetlitev stanovanj je zagotovljena s treh strani. Konstrukcija stavbe je lesena panelna, z izolacijo iz kamene volne in mavčno-vlaknenimi ploščami na fasadi, iz nosilnega skeleta stebrov in nosilcev in z dvema betonskima jedroma. Uporaba prefabriciranih stenskih in stropnih elementov je skrajšala čas gradnje na 10 mesecev. Ključne besede: urbana lesena gradnja, odprto stopnišče, 3- smerna naravna osvetlitev Vir: Kaden + Partner, Berlin, Nemčija (http://www.kadenundpartner.de/projekte/e3/ _ http://www.baunetzwissen.de/objektartikel/Brandschutz-Mehrfamilienhaus-in-Berlin.html)

3XGRÜN roedig . schop + Rozynski-Sturm Architekten | 2011 Görschstraße 48/49 in Berlin Pankow, Nemčija

Projekt 3XGRÜN je prva izvedba montažnih lesenih hiš - 5-nadstropnih prototipov, ki temeljijo na raziskovalnem delu “fertighauscity5+” pod okriljem inštituta IIKE (Institut für Industriebau und konstruktives Entwerfen, TU Braunschweig) in propagirajo leseno sistemsko gradnjo kot cenovno ugodno rešitev za urbano okolje. Koncept “fertighauscity5+” stremi k univerzalnosti - zagotovitvi fleksibilnosti tlorisa, urbanega konteksta, uporabi nevtralnih prostorov, centralnim komunikacijskim jedrom, (na vse strani) enakim fasadam in prilagodljivosti glede na lokacijo nepremičnine. Ime projekta je hkrati tudi njegova glavna ideja - 3x zeleno: dva velika vrtova in prostorna terasa na strehi so tri “zelene” komponente, ki hkrati predstavljajo tudi družabne prostore za stanovalce in privabijo “podeželje v mesto”. V stavbi je 13 stanovanj za 13 družin. Vsi tlorisi (povprečne velikosti med 100 in 200 m2) so bili zasnovani s pomočjo participacije bodočih uporabnikov. Raznolikost različnih stanovanjskih konceptov se kaže tudi na fasadi pri kovinskih pasovih v območju stropnih konstrukcij. Ključne besede: fleksibilnost tlorisa, nevtralni prostori, prilagodljivost glede na lokacijo objekta, zelenje v mestu / družabni prostori stanovalcev Vir: Roedig Schop Architekten, Berlin, Nemčija (http://www.roedig-schop.de/holzbau_3xgruen.html# _ http://www.roedig-schop.de/presse/3xgruen-bauwelt_2012_21_0036-0043.pdf)

Wohnprojekt Wien - “Wohnen mit Alles” einszueins architektur | 2013

Krakauerstraße (Am Nordbahnhof), 1020 Dunaj, Avstrija

Wohnprojekt Wien je pilotni projekt za nov način življenja na Dunaju. Bistvo projekta je samoorganizirana skupnost in ideja nadaljevanja trajnostne misli in načina življenja. Vizija skupine: “Wir gehen neue Wege im Sinne der Nachhaltigkeit” vključuje participatorno načrtovanje, sam projekt pa pod eno streho združuje različne generacije, jezike, kulture in poklice. Srce projekta so različni skupni prostori: kuhinja, večnamenski prostori, delavnice, glasbena soba. Zgornje nadstropje (ki pripada vsem) je opremljeno s savno, knjižnico, z vrtički na strehi, s stanovanji za goste in prostori za počitek. Poslovni prostori v pritličju omogočajo delo blizu doma in poživljajo okolico. Arhitekturna zasnova spodbuja življenje v skupnosti, hkrati pa omogoča individualnost oz umik v zasebnost. Statika sistema omogoča individualno načrtovanje stanovanjskih enot. Zračen osrednji prostor, ki je namenjen srečevanju (oz. kroženju), omogoča spontano komunikacijo sostanovalcev. Ključne besede: spontana komunikacija stanovalcev, spodbujanje življenja v skupnosti in omogočanje individualnosti Vir: einszueins, Dunaj, Avstrija (http://www.einszueins.at/project/wohnprojekt-wien/)

ICH-DU-WIRplus Martin Treberspurg & GC Architektur | v gradnji (2016/17) Viehtriftgasse, Dunaj, Avstrija

V mestih živi čedalje več ljudi samih, predvsem starejši pa so tudi pogosteje socialno izolirani, zato iskanje sodobnih oblik socialnega mreženja postaja vse bolj pomembno. Stanovanjski projekt ICH-DU-WIRplus želi ustvariti novo ponudbo subvencioniranih stanovanj na Dunaju. Projekt se sicer bolj usmerja v generacijo, ki je že v popoklicni fazi življenja, čeprav je v splošnem odprt za vse ljudi, ki iščejo alternativne oblike stanovanj z dodano vrednostjo skupnosti (starejši, samski, starši samohranilci, v paru). Koncept ICH-DU-WIR predstavlja 3 temeljne potrebe oz. stopnje socializacije, ki so prisotne v življenju vsakega posameznika: potreba po zasebnosti in samoodločanju (ICH), potreba po prijateljstvu in odnosih (DU) ter potreba po skupnosti in srečevanju (WIR). Projekt ponuja samo najemniška stanovanja, brez možnosti nakupa - povprečni predvideni stroški za najemnino so 7,67€/m² (brez ogrevanja in tople vode), stanovalcem pa bodo na voljo tudi dodatni najemniški prostori. Predvidenih je 34 stanovanj (povprečne velikosti med 57-76 m²) za približno 150 oseb. Ključne besede: izključno najemniška stanovanja, alternativna oblika stanovanj, socializacija uporabnikov, ekonomski vidik projekta Vir: ICH-DU-WIRplus, Dunaj, Avstrija (http://www.viehtriftgasse.at/das-projekt/allgemeines/)

Diagoon Houses Herman Hertzberger | 1971 Gebbenlaan, Delft, Nizozemska

Izhodišče projekta je ideja “nedokončane” stavbe - “pol produkta”, kar pomeni, da je zagotovljen le osnovni prostorski okvir, nadaljnja interpretacija in odločanje glede števila, pozicije in funkcionalne uporabe sob pa je prepuščena presoji bodočega uporabnika. Vsaka od osmih hiš ima dve fiksni jedri, eno s stopniščem in drugo s kuhinjo in kopalnico, na različnih nivojih, vključujoč medetažne prostore. Vhod, strešna terasa in balkon so dodatni in izbirni elementi vsake stanovanjske enote. Variacije in možne razporeditve prostorov v hiši so prikazane skozi različne diagrame. Potreba po kreiranju posameznikovega lastnega prostora na nek način zanika pomen skupnosti in predstavi novo pradigmo individualnega prostora. Številne kombinacije in orientacije ustvarijo matrico različnih tipov enot, ki se razlikujejo v rasti majhnih sprememb. Čez celotno lokacijo se kaže vizualna raznolikost enot, a še vedno v okviru istega arhitekturnega jezika. Ključne besede: zagotovitev osnovnega prostorskega okvira, kreiranje uporabnikovega lastnega - individualnega prostora Vir: Fkexible housing + (https://www.tumblr.com/search/diagoon%20houses)

4. PROSTORSKI KONTEKST

Vekoslav Kramarič: Ljubljana med leti 1928-1947 (http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/naselje/f0039576)

Ljubljana - območje obdelave

1 Lokacija 1: DALMATINKA Dalmatinova 8, LJ - Center

2 Lokacija 2 : BELLE VIE TIVOLI / KONDOMINIJ TIVOLI Žibertova - Frankopanska - Medvedova, LJ - Spodnja Šiška

Lokacija 3: Vrzel v stavbnem tkivu Trg mladinskih delovnih brigad, LJ -Vič Vir fotografij: http://www.geopedia.si/

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Fotografije območja

1 3 2

4,5

VHOD

UVOZ

UVOZNO-IZVOZNA RAMPA NAKLON 18%

42 x 18,5/ 28,3 cm

Vir fotografij: osebni arhiv

M = 1:1000

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Prostorski akti Mestne občine Ljubljana

Kataster (Vir: Urb Info MOL)

Regulacijski elementi - Historično območje ožjega mestnega središča (Vir: Urb Info MOL)

Kulturna dediščina - Spomenik in Dediščina, vplivno območje (Vir: Urb Info MOL)

Katastrska občina: Tabor Številka zemljiške parcele: 2593, 2594, 2595, 2596 Osnovna namenska raba je namenjena osrednjim dejavnostim (program stranskih ulic). Podrobna namenska raba je program stranskih ulic: območja izven intenzivnejših prometnih tokov s pretežno javnim značajem pritličij s specializiranimi dejavnostmi manj intenzivnega obiska, stanovanjski oz. poslovni značaj zgornjih etaž. Območje varstva kulturne dediščine (Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik: Ur.l. RS 46/90). Pri oblikovanju objekta je potrebno upoštevati mnenje ZVKDS glede gabaritov in regulacijskih linij ter oblikovanja objekta. (Povzeto Po Vodilni mapi Projekta, UE Ljubljana Center Vir : URB INFO_MOL https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana) Območja veljavnosti prostorskih aktov (Vir: Urb Info MOL)

Varovana območja narave - Park (Vir: Urb Info MOL)

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Načrtovani objekt

Namenska raba prostora (Vir: Urb Info MOL))

Prečni in vzdolžni prerez (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=772320)

Delni opis - izvedeni del projekta Stanovanjski objekt bo sooblikoval stavbni niz, ki tvori severni del mestnega kareja in je omejen z Dalmatinovo ulico na severu, Malo ulico na vzhodu ter Miklošičevo ulico na zahodu. Tlorisni gabarit objekta znaša v kleti 35.03 m x 37.65 m. Funkcionalno zemljišče objekta je na južni stani novogradnje. Obravnava se kot skupna površina, namenjena uporabnikom novogradnje. Objekt je podkleten s tremi etažami (garaže, shrambe, tehnični prostor). Kota dna temeljne plošče je na globini -10,49 m. Vertikalne komunikacije (dvigalo, stopnice), ki servisirajo objekt, so locirane na dveh lokacijah znotraj objekta. Poslovno stanovanjski objekt bo dostopen z Dalmatinove ulice (uvoz v garažni del objekta, vhod v poslovni in stanovanjski del) ter iz notranjosti kareja (servisni dovoz, vhod v poslovni in stanovanjski del).

Situacija (Vir: Upravna Enota Ljubljana Center - Vodilna mapa projekta)

Prečni in vzdolžni prerez (Vir: Upravna Enota Ljubljana Center - Vodilna mapa projekta)

(Povzeto Po Vodilni mapi Projekta, UE Ljubljana Center Vir : URB INFO_MOL https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana)

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Načrtovani objekt

Nekdanja tiskarna (Vir: Upravna Enota Ljubljana Center - Vodilna mapa projekta)

Izkop gradbene jame (http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=772320)

Obstoječe stanje, April 2015 (osebni arhiv)

“Ob vogalni hiši je Otomar Bamberg zgradil dolgo enonadstropno tiskarniško poslopje. Na proizvodni značaj tiskarne kažejo velika okna, razdeljena na majhna kvadratna polja. Pritlični niz oken je zaključen s segmentnim lokom, poudarjenim v ometu, medtem ko so okna s profiliranimi okviri s sklepniki v prvem nadstropju ravno zaključena. Notranjščina je bila zasnovana kot klasična proizvodna hala brez vmesnih podpor, kar je omogočalo svobodno razporejanje tiskarskih strojev.”

Vodilna Mapa, Februar 2007 (Vir: UE Ljubljana Center)

Na Dalmatinovi 8, mestu nekdanje tiskarne l. Kleinmayr & O. Bamberg in nekdanjih prostorov Založbe kaset in plošč RTV, je bila načrtovana 8-nadstropna poslovnostanovanjska stavba.

Povzeto po katalogu: (http://www.eheritage.si/DDC/DDC_018_045_TDGRSNOOTOGGRDWWQDPTFCZWXQGTBM.pdf)

Investitor: Objekt: Projektant: Zahtevnost:

HYPO LEASING d.o.o, Poslovno stanovanjski objekt Mega d.o.o, Rožna dolina c XV/9, 1000 Ljubljana zahteven objekt

Velikost stavbe / zmogljivost gradbenega inženirskega objekta: Gradbena parcela: 1301,00 m2 Zazidana površina: 807,09 m2 Bruto tlorisna površina: 8986,64 m2 Neto tlorisna površina:8069,42 m2 Prikaz vrednosti objekta - ocena investicije: 6.810.215 EUR

Zaradi različnih zapletov pred in med gradnjo objekta (zahtevna zaščita gradbene jame, poškodbe sosednjih objektov) je Projektna družba Hiša 8 uspela zgraditi le tri kletne etaže, pritličje in prvo nadstropje, nato pa so se gradbena dela ustavila. Projektna družba 8 je danes v stečajnem postopku, namesto poslovnih prostorov in luksuznih stanovanj, pa lahko mimoidoči opazujejo propadanje na pol zgrajenega objekta le lučaj stran od središča mesta.

Lokacija 2 : Žibertova - Medvedova - Frankopanska, LJ - Spodnja Šiška

Fotografije območja

3 3 4

Vir fotografij: osebni arhiv

M = 1:2000

Lokacija 2 : Žibertova - Medvedova - Frankopanska, LJ - Spodnja Šiška

Prostorski akti Mestne občine Ljubljana

Kataster (Vir: Urb Info MOL)

Kulturna dediščina - Arheološko najdišče (Vir: Urb Info MOL)

Regulacijski elementi - Varovalni pas prenosnega plinovoda, širina 100 m (Vir: Urb Info MOL)

Zazidalna ureditvena situacija (Vir: Urb Info MOL)

Predvideni prostorski akti (Vir: Urb Info MOL)

Območja veljavnosti prostorskih aktov (Vir: Urb Info MOL)

Lokacija 2 : Žibertova - Medvedova - Frankopanska, LJ - Spodnja Šiška

Načrtovani projekt

Prikaz celotnega kareja (http://www.linear-arhitektura.si/projekti/kondominij-tivoli)

Vzdolžni prerez (http://www.linear-arhitektura.si/projekti/kondominij-tivoli)

Pogled (http://www.linear-arhitektura.si/projekti/kondominij-tivoli)

Na mestu gradbene jame v Spodnji Šiški, lokaciji nekdanje tovarne Slovenijavino, je podjetje Energoplan v okviru projekta Kondominij Tivoli načrtovalo 230 stanovanj. Tudi tu ni šlo brez težav. Pri izkopu gradbene jame se je udrl del Žibertove ulice in poškodoval komunalno napeljavo. Celotni obod gradbene jame so utrdili, dela pa so se nadaljevala z betoniranjem temeljev. Sledila je gospodarska kriza in prisilna poravnava Energoplana, s tem pa tudi “prisilni” zaključek gradnje. Projekt Kondominij Tivoli so medtem v okviru soseske Belle vie skrčili na 195 stanovanj vrednih 55 miljonov evrov. Danes gradbeno jamo zaraščajo plevel in grmovje, prebivalci, ki živijo v neposredni bližini pa imajo v poletnem času težave tudi zaradi velike površine stoječe vode - “Naravni superolimpijski bazen” (op.) je zaenkrat namenjen le gojišču mrčesa.

(op.: Časnik Delo, J. Petkovšek, članek Za ljubljanske gradbene jame ni niti začasnih rešitev, 12.08.2013) Vir : URB INFO_MOL https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana) Namenska raba prostora - SSsv- splošne večstanovanjske površine (Vir: Urb Info MOL)

Prečni prerez (http://www.linear-arhitektura.si/projekti/kondominij-tivoli)

Lokacija 3: Vrzel, Trg Mladinskih Delovnih Brigad, LJ -Vič

Fotografije območja

3 6

3 4,5

2 1

M = 1:1000

Lokacija 3: Vrzel, Trg Mladinskih Delovnih Brigad, LJ -Vič

Prostorski akti Mestne občine Ljubljana

Kataster (Vir: Urb Info MOL)

Namenska raba površin (Vir: Urb Info MOL)

Predvideni prostorski akti (Vir: Urb Info MOL)

Območja veljavnosti prostorskih aktov (Vir: Urb Info MOL)

Javne površine (Vir: Urb Info MOL)

5. KONCEPT

“ Versatile is the house: just like men, flexible yet solid.” Bruno Taut Prikaz ambienta - južna fasada in dvorišče

Izhodišča : Pogled - Svetloba - Sistem

POGLED

SVETLOBA

SISTEM

3,5 m V

3,5 m

Zanima me, na kakšen način lahko omogočimo večsmerno orientacijo vseh stanovanj, kako lahko zagotovimo naravno svetlobo v vseh prostorih posameznega stanovanja (tudi v kopalnici) in na kakšen način lahko v obstoječe gabarite stavbe uvedemo nov raster oz. modul in z novo dimenzijo sistematiziramo tipologijo načrtovanih stanovanj.

veøsmerna

večsmerna orientacija orientacija stanovanj stanovanj

Osnovna vprašanja pri konceptu naloge se nanašajo na tri izhodišča: POGLED (orientacija), SVETLOBO in SISTEM (modul).

kopalnica kopalnica z z “oknom” “oknom”

modularna modularna zasnova zasnova

osnovni osnovni modul modul

Ob upoštevanju dimenzij obstoječega dela stavbe se uvede raster 3.5m x 3.5m, ki predstavlja osnovno enoto modula.

Mesto - (Naša) hiša

1. MESTO : HIŠA

2. ATRIJ : DOSTOP

3. ATRIJ: MESTO _ DOSTOP : HIŠA

ATRIJ

DOSTOP

MESTO Dalmatinova

MESTO

((NAŠA) NA A IŠA A HIŠA Dalmatinova Da

(NAŠA) HIŠA

ATRIJ+ +MESTO MESTO ATRIJ Ɏelementi elementi atrija/fleksibilnost tlorisa atrija / fleksibilnost tlorisa

DOSTOP + (NAŠA) HIŠA DOSTOP + (NAŠA HIŠA)

Lokacija objekta predstavlja urbano plombo v strnjeni karejski zidavi. Proti severu se odpira proti ulici in mestu, proti jugu na notranje dvorišče. Odnos oz. razlika med ulico in dvoriščem, ki jo definira sama umeščenost stavbe v prostor, opredeli tudi hierarhijo razporeditve notranjih prostorov stanovanj in komunikacije med stanovalci.

Vsak posameznik potrebuje zasebnost, a hkrati tudi različne stopnje socializacije, ki jih v hiši poleg (pol)javnega pritličja in prvega nadstropja omogočajo različno strukturirani skupni prostori - notranji atriji proti ulici in mestu ter dostopi preko odprtih balkonov / stopnišča na južni, dvoriščni strani.

Posamezen atrij, s katerimi se stanovanja odpirajo proti mestu, zagotavlja dodatno naravno osvetlitev prostorov, hkrati pa postane prostor notranje naključne interakcije med neposrednimi sosedi. Vsak atrij med seboj vertikalno povezuje osem stanovanj v štirih nadstropjih. Zunanji dostop do stanovanj preko odprtih balkonov povezuje uporabnike v istem nadstropju in omogoča njihovo komunikacijo z dvoriščnim delom hiše.

Stanovanje - Fleksibilnost : Prilagodljivost : Stalnost

PRILAGODLJIVOST _ FLEKSIBILNOST → SPREMEMBA

Fleksibilnost bivalne enote pomeni odzivnost na njene spremembe - z uporabo prilagodljivih, fleksibilnih elementov ali s kombinacijo obeh.

SPREMEMBA : STALNOST

Steven Gorak je najbolj jasno opredelil razliko med pomenom prilagodljivosti in fleksibilnosti: “Prilagodljivost (ang. “adaptability”) je sposobnost različne socialne - družbene uporabe prostora, fleksibilnost (ang. “flexibility”) pa je sposobnost različnih fizičnih organizacij v prostoru”. Prilagodljivost je dosežena z oblikovanjem takšnih prostorskih enot, ki zagotavljajo uporabo na različne načine - v prvi vrsti skozi organizacijo prostora, vzorce gibanja in fizično določitvijo/omejitvijo velikosti prostorov. Prilagodljivost označuje tudi izraz “polivalenca” torej prostor, ki je lahko brez fizičnega spreminjanja uporaben na različne načine.

PRILAGODLJIVOST (osnovne) bivalne enote → “notranja sprememba”

Fleksibilnost je dosežena s spremembo fizičnega tkiva stavbe - z združevanjem ali povečevanjem sob/enot s pomočjo premičnih sten in pohištva. Sprememba je lahko notranja ali zunanja, začasna ali trajna - vključuje vprašanja oblike in metode/postopka spremembe. (povzeto po Schneider, Till: Flexible housing)

FLEKSIBILNOST atrija / (dodatnih) bivalnih površin → “zunanja sprememba”

STALNOST (FIKSNOST) dostop / kopalnica / inštalacije

Prilagodljivost in fleksibilnost sta dva različna pristopa, ki zaznamujeta dve različni spremembi v prostoru. Nasprotje spremembi je stalnost - “fiksnost”, nekakšno jedro, ki opredeli osnovno geometrijo. Omenjena tripartitnost je osnova pri arhitekturni zasnovi stanvoanj. Prilagodljivost osnovne bivalne enote predstavlja notranjo spremembo krožnost gibanja in individualno razporeditev elementov po željah posameznega uporabnika. Stalnost oz. jedro stanovanj so dostopi in vgradne kopalnice z inštalacijskimi bloki. Fleksibilnost atrija, ki se pokaže kot zunanja sprememba na fasadi, predstavlja dodatne izbirne (bivalne) površine vsake bivalne enote. Osnovna enota sistema opredeljuje 2 stanovanji, ki se razvijeta okrog skupnega vhoda, konstrukcijskega jedra / kopalnic in posameznega skupnega atrija, ki se lahko poljubno sestavlja v horizontalni in vertikalni smeri ter se na tak način prilagaja posamezni situaciji in urbanemu kontekstu. Prostorski situaciji se prilagajajo tudi pritlične etaže (glede na programske potrebe in število stanovanjskih enot).

Osnovna enota sistema opredeljuje 2 stanovanji, ki se razvijeta okrog skupnega vhoda, konstrukcijskega jedra / kopalnic in posameznega skupnega atrija.

Vzidava stanovanj na Dalmatinovi je sestavljena iz 12 osnovnih enot sistema (3 v etaži, v 4 nadstropjih). Urbanistična ureditev v Spodnji Šiški sledi nizu okoliških stavb, kjer je število osnovnih enot stanovanj med 4 in 6.

Identiteta : Uporabnik kot “upravljalec”

ID Uporabnika

ID Stanovanja

ID Atrija

ID Hiše

“ki mu jo omogoča”

(edinstvenost)

(prilagodljivost)

(fleksibilnost)

“odraz notranjih sprememb se kaže / opazi navzven” (navznoter in navzven)

IDENTITETA (ID) “The city (HOUSE) goes soft: it awaits imprint of an identity. For better or worse, it invites you to remake it, to consolidate it into a shape you can live in.” Johnatan Raban

Na kakšen način se prilagodljivost in fleksibilnost kažeta v identiteti posameznih elementov in hiše? Kakšen je lahko oblikovalski vpliv na bodočega uporabnika in izražanje njegove lastne identitete pri “sooblikovanju” bivalnega prostora? Analogija fleksibilnosti poda dve različni teoriji glede oblikovalskega vpliva in vloge uporabnika. Prva teorija fleksibilnosti (“hard use”), ki vključuje premične stene, drsne in zložljive elemente, je nekakšna osnova mehanizma oz. arhitekturne zasnove, ki bodočemu uporabniku/stanovalcu nameni vlogo “uporavljalca” prostora. Arhitekt definira prostor, nadaljnja notranja prilagoditev pa je prepuščena uporabniku. Tako leta izrazi svojo identiteto, kar se pokaže tudi na identiteti samega stanovanja. V drugem primeru (“soft use”) pa je uporabnik zgolj upravljalec arhitekturne opreme v že naprej določeni arhitekturni zasnovi.

Dalmatinova 8 / Kondominij Tivoli

Trg mladinskih delovnih brigad:

- uporabnik kot “upravljalec” prostora (zasnove) - “večji organizem” - “večja” ID uporabnika

- uporabnik kot “upravljalec” arhitekturne opreme - “manjša (bolj definirana) celica” - “manjša” ID uporabnika

Na primeru praznin na Dalmatinovi 8 in v Spodnji Šiški je uporabnik lahko “upravljalec prostora”. Osnovne dimenzije prostora so definirane, predlagane so različne variante razporeditev elementov/pohištva, vendar ima bodoči stanovalec kljub temu več svobode pri oblikovanju lastnega bivalnega prostora. Vrzel na Viču pa definira uporabnika kot “upravljalca arhitekturne opreme”. Za dosego optimalnega bivalnega prostora je le-ta arhitekturno bolj definiran.

Elementi: Atriji - Fasade

“MOST”

(Vir: osebni arhiv)

“OKNO” in “SOBA”

(Vir: http://iloveljubljana.blogspot.com/2011/)

(krožnost)

(znotraj stanovanja in pogled vzdolž atrija / ulice )

kombinacije: 1. most - most 2. okno - okno (erker) 3. most - okno 4- soba - most

“Most”, “Okno” in “Soba” so trije elementi atrija, ki iščejo vzporednice v tradicionalni arhitekturi. V vsakem nadstropju atrija se pojavijo samostojno ali v nadaljnjih štirih kombinacijah: most - most, okno-okno, most-okno, soba-most.

Analogija treh elementov notranjega atrija se ponovi tudi na fasadi - “most” kot dostop do stanovanj, “okno” kot erker na severni fasadi, ki omogoča pogled vzolž ulice, ter “soba” - terase / balkoni na južni fasadi.

Atriji: Prikaz

V pritličju in v 1. nadstropju obstoječega dela hiše se z odmikom severne fasade v notranjost vzpostavi ulični predprostor hiše. Volumen atrijev in njihova formacija je vizualno povezana s predprostorom hiše - preko odprtin v plošči nad 1. nadstropjem je vzpostavljena povezava med zunanjimi uporabniki in stanovalci, ki posamezniku omogoča zanimive poglede med notranjim in zunanjim prostorom hiše. 1.

Programska zasnova

Obstoječi kletni prostori so namenjeni vsem potrebnim tehničnim prostorom. Predvidena parkirna mesta so namenjena uporabi stanovalcev in zunanjim uporabnikom hiše. Glede na trenutne potrebe sosedstva oz. morebitno povpraševanje se lahko parkirna mesta oddajo v kratkoročni najem.

MOBILNOST : - e-car sharing - mestno kolo / kolesarnica KLETI (1-3):

- PM / shrambe - oddaja v najem (stanovalci in obiskovalci)

SOSEDSTVO - SOUPORABA S STANOVALCI in Z OKOLICO - “DELAVNICA”

- popravilo koles / naredi-sam (DIY) - možnost interne izposoje orodja

- večnamenski (družbeno družabni) prostor (co-working, galerija ipd.)

SKUPNOST - SOUPORABA S SOSTANOVALCI - pralnica / sušilnica - večnamenski prostor (kuhinja/dnevna soba) - vrtički v 1. nadstropju - notranji atriji - “interna skupnost sosedov”

V pritličju se nahaja kolesarnica in dva večja večnamenska prostora s pripadajočimi sanitarijami in kuhinjsko nišo. Prostora sta predeljena s premičnimi paneli, ki zagotavljajo maksimalno prilagodljivost prostora - od velike odprte galerije, ki povezuje ulico in dvorišče, do predelitve v manjše lokale. Prvo nadstropje je, tako kot pritličje, namenjeno javnim in zasebnim uporabnikom. Stanovalci, ki jim je na voljo velika skupna kuhinja, pralnica, vrtički na terasi ter dva večnamenska prostora, se sami odločajo o zapolnitvi programa z morebitnimi zunanjimi vsebinami (sredstva iz najemnin lahko uporabijo za vzdrževanje hiše).

Variacije: Tloris - Elementi

Tloris variacija a (52,80 m2)

Tloris variacija a1 (52,80 m2)

Tloris variacija b (55,00 m2)

Tloris variacija b1 (55,00 m2)

Stanovanja so tripartitna - vhod na jugu, prilagodljiv bivalni prostor, sestavljen iz 4 osnovnih modulov in prefabricirana vgradna kopalnica, ki predstavlja polovico modula. Dve sosednji stanovanji se orientirata okrog skupnega atrija in variacije njegovih elementov. Stanovanja imajo 3-smerno orientacjo: na severu se odpirajo proti ulici, na jugu proti notranjemu dvorišcu in proti notranjemu atriju. Posamezno nadstropje sestavljajo 3 enote - 2 stanovanji s skupnim dostopom in atrijem. Atriji proti ulici in odprt dostop do stanovanj oz. balkoni na jugu predstavljajo prostor srečevanja in naključne vizualne komunikacije med uporabniki in stanovalci. Katalog pohištva: izbira kombinacij - dnevni prostor in kuhinjski elementi

Variacije: Tloris - Elementi

Tloris variacija c (66,80 m2)

Tloris variacija c1

Tloris variacija c2

Število uporabnikov na stanovanje se razlikuje glede na to, ali je enočlansko gospodinjstvo, ali enostarševska družina z največ 2-3 otroki. Osnovno število uporabnikov je 24, maksimalna kapaciteta je 72 stanovalcev v primeru, da živijo v vsakem stanovanju 3 osebe - kot enostarševska družina z 2 otrokoma, kot mlada družina z enim otrokom ali v drugi obliki nedružinske skupnosti. Tipologija stanovanj. Osnovni tipi stanovanj so 4 - brez vstopa v atrij, z dostopom do atrija, z okensko nišo, z dodatno sobo in s kombinacijo le teh. Katalog opreme definira in predvidi nekatere možne izbire oz. kombinacije pohištva in predelnih sten za optimalno uporabo stanovanja, vendar je uporabniku omogočena prosta izbira. Katalog pohištva: izbira kombinacij - dnevni in spalni prostori

6. TEHNIČNE PRILOGE

Prikaz ambienta - vhod, severna fasada

Konstrukcijska zasnova

Obstoječi del stavbe

Plošča nad 1. In 2. Kletjo AB plošča, d = 0,25 m

1. In 2. Klet AB stebri v rastru, d 0,35/0,50 m 2 AB jedri

Obstoječi in novi del stavbe

2 - 5. Nadstropje Leseni stebri, d= 0,125x0,250 m v rastru 3,5 x 3,5m AB stene (d= 0,25 m)

2-5. Nadstropje: konstrukcija nad etažo: leseni skelet tramovi: vzdolžni, d= 0,125 x 0,250 m prečni, d = 0,250 x 0,250 m betonski podstavki

Vmesni sloj med obstoječo AB konstrukcijo in novim delom Leseni tramovi (d= 0,19 x 0,22m)

Plošča nad 3. Kletjo AB plošča, d = 0,25 m

Plošča nad 1. nadstropjem AB plošča, d = 0,25 m

Prerez hiše - nosilni konstrukcijski elementi (med pritličjem in 5. nadstropjem)

1. Nadstropje AB stebri v rastru 2 AB jedri 6 jeklenih stebrov (r= 0,45m)

Obstoječe stanje:

Plošča nad pritličjem AB plošča, d = 0,25 m

Temeljenje objekta je zagotovljeno s temeljno ploščo. Nosilno konstrukcijo kleti objekta oblikujejo armiranobetonski stebri (d: 2r= 0,60 m, 0,35/0,50 m ), betonske obodne stene (dimenzije 0,30 m) in armiranobetonska plošča dimenzije 0,25 m. Raster steberne konstrukcije sledi razporeditvi parkirnih površin. Nosilno konstrukcijo sooblikujejo vertikalna jedra, kjer so locirana stopnišča in dvigala. Rampe so izvedene kot armiranobetonske plošče v naklonu 19%.

3. Klet AB stebri v rastru, d 0,35/0,50 m 2 AB jedri

Nadzidava:

Temeljna plošča d = 0,30 m

Pritličje AB stebri v rastru 2 AB jedri 6 jeklenih stebrov (r= 0,45m)

Del obstoječe AB plošče nad pritličjem (med severnim AB jedrom severno fasado) se nadomesti s 6 jeklenimi stebri, premera 0,46 m. Nad 1. nadstropjem in novo leseno konstrukcijo je vmesni sloj/fuga s prečnimi lesenimi tramovi in tremi betonskimi podstavki pod novimi AB jedri. Konstrukcija med 2. in 5. nadstropjem je lesena skeletna, v rastru 3,50 m x 3,50 m in omogoča svobodnejšo prostorsko zasnovo. Predelne stene med stanovanji so prefabricirani elementi v obliki polnil. Obremenitve se prenašajo preko sekundarnih nosilcev na stebre, ki so neodvisni od polnih elementov, ki zapirajo prostor. Balkoni / dostopi ter odprto stopnišče so prav tako v leseni skeletni izvedbi.

Inštalacijska zasnova

Potek vertikal preko AB jedra in stene kopalnic.

Fekalna in meteorna kanalizacija Prezračevanje Nivojska razlika za etažiranje fekalne in meteorne vode.

Priključevanje objekta na omrežje javne infrastrukture: Objekt se skladno s pogoji upravljalcev priključi na javno vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, elektro-distribucijsko omrežje, vročevodno omrežje in TKK omrežje. Meteorna kanalizacija se predhodno očiščena odvaja preko obstoječega priključka v javni kanalizacijski sistem. Potek inštalacij v objektu: Odvod meteorne vode in dovod/odvod zraka za naravno prezračevanje poteka preko vertikalnega jaška v armirano betonskem jedru stanovanj. Vertikale za elektro-distribucijsko omrežje, vodovod, vročevod in TKK potekajo v ločenem jašku v steni kopalnice. Nivojska razlika za horizontalno etažiranje fekalne in meteorne kanalizacije je v vmesem sloju med prvim in drugim nadstropjem. Inštalacije nato potekajo vertikalno po obstoječem jašku in se pod stropom prve kleti priključijo na javno omrežje. Števci se nahajajo v pritličju poleg instalacijskega jaška in dvigala. Vsi ostali pripadajoči tehnični prostori se nahajajo v kletnih etažah.

Potek po obstoječi vertikali do 2. kleti in priključitev na omrežje javne infrastrukture.

Elektro omrežje, vodovod, vročevod, TKK omrežje.

Shema poteka instalacij

Kopalnice so vgradne. (Gotove kopalnice (ali sanitarne kabine) v lahki izvedbi konstrukcije so na industrijski način izdelani samostojni prostorski gradbeni izdelki, ki se na objekt dostavijo popolnoma dokončani. - http://www.varis-lendava.si/). Ogrevanje prostorov poteka preko toplotne črpalke in talnega ogrevanja.

Shema poteka instalacij preko dveh vertikal

Požarna varnost

Shema intervencijskih površin

Objekti vzdolž Dalmatinove ulice (vzhodno in zahodno od obravnave lokacije) so zasnovani v strnjenem stavbnem nizu. Na severni strani je najbližji objekt oddaljen več kot 15,5 m, na južni strani je najbližji objekt oddaljen več kot 20,0 m. Lokacija objekta, ob upoštevanju določenih ukrepove znotraj obstoječih požarnovarstvenih zahtev, požarno ni ogrožena. Za vplivno območje se šteje intervencijska povrišna ob objektu (Dalmatinova ulica). V primeru izbruha požara je do objekta možen dostop z intervencijskim vozilom po obstoječi dostopni poti. V primeru intervencije se za poseg uporabljajo površine gradbene parcele in javne površine, ki predstavljajo Dalmatinovo ulico.

dostop intervencijskih vozil vhod v objekt intervencijske površine obravnavani objekt požarni sektorji izhod iz prostorov in objekta smer evakuacije v objektu

V objektu ni predvideno opravljanje dejavnosti, ki bi pomenile večjo požarno nevarnost. Obstoječi del objekta in njegova nadgradnja sta programsko ločena na (pol) javni in zasebni del, temu primerno pa je poskrbljeno tudi za požarno varnost. Konstrukcija obstoječega dela je iz požarno negorljivega materiala (armiran beton). Konstrukcija nadgradnje je delno AB konstrukcija in delno lesena, ki se glede gorljivosti umešča v normalno vnetiljive materiale in mora biti zato primerno zaščitena z uporabo požarnih premazov in morebitnimi dodatnimi nadomestnimi ukrepi (npr. vgradnjo avtomatskih dimnih brezžičnih javljalnikov, povezanih s požarno centralo). Vsako stanovanje je svoj požarni sektor. Za evakuacijo ljudi iz objekta na prosto je predvidenih 8 izhodov v pritličju, širine vrat ustrezajo predvidenemu pretoku oseb. Za evakuacijo iz kletnih etaž so predvideni trije izhodi - dva izhoda preko zaščitenih stopnišč ter od tam v pritličju na prosto ter en izhod preko uvozno-izvozne klančine na prosto. Vsi izhodi iz kletnih etaž so ločeni od izhodov nadzemnih etaž. Za evakuacijo iz prve etaže so predvideni štirje izhodi - umik v dve zaščiteni stopnišči ter preko dveh zunanjih stopnišč, ki nista izpostavljeni zadimljenju. Za evakuacijo iz etaž 2-5 je predviden en izhod. Izhodi iz stanovanj vodijo na prosto, na odprt hodnik / balkon. Pri izvedbi objekta je potrebno poskrbeti za negorljivost materiala (neodzivnost na ogenj – razred A1 ali A2). Leseni stropi so delno zaščiteni z negorljivimi mavčno-kartonskimi oblogami.

Shema evakuacije iz stanovanj

7. GRAFIČNE PRILOGE

Prikaz ambienta - severna fasada proti Dalmatinovi ulici

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Temelji (obstoječe)

M = 1:200

31,613

3,558 5,841

2,000

10,116 11,941

2,000

6,400 8,400

2,000

3,538 5,655 5

230x160x60 230x210x60

230x210x60

320x320x60 cm

4,600 2,173 36,431

2,054

7,300 4,873

230x320x60

2,800

7,300 4,873

180x180x60

1,807

2,000

320x320x60 cm

2,800

7,300 5,100

BAZEN ZA SPRINKLER SISTEM V = 100 m3

3,195

4,600 1,105

2,800

rob talne plošče C

320x320x60 cm

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

3. Klet (obstoječe)

M = 1:200

0,450

0,300

6,346

34,300

11,941 0,250

8,400 0,250

9,993

3,377

0,300

4,073

5,655

0,300 5

0,780

0,300

5,841 5,674

hladilni agregat

6,550 7,300

-10,090

9 x 17,1/ 28

8 x 17,1/ 28

0,900

dvigalo 120/21 0/220

6,400 7,300

0,900

-10,090

4,600 36,880

sprinkler strojnica

uvozno-izvozna rampa naklon 18%

4,600

dvigalo 140/140/ 220

-8,90

0,896

7 x 17,1/ 28

uvozno-izvozna rampa naklon 16%

8 x 17,1/ 28

8,002

7 x 17,1/ 28

17 x 17,1/ 28

-8,90 B

7,002 7,300

0,900

-8,90

0,301

3,800

ZAŠČITA GRADBENE JAME 1

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

2. Klet (obstoječe)

M = 1:200

0,350

8,400 8,050

0,350

5,655 0,350

4,000

0,300

0,780

34,580

11,941 11,766

tehnični prostor elektro instalacije

1,500 7,300

0,200

toplotna postaja

2,784

5,841 5,619

8 x 17,1/ 28

2,680

dvigalo 120/21 0/220

0,350

6,646 7,300

-7,200

0,350

9 x 17,1/ 28

0,320

-7,200

7,331 4,600 36,731 0,350 4,600

dvigalo 140/140/ 220

-5,950

1,999

uvozno-izvozna rampa naklon 18%

uvozno-izvozna rampa naklon 16%

17 x 17,1/ 28

-5,950 B

7,300

0,200

11,421

-6,000

0,300

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

1. Klet (obstoječe)

M = 1:200

0,350

8,400 8,000

0,350

4,000

5,655

0,300

1,153 5

0,300

1,203 0,780

34,290

11,941 11,800

strojnica klimatizacije

strojnica prezračevanje

2,730 7,300

-4,310

1,996

5,841 5,619

9 x 17,1/ 28

8 x 17,1/ 28

7,245

dvigalo 120/21 0/220

1,723

7,300

-4,310

4,600 36,731

dvigalo 140/140/ 220

-3,110

4,600

uvozno-izvozna rampa naklon 18%

uvozno-izvozna rampa naklon 16%

17 x 17,1/ 28

7,300

22,437

-3,110

0,300

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center 32,000 5,841

11,950

8,400

3,158

1,366

2,984

1,370

2,700

1,750

6,000

M = 1:100

7,650

1,000

Pritličje

5,650 1,450

0,245

3,460

4,650

0,440

vhod

uvoz

13 vhodna niša

0,350

7,300

16 zun. stopnišče

3,500

±0,000

12 zbiranj e odpad kov

08 predprostor

8 x 17,1/ 28

±0,000

14 uvoz v garažo ±0,000

±0,000

07 stopnišče dvigalo 120/210/220

±0,000

10 x 17,1/ 28

42 x 18,5/ 28,3

a -0,02

05 sanitarije (m) 01 poslovni prostor / prostor sodelovanja

±0,000

7,300

±0,000

-0,02

11 kolesarnica

06 sanitarije (ž)

premična panelna stena

10 stopnišče

4,600

24 x 17,1/ 28

poštni nabiralniki

uvozno-izvozna rampa naklon 18%

±0,000

04 prostor za shrambo

Skupna bruto površina:

dvigalo 140/140/220

4,600

02 delavnica / ustvarjalnica

0,350

±0,000

109,50 m 2 93,00 m 2 7,40 m 2 17,80 m 2 12,40 m 2 12,40 m 2 14,50 m 2 7,40 m 2 57,00 m 2 20,40 m 2 52,00 m 2 2,80 m 2 148,00 m 2 96,00 m 2 478,00 m 2 21,50 m 2

18 x 17,1/ 28

01 poslovni prostor 02 delavnica 03 kuhinjska niša 04 prostor za shrambo 05 sanitarije (m ) 06 sanitarije (ž) 07 stopnišče 08 predprostor 09 vhodni del 10 stopnišče 11 kolesarnica 12 prostor za odpadke 13 vhodna niša 14 uvoz v garažo 15 terasa 16 zunanje stopnišče

15 terasa ±0,000

760,00 m 2 (620 m 2 +140m 2 ) B

18,000

09 vhodni del/ hodnik

03 kuhinjska niša

17,330

±0,000

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

32,000 11,950

6,150

0,250

5,370

0,150

2,580

0,200

1,700

8,400

0,250

3,350

5,655

0,350

5,300

1. Nadstropje

0,350

M = 1:100

5 0,200

0,350

0,700

5,500

5,840

0,350

0,440

19 x 17,1/ 29,7

3,490

0,320

7,300

vhod

+3,64

dvigalo 120/210/220 +3,64

08 večnamenski-družabni prostor z okensko nišo

42 x 18,5/ 28,3

10 x 17,1/ 28

0,340

06 stopnišče +3,64 01 skupna kuhinja z dnevnim prostorom / okensko nišo

2,700

07 predpropstor

11 x 17,1/ 28

0,200

+3,64

05 predprostor / hodnik

+3,62

04 sanitarije (ž)

0,600

03 sanitarije (m)

6,731

+3,62

7,300

02 pralnica / sušilnica

22,900

+3,62

D 10 stopnišče

09 gredice / terasa

18 x 17,1/ 28

0,600

4,600

4,000

24 x 17,1/ 28

+3,64

2,180

dvigalo 140/140/220

11 večnamenski (najemniški) prostor

4,600

0,350

12 terasa

+3,64

01 skupna kuhinja 93,60 m 2 02 pralnica / sušilnica 13,30 m 2 03 sanitarije (m ) 12,50 m 2 04 sanitarije (ž) 12,50 m 2 05 predprostor / hodnik 70,00 m 2 06 stopnišče 14,50 m 2 07 predprostor 7,40 m 2 08 večnamenski pr. 85,40 m 2 09 gredice/ terasa 85,80 m 2 10 stopnišče 20,40 m 2 11 večnamenski pr 70,00 m 2 12 terasa 33,00 m 2

C 5 x 17,1/ 28

Skupna bruto površina: 760,00 m 2 (620 m 2 + 140 m 2 )

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

31,950

3,500

0,125

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

0,125

0,350

2. Nadstropje

M = 1:100

0,126

3,500

4,125

0,126

0,350

0,140

b 13 atrij a

15 atrij a

+7,948

3,500

42 x 18,5/ 28,3

+7,948

+7,950

07 tip B

08 tip A

+7,950

09 tip C

11 tip A

+7,950

0,250

10 tip B

4,250

2,320

0,350 1,500

3,500

06 tip A

5,000

+7,950

0,390

14,450

3,500

3,100

14 atrij b

1,780

+7,950

15 zunanje stopnišče proti Dalmativnovi

8,650

02 zunanji odprti dostopi do stanovanj / prostor srečevanja

04 skupna terasa B

18 x 17,2 / 28

0,125

dvigalo 140/140/220

05 skupna terasa A 01 zunanje stopnišče

0,900

48,10 m 2 87,10 m 2 13,40 m 2 7,00 m 2 13,40 m 2 52,80 m 2 66,80 m 2 52,80 m 2 55,00 m 2 66,80 m 2 52,80 m 2 9,90 m 2 19,60 m 2 9,90 m 2 16,00 m 2

01 zunanje stopnišče 02 dostopi do stanovanj 03 skupna terasa A 04 terasa B 05 terasa A 06 stanovanje tip A 07 stanovanje tip B 08 stanovanje tip A 09 stanovanje tip C 10 stanovanje tip B 11 stanovanje tip A 12 atrij a 13 atrij b 14 atrij a 15 stopnišče proti Dalm .

3,500

03 skupna terasa A

Skupna bruto površina: 630,00 m 2

1,100

3,500

1,230

3,500

1,485

3,240

3,500

1,485

1,230

1,830

3,500

1,230

3,500

1,491

3,246

1,469

3,500

1,230

1,830

3,500

1,230

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

3,500

1,485

3,240

3,500

1,485

1,230

1,100

3. Nadstropje

0,637

M = 1:100

0,350

4,636

3,500

13 atrij b1

14 atrij c

1,000

3,500

0,975

15 atrij c

E +11,198

+11,198

D +11,200

09 tip A1

+11,200

10 tip A1

+11,200

11 tip A1 +11,200

+11,200

4,264

1,850

0,250

3,500

06 tip A1

08 tip A1

1,625

07 tip C1

0,125

0,315

0,125

2,815

+11,198

3,500

+11,198

0,385

+11,200

02 zunanji odprti dostopi do stanovanj / prostor srečevanja

05 skupna terasa B

01 zunanje stopnišče 48,10 m 2 02 dostopi do stanovanj 87,10 m 2 03 terasa B 7,00 m 2 04 terasa A 13,40 m 2 05 terasa B 7,00 m 2 06 stanovanje tip A1 52,80 m 2 07 stanovanje tip C 1 55,00 m 2 08 stanovanje tip A 52,80 m 2 09 stanovanje tip A1 52,80 m 2 10 stanovanje tip B 52,80 m 2 11 stanovanje tip A 52,80 m 2 12 atrij b1 16,60 m 2 13 atrij c 18,00 m 2 14 atrij c 18,00 m 2 Skupna bruto površina: 630,00 m 2

03 skupna terasa B 18 x 17,2 / 28 dvigalo 140/140/220

04 skupna terasa A

18 x 17,2 / 28

01 zunanje stopnišče

10 57

1,100

3,500

1,230

3,500

1,485

3,240

1,485

3,500

1,230

1,830

3,500

1,230

3,500

1,491

3,246

1,469

3,500

1,230

1,830

3,500

1,230

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

3,500

1,485

3,240

1,485

3,500

1,230

1,100

4. Nadstropje

0,637

M = 1:100

0,350

3,500

6,615

3,500

13 atrij c

14 atrij c

15 atrij c

E +14,448

+14,448

D 08 tip A1

+14,450 +14,450

09 tip A1

10 tip A1

11 tip A1

+14,450

4,264

1,850

0,250

3,500

+14,450

1,625

+14,450

06 tip A1

07 tip A1

0,125

0,315

0,125

2,815

+14,448

3,500

+14,448

0,385

+14,450

02 zunanji odprti dostopi do stanovanj / prostor srečevanja

01 zunanje stopnišče 02 dostopi do stanovanj 03 terasa A 04 terasa B 05 terasa A 06 stanovanje tip A1 07 stanovanje tip A1 08 stanovanje tip A1 09 stanovanje tip A1 10 stanovanje tip A1 11 stanovanje tip A1 12 atrij c 13 atrij c 14 atrij c

05 skupna terasa A

48,10 m 2 87,10 m 2 13,40 m 2 7,00 m 2 13,40 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 18,00 m 2 18,00 m 2 18,00 m 2

Skupna bruto površina: 630,00 m 2

04 skupna terasa B 18 x 17,2 / 28 dvigalo 140/140/220

03 skupna terasa A

01 zunanje stopnišče

10 58

0,350

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

0,125

3,250

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

31,950

0,125

3,629

3,250

0,125

3,250

0,125

3,628

3,250

0,350

5. Nadstropje

M = 1:100

5,969

15 atrij a2

E +17,680

+17,680

a 5,000

14,450

14 atrij a1

0,390

13 atrij a1

3,100

0,140 0,126

D +17,700

08 tip A

+17,700

10 tip A

+17,700

11 tip B1

0,250

+17,700

09 tip B

2,320

0,350 1,500

06 tip B

07 tip A1

05 skupna terasa B

03 skupna terasa B

48,10 m 2 87,10 m 2 7,00 m 2 13,40 m 2 7,00 m 2 66,80 m 2 52,80 m 2 52,80 m 2 66,80 m 2 52,80 m 2 66,80 m 2 9,90 m 2 9,90 m 2 9,90 m 2

Skupna bruto površina: 630,00 m 2

dvigalo 140/140/220

0,900

01 zunanje stopnišče

01 zunanje stopnišče 02 dostopi do stanovanj 03 terasa B 04 terasa A 05 terasa B 06 stanovanje tip B 07 stanovanje tip A1 08 stanovanje tip A 09 stanovanje tip B 10 stanovanje tip A 11 stanovanje tip B 12 atrij a1 13 atrij a1 14 atrij a2

3,500

04 skupna terasa A

8,650

1,780

+17,700

02 zunanji odprti dostopi do stanovanj / prostor srečevanja

0,125

+17,700

10 59

a-a

b-b

IZVOZ

Lokacija 1: DALMATINKA, Dalmatinova 8, LJ - Center

Maketa - Situacija, 1:500

Lokacija 2 : Žibertova - Medvedova - Frankopanska, LJ - Spodnja Šiška

Maketa - Situacija, 1:500

Lokacija 3: Vrzel, Trg Mladinskih Delovnih Brigad, LJ -Vič

Maketa - Situacija, 1:500

Maketa - izsek hiše, M = 1:50

VIRI IN LITERATURA

KNJIGE

SPLET

Blenkuš, M. Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje; doktorska disertacija. Ljubljana. M. Blenkuš, 2003.

Geopedija:

http://www.geopedia.si

Lesena gradnja

http://www.lesena-gradnja.si/ (požarna varnost)

Letno poročilo 2014

http://www.trgnepremicnin.si/podatki/dokumenti/poro cila/letno_porocilo_2014.pdf

Cheret, P. et al. Urbaner Holzbau: Handbuch und Planungshilfe. Berlin. DOM publishers. 2013. ISBN 978-3-86922-369-8. Kitek Kuzman, M. et al. Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. 2009. ISBN 978-961-6144-22-3.

SLIKOVNO GRADIVO http://www.artribune.com http://www.treehugger.com fortune.com/ http://www.theguardian.com

Mreža za prostor:

http://mrezaprostor.si/

http://www.forbetterliving.info

Onkraj gradbišča:

https://onkrajgradbisca.files.wordpress.com/

http://www.citylab.com

Prostori sodelovanja:

http://prostorisodelovanja.si/

http://www.kcap.eu/

Klinenberg, E. Going Solo: The Extraordinary Rise and Surprising Appeal of Living Alone. London: Penguin Books Ltd. 2012. ISBN 978-1-59420-322-0.

Res Publica M;

http://www.obrat.org/

http://www.kadenundpartner.de

Planišček, A et al. Razstava Stanovanja za naše nove razmere: Nove perspektive stanovanjske gradnje. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, 2004.

SURS :

http://www.stat.si/statweb

http://www.baunetzwissen.de/

Urb Info MOL

https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo

http://www.roedig-schop.de

Urban Realities:

http://wp12154162.server-he.de/urban-realities/

http://www.einszueins.at

Kitek Kuzman, M. Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji. Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. 2012. ISBN 978-961-6144-32-2.

Schneider, T. Till, J. Flexible Housing. Oxford; Burlington: Architectural Press. 2007. ISBN 978-0-75-068202-2. Wietzorrek, U. HOUSING +: on tresholds, transitions and transparencies. Basel: Birkhäuser Verlag GmbH, 2014. ISBN 978-3-0346-0614-1.

http://www.viehtriftgasse.at OSTALO (Načrti)

ttp://www.etno-muzej.si/

Upravna Enota Ljubljana Center - Vodilna mapa projekta Dalmatinova 8

http://www.eheritage.si

Izjava o avtorstvu Spodaj podpisana Mateja Mele izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom: Enodom - Idejna zasnova stanovanj za enočlanska gospodinjstva in enostarševske družine v urbanih vrzelih v Ljubljani, ki sem ga izdelala pod mentorstvom doc. dr. Mateja Blenkuša, u.d.i.a in zagovarjala dne, 18.6.2015 v Ljubljani.