Lea Bradaševič

lika 1: eĀovel'ske soline

REVITALIZACIJA DEGRADIRANEGA OBMOÄŒJA RUDNIKA SEÄŒOVLJE

IDEJNI PROJEKT STRUKTURNE IN PROGRAMSKE PRENOVE Magistrsko delo

31,/& ǿ " / ! Ţ"3&Þ "+1,/ǿ -/,#ǽ &),Ţ ),/&' +Ā&ĀǞ 2ǽ!ǽ&ǽ ǽ ,*"+1,/ǿ !, ǽ &1' ,/ Ǟ 2ǽ!ǽ&ǽ ǽ (2)1"1 7 /%&1"(12/, +&3"/7 3 '2 )' +& Leto vpisa: 2006/07 Magistrska naloga 2015

“If you run after history you will never reach it – only through manifesting the present can you make history talk.” 1

SVERRE FEHN

lika 2: sto'eĀe stan'e r2!niŢke stav e

2

1 %ttp://444ǽl2 ia*iloneǽ oǽ2k/p%ilosop%6/

1 POVZETEK

1 ABSTRACT

rojekt se ukvarja s prenovo opuŢĀenega rudnika v SeĀovljah v muzejski prostor za tehniŢko dediŢĀino obmoĀja: rudarstvo, solinarstvo ter nekdanjo ƒeleznico arenzana.

V nalogi sem obravnavala celotno degradirano obmoĀje rudniŢkega kompleksa, ki se je skozi leta prelevilo v divje odlagaliŢĀe. zhodiŢĀni okvir prenove tako zajema oƒivitev obmoĀja skozi mikrourbano in programsko preureditev v kulturno turistiĀni center juƒne primorske.

Z vzpostavitvijo novega glavnega vhoda v rajinski park SeĀoveljske soline, ga poveƒemo z naseljem SeĀovlje ter celotno slovensko obalo.

he project is addressing the renovation o# an abandoned mine in SeÄ€ovlje in a museum space #or technical heritage o# the area: mining, salt panning and the #ormer railroad arenzana. n the thesis 4as dealing 4ith the 4hole degraded area o# the mine premises, 4hich has over the 6ears trans#ormed into a 4ild landĆœll. he initial #rame4ork thus includes the revival o# the area into a cultural and tourist center o# the southern littoral. ith the establishment o# the ne4 main entrance to the SeÄ€ovlje Salina ature ark, it connects it 4ith the settlement SeÄ€ovlje and the entire Slovenian coast.

oncept muzeja in ureditev okolice v muzejski park operira s percepcijo uporabnika, preko subtilne prenove in ohranjanjem estetike ruŢevine. V nalogi sem raziskovala predvsem razmerje med starim in novim, sodobno ugodje ujeto v obĀutek nemoĀi in strahospoŢtovanja do obstojeĀe ruŢevine.

he concept o# the museum and landscaping o# the park operates 4ith the perception o# the user through subtle renovation and conservation o# the aesthetics o# ruins. n the thesis e5plore the relationships bet4een the old and the ne4, the modern com#ort 4hich is trapped in a sense o# helplessness and a4e to the e5isting ruins.

Kl'uĀne esede: -renova, ruŢevina, tehniŢ(i mu7e', rudni(, industri's(a arhite(tura, industri's(a arheologi'a, tehniŢ(a dediŢĀina.

Keywords: renovation, ruins, technical museum, mine, industrial architecture, industrial archeology, technical heritage.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviÞ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#ǽ MiloŢ FlorijanĀiĀ, uǽdǽiǽaǽ /

Vpis: 06/07

degradiranega ob*oĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika eĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

3

Slika 3: ogled na soline skozi okno obstojeĀega rudnika

4

KAZALO 1 Povzetek / Abstract

3

4 Varovanje kulturne in tehniĹĄke dediĹĄÄ?ine

28

10 Vizualizacije

51

28

11 GrafiÄ?ne priloge

54

29

12 Fotografije makete

77

8 Analize lokacije

30

13 Zahvala

80

8.1 Grajeno tkivo

30

8.2 Hidrologija

31

14 Viri in literatura

81

8.3 Prometna in#rastruktura

32

8.4 Dejanska raba tal

33

8.5 Zaznavna analiza

34

7 Geografski okvir obmoÄ?ja 12

7.1 Makrolokacija – dolina

7

4.1 ndustrijska arhitekturna

2.1 ris problema

7

dediŢĀina

13

7.2 Mikrolokacija – bmoĀje

2.2 amen in cilji

7

4.2 ndustrijska arheologija

14

rudnika SeĀovlje

2.3 Potek dela

7

4.3 ndustrijska arhitektura kot

2 Uvod

prostor novih dejavnosti

3 Teoretska izhodiĹĄÄ?a

15

8

3.1 rhitektura in Āas

8

3.2 ndustrijska arhitektura

9

3.3 ndustrijska revolucija

10

5 Trajnostni turizem

16

5.1 rajnostni turizem na obmoĀju SeĀoveljskih solin

17

5.2 Vizija turistiĀnega razvoja

3.4 ndustrijska arhitektura kot nov stavbni tip

Dragonje

11

obmoĀja

17

9 Idejna zasnova 6 Zgodovniski okvir obmoÄ?ja

18

6.1 Rudnik Ārnega premoga

35

Ǟ.1 UrbanistiĀna zasnova

36

Çž.2 Situacija

37

SeĀovlje

18

Ǟ.3 zhodiŢĀni dokumenti

39

6.2 Solinarstvo

22

Ǟ.4 Re#erenĀni primer

40

9.5 Koncept

41

6.3 rajinski park SeĀoveljske soline

23

9.6 renutno stanje

42

6.4 à elezniŢka proga arenzana

27

9.7 Programska zasnova

44

Ǟ.ǜ.ǖ rograms(a shema

45

9.8 Materiali

46

9.9 Rlenjenost #asade

47

9.10 Konstrukcijska zasnova

48

9.10.1 Dimenzioniranje jedra

49

9.11 ehniĀno poroĀilo

50

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviÞ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

5

Slika 4: Âątudijska maketa

6

2 UVOD

2.1

2.2

2.3

ORIS PROBLEMA

NAMEN IN CILJI

POTEK DELA

Usodo industrijskih obmoĀij je vedno krojila ƒelja po Āim veĀjem dobiĀku in dejstvo je, da lahko muzealiziramo le mejhen segment dediŢĀine, drugo pa moramo znati ohraniti tudi z drugimi #unkcijami. Za ƜnanĀno avtonomnost obmoĀja so tako nujne dodatne #unkcije, ki se na izbranem obmoĀju kaƒejo kot turistiĀne dejavnosti. ne kot mnoƒiĀni, temveĀ kot petiĀni turizem, z namenom spodbujanja in dopolnjevanja programa Krajinskega parska SeĀoveljske soline. zhodiŢĀni okvir prenove tako zajema oƒivitev degradiranega obmoĀja skozi mikrourbano in programsko preureditev v kulturno turistiĀni center juƒne primorske.

amen magistrskega dela je oblikovanje konceptualne paradigme, v kateri se industrijska arheologija, ustvarjalnost in teritorij priznajo kot realna sredstva, ki lahko zagotavljajo lokalni in trajnostni razvoj. Zato je primarni cilj ohranjanje tistih arhitekturnih struktur, obravnavanih kot resniĀni dokaz socialne zgodovine, ki bi jim sicer bili priĀa le preko dokumentov in #otograƜj.

Fascinacija nad ruŢevinami industrijskih obratov in ƒelja po izzivu, ki ga predstavlja prenova takŢnega tipa objekta sta me vodila k izbiri lokacije. Prva #aza je zahtevala podroben popis obstojeĀega stanja, saj so se naĀrti po

. svetovni vojni izgubili. udi arhitekt nam danes ni znan. Sledile so podrobne analize lokacije, izoblikovanje vizije prostora za prihodnost in preuĀevanje tektonike stavbe. Razvoj projekta je potekal s pomoĀjo skic, Ţtudijskih maket in preuĀevanjem re#erenĀnih primerov oƒivitve nekdanjih industrijskih obratov. Poglobljen vpogled v zgodovino in ideje industrijske arheologije ter preuĀevanje razliĀnih pristopov varovanja industrijske arhitekturne dediŢĀine sta me vodila k izoblikovanju koncepta prenove.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

Hkratni pogled v preteklosti in v prihodnost je rdeĀa nit, ki jo je treba upoŢtevati pri ponovni konceptualizaciji ȑpraznihȐ industrijskih obratov in njihovem zapolnjevanju. zpostavljanje tradicije in zgodovinskega spomina, vendar z ohranjanjem sodobnih elementov kot katalizator interesov in atrakcij. Muzej tako izpostavi nove dejavnosti, katere morajo zdruƒiti vrednote iz preteklosti s sodobnostjo.

7

3 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1

ARHITEKTURA IN RAS rhitektura je vedno povezana s Āasom.

Stavbe so zgrajene iz razliĀnih okoliŢĀin, oblikovane da izpolnjujejo doloĀene namene, materijali in oblike so doloĀeni glede na razpoloƒljiva sredstva, metode in tradicijo. nkrat konĀane postanejo vselej predmet Ţtevilnih kasnejŢih trans#ormacij. Proces staranja prav tako puŢĀa sledi. PovrŢine pridobijo patino, konstrukcije in spoji popustijo, #unkcionalne zahteve ter potrebe in ƒelje lastnika in uporabnikov povzroĀijo spremembe na obstojeĀih strukturah. Preko analogije s ĀloveŢkim obstojem, grajeno okolje kaƒe obĀutljivo sobivanje dolgoobstojnosti, poĀasnega staranja ter nenadnega uniĀenja.

Stavbno tkivo ne priĀa samo o trenutku njegovega nastanka, temveĀ tudi o zgodovini sami, o minevanju Āasa, o dogodkih in razvoju skozi Āas.

Vrednost grajenega okolja je zelo odvisna od posameznikovega, oziroma druƒbenega odnosa in odzivnosti do zgodovine in dediŢĀine. VpraŢanje odnosa do starega se enaĀi s sploŢnimi vrednotami v doloĀenem obdobju. a grajeno zapuŢĀino je potrebno gledati ne le kot kulturno dediŢĀino, temveĀ tudi kot materijalno dediŢĀino druƒbe. țpovzeto po amer, 2007Ȝ Stavbe so veĀ kot le sestav gradbenih materijalov, veĀ kot kompozicija volumnov in oblik.

Vse stavbe izhajajo iz ĀloveŢke domiŢljije, ta pa se ne neha razvijati enkrat ko je projekt konĀan. Stavbe so izraz idej, in predstav o druƒbi, dediŢĀini, vrednotah. Stavbe niso le koordinate prostora in Āasa, temveĀ se najmoĀneje izraƒajo v mislih, kjer jih nenehno obdelujemo, asimiliramo, prebavljamo in ponovno doƒivljamo. otranji glas stavbe leƒi med dokumentiranimi dokazi, osebnim in kulturnim spominom, asociacijo in Āustvenim odzivom ter arhitekturnimi dejstvi, kot so stil, merilo, materialnost, tekstura in svetloba.

Vendar obstajajo tipologije stavb, ki se upirajo takŢnim kategorizacijam in jih je moĀ izkusiti na vseh ravneh hkrati.

SliŢati glas stavbe je proces, pri katerem ne gre zgolj za identiƜkacijo sebe s preteklostjo,

8

temveĀ s samopozicioniranjem v Āasovnico stavbe, vƒiveti se v okolje iz perspektive prihodnjih generacij. V tem smislu ne sliŢimo le glas stavbe, ampak postanemo del nje.

zkuŢnja stavbe ni nujno koherenten spomin doloĀenega prostora, ampak skupek posameznih sominov in odgovorov na materijale, oblike, teksture, zvoke – hladnost kamna ali kakovost svetlobe, na primer. țpovzeto po LittleƜeld, 2007Ȝ

3.2

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURA S pojmom industrijska arhitektura oznaĀujemo stavbe, v katerih se razvija mehanizirana strojna proizvodnja, pa tudi vse tiste objekte, ki omogoĀajo njeno delovanje. Poleg proizvodnih objektov – tovarn v industrijsko arhitekturo uvrŢĀamo tudi upravne zgradbe, vodne postaje, kotlovnice, talilnice, delavnice, skladiŢĀa, garaƒe, ƒelezniŢke naprave pa tudi delavske stanovanjske hiŢe oziroma delavske kolonije. țMiheliĀ, 2002Ȝ

Slika 5: Delavci rudnika SeĀovlje ob montiranju rudniŢkega stolpa, 1938 Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

9

3.3

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

ndustrijska arhitektura je proizvod industrijske revolucije, ki so jo v drugipolovici 18. stoletja sproƒile prelomne tehniĀne iznajdbe, zlasti parni stroj ț1765-1774Ȝ, na prelomu 19. stoletja ji je dala nov zagon iznajdba elektriĀne energije. țMiheliĀ, 2002Ȝ

ndustrijska revolucija je dolgotrajen proces, ki se je zaĀel ngliji /.../ in kmalu zajel tudi evropsko celino in meriko. ndustrisjko revolucijo so spremljali propadanje manu#aktur in obrti, hitra rast prebivalstva, velike migracije agrarnega prebivalstva v mesta in z njimi povezana spontana urbanizacija, in pa nagla rast mest in industrijskih srediŢĀ. a rast velikih industrijskih srediŢĀ je odloĀilno vplivala ƒeleznica, ki je – zlasti po letu 1840 – postala najpomembnejŢa nosilka industrijskega razvoja. ț hoa6, 1969Ȝ vstrijsko cesarstvo je val industrijske revolucije zajel nekoliko pozneje. ±ele leta 1848 sprejeti zakon o zemljiŢki odvezi, ki je dokonĀno odpravil #evdalizem, je omogoĀil svobodno gibanje podeƒelskega prebivalstva, ker je spodbudilo pospeŢeno migracijo v mesta ter zaposlovanje v industriji in prometu.

Slika 6: Kristalna palaĀa, jeklena stavba za prvo svetovno razstavo v Londonu leta 1851

10

3.4

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURA KOT NOV STAVBNI TIP Devetnajsto stoletje je stoletje razvoja novih stavbnih tipov. a to so vplivali razvoj industrije in z njo povezana rast urbanega prebivalstva, spremembe v naĀinu ƒivljenja in dela, nove ƒivljenjske potrebe, iznajdba novih transportnih in komunikacijskih sredstev țkolo, ƒeleznica, avtomobilȜ, iznajdba novih materijalov in konstrukcij itd.

Razvili so se povsem novi stavbni tipi, ki jih starejŢa zgodovina ni poznala, med njimi tudi industrijska arhitektura, prilagojena novemu naĀinu mehanizirane proizvodnje.

Funkcionalno in konstrukcijsko oblikovno gre za arhitekturni stavbni tip, katerega nastanek in razvoj so narekovale spremembe v naĀinu produkcije ter vzporedni razvoj novih materijalov in konstrukcij. Zato je stavbna dediŢĀina dragoceno priĀevalo razvoja konstrukcijskih principov in njihovega uvajanja v naŢem prostoru. stetika, ki sta jo nov naĀin gradnje in uporaba novih materijalov pogojevala, se je razvila in uveljavila prav z industrijsko arhitekturo. Proizvodni objekti kot so ehrensova tovarna G v erlinu iz leta 1909 in Gropiusova Fagus4erke v l#eldu iz 1911 sta postali ikone modernizma. țpovzeto po #ko, 2002Ȝ

Slika 7: ovarna turbin G v erlinu arhitekta Petra ehrensa iz leta 1909

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

11

4 VAROVANJE KULTURNE IN TEHNIŠKE DEDIŠČINE

ehniŢko dediŢĀino sestavljajo obmoĀja, stavbe in skupine stavb, orodja, naprave in stroji ter drugi predmeti, ki priĀajo o razvoju proizvajalnih sredstev, tehnologije in tehniŢke kulture. Vrednost tehniŢke dediŢĀine je njena strojno-tehniĀna, arhitekturno-konstrukcijska, urbanistiĀno-prostorska in zgodovinska priĀevalnost. ntenzivno prestrukturiranje gospodarstva in razvoj in#rastrukture sta pogosto vzrok za uniĀevanje ali zapuŢĀanje tehniŢke dediŢĀine.

Zavod za varovanje kulturne dediŢĀine țZVKDȜ tehniŢko dediŢĀino deli v naslednje sklope: prometna in#rastruktura: ceste, ƒeleznice, mostovi, predoriȀ elektroenergetski objekti Ȁvodnogospodarski objekti: vodovodi, zbiralniki za vodo, napajaliŢĀa, periŢĀa, ureditve vodotokov, namakalni sistemi, ureditve depresijskih obmoĀij ter industrijska arhitektura.

Za ohranjanje tehniŢke dediŢĀine je predvideno varovanje prostorske podobe objekta z neposredno okolico, v katero je umeŢĀen, njegove arhitekture in strojne opreme. Za objekt se uporablja reƒim za varovanje arhitekturne dediŢĀine, medtem ko se za strojno opremo smiselno uporabljajo zahteve matiĀne stroke v skladu z naravo dediŢĀine. țPovzeto po ZVKDS, 2013Ȝ aĀela sodobnega konservatorstva teƒijo k iskanju vrednot, ki glede na trenutna vrednostna merila najuĀinkoviteje opredelijo originalnost in avtentiĀnost obravnavanega.

Spremenljivost kriterijev, ki opredeljujejo vrednote, je posledica aktualnega dogajanja in spreminjanja sploŢnih vrednot na eni strani ter strokovnega znanja na drugi. ț R 2004/1: #ko, str. 26Ȝ lois Riegel je na zaĀetku dvajsetega stoletja spomenike in spomeniŢke vrednote razdelil na namerne in nenamerne - dokumentarne. ȝPirkoviĀ, 1993Ȟ Prvi so zgrajeni s spomeniŢkim namenom, medtem ko drugi ne in spomeniŢke lastnosti pridobijo kasneje, zaradi Āesar so glavni empiriĀni predmet spomeniŢkega varstva in so po Rieglovem mnenju objektivnejŢe priĀe preteklega razvoja. ț R 2004/1:

#ko, str. 26Ȝ

12

4.1

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURNA DEDI±RINA Sonja #ko deƜnira industrijsko arhitekturno dediŢĀino kot Ȋtisti del industrijske dediŢĀine, v katerem potekajo industrijski procesi oz. je tista arhitekturna – stavbna in prostorska – dediŢĀina, ki se neposredno navezuje na industrijsko dejavnost.ȋ ț #ko, 1999Ȝ dnos do industrijske dediŢĀine opredeljujejo politiĀne gospodarske in poslediĀno socialne spremembe, ki se pojavijo ob zapiranju industrijskih obratov. akŢne razmere namreĀ vzpostavijo dokaj zapleten odnos tudi do dediŢĀine teh obmoĀij. zguba ekonomske in socialne varnosti ima v veliki meri za posledico zavraĀanje identitete, vezane na industrijo. udi novi razvojni programi so navadno vezani na korenite spremembe in uniĀenje obstojeĀih struktur. ako se ohranja dediŢĀina veĀinoma le tam, kjer ni novih razvojnih priloƒnosti.

Vendar nastali poloƒaj hkrati nudi moƒnost ohranjanja in vkljuĀevanja dediŢĀine v nove razvojne programe, potem ko je prvi val zavraĀanja preseƒen. ț R 2004/1: #ko, str. 26Ȝ Slika 8: bstojeĀe stanje rudnika SeĀovlje

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

13

4.2

INDUSTRIJSKA ARHEOLOGIJA

ntenzivna povojna izgradnja v 1950-ih letih v ngliji in prestrukturiranje industrijskih obmoĀij sta imela za posledico poseganje na najstarejŢa industrijska obmoĀja in uniĀevanje starih, za proizvodnjo ne veĀ primernih kompleksov. Michael Ri5 z Univerze v irminghamu, ki se je s skupino somiŢljenikov boril za ohranitev spomenikov industrijske revolucije, je leta 1955 v reviji he mateur Historian objavil Ālanek z naslovom ndustrial rchaeolog6. S tem je oblikoval termin, ki je postal oznaĀevalec dediŢĀine industrializacije in celo ŢirŢe, oznaĀevalec dediŢĀine celotnega tehnoloŢkega razvoja. ț R 2004/1: #ko, str. 28Ȝ

ndustrijsko arheologijo teƒko opredelimo zgolj kot disciplino, saj je multidisciplinarna Ţtudija, ki se osredotoĀa na analizo materijalov in nematerijalno dediŢĀino iz industrijske preteklosti. Multidisciplinarna vrednost industrijske arheologije temelji na dejstvu, da se ukvarja s ƜziĀnimi predmeti, kot so zgradbe in stroji, s tem da bi ujela svoj pomen in ga postavila v zgodovinski in druƒbeni kontekst, ki je izhodiŢĀe za razumevanje ƒivljenjskega sloga in druƒbenih vrednot, ki so vladale na doloĀenem ozemlju. jena multidisciplinarna znaĀilnost se kaƒe tudi v metodi dela, ki se aplicira pri obnavljanju arhitekturne zgradbe. Regeneracija strukture implicira nekatere razmisleke o obratu kot nekdanjem delovnem mestu, o druƒbenih in kulturnih alteracijah v prostoru in Āasu, o spremembah okoljskega konteksta, o razmerju med druƒbo in ozemljem. ț attisti, 2001Ȝ

ndustrijska arheologija zajema Ţirok spekter tem, od zgodnjih ƒelezarskih obratov do velikih modernih tovarn, kakor tudi pomoƒnih objektov, kot so stanovanja delavcev in skladiŢĀa. eme na sploŢno spadajo v eno od Ţtirih kategorij: Ș kstraktivna țrudarstvo, kamnolomi, raƜnerije, itd.ȜȀ · Predelovalne dejavnosti (mlini in tovarne, vkljuĀno z njihovimi napajalnimi sistemi in strojiȜȀ

14

·

Gospodarske javne sluƒbe (voda, kanalizacija, elektriĀni, plin, itdȜȀ · Prevoz (kanali, ƒeleznice, ceste, letalski, mostovi, predori, itd.Ȝ (vir 4ikipedia: industrial archeolog6Ȝ Ko se razglablja o kulturni dediŢĀini je delitev med tem kaj je vredno ohraniti in kaj ne, navadno precej zapletena. ndustrijska arheologija obravnava predvsem zgradbe in stroje, ki nimajo ravno estetske vrednosti, ampak sentimentalno vrednost za skupnost v kateri se nahajajo. Sentimentalna vrednost je sicer manj razumljena, saj novejŢe generacije pogosto ne Āutijo vezi s preteklostjo in ne delijo enakih vrednot in tradicije preteklost.

Po drugi strani pa lahko takŢni spomeniki veliko pomenijo lokalnim skupnostim v katerih se nahajajo.

Zato je v zapuŢĀenih zgradbah nujno ujeti vidike vrednih intervencije in predvsem poudariti vez med objektom in teritorijem.

Predvsem z vkljuĀevanjem novejŢe generacije, ki ne Āuti vezi s preteklostjo, ampak se lahko z njo pobliƒa preko interakcije in sodelovanja pri inicijativah.

Kljub teƒavnosti natanĀnega opredeljevanja discipline in njenih posebnosti, glavni cilj industrijske arheologije ni samo obnova doloĀene stavbe, ampak celotnega okolja s sestavljanjem razliĀnih elementov. V tem smislu je industrijska arheologija metodoloŢka Ţtudija, je alternativna reŢitev za razpad in opuŢĀanje industrijskih obmoĀij, je instrument za kulturno bogatitev in za obnavljanje zapuŢĀenih industrijskih objektov, ki priĀajo o industrijski preteklosti in so lahko potencialna orodja za napredek.

Z uporabo dokumentov, s svojo analizo in kategorizacijo, si industrijske arheologije prizadevajo k ohranitvi, zaŢĀiti, ponovni uporabi in doƒivljanju zapuŢĀenih stavb, ki imajo kulturno in zgodovinsko, tehniĀno in znanstveno vrednost. (povzeto po Redige, p.152Ȝ

4.3

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURA KOT PROSTOR NOVIH DEJAVNOSTI

ndustrijska arhitektura je tisti segment arhitekturne dediŢĀine, ki najbolj nazorno ponazarja druƒben, gospodarski in kulturni razvoj zadnjih dvesto let. jena razporeditev v ŢirŢem geogra#skem prostoru govori o industrijski razvitosti posameznih regij in mest v doloĀenih zgodovinskih obdobjih, njena lega o razvoju energetskih virov, prometnega omreƒja, transportnih sredstev in komunalne in#rastrukture, njene arhitekturne znaĀilnosti – #unkcionalne, konstrukcijske in stilne – govorijo o razvoju industrijske proizvodnje, o novih materijalih in konstrukcijah, o novih arhitekturnih konceptih in prevladujoĀih stilnih usmeritvah. e torej tisti segment naŢe arhitekturne dediŢĀine, ki Ţe bolj kot drugi zahteva pozorno in poglobljeno raziskovanje vseh vidikov njenega nastajanja, razvoja in trans#ormacij, natanĀno vrednotenje in s tem povezano vastvo.

(MiheliĀ, 2002Ȝ

Slika 9: bstojeĀe stanje rudnika SeĀovlje

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

15

5 TRAJNOSTNI TURIZEM

Principi sonarvnega ali trajnostnega razvoja turizma se nanaŢajo na okoljske, socialnokulturne in gospodarske vidike turistiĀnega razvoja in zahtevajo ravnoteƒje med njimi.

Razvoj trajnostnega turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic ter varuje in izboljŢuje priloƒnosti prihodnjega razvoja. Gre za management vseh virov na naĀin, da se zadovoljujejo gospodarske, druƒbene in kulturne potrebe, medtem ko se ohranja kulturna integriteta, nujni okoljski procesi ter bioloŢka diverziteta.

(United ations nvironmental programme, U PȜ 3 S R trajnostnega razvoja turizma so: · GospodarskiȀ · DruƒbeniȀ · koljski (emisije 2, upravljanje z odpadki, oskrba z vodo, ohranitev biodiverziteteȜ. · Dodatni steber so podnebne spremembe.

Slika 10: Soline predstavljajo neizkoriŢĀen potencial za bogatitev turistiĀne ponudbe v kraju.

Sonaravni turizem mora optimizirati uporabo okoljskih virov, ki predstavljajo kljuĀni dejavnik v turistiĀnem razvoju, ohraniti kljuĀne ekoloŢke procese in pomagati ohraniti naravno dediŢĀino in biodiverziteto.

SpoŢtovati druƒbeno kulturno avtentiĀnost lokalne destinacije, ohraniti njihovo izgrajeno in nesnovno kulturno dediŢĀino in tradicionalne vrednote ter prispevati k medkulturnemu razumevanju in strpnosti.

Zagotavljati dolgoroĀno gospodarjenje in druƒbeno-ekonomske koristi, praviĀno porazdeljene med vse deleƒnike, stabilno zaposljivost in priloƒnosti zasluƒka ter druƒbene koristi za lokalne skupnosti ter prispevati k zmanjŢanju revŢĀine.

(U , 2005: Making ourism More Sustainable: Guide #or Polic6 MakersȜ

16

5.1

5.2

TRAJNOSTNI TURIZEM NA OBMORJU SEROVELJSKIH SOLIN

VIZIJA TURISTIRNEGA RAZVOJA OBMORJA

Soline predstavljajo neizkoriŢĀen potencial za bogatitev turistiĀne ponudbe v kraju.

Razvoj turistiĀnih proizvodov povezanih z izkoriŢĀanjem naravnih danosti (#ango, kopeli, peŢpoti in vodne poti, kolesarske steze, opazovanje pticȁȜ bi dopolnil turistiĀno ponudbo obĀine Piran na segmentu, ki ga do sedaj ni bilo, predstavlja pa eno izmed hitro rastoĀih zvrsti turistiĀnega povpraŢevanja. aravne in krajinske danosti so namreĀ tisti element turistiĀne ponudbe, ki ob pravilnem oblikovanju, trƒenju in upravljanju zagotavlja destinaciji konkurenĀno prednost.

snovne strateŢke usmeritve razvoja turistiĀne ponudbe so opredelitev juƒnega podroĀja piranske obĀine (prostor KPSS in podroĀje doline DragonjeȜ za dejavnosti sonaravnega in zdraviliŢĀnega turizma, uveljavitev in razpoznavnost blagovne znamke KPSS kot sestavni del strategije Slovenije kot zelena destinacija ter razvoj drugih oblik turizma kot dopolnitev obstojeĀe turistiĀne ponudbe v Portoroƒu. ove oblike bi dosegale veĀje trƒne uĀinke, kot v obiĀajni hotelski ponudbi.

Povezava obstojeĀih slabo izkoriŢĀenih turistiĀnih potencialov obmoĀja v skupen turistiĀni proizvod krajinskega turizma na obrobju KPSS. ( PP Piran, 2003, str. 11-12Ȝ

snovne strateŢke usmeritve so vezane na ohranjanje naravne in kulturne dediŢĀine ter zagotavljanje ekonomske osnove za dosego tega cilja. DolgoroĀna usmerjenost v razvoj dopolnilnih turistiĀnih proizvodov po zgledu nekaterih podobnih parkov v vropi je tisti element, ki lahko dolgoroĀno zagotavlja potrebna sredstva za dolgoroĀni razvoj. snovna dejavnost KPSS - pridobivanje soli na tradicionalen naĀin - je nerentabilna zaradi visokega deleƒa roĀnega dela in trƒnega poloƒaja soli v Sloveniji in v svetu. Prestrukturiranje dejavnosti na podroĀju parka in okolice v smeri razvoja dopolnilnih turistiĀnih dejavnosti predstavlja tudi dopolnitev turistiĀne ponudbe Portoroƒ na segmentu, ki beleƒi visoko stopnjo rasti. ( PP Piran, 2003, str. 11-12Ȝ

Slika 11: aravne danosti, ob pravilnem upravljanju in trƒenju, zagotavljajo destinacijam konkurenĀno prednost.

±tudije in analize ƒelenega razvoja turistiĀne ponudbe parka so izpostavile slabosti v in#rastrukturi. Med njimi je najbolj oĀitna neurejenost glavnega vhoda. V prihodnje bo glavni vstop v park z obmoĀja nekdanjega Rudnika v SeĀovljah.

Pomembnost ureditve glavnega vhoda ima veĀ vidikov: · celotna turistiĀna ponudba KPSS bo predstavljena ƒe na vhoduȀ · obiskovalci bodo boljŢe obveŢĀeni o celotni ponudbi, kar bo vplivalo na prihodke po enotiȀ · uĀinkovitejŢe obvladovanje obiska (razporedi, rezervacije idrȜȀ · omogoĀeni bosta usmerjanje obiska in ponudba vodenja skupinȀ · z nudenjem moƒnosti parkiranja bo obvladljiv motorni prometȀ · izboljŢala se bo prepoznavnost parka. ( PP Piran, 2003, str. 5-8Ȝ

Slika 12: halasso spa Lepa Vida se najaha v osrĀju Krajinskega parka SeĀoveljske soline.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaŢeviþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. MiloŢ FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

17

6 ZGODOVINSKI OKVIR OBMOČJA

6.1

RUDNIK RRNEGA PREMOGA SEROVLJE V dolini reke Dragonije so se najdiŢĀa premoga nahajala pod solinami, globoko pod morsko gladino. Rudnik so zgradili neposredno za poslopjem ne dolgo tega opuŢĀene ƒelezniŢke postaje. Z geološkim sondiranjem terena so zaĀeli leta 1935, z izkorišĀanjem premoga pa tri leta kasneje, ko ob izkopu jaška na 235 m globine, pridejo do premogovnega sloja.

Rudnik uspešno obratuje tudi v Āasu druge svetovne vojne pod imenom ARSA (Società anonima carboni#era miniera di SiccioleȜ.

ntenzivno rudarjenje je pozimi 1940-1941 povzroĀilo pogrezanje nekaterih solnih #ondov v solinah. Zato je leta 1942 prišlo do spora med rudarji in solinarji. Slednji so rudarsko upravo obtoƒili, da je z miniranjem povzroĀila pogrezanje trinajstih solnih #ondov, v katerih se voda ni veĀ normalno pretakala po bazenih, in je bilo zato pridobivanje soli moĀno oteƒkoĀeno, ter s tem storjena škoda.

Slika 13: loris rovov rudnika SeĀovlje. Vsi rovi so poplavljeni do pomladi leta 1957.

18

Rudnik je normalno deloval še do leta 1944 ko so, zaradi nerednih dobav elektriĀne energije, jamske Ārpalke ostale brez toka. zkopno jamo je zalila voda in proizvodna se je ustavila vse do leta 1953, ko so rove sanirali. Rudnik dokonĀno zapre leta 1972 po vnoviĀnem vdoru vode v izkopno jamo. ( oni#acio, 1990, str. 43Ȝ

PR M G V ± V V SL V

Velikost premogovnika in vrsta surovine vir: Geološki zavod Slovenije: http://444.geo-zs.si/

Univerza v Ljubljani /

Lea radaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

19

DELO V PREMOGOVNIKU Pridobivanje premoga poteka na dva popolnoma razliĀna naĀina. am, kjer se sloj premoga pribliƒa zemeljskemu površju, pridobivajo premog s površinskimi kopi, sicer pa pod zemljo. V rudniku SeĀovlje so premog pridobivali pod zemljo. amsko pridobivanje premoga je mnogo bolj zahtevno in draƒje, saj poleg osnovne dejavnosti - kopanja premoga, zahteva še vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili varno delo: zraĀenje, podpiranje, Ārpanje vode, ugotavljanje prisotnosti škodljivih plinov in zašĀito pred njimi, poseben naĀin transporta itd.

1 oaleta za delavce 2 SkladišĀe in servis luĀi 3 Silos surovega premoga 4 Pralnica 5 ehtnica 6 Silos trƒnega premoga 7 ašek za ekstrakcijo 8 Stroj za ekstrakcijo premoga 9 SkladišĀe 10 Soba za kompresor in elektriĀna postaja 12 Delavnica, skladišĀe, garaƒa 13 SkladišĀe 14 Uprava in pisarne 15 Prva pomoĀ 16 Skupni prostori 17 Vzhodni vhod v rov 18 lektriĀna postaja 19 SkladišĀe detonatorjev 20 SkladišĀe eksplozivov 21 Hiša Āuvaja

Pri jamskem pridobivanju premoga je treba najprej izdelati razliĀne jamske prostore: jaške, vpadnike in rove ter jih s podpiranjem pripraviti za varno delo. zdelava jamskih prostorov je bila, tako kot pridobivanje premoga do veĀjega uveljavljanja elektriĀnih in pnevmatiĀnih vrtalnih in zasekalnih strojev in odkopnih kladiv do zaĀetka 20. stoletja, roĀna. V dolini Dragonije je debelina slojev premoga nekontinuirana in ni dopušĀala uporabo kamnoseških strojev. Primorani so bili rove kopati roĀno s klini ter z miniranjem.

Debelina slojev tu redko preseƒe 0,5 metra, le najniƒji sloj, ki leƒi neposredno na krednem apnencu, se je mestoma odebelil do 1 m, vĀasih v posameznih kadunjah tudi po veĀ metrov. Za zadovoljivo pa se je tedaj izkazala kaloriĀna vrednost premoga, ki je znašala 5.500-6.200 kcal.

Slika 14: loris obrata rudnika SeĀovlje

20

Rudnik je imel pet obratov: jamskega, separacijo, elektro-strojnega, zunanjega in upravo. V separaciji so loĀevali premog na kosovec (z velikostjo zrna nad 50 mm in povpreĀno kaloriĀno vrednostjo 6.200 kcalȜ, kockovec (20-50 mm, 5.980 kcalȜ, grah (8-20 mm, 5.850 kcalȜ, zdrob (2,5-8 mm, 5.920 kcalȜ in prah (pod 2,5 mm, 5.420 kcalȜ.

(Muzej premogovništva SlovenijeȜ

ČASOVNICA PREMOGOVNIKA SEČOVLJE 1935 1936 1938 1940 – 41 1942 – 1944 – 1955 – 53 1957 – 1957 – 58 Do l.1962 Slika 16: Lesen rudniški stolp so zamenjali z jeklenim.

1963 1969 – 72

Slika 15: Pogled na rudniški kompleks leta 1940.

otvoritev rudnika zaĀetek kopanja glavne izkopne jame doseƒe se premogovni slojȀ priĀne se z eksrakcijo premoga poplavi 13 solnih bazenov zahodni segment rovov zaprejo zaradi nezveznega delovanja Ārpalk podzemne rove poplavi osušitev poplavljenih rovov in ponovna vzpostavitev delovanja rudnika del rovov ponovno poplavi, zahodni segment ponovno odprejo osušitev rovov poveĀa se koliĀina pridobljenega premoga zaĀetek krize zaradi ugodnih cen naƞe in naƞnih derivatov tretja poplavitev rovov in dokonĀno zaprtje

Slika 18: Premogovnik leta 1960.

Slika 17: Rudniški kompleks leta 1955 je imel tudi leseni stolp za ehstrakcijo premoga.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

21

6.2

SOLINARSTVO

SeĀoveljske soline so ene od treh nekdanjih Piranskih solin, med katere so spadale še Strunjanske, ki še vedno delujejo, in soline v Luciji, ki so ƒe nekaj desetletij zasute in pozidane. Prvi zapisi o Piranskih solinah segajo v leto 804.

V dolgih stoletjih obstoja so doƒivljale obdobja razcveta in nazadovanja, povezana s spreminjanjem politiĀnih in druƒbenih razmer ter menjavanjem gospodarjev.

Slika 19: SeĀoveljske soline so edine delujoĀe soline, kjer se sol pobira po tradicionalnih postopkih.

V prostorskem in tehnološkem razvoju solin je bilo veĀ pomembnih prelomnic, na primer v drugi polovici 14. stoletja, ko se je temeljito spremenil tehniĀni postopek za pridobivanje soli in so vanj vnesli gojenje petole v kristalizacijskih bazenih. Sol se še danes pridobiva tako in SeĀoveljske soline so edine, kjer se navedeni postopek še uporablja.

V 19. stoletju so se soline v SeĀoveljski dolini nekajkrat poveĀale. V tehnološkem pogledu pridelave soli se je zadnja veĀja sprememba zgodila na Leri v zaĀetku 20. stoletja. edanji lastniki (AvstrijciȜ so povezali bazene za zgošĀevanje vode v veĀje enote in poskusili racionalizirati postopek pridelave še z drugimi ukrepi. a Leri tako posodobljena proizvodnja poteka zvezno, medtem ko so na Fontaniggeah proizvodnjo soli ob koncu 60. let prejšnjega stoletja opustili. Fontanigge so od takrat prepušĀene naravni sukcesiji (izjema je obmoĀje Muzeja solinarstvaȜ, tako da je nastalo biotsko pomembno obmoĀje, ki ga odlikuje izjemna pestrost vrst, habitatov in habitatnih tipov. ( aĀrt upravljanja KPSSȜ Piranska obĀina je obmoĀje SeĀoveljskih solin in polotoka SeĀe zaradi izjemno bogate naravne in kulturne dedišĀine ter z ƒeljo ohraniti soline kot znaĀilni mor#ološki element obmorske kulturne krajine Slovenske stre leta 1989 z odlokom razglasila za Krajinski park SeĀoveljske soline. Znotraj krajinskega parka je obmoĀje solin zaradi izrednega kulturnega izroĀila, ki obsega arhitekturno, tehniško, tehnološko, etnološko in jezikovno dedišĀino, še posebej razglasila za etnološki in tehniški

22

spomenik, štiri manjša solinska obmoĀja - b rudniku, Stare soline, Strojbe in urto - Pichetto - pa zaradi naravovarstvenega pomena, s poudarkom na ohranjanju kompleksnega in oĀutljivega solinskega ekosistema, za naravne rezervate. ( PP Piran, 2003Ȝ

6.3

KRAJINSKI PARK SEROVELJSKE SOLINE (KPSS) SeĀoveljske soline so z bliƒnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno leƒeĀe še delujoĀe soline v Sredozemlju. Zaradi dolgotrajnega delovanja Āloveka je na njih nastal tipiĀen solinski ekosistem redkih habitatov ogroƒenih ter znaĀilnih rastlinskih in ƒivalskih vrst. So ene redkih solin, kjer sol še pridelujejo po veĀ stoletij starih postopkih. Severni del parka, v katerem se še prideluje sol, se imenuje Lera. d juƒnega dela parka, imenovanega Fontanigge, v katerem so opušĀene soline, ga loĀi struga potoka Drnica. azen Fontanigge ohranja materialne ostanke srednjeveškega tipa solin, ki so delovale do konca 60. let 20. stoletja. ZnaĀilno zanje je bilo pridobivanje soli na zakljuĀenih solnih poljih in sezonsko prebivanje solinarjev v solinah. azen Fontanigge oblikujejo trije glavni kanali, ki povezujejo prostor z morjem: Giassi s avano 131, urto in slikovito zaviti Pichetto s številnimi odcepi. a kanale in kavane se navezujejo solna polja razliĀnih oblik in velikosti. ( aĀrt upravljanja KPSSȜ Slika 20: Pogled na Krajinski park SeĀoveljske soline iz rudniške stavbe.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

pro#. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

23

RASOVNICA KPSS (vir: 444.kpss.siȜ

804

Prvi znan dokument, ki omenja Piranske soline je tako imenovani Placito di Risano. V Piranu je bilo v tistem Āasu veĀ manjših solin v lasti samostanov.

1814

Avstrijska monarhija razglasi sol za drƒavni monopol in trg soli se v Piranskih solinah poveĀa.

1274 – 1278

1918

Piranske soline obsegajo soline Fazan v Luciji, Strunjanske in SeĀoveljske soline. V statutu mesta Piran opredelijo uredbo o regulaciji solin in pravicah mesta do pridelovanja soli in trgovanja z njo.

Po razpadu avstro-ogrske monarhije Piranske soline prevzame talija. Znova jih rekonstruira, kar pozitivno vpliva na kakovost in koliĀino pridelane soli.

1460

1967

Leta 1967 se podjetje Piranske soline zdruƒi z Drogo Portoroƒ. V zaĀetku šestdesetih let vdre na na evropske trge cenena afriška sol.

1957

V novem valu rušenja solin po Sredozemlju, s katerim so eneĀani spet hoteli okrepiti svojo moĀ, ostanejo Piranske soline nedotaknjene, zato postanejo najveĀje in najpomembnejše v eneški republiki. PiranĀani z znatnimi mestnimi prihodki izvedejo v solinah velika in#rastrukturna dela in zaĀnejo graditi bazene pravilnih oblik.

1976

V Āasu SocialistiĀne federativne republike ugoslavije Piranske soline še zadnjiĀ prenovijo. Preusmerijo tudi reko Dragonjo, da bi zaustavili njeno poplavljanje. Kljub obilici delovne sile in ugodnem vremenu, pa je širši interes usmerjen v rudnike soli. Monopolni poloƒaj je prevzel rudnik kamene soli v uzli, ki je uspešno oviral posodabljanje proizvodnje v morskih solinah.

Leta 1976 nastajajo študije, dograjuje se infrastruktura, izvajajo se ekonomski ukrepi za poveĀanje izkoristka solin, toda brez veĀjega uspeha.

1961

1797

Propade eneška republika, istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo.

1358

1945

Da bi poveĀali ekonomski uĀinek pridobivanja soli so leta 1358 v Piranu uvedli postopek po zgledu paških solin. Le-te so dajale belo sol, pridelano na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki so sestavljali t.i. Petolo.

933

Vzhodno primorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli eneški republiki, ki je v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uniĀevala soline na zahodu in v stri. a severu adrana pa je, da bi zadrƒala svoj vpliv, mestnim obĀinam postopoma omogoĀila celo delno neodvisnost v pridobivanju soli.

24

Z dloĀbo bĀinskega ljudskega odbora Piran je gospodarska organizacija ȑPiranske solineȐ Portoroƒ, takratni nosilec pravice in dovoljenja za izkorišĀanje morske soli, dobila v trajno uporabo zemljišĀa in stavbe v druƒbeni lastnini, ki jih je podjetje potrebovalo za pridobivanje in predelovanje ter skladišĀenje soli.

Ras Svobodnega trƒaškega ozemlja in dobrih sezon z visokimi izkoristki solin.

1903

Avstrijska vlada od malih lastnikov odkupi solinske fonde in zaĀne intezivnejše gospodariti, da bi premagala konkurenco sicilijanskih solin. Leta 1904 preuredi sektor Lera in odvoz soli s samokolnicami.

1988

Ustanovljeno je podjetje S L Pridelava soli d. o. o., hĀerinsko podjetje Droge Portoroƒ.

1968

Zaradi prevelikih proizvodnih in vzdrƒevalnih stroškov, kar je bila tudi posledica preboja obrambnih nasipov v Fontaniggeah, se leta 1968 trajno ukine pridobivanje soli v sektorjih Fontanigge in Fazan (v LucijiȜ.

1990

2001

Leta 1990 je bil sprejet bĀinski odlok bĀine Piran o razglasitvi krajinskih parkov SeĀoveljske in Strunjanske soline.

Vlada RS sprejme dlok o razglasitvi Muzeja solinarstva na Fontaniggeah za kulturni spomenik drƒavnega pomena z vplivnim obmoĀjem, ki zagotavlja nemoteno delovanje Muzeja in varovanje njegovih kulturnih, etnoloških, tehniških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku SeĀoveljske soline z namenom, da zavaruje obmoĀje naravne vrednote.

1993

bĀinski zvršni svet izrazi interes, da Droga Portoroƒ upravlja krajinski park in postane nosilec proizvodnje soli na tem obmoĀju. dlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma.

2003

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s podjetjem S L Pridelava soli d.o.o. podpiše koncesijo za 20 - letno upravljanje s Krajinskim parkom SeĀoveljske soline.

SeĀoveljske soline so z vstopom v U izpolnile merila za razglasitev obmoĀja posebej varovanega obmoĀja A URA 2000.

1999

Droga Portoroƒ izloĀi pridelavo soli in ustanovi podjetje S L Pridelava soli d. o. o.

2000

2011

S L Pridelava soli d. o. o. se prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka SeĀoveljske soline in postane njegov skrbnik.

Vlada RS je na svoji redni seji sprejela Uredbo o naĀrtu upravljanja krajinskega parka SeĀoveljske soline za obdobje 2011-2021.

1998

2002

Sprejet akt o ustanovitvi podjetja S L

Pridelava soli d. o. o., hĀerinskega podjetja Droge Portoroƒ.

2002 Podjetje S L Pridelava soli d. o. o. postane last druƒbe Mobitel d.d..

1992

SeĀoveljske soline so uvršĀene v seznam mokrišĀ mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije. S tem je prevzela obvezo celovitega varstva in upravljanja z obmoĀjem solin tudi z vidika direktiv vropske unije, ki je zavzela stališĀe, da je treba obdrƒati tradicionalno solinarjenje zaradi ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot.

Univerza v Ljubljani /

Lea radaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

25

TRST

ITALIJA

SV. ANDREJ SERVOLA

MONTE CASTIGLIONE àAVLJE

MILJE ŠKOFIJE DEKANI SEMEDELA

PIRAN

LAZARET

STRUNJAN

KOPER

IZOLA PORTOROà SV. LUCIJA SV. BARTOL

SLOVENIJA

SEROVLJE SAVUDRIJA MARKOVAC

UMAG

KALDANIJA

BUJE

BUZET TRIBAN GROàNJAN

OPRTALJ

KOSTANJEVICA ZAVRŠJE LIVADE - SV. ŠTEFAN VIàINADA MOTOVUN BALDAŠI RAKOTULE

KAROJBA

LABINCI

VIŠNJAN NOVA VAS

PORER

PAZIN

26

HRVAŠKA

6.4

àELEZNIŠKA PROGA PARENZANA Tako imenovana Parenzana, ƒelezniška proga med Trstom in PoreĀem, je dolga 123,1 kilometra in povezuje 35 istrskih krajev od Trsta do PoreĀa. Avstrijska drƒavna ƒeleznica jo je zgradila v letih 1900-1902, obratovala pa je med letoma 1902 in 1935. Uporabljala se je predvsem za prevoz kmetijskih pridelkov na trƒaško trƒnico in kamnov iz istrskih kamnolomov, med prvo svetovno vojno pa so po njej prevaƒali tudi vojsko.

Parenzana oziroma Istranka ali vinogradniška ƒeleznica, kot so ji pravili domaĀini, je krajem ob progi prinesla obĀuten gospodarski napredek. V 30. letih 20. stoletja je ob vse veĀji konkurenĀnosti pomorskega in avtobusnega prometa njeno poslovanje moĀno prizadela gospodarska kriza, zato so se v Rimu (Istra je takrat spadala pod ItalijoȜ odloĀili, da progo zaprejo. Vse od takrat so se pojavljale pobude, da bi Parenzano znova obudili, vsaj v turistiĀne namene, a se do pred nekaj leti to ni zgodilo. Konec 90. let so v hrvaški Istri zaĀeli znova oƒivljati progo in po njeni trasi speljevati kolesarske poti, leta 2005 pa so se povezali tudi s slovenskimi obalnimi obĀinami. Tako je nastal Āezmejni projekt Parenzana – pot zdravja in prijateljstva, ki ga podpira tudi Evropska unija, sedaj pa bo po nekdanji ƒelezniški progi znova stekel promet, tokrat kolesarski.

(444.parenzana.netȜ

TEHNIČNI PODATKI

POSTAJE

· · · ·

Postaje ob progi so bile zgrajene iz materialov, ki so bili znaĀilni za pokrajino v kateri so se nahajale. Grajene so bile po pravilih, ki so veljala za avstro-ogrske drƒavne ƒeleznice. Pri gradnji so upoštevali estetskost in funkcionalnost. Velikost je bila odvisna od pomembnosti in velikosti kraja.

· · · · · · · · · ·

dolƒina: 123 km razdalja med traĀnicami: 760 mm skupno število postaj in postajališĀ: 35 najniƒja toĀka: 2 m nadmorske višine (v Trstu, Kopru, Luciji in PoreĀuȜ najvišja toĀka: 293 m nadmorske višine (v bliƒini GroƒnjanaȜ število krivin: 604 najmanjši krivinski polmer: 60 m najveĀji naklon: 28 ʢ predori: 8Ȁ skupna dolƒina 1530 m mostovi: 11 najpomembnejše reke, ki jih je proga preĀkala: Osp, Riƒana, Dragonja in Mirna viadukti: 6 povpreĀna hitrost: 25 km/h najvišja hitrost: 31 km/h

Okoli postaje je bil pogosto vrt z okrasnim rastlinjem, kar je še prispevalo k prijetnemu in privlaĀnemu videzu poslopja. Postaja je vsebovala stanovanje za postajnega naĀelnika, urad, blagajno za prodajo vozovnic, vhodno veƒo, Āakalnico za potnike, sanitarije, pralnico in shrambo. Poleg nje je bila tudi jama, v katero so metali odpadke.

Obstajale so postaje treh kategorij. Prva kategorija je imela stanovanja za veĀ usluƒbencev ƒeleznic, dve Āakalnici in sanitarije za potnike.

V to kategorijo so sodili: Koper, Lucija in PoreĀ.

Druga kategorija je imela stanovanje samo za naĀelnika postaje in je bila brez Āakalnic – nadomešĀala jih je veƒa. To so bile postaje v Dekanih, Izoli, SeĀovljah, Bujah, Groƒnjanu, Motovunu, Viƒinadi, Labincih in Višnjanu. V tretjo kategorijo so sodila postajališĀa, ki so imela le svetilko in napis z imenom kraja. Sem so spadale: Semedela, Milje, Savudrija,ȁ V Portoroƒu so v postajo spremenili manjšo vilo, ki jo je imela v najemu ƒelezniška uprava.

Ker je vlak zaradi dolgih vzponov porabil veliko vode za paro, je bilo vzdolƒ proge veĀ vodnih zbiralnikov. Vseh postaj na PoreĀanki je bilo 35. Postaje na Slovenskem ozemlju so bile: Škofije, Dekani, Semedela, Koper, Izola, Strunjan, Lucija, Portoroƒ, Sv. Jernej (danes SeĀaȜ in SeĀovlje.

(444.parenzana.netȜ

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

27

7 GEOGRAFSKI OKVIR OBMOČJA

7.1

MAKROLOKACIJA Dolina Dragonje Dolina reke Dragonje se zajeda v osrĀje Slovenske Istre in je obenem tudi mejna reka z republiko Hrvaško. Njeno poreĀje s številnimi pritoki je dolgo 29 km. Dragonja se izliva v SeĀoveljski zaliv, kjer so na desnem bregu seĀoveljske soline. Reka Dragonja in njen glavni pritok Rokava sta v miljonih let izdolbla sistem globokih in širokih dolin, nad katerimi se dvigajo posamezni Ɲišnati griĀki, na katerih stojijo številne slikovite istrske vasi: KrkavĀe, Koštabona, Boršt, Labor, Sv. Peter ipd. Reka s svojimi slapovi, brzicami in tolmuni predstavlja neokrnjen naravni vodotok.

PoboĀja okoliških griĀev so oblikovana s tradicionalnimi terasami in porašĀena z vinogradi, vrtiĀki in oljĀniki ter tako predstavljajo pristno ohranjeno istrsko krajino. V okolici same doline se nahajajo tudi številni zapušĀeni mlini, domaĀije in zaselki, ki izkazujejo pristno in znaĀilno istrsko arhitekturo. V dolini ƒivijo tudi številne redke vrste ƒivali in rastlin, zaradi Āesar si nekateri naravovarstveniki in pobudniki ekološkega kmetijstva ƒe dalj Āasa prizadevajo ustanoviti krajinski park.

(444.slovenia.infoȜ

Slika 21: Reliefna karta obmoĀja doline Dragonje.

28

7.2

MIKROLOKACIJA Območje rudnika Sečovlje Izbrana lokacija zajema degradirano obmoĀje, ki se nahaja tik ob izlivu Drnice, pritoka reke Dragonje. ObmoĀje leƒi ob naselju SeĀovlje, v neposredni bliƒini letališĀa Portoroƒ. Lokacija z rudniškim kompleksom ni del varstvenega obmoĀja Krajinskega parka SeĀoveljske soline, spada pa pod obmoĀja tehniške stavbne dedišĀine.

ObmoĀje je delno pozidano z danes zapušĀenimi objekti. Neurejeno in brez funkcije je tudi obmoĀje severno, to je zavarovano obmoĀje SeĀoveljkih solin, spada v obmoĀje Natura 2000, kjer se vrši divje deponiranje predvsem gradbenega materijala. ObmoĀje je vpisano v ZZKD kot naravna vrednota SeĀovlje – Ob Rudniku.

Celotno obmoĀje je v poplavnem obmoĀju visokih vod in spada v obmoĀje 7. stopnje potresne jakosti (po MCS desetstopenjki lestviciȜ. ZnaĀilno je obalno submediteransko podnebje, s povpreĀnimi letnimi temperaturami nad 12ʍC, povpreĀnimi januarskimi nad 3ʍC, julijskimi pa nad 22ʍC. ObmoĀje leƒi tik ob glavni cesti II. Reda G2-111 Koper – SeĀovlje, ki poteka do meje s Hrvaško. Znotraj obmoĀja vzporedno z glavno cesto poteka tudi opušĀena ƒelezniška proga Parenzana, ki je danes urejena kot kolesarska pot.

Slika 22: Ortofoto obmoĀja Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

29

8 ANALIZE

8.1

ANALIZE LOKACIJE Grajeno tkivo Morfologija grajenega tkiva kaƒe na strnjeno toĀkovno gradnjo v samem jedru naselja SeĀovlje. Staro vaško jedro, ki ga po veĀini sestavljajo enodruƒinske stanovanjske hiše s pripadajoĀimi gospodarskimi in pomoƒnimi gospodarskimi poslopji, je koncentrirano predvsem okoli glavnega vaškega trga, ki se nahaja tik ob glavni regionalni cesti, ter se linijsko širi ob lokalni cesti.

Objekti na obravnavani lokaciji so orientirani v smeri SV-JZ, paralelno z glavno cesto II. reda G2-111 KoperиSeĀovlje.

M 1:5000 obmoĀje obdelave

30

8.2

lad(ovodno mo(riŢĀe

ANALIZE LOKACIJE Hidrologija eĀoveljs(e soline

Vzdolƒ JV roba obravnavane lokacije poteka kanal Drnica, pritok reke Dragonje, ki je obmoĀje obĀutno morfološko preoblikoval.

(KPSS)

ObmoĀje najbolj zaznamuje lokacija tik ob SeĀoveljskih solinah, ki so najveĀje obalno mokrišĀe v Sloveniji in hkrati najpomembnejša slovenska ornitofavnistiĀna lokaliteta.

ica

Drn

V preteƒno slanem okolju okolju solin imajo posebno vrednost sladkovodni viri. SV nad obmoĀjem obdelave se nahaja sladkovodno mokrišĀe v izmeri cca. 65.000 mɞ. Napaja se s talno vodo in površinskimi hudourniškimi pritoki z obreƒnega poboĀja nad SeĀovljami in zaselki. Sladkovodni izviri (fontaneleȜ so tudi ob levi strani toka Drnice.

ObmoĀje sladkovodnega mokrišĀa, kakor tudi soline spadajo pod obmoĀje Natura 2000 SeĀoveljske soline. Del je zavarovan tudi z Uredbo o krajinskem parku SeĀoveljske soline.

M 1:5000 obmoĀje Natura 2000 soline vodotoki obmoĀje obdelave

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

31

8.3

ANALIZE LOKACIJE Prometna infrastruktura Glavna cesta II. reda G2-111 KoperиSeĀovlje je ena pomembnejših in hkrati bolj obremenjenih prometnih povezav v juƒnoprimorski regiji in vodi vse do meje s Hrvaško, po drugi strani pa povezuje obmoĀje s pomembnejšimi primorskimi kraji Lucija, Portoroƒ, Piran, Izola in Koper. Nanjo se pripenjajo tako lokalne ceste, kakor tudi javne in privatne poti. Pomembna je tudi lokalna cesta, ki poteka skozi naselje SeĀovlje ga povezuje s sosednjimi zaselki.

Dostop do obmoĀja obdelave je mogoĀ neposredno iz glavne ceste KoperиSeĀovlje.

M 1:5000 glavna cesta II. reda G2-111 KoperиSeĀovlje lokalna cesta javne poti privat poti kolovozi vodotoki obmoĀje obdelave

32

8.4

ANALIZE LOKACIJE Dejanska raba tal

vir: http://rkg.gov.si/GERK ObmoĀje je vsekakor ovito v zelenje. V dolini reke Dragonje je razvito poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo. Na osojnih terasah, preteƒno severno od naselja SeĀovlje, so poglavitne kmetijske panoge vinogradništvo, sadjarstvo in oljkarstvo, juƒno od naselja SeĀovlje pa je veliko neobdelanih kmetijskih zemljišĀ in travnikov.

M 1:5000 športne površine gozd in grmiĀevje oljĀni nasadi travnik sadovnjaki kmetijska zemljišĀa v zarašĀanju neobdelana kmetijska zemljišĀa njive vinogradi vodotoki obmoĀje obdelave

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

33

8.5

ANALIZE LOKACIJE Zaznavna analiza Glavna dominanta prostora so SeĀoveljske soline, proti katerim se odpirajo pomembnejše vedute. Višinske dominante sta vaška cerkev, ki se nahaja na manjšem griĀu ter stavba rudnika, ki je predmet obdelave magistrske naloge.

ObmoĀje obdelave se nahaja tik ob gosto prometni glavni cesti, ki je eden pomembnejših izhodov iz drƒave. Cesta povzroĀa razmeroma hrupno obmoĀje, v primerjavi z razmeroma tihimi zaselki.

SKLEP: Kvalitete lokacije so predvsem preĀudoviti pogledi na SeĀoveljske soline.

M 1:5000 hrup vizure vozlišĀa višinske dominante robovi naravna dominanta vodotoki obmoĀje obdelave

34

9 IDEJNA ZASNOVA

Slika 23: Maketa

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

35

9.1

Marina Portoroƒ

URBANISTIRNA ZASNOVA Vizija povezovanja območja s Krajinskim parkom Sečoveljske soline

SERA

Piccia

Mezzana

ObmoĀje ima trikotno obliko vpeto med glavno cesto II. reda G2-111 Koper-SeĀovlje na vzhodni strani, seĀoveljske soline na zahodni strani in kanalom Drnica na juƒni. ObmoĀje leƒi ob naselju SeĀovlje, v neposredni bliƒini letališĀa Portoroƒ. Delno je pozidano z danes zapušĀenimi objekti, z izjemo ene stanovanjske gradnje. Znotraj obmoĀja vzporedno z glavno cesto poteka opušĀena ƒelezniška proga, danes kolesarska steza.

STARI VHOD ǖ

Kolesarska pot Parenzana

LERA Povezovanje naselja SeĀovlje s solinami preko novega kulturno turistiĀnega centra juƒne primorske.

NOVI GLAVNI VHOD OBMORJE OBDELAVE

ONTANIGGE

SEROVLJE

HRVAŠKA

Mejni prehod SeĀovlje ObmoĀje obdelave Plovna pot Pešpoti Servisna pot Kolesarska pot

36

STARI VHOD Ǘ

S planskimi akti je obmoĀje namenjeno razvoju turistiĀne dejavnosti. PrevladujoĀa namenska raba je za obmoĀje opušĀenega rudnika v OPPN-ju doloĀena kot centralne dejavnostiȀ torej turizem, oskrbna in storitvena dejavnost. ObmoĀje je sestavni del UrbanistiĀne zasnove naselja SeĀovlje.

NaĀrtovana je rekonstrukcija in izgradnja novih prometnih površin. Pri ureditvi obmoĀja je predviden lastni prikljuĀek na glavno cesto Koper-SeĀovlje, z dovozno potjo do parkirnih in manipulativnih površin. Parkirna mesta se uredijo na parkirni površini v pasu med pozidavo in glavno cesto, kapacitete cca. 60 PM. Objekt Marijina kapelica bo ohranjen v sklopu ozelenitve okolice. Deviacija prometa iz predora pod Košto na glavno cesto bo omogoĀila povezavo naselja z novim centrom in poslediĀno z novim glavnim vhodom v Krajinski park SeĀoveljske soline. Ukrep bo omogoĀil revitalizacijo naselja, poveĀale pa se bodo tudi obremenitve glavne ceste zaradi dodatno generiranega prometa. Predvidena je prenova kolesarskega odseka skozi obmoĀje ter ureditev sprehajalnih poti.

9.3

IZHODIŠRNI DOKUMENTI Struktura razvojnih dokumentov v obĀinah Juƒne Primorske, kamor sodi tudi obĀina Piran, je naslednja: · · · ·

Regionalni razvojni program za Juƒno PrimorskoȀ Sektorske strategijeȀ Prostorske sestavine dolgoroĀnih in srednjeroĀnih sestavin planskih aktov obĀinȀ Prostorski izvedbeni akti.

· · ·

·

UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA SEČOVELJSKE SOLINE (KPSS) Soline ƒe vrsto let upravlja podjetje SOLINE, Pridelava soli, d.o.o., ki je koncesionar za pridobivanje mineralne surovine – morske soli (UL RS št. 103/00Ȝ, upravljanje zavarovanega obmoĀja KPSS in za razpolaganje z naravnimi vrednotami KPSS. Poleg osnovne dejavnosti ȑpridobivanja soliȐ ima podjetje registrirano tudi ȑdejavnost potovalne agencije in organizatorja potovanjȀ s turizmom povezane dejavnosti, d.n.Ȑ ter ȑdruge dejavnosti za sprostitev, d.n.Ȑ.

V letu 2001 so bile izvedene aktivnosti na podroĀju pridobivanja ustreznih informacij o moƒnostih vkljuĀevanja Krajinskega parka SeĀoveljske soline (KPSSȜ v turistiĀno ponudbo. Aktivnosti so vkljuĀevale pogovore s širšim turistiĀnim gospodarstvom v Sloveniji in tujini. Izdelane so bile študije o ekonomski upraviĀenosti tradicionalne pridelave soli ter analize investicijskih vlaganj, potrebnih za ohranjanje naravne in tehnološke dedišĀine parka. Pripravljena so bila tudi osnovna izhodišĀa za izdelavo vizije dolgoroĀnega razvoja, ki so dobila širšo podporo tako turistiĀnega gospodarstva kot javnega sektorja. Ta izhodišĀa so temeljila na naslednjih dokumentih: · ·

ObĀina Piran: Odlok o razglasitvi Krajinskega parka SeĀoveljske soline (Prim. Novice, 26. Jan. 1990, št. 5Ȝ, ObĀina Piran: Resolucija o pomenu

· · · ·

Krajinskega parka SS (Ur. Obj., št.

12/22. jun. 1993Ȝ, ObĀina Piran: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (Ur. Obj., št. 25, 31.12.1993Ȝ, Soglasje na splošni PUP (MZVNKD Piran, 20.07.1993Ȝ, Akt o notiƜkaciji nasledstva: RS vkljuĀuje v seznam moĀvirij (Ramsar ska konvencijaȜ, ki so mednarodnega pomena tudi SeĀoveljske soline (UL RS, št. 54/92Ȝ, Pogodba o brezplaĀnem prenosu pravice uporabe (DROGA d.o.o. OBRINA Piran, 07.06.1994Ȝ, Pogodba o podelitvi pravice rabe (ObĀina Piran - DROGA d.o.o., 07.06.1994Ȝ, Zakon o ohranjanju narave (ZONȜ (UL RS št. 56/13. 07. 1999Ȝ, Uredba o krajinskem parku SeĀovelj ske soline (UL RS št. 29/20.04.2001Ȝ Portoroƒ 2005 - 2025 - vizija razvoja (NTZ 2000Ȝ,

Izkušnje dosedanjega trƒenja turistiĀne ponudbe in zahtevani cilji varovanja in ohranjanja naravnih vrednot in kulturne dedišĀine KPSS narekujejo primerno ureditev obiskovanja in ogledovanja parka. Zato, da bi ohranili posebne vrednote obmoĀja, kvalitetno mikroklimo, posebnosti obmorske krajine Slovenske Istre in ugodno poĀutje, ki ga prostor daje obiskovalcem je še posebno pomembna ureditev oziroma zmanjšanje prometa z motornimi vozili.

(CPP Piran, 2003, str. 13Ȝ

OPPN ZA UREDITEV OBMOČJA OPUŠČENEGA RUDNIKA V SEČOVLJAH

obmoĀje na veĀ sklopov, ki so med seboj funkcionalno in tematsko povezani. Sprejetje prostorskega akta omogoĀa, da se na podroĀju uredi vstopna toĀka v SeĀoveljske soline, zdraviliški hotel s termami, muzejski kompleks ter mokrišĀe z razglednimi toĀkami. Prometna ureditev predvideva izgradnjo kroƒišĀa, novo parkirišĀe kompleksa ter ureditev kolesarskih in pešpoti.

OPPN je pripravil PIA Studio d.o.o. iz Portoroƒa leta 2008. Lastnik zemljišĀa je delniška druƒba Mobitel1, ki ƒeli navedeni obmoĀji urediti za turistiĀne namene. Ker se obmoĀje nahaja ob robu krajinskega parka SeĀoveljske soline, bo to obmoĀje sluƒilo kot vstopna toĀka v krajinski park z vsemi potrebnimi objekti in infrastrukturo. àupan obĀine Piran je sprejel sklep o zaĀetku priprave predmetnega OPPN (št.

3505-25/2007, dne 3.9. 2007Ȝ s Āemer se je zaĀel postopek priprave obĀinskega podrobnega prostorskega naĀrta, s katerim se bodo podrobneje naĀrtovale prostorske ureditve na širšem obmoĀju zapušĀenega rudnika.

Pravne podlage za izdelavo OPPN-ja so bile: · Zakon o prostorskem naĀrtovanju ZPNaĀrt (Uradni list RS, št. 33/2007Ȝ, · Pravilnik o vsebini, obliki in naĀinu priprave obĀinskega podrobnega prostorskega naĀrta (Uradni list RS, št. 99/2007Ȝ, · DolgoroĀni in srednjeroĀni plan ObĀine Piran.

(Povzeto po OPPN za obmoĀje opušĀenega rudnika v SeĀovljah, 2008Ȝ.

Vsi postopki za gradnjo so trenutno v mirovanju. ObmoĀje obdelave v magistrski nalogi obravnava samo juƒni del OPPN-ja.

Predmet obĀinskega podrobnega prostorskega naĀrta so prostorske ureditve za turistiĀne in rekreativne namene na obmoĀju opušĀenega rudnika premoga ter severno od njega na obmoĀju sladkovodnega mokrišĀa. ObĀinski podrobni prostorski naĀrt deli obravnavano 1

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

Sedaj Telekom d.d.

39

9.4 REFERENČNI PRIMER

CASTELVECCHIO Carlo Scarpa, Verona Scarpova prenova Castelvecchia prilagaja zgodovinski spomenik novim potrebam in uporabam, v katerem so posamezna umetniška dela razporejena tako, da bogatijo izkušnjo obiskovalca tako z umetniškega kakor tudi zgodovinskega vidika.

Posegi ustvarjajo namerne odmore med razliĀnimi zgodovinskimi deli stavbe, pri Āemer vsak del ustvarja pristno zgodovinsko izkušnjo. RitmiĀno oznaĀuje razliĀne stopnje in plasti, ki so bili dodani v razliĀnih obdobjih v zgodovini Castelvecchia.

Na ta naĀin razkriva inherentno prekinitev Āasa v svoji selektivni pripovedi zgodovine Verone. Kot obiskovalci muzeja smo usmerjeni k razumevanju številnih trenutkov in neskonĀnih glasov zgodovine.

Slika 24: Z lupljenjem strehe Scarpa izpostavi strukturne in zgodovinske plasti.

Bistven vpogled v muzej Castelvecchio temelji na tezi, da podaljšanje ƒivljenjske dobe spomenikov vpliva na prav toliko zgodovine iz spomina, kakor je ostalo zabeleƒeno v njih.

Spomeniki, v tej shemi misli, ne le zastopajo in ohranjajo zgodovinskih osebnosti, politiĀnih dogodkov, ali arhitekturnih slogov, temveĀ imajo aktiven Ɯguralni pomen za sedanje stanje arhitekture. (povzeto po Rab, 86th ACSA, 1998Ȝ

Slika 25: Castelvecchio, Carlo Scarpa

40

9.5 KONCEPT

ObstojeĀe stanje pred posegom.

Dotrajana in razpadajoĀa polnila odstranimo - ostane nam skelet. V prvih dveh nadstropjih je betonski, v višjih pa lesen. Dobimo prazen zraĀen prostor.

Ker konstrukcija brez polnil ne bi prenašala horizontalnih sil vpeljemo vertikalno jekleno jedro. ObstojeĀa konstrukcija se na novo konstrukcijsko jedro obeša s pomoĀjo toĀkovnih jeklenih spojev.

Na jekleno jedro obesimo programske konzole. Te so, kakor tudi jedro samo odmaknjene od obstojeĀe konstrukcije in se je ne dotikajo. Volumensko zapremo le konzole in sicer s steklenimi stenami. Strehe konzol so pohodne in sluƒijo kot dodaten muzejski prostor na odprtem ter kot dostopi do jedra.

Preostali muzejski prostor predstavlja odprta obstojeĀa zraĀna skeletna gradnja.

Stavbni skelet obleĀemo v lahko fasado iz lesenih letvic, ki so med seboj razliĀno oddaljene. Dvokapno streho prekrijemo s transparentno polikarbonatno plošĀo ter nanjo leseno strešno oblogo. Muzej tako zašĀitimo pred vetrom in padavinami, omogoĀimo pa zraĀnost stavbe ter dobimo ȇmuzej na prostemȇ, a v vertikali.

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

41

9.6

TRENUTNO STANJE Rudnika SeÄ?ovlje

Slika 26

Slika 27

Slika 28

Slika 29

42

Slika 30

Slika 31

Slika 32

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

43

9.7

OBSTOJERA LESENA KONSTRUKCIJA

P+4 KAVARNA P+3 PREDAVALNICA P+2 GALERIJA MULTIMEDIJSKA SOBA P+1 INFO TORKA / BLAGAJNA PTIRJA OPAZOVALNICA / RAZGLEDNA TORKA

NOVO PODPORNO JEDRO

OBSTOJERA BETONSKA KONSTRUKCIJA

P

K PROSTORI ZA ZAPOSLENE / SKLADIŠRE SANITARIJE MUZEJSKA TRGOVINA

OBSTOJERI BETONSKI POMOàNI OBJEKT

44

PROGRAMSKA ZASNOVA

KLET Ȣ 285,5 mȴ

sanitarije 44,5 mČ´

PRITLIRJE

I. NADSTROPJE Ȣ 73,5 mȴ

muzejska trgovina 120 mČ´

prostori za zaposlene / servisni prostori 30 mČ´

komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

informacije / blagajna 33,5 mČ´

aula 62,5 mČ´ garderoba 28,5 mČ´

II. NADSTROPJE Ȣ 76,5 mȴ multimedijska soba 18,5 mȴ galerija 24,5 mȴ

ptiĀja opazovalnica / razgledna toĀka 40 mȴ

komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

pohodna streha kubusa I. nadstropja (dostopi, loungeČœ 33,5 mČ´ komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

PROGRAMSKA SHEMA

VI. NADSTROPJE Ȣ 46 mȴ

III. NADSTROPJE Ȣ 46 mČ´ predavalnica 21,5 mČ´ pohodna streha kubusa II. nadstropja (dostopi, razgledna toÄ€kaČœ 24,5 mČ´

9.7.1

kavarna 24,5 mČ´ komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

pohodna streha kubusa III. nadstropja (barska terasaČœ 21,5 mČ´

komunikacijsko (+ konstrukcijskoČœ jedro

Univerza v Ljubljani /

Lea BradaĹĄeviĂž /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloť FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

45

Obstoječi materiali v konstrukciji

Obstoječi materiali v tlaku

Novi materiali v konstrukciji

Novi materiali v tlaku

9.8

MATERIALI

beton

www.cgtextures.com

gramoz

www.cgtextures.com

les

les

www.cgtextures.com

soline

www.cgtextures.com

beton

beton + rja

www.cgtextures.com

46

www.archdaily.com

www.cgtextures.com

les

www.cgtextures.com

kamen

www.cgtextures.com

epoksi (mat)

www.cgtextures.com

9.9

RLENJENOST ASADE

sistem prosojnosti fasade 9

1

2

3

4

4

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1

6

7

1

2

3

1

2

3

4

1

2

3

1

2

3

4

5

6

7

1

2

1

2

1

2

3

1

2

1

2

3

4

5

1

2

1

2

1

2

3

4

5

1

1

2

1

2

3

1

1

1

2

3

1

1

1

2

3

1

vzorec prosojnosti

ɝʟɏɎ = 10%

ʩ = 12,5%

ɝʟɔ ʺ 16%

¼ = 25%

½ = 50%

ɝʟɓ = 20%

¼ = 25%

ʧ ʺ 33%

odstotek transparence

ȝcmȞ

ZAHTEVA PO SVETLOBI

POGLEDI

ODSTOTEK TRANSPARENCE FASADE 16 - 25% 50% (= max.)

16 - 50% 10 - 16 % 10 - 16 %

prevod v gradient Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

47

OBSTOJERA LESENA KONSTRUKCIJA

9.10

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA NOVO KONSTRUKCIJSKO JEDRO -roƜli 1Ǜ0, arvani ( elo) PROGRAMSKE KONZOLE -roƜli 1Ǜ0, arvani ( elo)

OBSTOJER BETONSKI SKELET s(eletna (onstru(cija s ste ri ǘ0ʯǘ0cmȀ nosilci od 90-50cm

NOVA PRITLIRNA BETONSKA PLOŠRA 50cm PROGRAMSKE KONZOLE V KLETI NOVE NENOSILNE STENE 20cm

OBSTOJERA BETONSKA POMOàNA STAVBA etons(i se-aracijs(i jaŢ(i ZUNANJA STENA V KLETI

MIKROPILOTI Ø70cm NOVI PASOVNI TEMELJI 70cm

48

Koncept novega muzeja narekuje ravno konstrukcija. Po prvotni demoliciji sosednjega objekta, ki je spomeniško klasiciran kot nepomemben, sledi sanacija glavnega rudniškega objekta.

Polnila (stene in medetaƒne plošĀe) pri betonskem delu stavbe so trenutno v zelo slabem stanju. Beton se kruši in razpada, prisotne so številne luknje v medetaƒnih plošĀah ter v opeĀnatih stenah, ki bi morebiti ogroƒale varnost uporabnikov. Po rušitvi polnil ostane skeletna konstrukcija.

Površino betona oĀistimo ter premaƒemo s hidrofobnim premazom za konzervacijo in prepreĀevanjem propadanja.

ObstojeĀi objekt z odstranitvijo polnil oslabimo in zato ga je potrebno dodatno utrditi in ga narediti statiĀno nosilnega tudi za prevzem horizontalnih sil. Na tej toĀki je bilo moƒnih veĀ rešitev, ki bi konstrukciji ponovno omogoĀile prevzem horizontalnih sil. En od scenarijev bi bila ponovna zapolnitev sten in medetaƒnih plošĀ, druga rešitev predvideva uporabo diagonal. Ubrala sem tretji, nekoliko drugaĀen pristop do prenove, pri kateri ne gre za rekonstrukcijo obstojeĀe stavbe, temveĀ za sanacijo vitalnih delov. Horizontalne sile tako prevzame novo jekleno jedro. ObstojeĀ betonski skelet se preko ad hoc jeklenih stikov nanj opira. Stiki so varjeni na novo jedro ter vijaĀeni na stebre obstojeĀe konstrukcije. S tem ohranimo konstrukcijsko logiko obstojeĀe stavbe, izpostavimo iskrenost konstrukcije.

V tretjem in Āetrtem nadstropju je konstrukcija lesena. Tukaj so prav tako polnila v zelo slabem stanju, zato jih odstranimo. Nosilno leseno konstrukcijo lokalno saniramo ter razĀrviĀimo morebitnih parazitov in premaƒemo z impregnacijskim ter protipoƒarnim premazom, ki zmanjšuje stopnjo gorljivosti lesa. Lesena konstrukcija se, prav tako kakor betonska, opira na novo jekleno jedro preko jeklenih stikov. ObstojeĀa fasada je azbestna in jo odstranimo.

Novo konstrukcijsko jekleno jedro je iz HEB 160 proƜlov. Za zavetrovanje ne uporabimo diagonal, temveĀ varjeno jekleno mreƒo.

Programske konzole, prav tako iz HEB 160

proƜlov se obešajo na jedro. Zavetrujemo jih z vpenjanjem nateznih jeklenih ƒic 3cm.

V obstojeĀem stanju je podkleten le juƒni del stavbe. Dodatni podzemni poseg ima veĀ funkcij. Sluƒi kot podpora jedru, omogoĀa komunikacijam prehod do same kleti ter zagotavlja potrebno kvadraturo za sanitarije in servisne prostore.

Konstrukcijski sistem kletne etaƒe in podkletenega dela pod obstojeĀim nepodkletenim delom izvedemo v veĀ fazah. Prvi korak je da primerno zaĀasno podpremo obstojeĀo konstrukcijo nad pritliĀjem. Nato utrdimo temelje pod obstojeĀim objektom z vrtanjem AB pilotov pod naklonom v zemljino.

Sledi izkop gradbene jame pod objektom do globine obstojeĀe kletne etaƒe. Pod obstojeĀimi temelji ter vzdolƒno ob pilotih betoniramo.

ObstojeĀe temelje v pritliĀju zapolnimo z betonsko plošĀo, ki sluƒi kot nova medetaƒna plošĀa nad kletjo. Celotni podkleteni del se utrdi z obodnim AB zidom debeline 20cm, z vmesno izolacijo in hidroizolacijo. Konstrukcijsko jekleno jedro se nasloni na novi AB jašek v kleti, ki zanj deluje kot ojaĀani temelj. Nove pasovne temelje zdruƒimo z obstojeĀimi v kletni etaƒi.

9.10.1 DIMENZIONIRANJE JEKLENEGA KONSTRUKCIJSKEGA JEDRA Skupni volumen betona: Skupni volumen lesa:

VB = 78,5 mɟ VL = 18,12 mɟ

Projektni pospešek tal za primorsko: ag = 0,1 · g SpeciƜĀna teƒa betona: SpeciƜĀna teƒa lesa: SpeciƜĀna teƒa jekla:

ıB = 25 kN/mɟ ıL = 8k N/mɟ ıJ = 78,5k N/mɟ

LASTNA TEàA OBSTOJEREGA OBJEKTA ȝbeton+lesȞ: GB: VB · ıB = 1962,5 kN GL: VL · ıL ʻ 145 kN Teƒa objekta:

G = GB + GL ʻ 2100 kN

m = G · hT · ag = 12965 kNm Fɂ = m / h ʻ 1808 kN Fɂ / 2 = 904 kN / steber KORISTNA OBTEàBA: VNETO · SPREDPOSTAVKA = 310 m2 · 5kN/mɞ = 1550 kN LASTNA TEàA JEDRA: 1550 kN / 8 ȝšt. stebrov v jedruȞ ʻ 194 kN

Izberemo tip proƜla, odloĀila sem se za HEB 160. S kontrolo preverimo ali so dejanske napetosti manjše od dopustnih.

KONTROLA: LASTNA TEàA JEDRA: GJ = mJ · tekoĀi meter HEA160 GJ = 30,4 kg/m · 477 m GJ ʻ14500 kg ʻ 142,2 kN KORISTNA TEàA: 1,25 kN/mɞ · 310 mɞ = 387,5 kN TEàA ESTRIHA: 2,5 kN/mɞ · 310 mɞ = 775 kN LASTNA TEàA JEDRA + KORISTNA TEàA (1,25 kN/mɞ) + ESTRIH (2,5 kN/mɞ) ʵ 5kN/mɞ

Slika 33: Projektni pospešek tal

142,2 kN + 387,5 kN + 775 kN = 1304,7 kN / 310 mɞ ʻ 4,21 kN/mɞ ʵ 5kN/mɞ ProƜl HEB 160 ustreza zahtevam.

OBREMENITEV STEBRA V JEDRU: STALNA OBT. + KORISTNA OBT. = 904 kN + 194 kN = 1098 kN / steber

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

49

9.11

TEHNIRNO PORORILO Instalacije Za napajanje muzejskega kompleksa na obmoĀju zgradimo razdelilno vodovodno omreƒje. Ta se prikljuĀi na obstojeĀi vodovod, ki poteka vzdolƒ glavne ceste, na skrajno juƒnem delu obmoĀja. Predvidena je izgradnja internega kanalizacijskega sistema za odvajanjem komunalnih odpadnih voda in prikljuĀitev na obstojeĀi kanal ob trasi glavne ceste.

Za napajanje obmoĀja z elektriĀno energijo predvidimo novo transformatorsko postajo.

Objekt grejemo s talnim elektriĀnim ogrevanjem Thermoduo, zalitim z lahkim izolativnim estrihom. Sistem je zelo stroškovno uĀinkovit, saj lahko grejemo v Āasu cenejšega toka, izolativni estrih pa tako nadaljno oddaja toploto sam. Dovodi so speljani iz programskih konzol do jedra po HEB 160 proƜlih do kleti.

Razsvetljava v objektu je v obliki neonskih cevi, spušĀenih iz stropa konzol. Razsvetljava je predvidena tudi v komunikacijskem jašku, kleti ter ptiĀji opazovalnici.

Požarna varnost Glavno muzejsko stavbo sestavlja pet loĀenih volumnov v etaƒah in tri v kleti. Evakuacijske poti ne presegajo predpisanih omejitev in v etaƒah vodijo v poƒarno varno stopnišĀe, ki se nahaja v konstrukcijskem jedru, kateri je loĀen poƒarni sektor. Evakuacijska pot iz poƒarno varnega stopnišĀa vodi na prosto. Prav tako evakuacijske poti v kleti vodijo na prosto, a v kletni etaƒi. Celoten muzej je zasnovan kot muzej na prostem, a v vertikali. Tako je odvajanje dima omogoĀeno skozi odprto, perforirano fasado. ObstojeĀo leseno konstrukcijo in leseno fasado iz letvic premaƒemo s protipoƒarnim premazom, ki zmanjšuje stopnjo gorljivosti lesa. Po vseh prostorih je predvidena namestitev gasilnih aparatov za zaĀetno gašenje, zasilna razsvetljava in sistemi za poƒarno javljanje. Objekt je dovolj odmaknjen od parcel sosednjih gradenj.

Dostop intervencijskim vozilom je omogoĀen iz dveh strani, iz juƒne strani preko servisne poti do kletne etaƒe ter iz severne strani preko sosednjih parcel obmoĀja OPPN-ja.

50

10 VIZUALCIZACIJE

VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

51

52

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

53

11 GRAFIČNE PRILOGE TLORISI Tloris kleti Tloris pritliĀja Tloris I. nadstropja Tloris II. nadstropja Tloris III. nadstropja Tloris VI. nadstropja

1:100 1:100 1:100 1:100 1:100 1:100

PREREZI Prerez A-A Prerez B-B Prerez C-C Prerez D-D (fasadni pas)

1:100 1:100 1:100 1:20

FASADE Fasada Sever Fasada Vzhod Fasada Jug Fasada Zahod

54

1:200 1:200 1:200 1:200

A

a

b

4,00

B

4,00

2,38

c

d

2,38

4,00

e

C

2,38

f

4,00

2,38

g

D

4,00

E

F

4,00

4,00

OBSTOJERA KONSTRUKCIJA NOVA KONSTRUKCIJA

2,34

0,2 0,16

2,40

2,60

+ 12,65 m

0,2

0,6 2,44 0,16

2,40

4,28 2,44

3,00

H

3,50

zavese

I

3,50

J

3,50

K

3,50

0,16

1,20

+ 7,45 m

G

0,12

0,9 0,5

+ 7,17 m

jekleni stik med obstojeĀo in novo konstrukcijo

0,2

12,70

+ 10,05 m

1,20

+ 9,77 m

0,2

2,20

0,2

+ 11,87 m

0,16

+ 12,37 m

0,16

0,96 0,7

1,16

+15,13 m

0,2

+ 14,97 m

0,1

+ 16,16 m

0,3 2,15 2,57

0,2

2,44 0,16

2,80

1,97

+ 4,85 m

+ 10,18 m

0,2

2,44

+ 7,61 m

0,81

0,73

+ 7,83 m

filtracijski jaški

+ 5,04 m

HEB 160

2,07

0,35

obstojeĀi pasovni temelji (70cm)

4,71

jekleno stopnišĀe

3,01

betoniranje pod temelji

4,04

3,64

0,7

0,10

1,05

1,74

+/- 0,00 m = + 4,64 m n.v.

0,28

3,57

0,16

1,75 2,90

filtracijski jaški

+/- 0,00 m = + 1,00 m n.v.

0,50 0,77

0,27

0,07

novi AB zid

0,10 0,20 0,50

obstojeĀa AB konstrukcija

PREREZ A-A 0,20 0,58

- 3,64 m = + 1 m n.v.

1:100

AB piloti (70 cm)

nova AB konstrukcija obstojeĀa AB konstrukcija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Vpis: 06/07 Magistrsko delo, 2015

Lea Bradaševiþ / Revitalizacija degradiranega obmoĀja rudnika SeĀovlje /

Mentor: prof. Miloš FlorjanĀiĀ, u.d.i.a. / Somentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

4

6a

5a

3 4a

4,00

2a

4,00 3,90

OBSTOJERA KONSTRUKCIJA

3a 2

NOVA KONSTRUKCIJA

1

4,00

3,34 3,00

1a

3,90

3,34

3,34

+15,13 m

0,16

1,39

+ 16,16 m

0,16

2,40

2,60

2,34

0,2

+ 14,77 m

0,16

jekleni stik med obstojeĀo in novo konstrukcijo

0,16

+ 4,85 m

1,97

2,80

2,44

0,9

+ 7,45 m

2,44

1,20 1,20

3,00

+ 7,17 m

0,16

12,70

0,2

+ 10,05 m + 9,57 m

2,40

2,20

+ 12,17 m

2,44

0,2

+ 12,65 m

2,44

0,73

+ 4,30 m

3,57

0,16

filtracijski jaški

jekleno stopnišĀe 2,07

HEB 160

obstojeĀi pasovni temelji (70cm)

3,64

0,7

0,10

+/- 0,00 m = + 4,64 m n.v.

3,71

betoniranje pod temelji

0,07

novi AB zid

0,10 0,20 0,50

- 3,64 m = + 1 m n.v.

PREREZ B-B

1:100

AB piloti (70 cm)

nova AB konstrukcija obstojeĀa AB konstrukcija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Vpis: 06/07 Magistrsko delo, 2015

Lea Bradaševiþ / Revitalizacija degradiranega obmoĀja rudnika SeĀovlje /

Mentor: prof. Miloš FlorjanĀiĀ, u.d.i.a. / Somentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

6

7

4,00

4

5

4,00

4,00

6a

5a

3 4a

4,00

NOVA KONSTRUKCIJA

2a

4,00 3,90

OBSTOJERA KONSTRUKCIJA

3a 2

3,34 3,00

3,34

1a

1

4,00 3,90 3,34

+15,13 m

0,16

1,39

+ 16,16 m

0,16

2,40

2,60

2,34

0,2

+ 14,77 m

0,16

2,40

2,20

+ 12,17 m

2,44

0,2

+ 12,65 m

0,16

+ 4,85 m

1,97

2,80

2,44

0,9

+ 7,45 m

2,44

1,20 1,20

3,00

+ 7,17 m

0,16

12,70

0,2

+ 10,05 m + 9,57 m

0,73

+ 4,30 m

3,57

0,16

2,44

filtracijski jašek

3,71

3,64

0,7

+/- 0,00 m = + 4,64 m n.v.

0,10

2,07

HEB 160

0,07

novi AB zid

0,10 0,20 0,50

- 3,64 m = + 1 m n.v.

PREREZ C-C

nova AB konstrukcija obstojeĀa AB konstrukcija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Vpis: 06/07 Magistrsko delo, 2015

Lea Bradaševiþ / Revitalizacija degradiranega obmoĀja rudnika SeĀovlje /

1:100

Mentor: prof. Miloš FlorjanĀiĀ, u.d.i.a. / Somentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

Juƒna fasada 1:200

Zahodna fasada 1:200 Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

75

Severna fasada 1:200

Vzhodna fasada 1:200

76

12 FOTOGRAFIJE MAKETE

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

77

78

Univerza v Ljubljani /

Lea Bradaševiþ /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloš FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

79

13 ZAHVALA

Zahvala gre prof. Milošu FlorjanĀiĀu za mentorstvo in poetiĀen vpogled v arhitekturo, doc. Mitji Zorcu za bistroumne nasvete in predano znanje, doc. Mateju Blenkušu za pomoĀ pri reševanju problemov, Marši za pike in vejice, Roku za renderje, Zoranu in Darkotu za 3D printanje, Luki za najlepše fotograƜje, Kaji za prijateljstvo in najboljše ideje, Mitji za skupno pot in staršem za vse in še veĀ.

Hvala!

80

14 VIRI IN LITERATURA Choa6, F., 1969. The Modern Cit6: Planning in the 19th Centur6. Ne4 ork: George Braziller.

ZVKDS, ObmoÄ€na enota Piran. 2013. Sto let v dobro dediĹĄÄ€ine, TehniĹĄka dediĹĄÄ€ina Č?onlineČž.

Dostopno na: http://444.zvkds.si/media/medialibrar6/2014/01/pi-011-tehniska-dediscina.pdf Č?28.4.2014Čž.

Muzej premogovniĹĄtva Slovenije. Zgodovina Slovenskega premogovniĹĄtva od konca 18. stol. do danes, Delovno gradivo Č?onlineČž.

Dostopno na: mps.iisb.av-studio.si/si/Ćœles/default/ucniČšlisti/delovnoČšgradivo.doc Č?3.5.2014Čž.

Cramer, J. In Breitling S., 2007. Architecture in Existing Fabric. Basel: BirkhĂŞuser LittleĆœeld, D. In Le4is S., 2007. Architectural Voices: Listening to old Buildings. est Sussex: ile6-Academ6 Ifko, S., 2003. Varstvo industrijske arhitekturne dediĹĄÄ€ine v Sloveniji. Doktorska disertacija. Fakulteta za Arhitekturo, Univerza v Ljubljani.

Bonifacio, M., 1990. La miniera di carbone di Sicciole. Borgolauro: Rivista semestrale di storia lettere e arti della fameia Muiesiana, let. 11, ĹĄt. 17, str. 43-45.

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva Č?onlineČž.

Dostopno na: http://444.parenzana.net/si/zgodovina Č?24.4.2014Čž

SLIKOVNA GRADIVA

PletikosiĂž, I., 2006. Rudnik SeÄ€ovlje, Pregled migracijskih gibanj (1950-1970). Acta Histriae, Č?onlineČž. let. 14, ĹĄt. 2, str. 299-311.

Dostopno na: http://444.dlib.si/Č„URN=URN:NBN:SI:DOC-LT7O7LGF Č?3.5.2014Čž Roselli, G., 1987. Cara Parenzana! Storia della ferrovia a scartamento ridotto Trieste-Parenzo. Trieste: Bruno Fachin Editore.

Center za pospeťevanje podjetniťtva Piran (CPP Piran) - Centro di promozione dellȆimprenditoria Pirano, 2003. Sonaravni turizem. Piran: Center za pospeťevanje podjetniťtva Piran Battisti, E. In Battisti, F. M., 2001. Archeologia industriale: Architettura, lavoro, tecnologia, economia e la vera rivoluzione industriale. Milano: Jaca Book.

MiheliĀ, B., 2002. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: zgodovinski uvod. V D. Preťeren, ur. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediťĀine Slovenije, 2002, str. 5-25.

Ifko, S., 2002. Varovanje industrijske arhitekturne dediĹĄÄ€ine. V D. PreĹĄeren, ur. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ€ine Slovenije, 2002, str. 32-41.

Ifko, S., 2002. Industrijska arhitekturna dediĹĄÄ€ina kot nova razvojna priloĆ’nost. V D. PreĹĄeren, ur. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem: Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediĹĄÄ€ine Slovenije, 2002, str. 42-52.

Choa6, F., 1969. The Modern Cit6: Planning in the 19th Centur6. Ne4 ork: George Braziller.

Slika 1: http://444.delo.si/novice/slovenija/secoveljski-most-bodo-tezko-popravili-do-maja.html Č?19.2.2015Čž Slika 2, 3: Tomi BeĹĄkovnik, 2014 Slika 4: Luka KaĹĄe, 2015 Slika 5: http://secovlje-fazan.blogspot.com/ Č?18.12.2013Čž Slika 6: http://444.etsav.upc.edu/personals/tih03/anteriors/p03sem07.html Č?3.3.2015Čž Slika 7: http://architectuul.com/architecture/aeg-turbine-factor6 Č?19.2.2015Čž Slika 8, 9: Tomi BeĹĄkovnik, 2014 Slika 10: Avtorska fotografija, 2013 Slika 11: http://444.nss.si/nene2014/do4nloads.html Č?4.3.2015Čž Slika 12: http://444.thalasso-lepavida.si/ Č?4.3.2015Čž Slika 13, 14: La miniera di carbone di SiccioleČ€ BORGOLAURO - Rivista semestrale di storia lettere e arti della fameia muiesanaČ€ anno I - N. 17, Muggia 1990 Č?skenČž Slika 15 - 18: http://secovlje-fazan.blogspot.com/ Č?18.12.2013Čž Slika 19: http://444.delo.si/novice/slovenija/solinarji-napovedujejo-suso-do-sredine-septembra.html Č?4.3.2015Čž Slika 20: Tomi BeĹĄkovnik, 2014 Slika 21: Google Maps Č?2.4.2015Čž Slika 22: Ortofoto je posredoval Urad za okolje in prostor ObÄ€ine Piran Slika 23: Luka KaĹĄe, 2015 Slika 24: https://arch629l6nch.4ordpress.com/page/2/ Č?3.3.2015Čž Slika 25: http://archiobjects.org/museo-castelvecchio-verona-ital6-carlo-scarpa/ Č?3.3.2015Čž Slika 26: Tomi BeĹĄkovnik, 2014 Slika 27 - 32: Avtorske fotografije, 2014 Slika 33: http://444.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektniČšpospesekČštal.html Č?15.2.2014Čž

PletikosiĂž, I., 2006. Rudnik SeÄ€ovlje, Pregled migracijskih gibanj (1950-1970). Acta Histriae, Č?onlineČž. let. 14, ĹĄt. 2, str. 299-311.

Dostopno na: http://444.dlib.si/Č„URN=URN:NBN:SI:DOC-LT7O7LGF Č?3.5.2014Čž Celano, E. In Chirico, S., 2011. Industrial Archaeolog6 and Creativit6 for the Restoration of Abandoned Areas. Redige, revie4 on design, innovation and strategic management, Č?onlineČž. Let. 2, ĹĄt. 2, str. 146-167.

Dostopno na: 444.ceti.t.senai.br/redige Č?4.5.2014Čž Rab, Samia: Carlo ScarpaȆs Re-Design of Castelvecchio in Verona, Ital6, 86th ACSA Annual Meeting Proceedings, Constructing Identit6, p. 443-451 Rab, S., 1998. Carlo ScarpaȆs Re-Design of Castelvecchio in Verona, Ital6. 86th ACSA Annual Meeting Proceedings, Constructing Identit6, Č?onlineČž. Str. 443-451 Dostopno na: http://444.academia.edu/543331/CarloČšScarpasČšRe-designingČšofČšCastelvecchioČšinČšVerona. Č?27.9.2014Čž

Univerza v Ljubljani /

Lea BradaĹĄeviĂž /

Mentor:

Fakulteta za arhitekturo /

Revitalizacija

prof. Miloť FlorijanĀiĀ, u.d.i.a. /

Vpis: 06/07

degradiranega obmoĀja

Somentor:

Magistrsko delo, 2015

rudnika SeĀovlje /

doc. Mitja Zorc, u.d.i.a /

81

Spodaj podpisana Lea Bradaševiþ izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Revitalizacija degradiranega obmoĀja rudnika SeĀovlje, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Miloša FlorijanĀiĀa in somentorstvom doc. Mitje Zorca in zagovarjala dne 12.3.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

82