Damian Sobol Turina by fa diploma

URBANISTICNA ŠTUDIJA TEHNOLOŠKEGA PARKA ŠENTVID V LJUBLJANI

Damian Sobol Turina, Urbanistična študija tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program urbanizem, Ljubljana, Diplomsko delo, 2015 Diplomsko delo je zaključek Prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Urbanizem. Opravljeno je bilo na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitektura Univerze v Ljubljani. Komisija za študijske zadeve UL FA je za mentorico diplomskega dela imenovala doc. dr. Ilku Čerpes in za somentorja prof. Janeza Koželja, u.d.i.a.

URBANISTICNA ŠTUDIJA TEHNOLOŠKEGA PARKA ŠENTVID V LJUBLJANI Š Diplomsko delo Univerzitetni študij Damian Sobol Turina Mentorica: doc.dr. Ilka Čerpes Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Somentor: prof. Janez Koželj, u.d.i.a Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof.mag. Peter Gabrijelčič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: doc. dr. Alenka Fikfak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Član: doc.dr. Tomaž Novljan Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Datum zagovora: Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Damian Sobol Turina

Damian Sobol Turina, Urbanistična študija tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program urbanizem, Ljubljana, Diplomsko delo, september 2015

Kljucna dokumentacijska informacija (KDI) ŠD DD DK 711.122:658(043.2) KG urbanizem/arhitektura/industrijska arhitektura/ tehnološki parki/industrija/tipologija/projektiranje/prenova

KK AV SA KZ ZA LI IN

AGRIS L30/5300 SOBOL TURINA, Damian ČERPES, Ilka (mentor), KOŽELJ Janez (somentor) SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo 2015 URBANISTIČNA ŠTUDIJA TEHNOLOŠKEG PARKA ŠENTVID V LJUBLJANI

TD OP IJ JI

Diplomsko delo (prvostopenjski, univerzitetni študij)

Diplomsko delo se ukvarja z raziskovanjem odnosa med sodobno postindustrijsko družbo, tehnologijo, trajnostnimi cilji in njihov učinek na prostorske karakteristike industrijske arhitekture in urbanizma. Raziskuje kako današnja organizacija dela in razvoj novih tehnologij, vpliva na industrijske prostore. Uveljavja tehnološki park kot organizacijsko enoto organizacije bodočih industrijskih prostorov in njegovo vlogo znotraj moderne skupnosti in mesta. Tema diplomskega dela je katalog tipologij tehnoloških parkov kateri naj bo izhodišče za projektiranje. V katalogu bodo opisani načini grupiranja stavb tehnoloških parkov, tipologije posameznih stavb in variant optimalnih rešitev. Na podlagi kataloga in strokovnih kriterijih za ocenjevanje urbanističnih in arhitekturnih lastnosti tehnoloških parkov, v diplomskem delu je narejena zasnova Tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani.

XIV, 50 str., 3 pregl., 37 sl., 8 pril., 28 vir., 11 diag.

sl sl/en

Damian Sobol Turina, Urbanistična študija tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program urbanizem, Ljubljana, Diplomsko delo, september 2015

Key words documentation (KWD) DN DD DC 711.122:658(043.2) CX urbanism/architecture/industrial architecture/technology parks/typology/redevelopment/reuse/redevelopment CC AGRIS L30/5300 AU SOBOL TURINA Damian AA ČERPES Ilka (supervisor), KOŽELJ Janez (co-supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Zoisova 12 PB University of Ljubljana, Faculty of architecture

PY 2015 TI

URBANISTIC CASE STUDY OF TECHNOLOGY PARK ŠENTVID LJUBLJANA

DT Graduation thesis (University studies) NO XIV, 50 pg., 3 tab., 37 pic., 8 annex., 28 ref., 11 diag. LA sl AL sl/en AB Graduation thesis is researching connectivity between post modern society, industry, work habits and their impact on modern industrial architectural tipology. Thesis highlights technology / science parks as a most up-to-date typologies of educational, research and production facilites. Throughout the thesis,different building typologies are described and valuated. The result is catalouge of modern industrial and research buildings which valuates their characheristics. Based on findings of catalouge, abandoned military facilities near Ljubljana, Slovenia, are converted in Technology park Šentvid Ljubljana.

Damian Sobol Turina, Urbanistična študija tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani. UL FA, Prvostopenjski univerzitetni študijski program urbanizem, Ljubljana, Diplomsko delo, september 2015

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisan Damian Sobol Turina izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom »Urbanistična študija Tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani«. Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v digitalnem repozitoriju. Damian Sobol Turina Ljubljana, julij 2015

KAZALO 8 9 10 10 12 13 14 14 15 17 17 18 19 23 29 30 32 34 35 36 37 37 38 39 40 41 41

43 44 44 44 45 45 46 47

Kazalo slik, prilog, diagramov in grafičnih prilog 1. Namen in tema diplomskega dela 2. Uvod 2.1 Zgodovina prostorskih manifestacij industrije 2.2 Zgodovinski pregled in razvoj industrijske arhitekture na slovenskem 2.3 Ugotovitve 3. Tehnološki park 3.1 Opredelitev pojma 3.2 Primeri tehnoloških parkov 4.Tipologija tehnoloških parkov 4.1 Programska opredeljenost 4.2 SMLXL - Opredelitev velikosti 4.3 Tipologija grupiranja 4.4 Tipologija objektov 4.5 Valorizacija tipologije objektov 5.Nabor pravil 6.Predstavitev in analiza lokacije 6.1 Grafična priloga 1 - Situacijski načrt + prerez obstoječega stanja 7.Valorizacija projektne rešitve 7.1 Tabelarna valorizacija 8.Konceptualni prikaz posegov 9.Nadgradnja tipologije - varijantne rešitve 9.1 Vgrajevanje 9.2 Povezovanje 9.3 Širitve 9.4 Novogradnje 10. Projektna rešitev - aplikacija 10.1 Opis 10.2 Grafična priloga 2 - Situacijski načrt + fasade 10.3 Grafična priloga 3 - Tlorisi + prerezi 11. Vizualizacija 12. Viri in literatura 12.1 Literatura 12.2 Spletna literatura 13. Priloge 13.1 Grafična priloga 4 - Namenska karta rabe 13.2 Grafična priloga 5 - Situacijski načrt obstoječega stanja 14. Stran za popravke 7

Kazalo slik:

Kazalo prilog:

Slika 1: http://i.rcahms.gov.uk/canmore/d/SC00343732.jpg 18.5.15.

Priloga 1. Grafični pregled organizacije industrijskih kompleksov - delo avtorja

Slika 2: http://www.scottishten.org/zoom-lanark-aerial-750.jpg 18.5.15.

Priloga 2. Programska opredeljenost Tehnološkega parka Ljubljana Brdo - delo avtorja

Slika 3: http://aytch.mnsu.edu/URBS110/Romantic%20Era/New%20Harmony,%20IN.jpg 18.5.15.

Priloga 3. Programska opredeljenost tehnološkega parka WISTA - Berlin Adlershof - delo avtorja

Slika 4: https://c1.staticflickr.com/9/8235/8429156237_82249767eb_b.jpg 18.5.15. Slika 5: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/85/Id%C3%A9e_d’un_phalanst%C3%A8re.jpg 18.5.15. Slika 6: http://www.mathiaspoulsen.com/wp-content/uploads/2011/03/fordism.jpg 18.5.15. Slika 7: https://c1.staticflickr.com/5/4086/4973988665_b1f1e6a537_b.jpg 18.5.15. Slika 8: http://www.lars-vollmer.com/sites/default/files/fagus2.jpg 18.5.15. Slika 9: http://cdn2.all-art.org/Architecture/images18/141a.jpg 21.6.15.

Kazalo diagramov: Diagram 1: Hale 1:1000 [delo avtorja ] Diagram 2: Stolpič 1:1000 [delo avtorja ]

Slika 10: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/25/8d/e3/258de3320a56abee65885acc2755c604.jpg 21.6.15.

Diagram 3: Stavbne strukture 1:1000 [delo avtorja ]

Slika 11: http://www.structuralnews.com/wp-content/uploads/2014/09/z3.jpg 21.6.15.

Diagram 4: Atrijski objekti 1:1000 [delo avtorja ]

Slika 12: http://en.wikipedia.org/wiki/Factory#/media/File:Factory_Automation_Robotics_Palettizing_Bread.jpg 21.6.15. Slika 13: Košir, Fedja: Razvoj oblikovanja industrijskih območij in objektov, Ljubljana, 1987. (literatura) 23.6.15. Slika 14: http://www.flowfestival.si/wp-content/uploads/2015/02/Tobacna_razglednica1.jpg 23.6.15.

Diagram 5: Grebenasti objekti 1:1000 [delo avtorja ] Diagram 6: Blok 1:1000 [delo avtorja ] Diagram 7: Vgrajevanje [delo avtorja ] Diagram 8: Povezovanje [delo avtorja ]

Slika 15: http://www.delo.si/assets/media/picture/20110404/litostroj3.jpg?rev=1 23.6.15.

Diagram 9: Širitve [delo avtorja ]

Slika 16: http://www.tp-lj.si/seznam-po-panogah 27.6.15.

Diagram 10: Novogradnje [delo avtorja ]

Slika 17: http://www.flachglas-markenkreis.de/Images/Store/fmk/full/Flachglas%20Markenkreis/30%20GlasService/70%20GlasReich/10%20Objekte/400%20

Diagram 11: Prikaz hibridnosti objekta [delo avtorja] stran 44.

Wissenschaftspark%20Rheinelbe,%20Gelsenkirchen/13_object_P3_10_3_gr.jpg 27.6.15. Slika 18: http://www.tp-lj.si/sites/www.tp-lj.si/files/imce/datoteke/TP%20Lj%20ver_1.jpg 27.6.15. Slika 19: http://www.healthstartup.eu/wp-content/uploads/2012/03/TP-Logo_mit-Schriftzug.jpg 27.6.15. Slika 20: http://www.tp-lj.si/sites/www.tp-lj.si/files/imce/datoteke/TP%20Lj%20ver_1.jpg 27.6.15. Slika 21: http://visionarity.com/wp-content/uploads/2012/10/Technologie_Park_Logo.gif 2.7.15. Slika 22: http://cdn.c.photoshelter.com/img-get/I00002UJRVFvM7zU/s/600/600/aerial-photo-Stanford-Research-Park-AHLB4077.jpg 2.7.15.

Kazalo preglednic: Preglednica 1. Izbrani kriteriji za vrednotenje objektov tehnoloških centrov [delo avtorja ]

Slika 23: http://www.beyerblinderbelle.com/media/files/fig3_chicago-mies-iit.jpg?w=550&h=378&c=0Slika 2.7.15.

Preglednica 2: Vrednotenje obstoječega stanja [delo avtorja ]

Slika 24: http://www.ctbuh.org/Portals/0/News/CrownHall.jpg 2.7.15.

Preglednica 3. Vrednotenje novog stanja [delo avtorja ]

Slika 25: http://www.technopark.ch/wp-content/uploads/2014/09/tp_web_landingpage_1160x676-1160x675.jpg 2.7.15. Slika 26: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c4/Wista-adlershof.png 2.7.15. Slika 27: http://www.leobener-im-revier.de/images/127ar.jpg 2.7.15. Slika 28: Grozdovno grupiranje [delo avtorja]

Kazalo graficnih prilog:

Slika 29: Paviljonsko grupiranje [delo avtorja] Slika 30: Nizanje v trakove [delo avtorja]

Grafična priloga 1 - Insert situacijskega načrt obstoječega stanja + prerezi obstoječeg stanja 1:1000

Slika 31: Grupiranje v šahovnico [delo avtorja]

Grafična priloga 2 - Situacijski načrt + fasade 1:1000

Slika 32: Ortofoto posnetek lokacije [GURS]

Grafična priloga 3 - Tloris + prerezi 1:1000

Slika 33: Slika makete [delo avtorja] Slika 34: Situacijski načrt obstoječeg stanja [delo avtorja, Nika Lužar]

Grafična priloga 5 - Situacijski načrt obstoječega stanja Grafična priloga 4 - Namenska karta rabe

Slika 35: Posnetek obstoječih hal [delo avtorja] Slika 36: Posnetek obstoječih hal [delo avtorja] Slika 37: Vizualizacije osrednjeg povezovalnega dela tehnološkega parka [delo avtorja] Slika 37: Vizualizacije osrednjeg povezovalnega dela tehnološkega parka [delo avtorja]

1. Namen in tema diplomskega dela V tem diplomskem delu želim raziskati odnos med sodobno postindustrijsko družbo, tehnologijo, trajnostnimi cilji in njihov učinek na prostorske karakteristike industrijske arhitekture in urbanizma. Poskusil bom odgovoriti na vprašanje, kako današnja organizacija dela in razvoj novih tehnologij, vpliva na industrijske prostore. Ukvarjal se bom s tehnološkim parkom kot organizacijsko enoto organizacije bodočih industrijskih prostorov in njegovo vlogo znotraj moderne skupnosti in mesta. Tema diplomskega dela je katalog tipologij tehnoloških parkov kateri naj bo izhodišče za projektiranje. V katalogu bodo opisani načini grupiranja stavb tehnoloških parkov, tipologije posameznih stavb in variant optimalnih rešitev. Kot oceno kataloga tipov tehnoloških parkov, naredil bom Zasnovo tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani na podlagi smernic ugotovljenih v katalogu. Diplomsko delo bo umeščeno na lokacijo obdelano pri predmetu Projektiranje III. 9

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / NAMEN IN TEMA DIPLOMESKEGA DELA

2.UVOD 2.1 Zgodovina prostorskih manifestacij industrije Industrija je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja nove proizvode. Zgodovina človeškega proizvajanja dobrin je dolga toliko kolikor sam človeški rod, ampak zaradi potreb okvirja teme, se bom osredotočil na kratek prikaz industrije in pripadajočih območij. Neki avtorji smatrajo, da so nekateri najstarejših primerov industrijske proizvodnje male srednjeveške tiskarne, katere so imele do 24 tiskarskih strojev(Pevsner,N. 1978. str 277.), ki so zaposlovale do sto ljudi. V 18.stoletju so bili najpomembnejši industrijski objekti mlini, za različne namene, od izsuševanja plodnih ravnic na Nizozemskem do proizvodnje bombaža do mletja žitaric. Z izumom parnega stroja leta 1765 se je začela industrijska revolucija. Industrijski objekti iz druge polovice 18.stoletja in začetka 19. stoletja so imeli že jeklene konstrukcijske zasnove, kar je omogočalo novo organizacijo proizvodnega prostora. En izmed družbeno najpomembnejših industrijskih kompleksov je New Lanark, kateri je vzpostavil novi standard v organizaciji dela in odnosu do delavcev. Lastnik in vizionar, Robert Owen, si je območje mlina zamislil kot skupnost z celostno infrastrukturo, delovnimi mesti, storitvami in prostorom za sprostitev. The settlement of village should be for about 8001200 people. Iti s a large rectangle set in arable land.In the middle are three detached buildings: church,school and cantine. The four ranches on the four sides of the rectangle leave the corners open. In the rances are mostly flats or bed-sitting-rooms, but also children dormitories, an infirmary and stores. (Pevsner,N. 1978. str 278.) Robert Owen je takorekoč avtor soseske New Harmony v Indiani, ZDA, kjer je poskusil ustvariti sodobno skupnost, katera bi prosperirala zaradi

izobrazbe, avantgaednih pogledov na svet, odnosov do socialne politike in delovnega okolja. Še en primer ravnanja z industrijskimi prostori je Saltaire tovarna, iz sredine 19.stoletja. Originalni mlin in tovarne so bile namenjene proizvodnji tekstila in so bili eni največjih objektov v tedanjem času. Arhitekta Henry Lockwood in Richard Mawson sta zasnovala kompleks kot šest nadstropnega mlina s pripadajočim skladišči in proizvodnimi prostori. (Pevsner,N. 1978. str 279.) V nekaj letih se je okoli tovarne formiralo naselje s šolami, univerzo, cerkvijo in raziskovalnimi inštituti. Saltaire, s številnimi drugimi primeri, pripoveduje o tem, da so bile v času industrijske revolucije tovarne in njihova funkcionalna območja glavni privlačni faktor naselja. Največji industrijski kompleksi so se gradili v severni Ameriki, kjer se je v tem času industrializacija odvijala veliko hitreje kot v Evropi. Največji svetovni pogoni za obdelavo tekstila ter proizvodnja strojev se je nahajal v New Hampshireu. Ne več kot 2000 delavcev je proizvedlo 50 milj tkanine v eni uri (Pevsner,N. 1978. str 281.). Pripadajoči kompleks tovarne je vseboval prva planirana stanovanjska naselja, ki so bila oddaljena od industrijskega kompleksa, da se je tako zagotovilo dovolj zelenih površin, prostora za rekreacijo in čistega zraka za delavce in njihove družine. Primer utopičnega reševanja problema pogojev dela v tovarnah poda Charles Fourier s svojo palačo „Phalanestre“. Skupnost v kateri naj bi prebivalo med 1600 in 1800 ljudi (Pevsner,N. 1978. str 283.), je bila sestavljena iz glavnega monumentalnega objekta za proizvodnjo in 6 dodatnih, polkrožno razporejenih objektov za kolektivna stanovanja. V samostojnem objektu bi stanovalo od 30 do 40 ljudi, objekt pa bi bil opremljen z vsemi potrebnimi storitvami, kot so šola ali storitve. Iz izbranih primerov lahko zaključimo, da je od začetka industrijske revolucije do konca 19.stoletja glavni cilj načrtovanja industrijskih kompleksov izboljšanje slabih razmer dela, da bi bili proizvodni rezultati čim boljši. To se je nemalokrat pokazalo v formiranju skupnosti okoli tovarniških kompleksov, ki so, vsaj v zamišljenem scenariju, imele vso

Slika 1. Situacijski načrt New Lanarka, 1997. [http://goo.gl/JecrSF]

Slika 2. Pogled na New Lanark iz zraka [http://goo.gl/JHGjdF]

Slika 4. Situacijski načrt Saltairea [http://goo.gl/oenstf]

Slika 3. Owenova utopijska zajednica New Harmony, Indiana [http://goo.gl/KvZZde]

Slika 5. Fourierova socialna palača Phalanestre [http://goo.gl/KevLku]

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / UVOD

potrebno infrastrukturo, objekte in ugoden prostorski razpored za izboljšanje življenjskih pogojev. Temelje spremembe v razumevanju industrijske arhitekture in planiranja je postavil teoretik Fredrick Winslow Taylor s svojo teorijo množične/industrijske proizvodnje. Taylor je razvil teorijo racionalizacije proizvodnje na osnovi delitve delovnega procesa na enostavne faze, ki jih lahko opravljajo nekvalificirani, priučeni delavci. To naj bi znatno pospešilo proizvodni proces in ga tudi pocenilo. (Ifko, S. 2012. str 10.) Kot posledica Taylorjeve teorije so industrijske stavbe doživele nekaj sprememb in strukturnih inovacij. Tipologija industrijskih objektov je prilagojena linearnemu načinu proizvodnje na tekočem traku, katera je omogočila hitrejši način produkcije proizvodov. Ford Motor Company Highland Park , arhitekta Alberta Kahna je bila prva tovarna, ki je umestila tekoči trak za proizvodnjo fordovih avtomobilov. Odkritje novih materialov in izboljševanje in konstrukcijskih metod je doprineslo k novemu arhitektonskemu izrazu nekoč historičnih objektov. Najpomembnejše inovacije so vsekakor železni oziroma jeklena paličja in izboljševanje lastnosti armiranega betona. Jeklene konstrukcije so omogočale osvobajanje objektov od predelnih sten in zagotavljanje najpogotejše linearno organiziranih prostorov. (Pevsner,N. 1978. str 286) Naslednji mejnik je bilo izboljševanje armiranobetonskih konstrukcij in sistemov premagovanja horizontalnih razponov z raznimi rešitvami nosilci (Ransome, Henebique, Millart…).

temelječih na funkcionalističnih izhodiščih ter novih konstrukcijskih principih, ki so se uveljavili v industrijski arhitekturi. Industrijska načela produkcije, sta mlada arhitekta realizirala - brez dekoriranja, da bi lahko arhitektura jasno pokazala svojo strukturo. (Ifko, S. 2012. str 3.) V obdobju 20. stoletja so industrijske stavbe najpogosteje samostojne stavbe v modernem mestu, organizirane v porstoru po načelu coniranja funkcij. Lastniki tovarn, kot prej v zgodovini, so poskusili zgraditi nova mesta – Company Towns po teoriji funkcionalističnega urbanizma in principa coniranja. Tony Garnier je s svojim predlogom za Le Citte’ Industrielle skušal mesto umesiti v bližino vira surovin ter razdelit mesto v cone – Industrijska območja, stanovanjska, šport in rekreacija, komunikacije. Oblikovanje industrijskih kompleksov v začetku 20. stoletja usmerjajo racionalna izhodišča funkcionalizma in standardizirane gradnje. Zgledi postanejo sheme, ki iščejo maksimalno izkoriščenost prostora in s tem maksimalno racionalnost prostorske izrabe. (Ifko, S. 2012. str 6.) V najnovejšem obdobju, od 1970 do danes, se v industriji začne uvajati avtomatizacijo in robotizacijo. Za izboljševanje proizvodnih procesov ter naprednim metodam nadzora kvalitete se potreba za človeški delavni sili zmanjšuje. Razvijajo se nove, čiste industrije kot predelava odpadkov ali proizvodnja energije iz alternativnih virov. Paradigme moderne, ki so se najbolj kazale v principu coniranja, začenjajo ovirati sodobno organizacijo dela in trajnostne parametre industrije in proizvodnje. Verjetno je, da bo na bodoči razvoj industrije, imeli največji vplivi principi trajnostnega razvoja.

Slika 6. Fordizem - assembly line [http://goo.gl/KeGveu]

Slika 7. Ford Motor Company Highland Park tovarna [http://goo.gl/LPKOku]

Slika 8. Faguswerke tovarna - Gropius, Meyer [http://goo.gl/TuvTER]

Slika 9. Tlocrt tovarne Faguswerke [http://goo.gl/DFVPos]

Slika 10. Tony Garnier, Le Citte Industrielle - coniranje [http://goo.gl/BJhfFV]

Slika 11. Müllverbrennungsanlage Spittelau, Dunaj [http://goo.gl/KVJBLu]

Slika 12. Avtomatiziran proizvodni proces [http://goo.gl/UTOlbj]

Še ena inovacija na področju industrijskih kompleksov se je zgodila na področju estetike. Na začetku 20. stoletja prišlo je do afirmacije raznih stilov kot so futurizem, Art Noveau, ekspresionizem ter uvod v Internacionalni stil moderne, ki je zaznamoval 20. stoletje. Walter Gropius in Adolf Meyer sta zasnovala tovarno Faguswerke (1911-12 ) z obešeno stekleno nenosilno fasado. Kot učenec Petra Behrnsa je Walter Gropius sledil novim načelom oblikovanja,

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / UVOD

2.2 Pregled zgodovinskega razvoja industrijske arhitekture na Slovenskem

Razvoj industrije na Slovenskem se na splošno deli na 5 obdobji. (Ifko, S. 2012. str 1.) V prvem obdobju, zgodnje industrializacije, se je največ industrijskih pogonov ukvarjalo z predelavo rud. Fužinarski centri so se nahajali na Gorenjskem , v Beli Krajini, in na Koroškem. Velja omeniti še Idrijo, katera je še v srednjeveškem obdobju imela rudnik živega srebra. Po prihodu železnice, v sredini 19. Stoletja, se industrijski centri začnejo pojavljati ob železnici, in ob pomembnih nahajališčih surovin (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Štore…) Industrija se je začela organizirati tudi v večjih centrih kot so Ljubljana, Maribor in Celje. Nove oblike prometa in organizacije industrije, so privedle do propada in preoblikovanja tradicionalnih predindustrijskih panog. V tem obdobju so nastale nekatere od najpomembnejših tovarn in industrijskih sklopov, kot so: Tobačna tovarna v Ljubljani (1877), Cinkarna v Celju (1863), Tekstilna tovarna v Ljubljani (1899) in druge. Podobno kot železnica, obdobje elektrifikacije prinaša industrijski razvoj, ampak je v tem obdobju prevladujejo infrastrukturni objekti kot so elektrarne in hidrocentrale.Prva električna razsvetljava je bila napeljana v Mariboru, prve elektrarne so se gradile v sklopu obstoječih tovarn (papirnica Vevče – hidroelektrarna Fužine) (Ifko, S. 2012. str 2.) Električna energija je v kratkem postala pogoj za industrializacijo. Leta 1915. se v Sloveniji odpira elektrarna Završnica, katera je z električno energijo napaja osrednjo in severovzhodno Slovenijo. Med obema vojnama Slovenija že ima razvito industrijsko bazo, vendar nekaj tovarn propade v krizi 1929.leta in po njej. Največji razvoj v medvojnem obdobju doživi tekstilna industrija s centri v Mariboru in Kranju. Pomemben je primer Erlichove Tovarna svile v Mariboru, in je posebno zanimiv urbanistični koncept, tovarna je namreč s pripadajočo delavsko kolonijo umeščena v predmestju, daleč od industrijske cone, vendar v bližini reke. Razcvet doživljajo tudi kovinska in metalurška industrija. V 20ih letih med vojnama se je slovenska industrija razvila bolj kot v prejšnjih 50 letih. (Ifko, S. 2012. str 3.)

V času po 2. Svetovni vojni se je industrija pod vplivom politike nove države dodatno razvijala. Posegi so vezani na obnovitev starih tovarn ali gradnjo novih industrijskih kompleksov. Poleg Tovarne aluminija v Kidričevem, (1943.) je en najzanimivejših primerov Tovarna Litostroj v Ljubljani. (1946) Kompleks tvorijo naslednji proizvodni objekti: obdelovalnica iz leta 1947, livarna sive litine, livarna jeklene litine, kovačija, skladišče, mizarska delavnica in pločevinarna. Mišljeno je da se tovarna postopno povezuje v celoviti kombinat, vpet v mestni prostor. (Ifko, S. 2012. str 6.) Celoten kompleks je bil zgrajen inovativno, z uporabo prefabriciranih elementov. Sistem gradnje iz prefabriciranih elementov sodgovara povojnemu načinu proizvodnje zaradi svoje prilagodljivosti, modularnosti in sposobnosti premagovanja velikih razponov. Kompleks je zasnoval inženir Miroslav Gregorič, nekatere objekte Litostroja pa arhitekt prof. dr. Edo Mihevc. Plansko gospodarjenje z ekonomijo je pripeljala do gradnje političnih tovarn namenjenih vzdrževanju socialnega miru in politične stabilnosti. Potrebno je izpostaviti tudi novo mesto Velenje v Saleški dolini, ki je nastalo na najdišču premoga. Razvoj mesta Velenje je prilagojen povojni industrializaciji in razvoju modela samoupravljanja. Mesto po načelih coninga so zasnovali Janez Trenz in Ciril Pogačnik. Velenje, je bilo zamišljeno kot sodobna delavska kolonija, vendar z vsemi prednostmi, ki jih prinaša moderna tehnologija.

Slika 13. Centri zgodnje industrije v 18. stoletju in nova težišča gospodarskega razvoja po izgradnji Južne železnice. [http://goo.gl/MjhdFu]

Slika 17. Velenje, sodobno industrijsko mesto moderne [http://goo.gl/HVJVSu]

Slika 14. Območje Tobačne tovarne danes [http://goo.gl/uxsdgO]

Slika 18. Veduta Ljubljane in pogled na Tobačno tovarno [http://goo.gl/MjCCGu]

Slika 16. Litostroj, notranjost objekta obdelovalnice. [http://goo.gl/LutSGb]

Slika 15. Pogled na tovarno Litostroj [http://goo.gl/ksuhfJ] 12

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / UVOD

2.3 Ugotovitve Skozi svojo zgodovino je industrijska proizvodnja zavzemala različne urbanistične - arhitektonske oblike, z eno konstanto: prilagajanje oblike proizvodno - delovnemu procesu. Prvi industrijski kompleksi, so prilagajali obliko svojih prostorov najvažnejšim faktorjem: dobavi surovin in izvoru energije. V oblikovanju objektov su prevladovali historični slogi, ki se najpogosteje ni so odražal v namenu in funkcionalnosti stavb. V tem obdobju, industrijski prostori niso oblikovno odražali zahtevah tehnologije in proizvodnje. Zaradi tehnološkega (predvsem graditeljskoga) napredka in odkritja novega proizvodnega procesa - na tekočem traku, se struktura in organizacija dela začnejo spreminjati. Ta sprememba se izraža na oblikovanju industrijskih objektov kot in na organizaciji industrijskih kompleksov. Izum množičnega načina proizvodnje na tekočem traku celovito transformira objekte in proizvodne komplekse. Še en močan dejavnik v oblikovanju takratne industrije je princip funkcionalnega coniranja. V moderni viziji mesta, so rabe prostora bile ločene in povezovane v cone. V skladu s tem principom, je industrijska proizvodnja dobila svojo cono znotraj katere bi se razvijala. Koncem 20.stoletja se začnejo kazati principa coniranja a tudi nov faktor v industrijski proizvodnji - avtomatizacija proizvodnega procesa. Do konca stoletja se je uveljavila nova tipologija prostorov - znanstveni, raziskovalni in tehnološki parki. Takšni parki povezujejo več področji človeškega delovanja in sodelovanja ter poudarek postavljajo na lahke industrije, raziskovanje (R&D), izobraževanje ipd. Prostori prilagojeni sodobnemu načinu dela, proizvodnje in povezave z raziskovanjem zahtevajo večuporabnost in so prilagojeni sodelovanju in deljenju. V nadaljnjem razvoju prihaja do potrebe po izrazito fleksibilnih prostorih znotraj zasnove objekta. Večnamembnost prostorov, glede na vse možnosti današnje tehnologije, bo zanesljivo obeležila prihodne oblike uporabljanja objektov. V prihodnosti, varovanje in varčevanje energije znotraj proizvodnih in tehnoloških kompleksov bo en med glavnimi izzivi z katrih se bomo suočili.

grupiranje >1765.

coniranje >1904. / 1913.

multi use

fleksibilnost / multi purpose >2000.

Priloga 1. Grafični pregled organizacije industrijskih kompleksov 13

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / UVOD

3.TEHNOLOŠKI PARK 3.1 Opredelitev pojma Tehnološki park je območje, vodeno s strani pravne osebe, katera zagotavlja ugodne pogoje za razvoj, pretok znanja in tehnologije.1 To je konkretna lokacija, ki podpira sodelovanje med univerzami,inštituti, podjetji in političnimi strukturami, z namenom spodbujanja visoke tehnologije, gospodarskega razvoja in izboljšanja znanja. British Council tehnološke parke definira s 4 kriteriji: - povezani su z univerzitetnimi in raziskovalnimi inštitucijami -zagotavlja infrastrukturo in podporne storitve za podjetja, zlasti nepremičnine in pisarniške prostore - opravljajo funkcijo prenosa tehnologije - opravljajo funkcijo spodbujanja gospodarskega razvoja (Vir: http://www1.american.edu/carmel/ab5293a/Whatis/whatis.htm, dostop

proizvodov in usluge namenjene start-up podjetjem, lahki industriji, uradom in sedežem velikih podjetij. Današnji tehnološki parki izstopajo v nekaj glavnih uslugah: ustvarjanje motivacije in klime za razvoj podjetništva, raziskovanj, inovacij in industrije promocija samozaposlovanja kot sodobnega trenda ustvarjanje novih delovnih mest v regiji iskanje strateških partnerjev zagotavljanje ustreznih poslovnih prostorov po subvencionirani najemnini povezovanje z raziskovalnimi inštituti in drugo. Tehnološki parki privabljajo izobražen kader z idejami na določeno lokacijo z ugodnimi, privilegiranimi lokacijskimi pogoji.2 Sodobni tehnološki parki težijo k opuščanju principov coniranja in poskušajo združiti funkcije na določenem območju. Na ta način postajajo tehnološki parki skupnosti z vsemi servisi, kot so restavracije, stanovanja, zabaviščni centri, pisarniških prostori, objekti/površine za šport in rekreacijo, ki tvorijo heterogeno skupnost. Ena od prvih prostorskih celic s takimi karakteristikami se je razvila na področju Univerze Stanford, ki jo danes poznamo pod imenom Silicone Valley

20.8.2015)

Tehnološki parki imajo svojo organizacijsko strukturo, katera upravlja in zagotavlja primerno uporabo virov in infrastrukture. Urejeni v arhitektonskem in urbanističnem smislu, kar zagotavlja ustrezno rabo prostora in ugodne prostorske pogoje za razvoj. Tehnološki park je namenjen dinamičnim podjetjem, katerih proizvodi in usluge so razvili s pomočjo modernih znanj in tehnologij. Taksonomija tehnoloških parkov se razlikuje odvisno od usmeritve, tako danes poznamo: bio-tehnološke parke, znanstvene parke, raziskovalno-univerzitetne parke, centere odličnosti in podobno. Tehnološki parki nudijo potrebno infrastrukturo in skupne vire, katere je drugače težko zagotoviti na vsaki potrebni lokaciji(v primeru, da imajo podjetja/tovarne sedeže na različnih mestih). Med glavne primere spadajo: poslovni inkubatorji, telekomunikacijska in mrežna vozlišča, recepcije, varstveni sistemi, restavracije, konferenčne dvorane, urejeno parkiranje, športni objekti in drugo. Glavne naloge tehnoloških parkov so konsolidacija 1. http://en.wikipedia.org/wiki/Science_park [dostop: 21.5.2015]

Slika 19. Grafične podobe nekaterih tehnoloških parkov [http://goo.gl/MMZvFu]

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TEHNOLOŠKI PARK

3.TEHNOLOŠKI PARK 3.2 Primeri tehnoloških parkov Stanford raziskovalni park / Silicijska dolina Po koncu 2.svetovne vojne, Univerza Stanford, zaradi velikega števila novih študentov, je začela oddajati svoja neizkoriščena zemljišča da bi na zagotovila zaslužek s katerim univerza servisira svoje tekoče stroške. Prostor so dobile v najem samo visokotehnološka podjetja katera so sodelovala s številnimi univerzami. V kratkem so nekdanja neizkoriščena zemljišča postala sedež za visokotehnološke kompanije kot so Eastman Kodak, Hewlett-Packard, Lockheed Martin, General Electric, Intel in druge. Čez čas so podjetja začela koristit prednosti, kot so tehnološka in infrastrukturna omreženost ter dostop in se je tako tehnološki park začel širiti čez meje Univerze Stanford in postane znan kot Silicijeva dolina. Samo območje Stanford Research Parka danes zavzema okoli 7km2, je sedež 140 podjetjem različnih velikosti in področij delovanja. V nekaj čez 160 stavbah, je stalno zaposlenih 23,000 ljudi. Illinois Institute of Technology (IIT) Campus Leta 1940. je nemško-ameriški arhitekt Ludwig Mies van der Rohe naredi načrt za kampus novonastale univerze, katera je nastala s spajanjem več manjših univerz in raziskovalnih institucij. Za razliko od Stanford Reasearch Parka je ta tehnološki center organiziran kot privatni univerzitetni kampus v katerem imajo študenti dostop do najboljše raziskovalne in tehnološke infrastrukture. Na površini od 48 hektarjev kampus je, po Miesovi zamisli, načrtovan na modularni mreži 7x7 metra, znotraj katere so locirane stavbe. Mies upošteva svojo teorijo univerzalnega prostora, pri kateri je fasada stavbe uporabljena kot koža. Pri zasnovi objektov, se Mies vrača k raziskovanju “škatlastih” prostorov, za razliko od fluidnosti katero je dosegel z uporabo svobodnih arhitektonskih elemenatov.3 Univerzitetni kampus, združuje različne funkcije na območju kampusa in tako zagotavlja ustrezne prostorske kvalitete za visokotehnološke raziskave. Na podlagi ameriškega razvojnega primera, so številne evropske univerze začele z razvijanjem lastnih kampusov oziroma tehnoloških parkov. Technopark Zürich Zgrajen je bil na degradiranem območju nekdanje tovarne v centru mesta. Razprostira se na 42000m2 organiziranih v stavbi italijanskega arhitekta Tropeana. V parku se nahaja okoli 250, večinoma manjših podjetij, ki zaposlujejo 1,750 delavcev. Ideja načtrovalcev je bila povezati čim več različnih podjetij in funkcij v eni stavbi. Tehnološkemu parku pripada tudi park, ki služi kot rekreacijska površina za zaposlene. Ena med najbolj pomembnimi značilnosti projekta je arhitektova zamisel, da prostore za najem naredi čimbolj fleksibilne in prilagodljive za uporabnika, kar omogoča umestitev različnih podjetji v stavbo.

3. Mrduljaš, Maroje, 2008, ARHITEKTURA PROTAGONISTI: Mies van der Rohe, Pioltello, Europapress Holding

Slika 20. Stanford Research Park posnet iz zraka [http://goo.gl/HDGIzu]

Slika 21. Illinois Institute of Technology Campus [http://goo.gl/dfGuzu]

Slika 22. S.R. Crown Hall, najpoznatija stavba IIT Campusa [http://goo.gl/SheMta]

Slika 23. Zunanji javni prostor Technoparka Zurich [http://goo.gl/JDCfu]

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TEHNOLOŠKI PARK

WISTA Science and Technology Park Tehnološki park WISTA je zgrajen v berlinski četrti Adlershof in je osnovan 1991. leta po padcu Berlinskega zidu. Zavzema površino 4,2 kvadratna kilometra in je največji tehnološko znanstveni park v Nemčiji. Zaradi ostalih tehnoloških parkov in središč v okolici, se ga pogosto imenuje Silicijska dolina Evropske unije.4 Po združitvi Nemčije, obstoječa industrija in znanstveno raziskovalni center nista bila primerljiva z zahodnimi standardi in so se ju odločili prenoviti. Danes je to sodoben, najbolj napreden kompleks v Nemčiji, ki je postal inkubator z mlade raziskovalce Univerze Humboltd v Berlinu z 6,800 študenti naravoslovno tehniških fakultet. Tehnološki kompleks združuje tudi preko 800 podjetij s področja znanosti, medijskih storitev in uslug.

Stockley Park Heathrow Park je tesno povezan z Londonskim letališčem Heathrow in slovi kot najpomembnejši poslovno - tehnološki center v Veliki Britaniji. V parku imajo sedež svetovno znana podjetja kot so: Apple Inc., Canon Inc, British Petroleum, Sharp, Marks and Spencer in GlaxoSmithKline. Pri načrtovanju območja je sodeloval Sir Norman Foster in partnerji, ki so poskušali ustvariti prijetno mikroklimo z veliko zelenja in atraktiven vizualen izgled stavb. Park je nastal med prvimi v Združenem kraljestvu in v Evropi nasploh, pod vplivom podobnih uspešnih parkov v Združenih Državah Amerike. ISAR Büropark München Tehnološki park je umeščen v naravno okolje v bližini mednarodnega letališča. Glavna zamisel arhitekta Fumihika Makija je bla preplet narave in visoke tehnologije. Kot tudi v ostalih primerih high-tech arhitekture, so bile stavbe obdane z zastekljenimi fasadami in strehami ki zrcalijo nebo. Tehnološki park je zamišljen kot grozd enajstih stavb, ki so prepletene med seboj. 2 večji stavbi in 9 manjših, v katerih se nahajajo središča podjetji, raziskovalni centri in pripadajoči prostori za zaposlene.

Slika 24. Skica povezovalnega hodnika Wissenschaftsparka Gelsenkirchen [http://goo.gl/FhvdIK]

Slika 25. Izometrijska shema funkcioniranja Wissenschaftsparka Gelsenkirchen [http://goo.gl/CIPfgu]

Wissenschaftspark Gelsenkirchen Gre za znanstveno tehnološki park v Gelsenkirchenu. Park se nahaja v Porurju, v zgodovini energetsko ena najpomembnejših evropskih pokrajin. Sam tehnološki park je nastal na nekdanjem najdišču premoga in je danes specializiran za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Povezuje za podjetja katera se ukvarjajo z obnovljivimi viri. Sam kompleks je sestavljen iz 9 objektov, ki služijo kot raziskovalni centri in uradi. Objekti so povezani z dolgim hodnikom, ki povezuje pisarne in umetno jezero. Cel kompleks je velik 27,200m2.

Slika 26. Stavba v ISAR Büroparku München [http://goo.gl/MKNzFu]

4. http://en.wikipedia.org/wiki/WISTA [dostop: 23.5.2015]

Slika 27. Mapa WISTA parka Berlin [http://goo.gl/MjslhK] 16

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TEHNOLOŠKI PARK

4.TIPOLOGIJA TEHNOLOŠKIH PARKOV 4.1 Programska opredelitev

BIO / MEDICINA Tehnološki parki so lokacija za številna podjetja katera se ukvarjaju z bio-medicinskimi raziskavami in raziskavami zdravil . Zagotovljena je potreba infrastruktura kar znižuje obratovalne stroške. TEHNOLOGIJA / HI-TECH Tehnološko področje je prevladajoče v strukturi tehnoloških parkov. Velika svetovna podjetja imaju svoja korporativna, izobraževalna in raziskovalna središča v tehnološkimi parki zarad ugodne gospodarske klime in zagotovljene infrastrukture.

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V sodobnih tehnoloških ne obstaja klasične industrijske proizvodnje, ampak specializirana proizvodnja sofisticiranih in visokotehnoloških

POSLOVNE STORITVE V to spadaju razne poslovne storitve v samem parku, katere dvigujejo učinkovitost delovnega okolja.

15%

23%

UNIVERZITETNI KAMPUSI Prvi tehnološki parki su se razvili z univerzitetnih kampusi sredinom prošloga stoletja. Univerze se pozicioniraju v tehnološkimi parki da bi laže vzpostavile direktan stik med podjetji in študentimi.

8% 45%

Priloga 2. Programska opredeljenost Tehnološkega parka Ljubljana Brdo

10% 10% 40%

10%

30% Priloga 3. Programska opredeljenost tehnološkega parka WISTA - Berlin Adlershof

OKOLJEVARSTVO/ENERGIJA UNIVERZITETNI KAMPUSI

OKOLJEVARSTVO/ENERGIJA V tehnološkimi parki nahajamo nahajamo veliko podjetji katera se ukvarjajo proizvodnjom energije iz obnovljivih virih. Gre za sodobne postopke v iz sonca, biomase ipd. Nekateri tehnološki parki su se specializirali samo za proizvodnjo energije kateru potem distrubuiraju v omrežje

produktov ali materialov kateri so rezultat raziskovalnih študij in posameznih naročil.

legenda: BIO / MEDICINA TEHNOLOGIJA / HI-TECH INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA POSLOVNE STORITVE

V tehnološkimi parki se mešanjo in spajajo različni programi, ki so usmerjeni proti visokotehnološkimi raziskavami in storitvami kar povspešuje rast in razvoj. Obstajaju tudi start up centri kateri pomagaju mladimi, inovativnimi podjetji v pogledu infrastrukture in stika s kupci. Visokotehnološka podjetja z področja okoljevarstva, medicine, digitalnih tehnologij, industrije ipd. so glavni korisniki storitev tehnoloških centrov. Glede na usmeritev posameznih tehnoloških parkov obstajaju: znanstveni centri, industrijski parki, bussiness parki, znanstveno - tehnološki parki, univerzitetni parki ipd. Programsko usmjerjenost ispunjenost tehnoloških parkov lahko razdelimo v nekaj glavnih področji:

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

4.TIPOLOGIJA TEHNOLOŠKIH PARKOV 4.2 SMLXL - Opredelitev velikosti

Obstajajo številne možnosti klasifikacije in vrednotenja prostorskih značilnosti tehnoloških parkov. Tehnološki parki v svoji velikosti segajo od majhnih regionalnih parkov do internacionalnih parkov globalnega pomena. Velikost je opredeljena skozi 6 kategorij: površina, faktor zazidanosti, faktor izrabe zemljišča, faktor zelenih površin, število podjetji in število zaposlenih. V veliko primerih se kategorije med sabo preklapljajo, kar pomeni, da je dejansko velikost precej težko ocenit. Tablica razvršča tehnološke parke v 4 razrede z naslednjimi kriteriji:

SMALL: <40000m2, <1000 zaposlenih

Takšni tehnološki parki spadajo v najmanjše merilo in služijo kot podpora podjetnikom in start-up centri v mestih oz. občinah

MEDIUM: 40000-100000m2, 1000-4000 zaposlenih

V to kategorijo spada tudi Ljubljanski tehnološki park - Brdo. Razlika je v tem, ker takšni tehnološki parki nudijo boljšo infrastrukturo in več različnih prostorov za najemnike oz. podjetja. Medium tehnološki parki so prostorsko vpeti v širše območje pokrajin.

LARGE: 100000-1000000m2, 4000-15000

zaposlenih Tehnološki parki v tej kategoriji so prepoznavni na širšem območju in njihov vpliv sega čez državne meje. Ponujajo vso potrebno infrastrukturo in spremno vsebino. Velikokrat so v sestavi univerzitetnih centrov in majo lastne research & development oddelke.

S/SMALL

M/MEDIUM

L/LARGE

XL/EXTRA LARGE

Pomurski tehnološki park

Tehnološki park Ljubljana / Brdo

Stockley park / Heathrow

WISTA Science & Technology park Berlin

površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

35000m2 60% 1 0,2 25

površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

90000m2 60% 1,1 0,1 170 1500

površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

807000m2 45% 1,95 0,4 30 7700(1997.)

Wissenschaftspark Gelsenkirchen

IIT/Illinois Institute of Technology

površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

40000m2 20% 0,65 0,7 70 4000

370000m2 23% 0,85 0,55 30 4500

površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

4,200000m2 25% 0,85 0,7 1000 16000

Stanford Research Park površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

3,550000m2 65% 2,9 0,14 150 23000

Technopark Zürich površina - m2 FZ FIZ FZP število podjetji število zaposlenih

47000m2 70% 1,8 10% 300 1800

EXTRA LARGE: >1000000m2, >15000 zaposlenih

Takšni tehnološki parki so pomembnega značaja na svetovnem nivoju in so sedež različnih globalnih korporacij.

Ostale kategorije običajno sledijo rasti opisani v kategorijah površine in števila zaposlenih, vendar ni pravilo.

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

4.TIPOLOGIJA TEHNOLOŠKIH PARKOV 4.3 Tipologija grupiranja A_GROZDNO (CLUSTER) GRUPIRANJE dimenzije: X | 100m-350m Y | 100m-250m OPIS

KOMENTAR

Za grupiranje objektov v grozde je značilno organiziranje objektov okoli središčnega prostora: parkirišča, trga ali parka. Dostopne ceste in funkcionalne površine potekajo po obodu, v nekaterih primeri zbirne ceste vodijo v stavbni otok. Grozdno grupiranje se najpogosteje formira na pravokotnih parcelah, dimenzij 100m-350m krat 100m-250m. Prostori po obodu so organizirani kot funkcionalne površine , dostopi ali parkirišča. Prostori med stavbami so bolj pogosto zeleni in javni. Stavbe so organizirane kot samostojni objekti, različni v oblikovanju in z različno funkcijo.

Z grajenjem prostostoječih objektov v grozde lahko oblikujemo strnjene in zakrite prostorske enote okoli strnjenog prostora. Grupiranje v grozd omogoča ustvarjanje pestrega in organiziranega okolja z veliko zelenih površin in ustrezno infrastrukturo. Grozdno grupiranje najdemo v primerih, kateri so tehnološki parki v sestavi univerzitetnih centrov in kampusov. Stavbe so prepoznavne oblikovno kot tudi funkcijsko. Zunanjost omogoča veliko javnih in zelenih površin.

Slika 28. Grozdno(cluster) grupiranje [delo avtorja]

TIP: A_1 - enakovredno organizirani objekti

TIP: A_2 - razčlenitev po velikosti in volumnu objektov

TIP: A_3 - razčlenitev po usmerjenosti objektov

TIP: A_#_x - višinska razčlenitev objektov 19

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

B_PAVILJONSKO GRUPIRANJE dimenzije: X | 200m-500m Y | 250m- 450m OPIS

KOMENTAR

Svobodno grupiranje objektov v nepravilnih vzorci se največ pojavlja v tehnoloških parkih, v katerih je rast spontana in ni striktno definirana. Poudarek je na posameznih stavbah, katere funkcionirajo kot posamične samostojne programske ali arhitekturne enote. Stavbni otoki niso oblikovno svobodni in jih delijo servisne ceste na posamezne parcele. Dimenzije parcel zelo varirajo, in segajo od 200m-500m.V nekaterih primeri zbirne ceste segajo znotraj stavbnih otokov kot dostopi do parkirišč. Zaradi paviljonske postavitve objektov, se zgodi, da vsak objekt potrebuje lastno infrastrukturo, kar je potratno in izkazuje večje stroške.

Pri paviljonskem vzorcu je poudarek na posameznih stavbah, katere funkcionirajo kot samostojne enote. Vsaka posamezna stavba potrebuje lastno prometno in komunalno infrastrukturo. Prednost je fleksibilna in odprta organizacija prostora. Objekti so pogosto razčlenjeni po višinah, kar zagotavlja fluiden in poudarjen prostor.

Slika 29. Paviljonsko grupiranje [delo avtorja]

TIP: B_2 - razčlenitev po velikosti in volumnu objektov

TIP: B_1 - enakovredno organizirani objekti

TIP: B _#_3 - višinska razčlenitev objektov 20

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

Slika 30. Nizanje v trakove [delo avtorja]

C_NIZANJE V TRAKOVE dimenzije: X |150m-250m Y | 50m- 150m OPIS

KOMENTAR

Nizanje v trakovi je zelo linearen tip nizanja. Omejeno je z obodnimi cestami v podoglovatem stavbnem otoku dimenzij 150m-250m krat 50m-150m. Dostop in priključevanje je direktno vzdolž stranice stavbnega otoka, v primerih nizanja v 2 vrste, obstaja tudi možnost napeljave servisnih cest znotraj stavbnega otoka. Funkcionalne in zelene površine so urejene v presledkih med posameznimi objekti. Infrastrukturno gledano, nizanja v trakove je ugodno za obseg infrastrukturnih napeljav.

Nizanje v trakove izhaja iz običajne tipologije industrijskih objektov - hal - ki imajo različne oblike in velikosti. Prednosti nizanja v traku je lažji in cenejši dostop do infrastrukture in enostavna razporeditev prometnega sistema. Slabosti so enoličen in generičen izgled in pomanjkanje skupnih zelenih površin.

TIP: C_1 - enakovredno organizirani objekti

TIP: C_2 - razčlenitev po velikosti in volumnu objektov TIP: C_3 - nizanje v 2 vrste

TIP: C_4 - razčlenitev po usmeritvi objektov

TIP: C_#_5 - razčlenitev po višini objektov 21

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

D_GRUPIRANJE V ŠAHOVNICO dimenzije: X | 150m - 250m Y | 200m - 250m OPIS

KOMENTAR

Zlaganje objektov v šahovnico ustreza kvadratnim stavbnimi otoki razdeljenimi z mrežo cest. Glavne ceste obdajajo stavbni otok, servisne lahko vstopajo zaradi lažjega dostopa. Dostopdo posameznih ali skupnih objektov je najpogosteje možen z vseh 4-ih strani stavbnega otoka. Funkcionalne površine se nahajajo po obodu stavbnega otoka, Infrastrukturno gledano, je grupiranje v šahovnico zelo urejeno, kar pomeni jasno in logično organizirano mrežo napeljav.

Grupiranje v šahovnico omogoča veliko zelenih površin med stavbami in tekoč,odprt prostor med objekti. Površine znotraj stavbnog otoka nisu ovirane z zunanjimi vplivi in so prijetne za obistovalce in zaposlene.

Slika 31. Grupiranje v šahovnico [delo avtorja]

TIP: E_1 - enakovredno organizirani objekti

TIP: E_2 - razčlenitev po velikosti in volumnu

TIP: E_#_2 - razčlenitev po višinami objektov 22

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

4.TIPOLOGIJA TEHNOLOŠKIH PARKOV 4.4 Tipologija objektov

A_HALE dimenzije: 20m-70m X 70m-180m 1:1 - 1:3 etaznost: P - P+2 jedra: 0-3 OPIS

KOMENTAR

Tipologija hal izhaja iu tipskih, enoprostornih industrijskih objektov iz začetka 20.stoletja. Dimenzije so v razmerju od 1:1 - 1:4 in višine do Pogosto je prisotna dualna zasnova prostora v halah: v večjem, središčnem delu je prostor enoetažen in prilagojen proizvodnji,v delu stavbe pa obstaja 1-3 etaže pisarniških in laboratorijskih prostorov. Hale so pogosto montažni objekti, izdelani iz betonskih ali jeklenih prefabrikatov. Glede na obliko enoprostorne hale imajo urejeno zenitalno osvetlitev v obliku streh, ali vodoravnih svetlobnih panelov.

Hala kot objekt je bil prilagojen linearnemu načinu proizvodnje oz. tekočemu traku, katera se je razvila v začetku 20.stoletja. Svoboden tloris omogoča veliko število prilagoditev in uporab za različne namene in začasne rabe, kar je velika prednost v današnjem času, kjer je potreba po večfunkcionalnih prostorih velika. Hale so pogosto grupirane v trakove, kar omogoča dobro izkoriščenost.

DIAGRAM 1. HALE 1:1000 (delo avtorja)

tloris A1

tloris: A2

prerez: A1, A2 23

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

B_STOLPIC dimenzije: 18m-25m X 18m-35m etaze: (K) - P+2 - P+7 jedra: 1-2

KOMENTAR

Stolpič je nizka stolpnica z največ osem nadstropji. (Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora) Stavba je centralno zasnovana, po navadi okoli jedra vertikalne komunikacije okoli katereg so razporejeni pisarniški in raziskovalni prostori. Glede na centralno organizacijo, je obodna površina po navadi prosta in ju lahko poljubno organiziramo. Tipologija stolpičev ponuja dobro naravno osvetlitev.

Stolpič je manjša verzija stolpnice, in se pogosto uporablja v tehnoloških centrih, ker omogoča večjo gostoto grajenega okolja in kvalitetne pogoje kot so osončenost,osvetljenost, pogledi ipd.

tloris B1 (vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

DIAGRAM 2.STOLPICI 1:1000 (delo avtorja)

OPIS

tloris B3 (vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

prerez B3

(vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

prerez B1 (vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

tloris B2 (vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

prerez B2

(vir: Koželj,2014,Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

C_STAVBNE STRUKTURE dimenzije: 30m-70m X 50m-130m etaznost: (K)+P - P+8 jedra: 2-

OPIS

KOMENTAR

Stavbne strukture so velike in kompleksne stavbe sestavljene iz več funkcionalnih sklopov. Pogosto združujejo veliko med seboj različnih dejavnosti. Razvedene so po tlorisu in prerezu in so pogosto sestavljene iz različnih tipov med seboj povezanih stavb. Stavbna struktura nudi različne prostore, ki se razlikujejo po velikosti, višini, tlorisni zasnovi ipd.

Stavbna struktura je odgovor na sodobno potrebo po številnih in različnih prostorih, kateri zadovoljujejo različne funkcije in namembnosti. Pogosto so uporabljene v zasnovi tehnoloških parkov, ker omogočajo hibridizacijo programov, kot so izobraževanje, proizvodnja, raziskovanje, marketing ipd.

DIAGRAM 3. STAVBNE STRUKTURE 1:1000 (delo avtorja)

tloris C2

tloris C1

prerez C1

prerez C2 25

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

D_ATRIJSKI OBJEKTI dimenzije: 40m-70m X 50m-150m etaznost: (K)+P - P+5 jedra: 2-

OPIS

KOMENTAR

Atrijski objekti so linearno zasnovani objekti, ki se odpirajo v notranje dvorišče. Objekt se po eni strani odpira na ulično ali zunanjo strani, po drugi pa v atrij, ki je osvetljen in pogosto ozelenjen. Prostori so lahko orientirani na zunanjo stran objekta, ali na 2 strani, zunanjo in atrijsko, kar omogoči ustrezno osvetlitev. Atrijski objekti varujejo pred hrupom in pogledi zs ceste.

Atrijski objekti nudijo varnost in zgoščenost in enakovredne pogoje za raziskovalne, pisarniške, laboratorijske prostore ipd. kar je pogosta zahteva visoko tehnoloških podjetji. Poleg tega se v atriju lahko uredi zelena površina za uslužbence ali obiskovalce. Atrij vzpostavi kakovosten prostor za druženje in obiskovanje.

tloris D1

prerez D1

DIAGRAM 4. ATRIJSKI OBJEKTI 1:1000 (delo avtorja)

tloris D2

prerez D3

tloris D3

prerez D2 26

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

E_GREBENASTI OBJEKTI dimenzije: 30m-130m X 90m-150m etaznost: (K)+P - P+6 jedra: 3-

OPIS

KOMENTAR

Grebenasti objekti so zasnovani linearno na način da so posamezna krila stavbe povezana z glavnom komunikacijom. Prednosti takšne zasnove so nadzorovanje premikanja in enostaven razpored posameznih oddelkov. Glavna jedra so locirana na začetku posameznih oddelkov, servisna oz. pomožna lahko znotraj samih oddelkov. Število jeder je odvisno od velikosti same stavbe. Prostori v posameznih krilih so orientirani dvostransko in povezani z hodnikom. V glavnem grebenu se nahajajo splošni in skupni prostori. Prostori med posameznimi krili so pogosto ozelenjeni, kar omogoča kvalitetno delovno okolje.

Edna med najpogostejšimi tipologijami uporabljenih za ti. tehnološke centre. Omogoča delitev stavbe po sektorjih, kar ustreza podjetjem. Prostor okoli stavbe je raznolik in pester .

tloris E1

DIAGRAM 5. GREBENASTI OBJEKTI 1:1000 (delo avtorja)

prerez E1

tloris E2

prerez E2

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

F_BLOK dimenzije: 10 - 25m x 30m-100m etaznost: (K)+P - P+6 jedra: 1-4

OPIS

KOMENTAR

Bloki su najsplošnija tipologija stavb. Zasnovani su pravokotno z centralnim ali stranskim jedrom. Podobno tipologijo nahajamo v stanovanjskimi stavbami in drugje .Bloki so lahko podolgovati, kratki, globoki ipd. Pogosto so dvo ali večstranski orientirani, z pisarnami na vsemi stranami neba, kar zagotavlja ustrezno svetlitev in osončanost. Prostori so razporejeno okoli skupne vertikalne komunikacije katera se pogosto nahaja v sredini stavbe. Energetski u varčni in funkcionalno logično razdeljeni.

Najbolj običajan tip pisarniških in večstanovanjskih prostorov.Najbolj optimalna zasnova stavbe, zagotavlja ustrezne in enakovredne pogoje za vse. Bloke odlikuje energetska varčnost in strnjena zazidava.

tloris F1

DIAGRAM 6.

GREBENASTI OBJEKTI 1:1000 (delo avtorja)

prerez F1

tloris F2

prerez F1, F2

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

4.TIPOLOGIJA TEHNOLOŠKIH PARKOV 4.5 Valorizacija tipologije objektov Za vrednotenje posameznih tipov objektov so izbrani kriteriji, kateri so pogosto upoštevani pri zasnovah objektov tehnoloških parkov in njihovih funkcionalnih površinah. Izbrani kriteriji odražajo sodobne težnje v načrtovanju in projektiranju tehnoloških parkov.

se odraža kot odgovor na potrebo za specializacijo posameznih delov znotraj tehnoloških parkov.

Vsi opisani kriteriji so še odvisni od konkretne situacije in stanja v prostoru.

VECUPORABNOST Kombinirana oz. izmenjevalna uporaba objektov je sodoben trend v tehnoloških parkih. Uporabniki se izmenjujejo v različnih obdobjih dneva, meseca ali leta. Vsem uporabnikom je nujno zagotoviti ustrezne prostore, kateri zadovoljujejo njihovim potrebam.

ENOSTAVNOST GRADNJE V kriterije enostavnosti spada enostavnost stavbne zasnove, konstrukcije in uporaba materialov, prefabriciranih elementov ipd.

HIBRIDIZACIJA PROGRAMA Možnost prostora da privabi več programov, oz. da je prostorsko, konstrukcijsko in zasnovno neovirajoč in da dovoli mešanje po tlorisu in prerezu objekta.

FLEKSIBILNOST Nevtralna konstrukcija in znova nam omogoča fleksibilno uporabo prostora in servisiranje več uporabnikov ob različnem času, posledično tudi prilagojenost prostora uporabniku.

FAZNOST Možnost izvedbe in uporabe projekta v posameznih fazah gradnje in širitve.

DELJIVOST Možnost prostora in posamezne tipologije da se podeli v posamezne funkcionalne sklope. Deljivost

enostavnost gradnje fleksibilnost deljivost vecuporabnost hibridizacija faznost rast sestavljivost zunanje površine trajnost

HALE ••• •• • ••• • ••• •• •• • •

SESTAVLJIVOST Možnost povezovanja stavb v večje komplekse tehnološko-raziskovalno-proizvodnih centrov. ZUNANJE POVRŠINE Možnost ureditve kvalitetnih in privlačnih zunanjih prostorov okoli same stavbe. Urejanje kvalitetnih in pestrih prostorov v merilu človeka. Ohranjanje mestne dinamične mestne podobe in silhuete TRAJNOST V kriterij trajnosti spada več faktorjev kot so pametna gostota območja, energetska varčnost, prostorska varčnost, uporaba obnovljivih virov energije ipd.

RAST Prilagojenost posamezne tipologije rasti in spreminjanju je možnost, da odgovori na nove potrebe in zahteve uporabnikov z nadgrajevanjem ali spremembo namembnosti prostora (prožnost/ fleksibilnost). STOLPICI •• ••• ••• •• •• • • •• •• ••

STAVBNE STRUKTURE • ••• ••• ••• ••• • • •• •• •••

ATRIJSKI OBJEKTI • •• •• •• •• • •• • ••• •••

GREBENASTI OBJEKTI • ••• ••• •• ••• •• •• • ••• ••

BLOK •• • • •• •• • • • •• ••

Preglednica 1. Kriteriji za vrednotenje objektov [delo avtorja]

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / TIPOLOGIJA

5.NABOR PRAVIL Smernice za projektiranje Pri zasnovi in projektiranju sodobnog tehnološkog parka potrebno je upoštevat nekaj ključnih pravil. Navedena pravila zagotavljaju delovno okolje kjer lahko vsak zaposleni razvija svoje ustvarjalne potenciale. Pravila tudi zagotavljaju ustrezno proizvajanje i rabo energije, povezanost mestnim središčem in (širšom) okolicom.

3. PAMETNA GOSTOTA Gostota je zaželjena zaradi boljše dostopnosti do infrastrukturnega omrežja,storitev,prometnih povezav in same kvalitete urbanega življenja. Zgoščena območja uporabniku uporabljaju nabor različnih funkcij in storitev kot i samo pestrost prostora ter razvijene arhitektonske in urbanistične kvalitete.

1. POVEZANOST IN TRANSPORTNA HETEROGENOST Pri izbiri lokacije za umestitev tehnološkog parka potrebno je zagotovit čimveču heterogenost dostopnog prometa neovisno radi li se o tranzitnom prometu ili o samom dostopu do lokacije tehnološkog parka. Zaradi dostopa obiskovalcov in uslužbencev lokacija nujno rabi bit vpeta v sistem javnega prevoza (avtobusa,metroa, lahke mestne železnice...). Za dostop z osebnim avtomobilom trebaju biti osigurana parkirna mesta katera ne motiju uslužbencev niti obiskovalcov. Vođeni princpima trajnostne mobilnosti,naj se ne spodbuja intenzivni avtomobilski promet kar prinaša številne probleme, od onesnaževanja do izgube korisnih površin. Pri samoj izbiri lokacije, veliko pozonosti rabi posvetit tem da ustrezno umeščena u mestno tkivo oz. da ni locirana v slabo dostopnom delu mesta. Poleg tega, nujno je zagotovit tranzitni in opskrbni dostop kateri je naj bo rešen s pomočjo cestovnega ali železniškega prometa. Pri taknem prometu nujno je upoštevat določene tehnične pravilnike kateri omogočaju zadostaten in neovirajuč promet surovin.

4. RAZNOLIKI PROSTORI PRILAGOJENEGA MERILA Pri zasnovi tehnološkega centra nujno se je izognut kreiranju homogenih, enofunkcionalnih prostorov z veliko ovir v dostopu. Prostori tehnološkog centra naj segajo od proizvodnih pogonov, kje je možno vršiti proizvodnju i raziskovanje proizvoda, fleksibilnih uredskih prostorov z ustrezno orijentacijom in osvetlitvijo,dvoran za srečanje ipd. Moderan standard določa i intenzivan preplet javnih večnamenskih površin z delovnim okoljem kar zagotavlja produktivnost in boljše počutje uposlencev in obiskovalcev. Tehnološki parki prihodnosti zagotavljaaju tudi i veliko število javnih zelenih površin, katere služiju za sprostitev in rekreaciju ter ustvarjaju prijatno delovno okolje.

2. MAKROLOKACIJA - MIKROLOKACIJA Svaka izabrana lokacija nosi svoju logiku prostora kateru je potrebno upoštevat. Prve danosti za preverjanje su geološko- geografske , kje je potrebno določit ustreznost krajinske umestitve, ustreznost tal, vodnih površin in morebitne omejitve. Po tem je potrebno preverit zakonodaju in veljavne OPNje kateri določaju pogoje za gradnju. Važan segment predstavljavljaju tudi i analize prostora katere pokažu odnos lokacije do okolnega prostora in njezinu vpetost v širši prostor.

5. FLEKSIBILNOST/PRILAGODLJIVOST Fleksibilnost je opredeljena kot potencial tkiva prostora da / Adaptability is the potential for the fabric of a space to be modified with relative ease to accommodate change./ (vir: http://www.theworkhome. com/flexibility-and-adaptability/, dostop: 19.6.2015) V sodobnih tehnoloških kompleksov, zaradi sve veće in hitrejše spremenbe dela, prihoda in programa, potrebni su fleksibilni in nedefinirani prostori, kateri su v stanju zadovolit potrebe (trenutnih) uporabnikov in ih ne oviraju v delu. Pogosto se zgodi da en prostor uporablja več uporabnikov v različnimi deli dneva, meseca,leta.

6. VECUPORABNOST - VECNAMENBNOST Hibridizacija in mešanje uporabnikov je pogosta pojava v tehnološkimi parki in inkubatorji. Razpon sega od visokotehnoloških podjeti, medicinsko - istraživačkih centri, industrijskih proizvajalcev do malih start-up podjetji in posamezniki. Vsem njem je nujno zagotoviti ustrezne prostore kateri zadovoljavaju njihovimi potrebami. Večnamenbnost pomeni da je isti prostor predviden za več namen ko je ena sama. To pospešuje izkoristivost prostora, njegovo isplativost in ekonomsku vrednost in tudi omogoča bolj racionalno izrabu prostora. 6. ENERGETSKA IN EKOLOŠKA UCINKOVITOST Pri zasnovi sodobnih kompleksov zelo je pomenbno paziti na energetsko učinkovitost stavbe. Stavba v svojem življenskem ciklu naj proizvaja in izpušča čim manj CO2 (carbon footprint) in je na splošno zasnovana na ustreznimi pasivnimi ukrepi kot so usmjerjenost, osončanost, ventilacija ipd. Koriščeni gradbeni materijali naj so lokalnega podrekla, kar omogoča zmanjševanje emisij in prilagodbo stavbe okolju. Sodobni kompleki, lahko su energetsko neodvisni kar z pomočju raznih alternativnih virov energije sami proizvajaju zadostnu količinu energije. Številni tehnološki centri su specializirani za proizvodnju energije kateru distribuiraju v električno, toplovodno ipd. omrežje.

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / NABOR PRAVIL

How will we work in 15 -20 years? We don’t know what it’s gonna be like, but we know that it will be inside of a incredibly flexible space. - David Radcliffe,Vice president,Google Real Estate

6.PREDSTAVITEV LOKACIJE IN PROJEKTA

Pri predmetu Projektiranje III smo obravnavali področje Šentvida, pri Zavodu sv. Stanislava. Znotraj zasnove območja Urbane vasi Šentvid, smo predvideli tehnološki park, ki bi bil vir delovnih mest, hkrati bi tudi oskrboval vas z energijo proizvedeno z obnovljivimi viri energije. Koncept temelji na kakovostni soseski – sodobni urbani vasi - z vsemi pripadajočimi storitvami. Koncept zasnove temelji na glavni osi ob kateri je center naselja, ki povezuje oba dela naselja, ki ju ta os loči. Ob osi so višine, gostota pozidanosti največje in se znižujejo navzven. Na eni strani naselja se višine spustijo in navežejo na staro vaško jedro na drugi pa se na robu spet zvišajo zaradi tehnološkega centra ob avtocesti. Pri načrtovanju naselja smo ohranjali kvalitete prostora kot so vedute, pogled na šmarno goro, morfološki odnos do starega vaškega jedra. Skušali smo ustvariti mirno, kakovostno naselje, zato se zazidava zgoščuje ob železnici in hrupnih cestah. Ob začetku osi (gledano iz Celovške strani) sva predvidela višinsko dominanto, ki je odgovor na cerkveni zvon šentviške cerkve in hkrati poudari prihod v glavni del naselja in glavni trg v neposredni bližini. Koncept naselja je tudi vključitev urbanih vrtičkov s katero želimo doseči samozadostnost prebivalcev. Po naselju teče glavna os – glavna cesta, ki se navezuje na Celovško cesto. Po Celovški cesti ima naselje dobro povezavo do centra mesta. Glavna os je najpomembnejša cesta za prebivalce. Po njej se lahko sprehodijo čez glavni center naselja. Po naselju je predviden umirjen promet z čim manj avtomibili, saj jih skušamo čim hitreje pospraviti v garaže in garažne hiše. Predvidena je nova železniška postaja.Posebej za tehnološki center je speljana industrijska cesta, kjer je predviden industrijski promet. Industrija je navezana tudi na železnico. Slika 32: Ortofoto prikaz lokacije, Geodetska uprava Republike Slovenije

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / PROJEKT

Koncept temelji tudi na vzpostavitvi novega tehnološkega centra z močnim zaledjem poslovnih stavb. Center temelji na lesu, zaradi številnih neizkoriščenih gozdnih virov Slovenije. Cilj tehnološkega centra je, da generiramo nova delovna mesta, gradimo dele naselja z lesom, ponudimo prostor umetnikom, raziskovalcem, start up podjetjem. Center nam omogoča energetsko podporo naselja. Tehnološki center je lociran ob avtocesto. Z lokacijo smo omilili hrup avtoceste, ki bi sicer prehajal v naselje in nismo izgubili prostora v primeru umikanja stavb (zaradi hrupa). Koncept postavitve centra pa je predvsem zagotoviti dobro transportno navezavo. Center se priključuje na avtocesto, urejena je tudi povezava na železnico – tovorna postaja.

Slika 33: Prikaz makete [delo avtorja] Tovo rna žele post zniška 12 m aja

Princip oblikovanja naselja temelji na razpadu kareja. Iz popolnoma zaprte strukture smo z odvzemanjem/ rezanjem kareja, skušali zagotoviti prehodnost in kakovostne sekvenčne prostore. Končna zasnova oblikovanja karejev temelji na likovni kompoziciji točkovne in linijske zazidave, ki se prepletata po celotnem območju. Točkovno zazidavo predstavlja vila blok, linijsko zazidavo predstavljajo ozki in široki dolgi bloki. Kompozicija omogoča dobro pretočnost med kareji, ustvarja lepe, zanimive javne prostore in nudi kvalitetno okolje prebivalcu in obiskovalcu.

Stanovanjski objekt Pritličje mešana raba P+3

Železn

Stan ovan Pritličje jski obje mešana kt P+4 raba

ica

Poslovna stavba Mešana raba P+4

Stavbna struktura Trgovski center P

Stavbna struktura Terasa za stanovalce

Stavbna struktura Komercialna pasaža P

V kareje smo skušali vnesti čim več zelenih površin, ki bi jih povezovale pešpoti. V karejih z večjim FIZ in FZ je manj pozelenjeno, v pretežno stanovanjskih karejih pa smo skušali ohraniti čim več zelenih površin. Cilj je bil, da se zelenje pretaka iz enega kareja v drugega, ter da je povezano z peš potjo, ki se konča v glavnem parku na severu.

Slika 34: Situacijski načrt zazidave obravnavanog območja [delo avtorja, Nika Lužar] 33

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a /PROJEKT

Tovo rn posta a železniš ka 12 m ja

6.1 Graficna priloga 1

SITUACIJSKI NACRT OBSTOJECEG STANJA Stanovan js Pritličje m ki objekt ešana raba P+3

M 1:1000 UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani / Damian Sobol Turina / mentori: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a

7.VALORIZACIJA PROJEKTNE REŠITVE

Hale so objekti ki izhajajo iz industrijske revolucije in so bile podrejene množičnim oz. trakovnim proizvodnjam. Njihov arhitekturni videz, posledično izhaja iz tehnoloških in industrijskih zahtev proizvodnje. Hale kot takšne so uporabne tudi v današnjem času. Njihov odprt tloris omogoča številne zasnove prostora in je v smislu tlorisne organizacije krajine fleksibilen. Zaradi svoje konstrukcijske zasnove, so hale enostavne za zgradit in omogočajo veliko faznost pri načrtovanju. Enostavna konstrukcijska zasnova omogoča tudi številne prilagoditve v smislu odprtin, dostopa, in osvetljenosti. V zgodovini so vsi navedeni kriteriji bili zaželeni zaradi hitre in enostavne izgradnje, nizke cene in enostavnosti. Danes, nam takšna zasnova omogoča večuporabnost prostora in, z manjšimi prilagoditvami, večnamembnost. Hale, z svojo industrijsko zgodovino, prinašajo tudi nekatere negativne aspekte. Slabše se povezujejo v stavbne komplekse in je delitev na sektorje težka za ustvariti. Zaradi svoje montažne gradnje, so pogosto netrajnostne v energetskem smislu. Prostor za rast je zelo omejen, stavba se lahko spreminja samo znotraj osnovnega gabarita. En najhujših aspektov hal, so njeni zunanji prostori kateri so zapuščeni, enolični in neprivlačni za ljudi. Zaradi svojih funkcionalističnih kriterijev oblikovanja, tvorijo hale enolično mestno silhueto in ne oblikujejo kakovostne medprostore.

Ključno je, da se pri zasnovi tehnoloških parkov ugotovi nujnost za konstantnimi prostornimi spremembami, ki so pogojene z spremembami programa in zahtevami programa. Urejanje prostora postane dinamičen sistem v katerem je edina konstanta sprememba potreb in zahtev koristnikov in je posledično nujno sprejet spremembe kot pogoj v fazi načrtovanja in projektiranja.

Slika 35: Slika hal [delo avtorja]

Zaključim lahko, da so hale kakovosten objekt kot izhodišče za sodoben tehnološki park, vendar je nujna nadgradnja z bolj sodobnimi in hibridnimi tipologijami, ki postavljajo akcent na celostno kakovost prostora (proizvodnih enot, raziskovalnih, servisnih površin, zunanjega prostora ipd.). Nujno je sodoben tehnološki park opazovat kot zloženo enoto v kateri se dogaja najširši spekter funkcij, od proizvodnje, raziskovanja, testiranja proizvodov in tudi kvalitetnega prostora namenjenega rekreaciji sprostitvi in zabavi uslužbencev. Sodobna organizacija dela v tehnoloških parkih ni več rigidno dodeljena, ampak omogoča več fleksibilnosti in fluidnosti.

Slika 35: Slika hal [delo avtorja] 34

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VALORIZACIJA PROJEKTA

7.1 Tabelarna valorizacija

ENOSTAVNOST GRADNJE V konkretnem primeru Tehnološkega parka Šentvid v Ljubljani, je enostavnost gradnje na zelo visokem nivoju. Vsi objekti so montažni, zgrajeni iz prefabriciranih betonskih elementov, kar posplošuje gradnjo in znižuje stroške.

SESTAVLJANOST Možnost povezovanja stavb v večje komplekse tehnološko-raziskovalno-proizvodnih centrov. Hale, kot tipologija, ne omogočajo povezavo v večje komplekse, ker je vsak objekt zasnovan kot posamezna funkcionalna enota.

FAZNOST Vsak objekt je enostaven za gradnjo in posledično, izvedljiv v fazah. Objekti niso skupno povezani, razen z gospodarsko infrastrukturo, kar pomeni da lahko nastajajo neodvisno in v različnih fazah.

HIBRIDIZACIJA PROGRAMA Hibriden program predstavlja hrbtenico tehnoloških parkov. Z obstoječo razporeditvijo objektov in izbrano tipologijo je to omogočeno, vendar bolj sodobne tipološke zasnove omogočajo še boljšo hibridizacijo in spremembo programa.

FLEKSIBILNOST Prostori hal so prožni v tlorisni zasnovi. Svobodna tlorisna zasnova omogoča različne tlorisne razporeditve in zagotovo popolno fleksibilnost. Po drugi strani so hale enoetažni prostori, namenjeni proizvodnji in se težje izkoriščajo po prerezu, če za to niso namenjene. Del volumna ostaja neizkoriščen in ga ni mogoče prilagoditi uporabniku. Glede na enotnost zasnove vseh 7 objektov, so prostori zelo homogeni in enoviti. RAST Objekti Tehnološkega centra Šentvid v Ljubljani, tipološki gledano, niso primerni za nadgrajevanje in spreminjanje volumna objekta. Prostor za rast in spremembe obstaja v zamenjavi/odvzemanju posameznih elementov v prefabricirani gradnji in spremembi tlorisne zasnove. DELJIVOST Prostori hal so zelo težko deljivi v manjše, povezane funkcionalne enote, kar je en izmed glavnih zahtev sodobnih tehnoloških parkov.

TRAJNOST Pod kriterijem trajnosti imamo več podkriterijev. En med njimi je prostorska izkoriščenost in trajnost, kar je z novo namembo obstoječih objektov zelo uspešno narejeno. Starim skladiščnim objektom je dodana nova vrednost in jih je možno izkoristit v nove namene. Ekološki gledano, je izkoristiti trajnosten princip (reusing) ker zmanjšujemo okoljske pritiske in emisije. Energetsko in fizikalno, je pri objektih potrebna nadgradnja, ker niso zmožni zagotovit ustrezno mikroklimo za daljše bivanje ljudi. VECUPORABNOST Svobodna organizacija tlorisa omogoča koriščenje prostora večjemu številu uporabnikov z malimi prilagoditvami.

Tehnološki park Šentvid v Ljubljani površina (m2) FZ FIZ FZP število objektov

22000m2 45% 0,5 0,2 7

enostavnost gradnje faznost fleksibilnost rast

••• ••• •• •

deljivost zunanje površine sestavljivost hibridizacija programa trajnost vecuporabnost

• • • •• •• •••

Preglednica 2. Valorizacija obstoječega stanja po določenih kriteriji [delo avtorja]

ZUNANJE POVRŠINE STAVBE Objekti tehnološkega parka slabo prispevajo k dinamičnemu in urejenemu videzu ulice. oblikujejo malo vmesnih prostorov in zelenih površin ter ustvarjajo enolično ulično sliko. 35

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VALORIZACIJA PROJEKTA

8.KONCEPTUALNI PRIKAZ POSEGOV

pogoji lokacije

zgošcevanje

nadgradnja tipologije

nadgradnja javnih/zelenih površin

Lokacija tehnološkega parka je obdana z železnico, avtocesto in stanovanjskim naseljem. Tehnološki park Šentvid se nahaja na zelo kompleksnoj ampak dobro prometno povezanoj lokaciji. Še en faktor za upoštev je ohranitev vizur in dostopa do stare mestne jezgre Šentvida. Upoštev zunanjih pogojev lokacije je nujan pri oblikovanju stavbnih volumnov, igrišč in prometnih dostopov. Cilj je da lokacije tehnološkeg parka bude dobro dostopna, prehodna, i oblikovana v merilu okolnega prostora.

Območje tehnološkeg parka zgostimo na način da zvišamo FIZ in FZ faktorje. (poglevje 4.2, stran 18.) Na taj način pridobimo več prostorv in površin za uposlence in podjeta. Tudi, zagotovimo lažji dostop do infrastrukture in kvalitetnejše oblikovanje stavbnih volumnov, zunanjih površin in javnih prostorov. Zvišanjem gostote vplivamo na trajnostni kriterij vrednotenja.

Hale, edini tip objektov v tehnološkem centru je nujno nadgradit na način da bolj ustrezaju sodobnimi zahtevami uporabnikov. Za to naj uporabimo 4 različna pristopa:

Zunanje površine tehnološkega parka su prilagojene transportu, kar v sodobnemu tehnološkemu parku zavzima sam mali delež zunanjih površin. Transportne površine je nujno prenamjenit v zelene in rekreacijske površine, javne parke in trge. Na taj način zvišamo kvalitetu delovnega okolja in posledično, učinkovitost uposlencev. Zeleni prostori trebaju biti del širšega, povezanog sistema zelenih prostorov kateri se protežejo čez stanovanjsko naselje in območje Šentvida.

1. NOVOGRADNJE - znotraj površin tehnološkega parka interpoliramo nove stavbe, katere deluju kot posamezni funkcionalni sklopi. 2. ŠIRITVE - obstoječe objekte proširimo na način da dobimo nove fleksibilne prostore kateri su nadovezani na stare objekte. 3. POVEZOVANJE - obstoječe objekte povežemo v funkcionalne enote deljive v manjše funkcionalne sklope. 4. VGRAJEVANJE - v obstoječe objekte vgradimo manjše funkcionalne enote katere so fleksibilne in nude nove organizacijske in tlorisne možnosti.

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / KONCEPT

9. NADGRADNJA TIPOLOGIJE - VARIJANTNE REŠITVE 9.1 V1 - VGRAJEVANJE

gostota • • • • • Z vgrajevanjem posegamo v obstoječe hale, in sicer tako, da uredimo novo organizacijo prostora in zagotovimo bolj fleksibilno organizacijo. V enoprostorne hale dodajamo nove funkcionalne sklope v obliki zabojnikov ali več etažnih platform po obodu enoprostorne hale. Na ta način zagotovimo boljšo prilagoditev prostora za različne uporabnike in ponudimo fleksibilno rabo prostora. Rešitev vgrajevanja nekoliko dvigne nivo gostote in izkoriščenosti, saj so posegi omejeni na notranjost obstoječih stavb. Diagram 7 . Vgrajevanje (delo avtorja)

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VARIJANTNE REŠITVE

9.1 V2 - POVEZOVANJE

gostota • • • • • Z povezovanjem obstoječih hal ustvarjamo nove prostore tehnološkega parka in omogočimo povezovanje obstoječih ločenih objektov v večje funkcionalne sklope. Na ta način zagotovimo bolj heterogeno tipologijo objektov tehnološkega parka in umestimo dodatne storitve v nove prostore. Poseg zvišuje gostoto in izkoriščenost prostora, hkrati pa omogoča povezovanje v komplekse.

Diagram 8 . Povezaovanje ( delo avtorja)

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VARIJANTNE REŠITVE

9.3 V3 - ŠIRITVE

gostota • • • • • Širitve obstoječih objektov omogočajo najbolj učinkovito izkoriščenost prostora oz. ustvarjanje najbolj goste zazidave. V takšnem posegu obstoječe hale razširimo s tipološko bolj sodobnimi objekti, kateri upoštevajo vse sodobne zahteve tehnoloških parkov.

Diagram 9 . Širitve ( delo avtorja)

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VARIJANTNE REŠITVE

9.4 V4 - NOVOGRADNJE

gostota • • • • • Pri novogradnjah umestimo popolnoma nov objekt na lokacijo. Glede na obstoječo pozidavo je prostora za takšne posege zelo malo, kar pomeni, da ni pomembnega vpliva na izkoriščenost in gostoto prostora tehnološkega parka.

Diagram 10 . Novogradnje (delo avtorja)

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VARIJANTNE REŠITVE

aa aa bb cc 1 poslovni centar 2 fleksibilni najemniški prostori 3 storitvena pasaza 4 proizvodno tehnološka hala 5 raziskovalni inštitut 6 startup najemniški prostori 7 laboratorijski centar 8 proizvodno tehnološka hala 9 poslovni centar 10 fleksibilni najemniški prostori 12 konferencijska dvorana 13 ranzirna hala

bb 13

1 b

2 12

5 3

4 6

d 12

a b c d

manipulativne površine parkirišce za kamione športne površine zunanje rekreacijske površine

a 10

10.3 Graficna priloga 3

TLORIS PRITLICJA + PREREZI M 1:1000

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani / Damian Sobol Turina / mentori: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a

10.2 Graficna priloga 2

SITUACIJSKI NACRT + FASADE M 1:1000 UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani / Damian Sobol Turina / mentori: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a

10.PROJEKTNA REŠITEV - APLIKACIJA 10.1 Opis

Projektna rešitev je kombinacija vseh 4 tipa varijantnih rešitev. Obstoječe hale so povezane in proširene, v notarnjosti pa su dodani elementi z katerih boljše izkoristimo obstoječe prostore in ih naredimo bolj fleksibilnimi in prilagodljivimi. Železniška ranžirna hala je dodana na lokacijo, kar povspešuje prometnu povezanost med cestnim in železniškim prometom. V tehnološki centar su umeščena 2 parka za rekreaciju in sprostitev obiskovalci in uposlencev.

Tehnološki park Šentvid v Ljubljani površina (m2) FZ FIZ FZP število objektov

22000m2 63% 1,48 0,26 11

površina stavb

32560m2

enostavnost gradnje faznost fleksibilnost rast

•• ••• •• •••

deljivost zunanje površine sestavljivost hibridizacija programa trajnost vecuporabnost

•• ••• •• ••• •• •••

Preglednica 3. Valorizacija novog posega (delo avtorja)

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / APLIKACIJA

IJA

INŠTITUT STORIT

N A J E M start Up

LAB

E KONGR

INDUSTR

I J A POSLOVNO

INDUSTR

NAJEM

ŠPO

ITVE

POSLOVNO STOR

NI D U

A J I R ST

NAJEM

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / APLIKACIJA

11.VIZUALIZACIJA

Slika 37: Vizualizacije osrednjeg povezovalnega dela tehnološkega parka [delo avtorja]

12.VIRI IN LITERATURA 12.1 Literatura

12.2 Spletna literatura

Allen, Stan, 2012,Points+Lines: diagrams and projects for the city, New York, Princeton Architectural Press

Stanford Research Park, Wikipedia

Mihelič,B., Košir, F., Ifko, S., Adamič, T., 2002 Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: vodnik po arhitekturi, Ljubljana,

http://en.wikipedia.org/wiki/Stanford_Research_Park [21.5.2015]

Zavod za varstvo kulturne dediščine

Silicon Valley – Social roots of the information technology revolution, Wikipedia

Pevsner, Nikolaus, 1997, A history of building types, London, Thames and Hudson

http://en.wikipedia.org/wiki/Silicon_Valley#Social_roots_of_the_information_technology_revolution [21.5.2015]

Župančič, Domen, 2011, Delavska naselja in območija naselij med leti 1750 in 1950, Maria Saal, Arbeitgemeinschaft Alpen Adria

AD Classics: IIT Master Plan and Buildings / Mies van der Rohe, ArchDaily

Poles, Rok, 2003, Velenje:sprehod skozi mesto moderne, Velenje, Mestna občina

http://www.archdaily.com/59816/ad-classics-iit-master-plan-and-buildings-mies-van-der-rohe/ [22.5.2015]

Ifko, Sonja, 2003, Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana, doktorska disertacija

Illinois Institute of Technology,Wikipedia

Biščak, Tomaž, 2004, Tehnološki park Veliki otok pri Postojni, Ljubljana, diplomsko delo

http://en.wikipedia.org/wiki/Illinois_Institute_of_Technology [23.5.15.]

Mrduljaš, Maroje, 2008, ARHITEKTURA PROTAGONISTI: Mies van der Rohe, Pioltello, Europapress Holding

Technopark Zurich,Wikipedia

Magaš, Boris, 2012, Arhitektura – pristup arhitektonskom djelu, Zagreb, Školska Knjiga

http://sk.wikipedia.org/wiki/Technopark_Z%C3%BCrich 23.5.15.

Images Publishing Group, 2003, Industrial Spaces volume 1: a pictorial review, Australia, The Images Publishing Group

Flexibility&Adaptability

Azinović, D., Kregar P., Marn T., Sajovic P., Vujović A.,Koželj J.,2014, Tipologija večstanovanjskih stavb, Ptujska Gora, In obs

http://www.theworkhome.com/flexibility-and-adaptability/ 27.6.15

medicus

LikeArchitects - Kinematix

Koželj, Janez, 1987, Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena soodvisnost z morfologijo mestnega prostora, Ptuj, Ptujska

http://divisare.com/projects/289827 10.8.15

tiskarna Koželj, J., Capuder T., 1990, Strukturni pristop k urbanističnem načrtovanju in projektiranju, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo Becher, H., B., 2004, Typologies of industrial buildings, MIT Press, München Šenk,P. Kapsula: Tipologija druge arhitekture, Založba ZRC, Ljubljana 2015 Bjarke Ingels Group, Hot to Cold, Taschen, Berlin 2015 Koželj, Urbanstično oblikovanje, Fakulteta za arhitekturo, delovna skriptam 2012 Koželj, Čerpes, Blejec, Urbanistično načrtovanje, Fakulteta za arhitekturo 2012 Košir, Fedja: Razvoj oblikovanja industrijskih območij in objektov, Ljubljana, 1987.

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / VIRI IN LITERATURA

14.STRAN ZA POPRAVKE

stran

UL / FA / DIPLOMSKO DELO / Urbanisticna študija tehnološkoga parka Šentvid v Ljubljani/ Damian Sobol Turina / mentor: doc. dr Ilka Cerpes, Janez Kozelj u.d.i.a / POPRAVKI