Matej Percic

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Pogled iz gmajne na južno stran zaselka.

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Matej Perčič Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Somentor za konstrukcijo: prof. dr. Blaž Vogelnik Konzultant za svetlobo in energijo: prof. Lars Bylund Konzultant za detajle in izvedbo: Marko Lavrenčič

Leto vpisa: 2003 Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

1

ABSTRACT GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

POVZETEK Namen diplomske naloge je bil poiskati arhitekturne in urbanistične rešitve ob dveh problematičnih dejavnikih v gradnji današnjih stanovanjskih objektov na Krasu.

Prvi dejavnik je urbanistični in predstavlja izginjanje tradicionalnega, za bivanje kvalitetnejšega lokalnega kraškega urbanizma. Drugi dejavnik je cenovna nedostopnost gradnje in vzdrževanja stanovanjskih objektov za domačine, ki je posledica nestabilne ekonomske situacije in dviga cen nepremičnin v zadnjem desetletju.

V nalogi je rešitev podana kot konkreten predlog oblikovanja celotnega zaselka. Ta predstavlja preplet tradicionalne kraške arhitekture in novih alternativnih pristopov ter tehnik gradnje.

Arhitektura ne more rešiti družbenih problemov, lahko pa jih pomaga reševati. Z gradnjo cenejših, manj potratnih in lokalnemu okolju prilagojenih objektov lahko številnim ljudem olajšamo življenje.

Ključne besede: Kras, Komen, soseska, arhitektura iz slamnatih bal, alternativna gradnja.

ABSTRACT The purpose of the thesis was to find architectural and urban solutions to two problematic factors in the current construction of residential property in the Karst.

The first, urban factor presents the disappearance of traditional local karst urbanism, which offers better quality of life. The other factor is the construction and maintenance of residential property at unaffordable price for the local population, which is the consequence of unstable economic situation and the price increase of real estate in the past decade.

The solution in the thesis is presented as a concrete proposal of a design of an entire hamlet. The hamlet is a combination of traditional karst architecture, and new alternative approaches and construction techniques.

Architecture cannot solve social problems, but it can help solving them.

By constructing more affordable and energy-efficient buildings adapted to the local environment we could improve the quality of life of several people.

Key words: Karst, Komen, neighbourhood, architecture from bales of straw, alternative construction

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

2

KAZALO GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

NASLOVNICA POVZETEK/ABSTRACT

1 2

KAZALO

3

UVOD 4 ORIS TRENUTNEGA STANJA

6

KRATKA ZGODOVINA STANOVANJSKE ARHITEKTURE NA OBMOČJU KRASA

7

Prazgodovina Antika Srednji vek Novi vek Gradnja Južne železnice Svetovna kriza (1930-1945) Povojni čas (1945-)

7 7 7 8 8 9 9

UNIČEVANJE TRADICIJE, SPODBUJENO Z URBANISTIČNO-ARHITEKTURNO ZAKONODAJO 10

Hiša Vrabec - Kosovelje/Si 19 Počitniška hiška - New South Wales/Avs 20 Vrstne hiše - Batschuns/At 21 Enodružinska Hiša Latpie - Nantes/Fr 22 Grad štanjel/Si 23

LOKACIJA

25

KOMEN

25

Predstavitev Zgodovina Vila Storici Programska analiza naselja

25 26 27 28

MIKROLOKACIJA

29

Umestitev v prostor Ovrednotenje lokacije

29 29

IDEJNA ZASNOVA

30

IDEJA

31

Tradicija masivne gradnje 13 Kamniti zidovi 13 Predelne stene 13 Etažne plošče 14 Streha 14

Oblikovanje zaselka glede na zunanje vplive Notranji ustroj zaselka Postavitev hiše na parceli Vzdolžni (A) in prečni (B) tip hiše Diagrami tlorisov Zasnova stanovanjske hiše A Zasnova stanovanjske hiše B Zasnova Skupne hiše Borjač Zunanja ureditev

32 33 34 35 36 37 38 40 41 42

STANJE NA TRGU NEPRMIČNIN

MATERIALI IN TEHNIKA

Izguba tradicije Tradicionalni gabarit 1:2,5+ Odmik od parcelne meje ±4m 3√(V/2)

10 11 12

AVTOHTONI MATERIALI IN GRADBENA TEHNIKA NA OBMOČJU KRASA

13

REFERENČNI PRIMERI Sistem Modcell/VB

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

15

17

45

MATERIALI 46 Konstrukcija

46

Toplotni ovoj hiše Požarna varnost zgradb iz slame Recikliranje

47 49 49

SISTEMI ZA ZAGOTAVLJANJE UGODNEGA POČUTJA V OBJEKTIH 50 Ogrevanje Prezračevanje Senčenje Strešna sončna elektrarna Energetska izkaznica

50 51 51 52 53

CENA

54

Ocena hiše A Ocena hiše B Ovrednotenje celotnega projekta

55 55 56

RISBE

57

URBANIZEM

58

Situacija m1:2500 Tloris zaselka m1:250

59 60

HIŠA A:

61

Tloris temeljev in kanalizacije m1:50 Tloris pritlične plošče m1:50 Tloris pritličja m1:50 Tloris medetažne plošče m1:50 Tloris nadstropja m1:50 Tloris strešne plošče m1:50 Tloris ostrešja m1:50 Tloris strehe m1:50 Prečni prerez m1:50 Vzdolžni prerez m1:50 Detajl m1:5 Južna fasada m1:50 Severna fasada m1:50 Vzhodna in zahodna fasada m1:50

62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75

HIŠA B:

76

Tloris temeljev in kanalizacije m1:50 77 Tloris pritlične plošče m1:50 78 Tloris pritličja m1:50 79 Tloris medetažne plošče m1:50 80 Tloris nadstropja m1:50 81 Tloris strešne plošče m1:50 82 Tloris ostrešja m1:50 83 Tloris strehe m1:50 84 Prečni prerez m1:50 85 Vzdolžni prerez m1:50 86 Detajl m1:5 87 Južna in severna fasada m1:50 88 Vzhodna fasada m1:50 89 Zahodna fasada m1:50 90

SKUPNA HIŠA:

91

Tloris pritličja m1:50 Tloris ostrešja m1:50 Tloris strehe m1:50 Vzdolžni prerez m1:50 Prečni prerez m1:50 Severna fasada m1:50 Južna fasada m1:50 Vzhodna fasada m1:50 Zahodna fasada m1:50

92 93 94 95 96 97 98 99 100

ZAHVALA

101

VIRI

102

18

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

3

UVOD

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Avrelij Lukežič, Procesija na vasi (olje na platnu)

Arhitektura ni življenje. Arhitektura je ozadje. Vse ostalo ni arhitektura.

Hermann Czech, 1971

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

4

UVOD

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

UVOD

Načrtovana soseska ob novem delu vasi Tomaj

Kraška pokrajina je šla v zadnjih petnajstih letih skozi obdobje nove pozidave. Ta še zdaleč ni bila enakomerna, temveč intenzivna le ob avtocestni trasi in nekaterih vaseh tik ob mejnih prehodih. Zajela je predvsem naselja Križ, Šmarje, Dane, Lokev, Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana. V ostalih krajih ni bilo novogradenj večjega obsega, ki bi bistveno vplivale na podobo vasi.

Obdobja masovne gradnje je konec, ostali pa sta za domače prebivalce dve zelo pomembni posledici. Cene nepremičnin in gradnje so se podražile za nekajkrat. Tako so zdaj dražja gradbena zemljišča, ter obstoječe hiše in seveda stanovanja. Mlade generacije si sedaj težko predstavljajo graditev ali prenovo objektov kot v časih njihovih staršev. Zaposlitev in delo že dolgo nista več tako samoumevna ter zahtevata energijo, ki je bila včasih vložena v samograditeljstvo. Napredek v gradnji in zakonske omejitve še dodatno otežujejo podobne podvige amaterske gradnje. V zadnjem času se na trgu prodajajo novogradnje po bistveno previsokih cenah, hiš in stanovanj za najem pa praktično ni. Mladi tako odhajajo v mesta ali ostajajo doma pri starših. Za mlade ljudi je osamosvojitev zelo pomemben korak v življenju, mogoče celo najpomembnejši. Z njo vsak človek dokaže družbi in sebi, da je sposoben, pridobi si potrebno samozavest in svobodo. Tako je lažje prevzeti tudi družbeno odgovornost, ki se je mladi tudi zaradi ekonomske situacije vedno dlje izogibajo.

Druga posledica je strah ljudi do vseh večjih novogradenj, sploh tistih kolektivnih, ki se gradijo na komercialni osnovi. Ta se je razrastel potem, ko so veliki investitorji s pomočjo upravnih enot v vaseh Voglje, Tomaj, Kobjeglava in drugih poskušali realizirati različne projekte, za te kraje kar mega projekte. V prvem primeru s 25, v drugem z 79 in v slednjem s kar 250 predvidenimi novogradnjami. V večini primerov se je brez večjih težav spremenila namembnost več deset tisoč kvadratnih metrov nezazidljivih površin v zazidljive. Načrti predvidevajo pretežno šahovsko zarisano poselitev z dostopno cesto do vsake parcele. Tu praktično ni prostora za javne površine, kaj šele za umestitev objektov z javnimi funkcijami. Seveda se domače prebivalstvo ni ustrašilo strokovnega pomisleka, ampak dejstva, da ne bodo več edini gospodarji tega prostora. Treba bi bilo sprejeti prišleke z njihovimi običaji in kulturo, pač kakršna že bo. Na tem mestu so se Kraševci odzvali dvolično. Gradbene parcele so prodali po ceni 100 €in več na m2, tujcev pa ne bi radi sprejeli medse.

V diplomski nalogi sem podal svoje rešitve na težave, ki niso prisotne le na Krasu, temveč v celotni primorski regiji in širše. Zato predlagam nov urbanistični in arhitekturni pristop. Prvi bi povečal gostoto pozidanosti območja in skladnost obstoječih ter novih naselij, s prihranjenimi sredstvi pa omogočil gradnjo javnih objektov, ki bodo omogočili boljšo integracijo novega prebivalstva in večjo kvaliteto življenja v skupnosti nasploh. Nov arhitekturni pristop bi z uporabo ustreznejših materialov veliko pripomogel k pocenitvi gradnje in vzdrževanja hiš.

http://civilnainiciativakras.com/node/134

Od leve proti desni: vrstne hiše v Lokvi, soseska vrtstnih hiš v Divači, družinska hiša v Kazljah

http://www.mladina.si/53500/kolonizacija-krasa/

Univerza v Ljubljani

http://www.mladina.si/53500/kolonizacija-krasa/

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

http://www.razvojkrasa.si/1243/popup.html

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

5

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Avgust Černigoj, Odejica, 1957 (linorez - 244 × 136 mm)

Delava v povsem opustošeni četrti, ki megleno spominja na površino lune. Nekje v trinajstem okrožju smo. Če prideš z avtobusom, bi kar verjel, da se končuje tretja svetovna vojna. Pa se ne, tak je samo urbanistični načrt.

Michel Houellebecq, RAZŠIRITEV PODROČJA BOJA, str. 16.

Peter Krečič, AVGUST ČERNIGOJ MONOGRAFIJA, Trst 1980

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

6

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Gradišče Debela griža na Volčjem Gradu spada med najstarejše ostaline bivanjske arhitekture na Krasu.

KRATKA ZGODOVINA STANOVANJSKE ARHITEKTURE NA OBMOČJU KRASA PRAZGODOVINA Bivanjska arhitektura tega območja obstaja, odkar je človek naselil kraško planoto. Njeni najzgodnejši ostanki so tabori iz obdobja bronaste in železne dobe, ki naj bi jih gradila Halštadska plemena. Gradišča so bila lesena naselja, obdana s kamnitim nasutjem, v katerega je bila utemeljena palisada. Narejena je bila verjetno iz hrastovega lesa ki ga je bilo na tem območju v izobilju. Med ostalinami gradišč so najbolj poznana Debela griža ob Voljčjem Gradu, Gredina nad Brestovico, Martinišče pri Svetem, Vahta nad Kazljami idr. Arheološke najdbe, ki pričajo o utrjenem naselju, so bile najdene tudi na gradu Štanjel, ostanki manjših objektov in gomil pa širom Krasa.

ANTIKA Kras je pod vpliv Rimskega imperija prešel leta 222. Glavna postojanka na Krasu je bil prav štanjelski grad. Tu naj bi se naseljevali rimski koloni. O življenju takratnega prebivalstva bolj kot ostanki stavbne dediščine pričajo manjše arheološke najdbe. Po vsem Krasu so bili najdeni številni ostanki grobov, kamnitih napisov, orodij in orožja iz tega obdobja. Z izjemo vojaških objektov ni vidnih ostankov bivanjske arhitekture tistega časa, saj so se v toku stoletij naselja prezidala in nadgradila. Za marsikatero vas pa domnevajo, da je nastala že v antiki.

S. RENČELJ in L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:6, Koper 2004

Poselitev Slovanov na našem območju.

Castri Sancti Danielis, Grad Štanjel leta 1752

SREDNJI VEK

http://www.gis.si/egw/ZSS_T04_P02/index.html

Giovanni Antonio de Capellaris, 1752, risba s sepio; Musei Provinciali, Gorica

Hiše v Gočah

Hiše v Gočah

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/

V začetku 7. stoletja so območje Krasa do njegovega skrajnega roba poselili Slovani. Zanimivo je, da je prav skrajni rob Tržaškega zaliva postal najzahodnejša meja med romanskimi in slovanskimi narodi ter se obdržal vse do danes. O življenju v tem obdobju pričajo predvsem arheološke izkopanine po celotnem območju Krasa.

Prve pisne omembe vasi segajo v 12. stoletje našega štetja. Najlepše ohranjeni sta vasi Goče in Štanjel. Urbanizem teh krajev je strnjen in dimenzije objektov so skromne. Za preživetje v tistih časih je bilo, tako lahko sklepamo, najpomembnejše življenje v varnem zavetju strnjenega naselja majhnih in med seboj povezanih hišic, ki so se delile na stanovanjski in gospodarski del. Običajna je bila delitev na gospodarsko pritličje in stanovanjsko nadstopje. Hiša je bila enocelična enota, običajno v dveh etažah. Zidovi so bili kamniti in hiše so bile vraščene v tla. Praviloma so bile brez lastnega dvorišča in se je iz njih izstopalo na javno cesto. Objekti so bili pritlični ali dvoetažni z zunanjim stopniščem.

Povzeto po: Štupar-Šumi N., 2000, Štanjel - Castri Sancti Danielis, Kras, 38-39.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

7

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

NOVI VEK

Razvoj kraške domačije je tekel vzporedno z razvojem tehnike kmetovanja.

Kraška domačija, kot jo poznamo danes, je nastala šele po reformah avstro–ogrske cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. V tistem obdobju so med drugim uvedli številne nove kulture in ukinili triletno kolobarjanja s praho ter začeli gnojiti zemljo. Gnojilo so lahko pridobili šele po namestitvi živine v hleve, zato so ob bivalnem poslopju postavili hlev. Za zimsko oskrbo hleva je bilo potrebno zgraditi skedenj za spravilo sena in stelje ter gnojnik.

Kras na površju nima vodotokov in v tistih časih med prebivalstvom še niso bile razširjene štirne*. Vodo so ljudje pili iz kalov, ki so bili v vsaki vasi. Žvina je sproti utrjevala ilavnato dno in tako so do sušnih poletnih mesecev zadržali vodo. Takrat je tudi najbolj umazane vode običajno zmanjkalo in razmere so postale napete. Voda je bila namenjena le za živino, dokler je še bila. Potem so si tisti, ki so si to lahko privoščili, vozili vodo iz Vipavske doline ali od drugod. Bolezni in posledično smrti zaradi slabe higiene in pomanjkanja vode so bile zelo pogoste.

L. LAH: Prenova stavbne dediščine na podeželju, str. 104, Novo mesto 1994.

Levo kal v Komnu, desno vodnjak v Repnu

GRADNJA JUŽNE ŽELEZNICE

http://www.kamra.si/Default.aspx?module=7&region=8&id=1565

S pričetkom graditve Južne železnice sredi 19. stoletja se je za večino pričela sorazmerna blaginja. Kraški apnenec so uporabljali za gradnjo javnih projektov v celotnem cesarstvu in izvažali so ga tudi na druge kontinente. Posledično pride do velikih sprememb tudi v kraški arhitekturi, saj se standard prebivalstva dvigne. Največja pridobitev poleg boljših prometnih povezav so številne komunske in zasebnih štirn.

Zidali so jih v obliki kroga iz pravilno oblikovanih kamnov, ki so jih z velikimi lesenimi kladivi zabijali v ilo. Steno so tudi z notranje strani obdelali z ilovnatim ometom. Pravilno izdelane štirne so lahko držale vodo 100 let. Tako je bil problem s pitno vodo (za silo) rešen.

Večina domačij takrat pridobi dodatno etažo (P + 1 + M). Nadstropje postane namenjeno le spalnim prostorom, mansarda kašča pa shranjevanju pridelka. Stopnišča se iz zunanjosti pomaknejo v hišo. Sobe so prehodne, da lahko otroci pozimi pridejo v končno sobo skozi spalnico staršev.

Pri starejših kmetijah zasledimo etažne višine okoli 240 cm, pri tistih s preloma stoletja pa višina stropov naraste na približno 280 cm. Iz tega obdobja je ohranjenih tudi največ kamnitih iert in portonov.

Plodno obdobje je prekinila prva svetovna vojna. Ker je l. frontna linija potekala prav po zahodnem robu Krasa, je bila v tem času celotna Primorska evakuirana v notranjsot dežele na različna območja. Celotno Posočje, Goriška in severni Kras so bili povsem uničeni. Takrat se je s svojim tehničnim in umetniškim znanjem izkazal arhitekt Maks Fabiani.

Sledovi njegovega vpliva so vidni v urbanistični zasnovi centrov naselij celotnega območja. Tudi pri obnovi cerkva in pomembnejših javnih objektov ob njih je na fasadah vidna mojstrova roka. V Sloveniji so te kraške vasi Vojščica, Kostanjevica, Temnica, Sela na Krasu, Novelo idr. Po njegovem mnenju je bila v času naravnih ali vojnih nesreč naloga države, da obnovi in postavi centre vasi z javnimi objekti. Tako se postavi merilo in vzor za ljudi, ki si bodo okoli njih popravili in obnovili svoje domove - če ne drugače - sami. Obnova je takrat seveda uspela, se pa njihova travmatična preteklost pozna v urbanizmu teh naselij. Ta ni več tako strnjen in zidovi so nižji. *Nižje pog. vodnjak (iz SSKJ)

http://www.etno-muzej.si/sl/zbirke-fotografij

Viadukt na trasi Južne železnice, Nabrežina.

S. RENČELJ in L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

8

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Levo je zrušena vas v 1. svetovni vojni, desno pa po njej.

Šola v vasi Kostanjevica, zgrajena v času italijanske okupacije

SVETOVNA KRIZA (1930-1945)

L. LAH: Prenova Stavbne dediščine na podeželju

Kriza v tridesetih letih je skupaj s prekomernim naraščanjem števila prebivalcev pregnala od doma ogromno število domačinov. Situacijo je še poslabšala italijanska država, ki je na različne načine poskušala asimilirati trmaste Primorce. Tako so v številnih kraških vaseh iz tistih časov še vedno vidna velika poslopja za takratne razmere zelo razkošnih javnih osnovnih šol. Prav tako so v mnogih katastrih še vedno zabeležene pretirane izmere površin parcel, kar je služilo zaračunavanju še višjih davkov Slovencem. Mnogi so takrat obubožali in veliko domačij je bankrotiralo ter dobilo nove lastnike. http://www.nepremicninar.com/nepremicnine.html

POVOJNI ČAS (PO LETU 1945)

Več generacij družine je včasih živelo pod isto streho.

http://www.etno-muzej.si/sl/zbirke-fotografij

Po koncu druge svetovne vojne je bilo zaradi obračuna oblasti z nasprotniki novega režima prisiljenih v izgnanstvo precej Kraševcev, pa tudi novopriseljenih Italijanov.

Ustanovljene so bile kmetijske zadruge in večje kmetijske površine so prišle pod njihovo upravljanje. Kraška domačija marsikje izgubi vlogo kmetije in večini prebivalstva kmetovanje ni več prva, temveč dodatna dejavnost. Vse več je zaposlenih v drugih poklicih; v industriji, javni upravi in storitvenih dejavnostih.

Enako kot po celotnem ozemlju Slovenije se prvič primeri, da domačije povečini niso več domovi velike večgeneracijske družine. Hiše vse bolj postajajo bivališča nuklearnih družin. Ko otroci odrastejo, se osamosvojijo in si zagotovijo svoje ločeno prebivališče. Ta standard prebivalstva se je ohranil vse do današnjih dni, čeprav je v zadnjem času že opaziti trende kasnejšega osamosvajanja mladih. Vzroki so v daljšem izobraževanju, drugačnem življenskem stilu in večji ekonomski negotovosti med prebivalstvom.

http://www.dedi.si/dediscina/300-osnovna-sola-v-kostanjevici-na-krasu

Nov vaški center v prvi vojni razrušene Temnice je zasnoval arhitekt Fabiani.

Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

Osebni foto arhiv

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

9

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Bipolarnost vasi Križ. Na zgornjem delu slike je stari del vasi, spodaj »novo naselje« .

UNIČEVANJE TRADICIJE, SPODBUJENO Z URBANISTIČNO-­A RHITEKTURNO ZAKONODAJO Tudi nepoučen opazovalec kraške stavbne dediščine hitro opazi arhitekturni razkorak, ki je viden med starimi in novimi stanovanjskimi ter drugimi objekti v kraških naseljih. Že na prvi pogled je očiten zaton tradicionalnega snovanja hiš na kraškem podeželju. Videti je, kot da smo Kraševci tam nekje v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja hote pozabili vse dotedanje vrednote v stavbarstvu. Ljudje so iz kamnitih hiš odstranjevali kose kamnitih detajlov in jih vozili na deponije. Mlade družine so gradile nove hiše, saj za obnovo starih oblast ni odobrila kredita. Te so zrastle največkrat na parcelah rodovitnih njiv. Postavljene so sredi parcel, tako da hišni prostori in borjači nimajo nikakršne intimnosti pred pogledi bližnjih in tudi tistih bolj oddaljenih sosedov.

IZGUBA TRADICIJE

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004

Domačija Kastelan v starem delu Križa

Hiša iz novega dela Križa

Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

http://www.nepremicninar.com/nepremicnine.html

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Verjetno je prav uvedba arhitekturne zakonodaje v tistem času najbolj drastično vplivala na potek dogodkov. Nekdaj so gradnjo hiš vodili lokalni gradbeni mojstri, ki so postavljali hiše s svojimi skupinami delavcev. Za to ni bilo potrebnih nikakršnih načrtov. Oni so znali narediti hišo in vsakemu investitorju so jo prilagodili po njegovih potrebah. Družinski člani so gradili skupaj z gradbinci. Objekti so si bili zelo podobni. Novosti so se v tradicionalni gradnji počasi uvajale.

Kljub temu pa so beton, opeka in ostali cenejši novi materiali iz gradbeništva hitro izpodri prej tradicionalne materiale, kot so kamen, les, skrle, slama idr.

Vendar so bilehiše do takrat kljub drugačni tehniki še zelo podobne obstoječi arhitekturi. Z urbanizacijo podeželja in opuščanjem kmetijstva pa se je morala spremeniti tudi podoba novih stanovanjskih objektov. A namesto da bi nova arhitektura in urbanizem iskala vzore v tradiciji in jih prilagajala potrebam sodobnega človeka, je oblast uzakonila obvezno grajenje po načrtih. Ker ljudje arhitektov takrat niso poznali in se njihovih uslug niso posluževalii, so kupili tipske načrte. Ti so prišli od bogsigavedi kod, saj lahko enake hiše najdemo po celotnem ozemlju nekdanje skupne države. Za območje Komenskega Krasa je novograditelj leta 1980 lahko izbiral med tremi tipskimi načrti. Izbranega si potem

10

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Tloris pritličja

Domačija v Šmarjah pri Sežani

Tloris nadstropja

prilagodil svoji parceli.

TRADICIONALNI GABARIT

http://www.nepremicnine.net/nepremicnine_slike.html

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.47, Koper 2004.

Sosednja novejša hiša

Tloris nadstopja

Foto Kočevar D.

Arhiv Kočevar D.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

1 : 2,5+

Tradicionalna kraška hiša je imela gabarit stanovanjskega dela v obliki bolj ali manj pravilnega pravokotnika. Ta je imel razmerje stranic (širina × dolžina) 1 : 2,5 ali večje. Običajno so se gospodarska poslopja kar nadaljevala v dolgem nizu in je celoten objekt objel osrednji borjač. Danes je že v lokacijski informaciji marsikje zapisana prepoved projektiranja hiše z razmerjem stranic gabarita večjega kot 1:2,5. Torej se posledično še naprej gradijo »slovenski transformatorji«. Tiste tipskih mer najdemo s stranicami 9 m × 13 m in 11 m × 15 m. Z okni na vseh stranicah hiše, ki so velikokrat tudi na strehi. Takšne hiše ne sodijo na Kras, še posebej ne blizu starih vaških jeder. Najhuje je to, da brez obilice vložene energije v izigravanje birokracije,tradicionalne hiše niti zgraditi ni več mogoče. Birokracija namesto da bi varovala, uničuje kraško arhitekturo.

Tako oblikovani objekti niso samo estetsko manj ustrezni, ampak slabo vplivajo tudi na bivanjske razmere. Prostori, osvetljeni skozi okna severnih, severovzhodnih ali severozahodnih fasad so slabše osončeni in imajo v času burje veliko večje toplotne izgube. Za ogrevanje je potrebna veliko večja količina energije, kar se pozna pri ceni vzdrževanja objektov. Okna na vzhodni in zahodni fasadi spuščajo v objekte žgoče dopoldanske in popoldanske sončne žarke, medtem ko v zimskem času sonce skozi njih komaj opazimo. Take hiše svojim lastnikom in njihovim sosedom ne omogočajo nikakršne intimnosti, saj ni smeri v katero ne bi gledalo vsaj katero izmed oken. Na dvoriščnih oknih imajo zato spuščene zavese, ki zagotavljajo minimalno intimnost. Vsak sosed ima odličen pregled nad dvorišči in dogajanjem v hišah ostalih mejašev, saj borjačev ne gradimo več.

Tradicionalna hiša je imela enostransko obrnjene prostore. Tako je s hrbtno fasado ščitila pred burjo in pogledi sosedov. Vsak izmed bivalnih spalnih prostorov je osvetljen preko celega dneva in celotnega leta.

Glavni argument, zakaj nekateri zagovarjajo gradnjo takšnih objektov, tiči v dejstvu, da se za gradnjo obodne konstrukcije porabi približno 10-15 % manj materiala. Ker vemo, da cena hiše v podaljšani tretji fazi predstavlja približno 40 % celotne investicije, zveni precej za lase privlečen izgovor, zakaj gradimo slabe hiše.

11

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Hrbtne fasade na parcelni meji

Ulična pozidava tik ob javni poti

Osebni foto arhiv

http://www.etno-muzej.si/sl/zbirke-fotografij

Sežana: Stavbna celota tipičnega urbanizma kraških vasi

ODMIK OD PARCELNE MEJE ±4 M Najbolj v oči bode novi urbanizem ali, bolje njegova odsotnost. Seveda se je v preteklosti gradilo stihijsko in brez urbanističnih planov. Vendar takratna parcelacija izhaja še izpred leta 1849 (ukinitev fevdalizma v avstro-ogrski monarhiji). Takrat je zemljiški gospod določil parcele, ki so bile za razliko od obdelovalne zemlje last tlačanov in na katerih so si ti lahko postavili svoje domove. Parcele so obsegale običajno nekje med 250 m2 in 500 m2, pri kajžarjih pa komaj kaj več kot sam gabarit stanovanjskega objekta. Kljub minimalnim dimenzijam parcel so borjači dovolj prostorni za potrebe sodobnega človeka. To pa zato, ker so stanovanjski objekt in gospodarska poslopja postavljeni s hrbtno stranjo na mejo parcele. Objekti na hrbtni fasadi praviloma nimajo okenskih odprtin in so osvetljeni iz sončne dvoriščne fasade. Dandanes novi stanovanjski objekti stojijo na velikih gradbenih parcelah (tudi preko 1500 m2) v njihovi geometrijski sredini. V Občini Komen za gradnjo na novi gradbeni parceli, manjši od 400m2 ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Seveda je logično, da je na taki prceli gradnja neposrečena, če je potrebno biti z objektom odmaknjen od vseh mejašev ±4 m. Posledično je gradnja bolj razpršena in povzroča večji strošek občinam, ki so dolžne vse novozgrajene objekte komunalno opremiti.

S svojo diplomsko nalogo sem hotel pokazati, kako primerna in tudi razkošna za sodobnega Kraševca so domovanja na parcelah v velikosti med 250 m2 in 550 m2, ko ni potrebno spoštovati parcelnega odmika. Želja je bila tudi prikazati, kako je mogoče takšen strnjen urbanizem brez spreminjanja zakonodaje udejanjiti, če se objekti ne gradijo posamezno, ampak investitor pridobi gradbeno dovoljenje za celotno sosesko in proda objekte končnim kupcem. Tako ni potrebno upoštevati zakonsko določenih mejnih odmikov, ki veljajo v primeru individualne gradnje. Zasnovani urbanizem ni nič novega, saj ga lahko občudujemo v vseh starih jedrih kraških vasi.

Vas Kobjeglava: Hiše po skrajnem obodu parcele objemajo dvorišče.

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

12

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU Masivna gradnja danes

Apnenica (Škrbina)

LOKALNI MATERIALI IN GRADBENA TEHNIKA NA OBMOČJU KRASA TADICIJA MASIVNE GRADNJE

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št. 121, Koper 2004.

Suhi zid (Kosovelje).

http://www.klanec.si/obvestila_arhiv.htm

Zid, zidan z apneno malto (Divača)

Natančno grajen zid iz kvalitetnejšega kamna in s čistimi fugami (Avber)

Predelna stena

Res je, da je na Krasu tradicionalna gradnja masivna, vendar moramo priznati, da se je ta v minulem stoletju precej spremenila.

Pred drugo svetovno vojno so zidarji iz okolice odbrali najlepše kamne, ki so morali imeti vsaj dve ravni stranici pred vgradnjo v zid. Za vezivo je služila apnena malta, pridelana v lokalnih apnenicah, in včasih so dodali kakšno vrečo cementa, če jo je bilo mogoče kupiti.

Danes masivna gradnja nima več nikakršnih lokalnih virov. Opečni zidaki pridejo iz Goriške, cement iz Spodnjega Posočja, železo in mnogi drugi elementi iz Kitajske. Masivna gradnja ne vključuje več nobenih proizvodov iz lokalnega okolja. Celo kamen, kateri se uporablja kot obloga ali tlak prihaja največkrat iz Kitajske ali Afrike. Edino mejni zidovi se še gradijo iz lokalnega kamna, čeprav tudi tega pripeljejo z drugega konca Krasa in je posledično vsak zid v vasi nekoliko drugačen.

Zato se s trditvijo, da je dandanes na Krasu še vedno »doma« masivna gradnja, ne strinjam. Pravilneje bi bilo reči, da se tako gradi, vendar to ni in nikoli ne bo lokalna gradnja! Lokalna gradnja izkorišča in vgrajuje lokalne materiale, ki so na voljo in so za vgradnjo dovolj kvalitetni, poceni, dobavljivi, in ker so iz istega okolja, dajejo objektu trdno lokalno identiteto.

Za preučevanje novih možnosti gradnje je potrebno najprej poznati tiste že napol pozabljene iz preteklosti. Za različne konstrukcije so se včasih uporabljali različni materiali in tehnike obdelave. Ker je bil transport zelo drag, so se mu hoteli ljudje pri gradnji ogniti v največji meri.

Zato so konstrukcije gradili z naslednjimi postopki.

KAMNITI ZIDOVI Nosilni zidovi so bili grajeni iz kamna. Bolj kot je bil lastnik premožen, lepši in večji kosi kamna so bili uporabljeni. Za javne objekte so kamenje včasih tudi pripeljali iz oddaljenejših krajev. Vse vasi na Krasu namreč nimajo kvalitetnega in za gradjo primernega apnenca. Slabši kot je material, težje je oblikovati dve ravni stranici (spodnjo in čelno), ki sta potrebni za vgradnjo. Vogalni kamni potrebujejo vsaj tri ravne stranice, zato je bil slednji skrbno izbran in obdelan, odtod pomen besed »vogelni kamen«. Zid se je vedno zidal z obeh strani, z notranje in zunanje. Zato ga danes imenujeno dvojni zid, saj ga lahko iz nevidne strani zabetoniramo. Med zidani stranici se je skupaj z malto vsul drobir. Poznamo več vrst gradnje s kamnom. Od suhega zidu, ki so ga gradili na mejah kmetijskih parcel, do gradnje z anpneno malto. Danes se kamniti zidovi gradijo običajno s cementno malto.

PREDELNE STENE Pred prihodom opeke je bila predelna stena narejena iz lesene konstrukcije in prepletena s šibjem. Nanj so nanesli debel sloj malte in z njo poravnali steno. Zaščiteno šibje je tudi stoletje po vgradnji odlično ohranjeno.

Osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št. 119, Koper 2004

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št. 119, Koper 2004

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št. 141, Koper 2004

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

13

ORIS TRENUTNEGA STANJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Že razpadajoči strop, narejen iz desk in prekrit z ometom

Levi objekt je krit s korcem in desni s skrlami.

Opečni korec

ETAŽNE PLOŠČE

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004

http://www.varcna-gradnja.si/projekti/betoniranje-pritlija1-3-april-2009.html

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/album/teren-25-kraska-hisa-1969

Sliki sta iz leta 1969 in prikazujeta takrat že izumirjočo kulturo slamnatih streh na Krasu v vaseh Povir in Gorenje.

V času odprtih ognjišč so bile plošče narejene iz lesenih desk, ki so jih položili na konstrukcijske grede. Deske so bile strop in pod. Te so zaradi dima v prostoru s spodnje strani kmalu počrnele. S prihodom šporgetov in štedilnikov so notranjost prostora pobelili. Zato so na spodnjo stran gred pritrdili do dva cm debelklane deščice, na katere so nanesli malto in poravnali strop.

Talna plošča je bila nekoč izvedena iz lesenih gred, ki so bile položene kar na mešanico peska in zemlje. Nanje je bil položen lesen pod iz desk.

Kasneje so v večini hiš lesen pod zamenjali s tlakom iz skrl (kamnitih plošč). Te so bile položene na zemljo, ki so jo ravnali ob polaganju plošč.

STREHA Večina ljudi zmotno misli, da se na Krasu že od nekdaj uporablja korčasta kritina. To ne drži, saj se je ta pričela množično vgrajevati šele v 20. stoletju. V teh krajih je bila doma tradicija polaganja kritine iz skrl ali slame. Oba materiala imata precej slabosti, zato so ju ljudje v dvajstem stroletju nehali uporabljati. Kamnite skrle so zelo težke in zahtevajo močno podkonstrukcijo, gradbenega lesa pa je v teh krajih močno primankovalo, zato so jih uporabljali običajno le za manjše razpone. Tudi vodo drži slabše od korčaste in če je med dežjem zapihala burja, je voda med fugami zlahka prišla v prostor. Pozimi je bila zato taka hiša bolj mrzla.

Slamnata streha je manj obstojna, pazljiv je treba biti na mestih, kjer jo lahko poškoduje burja, kot so na primer sleme in kapi. Vsi nadstreški so morali biti iz druge kritine in ob straneh so stranski zidovi hiše gledali preko strehe in zavarovali slamo. Take hiše so bile požarno zelo ranljive in tudi njihov izgled je bil že na polovici življenjske dobe precej načet, kar je bilo zelo neugledno. Obe kritini potrebujeta tudi višji naklon (do 45° ) od korčaste (18°-25°). http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/album/teren-25-kraska-hisa-1969

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/album/teren-25-kraska-hisa-1969

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

14

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ORIS TRENUTNEGA STANJA

Vrstne hiše v 3. fazi v Divači (2012), 218 m2, parcela 250 m2, 185.000 €

Domačija v okolici Sežane (1900), 420 m2, parcela 620 m2, 170.000 €

http://www.nepremicnine.net

STANJE NA TRGU NEPREMIČNIN

Hiša v Lokvi (1980), 295 m2, parcela 2000 m2, 278.000 €

http://www.nepremicnine.net

Trg z nepremičninami je na Krasu še pred nekaj leti visokim cenam navkljub močno rastel. Zaradi naraščajočih cen, so vedno manj objektov kupili domačini in vedno več novi lastniki iz centra Slovenije pa tudi nekaj družin iz zamejstva ter izjemoma Italijani. Prenovljena kraška domačija je v Sloveniji postala statusni simbol. Dežela je zaradi etnološke in gastronomske ponudbe ter neokrnjene narave, bližine morja in od mestnega vrveža oddaljenih krajev dobila podoben status, kot ga v Italiji uživa Toskana. Tako si je marsikateri premožnejši Slovenec poleg vile, prestižnega avtomobila in jahte omislil in prenovil eno izmed kraških domačij. Marsikateri objekt je na ta način dobil novo življenje, saj je mnogim izmed njih grozil propad.

Vendar so se prodajalcem apetiti iz leta v leto povečevali, veliko je med njimi mešetarjev, ki so objekt kupili po polovični ceni od preprodajne.

Počasi so stari in že napol razpadli objekti na območju kraških vasi dobili za domačine pa tudi obiskovalce nerazumne vrednosti. Za jasnejšo sliko: kraška kmetija velikosti približno 150m2 v dveh etažah in z dodatnim gospodarskim poslopjem, za silo bivalna, vendar za življenje po sodobnih standardih potrebna kompletne prenove. Prodajna cena zanjo znaša od 130.000 € naprej. Zraven moramo prišteti še najmanj toliko za njeno prenovo.

Tako znaša (najnižja) tržna cena obnovljene kraške domačije blizu okroglih 300.000€. To seveda z izjemo majhnega števila ljudi niso več vrednosti, ki jih je zmožen ali pripravljen plačati domačin.

Dogajanje je leta 2007 presekal začetek gopodarske krize. Trg nepremičnin je že od njenega začetka povsem nedejaven. Marsikdo pravi da je bila to odrešitev. Šele v letu 2012 je mogoče na trgu opaziti redke primere, ko so lastniki spustili visokoleteče zneske bliže realni sliki. Tudi pri novogradnjah bo po mojem mnenju naslednje leto prelomno. Pričakujem, da bodo banke začele z izterjavo investitorjev nasedlih investicij. Tako se bo na območju Hrpelj in Divače sprostila velika količina stanovanj pa tudi objektov vrstne gradnje nižje kvalitete.

http://www.nepremicnine.net

Vsi navedeni reprezentativni primeri se nahajajo na internetni strani http://www.nepremicnine.net.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

15

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ORIS TRENUTNEGA STANJA

Hiša v Komnu (1945, 2005), 115 m2, parcela 80 m2, 79.000 €

Želja po stalnih bivališčih in objektih za vikend na območju Krasa ni bistveno manjša kot v letih pred recesijo, vendar kupci v investicije ne rinejo več brezglavo ali, bolje, sploh ne gredo, ker jih je strah prihodnosti. Ko se bodo nasedle investicije začele prodajati, se bodo kmalu pokazale nove realne vrednosti nepremičnin. V komenski občini je takih investicij zelo malo, saj je kriza prehitela investitorje in počasno birokracijo. Tako so se posli večinoma končali že s kupljeno zazidalno in komunalno opremljeno parcelo. Te parcele se zdaj prodajajo po ugodnih cenah, ki se začnejo tam nekje pri 60 €/ m2.

Zazidalno območje v naselju Komen, ki je obravnavano v tej diplomski nalogi, je nastalo z odločitvijo občine o prekategorizaciji iz manj kvalitetne kmetijske občinske zemlje. Zemljišče je delno (8.075 m2) v lasti privatnega investitorja in delno (12.800 m2) v občinki lasti. Zemljišče je komunalno opremljeno in naprodaj. Velikost parcel je med 450 m2 do 1000 m2. Vendar na manjših parcelah kupec težko kupi eno samo, saj ob upoštevanju potrebnih odmikov od meje ostane le še slabih 6 m širok pas za gradnjo. Urbanistično gledano, gre za tipično novodobno sosesko z dostopno potjo, pločnikom in parcelami pravokotne oblike na obeh straneh. Puščenega ni nikakršnega javnega prostora za igro ali počitek, namenjenega družinam, otrokom ali starejšim. To vsekakor ni privlačna soseska za bivanje, saj slabo izkorišča ponujeni prostor.

Zato na območju namesto trenutne parcelacije in razprodaje parcel v diplomski nalogi podajam rešitev v obliki zaselka, ki bi upošteval tradicijo kraške gradnje. Taka rešitev bi bila mogoča z vstopom zasebnega investitorja, ki bi poskrbel za izgradnjo hiš. Ta bi pridobil gradbeno dovoljenje za celotno sosesko, kjer bi nato objekte gradil sam ali pa bi del parcel odprodal samograditeljem, ki bi morali upoštevati urbanistično zasnovo parcel. Le na tak način je možen pozitiven končni rezultat v obliki ponovne vzpostavitve kvalitetnega bivanjskega prostora, kakršnega poznamo že iz starejših delov kraških vasi.

Hiša v Vojščici (1920), 197 m2, parcela 600 m2, 93.000 € http://www.nepremicnine.net

http://www.nepremicnine.net

Vsi navedeni reprezentativni primeri se nahajajo na internetni strani http://www.nepremicnine.net.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

16

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Krajinska arhitektura Krasa; mejni zidovi parcel.

Nikdar se ne zavedamo sledi, ki jih pustimo.

Jean Dasté (1904-1994) francoski igralec in režiser, pionir decentralizacijskega gledališča v Franciji.

Foto: Uporabnik Portala Zevs; Est! Est!! Est!!!, http://forum.zevs.si/index.php?topic=2487.0

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

17

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

SISTEM MODCELL/VB Podjetje: MODCELL

http://www.modcell.com/projects/

http://www.modcell.com/projects/

http://www.modcell.com/projects/

Modcell je podjetje, ki se ukvarja z izdelavo objektov iz prefabriciranih elementov slame ali konoplje. Sistem so že tako izpopolnili, da lahko izdelujejo objekte vseh meril. Od stanovanjskih hiš do šol, poslovnih in industrijskih objektov.

Osnovni modul predstavlja kvadratni leseni okvir, ki ga zavetrujejo z jeklenimi zategami. Vanj vstavijo bale slame ali konoplje. Končna obdelava je ilovnat omet, ki zaščiti organsko izolacijo. Stavbe imajo vgrajen rekuperator zraka in tako objekti dosežegajo standard pasivne gradnje. (http://www.modcell.com/modcell-overview/)

Zgledi: uporabljeni materiali bivanjsko ugodje letna poraba energije manj kot 20 kWh/ m2 hitrost gradnje

http://www.modcell.com/projects/

http://www.modcell.com/projects/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

http://www.modcell.com/projects/

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

18

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

HIŠA VRABEC/SI Arhitekt: Miloš Mozetič

Hiša Vrabčevih stoji na robu vasi Kosovelje. Navkljub temu da je bilo potrebno v času gradnje hiše graditi po enem izmed treh tipskih načrtov, sta arhitekt in investitor uspela pretentati nadzorne službe in namesto uradnega tipskega načrta izvesta gradnjo obstoječe hiše.

Hiša ima na južni fasadi izveden Trombov zid. Le ta je v debelini 35 cm izveden iz armiranega betona in obložen z slojem polne opeke v debelini 10 cm. Preko zidu je izveden omet in pobarvan v črno barvo.

Pred južno fasado je v pritličju postavljen steklenjak, kateri se v poletnih mesecih odstrani in na mesto strešnih stekel se pritrdi senčila.

V sončnih zimskih dneh se temperatura v steklenjaku dvigne med 20 in 25 °C. Ob nevetrovnem in sončnem vremenu preko dneva hiša potrebuje zelo malo dodatne energije za ogrevanje.

Stranski zidovi so kamnito–betonski in hišo vmeščajo v kraško krajino.

Iz notranje strani so obzidani z opeko in med slojema je položena toplotna izolacija. Skoraj neverjetno je da hiša kljub le 5cm debeli toplotni izolaciji letno porabo približno 40 kWh/ m2. To jo uvršča med nizkoenergijske objekte.

Hiša je eden najboljših primerov stanovanjske arhitekture na Krasu v zadnjih nekaj desetletjih. V njej so vidni napori iskanja nove identite in vrednot, za katere bi si morala arhitektura vedno znova prizadevati.

Osebni foto arhiv

Osebni foto arhiv

Zgledi: odzivanje objekta na okolje z izkoriščanjem sončne energije zaprtost objekta proti severu in burji preprosto in jasno oblikovanje

Osebni foto arhiv

Arhiv arhitekta Miloša Mozetiča

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

19

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

POČITNIŠKA HIŠKA BOX HOUSE/AVS Arhitekta: Rachel Neeson, Nicholas Murcutt

http://www.treehugger.com/corporate-responsibility/neeson-murcutts-off-grid-box-house.html

http://www.neesonmurcutt.com/houses/box-house-1999.html

http://news.domain.com.au/domain/blogs/mypad/genius-loci--the-spirit-of-place-20110328-1ccl9.html

Hiška je zasnovana v obliki kocke z dimenzijami stranic 6 m × 6 m × 6 m.

Lesen objekt je postavljen v divjo naravo pokrajine Novi južni Wales, približno 500 km južno od Sydneya.

Hiška je zgrajena v duhu tipičnih avstralskih lesenih koč in je zato v celoti izdelana iz masivnega lesa.

Namenjena je oddihu lastnikov od mestnega vrveža. Vsa deževnica se zbira v cisterno. Ločeno od objekta je postavljena zunanja kopalna kad, kjer vodo greje sonce. http://mocoloco.com/archives/000448.php Zgledi: minimalno potrebno temeljenje preprosti detajli visok bivalni prostor zbiranje deževnice

http://www.neesonmurcutt.com/houses/box-house-1999.html http://theblacktrack.blogspot.it/2009/01/arriving-in-australia.html

http://isiria.wordpress.com/2007/09/07/australian-architecture/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

20

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VRSTNE HIŠE BATSCHUNS/AT arhitekt: Walter Unterrainer

Šest vrstnih hiš tvori dva stavbna niza. Prvega sestavljajo štiri in drugega dve dvoetažni vrstni hiši. Objekti so nanizani ob dostopni vzpenjajoči se cesti in se višinsko zamikajo za slab meter. Ena enota ima približno 120m2 in je prostorsko izredno dobro izkoriščena. V nadstropjih so locirane štiri sobe in kopalnica. Dve gledata proti jugozahodu, ena spalnica in kopalnica sta ob severovzhodni fasadi, četrta pa je v vmesnem prostoru in izkorišča dejstvo, da je sosednja enota meter nižje, saj ima majhno okno proti severozahodu. Vsi štirje prostori so lahko spalnice ali pa služijo čemu drugemu. Tako je arhitekt dosegel skoraj nepredstavljivo učinkovito zasnovo dupleksa, navkljub prostornemu bivalnemu delu.

http://www.architekt-unterrainer.com

Objekt je zgrajen iz lesenih prefabriciranih sten po standardih pasivnih objektov, saj njegova letna poraba energije znaša 12 kWh/ m2. Tako objekt ne potrebuje ogrevanja. Za ogrevanje sanitarne vode uporablja toplotno črpalko in solarne kolektorje na južni fasadi, prezračevanje prostorov poteka s pomočjo rekuperatorja toplote.

Stropovi, tlaki, stene v nadstropju in stopnišče so leseni, stene v dnevnem prostoru pa so bele iz mavčnokartonskih plošč. Zunanja fasada je iz vertikalnih desk macesna, tako se objekt lepo vklaplja v tradicionalno leseno gradnjo območja. Objekt je bil prvi z ravno strehona na tem območju, kar je arhitekt spet dosegel z izigravanjem sicer zelo rigidne zakonodaje podeželja v Vorralerbergu. http://www.architekt-unterrainer.com/index.php?content=projects&lang=en

Iz ekskurzije po Vorralerbergu 2007

http://issuu.com/janopeka/docs/avstrija_svica2008

Zgledi: srtrnjevanje pozidave izkoristek sončnie energije troslojna zasteklitev konstrukcijska zasnova-les

http://www.flickr.com/photos/ole_robin/3501853695/in/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

http://www.architekt-unterrainer.com/index.php

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

http://www.architekt-unterrainer.com/index.php?content=projects&lang=en

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

21

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

HIŠA LATAPIE/FR Arhitekta: Ann Lacaton, Jean-Philippe Vassal

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25

Želja družine je bila izgradnja doma z minimalnimi potrebnimi sredstvi. Rezultat je nizkocenovna hiša, primerna za bivanje družine z dvema otrokoma. Objekt je postavljen v soseski razpršene gradnje. Na gabaritu kvadratne oblike je zasnovan enostaven volumen, ki sestoji iz dveh delov. Oba nosi jeklena konstrukcija, pri čemer je del ob cesti polnjen z lesenimi stenami in obdan z vlaknocementnimi valovitimi ploščami, zimski vrt pa je pokrit s polikarbonatnimi ploščami.

Leseni volumen definira izolirani in ogrevani zimski del hiše, ki se odpira na zimski vrt in proti ulici.

Steklenjak gleda proti vzhodu in preko leta postane bivalni del hiše.

Opremljen je z gibljivimi ploščami, kar omogoča njegovo ventilacijo v poletnem času. Gibljiva struktura vzhodne in zahodne fasade omogoča spremembo hiše iz zaprtega v popolnoma odprto stanje, glede na potrebe in želje uporabnika po svetlobi, vidnosti, intimnosti, varnosti in klimi v objektu. Bivalni prostor hiše se spreminja skozi vse leto. Iz najmanjšega v zimskem času, ko ta obsega le spalnici in dnevni del v lesenem delu, do največjega poleti, ko se razprostre preko vrta.

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=2

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25#

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25

Zgledi: odzivnost arhitekture na okolje bivališče po dostopni ceni kreativnost pri izbiri materialov hitrost izgradnje

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=25

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

22

REFERENČNI PRIMERI

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

GRAD ŠTANJEL Štanjelski grad je eno izmed najstarejših naselij Krasa. Nastal naj bi v času halštatske kulture v bakreni dobi kot eno izmed gradišč na območju Krasa. Po arheoloških ostankih sodeč, je kraj ljudem neprekinjeno nudil zavetje vse od prazgodovine do današnjega časa.

Težaven, a varen, teren in neprekinjeno življenje sta z nekaj izjemami ohranila srednjeveško zasnovo enocelične hiše, kot osnovne bivalne enote naselja. Strm teren je naselje izkoriščalo za svojo varnost in obrambo, hiše pa za vstope v različne etaže. Zadnje večje oblikovne spremembe je nasleje doživelo pod vplivom arhitekta in župana Fabianija, ki je pred drugo svetovno vojno z vkomponiranjem vile Ferarri in preoblikovanjem dostopov, grajskega poslopja in številnih drugih objektov v kraju temeljito prenovil in posodobil kompleks naselja. Ob koncu vojne je bil grad požgan in uničen. Sedemdeset let kasneje je še vedno v fazi (pre)počasne obnove.

Povzeto po: Vuga V., 2000, Kamni in novec govorijo - Štanjel v rimski dobi, Kras, 38-39.

Zgledi: Racionalnost zasnove stanovanjskih objektov Naselje je ena, členjena masa v prostoru (ni skupek objektov) Ta učinek sestavljajo: enotnost materialov, gradnje in oblik povezovalnii obodni zid z jasnimi in poudarjenimi vhodi

Osebni foto arhiv

Osebni foto arhiv

GRAJSKI VRTOVI

Tradicionalna kraška domačija na dvorišču ni imela vrta za zelenjavo, začimbe in ostale vrtne pridelke na dvorišču. Prostor zanj je bil običajno zunaj vasi, na najbližjem kmetijskem zemljišču z dovolj kvalitetne zemlje in običajno v nekoliko senčnejši legi. Veliko število ljudi na razmeroma majhnem prostoru je rodilo zanimivo rešitev za vrtove. Te so namestili v nekdanji gabarit niza hiš židovske ulice.

Lokacija je na severovzhodni strani naselja in je senčna, vetrovna in zato manj primerna za bivanje, a v poletni pripeki primerno senčna in hladna. Postavljena je na rob naselja.

Zgledi: postavitev vrtov zunaj matičnih parcel ob rob naselja Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

www.lenarcic.net/admin/novice/11964.jpg

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

23

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Debeloslojni apneni omet, ki ga prerašča bršljan na stanovanjski hiši v Hruševici.

KOMEN Komen - kamen, samo kamen, kamen ... Če bi odnašali jih dan in noč in tisočkrat sto let in oberoč, ne bi odnesli jih milijoni ramen.

In vendar vidiš v belih oknih vaze s slapovi nageljnov, pri hiši vrt in latnike široke krivih trt in ajde in vinogradov oaze. Čemu obup? Še črv prezira skalo, še stebelce jo razkroji pomalo, še skoraj brez prsti duše jo trave. Čemu obup? Kri kraška je teran, če kamen trd je, je še trša dlan, ko burje zavihrajo tu zastave.

Alojz Gradnik, PRIMORSKI SONETI, Koper 1952.

Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

24

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Komen v osrčju Krasa

KOMEN PREDSTAVITEV Komen z manjšo vasico Divči na vzhodu in zaselkom Jablanec na severu leži v središču Komenskega Krasa in predstavlja tudi upravno in gospodarsko središče istoimenske občine, ki leži na 103 km2 in obsega 35 vasi ter 3556 prebivalcev.

Od javnih služb so poleg občinske uprave in krajevnega urada tu še pošta, zdravstvena postaja, lekarna, banka, gaslska postaja, osnovna šola, vrtec in zadružni dom z dvorano, ki je bil zgrajen leta 1947, ko so se Komenci vrnili iz izgnanstva na požgane domove.

Večina občanov je zaposlenih v večjih okoliških krajih in tudi preko meje, del pa v dvema večjih podjetjij Aluminij in Livarna oziroma v manjših zasebnih obratih.

V občini Komen sta najpomembnejši kmetijski dejavnosti vinogradništvo in pridelovanje žlahtnega vina kraškega terana ter ostalih sort. Pomemben proizvod so tudi suhe mesnine s poudarkom na pršutu. Lahko trdimo, da se prav tu in v bližnji okolici proizvajajo najkvalitetnejši proizvodi v Sloveniji. Veliko ljudi iz okolice Komna se ukvarja z biološko pridelavo hrane. V Komnu svojo glasbo izvaja eden izmed najvidnejših slovenskih amaterskih orkestrov - Pihalni orkester Komen.

Kraška pokrajina v okolici kraja navdušuje z neokrnjeno naravo, kolesarskimi stezeami in urejene pešpotmi. Zanimiv je tudi večno skrivnostni podzemni svet.

Najbolj odmevna nagrada, ki se podeljuje v občini, je Štrekljeva nagrada, ki promovira ljudi, kakršen je bil dr. Karel Štrekelj, jezikoslovec, zapisovalec etnološkega in slovstvenega gradiva.

Ena najpomembnejših vrednot celotnega Krasa sta zagotovo kraška arhitektura in urbanizem, ki predstavljata edinstveno dediščino naših prednikov.

(Povzeto po: http://www.komen.si/obcina_komen/splosna_predstavitev/)

http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=4192&lng=1

http://maps.google.com/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

25

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU Katasterski plan Komna iz leta 1833

Kolonija otrok tovarniških delavcev iz Tržiča

ZGODOVINA Po prvih do sedaj znanih zgodovinskih virih se župnija Komen in s tem tudi vas prvič omenja v dokumentih oglejskega patriarha leta 1247.

Patriarhat je območje Komenskega Krasa podeljeval v fevd plemiškima rodbinama iz Devina in Rihemberka ter goriškim grofom, vendar si slednji v stoletjih prilastijo celotno ozemlje. Z njihovim zatonom je bilo ozemlje s kratkim presledkom Ilirskih provinc ves čas pod upravo avstro– ogrske monarhije.

Kot pomembno upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče je zaživel že proti koncu 19. stoletja, ko so se v vasi razvile številne obrtne dejavnosti, gostinstvo, trgovinske in upravne funkcije. Tu je bila sodnija, notar, davčni urad, policija in celo zapor. Vas je v obdobju med svetovnima vojnama zaslovela kot pomemben turistični center, kamor so na počitnice in nedeljske izlete prihajali meščani iz Trsta, Tržiča in celo iz Benetk. V vasi so imeli takrat štiri gostilne in hotel. Zaradi ugodne klime pa je postal tudi zdravstveni center, kjer sta delovali dve koloniji za otroke in center za pljučne bolezni z rentgensko postajo. Kot ostalim vasem ob frontni liniji v času prve svetovne vojne tudi Komnu ni bilo prizaneseno, saj so izselili celotno prebivalstvo. Večina jih je bilo deportiranih na različne kmetije na Dolenjskem, nekateri pa tudi v taborišča v bližini Dunaja. Veliko huje je bilo v času druge svetovne vojne, ko je bila 15. 2. 1944 vas požgana in krajani deportirani na Bavarsko. V letih povojne obnove je Komen spet postal gospodarski, upravni in kulturni center Komenskega Krasa.

(Povzeto po: Jože Budal: Komen skozi čas. Komen 1996.)

Jože Budal, Komen skozi čas,Komen 1996.

Glavna ulica leta 1900

Jože Budal, Komen skozi čas,Komen 1996.

Jože Budal, Komen skozi čas,Komen 1996.

Zadružni dom v Komnu, zgrajen po vojni

Pogled na glavne objekte v medvojnem času

Jože Budal, Komen skozi čas,Komen 1996.

Požig Komna 1943

Osebni foto arhiv

Budal Jože, Komen skozi čas,Komen 1996.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

26

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Inžinir Maks Fabiani

Vila danes

M. POZZETTO, Maks Fabiani - Vizije prostora

VILA STORICI Modernistična Vila Storici arhitekta Maksa Fabianija v naboru stanovanjske arhitekrure Komna zasluži posebno mesto. Gre za objekt z mešanim programom, kjer sta nadstropji namenjeni bivanju zdravnikove družine, v pritličju pa je zdravniška ambulanta. Objekt je bil zgrajen leta 1934. Arhitekt Fabiani ga je postavil za svojega sorodnika in zdravnika, Zadrčana Giovannija Storicija. Razkošen park, na katerem stoji vila, meri 10.000 m2. V drugi svetovni vojni je delila usodo celotne vasi in je bila požgana.

Stanovanjska enota je obdana z dvema velikima terasama, ki sta oblikovali portik in v nadstropju balkon. Pod vzhodnim portikom, ki je gledal izven pročelja, je bil vhod v ambulanto, pod zahodnim, ki je bil glede na telo stavbe umaknjen, pa v stanovanje in garažo. Stolpič z ravno streho je dopolnjeval običajno štirikapnico. v vili sta bili centralno ogrevanje in tekoča voda, ki so jo prečrpavali v zbiralnik, nameščen v stolpiču.

Okna so imela okvirje iz belega kamna. Stavba je bila krvavo rdeče barve nad kamnito sivo bazo.

Celoten park je obdan z ograjo iz armiranega betona s kovinsko mrežo z zaprtimi vmesnimi polji. Skoraj neverjetno je, kako stebrički debeline 5 cm kljubujejo zobu časa. Razporeditev ureditve, v kateri so zelenjavni vrt, sadovnjak in park, je geometrična: nivoji so bili regulirani s terasami. Danes še stoji rožni vrt v obliki tunela in nekaj elementov parka v slogu 19. stoletja, kot so eksedra, niše idr. Na strateških mestih so postavljeni abstraktni betonski predmeti. V parku so zasajeni predvsem iglavci, ciprese, tise, cedre, pinije pa tudi jesen in dve lipi. Med obnovo vile so vzhodni portik delno zazidali in ga na ta način zavarovali pred burjo.

(Povzeto po: M. POZZETTO, Maks Fabiani - Vizije prostora, Kranj 1997.)

Osebni foto arhiv M. POZZETTO, Maks Fabiani - Vizije prostora, Kranj 1997

M. POZZETTO, Maks Fabiani - Vizije prostora, Kranj 1997.

Vila v povojnem času.

Univerza v Ljubljani

Situacija

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

27

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

PROGRAMSKA ANALIZA NASELJA nogometno igrišče poligon kinološkega društva

osnovna šola, vrtec in telovadnica trgovski objekt Magro industrijski objekt Livarna pokopališče kal v Cirju vas Divči zdravstveni dom (Vila Storici) Brdo (najvišji del Komna) glavna ulica z občinsko upravo, banko, gostilno »plac« z Zadružnim domom, trgovino, cerkvijo, bencinsko črpalko, lekarno, pošto in barom

industrijski objekt Aluminij

vinogradi in njive (kvalitetna kmetijska zemljišča)

kal objekt kmetijske zadruge

Zbirni center za individualni dovoz odpadkov Komen območje zaselka (20.800 m2) Google Maps

Ortofoto Komna in okolice

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

28

LOKACIJA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Center Kom na

Osebni foto arhiv

Pogled iz severne smeri proti kalu

Pogled z juga vzdolž kmetijske zadruge

MIKROLOKACIJA Osebni foto arhiv

ji

lč

Vo ad

Gr Sosednji hiši ob severni strani parcele Pparcela na zahodu meji na kmetijska zemljišča

UMESTITEV V PROSTOR Območje leži ob skrajnem južnem delu vasi Komen. Pred petnajstimi leti je bil celoten južni obronek kraja z izjemo gospodarskega objekta kmetijske zadruge v celoti nepozidan. Sedaj tu stoji več novih enodružinskih hiš.

Območje obravnavane parcele stoji na skrajnem južnem delu zazidalneg aobmočja novogradenj. Ob severni strani meji na veliki parceli dveh enodružinskih hiš. Na zahodni strani se odpira pogled na bližnje vinograde, na jugu pa proti gmajni, ki jo že močno poraščata hitro rastoče grmičevje in drevje. Ob vzhodni parcelni meji je bil pred nekaj leti postavljen Zbirni center za individualni dovoz odpadkov Komen.

OVREDNOTENJE LOKACIJE

Osebni foto arhiv

Zbirni center tik ob vzhodnem delu parcele

Ortofoto lokacije

Univerza v Ljubljani

Google Maps

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Osebni foto arhiv

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Pri izdelavi diplomske naloge nisem izbiral za gradnjo najprimernejšega zemljišča v Komnu, temveč sem izbral območje, ki je že komunalno opremljeno in je v bližnji prihodnosti na njem mogoče pričakovati intenzivnejšo gradnjo stanovanjskih objektov. Predel je od centra kraja oddaljen 10 min hoje in še približno toliko od osnovne šole, kar je za manjše kraje precejšna razdalja. Občina je tudi zelo neposrečeno določila lokacijo zbirnega centra za individualni dovoz odpadkov, ki bi moral biti v območju še nezgrajene industrijske cone ob objektu tovarne Alukomen.

Teren lokacije je zelo primeren za gradnjo, saj ima rahel naklon proti jugu in trdno kamnito podlago. Drevesa ob severni strani območje varujejo pred burjo a ga tudi vizualno ločijo od ostale vasi. Tako se pri oblikoavnju zaselka ni potrebno navezovati na celotno podobo kraja.

Stanovanjske hiše, ki jih lahko vidimo ob severni strani zaselka, ne spoštujejo načel oblikovanja stavbnega tkiva na Krasu, tako da je lahko novi zaselek oblikovan svobodno, ozirajoč se na naravne danosti in tehniko gradnje.

29

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Detajl hiše Žagar v Hruševici, arhitekt Marko Lavrenčič

Pri opremi stanovanj, hiš in vil opažamo pretirano uporabo odvečnih dekoracij, ki so brez vsakršnega pomena, brez umetniške vrednosti in, še huje, izraz nekulture. Nova oblika življenja bo prisilila arhitekta, da se bo vrnil k preprostosti, iskal ravnovesje, se izogibal lažni fikciji, skratka: prisiljen bo izmeriti svoj korak.

Maks Fabiani, AKMA, Štanjel 1999, str.: 128.

Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

30

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU Hiše (tiste tipa B) se priligajajo najrazličnejšim oblikam gospodinjstev

http://www.flickr.com/photos/bhisham/3473576966/ lightbox/

http://kissssing.blogspot. com/2011/02/blog-post_10.html

V angleški ljudski pravljici o treh prašičkih hiši iz slame in lesa odpihne volk. Zidna masivna hiša pa je simbol trdnosti in varnosti.

http://www.flickr.com/ photos/70521233@N00/2627793128/

http://www.geninv.net/2010/03/why-consideryourself-to-be-a-disabled-person-disabilities/

Pri nedavnih potresih v Posočju so se kot domine rušile le masivne hiše, saj skeletne montažne gradnje skorajda ni bilo. Če bi se je ljudje več posluževali, bi bilo škoda minimalna. Montažne hiše so nekajkrat lažje in ob potresih nanje delujejo veliko manjše rušilne sile.

IDEJA

http://www.comicvine.com/three-little-pigs/65-55958/

http://www.siol.net/novice/slovenija/2008/04/v_posocju_se_po_10_letih_koncuje_ obnova_po_velikonocnem_potresu.aspx

Minimalna potrebna sredstva za ogrevanje objekta.

Okolju prijazno ne pomeni nujno dražje!

http://thepoliticalcarnival.net/2012/04/08/mitt-romney-raisingless-utah-money-this-election-cycle/empty-pockets-4/

http://michelle-strozykowski. suite101.com/simple-ways-to-savemoney-and-stretch-it-further-a58498

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Namen naloge je bil oblikovati naselje hiš, ki ne bi bile primerne le za bivanje »klasične« družine, temveč za vse obstoječe oblike skupnih gospodinjstev in predvsem tiste najšibkejše. Ti ljudje ostajajo sedaj doma pri svojih starših, otrocih ali se preselijo drugam, ker si ne morejo privoščiti lastnega bivališča. Obstaja tudi veliko tistih, ki za gradnjo hiše zanemarjajo delovno kariero, počitek in druge zelo pomembne življenjske dejavnosti. Najbolj rizične skupine so tiste finančno najšibkejše. Velikokrat imajo težave tudi starejše osebe, ki so si postavile predimenzionirane in prepotratne hiše z nekaj sto metri bolj ali manj uporabne površine, a njihovi otroci so se odselili. Sedaj morajo sami vzdrževati in zapolniti vso hišo. Tako so nastali objekti, ki nudijo bivalno in klimatsko ugodje primerljivo najbolj naprednim zgradbam današnjega časa, a so zgrajeni na enostaven in hiter način v skromnih dimenzijah, z minimalnimi sredstvi ter z nizkimi stroški za vzdrževanje. v

http://www.thedailygreen.com/living-green/ blogs/save-money/green-cheapskates-460528

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

31

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

pot

2

Obstoječe stanovanjske hiše

Pogled proti vinogradom in obdelanim kmetijskim površinam

Dos

top

na

Dos

pot

1

top

na

Borov gozdič

1.

Zaselek Smrad in neugledni pogledi na Zbirni center za individualni dovoz odpadkov

2.

Vrtovi

3.

Kostanjev gaj

Zara

ščaj

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

oča

se k rašk a

Parcela, namenjena novogradnjam, je za strnjen urbanizem prevelika glede na potrebno število novogradenj v Komnu. Tudi napačno postavljen zbirni center za odvoz odpadkov terja, da se prostor med njim in zaselkom zapre, saj se nihče ne želi vsak dan voziti in sprehajati mimo zbirališča smeti, kaj šele biti njegov sosed. Ker pa so smeti tam največ en teden, smrad na srečo ni prehud. Namesto načrtovane povezave med dostopnima cestama se območje razdeli na tri cone kompaktnih oblik.

Prva cona je naselje hiš, drugi dve pa služita kot tampon proti zbirnemu centru. V drugi coni so locirani vrtovi, v tretji pa se območje popolnoma zapre proti zbirnemu centru z nasadom dreves kostanja in drugih listavcev, saj bi iglavci z odpadlimi iglicami kislili zemljo vrtov. Čeprav je na celotnem območju predvidena gradnja in bi se manjše število kvadratnih metrov zazidalnega območja občutno poznalo pri donosnosti projekta, si je potrebno priznati, da poleg zbirališča odpadkov noče nihče živeti, pa četudi je le prehodne narave.

gmaj

na

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

OBLIKOVANJE ZASELKA GLEDE NA ZUNANJE VPLIVE

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

32

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Začetna ideja: strnjena zazidava okoli centralnega prostora.

Šablonska postavitev 25 parcel podobnih površin

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Postavitev koordinatnega sistema v stanovanjskem območju z rastrom 5 m.

Členitev prostora: - prilagoditev postavitvi hiš longitudinalnega (tip A) in globinskega tlorisa (tip B), - za ustvarjane pisanih ambientov in lažje branje prostora se vidni zid znotraj zaselka na parcelni meji med sosedoma lomi - za enostavnejše prometne povezave - ovira za avtomobile in večja varnost pešcev

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Zasnova prometa.

Končna oblika

NOTRANJI USTROJ ZASELKA Urbanizem zaselka se distancira od prakse v zadnjih desetletjih in zglede išče v strnjenih vaških jedrih ter pisanosti različnih ambientov, ki jih omogoča takšen način gradnje. Hiše so zasnovane okoli osrednjega placa s komunskim objektom in vaško lipo. V večini starih vasi je ob placu postavljena cerkev in ob njej šola še iz časov Italije. Zraven sta velikokrat postavljena tudi spomenik padlim borcem ali vaščanom, ki so jih v drugi vojni tam usmrtili in običajno vaška lipa. V manjših vaseh je namesto cerkve postavljeno božje znamenje.

V predstavljeni nalogi osrednje mesto v zaselku ob vaškem »placu« prevzema komunski ali skupni objekt. V njem je prostor za tečaje, rekreativne vadbe in drugačna druženja. Povezovalna cesta je široka in enosmerna. Omogoča enostavne uvoze na borjače in bočno parkiranje ob straneh.

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

33

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Praksa postavitve parcelo na območju

Tipična parcela

objekta

Tradicionalna postavitev hiš na Krasu

na

Stanovanjski objekti so orientirani na jug, sever je zaprt proti burji. Tako dobijo vsi objekti potrebno intimnost pred sosedi.

Proti burji so hiše zaprte.

Odpirajo se proti soncu.

Parcelacijska platforma mejnih zidov

Intimnost vsake enote in pogledi iz dnevnih prostorov mimo hiš južnih sosedov proti soncu so bili pri oblikovanju zaselka na prvem mestu.

Končna oblika zaselka

POSTAVITEV HIŠE NA PARCELI Hiše so postavljene s hrbtno ali stransko fasado tik ob rob parcele in navkljub minimalnim dimenzijam parcel zamejujejo lepo odmerjene borjače*. Oblikovana sta dva tipa hiš: vzdolžni in prečni. Z izmenično postavitvijo (ABABAB) dobimo zamaknjene južne fasade in njihove predprostore. Taka postavitev objektov varuje borjače pred burjo in omogoča prebivalcem optimalno osončenje ter v kombinaciji z zelenjem onemogoča možnost pogleda iz nadstropja na sosedovo dvorišče. Tako ostane intimnost vsake enote v največji meri neokrnjena.

*Nižje pog. dvorišča (iz SSKJ) Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

34

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZDOLŽNI TIP A Stanovanjski objekt je ozek in dolg, prostori v njem so linearno razporejeni.

Centralno stopnišče ga deli na dva enaka dela.

Tradicionalna kraška hiša

Osebni foto arhiv

VZDOLŽNI (A) IN PREČNI (B) TIP HIŠE

PREČNI TIP B Zgled 1: Unité d’Habitation v Firminyu arhitekta Le Corbusierja

http://www.dailytonic.com/ interior-of-appartment-50-in-unitedhabitation-de-marseille-by-ronanerwan-bouroullec-fr/

Univerza v Ljubljani

Zgled 2: Box House, arhitekta Rachel Neeson in Nicholas Murcutt

Celoten prostor hiše je dvoetažnem dnevnem prostoru.

zasnovan

ob

Zaselek je sestavljen iz dveh tipskih enot, vzdolžne in prečne. Obe sta dvoetažni, a povsem različni. Tak koncept je bil izbran zaradi lažjega razmejevanja soseske, ščita proti burji in intimnosti atrijev, ter kot pestrosti ponudbe tlorisnih zasnov za različne potrebe.

Tip A Vzdolžna enota predstavlja evolucijo klasične kraške hiše, kjer so prostori nanizani linearno v podolgovati lameli, ki jo razpolavlja centralno stopnišče. Hiša ni posebno fleksibilna, vendar ima v pritličju zelo prostoren dnevni del, ki je skoraj v celoti zastekljen iz južne strani in ima v zimskem času ogromne sončne dobitke.

Tip B Prečna enota je obrnjena proti jugu s krajšo stranico objekta in je tudi skromneje odmerjena. Da prebivalci tega ne bi čutili, je zasnovana ob dvovišinskem bivalnem prostoru. Zgleduje se po podobno oblikovanih dupleksih v Unite d’ Habitation arhitekta Le Corbusierja in počitniški koči avstralskega ateljeja Neeson & Murcutt architects. Dvovišinski del je v celoti zastekljen, tako lahko svetloba v zimskem času, ko je sonce nizko na obzorju, prodre globoko v notranjost prostora. Taka zasnova objekta je diametralno nasprotje prečnemu tipu in ima zato manjši odstotek sončnih pribitkov, a omogoča izredno fleksibilen ustroj hiše.

http://twolauras.blogspot.com/2009/07/ibrary-books-tiny-houses.html

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

35

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZDOLŽNI TIP A Priltičje

Prerez

Nadstropje

DIAGRAMI TLORISOV

PREČNI TIP B Nadstropje

Priltičje

PROGRAMSKA LEGENDA

Prerez

Toplotni ovoj Terasa Dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico Sobe Stopnišče Vhodni del Kopalnica

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

36

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Pogled iz garderobe proti dnevno–bivalnemu prostoru v hiši tipa A. Nadstropje

Priltičje

P1 Shramba

P2 Vetrolov

P1 Shramba

Talno gretje, kamen žgan Talno gretje, kamen žgan 51'4m2 51'4m2

N1 N1 Otroška soba 1 Otroška soba 1

Talno gretje, parket oljen Talno gretje, parket oljen 10'8m2 10'8m2

P2 Vetrolov

N2 Hodnik

N5 Stopnice lesene ploskve 4'7m2

Talno gretje, kamen žgan Talno gretje, kamen žgan 4'5m2 4'5m2

17x27,5/17,3

N7 N7 Otroška soba 2 Otroška soba 2

N2 Hodnik

Talno gretje, parket oljen Talno gretje, parket oljen 8'6m2 8'6m2

17x27,5/17,3

N5 Stopnice lesene ploskve 4'7m2

17x27,5/17,3

Kamin

N3 Kopalnica

Kamin P3 Utility

Talno gretje, kamen žgan, 1'4m2

P4 P3 Dnevni Wc Utility Talno gretje, kamen Talnožgan gretje, 1'4m2 kamen žgan, 1'4m2

17x27,5/17,3

N3 Kopalnica

Talno gretje, parket oljen Talno gretje, parket oljen 4'1m2 4'1m2

P4 Dnevni Wc

Talno gretje, parket oljen Talno gretje, parket oljen 10'8m2 10'8m2

N6 N6 Spalnica starševSpalnica staršev

Talno gretje, parket oljen Talno gretje, parket oljen 12'0m2 12'0m2

Talno gretje, kamen žgan 1'4m2

N4 Tuš

N4 Tuš

Rečni kamni premera 3-5cm v Rečni kamni premera 3-5cm v inox koritu z izvedenimiinox padci 1% z izvedenimi padci 1% koritu 1'9m2 1'9m2 leseni steber 14/14

žleb fi100

leseni steber 14/14

žleb fi100

ZASNOVA STANOVANJSKE HIŠE A (VZDOLŽNI TIP)

P5 P5 Zunanja terasa Zunanja terasa Macesnove deske 38'0m2

Macesnove deske 38'0m2

m 1:100

Hiša je evolucijska nadgradnja klasične kraške hiše. Vhodni del se je pomaknil iz središča glavne fasade pred stopniščem na rob objekta in stransko fasado. Ukinjen je gank*, saj ta v današnjem času nima več funkcije zunanjega hodnika in je ostal le še dekorativni element.

Zunanjemu bivanju je namenjena velika vzdolžna terasa v pritličju kot nadkriti del vrta. Neto površina hiše je 112 m2 in ima lahko največ tri sobe v nadstopju. Osrednje stopnišče kot tančica vizualno pregrajuje enoten bivalni prostor v pritličju. Tako ostaja bogata dimenzija prostora, kuhalno–jedilna ter dnevna cona pa sta razmejeni. *Nižje pog. balkon (iz SSKJ)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

37

m 1:100

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

IDEJNA ZASNOVA

PREČNI TIP B

Dnevni WC

Kopalnica Kamen žgan, talno gretje Kuhinja

H

H

Kuhinja

Kamen žgan, talno gretje 6'1m2

3'8m2 žgan, talno gretje Kamen 6'1m2

Kamen žgan, talno gretje 1'3m2

Kamen žgan, talno gretje 1'3m2

H

H

H

H

Kuhinja

Kopalnica

Kamen žgan, talno gretje 6'1m2

3'8m2 žgan, talno gretje Kamen 6'1m2

Dnevni WC

Kamen žgan, talno gretje 3'8m2

Kamen žgan, talno gretje 1'3m2

Dnevni WC

Kopalnica Kamen žgan, talno gretje Kuhinja

Vetrolov

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Utility 6

Manjšo izmed hiš osmišlja dnevni prostor s svojo višinsko dimenzijo, kiznaša 4,15 m, zato so ostali prostori pritličja lahko nižji. Tako je etažna višina kuhinje, jedlinice, garderobe, stranišča in kopalnicoe le 2’26 m. Tudi v nadstropju višina prostorov varira, saj se objekt stopničasto dviguje. Nižji del je enak nizkemu delu v pritličju, višji pa 3’00 m. Del hiše je tudi nadkrita terasa, ki jo je mogoče uporabljati večji del leta z izjemo zime in najbolj vročih poletnih dni.

Neto stlorisna površina hiše je 86 m2. Zaradi različnih parcel, ki se jim mora objekt v zaselku prilagajati, ima dve različni varianti pritličja. Razlikujeta se v postavitvi vhodnega dela, ki se iz severne fasade lahko pomakne na vzhodno (ali zahodno, če zrcalimo tloris).

Postavitev stopnišča vpliva na smer oken v nadstropju, saj se ta odpirajo v nasprotno fasado. Tako lahko določimo, kam bodo usmerjena okna v nadstropju. Zadnjo sobo je mogoče odpreti tudi proti severu.

38

4 3 2 1

Dnevni prostor

kamen žgan, talno gretje 30'0m2

5

5 4 3 2 1

kamen žgan, talno gretje 30'0m2

Dnevni prostor

ZASNOVA STANOVANJSKE HIŠE B (PREČNI TIP)

Pogled iz jedilnice na dvovišinski dnevno bivalni prostor v hiši tipa A.

Hrastove deske, krtačene 1'2m2

Hrastove deske, krtačene 1'2m2

Utility 6

Kamin

Kamin

Kamin

Kamin Dnevni prostor

kamen žgan, talno gretje 30'0m2

5 4 3 2 1

kamen žgan, talno gretje 30'0m2

3 2 1

Dnevni prostor

4

5

6

6

Utility

Utility

Hrastove deske, krtačene 1'2m2

Hrastove deske, krtačene 1'2m2

Shramba

Shramba

Hrastove deske, krtačene 1'4m2

Hrastove deske, krtačene 1'4m2

Kopalnica 6'5m2

Vetrolov

Kamen žgan, talno gretje

Kamen žgan, talno gretje 6'5m2

Dnevni WC

Kamen žgan, talno gretje 1'3m2

Priltičje 2

Kamen žgan, talno gretje 3'8m2

Priltičje 1

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU Nadstropje _ 4

Nadstropje _ 3

Nadstropje _ 2

Nadstropje _ 1

m 1:100 Kabinet

Keramika, 7'5m2

Soba 2

Ladijski pod, oljen 17'6m2

Kabinet

guma 4,5m2

Spalnica

Kopalnica

talno gretje, lakiran parket 6'3m2

Ladijski pod, oljen 12'8m2

Soba 1

7 5

2

3

4 3

4

5

6

7 6

36 25 14 3 2

1

1

Spalnica 2

talno gretje, oljen parket 13'0m2

8

9 8

58 47

58 47 36 25 14 3 2 1

Nadstropje _ 5

10 11 12 13 14 15

talno gretje, oljen parket 6'1m2

9

Predprostor

parket oljen 4'5m2

2

parket oljen 4'5m2

Stopnišče s podestom

1

Stopnišče

Spalnica 2

talno gretje, oljen parket 13'0m2

Ladijski pod, oljen 5'3m2

talno gretje, parket oljen 12'8m2

710 8 11 912 10 13 11 14 12 15 13 14 15

Delovna soba

69

Ladijski pod, oljen 4'5m2

69

Stopnišče s podestom

parket oljen 4'5m2

10 11 12 13 14 15

Soba 1

Stopnišče s podestom

Stopnišče s podestom

guma 4,5m2

Ladijski pod, oljen 12'8m2

Ladijski pod, oljen 5'3m2

Dvigalo s predprostorom

710 8 11 912 10 13 11 14 12 15 13 14 15

Stopnišče s podestom

talno gretje, oljen parket 18'4m2

Keramika, 7'5m2

Soba 2

Dvigalo s predprostorom

Kopalnica

talno gretje, parket oljen, 6'9m2

Ladijski pod, oljen 17'6m2

Spalnica

Ladijski pod, oljen 18'4m2

Kopalnica

talno gretje, parket oljen, 6'9m2

Nadstropje _ 7

Nadstropje _ 6

Dvojna otroška soba Ladijski pod, oljen 18'4m2

Spalnica

Ladijski pod, oljen 18'4m2

Otroška soba 1

talno gretje, oljen parket 9'0m2

Spalnica

Otroška soba 2

Dvojna otroška soba

talno gretje, oljen parket 9'0m2

Ladijski pod, oljen 18'4m2

Ladijski pod, oljen 18'4m2

Otroška soba 1

talno gretje, oljen parket 9'0m2

Stopnišče in hodnik

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

oljen parket 8'5m2

15 2 1

3

4

5

6

7

8

9

10 11 12 13 14

Ladijski pod, oljen 12'8m2

15 8 7 6 5 3

1

2

3

4

2

25

3

36

4

47

5

58

6

9

talno gretje, oljen parket 8'7m2

Parket oljen 4'5m2

Spalnica staršev

10 11 12 13 14

Spalnica staršev

69

7

talno gretje, oljen parket 12'8m2

Stopnišče s podestom

2

Ladijski pod, oljen 4'5m2

Otroška soba

1

Stopnišče s podestom

talno gretje, oljen parket 9'0m2

Stopnišče in hodnik

15 710 811 912 10 13 11 14 12 15 13 14

15 10 11 12 13 14

Ladijski pod, oljen 12'8m2

8

9

oljen parket 8'5m2

Spalnica staršev

1

1

2

3

4

5

6

7

8

15

Parket oljen 4'5m2

10 11 12 13 14

talno gretje, oljen parket 12'8m2

Stopnišče s podestom

9

Ladijski pod, oljen 4'5m2

Otroška soba

14

Stopnišče s podestom

Tu je predvidenih še vsaj sedem različnih scenarijev tlorisa glede na tip gospodinjstva. Osnovna rešitev je predvidena za par in ima poleg spalnice še delovno sobo. Če slednja ni potrebna, jo lahko zamenja kopalnica v nadstropju, kar vidimo pri drugi rešitvi.

Tretji tloris je namenjen dvema samostojnima osebama, ki živita pod isto streho, z dvema spalnicama podobnih dimenzij. Varianta št. 4 je namenjena invalidni osebi ali paru, kjer je eden izmed partnerjev invalidna oseba. Zato ima vgrajeno dvigalo in kopalnico, postavljeno v nadstropje, ter dodatni prostoror za negovalca. Variante št. 5, 6 in 7 so namenjene družinam. Prva je z enoposteljno otroško sobo za tročlansko družino. Druga je namenjena štiričlanski družini, saj je otroška soba dvoposteljna. Zadnja rešitev je postavljena z minimalnimi standardi in predvideva dve ločeni otroški sobi, glavna spalnica pa svetlobo dobi iz dnevnega dela.

Zelo pomembno je, da pri spreminjanju tlorisa iz ene variante v drugo niso potrebna preobsežna dela. Edino tako bodo ljudje resnično prilagajali svoj bivalni prostor potrebam gospodinjstva in hiša bo vedno polno izkoriščena.

Otroška soba 2

39

Spalnica staršev

talno gretje, oljen parket 8'7m2

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

m 1:100

Večnamembnost objekta

ZASNOVA SKUPNE HIŠE http://www.flickr.com/photos/spierisf/6856738379/

http://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/kdo_smo_folklora.htm

http://www.flickr.com/photos/kavous/5721257519/sizes/l/in/ photostream/

Tloris skupne hiše

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

http://www.flickr.com/photos/domestictimes/3683431099/ sizes/z/in/photostream/

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Skupna hiša je osrednji objekt zaselka. Je centralni in edini javni objekt v naselju, zato je svobodneje in vidneje oblikovan. Štirikotna stavba ima streho enokapnico z enakim naklonom kot celotna soseska (14°). Streha je prekrita s PV–paneli, vendar je tu položena kar preko lesenih nosilcev brez dodatne jeklene konstrukcije.

Objekt je namenjen izobraževanju in druženju prebivalcev ter obiskovalcev naselja. V njem in poleg njega potekajo skupne prireditve, degustacije, srečanja, nastopi, razstave, tečaji in delavnice. Objekt se lahko najame za zasebne prireditve, saj hiše v zimskem času ne omogočajo sprejema večjega števila obiskovalcev naenkrat.

Skupna površina notranjih prostorov zgradbe je 116 m2. Vse dogajanje je skoncentrirano v osrednjem večnamenskem prostoru velikosti 66 m2. Ob vhodu sta ločeni garderobi s sanitarijami in tušem za morebitne športne aktivnosti, kot so ples, joga, borilni športi idr. Ob južni fasadi sta postavljeni strojnica in priročno skladišče.

Osrednji prostor se s celostensko zasteklitvijo odpira proti jugu in severu. Hiša s svojo visoko in pomembnejšo severno fasado zaključuje »plac«. Na južni strani hiše je pred zasteklitvijo markantna pergola, ki prižema teraso k objektu. Pergola in trta, ki jo prerašča, ščitita okno pred vročim poletnim soncem.

Fasada objekta je izdelana iz rjaveče pločevine (kortena), streha pa nima napušča in voda se steka v skriti žleb. Tako se skupna hiša loči od ostalih in dobi eminentnejši izgled. Korten je zato najprimernejši material, saj daje objektu občutek trdnosti in povezanosti z zemljo.

Je zelo podobnih odtenkov kot lokalna prst in vsebuje veliko primesi železa. Običajno so bili osrednji objekti naselij cerkve ali šole. Ti so bili zgrajeni ali okrašeni z vidnim kamnom. Njegova uporaba tu ni prišla v poštev, saj mora biti fasada lahka in ne sme preobremeniti lesene konstrukcije.

Društveni objekt je ključnega pomena za aktivno in dejavno življenje prebivalcev, še posebej ruralnega območja. Komen namreč ni center sveta in velikokrat se v bližnji okolici ne dogaja nič zanimivega. Zato je treba prebivalcem nameniti prostor in jih na ta način animirati k aktivnejšemu udejstvovanju v kulturi in druženju. Prav tako se priseljenci lažje vključijo v lokalno življenje, če je to aktivno in ustvarjalno. V Komnu primanjkuje manjših in ličnih prostorov za najrazličnejše dogodke in objekt bi zagotovo lahko služil tudi zunanjim uporabnikom.

40

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

BORJAČ* ZASNOVA Borjač je zasnovan kot predprostor hiše. Objekti tipa A so del zadnje stranice dvorišča, hiše tipa B pa stranske. Zaradi zasnove objekta imajo parcele prvih večjo potrebo prostora po širini, slednje pa so daljše v smeri sever-jug. Hiše so postavljene izmenično tipa A in B in artikulirajo intimnejše borjače. Dodatno zasebnost daje tudi pravilno zasajeno drevje. Medsebojne meje parcel so ortogonalno zarisane, medtem ko so stene proti dovozu zamaknjene in dajejo organski izgled obliki naselja. Tako je bil dosežen kompromis med uporabnostjo in urejenostjo prostora ter stihijskim načinom gradnje v preteklosti in njegovimi nešteto mikroambienti.

Dnevni prostori hiš se preko terase nadaljujejo v vrt. Ob strani hiše sta dovoz in vhod v hišo. Parcela se deli na 3 dele: hišni gabarit, tlakovani del in vrt. Vsaka parcela poskuša najti najboljše razmerje med servilnostjo tlakovanega dela in zelenim vrtom. Površine dvorišč so med 277 in 524 m2.

Vsak prebivalec lahko po želji na celotni lastni parceli gradi pomožne objekte. Ti morajo biti enokapni z največ 5 % naklonom. Zadnji kap objekta, če je ta pomaknjen ob zid, lahko pogleda največ 25 cm v višino preko mejnega zid, kar zadošča za konstrukcijo strehe. V kolikor objekt ni prislonjen k zidu, prav tako ne sme presegati podane strešne ravnine.

Vsakršno prekoračitev mora dovoliti sosed.

Borjač

ZASEBNOST Borjač je obdan z 2 m visokim montažnim kamitim zidom. Kalona** je narejena iz kortena in je bistvenega pomena pri zagotavljanju željene zasebnosti prebivalcev hiše. V odprti poziciji dopušča vizualno in verbalno komunikacijo z ulice, če pa želimo imeti svoj mir, jo enostavno zapremo in edina komunikacija vodi preko hišnega zvonca. Hiše so zgrajene brez balkonov, zato se vse zunanje aktivnosti dogajajo v pritličju na terasi in vrtu. Tako je dosežena večja zasebnost med sosedi. Zamik in razmak med hišami služita, da se zvok iz ene terase v čim manjši meri prenaša na ostale.

OSONČENOST Osončenost je bisvtenega pomena za dobro počutje tako zunaj kot znotraj objekta. Pomembno vpliva tudi na količino sončnih pribitkov, ki jih objekt dobi preko velikih zastekljenih površin južne fasade. Tudi fotovoltaični paneli bi ob morebitnem metanju sence iz sosednje strehe v zimskem času, ko je sonce nizko na horizontu, oddajali manj električne energije. V kolikor sta si objekta blizu z bočne strani, ni težave, ta nastopi, le če sosednji objekt spredaj prekrije sonce in meče senco.

Najmanjša razdalja med objektoma v dveh primerih je le 8m. V tem skrajnem primeru senca iz slemena spredaj stoječe strehe ob poldnevu zimskega solsticija prekrije strešno površino za slabega pol metra. V vseh ostalih primerih je razdalja med objektomi večja in ne pride do senčenja fotovoltaičnih panelov. * Narečno kraško dvorišče (iz SSKJ) ** Vhodna vrata dvorišča Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

41

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Pogled iz ulice na vaški trg in Skupno hišo.

ZUNANJA UREDITEV TRG Trg je središče zaselka. Okoli njega je speljan krožni enosmerni promet in ob njem je postavljena Skupna hiša. Je mesto druženja, počitka in zabave. Z vpeljavo trga hiše niso več nanizani objekti, temveč enotno in povezano naselje z jasno določeno hierarhijo.

Izbor materialov na trgu je simbioza naravnih materialov kamna in zemlje, ki se mešata z zelenjem, ter obcestnega dela, ki iz obodnega pasa umetnega materiala betona prehaja v cestni asfalt.

Prostor je tlakovan s ploščami Repenskega apnenca dimenzij 60 × 120 cm.

Delijo ga linije in klop, narejene iz polne opeke. Opeka daje prostoru pridih italijanskih mest in privlačen živobarven kontrast s kamnom, ima pa tudi praktične učinke. Opečna klop je v hladnem času manj hladna in v poletnem manj razbeljena. Opeko je za tlakovanje manj obremenjenih površin uporabil že arhitekt Fabiani pri tlakovanju vhodnega portika v temniški šoli (glej stran št. 10).

Preko klopi se kamniti tlak spremeni v zatravljeno podlago. Obrobni pas, ki teče s teren, je tlakovan s svetlejšimi betonskimi tlakovci dimenzije 60x60cm in obrobljen z betonskimi robniki.

Ker je trg zarezan v teren je na mestu preloma vidna betonska škarpa.

Pri pripravi betona zanjo, se belemu tipu cementa primeša zdrobljeno opeko in tako dobimo zid zemeljate barve. Pod njim je zasajen bršljan, ki se bo razrastel in ga spremenil v zeleno kuliso trga. Ozadje bo dopolnjevala vaška lipa, ki bo v prihodnjih desetletjih dajala senco in krotila kraško burjo.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

42

IDEJNA ZASNOVA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Dvoriščni vhod novejše hiše v Klancu

Gabioni

OSTALE JAVNE POVRŠINE Zgled oblikovanja zaselka so bile najstarejše kraške, istrske in vipavske vasi, pri katerih se opazovalcu dozdeva, da je arhitekurni objekt pravzaprav celotno naselje in je hiša le njegov del. Tak vtis največkrat dajejo vasi, ki so zrastle znotraj nekdanjih obrambnih zidov.

ZIDOVI IN PORTONI* Zato je bila oblikovanju zidu namenjena posebna pozornost. Z njim bo naselje hiš za zunanjega opazovalca povezano v en vizualni prostorski objekt. Kamniti zidovi so vizualna platforma, v katero so vstavljene hiše.

Ker gre za sosesko hiš montažne gradnje, je isti princip uporabljen tudi za zidove. Njihova funkcija je zagotavljanje zasebnosti prebivalcev, ne pa obramba, zato so grajeni iz gabionov, košar iz jeklene pocinkane mreže. Eno polje ima dimenzijo 2 m × 2 m × 0,2 m. V košaro se vsuje drobnejše kamenje in se jo vstavi med stebričke iz krivljene pločevine kortena. Tako grajeni zidovi so cenejši in v prostoru stojijo lahkotno ter poudarjajo montažni način gradnje.

Kalona** je izdelana iz kortena, ki je odporen proti rjavenju in ne potrebuje vzdrževanja. Lahko se jo odpira ročno ali električno, lahko je drsna ali dvokrilna. Vhodi nimajo za Kras tako značilnih preklad, saj kalona ne potrebuje zaščite pred vremenom, višinska ovira pa bi preprečila vstop na parcelo gospodarskim in gasilskim vozilom.

www.petric.si

Osebni foto arhiv

PROMET Celotno prometna površina zaselka je pešcona z omejitvijo hitrosti 30 km/h za vsa vozila. Smer prometa je enosmerna, tako da je možno bočno parkiranje vzdolž celotne poti. Okoli trga je promet speljan krožno. Vsaka hiša ima na dvorišču najmanj dve parkirni mesti. Dodatnih parkirnih mest v naselju je 27. Njihova razporeditev je takšna, da pušča najmanj 3,5 m proste površine za vozeči avtomobil in dodatno razširitev pred dovozom na dvorišče.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

43

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Mlad gozd

ZAZELENITEV Drevesa znotraj zaselka so listopadne sorte. Tako so zasajena pred vsakim parkirnim mestom in za njim.

Pozornost je bila namenjena tudi temu, da niso zasajena na mestih preblizu južni fasadi in bi tako hišam krnila poglede in manjšala solarne dobitke. Njihova umestitev je čisto praktične narave, saj branijo naselje pred poletno pripeko in zimsko burjo.

Na vaškem trgu trato obdaja zelena kulisa bršljana. Ta prerašča podkonstrukcijo iz jeklenih pocinkanih profilov. V centru trga je vaška lipa, ki bo v prihajajočih desetletjih dobila potrebno dimenzijo. Tu je zasajena dovolj daleč od vseh objektov, saj njene korenike lahko razženejo še tako trdne pozemne konstrukcije.

SKUPNI VRTOVI Slovenci smo narod vrtičkarjev, vendar ta tradicija ne cveti le v naši deželi. Vrtov pri nas nimajo le kmetje in lastniki hiš. Imajo jih tudi prebivalci stanovanj najvišjih blokov. Pravica do lastnega vrtička je v Sloveniji takorekoč samoumevna. Zato mora domovanje proč od mestnega vrveža še toliko bolj omogočiti posamezniku pridelavo domače zelenjave in ostalih doma pridelanih priboljškov, če si tega želi. Zato je prostor temu odmerjen na robu naselja. Vrtovi so narejeni po zgledu tistih na štanjelskem gradu. Postavljeni so ob rob naselja, a še vedno dovolj blizu vsem prebivalcem.

Ker je na voljo veliko prostora, je parcela razdeljena na 24 njiv, ki merijo 25 m x 5,5 m. Celotna parcela je skupna last in vsako leto jih za simbolično najemnino uporabljajo prebivalci. V kolikor več ljudi ne obdeluje vrta, ima lahko ena oseba najetih več vrtov. Vsaka izmed parcel ima približbo 140 m2 in je dovolj velika, da se njen uporabnik lahko loti pravega kmetovanja, ali pa jo v večjem delu pusti zatravljeno in obdeluje le majhen košček. Nalogo mejnih kamnov opravljajo natančno vsajene jablane in hruške, ki označujejo vogale parcele.

Ker parcela ni kvalitetno kmetijsko zemljišče, bi bila potrebna dodatna melioracijska dela. Zemljino bi morali prekopati s kopačem ali z buldožerjem na novo razporediti po terenu in na ta način ustvariti pravo podlago za vrtove.

GOZDIČ Območje zaselka se proti zbirnemu centru komunalnega podjetja zapre z gajem različnih dreves. Izbere se tiste vrste, ki so tipične za te kraje, najprimernejše so tiste z večjimi krošnjami, kot so na primer hrast, kostanj, jesen, akacija, bezeg, bor idr.

Foto: Mojca Lipicer

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

44

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Vinska preša v Tubljah je stara najmanj 150 let. Skozi čas je bila deležna številnih prenov in izboljšav.

Pri izumljanju gre za združevanje pameti in gradiva. Več pameti uporabiš, manj potrebuješ gradiva.

Charles F. Kettering, ameriški inženir in izumitelj

Osebni foto arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

45

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Les

MATERIALI Ob primerjavi različnih tehnik gradnje iz naravnih in umetnih materialov ter kvaliteti bivalnega ambienta, ki ga omogočajo ima največji potencial gradnja iz slame in lesa. Gre za skeletni tip gradnje, kjer je za konstrukcijo uporabljen les, slama pa kot polnilo. Vse skupaj je obdano z ilovnatim ometom iz notranje in apnenim z zunanje strani. Za akumulacijo toplote skrbi kamnit tlak v pritličju. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/ commons /f/f4/Forest_path_in_ Yvelines_-_France.jpg

KONSTRUKCIJA Konstrukcija kozolca

Hiše so postavljene na točkovne armiranobetonske temelje dimenzij 50 × 50 × 60 cm. Na njih je pritrjena lesena konstrukcija objekta, je skeletnega tipa. Konstrukcija hiše je precej podobna tisti pri kozolcu, vendar ju razdružuje nekaj bistvenih razlik.

Pri zavetrovanju objekta so uporabljeni natezni križi iz jeklenih vrvi in ne lesene tlačnih diagonale. Slednje bi zasedle prostor v ovoju, namenjen slami, zato so tanke jeklene diagonale tik ob steni boljša rešitev. Les na objektih je smrekov, saj je konstrukcija globoko v ovoju izolacije in zato ne potrebujemo kvalitetnejše vrste.

Manjša izmed hiš ima manj stebrov z večjimi razponi, zato so ti dimenzij 20 × 16cm, medtem ko so pri večji hiši 14 × 14cm.

Pritlična in medetažna plošča sta pri obeh hišah izdelani iz smrekovega lesa. Pri strešni plošči je za izdelavo nosilcev uporabljen laminiran smrekov les, saj imajo ti statično višino 36 cm in se zato lahko med njih zložijo slamnate bale. Za spoje konstrukcijskih elementov so uporabljeni jekleni kotniki različnih oblik in dimenzij. Zavetrovanje konstrukcije je, kot že rečeno, izvedeno z nateznimi jeklenimi križi v obeh smereh. Plošče so zavetrovane z dvojno plastjo OSB–plošč, ki v vsaki etaži kot opna povežejo horizontalne nosilce v togo ploščo.

Skupni objekt zaselka je izveden na temeljni plošči in je pritlično zasnovan. Konstrukcija objekta pa je zasnovana podobno kot na stanovanjskh objektih.

Lesena skeletna gradnja z slamnatim polnilom

http://www.znass.si/si/zgodovina/

http://www.ekokuce.com/arhitektura/principi/metode-gradnje-balama-slame

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

Ostrešje stanovanjskih objektov je narejeno iz jeklenih profilov.

Primarni nosilci so pri hiši A IPE 140, pri hiši B pa IPE 180 in so postavljeni preko stojk, narejenih iz profila HEA 80. Dimenzije nosilcev so takšne zaradi napušča strehe, ki na južni strani pogleda globoko preko objekta. Nanje so privijačeni sekundarni nosilci U 80. Zavetrovanje ostrešja je izvedeno z nateznimi jeklenimi palicami in poteka preko celotnega ostrešja v smereh x in y.

46

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TOPLOTNI OVOJ HIŠE

Pobiranje slame

Pšenica

http://www.glasdezele.si http://golahrepenenja.blogspot.com/2010/07/baliranje.html

Borova sol

Lesnovlaknene plošče

Žagovina

http://www.archiexpo.com/prod/wwwisonatcom/wooden-fiberboard-natural-insulationpanels-59629-351520.html http://www.bodieko.si/zagovina-za-zascito-rastlin

Izdelava ilovnatega ometa

OMET IN FASADA Notranji ometi so narejeni iz ilovice. Ta uravnava in akumulira toploto in vlažnost zraka. Iz vlažnega prostora ilovica črpa vlago in jo spušča nazaj v prostor, ko relativna vlažnost pade. Tudi dnevna temeraturna amplituda v prostoru je manjša, saj v času aktivnega ogrevanja ilovica sprejema temperaturo in jo vrača nazaj v prostor še dolgo potem. Debelina notranjega ometa je najmanj 2

http://www.modcell.com http://www.modcell.com

POLNILA Materiali, uporabljeni za izdelavo polnil lesene konstrukcije, so slama, lesnovlaknene plošče in lesna žagovina. Slama je balirana v bale približnih dimenzij 90 × 48 × 38 cm. Vertikalno se bale ne preklapljajo, temveč so postavljene v stolpcih. Kjer ni konstrukcijskega stebra je med balama vstavljena deska debeline 5 cm, ki daje steni dodatno odpornost na prečne sile. Slama je ostanek pri setvi žita in večino je kmetje pustijo na njivi, del pa je uporabijo za steljo živine, če jo imajo. Slama je ostanek in skoraj zastonj. Kmet jo z veseljem pripelje, če dobi plačano baliranje in transport slame. Če se bale kupi že posušene in po standardnem ceniku, pa bi slama za večjo hišo stala skupaj približno 400€.

Pri pripravi bal je zelo pomembno, da so vse bale narejene z isto balirko, na isti dan in na isti njivi. Le tako smo lahko prepričani, da bodo bale slame imele enake karakteristike. Slama mora biti tudi pravilno hranjena brez navlaževanja. Najkvalitetnejša slama se pridobi iz rži, ustrezna pa tudi tista iz ostalih vrst žita. Bale se zlagajo hitro in enostavno. Ob pravilni organizaciji in večjem številu delavcev so lahko vse bale zložene v zid v enem dnevu.

Poleg slame so bili uporabljeni še drugi materiali. Ob zunanji in notranji strani stebra ter horizontalnih vezi se manjkajoči volumen stene zapolni s kosi lesnovlaknenih plošč, ki se jih na konstrukcijo enostavno pribije z žeblji. Izolacija je naravnega izvora, a dovolj trdna.

Med špirovce strešne plošče so vstavljene slamnate bale, v ploščo pritličja pa je vsuta finejša žagovina. Bale so namreč prevelike za manjšo višino plošče pa tudi izgube skozi tla so manjše. Talno gretje in žagovino ločujeta nepropustna folija in dvojni sloj OSB– plošč.

Običajno so velik sovražnik naravnih materialov različni glodalci in žuželke. Vdor jim v prvi vrsti preprečujejo kvalitetno izdelan omet in močno stisnjena slama v balah. Dodatno pa se zavarujemo z vmešanjem borove soli (boraksa) v material. Ta je naravni konzervator in poskrbi za dehidracijo nepovabljenega gosta in zavaruje zgradbo.

http://www.modcell.com

http://www.modcell.com

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

47

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Kamnolom v Nabrežini.

Primer uporabe kamna v tradicionalni kraški arhitekturi.

cm, ker pa se grobo plast nanaša na slamo, je lahko tudi precej večja. Na grobi omet se položi armaturna mreža, ki je lahko iz različnih materialov in omet se zaključi s finalnim slojem. Temu se vmeša barvila, da prostor dobi željeni barvni ton. Običajno so to zemeljsko umirjeni odtenki najrazličnejših barv.

Zunanji omet je lahko ilovnat ali iz apnene malte. Za izpostavljene dele objekta je bolj primeren slednji, vendar ilovnati zagotavlja boljšo izolativnost in ognjevarnost. Glede na to da se objekti gradijo na Primorskem (močna burja) in imajo severne kapne lege visoko v zraku ter le 60 cm kapi, je smoternejša izbira apneni omet. Ta bo pred dežjem obvaroval fasado še dolgo potem in z leti dobil enak videz kot tisti na starih kraških domačijah. Tem fasadam se z leti lepota ne manjša, prej nasprotno. Z leti dobijo temno sivo patino in postanejo kulturna krajina.

Osebni arhiv

Tehnične karakteristike izvedene stene: Toplotna prehodnost ovoja zidu Zvočna izolativnost Teža stene (s konstrukcijo)

U < 0,2 50 db 150 kg/m2

Podatki povzeti po navedbah angleškega podjetja Modcell na njihovi domači internetni strani: http://www.modcell.com http://www.lokalno.si/2008/07/17/46621/aktu alno/kamnita_tableta_za_ novomesko_ krozisce/

S. RENČELJ, L. LAH, Kraška hiša in arhitektura Krasa, str. št.:47, Koper 2004

KAMEN Tlaki pritličja so izdelani iz 3 cm debelih plošč repenskega apnenca, ki je zelo primeren za tlakovanje. Obdelana površina je žgana in daje prostoru rustikalen zaključek. Temnejša barva kamna povečuje akumulacijo sončne toplote.

Primer trislojne zastekliteve profil 68 mm U=1,0

STAVBNO POHIŠTVO Vsa okna in vrata so izdelana iz lesa. Uporabljena je najosnovnejša trislojna zasteklitev. Njena toplotna prehodnost (U) znaša približno 0,11 W/m2K. Okenski profili so debeline 68 mm, razen kjer so zaradi statike potrebni debelejši. Les je smrekov in barvan s prekrivno barvo, da ga sončna svetloba ne uničuje in ne skrajšuje obstojnosti. Vrata na teraso iz dnevnih prostorov so v obeh hišah dvokrilna na tečajih. Velika pozornost je bila namenjena temu, da steklene povšine niso prevelikih dimenzij, kar bi pomenilo podražitev projekta. Zato so fasade oblikovane tako, da dodatne predelitve ne motijo fasadnega reda. Največja šipa uporabljena v projektu, ima dimenzije 2,5 × 2 m. http://www.klilogatec.si

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

48

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Laboratorijsko testiranje ognjevarnosti slamnate stene v Veliki Britaniji.

Testiranje ognjevarnosti slamnate stene v mestu Prospect, Avstralija.

POŽARNA VARNOST ZGRADB IZ SLAME Odpornost konstrukcij iz slamnatih bal proti ognju je izjemna. Stena iz slame ima dvakrat večjo požarno odpornost kot stene izdelane iz opečnatega modularja. Seveda se rezultati razlikujejo od primera do primera, generalno pa velja, da slamnata stena debeline 50 cm, obdelana z obojestranskim ilovnatim ometom, zagotavlja dve uri odpora proti ognjenim zubljem. Običajne opečne zunanje stene imajo oblogo izolacije iz stiropora ali steklene volne, ki se vnamejo že pri manjših plamenih. Nasprotno pa stena iz slame praktično ne gori, saj ilovnat omet ne spusti v konstrukcijo zraka in zbita slama ne gori, ker nima pogojev.

Tako je pri izdelavi takšne hiše potrebno biti zelo natančen z izdelavo ometov, saj ti preprečujejo vdor ognja v konstrukcijo.

Pri projektiranju takšne hiše je potrebno biti zelo pazljiv z načrtovanjem in izvedbo električnih instalacij. Te v objektih niso izvedene pod ometom, temveč so vstavljene v notranje predelne stene in skrite za stensko pohištvo. Tako tudi morebitni električni stik ne more povzročiti ognja znotraj konstrukcije.

(Povzeto po: http://www.modcell.com) http://www.earthgarden.com.au/strawbale/fire_test.html

http://www.buildinggreen.com/auth/article.cfm/2006/10/27/ Strawbale-Walls-Fare-Well-in-Firewall-Tests/

RECIKLIRANJE Pomemben parameter pri izbiri novih materialov je tudi razmislek o možnosti njihove reciklaže ali ponovne uporabe, po odstanitvi objekta.

Pomemben parameter pri izbiri materialov, je bil razmislek o njihovem deponiranju po rekonsrukciji ali rušitvi objekta. Večina uporabljenega materiala je naravno razgradljivega in se lahko deponira kar v naravi, nekaj pa se ga lahko uporabi kot kurivo: sem sodijo slama, les, stisnjena lesna celuloza, žagovina iz plošče pritličja in pesek iz medetažne plošče. Pločevinaste obrobe in jekleni nosilci se po uporabi reciklirajo ali ponovno uporabijo na drugih gradbiščih.

Izmed »plastičnih« materialov so na objektu uporabljeni paropropustna folija v medetažni plošči, ki ščiti pred vdorom peska v fuge OSB–plošč, suhomontažni estrih, sekundarna kritina nad strešno ploščo, vodovodne in električne cevi. Razgradljivost teh materialov je zaenkrat še vprašljiva oziroma ni možna, vendar zanje trnutno ni primernejše zamenjave. http://www.radioaktual.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=5584

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

http://www.postojna.si/podrocje.aspx?id=2378

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

49

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

SISTEMI ZA ZAGOTAVLJANJE UGODNEGA POČUTJA V OBJEKTIH

Ogrevalo in energent izbere kupec hiše glede na svoj življenjski stil in potrebe.

OGREVANJE

Peč na pelete, biomasa

Toplotna črpalka, elektrika

Plinska peč, plin

http://www.gorenje.si/ novice?aid=2165

http://www.golob-sp.si/montaza.htm

Hiša B: diagram prikazuje akumulacijo sonca v kamnitem tlaku.

Akomulirana toplota skupaj s talnim gretje ogreva hišo.

http://www.mix-trgovina.si/opodjetju-i-16.html

Soseska nima enotnega tipa ogrevanja za vse hiše, saj se lastniki, njihove potrebe in način razmišljanja med seboj močno razlikujejo.

Vsak način ogrevanja ima svoje pozitivne, kot tudi negativne lastnosti. Zato tip ogrevanja določi lastnik sam. Možnost ima izbirati med tremi različnimi energenti. Prvi je elektrika in ogrevanje s toplotno črpalko zrak-voda. Ta je bila izbrana, ker ob minimalnih potrebah ogrevanja in velikosti objekta toplotna črpalka voda-voda cenovno ni sprejemljiva. Toplotna črpalka segreva hranilnik toplote preko katerega se ogreva celotna hiša. Tak način ogrevanja je za uporabnika najenostavnejši. Druga možnost je izkoriščanje biomase s sodobnimi pečmi. Lahko se kurijo peleti, v primeru da ima lastnik svoj gozd ali drugače ugoden dostop do drvi, pa tudi drva. Kras se v zadnjih desetletjih močno zarašča, zato je krčenje lesne biomase primerna rešitev. Kurivo je najcenejše v primerjavi z ostalimi tipi goriv. Ima minimalne negativne vplive na okolje, mogoče ga je pridobivati lokalno in njegova ceno je na trgu najbolj stabilna. Možno je tudi ogrevanje na plin, ki mu zaradi novih tehnik pridobivanja napovedujejo svetlo prihodnost.

Ne glede na izbrani tip je v obeh etažah hiše položeno talno gretje. V pritličju je preko postavljen temnejši apnenec vrste repen, v nadstopju pa parket. Materiali so bil izbrani zaradi termoakumulacijske karakteristike kamnitega tlaka, ki služi vse leto. V zimskem času poleg talnega gretja tla segrevajo tudi sončni žarki, zato je izbran temnejši kamen. Poleti ob izjemno visokih temperaturah in posledično možnem pregrevanju objekta kamen s svojo maso vzdržuje konstantno klimo v prostoru.

Pri tehtanju izbire ogreval je prevladala odločitev o talnem gretju. Poleg prijetnejše in ugodnejše ter konstantnejše klime ta močno zmanjšuje potrebno energijo za ogrevanje dvovišinskega prostora manjše izmed hiš.

Hiša A: diagram prikazuje hišo v zimskem času. Dvojna fasada (rdeče) v dnevni etaži je pozimi zaprta in deluje kot vmesna toplotna cona in zmanjšuje izgube objekta skozi stekleno površino.

Temperatura znotraj stekel tudi v najmrzlejših zimskih nočeh ne pade pod ledišče.

Sistem suhomontažnega estriha s talnim gretjem

http://www.podsvojostreho.net/vsebina/spletniki/terakota/samogradnja-suhomontaznega-estriha-z-vodnim-talnim-gretjem/2573

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Najvažnejši segment ogrevanja je dober izkoristek solarnih pribitkov, saj ta predstavlja najcenejšo in najčistejšo energijo.

To stanovanjski objekti dobivajo skozi velike odprtine v južni fasadi. Ker centralno ogrevanje, po izkušnjah domačih in tujih strojnih inženirjev, v soseski z nizkorežimskim tipom ogrevanja ni ekonomično, ima vsaka enota ločeno ogrevanje.

Zato ima hiša A vgrajeno dvojno fasado, katera v zaprti poziciji zmanjšuje izgube skozi veliko stekleno površino dnevnega dela.

Nastane vmesna zaprta cona, kjer je temperatura višja od zunanje.

Ta ukrep se še posebej pozna v času burje in jasnih noči. V prvem primeru so potencirane izgube s konvekcijskim prehodom toplote v drugem pa se toplota v veliko večji radiacijsko izgublja. Manjša hiša zaradi svoje specifične oblike nima dvojne fasade. Obe hiši sončno energijo akumulirata v kamniti tlak, kjer skupaj s toploto iz sistema talnega ogrevanja segreva dnevne prostore.

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

50

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Prikaz vgradnje samostojnega rekuperatorja v zidu iz opeke Topli notranji zrak

Zunanjost

Predogreti sveži zrak

Zajem zraka

Hiša A: Diagram spodaj levo prikazuje aktivno delovanje dvojne steklene fasade preko dneva, ko so reže odprte. Sončna svetloba se na spuščenih žaluzijah spremeni v toploto, ki jo iz vmesnega prostora odvaja zrak.

Ta vstopa v fasado v spodnji in izstopa v zgornji reži. Zrak poganja vzgon, ki nastane zaradi segrevanja zraka v fasadi.

Hiša A: Diagram spodaj desno prikazuje ohlajanje objekta preko noči.

Odprtine v stropu vsakega prostora omogočajo prečno ohlajevanje celotnega objekta.Tako se ohlaja vsaka soba posebej. Skozi odprtino na stropu stopnišča pa se ohlaja tudi dnevni del. Odprtine se v zimskem času enostavno zaprejo.

Hiša B: Manjša izmed hiš se snostavno prečno prezračuje. Sobe v nadstropju imajo, enako kot v hiši A, svoje prezračevalne odprtine, katere se v zimskem času enostavno zaprejo.

Izhod zraka Zid

Notranji prostor

http://www.ikz.de/nc/news/article/frischluft-fanatiker-trifftenergiesparer-brein.html

Latnik za senco hiše v Repnu

Diagram senčenja hiše A: rdeča barva prikazuje sončne žarke ob poletni pripeki. Zrak se ob južni fasadi segreva in dviguje ter potuje pod streho za objekt. Rumena prikazuje sončne žarke v zimskem času, kateri prodrejo globoko v prostor in ogrevajo notranjost hiše.

Diagram senčenja hiše B: nadstrešek in ozelenjeno senčilo nad južno fasado zagotavljata senco v poletnem času, ko je sonce visoko na nebu. Pozimi se vpadni kot žarkov zniža na opoldanskih 2°in tako pod nadstreškom in skozi golo rastlinje sonce prodre globoko v notranjost objekta. Tudi manjša izmed hiš ima streho odmaknjeno od objekta.

PREZRAČEVANJE Vgrajen je samostojni rekuperator zraka v dnevnem prostoru.

Za delovanje ne potrebuje omrežja, ker je povezan neposredno v zunanjost (glej fotografijo skrajno levo). Iz prostora odvaja zasičen zrak, mu odvzame toploto in jo odda vstopnemu svežemu zraku, kar v zimskem času prihrani veliko energije. Sobe v nadstropju se preko leta prezračujejo s pomočjo stropnih oddušnikov. Ti v manjši meri delujejo tudi ob zaprtem oknu. V času ostre zime se oddušniki zaprejo in se prostor prezračuje udarno.

V poletni vročini se objekt zrači preko noči do jutranjih ur, saj je preko dneva prevroče. Celotna notranja površina sten je obdelana z ilovnatimi ometi, horizontalni plošči, ki mejita na zunanjost, pa sta obbiti z OSB ploščami. Zato objekt doseže visoko stopnjo zrakotesnosti, k kateri še dodatno pripomore kvalitetna zasteklitev. Tako se prihrani dodaten del toplotne energij. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletjaje bilo prvič opaziti fenomen bolnih hiš. Ta nastane, ko lastniki zračno zatesnijo objekt in nezadostno poskrbijo za prezračevanje. Posledice so drastičen pade imunosti , slabo počutje, razvoj alergij in številne druge bolezni ter nevšečnosti za prebivalce takega objekta. Zato so v stropove zgornje etaže vgrajene prezračevalne odprtine. Te se po potrebi odpirajo oziroma v mrzlem času zaprejo.

Vsi mokri prostori so v obeh hišah locirani ob fasadi, da jih je mogoče direktno prezračevati in razvlaževati.

SENČENJE Najpomembnejši senčni element hiše je streha. Ta je dvignjena nad objektom, da jo zrak lahko učinkovito ohlaja iz obeh strani in sega močno preko objekta. Poleg nadstreška, pri večji izmed hiš senči tudi zazelenjena pergola. Pri manjši, pa so med streho in teraso napete žice, po katerih se v toplem času leta razprede rastlinje, ki pozimi odvrže liste. Pri obeh hišah v zimskem času sonce sveti globoko v prostor. Poleti ju zvečer in zjutraj oplazi iz strani, a najbolj žgoče sonce ne doseže južne fasade z zasteklitvijo. Žaluzije in rulete v času poletne pripeke spremenijo prostore hiš v prijetno temne in hladne. V hiši A so manjša in se jih pomika ročno, v hiši B pa je enotna ruleta čez celotno zasteklitev in je električno gnana.

http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/album/teren-25kraska-hisa-1969

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

51

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

STREŠNA SONČNA ELEKTRARNA Sistem integriranih PV–panelov Solrif, Švica Detajl pritrditve

http://www.energie-rinnovabili.net/fotovoltaico-con-caratteristiche-innovative-su-tetto

http://www.energie-rinnovabili.net/fotovoltaico-con-caratteristiche-innovative-su-tetto

Soseska večstanovanjskih hiš »Sončna ladja« v mestu Freiburg nemške zvezne dežele Baden-Württemberške, arhitekta Rolfa Discha.

V Sloveniji se veliko podjetij ukvarja z zakupom strešnih površin, na katere postavijo sončne elektrarne. Isti princip bi lahko uporabili za izkoristek strešnih površin v zaselku. Tako bi za izgradnjo jeklene strešne konstrukcije z integriranimi fotovoltaičnimi paneli dobili privatnega investitorja. Stanovalci bi dobili cenejšo ali brezplačno streho, investitor delo, elektrogospodarstvo pa el. energijo.

Pomembno je poudariti, da gre za integrirane panele, pod katerimi ni potrebna dodatna strešna kritina, saj je njihova površina vodotesna. Trenutno je mogoče na našem trgu dobiti le produkte švicarskega proizvajalca Solrif, ki ima s tem tipom panelov že večletne izkušnje. Vsi ostali ponudniki so svoje sisteme pravkar razvili in jih še ni mogoče dobiti med našimi monterji, je pa mogoče njihove izdelke videti na internetu in na sejmih.

Trenutno je odkupna cena elektrike za mikro elektrarno moči (<50kW) 0,18564 € za kWh, tržna cena pa znaša 0,0558 € za kWh. V Sloveniji naj bi se vsakega naslednjega pol leta znižala za nadaljnih 20 % in je suubvencionirana za 233 %. Sam si še ne bi upal napovedati ali streha iz fotovoltaičnih panelov prihodnost v gradnji, a zaenkrat kaže temu tako. Izkoristki sončne energije se vztrajno večajo. Pred 10 leti so bili 11%, sedaj znašajo že 15%. Vgradnja fotovoltaičnih panelov je bila v zadnjih letih velik hit predvsem zaradi državnih subvencionij. Tem je kmalu napovedan konec in tedaj bo naloga proizvajalcev, da z nezmanjšanim tempom izboljšujejo fotovoltaične sisteme. V kolikor bodo temu kos, bo čez dve desetletji postalo neodgovorno graditi nove ali prenavljati stare objekte brez izkoriščanja strešnih površin za pridobivanje električne ali katere druge energije.

Zato je zaselek v Komnu zamišljen kot sončna elektrarna in ima strešne površine pokrite s fotovoltaičnimi paneli. Ti so pritrjeni na podkonstrukcijo iz primarnih in sekundarnih jeklenih profilov v naklonu 14° . Sončne elektrarne pošiljajo preko števcev električno energijo v NN–omrežje. Strehe hiš dajejo zaselku enoten in sodoben izgled ter so pokazatelj ozaveščenosti in skrbnosti njihovih lastnikov.

Ovrednotenje projekta: Cena elektrarne je polnih 30.000 € + 1 % zneska za letno vzdrževanje.

Fotovoltaični paneli na 130 m2 strehe proizvedejo 16,3 KWp moči in oddajao 17500 kWh energije letno, kar znese 3200 €.

http://madisonfreiburg.org/freiburghints.htm

http://stashpocket.wordpress.com/2008/01/12/solarsiedlung-freiburg-rolf-disch/

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

52

MATERIALI IN TEHNIKA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ENERGETSKA IZKAZNICA Izkaznica je izdelana po veljavnem PURES-u 2010.

Stavbi spadata med nizkoenergijske objekte višjega razreda.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

53

CENA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Gradbena dela na še pred kratkim kmetijski površini v Dutovljah 11. 9. 2012

KRAŠKI MOTIV Zasuli so vrtačo, zasuli so dolino, zravnali so, kjer si se dvigal v grič.

Za bedno plačo, golo preživnino iz raja si postal asfaltni nič.

Miroslav Košuta, MAVRIČNA ŠKOLJKA, Celje 2011. Str. 121.

Osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

54

CENA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Ocena hiše A gradbena dela:

ZEMELJSK DELA

780 €

BETONSKA DELA

2200 €

TESARSKA DELA

9800 €

SLAMNATE BALE

2670 €

ZUNANJA UREDITEV

3300 €

Obrtniška dela: KLEPARSKA DELA

2340 €

KLJUČAVNIČARSKA DELA

5600 €

STAVBNO POHIŠTVO

19.450 €

GIPS STENE IN OBLOGE

5.400 €

TLAKARSKA, KERAMIČARSKA IN KAMNOSEŠKA DELA SLIKOPLESKARSKA FASADNA DELA Ostalo:

IN

14.400 € 6500 €

NEPREDVIDENA DELA 10%

8.100 €

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

8.060 €

SKUPAJ

89.600 €

SKUPAJ (+DDV)

107.500

SONČNA ELEKTRARNA (130m2) (Cena prekritja strehe z valovitko

30.000€ 2050€)

Ocena hiše B gradbena dela:

ZEMELJSK DELA

1680 €

BETONSKA DELA

2360 €

TESARSKA DELA

10200 €

SLAMNATE BALE

2270 €

ZUNANJA UREDITEV

3400 €

Obrtniška dela: KLEPARSKA DELA

4840 €

KLJUČAVNIČARSKA DELA

5300 €

STAVBNO POHIŠTVO

14.450 €

GIPS STENE IN OBLOGE

3.300 €

TLAKARSKA, KERAMIČARSKA IN KAMNOSEŠKA DELA SLIKOPLESKARSKA FASADNA DELA Ostalo:

8.100 €

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

8.060 €

SKUPAJ (+DDV) SONČNA ELEKTRARNA (109m2) *Cena prekritja strehe z valovitko

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

5500 €

NEPREDVIDENA DELA 10% SKUPAJ

Univerza v Ljubljani

IN

10.700 €

73.100 € 87.700 26.000€ 1650€

55

CENA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Ovrednotenje celotnega projekta

Opis in količina

Cena/enoto

Skupna cena

600 €/ m

384.600 €

Infrastruktura Kupec parcele št. 1 , v velikosti 356m2, na katerem je postavljen objekt A plačal skupno78.604 € za parcelo in 89.600 € za hišo.

Skupaj bi tako plačal 168.204 €.

Komunalna oprema zaselka (641 m)

Kupec parcele št. 2 , v velikosti 392m2 na katerem je postavljen objekt B plačal 86.553 € za parcelo in 73.100 € za hišo.

Skupaj bi tako plačal 159.653€.

Cestišče 2520 m2

45 €/ m2

Zidovi iz gabionov 0,2/ 2 m (š/v) 2260 m2 Tlakovanje dvorišč tlakovci 2984 m2

z betonskimi

Urejanje zatravljenih dvorišč 4355 m2

površin

25x Porton iz kortena Tlakovanje trga 670

m2

80 €/m2

180.800 €

45 €

134.300 €

10 €

43.550 €

3300 €

82.500 €

200 €

134.000 €

Izkop trga in manipulacija terena Skupna hiša Zasaditev 100 sadik gozdnih in 50 sadik sadnih dreves

113.400 €

21.500 € 800 €/m2

77.700 €

50€

7.500 €

Nepredvidena dela

5 % investicije

Projektna dokumentacija

5 % investicije

skupaj

1.300.983 €

+DDV

+20 %

skupaj

1.560.940 €

Zemljišče Cena zazidljivega (13.853)

zemljišča

40 €/ m2

554.120 €

Cena kmetijskega zemljišča (7083 m2)

3 €/ m2

21.250 €

Celotni stroški skupaj stroški parcele

2.136.310 €

/m2

220,8 €

Objekti 13 × Hiša A

107.500 €

1.397.500 €

12 × Hiša B

87.700 €

1.052.400 €

Končna cena celotnega zaselka

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

4.622.210 €

56

RISBE

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Podzemni kamnolom Doline podjetja Marmor iz Sežane.

Identiteta pravzaprav ni dediščina preteklosti, ampak izraz našega skupnega projekta za prihodnost. Identiteta namreč ni dana z rojstvom.

Ne dobiš je zgolj z lenobnim pripadanjem neki skupnosti, ampak predvsem z delovanjem zanjo, za njen razvoj, za njeno prihodnost.

Max Frisch, švicarski pisatelj

http://www.irgo.si/default.aspx?ID=95&category_groupid=25&catalogue_itemid=84

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

57

RISBE_URBANIZEM

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Zgornja ulica zaselka, pogled iz zahoda.

URBANIZEM

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

58

RISBE_URBANIZEM

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

SITUACJA m1:2500

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

59

RISBE_URBANIZEM

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS ZASELKA m1:250

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

60

RISBE

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

HIŠA A

Hiša tipa A.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

61

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS TEMELJEV IN KANALIZACIJE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

62

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS PRITLIČNE PLOŠČE m1:50 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

63

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS PRITLIČJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

64

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS MEDETAŽNE PLOŠČE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

65

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS NADSTROPJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

66

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS STREŠNE PLOŠČE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

67

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS OSTREŠJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

68

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS STREHE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

69

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

PREČNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

70

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZDOLŽNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

71

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

DETAJL m1:10

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

72

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

JUŽNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

73

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

SEVERNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

74

RISBE_HIŠA A

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZHODNA IN ZAHODNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

75

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

HIŠA B

Hiša tipa B Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

76

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS TEMELJEV IN KANALIZACIJE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

77

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS PRITLIČNE PLOŠČE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

78

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS PRITLIČJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

79

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS MEDETAŽNE PLOŠČE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

80

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS NADSTROPJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

81

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS STREŠNE PLOŠČE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

82

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS OSTREŠJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

83

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS STREHE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

84

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

PREČNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

85

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZDOLŽNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

86

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

DETAJL m1:10

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

87

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

JUŽNA IN SEVERNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

88

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZHODNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

89

RISBE_HIŠA B

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ZAHODNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

90

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

Skupna hiša na placu.

SKUPNA HIŠA

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

91

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS PRITLIČJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

92

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS OSTREŠJA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

93

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

TLORIS STREHE m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

94

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VDOLŽNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

95

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

PREČNI PREREZ m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

96

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

SEVERNA FASDA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

97

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

JUŽNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

98

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VZHODNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

99

RISBE_SKUPNA HIŠA

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ZAHODNA FASADA m1:50

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

100

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

ZAHVALA

Zahvala: Družini za vse.

Mentorju Alešu Vodopivcu za vodenje skozi študij ter Anji in Tomažu, ki sta mu pri tem pomagala.

Marku Lavrenčiču za prakso.

Vesni, Anji, Kseniji, Nini, Sonji, Anne-Cecille, Mihu, Gašperju, Juriju, Blažu, Domnu, Samu, Nejcu, Roku ter še mnogim drugim za vse skupne (nad)ure.

Fotografija makete

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

101

GRADNJA IZ NARAVI PRIJAZNIH MATERIALOV - ZASELEK V KOMNU NA KRASU

VIRI

VIRI

1. GUIDONI, Enrico. 1975. Architettura primitiva.

Benetke. Electa Editrice.

9. RENČELJ S in LAH, Ljubo. 2004. Kraška hiša in arhitektura Krasa. Koper.

2. JODIDIO, Philip. 2010. Shigheru Ban Complete Works 1985-2010. Tokyo. Taschen.

10. PIERER, Helmut. Holzbau in Kärnten. Graz. ProHolz Kärnten.

3. CLEGG, Peter. 1975. New low cost sources of energy for the home. Charlotte (Vermont, ZDA). Garden Way Publishing.

11. SCHLEIFER K., Simone. 2009. Häuser aus Holz. Barcelona.

LOFT Publications.

4. VALE, Brenda in Robert. 1975. The Autonomous House.

5. Budal, Jože. 1996. Komen skozi čas in običaje. Občina Komen.

6. POZZETTO, Marco. 1997. Maks Fabiani: Vizije prostora.

Kranj: L.I.B.R.A. 7. FABIANI, Maks, Marco Pozzetto. 1999. AKMA, duša sveta. Štanjel. Ustanova Maks Fabiani.

12. RENČELJ, Stanislav. 2002. Kras - kamen in življenje.

Koper. Libris.

13. Gusheh, M., Heneghan T., Lassen C., Seyama S.. 2008.

The Architecture of Glenn Murcutt. Tokyo, Japan. TOTO Ltd. 14. Gusheh, M., Heneghan T., Lassen C., Seyama S.. 2008.

Thinking Drawing /Working Drawing. Tokyo, Japan. TOTO Ltd.

8. LAH, Ljubo. 1994. Prenova stavbne dediščine na podeželju. Novo mesto.

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Matej Perčič

Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Leto vpisa: 2003

Leto izdelave diplomskega dela: 2012

102