Končna diploma katja by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

diplomsko delo

IDEJNA ZASNOVA CENTRA STAREJŠIH OBČANOV V ŠENČURJU

diplomantka: Katja Pogačar mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

Ljubljana, januar 2013 leto vpisa: 2005/2006

POVZETEK Hitro staranje prebivalstva in drugačen način življenja mladih in srednjih generacij predstavljata velik problem oskrbe starejših ljudi tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Za temo Center starejših občanov sem se odločila zgolj zaradi pomanj-kanja prostorov za oskrbo ljudi starejših od 65 let, kateri niso več sposobni skrbeti sami zase. V diplomi je predstavljena vizija Centra za starejše občane, katerega sem umestila na lokacijo predvideno za socialovarstvene ustanove v Šenčurju. V prvem delu sem predstavila zgodovino domov za ostarele v Sloveniji in nekaj statističnih podatkov o domovih za starejše na Gorenjskem, v drugem delu pa sem se predstavila cener, ki naj bi poleg osnovne dejavnosti, doma za ostarele, vseboval tudi program zdravstvene nege, dnevno varstvno, fizioterapijo, dnevni bar, frizerstvo in pedikuro ter kuhinjo za lastne potrebe in razvoz hrane po domovih. V centru je predvidenih 123 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah.

KAZALO

POVZETEK ........................................................................2

1.0

UVOD................................................................................4

1.1 1.2

KAZALO.............................................................................3 TEMA................................................................................4 ORIS PROBLEMA.......................................................................5

Staranje prebivalstva v Sloveniji Družbeno organizirano varstvo in oskrba starejših ljudi

1.3

NAMEN IN CILJ NALOGE.............................................................5

2.0

INSTITUCIONALNO VARSTVO STARIH LJUDI V SLOVENIJI...6

2.1 ZGODOVINA INSTITUCIONALNEGA VARSTVA..............................7 Špitali

Ubožnice Hiralnice Sirotišnice Domovi za starejše

2.2 SODOBNE OBLIKE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA.....................9 2.3 DRUGE OBLIKE VARSTVA...........................................................9 2.4 PODATKI O DOMOVIH ZA STAROSTNIKE PO SLOVENIJI IN GORENJSKI...............................10

3.0

3.1 3.2 3.3 3.4 3.5 3.6 3.7 3.8

SMERNICE NAČRTOVANJA...............................................12

NAMEMBNOST OBJEKTA IN POVRŠIN.......................................13 TIPOLOGOIJA, DIMENZIJE in GABARITI......................................13 OBLIKOVANJE..........................................................................13 FUNKCIONALNA ZASNOVA CENTRA..........................................13 INSTALACIJE............................................................................13 ZAŠČITA OBJEKTA....................................................................13 OPREMA .................................................................................13 ANTROPOMETRIČNI PODATKI...................................................14

4.0

REFERENČNI PRIMERI......................................................15

5.0

PROSTOR........................................................................19

4.1 4.2 4.3

HOMES FOR SENIOR CITIZENS IN MASANS..............................16 SENIOR HOUSING LICH............................................................17 HOLZWOHNBAU IN TROFAIACH................................................18

5.1 MAKROLOKACIJA....................................................................20 Gorenjska

Občina Šenčur

5.2 MIKROLOKACIJA......................................................................21 Šenčur

Lokacija

5.3 ANALIZE PROSTORA...............................................................24 Morfološka analiza naselja Strukturna analiza naselja Zaznavna analiza naselja po Lynch-u Programska analiza naselja Namenska raba zemljišča

6.0

IDEJNA ZASNOVA PROJEKTA............................................29

6.1 KONCEPT.................................................................................30 6.2 TEHNIČNI OPIS OBJEKTA..........................................................31 Namembnost objekta

Tehnični podatki Funkcijonalna zasnova objekta Instalacije Zunanje površine

6.3 PROGRAMSKA ZASNOVA..........................................................32 Gospodinjska enota

Sobe in stanovanja

6.4 POŽARNA ZASNOVA IN EVAKUACIJSKE POTI...........................35 Ocena požarne varnosti

Požarna zaščita Naprave in zagotovljen dostop za gašenje

6.5

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA...................................................36

7.0

GRAFIČNE PRILOGE..........................................................37

8.0

ZAKLJUČEK.....................................................................51

9.0

VIRI IN LITERATURA.........................................................52

7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 7.6 7.7 7.8 7.9 7.10 7.11 7.12 7.13

SITUACIJA...............................................................................38 TLORIS KLETI...........................................................................39 TLORIS PRITLIČJA....................................................................40 TLORIS NADSTROPJA..............................................................41 TLORIS MANSARDE.................................................................42 PREREZ A-A.............................................................................43 PREREZ B-B.............................................................................44 PREREZ C-C.............................................................................45 FASADA - SEVERNA in JUŽNA..................................................46 FASADA - VZHODNA in ZAHODNA.............................................47 3D PRIKAZ 1............................................................................48 3D PRIKAZ 2............................................................................49 3D PRIKAZ 3............................................................................50

ZAHVALA.....................................................................................53 IZJAVA.........................................................................................54

vir: http://wallpapersus.com/black-old-hands-monochrome-watches/

Starosti se ni mogoče obraniti (Francis Bacon)

1.0

UVOD

1.1

TEMA

V občini Šenčur, ki je znana kot najbolj podjetniška občina na Gorensjkem, dajejo velik poudarek tudi na družbenih dejavnostih, kot so vzgoja in izobraževanje, skrb za zdravstvo, za starejše občane in za ljudi s posebnimi potrebami. (Razvojni program Občine Šenčur za obdobje 2004 - 2013: 11) Že sedaj je v občini opazna večja skrb za starejše občane, saj so vzpostavili sistem pomoči starejšim osebam na domu, v razvojnem programu Občine Šenčur pa v svoji viziji razvoja predvidevajo tudi gradnjo novega Doma starostnikov, katerega kapaciteta naj bi bila 100 - 150 postelj. (Razvojni program Občine Šenčur za obdobje 2004 - 2013: 16)

1.2

ORIS PROBLEMA

Konec 16. oziroma začetek 17. stoletja je angleški filozof sir Francis Bacon zapisal, da se starosti ni mogoče ubraniti. Po podatkih analize Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji prezgodaj umre približno 26,4 odstotkov prebivalcev (podatki analize iz leta 1997-2005), kar pomeni, da ostalih 73,6 odstokov ljudi doseže starost 65 in več let. (vir: www.ivz.si) STARANJE PREBIVALSTVA V SLOVENIJI Po pregledu demografskih študij, predstavljenih na Statističnemu uradu Slovenije, lahko z gotovostjo trdim, da se prebivalstvo v Sloveniji stara. Starost prebivalstva je odvisna od rodnosti, umrljivosti in selitvenosti. Za sestavo prebivalstva in število prebivalcev v Sloveniji pa so poleg naštetih dejavnosti pomembni tudi socialni in gospodarski dejavniki okolja. Problematiko staranja v Sloveniji povečuje razlika med rodnostjo, ki počasi upada, saj povprečna ženska rodi le 1,51 otroka (SURS, junij 2011), in povečevanjem življenske dobe zaradi boljših zdravstvenih pogojev. Leta 2008 je bila povprečna starost prebivalstva 41,1 leta, v prihodnosti pa strokovnjaki pričakujejo še intenzivnejše staranje prebivalcev tako v Sloveniji kot v celotni Evropi. Od leta 2008 do leta 2060 naj bi se število prebivalstva, starega od 60 do 80 let, skoraj podvojilo, število prebivalstva, starega od 80 let naprej, pa več kot potrojilo. (SURS, junij 2011) Problem v Sloveniji predstavlja tudi kratka delovna doba posameznikov. Slovenci se v povprečju upokojujejo kot najmlajši v Evropi. Ti podatki nam nazorno pokažejo, kakšno breme nosi na svojih ramah delovna populacija, ki prispeva k vzdržnosti in ohranjanju kakovostnega življenja vsem odvisnim družbenim skupinam, kamor sodijo tudi starostniki, saj se delež delujočega prebivalstva zaradi staranja in manjšanja rodnosti zmanjšuje.

DRUŽBENO ORGANIZIRANO VARSTVO IN OSKRBA STAREJŠIH LJUDI Glede na predvideno porast starega prebivalstva v Sloveniji lahko predvidevamo, da bomo v prihodnosti potrebovali več ustanov za pomoč in oskrbo starejših ljudi. Te ustanove uvrščamo med ustanove institucionalnega varstva, med katere kot najstarejša še delujoča oblika varstva spadajo domovi za ostarele oz. domovi za starejše. V novejšem času pa so se razvile tudi druge oblike varstva oz. oskrbe starejših, kot so pomoč na domu, oskrbovana stanovanja in neke vrste polinstuticionalne oblike pomoči starejšim.

1.3

NAMEN IN CILJ NALOGE

V nalogi sem poskušala na gorenjski konec Slovenije umestiti nov center za starejše občane. Preverila sem lokacijo, ki bi bila primerna za starostnike z Gorenjske, prav tako pa bi to lokacijo zaradi bližine in lahke dostopnosti lahko koristili starostniki iz ljubljanske regije. Namen naloge je bil urediti primerne prostore in prijetno okolje za bivanje starejših ljudi, ki potrebujejo celotno oskrbo, dnevno varstvo ali kakršnokoli drugo socialno ali zdravstevno pomoč. Prostore centra za starejše ljudi pa bi lahko koristili tudi družbe potrebni ljudje vseh starosti. Parcelo, namenjeno domu za ostarele, sem poskušala maksimalno izkoristiti in pridobiti čim več primernih površin za namen doma za ostarele.

vir: http://sevasevol.blogspot.com/2011/12/mario-giacomelli.html

2.0

INSTITUCIONALNO VARSTVO STARIH LJUDI V SLOVENIJI

Intitucionalno varstvo starejših ljudi ali z drugimi besedami povedano javno, organizirano varstvo v določeni ustanovi za starejše ljudi je pri nas že kar dobro razvito, sega pa tudi daleč v zgodovino.

2.1

ZGODOVINA INSTITUCIONALNEGA VARSTVA

Institucionalno varstvo je za Slovenijo izrazito značilen način varstva, čeprav se po svetu pojavljajo tudi druge oblike pomoči starim ljudem. Pri nas je ta način varstva tako razvit predvsem zaradi tradicije, saj prvi zametki domskega varstva na Slovenskem segajo celo v 13. stoletje, ko je nemški viteški red ustanovil zavod za neozdravljive bolnike v Ljubljani, v Kamniku pa je kmalu za tem nastal še azilski zavod. (Mali 2008: 9) Predhodniki današnjih domov za ostarele so špitali, ubožnice in hiralnice. Špitali so se na Slovenskem začeli pojavljati v 12. stoletju, večji razcvet pa so pri nas doživeli v 14. in 15. stoletju. Členitev in specializacija dejavnosti v razvoju špitalov pa so se pričele v 16. stoletju in tako so se postopoma razvile specializirane dobrodelne ustanove. Te ustanove so dobile tudi nova imena glede na usmerjenost dejavnosti, kot so ubožnica, hiralnica in sirotišnica. Prva ubožnica se tako pojavi konec 18. stoletja, hiralnica in sirotišnica pa v začetku 19.stol. V 60. letih 20. stoletja se na Slovenskem pojavijo prvi domovi za starejše, katerih koncept delovanja in zasnove doma se je do danes kar precej spreminjal, zato jih delimo v 4 generacije. (Mali 2008: 9-11,15; Imperl 2012: 55-59) ŠPITALI Špitali so bile ustanove, namenjene ljudem, ki niso bili povezani s skupnostjo. Največkrat je šlo za tujce in vse tiste ljudi, za katere ni nihče hotel ali mogel poskrbeti. Med njih spadajo tudi romarji, krošnjarji, potniki, potepuhi, zapuščeni otroci, sirote, kronično bolni in pomoči potrebni stari ljudje. Špitali sodijo med najstarejše dobrodelne ustanove, njihova vloga in namen pa sta se skozi leta spreminjala. Prvi špitali kot dobrodelne ustanove so se pojavili v 12. stoletju. Sprva so bili namenjeni kot zavetišča za pohabljene, od rojstva prizadete ljudi in reveže ali pa so ponujali prenočišča potnikom in romarjem. Prve špitale najdemo v mestih, trgih in v bližini gorskih prelazov. Špitali z različno specializacijo dejavnosti se pojavljajo na vseh koncih Slovenije. Leta 1228 se pojavi v Kamniku, 1483 v Kranju, 1547 v Škofji Loki, 1280 v Ljubljni, okoli leta 1850 v Postojni, pa tudi v Metliki, Komendi, Krškem, Novem mestu in drugod. (Mali 2008: 11-15)

HIRALNICE Ker v špitalih onemogli in neozdravljivo bolni ljudje niso bili več zaželjeni, so ustanovili tako imenovane hiralnice, ker so ljudje preživeli svoje zadnje življenjsko obdobje in tam umrli. Maribor, Metlika, Vojnik, Ptuj in Spodnja Idrija so samo nekateri iz mnogih krajev po Sloveniji, kjer so te hiralnice delovale več desetletij. (Mali 2008: 15-21) SIROTIŠNICE Sirotišnice so bile pogostokrat velike enoprostorne stavbe, podobne cerkvam, kjer so ljudje bivali na skupnih pogradih ali kasneje v ločenih separejih, pregrajenimi z zavesami ali lesenimi stenami. Samostojne večposteljne zidane sobe so se pojavile šele v zadnjih stoletjih. Sirotišnice so bile namenjene starim ter tudi bolnim ljudem, ki so si brezplačno bivanje v sirotišnici prislužili z vključevanjem v različna dela na polju ali pri nudenju pomoči pri osebni negi. Take sirotišnice so se pojavljale npr. na Jesenicah, v Komendi, Ljubljani,... (Imperl 2012: 55,56)

Mestna jubilejska ubožnica v Ljubljani vir: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/12/09/64942111_fotka17.jpg

Češnjice, sirotišnica 1940 vir: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Rimljancek&e_id=119587

UBOŽNICE Ubožnice, ali drugače imenovane tudi ubožne hiše, so nastale s specializacijo nekaterih špitalov. V ubožnicah so pomoč in oskrbo dobili ljudje, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin. Ubožnice so bili zavodi, kjer so revežem ponujali prenočišče in hrano, kasneje pa so jim dodelili tudi tako imenovano podporo na roko, bolni pa so dobili brezplačno zradvniško pomoč in zdravila. Prve ubožnice so bile na Slovenskem ustanovljene konec 18. stoletja, delovale pa so v različnih krajih po Sloveniji, npr. v Ljubljani, Škofji Loki, Komendi, Novem mestu, Cerknici, Slovenskih Konjicah, itd. (Mali 2008: 15-21) špital v Ljubljani vir: http://med.over.net/forum5/read.php?151,8227158

meščanski špital v Ljubljani vir: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kristijan_Pajer_-_Me%C5%A1%C4%8Danski_ %C5%A1pital_v_%C5%A0pitalski_ulici_1890.jpg

DOMOVI ZA STAREJŠE - Prva generacija domov za starejše Prva generacija domov za starejše se je začela pojavljati v 60. letih 20 stoletja. Zgrajeni so bili po vzoru oskrbnih zavodov, kjer je bila nudena enostavna oblika oskrbe, saj so bile ekonomske razmere v takratnem času slabe. Stanovalci so bili nameščeni v velikih spalnih prostorih, le nekateri izbrani so lahko stanovali v sobi z dvema ali štirimi posteljami. Površine skupnih prostorov so bile minimalne, na nivoju celotnega doma je bilo na stanovalca namenjeno le 13 m2 površine. Zaradi minimalne tehnične opremljenosti je bila nega stanovalcev omejena. (Imperl 2012: 58, Grdiša 2010: 14) - Druga generacija domov za starejše Razvoj domov se je v kasnejših šestdesetih in sedemdesetih letih nadaljeval po modelu bolnišnice. Poraba prostora za stanovalca je porasla na približno 28 m2. Velike spalne prostore so zamenjale manjše, a še vedno večposteljne sobe. Dvoposteljnih sob z umivalnikom je bilo občutno več, te pa so v 70. letih dobile tudi stranišča. Higiena v domu je pridobila na vrednosti, izboljšala se je negovalna oprema, v smeri udobnosti za oskrbovance pa večjih premikov še ni bilo. (Imperl 2012: 58, Grdiša 2010: 14) - Tretja generacija domov za starejše V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja so oddelki, ki so bili značilni za 2. generacijo, prešli na skupine. Bivalnim sobam so dodali skupne dnevne prostore, ki omogočajo druženje znotraj stanovanjskega dela. Skupine so formirali po zahtevnosti nege oziroma zdravstvenem stanju oskrbovancev. Prevladovati so začele eno in dvoposteljne sobe z lastnimi sanitarijami in tuši, kar je eden izmed razlogov za večjo samostojnost in motiviranost posameznikov v domu. (Imperl 2012: 58, Grdiša 2010: 14) - Četrta generacija domov za starejše Domovi, ki spadajo pod četrto generacijo domov za ostarele, so se začeli pojavljati konec devetdesetih let. Koncept gradnje se ravna po načelu normalnosti z zgledom po življenju v družini, zato v domovih ni več centralne oskrbe, vendar so domovi razdeljeni na manjše skupine, v katerih se izvajajo aktivnosti, ki se zgledujejo po domačem gospodinjstvu. V vsaki enoti za delovanje gospodinjske skupnosti skrbi gospodinja. Koncept nege oskrbovancev pa se ravna po načelu: toliko samostojnosti, kot je mogoče, toliko nege in pomoči, kot je potrebno. To naredi oskrbovance bolj samostojne. (Imperl 2012: 58, Grdiša 2010: 14) Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Katja Pogačar • Idejna zasnova centra starejših občanov v Šenčurju • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. • vpis 2005/2006 • diploma 2012/2013

2.2

SODOBNE OBLIKE INSTITUCIONALNEGA VARSTVA

Danes je institucionalno varstvo oblika varstva, ki oskrbovancem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Ponavadi to varstvo obsega stanovanjsko, osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo. Vse oskrbe potekajo v skladu s predpisi s področja socialnega oz. zdravstvenega varstva ljudi. Poznamo več oblik institucionalnega varstva: - Domovi za ostarele: za današnje razmere, ko tradicionalna družinska oskrba za starejše odpoveduje zaradi spreminjanja načina življenja (vse več ljudi živi samih, drugačni delavniki, manj ljudi v enem gospodinjstvu, ...), je oskrba v ustanovah pogosto edini izhod v sili. Te institucionale ustanove nudijo zadovoljive osnovne potrebe in pogosto tudi dodatno ponudbo pri oskrbi in varstvu. V zadnjem času pa je vse več slišati tudi o razvoju gospodinjskih skupnosti, ki se zgledujejo po življenju v družini. (Grdiša 2010: 27) - Gospodinjske skupnosti: so organizirane majhne skupine, ki so podobne družinam. Tudi arhitektura je zasnovana kot stanovanje. Vsaka gospodinjska skupnost ima stalno prisotno osebo z vlogo gospodinje. Te skupnosti nudijo večjo kakovost življenja, starostnikom pa omogočajo ohraniti samostojnost in individualnost. Vsak član te skupnosti ima svojo sobo s kopalnico in predsobo. V celi gospodinjski skupnosti pa je večji skupni prostor s kuhinjo, jedilnim prostorom in dnevnim prostorom, kjer se odvija vsakodnevno življenje skupnosti. (Grdiša 2010: 28) - Dnevni centri: Dnevni centri so navadno samostojne celote v sklopu domov za ostarele ali v župniščih. Odprti so nekaj ur na dan in pet dni v tednu. Ti centri so namenjeni starostnikom, ki so v domači oskrbi, vendar čez dan, ko so drugi družinski člani v službi ali šoli, niso sposobni skrbeti zase. Ponudba centrov je predvsem oskrba s hrano, prevoz do centra ter zdravstvena in osebna nega. Oskrbovancem so omogočene tudi razne oblike svetovanja in izobraževanja.(Imperl 2012: 109) - Krajevni medgeneracijski centri: ti centri so dostopnejši in občutno cenejši kot druge oblike varstva, saj delujejo predvsem na principu prostovoljstva. Prostovoljci so ponavadi krajevni prebivalci mlajših generacij. Sistem delovanja teh medgeneracijskih centrov torej povezuje stare in mlade iz kraja in tako ozavešča krajevno prebivalstvo o pripravi na kakovostno staranje. Center mora biti lociran v stavbi sredi kraja in prilagojen predvsem starim ljudem. To je izobraževalno središče, kjer se prostovoljci, upokojenci in otroci med drugim učijo o sožitju vseh generacij. (Grdiša 2010: 28)

2.3

DRUGE OBLIKE VARSTVA

- Namenska stanovanja za stare ljudi: neodvisna namenska stanovanja – manjša stanovanja z nižjo najemnino, namenjena starim ljudem, ki svoje življenje v glavnem sami obvladujejo Dom za vse življenje – objekti so oblikovani brez arhitekturnih ovir, tako da je zagotovljena največja mobilnost. Načrtovati moramo energetsko učinkovit objekt z uporabljenimi ustreznimi in kvalitetnimi materiali. Stanovanje za babico – to so samostojne stanovanjske enote za stare družinske člane, povezane s stanovanjem mlajše generacije. Sem spadajo na primer tudi objekti, kjer v pritličju živijo stari ljudje, v nadstropju pa mlajše družine. Sorodstvene vezi tu niso pomembne. Stanovanjski dom z razširjenimi stanovanji je stanovanjska stavba, namenjena starejšim ljudem. Stanovanja so eno, dvo ali trosobna s kuhinjo, kopalnico in predprostorom, imajo pa tudi skupno kuhinjo, etažne dnevne prostore in skupne pomožne prostore kot so pralnica, prostor za likanje, prostor za čistilko, kolesarnica. V sobah imajo lahko stanovalci tudi domače živali. Za te stanovanjske objekte ni priporočljiva prevelika zmogljivost zaradi prenakopičenja ene starostne skupine na enem mestu. Oskrbovana stanovanja – so prilagojena stanovanja brez arhitekturnih ovir, namenjena bolnikom in starim ljudem, ki potrebujejo redno gospodinjsko pomoč in pomoč pri osebni negi. Oskrbovana stanovanja so običajno v manjših skupinah do 50 stanovanj. Vsa stanovanja so opremljena s telefonom za direktno povezavo z dežurno službo za pomoč. Oskrbovano bivanje na lastem domu – prilagojeno stanovanje deluje po enakem principu kot oskrbovana stanovanja. Starostnik se lahko sam odloči, kateri paket oskrbovanih storitev bo koristil. Cilj oskrbovanega bivanja na lastem domu je omogočiti oskrbo čim večjemu številu starih, pomoči potrebnih ljudi. Oskrbovani domovi – enodružinska gospodinjstva, ki imajo zagotovljene vse vrste pomoči. V njih kot najemniki živijo ljudje, ki si niso v sorodu. Ponavadi so to fizično ali mentalno prizadeti ljudje, ki so že živeli v kakšni ustanovi in potrebujejo vsakodnevno pomoč. (Grdiša 2010: 24,25) - Oskrbniške družine: Oskrbniške družine delujejo na principu rejniških družin za otroke. Stare ljudi, ki ne morajo bivati doma in niso več sposobni skrbeti zase, prevzamejo oskrbniške družine. Te družine se poklicno bolj ali manj posvečajo skrbi starostnikov, lahko za enega ali več oseb. V Sloveniji je tak način varstva razvit le v manjši meri, vendar se vse bolj uporablja. Povečanje take oblike varstva je velik korak na poti k močnejši deinstitucionalizaciji socialnega varstva. (Grdiša 2010: 26)

2.4

PODATKI O DOMOVIH ZA STAROSTNIKE PO SLOVENIJI IN GORENJSKI

Slovenija: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je neposredno povezan s skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, deli na 10 območnih enot. Te ente so OE Celje, OE Koper, OE Kranj, OE Krško, OE Ljubljana, OE Maribor, OE Murska Sobota, OE Nova Gorica, OE Novo Mesto in OE Ravne na Koroškem. Po podatkih skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) iz meseca maja 2012 v Sloveniji skupaj deluje 92 javnih in zasebnih zavodov za varstvo starejših na 109-ih različnih lokacijah. Skupaj ponujajo 17.420 postelj za starostnike, ljudi starejših od 65 let pa je po podatkih Statističnega urada republike Slovenije konec prve polovice leta 2012 kar 345.000. V tabeli je prikazano št. ljudi po posameznih območnih enotah, ki jih določa ZZZS, število razpoložljivih mest v domovih v posameznih enotah in odstotek ljudi, za katere je na razpolago prostor v domovih.

vir: tabela izdelana po podatkih pridobljenih osebno iz SSZS (podatki iz maja 2012)

Po nepisanem pravilu naj bi bilo prostora v domovih za približno 5 odstotkov celotnega prebivalstva nad starostjo 65 let. Po pregledu tabele lahko ugotovimo, da trenutni odstotek v Sloveniji znaša 5,05 odstotkov, kar naj bi nekako zadostovalo, vendar pa lahko opazimo, da so kar tri območne enote, ki imajo povprečje pod 5 odstotki. Med njimi je na najslabšem mestu ravno Kranjska območna enota, ki v svojih domovih zagotavlja bivanje za samo 4,16 odstotke oseb, starejših od 65 let. To se je verjetno zgodilo zaradi slabega razvoja domov na Gorenjskem, saj je bilo v zadnjih 32 letih pridobljenih le 188 novih mest v domovih v Kranjski območni enoti, kar predstavlja le 16 odstotkov trenutno razpoložljivih mest. Ostale območne enote razen Krškega imajo vse skoraj enkrat večji odstotek novih razpoložljivih mest po letu 1980. Krško pa kljub temu, da nima po letu 1980 nobenega novega doma za ostarele, vseeno ponuja zadostno število mest, kar je vidno v zgornji tabeli. V spodnji tabeli je prikazan odstotek prostih mest v domovih za ostarele v posamezni območni enoti.

vir: tabela izdelana po podatkih pridobljenih osebno iz SSZS (podatki iz maja 2012)

območne enote ZZZS vir: http://www.zzzs.si/mtp

Gorenjska: V Kranjski območni enoti trenutno deluje 8 domov za osterele, od tega je en razdeljen na dve enoti. Te domove najdemo na devetih razlicnih lokacijah, vsakega v svojem kraju. Na spodnji sliki so označeni vsi trenutno delujoči domovi v Kranjski območni enoti, v tabeli pa so njihovi osnovni podatki o odprtju tega doma in o številu razpoložljivih mest v domu. V domovih na Gorenjskem pretežno ponujajo bivanje v eno in dvoposteljnjih sobah, v nekaterih domovih pa so na voljo tudi tri in celo štiriposteljne sobe, katere so namenjene samo bolnišniškemu oddelku. V novejših domovih pa se pojavljajo tudi oskrbovana stanovanja in garsonjere za bolj kvalitetno življenje posameznika. V domovih imajo običajno organizirane tudi marsikatere obstranske dejavnosti, ki bodisi pomagajo starostnikom ki niso v domu, ali pa popestrijo dogajanje v samem objektu in okolici. Te obstranske dejavnosti so dnevno varstvo, pomoč na domu, razvoz kosil, frizer, pediker, fizioterapia, kapela, knjižnica, bar, itd.

vir: tabela izdelana po podatkih pridobljenih osebno iz SSZS (podatki iz maja 2012)

4 KRANJSKA GORA

JESENICE ŽIROVNICA

BLED

JEZERSKO

TRŽIČ

RADOVLJICA

5a NAKLO

PREDDVOR

BOHINJ

CERKLJE NA GORENJSKEM

3 KRANJ

ŽELEZNIKI

ŠENČUR

7 ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS POLJANE

ŽIRI

vir: http://pmtips.net/thoughts-effective-project-planning/

3.0

SMERNICE NAČRTOVANJA

Pri načrtovanju objekta, kot je center za starejše je portebno upoštevati kar nekaj dejavnikov, ki so pomembni za doseganje optimalne funkcionalne zasnove objekta. Med najpomembnejše dejavnike spada pravilna orientacija objekta glede na strani neba, dostopa in komunikacij. Pomembna je tudi primerna organizacija urgentnih poti, dovozov in dostopov. Objekt mora imeti smiselno razporeditev programov, primerno funkcionalno zasnovo, primerno strukturo bivalnih enot, primerno razmerje med komunikacijskimi in uporabnimi površinami ter funkcionalno povezavo z odprtimi deli objekta. Objekt mora biti zasnovan ekonomično, njegova lega pa ne sme biti na odročnih predelih mesta oziroma naselja, vendar mora biti v bližini samega centra. Banka, pošta, trgovina in objekti s podobnim namenom morajo biti oddaljeni največ toliko, da se lahko uporabniki doma do njih sprehodijo sami ali v spremstvu bližnjih. Pri načtrovanju je potrebno upoštevati vse veljavne predpise za gradnjo objektov, za opremo, komunalne in infrastrukturne priključke, itn. Upoštevati je potrebno Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevaah za izvajalce socialnovarstvenih storitev, Zakon o gradnji objektov, Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega odstopa, vstopa in uporabe pobjektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah, slovenski standart SIST ISO TR 9527 in za zdravstvene prostore Normativi in standardi za zdravstveno varstvo ozitoma vzgojo in izobraževanje.

3.1

NAMEMBNOST OBJEKTA IN POVRŠIN

Namembnost objekta je določena, pred pričetkom projetkiranja pa je potrebno določiti programsko vsebino objekta in njegov spremljevalni program, število uporabnikov, zaposlenih, gostov in ostalih ljidi v objektu. Potrebno je predvideti tudi ureditev zunanjih površin, za katero prav tako upoštevamo ustrezne predpise.

3.2

TIPOLOGOIJA, DIMENZIJE in GABARITI

Center mora biti zasnovan tako, da zagotovi zahtevan program, ekonomsko upravičeno izrabo prostora in zadosti svetlobno tehničnim zahtevam. Dostopnost mora biti prilagojena invalidom, prav tako vsa oprema v skupnih prostorih in sobah namenjejih invalidom. Višina objekta mora biti prilagojena dovoljenim višinam predpisanim v veljavnih prostorskih aktih, višine prsotorov pa morajo biti v skadu z veljavnimi predpisi in standardi. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007)

3.3

OBLIKOVANJE

Oblikovanje objekta mora biti prilagojeno veljavnim prostorskim aktom Občine Šenčur.

3.4

FUNKCIONALNA ZASNOVA CENTRA

Najboljšo funkcionalnost objekta dosežemo s tem, da so povezave med vhodi, komunikacijami, bivalnimi in skupnimi prostori jasne in smiselne. Vhodi v objekt morajo biti jasno označeni in ločeni po namenu. Ločimo: glavni vhod, gospodarski vhod in dovoz, izhod iz mrliške vežice z dovozom, evakuacijski izhod iz požanih stopnic in stranske vhode za osebje in spremljevalne programe.

Vhodi v objekt morajo biti jasno označeni in ločeni po namenu. Ločimo: glavni vhod, gospodarski vhod in dovoz, izhod iz mrliške vežice z dovozom, evakuacijski izhod iz požanih stopnic in stranske vhode za osebje in spremljevalne programe. Vhodi morajo biti prilagojeni za invalide brez arhitekturnih ovir. Glavni vhod mora imeti nadstrešek in vetrolov. Omogočen mora biti tudi dovoz za ambulantna vozila in zagotovljen dostop za druga interventna vozila. Horizontalne in vertikalne komnikacije morajo omogočati dobro orientacijo in neoviran prehod tudi za funkcionalno ovirane osebe ter urgentne in druge prevoze oseb na bolniških vozičkih. pred vrati dvigal mora biti dovolj manevarskega prostora za invalidske in bolnišniške vozičke. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007) Pri zasnovi moramo biti pozorni tudi na obvezne prosotre v centru, na velikost teh prostorov in na njihovo obvezno opremo, ki mora biti prilagojena ljudem na invalidskih vozičkih. Upoštevati pa moramo tudi opremljenost in velikost prostorov spremljevalnih programov, kot so naprimer zdravstvena ambulanta, fizioterapija, pedikura, frizer, bar in podobno. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007)

3.5

INSTALACIJE

Objekt mora biti opremljen s sodobnimi elektro in strojnimi ter telekomunikacijskimi instalacijami, skladno s predpisi in s pogoji upravljalcev. Objekt mora biti ustrezno ogrevan in v poletnih mesecih hlajen, urejen mora biti prezračevalni sistem, v vse prostore mora biti ustrezno napeljan električni vod, tam pa urejeno rasvetljevanje in predvideni morajo biti ustrezni priključki za standarden in tehnološke porabnike. V sobi morajo biti predvidene tudi telefonske vtičnice, internetne povezave in sistem za klic v sili. Na hodnikih je predvidena stalna in zasilna razsvetljava, avtomatsko senzorsko prižiganje pa je predvideno na skupnih sanitarijah in na vhodih v objekt. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007)

3.6

ZAŠČITA OBJEKTA

Na objektu je potrebmo predvideti zadostno toploto izolacijo s pravilnim razmerjem med odprtinami in polnimi površinami. Toplotna izolacija mor biti tudi ustrezno zaščitena pred atmosferskimi in vodnimi vplivi ter vplivi eventuelnih podzemnih vod. Predvideti je potrebno tudi primerno zvočno izolacijo zunanjih sten, medetažnih plošč in izolacijo hrupnih prostorov, ki mejijo na spalne ali bivalne prostore. Pomembna je tudi zaščita pred požarom in pred vlomi v objekt. Zaščito je potrebno projektirati po veljavnih predpisih in upoštevati je potrebno požarno varstvene smernice oziroma študijo požarne varnosti. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007)

3.7

OPREMA

Oprema mora biti prilagojena osebam s posebnimi potrebami in osebam na invalidskih vozičkih. Sobe uporabnikov morajo biti opremljene v skladu s pravilnikom. Za eno osebo je predvidena postelja, nočna omarica, garderobna omara, predalnik, miza, stol z naslonjalom za roke, omarica za TV aparat in eventuelno možnost priklopa vgradnega hladinika (razen na varovanem oddelku). V sobi mora biti tudi napeljava za TV, radio, telefon, internet, signalno klicne naprave. Vsaka soba mora imeti tudi svojo kopalnico v kateri mora biti prav tako naprava za klic v sili, straniščna školjka, prha brez kadice s talnim odtokom, umivalnik s pomičnim ogledalom za uporabnike na invalidskih vozičkih, stenska oprijemala in držala ob sanitarnih elementih. Skupna kopanica naj ima dvižno kad, prho brez kadice s talnim odtokom, konzolni umivalnik in straniščno školjko. Kopalnice je potrebno zasnovati tako, da jih je možno ogrevati tudi poleti. Skupni večnamenski prostor s čajno kuhinjo mora vsebovati štedilnik z napo, hladilnik, pomivalno korito, pult, omarice, katere naj bodo prilagojene tudi uporabnikom na invalidskih vozičkih. Poleg miz in stolov naj bodo v skupnem prostoru predvidena tudi televizija, omarica in počivalniki. Vso opremo je potrebno načrtovati skladno s pravilniki. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007)

Osnovne mere gibalno neovirane stare ženske vir: prirejeno po Grdiša (2010: 153-155)

Osnovne mere gibalno ovirane stare ženske vir: prirejeno po Grdiša (2010: 153-155)

Osnovne mere stare ženske v sedečem položaju vir: prirejeno po Grdiša (2010: 153-155)

3.8

ANTROPOMETRIČNI PODATKI

Antropometrični podatki povprečnega človeka so pomembni pri načrtovanju, saj si danjes z njimi precej pomagamo pri oblikovanju bivalnega okolja. V domovih za ostarele prevladujejo ženske, prav tako so le te veliko bolj aktivne pri kuhinjskih in drugih gospodinjskih opravilih, zato so v spodnjih skicah uporabhljenje dimenzije povprečne ženske stare nad 60 let in velike približno 155 cm. (Grdiša 2010: 153-155) Osnovne mere gibalno ovirane stare ženske vir: prirejeno po Grdiša (2010: 153-155)

Osnovne mere gibalno ovirane stare ženske vir: prirejeno po Grdiša (2010: 153-155)

4.0

REFERENČNI PRIMERI

4.1

HOMES FOR SENIOR CITIZENS IN MASANS arhitekt: Peter Zumthor _ 1993

Dom za ostarele je oblikovan kot horizontalna lamela, v kateri je orhaniziranih 22 stanovanjskih enot v dveh etažah. Tloris je zasnovan linearno in ima stanovanjske enote orientirane proti zahodu. Na vzhodni strani objekta je hodnik, ki je na račun tlorisa bivalnega dela objetka razgiban in pri vhodih v stanovanje oblikoje nekakšene zajede, ki ustvarjajo intimen predprosotr pred vhodom v bivalni del. Tloris stanovanja je preprost. V osrednjem delu so objekta so organizirane kopalnice in manjše kuhinje, proti zahodu pa se odpirata dnevna soba in spalnica. (http://nl.urbarama.com/project/homes-for-senior-citizens)

http://nl.urbarama.com/project/homes-for-senior-citizens

PODOBNOSTI izoblikovane zajede pred vhodom v sobo oz. stanovanje orientacija bivalnih protorov na eno stran hodnika hodnik kot bivalni prostor

http://www.archdaily.com/85656/multiplicity-and-memory-talking-about-architecture-with-peter-zumthor/residential-home-for-the-elderly-in-masans-floor-plan/

http://www.panoramio.com/photo/73311983

http://www.panoramio.com/photo/73312125

http://www.panoramio.com/photo/73312069

4.2

SENIOR HOUSING LICH arhitekt: Pfeifer Roser Kuhn

Center je v osnovi razdeljen na tri dele, v katerih s o organizirane gospodinjske enote. Dva dela objekta sta oblikovana v odliki črke U in sta namenjejna enotam oskrbovanega bivanja. enote samosojnega bivanja pa so razporejene v tretjem, ravnem traktu. Sobe v oskrbovanih enotah so organizirane okrog notranjega dvorišča, kateri osmim stanovalcem ponuja prosotr za druženje in prosotr za opravljanje vsakodnevnih opravil kot so kuhanje, likanje in podobno. Sobe so med seboj povezane tudi s povezovalnim balkonom. Objekt je v celoti prilagojen bivanju invalidnim osebam (dostopi, oprema, ...) (http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en)

PODOBNOSTI organizacija gospodinjksih enot s skupnimi bivalnimi prosotri in kuhinjo vsi deli objekta dostopni za invalide skupni povezovalni balkon

http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en

4.3

HOLZWOHNBAU IN TROFAIACH arhitekt: Hubert Rieß_ 2000

Objekt holzwohnbau je večstanovanjski objekt na avstrijskem štajerskem. Objekt je zasnovan v dveh vzporednih lamelah, njuna orientacija pa je sever - jug. Obe stavbi imata po tri etaže in v njih apartmaje, kateri so usmerjeni vzhod - zahod in so dostopni z dvorišča. Konsrukcija objekta omogoča hitro in učinkovito montažo prefabricirnanih fasadnih elementiv. Fasada objekta je lesena, streha pa pločevinasta in v rahlem naklonu. (http:// www.nextroom.at/building.php?id=69)

PODOBNOSTI podobna zasnova lesene fasade orientacija sobnih protorov proti vzhodu pločevinasta streha v majhnem naklonu

http://www.nextroom.at/building.php?id=69

vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR

5.0

PROSTOR

KRANJSKA GORA

5.1

MAKROLOKACIJA

GORENJSKA

JESENICE ŽIROVNICA

Gorenjska leži na severozahodnem delu Slovenije. Na severu po Karavankah poteka meja s sosednjo Avstrijo (dežela Koroška), na zahodu z Italijo (dežela Furlanija Julijska krajina) in Goriško razvojno regijo, na vzhodu s Savinjsko, na jugu pa se odpira proti Osrednjeslovenski regiji. Prek Gorenjske poteka X. evropski avtocestni in železniški koridor. Na Brniku se nahaja osrednje slovensko letališče. Vse to prispeva k prometno ugodni legi Gorenjske in njeni sorazmerno dobri dostopnosti. Z 203.427 (januar 2011) prebivalci Gorenjska predstavlja 9,9 % prebivalcev Slovenije, z 2.137 km2 oziroma 10,5 % površine države pa je Gorenjska šesta največja slovenska regija. Gostota poselitve je podpovprečna (95,2 prebivalcev/ km2), čeprav nekateri njeni deli predstavljajo večja zgostitvena in urbanizirana območja, npr. regijsko središče v Kranju. (citirano: http://www.bsc-kranj.si/O-gorenjski )

JEZERSKO

BLED TRŽIČ RADOVLJICA

PREDDVOR

NAKLO BOHINJ

CERKLJE NA GORENJSKEM ŽELEZNIKI

KRANJ ŠENČUR

ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS POLJANE

Hotemaže

ŽIRI

Olševek Visoko Milje

Luže Srednja vas

ŠENČUR

Prebačevo

Voklo

Žerjavka Trboje

Voglje

OBČINA ŠENČUR

Na vzhodnem delu statistične regije Gorenjske leži občina Šenčur. Občina na severu meji na občino Preddvor, na vzhodu na občino Cerklje na Gorenjskem, na zahodu na občino Kranj in na jugu na Osrednjo slovensko urbano regijo. Občina leži na prodni Savski ravnini, na območju Kranjskega polja na nadmorski višini med 360 in 450 m.n.m. in se rahlo dvigne le na skranjem severovzhodnem delu, kjer se nahaja Štefanja gora (748 m.n.m.). Na območju občine tečejo tri reke: reka Sava in akumulacijsko jezero Trboje se nahajata na skranjem jugu občine, na zahodu je reka Kokra, Šenčurski potok pa teče po osrednjem delu občine in pri Srednji vasi ponikne. Lega ob pomembnih prometnih poteh občini zagotavlja dobre pogoje za hiter gospodarski razvoj in je ugodna za poselitev. Najpomembnejši je severni krak slovenskega avtocestnega križa, in je del X. Evropskega prometnega koridorja. Na območju občine je zgrajen avtocestni priključek Kranj - vzhod. Preko občine poteka tudi državna cesta Kranj - Brnik - Mengeš in regionalna cesta Kranj - mednarodni prehod Jezersko. V neposredni bližini občine se nahaja tudi osrednje slovensko letališče Jožeta Pučnika. Občina je bila ustanovljena leta 1994 v skladu z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi novih območij. Občina Šenčur meri približno 40,3 km2 in ima okol 7491 prebivalcev, kar pomeni, da je gostota poselitve približno 185,9 prebivalcev na km2, kar je skoraj še enkrat toliko kot je povprečje gostote na Goranjskem, ki znaša približno 91,7 prebivalca na km2. Pod občino Šenčur poleg glavnega naselja Šenčur, spadajo še naslednja naselja: severno od Šenčurja so Hotemaže, Olševek, Visoko, Milje, Luže, Srednja vas, južno od Šenčurja pa Prebačevo, Voklo, Voglje, Žerjavka in Trboje. Na tem območju tako deluje osem različnih krajevnih oziroma vaških skupnosti. (Razvojni program Občine Šenčur za obdobje 2004-2013: 5,17,18)

Osnovna n

5.2

MIKROLOKACIJA

ŠENČUR

Šenčur je največje naselje v občini Šenčur in ima okoli 2700 prebivalcev, kar predstavlja prbližno tretjino vsega prebivalstva v občini Šenčur. Naselje leži severno od državne ceste Kranj - Brnik - Mengeš in se na severu stika s Srednjo vasjo. Področje, kjer je danes naselje, je bilo poseljeno že za časa Rimljanov, kar nam dokazujejo Odkritja iz tistih časov. Najzanimivejši je rimski sarkofag. Skozi razvoj naselja, se je izoblikovalo več območij. V samem mestnem jedru se nahajajo cerkev, trgovina, gostilna, občinska stavba, pošta, dom krajanov, knjižnica, gasilski dom, manjši park, trg pred cerkvijo, župnišče, južno od župnišča pokopališče. Severno od mestnega jedra poteka glavna ulica - Pipanova cesta z dvostraniskim javorjevim drevoredom. Ob ulici so pravokotno na cesto orientirane stanovanjke hiše z gospodarskimi poslopji. Danes so gospodarska poslopja ne sluzijo več svojemu namenu, vendar so v večini preurejena v stanovanje objekte. Na koncu glavne ulice se je oblikoval nov center namenjen mladim, saj so na tem območju prenovljena osnovna šola, vrtec in športni park z nogometnim igriščem. Na skrajnem jugozahodnem delu naselja se je razvila obrtno - poslovna cona, večja stanovanjska območja pa se nahajajo na skranjem severu tik pred Srednjo vasjo, območje med centrom za malde in mestnim jedrom ter zahodno in južno od pokopališča. Lokacija, ki je namenjena domu se nahaja v neposredni bližini cetra za mlade.

vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR

MERILO = 1: 10.000

gasilski dom v Šenčurju vir: osebni arhiv

pošta v Šenčurju vir: osebni arhiv

Šenčurska cerkev vir: osebni arhiv

glavna ulica skozi Šenćur z drevoredom vir: osebni arhiv

trgovina v Šenčurju vir: osebni arhiv

center namenjen mladim (vtrec, osnovna sola, športna dvorana) vir: osebni arhiv

POGLED 1 - pogled s severo-zahodne strani lokacije vir: osebni arhiv

LOKACIJA

Parcela leži na severozahodnem delu Šenčurja. Lega lokacije je ugodna za gradnjo doma za ostarele, saj je od centra Šenčurja oddaljena le dobrih 500 m, od zdravstvenega doma, lekarne in centra za mlade pa manj kot 300 m. Lokacija je kljub bližini centra na umirjenem koncu, saj leži na samem robu stanovanskega dela naselja in je le iz vzhodnega dela obdana s pozidanimi parcelami, na seveju in jugu so njive in travniki na zahodu pa je manjši naravnovarstveno zaščiten gozd. Teren na lokaciji je raven in tako omogoča neoviran pogled čez širna polja vse do bljižnih gozdov. Z lokcije pa je prekrasen pogled tudi na Krvavec in Storžič proti sevezovzhodu, če pogled usmerimo proti severozahodu lahko vidimo Stol, ob lepih dnevih brez megle pa je proti zahodu videtu tudi Triglav. Proti jugu se vidi Šenčurska cerkev. Širna ravnina omogoča uporabnikom doma lepe sprehode v naravi, brez večjih naporov. Dostop do lokacije je omogočen, potrebno pa bi ga bilo urediti. Lokacijo na severu in zahodu omejujeta asfaltna lokalna cesta in makedamska javna pot. Severna lokalna pot je neposredno povezana na glavno ulico v Šenčurju.

POGLED 2 - pogled z južno-zahodne strani lokacije vir: osebni arhiv

POGLED 1 - pogled s severo-vzhodne strani lokacije vir: osebni arhiv

vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR

5.3

ANALIZE PROSTORA:

MORFOLOŠKA ANALIZA NASELJA Morfološka analiza nam predstavlja pogled na mesto kot fizično obstojno tvorbo. (skripta Arhitektura mesta, Koželj J.) V tej analizi lahko ugotovimo da gre za staro naselje, s starim delom ob glavni cesti, kjer so objekti stanovanjskih hiš s poslopji na dvorišču pravokotno postavljeni na os glevne ceste. Na severnem, jugozahodnem in zahodnem delu pa lahko prepoznamo novejša stanovanjska naselja, eno ali dvostanovanjskih hiš, katere so po zemljišču razporejene v mreži, dostop do objektov pa je zagotovljen po stranskih ulicah. V naselju ni nobenih večjih parkovnih površin, kar je jasno videti tudi v analizi. Edina praznina na sredini naselja predstavlja pokopališče. Analiza nam prikazuje tudi nekaj večjih objektov v katerih so nameščeni predvsem javni programi kot so šole, vrtci, gasilski dom, pošta, trgovina, cerkev ali pa so namenjeni industriji in večjim poslovnim centrom.

- lokacija - star del naselja - pokopališče - stanovanjska območja

MERILO = 1: 10.000

STRUKTURNA ANALIZA NASELJA V analizi je prikazana slemenitev objektov, orientacija parcel in potek osi vseh prometnih povezav na tem območju. Parcele ob glavni cesti so usmerjene pravokotno na os ceste, parav takšna je tudi pretežna selmenitev objektov na teh parcelah. Parcele v drugem planu pa vzhodno od osi glavne ceste še vedno potekajo vodoravno, zahodno od osi pa se njohova orientacija obrne na sever, jug. Na tej analizi lahko ugotovimo da so slemenitve starih objektov in objektov z večjimi površinami pravokotne na osi glavnih prometnih povezav, slemena manjših stanovanjskih objektov pa so orientirana vzporedno z osmi povezav.

- lokacija

MERILO = 1: 10.000 Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Katja Pogačar • Idejna zasnova centra starejših občanov v Šenčurju • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. • vpis 2005/2006 • diploma 2012/2013

ZAZNAVNA ANALIZA NASELJA PO LYNCH-U Iz analize lahko raberemo robove območja. To so območja, ki označujejo veliko naravno ali grajeno oviro in predstavljajo problem širitve mesta v tisto smer. Na analizi je to spodaj levo avtocesta Ljubljana - Jesenice, južni rob predstavlja cestno povezavo z Brnikom, zahodni črti pa predstvljata naravno oviro - zaščiten gozd. Oranžne špirale predstavljajo območja zgostitve. Te zgostitve se ponavadi pojavijo na večjih križiščih ali mestnih središčih. Rdeč krog predstavlja lokacijo Dve roza črti pa prikazujeta mesta cestnega zožanja. Zeleni trikotnik je cerkev, ki v naselju deluje kot dominanta Velikost kare pa označuje jakost hrupa na določenem delu naselja.

zdravstveni dom in lekarna vrtec športna dvorana osnovna šola

PROGRAMSKA ANALIZA NASELJA

V analizi so prikazane lokacije najpomembnejših objektov za starostnike v naselju. Prikazana je tudi predvidena lokacija objekta, tako da je razločno videti, da so javni objekti kot so trgovina, cerkev, banka, pošta in zdravstveni dom z lekarno za starostnike lahko dostopni tudi peš. Objekt je od centra po glavni cesti oddaljen približno 800 m, najkrajša zračna razdalja do centra pa znaša okoli 400m. Za hitrejši dostop do centra se bo uredila pot mimo stanovanjskih objektov in ne po glavni cesti.

kulturni dom in pisarna policijske enote Šenčur banka knjižnica trgovina cerkev pošta gasilski dom

pokopališče

MERILO = 1: 5.000 Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Katja Pogačar • Idejna zasnova centra starejših občanov v Šenčurju • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. • vpis 2005/2006 • diploma 2012/2013

OBČINA ŠENČUR - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz

Občinski prostorski načrt (OPN) > Kartografski del > Namenska raba (kartografski Druge del) državne vsebine > Kmetijska zemljišča (raba) LEGENDA:

LEGENDA:

OPN - Namenska raba (kartografski del)

Dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč

NAMENSKA RABA ZEMLJIŠČA

Njiva, vrt rastlinjak Hmeljišče

Iz podatkov pridobljenih iz internetnga portala PisoTrajne (prostorski rastline/ trajniinformacijski nasadi sistem) (vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR, Vinograd december 2012) je razvidno, da je lokacija že predvidena za območje Matičnjak centralnih dejvansti. V Odloku o občinskem prosotrskem načrtu Občine Intenzivni sadovnjak Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011) je območje CDz naEkstenzivni oziroma travniški sadovnjak menjeno dejavnostim zdravstva in socialnega varstva (Odloku o občinskem prosotrskem načrtu Občine Šenčur, marec 2011: Oljčnik 33) Trajni travnik Barjanski travnik Gozd/ kmet. zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem Kmetijsko zemljišče v zaraščanju Plantaža gozdnega drevja Drevesa in grmičevje/ neobdelano kmet. zemljišče Pozidano in sorodno zemljišče - NE GRE ZA STAVBNA ZEMLJIŠČA Barje Trstičje Ostalo zamočvirjeno zemljišče Suho odprto zemlj. s pos. rast. pokrovom Odprto zemlj. brez ali z nepomem. rast. pokrovom

OBČINA ŠENČUR - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM - geografski prikaz vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR 0 50 m 0

merilo 1: 1500

referenčna linija

Druge državne vsebine > Kmetijska zemljišča (raba)

0 merilo 1: 1500

Voda

vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR 50 m 10 cm 0

10 cm

referenčna linija LEGENDA:

LEGENDA:

Dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč

Osnovna namenska raba

Njiva, vrt rastlinjak

S - Območja stanovanj (SS, SB, SK, SP)

Hmeljišče

C - Območja centralnih dejavnosti (CU, CD)

http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. december 2012 3:24:26; uporabnik: katja.pogacar@yahoo.com http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. december Trajne rastline/ trajni 2012 nasadi 3:23:03; uporabnik: katja.pogacar@yahoo.com I - Območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG, IK) Numerično merilo je veljavno, če znaša dolžina referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno vNumerično vsakem primeru. merilo je veljavno, če znaša dolžinaVinograd referenčne linije 10 cm. Grafično merilo je veljavno v vsakem primeru. B - Posebna območja (BT, BD, BC) © PISO-ŠENČUR (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) © PISO-ŠENČUR (za uradne informacije se obrnite na pristojne ustanove) Matičnjak

Z - Območja zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZD, ZK)

Intenzivni sadovnjak

P - Območja prometne infr. (PC, PŽ, PL, PO)

Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak

Območja ostale infrastrukture (T, E, O)

stran 1 od 1

Oljčnik

A - Površine razpršene poselitve

Trajni travnik

Kmetijska zemljišča (K1, K2)

Barjanski travnik

Gozdna zemljišča

Gozd/ kmet. zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem

Površinske vode (VC, VM)

Kmetijsko zemljišče v zaraščanju

VI - Območja vodne infrastrukture

Plantaža gozdnega drevja

L - Območja mineralnih surovin (LN, LP)

Drevesa in grmičevje/ neobdelano kmet. zemljišče

f - Območja za potrebe obrambe zunaj naselij

Pozidano in sorodno zemljišče - NE GRE ZA STAVBNA

Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

ZEMLJIŠČA Barje Trstičje Ostalo zamočvirjeno zemljišče Suho odprto zemlj. s pos. rast. pokrovom Odprto zemlj. brez ali z nepomem. rast. pokrovom Voda

0 merilo 1: 1500

50 m

0 referenčna linija

10 cm

Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Katja Pogačar • Idejna zasnova centra starejših občanov v Šenčurju • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. • vpis 2005/2006 • diploma 2012/2013 http://www.geoprostor.net/piso; čas izpisa: 26. december 2012 3:23:03; uporabnik: katja.pogacar@yahoo.com

6.0

IDEJNA ZASNOVA PROJEKTA

6.1

KONCEPT

obstoječe stanje glavne ulice princip orientacije obstoječih objektov drevored ob glavni ulici

Nov objekt sem na lokacijo umestila po principu obstoječih objektov. Obstoječi objekti so na lokacijah orientirani pravokotno na os ulice. Na ulici se tako pojavi pogled, na katerem se dolgi gospodarski objekti in stanovanjske hiše pojavijo le kot točkovna gradnja. Na isti princip so zasnovane glavne osi novega objekta, katere pa se na sredini parcele združijo in tvorijo celto. Pomemben je nemoteč pogled po ulici, kjer se nemoteno nadaljuje ritem celotnega naselja.

Zaradi ustvarjanja zunanjega prostora, ki je za objekt prav tako pomemben kot notranji, je spodnji krak objekta postavljen rahlo pod kotom. Tako južni krak, ki je od pravokotne osi na cesto zamaknjen zgolj za nekaj stopinj, skupaj z ostalima krakoma tvori atrij, v katerem so predvidene popoldanske dejavnosti uporabnikov (terasa bara, zelenjavni vrtički in zunanji fitnes), saj vanj posije popoldansko in večerno sonce. Kraka atrija tudi ismrjata pogled na bližnji gozd in oddaljene gore.

6.2

TEHNIČNI OPIS OBJEKTA

NAMEMBNOST OBJEKTA Predvidena je gradnja centra za starejše občane v katerem se bo odvijalo več programov. Primarna funkcija objekta bo dom za starejše občane, kateri bo namenjen celostni oskrbi starostnikov, kar pomeni, da bodo v domu na razpolago vse tri osnovne oblike oskrbe straostnikov, katere bodo razdeljene v oddelke treh različnih tipov. Prva vrsta oddelkov bodo bivalni oddelki, namenjeni povsem zdravim ljudem, katerim je nudena le osnovna oskrba, kot so pomoč pri osebni higieni, pranju in prehrani. Druga vrsta oddelkov so negovalni oddelki, kateri so namenjeni bolnim in invalidnim osebam. V teh oddelkih je oskrbovancem poleg osnovne oskrbe nudena tudi zdravstvena pomoč, dnevni nadzor in varstvo. V tretjo vrsto oddelkov pa spadajo varovani oddelki, namenjeni dementnim osebam. Te osebe pa poleg osebne nege potrebujejo tudi zrdavstveno pomoč in 24 uren nadzor. V centru je poleg doma za ostarele predvideno tudi dnevno varstvo za starejše občane, center za pomoč na domu, dnevni domski bar, zdravstvena oskrba, fizioterapija, pedikura in frizerija. Objekt ima predvideno tudi lastno pralnico in kuhinjo za lastne potrebe, ter za dostavo hrane na dom. TEHNIČNI PODATKI Objekt ima štiri etaže. Tloris pritličja in nadstropja je sestavljen iz treh krakov. Prvi krak je postavljen v smeri proti severu, drugi se s prvim skoraj pravokotno stika na južnem delu. tretji krak pa se s prvim stika na zahodnem delu objekta. Mansarda objekta zajema le prvi in drugi krak, edini podkleten pa je tretji krak in del prvega. Zazidana velikost objekta je približno 3000 m2. Najvišja višina objekta je 12,75 m. Prostori v objektu so različnih višin. V sobah je strop spuščen na svetlo višino prosotra 2,55, v skupnih delih pa na 3,20m. FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA Center starejših občanov bo namenjen nastanitvi 123 -im uporabnikom v enoposteljnih in dvopostelnih sobah. V skrajnem primeru bo mogoča širitev za dodatnih 21 postelj v enoposteljnih sobah. Uporabniki dobo razdeljeni po oddelkih in sicer 20 uporbnikov bo nameščenih v pritličju v enoposteljnih sobah, katere bodo razdeljene na dve gospodinjski enoti in bodo namenjene zaprtemu oddelku za ljudi z demenco. V nadstropju bodo organizirane štiri gospodinjske enote. V treh enotah je predvideno 16 ležišč v eni pa 18 v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Oba oddelka v južnem traku bosta bivalna, ostala dva pa bosta namenjena negovalni oskrbi. V mansardi so predvideni še trije oddelki. Oddelek v kraku proti severu je namenjen negovalni oskrbi. V tem oddelku je predvidenih 17 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah. Še dva bivalna oddelka pa se nahajata v južnam kraku, vendar so v tem delu predvidene garsonjere za eno osebo in stanovanja za 2 osebi. Skupaj predvidenih ležišč v južnem kraku mansarde je 20. Ostali protori v objektu bodo: skupni domski prostori, zdravstveni prosotri, uprava, gospodarsko - sistemski prosotri, prostor za umrlega in kapela, prostor za hišno tehniko, komunikacije in skupni prostori v bivalnih enotah uporabnikov.

INSTALACIJE V objektu je predvidena centralna priprava tople vode za celoten objekt. Hišna vodovodna instalacija služi za potrebe oskrbe z vodo za sanitarne in ostale potrebe objekta. Za gašenje požara je predvidena uporaba vodovodne instalacije zunaj objekta. Predvideno je centralno toplotno ogrevanje na biomaso. Prezračevanje prosotorv pa bo naravno ali mehansko, odvisno od prostora. V sklopu elektro instalacij se predvidi ustrezne priključke za standardne in tehnološke porabnike. Na hodnikih se predvidi stalna in zasilna razsvetljava, razsvetljava na vhodih v objekt in v skupnih sanitarijah pa je predvidena z avtomatskim prižiganjem. V vsaki sobi morajo biti tudi zagotovljeni priključki za telefon ,internet in skupni sistem za klic v sili, kateri mora biti nameščen v sobah in v kopalnicah. (povzeto iz pogojev za natečajno nalogo - Center starejših Hodoš iz leta 2007) ZUNANJE POVRŠINE Zunanje površine okoli objekta so urejene. Pred vhodom so utrjene pohodne površine, katere povezujejo parkirne prosotre z objektom in objekt s pločnikom na severni strani parcele. V notranjem atriju je urejena večja terasa, katera je namenjena dnevnemu baru in počitku uporabnikov objekta. V atriju na severni strani so organizirani manjši zelenjavni vrtički, ki so namenjeni obdelavi in pridelovanju lasten zelenjave za oskrbovance v domu, na južni polovici atrija pa je urejen zunanji športni park z zunanjimi fitnes napravami prilagojenimi starejšim ljudem in ljudem s posebnimi potrebami. Te naprave in vrtički so med seboj povezani z utrjenimi pohodnimi površinami med katerimi so tudi otoki namenjeni za počitek in relaksacijo na svežem zraku. Na južni strani objekta, kjer se sobe dementnih ljudi odpirajo na prosto je ograjen prostor, kjer se ti ljudje lahko prosto gibljejo. Vse neobdelane in nepohodne površine so zatravljene. Na parceli so predvidene zasaditve visokoraslih dreves, katera bi dajala senco v vročih poletnih mesecih. Dosotpi do objekta so prilagojeni funkcionalno oviranim osebam. Na severo vzhodnem delu parcele je predvideno parkirišče za obiskovalce, na severni strani pa je tudi nekaj parkirišč za zaposlene. Na 5 postelj v domu je potrebno zagotoviti eno parkirno mesto in to število parkirnih mest je potrebno povečati še za polovico, da dobimo število potrebni prakirnih mest za obratovanje doma. V našem primeru tako potrebujemo vsaj 38 parkirnih mest, zagotovljenih pa imamo trenutno 57 parkirnih mest. Na območju parkirišč so prav tako predvidene zasaditve visokoraslih dreves.

6.3

PROGRAMSKA ZASNOVA

DELITEV PROGRAMA Organizacija programa v večjih objektih je poglavitnega pomena. Programska shema mora biti smiselna in programi porajo biti med seboj smiselno povezani. Celoten program v centru sem razdelila na 9 skupin. komunikacije: - sem spadajo hodniki, stopnišča, dvigala, vetrolov in predprosotri pred komunikacijskimi jedri bivalni prostori: - sobe, stanovanja, in shrambe namenjene uporabnikom stanovanj skupni prostori v bivanih enotah: -skupna prostor s kuhinjo, dnevnim prostorom in prosotrom za utility, nego valna kopalnica in skupne sanitarije gospodarsko - sistemski prostori: -kuhinja, garderobe, prostori za čistilke, prosotr za vzdrževalca, pralnica, prostori za umazano in čisto perilo upravni prosotri: -sejna soba, prostori za socialno delavko, glavno sestro, psihologa, direktorja, tajništvo, računovodstvo, knjigovodstvo, blagajno in sani tarije namenjene upravi prosotr za umrlega in kapela zdravstveni prostori:- prosotri za gospodinjo, fizioterapija, ordi nacija in sestrska soba hišna tehnika in skladišča: -kurilnica, zalogovnik, strojnica, eletro omara, shramba, skladišče, arhiv

- komunikacije - bivalni prosotri (sobe, stanovanja) - skupni prostori v bivalnih enotah - skupni domski prostori - gospodarsko - sistemski prostori - upravni prostori - prostor za umrlega in kapela - zdravstveni prostori - hišna tehnika in skladišča

GOSPODINJSKA ENOTA Organiziranost objektov se neposredno navezuje na potrebe uporabnikov. Tudi v primeru domov za ostarele poznamo več različnih organizacijskih tipov. V primeru centra za starejše občane v Šenčurju, sem so odločila za organizranost po gospodinjskih enotah, saj ta način omogoča ohraniti večjo samostojnost in individualnost posameznikov. Sistem gospodinjskih enot je značilen po tem, da se arhitektura zgleduje po stanovanju. (Grdiša 2010; 107) Celoten dom je razdeljen na 7 gospodinjskih enot, od tega sta dve enoti namenjeni ljudem z demenco, v dveh enotah pa so oblikovana stanovanja. Na eno gospodinjo, ki jskrbi za celodnevno varstvo v enoti je predvidenih maksimalno 18 ljudi, v oddelkih z demenco pa je le teh maksimalno 11.

POŽARNO STOPNIŠČE keramika 15,80 m2 SKUPNI PROSTOR (kuhinja, jedilnica, dnevna soba) PVC 66,90 m2

ČISTILKA keramika 6,50 m2

NEGOVALNA KOPANICA keramika 13,70 m2

WC M keramika 4,20 m2 WC Ž keramika 4,20 m2

Obvezni prostori v enoti: Vsaka enota ima deset oziroma enajst različnih sob, namenjenih eni osebi ali dvema. Vsaka soba ima kopalnico. Na enoto je obvezna tudi skupna negovalna kopalnica, nemenjena osebni negi nepokretnim, bolnim ali poškodovanim ljudem, kateri potrebujejo ob kopanju pomoč negovalca ali medicinske sestre. Za gosposdinjsko enoto je značilen večji skupni prostor s kuhinjo, jedilnico, dnevno sobo in utilytijem. Prav tako mora imeti svoj prosotr tudi gospodinja, kjer ima pospravljene osebne stvari. Obvezna oprema tega prsotora je tudi pisalna miza, sanitarije in tuš. Zagotoviti je potrebno moški, ženski wc in wc za zaposlene, prosotr za invalidske vozicke in ostalo opremo, prosotr za čistilko in dva ločena prosotra za čisto in umazano perilo. Na posamezno enoto so v primeru tega projekta zaradi evakuacijskih poti potrebne tudi požarne stopnice.

PROSTOR ZA GOSPODINJO PVC/keramika 13,10 m2

PROSTOR ZA I. VOZIČKE PVC 39,60 m2

WC ZAPOSLENI keramika 4,40 m2

ČISTO PERILO PVC 8,80 m2

UMAZANO PERILO PVC 8,40m2

HODNIK PVC 113,50 m2

SOBA PVC/keramika 26,40 m2

M = 1: 200

SOBE IN STANOVANJA

KOPALNICA keramika

BIVALNI PROSTOR PVC

BIVALNI PROSOTOR PVC

KOPALNICA keramika

BIVALNI PROSTOR PVC

KOPALNICA keramika

BIVALNI PRSOTOR PVC

KOPALNICA keramika

Soba ali stanovanje je najožji individualni življenski prostor posameznika stanujočega v domu. Za udobno počutje v sobi je potrebna dobra organizacija sobe. Sobe morajo biti obrnjene proti jugu, lahko tudi proti vzhodu ali zahodu, vsekakor pa ne proti severu. Zagotovljeno mora imeti dovolj dnevne svetlobe, mora imeti razgled na zunanje dogajanje, v objektu pa mora biti lokacija sob blizu skupnih prostorov, komunikacij in v celoti mora biti prilagojena ljudem z invalidskimi vozički. (Grdiša 2010, 86)

KOPALNICA keramika

BIVALNI PROSOTOR PVC

Sobe imajo 22,22 m2 bivalne površine in 4,20 m2 kopanice. Na enega uporabnika je v sobi zagotovljena postelja dimenzij najmanj 90x200, z možnostjo nastavitve, nočna omarica, garderobna omara, predalnik, miza in stol. V objektu so vse sobe (enoposteljne in dvoposteljne) enakih dimenzij. Sobe se med seboj razlikujejo v številu ležišč, v postavitvi opreme in sobe so si med seboj tudo zrcalne. Na levi strani besedila so prikazani vsi tipi sob v objektu. 1a, 1b, 1c in 1d so enoposteljne sobe, 2a in 2b pa dvoposteljne. Kopalnica v sobi, ki je obložena s keramiko primerne drsnosti, je organizirana tako, da jo lahko uporabljajo tudi ljudje na invalidskih vozičkih. V vsaki koplanici mora biti sanitarna školjka, umivalnik in tuš.

HODNIK PVC

BIVALNI PROSOTOR PVC SPALNICA PVC

V mansardnem delu objekta pa so predvidena tudi varovana stanovanja. Stanovanja so tako kot sobe prilagojena invalidnim osebam na vozičkih. V objektu sta dva tipa stanovanj in oba imata tudi zrcalno podobo samega sebe. Sheme stanovanj so vidne na desni strani. 1A in 1B predstavljata garsonjero s 22,22 m2 bivalne površine in 4,20 m2 kopanico. Garsonjera je namenjena eni osebi. 2A in 2B pa sta dva tipa apartmajov namenjena dvema osebama. V stanovanju je skupni bivalni prostor 26,19 m2, spanica 15,76 m2, kopanica 5,50 m2 in 4,60 m2 hodnik/vetrolov.

KOPALNICA keramika HODNIK PVC

BIVALNI PROSTOR PVC

KOPALNICA keramika

BIVALNI PROSOTOR PVC

SPALNICA PVC

M = 1: 200

6.4

POŽARNA ZASNOVA IN EVAKUACIJSKE POTI

OCENA POŽARNE NEVARNOSTI: Objekt je namenjen več kot 100 uporabnikom in je zaradi svoje velikosti in namembnosti požarno zahteven objekt. V objektu ni predvidenih nobenih prostorov z nevarnimi in hitro vnetljivimi snovmi v večjih količinah. Največjo nevarnost predstavlja kuhinja in kurilnica, ki pa sta požarno ustrezno zaščiteni. POŽARNA ZAŠČITA: Objekt je porojektiran po veljavni zakonodaji in predpisih, ki veljajo za požarno varnost v objektu. materiali: materiali uporabljeni za konstrukcijsko nosilne elemtne so negorljivi in odporni na vročino, ostali uporabljeni materiali pa so težko vnetljivi ali pa so zaščiteni z protivnetljivimi premazi (npr. les). požarni sektorji: objekt je razdeljen na požarne sektorje, kateri preprčujejo oziroma omejujejo širjenje požara v ostale dele objekta. Vsi požarni sektorji so med seboj loćeni s protipožarnimi stenami in protipožarnimi vrati. Na požarnih stopniščih, namenjenih evakuaciji uporabnikov ob požaru in nobenih gorljivih oziroma vnetljivih materialov. evakuacijske poti: evakuacijske poti so projektirane skladno s predpisi, kateri dovoljujejo najdaljšo pot do naslednjega požarnega sektorja oziroma do požarnega stopnišča maksimalno 35 m. Zaradi predolgih poti je bilo potrebno na objektu organizirati kar tri požarna stopnišča. Minimalna širina evakuacijske poti je 120 cm. Toliko so široke rame požarnih stopnišč, hodniki pa so širši. NAPRAVE IN ZAGOTOVLJEN DOSTOP ZA GAŠENJE: V objektu bo več ročnih gasilnih aparatov. Nameščeni bodo po hodikih za uporabo ob gašenju manjšega požara. V primeru večjega požara je predvidenih dovolj površin za hiter, varen in neoviran dostop gasilnim vozilom do objekta z vseh strani.

evakuacijske poti požarni sektorji in požarne celice

6 5 1 3 2

1 2 3 4 5 6 7

AB prednapeta plošča debeline 18 cm AB nosilne obodne stene debeline 30 cm AB nosilne notranje stene debeline 20 cm AB konzolne plošče za balkone AB nosilni stebri 40x40 cm AB nosine preklade strešna konstrukcija

6.5

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

5 2 3 2

3 6

4 1 6 5 1

Objekt je zasnovan na rastru 4,5 m in ima štiri etaže z razgibanim tlorisom v tri krake. Osnovni nosilni konstrukcijski material je armiran beton (AB) 7 4 3 6

1 3 2 6 4

horizontalni konstrukcijski elementi: AB pasovni temeljni so široki 60 - 70 cm in globoki 80 - 90 cm. AB plošča proti terenu ima debelino 15 cm, medetažne plošče pa so iz prednapete AB plošče debeline 18 cm. V višjih etažah so predvideni balkoni, ki so izvedeni kot AB konzolne plošče, v nadstropju pa je predniden tudi manjši AB konzolni previs. vetrikalni konstrukcijski elementi: Vse nosilne stene so iz AB. Obodne stene so debele 30 cm, notranje pa so debele 20 cm. Predelne stene so opečene ali iz mavnokartonskih plošč. Del konstrukcije sta tudi AB stopniščni jedri z dvigalom in jaškom, ter jedra s požarnim stopniščem. Stopniščne rame so prav tako iz AB plošč.

1 2

7.0

GRAFIČNE PRILOGE

kapela Weingerlova ulica

UVOZ

asfaltirano parkirišče

sosednji stanovanjski objekt visokorasla drevesa

dovozna rampa travnate površine

VHOD

DOSTAVA

travnate površine

asfaltirano parkirišče

zelenjavne gredice

tlakovane pohodne površine tlakovana povezava s parikiriščem lesena zunanja terasa

GLAVNI VHOD

Weingerlova ulica

višina objekta +9,29 m

višina objekta +12,75 m

tlakovane pohodne površine

tlakovane površine za počitek in relaksacijo na prostem površine za zunanjo rekreacijo

predmetni objekt

11,21 m

tlakovane pohodne površine

višina objekta +

tlakovane površine za počitek in relaksacijo na prostem tlakovane pohodne površine

7.1

SITUACIJA M = 1: 500

7.2

TLORIS KLETI M = 1: 250

7.3

TLORIS PRITLIČJA M = 1: 250

7.4

TLORIS NADSTROPJA M = 1: 250

7.5

TLORIS MANSARDE M = 1: 250

7.6

PREREZ A-A M = 1: 250

7.7

PREREZ B-B M = 1: 250

7.8

PREREZ C-C M = 1: 250

7.9

SEVERNA IN JUŽNA FASADA M = 1: 250

7.10 VZHODNA IN ZAHODNA FASADA M = 1: 250

8.0

ZAKLJUČEK

Umestitev doma za ostarele na predvideno lokacijo bo doprinesla k boljši oskrbi starih ljudi v samem kraju, na Gorenjskem in tut v ljubljanski regiji. S tem domom bo na razpolago več, še tako potrebnih prostih kapacitet v domovih, za ljudi, ki ne morejo več skrbeti zase. Dom okolici ne bo prinesel nobenih negativnih posledic, nobenega hrupa in pretiranega porasta prebivalcev oz uporabnikov javnega programa v naselju.

9.0

VIRI IN LITERATURA

KNJIGE

Mali J.: Imperl F.: Grdiša R.:

“Od hiralnic do domov za stare ljudi”. Fakulteta za socialno delo, Ljubljana 2008 “Kakovost oskrbe starejših - izziv za prihodnost”. Firis Imperl & Co., Seniorprojekt, Logatec 2012 “Priročnik za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi”. Fakulteta za arhitekturo - katedra za urbanizem, Ljubljana 2010

PRAVILNIKI

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev, Ul. RS, št. 67/2006, z dne 29.6.2006 Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1), Ul. RS, št. 102/2004, z dne 21.9.2004 Zdravstveni objekti, prostorska tehnična smernica TSG - 12640 - 001:2008, Ljubljana, junij 2008 Požarna varnost v stavbah, tehnična smernica TSG - 1 - 001: 2010, Ljubljana 2010 Odlok o občinskem prosotrskem načrtu občine Šenčur

INTERNET

Razvojni program občine Šenčur za obdobje 2004 - 2013, » http://www.sencur.si/assets/files/razvojni_program.pdf « . pregledano 2.1.2013 » http://www.ivz.si «. pregledano 2.1.2013 » http://www.stat.si/ «. pregledano 2.1.2013 » http://www.zzzs.si/ «. pregledano 2.1.2013 » http://zaps.si/ «. pregledano 2.1.2013 - Natečaj za pridobitev najustreznejše urbanističnoarhitektonske rešitve za center za starejše občane Hodoš » http://nl.urbarama.com/project/homes-for-senior-citizens «. pregledano 2.1.2013 » http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en «. pregledano 2.1.2013 » http://www.nextroom.at/building.php?id=69 «. pregledano 2.1.2013

SLIKE

str. 4: » http://wallpapersus.com/black-old-hands-monochrome-watches/« . pregledano 2.1.2013 str. 6: » http://sevasevol.blogspot.com/2011/12/mario-giacomelli.html «. pregledano 2.1.2013 str. 7: » http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/12/09/64942111_fotka17.jpg «. pregledano 2.1.2013 str. 7: » http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Rimljancek&e_id=119587 «. pregledano 2.1.2013 str. 7: » http://med.over.net/forum5/read.php?151,8227158 «. pregledano 2.1.2013 str. 7: » http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Kristijan_Pajer_-_Me%C5%A1%C4%8Danski_%C5%A1pital_v_%C5%A0pitalski_ulici_1890.jpg «. pregledano 2.1.2013 str. 10: » http://www.zzzs.si/mtp «. pregledano 2.1.2013 str. 12: » http://pmtips.net/thoughts-effective-project-planning/ «. pregledano 2.1.2013 str. 16: » http://nl.urbarama.com/project/homes-for-senior-citizens «. pregledano 2.1.2013 str. 16: » http://www.archdaily.com/85656/multiplicity-and-memory-talking-about-architecture-with-peter-zumthor/residential-home-for-the-elderly-in-masans-floor-plan/ «. pregledano 2.1.2013 str. 16: » http://www.panoramio.com/photo/73311983 «. pregledano 2.1.2013 str. 16: » http://www.panoramio.com/photo/73312125 «. pregledano 2.1.2013 str. 16: » http://www.panoramio.com/photo/73312069 «. pregledano 2.1.2013 str. 17: » http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en «. pregledano 2.1.2013 str. 17: » http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en «. pregledano 2.1.2013 str. 17: » http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en «. pregledano 2.1.2013 str. 17: » http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en «. pregledano 2.1.2013 str. 18: » http://www.nextroom.at/building.php?id=69 «. pregledano 2.1.2013 str. 18: » http://www.nextroom.at/building.php?id=69 «. pregledano 2.1.2013 str. 18: » http://www.nextroom.at/building.php?id=69 «. pregledano 2.1.2013 str. 18: » http://www.nextroom.at/building.php?id=69 «. pregledano 2.1.2013 str. 19: » http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR «. pregledano 2.1.2013 str. 21: » http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR «. pregledano 2.1.2013 str. 23: » http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR «. pregledano 2.1.2013 str. 28: » http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR «. pregledano 2.1.2013 str. 28: » http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SENCUR «. pregledano 2.1.2013

OSEBNO

podatki pridobljeni osebno na SSZS, maj 2012 Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Katja Pogačar • Idejna zasnova centra starejših občanov v Šenčurju • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec u.d.i.a. • vpis 2005/2006 • diploma 2012/2013

HVALA prof. dr. Alešu Vodopivcu za vso pomoč, nasvete in za pridobljeno znanje tekom študija. Prav tako HVALA tudi asistentom Anji, Tomažu in Gašperju. HVALA družini za podporo, pomoč in spodbudo. HVALA sošolcem za čudovita študijska leta in skupne trenutke na podstrehi. HVALA ostalim prijateljem za podporo in ker ste verjeli vame. HVALA vsem, ki mi stojite ob strani in ste mi tako ali drugače pomagali pri študiju.

Podpisana Katja Pogačar izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela z naslovom: Idejna zasnova Centra starejših občanov v Šenčurju, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjala dne 17.1.2013.