Aleš Gabrijelčič by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA VSEBINSKE TER ARHITEKTURNE PRENOVE DVORAN BIVŠIH JAVNIH SKLADIŠČ V LJUBLJANI

Aleš Gabrijelčič Mentor: prof. Miloš Florijančič, u.d.i.a. Somentor: doc. Mitja Zorc, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2007/2008 Leto izdelave magistrskega dela: 2015

POVZETEK V magistrski nalogi se osredotočam prvenstveno na vprašanja povezana s sedanjo in bodočo identiteto območja BTC City v Ljubljani ter na vprašanja v zvezi z njegovo funkcionalno, vsebinsko ter zaznavno vlogo v širši prostorski sliki Mestne občine Ljubljana. Območje BTC predstavlja priložnost za preoblikovanje Ljubljane v sodobno regionalno mesto, ki bo preko nove prostorske in programske osi povezalo obstoječe mestno središče z novimi razvojnimi površinami ob Šmartinski cesti. Regionalno mesto bo omogočilo razvoj in umestitev novih pluralnih mestotvornih dejavnosti v mnogo širšem prostoru Ljubljane in bo izoblikovalo njeno novo kozmopolitsko identiteto. Idejna zasnova urbanistične in arhitekturne prenove območja BTC City obsega ureditev dela območja nekdanjih javnih skladišč, ki so še ohranjena v prvotni podobi in so zato nosilec zgodovinskega spomina v prostoru, prežetem pretežno z novogenerično gradnjo. V nalogi podajam predlog vsebinskega preoblikovanja danes izrazito monoprogramskega območja,tako da uvajam nove vsebine in dejavnosti. Idejna zasnova zaobjema širšo urbanistično ureditev, ureditev parterja ter urbane opreme servisnih cest ter arhitekturno in vsebinsko prenovo dvoran bivših javnih skladišč.

ABSTRACT This Master’s Thesis focuses primarily on issues related to the current and future identity of the BTC City area in Ljubljana, as well as questions pertaining to its functional, conceptual, and perceptional role in the wider spatial picture of the Municipality of Ljubljana. The BTC City area represents an opportunity to transform Ljubljana into a contemporary regional city which will, through a new spatial and program axis, connect the existing city center with new development areas along the Šmartinska road. The regional city will allow a development and placement of new pluralistic city-shaping activities in a much wider area of Ljubljana and will thus form the city’s new cosmopolitan identity. The concept design of the urban and architectural renovation of the BTC City area includes regulation of the area of the former public warehouses, which are still preserved in their original form and are therefore the holder of historic memory in a space, predominantly permeated with new generic onstruction. This Thesis proposes a suggestion of content redesign of the currently distinctly monoprogram area by introducing new content and activities. The concept design comprises a wider urban regulation, regulation of the ground floor and the street furniture of repair roads, as well as architectural and content redesign of the former public warehouses.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Aleš Gabrijelčič, idejna zasnova vsebinske ter arhitekturne prenove dvoran bivših javnih skladišč v Ljubljani, avtor magistrskega dela: Aleš Gabrijelčič. mentor: prof. Miloš Florijančič, somentor: doc. Mitja Zorc, leto vpisa: 2007/2008, leto izdelave magistrskega dela: januar 2015

KAZALO 1.0 UVOD 2.0 TEORETSKA IZHODIŠČA 2.1 TEORETSKA OSNOVA 2.2 PONAZORITEV NA MODELU LJUBLJANE 2.3 METAMORFOZE OBMOČJA JAVNIH SKLADIŠČ 2.4 RAZVOJ POTROŠNJE

3.0 ANALIZA LOKACIJE 3.1 KONTEKST MESTA 3.2 MORFOLOGIJA MESTA 3.3 KONTEKST BTC CITY 3.4 MORFOLOGIJA BTC CITY 3.5 PROSTORSKA ZGODOVINA 3.6 IDENTITETA 3.7 VSEBINSKA ČLENITEV 3.8 MODIFIKACIJE 3.9 INTROVERTIRANO PROTI EKSTROVERTIRANEMU

4.0 KONCEPT

5 6 6 9 13 18

25 25 26 27 28 29 30 31 32 34

4.1 VIZIJA TRAJNOSTNEGA REGIONALNEGA MESTA 4.2 PARTNERSTVO ŠMARTINSKA 4.3 URAVNOTEŽENJE MESTA 4.4 BTC 2020 - TRAJNOSTNO MESTO 4.5 DRUŽBA IDEJ IN KREATIVNOSTI 4.6 VSEBINSKA IN ARHITEKTURNA PRENOVA 4.7 MESTNO SREDIŠČE KOT VSEBINSKA REFERENCA 4.8 TRAJNOSTNI FINANČNI MODEL 4.9 TVORNICA KULTURE 4.10 SHEMA FLEKSIBILNEGA NEPREMIČNINSKEGA TRGA 4.11 POLNJENJE VSEBINSKIH VRZELI 4.12 MESTO SCENARIJEV

37 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47

5.0 RAZVOJNA STRATEGIJA URBANIZMA 6.0 STRATEGIJA KONCEPTUALNE PRENOVE DVORAN 7.0 KONCEPTUALNA IN MATERIALNA PRENOVA DVORAN

48 53 60

7.1 ELEMENTI PRENOVE 7.2 FUNKCIJE DODANIH ELEMENTOV 7.3 ZALEDJE

8.0 TEHNIČNO POROČILO 8.1 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 8.2 ENERGETSKA ZASNOVA IN INŠTALACIJE 8.3 SPLOŠNA VARNOST IN DOSTOPI

9.0 VIRI IN LITERATURA

61 62 63

69 65 66 67

“

From urban shop to the new city!

Od urbane trgovine do novega mesta!

Victor Greun

vir: A. Wall, From the Urban Shop to the New City, Actar, Barcelona 2005

1.0 UVOD Mesto Ljubljana je zaradi svoje lege v osrčju slovenskega kulturnega ter jezikovnega območja že vrsto stoletji središče Slovencev, v letih izoblikovanja samostojne države pa je mesto simbolnega središča preraslo tudi v državno prestolnico Republike Slovenije. Prestolna mesta držav imajo tendenco in hotenje, da združujejo ter povezujejo kulturne, finančne ter kreativne tokove svojega naroda, a hkrati želijo preseči nacionalne meje ter postati regionalno mesto - nadnacionalo mesto regijskega razvoja. Regionalna mesta oziroma mesta v katerih se vrši kreativni razvoj so na višji ravni povezana v mrežo mest, preko katere poteka bliskovita izmenjava informacij, idej ter pobud.

Slika 1: Panorama mesta Ljubljana

Mestna občina Ljubljana, kot prestolnica Republike Slovenije še ni popolno razvito nadnacionalno regijsko mesto. Mesto, ki po svoji velikosti spada zgolj med srednje velika evropska mesta, je presenetljiv vir idej, pobud ter kreativne produkcije. Pomanjkljivosti so predvsem infrastrukturne narave (odsotnost mreže, ki bi povezovala ideje med sabo ter jih vpenjala v nadnacionalno sfero) ter v nikoli zares dokončanem procesu urbanizacije. V zadnjih letih se je središče Ljubljanje razvilo v korektno historično mesto v katerem uspevajo kultura, državne institucije ter turizem, kot vse bolj uspešna gospodarska panoga. Ob boku historičnega mesta pa se je na območju bivših javnih skladišč, na temelju trgovine in gospodarskih panog, nenačrtovano razvijalo ter uspevalo sodobno generično mesto, ki s svojim bliskovitim vzponom kaže apetite po tem, da postane več kot le središče trgovine. Vendar popolna odsotnost ali pomanjkljivost infrastrukturne mreže trajektorijev ter povezav obe središči pušča ter izolira na svojem polu in s tem preprečuje Ljubljani, da bi postala resnična mednacionalna, kulturna ter finančna prestolnica.

2.0 TEORETSKA IZHODIŠČA

2.1 TEORETSKA OSNOVA (povzeto po J. Koželj, Arhitektura mesta=urbanistično oblikovanje, delovno gradivo, FA, Ljubljana 2008)

O sodobnem mestu govorimo kot o kombinaciji dveh urbanističnih modelov. Govorimo o soobstoju in dopolnjevanju modela strnjenega mesta ter modela razpršenega mesta. Prvega predstavlja zgodovinsko mesto, ki se ohranja s tem, ko sprejema nove funkcije. Drugega predstavljajo nove oblike mesta v nastajanju, ki je torišče neprestanih inovacij in terja razvijanje novih metod za uravnavanje hitre rasti in prožne organizacije.

Zgodovinsko strnjeno mesto Z modelom strnjenega mesta opisujemo zgodovinsko mesto, ki je strnjena, skozi čas sedimentirana in utrjena struktura in močan oblikovni sistem. Značilen je prostorski red in predvidljive spremembe, kontiuniteta tkiv, identitete, spremembe ter urbanosti. Zgodovinsko mesto je mozaik četrti iz različnih obdobji razvoja mesta. Tukaj so posamezne kulturne plasti mesta, vse od njegovega začetka, zbrane druga ob drugi. Zapisane so v značilnih stavbah in odprtih prostorih, ki jim pripadajo. Za razliko od novih središč v predmestju je zgodovinsko središče edinstveno prav zaradi svojega posebnega duha, ki se poraja iz tam prisotnega skupinskega spomina. Območje ožjega mestnega središča je najbolj izoblikovana in najmočneje utrjena fizična in pomenska struktura v mestu. Tukaj se povezujejo strnjeno zgodovinsko jedro, glavni mestni prostor in poglavitni mestni spomeniki. Mestne četrti so zaokroženi deli mesta. Mestne poteze so nanizanka glavnih prostorov mesta, ki so povezani v doživljajsko celoto mest. Za razliko od četrti so mestne poteze glavno mestno prizorišče, kjer se odvija najbolj živahno dogajanje. V tem delu mesta je najmanj možnosti za obsežnejše preureditve. Tukaj ni več nobenega prostega zemljišča, ki bi zavzemalo površino večjo od stavbnega otoka. V mestnem središču lahko izvedemo le različne oblike vzidave v večje in manjše presledke v obodni zidavi že izoblikovanih stavbnih otokov. Obstoječe tkivo torej preoblikujemo z dodajanjem novega k staremu in to predvsem z raznimi oblikami dozidavi, nadzidam in prezidav obstoječih stavb.

Slika 2: Zgodovinsko jedro Prage

Slika 3: Teoretični primer strnjenega mesta

Splošne opredelitve strnjenega mesta so sledeče. Strnjeno mesto je prostor objektov, sestoj ponavljajočih in posamičnih mestnih tkiv. Celota je prepoznana, homogena, utrjena, hierarhično in razvidno urejena. Prostor je zvezen, rezultat soodvisnosti med stavbami in prostorom, med polnim in praznim. Strnenjo mesto je močan oblikovni sistem, sistem individualiziranih krajev, razčlenjen prostor območji, predelov, četrti, stavbnih otokov. Sestavljajo ga globoke sedimentirane strukture, ki so naložene in homologne. Manjša celota je del večje celote. Določajo ga zakoni tipologije stavb in morfologije mestnega sedišča.

Razpršeno generično mesto Model opisuje strukturne značilnosti in razvojne zakonitosti post-industrijskega mesta, ki se navezujejo na ustrezno strategijo načrtovanja in instrumente urejanja v pogojih razpršenega mesta. Z modelom razpršenega mesta opisujemo sodobno mesto, ki je odprt, dinamičen in kompleken sistem. Razpršeno mesto je odprt sistem različnih tokov in polj delujočih sil, za katerega so značilne, da nima prepoznavne celote, da je prostor pogosto nepovezan ter splošen, razpršena struktura. V prostoru se dogaja tekoča hierarhija ter zgolj približna geometrija, prisotne so naključne in neobvladane spremembe. Razpršeno mesto je stalno nedokončano, naraščajoča kompleksnost pa deluje kot oblika razvojne dinamike. Prostor razpršenega mesta sestavljajo različna polja na omrežju infrastrukture, v katerih se uravnavajo odnosi med neodvisnimi enotami, ki se z dodajanjem razporejajo v stalno odprto, nedoločeno celoto. Enote se med seboj povezujejo na način, pri katerem se ohranja znotraj polja prepoznavnost posamezne stavbe. Stalno nezaključena oblika povezanosti delov zagotavlja sposobnost fizične strukture razpršenega mesta, da lahko sprejema spremembe in se jim prilagaja. V splošnem se lahko razpršeno mesto opredeli kot prostor tokov, sestoj različnih polj delujočih silnic ter trajektorijev tokov. Je tekoč, nedoločen in brezmejen prostor. Celota je brezoblična in nekoherentna, nastaja namreč sproti. Razpršeno mesto je nepovezan prostor razločenih delov, dogaja se stalna dinamika razvoja; metamorfoze, mutacije, evolucije, transformacije, deformacije, itd.

Slika 4: Disperzijsko predmestje Rotterdama

Slika 5: Teoretični primer razpršenega mesta

Urejanje razpršenega mesta temelji na strategiji generiranja sprememb. In sicer na mreženju, plastenju ter zgoščevanju. Mreženje postavlja v ospredje odprte prostore in gibljivost, kar ustvarja pogoje za samoorganizacijo. Plastenje vzdržuje pogoje za rast kompleksnosti sistema z nalaganjem različnih omrežij enega preko drugega v posameznih programsko-funkcionalnih plasteh. Z zgoščevanjem fizične strukture in dejavnosti na vozliščih omrežja, se povečuje učinkovitost urbanega sistema.

Trajnostno regionalno mesto Trajnostno mesto je kombinacija strnjenega in razpršenega mesta v sistemu večpolnega, regionalnega mesta. To je oblika sistemske povezanosti razpršenega mesta, ki nastaja s prehodom iz hierarhičnega sistema naselji v bolj izenačeno omrežje regionalnih vozlišč. Bistvena značilnost mestne regije je policentričnost: v večpolni regiji se posamezni centri specializirajo glede na lokalne prednosti in potenciale, vendar med njimi ne obstaja jasno odrejena hierarhija. Tako se pomen oz. vloga posameznega centra v regiji menjata skozi čas. Odnosi in povezave med centri sorodnih funkcij in s primerljivim razvojnim potencialom dejavnosti se vzpostavljajo v regiji neposredno, tako da se ustvarjajo koristi iz vzajemnosti in sinergetskih učinkov med njimi. Čim večji je njihov raztros znotraj regije, tem bolj neodvisne postajajo posamezne dejavnosti.

Slika 6,7,8: Trajnostno mesto je kombinacija strnjenega in razpršenega mesta v sistemu večpolnega regionalega mesta

Uvajanje trajnostnega razvoja postavlja v ospredje politiko regionalnega razvoja, ki temelji na določenih splošnih ciljih. Povezavi mest in podeželja v urbani sistem, oblikovanju omrežij skladno z naraščajočo specializacijo in delitvijo dela, ki ustvarjajo pogoje za izenačevanje prevelikih strukturnih razlik med regijami, povezovanje omrežij različnih ravni, spodbujanje javnega transporta, itd.

2.2 PONAZORITEV NA MODELU LJUBLJANE

OSRČJE LJUBLJANE - STRNJENO MESTO Zgodovinsko osrčje Ljubljane predstavlja jedro strnjenega mesta. Jasno je razvidno zgodovinsko plastenje - hierarhija odnosov v prostoru, kontinuiteta tkiv, dokončnost urbanega ter mogočni prazni prostori v mestnem tkivu. V njem se odvija živahno življenje, stare in preživete vsebine pa nadomeščajo nove - ničkolikokrat turistično, kulturno ali upravno obarvane. Ljubljana se je skozi zgodovino razvijala in širila iz osnovne celice mesta ob vznožju ljubljanskega griča v smereh glavnih mestnih vpadnic (proti Dunaju, Celovcu, Trstu in Zagrebu). Vendar je vseskozi mesto delovalo izjemno monocentristično, se pravi z enim upravnim, kulturnim in gospodarskim središčem, na kar nakazuje tudi prisotnost glavnine pomembnejših arhitekturnih realizacij do 20. stoletja zgolj v strogem mestnem jedru. Osrčje Ljubljane ima večinoma že izpopolnjeno, utrjeno strukturo. Njegova zaokroženost ter sklenjenost komunikacijskih povezav, tokov pa ne nudijo možnosti za večje spremembe znotraj že urejenega hierarhičnega sistema. Osnovno celico mesta predstavljajo trgi ob vznožju grajskega griča, ki so povezani v najstarejši, še vidni del mesta. Na to matično celico so se kasneje priključevali novejši stavbni otoki, ki segajo do oz. so bili omejeni z železniško povezavo. Ta skupek struktur predstavlja zgodovinsko jedro mesta Ljubljana. Kasneje je bil še nekajkrat preoblikovan, kot naprimer z umestitvijo glavne mestne vpadnice - Slovenske ceste ali pa z razvojem grozda stolpnic na območju Bavarskega dvora.

Zgodovina Ljubljane Ljubljana je prestolno mesto Slovenije in sedež največje mestne občine v državi. Mesto je središče mnogih različnih sfer - tako kulturne, geografske, politične, gospodarske, kreativne, itd. Ker ima izjemno ugodno geo-politično lego, na stičišču trgovskih poti ter na prehodu iz srednje v južno in iz zahodne v vzhodno Evropo, je bilo to območje že zgodaj naseljeno. Prve naselbine na območju Ljubljanskega barja je mogoče datirati davno v leto 2000 pr. n. št. V tem prazgodovinskem obdobju so se začele pojavljati prve mostiščarske naselbine, gručasta naselja lesenih bivališč, ki so stala na kolih zabitih v dna jezera oziroma barja. Gospodarstvo je bilo primitivno, temeljilo je predvsem na lovu, ribolovu ter nabiralništvu. Pojavljale so se že tudi prve oblike živinoreje in poljedelstva. Kasneje so, kot prvo med indo-evropskimi narodi, območje naselili Iliri, katere so kasneje izpodrinili Kelti. Arheološke izkopanine dokazujejo prisotnost večjega keltskega naselja ob vznožju Grajskega griča.

Mesto Ljubljana; zgodovinsko strnjeno mesto

Merilo 1 : 25000

V letu 14 je na mestu današnje Ljubljane nastala Rimska naselbina AEmona, naselje je kasneje postala utrdba za rimsko legijo - XV. legija Apollinaris, upravno pa je spadala v rimsko provinco Norik. Tloris mesta je bil pravokoten in je najverjetneje temeljil na tlorisu predhodnega vojaškega tabora. AEmona je ležala ob Ljubljanici, na mestu današnje Slovenske ceste. Obkrožena je bila z obzidjem, glavno doživljajsko os pa sta tvorili tipični cesti rimskih naselbin,

cardo maximus in decumanus maximus. Znotraj naselja je bila razporejena mreža medsebojno pravokotnih ulic, ki so prostor delile na posamezne bivanjske enote. Mestna uprava je imela sedež na forumu, kjer je dominirala bazilika, v zgradbah ob forumu pa so so nahajale trgovske ter gostinske vsebine. Forum se je nahajal na lokaciji današnjega Ferantovega vrta, arhitekturnega dosežka slovenskega mojstra arhitekture, Edvarda Ravnikarja. Infrastruktura je bila v naselju dobro razvita. Ceste so bile tlakovane, v mesto je bilo speljanih več vodovodov, hiše so bile zidane ter opremljene s centralnim ogrevanjem. S propadom rimskega cesarstva in začetkom velike selitve narodov se je pričel tudi postopen zaton AEmone. Preden so se v 6. stoletju na območju današnje Slovenije naselili Slovani, so na to območje pred njimi vpadali že Huni, Vzhodni Goti in Langobardi. AEmona je zaradi ropanj ter pustošenj kot naselje propadlo, nove naselbine so začele nastajati ob grajskem griču ter ob vzhodnem obzidju bivšega mesta. Na griču je pričel dominirati ljubljanski grad, ki se je razvijal postopno, skupaj z naseljem, ki so ga pričeli tvoriti trije trgi, tri jedra - mestni trg, stari trg in gornji trg. V 12. stoletju se mesto prvič pisno omeni in sicer kot Luwigana. Stoletje kasneje so v mestu zavladali Habsburžani, ga preimenovlai v Laibach ter mu podelili mestne pravice ter večje število trgovskih in drugih privilegijev. V 15. stoletju je Ljubljana s postavitvijo katedrale Sv. Nikolaja postala stolno mesto, obdalo jo je novo obzidje, po velikem potresu v začetku 16. stoletja pa je bila obnovljena v renesančnem slogu. Ljubljana se je do 18. stoletja razvijala na vseh področjih, tako kulturnem, umetniškem kot tudi gospodarskem. Dobila je prve šole, filharmonijo, večje samostane, pričela se je gradnja baročnega parka, postavljene so bile prve manufakturne delavnice. Velik mejnik v razvoj mesta ter širše regije pa je pomenila okupacija Napoleonove vojske ter ustanovitev Ilirskih provinc leta 1809. V kratkem obdobju Ilirskih provinc je mesto prvič postalo prestolnica. Slovenščina je postala ena iz med uradnih jezikov, mesto pa je, kot posledica razsvetljenstva francoske revolucije, dobilo prvo visoko šolo. V tem obdobju je mesto Ljubljana poleg Trsta postalo tudi eno glavnih središč in zbirališč slovenskega kulturnega in narodno-buditeljskega dogajanja. Poraz Napoleona in vrnitev Ljubljane nazaj pod oblast Habsburške monarhije je pomenil odvzem mnogih pravic, ki jih je mesto uživalo v kratkem šestletnem obdobju Ilirskih provinc. Da bi oblast pomirila strasti je v Ljubljani organizirala kongres Svete alianse ter vložila sredstva v izgradnjo ljubljanske infrastrukture. Tako je naprimer v prvi polovici 19. stoletja ljubljana dobila železniško povezavo, postavljeni so bili novi ter sodobni mostovi, pričelo pa se je utrjevati nabrežja Ljubljanice zaradi prepogostih poplav. V drugi polovici 19. stoletja Ljubljana dobi plinsko razsvetljavo, dokončan pa je tudi mestni vodovod. Konec 19. stoletja mesto prizadane katastrofalen potres, ki zamaje ali poruši glavnino mestnih stavb. Vendar se katastrofa pokaže kot priložnost za celostno prenovo mesta, ki poteka v neoklasičnem in secesijskem slogu naprimer celotna Miklošičeva ulica. V tem času je županoval legendarni ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je bil na prelomu stoletja zaslužen za hitro obnovo popotresne Ljubljane, ki uvede prvo kopališče, električno razsvetljavo ter leta 1901 električni tramvaj.

Slika 9: Antična AEmona

Slika 10: Ljubljana v poznem srednjem veku

Slika 121 Ljubljana v 18. stoletju

Po razpadu Avsto-Ogrske in koncu prve svetovne vojne postane ljubljana kulturno, upravno ter gospodarsko središče Slovenije v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje Jugoslavije. V času kraljevine je bila ustanovljena prva Univerza, Narodna galerija ter Akademija znanosti in umetnosti. V tem obdobju je bil dejaven arhitekt Jože Plečnik, ki je docela spremenil podobo ter identiteto mesta, ter ga poskušal približati italjansko-mediteranskemu duhu. Zaslužen je za ureditev Vegove ulice, parka Zvezde, Plečnikovih tržnic, stavba NUK-a, itd. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, pa Zgornjo Šiško, Moste in Vič in tako je do leta 1935 nastala prva velika Ljubljana - osnova za razpršeno mesto.

OBROBJE LJUBLJANE - JEDRA RAZPRŠENEGA MESTA Predmestja in četrtne skupnosti Ljubljanje so v osnovi nepovezani splošen prostor, pripadajo odprtemu in dinamičnemu sistemu, ki se zgoščuje in intenzivira ob različnih manjših vozliščih predmestja. Ta vozlišča tvorjio nekakšna jedra v sicer razsredinjenem prostoru - zgoščevanje se dogaja ob večjih infrastrukturnih objektih ter postajah, upravnih stavbah, kulturnih ustanovah ter komercialnih površinah. Intenzivnost takega polja definira moč atraktorjev ter gostota tokov preko njega. Predmestje Ljubljane torej gradi nevtralno, splošno tkivo, ki se je začelo nalagati v prvih desetletjih 20. stoletja, intenzivnost nalaganja pa se je močno povečalo po letu 1945 s pričetkom širšega procesa urbanizacije. Jedra tovrstnega tkiva so se pričela pojavljati bodisi ob že obstoječih vaških središčih, ki jih je urbanizacija pogoltnila (npr. Stara cerkev v Šiški) ali pa so nastala iz potrebe v novih stanovanjskih sosekah (npr. Plava laguna za Bežigradom). Tovrstnih jeder oziroma središč je več, nekatera so podvržena procesu stagnacije in propadanja, spet druga nastajajo na novo. Vse to je mogoče pripisati procesu konstantne destabilizacije v prostoru, kolizij, sprememb namembnosti, sprememb v gostoti tokov. itd. Zanimiv proces se je pričel dogajati po spremembi gospodarskega sistema leta 1991. Na obrobjih mesta, ob na novo nastali obvoznici so se pričela pojavljati nakupovalna središča, ki so temeljila na izročilu ameriških nakupovalnih središč - torej enostavna dostopnost, prosto parkiranje ter zgostitev nakupovalne ponudbe. Zaradi teh specifičnih lastnosti so ta nova središča pričela izčrpavati že obstoječa predmestna jedra in povzročila destabilizacijo v urbanem prosotru, ki se še do danes ni povsem uredila. Eno tovrstnih nakupovalnih središč pa je prerastlo svoj ozek vsebinski okvir ter postalo neposreden konkurent ne zgolj že obstoječim jedrom zgoščenega mesta, temveč tudi zgodovinskemu strnjenemu centru. Območje javnih skladišč, največjega kopenskega terminala v tem delu Evrope, je po propadu večjih slovenskih industrijskih firm ter izgubi balkanskega tržišča ostalo brez funkcije. Ostalo je 600.000 m2 veliko območje izpraznjenih dvoran in porodila se je ideja eksperimentalne naselitve trgovskega programa v eno iz med njih. V grobih dvajsetih letih je iz javnih skladišč spontano zrasel nov neplaniran trgovsko-zabavni center BTC city, ki se po svoji površini uvršča med največja svetovna trgovska središča.

Razvoj Ljubljane po letu 1945 Že pred vojno, v poznih 20. in zgodnjih 30. letih se je v Ljubljani pričel proces urbanizacije in postopne vsebinske in oblikovne spremembe ruralnega v urbano predmestje glavnega mesta. Predvsem na območju Bežigrada so pričela rasti naselja po funkcionalističnih načelih z njimi pa so se pričeli postavljati tudi spremljajoči infrastrukturni objekti. Po vojni je mesto, zaradi boljše ekonomske situacije in procesa urbanizacije, privabilo mnogo novih prebivalcev za katere je bilo potrebno razvijati in graditi nove bivanjske soseske. Znane so soseke v Šiški, za Bežigradom, Savsko naselje ter kasneje naselje Fužin, BS3, Štepanjsko naselje. V tem času je mesto dobilo tudi vrsto novih javnih površin (Trg revolucije z Maximarketom), poslovnih con (Bavarski dvor, Gospodarsko razstavišče) ter industrijskih obratov (Litostroj, javna skladišča). Po osamosvojitvi Slovenije postane Ljubljana prestolnica države v katero je potrebno umestiti nove upravne stavbe. Ljubljana se preneha širiti navzven temveč se prične proces zgoščevanja. Novi pojavi v prostoru ter obvoznica, kot že omenjeni BTC city, porušijo stara razmerja na katera se mesto še ni uspelo povsem prilagoditi. Mesto Ljubljana; četrtna jedra pred letom 1991

Merilo 1 : 25000

Destabilizacija razpršenega mesta po letu 1991 Osamosvojitev Slovenije ter sprememba političnega in gospodarskega sistema so podobo glavnega mesta močno predrugačile. Strnjeno historično središče je postalo jedro upravne države, center moči, hkrati pa tudi vedno bolj pomembno turistično ter kulturno središče. Na obrobju mesta, na stiku med ruralnim in urbanim in še na prej nepopisanem listu pa so pričela rasti nakupovalna središča. Grozd večjih trgovin združenih v eno entiteto. Prednost nakupovalnih središč je bila njihova enostavna dostopnost, brezplačna parkirna mesta, pred vsem pa široka paleta ponudbe blaga, ki je bil ogromen atraktor za tokove potrošnikov.

Mesto Ljubljana; ugašanje nekdanjih četrtnih jeder na račun novih obmestnih središč po letu 1991

Merilo 1 : 25000

Po drugi svetovni vojni, se je pričela masovna gradnja stanovanjskih sosesk in ta so imela zasnovana urbana jedra oziroma vozlišča. V njih se je zgoščal javni program - postavljene so bile pošte, banke, upravne enote, pridružile pa so se jim še poslovne enote, kulturni domovi, kinematografi ter t.i. veleblagovnice, ki so širšo sosesko zalagale z raznovrstnim blagom. Primer tovrstnih središč sosesk je Astra s Plavo laguno za Bežigradom, Okolica Kina Šiške ter tržnica v Mostah. Tovrstni funkcionalni in upravni centri soseske so odlično delovali pri oskrbovanju četrti, a ko se je pojavil koncept nakupovalnega središča mu niso mogli več konkurirati. Razlogov za to je več. Prvi je gotovo, da veleblagovnice niso zmogle dosegati širine ponudbe večjih trgovin na obrobju, ki so imele za svoje stavbe na voljo veliko več prostora, ki je bil tudi cenovno ugodnejši. Drugi razlog je število brezplačnih parkirnih mest. Nakupovalna središča so za svoje potrošnike namenile veliko število parkirnih površin tako rekoč pred vrati. Na drugi strani je bilo v jedrih sosesk parkiranje pereč problem, saj so bili dostopi mišljeni bodisi peš bodisi z javnim transportom, prepričanje, ki pa se ni več skladalo z vse večjo avtomobilsko kulturo Slovencev. Tretji razlog leži v dostopnosti. Ne glede na trenuten položaj v mestu, je dostop do nakupovalnih središč preko obvoznice relativno enostaven. Vsi našteti razlogi so bili tudi atraktor za privabljanje potrošnikov iz širše ljubljanske regije, s čimer so nakupovalna središča postala atraktivna tudi za druge vsebine, od zabavnih, rekreacijskih pa tudi poslovnih. S to selitvjo programa iz ostalih predmestnih jeder je ta proces še dodatno destabiliziral in izčrpal soseske, hkrati pa so območja nakupovalnih središč, predvsem pa BTC City, postala neposreden konkurent historičnemu centru.

2.3 METAMORFOZA OBMOČJA JAVNIH SKLADIŠČ

Digitalni ortofoto posnetek Ljubljane - lokacija območja bivših javnih skladišč, danes BTC City

Merilo 1 : 15000

Nakupovalno središče BTC City BTC City je nakupovalno središče na severo-vzhodnem robu Ljubljane. Območje je v lasti slovenske družbe BTC d.d. Ta upravlja s prostorom središča in na njem skrbi za ponudbo poslovnih, trgovskih in rekreativnih, zabavnih in kulturnih dejavnosti, nudi logistične storitve ter storitve iz dejavnosti prostega časa. V preteklosti je podjetje izvajalo dejavnost javnih skladišč, v sedanjo obliko se je družba preoblikovala v devetdesetih letih 20. stoletja. BTC je v večinski lasti zaposlenih, vodstva in upokojencev družbe. Predsednik uprave je dolgoletni direktor Jože Mermal, predsednik nadzornega sveta, ki bdi nad poslovanjem družbe je, Vincencij Kocjančič.

Slika 12: Zračni pogled na strukturo območja BTC City

Skupni obseg obratovalnih površin površin središča je okoli 250.000 m2, kar ga uvršča med največje tovrstne nakupovalno-zabavne komplekse v Evropi. Vsebinsko ga sestavljajo večje nakupovalno središče City Park, 16 manjših trgovskih dvoran, več rekreativnih dvoran, multipleks kino dvoran, živilska tržnica, vodni park Atlantis, zabavno središče Arena ter tri stolpnice. Najstarejša ter najnižja je stolpnica BTC, sledi ji Plaza hotel ter najnovejša Kristalna palača, ki ima tudi status najvišje zgradbe v Sloveniji.

ZGODOVINA IN RAZVOJ OBMOČJA (povzeto po D. Kladnik, : Šmartinka: prometna in poslovna žila Ljubljanje. Ljubljana: BTC City, 2006.)

Povojna gospodarska rast ter potrebe po skladiščih Druga svetovna vojna je Ljubljano ter Slovenijo močno poškodovala, zato so bile v povojnih letih na vseh področjih potrebne masovne prenovitvene akcije, ki so sprožile gospodarsko rast in povečevale družbeno blaginjo. V zgodnjih petdesetih letih se je zaradi mnogih socialnih programov ter liberalizacije socialističnega gospodarskega modela povečala kupna moč prebivalcev. Mnogo novih industrijskih obratov je proizvajalo produkte, katere so podjetja želela izvažati, hkrati pa so imeli Ljubljančani vse večjo željo po potrošnji. Povečan uvoz ter izvoz dobrin je povzročil, da so bila skladišča posameznih obratov, zadrug ali trgovskih objektov kmalu premajhna za naraščujoč promet. Pojavila se je potreba po centraliziranem skladiščenju, ki bi delovalo po principu kopenskega terminala in bi v prihodnosti zadoščala za potrebe celotne ljubljanske industrije in trgovine. Mesto je že imelo nekaj skladiščnih površin, kot naprimer: skladišče Globusa, Veletekstila ob železnici ter vrsto manjših skladišč. V predvojnem obdobju so se ob železnici že tudi razvijala javna skladišča, vendar je to dejavnost zavrla vojna. Med njo je bilo 40 odstotkov vseh skladiščnih površin porušenih. Skupni obseg skladiščnih površin je leta 1953 znašal okoli 20.000 m2, po podatkih trgovinske zbornice pa bi zgolj ljubljanska trgovinska mreža potrebovala 98.377 m2 teh površin.

Slika 13: Povojna Ljubljana v ruševinah

Slika 14: Obnova mesta v zgodnjih petdesetih

Okrajni ljudski odbor Ljubljane je leta 1954 sklenil, da je potrebno zaradi vse večje potrebe po skladiščnih kapacitetah začeti z izgradnjo novih modernih skladišč. Sprejeli so koncpet o gradnji skladišč na enem mestu. Odločitev je bila daljnosežna. Precej slovenskih podjetji je v prihodnosti, po zaslugi te odločitve, razširilo svoje dejavnosti in jih uspešno razvijalo. K temu je pripomogla izjemna lega Ljubljane na križišču prometnic ter v osrčju Slovenije in na ta način predstavljala pomembno tranzitno zvezo z Evropo.

Ustanovitev Centralnih skladišč Okrajni ljudski odbor je imel težave pri iskanju primerne lokacije, ki bi ustrezala vsem željenim parametrom novega programa. Pogoj ni bil samo ogromno in nepozidano zemljišče, temveč tudi možnosti širjenja dejavnosti, dobre cestne in železniške povezave ter obstoječa komunalna infrastrukutra. Kmalu se je izkazalo, da je edino možno območje za skladiščno dejavnost nekje v Mostah, na mikrolokaciji med Šmartinsko cesto in takrat še obratujočim letališčem Ljubljana Polje. Vizija je začela postajati realnost leta 1954, ko so buldožerji pričeli z izkopom gradbenih jam za prvi dve od enajstih planiranih skladiščnih dvoran t.i. Centralnih skladišč, ki bi skupaj zagotavljale 65.000 m2 novih uporabnih prostorov. Ta površina naj bi zadostovala ljubljanskim potrebam za naslednjih 50 let. Vendar se je že čez slabih 10 let izkazalo, da površina ne ustreza več dejanskim potrebam. Idejne projekte za skladiščne dvorane je izdelal Splošni projektivni biro Ljubljana, podjetniško vizijo skladišč pa je zasnoval Jože Borštnar, ki je podjetje vodil do leta 1984.

Slika 15: Prva dela leta 1954 ob Šmartinski cesti

Slika 16: Javna skladišča leta 1958

Slika 17: Notranjost dvorane leta 1960

Leta 1957 so Centralna skladišča pričela skladiščiti tudi tovor podjetij, ki niso bila del prvotne skupine ustanoviteljic, zato se je zaradi te razširitve dejavnosti in obsega poslovanja podjetje preimenovalo v Javna skladišča. Do leta 1962 je bilo postavljenih vseh 11 načrtovanih dvoran, zaradi uspešnega poslovanja je podjetje preraslo zastavljene okvirje delovanja in pojavila se je potreba po izgradnji dodatnih površin.

BTC - Blagovno Transportni Center Leta 1975 je podjetje postalo največji kopenski terminal v Jugoslaviji in tega leta se je podjetje preimenovalo v Blagovno Transportni Center. Kljub težkim gospodarskim razmeram se je dejavnost širila naprej in gradile so se nove površine. Leta 1987 je BTC našel novo priložnost in postal prva kopenska carinska cona. Tako je Ljubljana postala največje carinsko skladišče za potrebe SFRJ in največji kopenski blagovni terminal v Evropi.

Slika 18: Notranjost dvorane leta 1960

Slika 19: Pogled na javna skladišča

Slika 20 Notranjost dvorane leta 1975

S propadanjem nekdanjega družbenega sistema se je gospodarska negotovost povečevala, razpad federacije pa je pomenil izgubo nekdanjega skupnega trga, tako je imel BTC leta 1990 50.000 m2 praznih površin. Vseeno pa je bilo to leto za podjetje prelomno. V iskanju ter potrjevanju na novo pridobljene podjetniške iniciative in svobode se je odločilo za preimenovanje v Blagovno Trgovinski Center. Struktura podjetja pa se je preobrazila v delniško družbo, odpirati se začnejo prve trgovinske površine.

BTC City - Blagovno Trgovinski Center Leta 1993, ko je vodenje podjetja prevzel Jože Mermal, je to območje še vedno veljalo za neugleden predel, namenjen transportu ter industriji. Prazne skaldiščne dvorane so pričenjale dobivati nove, privlačnejše podobe s prenovo prve dvorane - dvorane A. V njej so začele nastajati prve večje trgovine. Leta 1994 je delniška družba BTC d.d. vstopila na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev. V tem letu je BTC beležil nekaj nad 4 milijone obiskovalcev. Skladiščni prostori so se pričeli odmikati na bolj oddaljena obrobja mesta, obstoječe dvorane pa je pričenjal polniti večinoma trgovski program. Tako je bilo že leta 1995 letnih obiskovalcev blizu 7 milijonov. Potrebno je bilo obnoviti infrasturkturo, železniške tire nadomestiti s cestami ter predrugačiti celostni videz iz skladiščnega območja v nakupovalno središče. Investicije v trgovski program ter razširitev ponudbe na tudi zabavno-rekreacijski program so v letu 2000 prinesle rekordnih 11 milijonov obiskov. To leto je delniška družba tudi postavila poslovno stolpnico ob Šmartinski cesti. Leta 2004 je bil odprt največje pokrito nakupovalno središče v Sloveniji - City Park. BTC pa je dobil tudi multipleks kinodvoran ter termalni vodni park.

Leto 1954 - ustanovitev centralnih skladišč

Leto 1991 - prenehanje skladiščne dejavnosti

Leto 1994 - uvajanje novih vsebin

Leta 2012 je BTC City beležil že 22 milijonov letnih obiskovalcev. Območje velja za regionalni trgovinski center, ki oskrbuje območja široko izven meja Mestne občine Ljubljana. Postavljen je bil prvi hotel ter najvišja zgradba v Sloveniji. Področje BTC City ustvari najvišji BDP v mestu Ljubljana.

1.3.4 RAZVOJ POTROŠNJE

NAKUPOVANJE IN POTROŠNIŠTVO Trgovina predstavlja koncept poslovnega modela, ki nudi izdelke ali storitve v zameno za denar ali menjavo izdelkov oziroma storitev. Nakupovanje je aktivnost v kateri potrošnik izbira med dobrinami ali storitvami večih trgovcev z namenom selekcioniranja in kasnejšega nakupa. Aktivnost se uvršča tako med ekonomske kot tudi prostočasne dejavnosti. Sledi trgovine segajo vse do začetka človeškega roda, začetek nakupovanja kot dejavnosti pa lahko določimo obdobje Antike. V mestih antične Grčije je bila središče naselja agora, javni trg katerega je obdajala stavbe trgovin ter storitvenih dejavnosti. Ta koncept središča mesta je kasneje prevzel Rimski imperij in ga utiliziral pod novim imenom, forum. Forum je, podobno kot agora, javni trg v rimskem municipiumu namenjen predvsem trgovini ter družabnim dejavnostim. V središču je stala bazilika, ki je predstavljala središče uprave, obdajale pa so ga serije trgovin. Za predhodnike nakupovalnih središč bi lahko šteli arabske souke oziroma perzijske bazarje. Souk je četrt v mestu, ki jo sestavlja tržnica obdana z ulicami trgovin. Prvotno je bila to tržnica na prostem kjer so se ustavljale trgovske karavane in so trgovci razkazovali svoje blago. Kasneje pa so območja prerasla v večje formalizirane enote z izjemno pomembno vlogo v mestu. Bazar se je razvijal na podoben način, je pa za razliko od souka ponavadi pokrit in stalen, medtem ko je souk mnogokrat sezonski in na prostem. Sodobni fenomen potrošništva je tesno povezan z vzponom potrošniške družbe v Angliji v 18 stoletju. Od leta 1600 je namreč kupna moč angleškega prebivalstva počasi rastla, kar je ustvarjalo potrebo po zagotavljanju dodatnih dobrin, hkrati pa je odpiralo možnosti za prodajo novih. Z vedno več dobrinami na voljo, so se tržnice pričele širiti in v zavesti ljudi postajale vedno bolj pomembne. Nakupovanje ni bilo le opravilo, temveč je postalo tudi statusni simbol. Trend se je močno pospešil v pričetku 18. stoletja in z začetkom industrijske revolucije. Prosperiteta ter stabilnost in vse večja mobilnost prebivalstva so privedle do tega da je bilo vedno več posameznikov, ki so bili zmožni postati potrošniki. Pomemben mejnik je bila sprememba v zavesti, da nakupovanje opravljajo posamezniki individualno in da je bilo nakupovanja na zalogo vedno manj. Ob izteku stoletja so tudi bolj luksuzne dobrine postajale dostopnejše urbanemu srednjemu ter višjemu sloju, kar je še dodatno pospešilo potrošnjo. Ta rast je privedla do sodobnega termina potrošništva - proliferacije trgovin, ki so prodajale posebno blago in sprejetje nakupovanja kot kulturno dejavnost samo po sebi. Prve izložbe so se pričele pojavljati proti koncu 18. stoletja v Londonu. Eksperiment, ki so ga kritizirali mnogi, je povzročil pravo revolucijo v dojemanju trgovine kot prostora. Trgovci so pričeli spoznavati, da atraktivno opremljena trgovina pomeni porast v blagovnem prometu, pozornost pa da vzbujajo napisi, svetlobne inštalacije ter pogosto menjavanje razstavnega blaga.

Slika 21: Theranski bazar v 19. stoletju

Slika 22: Prve trgovine z izložbami v Londonu

Slika 23: Primer en prvih veleblagovnic v Parizu

Naslednja stopnja v razvoju potrošništva je bil prehod iz malih trgovin, ki so prodajale en tip blaga k veleblagovnicam, ki so prodajale večje količine raznovrstnega blaga. V njih je potrošniku omogočeno izbiranje med večimi blagovnimi znamkami v različnih cenovnih razredih. Središče tega novega trenda potrošništva so postala London, Pariz, New York ter Chicago. Veleblagovnice so trgovino iz ulic preselile v notranjost stavb.

NAKUPOVALNA SREDIŠČA (povzeto po A. Wall, Victor Gruen: From Urban Shop to New City, Actar, Barcelona 2005)

Vzpon predmestji in pojav avtomobilistične publike Nakupovalna središča (angleško: shopping mall) je ena ali več stavb, ki skupaj sestavljajo kompleks trgovinskih enot, ki jih med seboj veže odprta ali pokrita povezava. Pogosto vsebujejo tudi vsebine, ki niso zgolj trgovske. Naprimer, restavracije, bare, kinematografe, itd. Prvi zametki nakupovalnih središč so se pričeli pojavljati v ZDA in sicer v zgodnjih 20. letih 20. stoletja. Temu pojavu botrujejo splošna blaginja predkrizne Amerike, uveljavljanje osebnega avtomobila kot prevladujočega prevoznega sredstva ter razraščanje suburbanih predmestji okoli mestnih središč (angleško: downtown). Do te točke je večina trgovske dejavnosti v ZDA potekala v veleblagovnicah v središčih mest. V že obstoječih mestih, ki so bila že zgoščena (naprimer New York in Chicago) ter so imela uveljavljen in funkcionalen sistem javnega transporta je bil tak model središčno centraliziranih dejavnosti relativno uspešen. Drugače je bilo pri novo nastajajočih mestih na Zahodni obali, ki so začela eksplozivno rasti šele v 20. stoletju. Ta mesta namreč še niso imela povsem formiranih središč, predmestja pa so se širila hitreje, kot se je uspelo mesto zgoščevati. Mreža javnega prometa ni zmogla slediti hitremu razvoju suburbanih sosesk, zato se je kot glavno prevozno sredstvo začel uveljavljati avto, ki je omogočil hiter ter individualen transport med točkami. Povojna blaginja v ZDA je ustvarila pogoje za sunkovito rast ter širjenje mestnih mrež ter njihovih predmestij. Podoba ameriških sanj je postala družina, hiša v suburbiji ter avto. Zaradi oddaljenosti ter preobremenjenosti mestnih središč je bilo potrebno iznajti nov koncept oskrbovanja predmestji. Koncept, ki bo lahko ujel zanimanje vse večje avtomobilistične publike.

klasična mesta Vzhodne obale: zgoščevanje downtowna

nova mesta Zahodne obale: kultura suburbije

Že v predvojnem obdobju so začele določene veleblagovnice svoje franšizne trgovine seliti tudi v predmestja. Poleg veleblagovnice so umestile večje parkirne površine, saj je bila zemlja poceni, avtomobilizem pa v vzponu. Vendar zaradi recesije tak koncept predmestne trgovine nikoli ni zares zaživel. Povojni ekonomski razcvet je pospešil proces decentralizacije mestnih središč in selitev trgovskih površin tudi v suburbijo. Eden prvih ter arhitekturno zanimivejših primerov takih povojnih suburbanih veleblagovnic je veleblagovnica Miliron v predmestju Los Anglelesa. Projektiral jo je Victor Gruen, arhitekt, ki je bil odgovoren za večji del razvoja nakupovalnih središč v povojnih ZDA, njegov vpliv pa ni pomemben zgolj v lokalnem, temveč tudi v globalnem smislu. Veleblagovnica Miliron je zanimiv v smislu svoje pritličnosti ter transparentne odprtosti, medtem, ko so bile tipične veleblagovnice tega časa visoke in zaprte strukture. Z razporeditvijo programa v pritličju je bilo površin za parkiranje manj, arhitekt pa je ta manjko rešil z revolucionarno metodo umeščanja parkirnih površin na streho stavbe in tako koncipiral in oblikoval glavni vhod v objekt iz strehe stavbe.

Veleblagovnica za širšo regijo Hitreje kot so predmestja ameriških mest rastla, večja je bila potreba po potrošnji. Veleblagovnice s svojo omejeno ponudbo niso uspele več dohajati potreb ter želja potrošnikov. Poti naprej sta bili mogoči dve. Bodisi disperzijsko nizanje veleblagovnic v regiji bodisi zgoščevanje trgovinskih površin ob že obstoječih blagovnicah. Po analizah ter urbanističnih študijah se je smiselnejšo pokazala odločitev zgoščevanja trgovske dejavnosti ob že obstoječih trgovinah. Ta odločitev je bila preludij v nastanek regionalnih nakupovalnih središč. Nakupovalno središče je bilo torej po svoji vsebini skupek trgovinskih površin, ki so se pričele zgoščevati ob dominantni veleblagovnici ali večji funkcionalni oskrbovalni enoti, njihova glavna funkcija pa je bila uspešno zalaganje regije z vedno več produkti, ki jih je povojna ameriška industrija pospešeno proizvajala, s tem ustvarjala potrebo in pospeševala potrošnjo.

Slika 24: V. Gruen - veleblagovnica Milliron, ena prvih v suburbanih predmestjih

postavitev veleblagovnic na doslej nepozidana območja predmestji

Sodobna nakupovalna središča so bila torej konceptualna novost v prostoru. Ta novo nastali fenomen je postal zanimiv tudi načrtovalcem urbanega prostora in arhitektom. Kljub odporu CIAM-ovcev do urejanja trgovinski površin ter splošnemu negiranju pomena trgovine v sodobni družbi (v Le Corbusierovem idealnem mestu ‘štirih funkcij’ ni moč najti ničesar kar bi lahko povezali s površinami namenjeni trgovini oziroma potrošnji), so mnogi ameriški projektanti v nakupovalnem središču prepoznali potencial, da to sčasoma prerase v družbeni ter socialni center predmestja - v zgodovini sledimo primere, ko so mnoga mesta zrasla prav iz trgov; agora, souk, tržnica, galerija, itd.

Dnevna soba lokalne skupnosti Zahteve in pričakovanja investitorjev, ob postavitvi nakupovalnih središč, so se strnile v treh točkah. Objekti v takih središčih morajo biti dobro grajeni ter ustvarjati privlačen ambient, imeti morajo potencial, da se lahko ob povečanem povpraševanju po dobrinah širijo ter da imajo tako privlačen karakter, da privabijo vse prebivalce, ki živijo v radiju 15-minutne vožnje do centra. Arhitekti ter urbanisti so v zahtevah videli potencial po vzpostavitvi novega javnega prostora znotraj nakupovalnih središč. Območja bi lahko delovala kot forum za nenehne javne dejavnosti in na ta način zlagala kulturo, zabavo in javne aktivnosti v že obstoječih regijskih (nakupovalnih) središčih. Preko petdesetih let 20. stoletja so arhitekti eksperimentirali z različnimi velikostmi ter postavitvami odprtega javnega prostora, z razvojem klimatskega prezračevanja pa se je ta prostor začel počasi seliti v notranjost objektov, kjer bi zagotavljal možnost celoletnih aktivnosti, neodvisnih od vremenskih vplivov. Centralno pokrito dvorišče naj bi delovalo kot stičišče vseh tokov, hkrati pa bi bil glavni orientir v sicer vedno večjih objektih.

Slika 25: Eno prvih zgoščenih nakupovalnih središč v ZDA - Northland v Detroitu

Več blagovnic skupaj tvori grozd objektov med njimi pa se tvorijo zunanje javne površine

Oktobra 1956 je svoja vrata odprlo središče Southdale v Minneapolisu, ameriški prvi mall (mall - introvertirano, klimatizirano nakupovalno središče). Sprojektiral ga je že omenjeni arhitekt Victor Gruen, ki je preko petdesetih postajal vedno večja avtoriteta na področju trgovinske arhitekture. Kritiki so videli v njem izjemen prostorski presežek, saj je v suburbano predmestje vnesel strukturo in vsebino, ki je bila vse prej kot suburbana. Southdale naj ne bi bil kopija mestnega središča, je pa povzemal vse kar mestno središče dela privlačno - raznovrstnost, individualnost, svetloba in barve ter gruče ljudi. Kar je bilo mestnega v novem konceptu nakupovanja je bil pokrit javni prostor, ki je bil tako atraktor kot tudi poligon za kreativnost obiskovalcev. Igra svetlob ter mnoga razstavljena umetniška dela so prostoru dala občutek brezmejnosti. Prostor se je lahko koristil kot oder za modne revije, koncerte, predavanja, bilo je dovolj prostora za razstave od avtomobilov do slikarskih del.

Introvertirana arhitektura Kmalu po odprtju nakupovalnega središča Southdale je območje po naključju obiskal Frank Lloyd Wright in ga v svojem ciničnem slogu označil za kup barak ter povprašal, ali je prišel na kolodvor ali avtobusno postajo. Dejal je, da ga že sam izgled strukture odvrača. Kljub svoji grobi kritiki, se zdi da je F. L. Wright uspel prepoznati, da gre v prvi vrsti za objekt namenjen javnosti, kar je bil tudi glavni namen projektanta. Kljub temu se zdi, da so bile besede F. L. Wrighta na nek način preroške. Nakupovalna središča so preko desetletij postajala vedno bolj introvertirana, dejavnosti so se selile na notranje trge, zunanjost pa je bila soočena s težko fasadno oblogo ter stotinami parkirnih mest. Zelenje ter pohodne površine so se selile v notranjost in tako ustvarjale prostor za nova parkirna mesta. Paradoks je bil, da se je v vedno večjem trudu privabljanja javnosti, nakupovalno središče vedno bolj prostorsko oddaljevalo od lastne regije. Do te mere, da so finalno območja le postale zaprte škatle z brezmejnimi parkirnimi površinami pred njimi, kot jih je Wright sprva označil.

Slika 26: V. Gruen; Southdale Mall - prvi introvertirani mall v ZDA

Zaradi vremenskih pogojev se javne površine prestavijo v notranjost nakupovalnih središč - nakupovalna ulica

Kot posledica postmoderne revolucije v arhitekturni teoriji so se tudi nakupovalna središča pričela počasi odpirati. Sprva zgolj v obliki nagovarjanja javnosti z živahnimi postmodernimi ornamenti, v zadnjih desetletjih pa tudi z obračanjem dejavnosti na parter ulice, urejanjem javnega prostora ter zasaditvijo zelenja. Sodobnejši je koncept mešane rabe, ko v sicer nakupovalno dominirano območje, intervenira vsebina, ki je morda neskladna z osnovno dejavnostjo, vendar ga ravno ta nadgrajuje ter povečuje njegovo atraktivnost.

Reinvencija zunanjih javnih površin V osemdesetih letih 20. stoletja se je pri potrošnikih pojavila večja želja po zelenem ter urbanem, zato so se nakupovalna središča pričela prilagajati novim potrebam. Leta 1985 je tako naprimer Horton Plaza v San Diegu prvič izzval klasični koncept introvertiranega mall-a s svojo urbano in ekstrovertirano funkcionalno shemo (Coleman, 2007 s.67). V osemdesetih se je razvil še en format nakupovalnega središča in sicer takega, ki je spajal prostočasne dejavnosti s trgovinskimi površinami. Za največjo grožnjo suburbanim regionalnim nakupovalnim središčem pa se je v devetdesetih letih izkazal pohod svetovnega spleta. Spletno nakupovanje je postajalo enostavno ter varno, predvsem pa hitro, zato mnogi potrošniki niso čutili več potrebe po nakupovanju v trgovinskih centrih. Nakupovalna središča so zato ves svoj razvoj usmerila v dosego območij s čim bolj pestro mešano rabo, uvajanja novih vsebin, povezovanje z mestno infrasturkturo ter vzpostavitvjo čim večih atraktorjev.

Slika 27: Venice Outlet Village - primer ekstrovertiranega nakupovalnega središča

nakupovalna središča se ponovno pričnejo odpirati in ustvarjati zunanje javne površine

Na začetku drugega destletja 21. stoletja nakupovalna središča postajajo vedno bolj urbanizirana ter mestna, medtem ko so mestna središča vedno bolj suburbanizirana z dejavnostmi, ki so bile predkratkim rezervirane zgolj za predmestja.

“

Generic city is happening everywhere, the fact that it occurs in such enormous quantities must mean that it’s habitable

“

Generično mesto se dogaja povsod, dejstvo da se pojavlja v takih ogromnih količinah mora pomeniti, da je bivanje v njem možno Rem Koolhaas

vir: R. Koolhaas, B. Mau, H. Werlemann, S M L XL, Monacelli Press, New York 1995

območje nakupovalnega središča BTC City

Digitalni ortofoto posnetek Ljubljane

3.0 ANALIZA LOKACIJE

3.1 KONTEKST MESTA BTC City leži na severo-vzhodnem robu mesta. Nekdanje skladiščne vsebine so se preselile na bolj oddaljene in cenovno ugodnejše površine, obstoječe dvorane pa je zapolnil po večini trgovski program. Lokacijo poslovnih dejavnosti BTC na severu omejuje Šmartinska cesta, na jugu

Merilo 1 : 15000

Letališka cesta, na vzhodu Bratislavska cesta ter Kajuhova cesta na zahodu. Glavna prometna povezava s središčem Ljubljane je Šmartinska cesta - ena daljših ljubljanskih cest. Ostale ceste BTC povezujejo z ostalimi predmestji. Preko Šmartinske ter Letališke ceste pa je območje neposredno pripeto tudi na ljubljansko obvoznico in preko nje na državno avtocestno omrežje. Kljub navezavi na Šmartinsko cesto povezava s središčem mesta ni tekoča ter enostavna.

Šmartinska cesta zoži ter poteka čez podvoz pod železniškimi tiri in prečka staro mestno tkivo Vodmata. Ta točka je v ljubljanski prometni mreži že vrsto let poznana kot vzrok za tranzitni krč, ki hromi promet iz Savskega naselja, Zelene jame, Novih Jarš ter BTC-ja proti mestu. Poleg cestnih mrež povezujejo središče Ljubljane in BTC tudi železniški tiri ter redna vlakovna linija med glavno železniško postajo na trgu Osvobodilne Fronte ter Kolosejem.

Območje BTC obdajata stanovanjski soseski Zelena jama ter Nove Jarše ter zemljišča namenjena transportno logistični dejavnosti ob Kajuhovi, Letališki ter Bratislavski cesti. Leži na tako imenovanem Savskem polju, ki ga sestavljajo prodnata tla. Tovrstna temeljna tla so primerna za gradnjo visokih objektov ter globokih kleti. Na križišču s Topniško cesto, se

Če je strogo mestno središče zgoščeno ter nima neke jasne urbanistične mreže, ima pa zato jasno hierarhijo stavb v prostoru ter svojo prepoznavnost, potem za BTC City velja ravno obratno. Prisotna je razpršenost objektov, jasna je urbanistična mreža, hierarhija med stavbami ter identiteta prostora pa sta se šele začeli razvijati.

Plečnikove žale

Območje nakupovalnega središča BTC City

Glavna železniška postaja

Staro mestno jedro Ljubljanski grad

Morfološka analiza mestnega središča in območja BTC City - zazidava, odnos polno proti praznem

3.2 MORFOLOGIJA MESTA

Obe lokaciji, tako staro mestno jedro kot BTC CIty, sta po svoji funkciji točki središčnosti. V obeh entitetah se zgoščuje prisotnost kvartarnih ter terciarnih ekonomskih dejavnosti. Večja kot

je dejavnost v teh dveh središčnih območjih, živahnejši so tokovi in posledično je prisotno večje povpraševanje po vsebinsko bolj pestri ponudbi. Središči pa sta si po svoji morfološki obliki povsem različni. Pri starem mestnem jedru je prisotna klasična morfološka shema strnjenega historičnega mesta. Stavbe se združujejo v stavbne grozde okoli trgov, zazidava stavbnih otokov definira potek mestnih ulic, mestno tkivo je zapolnjeno ter zgoščeno. Jasen je odnos ter hierarhija med polnim in praznim. Prisotno je plastenje mnogih različnih vzorcev zazidave, ki jih je

Merilo 1 : 15000

mogoče jasno zgodovinsko opredeliti. BTC City je središče, ki je spontano nastalo na območju nekdanjih skladišč. Urbanistična shema je funkcionalistična. Prisotna je izrazita ortogonalna infrastrukturna mreža, ki poteka po parcelah objektov znotraj območja. Objekti so razpršeni, razdalje med njimi so precejšne. Praznin je več kot zazidave, mnogokrat pa niso definirane. Ni jasne hierarhije v odnosu med objekti, ta se je pričela vzpostavljati šele pred leti z začetkom gradnje visokih stavb. Novogradenj je malo, vse pa sledijo že zastavljeni urbanistični mreži.

Plečnikove žale

Šmartinska cesta

Območje nakupovalnega središča BTC City

Letališka cesta

Digitalni ortofoto posnetek območja BTC City

3.3 KONTEKST BTC CITY BTC City je obkrožen z različnim vsebinskim programom. Obdajajo ga tako stanovanjske soseske kot tudi površine namenjene transportu in logistiki, samo območje BTC pa je namen-

jeno predvsem komercialnim dejavnostim z določenim segmentom poslovnih, zabavnih ter rekreacijskih površin. Napajajo ga štiri večje ceste Šmartinska, Letališka, Kajuhova ter Bratislavska cesta. Šmartinska cesta območje tudi direktno povezuje z središčem Ljubljane. Območje je v lasti skupine BTC d.d. ki tudi upravlja z več kot 250.000 m2 veliko površi-

Merilo 1 : 5000

no ter skrbi za razvoj ter urejanje infrastruturne mreže znotraj nakupovalnega središča. BTC City je živahno središče nenehnih sprememb ter izboljšav, katere ga vedno bolj oddaljujejo od svoje prvotne izrazite industrijske podobe. V kolektivni zavesti meščanov se je območje zasidralo kot malo mesto velikih nakupov - kar je tudi uradni moto poslovne skupine BTC d.d.

Stanovanjska soseska Jarše in Nove Jarše

Območje nakupovalnega središča BTC City

Morfološka analiza območja BTC City - zazidava, odnos polno proti praznem

3.4 MORFOLOGIJA BTC CITY Urbanistična podoba je odvisna od parcelacije prostora, ki so ga določile oskrbovalne prometne poti. Zasnova starih hal izhaja iz funkcionalnega pravokotnega prometnega ožilja, preko

katerega so se napajali skladiščni prostori. Geometrija zazidave poteka v osi sever-jug in nadaljuje smer zazidave objektov ob Kajuhovi cesti, ki se pravokotno pripenjajo na Šmartinsko cesto. Zaradi transporta, nakladanja in ekonomičnosti je bil urbanizem hal zasnovan tako, da so po daljši stranici objekti bolj zgoščeni in se držijo na gosto skupaj. Jedro območja pred-

Merilo 1 : 5000

stavlja 12 osnovnih dvoran, okoli njih pa so se v kasnejših letih dodajali novi objekti, ki pa so večinoma nadaljevali že zastavljeni osnovni urbanizem. V osnovi ni bilo jasne hierarhije med objekti, z izgradnjo novih vertikal (poslovna stolpnica BTC, Kristalna palača ter hotel Plaza) ter večjih dvoranskih objektov (City Park, Atlantis) pa so prostorski odnosti postali bolj dinamični.

Dvorane letnik 1950-1960

Prostor za razsuti tovor

Dvorane letnik po 1965

Dvorane letnik po 1965 Dvorane letnik 1950-1960

Železniške povezave

Urbanistična shema območja podjetja Javnih skladišč leta 1979

3.5 PROSTORSKA ZGODOVINA Urbanistična zasnova javnih skladišč je bila izrazito funkionalno naravnana. Zagotavljati je morala čim hitrejši ter čim enostavnješi dostop transportnih sredstev do skladiščnih dvoran. Tam se

je dogajalo raztovarjanje, nalaganje ter premeščanje tovora, ki je iz zahoda prišel v Slovenijo in bil od tod naprej razposlan naprej v preostalo Jugoslavijo. S tem razlogom so bile vse dvorane na območju skladišč, od prvih pa vse do zadnje postavljene ob bok trasam železniških tirov. Teh transportnih tras je bilo sprva 4, kasneje se je število razširilo na 6. Sprva so po

trasah potekale le železnice, kasneje je bila dodana asfaltna cesta, ki je dopuščala tudi cestni transport. Vse dvorane imajo zaradi lažjega raztovarjanja ter nakladanja nadvišano pritličje. Zaradi transportnih tras so servisne ceste med dvoranami relativno ozke (od 17 do 20 m) razdalje pa izjemno dolge. Ozke in dolge so tudi skladiščne dvorane (d = 16 m, l= 150 m).

Kalsično nakupovalno središče NS Rudnik brez jasne prostorske identitete

Območje BTC City z jasno izraženo osnovno urbanistično strukturo starih skladiščnih dvoran, ki je različna od generične gradnje okoli nje

3.6 IDENTITETA

vzklijejo na doslej nepopisanih območjih, takih ki so brez prisotnega urbanega tkiva ali neke druge mestne identitete - primer NS Rudnik. V primeru BTC City je situacija bolj specifična. Vsebine nakupovalnega središča niso na območju zgradile novih poslovnih objektov, temveč so se naselile v obstoječe dvorane bivšiega skladiščnega sistema - govorimo lahko skoraj o nekakšnem neliberalnem squatu (suqat, nag. def. - okupiranje zapuščenega objekta brez avtorizacije). Tovrstna poteza je nakupovalnemu središču dala specifičen pečat. Območje javnih skladišč je v petdesetih letih svojega obstoja razvilo svojevrstno identiteto - sistem ozkih dvoran, ter dolgih spremljevalnih servisnih ulic je vse prej kot sodobno nakupovalno središče

Območja nakupovalnih središč so ponavadi skupek generičnih škatlastih ovojnic, katere definirajo močni in prezentni fasadni sistemi, ki poskušajo območju determinirati identiteto ter vpeljati večjo diverziteto med posameznimi urbanimi enotami. Nakupovalna središča ponavadi

velikih ter širokih tlorisnih površin. Relativna zgoščenost dvoran, prekitnitev goste zazidave z večjimi odprtimi površinami ter delna ekstrovertiranost vsebin, vsi ti dejavniki ločijo ta del BTC od novejše generične zazidave (CITY Park, Tuš Center, Multipleks Kolosej, Harvey Norman, itd.) Na abstraktni ravni bi lahko govoril o skoraj mestnih odnosih, oziroma o odnosu med strnjenim ter razpršenim mestom, pri katerem tvorijo osnovne dvorane BTC “staro mestno jedro” razpršenemu območju generičnih gradenj, ki ga obdajajo. Dejstvo, da so dvorane podvržene estetsko nekontroliranemu ter kaotičnemu preoblikovanju kaže na to, da je za identiteto območja pomembnejša obstoječa urbanistična kontiuniteta kot celota, ne pa sama arhitektura dvoran.

City teater Poslovna stolpnica BTC Kristalna palača Nakupovalno središče CIty Park Hala A Dvorane javnih skladišč Multipleks Kolosej Zabavno središče Arena Tržnica BTC Meje prvotnega območja javnih skladišč Termalni park Atlantis Emporium

Programska analiza območja BTC City - razmerje trgovinskih vsebin (rumena) proti ostalim vsebinam

3.7 VSEBINSKA ČLENITEV

Obstoječe hale javnih skladišč je napolnil večinoma trgovinski program, tega pa dopolnjujejo objekti z rekreativnim, poslovnim in zabavnim programom. Ogrodje trgovinske ponudbe predstavljajo obstoječe dvorane v katerih spontano nastajajo nove ter odhajajo propadle trgovinske

vsebine. Na obodih prvotnega območja sta dva večja nakupovalna centra - Hala A in City Park. Predvsem City Park je primer klasičnega ameriškega Mall-a z nakupovalno ulico, ki pa je prevzel vodilno vlogo med trgovinskim programom v BTC City-u. Prestižne trgovine so se pričele iz manjših dvoran seliti v City Park čemur je sledil nekakšen urbani razkroj območja starih dvoran. Poleg trgovinskega programa so v BTC-ju prisotne tudi poslovne vsebine. Te se večinoma nahajajo ob vstopu na območje iz Šmartinske ceste. Jedro tega območja je poslovna stolpnica BTC - postmodernistični spomenik nenadnemu vzponu BTC City v devedesetih letih ter na novo zgrajena Kristalna palača, najvišja stavba v Republiki Sloveniji. Čutiti je pomankanje

zabavnega ter športnega programa - ta je zgoščen ob zabavnem središču Arena. Tu se nahajajo termalni park Atlantis, multipleks kinodvoran Kolosej (ki je trenutno v stečajnem postopku) ter športna dvorana. Na temu območju je bil pred leti postavljen tudi hotel Plaza, ki poskuša na območju postaviti temelje za razvoj kongresnega ter poslovnega turizma. Ostale zgradbe predstavljajo bodisi ostanke logistične dejavnosti bodisi pokrita parkirna mesta. Izrazito je pomankanje kulturnih, kreativnih ter stanovanjskih površin. Medtem ko so stanovanjske površine povsem nepotrebne, saj območje obdajajo velike stanovanjske soseske, je uvedba površin namenjenih kulturi, izobrazbi ter ustvarjalnosti izjemnega pomena za nadaljni razvoj središča.

Restavracija McDonald’s Šmartinska

Kristalna palača

Multipleks Kolosej

Hala 12 Pivnica Kratochwil Tržnica BTC Avtocenter in vulkanizerstvo

Hala E Restavracija Steakhouse Argentino Obstoječe modifikacije osnovnega stavbnega režima - nadomestne gradnje, oblikovanje fasadnega plašča ter povezave med dvoranami

3.8 MODIFIKACIJE Skladiščni program je za seboj pustil prazne dvorane, anonimne ter generične škatle, takorekoč ovojnice v katere so se lahko poljubno naselile nove vsebine. Večina današnjih trgovinskih objektov je nastala iz starih skladišč. Novih objektov je zato na območju relativno malo. Anonimen ter neatraktiven ambient javnih skladišč ni bil privlačen za potrošniško javnost, zato je bilo potrebno prenoviti prometno infrastrukturo ter urediti parter, hkrati pa dovoliti modifikacije posameznih trgovskih dvoran. Te modifikacije so se največkrat dogajale spontano, generično ter v odsotnosti odnosa do konteksta, saj tega v resnici ni bilo. Modifikacije obstoječih dvoran

tako lahko v grobem zreduciramo na tri kategorije - oblikovanje ter dekoriranje fasadnega plašča, izgradnja nadomestnega objekta ter povezave med objekti. Vse tri kategroije je potrebno postaviti v kontekst in preučiti na kakšen način vplivajo na prostor ter vsebino. Pri oblikovanju in dekoriranju fasadnega plašča se arhitektova oziroma oblikovalčeva dejavnost zreducira zgolj na zamenjavo zunanje podobe, ki jo poskuša s tem narediti atraktivnejšo ter posledično zagotoviti trgovski vsebini večji obisk ter prihodek. Zanimivo je dejstvo, da so te dvoranske ovojnice danes zgolj dvakrat preoblečene, prvič zunaj in drugič znotraj, z odmikom novih modifikacij pa bi ponovno pridobili prvotno zunanjo podobo skaldišč. Čeprav razumljiva, je ta praksa iz vidika trajnostnega urejanja sporna. Sporno je predvsem, da se te ureditve ne

dogajajo sistemsko in ne upoštevajo nekega grobega okvirja oblikovalskih pravil ter osnovnih gabaritov, hkrati pa v nikakršni obliki ne pripomorejo k sami potrošniški izkušnji znotraj objekta. V večini primerov je oblikovanje fasad prisotno zgolj ob glavnih prometnicah, ob notranjih servisnih ulicah pa so objekti obdržali prvotno podobo - kombinacije teh dejavnikov, ki pripomorejo k kaotičnemu videzu območja BTC. Nadomestnih gradenj v gabaritih prejšnih dvoran je malo, primer take je Hala 1. Konceptualno bolj zanimive so modifikacije v okviru povezav med obstoječimi dvoranami. Žal je realiziran zgolj en primer tovrstne povezave in sicer med Halami 5,6 in 11 v sklopu multimedijske trgovine Big Bang, omogoča pa pokrito nadzemno prehajanje med dvoranami, hkrati pa vpelje tudi os prečnega prehajnja med razmeroma dolgimi zaprtimi objekti.

Slika 28: Ulica med dvoranama - primer spontanega odpiranja vsebine

I. NADOMESTNA GRADNJA

Slika 29: Aleja Mladih med Halo A in City Parkom - redek primer zunanjega dogajanja v BTC

II. ZAMENJAVA FASADNEGA PLAŠČA

Slika 30: City Park - Introvertirano nakupovalno središče po klasični shemi ameriškega mall-a

III. POVEZAVE MED OBJEKTI

Restavracija McDonald’s Šmartinska

Kristalna palača

Multipleks Kolosej

Hala 12 Pivnica Kratochwil Tržnica BTC Avtocenter in vulkanizerstvo

Hala E Restavracija Steakhouse Argentino Ekstrovertiran (rumena) program proti introvertiranemu

3.9 INTROVERTIRANO PROTI EKSTROVERTIRANEMU Površine namenjene skladiščenju zaznavno veljajo za ekstremno zaprta in introvertirana območja, kar velja tudi za objekte znotraj njih. S prihodom drugih vsebin se je podoba te zaprtosti

liberalizirala, prisotna je želja po vzpostavitvi odprtih javnih površin ter nagovarjanju sprehajalcev ter zmanjšanju odvisnosti od osebnega prevoza. Kljub nekaterim pozitivnim primerom (kot so tržnica BTC, Aleja mladih, Kristalna palača) v zaznavnem območju še vedno dominirajo objekti, ki delujejo navznoter in javnemu prostoru ne dajejo dodane vrednosti. V BTC-ju ni moč opaziti

niti ene zunanje nakupovalne ulice, v dvorane se praviloma vstopa zgolj na določenih točkah, pešačenje med dvoranami pa predstavlja prej muko kot ugodje - morebitni razlog zakaj dvorane živijo zgolj na skrajnih robovih, ki se dotikajo bolj urejenih ter urbano oblikovanih cestnih povezav. Tudi večina novejših zgradb uvaja nakupovalno ulico kot primer že preživete prakse

Slika 31: City Park - Introvertirano nakupovalno središče po klasični shemi ameriškega mall-a

Slika 32: Ulica med dvoranama - primer spontanega odpiranja vsebine

Slika 33: Aleja Mladih med Halo A in City Parkom - redek primer zunanjega dogajanja v BTC

I. VSEBINSKO INTROVERTIRANI OBJEKTI

II. DELNO ODPIRANJE VSEBIN PROTI JAVNIM POVRŠINAM

III. VSEBINSKO EKSTROVERTIRANI OBJEKTI

Središče trgovine, logistike, zabave ter poslovnih dejavnosti

Središče uprave, kulture, šolstva, kreativnosti, turizma

Slika 25: Ulica med dvoranama - primer spontanega odpiranja vsebine

4.0 KONCEPT - MESTO SCENARIJEV

4.1 VIZIJA TRAJNOSTNEGA REGIONALNEGA MESTA Preučevanje logike delovanja mesta in razmišljanja o njegovi temelji naravi ter o kompleksnem organizmu različnih podsistemov, ki v resnici tvorijo to zaznavno lupino, pripelje do ugotovitve, da mesto lahko deluje harmonično ter v sozvočju s širšo regijo zgolj če je povezava med

različnimi entitetami tekoča, enostavno dostopna ter svobodna, hkrati pa vpeta v večji mrežni model. Omogočanje prostega in hitrega pretoka ljudi ter informacij od točke do točke mesto in regijo bogati z izkušnjami, kreativnostjo ter nenazadnje razvojem - urbanim in ekonomskim. Povezave med različnimi že etabliranimi jedri mesta ter suburbije je za razvoj mesta morebiti pomembnejša kot pa morebitne akcije novih impulzov, ki bi poskušali posodobiti in razviti mesto. Vsebine središča Ljubljane ter vsebine novo nastalega regijskega središča BTC City se dopolnjujejo vendar slabo prepletajo. S svojimi dejavnostmi ter prezenco sta že pred leti presegli preživete ideje samozadostnosti ter zaprtosti četrti in prevzeli njuno občinstvo - do te mere, da si središči, mestno in nakupovalno, postajata konkurenta v tekmi za urbani primat. Mestno jedro Ljubljane združuje upravne, kulturne, kreativne vsebine, začela pa je cveteti tudi turistična

Merilo 1 : 25000

ekonomska dejavnost. Ombočje nudi kakovosten mestni ambient, visoko kakovost bivanja ter obilo zelenih ter rekreativnih površin. BTC City je točka, ki je gonilo gospodarskega razvoja mesta Ljubljane. Kot glavna dejavnost se je vzpostavila trgovina ter druge podobne vsebine. Na lokaciji je moč najti oblio logističnih dejavnosti, zabavne ter rekreativne vsebine ter vedno bolj prezentne poslovne površine. BTC City se po svojem karakterju počasi vzpostavlja kot Central Business District (osrednje poslovno središče) Ljubljanje. Obe entiteti pa sta druga od druge kritično ločeni ter se izjemno slabo prepletata. Z željo, da postane mesto Ljubljana prestolnica širše evroregije, je potrebno to povezavo uresničiti in izpeljati. Preko vpetosti v mrežo stikov se lahko pričnejo vsebinske dejavnosti med točkami prepletati, seliti in dopolnjevati ter na način ustvarjati pogoje za povečano dejavnost kreativnosti ne le v mestu temevč tudi regiji.

BTC City

Centralni park Nova avenija s cestno železnico

Kolinska tovarna in Situla

Ljubljanski kolodvor

Slika 31: Predvidena podoba BTC City-a z grozdom stolpnic ter centralnim parkom po natečjanem predlogu Partnerstvo Šmartinka

4.2 PARTNERSTVO ŠMARTINSKA

Gre za pomemben projekt javno-zasebnega partnerstva, v okviru katerega je bil razpisan mednarodni natečaj za urbanistično ureditev obsežnega območja Ljubljane med BTC Cityjem,

Šmartinsko cesto in južno železniško progo. Ta 230.000 m² obsegajoča mestna lokacija, na katero neposredno meji Kristalna palača, bo z novo opredelitvijo povsem preoblikovana. Z njeno postopoma spremenjeno podobo in vsebino bosta mestno središče in BTC City še bolj povezana in bližje drug drugemu: mestno tkivo se bo iz središča podaljšalo v smeri proti BTC Cityju, hkrati pa bo ta svoje dejavnosti širil prosti mestnemu središču. Po doslej izdelanih načrtih gre pričakovati, da bo v Ljubljani zrasla nova, presežna mestna četrt po vzoru newyo-

Merilo 1 : 15000

rškega Manhattna, s poslovno-stanovanjsko pozidavo in izobraževalnimi centri, sredi katerih se bo raztezal prostoren park. In kot je videti, bo prostor prehitel čas! Nove prostorske, urbane in arhitekturne rešitve, ustvarjanje modernih, prijetnih ambientov in privlačnih vsebin pa so tudi smernice prihodnjega razvoja BTC Cityja. Spričo naraščajočega poslovnega utripa je torej najbližji poslovni izziv postavitev hotela med Kolosejem in Bratislavsko cesto, ki bo še močneje uveljavil pomen in prepoznavnosti BTC Cityja kot poslovne in turistične destinacije.

Središče uprave, kulture, šolstva, kreativnosti, turizma, trgovine, logistike, zabave

Slika 25: Ulica med dvoranama - primer spontanega odpiranja vsebine

4.3 URAVNOTEŽENJE MESTA Z realizacijo urbanističnega načrta partnerstva Šmartinska bo mesto Ljubljana dobilo ne samo prepotrebno infrastrukturno os med dvema centroma, ta os bo delovala po fizikalnem principu izravnavanja gladine dveh različno polnih čaš potem ko jih medsebojno povežemo.

Dve ločeni enoti različnih vsebinskih platform, ki sta do sedaj izčrpavali druga drugo, se bosta po realizirani povezavi pričeli izravnavati ter delovati v skupni celoti in sicer po principih simbioze ter sinergije različnih ustvarjalnih ter poslovnih tokov. Naprimer: središče mesta Ljubljane, ki je do sedaj trpelo zaradi pomankanja trgovinske dejavnosti bo sedaj po izravnalnem procesu deležno ponovnega vračanja določenih segmentov trgovinske dejavnosti v njegovo območje. Mnoge kreativne ter sodobne umetniške dejavnosti, ki v središču mesta

Merilo 1 : 25000

neuspešno iščejo prostore za svoje dejavnosti, hkrati pa želijo ostati povezane s kulturnimi ter izobraževalnimi ustanovami bodo v prostornih dvoranah BTC Citya po realizirani povezavi našle prostor za svoje dejavnosti in hkrati ostale povezane s središčem mesta. To sta zgolj dva primera možnih scenarijev v prihodnosti, sporočilo pa je jasno - namesto konkurence ter izključevanja bo mesto s povezavo med središčem in BTC City-jem postalo končno povezano trajnostno regionalno mesto, mesto idej, ustvarjanja, kulture, turizma ter zabave.

BTC - TRAJNOSTNO MESTO/2020 gledališča/teatri/galerije kreativna podjetja knjižnice/knjigarne

domestično ustvarjanje socialno ter kreativno podjetništvo trajnostni razvoj

krovne organizacije komericalni dogodki versus alternativni dogodki dogodki trajnostne narave

KULTURA

PRIHODNOST

ORGANIZACIJA DOGODKOV

nakupovalno in zabavno središče/nočno življenje sinergija komericalnega ter trajnostnega začasnost proti stalnosti

kreativno podjetništvo/platformno podjetništvo izmenjava idej ter informacij/start-up logistično učinkovito podjetništvo

coworking/crowdfounding kreativno podjetništvo/inkubatorji delavnice

NAKUPOVANJE/GOSTINSTVO/ZABAVA

PODJETNIŠTVO

PIONIRSTVO

razstave/uprizoritve/koncerti/pop-up dogodki mednarodne delavnice izobraževanje

povezava med kreativo ter produkcijo proizvodne delavnice/studiji izobraževanje

pričevalnost obstoječih hal presnova objektov versus upoštevanje arheologije prezentiranje industrijske dediščine

GOSTUJOČI DOGODKI

USTVARJALNOST/PRODUKCIJA

ZGODOVINA

4.4 BTC 2020 - TRAJNOSTNO MESTO (vir: Strategija razvoja družbe za obdobje 2014-2020, Ljubljana, oktober 2013)

Jože Mermal, predsednik uprave BTC d.d. V letu 2014 je družba praznovala 60. letnico obstoja. Razmišljanja o tem, po kakšnih tirnicah voditi družbo v prihodnosti, so se razvijala postopoma skozi celo leto. Dozorelo je spoznanje, da smo zavezani ne zgolj za ohranjanje kontinuitete dosedanjega zelo uspešnega poslovanja družbe, njenega stabilnega razvoja in ugleda, pač pa, da moramo ob utečeni poslovnosti močno poudariti sodobnost v obliki novih storitev ter spodbud k novim, izvirnim kreacijam. V

vodenje vnašamo svežino in generacijsko sožitje. Strategija je dobra osnova, da bo družba v bodoče povečevala rast, zagotavljala odgovorno obnašanje do okolja ter tako tudi v bodoče soustvarjala širše družbeno odgovorne vrednote na različnih področjih. V tem pogledu strategija razvoja ni le dokument o tem, kako se bo družba nadgrajevala in povečevala le v ekonomskem smislu, pač pa gre za postopen prehod v povsem spremenjeno poslovno kulturo družbe BTC, katere težišče naj bi bila bistveno večja ustvarjalnost, inovativnost in nenehna dinamika. Prepričani smo, da nas bo takšna zavest pripeljala do želenega cilja t.i. odprte družbe v letu 2020. Iz bogate zgodovine BTC smo se naučili, da so stalnice lahko le nenehne spremembe in da bo družba ohranila svojo vitalnost in rast le s premagovanjem vedno novih, zahtevnejših poslovnih izzivov, ki jih ponujajo aktualne družbeno ekonomske razmere. Iz tega spoznanja je v okviru strategije 2014 - 2020 opredeljeno poslanstvo družbe: ustvarjanje pogojev za razcvet

novih poslovnih priložnosti. Intenzivne in poglobljene priprave na strateški načrt so izkristalizirale, da se večina napovedanih novosti v strategiji bodisi že izvaja ali pa so nastavki za njihov začetek blizu. Družba, ki je imela doslej dva nosilna stebra prihodkov, to sta oddajanje nepremičnin in logistika, razširja ključne vsebine še za dva stebra, in sicer na področje celovitega upravljanja z nepremičninami pri tujih lastnikih nepremičnin in Misija: Zeleno. Dejavnosti obeh novih stebrov že dajejo začetne sadove, zavedamo pa se, da je tako pri obstoječih kot tudi novih ključnih stebrih poslovanja resnično veliko možnosti za nadaljnjo rast in generiranje nove vrednosti v prihodnje.Dosedanje izjemno uspešno poslovanje ter nova spoznanja o poslovnih priložnostih v bodoče nas navdajajo z optimizmom, da bo družba tudi v nadaljevanju ohranila svoje mesto med najuspešnejšimi podjetji, da bo ustvarjala nova delovna mesta in soustvarjala družbeno blaginjo ter ohranila pozicijo v skupini najuglednejših gospodarskih družb v Sloveniji.

Slike 34,35,36,37,38: Utrinki različnih aspektov iz življenja v sodobni družbi - želja po odprtosti, združevanju, kreativnosti, individualiziranosti ter poslovnem uspehu

4.5 DRUŽBA IDEJ IN KREATIVNOSTI

Sodobno družbo lahko definiramo z vsaj tremi osnovnimi direkcijami. In sicer s povečanim človeškim srečevanjem ter odnosi, ki so posledica vse gostejše globalne mreže tokov, z neslutenimi možnostmi razvoja, ki nam ga je prinesla informacijska tehnologija in predstavlja absolut-

no novost v izročilu človeka ter s preskoki, ki jih je človek evolucijsko in antropološko dosegel v zadnjem stoletju in so posledica velikih socialnih, ekonomskih ter tehnoloških sprememb. Sodobna družba je večplastna. Je odprta družba pogostega srečevanja tokov ter medčloveškega druženja, hkrati pa se del odnosov seli iz javnih odprtih prostorov na medmrežni prosotor. Spletni odnosi pogosto nadomeščajo klasično druženje, vse pogosteje pa ga tudi nadgrajujejo in dopolnjujejo. Individualnost v današnji družbi igra ključno vlogo. Z vzponom neoliberalne miselnosti, ekonomskim razcvetom v 90. letih ter poudarjanju vloge posameznika se je vloga kolektivizma izgubila oz. predrugačila. Pri vseh smernicah sodobnega dela in druženja

(coworking, crowfounding, Facebook, Twitter) bi lahko govorili o kolektivizaciji individualnega. Človek kot subjekt je vključen v večjo mrežo dela ali druženja, ki poteka na ravni izmenjave informacij ter idej. Prav zato lahko sodobno družbo opišemo kot družbo idej in kreativnosti, družbo, ki teži k vedno večji produkciji, ustvarjanju ter že skoraj patološki obsedenosti po iznajdbi novega produkta, forme ali družbene dogme. Pogosto se ta produkcija izrazi preko neke začasne, hitro minljive strukture, forme oziroma ima omejen časovni rok trajnja. Zato jo lahko opišemo tudi kot družbo začasnosti, hitrih spremeb ter eksperimentiranja. Eksperimentov, ki so mnogokrat zavrženi, včasih pa predstavljajo osnovo za nadaljne tvrojenje sprememb.

BTC

Nakupovalno središče

trajnostne vsebine

ITY

Nakupovalno središče

BTC

90%

NAKUPOVALNO SREDIŠČE/2014

trajnostne vsebine

25%

75%

TRAJNOSTNO MESTO/2020 -

VSEBINSKA IN ARHITEKTURNA PRENOVA

4.6 VSEBINSKA IN ARHITEKTURNA PRENOVA Temeljna osnova naloge je slediti strateškemu načrtu družbe BTC d.d. in sicer spodbujanje ključnih vsebinskih sprememb, vzpostavljanje pogojev za mešanje skladnih dejavnosti, vzpostavljanje elementov trajnostne ter odprte družbe, ki bodo zagotavljale večdimenzionalno rast ne zgolj družbe kot podjetja, temveč tudi celotnega prostorskega okoliša. Ključne spremebe ter aktivna povezava s središčem mesta (partnerstvo Šmartinska) bodo omogočilo večplastno aktivacijo območja, ki bo s ponudbo pestrega in ne zgolj trgovsko-zabavnega programa združevala interese različnih ljudi ter vzpostavila sorazmerno avtonomne enote, ki pa bodo

združevale raznolike vsebine. S sledečimi spremembami se bi dodatno spodbujala frekventnost tokov, ki sedaj ne bi bili izključno potrošniške narave, hkrati pa bi krepile kohezivnost med ljudmi ter tudi vsebinami samimi. Obsežna vsebinska prenova terja tudi spremebe v strategiji prostorskega načrtovanja. Uspešnost območja BTC izhaja predvsem iz konteksta spodbujanja svobodnjaštva, ki je območje zgradilo v največje nakupovalno središče v državi. Svobodnjaštvo ter ekonomska svoboda sta brez dvoma temelja uspeha družbe in kontraproduktivna bi bila negacija teh realnih dejstev. Svobodnjaštvo je po drugi strani pustilo tudi negativne posledice in sicer v prostoru samem. Upravljanje z nepremičninami po lastnih ambicijah ter brez posluha za kontekst industrijske dediščine je pripeljalo do zaznavnega razpada nekoč celostnega prostorskega sistema javnih skladišč. Zaradi vizualne nekoherentnosti, neurejenosti tokov po-

trošnikov in oskrbe ter rigidnosti tlorisnih spremeb, ki mnogokrat onemogočajo hitre spremembe vsebin, je svobodna pobuda v dvoranah bivših javnih skladišč obstala na mrtvi točki in se seli v sodobnejše okoliške objekte. Zato je potrebna arhitekturna intervencija, ki bi omogočila hitrejši razvoj v novih, sodobnejših vsebinskih ter arhitekturnih pogojih. Ker dvanajst dvoran javnih skladišč predstavlja prostorsko identiteto BTC City-ja ter si po svoji zgodovinski gospodarski vlogi zagotovo zasluži status industrijske dediščine, bi bilo rušenje dvoran s stališča spoštovanja zgodovinskih odnosov ter gradnje in razvoja trajnostnega mesta neupravičeno. Iz tega sledi potreba po cenovno dostopni prenovi območja dvanajstih dvoran, ki bi vzpostavila mrežo izvotlenih dvoran povezanih s sodobno infrastrukturno ureditvijo, ki bi omogočala prosto ter hitro spreminjanje vsebin, hkrati pa bi bila spoštljiva do zgodovinske identitete prostora.

ZGODOVINSKO MESTNO JEDRO [referenca] - zgodovinsko središče mesta Ljubljane - urejen ter javnosti dostopen parter - odprta pritličja z nagovorom ulice - generator družabnega življenja

4.7 MESTNO SREDIŠČE KOT VSEBINSKA REFERENCA Model strnjenega mestnega središča ter njegovo vsebinsko prilagajanje motivom ulic ter trgov lahko služi, kot vsebinska referenca konceptualni prenovi območja BTC City. Kot že ugotovljeno predstavlja sistem bivših skladiščnih dvoran točko zgodovinske identitete gener-

JEDRO BTC DANES [stanje] - objekti so introvertirani - parter je neurejen ter neambientalen - objekti vplivajo zgolj na urbanistično identiteto prostora

ičnemu tkivu, ki jih obdaja. Za zgodovinsko središče je značilen prostorski red in predvidljive spremembe, kontiuniteta tkiv, identitete, mestne poteze so glavno mestno prizorišče, kjer se odvija najbolj živahno dogajanje. V zgodovinskem središču je ulični parter urejen, poenotena je urbana oprema, stavbno tkivo pa sledi vnaprej začrtanim pravilom. Zgoščenost tkiva je velika. Zaradi svoje urejene podobe ter središčne lege je mestno središče vozlišče mnogih vsebinskih tokov. Zato se v pritličja zazidav ter stavbnih otokov pogosto naselijo vsebinsko

ZGODOVINSKO JEDRO BTC [projekt] - prostor zgodovinske identitete na območju BTC - parter se uredi ter uvede umirjeni prometni režim - pritlične trgovinske vsebine se odprejo na parter - območje postane generator družabnega življenja

pestri programi, ta pa se navadno odpirajo na parter - prostor ulice pa koristijo kot podaljšek za prezentiranje svoje vsebinske dejavnosti. Ta medprostor med odprtim ter pokritim oziroma med javnim ter zasebnim prostorom je tista cona, kjer se najpogosteje odvijajo interakcije med udeleženci ter izmenjevanje idej ter informacij med njimi oziroma vsebinami. Prav v preslikavi medprostora in ekstrovertiranosti ter urejenosti parterja vidim arhitekturno-vsebinsko referenco za zagotovitev stalnejše oživitve ter prenove ožjega središča BTC City.

III. ENOTE - MOŽNOST NAJEMA

I. ENOTE - MOŽNOST ZAKUPA

II. ENOTE - MOŽNOST NAJEMA ALI ZAKUPA

ODPRTE JAVNE POVŠINE

[II. ENOTA = 200 - 400 m²]

[III. ENOTA = 90 m²]

[I. ENOTA = 400 - 1000 m²]

[III. ENOTA = 90 m²]

[I. ENOTA = 400 - 1000 m²]

4.8 TRAJNOSTNI FINANČNI MODEL

I. ENOTA (400 m2 - 1000 m2) - ZAKUP ZA 10 LET Večje površine namenjene večjim mednarodnim ali domačim poslovnim subjektom, ki bi v nasprotnem primeru gradili nov trgovski objekt na območju BTC. Površine je mogoče zakupiti s pripadajočimi pravicami za deset let z možnostjo podaljšanja zakupne pogodbe.

Osnovni cilj vsebinske prenove dvoran je prevetritev sedanjega nepremičninskega sistema in uvedba bolj fleksibilne sheme oddajanja površin, ki bi odgovarjala hitrim spremembam na trgu, hkrati pa skrbela tudi za pokritje neprofitabilnih kreativnih vsebin (naprimer start-up,

II. ENOTA (60 m2 - 145 m2) - ZAKUP ZA 10 LET ALI NAJEM Površine namenjene različnim profitnim dejavnostim, primarno manjšim trgovskim vsebinam. Možen je zakup za deset let ali najem do največ pet let z možnostjo podaljšanja pogodbe. Del površin BTC d.d. za obdobje enega leta brezplačno odda neprofitnim vsebinam.

galerije, gledališča, pop-up dogodki, itd.), ki bi širile vsebinsko ponudo območja BTC City. Zato predlagam sistem treh enot, ki so razvrščene po velikosti, obdobju možnega najema, ceni ter nagovarjanju različnih profilov investitorjev. Tovrstni model bi zagotavljal, da so vse površine,

III. ENOTA (60 m2) - NAJEM DO 5 LET Manjše trgovinske površine. Del površin BTC d.d. za obdobje enega leta brezplačno odda neprofitnim vsebinam. V primeru poslovnega uspeha dejavnosti lahko ta obdrži prostor in sklene najemno pogodbo do pet let z možnostjo podaljšanja pogodbe.

v sedaj mnogokrat praznih dvoranah, vedno zapolnjene, hkrati pa bi se BTC d.d. zavezal, v luči tranjostnega razvojnega modela, da 25% površin odda neprofitnim dejavnostim in s tem ukrepom zagotavlja večdimenzionalno rast in vzdrževanje inovativnih poslovnih storitev.

Tvornica kulture (oranžna) predstavlja jedro kreativnih dejavnosti in industrij, svoje produkte ter plod svojih dejavnosti priložnostno širi po mreži dvoran in se naseljuje na trenutno izpraznjenih površinah

4.9 TVORNICA KULTURE IN KREATIVNE VSEBINE

Pri vsebinski prenovi dvoran je nadvse pomembno upuštevati dejstvo zapisano že v strategiji BTC 2020, da naj bo vsaj četrtina (25%) površin namenjena vsebinam s področja kreativnosti, kulture, izobraževanja, sodobnih principov dela ter neprofitnosti. Tovrstne dejavnosti namreč uvajajo nov steber razvoja poleg že obstoječega stebra potrošništva in trgovine. Te dejavnosti

prinašajo novo dimenzijo razvoja BTC City-ju ter ga dokončno iztrgajo iz definicije klasičnega nakupovalnega središča. Zgodilo se bo nenavadno a izjemno zanimivo sobivanje kreativnih industrij s potrošniškim programom, trk komercialnega z alternativnim oz. neprofitnim. Zato v vsebinskem načrtu namenjam celotno površino dvorane 8 kreativnim vsebinam - tako imenovano tvornico kulture. V tvornici kulture ali tovarni idej bodo po neprofitnih najemnih cenah našle svoje mesto različne vsebinske platforme (coworking, kreativne industrije, kulturne delavnice, inkubatorji, ateljeji, gledališča, itd.), hkrati pa želim da ta vsebinski program proseva tudi v ostale, komercialnim dejavnostim namenjene, dvorane in jih na ta način demokratizira,

kreativne pobude pa približa ljudjem. Koncept delovanja je sledeč: Prazni ali pa trenutno izpraznjeni prostori se za krajše časovno obdobje oddajo v brezplačno uporabo trajnostnim družbenim vsebinam, če se vsebina izkaže za dobičkonosno lahko prostor ta vsebina prejme v daljši najem ali pa se izprazni in ga nameni novi vsebini - bodisi kreativni bodisi komercialni. Ta konceptna shema zagotavlja nenehno obnavljanje programa, začasnost in edinstvenost njegovega obstoja, realne mešane rabe vsebin, hkrati pa polni verzel med časovnim obdobjem, ko se neka komercialna površina v dvorani izprazni in preden ga zakupi ali najame nova komercialna vsebina - Zaključek površine v dvorani nikoli ne ostajajo v neuporabi.

SCENARIJ B/NAJEM

SCENARIJ A/ZAKUP

ENOTE ZA NAKUP [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost

ENOTE ZA NAJEM [skupna površina = 400 m²] - enota velike 400 m², 145-30 m², 30 m² - namenjena komercialni ter zagonskim dejavnostim - infrastrukturna opremljenost

[ZAKUP]

MAGISTRAT INTERNATIONAL [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost [PROPAD]

START-UP/KULTURNE ENOTE [skupna površina = 400 m²] - najem za < 1 leto - najem za 1 < 2 leti - najem za > 2 leti

KOMERCIALNE ENOTE [skupna površina = 400 m²]

- najem za < 1 leto - najem za 1 < 2 leti - najem za > 2 leti [ODKUP]

[ODKUP] [NAJEM]

MCDONALD'S CORPORATION [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - namenjena komercialni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost

ITY

[NAJEM]

BTC

SCENARIJ B/NAJEM [skupna površina = 400 m²]

MERCATOR d.d. [skupna površina = 400 m²] - najem za > 2 leti

COWORKING BTC [skupna površina = 145 m²] - najem za 1 < 2 leti

[IZTEK POGODBE]

PODALJŠANJE NAJEMNE POGODBE [skupna površina = 400 m²] - najem za < 1 leto - najem za 1 < 2 leti - najem za > 2 leti

4.1O SHEMA FLEKSIBILNEGA NEPREMIČNINSKEGA TRGA [NE PODPIS POGODBE]

MERCATOR d. d. [skupna površina = 200 m²] - enota velika 200 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost

PRIREDITEV - LJUBLJANSKI MESEC KAVE [skupna površina = 200 m²] - enota velika 200 m² - vmesna dejavnost - infrastrukturna opremljenost MCDONALD'S CORPORATION [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost MUELLER LTD. [skupna površina = 200 m²] - enota velika 200 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost ZAČASNA RAZSTAVA - EDUARDO CHILLIDA [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - vmesna dejavnost - infrastrukturna opremljenost

MAGISTRAT INTERNATIONAL [skupna površina = 400 m²] - enota velika 400 m² - namenjena komercialni in dobičkonosni dejavnosti - infrastrukturna opremljenost

4.11 POLNJENJE VSEBINSKIH VRZELI

KUHARSKA AKADEMIJA

BALETNA AKADEMIJA

CO-WORKING PISARNE

KREATIVNO VARSTVO OTROK ZAČASNA RAZSTAVA

TEATER BTC

MEDIATEKA BTC

MODNO-OBLIKOVALSKI ATELJE

START-UP DELAVNICA TVORNICA KULTURE

4.12 MESTO SCENARIJEV

5.0 RAZVOJNA STRATEGIJA URBANIZMA

ALEJA MLADIH

SERVISNE TER DOSTOPNE CESTE

[skupna površina = 5000 m²]

[skupno število = 4 ceste]

- generator družabnega življenja - edina odprta javna površina v BTC - premala kapaciteta

- dvosmerni prmetni režim - dostop do zaledja ter do vhodov - brezplačno parkiranje - ni urejenih peš poti

BTC CITY : TRENUTNO STANJE

BTC CITY : TRENUTNO STANJE Nove vsebine so prvič zaživele v obstoječih dvoranah na začetku 90. let prejšnega stoletja. Ker industrijska podoba objektov ni bila dovolj privlačna za privabljanje novih kupcev so posamezni trgovci pričeli spreminjati pročelja ter notranjosti dvoran. To stihjsko urejanje pročelij ter

tlorisnih zasnov je vidno v današnji skrajni razčlenjenosti nekoč zaznavno enotnih dvoranskih poslopij. Neusklajena zunanja podoba, degradirani objekti ter neoptimalne prenove so bile razlog za mnogokaterega večjega trgovca da je svojo poslovno enoto preselil v infrastrukturno ter zaznavno bolj urejene dvorane, kot so City park, Hala A, E, Millenium, Emporium. Za seboj so pustile neuporabne površine, degradirana pročelja - razlogi zaradi katerih mnoge površine v dvoranah ostajajo prazne ali pa jih zapolnijo trgovci z nizkokakovostnimi produkti. Prometna

shema je bila na začetku leta 2000 preurejna. Dodana so bila krožišča, urejen je bil parter. Vendar zgolj na skrajnih obodih dvoran. Z izjemo odstranitve železniških tirov ter ureditve kratkotrajnega parkiranja, servisne ulice ostajajo infrastrukturno ter zaznavno neurejene - kar tudi rezultira v razvoju dvoran zgolj na obodu, medtem, ko ob servisnih ulicah ostajajo neprimičnine prazne. Uporabnih javnih površin je na tako velikem območju izjemno malo. Edina realna javna površina je Aleja mladih med City parkom ter Halo A, ki pa ostaja realtivno neizražena.

TVORNICA KULTURE

BTC CITY - OSREDNJE VOZLIŠČE

[skupna površina = 3182 m²] - generator kulturnega življenja - multimedijske/umetniške/praktične/gledališke delavnice - plesna ter glasbena dvorana/glasbeni dogodki - razstave ter gostujoči dogodki

[skupna dolžina = 3182 m²] - generator družabnega življenja - komunkacijsko vozlišče - povezava s hitro železnico s centrom Ljubljane, avtobusna postajališča, bicikeLJ - možnost potavitve razstav ter gostujočij dogodkov - peš povezava s parkom Šmartinska

1. FAZA PRENOVE : IMPLEMENTACIJA/2015

1. FAZA PRENOVE : IMPLEMENTACIJA/2015 V prvi fazi prenove se postavijo temelji za vsebinsko ter arhitekturno prenovo “starega mestnega jedra” BTC city oziroma starih dvoran javnega skladišča v sodobno, kreativno ter trajnostno

središče trgovine ter informacij. V prvem koraku izpraznim dvorano 8, ki ima relativno dobro lokacijo ob južnem vhodu v kompleks City Park ter ob Aleji mladih, v njej pa se sedaj nahajajo ostanki logistične dejavnosti. Ta se preseli na novo lokacijo ob Letališki cesti, njeno mesto pa prevzame Tvornica kulture - generator kreativnega ter kulturnega življenja v BTC City-ju. Poleg vsebinske prenove dvorane 8 pa prva faza predvideva še vzpostavitev osrednjega vozlišča ob

hali A, ki bi deloval kot generator zabavnega ter družabnega življenja ter se bo v prihodnosti vanj iztekal centralni park, ki bo potekal od mestnega središča. Območje se zapre za motoriziran osebni promet in se nameni popločenim površinam. Na tej točki bo v prihodnosti tudi potekala trasa cestne železnice oziroma hitrega avtobusa. Točka osrednjega vozlišča je nadvse pomembna, saj bo po novem urbanističnem načrtu to osrednji vstop v BTC City iz smeri središča mesta.

POKRITA PARKIRNA MESTA

PRIREDITVENO OBMOČJE

DOVOZNE POTI

OBMOČJA ŠPORTNIH AKTIVNOSTI

[skupna površina = 9060 m²/PM = 420] - varovana parkirna mesta - brezplačno parkiranje

[omejitev hitrosti < 30 km/h] - fleksibilna ploščad namenjena raznovrstnim dogodkom ter prireditvam - del območja se nameni parkirnim mestom, ki se za potrebe večjih prireditev izpraznijo

[omejitev hitrosti < 30 km/h] - obod omogoča dvosmerni promet - na obodu so kolesarkse poti - notranje ceste so območje umirjenega prometa in velja enosmerni promet

[skupna površina = 3182 m²] - fleksibilna ploščad namenjena raznovrstnim dogodkom ter prireditvam - del območja se nameni parkirnim mestom, ki se za potrebe večjih prireditev izpraznijo

2. FAZA PRENOVE : POVEZAVE/2017

2. FAZA PRENOVE : UREDITEV DOSTOPOV IN PARTERJA/2017 Naslednja faza v procesu urbanistične prenove je vzpostavitev novih ter ureditev starih povezav. Sedaj na tem območju vlada precej kaotično prometno stanje, izrazito pa je pomankanje parkirnih površin. Zato je prvi korak vzpostavitev nove parkirne hiše na lokaciji dvorane 1 in

dvorane 2, ki se za namen novega objekta odstranita, saj je dvorana 1 že v osnovi nadomestna gradnja prej obstoječemu objektu, dvorana 2 pa nima neke širše prepoznane identitete, ki bi jo bilo vredno ohranjati. Poleg izgradnje nove parkirine hiše se v območje poskuša dodatno vpeti tudi že obstoječa parkirna hiša BTC, delo arhitekta Jožeta Koželja. Ureditvi pokritih parkirnih mest sledi ureditev cestnega parterja. Na območju bivših servisnih ulic dvoran se uvede enosmerni umirjeni vozni režim, ki se prepleta z dopoldansko dostavo (6.00 - 10.00) ter površin-

ami za pešce sprehajalce. Tovrstni režim omogoča umirjeno sobivanje vseh udeležencev v prometu, hkrati pa z ureditvjo uličnega profila prestavlja smeri razvoja iz osi sever-jug na os vzhod-zahod. Večji praznini v morfologiji, poleg osrednjega vozlišča se namenita parkirnim površinam, ki se priložnostno modificirata v prireditveni prostor za objekte in vsebine, ki jih obdajajo. Ob dvorani 12 je predvidena manjša zelena površina, ki zapolnjuje verzel v prostoru. Pozneje dodani upravni objekti ob dvoranah 4,8,10 ter avtocenter ob dvorani 6 se odstranijo.

RECIKLAŽA [skupna površina = 3182 m²] - reciklirane ter prenovljene hale javnih skladišč - enoten volumen razdeljen na večje število komercialnih enot - 75% tržnih vsebin VS. 25% neprofitnih ali start-up vsebin

3. FAZA PRENOVE : POVEZAVE/2020

3. FAZA PRENOVE : RECIKLAŽA IN POVEZAVE/2020 Zaključna faza v shemi urbanistične prenove območja je vsebinska prenova in zunanja presnova obstoječih dvoran. Finalno stanje, ki ga želim urbanistično doseči je pravzaprav obrnjeno

nakupovalno središče z ekstrovertirano namesto introvertirano podobo. Dvorane se postopoma izpraznijo, dodatki kot so novi fasadni elementi, ornamentni dodatki, različne dograditve se odstranijo in za seboj pustijo rigidno mrežo osnovne konstrukcije na katero kasneje dodajam oblikovno enostavne ter tehnološko minimalne dodatke in na ta način dostojno ohranjam

pročelja obstoječih objektov. Dvorane želim medsebojno povezati s pokrito suho povezavo v smeri sever-jug kot je nakazano že v primeru povezave med dvoranami 5,6 ter 11 (trgovina Big Bang) in v konceptu dobiti sisteme različnih objektov, ki pa povezani delujejo kot tri celote preko katerih je možno prosto prehajati, brez da bi zapustili kontrolirano ozračje dvoran.

Leto 1994 - pričetek stihijskega urejanja dvoran

Leto 2014 - členjen fasadni ovoj, nepovezane tlorisne ureditve

Leto 2020 - odstranitev dodatkov, izvotlitev ter celostna prenova dvoran

6.0 STRATEGIJA KONCEPTUALNE PRENOVE DVORAN

Slika 39: Dvorana 5 trenutno stanje . pogled iz Španske ulice

dostavne poti - železnica

nakladalne površine

skladiščna dvorana

PRIMER DVORANE 5: PRETEKLO STANJE Dvorana 5 predstavlja eno iz med dvanajtsih tipskih dvoran, ki so bile na območjih centralnih skladišč postavljene med leti 1954 in 1962. Konstrukcijski sistem predstavlja sila enostavna

shema armiranobetonskih nosilcev in podpor na konstrukcijskem rastru 5x5 metrov. Ob njo so konzolno umeščene nakladalne površine ter klančine, ki se nadaljujejo v nadvišano pritličje ta pa v polvkopano klet. Ta izrazito funkcionalna shema je služila enostavnemu shranjevanju, raztovarjanju ter nalaganju tovora. Pogosto so dvorane ostajale votle, možna pa je bila raz-

poreditev vsebin tudi v prvem nadstropju, ponavadi v namene pisarniških prostorov ali dodatnih shrambenih površin. Z leti ter razvojem skladiščne dejavnosti so dvorane pričele dobivati mnoge dodatke v obliki dograjenih upravnih objektov (še vidna situacija slednjega je najbolj prezentna ob Aleji mladih) oziroma dodatnih komunikacij -širša stopnišča ter jaški za dvigala.

dostavne poti

zaledje trgovinskim vsebinam

preplet dostop za obiskovalce ter dostavo

trgovinske vsebine

PRIMER DVORANE 5: TRENUTNO STANJE Na primeru trenutnega stanja v dvorani 5 lahko prikažem nevzdržno prostorsko stanje celotnega dvoranskega sistema BTC. V obstoječe dvorane so se v preteklosti naselile nove trgovinske vsebine, ki so najete ali zakupljene površine dojemale kot teritorij lastnega pros-

torskega izražanja in so tako notranjost kot tudi fasadni ovoj dvoran poljubno spreminjale po potrebah lastnega programa. Rezultat slednjega ravnanja je vizualen razpad dvorane na več estetsko bolj ali manj kakovostnih preslojitev fasadnega plašča ter absolutne nehierarhičnosti ter konceptualne nepovezanosti tlorisnih površin. Komunikacije niso jasne, mnogokrat so znotraj posamičnih trgovin uvedene nove, ki kontrirajo že obstoječim. Tudi parter, ki obdaja

dvorano, ne sledi nekemu vnaprej premišljenemu sistemu, temveč ga sestavlja kaotični preplet vhodov, parkirnih ter dostavnih površin ter poti. Proces, ki je pripeljal do današnjega stanja v prostoru je mogoče razumeti, ga razčleniti ter redefinirati v takem sistemu, da bo hkrati prostorsko odgovoren in da bo obdržal karakteristike svobodnjaštva, sprememb ter trenutnosti, ki so pravzaprav razvile območje v uspešno poslovno-trgovinsko cono, kar je BTC City danes.

javne površie z dostopi za obiskovalce

zaledje komercialnim vsebinam

komercialne vsebine

dostavne poti

PRIMER DVORANE 5: PREUREDITEV OB UREDITVI PARTERJA IN DOSTOPOV Proces prenove dvoran je razdeljen na dva dela. V prvi fazi se prenova skoncentrira na ureditev dostopov za obiskovalce trgovinskih ter kreativnih vsebin oziroma dostopov dostave. V tej

fazi se postopoma prične implementirati predhodno razložena tri-tipna shema oddajanja nepremičnin. Dostavi predvidim dostop do zaledja na južni, daljši stranici objekta, medtem pa poskušam za voljo polovice parkirnih mest, ki se nadomestijo v novi parkirni hiši ob severni stranici objekta, vzpostaviti javno pohodno površino namenjeno dostopom potrošnikov v

dvorano. Kot posledico organizacijske ureditve parterja prestavim tudi določene vsebine znotraj dvoran. Zaledja trgovinskemu programu se prestavijo ob južno stranico na način, da imajo čim lažji dostop do nakladalne rampe, poleg pa se ob severno stranico selijo tudi komercialne vsebine. Tovrstna organizacijska shema omogoča jasne ter pretočne dostope in nemotene poti.

javne površie z dostopi za obiskovalce

vsebine namenjene zakupu in najemu zaledje komercialnim vsebinam dostavne poti

PRIMER DVORANE 5 : RECIKLAŽA IN POVEZAVE Zaključna stopnja prenove je izpraznjenje ter očiščenje osnovnega volumna in vzpostavitev prečnih suhih povezav med dvoranami, s čimer omogočim nemoteno prehajanje med

njimi, brez nepotrebnega zapuščanja ter ponovnega vstopanja v dvorane. Suhe povezave sem lociral v nadstropju zaradi zagotavljanja nemotenega pretoka tokov na servisnih ulicah. Volumen dvorane je očiščen vseh notranjih ter zunanjih intervencij, ki niso v skladu s prvotno podobo objekta. Z odstranitvijo rebrastih montažnih medetažnih plošč med

pritličjem in nadstropjem ter ostalih dodanih elementov dvorani povrnem prvotni enovit dvoetažni volumen, v katerem dobijo vsebine drugačno bolj enovito prostorsko podobo. Del dvorane se nameni zaledju, ki ga sestavljajo praktične montažne plošče, drugi del so poslovne površine, ki se preko premičnih vrat prepleta z zunanjimi javnimi površinami.

javne površie z dostopi za obiskovalce

vsebine namenjene zakupu in najemu zaledje komercialnim vsebinam dostavne poti

PRIMER DVORANE 5 : VSEBINSKE VARIACIJE - PROSTORSKE RAZLIKE Prednost izpraznjenega volumna dvorane je v njegovi funkcionalni konstrukcijski shemi, ki omogoča hitro menjavanje ter prilagajanje vsebin. Vsi dodatki k dvorani so pripoje-

ni na način, da jih je mogoče hitro ter cenovno ugodno odstranjevati ter dodajati. Fiksni deli dvorane poleg konstrukcije so zgolj še stopniščni vozlji, nadzemne povezave ter sanitarije. Montažne stene zaledja je mogoče glede na zahteve vsebinskega programa poljubno reorganizirati. Prav tako lahko javni program iz zunanjosti preko steklenih vrat

med podporami prodre v notranjost dvorane in na ta način ta del koristi kot del zunanjega parterja - uveljavijo se lahko vsebine, ki so drugačne od uveljavljenih komericalnih in nenujno spadajo v konceptualno shemo klasičnega nakupovalnega središča. Prav ta prodor javnega v zasebno pa je tisti moment, ki ustvarja koncept trajnega mesta scenarijev.

7.0 KONCEPTUALNA IN MATERIALNA PRENOVA DVORAN

povezave med dvoranami

zaledje vsebinskemu programu

obstoječa dvorana

zunanja opna

7.1 ELEMENTI PRENOVE Arhitekturna prenova ter vsebinska preobrazba dvoran izhaja iz ideje, da so dvorane javnih skladišč osrednji gradnik urbanistične mreže ter zaznavne podobe območja BTC City. Čeprav njihova materialna podoba ni sama po sebi opravičilo za dodelitev statusa kulturne dediščine

pa je gotovo njihov pomen ter pomen območja nasploh na razvoj industrije ter tržne dejavnosti v zgodovini Slovenije tisti razlog, da se lahko območje javnih skladišč obravnava kot del industrijske dediščine. Prav tako je prostor močno zasidran v kolektivnem zgodovinskem spominu Ljubljane in praktično osrednji center identitete tega dela mesta. Vsi ti argumenti so me preko analiz pripeljali do ugotovitve, da je potrebno obstoječo urbanistično shemo

ohraniti, hkrati pa povrniti dvoranam prvotno podobo, ki so jo sedaj zaradi ekstremne členitve posameznih delov ter stihijsko vodenih prenov ter preobraz postopoma izgubile. Obnovljenjemu ter osveženemu ogrodju dvorane dodam tri nove montažne elemente. In sicer zunanjo opno, ki vklučuje novo klančino ter fasadni ovoj, ki je pritrjen na obstoječe fasadno lice, zaledje vsebinskemu programu v notranjosti objekta ter nadzemne povezave med objekti.

Nadzemni mostovi - povezave med dvoranami

Profilitna fasadna opna - zaznavno poenotenje dvoran in prepuščanje svetlobe

Hidravlična vrata - možnost odpiranja vsebin navzven

Klančina - dostop do objektov

7.2. FUNKCIJE DODANIH ELEMENTOV Dodano fasadno opno sestavljajo trije funkcionali ter zaznavni elementi. Dodana klančina, ki omogoča dostope do dvignjenih vhodov. Vhod v objekt je na višinski koti 1.4 m, kar je posledica funkcionalne zasnove dvorane, ki je omogočala čim lažje nalaganje ter razlaganje tovora. Klančina zaznavno poveže celotno dvorano ter nadomešča originalno nakladalno konzolo, ki

je na mnogih mestih že odstranjena. Hidravlična vrata med podporami v pritličju omogočajo odpiranje vsebin navzven ter možnost uporabe klančin za poslovne ali javne dejavnosti v navezavi z notranjimi vsebinami. Profilitna fasadna opna zaznavno poveže dvorano v enotno linijsko podobo, hkrati pa s svojo transparentnostjo prepušča svetlobo v notranjost dvorane na ven pa prepušča obrise prebojev obstoječe fasade skladiščnih dvoran. Nadzemne povezave med dvoranami služijo dvema namenoma. Funkcionalni namen je omogočanje toplega prehoda iz

dvorane v dvorano ter hkrati zagotoviti tudi prečno povezavo v širšem urbanističnem spektru. Mostovi v notranjosti pa služijo kot opazovalnice dogajanja v dvorani. Most med dvoranami namerno ostaja vsebinsko nezapolnjen - konceptualno služi kot prostor umiritve ter tišine med vrvežem in hrupom, ki je prisoten v dvoranah. Ozko linijsko okno usmerja poglede navzven proti servisnim ulicam. Iz mostov se proti pritilčju spušča komunikacijsko vozlišče, ki omogoča kroženje po prerezu dvorane. Dva para vozlišč zagotavljata optimalno pretočnost povezav.

klasičen sistem zaledja

povezave med dvoranami

BTC

polzaprt sistem zaledja

FROZEN YOGHURT

KAVA NA POTI

FOTOKOPIRNICA

trafika 3DVA

SADJE & ZELENJAVA

NIKE obutev

SI.MOBIL

SUBWAY hitra prehrana

7.3 ZALEDJE Zaledje vsebinskemu programu omejujejo montažne predelne stene, ki potekajo neodvisno od obstoječe konstrukcije dvorane ter jih je moč poljubno dodajati, odvzemati ter reorganizirati.

Dostop do zaledja je bodisi direkten preko servisne klančine in čez hidravlična vrata bodisi posreden preko glavnih vhodov v dvorane. Za namen dostopanja v kletno zaledje je obkomunikacijskih vozliščih predvideno teleskopsko dvigalo, katerega lahko koristijo tudi gibalno ovirane osebe. Zaledje se razdeli na tri kategorije in sicer: na zaprto zaledje, ki deluje po klasičnemu sistemu zaledja, katero je ločeno od poslovnih površin. Odprto zaledje je primerno

za manjše poslovne enote, ki imajo mejo med zaledjem ter poslovnim prostorom bolj ohlapno. Za dejavnosti, ki terjajo spremenljiv režim odprtosti pa je zasnovan polzaprti sistem zaledja. Montažne plošče so zasnovane na način da jih je mogoče enostavno ter hitro dodajati ter odvzemati s čimer je dosežena optimalna raven fleksibilnosti servisnih dejavnosti v dvorani.

8.0 TEHNIČNO POROČILO

Armirano-betonski pokrov - 17~20 m dolg prefabriciran AB nosilec vpet v obstoječo AB konstrukcijo dvorane in položen na jekleni profil med nosilcema

Armirano-betonski mostovi - 17~20 m dolg prefabriciran AB nosilec vpet v obstoječo AB konstrukcijo dvorane

Dostava AB nosilcev

Obstoječi volumen dvorane - sistem AB nosilcev, osvežitev betonskih konstrukcij

Potiskanje AB nosilcev s pomočjo hidravlike preko odprtine v fasadnem ovoju

Klančina - konzolno sidrana v konstrukcuijo dvorane

8.1 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Konstrukcijsko osnovo obstoječe skladiščne dvorane predstavlja sistem armirano-betonskih podpor ter nosilcev (d = 0,4m, l = 0,4m), ki so sestavljeni v okvir ter skupaj tvorijo statično nedoločeno konstrukcijo. Podpore so razporejene v osni dolžini 4,9 m. Temeljenje je točkovno. Na obodu kleti se podpore prenesejo na armirano-betonsko steno (d = 0,4m). Medetažna plošča v pritličju je armirano-betonska ter je bila lita na mestu (d = 0,22m), polnila med podporami v nadstropju so iz opečne konstrukcije ali siporexa - odvisno od dvorane. Konstrukcijo obstoječe strehe predstavljajo betonske rebričaste plošče z vstavljeno tanko Q-mrežo. Re-

bričaste plošče potekajo preko nosilcev ter imajo dolžino l = 4,9m. Konstrukcija sama po sebi je dobro potresno zavarovana. To varnost zagotavlja relativno gosto razporejen sistem nosilcev ter podpor, ki zavetrujejo objekt v vzdolžni ter prečni smeri. Objekt je dilatiran trikrat ter razdeljen na tri konstrukcijske enote. Posegov v obstoječo konstrukcijo je razmeroma malo. Odstranjujem predvsem pozneje stihijsko dodane fasadne, tlorisne ter infrastrukturne elemente (dodani fasadni plašč, vertikalne komunikacije, predelne stene, tlorisne spremembe, oglasni panoji,itd.). Objekte čistim do njihove osnovne podobe. Prostorsko mi tako ostane enovit tlorisni volumen. Betonsko konstrukcijo saniram ter osvežim s peskanjem, obstoječi tlak odstranim, dodam dodatno talno toplotno in zvočno izolacijo, ter izvedem na licu lit industrijski pod. Obstoječo zasteklitev nadomestim z novo troslojno zasteklitvijo, morebitne vrzeli v fasadnem ovoju, ki so nastale tekom različnih prenov, pa zapolnim z opečnimi zidaki ali siporexom. Streho dodatno

izoliram ter preprečim možne toplotne mostove. Na fasadni plašč je z določenim odmikom od obstoječe konstrukcije dodana transparenta fasadna opna iz steklenih brezbarvnih U profilov (profilit). Dodane prečne nadzemne povezave oz. mostove konstrukcijsko tvorijo prefabricirani lijakasti armirano-betonski nosilci (d = 4,8m, l = 17~20m, h = 1,5 m). Mostni nosilec v notranjosti dvorane je položen na ležaje na obstoječe armirano-betonske nosilce, ki so zmožni prenašati to obtežbo brez dodatne ojačitve. Med dvoranami je mostni nosilec sidran v konstrukcijske okvirje, na jeklene profile, ki so nameščeni na robvih nosilca pa je položen pokrov (obrnjeni mostni nosilec istih razponov), ki predstavlja streho nadzemnemu prehodu. Mostni nosilci so prefabrikati, pripeljani na lokacijo. V dvorane so vstavljeni preko izvotlitev v fasadnem ovoju ter nameščeni na mesto s pomočjo hidravličnega potiska. Klančino sestavljajo betonski prefabrikati konzolno sidrani v medetažno pritlično ploščo obstoječe dvorane.

->-

Mehansko prezračevanje

->-

Možnost naravnega prezračevanja

Dodatna izolacija Toplotna zavesa

8.2 ENERGETSKA ZASNOVA IN INŠTALACIJE Objekti se po svoji katergoriji uvrščajo med javne stavbe, zato je potrebno zagotoviti dotok ustrezne količine svežega ter odvod odpadnega zraka. S prisilnim mehanskim prezračevanjem, ki deluje hibridno z opcijskim naravnim prezračevanjem preko zasteklitev na fasadi, dosežem optimalno izmenjavo zraka, ki veljajo za to kategorijo. Prezračevanje v kletni etaži

je zgolj mehansko. Vpih svežega ter iznos odpadnega zraka poteka preko ventilacijskih cevi v stropu, ki vodijo do rekuperatorja. Ta se nahaja v kletnih servisnih prostorih. Ogrevanje ter ohlajanje dvorane poteka s klimatizacijo zraka v krogu mehanskega prezračevanja. Ogrevanje v zimskih mesecih poteka v jutranjem režimu - jutranje ogrevanje dvorane, nato zrak v napolnjeni dvorani ostane topel do zaključka obratovanja. V poletnih mesecih pa je klimatizacija prostorov stalna. Klimati so locirani v kletnih servisnih prostorih. Vdor hladnega zraka v ogrevano dvorano preprečim z lokalnim ogrevanjem vhodov - toplotno zaveso. Ta je nameščena

med armirano-betonskimi podporami pri vhodih. Stavbo v projektu dodatno izoliram ter z novimi detajli preprečim toplotne mostove na konstrukciji, s prezračevalnim slojem pa zavarujem nosilne elemente ter izolacijo pred vlago. Na streho objektov je možno namestiti ravne solarne panele, energijo, ki jo proizvedejo, pa lahko koristim bodisi za pripravo tople vode bodisi jo vrnem nazaj v električno omrežje. Objekt se na obstoječo infrastrukturno mrežo priključuje ob servisni cesti, čemur je namenjen servisni prostor ob severnem komunikacijskem vozlišču. Inštalacije se razvejajo pod stropom kleti in pod streho vertikalno po obodu.

->-

II.

->-

->I.

->-

POŽARNI SEKTOR

->-

EVAKUACIJSKA POT ZBIRNO OBMOČJE

8.3 SPLOŠNA VARNOST TER DOSTOPONOST V sklopu idejne zasnove objekta je postavljen koncept požarne varnosti v skladu s pravili projektantske stroke. Namen požarne varnosti je zagotoviti varno evakuacijo, zaščititi objekt in preprečiti širjenje požara na sosednje objekte. Zasnova požarne varnosti temelji na zagotovitvi zadostnega števila evakuacijskih poti, izhodov in varnih stopnišč, kot tudi gradbeno-konstrukcijski

zasnovi objekta in uporabo tehnik za opozarjanje na in preprečitev širjenja požara. Upoštevana so pravila požarne varnosti, ki določajo več požarnih izhodov in stopnišč. Stopnišča kot glavne poti evakuacije so razporejena enakomerno in v zadostnih dimenzijah, da zagotavljajo varno evakuacijo iz celotnega pritličja, kleti ter premostitev. Objekt sestavljalo trije požarni sekotrji. Število glavnih izhodov dopolnjuje možnost začasnega odpiranja ostalih steklenih vratnih okvirjev v dvorani. Potek evakuacijske poti je po klančinah na osrednje zbirališče, ki je na trgih ob objektih. Dvorana je opremljena s sprinkler sistemom - sistemom za samodejno gašenje požarov. V

dvoranah so nameščene naprave za opozarjanje pred požarom, možnost odvajanja dima v kletni etaži. Dostop za intervencijska vozila je zagotovoljen ob servisnih ulicah. Upoštevan je Pravilnik o požarni varnosti, smernica TSG-1-001:2010. Vsi prostori prenovljene dvorane so dosegljivi funkcionalno oviranim osebam. Pritlična etaža, ki ni na koti terena, je dosegljiva po klančinah, ki imajo naklon manjši od 5 stopinj, klet pa je dosegljiva z dvigali. Funkcionalno oviranim osebam pred dvoranami pripadajo 4 rezervirana mesta za kratkotrajno parkiranje. Upoštevan je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.

NS MERKUR

POSTAJALIŠČE MESTNE ŽELEZNICE

CITY PARK

LINIJSKA ZASADITEV VHOD V CITY PARK HRVAŠKA ULICA

PARTER TVORNICE KULTURE

območje večjih površin namenjenih kratkotrajnemu parkiranju s spremljajočim javnimi vsebinami, ki so nanizane vzdolž osi med izhodom iz Hale A ter vhodom v City Park. Površine so namenjene primarno večjim zunanjim trgovskim ali kulturnim prireditvam ter Tvornici kulture - v primeru večje organizacije je možno sprostiti območje kratotrajnega parkiranja ter pridobiti 1.5 ha veliko prireditveno območje.

ŠPORTNO PRIZORIŠČE I SAMOPOSTREŽNI TERMINALI

JAVNA DOSTOPNA KLANČINA

LINIJSKA ZASADITEV

URBANI PARK BTC CITY

12 AKTIVNOSTI NA PROSTEM

ŠMART

INSKA CESTA

ENOSMERNI PROMETNI REŽIM

PARKIRNA HIŠA BTC I

OBMOČJE KRATKOTRAJNEGA PARKIRANJA (31 PM)

OBMOČJE KRATKOTRAJNEGA PARKIRANJA (38 PM)

OBMOČJE KRATKOTRAJNEGA PARKIRANJA (24 PM)

po urbanističnem načrtu partnerstvo Šmartinska območje obsega iztek centralnega parka ter je osrednje zaznavno ter infrastrukturno vozlišče BTC City-a. Površine so tlakovane, promet umirjen, tu se nahajajo postajališča javnega prometa. Vsebinsko je prostor namenjen kratkočasnim ter zabavnim dejavnostim. Območje je možno koristiti za manjše ter srednje velike prireditve.

SAMOPOSTREŽNI TERMINALI ŠPORTNO PRIZORIŠČE II

SAMOPOSTREŽNI TERMINALI LINIJSKA ZASADITEV

LINIJSKA ZASADITEV

OBMOČJE KRATKOTRAJNEGA PARKIRANJA (31 PM)

OBMOČJE ZA DOSTAVO ŠPORTNO PRIZORIŠČE III JAVNA VSEBINSKA TLAKOVANA OS

IZVOZ IZ PARKIRNE HIŠE

PEŠ POT Z URBANO OPREMO

04 DOSTOPNA KLANČINA ZA DOSTAVO

ŠPANSKA ULICA

KAVARNA NA PROSTEM

PARKIRNA HIŠA BTC II

LINIJSKA ZASADITEV ŠPORTNO PRIZORIŠČE IV

OBMOČJE ZA DOSTAVO

UVOZ V PARKIRNE HIŠO SAMOPOSTREŽNI TERMINALI

MILLENIUM

03 DVOSMERNI PROMETNI REŽIM

SISTEM JAVNE IZPOSOJE KOLES - BICIKE(LJ)

območje večjih površin namenjenih kratkotrajnemu parkiranju s spremljajočim vsebinami namenjene športnim prireditvam ter prizoriščem. Vsebine so nanizane ob športni dvorani Millenium ter v bližini vodnega parka Atlantis. V primeru večje organizacije je možno sprostiti območje kratotrajnega parkiranja ter pridobiti 1.1 ha veliko prireditveno območje.

TLAKOVANJE

FRANCOSKA ULICA

8.4 NAČRTI

UREDITVENA SITUACIJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA VHOD V HALO A

DVORANA E

JAVNO POPLOČENJE PRED HALO A

tloris 1 : 1000

TRŽNICA BTC CITY

HALA A MESTNA ŽELEZNICA

A1.1.

A1.2.

A1.1. RESTAVRACIJA S HITRO PREHRANO A1.2. VELIKA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA A1.3. PRIREDITVENI PROSTOR (gledališče, moda, predavanja)

A1.3. DOSTAVNA RAMPA

ZASADITEV - Malolistna Lipa (Tilia cordata)

OBMOČJE ZAČASNEGA PARKIRANJA (31 PM)

DOSTOPNA RAMPA

ZUNANJA TERASA

B1.1.

B1.2.

B1.3.

B1.4.

B1.5.

B1.6.

B1.7.

B1.1. B1.2. B1.3. B1.4. B1.5. B1.6. B1.7. B1.8.

B1.8.

TRGOVINA Z ELEKTRONIKO (nadaljevanje v dvorano C) CAFE IN SLAŠČIČARNA PRODAJA UNIKATNEGA NAKITA PRODAJA ZAČIMB MANJŠI OBRTNIŠKI IZDELKI TURISTNIČNI BIRO RAZSTAVNO-GALERIJSKI PROSTOR FRANŠIZNA KONFEKCIJSKA TRGOVINA

ZASADITEV - Papirna Breza (Betula Papyrifera) ENOSMERNI PROMETNI REŽIM

ZUNANJA TERASA

C1.1.

C1.2.

C1.3.

C1.4.

C1.5.

C1.6.

C1.7.

C1.1. C1.2. C1.8.

C1.8.

TRGOVINA Z ELEKTRONIKO (nadaljevanje v dvorano B) MEDIATEKA S ČITALNICO TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO

ZASADITEV - Gledicija (Gleditsia triacanthos)

OBMOČJE ZA DOSTAVO

8.4 NAČRTI

PEŠ DOSTOP DO VHODOV

IZSEK SITUACIJE

ZUNANJA TERASA

D1.1.

D1.2.

D1.3.

D1.4.

D1.1. D1.2. D1.3. D1.4.

Tloris 1 : 500

CO-WORKING TOČKA EKO-TRŽNICA (nadaljevanje tržnice BTC)A MANJŠE EKO-KUHINJE (malice in prigrizki) VRTNI CENTER

8.4 NAČRTI

TIPIČNA DVORANA JAVNEGA SKLADIŠČA Tloris pritličja 1 : 200 LEGENDA AB konstrukcija - obstoječe AB konstrukcija - novo Predelne opečnate stene - obstoječe POVRŠINE PROSTOROV PRITLIČJE: 01 01a 01b 01c 01d 01e 01f 02 02a 02b 02c 03 03a 03b 03c 04 04a 04b 04c 05 05a 05b 05c 06 06a

KOMUNIKACIJE stopnice dvigalo foyer rampa terase servisni dostopi RESTAVRACIJA S HITRO PREHRANO poslovni prostor izdajni prostor servisni del KONFEKCIJSKA TRGOVINA poslovni prostor prodajni prostor delikatese servisni del TEATER recepcija (opcijsko) večnamenski prostor servisni del SERVISNI DEL sanitarije - moške sanitarije - ženske/invalidi prostor za vzdrževalca RAZSTAVNI PROSTOR večnamenski prostor

46,8 m2 27,2 m2 185,6 m2 220,7 m2 112,2 m2 302,3 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

248,0 m2 48,9 m2 75,6 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

299,1 m2 52.9 m2 105.4 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

46,8 m2 196,9 m2 128,6 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

27,2 m2 27,2 m2 27,2 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

457,4 m2

industrijski tlak

PARKIRNA MESTA (4 parkirna mesta za gibalno ovirane)

Asfalt

SKUPAJ BEP

2497,5 m2

8.4 NAČRTI

TIPIČNA DVORANA JAVNEGA SKLADIŠČA Tloris kleti 1 : 200 LEGENDA AB konstrukcija - obstoječe AB konstrukcija - novo Predelne opečnate stene -obstoječe POVRŠINE PROSTOROV KLETI: 01 01a 01b 01c 02 02a 02b 03 03a 03b 04 04a 04b 05 05a 05b 06 06a 06b 07 07a 07b 08 08a 08b 09 09a 09b 10 10a 10b 11 11a 11b 12 12a 12b 12c 12d 12e 12f

KOMUNIKACIJE stopnice dvigalo foyer TRGOVINA S POHIŠTVENIMI DODATKI poslovni prostor servisni del TRGOVINA S TOBAČNIMI IZDELKI poslovni prostor servisni del TRAFIKA poslovni prostor servisni del MODNI DODATKI poslovni prostor servisni del CVETLIČARNA poslovni prostor servisni del TURISTIČNA PISARNA poslovni prostor servisni del DROGERIJA poslovni prostor servisni del PAPIRNICA poslovni prostor servisni del TRGOVINA S KONCEPTOM poslovni prostor servisni del DELAVNICE V SKLOPU TEATRA prostor delavnic (multinamenski) servisni del SERVISNI DEL sanitarije - moške sanitarije - ženske/invalidi prostor za vzdrževalca klimati priprava tople vode pomožni generator SKUPAJ BEP

46,8 m2 27,2 m2 185,6 m2

industrijski tlak industrijski tlak industrijski tlak

254,4 m2 128,6 m2