Jure Sadar

IDEJNA ZASNOVA URBANEGA HIBRIDA Prenova stavbnega otoka med Slovensko cesto in Trgom francoske revolucije v Ljubljani Magistrsko delo Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Matej Blenkuš Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014

Povzetek

Abstract

Tema projekta je urbani hibrid, stavba z mešanim programom, ki stimulira razvoj središča mesta Ljubljane. Lokacija projekta je med avenijo v nastajanju, Slovensko cesto in Trgom francoske revolucije. Projekt raziskuje razmerje med obstoječim stavbnim blokom, glavno mestno avenijo ter predlaga umestitev novega tkiva kot mediatorja med obema.

The topic of the project is an urban hybrid, a mixed-use building, designed to stimulate the developement of Ljubljana’s city center. Located between Slovenska cesta, city’s main avenue, and The French Revolution square, the project researches the relationship between the surrounding urban systems and the existing city block. The project proposes partial demolition of the existing structures and their replacement with more dense volumes.

Consequently it becomes the mediator between the interior of the city block and the surrounding urban landscape.

Lokacija je izbrana zaradi atraktivne lege in neizkoriščenega potenciala zaradi programske nepovezanosti in podhranjenosti.

Zasnova novega objekta ohranja morfološke značilosti obstoječega, s primernim odmikom od Slovenske ceste vzpostavi obod stavbnega otoka in hkrati vnaša nove arhitekturno-urbanistične elemente ter prepozna kot destinacijo tako obod kot tudi središče stavbnega otoka.

Ključne besede: hibrid, Slovenska cesta, urbana arhitektura, staro mestno središče, pasaža, programska raznolikost

The site for the project is chosen based on its central location and it’s unused potential due to incoherent programmatic scheme.

The design of the new volumes maintaines the morphological characteristics of the existing urban tissue and proposes an offset from the building line along Slovenska cesta. Parallely it introduces new architectural elements, thus recognizing both the exterior as well as the interior of the city block as a destination.

Key words: hybrid, Slovenska cesta, urban architecture, old city center, arcade, programmatic diversity

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 3

00 KAZALO 00

UVOD

06

03

PROJEKT

43

0.1

Opis projekta

06

3.1

Urbanistični koncept

44

0.2

Oris teme in namen magistrskega dela

07

3.2

Oblikovni koncept

48

0.3

Metoda dela

07

3.3

Programski koncept

52

3.4

Komunikacija

52

3.5

Skladnost z urbanističnimi pravili in smernicami varovanja kulturne dediščine

56

01

URBANA ARHITEKTURA

09

1.1

Urbani način življenja

10

3.5

Konstrukcijska zasnova

57

Tehnično poročilo

58

Grafične priloge

59

1.2

Hibrid

11

3.6

1.3

Referenčni primeri

12

3.7

02

LOKACIJA

17

04

ZAKLJUČEK

80

4.1

Literatura

80

2.1

Slovenska cesta–avenija v nastajanju

18

2.2

Prostorski oris in vrednotenje lokacije

26

4.2

Zaključek

81

2.3

Potencial

26

4.3

Zahvala

81

2.4

Urbanistična pravila

28

4.4

Izjava o avtorstvu

81

2.5

Kulturna dediščina

29

2.6

Programska analiza

30

2.7

Analiza odprtih prostorov znotraj oboda

34

2.8

Analiza odprtih prostorov zunaj oboda

36

2.9

Analiza prometa in dostop

38

2.10

Analiza zelenih površin

40

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 5

0.1 Opis projekta Nova stavba redefinira obod in središče stavbnega otoka med Slovensko in Trgom francoske revolucije. Vzpostavi novo fasado proti Slovenski cesti in vogale z Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto, kjer se naveže na obstoječe stavbe. Paviljonski objekt v središču stavbnega otoka s pokrito pasažo poveže Slovensko cesto in notranjost oboda ter formira tri odprte zunanje prostore prehod med Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto v obliki razširjene pasaže ter longitudinalna prostora v smeri vzhod zahod.

Projekt je osnovan na sledečih izhodiščih: povezava mesta s središčem stavbnega otoka, programska raznolikost ter vzpostavitev sodobnega formalnega izraza.

Stavba komunicira z okoliškim prostorom preko visokih nadstropij javnega programa, ki so vizualno povezani s prostorom mesta. Stanovananjski program v višjih etažah je kompozicijsko horizontalno in vertikalno razigran ter kaskadno pokrije javnega. Objekt v višino raste proti vogalu med Slovensko in Rimsko cesto, ki je programsko in kompozicijsko osrednji element nove obodne stavbe.

Projekt je osnovan kot hibrid, kjer se programski sklopi mešajo horizontalno in se razvijejo vertikalno. Glavne komunikacije med programi potekajo v parterju, kar le-tega dodatno oživlja. Osrednji javni prostor je pasaža, ki poveže mesto z notranjostjo stavbnega otoka.

Dve kletni etaži sta namenjeni parkiranju stanovalcev in obiskovalcev in hkrati služijo kot servis programom, lociranim v zgornjih nadstropjih. Dostop v garažo za vsa vozila je iz Rimske ceste in oblikovan kot odprtina med obstoječo in novo zgradbo.

Znotraj stavbega otoka se izoblikujejo trije odprti javni prostori. Prvi poveže Gregorčičevo ulico z Rimsko cesto in z razširitvijo omogoča povezavo z obstoječim Glej teatrom v obliki zunanjega dogajalnega prostora.

Longitudinalna prostora ob paviljonskem objektu služita za komunikacijo med obstoječimi in novimi programi. Tu so locirane tudi pokrite površine za parkiranje koles.

Dostop do vseh programov je iz parterja ulic, stanovalci pa v vertikalna jedra vstopajo preko prehodov v volumnu stavbe.

Fasada je oblikovana kot izmenjava steklenih površin in horizontalnih betonskih elementov, ki stanovanjem zagotavljajo privatnost. Hkrati zalomi na fasadi tvorijo nepredvidljive situacije v stanovanjih in omogočajo raznovrstne poglede, dobro osvetlenost in senčenje.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 6

0.2 Oris teme in namen magistrskega dela

0.3 Metoda dela

Namen magistrskega dela je predstaviti pogled na mestno središče, ki naj ostane in se razvija kot generator urbanosti Ljubljane. Glavni strategiji razvoja sta zgoščevanje in hibridizacija programskih sklopov.

Razvoj projekta je potekal v namensko določenih in ločenih fazah. Teoretska izhodišča določajo tip stavbe, prepoznavajo pomembnost Slovenske ceste za razvoj projekta in preučijo danosti lokacije.

Projekt raziskuje možnosti povezave Slovenske ceste in historičnega središča mesta, ki predstavljata glavna urbana sistema tega dela mesta. Stavbni otok postane mediator med obema z oživljanjem oboda in odpiranjem prostora v notranjostni stavbnega otoka.

Projektni del se je osredotočil na povezavo med obstoječim in novim tkivom, povezavo mestnih sistemov z notranjostjo stavbnega otoka ter razvojem formalnega jezika.

Orodja za oblikovanje obsegajo računalniške programe, predvsem 3d modelirna orodja, ter makete in skice.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 7

01 URBANA ARHITEKTURA Projekt revitalizacije stavbnega otoka v mestnem središču Ljubljane ima težnjo biti urbana arhitektura. Teme urbanega načina življenja in trajnostnega razvoja se združijo v projekt hibrida. Ta združuje in povezuje programske sklope bivanja, dela, storitev, rekreacije in kulture, s čimer vzpostavlja gostoto ter intenzivira prostorske in družbene procese.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 9

1.1 Urbani način življenja Za opredelitev pojma urbane arhitekture je potrebno razložiti idejo urbanega načina življenja in hibrida kot tipa stavbe ter razložiti parametre, ki ju določajo.

Izginjanje meje med mestom in podeželjem označuje suburbanizacijo, kjer se danes v Sloveniji dogajajo najizrazitejše prostorske spremembe, ki so obratne tistim iz začetka industrializacije. Ta je v začetku pomenila koncentracijo prebivalstva in delovnih mest ter stanovanj, storitev in infrastrukture ter v evropskem prostoru tudi metropolizacijo oz. zgoščevanje v centru. Življenje v mestu se vse od njegovega nastanka, še posebno pa s hitro rastjo v obdobju industrializacije in, specifično za Slovenijo (oz. prostor nekdanje Jugoslavije) po drugi svetovni vojni, razlikuje od življenja na vasi. Ne glede na korenite spremembe, ki so in naprej določajo mesta od tega obdobja dalje, urbani način življenja zaznamujejo visoka pogostost interakcij, kulturna in etnična raznolikost, nepredvidljivost, individualizacija posameznika in višja stopnja svobode – ideje, ki jih je potrebno negovati, spodbujati in jih nadgrajevati. (Uršič, 2007) Urbanost kot način življenja prvi utemelji Emanuel Wirth, ki je odraščal v Chicagu v času, ko je bilo to najhitreje rastoče mesto z najbolj heterogenim imigrantskim prilivom. Za tak način življenja so potrebni pogoji zadostnega števila prebivalcev, njihove medsebojne različnosti (heterogenosti) in njihova gostota. Čeprav je bil članek objavljen v tridesetih letih dvajsetega stoletja, so njegove teze, posodobljene z idejami današnjega časa še vedno aktualne.

(Uršič, 2007) Razmišljanje o gostoti, heterogenosti in velikosti danes usmerja težnje po skladnem prostorskem, ekološkem, ekonomskem in družbenem razvoju.

Urbani način življenja se krepi s specifično diferenciacijo in revitalizacijo obstoječih ter ustvarjanjem novih javnih in individualnih prostorov. Ti postanejo odgovor na naraščajoče število globaliziranih in standardiziranih prostorov, ki onemogočajo identifikacijo in zadovoljevanje specifičnih potreb.

(Uršič, 2007) Projekt revitalizacije stavbnega otoka v mestnem središču Ljubljane mora biti osnovan na vrednotah, ki negujejo in vzpodbujajo urbani način življenja.

Z zgoščevanjem, programsko raznolikostjo, odnosom do obstoječega in oblikovno vznemirljivosto naj v prostoru vzpostavlja demokratičnost, dostopnost, naključnost, gostoto ter s tem vzpodbuja različnost in pospešuje družbene procese. Projekt, ki pri tem uspe postane primer urbane arhitekture.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 10

1.2 Hibrid Hibrid je mesto v malem, kjer se na zgoščenem prostoru različni programski sklopi med seboj povezujejo. Rezultat visoke gostote in heterogenosti funkcij je sistem, ki pospešuje intenzivnost in naključnost interakcij. Različnost profilov in namenov obiskovalcev, ki v takšnem prostoru zadovoljuje svoje specifične potrebe je odvisna od programske raznolikosti.

Na razvoj programsko hibridnih tipov je vplival razmah mest v devetnajstem stoletju, kjer sta osrednjo vlogo prevzeli cena zemlje in potreba po centralnosti. V tridesetih letih dvajsetega stoletja v New Yorku Raymond Hood predlaga koncept Mesta v mestu kot odgovor na preobremenjenosti horizontalnih poti. Komercialne funkcije, muzeji, klubi, industrija in stanovanja so locirani v megastrukturi in s parterjem povezani zgolj preko vertikalnih povezav – dvigal. (Koolhaas, 1994). Problem horizontalnih poti je zaradi preobremenjene ekonomska neučinkovitost.

Obratno od primera New Yorka, je problem Ljubljane razpršenost, kjer dolžine horizontalnih poti ne pomenijo le ekonomske neučinkovitosti, pač pa zmanjšujejo socialno gostoto.

Notranja organizacijska lastnost hibrida kot pospeševalca gostote procesov je težnja po artikulaciji v prerezu oz. vertikalna rast. To omogoča boljše naravne pogoje, kot tudi večjo površino za raznolike programe in prostorsko atraktivnost. Vertikalna in diagonalna dimenzija sta tisti, ki predstavljata največji prostorski potencial in hkrati večje število poti in gravitacijskih točk.

(Fernandez Per, 2011) Hibrid je element v procesu zgoščevanje mesta, ki omogoča prostorsko, socialno in energetsko bolj trajnostno družbo. Hkrati ponuja prostor za nove in ekperimentalne arhitekturne rešitve, ki z vključevanjem obstoječega grajenega tkiva redefinirajo javni prostor. Cilj hibridnih projektov je urbana poroznost, ki z gostoto raznolikih programov ukinja potrebo po prevoznih sredstvih in daje uporabno prednost pešcu ter se vplivno širi v prostor mesta.

(Fernandez Per, 2011)

Forma / arhitekturni in prostorski koncept Arhitekturni koncept zasnove hibrida niha med funkcionalno organizacijo posameznih programskih entitet in integriranostjo v sistem celote. Ta mora biti takšna, da omogoča raznovrstne prostorske izkušnje in predprostor programom. Medprostor postane generator socialnih interakcij.

Gostota Gostota urbanega tkiva, ki obkroža lokacijo vpliva na uspešnost hibrida, saj je ta visoko intenziven prostor, ki za to zahteva širši priliv uporabnikov. V kombinaciji s svojo lastno gostoto vzpostavlja trajnostne vzorce bivanja in pospešuje razvoj okolice.

Program Programski sklopi se med seboj dopolnjujejo ter pospešujejo, s čimer v aktivni sistem vstopajo tudi manj atraktivni programski sklopi.

Karakter Karakter hibrida uteleša kompleksnost, različnost in povezanost. Takšen projekt je vedno znova eksperiment v povezovanju starega in novega, programov ali prostorov in je zato vedno edinstvenega značaja. Njegova pojavnost v mestu ni anonimna, saj postane osrednji generator urbanosti.

Umeščenost projekta v središče starega mesta izkušnjo še intenzivira, saj ponuja novo odkrivanje zapuščine in njenih posebnosti ter kvalitet.

Merilo in mesto Merilo hibrida mora biti zadostno, da je lahko prostor različnih dogajanj in situacij, da se lahko funkcije prepletajo in dopoljujejo v treh prostorskih dimenzijah. Zaradi vpliva na mesto lahko prevzame določene vzorce mesta, tudi princip izgradnje stavbe kot urbanega sistema. S tem zabriše mejo med hišo in mestom, arhitekturo in urbanizmomter starim in obstoječim. (Fernandez Per, 2011)

Hibrid je primer urbane arhitekture, če postane živahen in vznemirljiv organizem, ki napaja lastne funkcije in hkrati vplivno območje razširi čim širše in reanimira prostor mesta. S tem ko vzpostavi nove povezave v gostem mestnem jedru, se njegova družbena in ekonomska vloga povečujeta. Potencial določajo parametri, ki se med seboj dopolnjujejo in multiplicirajo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 11

1.3 Referenčni primeri Funf Hofe, Muenchen Herzog & de Meuron 2003 Prenova, oblikovanje javnih prostorov, materialnost Projekt sestavlja več stavbnih otokov oz. njihovih delov, ki formirajo dvorišča, arkade in prehode, ki vzpostavljajo nov prostorski red. Forme stavb so polnilo med prostori, ki so izrezani iz notranjosti stavbnega otoka. Arkade povezujejo vse štiri obodne strani stavbnega otoka.

Arkade so zasnovane kot specifični prostori različnih dimenzij, proporcev in oblikovane z dodatnimi elemnti, ki stimulirajo prostorske izkušnje. Te vključujejo odbojno steklo, nepričakovane poglede, zožitve in razširitve, ter v osrednji, 14 metrov visoki pasaži, viseči tropski gozd.

Edini novi objekt z ulično fasado z večplasno opno producira spreminjajoče vizualne efekte. Ti so odvisni od dela dneva in osvetlitve, s čemer stavba postane enkrat težka in spet drugič lahkotna, odprta ali zaprta ter svetla ali temna.

Prostor mesta se meša s prostorom hibrida, kar povezuje ter poživlja stavbo in okoliško urbano tkivo

Refernečni primer predstavi možnost prenove mestnega stavbnega tkiva, ki vzpostavi poti znotraj stavbnega otoka in s prostorsko in programsko privlačnostjo ter vznemirljivost postane mesto srečevanja, nakupovanja in druženja.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 12

Volumen/karakter javnega obsega ulico, pasažo, trg, atrij . Posamezni ambienti so oblikovani različno (odsevi, tropsko rastlinje) in ustvarijo specifične ambiente znotraj istega projekta

Neuer Augustinerhof, Nuerenberg Nieto Sobejano Arquitectos natečajni predlog, 2008 Prenova, program, javni prostor, oblikovni koncept Izhodišče projekta je potreba po združevanju različnih programskih rab hotela, stanovanj, pisarn in prodajnih prostorov znotraj zaprtega stavbnega bloka.

Sekvenca povezanih dvorišč ustvarja nove urbane povezave ter združi mesto in reko.

Formalna zasnova je izpeljana iz obstoječih stavb in ustvarja efekt strešne pokrajine znotraj historičnega mestnega jedra.

Refernečni primer na sodoben način prevzame formalne značilnosti obstoječega tkiva, v prostor umesti novi program in vzpostavi fluidni in prehodni parter, ki poveže mestne urbanistične sisteme

Nova stavba reinterpretira formalni jezik obstoječega tkiva in ustvarja nove prostorske situacije (prehod, ulica, različne višine volumnov)

Projekt ustvari novo ulico, na katero se odpirajo javni programi in jo oblikuje na način, da se značaji prostori menjajo

Komercialni program se razširi v nadstropje in je vizualno povezan s trgom in stanovanji

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 13

Architectural Moussaka, Atene JDS 2007 Program, oblikovni koncept Program stavbe obsega prodajne površine, pisarne, stanovanja ter parkirno garažo. Projekt je postavljen na diagonalno mrežo, ki formalno opredeli vse programske sklope.

Oblikovanje volumnov posameznih programskih sklopov se prilagodi njihovim zahtevam. Izložbe komercialnega programa so povečane s pasažo, pisarne so direktno osvetljene, stanovanjske enote pa so avtonomne, a vseeno povezane v isti sistem.

Javna pot skozi pasažo, kjer so izložbe oblikovane, tako, da je njivoa površina čim večja.

Prostori različnih programov so oblikovani na isti diagonalni mreži. Ta je nato prilagojena specifičnim potrebam vsakega izmed njih. Izložbe komercialnega programa so povečane, pisarne so direktno osvetljene, stanovanjske enote pa so avtonomne, a vseeno povezane v isti sistem.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 14

De Citadel, Almere Christian de Portzamparc 2006 Program, nivoji, javni prostor Stavbni otok predstavlja osrčje novega dela mesta Almere. Parter je razdeljen na štiri enote, ki jih definirata odprti nakupovalni pasaži. Streha projekta, na kateri so locirane stanovanjske enote je oblikovana kot travnik in ustvarja nov, od preostanka mesta dvignjen nivo.

Nakupovalne površine se raztezajo preko vseh nadstropij glavnih volumnov štirih stavb in se v obliki lebdeče terase iztegnejo preko travnika.

Javni prostor objema in razdeli stavbo na štiri dele. Preko komercialnih programov se širi tudi na drugi nivo, umetno pokrajino

Projekt ustvari nov nivo, novo naravo na strehi nakupovalnega centra, ki se na mestu restavracije odpre obiskovalcem.

Program je skupek jasnih tipoloških enot - polnega bloka, tipologije vrstne hiše in stolpa, ki se med seboj vizualno povezujejo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 15

02 LOKACIJA Obravnavani stavbni blok je del dveh urbanističnih sistemov, glavne mestne avenije – Slovenske ceste in starega mestnega središča. Poglavje raziskuje potencial proti Slovenski cesti programsko in arhitekturno zaprtega, a zelo živahnega dela starega mestnega jedra.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 17

0 190

Slovenska cesta–avenija v nastajanju Slovenska cesta je, poleg starega mestnega jedra, najizrazitejši urbanistični sistem, katerega del je obravnavan stavbni otok. Njena podoba in vloga v mestnem tkivu Ljubljane se je izrazito izoblikovala v dvajsetem stoletju, s prenovo parterja pa dobiva novo vlogo. Ta ne bo več glavna prometnica, pač pa avenija oz. bulevar z zmanjšanim pretokom vozil in poudarku na mehkem prometu.

0 190

05 191093

5 193

Cesta Slovenska se je razvijala postopoma in v 20. stoletju doživela razmah, ko se je iz ulice vaškega značaja razvila v glavno mestno cesto. Karakter današnje Slovenske se je izgradil med leti 1933 (Nebotičnik) in 1980 (Stolpnica S2). V tem času je cesta postala glavna tranzitna prometnica, zaradi česar je ulični prostor stagniral. Proces preoblikovanja se je po posameznih odsekih ulice odvijal različno.

01 Severni odsek, od trga Ajdovščine do železniške proge se je razvil po letu 1849, kot posledica širitve mesta proti kolodvoru. Značaj s širino parterja in višinami stavb med Dalmatinovo/Gosposvetsko in Trdinovo določajo stavbe zgrajene od leta 1850 do začetka 20. stoletja (z izjemo Abanke). Karakter Bavarskega dvora določajo Kozolec, kompleks Na trgu in stolpnica S2, ki so bili zgrajeni med leti 1955 in 1980.

02 Odsek med današnjo Ajdovščino in Šubičevo cesto je iz vidika mesta doživel največje spremembe. Zaradi neposredne navezave na srednjeveški del mesta so se zaradi širitve ceste na tem odseku dogajale velike sprememebe v grajeni strukturi. Širino ulice je prva definirala stavba današnje Banke Slovenije, ki so ji sledile vse stavbe (z izjemo Konzorcija, ki ustvari dodaten predprostor), ki danes definirajo zahodni obod območja.

Vzhodni obod je spremenila samo izgradnja novega hotela Slon.

03 Cesta med Kongresnim trgom in Aškrčevo cesto je posebno zanimiva.

V času razvoja severnih odsekov, je ohranila profil in zazidavo skoraj nespremenjeno. Projekt, ki je najizraziteje spremenil karakter v tem času je kompleks Ferantovega vrta. Profil ulice, zazidava in programska raznilokost ne dosegajo stopnje urbanosti severnejših odsekov.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 18

Diagrami izgradnje Slovenske ceste (1900, 1935, danes) Povzeto po: Korošec, 1991

4 201 1935

4 201

Tipologije spremembe V prostorskem smislu je izgradnja Slovenske ceste v 20. stoletju potekala kot posledica potrebe po širšem profilu zaradi naraščajočega prometa.

Izoblikovala sta se dva načina za dosego cilja, gradnja na nepozidanih parcelah ob cesti ali rušitev starega in gradnja novega z razširitvijo profila ceste in izrazitejšo vertikalnostjo novih stavb. Izoblikovali so se trije tipi stavb, ki najizrazite določajo cesto:

01 Polni kareji, ki določajo zahodni obod ulice v osrednjem odseku tvorijo kompaktno urbano tkivo, ki tudi v globino ohranja javno/komercialno pritličje.

02 Kompleksa na Bavarskem dvoru in trgu Ajdovščina tvorita večnivojske javne površine in z odmikom od stavbne linije ustvarjata javne predprostore 03 Linijska zazidava ob ulici ustvarja longitudinalen javni prostor (Kozolec in frontalna stavba Ferantovega vrta)

Oblikovanje ulice - razširitev parterja s poudarjeno maso in vertikalnostjo novih objektov

01 Polni stavbni blok

02 - Kompleks z večnivojsko prostorsko organizacijo

03 - Linijska zazidava

Diagrami treh tipov stavb, ki so v 20. stoletju izoblikovali karakter in izgled Slovenske ceste

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 19

Katalog posameznih mikrolokacij prikaže značaj in obseg sprememb, ki so v določenem času spremenile izgled in dojemanje ceste. Opis se osredotoča na programske in prostorske spremembe.

Bavarski dvor Karakter ceste na Bavarskem dvoru je bil že pred potresom drugačen od tistega, ki ga je cesta imela južneje. Profil je širši–24 metrov, poleg tega stavbe niso tvorile niza, pač pa so bile postavljene samostojno, kar je odpiralo prostor. Razvijati se je začel kasneje kot ostali odseki ceste, in sicer v drugi polovici 19. stoletja, kot posledica širitve mesta proti severu in kolodvoru (Ravnikar, 1960).

Bavarski dvor je začel dobivati današnji karakter in edinstven ambient ob Slovenski z izgradnjo Kozolca. Ta je na zahodni strani določil profil ulice, ki velja še danes. Z umikom od ceste stavba javnim in komercialnim vsebinam v pritličju ustvari predprostor (Arhitekturni vodnik, 2014). Velikost volumna in njegova longitudinalnost ter javni program v pritličju spremeni zahodni del Bavarskega dvora iz podeželskega v mestno.

Z izgradnjo kompleksa Na trgu in stolpnice S2, ki je tudi vertikalni poudarek ob vstopu v mesto, Bavarski dvor dobi današnjo podobo.

Kompleks Na trgu je z umikom od ulice dodatno razširil parter proti vzhodu, poleg tega pa je v prostor vpeljal nove arhitekturne in urbanistične elemente.

Koncept stavbe namreč oblikuje trg z arkadami, ki je deloma poglobljen v atrij, vertikalo, interne prehode in avenijo (Arhitekturni vodnik, 2014). Poleg tega oblikovanje volumnov stavbe in program spremenita proporce celotnega območja, ki dobi podobo poslovne četrti z avenijo in odprtimi prostori pred stavbami.

Stolpnica S2 je vertikala, ki označuje vhod v mestno središče. Zaradi načrtovanega dodatnega stolpa je umaknjena iz stavbne linije, ki jo določi Kozolec. Zaradi distance in odsotnosti javnega programa (deloma zaradi nerealiziranega projekta) je neposredna okolica stavbe mrtva in odrezana od sicer živahnega Bavarskega dvora.

Po letu 2000 sta bila izvedena natečaja za stolpnici, ki naj bi na novo definirale vstop v mesto, začetek Slovenske in s programom zaokrožili Bavarski dvor kot ljubljansko poslovno četrt, a projekti ostajajo nerealizirani.

Bavarski dvor pred drugo svetovno vojno, v ozadju že viden Nebotičnik

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 20

Bavarski dvor po izgradnji Kozolca (1955), ki dominira v prostorski kompoziciji

Ajdovšina Križišče Dunajske (Slovenske), Gosposvetske in Dalmatinove je bilo na začetku 20. stoletja tesno obzidano ob vseh ulicah. Slovenska cesta je bila na tem odseku do leta 1955, ko je bila zgrajena stavbe Glavne zadružne zveze 14 metrov ozek kanjon (Bernik, 2004).

Skozenj se je stekal ves promet, poleg tega pa je tu tekla tudi proga tramvaja.

Obdana z eno- in dvonadstropnimi stavbami, je bila Slovenska še daleč od avenije, ki sta jo že pred drugo svetovno vojno začrtali izgradnja stavbe današnje Banke Slovenije in Nebotičnika.

Z izgradnjo Slavije in Glavne zadružne zveze, ki sta se umaknili v linijo prej izgrajenega Nebotičnika, pa se profil ceste tudi v tem odseku razširi. Slavija, sedem nadstropna stavba z monumentalostjo in maso volumna ustvari nov karakter ulice, glavno avenijo mesta. Z izgradnjo stavbe Glavne zadružne zveze, ki z rušitvijo starih objektov razširi še zadnji odsek Slovenske ceste na celotni relaciji od Bavarskega dvora do Name, se odpre tudi dostop do parka Ajdovščina, kar obulični prostor razširi proti zahodu.

Naslednji korak v oblikovanju območja trga Ajdovščina je bila izgradnja nove Metalke na Kraighejevem trgu. Princip izgradnje prostora s poudarjeno vertikalo in horizontalnim predprostorom, plazo, je povzet po stolpnici Seagram iz New Yorka (Bernik, 2004). Plaza je mediator med cesto in zgradbo ter hkrati tržni prostor.

Kasneje se poruši stavba stare Metalke in ostala zazidava v nizu do Šestice, kar trg odpre v celoti. Temu sledi gradnja stolpnice SKB, trgovinskega centra na plazi ter podhod s pasažo pod Slovensko cesto, ki nikoli ni zaživela.

Ajdovščina po izgradnji Slavije, v ospredju nizka zazidava na mestu Glavne zadružne zveze

Ajdovščina, pred rušitvijo stare Metalke

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 21

Banka Slovenije in Nebotičnik Ulica je na tem odseku doživela najizrazitejše spremembe na zahodnem robu, kot posledica širitve mesta navzven, proti Tivoliju. Na vzhodnu se stavbna linija ni spreminjala, deloma je prostor še vedno omejen s stavbami, zgrajenimi pred letom 1900, nova je stavba hotela Slon. Zazidava na zahodnem robu ulice predstavlja začetek modernega mesta Ljubljane z večnadstropnimi, modernističnimi palačami. Prva je bila zgrajena stavba današnje Banke Slovenije, ki je določila stavbno linijo za celotno območje od trga Ajdovščine do Šubičeve ceste, ki določa Slovensko cesto še danes.

Nebotičnik je ob stavbi banke zgrajen leta 1933. Takrat je arhitekturno, tehnološko in kulturno presegel okolje in ostaja eden izmed simbolov mesta in Slovenske ceste. Urbanistično in arhitekturno potezo dopolnjujejo skoraj popolnoma pozidan kare, trgovska pasaža, poslovni prostori, stanovanja in strešna terasa s kavarno.

Po izgradnji Nebotičnika na tem odseku ceste praktično ni bilo omembe vrednih arhitekturnih posegov, karakter prostora pa še vedno določata v nizu zgrajeni stavbi Banke Slovenije in Nebotičnika.

Banka Slovenije in zožitev pri Pošti v ozadju

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 22

Ožina pri Pošti pred začetkom gradnje Nebotičnika

Nama in Konzorcij Odsek, kjer danes stojita Nama in Konzorcij, se je od velikega potresa najizraziteje spremenil. “Tam arhitektonsko zaključen trg s starimi baročnimi fasadami v sklenjenem sistemu hiš z rotovžem in Robbovim vodnjakom, tu široke ceste z večnadstropnimi modernimi stavbami, z velikimi izložbami in kričečo svetlobno reklamo.” (Gregorič, 1939, str. 11), že leta 1939 nazorno oriše evolucijo in tendence razvoja tega odseka ceste.

Vzhodni del ceste je sicer ostal praktično nespremenjen, zahodni del pa je doživel velike spremembe, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja dokončno definirale profil Slovenske ceste od Šubičeve do Bavarskega dvora.

Stavbi Name (ter kasneje njenega prizidka) in Konzorcija na jugu zaključujeta upravno-komercialni predel Ljubljane, katerega izgradnjo je pred drugo svetovno vojno začela stavba današnje Banke Slovenije.

Veleblagovnica Nama je leta 1965 nasproti stavbe Pošte nadomestila zgoščeno ulično zazidavo in postala prva veleblagovnica v Jugoslaviji.

Pomembneje za kontekst Slovenske ceste je njena pozicija, saj se umakne cesti ter njen parter podvoji. S programom kina, restavracije, kavarne, trgovin, pisarn in storitvenih lokalov ter bazena v kleti, stavba redefinira Slovensko (takrat Šelemburgovo) cesto v glavno, moderno mestno avenijo (Gregorič, 1939).

Na mestu, kjer stoji Konzorcij, je bila transformacija Slovenske ceste najbolj boleča. Izrazito urbanistično in arhitekturno kvalitetno uličnih stavb je dopolnjeval bogat izbor lokalov, tu so se stikali različni elementi baročne, srednjeveške in medvojne arhitekture, z najizrazitejšo Kozlerjevo hišo (Mihelič, 1983). Prav ta je bila kontroverzno porušena, s čimer se je sprostil promet. Stala je pred Konzorcijem, njegov umik za stavbno linijo ulice, pa je skupaj z predhodnimi posegi Slovenski prvič dal vtis moderne avenije.

Od tedaj so prostor ulice in zgradb ter njihovo uporabo najizraziteje določile spremembe prometnega režima, sporna prenova Name in zazelenitev pred Konzorcijem.

Konzorcij in Nama - odpravljena je zadnja ožina

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 23

Ferantov vrt in Šumi Območje od Kongresnega trga do Aškrčeve ulice je od potresa doživelo manj sprememb. Najizrazitejša posega v grajeno sta rušitev niza zgradb od Kongresnega trga do Šumija in izgradnja Ferantovih vrtov. Prav ta kompleks s trgovinskimi lokali in galerijo v kleti programsko obogati ta odsek ulice. Za pojavnost ob aveniji je pomemben odmik stavbne linije in izrazit, sedemnadstropni volumen. Volumen ob cesti je dodatno oblikovan tako, da odslikava arheološke najdbe. Poleg stavbe same je pomemben kompozicijski element kratek drevored, ki loči stavbo od prometnega dela ceste.

Pogled na mesto, kjer danes stoji Ferantov vrt (Gradišče)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 24

Prenova in prihodnost Trenutno je v teku prenova osrednjega dela Slovenske ceste, južni in severni odsek pa bosta prenovljena kasneje. Ta bo prvič označila Slovensko cesto kot homogeno os, s čimer zaradi izrazitega in definiranega značaja postaja protiutež staremu mestu.

Projekt bo uredil promet tako, da prednost dobijo pešci, kolesarji in uporabniki javnega prevoza, osrednji odsek pa bo za osebni promet popolnoma zaprt.

Vizualno enotnost bo poudarjal tlak, ki bo tudi ločeval cestišče od pločnika, ki bo v istem nivoju. Drevored je vodilni kompozicijski element prenove, programsko pa bodo ulico obogatili lokali, ki bodo dobili predprostor ter urbani žepi na križiščih s prečnimi ulicami (ProstoRož, 2014)

Novi tip spremembe grajenega Južni odsek Slovenske v tej fazi še ne doživlja korenitih prostorskih sprememb, a z zaprtjem osrednjega dela ceste je količina prometa močno upadla, kar rezultira v prijetnejših pogojih bivanja, sprostitvi prostora za pešce ter možnosti za nadaljni razvoj.

http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91727,1/gallery.html, 25.11.2014

Projekt revitalizacije stavbnega otoka vpelje nov princip oblikovanja uličnega prostora, ki povezuje staro mestno jedro, ulični prostor, obod stavbnega otoka in njegovo notranjost, ki postane del ulice in mesta.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 25

2.2 Prostorski oris in vrednotenje lokacije Okvir lokacije predstavljata Slovenska cesta in vpetost v staro mestno jedro.

Bljižina osrednjih kulturnih, izobraževalnih in upravnih institucij opredeli lokacijo kot centralno. Nadaljni razvoj območja je predviden ob vzhodnem robu Slovenske ceste, kjer bosta projekta Šumija in NUK 2 zgostila funkcije in privabila večjo gostoto obiskovalcev.

Stavbni otok meji na zeleno os Vegove in Emonske ulice na vzhodu ter značilna ambienta Emonske ceste in Gregorčičeve ulice. Slovenska cesta na zahodu predstavlja neizkoriščen potencial, a bo po prenovi ponujala bolj privlačen cestni ambient. Jugovzhodni vogal stavbnega otoka s kombinacijo zelenih in grajenih robnih pogojev zaključuje Trg francoske revolucije.

Potencial Prostorska neizkoriščenost odpira potencial, da stavbni otok postane osrednji center mestnih procesov na južnem odseku Slovenske cest in znotraj mestnega središča ter prototip zgoščevanja ožjega mestnega središča. Glavni vidiki strategije so ohranitev arhitekturne raznolikosti starega mestnega jedra, dodajanje novih programov in zgoščevanje, ki bodo istočasno povečali intenziteto dogajanja, izkoristili prostorski potencial območja in izboljšali pogoje že obstoječim programom.

Ožji prostor obravnavanega območja se je postopoma oblikoval v stavbni otok. Posamezne stavbe, ki tvorijo obod so avtonomne in tvorijo uspešno, programsko heterogeno tkivo, a velik del potenciala za javno izrabo ostaja neizkoriščen. Posamezni funkcijski sklopi se med seboj ne povezujejo in zato ne pospešujejo urbanih procesov. Pomemben vidik je faktor izkoriščenosti prostora, ki bi glede na dimenzije stavbnega otoka in lokacijo v središču mesta moral biti večji. Zaradi neregulirane rasti je dragoceni prostor pritličja, ki je komercialno in dogajalno najbolj zanimiv, v veliki meri porabljen za nemestotvorne funkcije, kot so servisi in stanovanja. Najbolj problematičen rob v tem oziru je zahodni, ki je lociran neposredno ob Slovenski cesti, a zaradi svoje zasnove ne omogoča javnih in komercialnih programov, hkrati pa onemogoča prehod in izrabo prostora v notranjosti oboda. Poti znotraj stavbnega otoka so omejene na zgolj eno prečno povezavo, med Rimsko cesto in Gregorčičevo ulico, kar pušča veliko prostora nedostopnega in neizkoriščenega ter za mesto mrtvega.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 26

Lokacija je umeščena na robu starega mestnega jedra, ob Slovenski cesti. Predviden je nadaljni razvoj območja z osrednjimi nacionalnimi kulturnimi, izobraževalnimi in upravnimi institucijami.

http://zemljevid.najdi.si, 25.11.2014

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 27

2.4 Urbanistična pravila Izvedbeni del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana na območju obdelave postavlja sledeče pogoje:

FI-faktor izrabe (največ) Pri nadomestni gradnji, dozidavi ali nadzidavi obstoječega objekta je njegov FI dopustno povečati do 20%, ne glede na predpisan FZP oziroma FBP.

FZ-faktor zazidanosti (največ %) Pri nadomestni gradnji, dozidavi ali nadzidavi obstoječega objekta je njegov FZ dopustno povečati do 20%, ne glede na predpisan FZP oziroma FBP.

Višina stavb Višino določi OPPN. Višina novega, rekonstruiranega ali nadzidanega objekta v uličnem nizu se lahko poveča le do višine venca sosednje višje stavbe, če taka stavba ne predstavlja obstoječega višinskega poudarka v uličnem nizu.

CU - Osrednje območje centralnih dejavnosti Javni prehod in arkade (ob Slovenski cesti) Povzeto po: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana, 17.07.2014

Urbanistični pogoji Ob Slovenski cesti je treba urediti arkade. Za ureditev arkad je treba izdelati konservatorski načrt prenove in sanacije. Urediti je treba prehod med Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto. Znotraj kareja je dovoljena gradnja novih objektov (Odlok Ljubljana, 2010)

Dodajanje kvadratur, ki jih dovoljuje Odlok (20% FI)

Namenska raba zemljišč je kategorizirana kot Osrednje območje centralnih dejavnosti, med katera spadajo območja historičnega jedra ali novih jeder, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje.

Faktor izrabe (FI) je razmerje med BTP stavbe in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta (garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije).

Koncentracija obstoječih kvadratur znotraj oboda v enoten, optimiziran volumen Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 28

2.5 Kulturna dediščina Kulturna dediščina so viri in dokazi človeške zgodovine in kulture, ne glede na njihov izvor, razvoj in ohranjenost (snovna, materialna dediščina), ter s tem povezane kulturne dobrine (nesnovna, nematerialna dediščina). Zaradi njihove kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu.

Osnovna, kulturna funkcija kulturne dediščine je njeno neposredno vključevanje v prostor in aktivno življenje v njem, predvsem na področju vzgoje, posredovanja znanj in izkušenj preteklih obdobij, ter krepitev narodove samobitnosti in kulturne istovetnosti.

Območje obdelave in njeni deli so evidentirano kot kulturna dediščina, in sicer kot tri različne enote. Celotno območje je opredeljeno kot arheološka dediščina (arheološko najdišče) in naselbinska dediščina (mestno jedro), posamezne stavbe pa kot stavbna dediščina.

01 Stavbni otok Arheološka dediščina Arheološka dediščina so vse ostaline, predmeti in vsakršni človeški sledovi iz preteklih obdobij na površju, v zemlji in vodi, katerih ohranjanje in preučevanje prispevata k odkrivanju zgodovinskega razvoja človeštva in njegove povezanosti z naravnim okoljem in za katere je arheološko raziskovanje glavni vir podatkov.

Na območju se nahajajo sledovi naselitve od prazgodovine do srednjega veka, ostanki grajenih struktur predvsem antičnega in srednjeveškega obdobja. Ostanki so datirani v različna obdobja: neolitik, bakrena doba, bronasta doba, železna doba, rimska doba, srednji vek. (Register, 2014) Naslebinska dediščina Posebno pomembno kulturno in zgodovinsko mestno območje z izjemno gostoto kulturnih spomenikov in kvalitetnih urbanističnih ansamblov iz različnih zgodovinskih obdobij.

Arheološka in naselbinska dediščina Stavbna dediščina Povzeto po: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana, 17.07.2014

02 Posamezne stavbe Stavbna dediščina Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin.

Podrobneje stavbno dediščino razvrščamo na: stavbe (enote): vse stavbe ali grajeni sestavi, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen Dvonadstropna razsežno zasnovana zgodnjeklasicistična hiša s pomožnimi družinskimi objekti, zgrajena po načrtih furlanskega stavbenika A. Meninija iz 1794. Del fasade ima historicistično popotresno podobo Lokacija Trg francoske revolucije 4, 5, Gregorčičeva ulica 3, 3a, Rimska cesta Z glavno fasado je hiša odprta proti trgu, severno se niz hiš razširja proti Gregorčičevi ulici.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 29

2.6 Programska analiza Data Namen pregleda podatkov o obstoječem stanju je ugotoviti odstotek različnih programskih sklopov in posledično prepoznati podhranjenost določene skupine. Faktor izrabe in zazidanosti, analize programa, dostopov in aktivnosti razkrijejo potencial za izboljšavo obstoječih ter dodajanje novih vsebin.

Velikost parcele (m2) Bruto površina zgradb (m2) Neto površina zgradb (m2)

8170 20174 14515

Faktor izrabe Faktor zazidanosti

2.50 0.74

Seznam stavb (po GURS): 01

Gregorčičeva ulica 1

02

Gregorčičeva ulica 3

03

Gregorčičeva ulica 5

04

Gregorčičeva ulica 7

05

Slovenska cesta 8

06

Slovenska cesta 6

07

Rimska cesta 4

08

Rimska cesta 2

09

Trg Francoske revolucije 5

10

Vegova ulica 12

11

Vegova ulica 10

12

Rimska cesta 2a

13

Rimska cesta 2b

14

Gregorčičeva ulica 3a

15

Gregorčičeva 3b

16

Slovenska cesta 6a

17

Neoštevilčen objekt 1

18

Neoštevilčen objekt 2

04 03 02 05

01 14 16

15 13 18

06

17

11

12 10 09

07

Obstoječa situacija 1:1000

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 30

08

Seznam stavb Neto tlorisna površina stavbe (m2) / Površina zemljišča

Število etaž

Leto zgraditve /obnova

Ševilo enot (stanovanjsko/storitve/kultura)

01

140 / 122

P+1

1898/2006

02

1881 / 742

P+1+M

1709/742

03

1187 / 262

K+P+3+M

1910/2003

9/1/0

04

1666 / 364

K+P+3+M

1912/2002

9/4/0

05

1134/249

K+P+3+M

1910

10/0/0

06

1636 / 794

K+P+1+M

1764/2001

3/7/0

07

1097/209

K+P+3+M

1975

0/celotna stavba/0

08

1650 / 776

K+P+2+M

1829

x/3/0

09

467/ 158

K+P+2+M

1895

10

741 / 208

K+P+2+M

1896/1990

11

381/279

K+P+1+M

1756/ 1987

12

161/116

P+1

1730/1994

13

307/130

P+1+M

1709/1991

14

956 / 667

P+1+M

1805

15

463/317

P+1

1709

16

508 / 309

P+1

1880/1998

17

80 /84

P

1990

garaža

18

59/59

P

1995

nadstrešek

http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.11591671543936788, 17.07.2014

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 31

Programski sklopi Pregled razporeditve programskih pokaže logično pozicioniranost javnih in poljavnih programskih sklopov po obodu. Programska raznolikost velika, a programi niso povezani, saj jih omejuje nezmožnost medsebojnih povezav na obodu ter prečnih povezav zaradi zaprtosti notranjosti stavbnega otoka.

Podrobnejši pregled programskih vsebin 01

Galerija

02

Študentski servis

03

Restavracija

04

Bar

05

Zlatarna

06

Hotel in restavracija

07

Umetniška trgovina

08

Pekarna

09

Bar

10

Bar

11

Blagajna SMG

12

Prodajalna nakita

13

Fotokopirnica

14

Gledališče

15

Picerija

16

Mestni muzej Ljubljana - konservatorski oddelek

17

Galerija

18

Potovalna agencija

19

Agencija za komuniciranje

19

14 15

13 17

16

18

01

02

04

05

06

07

12 10 11 09 08

03

Storitve Bivanje Kultura Servis Nekoriščeno Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 32

Program v številkah Iz vidika vsebin in njihove heterogenosti so najzanimivejše tri primerjave. Odstotek vsebin na celotnem območju pokaže prevladujoč stanovanjski program.

Odstotek vsebin v pritličju pokaže razmeroma enakomerno zastopanost programov kulture, storitev in bivanja, kjer predvem slednji predstavlja potencial zamenjave z javno dostopnim programom.

Tretja analiza pokaže, da je raznolikost programov zadostna zgolj v pritličju, medtem ko so nebivanjski programi v nadstropjih skoncentrirani predvsem na hotel.

70% 12%

16%

31%

4

33%

73%

32%

27%

1 Odstotek vsebin po programih v pritličju in nadstropjih

Odstotek vsebin po programih v pritličju

Storitve

Storitve

Bivanje

Bivanje

Kultura

Kultura

Servis

Servis

Primerjava nebivanjskih vsebin v pritli;ju in nadstropjih Vsa nadstropja nad pritličjem Pritličje

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 33

2.7 Analiza odprtih prostorov znotraj oboda Posledica prezidavanja notranjosti stavbnega otoka, ki je od oboda ločen, vsaka stavba pa je avtonomna enota, je pet dvorišč. Ta imajo različne značaje, a samo eno je javno dostopno (04) in urejeno v parkirišče. Ostala štiri so popolnoma nedostopna, ali pa je dostop možen samo za stranke restavracije in hotela (03). Programska analiza razkrije, da sta izmed javnih programov samo Galerija Equrna in potovalna agencija dostopni iz notranjosti stavbnega otoka. Na dvorišča sicer mejijo predvsem servisni prostori (garaže in skladišča).

05

04

01

03

02

Nedostopno Dostopno

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 34

Prehod med Rimsko cesto in Gregorčičevo ulico (na shemi označen s številko 4)

Dvorišče, dostopno iz Slovenske ceste (na shemi označen s številko 2)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 35

2.8 Analiza odprtih prostorov zunaj oboda Javni odprti prostori v neposredni okolici so številni, manjši in karakterno med seboj različni. Vsi gostinski lokali imajo vrt, ki se odpira v javni prostor, park ob Emonski ulici in dvignjeni park ob Vegovi pa sestavljata zeleno os, prostor za počitek in druženje. Podaljšek trga revolucije pred glavnim vhodom v Križanke, je redno prizorišče različnih kulturnih prireditev.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 36

Vrtovi gostinskih lokalov na Trgu francoske revolucije

Ambient Rimske ceste

Ambient Slovenske ceste ob Ferantovih vrtovih

Ambient GregorÄ?iÄ?eve ulice

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 37

2.9 Analiza prometa in dostopa Zaradi centralne lokacije v mestu se programi najizraziteje napajajo z mimoidočimi mestnimi sprehajalci. Dostop je potreben zaradi dostave in potreb stanovalcev. Glavne napajalne ceste so Slovenska, Emonska in Rimska, za dostavo in prebivalce pa še Vegova in Gregorčičeva. Parkirišča so na bodoči lokaciji NUK2, znotraj stavbnega otoka ali ob okoliških ulicah.

Omejen dostop - dostava in stanovalci Motorizirani promet Javni transport

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 38

Vegova ulica - ureditev z obojestraskim parkiranjem

Rimska cesta - ureditev z obojestraskim parkiranjem

Profil Slovenske ceste

Emonska cesta, na desni parkirišče na lokaciji bodočega NUK2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 39

2.10 Analiza zelenih površin Glavna zelena poteza teče ob Vegovi cesti. Del parterja je dvignjen, kar ustvarja edinstven karakter in razdeli prostor na komunikacijske poti in destinacijo. Poleg tega vzdolž ceste teče dvostranski drevored. Motiv načrtovanega zelenja se sicer pojavi še ob Slovenski, pred Ferantovim vrtom, ostalo zelenje pa je parkovno ali naključno.

Drevo Zelenje kot ambient, destinacija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 40

Zeleni klin ob Križankah

Dvignjeni, ozelenjeni plato pred stavbo NUK

Dvignjen vrt ob Vegovi

Kratki drevored vzdolž Ferantovih vrtov

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 41

03 PROJEKT Razlaga urbanistiÄ?nih, oblikovnih in programskih vidikov projekta prenove stavbnega otoka med Slovensko cesto in Trgom francoske revolucije.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 43

3.1 Urbanistični koncept Izhodišči urbanističnega koncepta sta ustvarjanje novega odnosa med stavbnim otokom in Slovensko cesto ter povezovanje med urbanimi sistemi.

Projekt predlaga rušitev dela oboda in notranjosti stavnega otoka, ohranjanje tkiva pa temelji na naslednjih merilih: 01 Kulturno-spomeniško zaščitene stavbe, 02 Stavbe, ki tvorijo edinstven ambient, 03 Stavbe, primerne za programsko prenovo, 04 Odstranijo se vse stavbe ob Slovenski cesti in njihove funkcionalne enote ob Rimski cesti ter Gregorčičevi ulici.

01 Ostoječe stanje

Projekt prenove načrtuje tri kompozicijske elemente: 01 Glavna stavba L oblike, ki zaključi kare ob Slovenski in Rimski cesti 02 Paviljonska stavba v notranjosti kareja s pasažo, ki poveže obod in notranjost stavbnega otoka 03 Trije različno oblikovani zunanji prostori

Glavne poti pešcev v parterju potekajo preko treh pasaž, katerih trajektorije se povežejo in omogočajo prečno povezavo ter odpirajo dodatne poti v notrajnosti stavbnega otoka. Vhodi v vertikalna jedra so urejeni preko razširjenih prehodov- foajerjev. Uvoz v parkirno garažo je na stiku med obstoječo in novo stavbo ob Rimski cesti.

Stavba se umakne iz linije Slovenske ceste za 5 metrov, s čimer ustvari predprostor in razširi pločnik, ki postane prostor srečevanja za obiskovalce, stanovalce in pešce v tranzitu.

Volumen novih objektov se na stiku prilagodi višinam obstoječega tkiva in raste proti vogalu Slovenske in Rimske ceste. Na najnižji točki je visok 16.60, na najvišji pa 25.45 metrov, s čemer ostaja skoraj deset metrov nižji od objekta Ferantovega vrta. Novi volumen znotraj stavbnega otoka ne presega višin obodnih objektov.

02 Rušitve Rušitve obsegajo nekvalitetne grajene strukture znotraj oboda, objekte ob Slovenski cesti ter njihove organizacijske enote ob Rimski cesti in Gregorčičevi ulici ter objekt hotela pri Mraku.

03 Umestitev novega volumna Novi volumen ustvari odmik od linije Slovenske ceste, formira nov obod in se preko dodatne lamele razširi v notranjost stavbnega otoka

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 44

04 Povezave Prehodi in pasaže omogočajo prečne povezave. Vhodi v vertikalna jedra so urejeni preko razširjenih prehodovavl. Uvoz v parkirno garažo je na stiku med obstoječo in novo stavbo ob Rimski cesti.

05 Višine Volumen novih objektov se na stiku prilagodi višinam obstoječega tkiva in raste proti vogalu Slovenske in Rimske ceste. Novi volumen znotraj stavbnega otoka ne presega višin obodnih objektov.

06 Odprti prostori Volumenska zasnova oblikuje tri med seboj povezane zunanje prostore z različnimi značaji. Pasaži, ki povezujeta Rimsko cesto in Gregorčičevo ulico se razširita v trg, ki se poveže s pasažo v novem objektu. Prostora, ki tečeta vzdolž nove stavbe imata longitudinalni značaj, južni pa z razširitvijo omogoča odpiranje programov navzven.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 45

Vizualizacija Slovenska cesta Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 46

Vizualizacija Rimska cesta Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 47

3.2 Oblikovni koncept Obodna stavba je oblikovno ločena na javni in privatni del. Povezuje ju sistem konstrukcije in zamikanje etažnih plošč, ki pa so različno oblikovane. Stavba se kaskadno dviga proti vogalu med Slovensko in Rimsko cesto, kar ustvarja zalome med nadstropji.

Osnovni gradniki oblikovnega koncepta so etažne plošče in volumen stavbe, ki se zamikajo v skladu z geometrijo obstoječega kareja in ustvarijo dinamično formo stavbe. Stanovanjski program “pokrije” javnega in je oblikovno bolj razčlenjen, kar ustvarja večjo stopnjo zasebnosti, senčenje in poglede v več smeri vzdolž ulice.

Gabarit stavbe se razdeli na enote, ki postanejo osnova oblikovnemu principu

Plošče se rotirajo, da povzamejo geometrijsko logiko stavbnega otoka in okoliških stavb

Kompozicijo stastavljajo tri oblikovne entitete - volumen, obulični volumen, namenjen javnemu programu, ki ga pokrije stanovanjski volumen ter pavilijonski volumen znotraj stavbnega otoka. Ulico in notranjost poveže pasaža.

Plošče se prilagodijo obstoječim stavbam

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 48

Oblikovni princip stanovanjskih enot je zasnovan kot repetativni vzorec kombiniranja sistema plošče in volumna, ki se multiplicira v horizontalni in vertikalni smeri. Ta se ponavlja na razdalji 32 metrov in daje občutek naključnosti. Omogoča kompleksno členjenost fasade ter pojav balkonov in previsov na nepričakovanih mestih.

Objekt v notranjostni stavbnega oboda je kompakten volumen, ki je oblikovno soroden obulični fasadi, z enakomernimi zamiki pa ustvarja umirjen zunanji prostor.

01 Plošče Osnova so plošče dimenzij 16 x 8 metrov, ki se sestavljajo ob daljši stranici

02 Volumen Volumen dimenzij 14 x 6 metrov je postavljen na ploščo na štiti načine, vedno v enega izmed vogalov le-te

03 Nalaganje Elementi, sestavljeni iz plošče in volumna se nalagajo, tako, da zgornji vedno pokrije volumen spodnjega

04 Štirje elementi Fomirajo se štirje različni elementi

05 Zamiki Elementi, združeni v niz, ustvarijo različne ambiente na fasadi, nadstrešek, balkon, konzolno stanovanje

06 Rotacija Elementi se rotitajo, kar dodatno fragmentira fasado, omogoča boljše osončenje in senčenje ter poglede v več smeri

07 Igra fasade Plošče in volumni se povežejo v kontinuiran volumen. Notranja organizacija volumna in konstrukcijska rešitev sledijo oblikovnemu principu.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 49

Vizualizacija trga Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 50

Vizualizacija pasaže Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 51

3.3 Programski koncept

3.4 Komunikacija

Programska strategija temelji na ohranjaju in širjenju obstoječih ter dodajanju novih programskih sklopov. Razširijo se stanovanjske, storitvene in umetniško-kulturne površine, dodajajo pa se komercialne. Programski sklopi so pozicionirani glede na primernost v volumnih stavb, možnost gravitacijske kapacitete uporabnikov in simbolni pomen.

01 Osrednjo lokacijo na vogalu Slovenske in Rimske ceste, na mestu vstopanja v mestno jedro, prevzame program galerije, kar je poudarjeno z višino stavbe. Galerija se razširi preko treh etaž, v pritličju pa jo dopolnjuje spremeljevalni program trgovine, knjigarne in kavarne.

02 Osrednji del objekta, ki se preko pasaže razširi v notranjost stavbnega otoka naseljuje komercialni program trgovin in storitev. Ob Slovenski cesti se ta razširi v drugo etažo, kar sledi kaskadnemu dviganju volumnov proti galerijskemu vogalu. Ob pasaži so v prvem nadstropju locirane pisarne, ki so deloma orientirane v notranjost pasaže.

03 Vzdolž Rimske, kjer se stavba spusti na merilo starega mesta, je lociran hotel oz. njegov javni del - restavracija in salon, ki se odpira v atrij znotraj oboda 05 Programsko heterogeni del “pokrijejo” stanovanja in hotelske sobe, ki so oblikovno komplesnejše, da je meja med programi jasno vidna.

Pritličje Osrednji prostorski element pritličja je pasaža, ki povezuje Slovensko cesto z notranjostjo stavbnega otoka ter preko obstoječih pasaž Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto. Ob njej se nizajo trgovski in storitveni programi, ki se razširijo tudi ob Slovenski cesti. Na vogalu med Gregorčičevo ulico in Slovensko cesto je locirana kavarna. Ob Rimski cesti sta locirana vhodna dela galerije in hotela ter uvoz v parkirno garažo. Vhodi v vertikalna jedra za stanovalce so organizirana preko avl. Pritličja obstoječih objektov ob trgu v notranjosti stavbnega otoka so prenovljena in namenjena manjšim storitvenim ali umetniškim lokalom.

Kletni etaži Kletni etaži sta namenjeni servisu in parkiranju stanovalcev in obiskovalcev.

V prvi kletni etaži je lociranih 55 parkirnih mest za avtomobile, 9 parkirnih mest za motorje in mesta za kolesa. Trije servisni prostori so namenjeni za toplotno postajo, razvod instalacij in hotelskim servisom. V drugi kleti se nahaja 68 parkirnih mest za avtomobile in skladiščni prostori za stanovalce in javne programe ter toplotna postaja ter strojnica in bazen požarne vode.

Etaža +1 V prvi etaži dvoriščnega objekta se nahajajo pisarniški, v obodnjem objektu pa stanovanjski, trgovski, galerijski in hotelski prostori.

Etaža +2

06 Parkiranje in servisi so locirani v dveh podzemnih etažah

V drugi etaži je od javnih programov locirana galerija s pogledom vzdolž Rimske in Slovenske ceste. Ob Slovenski cesti in v dvoriščnem objektu se nahajajo stanovanjske enote, ob Rimski cesti pa hotelske sobe.

Etaže +4 do +7 Etaže, ki se stopničasto dvigajo proti vogalu med Slovensko in Rimsko cesto so namenjene stanovanjskemu programu, ob Rimski cesti pa je do četrte etaže lociran hotel.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 52

Posamezni programski sklopi so dostopni v pritličju ob obodnih ulicah, iz javnega prostora v notranjosti stavbnega otoka ali iz pasaže. Dostop do vertikalnih jeder za stanovalce je ob Slovenski ulici ter za dvoriščni objekt na severni strani le-tega. Vhodi so organiziranih preko avl. Parkirna mesta za stanovalce so v dveh podzemnih etažah, mesta za kolesa pa ob vertikalnih jedrih, na Gregorčičevi ulici, Trgu francoske revolucije in v prvi kletni etaži.

Prostor za hitro dostavo in taksi je ob Rimski cesti. Dostava je omogočena v kletnih etažah.

Javni programi - hotel, galerija in trgovski prostori ob Slovenski cesti imajo interna stopnišča, dostop za funkcionalno ovirane osebe pa je omogočen preko vertikalnih jeder za stanovalce. Tu so locirana tudi varna stopnišča v primeru nujne evakuacije.

Stanovanjske enote so dosegljive preko vertikalnih jeder, ki so namenjena tudi evakuaciji.

7. nadstropje

6. nadstropje

5. nadstropje

4. nadstropje

3. nadstropje

2. nadstropje

1. nadstropje

1. klet

Pasaža

lica

u eva rčič

go

Galerija

Gre

Nakupovanje Pisarne Hotel Stanovanja

2. klet

Slo ve n

sk ac

ta

Pritličje

s a ce msk

es

ta

Ri

Diagram programskih sklopov

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 53

Vizualizacija galerijskega prostora Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 54

Vizualizacija stanovanja Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 55

3.5 Skladnost z urbanističnimi pravili in smernicami varovanja kulturne dediščine Razlaga skladnosti z urbanističnimi pravili

Razlaga upoštevanja smernic varovanja kulturne dediščine

Urbanistična pravila za obravnavano območje je moč straniti na sledeče točke: 01 dovoljeno je povečanje faktorja izrabe vsakega izmed objektov za 20%, 02 višina novega objekta mora biti enaka ali nižja od venca sosednje stavbe, 03 ob Slovenski cesti se uredijo arkade, da se dimenzija pločnika poveča na 5 metrov, 04 urediti je potrebno povezavo med Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto.

Območje obdelave in njeni deli so evidentirani kot kulturna dediščina, in sicer kot tri različne enote. Celotno območje je opredeljeno kot arheološka dediščina (arheološko najdišče) in naselbinska dediščina (mestno jedro), posamezne stavbe pa kot stavbna dediščina.

Projekt je deloma skladen z urbanističnimi pravili, a kritično presoja vsako izmed točk in predlaga alternativne možnosti, ki izboljšujejo bivanjske in doživljajske pogoje.

01 Skupna bruto površina odstranjenih projektov je 8450 m2, vendar je zaradi neatraktivnosti komercialnih in bivanjskih prostorov veliko število stavb neizkoriščenih. Zaradi odsotnosti prostorov za servis in parkiranje znotraj volumnov stavb, so le-ti locirani na dvoriščih, kar vizualno onesnažuje ter onemogoča prehodnost. Skupna površina obstoječih zunanjih površin je sicer 2150 m2, a jih je 65 % nedostopnih, preostanek pa (ne)urejen v parkirišče.

Nov projekt predlaga 35% odstotkov višji FI, vendar zaradi urbanističnoarhitekturne zasnove omogoča izrabo prostora parterja, servise locira v kletne etaže, navzven ohranja morfološko značilnost stavbnega otoka ter se višinsko prilagodi okoliškim stavbam.

01 Stavbni otok Območje nove zazidave je opredeljeno kot arheološko najdišče, kar se upošteva med gradnjo, ko je potrebno izvesti ustrezne ukrepe, da se ostanke grajenih struktur in ostalih pričevalcev preteklosti zaščiti. Značilnosti stavbnega otoka projekt ohranja, spreminja le geometrijo, ki se prilagodi potrebam ob mestni aveniji. Stavbe znotraj oboda so večinoma mlajše in arhitekturno nekvalitetne.

02 Posamezne stavbe Projekt ohranja in predvideva delno prenovo zgradb, ki so opredeljene kot stavbna dediščina in jih vključi v konceptualno zasnovo novih objektov. Te postanejo osnovni gradnik povezav med obstoječim in novim. Predvideva se zgolj rušitev objekta na naslovu Gregorčičeva 3b, ki je z izjemo galerije Equrna namenjen servisom in kompozicijsko ne dosega kvalitete ostalih zaščitenih stavb.

02 Višina novega objekta se prilagodi višinam objektov na stiku in se dviga proti Slovenski cesti, a ne preseže višine stavbe Ferantovega vrta, s katero tvori vhodni prostor v mesto.

03 Ob Slovenski cesti se namesto arkad stavba umakne, da ustvari predprostor z uličnim značajem. Oblikovna zasnova etaž nad pritličjem ustvarja nadstreške nad pločnikom.

04 Povezava med Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto se znotraj stavbnega otoka razširi v trg in glavno stičišče trajektorij. Prenovijo se pritličja obstoječih objektov, kar dodatno poživi povezavo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 56

7. nadstropje

6. nadstropje 5. nadstropje

3.6 Konstrukcijska zasnova Konstrukcijska zasnova stavb sledi oblikovnemu konceptu zamikanja volumna.Konstrukcija je armirano-betonska stebrno stenska, z razponi med 7,1 in 9,7 metri, na rastru 16 metrov. Horizontalno stabilnost stavbe zagotavlja 5 jeder, ki so v enakomernih razmakih razporejeni znotraj volumna stavbe.

Stavba je enkrat dilatirana.

Armirano-betonski stenski nosilec (20 cm) 3. nadstropje Armirano-betonska plošča (26cm)

Enote konstrukcijske zasnove

Armirano-betonski element - parapet

01 Kletna etaža Vertikalne sile se po horizontalni ravnini prenašajo preko 18 cm debele plošče in nosilcev do armiranobetonskih stebrov. Nosilci v prvi kleti so višji in imajo odprtine za intalacije.

Jeklenica (4 cm) 2. nadstropje

Primarni nosilec (50x40 cm)

Sekundarni nosilec (30x20 cm)

02 Etaže z javnim programom Vertikalne sile se po horizontalni ravnini prenašajo preko 18 cm debele plošče, sekundarne in primarne horizonalne konstrukcije do armiranobetonskih stebrov. Konzola je obešena z jeklenicami, ki jih nosijo stenski nosilci v zgornjih etažah.

Steber (40x40 cm) Armirano-betonska plošča (18cm)

1. nadstropje

03 Stanovanjske etaže Sile se v horizontalni smeri prenašajo preko 26 cm debele armirano-betonske plošče do sten. V stene in ploščo je vpet armirano-betonski element, ki tvori balkon in parapet. Ta je od osrednje konstrukcije dilatiran zaradi preprečitve toplotnega mostu.

Nosilec z odprtinami za instalacije (50x40 cm)

Pritličje

Steber (40x40 cm)

Armirano-betonska plošča (18cm)

04 Temeljenje Objekt je točkovno temeljen. Obod podzrmnr garaže je temeljen pasovno.

Raznos obtežbe Pri stebrni konstrukciji se sile prenašajo preko plošče na sekundarno in primarno horizontalno konstrukcijo ter preko stebrov in jeder do tal. Pri stenski konstrukciji pa enak princip deluje v x smeri, medtem ko se sile v smeri y prenašajo bolj neposredno na steno in jedra.

1. klet Dilatacija

2. klet

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 57

3.7 Tehnično poročilo Izbor materialov

Energetska zasnova

Uporabljeni material v zunanjosti objekta so vidni beton, lesena okna in tekstilna senčila. Vidni beton sestavlja horizontalne elemente - parapete, ki strukturirajo fasado in so ob enem konstrukcijski element.

Okna so pomaknjena iz ravnine fasade in so načrtovana iz svetlega lesa.

Tvorijo horizontalne nize, ki omogočajo vizualno komunikacijo med notranjostjo in zunanjostjo objekta.

Tekstilna senčila so nameščena nad okni, sistem roloja pa je skrit za konstrukcijski element. Namenjena so senčenju in zagotavljanju privatnosti.

Vsi prostori imajo možnost naravnega prezračevanja, ki je zaradi programske zasnove in oblikovanja stavbe prečno. Servisni prostori in kletne etaže so prezračevani mehansko, prav tako požarne poti, ki so zaradi varnostni v nadtlaku.

Oblikovanje stavbe, z razgibanim volumnom in iz linije fasade umaknjenimi stekli, omogoča učinkovito senčenje. Poleg tega so predvidena zunanja tekstilna senčila, ki dodatno zmanjšujejo toplotne presežke. Vsi detaili so zasnovani tako, da ne pride do pojava toplotnega mostu.

Ogrevanje je talno oz. s toplim zrakom v javnih prostorih. Objekt se priključi na daljinsko ogrevanje, ki toplotno energijo deloma pridobiva iz obnovljivih virov.

Objekt je dimenzioniran tako, da enostranske globine prostorov večinoma ne presegajo 7.5 metrov, kar omogoča naravno osvetlitev.

Materiali v notranjosti objekta so odvisni od programske sklopov. Tlak vseh javnih prostorov je teraco, hotelskih sob tekstilni tlak in v stanovanjih hrastov parket.

Tlak parkirne hiše je beton, servisnih prostorov v kleteh pa epoksi premaz.

Zunanje površine so tlakovane z betonskimi ploščami.

Zasnova požarne varnosti V sklopu zasnove objekta je postavljen koncept požarne varnosti v skladu s pravili projektantske stroke. Namen požarne varnosti je zagotoviti varno evakuacijo vseh ljudi, ki so v stavbi, zaščititi objekt in preprečiti širjenje požara na sosednje objekte. Zasnova požarne varnosti temelji na zagotovitvi zadostnega števila evakuacijskih poti, izhodov in varnih stopnišč, kot tudi gradbeno-konstrukcijski zasnovi objekta in uporabo tehnik za opozarjanje na in preprečitev širjenja požara. Upoštevana so pravila požarne varnosti, ki določajo več požarnih izhodov in stopnišč na mestih javnega programa, zadostno število izhodov pa je tudi v stanovanjskem delu objekta.

Stopnišča kot glavne poti evakuacije so razporejena enakomerno in v zadostnih dimenzijah, da zagotavljajo varno evakuacijo iz celotnega objekta, tako garažno-servisnih, javnih in stanovanjskih prostorov. Smer evakuacije je na prostor ulice v pritličju objekta.

V objektu so nameščene naprave za opozarjanje pred požarom (požarno javljanje), požarna vrata med sektorji, zagotovljeno je odvajanje dima in toplote iz garažnih prostorov in nadtlak v požarnih stopniščih. Kletne etaže in hotel so opremljene s sistemom za samodejno gašenje - sprinklerjem.

Konstrukcija je armirano-betonska, v javnem delu so uporabljeni naravni in negorljivi materiali, kar v največji meri zagotavlja varnost objekta.

Dostop za intervencijska vozila je zagotovoljen ob ulicah, dostop do dvoriščnega objekta za gasilce pa je preko odprtih pasaž.

Upoštevan je Pravilnik o požarni varnosti, smernica TSG-1-001:2010.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 58

Poti uporabnikov Poti različnih uporabnikov se združujejo, a so po posameznih programskih sklopih ločene na poti stanovalcev, obiskovalcev ter zaposlenih. Vertikalne poti od kleti do pritličja so namenjene vsem uporabnikom, od pritličja dalje pa zgolj stanovalcem. Vertikalna jedra nato služijo zgolj kot požarne poti in poti, namenjene funkcionalno oviranim osebam. Stanovalci v pritličju v vertikalna jedra vstopajo preko privatnih foajerjev.

Neoviran dostop Vsi prostori novega projekta so dosegljivi funkcionalno oviranim osebam.

Pritlična etaža je izenačena z nivojem terena, klet in nadstropja pa so dosegljiva z dvigali. Ta so primernih dimezij, da omogočajo dostop.

V parkirni hiši je zagotovljenih dovolj parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

Upoštevan je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

Instalacije Objekt se na obstoječo infrastrukturno mrežo priključuje ob Slovenski cesti, čemur je namenjen servisni prostor ob severnem vertikalnem jedru.

Instalacije se razvejajo pod stropom prve kleti in vertikalno po posameznih jedrih. Za ta namen so v prvi kleti predvideni nosilci z odprtinami.

3.8 Površine

3.9 Grafične priloge

Nadzemna nadstropja Pritličje

2323 m2

1. nadstropje

2089.8 m2

2. nadstropje

2219.6 m2

3. nadstropje

1304.7 m2

4. nadstropje

1739.1 m2

5. nadstropje

890.3 m2

6. nadstropje

389.4 m2

7. nadstropje

374.8

Skupaj

11330.7 m2

Kletna nadstropja

Načrt

Merilo

00

Situacija

m 1:1000

01

Tloris

01.1

2. klet

m 1:500

01.2

1. klet

m 1:250

01.3

Pritličje

m 1:250

01.4

1. nadstropje

m 1:250

01.5

2. nadstropje

m 1:250

01.6

3. nadstropje

m 1:250

01.7

4. nadstropje

m 1:250

01.8

5. nadstropje

m 1:250

01.9

6. nadstropje

m 1:250

01.10

7. nadstropje

m 1:250

01.11

Streha

m 1:250

2. klet

4165.5 m2

1. klet

4382.8 m2

Skupaj

8548.3 m2

02 Prerez 02.1 A-A 02.2 B-B

Površine skupaj

19879 m2

02.3 C-C 03 Fasade 03.1 Zahod 03.2

Jug

03.3

Sever

04

Fasadni pas

m 1:250

m 1:250

m 1:20

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 59

ska ce sta

Soteska

Greg

Sloven

orčič

eva u lic

a

Odjemno mesto za odpadke Vhod v osrednjo pasažo

Turjaška

ulica

00

Situacija

m 1:1000

Vego va uli c

a

Vhod v osrednjo pasažo

Rimsk a cest

a

Rimsk a cest

a Odjemno mesto za odpadke

Trg francoske revolucije

Emonska cest a

Uvoz v podzemno garažo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 60

1.01 Tloris 2. kleti m 1:500

01

07

05

obdelava tlakov

01

Vertikalna komunikacija in evakuacija

50.6

teraco

02

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

03

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

04

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

05

Vertikalna komunikacija in evakuacija

38.4

teraco

06

Vhodni lobby

21.5

teraco

07

GaraĹžni prostor - 68 pm

2511.2

betonski tlak

08

Servis - shrambe stanovalcev

579

betonski tlak

09

Servis - shrambe javnih programov

462

betonski tlak

10

Servis - strojnica in bazen poĹžarne vode - sprinkler

322

betonski tlak

11

Servis - toplotna postaja

42

betonski tlak

SKUPAJ

06

kvadratura

4165.5 m2

09

02 08

04 10

03 11

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 61

11

01

07

10

08

09

1.02 Tloris 1. kleti m 1:250

12

02

kvadratura

obdelava tlakov

01

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

02

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

03

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

04

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

05

Vhodni lobby

17.5

teraco

06

Servis

28.3

betonski tlak

07

Vertikalna komunikacija in evakuacija

38.4

teraco

08

Vhodni lobby

28.0

teraco

09

Servis

28.7

betonski tlak

10

Garažni prostor - 55 pm, 9 moto pm

3570.7

betonski tlak

11

Servis

204.8

betonski tlak

12

Servis

123.6

betonski tlak

13

Servis - hotelsko skladišče

160.4

betonski tlak

SKUPAJ

4382.8 m2

04

05 03

06

13

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 62

01

01.1 10

11

0.9

17

02

06

18

07

0.8 08

09

0.7 18

0.6

0.5

13

0.4

12

0.3 03.1

03

0.1

0.2

15

04.3

14

05.2 04.2 04

05.1

04.1

1.03 Tloris prtiličja m 1:250

16

05

kvadratura

obdelava tlakov

01

Kavarna

161.6

teraco

01.1

Servis

33.6

teraco

02

Trgovski prostor

199.4

teraco

03

Trgovski prostor

205.1

teraco

03.1

Stopnišče

24.4

teraco

04

Galerija - lobby

200.2

teraco

04.1

Galerija - knjigarna/museum shop

87.1

teraco

04.2

Stopnišče

16

teraco

04.3

Servis

16.1

teraco

05

Hotel - lobby

64

teraco

05.1

Hotel - lounge

94.7

teraco

05.2

Kuhinja

29.6

teraco

06

Trgovski prostor

110.1

teraco

07

Trgovski prostor

84.2

teraco

08

Restavracija/market

84.2

teraco

09

Kavarna

69.9

teraco

10

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

11

Foaje

29.3

teraco

12

Vertikalna komunikacija in evakuacija

38

teraco

13

Foaje

27.5

teraco

14

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

15

Foaje

38.1

teraco

16

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

17

Vertikalna komunikacija in evakuacija

31.3

teraco

18

Foaje

7.1

teraco

SKUPAJ

2323 m2

0.1

Trgovski prostor

0.2

Trgovski prostor

0.3

Trgovski prostor

0.4

Trgovski prostor

0.5

Trgovski prostor

0.6

Trgovski prostor

0.7

Trgovski prostor

0.8

Trgovski prostor

0.9

Trgovski prostor

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 63

01

02

15

03

20

21.1

21

30

1.04 Tloris 1. nadstropja m 1:250 04

16

04.1

06

07

18

08

09

05.1

17

05

19

14

13

12

11

10

kvadratura

obdelava tlakov

01

Stanovanje

172.4

hrastov parket

02

Stanovanje

34.4

hrastov parket

03

Stanovanje

118.6

hrastov parket

04

Trgovski prostor

405.6

teraco

04.1

Stopnišče

45.1

teraco

05

Galerija

391.7

teraco

05.1

Stopnišče

32.1

teraco

06

Hotelska soba

22.7

tekstilni tlak

07

Hotelska soba

25.9

tekstilni tlak

08

Hotelska soba

32.3

tekstilni tlak

09

Hotelska soba

30

tekstilni tlak

10

Hotelska soba

40

tekstilni tlak

11

Hotelska soba

29.3

tekstilni tlak

12

Hotelska soba

31.3

tekstilni tlak

13

Hotelska soba

27.1

tekstilni tlak

14

Hotelska soba

46.9

tekstilni tlak

15

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

16

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

17

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

18

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

19

Hodnik

47.7

tekstilni tlak

20

Vertikalna komunikacija in evakuacija

38.4

teraco

21

Pisarniški prostori

323.1

teraco

21.1

Servis

12.8

teraco

SKUPAJ

2089.8 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 64

01

20 02

03

26

04 28

05

22

27

29

06

30

1.05 Tloris 2. nadstropja m 1:250 21

08

07

09

10

11

24

12

13

19.1

23

19

25

18

17

16

15

14

kvadratura

obdelava tlakov

01

Stanovanje

158.1

hrastov parket

02

Stanovanje

34.4

hrastov parket

03

Stanovanje

112

hrastov parket

04

Stanovanje

134

hrastov parket

05

Stanovanje

72

hrastov parket

06

Stanovanje

34.8

hrastov parket

07

Stanovanje

34.4

hrastov parket

08

Stanovanje

45.1

hrastov parket

09

Stanovanje

124.4

hrastov parket

10

Hotelska soba

22.7

tekstilni tlak

11

Hotelska soba

25.9

tekstilni tlak

12

Hotelska soba

32.3

tekstilni tlak

13

Hotelska soba

30

tekstilni tlak

14

Hotelska soba

36.4

tekstilni tlak

15

Hotelska soba

32.9

tekstilni tlak

16

Hotelska soba

29.2

tekstilni tlak

17

Hotelska soba

38.3

tekstilni tlak

18

Hotelska soba

29.1

tekstilni tlak

19

Galerija

391.7

teraco

19.1

StopniĹĄÄ?e

32.1

teraco

20

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

21

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

22

Hodnik

15.2

teraco

23

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

24

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

25

Hodnik

47.7

tekstilni tlak

26

Vertikalna komunikacija in evakuacija

38.4

teraco

27

Hodnik

19.5

teraco

28

Stanovanje

136.8

hrastov parket

29

Stanovanje

127.7

hrastov parket

30

Stanovanje

210.1

hrastov parket

SKUPAJ

2219.6 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 65

01

19 02

03

04

05

21

06

1.06 Tloris 3. nadstropja m 1:250

20

08

07

09

10

11

22

23

12

13

24

18

17

16

15

14

kvadratura

obdelava tlakov

01

Stanovanje

158.1

hrastov parket

02

Stanovanje

43.7

hrastov parket

03

Stanovanje

118.8

hrastov parket

04

Stanovanje

125.6

hrastov parket

05

Stanovanje

72

hrastov parket

06

Stanovanje

35.7

hrastov parket

07

Stanovanje

44

hrastov parket

08

Stanovanje

45.1

hrastov parket

09

Stanovanje

124.4

hrastov parket

10

Hotelska soba

25.8

tekstilni tlak

11

Hotelska soba

32.3

tekstilni tlak

12

Hotelska soba

30

tekstilni tlak

13

Hotelska soba

36.4

tekstilni tlak

14

Hotelska soba

33.1

tekstilni tlak

15

Hotelska soba

29.3

tekstilni tlak

16

Hotelska soba

29.8

tekstilni tlak

17

Hotelska soba

26.4

tekstilni tlak

18

Hotelska soba

55.6

tekstilni tlak

19

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

20

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

21

Hodnik

15.2

teraco

22

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

23

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

24

Hodnik

37.2

tekstilni tlak

SKUPAJ

1304.7 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 66

01

26

02

03

04

05

28

06

1.07 Tloris 4. nadstropja m 1:250

27

07

08

09

10

25 13

14

15

30

16

17

31 29

12

24

11

23

22

21

20

19

18

kvadratura

obdelava tlakov

01

Stanovanje

158.1

hrastov parket

02

Stanovanje

34.4

hrastov parket

03

Stanovanje

112

hrastov parket

04

Stanovanje

134

hrastov parket

05

Stanovanje

72

hrastov parket

06

Stanovanje

34.8

hrastov parket

07

Stanovanje

34.4

hrastov parket

08

Stanovanje

45.1

hrastov parket

09

Stanovanje

124.4

hrastov parket

10

Stanovanje

130.9

hrastov parket

11

Stanovanje

86.6

hrastov parket

12

Stanovanje

115.6

hrastov parket

13

Hotelska soba

22.7

tekstilni tlak

14

Hotelska soba

25.9

tekstilni tlak

15

Hotelska soba

32.3

tekstilni tlak

16

Hotelska soba

30

tekstilni tlak

17

Hotelska soba

36.4

tekstilni tlak

18

Hotelska soba

32.9

tekstilni tlak

19

Hotelska soba

29.2

tekstilni tlak

20

Hotelska soba

38.3

tekstilni tlak

21

Hotelska soba

29.1

tekstilni tlak

22

Hotelska soba

30.2

tekstilni tlak

23

Hotelska soba

33.7

tekstilni tlak

24

Hotelska soba

23.6

tekstilni tlak

25

Hotelska soba

23.6

tekstilni tlak

26

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

27

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

28

Hodnik

15.2

teraco

29

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

30

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

31

Hodnik

47.7

tekstilni tlak

SKUPAJ

1739.1 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 67

01

02

11

03

1.08 Tloris 5. nadstropja m 1:250

04

10

05

06

kvadratura

obdelava tlakov

01

Stanovanje

126.5

hrastov parket

02

Stanovanje

84.7

hrastov parket

03

Stanovanje

26.1

hrastov parket

04

Stanovanje

34.3

hrastov parket

05

Stanovanje

45.1

hrastov parket

06

Stanovanje

124.4

hrastov parket

07

Stanovanje

122

hrastov parket

08

Stanovanje

118.5

hrastov parket

09

Stanovanje

102.3

hrastov parket

10

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

11

Hodnik

15.2

teraco

12

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

SKUPAJ

890.3 m2

07

12

08

09

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 68

1.09 Tloris 6. nadstropja m 1:250

1.11Tloris strehe m 1:250

1.10 Tloris 7. nadstropja m 1:250 kvadratura

obdelava tlakov

kvadratura

obdelava tlakov

Stanovanje

125.1

hrastov parket

Stanovanje

117.2

hrastov parket

03

Stanovanje

86.9

hrastov parket

12

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

SKUPAJ

374.8 m2

01

Stanovanje

125.1

hrastov parket

01

02

Stanovanje

128.5

hrastov parket

02

03

Stanovanje

90.2

hrastov parket

12

Vertikalna komunikacija in evakuacija

45.6

teraco

SKUPAJ

389.4 m2

01

04

02

03

01

04

02

03

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 69

02.1

Prerez A-A

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 70

02.2

Prerez B-B

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 71

02.3

Prerez C-C

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 72

03.1

Fasada zahod

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 73

03.2

Fasada jug

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 74

03.3

Fasada sever

m 1:250

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 75

01

07

04

Fasadni pas - stanovanjski del

01

Streha pesek zaščitni sloj proti-koreninska membrana ločilni sloj hidroizolacija - bitumenska membrana toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren parna ovira armirano-betonska plošča v naklonu 1.5% notranji omet in zaključni sloj

02

08

160 mm 260 - 470 mm 15 mm

14 mm 75 mm 25 mm 260 mm 15 mm

06

02

03

Nadstropje med teraso in stanovanjem barvani estrih v naklonu 1.5% ločilni sloj hidroizolacija - bitumenska membrana toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren zvočna izolacija armirano-betonska plošča notranji omet in zaključni sloj

09

11

10

03

04

hrastov parket estrih ločilni sloj toplotna izolacija armirano-betonska plošča 05

06 12

13

04

85-90 mm 80 mm 25 mm 180 mm 150 mm

Stanovanje v previsu 14 mm 75 mm 160 mm 260 mm

Nadstropje med stanovanjem in javnim hrastov parket estrih ločilni sloj toplotna izolacija zvočna izolacija armirano-betonska plošča spuščen strop

05

80 mm

Nadstropje med stanovanji hrastov parket estrih ločilni sloj zvočna izolacija armirano-betonska plošča notranji omet in zaključni sloj

14

m 1:20

14 mm 75 mm 80 mm 25 mm 280 mm

Zunanja stena armirano-betonski parapet toplotna izolacija notranji omet in zaključni sloj

07

Tekoče poliuretansko tesnilo

08

Okno - dvojna zasteklitev v lesenem okvirju

09

Drsna vrata - dvojna zasteklitev v lesenem okvirju

10

Odtočna kanaleta

11

Prefabricirani armirano-betonski element

12

Tekstilno senčilo

13

Prekinitev toplotnega mostu

14

Odkap

260 mm 80 mm 15 mm

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 76

04

Fasadni pas - javni del

m 1:20

01

Nadstropje med stanovanjem in javnim hrastov parket estrih ločilni sloj toplotna izolacija zvočna izolacija armirano-betonska plošča spuščen strop - mavčno-kartonska plošča

02

01 04

05

03

08 10

30 mm 70 mm 100 mm 180 mm

Pritličje nad garažo teraco estrih ločilni sloj toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren armirano-betonska plošča

02

80 mm 25 mm 280 mm

1. nadstropje - javni program teraco estrih ločilni sloj zvočna izolacija armirano-betonska plošča spuščen strop - mavčno-kartonska plošča

09

14 mm 75 mm

04

Konstrukcijski element - jeklenica, premer 40 mm

05

Okno - trojna zasteklitev v lesenem okvirju

06

Odkap

07

Odtočna kanaleta

08

Armirano-betonski element

09

Tekstilno senčilo

10

Prekinitev toplotnega mostu

30 mm 75 mm 160 mm 180 mm

06

03

07

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 77

01

02

04

Fasadni pas - parkirna garaža

01

Pritličje nad garažo teraco estrih ločilni sloj toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren armirano-betonska plošča

02

30 mm 75 mm 160 mm 180 mm

Zunanji tlak nad parkirno garažo betonski tlak hidroizolacija estrih v naklonu 0.5% ločilni sloj armirano-betonska plošča

03

m 1:20

120 mm 100-150 mm 180 mm

Parkirna garaža - 1. klet betonski tlak ločilni sloj armirano-betonska plošča

100 mm 180 mm

06 04

Parkirna garaža - 2. klet betonski tlak ločilni sloj hidroizolacija-bitumenska membrana armirani podložni beton nasutje

05

100 mm 150 mm 300 mm

03 05

Stena proti terenu armirano-betonska stena hidroizolacija-bitumenska membrana zaščita hidroizolacije - ekstrudirani polistiren

260 mm 30 mm

06

Armirano-betonski nosilec z odprtinami za instalacije - 400x 750 mm

07

Armirano-betonski nosilec - 400x400 mm

08

Pasovni temelj - 1200x 1000 mm

07

04

08

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 78

4.1 Literatura GREGORIČ, J: Nove ljubljanske stavbe. V: Kronika slovenskih mest. 6(1939). Str. 11-14 MIHELIČ, B. Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani in Partizanska knjiga, 1983 KOROŠEC, B. Ljubljana skozi stoletja: Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991 RAVNIKAR, E. Razvoj moderne Ljubljane. V: Arhitekt. 1(1960). Str. 2-7 Kozolec, Arhitekturni vodnik, 2014 (online).

Dosegljivo na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=3,2 (27.06.2014) Poslovno-trgovski kompleks Na trgu, Arhitekturni vodnik, 2014 (online).

Dosegljivo na: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=172&mode=0 (27.06.2014) BERNIK, S. Slovenska arhitektura 20. stoletja. Ljubljana: Mestna galerija Ljubljana, 2004 JACOBS, A, et al. The Boulevard book: History, evolution, design of multiway boulevards. Cambridge:MIT Press, 2002 ProstoRož. Slovenska cesta skozi čas. V: ab. 18(2014). Str. 27 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del. Ur. l. RS, št. 78/10 z dne 8.10.2010 Odlok o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik, Ur.l. RS 16.03.1990-20.06.1991, št. 46/90-2229 Register nepremične kulturne dediščine (online).

Dosegljivo na: http://rkd.situla.org/, 17.07.2014 Fernandez Per, A. et al. This is Hybrid: An analysis of mixed-use buildings by a+t. Vitoria-Gasteiz:a+t architectural publishers, 2011 Koolhaas, R. Delirious New York: The Monacelli Press. New York, 1994 Uršič, M. Hočevar, M. Protiurbanost kot način življenja:Fakulteta za družbene vede. Ljubljana, 2007 Fünf Höfe, Five Courtyards for the Munich City Centre (online) . Herzog de Meuron. citirano 26.11.2014. Dostopno na: http://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works/126-150/143-fuenf-hoefe.html Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, Uradni list RS, št. 97/03 in 77/09 Tehnična smernica TSG-1-001:2010, Uradni list RS, št. 102/04

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtor: Jure Sadar Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 2008 Leto in kraj izdelave magistrske naloge: Ljubljana, 2014 80