Katja Centrih by fa diploma

diplomantka: Katja Centrih diplomsko delo

PRILAGODITEV GRAJSKE POSESTI TURN KULTURNO-TURISTIﾄ君I DEJAVNOSTI

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentorica: prof. dr. ﾅｽiva Deu Leto vpisa: 2005/2006 Ljubljana, 2015

diplomantka: Katja Centrih diplomsko delo

PRILAGODITEV GRAJSKE POSESTI TURN KULTURNO-TURISTIﾄ君I DEJAVNOSTI

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentorica: prof. dr. ﾅｽiva Deu Leto vpisa: 2005/2006 Ljubljana, 2015

Diplomsko delo posveÄ?am svoji mami.

ABSTRACT

POVZETEK

The thesis presents the revival of the Turn Castle estate as a possible solution to a forgo en and dilapidated estate of the supposedly oldest castle in the Šalek valley.

V diplomski nalogi je predstavljena oživitev grajske posesti Turn, kot možna rešitev za pozabljeno in propadajočo posest domnevno najstarejšega gradu v Šaleški dolini.

The thesis is complemented by another thesis, “Renovation of Turn Castle into Luxurious Apartments”, that was wri en by my colleague Dea Grazer. Our study is based on extensive research into the history of the castle and its estate as well as the analysis of the current situation. With these two projects we wanted to re-establish the Turn Castle and its estate entirely and harmonically, including the former house of the castle caretaker.

Naloga se dopolnjuje z diplomsko nalogo "Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja", ki jo je izdelala kolegica Dea Grazer. Skupna izhodišča predstavljajo obširno raziskavo zgodovine gradu in posesti ter analizo obstoječega stanja. S projektoma sva želeli usklajeno in celostno urediti grad Turn ter njegovo celotno posest, na kateri stoji tudi nekdanja oskrbnikova hiša.

My thesis deals with the estate of the Turn Castle and the facility of the caretaker’s house, which is rebuilt and expanded into a public facility - the Museum of Šalek Castles with a coﬀee shop. Due to the unsuitable past interventions, the facility has become a disturbing element in the discussed area. Therefore, it is demolished and a new one with the same volume as the former caretaker’s house is built on the same site. To the part that indicates the shape of the old building, a new extension is added that is adjusted to the diverse terrain. The museum encompasses open-air exhibition in the park within the castle estate. By the renovation of the castle into luxurious apartments and with the included public program, this “sleepy” edge of the Šalek valley would regain the priceless value, which it deserves due to its history. Keywords: Šalek Castles, Turn Castle estate, historical museum, coﬀee shop, park. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Moja diplomska naloga obravnava posest gradu Turn in objekt oskrbnikove hiše, ki se ga preuredi ter razširi v javni objekt Muzej šaleških gradov s kavarno. Objekt, ki je zaradi neustreznih posegov v bližnji preteklosti postal moteča sestavina na obravnavanem območju, se poruši, namesto tega pa se ustvari nov objekt, katerega volumen ustreza nekdanji oskrbnikovi hiši. Delu, ki posnema obliko stare hiše, se doda sodobnejši prizidek, ki se prilagaja razgibanemu terenu. Muzej obsega tudi razstavo na prostem, v parku, ki je del turnske posesti. Z ureditvijo gradu v prestižna stanovanja ter dodanim javnim programom, bi območje, ki trenutno "spi" na obrobju Šaleške doline, ponovno dobilo dragoceno vrednost, ki si jo zaradi svoje zgodovine tudi zasluži.

Ključne besede: Šaleški gradovi, grajska posest Turn, oživitev, zgodovinski muzej, kavarna, park. 2

KAZALO POVZETEK KAZALO UVOD

2 3 4

I. IZHODIŠČA

1. PREDSTAVITEV ŠIRŠE LOKACIJE 1.1. Opredelitev in geografski oris Šaleške doline 1.2. Kratka zgodovina Šaleške doline in Velenja 1.3. Šaleška dolina - dolina gradov

6 7 8 9

2. PREDSTAVITEV OŽJE LOKACIJE Z ANALIZAMI 2.1. Opis ožje lokacije 2.2. Struktura topografije 2.3. Grajene in naravne strukture 2.4. Namenska raba prostora 2.5. Zaznavna analiza po Lynchu 2.6. Varstveni režimi dediščine

10 11 12 13 14 15 16

3. GRAD TURN Konservatorski načrt 3.1. Kulturni spomenik 3.2. Položaj spomenika v prostoru 3.3. Opis in shema grajske posesti Turn 3.4. Obstoječe stanje 3.5. Zgodovina posesti Turn 3.6. Raba in upravljanje grajske posesti skozi čas 3.7. Družbeni pomen spomenika 3.8. Stopnje družbenega pomena 3.9. Ranljivost in ogroženost spomenika 3.10. Usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika

17 18 19 20 21 22 26 28 30 31 33 34

II. PROJEKT

4. VSEBINA 4.1. Predstavitev nove vsebine 4.2. Muzej

36 37 38

5. REFERENCE IN INSPIRACIJA 5.1. Muzej akropole v Atenah 5.2. Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači 5.3. Reference oblikovanja fasade 5.4. Reference oblikovanja interierja 5.5. Reference oblikovanja parka in zunanje razstave

39 40 41 42 43 44

GSPublisherEngine 0.0.100.100

6. KONCEPT 6.1. Razvoj koncepta 6.2. Koncept

45 46 47

7. ARHITEKTURNA ZASNOVA 7.1. Programska zasnova 7.2. Prometna ureditev 7.3. Uporabniške poti 7.4. Konstrukcijska zasnova 7.5. Stavbne instalacije 7.6. Osončenje in razsvetljava 7.7. Požarna varnost

50 51 53 54 57 58 58 59

8. GRAFIČNI PRIKAZI Posnetek stanja oskrbnikove hiše Situacija Ožja situacija Tloris temeljev Tloris 2. kleti Tloris 1. kleti Tloris pritličja_muzej Tloris mansarde Tloris kavarne Tloris strehe Prerez A-A Prerez B-B Prerez C-C Prerez D-D Zahodna fasada Vzhodna fasada Južna fasada Severna fasada Fasadni pas

60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79

9. PROSTORSKI PRIKAZI

VIRI IN LITERATURA ZAHVALA IZJAVA O AVTORSTVU

90 92 93 3

UVOD Gradovi s svojimi posestmi imajo kot kulturni spomeniki veliko kulturno, zgodovinsko in tudi umetniško vrednost v svojem okolju. So dominante, za katere družba ne bi smela dovoliti, da jih uniči zob časa ali neustrezni posegi. Šaleška dolina ima veliko takih domninant, med katerimi je tudi domnevno najstarejši grad na tem območju, grad Turn, ki je sedaj le še senca svoje nekdanje podobe. Namen projekta je oživitev in povrnitev vrednosti grajske posesti Turn, kar pa je zaradi obsežnosti razdelano v dveh diplomskih nalogah. Mojo diplomsko nalogo dopolnjuje diplomska naloga "Prenova gradu Turn v prestižna stanovanja", ki jo je izdelala kolegica Dea Grazer. S projektoma sva želeli usklajeno in celostno urediti celotno grajsko posest Turn, ki vključuje grad, nekdanjo oskrbnikovo hišo pred gradom ter grajski grič.

Slika 1: pogled na Velenje s helikopterja; v ospredju Velenjski grad, v ozadju gradova Turn in Šalek

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Diplomski nalogi sta razdeljeni na dva dela. V prvem delu, ki je plod skupnega dela in je tudi skupen obema nalogama, so predstavljena izhodišča - širša in ožja lokacija z analizami, raziskava zgodovine posesti, analiza obstoječega stanja, vrednotenje ter izdelava kulturnovarstvenih smernic za prenovo. V drugem delu se projekta ločita na posamezna objekta. Diplomska naloga kolegice obravnava prenovo samega gradu, moja pa zajema objekt nekdanje oskrbnikove hiše, v katerega sem umestila javni program - zgodovinski muzej, ter celotno grajsko posest, na kateri sem uredila park kot dopolnitev muzeja. 4

izhodišča

GSPublisherEngine 0.0.100.100

I. 5

1. Predstavitev širše lokacije

GSPublisherEngine 0.0.100.100

REPUBLIKA SLOVENIJA

1.1.

MARIBOR

SLOVENJ GRADEC

OPREDELITEV IN GEOGRAFSKI ORIS ŠALEŠKE DOLINE

ŠOŠTANJ VELENJE KRANJ

CELJE

MESTNA OBČINA VELENJE

LJUBLJANA NOVA GORICA

PLEŠIVEC

VRHNIKA CIRKOVCE

NOVO MESTO

ŠKALE - HRASTOVEC KONOVO

PAKA PRI VELENJU

STARA VAS PESJE

CENTER GORICA PODKRAJ

KAVČE

KOPER

BEVČE

STARO VELENJE VINSKA GORA ŠENTILJ

VELENJE

SAVINJSKO - ŠALESKA REGIJA

(povzeto po: Kljajič in Ravnikar, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Šalej, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999)

Šaleška dolina (tudi Velenjska kotlina ali, kot se omenja v nekaterih starejših dokumentih, Škalska dolina) leži na severnem delu Slovenije ob severovzhodnem predalpskem hribovju. Dolina reke Pake je približno 2 km široka in 8 km dolga in poteka v smeri severozahod - jugovzhod. Gre za precej zaprto dolino, saj jo predvsem na severu in zahodu omejuje veriga gorovij, ki se dvigajo do skoraj 1700 m nadmorske višine in se nadaljujejo v Karavanke (Paški Kozjak z Basališčem in Špikom, Smodivnik, Stropnica, Vodemla, Ljubela, Graška gora, Uršlja gora, Smrekovec idr.). Na jugu in vzhodu je dolina bolj odprta, obdajajo jo nižja hribovja (Vinska gora, Ložniško gričevje). Na tem delu Šaleška dolina prehaja v Dobrniško podolje in dalje v Celjsko kotlino. Nastanek doline sega v čas pred srednjim pliocenom, ko se je zaradi dveh večjih tektonskih prelomnic, šoštanjske in nekoliko starejše topolške prelomnice, udrl svet med Smrekovcem in Paškim Kozjakom. Udorino je zalila voda in nastale so debele plasti jezerskih usedlin, v katerih ležijo tudi do 170 m debele plasti premoga - lignita. Odprtje premogovnika in izkopavanje lignita je bilo za Šaleško dolino glavni vir razvoja. Hkrati pa je treba poudariti, da je ravno izkopavanje premoga razlog, da se je pokrajina precej spremenila in se še spreminja, številna naselja pa so izginila pod površjem jezer, ki so nastala zaradi ugreznin in ki danes pokrivajo velik del dolinskega dna. Šaleška dolina spada v Savinjsko-šaleško subregijo, ki je del Savinjske razvojne regije in obsega območje desetih občin, med katerimi je največja Mestna občina Velenje. Velenje je upravno, politično in gospodarsko središče Šaleške doline.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

1.2. KRATKA ZGODOVINA ŠALEŠKE DOLINE IN VELENJA

(povzeto po: Kljajič in Ravnikar, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Šalej, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999; Poles, 2013)

Mesto Velenje je sicer mlado mesto, ki je kot tako dobilo svojo podobo šele po drugi svetovni vojni, v obdobju socializma in industrializacije. Vendar arheološki ostanki pričajo o naseljenosti regije že v starejšem paleolitiku. Ostanki iz rimskega obdobja nakazujejo, da naj bi bila v tistem času na mestu današnjega Velenja rimska naselbina - rimska poštna postojanka Upellae, ki je stala na pomembni povezavi med Celeo (Celje) in Virunumom (Gosposvetsko polje).

Slika 4: razglednica z Velenjem in elektrarno, med leti 1928 in 1947

Slika 2: razglednica Šalek pri Velenju, med leti 1928 in 1947

Slika 5: Velenje nekoč

Slika 3: Šaleška dolina danes s TEŠ in območjem Premogovnika Velenje

Slika 6: Velenje danes

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Zgodovinski razvoj Šaleške doline v obdobju od konca rimske dobe dalje je precej neznan, vse do 13. stoletja, ko se pojavi prva omemba trga Velenje in škalske prafare. Trg Velenje je nastal neposredno pod gradom Velenje, na križišču dveh cest prve, ki pelje od Dobrne mimo Vinske Gore proti Škalam, in druge, ki pelje iz Polzele ob Ložnici do Velenja. Velenje je dobilo trške pravice v času družine Kunšperških, ki so bili tudi prvi znani lastniki gradu. V približno istem času je v soseščini nastal trg Šoštanj, ki so ga ustanovili grofje Vovbrški kot protiutež Velenju. Kljub začetnemu razvoju trga Velenje, je ta v naslednjih stoletjih po pomenu ostajal za Šoštanjem. Usoda obeh trgov je bila namreč odvisna od vzpona oz. padca gospoščin - Kunšperških, kasneje Ptujskih v Velenju ter Vovbrških, kasneje Žovneških oz. Celjskih v Šoštanju. Po izumrtju obeh rodbin je bil Šoštanj obravnavan kot srednje velik trg, kjer sta se razvijali trgovina in obrt, Velenje pa je ostalo na nivoju malega kmečkega trga z izključno lokalnim pomenom. Velenje je kot skromno naselje ostalo vse do 19. stoletja, ko se začne čas velikih družbenih sprememb. Večji razcvet je mesto doživelo šele proti koncu tega stoletja, ko so pod Šaleško dolino odkrili 100 m debel sloj premoga, čemur je sledilo odprtje premogovnika, Velenje pa se je počasi začelo razvijati v urbano središče. Največji razcvet je Velenje doživelo šele po drugi svetovni vojni, ko se je potreba po premogu povečala. Poleg starega naselja so začeli graditi novo mesto po sodobnih načelih mednarodnega sloga - moderno mesto, mesto v parku. Novo mesto je zraslo tako rekoč čez noč, pri njegovem ustvarjanju pa so sodelovali priznani slovenski arhitekti in urbanisti - Janez Trenz, Ciril Pogačnik, Oton Gaspari, Jože Usenik, Draga Rojc, Stanko Kristl, Savin Sever, Avstrijec Paul Filipsky in drugi. Arhitekti Janez Trenz, Franc Šmid in Ciril Pogačnik so leta 1962 prejeli Prešernovo nagrado za urbanistično ureditev Novega Velenja. Od nekdaj majhnega trga je Velenje zraslo v peto največje mesto v Sloveniji, v katerem živi že okoli 30.000 prebivalcev. Novo središče mesta je danes eden najlepših arhitekturnih spomenikov moderne. 8

1.3. ŠALEŠKA DOLINA DOLINA GRADOV

(povzeto po: Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Kramberger, Velenje, Razprave o zgodovini mesta in okolice, 1999)

V srednjem veku so se pojavili prvi pisni viri, ki pričajo o velikem številu gradov na območju Šaleške doline, zaradi česar je le-ta znana tudi kot "dolina gradov".

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Največji in najbolj ohranjen grad v Šaleški dolini je zagotovo Velenjski grad, ki je trškemu jedru gospodoval že stoletja pred samo omembo trga. V virih je prvič posredno omenjen leta 1270. Grad Velenje danes predstavlja eno najlepših grajskih stavb na Slovenskem. Poleg Velenjskega gradu je na tem mestu potrebno omeniti še druge gradove in graščine, ki krasijo oz. so krasile Šaleško dolino. Grad Šalek je v večini virov zapisan kot najstarejši grad Šaleške doline, po katerem je dolina dobila tudi ime. Nastal naj bi v prvi polovici 12. stoletja, danes pa lahko od gradu vidimo le še večetažni tristrani stolp in del obzidja. Gradu Limberg (tudi Lilienberg, Limbar) danes ni več, stal pa je na hribu Gradišče nad Pesjem. Nastal naj bi še v 12., vsekakor pa v 13. stoletju in zaradi pomanjkanja podatkov ostaja ena večjih ugank šaleške arhitekture. Lahko pa vidimo dvorec oz. graščino Limberg (Lilijski grič, Limbar) v Pesju, kamor so prenesli sedež gospoščine v 16. stoletju. Sredi 13. stoletja je stal tudi že grad Turn v Škalah (danes v naselju Hrastovec), ki je podrobneje obravnavan v naslednjih poglavjih. V 2. polovici 13. stoletja so pozidali grad Ekenštajn (tudi Ognjeni grad, grad Gorica). Danes so od gradu vidni le skromni ostanki zidov in mogočni grajski jarki. Sedež gospoščine so preselili v graščino Gorica. Grad Švarcenštajn nad Šentiljem se posredno omenja konec 13. stoletja, neposredno pa šele leta 1360. Danes je razvidna njegova renesančna pojava z začetka 16. stoletja. V Šaleški dolini so stali tudi gradovi Šoštanj, Forhtenek (Zgornje Ravne), Žamberk (Zavodnje), Kacenštajn (Florjan pri Šoštanju) in drugi, od večine teh pa so ostale samo skromne razvaline. 9

2. Predstavitev ožje lokacije z analizami

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10 10

2.1.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Šaleški grad

vrh VODEMLA

Grad Turn

Obravnavana grajska posest leži na severnem robu mesta Velenje, na začetku naselij Hrastovec in Škale. Danes območje upravno spada v naselje Hrastovec, nekoč pa je pripadalo Škalam, ki so eno najstarejših in do zgraditve mesta Velenja tudi verjetno najpomembnejših naselij v Šaleški dolini. V bližini območja se nahaja premogovnik, ki ima za nastanek sodobnega mesta Velenje največji pomen. Vendar pa je hkrati tudi razlog, da so nekatera razložena naselja v okolici obravnavane lokacije (Škale, Družmirje in Preloge) delno ali v celoti izginila. Zaradi izkopavanja premoga so se namreč ugrezala tla, ki jih je zalila voda, in postopoma so nastala tri jezera - Škalsko, Velenjsko in Družmirsko oz. Šoštanjsko. Jezera ležijo le nekaj kilometrov jugozahodno od obravnavanega območja in predstavljajo pomembno rekreacijsko in turistično točko v Šaleški dolini. Na ožjem območju Velenjskega in Škalskega jezera se nahajajo različna športna igrišča, stadion, ribiška koča, konjeniški klub, tekaške poti, fitnes na prostem, naselje vikend hišk, otroško igrišče, restavracija, golf igrišče, kamp, Muzej premogovništva Velenje, športni in wellness center Galactica, Medpodjetniški izobraževalni center, itd. Škalsko jezero je najprimernejše za športni ribolov, medtem ko je Velenjsko jezero primerno za veslanje, jadranje in v zadnjih letih tudi za plavanje in kopanje, zaradi česar so uredili mestno plažo, ki je postala zelo popularna točka za preživljanje prostega časa. mestni CENTER VELENJE

ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV

Velenjski grad

vrh LJUBELA

KONJENIŠKI KLUB

Škalsko jezero

mestni STADION

muzej PREMOGOVNIŠTVA GORENJE d.d.

Velenjsko jezero

AVTOKAMP Jezero

POKOPALIŠČE Podkraj

PREMOGOVNIK VELENJE

Družmirsko/Šoštanjsko jezero

mesto ŠOŠTANJ

Slika 8: Ortofoto posnetek Šaleške doline

TURISTIČNO-REKREACIJSKI CENTER Jezero

OPIS OŽJE LOKACIJE

Pomemben dejavnik, ki dodaja vrednost lokaciji, je bližina centra mesta, ki nudi vso oskrbo in infrastrukturo (izobraževalne in kulturne ustanove, zdravstveni dom, avtobusna in železniška postaja, trgovine, lokali, ...). Center je od grajske posesti oddaljen le slabih 5 km. Kljub bližini centra mesta in jezer, pa lokacija v zaledju gozda nudi ravno dovolj miru za ugodno bivanje. 11

GRAD TURN 400

475

450

500

475

450

425

450

450 425

425

400

ŠKALSKO JEZERO

475

450 475 450

400 450 400

475

425 425 425

450

425 400

400

450

425 425

425

400

425

100

450

200 m

2.2. STRUKTURA TOPOGRAFIJE Grad Turn leži na položnem griču na obrobju mesta. Na severovzhodni, severni in severozahodni strani se pobočje dviguje in prehaja v višja gozdnata hribovja (Ljubela, Vodemla, ...). Teren se spušča le na jugozahodni strani, kjer se počasi spusti do najnižje točke na ožjem območju - do Škalskega jezera. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

NARAVNE STRUKTURE:

gozdovi vode

GRAJENE STRUKTURE:

zazidava državna cesta občinska cesta: lokalna cesta občinskacesta: javna pot

2.3. GRAJENE IN NARAVNE STRUKTURE

100

200 m

Na severni strani se v grajski grič globoko zajeda potok, ki onemogoča dostop do gradu s te strani. Z izjemo južne in jugozahodne strani grajsko posest obkrožajo z gozdovi poraščeni griči. Okolico gradu v večji meri predstavljajo gozdovi, kmetijska zemljišča in travniki. V bližini ležijo tudi Šaleška jezera, na katera se nam odpira lep pogled prav z grajske posesti Turn. Šaleška jezera so nastala z ugrezanjem terena zaradi izkopavanja premoga. Najbližje posesti Turn je Škalsko jezero, ki je najstarejše, najmanjše in najvišje ležeče od vseh treh. Nato sledi Velenjsko jezero, ki je največje v Šaleški dolini in med večjimi jezeri v Sloveniji. Najbolj zahodno leži Družmirsko jezero, ki se je pojavilo najkasneje. Trenutno je drugo največje jezero v dolini, vendar naj bi se zaradi nadaljnjega izkopavanja lignita še povečevalo in v nekaj letih naj bi celo preseglo velikost Velenjskega jezera. V jezera se zliva več potokov (Lepena, Velunja, Sopota in drugi manjši potoki), ki pritekajo z višje ležečih pobočij na severu in severovzhodu. Grajenih struktur je na ožjem območju malo. Najbližje gradu in oskrbnikovi hiši je nekaj gospodarskih objektov, ki ležijo ob vznožju grajskega griča. Na vzhodni, južni in zahodni strani se nato pojavi nekaj manjših raščenih zazidav, večina so stanovanjski objekti, ki jih povezujejo občinske ceste. Dostop do gradu je trenutno urejen preko državne ceste, ki vodi iz Velenja v naselje Škale in deluje kot grajena ločnica med gradom in jezerom. Od državne ceste se v bližini jezera desno odcepi lokalna cesta, ki vodi do naselij Šembric in Konovo. S te ceste levo zavije ozka javna pot, ki nas vodi do gradu. Ta je trenutno tudi edini dovoz do spomenika.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

PROSTORSKI PLAN 2010 - ZEMLJIŠČA PO NAMENU stavbno zemljišče znotraj UON stavbno zemljišče zunaj UON najboljše kmetijsko zemljišče druga kmetijska zemljišča gozd s posebnim pomenom - G30 lesnoproizvodni gozd vodna površina območje pridobivanja premoga

100

200 m

2.4. NAMENSKA RABA PROSTORA Okolico gradu v večji meri predstavljajo gozdovi in kmetijska zemljišča. Stavbna zemljišča so le na manjših območjih, nekaj več pa se jih pojavi šele na območju bližje jezerom na juhozahodni strani ter na jugovzhodni strani, kjer se začneta naselji Šembric in Konovo. Vidna je tudi meja izkopavanj Premogovnika Velenje, ki se konča ravno ob vznožju grajskega griča. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

naravni robovi voda

gričevje z gozdovi

pogledi pogledi z gradu in ostali široki panoramski razgledi odprti pogledi na obrovnavano območje

ceste

dominanta

razpršena gradnja

jakost pojava

vozlišče

2.5. S

100

200 m

ZAZNAVNA ANALIZA PO LYNCHU Z dane analize lahko povzamemo, da obravnavano območje gradu in pripadajoče posesti na severni in severovzhodni strani omejujejo izrazite naravne ločnice. Na jugu in jugozahodu je več grajenih struktur (dovozna cesta, zazidava), naravne ločnice pa so bolj oddaljene od posesti. Na jugozahodni strani se odpira širok pogled s posesti na Šaleška jezera in okolico. Na grad se odpirajo pogledi s strani jezer in glavne državne ceste. Čeprav je vidno polje zaznave manjše, je kljub temu zelo pomembno, saj je območje jezer rekreacijsko in turistično izredno aktivna lokacija. Poleg glavne ceste je v okolici le nekaj manjših zazidav, zato lahko povzamemo, da stoji grad v zelo mirnem in nehrupnem območju.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

gozdovi vode ceste zazidava spomenik vplivno območje

Velenje - arheološko območje Turn

100

arheološko najdišče Hrastovec - grad Turn

200 m

2.6. VARSTVENI REŽIMI DEDIŠČINE Grad Turn je kulturni spomenik, katerega vplivno območje obsega celoten grajski grič pod njim. Na severu se konča z zajedo potoka, na jugu pa z lokalno cesto. Na polju med lokalno in državno cesto na zahodni strani se nahaja tudi Arheološko območje Turn, kjer so našli prazgodovinske, rimskodobne in srednjeveške lončenine ter rimskodobni gradbeni material (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=29735). Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

3. Grad Turn

GSPublisherEngine 0.0.100.100

17 17

KONSERVATORSKI NAČRT V okviru predmeta Projektiranje in kompozicija V sva s kolegico Deo Grazer izdelali delni konservatorski načrt za grad Turn v Hrastovcu pri Velenju. Konservatorski načrt je izdelan po Pravilniku o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009) in obsega MAPO 01 z osnovnimi podatki ter celotnim analitičnim delom načrta ter MAPO 02 - preglednico sestavin. Izdelan konservatorski načrt nama služi kot izhodišče za izdelavo diplomskih nalog. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

3.1. KULTURNI SPOMENIK Kulturni spomeniki so objekti ali območja z izjemno kulturno vrednostjo. Predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti ali ključne oz. redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja. Kulturna vrednost se lahko določni bodisi na državnem ali lokalnem nivoju, kar je odvisno od pomembnosti objekta oz. območja. Objekti so najprej ovrednoteni kot kulturna dediščina in vpisani v Register nepremične kulturne dediščine. Objekt uradno postane kulturni spomenik, ko ga pristojni organ državne ali lokalne skupnosti kot takega razglasi z aktom o razglasitvi. Glede na to ali gre za spomenik državnega ali lokalnega pomena, se akt o razglasitvi nato objavi v Uradnem listu RS ali pa v glasilu lokalne skupnosti. (http://sl.m.wikipedia.org/wiki/Kulturni_spomenik_Slovenije)

SKLOP SLIK 1: arhivske fotografije gradu

Grad Turn v Hrastovcu pri Velenju je z evidenčno številko dediščine 4337 v Register nepremične kulturne dediščine vpisan kot profana stavbna dediščina in predstavlja spomenik lokalnega pomena. Kot spomenik je bil razglašen z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Velenje, Uradni vestnik Občine Velenje, št. 10/83-75, 5/84-6, dne 28.10.1983. (Opis enote dediščine iz Registra nepremične kulturne dediščine. Vir: http://rkd.situla.org/)

GSPublisherEngine 0.0.100.100

3.2. POLOŽAJ SPOMENIKA V PROSTORU Grad leži na položnem griču zunaj naselja Hrastovec pri Velenju. Hrastovec je razloženo naselje približno 3 km severno od centra Velenja in spada pod katastrsko občino Škale. Nad naseljem se dvigata apniški vzpetini Ljubela in Vodemla, skozi naselje pa teče potok Lepena, zajeda katerega je nekdaj služila kot grajski jarek. Ime naselja so leta 1955 preimenovali iz Sveti Bric (Šenbric, Saint Brice, v Franciscejskem katastru St. Britz) v Hrastovec zaradi povojne komunistične vlade, ki je želela odstranitev cerkvenih elementov iz krajevnih imen. Slika 9: Izsek iz Franciscejskega katastra (karti C429A04 in C429A06) iz leta 1825, ki prikazuje naselje Hrastovec, nekdaj Šenbric. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

(https://en.wikipedia.org/wiki/Hrastovec,_Velenje) 20

5m 10m

20m

50m

grad Turn oskrbnikova hiša objekta Kmetijske zadruge vrtna lopa sadovnjaki ostanek grajskega zidu grajski vodnjak grajski bazen gozd

3.3. OPIS IN SHEMA GRAJSKE POSESTI TURN Grad Turn, ki je zgrajen kot utrdba, stoji na skalnati površini ob robu gozda, ki se razprostira severno in vzhodno od gradu. Glavni sestavini gradu sta večnadstropni stolp ter nižji, stanovanjski del - palacij. Palacij ima nepravilno tlorisno obliko z več trakti, ki obdajajo delno arkadno dvorišče - atrij s pokritim stopniščem. Palacij obsega nekaj prostorov na nivoju terena, ki so včasih služili kot shrambe za ozimnico, en delno vkopan kletni prostor, ki je dostopen iz vhodne avle, pritlične in nadstropne prostore ter neobdelano podstreho. Prostori v pritličju so dostopni iz vhodnega prostora ali iz atrija, prostori v nadstropju pa so dostopni preko arkadnega hodnika. Iz starih fotografij je razvidno, da je grad v nekem obdobju svoje zgodovine vseboval tudi lesen paviljon z gankom na južni fasadi ter lesen stolpič z uro na strehi. Pomemben element grajske stavbe je tudi zidan mostovž nekoč naj bi bil lesen (Poles, 2011) - preko katerega se vstopa v grad. Prav tako sta sestavni del grajskega kompleksa tudi oskrbnikova hiša (danes zasebna stanovanjska hiša), ki stoji ob dovozni poti, ter vodnjak na dvorišču med gradom in omenjeno hišo. Pod gradom se razprostira zemljišče, na katerem so sadovnjaki, pogled pa nas usmerja na Škalsko jezero. Ob vznožju griča najdemo tudi gospodarski objekt Kmetijske Zadruge, ki je nekdaj služil kot grajski hlev. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

3.4. OBSTOJEČE STANJE OKOLICA SKLOP SLIK 2: obstoječe stanje grajske posesti

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Dovoz do gradu je z južne strani po asfaltirani cesti, ki je v razmeroma slabem stanju. Prav tako je glede na načrtovano novo vsebino preozka. Med gradom in oskrbnikovo hišo so peščene površine za parkiranje, poleg pa stoji ohranjen kamniti vodnjak. Tik pod gradom na jugozahodni strani je viden ostanek dveh kamnitih zidov v različnih nivojih, ki sta bila včasih verjetno del obzidja. Na spodnji terasi je ohranjen nekdanji grajski bazen, ki je potreben obnove. Na severni strani grad obdajajo gozdne površine, ki jih od gradu ločuje globoka zajeda potoka v skalnato pobočje, kar tudi onemogoča obhod okoli gradu. Na grajskem griču na jugozahodni strani gradu se razprostirajo sadovnjaki, ob vznožju pa stoji nekaj gospodarskih objektov. 22

GRAD KONSTRUKCIJA

SKLOP SLIK 3: obstoječe stanje zunanjosti gradu

Grad obsega dve polni etaži, podstreho ter nekaj kletnih prostorov, ki so delno vkopani. Zidan je pretežno iz kamna in opeke, na nekaterih mestih so kasnejši leseni prizidki. Nosilni zidovi so zaradi skalnate podlage v razmeroma dobrem, stabilnem stanju. Na nekaterih delih konstrukcijo ogrožajo luknje in večje razpoke. Streha je večsegmentna dvokapnica z različnimi nakloni. Strešne ploskve praviloma niso planarne. Opečnata kritina (bobrovec) je bila prenovljena pred nekaj leti in je v dobrem stanju. Ostrešje je leseno, sestavljeno iz trapeznih vešal, ki so relativno dobro ohranjena. VHOD IN DOSTOPI Glavni vhod v grajsko poslopje je preko zidanega mostovža na južni strani. Dostop v nadstropje omogoča pokrito stopnišče v atriju, ki je precej uničeno in je nujno potrebno sanacije. Tudi notranje stopnišče, ki vodi v odprto podstrešje, je v izjemno slabem stanju.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

NOTRANJE STENE IN STROPOVI Notranji nosilni zidovi so kamniti in pretežno ometani. Ometi in opleski so povsem dotrajani. V notranjosti gradu je veliko predelnih sten - lesenih ali mavčnokartonskih, ki so povsem neustrezne. Stropovi so obokani, leseni ali štukirani. Večina obokov in lesenih tramovnih stropov je v dokaj dobrem, stabilnem stanju, nekateri pa so nujno potrebni sanacije. Štukature so dobro vidne, vendar prekrite z več plastmi opleska. Nekaj štukatur je poškodovanih zaradi neustreznih prezidav, v enem prostoru pa so celo skrite pod lesenim opažem. STAVBNO POHIŠTVO Stavbno pohištvo je dotrajano ali uničeno. V nedavni preteklosti je bilo veliko elementov stavbnega pohištva (predvsem oken) zamenjanih z vizualno neustreznimi in tudi ta so v slabem stanju. Ohranjenih je le nekaj notranjih vrat, ki so materialno dotrajana, vendar pa so v takšnem stanju, da je možno po njihovem vzoru izdelati nova. Tlaki so v večji meri dotrajani ali pa jih sploh ni. V nekaterih prostorih so dokaj dobro ohranjena lesena tla, ki so potrebna obnove. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

SKLOP SLIK 4: obstoječe stanje notranjosti gradu

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Vodovodna povezava do objekta je speljana z južne strani. Notranja vodovodna mreža je dotrajana in neuporabna. Prav tako je dotrajano in neuporabno električno omrežje. Fekalna kanalizacija - na JV vogalu objekta je dvoprekatna greznica na izpraznjevanje, ki ne ustreza več sodobnim zahtevam, poleg tega je popolnoma dotrajana. Notranje omrežje je nestrokovno izvedeno in neustrezno. Meteorna kanalizacija je s streh preko žlebov speljana v nižje ležeč potok. 24

OSKRBNIKOVA HIŠA Objekt, ki je nekdaj predstavljal oskrbnikovo hišo, je danes skoraj nerazpoznaven, saj je bil v zadnjih nekaj desetletjih večkrat pregrajen, prizidan ter neustrezno obdelan. SKLOP SLIK 5: obstoječe stanje oskrbnikove hiše

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Od izvornega objekta je ostal le še del, in sicer del v sredini, s sivkastim ometom, staro kritino in opornim zidom. Del z rumeno fasado je prav tako del izvornega objekta, vendar je bil neprimerno prenovljen, zaradi česar deluje kot tujek. Južno od objekta stare oskrbnikove hiše je še vrsta neustreznih prizidkov, ki še dodatno uničujejo vrednost objekta in s tem degradirajo celotno okolje. Oskrbnikova hiša spada v vplivno območje gradu, danes je dvostanovanjska hiša v zasebni lasti. 25

3.5. ZGODOVINA POSESTI TURN

(Povzeto po: Tanšek, osebni arhiv; Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Stopar, 1990; Ravnikar, 2007)

Slika 10: litografska podoba gradu iz Vischerjeve topografije Vojvodine Štajerske, 1678

Stavbna zgodovina gradu Turn je slabo raziskana oziroma dokumentirana. Pri ugotavljanju le-te sva si pomagali s starejšimi razglednicami gradu, ki sva jih dobili v Muzeju Velenje, z literaturo lokalnih strokovnjakov ter zbornikom Škalske zgodbe, kjer so zapisani spomini nekdanjega oskrbnika gradu Turn in zgodbe nekaterih stanovalk in drugih Škalčanov. Pri najinih ugotovitvah nama je pomagal tudi Škalčan Avgust Tanšek, pedagog in turistični delavec, ki je zgodovino gradu podrobneje raziskoval. Viri navajajo, da je bil grad prvič posredno omenjen leta 1207, prva prava omemba pa sega v leto 1251, ko se omenja lastnik gradu Engelbertus de Turri. Po ugotovitvah Avgusta Tanška pa obstajajo zapisi viteza Franca Gadolle, enega izmed lastnikov gradu in Valvasorjevega prapravnuka, ki navajajo, da je grad Turn zgradil Ottomar Turnski že leta 1034. Zapise hrani Deželni arhiv v Gradcu. Dolga stavbna zgodovina gradu je danes razvidna le z ohranjeno tlorisno zasnovo raščene grajske arhitekture, sama substanca in sestavine gradu pa so zaradi številnih kasnejših posegov očem skriti. Že ime “Turn” govori o prvotni stolpasti zasnovi, ki je bila v 17. stoletju še vidna. Gre torej za romansko osnovo, ki se je zaradi večih rušitev in prezidav precej izgubila. Grad je bil v svoji zgodovini večkrat porušen in ponovno zgrajen, prvič domnevno že v 13. stoletju zaradi spora z gornjegrajskim samostanom in nato še dvakrat - leta 1439 v času vojne med Celjani in Habsburžani, ko so grad razdejali Celjani sami, ter leta 1635, ko so med kmečkimi upori grad zavzeli uporni kmetje in ga poškodovali.

Slika 11: gradovi in graščine Šaleške doline na Vischerjevem zemljevidu, okoli leta 1678

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Iz 17. stoletja izhaja najstarejša pridobljena slikovna dokumentacija, in sicer Vischerjeva topografija iz leta 1681, na kateri je dobro vidna stolpasta struktura, ki stoji na živi skali in ki jo obdaja jarek, preko katerega leži leseni mostovž. Stolpasta struktura se kaže v višinski razliki med višjim južnim in nižjim severnim traktom gradu. Že na tem prikazu je vidna tudi oskrbnikova hiša, ki stoji v neposredni bližini gradu. 26

Slika 12: Podoba gradu iz leta 2010, Arhiv ZVKD Celje

Slika 13: Grad Turn iz Reichertove serije “Einst und jetzt”, okoli leta 1864

Slika 14: Grad Turn na predvojni razglednici Slika 15: Litografska podoba gradu iz Stare Kaiserjeve suite iz leta 1830

Prvo večjo oblikovno spremembo je grad doživel konec 17. oziroma v začetku 18. stoletja v času obnove lastnika Gundakerja, kar priča tudi letnica na grbu nad vhodnim portalom. Ta obnova je pustila močan stilno-arhitekturni pečat, ki je razviden v nekaterih še ohranjenih elementih, kot so arkadni hodniki, štukirani stropovi, kasetirano vratno pohištvo, opaži, stenske omare, leseni tramovni stropovi ipd. Zunanji izgled gradu po tej prenovi je mogoče videti na upodobitvi iz leta 1830, ki jo najdemo v Stari Kaiserjevi suiti. Višine traktov se tukaj že izenačijo, izgubi se stolpasta oblika. Pojavijo se podstrešna okna ter lesen stolpič nad jugozahodnim traktom gradu. Na tej litografiji je viden vhodni portal ter stolp z večkapno streho. Stolp je nižji od ostalega dela gradu, okoli njega pa poteka lesen gank. Vidna je tudi oskrbnikova hiša ter grajski park s sadovnjakom na griču pod gradom. Po tej prenovi iz začetka 18. stoletja je sledilo še nekaj prezidav. Okoli leta 1860 je nastala Reichertova litografija, na kateri izstopa povišan stolp z nazobčano krono. Mostovž ni več lesen, temveč je kamnit, levo od mostovža pa se pojavi lesen paviljon. Na tej litografiji se v ospredju pojavi tudi oskrbnikova hiša, katere arhitektura je bila na predhodnih grafikah še nekoliko neizrazita.

Slika 16: Turn na razglednici leta 1902, ko je bil v lasti Daniela Lappa

Slika 17: Gospodarsko poslopje pod gradom, grajski hlev

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Na predvojni razglednici je še vidna dobra ohranjenost gradu, kar pa se po vojni spremeni. Zaradi nacionalizacije in številnih nelastniških prebivalcev, ki so v gradu povzročili veliko škode, ter zaradi nezanimanja za ohranjanje vrednosti spomenika, je grad hitro začel propadati. V tem času so izginili nekateri elementi - lesen stolpič z uro, lesen gank in paviljon ter kamnita fontana v atriju, zaradi neustreznih predelav in prizidav pa je uničena tudi oskrbnikova hiša pred gradom. 27

3.6. RABA IN UPRAVLJANJE GRAJSKE POSESTI SKOZI ČAS

(Povzeto po: Tanšek, osebni arhiv; Ravnikar in Hudales, zbornik Šaleški razgledi 3, 1989; Kos, 1994; Ravnikar, 2007; Zbornik Škalske zgodbe, 2012)

Po ugotovitvah Avgusta Tanška obstaja zapis (št. 688) viteza Franca Gadolle, ki ga hranijo v Deželnem arhivu v Gradcu, ki navaja, da je grad Turn zgradil Ottomar von Thurn leta 1034, kar pomeni, da gre za najstarejši grad v Šaleški dolini. Kljub skromni literaturi v zvezi z rabo gradu, lahko zapišemo, da je grad skozi vso svojo zgodovino služil kot stanovanjska stavba. Posest Turn je bogatila graščina s 300 hektarji zemlje, ki jo je obdajal gozd. V 12. stoletju sta Šaleško dolino obvladovali družina Šoštanjskih na zahodu ter družina Šaleških na vzhodu doline. Vendar pa so grad Turn v lasti imeli Turnski gospodje, ki jih prvič zasledimo leta 1251, ko je v listini Friderika Ptujskega omenjen Engelbert Turnski. Nekateri zgodovinarji trdijo, da Turnski izhajajo iz stolpa pri Kunšperku, kjer se je družina Kunšperških razdelila na dve veji, od katerih je ena ostala na Kunšperku, druga pa je bila poslana v Šaleško dolino, da bi upravljali obravnavani grad. Turnski so se kmalu prikopali do višjega položaja in se znebili kunšperške nadvlade.

Slika 18: grb družine Gabelkhoven nad vhodnim portalom

Zaradi spora v zvezi s pravicami do škalske cerkve, katere lastnik je bil gornjegraški samostan, so morali konec 13. stoletja Turnski priznati nadvlado grofom Vovbrškim, ki so se v Šaleški dolini vedno bolj uveljavljali in leta 1286 tudi postali odvetniki gornjegraškega samostana. Leta 1296 sta bila vitez Gundakar Turnski in njegova žena Doroteja prisiljena svoj delež gradu prodati Vovbrškim, ki so nato na Turn naselili svojo rodbino. Ta se je prav tako imenovala po Turnu, vendar so imeli drugačen grb - ribo. Leta 1322, ko je umrl zadnji član Vovbrške rodbine, Herman Vovbrški, se je vnel boj za njihovo dediščino. Grad Turn in še nekatere druge posesti so po Vovbrških podedovali svobodni gospodje Žovneški, predniki Celjskih grofov, ti pa so ga podelili v sekundarni fevd svojim vazalom Turnskim. Po vseh zapisih lahko sklepamo, da sta v tem času na gradu živeli dve rodbini Turnskih - ena z ribo v grbu in druga rodbina, ki je imela v grbu kol s tremi zvezdami. Jasno je, da sta v Šaleški dolini konec 13. in v 14. stoletju obvladovali v glavnem dve družini - gospodje Ptujski in Vovbrški, kasneje Žovneški oz. grofje Celjski kot Vovbrški dediči. Celjski so se v kratkem času uspeli trdno zasidrati v Šaleški dolini, saj so bili lastniki ali upravljalci večih posesti in se tako niso bali nadvlade Ptujskih.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Ustalitev posestnih razmerij med Ptujskimi in Celjskimi je tako v 14. stoletju prinesla relativen mir. Vendar pa je silen vzpon Celjskih pomenil nevarnost za Habsburžane, ki kot deželni knezi niso mogli dovoliti, da bi sredi njihovih dežel nastala nova samostojna dežela. Tako je prišlo do vojne (1436-1443), med katero so Celjani porušili (in kasneje obnovili) veliko svojih posesti, med njimi tudi grad Turn, da ne bi prišle v roke Habsburžanov. Na gradu so vseskozi živeli gospodje Turnski, ki so se kot gradiščani udinjali pretežno v službi Celjskih. Naslednja prelomnica se je zgodila leta 1456, ko je umrl zadnji Celjan Ulrik, s čimer je izumrla rodbina knezov Celjskih, in je prišlo do vojne za celjsko dediščino. Grad Turn je postal last deželnih knezov, vendar so na njem ostali gospodje Turnski vse do začetka 16. stoletja, ko se leta 1510 omenja zadnji iz te družine, Jošt Turnski. V 16. stoletju so se lastniki gradu hitreje menjavali. Od leta 1516 je bil lastnik vitez Boltežar Herič in njegovi dediči. Iz leta 1542 obstaja zapis ocenitve gradu in pripadajočega posestva, ki jo je napravil takratni lastnik Franc Herič. Grad je bil ocenjen na 200 funtov, imel pa je 56 podložnih kmetij v 15 uradih. Leta 1568 je Krištof Herič prejel grad v fevd skupaj s 87 podložniki v 38 uradih, leta 1598 pa je novi lastnik postal Baltazar Herič, ki je bil med drugim tudi lastnik gradov Velenje in Pakenštajn. Od leta 1601 je bil lastnik gradu Žiga Jurij Dobrnski, leta 1615 ga je kupil baron Wolk Niklas Windischgrätz, nato Franc Welzer. V tem obdobju sta se na gradovih Velenje in Turn utrdili dve družini, ki sta pomembno vplivali na življenje v Šaleški dolini. Na gradu Velenje je bila to družina Sauer, na gradu Turn pa družina Gabelkhoven. Friderik pl. Gabelkhoven je grad kupil leta 1622. 16. in 17. stoletje pa sta bili predvsem stoletji luteranstva, čarovnic in kmečega upiranja. V času, ko je na gradu Turn gospodovala družina Gabelkhoven, je tako prišlo do kmečkega upora. Grad so leta 1635 zavzeli uporni kmetje in ga močno poškodovali. Družina Gabelkhoven je v zgodovini Šaleške doline znana tudi po tem, da so se pod njihovim vodstvom izvajala velika prenovitvena dela, katerih rezultat je današnja podoba tega gradu. Leta 1732 je grad prevzel baron Johann Jožef Gabelkhoven, ki je imel v lasti tudi bližnji grad Šalek in je zato združil obe gospostvi. Grad Turn je bil v lasti družine Gabelkhoven vse do leta 1802, potem so se lastniki ponovno hitro menjavali. 28

Slika 21: renesančna skrinja z gradu Turn Slika 20: rezljani oltarček z gradu Turn, predvojni posnetek

Slika 19: baron Ludvik Haerdtl ob obisku gradu Turn, 1981

Slika 23: jedilnica

Slika 22: renesančni stol iz 17. stoletja

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Od leta 1802 dalje je bil lastnik gradu Josef Franz Bayer, leta 1805 Johan Nikolaus del Negro, potem Marija Šubic, roj. Del Negro in njeni sestri Katarina in Theresia del Negro, ki sta bili lastnici polovice gradu. Drugo polovico je od leta 1844 imel v lasti Franz Ritter von Gadolla, ki je že leta 1845 postal lastnik celotnega posestva. Leta 1861 je Gadolla zbolel za tuberkulozo in se vrnil v Gradec, kjer je graščino Turn prodal trgovcu Jakobu Greinitzu. Od leta 1871 je bil lastnik gradu vitez Alfred von Wilhelm, leta 1873 pa sta ga kupila Karl in Frančiška Noe von Nordberg. Nato so si sledili še Franc Ržiha, vitez von Kreil, Karl Kratohvil in od leta 1882 Ernest Pick. Leta 1894 je grad kupil plemič Daniel von Lapp, lastnik velenjskega premogovnika od leta 1885 dalje. Lapp je kmalu po letu 1900 umrl, njegova žena pa je nato leta 1916 prodala graščini Turn in Šalek baronu Ludviku Haerdtlu, ki je ostal na gradu do leta 1930. Baron Haerdtl je bil strasten zbiratelj starin in je na gradu hranil obširno zbirko starega pohištva, slik, gobelinov in druge opreme. Kasneje je bil prisiljen prodati skoraj ves grajski inventar. Leta 1932 je posest kupil vitez Emil Komersinsky. Ta je grad od Barona Haerdtla prejel v zelo slabem stanju, zato ga je obnovil. Lastnik gradu je ostal do konca druge svetovne vojne, ko je bila celotna posest nacionalizirana, v gradu pa so zaradi razvoja rudarstva uredili stanovanja za rudarje in njihove družine. Po denacionalizaciji ni bilo zanimanja za pridobitev gradu, zato je grad dobila Mestna občina Velenje. V času po vojni je zaradi malomarne uporabe in nevzdrževanja grad hitro začel propadati in je sedaj v tako slabem stanju, da ni primeren za bivanje. Grad je zapuščen. 29

3.7. DRUŽBENI POMEN SPOMENIKA povzetek in ugotovitve

Šaleška dolina je znana kot dolina gradov, saj lahko na tem območju naštejemo preko 20 gradov, graščin in dvorcev. Med temi je tudi grad Turn, ki naj bi bil zgrajen leta 1034, kar pomeni, da je najstarejši grad v dolini. Stopar definira grad kot utrjeno prebivališče fevdalnega gospoda na izbranem, naravno ali umetno zavarovanem položaju. Gradovi so nastali kot bivališča zemljiških gospodov in so bili centri njihovih gospostev. Njihov vpliv je bil tako velik, da so po njih poimenovali celo plemiške rodove. Gradovi so tako bili simbol oblasti in socialne samostojnosti. (Kos, 2005)

ZGODOVINSKI POMEN Grad Turn leži na položnem griču zunaj naselja Hrastovec pri Velenju ob vznožju vzpetin Lubela in Vodemla. Grad ima izjemen zgodovinski pomen, saj je po zapisih Franca Gadolle najstarejši grad v Šaleški dolini. Prvi znani prebivalci gradu so bili vitezi Turnski, v kasnejših stoletjih se je lastništvo gradu velikokrat zamenjalo. Grad je bil v svoji zgodovini dvakrat porušen in na novo pozidan, zdajšnjo podobo pa je grad dobil konec 17. oziroma začetek 18. stoletja, ko so se na gradu vršila obsežna prenovitvena dela. Zadnji lastnik gradu je bil vitez Komersinsky, ki je prebival v gradu do konca 2. svetovne vojne. Po vojni je bilo zemljišče gradu nacionalizirano, grad pa so uredili v stanovanja za premogovniške delavce. V tem obdobju je grad začel počasi propadati, stanje pa se je še poslabšalo, ko so se na grad zatekli Romi in ga še bolj uničili s številnimi rušitvami, prezidavami in dozidavami. Zgodovinski pomen spomenika je delno razvrednoten.

ESTETSKI POMEN

Slika 24: grad Turn v času pred vojnama, ko ga je kupil in uredil vitez Emil Komersinsky

Grad Turn sestavljajo prepoznavni elementi grajske arhitekture: mostovž, stolp, atrij z arkadnimi hodniki, križnorebrasti in banjasti obočni stropovi, leseni profilirani tramovni stropovi in ravni stropovi s štukaturami ter lepo oblikovani stavbni detajli (kamniti okenski okvirji, arkadni stebri, portali, venci, grbovne plošče, ...). V sklopu grajske posesti je tudi vodnjak, ki stoji na dvorišču pred gradom, oskrbnikova hiša, grajski hlev ter sledi grajskega obrambnega jarka. Vsi elementi grajske arhitekture so z estetsjega vidika v večji meri razvrednoteni. Ukrepi in posegi za povrnitev družbenega pomena, ki si ga spomenik zasluži, so nujno potrebni.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

TLORIS KLETI

20 m

TLORIS PRITLIČJA

MEDETAŽA MED KLETJO IN PRITLIČJEM

3.8. STOPNJE DRUŽBENEGA POMENA Stopnje družbenega pomena so razvrščene po Pravilniku o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009).

TLORIS NADSTROPJA

TLORIS MANSARDE

GSPublisherEngine 0.0.100.100

sestavine spomenika izjemnega pomena (sestavine, ki jih ohranjamo, možni posegi, ki ohranjajo vrednost) sestavine spomenika velikega pomena (delno razvrednotene sestavine, možna popravila, ki ohranjajo oz. vračajo vrednost) sestavine spomenika srednjega pomena (razvrednotene sestavine dediščine, možne spremembe in posegi, ki vračajo vrednost) sestavine spomenika majhnega pomena (manj vredne sestavine dediščine, možne spremembe in povečanje pomena) sestavine spomenika brez pomena (minimalno ohranjena pričevalnost, možne spremembe in predelave) moteče sestavine (neustrezne in nekakovostne sestavine, nujne odstranitve) 31

JUGOZAHODNA FASADA

JUGOVZHODNA FASADA

SEVEROVZHODNA FASADA

DVORIŠČNE FASADE

GSPublisherEngine 0.0.100.100

SEVERNA FASADA

20 m

SEVEROZAHODNA FASADA

3.9. RANLJIVOST IN OGROŽENOST SPOMENIKA povzetek in ugotovitve

SPLOŠNA OCENA RANLJIVOSTI SPOMENIKA Grad Turn leži na obrobju naselja Hrastovec. V njegovi okolici stojita le ena stanovanjska hiša in skladišče Kmetijske Zadruge, drugače pa ga obdajajo sadovnjaki, travniki in gozd. Grad je zaradi izredno slabega stanja neprimeren za bivanje in je zapuščen. Zaradi izoliranosti je bil velikokrat tarča vandalov in narkomanov, ki so se zatekli v grad in na njem povzročili še dodatno škodo. Za gradom se odpira globok jarek, zajeda potoka. Ker v gradu nihče ne živi in ga tudi nihče ne vzdržuje, je v tem jarku nastalo divje odlagališče smeti, kar predstavlja velik ekološki problem.

OCENA OGROŽENOSTI SPOMENIKA Od zadnje večje prenove v začetku 18. stoletja je grad doživljal spremembe, ki so počasi degradirale njegovo celovito in najbolj kvalitetno podobo. V prvi polovici 20. stoletja je zadnji lastnik vitez Emil Komersinsky kupil grad od barona Haerdtla, od katerega ga je dobil v precej slabem stanju. Komersinsky ga je sicer obnovil in uredil, vendar je grad s pripadajočo posestjo ob koncu 2. svetovne vojne postal nacionalna last. S tem pa se je stanje gradu začelo bliskovito slabšati. Na grad so sprva naselili rudarje in njihove družine in kasneje tudi druge, ki pa niso imeli skrbi za ustrezno vzdrževanje in primerno uporabo gradu. Po svoji volji so podirali elemente gradu, prezidavali prostore, s čimer je grad začel izgubljati svojo vrednost. Še slabše je postalo, ko so na propadajoč grad naselili Rome, ki so sestavine gradu še bolj uničili. Zaradi nevzdrževanja in izredno neprimerne uporabe je grad danes samo še senca tega, kar je nekoč bil - bivališče plemičev. Grad je zgrajen pretežno iz kamna in je zaradi dobrih skalnatih tal konstrukcijsko relativno stabilen. Na nekaterih delih so vidne večje razpoke in luknje (na mestu, kjer je stal paviljon, na začelnih fasadah, kjer so zadnji prebivalci prebili zid za kanalizacijske cevi ipd.), ki jih je potrebno sanirati. Fasade so slabo ohranjene - veliko je razpok, lukenj, sledi predelav in prizidav, omet odpada ali pa ga sploh ni, izgled motijo tudi električne omarice in kabli, ki potekajo preko fasad vse to sicer ne ogroža konstrukcije, vsekakor pa je s tem izgubljen estetski pomen gradu. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Zidovi v vseh etažah kažejo na prisotnost vlage, saj je na stenah in obokih vidna plesen. Večina notranjih prostorov je izgubila svoj pomen, saj so jih zadnji prebivalci prezidali s predelnimi stenami, zazidali so nekatere odprtine in stopnišče na severni strani, ki vodi na podstrešje, po svoje so razbili obstoječe stene, da so naredili nove odprtine, v nekaterih prostorih pa so na stene in stropove nabili lesene opaže. Stropovi, ki so obokani, so v relativno dobrem stanju. Leseni stropovi so večinoma dotrajani, ponekod je prišlo celo do zrušitve stropne konstrukcije (sledi požara), zato je sanacija nujna. Nekateri leseni stropovi imajo vidne tramove, ki so v dobrem stanju, vendar jih je potrebno obnoviti in ponekod stabilizirati. Baročne štukature, ki krasijo preostale stropove, so večinoma dokaj dobro ohranjene, le nekatere so zaradi prezidav in lesenih opažev, ki so jih prebivalci postavili preko štukatur, poškodovane. Ometi in opleski na vseh stenah gradu odpadajo. Stavbno pohištvo je dotrajano, uničeno ali neustrezno. Leseni tlaki so dotrajani, ponekod uničeni, saj so prebivalci deske uporabili za kurjavo. V marsikaterem prostoru tlaka sploh ni. Skoraj vsa okna so uničena, na južni strani so sicer ohranjeni kamniti okvirji in venci, po vzoru katerih je možno narediti nove, na zadnji strani gradu pa veliko oken manjka ali pa so le-ta neustrezna. Prav tako so precej poškdovana in dotrajana vsa vrata. Ohranjenih je le nekaj prvotnih notranjih vrat, ki so sicer materialno dotrajana, vendar jih je možno obnoviti in po njihovem vzoru narediti preostala vrata. Leseno ostrešje je dobro ohranjeno, vendar trapezna vešala ovirajo prehodnost podstrešja. Kolenčni zidovi so poškodovani, oken ni, ostale so samo odprtine. Tlak ni ohranjen. Podstrešje ni izolirano. Kritina je relativno nova. Elektroinštalacije so povsem dotrajane, električni kabli visijo povsod in kvarijo izgled. Kanalizacija ni urejena. Ob gradu je sicer greznica, vendar ni v uporabi. Stranišča v gradu, ki so si jih naredili zadnji prebivalci, so na zunanjih stenah, kjer so prebiti zidovi, cevi pa speljane kar iz prostora v okolico gradu. Stanje ogroženosti spomenika je zelo resno. Kot takega bi ga morali vzeti tudi pristojni organi, ki bi morali preprečiti nadaljnji propad degradiranega območja. 33

3.10. USMERITVE ZA OHRANJANJE IN VAROVANJE SPOMENIKA "Osnovno konservatorsko izhodišče pri obnovi je, da se vrne gradu njegovo najbolj kvalitetno podobo iz časa, ko so bila dokončana vsa večja gradbena dela in so bili vsi trakti sezidani do današnjih horizontalnih in vertikalnih gabaritov." (Konservatorski načrt za grad Grm, ZVKDS Restavratorski center, 2011, 73). To je čas začetka 18. stoletja. Vsi posegi morajo biti usmerjeni v vrnitev najbolj kvalitetne podobe gradu, ohranitev celovitosti kompleksa gradu in pripadajočih objektov ter v ohranitev njihovega kulturnega pomena. Dovoljena je umestitev novih funkcij in spremembe prostorske zasnove, ki se morajo prilagoditi prvotnemu volumnu prostorov ter stavbnim in konstrukcijskim elementom. Potrebno je ohraniti čim več prvotnega gradiva - konstrukcijskih elementov (oboki, stropi, stene), stenske in stropne dekoracije ter ohranjenih kamnitih elementov. To so predvsem stebri arkadnih hodnikov, kamniti okenski okvirji ter vratni portali. Potrebna je ponovna vzpostavitev prvotne tlorisne organizacije prostorov - rušitev prezidav in odpiranje zazidanih odprtin. Ohranja se obstoječe višine prostorov v vseh etažah, odstrani se kasneje zgrajena medetaža, ki deli pritličje. Zaradi predvidene nove vsebine v podstrešni etaži bo potrebno predvideti novo strešno konstrukcijo, ki ohranja višino, obliko, naklon, višine kapov in slemen. Preveriti je potrebno možnost ohranitve obstoječega ostrešja. Vse nove elemente naj se umešča na način, ki zagotavlja ohranjanje kulturnega pomena dediščine in ga nadgrajuje. Novo oblikovanje pri elementih oziroma prostorih z visoko kulturno vrednostjo naj se izpelje iz starega.

PRAVNI REŽIM VARSTVA VPLIVNEGA OBMOČJA DEDIŠČINE Urediti je treba vse dostope - glavni vhod preko mostovža, ki je potreben sanacije, obnoviti/rekonstruirati je potrebno notranje stopnišče in zagotoviti ustrezen dostop do kleti in podstrešja. Zaradi slabega vzdrževanja v zadnjih desetletjih bo potrebno pred prenovitvenimi posegi izvesti statično sanacijo sten (predvsem zidov na severozahodni in severni strani, katerih stabilnost je ogrožena) in stropnih konstrukcij ter sanacijo vlage. Sanacijske in obnovitvene posege je treba načrtovati tako, da pri delu ne bodo poškodovani prvotni elementi (štukature, oboki, tramovni stropovi, ...). Posegi na delih gradu z izjemno in visoko stopnjo kulturnega pomena (mostovž, arkadni hodniki, stropnišče v atriju in obokani, tramovni ali štukirani stropovi) naj se omejijo na ohranjanje, restavriranje in najnujnejše sanacijske ukrepe. Prenova ostalih delov gradu se načrtuje tako, da bo ob ohranitvi vseh bistvenih spomeniških elementov nudila tudi prostore, ki bodo ustrezali novi funkciji. V vseh etažah se predvidijo novi tlaki in novi ometi. Vse predelne stene in opaže, ki so jih kasnejši prebivalci vnesli v prostore, se odstranijo. Stavbno pohištvo naj se izdela po vzoru nekaterih obstoječih prvotnih elementov (vrata, okna). Tlakovanje arkadnih hodnikov se izvede v takih materialih in s takimi izvedbenimi detajli, da se bo nov izgled čim bolj približal prvotnemu. Arkadni loki se ponovno zasteklijo. Izdelati je potrebno povsem nove napeljave elektroinstalacij in kanalizacije ter predvideti ustrezno ogrevanje gradu. Vse instalacijske napeljave, protipotresna in požarno varstvena sanacija morajo biti izvedeni čim manj vidno in morajo čim manj posegati v materialno strukturo gradu. Pri prenovi naj se uporabljajo avtentična gradiva in tradicionalne tehnike.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

"Vplivno območje je širša okolica dediščine, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika in znotraj katere morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju ali v kateri se presojajo vplivi na dediščino." (Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/2008, https://www.uradni-list.si/1/content?id= 84972)

"V vplivnih območjih dediščine velja pravni režim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno." (Ministrstvo za kulturo, http://giskd6s.situla.org/evrdd/P_11_11_02.htm, točka V)

PROSTORSKI AKT Posest spada v območje krajevnih skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo ter je obravnavano z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote 02; Krajevni skupnosti Škale-Hrastovec in Konovo-del (PUP 02). (Uradni vestnik MoV, št. 6/10 - UPB1, 27/10, 6/12, 9/13, 13/13, Ul RS št. 27/13 - DPN; http://www.velenje.si/o-velenju/urejanje-prostora/prostorski-akti).

Po omenjenem prostorskem aktu spada posest Turn v območje urejanja 07J (območje gradu Turn), znotraj katerega so dovoljeni naslednji posegi: adaptacije, rekonstrukcije in sanacije obstoječih objektov ter sanacijska dela na objektu grad Turn z ureditvijo okolice objekta za turistično - rekreacijske, poslovne ali stanovanjske namene. 34

projekt

GSPublisherEngine 0.0.100.100

II. 35

4. Vsebina

GSPublisherEngine 0.0.100.100

4.1. PREDSTAVITEV NOVE VSEBINE Za oživitev grajske posesti Turn je v prvi vrsti potrebno na območje vstaviti program oziroma vsebino, ki bo vrnila vrednost kulturnega spomenika. Glede na analize trenutnega stanja je očitno, da je potrebno posest v celoti urediti, torej obnoviti grad Turn ter ohraniti spomin na oskrbnikovo hišo, ki je bila od nekdaj del grajskega poslopja in tudi spada pod vplivno območje spomenika. Kolegica Dea Grazer v svoji diplomski nalogi obravnava grad Turn, ki ga prenovi in v njem uredi prestižna stanovanja. Ker ga s tem v večji meri zapre za javnost, se poraja vprašanje kako bodo ljudje lahko spoznavali in doživljali grad kot kulturni in zgodovinski spomenik. Zato se je pojavila ideja o tem, da se grad Turn, njegovo zgodovino, zapise in zgodbe, povezane z njim, ter vse predmete z gradu Turn, ki jih danes med drugim hranita Narodni muzej Ljubljana in Pokrajinski muzej Maribor, predstavi v muzejskem objektu, kot stalno razstavo. V ta namen je preureditev in razširitev stare oskrbnikove hiše očitna odločitev. Grad Turn, ki je po ugotovitvah Avgusta Tanška najstarejši grad v Šaleški dolini, ni edini zgodovinski objekt v dolini, kateremu se glede na njegov družbeni pomen posveča (pre)malo pozornosti. Šaleška dolina je znana kot dolina gradov, saj je na njenih tleh stalo več kot 20 gradov, graščin in dvorcev. Le malo od teh je ohranjenih, od drugih so ostale razvaline, sledi nekaterih pa verjetno lahko najdemo le še pod površjem zemlje. Ob dejstvu, da je na relativno malem območju stalo tako veliko število gradov in graščin, od katerih jih je kar nekaj slabo raziskanih, se mi poraja ideja o sistematičnem in celostnem pregledu ter predstavitvi vseh šaleških gradov na enem mestu. Zato sem zasnovala muzej šaleških gradov s poudarkom na gradu Turn. Ker je zgodovina turnske posesti precej povezana z zgodovino sosednje vasi Škale, katere velik del je v preteklosti zalilo jezero, je v muzeju zasnovana tudi spominska soba vseh potopljenih hiš v Škalah in Družmirju. V sklopu muzeja je kot spremljevalna dejavnost zasnovana tudi kavarna z zunanjo teraso.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Da bo grajska posest v celoti urejena, se na pobočju griča pod gradom in oskrbnikovo hišo uredi krajinski park z organsko oblikovanimi potmi, ob katerih se nahajajo klopi, z vodnim telesom ter skupinami večjih in manjših dreves ali grmičkov. Park je tudi del muzejskega programa. V njem so zasnovane posamezne razstavne točke, ki prikazujejo gradove in graščine v Šaleški dolini. Razporeditev točk posnema realno orientacijo gradov ter razdalje med njimi, ki so sorazmerno pomanjašne na območje parka. Na teh točkah so različni razstavni eksponati v obliki maket ali panojev z opisi in grafiko. Poti v parku so urejene glede na te razstavne točke in obiskovalca vodijo po "šaleški grajski poti". 37

JAVNI SPREMLJEVALNI PROSTORI

4.2. MUZEJ Muzej je opredeljen kot neprofitna ustanova, katere glavna naloga je raziskovanje, zbiranje, dokumentiranje, vrednotenje in predstavljanje predmetne in nepredmetne dediščine človeštva in njegovega okolja.

RAZSTAVNI PROSTORI

(ICOM Code of Ethics for Museums, 2013)

Beseda "muzej" izhaja iz grške besede "mouseion", ki pomeni kraj, posvečen muzam (božanskim zavetnicam umetnosti).

DODATNI MUZEJSKI PROSTORI

shema muzejskega programa

Pri arhitekturni zasnovi muzeja je najpomembnejše načrtovanje razstavnih prostorov, ki so glede na vsebino lahko različni. Ker naj bi arhitektura dopolnjevala razstavne predmete, mora biti ta načrtovana nevtralno in pasivno. Pri sodobnih muzejih pa se pojavlja, da zaradi ekspresionistične in izstopajoče arhitekture objekt sam postane predmet ogleda, s čimer razstavnim eksponatom zmanjšuje umetniški vtis.

premočrtna veriga

odprti tloris

Glede na vsebino razstave in s tem tudi na način oblikovanja razstavnih prostorov, lahko muzeje delimo na več skupin: narodne galerije, muzeje sodobne umetnosti, muzeje znanosti, tehnologije in industrije, tematske muzeje, ... V zadnjih letih 20. stoletja se pogosteje pojavljajo manjši specializirani muzeji, ki so usmerjeni v neko določeno tematiko, na drugi strani pa veliki kulturni kompleksi, v katerih razstavni prostori sicer predstavljajo pomemben element, vendar ne edini, saj navadno vključujejo še knjižnice, avditorije, gledališča, raziskovalne in poučevalne prostore, trgovine, restavracije, ipd.

glavni in stranski prostori

Koncepti razstavnih prostorov so lahko različni: - odprti tloris, - glavni in stranski prostori, - premočrtna veriga - labirint - krožni obhod, - skupina (kompleks). Zasnova muzeja poleg razstavnih prostorov vključuje tudi spremljevalne in servisne prostore. V odprto območje, dostopno za obiskovalce, spadajo vhodna avla z info točko in blagajno, smerokazi, garderobe, sanitarije, gostinski lokali in prodajalne, knjižnica, predavalnica, ... Zaprto območje obsega pisarne za uslužbence in upravo, arhiv, skladišče, delavnico za restavriranje in konzerviranje ter ločene sanitarije za uslužbence. labirint

krožni obhod

skupina (kompleks)

različni koncepti razstavnih prostorov (Neufert, 2008)

GSPublisherEngine 0.0.100.100

(Povzeto po: Montaner, 1990; Hourston, 2004 in Neufert, 2008) 38

5. Reference in inspiracija

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Slika 26: razstavni prostor muzeja

Slika 27: pogled na fasado muzeja in Akropolo

Slika 28: pogled na muzej

5.1. MUZEJ AKROPOLE V ATENAH PROGRAMSKA IN KONCEPTUALNA PODOBNOST Arheološki muzej, ki leži na jugovzhodni strani Akropole v Atenah, le 280 m stran od Partenona, je delo arhitekta Bernarda Tschumi-ja. Odprt je bil leta 2009. V zasnovi muzeja se prepletajo trije koncepti: naravna svetloba, uporabniška pot skozi različna obdobja ter programski koncept po etažah. Posebno pozornost pritegne zgornja etaža muzeja, galerija Partenona, ki omogoča pogled na sodobne Atene ter na Akropolo z vseh štirih strani. Slika 29: pogled na Akropolo in muzej v ozadju

GSPublisherEngine 0.0.100.100

V objektu se prepletajo trije glavni materiali: steklo, beton in marmor. 40

Slika 30: interier

Slika 31: pogled na Škrateljnovo domačijo

5.2. MUZEJ SLOVENSKIH FILMSKIH IGRALCEV V DIVAČI

Slika 32: zunanji del muzeja, letni kino

Muzej slovenskih filmskih igralcev je našel svoje mesto v prenovljeni Škrateljnovi domačiji v Divači, ki je odličen primer kraške arhitekture. Projekt so izdelali Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič in Teja Savelli, prenova je bila dokončana leta 2010, muzej pa je bil javno odprt leta 2011. Gre za muzej manjših razsežnosti - urejen je namreč v stari stanovanjski hiši in pripadajočemu hlevu - ki svoj program dopolnjuje tudi na prostem.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Slika 33: referenca 1

5.3 Slika 34: referenca 2

REFERENCE OBLIKOVANJA FASADE Na objektu, ki posnema volumen stare oskrbnikove hiše, sem zasnovala betonske fasadne plošče z reliefnim odtisom. Ostale fasade so steklene z refleksnim steklom, v katerem se odseva okolica. Referenca 1: Mirror House; Kopenhagen, Danska MLRP Arkitekter, 2012 Referenca 2: Public housing; Ciudad Real, Španija Rojo/Fernández - Shaw, 2009

Slika 37: referenca 5 Slika 35: referenca 3

Referenca 3: Museum for Architectural Drawings; Berlin, Nemčija SPEECH Tchoban & Kuznetsov, 2013 Referenca 4: Vinska klet LAPOSA; Badacsonytomaj, Madžarska Atelier Peter Kis, 2010

Slika 36: referenca 4

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Referenca 5: Treehotel; Harads, Švedska Tham & Videgård Arkitekter, 2010 42

Slika 39: referenca 2

Slika 40: referenca 3

Slika 38: referenca 1

5.4. REFERENCE OBLIKOVANJA INTERIERJA Referenca 1: Metalne kocke; Donald Judd Referenca 2: Igra svetlobe in senc Slika 43: referenca 6 Slika 41: referenca 4

Referenca 3: Poolhouse; Amersfoort, Nizozemska, OOK Architecten, 2012 Referenca 4: Razstavni prostor na sejmu oblikovanja v Milanu, 2014

Slika 42: referenca 5

Referenca 5: Kulturni center; Saint-Germain-lès-Arpajon, Francija Ateliers O-S architectes, 2014 Referenca 6: The Roberto Garza Sada Center; University of Monterrey, Mehika Tadao Ando, 2012

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Slika 44: referenca 1

Slika 45: referenca 2

Slika 46: referenca 3

Slika 47: referenca 3

5.5. REFERENCE OBLIKOVANJA PARKA IN ZUNANJE RAZSTAVE Referenca 1: kamnite plošče v travi Referenca 2: Klop ob nabrežju reke Storaa; Holstebro, Danska OKRA Landschapsarchitecten, 2009 Referenca 3: Nasher Sculpture Center; Dallas, Texas, ZDA Renzo Piano, Peter Walker, 2003

Slika 48: referenca 4

Slika 49: referenca 5

Referenca 4: Totem z usmerjevalno grafiko, Stadtwerk Lehen; Salzburg, Nemčija, Hans Renzler Referenca 5: Prezentacija in zaščita runskih kamnov (Jelling stones); Jelling, Danska, NOBEL Architects

GSPublisherEngine 0.0.100.100

6. Koncept

GSPublisherEngine 0.0.100.100

VARIANTA 1:

VARIANTA 2:

VARIANTA 3:

VARIANTA 4:

Obstoječemu tlorisnemu gabaritu se doda sorazmerno povečan prizidek, ki vsebuje info točko, kavarno, garderobo in sanitarije. Vzporedno z najbolj izpostavljeno stranico gradu se prireže spodnji levi vogal prizidka, ki gleda na grajski park. S tem se doseže poudarjen vhod pod nadstreškom.

Tlorisna velikost obstoječega dela se podvoji ter vzdolžno in prečno malo zamakne. Doda se povezovalni del objekta, ki predstavlja polovico osnovnega pravokotnika. Vzporedno z najbolj izpostavljeno stranico gradu se prireže spodnji levi vogal prizidka, s čimer se poudari vhod v objekt. V prvem, vhodnem delu prizidka se uredi info točka, garderobe in sanitarije. V povezovalnem delu se uredi kavarna, ki ima svojo teraso.

Tlorisni gabarit obstoječega dela se ponavlja. Prvi prizidek se zasuče za 90° in zareže v osnovni del, nato se ponovi tloris, ki je orientiran enako kot osnovni del. Zaradi postavitve obeh delov prizidka v črko L, se oblikuje notranje dvorišče, kjer se uredi vhod v objekt. Ob vhodu se uredi info točka in sanitarije, mimo katerih se nato dostopa v sam muzej. V zadnjem kraku prizidka se uredi kavarna, ki je nekoliko ločena od ostalega programa. Kavarna ima svojo teraso s pogledom na park.

Tlorisna velikost obstoječega dela se podvoji na južni strani in se zareže v prvotni tloris. Nato se osnovnemu pravokotniku doda polovica le-tega, ki se jo zasuče tako, da se usmeri v park. Stranica zasukanega tlorisa je vzporedna z najbolj izpostavljeno stranico gradu.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

RUŠITEV OBSTOJEČEGA OBJEKTA

6.2. OHRANITEV VOLUMNA

DODAJANJE

ZAMIK

RAZPOLOVITEV IN ROTACIJA

KONCEPT Nekdanja oskrbnikova hiša je zaradi prezidav in dozidav popolnoma uničena, njen izvorni izgled pa je v večji meri nerazpoznaven, zato je rušitev degradiranega objekta in novogradnja v tem primeru najbolj primerna rešitev. Zaradi svojega pomena in vpliva gradu Turn, sem želela spomin na oskrbnikovo hišo ohraniti. Ker je izgled oskrbnikove hiše, kakršna je nekoč bila, v večji meri nejasen ali celo nepoznan, se mi je zdelo nesmiselno to staro hišo poustvarjati, zato sem se odločila, da pri gradnji novega objekta posnamem samo volumen stare hiše, celoten objekt pa oblikujem sodobno. Ker je na tem območju dominanta grad Turn, mora le-ta tudi izstopati. Zato je bila glavna misel pri oblikovanju novega objekta ta, da mora biti objekt neizstopajoč in čim bolj zlit z okolico. Osnovni tloris stare oskrbnikove hiše je pravokoten, z razmerjem stranic približno 1:2, višino cca. 2 etaži ter dvokapno streho s čopom ter frčado na vzhodni strešini. Zaradi nove vsebine pa je objekt potrebno razširiti. Zasnovala sem razširitev v nivoju obstoječega objekta ter dve etaži nižje, ki se skrijeta v teren, na sprednji strani pa se z zasteklitvijo odpirata na posest. V pritličju sem osnovni tlorisni gabarit stare oskrbnikove hiše podvojila in novi del dodala "staremu" tako, da se vanj nekoliko zareže. Prizidani del je nižji od stare hiše ter z ravno streho, kot kontrast izstopajoči dvokapnici. Pravokotni tloris sem nato razpolovila, ga postavila na teren ločeno od prvega dela ter ga zasukala tako, da se usmeri v park na grajskem griču. Oba dela prizidka sta med seboj povezana s streho, ki hkrati predstavlja nadstrešek nad vhodom v oba dela ter na nek način tudi drugi vhod v park (glavni vhod je ob vznožju parka). V prizidku, ki je pravokotnega tlorisa, sem predvidela glavno vhodno avlo s spremljevalnimi prostori (info pult, garderoba, sanitarije), preko katerega nato obsikovalec vstopa v razstavne prostore muzeja. V manjšem prizidku na južni strani, ki je ločen od ostalega dela, sem predvidela gostinsko-turistični program kavarno, ki je sicer spremljevalni del muzeja, hkrati pa zaradi odmika od muzeja deluje samostojno.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

DODAJANJE ETAŽ IN PRILAGAJANJE TERENU

Kletni etaži sta zasnovani tako, da upoštevata padanje terena. Etaži sta v celoti vkopani v teren, le na zahodni strani se odpirata proti parku. Zahodni fasadi kletnih etaž sta v večji meri zastekleni. S tem sem povezala notranji del muzeja z razstavnim delom v parku pod muzejem, hkrati pa sem tako v obeh kletnih etažah pridobila naravno svetlobo. Vsaka spodanja etaža je od etaže nad njo nekoliko razširjena, izstopa. S tem sem tako v pritličju kot v prvi kleti dobila teraso, ki lahko služi kot del razstavnega prostora, kot razgledna ploščad ali kot prostor za zunanje dogodke, npr. otvoritev razstave ipd., hkrati pa služi tudi kot zasilni izhod. V drugi kleti, ki je že na nivoju terena, zaradi možnega nenadzorovanega prehajanja iz parka v muzej in obratno, izhoda nisem predvidela. V tej kleti je izhod omogčen le v primeru zasilne evakuacije. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Maketa 1: Tlorisni pogled na ožje območje grajske posesti, kjer poleg gradu stoji osnovni objekt, katerega volumen je enak nekdanji oskrbnikovi hiši.

Maketa 2: Pogled na grad in osnovni objekt z jugozahodne strani ter pogled na dovozno cesto. Objekt je na vzhodni strani proti cesti vkopan v teren skoraj do kapi.

MAKETA

Maketa 3: Pogled na grad in osnovni objekt muzeja z dodanim pritličnim delom. Novi volumen ima ravno streho ter fasadno zasteklitev z zrcalnim steklom. Nakazana je tudi že pot od muzeja proti parku.

Maketa 4: Pogled na območje z vsemi elementi muzeja: osnovni objekt z dvokapno streho in betonskim ovojem, prizidani pritlični del ter obe izstopajoči kletni etaži. Vidna je terasa kavarne, ki je oblikovana v treh nivojih ter pot od muzeja proti parku.

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Na fotografijah delovne makete je viden koncept ohranjanja volumna stare oskrbnikove hiše ter dodajanje pritlične in obeh kletnih etaž, ki se prilagajajo terenu. Viden pa je tudi koncept fasade, katere glavni namen je zlivanje z okolico. Volumen nekdanje oskrbnikove hiše sem "oblekla" v beton, s čimer objekt deluje kot monolit in s tem tudi nekako spominsko ohranja staro oskrbnikovo hišo kot del grajskega poslopja. Nove volumne pa sem zasnovala tako, da imajo v zahodnem delu, kjer niso vkopani v teren, stekleno fasado z refleksnim steklom, v katerem se odseva grajski grič s parkom, razgled na bližnje Škalsko jezero ter ostala okolica. Strehe vseh prizidkov so ravne in ozelenjene. 49

7. Arhitekturna zasnova

GSPublisherEngine 0.0.100.100

7.1. PROGRAMSKA ZASNOVA Muzej šaleških gradov bo vseboval predstavitve vseh gradov v Šaleški dolini, tako tistih, ki še krasijo to dolino, kot tistih, katerih sledi so že precej zabrisane ali pa obstajajo samo še v pisnih virih. V muzeju bodo bodisi opisi, makete, stari zapisi, fotografije, grafike, kot tudi različni predmeti iz gradov, ki so še ohranjeni. Predstavljena bo torej celotna grajska slika Šaleške doline, ki slovi po številnih gradovih in graščinah. Vsebinski poudarek pa bo grad Turn.

KULTURNO-TURISTIČNA DEJAVNOST

DELITEV DEJAVNOSTI

GOSTINSKO-TURISTIČNA DEJAVNOST

GSPublisherEngine 0.0.100.100

20m

Objekt je programsko razdeljen na dva glavna sklopa: - kulturno-turistična dejavnost (muzej in park) - gostinsko-turistična dejavnost (kavarna in park). Skupna točka obeh sklopov je park, ki je zaradi bližine Turistično rekreacijskega centra Jezero lahko zanimiva turistična točka, kjer pa lahko izkusimo tudi kulturo, saj je del muzeja integriran v sam park, ki se razprostira po grajskem griču. 51

tloris mansarde

FUNKCIONALNA DELITEV - vhodi - vhodna avla kot osrednji informacijski prostor - razstavni prostori - prostori za uslužbence - servisni prostori in komunikacije - kavarna

tloris pritličja

VSEBINSKA DELITEV

RAZSTAVNI PROSTORI VHODNA AVLA

tloris 1. kleti

KAVARNA VERTIKALNE KOMUNIKACIJE SANITARIJE PROSTORI ZA USLUŽBENCE TERASA

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10m

20m

Razstavne prostore sem razdelila po posameznih vsebinah. Večji del pritličja zavzemajo vhodna avla z garderobo in servisni prostori, zato je površina relativno majhna. V pritličnih razstavnih prostorih sem zato predvidela začasne razstave. Pritličje vsebuje tudi večjo teraso kot večnamenski prostor, ki lahko služi kot razstavni prostor ali pa se lahko tam odvijajo razni dogodki, otvoritve, predstavitve, ipd. V prvi kleti so urejeni splošni razstavni prostori, ki so zaradi odprtega tlorisa zelo prilagodljivi. V tej etaži se nahaja tudi multimedijska soba oziroma predavalnica ter vsi servisni prostori ter prostori za uslužbence (skladišče, restavratorska delavnica, arhiv, pisarne). Tudi iz te etaže je možen dostop na veliko teraso, s katere se odpira čudovit razgled na celotno posest Turn ter na šaleška jezera v ozadju. Druga klet ravno tako obsega splošne razstavne prostore, predvsem v osrednjem delu tlorisa ob vertikalnih komunikacijah. V zadnjem delu, ki je s fiksno steno nekoliko pregrajen, sem zasnovala spominsko sobo vseh pogreznjenih hiš, ki so zaradi izkopavanja premoga izginila pod jezeri v bližnji okolici gradu Turn. V sprednjem delu ob zahodni steni sem predvidela svetel galerijski prostor z informacijsko grafiko na fasadnih zasteklitvah. S te točke se nam namreč odpira pogled na jezera in na hribe, ki obdajajo Šaleško dolino ter na druge zanimive točke. Mansarda je namenjena glavnemu vsebinskemu poudarku muzeja - gradu Turn. Mansarda je zasnovana tako, da je severna čelna stena zastekljena, s čimer se nam ob ogledu razstave odpira pogled na sam grad Turn. 52

iz smeri Konovo, Šembric P

P K

dostopi do območja

parkirišče za uslužbence 8 PM

M P

iz smeri Turistično rekreacijskega centra Jezero

parkirišče za obiskovalce 34 PM + 2 PM za invalide

parkirišče za obiskovalce 2 PM za invalide

parkirišče za avtobuse

motorji

kolesa

dostava

2 PM

iz smeri Škale

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10m

20m

7.2. PROMETNA UREDITEV 53

KAVARNA

DOSTOP

MEDIJSKA SOBA PREDAVALNICA

PARKIRIŠČE

SKLADIŠČE RAZSTAVA VHOD PISARNA ARHIV KONCEPT UPORABNIŠKIH POTI INFO PULT

servis/dostava uslužbenci obiskovalci muzeja/kavarne obiskovalci dogodka

DOGODEK

GSPublisherEngine 0.0.100.100

vhodi servisna pot/dostava pot obiskovalcev območje zadrževanja

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10m

20m

ZASNOVA UPORABNIŠKIH POTI V PARKU 55

vhodi servisna pot/dostava pot uslužbencev pot obiskovalcev muzeja pot obiskovalcev kavarne

TLORIS MANSARDE

TLORIS PRITLIČJA

TLORIS PRVE KLETI

GSPublisherEngine 0.0.100.100

TLORIS DRUGE KLETI

10m

20m

ZASNOVA UPORABNIŠKIH POTI V OBJEKTU 56

betonska kritina dvokapnice

jekleni strešna konstrukcija

AB kolenčni zidovi v mansardi

AB strešna plošča na jeklenih nosilcih

AB stene in stebri v pritličju AB medetažna plošča na jeklenih nosilcih

AB stene in stebri v 1. kleti AB medetažna plošča na jeklenih nosilcih

pasovni temelji pod kavarno

AB stene in stebri v 2. kleti betonska plošča proti terenu

pasovni in točkovni temelji pod muzejem

GSPublisherEngine 0.0.100.100

7.4. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Objekt je razdeljen na dva dela (večji del z muzejem ter manjši del s kavarno). Dela sta med seboj povezana z ravno streho, katere konstrukcija je armiranobetonska, ter s temeljnimi vezmi. Muzej obsega dve kletni etaži, pritličje in mansardo, kavarna pa le pritličje ter klet. Nosilno konstrukcijo celotnega objekta predstavljajo armiranobetonske stene in stebri, preko katerih potekajo jekleni nosilci, ki prenašajo večje razpone ter konzolne strehe. Stene so zasnovane predvsem na obodu stavbe, znoraj pa so zaradi prilagajanja programu v večji meri predvideni stebri na rastru 3 x 5 m. Stropna konstrukcija je armiranobetonska s spuščenimi stropovi, v katerih so skriti nosilci in vse instalacije. Nosilna konstrukcija dvokapnice so jekleni okvirji, sestavljeni iz nosilcev tipa IPB 220, ki so sidrani v kolenčne zidove. Objekt je temeljen s pasovnimi temelji, v delu, kjer stojita dva stebra na večjem razponu, sta le-ta podprta točkovno. 57

7.6. OSONČENJE IN RAZSVETLJAVA Razstavni program muzeja šaleških gradov ima različne potrebe po naravni svetlobi. Nekateri razstavni eksponati ne smejo biti izpostavljeni naravni svetlobi, spet drugim naravna osvetlitev ne škodi oziroma jo celo potrebujejo. Razstavni prostori so odprtega tipa in so zasnovani tako, da se jim lahko omogoči neposreden ali posreden vpad sončne svetlobe, lahko pa se jih pred sončno svetlobo v celoti zakrije.

7.5. STAVBNE INSTALACIJE Objekt se priključuje na obstoječo komunalno infrastrukturo plinovod, vodovod, elektriko, TK omrežje in kanalizacijo. Ogrevanje je zagotovljeno s priklopom na plinovodno omrežje. Objekt je opremljen s klimatsko napravo, ki poleg hlajenja skrbi tudi za prezračevanje. Kotlovnica in centralni klimat se nahajata v energetskem prostoru v prvi kleti. Vse instalacije so speljane v spuščenih stropovih, tleh in v stenah. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

Z vzhodne strani, kjer poteka dovozna cesta, je objekt skoraj v celoti vkopan v teren. Del objekta z dvokapno streho, ki predstavlja volumen nekdanje oskrbnikove hiše je večidel skrit pred naravno svetlobo, saj je na treh straneh obdan z betonsko fasado in je brez odprtin. Severna fasada dvokapnice je zastekljena. Namen te zasteklitve je pridobitev naravne osvetlitve v mansardi, v kateri je predvidena razstava o gradu Turn, hkrati pa obiskovalcem med sprehodom skozi razstavo omogoča pogled na sam grad. Dodani volumni (pritlični del z ravno streho in obe kletni etaži) so na severni, vzhodni in večji del tudi na južni strani vkopani v teren, na zahodni strani pa se z zastekljenimi fasadami odpirajo in dopuščajo prehod svetlobe v prostore. V zimskem času velike steklene površine na zahodni strani pripomorejo k ogrevanju prostorov, proti pregrevanju prostorov v letnem času pa poskrbi ustrezna izbira spektralno selektivnih zasteklitev, ki prepuščajo veliko vidne svetlobe, hkrati pa omejujejo vstop toplote. V objektu so zasnovane dvoslojne zasteklitve z nizkoemisijskimi premazi, medprostori zasteklitev pa so polnjeni s plinom (argon), ki dodatno preprečuje prehod toplote. Temperatura se poleti nekoliko uravnava tudi preko ostalih treh stranic objekta, ki so vkopane v teren in so zaradi tega hladnejše. Prav tako proti pregrevanju pomagajo zelene strehe, ki so nad vsako etažo podaljšane izven ravnine fasade. Ti nadstreški preprečujejo vdor sonca skozi zasteklitve, ko je le-to najvišje na nebu in s tem tudi najmočnejše. Pred muzejem je zasnovan park, v katerem je veliko grmičevja in manjših listnatih dreves, ki dodatno ublažijo poletne sončne žarke. Znotraj zasteklitev so predvidene zavese, ki sicer ne nudijo zaščite proti pregrevanju, se pa lahko uporabijo v kolikor zaradi določenih razstavnih eksponatov sončna svetloba ni zaželena oziroma, če se pojavi potreba po zatemnitvi prostora. V muzeju je predvidena tudi ustrezna umetna razstvetljava v obliki linijskih stropnih luči in točkovnih reflektorskih luči, ki se jih lahko uporablja glede na potrebe razstave. 58

7.7. POŽARNA VARNOST ŠIRJENJE POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE Objekt deluje kot samostojen požarni sektor. Nevarnost za širjenje požara na sosednje objekte je preprečena z zadostnim odmikom. Najbližji sosednji objekt (grad Turn) je od obravnavanega objekta oddaljen več kot 20 m.

NOSILNA KONSTRUKCIJA Objekt je predviden iz negorljivih in težko gorljivih materialov. Nosilna konstrukcija ustreza predpisani požarni odpornosti REI 60. Jeklena konstrukcija ostrešja dvokapnice je ustrezno zaščitena s požarno odpornim premazom. Odvod dima iz prostorov je zagotovljen z mehanskim sistemom za odvod dima in toplote. V objekt je vgrajen sistem aktivnega odkrivanja in javljanja požara ter sprinklerski sistem gašenja z vodno meglo - ta sistem omogoča gašenje v muzejskih prostorih z najmanjšo možnostjo za uničenje eksponatov. V vseh etažah pa so tudi notranji zidni hidranti in gasilniki.

EVAKUACIJA Predvidenih je več evakuacijskih izhodov, z razdaljo manj kot 35 m. Vrata na teh izhodih so povezana z detektorji požara in se v primeru požara avtomatsko odprejo. Muzej: evakuacijska pot iz mansarde, ki je manjših tlorisnih dimenzij, poteka preko centralnega stopnišča do pritličja in nato na prosto. Iz vseh ostalih etaž je predviden direkten izhod na prosto. Kavarna: evakuacijska pot iz kleti poteka preko stopnišča do pritličja, od koder sta predvidena dva evakuacijska izhoda.

evakuacijska pot 0

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10m

INTERVENCIJA 20m

Dostop z gasilnim vozilom do stavbe je omogočen na vzhodni strani po dovozni cesti. 59

8. Graﬁčni prikazi

GSPublisherEngine 0.0.100.100

S 27,77

3,25

5,95

7, 6 2

11 10

3,25

9 8 7 6

6,92 14

10,08

pro sto ru; 3

6, 8

ni p oda tka o

m2 4, 3

2,78

9,28

a atk pod

6 u; 1 tor ros p o

13,26

6,34

13 12

k; še e r t ds na

11 10 9 8 7 6 5 4 3

, 46

a atk od ni p

4 3 2 1

19,72

5,91

2,46

4,05

0, 9

5,43

26,23

6,92

12,35

10,58

3 ru; sto pro

5,15

19,82

2,00

11,56

TLORIS PRITLIČJA

26,23 19,82

3,95

10 9 8 7 6

,3 ru; 59 prosto o a k t a ni pod

5,15

13,26

9,28

pro sto ru; 3

,8 m

5,30

o tka oda p i n

166 ru; sto o r p

ni p oda tka o

m2 3, 4

3,25

15,19

10,18

6,03

3, 2

2,46

5 4 3 2 1

6,3 m

8,27

6,69

1,00

23,77

2,46

3,76

prvotni tlorisni gabarit

12,35

4,05 4,05 2,09

1,13

5,91

19,73

10,58

POSNETEK STANJA OSKRBNIKOVE HIŠE

11,56 22,14

GSPublisherEngine 0.0.100.100

1m 2m

TLORIS KLETI

Tloris prvotne oskrbnikove hiše je pravokoten z razmerjem stranic približno 1:2. Vsi ostali deli objekta so kasnejši prizidki. Ker je tudi "stara" hiša večkrat predelana in s tem uničena, se v celoti predvidi za rušitev. 61

GSPublisherEngine 0.0.100.100

10m

20m

SITUACIJA 62

GSPublisherEngine 0.0.100.100

1m 2m

OŽJA SITUACIJA 63

35,60 0,60

4,60

5,00

0,20

4,60

5,00

pa sov 50 ni te /50 me cm lj

K 0

0 3,0

5 2,4 0 0,5

9,6

0 3,0

2,4 0 0,6

2,4

0,70

GSPublisherEngine 0.0.100.100

3,0 0 0,6

1,6

0,6

-3,50

D F

0,70

0,5 0 5,0 0

pa sov 60 ni te /50 me cm lj

7 5,42

4,93 0,70

pa sov 50 ni te /50 me cm lj

0 0

0 0,2

-3,50

0,60

0,60 3,28

0,70

-9,60

3,2

pasovni te melj 70/50 cm

35,88

J ,60

pa sov 60 ni te /50 me cm lj

0,2

-3,50

pasovni temelj 60/50 cm

3,4

8,8

5 temeljna vez 20/20 cm

-9,60

3,42

točkovni temelj 160/160/50 cm

0,2

3 14,40

-9,60 3,90

0,5

-3,50

pa sov 50 ni te /50 me cm lj

1,60

3,6 0 5,0 0

3 -9,60

-3,50

-9,60

11,36

pasovni temelj 60/50 cm

7,40

temeljna vez 20/20 cm

pasovni temelj 60/50 cm

-9,60

0,6

5,7

-3,50

21,83

-9,60

3,90

1,60

-9,60

pasovni temelj 70/50 cm

temeljna plošča

pasovni temelj 70/50 cm

pasovni temelj 60/50 cm

-9,60

1,60

1,90

-9,60

pasovni temelj 60/50 cm

16,12

-10,50

3,90

11,30

2,40

temeljna vez 20/20 cm

-9,60

2,75

0,60

5,79

točkovni temelj 160/160/50 cm

3,10

2,75

1,90 0,60

-10,50

3,40

pasovni temelj 60/50 cm

1,60

0,60

-9,60

temeljna plošča

0,60

5,00

pa sov 50 ni te /50 me cm lj

4,35

0,70

5,00

pa sov 50 ni te /50 me cm lj

5,00

4,30

9,6

5,00

0,70

4,35

5,00

0,60

4,40

0,2

0,60

4,40

0,60

TLORIS TEMELJEV 64

B A

35,30 0,30

4,70

0,30

4,70

4,70 5,00

4,70

0,30

5,00

4,70

0,30

5,00

4,70

0,30

4,70

5,00

0,30

5,00

0,30 3,00

2,70

3,00

2 3,00

2,70

3,00 3,00

3,00

3 0,30 3,00

-9,20

2,70

-9,20

3,00

0,30

5,70

21,54

3,00 3,00

0,30 3,00 3,00

-9,20

2,70

3,00 3,00

3,00

6 0,30

10,37

3,00

7 5,95 2,59

1,94

1,30

-9,20

stopnišče_obiskovalci 03 15,85 m2 shramba 04 epoksi premaz; 1,85 m2 razstavni prostori 05 epoksi premaz; 615,00 m2

0,30

-9,23

tovorno dvigalo 01 5,45 m2 dvigalo_obiskovalci 02 3,20 m2

3,24

0,65

3,00

2,98

2,33

1,69

0,30

1,40

0,30

2,70

0,30

16,97

3,00

5 6 8

0,30

3,00

04 3,00

3,00

2,70

3,00

0,30

-6,90

0,30

3,00

2,70

0,30

5,00

0,30

5,00

0,30

5,39

25,19

skupaj K2 641,35 m2

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

10,28

4,70

5,00 0,30

4,70

3,10

5,00 0,30

4,70

0,30

24,72

35,30

GSPublisherEngine 0.0.100.100

MUZEJ _ TLORIS 2. KLETI 65

B A

35,30 0,30

4,70

0,30

4,70

5,00

0,30

4,70

5,00

0,30

4,70

5,00

0,30

4,70

5,00

0,30

5,00

tovorno dvigalo 01 5,45 m2 dvigalo_obiskovalci 02 3,20 m2

2 0,30

-4,60

0,30

-4,60

3,00

-4,60

0,30

-4,62

restavratorska in 11 konservatorska delavnica epoksi premaz; 20,40 m2 energetski prostor 12 epoksi premaz; 6,60 m2

5,36

0,30

1,78

pisarna z arhivom 10 epoksi premaz; 29,00 m2

2,70

3,00

0,30

sanitarije za uslužbence 09 keramične ploščice; 4,95 m2

2,70

stopnišče_uslužbenci 07 granitogress ploščice; 14,10 m2 prostor za uslužbence 08 epoksi premaz; 22,85 m2

-4,62

multimedijski prostor 06 predavalnica epoksi premaz; 43,50 m2

0,12 3,00

razstavni prostori 05 epoksi premaz; 263,35 m2

2,79

3,00

5,70

-4,60

3,00

-4,60

15,30

0,30 3,00

15,30

shramba 04 epoksi premaz; 1,85 m2 A

0,12

-4,60

3,00

-4,60

2,88

2,70

3,00

0,30

-3,20

stopnišče_obiskovalci 03 15,85 m2

2,79

3,00

2,70

3,00

2,70

0,30

5,00

0,30

5,00

0,30

skladišče 13 epoksi premaz; 69,55 m2

terasa muzeja 14 trava s kamniti ploščami; 123,00 m2 skupaj K1 624,60 m2

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30 1,80

0,12

5,00 2,78

0,12

4,88

0,30

35,30

GSPublisherEngine 0.0.100.100

MUZEJ _ TLORIS 1. KLETI 66

35,30 20,30 0,30

4,70

0,30

4,70

5,00

0,30

2,68

5,00

2,32

4,70

5,00

0,30

9,70

5,00

1 3,00

3,00

2 0,30

0,12

±0,00

12,30

GLAVNI VHOD V MUZEJ A VHOD ZA ZAPOSLENE B

0,12

-0,02

5,06

-0,02

0,12

dvigalo_obiskovalci 02 3,20 m2

3,00

-0,02

stopnišče_obiskovalci 03 15,85 m2 shramba 04 epoksi premaz; 1,85 m2

3,00

0,30

-3,20

0,30

-0,02

tovorno dvigalo 01 5,45 m2

4,40

1,90 0,12

3,00

2,70

0,30

±0,00

1,60

±0,00

0,30

A 3,00

3,00

2,70

0,30

2,70

5,06

1,90 0,12

GARDEROBA

-0,02

3,30

0,12

3,00

9,30

2,70

0,30

+3,20

2,70

3,00

2,70

0,30

5,00

15,00

0,30

razstavni prostori 05 epoksi premaz; 131,00 m2

vhodna avla 06 epoksi premaz; 120,50 m2 sanitarije_moški 07 keramične ploščice; 15,90 m2 sanitarije_ženske 08 keramične ploščice; 14,50 m2 sanitarije_invalidi 09 keramične ploščice; 8,85 m2

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

6,15

4,70

5,00 0,30

3,00

4,70 5,85

5,00 0,30

5,00 0,12 1,90

2,68

0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

terasa muzeja 10 trava s kamniti ploščami; 88,85 m2

5,00 0,30

4,70

skupaj P 405,95 m2

0,30

20,30 35,30

GSPublisherEngine 0.0.100.100

MUZEJ _ TLORIS PRITLIČJA 67

20,30 0,30

19,70

0,30 5,00

5,00

1,27

0,30

3 2

3,00

6,54

9,30

+4,60

3,00

8,70

9,30

8,70

01 +3,20

1,50

3,00

0,30

5,00

1 0,30

0,30

+4,95

VHOD ZA DOSTAVO D tovorno dvigalo 01 5,45 m2 dvigalo_obiskovalci 02 3,20 m2 stopnišče_obiskovalci 03 15,85 m2 shramba 04 epoksi premaz; 1,85 m2 razstavni prostor 05 epoksi premaz; 142,25 m2 skupaj M 168,60 m2

GSPublisherEngine 0.0.100.100

MUZEJ _ TLORIS MANSARDE 68

D I

10,30 0,30

3,90

0,20

3,50

0,20

2 -2,58

-3,10

VHOD V KAVARNO C

-3,12

3,00 3,00

2,75

-3,12

0,30

0,20

1,43 0,12 1,20

2 6,30

1,97

5,00

0,30

5,00

5,00 0,30

0,30

kavarna 01 masiven les; 58,50 m2

terasa kavarne 02 masiven les; 92,30 m2

5,00 6,00

0,12

3,58

10,30

TLORIS KLETI

sanitarije_invalidi 03 keramične ploščice; 4,70 m2 predprostor sanitarij 04 keramične ploščice; 4,65 m2

D I

20,15 10,30 0,30

1,60

0,12

0,12 1,00

3,28

1,72

točilni pult 05 granitogress ploščice; 12,85 m2

9,85 1,74

4,85

0,30

5,00

2,50 5,00

shramba 06 granitogress ploščice; 4,30 m2

5,00

2,50

5,00

0,12

3,00

predprostor sanitarij 08 masiven les; 7,45 m2

C 01

3,00

0,20

1,65

9,30

3,25

2,75

0,30

stopnice 07 masiven les; 7,85 m2

sanitarije_ženske 09 keramične ploščice; 10,70 m2

-0,70

sanitarije_moški 10 keramične ploščice; 9,60 m2

±0,00

-0,35

±0,00

sanitarije_osebje 12 keramične ploščice; 5,20 m2

5 0,30

3,00

4,40

5,75

prostor za osebje 11 keramične ploščice; 9,85 m2

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,70

5,00 0,30

4,85

10,30

shramba za čistila 13 keramične ploščice; 1,10 m2

5,00 2,50

2,50

skupaj 229,05 m2

9,85 20,15

TLORIS PRITLIČJA

GSPublisherEngine 0.0.100.100

KAVARNA 69

42° betonska kritina 94,40 m2

+5,10 +10,90

ravna zelena streha 445,19 m2 +4,95

42° betonska kritina 94,40 m2 +4,95

+5,10

,10

GSPublisherEngine 0.0.100.100

TLORIS STREHE 70

0,56

+10,90 + 10,35

+ 5,10

+ 4,60 02

+ 4,00

0,60

+4,95

1,85

3,90

± 0,00 07

- 5,20

0,60

± 0,00

0,60

- 0,02

21,01

4,00

+ 2,30

- 2,30 4,00

- 4,60 03

- 5,20

4,00

- 6,90

sanitarije_moški 02 razstavni prostori 03

- 9,20 0,90

- 9,20

vhodna avla 01

predprostor sanitarij 04 stopnišče_obiskovalci 05

5,00 0,60

3,90

5,00 1,60

3,90

5,00 0,60

4,40

5,00 0,60

4,35

5,00 0,70

2,60

5,00 2,20

4,55

dvigalo_obiskovalci 06

5,00 0,60

4,40

0,60

multimedijska soba 07

35,60

GSPublisherEngine 0.0.100.100

skladišče 08

PREREZ A-A 71

0,56

+10,90

3,92

+9,32

+5,40 +5,10 02

+4,00

-5,20

4,00

±0,00 0,60

-0,02

21,01

4,00

+4,60 0,60

+4,95

1,83

+6,72

-4,60 01

-5,20

4,05

0,60

-4,62

-9,20 0,85

-9,22

0,65

3,00

0,70

3,23

3,00

0,60

3,00

razstavni prostori 01

3,00

14,40

0,60

sanitarije_invalidi 02

19,53

terase muzeja 03

GSPublisherEngine 0.0.100.100

PREREZ B-B 72

+5,10

1,10

+4,95

C 01

3,50

+3,50

- 0,02

8,60

±0,00

0,30

- 0,02

2,80

- 0,72

- 0,37

0,90

-3,10

5,00

5,00 9,70

5,00 0,60

5,00 9,40

0,60

20,30

kavarna 01 terasa 02 prostor za uslužbence 03 shramba za čistila 04 stopnišče 05

GSPublisherEngine 0.0.100.100

PREREZ C-C 73

+5,10

1,10

+4,95

+3,50

3,50

8,60

+0,80 ±0,00

0,30

2,80

-0,20

-2,58

0,90

-3,10

3,00 0,60

2,45

3,00 0,50

2,45

3,00 0,60

2,40

0,60

9,60

kavarna 01 shramba 02 stopnišče 03 sanitarije_ženske 04

GSPublisherEngine 0.0.100.100

PREREZ D-D 74

+10,90

+5,10

-0,02

-0,37

-0,72

-4,62

-9,30

GSPublisherEngine 0.0.100.100

ZAHODNA FASADA 75

+10,90

+9,32

+5,10

GSPublisherEngine 0.0.100.100

+10,90

+9,32

+6,72

+5,10

+4,60

-0,02

GSPublisherEngine 0.0.100.100

JUŽNA FASADA 77

+10,90

+9,32

+5,10

GSPublisherEngine 0.0.100.100

SEVERNA FASADA 78

4,0 cm 2,5 cm 0,2 cm

10,0 cm 3,0 cm 1,25 cm

0,5 cm

22,0 cm

1,3 cm 10,0 cm 0,5 cm 2,0 cm 10,0 cm

drenažno nasutje

toplotna izolacija pločevinasti zaključek

mehansko pritrdilo

toplotna izolacija 8,0 cm

T3 · epoksidni premaz · cementni estrih · zaščitni sloj - PE folja · TI in zaščita hidroizolacije: ekstrudiran polistiren · hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna · podložni beton · gramozni tampon · teren

F2 STEKLENA FASADA sistemska klasična fasadna konstrukcija v rastru ALU profilov s prekinjenim toplotnim mostom in izolacijsko zasteklitvijo: · zunanje steklo: · kaljeno steklo z nizkoemisijskim premazom 8 mm · medstekleni prostor 20 mm, polnjen s plinom · notranje steklo: · lepljeno float steklo 6 mm

· epoksidni premaz · cementni estrih · zaščitni sloj - PE folja · toplotna izolacija · AB plošča · jekleni nosilec IPE 400 · obešen strop; knauf plošče

· betonska fasadna obloga · prezračevalni sloj · jeklena podkonstrukcija, T + L profil · toplotna izolacija · AB nosilni zid · notranji omet

· parket · cementni estrih · zaščitni sloj - PE folja · toplotna izolacija · AB plošča · jekleni nosilec IPE 400 · obešen strop; knauf plošče

T2 1,3 cm 3,0 cm 12,0 cm 10,0 cm 30,0 cm 2,0 cm

podkonstrukcija obešenega stropa

20,0 cm 35,0 cm

0,5 cm

0,3 cm 8,0 cm 0,5 cm 12,0 cm

0,3 cm 8,0 cm 0,5 cm 8,0 cm 20,0 cm 40,0 cm 1,25 cm

2,0 cm 8,0 cm 0,5 cm 6,0 cm 20,0 cm 40,0 cm 1,25 cm

podkonstrukcija obešenega stropa

dilatacijski trak toplotne izolacije

zaključna letev

dilatacijski trak toplotne izolacije

ležišče nosilne konstrukcije pritrdilna sidra nosilne konstrukcije

podkonstrukcija obešenega stropa

kotnik dilatacijski trak toplotne izolacije pritrdilna sidra

skriti žleb betonski fasadni zaključek

robni L profil

kotnik dilatacijski trak toplotne izolacije pritrdilna sidra

odkapna pločevina toplotna izolacija, 5,0 cm

točkovni podtlačni odtočnik, npr. Geberit Pluvia

padec min. 1%

podložni beton 10,0 cm

pasovni temelj

kotnik dilatacijski trak toplotne izolacije pritrdilna sidra

podložni beton

poliestrski filc 0,5 cm

toplotna izolacija pločevinasti zaključek

robni L profil

mehansko pritrdilo

toplotna izolacija 8,0 cm

0,5 cm 2 x 12,0 cm 0,5 cm 20,0 cm 10,0 cm 2,0 cm

drenažna cev

hidroizolacija 0,5 cm

TI, ekstrudirani polistiren 10,0 cm pločevinasti zaključek

robni L profil

mehansko pritrdilo

toplotna izolacija 8,0 cm

· vegetacijski sloj · substrat · drenažni sloj · protikoreninska membrana · hidroizolacijska folija s protikoreninsko zaščito · toplotna izolacija · parna zapora · AB plošča · toplotna izolacija · zaključni omet

· betonska strešna kritina · jeklena podkonstrukcija, T + L profil · paroprepustna sekundarna kritina · OSB plošča · TI (med distančnimi letvami) · distančne letve · TI (med nosilno konstrukcijo) · nosilna jeklena konstrukcija, IPB 220 · parna ovira · obešen strop: · leseni morali · podkonstrukcija, C profili · knauf plošče

AB steber

AB steber AB steber

AB steber

GSPublisherEngine 0.0.100.100

M _ 1:20

FASADNI PAS 79

9. Prostorski prikazi

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

GSPublisherEngine 0.0.100.100

VIRI IN LITERATURA PUBLIKACIJE · Zbirka Šaleški razgledi 3, zbornik Škale. Titovo Velenje: Kulturni center Ivan Napotnik, 1989. · Velenje, razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: Mestna občina, 1999. · Kos, D. Med gradom in mestom. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1994 · Kos, D. Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. Stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. · Jakič, I. Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 2001. · Ravnikar, T. Šaleška dolina med romaniko in barokom: katalog razstave. Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Muzej, 1998 · Stopar, I. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4: Med Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-Ruše. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993 · Poles R., Poles Š. Pozojeva grajska pot okoli Velenja. Velenje: Mestna občina, 2011 · Ravnikar, T. Po zvezdnih poteh: Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem veku. Velenje: Muzej, 2007. · Ravnikar, T. Po poteh reformacije v Šaleški dolini. Velenje: Muzej, 2008. · Škalske zgodbe: zbornik. 1. izdaja. Škale: Revivas - društvo za promocijo in oživitev vasi, 2012. · Vischer, G. M., zbrala Stopar, I., Premzl, P. Topographia Ducatus Stiriae: izbor. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Kaiser, J. F., zbrala Stopar, I., Premzl, P. Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Orožen, I. Das Bisthum und die Diözese Lavant. Th. 5, Das Dekanat Schallthal. Graz: Selbstverl, 1884. · Hourston, L. Museum builders II. Chichester: Wiley-Academy, 2004 · Montaner, J. M. New museums. London: Architecture Design and Technology Press, 1990 · Kraška hiša: priročnik za prenovo. 1. ponatis. Komen: Občina, 2013. · Fister, P. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga, znanstveni tisk, 1979. · Deu, Ž. Najlepše slovenske prenovljene hiše. Ljubljana: Delo, 2011. · Neufert, E. Projektiranje v stavbarstvu: priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. · Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin: Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - prometno tehnični inštitut; 1991. Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

URADNI DOKUMENTI · Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), Uradni list RS, št. 16/2008 (https://www.uradni-list.si/1/content?id=84972). · Uradni vestnik MoV, št. 6/10 - UPB1, 27/10, 6/12, 9/13, 13/13, Ul RS št. 27/13 - DPN; )http://www.velenje.si/o-velenju/urejanjeprostora/prostorski-akti). · Pravilnik o konservatorskem načrtu; Uradni list RS, št. 66/2009 (https://www.uradni-list.si/1/content?id=93598) · Register nepremične kulturne dediščine (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4337) ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE http://www.geoprostor.net http://www.velenje.si/ http://www.sasa-ora.org/ http://www.rotaryklubvelenje.si/velenje_in_savinjsko_saleska_regi ja) http://revivas-skale.si/ http://www2.arnes.si/~aklanc4/slo102/konservatorski% 20nacrti.html http://www.siol.net/novice/junaki_za_jutri/2013/08/avgust_tanse k.aspx http://www.ravago.si/arhitekt_fibre_c.php http://divisare.com/details 90

VIRI SLIK · Slika 1: http://www.ossalek.si/images/velenje/velenje_s_helikopterja.jpg · Sliki 2 in 4: http://www.etno-muzej.si/sl/spletnezbirke/lokacije/velenje · Slika 3: http://www.delo.si/druzba/znanost/premogovnikvelenje-je-referencna-tocka-za-rudarsko-industrijo.html; Šaleška dolina s TEŠ in območjem RUdnika Velenje · Slika 5: http://www.velenje.si/o-velenju/predstavitev/zgodovina · Slika 6: http://velenje.info/nase-cudovito-mesto · Slika 7: Velenje, razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: Mestna občina, 1999. · Slika 8: https://www.google.si/maps/place/3320+Velenje · Slika 9: Arhiv Republike Slovenije, http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=217704 · Sliki 10 in 11: Vischer, G. M. Topographia Ducatus Stiriae: izbor. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2006. · Slika 12: Arhiv ZVKD Celje · Slika 13: Grad Turn iz Reichertove serije “Einst und jetzt”, okoli leta 1864 · Slika 14: sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Turn_pri_Velenju · Slika 15: Kaiser, J. F. Litografirane podobe slovenještajerskih mest, trgov in dvorcev. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 1999 · Slike 16, 17, 19, 21: Muzej Velenje · Slika 18: osebni arhiv · Slika 20: Stopar, I. Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 4: Med Solčavskim in Kobanskim: občine Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne, Dravograd, Radlje, Maribor-Ruše. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993 · Slika 22: Ravnikar, T. Šaleška dolina med romaniko in barokom: katalog razstave. Velenje: Kulturni center Ivana Napotnika, Muzej, 1998 · Slika 23: Poles R., Poles Š. Pozojeva grajska pot okoli Velenja. Velenje: Mestna občina, 2011 · Slika 24: Stridsberg, G. Mojih pet življenj. Maribor: Obzorja, 1983 · Slika 25: http://www.radioantena.si/img/Gallery/Photo/ro_ 954312b0-565f-41c6-9240-7c6b197fbc17.jpg · Slika 26, 27 in 28: http://www.dezeen.com/2009/04/10/newacropolis-museum-by-bernard-tschumi-architects/ · Slika 29: http://www.theacropolismuseum.gr/en/content/museum-history Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

· Slika 30: http://www.deloindom.si/podeljena-plecnikovaodlicja-za-najboljse-arhitekturne-projekte · Slika 31: http://www.delo.si/kultura/film/muzej-filmskihigralcev-bo-vrata-odprl-julija.html · Slika 32: http://www.delo.si/20let/muzej-slovenskih-filmskihigralcev-v-divaci-odpira-vrata.html · Slika 33: http://www.dezeen.com/2012/01/11/mirror-houseby-mlrp/ · Slika 34: http://www.archdaily.com/625698/public-housingvpo-in-ciudad-real-rojo-fernandez-shaw · Slika 35: http://www.archdaily.com/371724/tchobanfoundation-museum-for-architectural-drawing-speechtchoban-and-kuznetsov/ · Slika 36: http://www.archdaily.com/76960/laposa-wineryatelier-peter-kis · Slika 37: http://www.tvark.se/treehotel/ · Slika 38: https://www.pinterest.com/emistefalou/donald-judd/ · Slika 39: http://lighttalk.via-verlag.com/2012/03/light-shadow/ · Slika 40: http://therequiemstomp.tumblr.com/ · Slika 41: http://www.yellowtrace.com.au/milan-design-week2014/ · Slika 42: http://www.archdaily.com/603411/cultural-center-atsaint-germain-les-arpajon-ateliers-o-s-architectes · Slika 43: http://vi.sualize.us/udem_3 _egd_directional_museum_directory_picture_JFYc.html · Slika 44: http://www.google.si/imgres?imgurl=https://s-mediacacheak0.pinimg.com/736x/3e/09/e0/3e09e065ed3a1e67d8693d98b 2e10dea.jpg&imgrefurl=https://www.pinterest.com/design22/ba ckyard/&h=640&w=427&tbnid=EMoXbWnLGjt1VM&zoom=1 &tbnh=275&tbnw=183 &usg=__XqndUzjjWtzyiCQAcbdU6x6v3V0=&docid= 1Zv97Da46RH23M · Slika 45: http://www.landezine.com/index.php/2011/03/storaastream-holstebro-by-okra-landscape-architects/okralandscape-architecture-holstebro-7/ · Sliki 46 in 47: http://www.arcspace.com/features/renzopiano-/nasher-sculpture-center/ · Slika 49: http://www.dezeen.com/2012/07/15/%EF%BF%BC% EF%BF%BCcovering-of-the-runic-stones-in-jelling-by-nobelarkitekter/ · SKLOP SLIK 1: Muzej Velenje · SKLOP SLIK 2, 3, 4 in 5: osebni arhiv, ZVKD Celje 91

ZAHVALA Najlepša hvala mentorici prof. dr. Živi Deu za navdih, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala družini in vsem ostalim, ki ste mi na tak ali drugačen način pomagali in me podpirali. Hvala, Bernarda in Tomaž, za strokovno pomoč, razumevanje ter vsestransko podporo v času izdelave diplomskega dela. Hvala, draga mami in Grega, za ljubezen, podporo in potrpežljivost ter za vse vzpodbudne besede, ki mi vlivajo samozavest in zavedanje, da zmorem vse, česar se lotim. In nenazadnje, hvala, Dea, za vse! Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Katja Centrih izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom "Prilagoditev grajske posesti Turn kulturnoturistični dejavnosti", ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. dr. Žive Deu in zagovarjala dne 30. 6. 2015 v Ljubljani. Katja Centrih Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Prilagoditev grajske posesti Turn kulturno-turistični dejavnosti | Katja Centrih | mentorica: prof. dr. Živa Deu | leto vpisa: 2005 | Ljubljana, 2015

GSPublisherEngine 0.0.100.100