Kristina Slejko by fa diploma

MAGISTRSKO DELO

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU SLEJKO KRISTINA

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: prof. Jurij Sadar Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar Konzultantka za fasadni pas: doc. dr. Martina Z. Senegačnik Leto vpisa 2009 / 2010 Ljubljana 2015 / 2016

POVZETEK Turizem predstavlja v Bohinju najpomembnejšo gospodarsko dejavnost, saj neokrnjena narava privablja vedno več ljudi. Razvojne perspektive in potencial Bohinjske kotline je velik, vendar slabo izkoriščen. V magistrski nalogi poskušam z idejno zasnovo Eko centra povezati turizem z dodatnim programom, kateri bi privabljal domače in tuje goste ter vključil lokalno prebivalstvo. Z raznolikim programom bi objekt tako spodbujal, ne le poletno in zimsko temveč celotno sezono. Projekt predstavlja prostorsko ureditev v Triglavskem narodnem parku s poudarkom na varstvu okolja in ekološko usmerjeno gradnjo. Ključne besede: Bohinj, narava, Triglavski narodni park, turizem, dodatni program, ekološka gradnja

ABSTRACT As intact nature is getting more and more popular, the turism in Bohinj represents the main economic activity. Development prospects and potential of Bohinj valley is great but poorly realized. This master thesis experiments with idea concept of Eco tourism center that aims to connect turism with an additional program, which would attract domestic and foreign visitors and the local population. With varied programs this object would encourage not only summer and winter, but the entire tourist season. The project represents the example of spatial arrangement inside the Triglav national park with focus on environmental protection and ecologically oriented construction. Keywords: Bohinj, nature, Triglav national park, tourism, additional program, ecological building

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

KAZALO

02 PROBLEM IN IDEJA 03 TURIZEM

PRIMERJAVA BLEDA IN BOHINJA RAZVOJ TURIZMA V BOHINJU RAZVOJ ZIMSKEGA TURIZMA RAZVOJNE PERSPEKTIVE BOHINJA OBSTOJEČE TURISTIČNE NAMESTITVE OB B. JEZERU PONUDBA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH NAMESTITEV

SODOBNE SMERNICE TURIZMA

IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

TRAJNOSTNI TURIZEM TRAJNOSTNI TURIZEM V BOHINJU EKOLOŠKI TURIZEM EKOLOŠKA GRADNJA REFERENCE

ALPSKI SVET TRIGLAVSKI NARODNI PARK VARSTVENA OBMOČJA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA ZGODOVINA BOHINJA TIPI NASELIJ PODOBA BOHINJSKE VASI PLANŠARSTVO IN POSELITEV PLANIN KOZOLCI PODOBA KRAJINE NEKOČ IN DANES

ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

PREDSTAVITEV LOKACIJE PODNEBJE IN POGLEDI NA LOKACIJO RAZGLEDI ANALIZA OSONČENJA NAMENSKA RABA JAVNA INFRASTRUKTURA SINTEZA POSEG V PROSTOR PROGRAMSKA ZASNOVA

08 PROJEKT

KONCEPT NAČRTI Situacija 1:1000 Tlorisi 1:200 Prerezi 1:200 Fasadni pas 1:20 Detajl strehe 1:20 Konstrukcijska zasnova 1:200 Fasade 1:200 VIZUALIZACIJE FOTOGRAFIJE MAKETE ENERGETSKA ZASNOVA POŽARNA VARNOST

VIRI IN LITERATURA

ZAHVALA IN IZJAVA O AVTORSTVU

ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA

GOZDNE POVRŠINE NATURA 2000 NARAVNE VREDNOTE VODNE POVRŠINE PLAZOVITA OBMOČJA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA POZIDANE POVRŠINE CESTNO OMREŽJE KULTURNA DEDIŠČINA AKTIVNOSTI CENTRALNE DEJAVNOSTI

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

02 PROBLEM IN IDEJA

PROBLEM IN IDEJA Bohinj s svojo neokrnjeno naravo, pestrostjo naravnega okolja in čisto vodo privablja vse več domačih kot tujih turistov. Turistom predstavlja atraktivno destinacijo, kjer si večinoma privoščijo aktivni rekreacijski oddih v naravi. Turizem v Bohinju predstavlja glavni dohodek za preživetje lokalnega prebivalstva. Glede na povprečno starost prebivalcev v Bohinju prevladuje starejša generacija ljudi. Večina mladih zaradi študija in pomanjkanja delovnih mest zapušča domači kraj. Slaba je programska, namestitvena in kulinarična ponudba. Hotelski kompleksi vse bolj propadajo, večino prenočišč si je možno rezervirati pri domačinih v penzionih. Urejenih kampov na prostem je malo in še premrzlo je za tako obliko bivanja. Vse več je gradenj počitniških hišic, ki s svojo številnostjo in sodobnostjo vse bolj degradirajo okolje. Kljub bogati tradicionalni kulinariki v Bohinju ni lokalne restavracije, kjer bi lahko turisti poiskusili lokalne specialitete. Zaslediti ni možno niti kongresnega turizma, ali javnih predstavitev s katerimi bi obiskovalce lahko seznanjali s svojo kulturo. Poleg pomanjkanja delovnih mest primankuje tudi raznolikega programa za mlade in šolajočo mladino. Projekt skuša najti odgovor, kako na območju narodnega parka spodbujati turizem na bolj trajnostni način, s koncentrirano ekolško gradnjo in s tem ohraniti čim več naravnega okolja. Programsko bi objekt združeval turistične namestitve s športnim in izobraževalnim programom. Poleg novih zaposlitvenih mest bi lokalno prebivalstvo imelo možnost aktivnega sodelovanja, izobraževanja in športnega udejstvovanja. Izobraževalni program bi gostil seminarje, delavnice, potopisna predavanja, kulinarične večere in ostale družbene dogodke. Kulinarične specialitete bi ponujala restavracija. Športni del pa bi lahko nudil različne vadbene aktivnosti tudi v slabem vremenu in celo športne priprave vrhunskim športnikom.

Pogled na Bohinjsko jezero proti Komni (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

Turizem je pojav družbe obilja in potrošništva, je prostočasna dejavnost, ki služi krepitvi duševnih in telesnih moči, sprostitvi in razvedrilu ter se odvija izven kraja stalnega bivanja. (Pogačnik, 2008) Malo je naravnih območij, ki so biotsko, pokrajinsko in po kulturni dediščini tako bogata kot je naša država. Naš turizem ne bi bil tako privlačen kot je zaradi Kranjske gore, Bleda in Bohinja, Ljubljane, Postojnske jame in Škocjanskih jam, Portoroža in obalnih mest, Čateža ob Savi, Podčetrtka in Rogaške Slatine, Maribora in Pohorja, pa tudi vinskih turističnih in gozdnih učnih poti, turističnih kmetij, planinskih in drugih domov. To niso samo naravno različni kraji, temveč v njih bogatijo turizem tudi različni običaji in kulturne vrednote. Turizem se iz domačega okolja širi po vsem svetu in se tudi zelo povečuje. (Lah, 2001, str. 39) Turizmu so namenjene številne hotelske in druge nastanitvene možnosti, kar tretjina turističnih nastanitev je v gorskem svetu. (Lah, 2001) Alpe je konec šestdesetih let in v sedemdesetih letih 20. stoletja zajel množični turizem, zlasti v obliki zimskošportnih središč (Ski hotel na Voglu nad Bohinjem). (Pogačnik, 2008)

Pogled na Bohinjsko jezero proti Zgornji bohinjski dolini (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

V alpskem svetu je turizem namreč ena najpomembnejših in prostorsko tudi najbolj opaznih dejavnosti. Turistična ponudba je bogata in raznovrstna. Obsega izletniške cilje za enodnevne turiste in kakovostno ponudbo za bolj zahtevne, dalj časa bivajoče goste. Turistična dejavnost je pognala korenine na Bledu že pred 2. svetovno vojno pa je postala pomembna tudi v Bohinju. Konec 19. stoletja je oživelo množično planinstvo, zato so že takrat tako v visokogorju kot sredogorju postavili gosto mrežo planinskih postojank. Glavna turistična središča so kraji ob Blejskem in Bohinjskem jezeru. (Perko D. in Orožen Adamič, M. ur., 1999, str. 52)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

PRIMERJAVA BLEDA IN BOHINJA Bled in Bohinj sta ena izmed najbolj turistično obiskanih območij v Alpskem svetu v Sloveniji. Med prve obiskovalce Bleda lahko štejemo romarje, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Mariji na otoku. Razvoj turizma se je na Bledu začel z novimi metodami zdravljenja, ki jih je pripeljal Švicar Arnold Rikli, ki je bil začetnik intenzivnega razvoja turizma na Bledu. Kopanje v jezeru in v zgrajenih kopelih v mirnem zdravem okolju je bil sestavni del zdravstvene metode. In tako je vse več ljudi hotelo preživeti zdrave počitnice v lepem okolju. Z izgradnjo železnice in boljšo prometno povezanostjo je Bled kot tudi Bohinj obiskovalo vedno več ljudi. (Turizem Bled, 2013) Danes Bled z okolico in naravnimi lepotami opevajo kot eno najlepših alpskih letovišč, vendar Bled še zdaleč ni vrhunska destinacija, čeprav ima velik potencial. Infrastruktura je slaba, obala jezera je neurejena, ni jasne politike razvoja turizma, prihaja do kolizije rabe prostora glede na potrebe turizma. Na vzhodni strani jezera so zrasli ogromni hotelski kompleksi s številnimi bari in restavracijami ter drugimi turističnimi objekti, ki degradirajo naravno območje. Medtem ko drugi konec jezera ni veliko pozidan. Bled je postal pravo turistično območje brez ohranjanja identitete prostora, tradicionalne arhitekture in naravne krajine, saj je množični hotelski turizem povsem degradiral naravno okolje.

Pogled na Blejski otok (osebni arhiv)

Vzhodna stran Blejskega jezera s hotelskimi kompleksi (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Bohinjsko jezero se nahaja v Triglavskem narodnem parku le pol ure vožnje stran od Bleda in tu je slika popolnoma drugačna. Jezero obdano z gorami in mirnimi vasmi, daje občutek umirjenosti. Kraj je odličen za počitek in ima obilico naravnih in kulturnih znamenitosti ter tudi veliko možnosti za zabavo in rekreacijo v vseh letnih časih. Bohinj zaenkrat ostaja kulturna krajina, v kateri je še vedno možno razbrati njegovo identiteto, zgodovino in tradicijo. Bohinj je razvojno zaostajal za drugimi regijami, a je v veliki meri ohranil naravno neokrnjenost. Z velikim delom je bil vključen v Triglavski narodni park, zato še toliko bolj terja veliko mero varovalnosti in vzdrževanja. Razviti ga je treba v območje rekreacijskega turizma, ki nudi številne možnosti udejstvovanja, rekreiranja in počitnikovanja brez usodnih posegov v naravno okolje. (Cevc idr., 1995, str. 22)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

Bled je primer, kjer je turizem povzročil preobremenjenost naravnega okolja, čemur bi lahko rekli turistično onesnaževanje. Zanj je značilna pretirana komercializacija, preobremenitev cest in površin jezer. (Pogačnik, 2008) Bohinj je njegovo pravo nasprotje. Bohinj ponuja stik z neokrnjeno naravo, vendar pa vse bolj primanjkuje turističnih nastanitev. Hoteli propadajo oz. je večina že propadlih, izginjajo avtentične kmečke hiše v dolinah in planšarske koče v planinah, saj jih ljudje spreminjajo v počitniške hišice. Največkrat se to dogaja na črno, saj so pravni postopki omejeni in se vlečejo v nedogled. Primanjkuje urejenih prostorov za kampiranje in še poleti je premrzlo za tako obliko bivanja. Vse več je turističnih namestitev v penzionih pri domačinih. Na obrobju parka je več nelegalno zgrajenih počitniških objektov, ki pomenijo vidno razvrednotenje ne le naravne, temveč tudi kulturne krajine. (Lah, 2001, str. 64)

Pogled na Bohinjsko jezero z Vogla (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Važno je, da se turizem v prostor vgrajuje na način, da postane sam oblika življenja v krajini in s svojo prisotnostjo soustvarja kulturno krajino. V takem primeru turizem ne bi ogrožal krajine, nasprotno, pomenil bi prispevek k njeni kulturnosti in vrednotam. (Lah, 2001, str. 54)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

RAZVOJ TURIZMA V BOHINJU

RAZVOJ ZIMSKEGA TURIZMA

Začetki in razvoj turizma ter nato rekreacijske dejavnosti so tesno povezani z gorništvom in gorskim vodništvom. Kmalu po prvem vzponu na Triglav leta 1778 so Bohinjci začeli voditi in spremljati znanstvenike, umetnike in drugo »gospodo« v gore. Klasična doba vodništva ob koncu 19. stoletja se časovno prekriva z zametki organiziranega turizma. Ta se je začel v krajih, ki so zunaj TNP, vendar tik ob njem. (Lukan Klavžer idr., 2001, str. 62)

Obdobje med vojnama je zaznamovalo predvsem delovanje na športnem področju. Že leta 1921 so priredili prve tekme v smučarskih tekih in skokih na mali skakalnici v Bohinjski Bistrici, kjer je bil postavljen prvi državni rekord – 9 m. Nastala so nova društva in v okviru teh se je Bohinj razvijal predvsem v zimsko smučarsko središče. Tudi klub Skala, ustanovljen leta 1920 v Ljubljani, si je prizadeval za pospeševanje zimskega turizma in alpinistike. Ob pomoči domačina Tomaža Godca so zgradili Skalaški dom na Voglu in Komni. Ob njegovih prizadevanjih je bil konec dvajsetih let 20. stoletja ustanovljen tudi Smučarski klub Bohinj, v okviru katerega so organizirali več tekem. Po načrtih Norvežana Hansena je bila na Poljah postavljena 50 metrska skakalnica.

Leta 1887 je tako Kranjska industrijska družba zgradila prvi hotel v Bohinju, ki se je najprej imenoval Touristen Hotel, kasneje pa Hotel St. Johann – Hotel Sveti Janez. (Omerzu idr. , 2005, str. 24,25) V Bohinju so imeli leta 1896 neformalno skupnost, ki se je lotevala vprašanj tujskega prometa. Nasploh lahko začetek pravega turizma v Bohinju enačimo z odprtjem železniške proge Jesenice – Gorica leta 1906. (Lukan Klavžer idr., 2001, str. 62) Gradnja železnice je razburkala zaspano življenje v Bohinju. Zgodile so se številne spremembe, ki so ugodno vplivale na nov gospodarski razvoj. Bohinj je kmalu po otvoritvi železnice postal izredno priljubljen izletniški kraj, kar je povzročilo razvoj turizma, ali kakor so temu rekli pred sto leti, tujskega prometa. Naslednje leto je bilo za razvoj bohinjskega turizma izredno pomembno. Dne 17. februarja 1907 so v Bohinjski Bistrici ustanovili Društvo za privabitev tujcev v Bohinjsko Bistrico z okolico in občino Srednja vas, ki je še istega leta izdalo prvi turistični katalog Bohinja in se včlanilo v Deželno zvezo za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem. (Omerzu idr. , 2005, str. 24,25) Leta 1908 je bil zgrajen sodoben hotel Zlatorog v Ukancu. (Lukan Klavžer idr., 2001, str. 62) Bohinj se je v tem času ponašal kar z osmimi hoteli in lepim številom privatnih sob. Turistična ponudba se je v Bohinju na začetku 20. st. z nastankom kopališča Danica ob Savi leta 1909 in ureditvijo sankališča na pobočju Koble, če omenimo le dva večja projekta, še povečala. Tudi ostala dopolnilna ponudba ni zaostajala. Tako so bili v tem obdobju turistom na voljo izvoščki (fijakarji), čoln Bogomila, ki je dvakrat dnevno vozil od cerkve Sv. Janeza do Zlatoroga, leta 1911 je k Bohinjskemu jezeru začel voziti celo omnibus, naredili so tudi nekatere turistične poti. Bohinjci pa so imeli še večje načrte. Eden izmed takšnih je bil načrt triglavske gorske železnice, ki je predvideval izgradnjo žične železnice na vrh Triglava. Do uresničitve tega načrta ni nikoli prišlo. Razvoj turizma je bil v letih po dograditvi bohinjske železnice izredno velik. Bohinj je že pridobival podobo pravega mondenega turističnega središča v takratni monarhiji, ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna. (Omerzu idr. , 2005, str. 24,25)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Obdobje do 2. svetovne vojne je kazalo pozitivne predznake razvoja. Bohinj se je razvijal v smeri zimskega športnega središča. Konec koncev so se tekmovanja v skokih začela prav v Bohinju. A zgodilo se je tisto najhujše. Tako kot nekaj desetletij prej je razvoj kruto pretrgala 2. svetovna vojna. (Omerzu idr. , 2005, str. 50) Po 2. svetovni vojni pa je postal turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost. Danes so številni hoteli zaprti. Manjši ponudniki turističnih nastanitev so povezani v Turistično društvo Bohinj in ponujajo storitve srednjega in nižjega cenovnega razreda. Izjema je Bohinj park hotel ter nekaj manjših zasebnih ponudnikov gostinskih storitev. (Provital d.o.o., 2012 a) Povojni turistični razvoj se je šele v začetku šestdesetih let usmeril tudi na tuje goste, kar je povzročilo celosten razvoj turistične infrastrukture. Vse to je privabilo tudi lastnike počitniških stanovanj in hišic. (Perko D. in Orožen Adamič, M. ur., 1999, str. 69)

RAZVOJNE PERSPEKTIVE BOHINJA Glede na usmeritve v svetu je danes vse več zanimanja za ekološko osveščenost. V Bohinju bi bila potrebna razvojno usmerjena prostorska ureditev s poudarkom na varstvu okolja in na ohranitvi kulturne identitete. Turizem predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v Bohinju. Vendar ne turizem za vsako ceno, temveč ekološko usmerjen turizem. Potrebno bi bilo razvijati vse vrste turizma in odpraviti turistični problem zaprtih hotelov. Poudarek bi moral biti na kvaliteti in ne na množičnosti. Turistična ponudba bi lahko vsebovala ali temeljila na izobraževanju, nove možnosti lahko nudi tudi kongresni turizem. Po letu 2009 v Bohinju prevladuje industrijski sektor, delež storitvenih dejavnosti pa se je zmanjšal. Zato bi bilo potrebno v Bohinju razvijati več storitvenih dejavnosti v povezavi s turizmom, saj ima turizem dolgoletno tradicijo in danes predstavlja več kot 25% prihodka. Turizem ima močan vpliv tudi na druge dejavnosti, vendar je zelo odvisen od sezone. (Provital d.o.o., 2012 a)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

Namestitev

Naziv

Kapaciteta

Hoteli

1) Hotel Jezero 2) Hotel Bohinj 3) Hotel Kristal 4) Hotel Center 5) Hotel Bellevue 6) Hotel in Vila Zlatorog 7) Ski hotel Vogel 8) Hotel Gašperin

71 sob in 5 hotelskih apartmajev 34 enoposteljnih in 20 dvoposteljnih sob 70 gostov, 30 sob s 60-70 ležišči / ne obratuje ne obratuje 29 sob, dvo do štiriposteljne sobe 24 sob in apartmajev

Hostel

1) Hostel Pod Voglom 2) Hostel Murka na Voglu

119 postelj (največji mladinski hostel v Sloveniji) 18 sob, dvo in štiriposteljne sobe

Kamp

1) Avtocamp Zlatorog

170 šotorišč (tudi za avtodome)

Gorske koče

Kosijev dom na Vogarju Koča pri Savici Planinska koča Merjasec na Voglu Planinska koča na Vojah

45 ležišč v sobah, 18 skupnih ležišč 10 ležišč v sobah, 17 skupnih ležišč 2 apartmaja za 4 osebe 16 ležišč v sobah, 24 skupnih ležišč

Penzioni, apartmaji, zasebne sobe

Se oddajajo pri zasebnih lastnikih na celem območju Bohinja.

Počitniške hišice

Počitniške hišice prevladujejo v Ukancu in Ribčevem Lazu.

Turistične kmetije

Se ne nahajajo v bližini Bohinjskega jezera in večina jih ponuja le standardne apartmaje ali sobe. Od teh gre dejansko le za eno turistično kmetijo.

Tabela prikazuje turistično ponudbo v Bohinju.

Hotel Zlatorog je zaprt od pomladi 2012

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Februarja 2013 se je ponovno odprl Hotel Bohinj

SLEJKO KRISTINA

OBSTOJEČE TURISTIČNE NAMESTITVE OB BOHINJSKEM JEZERU Stanje hotelov meče slabo luč na celotno podobo Bohinja kot turističnega kraja. Infrastruktura hotelov je bila vzpostavljena v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat ni bilo pomembnih investicij v hotele, večina od njih je še vedno v lasti enega samega podjetja. Edini hotel, ki izstopa s svojo ponudbo, je Hotel Jezero. Hotelske nastanitve veljajo za nepogrešljiv del bohinjske turistične infrastrukture, čeprav predstavljajo samo eno tretjino vseh nastanitvenih možnosti v Bohinju. Trenutno stanje hotelov v Bohinju naj bi bilo povezano z dejstvom, da tamkajšnji turizem še ni dosegel ravni izpred slovenske osamosvojitve. Bohinj je bil pred osamosvojitvijo močno odvisen od t.i. sindikalnega turizma oziroma turizma, ki so jih jugoslovanska podjetja subvencionirala za svoje zaposlene. Osamosvojitev Slovenije je postala pomemben preobrat za bohinjske hotele, ki so morali iskati nove stranke, da bi nadomestili sindikalni turizem. Seveda je v Bohinj vedno prihajalo veliko tujih gostov, ki pa so zaradi osamosvojitvene vojne ter vojn v Jugoslaviji v prvih letih po osamosvojitvi Slovenije prihajali v manjšem številu. Vendar po osamosvojitvi ni bilo nobenih pomembnih investicij, ki bi pripomogle k potrebnemu preobratu. (Bajuk Senčar, 2005) Tako se turizem v Bohinju že več kot 10 let ukvarja s problematiko propadanja hotelov na elitnih lokacijah Bohinja. V preteklosti so bili ti hoteli nosilci turističnega razvoja, vendar jih lastniki prepuščajo propadu. Hotel Zlatorog je zaprt že štiri leta, od pomladi leta 2012. Tudi Hotel na Voglu je bil zaprt 4 leta, med leti 2009 in 2013, sedaj je končno dobil nove najemnike. Od februarja leta 2013 je ponovno odprt Hotel Bohinj. Namestitev v Bohinju je premalo glede na povpraševanje v sezoni. Turistična ponudba in razvoj Bohinja trenutno bolj ali manj temeljita na manjših družinskih hotelih in lastnikih penzionov, kar pa je premalo za splošno podobo kraja, ki ob prelepi naravi počasi in zanesljivo izgublja nekdanji status. Polovica glavnih hotelov na ekskluzivnih lokacijah propada, ostali hoteli so v zelo slabem stanju, število nočitev se zmanjšuje, ljudje, ki so delali v turizmu izgubljajo službe. Sam turizem, ki omogoča prenočitve brez dodatnega kvalitetnega programa v Bohinju, je premalo za nadaljnji uspešni turistični razvoj.

Primer počitniške hišice v Ukancu (vse osebni arhiv)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

BOHINJSKO

JEZERO

B BOOHHI N I NJ JSSKKOO J JEEZZEERROO BOHINJSKO

JEZERO

6 6

1 1

6 1

5 55 5

11 4 22 44 1 2 4

2 8 88 3

33 3

7 7 7 Večja območja penzionov, apartmajev, zasebnih sob Hoteli Hostli Kamp Večja območja počitniških hišic Obstoječe turistične namestitve so locirane na zahodni in vzhodni strani jezera. Največji delež namestitev predstavljajo apartmaji v bohinjskih hišah in novejše počitniške hišice. 7 Večja Večjaobmočja območjapenzionov, penzionov,apartmajev, apartmajev,zasebnih zasebnihsob sob Hoteli Hostli Kamp Hoteli Hostli ob Bohinjskem Kamp Večja območja počitniških hišic Večja območja počitniških hišic Obstoječe turistične namestitve jezeru Hoteli Hostli Kamp Obstoječe turistične namestitve Bohinjskem jezeru Obstoječe turistične namestitve ob ob Bohinjskem jezeru

Večja območja počitniških hišic

0,4km 0,4km Izbrana lokacija 0,4km Izbrana lokacija

Večja območja penzionov, apartmajev, zasebnih sob

Obstoječe turistične namestitve ob Bohinjskem jezeru

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Izbrana lokacija

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

03 TURIZEM

PONUDBA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH NAMESTITEV Hotel Jezero, Ribčev Laz Kapaciteta: 71 sob in 5 hotelskih apartmajev, 159 postelj Sobe: enoposteljne, dvoposteljne, cena 47-78 € / noč Apartma: 2+2, 4 osebe, cena 120-160 € / noč Hotel ponuja še hotelsko restavracijo in à la carte restavracijo, kavarno, notranji bazen, fitnes, savne in masaže ter dve dvorani za poslovna in družabna srečanja.

Hotel Jezero ob Bohinjskem jezeru (osebni arhiv)

Hotelska soba (Hotel Jezero, 2016 a)

Notranji bazen (Hotel Jezero, 2016 b) Hostel pod Voglom, Ribčev Laz Kapaciteta: 119 postelj Sobe: enoposteljne, dvoposteljne, tro ali štiriposteljne, sobe so z lastno ali skupno kopalnico, cena 16-27 € / noč Hostel ponuja še bar, restavracijo, skupno sobo za druženje, filmske projekcije, seminarje, predavanja ali delavnice, manjšo sobo z biljardom, namiznim nogometom in pikadom. Zraven hostla je vrt z ležalniki, z zunanjo teraso, visečimi mrežami in otroškimi igrali. V neposredni bližini pa je tudi adrenalinski park.

Hostel pod Voglom ob Bohinjskem jezeru (osebni arhiv) Apartma Alp, Ribčev Laz Kapaciteta: 2 apartmaja, 9 postelj Apartma: 3-sobni za 5 oseb in 3-sobni za 4 osebe, cena 80 € / noč Večina apartmajev ima enako ponudbo. Apartma Alp goste sprejme na recepciji, nudi turistom privatna parkirišča, vrt okrog hiše in v zimskem času lahko gostje spravijo smučarsko opremo v shrambo za smuči.

Apartma v Ribčevem Lazu (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Soba apartmaja (Apartma Alp, 2015)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

04 SODOBNE SMERNICE TURIZMA

TRAJNOSTNI TURIZEM

EKOLOŠKI TURIZEM

Spremembe, nove usmeritve v okolju in okoljska ozaveščenost vse bolj vplivajo tudi na razvoj turizma, oblikujejo novega turističnega uporabnika in njegove zahteve. Trajnostni turizem je okolju prijazen turizem, zaščitniški do narodne in lokalne kulture ter usmerjen v ohranjanje družbenega ravnotežja v smislu blaginje za vsakega posameznika. (Vlada RS, 2012). V Bohinju si prizadevajo za trajnostni razvoj – zadovoljitev trenutnih potreb, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Kot sinonim za trajnostni turizem, ki naj bi bil prijazen do okolja, so se v teoriji in praksi izoblikovali številni nazivi in koncepti. Vsi so nastali na osnovi zavedanja, da obstoječi, prevladujoči razvoj turizma, ki ga imenujemo masovni ali množični turizem, ideološko in politično ni več sprejemljiv, ker v okolju povzroča nesprejemljivo ekološko škodo. (Mihalič, 2006, str. 66)

TRAJNOSTNI TURIZEM V BOHINJU Skozi projekt »Zeleni turizem« je Občina Bohinj predvidela osnovne ukrepe, katerim sledijo na področju trajnosti. To so ozaveščanje javnosti o proizvodnji alternativnih energetskih virov, varčevanje z energetskimi viri in večja uporaba obnovljivih virov energije kot je priprava sanitarne tople vode v turističnih objektih izključno s sprejemniki sončne energije in toplotnimi črpalkami ter uvajanje lesene biomase za namene ogrevanja turističnih objektov. V večjih turističnih objektih, ki obratujejo celo leto naj bi preučili možnosti za uvedbo sistemov kogeneracije (npr. gojenje zelenjave in določenih vrst v lastnih rastlinjakih, ki lahko predstavlja del ponudbe v turističnih gostinskih objektih) in zagotavljanje učinkovite rabe energije v vseh turističnih objektih. Na področju trajnostne mobilnosti uvajajo okolju prijazna prometna sredstva v javnem potniškem prometu, spodbujajo uporabo javnega potniškega prometa in zmanjšanje emisije CO2. Predlagali so tudi obvezno zagotavljanje javnih prevozov izključno na električni pogon, vzpostavitev infrastrukture električnih polnilnic za vsa vozila, ureditev možnosti brezplačnega parkiranja za električna vozila in ureditev izposojevalnic koles. (Provital d.o.o., 2012 a) Trajnostni razvoj turizma v Bohinju stremi tudi k ozaveščanju in izobraževanju javnosti o trajnostnem turizmu in spodbujanju trajnostnega turizma na zavarovanih območjih. Spodbuja usmeritev v ekološko gradnjo, trajnostno pridelavo hrane, uporabo tipičnih sezonsko in biološko pridelanih pridelkov v gostinstvu ter stremijo k uporabi biorazgradljivih materialov v gostinstvu. Trajnostni turizem spodbuja zmanjševanje količin odpadkov in ločeno zbiranje odpadkov, da se tako prepreči odlaganje smeti v naravno okolje in zmanjša učinke na okolje, ohranja naravo in kulturno dediščino. Prav tako omogoča nakupovanje blaga in storitev, ki jih nudi lokalna skupnost, omogoča soudeležbo lokalnega prebivalstva, vzpostavljanje novih delovnih mest in spodbuja regionalno in lokalno kulinariko. (Provital d.o.o., 2012 b) Trajnostni razvoj v Bohinju podpira tudi Alpska konvencija, mednarodna pogodba sprejeta leta 1991, za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. (Provital d.o.o., 2012 b)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Ekološki turizem se razvija kot koncept in vrsta turizma vzporedno s trajnostnim turizmom. Eko turizem (ang. eco tourism) pomeni ekološki turizem, pri čemer se izraz ekološki nanaša tako na naravno okolje, kot tudi na socialno in tudi kulturno okolje. Danes ga obravnavamo kot koncept turizma, ki je prijazen do okolja in v povezavi z manjšim obsegom, včasih pa tudi kot vrsto turizma ali eno izmed zvrsti (podkoncepta) trajnostnega turizma. (Mihalič, 2006, str. 107) Eko turizem pospešuje varovanje okolja, ima nizke negativne učinke v okolju in zagotavlja aktivno socialno-ekonomsko vključevanje lokalnega prebivalstva. Najdemo pa tudi opredelitve, da se eko turizem nanaša na ekološko odgovorna potovanja in obiskovanja relativno ohranjenih naravnih okolij z namenom, da se spoznava in občuduje narava (in tudi kulturne značilnosti). Torej je poleg skrbi za okolje sestavni del ekološkega turizma tudi njegova izobraževalna funkcija o pomenu in značilnosti okolja. Eko turizem zasleduje cilje trajnostnega turizma. Se pa od naslednjega razlikuje po tem, da je pri ekološkem turizmu izobraževalna vsebina nujen sestavni del, da se eko turizem praviloma vedno odvija v neokrnjenem naravnem okolju, kar pa za trajnostni turizem ni nujno, in da je eko turizem primernejši za individualne popotnike in za manjše skupine organiziranih potovanj, kar spet za trajnostni turizem ni nujno. (Mihalič, 2006, str. 108)

EKOLOŠKA GRADNJA Ekološki objekt je energijsko varčna zgradba in kaže že pri načrtovanju in izbiri materialov pozitiven odnos do narave in okolja. Tak objekt je zgrajen iz naravnih materialov, lesa, lesenih vlaken itd. Najboljši primer energijsko varčne zgradbe je pasivni objekt, pri katerem je potrebno bivalno ugodje zagotoviti brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Taka hiša porabi veliko manj energije, saj je letna potrebna toplota za ogrevanje lahko največ 15 kWh/(m2a) (mednarodni dogovor, ki velja v vseh državah). Debelejša toplotna izolacija in fasadni ovoj brez toplotnih mostov izboljšata toplotno izolativnost stavbe, kar zagotavlja višje bivalno ugodje. Pasivni objekt ima skrbno vgrajena kakovostna troslojna okna. Zaradi skrbne toplotne zaščite in zrakotesnoti se hiša prezračuje s sistemom rekuperacije (prisilno prezračevanje z vračanjem toplote izrabljenega zraka). (Zbašnik Senegačnik, 2007)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

04 SODOBNE SMERNICE TURIZMA

REFERENCE HIŠA NA KLIFU Arhitektura Dekleva Gregorič arhitekti Lokacija Hawaii, USA Program Enodružinska hiša Leto 2011

STREHA

Objekt pod močno linijo strehe združuje več samostojnih enot. Poleg tega celotna hiša deluje kot družabni prostor. Vsaka enota je v obliki črke U in zagotavlja na eni strani zasebnost na drugi strani pa uokvirja popoln pogled na morje.

Hiša na klifu (Dekleva Gregorič arhitekti, 2011) HOTEL Arhitektura Lokacija Program Leto

FASADA Ingenhoven architects Lake Tegern, Nemčija Turistične namestitve 2014

Objekt združuje hotelske namestitve in zdraviliško oskrbo pod eno streho. Arhitektura sledi načelu “manj je več” in podpira preprosto zasnovo ter naravne materiale. Okna od tal do stropa in velikodušne lože vsaki sobi zagotavljajo širše poglede na dolino Tegernsee. Fasadne lesene lamele zagotavljajo vizualno zasebnost in senčenje lož. Naravni materiali podpirajo terapevtski učinek bivanja v letovišču. V glavnem so bili uporabljeni naravni in neobdelani materiali kot je macesen.

Hotel v Nemčiji (Ingenhoven architects, 2014)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

04 SODOBNE SMERNICE TURIZMA

KOČA OB JEZERU Arhitektura Aslak Haanshuus Arkitekter Lokacija Femunden, Norveška Program Enodružinska hiša Leto 2015

Koča ob jezeru Femunden (Aslak Haanshuus Arkitekter, 2015)

LAMELA

Projekt se nahaja na obali jezera Femunden v narodnem parku Femundsmarka, ki je del največjih strnjenih območij divjine v južni Skandinaviji. Prvotno sta bili tu dve majhni brunarici, kateri sta bili vključeni v okviru novega projekta. Novi volumen je z dvema obstoječima brunaricama povezan z istim tradicionalnim načinom gradnje in s podolgovato streho, kar daje občutek, da vsi volumni sodijo skupaj v novo enoto. Volumni so dvignjeni od tal, kar daje vtis, da stavba lebdi nad vegetacijo. Iz bivalnega prostora se odpira razgled na jezero Femunden in oddaljene gore. Ostrešje sestoji iz kombinacije valovitega jekla in prosojnih valovitih strešnih panelov. Glavni arhitekturni cilj je bil ustvariti grobo tradicionalno konstrukcijo v odnosu med tradicijo okolja in sodobnostjo.

STREHA

SKANDINAVSKI GOLF KLUB Arhitektura Henning Larsen architects Lokacija Farum, Danska Program Golf klub Leto 2010

Arhitekturna vizija objekta je premostiti vrzel med tradicionalnim ameriškim golf klubom in funkcionalno arhitekturo Skandinavije. Golf klub ima tradicionalno krilnato zasnovo, vendar je zgrajen iz rustikalnih materialov, lesa, norveškega skrilavca in kamna. Streha z velikimi konzolami lebdi nad kamnito osnovo.

Golf klub (Henning Larsen Architects, 2010) HIŠA NA SV. GREGORJU Arhitektura Arhitektura Starc Lokacija Sveti Gregor, Ribnica Program Stanovanjski objekt Leto 2012

ENERGIJSKA UČINKOVITOST

Objekt je grajen iz klasičnega sistema gradnje (vkopano pritličje) in lesenega skeleta (nadstropje z mansardo). Les je uporabljen kot konstrukcijski in dekorativni material. Z vidika energijske učinkovitosti se hiša uvršča v pasivni razred. Hiša ima prezračevanje z rekuperacijo, ogreva se s talnim gretjem preko toplotne črpalke zrak voda in ima zbiralnik deževnice.

Pasivni stanovanjski objekt (Arhitektura Starc, 2012)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

ALPSKI SVET Julijske Alpe s Triglavom so del visokogorja, ki obsega od Alp največji del Slovenije. V visokogorskem alpskem svetu leži največje naravno stalno jezero ledeniškega izvora. To je Bohinjsko jezero v Bohinjski kotlini. Večji del Alp kot tudi Bohinjska kotlina z jezerom ležita v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka.

TRIGLAVSKI NARODNI PARK Na območju Julijskih Alp je Triglavski narodni park (TNP) edino območje s strogim naravovarstvenim režimom v naši državi. (Perko D. in Orožen Adamič, M. ur., 1999, str. 45) Narodni park je območje z izrazitimi značilnostmi visokogorskega sveta, geološkimi, geomorfološkimi, s hidrološkimi in z drugimi naravnimi vrednotami, obsežnimi in raznovrstnimi ekosistemi, izjemno bogatim rastlinskim in živalskim svetom z redkimi ter značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, z visoko stopnjo kakovosti krajine in ohranjenosti kulturne dediščine. (ZTNP-1, 5. člen)

Alpski svet

30km

Območje Triglavskega narodnega parka

Triglavski narodni park, ki je dobil ime po najvišji slovenski gori, je bil uradno ustanovljen leta 1981 in se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, v jugovzhodnem delu alpskega masiva in severovzhodno od Jadranskega morja. Obsega 83.807 hektarjev in je bil ustanovljen z namenom, da se zaščiti naravno in kulturno dediščino. (Lukan Klavžer idr., 2001)

VARSTVENA OBMOČJA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Narodni park je razdeljen na tri varstvena območja. Prvo varstveno območje je osrednje območje in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša na urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine.

Pogled proti Pršivcu (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Drugo varstveno območje je osrednje območje z dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dovoljenih dejavnosti. (ZTNP-1, 6. člen)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

BB OO HH I NI N JS KK O O J JE EZ ZE ER ROO JS BOHINJSKO

BOHINJSKO

JEZERO

KARTA VARSTVENIH OBMOČIJ TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Tretje varstveno območje (kamor spada tudi poselitveni del Bohinja in izbrana lokacija) je namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine, ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka. (ZTNP-1, 6. člen) 0,4km Drugo varstveno območje Tretje varstveno območje varstveno območje 0,4km Drugo varstveno območje Tretje varstveno območje PrvoPrvo varstveno območje

Varstvena območja Triglavskega narodnega parka Prvoobmočja varstveno območje Varstvena Triglavskega narodnega parka

Drugo varstveno območje

0,4km Izbrana lokacija lokacija Izbrana

Tretje varstveno območje

Izbrana lokacija

Varstvena območja Triglavskega narodnega parka

Drugo varstveno območje

Prvo varstveno območje

0,4km

Tretje varstveno območje

Izbrana lokacija

Varstvena območja Triglavskega narodnega parka

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

ZGODOVINA BOHINJA Bohinj je naša največja gorska kotlina sredi Julijskih Alp. Kotlino sestavljajo tri mikroregije, Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina ter Jezerska kotanja, obdaja pa jo ves gorski obod. Bohinj se uvršča med naše najbolj naseljene alpske kotline. (Cevc idr.,1995)

Pogled na cerkev sv. Janeza Krstnika, šestdeseta leta (Mlakar, 195? a)

Arheologi predvidevajo, da je bil Bohinj poseljen že v 7. stoletju pred našim štetjem. V 7. stoletju našega štetja naj bi v Bohinj prišli Slovani. Bohinj je vse od velike cesarske darovnice (listina) iz leta 1004 pripadal briksenškim škofom. Le v vaseh v Zgornji dolini so sprva živeli svobodni kmetje – kosezi. Kasneje je ta del pripadal ortenburškim grofom, zatem Celjanom in nazadnje Habsburžanom. Prve naselbine so se v Bohinju začele že v bronasti dobi, zametki današnjih vasi pa so se pojavili v železni dobi, ko so ljudje začeli izkoriščati železovo rudo oziroma bobovec (npr. Ajdovski gradec). Železarstvo je zelo zaznamovalo zgodovino Bohinja, še posebej se je razmahnilo v 16. stoletju. Nastali so železarski obrati, ki jih je v 18. stoletju kupil Žiga Zois in vanje vložil veliko energije, a vseeno ni mogel konkurirati cenejšemu jeklu iz Švedske in Anglije. Konec 19. stoletja so po velikem požaru proizvodnjo železa preselili na Jesenice. Poleg železarstva pa se ljudje v Bohinju že od nekdaj ukvarjajo z gozdarstvom in kmetijstvom, predvsem s pašništvom. Sena je bilo za zimo vedno dovolj, vendar so ga zaradi obilice dežja morali spraviti pod streho, zato so si postavili posebne kozolce - toplarje, pod katere so pospravili seno in kmetijske stroje. Živinoreja oz. planšarstvo in s tem povezano sirarstvo se je začelo v 13. stoletju. Živino so prek poletja pasli na planinah in pridelovali mleko in mlečne izdelke. V 19. stoletju so začeli proizvajati Bohinjski sir. Po 2. sv. vojni je ta dejavnost zamrla, a jo danes ponovno oživljajo. Vse do poznega srednjega veka je bil Bohinj bolj povezan s Primorsko, saj je do Bleda vodila le ozka pot skozi sotesko. Šele Žiga Zois jo je konec 18. stoletja dal razširiti za potrebe transporta železa. Vse to pa se je spremenilo leta 1906, ko so zgradili t.i. Bohinjsko železniško progo, ki je potekala mimo Bleda skozi bohinjsko dolino in nato skozi predor pod Črno prstjo proti Primorski. Bohinjcem je odprla okno v svet in omogočila začetek razvoja na turističnem področju.

Stara Fužinan, šestdeseta leta (Mlakar, 195? b)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Obdobje 1. in 2. sv. vojne ter čas med njima niso pomembno zaznamovali življenje v Bohinju, le turizem je zamrl, saj so turiste zamenjali vojaki. Med 1. sv. vojno je bil Bohinj oskrbovališče vojakov in materiala za soško fronto v Krnskem pogorju. Pa vendar so v tem času cvetele gostilne, hoteli in trgovine. Bohinj je dobil elektriko, zgrajene so bile ceste in poti. Po 2. sv. vojni so v Bohinju nastale velike spremembe v socialni sestavi, rabi tal in podobi naselij. Turizem se je po vojni preselil k Bohinjskemu jezeru, ob koncu 20. stoletja pa se je močneje razširil tudi na zimsko sezono. (Provital d.o.o., 2012 a)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

TIPI NASELIJ Razvrstitev bohinjskih naselij kaže, da so vasi in zaselki zrasli ob vznožju gora ob potokih in vodnih izvirih, medtem ko so ravninski deli doline, ki je ugoden za poljedelstvo, zavzela polja. (Cevc, 1992) V nižinskem svetu prevladujejo starejša strnjena gručasta naselja, mlajša naselja na višjem obodu so nastala v kasnem srednjem veku iz nekdanjih planin in rovtov, zato je značilna razložena poselitev. (Cevc idr., 1995, str. 12)

Stara Stara Stara Jereka JerekaJereka Fužina FužinaFužina StudorSrednja Srednja Bohinjska Studor Studor Srednja Bohinjska vas Bohinjska vas vas češnjica češnjicačešnjica Bitnje BitnjeBitnje

HBK IO NOJ KEJOZS EKJROEOZ JE ER ZOE R O H SI JN B O H I BN O JS Ukanc UkancUkanc

Brod Brod Bohinjska Bohinjska Bohinjska Savica SavicaSavica BistricaBistrica Bistrica Brod

Ribčev Ribčev Ribčev Laz Laz Laz Laški Rovt

Kamnje KamnjeKamnje Laški Polje Polje PoljeLaški Rovt Rovt

bohinjska dolinadolinaZgornjaZgornja bohinjska dolinadolina NaseljaSpodnjaSpodnja Spodnja bohinjska Zgornja bohinjska Naselja Naselja bohinjska dolina bohinjska dolina

Naselitvena karta karta Naselitvena selitvena karta

V Bohinju so naselja v Zgornji dolini (Jereka, Srednja vas, Studor) zrasla na rečnih ali hudourniških vršajih. Višji deli teh naselji so že stisnjeni povsem pod pobočja, del Stare Fužine pa je nastal celo na ledeniški čelni moreni. Domovi so postavljeni brez pravega reda, v gruči, le v Češnjici, ki ima najlepše polje na vršajski ravnici, in deloma v Srednji vasi so hiše postavljene pravokotno Nemški Nemški na cesto in na strmec terena. Tudi Nomenj in Bitnje ležita na vršajih ob robu Nemški Rovt Rovt obsavske rečne ravnice, kjer je njuna obdelovalna zemlja. Rovt

Naselja v Spodnji dolini ali Bukovski dolini so nastala večinoma na prodnih terasah Save nad obrečno ravnico (Bohinjska Bistrica, Kamne, Savica, Polje). Le naselje Ribčev Laz, ki je mlajše, je nastalo na spodnjem delu vršaja Suhe. Vsa ta naselja so gručasta. Oba niza naselij, v Zgornji in Spodnji dolini, se 1km 1km 1km stikata na zahodu v isti nadmorski višini ob Bohinjskem jezeru. Na vzhodu je ob sotočju pritokov Save (Bistrice, Belica) nastala v ugodni legi Bohinjska Izbrana lokacija Izbrana lokacija Bistrica, gospodarsko, kulturno in upravno središče Bohinja. (Perko D. in Izbrana lokacija Orožen Adamič, M. ur., 1999, str. 66, 67)

Studor

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

TIPI NASELIJ

Vas Polje je gručasto naselje, nastalo na prodnati terasi Save v Spodnji dolini. Gručasto naselje je strnjeno naselje, v katerem so stavbe postavljene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupin.

Gručaste bohinjske vasi in zaselki, ki so nastale z drobljenjem velike posesti, so po notranji strukturi navidez neurejene, v resnici pa so postavljene hiše in gospodarska poslopja premišljeno, predvsem pa so se prilagodile razgibanemu reliefu. Stavbe so postavljene po plastnicah zemljišča, vhodi so na podolžni strani stavbe. Domove povezujejo poti, kolovozi, prav tako prilagojeni terenu, kar še krepi zavest svobodno oblikovanih vasi in zaselkov. Ti nimajo pravega vaškega središča, ne poudarja ga niti cerkev, ki stoji ponavadi na robu naselja (Stara Fužina, Srednja vas, Bitnje, Boh. Bistrica). Skrita je tudi celostna podoba vasi, ker jo zakrivajo krošnje sadnih dreves.

Vzorci novejše poselitve Decentralno postavljena vaška cerkev

Stara Fužina je staro kmečko, fužinarsko in kovaško naselje. Z gručastim jedrom se je razvilo ob sotočju Mostnice z Ribnico. Poselitev se je v preteklosti prilagajala razgibanemu morenskemu površju. (Lukan Klavžer, 2001, str. 69,70)

Bohinjska Češnjica je tudi gručasto naselje v Zgornji dolini, vendar so hiše postavljene pravokotno na cesto in na strmec terena.

Stara Fužina

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

PODOBA BOHINJSKE VASI Ko stopimo v bohinjske vasi, srečamo prvotne kmečke domove, ki so bili postavljeni v gručo; posebej je stala hiša, blizu nje zase hlev, kašča in druga gospodarska poslopja. Hiša je imela podolgovato obliko s skladnim razmerjem med dolžino in širino. Pritličje je bilo zidano, podstrešje pa leseno. Domačije so imele lesen rezljan gank in njihove strme strehe so bile krite s skodlami. Razvojni vrh je kmečka hiša v Bohinju dosegla najpozneje v 18. st., ko je povezala pod skupno streho bivalne in gospodarske prostore v arhitekturno najpopolnejši hišni tip.

Fotografije prikazujejo primere lesenih rezljanih gankov, ročno kovane mreže na majhnih oknih ter ročno narejen leseni žleb (osebni arhiv)

Slikovite baročne fasade z rezljanimi lesenimi balkoni opozarjajo na ta razvojni vrh, prav tako notranjščina z vežo, črno kuhinjo, z bivalno hišo in kamro, s posebno shrambo ali sobo čumnato, vse pa opremljeno z domačim lesenim pohištvom. (Cevc, 1992) V preteklosti je bila večina starih hiš in gospodarskih poslopij prekrita z žganimi deskami in klanimi skodlami. Danes vse bolj prevladujejo industrijsko izdelane kritine (opečni in cementni zareznik, eternit, cementni špičaki, pločevina, tegola canadese idr.), le stavbe z vrednostjo kulturne dediščine še danes prekrivajo z lesom. (Fikfak, J., Bajuk Senčar, T., Podjed, D., ur., 2014) strma streha iz skodel lesen gank kamnito pritličje most hlev za živino

Pod isto streho Oplenove hiše v Studorju so združeni stanovanjski in gospodarski prostori (osebni arhiv)

Skice tipov bohinjskih hiš ...

... Srednja vas

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Stara Fužina

SLEJKO KRISTINA

Jereka

Lep primer stavbne in bivanjske kulture v Bohinju je Oplenova hiša, danes spremenjena v muzej. Gre za tako imenovani stegnjeni tip bohinjske hiše, kjer sta pod eno streho združena bivanjsko in gospodarsko poslopje. Stavbno gradivo sta bila kamen in les. Hiša je imela več prostorov: vežo s črno kuhinjo, kjer se je na odprtem ognjišču pripravljala hrana in kjer se je zadrževala le gospodinja. Ostala družina se je več ali manj zadrževala v osrednjem bivalnem prostoru, imenovanem tudi »hiša«, ki je imela veliko krušno peč. S »hišo« je bila povezana manjša soba (kamra). Zraven hiše je bilo gospodarsko poslopje, do katerega je vodil »most«, pod njim pa je bil hlev za živino. Hiša ni imela dimnika in je bila krita s skodlami. (Omerzu idr. , 2005, str. 64)

Jereka

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Studor

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

PLANŠARSTVO IN POSELITEV PLANIN Na Slovenskem najbrž ni pokrajine, ki bi bila bolj povezana s planinami, kot je Bohinj, saj je bila živinoreja zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje za to alpsko kotlino vselej najpomembnejša gospodarska dejavnost. (Cevc, 1992, str. 31) Planšarstvo je »kombiniran obrat živinoreje v dolini in na planinskih pašah v vseh za živino dostopnih višinah gora«. (Muys-Spiller v: Cevc idr., 1995, str. 206)

Na Planini v Lazu poteka tradicionalna izdelava sira in skute. Planina je dobro obiskana in predstavlja izjemno kulturno dediščino (osebni arhiv)

Planšarstvo, katerega začetki segajo v 13. st., in z njim povezano sirarstvo, je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime in kratka poletja so bili vzroki, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo (krave, koze, konji, ovce). Mleko in mlečni izdelki so bili dolgo časa glavna osnova vsakdanje prehrane. Bohinjci so planšarstvo razvili do popolnosti. Podatki govorijo, da je v preteklosti delovalo približno štirideset planin, ki so danes večinoma opuščene. Razdeljene so bile na senožetne, srednje in visoke planine. Tako so pastirji spomladi začeli pasti na senožetnih planinah, ki so ležale najnižje. Potem so živino gnali na srednje in visoke planine, jeseni pa v obratnem vrstnem redu spet nazaj v dolino. Zaradi velike odvisnosti kmečkega gospodarstva od planšarske živinoreje se je v Bohinju vse do druge polovice 20. stoletja ohranila najstarejša oblika individualnega pastirstva. Po drugi svetovni vojni so planine nacionalizirali. Bohinjci so se vseeno z veliko vnemo lotili obnavljanja sirarn. Kljub vsemu pa je sirarstvo počasi zamiralo. (Omerzu idr. , 2005, str. 30) K izumrtju tradicionalnega pašništva in sirarstva v bohinjskih gorah so pripomogle nove prometne povezave, utesnjevanje in usmerjanje paše na nižinske pašnike, zgraditev sirarne v Srednji vasi leta 1971, opuščanje kmetovanja in izumirajoči rodovi starih planšarjev. (Cevc idr., 1995) Ponekod so sočasno propadale tudi pastirske stavbe, drugod pa so jih novi lastniki najpogosteje s prenavljanjem spremenili v počitniške hiše. Takšna preobrazba je marsikje že razvrednotila planine, zato je redka še ohranjena avtentična stavbna dediščina posebna dragocenost. (Lukan Klavžer idr., 2001) Danes so številna zemljišča in planšarske stavbe na avtomobilsko dostopnih planinah odkupili ljudje iz mest ali so jih pridobili sorodniki domačinov in si tam zgradili t. i. vikende, počitniške hišice. Vsi ti nadomestni objekti, novogradnje in črne gradnje so zgrajeni z industrijskimi gradbenimi materiali, ki so bili s kamioni pripeljani v ta, nekdaj gradbeno avtohtoni planinski svet. Tudi arhitekturno oblikovanje teh novih objektov nima skoraj nikakršne skladnosti z nekdanjimi planšarskimi stavbami, saj so novi bivalni objekti praviloma grajeni povsem za drug namen: za počitek in ne za planšarsko delo. (Cevc idr., 1995, str. 212)

Planina Krstenica (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

KOZOLCI Kot oblikuje kamen značaj primorski arhitekturi, tako daje les izraz bohinjski. Ne samo njej, marveč stavbarstvu v Alpah nasploh. Večstoletno tesarsko tradicijo Bohinja razkriva kozolec, še posebej toplar, ki mu v Bohinju pravijo stoh. Srečujemo jih povsod v vaseh in zaselkih, celo na senožetnih planinah so potrebni, saj v njih sušijo in spravljajo seno. (Cevc, 1992, str. 21) Kozolci so ena izmed oblik prilagajanja na naravne razmere. Večji del Slovenije, zlasti alpske in dinarske pokrajine, je obilno obdarjen s padavinami, zato je Slovenija tako zelena. Padavine lahko prizadenejo tista kmetijska opravila, ki zahtevajo suho in sončno vreme. Pred razvojem sodobnih tehničnih postopkov so lahko žito in seno, ki ju na njivah in travnikih ni bilo mogoče posušiti, sušili v kozolcih. Najenostavnejši je stegnjeni kozolec, ki ga sestavlja ena vrsta stebrov, med seboj zvezanih z latami in pokritih z ozko streho. Najpogostejši je na Gorenjskem. Velikost se šteje po številu oken, to je razmikov med dvema zaporednima stebroma. V alpskem svetu so bili kozolci manjši, včasih samo z dvema oknoma. V poljedelskih predelih je bilo število oken odvisno od velikosti kmetije. Stebri so bili običajno iz hrastovega lesa, ponekod tudi zidani ali kamniti. Znamenitejši je vezani kozolec (toplar), ki je sestavljen iz dveh vzporedno postavljenih vrst stebrov z latami, povezanih v skupno streho. Ta tip je imel večnamensko funkcijo, poleg sušenja so prostor pod streho rabili za spravljanje vozov in poljedelskega orodja. Studorski toplarji v Bohinju stojijo v gručah in so enkratni in neponovljivi. Odlikuje jih edinstvena oblika, izredna funkcionalnost in vmeščenost v naravno okolje. Njihovo lego narekuje zemljiška razdelitev in potek kolovoza, ki pelje v Studor. Kozolci razen redkih izjem v alpskem svetu stojijo v skupinah in se vključujejo v vaški prostor. Ne samo njihova oblika in gradbeni material tudi lega se podreja nenapisanim zakonom, ki jih narekuje gospodarnost. Njihova lega je odvisna od oblike tal, parcelacije, predvsem pa njihove uporabe. Tako stojijo večinoma na robu vasi ob poti, ki vodi z njive ali travnika do kmečkega doma. Pri postavitvi je treba upoštevati strani neba. Sušenje je najučinkovitejše v smeri od severa proti jugu, upoštevati pa je treba tudi prepih.

Studorski kozolci v Zgornji bohinjski dolini v šestdesetih letih (Mlakar, 195? c)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Kozolci so v Sloveniji zaradi vraščenosti v pokrajino postali simbol slovenskega podeželja in enkraten spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva. V modernem kmetijstvu pa izgubljajo nekdanjo uporabno funkcijo, mnoge je že načel zob časa in skoraj neizogibno so zapisani pozabi. (Urbanc v: Perko D. in Orožen Adamič, M. ur., 1999, str. 52)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

05 IZHODIŠČNI ANALITIČNI DEL

PODOBA KRAJINE NEKOČ IN DANES Starožitna podoba bohinjskih vasi se je začela hitro spreminjati v 20. st. z rastjo turizma. Hitreje se je spremenila Spodnja dolina, nemara tudi zato, ker se je z železnico leta 1906 bolj odprla svetu. Morda je bila sreča, da je zgornja dolina v prometu zaostajala, saj se je v vaseh in zaselkih do današnjih dni ohranilo vsaj nekaj stavb, ki poživljajo naše predstave o arhitekturi iz 18. in 19. st. . Čeprav ni nobena bohinjska vas ostala do danes popolnoma kmečka – morda še najbolj spomeniško zavarovani Studor – so vasi Stara Fužina, Jereka, Češnjica v Zgornji dolini ohranile nekaj več prvobitne urbanistične ureditve pa tudi starejšo arhitekturo, ki pa jo moramo odkriti med prevladujočo posodobljeno. Razkrojil se je tudi strnjeni krog preizkušene gospodarske, pašnosirarske kulture, ki je več stoletij povezoval življenje v dolini in na planini v soodvisno in z ekonomsko logiko pogojeno celoto. Konec sožitja med človekom, naravo, krajino in gospodarsko kulturo je privedlo do razvrednotenja dela na zemlji, opuščanje paše, zaraščanje planin, propadanje pastirskih stavb in naselij, razprodajo zemlje in stavb. Na številnih krajih je krajina zanemarjena in opuščena, ker so jo pokupili ljudje, ki jim zemlja ne pomeni elementarne vrednote za preživetje. Gradnja netipičnih stavb, številne prezidave starih objektov in evforija gradnje počitniških hiš je razvrednotila nekdanjo kulturno krajino s stavbami, ki so skregane z arhitekturnim izročilom, z nekdanjimi izkušnjami, znanjem in vedenjem. Poplava počitniških hiš je povzročila največje onesnaženje naše kulturne krajine, razvrednotenje avtentične arhitekture in tako zmanjšanje pestrosti kulturne krajine. Alpska kulturna krajina je izgubila svojo spoznavnost in identiteto. (Cevc, 1992)

Pogled na Bohinjsko jezero, šestdeseta leta (Mlakar, 195? d)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

JEZERO

BOHINJSKO

JEZERO

GOZDNE POVRŠINE

BOHINJSKO

Gozdovi prekrivajo velik del Bohinja. Obsežno območje alpskega sveta poraščajo predvsem smrekova, macesnova in bukova drevesa. Prevladuje bukev, ki prestreže sončno svetlobo in toploto, zato je prijetno hladno. Gozdna meja je na višini 1700 do 1800 metrov. Izbrana lokacija je obdana z gozdom.

JEZERO BBOOHHI N I NJ JSSKKOO J JE EZ ZE ERROO

BOHINJSKO

Gozdne Gozdnepovršine površine Gozdne površine

JEZERO

0,4km

JEZERO

0,4km

BOHINJSKO

0,4km 0,4km 0,4km Izbrana lokacija Izbrana lokacija B O H I NBJ O SH K ION J JSEKZOE RJOE Z E R O

JEZERO

Karta Kartagozdnih gozdnihpovršin površin

0,4km

Izbrana Izbranalokacija lokacija

Izbrana lokacija

Karta gozdnih površin

0,4km

Gozdne površine Karta gozdnih površin

Izbrana lokacija BOHINJSKO

JEZERO B O H IBNOJHS IKNOJ S K JE O Z EJREOZ E R O

BOHINJSKO

Izbrana lokacija

NATURA 2000

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove in na varstvenih območjih ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi. Izbrana lokacija ne leži na območju Nature, zato ni potrebno upoštevati dodatnih zahtev.

JEZERO

0,4km 0,4km

e površine Območje Območje Julijskih Julijskih Alp AlpAlp ObmočjeGozdne Območje Julijskih Alp Julijskih

Območje Območje Bohinjske Bohinjske Bistrice Bistrice in Jereke in Jereke Območje Območje Bohinjske Bohinjske Bistrice inBistrice Jereke in

Karta gozdnih Natura Natura 2000 površin 2000

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

0,4km 0,4km 0,4km 0,4km Izbrana lokacija IzbranaIzbrana lokacijalokacija

Izbrana lokacija

atura 2000 Natura 2000

Območje Julijskih Alp

Območje Bohinjske Bistrice in Jereke

0,4km

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

0,4km Izbrana lokacija

Natura 2000

Jereke

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

e površine

h površin

Ledeniški balvan Ledeniški balvan v čelni moreni v čelni moreni

BOHINJSKO

JEZERO

Korita Mostnice Korita Mostnice Prisojno ledeniško Prisojno ledeniško

BOHINJSKO

Prebojna soteska Prebojna soteska Savice sPrisojno številnimi Savice s ledeniško številnimi Prisojno preoblikovano ledeniško preoblikovano ostenje ostenje Komarče Komarče s toploljubnim in Pršivca s toploljubnim rastlinstvom rastlinstvom balvani pri Ukancu balvani priin Pršivca Ukancu

rastlinstvom rastlinstvom

Čelna morena Čelna morena bohinjskega bohinjskega ledenika ledenika pri Stari Fužini pri Stari Fužini Ledeniški balvan v čelni moreni

JEZERO

Ledeniške morene in in Ledeniške morene

BBOOHHI INNJJSSBKKOOOH I JN JEE JZS ZEK ERR OOO J E Z E R O

Grbinasti travniki

BOHINJSKO

NARAVNE VREDNOTE Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega Krajša prebojna soteska Save Krajša prebojna soteska pojava tudi del žive ali nežive narave, naravno območje ali delSave naravnega Bohinjke pri Ribčevem Lazu Bohinjke pri Ribčevem Lazune vpliva območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Izbrana lokacija na naravne vrednote, zato ni potrebno upoštevati dodatnih zahtev.

Čelna morena bohinjskega ledenika pri Stari Fužini Krajša prebojna Krajša soteska prebojna Savesoteska Save Bohinjke pri Ribčevem Bohinjke pri Lazu Ribčevem Lazu

JEZERO

Grbinasti travniki

Krajša prebojna soteska Save Bohinjke pri Ribčevem Lazu

Ledeniške morene in balvani v Ukancu

Pragozdni Pragozdni ostanek ostanek Pragozdni Pragozdni alpskega alpskega ostanek ostanek Gozdni rezervat v Komarči Gozdni rezervat v Komarči alpskegabukovega pragozda na Voglu bukovega pragozda na Voglu alpskega Gozdni rezervat Gozdni v Komarči rezervat bukovega Voglu B O Hv Komarči I N J bukovega S K O pragozda J E ZnaEpragozda R O na Voglu Gozdne površine Območja naravnih Območja vrednot naravnih vrednot Območja naravnih vrednot Območja naravnih vrednot Karta površin Kartagozdnih naravnih Karta vrednot naravnih vrednot

KartaKarta naravnih vrednot naravnih vrednot Gozdni rezervat v Komarči

Območja naravnih vrednot

0,4km 0,4km

0,4km 0,4km 0,4km Izbrana lokacija Izbrana lokacija B O HBI O NH JS I NK JOS KJOE Z JE ERZOE R O

Glavni pritokiGlavni in odtoki pritoki in odtoki Glavni pritoki in odtoki Glavni pritoki in odtoki

BOHINJSKO

Pragozdni ostanek alpskega bukovega pragozda na Voglu

JEZERO

0,4km 0,4km

0,4km

Izbrana Izbrana lokacija lokacija Izbrana lokacija

Izbrana lokacija 0,4km

Glavni pritoki in odtoki

Karta naravnih vrednot

Izbrana lokacija

BOHINJSKO

JEZERO BBOOHHIINNJJSSBKKOO NJ EJE Z S OH I J Z EK E RO RO O JEZERO

BOHINJSKO

JEZERO

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

VODNE POVRŠINE

Bohinjsko jezero je največje naravno stalno jezero v Sloveniji. Med Pršivcem in Fužinskimi planinami na severu ter Spodnjimi Bohinjskimi gorami na jugu zapolnjuje tektonsko nastalo kotanjo, ki jo je ledenik poglobil, s čelnimi morenami pa zajezil odtok vode. Jezero je pretočno in leži na nadmorski višini 526 m, dolgo je 4100 m, široko 1200 m in najgloblje v vzhodnem delu kotanje (45 m). Premore skoraj 100 milijonov m³ vode. Z zahodne strani se skozi nize ledeniških grobelj prebija do jezera glavni površinski pritok Savica in se izliva vanj v Ukancu. Voda priteka še iz številnih izvirov na severni strani, na vzhodu, pri cerkvi sv. Janeza v Ribčevem Lazu, pa iz njega odteka Sava Bohinjka. (Lukan Klavžer idr., 2001, str. 52) Izbrana lokacija leži v bližini reke Mostnice. Območje ni poplavno ogroženo.

0,4km 0,4km

e površine

h površin

s toploljubnim Studorja s toploljubnim B O HB IONHJ ISNKJOS K JOE ZJEERZOE RStudorja O

Korita Mostnice Prisojno ledeniško Ledeniški balvan Ledeniški balvan preoblikovano ostenje v čelni moreni v čelni moreni Studorja s toploljubnim rastlinstvom

Prebojna soteska Prebojna soteska balvani v Ukancu balvani v Ukancu Savice s številnimi Savice s številnimi balvani pri Ukancu balvani pri Ukancu

Grbinasti travniki Prebojna soteska Ledeniške morene Ledeniške in morene in Savice s številnimi balvani v Ukancu balvani v Ukancu balvani pri Ukancu

preoblikovano preoblikovano ostenje ostenje

JEZERO

Grbinasti Grbinasti travniki travniki BOHINJSKO

Prisojno ledeniško preoblikovano ostenje Komarče in Pršivca s toploljubnim rastlinstvom

ČelnaČelna morena morena 06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA bohinjskega ledenika bohinjskega ledenika pri Stari FužiniFužini pri Stari

Bohinjsko jezero Gozdne površine Bohinjsko jezero Bohinjsko jezero Bohinjsko jezero

Osi in hudournikov Osi rek in hudournikov Osirekrek inrek hudournikov Osi in hudournikov

Karta površin vodnih površin Kartagozdnih vodnihKarta površin

0,4km0,4km

0,4km

Izbrana lokacija

Osi rek in hudournikov

Karta vodnih površin

Univerza v Ljubljani

0,4km 0,4km

Izbrana lokacija lokacija Izbrana lokacija Izbrana

Karta Karta vodnih površin vodnih površin Bohinjsko jezero

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

0,4km Izbrana lokacija

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BOHINJSKO

BOHINJSKO

JEZERO

B OB H O B IO HNIHJNISJ NKSJOK SO K JOEJZEJEZEREZOR EO RO

PLAZOVITA OBMOČJA

BOHINJSKO

Karta lavinske nevarnosti prikazuje potencialno plazovita območja. Izbrana lokacija leži deloma na ravninskem in deloma vznožnemu delu Peči, kjer je nevarnost snežnih plazov majhna.

JEZERO BBOOHHI INNJJSSKKOOB O JJE EEJRRSOO HEZI ZN K OB OJHE IZNEJRSOK O

BOHINJSKO

ine

JEZERO

0,4km

JEZERO

0,4km

0,4km 0,4km 0,4km Izbrana lokacija Gozdne površine Velika nevarnost snežnih Velika nevarnost plazov snežnih Velika nevarnost Srednja plazov nevarnost snežnih Srednja plazov snežnih nevarnost plazov Srednja snežnih nevarnost Majhna plazov nevarnost snežnih Majhna plazov snežnihnevarnost plazov Majhna snežnih nevarnost plazov snežnih plazov Izbrana lokacija Velika Velika Velika nevarnost nevarnost nevarnost snežnih snežnih snežnih plazov plazov plazov Srednja Srednja Srednja nevarnost nevarnost nevarnost snežnih snežnih snežnih plazov plazov plazov Majhna Majhna Majhna nevarnost nevarnost nevarnost snežnih snežnih plazov plazov B Osnežnih H B ION B HJO ISNplazov HKJIO S NK JO S JE K ZOJEERZJO E ER ZO ERO BOHINJSKO JEZERO Karta gozdnih površin Plazovita območja Plazovita - karta lavinske območjanevarnosti Plazovita - karta lavinske območjanevarnosti - karta lavinske nevarnosti

Srednja nevarnost snežnih plazov

Plazovita območja - karta lavinske nevarnosti

Skoraj polovica Bohinja je gozdnata, četrtina sveta je nerodovitna, petina je pašnikov, njivskih površin je komaj en odstotek. (Cevc, 1992, str. 13) Izbrana lokacija je del drugih kmetijskih zemljišč, ki so po OPPN Občine Bohinj postale zazidljive površine za turizem.

Izbrana lokacija

BOHINJSKO

JEZERO BBOOHHI INNJJSSKKOOB O JJEHEZIZN EER OOK O JRS BOH J EI NZ JE SRKOO

BOHINJSKO

Izbrana Izbrana Izbrana lokacija lokacija lokacija

KMETIJSKA ZEMLJIŠČA

0,4km

Majhna nevarnost snežnih plazov

JEZERO

0,4km 0,4km

ine

0,4km 0,4km 0,4km

0,4km

Izbrana Izbranalokacija lokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija

Izbrana lokacija

Plazovita Plazovita Plazovita območja območja območja - karta - karta - karta lavinske lavinske lavinske nevarnosti nevarnosti nevarnosti Velika nevarnost snežnih plazov

0,4km

Gozdne površine Območja drugih kmetijskih Območja zemljišč drugih Območja kmetijskih drugih zemljišč Nerodovitna kmetijskih območja zemljišč Nerodovitna Nerodovitna območja Območja Območja Območja drugih drugih kmetijskih drugih kmetijskih kmetijskih zemljišč zemljišč zemljišč območja Nerodovitna Nerodovitna Nerodovitna območja območja območja Območja najboljših Območja kmetijskih najboljših zemljišč Območja kmetijskih najboljših zemljišč kmetijskih zemljišč Območja Območja Območja najboljših najboljših najboljših kmetijskih kmetijskih kmetijskih zemljišč zemljišč zemljišč Karta gozdnih površin Kmetijska zemljišča Kmetijska zemljišča Kmetijska zemljišča

0,4km

Izbrana Izbranalokacija lokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija

Območja drugih kmetijskih zemljišč

Nerodovitna območja

0,4km 0,4km 0,4km Izbrana Izbrana lokacija Izbrana lokacija lokacija

0,4km Izbrana lokacija

Kmetijska zemljišča

0,4km 0,4km 0,4km

Izbrana lokacija

Kmetijska Kmetijska Kmetijska zemljišča zemljišča zemljišča

Območja najboljših kmetijskih zemljišč

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BOHINJSKO

BOHINJSKO

JEZERO

POZIDANE POVRŠINE

BOHINJSKO

Bohinj ni pretirano gosto naseljen; vseh prebivalcev je nekaj več kot 5.000, od tega je četrtina kmetov. Preživljajo se s kmetijstvom, nekaj tudi z gradbeništvom in s turizmom. (Cevc, 1992, str. 13) Izbrana lokacija je del Stare Fužine in del že poseljenega prostora.

JEZERO BOHINJSKO

e površine

h površin

JEZERO

0,4km

JEZERO

Gozdne površine

0,4km

BOHINJSKO

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

JEZERO

Karta gozdnih površin

Izbrana lokacija

Izbrana lokacija 0,4km

Pozidane površine Karta pozidanih zemljišč

Izbrana lokacija

BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

BOHINJSKO

JEZERO

CESTNO OMREŽJE Izbrana lokacija se nahaja pred Staro Fužino na vzhodni strani reke Mostnice. Predstavlja odlično izhodišče za spodbujanje trajnostne mobilnosti, saj mimo pelje kolesarska steza, ki povezuje Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino. Lokacija ima obstoječo manjšo parkirno površino, vendar ta ne zagotavlja dovolj parkirnih mest. V neposredni bližini (100 m) se nahaja neurejena travnata površina, na kateri so ljudje začeli parkirati po lastni volji. Kasneje je občina tja postavila svoje redarje, vendar te travnate površine ni nihče ustrezno uredil.

0,4km 0,4km

e površine

h površin

0,4km 0,4km

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

Gozdne površine Karta gozdnih površin

0,4km 0,4km Izbrana lokacija

Izbrana lokacija

Glavna asfaltirana cesta

Lokalna asfaltirana cesta

Makedamske peš poti

Kolesarska steza

Urejene parkirne površine

Neurejene parkirne površine na travnikih

Makedamske prevozne poti

0,4km Izbrana lokacija

Cestno omrežje

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

JEZERO

BOHINJSKO

JEZERO

5 BOHINJSKO

JEZERO

Izbrana lokacija omogoča turistom najboljše izhodišče za ogled kulturne dediščine s kolesom v Spodnji kot v Zgornji dolini.

8 7

1_Pokopališče 1.sv.vojne v Ukancu 3_Spomenik štirim srčnim možem 5_Planšarski muzej v Stari Fužini 7_Toplarji v Studorju 9_Hudičev most v Stari Fužini 1

BOHINJSKO

2_Cerkev sv.Duha 4_Cerkev sv.Janeza Krstnika 6_ Cerkev sv. Pavla v Stari Fužini 8_Oplenova hiša v Studorju (Vir fotografij - osebni arhiv)

3 2

JEZERO

BK OO H I NJ JESZ JE ZBK EOR B O HO I NJJESZKEOR O J E Z E R O BOHINJS BKE OO RHOI N JS OHOI NJ JE S ZK EO R B O H I N J SBKOOH I JNEJ ZS O HO I NJJ0,4km BEK ORO HOI NJ JESZBKEOO J EJ Z RHOI N SBE KOR OHOI NJ JE B SZ K EO R ESZKEOR O J E Z E R O 0,4km

ine

KULTURNA DEDIŠČINA

Spomeniki Spomeniki Spomeniki Spomeniki Spomeniki Gozdne površine Spomeniki Spomeniki Spomeniki Most Spomeniki Most Most Most Cerkve Cerkve Cerkve Cerkve Cerkve Muzeji Muzeji Muzeji Kozolci Kozolci Kozolci CerkveCerkve Cerkve Cerkve Muzeji Cerkve Muzeji Muzeji Kozolci BMuzeji O HMuzeji I Muzeji N J S KKozolci O Kozolci JMuzeji EKozolci Z Kozolci E Kozolci RKozolci O Spomeniki Karta gozdnih površin Kulturna Kulturna dediščina Kulturna dediščina Kulturna dediščina dediščina Kulturna dediščina

Kulturna Kulturna Kulturna Kulturna Kulturna dediščina dediščina dediščina dediščina dediščina Cerkve

Muzeji

BOHINJSKO

Kozolci

Spomeniki

Most Most Most Most Most Most

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

0,4km 0,4km 0,4km 0,4km 0,4km

0,4km

Izbrana lokacija IzbranaIzbrana lokacija Izbrana lokacijalokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija

Izbrana lokacija

JEZERO

0,4km

Most BOHINJSKO

Kulturna dediščina

JEZERO

Izbrana lokacija

N JKK S K OJZJJEEE JZRZ EEO ZRR EOO R HO B OBH B IB H SN S J E BOO ON HJI IH IN NIJKJ JSO S KOO OE E Z E R OO

BOHINJSKO

0,4km

JEZERO BOHINJSKO

BOHINJSKO

Izbrana Izbrana Izbrana Izbrana lokacija Izbrana lokacija lokacija lokacija lokacija

AKTIVNOSTI

Bohinj je zaključeno turistično območje, usmerjeno v trajnostni razvoj z bogato športno aktivno ponudbo v vseh letnih časih. Sonce in svež zrak vzbujata izredno prijetne občutke obiskovalcev v vseh letnih časih in zagotavljata idealne razmere za prijeten oddih ali dejavne počitnice. 1_Smučanje na Voglu 3_Kolesarjenje 5_Jadranje na deski

JEZERO

2_Jadralno padalstvo 4_S kanuji po jezeru (Vir fotografij - osebni arhiv)

2 Smučanje

Ostali vodni športi Kolesarstvo

Pohodništvo

Počitek na prostem Smučanje

Ostali vodni športi

Počitek na prostem

Plavanje Pohodništvo

Plavanje

Smučanje Smučanje Kolesarstvo čanje Smučanje Smučanje vo Kolesarstvo Pohodništvo Počitek na prostem Počitek na prostem PohodništvoPohodništvo Plavanje Pohodništvo Počitek na prostem Počitek na prostem Počitek na prostem PlavanjePohodništvo Ostali športi Ostali vodni športi Ostali vodni športi vodni Ostali vodni športi Ostali vodni športi 0,4km 0,4km 0,4km 0,4km 0,4km 0,4km Kampiranje Kampiranje Smučanje Kolesarstvo Smučanje Kolesarstvo Smučanje Kolesarstvo Kolesarstvo Pohodništvo Počitek na prostem Plavanje Pohodništvo Počitek na prostem Plavanje Pohodništvo Pohodništvo Počitek Počitek na prostem na prostem Plavanje Plavanje Ribolov 0,4km Tek Ribolov Ostali vodni športi Ostali vodni športi Ostali Ostali vodni vodni športi športi Smučanje Kolesarstvo Izhodiščne točke za izleteJadralno Jadralno padalstvo Pohodništvo Smučanje čanje Smučanje Smučanje vo Kolesarstvo Pohodništvo Pohodništvo Počitek na prostem Počitek na prostem Plavanje Pohodništvo Plavanje Počitek na prostem Pohodništvo Pohodništvo Počitek naIzhodiščne prostem Počitek na prostem Počitek na prostem Plavanje Plezanje točke za izlete padalstvo Plezanje Ostali vodni športi Ostali vodni športi Ostali športi OstaliSmučanje vodni športi vodni Ostali vodni Ostali športi vodni športi Smučanje Kolesarstvo Pohodništvo Počitek na prostem Plavanje Ostali vodni športi 0,4km ine

5 0,4km 0,4km

0,4km Plavanje 0,4km Plavanje 0,4km Plavanje 0,4km lokacija 0,4km 0,4km Izbrana lokacija Plavanje Izbrana Plavanje Plavanje

0,4km 0,4km

Dejavnosti oz. aktivno preživljanje prostega časa Kampiranje piranje Kampiranje Kampiranje Kampiranje Kampiranje Kampiranje Kampiranje Ribolov Ribolov Tek površine Ribolov Ribolov Tek Tek Tek RibolovKampiranje Ribolov Ribolov Ribolov Ribolov Tek Izbrana lokacija Izbrana lokacija Izbrana Izbrana lokacija lokacija Izhodiščne točke za izlete Jadralno padalstvo Izhodiščne točke za Jadralno padalstvo Izhodiščne Izhodiščne točke za izlete za izlete Jadralno Jadralno padalstvo padalstvo Plezanje IzbranaPlezanje lokacija Izbrana lokacija Plezanje IzbranaPlezanje lokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija Plezanje Plezanje Izhodiščne točke za izlete Izhodiščne Jadralno točke za padalstvo izlete Jadralno padalstvo Izhodiščne točke zatočke izlete Izhodiščne točke Izhodiščne za izlete Jadralno točke za padalstvo izlete Jadralno padalstvo Jadralno padalstvo 0,4km Plezanje Plezanje Plezanje Kampiranje 0,4km nje prostega časa Ribolov Tek Izbrana lokacija Izhodiščne točke zaizlete izlete Jadralno padalstvo Plezanje in Tek Izbrana lokacija Gozdne Izbrana lokacija Kampiranje Kampiranje piranje Kampiranje Kampiranje Ribolov Ribolov Ribolov Tek Ribolov Ribolov Ribolov TekDejavnosti Izbrana lokacija Izbrana lokacija IzbranaPlezanje lokacija IzbranaPlezanje lokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija Izhodiščne točke za izlete Jadralno padalstvo Izhodiščne točke za izlete Jadralno padalstvo Izhodiščne točke za izlete Jadralno padalstvo Izhodiščne točke za izlete Izhodiščne točke Izhodiščne za izlete Jadralno točke za padalstvo izlete Jadralno padalstvo Jadralno padalstvo Plezanje Plezanje Plezanje Plezanje Dejavnosti aktivno preživljanje prostega časa Dejavnosti oz. aktivno preživljanje prostega Dejavnosti oz. aktivno oz. aktivno preživljanje preživljanje prostega prostega časačasa časa Dejavnosti oz.oz. aktivno preživljanje prostega časa Karta gozdnih površin Izbrana lokacija janje prostega Dejavnosti časa oz. aktivno preživljanje prostega časa avnosti ktivno ga časa preživljanje oz. aktivno prostega preživljanje časa prostega časa Izbrana lokacija Dejavnosti oz. aktivno preživljanje prostega časa janje prostega časa ga avnosti ktivno časa preživljanje oz. aktivno prostega preživljanje časa prostega časa Kolesarstvo

Smučanje

Ostali vodni športi

Počitek na prostem

Pohodništvo

Plavanje

Tek

Kampiranje

Ribolov

Izhodiščne točke za izlete

Jadralno padalstvo

Plezanje

Dejavnosti oz. aktivno preživljanje prostega časa

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

0,4km Izbrana lokacija

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

06 ANALIZA ŠIRŠEGA OBMOČJA BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

JEZERO

CENTRALNE DEJAVNOSTI

BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

JEZERO

Trgovina

Center šolskih in obšolskih dejavnosti Trgovina

0,4km Računalniške storitve 0,4km

dne površine

dnih površin

Gozdne površine

BOHINJSKO

JEZERO

Karta gozdnih površin

0,4km 0,4km

Izbrana lokacija Izbrana lokacija

BOHINJSKO

Izbrana lokacija

JEZERO

Izbrana lokacija 6 km 0,4km

Centralne dejavnosti ob Bohinjskem jezeru

Izbrana lokacija

BOHINJSKO

JEZERO BOHINJSKO

JEZERO

Osnovna šola in vrtec Vrtec

6 km

Proizvodnja

Pekarna 6 km

6 km

Kulturni dom

Občina Pošta Knjigarna Trgovina Vodni park

Lip pohištvo

0,4km 0,4km

dne površine

dnih površin

Shemi prikazujeta razporejenost centralnih dejavnosti v Bohinju. Glavni program se nahaja v 6 km oddaljeni Bohinjski Bistrici. V bližini Bohinjskega jezera se nahajata le dve manjši trgovini. Taka razmestitev programa spodbuja ljudi, da se po opravkih odpravijo z avtomobilom in s tem onesnažujejo okolje. Prav tako Bohinj s svojo skromno obstoječo ponudbo ne zagotavlja celoletne turistične sezone. Zaradi pomanjkanja delovnih mest pa se odseljujejo tudi mlajše generacije.

Centralne dejavnosti Bohinjske Bistrice Gozdne površine Centralne dejavnosti Bohinjske

Bistrice

Karta gozdnih površin

0,4km 0,4km

0,4km Izbrana lokacija Izbrana lokacija Izbrana lokacija

0,4km

Izbrana lokacija

0,4km

Centralne dejavnosti Bohinjske Bistrice

Izbrana lokacija

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

800 m do Stare Fužine 800m mdo doStare StareFužine Fužine 800 Stara Fužina Stara Fužina Stara Fužina Stara 800 mFužina do Stare Fužine

most

PREDSTAVITEV LOKACIJE OBJEKTA

most most

Lokacija leži 850 metrov od Bohinjskega jezera, malo pred strnjenim delom Stare Fužine, na zahodni, vznožni strani Peči. Glavni dostop je preko mostu čez reko Mostnico. Območje je odmaknjeno od prometa, ni poplavno ali plazovito ogroženo, obdano je z mešanim gozdom, kar zagotavlja zasebnost in mir. Lokacija obsega 9028 m² in jo sestavljajo dostopni del z manjšim parkiriščem (A), ravninski zaraščeni del (B) in dvignjena terasa na vzhodni strani (C). Mimo zahodne strani lokacije vodi kolesarska steza, ki se v nekem delu združi z javnim dostopom. Na severnem robu vodi obstoječa planinska pot na Peč.Osrednji del območja je ujet med gozdne linije, ki predstavljajo hkrati zvočno in vizualno bariero. Na sami lokaciji se nahaja manjše parkirišče, 100 metrov stran pa večje neurejeno parkirišče na travnati površini.

most

A 850 m do jezera 850mmdo dojezera jezera 850

Jezero Jezero Jezero Jezero 850 m do jezera

B Ribčev Ribčev Laz Laz

700 m do Ribčevga Laza 700mmdo do RibčevgaLaza Laza 700 Ribčevga Stara Fužina

Ribčev Ribčev Laz Laz

700 m do Ribčevga Laza

30m 30m Javni dostopiJavni dostopi MakedamskeMakedamske poti v zasebni lasti Kolesarska steza Peš pot 30mPešIzbrana lokacija Reka Reka Glavna cestaGlavna cesta Izbrana lokacijalokacija poti zasebnilasti lasti Izbrana Kolesarska steza pot Izbranalokacija lokacija Glavna cesta Javni dostopi Makedamske poti v vzasebni Kolesarska steza Peš pot Izbrana Glavni dostop do območja novogradnje parkirne Neurejene parkirne parkirne površine površine 30m Glavnidostop dostopdo doobmočja območjanovogradnje novogradnje 30m Gozd Reka Izbrana Glavni Neurejene parkirnepovršine površine 30m bni lasti Neurejene Kolesarska steza PešNeurejene pot Izbranapovršine lokacija Neurejene parkirne Izbrana lokacija lokacija Gozd Gozd

vogradnje

Neurejene parkirne površine Glavna cesta Javni dostopi Jezero Neurejene parkirne površine

Makedamske poti v zasebni lasti

travnik travnik

cesta cesta

cesta cesta travnik travnikreka travnik travnik

Peš pot

Izbrana lokacija

30m

Glavni dostop do območja novogradnje

Ribčev Laz

travnik travnik

Kolesarska steza

30m 30m

reka travnik travnik reka reka

lokacijalokacija

gozd gozd

lokacija lokacija

gozd gozd

travnik travnik

Gozd Reka Prečni prerez čez območje

Izbrana lokacija

30m

Neurejene parkirne površine

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

1_Glavni dostop čez most_junij (osebni arhiv)

2_Reka Mostnica_junij (osebni arhiv)

3_Večje neurejeno parkirišče na travnati površini (osebni arhiv)

1_Glavni dostop čez most_januar (osebni arhiv)

2_Reka Mostnica_januar (osebni arhiv)

4_Manjše parkirišče na sami lokaciji (osebni arhiv)

5_Gozdna zvočna in vizualna bariera (osebni arhiv)

6_Kolesarska steza se združi z javnim dostopom_marec (osebni arhiv)

6_Kolesarska steza združena z dostopom_januar (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

Stara Fužina

PODNEBJE IN POGLEDI NA LOKACIJO Območje Bohinja ima tip gorskega podnebja. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca znaša -3 stopinje celzija. Zaradi gorate okolice gre za namočeni del Slovenije, vendar ne dežuje nič bolj pogosto kot v Ljubljani, le količina padavin je večja. Najmanj dežja pade v mesecu februarju in največ novembra. Zaradi gorskega podnebja so zime bolj ostre kot drugod po Sloveniji, vendar pa je zadnje čase snega mnogo manj kot včasih. Prvi sneg lahko zapade že oktobra, snežna odeja pa lahko leži v dolinskem delu do 100 dni (v Ukancu in Stari Fužini). Najhladnejši mesec v dolini je januar, v gorah pa februar. Temperatura lahko pade tudi pod -15 stopinj celzija. Januarja leta 2015 in 2016 v dolini ni zapadlo več kot 50 cm snega.

Jezero

Poletja naj bi bila bolj mila, vendar pa se temperature v juliju in avgustu dvignejo tudi tja do 30 stopinj celzija. V poletnih nočeh piha veter iz polj k jezeru, podnevi je ravno obratno in piha veter iznad jezera proti kopnu. Jezero ponoči ni toplejše od okolice, zato se v oklici in nad jezerom velikokrat (25% dni v letu) pojavlja gosta megla. Nastaja temperaturna inverzija, zadrževanje toplega zraka nad hladnim, kar pomeni, da je v dolini mrzlo, v gorah pa prijetno toplo.

Ribčev Laz

Gozd Gozd

Reka Reka

Izbrana lokacija

Točke usmerjenih pogledov

30m

Neurejene parkirne površine

Gozd

travnik

Reka

cesta

travnik

Univerza v Ljubljani

reka

Fakulteta za arhitekturo

travnik

SLEJKO KRISTINA

lokacija

gozd

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

1_Dvignjena terasa na vzhodni strani_junij, marec (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

2_Ravninski zaraščen del_junij, marec (osebni arhiv)

3_Zaraščen dostop_junij, marec (osebni arhiv)

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

Stara Fužina

RAZGLEDI Območje leži na nadmorski višini 536 metrov in s te točke so pogledi usmerjeni le v drevesa, ki obdajajo lokacijo. Z zasnovo več etažnega objekta bi se pogledi v etažah razprli preko drevesnih krošenj proti okoliškim goram. Približek teh pogledov prikazujejo fotografije, posnete na nekoliko višjem, severnem delu. Tu se pogledi odpirajo proti zahodnim bohinjskim goram ter vse tja do Triglava na severu. Jezero

Ribčev Laz

Gozd Gozd

Reka Reka

Izbrana lokacija

Točke usmerjenih pogledov

30m

Neurejene parkirne površine

Gozd

travnik

Reka

cesta

travnik

Univerza v Ljubljani

reka

Fakulteta za arhitekturo

travnik

SLEJKO KRISTINA

lokacija

gozd

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

1_Pogled proti goram, ki obdajajo Bohinjsko jezero (osebni arhiv)

2_Prvi pogled nekoliko višje (osebni arhiv)

3_Pogled proti Triglavu (osebni arhiv)

4_Pogled z vrha lokacije ob gozdnem robu (osebni arhiv)

5_Edini razgled z lokacije je iz nivojsko višjega dela (osebni arhiv)

6_Pogled proti Voglu iz nivojsko višjega dela (osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

Stara Fužina

ANALIZA OSONČENJA Ker se izbrano območje nahaja ravno na stiku dveh dolin, na zahodni strani vznožja Peči, ima lokacija dlje zahodno kot vzhodno sonce. V zimskem času sonce vzhaja nad Spodnjo bohinjsko dolino in zahaja za Voglom. Območje pozimi dobi jutranje sončne žarke šele ob 10.30 uri, sonce pa zaide ob 16. uri. Poleti sonce vzhaja nad Zgornjo bohinjsko dolino in zahaja za Pršivcem. Tako lokacija poleti dobi jutranje sončne žarke ob 7.30 uri, sonce pa zaide ob 20. uri.

Jezero

Ribčev Laz

Stara Fužina

Vzhodno sonce 21. decembra ob 10:30 h Reka Gozd

Vzhodno sonce 21. junija ob 7:30 h

Izbrana lokacija

30m

Izbrana lokacija

30m

Pot poletnega

in zimskega

sonca

Neurejene parkirne površine

Jezero

travnik

Ribčev Laz cesta

travnik

reka

Zahodno sonce 21. decembra ob 16:00 h Reka Gozd

travnik

lokacija

Zahodno sonce 21. junija ob 20:00 h

gozd

Neurejene parkirne površine

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

Stara Fužina

NAMENSKA RABA Po prostorskem planu Bohinja je izbrana lokacija namenjena območju za turizem.

Jezero

Ribčev Laz

Stara Fužina Območja drugih kmetijskih zemljišč

Območje gozdov Vodna zemljišča Gozd

Območje za turizem

Območja stanovanj

Reka Območja najboljših kmetijskih zemljišč

Izbrana lokacija

30m

JAVNA INFRASTRUKTURA

Neurejene parkirne površine

Objekt bi se priklopil na javno infrastrukturo, ki se nahaja v neposredni bližini.

Elektronske komunikacije

Območje drugih kmetijskih zemljišč

Jezero

travnik

Ribčev Laz cesta

travnik

reka

travnik

Vodovod, elektrika, elektrika, kabelska kabelska Gozd Kanalizacijski Kanalizacijski vod vod Reka Vodovod,

lokacija

gozd

Izbrana lokacija

30m

Neurejene parkirne površine

Kanalizacijski vod Univerza v Ljubljani

Vodovod, elektrika, kabelska

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

07 ANALIZA OŽJEGA OBMOČJA

Stara Fužina

SINTEZA Območje na zahodni strani obdaja kolesarska steza, ki se v bližini obstoječih objektov razširi v mirno prometno območje in območje parkiranja. Lokacija je mirna, nekoliko terensko razgibana in skrita za gozdnimi robovi. V bližini je potrebno preurediti obe parkirni površini. Lokacija je terensko deljena na osrednji ravninski zaraščeni del in dvignjeno teraso na vzhodni strani. Objekt bi bilo smiselno umestiti na osrednji ravninski del, saj ima v vseh letnih časih največ sončne svetlobe in v bližini vso potrebno javno infrastrukturo. Pri posegu je potrebno upoštevati topografijo terena. Ohraniti je potrebno predvsem gozdne robove in v višjih etažah omogočiti neovirane poglede proti bohinjskim goram. Objekt z mešano programsko ponudbo bi nudil nova delovna mesta, privabil goste in združeval lokalne dejavnosti s turizmom ter še izboljšal prepoznavnost kraja.

A Jezero Izbrana lokacija

Ribčev Laz

vnik ta travnik travnikcesta travnik reka cesta travnik travnik travnik travnik cesta reka cesta travnik rekatravnik lokacija reka travnik reka

30m lokacija 30m Izbrana 30m lokacija 30m 30m Izbrana Izbrana lokacija Izbrana lokacija

lokacija travnik travnik lokacija

lokacija lokacija gozd

Parkiranje Vozlišča Prometni utrip Gozd Reka Onemogočen prehod z motornimi vozili Neurejene parkirne površine

gozd

gozd gozd

Gozdni rob

Ravninski sončni predel

travnik

cesta

travnik

reka

travnik

lokacija

gozd

travnik

cesta

travnik

reka

travnik

lokacija

gozd

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

Izbrana lokacija

30m

Izbrana lokacija

30m

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Stara Fužina

POSEG V PROSTOR Na lokaciji je potrebno posekati in urediti zaraščeno območje ter pri tem na vzhodni strani utrditi teren. Objekt bi se priključil na javno infrastrukturo, katero je potrebno potegniti pod novo dostopno cesto, ki vodi do objekta. Z dostopno krožno cesto bi se tako vzpostavila krožna pot, ki bi povezovala objekt s preurejenimi parkirnimi površinami. Manjše parkirno območje bi ostalo makadamsko, večje pa bi predstavljalo glavno parkirno cono. Objekt bi bilo smiselno povezati z nivojskim terenom na vzhodni strani ter tako povezati zunanje zelene površine z objektom. Zrcalno se nivojska povezanost ponovi v objektu, in sicer z odprtim voidom skozi vse tri etaže. Kljub posegu v naravo bi projekt ohranjal gozdne robove in s tem prvotni izgled same lokacije.

Jezero

E C

D B

Stara Fužina

Ribčev Laz

Ureditev in poseka zaraščenega območja

Utrditev terena Priključitev na javno infrastrukturo C Preureditev obstoječih parkirnih površin

Vzpostavitev krožne poti in ureditev dostopa D Gozd Reka Nivojska povezanost objekta s terenom Nivojska povezanost etaž v objektu Neurejene parkirne površine sobe osebje Jezero

sobe

Objekt Izbrana lokacija

Ohranitev gozdnih linij

30m

izobraževanje

PROGRAMSKA ZASNOVA nivojska povezanost teren

Ribčev Laz

javno zasebno

restavracija

servis

sobe

šport

sobe

travnik cesta travnikNADSTROPJE reka PRITLIČJE Gozd Organiziranost programaReka v treh lamelah

travnik

pol javno

šport lokacija MANSARDA

PREREZ

gozd Izbrana lokacija

30m

Program objekta temelji na športu, izobraževanju in kulinariki. Ker pa turizem predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v Bohinju, ima objekt tudi 20 namestitev za 42 gostov. Vse tri etaže so vizualno povezane preko vertikalnega atrija. V pritličju se nahaja servisni del, prostori za osebje in upravo, sobe ter restavracija. V prvem nadstropju se nahaja večina turističnih namestitev. Namestitve na vzhodnem delu se preko balkona povežejo z zeleno naravno teraso, kjer je prostor za zunanje aktivnosti in druženja. Sobe na zahodnem delu pa imajo čudovit pogled na gorski kot, ki zaključuje Bohinjsko kotlino. Manjši del v nadstropju je namenjen športnim garderobam, v katerih se obiskovalci preoblečejo in odidejo v fitnes ali na skupinske vadbe v mansardni del. Severni del mansarde je namenjen predavanjem, delavnicam in kongresom. Objekt dopolnjuje ponudbo aktivnega turizma, spodbuja razvojne možnosti kongresnega turizma in omogoča pripravo vrhunskim športnikom na novo sezono. Raznolike dejavnosti v kombinaciji s turizmom hkrati spodbujajo poletno kot tudi zimsko sezono.

Neurejene parkirne površine

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

KONCEPT

Gradbena struktura novega objekta se v tlorisu prilagaja višinskim linijam topografije

Celotno Bohinjsko kotlino obdajajo gore, za katere se zdi, da v daljavi sedijo na hribovjih iglastih in mešanih gozdov. Tik pod gozdno mejo prevladujejo iglavci, kateri ustvarjajo vertikalno strukturo. Lepote krajine skuša posnemati tudi objekt. Gradbena struktura novega objekta se v tlorisu prilagaja višinskim linijam topografije. Objekt je deljen na dva dela, programske lamele in streho. Lamele interpretirajo vertikalno strukturo iglastega gozda, silhueta strehe pa sledi silhueti krajine.

Gradbena struktura novega objekta se v tlorisu prilagaja višinskim linijam topografije

Objekt je deljen na dva dela, programske lamele in streho. Lamele interpretirajo vertikalno strukturo iglastega gozda, silhueta strehe pa sledi silhueti krajine.

Silhueta strehe sledi silhueti krajine Silhueta strehe sledi silhueti krajine

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

travnate površine reka Mostnica gozd obstoječa gradnja

SITUACIJA 0

50m

M 1:1000 44

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

1_Vetrolov_keramika

11,82 m²

SERVIS_keramika 2_Dostava 3_Smeti 4_Ženska garderoba 5_Kolesarnica za uslužbence 6_Ženska toaleta 7_Shramba za smuči 8_Moška toaleta 9_Ženska toaleta (obiskovalci) 10_Toaleta za invalide 11_Moška garderoba 12_Hodnik 13_Kurilnica 14_Moška toaleta (obiskovalci) 15_Hladna shramba 16_Dnevna shramba 17_Naročila 18_Kuhinja

20,55 m² 11,42 m² 13,75 m² 11,58 m² 13,75 m² 11,77 m² 13,75 m² 11,77 m² 6,67 m² 13,75 m² 47,33 m² 11,43 m² 11,79 m² 26,03 m² 26,03 m² 33,16 m² 67,25 m²

19_Jedilnica_parket 250,74 m² 20_Požarno stopnišče_keramika 13,84 m ² x2 21_Glavno stopnišče_lesena obloga 10,73 m² 21a_Panoramsko dvigalo 6,94 m² 21b_Shramba 4,33 m² 22_Glavna avla_parket 178,41 m ² OSEBJE_parket 23_Sprejem 24_Arhiv 25_Pisarna vodstva 26_Soba za sestanke 27_Čajna kuhinja 28_Garderoba osebje 29_Toaleta osebje_keramika

30,99 m² 11,02 m² 11,21 m² 20,16 m² 13,41 m² 8,90 m² 9,06 m²

30_Hodnik_parket 31_Dvoposteljna soba_parket

14,04 m² 19,88 m² x3

SKUPAJ

1.019,86 m²

les AB toplotna izolacija predelna stena zemljina

PRITLIČJE 0

10m

M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

odmik objekta od terena 1 servis 2

dostava

15 P

7 9

atrij

18 x 17,6/30 cm

izposoja koles

vhodna ploščad

21b

21a

4 24

20 22

25 28

asfaltna dostopna površina 27

M Ž

pohodne zelene površine

30 20

intervencijska površina 31

S R

P O

pogled proti gozdnemu robu

N otroško igrišče

Univerza v Ljubljani

M Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

NAMESTITVENI DEL_parket 1_Glavno stopnišče_lesena obloga 1a_Panoramsko dvigalo 2_Zelena promenada 3_Dvoposteljna soba 4_Požarno stopnišče_keramika 5_Hodnik 6_Moška garderoba_keramika 7_Moški tuši_keramika 8_Moška toaleta_keramika 9_Ženski tuši_keramika 10_Ženska toaleta_keramika 11_Ženska garderoba_keramika 12_Hodnik 13_Stopnišče 14_Shramba 15_Požarno stopnišče_keramika 16_Hodnik 17_Troposteljna soba 18_Dvoposteljna soba 2 19_Pralnica in soba za čistila 20_Hodnik

15,06 m² 6,94 m² 241,58 m² 19,88 m² x14 27,94 m² 18,72 m² x2 16,93 m² 6,93 m² 9,62 m² 6,93 m² 9,62 m² 16,93 m² 18,48 m² 13,84 m² 4,28 m² 13,84 m² x2 13,80 m² 29,58 m² x2 24,51 m² 20,35 m² 18,72 m²

SKUPAJ

875,06 m²

les AB toplotna izolacija predelna stena

NADSTROPJE 0

10m

M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

zelena naravna terasa

1 4

druženje ob kaminu

3 18 x 17,6/30 cm 18 x 17,6/30 cm

atrij

17 13

16 x 19,8/30 cm

20 15

3 3

S R

P O

pogled proti goram

M Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

1_Glavno stopnišče_lesena obloga 1a_Panoramsko dvigalo 2_Avla_parket 3_Lokal_parket 4_Požarno stopnišče_keramika

15,06 m² 6,94 m² 144,80 m² 130,87 m² 27,94 m²

ŠPORT_parket 5_Dvorana za skupinsko vadbo 6_Shraba telovadnih pripomočkov 7_Fitnes 8_Shramba telovadnih pripomočkov 2 9_Stopnišče 10_Požarno stopnišče_keramika 11_Hodnik 12_Manjša dvorana za aktivno vadbo 13_Manjša dvorana za mirno vadbo

86,83 m² 4,44 m² x2 100,83 m² 4,28 m² x2 13,84 m² 13,84 m² x2 18,48 m² 58,48 m² 58,48 m²

IZOBRAŽEVANJE / KONGRES_parket 14_Izobraževalna dvorana 1 15_Hodnik 16_Moška toaleta_keramika 17_Ženska toaleta_keramika 18_Izobraževalna dvorana 2 19_Sprejem 20_Hodnik 21_Izobraževalna dvorana 3

86,80 m² 14,04 m² 9,06 m² 9,06 m² 63,54 m² 21,74 m² 14,04 m² 86,82 m²

SKUPAJ

1.012,77 m²

les AB toplotna izolacija predelna stena

MANSARDA 0

10m

M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

1 4

21 3

pogled proti goram

18 x 17,6/30 cm

atrij 1a

19 2

16 x 19,8/30 cm

pogled proti goram

6 šport v južnem delu objekta

izobraževanje v severnem delu objekta D

S pogled proti goram

P O

M Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

povezovalno rebro 10/40 cm rebra 10/40 cm na osnem razmaku 60 cm lega 16/20 cm

2 3

4 primarni nosilec 20/50 cm

sekundarni nosilec 10/18 cm na osnem razmaku 1 m

B S

C P O

OSTREŠJE

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

M 1:200 Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

10m

08 PROJEKT

dvokapnica

2 3

4 ravni del strehe

5 6

dvokapnica D

ravni del strehe

S dvokapnica

P O

STREHA 0

M Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

10m

M 1:200 Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

PREREZ A-A 0

10m

M 1:200

PREREZ B-B 0 M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

PREREZ C-C 0

10m

M 1:200 M

PREREZ D-D 0 M 1:200 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Z2_ZUNANJA STENA mavčno vlaknena plošča 1,25 cm inštalacijska ravnina z leseno podkonstrukcijo 6 cm toplotna in zvočna izolacija v inštalacijski ravnini 5 cm OSB plošča 1,5 cm parna ovira lesena okvirna konstrukcija 20 cm toplotna izolacija med konst., lesena vlakna 20 cm toplotna izolacija na konst., lesena vlakna 10 cm paropropustna vetrna ovira prezračevalni sloj s podkonstrukcijo 3/5 cm 8 cm zaključna lesena fasada-macesen 3 cm

Z3_OPORNI ZID zemljina AB zid kamen

20-40 cm

Z1_ZASTEKLITEV troslojna zasteklitev

T2_TLA MED OBJEKTOM IN OPORNIM ZIDOM podložni beton 10 cm utrjeno nasutje

T1_TLA PROTI TERENU talna obloga - parket cementni estrih s talnim gretjem ločilni sloj PVC toplotna izolacija, trda lesena plošča AB plošča PVC folija toplotna izolacija XPS hidroizolacija toplotna izolacija XPS podložni beton utrjeno nasutje zemljina

7,5 cm 10 cm 35 cm 10 cm 10 cm 10 cm 35 cm

cona močenja - stirodur

20 cm

drenaža

FASADNI PAS 0

0,25

0,5

M 1:20

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

špirovec 10/40 cm snegolov

S1_STREHA vidni špirovec 10/40 cm vidni smrekov strešni opaž 3,2 cm parna ovira mehka top. izolacija z distančniki, lesena vlakna 20cm trda toplotna izolacija 10 cm sekundarna kritina (paropropustna folija) prezračevalni sloj z zračnimi letvami 4/8 cm prečne letve za kritino 4/6 cm opečna kritina - zareznik sive barve

pritrditvena pločevina 2 mm

lega 16/20 cm žleb s kabelskimi grelniki lega 16/20 cm

pritrditvena 2 mm pločevina

Detajl vijačenja špirovcev na lego

jekleni škatlasti profil 50/50/3 mm

kovinski kotnik 160/160/4 mm

lega 16/20 cm

primarni nosilec 20/20 cm

Z4_ZUNANJA STENA mavčno vlaknena plošča 1,25 cm inštalacijska ravnina z leseno podkonstrukcijo 6 cm toplotna in zvočna izolacija v inštalacijski ravnini 5 cm OSB plošča 1,5 cm parna ovira lesena okvirna konstrukcija 20 cm toplotna izolacija med konst., lesena vlakna 20 cm toplotna izolacija na konst., lesena vlakna 10 cm paropropustna vetrna ovira prezračevalni sloj s podkonstrukcijo 3/5 cm 8 cm zaključna lesena fasada-macesen 3 cm premične lesene lamele-macesen 3 cm

jekleni škatlasti profil 50/50/3 mm

700/200/8 mm kovinska plošča vijačena v les z jeklenim profilom

Z5_ZUNANJA STENA mavčno vlaknena plošča 1,25 cm lesena podkonstrukcija 3/5 cm 8 cm parna ovira jekleni škatlasti profil 50/50/3 mm toplotna izolacija med jeklenim profilom 20 cm toplotna izolacija na konst., lesena vlakna 10 cm paropropustna veterna ovira prezračevalni sloj s podkonstrukcijo 3/5 cm 8 cm zaključna lesena fasada-macesen 3 cm

troslojna zasteklitev

primarni nosilec 20/20 cm T3

drsne lamele Detajl jeklenega elementa

T3_MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA talna obloga - parket cementni estrih s talnim gretjem 7,5 cm ločilni sloj PVC trda zvočna izolacija - lesena vlakna 3 cm lesene deske 2,4 cm lesena nosilna konstrukcija 5/20 cm zvočna izolacija med leseno konstrukcijo 8 cm lesen spuščen strop na podkonstrukciji 4/6 cm, 3/5 cm mavčno vlaknena plošča 1,25 cm

FASADNI PAS 0

0,25

0,5

M 1:20 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

slemenjak držalo slemenske letve slemenska letev zračnik

strešnik letev povezovalno rebro

10/40 cm

skrite prezračevale cevi za rekuperacijo

7,5 cm

S1_STREHA vidni špirovec 10/40 cm vidni smrekov strešni opaž 3,2 cm parna ovira mehka toplotna izolacija z distančniki, lesena vlakna 20cm trda toplotna izolacija 10 cm sekundarna kritina (paropropustna folija) prezračevalni sloj z zračnimi letvami 4/8 cm prečne letve za kritino 4/6 cm opečna kritina - zareznik sive barve

zaključna pločevina kabelski grelniki odtok žlote S2_STREHA vidni špirovec vidni smrekov strešni opaž parna ovira mehka toplotna izolacija, lesena vlakna trda toplotna izolacija, agepan kritina - varjeni pvc

10/40 cm 3,2 cm 20 cm 10 cm

skrite vezne plošče v lepljenih špirovcih kotnik lega

6/6 cm 20/20 cm

pritrjevanje lege s pločevino steber

2 mm 20/20 cm

DETAJL STREHE 0 pritrjevanje lege

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

0,25

0,5

M 1:20 Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT ZAVETROVANJE ZAVETROVANJE STREHE STREHE

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

jeklena pletenica jeklena pletenica deske 5/50 deske cm 5/50 cm

rebra 10/40rebra cm 10/40 cm 1

OSTREŠJEOSTREŠJE povezovalnopovezovalno rebro 10/40rebro cm 10/40 cm

lega 16/20 cm lega 16/20 cm rebra 10/40rebra cm 10/40 cm 6

TLAK

4 5

TLAK

Celotna strešna konstrukcija je pod tlakom. To statično Celotna strešna konstrukcija je pod tlakom. To statično držimo z nosilci v stropu nadstropja. držimo z nosilci v stropu nadstropja. 1

NADSTROPJE NADSTROPJE

J K

K L

PRITLIČJE PRITLIČJE

L 7

4 5

Nosilna konstrukcija je sestavljena iz stebrov (20/20 cm) in nosilcev (20/20 cm), kateri premagujejo večje razpone. Največji nosilec je dimenzij 20/40 cm. Večji nosilci so skriti spodaj v spuščenem stropu, obrnjeni navzgor v tlaku ali steni. Prostor med konstrukcijo je zapolnjen s toplotno izolacijo. Nosilni stebri so togo vpeti v armiranobetonsko temeljno ploščo, debeline 35 cm. Stropno konstrukcijo sestavljajo leseni stropni nosilci z vmesno zvočno izolacijo. Razpon med prečnimi nosilnimi osmi je približno 4 m. Objekt se na vzhodni strani približa dvignjeni naravni terasi in zaradi pritiskov zemljine je teren potrebno utrditi z armiranobetonskim opornim zidom.

Konstrukcijsko je objekt sestavljen iz armiranobetonske temeljne plošče in lesenega skeleta. Gre za skeletno leseno gradnjo, kjer vertikalne obremenitve prevzamejo stebri in nosilci, pri primeru horizontalnih obtežb (potres, veter) pa sodelujejo tudi ustrezno zavetrovane okvirne stene.

Streho sestavljajo ravne in dvokapne strešine. Ostrešje je sestavljeno iz lesenih reber (10/40 cm), ki so razporejena na osnem razmaku 60 cm. Zavetrovanje je v prečni smeri zagotovljeno z jeklenimi pletenicami na vseh robnih poljih, v vzdolžni smeri pa s povezovalnimi rebri (10/40 cm). V središču 1 streho podpirajo ustrezno zavetrovane stene, na robovih pa streho podpirajo jekleni škatlasti profili, kateri so togo vijačeni preko kovinske plošče v lesene nosilce. Na skrajnih robovih, kjer se pojavijo velike zasteklitvene površine, se namesto posebej oblikovanih jeklenih profilov pojavijo jekleni I profili (HEB 200). Ti so potrebni zaradi estetike, da streha daje vtis lebdenja. Objekt je dimenzioniran tudi glede na obtežbo snega v zimskem času. Celoten objekt je obdan v enoten ovoj iz lesenih macesnovih letev, ki objektu daje sonaravni zunanji izgled. Na območju zasteklitev se pojavijo premične drsne lesene lamele, katere fasado razgibajo in služijo kot senčitveni elementi.

nosilec na drugi konstrukcijski nosilec na drugi konstrukcijski osi 20/24 cmosi 20/24 cm sekundarni sekundarni nosilec 5/20nosilec cm 5/20 cm 1

primarni nosilec primarni nosilec 20/20 cm 20/20 cm nosilni nosilni steber 20/20steber cm 20/20 cm les 10/20 cmles 10/20 cm zavetrovanjezavetrovanje 5/20 cm 5/20 cm

J K

6 L

L 7

4 5

TEMELJENJE TEMELJENJE LESENA SKELETNA KONSTRUKCIJA LESENA SKELETNA KONSTRUKCIJA

ABcm plošča 35 cm AB plošča 35

2 0

0 M 1:200 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

10m

M 1:200

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

JUŽNA FASADA 0

10m

M 1:200

SEVERNA FASADA 0 M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

ZAHODNA FASADA 0

10m

M 1:200

VZHODNA FASADA 0 M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Pogled na glavni dostop in glavno fasado objekta

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Prikaz ene izmed namestitvenih sob

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Bar namenjen druženju ob kaminu v mansardnem delu objekta

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Prostor za predavanja, delavnice in kongrese s pogledom na Triglav

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Vhodni prostor z vertikalnim voidom za sprejem obiskovalcev

V ozadju gorska fotografija Julijskih Alp (Gantar, 2015) 66

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

Fotografije makete

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

odpadni zrak

ENERGETSKA ZASNOVA

sveži zrak

odpadnizrak zrak odpadni

sveži zrak rekuperator

talno gretje odpadni zrak

sveži zrak

odpadni zrak

toplotna črpalka rekuperator

drsne lamele naravna osvetlitev sveži zrak drsne lamele

talno gretje zbiranje deževnice odpadni zrak

zemeljski kolektor

naravna osvetlitev sveži zrak

Eko center je glede energijske varčnosti pasiven objekt. Dobro izolativnost zagotavlja debelejša toplotna izolacija, fasadni ovoj brez toplotnih mostov in dobra troslojna zasteklitev. Senčenje omogočajo lesene drsne lamele. Zaradi skrbne toplotne zaščite in zrakotesnosti se hiša prezračuje s sistemom rekuperacije. Ogrevanje objekta je predvideno s talnim gretjem preko toplotne črpalke. Dva velika kamina v skupnih prehodnih, družabnih prostorih, zagotavljata dodatni vir toplote in prijeten ambient. Zbiranje deževnice omogoča varčno uporabo vode pri splakovanju v sanitarnih prostorih ter po potrebi za oskrbovanje in urejanje zelenih površin v okolici objekta. Visoko energetsko varčnost zagotavlja tudi lesena gradnja, saj se večinoma uporabljajo naravno in ekološko neoporečni materiali: za konstrukcijo les, za toplotno izolacijo lesena vlakna ter za strešno kritino opeka, saj je za lesom drugi material z najnižjo stopnjo porabe energije. Prav tako za izdelavo konstrukcije in samo gradnjo ni potrebna velika količina energije. Poleg energetske varčnosti pa les zagotavlja tudi boljše bivalne pogoje.

zemeljski kolektor

toplotna črpalka

zbiranje deževnice

ogrevanje

zbiranje deževnice

prezračevanje

naravni materiali

ogrevanje

zbiranje deževnice

prezračevanje

naravni materiali

ENERGETSKA ZASNOVA 0

10m

M 1:200

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

ENERGETSKA ZASNOVA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

10m

Ljubljana 2016

08 PROJEKT

POŽARNA VARNOST m

19 19 m

30 m

20 m

31 m

21 m

požarni sektor sektor čezčez trisektor etaže požarni požarni čez tri etaže požarni sektor sektorpožarni požarni sektor tri etaže

31 m

30 m

30 m 35 m

35 m

glavna smer dostopa intervencijskega vozila vozilavozila glavna smer dostopa intervencijskega glavna smer dostopa intervencijskega

33 m

33 m33 m

35 m

požarna stopnišča požarna požarnastopnišča stopnišča

Fakulteta za arhitekturo

30 m

m 33 33 m

zbirno mesto evakuacije zbirno mestoevakuacije evakuacije zbirno mesto

Univerza v Ljubljani

Objekt je po CC-SI klasifikaciji razvrščen pod gostinsko rabo (121), stavbo za kratkotrajno nastanitev. Glede na požarno zahtevnost gre za požarno zahtevno stavbo, saj se v njej lahko hkrati zadržuje več kot 100 ljudi. V primeru požara mora lesena konstrukcija obdržati svojo nosilnost 60 minut (R60). Požarni sektor se razteza čez 3 etaže. Poleg tega je vsaka soba svoj požarni sektor s požarno odpornostjo namanj (R)EI60. Objekt ima 3 požarno varna stopnišča z neposrednimi izhodi na prosto. Ker ima stavba bruto tlorisno površino 1.179,70 m2 je potrebno vgraditi AJP požarni sistem z zvočnim ali svetlobnim alarmiranjem. Evakuacijske poti iz prostorov z enim izhodom niso daljše od 20 m, iz prostora do požarno zaščitenih stopnišč pa dolžina poti ne presega 35 m. Ker v zaprtih prostorih ne more biti več kot 50 uporabnikov, je zagotovljen en izhod širine 0,90 m, razen v restavraciji, kjer je zaradi večje količine ljudi zagotovljen en izhod širine 1,80 m. Svetla širina stopnišč in hodnikov je 1,2 m z vgrajeno varnostno razsvetljavo. Do objekta vodi en dovoz iz severne strani. Gasilci lahko dostopajo do objekta s treh strani, kjer so tudi predvideni prostori za delovno in dve postavitveni površini, dimenzij 7 x 12 m (7 ton).

evakuacijske poti in postavitvena površina evakuacijske potipoti delovnadelovna in postavitvena površina evakuacijske delovna in postavitvena površina

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

69 požarna varnost 1:500

požarna varnost 1:500 požarna varnost

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

09 VIRI IN LITERATURA

LITERATURA

SPLETNI VIRI

VIRI FOTOGRAFIJ

Cevc, T., 1992. Bohinj in njegove planine: srečanje s planšarsko kulturo. Radovljica: Didakta.

Bajuk Senčar, T., 2005. Kultura turizma. [elektronska knjiga]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Dostopno na: <https://books.google.si/books?id =QTq0K6WTxQ4C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false> [8.2.2015].

Arhitektura Starc, 2012. Pasivna hiša na Sv. Gregorju. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://www.arhitekturastarc.si/pasivna-hisa-na-sv-gregorju> [24.2.2016].

Provital d.o.o., 2012 a. Študija: Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju, dokument: A analiza turistične destinacije Bohinj. [pdf] Bohinj: Turizem Bohinj-Zavod za pospeševanje turizma. Dostopno na: <http://issuu.com/bohinj/docs/strategija_turizma_v_bohinju_analiza_in_ diagnoza> [4.1.2015].

Apartma Alp, 2015. Soba apartmaja. [digitalna fotografija] Dostopno na:<https://q.bstatic.com/images/hotel/840x460/256/256614477.jpg> [8.2.2015].

Provital d.o.o. 2012 b. Študija: Strategija razvoja in trženja destinacije Bohinj 2012 – 2016 (SRTDB) z vključenim modelom razvoja in trženja destinacije v obravnavanem obdobju, dokument: B Razvojne in trženjske usmeritve destinacije Bohinj 2012-2016. [pdf] Bohinj: Turizem Bohinj-Zavod za pospeševanje turizma. Dostopno na: <http://issuu.com/bohinj/docs/ strategija_turizma_v_bohinju_vizija> [2.4.2015].

Dekleva Gregorič arhitekti, 2011. Hiša na klifu. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://dekleva-gregoric.com/clifftop-house-maui/> [1.12.2015].

Turizem Bled, 2013. The beginnings of tourism. [splet]. Dostopno na: <http://www.bled.si/en/about-bled/the-beginnings-of-tourism> [28.11.2014].

Henning Larsen Architects, 2010. Scandinavian golf club. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://www.henninglarsen.com/projects/0600-0699/0627scandinavian-golf-club.aspx> [1.12.2015].

Cevc, T., Koželj, Z., Knific, V., ur., 1995. Planšarske stavbe v vzhodnih Alpah. Ljubljana: znanstvenoraziskovalni center SAZU. Fikfak, J., Bajuk Senčar, T., Podjed, D., ur., 2014. Triglavski narodni park: akterji, dediščine. Ljubljana: Založba ZRC. Lah, A., ur., 2001. Turizem in okolje: Slovenija – turistična dežela. Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Lukan Klavžer, T., Šolar, M., Ramovš, A., Skoberne, P., 2001. Triglavski narodni park – vodnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Mihalič, T., 2006. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Omerzu, S., Langus, K., Gardener, S., Jesenšek, D., Gorenc, S. , 2005. Bohinj. Ljubljana: Racoon d.o.o. Perko D. in Orožen Adamič, M. ur., 1999. Slovenija - pokrajine in ljudje. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Pogačnik, A., 2008. Prostorsko načrtovanje turizma. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Zbašnik Senegačnik, M., 2007. Pasivna hiša. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

Vlada RS, 2012. Strategija razvoja Slovenskega turizma 2012-2016. [pdf] Ljubljana: Vlada RS. Dostopno na: <http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt. gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_ sprejeto_7.6.2012.pdf> [2.4.2015]. Zakon o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1). 2010. Ur. l. RS, št. 52/2010. Str. 7697. [splet]. Dostopno na: <http://www.uradni-list.si/1/ content?id=98680> [27.12.2014].

Aslak Haanshuus Arkitekter, 2015. Hytte Femunden. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://www.aslakhaanshuus.no/#354/malistuggu> [2.6.2015].

Gantar, J. , 2015. Gorska fotografija, Julijske Alpe. [fotografija iz spleta] Dostopno na: <http://jostgantar.com/wp-content/fancygallery/gorska-fotografija/julijske-alpe/1360747654_IMG_1619_pop3_800.jpg> [21.12.2015].

Hotel Jezero, 2016 a. Hotelska soba. [digitalna fotografija] Dostopno na:<http:// www.hotel-jezero.si/content_images/soba_superior_1.jpg> [8.2.2016]. Hotel Jezero, 2016 b. Notranji bazen. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://www.hotel-jezero.si/content_images/bazen_1.jpg> [8.2.2016]. Ingenhoven architects, 2014. Lanserhof, Lake Tegern. [digitalna fotografija] Dostopno na: <http://www.ingenhovenarchitects.com/projects/moreprojects/lanserhof-lake-tegern/> [1.12.2015]. Mlakar, T., 195? a. Cerkev sv. Janeza Krstnika. [fotografija] (Škofja Loka, osebni arhiv arhitekta Toneta Mlakarja). Mlakar, T., 195? b. Stara Fužina. [fotografija] (Škofja Loka, osebni arhiv arhitekta Toneta Mlakarja). Mlakar, T., 195? c. Kozolci v Studorju. [fotografija] (Škofja Loka, osebni arhiv arhitekta Toneta Mlakarja). Mlakar, T., 195? d. Pogled na Bohinjsko jezero. [fotografija] (Škofja Loka, osebni arhiv arhitekta Toneta Mlakarja).

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016

10 ZAHVALA IN IZJAVA O AVTORSTVU

ZAHVALA Tinetu, družini, Markotu, Evi, Maruši, Igorju, mentorju in vsem konzultantom. IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Slejko Kristina izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom “Eko center - Idejna zasnova športno-izobraževalnega objekta s turističnimi namestitvami v Bohinju”, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. Jurija Sadarja. Kristina Slejko

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

SLEJKO KRISTINA

EKO CENTER - IDEJNA ZASNOVA ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBJEKTA S TURISTIČNIMI NAMESTITVAMI V BOHINJU magistrsko delo

Mentor: prof. Jurij Sadar, u.d.i.a.

Leto vpisa 2009

Ljubljana 2016