Klara Zalokar

a rh itek tur a in studijsk a ob rt Klara Zalokar

4

5 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

Magistrsko delo

Arhitektura in studijska obrt idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

Avtor: Klara Zalokar Mentor: doc Mitja Zorc, u.d.i.a.

Konzultant za konstrukcije: Josip KonstantinoviÄ?, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave naloge: 2014/2015

6

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

7

“...če lahko izrazim še eno željo, je ta, da bi ne glede na okoliščine ljudje, ki spremljajo obrt - in si je včasih želijo, tej prišli dovolj blizu; da bi znali iskati sledi oseb v izdelkih, ker to je tisto, o čimer bodo pričali izdelki nove generacije obrti; o osebnih stališčih ter pristopih, kjer bo preprostost znak kvalitete in ne slabosti.

Trend teži proti ponovnem odkrivanju vsebine del, kar prinaša oblike in izraze, obogatene z intimno metodo dela, prisotnostjo nekoga, ki daje vse od sebe. Izdelki, ki jih bodo obrtniki nove generacije ponudili, bodo imeli več kot samo vizualno privlačnost, umetniško ali investicijsko vrednost. Iskreni nameni, čiste linije, sledi z znanjem uporabljenih orodij - vse to tvori izdelke, ki nas bogatijo na osebnem nivoju - v času, ko velik del življenja preživimo v anonimnosti, hitenju komercializma in birokratskih trivialnostih.

Potrebujemo nekaj, mogoče en sam objekt, ki bi nas opozoril na tisto drugo, velikodušno stran življenja. Izdelki, narejeni z ljubeznijo in sprejeti z razumevanjem - mogoče je to tisto, kar bo združilo vse skupaj.”

- James Krenov (Krenov, 1979, str. 157)

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

8

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

9

Z AK A J OB RT ?

Tekom mojega študija arhitekture sem imela priložnost sodelovati pri nekaterih projektih, kjer sem lahko z lastnimi rokami (in ne z računalniško miško, kot sem bila vajena doslej) pomagala ustvariti arhitekturo manjših dimenzij. Skozi teh nekaj izkušenj je v meni vztlela fascinacija nad obrtmi, materiali in ročnim delom. Ta je spodbudila nadaljnje raziskovanje različnih obrtnih smeri - med temi me je nabolj očaralo mizarstvo. Sčasoma se je moj obseg znanja o izdelovanju stvari povečeval, s tem pa se je spreminjal tudi moj pogled na oblikovanje. Začela sem se zavedati, kako pomembne so lastnosti materialov in oblike (ki so za določen material naravne in logične), tradicionalne metode, tehnike in znanja ter sama izkušnja praktičnega dela, ki nam lahko pomaga uvideti in izkusiti detajle. Pallasmaa v knjigi Misleča roka govori o ročnem delu ter vplivu le-tega na razmišljanje (povzeto po: Pallasmaa, 2012) - teža in resnica te misli sta se v svoji polni moči pokazali šele skozi praktično aplikacijo in ustvarili izkušnjo, ki mi je za vedno spremenila pogled na oblikovanje.

“Komponiranje” je izraz, ki ga za hkratno oblikovanje in izdelovanje uporabi Krenov v enem izmed svojih esejev (povzeto po: Krenov, 1979) o njegovem ustvarjanju pohištva. Tak pristop k delu se močno naslanja na posameznikov občutek, tako za material in njegove omejitve kot tudi za kompozicijo, proporce in detajle. Takšna senzibilnost pa je ena izmed stvari, ki se je enostavno ni mogoče naučiti skozi teorijo, saj poleg teoretične osnove temelji predvsem na izkušnjah, eksperimentiranju in počasnem razvoju. Zato je pomembno, da si prizadevamo k združevanju teoretičnega znanja (oblikovanja) in praktičnega znanja (obrti) - verjamem namreč, da lahko le s poglobljenim razumevanjem obojega snujemo projekte, ki so tako funkcionalni kot tudi človeški, aktualni in hkrati zasidrani v tradiciji.

Združevanje obojega - oblikovanja in obrti - je smer, ki jo bom raziskovala v prihodnosti.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

10

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

11

K A Z ALO

ZAKAJ OBRT ?

KAZALO

9 11

U VO D POVZETEK ORIS

15 16

O B RT IZRAZOSLOVJE ZGODOVINSKI ORIS KLASIFIKACIJA (PO YANAGIJU) POMEMBNEJŠA GIBANJA STUDIJSKO MIZARSTVO KULTURNO UDEJSTVOVANJE IZBRANI PRIMERI STUDIJSKIH MIZARJEV OBRT IN MESTO OBRT IN LJUBLJANA STUDIJSKO MIZARSTVO IN MESTO OBRT IN HIŠA

21 22 23 24 26 28 30 40 42 43 44

L O K AC IJA UTEMELJITEV IZBORA LOKACIJE “NA STOLBI 8” SKOZI ZGODOVINO “NA STOLBI 8” DANES POT NA GRAD GRADNJA NA GRAJSKEM GRIČU NARAVNI POGOJI

49 50 52 54 56 58

H I ŠA

REFERENČNI PRIMERI SNOVANJE HIŠE OPIS ZASNOVE IZBOR GRADIV TEHNIČNI OPISI IN LEGENDE LEGENDA OPISI PROSTOROV SESTAVI

67 70 85 86 90 90 91 92

ZAKLJUČEK ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA ZAHVALA

97 98 103

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

12

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

13

Uvod

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

14

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

15

P OVZETE K Ob pregledu dogajanja v današnjih obrteh lahko hitro ugotovimo, da se nahajamo v času večjih sprememb. Način dela, ki smo ga poznali dosedaj, izgublja svojo veljavo in zamira, hkrati pa se s pojavom novih tehnologij za izdelavo in globalno povezovanje odpirajo nove možnosti za razvoj obrti in načina dela oz. distribucije. Enako velja tudi za prostore, kjer se izvajajo obrti - ti so se v preteklosti iz mestnih delavnic z industrializacijo spremenili v večje industrijske objekte na obrobju mest, prilagojene za serijsko proizvodnjo - ta pa postaja vedno manj potrebna. Pallasmaa v enih izmed esejev povzame Petajo, ki pravi da “arhitektura uokvirja razmišljanje” (Pallasmaa, 2005, str. 134), kar je neposredno razvidno v podobnosti izdelkov različnih vej obrti in prostorov, v katerih so ti izdelki zasnovani in ustvarjeni.

Prostor ustvarjanja je toliko bolj ključen pri t.i. “studijskih obrteh”, kjer se večinoma ročno izdeluje uporabne predmete v omejenih količinah z visoko izrazno vrednostjo. Ime samo nakazuje opravljanje obrti v studiu - scenariju, ki ga poznamo iz umetniškega in glasbenega sveta. Butični način dela studijskih obrti daje prednost ročnemu delu, kontemplaciji in redkejši uporabi strojev za obdelavo materialov. Zaradi tega je prostor ustvarjanja prijaznejši in tišji od industrializiranih delavnic, hkrati pa tudi primeren za umestitev nazaj v mestno jedro. Dodaten motiv za centralno umestitev je pogosto kulturno delovanje studijskih obrtnikov, njihova želja po izobraževanju ljudi in širjenju zavedanja o njihovi dejavnosti (skozi organizacijo razstav in delavnic) - za kar pa je potreben stik z večjim številom ljudi.

V tem magistrskem delu sem oblikovala idejno zasnovo objekta za studijsko mizarstvo na severni strani ljubljanskega Grajskega griča. Projekt združuje bivalne prostore, studio za mizarstvo z galerijskim prostorom ter apartma za izvajanje “craftsman-in-residence” programa.

Ključne besede: studijska obrt, delavnica v mestu, prostori obrti, etos obrtnika, Ljubljana

AB STR ACT A quick glance at today’s crafts reveals they are in a transitory period - the traditional ways of working are in decline, while the emergence of new technologies is opening new possibilities for craft developement, the way things are made and products are distributed. The same goes for spaces of craft - those have changed from old-town workshops into industrial complexes in the town outskirts and became optimized for serial production - which is getting less and less necessary. When Pallasmaa summed up Petaja he said that “architecture is a frame for our thoughts” (Pallasmaa, 2005, page 134), which is directly evident when comparing craft products and the spaces where those products are conceived and made in.

The work environment is even more important in studio crafts, where highly expressive handmade objects are made in small quantities. The name itself suggests this craft is happening in a studio, not a workshop - a practice we usually encounter in the art world. This studio way of crafting prefers handwork, contemplation and rarely uses machines for processing, which makes it pleasant and most importantly quiet - and this makes craft studios suitable for residing in our city centres. Additionally, a central location can be of great importance for the cultural activity of studio craftsmen (mainly exhibitions and workshops), which needs to be fulled with a large amount of people.

In this master thesis I have proposed a conceptual design of such a space - a building for Studio furniture craft located on the north slope of Ljubljana Castle hill. It is merging living quarters with a furniture studio workshop, gallery space and an extra apartment which enables the application of Craftsman-in-residence program.

Keywords: Studio Craft, workshop in the city, spaces of crafts, craftsman ethos, Ljubljana

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

16

ORIS Naravno okolje obrtnih delavnic v predindustrijski dobi je bilo mesto. Lokacija v urbanem središču je obrtnikom omogočala vsakodnevni stik z javnostjo in izmenjavo blaga, kar je bilo bistvenega pomena za njihov obstoj. Položaj obrtnikov se je s prihodom industrializacije močno spremenil, saj njihov način produkcije in distribucije blaga ni bil več konkurenčen hitri in masovni proizvodnji. Obrtniki so se na to odzvali na dva načina: Prvi so poskušali tekmovati z industrijo - posvojili so industrijske procese, proizvodnjo v velikih količinah in poceni materiale - temu pa je sledil upad kvalitete in ugleda njihovih izdelkov.

Delavnice industrializiranih obrtnikov so sledile njihovemu delu, se povečevale in postajale vedno bolj podobne industrijskim proizvodnjam. Iz mestnega ali vaškega okolja so se preselile na obrobje, v trgovske in industrijske cone ter se zlile z ostalimi prefabriciranimi objekti.

Kljub ročnemu delu nenakolonjenim razmeram na trgu pa so nekateri obrtniki uspeli najti nišo, v kateri so lahko delovali zvesti svojim načelom in kljubovali splošni masovni produkciji. Med njimi so tako tradicionalne ljudske kot tudi individualne obrti, kjer posamezniki ustvarjajo izdelke visoke kvalitete in izrazne vrednosti za ožji krog ljudi.

Iz zadnjih se je razvilo gibanje studijskih obrti, med katerimi je najbolj razširjeno t.i. studijsko mizarstvo (ang. “studio furniture movement”). Poglavitna značilnost pripradnikov gibanja je ta, da je obrtnik oz. izdelovalec hkrati tudi oblikovalec njegovih izdelkov. Ta navadno izdeluje visokokvalitetne izdelke z osebnim pečatom (ki pogosto mejijo na področje umetnosti).

Specifika studijskih obrti (posebej mizarstva) je tudi v tem, da je naročnik pogosto aktivno udeležen pri nastajanju naročenega izdelka in je tako redni obiskovalec obrtnikovega studia. Ti prostori so v veliko primerih neposredno povezani z zasebnimi bivalnimi prostori obrtnika in odražajo njegovo osebnost ter način življenja, ki je osrednja tema njihovega ustvarjanja. Prostor izdelovanja zato spominja na umetniški atelje in vpliva na razmišljanje ob delu ter ima pomembno reprezentativno funkcijo pri delovanju obrtnika.

NA M E N NA L O GE V pričujočem delu se na praktičnem primeru objekta za studijsko mizarstvo ukvarjam z odnosom med obrtnim ustvarjanjem in prostorom, ki ga obdaja. Prav pri studijskih obrteh je integriranost in povezava med obema ključnega pomena, saj prostor vpliva na razmišljanje obrtnika med ustvarjanjem in s tem tudi na končne izdelke, ki se v njem izdelujejo.

Studijsko mizarstvo posega na več področij izdelovanja, od tradicionalnih tehnikih in metod do naprednih sodobnih tehnologij. Podoben pristop lahko apliciramo tudi na arhitekturno projektiranje - uporaba naravnih materialov in njihova povezanost s sodobnimi rešitvami je pomembna tema, ki se veje čez celotno obrt in tudi predstavljeni projekt.

V tej nalogi je ključna vzpostavitev prijetnega delovnega okolja, ki studijskemu mizarju poleg efektivnega dela omogoča primeren mentalni okvir za kontemplacijo ob delu, hkrati pa njegovo filozofijo in način dela skozi arhitekturo predstavi javnosti.

Prav tako je pomembna umestitev izbranega programa v urbano mestno središče Ljubljane ter odnos objekta in njegovega programa do javnega prostora in javnosti.

Cilj naloge je analiza gibanja studijskih obrti, aplikacija njenih principov na arhitekturno projektiranje ter arhitekturo in smiselna umestitev ter integracija programa v staro mestno jedro.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

17 UMESTITEV Izbrana lokacija studija za mizarstvo se nahaja na severni strani ljubljanskega grajskega griča nad Krekovim Trgom. Specifična lokacija na osojni strani vzpetine predstavlja v projektiranju določene omejitve (pomanjkanje direktnega osončenja, strm teren, visoka vsebnost vlage in pogosti vetrovi), te pa postanejo ključna izhodišča za zasnovo arhitekture.

Grajski grič z urejenimi potmi in številnimi dostopi na vrh vzpetine (ki služijo rekreativnim ter turističnim namenom) deluje podobno kot javni mestni park. Čeprav so iz starega mestnega jedra na zahodu in jugozahodu proti vrhu speljane številne poti in steze, pa je ta sprehajalna mreža na severni strani prekinjena z linijo bivšega mestnega obzidja (kar še dodatno poudari tirna vzpenjača).

Poleg zasnove objekta (ki ima dostop iz ulice Na Stolbi) je zaradi potrebe po ureditvi sprehajalnih poti grajskega griča ustvarjena nova povezava s Krekovim trgom, ki poteka ob ostalinah starega mestnega obzidja in poleg dodatnega dostopa do gradu predvidi tudi prezentacijo ostankov nekdanjega mestnega obzidja.

M E T ODA DE L A Analitični del naloge je vseboval pregled literature in predstavitev teoretičnih osnov s področja obrti, studijskih obrti in studijskega mizarstva (v ljubljanskem, slovenskem in svetovnem prostoru), določitev obsega projektne naloge, iskanje primerne lokacije za umestitev objekta, analiza njene zgodovine, odnosa do širšega konteksta mesta in naravnih danosti na mikrolokaciji.

Projektivni del naloge je obsegal raziskovanje in razmišljanje o različnih principih arhitekture (s katerimi rešujemo neugodne naravne razmere na osjnem pobočju hriba) in obrti (katerih način snovanja je apliciran na način arhitekturnega projektiranja in oblikovanja).

Pisni del je razdeljen na poglavja o obrti, lokaciji in hiši. Vsako poglavje razlaga temo, ki se prepleta z ostalimi in skupaj tvorijo končni kolaž idej in rešitev v obliki arhitekturnega projekta.

Tehnične risbe so vezane v ločeni knjigi, kar omogoča vzporedno branje tekstovnega dela in primerjavo s končnim projektom. Tako je tudi celotna magistrska naloga zasnovana kot preplet med teorijo in prakso, dvema neločljivima in enako pomembnima deloma ene celote.

Hvala za branje.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

18

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

19

Obrt

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

20

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

21

IZR A ZOSLOVJE Splošna definicija obrti v slovenskem jeziku se glasi “gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja”. (SSKJ, 1994) Pri tem se obrt lahko izvaja kot poklic ali prostočasna dejavnost v popoldanskem času, v obeh primerih pa zahteva praktično znanje in ročno spretnost na izbranem področju.

Po drugi strani pa angleški sociolog Richard Sennet v svoji knjigi The Craftsman obrt povzame s stavkom: “craftsmanship, the skill of making things well” (Sennet, 2009, str. 8).

Ustrezen slovenski prevod bi bil “veščina ustvarjanja dobrih stvari”.

Pri raziskovanju literature na temo obrti v slovenskem jeziku sem naletela na presenetljivo obsežno pomanjkanje izrazov za ljudi, orodja in znanja, ki se v tuji literaturi pogosto pojavljajo. Osnovni problem nastane že pri besedi “obrtnik”, ki ima v angleškem jeziku dve obliki - prva je “craftsman” (tudi “artisan”) in opisuje predvsem obrtnike in obrti, povezane z izdelovanjem predmetov (mizarstvo, usnjarstvo, lončarstvo...) in rokodelstvom. Drugi prevod je “contractor”, ta pa se nanaša na storitvene obrti, kot so popravila in vzdrževalna dela (vodovodarstvo, električarstvo, gradbene stortve...).

Pri iskanju slovenskega izraza, ki bi povzel približen pomen angleškega “craftsman-a” sem imela nemalo težav, saj niti eden izmed naslednjih prevodov nima pravilnega pomena: pogosto uporabljen slovenski izraz je mojster (“kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti, ima najvišjo usposobljenost v kaki obrtni stroki” (SSKJ, 1994)), ki ima sicer podoben pomen, kot ga razume Sennett, vendar pa se ga redko uporablja samostojno, pogosteje v navezavi na predmet mojstrstva (mojster obrti, mojster mizarstva...); rokodelec (“obrtnik, ki s preprostom orodjem kaj izdejuje, popravlja” (SSKJ, 1994)) je navadno uporabljen v kontekstu preprostih ljudskih obrti in ne označuje naprednejših znanj in veščin; umetelnik (“strokovnjak, mojster” (SSKJ, 1994)) ima izrazito arhaično konotacijo, poslovenjeni artizan (“popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja” (SSKJ, 1994)) pa teži k bolj umetniški smeri.

Večina literature, ki se ukvarja s studijskim mizarstvom, ki je predmet raziskovanje te magistrske naloge (definicija in opis gibanja v naslednjih poglavjih), je napisana v angleškem jeziku. Dejstvo je, da je gibanje najbolj razširjeno v angleško govorečih deželah (predvsem ZDA in Velika Britanija), zato je analiza in aplikacija idej v slovenski prostor do neke mere otežena že s samim utemeljevanjem, tudi zaradi okrnjenega besedišča.

V tem magistrskem delu bom zato večinoma uporabljala izraz obrtnik. Na mestih, kjer bom želela izrecno poudariti smer obrti, kjer se stvari izdelujejo ročno, bom uporabila tudi izraz rokodelec. Kljub temu pa želim poudariti, da besedi v obeh primerih v mojih mislih uporabljam s konotacijo, kot jo ima angleška beseda craftsman.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

22

ZG OD OVIN SKI ORI S Skozi zgodovino je izraz obrtnik oz. rokodelec označeval posameznike, specializirane za “izdelavo manjših količin izdelkov, pa tudi vzdrževanje ter popravilo le-teh” (SSKJ, 1994).

Ti so se večinoma nahajali v strnjenih naseljih (mestih, vaseh), kjer so s svojimi produkti oskrbovali in vzdrževali lokacijsko določen in zaključen krog ljudi.

S porastom števila ljudi in širjenjem naselij se je zvišalo tudi število potrebnih obrtnikov, ki so kmalu začutili potrebo po združevanju v cehe. Z združitvijo so pridobili večjo politično moč, z nadzorom nad cenami in kvaliteto izdelkov pa večjo varnost na trgu. Poleg tega so pravila omogočala tudi sistematično ohranjanje in predajanje znanja naslednjim generacijam. Cehi so delovali na podlagi stroge hierarhije, v katero so bili posamezniki umeščeni glede na starost, nivo znanja in kvaliteto njihovih izdelkov. Na najnižji poziciji so bili vajenci, ki so po več letih opravljanja vajeništva in uspešno prestanem preizkusu znanja postali pomočniki (imenovani tudi vandrovci). Ti so praviloma zapustili delavnico, kjer so opravili vajeništvo, in iskali delovne izkušnje ter prostor za vzpostavitev lastne delavnice - za to pa so morali najprej postati mojstri svoje obrti in svoje znanje izkazati z mojstrskim delom, ki ga je odobril lokalni ceh.

Večja sprememeba v razvoju obrti, njene organizacije in načina predajanja znanja je nastala v času industrializacije. Ta je z delitvijo dela, specializacijo in serijsko proizvodnjo predstavljala popoln preobrat v logiki izdelovanja predmetov in njihovih končnih cenah. Sennett pravi, da se je prav z delom v tovarnah in s stroji začel propad obrtnikov, saj za delo za strojem ni bilo potrebno imeti nikakršnega predznanja. (povzeto po: Sennett, 2009) Na novonastalo situacijo so se obrtniki odzvali na dva načina: prvi so ročno delo nadgradili z mehanizacijo in pričeli v večjih serijah izdelovati predmete, ki so bili izjemno podobni izdelkom industrijske proizvodnje. (povzeto po: Sennett, 2009) Posvojili so industrijsko estetiko, način prodaje in trženja, poleg tega pa tudi uporabo cenenih in prefabriciranih materialov, s čimer so močno spremenili značaj obrtniških izdelkov in njihovo dojemanje splošne javnosti. Drugi del obrtnikov je za razliko od industrializiranih metod vztrajal pri tradicionalnih ročnih tehnikah in butični izdelavi ter se usmeril v ožji segment trga, ki temelji na unikatnih in po meri narejenih izdelkih. Pri teh je velikokrat poudarjeno moralno ozadje izdelave in izdelovalca, namerna drugačnost in izstopanje iz množice.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

23

KL A SIFIK AC IJA (P O YANAGIJU) Soetsu Yanagi, japonski filozof ter utemeljitelj gibanja ljudskih obrti Mingei, se je v sredini 20. stoletja ukvarjal z raziskovanjem ročno narejenih izdelkov anonimnih obrtnikov, predvsem lončarjev. V nepravilnih vsakdanjih posodah za riž je odkrival in razlagal subtilno lepoto skromnega, enostavnega in nevsiljivega, ki jo najbolje opiše japonski izraz shibui (tudi wabi-sabi).

V zbirki esejev o obrteh The unknown Craftsman v enem izmed poglavij opiše svojo klasifikacijo obrti. Ta je sicer ena izmed mnogih poskusov sistematizacije tega področja in odraža kontekst njegovega ustvarjanja in duh časa, v katerem je deloval, kljub temu pa je še vedno relevantna in predvsem aplikativna na primer studijskega mizarstva, ki ga obravnavam v tem magistrskem delu.

Ljudske obrti so definirane kot obrti, ki izdelujejo “...nezavedno in ročno narejene, nepodpisane izdelke od ljudi za ljudi, po nizki ceni in v velikih količinah.” Med te sodijo cehovske obrti, kjer so izdelki narejeni večinoma ročno (npr. izdelki suhe robe iz Ribnice), pa tudi izdelki industrijskih obrti, ki temeljijo na industrijskem sistemu in mehanizirani proizvodnji (npr. ključavničarski izdelki, kot so tečaji, nosilci ipd).

Na drugem polu so umetniške obrti, kjer gre za izdelke, ki so namereno narejeni “...za ožji krog ljudi, v manjših količinah in po visokih cenah.” Smer se deli na individualizirane obrti, kjer je avtor izdelka podpisan in prav tako pomemben kot izdelek sam (primer ljubljanskega izdelovalca glasbil Demšar), ter aristokratske obrti, v katerih se producira izdelke za verske, aristokratske in protokolarne potrebe. (povzeto po: Yanagi, 1989) Studijske obrti oz. studijsko mizarstvo, ki ga obdelujem v naslednjih poglavjih, je v tej klasifikaciji umeščeno v individualizirane umetniške obrti.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

24

P OMEMB NE JŠA GIBANJA Na obrt in njen razvoj so skozi zgodovino vplivala alternativna gibanja, ki so se večinoma pojavljala na podlagi filozofskih ali socioloških prepričanj. Ta so se tekom razvoja splošno uveljavila ali pa delno aplicirala in vplivala na stanje v obrteh, kot jih poznamo danes.

Eno pomembnejših obrtniških gibanj je bilo Arts & crafts, ki se je pojavilo na prelomu 19. in 20. stoletja. Filozofija za gibanjem je v veliki meri vzklila iz literarnih del Johna Ruskina, v katerih je kritiziral moralo in (ne)zdravje takratne industrijske družbe, vse od kvalitete arhitekturnih gradenj pa do narave dela. Menil je, da je mehanizacija produkcije in delitev dela ustvarila uslužno družbo namesto družbe zdravih in samostojnih delavcev. Njegovi somišljeniki so zavračali industrializirano manufakturo obrti, ki se je vzpostavila kot alternativa industrializaciji in poudarjali, da se s takšnim preoblikovanjem ne izgubljajo le tradicionalna znanja, temveč tudi slabšajo delovni pogoji posameznikom. (povzeto po spletnem viru: Arts and Crafts movement, 2015) Čeprav so bili pripadniki gibanja prvotno bolj obremenjeni z industrijsko delitvijo dela, ki je nasprotovala rokodelski, pa se je gibanje počasi spreobrnilo v zavračanje vsakršne mehanizacije v obrti in povzdigovanje ročnega dela ter tradicionalnih tehnik in oblik.

Gibanje Arts & crafts je bilo eno prvih, ki se je postavilo po robu industrialistični logiki, nizki kvaliteti izdelkov in je zagovarjalo obrti - njihove ideje so služile kot podlaga za večino kasnejših, tudi današnjih gibanj.

Veliko vlogo na področju oblikovanja in izdelovanja pohištva so imeli tudi t.i. Shakerji - pripadniki verske sekte, ki so dobili ime po svojem ekstatičnem vedenju med obrednimi rituali. Značilnost Shakerjev je bilo skoraj celibatorno življenje v tesno povezanih skupnostih, poudarjanje pacifizma in enakosti med spoloma ter izjemna asketskost na vseh materialnih področjih žilvjenja - bivanja, arhitekture in pohištva. (povzeto po spletnem viru: Shakers, 2015) Gibanje je doživelo svoj vrh v sredini 19. stoletja, ko je postalo širše poznano predvsem zaradi njihovega pohištva - katerega utilitarnost, enostavnost in iskrenost so bile posledica njihove življenjske filozofije. Kmalu so njihov slog povzeli številni obrtniki in industrijska podjetja, poleg tega pa je pomembno vpliv na kasnejša modernistična in minimalistična gibanja.

V 50. letih 20.stol. so se prvič pojavile ideje t.i. DIY gibanja (ang. kratica za do-it-yourself) oz. “naredi-sam”, ki temeljijo predvsem na etiki samozadostnosti. Gibanje se ni pojavilo med obrtniki oz. profesionalnimi izdelovalci, ampak ravno nasprotno - osrednja ideja je spoznanje, da je vsak posameznik sposoben opraviti veliko število stvari, ki jih sicer zanj opravijo strokovnjaki. Principi DIY so bili konstantno prisotni od 50ih let prejšnjega stoletja do danes, predvsem v obdobjih finančnih kriz.

Kultura naredi-sam delno temelji na filozofiji gibanja Arts & Crafts, predvsem v želji po vzpostavitvi povezave med ljudmi in pozabljenimi ročnimi aktivnostmi ter z njimi povezano estetiko. Tudi v tem gibanju je vidno jasno nasprotovanje in zavračanje post-idustrializiranega sveta, ki poudarja estetiko izčiščene in neosebne masovne proizvodnje. Čeprav začetki gibanja izhajajo iz povsem praktičnih varčevalnih razlogov (posledica manka dobrin v 40. in 50. letih), se je gibanje do danes postopoma spremenilo v precej radikalno nasprotovanje masovni proizvodnji in potrošništvu.

Naslednik gibanja DIY je t.i. Kultura izdelovalcev (ang. “maker culture”) - ta je sodoben pojav in temelji na tehnološkem razvoju ter novih orodjih za digitalno produkcijo, ki so postala cenovno dostopna tudi posameznikom. (povzeto po: Anderson, 2012) Visokotehnološke ideje so pogosto povezane tudi z bolj tradicionalnimi metodami proizvodnje. Gibanje podobno kot prejšnja zavrača monopol industrije nad produkcijo hitro zamenljivih izdelkov, potrošništva in spodbuja samozadostnost in neodvisnost malih specializiranih proizvajalcev.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

25 Znotraj kulture izdelovalcev lahko uvrstimo tudi današnje delovanje t.i. oblikovalcev-izdelovalcev (ang. designer-maker movement), ki so za razliko od tehnološko usmerjenih makerjev osredotočeni na povezovanje oblikovanja in ročnega izdelovanja. (povzeto po: McGuirk, 2011) Pri tem se pogosto opirajo na tradicionalne ročne obrti in njihove preverjene tehnike, ki jih včasih kombinirajo tudi s sodobnimi digitalnimi tehnologijami. Gibanje lahko utemeljimo kot logičen odziv na svetovno ekonomsko krizo in iskanje novih možnosti za delo, ki jih je omogočil pojav dostopnih tehnologij za fabrikacijo in vse večja globalna povezanost preko spleta (ki je pogosto osrednji tržni medij oblikovalcev-izdelovalcev).

Podobnost v povezavi oblikovanja in izdelovanja pa lahko najdemo tudi v gibanju studijskega mizarstva (ang. studio furniture), ki je bolj podrobno opisano v naslednjem poglavju.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

26

STUDIJSKO MIZ AR ST VO S T U DI JSK A OBRT Studijska obrt (ang. studio craft) je definirana kot izvajanje obrtiškega ustvarjanja v umetniškem studiu. Tradicionalne obrti producirajo izdelke iz potrebe, medtem ko so predmet studijskih obrti izdelki, narejeni po vzgibu ustvarjalca ali bodočega lastnika. (povzeto po spletnem viru: Studio Craft, 2015) Ena izmed kritik izdelkov studijskih obrti je njihova podobnost izdelkom studijskih umetnosti, pri katerih je ekspresivnost bolj pomembna od uporabnosti - na tem mestu pa je potrebno poudariti, da je področje ustvarjanja studijskih obrti obsežno in lahko znotraj njega najdemo tako ustvarjalce, ki se prvenstveno ukvarjajo z vizualno izraznostjo njihovih izdelkov, kot tudi druge, pri katerih je funkcionalnost pomemben del končnega izdelka.

S T U DI JSKO M I Z A R S T VO Znotraj studijskih obrti se je razvilo gibanje studijskega mizarstva (ang. studio furniture), predmet katerega je izdelovanje unikatnega ali v omejenih serijah narejenega pohištva. Glavna značilnost gibanja je v načinu dela studijskih mizarjev, ki so obenem oblikovalci in izdelovalci pohištvenih kosov. Svojega dela ne opravljajo v delavnici, temveč v studiu (od tu izvira poimenovanje gibanja), kar je sicer značilnost studijskih umetnosti, kot sta kiparstvo ali slikarstvo.

Gibanje studijskega mizarstva se je razvilo v Ameriki, v 40. letih 20. stoletja in traja vse do danes. Utemeljitelj oz. začetnik gibanja je bil ameriški modernist in umetnik Wharton Escherick, ki je pričel izdelovati organske in skulpturalne kose pohištva, pri katerih je končno obliko pogosto narekoval kos lesa, iz katerega je izdelek izhajal. Podoben pristop so pričeli uporabljati tudi drugi posamezniki in ga kmalu uveljavili kot gibanje v oblikovanju in izdelovanju pohištva. Med bolj znanimi pripadniki so George Nakashima, Sam Maloof in Wendell Castle.

Z NAČ IL NO S T I Izdelki studijskega mizarstva so večinoma delo posameznika, ki je prisoten v fazi izbire materiala, oblikovne zasnove in izvedbe kosa pohištva, pogosto pa tudi pri njeni prezentaciji in trženju. Posledica celostnega pristopa je močna osebnost in izraznost končnega izdelka, ki odraža značaj in načela njegovega avtorja - ta od posameznika do posameznika variirajo, vseeno pa se ponavljajo pogoste skupne teme, kot je uporaba strogo naravnih in najkvalitetnejših materialov, njihova pretežno ročna obdelava, spoštovanje tradicionalnih oblik, konstrukcij in tehnik ter tudi izrazito spoštovanje do obrtniškega dela in časa, potrebnega za izdelavo posameznega kosa.

Pogosto kosi pohištva nastanejo v sodelovanju z naročnikom izdelka, ki ima skozi proces izdelave prost vstop v studio in vpogled v celoten proces, s tem pa poteka tudi izobraževanje naročnika s stani mizarja in posledično širjenje zavedanja o njihovi dejavnosti.

Splošno prepričanje je, da so studijski izdelki med najbolj uglednimi in kvalitetnimi v mizarski stroki - z vidika kvalitete materiala in izdelave, pa tudi z vidika oblikovanja.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

27

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

28

KULTURNO UDE JST VOVANJE Značilnost studijskega mizarstva v primerjavi z ostalimi obrtniškimi gibanji je pogosto kulturno in izobraževalno udejstvovanje posameznikov. Izdelana načela in prepričanja, ki stojijo za praktičnim delom, se nadaljujejo v željo po širjenju in ohranjanju visokega nivoja tehničnega znanja, ki se v današnji družbi počasi izgublja.

Pogosta dejavnost studijskih mizarjev poleg obrtniškega dela je tudi predajanje pridobljenega znanja naslednjim generacijam oz. lastno izobraževanje in specializacija na različnih področjih znotraj stroke. To večinoma poteka v obliki krajših tečajev, ki gostujejo v obrtnih šolah ali zasebnih delavnicah ter preko različnih inštitucij, specializiranih za ohranjanje praktičnega znanja. Pomembno je poudariti, da je večino znanja taktilne narave in se ga je težko naučiti le iz literature, zato je delo z mentorji oziroma strokovnjaki na takšnih delavnica izrednega pomena.

Druga oblika ohranjanja nivoja znanja poteka skozi pisanje strokovne literature - pogost pojav je, da so posamezniki specializirani na enem področju mizarstva (kar jim v praksi omogoča dodatno avtoriteto in prepoznavnost) in svoje znanje delijo preko osebnih spletnih strani, člankov v strokovnih revijah ali avtorskih knjig.

Zanimiv primer je butična ameriška založba Lost Art Press, projekt ameriškega novinarja in strokovnjaka za ročno mizarstvo Christopherja Schwarza. V njej izdajajo sodobne strokovne knjige z ozko specializiranih področij mizarstva, poleg tega pa tudi prevode historičnih knjig s področja stroke (npr. prevod knjige iz 17.stol. - Roubo on Marquetry).

Raziskovanje historičnih virov znanja, pomembnih ročnih orodij in izdelkov je strast, ki žene veliko posameznikov in privržencev k samoiniciativni organizaciji dogodkov in razstav.

Primer trenutno aktualnega dogodka je restavriranje in razstava delovne mize in omare z orodjem izdelovalca klavirjev H.O. Studley-ja (na desni), ki velja za enega najbolj prefinjenih in doslej nepreseženih izdelkov ročno mizarske stroke.

“C R A F T SM A N IN R E SIDE NC E ” Program rezidenčnih umetnikov (“Artist-in-residence”) temelji na daljši ali krajši izmenjavi umetnikov, akademikov in drugih kulturnih ustvarjalcev zunaj kraja njihovega stalnega prebivališča. Poleg tega, da s tem ustvarjalci svoje delo ponudijo na ogled širši javnosti, program omogoča spremembo ustvarjalnega okolja umetnika in poudarja pomembnost medkulturne izmenjave.

Znotraj gibanja studijskega mizarstva je zaznati udejstvovanje, ki bi ga lahko poimenovali craftsman-in-residence, saj podobno kot bolj poznani artist-in-residence vabi nadarjene posameznike v rezidenčno ustvarjanje izven kraja njihovega delovanja. Tekom bivanja obrtnika so velikokrat organizirane različne delavnice, predavanja in razstave, ki so nemalokrat bolj strokovne kot poljudne narave (zanimiv primer so delavnice izdelovanja različnih tipov pohištva za osebno uporabo - na voljo v New English Workshop v Angliji - ki jih vodijo mizarski strokovnjaki z različnih delov sveta).

Pristop, ki temelji na ohranjanju in širjenju teoretičnega in praktičnega znanja preko nacionalnih okvirov, je ključen za obstoj in razvoj studijskih obrti v prihodnosti.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

29

V5

1

2

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

30

IZBR ANI PRIME RI STUDIJSKIH MIZ AR JE V Na naslednjih straneh želim predstaviti krajši izbor studijskih mizarjev in njihov pristop k delu, ki je pomemben za razumevanje področja studijskega mizarstva.

Predstavljeni ustvarjalci večinoma izhajajo iz različnih strok (npr. Nakashima ter Suhadolc sta po izobrazbi arhitekta, Sam Maloof ter David Savage pa grafična umetnika) in so se v studijsko mizarstvo preusmerili šele kasneje, zaradi fascinacije z lesom in načinom dela. Skozi lastno izobraževanje in delo so razvili samosvoj oblikovni slog, ki pa vedno temelji na intimnem poznavanju materiala, občutkih za proporce, kompozicijo in odgovornem ravnanju z lesom.

GE ORGE NA K A SH IM A (19 0 5-19 9 0) Nakashima je bil eden izmed vodilnih promotorjev v začetku gibanja studijskega mizarstva. Prvotno je deloval kot arhitekt in se šele nato posvetil oblikovanju in izdelavi pohištva. V svojem studiu je izdeloval lastno pohištvo v manjših serijah, poznan je bil predvsem po velikih mizah z “živim robom” (ang. “live edge”), tradicionalno oblikovanih stolih in prefinjeni uporabi lesa in dekorativnih lesnih zvez. Njegova oblikovna senzibilnost se kaže že skozi izbiro materiala, lesa (pri kateri je nadzoroval tako izbor dreves v gozdu, kot tudi žaganje, sušenje in končno obdelavo) ter dopuščanje, da naravne oblike vplivajo na končno podobo mize ali klopi in tako nepravilne organske oblike izkazujejo našo povezanost z naravo in “odražajo dušo dreves”.

Nakashima je ustvarjal na posestvu v Pennysilvanii (ZDA), na katerem je po svojih načrtih zgrail bivalno hišo in delavnico, poleg tega pa še več objektov za shranjevanje in obdelavo lesa in del gozda, iz katerega je črpal les za delo. Vsi objekti so bili zgrajeni po njegovih načrtih, v katerih je eksperimentiral z različnimi tehnikami gradnje. Bivalni prostori so pogosto namenjeni tudi delu ali predstavitvi njegovega dela, saj je hiša skoraj v celoti opremeljena z njegovim pohištvom.

“Pohištvo je kot arhitektura, le v drugem merilu. Zadovoljen sem z majhnim delom.”

“V svetu, kjer se večina ročnemu delu izogiba, mi vanj še posebej verjamemo; ne le v produciranje boljših izdelkov, ampak v samo radost izdelovanja ali nastajanja. Ko nekaj naredimo tako dobro, kot je to le mogoče, ko izdelamo nekaj lepega tudi iz ostankov narave, čutimo ta obrtniški ponos, čutimo tisto domačnost, ki jo moramo spet odkriti.” (povzeto po spletnem viru: George Nakashima Woodworker, 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

31

3

4

5

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

32 S A M M A L O OF (1916 - 2 0 0 9) Eden izmed javnosti najbolj poznanih ameriških studijskih mizarjev (poleg Wendella Castla), ki je v svoji delavnici izdeloval predvsem stole in gugalnike, pri katerih je udobje in prilagajanje človeškemu telesu kombiniral z izjemno skulpturalnimi oblikami in se ukvarjal z detajli (npr. stikovanje elementov, pravilnosti krivin). Njegova dela so bila večkrat razstavljena v muzejih in galerijah, več kot pol stoletja pa je bil eden vodilnih ustvarjalcev, ki so propagirali studijsko obrt.

Podobno kot Nakashima je tudi Maloof živel v hiši (v Californii, ZDA), ki je bila neposredno povezana z delovnim prostorom oz. studiem in opremljena z njegovim pohištvom. Zaradi pretežno lesene gradnje je hišo v veliki meri zgradil sam, kar se kaže v prefinjeni zasnovi in izdelavi lesenih detajlov (stavbno pohištvo, stopnice, tlaki, detaji, pohištvo...).

“Sem oblikovalec pohištva in mizar, verjetno v tradicionalnem pomenu, kjer sta kvaliteta izdelave in stikov ključnega pomena; in tudi kjer je oblikovanje temu enakovredno ali celo pomembnjejše.”

“Ljudem je všeč, kar naredim in to kupijo. Kar se tiče šolanja, so moje stranke tudi moji učitelji.

Oni so tisti, ki mi prinesejo oblikovalske naloge. Šole so prepogosto distancirane od resničnega sveta. V veliko njih šudenti diplomirajo in postanejo učitelji, brez da bi kdaj morali preživeti s svojim delom. ... Pogosto v študentskih delih vidim dragocenost, ki izira iz obilice časa, ki ga vložijo vanje. Popolnost je dobra in nič še ni zapustilo moje delavnice, na kar ne bi bil ponosen, vendar je potrebno za preživetje producirati. Slišim ljudi, ki mi govorijo, da postavijo kos lesa na stran, dokler ne dobijo navdiha zanj. To je odlaševanje. Začni z delom - navdih boš začutil.

Ne - mislim, da je prednost biti samouk.” (povzeto po spletnem viru: Sam Maloof Woodworker, 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

33

6

7

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

34 JA M E S K R E NOV (19 2 0 - 2 0 0 9) Krenov je bil poznan po njegovem zavračanju izključno strojne obdelave lesa, izjemnem poznavanju ročnih tehnik in izdelavi lastnega orodja za mizarsko delo. Njegovo pohištvo je izrazito nevsiljive in subtilne narave, osnovne oblike večinoma izvirajo iz tradicionalnih tehnik spajanja elementov, oblikovna pozornost pa se podobno kot pri Nakashimi kaže skozi prefinjeno selekcijo materiala, njegovo obdelavo in izvedbo najmanjših detajlov. Izdeloval je predvsem omarice za prezentacijo vrednejših zbirateljskih kosov, svoje znanje pa je delil na dveh šolah ter napisal več knjig s področja obrti.

Svoje pohištvene kose je izdeloval v manjši delavnici v kletnih prostorih lastne hiše, kjer si je uredil prijetno in intimno delovno okolje. V svoji delavnici je posvečal večjo pozornost ročnim orodjem ter času, ki si ga je vzel za izdelavo pohištva. Počasno kontemplativno delo in iskanje primernih kosov lesa za pohištvene kose se je manifestiralo v izjemno prefinjenih in občutljivih, a hkrati domačnih kosih pohištva.

“...kadar vidimo dober primer mizarstva, ga moramo pogledati od blizu in pomisliti, kaj ta primer pomeni, se spomniti, da to niso samo kosi lesa, pozorno sestavljeni skupaj, ampak tudi zajeten del življenja poštenega rokodelca.”

“Preživel sem enostavno s tem, da sem zavračal delati stvari samo zato, ker so to hoteli ljudje, ali pa se zatekati k kakšnim manjšim serijskim produkcijam in delati tri ali štiri kose hkrati.

Naredil sem kos za kosom zaradi lesa, zaradi orodij, z določeno idejo in upanjem, in nekako so ti kosi dobili prijatelje in postopoma, postopoma je narasla tudi moja odločnost in izkušenost.”

“Večinoma so stvari, ki jih naredim, precej majhne. Delno je to zato, ker se mi zdi les dragocen - zelo pogosto imam kose lesa, ki vsebujejo neko malenkost, ta me vznemiri in tako nastane določen kos pohištva. Poleg tega pa je moja delavnica majhna in precej neprofesionalno opremljena; težko razrežem in poravnam široke kose. Pa tudi zato, ker me bolj zanima podrobno delo; obstaja dimenzija, onkraj katere bi prej dosegel manj kot več.” (povzeto po spletnem viru: James Krenov direct, 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

35

8

9

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

36 DAV ID S AVAGE (19 4 8 - ) Trenutno je eden vidnejših še živečih predstavnikov studijskega mizarstva, delujoč v Angliji. Po umetniški izobrazbi se je preusmeril v izdelovanje pohištva, kjer se odraža njegov umetniški in skulpturalni pristop k oblikovanju, v katerem pomembno vlogo igrajo tradicionalne in luksuzne tehnike obdelave lesa. Lastno ustvarjanje povezuje z vodenjem šole za studijsko mizarstvo, ki temelji na starem cehovskem sistemu izobraževanja in osebnem kontaktu med mojstrom in vajencem.

Njegov prostor dela se nahaja v Devonu (VB), kjer je večji kmetijski kompleks preuredil v serijo prostorov za delo, učenje in ustvarjanje. Prostori za strojno delo so ločeni od prostorov za ročno delo, poleg tega pa v delavnici gostuje tudi tečaje oblikovanja in izdelovanja pohištva, zato celoten kompleks spominja na šolske delavnice.

“Ko nam nekdo postavi nalogo oblikovanja stola, vsi vemo, da bo imel štiri noge in sedež in naslon in vsi vemo, kje morajo biti ti deli, da bo stol funkcioniral kot stol. Ampak naloga oblikovalca je preučiti te predispozicije v vsakem koraku in poskušati najti rešitve, ki močejo novo in drugačno luč na te probleme.”

“Raje kot hiteti po poti konstantne neusmiljene stilske invencije, bi študentom svetoval, naj se malo upočasnijo in si vzamejo čas, da preučijo in se naučijo posla. Naj poskušajo sprejeti dejstvo, da po treh kratkih letih in zaključni razstavi še ne obvladajo vsega. To je morda težko sprejeti v dobi hitre hrane in instantne zadovoljitve, ampak kot spodobno vino potrebujejo nekaj časa, da bodo dozoreli. Lahko jim vzame deset ali petnajst let, da bodo našli svoj izraz in vokabular, do takrat pa se morajo morda učiti od nekoga bolj izkušenega na podobni življenjski poti.” (povzeto po spletnem viru: Furniture Design | Furniture makers | Woodworking courses and classes, 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

37

10

11

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

38 JA N E Z S U H A D OL C (19 4 2 - )

Janez Suhadolc, arhitekt, oblikovalec in izdelovalec unikatnih kosov pohištva je eden izmed redkih slovenskih predstavnikov, ki bi jih lahko uvrstili v okvire gibanja studijskega mizarstva. Velik del njegovega opusa zavzemajo stoli, svoje ustvarjanje pa dopolnjuje z učenjem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in literarnim udejstvovanjem skozi pisanje člankov in knjig.

Suhadolc si je podobno kot Krenov uredil delavnico v kleti njegove stanovanjske hiše. Večino prototipov ter tudi kasnejših končnih izdelkov izdeluje sam. Njegov pristop se začne s skico ter ročnim izrisom tehničnega načrta v naravni velikosti, ki ga kasneje prevede v les. Oba izdelka (tako načrt kot pohištveni kos) sta na koncu enakovredna umetniška izdelka.

“Sem arhitekt. Ukvarjam se z izdelki malega formata. Domišljam si, da so moji izdelki arhitekturne miniature.”

“Moje zasnove in samoizdelava lesenih izdelkov so slovenski strokovni in tudi manj strokovni javnosti razmeroma znane. Izdelava papeževega stola je ta razmerja še pomembno utrdila.

Nekaterim so moje stvari všeč, drugim ne preveč, tretji se zanašajo na mnenje večine. Tudi po tej strani je stanje pričakovano in normalno.”

“Zlati časi, ko je bil les res neobhodno in vsestransko potrebna snov, so že zdavnaj minili.

Za lesene izdelke se zmeraj bolj odločajo le še posamezniki iz sentimentalnih razlogov. V mislih imam tiste, ki lesene izdelke kupujejo, in tiste, ki jih izdelujejo. Tudi sam se prištevam k tej druščini.”

(povzeto po spletnem viru: Janez Suhadolc | Stoli, 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

39

12

13

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

40

OB RT IN ME STO Kot je omenjeno že v prejšnjem poglavju o zgodovini obrti, je razvoj mest močno vplival na razvoj obrti. Mesta so pogosto nastala na stiku prometnih poti in mestu trgovanja z izdelki in pridelki. S širitvijo mest in porastom prebivalstva v srednjem veku se je povečala potreba po obrtnikih, njihovih storitvah ter izdelkih, ki so ostale nepogrešljiv del mesta vse do industrijske revolucije.

Z izboljšanjem medkrajevnih povezav in izgradnjo železnice so meščani, ki so bili do takrat odvisni od produkcije lokalnih obrtnikov, prišli v stik z izdelki bolj oddaljenih krajev - ti so bili nemalokrat bolj ugodni oz. dostopni v večjih količinah. Konkurenca je bila obrtnikom v mestu v nadlogo, saj so bili v mestnih jedrih omejeni s prostorom ter stanovnimi ureditvami, medtem ko so obrtniki na vaseh imel ne le bolj ugodne pogoje za nakup ali najem delavnice, temveč tudi več prostora za rast in bili pogosto bližje virom surovin.

S prihodom industrijsko narejenih izdelkov v začetku 19. stoletja so obrtniki v mestih dobili novo konkurenco, s katero so težko tekmovali, saj je njihova ugodna cena in lažja zamenljivost odtehtala slabšo kvaliteto. Ročno narejeni izdelki so postali predragi, zaradi količine vloženega dela ter cene lokalnih surovin pa je bilo znižanje cen nemogoče. Povpraševanje po njihovih izdelkih se je zmanjševalo, stroški bivanja v mestu pa so postajali vedno višji.

Sčasoma je v mestu vladalo vsesplošno nezadovoljstvo z “nepotrebnimi” obrtniki, predvsem zaradi njihovih glasnih delavnic, ki so kazile izgled vse bolj izčiščenih mestnih ulic. (povzeto po: Mal, 1957, str. 138) Tako je v (predvsem) 20. stoletju prišlo do neizbežne selitve obrtnikov v predmestja in kasneje v t.i. industrijske cone. Tu so imeli na voljo večje delovne površine, kar pa je omogočilo razvoj industrializiranih obrti - ki so posnemale industrijsko proizvodnjo z vse večjo mehanizacijo in serijsko produkcijo blaga. Posamezniki, ki so še vedno vztrajali pri butičnem obrtniškem načinu dela, so bili tako znotraj kot zunaj mest močno razredčeni.

Industrializirani obrtniki so v zadnjem stoletju doživljali vse večjo rast. Z odpiranjem mej so prišli v stik s širšim trgom, večanje kupne moči srednjega sloja je sovpadalo s potrebo po vedno novih izdelkih, pri katerih je bila kvaliteta večinoma podrejena ceni. Delavnice v predmestjih so zaposlovale vedno večje število delavcev; razvoj je sledil shemi, ki jo je narekovala industrija. V zadnjih letih pa je z nastopom recesije prišlo do sprememb v kupni moči, kar je pomenilo drastično zmanjšanje povpraševanja in obsega proizvodnje izdelkov.

Veliko obrtnikov je bilo prisiljenih spremeniti ali zapreti svoje predmestne delavnice, saj z zmanjšano prodajo poceni izdelkov kljub vedno bolj naprednim tehnologijam izdelave marsikateri niso več uspeli preživeti.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

41

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

42

OBRT IN L JUB L JANA Razcvet obrti in diverzifikacija izdelkov se je v Ljubljani začela v 15. stoletju, saj so se z večanjem števila duhovščine v mestu izjemno povečale tudi potrebe po izdelovanju kvalitetnih obrtnih izdelkov. Svoje izdelke so obrtniki sicer večinoma proizvajali za potrebe Ljubljanskih meščanov in okolice (redko za izvoz) in jih prodajali v svojih delavnicah v mestu ter na tedenskih in letnih sejmih. Med njimi je bil zanimiv današnji Krekov Trg, takrat imenovan Sejemski trg, saj je bil zunaj obzidja in je gostil tako mestne kot primestne kmete, trgovce in obrtnike.

Med najstarejšimi in najmočnejšimi cehi v Ljubljani je bil ceh krznarjev - Ljubljana je bila širom današnje Evrope znana po kvalitetnih kožah ter usnjarstvu.

V Ljubljanskem političnem življenju obrtniki večinoma niso igrali pomembnejše vloge, so se pa združeni zoperstavili obrtnikom iz podeželja, katerim so omejevali zmožnost prodaje na ljubljanskih sejmih. Prav tako so se borili proti necehovskim šušmarjem in ostalimi, ki so skušali speljati kupce izpred njihovih pragov.

Iz pisnih virov lahko sklepamo, da na bivanjske izdelke Ljubljančani včasih niso dali kaj prida. V knjigi Stara Ljubljana in njeni ljudje je zapisano, da je bila v začetku srednjega veka stanovanjska oprema tudi pri premožnejših meščanih skromna, razkazovalo se je predvsem z obleko, kar je pripomoglo k večjemu razvoju noš kot pohištva (povzeto po: Mal, 1957). Zanimiva je tudi primerjava med prebivalci severnih ter južnih dežel, saj pravi da so “severnjaki” dali več na opremo hiše in stanovanja, medtem ko so prebivalci južnejših krajev dali več na obilico hrane in pijače, ter razna veseljačenja ob posebnih dogodkih. (povzeto po: Mal 1957, str. 10) Z začetkom industrialicacije ter prihoda železnice v Ljubljani se je politični interes za rokodelstvo znižal, s tem pa tudi ugled in življenski standard obrtnikov. Veliko obrti se je začelo industrializirati in tako je pri nas nastalo precej uspešnih obrtno-industrijskih podjetij (primer Papirnica Vevče). Za razvoj obrti od takrat naprej so bile pomembne obrtnopodjetne razstave, saj so prinašale vesti o novostih in tehničnemu napredku širši publiki.

V slovenskem prostoru najbolj pomembna in odmevna je bila Obrtna razstava leta 1844. (povzeto po. Bras, 1988) V sredini 19. stoletja se je v Vižmarjih in Šentvidu pri Ljubljani razvilo precej močno središče mizarstva, kar je pospešilo ustanovitev obrtne šole - kjer so med drugim učili tudi kamnoseštva, krojaštva ter čevljarstva. Šola je delovala do začetka 20. stoletja. Šentvid je bil (poleg Solkana pri Gorici) večje središče slovenskega mizarstva vse do sredine 20. stoletja. (povzeto po: Tome, 2009) Izpostaviti velja eno izmed bolj uspešnih zasebnih mizarskih podjetij, takrat imenovano Tovarno pohištva Naglas, ki je delovala od leta 1804 do 1961. Sodelovala je z boljšimi arhitekti ter oblikovalci takratnega časa in izdelovala izdelke tako za monarhijo kot tudi za vplivne politike ter državne ustanove in objekte v Jugoslaviji. Med drugim so opremili tudi poslopje Ljubljanske univerze. Podjetje je po nacionalizaciji kmalu propadlo.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

43

STUDIJSKO MIZ AR ST VO IN ME STO Studijsko mizarstvo kot alternativno gibanje nikoli ni bilo posebno odvisno od pozicije v prostoru in ni s svojimi storitvami oskrbovalo lokacijsko zaprtega kroga ljudi, temveč so obrtnike zaradi njihove posebnosti našli kupci s širšega geografskega področja. Kot prostor predstavitve oz. trženja se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja internet, fizična lokacija obrtnikovega studija pa je lahko pomembna za predstavitev posameznega ustvarjalca kot njegovo ozadje in način življenja.

Pozicioniranje studijskega mizarstva v mestno središče je pomembno zaradi specifičnega kulturnega udejstvovanja studijskih obrtnikov, ki pogosto želijo o obrti izobraziti širši krog javnosti. Za prireditve, kot so razstave, delavnice in predavanja, je umestitev v gosto naseljeno področje in povezanost s širšo publiko osrednjega pomena. Prav tako je umestitev v mestno srediče mogoča zaradi narave dela studijskega mizarstva, saj ta spominja bolj na kontemplativen umetniški atelje kot hrupno industrijsko delavnico.

S1

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

44

OB RT IN H I ŠA “Arhitektura uokvirja razmišljanje” (Pallasmaa in MacKeith, 2005, str. 134) je Petajo povzel Pallasmaa. Vizualna vzporednica te trditve je neposredno vidna skozi primerjavo izdelkov obrti in prostorov, v katerih so bili narejeni.

Sennett za arhetipski prostor, v katerem si predstavljamo obrtnika, opisuje srednjeveško delavnico v evropskem mestnem središču, kjer je obrtnik obkrožen s kupi materiala, ročnim orodjem in nedokončanimi izdelki. (povzeto po: Sennett, 2009) Plod njegovega dela so tradicionalni, trpežni in uporabni predmeti, narejeni iz naravnih in kvalitetnih materialov - opazna pa je tudi odsotnost večje pozornosti do njihove oblike in prefinjenosti.

Takšni izdelki so namenjeni vsakodnevni uporabi, zato morajo biti trpežni in funkcionalni, njihova eleganca pa je postranskega pomena.

Podobno lahko opišemo tudi njihove delavnice - enostavne, neurejene in utilitarne prostore (v katerih so včasih tudi živeli), ki omogočajo nemoteno opravljanje osnovnega dela in se ne ukvarjajo s filozofskimi aspekti življenja.

Podobnost med prostori in izdelki lahko opazimo tudi pri drugih vejah obrti - tako pri ljudskih obrteh, kjer v preprostih sobah s preprostim orodjem ljudje izdelujejo preproste vsakdanje predmete, kot tudi pri industrializiranih obrtnikih, ki v svojih prefabriciranih, med seboj podobnih objektih ustvarjajo predmete iz polizdelkov, ki se trudijo biti prav tako anonimni kot industrijski izdelki, po katerih se zgledujejo.

S T U DI JSKO M I Z A R S T VO IN H I Š A V industrijski proizvodnji ter delavnicah industrializiranih obrtnikov je jasno, da je prostor zasnovan po meri strojev - zaželena je čim večja efektivnost in optimizacija s čim manj odpadka; naloga človeka pa je pogosto reducirana na vzdrževanje in upravljanje strojev.

Nasprotna logika velja v obrtniških studijih, kjer je prostor prilagojen človeku, zasnovan po njegovih načelih in estetiki do te mere, da se včasih zdi funkcionalnost prostora na drugem mestu. Takšno okolje omogoča obrtniku dovolj mentalnega prostora za razmišljanje in raziskovanje novih rešitev.

Delavnice studijskih obrtnikov imajo zaradi značilnega odražanje njihove osebnosti tudi močno reprezentativno funkcijo. Obiskovalci in naročniki imajo pogosto prost vstop in popoln vpogled v proces dela (v nasprotju z industrializiranimi, kjer je kupec prisoten le v prodajalni izdelkov) in tako prostor postane eden prvih stikov z delom obrtnika. Ker sta prosti čas in delo obrtnikov pogosto prepletena in neločljiva, so njihovi studiji pogosto neposredno povezani z bivalnimi deli njihovih hiš, arhitektura obojih pa je nemalokrat plod dela obrtnika samega - tako v zasnovi kot v izvedbi - kar se kaže skozi uporabo in izdelavo prefinjenih detajlov (kljuke, stiki elementov...), ki jih lahko vidimo tudi v njihovem pohištvu.

Dober primer sta bivalna in delavniška kompleksa Georgea Nakashime ter Sama Maloofa, ki ne omogočata le primernega okolje za skladiščenje in obdelavo lesa in izdelkov, ampak sta tudi sama po sebi celostno oblikovno delo. Danes sta oba kompleksa na voljo za ogled javnosti, še vedno pa se v njih producirajo izdelki po principih obeh mojstrov.

Reprezentativnost prostora, v katerem deluje studijski obrtnik, je pomembna ne le zaradi dejstva, da prostor odraža obtnikova načela in mu omogoča kontemplacijo ob delu, temveč tudi za predstavitev dejavnosti širšemu občinstvu. Pomemben je celostni pristop, ki se odraža tako v izdelkih, kot tudi delovnih prostorih ustvarjalcev.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

45

V5

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

46

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

47

Lok acija

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

48

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

49

UTEMEL JITE V IZBOR A LOK AC IJE Ključna ugotovitev teoretičnega raziskovanja obrti je sklep, da je program studijskega mizarstva smiselno umestiti v mestno jedro, saj je s tem lahko povezan z večjim krogom javnosti to pa je pomembno tako za izobraževanje javnosti, kot tudi kulturno udejstvovanje ustvarjalca.

Znotraj ljubljanskega mestnega središča se sicer na prvi pogled zdi logična umestitev v predel Stare Ljubljane, ki je najbolj prehoden in turistično obiskan del mesta, vendar pa se je ob iskanju in pregledu primernih obstoječih prostorov po naključju pokazala do takrat neopažena stavba nad Šentjakobskim gledališčem, katere pozicija in prezenca v prostoru sta se mi zdeli za dotični program popolni.

Lokacija ima značilnosti odmaknjenega prebivališča ob gozdu, kar je sicer pogost motiv v mizarstvu - ponavadi podobne primere najdemo le izven mesta, izbrana lokacija pa je pozicionirana le nekaj metrov stran od strnjenega mestnega jedra. Prezenca lokacije oz. njen genius loci lahko znatno pripomore pri vzpostavljanju pojavnosti mizarskega studia.

Parcela s pripadajočo stavbo z naslovom Na Stolbi 8 se nahaja v neposredni bližini Ljubljanskih tržnic, ki so pomembno programsko in socialno vozlišče mesta in imajo visok dnevni pretok ljudi, hkrati pa je ravno dovolj odmaknjena od sosednjih stavb, da program ni moteč okoliškim prebivalcem.

Problem lokacije je v njeni dostopnosti - ta trenutno poteka s Streliške ulice in je precej odmaknjena od Krekovega trga, kjer se prezenca lokacije najbolj zazna. Povezava lokacije s Krekovim trgom je tako postalo eno izmed ključnih izhodišč za projekt, saj s tem ne omogočim le dostop javnosti do objekta, temveč povežem sistem mestnih sprehajalnih poti na grad, ki so bile v tem delu mesta z izgradnjo vzpenjače prekinjene.

S1

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

50

“NA STOLBI 8” SKOZI ZG ODOVINO Obstoječa stavba se nahaja na naslovu “Na Stolbi 8”, parcelni številki 480/1 nad Šentjakobskim gledališčem in Krekovim trgom. Severna stran ljubljanskega grajskega griča je bila poseljena v drugi polovici 16.stol (povzeto po: Suhadolnik, Budna Kodrič, 2013), najstarejši zapisi o lokaciji iz Zgodovinskega Arhiva Ljubljane pa segajo v leto 1637, kjer je bila (v popisu prebivalstva zunaj grajskega obzidja) hiša označena kot “desetemu vinarju podvržena hiša”.

Na parcelni številki 480 se je do danes zamenjalo že precej stavb, od katerih so bile vse zgrajene približno znotraj gabaritov obstoječe hiše. Iz zgodovinskih zapisov je razviden tudi zapis, da je bilo v sosednji stavbi (Na Stolbi 6) mizarstvo že v 17. stoletju.

Iz leta 1898 je ohranjen načrt za nadomestno gradnjo, imenovan “Načrt za zgradbo nove hiše namesto podrte hiše štev. 8 na Stolbi”. Poleg tega je priložena tudi pisna prošnja za odobritev rušitve obstoječe hiše (zaradi slabe ohranjenosti) in diskusija članov magistrata o primernosti prošnje za rušitev (ki je bila odobrena). Kot razlog za rušitev je bila navedena vlaga, plesen in trohnenje lesenih delov stavbe. Tudi v knjigi Ljubljana in njeni ljudje je zaslediti zapis o slabem stanju stanovanj, ki niso imela dovolj sončnega obsevanja, predvsem pa so bile pogoste plesni in hišne gobe.

Glede na izgradnjo in gradbene elemente ostrešja sklepam, da je trenutna obstoječa stavba na lokaciji predelana verzija obstoječe stavbe iz leta 1898, čeprav je na portalu e-prostor (vir) naveden podatek, da je bila hiša izgrajena leta 1990. Sklepam da se podatek nanaša na prezidavo/dozidavo garaže in prizidka na lokaciji.

14

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

51

15

16

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

52

“ NA STOLBI 8” DANE S Izbrana lokacija se nahaja na 314 m nadmorske višine in vsebuje parcelni številki 480/1 ter 480/2, ki skupno merita približno 10o0 m 2. Poleg zazidljivih delov lokacija obsega še gozdno zemljišče na parcelah 481/1 , 481/2 in 481/3 s skupno površino cca 850 m2.

Na lokaciji se nahaja stanovanjska hiša, ki je od izgradnje bližnje vzpenjače zapuščena (med časom gradnje je bila uporabljena kot upravna stavba za nadzor). Zaradi dostopa gradbenih vozil je bil porušen pritlični prizidek na severni strani stavbe, medtem ko preostale prizidave na južni strani parcele še vedno stojijo. Notranjost stavbe je relativno slabo ohranjena predvsem zaradi senčne lege ter posledične prisotnosti vlage.

PR E DPI SI IN VA R S T V E N I R E Ž I M I NA L OK AC I J I Ljubljanski grajski grič, na katerem se nahaja lokacija, je zaščiten kot naravni spomenik lokalnega pomena; staro mestno jedro z gradom v neposredni bližini pa kot kulturni in zgodovinski spomenik ter naravna znamenitost. Gozdovi na grajskem griču so opredeljeni kot gozdovi s posebnim namenom, obstoječ gozd na lokaciji pa je opredeljen kot varovano območje, saj varuje pred vsadi, izpiranjem, rušenjem in erozijo terena. V sklopu ureditve pobočja so dovoljene tudi ureditve sprehajalnih poti.

Varstveni režim registrirane kulturne dediščine (pod katero spada staro mestno jedro) nakazuje, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova prvotnih objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanje zunanjščine, pojavnost in vedute pa morajo slediti obstoječim stavbam na lokaciji. (povzeto po spletnem viru: OPN 2010 - 78 -4264 - npb8) Trenutni upravnik stavbe je Zavod za Ljubljanski grad in ima v prihodnosti namen na tej lokaciji zgraditi nadomestno gradnjo za upravne prostore zavoda, ki bo med drugim vseboval tudi bivalne prostore za gostujoče umetnike. (povzeto po telefonskem pogovoru junija 2014 z g. Stanetom Miklavcem, Zavod za ljubljanski grad).

V R E DNO T E N J E OB S T OJ E Č E G A S TA N JA Trenutna stavba na lokaciji za prenovo in umestitev programa studijskega mizarstva predstavlja težavno nalogo, saj se nahaja tik ob severnem pobočju grajskega griča, nima neposrednega osončenja in je zato precej vlažna (kar povzroča odpadanje ometov po celotni stavbi).

Primerna vsebnost vlage v delovnem prostoru je za program mizarstva izjemnega pomena.

Za bivalni in delovni prostor je pomemben kriterij tudi prijetno delovno okolje z zadostno količino naravne svetlobe (trenutna stavba na lokaciji je nima). Okenske odprtine, ki so nanizane večinoma na severni, vzhodni ter zahodni strani objekta, so manjših dimenzij - ob prenovi bi bilo potrebno podreti veliko količino zidov, da bi lahko vzpostavili primerno osvetlitev.

Obstoječi objekt razen prvotnega ostrešja iz leta 1898 (z lepo izrezljanimi špirovci in legami) ter masivnega lesenega stopnišča v notranjosti ne poseduje izrazite dediščine, vredne ohranjanja. Tudi omenjeni kvaliteti sta slabo ohranjeni in bi bili v primeru konservacije potrebni temeljiti posegi - streha na mestih ne tesni, stopnišče pa je bilo tekom uporabe parcialno uničeno in je v nepopolnem stanju.

Tekom prejšnega stoletja se je na stavbi izvedlo veliko število prezidav in dozidav, zato njena današnja podoba močno odstopa od originalne in ne predstavlja večje spomeniške vrednosti.

Na podlagi te ugotovitve in slabega stanja obstoječi objekt ni primeren za obnovo, s čimer soglaša tudi MOL (kar je razvidno iz članka v Delu). (povzeto po: Jesenšek, 2014) Začetnim prizadevanjem in želji po ohranitvi obstoječe stavbe navkljub sem se tekom naloge odločila za rušitev objekta in izgradnjo novega objekta.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

53

17

18

S2

19

20

22

23

21

24

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

54

P OT NA GR AD Zaradi fortifikacije Ljubljane skozi stoletja so se dostopi na grad spreminjali in so se redko ohranili v prvodnem stanju do danes. Pomembnejši dostop predstavljata Ulica na grad in Osojna pot, med sprehajalnimi potmi pa Študentovska ulica, Pot za ograjami in Mačja steza.

Osojna pot je nadaljevanje Ulice na grad in je najstarejša zgodovinsko znana pot na grad.

V novejši zgodovini so bile poti na grad pogosto preoblikovane, predvsem z ureditvijo gradu in Šanc ter z vzpostavitvijo avtomobilskega dostopa s Streliške ulice. Kot glavna pešpot se je vzpostavila pot Za ovinki, medtem ko so bile poti na severni strani griča uporabljene večinoma le za dostop do stavb. Edini dostop do ulice Na stolbi in naprej proti gradu je bil preko stopnišča na začetku Streliške ulice poleg bivšega Zavoda Sv. Marte (ki je bil zgrajen tik ob Šentjakobskem gledališču).

Med urejenimi potmi so se znotraj naseljenega dela grajskega griča vzpostavile številne bližnjice, ki so danes vključene v sistem sprehajalnih mestnih poti in dopolnjujejo obstoječo mrežo mestnih sprehajališč. (povzeto po: Gabrovec, 1988) Povezava severnega in zahodnega dela pešpoti je bila prekinjena z gradnjo vzpenjače, s tem pa je ta del mesta ostal brez povezave pešpoti iz severne na južni del grajskega griča.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

55 PR E DL O GI Z A V Z P O S TAV I T E V NOV IH P O T I NA GR A D Eden izmed predlogov ureditve dostopov na grad je predstavljen v knjigi Ljubljanski grad: Ureditvene naloge na ljubljanskem gradu, kjer so predstavljene tri variante za novo traso avtomobilske ceste. Uvoz enega izmed predlogov je iz Krekovega trga na lokaciji današnje spodnje postaje vzpenjače, druga dva pa se nahajata iz Streliške ulice, tudi na mestu današnje obstoječe ceste. (povzeto po: Stele, 1968) Zanimiv je tudi Plečnikov predlog prenove Ljubljanskega gradu iz leta 1932, ki se z izjemo ureditve Šanc ni nikoli realiziral. V preureditev gradu je vključena tudi shema dostopov na grad z osrednjim monumentalnim dostopom na lokaciji sedajšnje mestne hiše ter z dvema peš potema, med katerima je ena označena približno na lokaciji ulice Na stolbi (načrt mesta je narisan shematsko) in se priključi daljši promenadi na SV položni strani griča.

Trenutno za prenovo in urejanje gradu, okolice ter logistike dostopov skrbi projektivni biro Ambient (Edo Ravnikar ml., Miha Kerin in Majda Kregar) s podporo arheološkega oddelka Mestnega Muzeja Ljubljana. Po njihovih načrtih je bila zgrajena vzpenjača na grad vključno s prenovo ostankov jarka ob mestnem obzidju, za katero prvi predlog je bil podan že v koncu 19. stoletja.

Po njihovih načrtih je urejen tudi dostop do stavb na obodu Krekovega trga - njihov pristop in kontekst sem upoštevala tudi jaz pri nadaljevanju te obstoječe poti do moje lokacije nekaj metrov višje.

Ključna izhodišča za načrtovanje nove poti so: umestitev poti ob trasi postaje vzpenjače vzporedno z linijo nekdajnega obzidja upoštevanje konteksta obstoječih posegov Studia Ambient vzpostavitev povezave med obstoječo sprehajalno potjo in starim mestnim jedrom S3

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

56

GR ADNJA NA GR A JSKEM GRIČU A NA L I Z A OB S T OJ E Č E P OZ IDAV E Stavbe na Ljubljanskem grajskem griču so na zahodni in jugozahodni strani znotraj grajskega obzidja orientirane prečno na hrib z zanimivo terasasto gradnjo. Parcele so podolgovate, stavbe so postavljene na rob ob glavne ulice, s pogostimi dodanimi kraki in atriji v sredini.

S strmostjo terena se povečuje tudi delež vkopanosti stavb.

Zunaj linij bivšega grajskega obzidja je teren bolj položen in zazidava redkejša ter orientirana vzporedno z gričem. Geometrija je tako nasprotna prvi, meja med njima pa poteka približno po liniji grajskega obzidja.

Izbrana lokacija Na Stolbi 8 se nahaja na stiku teh dveh geometrij, torej sama orientacija zazidave ni strogo določena z okoliškimi stavbami in se lahko prilagodi glede na ostale kriterije - v danem primeru so to naravni pogoji na lokaciji, ki so podrobneje opisani v naslednjem poglavju.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

57 PR IM E R PR I S T OPA P O GR A BR I JA N U Grabrijan v knjigi Kako je nastala naša sodobna hiša pravi: “Ne zidaj slikovito! Pusti, naj učinkujejo zid, hrib in sonce! ... Dolina zahteva vertikalno, hrib pa horizontalno členjenje gradnje. Človeška tvorba naj ne konkurira z naravo. ...” (Grabrijan, 1959, str. 176) Pomembno je tudi upoštevati podrejenost dominanti - gradu, ki je najbolj pomembna stavba na griču in ohranjanju vedute (pogled na grad). Hiša naj se torej snuje na način, da bo iz vznožja griča čim manj opazna.

Na podlagi tega sem se odločila narediti pritlično hišo, ki bo imela strehe postavljene vzporedno s terenom, saj se na tak način najbolj zlije z gričem in se ne izpostavlja pogledom. Takšna orientacija strehe je smiselna tudi zaradi specifike osončenja lokacije, ki leži na severni strani griča, kot bo razvidno v naslednjem poglavju.

Ključne usmeritve za gradnjo so: lega na stiku dveh različnih geometrij (upoštevanje ene ali druge) hiša ne konkurira dominanti (gradu) in se zlije s terenom horizontalna namesto vertikalne členitve arhitekture

S4

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

58

NAR AVN I P OGOJI Kot je bilo omenjeno že v prejšnjih poglavjih, so bili specifični naravni pogoji na lokaciji ključnega pomena za oblikovno zasnovo hiše, umestitev na parcelo in izbor materialov.

Najbolj vidna je njena prilagoditev pomanjkanju sončne osvetlitve (predvsem v zimskih mesecih), posledica česar je bila tako umestitev na skrajni severni rob kot tudi orientacijo strehe glede na pobočje.

Na podlagi praviloma bolj strme in vlažne severne strani vzpetine so bili izbrani gradbeni materiali, s katerimi poskušam zmanjšati vpliv vlage.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

59 P OB O Č J E - VODA Geološka sestava grajskega griča temelji na skladih iz karbonske dobe. Prevladujejo glinasti skrilavci, pod katerimi se nahajajo kremenovi peščenjaki, vse skupaj pa pepredajo kremenove in kalcitne žile. V vrhnjih slojih zemlje je večinoma glina, ki je precej vlažna, saj zadržuje padavinsko vodo.

Problem strmega terena z manjšim osončenjem je odnašanje humusnega sloja ob deževju, posledica pa je manj podrasti in večja erozija terena. To vpliva na slabše sidranje dreves in nevarnost plazov. V ureditvenem načrtu je zato predvideno urejanje severne strani grajskega griča z nizom popletov z zemljo, mladimi rastlinami in sprotnim urejanjem, posekom in nasaditvijo dreves, ki večinoma sestojijo iz hrastov, na SZ pobočju pa predvsem iz gabrov in maklenov. (povzeto po: Stele, 1968) Problem zadrževanja vode na terenu pomeni tudi problem zadrževanja vlage v stavbi, zato sem pri snovanju stavbnega ovoja upoštevala načine za čim večje onemogočanje kapilarnega prenosa vlage skozi zidove. Gradnja na lokaciji mora upoštevati tudi sanacijo širšega terena ter zadostno količino drenaže, da se prepreči zadrževanje vode in erozija terena.

S4

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

60 S ONC E Pridobivanje zadostne količine direktnega osončenja v bivalne in delovne prostore tekom dneva je bilo osrednjega pomena pri orientaciji stavbe in umestitve le-te na parcelo. Ker je Parcela locirana na skrajno severnem delu grajskega pobočja (ki je nad lokacijo tudi najbolj strm), ta nima direktnega osončenja tekom večine dneva.

Najpomembnejši je primanjkljaj osončenja v zimskih mesecih, kjer se sonce čez dan ne vzpne dovolj visoko in tako grič meče senco na lokacijo skoraj cel dan. Direktno osončenje tako dobimo le v zgodnjih jutranjih ter morda popoldanskih urah.

Kot primer reševanja tega problema sem raziskovala vernakularno arhitekturo ter njene principe, ki jih izkoriščajo direktno osončenje arhitekture v zimskih mesecih. Zanimiv primer sem zasledila v poskusu reinterpretacije vernakularne arhitekture severne Irske, kjer so arhitekti v vzdolžno nizko stavbo (ki posnema tipično zasnovo irske koče) umestili ti. steklenik (ang. sunroom), ki je v zimskih mesecih služil kot dodaten vir ogrevanja stavbe. (povzeto po: Weber in Yannas, 2013) Prostor se v poletnih mesecih spremeni v zunanji dnevni prostor s senčeno stekleno streho in odprtimi steklenmi stenami. Princip se mi je zdel primeren za uporabo tudi na moji lokaciji.

Pomembnost povezave z vernakularno arhitekturo poudarja tudi Grabrijan, ko vzpostavi povezavo med tradicionalno vernakularno zgradbo ter Loos-ovim raumplanom ali LeCorbusier-jevimi dvovišinskimi prostori, ki naj bi omogočali primerno bivalno okolje v situaciji, ko gradimo s prostorskimi ali finančnimi omejitvami. (povzeto po: Grabrijan, 1959).

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

61 VETER Na severnem pobočju grajskega griča so prisotni dnevni in nočni vetrovi, ki potekajo v približni smeri sever-jug, torej v smeri dvigovanja terena, kar lahko razberemo iz klimadiagramov v Ljubljani v zadnjih 30. letih (povzeto po: Meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Diagrami, 2015).

V prej opisanem primeru poskusa reinerpretacije vernakularne arhitekturne severne Irske je vredno omeniti tudi, da je tamkajšnje podnebje vetrovno, kar vpliva na zasnovo njihove arhitekture. Da bi izkoristili izsuševalne lastnosti vetra, so stavbe podolgovate, orientirane z daljšo stranico prečno proti vetru - s tem je olajšano prečno prezračevanje, s tem pa tudi izsuševanje stavb. Princip sem upoštevala pri snovanju gabaritov stavbe, ki so tako ožji v smeri prečno na veter. Prav tako sem zato zasnovala okenske odprtine na S in J strani stavbe, ki omogočajo učinkovito prečno prezračevanje prostorov.

V3

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

62 Ključne usmeritve upoštevanja naravnih pogojev so:

izkoristek jutranje (JV) in večerne (JZ) svetlobe lokacija stavbe na severnem robu parcele za večji izkoristek J svetlobe orientacija prečno na smer vetra za lažje prezračevanje zasnova zidov, ki upošteva veliko količino vode v terenu uporaba “steklenika” kot sekundarnega načina ogrevanja v zimskih mesecih sanacija terena s terasasto zasnovo hiše

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

63

S4

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

64

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

65

HiĹĄa

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

66

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

67

RE FE RE NČ N I PRIME RI Velik delež snovanja arhitekture je zavzemalo branje zapisov in pristopov posameznih arhitektov, ki so me tekom študija inspirirali s svojimi prefinjenimi idejami o snovanju arhitekture in pogostim prepletanjem teoretičnih in praktičnih izhodišč.

Ključnega pomena je bil tudi moj pristop k projektiranju - ta je podoben pristopu, ki ga uporabi studijski mizar pri snovanju izdelka in obsega razmišljanje o širšem kontekstu in umestitve problema v njegovo okolico, o materialnosti in njeni aplikaciji, o funkcionalnosti, ki na čimbolj preprost in naraven način rešuje konkretne probleme ter s tem končnemu izdelku dodaja osebnost in lepoto.

Arhitekti, ki do snovanja arhitekture pristopajo na podoben način - skozi lokacijo in pogoje, ki jih ta ponuja, skozi materiale, njihovo uporabo in skozi prežemanje s kulturnim kontekstom, v katerem se arhitektura nahaja - predvsem pa imajo neopisljiv občutek za snovanje prijetnega bivalnega okolja. Med številnimi velja izpostavila dva, katerih pristop in razmišljanje sta bila ključna za razvoj projekta - to sta Glenn Murcutt in Luis Barragan.

V knjigi Lessons from Vernacular Architecture je poudarjena misel Luisa Barragana, “da mora projektiranje vzeti v zakup svojo fizično in klimatsko okolje, vključno s kulturno zgodovino.“ ... “Tako njegovo oblikovanje črpa iz tradicionalnih konstrukcijskih metod in zaključnih materialov, ki dajejo poudarek na optičnih in termalnih kvalitetah.” (povzeto po: Weber in Yannas, 2013) Barragan dodatno pojasnjuje, da z upoštevanjem tradicionalnih metod in rešitev (preizkušenih in izpopolnjenih skozi generacije obrtnikov) lahko naredimo arhitekturo, ki se v svoji zasnovi prilagaja specifičnim naravnim pogojem in dostopnosti materiala na lokaciji. Izpostavi tudi, da je opiranje na zgodovino osnova za grajenje aktualnih in sodobnih projektov.

Podobno razmišlja tudi Glenn Murcutt v govoru ob prejemu Pritzkerjeve nagrade, ko pravi, “da ga zanimajo predvsem stavbe, ki se odzivajo na spremembe v podnebju in na letne čase; stavbe, ki se odzivajo tako na naše fizične kot tudi psihološke potrebe - podobno kot oblačila.”

Pojasnjuje, da z oblačili reguliramo naše osebno ugodje in se odzivamo na vremenske razmere, kjer sta večslojnost ter sprotna prilagodljivost ključnega pomena - ta princip skuša uporabiti tudi v njegovi arhitekturi, ki jo opiše z idejo “zemlje se lahno dotakniti”. Kasneje omeni, da ga skrbi izkoriščanje naravnih dobrin za umetno, mehansko ustvarjanje prijetnih bivanjskih pogojov v stavbah, ki s svojo zgradbo ignorirajo okolje in poudari, da so naravni pogoji pomembna izhodišča za snovanje arhitekture. (povzeto po: Acceptance Speech: Glenn Murcutt | The Pritzker Architecture Prize, 2015) Pomembna tema v raziskovanju je bil tudi odnos arhitekta do materiala in njegove uporabe v arhitekturi, s katero je razviden občutek za ustvarjanje prijetnih bivalnih prostorov.

Pomemben vpliv na snovanje projekta je imela rezidenca Milaflores arhitekta Alejandra de la Sote, v kateri je razvidna izjemna občutljivost za vpetje stavbe v obstoječ teren - De la Sota jo v teren umesti z zamikanjem višinskih nivojev notranjosti, vse skupaj pa pokrije s streho, katere naklon sledi terenu. Znotraj stavbe z uporabo različnih naravnih materialov in delitvijo prostorov prostor razčleni in približa merilu človeka.

Dodaten projekt, ki ga je smiselno izpostaviti kot izhodišče, je tudi čajnica Boa Nova arhitekta Alvara Size, ki je vmeščena v skalnat teren nad morjem. Zdi se, da je baza stavbe zrasla iz terena, nad katero lebdi lesena streha kot nekakšno zavetje pred vetrom. Orientacija strehe ter vpetost v teren, ter hkratna lahkotnost lebdeče strehe z uporabo oken kot reza med tlemi in stropom so elementi, ki so bili upoštevani pri zasnovi moje arhitekture.

Ker sem velik poudarek dala na snovanju prijetnega okolja s pomočjo materialov uporabljenih v gradnji, sem se opirala na dela arhitektov, za katere se mi zdi, da so še posebej spretni za prevajanje tradicionalnih gradbenih tehnik v čudovito sodobno arhitekturo.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

V1

68

Podobno Fernando Tavora ustvarja izjemno proporcionalne objekte, prilagojene človeškemu merilu. Projekt mestne tržnice Santa Maria da Feira je hkrati sodoben in tradicionalen, kar se kaže v kombinaciji betonskih nosilcev ter kamnitega zidu, v katerem je detajl ključnega pomena za končni izgled.

Zadnji primer je Kapela upanja na pokopališču v Malmu arhitekta Sigurda Lewerentza, v kateri je razvidna njegova izjemna občutljivost za merilo ter materialnost. Opeka kot glavni gradbeni element kompleksa je uporabljena v različnih kontekstih, kombinirana z ostalimi materiali (primer z lesom na sliki) pa gradi površine, ki so za človeka izjemno prijetne.

Ali kot je dejal Tadao Ando: “Detajli so najbolj pomemben element za izražanje osebnosti”.

(Frampton, 1980, str. 325)

25

26

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

69

27

V1 28

29

30

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

70

SN OVANJE H I ŠE Pristop k projektiranju hiše je potekal podobno kot komponiranje studijskih mizarjev in je obsegal hkratno raziskovanje literature, razmišljanje o tehničnih rešitvah in povezovanje delčkov v smisleno celoto.

Nelinearen proces razmišljanja (in sprotno oblikovanje končne podobe hiše) je predstavljen v kronološko razporejenih razvojnih skicah.

Ključne teme in vprašanja, ki so se pojavila skozi raziskovanje, so: - vzpostavitev programa “craftsman-in-residence” - umestitev programa v kontekst mestnega središča - vzpostavitev nove poti na Ljubljanski grad - gradnja na grajskem griču - zasnova hiše glede na naravne pogoje lokacije - sodobna uporaba naravnih materialov - reprezentančnost prostora - mentalni okvir prostora - aplikacija obrtniškega etosa na arhitekturo

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

71

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

72

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

73

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

74

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

75

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

76

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

77

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

78

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

79

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

80

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

81

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

82

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

83

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

84

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

85

OPIS Z A SNOVE Objekt za studijsko mizarstvo je umeščen v središče mesta Ljubljane. Lokacija se nahaja v bližini ljubljanskih Tržnic, na parceli nad Krekovim trgom. Problem povezave lokacije in Krekovega trga rešuje z uvedbo nove sprehajalne poti na grad - ta se začne v izteku Krekovega trga, poteka ob ostalinah grajskega obzidja (ki so prezentirane kot kulturni spomenik) in se nadaljuje pod vzpenjačo skozi zunanjo ureditev novonastalega objekta in se končno poveže z obstoječo potjo, ki vodi do vrha grajskega griča. S tem se hiša poveže v sistem javnih poti na grad in posredno poveže z mestnim središčem in javnostjo.

Hiša je postavljena na severni del parcele, odmaknjena od vzpetine in tako dobi večjo direktno osončenost. Gabariti porušene hiše so ohranjeni v zasnovi tlakovanja, prav tako so ohranjeni zagatni zidovi na jugu parcele, čez katere je poveznjena lahka strešna konstrukcija, ki formira parkirni in skladiščni prostor ter kurilnico. V teren se vpenja z obstoječo in nadgrajeno terasasto zasnovo ter naklonom strehe, ki sledi smeri terena - s tem se ne izpostavlja pogledom iz Krekovega trga in pusti gradu dominantno vlogo na vzpetini.

Hkrati zameji in ojača strm plazovit teren nad Šentjakobskim gledališčem.

Programsko hiša spominja na bivalni atelje umetnika oz. v danem primeru studijskega mizarja - kar se kaže v prepletenosti in neposredni povezanosti dveh dimetričnih delov: prvi, vzhodni del je namenjen bivanju in drugi, zahodni del delavnici z manjšim apartmajem za goste. Oba sta medsebojno povezana z galerijo oz. razstavno-prodajnim prostorom za izdelke gostujočega obrtnika, ki lahko postane tudi prostor za dogodke. Galerija je zasnovana kot sončna soba oz. steklenik. Hiša je formirana iz debelih opečnatih zidov, nad njimi pa je linija oken in lesenega ostrešja, skozi katero se z nadsvetlobo osvetljujejo vsi prostori.

Na severni strani so pozicionirana večja panoramska okna, ki odpirajo poglede na mesto.

Skupna bruto tlorisna površina pritlične hiše je 300 m2. Bivalni del sestoji iz osrednjega kuhinjskega zaliva in jedilnega kota, odprte pisarne, dnevnega kotička s knjižnico, dveh spalnic ter kopalnice. Bivalni prostori med seboj niso ločeni s stenami, temveč z višinskimi zamiki - iz vhodnega dela se uporabnik spusti do dnevnega dela (ki je najnižje), nato pa se skozi glavno spalnico dviguje do kuhinjskega dela. Tloris je zasnovan krožno okrog osrednega jedra, kjer se nahajata kuhinja ter kopalnica.

Osrednji prostor v delavniškem delu nima nivojskih zamikov, ločen pa je na predel za delo z ročnimi orodji in manjši strojni del. Skladišče lesa je povezano z delavnico in nivojsko dvignjeno na višino dostopa z avtomobilom. Na zahodni del sklopa je pozicioniran še manjši apartma, ki ima ločen vhod od delavnice. V delavnico se vstopa preko galerije oz. sončne sobe. Tlorisna zasnova je tudi v tem delu hiše orientirana okrog osrednjega jedra, kjer se nahajajo sanitarije in soba s sistemom za centralno odsesavanje delavnice.

Reprezentativnost prostora za obrtniško dejavnost se kaže skozi uporabo naravnih in kvalitetnih materialov, njihovo aplikacijo na sodobne rešitve, ki upoštevajo tradicionalne metode in pozornost do detajlov stikovanja - ti podobno kot v mizarstvu niso skriti in zreducirani, temveč dodelani in prezentirani. S tem prostoru vzbujajo vtis obrtniške izdelave, kvalitete, domačnosti in celovitega oblikovnega pristopa.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

T1

86

IZBOR G R ADIV Materialna zasnova hiše temelji na izboru kvalitetnih in naravnih gradiv, ki s starostjo pridobivajo na lepoti in pridobijo patino - znak kvalitete materiala. Pomemben kriterij pri izboru je bil tudi občutek prijetnosti materiala in njegova organska tekstura, ki se najbolj kaže v opeki in lesu; dveh prevladujočih materialih v hiši.

Z ID Zidani del hiše stoji na armiranobetonskih pasovnih temeljih, na njih je postavljena dvoslojna opečna zidna konstrukcija. Notranji sloj ima debelino 30cm, uporabljeni so Porotherm prefabricirani opečnati bloki z vključenimi vertikalnimi in horizontalnimi potresnimi vezmi (skozi sistem Euro zidakov). Zunanji sloj fasadne opeke je pritrjen na nosilno konstrukcijo z jeklenimi sidri. Med obema konstrukcijama sta zračni sloj in izolacijski sloj iz mineralne volne.

Zunanjost hiše je ometana z grobim apnenim ometom debeline 0,5cm - kar omogoča še vedno vidno opečnato strukturo zunanjega zidu in hkrati vizualno povezavo s stavbami mestnega jedra, ki imajo večinoma ometano fasado.

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

87 S T E BR I V nosilni zid so nad vertikalnimi betonskimi vezmi vpeti leseni stebri, sestavljeni iz dveh širših lepljenih zunanjih delov ter dveh ožjih notranjih delov. V stebre se vpenjajo lege ter špirovci, ki so mestoma podprti in zavetrovani. Neposredno v lesene stebre so vpete fiksne zastekitve in okna.

Stabilnost v vodoravni smeri glede na majhno lastno težo in nizko težišče zaradi zgolj ene etaže objekta omogoča okvirna konstrukcija, vzpostavljena z medsebojnim vpetjem stebrov in leg ter togim vpetjem stebrov v kolenčne zidove.

T2

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

88 ZASTEKLITEV Uporabljenih je več vrst oken: fiksna panoramska okna (ki se pojavljajo zgolj na severu in so potisnjena na rob fasade); fiksna okna na vzhodnih in zahodnih stranicah stavbe (ki se nahajajo nad nivoji zidov); okna z zgornjim odpiranjem, ki se nahajajo tik pod streho na severni in južni strani stavbe (ki so namenjena prečnemu prezračevanju stavbe).

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

89 O S T R E ŠJ E Za strešno kritino je uporabljena bakrena pločevina v pasovih, ki je položeno na križno lepljene kompozitne plošče (pritrjene na zgornjo stran špirovcev). Z notranje strani stavbe je na špirovce pričvrščena podkonstrukcija, na kateri je furnirana stropna obloga iz vezanih plošč. Med špirovci ter legami se nahajata dva sloja toplotne izolacije. V notranjosti hiše so na strešni konstrukciji vidne le lege, v zunanjosti na napuščih pa tudi špirovci.

T3

NO T R A N JO S T Za stensko oblogo je uporabljena klinker opeka, ki se v različnih vzorcih pojavlja skozi vse prostore (najpogosteje je položena v vzorcu ribje kosti). Po tleh je položen parket, ki je v stiku s steno zaključen s fugo iz trajnoelastične mase. V območju jeder in vhodov (zaradi boljšega prevajanja toplote in lažjega čiščenja) parket nadomesti opečni tlak iz glaziranih opek.

Z U NA N JO S T Zunanja ureditev je tlakovana z Vialit Stradalan epoksivnim tlakom z vstavki recikliranih kamnitih plošč (na območju gabaritov bivše stavbe). Stopnišče in del, ki povezuje dva kraka hiše, sta prav tako tlakovana s podobnimi kamnitimi ploščami. Terase so zasajene s travo, na predelih odkapi ter v stiku s stavbo pa so pasovi prodca za odvajanje vode.

T E H NOL O GI JA Ogrevanje poteka preko peči na pelete KWB Pelleti fire Plus s pripadajočim zalogovnikom za pelete za zunanjo uporabo (locirana v garažnem delu). Po celotnem obodu hiše ter po obodu jedra je v opečnatem zidu speljano stensko ogrevanje v višini 30cm, ki se zgleduje po Hipokavstovem sistemu ogrevanja.

Delavnica ima vgrajeno centralno podtalno odsesavanje z razvodom električne napeljave.

V predelu skladišča so delno zastekljena vrata namenjena dostavi materiala ter odvozu lesnih odpadkov (ki se zbirajo v prostoru znotraj jedra, kamor je speljano odsesavanje). Zaradi velike količine ročnega dela posebni ukrepi za zagotavljanje zdravega delovnega prostora niso potrebni, saj takšno delo ne proizvaja velike količine prahu (v nasprotju s strojnim delom).

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

90

TE H N IČ N I OPI SI IN LEGE N DE LEGE NDA

opeka armiran beton podložni beton lesene konstrukcije - macesen

kamniti tlak - prikaz gabaritov stare stavbe kamniti tlak obstoječi tlak na Krekovem trgu obstoječe terase in zidovi ostanki grajskega obzidja

trava obstoječi teren

bakrena obloga toplotna izolacija - mineralna volna toplotna izolacija - ekstrudiran polistiren hidroizolacija oz. parna zapora prodnato nasutje za drenažo

zunanje lesene površine za sedenje opečna obloga - ribja kost opečna obloga - linijska

vhod oziroma dostop pogled

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

91

OPISI PROSTOROV

A

vhodni del

2,5 m2

B

stopnišče

5,5 m2

C

kuhinjski zaliv

7 m2

D

kopalnica

5 m2

E

jedilni del

13,5 m2

F

delavni del - pisarna

16 m2

G

dnevni del

13 m2

H

spalnica

16 m2

I

hodnik

3,5 m2

J

dodatna spalnica

9 m2

K

galerija oz. “sunroom”

32 m2

L

delavnica - ročno delo

40 m2

M

delavnica - strojno delo

11 m2

N

skladišče lesa

15,5 m2

O

prostor za odsesavanje

1,5 m2

P

delavnica - toaleta

1,5 m2

R

apartma - kopalnica

5 m2

S

apartma - vhodni del

4 m2

T

apartma - bivalni prostor

16,5 m2

U

zunanji predprostor

52,5 m2

V

terasa

18 m2

Z

kurilnica

14 m2

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

T1

92

SE STAVI

Z1 - Z U NA N JA NO SIL NA S T E NA* - apneni fasadni omet - klinker fasadna opeka z sidri - zračni sloj - paroprepustna folija - toplotna izolacija - mineralna volna - nosilna stena - Porotherm fasadni sistem - sloj izravnalne mase z lepilom - notranja obloga iz klinker opeke s sidri

0,5 cm 12 cm 5 cm 0,1 cm 8 cm 30 cm 1 cm 6 cm

Z2 - Z U NA N JA NO SIL NA S T E NA V T E R E N U - prodnato nasutje - toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren - polimer - bitumenska hidroizolacija - armirano-betonski nastavek z z HI premazom - toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren - armirano-betonska nosilna stena z HI premazom - polimer - bitumenska hidroizolacija - opečna obloga ogrevalnega sistema - sloj izravnalne mase z lepilom - bakrenih cevi za ogrevanje s podkonstrukcijo - sloj izravnalne mase z lepilom - notranja obloga iz klinker opeke s sidri

6 cm 0,1 cm 17 cm 8 cm 17 cm 0,1 cm 6 cm 1 cm 8cm 1 cm 6 cm

Z 3 - NA S TAV E K Z A T E M E LJ - toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren - armirano-betonski temeljni nastavek - toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren

6 cm 30 cm 6 cm

T 1 - T L A NA T E R E N U - masivni hrastov parket - oljen - kompozitna lesena plošča - podkonstrukcija talne obloge s toplotno izolacijo - polimer - bitumenska hidroizolacija - armiranobetonska plošča - toplotna izolacija - ekstrudirani polistiren (delno) - izravnalni beton - prodnato nasutje

2 cm 2 cm 15 cm 0,1 cm 15 cm 6 cm 15 cm

S1 - S T R E H A - notranja obloga - furnirana vezana plošča - parna zapora - Al PE folija - toplotna izolacija - mineralna volna med morali - toplotna izolacija - mineralna volna med špirovci - križno lepljena kompozitna lesena plošča - rezervna kritina - paroprepustna hidroizolativna folija - strešna obloga - bakrena pločevina

2 cm 0,1 cm 7 cm 20 cm 4cm 0,1 cm 0,1 cm

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

93 S 2 - NA D S T R E ŠE K - masivna strešna konstrukcija - macesen - križno lepljena kompozitna lesena plošča - rezervna kritina - paroprepustna hidroizolativna folija - strešna obloga - bakrena pločevina

26 cm 4cm 0,1 cm 0,1 cm

* L E SE N I NO SIL N I S T E BE R : - celotna širina lesenega stebra - širina podaljška lesenega stebra

66 cm 30 cm

D1

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

94

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

95

ZakljuÄ?ek

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

96

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

97

Z AK L JUČ E K V zadnjih letih sem se bolj kot arhitekturnemu projektiranju posvečala oblikovanju in izdelovanju pohištva, s tem pa se je spremenil tudi moj pogled in pristop k oblikovanju samemu. Ob vrnitvi v arhitekturno projektiranje me je presenetila podobnost in uporabnost obrtniškega pristopa pri snovanju arhitekture.

Obrt je pogosto osredotočena na ozko področje izdelovanja stvari, primer studijske obrti pa razmišlja širše, kjer je pomembna tudi vključenost objekta v kontekst ter oblikovne in tehnične rešitve detajlov in materialov. Podobnost sem zaznala v arhitekturi in njenem odzivanju na širši družbeni kontekst, konkretno lokacijo in njene naravne pogoje. Z velikim veseljem sem ob branju esejev o arhitekturi odkrivala vzporednice z obrtniškim svetom in podobnimi načeli, ki jih poudarjajo tudi studijski mizarji.

Celotna izkušnja je utrdila že prej prisotno prepričanje, da je za uspešno snovanje tako predmetov, kot tudi pohištva in arhitekture potreben širši pogled in poglobljeno znanje z več področij. Tako se nam s pridobivanjem novega znanja počasi odstirajo nove ravni in aspekti oblikovanja, ki jih prej nismo opazili in nas ženejo k nadaljnjemu raziskovanju in delu.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

98

VIRI IN LITE R ATUR A

VIRI SLIKOVNEGA MATERIALA 1.

http://donsbarn.com/studley-toolchest-exhibit-one-year-to-go/#/-1/

2.

http://blog.lostartpress.com/2011/09/22/2-reasons-to-visit-the-lap-booth-roubo-and-studley/

3. http://www.nakashimawoodworker.com/philosophy/ 4. http://www.nakashimawoodworker.com/visit/6/56 5. http://www.nakashimawoodworker.com/visit/6/54 6. http://www.woodworkersguide.com/2009/05/22/sam-maloof-dead-at-age-93/ 7.

http://media.liveauctiongroup.net/i/5550/8513613_2.jpg?v=8CBA0948A04EFF0

8. http://www.insidepassage.ca/jameskrenov/ 9. http://www.finewoodworking.com/woodworking-plans/article/james-krenov-masterof-the-handmade.aspx 10. http://www.finefurnituremaker.com/woodworking_courses/woodworking_courses.html 11. http://www.chairblog.eu/2012/01/10/rocking-chair-by-david-savage/ 12. http://janez.suhadolc.si 13. http://mocoloco.com/fresh2/2011/08/08/lajt-chair-by-janez-suhadolc.php 14. fotokopija iz knjige - Stele, F. Ljubljanski grad: ureditvene naloge na ljubljanskem gradu.

15. ZAL - Zgodovinski Arhiv Ljubljane 16. ZAL - Zgodovinski Arhiv Ljubljane 17. Osebni Arhiv 18. Osebni Arhiv 19. Osebni Arhiv 20. Osebni Arhiv 21. Osebni Arhiv 22. Osebni Arhiv 23. Osebni Arhiv 24. Osebni Arhiv 25. http://36.media.tumblr.com/tumblr_l6yxp8iYMY1qcz5edo3_1280.jpg 26. http://n6893198.blogspot.com/2010/03/k.html 27. http://vaumm.com/residencia-miraflores/ ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

99 28. http://www.domusweb.it/content/dam/domusweb/en/architecture/2014/07/31/boa_ nova_tea_house_/gallery/ALVARO_SIZA-tea-house-LECA_PORTUGAL_140714_46.jpg 29. http://4.bp.blogspot.com/-o9oxwOjW3B8/UQuXXepwKjI/AAAAAAAALm8/Bl3NvBKBqzU/s640/norte.jpg 30. http://arcroll.tumblr.com/post/26596758138/nordicform-chapel-of-hope-sigurd-lewerentz Ostale neoznačene črno-bele ilustracije in skice so avtorsko delo.

KNJIŽNI VIRI Anderson, C. Makers: The New Industrial Revolution. London: Random House, 2012. ISBN 978-144-813680-3 Bras, L. 1988. Rokodelstvo in obrt: sprehod skozi čas. Slovenski Etnograf 33/34.

Frampton, K. Modern Architecture - a critical history. London: Thames & Hudson 1980.

ISBN 0-500-20173-0 Gabrovec, A. Krajinska ureditev severnega pobočja grajskega hriba: diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za Arhitekturo, 1988.

Grabrijan, D. Kako je nastajala naša sodobna hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959.

Jesenšek, M. 2014. Niti v središču Ljubljane ni vse bleščeče. Delo (10. januar) Krenov, J. The Impractical Cabinetmaker. Ponatis. Fresno: Linden Publishing Inc., 2006.

ISBN 978-0-941936-51-4 Mal, J. Stara Ljubljana in njeni ljudje: kulturnozgodovinski oris. Ljubljana: DZS, 1957.

McGuirk, J. 2011. The art of craft: The rise of the designer-maker. The Guardian (1. avgust) Pallasmaa, J. Misleča Roka. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2012. ISBN 978-961-6798-29-7 Pallasmaa, J. in MacKeith, P.B. Encounters: architectural essays. Helsinki: Rakkennustieto Oy, 2005. ISBN 978-951-6826-29-8 Sennett, R. The craftsman. Ponatis. London: Penguin Books, 2009. ISBN 978-0-141-02209-3 Soetsu, Y. The Unknown Craftsman. Ponatis. Tokyo: Kodansha International Ltd., 1989.

ISBN 978-0-87011-948-4 Stele, F. Ljubljanski grad: ureditvene naloge na ljubljanskem gradu. Ljubljana: Mestni svet, 1968 Suhadolnik, J. in Budna Kodrič, N. Poljansko predmestje: zgodovinski in arhitekturni oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega Arhiva Ljubljana. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2013. ISBN 978-961-6247-37-5 Tome, M. Šentvid nad Ljubljano med leti 1850 in 1918: diplomsko delo. Maribor: FIlozofska fakulteta, 2009.

Weber, W. in Yannas, S. Lessons from Vernacular Architecture. London; New York: Earthscan from Routledge, 2013. ISBN 978-184-4076-000

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

100 SPLETNI VIRI Acceptance Speech: Glenn Murcutt | The Pritzker Architecture Prize. Dostopno prek: http:// www.pritzkerprize.com/2002/ceremony_speech1(22. marec 2015) Arts and Crafts movement - Wikipedia. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Arts_ and_Crafts_movement (22. marec 2015) E-Prostor: Prostor. Dostopno prek: http://www.e-prostor.gov.si/ (22. marec 2015) Furniture Design | Furniture makers | Woodworking courses and classes. Dostopno prek: http://www.finefurnituremaker.com/ (22. marec 2015) George Nakashima Woodworker, S.A. Dostopno prek: http://www.nakashimawoodworker. com/ (22. marec 2015) James Krenov direct. Dostopno prek: http://jameskrenov.com/ (22. marec 2015) Janez Suhadolc | Stoli. Dostopno prek: http://stoli.suhadolc.com/index.php (22. marec 2015) Ljubljana - OPN 2010. Dostopno prek: http://www.ljubljana.si/Static/upload/file/ (nova)2010-78-4264-NPB8.pdf (22. marec 2015) Sam Maloof Woodworker. Dostopno prek: http://sammaloofwoodworker.com/(22. marec 2015) Shakers - Wikipedia. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Shakers(22. marec 2015) Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno prek: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (22. marec 2015) Studio Craft - Wikipedia. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/Studio_craft (22. marec 2015) Meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Diagrami. Dostopno prek: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/ (22. marec 2015)

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

101

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

102

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

103

Z AHVAL A “The glory of friendship is not the outstretched hand, not the kindly smile, nor the joy of companionship; it is the spiritual inspiration that comes to one when you discover that someone else believes in you and is willing to trust you with a friendship.”

- Ralph Waldo Emerson

Klemnu, družini, prijateljem in mentorjem - ker brez vas me niti pol toliko ne bi bilo.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču

104

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

105

Podpisana Klara Zalokar izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Arhitektura in studijska obrt - idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Mitje Zorca, ter jo zagovarjala dne 26.3.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Arhitektura in studijska obrt | idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u

106

ul | fakulteta za arhitekturo | avtor klara zalokar | mentor doc. mitja zorc | leto izdelave naloge 2014/2015

a rhitek tur a in studijsk a ob rt g r a fiÄ?ne prilo g e Klara Zalokar

4

5 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Magistrsko delo

A rhite k tur a in studijsk a ob rt idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griču KNJIGA GRAFIČNIH PRILOG

Avtor: Klara Zalokar Mentor: doc Mitja Zorc, u.d.i.a.

Konzultant za konstrukcije: Josip Konstantinovič, u.d.i.a.

Leto vpisa na fakulteto: 2007/2008 Leto izdelave naloge: 2014/2015

6

VSE BINA

7

SITUACIJA

MERILO 1:500

TLORIS OBSTOJEČEGA STANJA

MERILO 1:250

TLORIS NOVEGA STANJA

MERILO 1:250

PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN NOVEGA STANJA

MERILO 1:250

TLORIS

MERILO 1:100

TLORIS TEMELJEV

MERILO 1:100

TLORIS STREŠNE KONSTRUKCIJE

MERILO 1:100

PREČNI PREREZ A

MERILO 1:100

PREČNI PREREZ B

MERILO 1:100

PREČNI PREREZ C

MERILO 1:100

VZHODNA FASADA

MERILO 1:100

SEVERNA FASADA

MERILO 1:100

FASADNI PAS

MERILO 1:20

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ KONSTRUKCIJE VIZUALIZACIJE FOTOGRAFIJE MAKETE

8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36-48 50

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

8

staro mestno jedro

a ulic

Štu

ostanek obrambnega stolpa

dostop

eo

bra

mb

ne ga z

idu

304m

ska tov n e d

ost alin

spodnja postaja vzpenjače

294m

300m

312m

zid

u

312m

ne ga

313m

eo

bra

mb

t na gr ad

335m

314m

do son tu za čn rad vzp ega i hr en jač ob iba an sev ni ag an dire rad ja p ktn ozi eg mi a

ost alin

S1

pešpo

350m

338m

345m

Ljubljanski grad 360m

9

Krekov Trg

Zmajski m

ost

SITUACIJA MERILO 1:500

p

5m

Šentjakobsko gledališče

tunel pod

grajskim

gričem

294m

St re

liš ka

ca

o lic aU

n oz uv

313m

uli

na bi ol St

ag

tn

o šp pe rad

Uli ca

na

Sto lb

i

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

10

21,90

313,5m

0,03

9,91

Skladišče

5,78

na S tolb i

ad gr na ot šp pe

Ulic a

8,72

Stre liška u

lica 1,27

Drvarnica

20,06

314m

parcela št. 480

13,02

rušitev obstoječega zida

Obstoječa hiša Ulica na Stolbi 8

rušitev dela drvarnice

2,80

podrt prizidek

4,87

8,57

4,57

0,49

314m

23,9

5

Šentjakobsko Gledališče

300

Streliška ulica

Krekov Trg

294m

Zmajski most

S2

Tunel pod grajskim gričem

0,42

312m

11 pešpot na grad

TLORI S OB STOJEČ EGA STANJA MERILO 1: 2 50 1m

Drvarnica

rušitev stopnšča z zidom

parcela št. 481

rušitev dela drvarnice rušitev obstoječe hiše rušitev obstoječe prve terase 314m

kontura nove stavbe parcelna meja

rušitev predela druge terase rušitev zagatnih sten

rušitev dela zidu

0m 300m

osta

nki o

bram b

neg

a jar

ka

vhod v zaklonišče

spodnja postaja vzpenjače

ot pešp vska ento d u t Š

rad

na g

a ulic

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

streha

12

zidovi

3,83

7,61

1,84 6,21

313,5m

1,64

Stre liška u

5,93 0,98

na S tolb i

1,61

ad gr na ot šp pe

Ulic a

19,75 5,84

Z

0,37

lica

ogrevanje na pelete

314m

1,10 1,10

J

6,93

H

B

C

D

U E

G

4,07

13,81

313m

A I

4,35

2,20

2,65

7,54

7,54

6,19

tlak na lokaciji - Vialit (Stradalan)

2,08

V 312m

zidovi

streha

zamiki streha

K

zidovi

3,75

zamiki streha

3,75

streha

5,00

4,56 9,86

6,69 6,39 33,61

Šentjakobsko Gledališče

300

Streliška ulica

Krekov Trg

294m

Zmajski most

S3

Tunel pod grajskim gričem

2,70

3,18

1,10

F

13 pešpot na grad

TLORI S NOVEGA STANJA MERILO 1: 2 50 nova dozidava zagatnih sten

1m

zagatne stene prvotne hiše gabarit bivše hiše je prikazan v kamnitem tlaku možno podaljšanje poti za ogled ostankov obzidja zaščita poti pod vzpenjačo z jekleno mrežo

peš po

tn

aK rek ov Trg 313m

N S M

O

R T

312m

mbi

ent

P

3,75

i ob

3,75

0m

vzp enja ča n a

grad

ured

itev

pot

9,56 9,86

linij

i ob zidj

a sle

di o

bsto

ječi

ured

ivi s

tud

ia A

L

300m

osta

nki o

bram b

neg

a jar

ka

vhod v zaklonišče

spodnja postaja vzpenjače

ot pešp vska ento d u t Š

dostop

rad

na g

a ulic

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

14

S4

Ljubljanski grad

15

PRIME R JAVA OB STOJEČ EGA IN NOVEGA STANJA MERILO 1: 2 50

1m

vz

nja

ča n

vpa

pe

dni

ag

ole ap onc

s kot

rad

orientacija in naklon streh omogoča čim boljši zajem sonca tudi pozimi

6 cca

dni

ti -

vpa

trenutna stavba na lokaciji je večino časa v senci

kot s

i-c ca 2 o 0

o

5

onc a po zim

hiša se odmakne od griča za boljše osončenje

silhueta trenutne stavbe na lokaciji

pogled na mesto nad Šentjakobskim gledališčem

Šentjakobsko gledališče

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

16 0,30

G2

+0,30

2,99 3,29

Z

0,30

G1

2,69

+0,30

0,37

2,72

2,30

0,37

1,46

0,30

7,60

GA

Stre l

na g

zidovi in nosilni stebri

rad

notranji prostori

iška u

C

0,81 0,30 0,26

3,45

0,62

D 2,50

4,19 0,30

1,94

0,42

3,33

2,20

5,00

E

0,81 0,30 0,26

2,50 3,75

3,19 3,00

0,30 0,26 0,33

1,95

2,50 33,31 6,69

0,30

2,20

0,61

6,69

+0,00

-0,40

-0,90

tlak - spomin na prejšnjo zgradbo

J

-1,05

0,37

A

-1,05

-0,45

-0,45

H

vhod v galerijo in dela

-1,05

10

-0,90

F

K

1,60

-0,90

G

312m

0,61

1,46

1,10 0,26 0,34 0,26 0,30 0,51 0,47 0,63 0,62

-0,90 notranji prostori

zidovi in nosilni stebri

0,26 0,30

2,08

2,08

8

1,52

1,10

7

1,72

2,02

-1,35

9

U

E

C

D

3,10

2,38

B

0,30

6

+0,15

-1,05

12,31

6,93

2,68

0,30

5

I

1,00

1,12

1,42

0,30

4

1,10 1,61

2,20

1,90

1,10

1,10

3

2,86 širina zgradbe zamiki zgradbe

T1

vhod

1,10

2

0,62

1,10 0,30 0,26

3,38

2,89

nosilni steber lepljeni macesen

F

3,75

0,37

lica

GD

2,50

3,75

0,26 0,30

zidovi in nosilni stebri širina zgradbe osi

0,37

pot

B 3,75

2,28

1

GC

A osi širina zgradbe zamiki zgradbe

0,30

7,30 7,60

GB

314m

peš

0,30

3,55 19,35 3,85

2,87

0,30 0,08

V Šentjakobsko gledališče

-1,80

17

TLORI S MERILO 1:100 1m

pomin

dbo

H

I

2,50 0,26 0,30

3,75 3,19

0,61

3,33

K

2,50 5,81

0,25 0,28

3,75 3,75

0,28 0,25

4,73

0,42

L

2,50

3,20

0,42

4,58

3,33

+0,00

0,30 0,26 0,61

peš

2,89

dovoz lesa

0,61 0,30 0,25

1,42

1,12

1,00

S

0,30

-0,60

313m

1,10

2,20

0,61 0,30 0,26

N

1,65

vhod

1,59

-0,60 -0,40

+0,00

po

tn aK rek ost ov ank trg i ob zid ja

0,39

T 0,30

P

6,93

R

2,68

-1,05

12,31

avnico

-1,05

3,10

O

2,38

M

2,02

grad

3,18

2,08

ča n a vzp enja

širina zgradbe 2,86

zamiki zgradbe

Krekov trg

notranji prostori

0,62 0,26 0,30

1,78

2,56

0,30

1,10

0,61 0,26 0,30 0,54

L

1,72

1,60

-0,90

zidovi in nosilni stebri

1,94

J

3,75

1,62 1,13

0,30

njo zgra

2,20 2,20

G

na prejš

1,10

tlak - s

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

18

3,34 3,00

+0,25 +0,10

4,79

G2

obs

doz

G1 obstoječi oporni zid se ohrani

talna temeljna plošča

5,69

-1,35 -2,00

-1,35 -2,00

-0,65 -2,00

4,33 -3,01

-2,51

-1,35

-1,20

0,70

0,70

-1,05 -2,00

-2,40

-0,00 -0,80

-1,20 -2,51

5,60

-1,20 -2,51

0,70

0,70

3,05

-2,90

-2,51

-1,50

-1,65 -2,51

0,70

6,80

0,70

4,50

-3,90

-3,40

-2,25

-2,10 -3,40

-2,10

-1,55 -3,40

-1,50

-3,40

-3,90

-1,50

-3,40

-3,90

-1,35 -3,40

-1,35

obstoječi oporni zid/ terasa se ohrani

-1,35

-1,55 -3,40

2,26 0,70

2,86

0,70

1,38

2,08

9

4,30

-1,35

-2,90

-2,51

-1,35

0,70 3,05

0,40

1,10

8

10

0,70

0,70

7

1,32

2,02

0,70

6

-1,20

18,06

1,98

2,68

3,40

0,70

3,22

-2,40

0,70 17,87

2,50 33,20 0,70

-2,00

+-0,80

3,05

0,72

1,42

5

F 2,50

-1,35

0,70

+-0,00

-0,15

0,40 0,40

4,30

-1,30

0,70

0,70

4

E 3,75

-1,55 -2,51

0,70 1,10 1,10

3

D 2,50

vertikalna protipotresna vez

2,13

2,89

2 T2

3,05

0,77

lica

0,70

+-0,00

iška u

C 2,50

+-0,00

rad

B 3,75

temelji

Stre l

na g

osi širina

pot

osi širina temelji

GD

-1,35

A peš

1

GC

GB

0,77

GA 314m

širina osi

7,60

-2,00

18,54 3,85

7,60

19

TLORI S TEMEL JE V MERILO 1:100 1m

stoječi oporni zid se ohrani

zidava obstoječga zida

G

H

I

2,50 2,88

J

3,75 0,70

2,50

3,05

0,70

K

L

2,50 4,30

3,75 0,70

3,05

0,70

nova zagatna stena

-0,35 -2,00

-2,90

-2,51

-1,50

po

tn aK rek ost ov ank trg i ob zid ja

-0,35 -2,51

-1,35

-0,35

-1,35 -2,00

peš

-1,20 -2,51 313m

-1,20 -2,51

-2,90

-2,51

-1,50

-1,35

-1,35 -2,51

-1,20 -2,51

-1,20 -2,51

-2,90

-2,51

-2,51 -2,90

-1,50

-1,35

0,70

0,70

-1,35 -2,51

8,05

0,70

3,05

0,70

grad

-2,10 -3,40

ča n a

-1,35 -3,40

5,24

vzp enja

dozidava obstoječe terase/zidu

-3,90

-3,40

-1,50

-1,35 -3,40

-1,35

-2,10 -3,40

-2,05 -6,40 -1,35 -3,40

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

1,87

20

0,16

G2

3,00

2,84

5,93

zavetrovanje (tlačno in natezno) enojni steber 30x30 lepljen macesen špirovec 16x25 lepljena lega 16x30

0,91

0,16

G1

0,27 0,16

1,12

0,16

0,16

1,12

1,12

0,16

1,12

0,16

1,12

0,16

1,12

0,16

1,12

0,16

GA

Stre l

osi širina strehe zamiki strehe

na g

stebri

rad

0,16

1,12

0,16

1,12

0,47 0,16

3,75 3,60

0,16

1,12

0,16

1,12

0,16

1,12

C

2,34

stebri širina strehe osi

GD

2,50 0,16

0,16 0,27

D 2,50

6,11 0,16

2,34

E 3,75

0,16

3,75 3,60

F 2,50

0,16

2,34

0,16

2,50 33,61 6,39 2,34

iška u

lica

vogalni steber 58x58 lepljen macesen

enojni steber 30x58 škarje pod špirovcem lepljen macesen

0,83

2,89

leplj. lega 16x25

1,10

0,95

2,20 0,16

2

1,10

0,95

0,16

3

enojni steber 30x30 lepljen macesen

4,35 0,16

1,27

1,42

0,16

4

špirovci na tem predelu ostrešja so dodatno ojačani

0,16

13,81

4,07

1,87

2,02

6

1,10

0,95

0,16

7

3,18 0,17

1,91

2,08

0,16

8

širina strehe zamiki strehe

2,86

1,33

9

fiksno strešno okno masiven macesen špirovec 16x25

2,53

2,68

5

10

1,12

7,60

B 3,75

špirovec 16x25

T3

0,16

GC

A pot

1,12

GB

314m +314

peš

0,16

19,75 3,85

7,60

1

1,12

škarje pod špirovcem

21

TLORI S STRE ŠNE KON STRUKCIJE MERILO 1:100 1m

I

0,16

3,75 3,60

0,16

špirovec 16x25

6,11 0,16

2,34

vogalni steber 58x58 lepljen macesen

L 3,75

0,16

3,75 3,60

0,16 0,47

peš

škarje pod špirovcem

po

tn aK rek ost ov ank trg i ob zid ja

0,16

0,83

leplj. lega 16x25

2,34

K 2,50

1,42

1,27

0,16 0,33

1,10

1,72

1,10

313m

1,10

0,33 0,16

2,86 širina strehe

vzp enja

ča n a

3,18

grad

2,08

2,63

enojni steber 30x58 lepljen macesen

2,02

1,87

0,16

13,81

2,68

2,53

10,63

0,16

enojni steber 30x30 lepljen macesen

0,24 0,32

2,34

J 2,50

1,00

0,16

3,75

2,89

H 2,50

zamiki strehe

G

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

0,89

temelji in zidovi garaĹža

0,89

4,06

0,40

0,51

1,11 0,90

1,31 0,26 0,39 0,50 0,30

1,74 1,95 0,50 0,65

1,05 1,10

2,55 0,29

0,15

9,98 2,53 3,85

3,10

2,35

0,18

4,58 0,08 0,14

2,07

0,20

1,51

2,63

3,28

P1

temelji in zidovi - zunanj

celota streha notranjost - najniĹžje

0,59

+5,35

zidovi gabariti celota osi

0,40

S2

0,20

1,10

22

G3 G2

2,90

1,26

3,29

G1

0,34

2,69

6,20

2,99

0,30

1

zavetrovanje

+0,30 +0,00

6,23

5,40

0,37 0,37

9,43

2

+6,10

+5,00

+3,50 +3,30

+2,75 +2,60

+1,10 vhod

+0,00 -0,80

obstojeÄ?i zid geometrija temeljev ni znana

1,81

3,38

2,53

1,1

23

PREČ NI PRE REZ A MERILO 1:100

1m

3

4

5

7

9

8

10

+6,10

+4,70

+4,70

+4,40

S1

S1

+4,20

S2

+3,90

+1,80 +1,50

+1,50 +1,15

-0,45

-0,65 T1

-1,05

-1,15 -1,45 Z2

-1,90

-2,00

-2,51

-3,40

obstoječi zid geometrija temeljev ni znana 0,61

0,42

2,10

3

10

6

2,26

0,42

2,70

0,61 7,19

4,10 34,84 1,10

1,42

2,68

2,02

1,10

2,08

2,08

2,20 0,30

0,50

4,33 5,68

2,85

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

temelji in zidovi

2,60 2,60 0,50 0,79 0,61 0,70 0,40 1,50 0,70 1,00

0,90

2,00

1,30

3,31

9,88 2,80

2,65

0,19

4,98

2,07 3,98

0,20

2,63

P2

temelji in zidovi - zunanj

celota streha notranjost - najniĹžje 1,12

24

G3

zidovi gabariti celota osi

G2

3,29

G1

0,40

2,99

1

9,11 9,51

9,43

2

+6,10

+5,00

+3,45

+2,60

+0,80

+0,05 -0,25

-1,15

obstojeÄ?i zid geometrija temeljev ni znana -2,00

0,37

2,50

2,18

0,37

0,51 2,52

1,1

1 2

10

25

PREČ NI PRE REZ B MERILO 1:100

1m

3

4

5

6

7

9

8

10

+6,10

+4,70 +4,30

S3

+4,00

senčenje - napeta tkanina +1,80 +1,50

+1,15

+1,15 Z4 -0,15

-0,65 -1,15

T2

-1,15

-2,00 -2,51

-3,40

1,10

0,34

4,35 4,12 1,10

31,49 1,42

0,37

2,75

2,30

2,20

7,19 2,68

2,02

1,10

0,50 1,65

2,08

1,58 1,97

obstoječi zid geometrija temeljev ni znana 0,39 2,35 2,35

2,85

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

temelji in zidovi 0,89

1,50 0,50

0,15 0,54 1,11 0,15 0,30 0,97

2,80 0,40

3,70

3,10

1,00

9,98 2,71 5,38 2,49

0,21

4,08

2,06 1,79

0,20

2,80

P3

temelji in zidovi - zunanj

celota streha notranjost - najniĹžje 1,10

26

G3

zidovi gabariti celota osi

G2

3,29

G1

2,99

1

+0,10

obstojeÄ?i zid geometrija temeljev ni znana

0,40

10,89

9,43

2

+6,10

+4,90

+3,30 +2,60

+0,80

-0,15

-2,00

11,18

0,69

0,37

0,51

1,1

27

PREČ NI PRE REZ C MERILO 1:100

1m

1 1,10 1,84

10

4

5

6

7

9

8

10

+6,10

+4,70

S1

+4,20

S2

S1

+3,70

+2,00

+1,80

+1,20

+1,15

-0,20

-0,05

Z1 -1,10

Z2

T1

3

-1,15

-2,51

-3,40

obstoječi zid geometrija temeljev ni znana

0,61

1,00

3,10

1,60

3,18

4,10 27,43 1,10

1,42

0,62

2,68

2,02

1,10

0,40

3,37

7,19

2,73 2,08

2,85

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

28

G3

G2

2

1

G1

+6,10 +5,35 +5,00

F1 +3,50 +3,30

+2,60

+1,10 +0,30 +0,00

obstojeÄ?i zid geometrija temeljev ni znana

obstojeÄ?i zid geometrija temeljev ni znana

29

VZHODNA FA SADA MERILO 1:100

1m

3

4

5

6

7

8

9

10

+6,10

+4,90 +4,70

+1,80 +1,15

-0,65

-2,00

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

30

GA

GC

GB A

+5,35 +4,90 +4,70

F2 +3,30

+1,80

+0,00

-2,00

B

GD C

D

E

F

31

SE VE RNA FA SADA MERILO 1:100

1m

G

H

I

J

K

L

+4,90 +4,70

+1,80

+0,65

-0,50

-2,00

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

32

S2

Cu strešna kritina z odkapnim profilom na koncu slemena Cu ogrevan žleb Linijski Cu snegolov

klon

ni na streš

o

15

+3,48 +3,38

+5,15

stre

+3,32 +4,93

odvod kondenza +3,05 +2,97

+3,02

+2,87 +2,82 +2,78 +2,63

+2,80

furnirana stropna obloga

zaključna lesena letev

dvojni preklop Hi

špirovec 260/160 mm sidran v lego

enokrilo okno (odpiranje zgoraj) okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno

dvojni preklop HI

strešna lega 260/160 mm enokrilo okno (odpiranje zgoraj) okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno

odkapni bakreni (Cu) profil stik vodotesno zakitan

+2,25

zaključna lesena letev

špirovec 260/160 mm sidran v lego strešna lega 260/160 mm klon

+2,02

ni na streš

leseni nosilni steber

fiksno panoramsko okno okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno

+3,51 +3,41

veriga za odkap

+3,35 +3,00 +3,08 +3,05

D1

odkapni bakreni (Cu) profil stik vodotesno zakitan zaključek HI pod Cu profilom dvojni preklop HI

+1,48

+1,36 opečnata notranja obloga

sidro fasadne opeke Horizontalna potr. vez

+-0,00

+1,41

+1,10

stensko ogrevanje (Cu cevi)

dvojni preklop HI preprečitev topl. mostu +0,86 -0,71 sidro fasadne opeke

Z1

-0,86 -0,91 -1,12

sidro fasadne opeke

fuga za prezračevanje v opeki dvojni preklop HI

+-0,00 -0,16 -0,25

-2,51

Z2 -0,50 perforirana cev za odvodnjavanje

-0,54

HI premaz (Hidrostop) dvojni preklop HI

-0,71

-3,01

preprečitev topl. mostu

-0,86 -1,92

-3,11

o

15

šni n

aklo

n 20 o

+5,00

+4,68

stre

šni n

33

aklo

n 20 o

FA SADNI PA S MERILO 1: 20

+4,62

0,1m +4,47

+4,87 +4,72

+1,60

enokrilo okno (odpiranje zgoraj) okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno

+4,22

odkapni bakreni (Cu) profil

+4,10

Cu žleb z naklonom

stre

šni n

aklo

n 20 o

+1,54

Cu strešna kritina z odkapnim profilom na koncu slemena

+1,40 +1,28

+4,47 +3,68

+4,35

+1,20

+1,23

+1,10

+3,48

dvojni preklop HI špirovec 260/160 mm sidran v lego zaključna lesena letev

+3,25 +3,82 +3,67 +2,80

+0,92

odkapni bakreni (Cu) profil stik vodotesno zakitan

+0,58

+3,51

+1,02

strešna lega 260/160 mm

+0,73

podkonstrukcija C-profil 80/60mm

+0,51

fiksno panoramsko okno okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno leseni nosilni steber

+3,26

fiksno panoramsko okno okvir masivni macesen Termopan, varnostno kaljeno

T1

S1

+1,70

odkapni bakreni (Cu) profil stik vodotesno zakitan

-0,50 -0,54

masivna plošča macesen

-0,65

dvojni preklop HI

-0,53 -0,63

sidro fasadne opeke -0,80 -1,86 -1,06

sidro fasadne opeke

stensko ogrevanje (Cu cevi)

stensko ogrevanje (Cu cevi)

fuga zakitana s trajnoelastičnim kitom

preprečitev topl. mostu

fuga za prezračevanje v opeki

-1,41 -1,47

dvojni preklop HI

-0,89 -0,95 -1,17

-1,41 -1,47

-1,63

-1,63

-1,78 -1,85

-1,78 -1,85 perforirana cev za odvodnjavanje

-1,89

-1,89

preprečitev topl. mostu

Z3 -2,42

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

-2,42

34

KONSTRUKCIJA GARAŽNEGA DELA

bakrena strešna kritina - položena v pasovih

lesene lege 16x26 cm - lepljen macesen leseni špirovci 16x26 cm - lepljen macesen leseni stebri 60x60 cm- lepljeni macesen leseni stebri 30x60 cm- lepljeni macesen

leseni špirovci 16x30 cm - lepljen macesen

jedro 42 cm - kombinacija Porotherma ter klinker opeke

A1

zunanja dvoslojna stena 63 cm - kombinacija Porotherma, klinker opeke, zračnega sloja ter mineralne volne

vertikalne armirano-betonske vezi z vpetjem za stebre

pasovni temelji širine 70 cm komprimirano na modul stisljivosti obstoječega terena

obstoječa terasa na lokaciji

35

AK SONOMETRIČ NI PRIK A Z KON STRUKCIJE 1m

KONSTRUKCIJA GARAŽNEGA DELA

bakrena strešna kritina - položena v pasovih

lesene lege 26x30 cm - lepljen macesen leseni špirovci 16x26 cm - lepljen macesen leseni stebri 30x30 cm - lepljeni macesen

obstoječi zid na lokaciji

temeljna in talna plošča debeline 15 cm

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

36

V1

37

VIZUALIZ AC IJE P O GLED IZ S TOPNIŠČ A OB V ZPENJAČI

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

38

V2

39

VIZUALIZ ACIJE P O GLED IZ ZR AK A

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

40

V3

41

VIZUALIZ AC IJE P O GLED IZ KREKOVEG A TRG A

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

42

V4

43

VIZUALIZ AC IJE P O GLED IZ ULICE NA S TOLBI

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

44

V5

45

VIZUALIZ AC IJE P O GLED NA DVORIŠČE

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

46

V6

47

VIZUALIZ AC IJE P O GLED IZ DEL AVNICE PROTI DVORIŠČU

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

48

V7

49

VIZUALIZ AC IJE P O GLED IZ KUHINJSKEG A Z ALIVA PROTI ME S TU

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

50

M1

51

FOTOGR AFIJE M AK ETE

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5

52

53

Podpisana Klara Zalokar izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Arhitektura in studijska obrt - idejna zasnova objekta za studijsko mizarstvo na ljubljanskem grajskem griÄ?u, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. Mitje Zorca, ter jo zagovarjala dne 26.3.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

u l | fa k u lt e ta z a a r h i t e k t u r o | av t o r k l a r a z a l o k a r | m e n t o r d o c . m i tj a z o r c | a r h i t e k t u r a i n s t u d i j s k a o b r t | m a g i s t r s k o d e l o | l e t o i z d e l a v e 2 0 1 4 / 2 0 1 5