Petra Mittoni by fa diploma

Magistrsko delo

URBANISTIČNA ZASNOVA KOLESARSKIH POTI IN IDEJNA ZASNOVA TURISTIČNO REKREACIJSKEGA CENTRA LITIJA - ŠMARTNO Petra Mittoni Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Mentorica: doc. dr. Alenka Fikfak Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za detajle: mag. Viktor Žigon Leto vpisa: 2009 Kraj in leto izdelave: Litija, 2015

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Petra Mittoni izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Urbanistična zasnova kolesarskih poti in idejna zasnova turistično rekreacijskega centra Litija - Šmartno, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Alenke Fikfak ter jo zagovarjala dne, 2. 7. 2015, v Ljubljani.

. Univerza v Ljubljani . Fakulteta za Arhitekturo . Urbanistična zasnova kolesarskih poti in idejna zasnova turistično rekreacijskega centra Litija - Šmartno . Petra Mittoni . doc. dr. Alenka Fikfak . leto vpisa: 2009 . leto izdelave: 2015 .

ZAHVALA STARŠEM, za spodbudo in možnost arhitektka postati. Mami VERI, za vso oporo, ki si mi jo znala dati. LUKU, najboljšemu sopotniku na poti in v debati. TADEJU, za hitro podporo v računalniški zagati. IRENI, za vsa zabavna leta za arhitekturnimi vrati. Mentorici ALENKI, za vzpodbudne besede in pripravljenost vedno pomagati.

POVZETEK V magistrskem delu sem raziskovala problem pomanjkanja varnih kolesarskih poti na območju Litije in Šmartnega pri Litiji. V povezavi z rekreacijo kot trajnostno obliko turizma, bi območje potrebovalo tudi skupen turistično informacijski center, postavljen na vidno in dostopno mesto. Namen dela je domačinom omogočiti zdravju prijazno in lažjo dostopnost do šole, službe ter drugih dejavnosti. Obenem želim zagotoviti celovito turistično izkušnjo s postavitvijo turistično rekreacijskega centra na stičišču krajevnih vpadnic. S tem bi vzpostavila učinkovito oskrbo z informacijami o lokalnih znamenitostih in varno alternativno obliko prevoza. Cilj je z novo turistično rekreacijsko infrastrukturo povečati prepoznavnost območja in spodbuditi lokalni sonaravni razvoj. Z analizami primerljivih praks, študijo vsebinsko povezanih programskih dokumentov in urbanistično ter arhitekturno umestitvijo projekta v realno okolje, sem prikazala smiselnost preobrazbe območja. Večnamenska narava objekta in rekreacijskega parka predstavlja novo težišče lokalnega in turističnega dogajanja. Ključne besede: kolesarske poti, turistično informacijski center, lokalni sonaravni razvoj, rekreacijski park, težišče dogajanja

ABSTRACT In the master´s thesis, I have investigated a lack of cycling routes in the area of Litija and Šmartno pri Litiji. In connection to recreation as a form of sustainable tourism, this area would need a common tourist information centre in the visible and accessible place. The purpose is to assure locals a health friendly and easy accessibility to the school, job and other activities. At the same time, I want to ensure a holistic tourism experience with the establishment of tourist recreation centre at the junction of local access roads. This way, I would create an effective information supply about local remarkableness and a safe alternative form of transport. The goal is to increase the area recognition and promotion of local sustainable development with the new tourist recreation infrastructure. With the analyses of good practises, study of content related programme documents, urban planning and architectural placement in the real environment, I have shown the reasonableness of the area transformation. Multipurpose nature of the building and recreational park represents a new gravity centre of local touristic scene. Keywords: cycling routes, tourist information centre, local sustainable development, recreational park, gravity centre

KAZALO VSEBINE

Izjava o avtorstvu Zahvala Povzetek/Abstract Kazalo vsebine

02 03 04 05

1.0 UVOD

2.0 ZGODOVINSKA IZHODIŠČA 07 2.1 Litija skozi čas 07 2.2 Šmartno pri Litiji skozi 09 čas 2.3 Večji projekti zadnjih 10 5 let 3.0 PROGRAMSKA IZHODIŠČA 13 3.1 Trajnostni in sonaravni razvoj ter alternativno prevozno sredstvo kolo 13 15 3.2 Ekološki, trajnostni in aktivni turizem 3.3 Programske zahteve 17 3.3.1 Turistično informacijski center 17 3.3.2 Rekreacijske kolesarske poti 20 3.3.3 Razstavni prostor 24 3.3.4 Slaščičarna 25 3.4 Referenčni primeri 26 4.0 PROSTORSKA IZHODIŠČA 29 4.1 Opredelitev območja 29 4.2 Analiza naravnih 30 značilnosti območja 4.2.1 Površje in kamninska sestava 30 4.2.2 Podnebje in vode 31 4.2.3 Prst in rastje 31 4.3 Analiza družbenih značilnosti območja 35 4.3.1 Prebivalstvo 35 4.3.2 Naselja 35 4.3.3 Gospodarstvo 37 4.3.4 Promet 37 4.3.5 Kolesarske poti 38 4.3.6 Turizem 39 4.4 SWOT analiza 41 4.5 Prostorska analiza 43 4.5.1 Naravne in ustvarjene danosti 43 4.5.2 Turistične dejavnosti 44 4.5.3 Prometne poti 45 4.6 Analiza ožje lokacije 46 4.6.1 Morfološka analiza polno prazno 46 4.6.2 Prometna analiza 46 4.6.3 Zelene površine in vodovje 46 4.6.4 Raba prostora 46 4.6.5 Analiza pogledov z območja obdelave 47 4.7 Skladnost s splošnimi smernicami razvojnega načrtovanja 48 4.7.1 Mednarodni dokumenti 48 4.7.2 Nacionalni dokumenti 48 4.7.3 Lokalni dokumenti 48

5.0 PROJEKTNI DEL 5.1 Zasnova logotipa kolesarske poti Litija - Šmartno 5.2 Zasnova omrežja kolesarskih poti 5.3 Prometni profili šolske rekreacijske kolesarske poti 5.3.1 Prometni profil 1 5.3.2 Prometni profil 2 5.3.3 Prometni profil 3 5.4 Koncept umestitve v prostor 5.5 Zasnova urbanistične ureditve 5.6 Programska zasnova rekreacijskega parka 5.7 Primeri parkovnih elementov 5.8 Urbana oprema rekreacijskega parka 5.9 Koncept oblikovne zasnove objekta 5.10 Koncept programske zasnove objekta 5.11 Koncept funkcionalne zasnove objekta 5.12 Koncept materialne zasnove objekta 5.13 Motivi iz okolice 5.14 Materiali iz okolice 5.15 Zasnova fasadnega ovoja in konstrukcije 5.16 Konstrukcijska zasnova 5.17 Tehnično poročilo 5.17.1 Zasnova požarne varnosti 5.17.2 Dostopnost za gibalno ovirane 5.17.3 Ogrevanje 6.0 GRAFIČNI DEL 6.1 Arhitekturni načrti 6.1.1 Tloris urbanistične ureditve 6.1.2 Prerez urbanistične ureditve A_A 6.1.3 Tloris temeljev 6.1.4 Tloris pritličja 6.1.5 Tloris strehe 6.1.6 Prerez A_A 6.1.7 Prerez B_B 6.1.8 Prerez C_C 6.1.9 Prerez D_D 6.1.10 Severna fasada 6.1.11 Južna fasada 6.1.12 Zahodna fasada 6.1.13 Vzhodna fasada 6.1.14 Fasadni pas 1 6.1.15 Fasadni pas 2 6.1.16 Fasadni pas 3 6.2 Prostorske predstavitve 6.2.1 Pogled na glavni vhod 6.2.2 Pogled na stranski vhod 6.2.3 Pogled na razstavni prostor za sladice 6.2.4 Ambient zunanjega razstavnega prostora 6.2.5 Fotografije makete 7.0 VIRI IN LITERATURA

51 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 73 74 74 75 76 78 78 79 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 98 100

1. UVOD Širša okolica naselja Litija je prepredena z velikim številom označenih kolesarskih poti preko mesta in podeželja. Problem, ki se pojavlja je trasa poti, ki povsod sovpada z lokalnimi in regionalnimi cestami. Sploh v poletnem času, si profesionalni in rekreativni kolesarji cestišče delijo še z motoristi in avtomobilisti, pri čemer so najbolj ogroženi prav kolesarji. Posledično se na območju kaže velika potreba po varnih rekreacijskih poteh, ki bi na kolo zvabile domačine in turiste. V povezavi z rekreacijo bi širše območje, kot turistična destinacija, potrebovalo tudi skupen turistično informacijski center, postavljen na vidno in dostopno mesto. Namen dela je zagotovitev kvalitetnejšega bivanja v Litiji in Šmartnem, in sicer z zdravju prijazno ter lažjo dostopnostjo domačinov do šole, službe in drugih dejavnosti. Zagotoviti želim infrastrukturo za alternativno in varno obliko prevoza lokalnih prebivalcev in turistov. Obenem bo ta umeščena na naravi prijazen in uporabnikom zanimiv način. V magistrski nalogi bom podala tudi predlog za okolju prijazen turistično rekreacijski objekt, kot center rekreacijskih in turističnih dejavnosti širšega območja obeh krajev. Umeščen bo znotraj nove parkovne ureditve med stanovanjskim in komercialnim programom. Na temelju dosedanjega razvoja rekreacijskih poti in turizma na opredeljenem območju, je mogoče domnevati, da obstaja inherentna potreba po novem turistično rekreacijskem centru in varnih kolesarskih poteh. Predviden poseg bo predstavljal novo vrtišče kraja, ki bo pripomoglo k boljši prepoznavnosti območja. Z novo parkovno ureditvijo bo omogočeno kvalitetnejše povezovanje med različnimi generacijami in stik turistov z domačini. Magistrsko delo obsega tekstualni del z zgodovinskimi, programskimi in prostorskimi izhodišči. Sledi projektni del s konceptom in tehničnim poročilom ter grafični del z načrti in vizualizacijami.

2.0 ZGODOVINSKA IZHODIŠČA 2.1.

LITIJA SKOZI ČAS

Širše območje Litije je bilo, glede na mnoge najdbe v okolici, živahno že v prazgodovini. Vzdolž reke Save je že od bronaste dobe potekala trgovska jantarjeva pot, ki je povezovala naseljena območja od Baltika do Jadrana (Občina Litija, 2014a). Po ugotovitvah zgodovinarjev je mesto Litija v pisnih virih, kot Villa Litta, prvič omenjeno že v srednjem veku leta 1145 (Brilej, 1999). Valvasor je bil mnenja, da njeno ime izhaja iz latinskega izraza za obrežje – Litus (Godec, 2006). Bližnje Vače so arheološko najdišče ostankov fosilne morske obale iz miocena, velike naselbine z grobiščem iz železne dobe in kraj, kjer so našli znamenito bronasto vaško situlo (Gremoven.com, 2015). Brodarstvo na Savi je bilo izjemnega pomena za razvoj mesta že v rimskih časih, ko je bilo v Litiji pristanišče ter v kasnejših letih še dve ladjedelnici. Lokalno prebivalstvo se je ukvarjalo s podpornimi dejavnostmi, kot so reja vlečne živine, izdelovanje vrvi in gostilniška dejavnost. Prvi naseljenci so si bivališča postavili v senčno lego pod Sitarjevcem, da so sončne ravnice ohranili za poljedelstvo. Na levem bregu Save je Gradec, ki je bil leta 1952 pod Litijo povzdignjen v mesto (Brilej, 1995, s. 20). Številne cerkve ob strugi Save so posvečene sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev, čolnarjev, splavarjev in ribičev. Na rečno dejavnost pa spominja tudi kip čolnarja, delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (Občina Litija, 2014a).

Slika 1: Valvazorjev trg okoli leta 1906 (Kamra.si, 2015).

S prihodom Južne železnice leta 1849 (Brilej, 1999, s. 22), kot povezave Dunaja s Trstom, je dobičkonosna brodarska obrt usahnila. Leta 1852 (Brilej, 1995, s. 96) so z lesenim mostom povezali oba dela Litije in obenem ustvarili cestno povezavo spodnje Kranjske z Južno železnico. Začela se je nova, industrijska pot razvoja s postavitvijo topilnice svinca in srebra ter bombažne predilnice. Razširjena dejavnost konec 19. stoletja je bila tudi lesna industrija, ki poleg tekstilne v Litiji še danes prevladuje. Leta 1973 so zaradi povečanega prometa in pogostejših poplav zgradili nov betonski most, starega pa leto zatem porušili (Kamra.si, 2015). Litijsko hribovje je izjemno bogato z rudo, kjer so že v železni dobi kopali svinčevo, cinkovo, železovo, srebrovo in barijevo rudo. Rudnik Sitarjevec sodi med najstarejše rudnike svinca pri nas, ki je deloval vse do 60. let 20. stoletja (Občina Litija, 2014a) Ob koncu 19. stoletja se je v Litiji močno razvila različna društva, kot so gasilsko, planinsko, čebelarsko, športno društvo. Leta 1885 sta bila ustanovljena Pevsko društvo Lipa, ki je dejavno še danes, ter čitalnica, ki se je razvila v Knjižnico Litija (KC Litija, 2015).

Litijska predilnica je zaznamovala mestno življenje, saj je od konca 20. let prejšnjega stoletja prirejala ples za delavce Špinerbal, enega izmed najelitnejših dogodkov v mestu (Kamra.si, 2015). Vplivala pa je tudi na stanovanjsko arhitekturo v Litiji, ko je leta 1907 začela z gradnjo delavskih stanovanj. V bližini topilnice so zgradili štiri več družinske hiše, kasneje pa še dve. Vsaka hiša je nudila štiri enosobna stanovanja. Stale so druga ob drugi, vzporedno s Savo, med makamsko cesto Litija – Ljubljana na južni strani in železniško progo na severu. Hiše so bile grajene v zidarski tehniki rigelvand. Stene so imele leseno ogrodje, prostor med tramovi pa so pozidali z opeko in ometali z grobim ometom. Vsaka družina je imela na severni strani hiš tudi drvarnico in zelenjavno gredo, nekatere pa tudi kokošnjake in svinjake. Po prvi svetovni vojni je predilnica povečevala proizvodnjo in zaposlila mnogo novih delavcev, za katere so zgradili večjo delavsko kolonijo na današnji graški Dobravi. Leta 1923 je tovarna začela graditi veliko delavsko kolonijo na Stavbah. Vodstveni delavci so z družinami živeli v Gradcu, danes na Graški dobravi, v dveh samostojnih hišah, zidanih z opeko. Direktor Predilnice pa je z družino živel v Vili (Kamra.si, 2015).

Slika 2: Predilnica in tkalnica v Litiji leta 1915 (Kamra.si, 2015).

Knjižnica Litija zbira in hrani domoznansko gradivo litijskega in šmarskega območja ter okolice. Digitalna zbirka predstavlja sprehod po starem mestnem jedru Litije. Litijski plac oziroma današnji Valvazorjev trg, ki se nahaja pod hribom Sitarjevec, je že od nekdaj predstavljal središče dogajanja. Na njem najdemo v časovnih vzporednicah zanimive usode osebnosti, zgradb in dogodkov. Stavbi nekdanjega glavarstva (danes knjižnica) in nekdanje sodnije (danes Litijski muzej) sta kulturna spomenika lokalnega pomena. Najstarejša stavba v mestu je dvorec Farbarjev Turn, ki je tako kot cerkev sv. Nikolaja razglašen za kulturni spomenik. Med 2. svetovno vojno je bila Litija zaradi železniške povezave strateško pomembna. Iz tega obdobja je kar nekaj spomenikov, med drugim je bil leta 1951 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika v Litiji postavljen spomenik NOB, ki je prav tako kulturni spomenik lokalnega pomena (Občina Litija, 2014a).

2.2.

ŠMARTNO PRI LITIJI SKOZI ČAS

Arheološke najdbe naselbin pričajo, da je bilo že v prazgodovini poseljeno tudi širše območje Šmartnega pri Litiji. Preko Litije, Šmartnega in naprej proti Novemu mestu je tekla pomembna pot v železni dobi. Na območju so našli gomile z železnimi predmeti (ost kopja, zapestnice, pasne spone…), ki povezujejo železnodobno ilirsko kulturo z lokalno kovinsko obrtjo. Iz antičnega obdobja je znano le, da so Rimljani izkoriščali rudnik Sitarjevec, rudarstvo pa je bilo razvito tudi v Zagorici in Maljaku. Južno od gradu Slatna so našli sledove stare topilnice in številne rove (Občina Šmartno pri Litiji, 2014a). Na trgu, v starem jedru Šmartna, je najprej stala stara župnijska cerkev iz druge polovice 15. stoletja posvečena sv. Martinu, po katerem je Šmartno tudi dobilo ime. Po legendi naj bi cerkev stala na mestu, kjer so iz rova na dan prišli šmarski rudarji. Kraj naj bi se pod tem imenom prvič pojavil leta 1135, ko je oglejski patriarh postavil vikarja tudi v Šmartno (Avbelj idr., 2001). Danes na mestu stare stoji nova neogotska cerkev sv. Martina. Načrt zanjo je na podlagi Jeblingerjevih načrtov v istem slogu izdelal Adolf Wagner. Leta 1899 so potrdili načrte, cerkev pa je bila posvečena leta 1901 (Šega, 1976).

Slika 3: Šmartno pri Litiji leta 1908 (Kamra.si, 2015).

Najstarejša hiša v Šmartnem je kaplanija ali nekdanji beneficiat na Hribu iz leta 1586. Tu je imel Valvasor (1672-1692) bakroreznico in tiskarno. V njej je bila v 17. stoletju grafična in slikarska delavnica Mollerey. V okolici je že v Valvasorjevem času stalo deset gradov. Nad Grmačami je stal grad Roje, grad Črni Potok pa je danes dom za starejše občane. Najbolj znan je grad Bogenšperk, ki je bil nekaj časa v lasti Janeza Vajkarda Valvasorja, danes pa služi predvsem kot muzej. Ostali gradovi so še grad Lichtenberg, Sela, Slatna, Grbin, Pogonik in Ponoviče. Ena izmed pomembnih hiš je tudi rojstna hiša Slavka Gruma, kjer so stanovali usnjarji (Avbelj idr., 2001). V preteklosti je bilo Šmartno pri Litiji upravno, župnijsko, šolsko, obrtno in trgovsko središče za vso litijsko okolico. Skozi zgodovino se je razvila železarska, lesna, mesna in usnjarska industrija ter klobučarstvo, čipkarstvo in gostilničarstvo. Izgorškovo mizarstvo je po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika izdelalo vsa mizarska dela za Univerzitetno knjižnico in Bežigrajsko gimnazijo. Poljsko orodje iz šmarske fužine je bilo na sejmih na Kranjskem in Štajerskem zelo cenjeno. Prvo šolo so ustanovili že leta 1665 in je najprej delovala v stari kapeli na Pungrtu, do leta 1875 pa v stari mežnariji. Literarni privrženci so se zbirali v društvu Sokol, ki je bilo v Šmartnem ustanovljeno med leti 1910-1913 (Avbelj idr., 2001). Grad Slatna, dvorec Grmače, župnišče in nekaj hiš obrtnikov je bilo nadstropnih, zidanih iz kamenja in pokritih s skodlami. Ostale hiše v okolici so bile po večini pritlične, lesene, pokrite s slamo in brez dimnika (Avbelj idr., 2001).

2.3.

VEČJI PROJEKTI ZADNJIH 5 LET

Osnovna šola Litija Leta 2009 je na natečaju za novo šolo v Litiji zmagal arhitekturni biro Ravnikar Potokar, gradnja pa se je začela leta 2012.

Slika 4: Nova osnovna šola Litija (lasten vir, 2015).

Po načrtu se nova stavba spoštljivo približa obstoječemu objektu stare sodnije. V kompaktno ortogonalno zasnovo šolskega objekta sta umeščena okrogli atrij in okrogli svetlobnik, ki ustvarjata atraktivno dinamiko v prostoru. Urbanistično je bila umestitev novega šolskega objekta pogojena z ohranitvijo spomeniško zaščitene stare sodnije - stare šole, orientacijo glede na strani neba in funkcionalno zasnovo. Stara šola se bo obnovila in namenila glasbeni šoli, njen prizidek pa so v celoti porušil. Nov objekt se z višinskim gabaritom podreja stari sodniji. Od nje se distancira in vzpostavlja zadosten odmik, da se lahko formirajo vmesni zunanji šolski prostori, hkrati pa ji s tem prepusti vizualno dominanto prostora. Prav tako se z višinskim stopnjevanjem prilagaja okolici - od nižjega merila enodružinskih hiš do višjega merila mestnega okolja. Arhitektura novega šolskega objekta izhaja iz pravokotne geometrije obstoječe šole. Zasnova nove šole je enostavna, tako pridejo do izraza bogato oblikovani arhitekturni členi stare sodnije. Arhitekturno je šola sestavljena iz dveh traktov: učilniški trakt v treh nadstropjih na severni strani in učilniškega trakta na južni strani, ki ga predstavlja program šole s prilagojenim programom in prostori prve triade. Tretji trakt pa je v bistvu povezovalni del med obema učilniškima traktoma z vhodnim, dvovišinskim prostorom, pritličnim zastekljenim atrijem in knjižnico. Iz te pravokotne geometrije izstopata okroglo oblikovan notranji atrij in okrogli svetlobnik, šolska razpoznavna znaka. Konzolno izmaknjeni učilniški trakti v nadstropju opredeljujejo posamezne vhode in ustvarijo pokrite prostore pred vhodi: glavnim vhodom v šolo, vhodom v šolo za otroke s posebnimi potrebami in servisnim vhodom. Učilniški trakti v nadstropju so oblikovani kot lebdeči volumni na zastekljenem pritličju. Večina učilnic nove šole je obrnjenih na jug, za preprečitev pregrevanja je namenjen zunanji napušč na južni strani, delni brisoleji ter zunanji screen roloji. Prometna ureditev je po obodu ohranjena z dostopi iz severne strani ceste komandanta Staneta, kot tudi iz zahodne strani iz ulice Mire Pregljeve. Vzhodna in južna stran parcele sta prometno nedostopni. Nove parkirne površine so umeščene ob slepo fasado obstoječega objekta, parkirni prostori so zamejeni z zelenjem od šolskega dvorišča. Avtomobili se tako zgostijo na enem samem mestu in s tem ne obremenjujejo celotnega preostalega prostora. Za navezavo na športno dvorano je predviden podzemni hodnik med severnim stopniščem šole in južnim vhodom v dvorano (Ravnikar Potokar, 2015).

Slika 5: Medgeneracijsko središče Šmelc (lasten vir, 2015).

Medgeneracijsko središče Šmelc Julija 2014 so delavci zaključili z gradnjo medgeneracijskega središča Šmelc v Litiji. Objekt je razdeljen na tri stolpiče, ki so medsebojno povezani s pohodnimi terasami. V vzhodnem delu stavbe se v pritličju nahajajo trije oddelki Vrtca Litija s kapaciteto 50 otrok, s skupno površino 571,99 m2 ter zunanjim igriščem. V prvem, drugem in tretjem nadstropju pa se nahajajo oskrbovana stanovanja z eno oz. dvoposteljnimi sobami, kuhinjo, kopalnico in ločeno shrambo in skupnim družabnim prostorom ter kolesarnico. Stanovanja obsegajo 952,44 m2 in so velika od 40 – 45 m2. V osrednjem stolpiču so v pritličju prostori kavarne (cca 100 m2), upravni prostori, fizioterapija in družabni prostor s kapelo enote Doma Tisje, prostori namenjeni izvajanju lekarniške dejavnosti (cca 200 m2), frizer s pedikuro (cca 40 m2) ter prostori, namenjeni dejavnosti VDC (cca 290 m2). V nadstropjih so prostori, namenjeni institucionalnemu varstvu starejših, s kapaciteto 91 postelj (eno oziroma dvoposteljne). Vsaka soba ima svojo kopalnico ter internetni in TV priključek. V vsakem nadstropju sta po dve kuhinji, namenjeni t.i. gospodinjskim skupnostim – to je skupnostim, v katerih oskrbovanci po svojih močeh sodelujejo pri pripravljanju obrokov. Prav tako so v vseh nadstropjih zagotovljeni skupni prostori, ki zagotavljajo kar najsodobnejšo obliko in udobnost institucionalnega varstva. Celotna kvadratura enote doma znaša 3.786,48 m2. V tretjem, zahodnem stolpiču, se v pritličju nahajajo prostori banke (cca 198 m2 ), nad njimi pa tri nadstropja prostorov, namenjenih izvajanju dejavnosti Glasbene šole Litija – Šmartno (976,06m2).

Slika 6: Zdravstveni dom Litija (lasten vir, 2015).

Medgeneracijsko središče, poimenovano ŠMELC, za občino Litija predstavlja pomembno pridobitev in je primer dobre prakse, kakršnega v Sloveniji, v takšni razsežnosti, še nismo videli (Občina Litija, 2014b).

Energetska prenova Zdravstvenega doma Litija Oktobra 2014 je izvajalec Mollier d.o.o. končal energetsko prenovo Zdravstvenega doma Litija. Dela so vključevala prenovo fasade z izolacijo, modernizacijo kotlovnice s spremembo energenta ter zamenjavo oken (Občina Litija, 2014b).

Energetska sanacija Osnovne šole Šmartno V septembru 2014 je izvajalec TIPO INVESTICIJSKE GRADNJE d.o.o. zaključil z energetsko prenovo šole. Zamenjali so fasado, izdelali drenažo ob steni objekta, izolirali podstrešje ter zamenjali strešno kritino. Zamenjali so okna ter montirali žaluzije na električni pogon, zamenjali vhodna vrata ter vgradili dve toplotni črpalki (Občina Šmartno pri Litiji, 2015a).

Slika 7: Osnovna šola Šmartno pri Litiji in dvorana Pungrt (lasten vir, 2015).

Dvorana Pungrt V letu 2006 se je pokazala potreba po temeljiti prenovi telovadnice v šoli Šmartno pri Litiji. Izračuni so pokazali, da je bolj smotrno zgraditi novo športno dvorano, ki ne bo služila samo šoli, ampak vsem športnim dejavnostim v kraju. Gradnja nove dvorane se je pričela jeseni 2007, slovesno odprtje Športne dvorane Pungrt pa je bilo septembra 2008. V dvorani so leto kasneje odprli tudi najvišjo plezalno steno v državi (Adamlje in Sedevčič, 2013).

Obvoznica Šmartno pri Litiji Obstoječa cestna povezava R2-416/1346 Litija–Šmartno ima na več pododsekih neugodne prometno tehnične elemente in ozka grla. Ves promet poteka skozi staro mestno jedro naselja Šmartno pri Litiji, po ozkih ulicah brez pločnikov, v neugodnih krivinah in z neustreznimi tehničnimi elementi. Varno srečevanje vozil je onemogočeno, zato so še posebej ogroženi pešci in kolesarji. Posledično prihaja do zgoščenega prometa in zastojev, saj je zmogljivost obstoječe ceste v naselju znatno nižja od drugih pododsekov.

Slika 8: Obvoznica Šmarno pri Litiji (lasten vir, 2015).

Načrtovana obvoznica Šmartno pri Litiji poleg daljinskega prometa prevzema tudi lokalni promet mesta. To pomeni, da bo namenjena vsem udeležencem v prometu, torej tudi pešcem in kolesarjem. Obvoznica torej ne pomeni, da je namen te ceste voznikom omogočiti čim večje hitrosti, ampak gre za del sistema upravljanja s prometom na način, da se razbremeni naselje, zmanjša emisije hrupa in škodljivih vplivov na okolje, zveča pretočnost prometa, zviša potovalna hitrost uporabnikov in poveča prometno varnost. Projekt med drugim obsega ureditev varnih površin za kolesarski in peš promet, ureditev prometne opreme in signalizacije ter ureditev avtobusnega postajališča. Posledično pa se zaradi večje dostopnosti in pretočnosti oživi tudi industrijska cona (Občina Šmartno pri Litiji, 2014b).

Izgradnja pločnika Šmartno – Jeze V povezavi z obvoznico so v septembru 2014 zgradili pločnik ob državni cesti R2 416/1346 Litija–Šmartno, od km 1,677 do km 2,088, ki povezuje naselji Šmartno pri Litiji in Zagorica. Ob cesti v naselje Jeze je ob levi strani potekal pločnik širine 1,40 m. Zaključil se je v obstoječem priključku na regionalno cesto. Nova ureditev vključuje v območju priključka na lokalni cesti zaris prehoda za pešce ter izvedbo obojestranskega pločnika katerega namen je čakalna površina za prehod na lokalni in regionalni cesti. Na regionalni cesti je zarisan prehod za pešce v širini 4,00 m, ki je navezava za peš promet iz lokalne ceste na regionalno cesto. Ob regionalni cesti je urejen pločnik v širini 1,50m v območju dovoljene hitrosti 50 km/h in v širni 2,60 m v območju dovoljene hitrosti 70 km/h do navezave na projekt obvoznice (Občina Šmartno pri Litiji, 2015b).

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

3.1.

TRAJNOSTNI IN SONARAVNI RAZVOJ TER ALTERNATIVNO PREVOZNO SREDSTVO - KOLO

Trajnostni razvoj, po definiciji Brundtlandine komisije – Svetovne komisije za okolje in razvoj, pomeni, zadovoljiti trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij (Umanotera, 2015). Zadovoljevanje potreb sedanje generacije mora torej potekati brez zmanjševanja zmogljivosti okolja, naravnih virov, podpornih ekosistemov. Koncept trajnostno sonaravnega razvoja je zasnovan na treh ključnih principih (Pacione, 2001, s. 580; v: Plut, 2006). Medgeneracijska enakost zahteva ohranjanje enake vrednosti naravnega kapitala za prihodnje generacije in gospodarski razvoj v okviru regeneracijskih zmogljivosti planeta. Socialna pravičnost pomeni pravično rabo virov z vidika zadovoljevanja temeljnih potreb živečih prebivalcev. Čezmejna okoljska odgovornost pa je prepoznavanje in kontrola čezmejnega onesnaževanja (Plut, 2006, s.15,16). Sonaravni urbani razvoj izhaja iz zahteve po varstvu okolja in zaščiti naravnih virov (Nystroem, 1997; v: Plut, 2006, s. 75). Zaloge naravnih virov se lahko ohranijo le v primeru da (Plut, 2006, s. 75):

Graf 1: Hudsonov diagram za čas, ki je potreben za pot od vrat do vrat na mestnem območju (Lipar, 2012).

raba obnovljivih naravnih virov ne presega njihovih regeneracijskih zmogljivosti;

stopnjo rabe zalog neobnovljivih naravnih virov (fosilna goriva, minerali) spremlja enaka stopnja nadomeščanja z obnovljivimi viri (voda, biomasa itd.);

obseg emisij ne presega kapaciteto absorbcije okolja;

raba naravnih virov zmanjšuje okoljsko zdravstveno tveganje.

Pri sonaravnem mestnem okoljskem delovanju je potrebno delovati na petih strateških ravneh (Europe’s Environment, 1995; v: Plut, 2006, s. 83): a)

Sonaravno urbano načrtovanje (prometna dostopnost stanovanj in delovnih mest ter lega glede na javni prevoz idr.).

Integrirano upravljanje s prometom (podpora hoji in kolesarjenju, iz- boljšanje varnosti pešcev, umiritev prometa idr.).

Učinkovito upravljanje mestnih tokov (načrti za zmanjšanje uporabe vode, energije in materialov).

Okvirni cilji in okoljski standardi (omejitev onesnaževanja).

Informacije o mestnem okolju (seznanjanje javnosti o okoljskih učinkih).

Načrtovanje sonaravnega razvoja torej ne pomeni le varovanje okolja, naravnih virov in značilnosti pokrajine, temveč okolju (in prostoru) prilagojeno razmeščanje naselij, dejavnosti in infrastrukture, rabe zemljišč in drugih okoljskih virov. Želeni sonaravni razvoj v prostoru opredeljujemo kot postopno približevanje tisti pokrajini, ki v danih razmerah izkazuje kolikor je mogoče uravnoteženo stanje z vidika funkcionalnih, ekoloških in kulturnih vrednot. Temeljni cilj je kvalitetna in vitalna pokrajina, ki bo funkcionalno, ekološko in oblikovno uravnotežena. Pri tem zagotavljanje funkcionalne pokrajine pomeni tak razvoj, ki hkrati z gospodarsko učinkovitostjo ohranja naravne vire in druge naravne in kulturne vrednote prostora. Ekološko uravnotežena pokrajina je tista, ki ob gospodarski učinkovitosti v čim večji meri ohranja naravne prvine in naravne procese (Plut, 2002; v: Plut, 2006). Temeljni cilj sonaravnih prometnih sistemov je zadovoljevanje potreb prebivalcev po dostopu in prevozu brez ogrožanja javnega zdravja in ekosistemov. Principe trajnostnega sonaravnega prevoza je v tabeli opredelil Sheenan (2001; v: Plut, 2006, s. 107). Doseganje sonaravnih ciljev ni mogoče doseči zgolj s prehodom na čistejša goriva, temveč s krepitvijo različnih atraktivnih oblik prevoza, ki omogočajo najboljšo izbiro načina, prometnega sredstva prevoza za določen namen. Ukrepi krepitve različnih oblik prevoza vključujejo zakonodajo za omejevanje avtomobilskega prometa, cenovne ukrepe za zmanjšanje rabe osebnih vozil ter spremembe v oblikovanju mest, ki spodbuja in omogoča kolesarjenje, peš hojo in javni promet (Sheenan, 2001, s. 114; v: Plut, 2006, s. 106). Prometno dostopnost praviloma definiramo kot potreben čas za potovanje zaradi zadovoljevanja določene potrebe (delo, šola, nakupi…). Najbolj neposreden način, kako zmanjšati potrebe po vožnjah, je torej zmanjšanje razdalj med vsakodnevnimi dejavnostmi. Ustreznejši načini rabe zemljišč v mestih in predmestjih lahko pomagajo skrajšati mnoge vožnje z avtomobili ali jih celo nadomestiti z alternativnim javnim prometom, kolesarjenjem ali hojo (Plut, 2006, s. 118).

Tabela 1: Principi trajnostnega sonaravnega prevoza po Sheenanu (2001; v: Plut, 2006, s. 107).

PRINCIP

OPIS

Dostop

Prebivalci morajo imeti primeren dostop do območij dobrin in storitev. Prevoz zadovoljuje potrebe različnih socialnih skupin in generacij. Prometni sistemi so oblikovani in delujejo na načine, ki varujejo zdravje in varnost prebivalcev. Prebivalci in skupnosti so tesno vključeni v sisteme odločanja o prevozu. Načrtovanje prometa vključuje okolje, zdravje, energijo, urbano oblikovanje. Prometni sistemi so učinkoviti glede rabe zemljišč in drugih naravnih virov, ščitijo habitate in biotsko raznovrstnost. Prevoz ne vpliva negativno na javno zdravje, globalno podnebje ali ključne ekološke procese. Obdavčenje in gospodarske politike spodbujajo pravičen in čist prevoz.

Pravičnost Zdravje in varnost Izobraževanje in sodelovanje Integrirano načrtovanje Raba zemljišč in virov Okoljska celovitost Ekonomsko blagostanje

Kolesa so pomembno alternativno mestno prevozno sredstvo. Zahtevajo malo prostora, so okolju prijazna, poceni, zdravstveno zaželena in zelo fleksibilna (Prosser, 1995, s. 115; v: Plut, 2006, s. 118). Vendar je vožnja s kolesom v večini mest nevarna. Načrtovalci mestnega prometa so v preteklosti pogosto prezrli potrebnost gradnje kolesarskih stez in se osredotočili na naraščajoč motoriziran osebni prevoz. V primerjavi z mrežo javnega prometa je gradnja kolesarskih stez cenejša, hitrejša in do okolja prijaznejša. Vendar so tudi v 90. letih kolesa praviloma izgubljala bitko z avtomobilom (in z javnim prometom) v tekmovanju za mestni prostor. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko vožnja s kolesi predstavljala 20-30 % vsakodnevnih krajših potovanj (Sustainable Settlement…, 1996; v: Plut, 2006, s. 118). Kritično je zlasti zagotavljanje varnega prevoza s kolesi, ki ga najbolj pogosto ogroža prednostna podpora avtomobilskemu prometu, zato je ključno povečevanje varnih mestnih kolesarskih poti (Plut, 2006, s. 118).

3.2.

EKOLOŠKI, TRAJNOSTNI IN AKTIVNI TURIZEM

EKOLOŠKI TURIZEM Eko turizem je oblika turizma, ki temelji na naravi in ob tem neguje etični ideal – krepi znanje in zavest o okolju in v praksi uporablja tehnike dolgoročnega planiranja in upravljanja ter je primeren za destinkcijsko skupnost in naravno okolje (Veljković in Colarič-Jakše, 2014). Mednarodno združenje za ekoturizem opredeljuje eko turizem kot obliko odgovornih potovanj v naravna okolja, ki varujejo naravo in spodbujajo blaginjo lokalnega prebivalstva ter vključujejo izobrazbo osebja in gostov (TIES, 2015). Glavni atrakciji sonaravnega turizma sta največkrat lokalna flora in favna. Takšna oblika turizma z vzgojno izobraževalnimi dejavnostmi spodbuja okoljsko ozaveščenost, razumevanje ter spoštovanje do lokalne naravne in kulturne dediščine. Predstavlja pozitivno izkušnjo tako za goste, kot za gostitelje, saj daje konkretno finančno osnovo za pomoč pri ohranjanju naravnega okolja, ter pomaga podpirati lokalno gospodarstvo z novimi delovnimi mesti (TIES, 2015). Eko turizem privlači ekološko in družbeno ozaveščene posameznike, ki jih zanima osebna rast, iskanje novih znanj in načinov življenja na planetu. Omogoča jim poglobljeno razumevanje okolja, v katerem živimo ter našega vpliva kot posameznika na planet. Za mnoge države eko turizem predstavlja osrednjo in najpomembnejšo gospodarsko dejavnost v nacionalnem gospodarstvu. Med takšne države bi lahko šteli Costa Rico, Madagaskar, Nepal, Ekvador, Antarktiko, kjer ta oblika turizma predstavlja velik delež BDP (SPIRIT, 2015). Ekološki turizem se pogosto zamenjuje s trajnostnim turizmom. Eko turizem kot koncept predstavlja podkomponento trajnostnega turizma. Dokler niso vanj vključeni še vsi principi trajnostnega razvoja, je le turistični produkt (SPIRIT, 2015).

Slika 9, 10: Ekološka kmetija (Jarina, 2015).

TRAJNOSTNI TURIZEM Svetovna turistična organizacija trajnostni turizem opredeljuje kot obliko turizma, ki zaobjema vse vidike trajnostnega razvoja in upošteva trenutne oziroma prihodnje ekonomske ter socialne učinke. Pri tem daje poudarek potrebam obiskovalcev, industriji, okolju in gostiteljskim skupnostim (UNWTO, 2015). Pri pojmu trajnostnega turizma kakor tudi pri pojmu ekološkega turizma torej ne gre za posebne vrste turizma, ampak samo za načela razvoja, ki močno vplivajo na vsebino dogajanja v turizmu (Veljković in Colarič-Jakše, 2014). V splošnem in grobo rečeno je turizem okolju škodljiva dejavnost, predvsem zaradi z njim povezane mobilnosti, pogosto pa tudi zaradi velike porabe energije in vode, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje. Kljub temu trajnostni turizem prepoznavamo kot del zelenega gospodarstva, predvsem zaradi njegovih posrednih učinkov – zmožnosti povezovanja, motiviranja, promocije, integracije in množenja trajnostnih praks na različnih področjih (mobilnost, hrana, stavbe, odpadki itd.) – in s tem povezanega pozitivnega vpliva na razvoj zelenega gospodarstva v lokalnem in tudi v širšem okolju (Brecelj, 2014, s.25).

Slika 11: Turistične publikacije Srce Slovenije (lasten vir, 2015).

Kot so pokazale ankete, turisti v Slovenijo večinoma prihajajo zato, ker jo prepoznavajo kot deželo ohranjenega okolja in naravnih lepot. Slovenija privablja turiste, ki sta jim ohranjeno okolje in lepa narava pomembni vrednoti, zato je pomembno, da je slovenski turizem trajnosten, z majhnim okoljskim odtisom in s turističnimi produkti, ki po eni strani vključujejo naravne lepote, po drugi strani pa na njih ne delajo škode, poleg tega pa prinašajo največ koristi za lokalno skupnost (Brecelj, 2014, s.25). AKTIVNI TURIZEM Aktivni turizem je ena izmed oblik t.i. hibridnega turizma, ki pa je usmerjen v kompleksna doživetja turista. Pohodništvo in kolesarjenje sta med najpomembnejšimi in najbolj trajnostnimi proizvodi aktivnih počitnic v Sloveniji. Oba turistična proizvoda vodi in razvija gospodarsko interesno združenje Pohodništvo&kolesarjenje GIZ. Strategiji razvoja pohodništva in kolesarjenja sta bili izdelani leta 2006. Vizija združenja je postati močno produktno združenje za ponudbo aktivnih, zelenih, trajnostnih počitnic v Sloveniji ter umestitev Slovenije na zemljevid Evrope kot razvite pohodniške, kolesarske ter nasploh destinacije s ponudbo različnih dejavnosti na prostem (Veljković in Colarič-Jakše, 2014, s. 63). Aktivni turizem je nova filozofija potovanj, ki kombinira avanturo, kulturo in eko turizem. Organizacija Aktivni turizem definira aktivni turizem kot odgovorno potovanje v tuje kraje, ki zahteva fizično in mentalno udeležbo turistov ter sledi načelom trajnostnega razvoja, zaščite biološke raznovrstnosti in ohranjanje kulture (Veljković in Colarič-Jakše, 2014, s. 63).

3.3.

Shema 1: Shematski tlorisi turistično informacijskih centrov (lasten vir, 2014).

PROGRAMSKE ZAHTEVE

3.3.1 TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER

Ankaran

Piran

Tolmin

Ilirska Bistrica

Arhitekturna zasnova in minimalne tehnične smernice za turistično informacijsko točko v zakonodaji niso točno določene, zato sem se pri iskanju usmeritev oprla na članek Majhna in srednje velika mesta kot ogrodje policentričnega urbanega razvoja (Zavodnik Lamovšek idr., 2008). Avtorji so v njem opredelili kazalnike (število prebivalcev, gibanje števila prebivalcev 2003-2005, število stanovanj na stavbo, število prebivalcev na število delovnih mest, delež delovno aktivnih dnevnih migrantov v mestno območje, prisotnost zdravstvenega doma, lekarne, osnovne šole, banke, upravne ustanove, gimnazije ali poklicne, tehniške in srednje strokovne šole, delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih ter delež prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo) in mejne vrednosti, s katerimi so prikazali razlike med srednje velikimi in majhnimi mesti v Sloveniji.

Postojna

Mesti Litija z 8 točkami in Šmartno pri Litiji s 7 točkami po njihovih kriterijih obe sodita med majhna mesta. Na seznamu majhnih mest sem pregledala vsa, ki so dosegla 7 ali 8 točk ter med njimi izbrala 10 naključnih mest (Ankaran, Piran, Solkan, Tolmin, Ilirska Bistrica, Logatec, Cerkno, Radeče, Hrastnik in Trbovlje) in jih obiskala. S pomočjo tabele sem v krajih pridobila željene informacije o tamkajšnji turistično informacijski infrastrukturi.

Tabela 2: Podatki o turistični infrastrukturi (lasten vir, 2014/15).

Oznake turističnih znamenitosti - DA/NE

Ankaran

Piran

Solkan

Tolmin

I. Bistrica Logatec Cerkno DA

Lesce DA

Radeče Trbovlje Postojna DA

Turistično informacijska točka (odprt prostor zemljevid in drugo) - DA/NE

DA zemljevid in drugo

DA zemljevid

DA zemljevid in drugo

DA zemljevid

DA zemljevid in drugo

Turistično informacijski center (zaprt prostor) - DA/NE - samostojen objekt

DA samostojen objekt

DA znotraj občinske stavbe

DA znotraj stavbe (odprta le poleti)

DA pritličje stanovanjske stavbe

DA znotraj finančnega urada

DA pritličje stanovanjske stavbe

DA samostojen turistični objekt

DA v stavbi hostla in MC

DA samostojen objekt

Parkirišče - blizu/daleč - brezplačno - pokrito/odprto - varen dostop

DA blizu brezplačno odprto varno

DA daleč parkirnina P hiša varno

DA daleč v sklopu drugih stavb odprto vmes je cesta

DA v sklopu drugih stavb brezplačno odprto vmes je cesta

DA blizu brezplačno odprto varno

DA v sklopu drugih stavb brezplačno odprto vmes je cesta

DA blizu brazplačno odprto varno

DA blizu brezplačno odprto varno

Prostori, ki spadajo pod TIC (gl. prostor - cca. dimenzije, wc, drugo)

gl. prostor (5x4 m) + wc v sklopu stavbe

gl. prostor (6x6 m) + wc za obiskovalce nedaleč stran

ni podatka (zaprto v času obiska)

gl. prostor (5x2,5 m) + wc za zaposlene

gl. prostor (3x4 m) + wc v sklopu stavbe

ni podatka (zaprto v času obiska)

gl. prostor (6x4 m) in wc v sklopu KTRC)

TIC obenem recepcija (2x3 m) in wc v sklopu stavbe

gl. prostor (8x4 m) in wc v sklopu stavbe

Oprema osrednjega prostora (pult, mize, stoli, omare, drugo)

pult, stoli, omarice za prospekte

pult, stoli, omarice za prospekte, zofa, vitrine, računalnik

ni podatka (zaprto v času obiska)

pult, stoli, miza, omarice za prospekte

pult, stoli, omarice za prospekte

ni podatka (zaprto v času obiska)

pult, stoli, mize, prospekti, računalnik

pult, stoli, omarice za prospekte

pult, omarice za prospekte, vitrine, računalnik

Dodatni program (razstava, kavarna, slaščičarna, e-točka, wifi, prodajalna spominkov, drugo)

info ekran prodajalna spominkov

info ekran e-točka prodajalna spominkov razstava

ni podatka (zaprto v času obiska)

e-točka WI FI prodajalna spominkov

ni podatka (zaprto v času obiska)

restavracija, splav na reki Savi, izposoja koles in čolnov

e-točka WI FI kavarna spominki, večnamenski prostor

e-točka WI FI prodajalna spominkov razstava

V Trbovljah se nahaja TIC Zasavje, ki zajema turistično ponudbo treh zasavskih občin (Trbovlje, Zagorje in Hrastnik), ki so vse uvrščene med mestna območja, ki izpolnjujejo merila za majna mesta. Njihova povezava je pripeljala do izgradnje Mladinskega hotela, ki deluje v okviru MC Trbovlje in zajema tudi TIC Zasavje ter kavarno. Kompleks je lep primer, ko je povezava med občinami pospešila razvoj in izgradnjo objekta, ki v Zasavje pripelje in informira turiste ter jim nudi prenočišče. Vključila sem tudi mesto Postojna, ki je sicer doseglo 11 točk, vendar nima razvitih vseh pomembnih dejavnosti in se je posledično uvrstila med majhna slovenska mesta. Leta 2014 so tam po načrtih studia Stratum zgradili nov turistično informacijski center. Objekt združuje turistično informacijski center, galerijo in sanitarije. Zajema tudi razstavo in prodajalno izdelkov domače obrti ter promocijskega materiala, e-točko, Printbox in parkirišče. Uporabljeni so avtohtoni materiali, ki na sodoben način povzemajo načela notranjsko-kraške gradbene tipologije. Ob upoštevanju orientacije in okolice je tako nastala prepoznavna oblika objekta, kjer fasada prehaja v streho z nadstreškom, obdaja pa ga zunanja površina s klopmi in parkiriščem (Studio Stratum, 2015). Omeniti velja tudi info center Triglavska roža na Bledu arhitektov Gregorc Vrhovec, ki je postavljen v obstoječ poslovni objekt. Prepoznaven ambient ustvarjajo inovativne rešitve prepletanja programov ter premišljena uporaba lokalnih materialov.

TURISTIČNO INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA

Slika 12, 13, 14: TIC Tolmin in Piran (lasten vir, 2015).

Večina obravnavanih turistično informacijskih centrov se nahaja v sklopu druge stavbe. Tako je v Piranu, Solkanu, Tolminu, Ilirski Bistrici in Cerknem. V Ankaranu, Radečah, Trbovljah in Postojni pa turistično informacijski center deluje kot del samostojnega turističnega objekta. Iz turističnega vidika sem opazila, da so turistično informacijski centri, ki delujejo kot samostojen objekt bolje obiskani in jih je tudi lažje najti. Prav tako se v objektih, ki vključujejo še neko drugo dejavnost (kavarno, hostel ...) obiskovalci zadržujejo dlje časa in imajo s tem možnost, da se preko stika z domačini in ostalimi turisti seznanijo z lokalnimi znamenitostmi in zanimivostmi. V Litiji je TIC v starem delu mesta, v pritličju stanovanjske stavbe. Lokacija je sicer označena z znakom na glavni cesti, vendar jo je zaradi njene lege zlahka zgrešiti. Pred turistično informacijskim centrom je malo parkirišč, ki so večinoma vedno zasedena. V Šmartnem pri Litiji TIC-a sicer ni, vendar funkcijo informiranja gostov in promocije turizma delno opravlja Javni Zavod Bogenšperk (na gradu Bogenšperk in v pisarni). Glede na velikost mesta Litije in Šmartna pri Litiji ter njune lege ob glavni cesti med Ljubljano in Zasavjem, bi bilo smiselno v Litiji postaviti večjo samostojno stavbo turistično informacijskega centra. S kombinacijo različnih dejavnosti v okviru turističnega centra (slaščičarna, razstava, drive in, izhodišče za kolesarjenje in pohodništvo) bi obenem zaživel še širši prostor in privabil tako mimoidoče domačine, kot tudi turiste.

Slika 17: Turistično informacijski center v Litiji (lasten vir, 2015).

Slika 15: TIC Piran (lasten vir, 2015).

Slika 16: TIC Trbovlje (lasten vir, 2015).

OZNAKE TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI

Slika 18, 19, 20: Znaki v Trbovljah in Tolminu (lasten vir, 2015).

V opredeljenih krajih so turistične znamenitosti razmeroma dobro označene vendar table znotraj posameznih mest niso enotne. Poenoteni so le cestni znaki, ostale oznake pa so različnih barv, materialov in velikosti. V Litiji so v zadnjem času poenotili cestne znake, vendar bi bilo bolje da bi bili napisi tudi v angleščini, saj bi na ta način nagovorili tudi turiste, ki bi v večjem številu obiskali znamenitosti. Večine lokalnih znamenitosti in krajev še vedno ni označenih ob glavni cesti, kjer se odvija glavnina prometa. Tudi s tem bi pripomogli k obiskanosti sicer precej razpršenih zanimivosti in krajev.

Slika 23, 24, 25, 26: Znaki v Litiji in Šmartnem pri Litiji (lasten vir, 2015).

Slika 21: Ankaran (lasten vir, 2015).

Slika 22: Sveti Peter (lasten vir, 2015).

Slika 27: Predor na kolesarski poti Parenzana (Sever, 2015).

3.3.2 REKREACIJSKE KOLESARSKE POTI Pri umeščanju rekreacijskih poti v naravni prostor moramo upoštevati Zakon o ohranjanju narave (2004). Po 28.d členu zakona je v naravnem okolju vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljavec poti. Za utrjeno pot se šteje pas zemljišča, ki se uporablja za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen. Vožnja s kolesi izven utrjenih poti v naravnem okolju je dovoljena v primerih iz petega odstavka 28.b člena tega zakona. Za vožnjo s kolesi v naravnem okolju po planinskih poteh uporabljajo določbe zakona, ki ureja planinske poti, za vožnjo v gozdnem prostoru v naravnem okolju pa določbe zakona, ki ureja gozdove. Vožnja s kolesi v naravnem okolju je dovoljena na podlagi dovoljenja za javno prireditev, ki se izda v skladu z določbami zakona, ki ureja javna zbiranja, na podlagi predhodnega soglasja organizacije, pristojne za ohranjanje narave. Dovoljenje za javna zbiranja in predhodno soglasje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, se izda na podlagi drugega do šestega odstavka 28.c člena tega zakona. Organizator javne prireditve je po končani prireditvi dolžan stanje prireditvenega prostora v naravnem okolju v kar največji možni meri vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo. Vožnja s kolesi je dovoljena tudi v območjih, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za šport in rekreacijo in namenjena tudi vožnji s kolesi. Ta območja niso del naravnega okolja.

Slika 28: Izposojevalnica koles Kranjska Gora-Trbiž (lasten vir, 2015).

Kot je navedeno v 40. členu Zakona o varstvu okolja je zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje. Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za programski plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine, in sicer za področje urejanja prostora, upravljanja voda, prometa, turizma idr. OPN občine Litija dololoča naj se na površinah za oddih, rekreacijo in šport rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini načeloma vodijo po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košem za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. Pri načrtovanju kolesarskih površin je potrebno upoštevati Navodila za projektiranje kolesarskih površin, ki ga je leta 2012 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (Lipar, 2012).

Tabela 3: Normativi za določitev števila parkirnih mest za kolesa (Lipar, 2012).

Št. parkirnih mest za kolesa (pmk) Dejavnost

EU normativ (Crowl, vol. 25)

SLO priporočila

Tabela 4: Maksimalne dolžine vzponov v odvisnosti od vzdolžnih sklonov, za povprečnega kolesarja (Lipar, 2012). Vzpon (%)

Max. dolžina vzpona (m)

Poslovne dejavnosti

1-3 pmk / 100m² bruto 1 pmk / 100m² bruto površine (za zaposlene) površine (za zaposlene)

Nakupovalni centri

5-10 pmk / 100m² bruto površine (za obiskovalce)

3 pmk / 100m² bruto površine (za obiskovalce)

Šole

1 pmk / 2 šolarja 1 pmk / 5 zaposlenih

1 pmk / 5 šolarja 1 pmk / 10 zaposlenih

120

Rekreacijski centri in športne dejavnosti

30 pmk / 100 sedežev (za obiskovalce)

5 pmk / 100 sedežev (za obiskovalce)

250

Avtobusne in železniške postaje

stojala za 10 do 20% dnevnih potnikov na postaji

stojala za 5 do 10% dnevnih potnikov na postaji

> 250

Navodila za projektiranje kolesarskih površin - splošno (Lipar, 2012) Kolo ima v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi številne prednosti. Je enostavno prevozno sredstvo, ki je zaradi razmeroma ugodne cene dostopno širšemu krogu uporabnikov, je ekonomično za vzdrževanje in omogoča večji radij gibanja kot pešačenje. Kolo uspešno nadomešča avtomobil na krajših relacijah, predvsem znotraj mest ter zagotavlja svobodnejšo in učinkovitejšo izrabo prostega časa. Kolesarski turizem je v Evropi hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost. Poleg vsakdanjega transporta s kolesom je potrebno spodbujati tudi rekreativno in turistično kolesarjenje z izgradnjo primerne dalinjsko-potovalne kolesarske infrastrukture. Kolesarjenje kot alternativa motornemu prometu povzroča manjše stroške, saj so investicije v kolesarsko infrastrukturo za 10 do 20 krat manjše, parkirni prostor za osebno vozilo pa je v primerjavi s kvalitetnim prostorom za shranjevanje koles dražje kar 15 krat. Potrebno število parkirnih mest za kolesarje se določi na osnovi normativov. Pri načrtovanju kolesarju prijaznih površin se je potrebno držati šestih osnovnih zahtev. Načrtovati je potrebno varne, privlačne in čimbolj direktne povezave (najdaljša varijanta poti ni več kot 20% daljša od najkrajše možne). V primeru, da vzponi in padci niso manjši kot 10%, je potrebno predvideti širšo kolesarsko površino, tako da je omogočeno potiskanje kolesa in hkrati nemotena vožnja ostalih kolesarjev. Kolesarsko omrežje mora biti zaključeno, torej brez prekinitev in z veliko možnostmi za priključevanje na ostalo prometno omrežje. Oblikovati je potrebno tudi počivališča in obcestje z vegetacijo.

Graf 2: Kriteriji za uvedbo kolesarske površine (Lipar, 2012).

Kolesarska povezava je niz prometnih površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa. Zakon o cestah določa štiri kategorije kolesarskih povezav; 1. daljinske kolesarske povezave, 2. glavne kolesarske povezave, 3. regionalne kolesarske povezave, 4. lokalne kolesarske povezave. Ločimo pa tudi štiri vrste kolesarskih povezav; 1. kolesarska pot, 2. kolesarska steza (enostr. dvosmerna ali dvostr. enosmerna) 3. kolesarski pas, 4. kolesarji na vozišču skupaj z motornim prometom. Fizično ločene površine (pot ali steza) zagotavljajo neovirano in varno pot kolesarjem in se predvidijo glede na diagram 2. Kolesarske steze so primernejše v naseljenih območjih, zunaj naselja pa so primernejše kolesarske poti. Mešane steze za pešce in kolesarje niso priporočljive in se jih uporablja le v primerih, ko ni dovolj prostora za samostojne peš in kolesarske površine.

Slika 29: Neposredno vodenje kolesarske steze preko kraka neprednostne ceste (Lipar, 2012).

Navodila za projektiranje kolesarskih površin - detajli (Lipar, 2012) Neposredno vodenje kolesarjev preko kraka neprednostne ceste je priporočljivo v križiščih z ali brez svetlobno signalnih naprav, kjer kolesar vozi v prednostni smeri tik ob robu ceste. Rešitev je za kolesarje prijazna, saj jim ni treba zavijati s poti, obenem pa so bolj varni, saj so v vidnem polju voznika. Vodenje kolesarjev v krožnih križiščih se praviloma izvaja ločeno od motornega prometa. Kolesarska steza se izvede cca. 5 metrov odmaknjena od zunanjega roba krožnega križišča. Predviden je samo enosmerni kolesarski promet. Praviloma imajo kolesarji v krožnih križiščih prednost pred vstopajočimi vozili na krakih. Taka rešitev je kolesarjem prijazna, saj jim ni potrebno delati ostrih zavojev. Zunaj naselja se lahko izjemoma, zaradi zagotavljanja prepustnosti krožnega križišča, kolesarju prednost odvzame z ustrezno prometno signalizacijo.

Slika 30: Kolesar ima prednost (Lipar, 2012).

Slika 31: Kolesar nima prednosti (Lipar, 2012).

Pri izbiri ustrezne ureditve parkirišč in objektov za dolgotrajno parkiranje je poleg splošnih pogojev potrebno upoštevati, da je lahko lokacija parkirišča oddaljena max. 250 m od ciljne destinacije kolesarja, najmanj 50 % kapacitete površin za dolgotrajno parkiranje pa mora biti pokritih. Povečanje varnosti pred tatovi lahko dosežemo z zaklepanjem prostora za shranjevanje, z nadzorom pooblaščene osebe ali z video nadzorom. Stojala za dolgotrajno parkiranje koles morajo omogočati zaklepanje kolesa ob stojalo. Večina kolesarskih površin skozi mesto je asfaltiranih, saj ima asfalt razmeroma majhno trenje in je trajen če ni prekomerno obremenjen. V poletni vročini lahko bitumen začne spreminjati svoje lastnosti, kar lahko zmanjša varnost kolesarjev. Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno kolesarske površine na mestu križanj z ostalim prometom (križišča, avtobusna postajališča idr.) prevleči s hrapavo rdečo epoksidno prevleko debeline 3-5 mm. Peščeni zaporni sloj je za kolesarske površine, ki potekajo popolnoma ločeno od motornega prometa (npr. poti skozi gozd) zelo primeren. Zaradi odvodnjavanja je pomembno da je površina rahlo napeta. Za podlago je najboljša cementna stabilizacija ali tampon iz drobljenca.

Slika 32: Vodenje kolesarjev na območju avtobusnega postajališča (Lipar, 2012).

Fizično ločevanje steze od vozišča se lahko izvede s prekinjenimi ali neprekinjenimi robniki ali z ograjo. V naseljih se ograjam izogibamo in jih nameščamo le v izjemnih primerih, saj so za kolesarja prijaznejše rešitve brez jeklene varnostne ograje. V naselju je kolesarska steza lahko od vozišča za motorna vozila ločena samo z robnikom in varovalno širino. Minimalna varovalna širina mora znašati 0,5 m in je lahko izvedena z ločilno črto, tlakovano ločilno črto, ozelenjeno idr. Za kolesarja je prijaznejše, da je izvedena v obliki zelenice, za kar pa potrebujemo več prostora. Zunaj naselja je steza ločena z vmesno zelenico zadostne širine brez varovalne ograje.

Slika 33: Piktogram kolesa (Lipar, 2012).

Slika 34: Sharrow (Lipar, 2012).

Navodila za projektiranje kolesarskih površin - signalizacija (Lipar, 2012) Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah predpisuje vrsto, pomen, barvo, velikost ter postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na cestah. Signalizacija mora biti nedvoumna in mora udeležencem v prometu natančno podajati prepovedi, omejitve, obveznosti, splošna obvestila in informacije ter opozorila. Signalizacija mora biti postavljena pred vsemi možnimi konfliktnimi točkami in za potrditev informacij v kolikor je to potrebno. Med vzdolžne označbe na kolesarskih površinah spadata ločilna in robna črta. Z ločilno črto se ločujejo prometni pasovi na dvosmernih kolesarskih stezah ali poteh. Osna ločilna črta se obeležuje v rastru 1-1-1 (1 m obeležene črte, 1m presledek). Pred križiščem, ker je kolesarjem odvzeta prednost imajo neprekinjeno ločilno črto dolžine 5m, za ustavljanje. Širina ločilne črte je 10cm. Robna črta pa ločuje površine za kolesarje od drugih površin (za pešce), če te niso nivojsko ločene. Širina robne črte je odvisna od kategorije ceste (pri kolesarski stezi je 10 cm) in je neprekinjena, le v območju križišč se v rastru 1-11 prekine. Kolesarski prehodi so označeni deli površine vozišča, namenjeni prehodu kolesarjev in se v nesemaforiziranih križiščih in priključkih označujejo s kvadrati dimenzij 0,5 x 0,5 m s presledkom 0,5 m. Za nedvoumno označevanje kolesarskih površin se uporablja piktogram kolesa v kombinaciji s puščico za označevanje smeri vožnje v območju križišč in razcepov. Razmik med puščico in piktogramom je enaka višini piktograma. Sharrow je talna označba za vodenje kolesarjev skupaj z motornim prometom po cestah, ki imajo manjše prometne obremenitve in majhen delež težkih tovornih vozil. Takšna rešitev je smotrna na cestah, ki imajo blage vzdolžne sklone in so za kolesarje atraktivne, ker vodijo do naravnih ali kulturnih znamenitosti ter v conah umirjanja prometa. Označbo sharrow je potrebno ponoviti 3x na medsebojni razdalji 10 m.

Slika 35, 36: Prometni znak za kolesarsko povezavo na kolesarski poti Parenzana (Lasten vir, 2015).

Slika 37: Kolesarska pot Bohinj (lasten vir, 2015).

Načrtovanje rekreacijskih poti je projekt, pri katerem je ključno sodelovanje med različnimi akterji. Dober primer povezovanja so obmorska mesta, ki so se združila in realizirala rekreacijsko kolesarsko pot ob celotni Slovenski obali. Kolesarska pot Parenzana sicer poteka po trasi nekdanje železnice od Trsta do Poreča, torej vključuje tudi sosednje države. V teku je tudi gradnja kolesarske poti Solkan-Plave, ki se bo vila po desnem bregu reke Soče in bo povsem ločena od nevarne glavne ceste Nova Gorica-Kanal. Z 280km dolgo kolesarsko potjo pa so občine vzhodne Slovenije in Avstrije povezale tudi izvir Mure in Gradec. Pot zaznamuje vsestranska uporaba lokalnega lesa za urbano opremo vzdolž celotne trase (Fajfar, 2014). Na Gorenjskem sta najbolj znani kolesarska pot skozi Kranjsko Goro proti Italiji in Avstriji ter nova kolesarska pot Bohinj. Bohinjska kolesarska pot je previden poseg v občutljivo krajino, ki jo je načrtoval Atelje Ostan Pavlin. Pri umestitvi poti so upoštevali bogato naravno in kulturno dediščino. Ob poti so počivališča in spremljevalna oprema, ki se po obliki in materialih navezuje na lokalno tradicijo. Za Bohinj, v katerem je aktivni turizem vodilo, je to vsekakor strateški projekt, za vse prihodnje tematske kolesarske poti in vzorčen primer dobre prakse (OHS, 2015).

3.3.3 RAZSTAVNI PROSTOR Slika 38: Kolesarska pot Kranjska gora-Trbiž (lasten vir, 2014).

Pri urejanju razstavnih prostorov moramo, glede na vrsto razstavljenih predmetov in njihovo količino, izbrati najprimernejši način kako jih predstaviti. Po Neufertu (2008) ločimo več različnih tipov, kot so odprt tloris, premočrtna veriga, labirint, skupina, krožni obhod in način razdelitve na glavni in stranske prostore. V mojem primeru je razstavni prostor le spremljevalni program Turistično informacijskega centra, zato bo manjšega obsega. Razstavljeni predmeti bodo izdelki lokalne obrti in ročna dela, ki se bodo mesečno spreminjali, zato mora biti zasnova prilagodljiva (vitrine, panoji, možnost obešanja fotografij in slik). Zaradi začasne narave posameznih zbirk, se bodo mesečno spreminjali tudi zahtevani svetlobni pogoji, zato je potrebno omogočiti omejitev dnevne svetlobe le na severno ali celo popolno zasenčitev za predmete, ki jih neposredna naravna svetloba v nasprotnem primeru lahko poškoduje. Prostori za razstave morajo biti opremljeni s premičnim sistemom osvetlitve, brez vgrajenih stenskih in stropnih svetil.

Slika 39, 40: Vitrina ki poudari sladice, kot razstavni eksponat (Groleau, 2015).

3.3.4 SLAŠČIČARNA Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (2014) v 3. členu slaščičarno kategorizira kot prehramben gostinski obrat. V 40. členu pravilnika je navedeno, da mora slaščičarna imeti kuhinjo za pripravo sladic s pripadajočimi prostori (če se sladice pripravlja v obratu), hladilni pult za sladice, prostor za goste, stranišče za goste, garderobo in stranišče za zaposlene. Nuditi mora najmanj pet vrst sladic, hladne in tople napitke in brezalkoholne pijače. Slaščičarna ne nudi alkoholnih pijač, lahko nudi le likerje, desertna in peneča vina. V 4. členu je opredeljeno, da mora biti vhod v gostinski obrat v času nočnega obratovanja osvetljen. Vsi napisi oznak morajo biti v slovenskem jeziku. Poleg slovenskega jezika pa se lahko uporabljajo tudi ustrezni mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih. V 5. členu je določeno, da morajo biti površine, namenjene dostavi blaga in odvozu odpadkov fizično in vidno ločene od zunanjih površin namenjenih gostom in od drugih zunanjih javnih površin. Po 6. členu pa mora gostinski obrat, ki je dosegljiv z motornimi vozili zagotoviti gostom parkiranje osebnih vozil (za vsakih 10 sedežev 1 parkirno mesto). Izjema je gostinski obrat v naselju, kjer so parkirni prostori urejeni v okviru javnih parkirnih površin (obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah). V 5. členu je navedeno, da morajo biti zunanje površine, ki so namenjene opravljanju gostinske dejavnosti in so z gostinskim obratom (gostinski vrt ipd.) neposredno povezane, primerno utrjene (popeskane ali popločene) in urejene (odvod meteorne vode in podobno) ter ograjene ali na drug način ustrezno označene. Gostinske dejavnosti na zunanjih površinah se ne sme opravljati na dostopih, dovozih ter delovnih površinah za intervencijska vozila. 22. člen pa navaja še to, da mora imeti gostinski obrat garderobo za zaposleno osebje z garderobnimi omaricami in umivalnikom. Število garderobnih omaric mora ustrezati številu zaposlenih. V gostinskem obratu mora biti na vsakih 10 zaposlenih v eni izmeni 1 stranišče.

Slika 41, 42: Vitrine so kot izložba, ki mimoidoče povabi na sladico (Paloukis, 2011).

Garderobnih omaric je glede na predvideno število zaposlenih v vsaki izmeni dovolj (12 omaric z dvojnimi vrati). Omarice so dimenzij 30 x 50 x 190 cm.

Slika 43, 44: Strešni svetlobniki v prostor pripeljejo naravno svetlovo (Hufton in Crow, 2012).

3.4

REFERENČNI PRIMERI

Center za obiskovalce Heneghan Peng Architecture . Severna Irska (Hufton in Crow, 2012) . Stavba je prilagojena terenu, delno vkopana in pokrita z zeleno pohodno streho. . Fasada je iz lokalnega kamna - bazaltnih vertikal, ki simbolizirajo stebre bližnjih naravnih znamenitosti. . Naravno svetlobo v prostor pripeljejo strešni in stranski svetlobniki, ki pričarajo unikatne ambiente v različnih delih dneva (lebdeča plošča ...). . Objekt je primer dobrega upoštevanja lokalnih naravnih danosti in spoštovanja do obstoječih pogledov, ki se odpirajo iz lokacije. Muzej rudarstva V2S . Banca . Francija (Lanoo, 2014)

Slika 45, 46, 47: Informacijske table so iz vezane plošče z vtisnjenimi napisi (Lanoo, 2014).

. Objekt je namenjen promociji zgodovine rudarstva na območju. . Center s kavarno je postavljen na glavni trg in predstavlja javni prostor in znamenitost, ki spodbuja k povezovanju lokalne prebivalce in turiste. . Oblika in materiali stavbe izhajajo iz lokalne terasaste arhitekture vklesane v gorsko pokrajino. Objekt nadaljuje linijo podpornih zidov s katerimi se prilagaja lokaciji. Na kamnitih zidovih stoji kubus iz aluminija in stekla, v katerem sta kavarna in informacijska točka, ki imata izhod na teraso. Ob obstoječih zidovih se nahaja vhod v spodnji del z muzejem rudarstva brez naravne osvetlitve. . Okno iz kavarne, ki usmerja pogled na dolino hkrati ustvari tudi ti. ‘’lighthouse effect’’, ki omogoča, da se stavbo vidi tudi iz druge strani doline. . Materiali les, beton in kovina so uporabljeni v surovih, enostavnih oblikah. Streha je prekrita z lokalnim peskom rdečkastega odtenka, ki se prilagaja barvam ostalih streh. . Informacijske table so iz vezane plošče z vtisnjenimi napisi in pritrjene na vertikalne brezove letve.

Center za obiskovalce reke Niyang Standardarchitecture-Zhaoyang Studio . Tibet . Kitajska (Chen, 2010)

Slika 48, 49, 50: Objekt je preko odprtin za usmerjene poglede povezan z okolico (Chen, 2010).

. Stavba je zgrajena po lokalnih tehnikah gradnje. Notranje kamnite stene so pobarvane z barvami pridobljenimi iz lokalnih mineralov. . Osrednji prostor je preko odprtin, ki omogočajo poglede na reko, povezan z okolico in deluje kot paviljon.

Slika 51, 52, 53: Krožna ureditev otroških igrišč, v katere je vključena tudi streha, ki sega do tal (Mørk, 2013).

Råå center za dnevno varstvo Dorte Mandrup Arkitekti . Råå . Švedska (Mørk, 2013). . Zasnova stavbe temelji na slikoviti okoliški pokrajini iz sipin in tipologiji ribiških hišic. . Obsega štiri reinterpretacije ribiških koč, povezane z leseno strešno konstrukcijo, ki se nadaljuje v fasado, s tem pa ustvari vizualni preplet arhitekture z naravo. . Dinamična zasnova strehe vzpostavi različne prostorske, višinske ambiente v igralnicah. . Steha ni le glavni oblikovni element, temveč odigra tudi pomembno vlogo pri osvetlitvi prostorov skozi celo leto. . Lesena obloga strehe sega do tal, zato so nižji deli vključeni tudi v otroško igrišče. Restavracija 42 architects . Östersund . Švedska (Berglund, 2010)

Slika 54, 55: Pot se v elegantni liniji vije preko hriba (Berglund, 2010).

. Objekt restavracije je vpet v hrib in s pešpotjo povezan z mestom. Pešpot s premišljenimi zavoji ustvarja razgledne točke na okoliško pokrajino, obenem pa je tudi iz mesta omogočen lep pogled na goro, prepleteno s potmi. . Restavracija, ki je vpeta v strmino in prekrita s travo, skupaj s potjo ustvari eleganten poudarek hribu, a ne dominira naravni krajini. . Projekt je v nasprotju s prejšnjimi plani, ki so nagovarjali predvsem turiste (zaradi česar niso bili sprejeti s strani lokalnega prebivalstva) namenjen lokalnim, vsakodnevnim sprehajalcem. . Ideja je inovativna (vključuje tudi luči na vetrni pogon) in izvedljiva brez velikih posegov v prostor. Norveški paviljon za opazovanje severnih jelenov Snøhetta . Hjerkinn . Norveška (Jacobsen, 2011)

Slika 56, 57: Uporaba naravnih materialov in lokalnih tehnik gradnje (Jacobsen, 2011).

. Zasnova stavbe temelji na togi zunanji lupini in organskem notranjem jedru . Nagubano leseno jedro posnema krivine okoliških Dovre Mountains. Južno orientirana lesena stena ustvari skupaj z zasteklitvijo prijeten in topel prostor . Panoramska steklena stena omogoča nemoten razgled na gore in jelene. . Uporabljeni so kakovostni in trajni materiali, saj mora objekt kljubovati ostrim podnebnim razmeram. . Enostavna oblika in uporaba naravnih materialov odražajo lokalno tradicijo gradnje, hkrati pa uporaba nove tehnologije omogoča izdelavo dovršenih krivin iz borovega lesa. Leseni tramovi so sestavljeni na tradicionalen način z uporabo lesenih vezi. Zunanja stran je obdelana z borovim katranom, medtem ko je notranja le naoljena.

Slika 58, 59, 60: Interier infocentra Triglavska roža s kaminom in interaktivno razstavo (lasten vir, 2015).

Infocenter Triglavska roža Gregorc Vrhovec arhitekti . Bled . Slovenija . Informacijski center je postavljen v pritličje obstoječe poslovne stavbe. . Notranjost je s skromnimi sredstvi preurejena v prepoznaven sodoben ambient turističnega centra v katerem prevladujejo lesene površine s črnimi kovinskimi elementi. . V objektu so poleg turističnih informacij združene tudi trgovina s spominki, kavarna, večnamenski prostor in interaktivni razstavni del. Turistično informacijski center Postojna Studio Stratum . Postojna . Slovenija (Studio Stratum, 2015) . Objekt upošteva načela trajnostne gradnje z uporabo gradbenih materialov in s samo obliko ter orientacijo. Uporaba lokalnih materialov parafrazira prepoznavno notranjsko-kraško gradbeno tipiko na sodoben način. . Prostor prodajne galerije je fleksibilen in omogoča gibanje med elementi opreme ali razstavnimi eksponati. Ločeno osvetljevanje posameznih točk omogoča poljubne konfiguracije in poudarke (Stratum, 2014).

Slika 61: Razgiban informativni prostor (Vrecl, 2014).

Slika 62, 63, 64: TIC Postojna s pripadajočo urbano opremo (lasten vir, 2014).

Shema 2, 3, 4: Geografska opredelitev območja (Atlas okolja, 2015).

4.0 PROSTORSKA IZHODIŠČA 4.1

OPREDELITEV OBMOČJA

Širše območje obdelave se nahaja znotraj meja občin Litija in Šmartno pri Litiji. V preteklosti sta bili povezani pod skupno občino, danes pa sta še vedno izredno povezani predvsem preko terciarnih (npr. promet, trgovina, turizem, storitve) in kvartarnih (npr. izobraževanje, kultura, zdravstvo) dejavnosti. Ožje območje obdelave leži v bližini glavne ceste Ljubljana-Trbovlje, na travnatem območju med zgoščenim stanovanjskim naseljem na jugu in zahodu, trgovinsko cono na severu in individualno stanovanjsko gradnjo na vzhodu. Urbanizirano središče občine Litija leži v središču Slovenije na 238 m nadmorske višine. Litijsko kotlino obdajajo vzpetine Posavskega Hribovja. Na severu se dviguje Strešni vrh, na jugu Sitarjevec, na zahodu Veliki vrh in Širmanski hrib, na vzhodu se razteza Litijsko polje, skoznjo pa se vije reka Sava, ki prav tu oblikuje prepoznaven okljuk. Z izgradnjo mostu čez Savo so levi breg - naselje Gradec povezali z desnim, na katerem se nahaja center mesta Litija (Občina Litija, 2014c). Osrednja gručasta vas Šmartno pri Litiji leži na nadmorski višini 252m. Občina Šmartno pri Litiji na severu meji na Litijsko. Mesto prav tako obdaja Posavsko hribovje. Na severozahodu Sitarjevec, na jugozahodu Kuheljnov hrib, na vzhodu Ojstrmanov hrib na zahodu pa Tičnica in Strmenca. Ravninska polja so po večini močvirnata, v dolini pa se večkrat zadržuje megla. V Šmartnem je sotočje treh rek: Reke, Črnega potoka in Kostrevniškega potoka. Skozi naselje se zlijejo v šmarsko Reko, ki se v Litiji izlije v reko Savo. Osrednji, starejši del naselja se je razvil ob cerkvi sv. Martina. Proti severu pa se je naselje razširilo na območje Ustje in Jeze. Šmartno velja za pomembno prometno križišče cest proti Litiji in Zasavju. Preko Bogenšperka je dolina Save povezana z Dolenjsko, skozi Besnico pa z Ljubljansko kotlino.

Shema 5: Naravne vrednote (Atlas okolja, 2015).

Državnega pomena Lokalnega pomena

4.2

ANALIZA NARAVNIH ZNAČILNOSTI OBMOČJA

Nova regionalizacija Slovenije, ki je bila leta 1996 objavljena v Geografskem vestniku, obe mesti uvršča v Posavsko hribovje, ki je največja slovenska pokrajina. Obsega širok pas hribovitega sveta na obeh straneh reke Save med Ljubljanskim poljem in Sevniško kotlino.

4.2.1 Površje in kamninska sestava Ozemlje so kot zaključeno celoto najprej prepoznali geologi. Posavske gube, kot jih je poimenoval dunajski geolog Artur Winkler-Hermaden so nastale ob gubanju in narivanju v srednjem miocenu, hribovje pa so v pliocenu in kvartarju oblikovali geomorfološki procesi, še posebej erozija, denudacija in zakrasevanje. Postopoma se je izoblikoval hribovit in težko prehoden svet podolžnih slemen in globoko zarezanih dolin.

Shema 6: Pedološka karta (Atlas okolja, 2015). Urbane, vodne in nerodovitne površine Ranker Distrična rjava tla na nekarbonatnih peščeno prodnatih sedimentih Distrična rjava tla na skrilavih glinavcih in peščenjakih Rjava pokarbonatna tla na apnencu in dolomitu Izprana tla na apnencu, akrična

Geološki razvoj Litijske kotline je podoben razvoju celotnega Posavskega hribovja, katerega kamninska sestava je izjemno pestra. Najstarejše kamnine segajo v obdobje karbona in perma. To so predvsem skrilavi glinovci ter kremenovi peščenjaki in konglomerati, ki pokrivajo tretjino ozemlja. Te neprepustne kamnine se nahajajo na obeh bregovih reke Save med Dolom pri Ljubljani in naseljem Sava, med katere spada tudi območje Litije in Šmartnega. Iz mezozojskih, pretežno karbonatnih kamnin pa so najvišja slemena in vrhovi. Redki razširjeni deli dolinskega dna ob Savi so prekriti s karbonatnim prodom. Zaradi izjemno pestre kamninske sestave z obilico nepropustnih in erozijsko slabo odpornih kamnin je površje Posavskega hribovja močno razčlenjeno s številnimi dolinami in grapami. Ravnega sveta je zelo malo, prevladujejo nakloni med 12˚ in 30˚. Večina hribovja leži v višinskem pasu med 300 in 600m. Reke so z globinsko in bočno erozijo vrezale globoke doline, nad katerimi so ohranjeni ostanki nekdanjih teras. Na pobočji se je spiranje gradiva prepletalo s polzenjem in zdrsi, zato je relief postal vse bolj razčlenjen in ponekod izoblikovan v nasprotju z geološko sestavo. To še posebej velja za litijsko antiklinalo, kjer bi pričakovali mogočna slemena, poteka pa dolina reke Save (Perko in Orožen Adamič, 1999). Obravnavano območje je torej kamninsko izredno bogato. Ob potokih se nahajajo halocenske naplavine, dolomit in druge kamnine. V peščenjaku so našli celo rastlinske fosile (Avbelj idr., 2001). Kamninska raznovrstnost je lepo prikazana tudi na geološkem stebru pred Osnovno šolo Šmartno. Razgibano območje zaznamujejo številne doline, grebeni, vrhovi in slemena. Dolomitna kamninska sestava naravne krajine je na JV Litije omogočila tudi kraški pojave, kot so kraški izvir, manjše jame, brezna in spodmoli. Vače in Dole pri Litiji sta območji znani po fosilnih nahajališčih, vzpetina Sitarjevec in Ponoviče pa sta nahajališči mineralov državnega pomena. Zanimivi geomorfološki obliki s tega območja sta skalni samotar nad Savo pri Renkah in naravno okno v grapi Mošnjaka (Babič idr., 2008).

Nerazvita obrečna tla Psevdoglej, pobočni in ravninski, evtrični Evtrična rjava tla na ilovicah in glinah Evtrična rjava tla na mešanih karbonatnih in nekarbonatnih kamninah Obrečna tla, evtrična

Shema 7: Podzemne vode (Atlas okolja, 2015).

Dolenjski kras Posavsko hribovje do osrednje Sotle Površinske vode (Atlas okolja, 2015)

Osi vodotokov

4.2.2 Podnebje in vode Pokrajina ima zmerno celinsko podnebje, ki je nekoliko bolj ostro le v najvišjih legah. Povprečna letna temperatura se giblje med 8˚ C in 10˚ C. Najtoplejši mesec je julij, najhladnejši pa januar. Pozimi je v kotlinah pri Litiji ter v dolini Save pogost temperaturni obrat. Zaradi sorazmerno slabe prevetrenosti, je pogost vremenski pojav na dnu kotline megla, ki se zadržuje povprečno 138 dni v letu (Zveza geografov Slovenije, 2015). Najbolj vodnata slovenska reka je Sava, ki ima dežno-snežni pretočni režim. V litijski kotlini se najvišja voda pojavlja marca in aprila zaradi spomladanskega dežja in sočasnega taljenja snega ter oktobra in novembra zaradi velikih količin padavin. Količina padavin se giblje med 1200 mm in 1300 mm. Najmanj vode je avgusta zaradi visokih poletnih temperatur in močnega izhlapevanja. Reke v hribovju so zmerno do močno onesnažene in se najpogosteje uvrščajo v tretji kakovostni razred. Sava se je pred sanacijo zasavskih premogovnikov in industrijskih obratov uvrščala v najnižji kakovostni razred, zdaj pa so se razmere nekoliko izboljšale (Perko in Orožen Adamič, 1999). Sava in njeni pritoki z obrežjem so pomemben habitat različnim vrstam ptic. Na območju so tudi mokrišča v Ponovičah, Široki dolini in Medvejščici (Babič idr., 2008).

4.2.3 Prst in rastje Tipi prsti so v veliki meri odvisni od kamninske podlage. Na slilikatnih glinovcih, peščenjakih in konglomeratih prevladujejo kisle rjave prsti, strma apnenčasta in dolomitna pobočja pa prekrivajo različni tipi plitvih rendzin. Kjer je površje bolj uravnano, se pojavlja globlja rjava pokarbonatna prst, na ravnicah Save in Savinje pa karbonatna obrečna prst (Perko in Orožen Adamič, 1999). Shema 8: Pokrovnost tal (Atlas okolja, 2015).

Sklenjene urbane površine Industrija, trgovina

Skoraj dve tretjini pokrajine prekriva gozd, od tega pripada tretjina kisloljubnemu gozdu bukve, kostanja in hrastov. V nižjih legah (300-600 m) uspeva tudi rdeči bor in borovničevje. Prodne ravnice ob Savi in njenih pritokih (Reka) so intenzivno kmetijsko obdelane (Perko in Orožen Adamič, 1999). Botanično zanimiva je dolomitna vzpetina na Ostrežu, 3 lipe (Spodnja Slivna, Gradišče pri Dolah, Ponoviče), vinska trta in bodika v Zgornjih Tepah ter Zglavnici (Babič idr., 2008).

Kmetijske površine Mešane kmetijske površine Pretežno mešani gozd Pretežno iglasti gozd Njivske površine

Shema 9: Erozijska in poplavna območja (PISO, 2015).

Slika 65: Poplave v Litiji 2014 (lasten vir, 2014).

Zahtevni zaščitni ukrepi Običajni zaščitni ukrepi Zelo redke poplave

Shema 10: Karta potresne nevarnosti (Atlas okolja, 2015).

Slika 66: Poplave v Litiji 2014 (lasten vir, 2014).

0,100 0,125 0,150 0,175 0,200 0,225 0,250

Shema 11: Povprečno trajanje sončnega obsevanja JESEN 1971-2000 (PISO, 2015).

Slika 67: Obravnavana lokacija jeseni 2014 (lasten vir, 2014).

< 580 ur 580 - 620 ur 620 - 660 ur 660 - 700 ur 700 - 740 ur 740 - 780 ur 780 - 820 ur 820 - 860 ur > 860 ur

Shema 12: Povprečno trajanje sončnega obsevanja ZIMA 1971-2000 (PISO, 2015).

Slika 68: Obravnavana lokacija pozimi 2014 (lasten vir, 2014).

< 580 ur 580 - 620 ur 620 - 660 ur 660 - 700 ur 700 - 740 ur 740 - 780 ur 780 - 820 ur 820 - 860 ur > 860 ur

Shema 13: Povprečno trajanje sončnega obsevanja POMLAD 1971-2000 (PISO, 2015).

Slika 69: Obravnavana lokacija pomladi 2015 (lasten vir, 2015).

< 580 ur 580 - 620 ur 620 - 660 ur 660 - 700 ur 700 - 740 ur 740 - 780 ur 780 - 820 ur 820 - 860 ur > 860 ur

Shema 14: Povprečno trajanje sončnega obsevanja POLETJE 1971-2000 (PISO, 2015).

Slika 70: Obravnavana lokacija pomladi 2015 (lasten vir, 2015).

< 580 ur 580 - 620 ur 620 - 660 ur 660 - 700 ur 700 - 740 ur 740 - 780 ur 780 - 820 ur 820 - 860 ur > 860 ur

Shema 15: Število prebivalstva (PISO, 2015).

4.3

ANALIZA DRUŽBENIH ZNAČILNOSTI OBMOČJA

4.3.1 Prebivalstvo 99 ali manj 100 do 999 1000 do 4999 5000 do 9999 10000 do 19999 20000 ali več

Pokrajina je bila gosteje naseljena v zadnjih stoletjih pred našim štetjem, ko so se tu naselili Iliri in kasneje še Kelti. Ti so bili poraženi tik pred začetkom našega štetja, ko je območje postalo del rimskega imperija. Proti koncu 6. stoletja so pokrajino poselili zahodnoslovenski predniki Slovencev, ki pa so se tesne doline Save dolgo izogibali (Perko in Orožen Adamič, 1999). Število prebivalcev v večini hribovskih naselij že desetletja upada, v dolinskih pa raste. Hitro naraščajo predvsem večja industrijska središča in kraji z ugodnimi prometnimi zvezami do bližnjih zaposlitvenih središč. Polovica vseh zaposlenih je leta 1991 delala v industriji in rudarstvu. Močno nazaduje število zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu. V terciarne dejavnosti pa je bila leta 1991 vključena petina zaposlenih, po letu 1961 pa so najbolj napredovale kvartarne dejavnosti (Perko in Orožen Adamič, 1999). Po podatkih statističnega urada RS je bilo leta 2014 v Litiji 6485 prebivalcev in gostota prebivalstva 1227 preb/km2. V Šmartnem pri Litiji pa je bilo istega leta 1389 prebivalcev in gostota 535 preb/km2 (SURS, 2015).

4.3.2 Naselja

Shema 16: Naselja (Atlas okolja, 2015). Manjša naselja Večja naselja

V Posavskem hribovju leži 850 naselij, kar kaže na močno razpršeno poselitev. V dolinah prevladujejo večja gručasta naselja, višje pa so manjša razložena naselja in samotne domačije. Večina naselij šteje le nekaj deset prebivalcev. Kar dve tretjini naselij imata manj kot 100 prebivalcev, naselij s 1000 ali več prebivalcev pa je le enajst. Zaradi močne reliefne razčlenjenosti se v obsežni pokrajini ni izoblikovalo večje skupno središče, temveč obilica manjših. Krajevna središča so relativno slabo opremljena, zato so obsežna območja usmerjena k središčem, ki ležijo ob robu Posavskega hribovja (Ljubljana, Domžale, Kamnik, Žalec, Celje, Šentjur, Sevnica). Največje naselje v pokrajini so Trbovlje, rudarsko mesto v tesni dolini potoka Trboveljščica. Z razvojem premogovništva je povezan tudi nastanek skupine delavskih hiš, rudarskih kolonij (Perko in Orožen Adamič, 1999). V manjši Litijski kotlini leži na zadnji obrečni ravnici pred dolgo sotesko reke Save mestno naselje in občinsko središče Litija (6510 prebivalcev). Staro jedro, ki obsega nekdanji trg z gradom, stoji na desnem bregu reke, ob vznožju Sitarjevca (448m). Na levem bregu je novi del mesta z industrijskimi obrati. Naselje se je sprva razvijalo kot rečno pristanišče in nato kot rudarski kraj zaradi bližnjih nahajališč svinca, cinka, barija in drugih rud. V Litijski kotlini jugovzhodno od Litije leži gručasto naselje Šmartno pri Litiji (1390 prebivalcev), ki je prav tako pomembno industrijsko središče in prometno križišče (Perko in Orožen Adamič, 1999).

Skica 1: Kozolec v Litiji (lasten vir, 2015).

Arhitekturna krajina Litija sodi pod ljubljansko arhitekturno regijo (skupina gorenjskih regij). Naselja znotraj krajine stoje na ravnini, na pobočjih ali na grebenih. Ravninska razpostavitev je raztresena, gručasta in obcestna zazidava, medtem ko je za poselitev na pobočjih značilna gručasto razdrobljena razpostavitev domačij med zelenjem. Domačije in kompleksi so sestavljeni. Stavbe so pritlične, nekatere z mansardo ali izrabljenim podstrešjem. Tlorisi so vzdolžni (1:1,6), strehe so dvokapne, strme, s čopoma. Tipična strešna kritina so bobrovci ali zarezniki. Značilni so tudi nekoliko poudarjeni arhitekturni členi v ometu ali kamnu (okvirji oken ali vrat). Pri domačijah so poudarjene stanovanjske stavbe, ki so nadstropne, tlorisi pa so prav tako vzdolžni (1:1,7). Strehe so dvokapne, strme, redko imajo čope. Značilno je kritje z bobrovci in zarezniki. Arhitekturni členi (okvirji oken in vrat ter fasadne členitve) so oblikovani v ometu, redkeje v kamnu (Fister, 1993). Dominante v ravninskem prostoru so predvsem cerkve in kozolci različnih vrst. Pojavljajo se nizki kozolci, dvojni vezani kozolci v dve drevesi, kozolci na kozla in dvojni stegnjeni kozolci ter njihove kombinacije. V starem mestnem jedru Litije stoji prenovljena cerkev sv. Nikolaja, v Šmartnem pri Litiji pa neogotska cerkev sv. Martina. Okoliško gričevlje zaznamujejo številne manjše cerkve ter gradovi. Med najbolj prepoznavnimi sta romarska cerkev Marijinega rojstva na Zasavski Sveti gori ter Grad Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji.

Skica 2: Kozolca v Šmartnem pri Litiji (lasten vir, 2015).

Skica 3: Grad Bogenšperk (lasten vir, 2015).

Shema 17: Gospodarske panoge (Atlas okolja, 2015). Lesna industrija, mizarstvo Tekstilna industrija Gradbeništvo Kovinarstvo Transport Šolstvo Območje kmetijstva (živinoreja z dopolnilnimi dejavnostmi)

Shema 18: Državne ceste in železnice (Atlas okolja, 2015).

Regionalne ceste Železniška proga

4.3.3 Gospodarstvo Gospodarska panoga, ki je Posavskemu hribovju nedvomno vtisnila poseben pečat je premogovništvo. Naravna osnova zanj so plasti rjavega premoga med oligocenskimi in miocenskimi kamninami, ki so jih tektonske sile močno nagubale. Večino pomembnejših rudnikov so odprli v prvi polovici 19. stoletja. Prihod železnice ni le omogočil odvoza premoga v druge kraje, temveč je sama postala glavni porabnik. Poleg premoga so več stoletij svinčevo in cinkovo rudo kopali v hribu Sitarjevec nad Litijo in Šmartnem pri Litiji. Industrija gradbenega materiala se je razvila v Trbovljah, Zagorju, Litiji in Kresnicah, lesna v Zagorju ter Litiji, steklarska v Hrastniku, tekstilna v Litiji, usnjarska v Šmartnem idr. Med zemljiškimi kategorijami izrazito prevladuje gozd, ki pokriva skoraj dve tretjini ozemlja, a v glavnem nima večjega gospodarskega pomena. Kmetijstvo je izrazito usmerjeno v mlečno in mesno govedorejo. Poljedelstvo je manj pomembno, med pridelki prevladujejo krmne rastline. V okolici Litije in v Mirnski dolini je razširjeno tudi vinogradništvo (Perko in Orožen Adamič, 1999). Obe občini imata 155 naselij, od tega leži v goratem območju 92 naselij (59 %), v hribovitem 52 naselij (34 %) in v nižinskem območju samo 11 naselij (7 %). Vse kmetijske površine so opredeljene kot gorsko višinske. Geografski dejavniki so vzrok, da je glavna kmetijska panoga v občinah Litija in Šmartno pri Litiji živinoreja (prireja mleka in mesa). Drugi pomemben vir dohodka na kmetijah je dohodek od gozda. Poleg živinoreje in gozda se na posameznih področjih pojavljata kot dopolnilni dejavnosti tudi sadjarstvo in zelenjadarstvo, v zadnjem času pa tudi predelava lesa in turizem na kmetijah. Glede na trenutno stanje v kmetijstvu opažamo, da je na območju vedno več povpraševanja tudi po drugih vrstah dopolnilnih dejavnosti, kot so predelava mesa, predelava mleka, učne kmetije, pridobivanje energije iz lesne biomase, ter pridobivanje energije iz naravnih virov (sonce, voda) (KGZ Ljubljana, 2015).

4.3.4 Promet Zaradi reliefne razčlenjenosti je Posavsko hribovje težko prehodno, zato so prometne poti, ki ga prečkajo še danes razmeroma redke, nevarne in slabše kakovosti. Pomembna prometna pot je v prvi polovici 18. stoletja stekla po reki Savi. Pomembnejša brodarska postaja se je med drugim razvila tudi v Litji. Po reki so pluli večji čolni, ko so jih proti rečnemu toku vlekli z volovskimi vpregami (Perko in Orožen Adamič, 1999). Litijo z Ljubljano in Mariborom povezuje tudi železniška proga, do Šmartnega pa je organiziran železniški avtobus. Preko območja poteka regionalna hitra cesta Ljubljana-Zidani Most. V Litiji se pot razcepi proti jugu čez Šmartno pri Litiji in naprej čez Bogenšperk na Dolenjsko oziroma čez Trebeljevo po stari cesti proti Ljubljanski kotlini. Lokalne ceste skozi mesto in na podeželje so iz leta v leto v slabšem stanju. Večinoma so asfaltirane, nekaj podeželjskih pa je makadamskih. Preko lokalnih cest potekajo tudi rekreacijske poti za kolesarje in rolarje, kar zanje predstavlja veliko ogroženost. Pločniki za pešce so urejeni le skozi večja naselja, zato so tudi šolske pešpoti večinoma speljane po ozkih lokalnih cestah.

Shema 19: Kolesarske poti (Steklačič idr., 2015).

Cestne poti - C Treking in družinske poti - T Gorske poti - G Izhodišča

4.3.5 Kolesarske poti Razvojni center Srca Slovenije je leta 2012 izdal vodič S kolesom po Srcu Slovenije, ki zajema občine Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. V vodiču je predstavljena široka paleta kolesarskih tur. Trase poti za treking kolesarje potekajo po stranskih poteh in ob zanimivih točkah, pri čemer so izpostavljeni odseki, primerni za družine. Cestne trase potekajo zgolj po asfaltnih cestah ter so daljše in zahtevnejše. Gorske kolesarske poti pa potekajo po utrjenih gozdnih poteh, kolovozih in makadamskih cestah z vzponi različnih težavnosti. Za vsako izmed poti so v vodiču predstavljene ključne informacije - kratek opis višinski profil trase, iz katerega je razvidna težavnost poti in namige za kratek oddih ob ogledu naravnih ter kulturnih znamenitosti. Na vseh izhodiščnih točkah lahko turisti parkirajo svoje vozilo ali pa se do izhodišča popeljejo z vlakom (Jevnica, Kresnice, Litija, Sava). Kolesarski vodič je prvi od turističnih produktov, ki izhajajo iz Strategije razvoja turizma Srca Slovenije za obdobje 2011-2018 (Steklačič idr., 2012). Tematske kolesarske poti, ki potekajo preko Litije in Šmartnega pri Litiji: . C1 Od izvira do izvira . C3 Izpod gora med dolenjsko gričevje . C4 V deželo kozolcev . C6 Rekreativno po Srcu

Shema 20: Vsakodnevne poti domačinov (lasten vir, 2015).

Šola Storitve Večja območja delovnih mest Dnevne migracije

. T1 S kolesom po deželi Jurija Vege (družinska) . T2 Vzpon nad sotočjem rek (družinska) . T6 V središče Slovenije (izhodišče Litija) . T8 Z vinskih goric na čaj k opatom (izhodišče Šmartno pri Litiji) . T9 Okusi Posavskega hribovja (družinska-izhodišče Litija) . T10 Naokrog v Oglarsko deželo . T13 Velika zasavska tura (izhodišče Litija) . G2 Ob Levstikovi poti proti Šentrupertu (izhodišče Litija) . G3 Po sledeh Višnjanskega polža (izhodišče Šmartno pri Litiji) . G4 Nad rudnikom Sitarjevec (izhodišče Litija) . G6 Na kolo s svetim Martinom (izhodišče Šmartno pri Litiji) . G7 Po razgled na Zasavsko Sveto goro (izhodišče Litija) . G8 Pustolovski vzponi v središču Slovenije (izhodišče Litija) . G9 Veselo med vinogradi . G10 Čez drn in strm preko Nebes

Shema 21: Kulturna dediščina (PISO, 2015).

Spomenik Dediščina Arheološko najdišče

4.3.6 Turizem Turistična dejavnost je razmeroma skromna in še ne dovolj razvita. Že v rimskih časih so poznali in izkoriščali tople vrelce v Laškem in Rimskih Toplicah. Posamezni vrhovi v bližini, na primer Janče, Felič vrh, Zasavska Sveta gora so imenitna razgledišča ter priljubljeni planinski cilji. Na njih so postavljene oskrbovane koče in razgledni stolp, do katerih so speljane označene planinske poti. Na celotnem območju so številna arheološka najdišča in kar nekaj kulturnih spomenikov tako državnega kot tudi lokalnega pomena. Okolica Vač z geometričnim središčem Slovenije je zelo obiskana turistična točka. Tam se poleg arheološkega najdišča Vaške Situle nahajata tudi pustolovski park in družinsko gledališče. V Šmartnem pri Litiji se nahaja znamenit grad Bogenšperk, ki je bil nekaj časa tudi Valvazorjev dom. V vsaki občini je tudi nekaj muzejev, ki prikazujejo lokalno zgodovino in zanimivosti. Športno rekreacijske dejavnosti se izvajajo znotraj šolskih dvoran, dvorane v Litiji in športne dvorane Pungrt, ob kateri je tudi bazen. V Litiji se nahajata še Tenis park As ter kegljišče. Celotna pokrajina je prepredena z označenimi kolesarskimi, pohodniškimi in konjeniškimi potmi, ki potekajo po lokalnih cestah. V zadnjem času so odprli tudi nekaj postajališč za avtodome in kamp, ki poleg nekaterih gostišč nudijo prenočišče turistom. Za turiste v zimskem času so v širši okolici na voljo tudi smučišča in drsališča. Gostinska ponudba je skozi vse letne čase zelo pestra (gostišča in turistične kmetije).

Shema 22: Turistična infrastruktura (lasten vir, 2015).

Naravna znamenitost Kulturna znamenitost

Turistično društvo ima danes svoje prostore v starem mestnem jedru v Litiji na Valvasorjevem trgu (bivša knjigarna DZS). Sodeluje s Turistično zvezo Slovenije, Občino Litija, Mestno skupnostjo Litija, Centrom za razvoj Litija in drugimi društvi ter organizacijami. Društvo za delovanje ni prejemalo posebne družbene pomoči, glavni vir dohodka so bili prihodki od karnevalov in drugih zabavnih prireditev (srečelova, članarine, turističnih taks, nočnine). Turistično društvo organizira tradicionalne prireditve Tekmovanje za lepši izgled mesta Litije in njene bližnje okolice, Pustni karneval, Litijska noč na košarkarskem igrišču med leti 1982–1986 idr. Turistično društvo je vseskozi skrbelo tudi za publikacije o občini. Izdalo je prospekt Litije, razglednice Litije, Šmartna, Bogenšperka idr. (Kamra.si, 2015).

Turistične informacije Razgledna točka Športno rekreacijski objekt Muzej Postajališče za avtodome/kamp Šola

Shema 23, 24: Kulturna dediščina in turistična infrastruktura (lasten vir, 2015).

Gostišče Gostišče s prenočiščem

Slika 71: Bogenšperk (lasten vir, 2015).

TURISTIČNE ZNAMENITOSTI V OBČINI LITIJA IN ŠMARTNEM PRI LITIJI MUZEJ LITIJA (Litija) Po Valvasorju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega izraza Litus, kar pomeni obrežje. Muzejske zbirke obsegajo zgodovino prometa po reki Savi, rudarstva. SAVSKI PRODNIKI (Breg pri Litiji) Stalna razstava več kot tristotih primerkov kamnin iz porečja reke Save. OGLARJENJE (Dole pri Litiji) Več kot sto let stara tradicija oglarjenja se ohranja ducatu oglarskih domačij. Za celoten postopek od priprave okroglega kopišča, priprave lesa, zlaganja, pokrivanja, kuhanja in na koncu razdiranja kope, ki lahko meri v premeru od 5 do 10 m, porabi oglar do 47 dni. Ponavadi mu pomaga cela družina pa tudi oglarji med seboj sodelujejo. ARHEOLOŠKA POT Z VAŠKO SITULO (Vače). Situla s figuralnim okrasjem velja za najlepši prazgodovinski izdelek z območja današnje Slovenije, ki je v 90-ih letih prejšnjega stoletja postal tudi navzven prepoznaven narodni simbol. Na arheološki poti se seznanite z izkopavanji in življenjem na tem območju v železni dobi. GEOSS (Vače) GEOSS je simbolno središče in stičišče slovenske državnosti. Pustolovski park omogoča celodnevna druženja družinam, prijateljem in tudi Teambuilding ob različnih plezalnih elementih v neokrnjeni naravi. GRAD BOGENŠPERK (Bogenšperk) Na višini 412 m stoji renesančni grad Bogenšperk, ki je konec 17. stoletja nudil izhodišče za kulturno in naravoslovno raziskovanje naše dežele polihistorju Janezu Vajkardu Valvasorju. V gradu si je mogoče ogledati kar nekaj tovrstnih zbirk ter seveda delovno sobo z originalom Slave vojvodine Kranjske. V poročni dvorani je možna tudi sklenitev zakonske zveze. Po gozdu v okolici poteka TRIM steza.

Slika 72, 73, 74, 75: Turistične znamnitosti v Litiji in Šmartnem pri Litiji (lasten vir, 2015).

VSAKOLETNI DOGODKI NA OBMOČJU OBEH OBČIN: . Pohod po obronkih jablaniške doline (Jablanica) . Pohod od cerkvice do cerkvice (Polšnik) . Pohod od Litije do Čateža . Kmečki dan na Vačah, Polšniku itd. . Pohod Valvasorjeve konjenice . Pustni karneval v Litiji

4.4

SWOT ANALIZA

TURIZEM IN RAZVOJNA OBMOČJA

Prednosti: . Raznovrstnost in razgibanost naravne krajine, . bogata kulturna dediščina (gradovi, domače obrti, šege, brodarstvo …), . obiskane turistične znamenitosti (Vaška situla, grad Bogenšperk ...), . okljuk Save z obrežjem, kot habitat mnogim živalskim vrstam, . zanimiva destinacija v vseh letnih časih (kolesarjenje, smučanje, rafting) . domačija Paternoster (postajališče za avtodome in šotore) . obstoječe razvojne organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem turizma.

Slabosti: . Slabo razvita in zastarela turistična infrastruktura (ni hotelov ali penzionov), . turistična destinacija je premalo promovirana, naravne in kulturne znamenitosti niso povezane v zanimivo zgodbo, . preslabo označena in promovirana obstoječa rekreacijska infrastruktura, . povezava turističnih produktov podeželja z mestom ni dobro organizirana, . premajhno vključevanje domačinov v turistični razvoj širšega okolja.

Shema 25: Turizem in razvojna območja (lasten vir, 2014).

ZAGORJE OB SAVI

GEOSS

TRBOVLJE

Priložnosti:

DOL PRI LJUBLJANI

S LITIJA

ARTNO PRI LITIJI

LJUBLJANA

OGLARS A DE ELA SEVNICA

BOGEN PER

. Razvoj turistično - rekreacijskih poti in njihova navezava na naravno in kulturno dediščino, oblikovanje v privlačne raziskovalne poti po območju, . promoviranje aktivnega življenja preko izgradnje razvejanih kolesarskih in pešpoti v mestnih in primestnih območjih, . izgradnja podporne turistične infrastrukture (prenočišča, TIC, javne sanitarije…), . povezovanje ponudnikov turističnih storitev vseh vrst, . predstavitev in razvoj lokalnih dejavnosti na podeželju, . stik obiskovalcev z naravo z vpeljavo trajnostnega in eko turizma, . opazovanje ptic, rib, kamnin in različnih dejavnosti (raftanje) ob Savi.

Nevarnosti: GROSUPLJE

. Ob nenadzorovanem turizmu je lahko ogrožena kulturna in naravna dediščina, . pomanjkanje kapitala za nove investicije. TREBNJE

Meja občine

Hrib

Postajališče za avtodome

Osi razvojnega potenciala

Reka

Najbolj obiskane turistične lokacije

Potok

Območja označenih kolesarskih, pohodniških in konjeniških poti

Mokrišče Jama, brezno

PROMETNA INFRASTRUKTURA IN PROSTOR

Prednosti: . Dobra središčna prometna lega območja, križišče med Ljubljansko kotlino, Dolenjsko in Zasavjem . prehodnost območja na vsakodnevni ravni, . lažje gibanje v prostoru zaradi novih oznak cest in znamenitosti v centru Litije, . dovolj prostora za izvedbo kolesarskih poti.

Slabosti: . Zastarela in pomanjkljivo opremljena prometna infrastruktura, . nezadostna signalizacija ob glavni cesti, ki bi mimoidoče usmerila do znamenitosti in informiracij o območju, . velike količine tranzitnega prometa, . večina urbane opreme je zastarele (avtobusne postaje …), kar pripomore tudi k slabšemu izgledu mesta, . ni varne kolesarske infrastrukture, ločene od motornega prometa, . glavna cesta Ljubljana – Zidani Most je v slabem stanju, prav tako tudi lokalne ceste, ki mesta povezujejo s podeželjem.

Shema 26: Prometna infrastruktura in prostor (lasten vir, 2014).

ZAGORJE OB SAVI

Slivna

DOL PRI LJUBLJANI

. Posodobitev prometne infrastrukture in urbane opreme, . poenotenje in izdelava trajnostnih prometnih oznak, . postavitev varnih rekreacijskih poti za domačine in turiste, . večja in boljša izkoriščenost železniških povezav in avtobusnih prevozov.

Kresnice Svibno

Jevnica

Spodnji Log Ostrež

LITIJA

LJUBLJANA

Priložnosti:

TRBOVLJE

Nevarnosti:

Sitarjevec

ŠMARTNO PRI LITIJI Dole pri Litiji

Obolno

Velika Kostrevnica

SEVNICA

. Povečana onesnaženost okolja z emisijami in odpadki zaradi povečanja prometa, . prevelika izpostavljenost mestnih in podeželjskih naselij hrupu.

GROSUPLJE

TREBNJE

Meja občine

Hrib

Državne ceste

Osi razvojnega potenciala

Reka

Železniška proga

Potok

Železniške postaje Večja središča naselij

4.5

PROSTORSKA ANALIZA

4.5.1 NARAVNE IN USTVARJENE DANOSTI Shema 27, 28, 29, 30: Naravne in ustvarjene danosti (lasten vir, 2015). Skica 4, 5: Svibno in Sitarjevec (lasten vir, 2015).

Reliefni robovi

Vodotoki

Zgoščena poselitev

Reliefni robovi

Prostorske dominante

Vodotoki

Reliefni robovi

Ravnine

Gozdne površine Skica 6: Šmartno pri Litiji (lasten vir, 2015).

4.5.2 TURISTIČNE DEJAVNOSTI Shema 31, 32, 33, 34: Turistične dejavnosti (lasten vir, 2015). Skica 7: Kozolec v Litiji (lasten vir, 2015).

Naravne znamenitosti - hribi

Kulturne znamenitosti

Naravne znamenitosti - vodotoki Poti za kolesarje, ki sovpadajo s prometnimi cestami

Potencialna območja razvoja rekreativnega turizma

Poti za kolesarje na ločeni kolesarski stezi

Potencialna središča turističnih dejavnosti

Območja pohodniskih poti

Potencialne linije turističnega razvoja Skica 8: Grad Bogenšperk (lasten vir, 2015).

Kresnice

Sava

4.5.3 PROMETNE POTI

Ljubljana Zidani Most

Shema 35, 36, 37, 38: Prometne poti (lasten vir, 2015). Skica 9: Železniška postaja Litija (lasten vir, 2015).

Litija

Prežganje

Šmartno pri Litiji

Gabrovka

Temenica Regionalna cesta Ljubljana - Zidani Most

železniška proga

Pomembne lokalne ceste

železniška postaja Litija

Prometna vozlišča (križišče, razcep)

Komunalno odlagališče Industrija

Degradacije zaradi prometa (hrup, onesnaženost)

Zgoščena poselitev Skica 10: Krožišče na Cesti Dolenjskega odreda (lasten vir, 2015).

4.6

ANALIZA OŽJE LOKACIJE

Shema 39, 40, 41, 42, 43, 44: Analize ožje lokacije (lasten vir, 2015).

4.6.1 MORFOLOŠKA ANALIZA POLNO-PRAZNO Individualna stanovanjska zazidava je na obravnavanem območju nanizana v linijah ali gručah ob lokalnih cestah. Zahodni del predstavlja večstanovanjska gradnja šest ali sedem etažnih betonskih blokov iz konca sedemdesetih let 20. stoletja. Blokovska zazdiava prav tako sledi liniji cest. Večje stavbe so novejši trgovski centri in tenis park AS.

4.6.2 PROMETNA ANALIZA

Polno

Skozi območje poteka regionalna cesta Ljubljana-Zidani Most. Na krožišču se od nje odcepi lokalna cesta, ki povezuje občino Litija z občino Šmartno pri Litiji. Omenjeni cesti sta tudi najbolj prometno obremenjeni, predvsem v jutranjem in popoldanskem času. Ostale ceste so namenjene predvsem lokalnemu prometu. Ceste na zahodu območja povezujejo obrobje mesta Litija s zgodovinskim centrom, medtem ko lokalne ceste na vzhodu vodijo proti Šmartnem pri Litiji.

Prazno

4.6.3 ZELENE POVRŠINE IN VODOVJE Na lokaciji in v njeni neposredni okolici je veliko travnatih površin ter kmetijskih zemljišč (poljedelstvo). Na območju večstanovanjske gradnje se pojavljajo točkovne zasaditve visokih dreves, medtem ko je ob reki Savi in ob regionalni cesti vidna linijska zasaditev zelenja. Gosta linija zelenja poteka tudi preko same lokacije.

4.6.4 RABA PROSTORA

Glavna prometna mreža Ceste Parkirišča

Lokacija je v večji meri obdana s stanovanjsko zazidavo, ki jo na posameznih delih prekinejo trgovske ter storitvene dejavnosti. Obdana je z zelenimi površinami, ki jih domačini izkoriščajo za tek in sprehode.

Smeri največjega pretoka ljudi Križišča

POTENCIAL Območje je pretežno prekrito s stanovanjsko zazidavo, ki jo obdajajo obsežne zelene travniške površine. Travnike domačini že zdaj uporabljajo za rekreacijo, vendar ni urejenih sprehajalnih, tekaških, kolesarskih poti. Prva priložnost se torej pokaže v izdelavi sistema pešpoti v ožjem radiju lokacije (1h sprehodi, tek, itd.) in nadgraditev poti preko širšega območja (večurni sprehodi, itd.). Drugi potencial območja izhaja iz mreže prometnih poti. Glede na bližino regionalne ceste Ljubljana-Zidani Most, ob lokaciji dnevno migrira veliko število ljudi. Med njimi so tudi turisti, ki bi jih ustrezno označen centralni turistični objekt privabil, da skrenejo z glavne ceste na lokalno in si ogledajo znamenitosti Litije in Šmartnega pri Litiji, izposodijo kolo, itd.

Zelene površine in vodovje Linija zelenja

Zelene površine

Pretežna raba prostora Drevesa

Kmetijske površine

Rekreacija

Trgovina

Storitve

Stanovanja

Slika 76: Pogled A proti vzhodu (lasten vir, 2015).

4.6.5 ANALIZA POGLEDOV IZ OBMOČJA OBDELAVE

Slika 80: Ortofoto lokacije (Atlas okolja, 2015).

Slika 77: Pogled B proti jugu (lasten vir, 2015).

Slika 78: Pogled C proti jugozahodu (lasten vir, 2015).

D C

A B

Slika 79: Pogled D proti severu (lasten vir, 2015).

4.7

SKLADNOST S SPLOŠNIMI SMERNICAMI RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA

4.7.1 MEDNARODNI DOKUMENTI 1. STRATEGIJA EU ZA PODONAVSKO REGIJO (Evropska komisija, 2011) Spodbuja načrtovanje mreže kolesarskih poti in trajnostne turistične infrastrukture na območju Donave ter njenih pritokov (Sava). Predvideva tudi vključevanje kombiniranih paketov kolesarskih, železniških in rečnih aktivnosti v turistično ponudbo.

4.7.2 NACIONALNI DOKUMENTI 1. STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENSKEGA TURIZMA 2012-2016 (Vlada RS, 2012) Dokument opredeljuje razvoj celovite kolesarske mreže s pripadajočo infrastrukturo in mednarodnimi povezavami.

Slika 81: Vizija Srca Slovenije (Srce Slovenije, 2011).

2. STRATEGIJA RAZVOJA TURISTIČNEGA PRODUKTA KOLESARJENJE V SLOVENIJI (STO, 2005) Temeljni strateški cilj je povečanje števila turistov kolesarjev na celotnem ozemlju Slovenije. Strategija v prvem razvojnem cilju predvideva razvoj nacionalne mreže kolesarskih poti in izgradnjo kolesarske infrastrukture, vključno z območjem ob reki Savi (Ljubljana-Litija-Zasavje-Posavje-Sevnica-Čatež ob Savi). Zajema tudi vzpostavitev kolesarskih informacijskih točk in povečanje prepoznavnosti Slovenije kot kolesarjem prijazne turistične destinacije (peti cilj). Pri tem je poudarjeno sodelovanje s Slovenskimi železnicami za hitrejši in kvalitetnejši prevoz koles in kolesarjev. 3. OPERATIVNI PROGRAM ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V OBDOBJU 2014-2020 (SVRK, 2005) EU sofinancira izgradnjo državnega kolesarskega omrežja, ki ga programsko upravlja Direkcija RS za ceste. Kategorizacija odsekov državnih kolesarskih povezav opredeljuje tudi relacijo Šentjakob-Litija-Zagorje-Trbovlje-Hrastnik-Rimske Toplice.

4.7.3 LOKALNI DOKUMENTI 1. DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE LITIJA (Občina Litija, 2007) Dokument v okviru izgradnje površin za rekreacijske namene predvideva asfaltirane kolesarske in rolarske poti z ustrezno urbano opremo vzdolž reke Save. 2. ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LITIJA (2010) Za zagotavljanje prometne varnosti se vzpostavi javno mrežo kolesarskih poti in kolesarskih parkirnih mest. 3. STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LITIJA (Občina Litija, 2007) Predvideva obnovo in nadgradnjo kolesarskih poti z namenom vključevanja v občinsko turistično ponudbo. 4. STRATEGIJA RAZVOJA IN TRŽENJA TURIZMA SRCA SLOVENIJE KOT TURISTIČNE DESTINACIJE (Srce Slovenije, 2011) Razvojni center Srce Slovenije uvršča kolesarski turizem v sekundarno turistično ponudbo (primarna obsega naravne in kulturne znamenitosti) s pomembnim potencialom za razvoj integralnih turističnih proizvidov.

OSNOVNA NAMENSKA RABA, merilo 1:10 000 Območja stanovanj

Kmetijska zemljišča

Območja centralnih dejavnosti

Gozdna zemljišča

Območja proizvodnih dejavnosti

Površinske vode

Območja zelenih površin

Predvidena obvoznica Litija in Šmartno

5. ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE LITIJA (2010) V 10. členu OPN je kot prioritetni projekt na področju prometne infrastrukture izpostavljena izgradnja obvoznice ob mestu Litija. Izgradnja obvoznice bo omogočila umiritev prometa v območju mestnega središča ter izboljšala prometno varnost. Predlagani sta dve različici (predorska in pobočna), a je ekonomsko upravičena le pobočna obvoznica. Z izgraditvijo obvozne ceste je v Litiji predviden še en most čez reko Savo. Litijska obvoznica se bo povezala z že obstoječo šmarsko ter skupno zmanjšala prometno obremeljenost znotraj obeh mest. . LI-43 Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 (2006) Veljaven OPPN. . LI-42 Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 (2006) Z Odlokom o OPN občine Litija je ta prenehal veljati, razen za območje LI-43. Predvidena je bila izdelava OPPN za namene športa, rekreacije in oddiha ali za potrebe izgradnje objekta, ki bi služil športnim, rekreacijskim ali drugim podobnim dejavnostim, lahko tudi izgradnji Wellness centra. Predvidena je izdelava novega OPPN za namen športa in rekreacije. . LI-64 Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del (2006) Veljaven OPPN. . LI-48 Predvidena izdelava OPPN za ureditev športnega parka, z odprtimi in zaprtimi športnimi objekti ter pripadajočimi parkirnimi površinami. Ob izdelavi OPPN je potrebno izdelati prometno študijo za območje OPPN in povezave s sosednjimi območji. Upoštevati je treba določbo 10. točke 40. člena Odloka o OPN Litija. Obstoječi OPPN.

Shema 45: Namenska raba zemljišč (lasten vir, 2015).

STANOVANJSKE POVRŠINE enodružinska gradnja

GOSPODARSKE CONE

POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT OPPN LI-48

OSREDNJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI OPPN LI-43

NAJBOLJŠA KMETIJSKA

POVRŠINE ZA STANOVANJSKE ODDIH, POVRŠINE REKREACIJO IN ŠPORT enodružinska gradnja OPPN OPPN LI-64 LI-42

Slika 83: Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del (OPN Občine Litija, 2010).

Slika 82: Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 (OPN Občine Litija, 2010).

Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 Predvidena je izdelava OPPN za namene športa, rekreacije in oddiha ali za potrebe izgradnje objekta, ki bi služil športnim, rekreacijskim ali drugim podobnim dejavnostim, lahko tudi izgradnji Wellness centra. V objektu je dopustno zgraditi kurilnico za pokrivanje energetskih potreb širšega območja, pod pogojem, da je ta del objekta očem skrit – torej je pretežno zgrajen v kletni etaži (v zemlji), nadzemni deli stavbe pa morajo biti namenjeni osnovni, že opredeljeni dejavnosti. Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta je namenjeno javni gospodarski infrastrukturi, pri čemer je v skladu s programsko zasnovo 40 % površin območja namenjeno komercialnim dejavnostim, 60 % površin območja pa športno rekreacijskim dejavnostim. OLN ureja novogradnje s pripadajočimi parkirišči na severnem delu, namenjenem poslovnim, storitvenim, trgovskim, kulturnim, gostinskim in razvedrilnim dejavnostim. Južni del je namenjen športnim in rekreacijskim dejavnostim s športnim objektom, rekreacijskimi površinami, igrišči in zelenimi parkovnimi površinami. Vsa igrišča na območju so zasnovana v skladu s standardi velikosti igrišč in jih je možno uporabljati kot klubska ali javna igrišča samostojno, pa tudi kot uporabo za osnovne in srednje šole. V enem od objektov je potrebno zasnovati kegljišče. Izbira rastlinskih vrst in razmestitev v območju parkovne površine je predmet projektne dokumentacije.

Shema 46: Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa - LR1 (lasten vir, 2015).

Shema 47: Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del (lasten vir, 2015).

Parkovna površina na jugu območja se nameni za aktivno in pasivno rekreacijo (doživljanje, opazovanje, sončenje). Celotna parkovna površina se opremi s potmi, počivališči in ustrezno drevnino ter po potrebi tudi z enoletnicami. Otroška igrišča se namenijo za starostne stopnje 3-6 let in 6-12 let, z možnostjo nadzora igre. Športna igrišča so namenjena za igro višjih starostnih stopenj in odraslih v smislu aktivne rekreacije. Razporeditev športnih in rekreacijskih površin je razvidna iz ureditvene situacije. Vse natančne podatke o igriščih in njihovi izvedbi ter celotni mikrourbani opremi bo obsegala projektna dokumentacija za ureditev okolja ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del

Državna cesta

B C

Lokalne ceste

Predvidene lokalne ceste

Območje ureditvenega načrta je namenjeno stanovanjski gradnji enodružinskih hiš. Rešitev predvideva enakomerno razporeditev devetnajstih prostostoječih objektov in enega stanovanjskega dvojčka. Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja se nanaša na tri značilne morfološke enote, ki predstavljajo hkrati tri možne etape izgradnje naselja.

Glavni dostopi na območje Poslovno storitvene dejavnosti

Zelene, rekreacijske in športne površine Stanovanjske dejavnosti Predvideni objekti Zgrajeni objekt A,B,C,D,E

Maksimalno P+1

5.0 PROJEKTNI DEL 5.1

ZASNOVA LOGOTIPA KOLESARSKE POTI LITIJA - ŠMARTNO

Nova šolska rekreacijska kolesarska pot, ki bo povezovala Litijo in Šmartno pri Litiji bo imela svojo celostno grafično podobo. Vse oznake na poti (informativne table, razgledne ploščadi, smerokazi, zemljevidi ...) bodo del enotne grafične sheme. Osrednji del bo logotip povezovalne kolesarske poti. Logotip sestavljata abstraktni začetnici obeh krajev (L in Š). Črka Š predstavlja silhueto kolesa, njena strešica, oziroma črka L pa je poenostavljena oblika kolesarja. V zasnovani obliki je viden tudi znak za neskonočnost. Ta predstavlja željo po tem, da se varne in urejene kolesarske poti ne bi končale na mejah obeh občin, temveč bi se nadaljevale tudi zunaj meja, v neskončnost.

Shema 48: Zasnova znaka za kolesarsko pot Litija - Šmartno (lasten vir, 2015).

LITIJA

ŠMARTNO LŠ

LŠ S

5.2

ZASNOVA OMREŽJA KOLESARSKIH POTI

OŠ Gradec

Merilo 1:10000

Gimnazija Litija

Nogometno igrišče Litija

Širša okolica občine Litija je prepredena z velikim številom označenih kolesarskih poti preko mesta in podeželja. Problem, ki se pojavlja je trasa samih poti, ki povsod sovpada z lokalnimi in regionalnimi cestami. Sploh v poletnem času, si tako profesionalni in rekreativni kolesarji cestišče delijo še z motoristi in avtomobilisti, pri čemer so najbolj ogroženi prav kolesarji. Na območju se zato kaže velika potreba po varnih rekreacijskih poteh, ki bi na kolo zvabile domačine, ki gredo po opravkih in turiste. V povezavi z rekreacijo bi širše območje, kot turistična destinacija, potrebovalo tudi skupen turistično informacijski center, postavljen na vidno in dostopno mesto ob regionalni cesti Ljubljana-Zidani Most.

Tenis park AS

Športna dvorana Litija

Glasbena šola Litija-Šmartno

Za kvalitetno bivanje v Litiji in Šmartnem, je potrebno omogočiti zdravju prijazno in lažjo dostopnost domačinom do šole, službe in drugih storitvenih dejavnosti. Nova infrastruktura za alternativno in varno obliko prevoza lokalnemu prebivalstvu ter turistom je eden izmed ključnih dejavnikov.

OŠ Litija

Na zemljevidu je z rdečo prikazana shema najbolj optimalne šolske kolesarske trase, ki bi potekala ob manj prometnih obstoječih lokalnih cestah z manjšim naklonom. Na delu, kjer prečka reko Savo, bi bila potrebna dograditev kolesarskega pasu ob obstoječem mostu ali izgradnja dveh novih mostov. Ob šolskih objektih, železniški postaji in centru mesta Litija in Šmartno pri Litiji bi bila na voljo kolesa za vsakodnevno izposojo.

Sitarjevec

Z zeleno barvo so označene rekreacijske pešpoti na bližnje vzpetine in rekreacijska kolesarska pot in pešpot, ki bi potekala ob reki Reka preko Šmartnega pri Litiji do Litije na severu oziroma do naselja Gozd Reka na zahodu.

Šola

Nov turistično rekreacisjki center

Trgovina

Glavna šolska kolesarska pot

Kulturni objekti

Stranska šolska kolesarska pot

Rekreacijski objekt

Rekreacijska kolesarska pot in pešpot

Stanovanjski predel OŠ Šmartno pri Litiji Športna dvorana Pungrt

5.3

PROMETNI PROFILI ŠOLSKE REKREACIJSKE KOLESARSKE POTI Merilo 1:20 000

Prometni profil 1. NASELJE PEŠPOT DVOSMERNA CESTA DVOSMERNA KOLESARSKA STEZA NASELJE Prometni profil 2. HRIB DVOSMERNA CESTA DVOSMERNA KOLESARSKA POT IN PEŠPOT ZELENJE

Slika 84: Ortofoto s šolsko rekreacijsko kolesarsko potjo Litija - Šmartno (Atlas okolja, 2015).

Prometni profil 3. TRAVNIK DVOSMERNA KOLESARSKA POT IN PEŠPOT TRAVNIK REKA OŠ Gradec

Turistično rekreacijski center

Glasbena šola Litija - Šmartno

OŠ Litija

Prometni profil 2

Prometni profil 1 Prometni profil 3

OŠ Šmartno pri Litiji

5.3.1 PROMETNI PROFIL 1

Prerez, merilo 1:50

0,25

0,5

3,5

0,5

2,25

0,25

2,25

4,2

0,25

NASELJE PEŠPOT DVOSMERNA CESTA DVOSMERNA KOLESARSKA STEZA NASELJE

1,2

5.3.2 PROMETNI PROFIL 2

Prerez, merilo 1:50

4,2

HRIB DVOSMERNA CESTA DVOSMERNA KOLESARSKA POT IN PEŠPOT ZELENJE

0,5

2,25

3,95

0,25

0,8

0,25

5.3.3 PROMETNI PROFIL 3 Prerez, merilo 1:50

2,25

0,25

TRAVNIK DVOSMERNA KOLESARSKA POT IN PEŠPOT TRAVNIK REKA

0,25

5.4

Shema 49, 50, 51, 52, 53, 54: Umestitev objekta in parka v prostor (lasten vir, 2015). 1. Veliko območje grmičevja, travnika ter parkirišč

2. Spuščanje terena proti cesti

KONCEPT UMESTITVE V PROSTOR

Umestitev objekta v prostor se prilagaja linijam prostora. Na območju je velika travniška površina, poleg pa so trgovinski objekti s parkirnimi prostori ter stanovanjski bloki. Okoliški elementi s svojimi linijami ustvarjajo razčlenjenost parkovnega prostora z zalomljenimi pasovi. Motiv dolgih pasov izhaja iz dolgih linij pokošene in pograbljenje trave, ki se na lokaciji pojavlja skozi leto. Z novo ureditvijo so za vzhodu ohranjeni te naravni pasovi, na zahodu pa jih abstraktno upodablja nova parkovna ureditev. Objekt je od glavne ceste in krožišča odmaknjen zaradi elementa hrupa. Odmik od glavne ceste ustvari tudi veliko površino za trg pred objektom. S tem je delno ohranjena tudi trenutna funkcija območja (vsakoletna krožna površina za kres). Lokacija se spušča od juga proti severu, zato je objekt postavljen na severni del, da je ohranjen najlepši pogled na južne površine travnika in dreves.

3. Odmik objekta od glavne ceste (spredaj nastane trg)

4. Poravnava objekta in parka z linijami okolice

5. Glavni pogledi iz objekta na park in okolico

6. Glavni pogledi iz okolice na objekt in park

vhod trgovine

vhod drive in

Objekt se proti severu zapira, z izjemo steklenega razstavnega prostora za sladice, ki je postavljen v liniji pogleda iz vhoda trgovine. Na ta način obiskovalci trgovine vedno pri izhodu opazijo vitrino slaščic. Glavni vhod je iz zahodne strani preko trga. Okoliški stanovanjski bloki z novim objektom tako zaokrožijo površino trga in usmerjajo proti vhodu. Drive in je postavljen v linijo obstoječe ceste, da je omogočen direkten obisk, ki pa ne ovira ceste do trgovin. Proti jugu se objekt odpira na športno rekreacijski park in zelenje.

razstava sladic

bloki

zelenje

rekreacijski park

5.5

ZASNOVA URBANISTIČNE UREDITVE

Urbanistična zasnova ožje lokacije v večji meri upošteva veljaven Občinski prostorski načrt Občine Litija ter Odlok o ureditvenem načrtu Ježa - zgornji del. Umeščenost novega turistično rekreacijskega centra prav tako sovpada z delno preklicanim Odlokom o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa. Glavna linija parkovne ureditve povzema linije okoliških objektov. Znotraj parka se zvrstijo rekreativne dejavnosti (turistično rekreacijski center kot izhodišče kolesarskih poti, otroška igrala, peskovniki, igrišča za odbojko idr.) Na zahodni strani rekreacijskega parka je predviden športni park z igriščem za košarko in mali nogomet ter mrežno zazelenitvijo.

Shema 55: Zasnova urbanistične ureditve (lasten vir, 2015).

Živahen športni park ob glavni cesti se preko otroških igrišč z družinskimi rekreativnimi dejavnostmi izteče v mirno naravno parkovno ureditev s pešpotmi in piknik prostori. Vse tri rekreativne pasove prečka in povezuje kolesarska pot.

Shema 56: Zasnova urbanistične ureditve (lasten vir, 2015).

CESTE

PLOŠČAD PRED PARKOM

PARKIRIŠČA

TURISTIČNO REKREACIJSKI PARK

OBJEKTI

ZELENJE

KOLESARSKE POTI

PEŠPOTI

KOLESARSKA POT (asfalt) TRAVNATA POVRŠINA DREVORED (breze) OTROŠKO IGRIŠČE (les in pesek) MEANDER GLAVNE PEŠPOTI (brušeni prodniki) PAS ZUNANJEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA (les) STOJALA ZA KOLESA (les in kovina) NOVA PARKIRIŠČA ZA OBISKOVALCE (trava) POKRITA KOLESARNICA

5.6 PROGRAMSKA ZASNOVA REKREACIJSKEGA PARKA Merilo 1:1000 V skopu parkovne ureditve turistično rekreacijskega centra so vključene različne prostočasne športne dejavnosti (minigolf, pinkponk, igrišče za odbojko in badminton, fitnes na prostem ...), otroška igrišča, urbana oprema (klopi, luči, koši za smeti, stojala za kolesa) ter mreža pešpoti in kolesarskih stez, ki se nadaljujejo v naravno krajino okolice. Pred objektom je urejen trg, katerega glavni element je večnamenska kovinska krožna ploščad, za postavitev tradicionalnega kresa.

RAZSTAVNI PROSTOR ZA SLAŠČICE DRIVE IN SLAŠČICE IN SMOOTHIJI DOSTAVA

Shema 57: Ceste, pešpoti in kolesarske steze (lasten vir, 2015).

VZHODNI VHODNI AMBIENT Z DREVESOM ZAHODNI VHODNI AMBIENT Z DREVESOM GLAVNA PEŠPOT DO OBJEKTA (brušeni prodniki) SLAŠČIČARNA IN TIC NOTRANJI RAZSTAVNI IN VEČNAMENSKI PROSTOR OTROŠKO IGRIŠČE (les in pesek) FITNES NA PROSTEM KROŽNA TLAKOVANA UREDITEV ZA KRES (kovina) POVEZOVALNA PEŠPOT (brušeni prodniki) KLOPI OKROG KRESA KOLESARSKA STEZA (s pasom za počasno vožnjo) MEANDER GLAVNE PEŠPOTI (brušeni prodniki) IGRIŠČE ZA ODBOJKO FITNES NA PROSTEM TRIBUNE NA TERENU HRIBA(les in kovina) STOJALA ZA KOLESA (les in kovina) IGRIŠČE ZA BADMINTON DREVORED (breze) SANKALIŠČE (ni ovir na poti)

MINIGOLF V DVEH NIVOJIH STOPNICE / KLOPI KLOPI NA TERENU HRIBA (kovina in les) PEŠPOT PREKO HRIBA (prodniki in kovinski rob)

PROSTORI ZA PIKNIKE RAZPRŠENA ZASADITEV DREVES (platane)

5.7 Slika 85: Krožno otroško igrišče (Mørk, 2013).

Slika 87: Klopi se prilegajo terenu (Tungthunya, 2014).

Slika 86: Lesene table zunanjega razstavnega prostora (Irby, 2015).

PRIMERI PARKOVNIH ELEMENTOV

Slika 89, 90, 91: Lesena urbana oprema in enotna grafična podoba oznak ob kolesarski poti v Bohinju (lasten vir, 2015).

Slika 88: Vijuganje poti po terenu (lasten vir, 2014).

Slika 92: Rolkarski park v Novi Gorici s tribunami v terenu (lasten vir, 2014).

Slika 93: Makete različnih variant zlaganja klopi, stojal za kolesa in košev za smeti (lasten vir, 2015).

5.8

URBANA OPREMA REKREACIJSKEGA PARKA

Urbana oprema v rekreacijskem parku in ob novih kolesarskih poteh je sestavljena iz masivnega lesa in kovinskega profila. Na isti način so izvedene klopi, razstavni panoji, stojala za kolesa, luči in koši za smeti.

Slika 94: Razstavni pano (lasten vir, 2015).

Slika 95: Klop (lasten vir, 2015).

5.9

Shema 58, 59, 60, 61, 62: Oblikovna zasnova objekta (lasten vir, 2015). 1. Tlorisna površina razrezana na pasove.

1. Najvišja dopustna višina razrezana na pasove.

KONCEPT OBLIKOVNE ZASNOVE OBJEKTA

Oblikovna zasnova turističnega objekta izhaja iz zalomljenih pasov širše lokacije. Pasovi predstavljajo glavno vodilo tudi pri oblikovanju objekta. Površina je razrezana na različno velike dele (5 in 10 m), ki so višinsko in tlorisno zamaknjeni. Zamikanje volumnov in linij se pojavlja v tlorisu in prerezu kozolca, ki je značilen za širše območje Litije in Šmartnega. Visoke volumne (5 m) povezuje pas nizkega volumna (3 m). Povezovalni pas je glavno središče dogajanja, tako v slaščičarni (obiskovalci) kot v kuhinji (zaposleni). Iz nizkega povezovalnega pasu se v javnem delu proti vzhodu in zahodu odpirajo visoki prostori. V zasebnem delu je povezovalni pas delno povezan z vhodom za zaposlene in dostavo na vzhodu, na zahodu pa je povezava le preko skupne stene z vodnimi napeljavami (sanitarije in kuhinja).

2. Tlorisna razgibanost s poglabljanjem vmesnih pasov.

2. Višinska razgobanost z znižanjem vmesnih pasov.

3. Glavni pas povezuje stranske volumne,

3. Nižji glavni pas povezuje stranske visoke volumne.

4. Tlorisno prepletanje zunanjosti in notranjosti,

4. Višinsko prepletanje zunanjosti in notranjosti.

5. Glavni pogledi na objekt.

5. Glavni pogledi na vhode in komunikacije objekta.

Najpomembnejši pogledi na objekt so iz ceste in od stanovanjskih blokov na zahodu, od vhoda trgovine na severuvzhodu in iz rekreacijskega parka na jugu.

Shema 63: Zasnova objekta (lasten vir, 2015).

5.10 KONCEPT PROGRAMSKE ZASNOVE OBJEKTA Turistično rekreacijski center je razdeljen na javni del za obiskovalce in zasebni del za zaposlene. Javni in zasebni del se prepletata v vhodnem delu objekta kjer je sprejemni pult s turističnimi informacijami ter slaščičarno. Osrednji javni del je opremljen z internetno dostopno točko in tabličnimi računalniki in je namenjen druženju, povezovanju in spoznavanju turistov z domačini. Velika miza, ki steče skozi prostor omogoča tudi izvedbo delavnic ročnih spretnosti. V večnamenskem prostoru so poleg razstav lokalnih umetnikov, lahko organizirana tudi potopisna predavanja. Javni del se preko izhodov na zahodu, jugu in severu nadaljuje tudi v zunanji parkovni prostor. Proti severu in jugu se nadaljuje pas zunanjega razstavnega prostora. Prepletanje zunanjosti z notranjostjo je še bolj poudarjeno s panoramskimi drsnimi steklenimi površinami na zahodu, vhodu in jugu. V poletnih mesecih objekt deluje kot prehoden, odprt paviljon, ki s turističnimi informacijami in domačimi slaščicami vabi tako turiste kot domačine. Javne sanitarije so za turiste in obiskovalce dostopne iz zunanje strani in iz notranjega prostora (po suhem in toplem). Vhod od zunaj je odprt ves čas, tudi kadar slaščičarna in TIC nista odprta. V tem primeru so povezovalna vrata zaklenjena, omogočen pa je dostop do garderobnih omaric, kamor kolesarji lahko zaklenejo odvečno prtljago. Shema 64: Javni in zasebni prostori (lasten vir, 2015).

Shema 65: Programska razporeditev (lasten vir, 2015). 1

5 m

DRIVE IN (hrana in informacije)

V turistično rekreacijskem centru si obiskovalci lahko izposodijo kolesa, rolarje in pripadajočo zaščitno opremo. Točke za izposojo koles so locirane na vseh ključnih točkah celotnega območja kolesarske poti (pred šolami idr.). Za obe igrišči so na voljo tudi žoge in loparji, možna pa je tudi izposoja opreme za minigolf.

POKRITA KOLESARNICA OBISKOVALCI

KURILNICA RAZSTAVA SLAŠČIC

ZAPOSLENI

KUHINJA (hladne jedi) GARDEROBE ZA ZAPOSLENE KUHINJA (tople jedi) ČISTA POSODA DOSTAVA POMIVALNICA PISARNA ZA ŠEFA KUHINJE SLAŠČIČARNA TIC IN PRODAJALNA SPOMINKOV SLAŠČIČARNA IN INTERNETNA TOČKA RAZSTAVNI PROSTOR, POTOPISNA PREDAVANJA ZUNANJA TERASA JAVNE SANITARIJE Z GARDEROBO ZA OBISKOVALCE

5.11 KONCEPT FUNKCIONALNE ZASNOVE OBJEKTA Glavni vhod v objekt za obiskovalce je poglobljen steklen del na zahodni strani, stranska pa sta iz severne in južne. Vhod v pokrito kolesarnico je iz vzhoda, v razstavni del in javne sanitarije pa iz juga. Okence za drive in (sladice, smoothije, prigrizke in turistične informacije) je na zahodni strani objekta, poleg pisarne za uslužbenca. Zraven je tudi pisarna šefa kuhinje, ki nadzoruje in usklajuje potek dela. Kuhinja je razdeljena na del za pripravo toplih jedi in del za pripravo hladnih jedi. Ločen prostor je pomivalnica umazane posode, kamor jo lahko dostavijo tako iz kuhinje kot iz slaščičarne. Poleg kuhinje pa je tudi shramba jedi in čiste posode. Vhodi za zaposlene so ločeni od vhodov za obiskovalce. Glavni vhod za zaposlene je iz severne strani, vhod za dostavo in v kurilnico pa se nahaja za vzhodni strani. Poti obiskovalcev in zaposlenih so ločene. Križajo se le poti strežnega osebja in obiskovalcev v slačičarni. Vhod v sanitarije je od zunaj in od znotraj, vmes pa se nahaja garderoba z garderobnimi omaricami za obiskovalce.

Shema 66: Vhodi (lasten vir, 2015).

Shema 67: Poti skozi objekt (lasten vir, 2015).

5 m

POTI OBISKOVALCEV POTI ZAPOSLENIH POTI ZNOTRAJ KUHINJE

DRIVE IN

GLAVNI VHOD

5.12 KONCEPT MATERIALNE ZASNOVE OBJEKTA - TLORIS TAL Merilo 1:200 Tla v objektu so iz naravnih slovenskih materialov. Glavne pešpoti, ki vodijo do vhodov so tlakovane z rezanimi prodniki, da je površina ravna in uporabna tako za pešce in kolesarje, kot tudi za rolarje. Tlakovana površina s savskimi prodniki se nadaljuje tudi v vstopni del TIC-a in slaščičarne. Enak tlak je uporabljen še za tlakovanje vhodnega hodnika pri javnih wc-jih ter v pokriti kolesarnici, kurilnici in prostoru za dostavo. Rezani prodniki so tako uporabljeni pri prehodu iz zunanjega prostora v notranjost objekta. Na ta način se v javnem delu objekta zabriše meja zunaj - znotraj. Vzhodni del slaščičarne, ki je zaokrožen s kaminom je tlakovan z masivnim hrastovim parketom, ki skupaj z plamenom ognja daje občutek intimne domačnosti. Kamin se vidi iz vseh vhodov v javni del objekta. Ta kotiček je še posebej aktualen v zimskih mesecih. Lesen tlak je prisoten v razstavnem prostoru in se nadajuje proti severu in jugu tudi preko zunanjega razstavnega pasu v parku. Hrastov parket je prisoten še v pisarni, ki je materiano ločena od poti iz kuhinje do okenca za drive in. Za prostore, kjer je prisotna voda (sanitarije in kuhinja) je uporabljen svetel marmor Hotavlje. Strop objekta je v večini prostorov v lesu (vidna lesena mozničena konstrukcija). Material se spremeni le v kuhinjskem prostoru, kjer je zaradi napeljav (zračenje ...) strop spuščen in izdelan prezračevan strop iz modularnih elementov iz nerjavečega jekla. V stropu so tudi odprtine za svetlobnike ter dimnik.

5.13 MOTIVI IZ OKOLICE

Skica 11: Zamikanje linij kozolca (lasten vir, 2015).

ZAMIKANJE RAVNIH LINIJ KOZOLCA Kozolec ki se pojavlja v okolici Litije in Šmartnega pri Litiji je kombinacija dvojnega in nizkega kozolca. Temelji so betonski, steber, letve za obdevanje in strešna konstrukcija so leseni, dvokapne strehe pa so pokrite z opeko (Juvanec, 2007). Glavni tlorisni liniji kozolca sta vzporedni. Horizontalne linije glavne strehe nizkega kozolca ter stranskih streh dvojnega kozolca pa so zamaknjene. KROŽNI TLORIS OGLARSKE KOPE Oglarska kopa je sestavni del pri procesu nastajanja oglja vseh vrst. Oglarjenje ima na Dolah pri Litiji že dolgo tradicijo, ki se je ohranila vse do danes. Oglarstvo je pomemben element lokalne kulturne dediščine in je ena redkih dejavnosti, ki še ohranja prvinski stik človeka z gozdom (Dole.si, 2015). Srednje velika kopa mora imeti kopišče s premerom 5 do 10 metrov. Tlorisna zasnova kope je krožna. MEANDER REKE SAVE V LITIJI Reka Sava v Litiji naredi svoj značilen meander ali okljuk, s katerim mesto razdeli na dva dela. Na desnem bregu se je razvilo mestno jedro Litije, na levem bregu pa je naselje Gradec s Predilnico Litija in železniško progo. Oba dela Litije povezuje le en most čez Savo, ki je obenem tudi glavna prometna povezava Ljubljane z Zasavjem.

Skica 12: Meander reke Save (lasten vir, 2015).

Skica 13: Krožni tloris kope (lasten vir, 2015).

PASOVI POKOŠENE TRAVE V času košnje (trikrat ali štirikrat na leto) se na lokaciji začasno pojavljajo dolge linije (redi) pokošene in pograbljenje trave, ki zaznamujejo lokacijo.

5.14 MATERIALI IZ OKOLICE KOVINA Litija spada med najstarejše rudarske kraje saj segajo začetki že v starejšo železno dobo. Hrib Sitarjevec je bil bogat z rudo iz katere so pridobivali predvsem svinec, pa tudi živo srebro, barit in cink. V topilnici so topili domačo pa tudi uvoženo rudo. V Šmartnem pri Litiji je tovarna Herz kovina, ki izdeluje različne kovinske izdelke. LES Zaradi velikih gozdnih površin je bila nekdaj zelo močna tudi lesnopredelovalna industrija (Lesna industrija Litija, Furnirnica, SVEA), ki se je v prvem desetletju novega tisočletja umaknila večjemu številu zasebnih predelovalcev lesa – mizarjem in tesarjem. KAMEN V okolici Litije in Šmartnega pri Litiji so številni delujoči kamnolomi. Kopljejo predvsem pesek, ki je uporaben za številna gradbena dela. V Hotiču je Peskokop in betonarna, kjer iz reke Save z naravno tehnologijo pridobivajo prodnike, pesek in mivko.

Slika 96: Savski prodniki (Njiva d.o.o., 2015).

Slika 97: Mivka (lasten vir, 2015).

V širši okolici novega turistično rekreacijskega centra je tako že pestra izbira materialov, zato so v projektu uporabljeni za zunanje in notranje tlake. Za glavno pešpot so uporabljeni savski prodniki. V območju parkovne ureditve so prodniki rezani, da je površina ravna in zato primerna za različne aktivnosti (rolanje, rolkanje, učenje vožnje s kolesom, skirojem) in obiskovalce (otroške vozičke, invalidske vozičke). Na območju, kjer se pot iz parka nadaljuje preko travnika čez hrib, pa se tlak poti spremeni iz rezanih prodnikov v navadne v kombinaciji s peskom. Na območju otroških igrišč se poleg peskovnikov z mivko pojavlja tudi les v kombinaciji s kovino za konstrukcijo igral. Vsa urbana oprema (klopi, razstavni panoji, luči, koši za smeti, stojala za kolesa) so iz masivnega lesa in kovinskih profilov. Lokalni smrekov les je uporabljen za konstrukcijo objekta, ter v kombinaciji s kovino za notranjo opremo. Hrastov les pa se pojavlja v obliki masivnega hrastovega parketa.

5.15 ZASNOVA FASADNEGA OVOJA IN KONSTRUKCIJE MASIVNA LESENA BIO GRADNJA (Ekoart, 2015) Podjetje EKOART je proizvajalec in izvajalec bio sistema masivne gradnje brez uporabe lepil. Križnomozničen sistem izdelave masivnih stenskih ali stropnih/ strešnih elementov z imenom iQwood je slovenski produkt, ki je zaščiten s patentom ter je CE certificiran na evropskem inštitutu v Karlsruheu v Nemčiji. Inovativna rešitev iQwood predstavlja združitev starih tradicionalnih tehnik in znanj o graditvi zdravih in trajnih lesenih objektov samo z masivnim lesom ter najsodobnejše proizvodne tehnologije.

Slika 98, 99, 100, 101: Lesena masivna nizkoenergijska hiša v Mirni peči (lasten vir, 2015).

iQwood naravna gradnja se uvršča med najboljše rešitve za zdravo bivanje človeka – to je bio gradnja z izključno samo naravnim, neokrnjenim masivnim lesom, ki nima popolnoma nobenih primesi. Z vodenjem proizvodnje ima EKOART kontrolo nad lesom od hloda preko deske do končnega produkta. Slovenski les se tako z znanjem in sodobno dovršeno tehnologijo uporabi in na koncu vgradi tam, kjer je posekan. S tem izveden objekt ne porabi skoraj nič sive energije. Prednosti masivne bio gradnje so: . velika toplotna stabilnost proti poletnemu pregrevanju, . bistveno večja akumulacija v primerjavi s skeletno gradnjo, . večja statična nosilnost, . požarna odpornost, . poplavna odpornost, . gradnja povsem brez lepil in velike količine kovinskih veznih sredstev, . konstrukcijske stene so lahko izvedene v vidni kvaliteti kot končna obloga, . masivna stena na topli/suhi strani je trajna in ni izpostavljena, vremenskim vplivom (v primerjavi z »brunaricami«), . omogoča doseganje pasivnega standarda in zrakotesnosti, . omogoča izvedbo vseh vrst fasad.

SISTEM GRADNJE IQ WOOD (iQwood, 2015) Masivnost hiš je tradicionalno cenjena lastnost, saj prinaša poleg trdnosti in trajnosti tudi večjo toplotno akumulacijo in zvočno izolacijo kot zelo pomembni lastnosti. Ravno pomanjkljivost mase je največkrat očitek montažni gradnji. iQwood sistem gradnje združuje prednosti klasične gradnje (masivnost, trdnost, trajnost, velika toplotna akumulacija) in montažne gradnje (hitrost gradnje, suhi elementi, hitra vseljivost). Poleg tega je povsem naraven in izpolnjuje zahteve gradbene biologije za izgradnjo naravne in zdrave hiše ter optimalnega bivalnega okolja. iQwood elementi so iz povsem naravnega bio masivnega lesa, pri čemer poleg skrbno izbranega in obdelanega lesa ne vsebuje prav ničesar drugega (100 % samo les brez vseh primesi, kemikalij, ipd.). Takšen gradbeni element ni samo povsem naraven in ekološki za razliko od lepljenega lesa, ki vsebuje precejšnje količine umetnega lepila, ampak ima številne prednosti: večja toplotna akumulacija, difuzijska odprtost (stena „naravno diha“), višja potresna in požarna varnost (ni strupenih plinov od gorenja lepil), poplavna odpornost, itd.

Slika 102, 103: Fasadne lamele iz macesnovega lesa (lasten vir, 2015).

Poplava v iQwood objektu ne povzroči trajnih problemov, ker so elementi med seboj povezani samo mehansko z lesenimi mozniki in ne z lepilom ali drugimi snovmi. Les tako samo „popije” vodo, pri temu pa ne poškoduje celotnega elementa, ker ima prostor za razširitev (nakaj milimetrov). Ko pa se elementi spet posušijo, se sami vrnejo v prvotno stanje. Lepljeni leseni elementi za razliko nimajo teh lastnosti in so ob poplavi praktično uničeni. Les se v takih elementih „napije” vode, pri čemer se sloji razširijo ter odstopijo od lepila in povzročijo, da konstrukcija ni več trdna. Ko se les posuši, se element, ki je bil izpostavljen vodi, ne vrne več v prvotno stanje, saj lepilo ne more ponovno zlepiti lesnih slojev elementov v celoto. iQwood objekti zagotavljajo zelo visoko stopnjo potresne varnosti. Les je že naravno precej fleksibilen material za razliko od togih klasičnih gradbenih materialov. Mehanski spoji sten z lesenimi mozniki pa omogočajo dodatno prilagodljivost v primeru ekstremnih potresnih sunkov. iQwood elementi nudijo visoko stopnjo požarne varnosti. Trden bio masivni leseni element gori zelo šibko, ker se površina ob stiku z ognjem počasi spreminja v ogljik (karbonizira) in tako tvori naravno zaščito lesa pred ognjem (naravna samozaščita). Lahko se zanesemo na zelo dobre vrednosti požarne varnosti (požarno varni standard R120).

iQwood zunanje stene imajo izolativne lastnosti na nivoju svetovnega rekorda v toplotni izolativnosti nosilnih gradbenih materialov (toplotna prevodnost λ ≈ 0,08 W/mK). Noben drug gradbeni material, iz katerega lahko samo z enim materialom izdelamo nosilne gradbene elemente, ne dosega boljših toplotno izolativnih vrednosti. Masivni leseni elementi predstavljajo naravno zvočno izolacijo, saj se zvok preko sten ne prenaša v notranjost objekta, kakor se prenaša zvok preko sten klasično grajene hiše. Nekatere izvedbe imajo lahko dodatno zvočno izolacijo, ki je primerna za posebne zahteve po večji zvočni izolativnosti (npr. hoteli). Debeline iQwood sten se lahko gibljejo od 9 cm pa vse do 39 cm in več. Debelina in izvedba se prilagajata glede na statične in druge zahteve naročnika. iQwood stene, stropi in strehe prenesejo visoke statične in dinamične obremenitve, tako da so primerne tudi za visoke gradnje. Z bio masivnimi elementi so v Avstriji, Italiji in Nemčiji zgrajene številne visoke stavbe (npr. hoteli v šestih etažah, ipd.). V iQwood stenah lahko različne instalacije predizdelamo po meri, da vgrajene v masivno leseno steno (brez lepil ali drugih dodatkov). Instalacije pa se lahko izdelajo tudi naknadno površinsko, pri čemer se jih prekrije z vidno oblogo (les, ilovica, keramika, bio mavčne plošče). iQwood sistem omogoča izdelavo masivne strehe, ki daje zgradbi kompaktnost, trdnost, zrakotesnost (pomembno predvsem za vetrovna območja). iQwood naravna gradnja s svojimi strešnimi elementi hišo zapre in zaokroži zgornji leseni ovoj. Na temeljni strehi se nato izvedejo poljubne zaključne izvedbe streh (špirovci z izolacijo, poljubna vrsta strešne kritine idr.)

Slika 104, 105: Konstrukcija zunanjih sten in strehe z iQ wood elementi (iQwood, 2015).

Pravilno ohranjen masivni les (brez lepil in drugih dodatkov, brez izpostavljenosti višjim temperaturam med sušenjem, itd.) ohrani svoje naravne sposobnosti jemanja in oddajanja zračne vlage iz prostorov. Ne glede na letno dobo in zunanje vremenske temperature je v objektu zagotovljena stopnja zračne vlažnosti znotraj zdravega območja povsem brez dodatnih mehanskih naprav. Dodatek ilovice za stenske obloge ali druge gradbene materiale in dodatke lahko še poveča učinek samodejnega uravnavanja vlažnosti notranjih prostorov. Objekti z bio masivnimi lesenimi elementi (brez lepila in drugih dodatkov) so postavljeni predvsem v Avstriji, Nemčiji, na Norveškem in Japonskem. Zelo dobro so se obnesle na Japonskem zaradi svoje odpornosti na naravne ujme (potresi, viharne nevihte). Rok trajanja iQwood objekta je ob pogojih pravilne gradnje in vzdrževanja zgradbe v normalnem stanju praktično neomejen. Za nadzorovano postavitev zgradbe pri iQwood zagotavljajo 50-letno garancijo na nosilni del iQwood objekta glede njegove trdnosti in varnosti.

MATERIALI FASADE Glavni material na fasadi je macesnov les. Iz njega so vse vertikalne lamele. Les je predhodno sušen, na fasadi pa se naravno stara in z leti pridobi sivo barvo. Poglobljeni zaključki nižje strehe, nad steklenimi stenami pa so obloženi s ploščami naravnega kamna (marmor Hotavlje) v bež barvi. Zaključek strehe je izveden s tankim pasom temne pločevine, ki je zalomljena nad stikom dveh lesenih lamel oziroma dveh marmornih plošč. S tem je tekstura fasade kontinuirana po celotni višini.

Shema 68: Stik zaključne rebraste pločevine in marmorne obloge (lasten vir, 2015).

Slika 106: Pločevina (Dosch design, 2015).

Shema 69: Stik zaključne rebraste pločevine in lesene obloge (lasten vir, 2015).

Slika 107: Macesnov les (lasten vir, 2015).

Slika 108: Marmor (Marmor Hotavlje, 2015).

Slika 109: Način odpiranja drsnih elementov IFRAME (M SORA, 2015)

Slika 110: Detajl drsnega elementa IFRAME (M SORA, 2015)

TEHNIČNI DETAJLI OKNA in VRATA V objektu so predvidena okna treh vrst. Okna so zasenčena z INVISA sistemom Krpan žaluzij s potopnimi vodili. Za stekleno fasado je uporabljen IFRAME sistem, ki ga izdeluje podjetja M SORA. Sistem kombinira uporabo fiksnih in drsnih elementov, ki obsegajo profile in izolacijsko steklo. Vidna je le vertikala širine 20 mm. Na straneh so profili prekriti s priključnim profilom, ki zagotavlja da so vrata nepropustna za vodo in toga. Največja velikost drsnega elementa je omejena na 7 m². Debelina izolacijskega stekla pri troslojni zasteklitvi je 56 mm. Okvir zajema eno ali več vodil opremljenih s posebnim drsnim sistemom. Ta zagotavlja porazdelitev teže zasteklitve na celotno strukturo stavbe (M SORA, 2015). Ostala okna na fasadi so manjšin dimenzij (2,5 m x 0,5 m) z vidno jekleno obrobo, kot je izvedeno na referenčnemu primeru. Na isti način so predvidena tudi masivna lesena drsna in krilna vrata. Na ravni strehi so predvidena strešna okna podjetja VELUX. Okna so postavljena v prostorih, ki ne dobijo dovolj svetlobe skozi fasadna okna, oziroma se nahajajo v sredini objekta. S tem je omogočeno tudi dodatno prezračevanje prostorih z veliko vlage. Strešna okna so v vseh sanitarijah, tri strešna okna za ravno streho TCR pa so tudi v kuhinji (informativni izračun z Lux Kalkulatorjem).

Slika 111: Detajl oken in vrat (Futura home decorating, 2015)

Slika 112: Detajl VELUX svetlobnika TCR (VELUX, 2015)

5.16 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Stavba je pritlična z osrednjim traktom svetle višine 3 m in stranskimi volumni svetle višine 5 m. Njena skupna dolžina je 45 m in se na polovici prelomi pod kotom 20°. Na prelomu se srečata južni del za obiskovalce (slaščičarna, razstava, TIC) in severni del za osebje (kuhinja, sanitarije, shramba). Dilatacija vmes ni potrebna, saj je objekt pritličen, tla so po vsej površini enaka, dolžina objekta pa ni prevelika. Načrtovano je plitko temeljenje s pasovnimi temelji 70 x 80 cm (v glavnih oseh) ter 50 x 80 cm (v stranskih oseh). Med njimi je 15 cm izravnalnega betona. Temelji so prečno povezani s temeljnimi vezmi. Spodnji rob temeljev je pod nivojem cone zmrzovanja. Stenska in strešna konstrukcija sta iz CNC izdelanih križnomozničenih plošč debeline 21 cm, kjer je osnovno vezno sredstvo bukov moznik, ki masivni lesen element iz sedmih plasti desk veže v togo masivno konstrukcijo. Leseni paneli so na stiku stene in strehe privijačeni med seboj. Razpon med konstrukcijskimi osmi je večinoma do 6 m, kjer pa je razpon 12 m je načrtovana vmesna podpora (steber oz. stena). Predelne stene so prav tako iz mozničenih iQwood panelov debeline 15 cm.

Shema 70: Razstavljena konstrukcjska zasnova objekta

Lesena strešna plošča 21 cm

Lesene nosilne stene 21 cm

Leseni stebri 21 x 21 cm

AB temeljne vezi AB pasovni temelji 70 x 80 cm AB pasovni temelji 50 x 80 cm

5.17 TEHNIČNO POROČILO 5.17.1 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

Intervencijska pot (širina 8m) Intervencijska postavitvena (11 x 5 m) in delovna površina (12 x 7 m) Najdaljša evakuacijska pot (27 m) Zahtevana relevantna meja Relevantna meja objekta (največja na zahodni fasadi)

Zahodna fasada (relevantna meja 2,5 m)

Vzhodna fasada (relevantna meja 1 m)

Severna fasada (relevantna meja 1 m)

Merilo 1:1000

Pri projektiranju turistično rekreacijskega centra so bila upoštevana pravila požarne varnosti. V objektu sta načrtovana požarni alarm in varnostna razsvetljava. Predviden je sistem pršilnikov ter namestitev gasilnih aparatov. Vrata iz vseh delov objekta se odpirajo v smeri evakuacije. Krilna vrata imajo nameščene panične kljuke. V neposredni bližini glavnih drsnih vrat se lahko za povečanje požarne varnosti namestijo še dodatna krilna vrata, oziroma se stranska drsna vrata zamenjajo za krilna. Skladno z evropsko klasifikacijo so uporabljeni negorljivi materiali (beton, jeklo, kamen) evrorazreda A in težko gorljivi materiali evrorazreda D (les in lesni proizvodi), ki so zaščiteni z negorljivimi premazi ter ustrezno predimenzionirani (21 cm debela lesena nosilna stena). Požarna odporost predvidene lesene konstrukcija iz smrekovega lesa je med 20 do 70 minutami. Med gorenjem nastaja zaščitna plast, ki ščiti notranjost (smrekov les ima hitrost pooglenevanja 0,7-0,8 mm/min) (Glavnik in Jug, 2010). Zunanje stene in streha stavbe morajo biti zgrajene tako, da toplotno sevanje ne more povzročiti vertikalnega in horizontalnega prenosa požara po zunanjih stenah in strehah. Za izvedbo lesene macesnove fasadne obloge morajo biti zagotovljeni ustrezni požarno tehnični ukrepi za omejevanje širjenja požara po fasadi ter ustrezna gasilska intervencija v času 15 minut od poziva. Pri načrtovanju lesene fasade je za toplotno izolacijo potrebno uporabiti negorljiv material A1 ali A2 (TERVOL® DP - 3) (Pravilnik o požarni varnosti v stavbi, 2004). Omejeno je širjenje požara po stavbi za določen čas ter širjenje požara na sosednje objekte (najbližji je oddaljen 45 m). Pri stavbi s tlorisno površino do 600 m² mora biti zagotovljen vsaj peš dostop, za tiste med 600 m² in 6000 m² pa tudi intervencijski dostop z najmanj ene strani. Omogočen je varen dostop intervencijskih vozil do objekta na vzhodni in zahodni strani. Širina intervencijske poti na vzhodu je 3 m, na zahodu pa je zaradi ovinkov razširjena na 4,5 metrov. Zagotovljena je ustrezna svetla višina poti (vsaj 3,5 m) in naklon. Postavitvena površina (11 x 5 m) ter delovna površina za gasilske avtomobile (12 x 7 m) sta načartovani na vzhodni strani objekta. Stavba ima več evakuacijskih izhodov, zato je najdaljša pot iz prostora 27 m (dovoljena je 35 m). Zagotovljena je tudi najmanjša širina hodnikov na evakuacijskih poteh (1,2 m) ter izhodov (0,9 m).

5.17.2 DOSTOPNOST ZA GIBALNO OVIRANE Po Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi je objekt dostopen gibalno oviranim. Glavni vhod je dostopen preko velike ravne vstopne ploščadi ter vrat širine 3 m. Tudi vsi ostali vhodi in prehodi so ustrezno dimenzionirani za neovirano gibanje. Zagotovljene so tudi sanitarije za gibalno ovirane s površino 1,5 m za obračanje vozička, lahkimi drsnimi vrati s svetlo širino 1 m (najmanj 90 cm) in ustrezno višino školjke ter ostale opreme (0,9 - 1,2 m). Zagotovljena je večja površina stranišča (5,8 m²) od minimalne zahtevane (3,5 m²) z najkrajšo stranico prostora 1,6 m. Vhod v stranišče je dobro osvetljen tudi z naravno svetlobo. Po Priročniku za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru (Albreht idr., 2010) je tudi zunanja parkovna ureditev (z izjemo pešpoti preko hriba, kjer je naklon večji) načrtovana prijazno do gibalno oviranih. Pešpoti skozi park so ravne in široke več kot 1,5 m. Ovire na poti so višje od 30 cm, da jih slepi lahko zazna s palico. Načrtovana tlakovana površina je brez robnikov oziroma s stranskimi robniki višine največ 2 cm. Podlaga je trdna, nezdrsljiva in brez širokih fug. Zasnovan je talni taktilni vodilni sistem za varno prečkanje prometnih površin ter talne oznake, ki so v kontrastu z okoliškim tlakom (gladko-grobo, svetlo-temno). Javni prostor je tudi dobro osvetljen. Kolesarska pot je nivojsko ločena od pešpoti, kar predstavlja jasen varovalni znak slepim (v nasprotju z belo ločilno črto) ter ostalim pešcem, da se ne sprehajajo po kolesarski poti.

Slika 113, 114, 115: Talni taktilni vodilni sistem iz reliefnih oznak (Korenjak, 2014).

5.17.3 OGREVANJE

Tloris, merilo 1:2000

Ob vedno večjem prizadevanju za energijsko učinkovitost javnih objektov, je potrebno poleg energijsko varčnih konstrukcij načrtovati tudi primerne naprave za ogrevanje in hlajenje objektov, ki izkoriščajo obnovljive vire energije.

V lokalnem energijskem konceptu občine Litija (2011) so med cilji navedeni tudi učinkovita raba energije na vseh področjih, povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energije, bioplin itd.), zmanjšanje obremenitve okolja, spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, uvajanje daljinskega ogrevanja ter zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije. Glavni potencial obnovljivih virov v občini predstavljajo lesna biomasa, vodna energija in sončna energija. DOLGOROČNI PLAN Varianta 1: Širše območje, ki zajema trgovinske in predvidene kulturne objekte na severu (A), turistično rekreacijski center (B), stanovanjske bloke na zahodu (C) ter predvidene stanovanjske hiše na vzhodu (D), bi bilo vključeno v sistem daljinskega ogrevanja na obnovljivi vir energije - lesno biomaso. Kotlovnica za celotno območje bi bila v tem primeru umeščena v predviden kulturni kompleks A. V občini Litija že deluje nekaj mikrosistemov na lesno biomaso. Iz kotlovnice na lesno biomaso se na primer ogrevajo stanovanja, poslovni prostori in vrtec v Gabrovki. Varianta 2: Priključitev širšega območja na načrtovano plinovodno omrežje.

B D

Državne institucije omogočajo sofinanciranje projektov na področju ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov z nepovratnimi subvencijami za izdelavo investicijske dokumentacije in samo izvedbo projektov, kot so: energetski pregledi, študije izvedljivosti, priprava investicijske dokumentacije, investicijski projekti za izrabo obnovljivih virov energije, izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije, projekti soproizvodnje toplote in električne energije itd. Za daljinski način ogrevanja iz obnovljivih virov energije (izgradnjo razvoda sistema za oskrbo s toploto in hladom), bi lahko občina prav tako kandidirala za ugodno kreditiranje s strani Eko sklada.

KRATKOROČNI PLAN

Tloris, merilo 1:200 Nov objekt turistično rekreacijskega centra je v tem primeru načrtovan kot samostojna ogrevana enota, ki bi za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode uporabljala toplotno črpalko. Najbolj učinkovita je toplotna črpalka, ki izkorišča najbolj stabilen vir toplote ter ima visoko grelno število izmerjeno po novejših standardih. Vir energije (zemlja ali podtalnica) bi zato izbrali glede na podrobnejše raziskave. A

Varianta 1: ZEMELJSKI KOLEKTOR Zemlja ima na določeni globini kar nekaj mesecev na leto konstantno temperaturo, od 8 do 10 °C. To je dovolj, da objekt oskrbujemo samo s toplotno črpalko brez dodatnega kotla (monovalentno obratovanje). Za pridobivanje toplote iz zemlje z zemeljskim kolektorjem, mora biti njegova površina dvakrat večja od površine, ki jo želimo ogrevati. Obenem je potrebno upoštevati tudi izoliranost stavbe in strukturo tal (Director, 2008).

Prostora okoli stavbe je dovolj za postavitev zemeljskega kolektorja na globini 1 m do 1,5 m. Na ta način se že ogreva nekaj novogradenj v okolici.

Varianta 2: TOPLOTA PODTALNICE Povprečna temperatura podtalnice se giblje okoli 10°C ali več. Toplotne črpalke, ki izkoriščajo njeno toploto dosegajo najboljše izkoristke (grelna števila 5,0 ali več) in so zelo primerne za monovalentno obratovanje. Pred njenim načrtovanjem je potrebno vodo analizirati. Poročilo mora med drugim vsebovati podatke o globini in količini razpoložljive podtalnice ter podatke o vsebnosti železa, kalcija in mangana, ki so škodljivi za sistem. V vseh primerih, kjer pridemo v stik s podtalnico, moramo pridobiti ustrezna dovoljenja za namestitiev toplotne črpalke (vodno dovoljenje idr.). Za toplotno črpalko voda-voda potrebujemo dva vodnjaka. V črpalnega (sesalno vrtino) je vgrajena potopna črpalka, ki prečrpava podtalno vodo skozi uparjalnik toplotne črpalke, ter jo vrača v ponorni vodnjak. Vrtine se običajno vrtajo do globine 20 m (Director, 2008). Obe vrtini bi bili locirani v urbano ureditev v bližini kurilnice A. Od kurilnice bi bilo po objektu speljano centralno ogrevanje in hlajenje (talno). Dodatek centralnemu sistemu je kamin na drva, postavljen v centru javnega dela objekta, ki bi v prostor vpeljal občutek domačnost. Ogenj kamina bi bil viden skozi vhode in bi obiskovalca povabil v prostor. Poleg naravnega prezračevanja je v objektu predviden tudi sistem za mehansko prezračevanje (kontroliran odvzem zavrženega in vpih svežega zraka). V kuhinji ter sanitarnih prostorih so predvidene tudi okenske odprtine za dovod svežega zraka.

6.0 GRAFIČNI DEL 6.1 ARHITEKTURNI NAČRTI

6.1.1 Tloris urbanistične ureditve M 1:1000 6.1.2 Prerez urbanistične ureditve M 1:1000 6.1.3 Tloris temeljev M 1:100 6.1.4 Tloris pritličja M 1:100 6.1.5 Tloris strehe M 1:100 6.1.6 Prerez A-A M 1:100 6.1.7 Prerez B-B M 1:100 6.1.8 Prerez C-C M 1:100 6.1.9 Prerez D-D M 1:100 6.1.10 Severna fasada M 1:100 6.1.11 Južna fasada M 1:100 6.1.12 Zahodna fasada M 1:100 6.1.13 Vzhodna fasada M 1:100 6.1.14 Fasadni pas 1 M 1:20 6.1.15 Fasadni pas 2 M 1:20 6.1.16 Fasadni pas 3 M 1:20

6.2 PROSTORSKE PREDSTAVITVE

6.2.1 Pogled na glavni vhod 6.2.2 Pogled na stranski vhod 6.2.3 Pogled na razstavni prostor za sladice 6.2.4 Ambient zunanjega razstavnega prostora 6.2.5 Fotografije makete

25 24

6.1.1 TLORIS URBANISTIČNE UREDITVE 08

Merilo 1:1000 SEZNAM AMBIENTOV

01. 02. 03. 04. 05. 06. 07. 08. 09. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.

04 08

04 07

Turistično rekreacijski center Dostava Zunanja terasa Zunanji razstavni prostor Otroška igrišča Stojala za kolesa Fitnes na prostem Brezov drevored Igrišče za odbojko Igrišče za badminton Območje za kres Minigolf Območje za piknik Sankališče Tribune Dovoz za drive in Glavna pešpot po parku Glavna pešpot preko hriba Povezovalne pešpoti Dvosmerna kolesarska steza Klopi Površina mešanih dreves Nova parkirišča Smerokaz za turistično rekreacijski center Območje predvidenih kulturnih in športnih objektov Krožišče (prednost ima kolesar) Avtobusno postajališče

14 09

6.1.2 PREREZ URBANISTIČNE UREDITVE A_A

Merilo 1:1000

10 01. 08. 09. 10. 12.

Turistično rekreacijski center Brezov drevored Igrišče za odbojko Igrišče za badminton Minigolf

08 21

6.1.3 TLORIS TEMELJEV Merilo 1:100

07 06

6.1.4 TLORIS PRITLIČJA

Merilo 1:100

SEZNAM PROSTOROV 14

17 18

05 15

11 19

01. 02. 03. 04. 05. 06. 07. 08. 09. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.

Vhodni del (slaščičarna, TIC) Brušeni savski prodniki 35,8 m² Internetna točka TIC in slaščičarna Brušeni savski prodniki 44,9 m² Slaščičarna Masivni hrastov parket 50 m² Večnamenski prostor (razstave, predavanja) Masivni hrastov parket 49,7 m² Garderoba za obiskovalce Brušeni savski prodniki 14,5 m² Shramba Marmor Hotavlje 11,4 m² Dostavni prostor Brušeni prodniki 16,5 m² Garderoba za zaposlene Brušeni prodniki 11 m² Sanitarije in tuš za zaposlene Brušeni prodniki 11,7 m² Sanitarije za invalide Marmor Hotavlje 5,7 m² Sanitarije za ženske Marmor Hotavlje 14,7 m² Sanitarije za moške Marmor Hotavlje 13,2 m² Kuhinja (pomivanje posode in inventarja) Marmor Hotavlje 10,2 m² Kuhinja (shranjevanje čiste posode idr.) Marmor Hotavlje 5,8 m² Kuhinja (priprava toplih jedi) Marmor Hotavlje 16,3 m² Kuhinja (priprava hladnih jedi) Marmor Hotavlje 12,8 m² Kuhinja (priprava, pakiranje v škatle idr.) Marmor Hotavlje 26,2 m² Razstava in shranjevanje sladic Marmor Hotavlje 10,2 m² Pisarna za šefa kuhinje Masivni hrastov parket 12 m² ‘‘Drive in’’ in klicni center TIC Masivni hrastov parket 10,6 m² Kurilnica Brušeni prodniki 8,5 m² Pokrita kolesarnica Brušeni prodniki 43,5 m² Zunanja terasa Macesnove deske 52,3 m² Razstava na prostem Macesnove deske

Skupaj:

488,2 m²

OKNA

VRATA

O 1 - 50 cm x 255 cm O 2 - 100 cm x 300 cm O 3 - 95 cm x 300 cm O 4 - 190 cm x 300 cm O 5 - 60 cm x 300 cm O 6 - 75 cm x 100 cm O 7 - 463 cm x 300 cm O 8 - 100 cm x 100 cm O 9 - 50 cm x 100 cm

V 1 - 100 cm x 300 cm V 2 - 90 cm x 300 cm V 3 - 200 cm x 300 cm V 4 - 300 cm x 300 cm V 5 - 160 cm x 300 cm V 6 - 95 cm x 300 cm V 7 - 150 cm x 300 cm V 8 - 80 x 300 cm V 9 - 90 x 200 cm

6.1.5 TLORIS STREHE Merilo 1:100 SEZNAM STREH

01. 02. 03. 04. 05. 06.

Večnamenski prostor Slaščičarna Vhodni del, kuhinja, pisarna Prostori za zaposlene Javne sanitarije Pokrita kolesarnica

45,8 m² 45,8 m² 168,3 m² 49,9 m² 49,9 m² 49,9 m²

Skupaj:

409,6 m²

STREŠNA OKNA O 1 - 100 cm x 100 cm

6.1.6 PREREZ A_A Merilo 1:100

6.1.7 PREREZ B_B Merilo 1:100

6.1.8 PREREZ C_C Merilo 1:100

6.1.9 PREREZ D_D Merilo 1:100

6.1.10 SEVERNA FASADA Merilo 1:100

6.1.11 JUŽNA FASADA Merilo 1:100

6.1.12 ZAHODNA FASADA Merilo 1:100

6.1.13 VZHODNA FASADA Merilo 1:100

6.1.14 FASADNI PAS 1

Merilo 1:20

S 1 NEPREZRAČEVANA ZELENA STREHA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.

Ekstenzivna ozelenitev (mah, trava) Ekstenzivni substrat 10 cm Filtrirna koprena (preprečuje zbiranje blata v drenaži) Drenažni sloj (preprečuje zadrževanje vode) 5 cm Protikoreninski zaključni sloj hidroizolacije Hidroizolacija 1 cm Ločilni sloj (loči nosilno konstrukcijo od zelenja na strehi) Naklonska toplotna izolacija (1,5 %) 5 cm Toplotna izolacija 25 cm Parna zapora 1 cm Lesena iQwood konstrukcija 21 cm

ZS 1 ZUNANJA STENA 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Hidroizolacija 1 cm Ločilni sloj Lesena iQwood konstrukcija 12 cm Toplotna izolacija (Knauf Insulation TPM 135 ) 14 cm Prezračevalni pas 5 cm Obloga iz naravnega kamna 2 cm

T 1 TLA NA TERENU 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Svetel naravni kamen (Marmor Hotavlje) Lepilo Cementni estrih 4 cm Ločilni sloj Toplotna izolacija 15 cm Hidroizolacija 1 cm Podložni beton 10 cm Nasutje Zemljina

Prodniki Prodniki Substrat Substrat

OSB OSB plošča plošča v naklonu Izolacija Izolacija Lesena konstrukcija Lesena iQwood konstrukcija Armirani beton AB konstrukcija Podložni beton Podložni beton Nasutje Nasutje

6.1.15 FASADNI PAS 2

Merilo 1:20

S 1 NEPREZRAČEVANA ZELENA STREHA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.

ZS 2 ZUNANJA STENA 1. 2. 3. 4. 5.

Lesena iQwood konstrukcija 21 cm Toplotna izolacija (Tervol DP-3) 14 cm Lesnovlaknena toplotnoizolacijska plošča z vetrno zaporo (Agepan THD) 6 cm Podkonstrukcija prezračevane fasade 3x5 cm Lesena macesnova obloga 3x7 cm

ZS 3 ZUNANJA STENA 1. 2. 3. 4.

Lesena iQwood konstrukcija 21 cm Vodoodporna toplotna izolacija XPS18 cm Podkonstrukcija prezračevane fasade 3x5 cm Lesena macesnova obloga 3x7 cm

T 1 TLA NA TERENU 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Masivni hrastov parket 15 mm Lepilo Cementni estrih s talnim ogrevanjem 7 cm Ločilni sloj PE folija 0,15 mm Toplotna izolacija 15 cm Hidroizolacija 1 cm Podložni beton 10 cm Nasutje Zemljina

Prodniki Prodniki Substrat Substrat

OSB OSB plošča plošča v naklonu Izolacija Izolacija Lesena konstrukcija Lesena iQwood konstrukcija Armirani beton AB konstrukcija Podložni beton Podložni beton Nasutje Nasutje

6.1.16 FASADNI PAS 3

Merilo 1:20

S 1 NEPREZRAČEVANA ZELENA STREHA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.

NS 1 NOTRANJA STENA 1.

Lesena iQwood konstrukcija 21 cm

T 1 TLA NA TERENU 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Masivni hrastov parket 15 mm Lepilo Cementni estrih s talnim ogrevanjem 7 cm Ločilni sloj PE folija 0,15 mm Toplotna izolacija 15 cm Hidroizolacija 1 cm Podložni beton 10 cm Nasutje Zemljina

T 2 TLA NA TERENU 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Svetel naravni kamen (Marmor Hotavlje) Lepilo Cementni estrih 4 cm Ločilni sloj Toplotna izolacija 15 cm Hidroizolacija 1 cm Podložni beton 10 cm Nasutje Zemljina

Prodniki Prodniki Substrat Substrat

OSB OSB plošča plošča v naklonu Izolacija Izolacija Lesena konstrukcija Lesena iQwood konstrukcija Armirani beton AB konstrukcija Podložni beton Podložni beton Nasutje Nasutje

6.2.

PROSTORSKE PREDSTAVITVE

6.2.1 POGLED NA GLAVNI VHOD

6.2.2 POGLED NA STRANSKI VHOD

6.2.3 POGLED NA RAZSTAVNI PROSTOR ZA SLADICE

6.2.4 AMBIENT ZUNANJEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA

6.2.5 FOTOGRAFIJE MAKETE 1. Pogled na zahodni del 2. Pogled na južni del

3. Pogled na vzhodni del

. Univerza v Ljubljani . Fakulteta za Arhitekturo . UrbanistiÄ?na zasnova kolesarskih poti in idejna zasnova turistiÄ?no rekreacijskega centra Litija - Ĺ martno . Petra Mittoni . doc. dr. Alenka Fikfak . leto vpisa: 2009 . leto izdelave: 2015 .

7.0 LITERATURA IN VIRI KNJIGE

ČLANKI

Adamlje, V., Sedevčič, D., 2013. Šmartno in šola skozi čas. Šmartno pri Litiji: Osnovna šola Šmartno.

Fajfar, S., 2014. Načrtno se odločimo za les. Nedelo, 23. nov., str. 28.

Avbelj, P. in drugi, 2001. Jubilej župnijske cerkve sv. Martina v Šmartnem. Šmartno pri Litiji: Župnijski urad Šmartno in KS Šmartno.

Zavodnik Lamovšek, A., Drobne, S., Žaucer, T. (2008). Majhna in srednje velika mesta mesta kot ogrodje policentričnega urbanega razvoja. Geodetski vestnik, 52 (2), str. 267—289.

Babič, J. in drugi, 2008. Strategija razvoja turizma v občini Litija. Litija: Center za razvoj Litija.

PRAVNI VIRI

Brecelj, G., 2014. Zelena delovna mesta: dobre prakse. Ljubljana: Umanotera.

(2004). Zakon o ohranjanju narave (ZON). Ur. l. RS, št. 96/2004, 61/2006, 8/2010, 46/2014.

Brilej, M., 1995. Spomin na Litijo. Litija, Villa Litta klub – fondacija Litija.

(2004). Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Ur, l. RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013.

Brilej, M., 1999. 150 let železnice: od Celja do Ljubljane 1849-1999. Litija: Martin Brilej. Director, M., 2008. Novi ogrevalni sistemi: gradnja z lahkoto. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

(2006). Odlok o lokacijskem načrtu za območje športno-rekreacijskega centra Ježa – LR1. Ur. l. RS, št. 5/2006. (2006). Odlok o ureditvenem načrtu Ježa – zgornji del. Ur. l. RS, št. 29/2006.

Fister, P., 1993. Glosar arhitekturne tipologije. Ljubljana: Zavod RS za prostorsko planiranje.

(2006). Zakon o varstvu okolja (ZVO-1). Ur. l. RS, št. 39/2006, 49/2006, 66/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013.

Glavnik, A., Jug, A., 2010. Priročnik o načrtovanju požarne varnosti. Ljubljana: Inženirska zbornica Slovenije.

(2008). Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah. Ur. l. RS, št. 93/2008.

Godec, I., 2006. Litija: včeraj, danes, jutri. Litija: samozaložba. Juvanec, B. 2007. Kozolec. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Neufert, E., 2008. Projektiranje v stavbarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

(2010). Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Litija. Ur. l. RS, št. 58/2010. (2014). Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Ur. l. RS, št. 21/2014.

Perko, D., Orožen Adamič, M., 1999. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Plut, D., 2006. Mesta in sonaravni razvoj. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Steklačič, G. in drugi, 2012. S kolesi po srcu Slovenije. Litija: Center za razvoj. Šega, V., 1976. Župnijska in dekanijska cerkev v Šmartnem pri Litiji. Šmartno pri Litiji: Biroservis Breznikar-Praprotnik. Veljković, B., Colarič-Jakše, L., 2014. Turizem: uvod v osnove in teorijo turizma. Maribor, Fakulteta za turizem: Univerza v Mariboru.

100

INTERNETNI VIRI Albreht, A. in drugi. 2010. Priročnik za načrtovanje brez ovir v zunanjem javnem prostoru. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=13856 [3. 2. 2015]. Atlas okolja. 2015. Sloji. [elek. vir]. Dostopno na: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso [6. 1. 2015]. Berglund, J. 2010. East Mountain by Johan Berglund. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.dezeen.com/2010/05/26/east-mountain-by-johan-berglund/ [16. 1. 2015]. Chen, S. 2010. Niyang River Visitor Centerby Standardarchitecture-Zhaoyang Studio. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.dezeen.com/2010/03/19/ niyang-river-visitor-center-by-standardarchitecture-zhaoyang-studio/ [16. 1. 2015]. Dole.si. 2015. Oglarstvo. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.dole.si/oglarstvo.html [25. 1. 2015]. Dosch design. 2015. Dosch Textures: Construction Materials V. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.doschdesign.com/products/textures/Construction_ Materials_V2.html [22. 1. 2015]. Ekoart. 2015. Skeletna lesen ahiša. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. ekoart.si/masivna-bio-grad-nja/ [19. 4. 2015]. Evropska komisija. 2011. Strategija EU za Podonavsko regijo. [elek. vir]. Dostopno na: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docgener/panorama/pdf/mag37/mag37_sl.pdf [27. 5. 2015]. Futura home decorating. 2015. Simple Geometric House with Two Profiles: House T in Salzburg, Austria. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.futurahomedecorating.com/home-decorating-styles/simple-geometric-house-with-twoprofiles-house-t-in-salzburg-austria/ [3. 2. 2015]. Gremoven.com. 2015. Vače in GEOSS. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. gremoven.com/Kraji/Vace-in-GEOSS/menu-id-11 [8. 1. 2015]. Groleau, S. 2015. Design of a pastry shop, storefront. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.busyboo.com/2015/04/09/pastry-shop-design/ [10. 2. 2015]. Hufton, N., Crow, A. 2012. Giant`s Causeway Visitors` Centre by Heneghan Peng Architects. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.dezeen.com/2012/10/18/giants-causeway-visitors-centre-by-heneghan-peng-architects/ [17. 1. 2015]. Irby, C. 2015. Just like riding a bike / RBKC. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.designbybeam.com/all-projects/just-like-riding-a-bike-royal-boroughof-kensington-and-chelsea/ [16. 1. 2015].

iQwood. 2015. IQwood patent in konstrukcija. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.iqwood.com/slo/patent/iqwoodpatent.html [23. 4. 2015]. Jacobsen, K. 2011. Norwegian Wild Reindeer Centre Pavilion by Snøhetta. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.dezeen.com/2011/11/01/norwegian-wild-reindeer-centre-pavilion-by-snohetta/ [17. 1. 2015]. Jarina. 2015. Ekološka kmetija Menegalija. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.pridelano-doma.si/Kmetije/List/23 [16. 5. 2015]. Kamra.si. 2015. Digitalizirana dediščina slovenskih pokrajin. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.kamra.si/ [8. 1. 2015]. KC Litija. 2015. Javni zavod za kulturo, mladino in šport Litija. [elek. vir]. Dostopno na: http://jzk.si/ [8. 1. 2015]. KGZ Ljubljana. 2015. Litija. [elek. vir]. Dostopno na: http://lj.kgzs.si/2/kontakti-zaposleni/oddelek-za-kmetijsko-svetovanje-izpostave/litija.aspx [17. 1. 2015]. Korenjak, K. 2014. Talne oznake, ki slepe vodijo po mestnih ulicah. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/aktualno/2014/06/slepi_slabovidni_taktilni_vodilni_sistemi.aspx?hide_hf=1&mob=1 [25. 5. 2015]. Lanoo, J., 2014. Mining and Metallurgy Heritage Centre & Café In Banca / V2S architectes [elek. vir]. Dostopno na: http://www.archdaily.com/572887/mining-and-metallurgy-heritage-centre-and-cafe-in-banca-v2s-architectes/ [16. 1. 2015]. Lipar, P. 2012. Navodila za projektiranje kolesarskih površin. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.di.gov.si/fileadmin/di.gov.si/pageuploads/Stran_navodila_in_vzorci/kolesarji_prelom_web_06-2012.pdf [3. 2. 2015]. Marmor Hotavlje Group. 2015. Vrste kamna. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.marmor-hotavlje.si/sl/vrste-kamna [19. 2. 2015]. Mørk, A. 2013. Råå Day Care Center. [elek. vir]. Dostopno na: http://www. archdaily.com/570507/raa-day-care-center-dorte-mandrup-arkitekter/ [16. 1. 2015]. M Sora. 2015. iFrame. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.m-sora.si/si/panoramske-stene/iframe [17. 3. 2015]. Njiva d.o.o. 2015. Vetisa – Rečni prod – Savski. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.njiva.si/SAVSKIPROD [19. 5. 2015].

101

INTERNETNI VIRI Občina Litija. 2007. Dolgoročni razvojni program občine Litija za obdobje 2007—2015. [elek. vir]. Dostopno na: http://litija.si/wp-content/uploads/2015/03/DRP-SPREJETA-VERZIJA.pdf [27. 5. 2015]. Občina Litija. 2014a. Zgodovina. [elek. vir]. Dostopno na: http://litija.si/o-litiji/ zgodovina/ [10. 12. 2014]. Občina Litija. 2014b. Zaključeni projekti. [elek. vir]. Dostopno na: http://litija.si/ projekti/zakljuceni-projekti/ [10. 12. 2014]. Občina Litija. 2014c. Predstavitev občine. [elek. vir]. Dostopno na: http://litija. si/o-litiji/predstavitev-obcine/ [10. 12. 2014]. Občina Šmartno pri Litiji. 2014a. Zgodovina občine Šmartno pri Litiji. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.smartno-litija.si/predstavitev/zgodovina [10. 12. 2014]. Občina Šmartno pri Litiji. 2014b. Evropski sklad za regionalni razvoj. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.smartno-litija.si/datoteke/Tiskovina_DRSC_smartnopri-litiji_28062013.pdf [19. 12. 2014]. Občina Šmartno pri Litiji. 2015a. Energetska sanacija OŠ Šmartno. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.smartno-litija.si/investicije/energetska-sanacija-os-smartno [5. 1. 2015]. Občina Šmartno pri Litiji. 2015b. Izgradnja pločnika Šmartno – Jeze. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.smartno-litija.si/investicije/izgradnja-plocnika-smartno-jeze [19. 12. 2014]. OHS. 2015. Kolesarska pot Bohinj. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.odprtehiseslovenije.org/index.php?m_id=program&slug=Kolesarska-pot-Bohinj&id=4#pgn [24. 4. 2015]. Paloukis, S. 2011. Elektra Bakery. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.stylepark.com/en/architecture/elektra-bakery/316640 [17. 1. 2015]. PISO. 2015. Prostorski informacijski sistem občin. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx? [5. 1. 2015].

Srce Slovenije. 2011. Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.razvoj.si/UserFiles/File/ Strategija%20razvoja%20in%20tr%C5%BEenja%20Srca%20Slovenije%20kot%20 TD_30-5-2011_z%20naslovnico.pdf [27. 5. 2015]. STO. 2005. Strategija razvoja turističnega proizvoda kolesarjenje v Sloveniji. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2007/Strategija_kolesarjenja-final_2894_5117.pdf [27. 5. 2015]. Studio Stratum. 2015. Turistično informacijski center Postojna. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.studiostratum.net/index.php?mode=projekt&concept=&id=35 [9. 1. 2015]. SURS. 2015. Prebivalstvo – izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno. [elek. vir]. Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5004S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/&lang=2 [15. 1. 2015]. SVRK. 2005. Operativni program za obdobje 2014—2020. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.eu-skladi.si/2014-2020/operativni-program-za-obdobje-2014-2020 [27. 5. 2015]. TIES. 2015. What is ecotourism? [elek. vir]. Dostopno na: http://www.ecotourism.org/what-is-ecotourism [8. 1. 2015]. Tungthunya, W. 2014. 23° Escape by Shma Company Limited. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.landezine.com/index.php/2015/05/landscape-fluidity-23-escape-by-shma-company-limited/ [16. 1. 2015]. Umanotera. 2015. Trajnostni razvoj. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.planbzaslovenijo.si/trajnostni-razvoj [8. 1. 2015]. UNWTO. 2015. Sustainable development of tourism. [elek. vir]. Dostopno na: http://sdt.unwto.org/content/about-us-5 [4. 1. 2015]. Velux. 2015. Detajli vgradnje v ravno streho. [elek. vir]. Dostopno na: http:// www.pro.velux.si/za_stroko/tehnicni_info_in_orodja/detajli_vgradnje/ravna_ streha [17. 3. 2015].

Ravnikar Potokar 2014. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.ravnikar-potokar. si/robert_potokar/realizacije/ osnovna_sola_litija.aspx [10. 12. 2014].

Vlada RS. 2012. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012—2016. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/ turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf [27. 5. 2015].

Sever, R. 2015. Predor Valeta. [elek. vir]. Dostopno na: http://www.e-fotografija.com/galerija/gallery_bigpic.php?id=124567&limit=&sortby= [4. 1. 2015].

Vrecl, V. 2015. Tourist information center Postojna. [elek. vir]. Dostopno na: https://www.google.si/search?q=virginia+vrecl+stratumF [27. 1. 2015].

SPIRIT. 2015. Trajnostni turizem, sonaravni turizem. (Sustainable Tourism). [elek. vir]. Dostopno na: http://www.slovenia.info/si/ [10. 6. 2015].

Zveza geografov Slovenije. 2015. Litijska kotlina. [elek. vir]. Dostopno na: http://zgs.zrc-sazu.si/sl-si/teletekst/11122000.aspx [11. 1. 2015].

102