Lucija Penko by fa diploma

KONJ NA PLANINI Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo. Magistrsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Avtorica: Lucija Penko Mentor: prof. Jurij Kobe u. d. i. a. Somentor: Rok Žnidaršič u. d. i. a. Konzultant za konstrukcijo: Josip Konstantinović u. d. i. a. Konzultant za strojne instalacije: Tomi Celarc u. d. i. s. Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2008 Ljubljana, 2015

Zeleno, ki te hočem zeleno. Zeleni veter. Zelene veje. Ladja na morju in konj na planini. S senco ob pasu ona sanja na balkonu polti zelene, las zelenih, z očmi od hladnega stebra. Zeleno, ki te hočem zeleno. Pod ciganskim mesecem stvari jo motrijo in ona jih ne more motriti. Federico Garcia Lorca, Mesečna romanca

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

POVZETEK

ABSTRACT

Cilj idejne zasnove je revitalizacija renesančnega gradu Krumperk s pripadajočim posestvom, ki stoji ob izteku moravškega krasa na obrobju Občine Domžale. Trenutno opuščen grad je ohranil večino svoje prvotne podobe, nekaj sprememb je doživela pripadajoča pristava, v kateri program konjeniške dejavnosti izvaja Univerza v Ljubljani. Projekt zajema nadgraditev konjeniškega programa univerze na lokaciji, z umestitvijo novih objektov in infrastrukture, kot so jahalna dvorana, hlevi in pripadajoče zunanje površine, prenovo gradu z grajsko pristavo ter vsemi pripadajočimi objekti, ki prevzamejo upravne, turistične in družbene vsebine, natančneje hotel s prireditveno dvorano, restavracijo, učilnice, laboratoriji ipd. Revitalizacija torej temelji na konjeništvu kot gonilniku delovanja in nadaljnjega razvoja posestva, v katerem je kulturna dediščina temelj potenciala in edinstvene podobe okolja.

The objective of this thesis is a revitalisation of the renaissance castle Krumperk with its estate, which lies at the end of Moravče hills on the brink of municipality of Domžale. Currently abandoned, the mansion has kept most of its original structure, some changes have been made to its surrounding facilities, which house the equestrian teaching and reseach programmes of University of Ljubljana. The project includes an extension of the present equestrian content with providing new facilities and infrastructure, such as a riding arena, new barns, outdoor areas and a renovation of the castle Krumperk along with its services buildings, which take over the administrative and social functions, including a hotel with an event hall, restaurant, classrooms, laboratories etc. The revitalisation is thus founded on equestrianism as the driver of development of the estate, in which cultural heritage gives ground to its potential and unique identity.

Ključne besede: Krumperk, grad, posestvo, revitalizacija, prenova, konjeništvo, univerza

Key words: Krumperk, castle, estate, revitalisation, renovation, equestrianism, university

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

KAZALO

Uvod

2. Prostor 6 2.1 Lokacija 7 2.2 Posestvo Krumperk 8 2.3 Grad Krumperk 13 3. Teoretska izhodišča 21 3.1 Identiteta posestva Krumperk 22 3.2 Varovanje kulturne dediščine 23 3.3 Konservatorske smernice za Krumperk 24 3.4 O konju in konjeništvu 25 3.5 Referenčni primeri 28 4. Projekt 30 4.1 Programska zasnova 31 4.2 Urbanistično-krajinska zasnova 32 4.3 Konjeniški center 35 4.4 Grajska pristava 54 4.5 Grad Krumperk 59 5. Zaključek 75 6. Literatura in viri 76

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

1.0 UVOD

1 | Posestvo Krumperk

Oris problema. Posestvo Krumperk leži jugovzhodno od naselja Domžale, v bližini vasi Gorjuša na izteku moravškega krasa. Renesančni grad Krumperk, ki z dvignjene točke dominira dolini, je bil pozidan leta 1580 in je kljub pestri zgodovini ostal precej nespremenjen. Zdaj je prazen, prepuščen zobu časa, čeprav so ga po denacionalizacijskem postopku vrnili lastniku. Nekaj sprememb je doživela pripadajoča grajska pristava, ki jo upravlja Univerza v Ljubljani za izvajanje programa Pedagoško raziskovalnega centra za konjerejo, kar ostaja primarna dejavnost na lokaciji. Prostor degradirajo električni daljnovodi, ki razpolavljajo dolino, hrup bližnje avtoceste, nenadzorovana gradnja enodružinskih hiš, večji kmetijski objekti ob vznožju grajske vzpetine ter propadajoče stanje gradu.

Cilji naloge. Z razširitvijo infrastrukture in prostorov za univerzitetni pedagoško raziskovalni center za konjerejo po vzoru uspešnih modelov iz tujine bo Krumperk okrepil svojo dejavnost na državni ravni in se vrisal na mednarodni zemljevid. Na regionalni ravni bo preko gozdnih poti konjeniški šport povezoval kraje in občine. Prenovljeni grad bo ponujal možnosti namestitve, organizacije dogodkov občinskega in državnega-univerzitetnega pomena, pristava bo dobila izobraževalne vsebine, nova infrastruktura - hlevi, jahališča in pokrita jahalnica - pa bo programsko napajala posestvo. Ob upoštevanju zgodovinskih dejstev, obstoječih infrastrukturnih značilnosti in urbanističnih nastavkov, je cilj naloge izkoristiti potencial posestva Krumperk ter ga v različnih merilih oživiti tako v kamnu kot v zavesti.

Metoda dela. V diplomi bom poskušala izoblikovati intervencije, ki bodo s primerno vsebino in spoštljivim odnosom do obstoječega vnovič oživile posestvo, ga približale tako prebivalcem regije kot tudi zunanjim obiskovalcem ter tako omogočile revitalizacijo kulturne dediščine.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

2.0 PROSTOR

2.1 LOKACIJA 2.2 POSESTVO KRUMPERK 2.3 GRAD KRUMPERK

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

2.1 LOKACIJA

2 | Občina Domžale na zemljevidu Slovenije

3 | Grb Občine Domžale

Osnovni podatki. Občina Domžale geografsko leži na severovzhodnem delu Ljubljanske kotline, natančneje na Kamniško-Bistriški ravnini, na kateri je poleg intenzivnega kmetijstva močno navzoča tudi urbanizacija, ki je posledica neposredne bližine Ljubljane kot glavnega zaposlitvenega, upravnega, izobraževalnega in storitvenega središča. Je ena izmed šestindvajsetih občin, ki sodijo v Osrednjeslovensko regijo. Obsega 50 naselij in po velikosti ozemlja sodi med manjše občine, saj z 72,3 km2 predstavlja 0,36 % vsega ozemlja Slovenije. Po številu prebivalcev in gostoti poseljenosti se uvršča med velike občine, saj je s 33.936 prebivalci leta 2011 predstavljala 1,66 % vsega prebivalstva Slovenije. Posledično sodi občina med območja z nadpovprečno naseljenostjo, na kar vplivajo predvsem ugodna geografska lega, ugodni naravni pogoji in družbene razmere. Demografsko stanje občine je skoraj po vseh kazalcih boljše od republiških povprečij, saj ima visok delež mladega prebivalstva, kar je predvsem posledica priseljevanja mladih družin. Poleg tega ima dobro izobrazbeno strukturo, ob visokem deležu višje in visokošolske izobrazbe. Občina ima za razvoj gospodarstva izredno ugodno geopolitično in goegrafsko lego, tradicionalno je usmerjena predvsem v obrtno-industrijsko dejavnost, a razmerje med številom delovnih mest in delovno aktivnega prebivalstva je neugodno, kar povzroča velike dnevne migracije v druga zaposlitvena središča, predvsem v Ljubljano.

Občinski Prostorski Načrt (OPN). Občina Domžale je julija 2014 razgrnila Občinski prostorski načrt, na katerem so bile poudarjene prednostne naloge in vizija razvoja do leta 2025. Uravnotežen prostorski razvoj bo črpal potencial predvsem z uveljavljanjem izjemne strateške lege v prostoru Kamniško-Zasavske regije. Glavne težnje pri nadaljnjem razvoju občine so predvsem spodbujanje razvoja novih dejavnosti in delovnih mest, ki jih v občini primanjkuje, zvišanje ravni bivanja občanov z izboljšanjem družbene, prometne in komunalne infrastrukture, vlaganje v trajnostni razvoj in vključevanje v regijske projekte, usklajevanje tradicionalnega in sodobnega na podeželskih delih občine ter ne nazadnje razviti edinstveno zaokroženo identiteto kraja, ki bo spodbudila tudi razvoj turizma na državni in mednarodni ravni.

4 | Karta Občine Domžale

5 | Koncept prostorskega razvoja občine

OPN o Krumperku. V zasnovi prostorskega razvoja je posestvo Krumperk definirano kot turistično-rekreacijsko območje, ki je poleg zelene osi ob reki Kamniški Bistrici eno večjih območij v občini. Grad Krumperk je tu definiran kot glavna izletniška turistična atrakcija in mesto Gorjuša kot turistična izhodiščna točka Pri usmeritvah namenske rabe je dolina opredeljena kot zelena površina, namenjena primarni rabi, medtem ko so stavbna zemljišča razporejena ob njenem robu, na višji legi.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

2.2 POSESTVO KRUMPERK

Lega. Posestvo Krumperk leži slabih 5 km jugovzhodno od mesta Domžal, na vzhodnem robu Ljubljanske kotline, na zaključku osamelega moravškega krasa. Za moravški kras je značilno nizko gričevje, posuto z vrtačami in kraškimi jamami. Skozi območje pelje lokalna cesta, ki območje na jugozahodu povezuje z Domžalami in Ihanom, na severu pa z Dobom. Domžale Posestvo Krumperk

Ljubljana

6 | Lega posestva Krumperk

Domžale

7 | Posestvo Krumperk - meje območja

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo |

MORFOLOŠKA ANALIZA. Zazidava je z nekaj izjemami umaknjena na obrobje močvirnate ravnice, na višjo lego okoliških gričev. Opazen je značilen vzorec gručaste vasi Gorjuša na vzpetini. Novejša razpršena gradnja je nanizana ob cesti, ki prečka posestvo. Okolici dominira volumen gradu Krumperk na pomolu nad dolino. Ob njegovem vznožju izstopajo trije dolgi gospodarski objekti, na južni vzpetini pod gradom pa objekti za izvajanje konjeniške dejavnosti. LEGENDA grajeno

8 | Morfološka analiza

100m

9 | Omrežje poti

100m

OMREŽJE POTI. Posestvo se nahaja v neposredni bližini avtoceste Ljubljana-Maribor, ki ga zamejuje s severne strani. Glavna cesta ki prečka posestvo, poteka ob robu ravnice, na meji med travnikom in gozdom, na lokacijo vstopi na zahodu in severu, ter se vmes povzpne na grajski pomol. Ta cesta predstavlja tudi najkrajšo povezavo Grojuše in nadaljnjih krajev z avtocesto, zato je promet dokaj gost. Gozd, ki obdaja lokacijo je prepleten s pešpotmi in gozdnimi stezami, ki sežejo globoko v zaledje in sosednje občine (Dol pri Ljubljani, Lukovica, Moravče). LEGENDA avtocesta lokalna cesta zbirna krajevna cesta pešpoti

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 10

RABA PROSTORA IN PROGRAM. Rob doline je obdan z mešanim gozdom, ravnica pa je razdeljena na intenzivne pašnike na katerih se v večini pase govedo. Te imajo v uporabi lokalni kmetje in Univerza v Ljubljani. Grajeno na lokaciji predstavlja predvsem stanovanjska raba v obliki enodružinskih hiš. Izjema je restavracija z jamarskim domom na koncu vasi Gorjuša, s pogledom na grad Krumperk. Glede na ruralno vsebino so navzoči tudi kmetijski gospodarski objekti. Tri večja gospodarska poslopja ob vznožju grajskega pomola so hlevi za perjad in govedo v lasti Univerze v Ljubljani. Poslopje gradu Krumperk je opuščeno, medtem ko se v pripadajočih gospodarskih objektih odvijata dejavnost konjeniških društev ter univerzitetni program Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Južno od grajskih hlevov je zrasla tudi manjša jahalna dvorana za potrebe konjeniških dejavnosti na območju. Za ta namen so v dolinici severovzhodno od gradu urejena tudi zunanja jahališča. LEGENDA gozd pašniki stanovanjska raba gospodarski objekti centralne dejavnosti konjeništvo opuščeni objekti

10 | Raba prostora in program

100m

KULTURNA IN NARAVNA DEDIŠČINA. Renesančni grad Krumperk ima status spomenika lokalnega pomena, med katere spadajo tudi pripadajoči gospodarski objekti - kašča, baročna grajska kapela, leseni čebelnjak in grajski hlevi. Na gradu je spominska plošča ob ustanovitvi občinskega odbora iz leta 1941. V širšem vplivnem območju gradu najdemo tudi nekaj manjših spomenikov lokalnega pomena - Rapočev križ, Spomenik imenovanju ceste in Spomenik Simonu Robiču. Kot kulturna dediščina je priznana tudi domačija Gorjuša 4. Na območju posestva je registrirano arheološko najdišče Babja Jama pri Krumperku. V njej so v letih 1967 in 1968 našli kosti pragoveda, alpskega svizca, losa, bobra, oglje in kamnita rezila ledenodobnega lovca. V bližnjih gozdovih sta tudi kapniška Miševa jama in Železna jama, ki so jo leta 1963 turistično uredili. Pomembne sestavine podobe posestva so tudi vegetacijske strukture. Na južni strani pobočja grajskega pomola so vidni ostanki kamnitih teras, pod katerimi je danes sadovnjak, ob južni dovozni cesti pa je bila v šestdesetih letih dosajena gabrova živica. Ob vhodu v grajsko stavbo rasteta dva stara kostanja, nasproti, ob grajskih hlevih, pa lipa.

6 4 3

LEGENDA

1 grad Krumperk 5

2 kapela 3 kašča 4 gospodarski objekt 5 grajski hlevi 6 Babja jama 7 domačija Gorjuša 4 8 Rapočev križ Iin spomenik imenovanju ceste

11 | Kulturna in naravna dediščina

100m

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 11

ZAZNAVNA ANALIZA. Območje gradu Krumperk je obdano z gozdom, ki zaokroža ravnico, ta se s severne strani zajeda v moravški kras. Tu izstopa le reliefni pomol, na katerem stoji grad Krumperk, ki predstavlja izrazito prostorsko dominanto. Od tu se odpirajo vedute na celotno posestvo, najpomembnejši pa so pogledi na okoliške cerkve, saj vpenjajo območje gradu tudi v širšo okolico. Na sever proti cerkvi sv. Katarine v Rovah, na severozahod proti cerkvi sv. Martina v Dobu in na jug proti cerkvi sv. Radegunde v Goričici pri Ihanu. Skozi območje in mimo grajskih poslopij vodi cesta, ki vstopa s severne in zahodne strani. Z obeh vstopnih točk se odpirajo vedute na grad Krumperk. Močan rob lokacije predstavlja tudi avtocesta Ljubljana-Maribor, ki jo zamejuje s severne strani.

LEGENDA gozdna meja rob

dominanta pogled veduta

dostop

3 2

12 | Zaznavna analiza

13 | 1 Pogled na cerkev sv. Martina in cerkev sv. Katarine v ozadju

14 | 2 Pogled na cerkev sv. Radegunde

15 | 3 Pogled z zahodnega dostopa

16 | 4 Pogled z Jamarskega doma

17 | 5 Pogled s severnega dostopa

18 | 6 Pogled z avtocestnega nadvoza

100m

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 12

PROSTORSKA PROBLEMATIKA. Na severni strani posestva Krumperk je pokrajina prekinjena in zamejena z avtocesto. Ta ni le vizualna ovira, saj tudi s hrupom onesnažuje sicer mirno okolico. Območje po sredini v smeri zahod-vzhod presekajo še električni daljnovodi v neposredni bližini gradu, ki degradirajo poglede in samo kakovost zelenega okolja. Dodatno pa sliko pokrajine kazi razpršena novejša gradnja enodružinskih hiš vzdolž ceste po vzhodnem pobočju dolinice ter trije dolgi gospodarski objekti ob vznožju grajskega pomola, saj so nesorazmerni s kontekstom in neprimerno locirani v krajini. LEGENDA hrup avtoceste električni daljnovodi razpršena gradnja prazni objekti

19 | Prostorska problematika

20 | Gospodarski objekti pod gradom

21 | Električni daljnovodi kazijo pogled na grad

22 | Avtocesta nima protihrupne zaščite

23 | Neprimerna umestitev programa

24 | Proradanje kulturne dediščine

25 | Razpršena gradnja

100m

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 13

2.3 GRAD KRUMPERK

Zgodovina in razvoj. Tam, kjer danes stoji grad oziroma dvorec, kot mu pravijo nekateri, je prvotno stal tipičen srednjeveški dvor - stolp, najstarejši ohranjeni vir iz leta 1410 ga omenja pod imenom Trun Chrawperg. Valvasor ga pred tem imenuje tudi Thurn unter Kreutberg ali Thurn zu Kreutberg, kar pomeni, da je bil Krumperk verjetno dedič tedaj že opustelega gradu Rabensberg - Koprivnik blizu Moravč. O njem ni ohranjenih nobenih zapisov ali risb, zato se lahko o njegovi podobi le ugiba na podlagi sorodnih primerov, kot sta Graslov stolp v Slovenski Bistrici in stolp Kebelj. Ti stolpi so bili povečini zelo preprosti, majhni, s kvadratnim tlorisom približnih dimenzij 9 x 12m. Leta 1338 je imel dvorec v lasti Hercules Kreutberg oziroma Herkules Krumperški, leta 1410 pa je bil za 232 mark beneških šilingov prodan Engelhardu Zellenbergerju. Leta 1517 je grad skupaj s pripadajočimi posestvi v fevd dobil Krištof Rauber. Rauberji so bili veljavna kranjska plemiška rodbina, ki je imela posestva tudi na Štajerskem in v Doljni Avstriji, na Erdeljskem in Frankovskem. Ravbarji (nemško Rauber) so bili stara kranjska plemiška družina, ki naj bi izhajala iz Koroške. V 15. in 16. stoletju so bili med najodličnejšimi družinami na Slovenskem. Baronski naziv so prvič prejeli leta 1516, zaradi izjemnih dosežkov v službi države in cesarja. Njihova glavna rezidenca je bil grad Kravjek pri Muljavi. Na Kranjskem so izumrli v 19. stoletju. Družina je imela še iz časa karantanskih vojvod privilegij, da je lahko med smrtjo enega in ustoličenjem drugega vojvode ropala po deželi. Na ta način je dobila svoj priimek. Prvi v listinah omenjeni zastopnik rodu je bil Matija Engelschalk (okoli leta 1370), pozneje se je rod s Koroške razširil po Kranjski, Štajerski in Erdeljski. Številne zgodbe pišejo o podvigih Rauberjev, Gašper Rauber je leta 1484 oblegal in premagal Erazma Jamskega, zadnjega roparskega viteza na Slovenskem, Nikolaj je leta 1492 pri Beljaku pomagal potolči turško vojsko, Krištof je bil drugi Ljubljanski škof in cesarski svetovalec. Andrej Eberhard Rauber je slovel po silni moči in po bradi, v ljudski spomin pa je najbolj zapisan Adam Rauber, gospod na Krumperku, ki je leta 1593 prispeval k zmagi avstrijsko-hrvaške vojske nad dvakrat močnejšo turško armado pri Sisku. V gradu se je rodila tudi Ana Marija, ki se je poročila v družino Valvasor in bila mati slavnega Janeza W. Valvasorja, zato je gradu tudi sam posvečal precej pozornosti, in ga opisal v Slavi Vojvodine Kranjske. Adam Rauber je v letih 1569 do 1582 pozidal dvorec, ki je v precejšnji meri ohranil svojo prvotno podobo vse do danes. Zgrajen je bil po takrat novih, italijanskih načelih ravninskih dvorcev, ki so se pri nas uveljavili že z graščinama Brdo pri Kranju in Brdo pri Lukovici. Ravbarji so imeli dvorec v posesti še v prvih desetletjih 17. stoletja, potem pa je s poroko leta 1631 prišel v last prav tako imenitne kranjske plemiške rodbine Raspov, ki so grad obogatili z baročnimi detajli. Grof Janez Ludvik Rasp je predvidoma v začetku 18. stoletja v bližino gradu postavil baročno kapelico Device Marije, ki obnovljena stoji še danes. Raspom so kot lastniki sledili leta 1803 grofje Thurn-Valsassina, leta 1840 baroni Rechbach, leta 1928 pa je prvič prišel v neplemiške roke, ko ga je kupila Stanka Pogačnik, veleposestnica iz Ruš pri Mariboru.

26 | Graslov stolp

27 | Stolp Kebelj

28 | Valvasorjeva upodobitev Krumperka v Slavi Vojvodine Kranjske

29 | Grb Rauberjev nad vhodom v grad Krumperk

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 14

30 | Značilni ambient Krumperka danes

NOVEJŠA ZGODOVINA. Na gradu je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF Domžale, prvi v Kamniškem okrožju, na katerega opominja tudi spominska plošča. Od leta 1942 dalje je bila v gradu nemška vojaška šola, po vojni pa so ga spremenili v okrevališče za oficirje JLA. Po stanju 1. novembra 1945, navedenem v Inventarju državnega posestva, je posestvo merilo 245 ha, 68 a in 12 m2 zemljišč, od tega 6 ha orne zemlje in kar 180 ha gozdov. Od stavb pa poleg graščine še konjski in goveji hlev, svinjak, garažo, drvarnico, kapelo, cvetličnjak, cegovnico, hišo št. 2 in dve koči. Leta 1953 so stavbo nacionalizirali in ji skušali dati novo namembnost. V njej so bila med drugim tudi stanovanja, leta 1976 so v gradu uredili prostore arhiva Občine Domžale, Kamniški muzej pa je v njem postavil zbirko slamnikarske obrti in industrije na domžalskem območju. Grajske gozdove je prevzelo gozdno gospodarstvo, polja in gospodarska poslopja podjetje Agrokombinat Ljubljana, leta 1977 pa Biotehniška fakulteta. V šestdesetih letih so bili pod gradom zgrajeni trije gospodarski objekti za gojenje perjadi. Leta 1978 pa je bil v prostorih grajskih hlevov ustanovljen center za konjerejo Krumperk, ki je obsegal 50 hektarov, ter prostore za 50 konjev. Grajski hlevi, ki so bili leta 1988 prenovljeni in pozidani, še danes ohranjajo prvotno namembnost v okviru programa Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1994, ko se je začel postopek denacionalizacije, so grajsko poslopje vrnili sinu predvojne lastnice, inž. Hinku Pogačniku. Od tedaj je izpraznjen in brez vsebine, bil pa je deležen več občasnih posegov spomeniške družbe, da bi ga obvarovale propada.

31 | Intenzivni pašniki na ravnici pod gradom

32 | Jamarski dom nasproti grajskemu pomolu

DANES. Na posestvu danes delujejo številne razdrobljene dejavnosti. Medtem ko grajska stavba sameva je danes na njenih travnikih prisotna predvsem živinoreja, ki jo gojijo okoliški kmetje, na pašo pa pripeljejo tudi govedo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ob vznožju gradu, v dveh izmed treh dolgih gospodarskih objektov, pa je našla prostor perutninska reja. Nad pobočjem ob južnem koncu vasi gorjuša stoje jamarski dom z restavracijo, ki vzdržuje bližnje jame in je trenutno edini turistični ponudnik v bližnji okolici. Najaktivnejša dejavnost pa je konjeništvo, ki je zavzelo prostore grajskih hlevov in gospodarski objekt gradu. V dolinici med grajskim pomolom in vasjo Gorjuša so urejene zunanje jahalne površine, dodatni konjeniški infrastrukturni objekti pa so zrasli na pobočju južno od grajskih hlevov.

33 | Konjeniški objekti južno od grajskih hlevov

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 15

Opis gradu. Arhitektura Krumperka predstavlja zadnjo stopnjo profane utrdbene arhitekture. V 16. stoletju je bila še vedno navzoča nevarnost turških vpadov, hkrati pa je bilo to obdobje obsežnih gradenj in prenove zaradi velikega potresa leta 1511. Gradovi so v 16. stoletju zato še vedno nujno potrebovali utrdbeno lego in arhitekturo. Najstarejši primer centralnega kastelnega tipa gradu na Kranjskem je grad Brdo pri Kranju, ki je bil pozneje sicer prezidan. Naslednji primer je danes žal že skorajda porušen grad Brdo pri Lukovici, ki je bil zgrajen v sredini 16. stoletja. Krumperk je kot mlajši dvojnik brdskega gradu nastal konec 16. stoletja.

Centralni tip gradu je postavljen na pravokotni tlorisni osnovi z vogalnimi stolpi, ki ne presegajo višine traktov, stavbni trakti pa se razvrščajo okoli reprezentančnega zaprtega arkadnega dvorišča toskanskega reda. Tu je uvedena nova oblika - nad širšimi arkadami v pritličju so v nadstropju podvojene ožje arkade, poleg tega pa je tu prvič pri nas oboke arkadnih hodnikov prepredla grebenasta mreža, renesančna redukcija cerkvenih rebrastih shem. Z zunanje strani je značilen tudi izrazit konzolni podstrešni venec, namenjen obrambi. Taka stavba v bistvu združuje dve funkciji rezidenco v notranjosti in utrdbo na zunanjosti.

34 | Grad Brdo pri Kranju

35 | Grad Brdo pri Lukovici

Grajska stavba Krumperka je bila očitno pozidana v eni potezi, saj je precej enakomerna in skoraj povsem simetrična. Štirje enonadstropni stanovanjski trakti obdajajo na treh straneh arkadno dvorišče, na vzhodni strani, kjer je tudi glavni vhod, pa ga zapira avla s stopniščem. Štirje vogalni stolpi so pravilne kvadratne zasnove, enake višine kot stanovanjski trakti, na vrhu pa stavbo zaključuje kamnit konzolni venec, ki nosi podstrešno obrambno poletažo z izlivnicami za smolo (mašikuli) in pravokotnimi strelnicami. Ostrešje je še ohranjeno v zasnovi iz 16. stoletja, strešna kritina pa so ročno izdelani glineni bobrovci. Prvotna, re-

nesančna okenca so delno še ohranjena v pritličju, z gotsko, na ajdovo zrno prirezanimi kamnitimi okviri, zavarovana z močnimi kovanimi mrežami. Številne so skozi zgodovino povečali, s tem uničili kamnite obrobe, precej oken pa je tudi prebitih na novo. V pritličju južne stene sta ohranjeni, a zazidani renesančni ključasti strelnici iz peščenjaka, na vrhu jugozahodnega stolpa pa je vidna manjša zidana topovska renesančna strelnica. Na stavbnem obodu so ohranjene tri, na kamnite konzole oprte latrine (ajžlji, oz. stranišča). Nadstropje je bilo v baroku predelano, okna so tu obdana s kamnitimi okviri s profiliranimi karnisami.

Shema pritličja gradu Krumperk, merilo 1:500

36 | Grad Krumperk s ptičje perspektive

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 16

Vhodni portal je delno še prvoten. Kamniti rustično členjeni obod je renesančen, v času baroka, predvidoma sredi 18. stoletja, pa je bil uokvirjen s pilastroma ob strani, ter uvito profilirano preklado nad polkrožnim lokom vratne odprtine. Nad vhodnim portalom je kamniti grb baronov Ravbarjev, v veži pa grb družine Rasp. Iz veže pridemo v prečno postavljeno avlo, kjer se vzpenjata v nadstropje dve dvokraki, nekoč leseni stopnišči, ki sta zdaj betonski. Stopnišči sta zavarovani z lesenimi balustradnimi ograjami. Vsi stropi so ravni, opremljeni z baročnimi štukaturnimi okviri. Arkadni hodniki v pritličju so križnogrebenasti in odprti, podpirajo jih strebri toskanskega reda, v nadstropju pa mrežasto grebenasti oboki, hodnik je zaprt. Obokanih je še nekaj prostorov v pritličju in v kleti. V sobi levo od vhoda je mrežasti obok oprt na dva prizmatična stebra. V eni izmed sob južnega stavbnega kri-

37 | Vhodni portal

la pa je enak obok oprt na en steber. Prostori pritličja severnega trakta so delno banjasto obokani, delno pa imajo raven strop z vidnimi stropniki. Grad je podkleten v severnem in zahodnem traktu, klet je tako dostopna na več točkah - z dvorišča, preko sobe v zahodnem traktu, jugozahodni vogal pa ima zunanji dostop, ki ga omogoča rahel padec terena. V severozahodnem stolpu so še ohranjene grajske ječe z okovanimi vrati. Ohranjeni so v veliki meri še baročni vratni okviri z vratnicami, opremljeni s starim okovjem, stenske obloge v stanovanjskem delu v nekaj sobah v nadstropju pa je še prvotni parket. Nekdanje bogate opreme v gradu ni več, nekaj so jo leta 1928 odpeljali Rechbachi, ko so se odselili v Avstrijo, večji del pa se je porazgubil po zadnji vojni.

38 | Vhodna veža in pogled na osrednji atrij

39 | Stopnišče pred 2. svetovno vojno

40 | Steber v sobi južnega krila

41 | Grajske ječe v severozahodnem stolpu

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 17

42 | Arkadni hodnik v nadstropju

45 | S kamnitega zidu odpadajo zadnji ostanki ometa

47 | Kamniti konzolni venec in latrina na zahodni fasadi

43 | Pogled na atrij iz nadstropja

44 | Atrij pred 2. svetovno vojno

46 | Strešna kritina - opečnati bobrovci

48 | Renesančno okence v pritličju

49 | Baročno okno v nadstropju

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 18

Opis PRIPADAJOČIH STRUKTUR. Grajski hlevi. Kompleks nekdanjih grajskih hlevov stoji južno od grajske stavbe ob dovozni poti, ki se vije med gradom in hlevi. Zgrajeni so bili v 16. in 17. stoletju. Prvotno so bili kvadratne oblike z dvoriščem v notranjosti. Ta zasnova se je ohranila do današnjih dni, del pa je bil na novo sezidan med prenovo leta 1988. V betonu sta se pozidala južni in nižji, vzhodni krak objekta, obnovili so strop v zahodnem, starem delu hleva, zazidan je bil

prvotni vhod skozi kamniti portal, zamenjane so bile tudi kritine streh. Del stare kritine, opečnatih bobrovcev, je še viden na južni strešini najvišjega, južnega dela objekta. Pred vhodom je v tleh viden še rob starega vodnjaka. Hlevi še danes služijo prvotnemu namenu, v njih je trenutno nastanjenih 14 konj. Tu se izvajajo konjeniške delavnice, tečaji in drugi sorodni programi Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

50 | Grajski hlevi, vhodna fasada

51 | Pogled na hleve z južnega dostopa na grad

52 | Grajski hlevi, stari del

53 | Grajski hlevi, novejši del

54 | Ambient v nadstropju starega dela

55 | Hlevi v južnem, novejšem delu stavbe

56 | Hlevi v starem delu

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 19

Gospodarsko poslopje na severni strani gradu. Nadstropno gospodarsko poslopje stoji ob severnem delu dvorišča pri grajski stavbi. Streha je dvokapnica, krita z opečnimi bobrovci. Zidano je iz kamna in precej predelano z opečnimi stenami. Dodani so bili polkrožna okna v pritličju na južni strani in polkrožna vrata na vzhodni strani stavbe z betonskimi stebri in betonski venec nad pritličjem. Danes so v objektu prostori Konjeniškega kluba Krumperk.

Grajska kašča in vodnjak. Na južnem delu gradu, ob vhodu, stoji kamnita in v notranjosti obokana stavba, ki je bila zgrajena v 18. stoletju. V njej je bil nekdaj tudi golobnjak. Nasproti stoji še s kamna obzidan vodnjak z letnico 1834, prinesen z nekdanjega grajskega sprehajališča, danes s črpalko na »cigarico«. Prvotna zasnova grajskega vodnjaka še ni bila raziskana, je pa objekt pomemben kot osnovna sestavina gradu Krumperk.

57 | Gospodarsko poslopje gradu

58 | Kašča in vodnjak

59 | Pogled na poslopje z vhodnega dvorišča

60 | Notranjost kašče

Kapela. Baročna kapelica Device Marije je bila zgrajena v letu 1712, postavil naj bi jo grof Janez Ludvik Rasp. Kapelica je podkletena, v tlorisu oblikovana kot osmerokotnik, z nizko piramidasto streho in z masivnim štukom okrašeno vhodno fasado.

Čebelnjak. Na spodnji terasi ob grajski zahodni strani, ob grajskem parku in sadovnjaku je ohranjena manjša lesena stavba z dvokapno streho. V njem sicer niso ohranjene panjske končnice, a v sklopu ožjega kompleksa gradu priča, da so se na gradu ukvarjali tudi z gospodarsko dejavnostjo – čebelarstvom in pridelovanjem medu.

62 | Čebelnjak

63 | Toplar

Kozolec toplar. Stoji južno od gradu, na pašniku, ob grabnu za odvodnjavanje pašnika. Graben omejuje živica. Kozolec je v celoti zgrajen iz lesa s križno mrežo, dvokapno streho, krito z opečno kritino, in z lesom obitima zatrepoma. Na južni strani je dodana nadstrešnica, služi pa kot staja goveji živini. 61 | Kapela

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 20

VRTNA UREDITEV. Prva upodobitev graščine, ki kaže urejeno okolico gradu, je v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Na južni strani gradu je viden preprost, a zgledno urejen vrt, obdan z visokim kamnitim zidom. Vrt je bil razdeljen na več pravokotnih polj, na katerih so verjetno gojili vrtne kulture. Na dvorišče se je vstopalo skozi polkrožni portal. Okrog gradu je bilo več gospodarskih poslopij in golobnjak. Franciscejski kataster iz leta 1826 nakazuje na bogatejše parkovne ureditve. Na severu in severovzhodu grajskega griča je bil travniški sadovnjak. Južno oziroma jugozahodno pod gradom so bili urejeni terasasti vrtovi. Manjši parkovno urejeni površini sta bili tudi južno in vzhodno od grajskih hlevov, med tem ko je bil ob vznožju grajskega griča na severovzhodni strani pod dostopno cesto s severne strani urejen vrt, ki je imel verjetno bolj utilitarno funkcijo. Najzanimivejši del teh ureditev je bilo grajsko spreha

jališče z mrežo sprehajalnih poti, počivališč in razgledišč, ki se je razprostiralo po vzpetini na vzhodni strani gradu in se je na severu končalo pri Babji jami. Od tu so se odpirali pogledi na grad in na kmetijsko krajino, obdano z gozdom, na jugu pa na park, ki se je spuščal po pobočju južno od hlevov in se je v dolini zaključil z jezercem, ob katerem so bila zasajena okrasna drevesa. Danes o nekdanjih ureditvah pričajo le posamezni ohranjeni fragmenti, kot so ostanki kamnitih zidov, stopnišč, vodnjaka ipd. Sicer je območje prostorsko dobro ohranjeno in razen kokošje farme, zgrajene v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, praktično neokrnjeno. Ohranjeni so zgodovinski dostopi in vse ključne vedute na grad pa tudi vedute iz gradu na okoliško krajino. Pogledi se odpirajo celo do oddaljenih cerkva na Brdu pri Ihanu, Dobu in Rovah.

64 | Podoba posestva Krumperk, upodobljena leta 1826 na Franciscejskem katastru

65 | Drevored ob severni dostopni cesti

66 | Stara lipa ob vhodu v grajske hleve

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 21

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 IDENTITETA POSESTVA KRUMPERK 3.2 VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE 3.3 KONSERVATORSKE SMERNICE ZA POSESTVO KRUMPERK 3.4 KONJENIŠTVO IN KONJEREJA 3.5 REFERENČNI PRIMERI

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 22

3.1 IDENTITETA POSESTVA KRUMPERK

‘Z vidika prostorske zgodovine je posestvo Krumperk še edino v celoti ohranjeno posestvo na Gorenjskem, ki se je z nekaj spremembami ohranilo vse od zarisa Franciscejskega katastra leta 1826. Z vidika umetnostne zgodovine ima grad Krumperk posebno arhitekturno vrednost. Predstavlja enega izmed treh gradov kastelnega tipa, ki so se v 16. stoletju razvili na Gorenjskem, in je edini, ki se je od omenjenih treh še ohranil v svoji izvirni podobi iz leta 1580. Grad Brdo pri Kranju je bil namreč prezidan, grad Brdo pri Lukovici pa ima ohranjen le del lupine. Ohranjenost gradu in vplivnega območja zaradi celovitosti omogoča raziskave in prezentacijo historičnih obdobij v luči različnih strok in hkrati omogoča uživanje spomenika v vsej prostorski integriteti. V prostoru je omogočeno doživljanje historičnega prostora in historičnih gradenj, kar je neprecenljiva vrednost v primerjavi z možnostmi, ki jih nudijo virtualne rekonstrukcije.‘ (Avguštin M., Koruza N., Lavrinc S., Pamič R., Sagadin M., Tercelj Otorepec M., Ekar M., 2013)

Verjetno sta prav zaradi nespremenjenosti podobe gradu ter neokrnjene pokrajine zgodba in zgodovina posestva Krumperk še vedno živi. Pripovedi o vitezih in grajski gospodi ter njihovih podvigih so še danes del ljudskih pripovedi, vsak otrok iz okoliških mest in vasi pozna zgodbo o junaških Ravbarjih in vitezih, ki so bivali v utrdbi. Žal pa se je rdeča nit po odhodu zadnje plemiške družine, ko se je družbena ureditev spreminjala, izgubila. Grad že dobrih osem desetletij išče svoj izgubljeni pomen v prostoru, ki neutrudno sledi modernim principom urbanizacije. Med ljudmi Krumperk ohranja spoštovanje in status spomenika, predvsem pa poznajo posestvo kot prostor konjeniških dejav-

nosti, saj je od leta 1977, ko je prostore grajskih hlevov in okoliške travnike prevzela Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, konj postal močan simbol lokacije. Tam se odvijajo jahalne šole za otroke in odrasle, jahanje za otroke s posebnimi potrebami, vožnje z vprego, reja lipicancev, univerzitetni pouk specializiranih smeri Biotehniške fakultete ipd. Neokrnjena narava, dostopnost ter edinstvena veduta historičnih struktur pa v prostor privabljajo tudi številne rekreativne športnike, pohodnike, kolesarje in jahače. Globoko zaledje gozda na moravškem gričevnatem krasu namreč sega daleč proti vzhodu, kar ponuja veliko možnosti za aktivno preživljanje časa v naravi. Prostorski potenciali Razvoj in revitalizacija posestva morata temeljiti prav na njegovi edinstvenosti, ki je glavni in najpomembnejši potencial prostora. Ohranjenost kulturne dediščine in s tem celovitost zgodovinske identitete posestva predstavlja temelj, na katerem je mogoče postaviti unikatno zgodbo za nadaljnji razvoj. Druga prednost, ki jo lokacija nosi, je na njej že dobro uveljavljen program konjeništva, ki se je verjetno razvil tudi zaradi ugodne lege in povezav z urbanimi območji ter vpetosti v širši prostor. Naravno okolje, v katerega je Krumperk postavljen, je pravzaprav zaključek globokega zaledja gozdov in omrežja rekreacijskih poti, ki sega v sosednje občine. Območje Krumperka skupaj z območjem moravškega krasa v Občini Domžale predstavlja eno redkih neurbaniziranih območij. Primerno je za nadaljnje razvijanje rekreativnih dejavnosti in turizma, okoljskega izobraževanja, za svoje delovanje lahko izkorišča in povezuje naravne kakovosti in kulturno dediščino.

67 | Zimska idila na posestvu Krumperk

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 23

3.2 VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE

Pomen varstva kulturne dediščine. Veda o ohranjanju in vrednotenju kulturne dediščine izhaja predvsem iz odnosa človeka do njegovih lastnih stvaritev. Ta se je skozi zgodovino precej spreminjal, tako so različna stališča tudi precej vplivala na pristope varovanja in ohranjanja dediščine. Današnji odnos definira, da je vsaka človekova stvaritev last vsega človeštva in vsakega posameznika. Zato je v sodobnem svetu vzpostavljen zakon o varstvu kulturne dediščine. Ta določa načine varstva in pristojnosti, ki omogočajo celostno ohranjanje dediščine. Bistvena razlika med tradicionalnim in sodobnim varstvom pa je predvsem v razumevanju, komu varstvo služi. Sodobno stališče širi krog sodelujočih od različnih strok do lokalnih skupnosti in civilne družbe, s tem presega točkovno obdelavo posameznega spomenika in vključuje trajnostni razvoj pri iskanju najustreznejših rešitev in upravljanju z dediščino. Celostno ohranjanje dediščine. Zakon o varstvu kulturne dediščine celostno ohranjanje definira kot sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Celostno ohranjanje torej predstavlja smiselno porazdelitev nalog ohranjanja dediščine med različne državne organe in na lokalne skupnosti ter njihovo medsebojno sodelovanje. Državljani, lastniki dediščine in drugi zainteresirani (društva, združenja, nevladne organizacije) so pomemben in enakopraven soudeleženec pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh odločanja.

Trajnostna raba. Ustrezen prostorski razvoj mora s svojimi prostorskimi rešitvami omogočati trajnostno rabo dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se morajo ohranjati za zdajšnje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki potrebuje za svoj obstoj aktivno rabo, vendar le do določene mere. Dediščina kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja. Vzdržen prostorski razvoj vključuje štiri vidike ali dimenzije vzdržnosti: ekonomsko, socialno, okoljsko in kulturno. Ohranjena dediščina in njena integracija v prostoru sta eden od nosilcev trajnostnega razvoja občine na vseh področjih (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, okolje itd.). Dediščina kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Pri prostorskem načrtovanju je treba dediščino obravnavati kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kakovostjo predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki ga mora občina izkoristiti za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja. (Avguštin M., Koruza N., Lavrinc S., Pamič R., Sagadin M., Tercelj Otorepec M., Ekar M., 2013, str.13)

68 | Obnovljeni grad Brdo pri Kranju danes služi kot protokolarni objekt

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 24

3.3 KONSERVATORSKE SMERNICE ZA KRUMPERK Grad Krumperk je bil leta 1974 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (1. kategorija), dodan je bil na seznam 50 najpomembnejših grajskih stavb v Sloveniji. Leta 1999 je s tega seznama zaradi nejasnih razlogov izpadel, zato ima danes status kulturnega spomenika lokalnega pomena (2. kategorija). Kulturni spomeniki lokalnega pomena: Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju. Kulturni spomeniki državnega pomena: Kulturni spomeniki državnega pomena so najpomembnejši spomeniki v Sloveniji in imajo nacionalni pomen, z aktom o razglasitvi pa dobijo status spomenikov državnega pomena.

Izvleček strokovne zasnove za Grad Krumperk in njegovo vplivno območje (Avguštin M., Koruza N., Lavrinc S., Pamič R., Sagadin M., Tercelj Otorepec M., Ekar M., 2013, str. 34, 35,41) Ohranjenost gradu in obstoj originalnih listin omogoča raziskave in ugotavljanje še neraziskanih zgodovinskih dejstev, ki bi pripomogli k popolnejši valorizaciji in varovanju dediščine na območju nekdanjega krumperškega posestva. Širše območje gradu Krumperk izkazuje izjemno percepcijsko enovitost prostora, zaradi česar je umeščanje novih dejavnosti v ta občutljiv prostor problematično in težavno. Strateška lokacija gradu, ki dominira nad prostorom, omogoča neprekinjene poglede nad celotnim varovanim območjem. Nobena ureditev ni mogoča, ne da bi vplivala na spremembo krajinske slike. Ob načrtovanju razvoja območja je le ta omejen z ohranjanjem značilnosti krajinskih elementov in z ohranjanjem značilnosti poselitvenih struktur. Zaradi povedanega je za ohranitev prepoznanih kakovosti tako gradu, kot ambientalnih kakovosti njegove okolice,

strateškega pomena, da se razvoj dediščine išče primarno v izrabi gradu. Pri iskanju sodobnih vsebin, ki bi omogočale preživetje spomenika, se da prednost tistim vsebinam, ki so do arhitekturnih kakovosti grajske stavbe prijazne in prostorsko neagresivne ter temeljijo na sami revitalizaciji vseh z gradom povezanih objektov ter površin in ki bi podpirale tudi obnovo nekdanjih parkovnih ureditev ter sanacijo v preteklosti degradiranih površin v okolici gradu. Dejavnosti, ki dolgoročno pomenijo drobljenje prostora na različne uporabnike in lastnike, za ta občutljivi prostor niso primerne. Zaželeno je, da se ohranja primarna raba prostora, razvoj območja pa se dopusti v meri, ki ne pomeni degradacije njegovih prepoznanih kakovosti, kot so značilna utrdbena arhitektura grajske stavbe in njena dominantnost v prostoru, zgodovinski urbanizem, ohranjena krajinska slika, bližnji in daljni pogledi, prostorski okvir, struktura zgodovinsko utemeljenih rab in dostopnih poti. Vplivna območja gradu 1. Najožji območji gradu Krumperk sta območje reliefnega pomola in ravnica, na katero pomol naseda. To je območje fizičnega ohranjanja grajenih in drugih struktur oziroma območje vzpostavljanja historičnih ureditev. 2. Vplivno območje spomenika predstavlja zgodovinsko, funkcionalno in vizualno zaokroženo območje, ki s svojo kmetijsko rabo, gozdom in geografskim reliefom ustvarja krajinsko sliko spomenika. Na območju je treba podpirati dejavnosti, ki omogočajo trajno ohranitev spomenika in njegove krajinske slike. 3. Območje, v katerega se iz urbanizacije postopno vstopa v varovani prostor. Intenzivnost urbanizacije - rab in dejavnosti v prostoru - naj se na robu območja ustavi z namenom, da bo že širši prostor napovedal dragocenost prostora, v katerega se po teh poteh vstopa.

69 | Vplivna območja gradu

O varstvu stavbne dediščine. Varujejo se vse zunanje značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje. V sklopu arhitekture gradu Krumperk je treba ohraniti obrambno utrdbeno arhitekturo stolpov, strelne line in odlivnice za smo-

lo, grajske ječe v stolpu, spominsko ploščo v sklopu avtentične lokacije gradu, pri čemer je možen dogovor z lastnikom objekta o novi ustrezni lokaciji plošče. Zgodovino gradu, posestva in pomembnih zgodovinskih dogodkov in osebnosti z gradu Krumperk je možno predstaviti v sklopu prihodnje funkcije gradu.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 25

3.4 O KONJU IN KONJENIŠTVU

POMEN KONJA V SLOVENIJI. V Slovenskem prostoru je bilo v zgodovini kot primarna dejavnost razširjeno predvsem kmetijstvo. Konj je bil vedno navzoč kot sestavni del, saj je služil za delo na polju in bil pomemben dejavnik v prometu. Z razvojem tehnologije in uvajanjem mehanizacije v 19. stoletju je začel izgubljati svoj primarni pomen in gospodarsko vrednost. V današnjem času se konjeništvo razvija predvsem kot šport, rekreativna dejavnost, terapevtska dejavnost ali v obliki turizma, temu primerno se prilagaja tudi infrastruktura. Organizacija. Glede na materialne razmere je v Sloveniji konjeniški šport zadovoljivo razvit, temelji pa predvsem na pripravljenosti posameznikov, ki vlagajo v lasten razvoj in razvoj konj. V Sloveniji je trenutno vsaj 22.000 konj, njihovo število pa je v porastu. V športnem delu se s tekmovalnim načinom dela s konji ukvarja 498 jahačev, največji del udeležencev v konjeniškem prostoru pa predstavljajo rekreativni jahači in ljubitelji konj. V Sloveniji trenutno deluje 35 tekmovalnih klubov, 19 netekmovalnih klubov in 10 podpornih klubov. Pri organiziranju reje se rejci povezujejo v rejska združenja: Združenje rejcev lipicanca Slovenije, Združenje rejcev slovenskih toplokrvnih konj, Združenje rejcev slovenskih kasaških konj Slovenije, Združenje rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme, Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec, Slovensko združenje rejcev konj pasme haflinger. Ta so bolj kot strokovno povezana v združenja zaradi ljubiteljstva, največkrat pa gre bolj za rejski interes kot pa za rejo delovnih, športnih oziroma drugim namenom predvidenih konj. Velikokrat redijo konje zaradi lepote in ne zaradi delovnih sposobnosti. V Sloveniji od leta 1947 deluje tudi Konjeniška Zveza Slovenije - KZS je strokovna športna organizacija, ki združuje konjeniške klube, društva in rejska združenja ter turistične kmetije s konjeniško dejavnostjo. Njen izobraževalni organ SKA (Slovenska Konjeniška Akademija) pa je zadolžen za izdajanje licenc in usposabljanje kadrov. Leta 2010 se je Konjeniška zveza Slovenije včlanila tudi v Evropsko konjeniško zvezo s sedežem v Bruslju (European Equestrian Federation – EEF). Konjeniška zveza Slovenije je tudi članica Olimpijskega komiteja Slovenije – OKS. Vlogo v organizaciji konjeništva v Sloveniji pa imajo tudi veterinarske organizacije, ki spremljajo konja preko obveznih dokumentov za potrebe razmnoževanja in ob nadzorovanju uporabe konjskega mesa za prehrano. Izobraževanje. Na področju formalnega izobraževanja je konj navzoč tudi v programih slovenskih državnih univerz. Njihovi prostori in infrastruktura za praktično poučevanje in raziskovanje so razpršeni po lokacijah več regij v državi. Najvidnejše izmed fakultet so na Univerzi v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Veterinarska fakulteta in Fakulteta za šport. Vsaka s svojega strokovnega vidika preučuje odnos med konjem in človekom in s tem ohranja pomen konjeništva in konjereje v Sloveniji. 70 | Pomen konja v športu

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 26

KONJENIŠKI OBJEKTI V SLOVENIJI. Kobilarna Lipica. Ko pomislimo na konja v Slovenskem prostoru, bosta verjetno prvi asociaciji lipicanec ter njegov dom v Lipici na Krasu. Kobilarna Lipica je bila ustanovljena leta 1580 ko je nadvojvoda Karl Habsburški odločil, da za dvorno kobilarno izbere prav na tem območju zapuščeni letni dvorec tržaškega škofa ter iz Španije pripeljal 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev. Leta 1996 je bila Kobilarna Lipica s sprejetjem zakona o Kobilarni Lipica razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Zavarovano območje Kobilarne Lipica, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, tvori kultivirana kraška krajina, čreda konj lipicanske pasme ter stavbna

in umetnostna dediščina. Kobilarna je namreč izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj – lipicanca, je najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja isto pasmo konj in predstavlja edino mikrolokacijo, ki zagotavlja optimalne pogoje za vrhunsko rejo lipicanca. Lipica predstavlja izjemen potencial v smislu zagotavljanja vrhunske reje lipicanca v svetovnem merilu, zato je njen razvoj izjemnega pomena za ugled Slovenije v mednarodnem merilu. Republika Slovenija si prizadeva za priznanje mednarodnega statusa kobilarne kot rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za lipicanca.

71 | Hlevski boksi žrebcev v Lipici

72 | Značilni Lipiški pašniki z belo ograjo

Center konjeniškega športa Celje. Center konjeniškega športa je najsodobnejši tovrstni center v Sloveniji z največjim notranjim jahališčem, velikim 65 x 32 m, s 46 boksi za konje, sprehajalnico in zunanjim jahališčem v velikosti 90 x 60 m. Center je prizorišče tako športnih, kulturnih kot tudi družabnih dogodkov. Tam letno izvajajo narodna in mednarodna tekmovanja v preskakovanju ovir s konji. Novembra pa navadno gostijo svetovni pokal v preskakovanju ovir. Taki dogodki so seveda tudi družabne narave, saj povezujejo ugledne in uspešne posameznike iz športa, kulture, gospodarstva, politike, diplomacije kot tudi različna podjetja in institucije ter druge visoke goste iz Slovenije in tujine.

Konjeniški klub Ljubljana / Hipodrom Stožice. Konjeniški klub Ljubljana je bil ustanovljen kmalu po II. svetovni vojni, leta 1947, takrat pod imenom Klub za konjski šport Partizan. Organizacija kluba je razdeljena na Jahalno sekcijo in Kasaško sekcijo. Vsaka sekcija skrbi za razvoj svoje športne dejavnosti in se prek organov kluba aktivno vključuje v organizacijo prireditev na hipodromu, pomaga sooblikovati predloge za izboljšanje pogojev delovanja kluba in obeh panožnih zvez ter tako pripeva k doseganju ciljev na področju konjeniškega in kasaškega športa. Na hipodromu nudijo namestitev 60 konjem. Kasaški konji se lahko za svoja tekmovanja pripravljajo na tekmovalni stezi dolžine 1000 metrov (široki cca. 20 m.) in za lažje treninge uporabljajo sodniško pot dolžine 800 metrov na notranjem delu steze.

73 | Celjska jahalna dvorana

75 | Tekma

74 | Boksi in pralnica ob dvorani

76 | Pogled s tribun na hipodrom

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 27

POMEN KONJA V TUJINI. Razviti konjeniški narodi, kot so Angleži in Nemci, o konju razmišljajo kot o delu gospodarskega sistema države. Nov pomen se mu trudijo dati v športu, rekreaciji in turizmu, v socialnem in terapevtskem pogledu. Za ta namen so tudi strategije razvoja konjeništva postavljene na državnih, regijskih in lokalnih ravneh. Anglija in Wales sta tudi sicer razvila eno najpopolnejših strategij za razvoj konjeniške industrije. Namen konjeniške strategije je razviti močno in dolgotrajno konjeniško industrijo, dvigniti njeno ekonomsko vrednost, izboljšati dobrobit in skrb za konje in razviti industrijsko povezovanje s kulturnim, socialnim, izobraževalnim, zdravim in športnim življenjem naroda. Sestavljajo jo vse aktivnosti, ki vključujejo uporabo, lastništvo ali posedovanje konj, profesionalne in prostočasne aktivnosti s konji, ponudnike s konji povezanimi dobrinami in usluge za te celostne aktivnosti. (Strategy for the Horse Industry in England and Wales, 2005). Hartpury Equine, Velika Britanija. Hartpury Equine je oddelek za konjeništvo na Univerzi Hartpury v bližini Gloucesterja, v britanskem Walesu. Je eden največjih konjeniških središč na svetu, ki zagotavlja kakovostno izobraževanje in elitno konjeniško treniranje. Poleg jahalne šole, ki slovi kot ena najboljših v državi, ponuja tudi širok izbor dodiplomskih in podiplomskih študijev. Sodeluje z največjimi imeni v svetu tega športa, redno gosti tudi letne tekmovalne dogodke v preskakovanju ovir, dresuri ipd. Moderna in prilagojena infrastruktura vključuje 1 večje pokrito jahališče s tribunami za 600 gledalcev, 3 manjša pokrita jahališča, bokse za okoli 250 konj, veterinarsko in terapevtsko središče, sprehajalnico ipd. Kolidž je razvil tudi zelo uspešen in edinstven poslovni model, ki mu omogoča sredstva za nadaljnji razvoj in širjenje programov. V specializiranem terapevtskem središču, ki vsebuje veterinarsko ambulanto, tekaški in vodni trak za terapijo konjev, redno opravljajo rehabilitacije tekmovalnih konjev, ki k njim prihajajo z vseh koncev sveta. Na ta način si zagotovijo sredstva za delovanje in vzdrževanje, ter hkrati na konkretnih primerih izobražujejo svoje študente, ki pri delu s konji pridobivajo veliko neprecenljivih izkušenj. Po počasnejšem začetku so si s tem modelom pridobili sloves na mednarodni ravni.

77 | Glavna prireditvena jahalna dvorana

78 | Tekoči trak za konje v terapevtskem centru

79 | Veterinarska ambulanta v terapevtskem centru

80 | Pot med konjeniškimi kompleksi

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 28

3.5 REFERENČNI PRIMERI

Santa Maria do Bouro - Eduardo Souto de Moura Amares, Portugalska, 1989/1997 ‘Building a pousada using stones from the monastery’ Revitalizacija starega portugalskega samostana z začetki v 12. stoletju se ukvarja s transformacijo ruševine v objekt s sodobnim programom na osnovi edinstvenosti kraja ter njegove zgodovine. Stališče, zavzeto pri prenovi, je prilagoditi oziroma uporabiti kamne ruševine ter z njimi postaviti nov objekt. Rezultat je nova struktura, ki je presek novih funkcij in obstoječih ambientov, ne pa rekonstrukcija izvorne oblike. V tem projektu so ruševine pomembnejše od gradu, saj so dostopen, enostaven material za manipuliranje tako kot sama zgradba v svoji zgodovini. S tem odnosom se ne zaveže posameznemu obdobju, ustvari le dodatno plast in nadaljuje njeno zgodbo.

81 | Atrij

82 | Notranji hodnik

Riom Castle koncept - Peter Zumthor Riom-Parsonz, Švica Zasnova revitalizacije kulturnega spomenika v volumen njegove lupine postavi prireditveno dvorano in ga pokrije s premično streho. Dvorana je sestavljena iz pomičnih podijev, s katerimi njeni obliki in višini prilagajajo na kar 12 načinov. Dostopi so urejeni skozi obstoječe odprtine, do katerih vodijo mostovži in stopnišča, ki potekajo po zunanji fasadi gradu.

83 | Sheme prilagoditev dvorane

84 | Vizualizacija zunanjosti

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 29

Otaniemi Chapel - Kaija and Heikki Siren Espoo, Finska, 1954/1956 Kapelo je zasnoval finski arhitekturni par za arhitekturni natečaj. Nahaja se na kampusu Otaniemi, ki je del Aalto univerze. Leži na majhni vzpetini v gozdu, obkrožena je z brezami in borovci. Glavni materiali, uporabljeni v kapeli, so rdeče opeke in les, ki jo povezujejo z ostalimi opečnatimi zgradbami v kampusu, vključno z glavnim objektom arhitekta Alvarja Aalta. Kapela ima dva paralelna opečna zidova, ki usmerjata prehod od posvetnega do duhovnega pogleda na naravo. Steklena stena oltarja se odpira proti naravi, ki obdaja zgradbo, med drevesi stoji bel križ. Leseni nosilci spominjajo na drevesa v finskih gozdovih, oblika strehe, ki jo nosijo, pa okopa prostor v svetlobi, ki prihaja od zgoraj.

85 | Ambient v kapeli

86 | Oltar

Hotel Prisank - Janez Lajovic Kranjska Gora, 1961/1962 Nagrada Prešernovega sklada 1965. Eden prvih in najkakovostnejših primerov slovenskega regionalizma. Volumen je oblikovan tako, da sledi krajinskim značilnostim naravnega zaledja. Kompaktna zasnova javnega programa za razvejanim spalnim traktom definira javni ambient pred hotelom in pojavni prostor za njim, ki je orientiran na smučišče. Kakovost regionalizma je moderna obravnava tradicionalnih elementov arhitekture (streha) in materialov (les). Izpostavljen element lesne zveze poudarja motiv lebdeče strehe, ki povezuje volumne v celoto. Lesena obloga strukturira fasado v vertikalnih pasovih. Objekt je bil aprila 2003 porušen.

87 | Hotel Prisank

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 30

4.0 PROJEKT

4.1 PROGRAMSKA ZASNOVA 4.2 URBANISTIČNO-KRAJINSKA ZASNOVA 4.3 KONJENIŠKI CENTER 4.4 GRAJSKA PRISTAVA 4.5 GRAD KRUMPERK

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 31

4.1 PROGRAMSKA ZASNOVA

Glavni cilj naloge je oživitev posestva Krumperk ter ohranitev njegovih kulturnih vrednot in zapuščine na način, ki bi ga z umestitvijo novega programa celostno osmislil, mu omogočil gospodarsko samozadostnost in razvojni potencial. Navzočnost konjeniške dejavnosti na posestvu predstavlja temelj, na katerem se lahko zgradi uspešna in kraju na kožo pisana zgodba. Obstoječim univerzitetnim programom biotehniške fakultete, ki se danes stiskajo v grajskih hlevih se omogoči razvoj z razširitvijo infrastrukture in prostora. Ob pridružitvi programov Fakultete za šport in Veterinarske fakultete postane Krumperk univerzitetni pedagoško-raziskovalni center za konjeništvo in konjerejo, ki na tej interdisciplinarni osnovi zgradi institucijo državnega pomena, z možnostjo razvoja imena na mednarodni ravni. Grad Krumperk v tej zgodbi torej dobi reprezentančno in upravno vlogo posestva, kakršno je imel že nekdaj. Elitnemu programu konjeništva doda edinstvenost in trden temelj identitete, medtem ko gospodarska vrednost dejavnosti vzdržuje podobo kulturne zapuščine, jo s tem ohranja in nadaljuje njeno zgodbo v času. Vsebina revitalizacije pa ni izključno zaprte narave, namenjena le izobraževanju. Prenovljeno posestvo pridobi tudi turistično vrednost, z močnim zaledjem narave pa dodatno vzpodbudi tudi rekreacijski potencial. Poleg tega Krumperk Občini Domžale ponudi tudi močno potreben dodatni prostor za prireditve.

88 | Konjeništvo kot gonilnik razvoja

Univerzitetni pedagoško-raziskovalni center je tako glede na lokacijo programsko razdeljen na 3 glavne sklope: A. Konjeniški center Novi objekti konjeniške infrastrukture bodo omogočali izvajanje večjih prireditev turistične in izobraževalne vsebine na lokalni, državni in mednarodni ravni. Najpomembnejša v kompleksu je prireditvena jahalna dvorana s tribunami ter ob njej konjski hlevi z boksi za okoli 50 konjev, servisnimi prostori ter dodatnim objektom za spravilo delovnih strojev in krme. Poleg pa dve urejeni zunanji jahališči s tribunami ter lonžirni krog, ki pokriva sprehajalnico za konje. B. Grajska pristava V prostore nekdanjih hlevov je umeščen izobraževalni center, ki zajema podporne prostore za izvedbo učnih programov, delavnic in izobraževanj ter sproščene ambiente za druženje. Vključuje administracijo in kabinete za osebje fakultet (primarno Fakulteta za šport, Biotehniška fakultete in Veterinarska fakulteta), laboratorije, veterinarsko ambulanto, knjižnico in učilnice. C. Grad Krumperk Grad je središče, prostor, v katerem se združi akademsko z lokalnim in mednarodnim, s turizmom in športom. Kombinacija vsebin utrdi njegov pomen na več ravneh, ter hkrati preprečuje sezonskost rabe. V grajski kompleks je umeščen hotel s sobami različnih kategorij, restavracijo, bazenom in drugimi spremljevalnimi programi, tudi večnamensko prireditveno dvorano. Na gradu je urejena tudi stalna muzejska razstava o posestvu.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 32

4.2 URBANISTIČNO-KRAJINSKA ZASNOVA

Prometna infrastruktura. Obstoječa cesta skozi posestvo, ki poteka skozi ožje območje gradu od zahoda proti severu, se razbremeni lokalnega prometa z uvedbo obvozne ceste, ki poteka ob zahodnem robu doline skozi gozd ter na severu vzporedno z avtocesto pripelje do obstoječega križišča ob izteku avtocestnega nadvoza. Nova povezava, dvignjena nad pašnike ponuja lepe in edinstvene poglede na posestvo Krumperk, ki jih odpira skozi nove perspektive ter v ritmu drevesnih debel gozda skozi katerega potuje. Cesta do gradu je tako namenjena za uporabo izključno lokalnim programom in stanovalcem.

Odstranitev motečih elementov. Električni daljnovodi, ki prečkajo posestvo prečno od zahoda proti vzhodu, se na tem odseku, dolgem slab kilometer in pol, vkopljejo pod zemljo. S tem se povrne integriteta zgodovinske zapuščine in popolnoma sprostijo pogledi nad posestvom, gozdni posek pa se zaraste nazaj in tako sklene gozdno mejo okoli lokacije. Kot se že nekaj časa načrtuje, pa se odstrani tudi tri gospodarske objekte ob vznožju grajskega pomola, kar preusmeri glavni fokus ob vstopih na območje proti gradu Krumperk ter mu s tem vrne ugled.

Krajinska ureditev. Na severnem delu območja se ob avtocesti zasadi večjo skupino dreves in s tem podaljša gozdno mejo, ki služi kot ovira proti motečemu hrupu. Ohranja se gabrova živica ob južnem dostopu na grad, prav tako tudi obstoječi sadovnjak, ki se nadaljuje po hribu do grajskega obzidja. Drevored ob severnem dostopu na grajski pomol pa se podaljša z manjšimi presledki vse do obstoječih enodružinskih gradenj ob cesti, kar prepreči da bi te preveč izstopale v vedutah posestva. Obudi se grajsko sprehajališče na hribu vzhodno od gradu, s potmi in razglednimi točkami, ki potekajo do jamarskega doma. Na južnem pobočju pod grajskimi hlevi se obnovi tudi nekdanji bajer, ob katerem se umesti parkirišče. Na območju ravnice se ohranja vse pašnike, med njimi se ob vodnih kanalih vzpostavi pešpoti, ki se na delih razširijo v območja za piknike in druženja.

Umestitev novih objektov konjeniškega centra. Novi objekti hlevov, dvorane in pripadajočih zunanjih površin konjeniškega centra so situirani v manjšo dolino severovzhodno od grajskega pomola ter južno od vasi Gorjuša, ki je tudi v Občinskem prostorskem načrtu v celoti označena kot zazidljiva površina. Ujeta med tri pobočja moravškega krasa je lokacija umaknjena z osi glavnih vedut na grad in z grajskega pomola, zato novi objekti subtilnejše posegajo v krajino in puščajo ravninske dele doline proste pogledom. Morfološko gledano se preko novih objektov zazidava Gorjuše poveže z grajskim pomolom in tako na njem tudi sklene.

Pogled z nove obvozne ceste na posestvo

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 33

konjeniški center

grad Krumperk

izobraževalni center

rekreacijske poti

piknik prostori

parkiranje

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 34

ša

rju Go

str.44

ša

rju

str.48

Gor

juša

str.66

str.56

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 35

4.3 KONJENIŠKI CENTER

Umestitev na lokacijo Idejni koncept Programska zasnova Komunikacije in dostopnost, požarna varnost Zasnova energetske oskrbe Osončenost in prezračevanje Konstrukcijska zasnova Materiali in barve Grafične priloge

Notranjost dvorane - pogled s tribun

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 36

Umestitev na lokacijo. Urbanistična zasnova sledi naravnemu terenu, funkcionalnim potrebam konjeniške dejavnosti in faktorju osončenosti. Razgibanost terena ločuje dolino v osnovi na dva nivoja, programsko vodilo zasnove pa je ločitev javno-poljavno. Zgornji parter je bliže gradu in tudi glavna vstopna točka lokacije, zato je namenjen javni uporabi - od tu vodijo poti v dvorano ali na tribune zunanjega jahališča. Na spodnjem nivoju je vhodni parter hlevskih prostorov, ki je poljavnega značaja, dostop imajo člani konjeniškega kluba, univerze in vzdrževalci. Ob obeh vhodih na lokacijo so urejena parkirišča za motorna vozila in prikolice. Zaradi boljše organizacije in izkoristka prostora doline je pot do jamarskega doma na vzpetini prestavljena ob obrobje doline, mimo južne strani dvorane. Tu se skozi prijeten ambient gozda odpirajo pogledi na konjeniški kompleks.

Jahalna dvorana, postavljena višje, ob južni rob doline, je skrita v senci med drevesi gozda, da njen volumen kar najmanj konkurira prezenci gradu. Padec terena je izkoriščen za tribune na južni strani objekta, od koder se odpirajo pogledi navzven. Hlevi ležijo ob izteku severnega pobočja, z orientacijo severovzhod-jugozahod je zagotovljena enakomerna osvetljenost in prevetrenost objekta. Ob njih zamaknjen servisni volumen nagovarja zasuk dvorane ter s tem vizualno poveže grajene strukture v dolini. Na sredini ostaja dolina odprta, tam so na razgibanem terenu v več nivojih urejena zunanja jahališča. Večji jahališči 30 x 70 m in 20 x 60 m s tribunami za gledalce ter lonžirni krog premera 20 m, ki pokriva sprehajalnico za konje v spodnjem nivoju.

348

LEGENDA javni parter poljavni parter pot konja pot obiskovalcev pot oskrbe pogledi parkirišča

340

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 37

Idejni koncept. Idejna slika zasnove konjeniških objektov v ruralno okolje je bila streha dvokapnica, ki lahkotno lebdi nad terenom, ponuja zavetje, a hkrati ne zapira pretoka narave skozi gozd preko doline na bližnjo ravnico.

Jahalna Dvorana. Program dvorane zahteva volumen, ki je v bližnji okolici zdaleč največji in konkurira tudi grajski stavbi. Površina strehe je torej v krajši smeri zgibana v štiri nesimetrične dvokapnice, ki jo navidezno razbijejo v več manjših volumnov. Dve strehi sta v prečni smeri iztegnjeni iz ravnine, s čimer sta nakazana sprednji in zadnji vhod v objekt.

Hlevi. Konjska domovanja so v principu bolj razdrobljena kot jahalna dvorana, a za vzpostavitev ravnovesja med novima konjeniškima objektoma so strehe hlevov zasnovane v enakih razmerjih kot zgibi strehe nad dvorano. Te so zalomljene in v svoji ravnini zamaknjene, kar omogoča enakomerno osvetljenost tudi v sredini objekta.

streha

strehe

strehi

vhodi

svetloba

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 38

Programska shema jahalne dvorane. Zelo preprosto je dvorana sestavljena iz osrednjega glavnega volumna, kjer je jahališče s tribunami, in dveh stranskih programskih pasov. Na severozahodni strani je urejen glavni dostop na javni parter konjeniškega centra, od tam zunanje stopnišče, ki vodi do tribun v ozadju, steče v notranjost stavbe, kjer se zaključi s pogledom na jahališče. Na stopnišču je ob recepcijski mizi tudi kavarna. Na vzhodni, mirnejši strani objekta so ob jahališču garderobe za jahače ter sanitarije za obiskovalce, nad njimi pa večnamenska loža za gledalce. Pod tribunami je izkoriščen prostor za shrambo orodja in tekmovalnih pripomočkov ter za strojne instalacije.

Komunikacije, dostopnost ter požarna varnost jahalne dvorane. Dve glavni vstopni točki s terena v stavbo se nahajata na severni in južni strani, nakazani sta z zamikom fasade v notranjost objekta ter s previsom streh, ki ju pokrivata. Stavba ima tako na severni strani za jahače in konje 2 vhoda, široka 3 m, na južni strani pa dva vhoda na tribune, ki merita po 1.2 m. Na jugovzhodnem, jugozahodnem in severozahodnem robu stavbe so dodatni trije vhodi, široki 1.2 m za obiskovalce, dodaten 3m širok servisni vhod pa odpira severovzhodni rob stavbe. Na eno dostopno stopnišče za tribune je zasnovanih po največ 15 sedežev. Obe nadstropji stavbe imata neposreden izhod na zunanjost, vse poti evakuacije iz stavbe so krajše od 35 m.

LEGENDA komunikacije javne površine jahališče tehnični prostori, skladišča servisni prostori glavna vhoda v dvorano stranski vhodi

Notranjost dvorane - pogled s konjskega hrbta

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 39

Programska shema hlevov in dostopnost. Hlevi so odprti in neizolirani zaradi boljše ventilacije in naravnejšega bivalnega okolja za konje. Tlorisno so zasnovani kot prilagodljiv, odprt prostor, število boksov se lahko uravnava z odstranjevanjem ali dodajanjem vmesnih sten med nosilnimi stebri. Širši prehodi med boksi zagotavljajo dovolj prostora za izvajanje programa izobraževanja tudi v slabem vremenu. Pod streho se nahaja še bazen za rehabilitacijo konj. Vhodi in dostopi v objekt so urejeni

z vseh strani, glavni dostop pa je na južni fasadi, kjer se nahajajo tudi ogrevani prostori za shranjevanje jahalne opreme, klubska soba ipd. Volumensko ta vzdolžni servisni pas zamejuje hleve od zunanjih jahališč zaradi boljše koncentracije konj med nastopanjem in vadbo. Zasnova objektov omogoča tudi coniranje boksov za ločitev samcev od samic, žrebet, bolnih živali ipd. Boksi na vzhodnem delu objekta pa imajo tudi neposreden izhod na manjši ograjen travnik.

LEGENDA konjski boksi ogrevani servisni prostori prostori za nego konj gnojišče glavna vhoda v konjušnico dostop pešcev in konjev dostop za vozila

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 40

Zasnova energetske oskrbe konjeniškega centra Krumperk. Na precejšnem delu zemljišča okoli konjeniškega centra raste gozd, zato je kot najbolj racionalen in najcenejši vir toplote izbrana lesna biomasa. Za kurjenje lesne biomase je v kleti jahalne dvorane predvidena postavitev osrednje kotlovnice z enim ali več toplovodnih kotlov za pokrivanje ogrevalnih potreb vseh objektov: gradu, jahalne dvorane in pomožnih prostorov ob konjskih hlevih. Ob kotlovnici bo zgrajen tudi zalogovnik za lesno biomaso oz. sekance. Možna je tudi vgradnja soproizvodnje toplote in

elektrike s postrojenjem za uplinjevanje lesne biomase in zgorevanjem lesnega plina v motorju z notranjim izgorevanjem. Z vgradnjo takšne naprave bi tako lahko pokrili tudi del lastnih potreb po električni energiji. Od kotlovnice v kleti jahalne dvorane bo speljan toplovodni razvod vkopan neposredno v zemljo do gradu ter do hlevov. V obeh objektih bosta za razdelitev toplote med posamezne porabnike (radiatorji, talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje ipd.) zgrajeni toplotni podpostaji.

LEGENDA dostava biomase podzemni razvod

Prezračevalni sistem jahalne dvorane. Jahalna dvorana je zaprt objekt, namenjen živalim in ljudem, zato je za udobno uravnavanje kakovosti zraka urejeno mehansko prezračevanje glavnega prostora. Prezračevalne naprave se nahajajo pod tribunami dvorane. Pod sedeži tribun se zrak vpihuje v dvorano, odpadni zrak se zajema v sekvencah polnih sten na severni fasadi tik pod površino strehe, od koder cevi pod talno ploščo vodijo nazaj v naprave pod tribunami. Zračniki za zajem svežega zraka so skriti v polnih sekvencah južne fasade, odpadni zrak pa se vodi po kanalih do izpusta na vzhodni fasadi. Poleg umetnega pa je omogočeno tudi naravno prezračevanje dvorane. Po potrebi se lahko odprejo zasteklitve v severni in južni dvorani, kar omogoča naraven pretok zraka skozi objekt.

Osončenost jahalne dvorane. Konji so kljub svoji velikosti izredno plašne živali, pri zasnovi konjeniških dvoran se je treba med drugim izogibati tudi močnih senc na površini jahališča. Glavni vir svetlobe jahalne dvorane sta tako zastekljena severna in južna fasada objekta, ki sta zasenčeni s previsom strehe. Naravni padec terena na lokaciji omogoča, da je južna fasada, kjer so tribune, nižja, zato sonce nikoli ne posveti na površino jahališča, tako tudi ne pride do pregrevanja.

LEGENDA svež zrak odpadni zrak shema mehanskega prezračevanja dvorane

LEGENDA sončni žarki poleti sončni žarki pozimi shema osončenosti dvorane

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 41

Konstrukcijska zasnova jahalne dvorane. Za premostitev dobrih 30 m razpona čez jahališče so uporabljeni štirje »prostorski« palični nosilci, ki za svojo statično višino izkoriščajo obliko dvokapnih streh in so v prerezu nepravilni trikotniki. Štiri »dvokapnice« so med seboj povezane in konstrukcijsko delujejo kot celota. Nosilci so na obeh koncih podprti s členkasto vpetimi stebri, ki so zamaknjeni v notranjost objekta. Previs strehe nosijo stebri fasade, ki so hkrati tudi konstrukcijski okvir zasteklitve. Strešna

konstrukcija je v prečni smeri zavetrovana preko »horizontalno položenega paličja« vpetega med AB volumna na konceh dvorane. Isti volumni zavetrujejo objekt tudi v vzdolžni smeri. Temelji pod glavnimi nosilnimi stebri so pasovni, ostale dele dvorane nosi temeljna plošča. Konstrukcijski material je lepljen les, z jeklenimi ojačitvami in jeklenimi nateznimi diagonalami. EPDM kritino, prezračevalni in izolacijski sloj strehe nosijo lesene lepljene plošče.

tlorisna konstrukcijska shema

konstrukcijska shema prečnega prereza

konstrukcijska shema vzdolžnega prereza

sekundarna konstrukcija in zaključne plasti strehe

»prostorski« palični nosilec (lepljeni les, jeklo)

medetažna plošča: tribune (armirani beton)

AB talna/temeljna plošča stebri: podpiranje strešne konstrukcije (lepljeni les) stebri: podpiranje fasadne opne in strešnega napušča (lepljeni les) AB pasovni temelji

prostorski prikaz tipičnega dela konstrukcije jahalne dvorane

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 42

Materiali in barve. Sozvočnost vseh novogradenj se izraža tudi v usklajenih materialih. V notranjosti objektov hlevov in dvorane prevladuje belo pobarvan les, z belimi jeklenimi ojačitvami in jeklenicami. Fasada in spodnja stran streh je izvedena v temno rjavem lesu, ki optično pomanjša volumne, ter jih uskladi z barvo drevesnih debel okoliškega gozda. Notranje stene so bele barve, medtem ko so tla svetle teksture betona. Zunanja ureditev je v veliki meri kombinacija peska in trave, na jahališčih je uporabljen kremenčev pesek s podsistemom namakanja. Bližnja okolica dvorane je tlakovana z belim betonom.

90 | Belo pleskan smrekov les

89 | Oljen, lužen macesnov les

91| Kremenčev pesek z namakalnim sistemom

92 | Sivi beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 43

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

LEGENDA zemljina zidovi, stebri

SEZNAM PROSTOROV

17 5

18 3

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

gnojnica

95 m2

metlični beton

boksi

787 m2

metlični beton

pralnica

20 m2

metlični beton

vhod

13 m2

metlični beton

pralnica

26 m2

metlični beton

kovačnica

13 m2

metlični beton

sedlarna

24 m2

keramika

klubska soba

25 m2

keramika

shramba

25 m2

keramika

kurilnica

8 m2

keramika

sedlarna

18 m2

keramika

pralnica

26 m2

metlični beton

13 bazen 37 m2 keramika

15 16

boksi

380 m2

metlični beton

veterinar

13 m2

metlični beton

vhod

8 m2

metlični beton

shramba krme

335 m2

metlični beton

shramba strojev

109 m2

metlični beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

proti vasi Gorjuša

Gorjuša

gnojišč e

ograje

ni izpu

parkirišče

du i gra

prot

30 ališče je jah

x 70 m

zuna

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

PREČNI PREREZ KONJUŠNICE, merilo 1:250

VZDOLŽNI PREREZ KONJUŠNICE, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

JUŽNA FASADA KONJUŠNICE, merilo 1:250

ZAHODNA FASADA KONJUŠNICE, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

4 5

12 6

LEGENDA zemljina zidovi, stebri polnila

8 6

SEZNAM PROSTOROV

14 7

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

garderoba M

31 m

keramika

garderoba Ž

31 m2

keramika

toalete

29 m

keramika

shrambe

30 m2

zaglajeni beton

dvigalo

2.2 m

zaglajeni beton

hodnik

35 m2

zaglajeni beton

tehnični prostori

154m

zaglajeni beton

prezračevanje 120m2

9 zalogovnik 59m

zaglajeni beton

skladišče

33m2

zaglajeni beton

jahališče

1650 m

pesek

hodnik

368 m2

zaglajeni beton

opazovalni podij

34 m

zaglajeni beton

recepcija

50 m2

zaglajeni beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

2 3 4

LEGENDA zidovi, stebri polnila

SEZNAM PROSTOROV

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

VIP loža

136 m

zaglajeni beton

shrambe

30 m2

zaglajeni beton

dvigalo

2.2 m

zaglajeni beton

sprejemnica

22 m2

zaglajeni beton

stopnice

5 m

zaglajeni beton

tribune

376 m2

zaglajeni beton

sodniška loža

19 m

zaglajeni beton

kavarna

144 m2

zaglajeni beton

shrambe

16 m

zaglajeni beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

lonžir

nje tr

zuna

ni kro

do proti jamarksem

zuna

0 x 70

šče 3

hali nje ja

ibune

če

ajo

op ast

riš

rk i pa

Gorjuš

če če

niš

p sto

pro

ti gr adu lce

le ag

Gor

juša

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

VZDOLŽNI PREREZ DVORANE, merilo 1:250

PREČNI PREREZ DVORANE - JAHALIŠČE, merilo 1:250

PREČNI PREREZ DVORANE - SERVISI, merilo 1:250

PREČNI PREREZ DVORANE - KAVARNA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

SEVERNA FASADA DVORANE, merilo 1:250

ZAHODNA FASADA DVORANE, merilo 1:250

VZHODNA FASADA DVORANE, merilo 1:250

JUŽNA FASADA DVORANE, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 53

+8.00

+7.67

S1 EPDM kritina 0.5cm lepilo 2.5cm vezana plošča 6cm leseni lepljeni nosilec

20cm

S2 EPDM kritina 0.5cm lepilo 2.5cm lesene deske 3cm prezračevalni pas 5cm sekundarna kritina 0.5cm toplotna izolacija 25cm parna zapora 0.5cm lesena lepljena plošča

6cm

leseni lepljeni nosilec

20cm

T1 betonski tlak s talnim gretjem

13cm

toplotna izolacija 10cm hidroizolacija 0.5cm AB temeljna plošča 30cm podložni beton

-0.02

15cm

±0.00

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 54

4.4 GRAJSKA PRISTAVA

Koncept prenove Programska zasnova Komunikacije in dostopnost, požarna varnost Grafične priloge

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 55

Koncept prenove. Grajska pristava po programski prenovi ne služi več živalim temveč ljudem, zato se z obnovo njenih zidov preoblikuje njena funkcionalnost, predvsem pa podoba, ki je izčiščena ter se tako bolje vklopi v celotno sliko ožjega območja gradu Krumperk. Ohranjene so lupine in volumni obstoječih zidov, z izjemo južnega volumna, ki se skrajša za eno okno ter tako v notranjost atrija pripelje pogled na okolico. Odpre se vhodni portal na severni fasadi, ki vnovič zaživi kot glavni dostop na dvorišče. Reinterpretacija ganka na dvoriščni fasadi postane nova povezava med prostori. Originalna konstrukcija streh je ohranjena, odstrani se kapi, kar poveže streho in objekt v enoten volumen. Ohranijo se vsi obstoječi stropi, opečne mreže ter z nekaj izjemami tudi dimenzije obstoječih odprtin. SHEMA KONCEPTA gank strehe

Programska zasnova. Izobraževalni center, umeščen v prostore nekdanjih hlevov zajema podporne prostore za izvedbo učnih programov univerzitetnega centra. Severni objekt je v pritličju namenjen administraciji, v nadstropju pa so kabineti osebja fakultet (Fakulteta za šport, Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta), ki se preko čajne kuhinje povezujejo s sejno sobo, tej pa sledi večnamenska učilnica v zahodnem krilu objekta. Toalete in garderobe so umeščene v pritlični vzhodni trakt, povezujejo se z laboratoriji v južnem krilu, kjer se nahaja tudi dvigalo. Veterinarska ambulanta in terapevtska soba v nadstropju južnega objekta sta zaradi strmega terena dostopni z zunanje ceste. Knjižnica s kavarno v pritličju zahodnega krila programsko povezuje atrij in zunanjo teraso - nekdanjo gnojnico, ki prevzame funkcijo zbiralnika za deževnico.

Komunikacije, dostopnost in požarna varnost. Objekt ima zaradi lege na strmem terenu zunanje vhode na obeh etažah. Nadstropje je dostopno tudi po zunanjem ganku, ki poteka po dvoriščni fasadi severnega in zahodnega objekta, zaključi pa se ob stiku z objektom veterinarske ambulante z dvigalom. Vsi prostori objekta imajo neposreden dostop na zunanjost.

LEGENDA komunikacije knjižnica / kavarna izobraževalni prostori servisni prostori administracija in kabineti vhodi v objekt vhodi v prostore

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

1 2

3 shema rušitev v pritličju, merilo 1:500

SEZNAM PROSTOROV

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

administracija

52 m

velikoformatni parket

toalete

23 m2

keramika

garderobe

54 m

keramika

tehnični prostor

31 m2

zaglajeni beton

laboratoriji

140 m

zaglajeni beton

dvigalo

7 m2

zaglajeni beton

knjižnica/kavarna 112 m

zaglajeni beton

terasa/zbiralnik

57 m2

ladijski pod

atrij

214 m

pesek

TLORIS PRITLIČJA, merilo 1:250

2 3

4 shema rušitev v pritličju, merilo 1:500

SEZNAM PROSTOROV

5 6 7

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

kabineti

58 m2

velikoformatni parket

čajna kuhinja

20 m2

keramika

sejna soba

44 m2

velikoformatni parket

učilnica

75 m2

velikoformatni parket

gank

47 m2

lesene deske

dvigalo

22 m2

zaglajeni beton

veterinarska soba 50 m2

zaglajeni beton

terapevtska soba

zaglajeni beton

101 m2

TLORIS NADSTROPJA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 57

PREREZ Z IN V KRILA, merilo 1:250

PREREZ V IN Z KRILA, merilo 1:250

PREREZ S IN J KRILA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 58

JUŽNA FASADA, merilo 1:250

SEVERNA FASADA, merilo 1:250

VZHODNA FASADA, merilo 1:250

ZAHODNA FASADA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 59

4.5 GRAD KRUMPERK

Koncept prenove Konstrukcijska zasnova in posegi v obstoječe Programska zasnova Komunikacije in dostopnost, požarna varnost Prireditvena dvorana Zasnova instalacij Materiali in barve Bivanje v gradu Grafične priloge

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 60

Koncept prenove. Revitalizacija gradu Krumperk je poseg v zgradbo z bogato zgodovino, a vsaka nova vsebina, ki ga bo naseljevala, je pravzaprav le dodatno poglavje v njegovi zgodbi, nadaljevanje njegove poti skozi čas. Vodilna ideja prenove je v čim večji meri ohraniti in izpostaviti njegove značilnosti, plasti zgodovine, ki stavbo naredijo edinstveno, z umeščanjem novega življenja med njegove zidove pa vseeno tu ali tam kakšen njegov kamen najde novo mesto v strukturi. Ker grad prevzame novo vsebino hotela 1-5* s prireditveno dvorano, restavracijo, bazenom in drugimi spremljevalnimi programi, je treba zagotoviti tudi vse zaodrje, ki skrbi, da dogajanje funkcionira. Za ohranitev in-

tegritete obstoječega so grajski prostori namenjeni javnim, poljavnim in bivalnim programom, servisi in podporne funkcije pa se umaknejo v nov objekt na nivoju kletne etaže, katere streha postane terasa z razgledi na sever, zahod in jug posestva. Servisni volumen kot poteza sledi liniji ostankov obzidja na zahodni strani gradu ter se zaključi s stopniščem na severni strani gradu. Distanco od zidov ponekod drži z zelenimi površinami, drugje pa z ozkimi zastekljenimi odmiki. Volumen podstrehe ostane neogrevan prostor, izkoristi se za umestitev modularnih bivalnih enot, ki lebdijo v konstrukciji strehe.

SHEMA KONCEPTA servisni volumen/terasa bivalne enote

Konstrukcijska zasnova in posegi v obstoječe. Ohranja se vsa obstoječa konstrukcija - stene, leseni stropi, oboki, ostrešje - ki se na morebitnih šibkih točkah ojača ali sanira. Na podstrehi dodatni jekleni nosilci, ki počivajo na obstoječih stenah, nosijo bivalne enote v ostrešju. Največji poseg v zidove gradu je poglobitev kletne etaže za približno en meter ter dodatna dva kletna prostora kot podaljška obstoječe kleti, ki sta izvedena s podbetoniranjem obstoječih sten.

Konstrukcija novega servisnega objekta ob gradu je ločena, izvedena pretežno v armiranem betonu. Položene na temeljno ploščo so 20cm nosilne stene na osnem razmiku 9 m, na katerih leži kontinuirana armiranobetonska plošča debeline 26 cm.

26 cm kontinuirana plošča (armiran beton)

20 cm nosilne stene (armiran beton)

30 cm stene oboda (armirani beton)

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 61

LEGENDA komunikacije javni programi zasebni prostori - sobe servisni prostori za uporabnike prostori za zaposlene administrativni prostori vhodi v objekte dostavna pot intervencijska pot pešpot

Programska zasnova. Že v renesančni zasnovi Krumperka je opazna izrazita dvojnost v prerezu. Prostori v nadstropju so razkošni, pravilni in reprezentančni, saj so bili namenjeni bivanju grajske gospode, medtem ko so pritlični in kletni prostori utilitarni in razporejeni po številnih nivojih, z manjšimi okni in vrati. Pri prenovi je ta dvojnost ohranjena z razdelitvijo na javno pritličje in klet ter zasebnejše nadstropje in podstreho. V zahodnih obokanih kletnih prostorih je umeščen bazen, v severnem krilu je dvovišinska dvorana, ki ima zaodrje urejeno v prostorih grajskih ječ. Pritličje je javno, z izjemo administrativnih prostorov. Zraven so prostori stalne muzejske razstave o Krumperku, sledi restavracija, vhodni prostor bazena ter dvovišinska dvorana, ki obsega celotno severno krilo. V nadstropju so v severnem in južnem krilu grajske hotelske sobe različnih kategorij, v vzhodnem delu nad vhodom pa reprezentančni salon. V sobah z razgledom na zahod so prostori knjižne zbirke, delovna soba in soba za druženje. Podstrešna etaža je izkoriščena za manjše bivalne enote, dvignjene v volumen podstrešne konstrukcije, do njih se dostopa po mostovžu. Servisni prostori, prostori za inštalacije, prostori za osebje in kuhinja so umeščeni v nov prizidek, objemajo zahodno in severno stran objekta.

Komunikacije, dostopi. Glavni vhod v grad na vzhodni fasadi je ohranjen kot glavna vhodna točka, nadaljuje se v obnovljeno dvojno simetrično stopnišče v vzhodnem kraku gradu. Severovzhodni stolp je izvotlen, vanj je umeščeno dvigalo, ki dosega vse javne prostore in nadstropja. Ob jugozahodnem stolpu je servisno jedro z dvigalom za zaposlene in dvigali za hrano, poleg pa dodatno stopnišče, ki zagotavlja dostop do vseh etaž, od kleti do podstrehe. Novi servisni objekt ima dostavo urejeno s severne strani, kjer je tudi glavni dostop za zaposlene v tem delu stavbe. Streha prizidanega servisnega objekta je kot terasa dostopna po širokem stopnišču na severni strani ali skozi grad -vrata so skrita v zahodni steni. Požarna varnost. Arkadna hodnika v pritličju in nadstropju sta skupaj z obema stopniščema zaščitena hodnika na poteh evakuacije iz stavbe. Kot dodaten izhod iz podstrehe v primeru požara je dvigalo v severovzhodnem stolpu kategorizirano kot požarno dvigalo. Vsaka hotelska soba v prvem nadstropju in na podstrehi je svoj požarni sektor, požarna vrata so skrita v debelinah zidov. Evakuacijski izhodi iz kletnega servisnega objekta so v zamikih niš zahodne fasade.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 62

Večnamenska prireditvena dvorana. Izpraznjeni volumen severnega krila gradu je namenjen multifunkcijski dvorani, ki je prilagodljiva - po profilu nastavljiva za potrebe različnih dogodkov. Tlorisno površino dvorane zapolnijo podiji, širine 90cm, ki imajo sistem potisnih verig – tak sistem uporabljajo tudi pri odrski konstrukciji. V dvorano se vstopa skozi več obstoječih vhodov in odprtin, ki pa se spreminjajo - so določeni glede na obliko in funkcijo, ki jo dvorana prevzame.

enostranska postavitev: npr. predavanje, predvajanje filma

ravna postavitev: npr. poroka, protokolarne prireditve

enostranska postavitev z večjim odrom: npr. gledališka/ plesna predstava (v tem primeru ima dvorana urejeno zaodrje v prostorih grajskih ječ)

dvostranska postavitev: npr. koncert, okrogla miza

Dvostranska postavitev dvorane

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 63

Zasnova instalacij. Glavni tehnični prostori so v severnem delu servisnega prizidka gradu. Tu je soba za upravljanje prilagodljive dvorane, soba za električne instalacije in telekomunikacije ter prostor za sisteme prezračevanja, hlajenja in ogrevanja stavbe. Kot vertikalna komunikacija za instalacije v gradu se uporabijo obstoječi dimniki, ki se jih po potrebi razširi oziroma pozida na novo.

Za hotelske sobe v nadstropju in na podstrehi so prezračevalne naprave in razvodi umeščeni v prostor nad arkadni hodnik nadstropja - pod streho, od koder so omogočeni lažji dovodi do notranjih prostorov in s tem manj invazivni posegi v obstoječo konstrukcijo.

LEGENDA prostori za naprave prezračevanje instalacijski jaški

Prezračevanje dvorane. V prireditveni dvorani se lahko zadržuje do okoli 100 ljudi, zato je zanjo predvideno aktivno prezračevanje. Zrak se vpihuje pod konstrukcijo nastavljivega podija, odpadni zrak pa se zajema v debelini pregradnih sten, ki dvorano ločijo od vstopnih prostorov.

LEGENDA svež zrak odpadni zrak

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 64

Materiali. Pri obnovi strukture grajske stavbe so uporabljeni že navzoči materiali, kot so kamen, masivni les in opeka. Stavba je tako na fasadi kot v notranjosti ometana in opleskana z belo barvo. Kritina, opečnati bobrovec, se ohranja in kjer je to potrebno, nadomesti z novimi replikami. Ohranja se vse originalne tlake, v pritličju, kjer v nekaterih sobah teh ni več, pa so položeni kamniti brušeni tlakovci. Betonsko stopnišče v avli se ohrani v vidnem betonu, le nastopne površine se prekrije z lesenimi oblogami, ohrani se originalne lesene ograje. Novo stopnišče v južnem krilu stavbe je narejeno iz nosilnega jekla, glavni nosilni element je tu

93 | Brušeni kamniti tlakovci

polna ograja. Modularne spalne enote v podstrehi so navzven in navznoter zaključene z masivnim lesom, konstrukcija so jekleni okviri. Mostovž med njimi je izveden v kombinaciji lesa in belo obarvane kovine. Novi servisni objekt je v večini zgrajen iz betona, ki je viden z zunanje strani, stene in strop v notranjosti pa so belo opleskani. Betonski tlak je zaglajen do črnega sijaja. Terasa na strehi objekta je tlakovana z brušenimi kamnitimi tlakovci. Zunanja ureditev ostaja enostavna, kombinira se fini pesek ter travnate površine.

94| Bel zaključni oplesk

96 | Jeklo

95| Oljen, lužen macesnov les

97 | Zaglajen beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 65

Grajska soba. Ohranja se prezenco in volumen grajskih soban, zato je vsaka obstoječa soba zasnovana le v eno hotelsko. Sobe so različnih velikosti in torej različnih kategorij, najbolj razkošne so vogalne sobe, ki imajo spalni del ločen in umeščen v stolpe. Princip zasnove servisov je povsod enak, glavno vodilo je prost tloris z malo pregradnimi elementi. Kopalnica je tako dostopna izza nižje omare. Da je poseg v ohranjene pode čim manjši, se ob obstoječo predelno steno med sobama nasloni jedro za inštalacije, vanj se zapreta tudi tuš in umivalnik, v prehod med sobama je umeščen WC.

shema tipične grajske sobe, merilo 1:100

Grajska soba

Podstrešna soba. V volumnu podstrehe so v ambient vidnega ostrešja vstavljene minimalne spalne enote, namenjene predvsem študentom in mladim, ki bi v kampusu bivali zaradi študija, izvajanja vaj, mednarodnih izmenjav in delavnic, raziskovalnih kampov itd. Bivalne enote počivajo v sami konstrukciji strehe, ki je neogrevana, uporabljen je koncept hiše v hiši. Ena bivalna enota je prek malega vetrolova razdeljena na dve spalnici s skupno kopalnico. Deset takih volumnov je med seboj povezanih z mostovžem, ki se na posameznih delih razširi ali zaide v volumen pod ostrešje stolpov.

shema podstrešne spalne enote, merilo 1:100

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

14 shema rušitev v kleti, merilo 1:500

LEGENDA 16

zemljina obstoječi zidovi

novi posegi

SEZNAM PROSTOROV

17 11

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

dostava

198 m

metlični beton

tehnični prostori

260 m2

zaglajeni beton

hodnik

108 m

zaglajeni beton

pralnica

32 m2

zaglajeni beton

skladišče

60 m

zaglajeni beton

delavnica

23 m2

zaglajeni beton

sobe za zaposlene 112 m

zaglajeni beton

kuhinja, shrambe 137 m2

zaglajeni beton

servisno jedro

50 m

zaglajeni beton

stopnišče

26 m2

kovina

letni bar

26 m

keramika

bazen

74 m2

keramika

grajska dvorana

155 m

velikoformatni parket

grajske ječe

40 m2

zaglajeni beton

požarno dvigalo

6.7 m

zaglajeni beton

toalete

27 m2

keramika

toalete

27 m

keramika

shramba

42 m2

zaglajeni beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

shema rušitev v pritličju, merilo 1:500

LEGENDA

obstoječi zidovi

novi posegi

SEZNAM PROSTOROV

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

veža

23 m

brušeni kamniti tlakovci

recepcija

50 m2

brušeni kamniti tlakovci

administracija

64 m

brušeni kamniti tlakovci

razstavni prostor

51 m2

brušeni kamniti tlakovci

stopnišče

125 m

kovina

stopnišče, hodnik 26 m2

brušeni kamniti tlakovci

servisno jedro

16 m

zaglajeni beton

restavracija

79 m2

kamen

obednica

39 m

brušeni kamniti tlakovci

recepcija bazena

36 m2

brušeni kamniti tlakovci

foyer

27 m

brušeni kamniti tlakovci

grajska dvorana

180 m2

velikoformatni parket

požarno dvigalo

6.7 m

zaglajeni beton

foyer

47 m2

brušeni kamniti tlakovci

atrij

110 m

brušeni kamniti tlakovci

terasa

669 m2

brušeni kamniti tlakovci

zunanje stopnišče 190 m

brušeni kamniti tlakovci

prodajalna

79 m2

brušeni kamniti tlakovci

kapela

42 m

brušeni kamniti tlakovci

izposoja koles

110 m2

zaglajeni beton

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

shema rušitev v nadstropju, merilo 1:500

LEGENDA

obstoječi zidovi novi posegi

SEZNAM PROSTOROV 16

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

salon

122 m

obstoječi parket

hotelska soba 5*

66 m2

obstoječi parket

hotelska soba 3*

35 m

obstoječi parket

hotelska soba 2*

21 m2

obstoječi parket

stopnišče

27 m

kovina

servisno jedro

22 m2

zaglajeni beton

hotelska soba 5*

68 m

obstoječi parket

knjižna zbirka

36 m2

obstoječi parket

delovna soba

23 m

obstoječi parket

soba za druženje

39 m2

obstoječi parket

hotelska soba 5*

75 m

obstoječi parket

hotelska soba 4*

45 m2

obstoječi parket

hotelska soba 4*

56 m

obstoječi parket

bar

39 m2

obstoječi parket

požarno dvigalo

6.7 m

zaglajeni beton

hodnik

123 m2

turistična pisarna 53 m

brušeni kamniti tlakovci velikoformatni parket

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

shema rušitev na podstrehi, merilo 1:500

LEGENDA obstoječi zidovi

novi posegi

5 9

SEZNAM PROSTOROV

ŠT.

NAZIV

KVADRATURA

TLAK

1-10

bivalna enota

15 m

leseni masivni pod

mostovž

156 m2

leseni masivni pod

stopnišče

19 m

kovina

servisno dvigalo

3.2 m2

zaglajeni beton

požarno dvigalo

6.7 m

zaglajeni beton

podstreha

824 m2

leseni masivni pod

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

PREREZ PO VHODNI OSI, merilo 1:250

PREREZ SKOZI STOPNIŠČE, merilo 1:250

PREREZ SKOZI DVORANO, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

SEVERNA FASADA, merilo 1:250

ZAHODNA FASADA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

VZHODNA FASADA, merilo 1:250

VHODNA FASADA, merilo 1:250

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo

S1 S3

zaključni oplesk 0.5cm aerirani zunanji sušilni omet

2cm

obstoječi kamniti zid

100cm

notranji sušilni omet

2cm

zaključni oplesk 0.5cm S2 zaključni oplesk 0.5cm aerirani zunanji sušilni omet

2cm

hidroizolacija 0.5cm T5

obstoječi kamniti zid

120cm

notranji izravnalni omet

2cm

hidroizolacija 1.5cm bazenski hidroizolacijski omet

12cm

keramika 2cm S3 zunanja lesena obloga

3cm

parna zapora / sekundarna kritina

0.5cm

toplotna izolacija + podkonstrukcija

11cm

paroprepustna folija

0.5cm

notranja lesena obloga

2cm

S4 AB stena - vodonepropustni beton

35cm

toplotna izolacija 10cm parna zapora 0.5cm mavčnokartonska plošča

1.5cm

zaključni oplesk 0.5cm T1

T1 leseni masivni pod

3cm

toplotna izolacija 20cm hidroizolacija 0.5cm

leseni pod 3cm podložne letve na gramozu

7cm

lesene deske 3cm stropna konstrukcija

25cm

leseni opaž 3cm štukaturni stropni omet na trstiki

2cm

keramika 2cm bazenski estrih 12cm hidroizolacija 1.5cm AB talna plošča

25cm

podložni beton 15cm T3 zaglajeni beton s talnim gretjem

13cm

toplotna izolacija 10cm hidroizolacija 1cm AB temeljna plošča 30cm podložni beton

15cm

T4 S4

kamnit zunanji tlak

5cm

podložni sloj 5cm toplotna izolacija 20cm armiranobetonska plošča

26cm

zračni sloj 18cm T2

spuščen mavčnokartonski strop

1.5cm

notranja barva

0.5cm

T5 jeklena konstrukcija 25cm zunanja lesena obloga

3cm

sekundarna kritina 0.5cm toplotna izolacija 10cm parna zapora 0.5cm osb plošča 1.5cm električno talno gretje

4.5cm

leseni masivni pod

1.5cm

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 75

5.0 ZAKLJUČEK

Revitalizacija posestva s tako bogato zgodovino in izredno ohranjenostjo izvirnih prvin je izziv, na katerega ni enoznačnega odgovora. Obuditev in prenova takega kraja zahteva reinterpretacijo in modernizacijo njegovega pomena. Ta naj ne povozi zgodovinskih plasti, ki so se tu gradile skozi čas. Tako je opredelitev lokacije kot neločljive celote, ki jo sestavljata kulturna dediščina in naravne vrednote temeljno stališče te magistrske naloge, ki poskuša nadgraditi obstoječe ter s plastenjem različnih dopolnjujočih vsebin izraziti ter izkoristiti njegove potenciale. Prebuditi kamne gradu Krumperk pomeni prenoviti celotno posestvo ter ga vrisati na različne zemljevide in mreže, ki sežejo tudi preko slovenskih meja.

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 76

6.0 LITERATURA IN VIRI LITERATURA FISTER. P. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. 1979. STOPAR I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. 2. knjiga. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana: Viharnik. 1997. STOPAR, I. Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva Založba. 1986. ŠUMI, N. Arhitektura šestnajstega stoletja na slovenskem. Ljubljana: Slovenska Matica. 1966. REISP, B. Gradovi dežele Kranjske. Ljubljana: Slovenska Matica. 1998. AVGUŠTIN M., KORUZA N., LAVRINC S., PAMIČ R., SAGADIN M., TERCELJ OTOREPEC M., EKAR M. Strokovna zasnova (po 74. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine -1 ur. l. RS 16/08) za območje EŠD 304 Krumperk - Grad Krumperk in njegovo vplivno območje. ZVKDS OE KRANJ. November 2012 - januar 2013. MOURA E. S. de. Santa Maria do Bouro. Carnaxide: White & Blue Edicoes. 2004. ZUMTHOR P. Building and Projects. Volume 5. Zurich: Scheidegger & Spiess AG. 2014. Str. 95-105.

ARHIVI Arhiv in fototeka ZVKDS OE Kranj, Tomšičeva 7, Kranj. Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana. Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino (INDOK), Metelkova 4, Ljubljana. Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, Domžale.

DOGODKI Okrogla Miza: Gradovi na razpotju: Dvorec Krumperk. Organizator: Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana 30.3.2015 Razstava: Vitez Adam Ravber s Krumperka. Pokrovitelj: Komisija za turizem v občini Domžale. Slamnikarski muzej Domžale, 25.11.2014.

SPLET http://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22063180BratkovicUrska.pdf [1.9.2014] http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_rovsek_lilijana.pdf [4.9.2014] http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso [10.9.2014] http://www.domzale.si/media/userfiles/20120622_razvojni_program_konna_verzija.pdf [10.9.2014] http://www.domzale.si/s1a5515/vizitka/osnovne-informacije.html [10.9.2014] http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/ [13.1.2015] http://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl [13.1.2015] http://www.evidenca.org/?object=66 [30.2.2015] http://www.kuvio.helsinki.fi/en/reply01b_rela.php?id_kohde=140 [15.3.2015] Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Lucija Penko | Mentor: Jurij Kobe | Somentor: Rok Žnidaršič | Leto vpisa 2008 | Ljubljana 2015

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 77

SLIKOVNO GRADIVO 1 http://www.domzalec.si/grad-krumperk-in-gorjusa

STOPAR I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. 2.

knjiga. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana:

Viharnik. 1997. Str. 107

arhiv ZVKDS OE Kranj

STOPAR I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. I. Gorenjska. 2.

knjiga. Območje Kamnika in Kamniške Bistrice. Ljubljana:

Viharnik. 1997. Str. 106

arhiv ZVKDS OE Kranj

45-63

osebni arhiv

?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

Arhiv Republike Slovenije

13-18

osebni arhiv

65-67

osebni arhiv

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx

68 http://www.brdo.si/grad-brdo/o-gradu-brdo

prirejeno po: http://www.pomagalnik.com/vektorske-slike/

vektorski-zemljevid-slovenije-v-formatu-ai-eps-in-pdf/ 3 http://www.grboslovje.si/register/teritoriji/domzale.php 4

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx

?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso 5

http://www.domzale.si/s1a5043/javne-razgrnitve-in-objave/

razvojni-program-obcine-domzale-2012-2025.html 6-12

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx

?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

prirejeno po: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx

20-25

osebni arhiv

?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/slovenska_

70 https://www.tumblr.com/

bistrica_z_okolico/slovenska_bistrica/staro_mestno_jedro/ 71-74 osebni arhiv partizanska_cesta/IMG_3680_slovenska_bistrica_graslov_ 75-76 http://www.sport-ljubljana.si/park-jezica/dvorana-jezica/hipo stolp_big.jpg drom-stozice/ 27 http://mojsvet.info/naslovnica/wp-content/uploads/2014/07/ 77-80 osebni arhiv image_h_094.jpg 28

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9a/Valva

sor_-_Grad_Krumperk.jpg 29-33

osebni arhiv

http://www.brdo.si/sites/www.brdo.si/files/upload/strani/oza

dja/grad_brdo_5.jpg 35

http://kraji.eu/PICTURES/osrednjeslovenska/lukovica_mora

vce_z_okolico/brdo_pri_lukovici/grad_brdo/DSC_2808_

brdo_pri_lukovici_grad_brdo_big.jpg 36 http://www.domzalec.si/grad-krumperk-in-gorjusa 37,38

osebni arhiv

39,40

arhiv ZVKDS OE Kranj

81, 82

http://www.dezeen.com/2011/03/29/key-projects-by-eduar

do-souto-de-moura/ 83,84 https://www.tumblr.com/ 85

https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/5f/17/f3/5f

17f3899ad19a3be9ca33aff2132c8e.jpg 86

https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcT

tyaN6VjejXq0WdWOhoswzlKyNUI8RUf8W_wE1M4b9HRSR5LT vHw 87 http://www.evidenca.org/?object=66 88 https://www.tumblr.com/ 89-97

osebni arhiv

Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo | 78

HVALA Mentorjema in konzultantoma za vodenje, konstruktivne korekture in čas, ki so mi ga namenili. Staršema Vilmi in Mitju za vso ljubezen in podporo ter zaupanje v mojo odločitev o poklicu. Matjažu za inspiracijo in čustveno podporo, ter predvsem za čudovito pretvorbo podob iz moje domišljije v slike, ki so sedaj na papirju. Prijateljem Andražu, Alji, Bei, Evi, Tanji, Viti in Juretu ker so pomagali postaviti moje ideje še v kartonu. Špeli, za posredovanje svojih izkušenj in znanja o konjih in konjeništvu iz prve roke. Tjaši, ki je pomagala premetavati črke in vrstice in Dagmar, ki je preverila, če so te črke berljive in po pravilih. Stari mami Niki, ki je ljubila naravo in poezijo in me naučila ustvarjalno opazovati svet.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Lucija Penko izjavljam, da sem avtorica te magistrske naloge z naslovom: Konj na planini ali Idejna zasnova revitalizacije posestva Krumperk z univerzitetnim pedagoško-raziskovalnim centrom za konjeništvo in konjerejo, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Jurija Kobeta in asis. Roka Žnidaršiča in zagovarjala dne 24.6.2015.