Jošt Hren by fa diploma

Jošt Hren

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠKE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI magistrsko delo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec Leto vpisa: 07/08 Leto izdelave magistrskega dela: 2014

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

POVZETEK V prvem delu magistrske naloge je predstavljena problematika črnih gradenj na območju bivše Jugoslavije. Poskušali smo poiskati vzroke in predstaviti načine, s katerimi se lahko borimo proti črnograditeljem. V nadaljevanju je predstavljeno območje ob vasi Peruški, na katerem je bilo do leta 2012, ko je Hrvaška sprejela zakon o masovni legalizaciji, okoli 1000 črnih gradenj. Na tem, po novem gradbenem območju, se nahaja tudi počitniška hiša, ki sem jo zasnoval in zgradil v okviru magistrske naloge. Ključne besede: črna gradnja, legalizacija, počitniška hiša, samograditeljstvo, lesena gradnja

ABSTRACT The theoretic part of the thesis represents the issues of illegal building in the area of former Yugoslavia. It tries to ﬁnd reasons for it and present ways to ﬁght illegal constructors. The empiric part presents an area near Croatian village Peruški, where there have been approximately 1000 illegal constructions up to the year 2012, when a mass legalisation act has been passed in Croatia. This, newly building land, is also a location of a holiday home I designed and built as a part of this thesis. Key words: illegal building, legalisation, holiday home, self-build, wooden building

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

KAZALO

1. UVOD

2. PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ

NELEGALNA OZIROMA ČRNA GRADNJA VZROKI ZA POJAV ČRNIH GRADENJ NA OBMOČJU BIVŠE JUGOSLAVIJE KAKO SE BORITI PROTI NELEGALNI GRADNJI RAZBVOJ PROSTORSKE ZAKONODAJE ZNAČILNOSTI POSELITVE V SLOVENIJI BIVANJSKE ŽELJE SLOVENCEV SLOVENIJA - DEŽELA LASTNIKOV ENODRUŽNSKIH HIŠ VZROKI ZA VELIK DELEŽ ENODRUŽINSKIH HIŠ PRENOVA PROSTORSKO - GRADBENE ZAKONODAJE PRIMER MASOVNE LEGALIZACIJE NA HRVAŠKEM

3. LOKACIJA LOKACIJA OKOLIŠKE ZGRADBE IZHODIŠČNO STANJE SKLEP ANALIZ

8 9 9 10 11 12 12 13 13 14

15 16 19 23 24

4. REFERENČNI PRIMERI

5. PROJEKT

UREDITEV SITUACIJE SITUACIJA M 1:2000 KONCEPT ZASNOVA PROSTORA MOŽNOSTi BIVANJA NOTRANJA OPREMA UPORABA MATERIALA KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA SHEMA INSTALACIJ SITUACIJA M 1:100 TLORIS M 1:100 PREREZ A-A M 1:50 PREREZ B-B M 1:50 PREREZ C-C M 1:50 DETAIL D1 M 1:10 DETAIL F1 1:10 DEATIL F2 1:10 SEVERNA FASADA 1:50 JUŽNA FASADA 1:50 VZHODNAFASADA 1:50 ZAHODNA FASADA 1:50

30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

6. GRADNJA

7. KONČNA PODOBA HIŠE

8. ZAKLJUČEK

69 70 71

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Uvod Magistrska naloga obravnava problematiko črnih gradenj in idejno zasnovo počitniške hiše.

Tema Ob vasi Peruški, v hrvaški Istri, je vse od devetdesetih let dalje raslo naselje nelegalno zgrajenih počitniških hiš. Do leta 2012 je bilo na majhnem območju že okoli 1000 črnih gradenj. Tega leta so na Hrvaškem sprejeli zakon, po katerem se je lahko legaliziralo vse objekte, ki so bili nelegalno zgrajeni do leta 2010. Območje, pred letom 2012 še polno črnih gradenj, je tako postalo legalno zazidljivo in gradbeno. Na eni izmed teh parcel se nahaja tudi počitniška hiša, ki sem jo zasnoval in zgradil v okviru diplomske naloge.

Oris problema in cilji naloge Vprašanje črnih gradenj je pereč problem tudi v Sloveniji. Zato se v prvem delu naloge ukvarjam s problematiko nelegalno zgrajenih objektov. Raziskati poskušam, kaj so vzroki za ta pojav in kako se bi bilo najbolje boriti proti njemu. V drugem delu naloge se ukvarjam s počitniško hišo, ki se nahaja na novo legaliziranem območju. Cilj naloge je na eni strani zasnovati objekt, ki čim manj posega v naravo, in na drugi, da s čim manj materialnimi stroški doseže čim boljše bivalno ugodje za osebe, ki bodo v hiši preživljale svoj prosti čas.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Nelegalna oziroma črna gradnja

Del barakarskega naselja v okolici Johannesbourga v Republiki Južni Afriki.

foto: osebni arhiv

Črne gradnje oz. nelegalni posegi v prostor se, sociološko gledano, praviloma delijo na dva pojava. Prvi pojav je strnjena nelegalna gradnja v urbanih naseljih. Mednarodno uveljavljen izraz za takšno vrsto gradnje je slum, v Sloveniji pa ga imenujemo barakarsko naselje. Ta vrsta »divjih« naselij je pri nas sicer res prisotna, a v tako izjemno majhnem merilu, da jih pravzaprav ne moremo primerjati s tovrstnimi naselji v Latinski Ameriki, Afriki in Aziji. Med glavne značilnosti barakarskih naselij štejemo: pomanjkanje osnovne infrastrukture in servisov, podstandardno, nelegalno in neprimerno gradnjo, preveliko natrpanost in visoko gostoto prebivalstva, nezdrave življenjske pogoje in bivališča na neprimernih lokacijah, nezanesljivo prihodnost objektov zaradi neurejenega lastništva, revščino in socialno izključenost ter minimalno velikost naselja (United Nations Human Settlements Programme, 2003: 7–8). Že iz značilnosti te vrste naselij je razvidno, da so vzroki za tak tip naselja po vsem svetu predvsem stanovanjski deﬁcit, pavperizacija in socialna neenakost (Hočevar, 1993). Povsem drugačna oblika je disperzna, nesistematična gradnja nelegalnih stanovanjskih objektov, značilna predvsem za ruralna in sub urbana območja. Tega tipa črno graditeljstva, ki je v Sloveniji in na celotnem območju bivše Jugoslavije zelo pogost ter predstavlja večji problem, ni lahko opredeliti. Čeprav so tudi tukaj do določene mere prisotni vzroki podobni kot pri homogenih nelegalnih naseljih, je že iz značilnosti objektov (velikost, uporabljeni materiali, oprema …) jasno razvidno, da socialno-ekonomska stiska ni glavni povod za takšno gradnjo (Hočevar, 1993).

Znana črna gradnja v Sloveniji.

vir: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2013/03/26/64977231_9.jpg

Pojav disperzne črne gradnje lahko razdelimo še v dve podskupini. Prva so že omenjene stanovanjske hiše, ki jih najdemo predvsem v sub urbanih območjih. Drugo skupino pa tvorijo počitniške hiše, večinoma zgrajene v rekreacijskih in zaščitenih območjih. Tako imenovani vikendi naj bi predstavljali okoli ene desetine vseh črno gradenj (Ravbar, 1993).

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Vzroki za pojav črnih gradenj na območju bivše Jugoslavije Črno graditeljstvo oz. nelegalna gradnja se je na območju nekdanje Jugoslavije začela pojavljati po drugi svetovni vojni ter nato doživela hiter razmah. Vse do danes se praksa gradnje brez ustreznih dovoljenj ni ustavila. Tako so na primer od leta 2008 v Sloveniji porušili kar 2279 objektov, zgrajenih brez ustrezne dokumentacije (Utenkar, 2013). Pojav črnih gradenj je sicer zelo kompleksen in ga ne moremo razložiti povsem preprosto. Avtorji vzroke za tako veliko število črnih gradenj iščejo v različnih stvareh. Ravbar (1976), Cerar (1975), Mlinar (1993) in Mušič (1993) menijo, da je eden od poglavitnih vzrokov zemljiška in urbanistična politika. Omenjajo tudi dolg in zapleten postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj ter pomanjkanje družbenih stanovanj. Valenčak (1993) se tako izrazi, da je za visoko število objektov brez dovoljenj kriva “hitra urbanizacija, ki ji nismo bili kos”. Hočevar (1993) pa enega od poglavitnih vzrokov vidi v nedeﬁnirani percepciji izrabe prostora s strani posameznikov. Lastništvo je razumljeno absolutno in ne relativno. Hočevar (1993) to utemeljuje z dejstvom, da tako rekoč vsi črno graditelji gradijo na posestvu, ki je v njihovi lasti. Pravi še, da “posameznik percipira zakonodajni okvir izrabe prostora kot neurejen in neﬂeksibilen ter zato neutemeljen, svoje ignoriranje zakonsko določenih norm pa utemeljuje s prepričanjem, da je gradnja stanovanjske hiše osebna izbira posameznika.’’ Da je restriktivna politika dosegla ravno obraten namen, se strinjata tudi Mušič (1993) in Naprudnik (1993). Slednji meni, da je ena od poglavitnih napak prenos pristojnosti urejanja prostora iz države na občino, ki se je zgodil v sedemdesetih letih. To je po njegovem mnenju omogočilo nestrokovno urejanje prostora. Motiv črnograditeljev je pogosto tudi nizka začetna cena investicije, saj so črnograditelji večinoma gradili na lastnih parcelah. Kot možen vzrok se omenja še možnost postopne gradnje, izogibanje plačilu komunalnih prispevkov in želja po bivanju v individualni hiši.

Kako se boriti proti nelegalni gradnji? Čeprav so črne gradnje velik problem že več kot petdeset let, vse do danes še nismo izoblikovali primerne strategije, ki bi tovrstna dejanja preprečila. Kako zmanjšati število nedovoljenih posegov v prostor, se je že leta 1993 v svojem članku spraševal Mušič (1993). Njegove ugotovitve in opažanja z lahkoto apliciramo na današnji čas, saj se na tem področju v zadnjih dvajsetih letih ni spremenilo prav veliko. Mušič (1993) tako na začetku opozarja, da se javnost in mediji pogosto postavljajo na stran črno graditeljev, ki jim »država jemlje neodtujljivo pravico, da svoje prihranke investirajo po svoji želji«. Svojo teze podkrepi s citati člankov iz dnevnega časopisja, ki so bili napisani kot odziv na rušenje ilegalno zgrajenih počitniških hiš v naselju Mali vrhek pod Kureščkom. Tako lahko med drugim preberemo, da gre v tem primeru za »konflikt med vizijo prihodnosti, ki jo ima vsak investitor in graditelj, in državo, ki ima drugačno vizijo ali pa je sploh nima.« Da je »Rušenje vikendov na Malem vrhku začetek podiranja tega sveta …« ipd. V nadaljevanju ugotavlja, da problema ilegalnih gradenj niso rešile niti tri generacije prostorske zakonodaje, niti inšpekcijska služba in višja raven izobrazbe. Vzroke za neučinkovitost inšpekcijskih služb Mušič vidi predvsem v tem, da je bilo rušenje politično nesprejemljivo, prekrški pa zaradi nezmožnosti in nezainteresiranosti policije niso bili prekvalificirani v kazniva dejanja. Poleg omenjenega je k neučinkovitosti in nemoči inšpekcije prispevala nepripravljenost ekip na rušenje. Temu so botrovale predvsem rodovne, socialne in nenazadnje tudi etične povezave s storilci. Mušič tako meni, da je za zamejitev obsega nelegalnih gradenj potrebna široko zasnovana in temeljito pripravljena akcija, ki bo upoštevala naslednjih pet strategij, in sicer: 1. zakonodajo in druge institucionalne okvire; 2. finančno-ekonomske obligacije; 3. urbanistično-tehnične rešitve; 4. vzgojo in izobraževanje; 5. sodelovanje na ravni krajevne skupnosti. V zadnjih dvajsetih letih do celostne ureditve gradenj na črno še ni prišlo, reševanje problematike pa se še vedno omejuje večinoma s spreminjanem zakonodaje in z redkimi izvršbami ter rušitvami nelegalnih objektov. Kako se je pravzaprav razvijala prostorska zakonodaja, si bomo ogledali v naslednjem poglavju.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Razvoj prostorske zakonodaje Do leta 1876, ko je v veljavo stopil Stavbni red vojvodine Kranjske, ni bilo zapisanih norm o načinu in lokaciji gradnje. So pa obstajali mehanizmi neformalnega nazora. To so bili predvsem navade, običaji, tradicija in lokalna skupnost. Tudi Stavbni red vojvodine Kranjske je bil pravzaprav splošen akt, v katerem so bila načela lociranja zapisana le kratko in načelno. Leta 1931 je v veljavo stopil Gradbeni zakon kraljevine Jugoslavije, ki je že vseboval nekatera določila s področja urbanizma. Ta zakon je že zahteval izdelavo regulacijskih načrtov in določitev namembnosti površin. Po 2. svetovni vojni je na začetku največjo vlogo igral Zakon o razlastitvi iz leta 1947. Le-ta je omogočil grajenje številnih tovarn, cest, stanovanj in kmetijskih zadrug. Pravo prelomnico je predstavljal Zakon o urbanističnem in regionalnem planiranju iz leta 1967. Le-ta je želel omejiti razpršenost enodružinskih hiš na podeželju in usmeriti gradnjo v mesta. Zakon je deloval v navezi s še dvema pravnima aktoma. Nad njim je deloval Zakon o regionalnem prostorskem planiranju, pod njim pa Zakon o graditvi objektov.

90 80 70 60 50 40

20 10

0 1960

1983

1990

Delež stanovanj v prosto stoječih domovih. (Hočevar in Uršič, 2007: 47)

Ker je bilo urejanje naselij po tem zakonu neučinkovito, vse bolj pa so se kazale tudi določene sistemske pomanjkljivost, ki so se v prostoru odražale kot vse večja razpršenost in razmah črno gradnje, je Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu RS leta 1989 nehal delovati. Do leta 1993, ko so bili sprejeti Zakon o urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o stavbnih zemljiščih in Zakon o gradnji objektov, so urejanje prostora prevzeli deli družbenih planov, ki so se nanašali na prostor (po Fikfak, 2003).

Čeprav ima zakonodaja, ki ureja prostor, dolgo in bogato zgodovino, ne deluje tako dobro kot bi si želeli. Černelčeva (2005) tako pravi, da: »smo danes po eni strani pogosto priča pojavom v prostoru, ki so povsem stihijski in ki ob pritiskih kapitala vznikajo kar čez noč, po drugi strani pa lahko opazujemo ogromne težave, s katerimi se soočajo potencialni investitorji – bodisi veliki bodisi mali – ko poskušajo na določenem območju zgolj priti do informacije, ali je njihovo namero sploh mogoče uresničiti.« Furman-Oman in Gabrijelčič (2011) opozarjata tudi, da odsotnost metodologije določanja razpršene gradnje povzroča neenotnost in konfuznost novih občinskih prostorskih načrtov, ki povsem različno obravnavajo poselitev podeželskega prostora. Morda še najbolje težave zakonodaje oriše Gabrijelčič (1996, 81): »Na področju stanovanjske in urbanistične politike so uradno prisegali le na gradnjo večstanovanjskih objektov v družbeno usmerjeni gradnji in to v okviru strjenih naselij, zanikali pa smo želje prebivalstva po gradnji enodružinskih objektov v zasebni lastnini – tudi v obliki drobnejših poselitvenih vzorcev. Čeprav so bile takšne želje strokovno in moralno politično obsojane, jih je oblast tolerirala, tako da je v 70-ih letih delež lastniške družinske gradnje ob ugodnih kreditnih pogojih že presegel magično mejo 50 % v okviru celotne stanovanjske produkcije.« Kam nas je takšna prostorska politika (in zakonodaja) pripeljala in kakšne so pravzaprav bivanjske želje Slovencev, si bomo ogledali v naslednjih poglavjih.

Sistem urejanja prostora je od leta 1993 praktično nespremenjen do leta 2003, ko je v veljavo stopil Zakon o urejanju prostora (Zurep-1), ki je skrajšal postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja in prinesel kar nekaj novosti, med drugim tudi prenos nekaterih pooblastil z države na občino (Flogi, 2003).

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Značilnosti poselitve v Sloveniji Obstaja več načinov, kako razmejiti podeželska in mestna območja. OECD tako na podlagi števila prebivalcev na kvadratni kilometer regije deli na: 1. pretežno ruralne regije – več kot 50 % prebivalstva posamezne regije živi v podeželskih občinah; 2. zmerno ruralne regije – delež prebivalstva, živečega v podeželskih občinah, obsega 15–50 % prebivalstva posamezne regije; 3. pretežno urbane regije – v ruralnih občinah živi manj kot 15 % prebivalstva posamezne regije. Glede na te kriterije v Sloveniji urbanih regij nimamo. Imamo pa: 1. pretežno ruralne regije: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Spodnjeposavska, Notranjsko-kraška, Goriška in Jugovzhodna Slovenija; 2. zmerno ruralne regije: Zasavska, Gorenjska, Obalno-kraška in Osrednjeslovenska.

Območja lahko delimo tudi na podlagi koncepta urbanizacije. Ta koncept razlikuje naslednje tri vrste območij: 1. gosto poseljena območja – sklenjen niz občin, v katerem je gostota prebivalstva posamezne občine večja od 500 preb./km2, v celotnem nizu občin pa živi najmanj 50 000 prebivalcev; 2. vmesna območja – sklenjen niz občin, v katerem je gostota prebivalstva v posamezni občini večja od 100 preb./km2, v nizu občin pa bodisi živi vsaj 50 000 prebivalcev ali pa le-ta prostorsko meji na gosto poseljeno območje; 3. redko poseljena območja – sklenjen niz občin, ki ne spadajo niti med gosto poseljena niti med vmesna območja. Glede na te kriterije v Sloveniji večina občin (137 ali 71 %) sodi med redko poseljena območja. Med gosto poseljena območja lahko uvrstimo le občini Ljubljana in Maribor. Po tej deﬁniciji tvori večina slovenskih občin redko poseljena območja (137 občin ali 71 %), saj sodita med gosto poseljena območja le občini Ljubljana in Maribor (1 %). K vmesnim območjem se uvršča preostalih 54 občin (28 %).

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

v večjem podeželjskem kraju 11%

v manjšem mestu 17% v večjem mest 4%

v velikem m 1%

v večji vasi 10%

hiša na samem 27% vseeno mi je 2%

na oblrobju 12%

20 15

32 27

v glavnem države, v L 3%

10 14 5 0

10 3

v večjem kraju v predmestju v mestenem vseeno mi je, v manjšem na podeželju. samo, da so središču ali manjšem večega mesta kraju, kjer kjer dobre večjega mesta mestu (do večina prevladujejo prometne (nad 50.000 kmetije 20.000 prebivalcev niso povezave prebivalcev) prebivalcev) kmetije

Kje bi najraje živeli? (Slovenske bivanjske preference 2002)

vseeno mi je 4%

3 vseeno mi je, neodločen

v majhni vasici 27%

na samem, zunaj naselja 11%

Kje bi najraje živeli? (Slovenske bivanjske preference 2004)

Bivanjske želje Slovencev Slovenija je zelo redko poseljena. Čeprav to družbeno gledano ni ugodno in s sabo prinaša precej stroškov, je želja po bivanju v enostanovanjskih hišah očitno prevelika, da bi se stanje spremenilo. Na to jasno kažejo tudi raziskave. V raziskavi Slovenske bivanjske preference 2004 je tako na vprašanje “Kje bi najraje živeli?” največ, kar 27 %, anketirancev odgovorilo v majhni vasici. 11 % si jih želi živeti na samem, zunaj naselja. 10 % v večji vasi in 11 % v večjem podeželskem kraju. 59 % ljudi si torej nedvomno želi živeti izven mesta. V manjšem mestu bi jih živelo 17 %, v večjem mestu 4 % in le 1 % v velikem mestu. 12 % anketirancev si želi še življenja na obrobju mesta, 3 % v Ljubljani, 4 % pa je vseeno, kje živijo.

blok z več kot 50 stanovanji 0% blok z več kot 20 stanovanji 1% stanovanjska zgradva z do 20 stanovanji 2%

hiša z vrtom v naselju 65%

vrstna hiša 3%

Kako bi najraje stanovali, če bi imeli možnost za to? (Hočevar in Uršič, 2007)

Slovenija - dežela lastnikov enodružinskih hiš Želje Slovencev so torej nedvoumne – živeti v svoji hiši. Kakšno pa je dejansko stanje? Kakšne so stanovanjske razmere v državi? Analize kažejo, da se je delež stanovanj v prosto stoječih objektih v prejšnjem stoletju močno povečal. Leta 1960 je tako znašal 27 %, leta 1983 že 54 %, leta 1990 pa celo 90 %. To pomeni, da se je v tem obdobju zgradilo precej več enodružinskih hiš kot večstanovanjskih objektov.

Podobno sliko so kazale že tudi raziskave v letu 2002. Tudi takrat je 59 % anketirancev izrazilo željo po življenju izven mesta. 11 % bi jih živelo v večjem kraju ali manjšem mestu. 14 % v predmestju večjega mesta. Le 3 % vprašanih bi živelo v središču večjega mesta. 10 % ljudem je bilo vseeno, kje živijo, če le imajo dobre prometne povezave, 3 % pa je neodločenih.

Popis iz leta 2011 kaže, da se je ta trend po osamosvojitvi očitno nekoliko obrnil. Leta 2011 je tako v enodružinskih hišah, ki so predstavljale 61 % vseh naseljenih stanovanj, živelo 66 % prebivalstva. Kljub temu je Slovenija po odstotku enodružinskih hiš svojevrstni fenomen. Drugod po svetu so hiše namreč praviloma rezervirane za srednji in višji sloj prebivalstva, v Sloveniji pa v njih živijo tudi tisti na robu revščine.

Zanimiv podatek je tudi, da bi kar 65 % vprašanjih najraje živelo v hiši z vrtom in 27 % v hiši na samem. Tako ali drugače bi torej v hiši želelo živeti kar 92 % anketirancev. V vrstni hiši si želi živeti le 3 % ljudi. V večstanovanjskem objektu z več kot 50 stanovanji pa si ne želi živeti nihče.

Zelo zanimiv je še podatek, da je kar 78 % vseh naseljenih stanovanj lastniških. V teh stanovanjih pa živi 81 % vseh prebivalcev. V zasebna lasti ﬁzičnih oseb je sicer kar 91,9 % stanovanj. Te številke Slovenijo uvrščajo na sam vrh po deležu lastniških stanovanj na prebivalca. Večji odstotek lastniških stanovanj ima le Madžarska (93 %). Za primerjavo povejmo še, da imajo Avstrijci 56 %, Nemci pa zgolj 41 % delež lastniških stanovanj.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Razpršena gradnja

Vzroki za velik delež enodružinskih hiš

Prenova prostorsko-gradbene zakonodaje

Velik odstotek enodružinskih hiš v Sloveniji sociologi pripisujejo predvsem naši polpretekli zgodovini. Uršič in Hočevar (2007) tako pravita, da ima veliko zaslug za takšno stanje speciﬁčna slovenska sub urbanizacija po drugi svetovni vojni. Velik del prebivalstva je tako zaradi pomanjkljivo delujočega trga nepremičnin in nezadostnega števila stanovanj v mestih kljub deagrarizaciji ostal na podeželju. Ljudje so si ob pomanjkanju stanovanj pomagali z zasebno “neformalno gradnjo”. Gradnja zasebnih individualnih hiš v lastni režiji je bila namreč cenejša in lažje dosegljiva od gradnje ali nakupa stanovanja v mestu. Vključevanje lastnega dela in pogosto tudi gradbenih materialov je ceno takšnih stanovanj še dodatno znižalo.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 19. decembra 2013 organiziralo delovno srečanje, na katerem je bil predstavljen načrt dela za prenovo zakonodaje. Prenova bo potekala na podlagi Izhodišč normativnih sprememb na področju urejanja prostora in graditve objektov, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na seji 14. novembra 2013. Na srečanju so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije, Mreže za prostor, Obrtno-podjetniške zbornice, Odgovorni do prostora, Skupnosti občine Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Združenja občine Slovenije.

Takšna vrsta gradnje je bila torej pravzaprav eden izmed socialnih blažilcev takratne nesmiselne prostorske politike, ki je zavirala intenzivno gradnjo v mestnih območjih. Vzroke za to, da je del prebivalstva ostal na podeželju, lahko iščemo tudi v nepopolni deagrarizaciji posameznih skupnosti. Nastala je nova kategorija zaposlitve, t.i. polkmet. Zlasti po drugi svetovni vojni so si tako mnogi z dodatno dejavnostjo izboljšali slab ekonomski položaj. Hočevar in Uršič (2007) ugotavljata tudi, da je bila stranski produkt neformalne gradnje na deagrariziranih območjih drobitev kmetij, spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč in veliko število nelegalnih gradenj brez lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Toda, ali res lahko za trenutno kaotično stanje v slovenskem prostoru krivimo črno graditelje? Gabrijelčič (2013) na primer v članku, ki sicer kritizira Černačevo uredbo pravi, da: »je proces urejanja prostora že pred leti ušel izpod nadzora urbanistične stroke oziroma da je bil urbanizem kot živa stroka v Sloveniji praktično odpravljen. Zato tudi ni prave razlike med prostorsko pojavnostjo legalne ali nelegalne gradnje.« V primeru, da ta stavek vzamemo resno in dobesedno – ali ne bi bilo v tem primeru najbolje legalizirati vse gradnje na črno?

Izhodišča normativnih sprememb se dotikajo tudi nelegalnih gradenj. V točki 2.18 – Reševanje problematike nedovoljenih gradenj tako piše: Problematiko reševanja nedovoljenih gradenj, predvsem preprečevanja novih, se bo obravnavalo v okviru normativnih sprememb prostorske in gradbene zakonodaje, izhajajoč iz cilja, da se vzpostavi pravno stabilno okolje za urejanje in nadzorovanje posegov v prostor in se sočasno uredi status nedovoljenih gradenj (gradnjo sprejme, če je skladna s pogoji za gradnjo na njeni lokaciji, gradnjo s sanacijskimi ukrepi uskladi, če je s sanacijskimi ukrepi možno zagotoviti usklajenost gradnje ali gradnjo odstrani) (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2013). Kako točno se bo reševalo vprašanje črno gradenj, še torej ni znano. Očitno je, da se bo vsaj del nelegalno zgrajenih objektov legaliziral. Verjetno se ne bo šlo tako daleč, kot je predvidevala zgodnja verzija Černačeve uredbe, ki bi vsem, ki so gradili pred 25. junijem 1991, in tistim, ki so gradili na podlagi lokacijskega dovoljenja pred letom 2003, bilo omogočeno, da objekte legalizirajo. Sprejem omenjenega zakona bi pomenil tudi prekinitev postopkov proti vsem črnograditeljem, ki bi v dveh letih po objavi predpisa za svoje objekte pridobili uporabna dovoljenja. Kljub temu, da je Černačeva uredba leta 2012 dvignila nemalo prahu, so v sosednji Hrvaški, ki se zaradi skupne preteklosti in podobne kulture ukvarja s prav enakimi prostorskimi problemi kot Slovenija, sprejeli še bolj radikalen zakon, ki je omogočil masovno legalizacijo gradenj na črno.

vir: http://splet-stari.fnm.uni-mb.si/mojaslo/predstavitve/predstavitve/hotic/Image4.jpg

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Primorsko-goranska občina: 44 000 vlog

Mesto Zagreb: 46 000 vlog

Istrska občina: 40 000 vlog

Zagrebška občina: 91 000 vlog

Osječko-baranjska občina: 45 000 vlog

Primer masovne legalizacije na Hrvaškem

Občina Zadar: 53 000 vlog

Splitsko-dalmatinska občina: 54 000 vlog

Na Hrvaškem so 4. avgusta 2012 sprejeli zakon, po katerem so sprejeli nove pogoje za legalizacijo črnih gradenj. Po novem zakonu je bilo sprva do 31. decembra 2012 mogoče vložiti zahtevek za oddajo odločb o legalizaciji, kasneje pa so datum podaljšali do 30. junija 2013. Legalizirati je bilo mogoče objekte, ki so bili zgrajeni do 31. junija 2011. Na ta datum so namreč posneli satelitske posnetke Hrvaškega ozemlja. Pogoj za legalizacijo je bil, da je objekt nedvoumno viden na tem posnetku ali pa je bil evidentiran na katastrskem načrtu ali v drugi uradni kartografski podlagi. Legalizirati je bilo mogoče praktično vse gradnje na črno. V roku je bilo vloženih okoli 773 tisoč vlog za legalizacijo, kar je presenetljivo, saj je bilo po ocenah na Hrvaškem okoli 400 tisoč nelegalnih objektov. Ocena je bila torej prenizka skoraj za polovico. Največ vlog je bilo oddanih v občini Zagreb, kjer so oddali okoli 145 000 zahtev za legalizacijo.

Mesto Split: 13 000 vlog

Zanimiva je tudi strategija Hrvaške, ki se pri legaliziranju ni omejila na območja z urejena komunalno infrastrukturo, pač pa je, prav nasprotno, legalizirala tudi celotna območja brez vodovoda, elektrike in kanalizacije. Ob tem se država oz. občine tudi niso obvezale, da bodo dejansko zgradile komunalno infrastrukturo do na novo legaliziranih objektov. Na enem izmed takšnih območij se nahaja tudi objekt, ki sem ga zasnoval v okviru diplomske naloge in ga bom predstavil v nadaljevanju.

Hrvaške občine z največjim številom vlog za legalizacijo objektov. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Counties_of_Croatia.svg/1097px-Counties_of_Croatia.svg.png

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

MARIBOR

LJUBLJANA ZAGREB

Lokacija Vas Peruški se nahaja v občini Marčana v jugovzhodnem delu Istre. Od Pule je oddaljena približno 30 kilometrov, oziroma pol ure vožnje z avtomobilom. Starejši del naselja je lociran kakšen kilometer od morja, v zadnjih dveh desetletjih pa se je vas na več različnih območjih razširila v neposredno bližino morja. Novejši del naselja predstavljajo izključno vikend hiše, ki so bile večinoma zgrajene nelegalno in so pridobile gradbeno dovoljenje v letu 2013, ko se je Hrvaška odločila, da bo legalizirala večino črno gradenj, zgrajenih pred letom 2010.

PULA

Novo zgrajeno naselje se zajeda v zelo speciﬁčen obmorski gozd, ki je sestavljen predvsem iz nizkih in tankih hrastovih dreves. 50 km

100 km

150 km

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

1 0 2

Peruški

3 4

9 10 1 0

5 11

1 12

lokacija

1 cm = 100 m

merilo 1:10 000

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

1 - pogled na vas Peruški

2 - ozke ceste v vasi

3 - prehod v obmorski del

4 - urejeno smetišče

5 - tipična cesta v gozu

6 - počitniška hiša 1

7 - počitniška hiša 2

8 - počitniška hiša 3

9 - počitniška hiča 4

10 - počitniška hiša 5

11 - počitniška hiša 6

12 - počitniška hiča 7 vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

3 1 - pogled na ulico

2 - počitniška hiša s čolnom na dvorišču

6 5

merilo 1: 500

3 - majhna počitniška hiša

4 - počitniška hiša tik ob morju

Okoliške zgradbe Hiše v okolici se povsem razlikujejo po velikosti, obliki, načinu gradnje in uporabi materialov. Najdemo lahko majhne lesene hiške, velike 20 kvadratnih metrov, pa vse do pravih vil s tlorisno površino vsaj 300 kvadratov.

5 - velika počitniška hiša s pogledom na morje

6 - večja počitniška hiša

vse fotograﬁje: osebni arhiv

Zaradi odsotnosti urbanističnega načrta so zgradbe po parcelah razporejene brez prave logike. Večina ljudi je sicer vzela v obzir, da na območju niso sami, so pa tudi izjeme. Tako lahko najdemo objekte postavljene povsem do roba parcele, hiše, ki so zgrajene tako, da ostalim popolnoma zapirajo pogled na morje ipd.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

1 - pogled proti parcele iz Vzhoda proti Zahodu

2 - pogled izpred začetka poti proti mizi. V ozadju se vidi sosedova hiša in stranišče

3 - Pogled iz roba parcele proti mizi in glavnemu objektu.

vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

analiza zelenih površin

gozd

travniki, njive

grajeno - stari del vasi

obala

morje

grajeno - bivše črnogradnje

morfološka analiza

merilo 1:10 000

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

analiza zelenih površin gozd

merilo 1:2000

morfološka analiza

merilo 1:2000

grajeno

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

lopa 18 m

klet prikolica pod nadsreškom 4,8 m

nadstrešek za prikolico na betonski plošči

Izhodiščno stanje: Fasada S-J merilo 1: 200 18 m

5,8 m zid (brez pomena)

vhod

miza zidana hiša

sosed WC

območje obdelave

montažna hiša

Izhodiščno stanje: Pogled Z-V merilo 1: 200

Izhodiščno stanje Parcela je bila že v izhodišču nekoliko pozidana. Vendar so bili vsi objekti potrebni prenove. Poleg tega je volumen, ki ga orisuje nadstrešek prikolice narekoval mejo znotraj katere se mora nahajati novogradnja. Ostala izhodišča so bila še, da se mora ohraniti čim več dreves na parceli.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Sklep analiz Analize so nam pokazale predvsem, kako pomembna je mikrolokacija. Čeprav so hiše v Istri pogosto zidane iz kamna, je na območju, ki je bilo nekoč nezazidljivo, tudi veliko lesenih hiš. To ni naključje, saj je to območje gosto poraščeno s hrastovim gozdom in tako se lesene hiše lepo zlijejo z naravno okolico. Seveda pa so gradnje na črno pustile tudi svoj pečat. To se najbolj pozna pri velikosti hiš. Čeprav je večina ljudi gradila razmeroma male objekte, so nekateri pozidali tudi več kot 70 % parcele, niso upoštevali odmikov od sosednje parcele in podobno. V novem delu vasi tudi ni nobenega javnega programa in infrastrukture, razen makadamskih cest. Sicer pa se to večini ljudem ne zdi problematično. Pitno vodo pridobivajo z zbiranjem deževnice, hladilnike imajo priklopljene na plin, elektriko, ki jo še potrebujejo, pa pridobivajo s sončnimi celicami. Največji odliki prostora sta nedvomno bližina morja in narava v okolici.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

http://betterarchitecture.ﬁles.wordpress.com/2013/02/uytk_sanaa_moriyama_house_plan-1.jpg http://farm4.staticﬂickr.com/3073/2697447522_5c419275dd_o.jpg

SANAA, M House, 1997, Tokio, Japonska Deset kubusov je prosto razporejenih po majhni parceli, namenjeni enodružinskim hišam. 6 centimetrov debeli nosilni zidovi, ki so ekstremno tanki tudi za japonske standarde, so ojačani z jeklenimi ploščami, ki omogočajo izvedbo velikih okenskih odprtin. Med kubusi so poti in niše, ki so prosto dostopne z vseh smeri ulic iz okrožja. Škatlasti volumni vsebujejo pet najemniških apartmajev s 16–30 metri bivalne površine in pripadajočimi vrtovi. Lastnikov apartma je pomaknjen nekoliko bolj stran, v kopalnico in kuhinjo pa lahko dostopa samo preko zunanjih poti. Pokrajina, mesto in hiša tako postanejo eno. http://2.bp.blogspot.com/-ZkzZdR4VtmY/UG2GAKG1UrI/AAAAAAAAAqk/ucZ0jOhbms/s1600/Sanaa+%5BMoriyama+House%5D+08.jpg

http://demusitecture.ﬁles.wordpress.com/2013/06/img_4621.jpg

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

http://4.bp.blogspot.com/_NjNaVK75Wp8/ST7UB8lAqgI/AAAAAAAAAiU/CRAS0z8KqMs/s1600/SimpsonLeeSketchA.jpg http://2.bp.blogspot.com/-vIoxbvWHgN8/TajIP_7qjJI/AAAAAAAAAG4/GvzRUmzOpf4/s1600/955422323_639427e4f5_b.jpg

Gelnn Murcutt, Simpson-Lee House, 1994, Mount Wilson, Australija Hiša se nahaja na nadmorski višini 1000 m na gorovju Blue Mountains zahodno od Sydneya. Temperature na tem območju se gibljejo med 29 stopinjami pozimi in 16 poleti, z občasnimi špicami, ko temperatura pade do 1 stopinje. Mnogi hišo smatrajo za eno največjih projektov v evoluciji Murcuttovega dela. Hiša tako vsebuje mnoge principe ter ideje njegovih starejših objektov, le da je to v Hiši Sipsons-lee izraženo bolj abstraktno. Uporabljeni so preprosti trpežni materiali; polirana betonska tla, pobarvane zidane stene, jeklena konstrukcija in zunaj trapezna pločevina.

http://3.bp.blogspot.com/-oGNAif7K_MI/TajKvQxj6GI/AAAAAAAAAHI/Kydxgg4Ezf0/s400/959848936_0f4507881c_b.jpg

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

foto: Andraž Intihar

Fakulteta za Arhitekturo, SAIP, 2010 in 2011, Magagula Heights, Južnoafriška Republika Študentje Fakultete za Arhitekturo smo pod mentorstvom profesorjev v letu 2010 in 2011 zgradili šolo in večnamensko dvorano v okolici Johannesbourga v Južnoafriški Republiki. Pri obeh projektih sem sodeloval tako v fazi načrtovanja kot tudi v fazi gradnje.

foto: osebni arhiv

Oba objekta sta zasnovana podobno. Na betonski plošči se nahaja jeklena konstrukcija, ki nosi enokapno streho iz trapezne pločevine. Zidovi so butani iz mešanice gline in slame.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Ureditev situacije Zaradi neobstja urbanističnega načrta in črnogradenj se je na lokaciji pojavilo nekaj težav. Največja težava so ozke in neurejene ceste, ki so preozke, da bi lahko služile vedno večjemu število avtomobilov. Zato predlagam ureditev krožnega enosmernega prometa in izgradnjo nove ceste, ki bo tak promet omogočila. Manjše, slepe ulice, ki so manj prometne in nimajo možnosti krožnega prometa ostanejo dvosmerne.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

cesta postane enosmerna v smeri Peruški

nova cesta, ki omogoči krožni promet cesta postane enosmerna proti morju

enosmerna cesta

dvosmerna cesta

URETIEV SITUACIJE - merilo 1 : 2 000

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Osnovni cilji projekta 1. Ohraniti čim več dreves in ostalega rastja na parceli. 2. Uporaba recikliranega materijala.

Pogoji pri projektu 1. Osrednji volumen mora biti lociran na mestu kjer je bila nadstrešnica za prikolico. 2. Objekt mora biti pritličen. 3. Uporaba materialov, ki pri gradnji ne zahtevajo mehanizacije.

Koncept Na parcelo se umesti več ločenih volumnov z različnimi programi. Ti volumni ustvarijo različne ambiente in prostore. Hiša je tako razpršena po celotni površini parcele. Meja med hišo in vrtom se izgubi. Parcela postane hiša. S čim manj želimo doseči čim več. Trije različni volumni oblikujejo šablono in na grobo zaznamujejo prostor. Ker ima vsak posameznik različne potrebe in želje, se vsak sam odloči, kako bo prostor izkoristil oziroma uporabil. Možnosti je veliko.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

podaljšana dnevna soba / prostor za šotor

klet spalnica / zimski prostor dnevni prostor vhod

Zasnova prostora Hiša ne želi ločevati med zunanjostjo in notranjostjo, zato je zasnovana tako, da se v čim večji meri odpre in poveže z naravo. V kolikor imamo večjo željo po zasebnosti, lahko posamezne stene tudi zapremo. Ločena kuhinja in sanitarije želijo uporabnike vzpodbuditi, da naravo čutijo v njeni najbolj pristni obliki, čeprav to lahko pomeni tudi, da bodo morda kdaj morali ponoči na stranišče z dežnikom.

kopalnica kuhinja

jedilnica

možno parkiranje

Tlakovanih je le toliko površin, kolikor je nujno potrebno. Tlak je, kjer je le mogoče, izveden brez uporabe betona.

skladišče stranišče

prostor za šotor 2

merilo 1 : 100

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Kuhinja

Prostorska ﬂeksibilnost glavnega volumna

Možnosti bivanja Hiša je zasnovana tako, da se prilagaja potrebam uporabnika. Zato je glavni volumen v veliki meri ﬂeksibilen. Polovica sten je narejenih po principu harmoinke, da se lahko po potrebi odpirajo in zaprajo, ter tako tvorijo različne ambiente. Fleksibilno je zasnovano tudi pohištvo. Vso pohištvo, z izjemo glavno postelje, je premično in enostavnih oblik. To omogoča, da se različni elementi pohištva enostavno sestavljajo.

Glavni volumen

Kadar hiša ni v uporabi se vse enote zaprejo in zlijejo z okolico. Tako lahko na zunaj opazimo le lesene kubuse, ki jim ne moremo določiti namena.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Skrinje lahko tvorijo dodatno ležišče v dimenzijah 100 x 200 cm

foto: osebni arhiv

Notranja oprema Notranjo opremo sestavljajo: 300

- postelja iz OSB plošč, ki deluje tudi kot omara, saj ima dva predala na kolesih, ki se izvlečeta izpod postelje. Pri vzglavnem delu se dodatno dvigne tudi polica, kar prispeva še dodaten prostor za shranjevanje; - štiri skrinje iz OSB plošč, dimenzij 100 x 50 x 50 cm, postavljene na kolesa, tako da se lahko premikajo po volji uporabnika in po potrebi tvorijo dodatno ležišče;

100

- škatla iz OSB plošč, dimenzij 100 x 30 x 30 cm, ki je prav tako na kolesih in služi shranjevanju obuval; - polica iz aluminijastega U proﬁla, dimenzij 100 x 2 x 8 cm; - viseča mreža Amazonas za dve osebi;

0.50 0.30

- Ikea Mälarö komplet mize s štirimi stoli; 100

100

228

Vso pohištvo, razen aluminijastih polic, je izdelano iz OSB plošč in pobarvano z belo barvo. Znotraj hiše se tako pojavijo samo naravna barva lesa, bela in barva aluminija.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Uporabljeni materiali Beton (temeljna plošča) Les - Smreka (konstrukcija) - Sibirski macesen (fasada) - OSB (stene) Aluminij (zaklujčki) EPDM (kritina)

Razlaga izbire materialov Beton (temeljna plošča)

Aluminij (zaključki) Pri izbiri temeljev ni bilo veliko izbire, saj je bila betonska plošča že narejena in ni kazala pomanjkljivosti. Zato sem se odločil, da uporabim obstoječo temeljno ploščo. Da bo konstrukcija iz smrekovega lesa, sem se odločil, ko se je pojavila možnost, da les za celotno konstrukcijo dobim brezplačno. Potrebno je bilo le pokriti stroške prevoza iz Zgornje Savinjske doline. Les je primarno služil kot ostrešje hiše, ki je bila zgrajena v 70. letih in so jo leta 2013 porušili. Ta izbira je kasneje narekovala tudi nadaljnjo izbiro materialov. Za OSB plošče sem se odločil zaradi njihove trpežnosti in ugodne cene. Za sibirski macesen na fasadi pa, ker je bil lokalno lahko dosegljiv in dostopen ter v Istrskem podnebju zdrži več let brez vzdrževanja. Kritina EPDM je bila idealna rešitev za ravno streho, ker se lahko zloži in se enostavno pripelje na gradbišče, poleg tega je zelo enostavna tudi vgradnja. Kamenje za tlak v okolici zgradbe sem izbral zato, ker jih lahko brezplačno naberem v okolici.

Požarna varnost Kamen (tlak)

Les: - smreka (konstrukcija) - Sibirski macesen (fasada) - OSB (stene)

EPDM (kritina) Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Vsi prostori imajo neposreden dostop na prosto. vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

kritina EPDM 15 mm

OSB plošče 250 x 125 x 1.5 cm vijačene na konstrukcijo

smreka 10 x 14 cm

Konstrukcijska zasnova smreka 15 x 18 cm

Objekt se nahaja na trdni betonski plošči. Na ploščo so položene tri smrekove lege dimenzij 15 x 18 cm, na katerih je 18 špirovcev dimenzije 10 x 14 cm, ki nosijo tla objekta, in 14 lesenih stebrov prav tako dimenzije 10 x 18 cm. Na vrh stebrov so postavljene štiri lege. Na njih je 18 špirovcev. Stebri so zavetrovani z diagonalami in še dodatno z oblogo OSB plošč, ki so privijačene v konstrukcijo.

betonska plošča Tudi streha je pokrita z OSB ploščami, na katere je prilepljena plast EPDM, ki predstavlja zaključno plast kritine.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Cisterna za vodo 2x Volumen: 1000 l Teža: 50 kg Dimenzije: 120x80x120 cm Višina odtoka: 150 mm

Solarni modul 150 W Število celic: 72 (12x6) Nazivna moč(Pmax): 150Wp Nazivna napetost(vn): 12V Tok v največji moči(Imp): 7,9A Temperaturno območje delovanja: -40 do +85 st.C

http://www njuskalo hr/image-bigger/ http://www.njuskalo.hr/image bigger/ sve-ostalo/cisterna-vodu-loz-ulje slika 30937595.jpg je-slika-30937595.jpg

Dimenzije: Dolžina: 1485 mm Širina: 668 mm Debelina: 35mm

Filter za deževnico Maxi Plus

http://www akumulator si/image.ashx?id=S2%2001%20 0150M%20SUO

http://www.dezevn nica.si/datoteke/slike/ dezevnica/Maxi_Plu us.jpg

Solarni regulator STECA Solsum 10.10F

Izkoristek vode 100%. Linija vtoka/iztoka enaka. Čiščenje s pomočjo vsedanja in ﬁltracije. Vtok/iztok premera DN 150 mm. Ohišje in pokrov izdelana iz robustnega PE- pohodno. Mere: Ø 350 mm (zgoraj), višina 625 mm.

glavna enota

Napetost solarnega sistema: 12V/24V Napetost porabnikov: 12V/24V Lastna poraba: <4mA http://www.akumulator.si/imp age.ashx?id=S2%2002%20 0010%20SOLSUM

Dimenzije: 145 x 100 x 30mm Teža: 150 g kuhinja

Ciklični AGM akumulator VISION 105Ah/120

http://www.akumulator.si/image.ashx?id=C2%2004%20 0100%20DC

kopalnica http://www.ikea.co om/gb/en/ images/products/sunnan-led-tablelamp__0092820_P PE229544_S4.JPG

Napetost: 12V Kapaciteta (C20h): 105Ah Število ciklov (pri 50%praznitvi): 1.200 Maksimalen tok praznjenja:900A (5s) Kratkostični tok: 2.500 A Dolžina: 339 mm Širina: 173 mm Višina: 214,5 mm; maximalna:220mm Teža: 27,5 kg

Shema instalacij

Razsmerniki POWER 500W 12V

http://www.akumulator.si/ image.ashx?id=S7%2002%20 0500-12

Vhodna napetost: 12V DC Izhodna napetost: 220V~240V AC Izhodna moč: 500W Izhodna zagonska moč: 1000W Dimenzije: 195x106x56mm Teža: 800 g

http://www.akumulator.si/image.ashx?id=S16%2001%20001

SUNNAN - LED solarna svetilka 2x Svetilnost: 40 lum Čas polnjenja: 9 ur Čas delovanja s 40 lum: 3 ure Vir svetlobe: LED svetila Vir energije: 3x NiMh AA baterije Življenska doba: Baterije 2 leti, LED 20.000 ur Teža: 0.7 kg

Ekotech mikro

12V vodna črpalka SHURFLO Nominalna napetost: 12V Pretok vode: 10,7 litrov/minuto Samosesalna črpalka: do višine 2,7m Črpanje vertikalno: do 30m Priklop: 1/2’’, navoj Dimenzije: 200 x 120 x 100mm Teža: 2,18 kg

Tip: ekotech 1 Število oseb: 1-6 Količina BSK5 / dan - kg: do 0.18 Teža: 550 kg Max. dnevni pritok: 0,9 m^3 Dimenzije: 2000x2000x2050 cm DN priključna cev: 110 Višina odtoka: 150 mm

Ker na parceli trenutno ni dostopa do tekoče vode in elektrike, je dostop do omenjenih virov omejen. Sanitarna voda je zagotovljena z zbiranjem deževnice. Električna energija, ki je nujno potrebna, pa je zagotovljena s 150 W solarnim modulom. To zbere dovolj energije, da se lahko kopalnica osvetljuje s pomočjo 12 V LED svetil. Elektrike je dovolj tudi za vodno črpalko za tuš. Za polnjenje telefona poskrbi razsmernik toka Power 500. Pitno vodo je potrebno pripeljati iz vasi. Hladilnik in štedilnik pa delujeta na plin. V glavnem objektu ni inštalacij, osvetlitev pa si mora vsak zagotoviti sam z občasnim polnjenjem solarnih svetil.

http://www.ekohit.si/uploads/1/1/3/5/11352009/_2283219.jpg

Hiša je brez ogrevanja, saj uporaba v zimskih mesecih ni predvidena. .

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

glavni volumen

prikolica pod nadstreškom m

kuhinj nja nj a

kopa aln l ic ca WC C

vhod

miza a + klo op

počitniška hiša

sosed WC

PROBLEMATIKA Ä&#x152;RNIH GRADENJ NA PRIMERU POÄ&#x152;ITNIĹ Ä&#x152;E HIĹ E: IDEJNA ZASNOVA POÄ&#x152;ITNIĹ KE HIĹ E V VASI PERUĹ KI

18.04 1.25 1.49

0.18

3.36 3.13

0.18

1.20 1.23

1.86 1.64

3.14 3.01

0.12

2.40 1.80

0.49

1.40

10 x 15 cm

0.23

1.75

1.57

1.75

0.18 4.83

1.05

0.87

1.05

0.18

1.75 Â&#x201C; P

Â&#x201C; P

5 1.32

1.58

kamniti zid 1.96

Detail D1

1.58

0.23

10 x 10 cm 0.18

0.63

10 x 10 cm 0.18

+0,15 m

-0,40 m

-0,60 m

0.18

4.69

+0,15 m

1.30

ĂžLVWLOQD QDSUDYD

0.18

17.90

3.00

1.20

1.07

1.20

0.13

1.17

17.90

+0,15 m

1.57

1.75

0.30

-0,50 m

3.14 2.72

0.18

1.10

1.54

0.18

1.54

1.25 0.90

0.30

0.45 0.16 0.34

2.00 0.30

kamniti zid

0.34

0.18

0.45

1.12

0.13

1.25

1.12

0.18

1.25

3.13

0.18

3.36

1.23

0.18

1.64

1.20

1.86

3.01

0.12

3.14

1.80

0.49

0.18

2.40

3.14

18.04

2.72

0.30

7.10

6.99

7.10

6SDOQLFD 'QHYQL SURVWRU -HGLOQLFD .XKLQMD .RSDOQLFD 6WUDQLĂ¤ĂżH 8WLOLW\ .OHW 2VWDOR WODN

PĂą PĂą PĂą PĂą PĂą PĂą PĂą PĂą PĂą

26% 26% .DPQLWL WODN 3RKRGQL EHWRQ .HUDPLĂżQH SORĂ¤ĂżLFH .HUDPLĂżQH 3ORĂ¤ĂżLFH %HWRQ %HWRQ .DPQLWL WODN

7ORULV _ 0HULOR 40

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

17.69 0.17

1.27

3.30

1.27 2.84

0.29

2.16

0.59

1.20

1.80

1.46

1.53

3.14

2.40

3.13

5.79

2.72

0.30

+2.88 +2.45

+2.40

5 x 8 cm

-2.17 zbiralnik vode

+0.05

kuhinjski pult

2.12

2.40

2.15

10 x 10 cm

+0.05

+-0.00

+-0.00 -0.23

-0.40

þLVWLOQD QDSUDYD

-1.85

Prerez A - A | M 1:50 41

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

17.63 6.54

2.35

5.80

2.48

2.71

3.14

2.40

0.30

3.14

F1 +2.88 5 x 8 cm

+2.40 0.40

1o x 15 cm

3.23

1.20

+2.00

2.40

zbiralnik vode

0.80

+0.80

RGWRþQD FHY

+-0.00

18 x 16 cm

-0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

17.90 7.05 0.30

3.89

1.29 2.00

1.29

0.78

0.61

1.54

3.36

1.75

1.05

1.35

1.75

1.52

4.83 0.64

0.12

0.64

1.10 0.64

0.64

1.25

0.16

0.30 0.20

ãSLURYFL [ FP

+2.88 +2.60

0.40

+2.20

2.40

3.23

2.40

1.15

+2.00

0.85

+0.85

+-0.00

-0.20 -0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PS1

lesena polica

leseno okno Jelovica jelotech

ST3

DOXPLQMDVW ]DNOMXþHN

vodilo za vrata

steber 10 x 15 cm

alu polica

26% SORãþD sibirski macesen vijak INOX 4 x 30

PS1 26% SORãþD FP kamena volna 14 cm parna zapora PDYþQD SORãþD FP

ST3 PDYþQD SORãþD FP parna zapora kamena volna 10 cm 26% SORãþD FP ]UDþQL VORM FP sibirski macesen 2 cm

'HWDLO ' _ 0HULOR 44

S1 aluminjast venec

- 0.35

+/- 0.00

+ 0.80

vijak INOX 4 x 40

ST1

+ 2.00

lesena letev 3 x 4 cm

+ 2.40

+ 2.69

+ 2.88

)DVDGQL SDV ) _ 0HULOR

T1 26% SORãþD FP 26% SORãþD FP 26% SORãþD FP parna zapora kamena volna 15 cm 26% SORãþD FP ]UDþQL VORM FP EHWRQVND SORãþD FP

ST1 PDYþQD SORãþD FP parna ovira kamena volna 10 cm 26% SORãþD FP SUH]UDþHYDOQL VORM FP sibirski macesen 2/11 cm

S1 EPDM 0.15 cm 26% SORãþD FP lesena letev 5/8 cm PVC folija kamena volna 15 cm parna zapora PDYþQD SORãþD FP

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

VPUHNRY ãSLURYHF [ FP

aluminjasta polica

VPUHNRY ãSLURYHF [ FP

aluminjast venec

+ 0.85

+ 2.00

- 0.45

- 0.35

+/- 0.00

lesena letev 3 x 4 cm

vodilo

ST2

+ 2.40

+ 2.60

+ 2.88

)DVDGQL SDV ) _ 0HULOR

T2 26% SORãþD FP 26% SORãþD FP 26% SORãþD FP ]UDþQL VORM FP EHWRQVND SORãþD FP

ST2 26% SORãþD FP ]UDþQL SDV FP 26% SORãþD FP vodilo za polkna 3 cm sibirski macesen 2 cm

S3 EPDM 0.15 cm 26% SORãþD FP lesena letev 3 cm ãSLURYHF FP 26% SORãþD FP

S2 aluminjast odkap 0.15 cm lesena letev 2 cm EPDM 0.15 cm lesena letev 3 cm Sibirski macesen 2 cm

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

18.00 0.30

2.72

5.79

1.53

1.44

3.08

2.84

0.30

+2.88 +2.60

+2.00

+0.85

+-0 -0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

18.00 0.30

2.84

0.29

2.16

0.59

1.46

1.53

5.79

2.72

0.30

+2.88 +2.60

+2.00

+0.85

+-0 -0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

17.90 0.30

3.89

2.00

0.78

3.36

1.36

4.83

1.10

0.30

+2.88 +2.60

+2.00

+0.85

+-0 -0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

17.90 0.30

1.10

4.83

1.36

3.36

0.78

2.00

3.89

0.30

+2.88 +2.60

+2.00

+0.85

+-0 -0.35

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Predvideni nadaljni stroški

Stroški gradnje Konstrukcija z OSB ploščami Les Vijaki in kotniki OSB plošče Zaščitni premazi

500 EUR 500 EUR 1400 EUR 100 EUR

Kritina in aluminjasti zaključki EPDM Lepilo Aluminij

2500 EUR

850 EUR

450 EUR 100 EUR 300 EUR

Tlak

350 EUR OSB plšče Lak

2250 EUR 2000 EUR 250 EUR

Okna, vrata in polkna Okna Vrata Polkna

1100 EUR 500 EUR 200 EUR 400 EUR

Notranja oprema Ležišče Kolesa, tečaji Barva Ostalo

Kopalnica Ekološka čistilna naprava Solarni komplet

2000 EUR 2000 EUR 500 EUR

Skupaj

4500 EUR

Celotna hiša

14 000 EUR

200 EUR 150 EUR

Fasada Sibirsi macesen Vijaki

Gradnja še ni popolnoma zaključena, saj volumen s kopalnico in straniščem trenutno še ni zgrajen. Predvideni stroški za dokončanje objekta so zato naslednji:

Čas gradnje Gradnja je potekala od pomladi do zime 2013. V tem času smo 26 krat obiskali gradbišče in opravili približno 1650 ur dela. Pri gradnji so pomagali sami neprofesionalni delavci, ki so delali bezplačno.

1500 EUR 400 EUR 150 EUR 150 EUR 850 EUR

Ostalo (PVC, orodje, ...)

1000 EUR

SKUPAJ

9550 EUR

vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Odstranjevanje azbestne kritine Razstavljanje nadstrežne konstrukcije Priprava prikolice na prestavljanje Čiščenje in priprava betonske ploščadi

Proces gradnje - priprava Proces gradnje se je začel s pripravo terena oziroma z odstranjevanjem prikolice in njenega nadstreška. Najprej smo odvijačili azbestne plošče in jih zložili s strehe. Nato smo razstavili nadstrešek in umaknili prikolico iz betonske ploščadi. Na koncu smo ploščad pometli in pripravili na nadaljnjo gradnjo. vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - konstrukcija Za izgradnjo lesene konstrukcije je šest ljudi potrebovalo tri dni. Dodatnih pet dni dela pa smo potrebovali za pokritje strehe in privijačenje OSB plošč. Na začetku smo na betonsko ploščo položili bitumensko hidroizolacijo in na njo postavili tri lesene tramove. Tramove smo nato sidrali v betonsko ploščo in na njih postavili lesene stebre. Vse stike smo povezali s kotniki in z vijaki. Stebre smo nato zavetrovali z diagonalami. Na stebre smo postavili lege in na njih špirovce. Na špirovce smo položili sloj parne zapore. vse fotograﬁje: osebni arhiv

Nameščanje tramov na plast bitumna

Sidranje konstrukcije v betonsko pločo

Postavljanje stebrov

Ostrešna konstrukcija

Polaganje parne zapore

Pritrjevanje diagonal

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - konstrukcija Na leseno konstrukcijo smo nato privijačili OSB plošče, dimenzij 2500 x 1250 x 15 mm. V tej fazi smo vgradili tudi okna in vrata. Hišo smo opremili tudi s 15 cm slojem termoizolacije. vse fotograﬁje: osebni arhiv

Prva stena obdana z OSB ploščami

Vgrajevanje okna

Termoizolacijski sloj

Vgradnja notranje stene

Hiša obdana z OSB ploščami

Rezanje OSB plošč

Dve plasti OSB plošč smo položili tudi na dvignjena tla, delno pa smo z njimi pokrili tudi strop.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - kritina Na špirovce smo v naklonu položili lesene letve, dimenzij 50 x 80 mm, ki smo jih na eni strani rahlo privzdignili. Tako smo pridobili minimalen naklon. Na te letve smo nato privijačili OSB plošče in z njimi pokrili celotno površino strehe. Na najnižjem delu strehe smo pustili 10 cm prostora in oblikovali žleb, ki vso vodo s strehe usmeri na severno-vzhodni del. Žleb se nadaljuje še 1 m izven hiše, tam pa se voda že zliva cisterne.

vse fotograﬁje: osebni arhiv

Letve pod naklonom

Vijačenje OSB plošč na letve

Nameščanje EPDM kritine

Lepljene EPDM kritine na OSB

Detail venca

Streha pripravljena na kritino

OSB plošče smo premazali z lepilom in nanje v enem kosu nalepili celotno kritino EPDM. Kritina se je nato zavila pod fasado, rob pa se je zaključil z aluminijastim vencem.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Vrata med odpiranjem

Proces gradnje - izdelava vrat in polken

Rezanje OSB plošč za vrata

Vsa polkna in vrata na obodu hiše so izdelana ročno. Vsaka enota je izdelana iz štirih kosov. Po dve krili tvorita levo stran in po dve desno stran. Vsa krila so narejena iz OSB plošč. Preko tečajev so na robu vijačena v konstrukcijo, na sredini pa so vodena preko drsnega mehanizma. Da se vrata pravilno odpirajo, mora biti notranja krila za 7,5 cm daljša od zunanjih.

Notranja polkna in vrata

Detail stika z tračnico vse fotograﬁje: osebni arhiv

Na OSB plošče v nadaljevanju pride še fasada. Polkne so nameščene tako, da se, kadar so zaprte, poravnajo z ravnino fasade.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Prva deska fasadnega pasu

Delno položena fasada na vzhodni strani

Detail podkonstrukcije

Fasada na vratih

Horizontalna linija na vratih in nad njimi

Rezanje na pravilno dolžino

Proces gradnje - fasada Fasada je narejena iz sibirskega macesna in je prezračevana. Na hišo je pritrjena preko podkonstrukcije. Podkonstrukcijo tvori smrekov les, ki v proﬁlu meru 3 x 4 cm. Veliko pozornosti je bilo namenjene ujemanju vertikalnih linij fasade na odprtinah z ostalimi deli fasade. Izdelava fasade na severni strani hiše

Končni izgled jugo-vzhodne strani hiše

vse fotograﬁje: osebni arhiv

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - zaključna dela Veliko časa je bilo namenjenega tudi zaključnim delom. Posebno pozornost smo tako namenili izdelavi zaključnih delov fasade, stiku med OSB ploščami in vodili vrat, lakiranju talnih OSB plošč, Nameščanju aluminijastih polic pod polkna in okna ... vse fotograﬁje: osebni arhiv

Krajšanje predolgih delov fasade

Nameščanje aluminjastih polic

Barvanje spalnega prostora

Lakiranje talnih OSB plošč

Detail stika OSB in vodila vrat

Izdelava detailov za fasado

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - notranja oprema Večino notranje opreme v hiši smo naredili sami. Glavni uporabljeni material so OSB plošče, ki smo jih prebarvali z belo barvo. Notranja oprema je sestavljena iz po meri narejene postelje z dvema drsnima predaloma in štirih škatel na kolesih, ki se lahko premikajo po hiši. vse fotograﬁje: osebni arhiv

Izdelava postelje

Drsni predal

Barvanje lesenih škatel

Lesene škatle se sušijo

Škatle v prostoru

Končana postelja

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - kuhinja Letna kuhinja je zgrajena na enak način kot ostala hiša. Gradnja se je razlikovala le v obsegu objekta in v tem, da je bilo potrebno zabetonirati tudi temeljno ploščo.

vse fotograﬁje: osebni arhiv

Izkop gradbene jame

Betoniranje temeljne plošče

Postavljanje konstrukcije

Pritrjevanje OSB plošč

Kuhinja odeta v OSB

Detail drsnih vrat na harmoniko

Na ploščo smo postavili leseno konstrukcijo, ki je na stiku s tlemi oblečena v bitumensko hidroizolacijo. Konstrukcijo smo nato iz notranje strani obili z OSB ploščami.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Proces gradnje - notranja oprema kuhinje Strop je narejen iz mavčno-betonskih plošč, ki so ostale pri izdelavi spalnice. OSB plošče okoli delovnega pulta so prebarvane z barvo, odporno na čistila in ogenj. Tudi predali in police so narejene iz OSB plošč. Kuhinjske fronte so plastiﬁcirane in izdelane po meri. Fasada je, prav tako kakor na hiši, narejena iz sibirskega macesna. vse fotograﬁje: osebni arhiv

Strop kuhinje v izdelavi

Barvanje delovne površine

Delovni pult in izdelava omare

Pogled v notranjost kuhinje

Detail fasade

Zaključevanje

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

foto: osebni arhiv

Pogled z juga proti severu parcele

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

foto: osebni arhiv

Pogled s ceste proti glavnemu objektu

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

foto: osebni arhiv

Pogled v spalnico

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

foto: osebni arhiv

Na pol odprta kuhinja

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Zaključek Pokazali smo, da je problematika črnih gradenj večplastna. Vzroke za tako velik obseg tega problema lahko najdemo v naši polpretekli zgodovini, splošnem odnosu Slovencev do prostora, neučinkoviti prostorski zakonodaji in nedejavnosti inšpekcijskih služb. Kljub temu, da so nelegalne gradnje nesprejemljive, pa je v Sloveniji morda še večji problem prostorska politika, ki je omogočila izjemno razpršeno gradnjo. Tako smo si v zadnjih petdesetih letih nevede zgradili zelo drago bivalno okolje. Drugi del naloge, ki se je ukvarjal z načrtovanjem počitniške hiše in samo gradnjo je potekala brez večjih težav. Čeprav je potrebo priznati, da je gradnja terjala veliko več časa in truda, kot sem pričakoval na začetku. Kljub vsemu se je na koncu vse izšlo dobro in sem s končnim rezultatom zelo zadovoljen. Med celotnim projektom sem se ogromno naučil, verjamem pa tudi, da učenje še ni zaključeno. Z zanimanjem bom opazoval staranje hiše v prihodnosti in načine na katere jo bodo uporabljali gostje. Z veseljem in ponosom lahko povem, da z so rezultatom izjemno zadovoljni tudi vsi, ki so bili kakorkoli vključeni v projekt. Hiša v vseh pogledih deluje tako kakor je bilo zamišljeno. Uporabnike vzpodbuja k stiku z naravo, ter premisleku o zmerni porabi vode in električne energije. Pokaže tudi, da je sonaravno bivanje enostavno in prijetno.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Viri in literatura Cerar, Marjan. 1975. Nedovoljene gradnje in prostorsko planiranje. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo: 181 str. Černelč, Metka. 2005. Izhodišča za novo prostorsko zakonodajo. Geodetski vestnik 4 (49): 533-544. Fikfak, Alenka. 2003. Razvoj prostorske zakonodaje. Urbani izziv 1 (14): 25-31. Flogie, Erna. 2003. Nova prostorska zakonodaja. Geodetski vestnik 1/2 (47): 140-143. Furman Oman, Mojca in Gabrijelčič, Peter. 2011. Prepoznavanje razpršene gradnje pri pripravi občinskih prostorskih načrtov. AR. Arhitektura, raziskave 2: 55-66. Gabrijelčič, Peter. 1996. Razpršena Gradnja. V Zbornik strokovnega srečanja ob dnevih Habitata in urbanizma, ur. Živa Deu, 81-83. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. --- 2013. Zadnji, smrtni udarec urbanizmu. Mladina 13 (29. marec 2013) Hočevar Marjan in Uršič Matjaž. 2007. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakuteta za družbene vede. Koršič Mravlje, Anja. 2012. Vlada razburja s poseganjem v novo prostorsko zakonodajo. Dostopno prek: http://trajekt.org/2012/06/22/vlada-s-poseganjem-v-prostorsko-zakonodajo-razburila-strokovno-javnost/ (18. januar 2014) Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. 2013. Izhodišča normativnih sprememb na urejanju prostora in graditve objektov. Dostopno prek: http://mrezaprostor.si/wp-content/uploads/2014/01/Izhodi%C5%A1%C4%8Da1411131.doc (13. februar 2014) Ministarstvo graditeljstva i prostornoga uređenja. 2014. Registar broja riješenih zahtjeva ozakonjenja nezakonito izgrađenih zgrada. Dostopno prek: https://legalizacija.mgipu.hr/izvjesce (22. maj 2014) Mlinar, Zdravko. 1993. Prostorski nered kot izraz (ne)moči posameznika in sistema. Teorija in praksa 30, 56: 427-434. Mušič, Vladimir Braco. 1993. Pet strategij proti nedovoljenim posegom v prostor. Teorija in praksa 5/6 (30): 444-453. Naprudnik, Milan. 1993. Črne gradnje - med Scilo in Karidbo! Teorija in praksa 5/6 (30): 474-478. Ravbar, Marjan. 1976. Preobrazba slovenskih naselij s črno gradnjo. Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta: 127. str. --- 2007. Socialno-geografska preobrazba naselbinskih struktur - kako usmerjati razvoj? Dela – Oddelek za geograﬁjo Filozofske fakultete v Ljubljani. United Nations Human Settlements Programme. 2003. The Challenge of Slums: Global Report on Human Settlements. London: Routledge. Utenkar, Gorazd. 2013. Slovenija – moja dežela črnih gradenj. NeDelo, 31. Marec 2013. Dostopno prek: http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/slovenija-ndash-moja-dezela-crnih-gradenj.html (13. februar 2014)

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

Zahvala Zahvaljujem se prof. dr. Alešu Vodopivcu, ki je potrpežljivo mentoriral magistrsko delo. Zahvaljujem se tudi staršem, ki so me brezpogojno podpirali v času študija. Teti Zinki, ki je dovolila, da prenovimo njeno Šikaro. Špeli, ker mi brez nje ne bi uspelo. Tomažu in Juretu, ker se brez njiju ne bi upal spustiti v tak projekt. Alešu, za nasvete. In seveda še Kaji, Branetu, Nevenu, Jani, Roku, Žigu, Klemnu, Liviji, Tadeji, Simonu, Borisu, Branki, Mojci, Mihu in Sergeju, ki so z veseljem in vnemo pomagali pri gradnji. Zahvaljujem se še doc. mag. Tadeju Glažarju, ki mi je kot moj prvi mentor oblikoval pogled na arhitekturo, ter mi v času študija skupaj s prof. Vodopivcem, doc. Anjo Planišček, asist. Gašperjem Medveščkom in asist. Josipom Konstantinovičem omogočil sodelovanje na projektih v Ithubi.

PROBLEMATIKA ČRNIH GRADENJ NA PRIMERU POČITNIŠČE HIŠE: IDEJNA ZASNOVA POČITNIŠKE HIŠE V VASI PERUŠKI

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Jošt Hren, izjavljam da sem avtor tega magistrskega dela z naslovom: Problematika črnih gradenj na primeru počitniške hiše: idejna zasnova počitniške hiše v vasi Peruški, ki sem sem jo izdelal pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca in zagovarjal dne 11.6.2014 v Ljubljani.