Jamina Kraigher

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Jasmina Kraigher

Idejna zasnova rekonstrukcije in nadzidave stanovanjskih blokov na Ledinah v Novi Gorici

Diplomska naloga

mentor: prof. dr. Aleť Vodopivec konzultant za statiko: asist. Josip Konstantinović konzultant za gradbeno fiziko: prof. dr. Saťo Medved

Ljubljana, januar 2012 Leto vpisa: 2004/05

KAZALO TEKSTUALNI DEL 1. etaže nadzidave: 1. varianta

30

2. etaže nadzidave: 1. varianta

31

1. etaže nadzidave: 2. varianta

32

2. etaže nadzidave: 2. varianta

33

strehe

34

Prerez A_A

Prerez B_B

35

37

10

Prerez C_C

Fasada sever

Slike obstoječega stanja

11

Fasada jug

39

Stanovanjski bloki Ledine

12

Fasada vzhod

40

Cilji naloge Idejna zasnova

Potek posegov

13

Fasada zahod

41

Fasadni pas

42

Energetsko učinkovita prenova

43

Prostorski prikaz prenove

17

Ocena investicije

44

Nadzidava

18

Prostorski prikazi

45

Konstrukcijska zasnova

19

Zaključek

49

Prometna ureditev in okolica Tehnični podatki

20

Viri in literatura

50

Zahvala

3

Uvod

Potreba po prenovi obstoječega stanovanjskega fonda Potreba po energetski prenovi stavb

Referenčni primeri

4

Stanje stanovanjskega fonda v Sloveniji Stanje stanovanjskega fonda v Novi Gorici

Stanovanjska soseska Ledine

6

Analiza izrabe prostora Programska analiza prostora

Analiza obstoječega stanja

9

5

7

14

Tloris

Tloris

Tloris

Tloris

Tloris

36

38

NAČRTI Situacija obstoječega stanja

Tloris pritličja obstoječega stanja

21

Tloris tipične etaže obstoječega stanja

Tloris strehe obstoječega stanja

Prerez obstoječega stanja

Nova situacija

Nova situacija

Tloris pritličja prenove

Tloris tipične etaže prenove

23

22

24 25 26 27 28 29

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_2

Zahvala

profesorju, Josipu, družini, Denisu in vsem, ki so si vzeli čas.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_3

UVOD Začetki gradnje stanovanjskih sosesk segajo v konec 19. in začetek 20.

Posledice, povzročene s prekomerno porabo energije, lahko zmanjšamo z

stoletja, torej čas industrializacije in urbanizacije in sicer kot posledica

bolj nadzorovano porabo energije ter lastno proizvodnjo obnovljivih virov

reševanja naraščajočega bivanjskega problema – stanovanjskega primanjkl-

energije. V Sloveniji so največji porabniki energije stavbe, velik delež pa po-

jaja. Takrat je bilo primarnega pomena zagotoviti stanovanja tudi za tiste

rabita tudi transport in industrija. Začnemo lahko torej pri dvigu energetske

z najskromnejšimi dohodki, blokovna gradnja pa se je zdela najprimernejša

učinkovitosti stavb.

rešitev problema. Večina evropskih sosesk je bila zgrajenih po drugi svetovni vojni, kot odraz takratnih družbenih potreb in v skladu s takratnimi standardi,

Tri četrtine celotnega stavbnega fonda pri nas predstavljajo stanovanjske

načinom bivanja in družbenimi razmerami.

stavbe, od tega 18.5 odstotkov večstanovanjske. Nekatere starejše stavbe so v celoti neobnovljene, nekatere imajo le zamenjana okna, nekatere že celo

POTREBA PO PRENOVI OBSTOJEČEGA STANOVANJSKEGA FONDA Danes se način življenja hitro spreminja, prav tako naše bivalne potrebe in navade. Naše življenjske in stanovanjske prioritete so popolnoma drugačne, kot so bile v začetku 20. stoletja, prav tako se preobraža pojem klasične družine (oče, mati, otrok). Različnih oblik sobivanja je vedno več, tradicionalna družina je le še ena izmed njih. Pri načrtovanju sosesk je treba predvideti smer razvoja družbe in potreb prebivalcev. Ravno tako pa je potrebno tudi za načrtovanje prenove že zgrajenih sosesk poznati družbene trende in način

dodan manjši sloj izolacije na strehi in fasadi. Javnost se postopoma seznanja s pomenom energetske prenove objektov, pri čemer je pomembno vlogo odigrala tudi država s strožjo zakonodajo ter subvencioniranjem in ugodnim kreditiranjem.

Pri energetski sanaciji objektov je zelo pomemben redosled posameznih posegov, izmed katerih so gotovo temeljni ukrepi izolacija strehe in fasade ter menjava oken. Toplotno sanirane stavbe imajo z manjšimi toplotnimi izgubami tudi manjše stroške obratovanja, poveča se kvaliteta bivanja in zdravje prebivalcev.

življenja ljudi v teh soseskah. Te se, kot živi organizmi, gibljejo s svojimi prebivalci skozi različne cikle, zato je zelo koristno, če so soseske zasnovane tako, da omogočajo prilagajanje različnim obdobjem in spreminjajočim se potrebam ter navadam stanovalcev.

POTREBA PO ENERGETSKI PRENOVI STAVB Napovedi za prihodnost našega planeta so vedno bolj skrb zbujajoče; prekomerne emisije toplogrednih plinov, nekontrolirano izčrpavanje neobnovljivih virov energije ter posledično naraščajoča cena energije, pa nas vztrajno opozarjajo na potrebo po drugačnem ravnanju. Problem porabe energije je v zadnjem času postal ključno okoljsko, gospodarsko in politično vprašanje. Ljudje si želijo živeti v bolj zdravih stavbah, v manj onesnaženih mestih, zavarovati in razvijati okoljsko politiko v splošnem procesu ohranjanja okolja in misli na prihodnje generacije.

Prenova stanovanjskih stavb tako prinaša številne pozitivne učinke, kot so zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje energetske odvisnosti, znižanje izpustov CO2 in nenazadnje tudi možnost novega zagona gospodarstva.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_4

REFERENČNI PRIMERI • PRENOVA STANOVANJSKE SOSESKE PRULE (Delavnica z Walterjem Unterrainerjem)

•

Namen delavnice je bil raziskovanje na temo trajnosti z vidika prenove

Gre za prenove različnih stanovanjskih sosesk v različnih mestih, z značilno

obstoječih stavb. Izbrano območje sodi v čas obnove v obdobju po drugi

masovno gradnjo in urbanizmom iz 70-ih let. Oblast je degradirane soseske

svetovni vojni. Cilj delavnice je bil ne le izboljšati in prenoviti stavbe na

določila za rušenje, Lacaton Vassal pa so predlagali drugačno rešitev in sicer

način, da bodo ustreznejše za današnji način bivanja, ampak tudi organizirati

trajno prenovo celotnih stanovanjskih sosesk.

PRENOVA STANOVANJSKIH BLOKOV V FRANCIJI

(Lacaton Vassal arhitekti)

celotno območje v povezano skupnost.

1

3

2

4

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_5

STANJE STANOVANJSKEGA FONDA V SLOVENIJI Slovenci smo po evropskih stanovanjskih standardih na koncu lestvice, saj na stanovalca pripade le 1.2 sobi, zadnja večja anketa o kvaliteti stanovanj pa je pokazala, da je povprečno slovensko stanovanje veliko le 78.6 m2.

Skromne tlorisne zasnove oziroma majhne površine stanovanj so tudi odraz prilagajanja gradbenim tehnologijam in zahtevam po čim večjem izkoristku zazidave.

Stanovanjski fond se ne obnavlja dovolj hitro, da bi ustrezal novim okoljskim, oblikovnim, prometnim, socialnim in drugim zahtevam, s staranjem se njegova kakovost slabša. Zato in zaradi nizke mobilnosti bi bil potreben velik poudarek na prenovi sosesk. To bi omogočilo posodabljanje (večanje/združevanje, preoblikovanje) stanovanj in zunanje ureditve.

STANJE STANOVANJSKEGA FONDA V NOVI GORICI 5

Število prebivalcev v Novi Gorici se od leta 2008 naprej veča, kar se tiče sestave gospodinjstev pa po številu članov prevladujejo štiričlanske družine, takoj za njimi pa so enočlanska gospodinjstva. Dvo in tričlanskih družin je manj, zelo malo pa je pet in veččlanskih družin. Z leti narašča tudi število zgrajenih stanovanj, med katerimi prevladujejo eno- in dvosobna. Stanovanjsko gradnjo bi bilo potrebno usmeriti k manjšim soseskam, zasnovanim po človekovem merilu, česar pa večina novozgrajenih sosesk v Novi Gorici žal ne odraža. Tako še vedno ostaja potreba po zagotovitvi stanovanj z višjim nivojem kvalitete bivanja, večjimi kvadraturami in uporabnimi zunanjimi površinami (balkoni, ložami), zeleno okolico in površinami za otroke. Vedno bolj prihaja do izraza nujnost energetske in oblikovne sanacije obstoječih stanovanjskih sosesk.

6

81 odstotkov celotnega stanovanjskga fonda v Sloveniji je potrebnega prenove. V Novi Gorici je večina stanovanjskih blokov iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja še neprenovljenih.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_6

STANOVANJSKA SOSESKA LEDINE Soseska je primarno okolje vsakega posameznika in s svojimi arhitekturnimi

Starejše soseske, kot že omenjeno, sicer zagotavljajo kvalitetne zunanje pro-

ter drugimi značilnostmi pomembno vpliva na vsakdanje življenje svojih pre-

store, vendar pa so kvadrature stanovanj večinoma skromne. Sem sodi obrav-

bivalcev, hkrati pa tudi življenje v soseski vpliva na njen fizični videz.

navana soseska Ledine, ki je z nizkimi gabariti in obilico zelenja eden najbolj

Ravnikarjeva zamisel Nove Gorice je predvidevala sončno in zeleno mesto,

kvalitetnih in najprijetnejših predelov za bivanje.

kar prvotne stanovanjske soseske tudi odražajo, vendar pa je večina blokovnih sosesk tako bivanjsko kot ekološko pomanjkljivih.

7 lokacija stanovanjske soseske Ledine v sklopu mesta Nova Gorica

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_7

Prvi zazidalni načrt za Ledine – področje med Rejčevo, Cankarjevo in Prvoma-

Zato se je območje razdelilo na več manjših karejev, med katere sodi

jsko cesto – je bil izdelan že v avgustu 1965, ki je na podlagi podatkov in

tudi obravnavani kare številka 3, ki je pozidan s petetažnimi objekti in

želja investitorja o tipu, načinu in tempu gradnje obravnaval celoten kom-

spremljajočim programom – vrtcem, igrišči, parkingi.

pleks enotno. Tekom dveh let pa se je izkazalo, da je bilo načrtovanje tako velikega kompleksa za novogoriške razmere preveč širokopotezno in v praksi nesprejemljivo, saj so se pogoji in zahteve pri gradnji iz leta v leto spreminjali, izgradnja pa naj bi po prvih izračunih trajala 5 let, po kasnejših pa celo 10 let.

PRVOMAJSKA CESTA

LEDINE - KARE III

CANKARJEVA ULICA

REJČEVA ULICA

8 ortofoto lokacije

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_8

ANALIZA IZRABE PROSTORA

OBRAVNAVANI STANOVANJSKI BLOKI

PROGRAMSKA ANALIZA PROSTORA

M 1:2000

OBRAVNAVANI STANOVANJSKI BLOKI

PARKIRNE POVRŠINE

OBJEKTI JAVNEGA PROGRAMA

ZELENE POVRŠINE

STANOVANJSKE HIŠE

PROMETNE POTI

M 1:2000

STANOVANJSKI BLOKI

PEŠ POTI IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_9

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Soseska Ledine je zelo mirno območje, prepredeno s peš potmi; dostop z avtomobilom je mogoč preko lokalne ceste, ki sosesko obdaja z zahodne strani, kjer so tudi parkingi. Prometa ni veliko in je zelo umirjen. Z ostalih treh strani

12

so bloki obdani z zelenico in drevesi, kjer se nahaja tudi otroško igrišče.

9

Proti severu in vzhodu se nadaljuje podobna zazidava, torej stanovanjski bloki več ali manj enakih gabaritov, vendar se združujejo v strnjene sklope

11

z veliko zelenja. Zahodno od blokov je naselje vrstnih hiš, ki se nadaljuje do Prvomajske ulice, južno pa trgovinski kompleks ter parkirne garaže Triplex vzdolž Rejčeve ulice.

Pomanjkljivost soseske se, kot omenjeno, kaže predvsem v nizkih stanovan10

jskih normativih in zastarelosti blokov, kot bivalno okolje pa nudi visok standard. Nekoliko se že kaže tudi problem parkiranja, vendar je velik del prebivalcev starejših, kar trenutno občutno zmanjšuje potrebe po le-tem.

M 1:3000

9

10

11

12

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_10

SLIKE OBSTOJEČEGA STANJA Omenjeno sosesko sem si izbrala zaradi vseh naštetih kvalitet, ki jih večina novo zgrajenih stanovanjskih okolišev žal nima, pomanjkljivosti in probleme pa se da z ustrezno arhitektonsko prenovo ter energetsko sanacijo uspešno odpraviti ter soseski na ta način dvigniti stanovanjski standard.

14

18

16 13

14 15

17

M 1:3000

13

15

17

16

18

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_11

OBSTOJEČ TLORIS PRITLIČJA

STANOVANJSKI BLOKI LEDINE Sosesko sestavlja šest stanovanjskih blokov enake kvadratne tlorisne zas-

B

A

nove – visoko pritličje in še štiri etaže, orientirani pa so v smeri sever – jug.

49.30 m2

49.30 m2

Vsako nadstropje sestavljajo štiri stanovanjske enote s stopniščem v sredini.

Najmanjša stanovanjska enota je enosobna in meri 27.30 m2, največja pa trosobna v izmeri 62.30 m2. Večina stanovanj je dvosobnih in merijo 49.30 m2. Vsakemu stanovanju pripada tudi balkon v izmeri 3.9 m2, orientiran na vzhod oziroma zahod.

Problem se torej kaže v skromnih površinah stanovanj, majhnih dnevnih prostorih ter neprimernih balkonih, premajhnih za normalno rabo.

Bloki prav tako nimajo klančin niti dvigal, s čemer je otežen dostop starejšim in gibalno oviranim osebam ter tudi mamam z vozički in majhnimi otroki.

C

D

Stavbe so energetsko potratne in tako breme za okolje ter drage za vzdrževanje.

49.30 m2

27.30 m2

Imajo sicer nove fasade, vendar ob posegu niso bile toplotno izolirane.

M 1:200

OBSTOJEČ TLORIS TIPIČNE ETAŽE Stanovanjske enote A, B, C in E so enakih kvadratur, stanovanjska enota D

A

49.30 m2

B

je manjša. Tlorisi etaž se med bloki nekoliko razlikujejo, saj imajo nekateri

49.30 m2

izmed njih tudi trosobna stanovanja v velikosti 62.30 m2, nekateri bloki pa imajo po vseh etažah le dvosobna stanovanja, z izjemo garsonjere v pritličju, kar je povsod enako.

E

49.30 m2

C

49.30 m2

M 1:200

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_12

CILJI NALOGE

IDEJNA ZASNOVA

ARHITEKTONSKI POSEGI:

Nalogo sem zastavila kot realen projekt, zato sem poskušala upoštevati vse faktorje, ki imajo pomembno vlogo pri tovrstnih prenovah – in sicer:

•

izboljšati bivalne pogoje trenutnim stanovalcem s povečanjem

obstoječih bivalnih površin,

•

Posegi obsegajo samo zunanjo opno stavbe, tako da se

stanovalcem med potekom del ni treba izseliti. Predvidela

•

z namestitvijo dvigala olajšati oziroma omogočiti dostop vsem skupi

sem sicer tudi možne spremembe oziroma izboljšave za vsako

nam prebivalcev,

posamezno stanovanjsko enoto, pri čemer pa so potrebne rušitve

predelnih sten, za kar se lahko stanovalci odločajo neodvisno eden

•

z nadzidavo zagotoviti dodatnih nekaj stanovanj v kvalitetnem

od drugega.

okolju in s tem investicijsko podpreti obnovo, •

Konstrukcija nove opne oziroma podaljška stanovanj je zasnovana

•

izboljšati izgled same stavbe.

na način, da omogoča montažno, torej suho gradnjo, saj so vsi

elementi prefabricirani in se jih na samem gradbišču samo montira.

•

Z energetsko sanacijo bi se znižali stroški upravljanja stavbe in

bivanja.

ENERGETSKA SANACIJA: •

z dodatno novo opno (na vzhodu in zahodu) ter novimi sloji izolaci

je (na severni in južni fasadi ter strehi in kleti) zmanjšati toplot

ne izgube, povečati energetsko učinkovitost stavb in bivalno ugodje

•

Z namestitvijo sončnih kolektorjev se zmanjša odvisnost stavbe

ljudi, zmanjšati stroške upravljanja stavb,

od neobnovljivih virov energije ter zadosti obvezi za 25 odstotkov

obnovljivih virov energije v primarni energiji

•

S prodajo novozgrajenih stanovanj bi se lahko financiralo vsaj del

prenove.

•

z namestitvijo sončnih kolektorjev na streho zmanjšati odvisnost od

neobnovljivih virov energije,

•

možnost namestitve fotovoltaičnih modulov za pridobivanje

električne energije.

STATIČNA SANACIJA: •

Z uvedbo dveh betonskih jeder (za dvigala), ki se čez streho stavbe

povežeta v betonski nosilec, se blok statično utrdi, poveča se mu

potresna odpornost, poleg tega betonska konstrukcija

prevzame večino obtežbe nadzidave in je tako obstoječa stavba

minimalno obremenjena.

Prenova obsega vzhodno in zahodno fasado vsakega bloka, saj se tam nahajajo bivalni prostori, ki tako postanejo večji, balkone pa se nadomesti z novimi, prostornejšimi. Poleg tega je v omenjenih smereh možna širitev, medtem ko kakršnekoli posege na južni fasadi omejuje vhod v blok in bližina parkirišča.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_13

POTEK POSEGOV Vzhodno in zahodno steno bloka se v celoti odstrani in nadomesti z jekleno strukturo, ki omogoči podaljšanje bivalnih prostorov za 1.2 m, kolikor je bil globok prejšnji balkon in tako pridobi 6.6 m2 dodatne stanovanjske površine.

Prejšnjo polno fasado se nadomesti s stekleno steno in tako stanovanje pridobi več svetlobe. Preostali del dodane konstrukcije služi kot balkonska loža, vzdolž celotne širine stanovanja, v izmeri 12 m2.

Med dve stanovanji se umesti betonski jašek z dvigalom ter vetrolovom, s čimer pridobimo dva nova vhoda, ki omogočata dostop do dveh stanovanj na etažo (od prvega nadstropja naprej), vsako po svoji strani; le visoko pritličje je dostopno samo skozi glavni vhod, kjer je dodana klančina. Čez streho obstoječe stavbe se betonska jaška povežeta v šest metrov visok nosilec. Ta se deloma opre na obstoječe betonsko jedro, ki poteka po sredini bloka in tako tudi sam predstavlja jedro novi nadzidavi.

0 1

2

0 1

2

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_14

STANOVANJE A

0 1

OBSTOJEČE:

- bivalna površina: 49.30 m2

- balkon: 3.9 m2

2 M 1:100

PO PRENOVI:

- bivalna površina: 55.90 m2 - balkon: 12 m2

M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_15

STANOVANJE D

OBSTOJEČE:

- bivalna površina: 27.30 m2

- balkon: 3.9 m2

0 1

2

M 1:100

PO PRENOVI:

- bivalna površina: 33.90 m2

- balkon: 12 m2

M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_16

PROSTORSKI PRIKAZ PRENOVE OBSTOJEČE STANOVANJE PRED PRENOVO

OBSTOJEČE STANOVANJE PO PRENOVI

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_17

NADZIDAVA S1

87.96 m2

26.00 m2

S2

87.96 m2

Obstoječo stavbo se nadzida za dve etaži in tako pridobi štiri manjša dupleks 26.00 m2

stanovanja oziroma dve večji dupleks stanovanji. V primeru štirih stanovanj meri posamezna enota 87.96 m2, orientirane pa so na severo-vzhod, severozahod, jugo-vzhod oziroma jugo-zahod. V primeru dveh dupleks enot, meri posamezna 178.40 m2 in je orientirana na sever, jug in vzhod, oziroma sever, jug in zahod. Tlorisi so zasnovani okrog betonskega jedra/nosilca, v katerem se nahajajo stopnišča in kopalnice, preostali prostor pa je prost in si ga lahko stanovalec razporedi po želji in potrebah.

S4

pogled s severa/juga

87.96m2

26.00 m2

S3

87.96 m2

Na vzhodu in zahodu nadzidava sledi gabaritu obstoječe stavbe, na severu in 26.00 m2

jugu pa se za 0.9 m umakne od roba obstoječe fasade. Tako so stanovanja z vseh strani obdana s teraso, na severu in jugu je ta široka 0.90 m, na vzhodu in zahodu pa 3.00 m, kar pomeni, da ima vsako od štirih dupleks stanovanj 25.96 m2 terase, v primeru dveh stanovanj pa vsakemu pripada 51.92 m2

nadzidava štirih dupleks stanovanj

M 1:200

terase.

Fasada terasnih stanovanj tako v pritličju kot v etaži sestoji iz zasteklitev v kombinaciji z vlaknocementnimi ploščami, po principu polno – prazno, glede na želje in potrebe posameznega stanovalca. V etaži se strop poševno dviga od jedra proti zunanjemu robu stanovanja in sicer od svetle višine 2.40 m do 2.70m, saj je nadzidava pokrita z lahko jekleno streho, ki se poševno dviga od jedra proti severu oziroma jugu, simetrično glede na jedro. Streha sega čez

S1a

pogled z vzhoda/zahoda

178.40 m2

51.92 m2

S2a

178.40 m2

celoten gabarit prenovljene stavbe ter tako zagotavlja nadkritost vseh teras.

51.92 m2

Vsa okna so senčena z zunanjimi senčili, ki so pritrjena na nosilno jekleno konstrukcijo ter tako zaščitena pred burjo.

Glede na to, da obravnavana soseska sestoji iz nižjih blokov in je na splošno cel okoliš grajen po merilu človeka, sem poskušala kljub posegom ta razmerja ohraniti. S prenovo obstoječih stavb se vsak blok podaljša za 3 m proti vzhodu in zahodu, vendar jeklena konstrukcija deluje lahkotno in transparentno, saj se prejšnje polne fasade nadomesti z zasteklitvami. Balkoni so ozelenjeni, kar stavbo še dodatno poživi in hkrati zagotavlja večjo mero zasebnosti. Nadzidava je umaknjena od roba fasade obstoječe stavbe in tako z vidika pešca ne deluje okorno in težko. Tudi sama paviljonska zasnova pripomore k občutku lahkotnosti.

nadzidava dveh dupleks stanovanj

M 1:200

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_18

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Obstoječe stavbe so polmontažne, zasnovane v modularni koordinaciji. Vsi nosilni ter vezni zidovi so zidani z modularnimi opečnimi zidaki, kletni zidovi so betonski, instalacijski jaški pa so obzidani s porolitnimi stenami. Ostali elementi zgradbe so v celoti montažni in sicer:

0 1

2

-

Stropovi, ki sestojijo iz prefabricirane armirano betonske polne

plošče

-

Stopnišče

-

Balkoni

-

Predelne stene v stanovanjih, ki so iz siporex plošč

-

Ventilacijske stene za vzgonsko zračenje, ki so armiranobetonske

-

Strešni venec, ravno tako armiranobetonski

Z odstranitvijo vzhodne in zahodne fasade in s tem nosilne stene, se jo nadomesti z jeklenimi okvirji, ki prevzamejo obtežbo prejšnjih sten. Pod odstranjeno steno se nadomesti tudi temelj in vzhodno ter zahodno steno kleti, ki je deloma vkopana. Novo dodana jeklena konstrukcija je sidrana v obstoječo stavbo, ob strani pa vpeta v betonsko jedro. Slednje poteka do vrha stavbe, kjer se čez njo poveže z jedrom na drugi strani in tako nastane šest metrov visoko betonsko jedro, ki služi kot nosilec in prenaša večino obtežbe nadzidanih dveh etaž ter hkrati stavbo statično in protipotresno utrdi. Celotna nadzidava vključno s streho sestoji iz jeklenih profilov v kombinaciji s Hi bond pločevino, tako da je konstrukcija čim lažja in s tem čim manj obremeni obstojčo stavbo.

0 1

0 1

2

2

prikaz konstrukcijske zasnove

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_19

PROMETNA UREDITEV IN OKOLICA Do soseske Ledine vodi lokalna cesta z dvosmernim prometom, na katero so priključeni parkirni žepi pred vsakim blokom, razen pred prvim. Vmes je pas zelenice z drevesi in pločnik.

Moj predlog preureditve ohranja obstoječo prometno ureditev in parkirne žepe, v sklopu katerih pa se parkiranje preuredi v smeri vzporedno z objekti.

Trenutno se pred bloki nahaja 69 parkirnih mest, z novo preureditvijo pa jih dobimo 100, kar pomeni 1,3 parkirnega mesta na vsako novo stanovanje, oziroma 7 dodatnih parkirnih mest za obstoječa stanovanja. Preostali del prejšnjih parkirnih površin se zazeleni in zasadi z drevesi, obstoječa drevesa pa se v čim večji meri ohrani. Odstranjeno zelenje se prav tako nadomesti ter tako zgosti zeleno bariero med prometnimi površinami ter samimi objekti.

Do vhodov v bloke vodi tlakovana pot, dodaten pas tlakovanja pa se uvede ob novih dveh vhodih, na vzhodu in zahodu. Obstoječe peš poti in nove tlakovane površine se preko zelenic poveže s tlakovci v travi. Klopi, ki se jih zaradi umestitve klančine odstrani, se nadomesti na zelenici med bloki.

TEHNIČNI PODATKI Vsi posegi so v skladu s prostorskimi akti. Faktor zazidave ni presežen, saj se pozidana površina poveča le malo, prav tako ne faktor izrabe, procent zelenih površin pa se skoraj ne spremeni, saj se nekaj zelenice, ki se spremeni v tlakovane poti nadomesti z zazelenitvijo ostankov parkirnih žepov.

Objekt spada med 'Požarno zahtevne stavbe PZ2', saj ima več kot 10 stanovanj. Naloga je zasnovana v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah, nova situacija

M 1:2000

v kolikor so dane tehnične možnosti za dosego njegovih zahtev, glede na to, da gre za rekonstrukcijo.

Sama lokacija je sončna, objekti pa so umeščeni v prostor z zamikom in tako v največji meri osončeni. V okolici ni drugih visokih objektov, ki bi na bloke metali senco. S povečanjem osnovnih gabaritov obravnavanih objektov, ti seveda vzamejo nekoliko več sonca, vendar le v dopoldanskih urah. Poleg tega so stanovanja po prenovi bistveno bolje osvetljena.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_20

SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA_ M 1:1000

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_21

TLORIS PRITLIČJA OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_22

TLORIS TIPIČNE ETAŽE OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_23

STREHA OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_24

PREREZ OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_25

NOVA SITUACIJA _ M 1:1000

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_26

NOVA SITUACIJA _ M 1:500

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_27

TLORIS PRITLIČJA PRENOVE _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN

B

A

12

1 2 3 4 5 6 7

11

8

10

10

9

9

8

11

12

8 predprostor 9 kopalnica 10 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 12 balkon skupaj

6 9

4

8 predprostor 9 kopalnica 10 spalnica 11 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 12 balkon skupaj

5

9

11

8

3.81 m2 4.40 m2 13.12 m2 35.51 m2 12.00 m2 68.84 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJA D

7

8

10.55 m2 5.85 m2 6.28 m2 6.53 m2 8.41 m2 17.40 m2 4.04 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ A, B IN C

7

11

klančina zunanje stopnice vhodni vetrolov - obstoječ hodnik

kolesarnica stopniščno jedro vhodni vetrolov - nov

3.50 m2 5.92 m2 25.63 m2 12.00 m2 47.05 m2

12

10

12

E

C 3

2 1

obstoječe

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_28

TLORIS TIPIČNE ETAŽE PRENOVE _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN 6 stopniščno jedro 7 vhodni vetrolov - nov

B

A

17.40 m2 4.04 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ A, B, C IN E

10

12

11

8

10

9

9

8

11

7

12

8 predprostor 9 kopalnica 10 spalnica 11 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 12 balkon skupaj

3.81 m2 4.40 m2 13.12 m2 35.51 m2 12.00 m2 68.84 m2

7 6

12

11

9

9

10

10

D

11

8

12

C

obstoječe

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_29

TLORIS 1. ETAŽE NADZIDAVE _1. VARIANTA: 4 DUPLEKS STANOVANJA _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN 1 stopniščno jedro 2 vhodni predprostor

ST 1

6

5

3

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1, 2, 3 IN 4

ST 2

5

3 4

6

4

2

17.40 m2 4.04 m2

3 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 4 garderoba 5 kopalnica 6 terasa skupaj v etaži

33.87 m2 3.36 m2 5.00 m2 26.00 m2 68.23 m2

2 1

ST 4 6

4

ST 3

4

3

6

3

5

5

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_30

TLORIS 2. ETAŽE NADZIDAVE _ 1. VARIANTA _ 4 DUPLEKS STANOVANJA _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN 1 svetlobnik

ST 2

ST 1

7

8

5

4

6

6

7

8

4

5

8.58 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1 IN 4 2 3 4 5 6 7 8

stopnice predprostor hodnik kopalnica wc spalnica soba skupaj v etaži

4.02 m2 2.25 m2 6.77 m2 3.41 m2 3.36 m2 13.25 m2 12.67 m2 45.73 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 2 IN 3 2

3

3

2 3 4 5 6 7 8

2

1

3

4

5

3

6

6

4

ST 4 7

stopnice predprostor hodnik kopalnica garderoba spalnica soba skupaj v etaži

3.12 m2 2.25 m2 4.52 m2 5.08 m2 3.53 m2 12.58 m2 13.16 m2 45.73 m2

5

ST 3 8

7

novo - montažna konstrukcija

8

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_31

TLORIS 1. ETAŽE NADZIDAVE _ 2. VARIANTA _ 2 DUPLEKS STANOVANJI _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN 1 stopniščno jedro 2 vhodni predprostor

ST 2

ST 1 6 8

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1 IN 2

6

4

4

5

17.40 m2 4.30 m2

8

3 4 5 6 7 8

dnevni prostor kuhinja z jedilnico garderoba kopalnica delovna soba / utility terasa skupaj v etaži

32.96 m2 32.96 m2 2.91 m2 6.85 m2 9.78 m2 51.92 m2 137.38 m2

5

2

2 1

7

8

7

3

8

3

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_32

TLORIS 2. ETAŽE NADZIDAVE _ 2. VARIANTA _ 2 DUPLEKS STANOVANJI _ M 1:100

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN 1 svetlobnik

ST 2

ST 1

6

5

3

4

2 stopnice 3 večnamenski prostor 4 garderoba 5 spalnica 6 soba 7 soba 8 soba 9 garderoba 10 kopalnica skupaj v etaži

3

4

8.58 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1

6

5

5.28 m2 25.71 m2 6.63 m2 13.00 m2 12.81 m2 12.81 m2 12.88 m2 6.63 m2 4.04 m2 92.94 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 2

9

10 1

2

2

9

7

8

8

novo - montažna konstrukcija

2 stopnice 3 večnamenski prostor 4 garderoba 5 spalnica

6 delovna soba 7 soba 8 delovna soba 9 garderoba 10 kopalnica skupaj v etaži

5.28 m2 18.86 m2 6.63 m2 13.00 m2 12.81 m2 12.81 m2 12.88 m2 6.63 m2 4.04 m2 92.94 m2

7

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_33

TLORIS STREHE 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_34

PREREZ A-A _ M 1:100

obstoječe

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_35

PREREZ B-B _ M 1:100

obstoječe

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_36

PREREZ C-C _ M 1:100

obstoječe

novo - montažna konstrukcija

novo - beton

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_37

FASADA SEVER _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_38

FASADA JUG _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_39

FASADA VZHOD _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_40

FASADA ZAHOD _ M 1:100

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_41

DETAJL A

DETAJL A

FASADADNI PAS _ M 1:20

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_42

ENERGETSKO UČINKOVITA PRENOVA Predhodnica programa za učinkovito rabo energije stavbe je energetski pregled, saj lahko parcialni pristop k stvari privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev. Glavni sestavni del pregleda je predlog možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudi napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.

Osnovni elementi pregleda so: -

Analiza energetskega stanja in upravljanja z

energijo,

-

Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe

energije,

-

Analiza ukrepov učinkovite rabe energije,

-

Poročilo o energetskem pregledu,

-

Predstavitev energetskega pregleda.

Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah postavlja stroge kriterije za toplotno zaščito in obvezen delež obnovljivih virov energije v stavbah ter tako zaostruje pogoje za dosego energetske učinkovitosti stavb.

TRENUTNO STANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

PORABA ENERGIJE ZA OGREVANJE

-

leto 2009:

povprečna poraba za vse bloke znaša 76.25 MWh

-

leto 2010:

povprečna poraba za vse bloke znaša 69.88 MWh

-

leto 2011:

povprečna poraba za vse bloke znaša 65.85 MWh

(daljinsko ogrevanje)

Obstoječi stanovanjski bloki so potrebni energetsko učinkovite prenove, kar zahteva celovit pristop, s katerim lahko dosežemo vsaj 30% zmanjšanje rabe

Stavbe nimajo centralne priprave tople sanitarne vode, zato lahko vplivamo

energije glede na izhodiščno stanje. To lahko dosežemo, če pri načrtovanju

le na porabo energije za ogrevanje. Natančnejšo oceno trenutne porabe

prenove, izvedbi in sami uporabi upoštevamo naslednje korake:

energije (in strošek v evrih) za ogrevanje in oceno prihranka le-te po energetski sanaciji bom v nadaljevanju prikazala na primeru bloka Ledine 10.

-

Ovoj stavbe z dodatno toplotno izolacijo je

izveden brez toplotnih mostov in čim bolj zrakotesen

-

poraba leta 2009:

-

Vgraditev sodobnih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov

•

76,20 MWh/blok

-

Namestitev nizko-energijskih oknen z dobrimi lastnostmi za

•

6411,12 €/blok

prepuščanje dnevne svetlobe, ki

hkrati preprečujejo pregrevanje prostorov v

-

poraba leta 2010:

poletnih mesecih

•

75,47 MWh/blok

-

Izraba sončne energije za pripravo tople sanitarne vode, kar lahko

•

6352,41 €/blok

zmanjša rabo energije za pripravo tople vode za 50%

-

Namestitev fotovoltaičnih modulov za proizvod njo električne en

-

poraba leta 2011:

ergije, kar vpliva na energijsko

•

68,60 MWh/blok

bilanco stavbe

•

5799,91 €/blok

-

Primerna izbira energenta

-

Pasivno hlajenje.

Opomba: zelo velik upad letne porabe energije je opaziti od namestitve kalorimetrov dalje, kar se je pri prvem bloku zgodilo leta 2005, v ostale so bili nameščeni do leta 2009. Pred tem se je povprečna poraba za vse bloke gibala nad 100 MWh letno.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_43

Postopek računanja gradbene fizike sem razdelila v dve fazi in sicer sem na-

OCENA INVESTICIJE

redila ločen izračun za obstoječo stavbo vključno z novo dodanim podaljškom ter poseben izračun za vsakega od novozgrajenih dupleks stanovanj v nadzi-

-

PRENOVA FASADE VKLJUČNO Z MENJAVO

davi.

STAVBNEGA POHIŠTVA:

Izračuni dokazujejo, da je koeficient specifičnih toplotnih transmisijskih izgub

•

-

NOVO DODANA KONSTRUCIJA

(PODALJŠEK STANOVANJ + BALKON):

•

-

BETONSKI JEDRI VKLJUČNO Z DVIGALOMA:

•

-

IZGRADNJA DUPLEKS STANOVANJ:

•

-

SKUPAJ:

•

67.692 €

obstoječe stavbe večji od dovoljenega, prav tako je presežena tudi največja letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe.

STANJE PO ENERGETSKI PRENOVI S temeljitim izoliranjem celotnega zunanjega ovoja stavb in zamenjavo stavbnega pohištva, se toplotne izgube tako zmanjšajo, da je dosežen ustrezen koeficient specifičnih toplotnih transmisijskih izgub, prav tako tudi največja letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe ne presega več dovoljene meje.

Stavbe so priključene na toplovod, zato lahko z namestitvijo sončnih kolektorjev na streho zadostimo obvezi po 25% obnovljivih virov končne energije za delovanje sistemov v stavbi. S tem se tudi zmanjša njihova odvisnost od neobnovljivih virov energije, znižajo se stroški ogrevanja – skratka dvigne se

297.600 €

151.680 €

534.600 €

1.051.572 €

energetska učinkovitost stavb.

Potrebno bi bilo tudi uvesti centralno pripravo tople sanitarne vode, ki bi jo prav tako lahko zagotovili s pomočjo solarnih sprejemnikov energije.

Nenazadnje bi bilo smotrno razmisliti tudi o namestitvi fotovoltaičnih modulov za pridobivanje električne energije – ti so lahko integrirani tako v streho kot v fasado.

Cene kvadratnega metra novih stanovanj v Novi Gorici so se v zadnjem času občutno znižale. Še ne dolgo nazaj, so se novozgrajena stanovanja prodajala po ceni, ki se je gibala blizu 3000 €/m2, danes pa se večinoma prodajajo pod 2000 €/m2.

S prodajo novih dupleks stanovanj v nadzidavi po ceni vsaj 2000 €/m2 bi se investicijo pokrilo do te mere, da bi prenova za posamezno stanovanje znesla

Po prenovi stavb v skladu s predpisi dobim naslednji podatek v zvezi s porabo

5600 €, v primeru, da bi kvadratni meter lahko prodali po 2490 €, pa bi se

energije in denarja (na primeru bloka Ledine 10):

stroške prenove in nadgradnje v celoti pokrilo.

•

21,55 MWh

•

3084,35 €

V primerjavi z letom 2011 je to 43,05 MWh manj ter 2715,56 € prihranka, kljub temu, da se s prenovo ogrevana površina stanovanj in s tem posamezne stavbe še poveča. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je skoraj polovica omenjenega zneska fiksni del cene, na katerega nimamo vpliva ter da se cene energentov spreminjajo, s čemer tudi cene mega vatnih ur.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_44

PROSTORSKI PRIKAZI

M 1:2000

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_45

M 1:2000

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_46

M 1:2000

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_47

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_48

ZAKLJUČEK O Novi Gorici se vselej govori, kot o veliki urbanistični tragediji, o mestu brez identitete, kjer se gradi kaotično in samovoljno, brez kakršnegakoli generalnega plana. Vsem tem navedbam ne oporekam, mislim pa, da se v mestu vseeno nahaja kar nekaj prijetnih in kvalitetnih stanovanjskih sosesk, in te so vse iz časa nastanka mesta. So človeku prijazne, osončene in zelene, z velikimi skupnimi travnatimi površinami med objekti. Njihovo največjo kvaliteto predstavlja ravno zelen ambient, saj so stavbe stare in potrebne prenove, stanovanja pa majhna in neprilagojena današnjemu stilu življenja uporabnikov.

Sama vidim velik potencial v prenovi obstoječih stanovanjskih stavb oziroma celih sosesk, saj se na ta način stanovalcem lahko bistveno izboljša bivalne pogoje, izboljša se energetska učinkovitost stavb in tudi izgled soseske, a hkrati ohrani kvalitetne ambiente.

Naraščajoča okoljska ozaveščenost ljudi vodi k večjemu zanimanju za prenove, kar je vsekakor dober znak, saj je skrajni čas, da se začnemo ozirati na okolje. Nenazadnje pa večstanovanjska gradnja, ki smo ji danes priča, nikakor ne predstavlja kvalitetnih stanovanjskih okolišev in tako v veliki meri ostaja nenaseljena, kar kaže na to, da je prihodnost res v prenovi obstoječih stanovanjskih sosesk.

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_49

LITERATURA IN VIRI

-

DRUOT, F., LACATON,A. & VASSAL, J.P.: PLUS. Editorial Gustavo Gili, SL:

Barcelona. 2007

-

GIZ PFSTI: PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB – NOV VIR PRIHRANKOV. V: EKO STUDIO

revija za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. (2011)1. Str.:10, 11.

-

HART, F., HENN,W. IN SONTAG, H.: ATLAS ČELIČNIH KONSTRUKCIJA: visokogradnja.

Institut za međunarodnu dokumentaciju arhitekture – Minhen. Beograd: Iro

»Građevinska knjiga«, 1987.

-

MANDIČ, S.: KAKOVOST ŽIVLJENJA: stanja in spremembe. Fakulteta za družbene

vede: Ljubljana: Znanstvena knjižnica 40, 1999

-

Ministrtsvo za okolje in prostor. 2007. METODOLOGIJA IZVEDBE ENERGETSKEGA

PREGLEDA. [online]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.aure.gov.si/

eknjiznica/MetodologijaEP.pdf [28.12.2011]

-

NOVAK, P.: UKREPI ZA ENERGETSKO SANACIJO STAVB. V: EKO STUDIO revija za

trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. (2011)1. Str.: 5, 6.

-

PLANIŠČEK, A. IN VODOPIVEC, A.: NOVE PERSPEKTIVE STANOVANJSKE GRADNJE.

Stanovanjski sklad RS, Ljubljana. 2004.

-

PLANIŠČEK, A. IN VODOPIVEC, A.: STANOVANJS ZA NAŠE NOVE RAZMERE.

Stanovanjski sklad RS, Ljubljana. 2004

-

STANOVANJSKE NE/POLITIKE. Razstava stanovanjske arhitekture med 2000-2010.

Ljubljana, 22.april – 14.maj 2010.

-

TORKAR, V.: NOVA GORICA: racionalizacija urbane mestne strukture Nove Gorice z

arhitekturo mesta. Nova Gorica: 1987.

-

PAJNIK, M.: IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4

V LJUBLJANI. V: DIPLOMSKO DELO. (2011).

-

Delavnica z Anne Lacaton: REVITALIZACIJA SOSESKE LITOSTROJ. Fakulteta za arhi

tekturo, Ljubljana.2008.

-

Delavnica z Walterjem Unterrainerjem: PRENOVA SOSESKE PRULE. Fakulteta za

arhitekturo, Ljubljana. 2007.

SLIKOVNI VIRI - 1 Prenova stanovanjske soseske Prule

Delavnica z Walterjem Unterrainerjem - 2 Prenova stanovanjske soseske Prule

Delavnica z Walterjem Unterrainerjem - 3 Prenova stanovanjskih blokov v Franciji

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=57 - 4 Prenova stanovanjskih blokov v Franciji

http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=57 - 5, 6 Stanje stanovanjskega fonda v Novi Gorici

Arhiv avtorja - 7 Ortofoto

http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl - 8 Ortofoto

http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl - 9, 10, 11, 12 Analiza obstoječega stanja

Arhiv avtorja - 13, 14, 15, 16, 17, 18 Slike obstoječega stanja

Arhiv avtorja

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI

_50