Klara Bohinc

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo

NOVI BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI idejna zasnova arhitek turne uredit ve novega Botaničnega vr ta v Ljubljani Klara Bohinc

mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec konzultant za konstrukcijo: asist. Josip Konstantinovič konzultanta za program botaničnega vrta: dr. Jože Bavcon in mag. Blanka Ravnjak, univ. dipl. biol., razisk.

leto vpisa: 2009 Ljubljana, maj 2016

0

POVZETEK

Naloga se ukvarja s programom novega botaničnega vrta v prostranem zelenem prostoru na robu univerzitetnega kampusa v Ljubljani.

Skušala sem razdelati in jasno opredeliti program sodobnega botaničnega vrta ter ga smiselno umestiti v prostor. Ker je narava na lokaciji razmeroma neokrnjena, so posegi omejeni in jasno začrtani. Tako lahko preprečim degradacijo ali nenadzorovano širitev pozidave tudi v prihodnosti.

Bolj kot na objekte, sem se osredotočila na prostor, v katerega posegam. Oblikovna in vsebinska zasnova rešitve izhajata iz naravnih vrednot obravnavanega območja.

Ključne besede: botanični vrt, narava, botanika, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, landart

0

ABSTR ACT

The program of the task is the new Botanical garden in vast open green space on the brink of the university campus in Ljubljana.

I questioned and specified both programs and placement of a botanical garden in the open space. The unspoiled nature of the site led to limited and clearly defined interventions in order to prevent further degradation and building.

Focusing on the open space rather than the objects resulted in formal and programatic solution deriving from the natural qualities of the site.

Key words: botanical garden, nature, botaniy, Ljubljana, Biotechnical Faculty, landart

2

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

K A Z ALO I UVOD

5

II BOTANIČNI VRT

7

PREDSTAVITEV IN ZGODOVINA RAZVOJA BOTANIČNIH VRTOV SODOBNI BOTANIČNI VRT BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI III IZHODIŠČA IN R A ZMIŠL JANJA

13

NARAVA IN JAZ ČAS IN SPOMIN ODNOS DO OBSTOJEČEGA IV PROSTORSKI KONTEKST

25

IV PROSTORSKI KONTEKST LJUBLJANA ZELENI PROSTORI MESTA LOKACIJA ANALIZE LOKACIJE POVEZOVANJE Z OBSTOJEČIMI PROGRAMI NA OBMOČJU V PROJEK T

39

URBANISTIČNA ZASNOVA RAZVOJ PROGRAMA PROGRAMSKA ZASNOVA NOVEGA VRTA PROJEKT NOVEGA BOTANIČNEGA VRTA KONCEPT ‘GREEN MEETING AREA’ IZHODIŠČA ZA UREDITEV CELOTNEGA OBMOČJA VHOD VHODNI OBJEKT PROGRAMSKA ZASNOVA KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA MATERIALI ENERGETSKA ZASNOVA IN POŽARNA VARNOST POSEGI ZNOTRAJ BOTANIČNEGA VRTA POTI RASTLINJAKI IN NADSTREŠNICE KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA VI GR AFIČNE PRILOGE

69

VII Z AKL JUČEK

97

VIRI IN LITER ATUR A

98

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

3

(w w w.laboitever te.fr) WALT ER DE M ARI A Mile Long Drawing

4

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

I

UVOD

‘Oko ne vidi stvari, temveč podobe stvari, ki pomenijo druge stvari...’

(Calvino 1990)

Spomina ne zabrazgotini zgolj podoba, temveč naše celostno doživetje, ki je vedno več kot to.

Odvisno je od časa, kulture, prevladujočega miljeja, naše občutljivosti znotraj okolja v katerem prebivamo. Od vsega, kar se je v preteklosti že zgodilo. In nič se ne more zgoditi, ne da bi se zgodilo nekje. (Hočevar 1998) Vsak nekje, pa je zaznamovan z našo (ne)prisotnostjo. Je odraz našega zavedanja in odgovornosti do sveta, narave, sočloveka, do samega sebe. Znotraj tega je lahko arhitektura edina stalna in zanesljiva prehodna meja, neogibno potrebna vez med človekom in prostorom. Obstane, tudi ko mene ni.

Kako torej pristopati k nalogam, ki obravnavajo naravo? Je sploh lahko naš poseg v prostor ta, ki nam omogoča soočenje s samim seboj in z okoljem? Arhitektura ne nudi odgovora. Prava arhitektura postavlja vprašanja. Uokvirja zgodbe, spomine in ni samozadostna, ker je v svojem bistvu še vedno namenjena človeku. Dopušča dogajanju, da postane zgodba, prostoru da je ambient, meni da sem jaz.

Plasson slika morje z morjem. Kaj je bolj resnično od tega?

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I leto vpisa 2009

5

6

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

II

BOTANIČNI VRT

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I leto vpisa 2009

7

PREDSTAVITE V IN ZGODOVINA RA Z VOJA BOTANIČNIH VRTOV Zgodovina botaničnih vrtov je tesno povezana z botaniko. Ta sega daleč v zgodovino, do samih začetkov človeškega raziskovanja narave. Poleg zoologije je osnova, iz katere so se kasneje razvile druge naravoslovne vede, kot so biologija, kemija, fizika, gleologija... V času Egipta in Mezopotamije, več kot 3000 let nazaj, so se ljudje načrtno začeli ukvarjati z vzgojo rastlin. V času antike so se že zavedali njihovih zdravilnih učinkov. Raziskovanje in zbiranje rastlin sta kasneje postali domeni menihov in v 8. stoletju so se ob samostanih začeli razvijati meniški vrtovi, ki veljajo za predhodnike medicinskih vrtov. Ti so se, sprva namenjeni predvsem znanstvenim in akademskim raziskavam, v Evropskem prostoru začeli pojavljati v času zgodnje renesanse. Imenujemo jih tudi zeliščni vrtovi, saj so bili namenjeni predvsem raziskovanju zdravilnih učinkov rastlin. Ponavadi so bili zasnovani v sklopu izobraževalnih, prevsem medicinskih ustanov. Prvi tovrstni vrtovi izhajajo iz severne Italije, za najstarejšega velja Padovski.

Z ekspedicijami in raziskovanjem oddaljenih krajev v 16. in 17. stoletju, se je z uvozom rastlin iz tropov, bližnjega vzhoda ter Evropskih kolonij drugje po svetu vloga botaničnega vrta povsem spremenila. Prvenstveno ni več služil medicinskim namenom, temveč predvsem vzgoji tujih rastlin in raziskovanju pogojev, v katerih bi uspevale, iztrgane iz svojega natavnega habitata. Pojavili so se tropski vrtovi, kjer so klinčke, čaj, kavo, kinin ipd. vzgajali predvsem v komercialne namene. Tovrstnim vrtovom težko rečemo botanični, saj se znotraj njih ni razvijala nobena znanstveno naravnana dejavnost, predstavljajo pa pomembno obliko vrta, ki je vplivala na nadaljni razvoj. Z zbiranjem eksotičnih in nenavadnih rastlin je vrt v obdobju, ko so bila potovanja za večino le pobožna želja, prvič postal zanimiv tudi za širšo javnost.

Zaradi vzgajanja rastlin izven njihovega naravnega okolja se je začela spreminjati arhitektura objektov znotraj botaničnih vrtov. Z razvojem tehnologije gradnje v 18. stoletju, je vsak botanični vrt dobil oranžerije in rastlinjake, kjer so pod nadzorovanimi pogoji uspevale rastlinske vrste s celega sveta. Že leta 1682 je bil med posameznimi botaničnimi vrtovi vzpostavljen sistem izmenjave semen, ki v razširjeni obliki uspešno deluje še danes. Vzpostavitev binarne nomenklature v 18. stoletju, sistema poimenovanja rastlin in živali, je precej poenostavila klasifikacijo rastlin, ki je ena glavnih nalog botanikov. Težnja po urejanju in rangiranju vrst je pridobivala na pomenu in pogosto se je kot sestavni del vrta pojavil herbarij, stavba, kjer so bile shranjene urejene zbirke poimenovanih posušenih rastlin z opisi. Botanični vrt je začel postajati prostor, kjer se odvijajo taksonomske razsikave in shranjujejo znanstvene zbirke rastlin, zato so pomembno vlogo prevzeli spremljevalni programi knjižnice, herbarij in kasneje laboratorij. (Botanic Gardens Conservation International) Danes so botanični vrtovi razširjeni po vsem svetu.

Njihov znanstveni pomen se, bolj kot v živih zbirkah, meri v publiciranju in uspehu pri shranjevanju ter ohranjanju biotske raznolikosti rastlinskih vrst. Vsaj toliko kot strokovnjakom so namenjeni javnosti, saj s svojim delovanjem spodbujajo okoljsko osveščenost ter predstavljajo pomembno vez med obiskovalci in botaniko, ki sega na mnoga področja znanosti.

(www.espores.org) Padovski botanični vrt

8

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

(www.debraprinzing.com) oranžerija Versailles

SODOBNI BOTANIČNI VRT Pomen botaničnega vrta se je skozi zgodovino zelo spreminjal. Kakšna pa je njegova vloga v sodobnem času? Nima več pomena pri medicinskem raziskovanju in iskanju zdravilnih učinkovin, hkrati je brezpredmetno razumeti botanični vrt kot zbirko eksotičnih rastlin iz vsega sveta, saj se danes izmenjava informacij v svetu dogaja z neznansko hitrostjo, potovanja pa so dosegljiva malone vsem. Uradna definicija pravi: ‘Botanični vrtovi so znanstvene institucije, ki hranijo dokumentirane zbirke živih rastlin za namene znanstvenih raziskav, ohranjanja, predstavitve in izobraževanja.’

(SSKJ) Bistvena naloga botaničnega vrta danes je ohranjanje biotske raznolikosti ter izobraževanje in osveščanje javnosti tako na botaničnem kot hortikulturnem področju. Sodobni botanični vrt se ukvarja s temami kot so ekologija, evolucija, trajnostna raba, taksonomija... Pomembna so znanstvena dognanja na področju razmnoževanja, sistematike in identifikacije rastlinskih vrst, obstoječe zbirke ter ex situ shranjevanje semen ogroženih rastlinskih vrst. Poudarek je na raziskovanju in ohranjanju genskih virov, lokalne flore in značilnih habitatov različnih področij Zemlje, ki zaradi sodobnega načina življenja, invazivnih tujerodnih vrst, onesnaževanja in podnebnih sprememb izginjajo iz njenega obličja. Poleg spodbujanja okoljske osveščenosti so botanični vrtovi torej namenjeni upravljanju in obnovitvi rastlin in habitatnih tipov. Večina botaničnih vrtov po svetu je med seboj povezana, med njimi se odvija tesno sodelovanje in izmenjava semen.

(www.moma.org/) Catherine Mosbach, Bordeaux botanical garden

Botanični vrt je ustanova, ki s svojim poznavanjem taksonomije, biotske raznolikosti, vrtnarstva, varstvene biologije in ekologije lahko naslavlja še kako pomembna vprašanja v zvezi z ohranjanjem krhkega ravnovesja v okolju kjer prebivamo. (Botanic Gardens Conservation International) Posledica nalog, ki jih ima botanični vrt danes je seveda tudi nekoliko drugačna programska struktura.

Pogosto imajo pomembno vlogo kot zeleni javni prostori v mestih, zato so njihov sestavni del nemalokrat bolj komercialni programi. Poleg rastlinjakov, zunanjih živih zbirk, knjižnice, herbarija, semenske genske banke in laboratorija so sestavni del predavalnice, kjer se odvijajo izobraževanja in delavnice, prostori za zaposlene, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, študijski prostori, zunanje grede namenjene raziskavam... Pogosto so vrtovi del naravne oziroma kulturne turistične ponudbe.

(wp.ferrater.com) Ferrater OAB, Barcelona Botanical Garden

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

9

BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI Obstoječi Botanični vrt v Ljubljani je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Je tudi najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. Ustanovljen je bil v času Ilirskih provinc, leta 1810, v okviru visokih šol kot izobraževalna ustanova namenjena predstavitvi domovinske flore. Prvi vodja vrta je bil Franc Hladnik, predavatelj naravoslovja in botanike. Na voljo sta bili dve lokaciji, Tivoli in današnje mesto ob Ižanski cesti.

Vrt je ob ustanovitvi obsegal 33 arov, zasajenih pa je bilo okrog 500 vrst rastlin, med njimi tudi marmontova lipa, ki tam raste še danes. Po obnovitvi avstrijske oblasti se je vrt povečal za 16 arov in neprekinjeno deloval kot del srednješolske ustanove. Na tedanjem Kranjskem, je botanični vrt predstavljal središče botaničnih raziskav.

Vsako leto izdajo Index seminum, indeks vseh semen v vrtu in naravi nabranih rastlin, namenjenih raziskavam v vrtu in izmenjavam z botaničnimi vrtovi po svetu. Semenska genska banka sestoji iz semen rastlin nabranih v vrtu in njihovih naravnih rastiščih. Velik pomen ima raziskovanje in gojenje endemitov, še posebej ogroženih vrst. Veliko pozornost posvečajo rastlinskim vrstam, ki imajo v našem prostoru in samem območju botaničnega vrta klasično nahajališče, ene od njih so redke vrste visokih in nizkih barjanskih rastlin. Vrt za svoje raziskave pogosto uporabljajo tudi druge znanstvene institucije za poskuse na rastlinah.

V drugi polovici 18. stoletja je dobil alpinetum, kasneje je takratni vodja vrta Alfonz Pavlin navezal stike s tujimi vrtovi, kar je pomenilo začetek izmenjav semen, ki je za delovanje vrta pomembno tudi danes. Odvijale so se genetske raziskave, nastala je tudi obsežna herbarijska zbirka Flora Exsiccata Carniolica, začelo se je sistematično urejati in zbirati herbarijsko dokumentacijo v vrtu.

Od leta 1995 je Ljubljanski botanični vrt del organizacije BGCI, mreže botaničnih vrtov iz vsega sveta, 2008 je bil proglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Leta 1919 je ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani ta od deželne vlade prevzela nadzor nad botaničnim vrtom.

Takratna herbarijska zbirka je bila temelj herbarija današnjega oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.

Leta 1955 je dobil laboratorijsko sobo, skalnjak in prvi rastlinjak, ki ga je v seminarju profesorja Jožeta Plečnika načrtoval arhitekt dr. Boris Gaberščik. V tem obdobju se je obseg vrta zaradi izgradnje Ižanske ceste precej zmanjšal. Zaradi gradnje mestne infrastrukture je danes Botanični vrt vkleščen med Ižansko cesto in dolenjsko železnico, kar mu ne omogoča želene širitve. Zato se je v šestdesetih letih pojavila ideja, da bi zasnovali nov botanični vrt v okviru biotehniškega središča pod Rožnikom.

Ljubljanski botanični vrt deluje pod okriljem oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. V obdobju med 1995 in 2010 so prenovili objekte in žive zbirke. Dobili so nove predavalnice, prostor za sredozemske rastline, tropski rastlinjak in prenovili tematski formalni vrt. V zadnjih letih je vrt dobil še svojo knjižnico in čajnico. V vrtu prirejajo predavanja in delavnice, zaposleni se udeležujejo mednarodnih srečanj ter intenzivno sodelujejo s tujimi botaničnimi vrtovi.

Vrt je namenjen strokovnjakom, pa tudi laični javnosti, redno so organizirani vodeni ogledi, delavnice, vodstva in izobraževanja.

Zaradi prostorske stiske, se delovanje vrta razdrobljeno širi. Vodstvo botaničnega vrta upravlja s tivolskim rastlinjakom in rastlinjakom na območju Biotehniške fakultete ter najema dva suha travnika izven Ljubljane.

Ker na obstoječi lokaciji vrt nima možnosti širitve, občinski prostorski načrt mesta Ljubljane že leta predvideva izgradnjo novega, večjega botaničnega vrta ob Večni poti nasproti Živalskega vrta ob Biološkem središču. Na tem območju so leta 2000 zasadili japonske češnje, ki jih je Sloveniji podarila Japonska.

Obstoječi vrt zaradi pomanjkanja prostora nima usrezne kadrovske zasedbe, glede na obseg je v njem zaposlenih štiri do petkrat manj ljudi v primerjavi z botaničnimi vrtovi po Evropi. Objekt, ki je bil zgrajen kot vhod v novi botanični vrt, je zaradi pomanjkanja prostorov v biološkem središču že leta zaseden z Inštitutom za biologijo. Obstoječa stavba je zaradi premajhne kapacitete za inštitut neustrezna, zato se bo moral v prihodnosti seliti v novo zgradbo, ki je v nalogi predvidena znotraj grajenega tkiva obstoječega kampusa. Pomembno je, da se na mestu obstoječe stavbe ohrani program vhoda v vrt. Na tak način ostaja zeleni trikotnik nepozidan in se izogne nevarnosti, da bi se vanj širila grajena struktura izobraževalnega središča. (Bavcon 2010)

(www.botanicni-vrt.si) rastlinjak ob otvoritvi

10 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

(www.botanicni-vrt.si) današnja čajnica v Ljubljanskem botaničnem vrtu

I K

B

I

A

V

I

(www.botanicni-vrt.si) načrt Botaničnega vrta iz leta 1885

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

11

(w w w.rolublog.com / ) M ICH AEL H EI ZER Windows 2, Matchdrop

12 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

III

IZHODIŠČA IN R A ZMIŠLJANJA

‘Eden od obeh predmetov ima obliko, ki so jo bogovi dali zvezdnem nebu in orbitam, po katerih krožijo svetovi; drugi je njegov približni odsev, kot vsako človeško delo.’

(Calvino 1990)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I leto vpisa 2009

13

NARAVA IN JA Z ‘Slepcu rečeš, Prost si, odpreš mu vrata, ki so ga ločevala od sveta, Pojdi, prost si, mu ponovimo, in ta ne gre, ustavil se je sredi ulice, on in preostali, prestrašeni so, ne vedo ne kod ne kam... brez roke ki bi te vodila, v blaznem labirintu mesta, kjer spomin ne bo rabil ničemur, saj bo komajda zmogel pokazati podobo krajev, ne pa poti, po katerih se tja pride.’

(Saramago 2004)

(w w w.metmuseum.or g) EDWARD HOPPER, Of f ice in a Small Cit y

14 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

Učinkovitost je postala mantra sodobnega časa. Obsedenost z učinkovitostjo je oblikovala nov diskurz morale, oblačenja, odnosa do hrane... (Salecl 2015) Z globalizacijo je zabrisan ritem naravnega poteka stvari. S procesi, ki se odvijajo v naravi, nismo več neposredno povezani in se pogosto ne zavedamo, da smo od njih povsem odvisni. To je čas nirvane... Saturnovo leto, poplave, potresi, požari, sneg v avgustu, češnje v decembru?

(Jovanovič 2013) Življenje se odvija po nenavadnem in včasih vsiljenem ritmu naših pričakovanj in predstav o prihodnosti. Večinoma nam je vse dosegljivo, ne glede na to v katerem delu sveta živimo ali kateri letni čas je.

Luis Barragan pravi, da ‘danes človek ne more najti narave, da bi užival v njej, tudi kadar zapusti mesto. Znotraj nje je tujek zaklenjen v sijočem avtomobilu. Narava tako postane le fragment narave in človek fragment človeka.

Obljubljeni dialog med njima postane histeričen in enoličen človeški monolog.’ (Smith 1967, 76 ) Na kakšen način lahko oživimo dialog med naravo in človekom? V našem vsakdanu so minute natančno odmerjene. Vse se odvija po predvidenem urniku, ni prostora za odklone. Vrednost stvari okrog sebe merimo glede na njihovo uporabno vrednost in naša dejanja morajo imeti jasen cilj. Vsaka aktivnost ima agendo in izhod v naravo je postal le ena od njih, pragmatična, naučena in rutinska dejavnost, s katero opravimo tako kot z domačo nalogo, preden se lahko lotimo nečesa novega. Zato je nemogoče, da bi razumeli ali dosegli sožitje z okoljem v katerem prebivamo. Dušan Pirjevec je zapisal: ‘... kdaj pa smo v resnici. Samo tedaj, ko dojemamo predmete in stvari okrog sebe le glede na njihovo bit, ne pa glede na njihovo uporabnost. Se pravi, da jih ne uporabljamo, marveč jih pustimo biti. To je Heideggrov izraz pustiti biti. Pustiti biti je svoboda, torej resnica je svoboda.’ (Pirjevec 1992, 95) Da bi prostor zares doživeli, bi se morali najprej osvoboditi pričakovanja, kako ga izkoristiti.

Ali je mogoče ustvariti vzdušje, kjer se obiskovalec lahko prepusti prostoru, ga opazuje in doživi takšnega kot resnično je? Kako pripraviti človeka na izkušnjo narave, da ne bo neodvisni opazovalec ali gospodar narave, temveč njen del? ‘Pred Cezannom,’ pravi John Berger, ‘je bila vsaka slika do neke mere pogled skozi okno.

Courbet je skušal odpreti okno in splezati ven, Cezanne pa je razbil šipo. In soba je postala del pokrajine, gledalec pa del pogleda.’ (Berger 1980) Na kakšen način se lotiti oblikovanja prostora, še posebej kadar posegamo v naravo? Kako razbiti ‘šipo’, odstraniti nevidno mejo, ki nas bo venomer opominjala, da ne pripadamo?

(thefr ameofmind.com)

Omenjeni citat sicer ne govori neposredno o poseganju v prostor, je pa nazoren prikaz prav te razlike v doživljanju. Umetnost, za razliko od arhitekture osvobojena izrazito utilitarne funkcije, lažje in bolj intenzivno vpliva na naše razmevanje in čustveno odzivanje na okolje. V tem smislu je še posebej zanimiv land art. S težnjo po preseganju gostobesednega oblikovanja, se vrača k osnovnim oblikam izražanja in z minimalnimi sredstvi govori o bistvu stvari, v nasprotju s preobiljem okolja potrošniške družbe v kateri živimo.

JU L IA N K LI NCE W ICZ

(w w w.galer ievangelder.com) SIGU RDU R GU DM UN DSSON, Collage

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

15

(w w w.images.lib.ncsu.edu)

Rober t Morris, Obser vator y 1971 Nazoren primer je projekt Roberta Morrisa Observatorij. Gre za dve krožni gomili, ki ena vrh druge tvorita prostor sredi pokrajine, dostopen skozi štiri prehode. Zgornja struktura je zgrajena iz lesa, ki podpira zemljino. Ob vstopu je obiskovalec izoliran od zunanjega okolja in hkrati izpostavljen v odnosu do prostrane krajine. Tako grajeno vstopa v intenziven dialog z naravnim in presega oblikovalske principe projektiranja in oblikovanja. Ne izraža se toliko kot umetniški oziroma oblikovalski objekt, temveč predvsem kot prostor izkušnje. V nas poraja prevpraševanja o lastnem dojemanju nas samih in okolja, o odnosu do narave... Ustvarjalca ne zanima objekt, temveč oblikovanje prostora, kar bi morala biti osnova za vsak premišljen poseg v okolje.

(w w w.s-media- cache -ak0.pinimg.com)

(w w w.socks-studio.com)

(w w w.3 6.media .tumblr.com)

16 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

Umetniška dela land arta se ukvarjajo z našo percepcijo prostora, govorijo odnosu do človeškega merila in minjivosti znotraj brezkončne in brezčasne pokrajine. S poseganjem v prostor skušajo upredmetiti doživetje prostora, ki ga imamo v današnjem času redko moč prepoznati.

Zanimivo je, da, za razliko od druge umetnosti, kamor sodi tudi arhitektura, nimajo tržne vrednosti v klasičnem pomenu. To lahko razumem kot odklon od potrošniškega načina življenja, saj s tem ko ne obstajajo kot objekti, izključujejo možnost posedovanja in klasičnega vrednotenja na trgu. Spomnimo se poglavja iz Bergerjeve knjige Načini gledanja, kjer izpostavi primer oljne slike: ‘Kaj so te slike? V prvi vrsti so predmeti, ki jih lahko kupimo in posedujemo.’ (Berger 2008) Christo Vladimirov Javacheff v enem od intervjujev pravi, da so umetniška dela land arta onkraj lastninjenja. Nihče jih ne more kupiti in nihče vam ne more zaračunati ogleda. Niti umetnik ne more biti njihov lastnik, zato so takšna dela lahko absolutno vezana le na svobodo umetnikovega ustvarjanja. (Eye Level 2010)

Michael Heizer, Double Negative 1969-70

(w w w.doublenegative.tar asen.net)

Michael Heizer, ko govori o svojem projektu Dvojni negativ, pravi: ‘There is nothing there, yet it is still a sculpture.’

Gre za eno prvih Heizerjevih del land arta. Platno oziroma medij umetnikovega delovanja je zemlja, narava. Kot pogosto pri sodobni umetnosti, se pojavi dvom kako in če je sloh še mogoče razlikovati med vsakdanjim in umetniškim objektom v klasičnem pomenu te besede. Kaj se zgodi, ko se skala, nebo, zemlja naenkrat kategorizirajo kot umetniška dela? Na kakšen način se spremeni pomen umetnosti, ko dela naenkrat niso več vezana na galerijske prostore? Postavi se vprašanje merila, odnosa do okolja in človeka. Kako opazovalec razume umetniško delo dolgo četrtino milje?

Dvojni negativ sta dve zarezi, napravljeni v kamnito planoto v Nevadi, globoki 15m in dolgi več kot 450m.

Umetniško delo je nastalo le z odvzemom, izrezom nečesa, kar je bilo v tem prostoru že od nekdaj. Nastala praznina je torej negativni prostor, ki s svojim ne obstojem povsem spremeni naše doživljanje mogočne pokrajine. D. Hickey je zapisal, da je zato, ker ne vidimo stvari, temveč samo vidimo, lažje doživeti nekaj, kar je bilo odvzeto, kot tisto, kar je bilo dodano. (Hickey 1971, 48) Šele z zarezo v skalo, tako zares začutimo njeno pravo razsežnost.

(w w w.amper sandla .com)

(w w w.area-arch.it)

(w w w.area-arch.it)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

17

ČAS IN SPOMIN ‘...tvoj korak teka za tistim, kar ni zunaj oči, marveč v njih, pokopano in izbrisano.’

(Calvino 1990)

(w w w.media .clickblog.it) GI A N N I BERENGO G ARDI N, Il racconto del riso

18 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

‘Novinar Ovčinikov piše v svojih spominih na Japonsko: ‘Tukaj menijo, da čas sam po sebi pokaže bistvo stvari.

Zato vidijo Japonci v sledeh rasti prav poseben čar. Zaradi tega jih prevzame temna barva starega drevesa, preperel kamen, celo razcefranost, ki priča o mnogih rokah, ki so se dotikale slike na njenem robu. Te sledove starosti poimenujejo saba, kar pomeni dobesedno prevedeno ‘rja’. Saba - to je neposnemljiva rja, čas starosti, pečat, patina časa.

Saba, kot element lepote, uteleša vez med umetnostijo in naravo. V nekem smislu si Japonci na ta način prizadevajo prisvojiti čas kot neko vrsto umetniške snovi.’ (Tarkovski 1997, 46)

(w w w.assets.faena .com) James Turrell, Space that sees

Koncept časa kot abstraktna misel obstaja v naših možganih in, čeprav za nas predstavlja neko oprijemljivo mrežo, strukturo po kateri se ravnamo, je težko razumljiv in opredeljiv. Na kakšen način lahko čas oživimo, ga spremenimo v nekaj oprijemljivega? Kako ga pritrditi, ustaviti in s tem izkušnjo, doživetje napraviti dojemljivo? Kako napraviti čas - mentalni konstrukt - snoven? ‘Čas ni stvar, temveč misel. Presahne v možganih,’ zapiše Dostojevski. (Dostojevski 1872) Za človeka čas ne more preprosto in brez sledu izginiti, ker je zanj zgolj subjektivna duševna kategorija. Naš čas, ki smo ga preživeli, se nam usede v duše kot v čas predelana izkušnja. (Tarkovski 1997) Razumemo ga kot spremembo, kot spomin. Rilke pravi, da se čas in spomin zlivata drug v drugega, sta hkrati dve plati ene same medalje. Brez časa ni spomina. (Rilke 1929) S spominjanjem pa občutimo spremembo, nekaj kar se je zgodilo, nas zaznamovalo.

Najbolj intenzivno in najjasneje razumemo in doživljamo prostor prav skozi spremembe. Tako se preusmeri naša pozornost, izostrijo naši čuti. Naj bo to svetloba v različnih časih dneva, presahli jarek, ki je bil včeraj preširok, da bi skočili čezenj, zalita pot, ki nam onemogoča prehod, odsev krošnje v vodi, ki je v mrzlem zimskem jutru postala ledeno zrcalo, drevo, ki je vsako leto višje, pogled, ki se nam razkrije, ko odpade listje, popoldnaska svetloba v gozdu ali žareče barve jeseni. Arhitektura ima moč povezovalnega člena med človekom in naravo. Je tisti nepremični in nespremenjivi stik med menoj in okoljem, skozi katerega doživljamo dogajanje. Lahko služi kot okvir ali pa prostor preglasi in nenehno vzpostavlja distanco.

(w w w.ballar dian.com) WA LT ER DE M A RI A, T he Lightning Field (ht tp://w w w.ballardian.com/ )

(w w w. 2 .bp.blogspot.com) EDUARDO CH I LLI DA, Comb of the wind

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

19

ODNOS DO OBSTOJEČEGA ‘...we must discern what is left unsaid, and thus left for us to attend.’

(Treib 2001)

(w w wiselp.be) AGN ÈS GEOF F R AY Failure Falling Figure 2015

20 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

‘...v kateremkoli kontekstu že, arhitekt vedno nastopa s svojim delom v že obstoječ prostor. Posega v prostor, ki je oblikovan, naj bo to stavba, del mesta, naselja, gozd, travnik ipd. Torej je problem obstoječega - novega vedno prisoten. Zato, če govorimo o kontinuiteti, govorimo o povezavi z že obstoječimi elementi oziroma o dialogu s spominom...’ (Križaj 1986, 106) Beseda krajina že sama po sebi nosi pomen človekovega poseganja vanjo. Nobena naša misel ali opažanje ne moreta obstajati brez koteksta, znotraj katerega se do nje vzpostavimo.

Louis Barragan, Jardines del Pedregal 1945-54 Barragan je zapisal, da je pokrajina, ki je uokvirjena vredna dvojno. Arhitektov projekt v Mexico Cityju, Jardines del Pedregal, je bil izveden med 1945 in 54. Intervencije v prostrano vulkansko pokrajino so kultivirani in premišljeni arhitekturni posegi, ki se dotikajo narave. Dinamičen odnos se vzpostavi med redom racionalnega razmišljanja človeškega intelekta in nepravilnostjo divje skalnate pokrajine. Kot vedno pri arhitekturi, ki posega v naravno okolje, gre za srečanje dveh svetov, vseobsegajočega univerzalnega (ne)reda in rezov človeške ustvarjalnosti.

Projekt botaničnega vrta je zasnovan kot struktura, preko katere lahko obiskovalec opazi kvalitete, ki jih ponuja obstoječi prostor. Arhitekturni poseg je indikator dogajanja znotraj brezčasne prostrane narave v primerjavi s človeško minljivostjo.

(w w w.area-arch.it)

(w w w.unavidamoder na .tumblr.com)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

21

Alvaro Siza, Leca de Palmeira 1966 Eno prvih del Alvara Size, končano sredi šestdesetih, so bazeni v Leci de Palmeiri. Arhitekt z intervencijo ne spreminja obstoječe skalnate pokrajine, temveč jo napravi dostopno, razumljivo za uporabnika. Posegi s svojim redom in zasnovo jasno pokažejo ločnico med grajenim in vedno gibajočo se naravo, oceanom.

Naravo, najsibo neokrnjeno ali oblikovano, vedno dojemamo skozi razumevanje časa. Vse se venomer spreminja in premika, raste in odmira. Čas je tisto, kar najčistejše in najbolj brezkompromisno odseva odlike in lastnosti prostora, narave in arhitekture. Brodski pravi, da je umetnost preprosto reakcija organizma na njegove spominske omejitve. (Brodski 1992) Obstoječe uhojene poti na lokaciji novega botaničnega vrta pričajo o raznolikem dogajanju. Gre za razmeroma neokrnjen kos narave pol ure hoje oddaljen od mestnega središča. Ena ključnih dragocenosti tega prostora, ki jo projekt ohranja, je prav njegova neurejenost. Nedefinirane poti spodbujajo spontano gibanje, kar obiskovalcu omogoča vzpostavitev neposrednega stika z okoljem. Ta se odziva na našo prisotnost in prostor se na tak način preoblikuje z vsakim našim korakom. Kot obiskovalci postanemo del dogajanja in sprememb. Postanemo del prostora.

(ht tp://w w w.archdaily.com/ )

(w w w.archdaily.com)

(w w w.archdaily.com)

(ht w w.archdaily.com/ ) (w tp://w w w.archdaily.com)

22 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

(w w w.socks-studio.com)

Michael Heizer, Circular Sur face Planar Displacement Drawing 1969 Leta 1969 je Michael Heizer z vožnjo z motorjem risal krožne vzorce po suhem jezeru Jean v Nevadi. Krožne linije zarisane v puščavsko pokrajino, so ustvarile efemerno umetniško delo, katerega edini dokaz danes so spomin, vedenje, da se je to zgodilo, in fotografije. Kljub njegovi minljivosti je projekt vplival na umetnost v svetu.

V tem kontekstu je zanimivo pomisliti na minjivost in neznatnost človekovega delovanja v odnosu do brezčasnosti narave in njenih procesov. Kako neka spremeba v okolju - sled in njeno izginotje - predstavlja povezovalni člen med dogajanjem v naravi in človeškim doživljanjem.

Puščanje sledi, odtisa, tako lahko razumemo vsako naše dejanje, ki na kakršenkoli način zaznamuje prostor. Vedno gre torej tudi za vprašanje, kako snovati arhitekturo skozi človeško merilo v odnosu do razsežnosti pokrajine. Na kašen način posegati vanjo s pravo mero odgovornosti, ji priti blizu. ‘... vsaka pa tudi arhitekturna umetnina je kot prostor-prostost odpirajoče delo vedno tudi spomenik človekovemu ranljivemu telesu in smrti,’ piše Pirjevec. (Pirjevec 1976)

(w w w.socks-studio.com)

(w w w.socks-studio.com)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

23

(w w w.r adicalar t.info) M ICH AEL H EI ZER Five Conic Displacements 1969

24 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

IV

PROSTORSKI KONTEKST

‘...kot je brezimna ravan, ali morje, ki ima ime le na zemljevidu, v knjigah in pri ljudeh, dejansko pa je le širjava, gibanje in globina.’

(Rilke 2006)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I leto vpisa 2009

25

LJUBLJANA Ljubljana je glavno mesto Slovenije in njeno geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče. Mesto s površino 163.8 km² leži v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije in šteje dobrih 250.000 prebivalcev.

Preko območja tečejo reke in potoki: Ljubljanica, Gradaščica, Mali graben, Glinščica, Pržanec, Sava, Gameljščica, Črnušnica, Stokalca, Studenčica, Dobrunjščica, Rastučnik, Bajer, Gobovšek, Bizoviški potok, Graben, Dolgi potok in Ižica ter umetno zgrajeni razbremenilni kanal Gruberjev kanal. Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir oskrbe s pitno vodo mesta. Na južnem obrobju se nahaja Ljubljansko barje, katerega močvirnati vlažni travniki predstavljajo v smislu biodiverzitete zelo bogato območje.

Zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov je Ljubljana na več kot četrtini svoje površine poplavno ogrožena. Ljubljana je zeleno mesto saj dobrih 30 ha mestnega prostora zavzemajo parkovne površine.

K vzdušju v mestu veliko prispevajo mladi, študentje namreč predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije. Pomembno vlogo imajo torej fakultete, ki so večinoma umeščene v mestno središče. Univerza v Ljubljani, največja slovenska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.

Glavna mestna vpradnica v smeri S-J teče skozi ožino med Grajskim gričem in Šišenskim hribom. Omogoča, da se zelene površine iz mestnega zaledja kontinuirano širijo v sam center mesta. Vzporedno z njo teče skozi mesto Ljubljanica, ob kateri se pod Grajskim gričem strnjeno niza srednjeveška struktura mesta. Vizija za razvoj mesta iz šestdesetih let je predvidevala pozidavo ob petih glavnih prometnih vpradnicah, med katerimi bi se nizali zeleni klini. Tako bi se preko zelenja celotno mesto povezalo preko kvalitetnih javnih površin. Zasnova je zaradi nepremišljene gradnje danes skorajda nečitljiva.

Prostorske dominante Polhograjsko hr ibovje, Šišensk i hr ib in Grajsk i gr ič

Shema cestnega omrežja

(w w w.outsider.si / ) radialna mor fologija urbanih struk tur in zelenih k linov Ljubljane, France Toma žič

Železnišk i promet

26 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

(www.giskd6s.situla.org) Franciscejski kataster

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

27

ZELENI PROSTORI MESTA KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB

pr imerjava velikosti zelenih površin v mestu:

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil ustanovljen leta 1984. Razsteza se na severozahodnem robu Ljubljane in obsega mestni park Tivoli ter parkovna gozda Rožnik in Šišenski hrib.

Tivoli je urejen mestni park, ki sega v samo središče mesta. V park so umeščeni spomeniki, vodnjaki in plastike od katerih je najbolj znan pastirček s piščalko Zdenka Kalina.

Rožnik in Šišenski hrib sta porasla s samoniklo gozdno vegetacijo. Za Tivolskim gradom je klasično nahajališče evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea), na območju Malega Rožnika in Mosteca pa so mokrišča, kjer so pomembna rastišča močvirske in barjanske flore in vegetacije.

GRAJSKI GRIČ Grajski grič, na katerem se nad zgodovinskim mestnim jedrom dviga Ljubljanski grad, je prepreden s sprehajalnimi potmi. Večji del je pokrit z urejenim gozdom. Vzpon traja približno 20 minut in je mogoč iz različnih delov mesta.

Iz ostankov utrdbe vrh griča je urejeno sprehajališče, ki je eno najlepših del arhitekta Jožeta Plečnika. Zanj je uporabil ostanke nekdanje utrdbe, do katere je v 16. stoletju vodilo podaljšano grajsko obzidje, ki danes ni ohranjeno.

K R AJI NSK I PA RK T I VOL I, ROŽN I K I N ŠIŠENSK I H RI B

ŽIVALSKI VRT Predhodnik živalskega vrta je bila grajska manažerija oz. fazanarija, Auerspergov vrt s kunci, fazani, redko perutnino in zverinjakom. Živalski vrt v Ljubljani kot ga poznamo danes, je bil odprt 10. marca leta 1949. Prve kletke so bile nameščene v središču Ljubljane na kolodvorski ulici blizu današnje RTV Slovenija.

Leta 1951 se je preselil na današnje območje, jugozahodni del Rožnika, kjer zavzema 19,6 ha površine.

Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Pred vhodom je postavljen kovinski kip bika, delo kiparja Janeza Boljke. V Ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, poudarek je predvsem na vrstah, značilnih za območje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Dosegljiv je z linijo 18 ljubljanskega potniškega prometa.

T I VOL I

NOV BOTA N IČN I V RT

GR AJSK I GRIČ

ŽI VA LSK I V RT

OBSTOJEČI BOTA N IČN I V RT

shema z označenimi večjimi zelenimi površinami v središču mesta

28 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB

(w w w.etno -muzej.si)

(w w w.ljubljanawithyour dog.com)

(w w w.slovenia .info)

(w w w.follow thesister s.com)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

29

GR AJSK I GRIČ

(w w w.encr ypted-tbn1.gstatic.com)

(w w w.delo.si) ŽI VA LSK I V RT

(w w w.kr aji.eu /PICTURES)

30 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

POT SPOMINOV Pot spominov in tovarištva (kratica PST), imenovana tudi Pot ob žici, je dvaintrideset kilometrov dolga rekreacijska pot okrog Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je med 2. svetovno vojno omejevala mesto. Uredila jo je mestna občina ob štirideseti obletnici osvoboditve, 9. maja leta 1985. PST je z odlokom mesta Ljubljana proglašena za zgodovinski spomenik in obenem spomenik oblikovane narave.

Peščeno pot obdaja zeleni pas na katerem je posajeno več kot 7000 dreves, ki nudijo senco sprehajalcem in kolesarjem. Pogosto jo zato imenujemo tudi zeleni prstan mesta. Ob potezi so urejeni športni otoki, počivališča, spominska obeležja in podobno. PST je pomembno rekreacijska in parkovna urbanistična poteza, ki bogati mestni prostor Ljubljane.

(w w w.tr ajek t.or g)

(w w w.wikimedia .or g)

PIONIRSKA PROGA Pionirska proga je bila ozkotirna železniška proga, ki je med letoma 1948 in 1954 povezovala ljubljanske predele Rožna dolina, Koseze in Podutik. Zgrajena je bila po vzoru otroških železnic, ki so se v 30. letih pojavile v nekdanji Sovjetski zvezi. Ker se je zanimanje potnikov po začetnem navdušenju kmalu začelo manjšati, so jo marca 1954 razstavili. Proga je potekala med Rožno dolino, kjer je stala zidana postaja TV-15 s pokritim peronom, vzdolž Večne poti, mimo križišča Večne poti in Koseške ceste (postaja Jelenov Žleb), ob južnem robu Koseškega bajerja, kjer se je obrnila proti severu,stekla čez Koseze in se nato postopoma obrnila proti zahodu.

Končala se je z leseno postajo Trnovski gozd ob Podutiški cesti.

Trasa je še vedno dobro ohranjena med Rožno dolino in Kosezami, kjer danes poteka kolesarska steza ob Večni poti.

(w w w.shr ani.si)

(w w w.photobucket.com /albums /n540/Pionir ska-pr uga)

(w w w.i49.tinypic.com /2lw vupz)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

31

LOK ACIJA Območja ohranjene narave in posamezne naravne prvine kot so drevesa, vodotokI in zelenice, ključno prispevajo k zdravju okolja in prebivalcev ter k lepoti in prepoznavnosti mesta. Prispevek naravnih prvin h kakovosti bivanja je vsestransko dokazan in tudi finančno ovrednoten. Zato sta varstvo in razvoj območij narave in naravnih prvin v vsakem mestu predmet številnih razvojnih premslekov, proučevanj in načrtovanj.

Ujeti deli narave, območja večje ohranjenosti, imajo med zgradbami še poseben, dodaten pomen. Čeprav je v Sloveniji naravnega zalednja razmeroma veliko in nam je zaradi kratkih razdalij vsakodnevno dosegljiv, je zaradi razpršene poselitve in intenzivnega kmetijstva narava dodobra spremenjena. Nekdanja pisanost poljskega cvetja iz časov, ko se je travnik dvakrat, največ trikrat kosilo, je že davno izginila iz vsakdanjih podob. Včasih so semena rastlin dozorela in so zaradi klasične pridelave, sušenja sena na mestu samem ostala in se osula ter predstavljala stalno dejavno banko semen na terenu. V sušnih letih so bili travniki bolj pisano cvetoči, v mokrih letih so prevladovale trave. Tako se je pestrost, ki danes zaradi intenzivnega gnojenja, zgodnje košnje in baliranja izginja iz slovenskih travnikov, iz leta v leto obnavljala. Mestno okolje je temu procesu zaradi praviloma zelo intenzivne košnje zelenic še toliko bolj podvrženo in cvetenja je vse manj.

V Ljubljani ob Večni poti leži dokaj velika, skoraj nevzdrževana površina, kjer je možno še spremljati pestrost delovanja narave, ki pa se ji vse bolj približuje pozidava. Tu je že v osemdesetih letih nastalo fakultetno središče, ki se je v zadnjem desetletju še povečalo z novogradnjami, s skupino novih fakultet in tehnološkim parkom, ki se zajedajo v območje. Zaradi pritiska gradnje se je obremenitev odprtih površin v zadnjih letih močno povečala. Čeprav zeleni trikotnik med Večno potjo, Potjo spominov in Potjo Roberta Blinca ostaja nepozidan, je zaradi neorganizirane rabe in ujetosti v mestno tkivo območje degradirano. Na tem prostoru Mesto Ljubljana predvideva izgradnjo novega Botaničnega vrta. V OPN MOL je načrtovana ureditev, ki mora biti skladna z režimi veljavnimi za Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. (LIFE+ 2013 Environment Policy and Governance project application, 2013)

32 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

ANALIZE LOK ACIJE GLAVNE PROMETNE POVEZAVE ljubljanska obvoznica - priključek Brdo prometna cesta Pot spominov pešpot po trasi nekdanje Pionirske proge

100m

200m

500m

100m

200m

500m

ANALIZA POPLAVNE OGROŽENOSTI območje nedoločene ogroženosti območje majhne ogroženosti območje srednje ogroženosti

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

33

ANALIZA ZELENJA ŠIRŠEGA OBMOČJA gozd kmetijske obdelovalne površine

100m

200m

500m

POGLEDI 1 pogled na Polhograjsko hribovje 2 pogled, ki se odpre med volumnom gozda 3 pogled na zamočvirjeni del 4 pogled na velike hraste

2

5 pogled na cerkev na Rožniku

3 1 4 5

100m

34 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

200m

500m

JARKI IN MEJICE jarki in vodotoki mejice dreves

100m

200m

500m

100m

200m

500m

PROMETNE POVEZAVE MED OBSTOJEČIM IN NOVIM BOTANIČNIM VRTOM pešec in kolesar javni promet avto LPP linija 18

LPP linija 11

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

35

FOTOGRAFIJE LOKACIJE

mejice ob vodnih jarkih Glinščica

vodni jarki

pogled na Rožnik

češnjev drevored in v ozadju rastlinjak ter biološki inštitut

36 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

POVEZOVANJE Z OBSTOJEČIMI PROGRAMI NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU V neposredni bližini lokacije se nahajajo Tehnološki park, Nacionalni inštitut za biologijo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Živalski vrt. Programska pestrost omogoča bogato dogajanje na območju, vzpostavlja medgeneracijski dialog ter prispeva k osveščanju širše javnosti, ki prostor že danes uporablja v rekreacijske namene. Hkrati nov projekt prispeva h kakovosti mestnega prostora ter nastajajočega fakultetnega kampusa z inštituti in tehnološkim parkom.(LIFE+ 2013 Environment Policy and Governance project application, 2013)

PROGRAMSKA SHEMA OBMOČJA cerkev na Rožniku raziskovalni in izobraževalni programi Ljubljanski živalski vrt Tehnološki park Ljubljana hotel in kongresni center Mons

100m

200m

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

500m

37

(w w w.por tlandar t.net / ) WALT ER DE M ARI A Mile Long Drawing 1968

38 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

V

PROJEK T

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I ÄŒ N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

39

URBANISTIČNA SHEMA

obstoječe stanje

novo stanje

40 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

URBANISTIČNA Z ASNOVA Območje obravnave je ujeto v trikotnik, ki ga obdajajo Večna pot, Glinščica in Pot Roberta Blinca. Nahaja se ob vznožju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Razmeroma neokrnjena gozdna površina se razprostira preko skoraj polovice pretežno ravninske lokacije in je pogosto obiskano sprehajališče Ljubljančanov. Območje na dveh straneh objemata pomembni zeleni in rekreacijski potezi, Pot spominov in kolesarska steza na trasi bivše Pionirske proge. Na jugovzdnem robu v zadnjih desetletjih intenzivno raste nova pozidava. Na tem delu se danes nahajajo Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Nacionalni inštitut za biologijo. Značilno geometrijo prostora določajo jarki, ki tečejo preko območja.

Ob njih se v ravnih linijah nizajo visoka drevesa in nižje rastje. Prepredenost z jarki prispeva k ambientalni vrednosti prostora, ki se s količino vode nenehno spreminja. Jugozahodni rob ob Glinščici spada med poplavno ogrožena območja. Na zahodnem delu je predvidena ureditev zadrževalnika, ki vključuje tudi travnik zahodno od Poti Roberta Blinca.

Pomembna vrednota v prostoru je drevored japonskih češenj, na vzhodnem robu. Ob njem je danes linearna zasaditev dreves s stopnicami za posedanje in vodno površino po sredini. Na obeh straneh zelene poteze je enosmerna cesta, ki služi kot dovozna pot do kampusa. Čeprav ima območje kampusa v neposredni bližini veliko zelenih in urbanih javnih površin, so te razmeroma slabo izkoriščene in po večini namenjene parkirnim mestom. Nova ureditev zato predvideva umik parkirišč v zeleno območje med Večno potjo in Pionirsko progo. Na ta način se površine osvobojene prometa združujejo v različne tematske trge vzdolž območja, ki postanejo kvalitetni ambienti za druženje. Manjša sprememba v prometnem režimu je načrtovana tudi ob vhodu v območje iz Večne poti, kjer se ukine zahodna enosmerna cesta. Spremeni se v dvosmerno kolesarkos stezo, ki povezuje pot na trasi Pionirske proge in Pot spominov. Promet se prestavi na vzhod, kjer je širina ceste zadostna za vzpostavitev dvosmernega prometnega režima, ki služi kot dovozna pot v širše območje. Široka pešpot teče ob novem zidu vzporedno s kolesarsko stezo in pripelje obiskovalca preko vhodnega trga do vhoda v botanični vrt. Pot služi tudi kot prečna povezava Pionirske trase in Poti spominov.

Glavno vodilo pri vseh posegih je ohranitev in zaščita obstoječih habitatov ter naravnih površin. Vsi posegi so zasnovani tako, da spoštujejo naravne procese in lastnosti obstoječega terena. Ureditev upošteva prisotnost vode.

Kot nadaljevanje že omenjenega niza urbanih trgov se tematske javne površine nadaljujejo preko obravnavanega zelenega območja, kjer dobijo drugačen značaj. Pripenjajo se na osrednjo pot čez lokacijo, ki sledi geometriji jarkov in se na mestu, kjer prečka prometno cesto Pot Roberta Blinca priključi Poti spominov. Poteza se izteče na pomolu nad travnikom, ki je kot zadrževalnik vode občasno zalit z vodo, s pogledom na Polhograjsko hribovje.

Nova ureditev in obstoječi programi se medsebojno bogatijo in dopolnjujejo. Z izpostavitvijo interesa do narave se kaže nova možnost uporabe prostora, ki prispeva k drugačni obravnavi javnega urbanega in rekreacijskega prostora, prisotnost slednjih pa ključno vpliva na izobraževalni proces in osveščenost, ki sta pomembni nalogi botaničnega vrta. Zelene površine, rastlinska odeja, mejice, gozdne in močvirne površine prispevajo k čiščenju vode in ozračja ter prispevajo h kvalitetnejšemu bivalnemu okolju.

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

41

VLOGA OBSTOJEČEGA IN NOVEGA BOTANIČNEGA VRTA Zadnja leta se Botanični vrt sporadično širi brez dolgoročne vizije. Vzpostavitev novega vrta na obravnavanem območju naloge bi omogočala, da program strnjeno na enem mestu deluje kot entiteta. Zgolj na ta način lahko kvalitetno obratuje in dobro služi svojemu namenu. Glede na to, da je obstoječi Botanični vrt univerze v Ljubljani dragocena ustanova, je pomembno vzpostaviti premišljeno relacijo med obstoječim in novim vrtom, tako da se bosta v svojem delovanju smiselno usklajevala in dopolnjevala. Ker ima obstoječi vrt velik kulturno zgodovinski pomen in je tudi zaščiten kot spomenik na državnem nivoju, se že v izhodišču razlikuje od značaja novega dela Botaničnega vrta, ki je zanimiv z vidika nahajališča atraktivnih naravnih habitatov, združenih na razmeroma velikem kosu neokrnjene narave, v neposredni bližini mesta. Oba dela sta smiselna prav zato, ker se med seboj razlikujeta in s tem ponujata različne aspekte predstavitve in realizacije obravnavanega programa. Imata različen koncept delovanja, kar je pomembno upoštevati pri prestrukturiranju programa obstoječega vrta in snovanju vsebin novega.

Novi vrt deluje kot eksperimentalno področje, namenjeno raziskavam, poskusom, ohranitvi in vzgoji rastlinskih vrst. Nova lokacije je zato smiselna tudi zaradi navezave na biološko središče in biotehnološki kampus. Poudarek je na naravnih vrednotah območja in avtohtonih habitatih, ki imajo tu svoje nahajališče, medtem ko ima obstoječi Botanični vrt kot prva izobraževalna ustanova pri nas pomemben kulturni značaj. Tu se ohrani zeleni del vrta in kavarna. Ker je kot pomemben spomenik na nivoju mesta razmeroma slabo predstavljen, predlagam umestitev manjšega muzeja s predstavitvijo zgodovinskega razvoja botanične dejavnosti na tem mestu. V vhodnem delu se razširijo razstavni prostori, kjer so lahko predstavljene dejavnosti Botaničnega vrta. V novi vrt se preseli delavnica, genska semenska banka in raziskovalni del vrta. Tako se objekti obstoječega Botaničnega vrta nekoliko razbremenijo, zato eventuelno predlagam ponovno vzpostavitev stanja pred prenovo stavb leta 1999, ki je bila iz arhitekturnega stališča oblikovno in vsebinsko dokaj neustrezna.

PROGRAMSK A Z ASNOVA NOVEGA VRTA Zasnova novega botaničnega vrta je v grobem razdeljena v štiri programske sklope: raziskovalni, izobraževalni, komercialni in servisni del. Raziskovalni del je namenjen poskusom in zbiranju podatkov. Poudarek je na ohranitvi ogroženih vrst, identifikaciji, sistematiki in taksonomiji rastlin. Upravlja s herbarijsko zbirko in skrbi za gensko semensko banko. Gre za del programa, s katerim upravljajo strokovnjaki in je povezan z bližnjimi programi kampusa in biološkega središča. Komercialni del je namenjen širši javnosti na nivoju kampusa, mesta in njegove turistične ponudbe. Namenjen je kvalitetnemu preživljanju prostega časa in ima družabno povezovalno vlogo. Sem sodi vzgoja rastlin za prodajo, botanična trgovina, kavarna, restavracija in večnamenski prostori, ki lahko gostijo raznovrstne simpozije in dogodke. Izobraževalno vlogo ima načeloma celotna zasnova, saj je projekt zasnovan kot razmeroma odprta struktura. Pomembna so predavanja in delavnice ter različni dogodki, ki dopolnjujejo delovanje vrte. Prav zato je tudi servisni del, ki je namenjen vzdrževanju obravnavan kot del tematskih ureditev in obiskovalcu omogoča vpogled v delovanje vrta.

av tohtoni naravni habitati zeleni del

odpr ti del zasaditev

umetne zasadit ve

zapr ti raziskovalni del

botanični vr t

prodajalna družabni in komercialni programi

kavarna in restavracija nadstrešnice in trgi laboratorj

grajeni del

semenska genska banka

raziskovalni programi

knjižnica učilnice na prostem

izobraževalni programi

predavalnice zaposleni obiskovalci

ser visni del

v zdr ževanje vr ta upravni del

42 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

PROJEK T NOVEGA BOTANIČNEGA VRTA Obstoječi habitati v območju novega Botaničnega vrta so podvrženi vplivom intenzivnega kmetijstva na eni strani ter pozidave in nekontroliranega odlaganja smeti na drugi strani. Trenutno je še možno vzpostaviti in okrepiti raznolikost vrst in habitatov ter s premišljeno rabo zaustaviti širjenje invazivnih vrst in neustrezno rabo prostora.

Obravnavano območje je ena redkih priložnosti, kjer lahko v mestnem okolju vidimo posamezne, že zelo redke habitate. Gre za naravne in sonaravne habitate, ki jih je človek ustvaril skozi stoletja, ko je oblikoval kulturno krajino. Ti so v zadnjih desetletjih podvrženi stihijski rabi, odlaganju smeti, zaraščanju z invazivnimi vrstami ter intenzivni kmetijski rabi, kar negativno vpliva na njihovo pestrost. Ena glavnih nalog novega botaničnega vrta je zato ohraniti in povečati raznolikost genetskega materiala.

Namen projekta je: 1 ohranjanje habitatov ujetih med urbane površine mesta 2 razvoj inovativnega programa varstva in razvoja območja ohranjanja habitatov 3 dopolnitev programa v območju novega fakultetnega kampusa in tehnološkega parka 4 sanacija zapuščenih območij in divjih odlagališč odpadkov 5 preprečitev razširjanja invazivnih vrst 6 remediacija degradiranih površin (LIFE+ 2013 Environment Policy and Governance project application, 2013)

KONCEPT ‘GREEN MEE TING ARE A’ Pristop k rabi in upravljanju tega prostora temelji na konceptu Green Meeting Area, kar pomeni, da na eni strani ustvarjamo prostor za reprezentativne habitate z vključenimi ogroženimi vrstami ter hkrati v prostor vključujemo človeka. Tako vloga narave v urbanem okolju preseže zgolj rekreacijski ali estetski vidik in postane medij za ustvarjanje človekovih inovacijskih dosežkov na različnih področjih ustvarjanja. Glavni cilj ureditve je vključevanje raznolikosti habitatov in vrst v urbani prostor s sodelovanjem različnih okoliških programov: izobraževalnoraziskovalnega in tehnološkega. (LIFE+ 2013 Environment Policy and Governance project application, 2013)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

43

IZHODIŠČA Z A UREDITE V CELOTNEGA OBMOČJA Obravnavana lokacija je prostrana zelena površina, ki jo v srednjem delu v zanimivi geometriji definirajo vodni jarki z linearnimi zasaditvami dreves. Pri novi ureditvi se mi je zdelo pomembno slediti obstoječemu ritmu prostora in ohranjati njegov značilni karakter. Medtem ko je severni del gosto poraščen z gozdom in vmesnimi zamočvirjenimi deli, so na južnem robu obdelovane kmetijske površine. Glede na predvideni program Botaničnega vrta je ključnega pomena vzpostaviti jasno berljivo razliko med avtohtonimi habitatnimi tipi in rastlinskimi vrstami s katerimi je območje bogato ter novimi, ‘umetnimi’ zasaditvami. Ker je naravni prostor v severni polovici območja še razmeroma neokrnjen in kot tak najbolj atraktiven, ostaja ohranjen. Njegova velika vrednost je prav v spontani rabi, kar je glede na njegovo bližino urbanemu mestnemu središču še posebej dragoceno.

Projekt ureditve novega botaničnega vrta temelji na osrednji potezi, ki se kot hrbtenica v smeri vzhod - zahod pne preko celotnega območja. Pot je zvezna in dovolj široka za vzdrževalna vozila, ki imajo servisni vhod ob Poti Roberta Blinca. Sledi geometriji obstoječih jarkov in predstavlja ločnico, do koder naj bi segali krajinski posegi novih zasaditev. Nanjo se pripenjajo zanke lesenih pomolov, ki obiskovalca na več višinskih nivojih vodijo do različnih habitatov in ambientov. Nadstrešnice in rastlinjaki ob osrednji poti definirajo ambiente z atraktivnimi pogledi, ki se kot raznoliki tematski trgi nizajo vzdolž lokacije. Poteza se zaključi z lesenim pomolom s pogledom na obrise Polhograjskega hribovja. Pomol lebdi nad občasno poplavljenim travnikom, ki je del zadržvalnika Brdnikova. Vsi ambienti so zasnovani tako, da s svojo zasnovo poudarjajo značaj obstoječega prostora.

Narava se venomer spreminja. Obisk tega prostora je zato vedno svojevrstna izkušnja, glede na letni čas, vreme, čas v dnevu... Zaradi prisotnosti vode, so nenehne spremembe v tem prostoru še posebej očitne. Arhitekturni posegi služijo kot okvir tem spremembam. Skušajo jih obiskovalcu razkriti, ne pa preglasiti.

(w w w.area-arch.it) LOU IS BARR AG A N Jardines del Pedregal

44 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

GEOMETRIJA nova poteza se prilagaja geometriji obstoječih jarkov na lokaciji

jarki

nova poteza

ZAREZA V PROSTOR nova poteza predstavlja mejo do kjer lahko segajo posegi in strogo ločnico med umetnimi zasaditvami na jugu ter obstoječimi naravnimi habitati nad potjo nova poteza

umetne zasaditve

TRGI vzdolž osrednje poti se nizajo različni ambienti nova poteza

trgi

objekti

pogled na močvirni del

POGLEDI

nova poteza pogled na polhograjsko hribovje pogled na cerkev marijinega obiskanja

pogled skozi gozd

PROSTORSKE ZANKE nova poteza

na glavno pot se pripnjajo leseni pomoli, ki na različnih višinah vodijo do zanimivih prostorov

zanke lesenih pomolov

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

45

(w w w.mgml.si / ) ZM AGO JER AJ brez naslova 1970

VHOD ‘Arhitektura se vedno začne z zidom. Zid pomeni odločitev, pomeni človekovo opredelitev do prostora. Zid pomeni ‘do tu’ in ‘od tam’. Ko se zid ukrivi, formira prostor in pomeni razmejitev mojega proti ostalemu.’ (V. Ravnikar, 1988) Glavni dostop do Botaničnega vrta je z Večne poti, nasproti Živalskega vrta, na severni strani obravnavanega območja. V izteku pešpoti po trasi bivše Pionirske proge se pravokotno nanjo v južni smeru pripenja nizek zid, ki zaznamuje vhod. Zid se zaradi rahlega padanja terena počasi viša. Ob njem teče pot, ki vodi proti Botaničnem vrtu. Zaradi višine zidu je pogled v odprt zeleni prostor zastrt in edina napoved vrta so krošnje, ki se dvigajo nad zidom.

Preden pridemo do vhodnega trga, stopimo v senco nizke pergole, nad katero zalebdi streha vhodnega objekta. Pot se razširi v zunanjem prostoru vhodnega trga, ki ga objemata dve med seboj pravokotni lameli. Naslonjeni sta na zidove in ti definirajo prostor vstopa. Na trg se odpirajo javni programi vhodnega informacijskega dela in kavarne.

(w w w.galer ija-ms.si / ) ZM AGO JER AJ V kotu 1971

Ko vstopimo v objekt in se sprehodimo mimo informacijskega pulta s prodajo vstopnic, se pot še enkrat obrne in prvič se pogled odpre v zeleni prostor Botaničnega vrta. Preko rahlo poglobljene površine, ki je v času večje količine padavin zalita z vodo, se pot izteče v prostran zunanji prostor.

Gomez de la Sema je zapisal, da se za vrata, ki se odpirajo v pokrajino, zdi, kot bi prinašala svobodo za hrbtom sveta. (Gomez de la Sema 1923) Z opisanimi sekvencami ob prihajanju v Botanični vrt naj obiskovalec začuti, da se podaja v prostor, ki je odmaknjen od vsakdanjega vrveža. Pot ga vodi do točke, kjer pogled končno zaobjame prostrano naravo, ki se je prej skrivala za zidom. Od tu naprej vstopamo med neskončne vzorce vertikal, ki jih nizajo drevesa kamorkoli seže pogled. ‘In potem, komu ali čemu se vrata odpirajo? Se odpirajo svetu ljudi ali svetu samote?’ (Bachelard 2001, 254)

(ht tp: // luisbar r agan.tumblr.com / )

(ht tp: //w w w.pr it zker pr ize.com / )

LOU IS BARR AG A N Jardines del Pedregal

LOU IS BA RR AG A N Las Arboledas 1962

JOSEF KOU DELK A Gilo set tlement over look ing Beit Jala 20 08 (ht tp://w w w.this-place.org/ )

46 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

H EN RI CART I ER BRESSON

(w w w. hophenr icar tier bresson2010.wor dpress.com)

(ht tps: //s-media- cache -ak0.pinimg.com.si / ) ALVARO SI Z A Boa Noa Tea House 1963

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

47

(ht tp: //w w w.this-place.or g / ) JOSEF KOU DELK A

48 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

Christo in Jeanne-Claude, Running Fence 1972-76 Leta 1972 sta umetnika Christo in Jeanne-Claude začela s privimi skicami projekta Running Fence. Štirideset kilometrov dolga zavesa, ki so jo leta kasneje začeli postavljati, je tekla preko hribov Sonoma in Marin v Kaliforniji in je ostala postavljena štirinajst dni. Ograja teče po razgibani pokrajini in s svojo prisotnostjo poudarja njeno dramatičnost. Pri projektu so sodelovali prebivalci omenjenega območja. Tekstilni zid je bil postavljen preko več medkrajevnih cest in je povezal vrtove, hiše ter kmetije. Gre za ograjo, ki ne ograjuje ničesar, ne ločuje, temveč združuje.

(geneva ander son.files.wor dpress.com / )

(ht tp: //cdn3 -w w w.webecoist.momtastic.com / )

(ht tp: //chr istojeanneclaude.net / )

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

49

SEK VENCE VSTOPANJA

1 pot ob zidu

2 pod pergolo

3 vhodni trg

3 vhod v objek t

4 pogled in vstop v odpr ti prostor

50 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

KONCEPTUALNE SKICE Z ASNOVE VHODNEGA PROSTORA zid + objek t

pot

občasno poplavljeni amfiteater

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

51

VHODNI OBJEK T Vhod v Novi botanični vrt je umeščen na stičišču osi S - J, ki teče mimo stavbe oddelka za biologijo Biotehniške fakultete in prečne povezave med Pionirsko progo in Potjo spominov. Med seboj pravokotno položeni lameli dveh paviljonov objemata prostor vhodnega trga, na katerega so orientirani družabni programi. Njuni strehi lebdita nad zidom, ki označuje vhod in zamejuje območje botaničnega vrta. Trg se preko objekta izteče v osrednjo pot, ki vodi preko celotne lokacije. Severna lamela se na zahodni strani naslanja na nizek zidec v terenu, ki ograjuje prostor rahlo poglobljenega trga. Ta je oblikovan kot zeleni amfiteater v senci krošenj obstoječih dreves in služi kot zunanji družabni prostor. Ker je območje prepredeno z vodnimi jarki, se poglobljeni del pogosto napolni z vodo, nad katero je speljana vhodna pot v botanični vrt. Izkopana zemljina je uporabljena za nasutje na južnem delu lokacije, v zaledju spodnje lamele, kjer je terasasto urejen raziskovalni del vrta. Dvignjeni del ščiti vhodni del, saj služi tudi kot protipoplavni nasip proti Glinščici.

Lameli sta oblikovani kot dolga niza vitkih jeklenih okvirjev nad katerimi lebdita tanki strehi. Na zunanji strani se naslanjata na nižja betonska zidova, ob katerih teče nižji servisni pas. Obe lameli se odpirata proti notranjosti botaničnega vrta preko pokritih zunanjih lesenih gankov, od koder so speljani tudi vhodi v posamezne sklope objekta. Lesena balkona se ponekod zajedata v notranjost in ustvarjata zalive prostorov, ki so namenjeni druženju.

SKICA AMFITEATRA OB VHODU V BOTANIČNI VRT

Preplet notranjega in zunanjega prostora se postopoma stopnjuje. Obiskovalec prihaja po poti ob betonskem zidu, pod nizko leseno pergolo. Pot se razširi v pokrit trg od koder stopi v višji vhodni prostor objekta.

Tu kupi karte in dobi vse potrebne informacije za obisk vrta. Pogled mu zastirajo lesene lamele, ki v razgibanem ritmu tečejo vzdolž notranje fasade. Pot nadaljuje proti izhodu in pod zunanjim nadstreškom se pogled prvič odpre v naravo.

SHEMATSKI PREREZ PREKO AMFITEATRA IN POTI

52 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

velika predavalnica

skupni prostor s kuhinjo in garderobo

večnamenska učilnica

PROGRAMSK A Z ASNOVA Program znotraj vhodnega dela je smiselno razdeljen v štiri vsebinske sklope, ki jim je dodan servisni del v zaledju objekta. Posamezni deli so med seboj tesno povezani.

prodajni rastlinjak

vhodni informacijski del s prodajalno

laboratorij in genska banka

delovni rastlinjak

pisarne

uprava

knjižnica

V grobem je severna lamela namenjena širši javnosti in so vanjo umeščeni izobraževani in komercialni programi. Tu je večja predavalnica, ki se lahko uporablja tudi za zunanje simpozije. Z manjšo večnamensko predavalnico je povezana preko družabnega prostora s kuhinjo in garderobo. Tako lahko ta del objekta deluje kot ločena celota in ne moti delovanja botaničnega vrta, kadar tu potekajo različni dogodki. Od vhodnega dela je ločen s prodajnim rastlinjakom, ki je povezan s prodajalno in informacijskim delom na robu trga.

Skupaj z restavracijo, ki se nahaja v spodnji lameli, se odpira na zunanji vstopni prostor.

kavarna in restavracija

SHEMA RAZPOREDITVE PROGRAMOV VHODNIH OBJEKTOV

Južni objekt ima raziskovalen značaj in je namenjen zaposlenim in strokovni javnosti. Tu se nahajajo knjižnica, administrativni del in pisarne, raziskovalni del in laboratorij z gensko semensko banko. Ti prostori so neposredno povezani z zunanjim delov vrta med objektom in Glinščico. Ta ni odprt za javnost, temveč je namenjen raziskovalnemu delu.

Programi so razporejeni tako, da se uporabniki prostora med seboj ne motijo. Ker pa zasnova sodobnega botaničnega vrta temelji na osveščenosti je pomembno, da je hiša vsebinsko čitljiva za vsakogar, ki pride v ta prostor. Na tak način so spodbujana srečanja med različnimi profili uporabnikov.

SHEMA POTI UPORABNIKOV

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

53

KONSTRUKCIJSK A Z ASNOVA ‘Rules? Here are my rules: what can be done with one substance must never be done with another.

No two materials are alike. No two sites on earth are alike. No two buildings have the same purpose. The purpose, the site, the material determine the shape.

Nothing can be reasonable or beautiful unless it’s made by one central idea, and the idea sets every detail. A building is alive, like a man. Its integrity is to follow its own truth, its one single theme, and to serve its own single purpose.’ (Rand 1968)

STR EH A ek s tenzivna zelena s treha d=6,2cm

Konstrukcijsko je objekt zasnovan kot vzdolžni niz jeklenih okvirjev na enakomernem rastru treh metrov. Čeznje je na vitkih nosilcih položena tanka zelena streha, ki na obeh straneh v prečni smeri konzolno steče preko okvirjev. Nosilci se na eni strani naslanjajo na nižji armiranobetonski zid, ki teče preko celega objekta. Nosilna konstrukcija je iz tankih jeklenih nosilcev in stebrov škatlastega prereza.

J EK LEN A KO N STRU KCI JA pre čni jekleni nosilci 8x12cm

Da je logika sestavljanja nosilnih in nošenih elementov zelo jasno izražena, je nosilni del ločen na dva dela - toplega in hladnega. Tako se izognemo izgubam zaradi toplotnih mostov, hkrati pa je zasnova čitljiva tako na zunanji strani kot v notranjosti objekta.

SEK U N DA R N I NOSI LCI leseni nosilci v v zdolžni smer i 6x 26 cm

Objekt je zavetrovan z diagonalami iz jeklenic, ki se ponovijo v dveh sektorjih pri vsaki od lamel. Zaradi njune dolžine, je konstrukcija na sredini tudi diletirana.

ZI D ar miranobetonski zid, vidni beton na obeh s traneh kons tr ukcije

Fasada objekta je na strani vrta steklena in senčena z lesenimi vertikalnimi lamelami. Po celotni dolžini pod nadstreškom teče leseni gank. Mestoma se nosilni okvir zamakne in tako se na lesenem balkonu ustvarijo zunanji zalivi, preko katerih so v prečni smeri umeščeni vhodi v posamezne dele objekta.

J EK LEN A KO N STRU KCI JA jekleni ok vir ji iz pre čnih jeklenih nosilcev 14x 26 cm in jeklenih s tebrov 14x 26 cm Z AV E TROVA N J E diagonale iz jeklenic v zgor nji ravnini jeklenih nosilcev

TEM EL J N A PLOŠČ A ar miranobetonska temeljna ploš ča d=3 0 cm

ZU N A N J I OVOJ s teklo

ZU N A N J I OVOJ s teklo

SEN ČI L A lesene ver tikalne deske

SHEMA KONSTRUKCIJSKE Z ASNOVE

54 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

55

MATERIALI Konstrukcijska logika objekta se izraža skozi materializacijo objekta. Medtem ko je nosilna kostrukcija, razen betonskih zidov, jeklena, so sekundarni elementi, drsni paneli, predelne stene in zunanja senčila leseni.

pran beton

Uporaba različnih materialov prispeva k boljši orientaciji v prostoru. Glavna, osrednja pot iz pranega betona vodi od vhoda preko celotne lokacije. Bolj odprti, družabni, toplejši deli vhodnega objekta so obravnavani kot zalivi zunanjih lesenih gankov, medtem ko so bolj zaprti strokovni programi ter tisti v navezavi z zunanjim trgom oblikovani kot podaljški teraco tlaka servisnega pasu, ki se naslanja na betonski zid.

les

teraco tlak

SHEMA TLAKOV

56 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

ENERGE TSK A Z ASNOVA

POŽ ARNA VARNOST

Vhodna objekta se napajata iz obstoječih komunalnih priključkov (vodovod in kanalizacija.) Predvideno je ogrevanje in hlajenje zraka s toplotnimi črpalkami. V objektih je razvod instalacij predviden po instalacijskih jaških v zalednem AB zidu, po prečnih stenah objekta, pod stropovi in talno.

Požarno varnost se zagotavlja s sistemi javljanja požara, odvoda dima in samodejnega gašenja požara.

Dostopi do območja za intervencijska vozila so možni iz Večne poti ter Poti Roberta Blinca na zahodni strani.

Toplotna oskrba objekta je predvidena z reverzibilno toplotno črpalko voda/voda - podtalna voda. Tehnični prostor je predviden na severnem delu objekta 1, takoj za večjo predavalnico. Vzdrževanje naprave je razmeroma enostavno, za oskrbo toplotne in hladilne energije se koristi samo en energent - elektrika. vsa oprema je nameščena v tehničnem prostoru, namestitev zunanjih enot ni potrebna, zato ni težav s širjenjem hrupa

Objekta sta pritlična, njuna zasnova je zelo odprta in razčlenjena. Vsaka od lamel je razdeljena v posamezne sklope in vsak od njih ima svoj izhod v zunanji prostor. Tako so omogočene kratke in varne evakuacijske poti iz vseh prostorov. Vrata iz vseh prostorov kjer se lahko nahaja več kot dvajset ljudi se odpirajo v smeri evakuacije.

Energetski prostori so ločene požarne celice. Uporabljeni materiali dosegajo predpisano stopnjo požarne zaščite.

Vhodna objekta sta klimatizirana. Predviden je kanalski razvod z odprtinami v tleh in stropu, ki omogoča srk, oziroma odvajanje zraka iz prostora. V prečni smeri vsake od lamel je omogočeno naravno prezračevanje z drsnim odpiranjem steklenih površin. Objekt je iz vseh strani senčen z dolgim nadstreškom, na notranjem dvorišču še dodatno z lesenimi lamelami.

SHEMA POŽ ARNA VARNOST M 1:500

Rastlinjaki v notranjosti botaničnega vrta se ogrevajo, hladijo in prezračujejo s pomočjo agregatov, kjer je to potrebno. Sicer odprta in neogrevana servisna lopa ima sanitarno jedro, katerega priključki so napajajo iz obstoječih komunalnih vodov.

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

57

POSEGI ZNOTRAJ BOTANIČNEGA VRTA ‘Twin rows of mature eucalyptus trees open to an elevated canal whose glistening surface pulls down the sky and trees.’ (Treib 2001) Presenetljivo je, da prostor ljudje že zdaj uporabljajo. Znotraj prostora ni, razen Pionirske proge, nobene zares urejene poti. Prepreden je s kolovozi in uhojenimi stezami in kadar dežuje, se večina območja spremeni v veliko blatno lužo. Kljub temu tja v vsakem letnem času in vremenu zahajajo družine, ljudje sprehajajo pse in v gozdu nabirajo kostanj. Prav neurejenost in nedoločenost ponuja svobodo gibanja, skozi katerega lahko naravo doživimo povsem drugače, kot če se po idilično urejenih poteh odpravimo teči na grad ali sprehajati v Tivoli. Zato so vsi posegi omejeni na že opisano osrednjo hrbtenico in lesene zanke, ki se nanjo pripenjajo v obliki manjših trgov. Namen ureditev je predvsem ohranjati obstoječe prostorske vrednote in jih približati obiskovalcu.

Znotraj parka se ob osrednji poti nizajo štiri tematska vozlišča. Nanje se prislanjajo rastlinjaki ali nadstrešnice, ki služijo kot učilnice na prostem, ter v zadnjem delu servisna lopa. Iz vsakega od omenjenih ambientov, nekakšnih malih trgov se odpira pogled v drugačen del območja. Od že opisanega vhodnega dela se pot ob jarku nadaljuje do prve površine z rastlinjakom in učilnico na prostem. Objekta s svojo umestitvijo postavljata hrbtišče manjšemu amfiteatru, od koder se pogled odpira na cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku. Za nizkim zidcem, ki se zajeda v tlakovano površino, se zaradi minimalne poglobitve ob večji količini padavin nabira voda. V tem delu glavna pot, ki še vedno sledi jarku, zavije proti severozahodu in vodi v senco obstoječih mogočnih hrastov.

Od tu naprej se zopet zalomi v zahodni smeri in se razširi v delu lokacije, kjer se južno od poti nahaja rastlinjak.

Ob njem je urejeno otroško igrišče in manjši oder za prireditve na prostem. Površine so namenjene razstavam tipa forma viva in se razpršeno nizajo ter na severni strani segajo do nadstrešnice, preko katere se odpre pogled na najnižji in najbolj zamočvirjen del lokacije. Ko se poteza probliža Poti Roberta Blinca, se tu oblikuje servisno dvorišče. Obenj je umeščena servisna lopa s parkirišči, manjša delavnica in ekološki otok s kompostniki. Iz zahodne strani je tudi urejen servisni dovoz na območje. Poteza se zaključi na polju, ki je že del vodnega zadrževalnika. Ko prečka cesto, se preplete z obstoječo Potjo spominov in se nato izteče v dolgem lesenem pomolu. Ta lebdi nad travnikom, ki je del vodnega zadrževalnika in se v času večje količine padavin se spremeni v malo jezero. Od tu je razgled na Polhograjsko hribovje.

Glavno vodilo pri oblikovanju vseh ureditev je bilo vzpostaviti distanco med obstoječimi avtohtonimi habitati in umetno umeščenimi elementi. Tako obiskovalec razume, kaj je izvorno del prostora in kaj je plod človeških posegov. (ht tps: //w w w.pinterest.com / ) LU IS BA RR AG AN Los Arboledas

DELOVNA SKICA CELOTNEGA OBMOČJA

58 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

SKICE AMBIENTOV

AMBIENT I Med rastlinjakom in nadstrešnico se poti razširi in ustvari manjši trg z razgledom na cerkev Marijinega obiskanja na Rožniku. Nanj se pripenja leseni pomol, ki se na stiku s potjo razplasti v manjše tribune namenjene počitku. Pomol teče ob obstoječih drevesnih mejicah in obiskovalca vodi globlje v prostor. Pot se nadaljuje ob rahli poglobitvi, kamor se v času padavin steka voda in zaliva travnati amfoteater, podobno kot ob vhodu v botanični vrt.

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

59

AMBIENT I I Glavna pot se nadaljuje v del območja, ki ga že danes prerašča gruča dreves. Prednje je umeščen rastlinjak, ki služi kot zaledje razpršenim utrjenim travnatim in peščenim površinam, ki se nizajo v smeri S - J. Med njimi ni definiranih poti. Sem je umeščeno otroško igrišče, manjši oder, forma viva in več kotičkov za posedanje.

60 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

AMBIENT I I Leseni pomol ki zalebdi nad osrednjo potjo služi kot pot in klop v senci pod krošnjami obstoječih hrastov. Pomol vodi do nadstrešnice izpod katere se nam razkrije pogled na najbolj mokrotni del celega območja. Nad močvirjem lebdi dvignjena lesena ploščad, ki nas približa sicer nedostopnim delom lokacije.

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

61

AMBIENT I I I Osrednja prevozna pot se zaključi v servisnem dorišču. Obenj se prislanja lesena lopa, v kateri so sklasišča, manjša mizarska delavnica, sanitarno jedro in garaža. Ker je poudarek na izobraževalnem pomenu botaničnega vrta, je tudi vzdrževalni del odprt za javnost. Servisni vhod in uvoz se nahajata na zahodnem delu lokacije ob Poti Roberta Blinca.

62 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

AMBIENT I V Pot skozi vrt se zaključi na lesenem pomolu, ki lebdi nad travnikom, ki je del vodnega zadrževalnika. V času padavin se ta spremeni v vodno površino.

SKICA PREREZA ČEZ TRAVNIK V DEŽEVNEM IN SUHEM OBDOBJU

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

63

POTI Osrednja pot iz pranega betona je izvedena na strojno planirani površini, preko katere je položen geotekstil pod gramoznim tamponom odpornim na zmrzovanje.

Nanjo se pripenjajo dvignjene lesene poti, ki lebdijo nad terenom in slonijo na skriti jekleni podkonstrukciji.

Lesene poti se ponekod zožijo v klopi, ki so, tako kot preostala urbana oprema, sestavljene enako kot pomoli.

SKICA POTI POD HRASTI

SKICA LESENEGA POMOLA NAD MOČVIRNIM DELOM

64 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

RASTLINJAKI IN NADSTREŠNICE ‘A tree assumes its form depending upon its variety.

By repeating very simple rules, the tree creates a very complex order.

But a tree also decides its own specific form as it grows. A tree decides its shape in response to its surroundings. A tree is always open toward the environment.

When you stand beneath a tree - within the span of its branches, within the space it creates - it is impossible to determine whether you are inside or outside.’

(Ito 2009, 88) Obravnavana lokacija je skoraj povsem ravna in kamorkoli seže pogled, se nizajo vertikale drevesnih debel. Podobno kot pot, so tudi objekti znotraj vrta obravnavni kot nekakšne zareze v organski naravni prostor. Osnovno izhodišče so horizontalne cezure, ki prekinejo ritem nenehnega ponavljanja vertikal. Tako služijo kot orientirji v prostranem prostoru in uokvirijo pomembne poglede ter za trenutek zaustavijo pozornost. Zaradi ravnine je obiskovalcu pogled v odprto krajino ves čas na voljo.

Z ARE Z A V PROSTORU

Rastlinjaki so po svoji funciji nekašni ujeti elementi narave. Zasnova izhaja iz njihove tehnologije delovanja.

Horizontalne lesene strehe slonijo na vitkih jeklenih stebrih, ki jih skorajda ne zaznamo. S tem ko so umaknjeni noter, izven ravnine zasteklitve, se izgubi občutek objekta, ki ga imajo sicer klasični rastlinjaki. Izgubi se jasna meja med zunanjum in notranjim prostorom.

Podobno je zasnovana lopa in odprte nadstrešnice, pergole, ki služijo kot učilnice na prostem.

1 odpr t pogled v naravo

2 uok virjen pogled, k i sega onk raj hor izonta

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

65

KONSTRUKCIJSK A Z ASNOVA RASTLINJAKI Močnejša lesena srešna konstrukcija v naklonu sloni na razmeroma gostem rastru vitkih vroče cinkanih jeklenih stebrov 8x8 cm. Ti so umaknjeni v notranjost objekta in stojijo na poglobljenem armiranobetonskem pasovnem temelju. Stekla stojijo na obodnem armiranobetonskem zidu, ki se konča malo nad terenom.

Ravnina zemljine je nekoliko poglobljena in odvisna od potrebne višine rastlinjaka. Lesena pot, ki vodi skozi rastlinjak je pritrjena na stebre na višini zunanje kote terena. Na notranji strani ožjega rastra stebrov so na streho obešena vodila za senčila in sistem avtomatskega zalivanja - namakalne rampe. V notranjosti je nujno zagotoviti tudi ustrezno temperaturo, morebitno osvetlitev (rastne luči) in prezračevanje. Zavetrovanje je rešeno z diagonalami.

ZU N A N JA O PN A pr imer s teklenih panelov z možnos tjo odpiranja za s tre šno prezračevanje

STR EŠN A KO N STRU KCI JA leseni nosilci 8x 20 cm

SEK U N DA R N I NOSI LCI

Zunanja opna je odvisna od potreb in vsebine določenega rastlinjaka. V raziskovalnem rastlinjaku, je dvojna termopan zasteklitev, kjer je notranji sloj lepljeno steklo, zunanje kaljeno steklo pa je premazano z ustrezno UV zaščito, ki uravnava prehod svetlobe.

Pri eksotih, ki potrebujejo konstantno vročino, najlaže zagotovimo ekstremne pogoje s polikarbonati, ki so odlični izolatorji. V obeh primerih mora biti omogočeno avtomatsko strešno in bočno prezračevanje, ustrezno senčenje in uravnavanje primerne vlažnosti. Tretja možnost je petslojna UV stabilna polietilenska folija, dvojna z vmesno plastjo vpihanega zraka in premazom proti rosenju. V tem primeru se prezračevanje reši v strešni ravnini in na bočni strani z avtomatskim navijanjem folije. Zaradi lažjega dostopa se polnila ponekod drsno odpirajo ali zgibajo.

leseni nosilci v v zdolžni smer i

ZU N A N JA O PN A s teklena polnila v kovinskih ok vir jih z možnos tjo odpiranja za bočno prezračevanje

STEB R I jekleni vroče cinkani škatlas tega polnega profila 8x8 cm

Z AV E TROVA N J E

NADSTREŠNICE

diagonale iz jeklenic

Ravna strešna lesena konstrukcija sloni na razmeroma gostem rastru vitkih vroče cinkanih jeklenih stebrov 8x8 cm. Stebri stojijo na v terenu skriti armiranobetonski temeljni plošči in so, tako kot pri rastlinjakih, umaknjeni navznoter od zunanjega roba strehe. Med sekundarnimi nosilci so napete žice, po katerih rastejo plezalke, ki ustvarjajo senco.

LESEN A POT poti iz lesenih plohov pr itr jeni na jeklene nosilce, na nulti koti terena

SERVISNA LOPA Servisna lopa se od rastlinjaka in nadstrešnic razlikuje po tem, da je nosilna konstrukcija iz jeklenih stebrov umaknjena na obod, saj je njena raba drugačna. Obloga iz lesenih vertikal se pritrjuje na minimalno leseno podkonstrukcijo. Z zamikanjem vertikal je v notranjosti lope naravna svetloba iz vseh strani. Programsko je razdeljena v tri sklope, manjšo delavnico, skladiščni prostori in garažo. Na krajšem vzhodnem robu se nahajajo servisni prostori, namenjeni obiskovalcem in zaposlenim.

ZI D poglobljen ar miranobetonski opor ni zid

PA SOV N I TEM EL J ar miranobetonski pasovni temelj, vmes zemljina

SHEMA KONSTRUKCIJSKE Z ASNOVE

66 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I ÄŒ N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

67

REK APITUL ACIJA POVRŠIN VHODNI OBJEKT 1

588,79 m2

1_1

vhodni del s trgovino

teraco tlak

118,56 m2

1_2

prodajni rastlinjak

teraco tlak

70,20 m2

1_3

večnamenska učilnica

parket

121,44 m2

1_4

skupni prostor s kuhinjo

parket

69,74 m2

1_5

velika predavalnica

parket

148,51 m2

S1_1

garderobe

teraco tlak

18,16 m2

S1_2

skladišča

teraco tlak

18,16 m2

S1_3

skladišča

teraco tlak

5,86 m2

S1_4

sanitarije

teraco tlak

18,16 m2

1001,53 m2

VHODNI OBJEKT 2 2_1

restavracija in kavarna

teraco tlak

148,81 m2

2_2

kuhinja

teraco tlak

8,33 m2

2_3

knjižnica in čitalnica

parket

147,02 m2

2_4

uprava

parket

69,28 m2

2_5

pisarne in raziskovalni del

teraco tlak

178,54 m2

2_6

delovni rastlinjak

teraco tlak

70,20 m2

2_7

laboratorij

teraco tlak

147,61 m2

S2_1

sanitarije

teraco tlak

36,62 m2

S2_2

shramba

teraco tlak

12,00 m2

S2_3

sanitarije

teraco tlak

18,16 m2

S2_4

čajna kuhinja

teraco tlak

5,86 m2

S2_5

garderoba

teraco tlak

24,32 m2

S2_6

skladišča

teraco tlak

18,16 m2

S2_7

hladilnice

teraco tlak

36,62 m2

RASTLINJAK I

pran beton

146,48 m2

RASTLINJAK II

pran beton

408,00 m2

NADSTREŠNICA I

pran beton

171,68 m2

NADSTREŠNICA II

pran beton

146,48 m2

SERVISNA LOPA

pran beton

363,52 m2

68 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

VI

GR AFIČNE PRILOGE

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec I leto vpisa 2009

69

RISBE širša situacija

M 1:2500

situacija območja

M 1:1000

VHODNI DEL tloris pritličja

M 1:200

tloris strehe

M 1:200

prerez 1 1 in prerez 2 2

M 1:200

prerez 3 3

M 1:50

prerez 4 4

M 1:50

prerez 55

M 1:50

fasade

M 1:200

fasadni pas S /Z

M 1:20

fasadni pas J / V

M 1:20

UREDITVE V ODPRTEM PROSTORU tloris ambienta I

M 1:500

tloris ambienta I I

M 1:500

tloris ambienta I I I

M 1:500

značilni prerez poti

M 1:100

značilni prerez rastlinjaka I

M 1:50

značilni prerez rastlinjaka I I

M 1:50

tloris in vzdolžni prerez rastlinjaka

M 1:100

značilni prerez nadstrešnice

M 1:50

tloris in vzdolžni prerez nadstrešnice

M 1:100

značilni prerez lope

M 1:50

tloris in vzdolžni prerez lope

M 1:100

PROSTORSKI PRIKAZI

70 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I ÄŒ N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6 Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

91

92 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

VHOD V BOTANIČNI VRT

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

93

94 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

VHODNI PROSTOR

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

95

96 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

POGLED IZPOD NADSTREŠKA VHODNEGA OBJEKTA NA SONČEN DAN

POGLED IZPOD NADSTREŠKA VHODNEGA OBJEKTA NA DEŽEVEN DAN

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

97

98 I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

OBČASNO POPLAVLJENI AMFITEATER OB VHODU

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

99

POT IN KLOP V SENCI OBSTOJEČIH HRASTOV

100I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

UČILNICA NA PROSTEM

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

101

102I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I 2 0 1 6

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I magistrsko delo I Klara Bohinc I mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec I leto vpisa 2009

POGLED IZPOD NADSTREŠNICE

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

103

POT POD HRASTI

104I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

AMBIENT V NOTRANJOSTI RASTLINJAKA

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

105

VII

Z AKLJUČEK

Pri delu na fakulteti s pomočjo kolegov in mentorjev premišljujemo o temah in težavah, ki so zaradi mehanizmov neakademskega sveta včasih prezrte. Naj se zdijo projekti še tako utopični, svoj pravi smisel lahko najdejo v dvomih in spoznanjih, ki zaznamujejo našo arhitekturno pot. Ena od takšnih priložnosti je zagotovo zaključna naloga in zdaj, ko sem pri koncu svoje, bolj kot kdajkoli prej razumem, da nisem še niti začela.

Da sem pripravljen, vem.

Ozračje merit grem po novi poti, na čisto delo v nove kroge grem.

(Goethe, Faust, Prvi del (prev. Anton Funtek)

106I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

VIII

VIRI IN LITER ATUR A

Bachelard, Gaston. 2001. Poetika prostora. Ljubljana: Študentska založba.

Bamford Smith, Clive. 1967. Builders in the Sun: Five Mexican Architects. New York : Architectural Press.

Bavcon, Jože. 2010. 200 let Botaničnega vr ta v Ljubljani. Ljubljana: Botanični vr t, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta.

Berger, John. 1980. The Succedd and Failure od Picasso. New York: Pantheon Books.

Berger, John. 2008. Načini gledanja. Ljubljana: Emanat - Prehodi.

Brodski, Josef. 1996. Vodno znamenje. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Calvino, Italo. 1990. Nevidna mesta. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Dostojevski, Fedor Mihajlovič. 1979. Besi: roman v treh delih. Ljubljana: Dr žavna založba Slovenije.

Gomez de la Serna, Ramon. Echantillons. Cahiers ver ts, Grasset. Bachelard, Gaston. 2001.

Poetika prostora. Ljubljana: Študentska založba.

Hickey, Dave. 1971. Ear thscapes, Landworks and Oz. Ar t in America: September-October 1971.

Hočevar, Meta. 1998. Prostori igre. Ljubljana : Mestno gledališče ljubljansko.

Ito, Toyo. 2012. Forces of nature. New York: Princeton Architectural Press.

Jovanović, Dušan. 2013. Boris, Milena, Radko. Ljubljana : Slovensko narodno gledališče Drama.

Križaj, Svetozar. 1986. Arhitek t. Katalog ra zstave. Ajdovščina: Pilonova galerija Ajdovščina.

Pirjevec, Dušan. 1976. Arhitek tura kot umetnost, Arhitek turni bilten.

Pirjevec, Dušan. 1992. Metafizika in teorija romana, predavanja o evropskem romanu. Ljubljana: Nova revija.

Rand, Ayn. 1968. The Fountainhead. New York: The New American Librar y.

Ravnikar, Vojteh. 1988. Ra zmišljanje o zidu. Arhitek turni bilten: mednarodna revija za teorijo arhitek ture: št. 93/94.

Rilke, Rainer Maria. 2006. Auguste Rodin. Ljubljana: Študentska založba.

Rilke, Rainer Maria. 2008. Pisma mlademu pesniku. Ljubljana: Študentska založba.

Salecl, Renata. 2015. Sobotna priloga Dela.

Saramago, José. 2004. Esej o slepoti. Ljubljana : Delo.

Tarkovski, Andrej. 1997. Ujeti čas, ra zmišljnja o filmu. Ljubljana: E WO. Treib, Marc. 2001. A set ting for solitude: The landscape of Luis Barragan. Luis Barragan The quiet revolution, ed. Federica Zanco. Milano: Skira editore.

Univer za v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. 2014. LIFE+ 2013 Environment Policy and Governance project application. Ljubljana.

Spletni viri: Vir: ht tp://w w w.bgci.org/ (6.4.2016) Vir: ht tp://eyelevel.si.edu/2010/04/christo-and-jeanneclaude-on-the-making-of-the-runningfence (20.4.2016)

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

107

Z AHVAL A Profesorju Alešu za pozorno spremljanje projekta, neštete pogovore, potrpežljivost, ter odpiranje vrat v svetove, večje od arhitekturnega.

Hvala moji družini, staršem in trem čudovitim deklicam, za smeh in zaupanje.

Gašperju, ker se vedno spomni, da obstaja še kakšen klobuk razen črnega.

Hvala Lauri za krasen akvarelni nabor zelenjave, Janu za delovni tabor in Žigi za tuhtanja in nasvete.

Andreju za prepotrebne ozemljitve.

Medprostoru za znanje in priložnosti.

Mojim arhitekturnim in nearhitekturnim prijateljem za dogodivščine in lepe spomine, ki smo jih skupaj nanizali v zadnjem (skoraj že) desetletju.

108I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

IZJAVA O AV TORST VU Spodaj podpisana Klara Bohinc izjavljam, da sem avtorica tega magistrskega dela z naslovom: Idejna zasnova arhitekturne ureditve novega Botaničnega vrta v Ljubljani, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, dne 26.5.2016.

I D E J N A Z A S N O VA A R H I T E K T U R N E U R E D I T V E N O V E G A B O TA N I Č N E G A V R TA V L J U B L J A N I I U

L

I

I

I K

B

I

A

V

I

109