Klemen Zupančič by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V LJUBLJANSKIH MOSTAH - IDEJNA Z ASNOVA Magistrsko delo

Avtor:

Klemen Zupančič

Mentor:

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a.

Leto vpisa: Leto izelave naloge:

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

studio za oblikovanje in izdelovanje v ljubljanskih mosta h - Idejna z asnova Magistrsko delo Ljubljana, 2016

Avtor: Klemen Zupančič Mentor:

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a.

Konzultanta za statiko:

Josip Konstantinović, u.d.i.a.

doc.dr. Tomaž Slak, u.d.i.a.

Konzultant za pož. varnost:

doc.dr. Domen Kušar, u.d.i.a.

Konzultant za obd. betona:

Tone Corel, Coston d.o.o.

Konzultant za stavbno poh.:

Stephan Lungmuss, dipl.ing.arh.

Leto vpisa:

2007/08

Leto izelave naloge:

2015/16

povzetek

Digitalna doba je z vsesplošno uporabo interneta prinesla številne spremembe, med drugim tudi v svetu oblikovanja in produkcije fizičnih izdelkov. Enostavno doseganje širokega kroga javnosti, neposredna komunikacija in spletna distribucija izdelkov so omogočile pojav novega tipa oblikovalca: oblikovalca-izdelovalca. Studio za oblikovanje in izdelovanje, znotraj katerega le-ta deluje, je specifična dejavnost,

deluje

kot

križanec

med

oblikovalskim

studijem

obrtniško

delavnico. Pogosto posluje v spletnem (virtualnem) prostoru, skupna značilnost večine studijev pa je ekstenzivna in transparenta predstavitev njihovega načina dela in končnih izdelkov, za katero uporabljajo številna spletna orodja. Specifičen način dela bistveno vpliva tudi na zasnovo arhitekture in prostorov, v katerih se dejavnost odvija - pomembne teme pri tem so reprezentativnost prostora, delitev na fizični in virtualni prostor, povezanost bivanja in dela ter organizacija prostora glede na (spletni) način dela studija. Ker gre za relativno novo in neraziskano dejavnost, so prostori obstoječih primerov iz prakse še neoptimizirani za njihov (naprednejši) način dela in izhajajo iz prejšnje tipologije - obrtniških delavnic, ki se počasi prilagajajo in spreminjajo. V prvem delu tega magistrskega dela poskušam raziskati, kaj je nova dejavnost studijev za oblikovanje in izdelovanje, katere so specifike njenega delovanja in kako te vplivajo na zasnovo prostorov za opravljanje dejavnosti. V drugem delu poskušam teoretično raziskavo aplicirati na arhitekturni projekt delovnih in bivalnih prostorov za obstoječ primer dejavnosti iz prakse, ki se nahaja v ljubljanskih Mostah. Projekt zajema prenovo stare primestne vile na degradirani lokaciji in njeno preureditev v sodoben objekt za delo in bivanje, umestitev objekta v širšo in ožjo lokacijo ter ureditev in osmislitev le-te.

Ključne besede: studio

obikovanje

izdelovanje,

reprezentativni

prostori,

fizični

virtualni prostor, povezanost bivanja in dela, prenova primestne vile, degradirana lokacija, ljubljanske Moste, Studio Moste

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

abstr act

The digital age and widespread use of internet have brought many changes to the world of design and the production of physical goods. The ease with which one can reach a vast audience, direct communication and web based distribution of goods have led to an emergence of a new designer: a designer-maker. A designer-maker studio is the physical space in which this new type of designer works. This studio is a cross between a design studio and a craft workshop and it often operates in the virtual world. The common characteristic of designermaker studios is the extensive and transparent way in which their work ethic and products they make are portrayed using numerous digital tools. This specific way of working influences the way spaces and architecture for this program are contrived - important themes are representativeness of space, division into physical and virtual space, integration of living and working and organisation of space in terms of the (virtual) manner of studio work. As it is a relatively new and unexplored territory the existing spaces of these studios are not optimised for the (progressive) way of work and stem from previous work typologies - craft workshops, which slowly adjust and transform. In the first part of this master thesis I try to explore what is the new activity of designer-maker studios, what are the specifics of their way of work and how both influence the way architecture for this program is contrived. In the second part I try to apply this research to a architectural project living and working spaces for an existing designer-maker studio from Moste, Ljubljana.

The

project

includes

renovation

old

suburban

villa

degraded location, her conversion to a contemporary living and working space, the placement of the building into broader and narrower situation (location) in Moste and organisation and recontextualization of said location.

Keywords: designer-maker integration

studio, living

representative and

work,

spaces,

renovation

physical a

and

suburban

virtual villa,

space,

degraded

location, Moste, Ljubljana, Studio Moste

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

uvod / cilji naloge

Dejavnost

“oblikovalcev-izdelovalcev”

relativno

nova

neraziskana,

zato povečini še nima jasno organiziranih in za svoj specifičen način dela optimiziranih prostorov, v katerih se dejavnost opravlja. Prostori obstoječih primerov iz prakse večinoma izhajajo iz prejšnje tipologije - obrtniških in industrijskih delavnic. V prvem delu tega magistrskega dela poskušam raziskati, kaj je nova dejavnost studijev za oblikovanje in izdelovanje, katere so specifike njenega delovanja in kako te vplivajo na zasnovo prostorov za opravljanje dejavnosti.

Splošni cilji sledeče magistrske naloge so: 1. izluščenje bistvenih značilnosti dejavnosti, ki vplivajo na zasnovo prostorov; 2. izpeljava jasnih smernic za zasnovo prostorov; 3. in njihova apikacija na praktičen arhitekturni projekt.

V drugem delu poskušam teoretsko raziskavo in izpeljane smernice aplicirati na konkreten arhitekturni primer ureditve delovnih (in bivalnih) prostorov za oblikovalsko-izdelovalsko dejavnost pod imenom Studio Moste, ki se trenutno nahaja in opravlja znotraj starejšega stanovanjskega objekta na degradirani lokaciji v ljubljanskih Mostah.

Specifični cilji naloge so: 1. analiza in ureditev ožjega območja lokacije; 2. osmislitev in integracija obstoječega objekta znotraj širše in ožje lokacije; 3. vzpostavitev optimalnih (delovnih in bivalnih) pogojev v objektu.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

k a z alo

0. PROLOG 16 1. KAJ JE STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE?

definicija 22 nedavne spremembe v svetu oblikovanja in izdelovanja

sorodni primeri iz preteklosti 32 2. KAKO DELUJE STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE?

2 tipa studijev 40 spletno delovanje 44 usmeritev dela 46 3. KAKŠNO VLOGO IMA PRI TEM PROSTOR?

fizični in virtualni prostor 50 reprezentativna vloga prostora 52 povezanost bivanja in dela 54 organizacija prostora 56 4. studio moste 59 sklop A: kontekst 61 utemeljitev izbora lokacije 62 hiša 64 lokacija 72 motiv industrije 78 ureditev lokacije: 1. mestni park

ureditev lokacije: 2. peš povezava

sklop B: program 91 dejavnosti studia 92 prostorska razčlenitev dejavnosti 94 prostorske zahteve 96 prostorsko povezovanje 98 sklop C: arhitektura 101 izhodiščno stanje 102 merilo objekta 104 introvertiranost 106 implementicija programa 108

povezovanje z okolico 110 dediščina 118 vrtna ureditev 126 oprema prostora 130 materialnost 136 prezentiranje dejavnosti 142 horizontalne povezave 146 vertikalne povezave 152 delovni proces 154 konstrukcija 165 požarna varnost 158 5. grafične PRILOGE 161 obstoječe stanje s posegi: tloris podpritličja

162

obstoječe stanje s posegi: tloris vis. pritličja

164

obstoječe stanje s posegi: tloris nadstropja

166

obstoječe stanje s posegi: prerez A-A

168

širša situacija 170 ožja situacija 172 tloris podpritličja 174 tloris visokega pritličja 176 tloris nadstropja 178 prerez A-A 180 prerez B-B 182 prerez C-C 184 južna fasada 186 severna fasada 188 zahodna fasada 190 fasadni pas 192 značilni prostorski prikazi 196 fotografije makete 200 6. SEZNAM VIROv 202 7. izjava o avtorstvu 205

prolog

Moste, julij 2009: Bil je vroč poletni dan. Med naključnim poznopopoldanskim sprehodom mimo Severjevih garaž in javorjevega drevoreda sva za zaraščenim grmovjem našla manjše betonske stopnice, ki jih do takrat še nisva opazila. Takoj, ko sva se povzpela po njih, je zelenje zadušilo hrup s ceste in znašla sva se v

Zasmejal se je: “Uh, to ni moja hiša, sem pa res že 50 let tukaj doma. Zanimiva vama je? Zakaj nekaj? Mogoče včasih - preden je prišla cesta in toplarna, ki je podrla sosednje hiše in postavila te grde cevi. Vsi so jo hodili gledat, najlepša hiša v Mostah da je bila. Dom Moj mir - pa ja!” Opazil sem, da je ime izgovoril kot dve ločeni besedi.

popolnoma novem okolju. Nad nama se je kot ogromna kača vila konstrukcija

“Verjamem, da je bila,” sem odgovoril, “ampak nama je še vedno všeč, morda

iz kovinskih cevi, podprta z betonskimi stebri. Na levi strani poti je stal

še bolj kot bi nama bila včasih. Pravite, da ni vaša. Je lastnik tudi tukaj

visok zid iz prefabriciranih betonskih elementov, za katerimi se je leno

doma?”

premikal star parni vlak. Na desni strani se je za razpadajočo betonsko ograjo in divje zaraščenim vrtom visoko dvigala fasada stare, zapuščene mestne vile. Hiše s ceste sploh nisva opazila, očitno je bila skrita za zelenjem. Stopila sva par korakov naprej in prišla do kovinskih vrtnih vrat, skozi katere se nama je odprl pogled na prednji vrt. Med betonskimi stebri, ki so prečkali vrt hiše, in velikimi smrekami, ki so bile višje od hiše same, sem na vogalu fasade opazil velik in porjavel kovinski napis: Dom Mojmir. Ob napisu so bila tri velika, lesena okna s predeljenimi stekli, bakreno

“Kje pa,” je zamahnil z roko, “nekje na obali je, za hišo pa mu ni dosti mar. Z ženo sva sama tukaj, v zgornjem stanovanju. Gospodarjevo stanovanje je že dvajset let prazno - jaz ga samo sem in tja prezračim - v kleti pa tako ni nič.” “Pravite, da je tole stanovanje prazno? Bi se ga dalo po kakšnem naključju videti od znotraj?” sva upajoče vprašala. Ozrl se je nazaj proti hiši in skomignil z rameni, “Ah, po mojem lastnik ne bi imel nič proti. Ampak vama povem, znotraj ni bogvekaj...”

polico in železnimi nosilci za cvetje, na katerih so bili postavljena stara

Nekaj minut kasneje smo vstopili v stopnišče hiše skozi težka lesena vrata.

korita z meni nepoznanimi rdečimi rožami. Rože so bile edina vzdrževana in

Na beneškem tlaku pred njimi so bile vrisane začetnice graditelja A.L. in

urejena stvar v okolici. Nadstropje nižje, v visokem pritličju, so bila vsa

letnica 1934. Ob črni kovinski ograji z močno patinitranim lesenim ročajem

tri okna zatemnjena z lesenimi roletami. Vrsto nižje, v podkletenem prostoru,

smo se povzpeli v visoko pritličje in gospod nama je odprl vrata stanovanja.

so bila okna zaščitena s kovinskimi rešetkami.

Iz notranjosti je zavel vonj po starem. Vstopili smo v temno vežo. Gospod je

Takrat sva izza hiše zaslišala glasno razbijanje. Tolčenje, v ritmu, po

stopil do okna in dvignil roleto: “da bosta sploh kaj videla.”

nekakšnem kovinskem predmetu. Še preden sem se zavedel, da stojiva pred

Prostor se je napolnil s svetlobo in razkril kupe starega pohištva, poslikane

glavnim vhodom, je izza hiše po manjši poti prikorakal starejši gospod,

zidove in prelep temen hrastov parket, ki se je skozi stara lesena vrata

oblečen v rjave žametne hlače in siv suknjič. Na glavi je imel sivo čepico, v

nadaljeval v naslednje prostore - na eni strani v kuhinjo z zidanim štedilnikom

roki pa je držal kovinski L-profil in veliko kladivo. Zagledal naju je, kako

in originalno keramično stropno svetilko, na drugi strani pa v velik dnevni

stojiva pred vrtnimi vrati in začudeno začel hoditi proti nama.

prostor z južnim osončenjem, balkonom in pogledom na vrt za hišo.

“Pozdravljeni,” sem ga nagovoril, “vašo hišo si ogledujeva. Arhitekta sva, se

“No, sem vama rekel,” je dejal gospod in zmajeval z glavo.

nama zdi zanimiva.”

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Slika 1

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

1. k aj je studio za oblikovanje in izdelovanje?

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

definicija

Pojav

t.i.

oblikovalca-izdelovalca

‘designer-maker’)

relativno

nov

(slovenski in

prevod

neraziskan,

angleškega

zato

tem

izraza trenutku

splošno uveljavljena definicija zanj še ne obstaja. Prav tako še ni splošno uveljavljene definicije (niti izraza) za obliko njegove prakse, ki jo bom za potrebe te naloge poimenoval kot studio za oblikovanje in izdelovanje ter poskusil podati osnovno definicijo, ki je podrobneje razložena v naslednjih poglavjih:

Studio

oblikovanje

izdelovanje

(ang.

‘designer-maker

studio’)

podjetje ali dejavnost, ki oblikuje, načrtuje in izdeluje obrtniške izdelke v manjših serijah ali enkratnih kosih (po naročilu). Izdelki variirajo od manjših predmetov do pohištva in celotnih prostorov.

1. V prvi vrsti se izraz nanaša na dejavnost studia za oblikovanje in izdelovanje, ki je programski hibrid oblikovalskega studia in

obrtniške

delavnice. Način dela je specifičen v tem, da oblikuje le tisto, kar lahko tudi izdela (ne ponuja samo storitve oblikovanja, kot oblikovalski studio) in izdela le tisto, kar sam oblikuje (ne po načrtih drugih oblikovalcev, kot to počne obrtnik). Končni produkt studia je torej lasten oblikovan izdelek.

2. Izraz lahko označuje tudi prostor, v katerem se dejavnost opravlja. Ta je lahko od primera do primera mončno različen in je odvisen od področja delovanja studia - kljub temu pa se pri vseh pojavljajo nekatere skupne teme in značilnosti, ki vplivajo na zasnovo njihovih prostorov. Te bom poskusil v naslednjih poglavjih raziskati, razčleniti in uporabiti v arhitekturnem projektu.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

NEDAVNE SPREMEMBE V SVETU OBLIKOVANJA IN IZDELOVANJA

Če je tradicionalni obrtnik lahko dosegel ožji krog ljudi in deloval v lokalnem okolju, industrijsko podjetje pa na širšem, globalnem trgu, se ta razlika vedno bolj ukinja, saj lahko z internetom obrtnik razširi svoje delovanje po svetu. Enako je možnost vstopa na trg dostopna tudi za manjša podjetja in posameznike. Prav tako internet omogoča enostavno dvostransko komunikacijo in številna druga (nova) orodja za poslovanje, katerih se jih

V digitalni dobi se področje oblikovanja razširja in posega na področja,

poslužujejo tako nova kot tudi večja, obstoječa podjetja.

ki do zdaj niso veljala za del oblikovanja. Pomemben dejavnik pri tem je uveljavitev interneta kot osrednjega medija komunikacije, posledična globalna povezanost in nove oblike dela, ki so se s tem ustvarile. Ena izmed

“Na internetu lahko izdelke prodajamo 50% ceneje.” (Giovannonni, 2015)

posledic je tudi nov način distribucije izdelkov, kjer lahko s preko spleta svoje izdelke izdelovalec ponudi neposredno uporabniku (brez posrednikov in fizičnih trgovin), s čimer se cene izdelkov bistveno znižajo. Oblikovalci se zato podajajo v področje poslovanja in namesto da bi sodelovali s podjetji, ustvarjajo svoje znamke. Ena izmed oblik novih oblikovalcev je tudi oblikovalec-izdelovalec.

Industrijska revolucija je povzročila velike spremembe na področju izdelovanja stvari - masovna proizvodnja je obrtnike spremenila iz poznavalcev širokega spektra znanja in veščin v delavce, specializirane za točno določen segment dela.

Povzročila

tudi

pojav

novih

delovnih

mest

poklicev

med

drugim oblikovalca. Če je bil oblikovalec v industrijski dobi ozko usmerjen strokovnjak za svoje področje in delček v velikem kolesju produkcije, pa se v digitalni dobi dogaja ravno obraten proces. Smeri oblikovanja, kot smo jih

Za produkcijo fizičnih izdelkov pa so ključne spremembe, prav tako posledica interneta, ki se neposredno nanašajo na področje distribucije. Distribucija je organizirano razdeljevanje surovin oz. pot izdelka, ki jo ta naredi od prostora izdelave do prostora, kjer ga dobi v roke končni uporabnik.

“Distibucija se dramatično spreminja. V preteklosti je sistem distibucije baziral na treh korakih: dobavitelj - podjetje, ki je prodalo produkte trgovini - ta pa naprej končnemu uporabniku. Danes se tak način distribucije končuje. Prihodnost bo bazirala na dostavi izdelka iz produkcije neposredno uporabniku. To pomeni, da imate kot podjetje dve možnosti: prva je lastna trgovina, preko katere distibuirate svoje izdelke. Druga je, da prodajate na internetu. To sta edini možnosti za prihodnost.” (Giovannoni, 2015)

poznali do zdaj (grafično, industrijsko, produktno oblikovanje..), v zadnjih letih izginjajo, se povezujejo in spreminjajo v nove smeri oblikovanja. Oblikovanje

fizičnih

produktov

pretvarja

oblikovanje

interakcij,

komunikacij in izkušenj.

Razdelimo jo lahko na 2 podkategoriji: 1. Prva je neposredna distribucija, ki jo poznamo iz načina dela obrtnikov - naročnik pride v delavnico, kjer izdelek naroči in ga čez nekaj časa tam tudi prevzame. Pri tem gre izdelek iz rok izdelovalca neposredno v roke

“Nahajamo se v izredno zanimivem času, na koncu enega in začetku drugega

uporabnika, cena izdelka pa je sestavljena iz vrednosti materiala + časa, ki ga

obdobja... Imamo veliko možnosti - internet še ni pokazal svojega polnega

je obrtnik porabil za delo.

potenciala.” (Giovannonni, 2015)

2. Drugi način je posredna distribucija - te se večinoma poslužuje industrijska masovna produkcija. Tovarna naredi izdelek, ga dostavi v trgovino, tam pa ga

Osrednji povzročitelj sprememb je internet in njegova vedno bolj razširjena in vsesplošna uporaba kot orodja za globalno komunikacijo. Stefano Giovannionni

kupi končni uporabnik. Cena izdelka tukaj vsebuje vrednost materiala in ceno izdelave, temu pa so prišteti še stroški posrednikov.

pravi, da splet postaja osrednji medij za podjetja in znamke, ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov. Pred internetom smo za prepoznavnost potrebovali velik finančni vložek, s katerim smo preko oglasnih panojev, televizijskih reklam in trgovino na elitni lokaciji dosegli ciljno publiko. Z internetom pa so sredstva, potrebna za dosego enakega (ali večjega) števila ljudi, znatno manjša.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Kot tretja možnost pa se je v zadnjih letih odprla nova vrsta distibucije, ki deluje primarno preko spleta in ima namesto fizične prodajalne izdelkov spletno

trgovino.

Način

prodaje

pri

tem

podoben

kot

pri

posredni

distribuciji, kjer se prodaja dogaja v prostoru trgovine. Bistvena prednosti (poleg nižje cene obratovanja) pa je v tem, da lahko spletno trgovino upravlja izdelovalec sam - torej gre pravzaprav za neposredno distribucijo, pri kateri ni posrednikov in je lahko cena izdelkov nižja.

“Mislim, da gre običajni sistem, kjer oblikovalec sodeluje z različnimi podjetji, h koncu. [...] Smešno je videti podjetja, ki sodelujejo z istimi oblikovalci. Vidimo enak stol, ki ga je oblikoval isti oblikovalec, na treh različnih stojnicah (na oblikovalskem sejmu) - z majhnimi variacijami. Mislim, da je vloga oblikovalca po eni strani biti podjetnik. Po drugi strani bi lahko bil model prihodnosti tudi takšen, kot ga poznamo v modni industriji. Na primer - če pogledamo zadnjih 20 let - najbolj zanimive izkušnje so naredili oblikovalci, ki so ustvarili lastno znamko. Recimo Tom Dixon, ali Marcel Wanders z Moooi-jem. ... Tudi internet nam ponuja več možnosti, kako vstopiti na trg. Mislim, da bi lahko bilo oblikovanje v prihodnosti povezano z lastno znamko - tako kot v modi.” (Giovannonni, 2015)

Nove možnosti trženja in distribucije, ki jih ponuja spletni trg, združene s

pomanjkanjem

oblikovalce

klasičnih

spodbujajo

možnosti

sodelovanja

samoiniciativnemu,

velikimi

samostojnemu

podjetji

delovanju

ali

sodelovanju z drugimi manjšimi posamezniki (npr. obrtniki) in vstopanju na trg. S tem se oblikovalci širijo na področja, ki do zdaj niso veljala za oblikovanje (podjetništvo, programiranje, obrti...) in pri tem aplicirajo svoj oblikovalski pristop na kreiranje blagovnih znamk, delovnih procesov, tržnih strategij. Del teh oblikovalcev, ki svoje področje delovanja poleg poslovanja razširjajo tudi na lastno izdelovanje in obrtniško delo, je osrednji predmet raziskovanja te naloge in je bolj podrobno obravnavan v nadaljevanju. Pristope, ki se jih poslužujejo današnji oblikovalci, Giovannonni primerja z delovanjem oblikovalcev v modni industriji: ti (večinoma) ne oblikujejo kolekcij za druga podjetja, temveč si ustvarijo lastno znamko oz. modno hišo ter pod njenim imenom oblikujejo modne kolekcije, v sodelovanju z zunanjimi tovarnami pa oblačila tudi izdelujejo in jih prodajajo v trgovinah. Pri tem gre še vedno (razen v primeru butičnih hiš in visoke mode) za relativno velike serije izdelkov, kjer končne produkte distribuirajo posredno, torej preko trgovcev.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Nasproten, obrtniški način izdelovanja oblačil pa lahko najdemo pri krojačih oz. krojaških hišah. Njihovo delovanje je podobno obrtnim delavnicam, kjer se obleke izdelujejo po naročilu za vsakega kupca posebej, pri tem pa oblikovanje ni prepoznano kot poseben korak pri nastajanju izdelka. Oblikovalca kot takega torej ni, namesto tega pa se krojači poslužujejo standardnih, tradicionalnih oblikovnih rešitev. Kljub temu pa si vsaka krojaška hiša skozi leta dela izoblikuje svoj prepoznavni slog, ki ga lahko interpretiramo kot oblikovanje. Ta pa je precej bolj subtilen kot v modnem svetu in in je sestavljen iz detajlov: silhueta, uporaba materialov, zaključki ovratnikov in podobno. Druga bistvena razlika od modnih hiš je ta, da vsa svoja oblačila izdelajo sami. Ta so lahko izdelana vnaprej in prikrojena (made-to-fit) ali narejena po meri (made-to-measure ali bespoke) za vsakega naročnika posebej: ta pride v showroom, kjer si izbere tip obleke, material, iz katerega bo izdelana in izvedbo detajlov. Po tem ga izmerijo in izdelajo prvo obleko, ki jo nato ob večkratnih pomerjanih prilagajajo, dokler ni končana. Celoten postopek poteka znotraj ene hiše, brez posrednikov.

“Kar je res zanimivo - in mislim, da bi bilo to potrebno dobro analizirati -

Slika 2: prostor prodaje modne blagovne znamke

je vprašanje, kaj je danes prodajna uspešnica? V preteklosti, pred 10 ali 15 leti, je bila prodajna uspešnica izdelek, ki je dobro uravnotežil razmerje med kvaliteto in ceno - izdelek, ki se je prodajal v ogromnih nakladah pravi industrijski izdelek. Danes

podjetja

dobro

prodajajo

izdelke

zelo

visoko

ceno,

proizvajajo v velikih serijah - par tisoč kosov - a je zato cena desetkrat višja kot v preteklosti. Torej se je značaj prodajnih uspešnic v zadnjih 10 letih popolnoma spremenil. Današnji problem je, da podjetja ne izdelujejo več resničnih izdelkov. Bilo bi zanimivo raziskati, kaj se je zgodilo znotraj podjetij. Glede na moje izkušnje je bilo pred 10 leti veliko izdelkov, ki so jih prodajali 2 do 3 milijone letno. Danes jih je manj in manj. To pomeni, da je trg dosegel nasičenost, da podjetja nimajo več energije za izdelovanje in da so investicije nižje. To je dejstvo.” (Giovannonni, 2015)

Poleg

preskoka

načinu

dela

oblikovalca,

strokovnjaka

in nadzornika spremenil v delavca in mojstra za vse, pa se dogaja tudi preskok

moralnih

vrednotah

družbe.

Kot

pravi

McGuirk,

zasičenost

kapitalističnega trga sprožila obrat med potrošniki - ki si to ne želijo biti več. Vzpostavljajo se različna gibanja in življenjski slogi, ki zavračajo hitro potrošnjo, neprestano povezanost in težijo k poenostavljanju svojega življenja, odstranjevanju vsega nepotrebnega in osvobajanju od prekomernih obveznosti - tako časovnih kot tudi materialnih.

Slika 3: prostor dela in prodaje v krojaški hiši

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

“Kar

vidimo,

post-industrijska

nostalgija

pred-industrijskem.

družbi, prenasičeni z blagovnimi znamkami, romantiziramo ročne izdelke, ker hrepenimo po kvaliteti in ne kvantiteti.” (McGuirk, 2011)

Med

njimi

najbolj

razširjen

ti.

novi

minimalizem.

Gibanje

‘novega

minimalizma’ ni neposredno povezano z estetskim minimalizmom, ki ga poznamo iz oblikovanja in umetnosti, ampak gre za minimalizem življenjskega sloga posamezniki se odločajo poenostaviti svoja življenja s tem, da odstranjujejo nepotrebne predmete, obveznosti s svojih urnikov in se selijo iz velikih hiš v majhna, premišljeno opremljena stanovanja.

“Ni več čistih linij iz preteklosti. V digitalni dobi ima ‘minimalizem’ novo preobleko. ... Sodobni minimalizem ni idealizirana odsotnost stvari izbris osebnosti in nepopolnosti v korist utopične in anti-individualistične ‘idalne države’ - temveč je izkoriščanje odsotnosti stvari za krepitev pomena tistega, kar se odločimo obdržati; quieting the room to enable the chosen pieces to speak clearly about what matters to us.” (Treggiden, 2015) Slika 4: primer interierja ‘novega minimalizma’ Minimalizem

vračanje

oblikovalcev-izdelovalcev.

primarnemu

tudi

Avtonomnost,

pogost

pride

motiv

skupaj

življenju

načinom

dela,

jim ponuja možnost oblikovanja samosvojega življenjskega sloga in načina dela ter poslovanja po svojih prepričanjih - kar pogosto zajema iskanje najkvalitetnejših in etično pridobljenih materialov, ustvarjanje kvalitetnih delovnih pogojev v delavnicah, okolju prijazno pakiranje in transparentno prezentiranje celotnega postopka nastajanja izdelka, kar postaja prav tako (ali še bolj) pomembno od končnega izdelka samega.

“ /.../ (mizarji) navadno delamo sami, ustvarjamo predmete, ki so rezultat samo naših orodij, misli in rok. Ti predmeti so udarec v obraz cenenim, masovno produciranim /.../ kosom pohištva v trgovinah s trajnimi popusti. Ponosni smo, da je naše pohištvo boljše od stvari, vsiljenih množicam. Čeprav se mizarstvo zdi kot tradicionalna, starodobna dejavnost, pa je danes redka in radikalna stvar. Ko so se vse te ideje v moji glavi zbistrile, sem ugotovil da želim izdelovati pohištvo

uporabo

malim

številom

orodij

visoke

kvalitete.

Želel

sem

izdelovati svari, ki jih ni možno kupiti v trgovinah. Želel sem izdelovati stvari, ki zahtevajo več sposobnosti kot sredstev. In nisem želel podpirati sistema, ki spodbuja neskončno potrošnjo.” (Schwarz, 2011, str.24-25)

Slika 5: delovni prostor Benjamina Baldwina

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

sorodni primeri iz pretekosti

Oblikovalec-izdelovalec je sodobna oblika dela, saj so njegov pojav v veliki meri omogočile prav sodobne tehnologije, ki jih v pretekosti ni bilo. Kljub temu pa lahko skozi zgodovino najdemo primere delovnih pristopov in prepričanj, ki se navezujejo na današnje gibanje. Najbolj znano gibanje, ki povezuje polji oblikovanja in ozdelave, je verjetno angleški Arts & crafts.

“Ideja za Arts & Crafts, utopični in demokratično-reformiranimi gibanji je bila da si običajni, povprečni ljudje zaslužijo enostavne, dobro narejene stvari. Nekateri od njih, kot je angleški Arts & Crafts, so to poskušali doseči z ročnim delom. Drugi, kot je danski modernizem in ameriški Arts & Crafts, pa s pomočjo strojev. (Schwarz, 2016, str.12)

Slika 6: tiskarska delavnica Williama Morrisa

Gibanje bazira na zapisih Johna Ruskina iz leta 1849, v katerih je kritiziral industrijsko delitev dela in vpliv, ki ga ima ta na fizično in mentalno zdravje posameznika oz. delavca. V Angliji, kjer je bila industrija takrat v največjem razmahu, je gibanje bolj kot na političnih in umetnških vzgibih temeljilo na ideji, da mora biti delo za človeka vir zadovoljstva in ponosa. Za dosego tega pa mora imeti posameznik večjo odgovornost in doprinos h končnemu izdelku, kot ga ima v industrijski produkciji. Pomembne figure (poleg voditelja Williama Morrisa) v angliji so bili Ernest Gimson in brata Barnsley - trije arhitekti, ki so zapustili londonske biroje in se preselili na odročno lokacijo v Gloucestershire, kjer so želeli skozi praktično

delo

razdelati

svoje

ideje

glede

oblikovne

zasnove

načina

izdelave pohištva. Verjeli so v vrnitev ročnega dela (in zanikali uporabo vsakršne mehanizacija) kot vir zadovoljstva za izdelovalca in metodo za doseganje kvalitete za uporabnika. Prav tako so ignorirali takratne visoko dekorirane sloge, ki so bili popularni v oblikovanju pohištva in črpali iz

starejših

virov,

natančneje

srednjeveških

zgradb

njihovih

vidnih

konstrukcijskih stikov, ki so jih vključili v svoje pohištvo. Uporabljali so lokalne materiale, naravna sredstva za njihovo zaščito in se izogibali dekoraciji.

Slika 7: delavnica bratov Barnsley

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

“[...] zaradi česar pa so bili Gimson in brata Barnsley zares pomembni, onkraj njihovega dela in oblikovanja, je dejstvo, da so bili prvi primer nove vrste oblikovalca in obrtnika - kreativni obrtnik - oblikovalec-izdelovalec. [...]

Bili

trije

visoko

izobraženi,

profesionalni

možje,

so,

kot

pretežno samoizučeni obrtniki, začeli z intelektualno prakso oblikovanja in izdelovanja lastnega pohištva v lastnih delavnicah, s popolnim nadzorom nad procesom izdelave, od risalne table do dokončanja.” (Peters, 1984, str.11)

Gibanje je imelo močan vpliv na številna kasnejša gibanja in premike tako v oblikovanju kot arhitekturi - med prvimi pa so njihove ideje prevzeli v Avstiji in Nemčiji, kjer so l. 1907 ustanovili Deutsche Werkbund (ta je bil tesno povezan s šolanjem oblikovalcev in umetnikov in je imel veliko vlogo pri ustanovitvi Bauhausa l. 1919). Delavnice Gimsona (naseljene v ikonični Daneway house) je obiskal tudi Carl Malmsten, ki je postal vodilna figura gibanja na Švedskem, med njegovimi študenti pa je bil tudi James Krenov. Znano ime v ZDA je bil Gustav Stickley, ki je pisanjem Ruskina in Morrisa sledil zelo dosledno ter, za razliko od angleških kolegov, s pomočjo strojev

Slika 8: minimalistično urejen delovni prostor Shakerjev

izdeloval izjemno enostavno in množicam resnično dostopno pohištvo. (povzeto po: Peters, 1984)

Zanimiv ameriški primer iz 19. stoletja so t.i. Shakerji. Pripadniki krščanske verske sekte, ki je ime dobila po njihovem ekstatičnem vedenju med verskimi obredi, so živeli v tesno povezanih in samozadostnih skupnostih. Njihov življenjski slog je bil izjemno asketski in očiščen vsega nepotrebnega, kar se je kazalo tudi v opremi prostorov in pohištvu - tega so izdelovali sami in iz sicer religioznih vzgibov razvili popolnoma samosvojo oblikovno smer. Kosi pohištva so bili značilno minimalistični, zasnovani z najmanjšim možnim številom elementov in brez vsakršne dekoracije, še vedno pa so izražali določeno eleganco in utilitarno lepoto. Pogosto so bili vgradni in so se zlili s praznimi prostori njihovih domovanj. Poleg oblikovalskih dosežkov so zaslužni tudi za številne inovacije v področju ročnega izdelovanja predmetov.

desnih

slikah

prikazan

minimalistično

urejen

delovni

prostor

Shakerskem naselju ter primer vgradnega pohištva v bivalnih prostorih ter značilen element stenskega obešalnika (ang. pegboard), kamor so obešali trenutno neuporabljene predmete, kot so stoli in metle.

Slika 9: primer vgradnega pohištva Shakerjev

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Nekoliko novejši je pojav gibanje t.i. studijskih obrti (kot ga uporablja Zalokar, 2015), kjer so večinoma obrtniki razširili svojo dejavnost in vanjo vključili še oblikovanje - ravno nasprotno od današnjih oblikovalcev. Vsesplošna

kritika

izdelkov

studijskih

obrti

je,

pogosto

mejijo

področje umetnosti oz. ekspresivnih izdelkov, katerih uporabnost je včasih sekundarnega pomena. Pomemben aspekt v delovanju studijskih obrtnikov pa je, podobno kot pri prejšnjih gibanjih, celosten pristop in pomembnost procesa nastajanja izdelka - dostop do najboljših materialov, izdelava najvišje možne kakovosti in avtorjev osebni pečat, ki je viden v končnem izdelku. Gibanje je bilo (in je še vedno) najbolj razširjeno v Ameriki, med bolj znanimi avtorji pa so Wendell Castle, James Krenov, George Nakashima in Sam Maloof.

Slika 10 na desni strani prikazuje Georgea Nakashimo med delom v svoji domači delavnici in vizualnem ocenjevanju skladnosti dveh zrcalnih kosov lesa, kar je značilen motiv v zasnovi njegovih jedilnih miz. Na Sliki 11 je prikazan Wendell Castle med rezbarjenjem večjega skulpturalnega kosa sedežnega pohištva. Njegovi izdelki mejijo na (bolj ali manj uporabne) umetniške inštalacije, kar se odraža tudi v zasnovi njegovega delovnega

Slika 10: George Nakashima v domači delavnici

okolja.

Slika 11: Wendell Castle v svojem studiu

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

2. k ako deluje studio za oblikovanje in izdelovanje?

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

2 tipa studijev

Studio za oblikovanje in izdelovanje v svojem delovanju združuje dejavnosti oblikovalskega storitve

studia

oblikovanja

in ali

obrtniške

delavnice.

izdelovanja,

temveč

Trgu ju

ponuja

uporablja

posamezne

izključno

ustvarjanje lastnih izdelkov - zato je studio neodvisna, avtonomna enota, ki se predstavlja in deluje podobno kot tržna znamka. Dejavnosti, ki se odvijajo znotraj studia so tako poleg oblikovanja in izdelovanja razširjene tudi na trženje in poslovanje.

Na desni sliki je primer izdelka italijanskega studija z imenom “Manoteca”, ki iz najdenega pohištva in recikliranih predmetov ustvarja enkratne unikatne prostorske inštalacije, ki funkcionirajo kot uporabni pohištveni kosi.

Glede na način delovanja ločimo 2 vrsti studijev: Prvi je tip studija, katerega končni rezultat so izdelki, narejeni po meri (ang. custom made). Izraz ‘po meri’ izhaja iz delovanja krojačev, ki naredijo obleko po telesni meri njihovega naročnika, danes pa se uporablja tudi za širše področje storitev, kjer je končni produkt oblikovalska ali drugačna rešitev, narejena za vsakega naročnika posebej, glede na njegove zahteve in dane pogoje. Takšen studio svojim naročnikom v prvi vrsti ponuja storitev oz. svoje znanje s področja zasnove in izvedbe določenih izdelkov. Studiji, ki izdelujejo izdelke po meri, imajo pogosto širok spekter znanja znotraj ene obrti, s katerim lahko odgovorijo na različne zahteve in želje naročnikov. Komunikacija med studijem in naročnikom je v primeru naročila oz. sodelovanja pogosta in večinoma poteka v fizičnem prostoru (ogledi lokacij, izdelava vzorcev, prezentiranje idej) - takšen način dela pa je na daljavo težje izvedljiv, zato studiji z enkratnimi izdelki večinoma operirajo v lokalnem okolju - podobno kot obrtniki.

Slika 12: primer unikatnega izdelka studia Manoteca

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Drugi tip studia, ki je organizacijsko kompleksnejši in bolj spominja na delovanje blagovne znamke kot lokalnega obrtnika, pa se ukvarja z razvojem in izdelavo serijskih izdelkov. Pri tem gre lahko za manjše serije enakih izdelkov (ang. small batch), lahko so oblikovani vnaprej in izdelani ob naročilu (ang. made to order) ali pa ponujajo določeno mero personalizacije vsakega posameznega izdelka. Studio, ki izdeluje serijske in standardizirane izdelke, naročnikom ne ponuja zanje prikrojene storitve, ampak končne izdelke (z opcionalno možnostjo prilagoditve). Ti studiji so pogosto specializirani za določen tip izdelkov (prtljaga, pohištvo..), za njihovo izdelavo pa lahko povezujejo več različnih obrti (usnjarstvo in šiviljstvo, mizarstvo in sestavne

dele

svojih

izdelkov

kovinarstvo..) ali pa za določene

sodelujejo

zunanjimi

izvajalci

(ang.

outsourcing). Takšen

tip

studija

deluje

izrazito

globalni

ravni,

saj

neposredna

dvostranska komunikacija z naročnikom (oz. kupcem) v tem primeru ni potrebna oz. je takšna, da je lahko izvdeljiva preko spletnih orodij - studio se obnaša kot blagovna znamka ali modna hiša (iz prvega poglavja) in ima spletno trgovino, preko katere prodaja in razpošilja končane izdelke.

Na desni sliki je prikazan primer spletne trgovine studia “Hard graft”, ki se ukvarja z oblikovanje in izdelavo usnjenih izdelkov, kombiniranih z različnimi materiali. Za zagotavljanje visoke kvalitete izdelave sodeluje s priznanimi italijanskimi obrtniki.

V določenih primerih pa je lahko znotraj enega studia vidna tudi kombinacija obeh tipov, kjer se studio sicer prvenstveno ukvarja z izdelki, narejenimi po meri (znotraj ene veje obrti), poleg tega pa kot razširitev dejavnosti razvije manjše število standardiziranih izdelkov, ki jih izdeluje v manjših serijah oz. ob naročilu.

Slika 13: primer serijskih izdelkov studia Hard Graft

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

spletno delovanje

Prostor interneta je za studije, ki izdelujejo serijske izdelke, primarno orodje za trženje in prodajo svojih izdelkov. Poleg tega pa je internet tudi učinkovito orodje za predstavitev svoje dejavnosti in komunikacijo z javnostjo, ki je v veliki meri (ali celo popolnoma) nadomestil klasično oglaševanje. Ena

temeljnih

značilnosti

večine

studijev

oblikovanje

izdelovanje

je njihova transparentna predstavitev svojega dela in omogočen vpogled v ozadje, proces nastajanja izdelkov in življenja oblikovalcev. Ker so si studiji med seboj lahko zelo različni, ima takšna predstavitev poleg tržne tudi močno izobraževalno vlogo, kjer oblikovalec javnosti pokaže in utemelji svoj pristop do dela. Gibanje oblikovalcev-izdelovalcev podobno kot Arts & crafts zagovarja moralen in odgovoren način dela, ki ne škoduje delavcem in okolju. V preteklosti javnost ni imela vpogleda v zaodrje večjih znamk, kjer so delavci v pogosto etično spornih pogojih masovno producirali izdelke - ti pa so bili kasneje profesionalno fotografirani na praznih belih ozadjih in postavljeni na taktično osvetljene police trgovin. Z večjim zavedanjem javnosti in razkrivanjem problematičnih primerov pa je prišlo do nezaupanja publike in preobrata, kjer z inovativnimi metodami predstavitve večja in manjša podjetja skušajo pokazati svojo neoporečnost in si povrniti ugled ter zaupanje.

Slika na desni strani prikazuje primer objave ameriškega studia “Texas Heritage”, ki izdeluje usnjene in lesene izdelke ter jih primarno trži preko socialnega omrežja Instagram (ki je sicer prvenstveno namenjeno objavi fotografij).

Za transparentno prezentacijo dela je internet idealno orodje: vsakodnevni zapisi v spletnih dnevnikih na temo določenih aspektov izdelave, fotografije in

videoposnetki

trenutnih

procesov

spletnih

omrežjih

ter

javna

odprta komunikacija s komentatorji dopuščajo malo prostora za zrežirane in neresnične predstavitve, ki so se jih pogosto posluževala velika podjetja. Popolna transparentnost je postala priljubljeno tržno orodje za vzbujanje zaupanja bodočih naročnikov. Stranski učinek spletnega samozaložništva in razkrivanje vsebin iz ozadja manjših ustvarjalcev je tudi bolj ali manj oseben pristop pri vodenju svoje dejavnosti - fotografije in objave na blogih in socialnih medijih niso rezultat premišljenega PR oddelka, ampak večinoma kar oblikovalcev in izdelovalcev samih.

Slika 14: primer spletne objave studia Texas Heritage

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

usmeritev del a

Vsak studio je bolj ali manj specializiran za določen tip izdelkov ali področje ene ali večih obrti, znotraj katerih lahko deluje. Prvi imajo lahko poglobljeno znanje znotraj ene obrti in so bolj podobni klasičnim obrtnikom - njihovi prostori so prilagojeni za izvajanje te obrti in nabor orodij, ki jih posedujejo, je navadno širok. Njihovo omejitev za področje dela predstavlja material, s katerim se izbrana obrt ukvarja. Pogosto

tudi

povezovanje

večih

obrti

znotraj

enega

studia

specializacija glede na vrsto končnega izdelka. Pogosto gre za studie, ki izdelujejo serijske izdelke in imajo prostore prilagojene za vnaprej razdelan proces dela in uporabljajo ozek nabor orodij in strojev, s katerimi lahko izvajajo potrebne delovne procese. Znanje oblikovalcev-izdelovalcev (ki so v tem primeru pogosto samouki) znotraj posameznih obrti je lahko omejeno na potrebne postopke za izdelavo njihovih izdelkov, lahko pa studio zajema več

Slika 15: kovinarska delavnica studia Overgaard & Dyrmann

posameznikov, od katerih je vsak specializiran za določeno vejo obrti in se med seboj dopolnjujejo.

Sliki na desni strani prikazujeta primer skandinavskega studia “Overgaard & Dyrmann”, ki v svojih stolih združuje varjene kovinske konstrukcije in usnjene sedalne površine. Delavnica za usnje zahteva visok nivo čistoče, kar pa je nezdružljivo z delom s kovino in varjenjem, zato sta prostora za obe komponenti ločena. Vsak od izvajalcev v studiu je specializiran za eno izmed obeh obrti, ki ustvarjata končni izdelek.

Eden

izmed

kriterijev

povezovanje

določenih

obrti

tudi

njihova

komplementarnost. Nekatere obrti so si med seboj razmeroma podobne in so lažje združljive kot druge, največkrat zaradi podobnih lastnosti materialov in njihove obdelave s podobnimi orodji (npr. uporaba obličev in nožev za obdelavo lesa in usnja, šivalni stroji za trše tkanine in usnje). Osvojeno znanje uporabe orodij in tehnik s področja ene obrti omogoča hitrejše učenje in osvojitev druge, komplementarne obrti. Primeri komplementarnih obrti so mizarstvo in usnjarstvo, usnjarstvo in šiviljstvo, tiskarstvo in knjigoveštvo... Druge obrti pa se med seboj dopolnjujejo ne zaradi podobnosti materialov in orodij, temveč zaradi njihovih končnih izdelkov, ki se skupaj uporabljajo v določenih kosih (npr. leseni in kovinski elementi v pohištvu, usnjene torbe s kovinskimi elementi).

Slika 16: usnjarska delavnica studia Overgaard & Dyrmann

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

3. k akšno vlogo ima pri tem prostor?

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

fizični in virtualni prostor

Za izdelovanje fizičnih predmetov ta sprememba sicer ni tako bistvena, je pa ključnega pomena pri ostalih spremljevalnih in organizacijskih dejavnostih, ki sodijo zraven. Lahko bi posplošili, da je izbira širše lokacije v prostoru postala z večjim pomenom

Glavno

prizorišče

dogajanja

nove

oblikovalce

postal

internet

oz.

virtualni prostor, ki je v marsikaterem pogledu nadomestil klasične oblike pojavljanja v resničnem, fizičnem prostoru.

virtualnega

prostora

nepomembna

lahko

večino

dejavnosti

izvajamo tudi iz odmaknjene gozdne koče, ki ima dostop do interneta. Za določene dejavnosti, ki delujejo skoraj izključno v virtualnem prostoru (nor. razvoj spletnih aplikacij), je to sicer lahko res, pri izdelovanju fizičnih predmetov pa popoln odmik še vedno ni tako enostaven.

Podjetje, ki izdeluje produkte in jih trži v virtualnem prostoru, ima spletno trgovino - kar je v resnici le skupek računalniške kode, ki se na zaslonih prikaže kot aplikacija za ogled in nakup končnih produktov - vseeno pa lahko popolnoma nadomesti trdno oprijemljivo trgovino v fizičnem prostoru. V zadnjih letih lahko opazimo porast števila spletnih trgovin in redkejše pojavljanje

Roy je vedno sprejemal obiskovalce odprtih rok. Ko sem to videl prvič, se mi je zdelo moteče za proces učenja. Kasneje sem ugotovil, kako sem se motil.

virtualnem prostoru).

“Pravi cilj ni samo učenje entuziastičnih mizarjev,” mi je povedal, “ampak

trgovin,

neposrednih

posledica

spletnih

tega

nadomestkov

tudi

ročno delo.

selitev

očitnih

fizičnih

obrtjo, ko so naključno vstopili z ulice in videli nekaj ljudi, zatopljenih v

oglaševanja - iz obcestnih panojev (v fizčnem prostoru) v spletne pasice (v

Poleg

novih

“Gledal sem stotine mimoidočih - ne-mizarjev in ne-študentov - očaranih nad

obstoječih

fizičnih

pokazati skupnosti, da je mizarstvo živo in zdravo.”

prostorov pa so se ustvarili tudi novi kanali, preko katerih delujejo sodobna

Zato nisem postavil delavnice na deželi (čeprav me privlači odmaknjenost).

podjetja - socialna omrežja za medsebojno deljenje vsebin in komunikacijo.

Delo mora biti opravljeno. Ne le za delovno mizo, ampak tudi v skupnosti.”

Z objavljanjem fotografij svojih izdelkov ali delovnih procesov se lahko

(Schwarz, 2016)

javnosti popolnoma nepoznani posamezniki (iz odročnih krajev) povežejo z drugimi oblikovalci ali izdelovalci, delijo izkušnje in si nudijo medsebojno pomoč ter tako začnejo opravljati dejavnost, ki je brez povezave v splet sicer ne bi mogli. Opisan pojav je pogost na omrežju Instagram, platformi za deljenje fotografij in videoposnetkov ter komentiranju le-teh. Spletna komunikacija se je v veliki meri preselila iz forumov na socialna omrežja in komentarje pod fotografijami.

Pomemben kriterij za oblikovalce-izdelovalce je transport ter dostop do surovin in materialov, ki jih vsakodnevno potrebujejo za svoje delo. V primeru sodelovanja z zunanjimi izvajalci je pomembna tudi njihova fizična bližina in časovni ter finančni stroški transporta. Za studije, ki delajo neposredno z naročniki (z izdelki po meri), je pomembna čimbolj enostavna dostopnost njihove lokacije za naročnike.

Na takšen način se je v zadnjih letih ustvarila globalna virtualna skupnost izdelovalcev (ang. makers), ki združuje oblikovalce, obrtnike, oblikovalceizdelovalce in strokovnjake s sorodnih področij, kjer posamezniki med seboj ne tekmujejo in si ne predstavljajo konkurence, temveč se povezujejo in eden drugega spodbujajo ter promovirajo. Ker je vsa komunikacija javno vidna, jo spremlja tudi splošna javnost, posamezni ustvarjalci pa so postali globalno prepoznani. Virtualni

prostor

lahko

vpliva

tudi

zasnovo

fizičnega

prostora.

Selitev številnih opravil in dejavnosti s papirja na računalnik pomeni, da za njihovo opravljanje ne potrebujemo več celotne pisarne, polne kupov papirja, map in poštnih kuvert - temveč le mizo z računalnikom, kar bistveno vpliva na programsko shemo oz. velikost prostora, ki ga potrebujemo za izvajanje določene dejavnosti.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

reprezentativna vloga prostor a Z

arhitekturo

oblikujemo

kalup,

katerem

poteka

življenje.

Oblikujemo

jo glede na način življenja, ki si ga v njej predstavljamo in ga skoznjo sugeriramo, usmerjamo. Vizijo bivanja izražamo skozi povezovanje prostorov, uporabo materialov, izpovednost detajlov in odnos do okolice. Z arhitekturo oblikujemo življenje in mu hkrati postavljamo ozadje.

h kvaliteti in preprostosti, moralnosti in trajnostnim dejavnostim, ki jih pisarna v 8. nadstropju stolpnice težko zastopa. Ni naključje, da si oblikovalci-izdelovalci za svoje prostore pogosto izbirajo starejše ali zapuščene objekte, ki jih lastnoročno oživijo in pretvorijo v spet funkcionalne prostore. Delni razlog za to je v njihovi ekonomski

Prav ozadje je tista bistvena entiteta, ki v nas sproži različen odziv

dostopnosti, vendar ne v celoti. Ti objekti so bili zgrajeni v času pred

na predmet opazovanja. To je lahko umetniški artefakt v muzeju, ki je na

industrijskimi prefabriciranimi elementi, ročno zidani iz opeke in z mnogimi

belem piedestalu in pred belo steno iztrgan iz svojega konteksta, postavljen

obrtniškimi detajli, ki jih danes stežka dosežemo. Sporočilnost teh prostorov

na ogled v “white box” - popolnoma nevtralen prostor brez sugestij in

sovpada z vrednotami dejavnosti, ki jih na novo naselijo in oživijo. Delu, ki

sporočilnosti, ki lahko odpira različne interpretacije objekta. Isti predmet

se v njih izvaja, postavljajo pravilno ozadje.

lahko postavimo pred drugačno ozadje, recimo v njegov izvorni kontekst umetnikovo neurejeno in zaprašeno delavnico, kjer vidimo njegova orodja, razvojne skice in okolje ustvarjanja. S tem enak predmet dojemamo drugače - razberemo kontekst, v katerem je bil ustvarjen in si iz sledov v prostoru ustvarimo svojo zgodbo ter predmet razumemo na drugačen način.

ugotovile

perfektnih

tudi

fotografij

korporacije, na

studijskem

zato belem

lahko ozadju

zasledimo in

upad

porast

števila

patiniranih

lesenih miz, delavnic in kmetij v ozadju produktnih fotografij. Vendar pa je to ozadje večinoma zrežirano, postavljeno posebej za namen predstavitve in ne predstavlja avtentičnega okolja, kjer so izdelki zares nastali. Rezultati

Enak princip lahko apliciramo na ljudi in prostore, v katerih živijo. Pogosto

oz. njihova prepričljivost je v tem primeru odvisna od kvalitete tistega,

se uporablja izraz ‘skladnosti’ prostorov obrtnikov in njihovih delavnic - ki

ki okolje poustvarja, ga fotografira itd. Popolna aventičnost je še vedno

so jih v veliki meri ustvarili sami. Prostori odražajo lastnosti njihovih

dosežena le v primeru, ko je predmet predstavitve postavljen v njegovo

prebivalcev in obratno.

resnično okolje nastanka - usnjena torba v usnjarski delavnici, slika v

Predmet opazovanja ali predstavitve v prostoru je lahko objekt, človek ali

slikarjevem ateljeju...

dogajanje - v dotičnem primeru je to dejavnost oblikovanja in izdelovanja

Izbira fizične lokacije ni nepomembna, spremenili so se le kriteriji, ki

predmetov.

ločujejo dobro lokacijo od slabe: umeščenost v širši geografski prostor tako

Predstavitev objekta v muzeju in predstavitev dejavnosti na spletu imata svoje specifike: medtem ko se prva dogaja v fizičnem prostoru, kjer objekt

ni več osrednjega pomena - zamenja jo pojavnost mikrolokacije oz. objekta, v katerem se dejavnost nahaja.

vidimo v živo in o njegovi avtentičnosti ne moremo podvomiti, se druga

Prostori studijev so lahko javni ali zasebni, odvisno od načina njihovega

pojavi v virtualnem prostoru in je prezentirana preko medija fotografije

dela in usmeritev v delovanje preko spleta ali v lokalni skupnosti. V primeru,

in videa - kjer pa je lahko resničnost prirejena, zrežirana. Ravno zato

da je studio dostopen za obiskovalce in naročnike, ki imajo vpogled v proces

je vzpostavitev avtentičnosti in zaupanja virtualnega obiskovalca izrednega

nastajanja njihovega izdelka, je prostor zasnovan kot pol-javni prostor,

pomena - le-to pa učinkoviteje dosežemo s transparentno predstavitvijo

ki obiskovalcu nudi izkušnjo obiska in dejavnost prezentira skozi proces

dejavnosti in izdelkov v pristnih, včasih neurejenih in umazanih prostorih

vstopanja, povezovanja prostorov, kadrirane poglede in podobno.

njihovega nastanka kot z abstraktnim belim ozadjem. Težko si predstavljamo studio za oblikovanje in izdelovanje, ki bi bil lociran v 8. nadstropju poslovne stolpnice, z laminatno talno oblogo in spuščenim armstrong stropom - takšen prostor je v popolnem nasprotju z moralno držo ljudi, ki opravljajo tovrstne dejavnosti. Celotno gibanje temelji na vračanju

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

povez anost bivanja in del a Studio kot prostor ustvarjanja in dela oblikovalca-izdelovalca je pogosto neposredno povezan z njegovimi bivalnimi prostori.

“Kadar sem preutrujen, bolan ali prezaposlen za resno delo, se spustim po stopnicah v mojo delavnico in tam enostavno stojim nekaj minut, z rokami na mojih orodjih. Vsekakor, zaradi te osebne kaprice sem mislil, da sem malo zmešan. Po prebiranju ustnih izročil in dnevnikov obrtnikov iz zadnjih 300 let pa sem ugotovil, da gre pravzaprav za pogosto početje med obrtniki. [...] morda sem obseden s predmeti, s katerimi lahko spreminjam les v nove oblike.” (Schwarz, 2011)

Ločitev na prosti in delovni čas je v življenju oblikovalcev-izdelovalcev pogosto nejasna ali pa popolnoma odsotna. Podobno kot srednjeveški obrtnik, ki je bil ves čas v svoji delovni obleki in je njegov poklic narekoval tudi njegov življenjski slog. Posledica tega je tudi povezava med delovnimi in bivalnimi prostori, ki so lahko v neposredni bližini doma (delavnica v kleti hiše, lopa na vrtu) ali pa so le del bivalnih prostorov. Prostor dela je lahko pri tem javnosti nedostopen (kar je pogosto pri izdelavi

serijskih

izdelkov,

jih

naročniki

naročijo

preko

spleta

prejmejo po pošti) - vseeno pa je pogosto viden skozi kurirano spletno predstavitev dejavnosti, procesa dela ter končnih izdelkov. Oblikovalec se pri tem odloči za nivo transparentnosti in določi prostore ter poglede, ki jih uporabi v fotografiji in jih je pripravljen razkriti javnosti. V primeru studijev, ki izdelujejo enkratne ali unikatne izdelke po naročilu, pa

lahko

naročniki

tudi

fizično

vstopijo

prostor

dela

(in

bivanja)

oblikovalca. Ta pri tem definira točko dostopnosti v prostoru, do katere bo pustil na ogled svoje življenje. Prostori so lahko pri tem zasnovani podobno kot ambasade, ki so razdeljene na pol-javne in reprezentativne prostore ter zasebne, ki so poslovnim obiskovalcem nedostopni. Prostori so lahko tudi zasnovani tako, da se transformirajo in prilagajajo različnim scenarijem.

Slika na desni strani prikazuje primer japonskega studia “Truck” ki se ukvarja z oblikovanjem in izdelovanjem pohištva ter bivalne prostore svojega stanovanja

uporablja

kot

razstavni

prostor,

kamor

lahko

(ob

predhodnem

dogovoru) vstopijo potencialni kupci.

Slika 17: primer bivalnih in razstavnih prostorov studia Truck

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

organiz acija prostor a

3. Stanovanje Kot smo ugotovili v prejšnjem poglavju, je bivalni del pogosto tudi del studijev. Odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, omogoča pa določeno fleksibilnost, saj so lahko programska shema delovnih in bivalnih prostorov prepleta in nekateri sicer navadno zasebni prostori opravljajo funkcije

Organizacija

studija

oblikovanje

izdelovanje

odvisna

večih

poslovnih prostorov (showroom, pisarna..).

dejavnikov - ali je dostopen za javnost ali ne, ali se v njem izdelujejo serijski ali izdelki po naročilu, ali je studio povezan z bivalnimi prostori

4. Razstavni prostor

ali je samostojna enota... Kljub temu pa je v organizaciji nekaj ključnih točk, s katerimi lahko določimo programsko zasnovo studija: “[...] Močno svetujem, da si uredite sprejemni in razstavni prostor, kjer lahko prosto in udobno govorite obkroženi s svojimi deli in - kolikor je le 1. Oblikovalski del

mogoče - daleč od prahu in hrupa. Morda [...] je to lahko prostor v vaši hiši.

Prostor, ki je namenjen oblikovanju, je navadno prilagojen specifičnemu načinu

(Peters, 1984, str. 40)

dela oblikovalca - lahko se izvaja neposredno v delavnici med izdelavo, lahko pa je del prostora namenjen izključno oblikovalskemu delu. Ta lahko obsega večjo risalno mizo, računalnik in druge oblikovalske in risarske pripomočke.

Pomemben del programske zasnove studija, ki sprejema obiskovalce, je tudi razstavni prostor oz. showroom, kjer si lahko obiskovalec ogleda končne izdelke studija. V primeru manjših izdelkov (torbe, pisala, keramika) je lahko to samo kos pohištva znotraj delavnice, v primeru večjih predmetov -

2. Izdelovalski del Bolj objektiven in univerzalen je del, kjer se oblikovane ideje izvedejo hkrati pa je močno odvisen od usmeritve dela studia.

npr. pohištva pa je to ponavadi poseben prostor, kjer se lahko razstavljeni kosi pohištva tudi uporabljajo in izkusijo. Showroom je lahko tudi prostor v bivalnem delu (npr. dnevni prostor), kjer obiskovalci dobijo bolj osebno izkušnjo in domač sprejem.

“Težko je zapisati kakšna natančna navodila za organizacijo delavnice, ker je preveč stvari odvisnih od velikosti, narave in obsega dela. Če poskusim

“Zelo osebna odločitev je, ali želite razširiti ta enostaven prostor za

poenostaviti, bližje kot je vaše delo serijski in tovarniški produkciji, bolj

razstavljanje vašega dela v aktiven prostor prodaje. [...] V resnici je to

bo razporeditev podobna učinkoviti tovarniški enoti.” (Peters, 1984, str. 39)

vprašanje, ali želite večino časa nemoteno izvajati svojo obrt ali pa vam je tudi prodajni aspekt dela v veselje.” (Peters, 1984, str. 41)

Izdelava

fizičnih

predmetov

manjših

serijah

zahteva

bolj

premišljeno

razporeditev delovnih mest, saj se operacije ponavljajo in so zato lahko optimizirane. Načeloma je razporeditev linearna - na enem koncu se v prostor dostavi material, ob vhodu je locirana shramba materiala, od tam naprej pa gre obdelava materiala po zaporednih korakih linearno čez delavnico. Končni izdelki so na drugem koncu prostora pripravljeni za pakiranje in odpremo.

5. Prostor za sestanke Prostor, kjer se lahko z obiskovalcem udobno in mirno pogovarjamo, stran od hrupa in prahu. Ta prostor je lahko fleksibilen - lahko je oblikovalski del, showroom ali kakšen drugi prostor v studiu.

Za takšno organizacijo prostora je potrebna temeljita analiza delovnega procesa, kar pa se v veliko primerih še ugotavlja in spreminja med delom, zato

tudi

organizacija

delavnic

skupaj

delovnim

procesom

pogosto

spreminja in optimizira. Po drugi strani pa mora biti delavnica za enkratne kose precej bolj prilagodljiva in univerzalna, tako da se lahko v njej opravi različne vrste in predvsem velikosti izdelkov. Še vedno je organizirana glede na logično zaporedje korakov obdelave materiala, od bolj grobih do končnih.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

6. Računalniški del Je lahko “v oblaku” oz. kjerkoli si želiš odpreti prenosnik, lahko pa je določen prostor, kjer se opravljajo različna računalniška dela: oblikovanje in risanje, upravljanje spletne trgovine, komuniciranje z naročniki, vodenje računov in knjig.

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

4. studio moste

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

sklop a: kontekst

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

utemeljitev izbor a lok acije Smernice in ugotovitve iz prvega, teoretičnega dela te magistrske naloge so v nadaljevanju uporabljene in prikazane skozi konkreten arhitekturni projekt. Ta je za predmet obravnave izbral obstoječi primer prakse studia za oblikovanje in izdelovanje z imenom Studio Moste. Znotraj studia delujeta dva posameznika (Klemen Zupančič in Klara Zalokar) in je v začetnem stadiju delovanja. Svoje početje je nenačrtovano začel v letu 2011 z ureditvijo stanovanja v stari in praktično zapuščeni hiši v ljubljanskih Mostah, spletne objave in prezentacija procesa dela pa so služile kot začetni korak za vzpostavitev oblikovalsko-izdelovalske dejavnosti, ki se je skozi naslednja leta izoblikovala v današnjo podobo. Trenutna

osrednja

dejavnost

studia

oblikovanje

izdelava

unikatnih

pohištvenih kosov - dejavnost, ki se je začela med urejanjem stanovanja in spoznavanjem z obrtniškimi detajli gradnje iz 30-ih let prejšnjega stoletja. Uporabljeni naravni materiali, njihova ročna obdelava in zasnova, ki temelji na kvaliteti in obstojnosti končnih izdelkov, so postali izhodiščna točka za oblikovanje novih izdelkov. Arhitektura, znotraj katere se je proces odvijal, je uokvirjala misleni proces in vplivala na rezultate, ki so vidni v takratnih in kasnejših izdelkih. Za začetek dejavnosti in njeno današnjo prepoznavnost je v veliki meri zaslužna prav hiša, v kateri studio danes deluje, saj njegovo početje osmisli in postavlja v izvoren in avtentičen kontekst. Merila

izbora

najprimernejše

lokacije

obstoječo

dejavnost

težko

enaka tistim za nove dejavnosti, kjer prevladujejo objektivni in merljivi kriteriji. Če bi obravnavano dejavnost iztrgali iz njenega konteksta in jo analizirali na podlagi formul in racionalnih meril, bi zanjo najverjetneje našli

bolj

optimalno

lokacijo.

Vendar

nove

dejavnosti

nimajo

(sicer

kratke) zgodovine, v kateri je obstoječa lokacija ključna za prepoznavnost in nadaljnje delovanje - zato lokacija sledečega projekta ostaja na svojem izvornem mestu.

Slika 18: zunanjost objekta, v katerem deluje Studio Moste

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

hiša

Hišo je v letu 1934 postavil Anton Lulik, delovodja bližnje tovarne Saturnus, njen graditelj pa je bil takrat priznani stavbenik Josip Slavec, ki je med drugim zgradil železniški most čez Savinjo pri Zidanem mostu, hotel Park na Bledu ter številne mestne stavbe v Kranju (Andrašičeva hiša, Adamičeva hiša, hotela Jelen in Stara pošta itd.). Zgrajena je bila na takratnem naslovu Poljska Pot 21, na idilični primestni ulici

nizu

večstanovanjskih

hiš.

Parcela

velikosti

556m2

bila

postavljena prečno na ulico, hiša pa je od ulice odmaknjena in ima pred seboj (na severu) manjši sprejemni vrt, preko katerega je urejen dostop do glavnega vhoda, za hišo (na južni strani) pa je večji vrt. Na zahodnem robu parcele je hiša postavljena na mejo parcele, na vzhodni strani pa je prehod s prednjega na zadnji vrt za hišo. Visoko pritličje stavbe v celoti zavzema osrednje, gospodarjevo stanovanje v velikosti 85m2. V nadstropju nad njim sta dve ločeni stanovanjski enoti v velikosti 45m2 in 35m2. Podpritličje stavbe je na severni strani vkopano v teren, na južni strani pa je talna plošča poravnana z višino vrta. V tej etaži se nahaja stanovanje v velikosti 55m2, drvarnica in manjši prostor delavnice, ki se odpira na južni vrt za hišo. Vse etaže so povezane z večjim centralnim stopniščem na vzhodnem robu. Grajena je iz opečnatih zidov debeline 50cm in ima med kletno in pritlično etažo železobetonsko ploščo, v nadstropju pa strop iz lesenih tramov. Stavbno pohištvo zajema lesena škatlasta okna z zunanjimi lesenimi senčili (roletami) in lesena vhodna vrata. Končna obdelava podzidu hiše je t.i. “terazzo omet”, višje je fasada ometana. Hiša od svojega nastanka ni doživela večje obnove in vzdrževalnih del, zato je danes v slabem stanju, potrebnem obnove. Po drugi strani pa je ravno zaradi tega ostala v svojem izvornem, avtentičnem stanju, pri čemer so (bolj ali manj) ohranjeni vsi originalni elementi takratne gradnje in ponujajo dobro izhodišče za projekt prenove - “terazzo” tlaki v stopnišču in kopalniških prostorih, lužen hrastov parket v osrednjem stanovanju, lesena notranja vrata in podobno.

Slika 19: severna fasada obravnavanega objekta / M1:100

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

NASLOV POGL AVJA

Lupis de venistiunt ad quodicatia pe nem quis eat velitas susdam sandunt estibusdae repedisciam sinisitatum et pratur, in cusam quuntur? Fuga. Et verro dolupta spictur? Duci ab imaio experuptiur, qui sum que dolorem fuga. Ut as sandaer ferciatqui velitasped mollat fugiti occuptat vel exerios porem quae voloreste natem quisitatium qui dolum faccabo repudandi imi, sum si doloria volorest, inisima gniscimperia qui rendis nonsequ untiam sectatu ribusti asperfe rectur, con consequas vendant iusciam quo qui berupta ectur? Ratum imus es si aut quatur, aut et as milignatas apiti officti aturiasit, es inisci consedi taspelibus simin poreruptatas debitio beaturi bustium sequi consequunt offictur as delis estis doles iliquid milloris atatem qui non nulliquia dia volorep ellescil estin res a estis cus il ipsam sitas qui ullessi nverspi deniam num isque solupta tiasimus nam iliquo mint, occulpa riatia destotati sunt ut eum num, sam eatur? Busam earias exerumenimet ipissincil iuri con nis di te experum ea quibearis aut voloris excepellam et repro et optatur? Atibus.

Ficilli

testota

sperspit,

expliquod

ent

utati

ulparum

inciisc

identisciam,

omnihicitat ute poristis am a cum recae volore volorum unt quam laccae nimaiosanim reiumendit, quatium ratis cusae consequ ibusapel inistrum senis expliquam, quis et harion cum nonet quibeaquidel ius, con et eum aut aliquiaspel iliquam, incto tem eatenihil iunt expella con et verum delibus ducil ipis denis num quis eum dit et aut eum nonsereiusda non prehenturia volum ipsam etur, sintibea nimodit, ime venimpo repuda sedipid usandandes velles et harum atur, officid eum que dolupicim qui volupta temped estiorporum asperibus sinist as ent et moloribus rehenimi, sequas doluptata vel illesequi tes di ommolor eperum expedi conseque id ut ernatia erspit dio odis non nia consedi optaeptae rehenimi, volorestio corenimos necum lautaer undipsam quid quia siment, nesequi volum alit volorum ulpa aut lacessimo vellorempos sunt faceaque peribus restibea conecto ipiscit, omnist eos nam quatect atiatia spist, offic tempor adis mi, ut eatatus nobit ommo dollent. Ucium es eaqui quam aliquatur? Ipis ipit atiam vent volupta sitibusdae. Lectur sit experae nesequi omnimin eum eium ipsamus. Maionse quiamusdant et que volupti occus, officid erumquae. Tusdandis nulpa volorer umquis apidior aut assundendunt quam que dit alit liciet explisi mperita tquam, que nitatio ssequam idebis ut accabor porehen daeste laut quibust, untius et quibus. Loribus, comnisit doloritia pro ilitend ignimpor mo cus reperci tionserem ut aut est dem fuga. Nem quidit oditet reriant de as non nonsecum es earit rest, as as elit quas dolorroritis et ut apis dolore, acitinissint reicius nimus, cus inienienisto omnimus

Slika 20: tloris podpritli훾ja obravnavanega objekta / M1:100

klemen zupan훾i훾 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 21: tloris visokega pritli훾ja obravnavanega objekta / M1:100

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

NASLOV POGL AVJA

Ficilli

testota

sperspit,

expliquod

ent

utati

ulparum

inciisc

identisciam,

Slika 22: tloris nadstropja obravnavanega objekta / M1:100

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 23: prečni prerez obravnavanega objekta / M1:100

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Slika 24: konstrukcijski na훾ti obstoje훾ega objekta / ni v merilu

klemen zupan훾i훾 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

lok acija

Obravnavana hiša se nahaja v ljubljanskih Mostah, v ožji okolici toplarne in železniške ter industrijske infrastrukture. Kontekst hiše se je skozi njeno zgodovino močno spremenil - v času izgradnje je bila hiša postavljena v nizu primestnih vil na takrat mirni ulici na obrobju mesta. Izgradnja Kajuhove ceste je ulico presekala in ločila na dva dela, obravnavano hišo in nekaj sosednjih objektov pa ločila od stanovanjskega dela Most. Kasneje je izgradnja toplarniškega toplovoda porušila še ostale sosednje objekte na vzhodni strani ceste in pustila le obravnavano hišo, preko njenega severnega vrta pa je postavila nadzemno napeljavo. Današnjo ožjo lokacijo hiše predstavlja prostor, ki ga omejujejo železniška proga na severnem robu, Kajuhova cesta na Zahodnem robu, kompleks toplarne na vzhodu in Toplarniška ulica na jugu. V okolici se nahajajo (situacija na naslednji strani): A - večji industrijski objekt, zapuščen in obdan z nevzdrževanim zelenim pasom; B - garažni kompleks arhitekta Savina Severja, v katerem je poleg parkiranja avtomobilov pogosta uporaba prostorov za manjše hobi delavnice in uporaba pripadajoče zelenice kot rekreativni prostor; C - cevovod toplarne, ki poteka od vzhodnega roba lokacije ob dovozni cesti do obravnavane hiše in prečka njen prednji vrt; D - dovozna cesta za potrebe toplarne, železnice in dostop do obravnavane hiše; E - javorjev drevored ob Kajuhovi cesti; F - izbrana hiša na severnozahodnem robu lokacije, ki meji na rezidenčno zazidavo. Parcela obsega obstoječi objekt in vrt, ki ga obdaja ter je omejen z betonsko vrtno ograjo. Vsi opisani objekti so paviljonsko postavljeni v prostor in ne tvorijo strnjene zazidave, med njimi pa poteka zeleni pas. Obravnavani objekt leži na parcelah št. 862/1 in 862/2 v katastrski občini 1730. Skupna površina parcel obsega 556m2, od tega 131m2 zavzema hiša. Dejanska raba zemljišča je opredeljena kot pozidano zamljišče, namenska raba pa kot površine cest, ki se navezuje na koridor bližnje Kajuhove ceste. Leži v območju 4. stopnje varstva pred hrupom (cesta in železnica).

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

situacija obstoječega stanja / M1:1000 LJ Center LJ Zalog

LJ BTC

U l i c a

P r e g a r č e v e

območje obdelave

u l i c a

v a u h o K a j

Z a k o t n i k o v a

a i c U l

d e V i

v e č e r a e g P r

V i d e

kompleks TE-TOL

t a c e s

B - garažne hiše (S.Sever)

U l i c a B r a t o v

u l i c a

evo

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

lj LJ Kode

R o z m a n

T o p l a r n i š k a

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

morfologija

industrijska infrastruktura

povezave

zelenje

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

motiv industrije

Med sprehodom po bližnji okolici obstoječega objekta lahko zaznamo značilno vzdušje,

vlada

nekontrolirano

prostoru.

prerašča

zelenje

Zapuščene in

betonske

nekdanjo

industrijske

industrijsko

objekte

sivino

počasi

spreminja v zeleno oazo sredi mesta. V sredini območja, ki močno spominja na prizorišče iz filma Stalker (A. Tarkovsky), je hrup z okoliških vpadnic komaj zaznaven, tega pa nadomestijo značilni kovinski zvoki železnice, ki je poleg velikih kovinskih cevi na betonskih stebrih in kompleksa toplarne tvori vizualno ozadje in ustvarja kuliso ombočja. V prostoru na prvi pogled prevladujeta dva materiala: beton in zelenje. Prvi

viden

prefabriciranih

elementih

ograje,

tvori

bariero

severni strani lokacije, fasadi večjega zapuščenega industrijskega objekta in

nosilnih

stebrih

mestnega

toplovoda.

Zelenje

vsesplošno

prisotno

in prerašča celotno lokacijo, pojavlja pa se kot plezalke po vertikalnih elementih zgradb, ravna zelenica in gosto, neprehodno drevesno rastje, ki obdaja objekt v sredini lokacije. Tretji material, ki ga zaznamo v prostoru, pa je kovina, ki se večinoma pojavlja kot filigranska struktura v montažnih elementih, značilnih za industrijsko gradnjo - lestve, stopnice, pritrditveni elementi in podobni detajli. Mirno zavetje zelene oaze (ki je prosto dostopna) so odkrili tudi stanovalci okoliških stanovanjskih objektov, ki jo uporabljajo kot sprehajališče in spontani park. Garažni prostori v Severjevem kompleksu so pogosto uporabljeni za raznovrstne hobi delavnice, garažne obrti, glasbene studie in podobne produktivne dejavnosti in se odpirajo proti zelenem pasu, ki tako deluje kot rekreativna površina. Preplet industrijske infrastrukture in zametkov parkovne ureditve, ki so bolj posledica nevzdrževanja kot načrtovanja, pa je v tem prostoru prepoznan kot kvaliteta in motiv, iz katerega lahko izvira tudi širša (začasna ali stalna) ureditev območja v prihodnosti.

Slika 25: toplovodna napeljava TE-TOL

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Slika 26: detajl industrijske infrastrukture v okolici

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Slika 27: garažna hiša Savina Severja v okolici

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

Slika 28: zeleni pas med garažno hišo in industrijskim objektom

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

M1:1000

ureditev lok acije: 1. mestni park

nadaljevanje sprehajalne poti preko ceste

Motiv zapuščene industrije, ki jo prerašča zelenje in ustvarja značilno vzdušje na lokaciji, spominja na ruševine in spreminja prostor iz kaotičnega industrijskega predela v mirno in zeleno oazo. Spontana raba prostora kot sprehajališče za okoliške stanovalce in pogosta uporaba prostorov garažne ureditev sprehajalne poti z nadaljevanjem ulične osvetlitve

hiše za produktivne prostočasne dejavnosti nakazuje na potencialno ureditev prostora v (začasno ali permanentno) v večjo zeleno rekreativno površino - v katero so vključene tudi produktivne dejavnosti, ki so v širšem prostoru že prisotne. Večji (prazen) industrijski objekt, ki leži v središču prostora, je obdan s prosto dostopnim zelenim pasom, ki v navezavi na obstoječo pot (ki je

osvetljene betonske ploščadi

uporabljena kot dostop do železnice in obravnavane hiše v severnozahodnem kotu območja) ponuja zametke parkovne zasnove. Trenutno največji generator dogajanja v prostoru so garažne hiše Savina Severja, v katerih so naseljene številne manjše hobi delavnice, ki se ob uporabi odpirajo proti drevoredu

območje obdelave arh. projekta TE-TOL

na zahodni strani in zelenem pasu med garažnim in industrijskim objektom. V

prazen industrijski objekt

objektih na južnem robu lokacije se nahajajo gostinski lokal, avtomehanična delavnica, avtopralnica in usnjarska delavnica.

selekcija in ureditev obstoječega drevja

Parkovna ureditev obsega selektivno ureditev gostega rastlinja (pogosta so sadna drevesa, ki so ostanek stanovanjskih hiš na lokaciji), ki trenutno obdaja osrednji objekt in postavitev urbane opreme v obliki večjih betonskih otokov, ki so paviljonsko postavljeni v središče zelenega pasu in ohranjajo motiv industrije v prostoru. Osvetlitev prostora parka je urejena z uličnimi svetilkami, ki potekajo ob sprehajalni poti in se nadaljujejo v novo peš

garažne hiše (pogosto uporabljene za prostore delavnic)

povezavo območja z zahodnim, stanovanjskim delom Most. Nadaljnji korak v ureditvi prostora bi bila oživitev osrednjega objekta in naselitev primernega (javnega programa), ki bi se odpiral v zunanji prostor

garažni objekti z delavnicami

in bi se lahko navezoval na številne produktivne dejavnosti v okolici (obrtne delavnice, coworking prostori in podobno).

obstoječa povezava preko ceste javorjev drevored

avtomehanična in vulkanizarska delavnica

T o p l a r n i š k a

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

u l i c a

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

torbarska delavnica

gostinski lokal

nadaljevanje sprehajalne poti v območje parkovne ureditve

M1:250

ureditev lok acije: 2. peš povez ava

obstoječi toplovod TE-TOL

+0.80

Kajuhova cesta predstavlja večjo bariero v prostoru in predstavlja mejo

+0.80

med industrijskim in stanovanjskim delom Most. Z ureditvijo nove parkovne ureditve se del industrijskega obočja oživlja, meja med obema deloma pa se zabrisuje. Zato je v želji po večji povezanosti in lažji dostopnosti območja parka ponovno

vzpostavljena

povezava,

bila

izgradnjo

Kajuhove

ceste

+2.00

prekinjena. Današnja Ulica Vide Pregarčeve je razdeljena na dva dela, od

obstoječe betonske stopnice in klančina

-0.40 obstoječa betonska korita, uporabljena kot ograja novega stopnišča

česar se na vzhodnem robu nahaja le objekt, ki je obravnavan v arhitekturnem projektu te naloge. S ponovno (peš) povezavo preko ceste se tako objekt znova poveže s stanovanjskim delom, hkrati pa je območje parka lažje dostopno za stanovalce na nasprotni strani ceste. S tem dobi park dve povezavi čez cesto, eno na severnem in drugo na južnem robu lokacije (vidni v prejšnjem poglavju). Povezava je parazitsko priključena na obstoječi železniški most, ki prečka Kajuhovo cesto. Na južnem robu mostu, kjer v nivoju parterja poteka mestni toplovod, je dodana nova betonska konzolna razširitev v širini 300cm, ki

-3.20

parazitska razširitev obstoječega mostu z betonsko konzolo

se na zahodnem delu z novimi stopnicami in klančino spusti in nadaljuje v obstoječo ulico. Iz ulice izhaja tudi periodična ulična osvetlitev nove povezave, ki se nadaljuje preko mostu in v območje parka. Na vzhodnem robu

nadaljevanje periodične ulične osvetlitve

se most z novimi stopnicami priključi na obstoječa betonska korita in tako povezuje obstoječo (industrijsko) betonsko infrastrukturo z novo, parazitsko vstavljeno potezo. V betonsko poščo je vstavljena kovinska zaščitna ograja.

kovinska ograja

Vizualni element, ki dodatno povezuje obstoječo ulico in parkovno ureditev v nadaleljevanju povezave, je obstoječi mestni toplovod v obliki večjih kovinskih cevi, ki potekajo v nivoju parterja za hišami na severni strani ulice Vide Pregarčeve, nato pa ob novi peš povezavi prečkajo cesto in se dvignjene na betonskih stebrih nadaljujejo ob sprehajani poti v parku.

-0.20

obstoječe betonske stopnice in klančina

+2.00 +1.00

obstoječa ulična osvetlitev

iztek poti v Ulico Vide Pregarčeve

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

sklop b: progr am

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

dejavnosti studia

1. Studio v obstoječem stanju Glavna

dejavnost

studia

oblikovanje

izdelava

pohištvenih

kosov,

izdelanih po naročilu. Celoten delovni proces je dokumentiran in predstavljen na spletni strani ter socialnih omrežjih ter deluje kot orodje za prepoznavnost in

trženje.

Dodatna

dejavnost

upravljanje

studia

komunikacija

potencialnimi in obstoječimi naročniki (na daljavo ali kot sestanki). Vse naštete dejavnosti (razen izdelave) se odvijajo znotraj bivalnih prostorov stanovanja, v katerem deluje studio - ti so torej pol-javni in dostopni naročnikom studia (v primeru ogledov, sestankov in prevzema izdelkov).

2. Studio, kot je načrtovan v bližnji prihodnosti Načrtovana je širitev obstoječe dejavnosti studia in sicer v dveh smereh: a) Prva je širitev v spektru končnih izdelkov, ki naj bi poleg pohištvenih (lesenih) izdelkov vključevali tudi izdelke iz usnja - samostojne usnjene izdelke (kot so torbe, denarnice itd.) in v povezavi z lesenimi pohištvenimi izdelki (npr. usnjeni sedeži pri lesenih stolih). Usnjarstvo in mizarstvo sta sorodni obrti, ki se lahko (v določenem obsegu) izvajata znotraj skupnih prostorov in uporabljata nekatera skupna orodja (lesene delovne mize, noži, dleta itd.). b) Druga širitev je v načinu dela - ta zajema dodatno dejavnost v obliki razvoja in izdelave serijskih izdelkov (izdelanih ob naročilu ali v manjših serijah). Zasnova usnjenih izdelkov zahteva večji časovni vložek in številne prototipe, ki pripeljejo do končnega izdelka, zato je bolj kot izdelava enkratnih kosov smiselna izdelava v manjših serijah. Poleg tega je načrtovana tudi zasnova omejenega števila pohištvenih kosov, ki se izdelajo v manjših serijah oz. po naročilu. Serijski način dela zahteva optimiziran proces izdelave

naprednejša

spletna

orodja

ter

njihovo

upravljanje

(spletna

trgovina in komunikacija).

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

prostorsk a r a zčlenitev dejavnosti Za vse delovne procese (ki izhajajo iz prejšnjega koraka) so določene lokacije, na katerem le-te potekajo. Glede na zaporedje dela in značilnosti procesov so mikrolokacije združene in povezane v smiselne sklope oz. prostore, s tem pa nastane osnovna programska shema delovnih prostorov: 1. Studio Prostor, namenjen (sedečemu) oblikovalskemu in računalniškemu delu. 2. Strojna delavnica Prostor,

katerem

izvaja

prvi

korak

obdelave

materialov

(lesa

usnja), pri čemer so navadno uporabljena večja strojna orodja za razrez in dimenzionirane sestavnih delov. Stranski produkti tega dela so hrup (vsi lesarski stroji), prah (vsakršno žaganje lesa) in neprijetne vonjave (laserski razrez usnja), ki so moteče za druge osebe v prostoru. Hrup in prah sta prisotna tudi pri obdelavi lesa z manjšimi, ročnimi električnimi orodji - ki prav tako sodi v prostor strojne delavnice. 3. Ročna delavnica Drugi

prostor

izdelave

(kamor

prispejo

dimenzionirani

kosi

strojne

delavnice), v katerem se uporablja izključno ročna in tiha strojna orodja (šivalni stroji). Prostor je čistejši in tišji, ter zato bistveno primernejši za podrobno ročno delo, ki zahteva določeno mero koncentracije. Pri lesenih izdelkih delo zajema ročno stikovanje, sestavljanje ter lepljenje kosov in končna površinska obdelava, ki je omejena na naravne ročne postopke brez pršenja. 4. Razstavni prostor Prostor za razstavljanje končnih izdelkov in oglede z naročniki, hkrati pa tudi prostor za sestankovanje. V primeru manjših usnjenih izdelkov je lahko to razstavna vitrina, za pohištvo pa celoten prostor, kjer so izdelki lahko testirani in uporabljeni.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

prostorske z ahteve

Delovni procesi glede iz prejšnjega koraka so razdeljeni po prostorskih sklopih in definirani z orodji ali delovnimi postajami, kjer se te izvajajo. Postaje nimajo strogo predpisanih kvadratur, saj so močno odvisne od načina dela - število ljudi v delavnici, velikost izdelkov in podobno. V prostoru studia je potrebna večja delovna miza, ki služi za oblikovalsko delo na papirju in računalniku ter večji prostor za shranjevanje (knjižna omara). Ostale oblikovalske dejavnosti niso posebej prostorsko definirane. Strojna delavnica potrebuje dostop z avtomobilom za dostavo materiala, manjši prostor za shranjevanje materiala in orodij ter večji prostor s strojnimi orodji, kjer poteka obdelava materiala. Mizarski del obsega 5-operacijsko kombinirko za razrez, poravnavo in debeljenje lesa ter tračno žago, usnjarski del pa laserski rezalnik in (dodatno) stroj za debeljenje. Poleg tega je v delavnici večja delovna miza (mizarski ponk) za delo z ročnimi električnimi orodji. Ročna delavnica je razdeljena na mizarski in usnjarski del. Mizarski vsebuje delovne mize za ročno obdelavo lesenih sestavnih delov, ki prispejo iz strojnice

obsega

stikovanje,

sestavljanje,

lepljenje

površinsko

obdelavo izdelkov (ki je prostorsko ločena od ostalega dela zaradi uporabe hlapljivih

stedstev).

Usnjarski

del

zajema

“umazano”

delovno

mizo,

kjer

poteka čiščenje lasersko razrezanih delov, barvanje in druga površinska obdelava ter “čisto” delovno mizo, kjer poteka detajlno delo - stikovanje ter šivanje (strojno in ročno). Končni korak je odprema usnjenih izdelkov (ki so prvenstveno namenjeni pošiljanju in ne osebni dostavi.), ta pa poteka na večji čisti mizi in obsega pakiranje ter računalniško delo.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

prostorsko povezovanje

Povezave in odnosi med prostori, vzpostavljeni glede na kriterije iz prejšnjih korakov:

Strojna in ročna delavnica sta ločena volumna. S tem je onemogočeno prehajanje prahu in hrupa v prostor ročne delavnice, ki je tako lahko čist in miren prostor za natančno delo ter je nadaljnje povezan z bivalnimi prostori. Prehajanje iz ene v drugo delavnico je med delom še vedno relativno pogosto, zato mora biti prehod med njima temu prilagojen in ne sme oteževati delovnega procesa.

Ročna delavnica je povezana s studijem. Ker je ročna delavnica prostor brez prahu in hrupa, je lahko povezana s studijem in omogoča povezovanje oblikovalske in izdelovalske dejavnosti. V procesu dela se ti dve pogosto prepletata ter ena drugo dopolnjujeta, zato sta povezani tudi prostorsko. Obiskovalci

studia

vstopijo

ročno

delavnico,

kjer

ogldajo

proces

nastajanja izdelkov, od tod pa se lahko (v primeru daljših sestankov) nemoteno preselijo v prostor studia.

Studio je neposredno povezan z dnevnimi prostori. Življenjski slog in način dela ne postavlja stroge meje med delovnim in prostim časom, zato je zabrisana tudi meja med delovnimi in bivalnimi prostori. Prostor studia deluje kot vmesni člen med prostorom delavnice in stanovanja, v katerem poteka oblikovalsko delo in sestankovanje z obiskovalci. V primeru sestankov se lahko druženje preseli iz prostora studia v dnevni del stanovanja, ki deluje kot razstavni prostor za pohištvene izdelke studia in s tem izgubi formalni značaj. Dnevni prostori stanovanja so tako pol-javni in so ločeni od spalnih prostorov, ki so obiskovalcu nedostopni.

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

sklop c: arhitektur a

100

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

101

izhodiščno stanje

Obravnavana hiša (podrobneje opisana v sklopu A) je postavljena v sredini vzdolžne parcele in je orientirana glede na nekdanjo ulico na severni strani. Celotna parcela je ograjena z mrežasto in dekorirano betonsko ograjo, ki se nadaljuje tudi v notranjost parcele in ločuje del med južnim vrtom in delom ob hiši. Vhod skozi ograjo je na severni strani (z ulice), kjer se nahaja severni, sprejemni vrt. Ta obsega nekaj rastlinja na zahodni strani, na vzhodni strani pa ožjo pot, ki vodi do vhoda v hišo in širšo nasutje, ki se ob vzhodni fasadi hiše nadaljuje na južni del parcele. Ta obsega ožji pas nevzdrževanega nasutja ob južni fasadi objekta, kjer se nahaja tudi manjši zimski vrt z mrežasto fiksno zasteklitvijo. Južni vrt predstavlja večja zelenica s sadnim drevjem, ki se v južnem delu spusti v zelenjavni vrt.

102

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

103

merilo objekta

Obravnavana

hiša

nahaja

meji

med

dvema

tipoma

zazidave,

bistveno razlikujeta po programu in merilu - na zahodni strani Kajuhove ceste prevladujejo stanovanjske stavbe (S) (večstanovanjske hiše, vila bloki in stolpnice) z manjšo tlorisno površino, na vzhodni stani ceste pa so industrijski objekti (I) večjega merila, ki so paviljonsko postavljeni v prostor, okrog njih pa poteka širši zeleni pas. Obravnavani objekt morfološko pripada manjšim stanovanjskim hišam, ki se nahajajo na nasprotni strani ceste, v njenem novem kontekstu - med velikimi industrijskimi zgradbami in infrastrukturo pa deluje kot tujek, ostanek iz zgodovine, ki bi ga bilo potrebno odstraniti. Namesto rušitve objekta pa je kot prvi korak v zasnovi projekt prikazan poseg, s katerim se objekt iz manjše stanovanjske hiše z obdajujočim vrtom spremeni v objekt večjega merila, kjer se zunanji zid novega objekta razširi na skrajni rob parcelne meje (v linijo obstoječe vrtne ograje) in s tem poveča tlorisno površino objekta iz obstoječih 124m2 na novih 556m2. Podobno

kot

okoliški

objekti

tem

posegom

tudi

razširjeni

objekt

paviljonsko umeščen v širše zeleno območje parka, ki je dostopno javnost in prosto prehodno. Dodatna

sprememba

zgodi

programu,

objekt

poleg

obstoječe

stanovanjske dejavnosti naseli še dodaten poslovni/obrtni program studia za oblikovanje in izdelovanje - in se lahko povezuje z okoliškimi obrtnimi in industrijskimi dejavnostmi.

104

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

105

introvertir anost

Drugi

princip

oz.

motiv,

črpa

industrijske

arhitekture,

introvertiranost objektov. Podobno kot sosednja zgradba novi objekt na zunaj deluje kot neprekinjen zid in se navidez ne odziva na njegovo neposredno okolico, temveč se zapira sam vase. Objekt ni introvertiran le zaradi svoje pojavnosti in umestitve v obstoječi kontekst, temveč tudi zaradi danih pogojev na njegovi lokaciji: neposredna bližine prometne ceste in železniška proga predstavljata konstanten vir hrupa, ki je za bivanje (posebej v zunanjih prostorih) moteč dejavnik. Debel betonski zid skupaj z zelenjem deloma zaduši zvok in v notranjosti ustvarja mirnejše pogoje. Neposredno

objektu

poteka

frekventna

peš

povezava

med

bližnjim

nakupovalnim središčem in mestno vpadnico (Zaloško cesto), zato je južni del parcele vizualno izpostavljen. Z zunanjim zidom se v notranjosti objekta tako poleg bolj mirnih ustvarjajo tudi bolj zasebni prostori. Zunanji zid debeline 40cm poteka v liniji obstoječe vrtne ograje ter se razširi tudi v notranjost objekta in objame obstoječo hišo v gabaritu obstoječega (in dotrajanega) podzidu. S tem hiša dobi nov betonski podstavek, ki oblikovno sledi njeni izvorni zasnovi, hkrati pa se razširi v novi del objekta in predstavlja povezovalni člen med staro in novo gradnjo.

106

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

107

implementacija progr ama

Programska shema (razdelana v sklopu B) je vstavljena v novi objekt in prilagojena glede na pogoje na lokaciji: 1 - Delovni prostori so vstavljeni v celotno pritlično etažo novega objekta in so razdeljeni v dva dela. Prvi je ločen volumen na južnem robu objekta, ki vsebuje dostavni prostor in strojno delavnico. Drugi del predstavlja ročna delavnica in zajema celotno podpritličje obstoječe hiše, ki se preko osrednjega zunanjega prostora povezuje s strojnim delom. Med obe delavnici je kot prehodni prostor umeščen vrt. Oblikovalski studio, ki je vertikalno povezan s prostorom ročne delavnice, se nahaja v srednji etaži objekta in je horizontalno povezan z bivalnimi prostori. 2 - Bivalni prostori osrednjega stanovanja so ločeni v dva dela - dnevne (pol-javne) v

srednjo

spalne

etažo

(zasebne)

obstoječe

prostore.

hiše,

Dnevni

manj

prostori

izpostavljena

so in

vstavljeni mirnejša.

Neposredno so povezani z oblikovalskim studijem in sekundarno delujejo kot razstavni prostor pohištvenih izdelkov za obiskovalce studia. Spalni prostori so umaknjeni v najvišjo etažo in so z bivalnim delom povezani z notranjim stopniščem. Oba dela sta dostopna tudi preko osrednjega stopnišča obstoječe hiše. 3 - Dodatno stanovanje v najvišji etaži je programsko ločeno od ostalih delov in je dostopno preko osrednjega stopnišča obstoječe hiše. Namenjeno je bivanju dolgotrajnejših obiskovalcev - ti so lahko zasebni ali pa se navezujejo

oblikovalsko-izdelovalsko

dejavnost

(obiskovalci

tujine,

sodelavci, gostujoči učitelji ipd.).

108

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

109

povezovanje z okolico

Čeprav je objekt introvertiran, pa se s svojo neposredno okolico še vedno povezuje in se nanjo odziva: Na

južni

stani

objekta

nahaja

večja

zelena

površina

javorjevim

drevoredom, na katerega novi objekt odpira z velikim oknom čez celotno dolžino strojne delavnice. S tem dobi delovni prostor kvalitetno osvetlitev iz dveh strani in pogled iz objekta v osi obstoječega drevoreda. Odprtina v zunanjem zidu deluje tudi kot okno, ki omogoča vpogled javnosti v notranjost objekta - v prostor delavnice - in s tem navzven sporoča njegovo vsebino. Ker ima strojna delavnica dve prosojni stekleni steni, je pogled proti drevoredu omogočen tudi s prostora vrta in ročne delavnice. Poleg največje odprtine se zunanji zid objekt odpira še z manjšimi zunanjimi okni, ki povezujejo notranji vrtni prostor z okolico - ti so postavljeni na treh mestih v oseh različnih pogledov, v vseh treh pa je vidna stara betonska ograja, ki poteka znotraj volumna novega zidu. Dve okni na vzhodni fasadi se odpirata proti zelenim površinam in parkovni ureditvi, okno na severni strani pa se navezuje na peš pot, ki poteka ob objektu in služi kot okno v objekt in mimoidočim nudi vpogled v prostor delavnice. V novem objektu je ohranjena pozicija obstoječega glavnega vhoda na severni strani (ki omogoča tudi vhod z avtomobilom), preko katerega se vstopa v zasebne dele hiše (za stanovalce) ali pa nadaljuje po dovozni poti do delavniških prostorov (za obiskovalce). Poleg tega je dodan nov vhod na zahodno stran objekta, ki se navezuje na mimoidočo peš povezavo in služi kot vhod v prostor vrta, preko katerega se vstopa v prostore delavnice (za obiskovalce).

110

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

111

Slika 29: pogled na objekt z jugozahodnege strani

112

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

113

Slika 30: detajl vhoda v objekt

114

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 31: detajl vhoda v objekt

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

115

Slika 32: detajl zasteklitve na juĹžni fasadi objekta

116

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

117

dediščina

Pomembno vlogo v novem objektu imajo obstoječi gradniki prostora, v katere novi objekt posega in jih selektivno uporablja ter prepleta z novimi elementi. Obstoječi objekt, hiša iz leta 1934, ni prepoznana kot bistveni primer kulturne dediščine širšega pomena in ni vpisana v register kulturne dediščine. Zato tudi ni obravnavana kot predmet ohranjanja v njenem izvornem stanju, ampak kot primer kvalitetnega obrtniškega izdelka - ki predstavlja pomemben motiv v delu nove (v veliki meri obrtniške) dejavnosti. Z načinom gradnje, uporabo naravnih materialov, izvedbi detajlov in delovnem etosu je v veliki meri sorodna z dejavnostjo studia za oblikovanje in izdelovanje. Predmet ohranjanja so zato predvsem tisti gradniki, ki se navezujejo na obrt in kvaliteto ročne izdelave (ki je v današnjem času redka ali celo nedosegljiva). Poleg zunanje fasade objekta v zgornjih nadstropjih se ohranjajo detajli v notranjosti stavbe: lužen hrastov parket v visokem pritličju, terazzo tlaki v servisnih prostorih visokega pritličja, lesena škatlasta okna in osrednje stopnišče s terazzo tlaki in kovinsko ter leseno ograjo. Tlorisna razporeditev in odnosi med prostori so bistveno spremenjeni in prilagojeni za sodobno bivanje in delo, ohranjeni obrtniški elementi v notranjosti prostorov pa se dopolnjujejo z novimi obrtniškimi izdelki in tvorijo novo celoto. V odprtinah obodnega zidu objekta so vidni in ohranjeni segmenti mrežaste betonske ograje, ki je sicer zalita z novim betonskim zidom. Motiv mreže, ki je viden v ograji, je prisoten tudi drugje v odprtinah objekta (v škatlastih oknih, vratih). Motivu sledi tudi nova mrežasta zasteklitev v pritličnem delu - ta pa je hkrati tudi pogost motiv v industijskih in delavniških objektih in tako od zunaj nakazuje na vsebino objekta. Obstoječi element v prostoru pa je tudi toplovodna napeljava, ki poteka preko severnega dela objekta in sodi k industrijski dediščini. Ta je v ožji okolici pomemben gradnik, ki prostoru daje značilno prezenco, zato je v projektu element toplovoda ohranjen in se vanj ne posega, temveč se ga upošteva kot samoumevno prostorsko inštalacijo, ki objekt dodatno povezuje z njegovim industrijskim okolišem.

118

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

119

Slika 33: detajl zunanje vrtne ograje

120

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 34: detajl fasada objekta

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

121

Slika 35: detajl lesenega tlaka v visokem pritličju stavbe

122

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 36: detajl notranje ograje stopnišča

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

123

Slika 37: detajl odpiranja zidu in ohranjenega segmenta betonske vrtne ograje

124

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

125

vrtna ureditev

Znotraj novega objekta se poleg obstoječe hiše in ločenega prostora delavnice nahajata dva večja zunanja prostora, ki sta med seboj povezana preko pritličja hiše in z zunanjo dostavno potjo na vzhodnem robu objekta. Severni vrt je prostor vstopa v objekt in sprejema obiskovalcev. Njegov značaj

veliki

meri

določa

obstoječa

infrastruktura

toplovoda

bližnje

toplarne, ki na betonskih stebrih poteka preko celotnega vrta. Napeljava je kot prostorska inštalacija v celoti ohranjena, severi vrt pa je večinoma prazen betonski prostor, v katerem se poleg omenjene napeljave nahaja manjša poglobitev betonskega tlaka do nivoja ročne delavnice v podpritličju hiše ter manjši zeleni otok z drevesom. Na drugi strani hiše, med obema delavnicama, se nahaja drugi večji zunanji prostor - južni vrt. Ta je odmaknjen od javne peš poti na severu in zato nudi več zasebnosti stanovalcem. Vrt je med delovnim časom uporabljen kot prehodni prostor med strojnim in ročnim delom delavnice, v prostem času pa lahko postane prostor zadrževanja in prirejanja dogodkov. Vertikalno je povezan s teraso bivalnega dela. Rastlinje v novem objektu je v celoti ohranjeno in izrezano iz obstoječe vrtne ureditve: na severnem vrtu se na manjši travnati površini ob vhodu v objekt nahaja pritlikavo drevo belega gabra (A), na južnem vrtu pa so ohranjena naslednja drevesa: večje drevo belega gabra (B), grm lovorikovca (C), dve jablani (D,E) in drevo fige (F). Talno površino prerašča zelenica.

126

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

127

Slika 38: detajl notranje vrtne ureditve z obstoječim rastlinjem

128

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

129

oprema prostor a

Oprema notranjih (bivalnih in delovnih) prostorov je zasnovana iz dveh tipov pohištvenih elementov: Prvi tip pohištva so vgradni elementi, ki so obravnavani kot del arhitekture. Segajo od stropa do tal, so nepremični in se materialno povezujejo s tlakom v prostoru (in lesenimi oblogami). Njihova funkcija je v prvi vrsti shranjevanje predmetov in orodij, sekundarno pa delujejo tudi kot vizualno ozadje, ki je pomemben element reprezentativnih prostorov. Pojavljajo se kot visoka omara v kuhinji (ki deluje tudi kot predelni zid), dvovišinska knjižna polica v studiu/delavnici, omare za orodje v delavnicah itd. Drugi tip pohištva so prostostoječi kosi, ki so odmaknjeni od zidov hiše in postavljeni v središče prostora. Večina gre za izdelke studia, ki imajo poleg primarne uporabne namembnosti tudi reprezentativno vlogo - služijo kot razstavni kosi, ki so postavljeni na ogled. Celotna hiša je zasnovana kot veik razstavni prostor, ki postavlja ozadje razstavljenim izdelkom in dogajanju oz. delu studia. Pohištvo je v vsakdanji uporabi in obiskovalcem v avtentičnem kontekstu prikazuje izdelke in njihovo kvaliteto, ki se odraža skozi dnevno uporabo.

130

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

131

Slika 39: detajl razstavljenega kosa pohiĹĄtva

132

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 40: pogled iz studia proti bivalnim prostorom

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

133

Slika 41: vertikalna povezava med delavnico in studijem

134

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

135

materialnost

Izhodišče predstavlja

izbor

njegova

način

bližnja

uporabe

okolica

materialov industrijska

novem

objektu

infrastruktura,

kateri je najpogosteje uporabljen material beton. Ta je viden v številnih prefabriciranih in montažnih elementih, iz katerih se tvorijo ograje, fasade in drugi konstrukcijski elementi. Prav tako je kot osrednji konstrukcijski material v projektu beton uporabljen za zunanji zid objekta, zunanje tlake in plošči, ki tvorita streho in teraso v novem objektu. Celota betonska poteza v parterju novega objekta je zasnovana kot monolit, ki z debelimi zidovi in težkimi ploščami trdno stoji v prostoru in tvori podstavek za obstoječo hišo. Motivu

monolitnosti

poudarjanja

sledi

konstrukcijskih

tudi

površinska

stikov

pri

obdelava

opažiranju

betona,

le-te

odstrani

namesto in

zgleduje po obrtniški (kamnoseški) obdelavi ter s kombinacijo strojnega in ročnega štokanja površine betona ustvarja enotno površino. Štokanje je uporabljeno za vertikalne površine zunanjega zidu, ki na robovih dobijo ozko linijo fino brušenega robu. Fino brušene so tudi vse notranje odprtine in zgornje površine zidu, preko katerih poteka odvodnjavanje. Drugi material, ki je prisoten v okolici, je kovina. Ta je večinoma uporabljena za lahke skeletne elemente, ki se oprijemajo betonskih struktur. V objektu je kovina uporabljena za sekundarne elemente v zunanjih prostorih objekta (zasteklitve, stopnišča, vhode, ograjo terase, žlebove...). Ti so izdelani iz varjenih kovinskih profilov in prašno barvani s črno barvo, s čimer se poudarja njihova silhueta in lahkost. Mestoma se uporaba kovine razširi tudi v notranjost objekta, kar je vidno v vertikalnih povezavah (stopnišče v knjižnici in spiralno stopnišče v bivalnem delu). Tretji uporabljen material je les, ki pa je uporabljen kot notranja opna, s katero se znotraj betonskega zidu ustvarijo bivalni prostori. Uporabljen je na vseh novih notranjih površinah - kot tlak, notranja obloga zidu ter stropna obloga. V starem delu hiše se povezuje z obstoječimi lesenimi tlaki, poleg tega pa je uporabljen tudi za vgradno pohištvo, ki se materialno in vizualno poveže s kalupom prostora.

136

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

137

Slika 42: detajl preklade nad dovozno potjo

138

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 43: detajl zunanjega stopnišča

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

139

Slika 44: notranjost strojne delavnice

140

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

141

prezentir anje dejavnosti

Prva in bistvena naloga hiše je zagotavljanje primernih ter udobnih prostorov za delo in bivanje njenih uporabnikov. Druga naloga pa je prezentiranje dejavnosti studia, ki se v njej odvija. Hiša deluje kot prostorski kalup, znotraj katerega so razstavljeni končni izdelki in proces nastajanja izdelkov studia. Med opazovanjem obrtnika med delom (ali pa izdelanega kosa pohištva) je opazovalec osredotočen na trenutno dogajanje in ni pozoren na ozadje, kljub temu pa je ozadje tisti element, ki perifernemu vidu sporoča nekatere informacije in vpliva na to, kako je predmet opazovanja razumljen. Kot scenografija v gledališki predstavi ozadje ustvarja vzdušje v prostoru - mrežaste zasteklitve spominjajo na arhetipska motna okna v delavnicah in prostorih dela, stari leseni tlaki in obrtniški detajli obstoječe hiše novo dejavnost povezujejo s tradicionalnimi metodami dela itd. Objekt sam je do določene točke dostopen javnosti - to je lahko naključni mimoidoči sprehajalec, ki skozi okno delavnici vidi nastajanje pohištva, ali pa načrtni obiskovalec, ki vstopi v notranjost objekta in se sprehodi skozi prostore delavnice v studio in si ogleda pohištvo v bivalnih prostorih. V obeh primerih gre za prezentiranje dejavnosti v fizičnem prostoru, poleg tega pa je arhitektura objekta lahko vidna tudi v virtualnem prostoru spletna stran studia je spletni prostor, ki ga lahko obiščejo opazovalci s celotnega sveta in skozi medij fotografije dobijo prvi vtis o dejavnosti in izdelkih studia. Podobno kot v fizičnem prostoru je tudi v fotografiji arhitektura vidna kot ozadje, ki postavlja predmet opazovanja v določen kontekst. Ozadje lahko sporoča način dela studia in mu zagotavlja visoko stopnjo avtentičnosti, ki je v vedno bolj polnem in pogosto neresničnem spletnem prostoru vse pomembnejša.

Slika 45: pogled v notranjost ročne delavnice

142

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

143

Slika 46: prikaz spletne prezentacije z arhitekturo v ozadju

144

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

145

M1:100

+0.15

+0.80

horizontalne povez ave: dnevni prostor - studio

Bivalni in delovni prostori so prvič povezani v visokem pritličju obstoječega +0.80

objekta, kjer se dnevni del osrednjega stanovanja povezuje neposredno s prostorom studia. Studio

delovni

prostor,

prvi

vrsti

namenjen

oblikovalskemu

raziskovalnemu delu - ki pa časovno ni strogo ločeno od prostega časa, ampak deluje kot njegov podaljšek in aktivnost, ki zajema določen del življenjskega sloga oblikovalca ali izdelovalca. Zato je tudi prostor studia zasnovan kot +3.05

podaljšek bivalnih prostorov. Prostor studia pa je uporabljen tudi kot prostor za daljše in poglobljene sestanke z obiskovalci spodnje delavnice - v tem primeru bivalni prostori postanejo podaljšek studia, saj lahk delujejo kot razstavni prostor za pohištvene izdelke. Tako se lahko sestanek iz studia preseli v dnevni prostor in postane manj formalno druženje. +0.00

dnevni prostor deluje tudi kot razstavni prostor za pohištvene izdelke

studio je prostor za delo in sestanke z obiskovalci

+0.00

+3.05

146

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

147

M1:100

dostop z vozilom

horizontalne povez ave: ročna - strojna del avnic a

delovnih

prostorih

studia

oblikovanje

+0.00

izdelovanje

(poleg

oblikovalske dejavnosti) izvajata mizarska in usnjarska obrt, ki med seboj nista prostorsko ločeni, temveč se mestoma povezujeta in združujeta. Delovni proces izdelave lesenih in usnjenih izdelkov sta si razmeroma sorodna in sta deljena na dva večja koraka. Prvi je začetna strojna obdelava materiala, ki zajema razrez in dimenzioniranje sestavnih delov končnih izdelkov. Ta se večinoma izvaja na večjih strojih, njen stranski produkt pa so hrup, prah in vonjave, ki so pogosto moteči dejavniki za drugi korak - ročno obdelavo sestavnih delov, ki zahteva bolj poglobljeno in skoncetrirano delo v čimbolj

vrtna pot / povezava med strojno in ročno delavnico

mirnem okolju.

+0.00 ročna delavnica za mirnejše in čistejše delo z ročnimi orodji

Zato je produkcijski prostor razdeljen v dva fizično ločena dela: Strojna delavnica je odmaknjena od ostalega dela hiše in je postavljena na južni rob objekta, kjer se znotraj zidu ustvari pokrit prostor. Ročna

delavnica

zavzema

celotno

podpritličje

obstoječe

hiše

manjšo

razširitev objekta na južnem robu. Povezovalni člen med obema prostoroma je vrt oz. zunanji prostor, proti

strojna delavnica za hrupno in prašno delo s stroji

kateremu se odpirata obe delavnici - ta onemogoči prenašanje hrupa in prahu med obema prostoroma in v času dela deluje kot prehodni prostor, v prostem času pa lahko postane prostor zadrževanja.

odpiranje vratnih kril proti notranjemu vrtu (sistem Janisol Arte s 180o sponami)

-0.60

prehod za dostavo materiala

-0.60 fiksna mrežasta zasteklitev (sistem Janisol Arte)

148

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

149

Slika 47: pogled iz strojne delavnice proti vrtu in obstoječemu objektu

150

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

151

vertik alne povez ave

Ročna delavnica predstavlja čistejši del obeh delovnih prostorov, ta pa je razdeljena po postajah, s katerimi se čistost delovnega okolja stopnjuje - do končne površinske obdelave in odpreme, ki je hkrati tudi “pisarniški” del delavnice. Tu je prostor delavnice vertikalno povezan z zgornjimi bivalnimi prostori oz. neposredno s studijem, prostorom za računalniško in oblikovalsko delo (ki je vmesni člen med delovnimi in bivalnimi prostori). Povezava je izvedena s prebojem obstoječe medetažne plošče in vstavitvijo knjižničnega dela oz. visoke knjižne omare, ki poteka preko obeh povezanih etaž. Dostop do višjih polic knjižnice in hkratno komunikacijo med obema etažama predstavlja premično stopnišče, zasnovano kot križanec med knjižnimi stopnicami in industijsko “ladijsko lestvijo” iz lahke skeletne kovinske konstrukcije. Poleg te sta v objektu še dve novi vertikalni povezavi: Dnevni del stanovanja v visokem pritličju hiše je z novim spiralnim stopniščem povezan z zasebnimi, spalnimi prostori v najvišji etaži. Vse etaže hiše so povezane z obstoječim stopniščem, ki je v celoti ohranjeno v svojem izvornem stanju.

Slika 48: detajl knjižnih stopnic v prostoru ročne delavnice

152

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

153

+0.80

+0.15

delovni proces

+0.00

Delovni

prostori

zavzemajo

celotno

pritličje

objekta

med

seboj

povezujejo glede na delovni proces (usnjarskih ali mizarskih) izdelkov.

Proces izdelave se začne v južnem delu objekta z dostavo materiala (1) v prostor, ki je del strojne delavnice in omogoča enostavno prenašanje materiala iz vozila v prostor nadaljnje obdelave. V strojni delavnici se

poleg prostora za shranjevanje materiala (2) nahajajo delovni stroji za začetno obdelavo materialov. V primeru usnjenih izdelkov je to laserski rezalnik (3), s katerim se ustvarijo natančni sestavni deli, ki se lahko v nadaljevanju procesa obdelujejo izključno ročno. V primeru obdelave lesa je

prvi korak poravnavanje in debeljenje ter razrez na sestavne dele, kar se

izvaja na 5-operacijski kombinirki (4). Poleg te je v strojnici še tračna žaga

+0.00

(5) za posebne operacije in delovna miza (6) za obdelavo z ročnimi strojnimi orodji (nadrezkarji). S tem je strojna (hrupna in prašna) obdelava zaključena, sestavni kosi pa se preko vrta prenesejo v prostor ročne delavnice, kjer svojo pot začnejo na sprejemni mizi (7), kjer čakajo na nadaljnjo obdelavo. V primeru lesenih izdelkov ti potujejo na mizo za stikovanje (8), mizo za sestavljanje in lepljenje (9) ter v prostor površinske obdelave (10), ki se v primeru uporabe hlapljivih sredstev (npr. olja) lahko zapre in loči od preostalega dela. Za površinsko obdelavo so lahko uporabljena izključno naravna sredstva, ki se nanašajo brez pršenja. Usnjeni izdelki s sprejemne mize potujejo v drugo smer, na mizo s “čisto” obdelavo usnja (11), kar vključuje šivanje s šivalnim strojem in obdelavo z ročnimi orodji, nato pa v odpremo (12), kjer so končni izdelki pripravljeni

+0.00

-0.20

za odpošiljanje ali dostavo. Vse delovne postaje so postavljene na premične elemente, ki se lahko v primeru večjih (mizarskih) izdelkov prerazporedijo in omogočijo večji delovni prostor. Dejavnost oblikovanja je prostorsko sicer locirana v etaži visokega pritličja, kljub temu pa je v načinu dela studijev za oblikovanje in izdelovanje prisotna

-0.60

skozi celoten proces izdelave ter se z njo prepleta in izmenjuje, zato je prostorsko pogosto prisotna v vseh delovnih prostorih.

4 2

2 1

5 -0.60

154

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

155

konstrukcija preboj medetažne plošče med podpritličjem in visokim pritličjem objekta

ohranjen zunanji kalup objekta

Konstrukcija

novega

dela

objekta

zajema

postavitev

obodnega

betonskega

zidu debeline 40cm, v katerem so na treh mestih ohranjeni in obbetonirani trije segmenti obstoječe ograje. Zaradi bolj optimalne izvedbe temeljenja in armiranja betonskega zidu je drugod obstoječa ograja odstranjena.

rušenje predelnih zidov v notranjosti objekta

rušitev nosilnega zidu v pritličju objekta

Debelina zidu se zmanjša na 20cm v delu, kjer ta objame obstoječo hišo in nadomesti njen obstoječi podzid (ta je v slabem stanju in je zato odstranjen) in v južnem delu objekta, kjer se znotraj zidu ustvari notranji prostor delavnice.

Debelina

zidu

tukaj

22cm,

preostalih

18cm

predstavlja

ravna pohodna betonska streha/ terasa (d=30cm) iz brušenega betona, nošena po dolžini objekta

notranji ovoj iz toplotne izolacije in lesene finalne obloge. Na zid sta postavljeni dve AB plošči, ki tvorita strehi notranjih prostorov - prva je ravna betonska streha nad delavnico, ki je ima debelino 15cm

ravna betonska streha (d=15cm) iz brušenega betona, nošena po širini objekta

in premošča razpon krajše stranice objekta (547cm), druga pa deluje kot pohodna terasa, je postavljena na razširitev pritličja obstoječe hiše in ima debelino 30cm, saj premošča širši razpon 955cm. Zgornjo površino obeh plošč predstavlja fino brušen naklonski beton, preko katerega se odvodnjavata v vgrajena žleba na notranji strani objekta.

zunanji zid (d=40cm), v katerem so ohranjeni in obbetonirani segmenti obstoječe ograje

Večji poseg v obstoječo hišo predstavlja rušitev nosilnega zunanjega zidu v pritličju in razširitev notranjih prostorov. V liniji obstoječega zidu je postavljena AB preklada višine 60cm (ki nosi zid v zgornjih nastropjih), ta pa je sidrana v 70cm debela betonska zidova, ki sta povezana s talno ploščo in skupaj tvorijo prostorski okvir, ki s svojo togostjo kljubuje horizontalni potresni sili. Preklada je s termočlenom (Schöck element) povezana še s ploščo terase ter s tem “drži” celoten obstoječi objekt ter izboljšuje njegovo potresno varnost. Dodatni posegi v notranjosti objekta zajemajo manjši preboj nosilnega zidu na severni steni podpritličja, vertikalni preboj medetažne plošče visokega pritličja hiše (kjer je odstranjena obstoječa 10cm debela železobetonska plošča ter nadomeščena z novo 15cm AB ploščo) ter rušenje predelnih sten v vseh etažah obstoječega objekta.

betonska preklada nad prebojem zidu

zožanje zunanjega zidu (d=20cm) in nadomestitev obstoječega podzidu

Energetska sanacija obsega dodajanje toplotne izolacije v stiku objekta s tlemi ter v neogrevanem podstrešju, poleg tega pa obnovo lesenih škatlastih oken, pri čemer je zunanji sloj zasteklitve zamenjan s Termopan steklom. Fasada objekta ni oblečena v sloj izolacije zaradi velike debeline opečnatih zidov in ohranjanja izvornih detajlov in zaključkov fasade.

156

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

debela betonska zidova (d=70cm), temeljna plošča in preklada (v=60cm) delujejo kot prostorski okvir, ki prenaša horizontalno potresno silo in nadomesti porušeni nosilni zid

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

zožanje zunanjega zidu (d=22cm), v katerega je vstavljen izolativni sloj in notranja lesena obloga

157

pož arna varnost

Pritličje hiše je razdeljeno na naslednje požarne sektorje: PS1 - strojna delavnica PS2 - ročna delavnica + prostor studia v višji etaži

PS6 - dnevni prostori in spalni prostori

PS5 - stopnišče PS7 - apartma

PS3 - kurilnica PS4 - zalogovnik goriva PS5 - stopnišče (v vseh etažah) V visokem pritličju hiše so požarni sektorji: PS2 - studio z ročno delavnico v spodnji etaži PS5 - stopnišče (v vseh etažah) PS6 - dnevni prostori z utilitijem Najvišja etaža je ločena na dva sektorja:

PS6 - dnevni prostori in spalni prostori

PS5 - stopnišče PS2 - ročna delavnica in studio

PS6 - spalni prostori stanovanja 1 PS7 - apartma/ločena bivalna enota PS5 - stopnišče

Prehodi med požarnimi sektorji so izvedeni s protipožarnimi vrati, ki so nameščena na naslednjih mestih:

intervencijska pot

- vrata kurilnice v podpritličju

PS3 - kurilnica

- vrata zalogovnika goriva v podpritličju

PS4 - zalogovnik goriva

- vrata med stopniščem in roč. delavnico v podpritličju - vrata med stopniščem in bivalnim delom v visokem pritličju

PS5 - stopnišče

- vrata med studijem in dnevnim delom v visokem pritličju - vrata med stopniščem in obema stanovanjema v nadstropju PS1 - strojna delavnica

Dodatna zaščita je izvedena na meji med sektorjema PS2 (ročna delavnica + studio) in PS7 (apartma) in sicer na mestu medetažne lesene konstrukcije v prostoru studia, kjer je izvedena protipožarna zaščita spuščenega stropa. PS2 - ročna delavnica in studio

intervencijska pot

158

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

159

5. GR AFIČNE PRILOGE

160

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

161

obstoječe stanje: Tloris podpritličja / M1:100

3,890 1,140

beton / obstoječi

peščena površina

travnata površina

100

fasada

435

nosilni zidovi

435

prostori

+0.00 ohranitev segmenta betonske vrtne ograje

-0.80

ohranitev zunanjega stopnišča ohranitev segmenta zunanje ureditve z obstoječim rastlinjem:

ohranitev segmenta betonske vrtne ograje

-0.60

ohranitev notranjega stopnišča s terazzo tlakom in kovinsko/leseno ograjo

+0.00

+0.80

2 ohranitev segmenta zunanje ureditve z obstoječim rastlinjem: rušitev nosilnega zidu

4 f

a b c d e

-0.15

figa lovorikovec beli gaber jablana jablana

370

f - beli gaber

230 100

470

opečnati zidovi - rušitve

100

opečnati zidovi

50 15

1,933

140

370

295 200

315

+0.80

140

fasada

celota

nosilni zidovi

285

prostori

širina zgradbe

817

1,437

+0.00

+0.00 b

drevo jablane

pritlikavo drevo belega gabra

+0.00

rušitev predelnih zidov

ohranitev obstoječega cevovoda TE-TOL

-0.15 c

1.1m

betonski tlak

pralnica

5.3m2

betonski tlak

predprostor

6.7m

ladijski pod

dnevni prostor

21.7m2

ladijski pod

kuhinja

11.5m

ladijski pod

delavnica

13.8m

betonski tlak

zimski vrt

5.6m

betonski tlak

drvarnica

16.1m

betonski tlak

∑

površine neto:

93.1m2

∑

površine bruto:

123.8m2

11.3m

stopnišče

ohranitev segmenta betonske vrtne ograje

terazzo tlak

82 28

+0.00

Tabela površin

290

drevo jablane

+0.00

+0.80

185

drevo belega gabra

540

grm lovorikovca

310

drevo fige

1,100

obstoječe rastlinje

+0.00

+0.80

-0.20

klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

163

obstoječe stanje: Tloris vis. pritličja / M1:100

3,890 1,140

opečnati zidovi

opečnati zidovi - rušitve

beton / obstoječi

peščena površina

travnata površina

100

112

1,933 109

465

fasada

230

435

nosilni zidovi

230

435

prostori

+0.00

-0.80

-0.60

ohranitev notranjega stopnišča s terazzo tlakom in kovinsko/leseno ograjo

+0.00

celota

315 200

109

315

fasada

+0.80

nosilni zidovi

285

prostori

širina zgradbe

817

160

+0.80

+0.00

105

185

+3.05

540

+3.05

310

+3.05

275

+0.80

1,100

rušitev terase

+3.05

161

+3.05

1,437

+3.05

149

370

+3.05

ohranitev servisnih prostorov s terazzo tlakom

370

preboj medetažne konstrukcije

+3.05 rušitev predelnih zidov

11.3m2

terazzo tlak

1.1m2

terazzo tlak

kopalnica

5.3m

terazzo tlak

predprostor

12.9m2

hrastov parket

dnevni prostor

22.0m

hrastov parket

kabinet

8.6m

hrastov parket

kuhinja

11.5m

hrastov parket

spalnica

16.1m

hrastov parket

∑

površine neto:

88.8m2

∑

površine bruto:

stopnišče

205

Tabela površin

+0.80

-0.20

117.1m2 klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

165

obstoječe stanje: Tloris nadstropja / M1:100

3,890 3,890

opečnati zidovi - rušitve

beton / obstoječi

peščena površina

travnata površina

100

230

435

nosilni zidovi

230

435

prostori

+0.00

-0.80

-0.60

ohranitev notranjega stopnišča s terazzo tlakom in kovinsko/leseno ograjo

+0.00

celota

opečnati zidovi

fasada

širina zgradbe

200

465

1,437

+0.80

115

fasada

315

100

nosilni zidovi

115

1,437

345

prostori

218

+6.50

+6.50 +0.00

+6.50

104

370

+6.50

400

+6.50

356

5 2

+6.50

predprostor

3.6m2

ladijski pod

kopalnica

6.6m

terazzo tlak

1.1m2

terazzo tlak

kabinet

2.4m2

ladijski pod

kuhinja

10.2m

ladijski pod

dnevni prostor

18.9m2

ladijski pod

predprostor

3.6m

ladijski pod

shramba

0.8m2

terazzo tlak

10 kopalnica

2.5m

terazzo tlak

11 spalnica

9.5m

ladijski pod

12 dnevni prostor

18.4m

ladijski pod

∑

površine neto:

88.9m2

∑

površine bruto:

+6.50

rušitev predelnih zidov

+0.80

-0.20

117.1m2 klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

149

+6.50

228

terazzo tlak

540

11.3m2

310

stopnišče

+3.05

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

167

+0.80

185

+6.50

Tabela površin

45 50

+0.80

obstoječe stanje: Prerez a-a

345

270

743

/ M1:100

475

osi

1,240

772

315 200

100

1,851

230

435 194

226

širina zgradbe

1,879

1,159

721

nosilni zidovi

prostori

fasada

celota

210

114

+12.79 129

+9.60

280

rušitev predelnih zidov

ohranitev servisnih prostorov s terazzo tlakom +6.50

304

toplovod TE-TOL

rušitev talne plošče rušitev nosilnega zidu 29

+3.05

276

rušitev predelnih zidov

25 40

travnata površina

269

161

peščena površina

164

1,344

beton / obstoječi

180

120

opečnati zidovi - rušitve

136

opečnati zidovi

146

+0.00 -0.15

ohranitev segmentov betonske vrtne ograje

-0.60

ohranitev notranjega stopnišča s terazzo tlakom in kovinsko/leseno ograjo

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

169

LJ BTC

ŠIRŠA SITUACIJA / M1:1000 LJ Center

LJ Zalog

vzpostavitev nove peš povezave

U l i c a

P r e g a r č e v e

območje obdelave

parkovna ureditev z betonskimi ploščadmi

u l i c a

v a u h o K a j

Z a k o t n i k o v a

javorjev drevored

TE-TOL

t a c e s industrijski objekt

u l i c a

garažna hiša

U l i c a

T o p l a r n i š k a

a i c U l

d e V i

v e č e r a e g P r

V i d e

B r a t o v ljev LJ Kode

u l i c a

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016 o

R o z m a n

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

T o p l a r n i š k a

171

OŽJA SITUACIJA / M1:1000

cevovod TE-TOL

-0.60

+0.80

3,890 776

1,180

350

903

680

obstoječi industrijski objekt

355

+0.00

r j e v j a v o

o r e d d r e v

1,080

1,435

+0.00

+0.80 +0.80

p e š

p o t

k a s a r s k o l e

a s t e z

+2.00 -0.40 obstoječa betonska korita, uporabljena kot ograja novega stopnišča

-3.20

nova peš povezava, razširitev obstoječega železniškega mostu

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDE LOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

173

toplovod TE-TOL

345

270

475

170

1,198

568

osi

3,890 283

756

295

140

315

140

230

širina zgradbe 255

445

120

1,613

210 630

fasada

1,151 25

1,151

568 40

532

+0.80

+0.00

les

-0.80

vrtno tlakovanje

203

-0.60

130

-0.60

168

235

283

površinska obdelava

5-op.kombinirka

“čista” obd. usnja

strojna dodelava

pisarna / odprema

shramba

knjižnica

2 955

465

tračna žaga

+0.00

+0.15

+0.80

310

sestavljanje lesa

151

laserski razrez

185

104

stikovanje lesa

shramba

230

A +0.00

310

sprejemna miza

104

1,435

230

dostava

357

delovne postaje

130

160

135

+0.00

+0.80

1,055

G C

1,435

terazzo / brušen beton

betonski tlak

275

prezentiran segment obstoječe ograje

111

travnata površina

320

275

-0.80

955

beton / obstoječi

300

armiran beton

prostori

1,036

nosilni zidovi

336

777

opeka

348

410

155

293

321

822

Tloris podpritličja / M1:100

garderoba in wc

6.6m

hrastov parket

kurilnica

2.0m

brušen beton (obst.)

shramba goriva

5.4m

brušen beton (obst.)

hodnik/stopnišče

5.6m

terazzo tlak (obst.)

-0.20 40 40

∑

površine neto:

174.9m2

∑

površine bruto:

221.6m2

710 730 768

1,235

1,201

1,050 113

104

klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

311

547

1,361 174

638

120

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

22 1,613

568

40 22

prostori nosilni zidovi fasada

175

osi

brušen beton

vrtna ureditev z ohranjenim rastlinjem

fasada

13.0m2

širina zgradbe

povr. obdelava

+0.80

nosilni zidovi

hrastov parket

73.8m2

prostori

ročna delavnica

prostori

hrastov parket

50.8m2

strojna delavnica

fasada

brušen beton

nosilni zidovi

17.7m2

osi

garaža

širina zgradbe

Tabela površin

toplovod TE-TOL

Tloris visokega pritličja / M1:100

822

345

270

475

170

1,198

568

osi

3,890

285

fasada

opeka

+0.80

armiran beton

beton / obstoječi

nosilni zidovi

prostori

40 315

200

100

109

112

109

celota

465

230

435

230

435

334

+0.00

les

-0.80

travnata površina

betonski tlak

terazzo / brušen beton

vrtno tlakovanje

320

+0.80

110

100 135

130

3 9

70 265

235

+3.05

230

104

230

+0.00

104

185

1,100

161

1 8

283

138

+0.00

+0.15

hrastov parket (obst.)

kuhinja

9.0m2

hrastov parket (obst.)

jedilnica

10.7m2

hrastov parket (obst.)

sprejem

5.2m2

brušen beton

hodnik s stopniščem

7.5m

brušen beton (obst.)

utiliti

5.3m

terazzo tlak (obst.)

dnevni wc

1.1m

terazzo tlak (obst.)

stopnišče

9.9m

terazzo tlak (obst.)

prostori

24.1m

dnevni prostor

fasada

hrastov parket

nosilni zidovi

16.1m2

osi

studio

širina zgradbe

104

Tabela površin

+0.80

310

357

310

231

+3.05

7a +0.80

prostori

nosilni zidovi

fasada

∑

površine neto:

89.0m

∑

površine bruto:

117.1m2

1,040

1,040 113

104

širina zgradbe

klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

347

334

-0.20

50 104

472

1,140

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

177

toplovod TE-TOL

Tloris nadstropja / M1:100

822

345

270

475

170

1,198

568

osi

3,890

285

fasada

opeka

+0.80

armiran beton

beton / obstoječi

nosilni zidovi

prostori

40 295

113

315

104

113

širina zgradbe

465

230

435

230

435

+0.00

les

-0.80

travnata površina

betonski tlak

terazzo / brušen beton

vrtno tlakovanje

320

+0.80

180

135

130

138

265

235

104

283

7 3

A +3.05

+0.00

+6.50

185

104

230

185

1,100

161

+6.50

+3.05

310

+0.80

+0.15

hrastov parket

kopalnica

6.5m2

brušen beton

hodnik s stopniščem

7.5m2

hrastov parket

bivalni del

25.8m

hrastov parket

spalni del

8.6m

hrastov parket

kopalnica

3.4m

hrastov parket

stopnišče

9.9m

terazzo tlak (obst.)

10.2m2

prostori

soba

fasada

hrastov parket osi

spalnica z garderobo 16.5m2

širina zgradbe

nosilni zidovi

Tabela površin

104

357

310

231

7a +0.80

prostori

nosilni zidovi

fasada

∑

površine neto:

88.4m

∑

površine bruto:

117.1m2

320

305

385

1,040 113

104

širina zgradbe

klemen zupančič -0.40 / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

347

-0.20

50 104

472

1,140

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

179

prerez a-a / M1:100

822

345

270

475

170

1,198

568

osi

3,875 40

762 742

50 20

315

230

440

širina zgradbe

1,321

1,232

1,107

568 18

532

22 40

nosilni zidovi prostori

opeka

prostori

fasada

114

129

269

284

190

+12.79

161

celota

fasada

164

+6.50

temelji / zidovi

300

toplovod TE-TOL

notr. prostori

280

+9.60

161

120

+3.05

-1.60

obbetoniranje obstoječega temelja

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

181

-0.60

366

245

245 305 81

+0.00

vrtno tlakovanje

164

1,279

terazzo / brušen beton

180

betonska površina

136

travnata površina

celota

les

temelji / zidovi

180

beton / obstoječi

136

145

armiran beton

PREREZ B-B / M1:1000

osi

357

230

283

135

širina zgradbe 50

540

415

287

prostori

540

415

287

3a 6

temelji / zidovi

prostori

fasada

320

nosilni zidovi

celota

1,435

280

307

+12.79

74 17 161 164 180

25 280 45 300

164

+3.05

166

180

ohranjeno obstoječe stopnišče

+6.50

136 99

+0.00

280

70 136

1,279

161

74 17

+9.60

obbetoniranje obst. temelja pasovni temelj zunanjega zidu 160/50cm

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

183

PREREZ C-C / M1:1000

osi

357

230

283

135

320

1,435

širina zgradbe nosilni zidovi 1,055

prostori

300

3a 6

temelji / zidovi

fasada

celota

316

+12.79

+9.60

966

155

+8.85

174 183

+5.60

+3.80 62

+3.05

371

1,337

+7.30

+0.00

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

185

JUŽNA FASADA / M1:1000 7a

3a 7

+12.79

+9.60 +8.85

+7.30

+5.60

+3.05 +2.45

+0.00 -0.60

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

187

SEVERNA FASADA / M1:1000 3a 1

7a 3

+12.79

+9.60

+8.85

+7.30

+5.60

+3.05 +2.40

+0.80 +0.00 -0.40

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

189

z ahodna fasada / M1:100 A

+12.79

+9.60 +8.85

+7.30

+5.60

+3.80 +3.05

+0.80 +0.00

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

191

FASADNI PAS / M1:20

ograja iz varjenih jeklenih O-pofilov prašno barvana +3.99

v notranje krilo z dod. letvijo vgrajeno termopan steklo / d=24mm tesnilo v pripiri

klasični parket / 3cm zvočna izolacija EPS estrih / 8cm ločilni sloj PE folija AB plošča / 15cm omet / 2cm

+3.95

brušen naklonski beton, hidrofobni premaz / 11cm ločilni sloj: PE folija hidroizolacija: polimer bitumen, dvoslojna konstrukcija: nosilna AB plošča / 30cm toplotna izolacija: kamena volna / 15cm parna zapora notranja obloga: opaž iz hrastovih letev / 4cm

vbetoniran jekleni profil 2x prašno barvan 90x180x50mm

termočlen Schöck Isokorb

+3.04

+3.05

+2.95

+2.80 +2.63

+2.47

+2.43

AB preklada 45x60cm

+0.70

klasični parket / 3cm podkonstrukcija iz letev / 2cm parna zapora toplotna izolacija / leseni nosilci / 10cm hidroizolacija obstoječa talna plošča / 10cm

klasični parket / 3cm podkonstrukcija: les opaž / 2cm parna zapora toplotna izolacija / leseni nosilci / 10cm hidroizolacija talna / temeljna plošča / 30cm podložni beton / 5cm

fiksna zasteklitev z vratnimi odprtinami Janisol Arte

+0.66

fino brušen beton hidrofobni premaz

pritrditev okna z jeklenim kotnikom 140x90mm

+0.03

krožni zaključek r=25mm +0.03 +0.00 -0.11

-0.11 -0.21

-0.41 -0.46 -0.61

dilatacija v tlaku

obstoječi temelj 40x70cm

KLEMEN ZUPANČIČ / STUDIO ZA OBLIKOVANJE IN IZDELOVANJE V MOSTAH - IDEJNA ZASNOVA

MENTOR: DOC. MITJA ZORC / UL FAKULTETA ZA ARHITEKTURO / 2016

193

fasadni pas / M1:20 brušen naklonski beton, hidrofobni premaz / 11cm ločilni sloj: PE folija hidroizolacija: polimer bitumen, dvoslojna konstrukcija: nosilna AB plošča / 15cm toplotna izolacija: kamena volna / 15cm parna zapora zračni prostor / 15cm podkonstrukcija: hrastove letve / 2cm notranja obloga: opaž iz hrastovih letev / 2cm krožni zaključek r=25mm fino brušen

AB preklada 45x22cm

AB preklada 50x22cm naklonski beton fino brušen hidrofobni premaz

+3.04

+3.06 +2.95

+2.95

+2.63

rolo senčilo iz bele tkanine pritrditev okna z jeklenim kotnikom 100x100mm

+2.47

+2.65

+2.47 +2.43

+2.43 vbetoniran jekleni profil 2x prašno barvan 90x180x50mm

opaž iz masivnih letev lužen in oljen hrast

pritrditev okna z jeklenim kotnikom 100x55mm fiksna mrežasta zasteklitev Janisol Arte

fino brušen beton hidrofobni premaz

fiksna zasteklitev z vratnimi odprtinami Janisol Arte

fino brušen beton hidrofobni premaz krožni zaključek r=25mm

krožni zaključek r=25mm +0.03 +0.00

pritrditev okna z jeklenim kotnikom 100x55mm

opaž iz masivnih letev lužen in oljen hrast

finalni tlak: lužen in oljen hrastov parket / 3cm podlaga: estrih s talnim ogrevanjem / 8cm ločilni sloj: PE folija toplotna izolacija: kamena volna / 10cm hidroizolacija: polimer bitumen, dvoslojna konstrukcija: talna AB plošča / 24cm podložni beton / 5cm

+0.03 +0.00

drenaža

-0.57

-0.68

-0.78

-1.02 -1.07

-1.44 -1.49

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

195

Slika 49: pogled na objekt z jugozahodne strani

196

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

197

Slika 50: prikaz notranjosti objekta

198

klemen zupanÄ?iÄ? / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

199

Slika 51: postopek štokane površinske obdelave betona (po korakih)

200

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Slika 52: končna površina strojno in ročno štokanega betona s fino brušenim zaključkom

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

201

seznam virov

Slikovni viri:

Knjižni viri:

Slika 1

delo avtorja

Peters, A. Cabinetmaking, The Professional Approach. London: Stobart & Son

Slika 2

http://www.domusweb.it/content/dam/domusweb/en/news/2014/01/07/

nendo_theory_shops/24_nendo-theory-melrose.jpg

Slika 3

http://www.drapersonline.com/pictures/2000x2000fit/6/9/8/3012698_

Kathryn-Sargent-credit-photographer-Reuben-Paris241.jpeg Slika 4

http://www.racked.com/2016/3/14/11173148/kinfolk-lifestyle-magazines

Slika 5

http://www.benjaminbaldwin.com.au/images/

Slika 6

http://www.design-is-fine.org/post/94152708614/block-printing-at-

the-morris-co-merton-abbey

Slika 7

http://barnsley-furniture.co.uk/history

Slika 8,9 http://stovehistory.blogspot.si/2014/06/shaker-stoves-in-historic-

Ltd 1984. ISBN 0-85442-024-X Schwarz, C. The Anarchist’s Toolchest. Fort Mitchel: Lost Art Press, 2011. ISBN 978-0-578-08413-8 Schwarz, C. The Anarchist’s Design Book. Fort mitchel: Lost Art Press, 2016. ISBN 978-0-9906230-7-6 Sennett, R. The Craftsman. London: Penguin Books Ltd, 2008. ISBN 978-0-14102209-3 Tuck, A. The Monocle Guide to Good Business. Berlin: Gestalten, 2014. ISBN 978-3-89955-537-0 Zalokar,

Arhitektura

obrt:

idejna

zasnova

objekta

studijsko

mizarstvo na Grajskem griču: magistrsko delo. Ljubljana: UL FA, 2015.

american.html

Slika 10

https://www.nps.gov/nr/travel/asian_american_and_pacific_islander_

heritage/George-Nakashima-Woodworker-Complex.htm

Spletni viri:

Slika 11

http://designapplause.com/wp-content/xG58hlz9/2013/10/cwg-CASTLE_

in-his-studio_high-res.png

Slika 12

http://www.theinteriordesign.it/progprodimg/manoteca_ephemera_05.jpg

Slika 13

http://www.hardgraft.com

design-indaba-2015/

Slika 14

http://www.instagram.com/txheritage

McGuirk, J. The art of craft: the rise of the designer-maker (citirano

SL. 15,16 http://oandd.dk/ja/homejp/ Slika 17 http://www.sfgirlbybay.com/2015/07/17/friday-finds-truck-furniture/ Slika 18 delo avtorja

Giovannoni,

Most

design

brands

“will

disappear”

within

five

years

(citirano 10.11.2015). Dostopno na naslovu: http://www.dezeen.com/2015/02/28/ stefano-giovannoni-most-design-brands-will-disappear-within-five-years-

10.11.2015). Dostopno na naslovu: https://www.theguardian.com/artanddesign/2011/ aug/01/rise-designer-maker-craftsman-handmade Schwarz, C. In the City (citirano 20.6.2016). Dostopno na naslovu: https:// blog.lostartpress.com/2016/04/09/in-the-city/

Sl. 19-24 ZAL - Zgodovinski Arhiv Ljubljane

Treggiden, K. The new minimalism (citirano 20.6.2016). Dostopno na naslovu:

Sl. 25-52 delo avtorja

http://thespaces.com/2015/08/21/the-new-minimalism/

Vse neoznačene skice in ilustracije so delo avtorja.

202

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

203

izjava o av torst vu

Podpisani Klemen Zupančič izjavljam, da sem avtor magistskega dela z naslovom Studio za oblikovanje in izdelovanje v ljubljanskih Mostah - idejna zasnova, ki sem ga izdelal pod mentorstvom doc. Mitje Zorca, ter jo zagovarjal dne 29.6.2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Hvala Klari, staršem in mentorju za vso podporo med pisanjem te naloge.

204

klemen zupančič / Studio za oblikovanje in izdelovanje v Mostah - Idejna zasnova

Mentor: doc. Mitja Zorc / UL Fakulteta za Arhitekturo / 2016

205