Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo
Magistrska naloga
IDEJNA ZASNOVA
OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
Avtor: Tadej Podakar Mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski u.d.i.a.
Konzultant: asist. Andrej Mahovič u.d.i.a. Konzultant: asist. Tomaž Berčič u.d.i.a. Konzultant: asist. Gašper Kociper u.d.i.a. Konzultant za statiko: prof. dr. Vojko Kilar u.d.i.g. Konzultant za instalacije: prof. dr. Sašo Medved u.d.i.s. Konzultant za požarno varnosti: doc. dr. Domen Kušar u.d.i.a.
Leto vpisa: 2008/2009 Leto izdelave: 2015
Ljubljana, 2015
ÂťThe Greenest Building is the one already standing.ÂŤ Carl Elefante
The rectorate of University of Ljubljana operates in the former Kranjska provincial mansion built in 1902, which is located on Kongresni trg square. The central university building is one of the most representative palaces in Ljubljana and is protected as a monument of the first category. From the time of construction till today the building has been partly modified, rebuilt and restored, most recently in 2004. A decade after the reconstruction, the renovation approaches of architecture have changed. Many new standards were introduced, such as energy-sustainable design, makeover of a modern working environment, transformation of cultural heritage buildings in accordance with the principles of national and global policies. The principle aim is to the reduce impact of harmful emissions on the environment and improve the surrounding in which we live. The approach to energy renovation and restoration of historical protected buildings is different from the classical reconstruction. Through the process it is necessary to consider certain factors and policies. The process begins with a review and analysis of the existing building, which includes the inventory of installations, energy recording, energy consumption, the state of construction and structures. All the information obtained, are the basis for making the energy renovation and reconstruction concept of the building. Preparing the design of a comprehensive renovation of historical protected buildings needs considering the law, policies and technical guidelines issued by the national authorities. An approach to the comprehensive renovation is following the objective of protecting heritage. It is striving to the individual design project entirely carried out on the basis of analysis of the development and status of the building. It is designed to maintain coherence materials, tolerate mistakes and risks of the vision for the future preservation of cultural heritage nowadays. The proposal for the renovation of the rectorate building of University of Ljubljana has been designed on the basis of the key findings, the analysis of the existing situation and guidance for the full restoration of the historical protected buildings. The concept is based on the catchword: SUSTAINABLE - HISTORICAL - ATTRACTIVE. The concept is combining sustainable actions to improve the thermal conductivity of the envelope and the renewal of installations that contribute to the improvement of working conditions, while also allowing public access to the architectural and cultural wealth of historical building from the Austro-Hungarian monarchy. A comprehensive renovation includes the construction interference in the construction and building furniture, revitalization of the mechanical systems and installations of modular office units, which are offering optimal working conditions to the employees. With the revitalization of the content of the building, the public and the tourists are able to walk through the Provincial Mansion interior, where they could also visit the Museum of the University of Ljubljana. With covering the courtyard, it becomes a central area for cultural and social events.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija AĹžman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
POVZETEK / ABSTRACT
»Najbolj zelena stavba je tista, ki že stoji.« Carl Elefante
Rektorat Univerze v Ljubljani deluje v nekdanjem Kranjskem deželnem dvorcu, zgrajenem leta 1902, ki stoji na Kongresnem trgu. Osrednje univerzitetno poslopje je ena najbolj reprezentativnih palač v Ljubljani in je spomeniško zaščitena kot spomenik prve kategorije. V času od izgradnje stavbe pa do danes je bila deloma spremenjena, obnovljena in restavrirana, nazadnje leta 2004. Desetletje po obnovi so se pristopi k obnovi arhitekture spremenili. Uvedeni so bili novi standardi, kot so energetsko vzdržno načrtovanje, oblikovanje sodobnega delovnega okolja, preobrazba stavb kulturne dediščine v skladu z načeli nacionalnih in globalnih usmeritev za energetsko sanacijo. Slednje stremijo k zmanjševanju vplivov škodljivih emisij na okolje. Pristop k energetski sanaciji in obnovi spomeniško zaščitene stavbe se razlikuje od klasične obnove, saj je skozi proces treba upoštevati obstoječe dejavnike stavbe in natančen pristop k celostni obnovi stavbe. Proces se prične s pregledom in analizo obsotječega stanja stavbe, ki vključuje energetski posnetek stavbe, porabo energije, stanje konstrukcij, popis instalacij, itd. Vse pridobljene informacije so osnova za izdelavo idejne zasnove energetske sanacije in obnove stavbe. Pri pripravi zasnove celostne obnove spomeniško zaščitene stavbe je treba upoštevati zakone, usmeritve in tehnične smernice, izdane s strani nosilcev urejanja prostora. Celostna obnova sledi ciljem varovanja dediščine. Projekt obnove je v celoti individualna zasnova in je izveden na podlagi analiz zgodovinskega razvoja in obstoječega stanja stavbe. Zasnovan je tako, da so tudi vzdrževanje, skladnost materialov in dopuščanje napak ter tveganj del vizije prihodnosti ohranjanja kulturne dediščine v sodobnemu času. Predlog obnove stavbe rektorata Univerze v Ljubljani poleg upoštevanja ključnih ugotovitev analize obstoječega stanja in smernic nosilcev urejanja prostora temelji na konceptu: VZDRŽNO - ZGODOVINSKO - PRIVLAČNO. Koncept združuje ukrepe vzdržnega razvoja na področju izboljšanja toplotne prehodnosti ovoja in vgradnjo instalacij, ki pripomorejo k izboljšanju pogojev za delo in varčevanju z energijo. Omogoča tudi javni dostop do arhitekturno bogate historične stavbe iz časa avstro-ogrske monarhije. Koncept vključuje gradbene posege v konstrukcijo in stavbno pohištvo, sanacijo instalacijskih sistemov ter vgradnjo modularne pisarniške enote, ki zaposlenim omogoča optimalne delovne pogoje. Nove dejavnosti v stavbi vabijo javnost/turiste v notranjost nekdanjega Deželnega dvorca, kjer si lahko ogledajo tudi muzej Univerze v Ljubljani. S pokritjem dvorišča se ustvari nov osrednji prostor kulturnih in družabnih dogodkov.
003
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
KAZALO
POVZETEK / ABSTRACT
003
KAZALO
005
1 UVOD Tema, Opredelitev problema, Namen in cilj naloge, Ključne besede
007
2 KRONOLOŠKI RAZVOJ (lokacije, stavbe rektorata UL in dejavnosti v stavbi)
011
3 LOKACIJA
035
4 OBSTOJEČE STANJE STAVBE Obstoječe stanje tehnoloških sistemov in fasadnega ovoja Status stavbe v registru kulturne dediščine
049 081 085
5 UKREPI, SMERNICE IN PRAVILNIKI ZA CELOSTNO OBNOVIO SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE Ukrepi za varčevanje z energijo Smernice za varovanje stavbne dediščine Statična in protipotresna sanacija Smernice za energetsko sanacijo Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih
087 089 091 093 095 097 099
6 KLJUČNE UGOTOVITVE / IZHODIŠČA ZA IDEJNO ZASNOVO
101
7 PRIMERI DOBRE PRAKSE
103
8 PROJEKT Koncept Gradbeni posegi v obstoječo konstrukcijo Obnovitveni posegi na instalacijskih sistemih Univerza v Ljubljani kot družabno in kulturno središče
121 123 129 145
9 TEHNIČNE RISBE
169
10 VIZUALIZACIJE
197
11 PRILOGE
201
12 ZAHVALA
207
13 VIRI in LITERATURA
209
14 KAZALO SLIK
211
005
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
1. UVOD
TEMA
Rektorat Univerze v Ljubljani deluje v nekdanjem Kranjskem deželnem dvorcu. Osrednje univerzitetno poslopje je ena najbolj reprezentativnih palač v Ljubljani in je spomeniško zaščitena kot spomenik prve kategorije. V času od izgradnje stavbe je bila deloma spremenjena in restavrirana. Sodobni pristopi v arhitekturi uvajajo mnoge nove standarde. Najbolj aktualen pristop je obnova po načelih vzdržnega razvoja, ki vključuje standarte, kot so energetsko vzdržno načrtovanje, oblikovanje sodobnega delovnega okolja, preobrazba stavb kulturne dediščine v skladu z načeli nacionalnih in globalnih usmeritev za energetsko sanacijo.
OPREDELITEV PROBLEMA
Stavba rektorata Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL) je ena izmed najbolj prominentnih stavb v prestolnici, hkrati pa tudi simbol podobe UL. Kot pomemben del ljubljanske in slovenske zgodovine je umeščena na seznam nacionalnih spomenikov in zaščitena s strogim spomeniškim varovanjem. V zgodovini se je program v stavbi spreminjal in dopolnjeval. Od leta 2002 naprej v njej samostojno deluje rektorat Univerze v Ljubljani. V stavbi poleg rektorata deluje tudi nekaj inštitutov, tiskarna ter študijska oddelka glasbene in umetniške akademije. Glede na dejavnost rektorat UL uvrščamo med pisarniške stavbe, ki se od običajnih pisarniških stavb razlikuje po tem, da so delovni prostori del kulturno zaščitenega nacionalnega spomenika. Delo v pisarnah zahteva stopnjo delovnega udobja, ki posledično zahteva veliko porabo energije in energentov, kar stavbo uvršča med velike porabnike energije. Zaradi dotrajanosti instalacijskih sistemov je namreč težko zagotoviti enakopravne delovne pogoje za vse uporabnike.
NAMEN IN CILJ
Namen in cilj naloge je izdelava predloga obnove stavbe rektorata UL, ki bo upošteval energetsko vzdržno načrtovanje, oblikovanje sodobnega delovnega okolja, preobrazbo stavbe kulturne dediščine v skladu z načeli nacionalnih in globalnih usmeritev za obnovo kulturno zaščitenih stavb. Predlog obnove v največjem možnem obsegu predstavlja tisto kompromisno rešitev, ki vključuje skrbno načrtovan pristop zavedanja njegovih socialnih, kulturnih in ekonomskih posledic oziroma prednosti.
007
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
1. UVOD
KLJUČNE BESEDE OBNOVA Obsega načrtovalske in izvedbene ukrepe in posege, ki bodo omogočili stavbi (območju) ustrezno koristnost. Njen cilj je na podlagi predhodne ocene stanja, vrednotenja in opredelitve varovanih sestavin v čim večji meri doseči spoštovanje celovitosti in značaja stavbnega sestava, gradiv in konstrukcij ter ustrezne vsebine. Načela posegov so postopnost, nujnost in (poznejša možna) odstranitev. (Spletna stran ZVKD, povzeto 20.01.2015)
VZDRŽNI/SONARAVNI RAZVOJ »Vzdržni/sonaravni razvoj je način družbenega razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.« (Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987)
ENERGETSKA SANACIJA Energetska sanacija stavb se izvaja pri energetsko potratnih stavbah, ki imajo velike toplotne izgube skozi zunanji ovoj. To so predvsem starejše stavbe z dotrajanim termičnim ovojem, energetskim in elektrotehničnim sistemom. Energetska sanacija vključuje izboljšanje energijske učinkovitosti ovoja stavbe (toplotna izolacija zunanjih sten, zamenjava stavbnega pohištva, toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja) ter izboljšanje oziroma zamenjavo energetskega sistema s sistemom, ki za delovanje uporablja obnovljive vire energije. (www.energetska obnova.si, povzeto 20.01.2015)
STAVBNA DEDIŠČINA Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin: stavbe: vse stavbe ali grajeni sestavi, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen; skupine stavb: enovite skupine mestnih ali podeželskih stavb, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen in so medsebojno dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote; območja: skupne stvaritve človeka in narave, torej površine, ki so delno zazidane, dovolj prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive, in ki imajo poseben zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen. (Spletna stran ZVKD, povzeto 20.01.2015)
KULTURNI SPOMENIK je (v našem prostoru pojmovana) kulturna dediščina s posebnim statusom, pridobljenim na podlagi akta o razglasitvi. Vsebovati mora prvine, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja, ali predstavljati kakovosten dosežek ustvarjalnosti. Glede na vrednotenje kulturnim spomenikom podeljujemo status kulturnega spomenika lokalnega ali državnega pomena, glede na vsebino jih razvrščamo v varstvene skupine. UNESCO in Svet Evrope obravnavata spomenik (poleg skupin stavb in območij) praviloma kot izjemno prostorsko in večpomensko kakovost. (Spletna stran ZVKD, povzeto 20.01.2015)
009
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
KONGRESNI TRG
STAVBA REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
UNIVERZA NA SLOVENSKEM
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
KRONOLOŠKI RAZVOJ V poglavju KRONOLOŠKI RAZVOJ je vzporedno predstavljen zgodovinski razvoj lokacije, stavbe današnjega rektorata UL in dejavnosti v stavbi. Vsak zgodovinski razvoj je predstavljen v svoji barvni podobi.
011
15. stoletje (Benedetič, 2002) Pogled na srednjeveško Ljubljano, na grafiki je označena vicedomska palača.
001.
1607 (Benedetič, 2002) Na območju današnjega parka Zvezda temeljni kamen za samostan in cerkev sv. Janeza Evangelista položi ljubljanski škof Tomaž Hren.
1608 (Benedetič, 2002) Škof Hren je s posvetitvijo uradno otvoril novo cerkev, samostan in vodnjak. Samostan na območju parka deluje nadaljnih 209 let.
1660 (Žabota, 2011) Prostor, kjer je danes Kongresni trg. Čas J.W. Valvasorja (grafika).
003.
1787 (Žabota, 2011) Okrožni urad (kresija) mestnim oblastem ukaže rušitev obrambnega zidu. Nevarnost turškh napadov je minila. Obrambni zid je bil zaradi turških obleganj načet, hkrati pa je topniška tehnika tako zelo napredovala, da ji zidovi ne bi več kljubovali.
1791 (Žabota, 2011) Podrta so bila mestna vrata na začetku Gosposke ulice, z odpadnim materialom so zasuli obzidni jarek. To je bil razlog za odločitev, da se med uršulinsko cerkvijo in samostanom na zahodu ter stanovskim gledališčem na vzhodu oblikuje podolgovat pravokoten trg.
1801 (Žabota, 2011) Gradbena komisija je določila novo južno zazidalno linijo trga, ki so jo morali lastniki strogo upoštevati pri gradnji novih hiš.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
konec 15. stoletja
(Benedetič, 2002)
Na mikrolokaciji današnjega rektorata UL je stala vicedomova hiša - rezidenca vicedoma - namestnika deželnega kneza.
1597 (www.uni-lj.si/. 2015) V Ljubljano pridejo Jezuiti, ki ustanovijo jezuitski kolegij. Skoraj dve stoletji deluje jezuitski kolegij pri cerkvi sv. Jakoba. Jezuitski kolegiji so bili duhovna, kulturna in verska središča takratne Evrope. Vzpostavili so vzgojnoizobraževalni sistem, omejen na srednje (gimnazijski pouk) in višje šolstvo, medtem ko so osnovno šolstvo prepuščali drugim.
1660 (Benedetič, 2002) Valvasorjeva upodobitev vicedomskega dvorca z mestnimi vrati (grafika).
1773 (www.uni-lj.si/. 2015) Papež razpusti jezuitski red in jezuitske šole. Vodstvo šolske politike prevzame država. Vedno več profesorjev ni duhovnikov. Izoblikuje se nov model šolstva, ki temelji na osnovah ljubljanskega jezuitskega šolstva-Cesarsko-kraljevi licej.
002.
004. (Pogled na zunanjost Letopisa ljubljanskega jezuitskega dijaškega/študentskega doma/ Historia Seminarii labacensis).
1805 (www.uni-lj.si/. 2015) Izpitno spričevalo Jožeta Šubla iz dogmatične teorije.
005.
013
1817 (Žabota, 2011) Severno od današnjega Kongresnega trga je porušen kapucinski samostan z razkošno vrtno ureditvijo, ki je segala vse do današnje Slovenske ceste. V času francoske okupacije, med leti 1808-1813, pa je bil samostan preurejen v vojaško skladišče.
007.
1821 (Žabota, 2011) Pobudo za ureditev trga poda kongres Svete alianse. Namen kongresa je nova ureditev monarhij v Evropi, zato se ga udeleži tudi avstrijski cesar. V času kongresa je cesar bival v vicedomskem dvorcu, ki je stal na mestu kasnejšega Deželnega dvorca.
1824 (Žabota, 2011) Na pobudo deželnega guvernerja je narejen ureditveni načrt za Kongresni trg. V tem času se začne tudi urejanje praznega zemljišča, na katerem je nekoč stal kapucinski samostan. Zemljišče je preurejeno v park, v katerem zasadijo drevored kostanjevih dreves, ki se križajo v osmih smereh. Zato park dobi ime park Zvezda (Stern-Allee).
1829 (Žabota, 2011) Izdelan je situacijski načrt Kongresnega trga in parka Zvezda. To je eden prvih načrtov, s katerega je razvidna zazidava okrog trga.
008.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 1806 (www.uni-lj.si/. 2015) Glavni katalog slušateljev prvega filozofskega letnika Liceja v Ljubljani.
006.
1809 (www.uni-lj.si/. 2015) Ljubljana postane glavno mesto Ilirskih provinc. Francoska uprava uvede centralne šole s petimi študijskimi smermi za zdravnike, kirurge, inženirje, arhitekte, pravnike in teologe. Leta 1814 postane Ljubljana del monarhije, šolstvo pa vrnejo v prejšne stanje.
1815 (www.uni-lj.si/. 2015) Dijakov in študentov, vpisanih v gimnazijske in visokošolske programe, je bilo do leta 1848 kar 8519. Dostopnost do licejskega študija so imeli vsi družbeni sloji.
015
1837 (Žabota, 2011) Kongresni trg na situacijskem načrtu Deželne gradbene direkcije.
009.
1839 (Žabota, 2011) Zgrajena je sosednja stavba Kazinskega društva, današnji »Kongresni trg 3«. Stavba, ki meji na Wolfovo ulico, je bila zgrajena nekoliko kasneje. Med parkom Zvezda in poslopjem Kazine je urejena 8m široka ulica. Park Zvezda s tem dobi severno fasado, ki se je ohranila do danes.
1890 (Žabota, 2011) Pogled na Kongresni trg z gradu v obdobju pred katastrofalnim potresom leta 1895.
010.
1895 (Mihelič, 2001) Ljubljano prizadane hud potres. Stavbe, ki mejijo na Kongresni trg, so v večini močno poškodovane, nekatere celo tako močno, da jih je bilo treba porušiti. Istega leta je M. Fabijani v osnutku regulacijskega načrta Ljubljane zapisal: »Karakteristični so in ostanejo za Ljubljano podolžni trgi, orientirani na Grad, kot npr. Kongresni trg, Križevniški trg itd...« (Fabiani, 1895)
1895 (Benedetič, 2002) Začasna bivališča po potresu na Kongresnem trgu in v parku Zvezda. (foto W. J. Helfer)
013.
014. Začasna bivališča po potresu na Kongresnem trgu in v parku Zvezda. (foto W. J. Helfer).
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
1848 (www.uni-lj.si/,2015) 1861 (Benedetič, 2002) V avstrijski monarhiji izide 26. februarja v cesarski patent, osnovni zakon o državnem zastopstvu, ki uvede nove deželne rede, kar pomeni, da je vsaka dežela dobila svoj deželni zbor.
Po reformi sekundarnega in terciarnega šolstva v Avstriji je licej v Ljubljani ukinjen, deluje le še šolstvo v škofijskem učnem zavodu. Hkrati se je kot del slovenskega narodnega programa začel tudi boj za slovensko univerzo.
1867 (Benedetič, 2002) Ustanovljena je avstro-ogrska monarhija. Dunajski državni zbor daje prioriteto avstrijski polovici države, znotraj avstrijskih meja ostanejo kranjski, koroški, štajerski, istrski in goriški deželni zbor.
1895 (Benedetič, 2002) Nekdanji Deželni dvorec na mestu, kjer danes stoji stavba rektorata UL.
011.
012. (Odgovori na postavljena vprašanja, ki jih je v obvezni pisni obliki oddal Leonard Klofutar na razpisanem konkurznem izpitu).
1895 (Benedetič, 2002) Kranjski deželni zbor je do 14. aprila opravljal svojo dejavnost v skromnejši in manjši stavbi, ki je stala na mestu današnjega rektorata UL. Ljubljano je 15. aprila, v noči iz velikonočne nedelje na ponedeljek, stresel hud potresni sunek in porušil veliko mestnih zgradb v Ljubljani. Zaradi velike škode na stavbi deželnega zbora, so bili uradi preseljeni v administrativno zgradbo nove bolnišnice.
017
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 1895 (Benedetič, 2002) Pogled na poškodovano notranjost starega Deželnega dvorca po potresu.
015.
1895 (Benedetič, 2002) Občinski svetnik Jan Vladimir Hrasky maja tega leta na izredni občinski seji predlaga ustanovitev komisije, ki naj bi sestavila program ureditve mesta po potresu.
1895 (Benedetič, 2002) V juliju tega leta je sklicano izredno zasedanje kranjskega deželnega zbora, med drugim je bila točka razprave kaj storiti z poškodovanim Deželnim dvorcem. Upoštevali naj bi mnenja zasebnih izvedencev.
1895 (Benedetič, 2002) Ker stara stavba in začasni prostori niso bili primerni za delovanje uradov, so v jesenskem obdobju postale potrebe po izgradnji nove stavbe vedno večje.
1896 (Benedetič, 2002) Prvi projekt, ki ga je po naročilu deželnega zastopstva izdelal arhitekt Raimund Jeblinger iz Linza, je datiran s 1. januarjem. Najverjetneje je na izbiro arhitekta vplival ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič (18911930).
016.
1896 (Benedetič, 2002) Deželni zbor Kranjske je 17. februarja sprejel dokončno odločitev, da se na mestu, kjer je v času potresa stal poškodovani Deželni dvorec, zgradi nova stavba po načrtu, ki ga bo odobril deželni zbor Kranjske.
1896 (Benedetič, 2002) Na zasedanju deželnega zbora v marcu tega leta zavrnejo načrte R. Jeblingerja in se odločijo za natečaj. V strokovnem tisku so bili razpisani natančni pogoji projekta in nagrada.
1896 (Benedetič, 2002) Na natečaj se v aprilu tega leta prijavita dva avtorja. Medtem ko odklonijo rešitev enega avtorja, pa nagradijo projekt češkega arhitekta Josepha Marijo Olbricha. Projekt je imel po mnenju žirije veliko pomankljivosti, vendar so projekt ocenili kot »zelo upoštevanja vreden dosežek«.
019
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 1896 (Benedetič, 2002) Olbrichov projekt za Deželni dvorec je julija tega leta zavrnjen, ker je presegal razpisane finančne omejitve.
017. Študija fasade z Vegove ulice.
1896 (Benedetič, 2002) Kranjski deželni zbor oktobra preda projekt kranjskemu stavbnemu uradu. Deželni stavbni inženir Jan Vladimír Hráský pripravi nove načrte za izgradnjo Deželnega dvorca do konca tega leta.
018. Študija fasade z Vegove ulice.
1897 (Benedetič, 2002) Deželni zbor na več sejah odločal glede načrtov za Deželni dvorec Hraskya. Stroški izgradnje in površina stavbe so presegali projektne pogoje. Ker so nekateri poslanci menili, da mora biti izvedba stavbe cenejša in njegova zasnova bolj enostavna, so se odločili za predelavo načrtov.
1897 (Benedetič, 2002) Češki arhitekt Josip Hudetz je izdeloval projektne načrte v času od julija 1899 do leta 1902. Pri prvi predelavi načrtov ponovi napake predhodnikov. Drugo predelavo načrtov deželni zbor sprejme. Sprejeti načrti ustrezajo današnji podobi stavbe, z manjšimi spremembami predvsem pri okrasju.
1899 (Benedetič, 2002) Maketa stavbe Deželnega dvorca v Ljubljani.
1898 (www.uni-lj.si/, 2015) Kranjski deželni zbor s poslancem dr. Majeronom v februarju tega leta jasno oblikuje zahtevo po univerzi na Slovenskem.
019.
1899 (Benedetič, 2002) Kopanje gradbene jame se je pričelo 7. julija.
1900 (Benedetič, 2002) Pozno jeseni je bila stavba že »pod streho«.
020.
021.
1901 (Benedetič, 2002) Na seji deželnega zbora je bilo 13. julija podano poročilo o realizaciji gradbenih načrtov, kjer je bilo omenjeno, da stroški ne bodo presegali predvidenega obsega sredstev.
021
1908 (Rotovnik, 2015) Pogled z gradu na Kongresni trg in Deželni dvorec.
025.
1909 (Kač, 2011) Parada Avstro-Ogrske vojske 11. maja.
026.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 1902 (Benedetič, 2002) V novo zgrajeno stavbo so se 1. avgusta vselili prvi uradi.
022.
1902 (Benedetič, 2002) Deželna blagajna se v stavbo vseli 6. decembra.
1903 (Benedetič, 2002) Zbornična dvorana.
023.
1903 (Benedetič, 2002) 22. septembra kranjski deželni zbor prvič zaseda v novem Deželnem dvorcu, na otvoritvi navzoče pozdravi tedanji deželni glavar Oton Detela.
024.
1905 (Benedetič, 2002) Deželnega predsednika Kranjske barona Heina je zamenjal baron Schwarz.
1908 (Benedetič, 2002) Po naročilu z Dunaja je uvedena splošna volilna reforma znotraj dežele Kranjske, zato je število poslancev večje. V deželni zbornici so dodali še sedem sedežev. Istega leta postane deželni glavar Fran Šuklje.
1912 (Benedetič, 2002) Dr. I. Šusteršič zamenja F. Šukljeta na mestu deželnega glavarja Kranjske. Ta je vodil deželni zbor do leta 1918 in kot se izkaže, je bil tudi zadnji deželni glavar Kranjske. V njegovem času je bil v zbornično dvorano nameščen veliki lestenec, ki ga je izdelal obrtnik Ivan Kregar (1909).
027.
023
1918 (Kač, 2011) Manifestacija ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije.
028.
1928 (Žabota, 2011) Arhitekt Jože Plečnik je prejel prvo naročilo za preureditev Kongresnega trga. Naloge se je lotil velikopotezno, saj je zasnoval novo urbanistično kompozicijo Trnovska cerkev - Zvezda - Južni trg. Po Plečnikovih načrtih tlakujejo trg z velikimi belimi betonskimi ploščami, postavljenimi v pravilno geometrijsko mrežo, nerejeno iz temnejšega betona. V osi uršulinske cerkve je bilo postavljeno znamenje sv. Trojice. V liniji znamenja in filharmonije so bili postavljeni še vitki kandlabri. Trg povezuje dve dominanti, uršulinsko cerkev in Slovensko filharmonijo. Plečnik je predlagal tudi zamenjavo drevesnih vrst. Obstoječe kostanje je želel nadomestiti s platanami, vendar je javnost temu nasprotovala.
032.
1936 (Mihelič, 2001) Po smrti kralja Aleksandra mesto razpiše natečaj za postavitev kraljevega spomenika na Kongresnem trgu.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
1918 (Benedetič, 2002) Po prvi svetovni vojni sledi razpad habsburške monarhije. 1. decembra istega leta je bila ustanovljena Kraljevina SHS.
1918 (Benedetič, 2002) 15. decembra je bila ustanovljena Večučilniška komisija, ki je vodila vse priprave za ustanovitev UL.
1918 (Benedetič, 2002) 23. julija so v Beogradu sprejeli zakon o UL, ki jo je sestavljalo pet fakultet (teološka, pravoslovna, filozofska, tehnična in medicinska).
1919 (Benedetič, 2002) V Deželnem dvorcu so se 18. septembra v Ljubljani sestali redni profesorji in konstruirali univerzitetni svet.
1919 (Benedetič, 2002) 1919 (Benedetič, 2002)
12. novembra je bil izvoljen prvi rektor prof. dr. Josip Plemelj.
Predsednik takratne deželne vlade, dr. Janko Brejec, je izposloval, da je bilo poslopje nekdanjega Deželnega dvorca brezplačno izročeno Univerzi.
029.
1919 (Benedetič, 2002) V študijskem letu 1919/1920 se je na UL vpisalo 942 študentov.
1919 (Benedetič, 2002) 1921 (Benedetič, 2002)
03. decembra je v zbornični dvorani potekalo prvo predavanje, ki ga je vodil prof. dr. Fran Ramovš.
Ministrski svet je 17. marca izdal odlok, po katerem je poslopje Deželnega dvorca državna last, ki pa se jo brezplačno prepušča univerzi. Deželni dvorec v Ljubljani je dobil naziv centralno univerzitetno poslopje.
030.
031.
1929 (Benedetič, 2002) Zaradi proračunske krize je rektor M. Vidmar zaprosil kralja Aleksandra II. za pomoč pri reševanju krize in zaščito UL. Kralj je prošnjo sprejel, UL pa je do italjanske zasede nosila kraljevo ime.
025
1939 (Mihelič, 2001) Odbor Ljubljane se je odločil za postavitev konjeniškega spomenika kralja Aleksandra II. Naročilo so oddali kiparju Lojzetu Dolinarju. Razpisan je javni natečaj za ureditev širšega območja Kongresnega trga, ki so se ga udeležili številni arhitekti (E. Ravnikar, M. Tepina, B. Gvardjančič, I. Štrukelj, B. Počkar...)
1940 (Žabota, 2011) Junija istega leta svečano odkrijejo spomenik kralju Aleksandru Karađorđeviću v parku Zvezda (na mestu ,kjer danes stoji sidro). Ob tej priložnosti so zamenjali tudi drevesno vrsto v parku. Kostanje so nadomestile platane. Ob presajanju dreves so naleteli na star vodnjak kapucinskega samostana, ki je bil obnovljen in dodelan po načrtih B. Kobeta. V tem času je mestni arhitekt B. Kobe pripravil nekaj variant preoblikovanja Kongresnega trga in parka Zvezda.
035.
1941 (Žabota, 2011) Po italjanski okupaciji Ljubljane je odstranjen in pretopljen spomenik kralju Aleksandru II. Junija istega leta so začeli podirati enonadstropno hišo ob uršulinski šoli, t.i. Šinkovčevo trgovino s čevlji, ker je mestna oblast želela podaljšati Šubičevo ulico preko nunskega vrta do Kongresnega trga. Trg so preimenovali v Mussolinijev trg.
1942 (Žabota, 2011) Mesto je zaradi izrednih razmer med drugo svetovno vojno poseglo v park Zvezda na prav poseben način. Parkovno površino so preorali in spremenili v poljedelske površine, mestna vrtnarija je na njih zasadila krompir. Podobno so naredili tudi naslednje koledarsko leto.
036.
1944 (Žabota, 2011) V parku Zvezda so posadili sojo za pridobivanje olja.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 1939 (Benedetič, 2002) Praznovanje 20. obletnice UL.
1940 (Rotovnik, 2015) Razglednica Kongresnega trga s pogledom na stavbo rektorata UL.
033.
034.
1941 (Benedetič, 2002) V času druge svetovne vojne (do 1945) je veliko univerzitetnih prostorov zasedlo vojaštvo in vojaške organizacije.
1943 (Benedetič, 2002) Oktobra tega leta so prostore univerze zasedli Nemci in slovenski domobranci.
1943 (Benedetič, 2002) 11. novembra so bila ukinjena vsa predavanja in vaje na ljubljanski UL.
1945 (Benedetič, 2002) 10. maja po koncu druge svetovne vojne, se je na balkonu Deželnega dvorca zbrala Narodna vlada Slovenije in se predstavila osvobojeni Ljubljani.
1945 (Benedetič, 2002) 23. maja je začela UL ponovno delovati. Po zaključku druge svetovne vojne je bil velik vpis študentov na tehnične smeri UL. Istega leta so bili ustanovljeni gradbeni komite, Medicinska in Gospodarska fakulteta.
027
1946 (www.inz.si, 2015) Kongresni trg z Ljubljanskega gradu po 2. svetovni vojni.
037.
1952 (Žabota, 2011) Na seji Mestnega ljudskega odbora je posebna komisija predložila predlog preimenovanja ulic in trgov. Kongresni trg so preimenovali v Trg revolucije.
1962 (Žabota, 2011) Zaradi širitve Slovenske ceste so porušili Wurzbachovo hišo. Zahodna stranica trga ni več celovita, prostor ni določno opredeljen. Trg revolucije se preobrazi iz prostora za slovesnosti in zborovanje v parkirišče. Tlak Trga revolucije so prekrili z asfaltom.
039.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
1947 (Benedetič, 2002) Univerzitetni senat se dogovarja z gradbeno komisijo o preureditvi centralnega univerzitetnega poslopja. Stavbo naj bi dvignili za eno nadstropje.
1949 (Benedetič, 2002) V poletnem času istega leta je bilo na stavbi UL izvedeno več adaptacijskih del (pridobljenih nekaj delovnih prostorov, sejna dvorana in manjša popravila na fasadi) in temeljito čiščenje prostorov zaradi proslave 30-letnice obstoja UL.
1947 (Benedetič, 2002) Ustanovljena je Agronomska fakulteta, razširjene so nove smeri študija strojništva, geodezije in farmacije.
1949 (Benedetič, 2002) 12. novembra je bil v času proslave 30-letnice UL v avli stavbe odkrit spominski kamen, posvečen več kot 200 študentom, profesorjem in nameščencem UL, ki so se borili proti okupatorju med drugo svetovno vojno. (spomenik na fotografiji levo)
1957 (www.uni-lj.si/. 2015) 28. junija je bil sprejet Zakon o univerzi. Hkrati pride do preimenovanja nekaterih fakultet, kot je na primer preimenovanje Tehnične fakultete v Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
038.
1959 (Benedetič, 2002) V avli stavbe so postavili dva doprsna kipa študenta B. Kidriča in T. Tomšiča, delo kiparja B. Kalina. (kipa na fotografiji zgoraj)
1968 (Benedetič, 2002) Ustanovljena je Arhivsko-muzejska služba UL, ki hrani pomembna gradiva iz preteklosti.
1968 (Benedetič, 2002) V času priprave na proslavo ob 50-letnici UL so na stavbi potekali večji obnovitveni posegi. (obnovljena Zbornična dvorana, novi prostori rektorja s sejno sobo, obnove štukatur, nova stilna oprema ter popravki na fasadi). Pred glavni vhod iz Kongresnega trga je bil postavljen doprstni kip prvega rektorja dr. J. Plemlja, kasneje so bili postavljeni še kipi dr. M. Rostoharja, dr. D. Majarona in I. Hribarja, ki so odločilno sodelovali pri ustanovitvi univerze.
1968 (Benedetič, 2002) Od tega časa dalje Arhivsko-muzejska služba UL in Zavod za spomeniško varstvo spremljata vsak poseg v stavbo. Ohranjeni so originalni načrti, kar je pomembno pri izvajanju različnih posegov v stavbi.
1968 (Benedetič, 2002) Nov kateder v Zbornični dvorani, v uporabi še danes.
040.
029
1974 (Žabota, 2011) Trg revolucije je preimenovan v Trg osvoboditve. Novi trg pred parlamentom pa dobi ime Trg revolucije.
1980 (www.rtvslo.si, 2010) Kongresni trg kot javni parkirni prostor v 80. letih 20. stoletja.
042.
1991 (Žabota, 2011) Po osamosvojitvi Slovenije trg ob parku Zvezda ponovno preimenujejo v Kongresni trg.
2000 (Mihelič, 2001) V začetku 21. stoletja so se pojavile zamisli o preureditvi Kongresnega trga, ki naj bi dobil nazaj nekdanji reprezentančni značaj. Razmišljalo se je o gradnji parkirne hiše, kar je sprožilo številne razprave.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ
1975 (www.uni-lj.si/. 2015) 29. novembra se UL pridruži še deset drugih visokih in višjih šol ter akademij.
1980 (www.uni-lj.si/. 2015) Sprejet je Zakon o usmerjenem izobraževanju.
1980 (Rotovnik, 2015) Sedež UL v 80. letih 20. stoletja.
041.
1990 (Benedetič, 2002) Postavitev novega stopnišča z dvigali za dostop do podstrešnih prostorov. Gre za večji poseg v stavbo z dvoriščne strani.
1993 (www.uni-lj.si/. 2015) Sprejet je Zakon o visokem šolstvu, ki prinese korenite vsebinske spremembe.
1999 (Benedetič, 2002) Iz Centralne stavbe UL se izseli Pravna fakulteta, ki je zadnja fakulteta, ki je delovala v stavbi nekdanjega Deželnega dvorca.
043.
1999 (Benedetič, 2002) Izvajati so se pričeli obsežni restavratorski posegi v notranjih prostorih stavbe, ki so dobili podobo iz obdobja deželnega glavarstva.
2002 (Benedetič, 2002) Med letoma 2002-2004 se je izvajala obnova strehe z vsemi okrasnimi elementi (2002), obnova dvoriščnih fasad (2003) ter tudi obnova uličnih fasad (2004).
031
2009 (Slovenske novice, 2009) Zaradi gradnje parkirne hiše so se pričela tudi arheološka izkopavanja.
046.
2011 (MOL, 2011) Prenovljeni Kongresni trg slavnostno odprejo 24. junija z osrednjo proslavo ob dnevu državnosti in 20. obletnico samostojnosti Slovenije. Pod parkom Zvezda in Kongresnim trgom je zgrajena parkirna hiša. Tlak Kongresnega trga je obnovljen po Plečnikovih načrtih.
047.
048.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2. KRONOLOŠKI RAZVOJ 2004 (www.uni-lj.si/, 2015) Končana restavratorska dela na stavbi rektorata UL. (Primerjava pred obnovo in po obnovi)
044.
045.
2015 (www.uni-lj.si/. 2015) UL je najstarejša in največja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji, ustanovljena leta 1919. Danes jo obiskuje več kot 40.000 študentov, zaposluje pa več kot 5600 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov in strokovnih ter administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah.
049.
033
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
3. LOKACIJA
KONGRESNI TRG Kongresni trg se nahaja v samem središču mesta Ljubljana. Leži na stičišču rimskega, srednjeveškega, baročnega, klasicističnega in modernega zgodovinskega obdobja v Ljubljani. Plasti preteklega časa opazimo pri zasnovi ulic, raznolikosti arhitekture in urbane strukture. Prepoznavni znak je park v obliki zvezde, imenovan tudi park Zvezda. Kongresni trg velja za najpomembnejšo klasicistično urbano kompozicijo v središču mesta. Trg, zasnovan po načrtih arhitekta J. Plečnika, je pravokotne oblike, osno orientiran v smeri vzhod-zahod. S pogledom proti vzhodu se odpira na grajski grič in Ljubljanski grad. Naslanja se na dve pomembni cestni povezavi, Slovensko cesto, ki je najstarejša cesta skozi ljubljanska vrata, ter eno od dveh najpomembnejših srednjeveških povezav na levem bregu Ljubljanice, ki jo danes sestavljajo Gosposka, Wolfova in Trubarjeva ulica. Pomembnost dopolnjujejo spomeniki, ki so razporejeni po parku in trgu. Najstarejši spomenik je kiparska plastika, pozlačena soha rimskega meščana v togi Emonec, najverjetneje izvira iz 4. stoletja. Najpomembnejši spomenik na trgu je znamenje sv. Trojice, ki ga je J. Plečnik v svoji ureditvi postavil v os Uršulinske cerkve in samega trga. V parku stoji tudi vodnjak B. Kobeta iz leta 1940, ki ga je mesto načrtovalo že davnega leta 1838. Na mestu, kjer je pred vojno stal konjeniški spomenik kralja Aleksandra Karađorđevića I., danes stoji veliko ladijsko sidro. Na njem je obeležen prvi prihod Slovanov do Jadranskega morja (510) in priključitev morja Sloveniji leta 1954. Nasproti Kazine stoji spomenik ženskim demonstracijam, ki so potekale med italjansko okupacjo Ljubljane, pred stavbo Kazine, tedanjim sedežem italjanskega armadnega zbora. Na trgu se nahaja tudi nekaj manjših spominskih tabel in obeležij zgodovinskih dogodkov. (B.Žabota, 2011)
035
DOSTOPI Legenda: Legenda: Stavba Stavbarektorata rektorataUL UL Mestno Mestnostavbno stavbnotkivo tkivo Zelenepovršine površine Zelene Gradbene linije obodov stavb na trgu Glavni vhod Gradbena linija stavbe rektorata Vhod za svečane dogodke Vhod na dvorišče Dostavna in intervencijska pot Intervencijska pot
Kongresni Kongresnitrg trg
Vir podlage: avtor.
Vego
va ul
ica
Gosposka Gosposka ulica ulica
Dvorni Dvorni trgtrg
Vego
va ul
ica
PePe tern teelo rnelo vava ulica ulica
ZAZNAVNA ANALIZA LOKACIJE in STAVBE NA KONGRESNEM TRGU (glej str.:041) Legenda: Legenda:
1
Mestno Stavba stavbno rektoratatkivo UL Zelene Mestnopovršine stavbno tkivo
2
87
3
4
7
4
Pogledi stavbo (glej str.: 039-desno) Zelene na površine
5
5
Centralni Vozlišče poudarki
6
1
Vogalni (glej str.: 039-levo) Pogledipoudarki
7
3
Vmesni volumen Notranje dvorišče Vhodni prostor
2 15
14
8
2
3
8
Kongresni Kongresnitrg trg
6
13
9
12
10
4
11
1
Vir podlage: avtor.
Vego Vegova ulic va ul a ica
Gosposka Gosposka ulica ulica
Dvorni Dvorni trgtrg
PePe tern teelo rnelo vava ulica ulica
5 6
0
0
50
50
100 0 100 0
50
50
100 100
200m200m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
POZICIJA STAVBE NA TRGU Legenda: Stavba rektorata UL Mestno stavbno tkivo Zelene površine Gradbene linije obodov stavb na trgu Gradbena linija stavbe rektorata
Kongresni trg
Vir podlage: avtor.
Vego
va ul
ica
Gosposka
ulica
Dvorni trg
Petern
elova
ulica
ZAZNAVNA ANALIZA STAVBE (glej str.: 039) Legenda: 8
Mestno stavbno tkivo Zelene površine
7
Pogledi na stavbo (glej str.: 039-desno) Centralni poudarki Vogalni poudarki Vmesni volumen Notranje dvorišče
2
3
Vhodni prostor
Kongresni trg
4 1
Vir podlage: avtor.
Vego
va ul
ica
Gosposka
ulica
Dvorni trg
Petern
elova
ulica
5 6
0
50
100 0
50
100
200m
037
ZAZNAVNA ANALIZA LOKACIJE
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
050. Zaznava prostora (pogled 1).
051. Zaznava prostora (pogled 2).
052. Zaznava prostora (pogled 3).
053. Zaznava prostora (pogled 4).
054. Zaznava prostora (pogled 5).
055. Zaznava prostora (pogled 6).
056. Zaznava prostora (pogled 7).
057. Zaznava prostora (pogled 8).
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
ZAZNAVNA ANALIZA STAVBE
058. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 1).
059. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 2).
060. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 3).
061. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 4).
062. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 5).
063. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 6).
064. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 7).
065. Zaznava stavbe v prostoru (pogled 8).
039
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
066. (1) KAZINA, Kongresni trg 1.
067. (2) NEZAZIDAN PROSTOR, Kongresni trg 2.
068. (3) OVIJAČEVA HIŠA, Kongresni trg 3.
069. (4) CETINOVIČEVA HIŠA, Kongresni trg 4.
070. (5) GERBERJEVA HIŠA, Kongresni trg 5.
071. (6) GESTRINIVA HIŠA, Kongresni trg 6.
072. (7) APEJ-TAMBURINO-GJUDOVA HIŠA, Kongresni trg 7.
073. (8) SLOVENSKA MATICA, Kongresni trg 8.
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
STAVBE NA KONGRESNEM TRGU
074. (9) KOLLMANNOVA HIŠA, Kongresni trg 9.
075. (10) SLOVENSKA FILHARMONIJA, Kongresni trg 10.
076. (11) SCHMIDT-KASTNERJEVA HIŠA, Kongresni trg 11.
077. (12) REKTORAT UNIVERZE V LJUBLJANI, Kongresni trg 12.
078. (13) LAVRENČIČEVA HIŠA, Kongresni trg 13.
079. (14) LAVRENČIČEVA HIŠA, Kongresni trg 13.
080. (15) FISCHER-ELBERTOVA HIŠA, Kongresni trg 14.
081. (16) KOGLSOUVAN-BLEIWEISOVA HIŠA, Kongresni trg 15.
041
PARCELNE MEJE Legenda:
3187
3176
3165
3164 3162
3174
3173
3186
3088
3188
3089
3193
3191
3192/2 3289/3 3092/2
Vhodna parkovna ureditev
3094/4 3094/3
3194/3
3196 3199 3199
3192/1
3090
3092/1
153/33 153/30
3210
3212
323 *302
*293
3212 *272
3200/1
3200/1
*296
323
3210
3195
3198 3195
3093
3086
3286 3209
153/26
3199 3199 3197 3197
3201
3092/3
*296
3207 3208
3172
3194/1
3200/1
3091
3094/1
3160
3171
3194/2
3094/2
3082/11
3287
3190
3085
Stavba rektorata UL
3163 3161 3161
3175
3189
3083 3084
3206
*293 *292
3095 *292
3200/1 3082/7 3097
153/72
3100 3215 3214
*304
*292
*292
153/42 153/29
3213
337 337 153/68
3216/1
3082/1 3102
3103
*70/4
3290
3218
3219
*277
3220 175/11 175/16 175/17
3200/1 3289/1
3099
3098 175/15
3200/3
*789
197/1
197/2 *40
28/7
*40
*40
*41/3
28/5
*147/2
*145/2
*265
175
*267
*4 *264
*265
3227
*7
153/77
154/10
*6
*7
22/1
*345
153/69
*7
*8
153/69 6/1
*26/4
*346
*247
*26/9
*248
*26/2 *26/8
159
*26/5
*227/2
196
*227/2
186/19
*34 *33 *34
*243
*242 *242
*240 *239 *240
319 25
*15 *347
*241
26/126/1
154/5
*182
26/1 *17
*17 *241
*240
153/20
*18
26/21 26/25
*16/1 *16/1
*16/1 *16/1
26/27
*18/2
26/26
*17/4*17/4 *17/2
*17/3*17/3
164/1
817 164/2 817
*16/1 *17/2
*16/2
164/2
*20
164/5
304/1
304/1
306 306
342 154/15
*222
343 *213 *213
*213
*21 *22
*23 *23
*23 *23
*172
*33
*171 *171 153/65
*213
*33 *33
153/18
*349
153/65 153/4
39/2 39/2
*169
154/3
305
*21 *22
*22
153/65 154/13
305
*26
30
39/2 *213
154/15
*173
342342 343
342
178/1
306 307
308
*214*214
*21
*173
*361
*25 *25
*21
*174 *174
*215*215 *215
*217 *215
343
164/2 *223/2 164/4 178/1 164/3 154/14
*217 *218/1
164/2
*17/2
*217
*217 *360 *218/1
*24
28
*21
*177 318 318 *175 *175
332 332
164/2
178/15
308
153/18
332 *217
*218/1
*20
*16/2 *17/2
154/11
27
*19
*19 *19
*178 *178
*18/2
*18
*24
*19 *19
*179
*18/2
26/27 *16/2
154/4
*18/2
26/23
*16/1
*348
*180
*368
154/12
*18/1
27
*18
*18
*18 164/1
26/16
*16/1
*18
*18
*181
*17
*17
*17
*239
*224 *224
*224 26/19
26/1
26/1 26/1
26/20 178/16
26/2
153/21
*241
*225 *225
25
*15 *184
*241
*24
26/17
47/8
319
*183
*243 *242
*239
*12
319 154/1
*243
*239 *239
*225
178/6
26/18
*243
*239
*12
*13
153/22
*13
*24
*29
*225
24/5 24/6
*238
*227/1
*226/2 *226/1 *226/2 *226/1 *225 *225
*24
*30/1
*12
*13 153/22
*245 154/6
*226/1 178/4 141
*31 *31
*32 *31
331
*244
*245 *246
*227/1
*227/1 *226/1
*25
178/5 *28
*33 *32 *32
24/3 24/4 26/2
*26/1
186/19 *28 *28
*33
*33
*246
*227/2
*227/2
*26/1
186/2 *34
334
*229
*10
321 321
*250 196 *26/1
*149
*10
*254*254
331
154/19
*229
186/19
*149
*254
*235 154/20
*26/1
*26/1 186/1 *35
*249
154/7
*234 *234
*233
*227/3
6/2
*149
*255/1
*255/1 *255/2 *232
*232 *233
*26/7
*9
*10
*232
175
*26/7
6/2
*9
*255/2
178/7 6/12 6/11
*8
*9 *258
154/9
*232
*26/2 6/1
*8 *8 *8
*8
*258
*231
175
*231
6/10 6/9
28/1
Vir podlage: GURS.
*5 *6
153/76
153/70
6/5
*6
153/85
153/79
*4
*5 *5
*6
*264
153/86 3228
175
*3 *3 *343 *3 *4
*284 *344
*267
3292 3227
175
*26/6
6/8
153/71 153/24
3226
175 175
6/4
28/1
*282
175 *147/2
*26/3
178/18
28/4
47/16
153/25 153/71
3225
178/17
28/4 28/3
28/3
*281
*145/1
*147/2
6/3
28/4
28/3 *41/3 *41/3
*148 *148 *148
*279
*280 *281
*146
6/13
178/19
153/23
*285
153/25
*280
3291
6/7
197/1 28/6
*278
3224
6/6
*148
153/68
*286/1
47/16
3289/1 *148
175/1 175/1
153/43
*286/2
*286/1
3222 3223
197/1 30/17
*277
*286/1
3221
3289/2
153/29
*288
338
3217 3216/2
3200/2 142/16
153/43
*288
3101
3087
*209
*169
*35
TOPOGRAFSKI NAČRT Legenda: Stavba rektorata UL
Vir podlage: LGB d.o.o..
Mestno stavbno tkivo
0
50
100
200m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
TIPOGRAFIJA Legenda: Stavba rektorata UL
Vir podlage: LGB d.o.o..
Mestno stavbno tkivo
MESTNE ZELENE POVRŠINE Legenda: Stavba rektorata UL Grajski grič (gozd in gozdne jase) Javne in pol-javne zelene površine Zasebni vrtovi in ozelenjena dvorišča Reka Ljubljanica
Vir podlage: avtor.
Zasaditve z drevjem in večjimi grmovnicami
0
50
100
200m
043
PROMETNO OMREŽJE
Legenda: Stavba rektorata UL Površine za pešce in kolesarje Kolesarske steze Avtobusna postaja mestnega prometa Izposoja koles BicikeLJ Zasebni parkirni prostori Javni - plačljiv parkirni prostor Javna podzemna garaža
Lokalna zbirna cesta Lokalna krajevna cesta Smer vožnje vozil
Vir podlage: Urbinfo, avtor.
Smer vožnje javnega mestnega prometa
CESTNO OMREŽJE
Legenda: Stavba rektorata UL Lokalna zbirna cesta Lokalna krajevna cesta Smer vožnje vozil
Vir podlage: Urbinfo, avtor.
Smer vožnje javnega mestnega prometa
0
50
100
200m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
MIRUJOČI PROMET
Legenda: Stavba rektorata UL Zasebni parkirni prostori Javni - plačljiv parkirni prostor
Vir podlage: Urbinfo, avtor.
Javna podzemna garaža
KOLESARSKE IN PEŠ POTI
Legenda: Stavba rektorata UL Površine za pešce in kolesarje Kolesarske steze Avtobusna postaja mestnega prometa
Vir podlage: Urbinfo, avtor.
Izposoja koles BicikeLJ
0
50
100
200m
045
OBREMENJENOST S HRUPOM Legenda: Stavba rektorata UL I. stopnja varstva pred hrupom II. stopnja varstva pred hrupom III. stopnja varstva pred hrupom IV. stopnja varstva pred hrupom
Vir podlage: Urbinfo
Območja možne prekomerne obremenitve s hrupom
OSKRBA S PITNO VODO, ELEKTRIČNO IN TOPLOTNO ENERGIJO Legenda: Stavba rektorata UL
Oskrba s pitno vodo Primarno vodovodno omrežje Sekundarno vodovodno omrežje
Oskrba s toplotno energijo Tranzitno distribucijsko vodovodno omrežje Razdelilno distribucijsko vročevodno omrežje
Oskrba z električno energijo Distribucijski vod10kV ali 20kV
Vir podlage: Urbinfo
Razdelilna transformatorska postaja
0
50
100
200m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
3. LOKACIJA
KULTURNA DEDIŠČINA Legenda: Stavba rektorata UL Arheološko najdišče Spomenik Dediščina Vplivno območje spomenika
Vir podlage: Urbinfo
Vplivno območje
KOMUNALNI VODI Legenda: Stavba rektorata UL Primarno omrežje za komunalno odpadno vodo Sekundarno omrežje za komunalno odpadno vodo Primarno omrežje za padavinsko odpadno vodo Sekundarno omrežje za padavinsko odpadno vodo Črpališče
Vir podlage: Urbinfo
Razbremenilnik
0
50
100
200m
047
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
DEŽELNI DVOREC V LJUBLJANI Stavba nekdanjega Deželnega dvorca, danes stavba rektorata UL, je v celoti in po posameznih delih zaščitena kot kultrni spomenik najvišje vrednosti. Arhitekturna vrednost zunanjosti stavbe, slavnostno stopnišče s celotnim prvim nadstropjem ter zasnova in dekoracija slavnostnih dvoran in prostorov nosi tudi močan simbolni pomen. Stavba je namreč ena redkih ohranjenih regionalnih in nacionalnih parlamentov avstro-ogrske monarhije. Predstavlja simbole trdoživosti in odločitev, hkrati pa velja tudi za simbolni začetek UL. Nekdanji Deželni dvorec, kakovostna arhitektura začetka 20. stoletja, skupaj z UL simbolizira organiziranost, kakovost, avtonomijo in pripadnost.
049
NOTRANJOST
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
082. Vhodna avla.
083. Zbornična dvorana.
084. Galerija v prvem nadstropju.
085. Svečano stopnišče.
086. Salon Franceta Prešerna.
087. Svečani hodnik pred Zbornično dvorano.
088. Osrednje stopnišče.
089. Hodnik.
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
ZUNANJOST
090. Okrasje na vogalih stavbe.
091. Pogled na stavbo rektorata UL v zimskem času.
092. Vhodna fasada.
093. Zahodni stolp.
094. Osrednji dvoriščni stolp.
095. Osrednji dvoriščni stolp.
096. Streha.
097. Južni dvoriščni stolp.
051
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
Gosposka ulic
a
Vego va
ulica
TLORIS SITUACIJE (M=1:1000)
Petern
elova
ulica
0
10
50
100m
053
3,188
4,000
0,5630,428
0,188
4,19
0,375
0,375
0,00
PREREZ A-A
0,1880,437
4,83
4,188
2,187
2,750
4,213
0,438
1,688
4,18
0,375
0,375
0,375
0,375
0,00
4,03 3,66
1,275
0,787
3,413
0,275 1,250
0,624
1,163
PREREZ B-B
0,442
0,00
PREREZ C-C
1,977
0,132 0,500
2,175
3,062
2,78
0,60 0,00
0,610 0,600
1,210
1,210
0,625
2,188
0,176
0,262 0,510
4,75
PREREZ D-D
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
B
TLORIS KLETI in PREREZI (M=1:250)
1,71 1,22
0,58
0,99
1,12 1,81
1,92 1,50 0,16
1,10 1,32
0,59
1,90
1,10
0,80
1,94
2,81
1,10
2,98
0,65
3,11
9,46 1,05
1,97
1,10
3,13
3,16
1,10
2,12
1,10
0,81
1,91
4,18
1,10
0,18
1,91
2,85
1,10
1,88
0,69
1,10
1,00
1,80
6,26
1,24
1,16
1,71
2,37
1,81
2,48
1,13
0,84
5,57
0,84 0,73
1,10
0,78
0,48
2,02
1,71
0,94
-1,00
2,06
0,69 2,47 2,69
±0,000
1,10
2,93
0,87
0,77
-0,60
0,98
3,15
3,17 1,90
0,84
1,84
2,50
+0,20
1,20
2,19
2,60
1,25 1,00
3,78
1,08
0,64
3,93
2,28
0,54
1,09
1,71
0,99
0,85
1,93
0,84
2,69
2,24
0,62
1,51 9,41
1,14
0,21 1,96
2,33
1,07
0,12
0,52
2,21
0,72
2,60
2,36
0,63
±0,000
0,93 1,67
0,90 2,49
1,81 1,10
0,65
0,84 0,67
2,50 0,65
8,69
-1,60
1,10
2,07
1,80
0,84
1,10
2,07
2,25
0,79
2,61
±0,000
0,87
3,04
+0,20 ±0,000
0,82
1,10
0,59
0,87
0,62
1,14
0,84
2,36
2,19
1,96
2,75
1,16
2,11
1,74
1,10
1,72
2,20
3,55
1,12
2,36
2,80
1,10
0,04
1,75
0,90
1,90
0,79
1,02
2,19
2,03
3,21
1,10
0,63
1,10
2,30
2,93
1,52
2,32
±0,000
2,18
0,79
3,79
1,10
2,68
1,14
1,14
1,45
0,79
1,41
0,66
1,41
0,64
+0,20
D
8,10
5,92
±0,00 4,02
1,02
3,42
1,95
1,27
+0,20
±0,000
0,84
1,39
+0,20 ±0,000
0,66
1,14
2,50
1,43
1,10
0,71
1,22
0,84
0,79
2,18
1,46
1,39
0,91
3,27
1,10
1,00
1,63
0,65
1,42
2,12
2,35
2,31
0,53
0,85
1,27
1,31
2,34
2,33
1,09
0,65
1,27
2,71
0,84
1,37
1,16
+0,20
2,60
0,85
1,09
1,69
3,58
2,70
2,51
B 1,17
0,60 1,67
3,00 1,79
0,60 0,84
1,39 0,60 3,86
4,73 0,84
0,61 2,83
0,88 2,59
1,58
0,86 1,79
0,30
4,20 3,01
0,25 0,84
0,64
0,30 3,68
3,91
0,25 0,82
0,70 3,67
0,30
4,30 0,84
0,30 3,00
1,05 1,82
1,31 0,09
1,47
0,75 2,71
5,11 1,11
1,71
0,81 1,11
5,48 3,57
1,09
0,95 1,73
1,77
C
1,67
1,80
1,04
0,68 0,84
0,47
1,13
A
0,92
2,18
2,77
±0,000
5,80
0,84
1,07
1,09
2,33
1,71
1,10
0,43
0,63
0,68
0,23
2,20
0,50
0,65
0,84
1,83
1,17
0,80
0,64 0,84
0,41
1,69
3,07
1,11
2,35
1,77
0,63
+0,20
-1,00
0 1
5
10
055
DEJAVNOSTI
PROGRAM
VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE
Pisarna, delovni prostor, sejna soba
PISARNA, DELOVNI PROSTOR, SEJNA SOBA
Vertikalne komunikacije, hodnik, avle
DVORANE, PREDAVALNICE, GALERIJE
Dvorane, predavalnice, galerije
REKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI
Rektorjeva soba in spremljevalni prostoriSTROJNE INŠTALACIJE, KUHINJA SANITARIJE, Skladišče, shramba, garderobaSKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA Arhiv UL, arhiv računovodstva
ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE
Druge dejavnosti, vratarnica, vložišče
PARKIRNI PROSTOR, INTERVENCIJSKA POVRŠINA
DOSTOPNOST
DOSTOPNOST
JAVNO DOSTOPNO
Javno dostopno
DOSTOPNO Z DOVOLJENJEM ZAPOSLENIH, PRIREDITVE
Dostopno z dovolenjem zaposlenih OMEJEN DOSTOP (za zaposlene) Omejen dostop (za zaposlene)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE ANALIZA TLORISA KLETI
PODROBNE DEJAVNOSTI PODROBNE DEJAVNOSTI Reprezentančni prostori Delovni prostori
REPREZENTANČNI DELOVNI PROSTORI SERVISNI PROSTORI (WC, arhiv, shrambe, inštalacije...)
Servisni prostori (WC, arhiv, shrambe, instalacije,...) KOMUNIKACIJE Komunikacije
ARHITEKTONSKO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) ARHITEKTURNO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) 1. KATEGORIJA - najvišja kvaliteta
1. KATEGORIJA - najvišja kakovost
2. KATEGORIJA - prostori z arhitektonsko in strukturno vrednostjo
2. KATEGORIJA - prostori3.zKATEGORIJA arhitekturno in strukturno vrednostjo - običajni urejeni prostori KATEGORIJA - nekvalitetni prostori potrebni obnove 3. KATEGORIJA - običajni4.prostori 5. KATEGORIJA - nekvalitetno obnovljeni/dozidani prostori
4. KATEGORIJA - nekakovostni prostori, katere je treba obnoviti 5. KATEGORIJA - nekakovostno obnovljeni / dozidani prostori
057
0,590 0,720 3,569
0,720
0,500 4,480
0,400
0,280
4,260
4,963
3,750 0,730
0,500
0,602
0,00 0,40
0,500
0,500
4,86
1,150
8,05 7,65 6,50
0,730
0,253
4,200
3,570
0,550
0,385 0,300
4,89 4,50
3,964
0,385 0,200
PREREZ A-A
4,350 2,904
0,500
0,500
0,00
1,300
0,660
1,60 0,30 0,00
PREREZ B-B
0,200 2,100
2,100
4,300
4,300
2,200
2,200
0,200
0,200
0,585
4,50
0,400
0,400
0,00
PREREZ C-C
5,83
3,32
2,325
4,963
5,828
2,025
0,200
5,55
1,00
0,865
0,87
0,550
0,00 -0,30
PREREZ D-D
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
B
TLORIS PRITLIČJA in PREREZI (M=1:250)
1,16
1,84
1,33
3,14
0,73
0,59
1,84
1,16
0,67
1,30
1,72
1,30
1,71
3,03
0,71
1,30 6,68
1,00
0,45
0,73 0,67
0,25 1,70
0,25
1,00
0,25
0,64
2,54
0,25
1,00
0,27 1,68
0,25 0,67 0,73
10,20
0,45 1,37
0,89
1,40
1,65
3,70
1,40
0,23
2,86
1,42
1,40
1,61
0,46
1,40
0,75
1,80
6,25
0,75
8 1,70 0,3 1,30
1,30
0,44 1,59
1,41 0,40
6,20
C
1,02
1,75
1,60 1,07
1,19
A
1,82
1,16
0,67
1,66
5,78 0,20 3,02
3,33
+4,75
1,30 0,38
0,24
0,64
0,68
3,21
3,21
1,28
1,38
0,72 0,66
1,30
1,51
1,31
1,39
2,21
1,39
2,27
1,39
1,09
0,55 1,51
0,85
1,30
0,37
2,34
1,51
0,49
1,92
13,70
1,98
1,67
1,30
0,76
1,49
0,29
2,00
6,38
1,51
1,30
1,68
1,76
0,74
1,30
0,52
+2,55
+4,75
1,62
1,64
1,30
1,30
1,60 0,44
1,59
5,45
+1,25
1,51 0,57
1,86 1,30
1,51
9,26
1,30 1,98
1,38
2,02
2,34
1,66
1,98
1,38
1,69
+4,75
1,30
0,90
0,94
0,81
0,72
1,12
1,22
+3,31
1,45
+2,15
8,10
6,16
4,39
3,13
1,69
1,70
0,70
4,75
1,57
D
0,53
0,94
0,68
1,30
2,95
1,51
0,52
1,62
1,69
+2,42
1,30
2,05
0,98
2,09
0,49
0,60
1,16
1,30
0,58
1,30
1,30
1,76
0,88
1,99
1,30
0,36
1,76
3,26
0,90
0,61
0,64
0,30
+4,75
0,65
1,30 1,60
5,49
1,30
8,94
1,61
1,30
1,64
1,28
0,46 1,61
0,63
0,36
3,20
0,65
1,79
0,14
1,30
1,65
0,77
0,20
1,71
+4,75 +4,75
3,25
1,49
1,30
0,45
3,41
1,30
1,69
1,06
1,57
0,30
1,30
2,77
2,31
2,00
0,94
5,60
1,42
3,26
1,38
1,30
1,30
1,69
1,51
0,49
1,41
1,70
0,60
0,30
1,01
1,99
0,35
+4,75 3,45
1,61
1,30
2,96
1,01
1,51
1,99
2,95
1,57
1,80
1,30
2,94
1,26
1,70
1,69
6 1,70 0,5 0,23
4,02
1,01
1,70
3,44
A
0,30
C
0,81
1,80
1,00 1,55
4,88 1,60
1,30
0,77 3,43
6,10 1,30
1,51
0,64 1,30
2,43
1,86
1,11 1,68
15,82 2,65
2,80
1,70
0,71 2,80
1,70
2,80
1,53
1,79
2,18 0,25
0,64 2,74
5,12 1,30
1,46
0,64 1,29
5,42 3,40
1,29
1,49
1,78
B
1,30
0,37
1,59 0,48
D
0,90
0,56 1,52 0,20
1,12
2,98
0,70
1,12
1,43
1,30
1,51
0,48
1,11
+4,75
0 1
5
10
059
DEJAVNOSTI
PROGRAM
VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE
Pisarna, delovni prostor, sejna soba
PISARNA, DELOVNI PROSTOR, SEJNA SOBA
Vertikalne komunikacije, hodnik, avle DVORANE, PREDAVALNICE, GALERIJE Dvorane, predavalnice, galerijeREKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI SANITARIJE, Rektorjeva soba in spremljevalni prostoriSTROJNE INŠTALACIJE, KUHINJA SKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA
Skladišče, shramba, garderoba Arhiv UL, arhiv računovodstva
ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE
Druge dejavnosti, vratarnica, vložišče
DOSTOPNOST
DOSTOPNOST
JAVNO DOSTOPNO
Javno dostopno
DOSTOPNO Z DOVOLJENJEM ZAPOSLENIH, PRIREDITVE
OMEJEN DOSTOP (za zaposlene) Dostopno z dovolenjem zaposlenih
Omejen dostop (za zaposlene)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE ANALIZA TLORISA PRITLIČJA
PODROBNE DEJAVNOSTI PODROBNE DEJAVNOSTI Reprezentančni prostori Delovni prostori
REPREZENTANČNI DELOVNI PROSTORI SERVISNI PROSTORI (WC, arhiv, shrambe, inštalacije...)
KOMUNIKACIJE Servisni prostori (WC, arhiv, shrambe, instalacije,...)
Komunikacije
ARHITEKTONSKO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) ARHITEKTURNO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) 1. KATEGORIJA - najvišja kvaliteta
1. KATEGORIJA - najvišja kakovost 2. KATEGORIJA - prostori z arhitektonsko in strukturno vrednostjo - običajni urejeni prostori 2. KATEGORIJA - prostori 3.z KATEGORIJA arhitekturno in strukturno vrednostjo 4. KATEGORIJA - nekvalitetni prostori potrebni obnove
3. KATEGORIJA - običajni prostori
5. KATEGORIJA - nekvalitetno obnovljeni/dozidani prostori
4. KATEGORIJA - nekakovostni prostori, katere je treba obnoviti 5. KATEGORIJA - nekakovostno obnovljeni / dozidani prostori
061
0,500
0,500 2,920
2,858
3,690
4,580
1,722
1,710
0,940
0,550
0,550
4,66
0,580
0,580
1,635
0,580
0,580
0,00
2,580
2,22
4,80
PREREZ A-A
7,440
11,42
2,978
0,700 0,580
1,750
0,580
5,20 4,00
2,800
2,152
2,700
3,980
2,15
0,00
0,00
4,66
0,580
0,580
0,580
2,614
2,950
4,650
4,650
2,036
1,700
0,580
PREREZ B-B
0,400
0,400
0,400
0,400
0,00
0,356
1,069
0,539
4,80
4,66
0,00
0,580
0,580
0,580
0,00
PREREZ D-D
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
2,53
2,526
2,830
3,600
4,669
1,926
1,800
0,500
0,500
PREREZ C-C
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
B
TLORIS 1. NADSTROPJA in PREREZI (M=1:250)
0,27
0,43
2,48
0,22
0,65
0,46
3,51
0,46
0,65
0,22
2,48
0,43
0,27
0,19
A
C
0,19
0,44
0,81
6,55 1,65
1,30
0,64 1,71
1,31
6,33
1,73
1,30
1,71
1,30
0,64 0,20 0,45 0,45 0,20 1,23 1,22 1,00
1,15
10,71 0,98
1,46
0,50 0,20 0,45 0,45 0,20 1,00 1,22 1,23
0,98
3,79
0,09
1,29
1,18
3,00 1,89
0,50 1,12
6,72 1,94
1,02
1,90
0,74 1,22
2,47
5,50
5,83
1,67
1,01
0,18
0,41 0,25 1,30
2,97
3,73 0,37 0,38
0,71
1,77
3,33
4,24
1,25
0,28
0,25
2,11
3,24
3,34
2,81
1,31
1,22
1,32
0,20
1,30
0,91
0,67
1,87
0,15
1,13
0,50
+8,63
1,22
1,85
6,17
0,10
2,05
1,89
3,30
1,15
+8,63
0,80
1,30
1,32
1,07
1,38
1,27
2,33
1,27
2,31
1,27
1,29
0,80
1,24
1,17
1,21
0,54
2,65
0,84
1,23
1,32
2,13
15,67
0,50
1,66
0,44
1,30
1,22
2,79
1,22
0,41 0,44 0,25 0,87 1,30
3,72 0,40
1,89
0,80
0,77
0,49
1,13
1,27
1,89
0,20
1,37 0,49
1,32
1,30
1,33 0,95
1,28 0,89 3,40
8,10
0,88 1,25
0,93
4,75
2,93
1,76
1,62
1,30
1,32
1,46
1,40
1,46 0,40
1,88
0,22
1,62
1,50
12,39
0,40
3,22 1,55 0,17
2,02
1,13
0,14
1,51
0,39
1,13
0,34
0,38
0,64
1,32 1,62
1,30 1,87
1,32
1,13
1,24
1,30
0,92 +8,63
1,76
1,20
+8,63
3,43 3,54
+8,63
5,90
1,93
0,09
1,11 1,02
5,63
1,11
0,86 1,13 0,22
A
0,25
C
0,80
0,41 0,42 0,25 0,96 1,30
0,26 1,61
3,93
0,66
3,46 1,09 0,93
0,65
1,16
3,86 0,41 2,79 0,25 0,34 0,60 0,25 0,44 0,63 1,30 0,96 1,32
0,68
0,90
0,36 0,65 1,13
9,57
1,55
1,13
1,73
2,48
2,27
1,13
1,24
1,89
1,83
0,89
1,90
0,23
0,53
1,87
3,33
15,57
+8,63
+8,63 1,30
1,42
+6,30
1,30
0,51
1,34
1,32
0,90
1,75
1,00
3,28 1,51
1,97
1,40
1,30
0,09 3,03
2,44
0,42
D
1,87
6,40
1,30 0,78 1,25
1,72
0,62 6,20
+8,63 1,55
0,39
4,13
+8,63
1,35
2,44
+8,63
0,88
0,42
1,68 0,29
0,09
3,08
1,40
3,84
4,75
3,16
0,90
1,23
1,97
1,28
1,67
0,50
1,58
1,70 0,42 0,25 0,25 0,74 0,29 1,68
2,12
1,22
0,42
3,74
1,22
2,53
0,39 0,25
0,80 0,61
5,10 0,27
2,04
1,30
0,50 3,40
6,09 1,30
1,42
0,21 1,30
2,29 3,22
0,80 1,13
15,60 2,18
2,38
2,13
0,80 2,38
2,12
2,38
1,85
1,13
2,37 0,94
0,87
0,53
5,57 2,30
1,19
1,54
0,66 1,19
5,80 3,46
1,19
0,75 2,25
0,26
1,12
B
D
0,09 1,99
1,85
1,22
0,88
0 1
5
10
063
DEJAVNOSTI
PROGRAM
VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE
Pisarna, delovni prostor, sejnaPISARNA, soba DELOVNI PROSTOR, SEJNA SOBA Vertikalne komunikacije, hodnik, avle PREDAVALNICE, GALERIJE DVORANE, REKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI Dvorane, predavalnice, galerije SANITARIJE, STROJNE INŠTALACIJE, KUHINJA
Rektorjeva soba in spremljevalni prostori
SKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA
Skladišče, shramba, garderoba
ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA
Arhiv UL, arhiv računovodstva
DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE
Druge dejavnosti, vratarnica, vložišče
DOSTOPNOST
DOSTOPNOST
JAVNO DOSTOPNO
Javno dostopno
DOSTOPNO Z DOVOLJENJEM ZAPOSLENIH, PRIREDITVE OMEJEN DOSTOP (za zaposlene)
Dostopno z dovolenjem zaposlenih Omejen dostop (za zaposlene)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE ANALIZA TLORISA 1. NADSTROPJA
PODROBNE DEJAVNOSTI PODROBNE DEJAVNOSTI REPREZENTANČNI
Reprezentančni prostori DELOVNI PROSTORI Delovni prostori
SERVISNI PROSTORI (WC, arhiv, shrambe, inštalacije, garderoba...)
KOMUNIKACIJE Servisni prostori (WC, arhiv, shrambe, instalacije,...)
Komunikacije
ARHITEKTONSKO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) ARHITEKTURNO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) 1. KATEGORIJA - najvišja kvaliteta
KATEGORIJA - prostori z arhitektonsko in strukturno vrednostjo 1. KATEGORIJA - najvišja2.kakovost 3. KATEGORIJA - običajni urejeni prostori
2. KATEGORIJA - prostori z arhitekturno in strukturno vrednostjo 4. KATEGORIJA - nekvalitetni prostori potrebni obnove
3. KATEGORIJA - običajni prostori
5. KATEGORIJA - nekvalitetno obnovljeni/dozidani prostori
4. KATEGORIJA - nekakovostni prostori, katere je treba obnoviti 5. KATEGORIJA - nekakovostno obnovljeni / dozidani prostori
065
0,450 4,151
2,814
4,151
0,450
1,337 0,450
4,15
0,449
PREREZ A-A
0,449
0,449
0,00
4,50 4,15
0,935
4,100
3,224
0,449
0,450
4,15
0,450
0,00
0,450
0,00
PREREZ B-B
0,450 4,100
2,820
4,100
1,280 0,450
0,450
4,15
0,450
0,450
0,450
0,00
2,650
PREREZ C-C
4,5 0,200 2,025
1,339 0,450
0,00
0,450
0,450
0,00
PREREZ D-D
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
2,32
2,325
2,813
4,152
0,450
4,15
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
A
B
TLORIS 2. NADSTROPJA in PREREZI (M=1:250)
1,13
1,38
1,22
0,62
1,80
1,22
6,42
1,79
1,22
1,81
0,56
1,22
1,47
6,72
1,13
0,54
1,22
1,42
1,17
1,54
0,50
1,17
0,91
0,49
0,56
1,22
10,66
1,13
1,39
1,22
0,44
1,82
1,22
6,80
1,77
1,22
1,81
0,50
1,22
1,46
6,39
C
0,37
0,62
0,21 0,55 1,22
1,22
0,48 1,36
0,27
1,13
5,89
0,52
0,47
0,73
0,74
0,47
5,51
0,42
0,56
0,32
3,21
2,80
1,22
0,15
1,96 1,22
0,50
1,40 0,62
1,29
1,22
0,16
1,22 1,96 1,22
6,43
1,22
3,43
4,75
1,01
1,71
1,55
8,10
6,19
0,25
13,65
1,22
3,45
1,17
13,65
3,26
0,11
1,22
13,65
1,22
0,90
2,09
0,36
1,78
1,18
0,92
3,09
1,29
0,43
0,73
0,68
1,22
1,14
1,22
1,22
1,22
0,82
0,07
1,96
2,63
2,18
1,98
1,88
1,40
2,53
2,00
2,20
1,22
1,53
1,40
3,11
0,81
1,22
1,22
0,09
1,99
0,22
0,50
2,13
0,89
2,49
1,22
1,22
4,15
0,56
0,72
0,18 3,14 0,56
1,99
3,46
1,22
3,32
0,12
1,94
1,22
1,22
3,02
0,99
1,00
1,34 0,55
0,16
0,59 0,231,13
1,22
1,68
3,13
1,46
3,75
0,71
4,75
3,87
1,22
1,35 0,25
1,24
1,71
1,35
11,32
1,22
1,98
D
0,73
0,84
0,90
2,03
1,80
0,40
0,42
1,22
1,22
1,22
1,10
1,57
1,55
0,62
1,22
1,22 2,38
0,77 0,69
0,24
1,78 1,22
3,22
0,15
3,30
1,22
13,65 0,46
1,12
0,73 0,50
3,04 0,19 2,56 0,20
0,48
3,18
0,66
0,23
C
0,62
1,13
A
0,27 0,37
0,62 1,13
2,96 1,89
1,46 1,22
0,68
0,50
3,48
0,84
0,57
0,90 1,22
1,50 1,61
1,50 0,30 1,22
0,51
0,25 2,78
2,20
0,70 1,29
0,41
15,89 0,67 0,82 0,71
2,03
0,84
0,82
0,82
2,00
0,82
0,82
0,84
2,00
0,59 0,41
0,74 0,82 0,67
0,91 1,29
0,78
0,51
0,34
2,49
2,97
0,93 1,21
0,18 1,42 0,68 0,66 1,58
1,21
0,51 3,42
5,62 1,21
0,62 1,95
0,37 1,12
B
0,73
3,19
1,22
0,50
1,22
13,05
0,56
8,63
0,73
0,12
13,05
0,45
0,48
1,22
2,69
0,47
1,22
0,53
1,22
0,69
0,17
0,50
0,46
1,03
3,34
0,21 0,55 1,22 1,13 3,16
0,49 1,34
2,13
0,63
1,09
0,36
13,05
13,65
1,22
13,65
0,07 0,77
1,79
0,18
1,74 1,22
0,18
1,84
0,16
3,14
1,22
1,22
0,26
1,00 0,83 13,05
1,22
1,26
3,27
2,39
2,00
1,22
0,18
2,89
1,94
0,40
3,27
1,22
1,99
1,22
1,96
1,15
2,31
1,22
1,98
1,22
1,97
0,40
0,88
1,56
1,22
0,64 0,77
0,48
0,24
2,11
3,38
0,11
13,65
1,36 0,49
D
1,22
3,54
0,44
0,45
1,22
0,73
13,65
0,80
1,62
0,54
0,36
1,22
1,22
13,65
0 1
5
10
067
DEJAVNOSTI
PROGRAM
VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE
Pisarna, delovni prostor, sejna soba
PISARNA, DELOVNI PROSTOR, SEJNA SOBA
Vertikalne komunikacije, hodnik, avle DVORANE, PREDAVALNICE, GALERIJE Dvorane, predavalnice, galerijeREKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI SANITARIJE, Rektorjeva soba in spremljevalni prostoriSTROJNE INŠTALACIJE, KUHINJA SKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA
Skladišče, shramba, garderoba Arhiv UL, arhiv računovodstva
ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE
Druge dejavnosti, vratarnica, vložišče
DOSTOPNOST
DOSTOPNOST
JAVNO DOSTOPNO
Javno dostopno
DOSTOPNO Z DOVOLJENJEM ZAPOSLENIH, PRIREDITVE
OMEJEN DOSTOP (za zaposlene) Dostopno z dovolenjem zaposlenih
Omejen dostop (za zaposlene)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE ANALIZA TLORISA 2. NADSTROPJA
PODROBNE DEJAVNOSTI PODROBNE DEJAVNOSTI Reprezentančni prostori Delovni prostori
REPREZENTANČNI DELOVNI PROSTORI SERVISNI PROSTORI (WC, arhiv, shrambe, inštalacije...)
KOMUNIKACIJE Servisni prostori (WC, arhiv, shrambe, instalacije,...)
Komunikacije
ARHITEKTONSKO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) ARHITEKTURNO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) 1. KATEGORIJA - najvišja kvaliteta
1. KATEGORIJA - najvišja kakovost 2. KATEGORIJA - prostori z arhitektonsko in strukturno vrednostjo - običajni urejeni prostori 2. KATEGORIJA - prostori 3.z KATEGORIJA arhitekturno in strukturno vrednostjo 4. KATEGORIJA - nekvalitetni prostori potrebni obnove
3. KATEGORIJA - običajni prostori
5. KATEGORIJA - nekvalitetno obnovljeni/dozidani prostori
4. KATEGORIJA - nekakovostni prostori, katere je treba obnoviti 5. KATEGORIJA - nekakovostno obnovljeni / dozidani prostori
069
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE TLORIS PODSTREŠJA (M=1:250)
+17,75
0,36
2,69
0,10
2,30
0,60
2,10
0,20
3,95
+18,25
+18,25
7,30
6,19
0,40
0,86
6,92
0,58
5,86 0,83 0,20
0,20
0,20
4,53
1,05
2,80
0,40
+17,75 0,36
2,69
0,10
2,30
0,60
2,10
0,20
3,55
0,40
0,41
6,92
2,95
+15,92 +18,85
+17,75
+18,25
0,47 2,80
+17,75 0,20
5,86 0,20
0 1
3,10
0,83
5
10
071
PROGRAM
DEJAVNOSTI VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE
Pisarna, delovni prostor, sejna soba DELOVNI PROSTOR, SEJNA SOBA PISARNA, DVORANE, Vertikalne komunikacije, hodnik, avle PREDAVALNICE, GALERIJE REKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI
Dvorane, predavalnice, galerije
SANITARIJE, STROJNE INŠTALACIJE, KUHINJA
Rektorjeva soba in spremljevalni prostori
SKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA
Skladišče, shramba, garderoba
ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA
Arhiv UL, arhiv računovodstva DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE Druge dejavnosti, vratarnica, vložišče
DOSTOPNOST
DOSTOPNOST
JAVNO DOSTOPNO DOSTOPNO Z DOVOLJENJEM ZAPOSLENIH, PRIREDITVE
Javno dostopno
OMEJEN DOSTOP (za zaposlene)
Dostopno z dovolenjem zaposlenih Omejen dostop (za zaposlene)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE ANALIZA TLORISA PODSTREŠJA
PODROBNE DEJAVNOSTI PODROBNE DEJAVNOSTI REPREZENTANČNI
Reprezentančni prostoriDELOVNI PROSTORI Delovni prostori
SERVISNI PROSTORI (WC, arhiv, shrambe, inštalacije...) KOMUNIKACIJE
Servisni prostori (WC, arhiv, shrambe, instalacije,...) Komunikacije
ARHITEKTONSKO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002)
ARHITEKTURNO VREDNOTENJE PROSTOROV (Fister, 2002) 1. KATEGORIJA - najvišja kvaliteta 2. KATEGORIJA 1. KATEGORIJA - najvišja kakovost - prostori z arhitektonsko in strukturno vrednostjo 3. KATEGORIJA - običajni urejeni prostori
2. KATEGORIJA - prostori z arhitekturno in strukturno vrednostjo
4. KATEGORIJA - nekvalitetni prostori potrebni obnove
3. KATEGORIJA - običajni prostori 5. KATEGORIJA - nekvalitetno obnovljeni/dozidani prostori 4. KATEGORIJA - nekakovostni prostori, katere je treba obnoviti 5. KATEGORIJA - nekakovostno obnovljeni / dozidani prostori
073
Severna fasada
Zahodna fasada
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE FASADE (M=1:250)
Južna fasada
Vzhodna fasada 0
1
5
10m
075
25,00
25,00
19,10
19,10
2,10
0,00
0,00
Severna dvoriščna fasada
31,40
27,10
19,10
2,80
0,00
Zahodna dvoriščna fasada
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE DVORIŠČNE FASADE (M=1:250)
25,10
25,00
19,10
19,10
2,10
0,00
0,00
Vzhodna dvoriščna fasada
Južna dvoriščna fasada
31,40
27,10
19,10
0,75 0,00
Vzhodna dvoriščna fasada 0
1
5
10m
077
41,50
25,00 0,50
24,90
0,30
0,30 3,58
2,93
6,15
3,58
3,46
22,35
18,25 0,45
0,45
0,45
0,45
0,45
18,20
4,10
4,15
4,15
2,31
4,15
0,97
0,37
0,35
0,39
13,65
0,37
0,35
0,82
13,65
4,65
4,67
4,63
2,79
4,67
1,01
0,37
0,35
0,35
8,63
0,37
0,35
0,85
8,63
4,50
5,83
2,52
4,96
4,96
1,31 0,68
0,37
0,37
2,96
2,53
2,53
0,88
2,09
0,44 0,00
1,69
0,36
2,15
0,45
0,45
0,42
3,75
0,37 0,37
0,36
3,31
0,44 0,00
Prerez B-B
0 1
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
5
10m
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
2,73
0,66
0,17
0,66
4,09
4,69
0
7,35
4,90
0,25
0,16
4,50
4,30
1,55
4,25
0,40
0,20
1,26
4,30
0,39
0,39
0,39
0,59
8,63
1,19
0,27
0,67
0,69
2,51
0,45
0,45
4,55
4,20
0,58
4,55
0,13
3,40
3,24
7,56
13,65
0,40
0,32
2,06
0,43
0,73
10,14
0,15
4,16
0,45
4,10
0,45
5,02
0,45
0,45
4,10
6,90
18,25
0,34
3,98
3,44
0,68
2,77
0,30
5,71
4,22
9,49
9,49
7,56
0,62
0,30
7,56
0,62
20,40
0,44
0,53
0,00
2,41
2,35
1,56
4,75
0,44
B
A
A
B
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE PREREZI
36,80
30,84
18,25
13,65
8,63
2,55
1,25
1
0,00
Prerez A-A
5
0 1
5 10m
10m
079
OBSTOJEČE STANJE TEHNOLOŠKIH SISTEMOV IN FASADNEGA OVOJA Obseg energetske obnove spomeniško zaščitene stavbe je odvisen od njenega obstoječega stanja. Potreben je podroben pregled in popis elementov stavbne konstrukcije in ovoja kot tudi instalacijskih sistemov. Opravijo se meritve in popisi obstoječega stanja in delovanja stavbe. Preglede lahko razdelimo po sledečih fazah: 1. Splošni podatki, geografski položaj, raba. 2. Statična ocena konstrukcije in nosilnos stavbe. 3. Podatki o elementih ovoja stavbe. 4. Podatki o instalacijskih sistemih (elektro, strojne, kanalizacija). 5. Merjenje parametrov ovoja stavbe (pregled s termografsko kamero - gradbena fizika). 6. Kazalci delovanja in učinkovitosti inštalacijskih sistemov. 7. Indeks ugodja - primerjava pridobljenih vrednosti in izračuni.
098. Severna fasada.
Leta 2012 je bil na zahtevo rektorata UL izveden razširjen energetski pregled stavbe s končnim elaboratom gradbene fizike ter vsemi pripadajočimi meritvami. Namen pregleda je bil analizirati obstoječe stanje stavbe rektorata UL, obravnavati možne ukrepe učinkovite rabe energije (v nadaljevanju URE) ter analiza izbranih ukrepov URE in ocena izvedljivosti ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Cilji energetskega pregleda je bil osveščanje, motiviranje in informiranje zaposlenih, evidentiranje ter analiza možnih ukrepov URE, uvajanje cilnjega spreminjanja rabe energije, izvajanje organizacijskih ukrepov ter priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov. Prva faza izdelave elaborata energetskega pregleda vsebuje pregled tehnoloških sistemov, meritve in analize obstoječega stanja zunanjega ovoja in tehnoloških sistemov stavbe ter porabe energentov v preteklih nekaj letih, ki so nato strnjene v tabelah, grafih in termografskih posnetkih. (Proplus d.o.o., 2012)
099. Pogled z Vegove ulice.
100. Pogled z Dvornega trga.
101. Pogled z Gosposke ulice.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
OBSTOJEČI TEHNOLOŠKI SISTEMI: Voda: Stavba je priključena na mestno vodovodno omrežje, fekalne vode pa se odvajajo na centralno čistilno napravo mesta Ljubljana. Električna energija: Stavba je priključena na električno omrežje Elektro Ljubljana, priključna električna moč objekta znaša 110 kW.
102. Tabela rezultatov meritve mikroklime z dne 03.12.2012 ob 13:00.
103. Tabela porabe primarnih energentov v letih 2010-2012.
Stanje toplotnega ugodja: ogrevanje, hlajenje in prezračevanje: Primarna energija za ogrevanje se pridobiva preko ljubljanskega sistema daljinskega ogrevanja. V stavbi ogrevanje preko poteka sistema centralnega ogrevanja, le velika predavalnica se, poleg radiatorjev, dogreva tudi s konvektorji. Za radiatorsko ogrevanje je v kleti/ strojnici nameščena toplotna podpostaja KEL. Osnovno grelno telo je radiator, le-teh je po objektu nameščenih 265. Radiatorji niso opremljeni s termostatskimi ventili in niso hidravlično uravnoteženi. Regulacija sistemov radiatorskega ogrevanja se izvaja s tropotnimi mešalnimi ventili v toplotni postaji v kleti, kjer je nameščen sistem za doseganje želene temperature v odvisnoti od zunanjih pogojev in temperature v dovodu. Sistem ogrevanja deluje na temperaturi 85/65 °C. Priprava tople sanitarne vode poteka z 21 lokalnimi električnimi bojlerji, moči 2 kW, ki so nameščeni v neposredni bližnini porabnikov. Voda se segreva na temperaturo 60 °C. Sistemi hlajenja in prezračevanja se v stavbi ne uporabljajo, prostori se zračijo z odpiranjem oken. Razsvetljava: V stavbi je vgrajenih več vrst svetilnih teles, prevladajo: - fluorescente svetilke; - svetila z varčno žarnico (le-ta so vgrajena pretežno v lestencih, ki so pod spomeniškim varstvom); - svetilke s klasično žarnico.
104. Graf povprečne porabe energentov in vode v letih 2010-2012.
Večina razsvetljave je bila obnovljena pred približno desetimi leti. Vgrajena razsvetljava spada v srednji energetski razred. Glede na meritvene rezultate je osvetljenost v veliko prostorih prenizka in neprimerna za vrsto dela, ki se izvaja v stavbi. (Proplus d.o.o., 2012)
105. Fotografija strojnice v kleti stavbe - toplotna postaja sistema daljinskega ogrevanja.
081
ENERGETSKI TOKOVI V STAVBI: Sestava posameznih elementov ovoja stavbe: a. tla na terenu (keramične ploščice, cementni estrih, beton, nasutje) - 1462 m2 površin; b. pod nad neogrevano kletjo (parket, zdrobljena opeka, polna opeka, podaljšana apnena malta); c. zunanje stene proti terenu (podaljšana apnena malta, zid iz naravnega kamna) - 381 m2 površin; d. zunanje stene proti okolici (apnena malta, polna opeka, apnena malta) - 5175 m2 površin; e. strop proti podstrešju (polna opeka, zdrobljena opeka, les, podaljšana apnena malta) - 1934 m2 površin; f. škatlasta okna z lesenim okvirjem (U= 3,5 W/m2K) 952 m2 površin.
106. Graf prehodnostnih koeficientov skozi zunanje površine.
Ovoj stavbe ima pomankljivosti toplotne prehodnosti v zasteklitvi, zunanjih stenah proti terenu in okolici ter stropa proti neogrevanem podstrešju. Transmisijske izgube: Na podlagi meritev je bila izvedena analiza - izračun gradbene fizike posameznega elementa stavbe. Na podlagi analiz vsi elementi zunanjega ovoja presegajo največje dovoljene specifične vrednosti toplotne prehodnosti in jih je treba sanirati, glede na današnje standarde. Največji delež toplotih izgub predstavlja zunanji ovoj oziroma fasada in stavbno pohištvo, nato sledijo tla na terenu in strop proti podstrešju. Velik delež izgub predstavljajo prezračevane izgube, ker se uporablja sistem odpiranja oken, ki je nekontroliran in v hladnejšem času leta izredno energijsko potraten.
107. Graf toplotnih izgub skozi zunanje površine.
Toplotni dobitki/pritoki: Letni dobitki zaradi sončnega sevanja znašajo 139MWh. Del toplotnih dobitkov so tudi uporabniki stavbe, razsvetljava ter lokalni dobitki električnih naprav. Njihova ocena je približna, ker se stalno spreminjajo, prav tako njihova vrednost in količina. (Proplus d.o.o., 2012)
108. Graf toplotnih izgub skozi posamezne elemente ovoja stavbe.
109. Graf deleža transmisijskih in prezračevalnih izgub.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
TERMOGRAFIJA STAVBE: Termogrami na vseh posnetkih prikazujejo kritične točke, kjer je prehajanje toplote najbolj intenzivno. Kritične točke so okna in stična območja zunanjih sten ter etažnih plošč. Problematičen je tudi stik stavbe s tlemi, kjer prav tako prihaja do velikih toplotnih izgub. (Proplus d.o.o., 2012)
110. Termografski posnetek severne fasade.
111. Termografski posnetek dela zahodne fasade.
112. Termografski posnetek dela južne fasade.
113. Termografski posnetek vzhodne fasade.
083
STATUS STAVBE V REGISTRU KULTURNE DEDIŠČINE Ker stavba rektorata UL stoji na kulturno in zgodovinsko zaščitenem območju, je pred začetkom priprave projekta treba preveriti njen status. Če stavbe stojijo na kulturno zaščitenem območju, ni nujno, da so tudi opredeljene kot kulturna dediščina in zanje veljajo varovalni režimi. Na ravni varovanja območij so določeni pogoji, ki jih je treba pri obnovi upoštevati. Pogoji niso tako strogi, kot so pogoji za stavbe, ki so opredeljene kot spomenik najvišje kategorije. Za slednje veljajo strogi kulturnovarstveni režimi, ki določajo merila za posege v stavbo, pogoje uporabe, obseg posegov ter dopustne prilagoditve novim standardom in tehnologijam. Načelo celostnega varstva dediščine med drugim opredeljuje, da je za ohranjanje stavbe spomenika najvišje kategorije pomembno ohranjanje dejavnosti v stavbi. Dejavnosti in njihovo izvajanje mora biti skladno z zgodovinskim in arhitekturnim značajem stavbe. Postopek priprave projekta celovite obnove nadzirajo pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKD) predpiše kulturnovarstvene pogoje in izda kulutrnovarstveno soglasje. Oba dokumenta sta sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V kolikor je predviden poseg v konstrukcijske elemente stavbe, ki je kulturni spomenik, je treba izdelati konservatorski načrt, ki določa sestavine spomenika, ki jih je treba ohraniti, in načrt izvedbe del, za njihovo ohranitev. Nujnost predhodne izdelave konservatorskega načrta določi ZVKD, ki pri njegovi izdelavi sodeluje s projektantom.
114. Pogled s Kongresnega trga na Rektorat UL, Lj. grad in Filharmonijo, 2015.
KONSERVATORSKI NAČRT
KONSERVATORSKI NAČRT Mapa 01
Mapa 04
Naročnik:
Naročnik:
Narodna galerija Republike Slovenije, Puharjeva 9, Ljubljana, zanjo: direktorica dr. Barbara Jaki
Narodna galerija Republike Slovenije, Puharjeva 9, Ljubljana, zanjo: direktorica dr. Barbara Jaki
Ime enote:
Ljubljana – Narodna galerija EŠD: 374
Ime enote:
Ljubljana – Narodna galerija EŠD: 374
Izdelovalec:
ZVKDS Restavratorski center, Poljanska 40, 1000 Ljubljana Nosilec projekta: Marija Režek Kambič, univ. dipl. um. zg. Sodelavci: Mateja Kavčič, univ. dipl. ing. arh., Irena Potočnik, univ. dipl. ing. arh., Matej Zupančič, univ. dipl. ing. arh.
Narodni dom v Ljubljani, risba Matija Jama, vir: Dom in svet, 1896
Arhivska dokumentacija
Štev. kons. načrta in izvoda, kraj izdelave, datum
____________/Ljubljana, maj 2010
Ljubljana, maj 2010
115. Naslovnice konservatorskega načrta, ZVKD.
Status stavbe v registru kulturne dediščine je mogoče preveriti na spletni strani Ministrstva za kulturo, v Registru nepremične kulturne dediščine (v nadaljevanju RKD): http://rkd.situla.org. (Spletna stran ZVKD, povzeto 20. 01. 2015)
116. Spletna stran Registra kulturne dediščine, rkd.situla.org.
Ministrstvo za kulturo
Register
O Rkd
Kontakt
Rezultati Legenda asovnica asovnica neznano kamena doba kovinske dobe rimska doba srednji vek (600-1000) srednji vek (1000-1500) 16. in 17. stoletje 18. stoletje 19. stoletje 20. stoletje Dedi
ina
Spletna Podlage verzija GisKD je informativne narave. Podatki nimajo uradnega zna aja. Ulice Viri podatkov: DKN - Ministrstvo za kulturo - Arhiv Republike Slovenije EHI - Geodetska uprava RS Ob ine NaseljaV Naselja Orto foto
117. Interaktivna karta Registra kulturne dediščine rkd.situla.org. 0
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
102 204
408
612
816 m
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
4. OBSTOJEČE STANJE STAVBE
Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo Register nepremi ne kulturne dedi ine RKD
Legenda asovnica neznano kamena doba kovinske dobe rimska doba srednji vek (600-1000)
Rektorat UL, nekdaj stavba Kranjskega deželnega dvorca, je ena najbolj reprezentativnih palač v Ljubljani, ki je spomeniško zaščitena kot spomenik prve kategorije. Varstvene režime za varovanje stavbe je treba dosledno upoštevati. Status spomenika določajo stavbi rektorata:
srednji vek (1000-1500) 16. in 17. stoletje 18. stoletje 19. stoletje 20. stoletje Rkd_Obmo ja Ulice Naselja Orto foto Red: Band_1 Green: Band_2 Blue: Band_3
118. Rektorat UL na interaktivni karti registra kulturne dediščine.
119. Izpis in podatki o nepremični kulturni dediščini.
Centralna stavba UL je razglašena za kulturni spomenik z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. SRS, št. 5/86-297, 27/89-1472, Ur.l. RS, št. 105/20015125 in je vpisana v RKD pod evidenčno številko dediščine (v nadaljevanju EŠD) 380 Ljubljana - Palača Univerze. Prav tako je del urbanističnega spomenika srednjeveškega mestnega jedra, ki je vpisan v RKD pod EŠD 7589 Ljubljana - Srednjeveško mestno jedro, razglašeno z Odlokom o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. SRS, št. 5/86-297, 27/89-1472, Ur.l. RS, št. 105/20015125 in hkrati tudi del mestnega jedra, ki je v RKD vpisan pod EŠD 328 Ljubljana - mestno jedro. Gre za območje med Groharjevo cesto, Tivolsko cesto, glavno železniško postajo, železniško progo, Gruberjevim prekopom, Ljubljanico in Gradaščico. Stavba stoji na območju arheološkega najdišča, ki je v RKD vpisan pod EŠD 329 Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana. Gre za najdišče iz različnih obdobij - neolitik, bakrena doba, bronasta doba, železna doba, rimska doba in srednji vek. Najdeni so bili sledovi naselitve od prazgodovine do srednjega veka, ostanki grajenih struktur predvsem antičnega in srednjeveškega obdobja. Najdišče je razglašeno kot spomenik lokalnega pomena z Odlokom o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik, Ur.l. RS* (16. 03. 1990 - 20. 06. 1991), št. 46/90-2229.
120. Izpis in podatki o območju kulturne dediščine.
121. Izpis in podatki o območju kulturne dediščine.
085
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
UKREPI, SMERNICE IN PRAVILNIKI ZA CELOSTNO OBNOVO SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE Temeljna pravila uspešnega pristopa k energetski sanaciji spomeniško zaščitenih stavb povzema pravilnik ENERGIEEFFIZIENZ AM BAUDENKMAL, ki je v uporabi v Avstriji. Pri nas si, zaradi zastarelosti pravilnika o obnovi spomeniško zaščitenih stavb, pomagamo z načeli avstijskega : 1. ORIGINAL Glavni cilj varovanja in ohranjanja je težnja po nespreminjanju tradicionalne zgodovinske zasnove, materiala in videza. 2. ANALIZA Stavbe so se skozi čas razvijale in spreminjale ter se preobrazile v heterogeno stavbno tvorbo. Zato je pred načrtovanjem potrebna podrobna analiza razvoja stavbe z vidika materialov in strukture. 3. PROJEKT KOT CELOTA Projekt obnove mora biti načrtovan v celoti in ne po posameznih segmentih. Doseganje nižje posamezne območne U-vrednosti ali teoretične uravnoteženosti ogrevalnega sistema ni sprejemljiv, temveč mora biti v celoti načrtovana optimizacija energetske bilance stavbe. 4. VEDENJE UPORABNIKOV Cilj energetsko učinkovite obnove ne more temeljiti na vnaprej določenih ukrepih/pogojih, kot na primer doseganju normativov energetske izkaznice, temveč se je treba izrecno sklicevati na uporabo in vedenje uporabnikov vsake individualne stavbe. 5. INDIVIDUALNOST Vsaka spomeniško zaščitena stavba zahteva individualni pristop in rešitve. To od udeležencev v določenih okoliščinah zahteva večjo pripravljenost in udejstvovanje pri projektu, zagotavljanje izboljšanja kakovosti ter krepitev komunikacije med različnimi gradbenimi strokovnjaki in investitorji vse do zaključka obnove. 6. VZDRŽEVANJE Prvi korak k obnovi spomenika je iskanje izvora napak, izvedba popravkov in ponovna aktivacija izvirnega funkcijskega koncepta. Koncept daje poudarek tradicionalnim materialom. Šele ko preučimo vse morebitne možnosti za obnovo, sprejemamo odločitve o nadaljnih morebitnih dopolnitvah ali zamenjavah. 7. SKLADNOST MATERIALOV Zahtevane dopolnitve v okviru energetske sanacije je treba opraviti tako, da so novi in obstoječi materiali kar se da skladni. 8. DOPUŠČANJE NAPAK Ker tako pri izvedbi kot tudi pri uporabi glede na dosedanje izkušnje ni idelnih pogojev za popravilo, so manjše napake dopustne. 9. BREZ TVEGANJ Dolgoročne terjatve morajo biti garancija za izvedeno delo na spomeniško zaščiteni stavbi. Pri izvedbi morajo biti prisotni gradbeni fiziki z izkušnjami pri obnovah zgodovinskih stavb. Inovacije oziroma preizkuševanje raznih novosti na takšni stavbi niso opravičljivi, razen če se izvajajo kot spremljevalni del raziskovalnega projekta. Za sanacijske ukrepe velja pravilo: bolje manj in varno kot več in tvegano. 10. VIZIJA Različni ukrepi optimizacije na zaščitenih stavbah se korak za korakom vrstijo skozi stoletja. Ohranjanje dediščine zato zahteva od vseh udeleženih v procesu splošno odgovornost in težnjo k čim manjši vračilni dobi investicije celovite obnove. (Prevod po: Energieeffizienz Am Baudenkmal, 2011)
087
UKREPI ZA VARČEVANJE Z ENERGIJO Cilji ukrepov za varčevanje z energijo in udobje na delovnem mestu morajo biti zasnovani v medsebojnem sožitju z namenom čim bolj skladnega rezultata: 1. Doseganja boljših bivalnih pogojev v stavbi. 2. Maksimalnega prihranka energije pri doseganju višje kakovosti bivanja. 3. Izvedbe celovitih sanacijskih ukrepov z upoštevanjem sodobnih, vzdržnih načel za prihodnost. 4. Doseganja boljše kakovosti zraka (boljši delovni in bivalni pogoji, višja motiviranost, boljša koncentracija…), doseganje večjega ugodja in boljše izkoriščenosti prostorov s pomočjo novih tehnologij, ob minimalni porabi električne energije.
122. Nameščanje toplotne izolacije z notranje strani zunanjih zidov.
5. Izboljšanja naravne osvetljenosti in optimizacije umetne razsvetljave za doseganje zmanjšanja porabe električne energije. 6. Uporabe sodobnih, vzdržnih tehnologij brez večjih posegov v konstrukcijo, tlorisno zasnovo in delovanje stavbe. 7. Sanacije brez večjih motenj delovanja stavbe, z minimalnimi transportnimi in gradbiščnimi stroški. 8. Spremljanja rezultatov meritev in analize izvedenih ukrepov URE in obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE). 9. Z ukrepi energetske sanacije se bodo bistveno zmanjšali obratovalni stroški prenovljenih stavb.
123. Fotografija klimatov centralnega prezračevalnega sistema.
(Proplus d.o.o., 2012)
124. Dobro osvetljen delovni prostor.
125. Organizacija in nadzor na porabo razločnih virov energije.
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
Po opravljenih meritvah, izračunih in analizah se na podlagi podanih smernic za varovanje stavbne in kulturne dediščine, smernic za energetsko sanacijo, obstoječega stanja sistemov in konstrukcije, meritev, izračunov, podnebnih razmer in obratovalnih pogojev stavbe, energetska učinkovitost ovoja lahko izboljša z naslednjimi možnimi ukrepi: a. Obvladovanje toplotnih izgub in toplotnih dobitkov skozi transparentne površine z ustrezno izbiro okvirov in zasteklitve. b. Izboljšanje toplotne izolacije zidov, streh in podov z boljšimi materiali ali z večjo debelino. 126. Obvladovanje toplotnih izgub skozi stavbno pohištvo.
c. Izboljšanje toplotne izolacije celotne stavbe s fasadami z dvojno lupino (neprozorno ali prozorno, pri čemer je prvo lažje projektirati in upravljati). d. Obvladovanje toplotnih dobitkov skozi transparentne površine z uporabo ustreznih senčil. e. Zmanjšanje prodiranja zraka skozi ovoj (okna in vrata, špranje v zidovih, stiki med elementi ovoja). f. Znižanje prostorov in toplotna porazdelitev zraka (v okoljih, kjer prevladuje hlajenje).
127. Obvladovanje toplotnih dobitkov skozi prozorne površine.
g. Projektiranje in upravljanje odprtin, tako da omogočajo prezračevanje in zmanjšujejo ogrevalne/hladilne izgube (pri mehanskem prezračevanju izrabo toplote izhodnega zraka). h. Obvladovanje toplotnih dobitkov skozi neprozorne površine s povečanjem njihove refleksivnosti. i. Uporaba rastlinja za zasenčevanje površin poleti in znižanje temperature zraka okoli stavbe z uparjanjem in izhlapevanjem. j. Optimalizacija tehnoloških sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja oziroma se v primeru, da kateri izmed njih ni vgrajen, izvede njegova vgradnja. Vgrajen tehnološki sistem mora bazirati na uporabi obnovljivih virov energije.
128. Uporaba rastlinja tudi v notranjih prostorih.
Največji prihranki energije bodo doseženi z ravnovesjem in kombinacijo različnih ukrepov. Zgoraj navedeni tehnični ukrepi za varčevanje z energijo so optimalne usmeritve. Izvedba vseh zgoraj navedenih ukrepov zaradi raznovrstnih pogojev/zahtev ter fizičnih in naravnih dejavnikov ni vselej povsem izvedljiva, ampak se skrbno prilagodi dani situaciji. (www.energetskaobnova.si, 2015)
129. Optimizacija tehnoloških sistemov.
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
089
SMERNICE ZA VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE Smernice za varovanje stavbne dediščine izda območna enota (v nadaljevanju OE) ZVKD, v primeru stavbe rektorata UL je to OE Ljubljana. Smernice so izdane na podlagi splošno določenih kulturnovarstvenih aktov, vendar se od spomenika do spomenika med seboj razlikujejo, saj je za vsako nepremično kulturno dediščino potreben individualni pristop. Smernice se pripravijo na podlagi idejne zasnove obnove spomeniško zaščitene stavbe in oceni obstoječega stanja za vsako spomeniško zaščiteno stavbo posebej. Kulturnovarstveni akti Eden od temeljnih vidikov varstva dediščine je nadzor nad posegi vanjo. Vsebina »posega« je definirana v 27. alineji 3. člena Zakona o varstvu kulturne dedipčeine Ur. l. RS, št. 16/2008 (v nadaljevanju ZVKD-1): »poseg« so vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa: - vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov; - dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine; - premeščanje dediščine ali njenih delov; - dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo, ter - iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine.
130. Razglednica: Deželni dvorec in Kongresni trg v začetku 20. stoletja.
Prvi odstavek 29. člena ZVKD-1 tako določa, da je pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Pridobitev in upoštevanje kulturnovarstvenih pogojev je pogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, ki je podlaga za izvedbo posega v nepremično kulturno dediščino.
131. Razglednica: Kongresni trg.
V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZVKD-1 se kulturnovarstveni pogoji za poseg v spomenik ali vplivno območje spomenika določijo v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine, za poseg v registrirano nepremično dediščino pa v skladu z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine. (usmeritve ZVDK-M. Režek Kambič, 2015)
132. Razglednica: Deželni dvorec kmalu po izgradnji.
133. Razglednica: Novo nasajene platane leta 1940.
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
V sodelovanju z ZVKD‑Marija Režek Kambič u.d.um.zg. (OE Ljubljana) so bile izdane smernice za izvedbena dela na stavbi rektorata UL. (Priloga št. 1) Usmeritve, ki se neposredno nanašajo na idejno zasnovo obnove stavbe rektorata UL: Streha notranjega dvorišča: 24. Prekritje notranjega dvorišča na nivoju strešnega venca je sprejemljivo. 25. Treba je zagotoviti ustrezne poti za vzdrževanje nove strehe. 26. Vsi stiki in detajli nove strešine in obstoječe strehe morajo biti tehnično pravilno rešeni. Rešitve morajo biti sestavni del projekta za izvedbo. 134. Strešni venec in prikaz razgibanosti in različnosti strešin.
Preureditev sekundarno dodanega dvigalnega jaška: 27. Preureditev sekundarno dodanega dvigalnega jaška je s spomeniškovarstvenega stališča sprejemljiva kot izhaja iz dokumentacije v smislu sodobnejše interpretacije le-tega.
135. Stolp za potrebe vertikalnih komuniacij in prvotni stolp.
Okna: 49. Okna je treba v celoti obnoviti. Hkrati z mizarsko obnovo oken naj se izvede tudi zatesnitev pripir in reg na notranjem krilu. Po potrebi se notranja zasteklitev nadomesti z večslojno zasteklitvijo. 50. Senčila ipd. je sprejemljivo namestiti med notranje in zunanje krilo oziroma v notranjosti namestiti senčila, če le to nima negativnega vizuelnega vpliva na oblikovanje reprezentančnih prostorov. 51. Prvotno okovje je treba očistiti barvnih premazov in okovje zloščiti (nasadila ostanejo pleskana, kljuke se očistijo in polirajo). 53. Vsa dekorativna stekla ( jedkana) se varujejo in jih je treba ponovno uporabiti. Vsa ostala stekla (poškodovana, popraskana ipd.) se zamenjajo z novimi (navadnimi) debeline 4mm (zunanja krila). Notranje dvorišče: 58. Tlakovanje notranjega dvorišča mora dopolniti arhitekturo v smislu nevtralnega podstavka.
136. Zahodni stolp kot dominanta fasade na Vegovi ulici.
137. Vhodno pročelje.
Nova oprema, naprave, ipd: 90. Oblikovanje dodatne opreme naj bi vzporedno sledilo dvema enakovrednima, čeprav na videz protislovnima ciljema Po eni strani mora zagotoviti kontinuiteto in prisotnost celote v posameznih delih, po drugi strani pa mora dati vsakemu »delnemu ambientu« individualnost in identiteto. Ločnica med novimi elementi in starimi naj bo jasna, vendar ne v nasprotju z obstoječo opremo. 92. Treba je odstraniti vse sekundarno umeščene elemente, ki prostore z višjim pomenom degradirajo ter neustrezno prekrivajo originalno opremo (radiatorji, klimatske naprave, neonska svetila). 93. Preureditev prostorov, ki ne nosijo izjemnih prvin in so bili že v osnovi načrtovani in izvedeni skromneje, je sprejemljivo posodobiti z novo interpolacijo. 94. Komunikacijske poti (hodnike, stopnišče) je treba očistiti sekundarnih dodatkov. Nove naprave ipd. morajo biti umeščene vizualno nemoteče oziroma skrite. (usmeritve ZVDK-M. Režek Kambič, 2015)
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
091
STATIČNA IN PROTIPOTRESNA SANACIJA Praviloma se je treba ob vsaki prenovi obstoječe starejše stavbe, še toliko bolj stavbe s statusom kulturne dediščine, lotiti statične preveritve stanja konstrukcije. V kolikor stavba ne zadostuje potrebam protipotresnih standardov, je nujno izvesti statično in protipotresno sanacijo stavbe, s katero utrdimo njeno nosilno konstrukcijo. Konstrukciji z različnimi ukrepi povečamo nosilnost in duktilnost konstrukcijskega sistema. Vsakdanja praksa je drugačna, saj se redko kateri lastnik odloči za sanacijo konstrukcije Razvoj utrjevanja konstukcij starejših stavb je zelo napredoval. Od leta 1998 obstaja evropski standard Evrokod 8-3, po katerem takšne sanacije izvajamo tudi v Sloveniji. Standard je bil pripravljen z namenom, da se: - določijo merila za vrednotenje obnašanja posameznih obstoječih konstrukcij pri potresu; - opišejo postopki in kriteriji za izbiro potrebnih korektivnih ukrepov; - razložijo kriteriji za načrtovanje (zasnovo in analizo konstrukcije, končno dimenzioniranje elementov in nji hovih povezav s konstrukcijo).
138. Injektiranje.
Kljub določenim pravilom za protipotresno utrjevanje v Evrokodu 8-3, je nujno spomeniško zaščitene stavbe obravnavati drugače. Za spomeniško zaščitente stavbe je treba pripraviti samostojno analizo in pristop, ki vključuje multidisciplinarni postopek varstva dediščine, torej upoštevanje načel ohranjanja in obnove kulturnih spomenikov. Treba je vzpostaviti kompromis med inženirskimi zahtevami in razpoložljivimi tehnološkimi rešitvami, ekonomskimi argumenti in načeli spomeniškega varstva.
139. Utrditev stavbe z zunanjo jekleno konstrukcijo, Sendai - Japonska.
(M. Tomaževič, 2009, 219-258)
Statična in protipotresna sanacija je prav tako zahtevana/priporočena v okviru kulturno varstvenih smernic: 3. Vse zahtevnejše rušitve morajo potekati pod nazorom odgovornega projektanta statike. 5. Posege oziroma ojačitve za pridobitev ustrezne potresne odpornosti objekta je treba v pretežni meri načrtovati v delih objekta, ki nimajo visokega pomena oz. kjer ni varovanih elementov. Poiskati je treba rešitve, ki bi minimalno vplivale na najvišje ovrednotene dele spomenika. 6. Morebitni posegi na fasadi, z namenom ojačitve stavbe, morajo biti izvedeni v minimalnem obsegu na mestih, kjer ni štukaturnih oz. drugih dekorativnih elementov. 7. Vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev je treba ZVKD, OE Ljubljana predložiti poročilo statika o pregledu nosilne konstrukcije, izdelavi katastra poškodb in meritvah morebitnih deformacij ter strokovno mnenje o potrebnih ukrepih za statično sanacijo palače.
140. Železna zidna vez.
(usmeritve ZVDK-M. Režek Kambič, 2015)
141. Horizontalna zidna vez.
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
142. Popravilo razpokanega zidu z armiranocementno oblogo.
Vicedomski dvorec, ki je predhodno stal na današnji lokaciji stavbe rektorata UL, so morali zaradi močnih poškodb v potresu leta 1895 porušiti. Zgodovina in shema stopenj potresne ogroženosti za Slovenijo prikazujeta, da stavba rektorata UL stoji na potresno aktivni lokaciji. To pomeni, da je v primeru celovite obnove stavbe statična in protipotresna sanacija konstrukcije zelo zaželjena. Ukrepi za izboljšanje potresne odpornosti so izpeljani na podlagi izkušenj iz preteklih poškodb na stavbah pri potresih. Treba je zagotoviti celovitost delovanja konstrukcije in na ustrezen način povezati nosilno zidovje. Glede na potrebe se lahko izboljša tudi zasnova konstrukcije. Priporočljivo je utrditi nosilne zidove in po potrebi izboljšati nosilnost temeljev, ki morajo zagotoviti prenos obremenitev s konstrukcije v temeljna tla. Metode utrditve objekta, ki bi se jih bilo traba lotiti pri celoviti obnovi stavbe rektorata UL: Utrditev zidov: Pri tem postopku gre za injektiranje vezivne mase v votle dele zidov oziroma vtiskavanje suspenzije vezivnih in polnih materialov pod pritiskom v številne praznine v zidovih. Injektirna masa po strjevanju poveže zidovje v monolitno strukturo in s tem prepreči razpadanje in razslojevanje ter zagotavlja celovito obnašanje zidu med potresom, kar bistveno poveča odpornost stavbe.
143. Povezovanje zidov z jeklenimi zidnimi vezmi.
Povezovanje zidov s horizontalnimi zidnimi vezmi: S takšnim ukrepom povežemo zidove z jeklenimi vezmi in zagotovimo, da konstrukcija med potresom deluje kot celota. Zamenjava dotrajanih lesenih stropov z AB ploščami ali izvedba utrditvenega AB estriha na obstoječih lesenih stropovih: V tem primeru dosežemo dobro protipotresno povezavo zidov. Pri izvedbi utrditvenega AB estriha je treba preveriti nosilnost nosilnih tramov. V primeru, da so leseni stropi poddimenzionirani ali dotrajani, moramo izvesti novo samonosilno AB ploščo.
144. Sidranje in povezovanje naknadno vgrajenih monolotnih etažnih plošč.
Utrditev območij vogalov in sečišč zidov: Utrjevanje vogalov in sečišč zidov z jeklenimi sidri omili oz. prepreči delovanje prevrnitvenih sil, ki v vogalih povzročajo največje dodatne tlačne ali natezne obremenitve. (M. Tomaževič, 2009, 219-258)
145. Utrditev območja vogalov zidov z jeklenimi sidri.
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
093
SMERNICE ZA ENERGETSKO SANACIJO Pravilnik o učinkoviti rabi energije Ur. l . RS, št. 52/2010 (v nadaljevanju PURES) se uporablja pri gradnji novih in obnovi starih stavb. Pravilnik določa tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah ter zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. PURES sicer ne določa zahtev za energetsko sanacijo spomeniško zaščitenih stavb. Zato je priporočljivo je, da se pri obnovi uskladijo zahteve spomeniškega varstva in smernic energetske sanacije tako, da se stavba obnovi na način, da dosega najvišjo možno stopnjo energetske učinkovitosti. Predlagani ukrepi, ki so bili navedeni v elaboratu energetskega pregleda stavbe rektorata UL, izpolnjujejo zahteve PURES. Hkrati so bili pripravljeni na predpisan način za pridobitev evropskih razvojnih (nepovratnih) sredstev v skladu z razvojno prioriteto vzdržne rabe energije (glavni področji: energetska sanacija in vzdržne gradnje stavb in učinkovita raba električne energije v javnem in storitvenem sektorju), ki je zapisan v Operativnem programu Razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. (PURES, 52/2010)
146. Prikaz namestitve notranje izolacije zunanjega zidu v starejši stavbi.
147. Zamenjava starega okna z novim v stari kmečki stavbi.
148. Obnova sistema sentralnega ogrevanja.
149. Zamenjava starih energetsko potratnih svetil z varčnejšimi.
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
1. Organizacijski ukrepi, ki so takoj izvedljivi in v praksi prinašajo prve prihranke. Ti ukrepi so: - ozaveščanje uporabnika, lastnika, upravljavca stavbe; - izobraževanje uporabnikov; - informiranje uporabnikov; - uvajanje energetskega managementa in energetskega knjigovodstva; - ciljno spremljanje rabe energije in stroškov na m2; - spremljanje rezultatov energetskega pregleda; - izdelava postopkov za varčevanje z energijo (obvestila, navodila); - ekonomična raba sveže pitne vode; - spremljanje specifične porabe na zaposlenega/leto. 150. Odprta okna na hodnikih v času ogrevanja stavbe.
2. Investicijski ukrepi in manjša popravila na objektu: Ukrepi na ovoju stavbe: - zamenjava zasteklitve; (Zamenjava neustrezne zasteklitve, ki bi jo bilo treba zamenjati z novimi okni na notranji strani z nižjo toplotno prehodnostjo (U=0,88 W/m2K))
- izvedba dodatne toplotne izolacije stropa proti ne ogrevanemu podstrešju.
(Sanacija oz. dodatna toplotna izolacija stropa proti podstrešju z mineralno volno debeline 30 cm ter paronepropustno folijo, s čimer bi zmanjšali skupni prehodnostni koeficient na U=0,114 W/m2K (Udop ≤ 0,20 W/m2K))
Ukrepi na ogrevalnem sistemu: - posodobitev sistema; - hidravlično uravnoteženje sistema; 151. Obstoječe stanje škatlastega okenskega krila.
(Regulacija temperature v dovodu in povratku interne instalacije, ki jo lahko dosežemo s pravilno nastavljeno opremo in s hidravličnim uravnoteženjem)
- vgradnja termostatskih ventilov;
(Regulacija temperature v posameznih prostorih, ki jo dosežemo s pravilno nastavljeno termostatsko regulacijo na vsakem radiatorju.)
- frekvenčna regulacija črpalk.
Ukrepi na področju rabe električne energije: - redna zamenjava okvarjenih žarnic z varčnimi; (Vsa svetila z W rastrom in z opalno kapo je treba zamenjati s sodobnejšimi, ki so energetsko varčnejše.)
- zamenjava fluorescentnih svetilk s sodobnejšimi;
(V ostalih FLUO svetilih z zrcalnim rastrom se obstoječa svetila zamenjajo z ECO svetli (na primer 51 W za 58 W). Na ta način se doseže prihranek cca. 10%).
- vgradnja senzorjev, regulatorjev osvetljenosti; 152. Strojnica osrednjega ogrevanja, katerega glavni vir je toplovodni sistem.
(V svetilih, kjer so vgrajene žarnice z žarilno nitko, se žarnice nadomestijo s kompaktnimi svetili, saj svetil zaradi spomeniškega varstva ni možno nadomestiti s cenovno ugodnimi, ki bi finančno opravičevale zamenjavo.)
- vgradnja senzorjev prisotnosti, kjer je to smiselno; - zmanjšanje temperature vode v bojlerjih pri pripravi tople sanitarne vode.
(Glede na to, da se sanitarna topla voda pripravlja lokalno v neposredni bližini porabnikov, in glede na to, da v ogrevalnem delu sezone te izgube ne predstavljajo toplotnih izgub v okolico, je možno zmanjšati porabo električne energije le z nižanjem temperature vode v bojlerjih ter z organizacijskimi ukrepi glede manjše porabe.) (Proplus d.o.o., 2012) (Predvidene ukrepe so izvajalci meritev v elaborat zapisali na podlagi ogleda objekta in že upoštevajo zahteve spomeniškega varstva.) 153. Lestenec.
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
095
PRAVILNIK O PREZRAČEVANJU IN KLIMATIZACIJI STAVB Pri energetski sanaciji ni dovolj le slediti vzdržnemu razvoju in iskati rešitve za boljšo energetsko učinkovitost stavbe zgolj na ovoju. Rešitve morajo vključevati tudi skrb za počutje in udobje zaposlenih v stavbi. Izboljšanje energetske učinkovitosti je povezano tudi s prezračevanjem prostorov, s katerim zaposlenim dovajamo svež zrak in odvajamo uporabljenega. S tem ukrepom dosegamo višje bivanjsko ugodje, boljše delovne pogoje in zadovoljstvo zaposlenih. Pravilnik o prezračevanju in klimatizacij stavb Ur. l. RS, št. 42/2002 določa: - tehnične zahteve za prezračevanje in klimatizacijo stavb (v nadaljnjem besedilu: prezračevanje) ter tehnične zahteve za mehanske prezračevalne sisteme, če se ti vgradijo v stavbo; - obravnava v okviru določanja tehničnih zahtev iz pre jšnjega odstavka notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja, s tem, da določa najnižjo še dopustno kakovost tega dela notranjega okolja; - velja za novogradnje in spremembe namembnosti posameznih prostorov v že zgrajenih stavbah; velja tudi za rekonstrukcije že zgrajenih stavb, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne dediščine.
154. Georges Pompidou Centre, kjer instalacije oblikujejo fasado.
(Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, 2002)
Pravilnik ENERGIEEFFIZIENZ AM BAUDENKMAL, ki ga pri obnovah spomeniško zaščitenih stavb uporabljajo v Avstriji, o vgradnji prezračevalnega sistema:
155. Modeliranje prezračevalnega sistema.
Vgradnja prezračevalnega sistema v takšno stavbo je lahko zelo občutljiva zaradi različnih vzrokov, kot sta na primer nezaželjena obremenitev s hrupom ali visoki operativni stroški. Moteči dejavniki lahko vodijo do izklopa prezračevalnih naprav, kar pomeni, da se poruši uravnoteženost prezračevalnega sistema. Vgradnja zahteva tudi poseg v samo konstrukcijo in v stavbno pohištvo, saj moramo doseči zrakotesnost v primeru, če želimo, da bo prezračevalni sistem deloval brezhibno. Vgradnja zajetne napeljave v obstoječe stanje spomeniško zaščitenega objekta je že vnaprej zelo omejena s strukturno geometrijo sistema samega, zato je vgradnja mogoča pod naslednjimi pogoji: - stavbna konstrukcija mora biti primerna za vgradnjo (ne uporabljeni vertikalni jaški, opuščeni kanali ...), hkrati pa mora biti predhodno dosežena predpisana zrakotesnost prostorov; - način vgradnje prezračevalnega sistema mora biti premišljeno predhodno načrtovan. Pred in po vgradnji je treba narediti računski in grafični model delovanja sistema ter opredeliti vpliv prezračevanja na uporabo v posameznih prostorih; - z vidika varovanja dediščine naj instalacije prezračevalne ga sistema ne posegajo v zaščitene arhitekturne elemente notranjosti; - dimenzioniranje prezračevalnih vodov mora biti prilago jeno obstoječi stavbni konstrukciji in naj v minimalnem obsegu vpliva nanjo. Pri podrobnostih načina vgradnje mora sodelovati spomeniško varstvo; - v primeru vgradnje prezračevalnega sistema z rekuper acijo toplote mora biti prostor, kjer je naprava vgrajena, vseskozi dostopen zaradi vzdrževalnih del.
156. Prerez klimata.
157. Shema načina delovanja centralnega prezračevalnega sistema.
(Prevod po: Energieeffizienz Am Baudenkmal, 2011)
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
V stavbi rektorata UL je zaradi varovanja spomeniško zaščitenih in arhitektonskih vrednosti notranjih prostorov izvedba prezračevalnega sistema zahtevna naloga, vendar je s strani ZVKD-ja dovoljena in ima določene omejitve: 4. Razvod oziroma posodobitev instalacij je treba izvesti v minimalnem obsegu na mestih, kjer ni varovanih elementov. Za potrebe posodobitve instalacij (npr. električnih, strojnih, ipd.) naj se po možnosti uporabijo obstoječi jaški (nefunkcionalni dimniki, ipd.). 20. Dimnike, ki niso več v uporabi, je sprejemljivo odstraniti. Priporočeno je, da se dimniške tuljave v čim večji možni meri uporabi za razvod potrebnih vertikalnih instalacij oziroma se jih pusti za morebitne nove razvode. 64. Izvedba morebitnih novih strojnih in elektro inštalacij oziroma njihovih posodobitev mora biti izvedena na način, s katerim ne bodo prizadeti varovani elementi palače. Izvedena mora biti na način, ki ne bo viden ali moteč pri prezentaciji varovanih elementov. Podrobnejša valorizacija posameznih elementov mora biti sestavni del konservatorskega načrta.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
(usmeritve ZVDK-M. Režek Kambič, 2015)
158. Shema in fotografija vgradnje prezračevalnega sistema v stari stavbi na Švedskem.
159. Shema načina delovanja prezračevalnega sistema v pisarnah.
160. Vgradnja hladilne naprave na vodo, ki pod stropom hladi topel zrak.
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
097
PRAVILNIK O ZAHTEVAH ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV NA DELOVNIH MESTIH Pri obnovi stavbe javnega značaja, kjer je zaposleno večje število ljudi, je poleg že navedenih zahtev treba upoštevati tudi, v kakšnem delovnem okolju bodo zaposleni opravljali svoje delo. Zato Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih Ur. l. RS, št. 56/1999 določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec in posledično projektant upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Delodajalec mora poskrbeti, da bodo zaposleni zadovoljni v prostoru, kjer dnevno opravljajo delo. Zato mora biti poleg vseh zahtev o varnosti in tehničnih ustreznostih stavbe, dosežena tudi stopnja delovnega ugodja v prostorih. Kot dejavnike doseganja ugodja se upošteva temperaturo prostora, kakovost zraka, razsvetljavo prostora ter velikost delovnih prostorov.
161. Prikaz neustrezne osvetlitve in blečanja v pisarni.
Zgoraj navedeni pravilnik predpisuje pogoje za doseganje stopnje delovnega ugodja na delovnem mestu: - Prezračevanje delovnih mest (15. - 24. člen). - Temperatura v prostorih (25. - 28. člen). - Razsvetljava delovnih prostorov (29. - 36. člen). - Velikost delovnih prostorov (64. - 68. člen). - Posebni prostori (69. - 75. člen). - Sanitarni prostori (76. - 88. člen). (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, 1999)
162. Shema pravilnega načina sedenja pri opravljanju pisarniškega dela.
163. Dovod svežega zraka je nujno potreben za kvalitetno opravljanje dela.
164. Temperaturo v prostoru naj uporabnik določa glede na svoja občutja.
Zakon, smernice, pravilnik, ukrepi,...
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
5. CELOSTNA OBNOVA SPOMENIŠKO ZAŠČITENE STAVBE
Ugodno in kakovostno delovno okolje je izredno pomemben faktor pri oceni kakovost opravljenega dela zaposlenih, seveda pa morajo biti pogoji v prostorih, kjer opravljajo svoje delo, kar se da optimalni. Pravilnik povzema, kaj je treba v stavbi prenoviti, vgraditi oziroma odstraniti, da dosežemo želene delovne pogoje.
165- Način delovanja prezračevalnega sistema v sklopu pisarn-
Prezračevanje delovnih mest: Ker z naravnim prezračevanjem v stari stavbi s prostori velikih volumnov ni mogoče zagotoviti zadostne količine svežega zraka za doseganje primernega delovnega ugodja in hkrati dosegati pozitivno energijsko bilanco, je priporočljiva vgradnja prezračevalnega sistema. Slednji mora biti glede na standarde ustrezno dimenzioniran in s strani vzdrževalcev redno servisiran, čiščen in vzdrževan. Temperatura v prostorih: Temperatura v prostorih mora biti primerna za statično delo, kar pomeni, da ne sme biti nižja od 22 ºC in ne višja od 28 ºC. Pomembno je, da se vsak posamezni zaposleni počuti udobno. Najbolj ugoden sistem doseganja individualnega ugodja je kombinacija ogrevalnih sistemov. S primarnim sistemom ogrevanja prostore celotne stavbe ogrevamo na optimalno temperaturo glede na letni čas, medtem ko sekundarni sistem poskrbi za individualno doseganje ugodja.
166. Razporeditev delovnih mest s prostori za sprostitev.
Razsvetljava delovnih prostorov: V prvem koraku je na delovnih mestih treba zagotoviti čim večji delež osvetlitve prostora z dnevno/naravno svetlobo in zagotoviti, da bo osvetljenost delovnega mesta v skladu s predpisanimi standardi ter da bo zaposleni v vidnem stiku z okoljem. V kolikor z dnevno svetlobo ne dosežemo optimalne osvetlitve, v drugem koraku dosegamo optimalne pogoje z umetno osvetlitvijo. Velikost delovnih prostorov: Poleg klimatskih in osvetlitvenih pogojev delovno udobje določa tudi velikost delovnega prostora, ki mora biti glede na predpise velik vsaj 8 m2. Zaposleni mora imeti talno površino za gibanje veliko najmanj 2 m2, minimalna višina prostora pa mora biti 2,50 m.
167. Kvalitetna in dobra osvetlitev pripomore k boljši koncentraciji.
Posebni prostori: Poleg delovnih prostorov je zaželeno zaposlenim zagotoviti tudi prostore za počitek/oddih, malico ali kosilo. Gre za prostor, kjer lahko zaposleni opravi krajšo pavzo in kjer ima možnost, da se pripravi na nadaljevanje dela. Sanitarni prostori: Klimatsko udobje v sanitarnih prostorih po standardih ne sme odstopati od kakovosti udobja v delovnih prostorih. Torej mora biti urejeno ustrezno prezračevanje, osvetlitev ter ogrevanje, redno pa se mora izvajati čiščenje in vzdrževanje sanitarnih prostorov.
168. S pomočjo IR ogrevalnih naprav si lahko vsak posameznik prilagodi temperaturo in s tem toplotno ugodje na delovnem prostoru.
Predlog rešitev za sanacijo glede na zakon, smernice, pravilnik,...
099
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
6. KLJUČNE UGOTOVITVE / IZHODIŠČA ZA IDEJNO ZASNOVO
KLJUČNE UGOTOVITVE ZA STAVBO REKTORATA UL 1. OVOJ STAVBE JE ENERGETSKO POTRATEN Stene zaradi svoje debeline in mase ne predstavljajo primarnih toplotnih izgub. Največje so pri stavbnem pohištvu, medsebojnem stiku zunanjih sten, etažni plošči proti podstrešju ter pri stiku zunanjih sten in tal s terenom, kjer pa se pojavlja tudi stenska plesen zaradi velike prisotnosti vlage. 2. ZASTAREL OSREDNJI SISTEM OGREVANJA Daljinsko ogrevanje kot primarni vir energije za ogrevanje stavbe je dobra in racionalna izbira. Osrednji sistem za ogrevanje stavbe bi bilo treba zaradi zastarelih in neuravnoteženosti temeljito obnoviti. 3. ENERGETSKO POTRATNI PORABNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE Za razsvetljavo prostorov so uporabljena svetila, ki ne dosegajo najnovejših energetsko varčnih standardov, prav tako pa estetsko ne odgovarjajo arhitekturni zasnovi stavbe. Kljub temu, da se določenih prostorov ne uporablja, so le-ti osvetljeni. 4. UDOBJE ZAPOSLENIH NA DELOVNEM MESTU DOSEGA NIZEK STANDARD BIVALNEGA UGODJA Zaposleni se pritožujejo nad pregrevanjem in podhlajevanjem prostorov, nekakovostnim zrakom in svetlobnim neugodjem. Za doseganje delovnega ugodja izvajajo dejanja, ki so v nasprotju z varčevanjem z energijo. Na primer: v času kurilne sezone se odpirajo okna zaradi dotoka svežega zraka v prostor. Tudi osvetljenost prostorov je slaba. Na primer: zaposleni se zaradi bleščanja izogibajo naravni svetlobi in uporabljajo umetno osvetlitev. 5. STAVBA JE KULTURNI SPOMENIK Stavba rektorata UL je zavarovana kot kulturni spomenik, zato v njej ni mogoča celovita energetska sanacija. Zaradi ohranjanja stavbnih arhitekturnih značilnosti zahteva sanacija v skladu z nizkoenergijskimi standardi velika finančna tveganja. 6. NERACIONALNA ORGANIZACIJA PROSTOROV V STAVBI Glede na število prostorov v stavbi v razmerju s številom zaposlenih organizacija programa ni racionalna, kar pomeni posledično večjo porabo energije. Zaposleni nimajo prostora, kjer bi se lahko družili, odahnili, pomalicali, skuhali kavo, čaj ... 7. STAVBA JE ZAPRTA ZA ŠIRŠO JAVNOST Stavba je kljub svoji historični in arhitekturni vrednosti zaprta za javnost. Vstop zunanjim obiskovalcem je dovoljen samo po predhodnem dogovoru. S strani turistov je veliko zanimanja za ogled notranjosti stavbe. Trenutna vratarska loža ni primerna za sprejem in nadzor obiskovalcev. Prav tako ni ustrezna signalizacija za gibanje po stavbi, ki z vidika arhitekturne vrednosti ni estetsko sprejemljiva.
Ključne ugotovitve za obnovo stavbe rektorata UL glede na analize, zakon, smernice, pravilnik,...
101
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
PRIMERI DOBRE PRAKSE Poglavje prikazuje, na kakšen način so se v vsakdanji praksi srečevali s problemom celovite obnove spomeniško zaščitenih stavb v Sloveniji in tujini.
103
1. OBNOVA MESTNE HIŠE NA PTUJU Projekt idejne obnove Mestne hiše na Ptuju je potekal v okviru projekta INTENSE v letu 2011. Cilj je bil izdelati idejno zasnovo za celovito energetsko obnovo stavbe Mestne občine Ptuj kot vzorčnega primera energetske sanacije spomeniško zaščitene stavbe. S tem namenom je bila izbrana skupina projektantov in strokovnjakov s področja energetskih sanacij, ki je sodelovala z ZVKD. Skupaj so določili način obnove in posege na stavbi glede na najnovejše smernice energetskih prenov. Osnovna ideja je bila energetska sanacija nosilne konstrukcije, fasadnega ovoja, stavbnega pohištva in sanacija strehe, v okviru katere je tudi oblikovanje novih uporabnih prostorov. Pri pripravi projekta so izvedli sledeča dela: 1. Razširjeni energetski pregled stavbe Mestne hiše Ptuj. 2. Energetski pregled in sodelovanje s strokovnjaki z ZVKD-ja za pridobitev kulturno varstvenih pogojev za obnovo Mestne hiše. V prvi fazi je sledila priprava konservatorskega načrta. 3. Idejna zasnova energetske prenove Mestne hiše Ptuj. 4. Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije kulturne dediščine.
169. Mestna hiša na Ptuju.
Zasnovali so koncept toplotnega režima in ogrevalnega sistema. S soglasjem ZVKD-ja so projektanti kot naravni vir energije izbrali solarni sistem z vakuumskimi kolektorji, ki imajo najoptimalnejši izkoristek v vseh letnih časih in v različnih vremenskih pogojih. Njihov izkoristek pokrije do 85 % potreb po topli sanitarni vodi. Glavni del koncepta toplotnega režima je bil zasnovan na tesnenju oken, odpravljanju prepiha, uporabi spuščenega stropa. Oblikovane so bile določene toplotne cone glede na fukcijo prostora in vrsto dela, ki v teh prostorih poteka. Podobno velja tudi za ogrevalni sistem. Osnovni koncept je coniranje glede na temperaturo, vzpostavljen pa je tudi sistem prisilnega prezračevanja.
170. Idejna shema funkcionalne zasnove.
(Biro Biro d.o.o., 2011)
171. Idejna shema energetske sanacije.
172. Idejna shema toplotnega režima (levo) in ogrevalnega (desno) sistema.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
Sanacija nosilne konstrukcije Pri obstoječih stavbah je nujna statična presoja in preverba gradbenih konstrukcij. Stavbo je treba stabilizirati, odpraviti morebitne poškodbe, sanirati razpoke ali druge vidne hibe. Predvsem je nujno izsuševanje temeljev in kletnih sten, razsoljevanje in zagotovitev novih napeljav za kontroliran odtok meteornih vod. Stene v zemlji je treba ustrezno termoizolacijsko in hidroizolacijsko zaščititi in jih po potrebi injektirati za preprečitev kapilarnega dviga vode ali statične oslabljenosti.
173. Detajl sanacije nosilne konstrukcije - stena proti terenu.
174. Detajl sanacije fasadnega ovoja.
Sanacija fasadnega ovoja Fasadni ovoj pri rekonstrukcijah predstavlja osnovni vizualni in energetski doprinos. Glede na stopnjo kulturnovarstvene zaščite je treba postopati različno. V primeru območij, ki zahtevajo zgolj karakter grajene strukture, lahko originalne dekorativne elemente (vence, štukature,...) se odstrani in po prenovi ponovno namesti na prvotno mesto. Če to ni mogoče, jih je treba natančno posneti in izdelati mavčne odlitke, na podlagi katerih se izdela natančne nadomestke. V tem primeru je toplotna zaščita objekta optimalna, saj je izolacija dodana na zunanjem delu ovoja zgradbe. Za obvezno odpravo toplotnih mostov je treba skrbno načrtovanje stikov konstrukcije in stikov fasadnega pohištva z nosilnimi deli zgradbe. Pri toplotni zaščiti takega objekta je treba spretneje razmisliti o možnostih zmanjšanja izgub. V takem primeru vgrajujemo notranjo izolacijo, ki mora poleg toplotne izolativnosti omogočati prehod vlage iz prostora in preprečevati vdor vlage iz zunanjosti. Sanacija stavbnega pohištva Pri vratnih krilih in podbojih se večinoma ohranjajno originali, ki jih je treba restavrirati. Pravilna posodobitev je npr. nanos ustreznih zaščitnih premazov in oprema zapiralnih stikov s tesnilnimi trakovi. V nekaterih primerih je dotrajane dele možno zamenjati, ohranjene (kovinski deli - kjuke in okovje) pa ponovno uporabiti. Okenske izvedbe so bolj raznolike. Poleg načina vgradnje so različni tudi načini odpiranja, zasteklitve in tipa kril. Običajno je ob ohranjanju zunanjih, prvotnih okenskih kril mogoča zamenjava notranjih, ki so ustrezno toplotno izolativna. V takih primerih je treba v izogib kondenzacije površin zagotoviti prezračevanje vmesnega prostora.
175. Detajl sanacije stavbnega pohištva.
Sanacija strešne konstrukcije Rekonstrukcija strehe se izvaja za zagotovitev štirih temeljnih ciljev: Toplotna izolativnost, naravna osvetlitev, vzpostavitev dodatnih uporabnih površin in morebitna vgradnja sistemov za izkoriščanje naravnih virov energije. Pri obdelavi strehe je ključna njena orientiranost in izpostavljenost pogledom. Zato se ti kriteriji upoštevajo že v začetnem koncipiranju funkcionalnosti. S stališča energetske obnove je bistven način izoliranja. Podstreha je lahko hladna ali izolirana, od česar je odvisna možnost uporabe oz. programi, ki se na teh površinah lahko izvajajo. (Biro Biro d.o.o., 2011)
176. Detajl sanacije strešne konstrukcije.
105
2. DETAJL OBNOVE OBSTOJEČEGA NOTRANJEGA KRILA OKNA Z VGRADNJO TERMOIZOLACIJSKEGA STEKLA V NARODNI GALERIJI. Narodni dom, danes Narodna galerija, je neoklasicistična arhitektura, fasada pa je oblikovana v neorenesančnem slogu in je lep primer historicizma. V rustikalno obdelanem pritličju se nizajo ločno zaključena okna, ki se ponovijo tudi v zgornjem nadstropju. V rizalitu glavne fasade je tridelni vhod, nad njim pa večja polkrožna okna, ki so nekdaj zaznamovala piano nobile. Okna so ločena s polstebri, ob straneh pa sta dve prazni niši. Rizalit je zaključen z balustrado in pokrit s prirezano kupolasto streho, okrašeno s kovano ograjo. Stransko krilo je razčlenjeno z osrednjim, močneje izstopajočim rizalitom in dvema stranskima kriloma. Tudi na stranski fasadi se v obeh etažah nizajo ločna okna, ki z velikostjo in številčnostjo zagotavljajo veliko naravne svetlobe za spremljevalne prostore. Notranja delitev prostorov se kaže tudi navzven, saj je slavnostna dvorana dvignjena nad stranski krili in skozi niz pravokotnih oken dobiva bazilikalno (nad)svetlobo, ki daje že tako svečanemu prostoru še dodatno kakovost. Dvorana je pokrita s štirikapno streho, ki je z vmesnim ravnim kritim delom ločena od banjaste kupole, s katero je poudarjen glavni vhod. Takšna členitev prostorov je sicer značilna za gledališko arhitekturo tistega časa, ki je bila vzor arhitektu pri načrtovanju Narodnega doma, saj je ustrezala programu in se navezovala na meščansko arhitekturo par excellence tistega časa. Stavba ima danes drugačno funkcijo kot v času, ko je bila zgrajena. Vendar kot stavba Narodne galerije, ki je osrednja nacionalna ustanova za starejšo likovno umetnost v Sloveniji in je v njej razstavljena največja zbirka likovnih del na slovenskem ozemlju vse od visokega srednjega veka do 20. stoletja, še vedno dobro ohranja svojo prostorsko zasnovo.
177. Narodna galerija - glavna fasada, 2010.
178. Delovne fotografije z gradbišča obnove Narodne galerije, ZVKD 2013.
179. Delovne fotografije z gradbišča obnove Narodne galerije, ZVKD 2013.
180. Delovne fotografije z gradbišča obnove Narodne galerije, ZVKD 2013.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
Sanacija stavbnega pohištva Na fasadi stavbe Narodne galerije je osem različnih tipov oken. Vsa originalna okna iz macesnovega lesa so Termoizolacijsko steklo 4/10/4 v večjem obsegu dobro ohranjena, Ug = zunanja 1.0 W/m 2k, krila so celo z tgimanjše distancnikom barvi mebogato okrašena. Vidne so sicer aliv beli večje hanske poškodbe, ki jih je mogoče enostavno sanirati, hkrati pa je pomembno, da se odstrani lesne insekte in glive. Dodatna za montažo Letvica zakritje distančnika Naza podlagi podrobnega pregleda in letvica analiz je ZVKD termoizolacijskega stekla temoizolacijskega stekla predpisal obnovo originalnih okenskih kril. Detajl in postopek obnove okna je potekal v sodelovanju med projektanti, članico ZVKD-ja in izvajalcem. Okna so bila odstranjena in prepeljana v restavratorski atelje, kjer je bilo najprej izvedeno mehansko in kemično odstranjevanje nečistoč in starih premazov. Sanirane so bile mehanske poškodbe na okenskem krilu, ki jim je sledila insekticidna in fungicidna zaščita lesa in končni premaz za les. Podboji oken so bili sanirani po enakem postopku na samem gradbišču. V krila oken je bila namesto običajne zasteklitve vgrajena toplotno izolativna zasteklitev, kar je zahtevalo monEPDM tesnilo tažo dodatnih letvic, ki pa osnovnega videza krila niso Pri sredinski priperi tesnilo pod priperino spremenile. Vgrajena so bilaletvijo tudi gumirana tesnila. (ZVKD, Konservatorski načrt za Narodno galerijo, 2010)
181. Detajl obstoječega okenskega krila in okvirja, ZVKD.
Termoizolacijsko steklo 4/10/4 Ug = 1.0 W/m 2k, z tgi distancnikom v beli barvi
Dodatna letvica za montažo termoizolacijskega stekla
Letvica za zakritje distančnika temoizolacijskega stekla
EPDM tesnilo Pri sredinski priperi tesnilo pod priperino letvijo
182. Detajl tesnenja okenskih kril in okvirjev, ZVKD.
107
3. PRENOVA in POKRITJE ATRIJA STAVBE ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani Sedež Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (v nadaljevanju ZRC SAZU) je v pozno baročni palači na današnjem Novem trgu 2. Prenova stavbe se je sistematično začela leta 1997, ko se je ZRC SAZU preselil v stavbo. Poleg fasade je bilo obnovljenih več kot 2000 m2 površin delovnih prostorov in 600 m2 skupnih/javnih prostorov, kot so pokrit atrij za izvajanje konferenc in raznih prireditev, zemljepisni muzej, dinozaverski laboratorij, knjigarna ter knjigarniška kavarna. S pokritjem dvorišča stavbe je ZRC SAZU pridobil velik odprt prostor za izvajanje različnih dogodkov, saj so drugi prostori stavbe tlorisno in vsebinsko preveč razčlenjeni, da bi pri prenovi lahko oblikovali večji prireditveni in družabni prostor. Atrij je pokrit z zastekljeno streho, je ogrevan ter opremljen z avdio in vizualno opremo. (Spletna stran ZRC SAZU, povzeto 15. 06. 2015)
183. Stavda sedeža ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani, 2015.
Atrij prekriva steklena streha v eni ravnini, položena na prečne jeklene nosilce, ki so zasidrani v vertikalno nosilno konstrukcijo nad strešni venec in pod kapjo strešine. Prečne nosilce v vzdolžni smeri povezuje jeklena podkonstrukcija, ki jo prekriva steklena streha.
184. Atrij ZRC SAZU med prireditvijo.
185. Atrij ZRC SAZU pred prenovo, 2005.
186. Atrij ZRC SAZU po prenovi.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
187. Tloris konstrukcije ostrešja atrija stavbe ZRC SAZU.
188. Detajlni prerez konstrukcije ostrešja atrija stavbe ZRC SAZU.
109
4. KUPOLA BOTANIČNEGA VRTA V CHARMARTHENSHIRE, VELIKA BRITANIJA - GREAT GLASS HOUSE (2000) Kupola je postavljena ob vznožju gričev s pogledom na dolino Tywi Valley v Charmarthenshiru (UK) in je središče 230 hektarov velikega nacionalnega botaničnega vrta Walesa. Gre za največji rastlinjak na svetu v enem razponu, kjer je več kot tisoč sredozemskih rastlinskih vrst in predstavlja vzorčni primer izgradnje rastlinjaka po vzoru vzdržnega razvoja v 21. stoletju. Tlorisna zasnova kupole je eliptična, v pokrajini razvidna kot majhen hribček, ki posnema valovanje okoliškega gričevja. Razpon toroidne strehe meri 99 m x 55 m. Sestavlja jo 24 ločnih cevasto-jeklenih nosilcev, vpetih v armirano betonski »prstan«, ki je nekakšen podstavek kupole. Na ločne nosilce je pritrjen sistem aluminijaste zasteklitve, ki omogoča lažjo in minimalno konstrukcijo in maksimalno prehodnosti svetlobe. Streha kupole je ukrivljena v dveh smereh, kar pomeni, da sta samo dva ločna nosilca pravokotno pritrjena na betonsko bazo, ostali pa se nanjo naslanjajo pod različnimi koti. Betonska baza je rahlo dvignjena proti severni strani, da zagotavlja zaščito pred mrzlimi severnimi vetrovi, hkrati pa je prekrita s sistemom zelene strehe, ki predstavlja dodaten toplotni ovoj. S severne strani baze kupole so locirani tudi vhodi in spremljevalni program, kot so avla, kavarna izobraževalni prostori in strojnica.
189. Pogled na stekleno kupolo.
Rastlinjak je zasnovan po načelih vzdržnostnega razvoja, zato je bila ideja pri zasnovi tudi optimizacija porabe energije. Zato nenehno izvajajo računalniške meritve in nadzor zunanjih in notranjih pogojev ter sprememb okolja. Računalniško voden sistem uravnava dobavo toplega zraka, tako da odpira steklene strešne panele za doseganje želene ravni temperature, vlage in pretoka zraka. Glavni vir toplote je poleg sončne energije kotel na biomaso, lociran v energetskem centru parka. Ker je površina strehe velika, je koristna tudi za zbiranje deževnice, s katero namakajo zemljišča in jo uporabljajo za »sivo« sanitarno vodo.
190. Umestitev v obstoječo silhueto okoliških gričev.
191. Jeklena ločna konstrukcija.
192. Način uporabe naravnega prezračevanja za hlajenje.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
1
Izpust toplega zraka na najvišji točki
Vstop hladnega zunanjega zraka
Sončno in vodeno mehansko ogrevanje
2
Prisiljen izpust toplega zraka Zunanja vremenska postaja
Programsko vodeno ogrevanje in prezračevanje
193. Sheme principov sodelovanja grajene strukture z naravnimi procesi, ki pa jih pa omogoča napredna tehnologija zaznavanja sprememb v okolju.
194. Prerez.
111
5. PRENOVA STAREGA TOVARNIŠKEGA POSLOPJA V ROERMONDU (NL) Sonaravni razvoj je prioriteta organizacije »Housing Limburg« v nizozemski provinci Limburg. Prav tako temu sledi strateški načrt mesta Roermond (NL), kjer poslovna stavba leži. Želja je ohranjati in obnavljati obstoječo stavbno infrastrukturo in ji določiti novo uporabno vrednost. Cilji prenove so ustvariti prijeten občutek bivanja za zaposlene, stranke in obiskovalce. »BACO building« je ikona in pomemben košček industrijske dediščine mesteca Roermond. Stavba, ki je bila zgrajena leta 1905, je zaščitena kot nacionalni spomenik. Najprej sta bila v njej tovarna koles in skladišče, kasneje še mlin, tovarna cigar, pražarna kave in na koncu pohištveni obrat. Stavba je locirana v neposredni bližini železniške postaje in mestnega središča, kar je ugodna dostopna lega. Želja investitorja, da v stavbi uredi pisarniške prostore z upoštevanjem nizkoenergijskih standardov, je sprožila vprašanje o ohranjanju dediščine. Arhitekti pisarne SATIJNplus so se zavedali pomembnosti ohranjanja kakovostnih arhitekturnih vrednosti stavbe in njenega industrijskega značaja, zato je nastala ideja »box-inbox« - stavba v stavbi. Stavba je ohranila izvirni zunanji fasadni ovoj, vključno z okni. Obnovljen je bil samo vhodni portal. Notranjost je dobila popolnoma novo podobo. Oblikovan je bil steklen notranji ovoj. Zaradi slabše ohranjenosti lesenih etažnih konstrukcij je slednje nadomestila nova jeklena konstrukcija, ki je hkrati postala osnova za nov notranji ovoj stavbe. Oblikovno in tehnološko dovršen steklen volumen so postavili v osrčje stare tovarne. Med novim in starim ovojem se je ustvaril zračni pas kot nekakšen regulator klime. Zračni pas regulira spreminjanje temperaturnih in bivalnih pogojev v različnih letnih časih, za kar je potrebna manjša poraba energije za ogrevanje ali hlajenje. V tem pasu so nameščeni tudi razvodi inštalacij in požarno stopnišče. Oblikovani so bili prostori za 180 zaposlenih, sledeč konceptu novo v starem in vzoru sodobnega načina pisarniškega dela, tj. odprte pisarne. Zgolj s smiselno uporabo materialov, barv in oblikovanja prostora je bil cilj projekta ustvariti prijeten, domač občutek delovnega okolja, tako za zaposlene kot za obiskovalce. Prijeten ambient je bilo treba ustvariti na način, ki bi v najmanjši meri vplival na arhitekturno vrednost stavbe in hkrati upošteval uporabo novih tehnologij, varčevanja z energijo ter optimizacijo stroškov izgradnje v primerjavi z običajnimi pisarniškimi stavbami trenutnega obdobja. Odzivi na ustvarjen prostor so izredno pozitivni. Predstavljen koncept, ki vklučuje ohranjanje kulturne dediščine in ustvarja prijazno in vzdržno delovno okolje, je odličen primer dobre prakse za prihodnost.
195. Stavba pred prenovo.
196. Stavba pred prenovo.
197. Stavba po prenovi - vhod.
198. Stavba po prenovi - prostor med starim in novim.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
199. Vhod v poslovno stavbo.
200. Prostor med starim in novim.
201. Osrednje stopnišče.
202. Skupni družabni prostori s pogledom na surovo obstoječo konstrukcijo zunanjega zidu.
113
203. Tloris pritičja.
204. Vzdolžni prerez.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
Historisch casco Ruw Klimaat Nieuwe gevel Roostervloer
Akoestisch materiaal Klimaatplafond Verlichtingsrail
110
Luchttoevoer
Kabelladder
Vluchtweg
Verticaal Detail 1
205. PreÄ?ni prerez.
206. Detajl konstrukcije in prostora med starim in novim.
Luchtbehandelingskast
117
Warmtepomp
Bodemwisselaar
207. Shema delovanje topotne Ä?rpalne na geotermalno energijo.
208. Shema delovanja medprostora. Bodemopslag
115
6. OBNOVA RIJKSMUSEUM (NL) Rijksmuseum deluje kot muzej že 125 let. Obstoječo stavbo je oblikoval arhitekt Pierre Cuypers in je svoja vrata odprla leta 1885. Izgled stavbe je impresiven in mogočen, bolj kot na muzej spominja na pravljični grad, lociran nedaleč od samega središča Amsterdama. Po več kot stoletni intenzivni uporabi in le nekaj vmesnih lepotnih popravkih, je muzej potreboval radikalno preobrazbo. Prenovitvena dela so se začela v letu 2004 in bila končana v letu 2012, ko so začeli s postavljanjem muzejske zbirke. Muzej je ponovno odprl svoja vrata za obiskovalce v aprilu 2013. Prenovo muzeja sta prevzela arhitekta Antonio Cruz in Antonio Ortiz iz Seville (ESP). Cruz y Ortiz so bili izbrani s strani glavne vladne komisije arhitektov, pod vodstvom Joa Coenena, ki je bila navdušena nad jasnimi in izčiščenim rešitvami ter njihovimi izjemnimi arhitekturnimi in logističnimi idejami. Ker je Cuypersova mojstrovina razglašena tako za spomenik kot tudi za muzej, je bil glavni moto arhitektov »Continue with Cuypers« (»nadaljevati s Cuypersom«), kar je pomenilo, da so Cruz y Ortiz pri prostorski rešitvi sledili obstoječim arhitekturnim vrednostim prostorov in ornamentov. Arhitekti so izčistili razdrobljeno in kompleksno strukturo, ki je bila spremenjena zaradi prenov v 20. stoletju. Uvedli so pristop »manj je več« in oblikovali originalno strukturno razporeditev, podobno katedrali. Nov muzej ima poudarjen vhod, nov Azijski paviljon, zunanji razstavni prostor in vrt, novo restavracijo, trgovino ter del stavbe, kjer se opravljajo konservatorska dela. V muzej so vgrajeni najnovejši tehnološki sistemi prezračevanja, klimatizacije in varnosti. Glavni vhod so arhitekti umestili v atrija stavbe in s tem ustvarili novo simetrijsko os stavbe. Atrija sta poglobljena za eno etažo, s kletnim nivojem sta med seboj povezana pod pritlično pasažo, ki gre skozi stavbo. V atrija se dostopa z nivoja pasaže in se v njih lahko zadržuje tudi, če ne želite obiskati muzeja. Atrija sta pokrita s stekleno streho, s katere visi elegantna bela konstrukcijska skulptura, obdaja ju tradicionalna opečnata fasada prepredena z okni in nišami, tla pa prekriva poliran portugalski kamen, ki odbija naravno svetlobo in s tem soustvarja zračnost in svetlost prostora. S svetlobo napolnjen atrij je tako postal vhod in srce muzeja in hkrati javni prostor, v katerem je dobrodošel vsak. Rijksmuseum je s popolno prenovo ponovno zaživel v polnem sijaju. Arhitekti so postavili nov pristop pri sodobnem oblikovanju muzejev. Programsko je muzej zelo raznovrsten, saj razstavlja tako slikarska dela, uporabno umetnost in pomembna dela iz zgodovinskih obdobij NL.
209. Pogled na zadnjo fasado.
210. Vhod.
211. Nočna straža, Rembrand.
212. Hodnik.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
213.-214. Pred (levo) in po prenovi (desno): galerijski prostor.
215.-216. Pred (levo) in po prenovi (desno): prehod.
217.-218. Pred (levo) in po prenovi (desno): atrij - vhodna avla.
219.-220. Pred (levo) in po prenovi (desno): atrij - vhodna avla.
117
221. Tloris pritličja - nivo prehoda.
222. Tloris kleti - vhodna avla.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
7. PRIMERI DOBRE PRAKSE
223. Tloris nadstropja.
224. Prerez skozi atrij.
225. Fasada.
119
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
8. PROJEKT
KONCEPT Koncept obnove stavbe rektorata UL, ki je nastal na podlagi analiz stavbe, smernic za pristop k celostni obnovi spomeniško zaščitenih stavb, ključnih ugotovitev ter analiz primerov dobre prakse, vključuje skrbno načrtovan pristop zavedanja socialnih, kulturnih in ekonomskih posledic oziroma prednosti. Slogan koncepta obnove stavbe rektorata UL je VZDRŽNO - ZGODOVINSKO - PRIVLAČNO. Koncept združuje vzdržne ukrepe za izboljšanje toplotne prehodnosti ovoja in vgradnjo instalacij, ki pripomorejo k izboljšanju pogojev za delo ter javno dostopne arhitekturne in kulturne vrednosti historične stavbe iz časa avstro-ogrske monarhije. Celovita obnova vključuje gradbene posege v konstrukcijo in stavbno pohištvo, obnovo instalacijskih sistemov ter vgradnjo modularne pisarniške enote, ki zaposlenim ponuja optimalne delovne pogoje. S preoblikovanjem dejavnosti v stavbi je javnosti/turistom omogočen dostop v notranjost nekdanjega Deželnega dvorca, kjer si lahko ogledajo tudi muzej UL. Pokritje notranjega dvorišča, ki ob spoštovanju spomeniško varstvenih izhodišč postane ekološko, kulturno in turistično središče, pripomore k boljši energetski učinkovitosti stavbe. Obnova stavbe rektorata UL upošteva energetsko vzdržno načrtovanje in sodobno preobrazbo delovnega okolja ter kulturne dediščine v skladu z načeli usmeritev, hkrati pa obogati dejavnost in vsebino univerzitetnega poslopja.
VZDRŽNO - ZGODOVINSKO - PRIVLAČNO 121
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
8. PROJEKT
GRADBENI POSEGI V OBSTOJEČO KONSTRUKCIJO Sanacija sten in tal proti terenu (D1 in D2): Zaradi kapilarne vlage, ki pronica skozi talno ploščo in stene v stiku s terenom in posledično dotrajanosti, je treba sanirati obstoječo konstrukcijo s čimer preprečimo širjenje vlage. Stene proti terenu je treba odkopati, pred nadaljnim posegom konstrukcijo čim bolj izsušiti in temeljito pripraviti na sanacijo s pomočjo premazov proti vlagi. Za tem se opravi tesnenje konstrukcije s hidroizolativnim slojem ter namesti toplotno izolativni ovoj. V izogib morebitnemu zadrževanju meteorne vode in s tem posledično zamakanja v kletne prostore, se v pasu ob Vegovi in Peternelovi ulici uredi odvodnjavanje z novo drenažo. Sanacija stavbnega pohištva (D3): Zajema tesnenje okenskih okvirjev in zamenjavo zasteklitve notranjih okenskih kril. Glede na opravljeni termografski posnetek stavbe je razvidno, da je največja izguba toplote skozi stavbno pohištvo. Delež izgube prekriva približno petino fasadnega ovoja, zato je poseg v izboljšanje toplotne izolativnosti oken nujen. Zamenjava oken z novimi bi, če bi želeli doseči bistvene izboljšave, glede na današnjo tehnologijo in učinkovitost, izrazito vplivala na zunanji izgled fasade. Po smernicah ZVKD-ja je predpisana natančna obnova stavbnega pohištva in s tem ohranjanje zunanjega videza. Kulturnovarstveni pristop temelji na obnovi lesenega dela okenskih kril, vgradnji gumiranih tesnil in zamenjavi zasteklitve na notranjem okenskem okvirju škatlastega okna s termoizolacijskim steklom. Omenjen način obnove omogoča zrakotestnost, izboljša izolativnost škatlastega okna ter posledično zmanjšanje toplotne prehodnosti. Z obnovo okenskega okvirja in zasteklitve se izboljša koeficient toplotne prehodnosti U iz izmerjenega 3,5 W/m2K na računskega približno 1,4 do 1,6 W/m2K. (Proplus d.o.o., 2012)
Sanacija stropa proti neogrevanemu podstrešju (D4): Podstrešje je neuporabljen in neogrevan del stavbe. Ker toplota prehaja od spodaj navzgor, je strop pod podstrešjem v ogrevanem delu leta šibka točka ohranjanja toplote v uporabnem delu stavbe. Ostrešje ter stropna konstrukcija pod podstrešjem sta brez toplotnega ovoja, zato so prav tam velike toplotne izgube. Za zmanjšanje toplotnih izgub se predvidi toplotna zaščita stropne konstrukcije zadnje etažne plošče, torej tal neogrevanega podstrešja. Izvede se toplotno izolativna plast, katere sestava je odvisna od nove vsebine določenega območja podstrešja. Na nekaterih delih se izvede kot pohodna površina za vsakdanjo uporabo, ostale površine pa se izvede brez zaključnega pohodnega sloja. Ta način je izredno učinkovit in finančno bolj sprejemljiv kot pa energetska sanacija konstrukcijsko izredno kompleksnega ostrešja.
123
25,00 25,00
D4 D4 18,20 18,20
D3 D3 13,65 13,65
8,63 8,63
4,75 4,75
D2 D2
2,62 2,62
D1 D1 0,00 0,00
0 0
1 1
5m 5m
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
D1 D1.1 Sanacija tal proti terenu (M=1:20) zemljina obstoječa talna plošča izravnalni cementni estrih hladni premaz hidro izolacija toplotna izolacija PE folija cementni estrih talna obloga
15cm 6cm 8cm 4cm 1-2cm
D1.2 D1.2 Sanacija sten proti terenu (M=1:20) zunanja stena proti terenu izravnalna cementna malta cementna fleksibilna hidroizolacijska masa notranji omet (sušilni + fini)
107cm 2cm 1cm 1cm
D1.1
D2 Sanacija sten proti terenu (M=1:25) zemljina drenažno nasutje čepkasta folija / filc toplotna izolacija hidro izolacija izravnalna cementna malta zunanja stena proti terenu
15cm 2cm 107cm
D2
Pas ob Vegovi in Peternelovi ulici, kjer je izvedena drenaža.
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
125
D3 Sanacija stavbenega pohištva (M=1:5) obstoječi leseni okvir letev za zakritje distančnika stekla termoizolacijsko steklo 4/10/4 dodatna letev za montažo stekla
D3
Obstoječe stanje stavbnega pohištva.
Predlog obnove stavbnega pohištva.
GSPublisherVersion GSPublisherVersion 0.0.100.100 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
D4 D4.1 Strop proti neogrevanem pohištvu (M=1:20) talna plošča PE folija toplotna izolacija
40cm 20cm
D4.1
D4 D4.2 Strop proti neogrevanem pohištvu (M=1:20) talna plošča PE folija toplotna izolacija talna obloga
40cm 35cm 2cm
D4.2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
127
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
8. PROJEKT
OBNOVA INSTALACIJSKIH SISTEMOV
(SISTEMI OMOGOČAJO IZBOLJŠANJE BIVALNEGA UGODJA IN ENERGETSKO UČINKOVITOST STAVBE)
Optimizacija centralnega ogrevalnega sistema in vgradnja sekundarnega sistema ogrevanja: Prostori v stavbi imajo nestalno temperaturo in so neenakomerno ogrevani. V nekaterih prostorih je temperatura nižja od optimalne temperature, primerne za delovno okolje, ponekod pa so prostori pregreti. Ta problem soustvarjata slaba izolacija ovoja stavbe in stavbnega pohištva ter neuravnan sistem centralnega ogrevanja. Veliko je prostorov, ki so v uporabi redko ali pa ob posebnih priložnostih. Temu primerno bi bilo treba uvesti ločen sistem ogrevanja, ki bi deloval le ob uporabi omenjenih prostorov. Najbolj učinkovit in racionalen način za vgradnjo v spomeniško zaščiteno stavbo je ogrevanje na električno energijo s pomočjo učinkovitih IR panelov. Slednje je mogoče vgraditi na neopazen način. IR paneli omogočajo individualno toplotno krmiljenje za vsak prostor posebej. Obnova razsvetljave in električnih aparatov ter izkoriščanje naravne svetlobe: Prekomerna sončna refleksija ali pomanjkanje dnevne svetlobe močno vplivata na počutje v delovnem okolju. S tem namenom je treba na eleganten in nemoteč način vgraditi primerna senčila, ki odbijejo prekomerno svetlobo in hkrati prostor dodatno razsvetlijo. Zamenjava svetil je potrebna z vidika energetske varčnosti in doseganja zahtev ZVKD-ja zaradi neprimernega izgleda starejših varčnih sijalk, ki ne dosegajo sprejemljivih kulturnovarstvenih standardov. Hkrati pa razsvetljava v nekaterih prostorih in hodnikih deluje kljub dnevni svetlobi. V hladnejšem delu leta predstavlja problem tudi slaba in časnovno neracionalna osvetlitev prostorov. Treba bi bilo vzpostaviti sistem organiziranega časovnega intervala razsvetljave ali namestiti naprave za zaznavanje gibanja, kar pomeni, da bi bili prehodni prostori osvetljeni samo v času prisotnosti zaposlenih. Sistem centralnega prezračevanja: Do velikih izgub toplote pride tudi zaradi slabega zraka v delovnih prostorih. Zaposleni zračijo prostore z odpiranjem oken, skozi katere izhaja toplota. Z vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema v obstoječe neuporabljene dimniške vertikale se lahko v prostore vpihuje svež zrak, hkrati pa lahko prostore v toplejšem delu leta tudi hladimo. Prefabricirana pisarniška enota: Ideja prefabriciranega steklenega pisarniškega volumna, imenovanega »Office box«, je zagotoviti in izboljšati kakovost delovnih pogojev in prostora samega, ki hkrati najmanj posega v obstoječo gradbeno strukturo spomeniško zaščitene stavbe. V konstrukcijo pisarniške enote so integrirani sistemi za gretje, prezračevanje, hlajenje, sodobna električna napeljava, ambientalna in delovna osvetlitev ter sodobno funkcionalno pohištvo. Požarna varnost: Požarna varnost je izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki opredelujejo požarno varnost v stavbah kulturne dediščine.
129
klet
OPTIMIZACIJA CENTRALNEGA OGREVALNEGA SISTEMA IN VGRADNJA SEKUNDARNEGA SISTEMA OGREVANJA Zamenjava sistema in vrste ogrevanja stavbe, ki za pridobivanje energije izkorišča naravne oziroma obnovljive vire, je v primeru stavbe rektora UL neracionalna, saj se vložena sredstva v vzdržnostne tehnološke sisteme ne bi povrnila v času predvidene življenske dobe »zelenih« sistemov. Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja je v danem trenutku najbolj optimalna izbira, saj je stavba priključena na javno cevno omrežje in nima lastnega generatorja topolotne energije. Prednost sistema je ta, da se s tehnološkim postopkom pridobivanja energije sočasno proizvajata toplota in električna energija, kar omogoča najboljši izkoristek primarnega goriva. Posledično to vpliva tudi na gospodarski rezultat, saj sistem oskrbovanja z energijo zagotavlja dolgoročno zanesljivo in zadostno oskrbo ter učinkovito rabo energije, hkrati pa je zaradi števila oskrbovancev prijazen do okolja, udoben in cenovno ugoden ter stabilen. Največji problem z vidika ogrevanja v stavbi predstavlja zastarel in neuravnovešen centralni sistem. Njegove slabosti vplivajo na neugodje v delovnih prostorih (nekateri prostori so pregreti, medtem ko so drugi prehladni), povečano porabo energije, neobičajno dolg čas segrevanja ogrevalnih teles v jutranjih urah ter morebiten pojav motečih šumov in piskanja na radiatorskih ventilih. Varčevanje toplotne energije v ogrevalnih sistemih in s tem posledično izboljšanje energetske bilance ter bivalnega ugodja bi dosegli z naslednjimi ukrepi, ki bi (brez ostalih ukrepov na fasadnem ovoju) stroške ogrevanja znižali za približno 15 % na letni ravni: - posodobitev centralnega sistema ogrevanja; - frekvenčno regulacijo črpalk; - regulacija temperature v dovodu in povratku interne instalacije, ki jo dosežemo s pravilno nastavljeno opremo in s hidravličnim uravnoteženjem; - regulacija temperature v posameznih prostorih, ki jo dosežemo s pravilno nastavljeno termostatsko regulacija na vsakem ogrevalnem telesu v stavbi; - nizkotemperaturno talno ogrevanje v modularnih pisarniških enotah. (Proplus d.o.o., 2012)
pritličje
1. nadstropje
2. nadstropje
Vzporedno z obnovo centralnega ogrevalnega sistema se vzpostavi še sekundarni sistem ogrevanja na električno energijo z infrardečim ogrevanjem - IR paneli. Slednjega se uporabi v kombinaciji s centralnim ogrevanjem. Sistem je mogoče upravljati individualno in na določeni mikrolokaciji. Vsak zaposleni individualno uravnava temperaturo svojega delovnega mesta. S tem se prepreči nesoglasja in nezadovoljstvo med zaposlenimi ter prihrani energijo. Optimalno predpisano temperaturo delovnega okolja se doseže s centralnim ogrevalnim sistemom, povezanim z nizkotemperaturnim kroženjem vode v talnih modulih pisarniške enote. Shema predstavitve novega sistema ogrevanja prostorov stavbe rektorata UL prikazuje različne načine ogrevanja glede na prostore v stavbi: - ogrevanje na centralni sistem (daljinsko ogrevanje); - ogrevanje na električno energijo; - kombinirano ogrevanje (centralno + elektrika); - neogrevani prostori; - posebni režim za prostore arhiva.
podstrešje
OGREVANJE NA CENTRALNI SISTEM (nizko temperaturno) OGREVANJE NA ELEKTRIČNO ENERGIJO (IR paneli) KOMBINIRANO OGREVANJE (el. in centralno ogrevanje) NEOGREVAN PROSTOR POSEBNI POGOJI ZA ARHIV OFFICE BOX
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
1 2 226. Prikaz vgradnje termostatskih ventilov in regulatorja tlačne razlike.
24-26ºC
20-22ºC
16-18ºC 227. Shema kroženja zraka v prostoru pri klasičnem načinu ogrevanja.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
22ºC
22ºC
22ºC 228. Shema radialnega toplotnega sevanja - ogrevanje prostora z IR paneli.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Hidravlično uravnoteženje centralnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa: Hidravlično uravnoteženje po projektiranih pretokih zagotavlja, da centralni ogrevalni sistem ustrezno deluje, kar pomeni, da je toplotna energija dostavljena vsem uporabnikom. Vsakemu ogrevalnemu telesu je treba zagotoviti zadosten pretok grelnega medija/vode, ki je nosilec toplotne energije v centralnem sistemu. Sistem je treba uravnotežiti tudi zato, ker višek pretoka na enem ogrevalu pomeni primanjkljaj na naslednjem v vrsti in tako dalje. To pomeni, da je sistem nezadosten in v nekaterih prostorih prihaja do pregrevanja, drugi pa so prehladni. Problem neuravnanega sistema se pojavlja tudi v času zagona sistema (ponavadi v jutranjem času), ko prihaja do nezadostnega pretoka skozi posamezna ogrevala zaradi istočasne dobave energije v grelna telesa po stavbi. Glede na volumen stavbe, tip kotla in vrsto centralnega sistema, je v prvi fazi obnove treba preveriti kakšni posegi so za obstoječi centralni sistem primerni. Načeloma sistem uravnovesimo z vgradnjo močnejše obtočne črpalke, ki poveča pretok grelne vode po sistemu, vgradnjo termostatskih ventilov1 na grelna telesa ter z vgradnjo regulatorja tlačne razlike2 v centralnem sistemu. (Grobovšek. B. ZRMK, 2010) Sekundarni sistem ogrevanja na električno energijo Infrardeče ogrevanje - IR paneli: V spomeniško zaščiteni stavbi, kot je rektorat UL, je celovito prenovo ogrevalnega sistema ali pa vgradnjo ogrevanja z uporabo alternativnih virov energije težko izvesti, hkrati pa je uporaba nekaterih prostorov zgolj občasna. Učinkovit in energetsko sprejemljiv je tudi infrardeč način ogrevanja, ki deluje s pomočjo električne energije preko ogrevalnih panelov. Infrardeče valovanje je valovanje enakih dolžin, s katerimi nas greje sonce. Infrardeči oziroma toplotni valovi ogrevajo nas, živali in predmete na enak način, kot sonce ogreva Zemljo. Pri tem predmeti absorbirajo toplotno energijo infrardečih valov in jo v prostor oddajajo v obliki toplote. Pri takem načinu ogrevanja je pomembno, da se zrak v prostoru ne segreva, ampak se segrevajo stvari v njem, torej tla, stene, predmeti, ljudje, živali, ki pa potem na naraven način oddajajo toploto v svojo okolico. Takšna toplota naj bi bila za človekovo ugodje bolj prijetna. Infrardeči valovi nas torej grejejo neposredno, kar nam daje prijeten in topel občutek že pri nižjih temperaturah delovanja ogrevanja. Ker pa toplotno valovanje ne segreva zraka, slednji v prostoru ostane bolj svež, hkrati ne povzroča dvigovanja prahu, izsuševanja zraka in posledično prepiha. Uporaba infrardečega sistema ogrevanja je uporabna tudi za dogrevanje pisarniških prostorov, kjer lahko zaradi toplotnega neugodja zaposlenih prihaja do nesoglasij. Panele se lahko vgradi v pohištvene sestave, pisarniške mize ali kot dekoracijo, kjer ima vsak zaposleni možnosti individualnega krmiljenja panela. (Tiping d.o.o, 2015)
229. Shema možnosti vgradnje IR panelov v stropne štukature ali pohištvo.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
131
OBNOVA RAZSVETLJAVE IN ELEKTRIČNIH APARATOV in IZKORIŠČANJE NARAVNE SVETLOBE S POMOČJO REFLEKSNIH SENČIL Obnova razsvetljave: Meritve osvetljenosti prostorov so pokazale, da večina prostorov v stavbi nima primerne osvetljenosti. Osvetlitev ni primerna za delo v pisarnah po priporočenih predpisih, ki za omenjene delovne prostore predpisujejo osvetljenost 500 lux. Meritve pokažejo, da se v različnih prostorih stavbe rektorata UL nivo osvetljenosti giblje med 130 - 230 lux. Zato primanjkuje kakovostne naravne svetlobe. Za boljšo osvetljenost delovnega okolja se uporablja svetila, ki za doseganje svetlobnega bivalnega ugodja porabijo kar nekaj električne energije. Zmanjšanje porabe električne energije se lahko doseže že z ukrepi, ki jih lahko izvajata upravljalec oziroma vzdrževalec stavbe: - zamenjava klasičnih žarnic z žarilno nitko z ener getsko manj potratnimi LED sijalkami; - zamenjava fluorescentnih svetilk s sodobnejšimi LED svetili; - redna zamenjava pred desetimi leti vgrajenih, varčnih sijalk srednjega energetskega razreda s sodobnejšimi LED sijalkami okrogle, kapljaste in svečaste oblike; - v prostorih, ki so manj v uporabi, ter na hodnikih in vertikalnih komunikacijah je priporočljiva vgradnja senzorjev zaznavanja gibanja; - ob nakupu električnih aparatov naj bodo ti v naj‑ varčnejšem energetskem razredu (vsaj A ali višje); - upoštevanje priporočenih organizacijskih ukrepov, kot so aparatoi in svetila, uporaba tople sanitarne vode.
230. Obstoječa svetilka z vgrajenimi cevastimi varčnimi sijalkami.
231. Predlog za zamenjavo varčnih sijalk.
Ob izpolnjevanju vseh zgoraj navedenih ukrepov bi na letni ravni prihranek pri električini energiji znašal nekje od 10 - 15%. (Proplus d.o.o., 2012)
232. Obstoječa svetilka s klasičnimi žarnicami z matiranim steklom.
233. Predlog za zamenjavo varčnih sijalk.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
1
2
234. Prerez senčil RETROflex. GSPublisherEngine 0.0.100.100
2
1
235. Shema delovanja senčil RETROflex.
Izkoriščanje naravne svetlobe s pomočjo refleksnih senčil: Naslednji ukrep za izboljšanje osvetljenosti, predvsem delovnih prostorov, je optimalizacija naravne svetlobe ter preprečitev pregrevanja in bleščanja ob močni sončni svetlobi. Na podlagi raziskav je dokazano, da je naravna svetloba nepogrešljiv element za dobro počutje in kakovostno bivanje/delo v zaprtih prostorih. Večji del zaposlenih delovni čas preživi v tako imenovani biološki temi, saj zaradi motečih dejavnikov naravne svetlobe zastirajo okna z žaluzijami ali zavesami. V temnem prostoru ni mogoče kakovostno opravljati dela, zato zaposleni uporabljajo umetno svetlobo, ki delovne pogoje in občutek udobja izboljša, vendar pa povečuje stroške porabe energije. Na področju senčenja notranjih prostorov je bilo izvedeno veliko število raziskav. V Nemčiji so razvili žaluzije imenovane RETROflex. Uporabljajo se za senčenje energetsko varčnih ovojev stavb in omogočajo optimalno osvetlitev notranjih prostorov z naravno dnevno svetlobo. Senčila imajo na površini mikro zobce in so oblikovana tako, da z različnim naklonom določimo, kam bomo usmerili sončne žarke. To pomeni, da eno senčilo za eno okno vsebuje različne vrste in razporeditev žaluzij glede na lastnosti okna in na velikost prostora. Senčila delujejo tako, da tiste žarke, ki segrevajo prostor, usmerijo navzven. S tem se prepreči pregrevanje, prostor pa se hladi na naraven način, hkrati se prihrani pri stroških energije, ki bi se sicer uporabila za hlajenje. Senčila s to lastnostjo so nameščena na višini do 190 cm od tal prostora.2 V trenutku, ko se del žarkov usmeri v zunanji prostor, se indirektna svetloba usmeri v strop, ki osvetli prostor. Tako v prostoru ohranja naravno svetlobo, ki je pomembna za doseganje kakovostnega delovnega okolja. Pri tem se prihrani pri stroških energije, ki bi se sicer uporabili za umetno razsvetljavo prostora. Tovrstna senčila so nameščena od višine 190 cm naprej.1 Pomembna lastnost teh senčil je, da delujejo kot senčilo tudi takrat, ko so v horizontalnem položaju, kar omogoča skoraj neoviran pogled skozi okno in neposreden vizualni stik z zunanjim prostorom. (Soltec d.o.o., 2014)
Vgradnja: V veliki večini so v stavbi rektorata UL vgrajena škatlasta okna. To omogoča vgradnjo senčil v medprostor med zunanjim in notranjim okenskim okvirjem. Senčila je možno avtomatsko in ročno upravljati. Ker bi bila instalacija krmilnikov avtomatskega upravljanja zahteven poseg z vidika zahtev ZVKD-ja, se morajo senčila upravljati ročno, vendar je pri tem treba odpreti okensko krilo notranjega okna.
236. Detajl vgradnje senčil RETROflex.
001.001.0.0 enignErehsilbuPSG
133
klet
SISTEM CENTRALNEGA PREZRAČEVANJA
1. nadstropje
Za doseganje standardov bivalnega ugodja je treba, poleg prijetne bivalne temperature, zagotoviti zadostne količine svežega zraka. Prostore se lahko prezračuje na naraven ali mehanski način. V tako veliki stavbi pri naravnem prezračevanju pozimi prihaja do toplotnih izgub, poleti pa se prostori dodatno pregrevajo, na ta način je želeno ubdobje doseženo le za kratek čas in je energetsko potratno. V želji po zmanjšanju energetskih izgub in vzpostavitvi ugodne klime na delovnih mestih, je zaželeno vgraditi sistem mehanskega prezračevanja, ki ga je, glede na 64. točko kulturnovarstvenih usmeritev, mogoče vgraditi na način, s katerim ne bodo prizadeti varovani elementi stavbe, in tako, da ne bo viden in moteč pri prezentaciji varovanih elementov. Umestitev centralnega prezračevalnega sistema v spomeniško zaščitenih stavbah zahteva natančen premislek in določitev mikrolokacij vgradnje. Poleg konstrukcije, veliko pozornosti zahtevajo tudi mikrolokacije zaščitenih okrasnih elementov v posameznih prostorih stavbe. Glede na analizo konstrukcije in obstoječih razvodov instalacij, je mogoče vgraditi sistem v opuščene vertikalne jaške za odvod dima - dimnike, ki zaradi ogrevanja z daljinskim toplovodnim sistemom niso več v uporabi. Zaradi omejenega prostora in morebitnih ostalih težav pri vgradnji sistema prezračevanja, je bil izbran najenostavnejši sistem centralnega prezračevanja, ki bazira le na kroženju zraka - prezračevanje z enokanalno zračno klimatsko napravo.
2. nadstropje
(Medved, S. 2010.; M. Mirtič, sestanek na ZRMK; National property board Sweden. 2009.)
pritličje
Postavitev sistema poteka od zgoraj navzdol. Na podstrešju so v vsak skrajni vogal stavbe nameščene štiri klimatizacijske centrale, od njih je cevovod speljan do vsake dimniške vertikale in nato navzdol do vsakega nadstropja. Ker se prostori po stavbi glede na arhitekturno vrednost razlikujejo, se razlikuje tudi način vgradnje prezračevalnega sistema. V prostorih z nižjo stopnjo arhitekturne vrednosti (2. in 3. kategorija), ki so pretežno v pritličju in drugem nadstropju, je sistem povezan s pisarniško modularno enoto »Office box«. V teh prostorih je stopnja varovanja nižja, zato je lahko tudi poseg v prostor bolj enostaven. V prostorih, ki spadajo v 1. kategorijo arhitekturnega vrednotenja, morajo biti posegi subtilno izvedeni na način, da reže za vstop in izstop zraka v prostoru čim manj motijo prezentacijo varovanih elementov.
podstrešje
MEHANSKO PREZRAČEVANJE (Centralni sistem) NARAVNO PREZRAČEVANJE POSEBNI POGOJI ZA ARHIV OFFICE BOX
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Vgradnja klimata: - na podstrešju so vgrajene štiri klimatizacijske centrale, vsaka ima svoj razvod cevi za določen del stavbe; - v primeru stavbe rektorata UL bo klimatizacijska centrala vgrajena na talno ploščo podstrešja. Centrala mora obvezno vsebovati blažilnike tresljajev in hrupa, ki se ne smejo širiti po konstrukciji navzdol in s tem motiti zaposlene pri delu; - ker je ostrešje zaprto, je treba vzpostaviti povezavo za dotok svežega in odtok odpadnega zraka. Ta se izvede s pomočjo obstoječih strešnih frčadnih oken, ki so trenutno brez funkcije. S tem ne posegamo v strešno konstrukcijo in ne vplivamo na izgled stavbe. Razvod sistema: - centralni prezračevalni sistem je razdeljen na štiri manjše podsisteme, kar pomeni, da je lahko presek cevi manjši, saj se po njih pretaka manjša količina zraka, ki vseskozi kroži po sistemu; - vertikalni razvod cevi je speljan po vertikalnih jaških nedelujočih dimnikov; - horizontalni razvod ni potreben, ker so vertikalne povezave neposredno ob prostorih, ki bodo prez račevani.
237. Shematski prerez vgradnje centralnega prezračevalnega sistema.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
238. Shema razvoda centralnega prezračevalnega sistema v stavbi.
1
2
3
4
5
GSPublisherVersion 0.0.100.100
239. Shema delovanja klimata.
6
7
Delovanje in sestava enokanalnega klimata: - v klimatu se lahko zrak, ki se vpihuje v prostore, segreje, ohladi, čisti, navlaži ali osuši; - enokanalna zračna klimatska naprava omogoča potovanje zraka samo v eni obliki, ali ohlajenega ali seg retega, torej se v vse prostore vodi zrak v enakem stanju; - v mešalni komori1 se mešata svež zrak in obtočni zrak (to je del odsesanega zraka iz prostorov); - filter očisti zrak drobnih delcev2; - segrevanje zraka poteka v prekatu, kjer je nameščen grelnik3, prenosnik toplote, po katerem kroži topla voda; - hlajenje in sušenje zraka poteka v hladilnem4 prekatu, kjer so nameščene lamele s hladilno tekočino; - v kolikor je zrak presuh, se ga navlaži5 v prekatu, kjer je nameščen ovlaževalnik, ki v tok zraka brizga vodno paro oziroma drobne vodne kapljice; - zrak v prezračevalni razvod potisne močan ventilator6; - širjenje hrupa po cevovodu preprečuje nameščen glušnik7; - za odsesavanje zavrženega zraka je vgrajen dodatni ventilator z glušnikom zvoka. (Medved, S. 2010.) Vgradnja v prostorih: - v prostorih 1. kategorije se na stene, kjer je predviden vertikalni razvod, čim bolj neopazno namestijo reže za vpih in odsesavanje zraka; - v prostorih, kjer bo nameščena modularna pisarniška enota »Office box«, je izvedena krajša horizontalna povezava med vertikalnim razvodom in pisarniškim modulom.
240. Shema vgradnje in delovanje prezračevanja v prostorih.
135
MODULARNA PISARNIŠKA ENOTA “OFFICE BOX” Koncept: Koncept je bil oblikovan v času sodelovanja na evropskem projektu zavezništva znanj EURL3A na NL v sodelovanju z arhitekturnim podjetjem SATIJNplus Architecten. Arhitekti so avtorji prenove stavbe starega tovarniškega poslopja v Roermondu (NL) (glej poglavje »Primeri dobre prakse«), kjer so oblikovali novo stavbo znotraj stare industrijske stavbe. Zasnova prefabricirane pisarniške enote »Office box« temelji na ohranjanju gradbene strukture spomeniško zaščitene stavbe rektorata UL, saj z minimalnimi posegi v obstoječo strukturo ustvari nove delovne prostore in s tem zagotavlja izboljšanje kakovosti delovnih pogojev in prostora samega. (Priloga št. 2)
241. “Office box” - ideja, razvita na izobraževanju na NL. (Priloga št. 2)
-10ºC
Razvoj ideje: Stavba, predvsem zunanji ovoj, je energetsko potratna, kar potrjujejo tudi meritve in letni obračun stroškov. Obnova fasadnega ovoja je zaradi strogih pogojev spomeniškega varstva nedopustna in draga, saj bi zahtevala podrobno izvedbo replike fasade v toplotno izolativnem materialu. Tak poseg ekološko in finančno ni sprejemljiv, ker je vračilna doba takšne investicije dolgotrajna in ne upraviči stroška investicije. Hkrati pa poseg povzroči ostanek velike količine odpadnega gradbenega materiala, kar ni skladno z načeli okoljevarstva. Energetsko bilanco stavbe se lahko izboljša tudi z oblaganjem zunanjih sten z notranje strani fasadnega ovoja. To pomeni, da se vse stene notranjih prostorov obloži s toplotno izolativnim slojem in vgradi sistem talnega gretja. S finančnega in tehničnega vidika je tak postopek izvedbe sprejemljiv. Vprašljiva je sicer reverzibilnost posega ter stopnja degradacije spomeniško zaščitene notranjosti, saj bi preplastenje vplivalo na estetski videz, predvsem na strukturo arhitekturnih elementov in dekoracij iz časa avstro-ogrske monarhije. Oplaščenje notranjih prostorov prav tako ni optimalna rešitev za prehajanje toplotnih tokov v obstoječi konstrukciji. Stik vertikalne in horizontalne konstrukcije ni pravilno toplotno zaščiten, zato bi se na teh točkah še vedno pojavljal toplotni most. Način nameščanja toplotnega ovoja na notranji del zunanjega zidu je torej samo začasna rešitev toplotnega ugodja, ki ne vpliva pozitivno na življensko dobo konstrukcije. Koncept postavitve prostora v prostor minimalno posega v obstoječo konstrukcijo. »Office box« je prostostoječ volumen v steklu. V prostoru je priključen na obstoječe instalacijske sisteme v stavbi, ki pomagajo doseči kakovostno in prijetno delovno okolje. Ideja temelji na ohranjanju spomeniško zaščitene stavbe in notranjih prostorov tako z dekorativnega stališča, kot tudi s stališča ohranjanja stavbne konstrukcije. Zaradi večih plasti zraka toplotna prehodnost ni tako intenzivna, saj se temperatura preko vsake plasti spreminja postopoma. »Office box« je poleg tega reverzibilen element, ki se zlahka odstrani, v kolikor bi se spremenila dejavnost v stavbi.
+20ºC
242. Shema prereza obstoječega prostora.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
-10ºC
+27ºC
243. Shema prereza obstoječega prostora z vgrajeno toplotno izolacijo in talnim gretjem.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
-10ºC
15ºC
+24ºC
244. Shema prereza obstoječega prostora z vgrajenim “Office boxom”.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
4
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Tla - modularni panel s talnim gretjem
Pohištvo - vgrajene steklene police
Nosilna konstrukcija - trdno kaljeno steklo
Stene - IR steklo
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Centralni prezračevalni sistem
1
3
Strop - LED steklo
2
245. Shema, ki prikazuje razstavljeno modularno zasnovo “Office boxa”.
4 3 2 5 1 246. Shema, ki prikazuje zasnovo “Office boxa”.
Modularna zasnova: Pisarniška enota se lahko namesti v vse prostore v stavbi, ki imajo predhodno pripravljene instalacije za njeno vgradnjo. Modularna zasnova omogoča prilagodljivost glede na površino in volumen prostora. Osnovna širinska mera modula je 1 m. Pisarniško enoto sestavljajo različni tipski elementi. Njihova prednost je, da niso le konstrukcijski element, temveč ima vsak še dodano funkcionalno vrednost: tla - primarno ogrevanje1, konstrukcijski sistem2, stene - sekundarno ogrevanje3, strop - osvetljava4 in pohištvo5. (V. Kilar, konzultacije za statiko)
GSPublisherVersion 0.0.100.100
137
1. Talni modul: Osnovni element konstrukcije pisarniške enote so modularne talne plošče, ki sestavljajo podnožje in omogočajo podporo za namestitev steklenih nosilcev. Druga funkcija talnih plošč je ogrevanje in razvod električne ter internetne napeljave. Moduli so sestavljeni tako, da se med seboj smiselno povezujejo v celoto. Na skrajnih robovih modula je predvidena povezava z obstoječim razvodom centralnega ogrevalnega sistema in električnih instalacij v stavbi. Vogalni elektro moduli, v katere so pritrjeni tudi stekleni nosilci, imajo vgrajen razvod elektro instalacij, s pripravljenimi mesti za vgradnjo talnih elektro in UTP vtičnic ter stikal. Centralni ogrevalni moduli so tisti moduli, po katerih je speljan razvod talnega gretja. Hkrati delujejo kot povezovalni konstrukcijski element. Sistem talnega gretja je sestavljen iz aluminijaste konstrukcije, v katero so vgrajene modularne prefabricirane RAYmagic radialne plošče. Prednost teh plošč je prilagodljivost, ker jih lahko proizvajalec ustrezno oblikuje glede na specifične zahteve talnih plošč pisarniške enote. Talne plošče uporabljajo nizkotemperaturni sistem ogrevanja, kar pomeni, da je temperatura vode nižja kot pri običajnem ogrevalnem sistemu. Temperatura tal se v tem primeru giblje med 25-28 °C (odvisno od lokacije talne plošče). Prednost nizkotemperaturnega ogrevanja je velik prihranek energije in s tem zmanjšanje stroškov ogrevanja. (Messana, 2014)
247. Shema sestave RAYmagic radialnih plošč.
248. Shema sestave RAYmagic radialnih plošč.
2. Nosilna konstrukcija: Osnovni elementi konstrukcije so nosilni okvirji, ki so sestavljeni iz dveh vertikalnih in enega horizontalnega nosilca, ki ju povezuje. Nosilni okvirji so pritrjeni v talni modul. Nosilna konstrukcija je sestavljena iz sistema zaporednih nosilnih okvirjev strukturnega stekla, ki za zastekljevanje ne potrebuje dodatne podkonstrukcije, ker samo steklo prevzame vlogo nosilnega elementa. Strukturno steklo odlikujeta izjemna trdnost in sposobnost prenašanja različnih obtežb. Elementi strukturnega stekla so lahko večjih dimenzij in zato ustvarjajo popolnoma transparenten prostor. (IQglass, 2014)
249. Fotografija vgrajenega strukturnega stekla.
3. Stropni modul: Strop »Office boxa« sestavljajo stekleni moduli z vgrajenimi LED svetili. Tako kot IQ steklo so tudi LED stekleni stropni moduli sekundarni vir osvetlitve. Primarni vir osvetlitve so optimizirana naravna svetloba prostora ter obstoječa stropna svetila. Za kakovostnejšo osvetlitev se lahko uporabi LED svetila, ki so vgrajena v steklene module. Vsak LED stropni modul ima možnost elektronskega nadzora uporabe, kar pomeni, da se lahko spreminjata njegova moč ter barva svetlobe. Mogoče ga je uporabiti kot ambientalno osvetlitev. LED stekleni modul ohranja popolno transparentnost, ko svetilo ni prižgano. (IQglass, 2014) 250. Fotografija vgrajenega LED stekla (osvetljena steklena stena).
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Steklo
Elektrode + ogrevalni premaz
4. Stenski modul: Vertikalni ovoj sestavljajo steklene modularne plošče, pri katerih se širina in višina prilagajata glede na posamezen prostor. Ovoj sestavljata dve vrsti stekla: strukturno steklo, iz katerega je sestavljen ovoj, ter pametno IQ steklo, ki je nameščeno na vsakem tretjem modulu v vrsti. IQ steklo deluje kot ogrevalo. Sistem za delovanje uporablja električno energijo, ki zaradi posebnega premaza z vgrajenimi elektrodami na notranjem steklu v medzasteklitvenem prostoru spreminja običajno zasteklitev v toplotni vir. Na zunanji sloj stekla je dodan nizko emisijski premaz, ki zmanjšuje vpliv zunanjih temperatur in sevanja na notranji prostor. IQ steklo je na prvi pogled enake sestave kot klasično izolativno steklo. IQ steklo je v »Office box« vgrajeno kot sekundarno ogrevalo. Talno gretje kot primarni vir toplote segreva prostor na optimalno (predpisano) temperaturo delovnega prostora. S pomočjo IQ stekla si lahko vsak posameznik še individualno ustvari ugodno temperaturo delovnega okolja. (IQglass, 2014)
Notranjost
Steklo
Ločilni element
Nizko emisijski premaz
Elektrode + ogrevalni premaz Ločilni element Medprostor napolnjen z Argonom Nizko emisijski premaz
Steklo
Steklo
Steklo
Notranjost
Elektrode + ogrevalni premaz
Zunanjost
Steklo Elektrode + ogrevalni premaz Ločilni element Medprostor napolnjen z Argonom Nizko emisijski premaz
Ločilni element
Nizko emisijski premaz Steklo Steklo
Zunanjost
251. Shema delovanja in sestave IQ ogrevanega stekla.
5. Pohištvo: Zasnovo »Office boxa« dopolnjuje lahkotno ustrezno oblikovano pohištvo. Pisalna miza je pritrjena na stropne nosilne okvirje, dodatno stabilnost ji zagotavljajo cevi/kanali za električno napeljavo pod delovno površino mize. Ta je oblikovana tako, da si vsak zaposleni lahko individualno uredi delovno površino. Pohištveni element »Office boxa« so tudi steklene knjižne police, ki so nameščene med nosilne okvirje.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
252. Shema vgradnje pisarniškega pohištva.
139
klet
Umestitev modularne pisarniške enote »Office box« Razporeditev zaposlenih v stavbi rektorata UL je neuravnotežena pri primerjavi razmerja med velikostjo prostorov in številom zaposlenih v prostorih. Neracionalna razporeditev vpliva na obratovalne in vzdrževalne stroške stavbe. Za zmanjšanje porabe energije je treba predvideti reorganizacijo načina dela, novo ureditev delovnih prostorov in uvedbo organizacijskih ukrepov, saj je izboljšanje energetske bilance pogojeno tudi z vedenjem uporabnikov. Delo v pisarnah se je skladno z digitalizacijo dokumentov v 21. stoletju bistveno spremenilo. Delo lahko poteka v t. i. oblaku. Delovni čas je zaradi sodobnih tehnologij, ki omogočajo zaposlenim delo tudi na domu, zelo prilagodljiv. Skupni prostori so namenjeni krajši sprostitvi med delovnim časom, po kateri zaposleni lažje in učinkoviteje nadaljujejo z delom. Predlagana organizacija dela se že uspešno izvaja v podjetjih na NL, kjer se ta organizacijski model dela imenuje »Het Nieuwe Werken«. Temelji na vplivu načina dela in delovnega okolja na zaposlene in posledično sovpada z načeli vzdržnega razvoja. Spremembe v uporabnosti in združevanju delovnih prostorov, v kombinaciji z digitalizacijo dokumentov, ustvarjajo vzdržno napreden koncept dela. Digitalizacija omogoča, da določeno število zaposlenih delo opravlja od doma, s tem se zmanjša količina časa uporabe prostorov in poveča prihranek energije potrebne za obratovanje. Kombinacija funkcionalnega in kakovostnega delovnega prostora ter udobnih mikroambientov za delovni premor sta na NL vedno bolj popularna. V odprtih pisarniških prostorih je mogoče vsak dan izbrati drugo/ prosto delovno mesto. Zasnova skupnih prostorov za odmore, tiskanje in arhiviranje zagotavlja zaposlenim udobje pri delu, kar stimulativno učinkuje na količino opravljenega dela. Z združevanjem dveh, ali več delovnih mest v en prostor oziroma pisarno pripomoremo k varčevanju z energijo. Za enako število delovnih mest je treba vzdrževati manj prostorov. Zasnova modularne pisarniške enote »Office box« omogoča združevanje delovnih prostorov. Pisarniške enote so nameščene v pritličju, drugem nadstropju in na podstrešju. V kletnih prostorih so arhiv, kavarna, tiskarna in strojnica. Umestitev pisarniških modulov v kletno etažo ni smiselna. V prvem nadstropju so najbolj prominentni prostori stavbe tako glede dejavnosti kot arhitekturne vrednote. To so: pisarniški prostori rektorja, Zbornična dvorana, galerija in sejne sobe. Vsebina in ureditev teh prostorov ostajata v predlogu zaradi svoje zgodovinske vrednosti nespremenjeni. Pisarne v prvem nadstopju (razen pisarniških prostorov rektorja) so premeščene v pritličje in tretje nadstropje, na njihovem nekdanjem mestu pa se uredijo skupni prostori.
pritličje
1. nadstropje
2. nadstropje
podstrešje
REKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI DVORANE, PREDAVALNICE, GALERIJE SKUPNI PROSTORI VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE MODULARNA PISARNIŠKA ENOTA OFFICE BOX OSTALO
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Modularna pisariška enota Office box (aksonometrija).
Tloris umestitve Office boxa. 0
1
5m
Umestitev pisarniše enote Office box v prostor.
Umestitev pisarniše enote Office box v prostor.
0
1
5m
0
1
5m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
GSPublisherVersion 0.0.100.100
141
klet
PS1
PS2
POŽARNA VARNOST
pritličje
1. Širjenje požara na sosednje stavbe Odmiki stavbe rektorata UL od sosednjih stavb: - severna fasada: 60 m - vzhodna fasada: 12,5 m - južna fasada: 12,3 m - zahodna fasada: 23 m Odmiki od sosednjih stavb so, glede na metodo določanja relevantne meje po Tehnični smernici TSG-1001:20120, na severu, vzhodu, jugu in zahodu zadostni.
PS4
PS3
2. Organizacija za zmanjšanje tveganja nastanka požara - Ocena tveganja nastanka požara, ki jo je treba v pisni obliki skrbno in redno dopolnjevati glede na izvedbo vzdrževalnih del, ki lahko zanetijo požar. - Dokumentacija z ukrepi, ki vsebujejo: opis stavbe, vgrajenih instalacij in naprav ter opreme za preprečevanje, javljanje in gašenje požarov. - Izdelan načrt omejitve škode, ki temelji na ravnanju ob nastanku požara. - Enostavni ukrepi dobrega gospodarjenja, kot so vzdrževanje, čiščenje, odstranjevanje odpadkov, kontrola ustreznosti vseh vgrajenih inštalacij ter vodenje evidenc o incidentih in vzdrževanju.
1. nadstropje
PS6
3. Osnovni ukrepi varstva pred požarom - Preprečevanje nastanka požara oziroma zmanjšanje možnosti za nastanek požara (najpogostejši vzrok za nastanek požara so požigi, okvare na instalacijah in opremi, odprt ogenj, cigarete, sveče, udar strele in vroča dela pri rednem vzdrževanju stavbe, ugašanje naprav, ko uporabnik ni prisoten,...). - Redno vzdrževanje električnih napeljav in menjava dotrajane električne opreme (predvsem napeljava pri vsakodnevni rabi kot so stikala, luči, računalniki,...).
PS5
2. nadstropje
4. Preprečevanje širjenja požara - Delitev stavbe na požarne sektorje preprečuje širjenje požara iz prostora, kjer je nastal, v sosednje prostore. V stavbi rektorata UL je požarne sektorje težje določiti, zato se širjenje požara prepreči z vgradnjo ustreznih protipožarnih vrat. Vrata morajo biti oblikovana v skladu z izvirnim arhitekturnim slogom notranjega prostora stavbe. - Širjenje požara se lahko prepreči z ročnimi gasilniki in podobno opremo za gašenje. V stavbi mora biti na voljo dovolj gasilnih naprav, razporejenih na približno 20 m. Lokacije teh naprav morajo biti skrbno označene na evakuacijskem načrtu v vsakem nadstropju. Lokacije gasilnih naprav morajo biti v prostorih pod spomeniškim varstvom oblikovane v skladu z izvirnim arhitekturnim slogom notranjega prostora stavbe ter na hitro dostopnih mestih. - Vgraditi je treba aktivne brezžične javljalnike požara, s pomočjo katerih se požar hitreje odkrije.
PS8
PS7
podstrešje
SMER EVAKUACIJE
5. Evakuacijske poti V stavbi rektorata UL so trije evakuacijski izhodi, do katerih je mogoče priti preko štirih stopnišč. Obloge tal, sten in stropov na stopniščih so iz negorljivih materialov, prav tako so stopnišča ločena s protipožarnimi vrati. Na izhodna vrata je treba namestiti sistem avtomatskega odpiranja.
PS9
IZHOD NA PROSTOR / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSTNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO
6. Izobraževanje zaposlenih Zaposlene je treba poučiti o ukrepih v primeru požara. Enkrat letno se izvedejo požarne vaje in poučevanje.
VARNO MESTO
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
PS1
PS2
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Tloris situacije - intervencijske poti in površine ter varna območja
0 1
0 0 10 10
5
10m
50 50
100m 100m
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
143
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
8. PROJEKT
UNIVERZA V LJUBLJANI KOT KULTURNO in DRUŽABNO SREDIŠČE (INTERVENCIJE, ZA JAVNO DOSTOPNOST STAVBE) Tradicije najstarejših evropskih univerz segajo daleč nazaj v srednji vek oziroma na prag novega veka. Začetki visokega šolstva v Ljubljani so bili oblikovani v prvih desetletjih 17. stoletja in so povezani z učno-vzgojno dejavnostjo očetov Družbe Jezusove v ljubljanskem kolegiju. UL je bila ustanovljena leta 1919. V stotih letih obstoja se je UL, kljub številnim vzponom in padcem, razvila v eno največjih srednjeevropskih univerz. UL je v novih družbenih razmerah po osamosvojitvi Slovenije - v pogojih ustavno zagotovljene avtonomije - svobodneje zadihala. Zakon o visokem šolstvu iz leta 1993, njegove spremembe in dopolnitve po letu 2000, ki so povezane predvsem z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, prav tako na podlagi tega zakona sprejeta statuta Univerze iz let 1995 in 2001, predstavljajo prve korake na poti uresničevanja koncepta sodobne evropske univerze. Pri delovanju Univerze v Ljubljani je nastalo in nastaja gradivo, ki predstavlja pomemben del slovenske kulturne dediščine. V interesu slovenskega naroda, države in same UL je trajna ohranitev gradiva, strokovna obdelava in zagotovitev njegove uporabe. (Spletna stran Univerze v Ljubljani, povzeto 22. 09. 2015)
Predlog obnove spomeniško zaščitene stavbe mora, v skladu z načeli nacionalnih in svetovnih usmeritev za obnovo kulturno zaščitenih stavb, v največjem možnem obsegu predstavljati tisto strokovno ustrezno rešitev, ki vključuje socialne, kulturne in ekonomske dejavnike. UL je izrednega nacionalnega pomena, zato je ključno, da postane dostopnejša in promovira svoje delovanje tudi v širši javnosti. UL soustvarjajo študenti, zato je smiselno, da z dostopom v stavbo rektorata javnost podrobneje spozna zgodovino in delovanje ustanove ter delo in ustvarjanje študentov ljubljanske univerze.
145
PRIMERJAVA TLORISOV OBSTOJEČEGA IN NOVEGA STANJA
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
klet
klet
pritličje
pritličje
1. nadstropje
1. nadstropje
2. nadstropje
2. nadstropje
podstrešje
podstrešje
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT PRIMERJAVA DEJAVNOSTI OBSTOJEČEGA IN NOVEGA STANJA
klet
klet
pritličje
pritličje
1. nadstropje
1. nadstropje
2. nadstropje
2. nadstropje
podstrešje
podstrešje
VERTIKALNE KOMUNIKACIJE, HODNIK, AVLE PISARNA, DELOVNI PROSTOR SEJNA SOBA DVORANE, PREDAVALNICE, GALERIJE REKTORJEVA SOBA IN SPREMLJEVALNI PROSTORI SANITARIJE, STROJNE INŠTALACIJE, ČAJNA KUHINJA SKLADIŠČE, SHRAMBA, GARDEROBA ARHIV UL, ARHIV RAČUNOVODSTVA DRUGE DEJAVNOSTI, VRATARNICA, VLOŽIŠČE PARKIRNI PROSTOR, INTERVENCIJSKA POVRŠINA MUZEJ, INFO TOČKA JAVNO DVORIŠČE KAVARNA
0
1
5
10m
147
PREOBRAZBA DVORIŠČA Analiza (shema desno) Tloris stavbe rektorata UL je močno razčlenjen. Vzhodna stranica stavbe izstopa iz pravokotne zasnove tlorisa, saj sledi Gosposki ulici in je proti jugu rahlo zamaknjena v desno. Z Gosposke ulice je glavni dostop na dvorišče, ki ga razčlenjujejo volumni vertikalnih komunikacij in tvorijo dvoriščne fasade. Dva izmed volumnov imata obliko polovice valja. Osrednji dvoriščni volumen je stolp, ki je bil za potrebe novih vertikalnih komunikacij in dvigala, zgrajen v devetdesetih letih 20. stoletja. V istem času je bil na vzhodni dvoriščni fasadi zgrajen tudi polkrožni stolp manjših dimenzij z dvigalom. Osrednji stolp deli dvorišče na tri krila, na osrednje in dve stranski krili. Skozi podhod v osrednjem krilu se vstopa na dvorišče. Preko stranskih kril je mogoče vstopati v osrednje prostore stavbe. Dvorišče se trenutno uporablja kot parkirišče ter dostavna in intervencijska pot.
253. Shematski prerez obstoječega stanja.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Koncept Dvoriščni prostor, obdan z arhitekturno bogato stavbo, bi lahko odprl vrata javnosti. Na ta način bi se tako stavba rektorata kot ustanova sama, približali študentom in javnosti. Z dogodki bi spodbujali in promovirali delo ter študij na univerzi. Da bi dvorišče in posledično kulturno družabno dogajanje živelo v vseh letnih časih, je treba zasnovati prijeten ambient. S tlakovno ureditvijo in steklenim pokritjem dvorišča se ustvari prostor, ki služi namenu skozi celo leto in ob vsakem vremenu. Pokritje dvorišča pa prispeva tudi k izboljšanju energetske bilance stavbe. S pokritjem dvorišča se namreč štiri od osmih fasad obvaruje pred vplivom zunanjih vremenskih dejavnikov, kar ima neposreden vpliv tudi na temperaturo notranjih prostorov. Tako se v zimskem času ogreva samo delovne prostore, medtem ko območja komunikacij lahko ostanejo neogrevana. Predviden je tudi sistem prezračevanja dvorišča, ki deluje na principu naravnega kroženja zraka, ki je posledica temperaturne razlike. Dvorišče je s podzemnimi cevmi povezano z bližnjim parkom. Temperaturna razlika med segreto zračno plastjo pod stekleno streho in nižjo temperaturo v parku povzroči kroženje zračne mase. Dovod svežega zraka ohranja prijetno temperaturo na dvorišču. Z arhitekturno intervencijo se dvorišče preoblikuje v nov ambient, namenjen prireditvam, bodisi v sklopu UL ali se ponudi prostor gostujočim organizatorjem. Razčlenjena struktura dvorišča omogoča odvijanje več dogodkov hkrati. Tako stavba rektorata UL z arhitekturno prenovo in z novim programom postane prizorišče kulturnega in družabnega dogajanja.
254. Dvorišče ne bo več parkirni prostor za avtomobile.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
255. Dvorišče kot središče družabnega dogajanja.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
50ºC
23ºC
27ºC 256. Konceptna shema naravnega prezračevanja poleti.
20ºC
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Tlorisna oblika dvorišča.
Analiza delitve na tri dele št. 1.
Analiza gibanja v prostoru.
Analiza delitve na tri dele št. 2.
Analiza členitve dvorišča.
Analiza dvorišča kot enotnega prostora.
Analiza strukture dvoriščnih fasad.
Analiza delitve na pet delov.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
149
Zasnova in scenariji uporabe dvorišča Razčlenjenost dvorišča je vodilo za oblikovanje tlakovne ureditve. Zasnova tlaka deli dvorišče na tri krila. V osrednjem krilu je tlakovanje bolj zgoščeno, medtem ko so v stranskih krilih plošče večjih dimenzij. Ob stolpu je oblikovana zareza, v kateri je kanal z instalacijo za vpih svežega zraka, ki po ceveh prihaja iz bližnjega parka. V zarezo so vgrajena ambientalna svetila, ki poudarijo stolp kot osrednji element prostora, ki je glavna povezava do muzeja Univerze v Ljubljani. Razgiban dvoriščni tloris nudi več namenski način uporabe prostora ob različnih dogodkih. Volumenska razmejitev prostora omogoča več manjših prireditev hkrati ali le ene večje prireditve. V tem primeru se poleg osrednjega prostora dogajanja lahko oblikuje več manjših ambientov s spremljevalnim programom, kot so pogostitve, sprejemi, servis, itd. Zasnova strehe - pokritje dvorišča Pri oblikovanju strehe za pokritje dvorišča je bilo, poleg tlorisne razčlenjenosti, potrebno upoštevati še volumensko raznolikost obstoječe strehe stavbe. Prepletenost in kompleksnost oblik sta narekovali zasnovo strehe, ki sledi obodni tlorisni liniji. Nova streha je zasnovana v eni ravnini in je položena nad strešni venec, tako da med staro in novo strešino ni fizičnih stikov. Nova strešina navidezno lebdi nad staro in dopušča dvorišču neprestano naravno zračenje. Edini stik med staro in novo strešno konstrukcijo ustvarjajo preboji jeklenih nosilcev, ki so primarna konstrukcija nove strehe in so umeščeni na podstrešje stavbe.
257. Konceptna shema zasnove pokritja dvorišča.
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Osnovno - kavarna, turistični ogled, razstava.
Predstavitev študentskega dela - kavarna, razstava, stojnice, predavanje.
PS1
PS2
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Gledališka predstava - oder in publika, kavarna, razstava.
Koncert študentov glasbene akademije - glavni oder in publika, postrežba, lounge.
0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
151
Strešna konstrukcija Osnovno konstrukcijo nove strehe sestavljajo štirje nosilci, vpeti v ležišča, vgrajena v obstoječo konstrukcijo na podstrešju stavbe. Strešna konstrukcija je položena na štiri prečne (IPE-500) jeklene nosilce in sledi tlorisni obliki dvorišča. Jekleni nosilci prebadajo obstoječo strešino in so pritrjeni na armirano-betonska ležišča. Območja podstrešne talne plošče, kjer so postavljena ležišča za nosilce, so ustrezno preoblikovana, utrjena in enakomerno obremenjujejo obstoječo nosilno konstrukcijo. Na nosilno jekleno konstrukcijo je položena zastekljena mrežna konstrukcija iz aluminija. Zasteklitev strehe sestavlja strukturno steklo z nizko emisijskim premazom, ki zmanjša vpliv sevanja sončnih žarkov. Po strehi je zaradi trdne sestave stekla možno hoditi, kar omogoča enostavno čiščenje in vzdrževanje. Nova streha ima lastno odvodnjavanje meteorne vode, saj obstoječa streha zaradi svoje površine in kompleksnega sistema odvodnjavanja dodatne obremenitve z meteorno vodo ne bi prenesla. Streha je zaradi odvodnjavanja trikrat razčlenjena, kar ustvari zadosten padec za odtekanje vode. Členitev strehe ustvari dva horizontalna strešna kanala, ki vodita do vertikalnih odtočnih cevi. Geometrijsko izčiščena zasnova nove strehe ustvarja likovni dialog z obstoječo obliko strehe in ohranja razgled z Ljubljanskega gradu na Kongresni trg ter obstoječo stavbo rektorata, kar je tudi v skladu s smernicami ZVKD. (V. Kilar, konzultacije za statiko) 258. Sestava kompozicije steklene strehe.
259. Pogled s stolpnic na Trgu republike.
260. Vizura z gradu.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
5º
SERVIS
3º 3º
3º
SERVIS
3º
5º
PS1
PS2
SMER EVAKUACIJE
3º
PRENOSNI GASILNI APARAT
3º
IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO
NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Tloris steklene strehe.
Tloris odvodnjavanja steklene strehe. 0 1
GSPublisherVersion 0.0.100.100
0 1
5 0 1
10m5
5
10m
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100 GSPublisherVersion 0.0.100.100
Pogled na streho dvorišča.
153
klet
TURISTIČNA POT PO PROSTORIH REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI in UREDITEV MUZEJA UNIVERZE V LJUBLJANI
pritličje
Deželni dvorec, danes stavba rektorata UL, je ena najlepših in najbolj eminentnih stavb v Ljubljani. Kljub statusu javne ustanove, ima izredno introvertiran odnos do javnosti. Študent antropologije D. Bančič, ki je prav tako sodeloval na EURL3A projektu zavezništva znanj, je glede na pogovore z zaposlenimi in mimoidočimi prišel do zaključka, da je zanimanja za ogled notranjih prostorov veliko. Iz omenjenih razlogov je nastala ideja o zasnovi turistične poti in muzejske zbirke Univerze v Ljubljani. Turistični ogled stavbe bi potekal pod vodstvom, število obiskovalcev in ogledov bi bilo določeno vnaprej. Pot ogleda bi vodila po prostorih z najvišjo arhitekturno in zgodovinsko vrednostjo. Izvzeti bi bili rektorjevi prostori in pisarne.
1
8
1. nadstropje
3
Zborno mesto in začetek turističnega ogleda stavbe rektorata UL bi bila na parkovni ureditvi pred glavnim vhodom. Preko vhodne avle, kjer se nahaja tudi nekaj spominskih obeležij, bi se pot po glavnem stopnišču nadaljevala v prvo nadstropje. Prvo nadstropje ali piano nobile je arhitekturno in vsebinsko najpomembnejši del stavbe rektorata UL. Prva točka ogleda bi bila galerijska soba z balkonom, v kateri so občasno postavljene različne razstave. Pot ogleda bi se po hodniku nadaljevala do Prešernovega salona in sejne sobe, od tod pa bi ogled nadaljevali po slavnostnem hodniku v Zbornično dvorano. Obiskovalci bi si lahko ogledali tudi balkonske lože. Dvorana je povezana s pogostitveno sobo, iz katere bi se po slavnostnem stopnišču navzdol spustili do vhoda na Vegovi ulici. Ogled stavbe bi se nadaljeval po stopnišču dvoriščnega stolpa na podstrešje, kjer bi bil muzej Univerze v Ljubljani. Po ogledu muzejske zbirke bi se pot zaključila na prenovljenem dvorišču. Obiskovalci bi si lahko na dvorišču oddahnili v kavarni ali pa si ogledali začasno razstavo.
2
4
6
5
7
2. nadstropje
podstrešje
POT TURISTIČNEGA OGLEDA STAVBE PROSTORI TURISTIČNEGA OBLEDA STAVBE DVORIŠČE MUZEJ KAVARNA UL, SANITARIJE PROSTORI OSEBJA UL
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
261. (1) Vhodna avla - začetek ogleda.
262. (2) Glavno stopnišče.
263. (3) Galerija.
264. (4) Hodnik.
265. (5) Salon Franceta Prešerna.
266. (6) Hodnik pred Zbornično dvorano.
267. (7) Zbornična dvorana.
268. (8) Svečano stopnišče.
155
Zasnova muzeja Ideja zasnove muzeja je na podstrešju stavbe predstaviti zgodovinske dogodke, ki so se odvijali pod streho Deželnega dvorca. Oblikovna in funkcionalna zasnova muzeja se prilagaja obstoječemu stanju podstrešnega prostora, predvsem konstrukciji ostrešja, t.i. trapeznemu vešalu, ki je vrhunsko delo takratnih mojstrov. Vstop v muzej je predviden na vrhu stopnišča dvoriščnega stolpa, kjer je informacijska točka in blagajna muzejske trgovine. Muzej sestavljajo trije sklopi: muzejska zbirka Univerze v Ljubljani, prostor za občasne razstave del fakultet in študentov Univerze v Ljubljani, muzejska trgovina in stalna razstava protokolarnih daril Univerze v Ljubljani. 269. Deželni dvorec v Ljubljani.
Muzejska zbirka Univerze v Ljubljani: Nahaja se v južnem delu podstrešja. Ogled zbirke se prične v predprostoru, kjer je predstavljeno pohištvo, ki je bilo del predavalnic na fakultetah UL. Na šolski tabli se predvaja dokumentarni film, ki na kratko povzema zgodovino šolstva na Slovenskem in vlogo UL. Skozi majhna vrata se vstopi na podstrešje, kjer je v treh poglavjih postavljena muzejska zbirka: - Rektorji; - Zgodovina UL; - Listine, rokopisi in knjige. Prostor za občasne razstave dela fakultet in študentov Univerze v Ljubljani: Nahaja se na severnem delu podstrešja in je namenjen razstavam, ki jih pripravlja rektorat UL, fakultete UL skupaj s študenti ali z gostujočimi razstavljavci.
270. Izpitno spričevalo.
Muzejska trgovina in stalna razstava protokolarnih daril Univerze v Ljubljani: Nahaja se v osrednjem stolpu zahodne fasade stavbe. Muzejska trgovina nudi spominke, med katerimi je mogoče kupiti tudi umetnine študentov umetniških fakultet. Največja stena v muzejski trgovini bi bila namenjena razstavi protokolarnih daril, ki jih je UL prejela.
271. Diploma mediko-kirurškega študija liceja v Ljubljani.
272. dr. Josip Plemelj (levo) in dr. Mihajlo Rostohar (desno).
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Rektorji GSPublisherVersion 0.2.100.100
Piramida rektorjev, je častna stena, kjer so upodobljeni in predstavljeni vsi dotedanji rektorji UL. Na površino stene so vtisnjeni stilizirani portreti rektorjev, njihova imena ter zaporedna številka delovanja na mestu rektorja UL. Podrobnosti o posameznem rektorju in njegovem delu so predstavljene na interaktivnem zaslonu na dotik.
GSPublisherVersion 0.5.100.100
Zgodovina Univerze v Ljubljani Predstavljena je s pomočjo interaktivne časovnice. Zasnovana je časovna stena, ki vključuje izvlečne table z opisi posameznih zgodovinskih dogodkov povezanih z nastankom univerze, gradnjo in obnovami stavbe Deželnega dvorca ter zgodovino Kongresnega trga.
Listine, rokopisi in knjige
GSPublisherVersion 0.2.100.100
Zgodovinski dokumenti, ki so v lasti Univerze v Ljubljani, so se skozi čas dobro ohranili. Ti dokumenti so zanimivi razstavni eksponati, saj so del državne kulturne dediščine. V muzeju so predstavljeni v arhivskih predalnikih z zastekljenimi predali, ki nudijo optimalne pogoje za shranjevanje.
157
B 4,00
Muzejski prostor za občasne razstave
3,98
12,23
Muzejska trgovina Razstava protokolarnih daril Ženske in moške sanitarije Vhod in blagajna
3,99
+18,25
0,86
0,98
6,19
6,19
1,05
1,15
6,40
3,20
+18,25
35,42
+18,25
0,38 0,00
3,78
Arhivski predalniki z listinami, rokopisi, zapisi... +18,25
Časovnica
6,80 A
A
2,86
3,79
6,40
0,22
14,90
Steklena cezura prečnega nosilca trapeznega vešala Konstrukcija dvoriščne strehe
0,74
1,50
3,78
0,67
3,20
0,38
0,44
0,41
0,00
3,78
TV s predstavitvami rektorjev v zgodovini UL Piramida rektorjev 0,95
0,96 2,06
5,74 0,16
0,10
4,96
0,16
1,65 2,06
9,40
Umestitev muzeja Univerze v Ljubljani na podstrešje stavbe rektorata UL.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
0
1
5m
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
Vzdolžni prerez muzejskega prostora na podstrešju.
0
1
5m
1.
2.
4.
7.
11.
16.
22.
29.
37.
38.
Prečni prerez muzejskega prostora na podstrešju.
8.
17.
30.
5.
12.
23.
6.
9.
13.
18.
24.
31.
3.
10.
14.
19.
25.
32.
15.
20.
26.
33.
21.
27.
34.
28.
35.
36.
39.
0
1
5m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
159
ZASNOVA VHODNE PARKOVNE UREDITVE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI in PREDLOGI POSTAVITVE KIPOV ZASLUŽNIH MOŽ UL Rektorat UL je edina stavba na Kongresnem trgu, katere tlorisni gabarit je zamaknjen z obodne linije trga. Parkovna ureditev pred stavbo nakazuje na pomembnost stavbe na trgu. Urejena je po prvotnih načrtih. Skozi desetletja se je spreminjala le zasaditev rastlinja in postavitev spominskih obeležij. Parkovna ureditev je bila preurejena leta 1993, ko se je spremenil njen simbolni pomen. Celostna ureditev je bila izbrana na javnem natečaju. Izbrana in realizirana je bila zamisel arhitektov Jožeta in Mihe Dobrina. V ureditev sta umestila fontano ter bronasti kip Evrope in bika (kiparja Franca Kralja), ki simbolično predstavljata priključitev Slovenije Evropi oziroma osamosvojitev Slovenije. Arhitekta Dobrin sta sledila načelu manj je več in obstoječe parkovne ureditve nista veliko spreminjala. V os obstoječega, sicer na novo tlakovanega pol eliptičnega prostora sta umestila okroglo fontano s kipom ter kanal z vodnim elementom. Ta postane povezovalni element med glavnim vhodom stavbe in Kongresnim trgom. Ostale elemente sta, z izjemo manjše spremembe zasaditve vrtnic v osrednjem delu, ohranila. V drugi polovici 90. let 20. stoletja so bila dodana portretna doprsja zaslužnih mož UL, ki niso posegla v osnovni koncept parkovne ureditve. Zasnovo za postavitev portretnih doprsij je oblikoval arhitekt prof. dr. Črtomir Mihelj. Njegova ideja je sledila postavitvi portretnih doprsij po vzoru arhitekta Jožeta Plečnika na Vegovi ulici. Betonski robnik, ki ločuje zelenico od dovoza, je uporabil kot podstavek za bazo doprsnega kipa. S tem je kip višji. V ozadje, na levo stran vsakega kipa, je postavil še manjše drevo. Ta ureditev je bila nadaljevanje obstoječih elementov iz bližnje okolice stavbe. Ideja ni bila izvedena po njegovih zamislih. Realizacija postavitve doprsnih kipov je bila pomanjkljiva, saj ni vključevala predlaganega zaporedja kipov in zelenja v ozadju. (M.Dobrin, sestanek; Č. Mihelj, sestanek)
273. Pogled na S fasado in predprostor nedolgo po izgradnji.
274. Predprostor med proslavo.
Osrednji del predprostora je oblikovno in funkcionalno dosledno zasnovan. Vsebinsko sicer vanj ne spadata dve portretni doprsji, ki stojita neposredno pred nadstreškom glavnega vhoda. Predlog preureditve zajema premestitev teh dveh doprsij. Stranski krili dovozne poti bi bilo treba oblikovno in vsebinsko preoblikovati, saj skupaj z osrednjim delom ne tvorijo celote. V idejni zasnovi preureditve so predstavljeni trije predlogi postavitve kipov in parkovne ureditve pred glavnim vhodom v stavbo.
275. Pogled na S fasado in predprostor 2015.
276. Pogled na vhod in fontano.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
Gosposka
ulica
Vego va uli c
a
8. PROJEKT
Peter n
elova
ulica
Tloris obstojeÄ?ega stanja vhodnega prostora.
0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
161
a
Gosposka
ulica
Vego va uli c
Peter n
elova
ulica
Tloris postavitve portretnih doprsnih kipov na vhodni parkovni ureditvi.
0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
1. ZASNOVA VHODNE PARKOVNE UREDITVE S KOLONADO PORTRETNIH DOPRSNIH KIPOV ZASLUŽNIH MOŽ UL IN DREVOREDA Doprsni kipi so postavljeni ob liniji dovoza in so med seboj oddaljeni s smiselnim razmakom. Zelenje je sledeč predlogu arhitekta Č. Mihelja, postavljeno za kip in oblikuje ozadje doprsnega portreta. Simetrično, glede na os fasade ob dovozni poti postavljeno tudi novo zelenje.
Prečni prerez.
Pogled od spredaj.
Zasnova vhodne parkovne ureditve s kolonado portretnih doprsnih kipov in drevoreda.
0
1
5
0 1
5 10m
10m
163
a
Gosposka
ulica
Vego va uli c
Peter n
elova
ulica
Tloris postavitve portretnih doprsnih kipov ob Vegovi ulici.
0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
2. POSTAVITEV PORTRETNIH DOPRSNIH KIPOV ZASLUŽNIH MOŽ UL V DREVORED OB VEGOVI ULICI (ZAHODNA FASADA) Postavitev kipov na stebru se uredi v drevoredu ob zahodni fasadi. Doprsni kip je postavljen na bazo, ki kip dvigne in je hkrati uporabna tudi kot sedalna površina.
Prečni prerez.
Pogled od spredaj.
Postavitev portretnih doprsnih kipov v drevored ob Vegovi ulici (zahodna fasada).
0
1
5
0 1
5 10m
10m
165
a
Gosposka
ulica
Vego va uli c
Peter n
elova
ulica
Tloris postavitve portretnih doprsnih kipov na dvorišču stavbe rektorata UL.
0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
8. PROJEKT
3. POSTAVITEV PORTRETNIH DOPRSNIH KIPOV ZASLUŽNIH MOŽ UL NA DVORIŠČE STAVBE REKTORATA UL Notranje dvorišče stavbe rektorata UL s postavitvijo portretnih doprsnih kipov pridobi poseben pomen. Baza, na katero so postavljeni stebri portretnih doprsnih kipov, sledi krivulji osrednjega dvoriščnega stolpa.
Pogled od strani.
Pogled od spredaj.
Postavitev portretnih doprsnih kipov na dvorišče stavbe rektorata UL.
0
1
5
0 1
5 10m
10m
167
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
GSPublisherVersion 0.0.100.100
9. TEHNIČNE RISBE
TLORIS SITUACIJE TLORIS KLETI in DVORIŠČA TLORIS PRITLIČJA TLORIS 1. NADSTROPJA TLORIS 2. NADSTROPJA TLORIS PODSTREŠJA POKRITJE DVORIŠČA PISARNIŠKA ENOTA OFFICE BOX MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI PREREZ A-A PREREZ B-B
169
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIﾄ君E RISBE
Gosposka ulic
a
Vego va
ulica
TLORIS SITUACIJE (M=1:1000)
Petern
elova
0
10
ulica
50
100m
171
OPIS PROSTOROV I.01 - Vložišče
41,9m2
I.02 - Arhiv
39,6m2
I.03 - Arhiv
21,7m2
I.04 - Arhiv
17,7m2
I.05 - Arhiv
35,3m2
I.06 - Arhiv
19,7m2
I.07 - Arhiv
15,3m2
I.08 - Informacijska točka
16,6m2
I.09 - Prostor tiskarne
19,3m2
I.10 - Prostor tiskarne
38,0m2
I.11/1 - Prostor tiskarne
17,0m2
I.11/2 - Prostor tiskarne
38,9m2
I.12 - Prostor tiskarne
46,6m2
I.13 - Shramba
18,2m2
I.14/1 - Arhiv
53,2m2
I.14/2 - Arhiv
51,3m2
I.14/3 - Arhiv
54,4m2
I.15 - Soba z instalacijam
5,0m2
I.16 - Arhiv
50,6m2
I.17 - Skladišče
35,6m2
I.18 - Skladišče
9,9m2
I.19 - Skladišče
19,4m2
I.20 - Skladišče
14,2m2
I.21 - Skladišče
10,8m2
I.22 - Skladišče
12,1m2
I.23 - Skladišče
21,8m2
I.24 - Strojnica
7,3m2
I.25 - Shramba
30,0m2
I.26 - Kavarna
161,7m2
I.27 - Strojnica
76,5m2
I.28 - Prostori vzrževalca stavbe
29,9m2
I.29 - Prostori vzrževalca stavbe
18,0m2
I.30 - Prostori vzrževalca stavbe
23,6m2
I.31 - Shramba
6,4m2
I.32 - Shramba
3,6m2
I.S1 - Stopnišče
17,8m2
I.S2 - Stopnišče
18,2m2
I.S3 - Stopnišče
13,8m2
I.S4 - Stopnišče in vhod v muzej
27,6m2
I.H1 - Hodnik
59,8m2
I.H2 - Hodnik
39,9m2
I.H3 - Hodnik
83,3m2
I.H4 - Hodnik
29,3m2
I.H5 - Hodnik
9,8m2
I.T1 - Sanitarije
5,9m2
I.T2 - Sanitarije
3,7m2
I.T3 - Sanitarije
3,1m2
I.T4 - Sanitarije
3,9m2
I.T5 - Sanitarije
15,8m2
I.T6 - Sanitarije
16,0m2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIČNE RISBE
B
TLORIS KLETI in DVORIŠČA (M=1:250)
5,96
3,74
0,80
6,56
1,15
10,53
0,78
7,21
0,69
6,26
2,46
I.01
I.27
5,29
0,78
2,37
1,66 0,58
I.02
-1,00
I.28
±0,000
I.29
I.H5 -0,60
2,93
2,69
0,80
1,17
0,80
I.03
+0,20
-1,00
3,07
2,47
5,64
0,69
0,63
I.30
I.04
3,42
0,50
I.S1±0,000 0,68
+0,20
A 3,27
2,60
0,53
0,65
15,79
I.05
I.26
2,50
5,80
I.H1 +0,20
1,08
0,95
I.T6
0,81
A
I.07
I.T1
0,94
1,08
3,28
2,60
0,65
I.06
+0,20
±0,000
+0,20
2,26
I.S4
±0,000 0,98
I.T5
i
1,09
I.08
I.31
I.24
0,79
2,69
1,09
+0,20
±0,000
I.23
2,68
0,95
0,95
5,92
3,30
I.25
0,63
2,93
I.S2
3,69
0,79
I.22
I.21
0,63
0,19
2,79
I.09
I.H2
I.H4
I.32
5,53
±0,000
I.T4
I.S3
I.T3
I.T2
6,41
I.20
0,63
I.10 ±0,000
±0,000
I.H3
±0,000 0,79
2,61
I.19
0,89
I.18 I.11/1
I.16
I.14/3
-1,60
I.12
I.14/1
I.14/2
I.11/2 I.13
I.15
4,20
1,39
5,94
0,88
1,58
0,86
5,29
0,10
5,06
0,10
4,90
1,04
2,36
0,76
5,10
0,81
5,51
B
8,80
8,70
I.17
0
1
5
10m
173
OPIS PROSTOROV II.01 - Soba za tiskanje
19,8m2
II.02 - Pisarna Office box
43,4m2
II.03 - Pisarna Office box
42,2m2
II.04 - Čajna kuhinja
26,2m2
II.05 - Pisarna Office box
82,7m2
II.06 - Pisarna Office box
63,7m2
II.07 - Pisarna Office box
62,5m2
II.08 - Pisarna Office box
48,9m2
II.09 - Pisarna Office box
70,3m2
II.10 - Predavalnica
179,2m2
II.11/1 - Kabinet
6,4m2
II.11/2 - Shramba
17,7m2
II.12 - Arhiv
55,3m2
II.13 - Pisarna Office box
34,3m2
II.14 - Pisarna Office box
33,8m2
II.15 - Shramba
3,8m2
II.16 - Shramba
17,2m2
II.17 - Predstavitvena enota Office box
31,4m2
II.18 - Informacijska točka
16,2m2
II.19 - Pisarna Office box
90,9m2
II.20 - Pisarna Office box
76,7m2
II.21 - Pisarna Office box
41,2m2
II.P1 - Predverje z Office boxom za vratarja
67,8m2
II.P2 - Predverje
73,7m2
II.S1 - Stopnišče
93,5m2
II.S2 - Stopnišče
19,5m2
II.S3 - Stopnišče
20,2m2
II.S4 - Stopnišče
38,4m2
II.H1 - Hodnik
100,3m2
II.H2 - Hodnik
9,3m2
II.H3 - Hodnik
26,5m2
II.H4 - Hodnik
65,9m2
II.H5 - Hodnik
17,3m2
II.H6 - Hodnik
27,7m2
II.H7 - Hodnik
37,6m2
II.T1 - Sanitarije
5,8m2
II.T2 - Sanitarije
5,8m2
II.T3 - Sanitarije
4,8m2
II.T4 - Sanitarije
4,5m2
II.T5 - Sanitarije
3,0m2
II.T6 - Sanitarije
3,2m2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIČNE RISBE
B
TLORIS PRITLIČJA (M=1:250)
1,31 1,31
6,20 0,64
0,71
4,00
1,56
0,71
6,68 0,28
0,64
6,00
0,40
0,64
10,00 0,38
1,06
2,00
7,61
1,06
6,82 0,05
0,46
5,00
1,77
6,25
0,46
1,00
1,31
5,00
0,25
1,06
1,15
0,51
0,38 0,52
+4,75
0,49 0,74
0,74
II.S1
II.T6
0,49 0,75
3,37
II.19
13,70
0,78
5,00
II.01
5,00
6,38
0,60
0,79
II.H7
0,21
0,49
0,21
II.04
3,35
3,35
+2,55
+4,75
II.05
+4,75
A
9,00
8,00
II.21
0,52
II.20
II.03
1,11
II.02
5,45
4,00
II.P1+1,25
II.27
8,00
9,25
4,00
II.H6 0,54 0,48 0,48 0,87
0,49
II.T1
A
0,49
0,50
+4,75
6,61
6,61
II.S4
+3,31
+4,75
II.H1
11,25
9,00
II.P2
+2,15
II.06
0,94
II.T2
0,35
0,71
0,79
+2,42
+4,75
0,30
0,35
0,30
II.17
2,96
II.S2
II.H2
2,96
II.18
2,95
+4,75
0,48
2,95
+4,90
0,90
0,94
i
4,00
II.T4
II.T3
5,00
II.T5 5,44
+4,75
II.H5
+4,75
1,02
+4,75
0,65
1,32
0,65
II.14
II.H4
0,64 0,67
II.08
1,40
0,65
II.07
II.H3
II.S3
10,37
II.15
9,00
1,36 0,36 0,36 0,49 0,80
5,60
II.16
II.13
II.09
II.11/2
7,00
9,07
7,00
8,96
II.10
II.12
0,95
1,11
0,66
1,40
II.11/1
3,00 4,88
0,94
0,76
6,10
0,76
6,10
0,64
1,88
1,10
3,62
15,81
0,30
15,81
0,30
3,24
0,46
3,24
4,00
0,69 0,64 0,88
5,12
0,64
4,00
0,57
5,42
1,31
B
0,94 1,26
0
1
5
10m
175
OPIS PROSTOROV III.01 - Galerija
71,6m2
III.02 - Pisarna
23,7m2
III.03 - Pisarna
19,1m2
III.04 - Pisarna
42,2m2
III.05 - Sejna soba
55,0m2
III.06 - Sejna soba
62,5m2
III.07 - Čajna kuhinja
72,5m2
III.08 - Sejna soba
63,7m2
III.09 - Sejna soba
56,4m2
III.10 - Sprejemna soba
57,7m2
III.11 - Garderobe
19,5m2
III.12 - Zbornična dvorana
179,0m2
III.13 - Pogostitvena soba
82,4m2
III.14 - Shramba
2,5m2
III.15 - Garderoba
30,0m2
III.16 - Čajna kuhinja
19,1m2
III.17 - Tehnična soba
19,6m2
III.18 - Sejna soba
67,9m2
III.19 - Spremljevalni prostori rektorja
47,10m2
III.20 - Spremljevalni prostori rektorja
37,90m2
III.21 - Spremljevalni prostori rektorja
37,20m2
III.22 - Spremljevalni prostori rektorja
20,1m2
III.23 - Sprejemna soba rektorja
21,1m2
III.24 - Tajništvo rektorja
38,7m2
III.25 - Rektorjeva pisarna
40,0m2
III.S1 - Stopnišče
70,8m2
III.S2 - Stopnišče
21,5m2
III.S3 - Stopnišče
19,2m2
III.S4 - Stopnišče
39,5m2
III.S5 - Stopnišče
53,3m2
III.H1 - Hodnik
124,3m2
III.H2 - Hodnik
24,9m2
III.H3 - Hodnik
65,3m2
III.H4 - Hodnik
100,4m2
III.T1 - Sanitarije
5,8m2
III.T2 - Sanitarije
5,7m2
III.T3 - Sanitarije
3,9m2
III.T4 - Sanitarije
3,7m2
III.T5 - Sanitarije
5,5m2
III.T6 - Sanitarije
5,4m2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIﾄ君E RISBE
B
TLORIS 1. NADSTROPJA (M=1:250)
6,56
0,64
6,33
0,64
10,71
0,50
3,78
0,10
3,00
0,50
6,72
0,76 5,58
5,83
III.24
III.01
III.25
III.02
III.04
III.03
0,50
0,18 2,97
III.23 +8,63
+8,63 7,72
0,71
III.H4
III.05
3,33
III.22
III.S1 0,28
0,19 6,17
III.21 9,38
A
0,19
III.06
0,50
6,40
III.20
1,05
III.T1 0,61
A
III.T6 9,00
+8,63
+8,63
III.07
III.H1
II.S4
10,76
6,20
III.19
+8,63
0,74
+8,78 +8,63
0,50
0,88
III.T5 III.T2 2,94
+6,30 0,53
III.S2
+8,63
12,40
III.18
9,56
III.T4
III.08
III.T3 +8,63
III.S3 0,12
III.H2
III.S5
+8,63
3,43
III.17
0,67
III.H3
+8,63
0,69
III.14
3,51
III.16
III.12
9,63
0,11
III.13
III.09
III.10
+8,63
III.11
5,10
0,50
6,09
0,21
2,29
0,80
15,60
0,80
2,25
0,53
5,55
0,66
5,80
B
5,62
III.15
0
1
5
10m
177
OPIS PROSTOROV IV.01 - Galerija
72,5m2
IV.02 - Pisarna Office box
41,3m2
IV.03 - Soba za tiskanje
40,4m2
IV.04 - Pisarna Office box
110,4m2
IV.05 - Pisarna Office box
67,2m2
IV.06 - Pisarna Office box
64,3m2
IV.07 - Pisarna Office box
53,2m2
IV.08 - Pisarna Office box
54,8m2
IV.09 - Balkon v Zbornični dvorani
26,0m2
IV.10 - Balkon v Zbornični dvorani
8,0m2
IV.11 - Balkon v Zbornični dvorani
6,1m2
IV.12 - Balkon v Zbornični dvorani
8,1m2
IV.13 - Balkon v Zbornični dvorani
31,6m2
IV.14 - Pisarna Office box
57,2m2
IV.15 - Pisarna Office box
47,1m2
IV.16 - Pisarna Office box
93,7m2
IV.17 - Pisarna Office box
43,9m2
IV.18 - Pisarna Office box
101,6m2
IV.19 - Pisarna Office box
61,7m2
IV.20 - Pisarna Office box
41,8m2
IV.S1 - Stopnišče
74,3m2
IV.S2 - Stopnišče
20,4m2
IV.S3 - Stopnišče
21,1m2
IV.S4 - Stopnišče
38,4m2
IV.H1 - Hodnik
39,8m2
IV.H2 - Hodnik
67,0m2
IV.H3 - Hodnik
9,5m2
IV.H4 - Hodnik
28,1m2
IV.H5 - Hodnik
27,0m2
IV.H6 - Hodnik
8,3m2
IV.H7 - Hodnik
26,9m2
IV.H8 - Hodnik
54,3m2
IV.H9 - Hodnik
99,2m2
IV.T1 - Sanitarije
5,2m2
IV.T2 - Sanitarije
5,9m2
IV.T3 - Čajna kuhinja
6,1m2
IV.T4 - Sanitarije
1,5m2
IV.T5 - Sanitarije
1,5m2
IV.T6 - Shramba
5,2m2
IV.T7 - Sanitarije
4,5m2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIﾄ君E RISBE
B
TLORIS 2. NADSTROPJA (M=1:250)
6,42
4,00
0,56
1,92
0,56
6,72
0,29
0,50
6,00
0,43
0,50
10,66
0,43
10,66
0,43
6,76
0,89
0,50
5,00
6,36
0,87
0,50
6,36
0,58
0,50
5,49
IV.02
5,49
IV.01 9,21
8,00
IV.03 13,65
0,36
0,63 0,56
IV.H1/1
13,65
1,61 0,56
3,52
IV.H9/1
3,54
IV.19
0,36
IV.20
13,65
IV.T1
IV.S1
A
13,00
16,24
13,94
13,00
IV.04 IV.18
13,80
0,95 0,36 0,36 1,01
0,73
IV.T2
A
13,65
IV.T7
1,12
0,73
1,62
13,65
6,19
4,00 0,73
IV.T6 0,98
IV.T3
0,98
0,73
1,06
IV.17
IV.05
IV.H2
13,65
10,99
9,00
IV.S4
13,65
0,40
2,95
2,95
0,48
IV.S2
IV.H3
0,40
13,65
IV.H8/6
11,32
16,32
0,60
8,00
0,48
1,36 5,00
IV.S3
IV.H5 13,65
0,72
IV.14
5,52
IV.15
2,23
0,50
0,50
0,98
IV.10
0,47 0,47 0,90
IV.11
IV.12
0,59
IV.H8/1
13,05
IV.06
13,65
IV.H6
IV.H7
IV.H4
13,05
10,19
IV.T4
IV.T5
13,65
9,00
IV.16
8,00
8,63
IV.07
IV.08
13,05
IV.09
3,81
6,90
8,00
13,05
IV.13
0,40
0,43
4,00 5,10
0,89 0,50
0,50
0,56
5,00 6,12
0,56
0,28 2,17 0,58 0,28
2,17
0,58
16,12
0,48
1,69
0,49
16,08
0,52
1,69
0,49
1,29
4,00
1,05
6,31
0,49
0,51
1,11
4,00
0,54
5,65
B
0,22
0
1
5
10m
179
OPIS PROSTOROV V.01 - Muzejska trgovina
44,0m2
V.02 - Muzej Universe v Ljubljani
140,0m2
V.03 - Prostor za občasne razstave
115,0m2
V.04 - Prostor s starim pohištovm
13,4m2
V.05 - Pisarniška enota Office box
76,0m2
V.06 - Pisarniška enota Office box
36,0m2
V.H1 - Hodnik
14,1m2
V.T1 - Ženske in moške sanitarije
6,9m2
V.S2 - Stopnišče
20,8m2
V.S4 - Stopnišče
38,4m2
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIﾄ君E RISBE
4,22
9,40 4,96
0,16
9,09
2,06
0,30
4,00
0,16
0,54
1,85
0,15
0,19
0,10
0,30
0,53
0,16
0,30
1,85
0,30
0,16
0,30
2,06
3,76
3,76
4,22
B
TLORIS PODSTREHE (M=1:250)
3,99
3,40
4,00
12,23
A
3,20
V.03 3,85 18,99
3,99
21,24
+18,25
0,86
3,07
A
V.T1
8,30
6,19
4,19
V.01
V.H1
+18,25
+18,40
+18,25
V.S4 3,02
V.05
V.04 0,20 2,50 0,55 3,76
0,54
2,50
V.02 +18,40
3,81
0,53
2,50
9,00
10,12
0,55
0,20
+18,25
4,85
14,90
0,30
0,90
0,47
0,20
0,47
0,47
0,45
+15,92
2,95
+18,25
V.S2
+18,85
2,95
2,95
3,79
0,40
+18,25
0,40
0,63
0,40
2,46
1,05
+18,25
4,87
1,70 1,49 0,19
0,15
0,16
4,96
0,16
0,31
4,00
0,64 0,16
1,85
9,49
0,10 1,65
9,40
B
0,96
0,39
0,42
0,95
0,16
0,42
1,49 0,19
0,20
2,22
0,30 0,30
0,10
3,44
1,65 0,20
V.06
0
1
5
10m
181
6,65 6,65
0,40 0,40 0,00
Prečni prerez konstrukcije steklene strehe (M=1:50).
Detajl umestitve temelja za konstrukcijo steklene strehe (M=1:20)
jekleni ovoj (proti prevračanju) pritrditev jeklenega ovoja z vijaki nosilec IPE-500 sidranje IPE-500 z vijaki
AB ležišče za IPE-500
toplotna izolacija
AB utrditev obstoječe konstrukcije obstoječa konstrukcija
GSPublisherVersion 0.0.100.100
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
0,00
9. TEHNIČNE RISBE
B
POKRITJE DVORIŠČA (M=1:250)
2,38
2,377
2,377
2,384
2,378
2,377
2,378
22,094 2,38
2,383
2,377
2,378
3,079
A
2,859
4,243
8,483
4,240
4,550
9,100
32,981
4,550
4,000
8,005
4,000
A
4,539
2,377
7,132 24,657 6,488
2,377
1,877
3,756
8,939
B
10,045
0
1
5
10m
183
3,50
2,835
3,50
0,52
1,140
1,140
4,65
0,150
0,00
Prerez A-A
3,50
2,835
3,50
0,52
1,140
1,140
4,65
0,150
0,00 Prerez B-B
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIČNE RISBE
B
PISARNIŠKA ENOTA OFFICE BOX
A
1,00
4,00
1,00
+0,15
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
9,00
B
A
1,00
±0,000
0
1
0
1
5
10m 5m
185
0,43 2,98
6,40
2,83
0,20
3,20
0,38
0,44
0,39
0,00
Prerez A-A
6,80
0,22
2,86
6,40
0,74
1,50
0,67
3,20
0,38
0,44
0,41
0,00
Prerez B-B
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
B
9. TEHNIﾄ君E RISBE
3,98
+18,25
0,86
0,98 6,19
+18,25 +18,25
1,15
+18,25
A
A
3,78
3,78
14,90
3,79
3,78
1,05
35,42
6,19
3,99
12,23
4,00
MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI (M=1:100)
0,95
0,96 2,06
5,74 0,16
4,96
0,10 0,16
1,65 2,06
9,40
187
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIﾄ君E RISBE PREREZ A-A
36,80
0,25 0,50
0,50
0,25
20,40
0,50
0,25
30,84
18,25
18,25
12,51
13,65
19,76
8,63
19,76
13,65
8,63
8,20
4,75
2,55
2,35
1,25 0,95 0,00
0,00
0
1
0 51
5
10m 10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
189
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
0,44 0,00 0,37
2,95
3,31 0,36
0,37
3,50
5,83
4,50
4,96
0,99
0,35
0,39
0,37
0,37
4,67
4,63
4,65
4,65
3,50
3,50
0,59
0,46 0,37
4,10
0,38
0,45
0,45
4,15
0,63
2,76
3,58
6,15
3,25
22,35
0,37
0,37
0,35
0,35
18,25
2,96
2,53
0,36
2,15
2,09
9. TEHNIﾄ君E RISBE PREREZ B-B
41,50
24,90 25,00
18,60 18,20
13,65 13,65
8,63 8,63
3,75
0,44 0,00
0 1 0 51 5 10m 10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
191
TLORIS SITUACIJE - INTERVENCIJSKE POTI IN POVRŠINE TER VARNA OBMOČJA
PS1
PS2
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
0 1
5
10m
0 0 10 10
50 50
100m 100m
GSPublisherVersion GSPublisherVersion 0.0.100.100 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIČNE RISBE NAČRTI POŽARNE VARNOSTI
PS1
PS2
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Tloris kleti (M=1:500) 0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
193
PS4
PS3
Tloris pritličja (M=1:500)
PS6
PS5
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Tloris 1. nadstropja (M=1:500) 0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
9. TEHNIČNE RISBE NAČRTI POŽARNE VARNOSTI
PS8
PS7
Tloris 2. nadstopja (M=1:500)
PS9
SMER EVAKUACIJE IZHOD NA PROSTO / SMER IZHODA NA PROSTO PRENOSNI GASILNI APARAT NOTRANJI HIDRANT SMER PRIHODA INTERVENCIJSKIH VOZIL PROSTOR ZA INTERVENCIJSKO VOZILO VARNO MESTO
Tloris podstrešja (M=1:500) 0 1
5
10m
GSPublisherVersion 0.0.100.100
195
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
10. VIZUALIZACIJE MUZEJ UNIVERZE V LJUBLJANI
197
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
10. VIZUALIZACIJE PISARNIŠKA ENOTA OFFICE BOX
199
SPLOŠNE USMERITVE ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE - IZVEDBENI DEL A. Na celotnem varovanem območju je prepovedano: 1. spreminjati prostorsko zasnovo območja s trgi, ulicami, nabrežji, parkovnimi površinami; 2. rušiti, pozidavati, nadzidavati, prezidavati po¬zidan in nepozidan prostor tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote; 3. spreminjati varovane vrednote talnega oblikovanja ter opreme prostora.
a. Kulturnovarstveni akti Eden od temeljnih vidikov varstva dediščine je nadzor nad posegi vanjo. Vsebina »posega« je definirana v 27. alineji 3. člena ZVKD-1: »poseg« so vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, zlasti pa: - vse spremembe dediščine, ki se štejejo za gradnjo v skladu s predpisi o graditvi objektov, - dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine, - premeščanje dediščine ali njenih delov, - dejavnosti in ravnanja, ki se izvajajo v zvezi z dediščino ali neposredno z njo, ter - iskanje arheoloških ostalin in raziskave dediščine;
B. Na območju urbanističnega spomenika je dodatno prepovedano: 1. spreminjati zgodovinsko parcelacijo in zazidalni sistem pozidanega in nepozidanega prostora; 2. spreminjati varovane vrednote oblikovanja fasad to so: oblike, strukture, barve, materiali ipd. 3. spreminjati višine, naklone, kritine, strešne ob¬like tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote; streš¬ne oblike je na vedutno neizpostavljenih strešinah možno spreminjati, če so nevsiljive, skladno in dobro oblikovane ter iz primernih materialov.
Prvi odstavek 29. člena ZVKD-1 tako določa, da je pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Pridobitev in upoštevanje kulturnovarstvenih pogojev je pogoj za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, ki je podlaga za izvedbo posega v nepremično kulturno dediščino.
D. Za arhitekturne in umetnostne spomenike je dodatno prepovedano: 1.spreminjati varovane vrednote stavbnih zasnov in tlorisov, to so: veže, hodnike, mostovže, dvorišča, vrtne terase ipd.; 2. spreminjati varovane konstrukcije in pripadajoče oblike; 3. spreminjati zgodovinsko oblikovanje in opremljenost stavb, to je: odprtine, stavbno pohištvo, kamnoseško opremo, parkete, tlake štukature, poslikave, fasade, arkade ipd.; 4. spreminjati namembnost, razen v primerih, ko ta ni v skladu z lastnostmi spomenika; 5. spreminjati, odstranjevati ali premeščati javne spomenike; v primerih, ko postavitev ni avtentična, je prestavitev možna; premestitev je lahko potrebna zaradi ogroženosti, vendar se mora spomenik nadomestiti s kopijo, originalu pa zagotoviti postavitev dostopno javnosti; 6. spreminjati varovane vrednote hortikulturnih in arhitektonskih ureditev javnega spomenika 7. dovažanje in parkiranje v vežah, predverjih in notranjih dvoriščih razen z ročnimi vozički.”
V skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZVKD-1 se kulturnovarstveni pogoji za poseg v spomenik ali vplivno območje spomenika določijo v skladu z aktom o razglasitvi ali z določbami prostorskega akta oziroma akta o določitvi varstvenih območij dediščine, za poseg v registrirano nepremično dediščino pa v skladu z določbami prostorskega akta ali akta o določitvi varstvenih območij dediščine. b. Navedba aktov, ki določajo status spomenika: Palača Univerze v Ljubljani je razglašena za kulturni spomenik in vpisana v Register nepremične kulturne dediščine (RKD) pod evidenčno številko dediščine (EŠD) Ljubljana - Palača Univerza (EŠD 380). Je del urbanističnega/naselbinskega spomenika vpisanega v RKD pod EŠD Ljubljana - Srednjeveško mestno jedro (EŠD 7589) in stoji na območju večjega arheološkega spomenika vpisanega v RKD pod EŠD Ljubljana - Arheološko najdišče Ljubljana (EŠD 329).
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA POSEGOV: Usmeritve so usklajene z določili mednarodnih in domačih konservatorskih standardov, ki sledijo ohranjanju ovrednotenih delov materialne substance spomenika s čim manjšimi posegi, s poudarkom na rednih preventivnih in vzdrževalnih posegih (čiščenju, popravilih).
Fontana z bronastim kipom Evrope in bika (kipar F. Kralj, 1955, odlit 1992, ureditev arhitekta Jože in Miha Dobrin, 1993) je vpisana v RKD kot stavbna dediščina pod EŠD Ljubljana - Fontana Evropa (EŠD 20029). Kulturnovarstveni režim v 9. členu Odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Ur. list SRS, 14. 2. 1986, št. 5, str. 452-458) določa: Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa: - varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti, v neokrnjeni in izvirni podobi; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje; - podreditev posegov ohranjanju sanaciji in prenovi, skladnosti z varovanimi lastnostmi prostora in arhitekture; - usklajenost rabe pozidanega in nepozidanega prostora ter arhitekture z varovanimi lastnostmi; - zagotavljanje predstavitev kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot; - varovanje arheološke dediščine na celotnem Grajskem griču ter pri tem zagotoviti nespremenljivost rabe prostora in možnost prezentacije utrdbene arhitekture; - izvedbo prehodne arheološke raziskave pri vsakem posegu v zemeljske plasti na območju Novega trga in Levstikovega trga ter opravljanje nadzora nad posegi v zemeljske plasti na celotnem varovanem območju; - ohranjanje dendroloških kvalitet ob posegih v naravni spomenik, ohranitev in razvoj naravnih gozdnih združb ter zagotavljanje značilnih razgledov; - podreditev motornega prometa pešcu in kolesarju pri določanju prometnih režimov; - zagotavljanje ustrezne rabe prostora tudi v času kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
Pri načrtovanju in izbiri metode dela je potrebno upoštevati naslednja načela: - Načelo kompatibilnosti: raba gradiv, ki ne vnaša poškodb ali negativnih vplivov na originalno substanco spomenika in ki se najbolj ujemajo z vrednotami spomenika, pri čemer je potrebno upoštevati zahteve po varnosti in trajnosti. - Načelo reverzibilnosti: izvajanje posegov, ki jih je možno brez poškodb na spomeniku odstraniti in nadomestiti z novimi ustreznejšimi; če posegi niso popolnoma reverzibilni, ne smejo preprečevati nadaljnjih posegov. - Načelo minimalnega posega: izbor rešitev, s katerimi se minimalno posega in spreminja prvotne oziroma ovrednotene sestavine - Načelo spoštovanja zgodovinske vrednosti: Vsak poseg mora čim bolj spoštovati koncept, tehnike in zgodovinsko vrednost prvotne stavbe ali zgodnjih faz in pustiti sledi, ki bodo prepoznavne v prihodnosti. Treba se je čim bolj izogibati odstranitvi in spreminjanju zgodovinskega materiala ali prepoznavnih arhitekturnih značilnosti. - Načelo ocene varnosti: Z oceno varnosti je potrebno je potrebno združiti kvantitativno in kvalitativno analizo: neposredno opazovanje, zgodovinske raziskave, konstrukcijska analiza in po potrebi poskusi in testi. Uporaba varnostnih stopenj kot pri novogradnji pogosto zahteva odvečne in nemogoče ukrepe. V teh primerih posebne analize in ustrezno razmišljanje lahko upravičijo drugačen pristop k varnosti.
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
11. PRILOGE PRILOGA 1
Tehnologija: - Tehnologija izvedbe del mora biti prilagojena historičnemu objektu. Naprav, ki povzročajo močne tresljaje, ni sprejemljivo uporabljati. V kolikor se ugotovi, da tehnologija izvedbe povzroča škodo na objektu, je potrebno nemudoma dela zaustaviti in dela nadaljevati z drugo primerno tehnologijo. - Izvajalec je dolžan v času izvedbe del spremljati tudi negativne vplive na še posebej varovane elemente, opredeljene v konservatorskem načrtu in jih po potrebi še dodatno zaščititi. - Pred izvedbo restavratorskih del je potrebno pripraviti vzorce (npr. vzorci dekorativnih, finih…ometov, barvnih vzorci opleskov, …) in izvesti preizkusne metode čiščenja (kamnitih, kovinskih… elementov), ki jih bo pregledal oz. preveril in potrdil konservator/restavrator ZVKDS, OE Ljubljana v času uvedbe v delo. Konservatorski načrt - Investitor je dolžan pripraviti konservatorski načrt v skladu s Pravilnikom o konservatorskem načrtu (Uradni list RS, št. 66/2009), ki ga mora potrditi ZVKDS, OE Ljubljana. Vsebovati mora Mapo 1, Mapo 2 in Mapo 3. Poročila o rezultatih raziskav morajo biti priložena Mapi 4. - Izdelovalec konservatorskega načrta mora imeti opravljen strokovni izpit s področja konservatorske dejavnosti in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja konservatorstva. Reference izvajalcev: - Restavratorska dela na posameznih varovanih elementih, opredeljenih v konservatorskem načrtu – mapa 3, lahko izvajajo le strokovno usposobljeni restavratorji za določeno področje (npr. štukatura, lesene prvine, pasarski izdelki, jedkana stekla…). - Krovska in kleparska dela lahko izvaja le izvajalec z referencami krovskih in kleparskih del na strešinah, kritih z ravno kritino. Investitor mora pred izbiro izvajalca, v času pridobivanja ponudb, ZVKDS predložiti referenčno listo ponudnikov v potrditev. - Gradbena, fasaderska, inštalaterska in vsa druga dela v najvišje ovrednotenih prostorih in delih palače lahko izvajajo tisti izvajalci, ki so že uspešno izvajali dela na podobnih spomeniškovarstvenih objektih. ZVKDS je potrebno v času pridobivanja ponudb predložiti referenčno listo ponudnikov v potrditev. Usmeritve arhitekturni spomenik so podane zgolj na podlagi predhodnega ogleda prostorov z namenom predhodne valorizacije palače s spomeniškovarstvenega stališča. Arhivski viri niso bili detajlno pregledani. PODROBNE USMERITVE ZA ARHITEKTURNI SPOMENIK POSEGI V KONSTRUKCIJO OBJEKTA 1. V prostorih oziroma delih spomenika, v katerih so predvideni posegi v konstrukcijo je potrebno pred posegi predhodno ali zavarovati/ zaščititi kvalitetne elemente ali pa jih deponirati z namenom ponovne uporabe. Varovani elementi morajo biti opredeljeni v Konservatorskem načrtu - Mapa 02: preglednica sestavin spomenika. 2. Ob izdelavi rušitvenega načrta mora biti zaradi zahtevnosti posega v načrtu ocenjena možnost nepredvidenih okoliščin, ki bi lahko privedle do poškodb na delu objekta, ki ni predviden za poseg. Na podlagi ocene ogroženosti je potrebno predvideti dodatne varovalne ukrepe. 3. Vse zahtevnejše rušitve morajo potekati pod nazorom odgovornega projektanta statike. 4. Razvod oziroma posodobitev inštalacij je potrebno izvesti v minimalnem obsegu, na mestih, kjer ni varovanih elementov. Za potrebe posodobitve instalacij (npr. električnih, strojnih ipd.) naj se po možnosti uporabijo obstoječi jaški (nefunkcionalni dimniki, ipd…). STATIČNA IN PROTIPOTRESNA SANACIJA 5. Posege oziroma ojačitve za pridobitev ustrezne potresne odpornosti objekta je potrebno v pretežni meri načrtovati v
delih objekta, ki nimajo visokega pomena oz. kjer ni varovanih elementov. Poiskati je potrebno rešitve, ki bi minimalno vplivale na najvišje ovrednotene dele spomenika. 6. Morebitni posegi na fasadi z namenom ojačitve objekta morajo biti izvedeni v minimalnem obsegu na mestih, kjer ni štukaturnih oz. drugih dekorativnih elementov. 7. Vlogi za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev je potrebno ZVKDS, OE Ljubljana predložiti poročilo statika o pregledu nosilne konstrukcije, izdelavi katastra poškodb in meritvah morebitnih deformacij ter strokovno mnenje o potrebnih ukrepih za statično sanacijo palače. POŽARNA VARNOST 8. V skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi, ki opredeljujejo požarno varnost v objektih kulturne dediščine, je potrebno izdelati oceno požarne varnosti za objekt v celoti ter za tveganje ob normalnem delovanju in delovanju v primeru rekonstrukcij in popravil ter investicijskih vzdrževalnih del. 9. Pri izdelavi ocene požarne varnosti je potrebno upoštevati tako požarno nevarnost glede na arhitekturo in izvedbo ter vrednost in pomen objekta, glede na načrtovana dela kot tudi na pričakovan požar in že izvedene požarnovarstvene ukrepe (npr. požarni sektorji). 10. Na osnovi ocene požarne varnosti je potrebno izdelati koncept požarne zaščite za normalno obratovanje ter za primer rekonstrukcij in popravil za objekt v celoti (požarnovarno obnovo). 11. Vsi novi elementi kot so zasilna razsvetljava, oznake evakuacijskih poti, senzorji dima, požarna vrata, ipd… morajo biti v najvišje ovrednotenih prostorih oblikovno usklajeni s historičnim ambientom. 12. V primeru, da ustreznih vidnih tipskih elementov ni na tržišču, je potrebno le te ustrezno oblikovati v skladu z značajem objekta in njegovo mikrolokacijo (npr. v občutljivejših delih se zlijejo s celoto, so neopazni, oziroma v določenih nižje ovrednotenih prostorih, kjer ne gre na škodo spomeniku, so lahko oblikovani tudi kot nov sodobno interpretiran element). ZUNANJŠČINA Streha in odvodnjavanje: 13. Prvotno načrtovanega in izvedenega naklona strešine in gabaritov strehe ni dopustno spreminjati. 14. V sklopu prekrivanja strehe je potrebno temeljito preveriti stanje lesenega ostrešja in poškodovane elemente zamenjati z novimi v enaki obliki in materialu. 15. Vrsta kritine (domnevno je bil prvotno uporabljen škrilj) bo določena na podlagi preučitve arhivskih virov in v skladu z tehničnimi navodili za uporabo posamezne kritine. Predvidoma pa se streha prekrije z ravno kritino, stike dveh ravnin pa s pločevino. 16. Pri izvedbi kleparskih detajlov (baker) je potrebno upoštevati veljavne standarde (zgibi, odkapni nos, stičenje v zid), vsi stiki morajo biti pravilno kleparsko izvedeni, vse pločevinaste obrobe, širše od 0,10 m (kapna linija, stranski zaključek strehe, žlote, dimniške obrobe, …) morajo biti prekrite s kritino. 17. Pri prekrivanju je potrebno zagotoviti prezračevanje lesenega ostrešja. 18. Pri prenovi strehe je potrebno temeljito preveriti stanje okrasnih elementov. Prvine se po potrebi demontira, površino temeljito očistiti in površinsko zaščititi. Vse manjkajoče dele je potrebno rekonstruirati. Pri ponovni montaži je potrebno prvine namestiti na isto mesto. 19. Dekorativne elemente za katere bo na podlagi ohranjenih materialih ostankov in arhivskega gradiva dovolj podatkov za rekonstrukcijo se jih rekonstruira (npr. strešne konice, ipd…). (Načrt rekonstrukcije mora biti del konservatorskega načrta v primeru zadostnih arhivskih podatkov). 20. Dimnike, ki niso več v uporabi je sprejemljivo odstraniti. Priporočamo, da se dimniške tuljave v čim večji možni meri uporabi za razvod potrebnih vertikalnih inštalacij, oziroma se jih pusti za morebitne nove potrebe razvodov. 21. Potrebno je preveriti in sanirati sistem odvodnjavanja meteorne vode ter ga po potrebi tudi funkcionalno dopolniti oziroma izboljšati. Pri zamenjavi žlebov se le te namesti na obstoječa mesta. Morebitene izboljšave morajo biti izvedene
201
na način, ki ne bo imel večjega vpliva na vizuelno dojemanje spomenika. 22. Poškodovano zaščitno pločevino na okenskih policah in vencih je dopustno zamenjati v enakem materialu, pri izvedbi detajlov je potrebno upoštevati veljavne standarde (zgibi, odkapni nos, stičenje v zid), vsi stiki morajo biti pravilno kleparsko izvedeni. 23. Morebitno zaščito pred ptiči je sprejemljivo namestiti zgolj na mesta, ki bodo dokazano onesnažena in bodo določena po postavitvi gradbenih odrov.
Stavbno pohištvo 42. Vhodna vrata je potrebno temeljito ročno očistiti (strojno čiščenje ni dopustno). 43. Poškodovane dele vrat je potrebno dopolniti z novimi, uničene dele pa na novo izdelati iz lesa (dopolniti). 44. Večje razpoke je potrebno zapolniti z lesenim polnilom (kitanje večjih razpok ni dopustno). 45. Po potrebi se izvede retuša popravljenih delov (plombe, …). 46. Kot zaščito je potrebno predvideti tradicionalni zaščitni premaz za les. Površina se nato še finalno obdela s čebeljim voskom v tankem nanos. Vosek se zdrgne oziroma skrtači. Sprejemljivo jih je tudi oljiti. 47. Sekundarne kljuke je potrebno nadomestiti z odlitki prvotnih ohranjenih kljuk. Vzorec kljuke za vhodna vrata bo določen v konservatorskem načrtu. 48. Vsa jedkana stekla ipd.. je potrebno ohraniti. Manjkajoče dele pa nadomestiti z replikami. Ostale zasteklitve vhodnih vrat morajo biti poenotena (npr. navadno steklo). Vrsta stekla mora biti določena v konservatorskem načrtu.
Streha notranjega dvorišča 24. Prekritje notranjega dvorišča na nivoju strešnega venca je sprejemljivo. 25. Potrebno je zagotoviti ustrezne poti za vzdrževanje nove strehe. 26. Vsi stiki in detajli nove strešine in obstoječe strehe morajo biti tehnično pravilno rešeni. Rešitve morajo biti sestavni del projekta za izvedbo. Preureditev sekundarno dodanega dvigalnega jaška 27. Preureditev sekundarno dodanega dvigalnega jaška je s spomeniškovarstvenega stališča sprejemljiva kot izhaja iz dokumentacije v smislu sodobnejše interpretacije le tega.
Okna 49. Okna je potrebno v celoti obnoviti. Hkrati z mizarsko obnovo oken naj se izvede tudi zatesnitev pripir in reg na notranjem krilu. Po potrebi se notranja zasteklitev nadomesti z večslojno zasteklitvijo. 50. Senčila ipd. je sprejemljivo namestiti med notranje in zunanje krilo oziroma v notranjščini namestiti senčila, če le to nima negativnega vizuelnega vpliva na oblikovanje reprezentančnih prostorov. 51. Prvotno okovje je potrebno očistiti barvnih premazov in okovje zloščiti (nasadila ostanejo pleskana, kljuke se očistijo in polirajo). 52. Sekundarne kljuke, uničene kljuke se nadomestijo z odlitki ohranjenih kljuk. 53. Vsa dekorativna stekla ( jedkana) se varujejo in jih je potrebno ponovno uporabiti. Vsa ostala stekla (poškodovana, popraskana ipd…) se zamenjajo z novimi (navadnimi) debeline 4mm (zunanja krila). 54. Morebitni sekundarno nameščeni elementi (kot začasne rešitve zaradi sprememba načina zapiranja, odpiranja ipd…) se odstranijo. 55. Zamenjava oken je dopustna v le primeru, če je okno tako poškodovano, da ga ni mogoče več prenoviti, v tem primeru mora biti novo okno replika originalnega, narejena v obliki, materialih in barvah. 56. Izdelava novega okna se izvede na podlagi arhitekturnega posnetka obstoječega okna npr. škatlastega dvokrilnega lesenega okna (domnevno macesen) z nadsvetlobnim delom z natančno posneto profilacijo originalnih prečk, načinom odpiranja, nasadil in okovja, 57. Delavniški načrt za izdelavo novih lesenih oken mora vsebovati poleg načrta v merilu 1: 10 s prečnimi in vzdožnimi prerezi tudi izrise vseh detajlov v merilu 1:1 (npr. sredinska pripira, okrasne zaključne letvice, profilacije, mikrolokacije nasadil in drugega okovja).
Fasadne ravnine oz. ometi 28. Pred začetkom del na fasadi je potrebno temeljito preveriti stanje ometov s pretrkavanjem, omete, ki se luščijo, in podvotljena mesta je dopustno odstraniti, omete, ki so trdni, je potrebno ohraniti. 29. Manjkajoče dele ometa je potrebno rekonstruirati. 30. Mesta ohranjenih ometov je potrebno označiti na kartografski podlogi (lahko tudi na fotografiji) za potrebe monitoringa fasade tako ZVKDS, OE Ljubljana, kot uporabnika. 31. Pri rekonstrukciji ometov je potrebno uporabiti mivko oziroma prodec čim bolj podoben strukturi originalnega ometa, ter doseči finalno obdelavo, enako prvotni. 32. Uporabiti je potrebno paropropustne omete in beleže (nikakor ne akrilnih barv, akrilnih emulzij in podobno), ki imajo sorodne lastnosti kot originalni materiali, priporočamo uporabo prvotnih materialov – klasičnih apnenih ometov in beležev . 33. Vsi instalacijski vodi na fasadi morajo biti izvedeni podometno. Štukature, vlečeni profili, … 34. V kolikor pri detajlnem pregledu dekorativnih elementov ne bo odkritih večjih poškodb, naj se le-ti le očistijo sekundarnih beležev in umazanije do zdrave podlage in ponovno pleskajo, manjše poškodbe se domodelirajo v materialu in na način, enak prvotnemu. 35. Pri čiščenju fasade z vodo pod blagim pritiskom je potrebno poskusno previdno sprati kos profiliranega elementa, v kolikor se pri poskusu izkaže, da se s pranjem odstranjuje površina, se je potrebno pri spiranju z vodo izogniti. 36. Odlitke je dopustno montirati v primeru poškodb, ki obsegajo več kot 50% originala. 37. Popravilo vlečenih profilov se naj izvaja s pomočjo šablon za vlečenje po potrebi grobega in finega ometa.
Notranje dvorišče 58. Tlakovanje notranjega dvorišča mora dopolniti arhitekturo v smislu nevtralnega podstavka. 59. Prezentacija kipov znamenitih mož Univerze v notranjem dvorišču kot poudarek vhoda v muzejske prostore je s spomeniškovarstvenega stališča ustrezna dopolnitev programa.
Kovinski elementi 38. Konzole svetil, ograje, zaščitne mreže na oknih, vratih je potrebno obnoviti. Morebitne nove prvine se izdelajo po vzoru ohranjenih (prvotnih). 39. Morebitni drugi kvalitetni kovinski elementi, ki jih je potrebno ohraniti morajo biti opredeljeni v konservatorskem načrtu.
NOTRANJŠČINA Usmeritve za notranjščino so podane zgolj na podlagi predhodnega ogleda prostorov z namenom predhodne valorizacije palače s spomeniškovarstvenega stališča. Arhivski viri niso bili detajlno pregledani.
Kamniti elementi 40. Kamniti podzid (umetni kamen) je potrebno očistiti umazanije, poškodovani deli se sanirajo in kamnoseško obdelajo na način, enak prvotni obdelavi kamna. 41. Kamnite stopnice se obnovijo in po potrebi kamnoseško obdelajo na način enak oziroma soroden prvotni obdelavi.
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
Splošno notranjščina: 60. Postopki obnove za vse varovane elemente morajo biti opredeljeni v konservatorskem načrtu in temeljiti na rezultatih predhodnih sondažnih raziskav, arhivskih virih ipd..
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
11. PRILOGE
61. Podrobnejše tehnologije konserviranja – restavriranja se opredelijo v konservatorskem načrtu/ konservatorsko – restavratorskem projektu (mapa 3). 62. Pred izvedbo del je potrebno je pripraviti vzorce (vzorci finih ometov, barvnih vzorci opleskov sten, lesenih predmetov, končne obdelave pohištva…) in izvesti preizkusne metode čiščenja (kamnitih, kovinskih, lesenih predmetov…), ki jih bo pregledal oz. preveril in potrdil konservator/restavrator ZVKDS, OE Ljubljana v času uvedbe v delo. 63. Pred obdelavo končnega izgleda določenega elementa je potrebno izvesti vzorčne preizkuse, ki bodo pokazali ustreznost barve oz. sijaja ter obstojnost nanosov. S strani kons. – rest. nadzora bo potrjen najbolj ustrezen vzorec Posodobitev inštalacij 64. Izvedba morebitnih novih strojnih in elektro inštalacij oziroma posodobitev le teh mora biti izvedena na način, s katerim ne bodo prizadeti varovani elementi palače. Izvedena mora biti na način, ki ne bo viden ali moteč pri prezentaciji varovanih elementov. Podrobnejša valorizacija posameznih elementov mora biti sestavni del konservatorskega načrta. Ometi in opleski ostenij 65. Obstoječe beleže je potrebno ostrugati do zdrave podlage. 66. Pri morebitni rekonstrukciji ometov, odstranjenih zaradi poškodb, razvoda inštalacij ipd.., je potrebno uporabiti agregat (mivko, kredo…) in doseči strukturo ometa, enako strukturi originalnega ometa, ter doseči finalno obdelavo, enako prvotni. 67. Uporaba vseh materialov pri sanaciji ometov in nanosu beležev mora biti prilagojena visoko paropropropustni (apneni) tehnologiji. 68. Potrebno je uporabiti beleže, ki po strukturi in prekrivnosti, dosegajo enako oziroma sorodno površinsko obdelavo prvotno uporabljenim. 69. Na podlagi rezultatov sondažnih raziskav je potrebno v najvišje ovrednotenih prostorih prezentirati prvotno barvno zasnovo sten. Štukatura, dekorativni elementi, poslikave,… 70. Štukaturo, poslikave in drugo dekoracijo ter okrasje… je potrebno konservatorsko – restavratorsko obnoviti. Kot izhodišče pri obnovi je potrebno upoštevati načelo pristnosti, ohranjanje originala in njegove prezentacije v čim bolj pristni podobi in načelo minimalne retuše. 71. Morebitne manjkajoče dele okrasja je potrebno rekonstruirati v materialu, enakem prvotnemu. 72. Finalna barvna prezentacija se izvede v skladu z rezultati sondažnih raziskav. 73. Morebitno ohranjeno prvotno pozlato in druge kakovostne finalne obdelave je potrebno v čim večji možni meri ohraniti in prezentirati. Stavbno pohištvo (okna - glej zunanjščina) 74. Prvotna vrata je potrebno očistiti sekundarnih plasti, mizarsko obnoviti in površinsko zaščititi kot je bilo to prvotno izvedeno. 75. Okovje vrat (kljuke, nasadila) je potrebno pri prenovi ohraniti (očistiti in po potrebi ustrezno zaščititi). Morebitne manjkajoče kose je potrebno nadomestiti z novimi, enakimi prvotnim oz. izdelanimi po vzoru prvotnih kosov, ohranjenih v palači (kljuke, nasadila). 76. Prvotne stenske obloge je potrebno obnoviti – ročno odstraniti vse sekundarne površinske nanose, razpoke in manjše poškodbe pokitati, manjkajoče dele rekonstruirati v enakem materialu… TLAKI Leseni parket 77. Leseni parket, položen v rastru ribje kosti ipd. je potrebno obnoviti (pobrusiti in površinsko ustrezno zaščititi).Vse stihijsko oziroma sekundarno nameščene letve ipd. je potrebno odstraniti in poškodovane dele nadomestiti z novimi v obliki, materialu in finalni obdelavi enaki ohranjenim.
78. V primeru morebitne lokalne demontaže prvotnega parketa za razvod novih inštalacij, statično sanacijo ipd., je potrebno predhodno odstranjeni parket varno shraniti in ponovno uporabiti. 79. Manjkajoče dele parketa, oziroma že zamenjan parket je potrebno nadomestiti z novim parketom po vzoru prvotnega. Teraco tlaki 80. Teraco tlaki na podestih stopnišč, predverju, hodnikih ipd… se varujejo. Morebitne poškodbe teraca je potrebno sanirati in sicer tako, da se doseže strukturo enako prvotni. 81. Vse poškodbe teraca (mehanske poškodbe, razpoke, betonske plombe) se izvedejo v teracu, v enakih barvah in oblikah in enotno površinsko obdelajo. 82. Za morebitno odstranitev dela teraco tlakov v prostorih z izjemnim oziroma visokim pomenom morajo biti podani tehtni argumenti. Kovinski elementi 83. Ograje se obnovi. Finalno se jih prezentira na podlagi rezultatov sondažnih raziskav. 84. Morebitna nova držala ipd. je sprejemljivo uvajati zgolj na stopniščih nižjega pomena. Kamniti elementi 85. Kamnite stopnice se zgolj očistijo in po potrebi kamnoseško obdelajo po obstoječem stanju. Osvetlitev 86. Prvotna svetila je po potrebi potrebno pasarsko obnoviti. Pri menjavi žarnic je potrebno uporabiti klasične žarnice oziroma žarnice klasičnih oblik. 87. Za morebitno dodatno osvetlitev dvoran v palači je potrebno pripraviti projekt osvetlitve. Nova svetila naj se oblikovno podredijo obstoječemu oblikovanju palače kot celote in naj bodo z njim skladna, lahko sodobno interpretirana. Uvajanje novih svetil, v prostorih, ki so izjemnega pomena ni dopustno, razen tam, kjer jih je mogoče umestiti vizuelno neopazno oziroma so nadomeščena s sekundarnimi. Prvotna oprema: 88. Za obnovo prvotne notranje opreme, je potrebno narediti natančen popis ohranjene prvotne opreme (detajlov pohištva, notranjih oblog, tlakov, stenskih in stropnih štukatur, jedkanega stekla). Popis inventarja je del mape 02. 89. Osnovno vodilo - načelo pri obnovi ohranjene opreme je ohranjanje pristnosti – avtentičnosti, čemur mora slediti tehnologija konserviranja – restavriranja, ki bo predpisana v konservatorsko restavratorskem projektu mapa 03. Tudi tista oprema, ki je v delu poškodovana, naj se ne zamenja z novimi replikami, ampak jo je potrebno v čim večji meri ohraniti oziroma zamenjati le poškodovane dele. Pri obnovi je potrebno v čim večji možni meri uporabljati tradicionalne metode dela in materiale, ki so bistveni za nadaljnjo prihodnost ohranjenih elementov. Nova oprema, naprave, ipd: 90. Oblikovanje dodatne opreme naj bi vzporedno sledilo dvema enakovrednima, čeprav na videz protislovnima ciljema Po eni strani mora zagotoviti kontinuiteto in prisotnost celote v posameznih delih, po drugi strani pa mora dati vsakemu »delnemu ambientu« individualnost in identiteto. Ločnica med novimi elementi in starimi naj bo jasna, vendar ne v nasprotju z obstoječo opremo. 91. Umestitev morebitne nove opreme mora v čim večji možni meri slediti prvotni zasnovi. 92. Potrebno je odstraniti vse sekundarno umeščene elemente, ki prostore z višjim pomenom degradirajo ter neustrezno prekrivajo originalno opremo (radiatorji, klimatske naprave, neonska svetila). 93. Preureditev prostorov, ki ne nosijo izjemnih prvin in so bili že v osnovi načrtovani in izvedeni skromneje je sprejemljivo posodobiti z novo interpolacijo. 94. Komunikacijske poti (hodnike, stopnišče) pa je potrebno očistiti sekundarnih dodatkov. Nove naprave ipd. morajo biti umeščene vizualno nemoteče oziroma skrite. (Režek Kambič, M., 2015.)
203
»OFFICE BOX«: RAZISKOVANJE PRISTOPOV K CELOVITI ENERGETSKI OBNOVI STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI Nekdanji Kranjski deželni dvorec, kjer je danes sedež rektorata Univerze v Ljubljani, spada med najbolj prominentne zgodovinske palače v Ljubljani. Stavba je bila v preteklosti deloma spremenjena, kot spomenik prve kategorije pa tudi restavrirana. Upoštevanje številnih novih standardov pri načrtovanju in obnovi arhitekture postaja obveznost ne samo pri celoviti energetski zasnovi stavb, ampak tudi pri obnovi spomeniško zaščitenih stavb. S tem izzivom smo se spoprijeli v sklopu projekta EURL3A, ki sta ga v Sloveniji vodila IRI UL in podjetje Metronik.
so vrtljivi in imajo dvojno funkcijo: poleg usmerjanja sončnih žarkov v prostor ga tudi ščitijo pred premočno sončno osvetlitvijo. Prostore, ki so bili v preteklosti prezidani zaradi delovanja raznovrstnih programov stavbe, ni treba več deliti in jih je mogoče obnoviti v njihovo prvotno stanje. Z novim konceptom prostore v manjše enote deli pisarniški modul. Predvideni sta dve dimenziji modulov, manjše dimenzije 2 m x 2 m x 2 m in večje dimenzije 4 m x 2 m x 2 m. Izhodiščno velikost modula določa najmanjša standardna velikost pisarn, ki je zaradi večje udobnosti delovnega mesta nekoliko povečana. Module je mogoče sestavljati v različne kompozicijske sestave, ki morajo imeti najmanj en instalacijski modul, lahko pa imajo večje poljubno število dodatkov, kot je na primer zasteklitev. Kompozicijski sestavi soustvarjajo nove družabne prostore. Podobno kot namestitev modulov omogoča odstranitev predelnih sten, ki niso bile del izvirnega stanja stavbe, omogoča tudi odstranitev drugih v preteklosti dodanih elementov v prostoru na primer grelne naprave. Pri razvoju pisarniškega modula sta v okviru EURL3A projekta sodelovala tudi Harold Janssen (SATIJNplus Architekten) in Herwin Sap (ZUYD University of Applied Sciences). (Ažman Momirski, L., Podakar, T., 2015)
Evropski projekt je bil organiziran v omrežju različnih disciplin za celovito energetsko obnovo javnih stavb, znotraj katere sta potekala prenos in izmenjava znanj. Sodelovanje med univerzami in industrijo je bilo vzpostavljeno z namenom reševanja zapletenih interdisciplinarnih problemov. Namen naloge je bil izdelava predloga obnove stavbe rektorata Univerze v Ljubljani, ki bo upošteval vse dejavnike v največjem možnem obsegu oziroma predstavil sporazumno rešitev, ki vključuje skrbno načrtovan pristop zavedanja njegovih socialnih, kulturnih in ekonomskih posledic oziroma prednosti. Glavni cilji preoblikovanja stavbe rektorata Univerze v Ljubljani so bili izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe, načrtovanje pokritja notranjega dvorišča stavbe, ki ob spoštovanju spomeniškovarstvenih izhodišč postane ekološko, kulturno in turistično središče, programska in prostorska preobrazba stavbe za izboljšanje javnega dostopa do izbranih delov stavbe in preureditev prostorov pisarn v človeku prijaznejše delovno okolje. Na kratko so bili cilji raziskovanja pristopov k celoviti energetski obnovi stavbe povzeti v naslednjem sloganu: Vzdržno – zgodovinsko – privlačno. Pisarniški modul »Office box« Najbolj podrobno je bila raziskana prefabricirana pisarniška enota, ki najmanj posega v gradbeno strukturo spomeniško zaščitene stavbe in hkrati izboljšuje kakovost delovnega prostora ter delovne pogoje ob najnižji porabi ekološko pridobljene energije. Sestavljena je iz jeklene konstrukcije z integrirano napeljavo za prezračevanje, gretje ali hlajenje, ambientalno in delovno osvetlitev, sodobno električno in drugo napeljavo ter ne nazadnje s sodobno in funkcionalno pisarniško opremo. Osnovna instalacijska enota je zastekljena, v zasteklitev je vgrajeno visokotehnološko steklo, ki oddaja toplotno sevanje. »Office Box« ima talni ogrevalni sistem, ki je povezan z obstoječim centralnim sistemom ogrevanja, in ker leži nekoliko nad tlemi, je pod njim omogočeno prezračevanje. V zgornjem elementu modula je prav tako predvidena prezračevalna napeljava, ki je povezana z dvoriščem stavbe in ki od tam črpa svež zrak. Pisarniško pohištvo je konzolno pritrjeno na jekleno konstrukcijo. Boljša osvetlitev prostorov z dnevno svetlobo pripomore k večjemu varčevanju električne energije. To je mogoče doseči z refleksnimi površinami, ki odbijajo sončne žarke globlje v prostor tako, da s tem ne motijo zaposlenih. Posebni zasloni pisarniškega modula
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
11. PRILOGE PRILOGA 2
277. Sestavljanje konstrukcije “Office boxa”.
278. Studio vizualizacija.
279. Vizualizacija umestitve v prostoru.
Prenos znanja
IRI UL Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 241 85 97 e-naslov: info@iri.uni-lj.si spletna stran: www.iri.uni-lj.si
»Office Box«: raziskovanje pristopov k celoviti energetski obnovi stavbe rektorata Univerze v Ljubljani dr. Lučka Ažman Momirski Tadej Podakar
Nekdanji Kranjski deželni dvorec, kjer je danes sedež rektorata Univerze v Ljubljani, spada med najbolj prominentne zgodovinske palače v Ljubljani. Stavba je bila v preteklosti deloma spremenjena, kot spomenik prve kategorije pa tudi restavrirana. Upoštevanje številnih novih standardov pri načrtovanju in obnovi arhitekture postaja obveznost ne samo pri celoviti energetski zasnovi stavb, ampak tudi pri obnovi spomeniško zaščitenih stavb. S tem izzivom smo se spoprijeli v sklopu projekta EURL3A, ki sta ga v Sloveniji vodila IRI UL in podjetje Metronik.
Evropski projekt je bil organiziran v omrežju različnih disciplin za celovito energetsko obnovo javnih stavb, znotraj katere sta potekala prenos in izmenjava znanj. Sodelovanje med univerzami in industrijo je bilo vzpostavljeno z namenom reševanja zapletenih interdisciplinarnih problemov.
Glavni cilji preoblikovanja stavbe rektorata Univerze v Ljubljani so bili izboljšanje energijske učinkovitosti stavbe, načrtovanje pokritja notranjega dvorišča stavbe, ki ob spoštovanju spomeniškovarstvenih izhodišč postane ekološko, kulturno in turistično središče, programska in prostorska preobrazba stavbe za izboljšanje javnega dostopa do izbranih delov stavbe in preureditev prostorov pisarn v človeku prijaznejše delovno okolje. Na kratko so bili cilji raziskovanja pristopov k celoviti energetski obnovi stavbe povzeti v naslednjem sloganu: Vzdržno – zgodovinsko – privlačno.
Pisarniški modul »Office Box« Najbolj podrobno je bila raziskana prefabricirana pisarniška enota, ki najmanj posega v gradbeno strukturo spomeniško zaščitene stavbe in hkrati izboljšuje kakovost delovnega prostora ter delovne pogoje ob najnižji porabi ekološko pridobljene energije. Sestavljena je iz jeklene konstrukcije z integrirano napeljavo za prezračevanje, gretje ali hlajenje, ambientalno in delovno osvetlitev, sodobno električno in drugo napeljavo ter ne nazadnje s sodobno in funkcionalno pisarniško opremo.
Slika 3: Prikaz sestavljanja pisarniškega modula »Office Box« (konstrukcija – zasteklitev – napeljava – oprema)
Osnovna instalacijska enota je zastekljena, v zasteklitev je vgrajeno visokotehnološko steklo, ki oddaja toplotno sevanje. “Office Box” ima talni ogrevalni sistem, ki je povezan z obstoječim centralnim sistemom ogrevanja, in ker leži nekoliko nad tlemi, je pod njim omogočeno prezračevanje.
Slika 4: Osnoven kompozicijski sestav pisarniškega modula »Office Box«
Slika 1: Severno pročelje stavbe rektorata Univerze v Ljubljani
Slika 2: Glavno stopnišče rektorata Univerze v Ljubljani
Slika 5: Prerez umestitve pisarniškega modula »Office Box« v prostor obstoječe pisarne
Izhodiščno velikost modula določa najmanjša standardna velikost pisarn, ki je zaradi večje udobnosti delovnega mesta nekoliko povečana.
Slika 6: Vizualizacija pisarniškega prostora modula »Office Box«
V zgornjem elementu modula je prav tako predvidena prezračevalna napeljava, ki je povezana z dvoriščem stavbe in ki od tam črpa svež zrak. Pisarniško pohištvo je konzolno pritrjeno na jekleno konstrukcijo.
Namen naloge je bil izdelava predloga obnove stavbe rektorata Univerze v Ljubljani, ki bo upošteval vse dejavnike v največjem možnem obsegu oziroma predstavil sporazumno rešitev, ki vključuje skrbno načrtovan pristop zavedanja njegovih socialnih, kulturnih in ekonomskih posledic oziroma prednosti.
Prostore, ki so bili v preteklosti prezidani zaradi delovanja raznovrstnih programov stavbe, ni treba več deliti in jih je mogoče obnoviti v njihovo prvotno stanje. Z novim konceptom prostore v manjše enote deli pisarniški modul. Predvideni sta dve dimenziji modulov, manjše dimenzije 2 m x 2 m x 2 m in večje dimenzije 4 m x 2 m x 2 m.
Boljša osvetlitev prostorov z dnevno svetlobo pripomore k večjemu varčevanju električne energije. To je mogoče doseči z refleksnimi površinami, ki odbijajo sončne žarke globlje v prostor tako, da s tem ne motijo zaposlenih. Posebni zasloni pisarniškega modula so vrtljivi in imajo dvojno funkcijo: poleg usmerjanja sončnih žarkov v prostor ga tudi ščitijo pred premočno sončno osvetlitvijo.
Module je mogoče sestavljati v različne kompozicijske sestave, ki morajo imeti najmanj en instalacijski modul, lahko pa imajo večje poljubno število dodatkov, kot je na primer zasteklitev. Kompozicijski sestavi soustvarjajo nove družabne prostore. Podobno kot namestitev modulov omogoča odstranitev predelnih sten, ki niso bile del izvirnega stanja stavbe, omogoča tudi odstranitev drugih v preteklosti dodanih elementov v prostoru na primer grelne naprave.
Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani
Prenos znanja
Pri razvoju pisarniškega modula sta v okviru EURL3A projekta sodelovala tudi Harold Janssen (SATIJNplus Architekten) in Herwin Sap (ZUYD University of Applied Sciences).
280. Članek o Office boxu, ki ga je objavil IRI UL.
205
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
12. ZAHVALA
ZAHVALJUJEM SE ...
... staršem za vso podporo v času šolanja.
... dekletu Suzani za potrpežljivost, pomoč, ...
... mentorici Luciji za uspešno usmerjanje, vse nasvete in komentarje.
... vsem konzultantom za čas in trud pri reševanju problemov.
... Univerzi v Ljubljani za finančna sredstva za izdelavo makete.
... ga. Mariji Režek Kambič (ZVKD) za kulturnovarstvene nasvete.
... Urši in Luki za moralno podporo.
... vsem kolegom s faksa, brez katerih bi bil študij dolgočasen.
IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Tadej Podakar izjavljam, da sem avtor magistrske naloge z naslovom: »Idejna zasnova obnove stavbe rektorata Univerze v Ljubljani«, ki sem jo izdelal pod vodstvom mentorja izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski u.d.i.a. in jo zagovarjal dne 03. 12. 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
207
Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija A탑man Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
13. VIRI IN LITERATURA
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD), (citirano 20.01.2015). Dostopno na naslovu: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/terminoloski-slovar/ www.energetska obnova.si, (citirano 20.01.2015). Dostopno na naslovu: http://www.projektnadokumentacija.si/energetska-obnova-objektov/ Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), Uradni list Republike Slovenije, št. 52/2010 (30.06.2010). Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Mihelič, B. “Kongresni trg z Zvezdo - spomenik urbane umetnosti zgodnjega 19. stoletja.” Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta) letnik 37 (2001) str. 114-145. Dostopno na naslovu: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HZERKS7X (CItirano 23.1.2014) Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/jezuitsko_visje_visoko_solstvo/ Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/cesarsko_kraljevi_licej/ Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/politicni_boj_za_slovensko_univerzo/ Fister, P. in Likar, D. Študija programskih izhodišč za obnovo stavbe rektorata UL. Fakulteta za arhitekturo. 2002. Sovič, B. podjetje Proplus d.o.o. Energetski pregled Rektorata Univerze v Ljubljani. 2012. Maribor. Energetska obnova.si. Presoja tehničnih ukrepov za varčevanje energije. 2015 (citirano 21.07.2015). Dostopno na naslovu: http://www. energetskaobnova.si/ovoj-stavbe/presoja-tehnicnih-ukrepov-za-varcevanje-energije/ Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) Uradni list Republike Slovenije, št. 16/2008 Režek Kambič, M. Splošne usmeritve na podlagi IDZ obnove Rektorata Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 2015. (Prejeto preko elektronske pošte od M. Režek Kambič - ZVKD OE Ljubljana. Tomaževič, M. Potresno odporne zidane stavbe, Tehnis, Ljubljana, 2009 Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002. (15.05.2002) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, Uradni list Republike Slovenije, št. 56/1999. (04.11.1999) Novak. Prenova mestne hiše na Ptuju - prve izkušnje s pripravo projekta. 2011. PPT predstavitev prejeta na CDju od IRI UL. Biro Biro d.o.o. Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine. 2011. PDF katalog prejet na CDju od IRI UL. ZRC SAZU. Atrij ZRC. 2015. Dostopno na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/sl/strani/atrij-zrc Foster & partners. Great Glass House. Carmarthenshire. UK. 2000. Dostopno na naslovu: http://www.fosterandpartners.com/projects/ great-glass-house/ SATIJNplus Architekten. Wonen Limburg Huis te Roermond. Netherlands. 2013. Gradivo prejeto na USB ključku od Harold Janssen SATIJNplus Architekten (2014). Taylor-Foster, J. Rijksmuseum Revisited: The Dutch National Museum One Year On. Amsterdam. 2014. Dostopno na naslovu: http:// www.archdaily.com/357590/rijksmuseum-cruz-y-ortiz-arquitectos/ Cruz y Ortiz Arquitectos. Renovation: Rijksmuseum. Amsterdam. 2000. Dostopno na naslovu: https://www.rijksmuseum.nl/en/renovation Grobovšek, B. Hidravlično uravnovešenje centralnega sistema. ZRMK. 2010. Dostopno na naslovu: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/ Clanki/Grobovsek/PT80.htm Tiping d.o.o. O ogrevanju z IR. 2015. (Citirano 27.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.tiping-ir-ogrevanje.si/o-ogrevanju-z-ir Soltec.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://soltec.si/zrcalne-zaluzije-soltec-retro/ Medved. S. Gradbena fizika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za arhitekuro. Ljubljana. 2010. National property board Sweden. Ventilation in historic buildings. 2009. Dostopno na naslovu: http://www.sfv.se/globalassets/byggpa-kunskap/byggnadsvard/ventilation_in_historic_buildings_b-2.pdf Messana.it. The Panel: RAYmagic. 2014. (Citirano 26.11.2014) Dostopno na naslovu: http://www.messana.it/website/products/raymagic/en/index.php?fp=1 IQglass.uk. Architectural glass. 2014. (Citirano 28.11.2014) Dostopno na naslovu: https://www.iqglassuk.com Univerza v Ljubljani. Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919, Občasna razstava z razstavnim katalogom. 2010. (Citirano 01.10.2015) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/razstave/ Univerza v Ljubljani. Univerza v Ljubljani in njeni rektorji, Občasna razstava z razstavnim katalogom. 2006. (Citirano 01.10.2015) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/razstave/ Univerza v Ljubljani. Arhivska in muzejska dejavnost, O arhivu in muzeju. 2015. (Citirano 01.10.2015) Dostopno na naslovu: http:// www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/arhivska_in_muzejska_dejavnost/o_arhivu_in_muzeju/ Ažman Momirski, L., Podakar, T. PRENOS ZNANJA. »Office Box«: raziskovanje pristopov k celoviti energetski obnovi stavbe rektorata Univerze v Ljubljani. IRT 3000, 2015, št.:56., Dostopno na naslovu: http://iri.uni-lj.si/sl/novice/?id=286 (Citirano 20.10.2015)
209
KAZALO FOTOGRAFIJ, SLIK, SHEMATSKIH PRIKAZOV: 001 002-003 004 005-006 007-010 011 012 013 014 015-019 020 021-024 025 026 027 028 029-031 032 033 034 035-036 037 038 039 040 041 042 043 044 045 046 047 048 049 050-101 102-113 114 115 166-121 122 123 124 125 126 127 128 129 130-133 134-137 138-145 146 147 148 149 150-153 Univerza v Ljubljani
l
Fakulteta za arhitekturo
l
Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/jezuitsko_visje_visoko_solstvo/ Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/cesarsko_kraljevi_licej/ Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/francoske_centralne_sole/ Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Helfer, W. J. 1895 Ljubljana earthquake by Helfer. 2011. (Citirano 18.04.2015) Dostopno na naslovu: http://commons. wikimedia.org/wiki/File:1895_Ljubljana_earthquake_by_Helfer_-_Kongresni_trg_(3).jpg Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Univerza v Ljubljani, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/zgodovina_ul/politicni_boj_za_slovensko_univerzo/ Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Rotovnik M. Nekoč v Ljubljani: Dom ljubljanske univerze. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www. delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani.html Kač, M. Foto: Zgodbe, ki so se dogajale na Kongresnem trgu. 2011. Vir fotografij: Muzej Novejše zgodovine Slovenije. (Citirano 25.09.2015) Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-zgodbe-ki-so-se-dogajale-na-kongresnem-trgu/260463 Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Kač, M. Foto: Zgodbe, ki so se dogajale na Kongresnem trgu. 2011. Vir fotografij: Muzej Novejše zgodovine Slovenije. (Citirano 25.09.2015) Dostopno na naslovu: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-zgodbe-ki-so-se-dogajale-na-kongresnem-trgu/260463 Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Rotovnik M. Nekoč v Ljubljani: Dom ljubljanske univerze. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www. delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani.html Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Inz.si, 2014. (Citirano 25.01.2014) Dostopno na naslovu: http://www.inz.si/priponke/!slike/zgodovina_kazine/slika005-Ljubljana-panorama.jpg Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Žabota, B., Kongresni trg, Zgodovina prostora do razpada Avstro-Ogrske, Založba ZRC, Ljubljana, 2011 Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Rotovnik M. Nekoč v Ljubljani: Dom ljubljanske univerze. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www. delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani.html Rtv Slo. Arhiv slik obiskovalcev. 2010. (Citirano 14.01.2015) Dostopno na naslovu: http://www.rtvslo.si/slike/photo/152420/ Fister, P. in Likar, D. Študija programskih izhodišč za obnovo stavbe rektorata UL. Fakulteta za arhitekturo. 2002. Fister, P. in Likar, D. Študija programskih izhodišč za obnovo stavbe rektorata UL. Fakulteta za arhitekturo. 2002. Osebni arhiv Tibar d.o.o. Reference: Kongresni trg Ljubljana. (Citirano 14.09.2014) Dostopno na naslovu: http://www.tibar.si/sl/Reference/Kongresni_trg/835/ Mestna občina Ljubljana. Simfonija tisočev. 2011. (Citirano 16.08.2015) Dostopno na naslovu: http://www.ljubljana.si/si/ zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/73049,1/gallery.html M.U. Preživel je Tita, Janšo in Jankovića. Slovenske novice. 2011 (Citirano 16.08.2015) Dostopno na naslovu: http://m. slovenskenovice.si/novice/slovenija/prezivel-je-tita-janso-jankovica Osebni arhiv Osebni arhiv Sovič, B. podjetje Proplus d.o.o. Energetski pregled Rektorata Univerze v Ljubljani. 2012. Maribor. Osebni arhiv Režek Kambič, M. Konservatorski načrt narodne galerije. ZVKD. 2010 Ministerstvo za kulturo. Register nepremične kulturne dediščine. Print screen. (Citirano 17.09.2015) Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://rwiumbracohr-si.inforce.dk/media/262841/partition_ walls-heavy-700x300.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://thetomorrowcompany.com/wp-content/uploads/2011/09/ventilation1.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.formagentur.de/uploads/images/produkte/licht/office_air_led_beleuchtung.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://image.slidesharecdn.com/officeautomation-141006075011-conversion-gate02/95/office-automation-system-buildtrack-1-638.jpg?cb=1412583246 M-Sora. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.m-sora.si/si/imagelib/12/default/Slike/okna/slikeoken/natura-e112.jpg Soltec.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://soltec.si/zrcalne-zaluzije-soltec-retro/ Humko.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.avtomatikagaspirc.si/Galerija.aspx Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.airabela.si Rotovnik M. Nekoč v Ljubljani: Dom ljubljanske univerze. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www. delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani.html Osebni arhiv Tomaževič, M. Potresno odporne zidane stavbe, Tehnis, Ljubljana, 2009 Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://varcevanje-energije.si/raznoenergetsko-varcna-gradnja/do-vecje-energetske-ucinkovitosti-stavb-z-energetskim-pogodbenistvom.html Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.malijos.com/wp-content/uploads/2013/12/11.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.delo.si/assets/media/picture/20121204/ djvu_1586047_masaj_rsi_dijaski-dom-bezigrad.jpeg?rev=1 Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1346416855-623334.jpg Osebni arhiv
diplomant: Tadej Podakar
l
mentor: izr. prof. dr. Lucija Ažman Momirski
l
vpis: 2008
l
Ljubljana 2015
l
IDEJNA ZASNOVA OBNOVE STAVBE REKTORATA UNIVERZE V LJUBLJANI
14. KAZALO SLIK 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169-172 173-176 177 178-182 183 184 185 186 187-188 189-194 195-208 209 210-225 226 227-229 230 231 232 233 234 235 236-246 247-248 249-251 252-260 261-268 269-271 272 273 274 275-276 277-279 280
Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.worldtoptop.com/wp-content/uploads/2011/06/ pompidou_centre.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.fabelar.com/uploads/1/0/5/4/10546970/ s501577404995205953_p566_i12_w640.jpeg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.agregat.si/images/katalog/max/KOMPAKT-2. jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://pasivnagradnja.si/images/prezracevanje1.jpg National property board Sweden. Ventilation in historic buildings. 2009 Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.interiorsandsources.com/Portals/2/A_0209_ PassiveVent6.gif National property board Sweden. Ventilation in historic buildings. 2009. Dostopno na naslovu: http://www.sfv.se/globalassets/bygg-pa-kunskap/byggnadsvard/ventilation_in_historic_buildings_b-2.pdf Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.fosilum.si/si/zakaj-led-svetila/blescanje-in-ugr/ Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.mysofabeds.co.uk/media/127276/Windows-Live-Writer_Office-Tips-How-to-avoid-sitting-down-fr_DAA5_correct-sitting-posture_6.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/00/ e6/80/00e680c2031e4386b09a84a11a186f3a.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://psn.sdn.si/sn/img/s144 0x959/15/188/635718827023295133_vrocina_sluzba_22_thinkstock.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.ventilation-system.com/cat/126/ Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.expo21xx.com/news/koenig-neurath-office-environments/ Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: https://wallpaperscraft.com/image/office_room_style_wall_ modern_design_39289_1920x1200.jpg Google.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.ergotrading.net/veracart/catalog.html?Iit=15&Ict=17 Novak. Prenova mestne hiše na Ptuju - prve izkušnje s pripravo projekta. 2011. Prejeto na CDju od IRI UL. Biro Biro d.o.o. Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine. 2011. Prejeto na CDju od IRI UL. Osebni arhiv Osebni arhiv Marije Režek Kambič, ZVKD OE Ljubljana Osebni arhiv Google.si. 2015. (Citirano 22.05.2015) Dostopno na naslovu: http://zalozba.zrc-sazu.si/sites/default/files/atrij6.JPG Google.si. 2015. (Citirano 22.05.2015) Dostopno na naslovu: http://infrastruktura.zrc-sazu.si/index.php?q=sl/node/35 Google.si. 2015. (Citirano 22.05.2015) Dostopno na naslovu: http://www.zrc-sazu.si/sl/strani/atrij-zrc Arhiv ZRC SAZU. Projektna dokumentacija za gradnjo pokritja atrija. Foster & partners. Great Glass House. Carmarthenshire. UK. 2000. Dostopno na naslovu: http://www.fosterandpartners. com/projects/great-glass-house/ SATIJNplus Architekten. Wonen Limburg Huis te Roermond. Netherlands. 2013. Gradivo prejeto na USB ključku od Harold Janssen SATIJNplus Architekten (2014). Osebni arhiv Taylor-Foster, J. Rijksmuseum Revisited: The Dutch National Museum One Year On. Amsterdam. 2014. Dostopno na naslovu: http://www.archdaily.com/357590/rijksmuseum-cruz-y-ortiz-arquitectos/ Google.si. 2015. (Citirano 12.07.2015) Dostopno na naslovu: http://www.vodomer.net/hidra/TAhidrourav.jpg Sheme izrisane s strani avtorja in povzete po: Tiping d.o.o. O ogrevanju z IR. 2015. (Citirano 27.09.2015) Dostopno na naslovu: http://www.tiping-ir-ogrevanje.si/o-ogrevanju-z-ir Osebni arhiv Google.si. 2015. (Citirano 12.07.2015) Dostopno na naslovu: http://img.enaa.com/oddelki/conrad/assets/product_images/najvecje/ osram_energijsko_varcna_zarnica_led_zarnica_duledr_4008321202284_cevasta_oblika_e27_varcna_CO572478.jpg
Osebni arhiv Google.si. 2015. (Citirano 12.07.2015) Dostopno na naslovu: http://www.mygreenlighting.co.uk/images/products/ white/4_6w_classic_led_gls_omni_lamp_3000k_es_screw-3679-1000-6277.jpg Soltec.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://soltec.si/zrcalne-zaluzije-soltec-retro/ Shema izrisane s strani avtorja in povzete po: Soltec.si. 2015. (Citirano 26.09.2015) Dostopno na naslovu: http://soltec. si/zrcalne-zaluzije-soltec-retro/ Sheme izrisane s strani avtorja Messana.it. The Panel: RAYmagic. 2014. (Citirano 26.11.2014) Dostopno na naslovu: http://www.messana.it/website/ products/raymagic/en/index.php?fp=1 IQglass.uk. Architectural glass. 2014. (Citirano 28.11.2014) Dostopno na naslovu: https://www.iqglassuk.com Sheme izrisane s strani avtorja Osebni arhiv Univerza v Ljubljani. Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919, Občasna razstava z razstavnim katalogom. 2010. Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/razstave/ Univerza v Ljubljani. Univerza v Ljubljani in njeni rektorji, Občasna razstava z razstavnim katalogom. 2006. Dostopno na naslovu: http://www.uni-lj.si/univerzitetni_arhiv/razstave/ Benedetič, A., Deželni dvorec v Ljubljani 1902-2002, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2002 Osebni arhiv Marije Režek Kambič, ZVKD OE Ljubljana Osebni arhiv Sheme izrisane s strani avtorja Ažman Momirski, L., Podakar, T. PRENOS ZNANJA. »Office Box«: raziskovanje pristopov kceloviti energetski obnovi stavbe rektorata Univerze v Ljubljani. IRT 3000, 2015, št.:56. Dostopno na naslovu: http://iri.uni-lj.si/sl/novice/?id=286 (Citirano 20.10.2015)
211