Mojca Črešnik

Magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič somentorica doc. dr. Špela Hudnik

konzultant za konstrukcijo doc. dr. Matej Blenkuš

konzultantka za fasadni ovoj prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik konzultant za požarno varnost doc. dr. Domen Kušar leto vpisa / izdelave magistrske naloge 2006 - 2015

povzetek / abstract

V magistrski nalogi se ukvarjam z zasnovo vsebinske in arhitekturne prenove kompleksa Celjskega sejma, velikega območja, pozicioniranega ob osrednji celjski vpadnici - Mariborski cesti. Gre za prostor, ki s svojimi programi mestu že tradicionalno prispeva velik del identitete, posebej z legendarno športno dvorano, bazenom in Mednarodnim obrtnim sejmom.

In my master thesis, I work on the design of the content and architectural renovation of the Celje Showground complex, a large area positioned by the main access road in Celje – the Mariborska road. It is a place that has traditionally provided a large part of the city’s identity, particularly with its legendary sports hall, its pool and the International Trade and Business fair.

Sejemski prostor, ki je bil zgrajen v poznih sedemdesetih letih kot športno-rekreativno središče, stoji v nakupovalno-poslovnem delu mesta, celjski najvitalenjši prostorski enoti in je odlično dostopen tako iz mesta, kot z avtoceste, vendar je v zadnjih dveh desetletjih ob divji pozidavi okolice in slabo premišljenih posegih znotraj kompleksa ostal nekoliko od oči umaknjena in nereprezentativna enota.

The fairground, which was built during the late 70s as a sports and recreation centre, lies in the shopping and business area of the city, the most vital part of Celje, and it is easily accessible from the city centre, as well as from the highway. However, in the last two decades, due to extensive construction works in its surroundings, and the badly thought out procedures within the complex, it has become a somewhat out-of-sight and non-representative unit.

V projektu predlagam vsebinsko osvežitev za današnji in prihodnji čas vedno manj aktualnega sejemskega programa in sicer s kongresno in hotelsko dejavnostjo, ki bi mestu kot središču močne turistične regije s ponudbo večje prireditvene dvorane in poslovnih namestitev lahko dala nov zagon. Med predlaganimi novimi objekti je še športnorazstaviščna dvorana in velika streha, ki povezuje in prekriva programe v sklopu kompleksa ter v širši prostor vnaša nov red in točko orientacije.

2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

In my project, I propose a refreshment of the content of the fair programme, which is becoming outdated in the present and the future, by expanding the congress and hotel activity and thus offering a larger event hall and business accommodations, which could provide a new momentum to the city as a strong tourist centre. Among the proposed new buildings there are also a sport and exhibition hall and a large roof, which connects and intertwenes the programmes within the complex and introduces a new order and orientation point into the broader area.

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

teoretični del

2

povzetek kazalo uvod

2 3 4

širše območje

5

ožje območje

13

23

Celje, sejemsko mesto

spoznavanje tematike

sejem razstava kongresni center

delitev sejmov pomen vrsta trajanje

6

Splošno o Celju in regiji geografske značilnosti zgodovinski razvoj

7

zgodovinski pregled trgovanje Celje

urbanistični razvoj Celja

razvoj ŠRC Golovec

8 8

arhitekt Jože Kopitar

sejmi

9 svet Slovenija 9 Celje 10

razvoj sejemske tipologije

arhitektura in oblikovanje 70. let

11

celjski sejem v kontektstu evropskih in slovenskih razstavišč

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Celjski sejem

morfološka zelene površine geometrija prostora prometna shema smer zidave tipologija gradnje programska analiza sinteza zaznavna analiza

14

14 15

16 18 20 21 22

fotografije lokacije pomembni pogledi fotografije lokacije

primerjava velikosti kongresnih centrov po Sloveniji

izhodišča

24 24 24 25 25 26 26 27 27 28

tehnično poročilo

29

29 30

32 33

športni objekti v Celju

34

vrednotenje stanja analiza fasade predvidene rušitve

avtorica Mojca Črešnik

35

35 36

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

projektna izhodišča referenčni primeri koncept

arhitekturna zasnova

hotelske kapacitete v celjski regiji

12

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

37

projekt

celjsko razstavišče

analize lokacije opredelitev ključnih pojmov

projektni del

kazalo

standardi in smenice zasnova konstrukcije požarna varnost energetska zasnova materiali

38 38 40 42

43 44 44 45 47 47 47

49

grafične priloge

situacija 1:2000 izsek iz situacije 1:1000 tloris pritličja kongresnega centra 1:200 tloris nadstropja kongresnega centra 1:200 popis prostorov kongresnega centra tlorisi hotela 1:200 popis prostorov hotela tloris pritličja športno-razstaviščnega objekta 1:200 tloris 1. nadstropja športno-razstaviščnega objekta 1:200 tloris 2. nadstropja športno-razstaviščnega objekta 1:200 tloris info paviljona 1:200 popis prostorov športno-razstaviščnega objekta in info paviljona prerez A, B, C, D, E, F 1:200 fasade 1:200 fasadni pas 1:20

prostorski prikazi

72

75 viri in literatura izjava o avtorstvu 77 in zahvala

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

3

uvod

Sejemska dejavnost je v Celju prisotna že od 14. stoletja, ko so dobili trške pravice, potem pa se v 17. stoletju začne pomen sejmov in razstav večati. Velik vpliv na razvoj je imela tudi izgradnja južnega dela železnice Dunaj - Trst.

Po 2. sv. vojni se ponovno zgodi razcvet te dejavnosti, gospodarski napredek pa so najlažje približali ljudem ravno s prirejanjem obrtnih oz. gospodarskih razstav. Zaradi potrebe po enotnem prostoru so leta 1976 zgradili prireditveno dvorano Golovec kot del športnorekreacijskega centra Golovec, ki pa je kasneje zaradi porasta sejemske dejavnosti prerasel v razstaviščni kompleks.

Oris problema Danes je Celjski sejem obče razširjena in poznana blagovna znamka predvsem zaradi Mednarodnega obrtnega sejma, ki je letos potekal že 47-ič. Četudi je sejemsko-razstaviščna dejavnost v počasnem zatonu glede na vse večjo dostopnost in hitrost informacij na svetovnem spletu, ostaja ta kompleks vase zaprt, slabo povezan z okolico in samim mestom Celje. Moja želja je razširiti športno-razstaviščni kompleks tako z dejavnostjo, kot tudi fizično odpreti prostor proti Mariborski cesti, opredeliti reprezentančni vhod v mesto z novo vertikalno dominanto ter spodbuditi ljudi v uporabo tega prostora skozi vse leto, seveda s primernimi programskimi in arhitekturnimi rešitvami.

Metoda dela Analizirati in ovrednostiti obstoječe kvalitete prostora in arhitekture.

Z novimi, a zadžanimi arhitektunimi posegi odpreti razstavišče proti Mariborski cesti, napraviti reprezentančni vhod, ter izpostaviti dediščino arhitekture Jožeta Kopitarja, ki je zasnoval prvotne stavbe športno-prireditvenega centra. Napraviti prostor, ki bo živel tako v času razstav, kongresov, zunanjih prireditev kot ob vsakodnevni uporabi prebivalcev in naključnih mimoidočih. Pripraviti odgovor na obsotoječe dobre stavbe. Povezati razstavišče kot celoto ter urediti preplet poti različnih scenarijev.

4

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

Tema Dopolnitev obstoječega programa z novim kongresnim centrom v namene kongresnega turizma, prav tako umestitev hotelske stolpnice, ki bo služil v času sejma oziroma kongresa, izpolnjeval svojo vlogo ob raznih športnih prireditvah in pripravah kot središče športnega dogajanja v Celju. Z lahko konstrukcijo nagovarjati obstoječo arhitekturo, s podprtimi strehami napraviti prostor primeren tako za sejemske razstave kot za zunanje prireditve, postopno prehajanje od glasnejše komercialne rabe prostora v mirnejši zeleni stanovalski del pod Golovcem.

Zakaj obravnavati Celjski sejem?

Sejem že od nekdaj velja za družabni dogodek in povečini se vsi spominjamo kakšnega izmed sejmov v naši preteklosti. Tržno usmerjeni sejmi so zahtevali potrebo po stalnih razstaviščih.

Površine in stavbe so velike, zato jih ni zmeraj lahko zapolniti s programov tudi tekom leta. Moja želja je bila kritično ovrednotiti razstaviščni prostor kot je Celjski sejem, ki ima velik lokalni oziroma regijski pomen, in z vpeljavo novih programom postopoma prilagajati ta prostor kot prostor srečevanj, druženja in sprostitve tudi v času, ko sejmov ni. In to na takšen način, da morda čez 20 let, ko sejmi sploh ne bodo več aktualni, lahko ta prostor postane novo šolsko središče ali pa popolnoma poslovno-komercialno območje. Povezati in prepletati krajane in obiskovalce v večih panogah.

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

spoznavanje tematike Opredelitev ključnih pojmov sejem - razstave - kongresni center Delitev sejmov pomen - vrsta - trajanje Zgodovinski pregled sejemske in trgovinske dejavnosti svet - Slovenija - Celje Razvoj sejemske tipologije stalna - začasna - premična arhitektura Celjski sejem v kontekstu evropskih in slovenskih razstavišč

razlaga pojmov

sejem, razstava, kongres

sêjem -jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago // prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji

SSKJ

SEJEM

Sejmi so tržni dogodki z določenim trajanjem, potekajo v določenih časovnih intervalih, pri katerih veliko podjetij predstavlja glavno ponudbo izdelkov ene ali več vej industrij in jih v glavnem prodaja na vzorčnih primerih. Sejmi večinoma privabljajo strokovno javnost. vir: http://www.ufi.org/Public/Default.aspx?Clef_SITESMAPS=142&Clef_ SITESMAPS=151&Clef_SITESMAPS=152#1.1 [3. 2. 2014]

razstáva -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled

kongrés tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: // udeležiti se kongresa

RAZSTAVA

KONGRES

SSKJ

Razstave so dogodki z določenim trajanjem, potekajo v določenih intervalih, kjer veliko podjetij predstavlja reprezentatnčno ponudbo izdelkov ene ali več industrijskih panog in podaja informacije v namen promocije prodaje. Obiskovalci so večinoma splošna, širša publika. 1 sejem kot dogodek* - sejem/razstava sejem kot prostor - sejmišče, razstavišče* sejem kot institucija - npr. Celjski sejem *prostor, ki je namenjen komuniciranju vir: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Nase_storitve/Sejmi_3938.aspx [3. 2. 2014]

SSKJ

Kongres v nepolitičnem smislu pomeni velik nacionalni ali mednarodni shod, zborovanje ali sejo ljudi s podobnimi interesi (npr. akademske konference, simpoziji).3 vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kongres [1. 10. 2014]

KONGRESNO - RAZSTAVIŠČNI CENTER Po standardizaciji Kongresnega urada ločimo več kategorij kongresnih prireditev, med katerimi spada kongresni in razstaviščni center v kategorijo E: “so kongresni in razstaviščni centri v angleščini (Congress & Exhibition Centre).

Razumljivo, da imajo oni največje kongresne zmogljivosti, tako po številu sedežev v plenarni dvorani kakor tudi število paralelnih dvoran in manjših sejnih in drugih prostorov. Kongresni centri imajo poleg tega ustrezne predprostore za izvedbo razstav, pogostitev in drugih dogodkov. Kongresni center nudi vso tehnično podporo za izvedbo še tako zahtevnih dogodkov.” vir: http://sl.slovenia-convention.com/kongresnoturisticni-urad/standardizacija/ [30. 9. 2014]

Kategorije članov in število ponudnikov, ki so prejeli posamezni certifikat (marec 2008): Kategorija A: Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad (2) Kategorija B: Profesionalni kongresni organizator (3) Kategorija C: DMC agencija (6) Kategorija D: Agencija za organizacijo dogodkov (4) Kategorija E: Kongresni in razstaviščni center (2) Kategorija F: Kongresni hotel (5) Kategorija G: Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi (28) Kategorija H: Ponudnik drugih kongresnih storitev (13) Kategorija I: Prizorišče za posebne dogodke (4) Kategorija J: Ostala prizorišča (3)

6

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

delitev sejmov pomen lokalni regionalni nacionalni mednarodni

npr. božični sejem v Ljubljani npr. regionalni knjižni sejem Mariber Slovenski knjižni sejem primer: Mednarodni obrtni sejem MOS Celje

vsaj 10% tujih razstavljalcev, vsaj 5% tujih obiskovalcev

velike svetovne razstave

EXPO Milano 2015

SEJMI

namen

splošni specializirani prodajni mešani vzorčni hišni internetni

vir: Benko, 1997, str. 6

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

potujoče razstave

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

splošna javnost, končni potrošniki, raznolika ponudba strokovna javnost, poslovni nameni tržni / prodajni, ciljna publika; ugodni nakupi

trajanje sezonski letni bienalni

sejem smučarske opreme pohištveni sejem Ambient sejem Energetika

različne dejavnosti, raznolika ponudba trženje samo z vzorci, ni prodajni

določeni produkti določene stroke; znotraj posameznega podjetja stalna razstava produktov na spletu predstavitev podjetja / dejavnosti na različnih lokacijah

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

7

zgodovina trgovanja v Celju Ugodna geografska lega – velik potencial za razvoj trgovine.

Savinjska dolina bogata s hmeljem in lesom.

Celje se uveljavi Celje kot trgovsko - obrtniško mesto.

Trgovanje kot osnova za razvoj sejemskih in kasneje razstaviščnih dejavnosti.

daljna celjska trgovina po cesti Dunaj – Maribor – Celje – Vransko – Ljubljana; tovorništvo blaga do 1727

celje rimska Celeia trgovina razvita; skozi mesto je šla pomembna cesta proti Ptuju, proti Donavi

1. stol.

1325

središče prodaje morske soli

mestne pravice

16. stol 18. stol

1451

15. stol

1478

skladiščne pravice, cestna prisilnost

Celje omenjeno kot trg

večina meščanov se ukvarja z obrtjo in trgovino; dva tržna dneva (sobote, od l. 1847 tudi srede), 7 letnih sejmov

povzeto po: Počivavšek, 2012, str. 184-201 drugi viri: 1 E. Stermecki, 2013, str. 13 2 Goropevšek, 2001, str. 84 3 Goropevšek, 2001, str. 162

8

1727

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

1725

omenjen prvi celjski trgovec italijanskega rodu Antoni de Tamborin z razvojem založništva boljši razmere za slovensko trgovino na spodnjem Štajerskem; s pomočjo domačih posojilnic se otresejo vplivov tujega kapitala

okrepitev prometnih povezav z železnico proti Zidanemu mostu (1847) in Velenju (1892), kasneje proti Dravogradu

prve celjske trgovine na osrednjem, deloma južnem delu Glavnega trga (križišče glavnih celjskih ulic); razglasitev obrtne svobode – prevladujejo nemške trgovine z nemškimi izveski, napisi

1859

po 1. sv. vojni: specializacija trgovine, pojav manufakture, špecerijske trgovine; prilagajanje gospodarstva novim razmeram (nova država, nova tržišča), denarni reformi

1846

železnica eno najpomembnejših gospodarskih središč na Štajerskem; postopna rast slovenskega meščanstva (obrtniki, trgovci, odvetniki) – nosilci slovenske nacionalne zavesti

širitev starega mestnega jedra šele po izgradnji južnega dela železnice l. 1846 z razvojem trgovine in industrije; tudi podrtju starega mestnega obzidja v 80. letih 18. stol.

1931

upad števila prebivalcev v mestu, stanovanja predelana v obrtne in trgovinske lokale, pisarne; cvetita obrt in sejemska dejavnost

2. pol. 19. stol. novi priseljenci v mestu zaradi urbanizacije in industrializacije; nastanek delavskega naselja Gaberje – sprememba socialno in nacionalno strukturo trgovinsko-obrtnega in razvijajočega se industrijskega središča;

obrtne razstave 1922, 1935, 1937, 1939

kataloška prodaja Amerika 1872 Avstrija (Kastner und Ohler) 1887 Stremecki, Celje 1911 1

prva veleblagovnica Tehnomerkator 3

1971

konec 30. let je Celje obvladovalo vso Savinjsko dolino do koroške meje.

Rakusheva trgovina, železnina

nakupovalno središče Planet Tuš z multikinom oznani nov model nakupovalnih centrov kot socilanih središč

2002

1995

prvo sodobno nakupovalno središče Interspar in začetek pospešene izgradnje trgovin ob Mariborski cesti

sredi 30. let 291 trgovin pod mestnim trgovskim gremijem 2

celjski trgovci v času kramarskih sejmov (3x letno) zakupijo stojnice kar pred svojo trgovino

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

svet sloven prvi znani sejem Saint Denis

629

prva svetovna razstava EXPO Hyde Park, Kristalna palača, London, VB

V Milanu ustanovljeno združenje UFI - Union des Foires International Združenje mednarodnih sejmov1

1851

1925

sejemske dejavnosti v Sloveniji in po svetu

BIE, Pariz Bureau International des Expositions medvladna organizacija, zadolžena za pregled koledarja, ponudb, izbor in organizacijo svetovnih in mednarodnih razstav.

167 članic 2

prva namenska sejmišča v Ameriki 3

60. leta

1928

Ustanovljeno združenje EMECA European Major Exhibition Centres 4

UFI ima 637 sejmov članov 5

1992

2013

10.stol.

1920

1933

1955

1962

1993

1996

notranja kolonizacija med 10. in 12. stol. omogoča razvoj novih naselji v ravninskih krajih se poleg poljedelstva začnejo ukvarjati tudi s trgovino – nastanejo prvi trgi in mesta

Ljubljanski velesejem Park Tivoli 6

Gorenjski sejem Prva obrtna razstava

Ljubljanski velesejem Gospodarsko razstavišče

Pomurski sejem7

Primorskii sejem Bonfika, Koper 8

Internautica Izola

sejemska pravica – opredelitev mesta ali trga; naselje s pravico do tedenskega sejma = trg. pravico do obzidja = mesto; njegovi prebivalci imajo pravico do obrtnih in trgovinskih dejavnosti

24 večnamenskih dvoran 25.274 m2 razstavnih površin 10.194 m2 zunanjih razstavnih površin 400.000 obiskovalcev

90.000 m2 razstavnih povrišn 5 dvoran za 60-220 ljudi 2100 razstavljalcev 140.000 obiskovalcev 7 letnih sejmov

2.400 m2 pokitih razstavnih površin 2.400 m2 zunanjih razstavnih površin 200 razstavljalcev 25.000 obiskovalcev 7 letnih sejmov

menjalna trgovina ob cerkvenih praznikih pripomogla k nastanku letnih sejmov

povzeto po: Pohlin, 2008, Ljubljana

drugi viri: 1 http://www.ufi.org/Public/Default.aspx?Clef_SITESMAPS=56, [3. 1. 2014] 2 http://www.bie-paris.org/site/en/home/who-we-are [3. 1. 2014] 3 Vovk, 2004, str. 18

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

http://www.emeca.com/whatisemeca/general/ [3. 1. 2014] http://www.bie-paris.org/site/en/home/who-we-are, [3. 1. 2014] http://www.gr-sejem.si/o-podjetju/zgodovina/, [3. 1. 2014] 7 http://www.pomurski-sejem.si [3. 1. 2014] 8 http://www.primorski-sejem.si/, [3. 1. 2014] 4 5 6

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

9

celje zgodovina sejemske dejavnosti v celjski regiji

1976

izgradnja železnice Dunaj - Trst in začetek obdobja industrializacije

prva sejemska prireditev – kmetijska razstava pomembna za nadaljni razvoj obrti in kmetijstva

Celje omenjeno kot trg sejemske pravice

1325

1846

1863

1640

v mestu pet sejmov na leto

gospodarska razstava Celja v Trbovljah (prikaz gospodarske moči)

60. leta 19. stol. pomembne gospodarske in obrtne razstave – propagandni značaj predhodniki sodobnih sejmov

uvedba drugega tedenskega sejma v mestu; mestno prebivalstvo narašča

1887

sejemski prostor za živilske sejme »mala Glazija«; bližina nakladalne rampe železnice – povečan sejemski promet ob današnji Ljubljanski cesti

ukinitev mesečnih živilskih sejmov

1901

1930

3. obrtna razstava

1937

upravna zgradba Celjanka

1999

sejemska dvorana L

1984-93

2004

izgradnja namenski sejemskih dvoran C, D, E

sejemska dvorana K

1947

1888

1922

1935

1950

1968

1988

prva velika pokrajniska razstava v stari Lassniggovi (Laznikovi) usnjarni ob Mariborski cesti danes mladinski center

pokrajinska razstava v “šemalni” vojašnici prikaz vseh panog gospodarstva kmetijstvo,gozdarstvo, čebelarstvo; industrija; šolstvo

prva slovenska obrtna razstava v Celju; močno propagandno sredstvo za domače izdelke; 12. – 22. avgust 1922 organizator: Celjsko obrtno društvo; 167 razstavljalcev v prostorih mestne osnovne šole in v manjših paviljonih na dvorišču; tudi godbeni pavilijon + zabaviščni prostor; uspešna razstava z mnogo sklenjenimi kupčijami in naročili

razstava; domači obrtniki imeli priložnost seznaniti se s konkurenco; seznanitev z novimi surovinami; v času trajanja razstave je bila vsak večer živa glasba, zabaviščni park; polovične cene prevozov; razstava uspešna; skupno si jo je ogledalo 25.000 obiskovalcev

prva gospodarska razstava GCC

prvi obrtni sejem pod pokroviteljstvom gospodarske zbornice Socialistične republike Slovenije

novo ime in nov logotip MOS 3

razstava je pomembna tudi za čast Celja; praznična okrasitev mesta z razsvetljavo, glasba,

v današnji Gimnazijij Center

povzeto po: Zdovc, 2007b

drugi viri: 1 Goropevšek, 2001, str. 156 2 Zdovc, 2007a, str 31 3 Zdovc, 2007a, str. 32 4 Zdovc, 2007a, str. 32

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

1936

po 2. sv. vojni prva gospodarska razstava v sedanji Gimnaziji Celje - Center

1995

1878

med 1888 in koncem 1. sv. vojne samo še ena odmevna (čebelarska) razstava l. 1912

10

ustanovitev zadruge Celjska obrtna razstava

otvoritev prireditvene dvorane Golovec kegljišče, pokrit bazen, savna, restavracija, večnamenska športna dvorana Celjski sejem obrti 491 razstavljalcev2

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

1957

trejta gospodarska razstava Tovarna EMO

na stadionu AD Kladivar 65.000 obiskovalcev 1

sledi 8 sejmov na Stadionu AD Kladivar do leta 1975

2004

40. obletnica MOS 1600 razstavljalcev 4

30. leta 20. stol. upadanje sejemske dejavnosti; v Celju ni več potreb po sejmih – zaradi razvoja trgovinske dejavnosti – zato pa povečan pomen obrtnih razstav po 1. sv. vojni

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

razvoj sejemskih tipologij cerkveni kramarski

trški (tržni)

razstave

ob cerkvenih praznikih lokacija: cerkev, semenišče

na glavnem trgu (živilski), travniki (živinski) ob podelitvi mestnih/ trških pravic tržni dnevi

šole vojašnice parki

pokrito razstavišče

konstrukcijski napredek (npr. Kristalna palača)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

paviljoni npr.

Expo

prezentacija države

zunanji razstaviščni prostor

dislocirane enote npr. Milanski sejem

raztaviščni prostor

virtualni sejem

infrastruktura

servisne hale/ skladišče

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

javni transferji konferenčni center parkirišče

avtorica Mojca Črešnik

hotel

restavracije

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

športni objekti

koncertna prizorišča

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

11

primerjava nekaterih evropskih sejmišč glede na površino mesta / števila prebivalcev / površino sejmišče / število razstaviščnih hal

Hannover

slika 1

Milano

slika 2

http://www.sokolniki.com/en/aboutus/expocenters/de/deutsche-messe-hannover

slika 4

velikost sejmišča (premer 1cm = 10,000 m2)

12

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

http://www.zv.hr/?id=1916

Ljubljana

slika 5

http://www.symbios.de/messe-graz.html

slika 3

http://www.lamuratella.it/eventi.asp?evento=3444_espositori/visitatori_fiera_milano

Gradec

Zagreb

Celje

slika 6

http://www.zmaga.com/forum_topic.php?id=8568&pg=2

http://www.deloindom.si/sites/deloindom.si/files/styles/article_gallery_images_colorbox/public/ deloindom_sa_6516.jpg

100,000 prebivalcev v mestu

paviljon / hala

50,000 prebivalcev v mestu

10 km2 površine mesta

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

Celje, sejemsko mesto

širše območje

Splošno o Celju in regiji splošne geografske značilnosti, zgodovinski razvoj Urbanistični razvoj območja Dolgo Polje I. in ŠRC Golovec Vrednotenje obstoječe arhitekture in infrastrukture razstavišča svet - Slovenija - Celje Arhitekt Jože Kopitar predstavitev opusa arhitekta in primerjava s kolegi modernisti Celjski sejem, d. d. kratek pregled družbe, njihove vizije in smernice

Celje

avtocesta Ljubljana - Maribor

Hudinja

sejmišče Celjski sejem železnica

mestno središče staro mestno jedro

Mestna občina Celje središče Celjske kotline 238 m n. v.

95 km2 površine 48.868 prebivalcev (2014) vsak drugi prebivalec ima avto

Voglajna Stari grad Savinja

podatki pridobljeni na Statističnem uradu RS za leto 2012 [ http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2014&id=16 ] slika 7

14

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

gis.arso.gov.si/atlasokolja

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

N

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

M 1 : 40.000

2006 - 2015

celje razvoj Celja

Gospodarski razvoj

12. stol.

Cylie prva omemba srednjeveškega Celja Admonska kronika

halstattska kultura – Iliri

1. stol.

kraljevina Norikum Rimljani Celeia

krščanstvo najdena starokrščanska bazilika pri danšanji Pošti

380

15

Stari grad prvič omenjen sedež Celjskih grofov

1322

1. stol.

45

452

Keleia – Kelti poimenujejo mesto, Savinjo

municipum Claudia Celeia Rimsko cesarstvo mestne pravice

Huni Barbari porušijo in opustošijo mesto prihod Slovanov

zgrajena železnica, gospodarska rast naselitev Nemcev, novega načina življenja, mišljenja

Cilli mestne pravice podeli celjski grof Friderik II.

1451

mestno obzidje, jarek varuje pred Turki in kmečkimi upori Spodnji grad

1473

1341

Žovneški postanejo grofje Celjski

razvoj mestne trgovine in mestnega načina življenja

Cetis Opekarna Ljubečna Zlatarna Celje Železarna Štore Cinkarna Celje Emo Celje

1928 1929 1945

Etol Aero Celje Toper Celje

nekaj najbolj prepoznavnih podjetij tudi v širši regiji, ki delujejo še danes in so pomembno prispevali k razvoju regije

“Šemalna kasarna” Gregorčičeva

velik požar opustoši celotno mesto

1798

1788 1820 1844 1851 1873 1894

1884

AC Hoče - Arja vas

AC Arja vas - Vransko

1977

1997

novo gledališče

1885

1846

1872

1887

2. svetovna vojna

prva mestna plinarna javna plinska razsvetljava Glazija

mestna bolnišnica, mestna hranilnica

ukradeni otroci poskus ponemčenja

konec 18. stol.

porušitev mestnega obzidja začetek urbanizacije in moderne industrije

Teharsko taborišče pobitih 20.000 Slovencev

danes v gospodarstvu prevladuje trgovina in storitvene dejavnosti

1890

1894

domobranska kasarna Gaberje

1897

Narodni dom

1898

kanalizacijski sistem na stari rimski kanalizaciji

konec 19. stol.

Narodna prebuja Slovenci - Nemci svoji k svojim

državna pošta

1907

Nemška hiša

1908

povzeto po www.celje.si [4. 1.2014]

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

mestni vodovod

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

15

urbanistični razvoj Celja

1

slika 8

3

Goropevšek, 2004, str. 42

2

slika 9

16

Goropevšek, 2004, str. 47

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

slika 10

Goropevšek, 2004, str. 51

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

6

4

1 Katastrska mapa k. o. Celje 1825 2 Mesto Celje 1872 3 Mesto Celje 1928 4 Mesto Celje 1928, urbanistična zasnova in strategija rabe prostora 5 Idejni urbanistični načrt mesta Celje, 1959 6 Urbanistični načrt Celja 1962

slika 11

Goropevšek, 2004, str. 53

5

slika 12

Goropevšek, 2004, str. 59

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

slika 13

Goropevšek, 2004, str. 62

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

17

razvoj območja ŠRC Golovec

1977

1974

Leta 1972 je bil ustanovljen Inciativni odbor za gradnjo športnoprireditvene dvorane Golovec. V Razvojnem centru, ki je takrat skrbel za vse razvojne projekte mesta Celje, so izdelali načrte za izgradnjo TRC Golovec. Odgovorni projektant - arhitekt je bil Jože Kopitar, vodja RC pa Jure Sadar.

Prostor pod Golovcem je bil namenjen zunanjim športnim igriščem, parkovni ureditvi, pokritemu in odprtemu bazenu, športno-prireditveni dvorani. Na severnem delu, kjer je danes poslovna stavba Celjanka, je kotlovnica, ob njej pa je bil načrtovan hotel z gostinsko ponudbo.

2

1

Gradili so po fazah: 1976 prireditvena dvorana Golovec (hala A) 1978 pokrito kopališče in kegljišče (hala B) 1976 - 1885 mala sejemska dvorana, hala C in D 1993 sejemska dvorana E 1995 poslovna stavba Celjanka in vhod v sejmišče 1999 sejemska dvorana L 2004 sejemska dvorana K

slika 14

slika 15

SI_ZAC/1036

1 Zazidalna situacija; Iniciativni odbor za izgradnjo TRC Golovec september 1974

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje

3

2 Hala A Golovec 1977

K

3 Faze izgradnje 4 Obstoječe stanje 2015

L

4

E B

D A

5 Pogled s sejemske ploščadi proti prireditveni dvorani 1978

C

6 Otvoritev Celjskega sejma 1978 7, 8 Obstoječe stanje 2014 9 Otvoritev 47. MOS 2014 slika 16

slika 17

arhiv avtorice

2014

arhiv avtorice

GSEducationalVersion

18

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

1978

1978 6

5

slika 18

slika 19

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje

8

7

slika 20

www.ce-sejem.si

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

2014

Ker se je potreba po sejemskih površinah večala in je sejemska dejavnost cvetela, so zunanje športne povšine postopoma spreminjali v sejemske, pokrite oziroma proste. Danes ni ohranjeno nobeno zunanje igrišče, zunanje površine so namenjene parkiranju, ko ni sejma.

Po strokovni podlagi za območje Dolgo Polje I in CRC Golovec, izdelane leta 2011 na pobudo Mestne občine Celje, so bile predvidene rušitve ob Mariborski cesti, varovanje Westnove vile (danes vrtec) in stare vrtnarije (danes je tam naseljena romska skupnost), gradnja parkirnih hiš, poslovno - stanovanjskih vila blokov, širitev sejmišča, nove cestne povezave.

Večina območja je tudi poplavno ogroženega, čeprav gre za zmerno oziroma nizko stopnjo poplavne ogroženosti.

slika 21

2014

arhiv avtorice

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

9

slika 22

2014

arhiv avtorice

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

19

arhitekt Jože Kopitar

Pogovor z Jožetom Kopitarjem Celje, 23. 9. 2014

Vidnejša dela:

Jože Kopitar, rojen 11. 10. 1931 v Mozirju, je diplomiral pri prof.

Edu Mihevcu, bil pa je deležen tudi Ravnikarjeve šole na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo. Za svojo diplomsko nalogo je urbanistično uredil območje Golovec v športno-rekreacijske namene (severni in južni del). Leta 1976 je svoj diplomski projekt tudi skoraj v celoti realiziral kot odgovorni projektant - arhitekt za Športno-rekreacijski cen-ter Golovec pri takratnem celjskemu Razvojnem centru pod vodstvom Jureta Sadarja. Projektiral je prireditveno dvorano (dvorana Golovec) z izredno domiselno zasnovo izvlečnih tribun, ki pa lahko postanejo tudi podesti oziroma odri, ter pokriti bazen. Projektiral je tudi dvorane C in D (vzhodni) (1984) ter sodeloval pri severni kongresnosejemski dvorani (1993). Njegova tehnična izobrazba in obvladovanje konstrukcije sta se odražali v celotnem opusu, v katerem prevladujejo veliki športni objekti in dvorane.

1

- stadion atletskega društva Kladivar Celje – tribuna in podaljšek - hotel Merx, danes hotel Faraon - naselje vikendov v Trnovčah - prenova večjega dela Gosposke ulice v Celju - prenova hiš na Muzejskem trgu v Celju - športni objekti v Žalcu, Šentjurju, Slovenski Bistrici - Športni center Golte skupaj z Danielom Jagričem vir: raziskovalna naloga Arhitektura Celja v 60., 70. in 80. letih, str. 56, 57

1 Stadion Kladivar (ob izgradnji stadion Borisa Kidriča) 2 Hotel Faraon (ob izgradnji Merx) slika 23 http://celje.pw.renderspace.net/sites/default/files/styles/photo_gallery/public/cards_gallery/ img_3627.jpg?itok=i1HcGr_s

3 Pokriti bazen in kegljišče Golovec

2

Zaradi velike ljubezni do atletike se je ves čas svojega življenja tudi aktivno športno udejstvoval in tako prepotoval velik del sveta. Zase pravi, da ga je v življenju najbolj očarala Finska s svojo ljubeznijo do naravnih materialov, prav tako pa tisočera jezera. Vpliv skandinavskih arhitektov, še posebej Alvarja Aalta, se prepozna v izvedenem urbanističnem planu nove stanovanjske soseske v Celju »Faraoni«, kjer je v začetku 80. let zasnoval visoko kvalitetne bivanjske enote – enodružinske vrstne hiše, kjer se nenehno prepletajo ambienti, zunanjost se povezuje z notranjostjo ter tako omogočajo zelo visok standard bivanja.

slika 24

www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/header_940x415/public/hotel-Faraon-168907.jpg

Jože Kopitar je bil kolega vidnejšim celjskim arhitektom poznega modernizma, kot so Friderik Polutnik, Danijel Jagrič in Jure Sadar. Njihovo delo je v slovenskem kontekstu žal premalo izpostavljeno. Celje kot mesto z zelo ugodno strateško lego je imelo velik gospodarski vpliv na celotno regijo in prav v povojnem času so z gradnjo tovarn, šol, javnih stavb, stanovanjskih blokov prav ti arhitekti sooblikovali današnjo podobo Celja.

3

slika 25

20

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

SI_ZAC/1036

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

arhitektura in oblikovanje sedemdesetih let

1

2

1 Peter Kerševan Blagovnica v Idriji, 1969-71 “Volumen blagovne hiše lebdi nad transparentnim pritličjem, ki je členjeno z značilnim horizontalnim vencem. Trd stavbni volumen se nad parterjem zmehča s poudarjeno horizontalno etažo z zaobljenimi vogali.”1

slika 26

slika 27

www.evidenca.org/?object=108

www.evidenca.org/?object=93

3

3

2 Borut Pečenko Trgovska hiša Kvik Gosposka ulica, Maribor 1968-1969 “Introvertiran volumen trgovske hiše se vklaplja v staro mestno jedro z elementom členjene dvokapne strehe. Tudi struktura fasadnega plašča poudarja logiko členjene strehe. Inovativna obdelava fasadne obloge in okenskih elementov – izložb.” 1

slika 28

predmet.fa.uni-lj.si/inded/03_arhiv/14_oblacila

slika 29

predmet.fa.uni-lj.si/inded/03_arhiv/14_oblacila

4

3 Ciril Oblak in Fedja Klavora Gorenjska oblačila, Kranj, 1974 “Volumetrično kompozicijo dveh monumentalnih volumnov povezuje v kompaktno celoto, ki označuje urbani rob mesta, vezni trak.

Avtorja sta za projektiranje kompleksa leta 1974 prejela nagrado Prešernovega sklada.”

slika 30

4 VW Transporter T2 1967-79

http://www.autopaedia.com/en

5

5 Kiosk K67 Saša Maechtig 1967 vir: 1 www.evidenca.org [30. 10. 2014] 3

slika 31

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

predmet.fa.uni-lj.si/inded/03_arhiv/14_oblacila/oblacila.html [30. 10. 2014]

http://www.flickr.com/photos/metalka/9040332246/sizes/o/

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

21

Celjski sejem

Predstavitev družbe Celjski sejem d.d. je podjetje, ki se ukvarja s prirejanjem sejmov in prireditev. Ima 40-letno tradicijo in je prepoznaven tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Organizira 20 mednarodnih sejemskih prireditev, od katerih nekatere potekajo vsako leto, nekatere pa so bienalne.

Sejme na celjskem sejmišču vsako leto obišče več kot 230.000 obiskovalcev, ob upoštevanju preostalih prireditev pa se številka obiskovalcev približa pol milijona. Je edino sejmišče v Sloveniji, ki mu je uspelo ohraniti oziroma celo povečati obisk v zadnjih treh letih. Dokaz tega je tudi tržni delež podjetja, ki presega 50 % in je tako največji med organizatorji podobnih dogodkov pri nas.

Ne le sejemske prireditve, pomembna dejavnost družbe Celjski sejem d.d. je tudi prireditvena dejavnost. Celjski sejem se ponaša s široko paleto prostorov, ki so namenjeni raznovrstnim srečanjem in drugim družabnim ter izobraževalnim dogodkom, izpolnjujejo pa vse zahteve sodobnega poslovnega sveta.

Med sejmi je največji vsakoletni MOS, ki je z leti prerasel v poslovnosejemski veledogodek v regij s prisotnostjo razstavljavcev iz preko 30 držav sveta.

Razstavne površine Celjsko sejmišče ima najsodobnejšo sejemsko infrastrukturo v Sloveniji.

Razpolagajo s 65.000 m2 razstavnih površin, 9 sodobno opremljenimi prireditvenimi dvoranami in 2.000 parkirnimi mesti, ki jih dopolnjujejo z dodatnimi 3.000 v neposredni bližini v času sejemskih prireditev. vir: www.ce-sejem.si [2. 2. 2014]

22

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

slika 32

www.ce-sejem.si

Pregled izvedenih sejmov obrti med 1968 in 1988 leto sejem

razstavljalci obiskovalci

lokacija

1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1983 1988

120 139 159 146 207 192 129 146 173 272 491 3500 3100

Stadion AD Kladivar Stadion AD Kladivar OŠ I. celjske čete Stadion AD Kladivar Stadion AD Kladivar Stadion AD Kladivar Stadion AD Kladivar Stadion AD Kladivar Razstavišče Golovec Razstavišče Golovec Razstavišče Golovec Razstavišče Golovec Razstavišče Golovec

1. sejem obrti 2. sejem obrti 3. sejem obrti 4. sejem obrti 5. sejem obrti 6. sejem obrti 7. sejem obrti 8. sejem obrti 9. sejem obrti 10. sejem obrti 11. sejem obrti 16. sejem obrti 21. sejem obrti

50.000 60.000 60.000 70.000 70.000 80.000 80.000 90.000 100.000 100.000 102.000 140.000 220.000

vir: Zdovc, 2007a

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

oĹžje obmoÄ?je opis mikro lokacije analize obmoÄ?ja zaznavna analiza sinteza

analize lokacije območje obravnave Dolgo polje I in CRC Golovec zelenje

Morfologija prostora drevesa

Sledi glavni mestni vpadnici od SV do JZ in se zrašča okoli hriba na severu, na zahodu pa ob lokalni cesti, ki vodi v mestno jedro.

Zelene površine Celje ima veliko zelenih površin v mestnem središču. Na severu hrib Golovec, ki nudi sprehajalne poti in oddih v naravi prebivalcem novejših naselij, ki so zrasla po 60. letu severno od današnje hitre ceste in želežniške proge Velenje - Celje. Vzhodno od sejmišča so zaradi pretežno industrijske in komercialne rabe prostora zelene površine okrnjene. Na jugu Aljažev in Miklavžev hrib ločuje reka Voglajna z izlivom v Savinjo, vzdolž katere se razlega tudi mestni park in mestna promenada.

obravnavana lokacija

slika 33

slika 34

Morfološka analiza

Zelene površine

0 50 100

24

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

200

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

400 m

N

2006 - 2015

železnica

Geometrija prostora

glavna mestna vpadnica

lokalna cesta

Naravna geometrija prostora skoraj simetrično zaobjema protor celjskega sejmišča, tvori občutek naravnega zavetja.

Prav tako omogoča poglede na zelena pobočja, služi pa tudi kot naravna orientacija v prostoru.

dovozna cesta

prometne osi

glavna cesta

naravne osi Omrežje poti Glavna mestna vpadnica, t. j. Mariborska cesta, napaja mestno jedro s severne strani - avtoceste. Nanjo se navezuje večina pomembnejših hitrih in glavnih cest. Celotno območje celjskega sejma je odlično prepredeno z različnimi tipi cest, ki omogočajo dostope za obiskovalce, služijo pa kot tudi servisni dovozi. železnica glavna mestna vpadnica glavna cesta lokalna cesta dovozna cesta

PROMETNA SHEMA GSEducationalVersion

slika 35

0 50 100

slika 36

Geometrija prostora

200

400 m

Omrežje poti

N

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

25

analize lokacije

točkovna zidava

Tipologija gradnje gradnje prikazuje vzhodni del Celja kot industrijsko - komerlinijskaTipologija zidava cialni predel z velikimi pokritimi površinami, zahodni del pa pretežno točkovno pozidavo družinskih hiš ter stolpnic in blokov.

Mariborsko cesto spremlja na njeni desni strani v smeri proti mestu še vedno veliko število točkovnih gradenj, kar je posledica širitve Maristrnjena zidavaceste v glavno mestno vpadnico in postopnega preraščanja v borske komercialno rabo prostora. točkovna zidava

linijska zidava

strnjena zidava

Smer zidave Smer zidave sledi prometni geometriji, razen večjih objektov, hal, ki so pozicionirani vzhodno od glavne prometne žile.

obravnavana lokacija

OGIJA GRADNJE

SMER POZIDAVE slika 37

slika 38

Tipologija gradnje

Smer zidave

0 50 100

26

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

200

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

400 m

N

2006 - 2015

sinteza

eč ad

ar St

Program

ko ce

a cest

va

Tudi programsko bi lahko rekli, da je glavna mestna vpadnica ločnica med poslovno - komercialnim delom na vzhodu in pretežno stanovanjskim delom na zahodu.

Vidno je, da ta del prerašča v novo mestno središče, ki pa ni tradicionalno.

rsk a

ce sta

č Vrun

eva

sta

Ma

rib o

STRIJSKA

LOVNONOVANJSKI

industrijski

NI PROGRAM

OJNO-IZOBRA EVALNI

Ope esta

ova c

Dečk

OVSKO-POSLOVNI

trgovsko - poslovni

karn

iška

ces

ta

poslovno - stanovanjski vzgojno - izobaževalni

NOVANJSKI

javni športno - rekreacijski

ad

ar

St

Vrunčeva cesta

RT IN REKREACIJA

eč

Sta

va

ko

ra

kov

ac

ra

de

čko

va

ce

sta

Stara dečkova cesta

va ces

ac

est a

ta

M

Programska analiza

slika 40

a

sk

or

rib

a

Vru nče v

slika 39

a

Ma

Sta

Kidriče

stanovanjski

est

rib ors

ka c

sta

est a

ce

deč

a

st

ce

Sinteza analiz Sinteza analiz prikazuje vse prometne povezave z grajeno in zeleno strukturo. Zgoščanje ob Mariborski cesti dviguje vrednost zemljišč prav zaradi lahke dostopnosti tudi z avtocestne povezave Ljubljana Maribor.

Ustvarja se idealna priložnost za razširitev in odprtje celjskega razstavišča proti vpadnici ter oblikovanje reprezentačnega vhoda v mesto, ki ga ta trenutno nima.

Ljubljanska ce

sta

Sinteza

GSEducationalVersion

0 50 100

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

200

2006 - 2015

400 m

N

27

zaznavna analiza

Iz zaznavne analize je razvidno, da je glavna mestna vpadnica tudi najbolj prometno frekventna, posledično pa tudi najhrupnejša. Sledi ji Dečkova cesta južno od Golovca, ki se odcepi proti zahodu proti Dečkovem naselju in Novi vasi.

Pomembni pogledi so s hriba Golovec proti jugu, z Mariborske in Vrunčeve pa nam sledi Stari grad na Grajskem hribu.

Pomembna višinska dominanta je prav tako na Mariborski, edina najvišja stolpnica v nizu nižje gradnje vzolž prometnice.

Prometna vozlišča se vrstijo vse od izvoza z avtoceste Ljubljana Maribor proti mestnemu središču.

Naravni rob tvori Golovec, desno od sejmišča linijska zidava Mariborske ceste, levo pa pretežna stanovanjska gradnja vzdolž Vrunčeve, ki je tudi nekakšna mejnica med stanovanjsko in industrijsko/poslovno rabo prostora.

Prednosti območja so vsekakor odlična prometna povezanost z avtocesto in starim mestnim jedrom. Namembnost prostora, obstoječa infrastruktura ne zadržuje nove programske umestitve predvidenega novega kongresno razstaviščnega centra, temveč območje bogati in mu dodaja še več vrednosti, ko postane prepoznaven mestni znak.

GSEducationalVersion

slika 41

0

28

50

100

200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

400 m

N

Zaznavna analiza

pomenska dominanta

višinska dominanta

robovi

prometno vozlišče

pomembni pogledi

hrup in prometna frekventnost

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

pomembni pogledi

Golovec

2

1

2 Stari grad

Miklavški hrib

3 5

6

slika 42

slika 43

arhiv avtorice

3

Mariborska cesta

1

arhiv avtorice

Westnovi vili

4

Poslovna stavba EMO

6

4

GSEducationalVersion

0

50

100

200

400 m

N

fotografije lokacije

slika 44

slika 45

arhiv avtorice

5

Westnova vila vrtec Gaberje

slika 46

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/ mage/5900/MAXIMUM/700?1283940058

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

arhiv avtorice

slika 47

http://www.turnsek.net/page/index.php?page=4

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

29

fotografije lokacije

Dečkova cesta

1

1

4

9

7

2

6 slika 48

arhiv avtorice

5 Mariborska cesta

2

8

stanovanjska stolpnica

slika 49

https://www.google.si/maps/ 0

50

100

200

3

400 m

N

GSEducationalVersion

Mariborska cesta

slika 50

slika 52

30

arhiv avtorice

3

slika 51

Vrunčeva ulica

4

Nova vas

5

arhiv avtorice

arhiv avtorice

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

slika 53

slika 54

slika 55

slika 56

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Pogled na sejmišče (iz desne): hala A (Golovec), hala B (bazen), hala E (razstavišče)

6

hala D in hala A

7

pogled na Golovec in halo L

8

Pogled na proste razstaviščne površine in halo D v ozadju

9

arhiv avtorice

arhiv avtorice

arhiv avtorice

arhiv avtorice

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

31

kongresna dejavnost primerjava večine največjih ponudnikov kongresnih storitev v Sloveniji

Festivalna dvorana Bled

8

Celjski sejem

Gospodarsko razstavišče Hotel Mons

10

1 http://www.ce-sejem.si 2 http://www.thermana.si/sl/ 3 http://www.terme-olimia.com/sl

32

Kongresni center Portus

Terme Olimia

3

Thermana Laško

5

1

2

7

Cankarjev dom

6

11

4 http://www.hotel-habakuk.si 5 http://www.gr-sejem.si/domov/ 6 http://www.cd-cc.si/sl/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

4

9

Brdo pri Kranju

Hotel Bernardin

Hotel Habakuk

7 http://www.fourpointsljubljanamons.com 8 http://www.brdo.si/kongresni-center-brdo 9 http://www.kongresni-center-bled.si

10 http://www.bernardingroup.si/si/bernardin-resort 11 http://www.lifeclass.net/si/kongresni-center-portus [ pridobljeno 8. 6. 2014 ]

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

dvorana mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

100 ljudi

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

hotelske kapacitete Terme Dobrna 11

primerjava namestitvenih zmogljivosti v širši celjski regiji

10

celjski sejem

Hostel Plus Caffe 6

Hotel Grande 1 Hotel Celeia 2

Hotel Faraon 5 Prebold 12

MCC hostel 3

Hotel Evropa 4

7

9

Vila Aina 8

Rimske terme 13 1 2 3

http://www.hotelgrande.si http://www.hotel-celeia.si/sl/ http://www.mc-celje.si/sl/Hostel/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

4 5 6

http://www.hotel-evropa.si/sl/ http://hotel-faraon.si/slo/ http://www.hostelplus.si/si/first/

7 8 9

http://www.celjska-koca.si http://www.vila-aina.com/index.php http://www.thermana.si/sl/

10 http://hotel-zalec.si/?lang=sl 11 http://www.terme-dobrna.si 12 http://www.garnisporthotel.com/en/

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

13 http://www.rimske-terme.si [ pridobljeno 29. 8. 2014 ]

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

100 hotelskih gostov somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

33

športni in hotelski objekti v Celju Športni park Celje

nogometno igrišče Olimp

hotel Grande bazen in dvorana Golovec Atletsko društvo Kladivar

hotel Celeia športna dvorana Gimnazije Celje - Center MCC Hostel športno igrišče I. gimnazije v Celju

hotel Evropa

ledena dvorana nogometno igrišče Skalna klet slika 57

34

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

https://www.google.si/maps/

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

vrednotenje obstoječega stanja ritem fasade

pogled z Mariborske ceste, vzhodna fasada

bazen in kegljišče vzhodna fasada

sejemska dvorana južna fasada

prireditvena dvorana severna fasada

M 1:1250 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

35

vrednotenje obstoječega stanja predvidene rušitve

Strokovna podlaga za nov prostorski akt za območje predvideva rušitev prve linije pozidave proti Mariborski cesti, kar bom izkoristila v korist izpostavitve za zdaj skritega prostora sejmišča. Poleg tega pa je sejemski kompleks s časom pridobil tudi nekaj manj kakovostno oblikovanih in montažnih objektov, ki vsi ne služijo kvaliteti prostorske zasnove. Med njimi je smiselna ohranitev treh večjih, sicer časovno

0

36

50

100

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

200

močno zaznamovanih postmodernističnih objektov hale L in K ter poslovne zgradbe Celjanka in rušitev montažnih objektov hale C in D ter dveh manjših paviljonov ter dovoznega nadstreška pri sedanjem vhodu.

S temi rušitvami se ponovno izpostavi originalna zasnova, prostor pa se odpre proti Mariborski cesti.

400 m

izvorna arhitektura kasneje dodani objekti vitalnega pomena za sejem potrebna ruštev

N

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

projekt izhodišča koncept arhitekturna in programska zasnova tehnično poročilo

izhodišča pomensko

kontekstualno

uporabniško

središče dogajanja

povezana regija

pod eno streho

Dejstvo je, da središče v urbanem okolju danes nima več enake vloge kot nekoč in da je dogajanje presljeno iz starih mestnih središč v vozlišča dejavnosti, ki nastajajo predvsem okoli trgovnskih površin. To so nova mestna središča, ki jim bi morala tudi arhitektura posvečati več pozornosti.

Ugodna strateška lega med križiščem pomembnih prometnih poti, na polovici poti med Dunajem in Benetkami, Mariborom in Ljubljano, ob glavni mestni vpadnici v trgovsko najdejavnejšem mestu v Sloveniji pomeni za sejmišče veliko dodano vrednost in potencial za razvijanje kongresne dejavnosti in pozicioniranje v center regije z veliko pondubo obstoječih termalnih centrov in nastanitvenih enot.

Združitev prostora sejemsko - športnega centra z novimi kongresno - turističnimi programi v enotno, pregledno in funkcionalno celoto.

Paviljon ZDA Montreal Expo 1967 A: Buckminster Füller premer 67 m, višina 62 m

21st Century Museum of Contemporary Art A: SANAA Kanazawa, Japonska 2004

Atenska agora Atene, 2. stol. pr. Kr

Zagotovitev možnosti uporabe prostora v različnih vremenskih pogojih in v različnih programskih kofiguracijah od velikih prireditev, do kombinacije več programov hkrati, do splošne javne uporabe v ostalem času.

slika 61 http://www.arcstreet.com/21categorie-12552031.html

Starogrška Agora Atene, 2. st. pr. Kr.

slika 58

38

https://www.studyblue.com/notes/note/n/post-midterm/deck/8600749

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

slika 59

http://arttattler.com/architecturebuckminsterfuller.html

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

slika 60

avtorica Mojca Črešnik

http://detail-online.com/inspiration/museum-in-kanazawa-107769.html

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

konstrukcijsko

materialno

oblikovno

sestavljanje elementov

nevsiljiva pompoznost

reprezentativnost

Vzpostavitev funkcionalne mreže v povezavi z obstoječo pozidavo na način prekrivanja celotnega parterja, ki pa mora puščati prost pretok in pogled v notranjost sejemskih površin.

Rešitev problema kombinacije različnih konstrukcijskih tehnik, ki jih terjajo različni programi - od stolpnice, velike dvorane do velike strehe z enovitim izgledom. Koncept jeklene skeletne gradnje.

Konstrukcijski material, ki je pretežno jeklo je možno reciklirati, pretopiti ali ponovno uporabiti. Minimalna uporaba armiranega betona ne zaznamuje prostora. Lahkost in vitkost strukture, ki jo material omogoča in pretežna uporaba bele barve ter ovoj v nebleščečem industrijskem steklu.

Vlogo in pomembnost objekta želimo prepoznavati že od daleč. Z arhitekturno zasnovo in umestitvijo v prostor tako želimo pridobimo prost parter, ki komunicira z ulico in izpostavlja obstoječe in nove objekte, vertikalna dominanta hotela pa poleg Starega gradu pomeni novo orientacijsko točko v prostoru in označuje vhod v poslovno središče mesta.

Naoshima Ferry Terminal A: SANAA Naoshima, Japonska 2006

slika 63

slika 62

http://architecture4resolution.blogspot.com/2010/07/naoshima-ferry-terminal-sannaa-2003-to.html

slika 65

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Plan_Artemision_Ephesus.PNG

http://www.fosterandpartners.com/projects/marseille-vieux-port/

Marseille Vieux Port A: Foster and Partners Marseille, Francija 2013

Efez, arhaični Artemidin tempelj z začetka 6. stoletja pr. Kr. dimenzij 57,3 x 119,6 x 19 m domnevno 117 stebrov. 356 pr. Kr. porušen, nato ponovno zgrajen na istem tlorisu dimenzij 72,7 x 137,8 m.

Eno izmed sedmih svetovnih čudes. vir: Koch, 1999, str. 19 slika 64

http://www.dowkimbrell.com/2010/08/30/blow-up/#more-436

Instantcity Archigram, 1968

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

39

referenčni primeri 1 Houston Museum of Contemporary Art [55] A: Gunnar Birkerts Houston, 1972 [55]

3 Jacob K. Javits Convention Center [57] A: I. M. Pei, New York, 1986

2 Nishinoyama House, [56] A: SANAA Kyoto, Japonska, 2013

4 Tržnica Mercat Encants [58] A: B720 Arquitectos Barcelona, 2013

5 Police Station Boxtel [59] A: Wiel Arets Architects Boxtel, NL, 1997

3

1

5

[ http://www.urdesign.it/index.php/2013/12/04/the-new-elsencants-vells-by-b720-arquitectos-in-barcelona/]

slika 66

slika 68

http://camh.org/sites/default/files/images/CAMH_BUILDING1.jpg

slika 70

http://www.pocketpcthoughts.com/images/parekh/features/CeBIT-2003/Javits-inside.jpg

4

2

slika 67

40

http://designalmic.com/nishinoyama-house-sanaa-kazuyo-sejima-associates/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

http://www.bible-architecture.info/Housing.html

slika 69

http://www.urdesign.it/index.php/2013/12/04/the-new-els-encants-vells-by-b720-arquitectos-in-barcelona/

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

5

slika 71

http://www.bible-architecture.info/Housing.html

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

6 Neighbourhood Sports Centre Kiel [60] A: UR architects Antwerpen, 2013

8 Hmeljišče [62] Savinjska dolina

10 Večnamenska dvorana [64] A: Bogevischs Buero Srchitekten & stadtplaner GmbH München,2013

9 432 Park Avenue [63] A: Rafael Vinoly Architects New York, 2013

7 StopCity [61] A: Studio Dogma

11 SAS Hotel [65] A: Arne Jacobsen Copenhagen, 1960

slika 72

http://www.archdaily.com/567292/neighbourhood-sports-centre-kiel-ur-architects/

slika 74

slika 76

arhiv avtorice

7

slika 73

http://www.http://socks-studio.com/2011/07/10/stop-city-by-dogma-2007-08/

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

10

8

6

DETAIL 1+2/2013; DETAIL 2/2013 (English Edition)

9

slika 75

http://blogs.artinfo.com/objectlessons/2012/06/05/geometry-lessons-from-midtown-manhattans-rafael-vinoly- designed-supertall

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

11

slika 77

http://1.bp.blogspot.com/_M4FeTZdl4y4/TCFP4biEq6I/AAAAAAAAAI8/5zDFuYhgrqY/s1600/sas.jpg

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

41

koncept

zaokroženost notranjega trga artikulacija vstopa

HOTEL

odnos staro - novo SEJEM

SEJEM

KONGRES

ŠPORT

ŠPORT

SEJEM

ŠPORT SEJEM

“pod eno streho” arhitekturna enovitost programske raznolikosti

sprostitev prostora - parter

golovec stanovanjska naslelja sejemske strehe

industrija stari grad mestno jedro

kontrola pogledov - hotel

stolpnica kot prostorska dominanta

dostop in razporeditev programov

42

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma GSEducationalVersion

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

arhitekturna zasnova

bruto tlorisna površina velika streha streha paviljona

9227,5 m2 730,1 m2

kongresno središče 2746,1 m2 športno-razstaviščni objekt 1985,6 m2 hotel 396,8 m2 paviljon 226,1 m2 zunanje dimenzije strehe

84x184 m, h=12,1 m

celotna pokrita povšina 15.456 m2 paviljon +730 m2 streber 18/18 cm 211 stebrov hotelska stolpnica bruto tlorisna površina sob / etažo ležišč / etažo dodatnih ležišč / etažo skupaj etaž

392,8 m2 7 11 6 10

Arhitekturna zasnova

Programska zasnova

Dopolnitev celjskega razstavišča je zasnovana kot velika pokrita površina z lahko streho, kjer se srečujejo vsi tokovi, ideje in programi obsežnega sejemskega kompleksa. Omogoča izvajanje zunanjih sejmov pod eno streho, hkrati pa se s svojo postavitvijo pred obstoječe sejmišče odpira proti glavni mestni vpadnici in z njo odkrito komunicira in vabi v svoj prostor. Z močno potezo artikulira in zaključuje prostor, ki je namenjen sejemskim, kongresnim in prostočasnim dejavnostim.

Nov kompleks se navezuje in programsko dopolnjuje obstoječe objekte, pred seboj pa proti Mariborski cesti vzpostavlja trg, namenjen prosti postavitvi sejemskih paviljonov in reprezentančni funkciji.

Streho prebadajo trije objekti, ki v primerjavi z lahko valujočo strukturo delujejo kot monoliti, vendar s svojo pojavnostjo ne silijo v ospredje, temveč samo nakazujejo dogajanje za polprosojnimi steklenimi ovoji.

Nova vertikalna prostorska dominanta je umeščena tako, da se izmenično prikazuje bodisi kot zelo tanka lamela, ki sili v nebo, z druge strani pa se kaže kot ploskovita stena s horizontalnimi poudarki. Hotelska stolpnica ima poglede usmerjene proti mestu in proti Staremu gradu, na severni strani pa na grič Golovec.

= 70 sob 110 ležišč + 60 dodatnih kongresna dvorana št. sedežev v parterju na balkonu skupaj

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

V hotel se dostopa s severne strani, kjer je tudi parkirišče za goste.

Objekta se med seboj stikujeta, programsko pa ostajata ločena in z možnostjo prehajanja. Pritljičje je namenjeno sprejemu gostov, v prvem nadstropju ima sedež uprava hotela in kongresa, v drugem nadstropju so servisni prostori za osebje hotela (pralnice, sušilnice, shrambe, prostori in garderobe za zaposlene), tretje nadstropje, tik nad valujočo streho pa je namenjeno sprostitvi s savno ter masažnim salonom. Od četrtega do trinajstega nadstropja so hotelske sobe. V vsaki etaži je sedem sob, skupaj pa hotel nudi ležišča za 110 gostov.

V predzadnjem, 14. nadstropju, je kuhinja, nad njo pa restavracija s pogledi na celotno mesto in sejmišče.

V novem razstaviščnem objektu, ki nadomesti porušeni hali D in C, so v pritličju prosti razstaviščni prostori, ki so namenjeni tudi športni in kongresni dejavnosti ter prireditvam. V nadstropju je športna dvorana s tribuno, ki se v času sejmov spremeni v razstavišče. Ta dvorana se v primeru organiziranih tekmovanj in športnih srečanj navezuje na že obstoječo športno dvorano (hala A).

453 232 685

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

V kongresno-prireditveno dvorano vstopamo skozi veliko preddverje, ki lahko služi tudi razstavam, v času kongresa pa kot avla. Dvorana je zasnovana tako, da se stoli v celoti lahko skrijejo v tla in tako dobimo prosto površino za koncerte, plese, razstave in bankete.

Zaodrje je dostopno s severne strani, kar tudi ločuje tokove obiskovalcev od servisnih poti ter dostave.

Stopnišča vodijo iz avle v nadstropje, kjer je s predelnimi stenami možna postavitev manjših kongresnih dvoran in sejnih sob v poljubnih konfiguracijah.

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

43

uporabljeni standardi in smernice

Uporabljeni standardi, pravilniki teh tehnične smernice Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/2003) Po 4. členu (objekti v javni rabi, ki morajo biti brez ovir) spadajo vsi novo zgrajeni objekti v to kategorijo: Hotelska in podobna stavba za kratkotrajno nastanitev (razred po CC.Si: 12111), če je v njej 50 nočitvenih enot oziroma sob ali več; sejemska dvorana in razstavišče (razred po CC.Si: 12302), če je površina razstavnih prostorov 1.000 m2 ali več; stavba za kulturo in razvedrilo (razred po CC.Si: 12610), če je v njej površina prostorov, namenjenih za obiskovalce oziroma dvoran s spremljajočimi javnimi prostori, kot so vhodna veža (hall) in podobno, 300 m2 ali več; športna dvorana (razred po CC.Si: 12650), v kateri so tudi prostori za gledalce.

Vstopi v objekte so zasnovani brez pragov in višinskih preprek, vsa vrata so svetle širine vsaj 90 cm. Zagotovljeni so sanitarni prostori za gibalno ovirane. Vertikalna komunikacija poteka z dvigali primernih dimenzij. V kongresni dvorani je minimalno 2% vseh sedežev namenjeno osebam na invalidskih vozičkih, v športnem objektu prav tako isti delež na tribunah.

5% parkirišč je namenjenim osebam na invalidskih vozičkih.

V hotelu je zahtevana vsaj 1/10 vseh sob za gibalno ovirane osebe, v našem primeru so sobe v celoti projektirane tako, da je omogočeno prosto gibanje tudi z invalidskim vozičkom.

44

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Hotel Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 88/2000) Od 15. do 19. člena so zahteve za velikost in opremo nastanitvenih enot. Podrobnejše zahteve določa še Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 62/2008), kjer se razvršča nastanitvene obrate glede kakovosti opreme in storitev v različne kategorije. Hotel bi po načelih zasnove spadal v hotel s štirimi zvezdicami, vsekakor pa je to stvar in odločitev investitorjev in lastnikov, tudi glede dejanskih potreb na trgu in s tem pogojenim celotnim nivojem opravljenih storitev na tem kompleksnem središču.

Kategorizacija kongresno-razstaviščnih centrov Kongresno razstaviščni center zahteva 1 veliko plenarno dvorano (za minimalno 500 udeležencev); 1 dvorano 50% velikosti velike dvorane; 2 dvorani 25% velikosti plenarne dvorane; več manjših dvoran. predprostor vsaj 100% velike plenarne dvorane. vir: Zavod kongresno-turistični urad V primeru večjega dogodka, se koristijo tudi dvorane že obostoječih objektov vključno z novimi. Kapaciteta kongresne dvorane je 452 sedežev v pritličju in 232 na balkonu.

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

zasnova konstrukcije

“Hi-bond” sovprežni stropovi

Različne sejemske postavitve, dogodki, dejavnosti so narekovale zasnovo jeklene konstrukcije, ki skuša ostati čim manj definirana in čimbolj fleksibilna ter s tem omogoča hitre prilagoditve.

skeletna jeklena nosilna konstrukcija

Oblika in dimenzija strehe ter raster njene konstrukcije sicer definirajo gabarite, vendar ta zaradi svojih razponov še vedno ostaja dovolj odprta za množico programov. Tudi grajeni objekti imajo proste površine, ki se lahko zapoljnjujejo glede na želje uporabnikov.

Ideja o sejmu kot začasnem dogodku je tudi pri zasnovi konstrukcije puščala odprtost prostora kot ključno vrlino, kar nam ob tendencah upadanja sejemske dejavnosti še vedno pušča možnost za programsko preoblikovanje kompleksa v na primer šolski kompleks, saj ima proste dvorane, ki se pregradijo, športne hale, bazen v neposredni bližini, lahko dostopnost in veliko zunanjih zelenih površin. Tudi odprt prostor pod veliko streho se lahko zapolni z montažnimi stenami in postane eventuelno velika proizvodna hala. Možnosti je veliko, v primeru popolne nerabe pa z izborom materiala, ki se ga lahko kadarkoli reciklira, pretopi in ponovno uporabi, delujemo razumno in odgovorno do prostora in časa.

AB jedra - horizontalna podpora

dilatacija strešne konstrukcije

križno zavetrovanje strehe

Konstrukcijska zasnova Vitki jekleni stebri, ki nosijo streho, so postavljeni na mreži 8,35 x 8,35 m, skupnih dimenzij 184x84m.

Za zavetrovanje skrbijo vmesni natezni križi, streha pa je z dilatacijami razdeljena na 8 delov. Streha je v izmeničnem naklonu 9 stopinj, tako rešimo odvodnjavanje na najnižji točki, ki preko žlebov teče v stebre in ponika v teren. Območje je po aktualni poplavni karti ogroženo, zato so temelji večjih dimenzij in med seboj povezani.

Kongresna dvorana in razstavišče sta zgrajena iz RHS jeklenih profilih, nanj pa so položeni HEA nosilci, ki nosijo armiranobetonsko ploščo, vlito v hi-bond trapezno pločevino. Vmes so postavljena betonska jedra, ki stavbo podpirajo v horizontalnih smereh. Streha objektov je krita s pločevinasto kritino s 3% naklonom.

Na razstaviščnem objektu so dodatni ojačitveni elementi, povezani z jekleno vrvjo na fasadi in strehi, ki skrbijo za zavetrovanje.

Hotelska stolpnica je prav tako grajena skeletno z betonskim jedrom.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

45

zasnova konstrukcije

primarni nosilci - IPE 360 križno zavetrovanje strehe

sekundarni nosilci - IPE 240

dodatno horizontalno zavetrovanje

AB jedro d=20, 30 cm

stebri - škatlasti profil 180/10

“Hi-bond” sovprežna plošča 15 cm

vzdolžni nosilci - IPE 180

stebri - RHS 300/200

izsek iz odprte strešne konstrukcije

46

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

stebri - RHS 300/200 vzdolžni nosilci - IPE 180

prečni nosilci - HEA 700/300

prečni nosilci - HEA 500/300

športno-razstaviščna dvorana

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

AB jedro d=30 cm prečni nosilci - IPE 360

stebri - HEA 120 vzdolžni nosilci - IPE 240

“Hi-bond” sovprežna plošča 15 cm

hotelsko-kongresni center

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

tehnično poročilo požarna varnost, energetska zasnova, izbor materialov

Zasnova požarne varnosti Kompleks je v celoti zasnovan v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010, hotelska stolpnica pa poleg te smernice upošteva tudi standarde MHHR (vzorčna smernica za visoke stavbe).

Odmiki od sosednjih obstoječih objektov so zagotovljeni, streha prostega razstavišča je v celoti iz negorljivih materialov (jeklo, negorljiva strešna kritina), zato nevarnosti za širjenja požara preko nje ne obstaja.

V vseh objektih so zaradi velikega števila uporabnikov nameščeni sistemi za javljanje in alarmiranje (AJP) ter sprinkler sistem v smislu popolne zaščite. Jeklena nosilna konstrukcija je zaščitena s ognjevarnim premazom.

Izhodi iz stavbe so pozicionirani tako, da skupna dolžina evakuacijske poti nikoli ne preseže 50 m. Avtomatska vrata ob sprožitvi alarma za požarno nevarnost ostanejo odprta, ostala vrata se odpirajo v smeri evakuacije.

Kongresni center ima dve ločeni zaščiteni stopnišči, ki vodita neposredno na prosto in sta namenjeni uporabnikom dvorane. Iz velike dvorane vodita dva izhoda širine 1,6 m. Razmiki med vrstami so ustrezni, prav tako proste poti med posamzenimi sklopi sedežev.

Požarna zavesa ločuje oder in zaodrje od dvorane, zaščiteno stopnišče, namenjeno nastopajočim oziroma tehničnemu osebju, pa vodi neposredno na prosto. Velika dvorana je grajena iz armiranega betona, s tem je dosežena tudi požarna odpornost nosilne konstrukcije in deluje kot ločen požarni sektor.

sistema fasade s profiliranim litim steklom (npr. Pilkington Profilit) s prosojno izolacijo, saj slednja ne dosega standardov o negorljivosti materiala za visoke stavbe in ima odpornost REI 30 (minimalni standard REI 60).

Tako je od 4. nadstropja uporabljeno profilirano steklo le kot zunanja obloga stavbe, s ciljem ohranitve enotnega izgleda stavbe. Prevlečena je z zaščitno folijo, ki preprečuje padanje steklenih kosov z višine ob poškodbah. Prenos požara v vertikalni smeri preko fasade je prav tako preprečen s pasom negorljive zaščitne obloge (npr. Trimoterm Invisio).

Vstop dima v zaščitenem stopnišču je nadzorovan z nadtlakom in vertikalnim odvodnim jaškom.

Sprinkler strojnica je pozicionirana v pritličju hotela z neposrednim dostopom iz zunanjosti in predstavlja ločen požarni sektor.

Energetska zasnova objektov

Dostopi za gasilce so s severne smeri preko uvoza na Dečkovi cesti, tam so prav tako postavitvene in delovne površine za gasilska vozila, za razstaviščni objekt pa so na ploščadi obstoječih sejemskih objektov.

Dodatno hlajenje objektov je zagotovljeno s klimati, ki so nameščeni na strehi objektov, senčenje hotelske stolpnice pa je z južne, vzhodne in zahodne strani dodatno zagotovljeno z zunanjimi senčili - žaluzijami pred okenskimi površinami.

Izbor materialov

Objekt s kongresno dvorano in športna hala nimata posebnih potreb po senčenju, saj za to skrbi zunanja streha, v športni dvorani je zaradi višine poskrbljeno tudi za mehansko prezračevanje preko zgornjih zasteklenih površin.

Prevladuje jeklo kot nosilni element z betonskimi komunikacijskokonstrukcijskimi jedri. Nenosilne stene so iz penobetona, predelne pa iz mavčnokartonastih plošč z vmesno zvočno izolacijo.

Fasada je iz litega profiliranega stekla z vmesno prosojno izolacijo, na stolpnici pa je od 4. etaže navzgor pa profilirano steklo deluje kot steklena fasadna obloga pred termoizoliranimi mavčnokartonastimi stenami. Okna brez možnosti odpiranja so izvedena s skritimi profili in s troslojnim termopan steklom. Streha objektov je krita s sistemom kompozitne negorljive izolirane kritine tipa Trimoterm.

Za obravnavano območje je po energetski zasnovi Mestne občine Celje predvideno daljinsko ogrevanje za potrebe ogrevanja in hlajenja ter priprave sanitarne vode, na ta sistem so priključene tudi posamezne obstoječe stavbe. Toplota iz sistema daljinskega ogrevanja zadošča zahtevam po zagotavljanju in uporabi obnovljivih virov energije. Na že zgrajeno toplovodno omrežje se tako priključujejo tudi novi objekti.

Podatki pridobljeni s strani MOC: Strokovne podlaga Dolgo Polje I in CRC Golovec (naročnik Mestna občina Celje, izvajalec Razvojni center Planiranje d. o. o. Celje; november 2010 - maj 2011).

Razstaviščna dvorana ima eno zaščiteno stopnišče, ki vodi neposredno na prosto, ter dva prosta, skupna dolžina evakuacijskih poti pa ne presega 50 metrov.

Hotelska stolpnica ima eno varno stopnišče s predprostorom, vsaka soba pa je ločen požarni sektor. Reševanje iz višjih delov stavbe poteka v skladu z dogovorom z lokalno poklicno gasilsko enoto, ki je od lokacije oddaljena 600 metrov. Uporabljeni materiali na fasadi stavb morajo biti razreda A, kar nam tudi onemogoča uporabo istega

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

47

Grafični del načrti novega kongresno - razstaviščnega centra situacija 1:2000 izsek iz situacije 1:1000 tlorisi pritličja 1:200 tlorisi hotela 1:200 popis prostorov in kvadratura prerezi A, B, C, D, E, F fasade fasadni pas prostorski prikazi

situacija M 1:2000 N Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo GSEducationalVersion GSEducationalVersion

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

C

D

B

B

A

A

C

D

F

E

E

glavni vhod F

servisni vhod zasilni izhod

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

izsek iz situacije M 1:1000

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

N

D

C

33,5 2,8

A

4,1

B

39,6

19,5

C

4,2

D

2,8

E

2,8

F

2,8

G

2,8

H

2,8

I

2,8

J

2,8

K

2,8

L

2,8

M

2,8

N

2,8

O

2,8

P

2,8

R

2,8

S

2,8

T

U

1

B

B

3,7

2

8,2 1,9

+0,00

3 2,6 4 1,4 5 1,4 6

2,8

7 +0,00

2,8

8

2,8

9

2,8

10

2,8

11

2,8 -0,5

12

2,8

45,3

13

2,8

14

A

A 2,8

15 +0,00

2,8

16

2,8

17

2,8

18

2,8

19 +0,00

2,8

20

2,8

21

D

C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

kongresni center tloris pritličja M 1:200 N

GSEducationalVersion

D

C

33,5 2,8

A

4,1

B

39,6

19,5

4,2

C

D

2,8

E

2,8

F

2,8

G

2,8

H

2,8

I

2,8

J

2,8

K

2,8

L

2,8

M

2,8

N

2,8

O

2,8

P

2,8

R

2,8

S

2,8

T

U

V

1

B

B 2 +4,8

3

4 1,4 5 1,4 6 +4,8

2,8

7

2,8

8

2,8

9

2,8

10

2,8

11

2,8 -0,5

12

2,8

45,3

13

2,8

14

A

A 2,8

15 +4,8

2,8 +3,5

16

2,8

17

2,8 +4,8

18

2,8

19 +4,8

2,8

20

2,8

21

D

C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

kongresni center tloris nadstropja M 1:200 N

GSEducationalVersion

popis prostorov kongresni center

pritličje kongresno središče 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

sanitarije shramba dostava / skladišče požarno stopnišče zaodrje oder vodja predstave (2) velika dvorana prevajalska kabina stopnišče preddverje velike dvorane sanitarije Ž sanitarije M prehodna avla recepcija / registracija info pisarna

garderoba obiskovalci shramba jašek dvigala foyer

jašek dvigala sanitarije invalidi predprostor sanitarij Ž sanitarije Ž previjalnica sanitarije zaposleni shramba predprostor sanitarij M sanitarije M stopnišče

+0,00 m epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak lesena obloga lesena obloga lesena obloga tekstilna obloga tekstilna obloga epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak

epoksi tlak

6,4 m2 10,4 m2 55,5 m2 15,9 m2 390,3 m2 94,6 m2 12,3 m2 396,5 m2 45,5 m2 21,7 m2 274,3 m2 10,4 m2 10,4 m2 404,8 m2 159,9 m2 44,8 m2 27,8 m2 6,5 m2

epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak

3,9 m2 8,2 m2 19,3 m2 4,0 m2 3,4 m2 5,5 m2 9,2 m2 19,1 m2 23,1 m2

skupaj neto

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

462,2 m2

1. nadstropje kongresno središče

+4,80 m

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 38

epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak tekstilna obloga tekstilna obloga epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak

6,4 m2 9,8 m2 111,1 m2 15,9 m2 301,5 m2 14,8 m2 21,7 m2 274,3 m2 10,4 m2 10,4 m2 404,8 m2 87,9 m2 87,9 m2

epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak

6,5 m2 6,9 m2 20,6 m2 476,4m2

epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak epoksi tlak

3,9 m2 8,2 m2 19,3 m2 4,0 m2 3,4 m2 5,5 m2 9,2 m2 19,1 m2 23,1 m2

sanitarije sanitarije prostor za nastopajoče požarno stopnišče balkon tehnik stopnišče preddverje velike dvorane sanitarije Ž sanitarije M prehodna avla sejna soba 1 sejna soba 1 jašek dvigala shramba tehnika

tehnika avla 2 jašek dvigala sanitarije invalidi predprostor sanitarij Ž sanitarije Ž previjalnica sanitarije zaposleni shramba predprostor sanitarij M sanitarije M stopnišče

skupaj neto

2545,9 m2

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

1963,7 m2

D 39,6 8,4

F

2,8

G

H

2,8

J

I

8,4

K

L

2,8

M

N

2,8

O

2,8

2,8

P

R

2,8

S

2,8

T

U

1 1

2

3

4

5

6

7

8

B

3,7

2 9,9 1,9

15

+0,00

3

14

3,7

13

12

11

10

9

pritličje recepcija

5

4. - 13. nadstropje hotelske sobe

1. nadstropje uprava 1

2

3

4

5

6

7

8

9 2

10

21

19

18

17

1

2

3

4

16

15

4

5

6

7

8

9

10

11

12

21

1

+4,8

20

3

+15,3

14

13

12

11

8

9

20

19

18

17

16

15

14

13

2. nadstropje osebje hotela

14. nadstropje kuhinja pripravljene jedi

5

6

7

1

2

3

4

5

6

7

8

kuhanje

dvigalo

10

20

19

18

+8,3

18

17

16

15

14

13

12

11

17

+50,3

16

15

14

13

pomivanje krožnikov

12

11

3. nadstropje spa 3

4

5

6

7

8

pomivanje ponev

priprava zelenjave

10 priprava hrane

2

9

priprava mesa

15. nadstropje restavracija

9

5

7

6

8

9

10

3 2

1

4

10

19

18

1

+11,8

17

16

15

14

13

+53,8

12

11

11 12

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

hotel tlorisi M 1:200 N

GSEducationalVersion

popis prostorov hotel

pritličje recepcija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

+0,00 m

recepcija kamen travertin jašek dvigala zaščiteno stopnišče epoksi tlak predprostor stopnišča epoksi tlak jašek dvigala predprostor epoksi tlak sprejemna pisarna epoksi tlak pisarna epoksi tlak pisarna epoksi tlak prehod epoksi tlak strojnica epoksi tlak shramba epoksi tlak shramba epoksi tlak shramba epoksi tlak hodnik epoksi tlak

skupaj neto

1. nadstropje uprava

+4,8 m

1 pisarna parket 2 predprostor parket 3 predprostor parket 4 jašek dvigala 5 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 6 predprostor stopnišča epoksi tlak 7 jašek dvigala 8 predprostor parket 9 pisarna parket 10 pisarna parket 11 pisarna parket 12 prehod parket 13 shramba parket 14 garderoba za zaposlene parket 15 sanitarije epoksi tlak 16 sanitarije epoksi tlak 17 čajna kuhinja parket 18 shramba parket 19 skupni prostor parket 20 skupni prostor parket 21 hodnik parket

skupaj neto

3. nadstropje welless

104,2 m2 20,0 m2 5,7 m2 9,3 m2 19,7 m2 52,1 m2 19,7 m2 9,5 m2 19,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 38,6 m2 326,8 m2

20,3 m2 9,4 m2 9,3 m2 20,0 m2 5,7 m2 9,9 m2 19,7 m2 52,1 m2 19,8 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,6 m2 9,7 m2 31,1 m2 9,7 m2 48,3 m2

1 hotelski apartma tekstilna talna obloga 2 kopalnica keramika 3 predprostor tekstilna talna obloga 4 jašek dvigala 5 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 6 predprostor stopnišča epoksi tlak 7 jašek dvigala 8 predprostor epoksi tlak 9 enoposteljna soba tekstilna talna obloga 10 kopalnica keramika 11 kopalnica keramika 12 hotelski apartma tekstilna talna obloga 13 dvoposteljna soba tekstilna talna obloga 14 kopalnica keramika 15 kopalnica keramika 16 enoposteljna soba tekstilna talna obloga 17 enoposteljna soba tekstilna talna obloga 18 kopalnica keramika 19 kopalnica keramika 20 dvoposteljna soba tekstilna talna obloga 21 hodnik tekstilna talna obloga

skupaj neto 15. nadstropje restavracija

2. nadstropje osebje hotela

+15,3 m 56,9 m2 9,4 m2 9,3 m2 20,0 m2 5,7 m2 9,9 m2 13,2 m2 6,0 m2 6,0 m2 45,2 m2 23,2 m2 6,0 m2 6,0 m2 13,1 m2 13,1 m2 6,0 m2 6,0 m2 23,2 m2 43,4 m2 321,6 m2

+53,8 m

1 predprostor sanitarij epoksi tlak 2 sanitarije M epoksi tlak 3 sanitarije invalidi epoksi tlak 4 sanitarije Ž epoksi tlak 5 predprostor stopnišča epoksi tlak 6 jašek dvigala 7 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 8 predprostor stopnišča epoksi tlak 9 jašek dvigala 10 predprostor epoksi tlak 11 restavracija epoksi tlak 12 bar epoksi tlak

skupaj neto

3,4 m2 10,3 m2 6,1 m2 9,6 m2 9,7 m2 20,0 m2 5,7 m2 9,9 m 96,5 m2 160,9 m2 2

332,1 m2

322,1 m2

+8,3 m

1 pisarna parket 2 predprostor parket 3 predprostor epoksi tlak 4 jašek dvigala 5 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 6 predprostor stopnišča epoksi tlak 7 jašek dvigala 8 predprostor epoksi tlak 9 shramba epoksi tlak 10 shramba epoksi tlak 11 shramba epoksi tlak 12 sušilnica perila epoksi tlak 13 pralnica perila epoksi tlak 14 garderoba za zaposlene epoksi tlak 15 sanitarije epoksi tlak 16 sanitarije epoksi tlak 17 čajna kuhinja parket 19 skupni prostor parket 20 pisarna parket 21 hodnik parket

skupaj neto

14. nadstropje kuhinja

+11,8 m

1 masažni salon parket 2 solarij epoksi tlak 3 predprostor epoksi tlak 4 jašek dvigala 5 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 6 predprostor stopnišča epoksi tlak 7 jašek dvigala 8 predprostor epoksi tlak 9 savna teak 10 prostor za sprostitev keramika 11 sanitarije keramika 12 sanitarije Ž epoksi tlak 13 garderoba Ž epoksi tlak 14 garderoba M epoksi tlak 15 sanitarije M epoksi tlak 16 garderoba zaposleni epoksi tlak 17 sprejemnica epoksi tlak 18 solarij epoksi tlak 19 hodnik epoksi tlak

skupaj neto

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

4. - 13. nadstropje hotelske sobe

1 pisarna parket 2 predprostor parket 3 predprostor epoksi tlak 4 jašek dvigala 5 zaščiteno stopnišče epoksi tlak 6 predprostor stopnišča epoksi tlak 7 jašek dvigala 8 predprostor epoksi tlak 9 kuhinja epoksi tlak 10 shramba za živila epoksi tlak 11 hladilniki epoksi tlak 12 garderoba za zaposlene epoksi tlak 13 sanitarije za zaposlene epoksi tlak 14 kopalnica za zaposlene epoksi tlak 15 čajna kuhinja epoksi tlak 16 skupni prostor parket 17 pisarna parket 18 hodnik epoksi tlak

skupaj neto

20,0 m2 5,7 m2 9,9 m2 19,7 m2 83,4 m2 19,6 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,7 m2 9,6 m2 38,7 m2 302,8 m2

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

20,0 m2 5,7 m2 9,9 m2 19,7 m2 52,1 m2 19,8 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,5 m2 9,6 m2 19,8 m2 31,1 m2 48,3 m2 322,5 m2

+50,3 m

20,3 m2 9,4 m2 9,3 m2

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

20,3 m2 9,4 m2 9,3 m2

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

20,3 m2 9,6 m2 9,3 m2 20,0 m2 5,7 m2 9,9 m2 104,9 m2 9,5 m2 9,7 m2 9,6 m2 9,6 m2 9,6 m2 9,6 m2 19,7 m2 31,1 m2 38,7 m2 326,8 m2

F

37,0 2,8

A1

2,8

2,8

B1

C1

5,6

D1

2,8

E1

2,8

F1

2,8

G1

5,6

H1

2,8

I1

2,8

J1

2,8

K1

L1

1

2,8

2

2,8

3

2,8

4

+0,00

2,8

5

2,8

6

2,8

7

2,8

8

2,8

9

2,8

10

53,72,8

11

2,8

12

2,8

13

2,8

14

2,8

15

2,8

16

2,8

17

E

E

2,8

18

2,8

19

2,8

20

F

21

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

športno-razstaviščna dvorana tloris pritličja M 1:200 N

GSEducationalVersion

F

37,0 2,8

A1

2,8

2,8

B1

C1

5,6

D1

2,8

E1

2,8

F1

2,8

G1

5,6

H1

2,8

I1

2,8

J1

2,8

K1

L1

1

2,8

2

2,8

3

2,8

4

+6,3

2,8

5

2,8

6

2,8

7

2,8

8

2,8

9

2,8

10

53,72,8

11

2,8

12

2,8

13

2,8

14

2,8

15

2,8

16

2,8

17

E

E

2,8

18

2,8

19

2,8

20

F

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

športno-razstaviščna dvorana tloris 1. nadstropja M 1:200 N

GSEducationalVersion

F

37,0 2,8

A1

2,8

2,8

B1

C1

5,6

D1

2,8

E1

2,8

F1

2,8

G1

5,6

H1

2,8

I1

2,8

J1

2,8

K1

L1

1

2,8

2

2,8

3

2,8

4

+9,5

+6,3

2,8

5

2,8

6

2,8

7

2,8

8

2,8

9

2,8

10 53,7 2,8

11

2,8

12

2,8

13

2,8

14

2,8

15

2,8

16

2,8

17

E

E

2,8

18

2,8

19

2,8

20

F

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

športno-razstaviščna dvorana tloris 2. nadstropja M 1:200 N

GSEducationalVersion

8,4

2,7

5,5

1

2,6

2

8,4

3,0

3

2,7

4

16,3 5,4

5

14,4

16,6

6

3,0

7

11,0

8

9

C2

3,4

7,1

+0,00

B2

3,4

A2

info paviljon tloris M 1:200 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo GSEducationalVersion

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

N

popis prostorov

športno-razstaviščna dvorana in info paviljon

pritličje športno - razstaviščni objekt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

+0,00 m

stopnišče epoksi tlak vhod 1 epoksi tlak info1 epoksi tlak vhod 2 epoksi tlak info 2 epoksi tlak predprostor epoksi tlak sanitarije invalidi epoksi tlak jašek dvigala sanitarije M epoksi tlak sanitarije Ž epoksi tlak garderoba obiskovalci epoksi tlak garderoba Ž

epoksi tlak vhod v garderobe + wc epoksi tlak garderoba M

epoksi tlak kopalnica epoksi tlak shramba

epoksi tlak shramba

epoksi tlak tovorno dvigalo servisni vhod

epoksi tlak skladišče epoksi tlak skladišče epoksi tlak požarno stopnišče epoksi tlak komunikacijske poti epoksi tlak razstavišče epoksi tlak

skupaj neto

1. nadstropje športno - razstaviščni objekt +6,30 m 29,3 m2 30,8 m2 49,5 m2 30,8 m2 48,5 m2 31,4 m2 6,7 m2 13,9 m2 13,9 m2 19,0 m2 24,0 m2 13,9 m2 24,0 m2 19,1 m2 6,8 m2 6,8 m2 15,1 m2 46,2 m2 46,2 m2 15,9 m2 131,4 m2 1157,1 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

stopnišče epoksi tlak predprostor epoksi tlak sanitarije invalidi epoksi tlak jašek dvigala sanitarije M epoksi tlak sanitarije Ž epoksi tlak kopalnica Ž keramika garderoba Ž

epoksi tlak vhod v garderobe + wc epoksi tlak garderoba M

epoksi tlak kopalnica M epoksi tlak čistila

epoksi tlak shramba epoksi tlak tovorno dvigalo

soba za trenerja / prva pomoč epoksi tlak prostor za rekvizite epoksi tlak prostor za rekvizite epoksi tlak požarno stopnišče epoksi tlak večnamenska dvorana epoksi tlak komunikacijske poti epoksi tlak

skupaj neto

29,3 m2 30,6 m2 6,7 m2 13,9 m2 13,9 m2 19,0 m2 24,0 m2 13,9 m2 24,0 m2 19,1 m2 6,8 m2 6,8 m2 15,1 m2 46,2 m2 46,2 m2 15,9 m2 1157,1 m2 131,4 m2 1780,3 m2

1780,3 m2

pritličje info paviljon +0,00 m

2. nadstropje športno - razstaviščni objekt (vip tribuna) +9,50 m 1 stopnišče epoksi tlak 2 predprostor epoksi tlak 3 jašek dvigala 4 press kabine (2) epoksi tlak 5 vip tribuna / bar epoksi tlak

skupaj neto

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 17 18 19 20 21 22 23 24

29,3 m2 58,6 m2 21,9 m2 254,7 m2 364,5 m2

avtorica Mojca Črešnik

1 sanitarije Ž epoksi tlak 2 predprostor sanitarij Ž epoksi tlak 3 sanitarije M epoksi tlak 4 predprostor sanitarij M epoksi tlak 5 previjalnica (2) epoksi tlak 6 sanitarije invalidi (2) epoksi tlak 7 garderoba za obiskovalce (2) epoksi tlak 8 predprostor (2) epoksi tlak 9 blagajna (2) epoksi tlak 10 informacije epoksi tlak

skupaj neto

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

17,1 m2 7,9 m2 17,1 m2 7,9 m2 3,8 m2 3,8 m2 3,8 m2 9,3 m2 28,5 m2 17,8 m2 117,8 m2

+9,9

1,1

4,0 12,1 9,9

+4,8

0,8 +3,5

4,0

+0,00

A

B

2,8 8,4

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

E

27,8

2,5

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

I

O

11,1

16,7

61,9

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

P

2,8 2,4

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

8,4

prerez A

M 1:200

+59,9

2,1 +57,3

1,3

2,7 +53,8

0,8

2,7 +50,3

0,8

2,7 +46,8

0,8

2,7 +43,3

0,8

2,7 +39,8

0,8

2,7 +36,3

0,8

2,7 +32,8

0,8

2,7 59,9

+29,3

57,80,8

2,7 +25,8

0,8

2,7 +22,3

0,8

2,7 +18,8

0,8

2,7 +15,3

0,8

2,7 +11,8

0,8

2,7 +8,3

0,8 2,9

2,7

+4,8

0,8

4,2

4,0

+0,00

U

O

13,9

N

K

2,8

8,3

J

2,8

F

11,1

39,6

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

prerez B

M 1:200

+9,9

1,1

4,0 12,1 9,9

+4,8

0,8 +3,5

4,0

+0,00 -0,5

4

5

2,8 8,3

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

8,3

11

13,9

2,4

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

18

19,5

21

8,3

45,2

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

prerez C

M 1:200

+59,9

+57,3

+53,8

+50,3

+46,8

+43,3

+39,8

+36,3

+32,8

+29,3

+25,8

+22,3

+18,8

+15,3

+11,8

+9,9

1,1 +8,3

4,0 12,1 9,9

+4,8

+4,8

+0,00

+0,00

0,8

4,0

21

17

11,1

16

9

2,8

19,5

7

5,6

43,6 8,3

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

8,4

2,4

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

5

4,5

3

3,7

2

2,0

1

3,7

9,8 53,4

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

prerez D

M 1:200

+15,2

1,2

4,5

+9,5

0,7 15,22,5 +6,3

12,1

1,0

5,3

+0,00

A1

B1

D1

2,8 8,3

L1

5,6

27,8 37,0

2,3

+15,2

1,2

5,0

4,5

+9,5

3,2 15,2

2,6 +6,3

12,1

6,3

5,3

+0,00

1

3

5,7 8,3

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

8,3

5

5,4

6

2,8

7

2,8

8

2,8

11

8,4

2,4

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

12

2,8

15

8,4

16

2,8

18

5,6

20

5,6

53,7

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

prerez E in F M 1:200

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

severna fasada

M 1:200

2,9

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

južna fasada M 1:200

2,9

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

vzhodna fasada

M 1:200

GSEducationalVersion

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

severna fasada M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma avtorica Mojca Črešnik mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič somentorica doc. dr. Špela Hudnik 2006 - 2015

fasadni pas M 1:20

P-3

P-3

P-2

P-2

P-1

P-1

S-2

S-1

S-2

S-1

ODTOČNI KANAL

PODKONSTRUKCIJA FASADE jeklen nosilec l=400 mm, d=10 mm vijačen v primarni nosilec

IZOLIRAN OGNJEVARNI FASADNI ELEMENT "Trimoterm FTV Invisio" d=24 cm

PODKONSTRUKCIJA FASADE jeklen L-nosilec 240x160, d=10 mm sidran v AB ploščo

STEBER HEA 120

PREČNI NOSILEC IPE 330 prečni konstrukcijski nosilec

VZDOLŽNI NOSILEC IPE 240

SEKUNDARNI NOSILEC IPE 240

STREŠNA KRITINA ognjevaren strešni panel "Trimoterm SNV"

ZASTEKLITEV troslojno termopan steklo okno brez možnosti odpiranja

ZUNANJE SENČILO aluminijaste žaluzije z Z-profilom samodejni električni pogon

TOPLOTNA ZAVESA prezračevlani sistem s klimatom

S-3

NOSILNI STEBER škatlasti nosilec 180/10

ŽLEB žleb ø100 mm za odvodnjavanje s strehe vstavljen v nosilni steber

PRIMARNI NOSILEC IPE 360

TEMELJ STREHE

S-3

15 cm

1 cm

6 cm

12 cm

6 cm

FASADNA OPNA sivo lito profilirano steklo "U-glass" ali "Profilit"

2 cm

12 cm

15 cm

15 cm

1 cm

20 cm

6 cm

7,5 cm

15 cm

15 cm

8 cm

PODLOŽNI BETON

10 cm

20 cm

AB PLOŠČA

15 cm

5 cm

2 cm

1 cm

HIDROIZOLACIJA

polimer-bitumenska, dvoslojna

TOPLOTNA IZOLACIJA ekspandirani polistiren

LOČILNI SLOJ PE folija

PODLOGA podložni cementni estrih

TALNA OBLOGA kamnita obloga travertin

P-3 / TLA PROTI TERENU

SEKUNDARNI STROP

12 cm mavčnokartonaste plošče na alu profilih

KONSTRUKCIJA jekleni profil I 240

ZVOČNA IZOLACIJA Ekstrudirani polistiren

PLOŠČA

betonska plošča vlita v Hi-bond trapezno pločevino

LOČILNI SLOJ PE folija

PODLOGA

podložni cementni estrih - plavajoči pod 5 cm

TALNA OBLOGA parket

P-2 / MEDETAŽNA PLOŠČA

SEKUNDARNI STROP mavčnokartonaste plošče na alu profilih

KONSTRUKCIJA jekleni profil I 240

PLOŠČA

betonska plošča vlita v hi-bond trapezno pločevino

HIDROIZOLACIJA polimer-bitumenska, dvoslojna

KRITINA ognjevaren strešni panel "Trimoterm SNV"

VETRNA ZAPORA

P-1 / RAVNA STREHA

7,5 cm

SUHOMONTAŽNI ALU PROFIL

polnjen z mineralno volno TOPLOTNA IZOLACIJA

mineralna volna

1,5 cm

MAVČNOKARTONASTA PLOŠČA

S-3 / POLNA STENA PROTI ZUNANJOSTI

FASADNA OPNA brezbarvni stekleni U-profili

PROSOJNA TOPLOTNA IZOLACIJA "Okalux"

NOTRANJA OPNA brezbarvni stekleni U-profili "U-glass" ali "Profilit"

S-2 / PROSOJNA STENA PROTI ZUNANJOSTI do vključno 4. nadstropja

POKRIVNA LETEV

IZOLIRAN OGNJEVARNI FASADNI ELEMENT "Trimoterm FTV Invisio"

24 cm

ARMIRANOBETONSKI ZID

5 cm

1 cm

0,5 cm

0,5 cm

PARNA ZAPORA

polimer-bitumenska, enoslojna

TOPLOTNA IZOLACIJA

HIDROIZOLACIJA

polimer-bitumenska, dvoslojna

ZAKLJUČNI SLOJ barvana pločevina

S-1 / VENČNI ZID

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

72

73

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

74

viri in literatura

Slikovno gradivo 1

2

3 4 5 6

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

24

25 26 27 28-29

30

31

32 33-45 46

47 48 49

50-56

75

http://www.sokolniki.com/en/aboutus/expocenters/de/deutsche-messe- hannover, dostop 2. 2. 2014 http://www.lamuratella.it/eventi.asp?evento=3444_espositori/visitatori_fi era_milano, dostop 2. 2. 2014 http://www.zv.hr/?id=1916, dostop 2. 2. 2014 http://www.symbios.de/messe-graz.html, dostop2. 2. 2014 http://www.zmaga.com/forum_topic.php?id=8568&pg=2, dostop 2. 2. 2014 http://www.deloindom.si/sites/deloindom.si/files/styles/article_gallery_im ages_colorbox/public/deloindom_sa_6516.jpg, dostop 2. 2. 2014 gis.arso.gov.si/atlasokolja B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.42 B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.47 B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.51 B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.53 B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.59 B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, str.62 Zgodovinski arvih Celje, Arhiv Skupščine občine Celje (SI_ZAC/1036) Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje (ZGO-3), avtor D. Medved arhiv avtorice arhiv avtorice Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje (ZGO-3) Fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje (ZGO-3) www.ce-sejem.si, dostop 2. 2. 2015 arhiv avtorice arhiv avtorice http://celje.pw.renderspace.net/sites/default/files/styles/photo_gallery/public/ cards_gallery/img_3627.jpg?itok=i1HcGr_s, dostop 2. 2. 2015 www.dezela-celjska.si/sites/www.dezela-celjska.si/files/styles/ header_940x415/public/hotel-Faraon-168907.jpg, dostop 13. 2. 2015 Zgodovinski arvih Celje, Arhiv Skupščine občine Celje SI_ZAC/1036 www.evidenca.org/?object=108, dostop 30. 10. 2015 www.evidenca.org/?object=93, dostop 30. 10. 2014 predmet.fa.uni-lj.si/inded/03_arhiv/14_oblacila/oblacila.html, dostop 20. 1. 2015 http://www.autopaedia.com/en/galleries/Volkswagen/Volkswagen%20 Type%202%20Transporter/VW%20Type%202%20(Transporter)%20T2%20 1967-1979%20(1973-1979)%20(03)%20[BA1].html, dostop 3. 10. 2014 http://www.flickr.com/photos/metalka/9040332246/sizes/o/, dostop 31. 1. 2014 www.ce-sejem.si, dostop 2. 2. 2014 arhiv avtorice http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/5900/MAXI MUM/700?1283940058, dostop 14. 2. 2015 http://www.turnsek.net/page/index.php?page=4, dostop 6. 10. 2014 arhiv avtorice https://www.google.si/maps/@46.240127,15.27469,3a,75y,163.07h,90t/ data=!3m4!1e1!3m2!1s41t76XTx_Gftl2Qv-9wbKA!2e0?hl=sl, dostop 14. 2. 2015 arhiv avtorice

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

57 https://www.google.si/maps/place/Celje/@46.2351646,15.2694194,1312m/

data=!3m1!1e3!4m2!3m1!1s0x4765708535cfa3bf:0x400f81c823fecd0?hl= sl, dostop 14. 2. 2015 58 https://www.studyblue.com/notes/note/n/post-midterm/deck/8600749,

dostop 25. 1. 2015 59 http://arttattler.com/architecturebuckminsterfuller.html, dostop 25. 1. 2015 60 http://www.arcstreet.com/21-categorie-12552031.html,

dostop 25. 1. 2015 61 http://detail-online.com/inspiration/museum-in-kanazawa-107769.html,

dostop 25. 1. 2015 62 http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Plan_Artemision_Ephesus.PNG,

dostop 25. 1. 2015 63 http://architecture4resolution.blogspot.com/2010/07/naoshima-ferry-termi nal-sannaa-2003-to.html, dostop 25. 1. 2015 64 http://www.dowkimbrell.com/2010/08/30/blow-up/#more-436,

dostop 25. 1. 2015 65 http://www.fosterandpartners.com/projects/marseille-vieux-port/,

dostop 25. 1. 2015 66 http://camh.org/sites/default/files/images/CAMH_BUILDING1.jpg, dostop

25. 1. 2015 67 http://designalmic.com/nishinoyama-house-sanaa-kazuyo-sejima-associ ates/, dostop 25. 1. 2015 68 http://www.pocketpcthoughts.com/images/parekh/features/CeBIT-2003/ Javits-inside.jpg 69 http://www.urdesign.it/index.php/2013/12/04/the-new-els-encants-vells- by-b720-arquitectos-in-barcelona/, dostop 25. 1. 2015 70-71 http://www.bible-architecture.info/Housing.html, dostop 25. 1. 2015 72 http://www.archdaily.com/567292/neighbourhood-sports-centre-kiel-ur- architects/, dostop 25. 1. 2015 73 http://socks-studio.com/2011/07/10/stop-city-by-dogma-2007-08/,

dostop 25. 1. 2015 74 arhiv avtorice 75 http://blogs.artinfo.com/objectlessons/2012/06/05/geometry-lessons-from-

midtown-manhattans-rafael-vinoly-designed-supertall/, dostop 25. 1. 2015 76 DETAIL 1+2/2013; DETAIL 2/2013 (English Edition), dostop 25. 1. 2015 77 http://1.bp.blogspot.com/_M4FeTZdl4y4/TCFP4biEq6I/

AAAAAAAAAI8/5zDFuYhgrqY/s1600/sas.jpg, dostop 25. 1. 2015

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

LIteratura

Spletni viri

D. Benko, Razstave, sejmi: Priročnik za stratege in izvajalce sejemskih predstavitev, Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: Gospodarska zbornica Slovenije, 1997, Ljubljana

http://sl.slovenia-convention.com http://sl.wikipedia.org/wiki/Kongres http://www.ufi.org http://www.evidenca.org predmet.fa.uni-lj.si/inded/03_arhiv/14_oblacila/oblacila.html http://www.hotelgrande.si http://www.hotel-celeia.si http://www.mc-celje.si/sl/Hostel http://www.hotel-evropa.si http://www.hotel-faraon.si http://www.hostelplus.si http://www.celjska-koca.si http://www.vila-aina.com http://www.thermana.si http://www.hotel-zalec.si http://www.terme-dobrna.si http://www.garnisporthotel.com http://www.rimske-terme.si http://www.ce-sejem.si http://www.terme-olimia.com http://www.hotel-habakuk.si http://www.gr-sejem.si http://www.cd-cc.si http://www.fourpointsljubljanamons.com http://www.brdo.si/kongresni-center-brdo http://www.kongresni-center-bled.si http://www.bernardingroup.si/si/bernardin-resort http://www.lifeclass.net/si/kongresni-center-portus

L. Čepin et al., raziskovalna naloga Arhitektura Celja v 60.,70. in 80. letih, Šolski center, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, 2013, Celje B. Goropevšek, Pogled v urbanistični razvoj Celja, Zgodovinski arhiv Celje, 2004, Celje B. Goropevšek, Stoletje v Celju, Fit Media, 2001, Celje W. Koch, Umetnost stavbarstva, Mladinska knjiga 1999, Ljubljana E. Neufert, Projektiranje v stavbarstvu; 2. prenovljena in dopolnjena izdaja, Tehniška založba Slovenije, 2008, Ljubljana M. Počivavšek, En gros & en detail, Zgodovinsko društvo Celje, 2012, Celje U. Pohlin, Analiza sejemske dejavnosti v Sloveniji: diplomsko delo, Ekonomska fakulteta UL, 2008, Ljubljana C. Schittich, InDetail: Building Skins, Birkauser, 2001, Basel, Boston, Berlin E. Stermecki, Rudolf Stermecki in njegov vpliv na razvoj trgovine v Celju, raziskovalna naloga, OŠ Lava, 2013, Celje B. Vovk, Sejemska dejavnost v Sloveniji po vstopu v EU – primer podjetja Celjski sejem, diplomsko delo, UM Ekonomsko poslovna fakulteta, 2004, Maribor Strokovna podlaga Dolgo Polje I in CRC Golovec (naročnik Mestna občina Celje, izvajalec Razvojni center Planiranje d. o. o., 2011, Celje H. Zdovc, Mojster izdelek na ogled postavi: Celjske obrtne razstave nekoč in danes, Zgodovinski arhiv Celje, 2007a, Celje H. Zdovc, Sejmi na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2007b, Ljubljana

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma

avtorica Mojca Črešnik

mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

somentorica doc. dr. Špela Hudnik

2006 - 2015

76

Izjava o avtorstvu Podpisana Mojca Črešnik izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova novega kongresno-razstaviščnega centra na območju celjskega sejma, ki sem jo izdelala pod mentorstvom prof. mag.

Petra Gabrijelčiča in somentorstvom doc. dr. Špele Hudnik ter jo zagovarjala dne 26. 2. 2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Zahvala Zahvaljujem se profesorju Petru Gabrijelčiču za podano znanje tekom študija, somentorici Špeli Hudnik za vse vzpodbude, inspiracijo ter zaupanje.

Hvala Muzeju novejše zgodovine Celje za posredovno fotografsko zbirko, ZPO Celje d. o. o. ter Mestni občini Celje za vse posredovane informacije.

Družini za razumevanje, pomoč in vztrajnost.

Vsem kolegicam in kolegom, prijateljicam in prijateljem za radostne trenutke tekom študija.

Matiji - za vse.