Veronika Škof

Magistrsko delo

IDEJNA ZAS NOVA REHABI LI TACI JS K EGA DOMA ZA DI S TROFI KE I N K O PA L I Š ČA V I Z O L I Veronika Škof Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo mentor: doc. Mitja Zorc konzultant za konstrukcijo: dr. Tomaž Slak leto vpisa: 2007 / 2008 leto izdelave magistrskega dela: 2015 / 2016

01

POVZETEK

ABSTRACT

Magistrsko delo prikazuje idejno zasnovo rehablitacijskega doma za distrofike in kopališča v Izoli.

Začetki izolskega turizma segajo daleč v zgodovino. Sama lega ob morju, narava, prijetna klima in kulturne znamenitosti so razvile mesto v priljubljeno turistično središče. Pomembno vlogo ima tudi zdraviliški turizem.

Izola’s tourism activities goes far away back into history. The actual geographical position by the sea coast and a very pleasant climate as cultural inheritance, had helped the town to develop to serve the tourism as one of the major resorts in this part of the world. So one of the important parts of this development has also been the use of the facilities for the health purposes.

V starem delu mesta Izole, v neposredni bližini izolske cerkve, z izjemno lego tik ob morju in v objemu čudovitega parka se nahaja prvo območje obdelave, dom za rehabilitacijo distrofikov Dom dva topola.

Severno od doma se ob obali nahaja drugo območje obdelave, in sicer kopališče za slepe in invalide.

Lokaciji sta v neposredni bližini in povezani s potjo.

V magistrski nalogi se ukvarjam s preureditvijo obstoječega rehabilitacijskega doma za distrofike Dom dva topola in kopališča za slepe in invalide v Izoli. Pokazati skušam boljši in primernejši arhitekturni rešitvi, ki bosta omogočili življenje programov skozi vse leto ter boljšo uporabniško izkušnjo.

Trenutna razporeditev in zasnova objektov Doma dva topola je posledica večkratnih razširitev, vendar ne izkorišča potencialov lokacije in jo označim za arhitekturno, funkcionalno in oblikovno manj primerno. Območje plaže ni bilo nikoli dokončano in ga načenja zob časa. Funkcionalnost in varnost uporabe za slepe in invalide ni ustrezna.

Obstoječe stanje Doma dva topola uvodoma ovrednotim z več vidikov.

Originalni zdraviliški objekt iz začetka 20. stoletja ohranim, odstranim neprimerne naknadne posege ter vanj umestim zdraviliški program.

Na obrobje parkovnega dela umestim nov paviljon z zdraviliškimi oz. počitniškimi sobami, pri tem upoštevam odnos do obstoječih grajenih elementov in parka.

Območje plaže saniram, elemente, ki ne funkcionirajo in so trenutno neuporabni, preuredim ter nadgradim in jim dodelim novo funkcijo.

Obe lokaciji želim programsko povezati in urediti ter tako omogočiti delovanje in uporabo skozi vse leto.

Ključne besede: Izola, Svetilnik, turizem, rehabilitacija, distrofiki, prenova, paviljonska gradnja, park, morje.

In the old part of the town just by the sea coast and close to the church, surrounded by the lovely park, there stands a center for rehabilitation of muscular dystrophy named Dom dva topola.

North from the center for rehabilitation, along the coast, stands the second location, a swimming aerea for the blind and disabled people.

Both locations are in the immediate vicinity and connected with a path.

In this master thesis I am dealing with the reorganization of the existing rehabilitation centre for dystrophic named Dom dva topola and swimming areas for the blind and disabled.

I am trying to show the best and also most suitable architectural solutions, which will enable life programs trough the whole year, and a better user experience.

Today, the usage of both complexes is the result of various extensions and changes in the past, but all have failed to make a good usage of the actual location.

Therefore I mark it less suitable not only in the design,but also from the architectural and functional point of view.

The beach area was never completed and it is getting outdated.

Functionality and safety of the use for the blind and disabled is not appropriate.

I initially evaluate the existing state of the centre Dom dva topola with different points of view.

I preserve the original building from the early 20th century, remove the unsuitable and subsequent interventions, and put it in a health program.

On the outskirts of the park I place a new pavilion with different types of rooms and common spaces with a view on the park. In all this I take note of the existing relations towards the building elements and the park.

I rehabilitate the beach aerea, and rearrange the elements that do not function and are currently unusable, and I upgrade and assign them a new function.

I want the program to connect and regulate both of the locations and so to permit the operation and usage trough the whole year.

Keywords: Izola, lighthouse,tourism , rehabilitation, dystrophic , renovation, construction of pavilion, park, sea

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

03

07 UVOD 07 07 07 07

problematika oris problema cilj magistrskega dela metoda dela

09 LOKACIJA 11 širši okvir 12 morfološka analiza 15 klima, relief, narava, infrastruktura, gospodarska struktura 16 kulturno zgodovinske karakteristike 17 analiza kulturne dediščine 18 zgodovinski okvir 19 prikaz razvoja mesta Izola 20 ožji okvir 22 23 24 25

analiza poti analiza zelenja zaznavna analiza programska analiza

27 TEORETSKA IZHODIŠČA 28 turizem v Izoli 31 distrofiki 34 hiša in park - življenje vmes

39 PROJEKT 41 o izbranih lokacijah 42 situacija obstoječega stanja 45 46 50 53 54 56 57 58 60 62 64 66 69 70

1. del območje Doma dva topola razvoj objktov in območja skozi čas fotodokumentacija obstoječega stanja problematika območja situacija stanja po posegu arhitekturna in programska zasnova programski referenčni primeri programska diverziteta tipi sob materialne in konstrukcijske reference shemi rušitev v objektu stare bolnice konstrukcijska zasnova zasnova požarne varnosti grafični del

80 fasadni pas 86 vizualizacije 93 95 96 97 98

2. del območje kopališča fotodokumentacija refernčni primeri arhitekturna in programska zasnova grafični del

105 VIRI IN LITERATURAT

PROBLEMATIKA - Trenutna oblikovna rešitev in razširitev kapacitet doma Dva topola, ki je potekala v zadnjih letih, je programsko, funkcionalno in arhitekturno neustrezna, hkrati pa ne kaže nobenega odnosa do parka, ki se ga neposredno dotika, - območje plaže je arhitekturno nedokončano, na predelih tudi nevarno zaradi nepravilnega vzdževanja in nedokončanih del, - dom Dva topola in kopališče sta programsko nepovezana, kar se odraža tako v poletnih, predvsem pa v zimskih mesecih.

ORIS PROBLEMA Obravnavani območji sta kljub svoji neposredni bližini in podobnim programom slabo povezani.

Območje doma Dva topola se je začelo razvijati v začetku 20. let prejšnjega stoletja.

V kasnejših obdobjih se je program v glavnem objektu večkrat spremenil, zgodilo se je več dozidav na objektu in zraven. Predvsem dozidave zadnjih let so programsko, arhitekturno nepremišljene in neustrezne.

Območje kopališča se je začelo graditi leta 1987, vendar ni bilo nikoli dokončano. Glavni objekt na kopališču je neustrezno zasnovan, zaradi slabe oblikovne izvedbe so deli objekta tudi nevarni za obiskovalce.

Posamezni elementi na območju kopališča ne zadoščajo kriterijem, ki jih predpisuje pravilnik za invalide. Čuti se programsko pomanjkanje tako v poletnih kot zimskih mesecih.

CILJ MAGISTRSKEGA DELA Nova idejna zasnova doma za distrofike Dva topola in kopališča v Izoli bo z drugačnim arhitekturnim pristopom in smiselno razporeditvijo programov naredila območji privlačnejši in uporabniku prijaznejši.

Program in aktivnosti, ki bodo primerno razporejene, bodo območji povezale in zagotovile raznolikost ter pestrost dogajanj skozi vse leto.

Uporabljeni materiali in tehnike gradnje opozarjajo na lokalni kontekst in se lepo integrirajo v okolje.

Vse površine bodo prilagojene uporabniku na invalidskem vozičku in mu bo s tem omogočeno nemoteno prehajanje.

METODA DELA IIdejna zasnova doma za distrofike Dva topola in kopališča bo za mesto Izola predstavljala novost in nov pristop k snovanju tovrstnega programa.

S pomočjo fotografij, večkratnim obiskom lokacije in analizami izpostavim neustrezen oblikovni pristop in elemente.

Z analizo obstoječega programa in njegove razporeditve predlagam novo, primernejšo razporeditev in program, ki bo celoto povezal in jo oživel.

Z delovnimi maketami, skicami in sprotnim obiskom lokacije predlagam končno rešitev v odnosu do obstoječih grajenih elementov, plaže in parka.

Projekt prikažem z diagrami, skicami, tlorisi, prerezi in fasadnim pasom v detajlu. Odnos novega do obstoječega, materialnost in novo nastalo atmosfero v prostoru prikažem z vizualizacijami.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

07

09 LOKACIJA Širši okvir Ožji okvir Rehabilitacijski dom in kopališče

Pogled na Izolo 03

ŠIRŠI OKVIR Občina Izola je svoje ime dobila po otoku Izola. Je majhno in živahno mediteransko mesto, del Slovenske Istre. V njenih kulturnih značilnostih je opaziti Istro in Mediteran ter tudi nekatere italijanske vplive.

Znana je predvsem po turizmu, od sosednjih obmorskih mest se pa razlikuje po tem, da je še vedno predana ribištvu ter pridelavi vina in olja.

Občina Izola leži na jugozahodu Slovenije, je del Obalno-kraške regije in meri skupaj 29 km². Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 182. mesto. Na vzhodu meji na občino Koper, na zahodu in jugu pa na piransko občino. Meja med občinama Izola in Koper poteka od rta Vižilan prek dela Markovca in Sv. Donata do doline Drnice. Mejo s piransko občino pa označujejo desni breg doline Drnice in zaselki Slami, Stara vas, Morgani, Nožed, Kosterlag in rt Ronek.

Slovenija, občina Izola 02

Naselja Občine Izola so Baredi, Cetore, Dobrava, Izola, Jagodje, Korte, Malija, Šared, Nožed. Najvišja točka je Malijski hrib z 278 m nadmorske višine. Dolžina morskega brega je 8,5 km.

letja porušeno, ruševine pa so uporabili za zasutje morja med otokom in celino.

Na dan 2. 11. 2014 je imela občina Izola 15.916 prebivalcev.

V Izoli se skozi vse leto vrstijo številne prireditve, tako kulturnega, športnega kot zabavnega značaja. Navdih iščejo v starih navadah in tradicijah, zato je duh stare Izole še vedno prisoten. V številnih muzejih, galerijah in umetniških ateljejih pa boste začutili svet istrske umetnosti in obrti.

Podeželje Izole s čudovitim razgledom na Tržaški zaliv nudi številne gurmanske užitke in veliko možnosti za potepanje in odkrivanje naravnih lepot istrskega gričevja.

Obravnavana lokacija se nahaja v starem mestnem jedru. povzeto po: - http://izola.si/spoznaj-izolo/izola-danes/ - http://www.izola.eu/index.php?page=superdocs&item=1&tree_root=1 - Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015, 2009

Stari del mesta leži na nekdanjem otoku, ki je bil naseljen že v prvem stoletju našega štetja in je bil s kopnim kasneje povezan s kamnitim mostom. Obdan je bil z mestnim obzidjem, ki je bilo na začetku 19. sto-

10

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

11

Občina Izola 04

MORFOLOŠKA ANALIZA Gostota in značilnosti zidave, morfologija območja.

V Izoli se je gostota zidave počasi stopnjevala.

Staro mestno jedro z značilno srednjeveško karejsko zidavo predstavlja območje največje gostote pozidave, ki z oddaljenostjo od jedra postopoma pada. Sklenjene zazidave posameznih nizov objektov tvorijo dinamične prostore s široko paleto možnosti ustvarjanja javnih, poljavnih in zasebnih prostorov.

Za območje izolske ravnice, kamor se je širila novejša urbanizacija in industrializacija, je značilna precejšna diferenciacija stavbnih tipov.

Različni vzorci zidave se spreminjajo po krakih in vzporednih obročih okoli otoka do roba, ki ga ustvarja obvoznica, in predstavljajo območje zgoščevanja grajene strukture.

Prvi, obalni ali promenadni pas mesta, sestavlja stavbno tkivo različnih tipologij, ki ustvarjajo spremembe v merilih in vzorcih. Skupna lastnost območja so prostostoječi dominantni objekti, razporejeni v relativno enakomerno oddeljene mestne kareje, znotraj katerih tudi ostajajo.

Močna morfološka ločnica mesta je prometnica v smeri sever – jug (Kajuhova), ki deli mesto na kompleksne stavbne vzorce stanovanjskega zahodnega dela mesta ter na vzhodni krak s športnimi, trgovskimi in industrijskimi vsebinami.

Objekti večjih gabaritov so umeščeni vzhodno od mestnega decumanusa – Kajuhove ulice in po dimenzijah odstopajo od prisotnih urbanih vzorcev ter tipov stavbnega tkiva. Enotna vsem objektom je njihova orientacija, saj so postavljeni vzporedno s cestno mrežo. Stavbe industrijske cone predstavljajo največjo morfološko enoto mesta.

V predelu zahodno od Kajuhove se pozidava morfološko različno artikulira v treh obročih. Prvi za obalnim pasom je pas stanovanjske tipologije v gostem vzorcu točkovne zazidave (stolpiči, vile, bloki...), enakomerno posejanem v bujno mediteransko zelenje. Ta tip stanovanjske pozidave je najbolj ‘izolski’. Drugi pas tvorijo nizi in meandri gradenj visoke gostote (bloki, stolpnice...), ki orientacijsko sledijo prometnicam.

Tretji pas je pretežno pas individualne stanovanjske zazidave, v preprogi položen po pobočju Jagodja na zahodu. Na jugu zadnjega obroča (območje obrtno stanovanjske cone) so prisotne večje razlike v oblikah stavbnega tkiva ter sprememba v orientaciji gradnje glede na prometnice oziroma sosednja območja. Tu prevladuje vzorec odprte karejske zazidave z mešanimi gostotami in tipologijami območja. povzeto po: - http://www.locus.si/wp-content/uploads/2013/12/UN_strat_osnutek.pdf

200 m 12

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m 13

Klif, Izola 06

KLIMA Podnebje je sredozemsko oziroma submediteransko, značilne so mile zime in topla poletja. Temperaturo občasno znižuje močan severovzhodni veter burja, ki piha zlasti od novembra do marca, občasno pihajo tudi tramontana (severni veter), lebič (zahodni veter) in jugo.

Povprečna poletna temperatura je 28°C, povprečna zimska temperatura pa 5°C. Na leto je v ovprečju 300 sončnih in 65 deževnih dni.

RELIEF Občina Izola zavzema Malijsko planoto, ki je del Šavrinskega gričevja, in obalo. Flišna Malijska planota je razčlenjena s številnimi dolinami med večinoma dolgimi hribi in slemeni, med njimi je gosto vodno omrežje.

Potoki, ki se izlivajo v morje, so izoblikovali globoke in široke doline, ki jih je zaradi pogrezanja morskega obrežja zalilo morje. Nastali so morski zalivi, ki so jih rečice zasipale z naplavinami in peskom ter tako širile obalo na račun morja, ob morju je nastala široka ravnina. Rečice so z naplavinami pripomogle tudi k združitvi nekdanjega otoka, kjer je stalo staro mesto Izola, s kopnim. Šavrinsko gričevje je prekrito s peščencem in laporjem, ki sestavljata fliš.

V spodnjih legah prevladuje lapor, v zgornjih peščenec. V Izoli je na nekdanjem otoškem delu in na kopnem ponekod še viden apnenec. Hitro preperevanje in odplakovanje površin povzroča globinsko erozijo, proti kateri so se prebivalci stoletja borili s pomočjo obdelovalnih teras.

NARAVA Izola obiskovalcu razkriva kopico naravnih lepot. Priljubljene plaže z ljubkimi zalivčki se nadaljujejo v polotok, strunjanski krajinski park. Tam se lahko povzpnemo na 80 metrov visok flišni klif, s katerega se odpira veličasten pogled daleč naokrog, pod njim pa občudujemo nedotaknjeno morsko obrežje. Potepanje po izolskem podeželju, po Parenzani, kjer je nekdaj potekala železnica, razkrije istrske gričke in doline, ki so si jih skozi čas utrli potoki. Na poti lahko občudujemo številne skrbno obdelane vinograde, nasade oljk in kakijev, ob vodnih zajetjih si potešimo žejo, po dežju pa lahko celo ujamemo slap.

INFRASTRUKTURA Cestna Občina Izola ima dobre cestne povezave. Dostopna je iz smeri: Trst, Beljak, Celovec, Zagreb, Budimpešta, Ljubljana.

Parkiranje: V Izoli se nahaja večje plačljivo parkirišče ob vhodu v center mesta pri ladjedelnici, plačljivo parkirišče v centru mesta, dovoljeno je kratkotrajno parkiranje na nekaterih lokacijah po mestu (v centru ali izven centra). Nekaj parkirnih prostorov je na brezplačnem parkirišču ob vhodu v središče mesta, namenjenih kamperjem oz. avtodomom. Na parkiriščih je na razpolago tudi priključna omarica za elektriko, vodo in praznjenje odpadnih voda.

Avtobusni promet: Organiziran je medkrajevni avtobusni prevoz v smeri Koper – Izola – Piran in Piran – Izola – Koper. Večkrat na dan vozi tudi avtobus iz Trsta do Izole in nazaj. Avtobusi do krajev v hrvaški Istri vozijo enkrat do dvakrat dnevno. Železniška Najbližji železniški postaji se nahajata v Kopru (10 km) in Trstu (26 km).

Letalska Z mednarodnega tržaškega letališča Ronchi (Aeroporto FVG) je do Izole vzpostavljena redna dnevna povezava, odhodi z letališča se prilagajajo prihodom leta Ryanera. Z letališča Jožeta Pučnika vozijo avtobusi redno do Ljubljane, kjer se lahko do Izole obiskovalci odpravijo z avtobusom ali vlakom do bližnjega Kopra. Najbližje letališče je Aerodrom Portorož v Sečovljah.

Morska Turistični izlet s katamaranom Prince of Venice v Benetke vozi od marca do oktobra. V času poletne sezone so organizirani izleti z barkami iz Izole do Portoroža, Bernardina in Pirana ter v kraje na hrvaški obali.

Marina v Izoli ima 620 privezov za plovila dolžine do 30 metrov, opremljenih s priključkom za vodo in elektriko (220 V in 380 V), betonskim sidriščem (muring) ter jeklenimi - nerjavečimi bitvami.

GOSPODARSKA STRUKTURA (VPLIV TURIZMA) V Izoli je bilo v letu 2008 registriranih 2.061 gospodarskih subjektov.

Največ družb je registriranih v gradbeništvu in trgovini, medtem ko se turistična dejavnost s 237 subjekti oz. 11,5 % vseh subjektov nahaja na močnem tretjem mestu. povzeto po: - http://www.izola.eu/index.php?page=superdocs&item=1&tree_root=1 - Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015, 2009

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

15

A

Č

B C

D E

F

G

H I K

J

Gregorčičeva ulica, Izola 07

Glasbna šola, Besenghijeva palača 08

KULTURNO - ZGODOVINSKE K ARAKTERISTIKE Med najpomembnejše kulturne znamenitosti spadajo sakralni objekti.

Izola premore kar 9 cerkva. Največja je cerkev sv. Mavra, katere zvonik mestu daje značilno podobo, najstarejša pa cerkev sv. Marije Alietske. (cerkev sv. Dominika, cerkev sv. Janeza Evangelista in Janeza Krstnika, cerkev sv. Katarine, cerkev sv. Roka, cerkev device Marije na Loretu, cerkev sv. Jakoba na Šaredu in cerkev sv. Antona v Kortah).

tanke rimske vile s pristaniščem.

Izola premore tudi večje število muzejev. V muzeju Parenzana je med drugim razstavljena zbirka tradicionalnih ribiških bark - lesenjač. (Muzej ladijskega modelarstva), galerij (Galerija Alga, Galerija Insula) in ateljejev (Atelje MB Glass, Atelje Snežika Kranjc).

Manziolijeva palača je ena izmed najstarejših zgradb v Izoli, zgrajena v beneško - gotskem slogu. Leta 2003 je bila temeljito obnovljena, danes pa je v njej sedež Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola in vinski bar. Hkrati služi kot prostor za umetniške razstave.

Eden od najimenitnejših arhitekturnih biserov poznobaročne arhitekture na Slovenskem je razkošna Besenghijeva hiša, v kateri se je nekoč družila gospoda, danes pa jo z milozvočnimi melodijami napolnjujejo gojenci izolske glasbene šole.

Zasledimo lahko več spomenikov, kot na primer spomenik padlim borcev v Izoli. Leta 1999 so arheološko najdišče San Simon razglasili za spomenik državnega pomena zaradi arheoloških, umetnostno zgodovinskih, naselbinskih in krajinskih lastnosti. V zalivu najdemo os-

Posebnost Izole predstavlja njena dvojezičnost. V samem Statutu občine Izole je zapisano, da se tako v slovenskih kot italijanskim dokumentih v glavah uporablja ime »Občina Izola – Comune di Isola«, šele v izključno slovenskih besedilih pa se v tekstu sme uporabljati naziv Občina Izola (Obvezna razlaga 2. člena, 2000). Občinski praznik se praznuje 11. julija, saj je na ta dan leta 1944 v partizane odšlo večje število občanov. povzeto po: - Horvat, K. (2014). Razvojna vizija občine Izola (izpitna seminarska vaja). Filozofska fakulteta, Maribor - http://visit.izola.eu/index.php/si/kultura/kulturne-znamenitosti

A

D

H

B

E

Mladisnko okrevališče Profana stavbna dediščina Dediščina

Pokopališče Memorialna dediščina Spomenik

I

C

F

Park Punta Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

Dvojni drevored pri cerkvi SV. Mavra Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

Č

Tovarna delamaris Profana stavbna dediščina Dediščina

Park Trga padlih za svobodo Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

Park ob Drevoredu 1. maja Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

G

Drevored 1. maja Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

Tovarna Droga Profana stavbna dediščina Dediščina

Park Arigoni Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina

J

Območje mestnega jedra in arheološko najdišče.

Naselbinska dediščina, arheološka dediščina Spomenik, arheološko najdišče spomenik

dediščina

Arheološko najdišče Simonov zaliv Arheološka dediščina Spomenik

K

Drevored pinj do Viližana Vrtnoarhitekturna dediščina Dediščina 200 m

16

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m

17

Izola okoli leta 1500. prvotno mestno jedro razširitve do leta 1500

Pogled na Mandračv smeri serkve sv. Mavra okoli leta 1900 09

ZGODOVINSKI OKVIR Izola je občina z izjemno dolgo in burno zgodovino, saj je bilo njeno ozemlje zaradi ugodnih življenjskih pogojev naseljeno že v bronasti in železni dobi.

Prvi znani prebivalci Istre so bili Histri, tudi Izolo naj bi po podatkih Paola Naldinija ustanovili romanizirani Histri.

Leta 538/39 Istra preide pod bizantinsko oblast, do začetka 7. stoletja sledi obdobje vdorov in pustošenj s strani Langobardov, Slovanov in Obrov, prvič se Izola v virih omenja 14. 1. 932 kot Insula v beneški listini Liber albus.

Prvič se izolska občina omeni v dokumentu iz leta 1189, v 12. stoletju se prične proces osvobajanja mest izpod fevdalne in cerkvene oblasti ter boj za avtonomijo.

Beneška oblast leta 1279 napade istrska mesta z ladjevjem in kopensko vojsko, v Izoli porušijo mestno obzidje in zaplenijo premoženje njihovih nasprotnikov navkljub skoraj praznemu mestu. Najstarejša in največja cerkev v mestnem jedru je bila Marijina cerkev na Halietskem trgu. Večina istrskih mest je imela na glavnem trgu občinsko palačo, cerkev, ložo in fontik.

V 12. stoletju se Pulj, Koper in Izola uprejo Benetkam, a jih Benetke premagajo, nato se Koper z Izolo več ne upira, zato v zahvalo leta 1148 za 29 let postane edino pristanišče v Izoli, ki je smelo trgovati s soljo.

Mestno palačo (Municipij) je imela Izola že leta 1253, današnjo podobo palača dobi leta 1603, ko fasado zgradijo v baročnem stilu in ji v timpagnon vgradijo baročnega leva.

V 14. stoletju se Izola Benetkam upre, beneški senat zapre uporne meščane, po uporu Benetke še bolj skrčijo avtonomijo izolske komune.

Na severnem Jadranu so si Benečani kot trgovci priborili popoln monopol. Izola se je v trgovini bolj navezovala na Koper, saj je imela s Piranom pretrgane vezi. V letih 1411-1413 zaradi trgovinske zapore proti Benetkam trgovina primorskih mest s slovenskim zaledjem zamre.

Leta 1419 prične v mestu delovati prva javna šola, ki se je delila na nižjo italijansko in višjo latinsko. V 15. stoletju se pred Izolo dvakrat ustavi turška vojska, vendar je ne izropa. S Habsburžani in Turčijo se Benetke zapletejo v 16. stoletju, mesta Izola, Koper in Piran pa sklenejo premirje s Trstom in se borijo na strani Benetk.

Staro mestno jedro je bilo na južnem delu otoka obdano z obzidjem, večji del otoka je ostal neposeljen. Pristanišče (mandrač) so povečali v dvajsetih letih 14. stoletja, mandrač je imel stopničasto bankino, v 17. stoletju pristanišče povečajo, poglobijo in podaljšajo pomol. Mesto je imelo štiri mestne četrti (Glavni trg – Halietski trg, Novi trg, Zgornja kontrada in Spodnja kontrada), ki so jih vodili načelniki, ki so skrbeli za javno higieno in gradnje. V Izoli je bilo največ hiš ribičev, mornarjev in kmetov, hiše so se stiskale druga k drugi, ločevale so jih ozke ulice.

Konec 18. stoletja se Benetke predajo Napoleonu, Francozi pa z Avstrijci sklenejo tajni delitveni sporazum, ki Avstriji omogoči zasedbo Istre. V 19. stoletju Francozi Istro vključijo v Ilirske province, nato Istro Avstrijci ponovno zasedejo, pod njihovo oblastjo ostane do konca prve svetovne vojne.

Leta 1822 odkrijejo zdravilno vodo pod skalo pri cerkvici sv. Petra, leta 1824 odprejo Terme di San Pietro, zgradili so hotel s termalnim kopališčem. Izvir je imel 21°C, vonj po žveplu, domačini so termalni vodi rekli »acqua de ovi«. Kmalu nato so terme propadle, ko so z zemeljskimi deli uničili glavni izvir, v 80. letih se je v hotelsko stavbo namestila tovarna.

Širitev mesta do sredine 19. stoletja.

V tem obdobju je značilna počasna rast mesta.

Izolsko morje je bilo v srednjem veku bogato z ribami, zato je ribištvo postalo pomembna gospodarska panoga. Bila je v nenehnem sporu z ribiči iz Chioggie, Izola zaradi onemogočanja rasti istrskih mest postane gnezdo tihotapcev, ki so v Trst tihotapili olje in nasoljeno ribo.

obseg naselja iz leta 1500 širitev mesta do sredine 19. stoletja

Sredi 19. stoletja je ribištvo upadalo, saj je zakon leta 1851 dovoljeval v istrskih vodah loviti tudi ribičem iz italijanskih mest v severnem Jadranu.

Med prvo svetovno vojno avstrijske oblasti tudi iz varnostnih razlogov prepovedo ribolov z vsemi povlečnimi mrežami, pod Italijo je fašistična oblast pričela naseljevati prebivalstvo iz južne Italije, ki so lovili ribe z modernimi ladjami, imenovanimi lampare. Število prebivalcev v Izoli se je od 18. stoletja (1850 prebivalcev) stalno povečevalo do leta 1940, ko je bilo prebivalcev 8046.

Prva tovarna za predelavo rib je bila odprta leta 1881, druga leto kasneje.

V letu 1912 so bile v Izoli 4 tovarne, ki so zaposlovale 577 delavcev.

Zaradi prepovedi ribolova na odprtem morju med prvo svetovno vojno so bile tovarne od začetka vojne do leta 1920 zaprte, po vojni proizvodnja navkljub nekaterim prepovedim s strani pomorske vlade ponovno zaživi.

V prvi polovici 20. stoletja se spremeni tehnika ribolova na plavo ribo, rib niso tehtali, ampak so jih šteli, Izola je bila pomemben potrošnik rib. Po septembru 1943 ribolov popolnoma zamre zaradi miniranja Tržaškega zaliva, po vojni je bil ponovni zagon v tovarnah otežen, stanje se stabilizira šele leta 1954, ko je Izola dokončno prišla v Jugoslavijo. Leta 1992 nastane Holding Delamaris, do takrat je bilo še nekaj reorganizacij in sprememb imen.

Obseg naselja iz leta 1945.

Zaradi industrializacije se je mesto hitro razširilo.

Na vzhodu otoka in zahodu mesta sta se oblikovali dve veliki industrijski središči Ampelea in Arrigoni.

V tem obdobju je značilna počasna rast mesta.

Leta 1918 celotna Istra preide pod Italijo, leta 1945 Izolo osvobodi Mornariški odred Koper, po drugi svetovni vojni pride v Svobodno tržaško ozemlje, v cono B, ki je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Leta 1954 je bila Izola z Londonskim memorandumom dodeljena Jugoslaviji.

obseg naselja do sredine 19. stoletja obseg naselja leta 1945

povzeto po: - Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015, 2009 - http://izola.si/spoznaj-izolo/zgodovina/

V 16. in 17. stoletju v Istri pustoši kuga, čeprav je bila Izola znana po zdravem podnebju in ni poznala malarije, je kuga vseeno prepolovila število prebivalstva. V 18. stoletju se revno prebivalstvo preživlja predvsem s tihotapstvom, beneška Istra je bila preplavljena z avstrijskim denarjem.

18

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

19

500 m

Ortofoto širšega območja Izole

11

500 m

Ortofoto širšega območja Izole 12

100 m

Ortofoto ožjega območja Izole 13

OŽJI OKVIR Lokaciji se nahaja na severnem delu polotoka, v starem delu mesta Izola. Dom Dva topola leži neposredno v bližini najvišje grajene dominante cerkve Sv. Mavra in se odpira v čudovit naravni park.

Severno od nje najdemo kopališče za slepe in invalide, ki se proti severu odpira v morje.

20

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

21

POTI

ZELENJE

V mestu Izola zaznamo dva tipa prometnic, in sicer polkrožne, ki služijo pretoku prometa v smeri vzhod – zahod, in žarkasto zasnovane ceste, ki omogočajo pretok v smeri sever - jug.

V starem delu mesta so cesta ozke in ponekod prekinjene, cestno omrežje je na določenih delih urejeno v smiselno zaporedje enosmernih cest. Promet v tem predelu predstavlja problem, prav tako parkirna območja.

Glavna oz. večja cesta, ki napaja mesto Izola, je Prešernova cesta. Včasih je predstavljala glavno povezavo Koper, Izola, Piran. S kasneje nastalo obvoznico in novim predorom Markovec je precej manj obremenjena in pretok avtomobilov skozi samo mesto Izola se je zmanjšal.

Pomembne pešpoti

Iz analize je razvidno, da v starem mestnem jedru ni veliko javnih zelenih površin. Na SZ opazimo večjo zeleno površino z velikim naravnim parkom. Ob večjih oz. pomembnejših cestah opazimo večja območja točkovne zazelenitve. Pomembnejši sta Drevored 1. maja in točkovna zazelenitev ob Prešernovi cesti.

V zaledju so zelene površine del stanovanjskih naselij.

Lokalne ceste Morske poti

Park Drevo

Glavna avtobusna postaja Parkirna mesta

V mestu Izola zaznamo problematiko parkiranja avtomobilov v samem starem mestnem jedru, kolesarske poti niso urejene in potekajo po obstoječih cestah, avtobsuni promet je prisoten, vendar je slabo organiziran.

200 m

22

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m

200 m

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m

23

1

2

3 4

5

6

7

8 9

10

PROGRAMSKA ANALIZA

ZAZNAVNA ANALIZA Večja vozlišča v prostoru se pojavijo na območju krožišč, stičičš pešpoti in na mestih večjega programskega dogajanja. Pogledi na lokacijah se odpirajo predvsem na morje in zeleni park pred objektom. Utrip poti je v okolici obravnavanih lokacij manjši in manj moteč. Večji utrip je odmaknjen izven starega mestnega jedra. Lokacije doma Dva topola se dotika večje dogajanje ob cerkvi sv. Mavra in dogajanje na plaži, lokacijo kopališča objame dogajanje na plaži.

Strnjeno staro mestno jedro je pretežno stanovanjsko z nekaj gostinskega programa, ki je umeščen ob obalni pas. Na SZ zahodu se odpira večja zelena površina namenjena predvsem kopalcem, SV del polotoka pa Ladjedelnica. Turizem je v mestu Izola ena glavnih dejavnosti. V starem delu mesta najdemo en večji hotel in več apartmajev v zasebni lasti, ki so razpršeni po strnjenem tkivu mesta.

Dom Dva topola poleg zdraviliške dejavnosti uvršamo tudi med turistično dejavnst.

Vozlišče Pot Rob Dominante

1 Cerkev s. Mavra 2 Hotel Marina 3 občina Izola 4 Cerkev sv. Marije Alietske 5 Tržnica

Območje

200 m

24

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m

6 pošta in avtobusn postaja 7 Turistična šola 8 Osnovna šola 9 Zdravstveni dom 1 0 Osnovna šola

Obrtna in industrijska dejavnost

Stanovanjski program

Turizem

Stanovanjsko - poslovni program

Zelene in športne površine

Industrijski program

Izobraževalne ustanove

Turistični program

Zdravstvena ustanova

200 m

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

500 m

25

27 TEORETSKA IZHODIŠČA Turizem v izoli Distrofiki in njihove potrebe Hiša in park - življenje vmes

Pogled na plažo Svetilnik

KARAKTERISTIKE Stara razglednica pogled na palžo Svetilnik

14

TURISTIČNE KARAKTERISTIKE OZ. RAZVOJ TURIZMA V IZOLI TURIZEM »Turizem je celota odnosov in pojavov, ki nastanejo zaradi potovanja in bivanja oseb, za katere kraj zadrževanja ni niti glavno in stalno bivališče niti kraj zaposlitve« (Planina & Mihalič, 2002, str. 29).

- Mihalič, T. & Planina, J. (2002). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

ZDRAVILIŠKI TURIZEM Zdraviliški turizem je ena izmed najstarejših oblik turizma, saj je zdravljenje za človeka že od nekdaj ena izmed nujnih potreb in ima zanj velik pomen.

Definiran je kot »skupnost odnosov in pojavov, ki s spremembo kraja bivanja spodbujajo, stabilizirajo in po potrebi vzpostavljajo duševno, telesno in socialno dobro počutje z uporabo zdravstvenih storitev« (Gojčič, 2005, str. 76).

Zdraviliški turizem torej pomeni obnavljanje človeškega telesnega in duševnega zdravja v zdraviliščih in se običajno izvaja pod zdravniškim nadzorom.

Zdraviliški turizem je razdeljen na več področij (Gojčič, 2005, str. 76): • kurativni zdraviliški turizem, • rehabilitacijski zdraviliški turizem, • preventivni zdraviliški turizem, • zdraviliški turizem kot del drugih oblik turizma (počitniški, potovalni, seminarski, igralniški turizem), • medicinski wellness (medicalwellness).

- Gojčič, S. (2005). Wellness: zdrav način življenja: nova zvrst turizma. Ljubljana: GV Založba.

- http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/novak248.pdf

ZGODOVINA IZOLSKEGA TURIZMA Prvi začetki izolskega turizma segajo v leto 1820, ko je minorit Chiaro Vascotto na vzhodnem delu otoka odkril izvir termalne vode. Zgradili so termalno zdravilišče, ki je bilo dobro obiskano. Termalno kopališče v

28

Izoli je prvo tovrstno kopališče, ki je delovalo na slovenskih tleh. V istem času se je razvijalo tudi termalno kopališče v Rogaški Slatini.

Neposredna žrtev kasnejše intenzivne industrializacije so bile do tedaj uspešne terme, ki jih že po prvi svetovni vojni ni več. Uničene in opuščene so bile zaradi tovarniških gradbenih posegov. Nadvse pomembna pridobitev za razvoj turizma je bila železniška proga od Trsta skozi Izolo do Poreča, dograjena leta 1902 (Parenzana).

Zdraviliški turizem v skromnejšem obsegu se je razvil že v 19. stoletju, širši razvoj turizma pa se je začel s postavitvijo prvih štirih hotelov leta 1919, ko je bilo v Trstu ustanovljeno Društvo za razvoj turizma v Julijski krajini. Kljub obetavnim začetkom turizem do konca 2. svetovne vojne ni dobil pomembnejše vloge. Prelomnico predstavlja pričetek izgradnje turističnih naselij Belvedere in Simonov zaliv po letu 1960. Od tedaj postaja turizem vedno pomembnejši dejavnik, ki bistveno vpliva na podobo in utrip današnje Izole.

- https://dk.um.si/Dokument.php?id=2397

Potapljači in nekaj raziskovalno razpoloženih zanesenjakov je v zadnjem obdobju odkrilo kar osem termalnih vrelcev tople vode pod morjem med Izolo in rtom Ronek. Gre za izvire vode, ki ima vonj po žveplu, njena temperatura pa sega čez 30 stopinj Celzija. Doslej so njeno toploto izmerili le na površini in ji tam (nekoliko ohlajeni) namerili 29,3 stopinje.

Kemijski inštitut Slovenije je potrdil, da gre za sladko vodo, s precejšnjo vsebnostjo žvepla in delno s primešano slano vodo. Gre za približno takšno vodo, kakršno imajo v Istrskih toplicah (pri Buzetu) in vodo, na kakršno so naleteli pri mnogih doslej opravljenih vrtinah v Istri (dve imajo v Portorožu, eno s pridobljeno državno koncesijo izkoriščajo Hoteli Palace za svoj bazen s termalno vodo).

Gre za potopljene izvire (kraške) termalne vode, saj je bilo območje severnega Jadrana še pred kakimi 12 tisoč leti kopno.

Izola ima velik potencial za razvoj zdraviliške dejavnosti z rehabilitacijskimi produkti. povzeto po: - http://izola.si/priponke/OS5-9R-23303-1.pdf

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

15

VIZIJA RAZOJA TURIZMA V IZOLI

Turizem v Izoli se je aktivneje začel razvijati po II. svetovni vojni, čeprav njegovi zametki segajo v 19. stoletje. Razvit je predvsem počitniški turizem, ki pritegne večinoma domače goste, največkrat družine in starejšo populacijo, ki so relativno nezahtevni ciljni segmenti. Osnovna ponudba brez bogatih dodatnih turističnih programov, ki izkorišča obstoječe resurse in proizvode ter ne gradi na razvoju novih programov – to je današnja slika turizma Izole.

V preteklem letu je Izola razpolagala s 5,22 % vseh slovenskih namestitvenih kapacitet, kar jo umešča med pomembnejše slovenske turistične destinacije. V 1.433 sobah je bilo turistom na razpolago 4.341 ležišč.

Največ teh se nahaja v hotelskih objektih (40 %), nekaj manj kot 16 % v zasebnih sobah, 12,3 % v marini ter 9 % v dveh kampih. Hoteli v Izoli so večinoma kategorizirani s 3 *, manjši delež pa je višje kategorije, in sicer 4 *.

Skoraj zanemarljiva rast turističnega povpraševanja je posledica pomanjkanja razvoja novih produktov. Izrazita koncentriranost na počitniški turizem je vplivala tako na strukturo gostov kot tudi sezonskost povpraševanja. Dve tretjini nočitev ustvarijo domači turisti, ki sicer na destinaciji bivajo dalj časa kot znaša slovensko povprečje in tudi povprečje Izole, vendar je potrošnja teh gostov nižja kot je potrošnja tujih. Izrazita sezonskost se kaže v dejstvu, da je v mesecih juliju in avgustu realiziranih 38 % vseh prihodov in 42 % vseh nočitev, medtem ko je v 5-mesečnem obdobju od maja do septembra realiziranih 70 % prihodov in 71 % nočitev.

Rezultati analize kažejo izrazito stagnacijo izolskega turizma v preteklih petih letih.

Vzrokov za to je več, saj obstaja veliko slabosti v prostoru, a hkrati veliko priložnosti, da se trenutna situacja izboljša.

Cilj je zagotoviti Izoli prepoznavno pozicijo v slovenskem turizmu ter zagotoviti gospodarski, socialni in kulturni razvoj.

POVPRAŠEVANJE ČEZ LETO Analiza števila prihodov in nočitev znotraj enega leta pokaže izrazito seAnaliza števila prihodov in nočitev znotraj enega leta pokaže izrazito sezonskost povpraševanja v občini Izola, kar pomeni, da gre za tipično poletno obmorsko letovišče. Višek povpraševanje doseže v juliju in avgustu, medtem ko je najnižja sezona v januarju in februarju. Pri tujih gostih opažamo izrazito zanimanje izključno v visoki sezoni, medtem ko je povpraševanje v nizki sezoni minimalno. Povpraševanje domačih gostov je bolj enakomerno razpršeno tekom celega leta, vendar kljub temu skoncentrirano večinoma v poletnih mesecih.

Izola bo prijazno mediteransko mesto, ki se zaveda izročil bogate tradicije, svojo turistično prihodnost pa gradi na ohranjanju in nadgrajevanju dediščine preteklih generacij. Zapisana turizmu bo oblikovala novo privlačno turistično ponudbo, kjer se bodo prepletali sodobni trendi s kulturo preteklosti.

Izkoristila bo svoje prednosti in priložnosti za razvoj infrastrukture, ki bo zadovoljevala tiste goste, ki cenijo tradicionalno kulturo, iščejo varen in miren kraj za družinski oddih, aktivne raziskovalce izročil preteklosti ali pa športne navdušence na pripravah.

Izola bo ostala prijazna domačinom in jim z razvojem turizma ponudila nove možnosti za socialno in ekonomsko varno ter udobno življenje.

CILJI STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA Temeljni cilj strategije razvoja turizma v občini Izola je valorizirati bogato kulturno dediščino starega ribiškega mesta, nadgraditi turistično ponudbo z novo infrastrukturo ter jo obogatiti s turističnimi proizvodi, ki bodo ohranjali lokalne posebnosti in zadovoljevali z originalnostjo. Izkoristiti mora priložnost, da lahko obnovi tradicijo termalnih zdravilišč, kar se odlično navezuje na dejstvo, da razpolaga z enim največjih zdravstvenih objektov na območju Istre. Ugled umirjenega turističnega mesta, priljubljenega tako starejšim, družinam kot tudi organiziranim skupinam športnikov, sovpada s poslanstvom bolnišnice. Obstoječo hotelsko infrastrukturo je potrebno dopolniti z novimi kapacitetami ter poskrbeti za ponudbo programov, ki bodo komplementarni ponudbi Izole kot starega ribiškega mesta ter njenega zanimivega zaledja.

Pri načrtovanju pa je potrebno slediti načelom trajnostnega razvoja ter v tem smislu predvideti primerne kapacitete in programe, ki bodo omogočali celoletni turizem brez nevarnosti za pretirano pozidavo in prezasičenost v sezonskih špicah.

Intenzivno se bo investiralo v: - kulturni turizem v starem mestnem jedru, - prireditve (kulturne, športne...), - zdravstveni turizem, wellness & spa.

Kulturni turizem v starem mestnem jedru: potrebna je vzpostavitev infrastrukture (urejene fasade pročelij stavb, urejene muzejske zbirke, vodniška služba, usmerjevalni sistemi...), vzpodbujanje vzpostavitve ateljejev, galerij v starem mestnem jedru za simbolično najemnino, vzpodbujanje starih obrti v mestnem jedru (ribištvo, trgovinice, tržnica...), izvajanje prireditev na mestnih trgih starega mestnega jedra...

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

29

Prireditve pomembno prispevajo k pozicioniranju kraja in celotne destinacije. Potrebno jih je natančno definirati in selekcionirati, predvsem z vsebinskega vidika, da se vsebine iz prireditve v prireditev ne ponavljajo ter jih popestriti z animacijo in dogajanjem. Določiti je treba prizorišča prireditev (mestno jedro, Simonov zaliv, vasi v zaledju) in tako enakomerno vzpodbujati razvoj tega proizvoda v celotni destinaciji. Potrebna je oživitev zamrlih prireditev.

Zdravstveni turizem, wellness & spa: kot primerjalna prednost, na kateri je potrebno graditi ponudbo zdravstvenega turizma, so vse oblike talaso terapij, rehabilitacij z izkoriščanjem naravnih resursov (termalna voda, bližina solin).

ZDRAVSTVENI TURIZEM V SVETU IN SLOVENIJI Zdraviliški turizem predstavlja v nam znani pojavni obliki specifičnost evropskega zdravstvenega turizma, ki je omejen predvsem na kontinentalni del Evrope.

S prodorom t.i. wellness ponudbe pa se je pričela v zadnjih letih uveljavljati v turistični ponudbi tudi tradicionalno zdravljenje iz oddaljenih dežel (predvsem iz Indije, Tibeta, Kitajske, Tajske), predvsem v obliki raznovrstnih masaž, tehnik sproščanja, meditacije in akupunkture.

Med evropskimi državami lahko opazimo velike razlike glede razumevanja zdraviliškega turizma. Te razlike so pogojene predvsem s statusom vključevanja zdravilišč v javno zdravstveno mrežo in s tradicijo, ki skupne korenine išče v obdobju rimskega imperija.

Tradicija termalizma je bila tudi v evropskem prostoru v preteklosti bolj tesno povezana z zdravilstvom, z razvojem znanosti pa se je zdraviliška dejavnost vedno bolj naslanjala na izsledke sodobne medicine.

Zaradi visokega nivoja opremljenosti in usposobljenosti so pred četrt stoletja zdravilišča v Sloveniji prevzela rehabilitacijo iz bolnišnic oziroma klinik, tako da danes druge oblike nadaljnje rehabilitacije na t.i. sekundarnem nivoju na stacionarni način, razen s souporabo naravnih zdravilnih sredstev v zdraviliščih, v Sloveniji praktično ni.

njega gospodarskega ciklusa. Če sta funkcijo vzpodbude prvega gospodarskega ciklusa imela iznajdba parnega stroja in tekstilna industrija, zadnjega pa informacijska revolucija, se pri naslednjem ciklus izpostavlja zdravstvo.

S tem postaja zdravstvo vse bolj tudi ekonomska kategorija, ki bo bistveno kreirala nadaljnji gospodarski razvoj. Tudi gibanja na turističnem tržišču v zadnjem desetletju kažejo, da zdravstveni turizem vse bolj pridobiva na pomenu.

Specifična zdravljenja v zdravilišču obsegajo vrsto različnih postopkov.

V središču je ponavljajoča namenska uporaba naravnih lokalno pogojenih zdravilnih sredstev, tj. zdravilne vode, zdravilnih plinov, zdravilnega blata ali podnebnih dejavnikov, koristnih za zdravje. Najpomembnejši dejavnik zdravilišča je zagotovo obstoj krajevno pogojenih zdravilnih učinkov in zdravilnih sredstev.

V zadnjih letih se v zdraviliškem turizmu daje večji poudarek termalnim vodam in tudi posamezna zdravilišča prevzemajo v vedno večji meri komercialni naziv »terme« (latinsko – topla voda).

O termalni vodi govorimo, kadar stalna temperatura vode na izviru znaša več kot 20°C, obstaja pa več vrst termalne vode, odvisno od temperature (hipotermalna, homeo- ali izotermalna in hipertermalna). O (termo-) mineralni vodi lahko govorimo takrat, ko je mineralizacija vode večja kot 1000 mg, pri tem se ugotavlja delež raztopljenih trdnih mineralnih snovi v litru vode.

Različne oblike zdraviliške ponudbe so naslednje: • terme, toplice, • slatinsko zdravilišče, • talassocenter, • klimatsko zdravilišče, • blatne, žveplene, naftne toplice, • termalno kopališče, • wellness center.

Ker pa se sodobna medicina ni izkazala kot učinkovita na vseh področjih, hkrati pa zahteva vedno večje finančne vložke, ki že ogrožajo socialno blaginjo v razvitih državah, opažamo v zadnjih letih ponovno večje uveljavljanje tradicionalne medicine, s tem pa se povečujejo tudi možnosti za ohranitev tradicije termalizma v slovenskem prostoru.

Postopek za oblikovanje zdraviliške ponudbe: • priznane zdravilne lastnosti naravnega zdravilnega dejavnika, • lokalno koriščenje zdravilnega dejavnika, • zdraviliška infrastruktura, oprema, kadri, • zdraviliški zdravnik.

Veliko perspektivo zdravstvenemu turizmu predvidevajo tudi gospodarski strokovnjaki, ki ocenjujejo, da bo zdravje postalo generator nasled-

povzeto po: - http://izola.si/spoznaj-izolo/zgodovina/ - http://izola.si/priponke/OS5-9R-23303-1.pdf

Distofiki 16

O DISTROFIJI MIŠIČNA IN ŽIVČNO-MIŠIČNA OBOLENJA Živčno-mišična obolenja (ŽMO) so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadenejo mišice.

Za težje oblike ŽMO je značilno postopno in nezadržno propadanje mišičnih vlaken, kar privede do delne ali popolne ohromelosti določenih mišičnih skupin, posledično do vse večjih težav pri gibanju, do vezanosti na voziček in odvisnosti od tuje pomoči. Mišice z napredovanjem obolenj slabijo, mišični oslabelosti se pridružijo tudi možne sekundarne posledice mišične oslabelosti, kot so kontrakture (zmanjšana gibljivost sklepov), skolioza (vstran ukrivljena hrbtenica), težave z dihanjem, prizadetost srca itd.

Za večino ŽMO zaenkrat še ni zdravila. Z ustrezno obravnavo je možno potek obolenja upočasniti in preprečiti nastanek komplikacij. Potrebno je redno gibanje (hoja, stoja, gibanje na vozičku), raztegovanje kontraktur, izvajanje dihalnih vaj, plavanje… Na ta način je možno, da je oboleli v optimalni psihofizični kondiciji. Na razpolago so številni tehnični pripomočki, ki povečajo samostojnost obolelega in ob dobri psihofizični kondiciji vplivajo na boljšo kvaliteto njegovega življenja.

30

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

OBNOVITVENA REHABILITACIJA V 70. letih je bila v Sloveniji prvič organizirana skupinska obmorska obnovitvena rehabilitacija za distrofike. Z obnovitveno rehabilitacijo se ohranjajo biološki potenciali distrofikov, ki so odločilni za kvaliteto življenja vsakega posameznika, kar vpliva tudi na blažitev socialnih in psihičnih posledic invalidnosti. Menimo, da je dobro počutje in medsebojno druženje enakovrednega pomena, zato v Domu dva topola v Izoli ne skrbimo le za ohranjevanje zdravja, temveč tudi za psihološke in socialne potrebe udeležencev. povzeto po: - http://www.drustvo-distrofikov.si/?page_id=16185

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

31

OSNOVNE ZAHTEVE ČLOVEKA NA INVALIDSKEM VOZIČKU OSNOVNI PODATKI ČLOVEKA NA VOZIČKU

A

AKSONOMETRIJA DELA OBJEKTA

B

Prostor - talna površina, potrebna za postavitev invalidskega vozička, je min. 74 cm x 114 cm (brez človeka), sicer 76 cm x 120 cm.

Premer kroga, ki omogoča obračanje na invalidskem vozičku, znaša 150 cm.

A 25 cm B 170 cm 35 cm 160 cm 45 cm 150 cm 55 cm 140 cm

NOTRANJA VHODNA VRATA

NOTRANJA VHODNA VRATA

KOMUNIKACIJSKI PROSTORI Minimalna svetla širina za prehod osebe na invalidskem vozičku je 90 cm, na krajši razdalji izjemoma 80 cm. Širina hodnikov mora biti vsaj 160 cm (optimalna 180 cm). Ta širina omogoča srečanje dveh oseb na invalidskem vozičku, obenem pa dopušča enoročni obrat za 180’. Vrata, ki se odpirajo na hodnik, ne smejo zožati minimalne predpisane širine hodnika.

Talna obdelava komunikacijskih prostorov mora biti taka, da je možnost spodrsnitve čim manjša. Že majhno nivojsko razliko v tleh (npr. le eno samo stopnico) je potrebno premostiti s klančino.

- svetla širina vhodnih vrat znaša 90 cm - pred vrati je dovolj prostora, ki omogoča nemoten prehod na invalidskem vozičku

Vhodna vrata v stanovanje morajo biti dovolj široka, da niso ovira za osebo na invalidskem vozičku. Za vhodna stanovanjska vrata veljajo iste zahteve kot za vhodna vrata v stanovanjsko stavbo.

Svetla širina naj bo vsaj 80 cm. Vrata naj bodo po možnosti brez pragov.

Pomožni vodoravni ročaj na vratnem krilu je za ljudi na invalidskem vozičku bolj prikladen kot kratek navpičen ročaj.

Pritrjen mora biti na višino 80 cm.

Zaščitna obloga vratnega krila naj sega do višine 30 cm od tal in naj bo iz obstojnega materiala.

KLANČINE

Za splošno rabo priporočajo naklon klančine 1 : 20 (5 %). Maksimalni naklon klančine naj ne bi presegel razmerja 1 : 12 (8 %), vendar v nekaterih primerih dopuščajo bolj strmega (1 : 8 ali celo 1 : 6). Bolje je takšna rešitev kot nobena, brez klančine.

Klančine, krajše od 2 m, so lahko nagnjene do 8 %. Največji naklon daljših klančin (dolžina > 2 m) ne sme presegati 5 %, na vsakih 6 m je nujno umestiti podest dolžine najmanj 120 – 150 cm.

Klančina mora biti široka vsaj 120 cm, poskrbljeno mora biti za ustrezno odvajanje vode pri dnu klančine, neposredno nad in pod klančino se izogibamo nameščanju rešetk, jaškov ipd.

70 - 80 cm

Klančine morajo imeti na začetku in na koncu dovolj proste vodoravne površine - t.i. počivališče. Širina počivališča naj bo enaka širini klančine, najmanjša dolžina 150 cm, talna obdelava mora biti spremenjena.

Največja dolžina klančine brez počivališča je 6 m, če je naklon blag, je lahko dolžina daljša. Minimalna površina ob zavojih je 150 cm x 150 cm.

Klančina naj bo na obeh straneh opremljena z držaji, primernimi za čvrst prijem roke. Najprimernješi je okrogel profil držaja 2r = 4 cm, odmaknjen od stene za 5 cm in pritrjen v višini 90 cm. Dodaten držaj v višini 70 cm je koristen za uporabnike invalidskih vozičkov.

Držaji pri ograjah naj na začetku in koncu klančine previsevajo za 30 cm.

90 cm

VERTIKALNE KOMUNIKACIJE STOPNIŠČE, STOPNICE

PARKIRNE POVRŠINE Za invalida s prirejenim osebnim vozilom je neprecenljivega pomena možnost parkiranja.

SANITARIJE

Prostor pred vhodom in za njim mora imeti zadostno površino za obračanje invalidskega vozička. To velja za vse glavne vhode. Če ima večstanovanjska stavba več vhodov, mora biti vsaj eden dostopen za ljudi na invalidskem vozičku.

ZUNANJA VHODNA VRATA Minimalna svetla širina je 90 cm, tako je možen lagodni prehod z invalidskim vozičkom. Velikost odprtine vhodnih vrat je odvisna od prometa v stavbi. Minimalna širina dvokrilnih vrat je 180 cm.

Zidna odprtina vhodnih vrat mora biti odmaknjena od kota ali kakšne druge ovire vsaj 50 cm.

Za prehod z invalidskim vozičkom skozi vrata je potrebna površina, ki jo določimo z razmerjem med prostorom pred vrati (dolžina A) in svetlo širino vrat (B): A + B = 200 cm.

B

KOMUNIKACIJE

Tudi stopnišče naj bo dovolj prostorno in dobro osvetljeno. Stopniščno rame (širine 130 cm) naj bo kratko. Maksimalno število stopnic na eno rame naj bo omejeno na 12. Pri daljšem stopniščnem ramenu je potrebno počivaišče.

Stopnica naj ima višino primerno globini. Priporočljive mere za uporabo gibalno oviranih ljudi so : - višina max. 17 cm - globina min. 19 cm

VHODI IN HORIZONTALNE KOMUNIKACIJE

80 cm min.

- širina prhoda v celotni stavbi min. 180 cm - vrata se ne odpirajo v komunikacijske prostore - talna obdelava teraco in guma SANITARIJE Prijazne uporabniku na invalidksem vozičku.

Opremljene z vsemi potrebnimi elementi.

OGRAJA Višina ograje 90 cm, višina dodatnega držaja 70 cm.

V javnih sanitarijah je zaželjeno vsaj eno invalidsko stranišče. V stavbah, ki jih invalidi pogosto obiskujejo ali se v njih dlje zadržujejo, je zaželjena zrcalna izvedba stranišč (npr. eno desno, eno levo) in ločena glede na spol.

Oprema: - A oporni držaj - B konzolni držaj - C umivalnik - D sedež - odlagalna ploskev - obešalna kljukica - ogledalo - ogrodje za wc papir - ogrodje za milo - ogrodje za papirnate brisače

KLANČINA - naklon klančine 5 % - širina klančine 4 m - dolžina klančine 3 m - dolžina počivališča 2 m

50 cm 170 cm

45 cm max.

A

A 120 cm B 80 cm 115 cm 85 cm 110 cm 90 cm

B C

D A

V prostoru, kamor se odpirajo vrata, mora biti pred njimi dovolj površine za prehod z invalidskim vozičkom in obračanje invalidskega vozička.

150 x 150 cm Ø 150 cm

80 cm min.

32

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

33

Stara razglednica - Vila Flora, današnja policijska postaja 17

E

A

C

D

B

Stara razglednica - Vila Ceconi 18

HIŠA IN PARK - ŽIVLJENJE VMES Ena izmed tipologij, ki jo pogosto zasledimo v Izoli, je vila hiša. Gradile so se predvsem v 19. stoletju. Zasnova hiše je zelo jasna in lahko prepoznavna. Hišo vsaj z dveh strani obdaja vrt. Prednji vrt deluje kot pregrada med cesto in dogajanjem pred hišo. Vrt za hišo je nekoliko večji.

Hiša je po navadi obdana z ograjo in glavnim portonom, ki jasno nakazuje vstop v ‘‘park’’ pred hišo. Pogost element je tudi balkon, ki hišo dodatno poveže z zunanjostjo in parkom.

V parku pogosto najdemo lahke konstrukcijske elemente, ki so nekakšna vez med hišo in parkom. Značilne so različne pergole, t.i. verande, ki so nek vmesni del med parkom in vstopom v hišo. V parku okoli hiše najdemo različno vrtno opremo (klopi, mize, stoli).

kom, na zunanji strani pa s svojo zaprtostjo in opečnato strukturo jasno kaže na mejo med zunanjostjo in notranjostjo lokacije. Tako kot vila ima nov objekt jasno nakazane vhode čez nov objekt v park.

Program, ki ga vnesem na lokacijo (rehabilitacijski dom za distrofike), kliče po povezovanju z naravo in bivanju z njo. Sama klima območja, morje in narava pripomorejo k boljšemu počutju bolnika in imajo zdravilne učinke.

Tipologija nakazuje povezanost uporabnika z naravo in bivanje med hišo in parkom. Materiali, ki se pojavljajo predvsem pri zgoraj omenjeni tipologiji, so opeka, jeklene pergole, kamen, teraco. Lepo se povezujejo z mediteranskimi rastlinami, ki so prisotne v parkih po Izoli.

Močna vez med človekom in zelenjem ter bivanje v tesni povezavi z njim je bila v Izoli prisotna že v zgodovini. Okrog leta 1950 so bile po celotnem območju parka nameščene manjše počitniške hišice, v katere so prihajali iz cele Slovenije. Vez človeka z morjem, zelenjem in zdraviliški učinki milega podnebja, ki ga najdemo na Obali, privabljajo veliko ljudi.

Objekt stare bolnišnice v svoji zasnovi kaže prvine vila hiše. Ko ga očistimo vseh prizidkov, ki so nastali v kasnejših obdobjih, in mu vrnemo prvotni videz, opazimo več zgoraj naštetih lastnosti tovrtne tipologije.

Simetrično zasnovan objekt se z veliko teraso - balkonom odpira v čudovit park, ki stoji pred njim. V projektu se skušam držati smernic, ki so značilne pri gradnji vila hiše. Nov paviljonski objekt je zasnovan kot lahka povezovalna struktura, ki se na notranji strani odpira in povezuje s par-

34

Samo območje je eno izmed najlepših in največjih zelenih površin v Izoli.

Park Punta, ki leži zahodno, tik ob lokaciji, in se povezuje s parkom lokacije, je ena glavnih zelenih dominant Izole.

Zgoraj naštete pozitivne prvine lokacije in pa prisotnost počitnikovanja v objemu zelenja in bližina morja v preteklosti so dobro izhodišče za nadaljevanje takega načina turizma, v mojem primeru zdraviliško usmerjenega turizma.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

VILE V IZOLI A VILA TOMAŽIČEVA 18 Vrtnoarhitekturna dediščina, dediščina

D VILA DANTEJEVA 37 Profana stavbna dediščina, dediščina

Poletno vilo z vrtom je zgradil trgovec Giovanni Degrassi 1910, med 1961–1965 je v njej živel arhitekt Edo Mihevc. Značilne parkovne drevesne in grmovne vrste, zasajene v strnjenem nizu, prepoznavno uokvirjajo prostor vile s tlakovano dovozno potjo.

Enonadstropna historicistična vila s štirikapno streho in s parkom je tipičen primer vile iz preloma 19. v 20. stol., ki so v Izoli nastale z razvojem industrije.

B VILA TOMAŽIČEVA 1 Profana stavbna dediščina, spomenik Obmorska historicistična enonadstropna vila z mansardnim nastavkom ima bogato oblikovane glavno fasado, balkon, nišo, rustikalen kamnit šivan rob in pripadajoč vrt. Glavni vhod v stranski fasadi.

E HIŠA DREVORED 1. MAJA 11 Profana stavbna dediščina, spomenik Enonadstropna historicistična hiša z mansardnim nastavkom, bogato dekorativno oblikovano triosno glavno fasado s središčnim zunanjim dvoramnim kamnitim stopniščem z balustradno ograjo. Rdeč omet.

C VILA TOMAŽIČEVA 2 Profana stavbna dediščina, spomenik Stilno enotno zasnovana enonadstropna historicistična obmorska vila s poudarjeno sredinsko osjo triosne glavne fasade ima kamnito dvoramno zunanje stopnišče, polkrožna okna, balkon in pripadajoč vrt.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Tipična zasnova vila hiše Kasnejše izpeljanke zasnove

35

VILA ANA NEKOČ

Stara razglednica - Vila Ana (pogled iz strani ceste) 19

Stara razglednica - Vidn je vila Ana in vila Dantejeva 37

V R T Z A V IL O Za vilo ponavadi stoji večji urejeni vrt z različno vrtno opremo, ki omogoča bivanje v povezavi z zelenjem.

20

VILA ANA DANES

P ER G O L A Stuktura med hišo in ‘‘parkom’’, ki omogoča bivanje v zelenju in njegovi senci.

V IL A Hiša je pozicioniran tako, da se iz več strani odpira v zelenje.

O G R A J A V IL E Območje hiše je ločeno z ograjo, ki ni gosto grajena in deloma zazelenjena. Tako je meja med notranjostjo in zunanjostjo manj opazna.

BA L KO N Podaljšek hiše, ki se odpira v zelenje in omogoča bivanje med hišo in zelenjem.

36

Vila Ana danes (pogled na zelenje in vhod iz strani ceste) 21

Vila Ana danes (pergola pre hišo) 22

Vila Ana danes (vrt ob ograji iz kamna in opeke) 23

Vila Ana danes (pogled na vrt za hišo) 24

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Z EL EN I V R T P R ED V IL O Zelena pregrada pred cesto in hrupom.

Pogledi v zunanjost so usmerjeni v zelenje.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

37

39 PROJEKT Območje rehabilitacijskega doma za distrofike Dom dva topola in komaplišča v Izoli

O IZBRANIH LOKACIJAH Lokaciji, ki ju obravnavam v svoji nalogi, sta v neposredni bližini, povezani z urejeno potjo. Program ene in druge se dotika predvsem ljudi, katerih življenje je oteženo zaradi različnih živčno - mišičnih obolenj.

Lokacija prvega izbranega programa doma za distrofike leži severno od cerkve sv. Mavra. Glavni objekt leži tik pod cerkvijo in se s severne strani odpira v prečudovit park s pogledom na morje.

Vzhodno od nje teče Levstikova ulica, ki je hkrati gavna povezovalna pot z drugo obravnavano lokacijo, na kateri že stoji kopališče za distrofike, katerega saniram in obogatim z novim programom.

Kopališče je dostopno tako iz Levstikove ulice kot iz Ulice Sergeja Mašare, ki poteka prečno na Levstikovo ulico nad kopališčem.

40

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

41

SITU ACIJA OB S TOJEČ EGA S T A N J E Park punta in plaža za invalide Izola M 1 : 750

O BMO ČJ E KO P A L IŠ ČA Območje obdelave

OBMOČ JE REHABILIT AC IJSKEGA DOMA

morje +0.00

kopališče za distrofike

morje +4.76

Ulica o b Pečin i

Bevkova ulica

a Mašere Ulica Sergej

ka ulica Kopališ bar

kopališče

+7.50

restavracija in bar

Gubčeva ulica

Bevk ova ulica

otroško igrišče

e eja Mašer Ulica Serg

a ulic ova k i t s Lev

a lic au šk i l pa Ko

+11.20

Kopališka ulica

morje

tra a Pe eteg v S a Ulic

park Punta +12.50

dom Dva topola bar

ica Ul

tra Pe ga e et Sv

n plata ored i drev jn o v d Tova rniš ka u lica

trg svetega Mavra

+15.50

g ki tr Veli

a a Mavr sveteg Cerkev

42

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Ko sov elo va ulic a

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

43

1. del ObmoÄ?je rehabilitacijskega doma za distrofike Dom dva topola

Zelenje 26

R AZVOJ OB JEK TOV I N OB M O ČJ A SKO ZI ČA S

RAZVOJ OBJEKTOV IN OBMOČJA SKOZI ČAS 1923 Prvo območje, ki ga obravnavam v svoji nalogi, se je razvilo pod eno izmed glavnih dominant, ki jih najdemo v Izoli s cerkvijo sv. Mavra. Prvi objekt se je pojavil l. 1923 in je služil kot počitniški dom oz. mladinsko okrevališče.

Prvotno okrevališče predstavlja neoklasicističen, v več traktih zasnovan nadstropen kompleks s široko teraso in bujnim mediteranskim parkom z razgledom na morje.

To je bilo prvo okrevališče za mladino na Slovenski obali.

Park Punta, ki je danes ena izmed večjih zelenih površin v starem delu mesta Izola, velja za naravno oblikovan park borovcev, ki je bil urejen sredi 20.stol in se od takrat postopoma širi.

Med cerkvijo in počitniškim domom je opaziti dvojni drevored platan in drugega drevja, ki so ga zasadili v tretji četrtini 19. stol na robu, kjer je nekoč stalo obzidje.

1994 V kasnejšem obdobju se je na objektu zgodilo več dozidav in sprememb tlorisov.

Leta 1994 se je v prostore bolnišnice naselil dom za distrofike, ki je odkupil vse objekte na obravnavani lokaciji.

V zadnjih letih je na glavnem objektu nastal še en večji poseg, ki se bo zaključili v letu 2017. Opaziti je večjo razširitev pokrite in odkrite terase, ki se s pogledom odpira na morje in park.

Park Punta in dvojni drevored pred cerkvijo sv. Mavra ima že podobo, ki jo opazimo tudi danes. Bujno drevje tako v drevoredu kot parku daje staremu mestnemu

1955

Cerkev sv. Mavraprva l. 1547 - l. 1891

Mladinsko okrevališče prva četrtina 20. stol., 1923 Bolnišnica

Park Punta sredina 20. stol.

l. 1955

Namembnost objekta se je skozi čas večkrat spreminjala. Leta 1955 so objekt začeli uporabljati v zdravstvene namene. Nastala je prva bolnišnica na območju Izole.

Poleg objekta bolnišnice so zgradili še objekt, v katerem je bila uprava z ambulanto za zunanje paciente, in manjši objekt, v katerem so bile mrtvašnica, pralnica in šivalnica.

Prvotni objekt bolnišnice so večkrat dozidali in ga razširili.

Prva razširitev oz. prizidek se je zgodil na desni strani, kamor so umestili rentgenski oddelek. Istočasno so gmajno pred objektom uredili v ‘‘park’’, okoli celotnega območja pa so postavili zid oz. ograjo, ki je ločila objekte in park od okolice.

1957 Leta 1957 so dozidali operacijski blok na levi strani objekta.

Park Punta se je postopoma širil in razraščal. Naselje stanovanjskih hiš na vzhodni strani se je počasi širilo.

Pot, ki vodi do obale, so utrdili.

Bolnišnica

Uprava in ambulanta za

2016 Trenutno stanje je rezultat dolgoletnih razširitev in dozidav. Kljub nekaterim nepremišljenim posegom na lokaciji in objektu, je še vedno prepoznati kvalitete te edinstvene in kvalitetne lokacije na koncu izolskega polotoka. Klima in narava dajeta lokaciji poseben pečat.

Mrtvašnica

zunanje paciente

46

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

47

1

2

Fotografija območja stare bolnišnice okrog leta1955 27

Skica smeri pogledov s fotografij na levi.

Na fotografijah na levi je lepo vidno stanje območja rehabilitacijskega doma nekje po letu 1955.

Opaziti je prizidke na zahodni in objekte na vzhodni strani, kjer so bile v času bolnišnice administracija, ambulanta za zunanje obiskovalce, pralnica in mrtvašnica.

Na prvi fotografiji je opaziti gmajno, ki so jo uredili v zametke kasnejšega parka, ki danes skupaj s parkom Punta predstavlja eno izmed glavnih zelenih dominant.

Glavni objekt je v več traktih zasnovan nadstropen kompleks, zgrajen v neoklasicističnem slogu. Na začetku je imel jasno simetrično obliko, ki se zaradi kasnejših dozidav izgubi. Dve veliki terasi, ki sta simetrično razporejeni glede na centralno os, mu dajeta poseben pečat.

Bujni mediteranski park, ki se v nadaljnih letih razraste pred objekti, in pogled na morje naredijo to območje nekaj posebnega.

Objekt stare bolnišnice in administracije v ozadju po letu1957 28

48

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

49

F OTODOKU MENT AC I JA OB S T O J E ČE G A ST A N J A Z U N A N J O ST I Območje doma Dva topola in parka

8

7

4 1

4 Pogled iz parka - desna stran 32

5 Pogled v glavni objekt iz parka 33

5

6 3 2

Skica s pogledi obstoječega stanja.

2 Pogled v park iz spodnjega vhoda 34

1 Pogled s strani cerkve 29

50

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

2 Pogled s plaže po ulici navzgor 30

7 Pogled v park na spodnji strani območja 35

3 Vhod v območje iz zgornje strani. 31

8 Pogled na območje iz plaže in parka plaže 36 Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

51

F OTODOKU MENT AC I JA OB S T O J E ČE G A ST A N J A N O T R A N J SO T I Območje doma Dva topola in parka

Vhod v pritljičje objekta 37

Pogled proti baru v pritličju objekta 38

Pogled proti komunikacijam v pritličju objekta 39

CER KEV S V . MA V R A

N A R A V N I P A R K P UN TA

pogled na morje

Pralnica v pritličju objekta 40

Sušilnica in likalnica v pritličju objekta 41

O BJ EKT S TA R E BO L N ICE, KI G A O BD R Ž IM O BJ EKTI, KI J IH O D S TR A N IM

Telovadnica v pritličju objekta 42

KO P A L IŠ ČE

Območja parkirabja znotraj lokacije (avtomobili, prikolice) Vhodi na lokacijo Večji prizidek

Lokaciji Zabojniki za smeti Lesena hiša - uta

PROBLEMAT IKA OBMOČJA Prostori fizioterapije v nadstropju objekta 43

Prostori kuhinje v nadstropju objekta 44

Prostori jedilnice v nadstopju objekta 45

Samo območje ne izkorišča potencialov, ki jih dana lokacija ponuja.

Pestrost in povezanost programa je zelo slaba, kar se vidi v izpadu obiskovalcev v zimskih mesecih.

DOTOP - Območje nima urejenega parkiranja. To je možno znotraj ograjenega območja v parku.

- Trenutno sta na voljo samo dva vhoda na lokacijo. Servisni dostop ni urejen.

OBSTOJEČI OBJEKTI - Objekti na lokaciji so med seboj slabo povezani. Programsko se ne povezujejo.

- Na glavnem, centralnem objektu, se je v zadnjem času zgodila večja dozidava, ki prekriva star objekt in je volumensko neustrezna.

- Na severozahodnem delu parka je postavljenih več prikolic, s katerimi v poletnih mesecih rešujejo stisko s prostorom. Prikolice kazijo izgled parka in vplivajo na njegovo slabšo izkoriščenost.

- Na območje so postavljene oblikovno neustrezne strukture, ki arhitekturno ne ustrezajo območju (lesena uta).

52

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

PROGRAM - Obstoječi program ne izkorišča potencialov lokacije in ga je potrebno nadgraditi.

- Programsko se obravnavana lokacija slabo navezuje na drugo obravnavano lokacijo - kopališče.

ZELENJE - Potenciali bujno razraščenega parka niso izkoriščeni.

- Park je programsko neizkoriščen.

- Več delov parka se uporablja tudi za parkiranje avtomobilov.

- Sredi parka je urejen otok za smeti, ki kazi izgled parka.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

53

SITU ACIJA S T ANJA P O P OSE G U Območje doma in kopališča za distrofike M 1 : 750

O BMO ČJ E KO P A L IŠ ČA Območje obdelave

OBMOČ JE REHABILIT AC IJSKEGA DOMA morje

+0.00

kopališče za distrofike

morje

+4.76

Ulica o b Pečin i

Bevkova ulica

a Mašere Ulica Sergej

ka ulica Kopališ bar

kopališče

+7.50

restavracija in bar

Gubčeva ulica

Bevk ova ulica

otroško igrišče

e eja Mašer Ulica Serg

a ulic va iko t s Lev

ca uli ka š i l pa Ko

+11.20

Kopališka ulica

morje

a Petr tega e v aS Ulic

park Punta +12.50

bar

dom

ra et aP g e et Sv ica l U

ola top Dva

latan red p drevo i jn o dv Tova rniš ka u lica

trg svetega Mavra

+15.50

g ki tr Veli

a a Mavr sveteg Cerkev

54

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Ko sov elo va ulic a

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

55

A RHITEKT U RNA I N P ROGRA M SK A Z A SN O V A Območje Doma dva topola in parka

PROGRAMSKI REFERENČNI PRIMER KLINIKA ZA REHABILITACIJO HRBTENIČNIH POŠKODB Herzog and De Meuron Basel, Švica 1999 - 2002

Trenutno stanje na območju.

Odstranitev arhitekturno neustreznih elementov in prizidka na glavnem objektu.

Lokacija z očiščenim starim objektom - vilo in novim paviljonskim objektom, ki objame območje in park.

Zgradba je večnamenska in raznolika, sestavljena kot malo mesto ulic, vrtov, javnih objektov in stanovanjskih četrti.

Stavba ima horizontalno arhitekturno zasnovo v dveh etažah.

Urejena tako za pešče kot za uporabnike invalidskega vozička in zagotavlja nemoteno gibanje.

V Pritličju so locirani zdravstvaeni prostori, v nadstropju pa nastanitvene sobe pacientov.

Rdeča nit zasnove je povezovanje med notranostjo in zunanjostjo Stavba ima obliko velikega pravokotnika, v katerem so dvorišča različnih programskih tipov (voda, les, bazen,...).

Vse sobe imajo pogled na pokrajino. Vodilni gradbeni material je les z različnimi tipi obdelave.

46

D R EV O R E D PR ED CE R KV IJ O

V IL A ‘‘ HIŠA ZD R AV J A ’’

PROG RA M S K I PA RK

N OV I PA V I LJ ON S K I OBJ E K T

skupni prostor

N OV I PA V I LJ ON S K I DEL

Objekt bolnišnice se na zadnji strani v nadstropju poveže s parkom pred cerkvijo in s tem omogoči še en glavni vhod v stavbo. Ustavri se dvovišniski prostor in tako obiskovalcu jasno pokaže pot po objektu v pritličje in v park. Na prednji strani se v nadstropju z veliko teraso odpira in poveže s parkom.

Notranjost novega paviljonskega dela sestoji iz treh spalnih traktov, ki jih povezuje skupni hodnik zasnovan kot poligon (rampe). V več delih se hodnik razširi v skupne, večnamenske prostore namenjene druženju.

Na strani, ki meji na park se povezovalni del razširi v terase s čudovitim pogledom na park.

Arhitekturna zasnova vsebuje tri glavne elemente. Objekt nekdanje bolnišnice, ki ga očistim vseh neprimernih prizidkov, ki so se zgodili v preteklosti, nov paviljonski objekt in obstoječi park. Vsi elementi se med seboj oblikovno in programsko povezujejo.

nov objekt, ki je hkrati meja med notranjostjo in zunanjostjo. Celoten paviljonski objekt se na notranji starni odpira v obstoječi park. Park se programsko nadgradi. Celoten park je zasnovan tako, da spodbuja tri človekove najpomembnejše čute vid, sluh in tip.

Celotno območje starega mestnega jedra Izole je pod spomeniškim varstvom. Objekt stare bolnišnice spada pod stavbno dediščino in ga moremo obravnavati v skladu z zakoni kulturne dediščine.

1. Ohranjen centralni objekt stare bolnišnice 2. Dodan novi ‘‘spalni’’ paviljonski del, objekt = ograja, meja med zunan jostjo in notranjostjo 3. Park - dodam mu program

Objekt bolnišnice očistim in mu vrnem prvotno podobo neoklasicističnega objekta. Po obodu lokacije, kjer prvotno poteka ograja naredim

48

1 vstopna ploščad 2 prostori ambulante 3 bolnišnica 4 bar 5 pisarne (uprava) 6 recepcija 7 nevropsihologija 8 govorna terapija 9 terapijski bazen 10 psihoterapija

spalni del

B O L N IŠN ICA ‘ ‘HIŠA ZD R A V J A ’’

Skica arhitekturne zasnove notranjosti

56

povezovalni del = poligon

47

Skica arhitekturne zasnove notranjosti

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

49

11 večnamenski prostor 12 francoski vrt 13 intenzivna nega 14 zdravstvene storitve 15 diagnostika 16 dvorišče z bazenom 17 sobe pacientov 18 servisni prostori 19 pisarne 20 bivalni prostor + jedilnica

50

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

57

PROGRAMSKI PARK

vhod v objekt bolnice ‘‘HIŠA ZDRAVJA’’

iz strani cerkve

N1 povezava s ploščadjo pred cerkvijo prostori ambulante info točka, skupni prostor sobe zunanji obiskovalci terasa

P servisni prostor kuhinja, jedilnica, bar recepcija, wc, komunikacije masaža, hidroterapija administracija večnamenski prosotor

KO P A L IŠ ČE

zunanji uporabnik distrofik na rehabilitaciji

PAVILJONSKI DEL P

skupni del

spalni del

skupni del

povezovalni del

komunikacije,

= poligon

vhod v garažo

DIVERZITETA PROGRAMA Nova razporeditev programa po objektih naredi prostor bolj povezan in funkcionalen. Območje je ločeno na dva programsko različna dela, a hkrati dobro povezana med seboj.

V Hišo zdravja se lahko vstopa s strani cerkve in notranjosti območja - strani parka. Preplet zunanjih obiskovalcev in pa uporabnikov, ki so v rehabilitacijskem domu dlje časa, je ločen in hkrati prepleten.

V t.i. Hišo zdravja lahko vstopamo skozi dva glavna vhoda in več stranskih.

Dva večja sta s strani cerkve, kjer vstopimo v drugo nadstropje, ali pa s strani parka v pritličje objekta.

V pritličju je predviden program, ki je vezan tako na zunanje obiskovalce, ki obiščejo rehabilitacijski dom občasno, in uporabnike, ki bivajo v domu in so del daljšega rehabilitacijskega programa.

Glavni vhod v pritlični del je s strani parka. V pritličju se nahajajo: recepcija, večnamenski prostor, računalniška učilnica, administracija, kuhinja, bar, jedilnica, masaža in prostori hidroterapije.

V nadstropje objekta vstopamo s strani cerkve ali preko notranjih komu-

58

nikacij. Nadstropje je predvsem namenjeno zunanjim obiskovalcem, ki potrebujejo zdravniški pregled. V nadstropju se nahajajo: skupni prostor z info točko, ambulanta s čakalnico, sobe za zunanje obiskovalce.

Severno od stare bolnišnice stoji paviljonski objekt, ki je postavljen po obodu lokacije. Sestavljen je iz treh spalnih traktov z različnimi tipi sob in skupnih prostorov, ki služijo druženju. Po notranjem obodu se celoten objekt odpira v ‘‘programski park’’, ki je pomemben element in daje celotni lokaciji poseben pečat in značaj.

Znotraj parka najdemo različne programe, ki glede na letni čas drugače funkcionirajo.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Program rehabilitacijskega doma deluje skozi vse leto. V poletnih, toplejših mesecih, je izkoriščenost parka in kopališča večja, vendar se s primernim programom lahko izkoriščata tudi v hladnejših zimskih mesecih.

Hiša zdravja, predvsem pa paviljonski objekt, se svojimi prostori odpirata v park in z njim povežeta. Program pritličja Hiše zdravja je zasnovan tako, da je orientiran tudi v park. Večnamenski prostor in računalniška učilnica, bar ter jedinica se preko zastekljene stene povežeta s parkom. Obod objektov, ki meji na park, je zasnovan tako, da se v poletnih mesecih lahko v določenih delih odpre in tako ustvari občutek večje povezanosti s parkom.

Sam park je razdeljen v šest območij oz. celic, kjer se skozi leto izvajajo različni programi (dihalna terapija, bralni krožek, sončna plaža, šport, koncert, druženje, razstava...). V zimskih mesecih se pestrost programa, ki se lahko v parku izvaja, zmanjša, vednar je zaradi milih zim in zdravilnega podnebja ob morju še vedno možen.

Poleti in pozimi je rehabilitacijski dom programsko povezan tudi s kopališčem, ki leži le nekaj sto metrov od doma.

Del dejavnosti se lahko preseli tudi v prostore kopališča, predvsem vodna rehabilitacija.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

59

RA ZNOLIK OS T I N T I P I S OB

PAR

DRUŽINA

PAR

PAR

Vstop v sobo iz skupnega povezovalnega hodnika.

TIP S O BE C

PRIJAT ELJIC I

ENA OSEBA

S predelnimi vrati, ki hkrati služijo kot stena ali prehodoblikujemo različne tipe sob, ki se razlikujejo po svoji kvadraturi.

Z zunanjimi zavesami lahko ločimo ali združimo skupno teraso. Z zavesami si lahko uporabnik ustvari različne prostore.

TIP S O BE A

T IP SOBE A

Karakteristike in kvadrature sob so enake tipu sob c. Tipologija sob ponuja večjo intimo in odmaknjenost od ostalega dogajanja v parku. Sobe se ne odpirajo na park, ampak so orientirane proti severu pogledom na morje.

Premik stene levo in desno.

Na tak način oblikujemo različne tipe sob z različnimi kvadraturami.

Zunanje zavese omogočajo uporabniku prilagajanje svetlobe v notranjosti in oblikovanje različnih karakterjev zunanje terase.

60

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

61

KO N S TR UKCIJ S KA IN MA TER J A L N A Z A S N O V A

MA TERIALNE I N K OS TRU K CIJ SKE R E F E R EN CE Območje Doma dva topola in parka

Območje doma Dva topola in parka

STEKLENO / LESENA HIŠA HOUSE ( MATERIALNA, KONSTRUKCIJSKA REFERENCA)

POROCAPE (MATERIALNA, KONSTRUKCIJSKA REFERENCA)

VILA VENTRELLI (CŠOD) (TIPOLOŠKA REFERENCA)

Kengo Kuma & Associates New Canaan, Združene države Amrike 2015

YounghanChung Architects Seoul, South Korea 2011

Maruša Zorec, Robert Potokar, Ana Kučan Seča, Portorož 1995 - 2003

Hiša stoji na samem, v gozdu in je prenova ter dozidava že obstoječe vile iz leta 1950. Zaradi potrebe po povečanju prostorov so dogradili nov steklen paviljon, ki je s hišo povezan s transparentnim hodnikom. To daje hiši novo obliko črke L. Posebnost objekta je njegova transparentnost, povezanost z naravo in lahka, dovršeno premišljena jeklena konstrukcija v kobinaciji z lesom in steklom.

Stavba je rekompozicija starega objekta, s katerega očistijo vse, razen nosilne betonske konstrukcije.

Le-tej se nato doda “nova koža” v obliki fasade iz črnih zidakov, ki na določenih mestih dopušča neomejen pogled v notranost, tj. v prvotno arhitekturno zasnovo objekta. Spet drugod gosto naložena opeka tvori fasado kot nekakšna “tkana obleka” hiše.

Vila se preko steklenega pritličja povezuje z zelnejem in parkom pred njo.

Ostali grajeni objekti le dopolnjujejo parkovne poteze, nakazane z obstoječimi linijami cipres: niz apartmajev, ki je zasnovan ter terasni zid, in objekt recepcije, ki zapira stavbno celoto. Vrtna pergola zaključi zgornji del kompozicije in jo loči od spodnje terase, kjer se prostor iz sence prelije na svetlo in odpre proti morju.

OBJEKT STARE BOLNIŠNICE - HIŠA ZDRAVJA

NOV PAVILJONSKI DEL - SPALNI DEL

Na obstoječem objektu, ki je predmet rekonstrukcije, očistim prizidke, ki niso v skladu z kulturnovarstvenimi smernicami. Zunanjost objekta se vrne v prvotno podobo, rekonstruirajo se deli fasade in stara ograja balkona. Novi deli fasade so, tako kot celoten objekt, iz opeke. V notranjosti objekta se zgodi nekaj rušitev sten in s tem vzpostavi konstrukcijska logika, ki se je skozi leta zaradi nepremišljenih posegov izgubila.

Konstrukcija novega objekta je paviljonskega značaja, v nasprotju z obstoječim, ki je grajen po vzoru tipologije vile. Lahka osnovna konstrukcija je iz vertikalnih jeklenih stebrov, na katere se nalagajo horizontalni nosilci dimenzij 15 x 15 cm, vzpostavi red in kontinuiranost. Na skeletni osnovi so prečno postavljeni leseni nosilci dimenzij 5 x 40 cm z razmakom 0,44 m. Stene iz križno lepljenih plošč, narejene po predalčnem sistemu, so postavljene med jeklene stebre. Pogled v čudovit park omogoča v celoti zastekljena površina nastanitvenih sob, na zunanji strani pa je meja med notranjostjo in zunanjostjo zamejena z opečnato steno. Le-ta ima 3 tipe ‘‘prosojnosti’’, in sicer 0% prosojnost - zid, 50% prosojnost - perforirana opečnata stena in 100% prosojnost – zastekljeni deli v opečnati steni. Opečnata stena v notranjosti poteka ob komunikacijskem hodniku - poligonu, kjer se pretežno izmenjujeta polna stena in perforirana opečnata stena. Komunikacijska klančina ima naklon 5%. V skladu s pravilnikom za telesno ovirane osebe ima na vsakih šest metrov vodoravno počivališče.

Celoten objekt pokriva lahka in optično tanka streha, sestavljena iz križno lepljenih lesenih plošč, ki so vidne v prostoru. Temu sledi potrebna toplotna izolacija in drugi konstrukcijski sloji ter bakrena kritina.

Za tla sta uporabljana dva tipa materiala. Komunikacije (notranje in zunanje) so iz teraca, notranjost sob pa iz sive gume NORE.

Glavni gradbeni material objekta je opeka, ki je na vogalih ojačana z armiranobetonskimi vezmi.

V notranjosti, kjer se zgodijo rušitve sten, se postavijo preklade. Na določenih delih se naredijo armiranobetonski stebri.

Nova stropna horizontalna plošča nad nadstropjem je izdelana iz armiranega betona z obrnjenimi AB nosilci. Sidrana je v opečnate zidove.

Leseno ostrešje je bilo zaradi omejenega dostopa težko oceniti. Potrebna bi bila tudi temeljita statična presoja ostrešja in sanacija potrebnih delov.

Centralni del območja zaseda park. Znotraj parka se večkrat zamenja tekstura tal (nizka in gosta trava, visoka trava, fin pesek, grobi pesek, voda). Območje nizke trave, finega in grobega peska je urejeno tako, da je možen dostop z invalidskem vozičkom.

51

54

MAT ERIALI NO V EG A O BJ EKTA

52

53

teraco 56

jeklo - črne barve 57

križno lepljene lesene plošče 58

opeka Winerberger 59

55

62

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

63

SHEMI RUŠ I T EV I N DOZ I DA V V O B J E K T U ST A R E B O L N IŠČN IC E Območje Doma dva topola in parka

PREMESTITEV STROPA - PLOŠČE Na označenem območju se znižan strop (na 2.20 m), ki je bil prestavljen na to višino v preteklih fazah razvoja, vrne na prvotno višino (4.40 m).

Postavitev nove betonske plošče na prvotno višino 4.40 m z obrnjenimi nosilci.

SANACIJA OSTREŠJA Dostop na podstrešje ni možen v celoti, zato ocena konstrukcije in stanja ostrešja ni bila možna.

S

Predlaga se statična ocena, sanacija starega lesenega ostrešja ali konstrukcija novega trdnega ostrešja in strehe.

S

RUŠITEV PREDELNIH STEN Odstrani se drobna, nenosilna konstrukcija.

RUŠITEV PRIZIDKA Odstrani se prizidek in postavi stene v prvotno stanje.

Rekonstrukcija in vrnitev fasade v prvotno stane. Postavitev sten in oken

PREBOJ PLOŠČE Odstrani se del ploče in s tem ustvari dvovišinski prostor. Namesti se ustrezne preklade.

Postavitev oz. dopolnitev z nosilnimi stenami.

RUŠITEV OBODNIH STEN Obodne stene se postavi v prvotno postavitev in poenoti okna.

Rekonstrukcija stare grajene ograje.

PREBOJ STENE Na več delih v konstrukciji se naredi preboj stene. Kjer je potrebno se doda preklada.

N1

RUŠITEV PRIZIDKA Odstrani se prizidek, ki so ga naredili kot podaljšek objekta na njegoviprednji fasadi.

Postavitev nove preklade in nosilnega stebra.

Postavitev novih predelnih sten.

N1

Postavitev novih sten in vhodov.

Postavitev novih nosilnih sten Postavitev nove preklade.

RUŠITEV PREDELNIH STEN Na več delih v objektu se odstrani drobna, nenosilna konstrukcija.

Namestitev novih predelnih sten.

Ureditv prednje fasade, vspostavitev novega rastra in postavitev zasteklitve.

PREBOJ PREDNJE FASADE Odstranijo se kasneje dodana okna in vzpostavi nov raster nosilne konstrukcije.

PREBOJ STENE Na več delih v konstrukciji naredimo preboj stene. Kjer je potrebno se naredi preklada in premesti vhode.

P

Zapolnitev starih vhodnih odprtin in premestitev vhodov.

Postavitev nove preklade, stebra in zasteklitve z vhodi.

P

ZAPOLNITEV OKENSKE ODPRTINE Odprtina okna se zapolni z .....

RUŠITEV PRIZIDKA Odstrani se prizidek, ki so ga naredili kot podaljšek objekta na prednji fasadi.

Elementi, ki jih odstranim

64

10 m

20 m

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

40 m

Elementi, ki jih dodam

10 m

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

20 m

40 m 65

KONS TR U K C I JS K A Z AS NOV A O B J E KT O V Območje Doma dva topola in parka

špirovec 24 x 20 cm lega 24 x 20 cm

lesena križno lepljena plošča d=5cm

nova AB stropna plošča sidrana v opeko d = 20 cm

leseni nosilci d=5cm v=40cm na razmaku 44cm

nova mavčnokartonska predelna stena d = 10 cm nova vstopna ploščad - AB plošča d = 25 cm rekonstruirana prednja fasada iz opeke AB plošča d = 25 cm nov podporni steber AB steber

opečnata stena iz Winerberger opeke 12/25/6,5 cm

45 x 45 cm

predalčni sistem lesenih sten

jekleni nosilci d=15cm v=15cm (C profil)

obstoječa zunanja opečnata stena d = 45 cm

jekleni stebri d=15cm š=15cm (C profil) nov podporni steber AB steber 45 x 45 cm

66

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

67

Z A S N O V A P O Ž A R N E V A R N O S TI

I NSTA LA C I JS K A Z AS NOV A Območje Doma dva topola in parka

Območje doma Dva topola in parka

Trg sv. Mavra

OBJEKT STARE BOLNIŠNICE - HIŠA ZDRAVJA Za Izolo so značilna dolga poletna obdobja z visokimi temperaturami in kratke, mile zime. Zaradi usmerjenosti terena na sever objekt ni izpostavljen prekomernemu pregrevanju poleti, k temu pa pripomore tudi velika parkovna ozelenjena površina znotraj ter okoli objekta.

Vse zastekljene površine objekta imajo vgrajeno steklo z zaščito proti sončnemu sevanju. Objekt se v paviljonskem delu senči z zunanjimi pomičnimi paravani, v hiši zdravja pa z notranjimi roloji.

VODOVOD Vodovodne inštalacije objekta so priključene na javno vodovodno omrežje v skladu z lokalnimi pravilniki oz. Pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema ter Pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema.

OGREVANJE IN HLAJENJE V novem objektu se predvidi nov sistem hlajenja in ogrevanja. Talno ogravenje in konvekcijsko hlajenje sta priključena na reverzibilno toplotno črpalko.

Lev

stik

ova

ulic

a

PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA Zaradi namembnosti objekta mehansko prezračevanje ni potrebno, arhitekturna zasnova obeh objektov pa zagotavlja nemoteno naravno prezračevanje skozi velike okenske površine.

Pri načrtovanju so upoštevane smernice (TSG-1-001:2010 – Požarna varnost v stavbah) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. (Ur. l. RS 31/2004).

Zaradi delitve objekta na dva programska dela (obstoječi objekt - hiša zdravja in nov pavilijonski objekt) je potrebno ločiti neovirane evakuacijske poti za vsak del posebej.

V obeh etažah hiše zdravja je zagotovljen neposreden izhod na prosto z 3 izhodi ( 1 glavni ter 2 stranska). Evakuacija je omogočena tudi preko centralnega stopniščnega jedra, ki povezuje nadstropij.

dostop intervencijskega vozila evakuacijske poti in izhodi površine za učinkovito gašenje in intervencijo komunikacijska jedra

Pritlična zasnova pavilijonskega dela omogoča neposredno evakuacijo na prosto, tako v zunanjo ulico kot v notranjost parka.

Evakuacijska pot je označena s požarno varnostno razsvetljavo, predvidi se tudi sistem za samodejno javljanje požara. Vse poti in prehodi so ustrezno dolgi in dovolj široki ter primerni za bežanje.V objekt se namestijo tudi naprave za gašenje in sicer v predpisanem številu.

Zbirna evakuacijska točka je na vrhu Levstikove ulice. Dostop za intervencijska vozila je zagotovljen z južne strani na Trgu Sv. Mavra ter z Levstikove ulice na vzhodni strani.

68

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

69

TLOR IS GA RAŽ E +7.50

Območje rehabilitacijskega doma M 1 : 250

3.40

a

nasutje zemlje

betonska stena

zelena bariera

15

opčnata oblaga na betonski steni

4.00

b

c 14

4.00

opečnata stena

13

d

12

4.00

68.8 m2 53.4 m2 28.0 m2 8.4 m2 652.5 m2 40.7 m2 851.8 m2 913.4 m2

4.00

e

+7.50 f

9

4.00

10

skupaj neto površina skupaj bruto površina

beton brušen beton teraco beton brušen beton zemlja

11

C1 servisni prostor C2 dovoz v garažo C3 komunikacije C4 hodnik C5 garaža C6 nasutje zemlje

8

4.00

g

+8.50

59.40

7

4.00

h

6

4.00

i

4.00

5

+8.50

73.31

j

4

4.00

k

3

4.00

l

2

4.00

m

1

4.00

n

4.00

o

4.96

p

9.00

13.97

r

13%

+7.50 shramba

dovoz v garažo s

3 2

1

4.00

70

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

8.00

12.00

71

B

TLOR IS PRI T L I Č JA Območje rehabilitacijskega doma M 1 : 250

74.97

23.04 5.96

5.88

6.02

0.88

-5.00 -4.50

-3.00

B9

vhod v objekt -2.00 servisni vhod

4.00 -5.00

zvok kovinske palice

A11

4.00

11.28

e

HIŠA ZDRAVJA

A12

‘‘koncert’’ nizka trava

+0.00

A13 A6

dihalna terapija nizka trava

-1.00

4.00

f

B1 g

4.00

A7

-1.30 h

A15

4.00

A5

ogenj A16

osrednji prostor nizka trava

vhod v objekt

A1

A18

4.00

-0.40

+0.00

k

B10

A2

B10

-0.70

l

4.00

A3

m

razstava pesek

A20

4.00

A21 skupinske igre pesek

n

sončna plaža nizka trava B7

o

3.82

A27

B5

A25

A28

A22

A29

+0.00

p

B10

A3 0

5.41

stranski vhod

naklon 5%

B4

+12.00

vhod v objekt

B3

+0.00 (+12.50)

-1.30

+0.00

B1

s

B2

info / recepcija

vhod v garažo

-2.00 16

-1.50

-1.00

11

10

9

+0.50 +0.00

2

1

+0.50 9.76

4.00

4

+0.00 3 4.00

5

4.00

4.00

7

-0.50 6 4.00

8

4.00

4.00

4.95

4.95

4.00

4.00

4.00

4.00

17

15

14

13

12

SOBE TIP C

r

B1

skupni prostor

vhod v objekt

+1.00

B6

13.97

A26

A23

4.96

A24

7.03

1.143.2 m2

3.90

teraco

1.97

7.60

-1.00

4.00

1.780.1 m2 1.955.3 m2

A19

A3 1

PROGRAMSKI PARK

j

4.00

A17 +0.00

zvok kovinske palice

A4

2.26

skupaj neto površina skupaj bruto površina

652.1 m2 207.2 m2 179.6 m2 31.7 m2 18.5 m2 53.5 m2 367.4 m2 262.6 m2 7.5 m2

A 73.31

voda

voda

teraco guma guma teraco teraco brušen beton guma guma zemlja

52.00

A14

i

57.88 238.7 m2

d

A10

11.01

teraco

B10

naklon 5% B10

A

B10 zunanji skupni povezovalni del

vhod v nadstropje

A8

4.00

2.75

A9

1.311.4 m2

A31 zunanji skupni povezovalni del

S O BE TIP A

c

1.173 m2

skupaj bruto površina

B1 skupni prostor B2 sklop sob 1 B3 sklop sob 2 B4 vstopni atrij B5 komunikacije B6 dovoz v garažo B7 sklop sob 3 B8 sklop sob 4 B9 atrij z drevesom

skupni prostor

+0.00

A3 1

S O BE TIP B

b

B8

B1

4.00

skupaj neto površina

160.8 m2 15.7 m2 19.8 m2 14.3 m2 89.1 m2 43.4 m2 132.4 m2 3.9 m2 12.6 m2 9.5 m2 8.8 m2 44.6 m2 13.9 m2 20.9 m2 18.5 m2 6.8 m2 6.8 m2 7.0 m2 63.0 m2 109.4 m2 42.1 m2 54.8 m2 85.5 m2 27.1 m2 53.7 m2 15.4 m2 25.2 m2 12.0 m2 40.9 m2 15.5 m2

9.85

teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco teraco

-1.30

skupni prostor

4.00

vhod v objekt

HIŠ A ZDR AV JA A1 vhodni in skupni prostor A2 recepcija A3 komunikacije A4 skladišče A5 bar A6 kuhinja A7 jedilnica A8 skladišče A9 skladišče A10 čistilka A11 hišnik A12 pralnica A13 pralnica A14 wc zaposleni A15 skupni prostor zaposleni A16 wc invalidi A17 wc moški A18 wc ženski A19 garderoba A20 telovadnica A21 računalniki A22 večnamenski prostor A23 masaža A24 hidroterapija A25 komunikacijsk ihodnik A26 skladišče A27 pisarna 1 A28 wc in garderoba zapos.

A29 pisarna 2 A30 skupni prostor

+12.50

skupni prostor

B1

+11.80

a

7.35

2.38

1.99

5.79

5.35

3.03

8.00

8.00

8.00

8.00

8.00

8.00

1.00

7.00

4.00

8.00

4.00

7.99

8.00

83.65

B 72

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

73

B

TLORIS NADS T ROP JA

območje parka in palže

Območje rehabilitacijskega doma M 1 : 250

74.97

-5.00 23.04

-4.50 -3.00

-2.00 pot proti parku servisni vhod

+1.50

+4.30

HIŠ A ZDR AV JA

skupaj neto površina skupaj bruto površina

68.9 m2 48.2 m2 21.3 m2 20.3 m2 23.7 m2 30.9 m2 31.4 m2 23.0 m2 23.0 m2 22.8 m2 26.7 m2 43.5 m2 15.4 m2 13.4 m2 22.9 m2 5.8 m2 27.5 m2 9.6 m2 13.8 m2 13.7 m2 9.1 m2 9.1 m2 21 m2 16.5 m2 20.6 m2 20.9 m2 20.7 m2 6.4 m2 5.8 m2 27.7 m2 16.8 m2 17.0 m2 46.7 m2 88.1 m2 832.2 m2 1.043.7 m2

teraco

A35 zunanja terasa

naklon 5%

+0.00

2.75

A28

+15.00 11.28

klop

A29

vhod v objekt

A27

A3 1

A26

A3 2

zvok kovinske palice

A23

9.85

+12.50

HIŠA ZDRAVJA

A3 3 ‘‘koncert’’ nizka trava

A3 4

A24

območje parka in palže

-5.00

klop

A3 0

A25

dihalna terapija nizka trava

-1.00

+3.00

+4.60

A22

naklon 5%

A21

A35

73.31

A

voda

PROGRAMSKI PARK

zvok kovinske palice pogled na morje

vhod v objekt +3.00

11.01

teraco teraco teraco guma guma guma guma guma guma teraco guma teraco guma teraco guma teraco guma teraco guma guma teraco teraco teraco teraco guma guma guma teraco teraco teraco guma guma teraco teraco

57.88

A1 vhodni in skupni prostor A2 skupni prostor A3 komunikacije A4 soba 1 A5 soba 2 A6 soba 3 A7 soba 4 A8 soba 5 A9 soba 6 A10 prostor za druženje A11 soba 7 A12 povezovalni hodnik A13 soba 8 A14 povezovalni hodnik A15 soba 9 A16 shramba A17 soba 10 A18 wc invalidi A19 soba 11 A20 soba 12 A21 wc invalidi A22 wc invalidi A23 garderoba zaposleni A24 prostor zaposleni A25 ambulanta 1 A26 ambulanta 2 A27 ambulanta 3 A28 shramba A29 vetrolov A30 čakalnica A31 ambulanta 4 A32 ambulanta 5 A33 masaža A34 povezovalni hodnik

vhod v objekt

256.1 m2

povezovalna pot pesek

-0.40

osrednji prostor nizka trava

A2

A1

voda

A

-4.00

A3 A4

-0.70

SPALNI DEL

A6

+3.00

-1.00 7.60

razstava pesek

cerkev Sv. Mavra

A7

A5

skupinske igre pesek

A8 2.26

+0.00

A3 4

sončna plaža nizka trava

3.82

A10 A11

dvojni drevored pred cerkvijo Sv. Mavra

3.55

A9

A13

A12 A20

5.76

A14

A16

A19

A17

A15

+0.00

A18

vhod v objekt

(+12.50)

+4.30

+3.00

naklon 5%

-2.00

+3.40

-1.00

+2.50

-0.50 +0.00

+1.50

+1.00

-1.50 38.35

+0.50

vhod v park

vhod v garažo in objekt

39.66

5.75

112.58

+0.50

28.82

B 74

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

75

PR EREZ A Območje rehabilitacijskega doma M 1 : 250

cerkev sv. Mavra

‘‘HIŠA ZDRAVJA’’

dvojni drevored platan

+12.00

NOV PAVILJONSK IDEL

naravno oblikovan park borovcev

plaža

+12.00

+8.00

pogled na morje in park

vhod v objekt

+3.00

+2.85 pogled na morje

+0.00

-1.20

-4.00

rampa trg pred cerkvijo

trg za objektom

info točka garderoba

wc ženske

‘‘balkon’’

terasa bar

skupna terasa pred sobo

povezovalna rampa

soba

skupni povezovalni hodnik

vhod v ‘‘spalni del’’

garaža

+3.38

+3.38 +2.90

+2.90

+2.30

+2.30

+0.00 -0.95

povezovalna klančina

klop

terasa pred sobo

ograja prilagojena uporabi invalidov

zavese, ki omogočajo več zasebnosti

2m 76

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

5m 77

PR EREZ B Območje rehabilitacijskega doma M 1 : 250

PAVILJONSKI DEL

cerkev sv. Mavra

‘‘HIŠA ZDRAVJA’’

dvojni drevored platan

naravno oblikovan park borovcev

+12.00

+12 .00

+7.86

+7 .71

vhod v park

+4 .55

vhod v objekt

+2.85

+2.97

-0.60

-0.70

-2.60

pogled v skupni prostor iz ulice

skupni prostor

pokrita terasa

večnamenski prostor

soba z računalniki

recepcija

bar

jedilnica

povezovalne rampe

terasa sobe

soba

hodnik

plaža

vhod v objekt +3.24

+2.90

+2.90

+2.30

+2.30

+0.00

+0.00

-0.70

pogled iz ulice v skupni prostor

78

skupni, večnamenski prostor

povezovalni zunanji prostor = klančine

klop

programski park = srce območja

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

večnamenski prostor

računalniška učilnica

recepcija

balkon

bar

jedilnica

2m

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

5m

79

DETAJ L Območje novega objekta M 1 : 25

S1 - finalna obloga: pločevina, š: 1m, d: 2mm - ločilni sloj: paropropustna folija - toplotna izolacija: kamena volna - parna zapora - nosilna stropna obloga: križno lepljena plošča

0,2 cm 0,1 cm 37 cm 0,1 cm

strešni nosilec 400/50 mm jekleni nosilec 150/150 mm

40 cm 15 cm c profil pritrditev okna

žleb

lesena pkonstrukcija

naklon 5%

naklon 5%

+3.35

4 cm

+3.45

naklon 5%

+3.27

reža zračni sloj

žleb

+3.00

+2.63

pritrditev toplotne izolacije +2.47

+2.30

kovinski L profil, ki služi kot preklada

fiksna termopan zasteklitev perforirana opečnata stena

+0.45 +0.25

+0.18

betonski podstavek

+0.00 -0.18

-0.27

čepasta folija (zaščita za HI)

čepasta folija (zaščita za HI)

-1.00

Z1

T1

Z2

T2

Z3

- finalna obloga: Wienerberger opeka, 12/25/6,5 6,5 cm - toplotna izolacija: ekstrudiran polistiren (kaširan s strešno lepenko 13 cm - hidroizolacija polimer - bitumenska, enoslojna 0,2 cm - zračni prostor 2 cm - finalna obloga: Wienerberger opeka,

- finalni tlak: teraco 2 cm - vezni sloj: cementni estrih 8 cm - ločilni sloj: PE folija 0,15 mm - toplotna in akustična izolacija: ekstrudirani polistiren 8 cm - hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0,2 cm - nosilni sloj: podložni beton, MB 10 10 cm - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon v kampadah 60 cm

predalčna lesena stena: - križno lepljena plošča 3 cm - toplotna in akustična izolacija: kamena volna 9 cm - križno lepljena plošča 3 cm

- finalni tlak: guma NORA 0,6 cm - izravnalna masa 0,4 cm - betonski esteih 8 cm - ločilni sloj: PE folija 0,15 mm - toplotna izolaciaj ekstrudirani polistiren 10 cm - hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0,2 cm - nosilni sloj: podložni beton, MB 10 10 cm - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon v kampadah 60 cm

jekleni steber 15/ 15 cm fiksna termopan zasteklitev z možnim odpiranjem

hodnik - topli del

80

zavese (zasebnost in senca)

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

soba - topli del

ograja - višina 90 cm (prilagojena invalidom)

klop iz betonskega estriha oblečena v teraco

T3 - finalni tlak: teraco - betonski esteih - hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna - nosilni sloj: podložni beton, MB 10 - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon v kampadah

2 cm 8 cm

0,2 cm 10 cm

60 cm

terasa - mrzli del

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

81

TIPI OPEČNATEGA Z I DU Območje novega objekta M 1 : 25

T L O R IS O PE ČN A T E G A Z ID U

1 OPE ČN A TA S TE N A - 10O% PROS OJ NOST

2 OPEČ NAT A ST EN A - O % P R O S O J N O S T

3 O P EČN A TA S TEN A - 5O % P R O S O J N O S T

1 OPE ČN A TA S TE N A - 10O% PROS OJ NOST

2 OPEČ NAT A ST EN A - O % P R O S O J N O S T

3 O P EČN A TA S TEN A - 50 % P R O S O J N O S T

P OG L ED O PE ČN A T E G A Z ID U

P RE R E Z O PEČN A T E G A Z ID U 1

2

3

OPEČ NAT A ST ENA - 50% PROSOJ N O S T

82

OP EČN A T A ST EN A - 1O O % PR O SO J N O S T

OPEČN A TA S TEN A - O% PROSOJNOST

- Wienerberger opeka (12/25/6,5) - fiksna termopan zasteklitev - Wienerberger opeka (12/25/6,5)

- Wienerberger opeka (12/25/6,5) - zračni sloj 2 cm - toplotna izolacija: kamena volna 13 cm - Wienerberger opeka (12/25/6,5)

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

- Wienerberger opeka (12/25/6,5) - fiksna termopan zasteklitev - Wienerberger opeka (12/25/6,5)

primer sestavljanja polne opečnate stene 0% prosojnost

60

primer sestavljanja perforirane opečnate stene 50% prosojnost

61

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

83

S1 - finalna obloga: strešna kritina - opečni korci - strešne in kontra letve - sekundarna kritina: paropropustna in vodotesna folija - toplotna izolacija med špirovci: kamena volna - parna zapora - notranja lesena obloga ostrešja

0,2 mm 10 cm 0,1 cm

Valjani žleb

Z1

T3 - zaščita toplotne izolacije - toplotna izolacija: kamena volna - parna zapora -nosilni sloj: AB plošča - finalna obloga: omet

- finalna obloga: debeloslojni zunanji silikatni omet - toplotna izolacija: kamena volna - nosilna konstrukcija: stena iz opeke - finalna obloga: notranji omet

0,2 cm 13 cm 0,1 cm 20 cm

0,2 cm 12,5 cm 30 cm

Dvokrilno leseno okno z izolacijsko zasteklitvijo, odpiranje na vertikalni osi Ograja

Sidranje ograje

Senčilo Toplotnoizolativni armirni prehodni element med stropno in balkonsko konstrukcijo

T2 - finalni tlak: teraco 2 cm - betonski estrih 9 cm - hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0,2 cm - toplotna izolacija ekstrudirani polistiren 15 cm - ločilni sloj: PE folija 0,15 mm - estrih v nakolnu 1% 5 cm - nosilni sloj: AB plošča 15 cm - finalna obloga: notranji omet

T1 - finalni tlak: teraco 0,2 cm - betonski estrih 8 cm - ločilni sloj: PE folija 0,15 mm - toplotna izolacija ekstrudirani polistiren 10 cm - hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0,2 cm - nosilni sloj: podložni beton, MB 10 10 cm - utrjeno nasutje: komprimiran gramozni tampon v kampadah 60 cm

84

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

karakteristike temelja niso znane

Zasteklitev

Fiksna termopan zasteklitev

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

85

Vizualizacija pogleda po Levstikovi ulici navzgor

Vizualizacija hodnika in perforacije v novem paviljonske objektu

86

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

87

Vizualizacija novega paviljonskega objekta in programskega parka

88

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

89

Vizualizacija pogleda na terase in povezovalni del pred sobami

Vizualizacija notranjosti sobe in pogleda v park

90

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

91

83 PROJEKT 2. del Območje plaže za distrofike

62

F O TO D O KUMEN TA CIJ A O BS TO J EČEG A S TA N J A

R AZVOJ OB JEK TOV I N OB M O ČJ A SKO ZI ČA S

Območje kopališča za distrofike

Območje kopališča za distrofike

pogled proti zahodu plaže - Svetilniku 64

Stopnišče in klančina ki povezujeta nivoja 65

Vhod, ki vodi na spodnji nivo kopališča 66

Pogled na promenado, ki poteka mimo kopališča 67

Na levi je viden bazen za invalide 68

Pogled proti zahodni strani kopališča 69

Na desni je vidna glavna dostopna rampa 70

Bazen za invalide 71

Pogled proti vzhodni strani kopališča 72

Pogled proti ulici 73

Pogled proti zahodni strani kopališča 74

Nadstrešek nad polvkopanim objektom 75

63

Natančnih podatkov o izgradnji plaže za distrofike Izola nimamo. Gradnja oz. načtovanje palže se je začela v letu 1988. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kopališče ni bilo nikoli dokončano.

Na kopališče se vztopa iz nivoja Levstikove ulice in se preko rampe ali stopnišča spusti na spodnji nivo.

Kopališče obsega dva ploščadi v različnih nivojih, ki sta povezani s

94

klančinami in stopnicami. V sredini sta simetrično pozicionirana dva bazena za invalide. Ves spremljajoči program (sanitarije, priročno skladišče, strojnica) je polvkopan in razporejen vzdolž roba kopališča pod nivojem ulice.

Ker kopališče ni bilo nikoli dokončano, je na območju veliko nevarnih in nefunkcionalnih elemntov.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

95

R EFR EN Č NI P RI MERI

A R HITEKTUR N A IN P R O G R A MS KA Z A S N O V A

Območje kopališčaza distrofike

Območje kopališča za distrofike

skladišče rampa - glavni dostop do kopališča

bar - pokriti del pergole

KOPALIŠČE ( PROGRAMSKA REFERENCA)

NARAVNO KOPALIŠČE (PROGRAMSKA REFERENCA)

PLAŽA MULINI (PROGRAMSKA REFERENCA)

Alvaro Siza Leça de Palmeira, Portugal 1966

Herzog and De Meuron Riehen, Švica 2010 - 2014

3 LHD Rovinj 2012

Kopališče Piscina das Mares je bilo zasnovano v 60-ih letih 20. stol. in je situirano pod glavno cesto ter omogoča čudovit pogled na Atlantski ocean. Zaradi potrebe po omejitvi stroškov gradnje in ohranjanja pokrajine projekt minimalno posega v obstoječi teren in se popolnoma zlije z okolico.

Obsega dva bazena z morsko vodo, dve plaži, prostor za sončenje ter bar in restavracijo.

Bazen za odrasle je obkrožen z nizkimi betonskimi stenami, ki segajo v morje in se dopolnjujejo na treh straneh z naravnimi kamninami. Kontinuiteta teh zidov z obstoječo topografijo in ravnjo vode v bazenu ustvarjaja iluzijo nemotenega prehoda med človekom in naravo.

200 m dolga lesena struktura loči bazen od prometnice na severu in naselja na zahodu. Proti jugu se prostor odpira proti reki in zelenju. Na vzhodu se »lesena ograja« razširi v servisni del z vhodom in barom. Ograja se vzdolž severne, najdaljše stranice navznoter razširi v ležišča za kopalce. Na posameznih delih se klop prekine, prostor se vboči proti prometnici in oblikuje prostor za garderobe in prho.

Plaža Mulini se nahaja v atraktivnem območju, umeščena v bogato zelenje javnega parka in zaščitenih površin gozdnega značaja.

Je podaljšek javnih površin mesta in naravna razširitev promenade, ki je osnovna funkcija povezavanja mesta Rovinj s parkom Punta Corente.

Zelo pomemben dejavnik pri obravnavi projekta plaže je odnos do obstoječega terena.

Glede na specifično okolje, ki je zaradi vpliva plimovanja povsem različno glede na čas dneva (gladina niha okoli 80 cm), je projekt v celoti prilagojen morju kot sprememnljivemu elementu, ki znatno vpliva na kreativne odločitve.

Celotno področje plaže je zasnovano v dveh delih. Prva je poteza od marine do plažnega objekta pod izrazitim vplivom morskih valov, druga, veliko mirnejša, pa zaliv s peščeno plažo. Plažni objekt je osnovan kot paviljon, nad katerim lebdi pergola – jeklena struktura, podprta na šestih točkah. Pot do njega je zamišljena kot naravna topografija, izvedena v belem betonu z naravnim kamnom in veliko lomljenimi površinami, namenjenimi sončenju.

večnamenski prostor povezava z nadstropjem bazena za distrofike in otroke

sanitarije in garderobe dostop preko stopnic pergola - pokriti del kopališča

območje novih posegov

Nov poseg se zgodi v enotni potezi. Vzdolž celotne plaže namestim pergolo, ki prostor poveže v celoto.

V betonski podstavek plaže ne posegam; dele, ki so poškodovani saniram.

Na skici je lepo vidno kako se program v nižjem nivoju zajeda v teren . območj kopališča skušam urediti s čim manj posegi, zato v betosnki postavek ne posegam veliko, nekoliko razširim le centralno zajedo ter naredim večje odprtine na fasadi.

78

76

80

79

vodna rehabilitacija in fizioterapija

77

kopališče

bar

večnamenski prostor (predavanja)

81

Območje kopališča je že vidno degradirano in potrebno prenove. Programsko je potrebno območje povezati z domom Dva topola in tako omogočiti uporabo obeh območij čez celo leto, tudi v zimskih manj obiskanih mesecih.

Nov poseg se zgodi v enotni potezi. Vzdolž celotne plaže namestim pergolo, ki prostor poveže v celoto.

V betonski podstavek plaže ne posegam; dele, ki so poškodovani saniram.

Na kopališče se dostopa preko rampe. Iz nivoja promenade oz. Levstikove ulice se obiskovalec spusti na nivo kopališča.

Na ploščadi je program vmeščen v že obstoječe polvkopane prostore,

96

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

katere nekoliko preuredim in dodam nov svež program, ki se navezuje na Dom dva Topola. Dve priročni skladišči, prostor za reševalca, sanitarije, garderobe, dva večnamenska prostora s povezavo v zgornji nadstropje imajo neposreden izhod na kopališče. Bar je lociran na nivoju promenade oz. ulice pod strukturo pergole in ima notranjo povezavo z nivojem kopališča. Program je zasnovan tako, da funkcionira tako poleti kot pozimi v hladnjejših mesecih.

Konstrukcija pergole je lahka in materialno ter oblikovno enaka novemu paviljonskemu objektu Doma dva topola. S tem se lokaciji še bolj povežeta.

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

97

T LOR IS PRI T L I Č JE Območje plaže M 1 : 250

A1 priročni skladišči A2 wc moški A3 wc ženske A4 wc invalidi A5 wc invalidir A6 povezovalni del A7 tuši in garderoba A8 večnamenski prostor 1 A9 večnamenski prostor 2 A10 skladišče in čistila A11 priročno skladišče

45.2 m2 14.4 m2 14.4 m2 7.4 m2 7.5 m2 102.2 m2 21.5 m2 54.4 m2 54.6 m2 59.5 m2 28.6 m2

skupaj neto površina skupaj bruto površina

409.7 m2 472.8 m2

A12 površina ploščadi plaže

2082 m2

77.05 10.83

18.43

11.90

47.80

A5 A1

A10 A8 A2

A3

A4

A9

A11

A7

povezovalna rampa

A6

+1.50

+1.50 +1.50

bazen za invalide +0.85

A12

bazen za invalide

+0.85

+0.85

+0.85 +0.85

98

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

99

TLOR IS NADS T ROP JE Območje plaže M 1 : 250

B1 bar

104.3 m2

skupaj neto površina skupaj bruto površina

104.3 m2 112.7 m2

B2 zunanja terasa bara

114.8 m2

Ulica Sergeja Mašere

zelena barjera

Bevkova ulica +4.76

+4.76 +4.76

sprehajalna pot

+4.76

dostopna rampa B1

B2

+1.50

+1.50 +1.50

bazen za invalide +0.85

4.66

klop

bazen za invalide

+0.85

+0.85

+0.85

vstop v vodo +0.85

vstop v vodo

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66 40.06

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

47.80

5.90

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

4.66

27.36

121.12

100

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

101

PR EREZ Območje plaže M 1 : 250

terasa bara

zaprti del bara

+8.67 +7.88 +5.66 +4.00

+1.50 +0.85

varnostna ograja rampa za spuščanje čolnov

pergola za senco povezovalne klančine za invalide

terasa bara

dostop preko stopnic

priročno skladišče in reševalec

sanitarije in garderoba

pokriti del bara bazen za invalide

večnamenski prostor

povezava z barom v nadstropju bazen za invalide večnamenski in otroke prostor

glavna dostopna klančina terasa bara na nivoju plaže

priročno skladišče

+8.40

+8.68 +7.88

+5.66 +5.00

+3.45

+2.00 +1.50 +0.85 +0.00

povezovalna klančina med nivoji plaže

102

priročno skladišče

povezovalne stopnice med nivoji plaže

priročno skladišče in reševalec

sistem lesenih vrat

lesene prečne lamele pergole

konstrukcija pergole

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

dostop preko stopnic na nivo plaže

zaprti del bara

sistem lesenih vrat

bazen za invalide in otroke

stopnice bara

večnamenski prostor

glavna povezovalna klančina

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

terasa bara na nivoju plaže

pergola

103

V IR I IN L ITER A TUR A

LITERATURA - Kramar, Janez, 1987. Izola – mesto ribičev in delavcev. Koper: Lipa - Vovk, Marija, 2000. Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. Ljubljana : Urbanistični inštitut Republike Slovenije - Strategija razvoja turizma v občini Izola 2009 - 2015, 2009 - Horvat, K. (2014). Razvojna vizija občine Izola (izpitna seminarska vaja). Filozofska fakulteta, Maribor - Mihalič, T. & Planina, J. (2002). Ekonomika turizma. Ljubljana: Ekonomska fakulteta - Gojčič, S. (2005). Wellness: zdrav način življenja: nova zvrst turizma. Ljubljana: GV Založba.

VIRI - http://izola.si/spoznaj-izolo/izola-danes/ (9. 12. 2015) - http://www.izola.eu/index.php?page=superdocs&item=1&tree_root=1 (9. 12. 2015) - http://www.locus.si/wp-content/uploads/2013/12/UN_strat_osnutek.pdf - http://visit.izola.eu/index.php/si/kultura/kulturne-znamenitosti - http://izola.si/priponke/OS5-9R-23303-1.pdf - http://www.drustvo-distrofikov.si/?page_id=16185 - http://www.dom2topola.si - http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/novak248.pdf

SLIKOVNO GRADIVO Sheme in skice so avtorsko delo. vir 01 Kramar, Janez, 1987. Izola – mesto ribičev in delavcev. Koper: Lipa vir 02 osebni arhiv (skica) vir 03 http://www.izola.eu/index.php?page=documents&item=246&tree_root=1 vir 04 osebni arhiv (skica) vir 05 osebni arhiv vir 06 http://visit.izola.eu/#&gid=1&pid=4 vir 07 http://visit.izola.eu/index.php/kultura#&gid=1&pid=14 vir 08 http://visit.izola.eu/index.php/kultura#&gid=1&pid=1 vir 09 osebni arhiv vir 10 osebni arhiv (skica) vir 11 https://www.google.si/maps?source=tldsi&hl=sl vir 12 https://www.google.si/maps?source=tldsi&hl=sl vir 13 https://www.google.si/maps?source=tldsi&hl=sl vir 14 osebni arhiv vir 15 http://www.radiocapris.si/nagradne_igre/n/foto-potepanje-po-slovenski-istri-z-agrario-koper vir 16 http://www.drustvo-distrofikov.si/?page_id=15630 vir 17 osebni arhiv vir 18 osebni arhiv vir 19 osebni arhiv vir 20 osebni arhiv vir 21 osebni arhiv vir 22 osebni arhiv vir 23 osebni arhiv vir 24 osebni arhiv vir 25 osebni arhiv (skica) vir 26 http://www.formagramma.com/illustration/13347/charlotte-trounce/attachment/trounce12/ vir 27 Kramar, Janez, 1987. Izola – mesto ribičev in delavcev. Koper: Lipa vir 28 osebni arhiv vir 29 osebni arhiv vir 30 osebni arhiv vir 31 osebni arhiv vir 32 osebni arhiv vir 33 osebni arhiv vir 34 osebni arhiv vir 35 osebni arhiv vir 36 osebni arhiv vir 37osebni arhiv vir 38 osebni arhiv vir 39 osebni arhiv vir 40 osebni arhiv vir 41 osebni arhiv vir 42 osebni arhiv vir 43 osebni arhiv vir 44 osebni arhiv vir 45 osebni arhiv vir 46 https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works vir 47 https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works vir 48 https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works vir 49 https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works vir 50 https://www.herzogdemeuron.com/index/projects/complete-works vir 51 http://www.designrulz.com/architecture/2012/11/glasswood-house-new-canaan-connecticut-by-kengo-kuma-associates/ vir 52 http://www.architecturalrecord.com/articles/8793-glass-wood-house?v=preview vir 53 http://www.archdaily.com/263967/poroscape-younghanchung-architects/502c1f6b28ba0d6630000024-poroscape-younghan-chung-studio-archiholic-photo vir 54 http://www.ravnikar-potokar.si/robert_potokar/realizacije/prenova_kompleksa_vile_ventrelli.aspx vir 55 http://www.ravnikar-potokar.si/robert_potokar/realizacije/prenova_kompleksa_vile_ventrelli.aspx vir 56 http://mpmextremefloors.com.au/wp-content/ vir 57 http://cache1.asset-cache.net/gc/165630979-black-brushed-metal-background-gettyimages.jpg?v=1&c=IWSAsset&k=2&d=tJmMoBtJRyHXuJ0mOnmrLcwejjW3hp3sl5vM7obhQWMaB vir 58 http://2.bp.blogspot.com/-HPWq5_H10Bs/U4NbaH3_WoI/AAAAAAAAO-w/3tOklJ2MBcE/s1600/Seamless_Natural_Wood_Te vir 59 http://lemerg.com/download.php, http://lemerg.com/897610.html vir 60 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/b0/6e/6e/b06e6e19d25fb032a383a574d6a0a97d.jpg vir 61 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/1a/74/9d/1a749dcb0634e12fbf14506c31275e88.jpg vir 62 http://2.bp.blogspot.com/-w7cA4dBnZeU/UYfAt7DLhyI/AAAAAAAAAR4/S-ml_XppZoI/s1600/ vir 63 osebni vir vir 64 osebni vir vir 65 osebni vir vir 66 osebni vir vir 67 osebni vir vir 68 osebni vir vir 69 osebni vir vir 70 osebni vir vir 71osebni vir vir 72 osebni vir vir 73 osebni vir vir 74 osebni vir vir 75 osebni vir vir 76 http://divisare.com/projects/96492-alvaro-siza-fernando-guerra-fg-sg-piscina-de-leca-da-palmeira vir 77 https://elementosdecomposicion.wordpress.com/2012/02/14/arquitectura-en-el-paisaje/ vir 78 http://aasarchitecture.com/2014/07/open-naturbad-riehen-herzog-de-meuron.html vir 79 http://aasarchitecture.com/2014/07/open-naturbad-riehen-herzog-de-meuron.html vir 80 http://www.archilovers.com/projects/139434/mulini-beach.html vir 81 http://architecturelab.net/mulini-beach-studio-3lhd/3lhd_171_mulini_beach_drawings_site_plan_beach/

Idejna zasnova doma za distrofike in kopališča v Izoli, Fakulteta za arhitekturo, Veronika Škof, Mentor: doc. Mitja Zorc, 2016

105

HVA LA ... Mami in Alešu za podporo in lepe trenutke tekom študija, profesorju Mitji Zorcu za znanje in usmerjanje pri izdelavi magistrskega dela, Alji in Nike za pomoč in spodbudne besede, sošolcem za prečudovita študijska leta, Zlati za vsakodnevne brezskrbne pogovore, Maticu za lepe trenutke, tudi ko je bilo težko ...

Podpisana Veronika Ĺ kof izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova rehabilitacijskega doma za distrofike in kopaliĹĄÄ?a v Izoli, ki sem jo izdala pod mentorstvom doc. Mitje Zorca ter jo zagovarjala dne 26. 5. 2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.