Eva Vincetić by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Magistrsko delo

IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA STARE MEŠČANSKE ŠOLE NA JESENICAH Eva Vincetić

Mentorica: doc. dr. Sonja Ifko, u.d.i.a. Konzultant za statiko: asist. dr. Simon Petrovčič , u.d.i.g. Konzultant za detajl: mag. Viktor Žigon, u.d.i.a. Leto vpisa: 2008/09 Leto izdelave magistrskega dela: 2016

| 02

Igorju, najboljšemu možu in prijatelju, mojemu no. 1 fan-u, za čudovito brezskrbno življenje. Hvala, ker vedno verjameš vame.

Staršem in družini, za brezpogojno ljubezen, zaupanje in spodbudo.

Thank you to friends from all around the world for encouraging me and never doubting my success.

Prijateljem za nasmejane dni.

Sestri Sandi, za še kako potrebno lektoriranje.

Andražu Tolarju, Nataši Kokošinek, Veroniki Osredkar in Zdenki Torkar Tahir za koristne in zabavne pogovore o Jesenicah in njenih prebivalcih.

Viktorju Žigonu za pogovore o vsem in še več.

Simonu Petrovčiču za korekture polnih energije in idej.

Mentorici za pozitivne besede, usmerjanje na pravo pot in trud.

Hvala

| 03

Key words: Jesenice, renovation, refurbishment, revitalisation, architectural heritage, library, multicultural center

Planned revitalization would preserve the area's qualities, form new public spaces and provide new programs suitable for highly ethnically diverse city.

Program is designed to cater to variety of audiences. It consists of a public library with multipurpose areas and town's coffeehouse that are blending behind the walls of existing and new buildings. Furthermore, program extends beyond this walls and offer open space for socializing, creative areas for youngsters, 24h open-air library as well as multicultural pavilion for workshops and socializing of various ethnical groups.

This master thesis outlines the design of urban and architectural revitalization of degraded area of former public school on the road Cesta železarjev in Jesenice. Building, which was completed in the early 20th century, has significant historical value while at the same time its location represents an important landmark at the city's edge. In order to preserve the building and to prevent further deterioration, the new program and activities are introduced, forming new city's cultural center.

Jesenice has been a city powered by ironworks for over a millennium which has greatly shaped urban infrastructure with dispersed architecture, ethnically diverse population and rich cultural tradition. Movement of industry to towns’ suburbs in the second half of the 20th century left behind largely degraded land which together with slowly disappearing public spaces and strong emigration of inhabitants present some of the biggest issues town is facing today.

ABSTRACT

Ključne besede: Jesenice, prenova, obnova, revitalizacija, stavbna dediščina, knjižnica, medkulturni center

Predvideni posegi revitalizacije bi ohranjali kar je kvalitetno, oblikovali nove javne površine in ponudili nove programe, primerne za tako izrazito etnično mešano območje.

Program je premišljeno zasnovan tako, da služi najširšemu krogu uporabnikov. Obsega nove prostore občinske knjižnice z večnamenskim prostorom in mestno kavarno, ki se prepletajo za zidovi obstoječega in novega. Dejavnosti za uporabnike so razpršene preko zidov obstoječega in nudijo odprt prostor za druženje in kreativnost mladih, knjižnico na prostem, ki je odprta 24 ur na dan ter medkulturni paviljon za delavnice in druženja etničnih skupin.

Magistrska naloga začrta idejno zasnovo urbanistične in arhitekturne revitalizacije zapuščenega območja meščanske šole na Cesti železarjev na Jesenicah. Stavba, ki je bila zgrajena na začetku 20. stoletja, je zgodovinskega pomena, hkrati pa lokacijsko predstavlja pomembno vstopno veduto v mesto. Da bi stavbo ohranili in zaustavili propadanje, idejna zasnova predvideva vpeljavo novega programa in dejavnosti, ki bi oblikovali novo mestno kulturno središče.

Jesenice so mesto, katerega gonilna sila je bilo dlje kot tisočletje železarstvo. Leto mu je dalo prepoznavno urbano podobo z razpršeno pozidavo, pestro etnično sestavo prebivalstva in bogato tradicijo kulturnega življenja. Selitev industrijskih obratov na obrobje mesta v drugi polovici 20. stoletja je za seboj pustilo velike degradirane površine, Jesenice pa se spopadajo tudi z izginjanjem javnih prostorov in preseljevanjem prebivalcev.

POVZETEK

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

36 37 38 39 40 41 42

6.1 KONTEKST OBČINE 6.2 KONTEKST MESTA 6.3 MORFOLOGIJA MESTA 6.4 PROMETNA INFRASTRUKTURA 6.5 PROGRAMSKA SHEMA 6.6 ŠOLSKE POTI 6.7 DEGRADIRANA OBMOČJA

44 45 46 47 48

| 04

83 84 85 86 87

10.1 UREDITVENA SITUACIJA 10.2 PREREZ A-A 10.3 FASADI 10.4 KNJIŽNICA NA PROSTEM 10.5 FASADNI PAS

12.0 VIRI IN LITERATURA

10.0 GRAFIČNI DEL PAVILJONI

64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81

9.1 OBSTOJEČA SITUACIJA 9.2 UREDITVENA SITUACIJA 9.3 TLORIS KLETI 9.4 TLORIS PRITLIČJA 9.5 TLORIS NADSTROPJA 9.6 TLORIS MANSARDE 9.7 TLORIS OSTREŠJA 9.8 TLORIS STREHE 9.9 VZDOLŽNI PREREZ A-A 9.10 ČASOPISNA ČITALNICA 9.11 PREČNI PREREZ 1-1 9.12 PREČNI PREREZ 2-2 9.13 JUŽNA FASADA 9.14 VZHODNA FASADA 9.15 SEVERNA FASADA 9.16 ZAHODNA FASADA 9.17 TRG PRED KNJIŽNICO 9.18 FASADNI PAS

11.0 ZAKLJUČEK

51 53 54 55 56 57 58 59 62

9.0 GRAFIČNI DEL KNJIŽNICA

8.1 OPIS URBANISTIČNE IN ARHITEKTURNE ZASNOVE 8.2 RUŠITVENI NAČRTI 8.3 CELOSTNA PROGRAMSKA ZASNOVA 8.4 PODROBNA PROGRAMSKA ZASNOVA KNJIŽNICE 8.5 IZRAČUN POVRŠIN 8.6 POTRESNA SANACIJA IN UTRDITEV STAVBE 8.7 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBSTOJEČEGA 8.8 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NOVEGA 8.9 POŽARNO VARSTVO

8.0 OBJEKT

7.1 OBRAVNAVANO OBMOČJE 7.2 OPPN PARTIZAN 7.3 URADNI RUŠITVENI NAČRTI 7.4 ZGODOVINSKI RAZVOJ STAVBE 7.5 OBSTOJEČE STANJE

6.0 ANALIZA MAKROLOKACIJE

7.0 MIKROLOKACIJA

30 31 33 34

23 26 27

5.1 OBČINA JESENICE 5.2 ZGODOVINSKO OZADJE MESTA 5.3 KULTURNA DEDIŠČINA 5.4 NARAVNA DEDIŠČINA

5.0 MAKROLOKACIJA

4.1 SODOBNA KNJIŽNICA 4.2 MEDKULTURNI CENTER 4.3 REFERENČNI PRIMERI

4.0 PROGRAMSKA IZHODIŠČA

08 09 13 16 20

2.0 ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE 3.1 VARSTVO IN REVITALIZACIJA STAVBNE DEDIŠČINE 3.2 ZGODOVINA KNJIŽNIC 3.3 ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM 3.4 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE 3.5 MULTIKULTURNOST

1.0 UVOD

KAZALO

| 05

Janez Vajkard Valvasor (Slava vojvodine Kranjske, 1689)

1 | Panorama mesta Jesenice

‘‘Ta kraj leži na Zgornjem Kranjskem in je od Ljubljane oddaljen 8 milj, od Radovljice pa 2. Cesta tod skozi vodi iz Ljubljane v Beljak na Koroškem. Krajevno gledano leži ta kraj v lepi soteski med visokimi gorami. Zato je tukaj precej mrzla zemlja, ki pa kljub temu enkrat letno daje svoj sad na njivah. Tukaj nedaleč vstran teče reka Sava. Ta trg ima kar lepe hiše [...]. Ta kraj Asling, po kranjsko Jesenice ima to zadnje ime po drevesu jesen, kar pomeni eschbaum, drevesa s katerimi je ta pokrajina gosto porasla.’’

1.0 UVOD

2 | Obstoječe stanje

| 06

Cilj naloge je s pomočjo analitičnih dejstev in spoznanj poiskati najprimernejši pristop k ohranjanju in revitalizaciji degradiranega urbanega tkiva. Poišče se najprimernejši program, ki bo zadovoljil potrebe prebivalstva in hkrati prostor naredil kvaliteten in uporaben.

Glavna stavba šole je danes prazna. Nekoč lep šolski vrt je tako zaraščen, da zakriva celotno južno fasado, dodatno pa ga kazijo tudi veliki oglasni panoji. Stavba nekdanje telovadnice in vrtca je delno zasedena s stanovanji, preostalo pa zasedajo avtomehanična delavnica in manjša kemična čistilnica.

Leta 2013 je Občina Jesenice izdala Podrobni občinski prostorski načrt OPPN Partizan, ki ureja tudi območje stavb meščanske šole. Predvidena je ohranitev ali porušitev obeh delov šole, s tem da je v primeru novogradnje potrebno upoštevati višinske in tlorisne gabarite. Istega leta so bili izrisani rušitveni načrti za južno (glavno in večjo) stavbo.

Stavbi, ki ju v magistrski nalogi omenjam kot meščanska šola, sta bili zgrajeni leta 1906 in sta sprva služili kot nemška šola s telovadnico in vrtcem. Leta 1920 je prostore zasedla slovenska meščanska šola, med drugo svetovno vojno je v njej zopet delovala nemška šola, med leti 1945 do 1949 slovenska gimnazija, od leta 1960 do 2013 pa Kemična čistilnica in pralnica Jesenice. Kljub temu pa stavbi v nadaljevanju vedno omenjam kot meščanska šola, saj se Jeseničani z izgradnjo nemške šole niso strinjali iz dveh razlogov - prvega, ker je bila slovenska šola v Kosovi graščini v hudi prostorski stiski in bi nujno potrebovali nove prostore in drugega, ker so vedeli, da ustanovitev nemške šole pomeni germanizacijo slovenskih otrok. Zaradi negativne konotacije sem se odločila, da obstoječi stavbi vedno omenjam kot meščanska šola.

2.0 ORIS PROBLEMA IN CILJI NALOGE

| 07

PRENOVA IN REVITALIZACIJA STAVBNE DEDIŠČINE ZGODOVINA KNJIŽNIC ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE MULTIKULTURNOST

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

4 | Prenova Vetrinjskega dvora, Maribor, Maruša Zorec in Matjaž Bolčina, 2009

(poglavje po Fister, 1979)

3 | Prenova hleva v mestno knjižnico, Verneuil-sur-Seine, PBO Architecture, 2013

| 08

Zapomniti pa si moramo, da vedno obstaja le en način ohranjanja dediščine in to je ohranitev.

Prenova je pomembna iz dveh vidikov: prvi poudarja ohranitev identitete prostora, človekovih dosežkov in narodnostnih kvalitet, drugi pa aspekt trajnostne gradnje, ki zagovarja varčevanje z viri in uporabo naravnih materialov, kar je dolgoročno finančno zelo pomembno.

Fister pravi (1979, str. 21): ''Arhitektova osnovna naloga je, da s svojim strokovnotehničnim znanjem obvaruje kvalitetno arhitekturno dediščino pred propadom in da jo upošteva kot pomembno izhodišče za vse nove posege. Druga arhitektova naloga pa je vključevanje tako ohranjene arhitekturne dediščine v sodobno okolje, ne da bi pri tem izgubila svojo vrednost.''

Varstvo dediščine je interdisciplinarno delo različnih strokovnjakov - arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, etnologov, arheologov, sociologov, geografov, gradbenikov ...). Po vrednotenju in prepoznavanju karakteristik arhitekture, prostora in vsebine, se lahko strokovnjaki odločajo o načinih obnove ali prenove oziroma kdaj je dediščina lahko dopolnjena z novo arhitekturo, ki ne sme razvrednotiti prvotne zasnove, niti se ji slepo podrediti.

Odnos do ohranjanja in vrednotenja arhitekturne in druge kulturne dediščine je bil v različnih časovnih obdobjih različen. Vsaka doba je imela svoj poseben odnos do preteklosti; lahko jo je sprejemala in želela ohranjati, lahko pa jo je v celoti odstranjevala in bila do nje brezbrižna. Do 19. stoletja poznamo le redke primere pravno urejene zaščite kulturne dediščine, tako da je ideja o nujnosti varovanja dediščine precej mlada. Šele leta 1931 je bilo izdelano prvo mednarodno priporočilo sodobnih načel varstva in obnove arhitekture, ki je postalo tudi prvo izhodišče Za nastanek vrste nacionalnih zakonodaj (Atenska listina, Atene, 1931).

Varstvo dediščine

Revitalizacija pomeni oživljanje oziroma vračanje funkcije večjim urbanim ali ruralnim tkivom, z varovanjem dediščine in vpeljevanjem novih/dodatnih dejavnosti, ki omogočajo dinamični razvoj urbanega območja. Poudarek je na zadovoljevanju sodobnih potreb prebivalcev in obiskovalcev.

Definicija revitalizacije

1. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12 in 111/13)

Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas.

Definicija dediščine

Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) uvršča obravnavano stavbno dediščino stare meščanske šole med nepremično profano stavbno dediščino. V registru varovane kulturne dediščine je južna, večja stavba zabeležena pod evidenčno številko 29585 - Meščanska šola, med tem ko severni del nekdanjega vrtca in telovadnice ni spomeniško zavarovana stavba.

3.1 VARSTVO IN REVITALIZACIJA STAVBNE DEDIŠČINE

6 | Freska antične Rimljanke s peresom in knjigo

7 | Tloris templja s knjižnico v Pergamonu

5 | Umetniška upodobitev knjižnice v Aleksandriji

| 09

Prve antične rimske knjižnice so bile zasebne in so v večini hranile knjige, ki so bile kot vojni plen zavzete ob rimskih pohodih na vzhod. Med njimi so bile tudi knjige makedonskega kralja Perzeja in grškega filozofa Aristotla. Julij Cezar je po vzorih aleksandrijske knjižnice, ki je bila razdeljena na grški in latinski del, v Rimu želel zgraditi največjo javno knjižnico na Mediteranu, kar pa mu pred smrtjo ni uspelo. 5 let po njegovi smrti, leta 39 n. št. je Caius Asinius Pollio Cezarjevo idejo realiziral in dal zgraditi knjižnico, ki je služila kot model za vse nadaljnje rimske knjižnice. Rimski tip knjižnice je za razliko od grškega omogočal prebiranje knjig neposredno ob knjižnih policah, razporejenih ob obodu in ne več v za to namenjenem atriju. Vloga upravljavca knjižnice je bila častna, njegova naloga in naloga ostalih zaposlenih pa je bila sprotno ažuriranje kataloga rokopisov, ki so bili označeni in po policah razporejeni sistematično, ter prepisovanje novih in uničenih tekstov. V 1. stoletju n. št. so Rimljani izumili kodeks, ki je v 6. stoletju popolnoma nadomestil rokopisne zvitke. Listi kodeksa so bili prepognjeni, na pregibu zvezani in zaščiteni s platnicami, kar je bila osnova za današnjo knjigo.

Aleksandrija je doživela veliko preobrazbo, ko je grška dinastija Ptolemejcev od Aleksandra podedovala Egipt in mu vladala do leta 30 pr. n. št. Največja znamenitost mesta je bila kraljeva knjižnica (knjižnica Aleksandrija), ki je bila osrčje Templja muz (Mouseion). Mouseion je deloval kot današnja univerza s predavalnicami, sejnimi sobami in vrtovi, v njem pa je prebivalo več kot 1000 učencev in profesorjev. Med njimi najdemo številna imena antičnih veleumov (Arhimed, Hipatija, Evklid ...), ki jim pripisujejo velike dosežke v geometriji, trigonometriji in astronomiji, pa tudi v jeziku, književnosti in medicini. V knjižnici naj bi bilo shranjenih 700.000 papirusovih zvitkov. Legenda pravi, da so si egiptovski vladarji tako zelo prizadevali obogatiti svojo zbirko, da so morali vojaki vsako ladjo, ki je priplula v pristanišče, preiskati, da bi našli kakšne zvitke. Če so jih našli, so izvirnike shranili, vrnili pa kopije. Kako je Aleksandrijska knjižnica izginila, je še danes pereče vprašanje, naj pa bi jo večkrat zajel požar, prvi in največji leta 47 pr.n.št., ko je požar v Aleksandriji zanetil Julij Cezar. Skoraj zagotovo pa je ni bilo več, ko so leta 640 n.št. Egipt zavzeli Arabci. Leta 2002 so v Aleksandriji zgradili njeno naslednico, Bibliotheco Alexandrino, ki lahko hrani do 8.000.000 knjig.

Prve zasebne knjižnice so se pojavile v 6. stoletju pr. n. št., večje javne pa šele v 4. stoletju pr. n. št. Aristotelova knjižnica velja za eno največjih zasebnih zbirk, medtem ko je okoli leta 300 pr. n. št. ustanovljena Aleksandrijska knjižnica veljala za največjo in najbolj bogato knjižnico Sredozemlja.

Čeprav so bile zbirke bližnjega Vzhoda zelo impresivne, je velika želja po intelektualnem znanju in opismenjevanju starih Grkov in Rimljanov rodila ene najimenitnejših knjižnic v Atenah, Aleksandriji, Pergamonu in Rimu.

Antika

Zgodovina knjižnic se prekriva z zgodovino pisave in materialov za shranjevanje zapisov, ki so bili vklesani, odtisnjeni ali vdolbeni v materiale, kot so kost, glina, kamen, lubje in papir. Zapisi so bili mediji komunikacije, knjižnice pa prostori, kjer so se te informacije zbirale in ohranjale za naslednje generacije. O izjemni količini ohranjenih informacij priča štirideset tisoč glinenih tablic, ki so nastale pred več kot 4000 leti v stari Mezopotamiji v mestu Nippur. Tudi v Egiptu odkriti papirusovi zvitki iz leta 2900 pred našim štetjem iz mest Tebe in Amarna pričajo o želji po ohranjanju znanja in dosežkov za nadaljnji razvoj civilizacije.

Prve knjižnice

3.2 ZGODOVINA KNJIŽNIC

9 | Samostan Monte Cassino

12 | Vatikanska knjižnica leta 1901

10 | Duhovnik in pisec Kasiodor

| 10

Začetek novega obdobja zaznamuje revolucionarni izum - Johannes Gutenberg (1398 - 1468) je okoli leta 1439 izumil tisk s pomičnimi kovinskimi črkami. Izpopolnil je črnilo, zlitino za črke, šablono za natančnejše vstavljanje posameznih črk, po vzoru preše pa je naredil tudi tiskarsko stiskalnico. Kmalu zatem so nastale prve tiskarne v Franciji, Španiji, na Češkem, Nizozemskem in v Avstriji, Benetke pa so veljale kot najpomembnejše tiskarsko središče v Evropi tistega časa.

Izum tiska

Vzporedno z izjemnim napredkom in širitvijo univerz konec 15. stoletja, so velike spremembe doživele tudi univerzitetne knjižnice, ki so bile vse od ustanovitve prve univerze leta 1088 v Bologni po arhitekturni zasnovi, opremi in sistemu izposoje za varščino enake samostanskim. Knjižnice dobijo svojo zgradbo, ločeno od univerzitetne. V letih, ki sledijo, si knjižnice močno prizadevajo za širitev zbirke, ki kot v primeru Univerze v Oxfordu, velikokrat posežejo po donacijah iz osebnih zbirk premožnih vplivnežev. Sledi zlata doba knjižnic.

11 | Medičejska knjižnica v Firencah

8 | Sveti Benedikt iz Nursije

Na prelomu renesanse se je v Evropi povečalo zanimanje za antiko, grščino in stara znanja, ki so se nahajala v starih knjigah. Mnogo aristokratov takratnega časa je imelo v lasti zasebne zbirke rokopisov. Cosimo de Medici (1389 - 1464), je po evropskih samostanih, Grčiji in Bližnjem Vzhodu pošiljal ljudi, ki so zanj iskali, kupovali in prepisovali knjige. Iz zbranih knjig je v Firencah ustanovil prvo javno knjižnico, ki so jo njegovi nasledniki nadgrajevali in poimenovali Medičejska knjižnica (Medicea Laurenziana) s preko 10.000 kodeksi. Arhitekturo je zasnoval Michelangelo Buonarroti v samostanu San Lorenzo. Prav tako v Italiji, je bila leta 1451 ustanovljena (cerkvena) Vatikanska knjižnica.

Na prelomu renesanse

Za Rimljane je bilo prepisovanje tekstov delo sužnjev, srednjeveške knjižnice pa so poudarjale vrednost knjig, ki so nastajale s trdim delom ročnega prepisovanja. Tako so knjige, ki so bile z verigami priklenjene na police, izposojali le ob varščini. To se je spremenilo, ko so izposojevalci knjige začeli tudi prepisovati in s tem širiti knjižnično zbirko.

Tako kot je Benedikt iz Nursije pomemben za razvoj kulture branja in prepisovanja besedil, je Kasiodor (485 - 580), ustanovitelj meniške šole Vivarij s knjižnico, zaslužen za ureditev knjižnic. Je prvi, ki je opredelil namen in prostor samostanske knjižnice. Zapisal je naj bodo knjige shranjene v oštevilčenih omarah (armarijih) in naj bodo razvrščene na božja dela in sedem svobodnih umetnosti, te pa so bile razdeljene na trivium (gramatika, dialektika oz. filozofija in retorika) in quadrivium (glasba, aritmetika, geometrija in astronomija).

Po propadu zahodnorimskega cesarstva leta 476 se začenja srednji vek, ki traja do leta 1492 (odkritje Amerike). To je tudi čas razvoja krščanskih samostanov in z njimi srednjeveških knjižnic. Sveti Benedikt iz Nursije (480 - 547) leta 529 ustanovi Benediktinski red, prvi meniški red v zahodni Evropi, in mu zgradi samostan na vrhu Monte Cassina, jugozahodno od Rima. Eno od redovnih pravil (Regula), ki ga zapove, je strogo branje ob krščanskih praznikih. Benediktinske knjižnice so se širile po Evropi in kmalu je postalo običajno, da so si samostani med seboj posojali rokopise - to velja za prvo medknjižnično izposojo gradiva v zgodovini.

Srednji vek

17 | Čitalnica knjižnice v New Yorku

14 | Nacionalna knjižnica v Parizu

18 | Pročelje Harvardske knjižnice

15 | Ruska državna knjižnica v Moskvi

(poglavje po www.history-magazine.com/libraries in www.eduscapes.com)

| 11

Najstarejša knjižnica v Ameriki je bila ustanovljena na univerzi v mestu Cambridge v zvezni državi Massachusetts leta 1638, z donacijo 400. knjig duhovnika Johna Harvarda. Univerza se nekaj let pozneje preimenuje v Univerzo Harvard. Prvo ameriško knjižnico s članarino (prva na svetu je bila ustanovljena leta 1653 v Angliji) je leta 1731 ustanovil Benjamin Franklin v Filadelfiji. Izposoja knjig je bila za člane, ki so plačali letno članarino, zastonj, nečlani pa so si jih lahko izposodili ob varščini. Prva prava javna knjižnica se je odprla leta 1886 v New Yorku. Najzaslužnejši mož za rast števila ameriških knjižnic med leti 1881 in 1919 je bil Andrew Carnegie, ki je z okoli milijardo dolarjev pomagal pri izgradnji več kot 1700 javnih knjižnic po Ameriki in drugih anglofonskih državah.

Ruska največja knjižnica in četrta največja knjižnica na svetu, Državna knjižnica v Moskvi (prej imenovana Državna knjižnica V. I. Lenina), je bila ustanovljena leta 1862. Prvo javno knjižnico Rusije pa je leta 1795 v Sankt Peterburgu ustanovila Katarina Velika, katere zasebna zbirka je vsebovala tudi dela pisateljev Voltaire in Diderot.

V Nemčiji so skozi nekaj stoletij ustanovljene tri nacionalne knjižnice - leta 1661 Friedrich Wilhelm ustanovi Nemško nacionalno knjižnico v Berlinu, leta 1912 je ustanovljena knjižnica v Leipzigu, leta 1946 pa še v Frankfurtu.

16 | Španska nacionalna knjižnica v Madridu

13 | Knjižnica Bodleain

Na Iberskem polotoku sta leta 1712 ustanovljeni Nacionalna španska knjižnica v Madridu in leta 1796 Portugalska nacionalna knjižnica v Lizboni.

V Italiji sta poleg že omenjene Medičejske in Vatikanske knjižnice ustanovljeni še knjižnica Ambrosiana v Milanu ter Nacionalna centralna knjižnica v Firencah.

V Franciji nacionalna knjižnica (Bibliotheque nationale de France) nastane že leta 1368 iz zbirke kraljeve knjižnice Karla V. Modrega, za javnost pa se odpre leta 1692. Druga izjemno pomembna je knjižnica Mazarine v Parizu, ki svoja vrata odpre leta 1643 in velja za prvo javno knjižnico v Franciji.

V zlati dobi so bile ustanovljene ene večjih in pomembnejših evropskih knjižnic. V Veliki Britaniji sir Thomas Bodley leta 1602 obnovi Humfreyevo knjižnico v Oxfordu in jo preimenuje v Knjižnico Bodleian. Ta je danes druga največja knjižnica v državi, takoj za British Museum Library, ki je bila ustanovljena leta 1759.

Večanje števila knjig pripomore k večanju popularnosti knjižnic, ki so od leta 1600 do 1700 doživele svoj vrhunec v tako imenovani ''zlati dobi knjižnic''. To je tudi doba razvoja nacionalnih knjižnic, katere neposredno financira država. V 18. stoletju so knjižnice postajale čedalje bolj javne, čedalje pogosteje pa so tudi izposojale knjige.

Zlata doba

24 | Aleksandrijska knjižnica, Snøhetta, 2002

21 | Javna knjižnica Stockholm, Gunnar Asplund, 1928

26 | Knjižnica Birmingham, Mecanoo, 2013

23 | Univerzitetna knjižnica Tama Art, Toyo Ito, 2007

20 | Phillips Academy, L.I. Khan, 1971

(poglavje po www.history-magazine.com/libraries)

| 12

Javna knjižnica Seattle (2004) je ena najsodobnejših in najbolj obiskanih knjižnic na svetu. Ideja za jekleno in stekleno fasado je ''redefining the library'' (ang. na novo opredeliti knjižnico), kar pomeni, da knjižnica danes ni le prostor za shranjevanje knjig, temveč trgovina z vsemi oblikami informacij - tako z novimi kot s starimi. Fleksibilnost odprtega tlorisa omogoča odvijanje različnih programov. Programi med seboj niso ločeni, individualnim kotičkom pa ni določena posebna karakteristika. Stavba je razdeljena na 5 programskih nivojev, ki se razlikujejo po velikosti, fleksibilnosti, komunikacijah, arhitekturni strukturi in interjerju, saj imajo različne namembnosti. Prostori med temi 5 nivoji pa so namenjeni delu, interakciji, igri in seveda branju. Knjige so spiralno razporejene po obodu stavbe.

Knjižne police se umikajo odprtim večnamenskim prostorom, ki se prilagajajo željam in potrebam uporabnikov. Knjižnice razvijajo nove, dodatne programske zasnove, ki bi privabljale čim večje število uporabnikov različnih starostnih skupin in tudi etničnosti. Nenehno prilagajanje uporabnikom je edino zagotovilo da knjižnice ne postanejo zastarele in da se ohrani njihov obstoj.

- zagotavljanje dostopa do e-virov - oblikovanje prostorov za srečevanje, učenje in delo ter posebnih prostorov za otroke in druge skupine uporabnikov

V času informacijske družbe in digitalnih knjižnic, knjižnična zbirka ne narekuje več arhitekture, temveč se prilagaja dvema temeljnima nalogama sodobne knjižnice:

Knjižnice sodobnega časa

Knjižnice so bile zgrajene v modernističnem funkcionalnem ali pa v bolj reprezentativnem slogu. V večini primerov je postalo oblikovanje stavbnega ovoja drugotnega pomena, kvaliteta interjerja, atmosfera in osvetlitev pa glavno oblikovno vodilo. Eden najpomembnejših modernih arhitektov Alvar Aalto da velik poudarek na udobje in uporabnost knjižničnih prostorov, kar izrazi v knjižnici Viipuri (1935) v današnjem ruskem Vyborgu.

25 | Javna knjižnica Seattle, OMA in LMN, 2004

22 | Knjižnica Helsinki, Anttinen Oiva Architects, 2012

19 | Knjižnica Viipuri, Alvar Aalto, 1935

Razvoj tehnologije je pripomogel k razvoju novih oblik posredovanja informacij in komunikacij, ki so ponudile alternativo tradicionalnemu papirju. Tehnologija je močno vplivala na organizacijo knjižnic z razvojem izposoje in rezervacije knjig, Pojavi se virtualna knjižnica, ki vključuje internetne strani, socialna omrežja, e-knjige, in elektronske baze podatkov.

V 20. stoletju knjižnice zajame val vojn, revščine ter politične in socialne spremembe, ki vplivajo tudi na njihovo arhitekturo. Knjižnice postanejo dostopne za gibalno ovirane osebe, tiste, ki živijo v oddaljenih krajih in imigrante.

Knjižnice 20. stoletja

28 | Abecednik in Katekizem

27 | Brižinski spomeniki

Dobo razsvetljenstva zaznamuje tudi porast tiskarjev, založnikov in knjigarnarjev. Pojavijo se tudi periodične publikacije, kot so časniki in časopisi (kot na primer Kmetijske in rokodelske novice leta 1845).

| 13

Poleg Licejske knjižnice so bile pomembne tudi Kopitarjeva knjižnica z 2015 zvezki ter Zoisova knjižnica, ki je obsegala 3800 zvezkov botanike, zoologije in geologije ter filozofije, referenčne literature in leposlovja. Zbirke obeh je kasneje odkupila Licejska knjižnica. Knjižnica Kranjske industrijske družbe za kmetijstvo in koristne umetnosti ustanovljena leta 1767, je vsebovala knjige s področja stavbarstva, mehanike, botanike, prirodopisa, rudarstva in kmetijstva. Vseh 2086 zvezkov so predali Licejski knjižnici.

Leta 1774 je pri ljubljanskem liceju iz ostankov knjižnice jezuitskega kolegija ter razpuščenih samostanov in drugih društev ustanovljena Licejska knjižnica, ki velja za predhodnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Do leta 1800 knjižnica hrani že 14.000 zvezkov.

Obdobje razsvetljenstva zaznamujejo številni tehnološki in znanstveni izumi. Poveča se zanimanje za pismenost, izobraževanje in napredek, knjižnično bogastvo pa postane na voljo tudi tistim, ki jim to do tedaj ni bilo dostopno. Reforme Marije Terezije in Jožefa II. ukinejo številne samostanske redove, ki niso bili vključeni v šolska in prosvetiteljska delovanja med prebivalstvom. Slovenščina se uveljavi na vseh področjih javnega življenja.

Razsvetljenstvo

Leta 1575 Janž Mandelc v Ljubljani ustanovi prvo tiskarno na slovenskem ozemlju. Pred njim so avtorji svoja dela tiskali v tujini.

Na Slovenskem ni bilo izrazite renesanse in humanizma. Na zgodovino knjige in kulturnega branja je tako bolj vplivalo reformacijsko gibanje 16. stoletja. V tem času Slovenci dobimo prvi dve tiskani knjigi v ljudskem jeziku (Katekizem in Abecednik), prvo slovnico (Zimske urice), prvo tiskarno, prvi prevod Biblije in tudi prvo bibliografijo. Uveljavijo se tudi protestantske stanovske knjižnice, namenjene izobraževanju širših ljudskih možic. Eno takšnih knjižnic s 1500 zvezki je protestantom daroval tudi Primož Trubar.

Obdobje reformacije

Z izjemo v prejšnjem odstavku omenjenih rokopisov, je bila velika večina vseh besedil na slovenskem območju do obdobja reformacije zapisana v latinskem oziroma nemškem jeziku. Knjige so bile hranjene v samostanskih knjižnicah redov benediktincev, cistercijanov in kartuzijanov. V 13. stoletju so ustanovljeni uboštveni redovi (fračiškani, kapucini, minoriti), katerih knjižnice prav tako postanejo neprecenljiva dediščina.

Srednjeveške knjižnice

Začetki pisne kulture na Slovenskem se začnejo z Brižinskimi spomeniki, ki so najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku. Nastali naj bi v letih od 972 do 1039, vsebovali pa naj bi 3 besedila spovedi ter pridige o grehu in pokori. Zapisani so v karolinški minuskuli. Pomembni rokopisi so še Rateški (nastal okoli leta 1000), Stiški (okoli 1428) in Čedajski rokopis (okoli 1497).

Prvi slovenski zapisi

3.3 ZGODOVINA KNJIŽNIC NA SLOVENSKEM

32 | Čitalnica NUK

29 | Tloris NUK

31 | NUK monumentalno stopnišče do čitalnice

(poglavje po www.nuk.uni-lj.si in www.arhitekturni-vodnik.org).

Knjižnico je leta 1989 in 1999 delno prenovil arhitekt Marko Mušič.

| 14

Plečnikova štirinadstropna knjižnica s štirimi krili in dvema z vmesnima dvoriščema, je njegovo največje delo v domovini. Stoji na trapezno oblikovanem zemljišču med Vegovo, Turjaško in Gosposko ulico, na mestu po potresu podrtega Knežjega dvorca, zgodnjebaročne palače iz 17. stoletja. Knjižnico so gradili od leta 1936 do 1941. Stavba v oblikovanju sledi vzoru renesančne palače z izrazito kamnito rustiko pritličja, osrednjim opečnim delom z različno obdelanimi kamnitimi bloki in močnim strešnim vencem. Vhod v knjižnico s stranske Turjaške ulice je namenoma nepoudarjen kot nasprotje izrazito monumentalnemu stopnišču v vhodni avli. Ta predstavlja »pot k učenosti«, pot iz teme neznanja v svetlobo znanja. Stopnišče je stebrna dvorana, obložena s temnim poliranim podpečanskim kamnom, s katerega lahko ujamemo žarek svetlobe, ki uhaja skozi okna velike čitalnice. Odprta in svetla čitalnica, z 236 sedeži z dvema velikima steklenima stenama odpira poglede na Vegovo in Gosposko ulico. Stekleno steno na obeh straneh členi simbolni steber z bronastimi volutami. Ostale obodne stene so obložene z zaprtimi lesenimi omarami in policami, strop pa krasijo trije lestenci in en etažiran lestenec z zvončastimi svetili. Tako v notranjosti kot zunaj najdemo številne izjemne detajle iz kovine, lesa ali kamna, kot sta glavi konjičkov na kljuki glavnih vrat in kipi slavistov na terasi ob Vegovi ulici.

33 | Kljuki na vhodnih vratih NUK

30 | Pogled na NUK s Gosposke ulice

Prostorska stiska je knjižnico prisilila k uporabi adaptiranega dela Poljanske gimnazije, nove prostore pa je dobila šele leta 1941 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1945 je bil knjižnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjižnice, s katerim je postala Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Po koncu prve svetovne vojne leta 1919 se je knjižnica preimenovala v Državno študijsko knjižnico in s tem postala osrednja knjižnica za vso Slovenijo. Od leta 1921, ko je postala Državna biblioteka, so v njen fond začeli pritekati izvodi iz vseh predelov nekdanje Jugoslavije.

Knjižnica je nastala leta 1774 iz zbirke 637 knjig razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani. Sprva se je imenovala Licejska knjižnica, stala pa je v ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1807 je dobila pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja dežele Kranjske, med francosko zasedbo pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Leta 1828 je vodja knjižnice postal Matija Čop, ki je knjižnico uredil in dodatno založil s slovenskimi knjigami. Po ukinitvi ljubljanskega liceja leta 1850 se je knjižnica preimenovala v deželno Študijsko knjižnico.

Narodna in univerzitetna knjižnica

Leta 1871 odlok uzakoni šolske knjižnice.

Obdobje zaznamujejo kulturna in politična gibanja oziroma tabori, ki se zavzemajo za slovenski jezik. Od leta 1861 se pospešeno ustanavljajo čitalnice in bralna društva, ki se zavzemajo za razvoj slovenske besede in petja ter za prebujanje narodne zavesti Slovencev. Velik korak naprej se zgodi tudi z ustanavljanjem velikih tiskarskih družb in založb, kot so Slovenska Matica, Mohorjeva družba, Modra Ptica in druge.

Obdobje pred 2. svetovno vojno

38 | Mestna knjižnica Grosuplje, 2007

41 | Osrednja knjižnica Celje, 2010

37 | Nova center Velenje s knjižnico, 2005

40 | Cankarjeva knjižnica Vrhnika, 2014

42 | Osrednja knjižnica Celje - notranjost, 2010

39 | Mestna knjižnica Grosuplje - notranjost, 2007

36 | Mestna knjižnica Kranj - notranjost, 2011

(poglavje po www.odprtehiseslovenije.org)

| 15

Osrednja knjižnica Celje (arhitekti: Marko Smrekar, Aleš Vodopivec, Jan Trošt., 2010) je novogradnja in rekonstrukcija obstoječe stavbe na južnem robu srednjeveškega dela Celja ob reki Savinji. Knjižnica poleg osnovnih nalog opravlja tudi vlogo središča dejavnosti za vse generacije. Poleg nudenja prostorov Univerzi za tretje življenjsko obdobje prireja tudi številne otroške prireditve, delavnice, lutkovne razstave in enkrat letno celo gusarsko zabavo. Za odrasle med 30. in 50. letom starosti potekajo literarni večeri, predavanja na temi glasba in film ter bralna značka za odrasle. V stavbi je tudi knjižnična kavarna, ki privablja tako uporabnike knjižnice, kot mimoidoče. Kompleks predstavlja družabni prostor ter povezovalni člen med mestom, reko in parkom in je s tem generator revitalizacije starega mestnega trga.

Cankarjeva knjižnica Vrhnika (arhitekti: Delavnica d.o.o., Uroš Jereb, Maj Juvanec ..., 2014) je del kulturnega centra v nekdanjih prostorih šivalnice Industrije usnja Vrhnika. Center imenujejo ''dnevna soba'' mesta, njegova oprema pa je inovativno oblikovana iz prenovljenih industrijskih elementov nekdanje IUV.

Mestna knjižnica Grosuplje (arhitekti: ABIRO, Matej Blenkuš, Miloš Florijančič, 2007) deluje v prizidku ob prenovljeni staro-meščanski spomeniško zaščiteni stavbi, v kateri je bila nekoč že knjižnica. V starem delu so nameščene pisarne in dvorane, novi del pa je velik pretočni prostor s številnimi zasebnimi kotički. Prizidek je sicer dvakrat večji kot obstoječa stavba, a s svojo nevtralno podobo pušča stari stavbi dominanto vlogo. V okviru knjižnice je še manjša galerija, prostor za literarne večere in časopisna kavarna. Arhitekti so leta 2007 prejeli Plečnikovo medaljo.

Velenjska knjižnica (arhitekt: Uroš Reiter, 2005) je osrednji del večnamenskega objekta Nova center, ki stoji v središču Velenja v prenovljenem trgovskem objektu Nama iz 60. let prejšnjega stoletja. Pred centrom je nov velik trg, odprtost pa se kaže tudi v notranjosti.

35 | Mestna knjižnica Kranj, 2011

34 | Knjižnica dr. Franca Sušnika na Koroškem, 2003

Mestna knjižnica Kranj (arhitekt: Miran Lasič, u.d.i.a., 2011) velja za eno najsodobnejših knjižnic v Sloveniji. Knjižnica, s površino 5.400 kvadratnih metrov zaseda prostore nekdanje veleblagovnice Globus, tik ob vhodu v stari del Kranja. Knjižnica je odprta 24 ur na dan in v celoti omogoča avtomatizirano izposojo in vračilo knjig na avtomatih.

Naslednji slovenski primeri novogradenj in prenov knjižnic nakazujejo, da se tako arhitekti kot tudi investitorji in knjižničarji dobro zavedajo nove, spremenjene vloge sodobne knjižnice. Prenova knjižnice dr. Franca Sušnika (arhitekti: Maruša Zorec, Maša Živec, Ana Kučan, 2003) umešča program knjižnice v obstoječo strukturo gradu Ravne na Koroškem. Novi del ne posnema obstoječe stavbe, temveč s svojo sodobnostjo poudarja različna časovna obdobja kompleksa gradu. Novi elementi so iz temnih kovinskih okvirjev za katerimi se skriva otroški bralno-igralni kotiček v pritličju in glasbena soba v nadstropju.

Pri načrtovanju knjižnične stavbe danes sta najpomembnejša koncepta odprtega prostora in javnega prostora. Tako je pri načrtovanju potrebno veliko pozornosti nameniti primerni umestitvi v mestno okolje, oblikovanju prijaznega prostora za dodatne dejavnosti, ki bodo privabljale uporabnike (dvorane, učilnice, pravljične sobe, kavarne, knjigarne in galerije) ter uporabi udobnega in igrivega pohištva.

Slovenske knjižnice so zelo uspešno preživele različne družbeno-zgodovinske spremembe in ves čas ohranjale svojo kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. Z razvojem informacijske tehnologije so knjižnice dobile novo vlogo v družbi. Začele so se razvijati v smeri uporabnika in sicer z oblikovanjem prostora navdiha in učenja ter srečevanj in druženj. Poleg fizičnega in virtualnega razvoja pa knjižnica kaže tudi močan interes za lokalno dogajanje in socialno vključenost različnih skupin prebivalcev ter se tako vzpostavlja kot tretji prostor.

Sodobne slovenske knjižnice

43 | Baron Žiga Zois

45 | Članek v časopisu Gorenjec

44 | Viktor Ruard

| 16

V letih 1906 - 1907 je bilo prizadevanje za dvig izobrazbene ravni prebivalstva zelo intenzivno, kar se kaže po številnih časopisnih člankih in predavanjih, kjer poudarjajo pomen branja, knjižnic in čitalnic. Poudarja se vloga društva Prosveta pri ustanavljanju knjižnic, ki naj bi svoje prostore imele v šolah. Priporoča se brezplačna nabava in izposoja knjig. Naloga knjižničarja je natančno popisovanje izposojenih knjig in usmerjanje k branju poučnih knjig. Priporoča se tudi skupinsko branje. Pri tem ima pomembno vlogo knjižničar, ki naj bi bil najbolj primeren učitelj ali drugi izobraženci, ki imajo veliko veselja do branja in dela s knjigami. Iz članka v časopisu Gorenjec (slika 45) je razvidno kakšno stanje je takrat vladalo v knjižnicah po Sloveniji.

Leta 1906 se odpre Katoliški delavski dom na Savi. Leto kasneje odsek društva postane telovadno društvo Orel, ki je bilo ustanovljeno kot protiutež sokolskemu društvu. Društvo je ob koncu leta 1909 imelo že 70 knjig in enega knjižničarja.

Marca 1904 je v Ljubljani ustanovljeno akademsko počitniško društvo Prosveta, ki si prizadeva za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic po vseh slovenskih krajih. Tako že 11. septembra istega leta (1904) društvo odpre prvo javno ljudsko knjižnico na Jesenicah v prostorih telovadnega društva Sokol (ustanovljenega 2. oktobra 1904 in leta 1952 preimenovanega v Telovadno vzgojno društvo Partizan Jesenice ali krajše TVD) v Ferjanovi gostilni na Stari Savi. Izposoja in vračilo knjig je potekalo vsako soboto.

Leta 1871 je h Kranjski industrijski družbi z vsem svojim premoženjem pristopil Viktor Ruard, zadnji lastnik fužine Sava. K lastnini je sodila tudi njegova obširna zbirka knjig, ki je bila ocenjena na vrednost ene petine celotnega premoženja. Knjige je hranil v knjižni omari in na knjižnih policah.

Z razglasitvijo februarske ustave leta 1861 na Dunaju, ki določa enakopravnost vseh narodov takratnega Avstrijskega cesarstva, je območje Slovenije prav tako dobilo pravico varovanja narodnosti in jezika. Tako nastanejo prva slovenska društva narodne čitalnice v Trstu, Mariboru, Ljubljani in Celju. Čitalnice s časopisi in knjigami so bile praviloma združene z gostilniškimi ali kavarniškimi prostori, organizirale pa so prireditve s predavanji ter pevskimi, koncertnimi in igralskimi nastopi. V drugi polovici 19. stoletja se tudi na Gorenjskem ustanovijo bralna društva, ki organizirajo kulturne in zabavne prireditve. Poleg že ustanovljenih čitalnic v Škofji Loki (1862), Kranju (1862), Kamniku (1866), Kropi (1878) in Bledu (1879), je leta 1885 ustanovljeno bralno in pevsko društvo s sedežem v Kosovi graščini na Jesenicah.

Knjižnica barona Žige Zoisa, najbogatejšega Slovenca, mecena slovenske kulture, katerega rodbina je bila lastnica fužin na Javorniku, je obsegala 4100 knjig in rokopisov, nahajala pa se je na Bregu v Ljubljani. Verjetno je tudi njegov nečak Karl Zois, ki je v Javorniškem Rovtu zasnoval botanični vrt, imel svojo zbirko strokovnih knjig.

Najstarejše knjižnice na Jesenicah segajo v čas razcveta železarstva konec 17. stoletja, ki je botroval razvoju fužin. Lastniki fužin so obogateli in začeli vlagati v bivalne in sakralne objekte ter tudi v osebno premoženje. Zapuščinski inventar Pavla Nikolaja Bucellenija priča o lastništvu 35 knjig v nemškem, italijanskem in latinskem jeziku. Med njimi je imel v lasti tudi Valvasorjevo Slavo Vojvodine Kranjske iz leta 1689.

Zgodovina

3.4 OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE

48 | Krekov dom (današnje gledališče Toneta Čufarja)

(poglavje po Kokošinek, 2008)

| 17

Leta 1989 so v jeseniški knjižnici odprli otroški oddelek, ki je meril 100 m2 (prej borih 20 m2), bralci pa so dobili tudi svojo prvo časopisno čitalnico. Celotni knjižni fond je obsegal 25.000 knjig.

Leta 1961 je sprejet Zakon o knjižnicah, ki določa pogoje ustanovitve knjižnice in njenega prenehanja ter uredi financiranje s predpisano pogodbo med ustanoviteljem in knjižnico. Zakon določa tudi matičnost knjižnic - tako jeseniška knjižnica dobi status matične knjižnice in prevzame skrb za 11 knjižnic. 1. januarja 1962 se knjižnica preimenuje v Občinsko knjižnico Jesenice. Njen takratni fond je znašal 19.919 knjig. Ker ni imela svoje čitalnice, jo leta 1972 v Delavskem domu ustanovi Sindikat Železarne Jesenice. Čitalnica je imela 18 jugoslovanskih časopisov in 15 revij, vsak dan pa jo je obiskalo 40 bralcev.

47 | Novi sokolski dom iz leta 1929

46 | Delavski dom (nekdanja gostilna Pri jelenu)

Februarja 1946 je iz fonda predvojnih knjižnic različnih društev ustanovljena Centralna sindikalna knjižnica. Njeni prostori so v Titovem domu (prej Krekov dom in danes Gledališče Toneta Čufarja), obsegala pa je 400 knjig na površini 176 m2. Leta 1947 je imela knjižnica že 4600 knjig v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, ruskem, francoskem, angleškem in italijanskem jeziku, obiskalo pa jo je 7740 bralcev. Leta 1953 je imela knjižnica 13.000 knjig. 8. februarja leta 1954 se Centralna sindikalna knjižnica preimenuje v Ljudsko knjižnico, leto kasneje (1955) pa kot prva v Sloveniji postane finančno samostojen zavod. Knjižnica je imela pultni sistem izposoje - bralec je s seznama knjig izbral želeno knjigo, nato pa mu jo je prinesel in izposodil knjižničar. Izposoja je bila možna za 8 ur proti plačilu. Prirejali so tudi literarne in bralne večere.

Jesenice so 19. aprila 1941 predane Nemcem, ki so razpustijo vse slovenske organizacije in društva, njihovo premoženje pa zaplenijo. Z delovanjem prenehajo tudi knjižnice. Po koncu vojne, leta 1948, pa je v bližnji okolici Jesenic že 34 knjižnic.

1. februarja 1941, v prostorih kašte Kranjske industrijske družbe, odpre svoja vrata javna leposlovna knjižnica KID. Ta deluje kot podaljšek že obstoječe interne knjižnice, ki naj bi po vsej verjetnosti vsebovala knjige iz knjižnice zadnjega savskega fužinarja Viktorja Ruarda. Knjižnica je bila odprta dvakrat na teden, izposoja pa je bila brezplačna.

8. septembra 1930 je dograjen Krekov dom (kasneje Titov dom in današnje Gledališče Toneta Čufarja), ki postane novi sedež Katoliškega delavskega društva, ustanovljenega leta 1906. V stavbi je bila poleg gledališke dvorane, dnevnega zavetišča, učilnic ter ljudske kuhinje bila tudi knjižnica. Knjižnica se je dobro razvijala in že leta 1937 se je lahko pohvalila s 1248 slovenskimi in 288 nemškimi knjigami. S prihodom nemških okupatorjev v 2. svetovni vojni je dom postal nemška kasarna, vse knjige pa so bile zažgane na trgu pred njo.

1. decembra 1929 dobi telovadno društvo Sokol nove prostore, v katerih do 2. svetovne vojne deluje tudi knjižnica. Ta je imela več kot 881 knjig leposlovne vsebine in 38 knjig strokovne, vpisanih pa je bilo 363 članov.

Jugoslovanska socialdemokratska stranka je ustanovila Splošno delavsko zvezo Vzajemnost, ki je razvijala knjižnice, prirejala predavanja, gojila različne kulturne dejavnosti ter prirejala izlete in veselice. Vzajemnost na Jesenicah je bila ustanovljena leta 1912 v gostilni Pri jelenu. Njena knjižnica je obsegala 600 knjig in zvezkov, zanjo pa sta skrbela dva knjižničarja. Leta 1913 so bila vsa društva Vzajemnosti razpuščena. Vodstvo socialdemokratske stranke je že jeseni ustanovilo novo društvo Svoboda, ki je na Jesenicah zaživelo šele leta 1918 v isti stavbi, kot je bilo prej društvo Vzajemnost. Stavba se je leta 1920 preimenovala v Delavski dom. Društvo je obsegalo kovinarsko knjižnico, pevski, tamburaški, telovadni in nogometni odsek. Po obsegu knjig in organizaciji je veljala za eno najboljših delavskih knjižnic v Sloveniji.

izposoja gradiva na dom

54% izposoja gradiva na dom

54%

12,8%

Dejavnosti uporabnikov občinske in krajevnih knjižnic v letu 2014

obisk prireditev

17%

uporaba knjižnice na daljavo

10,2%

uporaba računalnika in svetovnega spleta

(poglavje po www.knjiznica-jesenice.si)

| 18

V jeseniški knjižnici je bilo v letu 2014 zaposlenih 18 delavcev. Tri četrtine zaposlenih ima visoko ali višjo izobrazbo.

V letu 2014 je knjižnica kupila 6.061 novih izvodov knjig, 148 naslovov revij in časopisov in 103 izvode neknjižnega gradiva, ki so se porazdelile med vse enote.

Poleg osnovne knjižnične dejavnosti, knjižnica izpolnjuje tudi naloge splošne knjižnice in sicer s podpiranjem vseživljenjskega učenja, razvojem bralne kulture in bralnih navad, spoznavanjem lokalne kulturne dediščine, omogočanjem informiranosti in spodbujanjem ustvarjalnosti. To se kaže v organiziranju prireditev, razstav in delavnic za mladino, odrasle in tudi za uporabnike s posebnimi potrebami. V letu 2014 je bilo v vse vseh enotah knjižnice 926 prireditev, od tega 805 za otroke in preostalih 121 za odrasle. Samo v občinski knjižnici jih je bilo 432.

V občinski knjižnici delujejo oddelek za odrasle, oddelek za otroke, oddelek za domoznanstvo, časopisna čitalnica in virtualna knjižnica. Mladini je namenjenih 30% gradiva, odraslim pa 70%. Obiskovalci imajo brezplačen dostop do interneta na 11 računalnikih.

Dejavnosti uporabnikov občinske in krajevnih knjižnic v letu 2013

obisk prireditev

13,1%

uporaba knjižnice na daljavo

4,9%

uporaba računalnika in svetovnega spleta

obisk čitalnice

23%

obisk čitalnice

Leta 2014 je vse knjižnice obiskalo 182.516 uporabnikov, od tega si jih je 98.959 izposodilo gradivo, 31.122 jih je bilo udeležencev prireditev, 23.594 pa jih je uporabljalo računalnik in svetovni splet. Preostali so obiskali čitalnico (11.117) ali uporabili knjižnico na daljavo (18.727). Izposojenega gradiva je bilo v istem letu 431.301 enot, od tega na dom 342.500 knjig, 39.728 enot neknjižnega gradiva in 16.433 enot serijskih publikacij ter v čitalnico 32.640 enot periodike.

Po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2014 je bilo v knjižnični zbirki vseh knjižnic 164.710 enot gradiva, od tega 150.325 izvodov knjig, 11.960 izvodov neknjižnega gradiva (glasbene in poučne zgoščenke, filmi in DVD-ji) in 138 tekoče naročenih naslovov domačih in tujih revij ter časopisov. Na enega prebivalca je tako 5,31 enot gradiva, oziroma 4,85 knjig in 0,39 neknjižnega gradiva. V knjižnice je bilo leta 2014 vpisanih 7.685 članov (25% prebivalstva treh občin), od tega jih je bilo aktivnih 5.759 (19%) - 3.934 odraslih in 1.825 mladine.

Občinska knjižnica Jesenice, ki ima svoj sedež že od leta 1946 v nekdanjem Krekovem domu in današnjem Gledališču Toneta Čufarja, ima status osrednje splošne knjižnice. Skupaj s še 7 krajevnimi knjižnicami izvaja knjižnično dejavnost za 31.000 prebivalcev občin Jesenice, Kranjske Gore in Žirovnice (po Statistični urad RS na dan 1.7.2015)

Danes

2011

2010

2012

2013

2014

2016

2017

2018

2016

2017

2018

2016

2017

2018

60.000

| 19

Iz grafov je razvidno, da obisk v knjižnice pada. Drastično je iz leta 2012 na 2013 padla tudi izposoja gradiva, v letu 2014 pa zopet nekoliko narasla. Medtem ko je bila v letu 2013, takoj za izposojo gradivo, obisk čitalnice najpogostejša dejavnost, je v letu 2014 njena uporaba močno padla, povečala pa se je udeležba na prireditvah in uporaba računalnikov ter svetovnega spleta. Iz tega lahko sklepamo, da se tudi potrebe uporabnikov jeseniške knjižnice približujejo svetovnim trendom, kjer knjižnica ni le prostor s knjigami, temveč tudi prostor za druženja in kulturno razvedrilo, dostopen in odprt za ljudi vseh starosti in nacionalnosti.

100.000

Število obiskovalcev knjižnice 2010 - 2018

2015

Sklep 120.000

80.000

(poglavje po Standardi za splošne knjižnice, 2005, str. 4)

Zgoraj omenjena strokovna priporočila se uporabljajo za načrtovanje, financiranje ter spremljanje uspešnosti in učinkovitosti knjižnice. Izhodišče za izračune standardnih določil je število prebivalcev gravitacijskega območja.

Sedanje in prihodnje potrebe naše družbe in posameznika v njej so narekovale posodobitev slovenskih standardov za splošne knjižnice iz leta 1987, Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice. V novi podobi sledijo usmeritvam novega, posodobljenega Unescovega Manifesta in IFLA dokumenta ter strokovnim ugotovitvam domačega in tujega znanja, ki jih je zlasti v tem času podprla tehnologija, saj ponujajo nove možnosti za učinkovito, racionalno in hitro posredovanje knjižničnega gradiva in informacij. V obdobju od leta 1991 do 1997 so se vse splošne knjižnice pridružile enotnemu računalniško podprtemu knjižničnemu sistemu COBISS.SI, v katerem aktivno sodelujejo.

Pomembna dokumenta pri uveljavljanju strokovne organiziranosti in delovanja splošnih knjižnic za potrebe prebivalcev Slovenije sta bila Unescov Manifest o javnih knjižnicah in IFLA Standardi za javne knjižnice, ki sta bila leta 1975 prevedena v slovenščino. Tudi s temi priporočili je knjižničarska stroka uveljavljala demokratičnost dostopa do informacij in knjižničnega gradiva.

Knjižnice je leta 1982 v knjižnični informacijski sistem povezal Zakon o knjižničarstvu (Uradni list SRS, št. 27). Leta 1985 sprejeti Normativi in standardi za splošnoizobraževalne knjižnice (Poročevalec Kulturne skupnosti Slovenije, št. 28), dopolnjeni dve leti kasneje, so dali potrebna osnovna priporočila za načrtovanje in spremljanje njihovega delovanja, pri čemer je minimalne strokovne pogoje za začetek delovanja knjižnice opredelil Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih (Uradni list SRS, št. 28).

Standardi in pravilniki

140.000

160.000

180.000

200.000

Število enot izposojenega gradiva 2010 - 2018

2015

360.000

380.000

400.000

420.000

460.000

480.000

500.000

520.000

Število enot knjižničnega gradiva 2010 - 2018

2015

Knjižnica na Jesenicah nima primernih prostorskih kapacitet. Svojo dejavnost opravlja na 600 m2, vendar bi po smernicah iz Standardov za splošne knjižnice (2005) morala imeti vsaj 2.500 m2. Zaradi tega je motena tudi izposoja in onemogočen prost dostop do gradiva, saj je skoraj ena tretjina knjižničnega gradiva v arhivu v kletnih prostorih, kamor uporabniki ne morejo, ali pa na drugih oddelkih, zaradi česar je zbirka nepregledna. Prav tako v kleti se brez naravne svetlobe nahaja otroška igralnica. Neprimerni sta tudi lokaciji časopisne čitalnice tik ob vhodu na prepihu in računalniškega prostora na hodniku, kjer ni primerne svetlobe in zračenja. Prostori za uslužbence so nezadostni, komunikacijske povezave za gibalno ovirane osebe in otroške vozičke pa neustrezne. Oddelek za odrasle nima svojih sanitarnih prostorov. Knjižnica nima zadostne količine naravne svetlobe, nima niti študijskih prostorov niti prireditvenega prostora. Posledice se kažejo v upadu obiska in izposoje gradiva.

Problematika

2011

2010

120.000

130.000

140.000

150.000

160.000

170.000

180.000

190.000

13,5%

Religije sveta na dan 1.1.2002

ateist

2,4%

sikhizem

0,4%

judovstvo

0,2%

budizem

5,9%

hinduizem

| 20

Multikulturno izobraževanje lahko poteka na formalen ali neformalen način, direktno ali indirektno. Takšno izobraževanje naj bi vzpostavilo zavedanje, toleranco ter razumevanje, ki se nanaša na različne kulture in na različna videnja kultur, koncepte, vrednote ter verovanja. Formalno multikulturno izobraževanje naj bi potekalo v šolah, kjer so v šolski kurikulum vključene multikulturne vsebine, neformalno pa preko medijev (televizija, radio, medmrežje, časopisi), potovanj, branj in osebnih stikov s pripadniki drugih kultur (po Ekstrand, 1997; povzel Weiss, 2007, str. 19).

Dejstvo, da so naše države vse bolj večetnične in večkulturne, spoznanje, da je učni uspeh pripadnikov manjšin in etničnih skupin veliko slabši kot učni uspeh otrok, pripadnikov večinskega naroda in pridobitev (sicer omejenih) pravic manjšinskih in etničnih skupin so razlogi za pojav multikulturne (interkulturne) pedagogike (po Skubic-Ermenc, 2003; povzel Weiss, 2007, str. 20).

Multikulturno izobraževanje

Etnično podobo Afrike in Amerike je izrazito spremenil pojav suženjstva in nasilne selitve prebivalcev Afrike v Ameriko proti koncu 15. stoletja, ko je prišlo do vzpostavitve različnih odnosov do avtohtonih, prvotnih prebivalcev novo odkritega sveta.

ni vernik, agnostik

12,6%

ostalo

11,9%

katolištvo

33,1%

islam

20%

Pojav multikulturalizma kot etnične in kulturne heterogenosti je posledica družbenih procesov in selitev. Začetki pojava so postavljeni daleč nazaj v človeško zgodovino s preseljevanjem ljudstev, t.j. germanskih, slovanskih in sermatsko-mongolskih ljudstev, ki so povzročila propad rimskega imperija in nastanek novih držav na njegovih temeljih. 18. in 19. stoletje sta bili zaznamovani z intenzivnim mešanjem ljudi, saj je zaradi gospodarskih sprememb prihajalo do preseljevanja ljudi, ki so iskali delo znotraj in izven Evrope (po Lukšič-Hacin, 1999; povzel Doplihar, 2010, str. 10). S transnacionalizacijo Evropske unije in procesi globalizacije se je v zadnjih nekaj desetletjih problem migracij v Evropi hitro povečal in narašča še danes.

Zgodovina

(poglavje po Ekstrand, 1997; povzel Weiss, 2007, str. 12)

Večina teoretikov se kljub razlikam v poimenovanju strinja, da multikulturnost ne pomeni le mirnega sobivanja ljudi, ki so pripadniki različnih kultur, ampak da gre predvsem za simbiozo kultur in medsebojno učenje pripadnikov ene in druge kulture.

Enotne definicije pojma multikulturnosti ni. Medtem ko se v Kanadi, Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji uporablja le en izraz za vse vrste medkulturnosti (t.j. multikulturnost), v Evropski uniji multikulturnost in interkulturnost predstavljata različna pomena; multikulturnost pomeni sobivanje kultur brez večjih interakcij med njimi, medtem ko je pojem interkulturnost razumljen kot medkulturna komunikacija med različnimi kulturami na nekem geografskem področju, ki označuje medkulturno komunikacijo in interakcijo med posamezniki, ki so pripadniki različnih kultur na različnih področjih (družbeno, politično, kulturno, izobraževalno ...)

Kultura je način življenja ljudi v človeški skupnosti, celotno področje materialnih in duhovnih stvaritev (idej, navad, prepričanj, jezika, vzorcev vedenja, znanja), ki jih je ustvaril človek in se prenašajo iz generacije v generacijo. Kultura je torej naučena vsak posameznik se od rojstva naprej vključuje v kulturne okvire neke družbe. Proces sprejemanja in učenja kulture imenujemo inkulturacija.

Definicija

3.5 MULTIKULTURNOST

neznano

7,1%

ni želel odgovoriti

15,7%

ni vernik, ateist

10,1%

ni vernik, ne pripada nobeni veroizpovedi

3,5%

0,2%

islam

2,4%

druge veroizpovedi

ni vernik, ateist

11%

ni vernik, ne pripada nobeni veroizpovedi

4,2%

druge veroizpovedi

0,3%

islam

18%

pravoslavje

Verska raznolikost občine Jesenice na dan 31.3.2002 (prirejeno po statističnih podatkih RS)

ni želel odgovoriti

14,7%

neznano

6,2%

katolištvo

37,4%

protestantizem

0,2%

| 21

Občina Jesenice še danes združuje več kot 20 različnih narodnosti. Ob zadnjem popisu leta 2011 je tam prebivalo 23% neslovenskega prebivalstva, od tega jih je še vedno največ Muslimanov. Desetletja priseljevanja se danes odražajo v lepem sožitju multi kultur, kar se kaže v številnih prireditvah (Multi-kulti-narika, Kulturna mavrica...) organizacijah (Ejga - za boljše Jesenice), projektih (Razkrite roke) in društvih (Hiša brez predsodkov, UP Jesenice, KŠD Bošnjakov Biser, Makedonsko KD Ilinden Jesenice, Islamski izobraževalni center...).

Popis iz leta 1971 razkriva 87,3% delež Slovencev, sledijo Srbi, Hrvati in Muslimani. Leta 1981 pa na Jesenicah živi 82,4% Slovencev. Izrazito se poveča delež Muslimanov (6,9%), sledijo Srbi (5,7%) in Hrvati (2,6%). V popisu leta 2002 ima občina Jesenice največji delež neslovenskega prebivalstva v državi (31%). Ker vprašanje o narodni pripadnosti ni bilo več obvezno, lahko o narodnosti sklepamo po maternem jeziku 16,7% jih je obkrožilo bosanski jezik, 5,2% srbo-hrvaški in 4,7% srbski jezik (po Statistični urad RS na dan 31.marec vsako leto popisa).

Sposobnost prebivalstva, da spreminja kraj stalnega bivanja imenujemo migracije. Ločimo odselitve (emigracije) in priselitve (imigracije). Vzroki za migracije so lahko ekonomski, politični ali osebni. Najbolj pogoste so ekonomske migracije, kjer se prebivalstvo seli iz ekonomsko manj razvitih območij na ekonomsko bolj razvita območja. Do množičnih ekonomskih migracij je prišlo v času industrijske revolucije, ki je v Sloveniji doživela tri industrijske valove. Prvega na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo razvito predvsem železarstvo (Jesenice, Prevalje, Ravne, Železniki). Drugi val v začetku 20. stoletja za Jesenice ni bil tako izrazit, medtem ko je bil tretji industrijski val po drugi svetovni vojni v znamenju masovnih imigracij. Priseljenci so bili predvsem prebivalci drugih republik nekdanje Jugoslavije.

Multikulturnost na Jesenicah

Verska raznolikost Slovenije na dan 31.3.2002 (prirejeno po statističnih podatkih RS)

katolištvo

57,9%

protestantizem

0,8%

pravoslavje

2,3%

Tuji državljani danes tvorijo 4,9% slovenskega prebivalstva (od tega najštevilčnejši prebivalci Bosne 2,2%, Kosova 0,6% in Makedonije 0,5%) (po Statistični urad RS na dan 1.1.2015), kar nas uvršča med bolj homogene države v primerjavi z ostalimi državami Evrope - od skupno 36 držav Slovenija zaseda 23. mesto, Luksemburg pa s 45,3% tujih državljanov zaseda 1. mesto (po Eurostat, 2015).

Od popisa leta 1961, ko se je od 1.591.523 prebivalcev za Slovence opredelilo kar 95,64%, se je delež v naslednjih štiridesetih letih zmanjšal na 83% (2002). Leta 1961 so bili najštevilčnejši priseljenci Hrvati (1,97%), kar za 76% več kot pri predhodnem popisu leta 1953. Sledili so jim prebivalci Srbije (0,86%) in Madžarske (0,66%). Pri popisu leta 1981 je bilo od 1.838.381 prebivalcev 90,7% Slovencev, sledili so Hrvati (2,93%), Srbi (2,3%) in Muslimani (0,7%). S popisom leta 2002, s 1.964.036 prebivalci in 83% Slovencev se je vrstni red tujih državljanov spremenil - največ je bilo priseljencev Bosne in Hercegovine (2,04%), nato Srbije (1,98%) in Hrvaške (1,8%) (po Statistični urad RS na dan 31.marec vsako leto popisa).

Pri popisu leta 1910 je na slovenskih ozemljih takratne Avstro-Ogrske živelo 1.291.913 prebivalcev, od tega 87,6% Slovencev, 8,1% Nemcev, 2,4% Italijanov, 1,6% Madžarov, pripadnikov ostalih narodov pa zanemarljivih 0,3% (po Šircelj, 2003, str. 116).

Slovenija je bila od nekdaj narodnostno (posledično tudi versko in jezikovno) pisana. Poleg narodnih skupnosti Nemcev, Judov, Romov, Italijanov ter Madžarov, je multikulturnost predvsem vprašanje priseljencev iz nekdanje Jugoslavije (Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Srbije). Vse omenjene narodnostne skupine so po številu pripadnikov izrazito manjšinske. V Sloveniji pa sta uradno priznani le italijanska in madžarska manjšinska skupnost, medtem ko romska skupnost predstavlja skupino s posebnimi etničnimi značilnostmi.

Multikulturnost v Sloveniji

| 22

SODOBNA KNJIŽNICA MEDKULTURNI CENTER REFERENČNI PRIMERI

4.0 PROGRAMSKA IZHODIŠČA

50 | Otroški oddelek z igralnico, Knjižnica Hjørring, Danska

49 | Multifunkcionalni prostor za prireditve, branje in srečevanje, Knjižnica Seinäjoki, Finska

| 23

Knjižnica postaja nevtralen prostor, ki ni namenjen zgolj izobraževanju in raziskovanju, temveč postaja vez med javnim in zasebnim - prostor med okolico in domom. Posebno uspešno se take knjižnice vzpostavljajo neposredno v mestnih središčih, ob ustaljenih poteh meščanov. Tako knjižnice postajajo nepogrešljiva socialna središča lokalnih skupnosti, ki s svojo dejavnostjo in poslanstvom pomembno prispevajo k stalnemu izboljševanju kakovosti družabnega in kulturnega življenja občanov. S prireditvami bogatijo lokalno okolje in so tretji prostor za aktivno preživljanje prostega časa, ki je lahko kulturno, znanstveno poglobljeno, informacijsko bogato ali samo sproščujoče. Knjižnice so z omogočanjem prostega dostopa do klasičnih in, z uporabo sodobnih tehnologij in orodij, tudi e-virov, postale komunikacijska središča, odprta za vse potencialne uporabnike, namenjena tako zabavi kot tudi dialogu, iskanju zaposlitve, socialni integraciji in družbenim omrežjem (po Bon, 2011, str. 23-25).

Vloga knjižnice kot institucije, ki podpira demokracijo, rast in razvoj, je skozi tisočletja ostajala ista, medtem ko je njen koncept v sodobnem virtualnem času potrebno preoblikovati. V preteklosti so bile knjižnice sinonim za fizični prostor in fizično gradivo v obliki knjig, revij, časopisov ter CD in DVD zgoščenk. Ti fizični predmeti so bili srce knjižnice. Čeprav je bila knjižnica okarakterizirana kot objekt oz. prostor za shranjevanje fizičnih predmetov, so bile vedno tudi prostor, kamor so ljudje zahajali, se združevali in svobodno iskali informacije. Kljub temu, da se svet, v katerem mu trenutno dominira internet, drastično spreminja, in kjer se javni prostori izgubljajo, je še toliko bolj pomembno, da knjižnica prevzame novo vlogo - vlogo javnega prostora za medsebojno druženje in skupinsko učenje, prostora za predavanja in umetniške razstave, za igranje in učenje otrok in prostora, v katerem je lahko vsak njegov uporabnik del česa velikega (po Silka in Rumery, 2013, str. 16).

Knjižnice igrajo poglavitno vlogo v družbi, saj predstavljajo vrata do znanja in kulture. Informacije in storitve, ki jih ponujajo, omogočajo možnosti za učenje, podpirajo pismenost in izobraževanje in pomagajo oblikovati nove ideje in perspektive, ki so temelji ustvarjalne in inovativne družbe. V svetu brez knjižnic bi bilo praktično nemogoče nadgrajevati ali ohranjati človeško znanje, pridobljeno skozi milijone let dolgo evolucijo. Knjižnice tako zagotavljajo ohranjanje znanja prejšnjih generacij za bodoče generacije (po White, 2012).

4.1 SODOBNA KNJIŽNICA

FIZIČNO

TJA

a lnic čita

iv vo arh gradi divo a o ižn gr knj njižno k ne iodika per

ICA A JIŽN rostor N R N DE K ki p MOJAVNAmens na več e lnic e uči lniki slen a o n p u rač i za za r sto pro a lek arni odde v a k ošk otr

N OD

I OST

(poglavje po Edwards, 2009, str. 3 -22)

a lnic čita

i javn

trg or / t s pro

ci j a niza/ a g or or tna kubat i f o r in nepativnienter e r k vni c dne

a A njižnic B A V k N A RID ST vna HIBJAVNArna ja de mo /

| 24

Nove vloge so prispevale k razvoju novih tipov knjižnic - med njimi je tudi hibridni tip stavbe, ki združi knjižnico z javnim prostorom in drugimi javnimi programi (dnevnim centrom, kreativnim inkubatorjem, kavarno ...). Objekt je prostor, ki ga lahko uporabljajo vse starostne skupine, hkrati pa spodbuja medkulturno interakcijo in spoznavanje.

Potrebno je poudariti, da tehnologija ne uničuje knjižnice, temveč ji daje nove atribute, ki privlačijo nove uporabnike. Knjižnica je vir znanja, ki dopolnjuje šole in univerze ter spodbuja vseživljenjsko izobraževanje. Je izrazito ekstrovertiran prostor, ki združuje vse vrste skupnosti (lokalne, kulturne, strokovne ...).

Razvoj tehnologije in pojav interneta sta v zadnjih 20 letih močno preoblikovala obliko in funkcijo knjižnice. Računalniški ekrani danes stojijo tik ob knjižnih policah in računalniške učilnice se zažirajo v prostor, ki je bil prej namenjen posebnim izdajam, otroškemu oddelku ali arhivu. Knjiga ni več prvi vir informacij, ampak po njej posežemo šele, ko smo pregledali vse elektronske vire. Knjižnica je postala izobraževalni center digitalnih in fizičnih virov informacij.

A A PRIH N L ITA NIC i DIGKNJIŽce rostor i ln p učistavni r z ra a prosto b o i s ver nsk ser name r sto več pro i n zžič oti bre rob , em sist i n atič om t v a ivo radadivo g ižno gr knj njižno nekiodika per

V 18. stoletju, dobi razsvetljenstva oziroma ''času razuma'', se razvije ključna povezava med knjigami in arhitekturnim prostorom, ki knjižnico še danes definira in loči v različne tipologije - nacionalna, javna, univerzitetna in strokovna knjižnica. Knjižnica postane ''varen, svetel prostor'' (po Markus, 1993, str. 171), kjer bralčeve potrebe postanejo enakovredne knjižni zbirki. Razvije se centralni tloris s kupolo, katerega središče je čitalnica, ki jo obkrožajo knjige v sprva zaklenjenih omarah, kasneje pa na policah. Vse do sredine 20. stoletja centralni tloris ostaja ključni element knjižnic, takrat pa ga zamenja fluiden odprt prostor moderne knjižnice. Velik središčni skupni prostor zamenjajo manjši oddelčni prostori in večnamenske sobe. Knjižnica Viipuri arhitekta Alvarja Aalta, zgrajena leta 1933, je eden prvih takšnih primerov, kjer funkcionalna vloga knjižnice prevlada nad simbolično. Prostori so med seboj enakovredni, funkcija stavbe pa narekuje obliko stavbe.

Strogo introvertirana knjižnica iz antike ne ustreza definiciji knjižnice, ki jo poznamo danes, z zbirko knjig, prostim dostopom, zadovoljivim nivojem svetlosti, funkcionalnim tlorisom ter logično razporeditvijo polic, pohištva in hodnikov. Razcvet knjižničnega tipa zgradbe doživi vrhunec v 18. stoletju.

a lnic

čita

LE LNA8. STOne A ION A 1 sle DICIŽNIC zapo A R T KNJ ri za sto pro iv arh ivo rad g ižno knj iodika per

DIGITALNO

FIZIČNO

Evolucija oblike in prostorov knjižnice

DIGITALNO FIZIČNO

“

„

| 25

Alice Crawford (po Crawford, 2015, str. 236)

Knjižnica je skozi čas ohranjala svojo vlogo in funkcijo in sicer ohranjanje kulture, kljub spremembam m okoli nje.

The library throughout time has had a sort of constancy in its role and function, a commitment to sustaining culture, despite changes occuring all around.

52 | Kulturni center Sluzewski, Poljska

51 | Multikulturni center Isbergues, Nord-Pas-de-Calais, Francija

| 26

Medkulturni center je ustanova, ki spodbuja medkulturni dialog. Medkulturni dialog pomeni odprto in spoštujočo izmenjavo mnenj med posamezniki, skupinami iz različnega etničnega, kulturnega, religioznega in jezikovnega okolja in dediščine na osnovi medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Nujen pogoj za uspešen medkulturni dialog je odpravljanje stereotipnih percepcij o pripadnikih drugih kultur, kar je mogoče le z dobro razvitimi medkulturnimi kompetencami. Te so sposobnosti posameznika do empatije, odprtosti za nove izkušnje, upoštevanja mnenj, etičnega obnašanja, fleksibilnosti, potrpežljivosti, tolerantnosti do nejasnih in nepredvidljivih situacij ter znanja o lastni in drugih kulturah, ki se pokažejo od interakciji s pripadniki drugih kultur. Osvajanje medkulturnih kompetenc je proces vseživljenjskega učenja. Lahko poteka v šolah ali preko medijev, potovanj, branja in osebnih stikov s pripadniki drugih kultur (po Svet Evrope, 2008; povzela Vrečer, 2009, str. 12-16). V medkulturnem centru izobraževanje poteka v obliki predavanj, seminarjev in delavnic ter z organiziranjem in odvijanjem kulturnih prireditev ter drugih aktivnosti s pomočjo partnerjev in lokalnih organizacij. Programsko so del medkulturnega centra velikokrat lahko tudi kavarna, knjižnica s prostim dostopom do internetnega omrežja, muzej, rekreativni prostori, gledališče, knjigarna, turistične informacije ali drugi programi kulturnih dejavnosti. Ti prostori morajo ljudem iz različnih kulturnih ozadij nuditi občutek udobja hkrati pa morajo oblikovno zadovoljiti potrebe čim večjega števila ljudi. Uporabnike mora spodbujati k interakciji in nuditi unikatne prostore, ki lahko predstavljajo različne kulture in običaje.

Če so še desetletje nazaj kulturni centri, športna igrišča in šole uspešno premoščali kulturne razlike prebivalcev, je današnje število migrantov po svetu večje kot kadar koli prej. Zato je ustvarjanje igrivih, prijetnih medkulturnih prostorov ključno vodilo za uspešno integracijo prišlekov v novo okolje. Posebno pomembno vlogo igrajo javni parki, trgi, otroška igrišča, promenade, tržnice, objekti centralnih dejavnosti, poslovne cone in soseščine, saj zbližujejo in zbirajo ljudi, ki si želijo pobegniti iz izoliranega okolja doma in službe ter se družiti s prijatelji ali spoznati nove ljudi. Ti medkulturni prostori ljudem nudijo občutek udobja in prostega izražanja (po Knapp, 2009).

4.2 MEDKULTURNI CENTER

Mestna knjižnica Bruges Brugge, Belgija Studio Farris Architects 2015 Obstoječa mestna knjižnica stoji v stavbi, ki je zapisana v registru kulturne dediščine mesta Brugge. Naročnik je želel, da novi prizidek predstavlja svojo identiteto, s katero bi izstopal iz okolice ostalih javnih zgradb. Prizidek je podrejen obstoječi stavbi v dimenzijah, ločena pa sta tudi z materialnostjo - fasada iz kortenastih panelov je kontrastna belo-ometanim obstoječim objektom. Horizontalni in vertikalni paneli, ki so nekje gladki ali perforirani, drugje pa vzorčeni z vdolbinami in izboklinami, v celoti prekrivajo volumen. Prostori nove knjižnice, ki potrebujejo veliko svetlobe (čitalnica, mize z računalniki, izposojevalni pult), so postavljeni v bližino velikih vogalnih oken, kar uporabnikom omogoča interakcijo z zunanjostjo, mimoidoče pa vabi k uporabi. Pri ustvarjanju prijetnega okolja knjižnice so arhitekti uporabili tri različna okna - poleg že omenjenih velikih oken knjižnico z naravno svetlobo napajajo tudi svetlobniki in manjša kvadratna okna, prekrita z perforiranimi paneli, ki v notranjosti rišejo igro svetlobe in sence. Notranjost zapolnjujejo bela knjižna stojala, ki so razporejena po obodih in v vrstah po sredini. Novi in stari del stavbe sta povezana z ozkim hodnikom, ki služi kot vhod.

''Open-Air-Library''

Magdeburg, Nemčija KARO Architekten 2009

Zametki stavbe ''Open-Air-Library'' segajo v leto 2005, ko je arhitekturni biro KARO Architekten na degradiranem območju stare mestne knjižnice vzhodno-nemškega industrijskega mesta Magdeburg iz pivskih zabojev zgradil začasno knjižnico na prostem. V letu 2009 je bila dokončana današnja struktura, katere fasada je iz recikliranega jekla in aluminija s fasade skladišča Horten, ki so ga porušili leta 2007. Police knjižnice so zapolnili prebivalci, in do leta 2009 je mesto zbralo že več kot 20.000 knjig. Knjižnica je odprta 24 ur na dan, članarine ni. Poleg knjižnice je tudi pokrit oder, ki ga osnovna šola uporablja za šolske predstave in javna branja knjig, služi pa tudi kot oder za koncerte in druge kulturne prireditve.

| 27

(po www.archdaily.com)

Parcela knjižnice, ki obsega staro tekstilnico in novi prizidek, meri 900 m2. Prizidek je sestavljen iz treh volumnov, katerih vzhodne in zahodne perforirane fasade odpirajo pogled navzven in omogočajo prodor naravne svetlobe v notranjost. Glavni vhod je postavljen v vogal obstoječega objekta, pred katerim se razprostira odprt prostor. Medtem ko je pritličje javno dostopno, je prvo nadstropje namenjeno uslužbencem. Volumen prizidka s svojo sodobno arhitekturo kontrastira tradicionalnemu obstoječemu objektu. Organska oblika prizidka, ki se dviga, posnema topografijo soseske, hkrati pa komunicira z mimoidočimi. Odprtine na fasadi v obliki satovja v notranjosti smiselno osvetljujejo prostore, ki to najbolj potrebujejo - otroški kotiček, čitalnica ... Svetlobniki osvetljujejo srce prostora. Sodoben odprt tloris je opremljen s pohištvom iz lesa na oddelku za odrasle in barvami na otroškem oddelku. Tla so pokrita s tekstilnimi talnimi oblogami, s prostim vzorcem, ki se spreminja od prostora do prostora. Ogrodje in streha prizidka sta sestavljena iz montažne lesene konstrukcije v obliki satovja, za katere so potrebovali 3.120 kosov lesa.

Tourcoing, Francija D'HOUNDT+BAJART Architects & Associates 2013

Multimedijska knjižnica Andrée Chedid

55 | Multimedijska knjižnica Andrée Chedid

54 | Mestna knjižnica Bruges

53 | ''Open-Air-Library''

4.3 REFERENČNI PRIMERI

''Idea store'' oziroma ''trgovina idej'' je izobraževalni center, ki poleg tradicionalnih knjižničnih storitev ponuja tudi izobraževalne programe za odrasle, prostore za srečevanje, kavarne ter možnosti za ustvarjalna udejstvovanja. Center je prostor, kamor zahajajo posamezniki in družine in se neformalno združujejo. Deluje kot prostor krajevne skupnosti, prostor, ki se je razvil iz idej in potreb uporabnikov. Prva trgovina idej se je odprla leta 2002 v londonskem okrožju Bow. Danes jih je odprtih skupno pet, vse v Londonu.

Stavba je umeščena v okrožje Surry Hill, na obrobje avstralskega mesta Sydney, ki je zelo raznolik in barvit - tu živijo ljudje vseh starosti, z različnimi finančnimi sposobnostmi in različnih kultur. Območje stavbe je prav tako programsko zelo raznoliko, saj ga obkrožajo stanovanjski bloki, terasaste hiše ter komercialni in industrijski objekti v prevladujočem viktorijanskem stilu. Parcela meri le 25 metrov krat 28 metrov in je omejena s cestami s treh strani.

| 28

(po www.archdaily.com)

Notranjost je po drugi strani bolj ekspresivna. Namembnost prostor je poudarjena z nivoji, ki jih povezujejo stopnišča. Popolnoma steklena fasada omogoča poglede navzven, hkrati pa v notranjost prepušča svetlobo. Palice delujejo kot senčila in zaščita pred močnim soncem, ustvarjajoč prijeten bralni kotiček.

Lokacija za knjižnico je bila namensko izbrana izven mestnega vrveža, v tihem okolju gozda. Arhitektura je preprosta v primerjavi z barvito naravo in navzven deluje neopazno. Uporabljeni so lokalni naravni materiali, kot na primer lesene palice, ki pokrivajo fasado. Te palice prebivalci vasi Huariou skozi celo leto nabirajo za kurjenje štedilnikov.

Trgovina idej Watney Market je trinadstropna veduta, s stekleno fasado in zelenimi stopnicami, ki so vidne tudi od zunaj. Fleksibilno zasnovano prvo nadstropje omogoča prostoru, da se prilagaja različnim potrebam uporabnikov - izobraževalni prostor, prostor za svetovanje ... Drugo in tretje nadstropje zaseda knjižnica s številnimi študijskimi sobami, prostorom za predstave ter otroškimi kotički za branje pravljic in igranje. Stavba je trajnostno zasnovana - ekstenzivna zelena streha zbira meteorno vodo, izolira in ustvarja naravni habitat za živali. Na strehi so nameščeni tudi solarni paneli.

A13, Velika Britanija Bisset Adams 2013

Surry Hills, Avstralija Francis-Jones Morehen Thorp 2009

Koncept stavbe je bil razvit skupaj s prebivalci okrožja, ki so želeli prostor, ki bi ga lahko uporabljali prav vsi. Tako je nastal center, ki pod eno streho združuje knjižnico, dom krajanov in otroški vrtec. Arhitekti so tako razvili za Sydney novo tipologijo stavbe, ki jo imenujemo hibridna javna stavba. Njena arhitektura stremi k dostopnosti, odprtosti, transparentnosti in trajnosti. Na južni strani parcele stoji javni park kot podaljšek stavbe. Klet in pritličje hranita preko 30.000 enot gradiva, prvo nadstropje je namenjeno dejavnostim krajevne skupnosti in razpolaga z večnamenskim prostorom za 125 ljudi, pisarnami ter predstavitveno kuhinjo, drugo nadstropje pa služi kot otroški vrtec za 26 otrok, starosti od 1 do 5 let. Del vrtca je tudi igralnica na prostem z avtomatizirano streho. Hibrid je povezan na centralno nadzorni sistem BMS (angl. building management system), preko katerega uravnavajo ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, razsvetljavo ...

Knjižnica LiYuan

Watney Market Idea Store

Surry Hills knjižnica in dom krajanov

Huairou (predmestje Pekinga), Kitajska Li Xiaodong Atelier 2011

58 | Knjižnica LiYuan

57 | Watney Market Idea Store

56 | Surry Hills knjižnica in dom krajanov

| 29

OBČINA JESENICE ZGODOVINSKO OZADJE MESTA KULTURNA DEDIŠČINA NARAVNA DEDIŠČINA

5.0 MAKROLOKACIJA

Trst 150 km

Hrušica

Jesenice

Plavški Rovt

AUT

HRV

20 km

1 km

Potoki

Občina Jesenice (prirejeno po GIS iObčina)

Blejska Dobrava

Lipce

Slovenski Javornik

Koroška Bela

Slovenija (prirejeno po ARSO)

Javorniški Rovt

Kočna

Podkočna

Prihodi

Planina pod Golico

Ljubljana 65 km

Dunaj 360 km HUN

| 30

Na rast števila prebivalcev v Občini Jesenice je vplival predvsem razvoj železarstva. Migracijski tokovi so bili še posebej izraziti konec 19. stoletja do osemdesetih let 20. stoletja in v desetletju po osamosvojitvi Slovenije, ko so imele Jesenice več kot četrtino neslovenskega prebivalstva. Med priseljenci so prevladovali prebivalci bivše Jugoslavije in sicer iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Črne gore ter tudi Srbije in Makedonije. Jesenice še danes veljajo za prestolnico multikulturnosti Slovenije, čeprav je delež tujih državljanov le še 7,8%. (po Statistični urad RS na dan 1.7.2015)

Jesenice so administrativno in upravno središče Doline ter zdravstveno in gospodarsko središče Zgornje Gorenjske. Naravne danosti ter ugodna geografska lega in dostopnost so razlogi za razvoj železarske panoge v 13. stoletju in s tem nastanek mesta Jesenice. Železarstvo mestu še danes daje ritem in pečat, saj se je železarna konec 80. let 20. stoletja prestrukturirala iz tradicionalnega železarstva v proizvodnjo kakovostnega jekla. Acroni je še danes največji slovenski proizvajalec jekla. Poleg tehniške dediščine se območje lahko pohvali tudi z bogato naravno dediščino in kulturnim dogajanjem (knjižnica, gledališče, muzej, glasbena šola ...), mesto pa je prepoznavno tudi po športni tradiciji - hokeju.

Dno Doline pokrivajo rečno-ledeniški nanosi in melišča, Julijske Alpe gradijo apnenci in dolomiti, v zahodnih Karavankah pa poleg prevladujočih karbonatnih kamnin najdemo še slabo prepustne glinavce in meljevce. Gozd pokriva prek 71% površja, travniki in pašniki prek 12%, dobrih 9% površja občine pa je pozidanega (po Bregant, 2007, str. 12).

Skozi Dolino in mesto teče reka Sava Dolinka, ob njej železniški progi PragaJesenice-Gorica-Trst in Ljubljana-Jesenice, glavna cesta ter ob vznožju Mežakle še avtocesta. Planota Mežakla je bolj suha in zato z juga ni vodnih pritokov, medtem ko se s karavanške strani v Savo izteka 16 potokov, med njimi tudi najdaljša Ukova in Jesenica (po Torkar Tahir, 2010, str. 25).

Jesenice se nahajajo na skrajnem severozahodu Slovenije v 35 km dolgi in 0,5 do 1 km široki, ob savskem prelomu začrtani in ledeniško preoblikovani dolini U-oblike imenovani Gornjesavska ali Zgornjesavska dolina ali pa kar Dolina. Dolino zajemajo občine Kranjska Gora, Žirovnica in Jesenice s skupaj 33 naselij. Jesenice so največje in najpomembnejše naselje v njej (po Bregant, 2007, str. 9). S severa obdajajo Jesenice prisojna, porasla in plazovita pobočja Karavank z obronki (1026 m visoka Mirca), z juga pa se skoraj navpično dviga predgorje Julijskih Alp, apniška pobočja gozdnate planote Mežakle (1299 m). Prav zaradi nje je pozimi na Jesenicah zelo malo sonca. Usmerjenost Doline je mestnemu razvoju in prometu narekovala dohode le s severozahoda in jugovzhoda (po Torkar Tahir, 2010, str. 25).

Regija: Gorenjska Velikost občine: 76 km2 Povprečna nadmorska višina občine: 1030 m Povprečni naklon občine: 22° Število naselij: 13 Število prebivalcev občine: 20.945 (po Statistični urad RS na dan 1.7.2015)

5.1 OBČINA JESENICE

ITA

Monakovo 350 km

61 | Grb družine Bucelleni

| 31

Leta 1752 Javorniško fužino kupijo Zoisi, leta 1766 pa Savsko kupijo Ruardi. Obe družini s prenovo in posodobitvijo železarskih obratov močno vplivata na razvoj železarstva. Sledi ponoven razcvet.

1752

po 1689 Konec 17. stoletja nastopi kriza v železarstvu in lastniki fužin se začnejo pogosto menjavati.

18. STOLETJE

62 | Valvasorjev bakrorez Jesenic

17. STOLETJE

Zgodovinar, etnolog in potopisec Janez Vajkard Valvasor leta 1689 izda knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri naselje Jesenice poimenuje trg. Na svojih bakrorezih poleg naselja Jesenice upodobi tudi Savo, Javornik in Plavž.

1689

59 | Ortenburški rudarski red (1381)

Kljub bližini rudnikov in zadostnih količin lesa, je vodna moč karavanških potok preskromna za nove brescianske peči. Zato Bucelleniji leta 1538 železarske obrate preselijo k močnejšemu vodnemu viru, reki Savi. Ob plavžu zgradijo tudi graščino, stanovanjska poslopja in lastno cerkev (1606). Sledi razcvet železarstva.

1538

Leta 1526 se na Planino pod Golico iz italijanskega mesta Bergam preseli fužinarska družina Bucelleni. S seboj prinesejo načrte posebne talilne peči (brescianska peč), ki je večja in zmogljivejša od obstoječih.

Ortenburžani, koroška plemiška rodbina, v 13. stoletju zavladajo naseljem Jesenice, Sava, Javornik, Moste in Planini pod Golico, kjer najdemo najstarejše sledove rudnikov. Zemljiški gospodje od svojih rudnih nahajališč pričakujejo veliko, zato v 14. stoletju izvedejo t.i. ‘rovtarsko kolonizacijo’ rudarjev in železarjev s Koroške. Posledica tega je tudi nastanek Ortenburškega pravnega reda, izdanega 24. avgusta 1381, ki določa pravice, dolžnosti in svoboščine lastnikov fužin, fužinarjev in kmetov do zemljiške gospode. Red omenja tudi kmečko naselje Assnighh, ki leži v najstarejšem predelu današnjih Jesenic - Murovi in kjer ob vaški mitnici trgovci prevzemajo železo.

Nasproti današnje železniške postaje odkrijejo kamnito sekiro iz let mlajše kamene dobe (4500 - 3500 pr. n. št.).

1557 Leta 1557 Bucelleniji prevzamejo plavž na Javorniku, leto pozneje (1558) pa zgradijo še tretji jeseniški plavž v naselju Plavž.

16. STOLETJE

1526

60 | Belopeški grb

1381

1. STOLETJE PO KR. - 15. STOLETJE

Po izumrtju Ortenburškega plemstva leta 1420, njihovo posest podedujejo Celjski grofje, ki ustanovijo belopeško gospostvo na gradu v Beli Peči pri Trbižu. V belopeškem urbarju iz leta 1498 je v naselju Assnigkh omenjenih 12 hub (fevdalnih posestev) in davščin njihovih lastnikov.

1498

Leta 1403 pod hribom Kres ob potoku Javornik odkrijejo železovo rudo. Ustanovijo naselje Javornik (današnji Slovenski Javornik)

1403

4500 - 3500 pr.n.št.

MLAJŠA KAMENA DOBA

Nemška kralja Henrik II in Henrik III v letih 1004, 1011 in 1040 večji del svojih posesti na Gorenjskem podelita Briksenškim škofom. Del podeljene posesti je tudi območje današnje občine Jesenice - Blejska Dobrava na levem bregu Save in Koroška Bela na desnem.

1004, 1011 in 1040

Železarstvo v severno-rimski provinci Norik cveti, z vpadom Slovanov okoli leta 550 pa hitro zamre. Slovani železo talijo le še za potrebe domačega prebivalstva.

550

5.2 ZGODOVINSKO OZADJE MESTA

1920 - 1960

1900 - 1920

19. STOLETJE

Leta 1992 iz Železarne Jesenice nastane 13 samostojnih podjetij, poleg drugih tudi največje hčerinsko podjetje Acroni. Acroni uspešno posluje še danes in kot največji zaposlovalec na Gorenjskem na dan 31. 12. 2014 zaposluje več kot 3100 delavcev (Acroni letno poročilo 2014, str. 7)

1992

1. junija 1991 odprejo nov cestni predor Karavanke, dve leti kasneje (1993) pa odprejo 13km dolg odsek avtoceste Vrba - Hrušica.

1991

1960 - 2000

Nova tehnologija (dotedanjo rudo zamenja staro železo ali rena, ki ga v valjarnah predelujejo v kvalitetnejše jeklene izdelke) leta 1987 ustavi obrate primarnega železarstva - plavže in martinove peči.

1987

Leta 1969 se Železarna Jesenice združi z železarnama na Ravnah in v Štorah v Združeno podjetje SŽ (slovenskih železarn). 4 leta pozneje (1973) se pridružijo še Veriga Lesce, Plamen Kropa, Žična Celje in Tivoli Ljubljana. Podjetje se preimenuje v Slovenske železarne.

1969

| 32

(poglavje po Bregant, 2007)

69 | Logotip družbe Acroni

2000 - danes

70 | Prenovljena Stara Sava

Leta 2008 otvorijo novi trg pred graščino na Stari Savi. Leta 2010 se začne obnova tržnice in odprtega muzeja ter ureditev ulic, trgov in pešpoti pod projektom Celostna obnova urbanega središča Stara Sava.

2008

68 | Znak Železarne Jesenice

Novembra 1945 iz premoženja KID ustanovijo državno družbo Železarna Jesenice. Leto pozneje (1946) Železarna obnovi plavža, ki sta bila zgrajena za čas vodstva bratov Westen (1937 in 1940) za potrebe vojaške industrije. Železarne so ene glavnih proizvajalk jekla za obnovo povojne države.

Leta 1906 Jesenice dobijo pomembno bohinjsko železniško povezavo, Trst - Beljak ter novi kolodvor na mestu današnjega. Ta je bil porušen v bombardiranju 1. 3. 1945, na njegovem mestu pa je leta 1955 po načrtih arhitekta Stanislava Rohrmana zrasla današnja železniška postaja.

Leta 1897 se na novih zemljiščih družbe KID v Škednju pri Trstu prižge prvi od treh plavžev. Isti dan ugasne plavž na Savi, 7 let pozneje pa še na Javorniku. Jeseniški delavci se s svojim znanjem in izkušnjami selijo v Trst. Tam talijo rudo, grodelj pa vozijo na Jesenice, kjer postopoma rastejo novi obrati, ki privlačijo številne priseljence od blizu in daleč. Z združitvijo v Jugoslavijo leta 1918, železarski obrati v Trstu ostanejo izven mej novonastale države. Sledi kriza v železarstvu.

5. septembra 1869 Zoisovi in ljubljanski trgovci Luckmanni ustanovijo Kranjsko industrijsko družbo (KID). Dve leti po ustanovitvi (1871) se družbi z vsem svojim premoženjem pridružijo še Ruardi. Nova družba tako združi vse fužinarske obrate na Gorenjskem.

Zastarelost fužinarskih obratov in zasedba francoske armade leta 1809 (nastanejo Ilirske province) doprinesejo h krizi v železarstvu v začetku 19. stoletja. Uvedba vojaške obveznosti za železarje, visoki davki in slab tečaj avstrijskega denarja izčrpajo še zadnje finančne rezerve fužinarjev.

64 | Znak KID

1945

1906

1897

1869

1906 Leta 1906 je zgrajena ljudska šola za učence nemške narodnosti (stavba današnje kemični čistilnice na Cesti železarjev 5).

66 | Nemška ljudska šola

20. marca 1929 kralj Aleksander povzdigne trg Jesenice ter vasi Plavž in Savo v mesto. Jesenice doživijo svoj razcvet - postanejo središče obrtništva, dobijo svojo orožniško postajo, sodišče, gasilski dom, večje število novih stanovanjskih stavb in društvene domove. Obnovijo cestno in železniško infrastrukturo, napeljejo pa tudi vodovod in elektriko. Jesenice tedaj štejejo 8000 prebivalcev.

1929

67 | Uradni list (13.4.1929)

1809

Leta 1870 Jesenice dobijo novo železniško povezavo, Ljubljana Trbiž, s tem pa tudi prvi kolodvor.

1870

63 | Prvi jeseniški kolodvor

65 | Zlata medalja z Dunaja

Leta 1889 nemško podjetje Vogel & Noot prevzame vodstvo KID. Z izgradnjo novih obratov (na Jesenicah jeklarno s Siemens-Martinovimi pečmi in predelovalnimi obrati ter na Javorniku valjarno, med njima pa ozkotirno železniško povezavo) postavijo temelje sodobne železarne, končno pa jim uspe zaustaviti tudi širitev splošne krize v železarstvu iz začetka stoletja.

1889

Takratni tehnični direktor družbe KID, vitez in kemik Lambert Pantz, v javorniškem plavžu železovi rudi doda manganovo rudo, ki so jo kopali na Begunjščici. Tako mu prvemu na svetu uspe v plavžu pridobiti zlitino železa in mangana - 37% feromangan. Leta 1873 KID svoj izdelek predstavi na svetovni razstavi na Dunaju in za svoje odkritje prejme zlato medaljo. To železarni prinese svetovni sloves.

1873

Kulturna dediščina Občine Jesenice (prirejeno po GIS iObčina)

1 km

(poglavje po Turistični vodnik po občini Jesenice, 2006, str. 5-30)

Arheološko najdišče 8 Jamnikov spodmol na Kočni je najstarejši dokaz človekove prisotnosti na območju občine. V jami so bili odkriti koščena harpuna in nekaj manjših kremenovih odbitkov iz časa srednje kamene dobe.

| 33

Del sakralne dediščine so poleg cerkve sv. Lenarta tudi 5 župna cerkev Povišanja sv. Križa na Planini pod Golico, 6 župna cerkev Ingenuina in Albuina na Koroški Beli, in 7 podružnična cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi.

Od Jesenic mimo Planine pod Golico so 4 Savske jame, kjer so nekoč bila bogata nahajališča železove rude, ki je do leta 1892 oskrbovala plavža na Savi in Javorniku. Jame so obsegale številne, tudi do 90 metrov globoke rudnike, kjer so kopali siderit. Danes so delno ohranjeni Korelnov rov, pražilne peči ob Črnem potoku, nekdanje skladišče razstreliva in manjše ravnice, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi.

Zahodno od Murove stoji 3 Kosova graščina, eden od štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in 17. stoletju zgradili lastniki železarskih obratov. Skozi stoletja je v njem delovala ljudska šola, sodišče in zapori. Danes je stavba namenjena občasnim razstavam in stalni zbirki novejše zgodovine, služi pa tudi kot poročna dvorana in protokolarni občinski prostor, ki pogosto gosti kulturne prireditve.

Pomemben člen stavbne dediščine je najstarejše naselje Jesenic - Murova z 2 župno cerkvijo sv. Lenarta. Okoli cerkve najdemo še nekaj hiš, ki so ohranile staro podobo Resmanova, Pračkova, Pavlekova in Markeževa.

Zagotovo je kulturna dediščina Jesenic najlepše ohranjena in predstavljena v prenovljenem starem fužinarskem in stanovanjskem naselju 1 Stara Sava. Jedro nekdanjega naselja predstavljajo Bucelleni-Ruardova graščina (ki je sedež uprave in stalne zbirke Muzeja Jesenice), cerkev Marijinega vnebovzetja, delavska stanovanjska stavba, imenovana ''Kasarna'', ostanki fužinskih obratov in obnovljeni plavžarski dimnik ter mlin. Danes je naselje zaščiteno kot tehniški spomenik, mestu pa še vedno daje utrip.

Bogata in pestra zgodovina Jesenic je pustila dolgotrajen pečat ne le na njenih prebivalcih, ki tam živijo in delajo, ampak tudi v samem kraju. Tu najdemo številne ohranjene kulturne spomenike, pročelja jeseniških mestnih poslopij, arheološke najdbe in številne ohranjene zapise.

reke in potoki lokacija

kulturna krajina dediščina spomenik vplivno območje spomenika vplivno območje dediščine

5.3 KULTURNA DEDIŠČINA

78 | Javorniški slap

77 | Fosil nad Javorniškim Rovtom

Slika:

Zoisove zvončice

73 | Zoisova zvončica

79 | Naravni most planote Mežakla

76 | Alpski kozliček

72 | Logo Karavanke Natura 2000

(poglavje po www.natura2000.si in www.turizem.jesenice.si)

| 34

Na območju občine Jesenice, natančneje v notranjosti Karavanškega predora, so leta 1988 pri kopanju tunela naleteli na vodni izvir naravne mineralne vode, ki so jo poimenovali Juliana. Zaradi političnih in drugačnih nesporazumov, pa se vse do danes voda steka kar v Savo.

Karavanke bogati izjemna geološka naravna dediščina. To je del nežive narave, pester svet kamnin, rud, mineralov in fosilov ter geoloških pojavov, kot so prelomi in gube, podzemne jame, soteske, skalni stolpi in izviri. Karavanke so v geološkem smislu nekdanji del afriške celinske plošče. Prištevamo jih k južnim Alpam, te pa pripadajo najsevernejšemu delu Dinaridov. Zadnji dvig Karavank se je začel pred okrog 23 milijoni let in še vedno traja, na kar nas opozarjajo občasni, v tem delu Slovenije k sreči ne premočni potresi. Ob trku med afriško in evrazijsko celinsko ploščo so se sedimentne kamnine močno stisnile in dvignile v gorsko verigo. Dokaz za to so fosili, ki jih najdemo visoko v gorah. Ob tektonskih dogajanjih so iz globin zemeljske skorje in plašča proti površju prodirale rudonosne raztopine. Tako so nastala rudišča, med njimi naše največje Savske jame pod planino Golico, ki so z rudo oskrbovale plavža na Savi in Javorniku.

Karavankam dajejo poseben pečat gozdni habitati. Na tem območju najpogostejši so ilirski bukovi gozdovi, ki so s svojimi biološkimi lastnostmi (velika sencozdržnost, ekološka prilagodljivost in obilna rodovitnost) konkurenčno najmočnejša drevesna vrsta. Obsežen gozdni habitat predstavljajo tudi alpski bukov gozd, visokogorski bukovi gozd, predalpski jelovo-bukov gozd ter združba bukve in črnega gabra. Bukovi gozdovi so življenjski prostor ogroženega alpskega kozlička, hrošča za katerega obstoj je pomembna mrtva lesna mava v gozdu.

Naravno krajino gozdov, potokov in rek, gorskih travnikov, melišč ter strmih skalnih sten naseljuje pestro živalstvo. Tu najdemo vse od potočnih postrvi, zelenih žab, planinskih pupkov, skalnih lastovk, modrasov in ujedi do ogroženih vrst alpskega kozlička, Lorkovićevega rjavčka, črtastega medvedka in netopirja malega podkovnjaka.

Med ogroženimi rastlinami najdemo še vijolično Zoisovo zvončico, alpsko možino, močvirski meček in lepi čeveljc.

75 | Bukov gozd

74 | Lorkovićev rjavček

71 | Karavanške ključavnice (Anton Dremelj, Ohranimo narcise na Golici, 2008)

Karavanke že od nekdaj slovijo kot naravni botanični vrt. Botanik Karel Zois je že pred več kot dvesto leti odkrival lepote cvetočih pobočij Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp ter Karavank. Takrat so imeli Zoisi v lasti fužine v Javorniku, kjer je prebival tudi Karel Zois, brat najbogatejšega Slovenca tistih časov Žige Zoisa. V okolici graščine je uredil parkovni nasad s potmi in jezerci. Namenil ga je raziskovanju, predvsem pa sprehajanju in sprostitvi. Ostanek tega nasada je današnji Zoisov park. Na tem istem kraju naj bi Zois našel tudi dve rumeni cvetlici, ki so ju poimenovali Zoisova vijolica - hči slovenskih planin in kranjski grint. Ne smemo pa pozabiti omeniti prvovrstnih karavanških ključavnic oziroma gorskih narcis ali bedenic v vaseh pod Golico, ki privabljajo tako turiste kot domače planince.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Na varstvenih območjih naj se ohranijo živalske in rastlinske vrste ter habitati, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Od leta 2004 je v območju Karavanke Natura 2000 (koda: SI3000285) tudi del občine Jesenice, natančneje 15,6% površine občine.

5.4 NARAVNA DEDIŠČINA

| 35

KONTEKST OBČINE KONTEKST MESTA MORFOLOGIJA MESTA PROMETNA INFRASTRUKTURA PROGRAMSKA SHEMA ŠOLSKE POTI DEGRADIRANA OBMOČJA

6.0 ANALIZA MAKROLOKACIJE

1 km

80 | Ortofoto posnetek Občine Jesenice

reka Sava Dolinka

Acroni d.o.o.

Občina Jesenice

mesto Jesenice

LOKACIJA

Javorniški rovt

Planina pod Golico

| 36

Občina Jesenice na severu meji na Avstrijo, na zahodu je omejena z občino Kranjska Gora, na vzhodu z občino Žirovnica, na jugu z občino Gorje in na jugovzhodu z občino Bled. Zajema 13 naselij: Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški rovt, Jesenice, Kočna, Koroška Bela, Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Podkočna, Potoki, Prihodi in Slovenski Javornik. Lokacija leži na vzhodnem delu naselja Jesenice.

6.1 KONTEKST OBČINE

LOKACIJA

Gledališče Toneta Čufarja, občinska knjižnica Jesenice

Stara Sava

Športni park Podmežakla

Železniška postaja Jesenice

Murova

Splošna bolnišnica Jesenice

1 km

| 37

Obravnavana lokacija nekdanje meščanske šole leži med kulturnim in trgovskim središčem Jesenic. S severne strani je omejena z ulico Viktorja Kejžarja, ki teče vzporedno in tik ob železniški progi Ljubljana - Jesenice. Nad njo stojita stavbi obstoječe občinske knjižnice Jesenice in gledališča Toneta Čufarja. Z vzhodne strani je omejena z Delavsko ulico, ob kateri leži ''Nova vas'', najstarejše delavsko naselje na Jesenicah. Z južne strani pa je lokacija omejena s Cesto železarjev - glavno cesto, ki povezuje mesto z Radovljico in Kranjsko Goro vse do Trbiža (ITA). Pod njo teče železniška proga Jesenice - Bohinj - Nova Gorica, tik ob njej pa leži degradirano območje Hrenovca, trgovsko središče in spomenik tehniške dediščine Stara Sava.

6.2 KONTEKST MESTA

81 | Ortofoto posnetek naselja Jesenice

meja naselja Jesenice

1 km

Opazimo, da je praznega prostora zelo malo, prav tako pa mesto ne sledi neki premišljeni stavbni strukturi.

| 38

Najbolj strnjeni del Jesenic, ki ga zaznamo severozahodno od Stare Save, predstavlja najstarejši del Jesenic - mestno jedro Murova. Zahodno od Murove opazimo večje gmote večstanovanjskih stavb, ki so se zelo intenzivno in nekontrolirano pojavile v času enega največjih jeseniških migracijskih valov po drugi svetovni vojni. Točkovno pozidavo enostanovanjskih hiš opazimo predvsem severno in vzhodno od propadlih železarskih obratov.

Morfologija urbanega tkiva Jesenic jasno prikazuje dolgo in ozko dolino, ki jo po sredini na severni in južni del ločita reka Sava in glavna cesta skozi mesto. Na sredini ob reki Savi zaznamo večje stavbne gmote, ki predstavljajo obrate nekdanje železarne - Staro Savo. Novi modernizirani obrati jeklarne stojijo na vzhodnem delu mesta, medtem ko večje stavbne gmote na zahodu predstavljajo novejše poslovno-trgovsko središče.

6.3 MORFOLOGIJA MESTA

avtocesta glavna prometna povezava skozi mesto glavna regionalna cesta pomembnejša mestna povezava železniško omrežje urejena parkirišča

1 km

| 39

Iz sheme je prav tako razvidno pomanjkanje ustreznih parkirnih površin, ki so v večini primerov urejene le ob večjih trgovskih centrih in industrijskih obratih. Gosta poselitev, 1.526 prebivalcev/km2 (Statistični urad RS na 1. 1. 2015) in letno večanje števila motornih vozil sta doprinesla k občutnemu pomanjkanju kapacitet za mirujoči promet.

Naravna lega v dolini je narekovala izrazito linearno prometno omrežje z nekaj redkimi prečnimi povezavami. Razvoj v širino pa onemogočajo tudi (propadli) železarski obrati in reka Sava Dolinka. Prečne povezave so tako praktično onesposobljene, kar se kaže tudi v gradnji nadvozov in mostov.

Jesenice so tako regijsko kot tudi mednarodno pomembno prometno vozlišče. Skozi mesto poteka glavna cesta Jesenice - Kranjska Gora - Trbiž (ITA), južno pa avtocesta Ljubljana - Beljak (AUT) - München (DEU). Z razvojem železarstva je tudi železniški promet dobil velik pomen. Jesenice so zadnje mesto pred Avstrijo in vmesna postaja bohinjske železnice Praga (CZE) - Jesenice - Gorica (ITA)- Trst (ITA). Železniški obrati v mestu zavzemajo velik del ozemlja, česar pa ne opravičujeta število uporabnikov in gospodarsko prestrukturiranje. Obsežno območje danes propada in ovira nadaljnji razvoj mesta.

6.4 PROMETNA INFRASTRUKTURA

1 km

| 40

Ostali mestotvorni programi zavzemajo veliko manj prostora. Predvsem je čutiti veliko programsko podhranjenost v turističnem, športnem in kulturnem programu. Vsi objekti so točkovno razpršeni in med seboj slabo povezani. Predvsem je zaskrbljujoče, da mesto z več kot 13.000 prebivalci nima niti ene hotelske nastanitve.

javne službe (bolnica, pošta, policija, gasilski dom...) športni program industrijski program kulturni program (muzej, knjižnica, gledališče...) izobraževalani program (šola, vrtec...) trgovski program stanovanjski program

Razpršenost izobraževalnih programov je ustrezna, saj mestu zagotavlja konstanten prehod ljudi med temi institucijami. Podrobno so te poti obravnavane v analizi 6.6.

Stanovanjski program se je razvijal vzporedno z razvojem železarstva in predvsem na prisojni strani Karavank. Stanovanja so se gradila predvsem v železarskem razmahu, vedno pa je bila prisotna stiska. To se kaže tako v nekvalitetni socialistični gradnji v neurejenih soseskah, kot tudi v strnjeni zidavi enostanovanjskih hiš.

Največji industrijski obrati so na vzhodnem delu mesta (jeklarna Acroni), na zahodnem delu pa se razvijajo sodobnejša industrijska območja novih tehnoloških obratov in podjetij ter trgovski centri.

Programska analiza mestnega območja Jesenice jasno prikazuje česa je v mestu veliko oziroma preveč in česa primanjkuje. Prevladujeta dva programa: industrija in stanovanja. Iz zgodovinskih potreb industrijskih obratov po vodni energiji in prometnih povezavah se je v osrednjem delu doline razvilo prvo industrijsko območje že leta 1538 (danes Stara Sava). Lokacija tega območja je tako narekovala tudi razvoj železniške mreže.

6.5 PROGRAMSKA SHEMA

1 2 3 4

Fakulteta za zdravstvo OŠ Toneta Čufarja Vrtec enota Angelce Ocepek C.C. Tavčarja 21 Vrtec enota Angelca Ocepek C.C. Tavčarja 3a

5 6 7 8

Gimnazija Jesenice Vrtec enota Cilke Zupančič OŠ Prežihovega Voranca Glasbena šola Jesenice

9 10

9 Ljudska univerza Jesenice 10 Srednja šola Jesenice 11 OŠ Poldeta Stražiščarja s prilagojenim programom

1 km

| 41

Analiza šolskih poti prikazuje dnevna potovanja osnovnošolcev šol Toneta Čufarja, Prežihovega Voranca in Poldeta Stražiščarja.

vrtec osnovna šola srednja šola druge izobraževalne ustanove osnovnošolske poti

1 vzgojnovarstvena organizacija Jesenice s 3 enotami 2 osnovni šoli 1 osnovna šola s prilagojenim programom 2 srednji šoli 1 fakulteta 1 ljudska univerza 1 glasbena šola

V šolskem letu 2013/14 je vse tri osnovne šole skupaj obiskovalo 669 učencev, srednji šoli skupaj 1114 dijakov, ljudsko univerzo 237 študentov in fakulteto 345 študentov (podatki zbrani iz letnih poročil institucij). Vrtec je vpisal malo več kot 200 otrok. Šolske knjižnice delujejo v vseh omenjenih osnovnih in srednjih šolah.

Na Jesenicah so na področju izobraževanja ustanovljeni naslednji zavodi:

6.6 ŠOLSKE POTI

1 2 3 4

propadajoči železarski objekti in tiri zapuščen kamnolom Podmežakla neurejeno območje Hrenovce (OLN v postopku izvajanja) prazne industrijske hale železarne

3 4

1 km

| 42

Nasprotje degradiranim območjem so zelena območja, ki predstavljajo neurbanizirana območja v mestih ali ruralnih območjih (zelene površine, kmetijske površine, gozd...). Iz analize je razvidno, da sta v mestu le dve takšni območji.

industrijska in rudarska območja stanovanjska območja sive cone - območja vrtičkarstva urejene mestne zelene površine divja odlagališča

industrijska in rudarska območja stanovanjska območja sive cone - območja vrtičkarstva divja odlagališča

Največji delež degradiranih območij na Jesenica predstavljajo obrati pretekle železarske dejavnosti. S sanacijo takšnih območij se degradirane površine spremenijo v funkcionalna zemljišča z zmanjšanimi negativnimi vplivi na okolje, pokrajini pa se povrne estetski videz. Pripomore se tudi k razvoju lokalnih skupnosti z novimi površinami, kjer je možen nadaljnji prostorski razvoj.

Degradirana urbana območja so predvsem rezultat stalne gospodarske, socialne, prometne in prostorske preobrazbe mesta. Degradacija vodi do slabše izrabe urbanega območja ali pa celo popolne opustitve rabe in vpliva tudi na razvoj sosednjih območij, kjer se začenjajo procesi postopnega razvrednotenja mestnega tkiva. Na Jesenicah ločimo več tipov degradiranih urbanih površin:

6.7 DEGRADIRANA OBMOČJA

| 43

OBRAVNAVANO OBMOČJE OPPN PARTIZAN RUŠITVENI NAČRTI ZGODOVINSKI RAZVOJ STAVBE OBSTOJEČE STANJE

7.0 MIKROLOKACIJA

Cesta železarjev

38,2

16 m

potok Ukova

Dimenzije obravnavanih stavb

0m 16,7

vmesni pritlični prizidek

TVD Partizan

večstanovanjska stavba

30 m

naselje individualnih hiš

Obstoječi dostopi na obravnavano območje (za promet in pešce)

železniška proga Jesenice - Ljubljana

stavba nekdanjega meščanske šole

| 44

(poglavje po Osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Partizan, 2013)

V bližnji okolici, na vzhodni strani, prevladuje stanovanjska pozidava, na severni strani preko železniške proge Jesenice - Ljubljana, se nahaja Prireditveni center Jesenice (Gledališče Toneta Čufarja, Občinska knjižnica Jesenice...), na zahodni strani objekti Območne obrtno-podjetniške zbornice Jesenice, Centra za socialno delo Jesenice in območje OLN Hrenovca, kjer je predvidena ureditev poslovno stanovanjske soseske, južno in jugozahodno pa se nahajata dva trgovska centra - Tuš in Interspar ter urbano središče Stara Sava. Najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je oddaljeno 100 metrov.

Teren je oblikovan v terasah in višinsko pada od severa proti jugu. Višinska razlika med severnim delom pri TVD Partizan in južnim delom pri potoku Ukova je približno 13 metrov. Po vzhodni meji teče potok Ukova v kamnito betonskem koritu do prekritja nad krožiščem na Cesti železarjev.

Območje okoli stavb šole je deloma že pozidano, na njem prevladujejo stavbe centralnih dejavnosti: objekt TVD Partizan na severozahodnem delu območja, večstanovanjska stavba na severovzhodnem delu in individualne hiše na vzhodnem delu. Osrednji del je pretežno nepozidan in porasel z visokim drevjem, z izjemo nekaj manjših objektov (garažni boksi, vrtne lope). Čez območje teče potok Ukova.

Stavbi nekdanje meščanske šole stojita tik ob regionalni Cesti železarjev na parcelah št. 1244/4, 1244/3 in 1244/1 katasterske občine 2175-Jesenice. Med njima stoji nižji montažni prizidek. Dostop in dovoz do lokacije je iz severozahodne strani z obstoječega cestnega priključka. Teren, kjer stojita stavbi, je raven. Osnovne tlorisne dimenzije glavne stavbe so 38,25 x 16,70 m, izzidka na južni strani pa 0,20 x 5,25 m. Dimenzije druge stavbe so 19,50 x 16 m.

,5 m

Stara Sava

stavba nekdanjega vrtca in telovadnice

7.1 OBRAVNAVANO OBMOČJE

82 | OPPN Partizan

| 45

(poglavje po Osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Partizan, 2013)

Območje F3 obsega stavbi nekdanje meščanske šole. OPPN predlaga ohranitev ali porušitev le-teh. V primeru izgradnje novih stavb je dopustna kletna etaža. Novi stavbi morata upoštevati postavitev, orientacijo in merilo obstoječih stavb na obeh straneh Ceste železarjev. Stavbi sta lahko med seboj povezani ali popolnoma ločeni, v obeh pa mora biti pritličje javno. Glavni vhod v stavbi naj se predvidi z zahodne in južne strani. V primeru ohranitve in rekonstrukcije stavb, je dopustna odstranitev in gradnja novega manjšega objekta, pri čemer pa morajo njegovi tlorisni in višinski gabariti izkazovati sekundarno vlogo glede na južno stavbo nekdanje meščanske šole. Na zahodnem in južnem delu je predvidena ureditev parkirnih, manipulacijskih in zelenih površin. Vzhodni del ob potoku naj bo ozelenjen.

OPPN je razdeljen na 4 območja. Območje F2 je območje parka na sredini celotnega območja, kjer je predlagana javna parkovna površina, namenjena okoliškim in ostalim prebivalcem mestnega središča. Park naj bi bil namenjen pretežno sprehajanju in ambientu za oddih ter ureditvi otroških igrišč. Na celotnem območju mora biti grajena in ostala oprema oblikovno usklajena.

Območje OPPN je opredeljeno kot osrednje območje centralnih dejavnosti, ki je namenjeno trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju. Dopustne so le mirne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti za hrup, ki so določene za območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, in zakonsko dovoljenih mej onesnaževanja zraka.

Stavbi nekdanje meščanske šole ležita na območju predlaganega Občinskega podrobnega prostorskega načrta Partizan (v nadaljevanju OPPN Partizan), ki je na zahodni strani omejeno s Cesto železarjev, na vzhodni strani s potokom Ukova ter na severni strani z Ulico Viktorja Kejžarja in železniško progo Jesenice - Ljubljana.

7.2 OPPN PARTIZAN

85 | Južna fasada stare meščanske šole

87 | Vzhodna fasada stare meščanske šole

| 46

Talne obloge kleti so v celoti iz betona. V pritličju so prostori prekriti s terrazzom, z izjemo dveh sob s parketom in toaletnih prostorov v keramiki. Prvo nadstropje je v večini prekrito s terrazzom, drugje pa s PVC oblogami ali parketom.

Objekt meščanske šole je delno podkleten. Višina do slemena je 13,65 m. Streha je simetrična dvokapnica v naklonu 34°. Smer slemena je vzhod - zahod. Vhod v objekt je s severne strani. Zidovi so delno iz opeke in delno iz kamna. Strešna konstrukcija je v celoti lesena in prekrita s strešniki. Okna in vrata so v celoti lesena. Žlebovi in odtoki so iz ALU pločevine.

Rušitvene načrte za staro meščansko šolo ter pritlični prizidek je izdelalo podjetje APP, Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice d.o.o. Predvideli so, da se objekt vzhodno od glavnega šolskega poslopja (nekdanja telovadnica in vrtec) ohranja, zato ti načrti niso bili izdelani.

84 | Tloris ostrešja stare meščanske šole

86 | Prerez A-A stare meščanske šole

83 | Tloris pritličja stare meščanske šole

7.3 URADNI RUŠITVENI NAČRTI

91 | Letalski posnetek železarskih obratov in območje meščanske šole z njenim vrtom

90 | Čakalnica pri pedikerju, 1962

(poglavje po Železar, 1965, VII(21, 23-27, 31, 35, 51))

| 47

Kemična čistilnica je šla leta 2013 v stečaj, stavba pa je ostala prazna. V stari stavbi telovadnice danes obratuje Kemična čistilnica Polonca, v prizidku poleg nje pa vulkanizerstvo Evade.

8. marca 1960 je stavba postala sedež Komunalnega servisa stanovanjske skupnosti Sava. V prvem nadstropju je dobila prostore ena najmodernejših čistilnic v Sloveniji (vključevala je pralnico, likalnico, kemično čistilnico in oddelek za popravilo nogavic) ter gospodinjski center za poučevanje kuhanja, šivanja in urejevanja stanovanj. V mali stavbi poleg (stara telovadnica) so leta 1962 javne kopalnice s 6 tuši in 2 kadema ter pedikerjem, saj veliko stanovanj na Jesenicah še vedno ni imelo kopalnice. Leta 1963 prostore v stari meščanski šoli dobi tudi podružnica Gostinskega centra Bled.

Med drugo svetovno vojno je bila tu spet nemška šola, deloma pa je bila stavba zasedena z nemškim vojaštvom vse do 29. novembra 1944, ko je bil v podtaknjeni eksploziji vzhodni del stavbe porušen. Od leta 1945 do 1949 je v stavbi delovala gimnazija, ki se je nato preselila v prostore današnje gimnazije na Trgu Toneta Čufarja 1.

89 | Nemška šola s telovadnico in vrtcem, pred 1920

88 | Obrati bivše KID z upravnim poslopjem in na levi nemška šola, 1914

Leta 1920 je prostore nemške šole najela občina za ustanovitev meščanske šole. Pouk se je za 113 vpisanih učencev, starih okoli 10 let, in 5 zaposlenih začel 20. oktobra. Šolo je vodil Ivan Magerl. Leta 1935 se je šola preimenovala v Državno meščansko šolo dr. Franceta Prešerna. Delovala je do vdora nemških in italijanskih sil 11. aprila 1941, ko jo je obiskovalo že 525 dijakov v 11 oddelkih, katerih je učilo 22 učiteljev.

Prva privatna nemška šola je bila na Jesenicah ustanovljena 3. novembra 1903 s svojimi prostori v Kosovi graščini. Leta 1905 je KID šulferajnskemu društvu za gradnjo nove šole podarila 1000 m2 takrat najlepšega zemljišča na današnji Cesti železarjev 5, kjer stavba stoji še danes. Šola je bila s finančno pomočjo KID, Kranjske hranilnice in Kranjske stavbne družbe dokončana eno leto kasneje (1906), obiskovali pa so jo tako nemški kot slovenski otroci. Šola je bila dvonadstropna - v pritličju so bili pisarna, zbornica, velika pevska soba ter nadučiteljevo in hišnikovo stanovanje, v prvem nadstropju pa štiri velike učilnice ter kabinet za učila in učiteljsko knjižnico. Pokrit in zaprt lesen hodnik je šolo povezoval z veliko in dobro opremljeno telovadnico, ki jo je zvečer uporabljalo nemško telovadno društvo Turnverein, v prizidku proti cesti pa je bil nameščen otroški vrtec. Na jugovzhodni strani šole do potoka Ukova je bil lep šolski vrt, zasajen s cvetlicami, okrasnim grmičevjem ter drevjem. Nemška šola z vrtcem je delovala do 5. marca 1919, ko je višji jugoslovanski šolski svet razpustil vse nemške šole.

Konec 19. stoletja so Nemci na Jesenice zaradi uspešne železarne in pomembnega železniškega križa začeli naseljevati svoje ljudi. Ustanavljali so kulturna društva, med katerimi je na Kranjskem prevladovala zasebna šolska organizacija Deutscher Schulverein, ustanovljena 13. aprila 1880 na Dunaju. Z vsemi svojimi sredstvi je podpirala ustanavljanje nemških vrtcev in šol, katerih formalna vloga je bila ohranjanje maternega jezika obmejnega nemškega prebivalstva, dejansko pa so z njimi pospeševali germanizacijo slovenskega naroda.

Slovenec, 22. julija 1905, št. 166

''Nemško šolo na Savi so začeli zidati ta teden na parceli št. 278/2, od državne ceste osem metrov proč. Pa ne bo štirirazrednica, kakor se je mislilo prvotno, marveč petrazrednica. Letos bo pod streho, drugo leto v jeseni pa se bo otvorila...''

7.4 ZGODOVINSKI RAZVOJ STAVBE

98 | 7 Pogled na vrtičke s severne strani območja

97 | 6 Pogled na celotno območje stare meščanske šole

99 | 8 Pogled na most čez Ukovo

94 | 3 Stopnišče ob glavni cesti

96 | 5 Osrednji objekt stare meščanske šole

93 | 2 Pogled na južno fasado

95 | 4 Pogled na potok Ukovo na severni strani objekta

92 | 1 Pogled z Upravne enote Jesenice

Pogledi

| 48

7.5 OBSTOJEČE STANJE

| 49

5 Odprt zapuščen prostor ob potoku Ukova Nekoč lepo urejen šolski vrt, danes zapuščen, neizkoriščen in zaraščen prostor med objektom meščanske šole in potokom Ukova. Visoka drevesa in oglasni panoji zastirajo celotno južno fasado objekta. Na zahodni strani pobočja se nahajajo ozke stopnice. Pod pobočjem na vzhodni strani pa leži transformatorska postaja.

4 Glavni dovoz do objektov Je edini dovoz na lokacijo s Ceste železarjev. Dovoz je asfaltiran.

3 Obstoječ prizidek Je enoetažni montažni objekt, dograjen pozneje (letnica neznana).

2b Spominski plošči Spominski plošči v spomin na tragično umrle učenke in učiteljico v eksploziji 29. 11. 1944 ter na leta 1920 ustanovljeno krajevno politično organizacijo Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) SRPJ (k), sta pritrjeni na zahodni (obcestni) fasadi med okni. Plošči sta zapisani v registru nepremične kulturne dediščine pod evidenčno številko 18477.

2a Obstoječa stavba nekdanje telovadnice in vrtca meščanske šole Stavba je bil zgrajena istočasno s stavbo meščanske šole, s katero si delita dekorativne členitve fasade . Vzhodni del z velikimi okni je bil namenjen telovadnici, zahodni (prvotno nižji) del pa vrtcu. V eksploziji leta 1944 je bil zahodni del delno uničen, zato so ga porušili in dogradili novi (telovadnici višinsko enakovredni) del. Objekt je tako dobil še eno etažo in dodatne steklene površine.

1b Prizidek k meščanski šoli Točna letnica vzhodnega in zahodnega prizidka z ravnima strehama je neznana. Prizidka sta popolnoma brez ornamentov, velikost oken je različna od oken meščanske šole.

1a Obstoječa stavba nekdanje meščanske šole Zgrajena leta 1906 s tlorisom v obliki črke T. Stoji na povzdignjenem terenu ob Cesti železarjev, ki je glavna prometnica čez mesto. Skupaj s stavbo Pokojninskega društva na nasprotni strani ceste, stavbi vizualno tvorita portal ob vstopu v mesto. Fasada je bila prvotno ometana na belo, danes je na rdeče. Na zahodni fasadi je ohranjen napis ''Meščanska šola''. Prvotna dvokrilna lesena okna so danes zamenjana z enokrilnimi aluminijastimi okni. Glavni vhod je s severne strani, južni vhod je zazidan. Fasade v historicitičnem slogu členijo rustika (dekorativni izklesan kamen), profilirani okenski okvirji, delilni zidci ter osrednji rizalit s strešnim čelom. Streha je dvokapnica s čopi.

Vrednotenje obstoječega stanja

| 50

OPIS URBANISTIČNE IN ARHITEKTURNE ZASNOVE RUŠITVENI NAČRTI PROGRAMSKA ZASNOVA IZRAČUN POVRŠIN POTRESNA SANACIJA IN UTRDITEV STAVBE KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBSTOJEČEGA KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NOVEGA POŽARNO VARSTVO

8.0 OBJEKT

| 51

Na južni strani lokacije uredimo terasaste stopnice. Pogled je usmerjen na tlakovano ploščad, ki lahko služi kot prostor za prireditve ali pa preprosto prostor druženja in zbiranja. Tlakovanje, ki sledi enakemu vzorcu, kot smo ga uporabili na severni strani lokacije, je namenjeno tudi ustvarjanju in se po njem lahko riše in piše. Na vzhodni strani se okoli transformatorske postaje, ki smo jo premestili izpod hriba, ovija plezalna stena. Prostor z Delavsko ulico z južne strani povezuje nova brv.

Na severni strani, tik pod pobočjem TVD-ja uredimo 41 parkirnih površin, namenjenih obiskovalcem knjižnice, športnega objekta in stanovalcem bližnjega stanovanjskega bloka. Parkirišče s ploščadjo TVD-ja jih povezujejo nove stopnice.

Drugi lesen skeletni paviljon je paviljon medkulturnega dialoga, namenjen predavanjem, delavnicam ali srečanjem etničnih skupin. Dva skoraj vzporedna volumna imata toalete, prilagojene za gibalno ovirane, kuhinjico ter velike mize za 6 oziroma 12 ljudi. Pogledi se odpirajo proti Ukovi. Lesena terasa na južni strani je lahko točka zbirališča ali pa podaljšek predavalnic.

Nova urbanistična ureditev predlaga programsko razširitev obstoječih objektov na travnate površine severno in južno od lokacije. Tlakovanje je njihova povezovalna nit, ki se kot pahljača razpre od potoka Ukova proti stavbi TVD, in se postopno spremeni v zelenico. Lesene klopi se vrivajo med linije tlakovanja. Prečno na tlakovanje potekajo tri nove in ena obstoječa pot čez leseno brv, ki povezujejo novo urbano ureditev z obstoječimi objekti okoli izbrane lokacije. Ob teh novih poteh postavimo dva paviljona. Prvi je pokrita ''open-air'' knjižnica, odprta 24 ur na dan, s preprosto leseno skeletno konstrukcijo. Knjižne police med nosilno konstrukcijo hranijo knjige, pod njimi pa so vgrajene klopi. Posedanju so namenjeni tudi stoli iz lesenih hlodov, ki so prosto razporejeni po leseni ploščadi okoli dveh volumnov. Lesena ploščad se postopoma zlije s tlakom in zelenico. Na severni strani pod krošnjami so nameščene mreže, ki so namenjene branju v naravi ali pa preprosto samo zrenju v nebo.

Glavni dostop do lokacije je s Ceste železarjev, dodatni stranski pa iz te iste ceste, le malo južneje. Lokacija nima drugih obstoječih povezav z ostalimi stavbnimi volumni, prav tako pa nima urejenega parkirišča.

Ob strugi potoka potekajo cevi starega vročevoda, ki se prekinejo, ko prečkajo strugo. Tam je tudi obstoječa lesena brv za pešce, ki je bližnjica med Delavsko ulico in Cesto železarjev.

Predlagana lokacija nove knjižnice leži tik ob Cesti železarjev. Na jugu jo omejuje teren, ki se spusti 4 metre globoko na ravno ploščad, to pa prekine kanal potoka Ukova. Zahodna cestna stran je omejena z opornim zidom, vzhodna pa zopet s potokom Ukova. Na severno stran se razprostira velika travnata površina z drevesi, ki se do parkovne površine pred stavbo TVD dvigne za 6 metrov. Po večini je ta površina neizkoriščena, delno pa jo zasedajo vrtički in garažni boksi.

Urbanistična zasnova

8.1 OPIS URBANISTIČNE IN ARHITEKTURNE ZASNOVE

Sodobna knjižnica se lahko pohvali tudi z novodobno tehnologijo. Izposojo in vračanje knjig tako na avtomatih uporabniki opravljajo kar sami.

| 52

Dostop do lokacije z osebnimi vozili ostaja enak, kot je obstoječi. Dostop se omeji na dostavna vozila in vozila gibalno oviranih oseb. Za vse ostale obiskovalce je parkiranje urejeno pod pobočjem TVD-ja. V knjižnico vstopamo s tlakovanega trga pred njo, kjer je urejeno tudi parkirišče za kolesa. Otroška knjižnica ima vhod ločen od ostalih oddelkov jeseniške knjižnice, ki si vhod deli z mestno kavarno. Knjižnica je od kavarne ločena tako, da je ta lahko odprta tudi takrat, ko knjižnica ne obratuje. Enako velja tudi za večnamenski prostor v kletni etaži.

Posegi v obstoječo stavbo so zelo subtilni in po večini pomenijo le odstranjevanje nenosilnih zidov v prid prostemu tlorisu. Novogradnja pa je zasnovana malo bolj drzno, z več kot tri metre dolgimi stopniščnimi ramami bralnih stopnic, ki jih obdaja prost tloris brez vmesnih podpor.

Obstoječa stavba meščanske šole in novozgrajena stavba na mestu nekdanjega vrtca, sta dva ločena stavbna volumna. Njuna tlorisna površina je v skupni izmeri 910 m2. Stavbi med seboj povežemo z višinsko podrejenim prizidkom. Njegova fasada je steklena, pred pregretjem poletnega sonca pa ga ščitijo perforirani fasadni paneli. Potreba po večji uporabni površini spodbudi nastanek kletne etaže, ki je dvovišinski prostor pod novim prizidkom. Odpira se na odprt zazelenjen atrij, ki z odmikom obodne stene proti terenu omogoča prehod naravne svetlobe tudi v kletne etaže. Dodatne prostore dobimo tudi ureditvijo mansardne etaže obstoječe stavbe.

V parku severno od obstoječega predvidimo gradnjo dveh lesenih paviljonov, v katerih bo delovala ''open-air'' knjižnica, odprta 24 ur na dan, ter medkulturni paviljon s prostori za delavnice in srečanja.

Arhitekturna zasnova nove Občinske knjižnice Jesenice predvideva ohranjanje in sanacijo obstoječe stavbe nekdanje meščanske šole, porušitev stavbe nekdanjega vrtca in telovadnice ter gradnjo novega objekta v enakih tlorisnih gabaritih ter porušitev pritličnega prizidka in gradnjo novega povezovalnega prizidka.

Arhitekturna zasnova

M 1:500

| 53

Posegi v stavbo nekdanje meščanske šole so bolj senzibilni in večjih sprememb, kot je odstranjevanje nenosilnih notranjih zidov, utrjevanje konstrukcije in dodajanje mansardne etaže, ni. Ti postopki so predstavljeni na strani 58.

Prvotna ideja te magistrske naloge je predvidevala ohranjanje obeh večjih stavb in odstranitev le dotrajanega in tako estetsko kot konstrukcijsko nekvalitetnega pritličnega vmesnega dela. Ker pa bi radi zagotovili prostorsko primerno površino za izvajanje vseh knjižničnih dejavnosti, ki jih jeseniška knjižnica kot občinska knjižnica zakonsko mora izvajati, bi morali stavbi dodatno podkletiti. Ker sta bili stavbi zgrajeni že več kot 100 let nazaj in ker nam uradni rušitveni načrti (predstavljeni na strani 46 te magistrske naloge) ne podajajo zadostnih informacij o konstrukcijski zasnovi stavb, kjer vrtec in telovadnica nista niti vključena, ne moremo z gotovostjo reči, da bi stavbi statično prenesli podkletenje. Ker je pod spomeniškim varstvom le stavba meščanske šole, sem se odločila za rušitev stavbe vrtca in telovadnice. Dodatno je pri odločitvi pomagalo tudi dejstvo, da je bila ta stavba že nekajkrat dopolnjevana z izgradnjo medetažnih plošč in spreminjana z dodajanjem in odstranjevanjem okenskih površin, po eksploziji leta 1944 pa je bila tudi dozidana, s čimer se je izgubilo kar nekaj fasadnih ornamentov. Fasada je tako izgubila prvotno vizualno podobo, ki je bila skladna s fasado meščanske šole. Z upoštevanjem tlorisnih gabaritov se na istem mestu zgradi nova stavba.

Na lokaciji stojijo trije med seboj ločeni objekti in sicer na južni strani dvoetažna in delno podkletena stavba z neizkoriščeno mansardo nekdanje meščanske šole, na severni strani dvoetažna stavba nekdanjega vrtca in telovadnice ter vmesni pritlični povezovalni del.

Načrti rušitve, predstavljeni na tej strani, so izključno shematski prikazi in ne uradna projektna dokumentacija, ki mora biti izdelana na podlagi Zakona o varstvu in zdravju pri delu (Uradni list RS št. 56/99 in 64/01).

tloris nadstropja

rušitev

tloris strehe

tloris ostrešja

ohranjanje

tloris pritličja

tloris kleti

8.2 RUŠITVENI NAČRTI

pot obiskovalca medkulturnega središča

pot zaposlenega

pot dostave in servisa

pot obiskovalca knjižnice

| 54

8.3 CELOSTNA PROGRAMSKA ZASNOVA

prostori zaposlenih

otroški oddelek

večnamenski prostor

pomožni in tehnični prostori komunikacije - bralne stopnice

Zidarjeva soba komunikacije

| 55

Med novo in obstoječo stavbo umestimo povezovalno stavbo v dveh etažah. V kleti se nahajata knjižnična računalniška soba in dvoetažna čitalnica z zazelenjenim atrijem. Galerija nad čitalnico je velik odprt prostor, ki mestno kavarno loči od obstoječe stavbe. Tu so avtomati za izposojo knjižnega gradiva, PrintBox kioski, informacijski pult in aktualno gradivo. Poleg kavarne v pritličju je glavni vhod v knjižnico. Kavarna je od knjižnice ločena tako, da lahko ostane odprta tudi, ko se knjižnica zapre. Enako velja za večnamenski prostor, do katerega dostopamo z dvigalom pri kavarni.

Nova stavba, ki stoji na mestu nekdanjega vrtca in telovadnice, se deli na tri etaže. Nadstropje in pritličje sta v celoti namenjena otroškemu oddelku knjižnice, ki je, s svojim vhodom iz trga pred knjižnico, fizično ločen od oddelka za odrasle. Osrednji element so bralne stopnice, namenjene branju in sproščanju. Povezava med dvema oddelkoma je mogoča čez kavarno. V kletni etaži novogradnje se nahaja večnamenski prostor.

Trije volumni, v katere umestimo občinsko knjižnico, se programsko v širšem kontekstu delijo na oddelek za otroke, oddelek za odrasle, prostore zaposlenih in večnamenske skupne prostore. Obstoječa stavba v štirih etažah je v celoti namenjena oddelku za odrasle in zaposlenim. V mansardi se nahajajo avdio in video zbirka ter domoznanska zbirka. Nadstropje je namenjeno celotni leposlovni zbirki, zbirki tujih jezikov, ter delu strokovne zbirke. Poleg čitalniških kotičkov, ki se prepletajo med knjižnimi policami, tu najdemo še čitalniške mize in študijske sobe. Pritličje je razdeljeno na strokovno zbirko in prostore zaposlenih. Prostori zaposlenih vključujejo pisarne, sejno sobo, čajno kuhinjo in sanitarije. Kletna etaža je rezervirana za zaposlene. Tu so arhivski prostori, skladišča, sobe za pregled gradiva ter sanitarije za zaposlene.

oddelek za odrasle

KLET

PRITLIČJE

NADSTROPJE

MANSARDA

8.4 PODROBNA PROGRAMSKA ZASNOVA KNJIŽNICE

Po Novljanu (2001, str. 55) prostor za 100 oseb znaša 150m2.

Prostor za zaposlene

Prostor za gradivo

Zbirka jeseniške knjižnice je leta 2014 obsegala 84.802 izvodov knjižnega in neknjižnega gradiva. Od tega je bilo:

5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev 1 manipulativnega ali tehničnega knjižničnega delavca na 10.000 prebivalcev 1 strokovnega delavca na 40 osebnih računalnikov 1 upravnega delavca do 50.000 prebivalcev 1 delavca za računovodska in administrativna dela na 10.000 prebivalcev ter 1 dodatnega na vsakih nadaljnjih 25.000 prebivalcev

Jeseniška knjižnica bi morala imeti prostor za 16 knjižničnih delavcev, kar znaša 128 m2.

Za eno delovno mesto zaposlenega potrebujemo 8 m2. Po Standardih (2005, str. 16) knjižnica potrebuje:

- upravni knjižnični delavci - strokovni delavci - tehnični in manipulativni delavci

| 56

Z ozirom na priporočila Standarda in Pravilnika ter informacij in želj, ki mi jih je posredovala sedanja direktorica jeseniške knjižnice ga. Veroniko Osredkar, lahko določimo program in ustrezne kvadrature. Direktorica je najbolj poudarila splošno pomanjkanje prostora za postavitev knjižničnega gradiva, zaradi česar je posledično velika večina gradiva shranjenega v arhivu, ki ni javen. Prav tako pa v obstoječi stavbi knjižnice ni prireditvenega in razstavnega prostora, med tem ko se število obiskovalcev prireditev zadnja leta vztrajno veča. Vsi prostori so veliki najmanj toliko, kot je zahtevano v priporočilih, v primeru večnamenskega prostora, oddelka za odrasle, prostora za zaposlene in arhiva, pa se knjižnica lahko pohvali s presežkom v kvadraturi, kar ji v prihodnosti omogoča tudi razširitev. Program nove knjižnice sledi svetovnim trendom in knjižnico s tradicionalno vlogo preoblikuje v urbano dnevno sobo s kavarno, ozelenjeno čitalnico na prostem, pravljičnim kotičkom za otroke in velikim večnamenskim prostorom. Tehnološko dovršenost knjižnica dokazuje s 24 urnim vračanjem knjig in avtomatiziranimi aparati za izposojo gradiva.

Večina literature navaja, da naj bi knjižnična stavba zadoščala potrebam za najmanj 20 let (Novljan, Potokar in Slokar, 2001; Boone, 2002; WBDG, 2011), kar pomeni, da mora biti zemljišče dovolj veliko za poznejše širjenje. Poleg tega mora zadoščati standardom, biti dostopna vsem potencialnim uporabnikom na čim več različnih načinov (z osebnimi vozili, javnim prevozom, kolesom ali peš), hkrati pa naj uresničuje vse dejavnosti, ki si jih je knjižnica zadala.

Sklep

Knjižnice, ki dosegajo standard za knjižnično zbirko, letno izločijo toliko knjižničnega gradiva, da vzdržujejo standard obsega knjižnične zbirke in njeno aktualnost.

Knjižnica, ki dosega standard za knjižnično zbirko po sestavi, aktualnosti in obsegu, dopolnjuje knjižnično zbirko z letnim prirastom najmanj 250 izvodov knjig najmanj 25 izvodov neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev, oziroma 400 izvodov knjig in 40 izvodov neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev, če knjižnica ne izpolnjuje teh standardov (po Standardi za splošne knjižnice, 2005, str. 13). Prirast za jeseniško knjižnico naj bi tako v letu 2016 znašal 5.887 enot gradiva oziroma 9.259 enot gradiva za povečanje obsega, vodstvo jeseniške knjižnice pa je v svojem letnem načrtu prirasta gradiva za leto 2016 zapisalo, da zaradi zaostrene finančne situacije v državi in intenzivnega varčevanja, prirasta gradiva ne načrtujejo v povečanem obsegu.

Prirast in odpis gradiva

Po izračunu potrebnih površin upoštevamo parametre iz Standardov (2005, str. 26) in sicer: za 1.000 knjig na oddelku za otroke in mladino potrebujemo 20 m2, na oddelku za odrasle 15 m2, na oddelku neknjižnega gradiva 10 m2 in pri periodiki 25 m2. Skupna površina za knjižno in neknjižno gradivo bi tako morala znašati 1250 m2.

Zbirka knjižnega gradiva po Standardih (2005, str.12) ustreza razmerju 30% naslovov za otroke in 70% za odrasle. Torej otrokom je namenjenih 22.632 knjig, odraslim pa 52.808 knjig. Leta 2014 je imela Občina Jesenice 21.257 prebivalcev, kar pomeni, da je delež knjižnega gradiva 3,55 izvodov na prebivalca, neknjižnega pa 0,34. Po Standardih (2005, str.12) mora knjižnična zbirka obsegati najmanj 4 izvode knjižnega in 0,4 izvode neknjižnega gradiva na prebivalca, po 11. členu Pravilnika pa ima knjižnica ustrezen obsega gradiva, če razpolaga z 3,7 izvoda knjižnega in 0,3 izvoda neknjižnega gradiva na prebivalca.

- 75.440 knjižnega gradiva - 7.257 neknjižnega gradiva - 2.009 izvodov periodike

Leta 2014 je jeseniška knjižnica gostila 432 prireditev in dogodkov (v vseh knjižnicah skupaj pa kar 926). Od tega je bilo 384 dogodkov namenjenih otrokom in 48 odraslim. Udeležencev je bilo 6.637, oziroma 19.396 skupaj s tistimi, ki so si po oceni knjižnice ogledali razstave (12.759). V povprečju je bilo 45 obiskovalcev na prireditev. Po Standardih (2005, str. 18) naj bi vsaka knjižnica imela prostor za prireditve za 50 do 150 obiskovalcev. Želja vodstva jeseniške knjižnice je prostor za vsaj 100 oseb.

Leta 2005 so bili sprejeti Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) (v nadaljevanju: Standardi), ki so strokovno priporočilo za učinkovito in gospodarno organiziranje javne splošne knjižnice. Predpisi, katerih osnova za izračun določil je število prebivalcev gravitacijskega območja, sledijo usmeritvam Unescovega Manifesta o splošnih knjižnicah (1994) in IFLA/Unesco standardom za splošne knjižnice (2002).

Knjižnični delavci so:

Prostor za prireditve

Jeseniška knjižnica bi tako morala obsegati 400 m2 za uporabo gradiva.

Leta 2003 je bil sprejet podzakonski akt Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa minimalne pogoje za izvajanje dejavnosti, leta 2008 pa še njegova dopolnitev - Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.

3 mesta za uporabo knjižnega gradiva, vsako naj meri 2,5 m2 0,5 mesta za uporabo glasbenega gradiva, ki naj meri 2 m2 0,5 mesta za uporabo video gradiva, ki naj meri 4 m2 1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo in možnostjo tiskanja, ki naj meri 2,5 m2

Knjižnica mora na 1.000 prebivalcev po Standardih (2005, str. 26) imeti:

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), ki je bil sprejet leta 2001 (v nadaljevanju: Zakon), je močno pripomogel k napredku slovenskih splošnih knjižnic. Ob opredelitvi knjižnice kot javne službe, zakon knjižnice deli na splošne, šolske, visokošolske, specialne in nacionalno, predpisuje pa tudi ustrezen obseg knjižnice, izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva, ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev, ustrezen prostor in opremo ter ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti. -

Prostor za uporabo gradiva

Zakonske podlage in strokovna priporočila

8.5 IZRAČUN POVRŠIN

povezovanja zidov z zidnimi vezmi utrditev stropnih konstrukcij utrditev območij vogalov in sečišč zidov utrditev zidov z navpičnimi povezovalnimi elementi, injektiranjem ali armiranocementno oblogo

Celovitostno potresno sanacijo ali utrditev lahko razdelimo na:

Za uspešno sanacijo in utrjevanje konstrukcije stavbe je nujno potrebna ocena in vrednotenje dejanskega stanja statičnega sistema objekta na podlagi katerih izberemo ustrezne metode posegov. Pri obnovi ali zaščiti kulturne dediščine je potrebno pri izboru postopkov več pazljivosti, saj lahko z nepremišljenimi ukrepi nepopravljivo spremenimo značaj objekta ali njegovih delov.

(poglavje po Tomaževič, 2009)

Za utrditev zidov lahko izbiramo med kar nekaj možnostmi. V primeru opečnate, nepoškodovane stavbe te magistrske naloge pa se odločimo za preventivno oblaganje notranjih zidov z armiranocementno oblogo, s katero izboljšamo tako odpornost kot tudi duktilnost konstrukcije.

| 57

V primeru, da se odločimo za vgradnjo armiranobetonskih plošč, morajo biti le-te dovolj toge, hkrati pa pravilno sidrane in povezane z zidovi, da zagotovijo učinkovito porazdelitev potresnih sil po zidovih. Plošče se ne nalegajo po celotni debelini zidu kot pri novogradnjah, ampak se naslanjajo v utore v zidu, globoke najmanj 15 cm. Vsa območja ležišč novih stropov na koncu zainjektiramo s cementnimi injekcijami.

Ker večji del Slovenije leži na potresno aktivnem področju, je zagotavljanje potresne varnosti objektov obvezno. 100 in več let stare zidane stavbe so večinoma konstrukcijsko grajene za prevzem težnostnih obtežb in z njimi povezanimi navpičnimi obremenitvami. Osnovni nosilni elementi so zidovi, oboki in leseni stropi, ki so med seboj povezani tako, da zagotavljajo prevzem navpičnih obremenitev, niso bili pa zasnovani za prevzem upogibnih in strižnih obremenitev potresa.

Ta isti zakon zahteva tudi, da rekonstruirani objekt izpolnjuje enake bistvene pogoje kot objekt novogradnje, kot je varnost pred požarom, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote ter tudi mehansko odpornost in stabilnost.

Zakon o graditvi objektov ZGO-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 102/2004)

Potresna sanacija pomeni tiste posege v konstrukcijo stavbe, ki jo poškodoval potres, s katerimi konstrukcijo popravimo oziroma s katerimi se v konstrukciji vzpostavi stanje, v katerem je bila pred potresom. Utrjevanje konstrukcije pa pomeni, da s posebnimi tehničnimi ukrepi povečamo nosilnost in duktilnost konstrukcijskega sistema. Navodila in priporočila za protipotresno sanacijo in utrditve so zapisane v evropskem standardu Evrokod 8-3 (Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij).

Rekonstrukcija stavbe je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje stavbe spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave.

103 | Utrditev zidu z obojestranskim armiranocementnim ometom

Povezovanje zidov se ponavadi izvaja na nivojih medetažnih konstrukcij. Lesene nepovezane stropne konstrukcije je tako najbolje nadomestiti z vgradnjo novih armiranobetonskih plošč. Povezovanje plošče in zidu še dodatno utrdimo z vgradnjo prečnih zidnih vezi simetrično po obodu in notranjosti zidne površine, tik pod stropno konstrukcijo. Vezi se s pomočjo matice pritegnejo toliko, da se rahlo prednapnejo, nato pa se privarijo na sidrne plošče, ki so z armaturo povezane čez zidove.

102 | Povezovanje nove armiranobetonske plošče z zidovi

Postopki potresne sanacije in utrditve

101 | Povezovanje stare hiše z jeklenimi veznimi vezmi

Rekonstrukcija

100 | Tipične poškodbe in obremenitev elementov

8.6 POTRESNA SANACIJA IN UTRDITEV STAVBE

6. Odstranitev grede in namestitev škarij

5. Vgraditev armiranobetonskih vencev, 20 cm globoko v zid

škarje 2 x 8/16

| 58

Nova konstrukcijska zasnova objekta na zunaj vizualno ne spreminja in ohranja vse kvalitete obstoječega. Zamenjajo se le okna, ki se povrnejo v prvotna dvokrilna okna.

Na vencu obstoječega zidu, pod strešno konstrukcijo, se z odstranitvijo dela zidu vgradi AB venec višine 20 cm. Na venec se sidrajo rekonstruirani elementi lesene strešne konstrukcije. Odstranijo se grede, ki povezujejo sohe, namesto njih pa se z obeh strani špirovcev namestijo škarje velikosti 8/16 cm. S tem pridobimo zadostno svetlo višino mansarde, ki jo izkoristimo za dodatne prostore knjižnice. Etažna plošča mansarde se povezne čez obstoječi poveznik kot plavajoči estrih.

Stavba je bila zgrajena v začetku 20. stoletja in zato lahko sklepamo, da nosilni zidovi med seboj niso povezani, prav tako pa najverjetneje z njimi niso povezani leseni stropi. Da bi preprečili nihanje zidov pravokotno na ravnino in zagotovili togo obnašanje konstrukcije na potresne sile, lesen strop zamenjamo z AB ploščami, debeline 20 cm. Plošče sidramo v utore zidov, 20 cm globoko. Vse utore na koncu zainjekitramo s cementnimi injekcijami. Zidove še dodatno povežemo z AB venci v višini etažnih plošč, po celotnem obodu stavbe. Notranje stene ojačamo z armiranocementnim ometom, debeline 6 cm.

Konstrukcijska zasnova dela stavbe meščanske šole, ki ga ohranjamo, je sestavljena iz opečnatih zidov, debeline 60 in 65 cm, lesenih stropov in obokanih hodnikov. Ker na obstoječi konstrukciji nismo izvedli podrobnih eksperimentalnih raziskav, s katerimi bi ugotovili ali so na stavbi že kakšne potresne poškodbe, predvidimo, da stavba ne kaže znakov porušitve. Tako se namesto za potresno sanacijo odločimo le za utrditvene posege za ojačitev konstrukcijskega sistema.

8.7 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA OBSTOJEČEGA

4. Utrjevanje notranjih sten z armiranocementnim ometom

nova AB plošča mansarde

2. Ohranjanje obodnih in notranjih nosilnih zidov

3. Menjava lesenih stropov za armiranobetonske plošče, d = 20 cm

1. Obstoječe stanje

odstranitev notranjih nenosilnih zidov

jeklen C profil

AB stopnice

5. AB nosilne medetažne plošče, d = 20 cm in stopnice z jeklenim nosilcem

3. Nosilni zidovi, d = 20 cm

zid, d = 25 cm, na katerga vpenjamo AB stopnice

| 59

Fasadni sistem je sestavljen iz jeklene podkonstrukcije, pritrjene na obodne stene, vmesni prostor pa zapolnimo s 16 cm toplotne izolacije. Izolacijo zaščitimo z vlaknocementnimi paneli.

Streha je izvedena kot nepohodna ravna topla streha. Nosilna AB plošča debeline 15 cm je toplotno izolirana s 30 cm izolacije v naklonu in zaščitena s pranim prodcem v višini 8 cm.

Nova stavba stoji na mestu obstoječe, ki jo porušimo. Pri tem upoštevamo njene tlorisne gabarite, višinsko pa jo uskladimo z zgornjim vencem obstoječe stavbe meščanske šole. Dodamo ji kletno etažo, ki se naslanja na pasovne temelje dimenzij 100/80 cm in AB ploščo debeline 30 cm. Konstrukcijski sistem temelji na nosilnih obodni zidovih debeline 25 cm, nosilnih notranjih zidovih debeline 20 cm ter mreži AB gred in stebrov, ki omogočajo zasnovo odprtega prostora. Vertikalne obremenitve se preko te mreže prenašajo na AB medetažne plošče, debeline 20 cm, z 5 cm toplotne in zvočne izolacije ter 5 cm plavajočega estriha. Sredino prostora zasedajo bralne stopnice z več kot 3 metre dolgo stopniščno ramo, ki se na vzhodni strani naslanjajo na AB steno debeline 25 cm, na zahodni strani pa se vpenjajo v C profil.

Novogradnja v obstoječih gabaritih

4. Nosilni konstrukcijski elementi - grede 20/20 cm in stebri premera 20 cm

2. Obodni nosilni zidovi, d = 25 cm s fasadnim sistemom

podkonstrukcija fasadnih panelov vlaknocementni fasadni paneli

1. Pasovni AB temelji 100/80 cm in AB plošča v kletni etaži

d = 30 cm

8.8 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NOVEGA

vlaknocementni paneli podkonstrukcija fasadnih panelov

d = 20 cm

AB venec

d = 30 cm

perforirani fasadni paneli

AB venci vpeti v zidove obstoječe in nove stavbe

zaključni sloj ekstenzivna zazelenitev

Obodni stena proti terenu, d = 25 cm

Prizidek

| 60

Konzolni nadstrešek nad vhodnim delom s stekleno nepohodno kritino se vpenja v AB steno tehničnega prostora z jeklenimi nosilci IPE 300 v rastru 1 m. Steklo je lepljeno varnostno steklo, pod njim pa so na nosilce pritrjene lesene deske, ki obiskovalcem nudijo senco.

Fasadni sistem sestavljajo strukturna steklena fasada v rastru 60 cm, na katero naslanjamo podkonstrukcijo fasadnih panelov. Ti so pri stekleni fasadi aluminijasti perforirani paneli, pri zidanih fasadah pa vlaknocementni. Na južni stekleni fasadi perforirani paneli ne sežejo do tal, kar omogoča večji prehod svetlobe v notranjost poglobljenega zazelenjenaga atrija.

Strešna konstrukcija je sistem prednapetih betonskih votlih plošč, ki so dimenzionirane za premoščanje najdaljšega razpona prizidka, in sicer 11 metrov brez vmesnih podpor. Plošče so širine 120 cm in debeline 32 cm s štirimi votlinami za potrebne inštalacije. Nosijo se na vidnih AB vencih, ki so v zidove priležnih stavb sidrani 20 cm globoko. Zaključni sloji nepohodne ravne strehe so enaki kot pri novi stavbi z ustrezno debelino naklonske toplotne izolacije, ki jo zaščitimo s slojem pranega prodca. Pran prodec nad dvovišinskim prostorom zamenja predhodno vzgojena ekstenzivna zazelenitev z vodnoakumulacijskim filcem in ločilnim slojem, skupne debeline 6 cm.

Prizidek med novo in obstoječo stavbo meščanske šole je ustrezno dilatiran, z novo stavbo pa si deli konstrukcijske osi. Je delno podkleten in na južnem delu dvovišinski, s pasovnimi temelji dimenzij 75/80 cm in AB ploščo debeline 30 cm. Pritlična etaža se delno nosi s točkovnimi temelji dimenzij 100/100 cm, pod tehničnim prostorom z vhodnim vetrolovom pa s pasovnimi temelji. Medetažna plošča se na vzhodni strani naslanja na AB stebre, na zahodni strani pa na vidni AB venec, ki je sidran v obodno steno nove stavbe.

4. Strukturna steklena fasada s fasadnimi paneli ter konzolni jeklen nadstrešek z nosilci IPE 300

jeklen nadstrešek z lepljenim varnostnim steklom

3. Prednapete betonske votle plošče, d = 32 cm in oporni sistem vencev

zaključni sloj pran prodec

2. Nosilni elementi

AB stena, d = 25 cm

AB stebri

1. Pasovni in točkovni AB temelji z AB ploščami in stopnicami

točkovni temelji 100/100 cm globine 80 cm

4. Pločevinasta trapezna kritina

3. Perforirani aluminijasti fasadni paneli s podkonstrukcijo

Strešna kritina je trapezna pločevina debeline 12 cm z vgrajeno izolacijo.

Paličje prekrivajo aluminijasti perforirani paneli z jekleno konstrukcijo.

| 61

Požarne stopnice so konstrukcijsko ločene od novogradnje in prizidka. V kletni etaži se nosijo s pasovnimi temelji, na katere je položen AB kubus debeline 25 cm, in točkovnimi temelji velikosti 80/80 cm in globine prav tako 80 cm pod pritličnim delom. Paličje je sestavljeno iz jeklenih nosilcev IPE 200, katerih zavetrovanje izvedemo z jeklenimi vrvmi. Stopnice se naslanjajo na nosilno konstrukcijo in so prav tako jeklene.

Požarne stopnice

2. Jeklene stopnice z ograjo

IPE 200

1. Palična konstrukcija požarni stopnic od kleti do nadstropja z zavetrovanjem

točkovni temelji 80/80 cm

AB zid, d = 25 cm

zavetrovanje

požarni sektor

smer evakuacije

tloris nadstropja

PSN2

tloris kleti

smer izhoda iz stavbe

intervencijska površina

Cesta železarjev

M 1:500

tloris mansarde

PSM1

tloris pritličja

| 62

Na severni strani objektov je zagotovljena delovna površina za gasilska vozila, velikosti 12 x 7 m. Na površino gasilska vozila vstopajo s Ceste železarjev.

V stavbah je predvidena namestitev gasilnikov za začetno gašenje, inštalacije za zasilno razsvetljavo in avtomatskega sistema za odkrivanje in javljanje požara (AJP).

Stavbe so razdeljene na požarne sektorje glede na namembnost prostorov in njihovo velikost. Število izhodov in širine hodnikov ustrezajo smernicam. Skupna dolžina evakuacijske poti iz prostorov in na prosto ne presega 35 metrov. Evakuacijsko zbirališče je predvideno na trgu severno od objektov.

Obstoječi stavbi sta grajeni v opeki in ometu. Nova stavba je načrtovana iz požarno odpornih gradiv in sicer iz betona, jekla in stekla. Izpust dima in toplote v kletni etaži je predviden preko ozelenjenega atrija in svetlobnikov v večnamenski dvorani. Odvod dima in toplote v etažah je zagotovljen skozi okna.

Na območju so tri stavbne enote, ki na podlagi CC-SI klasifikacije (sprejete v Uradnem listu RS št. 109/11) spadajo pod Stavbe splošnega družbenega namena (126) oziroma natančneje v podkategorijo Muzeji in knjižnice (12620): - obstoječa stavba stare meščanske šole, ki jo preuredimo v knjižnico - nova stavba, v kateri uredimo večnamenski prostor, kavarno, računalniško sobo in čitalnico - obstoječa stavba vrtca in telovadnice stare meščanske šole, ki jo preuredimo v knjižnico za otroke in mladino

Študija požarne varnosti obstoječih in novih stavb je izdelana v skladu s predpisi Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007) in Tehnične smernice TSG-1-001: Požarna varnost v stavbah. Namen požarne varnosti je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja, zagotoviti varno evakuacijo ter preprečiti širjenje požara na sosednje objekte. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da zagotovijo zadostno število evakuacijskih poti, izhodov in varnih stopnišč, njihova nosilna konstrukcija pa mora ob požaru za določen čas ohraniti potrebno nosilnost.

požarno stopnišče in požarni hodnik

PSN1

PSK1

PSK2

PSP1

PSP2

8.9 POŽARNO VARSTVO

M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200

TLORIS KLETI TLORIS PRITLIČJA TLORIS NADSTROPJA TLORIS MANSARDE TLORIS OSTREŠJA TLORIS STREHE PREČNI PREREZ A-A ČASOPISNA ČITALNICA VZDOLŽNI PREREZ B-B VZDOLŽNI PREREZ C-C

| 63

M 1:20

FASADNI PAS

M 1:200 M 1:200 M 1:200 M 1:200

JUŽNA FASADA VZHODNA FASADA SEVERNA FASADA ZAHODNA FASADA TRG PRED KNJIŽNICO

M 1:200 M 1:200

M 1:500 M 1:500

OBSTOJEČA SITUACIJA UREDITVENA SITUACIJA

9.0 GRAFIČNI DEL KNJIŽNICA

v ki od a

os tan

v če

k ro iv od a d

z ovo

čko

vrti

garaža

dostop

NEKDANJA VRTEC IN TELOVADNICA MEŠČANSKE ŠOLE

mostiček čez potok Ukova

oporni zid

PRIZIDEK

NEKDANJA MEŠČANSKA ŠOLA

UTA

A KOV OK U POT

stopnice

zapuščen prostor

transformatorska postaja

CESTA ŽELEZARJEV

vrtički

ev roč

garaže

stanovanjski blok Ulica Viktorja Kejžarja 1

garaža

A RJ TO VIK

JA AR JŽ KE

rušitev

ohranjanje

| 64

M 1:500

9.1 OBSTOJEČA SITUACIJA

dvorišče pred TVD stavbo

l že

a šk ni

e aJ og pr

ju -L ice

n ta LIC

AU SK AV A

l že

a šk ni

es aJ og r p

ice en

-L

A RJ TO VIK

na lja

JA AR JŽ KE

CESTA ŽELEZARJEV

medkulturni paviljon

A KOV OK U POT

trg pred knjižnico

plezalna stena

parkirišče za obiskovalce in zaposlene

''open-air'' knjižnica

otroško igrišče

| 65

M 1:500

9.2 UREDITVENA SITUACIJA

U KA VS LA LIC A

K.A10

dvigalo K.A11

svetlobniki nad

K.A1

K.A2

K.A8 K.A9

K.A5

K.A4

K.A3 K.B8

K.B1

K.B5

K.B7

dvigalo

K.B10

K.B9

K.B3

K.B4

K.B11

K.B2

K.B6

K.A6

K.A7

večnamenski prostor razstavišče / več. prostor računalnica časopisna čitalnica zazelenjen atrij požarno stopnišče priročno skladišče čistila sanitarije Ž sanitarije M dvigalo in predprostor

K.A1 K.A2 K.A3 K.A4 K.A5 K.A6 K.A7 K.A8 K.A9 K.A10 K.A11

arhiv arhiv skladišče hodnik priprava gradiva pregled gradiva sanitarije za zaposlene priročno skladišče čistila hodnik požarno stopnišče dvigalo

K.B1 K.B2 K.B3 K.B4 K.B5 K.B6 K.B7 K.B8 K.B9 K.B10 K.B11

SKUPAJ KLET SKUPAJ OBJEKT

skupaj

prostor

oz.

B | UPRAVA

skupaj

prostor

oz.

A | KNJIŽNICA

| 66

816,6 m2 2875 m2

274,5

64 100 21,7 20 13 19,2 1,8 4,9 3,3 6 8,3 2,3

površina (m2) ind. tlak ind. tlak ind. tlak ind. tlak parket parket keramika keramika keramika keramika

tlak

542,1

160 87 49 108 66 16,3 11,5 4 12,4 12,4 15,5

površina (m2)

ind. tlak keramika keramika keramika

parket parket parket parket

tlak

M 1:200

9.3 TLORIS KLETI

dostava

kratkoročno parkiranje

vhod otroška knjižnica

vhod knjižnica in kavarna

P.C11

P.A1

P.C1

P.A4 P.A6

dvigalo

svetlobniki

bralne mizice

P.A2

računalniške mizice

P.C1

P.A5

PrintBox kioski

info in izposoja

aktualno

P.C2

informacije in pomoč

P.C8

P.B1

P.B2

P.B6

P.B7

P.C3

dvigalo

P.C7

P.B8

P.C6

izhod v sili

info računalnika

P.C4

izhod v sili

P.B3

P.B4

P.B5

mesto strokovnega delavca

P.C5

čitalniški kotiček

P.A3

P.C9

24-urno vračanje gradiva

P.C10

avtomati za izposojo gradiva

otroški oddelek skladišče vetrolov, prostor za vozičke sanitarije M sanitarije Ž dvigalo in predprostor

P.A1 P.A2 P.A3 P.A4 P.A5 P.A6

kavarna, gostinski pult parket galerija parket strokovni oddelek parket strokovni oddelek parket strokovni oddelek parket požarno stopnišče hodnik parket stopnišče kamen vetrolov liti teraco avtomati za 24-urno vračanje tehnični prostor ind. tlak dvigalo

P.C1 P.C2 P.C3 P.C4 P.C5 P.C6 P.C7 P.C8 P.C9 P.C10 P.C11

SKUPAJ PRITLIČJE SKUPAJ OBJEKT

skupaj

prostor

tlak

parket parket parket parket parket parket keramika parket

tlak

parket parket kamen keramika keramika

tlak

oz.

C | KNJIŽNICA - ODRASLI

skupaj

prostor pisarna - direktor knjižnice pisarna - admin in račun. sejna soba pisarna - strok. in teh. služba pisarna - nabava gradiva čajna kuhinja sanitarije za zaposlene hodnik

oz. P.B1 P.B2 P.B3 P.B4 P.B5 P.B6 P.B7 P.B8

B | UPRAVA

skupaj

prostor

oz.

A | KNJIŽNICA - OTROCI IN MLADINA

| 67

1076,3 m2 2875 m2

580,8

126,2 125 76 35 122 33,3 24,5 14,4 10,3 9,5 25,5 2,3

površina (m2)

225,5

35 23,4 30 49 21 17 11,8 38,3

površina (m2)

256,8

183,6 10,2 13,3 12,4 12,4 24,9

površina (m2)

M 1:200

9.4 TLORIS PRITLIČJA

N.A5

N.A1

pravljični kotiček

N.A3

N.A7

N.A2

dvigalo N.A6

N.B7

N.B11

dvigalo

N.B8

N.B6

čitalnica

info računalnik

N.B12

info računalnik

čitalnica

N.B3

N.B5

N.B1

mesto strokovnega delavca

N.B4 čitalniški kotiček

N.A9

N.A4

N.A8

N.B10

N.B2

N.B9

bralne stopnice oddelek - otroci oddelek - najmlajši previjalna soba sanitarije M sanitarije Ž dvigalo in predprostor priročno skladišče požarno stopnišče

N.A1 N.A2 N.A3 N.A4 N.A5 N.A6 N.A7 N.A8 N.A9

Zidarjeva spominska soba strokovna zbirka strokovna zbirka leposlovna zbirka leposlovna zbirka leposlovna zbirka leposlovna zbirka - tuji jeziki študijska soba študijska soba sanitarije Ž sanitarije M požarno stopnišče dvigalo

N.B1 N.B2 N.B3 N.B4 N.B5 N.B6 N.B7 N.B8 N.B9 N.B10 N.B11 N.B12

SKUPAJ NADSTROPJE SKUPAJ OBJEKT

skupaj

prostor

oz.

B | KNJIŽNICA ODRASLI

skupaj

prostor

oz.

parket parket parket parket parket parket parket parket parket keramika keramika

tlak

keramika

parket parket parket parket keramika keramika

tlak

A | KNJIŽNICA - OTROCI IN MLADINA

| 68

799,1 m2 2875 m2

518,2

21,3 76 34,2 100 101 34,5 77 7,7 7,7 15,7 11,8 29 2,3

površina (m2)

280,9

25 109,5 74 11,8 12,4 12,4 15,5 4 16,3

površina (m2)

M 1:200

9.5 TLORIS NADSTROPJA

M.A3

M.A1

M.A4

M.A2

čitalnica avdio-video zbirka domoznanska zbirka požarno stopnišče

M.A1 M.A2 M.A3 M.A4

SKUPAJ MANSARDA SKUPAJ OBJEKT

skupaj

prostor

oz.

A | KNJIŽNICA ODRASLI

parket parket parket

tlak

| 69

183 m2 2875 m2

183

16,1 69,3 69,3 28,3

površina (m2)

M 1:200

9.6 TLORIS MANSARDE

škarje 2 x 8/16

razpiralo 16/16

soha 16/16

širovci 12/16

lega 16/18

| 70

M 1:200

9.7 TLORIS OSTREŠJA

| 71

M 1:200

9.8 TLORIS STREHE

| 72

M 1:200

9.9 VZDOLŽNI PREREZ A-A

| 73

9.10 ČASOPISNA ČITALNICA

| 74

M 1:200

9.11 PREČNI PREREZ 1-1

| 75

M 1:200

9.12 PREČNI PREREZ 2-2

| 76

M 1:200

9.13 JUŽNA FASADA

| 77

M 1:200

9.14 VZHODNA FASADA

| 78

M 1:200

9.15 SEVERNA FASADA

| 79

M 1:200

9.16 ZAHODNA FASADA

| 80

9.17 TRG PRED KNJIŽNICO

| 81

9.18 FASADNI PAS

PREČNI PREREZ 1-1

M 1:100

M 1:20

FASADI KNJIŽNICA NA PROSTEM FASADNI PAS

| 82

M 1:100

PREREZ A-A

M 1:100

UREDITVENA SITUACIJA

10.0 GRAFIČNI DEL PAVILJONI

MEDKULTURNI PAVILJON

KNJIŽNICA NA PROSTEM

| 83

M 1:100

10.1 UREDITVENA SITUACIJA

| 84

M 1:100

10.2 PREREZ A-A

| 85

M 1:100

10.3 FASADI

| 86

10.4 KNJIŽNICA NA PROSTEM

| 87

10.5 FASADNI PAS

PREREZ MEDKULTURNEGA PAVILJONA

Zapuščeno območje bi lahko s premišljeno načrtovano revitalizacijo in prenovo obstoječega postalo kvaliteten in živahen center kulture.

| 88

Sodobna knjižnica pa ni le prostor za shranjevanje knjig, temveč katalizator kulturnega udejstvovanja za celo mesto. To me je spodbudilo k razširitvi knjižnice preko zidov obstoječega in na prostor okoli nje. Spremljevalni program vključuje knjižnico na prostem, ki je odprta vsak dan, cel dan in vse leto, urban trg in medkulturni paviljon, kjer bi lahko etnično pisana jeseniška družba izmenjevala svoje ideje in izkušnje.

Magistrsko delo predstavlja potencialni urbanistični in arhitekturni razvoj enega od številnih degradiranih območij na Jesenicah. Prostorska stiska jeseniške knjižnice me je vodila k ideji o zasnovi novih prostorov na mestu obstoječe zapuščene stavbe na vstopu v mesto, ki jo obdajata potok Ukova in velika travna površina.

11.0 ZAKLJUČEK

Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Pridobljeno 20.10.2015 s spletne strani http:// www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/ standardi_spl_k_sprejeti.pdf.

Silka, L. in Rumery, J. (2013). Are libraries necessary? Are libraries obsolete? Maine Policy Review, št. 221. Pridobljeno 15.10.2015 s spletne strani http://digitalcommons. library.umaine.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1572&context=mpr.

White, B. (2012). Guaranteeing access to knowledge: The role of libraries. WIPO Magazine, 4/2012. Pridobljeno 18.1.2016 s spletne strani http://www.wipo.int/wipo_ magazine/en/2012/04/article_0004.html.

Tomažič, J. (1965) Razvoj meščanske šola: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(51), str. 8-9.

Tomažič, J. (1965) Meščanska šola na Jesenicah: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(35), str. 4-5.

Tomažič, J. (1965) Razvoj in konec nemške šole: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(31), str. 4-5, 8.

Tomažič, J. (1965) Nemška šola stoji, slovenske ni: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(27), str. 8-9.

Tomažič, J. (1965) Nemška šola stoji, slovenske ni: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(26), str. 6-7.

Tomažič, J. (1965) Borba za slovensko in nemško šolo se nadaljuje: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(25), str. 8-10.

Tomažič, J. (1965) Nemška enorazrednica na Jesenicah: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(24), str. 8-10.

Tomažič, J. (1965) Šola med prvo svetovno vojno: Oris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(23), str. 8-10.

Tomažič, J. (1965) Končno-novo šolsko poslopje: Obris zgodovine jeseniškega šolstva. Železar, VII(21), str. 6-8.

www.arhitekturni-vodnik.org

www.nuk.uni-lj.si

www.archdaily.com

www.stat.si

www.knjiznica-jesenice.si

www.eduscapes.com

www.history-magazine.com/libraries

www.turizem.jesenice.si

www.natura2000.si

| 89

Vrečer, N. (2009). Medkulturne kompetence v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Pridobljeno 4.2.2016 s spletne strani http:// arhiv.acs.si/publikacije/Medkulturne_kompetence_v_izobrazevanju_ odraslih.pdf.

Knapp, C. (2009). Making Multicultural Places. Pridobljeno 8.2.2016 s spletne strani http://www.pps.org/blog/multicultural_places/.

Kalan, T. in Južnič, P. (2015). Novejše knjižnične stavbe v Sloveniji. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, št. 59, str. 145 - 161.

Šercar, M. T. (2003). Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig. Organizacija znanja, letnik 8, zvezek 1. Pridobljeno 16.1.2016 s spletne strani http:// home.izum.si/cobiss/oz/2003_1/html/clanek_03.html.

Bela knjiga o medkulturnem dialogu: živeti skupaj enaki v dostojanstvu. (2008). Svet Evrope. Pridobljeno 4.2.2016 s spletne strani http://www.coe.int/t/dg4/intercultural/ whitepaper_EN.asp.

12.3 SPLETNI VIRI

Bon, M. (2011). Knjižnica - komunikacijsko in multikulturno središče lokalne skupnosti. Knjižničarske novice 7, letnik 21, str. 23-25. Pridobljeno 3.2.2016 s spletne strani http:// old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/podrobnostClanek.aspx?id=436.

12.2 SERIJSKE PUBLIKACIJE

Weiss, G. (2007). Vključevanje multikulturnih vsebin v programe dodatnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev (diplomsko delo). Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Turistični vodnik po občini Jesenice (2006). Jesenice: Občina Jesenice.

Torkar Tahir, Z. (2010). Ta stare Jesenice ali Murova in Plavž. Jesenice: Gornjesavski muzej.

Tomaževič, M. (2009). Potresno odporne zidane stavbe. Ljubljana: Tehnis.

Šircelj, M. (2003). Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalstva Slovenije: popisi 1921-2002. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Roth, M. (2011). Library architecture + design. 1 izd. London: Thames & Hudson.

Potokar, R. (2002). Gorenjska: arhitekturni vodnik. Ljubljana: Saving.

Novljan, S., Potokar, R. in Slokar, R. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica.

Kokošinek, N. (2008). S knjižnico skozi čas. Jesenice: Občinska knjižnica.

Fister, P. (1979). Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Edwards, B. (2009). Libraries and learning resource centres. 2 izd. Oxford, Velika Britanija: Burlington.

Doplihar, J. (2010). Multikulturalizem vs multikulturnost, teorija in praksa Slovenije in Švedske (diplomska naloga). Koper: Fakulteta za humanistične študije Koper.

Crawford, A. (2015). The meaning of the library: a cultural history. Princeton, New Jersey: Princeton University Press.

Bregant, B. et al. (2007). JESENICE: mesto jekla in cvetja. Jesenice: Občina.

Baler, D. in Evans, W. (2011). Libraries and society: sole, responsability and future in an age of change. Oxford: Chandos Publishing.

12.1 LITERATURA

12.0 VIRI IN LITERATURA

08 08 09 09

http://www.construction21.org/case-studies/fr/city- multi-media-library.html#

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/02/09/64855761_vetrinjski-dvor.jpg

http://eduscapes.com/history/ancient/Ancientlibraryalex.jpg

http://museumofwritingandreading.weebly.com/ uploads/5/0/0/9/50094995/6806353_orig.jpg?330

27 | 28 | 29 | 30 | 13

http://www.ng-slo.si/si/imagelib/magnify/default/RAZSTAVE/POLETIH/2008/ bruselj/7.jpg

http://www.odprtehiseslovenije.org/images/_KAM6940.jpg http://www.odprtehiseslovenije.org/images/Knjiznica-Vrhnika-Delavnica-foto-SamoRovan-09.jpg 15

http://www.odprtehiseslovenije.org/images/_KAM5738_abiro-grosuplje.JPG

http://www.mirankambic.com/old_page/images/nova/nova02.jpg

http://www.armstrong.si/assets/global/commclgeu/files/Literature/1783.PDF

http://www.lisa.si/media/cache/upload/Photo/2013/02/07/l07_6_kransterdam-2_ biggalleryimage.jpg

http://www.napovednik.com/pic/i/1/357/_533aff6c452d1.jpg

http://www.nuk.uni-lj.si/eng/sites/default/files/pictures/2015/nuk_101.jpg

http://www.odprtehiseslovenije.org/images/velika%20citalnica.jpg

http://www.rodnagruda.si/mma/stopnišče/2014020720450776/mid/

17 17 23 23

Kokošinek, 2008, str. 21 Kokošinek, 2008, str. 23 http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/finland/seinajoki_library-m310113-t3.jpg https://9mesesbaby.files.wordpress.com/2014/09/vittra6.jpg

62 | 63 | 64 | 65 |

58 | 59 | 60 | 61 |

http://freeweb.siol.net/pigiron/zgodovina/zgod11.gif

Torkar Tahir, 2010, str. 28 Bregant, 2007, str. 64

Bregant, 2007, str. 20

http://www.antikvariatbretschneider.cz/shop/7727-16687-large/bucelleni-tyroffmediryt-1832.jpg

Bregant, 2007, str. 15 Bregant, 2007, str. 14

http://info.chinlingo.com/Uploads/Picture/2015-07-09/559dec8b9af5f.jpg

ORsYKzpZ_0gauCgDGz8RIQQe8gcvohOS3j78V-IyQb1O1ZoQRSRw9sc4yAnfkGvEuR_ z4Ksk.jpg

57 | http://www.rainbowdesign.co.uk/wp-content/uploads/2013/04/b9bDwiLqYMdbcx

media/817350/

56 | http://architizer.com/projects/surry-hills-library-and-community-centre/

PORTADA__Com_D'houndtBajar_Tourcoing_20140707_20566.jpg?1411433119

55 | http://images.adsttc.com/media/images/5420/c2be/c07a/8086/fc00/001f/large_jpg/

Studio-Farris-Architects_dezeen_784_2.jpg

53 | http://img.archilovers.com/projects/b_730_74f669d470924d8994d455f708e5e0c2.jpg 27 54 | http://static.dezeen.com/uploads/2015/05/Tim-Van-de-Velde_Library-Bruges_

jpg/5.SDK_WWAA_307kilo_klos.jpg?1423360426

https://acdn.architizer.com/thumbnails-PRODUCTION/38/14/3814f7ef70ae67117c7d a0f100817026.jpg 26

Kokošinek, 2008, str. 22

Kokošinek, 2008, str. 8 Kokošinek, 2008, str. 15

Kokošinek, 2008, str. 7

52 | http://images.adsttc.com/media/images/54d6/c1b6/e58e/ce19/1200/00ec/large_

43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 |

Stvar%20doo%202010_foto%20Miran%20Kambic%20in%20Stvar_06.JPG

41 | http://odpiralnicasi.com/photos/015/100/0eb507bf80e69d3f9fcd53c6029444c2-big.jpg15 42 | http://www.odprtehiseslovenije.org/images/Osrednja%20knjiznica%20Celje_

36 | 37 | 38 | 39 | 40 |

31 | 32 | 33 | 34 | 35 |

APP d.o.o., Načrti za odstranitev objekta Kemična čistilniOBSTOJEca in pralnica Jesenice, marec 2012

Občina Jesenice

http://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=Jesenice

http://www.euparky.si/portals/1/euparky/Slovenija/Jesenice/Narava/naravni.jpg

http://www.euparky.si/portals/1/euparky/Slovenija/Jesenice/Narava/javorniski.jpg

http://www.csod.si/uploads/image/TRILOBIT/Izlet%20fosil%201.jpg

http://www.delo.si/assets/delo_v3/img/blank.png

http://www.harlekin.si/wp-content/uploads/2013/11/predgorski-bukov-gozd130x80.jpg

http://www.lepidoptera.eu/minipic.php?ID=15609&scale=1

http://slike.hribi.net/slike4/4639434678030_52_DSC05556_Zoisova_zvon_ica.JPG

http://www.karavanke.eu/varuj/obmocja-natura-2000

Anton Dremelj, 2008

http://www.gmj.si/wp-content/uploads/2011/08/sava-300x193.jpg

http://www.azimut-holding.com/wp-content/uploads/2014/03/ACRONI.jpg

Bregant, 2007, str. 68

Bregant, 2007, str. 50

Arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice

88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 |

| 90

Tomaževič, 2009, str. 32

Tomaževič, 2009, str. 244

osebni arhiv

Tomaževič, 2009, str. 233

osebni arhiv

Tomaževič, 2009, str. 228

osebni arhiv

Arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice

Arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice Železar št. 41/IV (1962)

Arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice

marec 2012

87 | APP d.o.o., Načrti za odstranitev objekta Kemična čistilnica in pralnica Jesenice,

marec 2012

86 | APP d.o.o., Načrti za odstranitev objekta Kemična čistilnica in pralnica Jesenice,

marec 2012

85 | APP d.o.o., Načrti za odstranitev objekta Kemična čistilnica in pralnica Jesenice,

marec 2012

84 | APP d.o.o., Načrti za odstranitev objekta Kemična čistilnica in pralnica Jesenice,

76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 |

66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 |

http://www.arhitekturni-vodnik.org/plans/nuk_tloris2_L.gif

http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/969/MAXIMUM/700?1271683566 13

http://www.hervardi.com/images/slo_jezik8.jpg

of%20Birmingham/Library-of-Birmingham-1536LS.jpg

26 | http://www.artfund.org/assets/what-to-see/museums-and-galleries/Library%20

library_oma_rem_koolhaas_james_ewing.jpg

25 | http://glocalmarketing.org/wp-content/uploads/2014/05/821_1seattle_public_

800/7368299646_4ea1998e7c_k.jpg

24 | http://static1.businessinsider.com/image/548b64dd6bb3f77c53bae143-1200-

jpg

22 | http://www.librarybuildings.info/sites/default/files/inside3.jpg 12 23 | http://www.dailyicon.net/magazine/wp-content/uploads/2008/12/tama03dailyicon.

bb/8b/21bb8b1d54203644546bfe8acc42b73d.jpg

21 | https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/21/

Asplund.jpg

20 | http://www.arcspace.com/CropUp/-/media/768240/Stockholm15b-Public-Library-

alvaralto_02_1200.jpg

19 | http://www.metalocus.es/sites/default/files/file-images/metalocus_museum_

ten-biggest-libraries.jpg

18 | http://www.countrydetail.com/wp-content/uploads/2016/03/harvardlibrary-top-

public-library-reading-room.jpg

16 | https://365thingsmadrid.files.wordpress.com/2014/01/bne.jpg?w=1050&h=726 17 | http://www.awesomeinventions.com/wp-content/uploads/2014/12/new-york-

argq1qp3Hfo/w1000-h667-no/20130918_moskau1-01.jpg

15 | https://lh3.googleusercontent.com/-1qizxSHhuZM/U9Vq__HvLwI/AAAAAAAAP5M/

france_site_richelieu_salle_ovale.jpg?w=988&h=770

14 | https://vbyvworld.files.wordpress.com/2014/02/bibliothc3a8que_nationale_de_

JPG/800px-Bodleian_Library.JPG

12 | http://eduscapes.com/history/modern/vatican.jpg 13 | https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Bodleian_Library.

s1600/str1.jpg

11 | http://3.bp.blogspot.com/-FAwss3IiLEU/UtwbOcE7M_I/AAAAAAAABb0/hiqz192bv68/

cd336f46-9161-4626-9cb5-5291ed56a337.jpeg

http://www.karl-leisner.de/wp-content/uploads/2014/04/2014_04_17_Angeliconeu624x760.jpg 10

osebni arhiv

http://eduscapes.com/history/ancient/peragmonplan.jpg

http://www.wikiwand.com/en/Jesenice,_Jesenice

9 | http://travel.rambler.ru/media/original_images/523b8a68ee890.jpg 10 | http://www.disci.unibo.it/it/risorse/immagini/immagine-3-neri/@@images/

7| 8|

1| 2| 3| 4| 5| 6|

11.4 SLIKOVNO GRADIVO

| 91

Podpisana Eva Vincetić izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela z naslovom Idejni projekt revitalizacije območja stare meščanske šole na Jesenicah, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Sonje Ifko u.d.i.a. in jo zagovarjala dne 30.6.2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Izjava o avtorstvu