Nina Vene by fa diploma

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Nina Vene

IDEJNI NAČRT ENERGIJSKO UČINKOVITE OSNOVNE ŠOLE NA ŠKOFIJAH magistrska naloga

Mentorica: izr. prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik, u. d. i. a. Somentor: izr. prof. dr. Janez Kresal, u. d. i. a. Konzultant za statiko: asist. dr. Simon Petrovčič, u. d. i. g. Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015

3 5

Kazalo Povzetek/Abstract

7 7

1 Uvod Projektna naloga

8 8 9 10

2 Zakoni Lokacija šole - šolsko zemljišče Šolska stavba Funkcionalne skupine prostorov

3 Energijsko učinkovita gradnja

14 14 17 18 19

4 Zgledi Arhitekturna zasnova Hodnik, otroško igrišče Fasada Vhod, tribune, telovadnica

20 20 21 21 22 23 24 24 25 26

5 O kraju Kratek pregled skozi zgodovino Škofij Makrolokacija Strukturna analiza Morfološka analiza Namenska raba prostora Mikrolokacija Zelene površine in cestna mreža Programska analiza Zaznavna analiza z značilnimi pogledi

28 28 29 30 31 34 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 50

6 Projekt Zasnova šole Koncept in barvna shema Konstrukcijska zasnova Zasnova požarne varnosti Zasnova energijske učinkovitosti Načrti Izhodiščno stanje (1:500) Situacija (1:500) Tloris temeljev (1:200) Tloris kleti (1:200) Tloris pritličja (1:200) Tloris nadstropja (1:200) Tloris strehe (1:200) Prerez A-A (1:100) Prerez B-B (1:100) Prerez C-C (1:100) Fasadni pasovi z detajli (1:20) Opisi konstrukcije Fasade (1:200) Prostorski prikazi

55 56 57

Bibliografija Zahvala Izjava o avtorstvu

K A Z A L O

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 3

ABSTRACT

POVZETEK

This master’s thesis puts forward an architectural solution for a new elementary school in Škofije. Since the existing school, which has been in a bad condition for many years, is planned to be in use until a new one is built, the new school is expected to be built at a new location. The area of the new school’s location is smaller than the current one and on the slope of a hill, which creates a need for a high utilization of space, the minimum required area and the maximum incline of accessible roads.

V magistrski nalogi je predstavljena arhitekturna rešitev nove osnovne šole na Škofijah. Ker je delovanje obstoječe šole predvideno do izgradnje nove in je leta že dotrajana, je gradnja predvidena na novi lokaciji. Območje nove lokacije šole je manjše od obstoječega in na pobočju hriba, zaradi česar se srečujemo s potrebo po veliki izkoriščenosti prostora, minimalnimi potrebnimi površinami in maksimalnimi nakloni dostopnih poti.

The working method is a study of the requirements of energy-efficient construction in conjunction with technology construction on the basis of the Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Regulation on energy efficiency in buildings) and technical guidance Učinkovita raba energije (Efficient use of energy); a study of the requirements of the laws in relation to building elementary schools; the search for examples - related reference solutions and construction analysis, fire safety and energy-efficient design. The master’s thesis consists of two parts. The first part presents the bases of the legislation, energy efficient construction, architectural examples, the arrangement of the surroundings and construction technology on the basis of which we have designed the new school. Furthermore, the analyses of the place and location are also presented. They justify the appropriateness of placing this facility in the area. In the second part the graphical illustrations present the architectural solution initially the concept, structural design, fire safety scheme and energy efficiency scheme are presented; they are followed by plans: situation, floor plans, sections and facade layers with the descriptions of the structure and the facade; finally, the new school is represented by 3D representations. With this solution we wanted to achieve an energy-efficient and above all a functional school that would provide a stimulating learning environment for its users and adequate living comfort with neatly kept, reasonably accessible and safe surroundings. At the same time it will also enable the carrying out of activities in the afternoon and at weekends, thereby complementing and enriching the educational and sporting part of the area.

Key words elementary school, Škofije, Primorska, energy-efficient construction, modern facade systems, terraced area

POVZETEK

Metoda dela je študija zahtev energijsko učinkovite gradnje v povezavi s tehnologijo gradnje na podlagi Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in tehnične smernice Učinkovita raba energije; študija zahtev zakonodaje v povezavi z graditvijo osnovnih šol; iskanje zgledov - sorodnih referenčnih rešitev ter analiza konstrukcije in požarne varnosti ter energijsko učinkovite zasnove. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so predstavljena izhodišča s področja zakonodaje, energijsko učinkovite gradnje, zgledov s področja arhitekture, ureditve okolice in tehnologije gradnje, na podlagi katerih smo oblikovali in projektirali novo šolo. Poleg tega so tu predstavljene analize kraja in lokacije, ki utemeljujejo smotrnost postavitve objekta na to območje. V drugem delu pa je v grafičnih prilogah predstavljena arhitekturna rešitev - na začetku je predstavljen koncept, konstrukcijska zasnova, zasnova požarne varnosti in zasnova energijske učinkovitosti; v nadaljevanju pa sledijo načrti: situacija, tlorisi, prerezi, fasadni pasovi z opisi konstrukcije ter fasade; nazadnje pa je nova šola predstavljena še s prostorskimi prikazi. Z rešitvijo smo želeli doseči energijsko učinkovito, predvsem pa funkcionalno šolo, ki bo svojim uporabnikom nudila za učenje spodbudno okolje in ustrezno bivalno udobje, z urejeno, primerno dostopno in varno okolico. Hkrati bo omogočila tudi izvajanje dejavnosti v popoldanskem času in med koncem tedna in s tem dopolnila in obogatila izobraževalno - športni predel naselja.

Ključne besede osnovna šola, Škofije, Primorska, energijsko učinkovita gradnja, sodobni fasadni sistemi, terasasto območje

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Projektno nalogo smo izdelali na podlagi javnega razpisa Za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove osnovne šole »Oskarja Kovačiča« v Škofijah z dne 2. 3. 2009. Projektna naloga je izdelana za gradnjo nove Osnovne šole »Oskarja Kovačiča« na Škofijah s spremljajočimi prostori. Namen posega je pridobitev površin, ki jih za obratovanje devetletne osnovne šole predvidevajo slovenski normativi (v skladu z Navodili za graditev osnovnih šol v RS) vključno z dodatnim programom, ki ga investitor, MO Koper, namerava realizirati na obravnavani lokaciji ter pripadajoča zunanja ureditev, vključno z ureditvijo parkirnih površin in dostopov. Načrtovani objekt bo pokrival vse prostorske potrebe, ki jih za obratovanje devetletne osnovne šole z desetimi oddelki predvidevajo normativi za graditev šol v RS. Polna teoretična zmogljivost šole je 280 učencev v 10-ih oddelkih: - razredni pouk (1. – 5. razred): 6 oddelkov - predmetni pouk (6. – 9. razred): 4 oddelki

- Prometna infrastruktura: - dovozna pot (gospodarski in intervencijski dovoz) – 479 m2 - dostopna pot – 480 m2 - parkirne površine – maksimalno 930 m2

S projektno nalogo so opredeljene potrebne površine in prostori za nemoteno odvijanje predvidenih programov in podani izhodiščni parametri za načrtovanje nove šole.

Prometno se bo šolski kompleks napajal iz lokalne ceste Škofije – Tinjan, ki je izvedena kot dvopasovnica širine 6 m z enostranskim pločnikom na južnem robu. S projektno rešitvijo je potrebno zagotoviti varno in učinkovito rešitev umirjenega prometa ter varen dostop učencev, zaposlenih in obiskovalcev (ločeno od parkirnih in voznih površin ter gospodarskega dovoza). Za potrebe načrtovane šole je potrebno zagotoviti najmanj 19 parkirnih mest.

Lokacija Lokacija nove šole se nahaja na jugovzhodnem robu naselja Spodnje Škofije, na zemljišču južno od obstoječe šolske stavbe. Na opredeljeni lokaciji so že zgrajeni šolska telovadnica in zunanja šolska igrišča, ki so predvideni za odstranitev zaradi izgradnje novega šolskega kompleksa. Na opredeljenem območju veljajo naslednji prostorski akti: - Dolgoročni plan občine Koper - Družbeni plan občine Koper - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper Opredeljena lokacija zajema parcele, ki se nahajajo v dveh prostorskih enotah, in sicer: - KC-25: območje za centralne dejavnosti, znotraj ureditvenega območja za poselitev - KS-17-P#2: območje za stanovanja, znotraj ureditvenega območja za poselitev. Po PUP v MO Koper je to območje večjih nezazidanih zemljišč oziroma na območju brez možnosti navezave na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo. Meja območja obdelave Šolskim površinam je namenjeno zemljišče, ki leži na naravnih terasah južno od obstoječe šolske stavbe. Na severovzhodu je omejeno s športno dvorano in zemljiščem v privatni lasti, na severozahodu z obstoječo zazidavo (šolska stavba, stanovanjska zazidava), na jugovzhodu (območje večjih nezazidanih zemljišč) pa z definirano mejo območja. Načrtovani šolska stavba in telovadnica morata biti umeščeni znotraj območja za centralne dejavnosti (znotraj planske celote KC-25) ob upoštevanju racionalne izrabe prostora in ohranitve naravne terasaste konfiguracije terena. Na parcelah v planskih celotah KS-17P je dopustna ureditev funkcionalnih površin in zunanjih športnih igrišč. Načrtovana rešitev bo podlaga za ureditev zemljiškoknjižnih razmer v območju in morebitne spremembe prostorskega akta. Opredeljena lokacija je nepravilne, podolgovate oblike, z daljšo osjo orientirana v smeri severovzhod – jugozahod. Teren pada terasasto proti severozahodu. Opredeljena lokacija bo zajemala del šolskega zemljišča in novopridobljene površine na jugu. Velikost opredeljene lokacije, ki zajema površine namenjene načrtovanim šolskim programom in površine namenjene prometni infrastrukturi: - Šolsko zemljišče – skupna velikost je 10.072 m2, od tega 6.805 m2 znotraj planske celote KC-25 in 3.267 m2 znotraj planskih celot KS-17P.

Pri načrtovanju posega bo potrebno določiti dokončno parcelo šole ob upoštevanju zatečenega stanja in predvidene pozidave s pripadajočimi zunanjimi površinami. Obstoječa šola bo v funkciji do dokončne izgradnje novega šolskega kompleksa, zato poseg vanjo ni predviden. Potrebno je dosledno spoštovati opredeljeno lokacijo nove šole in sicer: - za stavbi: območje pozidave je na jugu omejeno z mejo območja za centralne dejavnosti, na vzhodu pa z minimalnim odmikom 6,60 m od stavbe večnamenske dvorane - za površine namenjene funkcionalnim površinam šole in šolskim igriščem: površine na območju za centralne dejavnosti in površine na območju za stanovanja znotraj območja opredeljene lokacije.

Program Izhodišče za načrtovanje šolskega kompleksa skladno z Navodili za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji je izvajanje pouka v eni izmeni ter normativno število 28 učencev v oddelku. Polna teoretična zmogljivost šole, za katero so bile izdelane normativne površine prostorov, znaša 280 učencev v desetih oddelkih. Po normativnih površinah in ob upoštevanju dodatnega programa bi velikost šolske stavbe znašala 2.694 m2 neto notranje uporabne površine in 30 m2 dodatnih površin (nadkrite terase). Šolska stavba mora zagotoviti vsem učencem ustrezne prostorske pogoje za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti, upoštevajoč sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije. Pri načrtovanju kompleksa ter pri oblikovanju in opremljanju prostorov je potrebno zagotoviti adaptabilnost šolskega kompleksa in same stavbe ter fleksibilnost notranjega prostora. Celoten kompleks je potrebno načrtovati brez arhitektonskih ovir, tako da bo dostopen tudi gibalno oviranim osebam, za njihovo vertikalno komunikacijo naj bo predvideno dvigalo. Zasnova objekta mora zagotavljati enostavno in ekonomično vzdrževanje, kar velja za arhitektonsko zasnovo in konstrukcijski sistem ter vso predvideno opremo. Osnovna šola za 280 učencev v 10 oddelkih - prostori za pouk - ostali prostori - komunikacije

Telovadnica - prostori za pouk - ostali prostori - komunikacije

Zunanje športne površine - otroško igrišče z igrali - univerzalna ploščad z igriščem za odbojko, rokomet in košarko - štiristezno ravno tekališče (60 m) s skokom v daljino

Zunanja ureditev Urejanje zunanjih površin mora zagotoviti varen dostop učencev do vseh načrtovanih funkcionalnih sklopov. Zajema: - učilnico v naravi in šolski vrt - prometno napajanje iz ceste Škofije-Tinjan - zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest in površin za shranjevanje koles - dostopi naj bodo diferencirani po namenu, poskrbeti je treba za čim manjše križanje peš in voznih poti - ureditev glavne peš poti ob zahodnem robu obstoječe šolske stavbe - gospodarsko dvorišče mora biti jasno ločeno od šolskega dvorišča - vhodi naj bodo jasno opredeljeni; zunanje stopnice niso zaželjene - zunanje površine morajo biti ustrezno osvetljene in odvodnjavane, šolski okoliš mora biti ograjen

Potrebne površine in prostori za odvijanje predvidenih programov predstavljajo izhodiščne parametre za načrtovanje nove šole.

Prvo triletje 2 matični učilnici za 1. razred 2 nadkriti terasi pri učilnicah 1. razreda skupni prostor za 1. razred matična učilnica za 2. razred matična učilnica za 3. razred kabinet matičnih učilnic kabinet podaljšanega bivanja Drugo triletje matična učilnica za 4. razred matična učilnica za 5. razred kabinet matičnih učilnic Tretje triletje Predmetne učilnice predmetna učilnica za slovenski jezik predmetna učilnica za tuj jezik predmetna učilnica za matematiko predmetna učilnica za italijanski jezik dodatna mala predmetna učilnica kabinet jeziki Specialne predmetne učilnice učilnica za glasbo (zgodovino, zemljepis) kabinet za zgodovino, zemljepis učilnica za tehniko in likovni pouk - učilnica - strojni del - toplotna obdelava - fototemnica kabinet – tehnika, likovni naravoslovna učilnica kabinet naravoslovne učilnice kabinet – gospodinjski pouk knjižnica z multimedijsko učilnico - knjižnica - kabinet knjižnice - multimedijska učilnica - kabinet multimedijske učilnice Ostali prostori večnamenski prostor - jedilnica garderobe – 1. triletje garderobe – 2. in 3. triletje sanitarije (M, Ž) – 1. triletje sanitarije (M, Ž) – 2. in 3. triletje sanitarije (invalidi)

2 × 60 m 2 × 15 m2 20 m2 60 m2 60 m2 20 m2 2

60 m2 60 m2 20 m2

60 m2 60 m2 60 m2 60 m2 40 m2 20 m2 60 m2 20 m2 80 m2 21 m2 12 m2 6 m2 24 m2 80 m2 2 x 24 m2 24 m2 101 m2 24 m2 80 m2 24 m2

Upravne in strokovne službe - ravnateljeva pisarna - pisarna pomočnika ravnatelja - tajništvo - računovodstvo - pisarna svetovalnega delavca - prostor za razgovore - zbornica - sanitarije - arhiv kuhinja čistila, garderoba čistilk kurilnica, delavnica, klima, hišnik shramba inventarja

20 m2 20 m2 16 m2 16 m2 16 m2 16 m2 53 m2 14 m2 20 m2 120 m2 24 m2 60 m2 40 m2

Komunikacije

593 m2

Skupaj Športne površine TELOVADNICA vadbeni prostor shramba orodja pedagoški kabinet garderoba za učiteljice garderobe čistila hodniki naprave za gledalce Skupaj

1 . U V O D PROJEKTNA NALOGA

2 724 m2

486 m2 40 m2 16 m2 5 m2 34 m2 4 m2 50 m2 15 m2 650 m2

ZUNANJE ŠPORTNE POVRŠINE kompleksna igralna enota – 1. triletje (otroško igrišče z igrali – zelena površina)

(250 m2) 350 m2

univerzalna ploščad (rokomet, košarka, odbojka) 4-stezno tekališče s skokom v daljino Skupaj

(28 × 16 m2) 650 m2 (4 × 60 m) 400 m2 1 400 m2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo -

180 m2 22 m2 54 m2 28 m2 34 m2 4 m2

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 7

Merilo: 1:1000

LOKACIJA ŠOLE – ŠOLSKO ZEMLJIŠČE Širša lokacija je določena po programu mreže šol. Ožja lokacija pa predstavlja zemljišče za šolo, ki mora ustrezati določenim zahtevam: - zdravstveni, pedagoški, ekonomski, ekološki, urbanistični in tehnični pogoji - v bližini prometnega omrežja, vendar v mirnem predelu – odmaknjeno od prometnega in proizvodnega hrupa - od sosednjih zgradb odmaknjena vsaj z razdaljo 2-kratne višine višje stavbe - pot do šole mora biti varna, praviloma ne daljša od 1500 metrov - svež zrak brez prahu, megle, dima, plinov in sevanj - na prisojnem zelenem predelu v bližini parkov, na zdravem gradbenem terenu, ki ni poplaven ali močviren in ima relativno nizek nivo talne vode, ki je varen pred naravnimi katastrofami in zaveten - ustrezno izbrana in zasajena vegetacija lahko bistveno izboljša mikroklimatske pogoje šolskega zemljišča (zaščita pred hrupom, prehudim osončenjem, močnim vetrom itd.) - upoštevati tudi gospodarnost - velikost zemljišča je odvisna od velikosti šole, prav tako pa tudi od ožje lokacije objekta - izbrati velja vodoravno zemljišče, če takega ni mogoče zagotoviti, ima prednost zemljišče z blagim padcem na jug ali vzhod

ŠOLSKO ZEMLJIŠČE OBSEGA: 1. ZEMLJIŠČE POD STAVBO

- bruto zazidana površina pritličja

2. GOSPODARSKO DVORIŠČE

- dovoz živil in kuriva - odvoz odpadnih materialov in podobno - ločeno od šolskega dvorišča

3. ŠOLSKO DVORIŠČE Z IGRIŠČEM

- namenjeno aktivnemu oddihu in rekreaciji učencev - ne moti pouka, je sončno in zavetno - trda, brezprašna površina, voda hitro odteka

4. ŠOLSKI VRT

- omogoča oblikovanje učilnice na prostem in je namenjen predvsem pouku - velikost odvisna od organizacije in velikosti šole Predvideti je treba najmanj 10 m2 na učilnico.

5. DOSTOPI IN ZELENE - PARKOVNE POVRŠINE

- zadostne površine za parkiranje avtomobilov in shranjevanje koles – eno parkirno mesto na oddelek plus 3 – 9 dodatnih parkirišč

- dostopi diferencirani po namenu – vhodi v šolo, na šolsko dvorišče in športno igrišče jasno ločeni od parkirnih in voznih površin - vsi dostopi morajo biti lahko premagljivi, brez večjega števila diferenčnih stopnic – ob neizogibnih zunanjih stopnicah je treba dodatno namestiti klančino v naklonu največ 8% - dostopi za intervencijska vozila na večih mestih stavbe - gospodarski vhod mora biti ločen in dostopen za dostavne avtomobile - zelene – parkovne površine ob šoli morajo biti zasajene tako, da ne ovirajo pravilne osvetljenosti učnih prostorov

6. ŠPORTNA IGRIŠČA

- zunanji prostor za izvajanje pouka športne vzgoje, aktivno rekreacijo učencev in športno vadbo oziroma treninge posameznih selekcij

2 . Z A KO N I ZAKONODAJA Navodila za graditev osnovnih šol v RS

Klet

Pritličje

Nadstropje

ŠOLSKA STAVBA - zagotavlja ustrezne prostorske pogoje za izvajanje vzgojno izobraževalne dejavnosti – upošteva sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije - omogočati mora prilagajanje in sledenje razvoju pedagoške znanosti ter uporabo vsaj naslednjih 50 let - zato že pri arhitektonski zasnovi, konstrukcijskem sistemu in pri oblikovanju in opremljanju prostorov skušamo omogočiti vsestransko možnost prilagajanja - adaptabilnost šolskega kompleksa, ki naj omogoča kasnejše razširitve in dozidave (etapna gradnja) in je odvisna od mikrolokacijskih pogojev ter pravilne odmere šolskega zemljišča - adaptabilnost zgradbe, ki naj omogoči kasnejše čimbolj enostavno prilaganje novim potrebam, kar najlažje izvajamo v zgradbi s skeletnim ali dvoranskim konstruktivnim sistemom (veliki razponi) - fleksibilnost zgradbe, ki naj v prostorih za vzgojno izobraževalno delo omogoča izvajanje pouka na različnih ravneh, tako da je možno opravljati delo v različnih skupinah, v skladu z interesi in zmogljivostmi učencev. V tem smislu naj prostorska ureditev šole omogoča oblikovanje naslednjih skupin: - 84 do 140 učencev - velika skupina (podajanje informacij) - 21 do 28 učencev - osnovna skupina - 10 do 20 učencev - manjša skupina - 5 do 9 učencev - mala skupina - 1 do 4 učencev - individualno delo

Sheme enot v šolski stavbi

ORIENTACIJA ŠOLSKE STAVBE Manjše površine za delo različnih skupin je možno oblikovati v vseh prostorih za vzgojno izobraževalne dejavnosti (lahko tudi v sklopu komunikacij ali večnamenskega prostora) in sicer s pomičnimi stenami, pohištvenimi elementi ipd. Šolska stavba naj v prostorski zasnovi vsebuje naslednje osnovne, po možnosti v sebi zaključene enote:

1. 2. 3. 4.

5. 6. 7.

- matične učilnice:

najugodnejša južna ali jugovzhodna orientacija - do 10 stopinj (v toplejšem letnem obdobju, ko je sonce visoko, možno že z majhnim napuščem preprečiti prehudo osončenje (pregrevanje) prostorov)

Prostore za vzgojnoizobraževalno delo prvega triletja (nižji razredi) Prostore za vzgojnoizobraževalno delo drugega triletja, ki se že - predmetne učilnice: delno navezujejo na ustrezna tudi orientacija na sever, Prostore za vzgojnoizobraževalno delo tretjega triletja predvsem za likovno vzgojo Skupne šolske prostore: knjižnica z multimedijsko učilnico, večnamenski prostor, kuhinja Upravne prostore Pomožne prostore Športne prostore

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

FUNKCIONALNE SKUPINE PROSTOROV

V vseh prostorih za pouk - električne instalacije - vodovodne instalacije - instalacije za računalniško opremo - na učiteljevi delovni mizi predviden tudi po en priključek za računalniško opremo

1. Prostori za pouk PROSTORI ZA POUK PRVEGA TRILETJA - v prostorski zasnovi šole tvorijo zaključeno celoto – znotraj šolske stavbe smo omogočili ločen vhod ob katerem je tudi ločena garderoba - s postavitvijo matičnih učilnic v pritličje smo omogočili bližino izhoda na prosto in s tem navezavo zunanjih prostorov na učilnice, ob učilnicah so tlakovane površine - matičnima učilnicama prvega razreda pripada tudi dodaten prostor, kar omogoča izvajanje pouka v več skupinah hkrati, v razredu in zunaj njega, sprostitev med poukom (igralni kotički, blazine, gibanje) in s tem postopno navajanje na daljše koncentrirano delo - kabineti omogočajo individualno delo in shrambo učil - ustrezno velike sanitarije - prostorska povezava prvega triletja s skupnimi prostori šole in prostori za športno vzgojo

2. Ostali prostori

PROSTORI ZA POUK DRUGEGA TRILETJA

- klubski prostor za učitelje - skupna srečanja in odmori učiteljev - v bližini prostor za razgovore s starši - pisarne za upravo in administracijo

VEČNAMENSKI PROSTOR S KLUBSKIMI PROSTORI ZA UČENCE - osrednji del šolske stavbe - navezan na glavni šolski vhod, prostore za pouk ter šolsko kuhinjo - večnamenski prostor omogoča najrazličnejše dejavnosti – srečevanje in druženje učencev, šolska prehrana, kulturne prireditve, predavanja, likovne razstave, literarni večeri, proslave, plesne prireditve ipd. - v pritličju stavbe, s svojim vhodom z nivoja terenaje omogočena povezava notranjega in zunanjega prostora - zunanje tlakovne površine UPRAVNI PROSTORI

- predstavljajo vmesni člen med prvim in tretjim triletjem - vhod za drugo in tretje triletje je skupen - 4. in 5. razred sta še v matičnih učilnicah - 6. razred v predmetnih učilnicah - postavitev dveh predmetnih učilnic v pritličje v neposredni bližini matičnih učilnic 4. in 5. razreda omogoča povezavo 6. razreda z drugim triletjem - prostori drugega triletja se navezujejo na prostore tretjega triletja ter na skupne prostore šole

GOSPODARSKI PROSTORI - lastna šolska kuhinja samostojno pripravlja obroke hrane (malice in kosila), po potrebi tudi za zunanje obiskovalce in vrtec. - prostori za osebje, ekonomat, delavnice ter shrambe, arhiv, čistila - prostori za energetske naprave - za namestitev ogrevalnega in prezračevalnega sistema ter za prevzem in distribucijo električne, plinske in drugih oblik energije

PROSTORI ZA POUK TRETJEGA TRILETJA - samo predmetne učilnice – namenjene pouku enega predmeta ali predmetnega področja - ustrezno število kabinetov glede na predmetno področje, namenjenih pripravam učiteljev, delu manjših skupin učencev oziroma individualnemu delu - z zasnovo in opremo je potrebno omogočiti različne načine izvajanja pouka (predavanja, frontalni pouk, delo v skupinah, demonstracije in izvajanje poskusov, individualno delo, okrogle mize itd.)

GARDEROBE - učenci se ob prihodu v šolo preobujejo in odložijo vrhnja oblačila - ob vhodu v šolo (vhod in garderoba za prvo triletje ločena od ostalih dveh) Garderobe za prvo triletje - centralne garderobe z odprtimi garderobnimi elementi, grupiranimi po posameznih oddelkih Garderobe za drugo in tretje triletje - garderobne omarice, ki omogočajo večjo individualnost pri shranjevanju obleke in obutve, pa tudi šolskih potrebščin - zaradi izvajanja predmetnega pouka, pri katerem se učenci selijo, so najugodnejše centralne garderobe - v neposredni bližini vertikalne komunikacije

KNJIŽNICA Z MULTIMEDIJSKO UČILNICO - osrednji študijski in informacijski center šole - v osrednjem delu šolske stavbe, v neposredni navezavi na prostore za pouk - multimedijska učilnica, ki je namenjena predvsem delu učencev z uporabo sodobnih elektronskih medijev - učilnica dostopna tudi neposredno iz območja prostorov za pouk, saj v njej potekajo tudi vse dejavnosti iz področja računalništva - notranja razporeditev in oprema knjižnice naj omogočata hkratni potek različnih dejavnosti (predavanja, razstave, iskanje informacij prek elektronskih medijev, izposojo knjižničnih in neknjižničnih gradiv, ipd.) - prostor za strokovno delo knjižničarja - prostor za avdiovizuelno in računalniško opremo - zagotovljena dostopnost gradiva med poukom in po njem

Slika 1: Shema funkcionalnih povezav prostorov za knjižnično dejavnost (Navodila za graditev osnovnih šol v RS, 2007, stran 54)

SANITARIJE - osnovna sanitarna grupa v šolski zgradbi: prostor z WC kabinami in predprostor z umivalniki - načrtovane sanitarije ustrezajo vsem zahtevam in priporočilom - po skupinah vezane na zaključene celote in etaže: - v kleti: sanitarije ob telovadnici in jedilnici, za delavce šole (kuhinja, čistilke, hišnik) - pritličje: za prvo in drugo triletje (ločeno) - nadstropje: tretje triletje, za delavce šole

2 . Z A KO N I

3. Komunikacije - povezujejo posamezne šolske trakte in vodijo v vse prostore zgradbe - načrtovane tako, da so čim enostavnejše, kratke in omogočajo lahko orientacijo, hitro izpraznitev v primeru preplaha, širine ustrezajo vsem navodilom - dobro osvetljene in prezračevane

ZAKONODAJA Navodila za graditev osnovnih šol v RS

Vhodi v šolo - jasno opredeljeni in ločeni od prometne ulice - mimo šole poteka le enosmerna cesta z umirjenim prometom - vhodna vrata zastekljena s prozornim, zoper sunke odpornim steklom - odpiranje navzven - pot v šolo vodi skozi vetrolov - sicer se je potrebno izogibati zunanjim stopnicam in višinske razlike premagovati s klančinami z 8 % naklonom, vendar to na tej lokaciji ni bilo mogoče - dostope smo omogočili z 10 % naklonom in zunanjimi stopnicami. Vse površine morajo biti ustrezno odvodnjavane, da ne pride do poledice in drugih težav pri dostopanju do šole. Vhodna avla - v šolski stavbi tvori prostorsko povezavo med vhodnim delom, centralno garderobo in splošnimi komunikacijami Vhodna vrata v učilnice - izdelana v obliki poglobljenih niš v minimalni širini 180 cm, z odpiranjem vrat na hodnik, tako da vrata ne motijo mimoidočih učencev

Legenda: 1T - prvo triletje 2T - drugo triletje 3T - tretje triletje SP - skupni prostori PŠP - pokrite športne površine Slika 3

ZŠP - zunanje športne površine zunanji obiskovalci VHOD gospodarski vhod

PŠP

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Nina Vene

ZŠP 3T

- magistrsko delo -

Slika 2: Vhodna niša (avtorska)

Stopnišča - lahko dostopna iz glavnih horizontalnih komunikacij - širina stopniščnega ramena se določa po številu učencev, ki so jim namenjena - med vsako etažo vmesni podest - stopniščna ograja na koncu nastopne ploskve stopnice ter ograja na galerijah naj bo visoka 120 cm s prečkami v vertikalni legi ali s polnimi gladkimi polnili

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah

2T Slika 4

Funkcionalna shema šole - primerjava sheme iz navodil (zgoraj) in sheme nove šole (spodaj) (Slika 3: Navodila za graditev osnovnih šol v RS, 2007, stran 20 in slika 4: avtorska)

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 11

Načela, ki se jih je potrebno držati pri načrtovanju:

Dandanašnje naravne katastrofe, emisije toplogrednih plinov, večanje ozonske luknje ter segrevanje ozračja nas opominjajo o nujnosti bolj ekološkega odnosa do narave in okolja, ter odgovornost do naših zanamcev, ki imajo prav tako pravico do ustreznih življenjskih pogojev kot mi. Vse te naravne spremembe kličejo tudi po spremembah v človekovem mišljenju, načinu življenja in nenazadnje gradnje. To je od 1. januarja 2011 tudi strožje določeno in uveljavljeno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije (PURES-om) in tehnično smernico Učinkovita raba energije. Poleg tega pa gre pri načrtovanju šolskih objektov za »interdisciplinarni proces, ki mora poleg strokovnjakov različnih strok vključiti tudi uporabnike šolskega prostora, saj nikakor ni dopustno, da bi zasnova šolske stavbe vplivala na izvajanje učnega procesa, temveč nasprotno. Ob uporabi sodobne tehnologije v gradbeništvu ter ob upoštevanju zahtev pedagoške stroke in razvoja sodobne učne tehnologije želimo doseči otroku in učiteljem prijetno, funkcionalno, fleksibilno, kvalitetno in vzdržljivo, vendar ne predrago, energetsko varčno, okolju prijazno, ter seveda zdravo in varno šolsko stavbo. Zgrajena naj bo na ustrezni lokaciji in naj vse naštete parametre združuje v kvalitetno arhitekturo. V primerjavi s sedanjim povprečnim stanjem šolskih stavb so našteti cilji, kljub relativno visokemu investicijskemu vlaganju, uresničljivi oz. ekonomsko in družbeno sprejemljivi ob predpostavki racionalne mreže in prostorske zasnove šol, racionalne rabe virov, tako prostorskih kot tehničnih, večje kvalitete gradnje, zdravih bivalnih pogojev ter večnamenske izrabe šolskega prostora v popoldanskem in večernem času, po končanem pouku in ob koncu tedna (kulturne in športne prireditve, izobraževanje odraslih, predavanja, seminarji, rekreacija itd.). Poudarek pri investiranju v osnovne šole v bodoče bi moral biti predvsem na kvaliteti šolskega prostora in ne več toliko na kvantiteti šolskih zgradb.« (Navodilo za graditev osnvnih šol v RS, stran 1). Glede na obe zahtevi, smo se odločili za energijsko učinkovito gradnjo, ki združuje ekologijo, ekonomijo, nizko porabo energije in oskrbo z obnovljivimi viri energije. To omogočajo izboljšana toplotna izolativnost, zmanjšanje toplotnih mostov, zrakotesnost, izboljšave pri vgradnji oken ter prisilno prezračevanje, ki vzporedno vrača toploto iz izrabljenega zraka. Vse skupaj hkrati tudi izboljša bivalno ugodje v prostorih (Zbašnik-Senegačnik, 2008).

1. Orientacija in izraba dobitkov sončnega obsevanja skozi zasteklitve Količina dobitkov sončnega obsevanja je odvisna od orientacije in letnega časa (vpadni kot sončnih žarkov). Orientacija fasade proti jugu lahko v hladnejšem delu leta omogoči maksimalno izrabo sončnega obsevanja in tako doprinese kar 40 % delež k ogrevanju stavbe. Zasteklitve hkrati ustvarjajo toplotne dobitke, če so osončene, in toplotne izgube, saj so slabše toplotno izolativne kot neprosojni ovoj. Za izrabo dobitkov sončnega obsevanja je pomembno tudi, da imajo žarki prosto pot do hiše. 2. Shranjevanje sončne energije

Slika 5: Toplotne izgube in toplotni dobitki (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 28)

S shranjevanjem toplote dosežemo, da se ta oddaja, tudi ko sončno sevanje preneha, kar zmanjša potrebo po ogrevanju. Gradbeni elementi v prostoru, na katere skozi steklo pridejo sončni žarki, del toplote absorbirajo in se ogrejejo, ostalo pa se odbije do drugih masivnih elementov. Za shranjevanje toplote so najprimernejše masivne stene – iz opeke, betona in silikatne opeke. 3. Oblika zgradbe Oblika zgradbe vpliva na razmerje med zunanjimi površinami in volumnom zgradbe. To razmerje se imenuje faktor oblike. Najugodnejši je pri enostavnih oblikah objektov. Oblika zgradbe oziroma faktor oblike je pomemben zaradi transmisijskih toplotnih izgub stavbe, saj do njih prihaja po celotnem ovoju stavbe. 4. Toplotna hierarhija prostorov – temperaturno coniranje

Slika 6: Toplotne izgube in dobitki (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 26)

Tako kot prihaja do transmisijskih toplotnih izgub – torej do prehajanja toplote skozi stene zaradi različne temperature zunaj in znotraj – na zunanjih stenah, prihaja tudi do prehoda toplote iz različno ogrevanih prostorov skozi notranje stene. Zato je najprimernejše, da na severni strani objekta načrtujemo pomožne prostore in take, ki so manj ogrevani – na primeru šole so to servisni prostori, stopnišča, kuhinja, shrambe, garderobe, predmetne učilnice. Na južni strani pa so toplejši prostori, saj imamo tam tudi največ toplotnih dobitkov skozi zasteklitve. Ta del je primeren za matične učilnice.

Toplotno bilanco hiše omogočimo z optimalnim zmanjševanjem toplotnih izgub in optimalnim povečevanjem toplotnih dobitkov.

5. Tehnologija gradnje

Toplotne izgube delimo na transmisijske (prehod toplote skozi ovoj zgradbe) in ventilacijske (izguba toplote s prezračevanjem). Transmisijske toplotne izgube zmanjšamo tako, da je ovoj stavbe čim bolj izoliran (izolacijski materiali imajo manjšo toplotno prehodnost), in da je toplotnih mostov čim manj. Prezračevalne toplotne izgube zmanjšamo z zrakotesnim ovojem, vendar je zaradi tega potrebna vgradnja prezračevalne naprave z učinkovito rekuperacijo.

Da je stavba energijsko učinkovita, je primerna večina gradiv. »Pri izboru gradiv in tehnologije je smiselno upoštevati naslednja izhodišča: - izbrana tehnologija gradnje naj bo standardizirana oziroma preizkušena - sistem gradnje naj vključuje naravna in ekološka gradiva - konstrukcija mora biti vetrno tesna, zrakotesna in difuzijsko odprta - prefabrikacija zagotavlja kakovost in skrajšuje čas gradnje.« (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 44).

Toplotne dobitke pa zgradba dobi iz različnih virov. Dobitki sončnega obsevanja so odvisni od orientacije in velikosti prosojnih površin, saj jih je največ na južni strani, na zahodni in vzhodni pa manj. Na izračun vpliva tudi zasenčenost, vpadni kot sončnih žarkov ter nenazadnje tudi umazanija na oknih. Dobitke notranjih virov zgradba dobi zaradi delovanja električnih strojev in naprav ter ljudi in živali, saj vsi oddajajo toploto. Količina sproščene energije je odvisna od števila uporabnikov.

Slika 7: Zrakotesnost (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 77)

Slika 8: Faktor oblike pri enodružinski in večstanovanjski hiši (Zbašnik Senegačnik, 2008, stran 40)

Izvedba brez toplotnih mostov »Toplotni mostovi so lokalno omejene površine, kjer je povečan prehod toplote«. (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 63). Delimo jih na konvekcijske, geometrijske in konstrukcijske. Konstrukcijski toplotni mostovi imajo največji vpliv. Te se da odpraviti z natančnim in premišljenim načrtovanjem, saj so posledica prekinjenega toplotnega ovoja zgradbe. Pri načrtovanju se je treba držati načela »konstruiranje brez toplotnih mostov« (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 65). Posledice so namreč povečana poraba energije, slabšanje toplotnega ugodja, pomanjkljiva stanovanjska higiena (pojav plesni) ter ogrožanje gradbenega elementa.

3.ENERGIJSKO U Č I N KO V I T A GRADNJA

Prezračevanje

Slika 9: Prezračevanje (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 92)

Slika 10: Shranjevanje toplote (Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 39)

6. Toplotna izolacija Zunanje stene, streha, tla, okna in zunanja vrata, predstavljajo toplotni ovoj zgradbe. Vsi elementi toplotnega ovoja morajo biti dobro toplotno izolirani – pomembno je, da je toplotnoizolativna plast neprekinjena. Tudi okna in vrata morajo biti toplotnoizolacijska in vgrajena na način brez toplotnih mostov. Primerna debelina toplotne izolacije je 25 – 40 cm, odvisno od gradiva in sestave stene. 7. Okna in vrata Za energijsko učinkovito gradnjo so potrebna okna s troslojno toplotnoizolacijsko zasteklitvijo. Poleg zasteklitve mora biti tudi okenski okvir posebno prilagojen – z boljšo toplotno izolativnostjo in nizko toplotno prevodnostjo. Tako kot okna je potrebno izbrati tudi posebna vrata, ki morajo izpolnjevati enake zahteve, poleg tega pa je pomembna še trajna togost in stabilnost oblike. Za toplotno ugodje pa so ob oknih potrebne tudi žaluzije in rolete. Pozimi lahko zmanjšamo toplotne izgube tako, da jih ponoči spustimo. Poleti pa jih spustimo čez dan, da ohranimo nižje temperature zraka in preprečimo pregrevanje. 8. Zaščita pred poletnim pregrevanjem Poletno pregrevanje preprečimo lahko na različne načine – z zmanjševanjem porabe električne energije, z obtokom prezračevanja mimo prenosnika toplote (rekuperatorja), z nočnim zračenjem, s hlajenjem z zemeljskim prenosnikom toplote, s senčili na oknih – zunanjo sončno zaščito ali sončno zaščito v medstekelnem prostoru. Od slednjih je najučinkovitejša zunanja sončna zaščita, ki jo lahko izvedemo z ozelenitvijo okolice z listopadnimi grmovnicami in drevjem, balkonom ali previsom zgornje etaže, markizami, lamelami in žaluzijami.

Ker imamo pri energijsko učinkoviti gradnji zelo visoko zrakotesnost, je nujno potrebno prezračevanje. Z odpiranjem oken prihaja do prevelikih izgub toplote, povečuje se potreba po ogrevanju. Obvezna je vgradnja prezračevalne naprave z rekuperatorjem. To pomeni, da se stalno dovaja svež zrak, rekuperacija pa omogoča vračanje toplote odpadnega zraka – topel odpadni zrak odda toploto hladnemu vstopajočemu zraku. Izkoristek take naprave mora biti vsaj 75-odstoten. Prezračevalna naprava mora biti v suhem prostoru, kjer ni nevarnosti zmrzovanja in ima možnost odtekanja kondenzata. Prezračevalni sistem ima vgrajene tudi filtre, ki preprečujejo prehod peloda in prahu. Kontrolirano prezračevanje deluje po principu, da se svež zrak dovaja v dovodne prostore, izrabljeni zrak pa odvaja iz prostorov, kjer je najslabši zaradi vlage in vonjav (odvodni prostori). Zrak se dovaja in odvaja po kanalih, ki so izvedeni iz ploščatih fleksibilnih cevi in vgrajeni v sloj toplotne izolacije pod stropom ali talnim estrihom. Svež zrak se dovaja v prostor skozi posebne šobe, ki so na stropu ali steni nad višino 200 cm. Usmerjene so tako, da ne pihajo direktno proti mestu, kjer se stalno zadržujemo. Med prostori, kjer se zrak dovaja, in tistimi, kjer se odvaja, mora biti omogočen stalen volumenski pretok zraka.

Ogrevanje Za ogrevanje energijsko učinkovite hiše ne potrebujemo klasičnega ogrevalnega sistema, saj so potrebe po ogrevanju zelo majhne. Namesto tega se poslužujemo toplozračnega ogrevanja – v hladnih dneh se zrak, ki se v prostore dovaja po prezračevalnem sistemu, le nekoliko dogreje. Pri izbiri ogrevalnega sistema je potrebno pomisliti tudi na ogrevanje vode. Ker je vodo potrebno ogrevati čez celo leto, zrak pa le pozimi, se priporoča za ogrevanje zraka toplotna črpalka, za ogrevanje vode pa kombinacija toplotne črpalke in sprejemnikov sončne energije (SSE). Toplotne črpalke so naprave, ki črpajo toploto iz zraka, zemlje ali podtalnice in jo oddajajo na drugem mestu – ogrevajo sanitarno vodo ali prostore. Za pogon je potrebna električna energija, njen izkoristek pa je odvisen od temperature vira. Sistem za pridobivanje toplote na srednjem temperaturnem nivoju je med aktivnimi solarnimi sistemi najbolj razširjen. Sprejemnik sončne energije (SSE), ki je sestavljen iz prozornega pokrova, absorberja in toplotne izolacije zadnje strani je osnovni element v sistemu. Nato nosilec toplote prenese toploto od sprejemnika sončne energije do hranilnika ali do porabnikov. To omogoča črpalka ali ventilator. Pri solarnem sistemu ima posebno pomembno vlogo hranilnik toplote, saj je sončno obsevanje nestalno. Zato ga pri večji porabi poleti segrevamo, pozimi pa s porabljanjem toplote ohlajamo. Gre za senzibilni hranilnik toplote, kar pomeni, da se toplota shrani v obliki povečane notranje energije – temperature.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Jasli, vrtec in dnevno varstvo Haus der Kinder v Tivoliju v Innsbrucku, 2008 reitter_architekten

Objekt je zasnovan z nizanjem prostorov v podolžni smeri vzdolž glavnega hodnika. Vhod in vertikalne komunikacije pa so postavljene pravokotno na os glavnega hodnika in z njim tvorijo obliko križa. Vsi prostori se odpirajo navzven in imajo dostop na teraso. Servisni prostori so med učilnicami. Slabost pri tej zasnovi je le to, da se del prostorov odpira proti severu.

Kinderhaus Unterföhring, 2012 Hirner & Riehl Architekten

Linearno zasnovan objekt, kjer se prostori nizajo na obeh straneh glavnega hodnika. Tako kot prostori sta vmes nanizana tudi dva odprta atrija, ki omogočata naravno osvetlitev globlje v kubus in hkrati razgibata tloris ter ga prepleteta z naravo.

ortogonalnost vzdolžna os hodnika

prečne vertikalne komunikacije

Slika 17: Tloris (Detail, 2013, stran 187)

Slika 11: Tloris (Detail, 2013, stran 191)

ortogonalnost

Slika 12

svetlobni atrij

Slika 18

vzdolžna os hodnika Slika 13

Slika 15

Slika 19

Slike 12 - 16: Haus der Kinder am Tivoli (http://www.reitter.cc/pdf.php?abau_id=2024, 24. avgust 2013) Slika 14

Slika 16

Slike 18 - 20: Kinderhaus Unterföhring (http://www.rosenheimkreis.de/rhk/Holzbaupreis_files/ Flyer%20Gewinner%20Holzbaupreis%202012.pdf, 24. avgust 2013) Slika 20

4 . Z G L E D I

Vrtec Espoo, Finska, 2003 JKMM Architects

ARHITEKTURNA ZASNOVA

Koncept tega objekta je zanimiv, ker leži na nagnjenem terenu tako kot v našem primeru in je zato spodnji nivo delno vkopan, zaradi česar je dnevna svetloba možna le z ene strani, kamor se odpirajo skupni prostori in učilnice. V notranjosti pa so servisni prostori. Zasnovan je ob lomljeni osi, ki jo tvori hodnik, ki pa je namenjen predvsem prehajanju med servisnimi prostori. Glavne komunikacije (tudi vertikalne) in vhodi pa tvorijo tri podolgovata jedra, ki so nameščena pravokotno na lomljeno os objekta. V zgornji etaži pa naravna svetloba prihaja v prostore tudi skozi posebne svetlobnike v strehi.

Slika 22

etažnost po terenu lomljena os hodnika prečne vertikalne komunikacije svetloba skozi streho

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo Slika 21: Tlorisi (Detail, 2013, stran 203)

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal

Sliki 22, 23: Vrtec Espoo (Slika 22: http://www.detail-online.com/inspiration/sites/inspiration_detail_de/uploads/imagesResized/projects/560_201302180210452214e8f4cd08778de4b5e1b31243b13acaf77e1b.jpg, Slika 23: http://www.mfa.fi/files/mfa/FA%201011/07__Saunalahden_lastentalo_-_Photo_Mika_ Huisman_int_isot-14.jpg, (24. avgust 2013)

Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 Slika 23

5. Osnovna in srednja šola ZUIM Kamnik, Slovenija Vesna Vozlič Košir, Matej Vozlič Objekt je zasnovan zelo strogo geometrijsko, dolg hodnik, ob katerem se nizajo učilnice s kabineti na obeh straneh. Na drugem koncu, kjer so večji prostori, pa je oblika nekoliko bolj igriva. Prednost strogosti in geometrijskosti je preglednost, lažja orientacija v zgradbi.

4. Osnovna šola Šturje Ajdovščina, Slovenija Marko Kosovel, Boštjan Furlan Objekt je delno vkopan, zaradi česar ima manjšo višino. V učilnicah so velike zastekljene površine, ki omogočajo dovolj svetlobe in poglede na naravo. Vhodna avla pa je dvoetažna, kar naredi prostor bolj svetel, odprt in prijetnejši, glede na to, da se tam srečuje veliko ljudi.

ortogonalnost vzdolžna os hodnika prečne vertikalne komunikacije

Slika 27

Slika 24

ortogonalnost dvoetažnost Slika 28

vzdolžna os hodnika velike zasteklitve učilnic Slika 25

delno vkopan objekt

Slike 24 - 26: Osnovna šola Šturje (Ivanič, Kuhar, 2008, strani 102, 103) Slika 26

Slike 27 - 30: Osnovna in srednja šola ZUIM (Ivanič, Kuhar, 2008, stran 50) Slika 30

Slika 29

4 . Z G L E D I ARHITEKTURNA ZASNOVA OSVETLITEV HODNIKA OTROŠKO IGRIŠČE

Slika 33

Slika 31

Slika 34

Slika 35

OTROŠKO IGRIŠČE NA STREHI Hafencityschule Hamburg Nemčija, 2009 Spengler-Wiescholek Šola, ki ima igrišče na svoji strehi, ker stoji v urbanem okolju. Tudi pri osnovni šoli na Škofijah bi otroško igrišče postavili na streho telovadnice zaradi pomanjkanja prostora. Igrišče, ki je odmaknjeno na streho, je odmaknjeno od prometa, s svojo lego je deloma zaščiteno tudi pred vetrom, hkrati pa je dovolj odmaknjeno od učilnic, da ni moteče za starejše učence.

Slika 32

Kantonsschulen Rychenberg Winterthur Schweiz Haberland Architekten Svetloba prihaja skozi steno učilnice, saj je pod stropom okno. Ker pa je v resnici učinek take odprtine minimalen zaradi večje globine učilnic, je še nad odprtino v stropu močnejša osvetlitev, ki naredi bolj naraven učinek kot bi ga naredila klasična osvetlitev po stropu hodnika.

osvetlitev hodnika v pritličju

Sliki 31, 32: Hodnik v Kantonsschulen Rychenberg vir: http://www.haberland-berlin.de/bauten.html (25. 3. 2014)

igrišče na strehi ograja senca ureditev, oprema

Slike 33 - 35: Hafencityschule Hamburg vir: http://www.spengler-wiescholek.de/de/projekte/gebaeude/hafencity-schule/ (25. 3. 2014)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

East Blackburn Learning Community United Kingdom, 2012 Nicholas Hare Architects Trimoterm - Insulated Fireproof Facade System, Horizontal Facade System, System Invisio Hidden Fixing, Qbiss One B, Qbiss One F, ArtMe

Slika 36

Sliki 39, 40: http://www.qbiss.eu/high-aesthetic-total-wall-solution/references/?id=22524 (januar 2015) Slika 39

ArtMe na vertikalnih Trimoterm panelih, neviden spoj (telovadnica) Qbiss One B (šola) ArtMe, Trimoterm (telovadnica) Slika 37

Jodrell Bank Centre for Astrophysics Anglija, 2011 Fielden Clegg Bradley studios Trimoterm - Insulated Fireproof Facade System, Vertical Facade System, Gladio profile (G), Additional Elements, ArtMe Sliki 36, 37: http://www.qbiss.eu/high-aesthetic-total-wall-solution/references/?id=18415 (januar 2015)

Slika 40

Winifred Holtby and Tweendykes school Anglija, 2011 Qbiss One B

ArtMe (telovadnica)

Slika 41: http://www.qbiss.eu/high-aesthetic-total-wall-solution/references/?id=19655 (januar 2015) Slika 41

Qbiss One B (šola) Slika 38

Municipal Stadium Poznan Poljska, 2011 Qbiss One B, ArtMe

Slika 38: http://www.qbiss.eu/high-aesthetic-total-wall-solution/references/?id=21345 (januar 2015)

4 . Z G L E D I

GLAVNO ZUNANJE STOPNIŠČE Stopnišče Fabianijevega mostu Ljubljana Arhitekt Jurij Kobe

FASADA - QBISS ONE IN ARTME

Konstrukcijska zasnova stopnišča omogoča, da je le-to podprto samo na sredini s steno, v katero so vpeti podesti. Tako ne potrebujemo podpornih stebrov še na robovih stopnišča, razen stene na sredini je površina pod stopnicami prosta.

ZUNANJE STOPNICE VHOD

Slika 44 (desno): lasten arhiv

ZUNANJE TRIBUNE

Slika 42

TELOVADNICA GLAVNI VHOD Pred vhodom je okvir, ki označuje, kje je glavni, najpomembnejši vhod. Za njim pa nas pred vremenskimi vplivi varuje prozorna streha, kjer je tudi zastekljen vetrolov.

Slika 45 (levo): http://www.tehnicom.eu/thumbs/phpThumb. php?src=/upload/advices/%C5%BDupni%C5%A1%C4%8De_ Polje_Vise%C4%8Di%20steklen%20nadstre%C5%A1ek. jpg&w=300 (11. 5. 2015)

ZUNANJE TRIBUNE Slika 43

Mercut Manufacturing Hall Češka, 2011 Nextlevel Studio Trimoterm - Insulated Fireproof Facade System, System Invisio - Hidden Fixing, Gladio profile (G), Flashing Elements, Qbiss One B Sliki 42, 43: http://www.qbiss.eu/high-aesthetic-total-wall-solution/references/?id=20227 (januar 2015)

V okolici šole bi v okviru učilnice na prostem uredili zbirališče, gledališče na prostem po zgledu amfiteatra. V toplem delu leta in v lepem vremenu se lahko uporabi za razne kulturne in športne dogodke. Lesena tribuna je prijetna za sedenje, ker je topla na otip. Slika 46 (desno): http://www.imont.si/getimage. php?what=prodajni_program&name=tribuna_iz_palisad_2. jpg&width=500 (8. 5. 2015)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo TELOVADNICA

oblika strehe svetloba skozi streho

Kantonsschulen Rychenberg Winterthur Schweiz Haberland Architekten Ker je tudi v našem primeru telovadnica delno vkopana, je na južnem in vzhodnem delu osvetlitev omogočena s pasovi oken pod stropom. Slika 47 (levo): http://www.haberland-berlin.de/bauten.html (25. 3. 2014)

Nina Vene

Kratek pregled skozi zgodovino Škofij Sledi prvih naselij na tem območju sežejo daleč v zgodovino – v železno dobo, ki je iskalcem surovin in prvim trgovcem s plovbo omogočila, da so prišli v te kraje. Ostanki zgodovinskih gradišč – obzidanih bivališč – ljudstva Histrov so bili najdeni na Tinjanu, nad Gorenjo Škofijo pri Čičih in nad Elerji. Vsako je imelo tudi svoje vplivno območje. S prihodom Rimljanov v Istro med leti 179 in 178 pred Kristusom je bila najprej večja vojna med rimskimi legijami in Histri. Slednji so se umaknili v notranjost, Rimljani pa so tu širili svojo kulturo. V neposredni okolici Škofij – nad Bivjem, v Ankaranu, na Tinjanu, Elerjih, in tudi na Škofijah so bili najdeni razni rimski ostanki. Zgradili so mesta, v katerih so ljudje živeli mirno, varno, brez vojn. V letih 78 – 79 je dal rimski cesar Tit Flavij Vespazian zgraditi cesto od Trsta do Pulja – Via Flavia. Rimljani so tu vladali 654 let.

Trst

V srednjem veku pa se je začelo pojavljati ime Škofije. Na to je vplivalo dejstvo, da je leta 1186 Koprska škofija dobila svojega škofa. Za preživljanje škofa je občina podelila Cerkvi določeno ozemlje – med drugim tudi tisoč vinogradov. Ti vinogradi so bili na ozemlju Škofij. Iz raznih listin je razvidno, da so se Škofije takrat imenovale Albar (črni topol), na zemljevidu pa se je ime Škofije pojavilo leta 1620 v knjigi Giovanija Antonia Magini, leta 1680 pa je bilo omenjeno ime Episkopia v zapisih novigrajskega škofa o Istri. Škofovska lastnina je pridobivala na imenu. V 18. stoletju škof Naldini v svoji knjigi omenja, da so Škofije tri vasi zgrajene na škofijski posesti. Njeni prebivalci pa obdelujejo pobočje (glej Naldini, 2001, stran 295). Škofije so se oblikovale na pobočju hriba proti Tinjanu iz več manjših zaselkov – vaških središč – ki so tipično istrska. Na vznožju ob glavni cesti so Spodnje Škofije, Zgornje Škofije pa se delijo na 2., 3. in 4. Škofijo. Zaselki so se širili ob glavni cesti Škofije – Tinjan, ki je pomembna razgledna točka na Obali. V zaledju naselja pa so še danes ogromne kmetijske površine – povečini so namenjene oljčnim nasadom ter vinogradom.

Ankaran

Plavje

Spodnje Škofije

»Zaradi svoje lege so bile Škofije pomembno obcestno naselje. Revolucionarne ideje so se hitro širile na to področje. V začetku prejšnjega stoletja so na Škofijah zgradili šolo, novo cerkev in ustanovili kulturno društvo« (Pavalec, 2006, stran 3). Leto 1954 pa predstavlja prelomnico za zgodovino Škofij in njene prebivalce. Dogodki pred tem letom ter izvajanje pritiskov nad ljudmi, ki so delali v coni A, in njihovimi družinami, so okoliščine, ki domačinom niso bile v prid. Zato so bile Škofije po priključitvi cone B in dela cone A skoraj popolnoma opustošene. Sem so se naselili drugi ljudje z drugačnimi navadami, drugačnim kulturnim izročilom in so s tukajšnjim človekom, ki je še ostal na domačem ozemlju, oblikovali novo podobo kraja (po Pavalec, 2006). Zdajšnja osnovna šola je na Spodnjih Škofijah, v bližini starega jedra, nekoliko odmaknjena od glavne ceste Koper – Trst. Na tem mestu je bila zgrajena zaradi dotrajanosti stare šolske zgradbe, ki je bila ustanovljena v začetku prejšnjega stoletja pod Avstro-Ogrsko. Takrat – leta 1977 – je tristotim učencem omogočila boljše delovne pogoje in odpravo dvoizmenskega pouka. Leta 1991 pa je bil pod šolo zgrajen še sodoben otroški vrtec.

Elerji

Badiha Urbanci

Zgornje Škofije

Tinjan

Srmin

Dekani

Koper

Slika: Širše območje (vir: GoogleEarth)

5. O KRAJU

STRUKTURNA ANALIZA RAZVOJ KRAJA

Plavje Čuk

Merilo: 1:5000

Spodnje Škofije (1. Škofija)

Badiha

Trst Tinjan Koper

Škofije so kraj na meji z Italijo. Skoznje je že od nekdaj potekala pomembna pot med Koprom in Trstom, ki izhaja še iz časov Rimljanov – Via Flavia od Trsta do Pulja. Škofije so se oblikovale na pobočju hriba proti Tinjanu iz več manjših zaselkov – vaških središč – ki so tipično istrska. Glavni gradnik je kamen, ki se prepleta z značilnim mediteranskim rastlinjem – fige, oljka, rožmarin, sivka, trte, lovor ... Na vznožju ob glavni cesti so Spodnje Škofije ali tudi 1. Škofija. Zgornje Škofije pa se delijo na 2., 3. in 4. Škofijo. Zaselki so se širili ob glavni cesti Škofije – Tinjan in se bolj kot ne že spojili v celoto. V zaledju naselja pa so ogromne kmetijske površine – povečini so namenjene oljčnim nasadom ter vinogradom.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Zgornje Škofije (2. Škofija)

Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah Zgornje Škofije (3. in 4. Škofija)

Legenda: ... lokacija - ožje območje

... stara vaška jedra

... ceste

... širše območje

... gozd

... potok

... kmetijske površine

- magistrsko delo Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 21

MORFOLOŠKA ANALIZA GRAJENO/PRAZNO Merilo: 1:5000 Stara vaška jedra so se oblikovala kot zaprte, goste strukture ob glavnih poteh. Mlajši objekti in novogradnje pa sledijo konfiguraciji terena in so povečini že zapolnili prostor ob glavnih cestah in okoli vaških jeder. Zdaj nastajajo tudi novi stanovanjski zaselki, ki so nekoliko odmaknjeni od glavne ceste - v bližini šole. Orientacija objektov v vaških jedrih je mešana, saj je zazidava strnjena. Ostali objekti pa sledijo plastnicam, kar na tem območju pomeni orientacijo v smeri SV-JZ.

Legenda: ... lokacija - ožje območje

... grajeno

... širše območje

... prazno

5. O KRAJU NAMENSKA RABA PROSTORA Merilo: 1:5000 Lokacija šole leži deloma v območju za centralne dejavnosti, delno pa v območju za stanovanja, vendar to območje nima možnosti navezave na prometno infrastrukturo, zato je občina namenila ta prostor za športna igrišča. Šolska stavba pa je umeščena na območju centralnih dejavnosti. V neposredni bližini sta še športna dvorana in vrtec, vendar tudi ostale storitvene dejavnosti niso daleč - krajevna skupnost in zadružni dom z dvorano, trgovine, pošta, cerkev in drugo.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo -

Legenda:

Urbane površine

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal

Območja za primarno rabo

... lokacija - ožje območje

... območja za stanovanja

... območja za promet in zveze

... kmetijska zemljišča

... širše območje

... območja za centralne dejavnosti

... območja izvenmestnih naselij

... 1. območje kmetijskih zemljišč

... gozdna zemljišča

Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 23

Trst

ZELENE POVRŠINE IN CESTNA MREŽA Merilo: 1:2500

Legenda: Koper

Zazidano je predvsem območje ob cestah in poteh (glavna cesta Koper - Trst in cesta Škofije - Tinjan), v zaledju so pa še vedno ogromne zelene površine, predvsem namenjene za kmetijstvo - oljčni nasadi in vinogradi, nekaj je tudi travnikov in gozda. Lokacija šole je ravno na prehodu iz strnjene zazidave v odprte zelene površine. Tudi orientacija je ugodna - na severu (SZ in SV) lokacija meji na urbano območje, na jugu, kjer je večina učilnic, pa so zelene površine. Šola se bo napajala z glavne ceste Škofije Tinjan, le krajši del dostopne poti gre po stranski cesti. V neposredni bližini gre tudi Pot zdravja in prijateljstva, ki je znana kot peš in kolesarska pot po nekdanji železniški progi “porečanki” od Trsta do Poreča.

... lokacija ... gozd ... kmetijska zemljišča, travniki ... linijska ozelenitev ... točkovna ozelenitev

Pretočnost cest ... največ prometa ... najmanj prometa

Trst

... Pot zdravja in prijateljstva Tinjan Koper

S +

glavni trg

5. O KRAJU PROGRAMSKA ANALIZA

+ Legenda:

Merilo: 1:2500

... lokacija ... stanovanja ... storitvene dejavnosti ... javne storitve ... javni prostor +

... verski objekti ... pokopališče

krajevna skupnost z dvorano

... pretežno kmetijska zemljišča ... gozd

V bližini lokacije je staro vaško jedro, kjer je samo stanovanjska zazidava. Na njegovem robu ob glavni cesti pa so se oblikovale tudi storitvene dejavnosti trgovine, pošta, krajevna skupnost, zavarovalnica, lekarna, frizerski saloni in druge dejavnosti. Ob šoli pa sta športna dvorana in vrtec. Škofije so pretežno spalno naselje, veliko je upokojencev. Velik delež površin je namenjenih tudi kmetijstvu. Ljudje se ukvarjajo z oljkarstvom in vinogradništvom.

... ceste

vrtec

+ športna dvorana stara šola

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Slika 48: Pogled 1

Slika 49: Pogled 2

Slika 50: Pogled 3

Slika 52: Pogled 5

Slika 51: Pogled 4

Slika 53: Pogled 6

Vse slike (48 - 53): lasten arhiv

center storitvenih dejavnosti

5. O KRAJU ZAZNAVNA ANALIZA Z ZNAČILNIMI POGLEDI

Legenda: ... lokacija ... zelene površine ... gozd ... storitvene dejavnosti ... javne storitve ... stanovanjski objekti ... pomembne ceste ... robovi ... centri

... pogledi

5 3

Merilo: 1:2500 Na Spdnjih Škofijah, ki so tudi jedro s centralnimi dejavnostmi Škofij, sta se izoblikovala dva centra. Prvega predstavlja center storitvenih dejavnosti in je nastal v samem jedru kraja - okoli glavnega trga ob cerkvi in bližnji okolici. Drugemu pa bi lahko rekli vzgojno-izobraževalno in športno središče, ki se je oblikoval ravno ob lokaciji šole skupaj z vrtcem in športno dvorano. To omogoča povezovanje in navezovanje dejavnosti. Za novo šolo predstavljajo robove predvsem ceste - prometne ovire, kjer se hkrati tudi največ dogaja. Nova lokacija šole je od teh prometnic dovolj odmaknjena, hkrati pa se odpira proti zelenim površinam na jugu.

vzgojno-izobraževalno in športno središče

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

1 2

ZASNOVA ŠOLE

Projektne zasnove smo se lotili na dva načina. Prvi pristop je bila kompaktna, linearna zasnova. Prednosti: + preglednost Slabosti: - notranjost brez naravne osvetlitve - zelo dolg hodnik

Druga varianta je še zmeraj zelo kompaktna, sestavljena iz centralnega dela okoli vertikalnih komunikacij in podaljškom hodnika, ki smo ga odpirali, da bi pridobili naravno osvetlitev še globlje v stavbo.

Prednosti: + več naravne svetlobe + nizanje prostorov po obeh straneh hodnika + krajši hodniki Slabosti: - slabša preglednost - velika površina je namenjena zgolj hodniku - tema na hodniku - ostra zareza v kompaktno celoto, ki še zmeraj ne nudi dovolj svetlobe v notranjosti

S Končna rešitev je kombinacija obeh variant, pri kateri smo poskušali združiti prednosti obeh, slabosti pa čim bolj omejiti. Gre za linearno zasnovo z razširitvijo okoli vertikalnih komunikacij. Telovadnica ni več spojena v celoto, ampak je pomaknjena naprej, kar omogoča kvalitetnejši dotok naravne svetlobe. + preglednost - dolga os hodnika ima na obeh koncih izstop na prosto, kar je koristno tudi s stališča požarne varnosti + hodnik zavzema manjšo površino + omogočena naravna svetloba v skoraj vse prostore, tudi na hodniku

Pogledi s severa

KONCEPT

BARVNA SHEMA

Škofije so že v zgodovini veljale za kraj z ogromnimi kmetijskimi površinami. Ta ljubezen do zemlje, oljk, trte in narave tudi ostaja v tukajšnjih prebivalcih. Zaradi lege na pobočju Tinjanskega hriba so za to območje značilne kamnite terase, na katerih so oljčni nasadi. Tudi če se sprehodimo po naselju, odkrijemo tisoč in eno variacijo kamnitih zidov in teras.

Tako kot oblikovanje volumnov sledi terenu, tudi barve fasade izhajajo iz narave - odtenki zelene predstavljajo bujno vegetacijo v oljčnikih, rjavi odtenki pa kamnite zidove. Kletna etaža, v kateri so predvsem skupni in servisni prostori, ima ovoj rjave barve in tako predstavlja oporo, zid, na kateri stoji preostali del šole. Nad tem podstavkom dvigajoči se del pa je zaznamovan z vsakodnevnim življenjem šolarjev. Tudi z ovojem v odtenkih zelene z vertikalnimi linijami se posnema lahkotnost in bujnost narave.

Terasasto urejen teren s kamnitimi zidovi, nad katerimi se bohoti bujna vegetacija, je bil za zgled pri oblikovanju in projektiranju nove šole.

6.PROJEKT KONCEPT BARVNA SHEMA

Šola je zrasla na dveh nivojih, saj s svojo obliko sledi terenu, z ravnimi strehami pa nudi tudi nove površine - za dvorišče in otroško igrišče, kot to omogočajo terase v oljčnikih. Slika 54

Slika 55

Slika 57

Slika 58

Tudi barvna shema telovadnice je zasnovana z enakim pristopom kot šola, vendar malo drugače. Ni poudarjenih vertikalnih linij in različnih odtenkov zelene. Namesto tega se pojavijo razigrane slike otrok pri športnih dejavnostih. S tem se že od zunaj vidi, da se tukaj dogajajo drugačne dejavnosti kot v šolskem delu stavbe. Vertikalne linije na šolskem delu lahko izražajo resnost in red, medtem ko slike otroške igre izražajo sproščenost, razigranost in športnega duha, kar naj bi telovadnica in igrišče spodbujala. Razgibana barvna shema zelenih odtenkov na šolskem delu pa hkrati nakazuje, da je kljub redu tudi tu prisotna sproščenost in igrivost.

Slika 56

Slika 59

Slika 60

Vse slike (54 - 60): lasten arhiv

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

ZASNOVA KONSTRUKCIJE Nosilno konstrukcijo tvorijo armiranobetonske (AB) stene in medetažne AB plošče. Stene so enakomerno razporejene v obeh glavnih smereh objekta. Stene po večini potekajo neprekinjeno skozi etaže - od strehe do temeljev. V primeru, da je stena v posamezni etaži prekinjena, se na osi pod steno v spodnji etaži izvede AB greda dimenzij 25/40 cm. V srednjem delu glavnega objekta je AB jedro, v katerem je dvigalni jašek. V jedilnici, kjer so razponi večji, so medetažne plošče podprte tudi z AB stebri. Podana konstrukcijska zasnova daje objektu ustrezno potresno odpornost. Streha je segmentna, sestavljena iz enokapnih elementov in ravnih elementov, ki so podprti na AB nosilcih. Streha v telovadnici je ravna in pohodna in je podprta z lepljenimi lesenimi nosilci. Beton je tipa C25/30. Debeline sten, prerezi stebrov in nosilcev ter nivoji njihove požarne odpornosti so naslednji: Temelji Vertikalna konstrukcija Stropna konstrukcija Nosilci

Poševna streha

AB temeljna plošča AB stene AB stebri v jedilnici AB plošče AB nosilci leseni lepljeni nosilci v telovadnici AB plošča v naklonu

35 cm 25 cm 50/50 cm 25 cm 25/40 cm 40/160 cm

REI 120 REI 180 REI 120 REI 120 REI 30 REI 30 - 120

30 cm

REI 120

Temelji Na utrjenem terenu je plast podložnega betona, na katerem je izvedena toplotnoizolacijska temeljna blazina (kot npr. Fibran Seismic temeljna blazina), ki zagotavlja tudi dodatno potresno varnost. Tvorita jo dve plasti toplotne izolacije, vrhnjo plast predstavlja posebej za temeljne plošče oblikovana toplotna izolacija Fibran xps Seismic z žlebljeno površino. Temeljna plošča je debeline 35 cm in je skupna za šolo in telovadnico. Zunanja stena proti terenu, kjer se zgradba nadaljuje v pritlični etaži, je prav tako debeline 35 cm in se nadaljuje s temeljno ploščo v višji etaži. Streha v telovadnici V telovadnici, kjer imamo velike razpone - skoraj 20 metrov - potrebujemo dovolj močne nosilce. Odločili smo se za lesene lepljene nosilce zaradi manjše teže. Nosilci so dimenzije 40/160 cm in ležijo na betonskih konzolah na steni. Stebri v jedilnici

Shema nosilne konstrukcije z označenimi osmi

Tudi v jedilnici so razponi večji, poleg tega v etaži nad njo po njeni sredini poteka zunanja nosilna stena, ki smo jo morali podpreti s stebri. Zaradi nevarnosti preboja medetažne plošče imajo ti stebri na mestu vpetja v ploščo izvedeno dodatno ojačitev (lokalno povečana debelina plošče z dodatno armaturo), ki utrdi stik med stebrom in ploščo.

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI Po CC-SI klasifikaciji objektov, ki jo določa Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03), spada osnovna šola med Stavbe splošnega družbenega pomena – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: 1263001.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

ovinki so dimenzionirani za intervencijska vozila

INTERVENCIJSKE POVRŠINE - DOSTOP ZA GAŠENJE IN REŠEVANJE

6.PROJEKT

Površine za gasilce ob stavbi so dostopi, dovozi, postavitvene površine in delovne površine. Pri izvedbi površin za gasilce ob stavbi je treba upoštevati določila standarda SIST DIN 14090. Te površine morajo biti označene skladno s tem standardom.

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

Dostop za gasilce je treba zagotoviti do vsake stavbe, in sicer do vsakega izhoda, ki je predviden za evakuacijo iz stavbe. Postavitvena površina ob stavbi mora biti taka, da je možna uporaba dvižnih naprav, ki so nujne za reševanje iz višjih nadstropij in gašenje v višjih nadstropjih. Delovne površine za potrebno število gasilskih vozil je treba zagotoviti ob stavbah na tisti strani, kjer je vhod v stavbo. - pri stavbah z zazidano površino med 600 m2 in 6000 m2 in razmerjem dolžine in širine tlorisa najmanj 3:1, mora biti zagotovljen dovoz do najmanj ene strani stavbe in najmanj ena delovna površina za intervencijo. Dovoz za gasilske avtomobile je treba zagotoviti do vsake postavitvene in delovne površine. Glede na velikost in obliko objekta je na lokaciji urejena ena delovna površina za intervencijo gasilskih vozil, in sicer na severni strani, kjer so glavni vhodi v stavbo. Dostopno pot za gasilska vozila smo uredili s severne strani proti vzhodu, prav tako pa gre en krak še proti zahodu in na južno stran objekta. Krožna pot ni mogoča zaradi prevelike višinske razlike. Vse klančine so 10 %, kar je maksimalni dovoljeni naklon za intevencijske poti. Dostopne poti, ki omogočajo peš dostop z gasilsko in reševalno opremo so možne okoli celega objekta.

naklon dostopnih poti je maksimalno 10 %

INTERVENCIJSKA POVRŠINA

DOSTOPNOST Na lokaciji poteka enosmeren promet. Dostopamo s severne strani s stranske ceste Škofije – Bivje (v neposredni bližini glavne ceste Škofije – Tinjan). Izhod pa je na vzhodni strani na glavno cesto Škofije – Tinjan. Za pešce in kolesarje je promet omogočen v obeh smereh. Za potrebe intervencije je enosmerna cesta široka 5 metrov. Zožanj ni, ker ni dovolj dolgih ravnih odsekov. Poleg tega je za intervencijska vozila omogočen dovoz do južne fasade objekta, z obračalno površino na jugozahodu. ORIENTACIJA OBJEKTA Objekt je tako kot lokacija orientiran v smeri severovzhod – jugozahod.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo površina za obračanje

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal

omogočen dostop na zadnjo stran objekta

Merilo: 1:500

Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 31

Klet

Pritličje

... smer evakuacije

OBLIKOVNA ZASNOVA

NAMEN

KAPACITETA

Zgradba je linearno zasnovana s centralnim stopniščem, skupaj s telovadnico pa je členjena.

Objekt je v prvi vrsti namenjen osnovnošolskemu izobraževanju. V dopoldanskem času je namenjen šolskemu pouku. V popoldanskem in večernem času pa omogoča tudi rabo za razna izobraževanja odraslih, tečaje in delavnice ter prireditve, proslave za potrebe krajevne skupnosti. Tudi telovadnica omogoča vadbo in trening zunanjim obiskovalcem v času, ko ni pouka in med koncem tedna.

Učenci: do 280 Učitelji in delavci šole: do 40 Prireditve: do 500 (samo kletna etaža – jedilnica in telovadnica)

ODMIKI OD SOSEDNJIH OBJEKTOV Na severu je odmik od sosednjih objektov 21 in 20 metrov, od parcelne meje je najmanjši odmik 8,5 metrov. Na vzhodu je odmik 16 metrov, od parcelne meje pa 10 metrov. Na zahodu je odmik od sosednjega objekta 47 metrov, od parcelne meje 40 metrov. Na jugu pa v bližini ni objektov, ampak kmetijska zemljišča, odmik od parcelne meje je 6 metrov. VHOD (DOSTOPI) V OBJEKT Glavni vhodi so na severni strani objekta. Vhod v telovadnico ter vhod v jedilnico (skupni prostor za prireditve) sta na nivoju terena (-4,70 m), medtem ko se do glavnega vhoda v šolo dvignemo po zunanjih stopnicah (0,00 m). Stranski vhodi so vsi na nivoju terena – servisni vhod v kletni etaži (-4,70 m), trije stranski vhodi v pritličju (0,00 m).

VSEBINA Šola Tlorisna površina šole: 3350 m² Širina: 30 m (37 m) Dolžina: 61 m Višina etaže: 4 m (klet: 4,7 m) Število etaž: 3

Telovadnica Tlorisna površina telovadnice: 575 m² + 230 m2 Širina: 20 m Dolžina: 30 m Višina: 7 m Število etaž: 1

ZASEDENOST Pouk: 7.00 – 16:00 Popoldanske in večerne dejavnosti: 16:00 – 20:00 Vikend (občasno): 7.00 – 21:00

KOMUNIKACIJE Vse tri etaže povezuje centralno stopnišče, ki je odprto. Zunaj sta dve stopnišči, ki premagujeta višinske razlike na strmem terasastem terenu. Na vzhodnem in zahodnem koncu stavbe imamo še dve zunanji požarni stopnišči.

NOSILNA KONSTRUKCIJA IN NJENA ODPORNOST NA POŽAR Nosilno konstrukcijo predstavljajo armiranobetonske stene in plošče. Zaradi števila etaž (P+1) in bruto tlorisne površine (1800 m2) je zahtevana nosilnost konstrukcije R30. Predvidene armiranobetonske stene z debelino 25 cm in stropne plošče debeline 25 cm so primerne, saj imajo nosilne stene s takšno debelino standardno požarno odpornost REI 180.

Nadstropje

6.PROJEKT

ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI PS2 PS5

PS4

PS2

PS1

PS2 PS3

... smer evakuacije

Shema požarnih sektorjev

PREPREČEVANJE PRENOSA POŽARA PO OBJEKTU POŽARNI SEKTORJI Osnovna šola je razdeljena na tri etaže, ki jih povezuje centralno stopnišče. Le-to je tudi zelo odprto, da preko njega v notranjost stavbe pride čim več svetlobe. Zaradi teh dejavnikov smo morali šolo razdeliti na 5 požarnih sektorjev. Sektor s stopniščem se razteza čez tri etaže, ostali sektorji pa so samo v eni etaži. Ker je stopnišče na sredini zgradbe, imamo v kleti še dva požarna sektorja, saj nam stopnišče objekt razdeli na dva dela. Na vzhodnem in zahodnem koncu objekta imamo zunanje požarno stopnišče. Ker je v nekaterih požarnih sektorjih (PS2, PS4 in PS5) potreben sistem avtomatskega javljanja požarov AJP, je potrebno le-ta sistem namestiti po vsej zgradbi. V pritličju in nadstropju je potrebno namestiti požarno zaveso med PS2 in PS4 ter PS2 in PS5 (označeno z rdečo črtkano črto). LOČITVE MED SEKTORJI Zahtevana odpornost mejnih elementov je EI 30. Kjer mejno konstrukcijo predstavljajo nosilne stene, je ta pogoj izpolnjen (REI 180), drugod pa so predvidene predelne stene s primerno celovitostjo in izolativnostjo - predelne stene z dvojno podkonstrukcijo in dvojslojno oblogo mavčnokartonskih plošč z upornostjo proti ognju EI 90, s čimer prav tako ustrezajo zahtevam.

PREPREČITEV ŠIRJENJA POŽARA PO FASADI IN STREHI Predvidena fasada iz panelov Trimo - Qbiss One, z debelino 24 cm, ima požarno odpornost EI 120 in gorljivost razreda A1 zaradi negorljivega sloja izolacije, kar ustreza standardom. Širjenje požara v vertikalni smeri je onemogočeno, saj so odmiki med nezaščitenimi zunanjimi površinami 180 cm, kar je več kot minimalni potrebni odmik (1 m). Širjenje požara v horizontalni smeri in iz nižje ležeče strehe na zunanjo steno pa je problematično na notranjih vogalih ob telovadnici in šoli, kjer ta problem rešimo z namestitvijo sprinklerskega sistema v telovadnico. Vse finalne obloge morajo biti primernega (ne)gorljivega razreda.

Požarni sektorji

PS1: Telovadnica s spremljevalnimi prostori (825 m2) PS2: Centralni del – 3 etaže (810 m2) PS3: Servisni prostori

NAJDALJŠA EVAKUACIJSKA POT

(330 m2) PS4: 1. in 2. triletje

Preverjena je bila najdaljša evakuacijska pot v vsaki etaži. Evakuacijske poti so primerno kratke, v nadstropju je najbližji izhod na prosto oddaljen največ 50 metrov, v pritličju 35 metrov, v kleti pa sta najdaljši poti iz telovadnice in iz prostora za ogrevanje in prezračevanje dolgi okoli 35 metrov.

(1048 m ) PS5: Predmetne učilnice in šolska uprava (1395 m2)

Brez AJP

AJP

1000

2400

500

1200

1000

2400

1000

2400

1000

2400

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

2. Zmanjševanje pregrevanja

Pri projektiranju šole so bila upoštevana vsa priporočila in zahteve za energijsko učinkovito gradnjo, ki jih določa Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah in so povzeta tudi s tehnično smernico Učinkovita raba energije (TSG-1-004).

Pred pregrevanjem zaradi sončnih dobitkov je potrebno zaščititi vse okenske površine razen tistih, ki so obrnjene na severovzhodno, severno in severozahodno stran. Jugovzhodno - najbolj problematično fasado z največ zasteklitvami, ob kateri je večina učilnic in je zato potrebno zagotoviti ustrezne pogoje za delo in učenje, smo še dodatno zaščitili z zunanjimi senčili. Na fasado je prislonjena kovinska konstrukcija v dveh etažah. Ta “nadstrešek” omogoča tudi čiščenje in popravljanje oken in fasade. Na to konstrukcijo pa so zgoraj in spodaj vpeti pločevinasti pokrovi panelov Qbiss One, ki so perforirani, da v učilnice spustijo difuzno svetlobo. Perforacija jim daje tudi razigran vzorec dreves.

1. Toplotna prehodnost elementov zunanje površine stavbe Gradbeni elementi Zunanje stene Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu Tla na terenu Ravne ali poševne strehe Vertikalna okna ali balkonska vrata z okvirji iz kovin Strešna okna, steklene strehe Vhodna vrata

Umax [W/(m2K)]

ni prekoračeno

0,28 0,35 0,35 0,20 1,60 1,40 1,60

3. Zrakotesnost

Toplotni mostovi Objekt je načrtovan po načelu “brez toplotnih mostov”. Toplotni ovoj stavbe je neprekinjen. Fasada Fasada šole se izvede z ognjevarnimi paneli Qbiss One podjetja Trimo debeline 24 cm in s toplotno prehodnostjo 0,17 W/m2K. Fasada telovadnice pa je obložena z ognjevarnimi paneli Trimoterm FTV debeline 24 cm. Streha Na armiranobetonsko konstrukcijo poševne strehe se pritrdijo jekleni profili višine 15 cm, med katerimi je toplotna izolacija. Na te profile pa se pritrdijo strešni paneli Trimoterm SNV debeline 15 cm s trapezi navzgor (U = 0,26 W/m2K). Kar je skupno 30 cm toplotne izolacije. Na obrnjeni ravni strehi pa imamo dve plasti toplotne izolacije debeline 20 cm, ter izolacijo v naklonu od 2 do 15 cm, kar je skupaj vsaj 42 cm toplotne izolacije. Tla na terenu Temeljna plošča leži na dvojni plasti toplotne izolacije 24 cm.

Slika 62: Primer senčil vir: http://www.baulinks.de/webplugin/2007/i/1947-passivhaus.jpg (6. 11. 2015)

Konstrukcijska zasnova in izbira stavbnega pohištva omogočata primerno zrakotesnost ovoja stavbe. Ogrevanje, hlajenje in prezračevanje

Passivhaus-Schule Frankfurt a.M. Riedberg Zunanja senčila, ki jih tvorijo ob fasadi drseče deloma perforirane plošče, omogočajo prilagajanje glede na vremenske razmere. Tudi, ko so popolnoma zaprta, perforacija omogoča vstop difuzne svetlobe, zaradi katere v notranjosti ni popolne teme.

Stavbno pohištvo Izbrana okna in vrata ustrezajo standardom pasivne hiše. Vertikalna okna z okvirji iz kovin Izbrana so okna Schüco AWS 75.SI+, s toplotno prehodnostjo med 1 in 1,3 W/ m2K. Okna na strehi Izbrana konstrukcija strešnih oken Schüco AOC 60 ST.SI ima toplotno prehodnost manjšo od 1W/m2K. Vhodna vrata Izbrana vrata Schüco ADS 75 HD.HI imajo toplotno prehodnost med 1 in 1,3 W/ m2K.

Poglavja o ogrevanju, hlajenju in prezračevanju smo združili, ker so v tem primeru neposredno povezana. Visoka izoliranost stavbe in zrakotesnost sta lastnosti, ki omogočata ohranjanje toplotnega ugodja v stavbi s prezračevanjem. Za ogrevanje je predvidena toplotna črpalka zrak-zrak z zemeljskim prenosnikom toplote. Le-ta izrablja v zemlji shranjeno sončno toploto. Izvede se iz 20 – 50 metrov dolge fleksibilne cevi iz polietilena s premerom okoli 20 cm, ki jo napeljemo na globini 1,2 – 2 metra globoko (pod mejo zmrzovanja). Razmak okoli cevi mora biti 1 meter. Napeljava te cevi je predvidena pod temelji šolske stavbe v predelu matičnih učilnic. Zemeljski prenosnik toplote zelo poveča učinkovitost prezračevalne naprave, saj se zrak pri zelo nizkih temperaturah ogreje tudi na 6° C. Prav tako lahko zemeljski prenosnik toplote izkoristimo za ohlajanje zraka v poletnem času, saj se vroč zrak v njem prijetno ohladi. V tem primeru morajo biti cevi položene v naklonu, na najnižjem mestu pa mora biti urejen odtok kondenzirane vode. Vendar se v tem primeru tudi poleti rabi električna energija (po Zbašnik - Senegačnik, 2008, stran 94). V toplejših mesecih pa omogočimo tudi nočno zračenje. Ob oknih učilnic na južni fasadi imamo prezračevalne niše - od znotraj izgleda kot slepo okno, z zunanje strani pa je vidno le, da so nekateri fasadni paneli izven ravnine fasade. Okoli izstopajočih panelov so rešetke, ki preprečujejo vlom. Zgled takšne rešitve je: Rolf Disch SolarArchitektur Sonnenschiff, Freiburg

Slika 63: Senčila omogočajo prilagajanje glede na dejavnosti pri pouku in ščitijo pred pregrevanjem in bleščanjem.

6.PROJEKT

Priprava tople vode Za pripravo tople vode se predvidi dovolj velik hranilnik toplote, na streho pa se namestijo sprejemniki sončne energije (SSE). Za čim večjo učinkovitost morajo biti SSE obrnjeni proti jugu. Ker bodo naprave v uporabi predvsem pozimi (poleti ni pouka), je priporočen naklon 50 - 60°.

ZASNOVA ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI

Toplotna črpalka z rekuperatorjem in hranilnik toplote se namestijo v kleti v prostor, ki je namenjen za ogrevanje in prezračevanje. Od tod so prezračevalni kanali za odvod in dovod zraka napeljani po vmesnem prostoru med spuščenim stropom in stropno konstrukcijo. V vertikalni smeri pa so kanali speljani centralno iz kleti v ostale etaže. Svež zrak se dovaja v učilnice, kabinete, pisarne ter skupne prostore, odvaja pa se iz hodnikov, sanitarij in garderob.

Shema prezračevanja, ogrevanja Legenda: ... dovod svežega zraka po zemeljskem prenosniku ... prostor s strojno opremo za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje in pripravo tople vode ... dovodni kanali ... odvodni kanali

Slika 64: Sonnenschiff - prezračevanje (vir: http://www.rolfdisch.de/files/pdf/Das_ Sonnenschiff_12.pdf) (9. 11. 2015)

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

PREREZ - PRIKAZ TERENA črna črta - obstoječi teren

6.PROJEKT

zelena črtkana črta - načrtovani poseg

IZHODIŠČNO STANJE

Velike višinske razlike na kratkih razdaljah - lokalna cesta je na nivoju -12 m, medtem ko je spodnja etaža načrtovane šole na nivoju -4,7 m, glavni vhod v šolo pa je na nivoju 0 m.

Merilo: 1:500

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

PREREZ - PRIKAZ TERENA črna črta - načrtovani teren

6.PROJEKT

zelena črtkana črta - obstoječi teren

SITUACIJA

Ohranjamo terasasto oblikovan prostor, omogočimo dostop s primernim naklonom - bolj enakomerno premagovanje višine.

Merilo: 1:500

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Temelji in nosilna konstrukcija so podrobno opisani v poglavju o konstrukcijski zasnovi. V nadaljevanju sledijo še opisi ostalih konstrukcij in finalnih oblog ter obdelav. Nenosilna konstrukcija Nenosilno konstrukcijo predstavljajo predelne stene z dvojno podkonstrukcijo in dvoslojno oblogo mavčnokartonskih plošč, po potrebi z vmesno zvočno izolacijo.

6.PROJEKT TLORIS TEMELJEV Merilo: 1:200

Obloge in obdelave Tla v stavbi so obložena z negorljivo PVC oblogo, v telovadnici je parket. V sanitarijah je predvidena keramika. Tla zunanjih komunikacij in stopnic so obložena z nedrsno kamnito oblogo. Vse stene so ometane, le v sanitarijah, kuhinji in podobnih servisnih prostorih je predvidena keramična obloga. Fasade Fasada šole se izvede z ognjevarnimi fasadnimi paneli Qbiss One podjetja Trimo. Pločevina je prilepljena na jedro iz negorljivega izolacijskega materiala. Debelina teh plošč je 240 mm. Fasada telovadnice pa je obložena z ognjevarnimi paneli Trimoterm FTV debeline 240 mm. Streha Na armiranobetonsko konstrukcijo poševne strehe se pritrdijo jekleni profili višine 15 cm, med katerimi je 15 cm toplotne izolacije. Na te profile pa se pritrdijo strešni paneli Trimoterm SNV debeline 150 mm s trapezi navzgor. Na ravni strehi pa je zaradi močnih vetrov na tem območju pas izolacije (v naklonu) zaščiten z betonskimi ploščami.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Klet

T01 T02 T03 T04 T05 T06

K01 K02 K03 K04 K05 K06 K07 K08 K09

K10

Telovadnica s spremljajočimi prostori Telovadnica parket Garderoba Ž keramične ploščice Garderoba M keramične ploščice Sanitarije Ž + M + I keramične ploščice Kabinet PVC obloga Shramba športnih pripomočkov: parket Komunikacije PVC obloga Skupaj telovadnica: Servisni prostori Kuhinja Shrambe živil Shramba šolskega inventarja Ogrevanje, prezračevanje Garderobi za zaposlene Sanitarije za zaposlene Prostor za čistila Hišnik - delavnica Prostor za ločeno zbiranje odpadkov Skupaj: Jedilnica Komunikacije Vse skupaj (šola):

keramične ploščice keramične ploščice PVC obloga keramične ploščice PVC obloga keramične ploščice keramične ploščice PVC obloga asfalt

S 521 m2 20 m2 20 m2 1,8 + 1,8 + 5,6 m2 22 m2 30 m2 95 m2 715,2 m2

89 m2 33 m2 42 m2 46 m2 2x 5 m2 2x 7 m2 9 m2 16 m2 259 m2

PVC obloga PVC obloga

kolesarnica

kratkotrajno parkiranje - starši

6.PROJEKT TLORIS KLETI Merilo: 1:200

T01

vhod v telovadnico

parkirišče za delavce šole (18 pm)

vhod v jedilnico

servisni vhod pomivanje posode gospodarsko dvorišče priprava hrane

K02

T06

T05

186 m 97 m2 542 m2 2

K02 T04

K10

K09

K01 K02

T02

K03

K04

K05

K06

T04 T03

K07

K08 Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Pritličje

P01 P02 P03 P04 P05 P06 P07 P08 P09

Prvo triletje Matična učilnica za 1. razred Matična učilnica za 1. razred Skupni prostor za 1. razred Matična učilnica za 2. razred Matična učilnica za 3. razred Kabinet za razredni pouk Kabinet za podaljšano bivanje Sanitarije: M + Ž Garderoba

PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga keramične ploščice PVC obloga

60 m2 61 m2 24 m2 59,5 m2 63 m2 20 m2 20 m2 11,5 + 11,7 m2 25 m2

P10 P11 P12 P13

Drugo triletje Matična učilnica za 4. razred Matična učilnica za 5. razred Kabinet Sanitarije

PVC obloga PVC obloga PVC obloga keramične ploščice

60 m2 60,6 m2 19,7 m2 23,4 m2

P14 P15 P16 P17

Tretje triletje Učilnica za tehniko in likovni Strojni del Kabinet Toplotna obdelava

PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga

79,8 m2 26 m2 26 m2 23 m2

P18 P19 P20

Učilnica za naravoslovje Kabinet (fizika, matematika) Kabinet (biologija, kemija)

PVC obloga PVC obloga PVC obloga

86 m2 25,5 m2 25,5 m2

P21

Garderoba za 2. in 3. triletje Komunikacije Vse skupaj:

keramične ploščice PVC obloga

6.PROJEKT TLORIS PRITLIČJA

kratkotrajno parkiranje - starši

Merilo: 1:200

parkirišče za starše in goste (18 pm)

glavni vhod v šolo

gospodarsko dvorišče

P17

P16

P15

P14

vhodna avla - prostor za razstave -

54 m2 372 m2 1237 m2

vhod z igrišča

P21 P12

P01

P06

P07

P08

P20

P09 P19

P13

kotiček za druženje

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo zasilni izhod

prvo triletje

drugo triletje

zasilni izhod

Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo -

P03

P02

P04

P05

P10

P11

P18

Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 40

Nadstropje

Tretje triletje Mala učilnica Učilnica za slovenščino Učilnica za tuj jezik Učilnica za italijanščino Gospodinjski kabinet Kabinet jezikov Učilnica za glasbo Kabinet za zgodovino in zemljepis Učilnica za matematiko Sanitarije M Sanitarije Ž Sanitarije I

PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga keramične ploščice keramične ploščice keramične ploščice

40 m2 63 m2 59,4 m2 59,4 m2 27 m2 20 m2 60,5 m2 23 m2 60 m2 12,7 m2 12,4 m2 6,7 m2

N11 N12 N13 N14

Knjižnica Multimedijska učilnica Kabinet Kabinet knjižnice

PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga

145 m2 80 m2 27 m2 24 m2

N15 N16

Šolska uprava Zbornica Ravnatelj

PVC obloga PVC obloga

80 m2 20 m2

N17 N18 N19 N20 N21 N22 N23

Pomočnik ravnatelja Prostor za razgovore Tajništvo Računovodstvo Svetovalni delavec Arhiv Sanitarije M + Ž

PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga PVC obloga keramične ploščice

21 m2 17 m2 16 m2 16 m2 16 m2 21 m2 21 m2

Komunikacije Vse skupaj:

PVC obloga

N01 N02 N03 N04 N05 N06 N07 N08 N09 N10

Šola - vse etaže:

6.PROJEKT TLORIS NADSTROPJA Merilo: 1:200

otroško igrišče

parkirišče za starše in goste (18 pm)

glavni vhod v šolo

N12

N14

N15 N19

N23

272 m2 1220 m2

N01

N06

N13

N20

N11

prostor za razstave

2999 m2 N10

zasilni izhod

predmetne učilnice

upravne in strokovne službe

zasilni izhod

N04

N05

N02

N03

N09

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

N21

N22

N07

N08

N17

N18

N16

Nina Vene

Poševna streha omogoča difuzno osvetlitev hodnika. Ravna streha nad šolo je pohodna, vendar namenjena le vzdrževanju sprejemnikov sončne energije in zasteklenih površin. Streha nad telovadnico pa je namenjena otroškemu igrišču. Nanjo vodijo zunanje stopnice. Površina strehe je urejena tako, da je razdeljena na tri pasove. Prvi pas je pokrit z nizko vegetacijo - travo. Je namenjen umirjeni igri, počitku, zato so po njem razporejene klopi. Vendar ostaja še dovolj proste površine za kakšno skupinsko igro, predvsem za mlajše otroke, ker so tla mehkejša. Drugi pas omogoča igro z žogo in je pokrit z gumijasto talno oblogo. Tretji pas pa je spet travnat. Tu so razporejena otroška igrala.

6.PROJEKT TLORIS STREHE Merilo: 1:200

otroško igrišče

strešno okno - knjižnica

strešno okno - stopnišče

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

6.PROJEKT PREREZ A-A Merilo: 1:100

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

6.PROJEKT PREREZ B-B Merilo: 1:100

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

6.PROJEKT PREREZ C-C Merilo: 1:100

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Legenda armiran beton

les

ločilni sloj

vodoodbojna toplotna izolacija

mavčno-kartonske plošče

hidroizolacija

utrjeno nasutje

toplotna izolacija (Qbiss One paneli)

zaščitni sloj

podložni beton

6.PROJEKT FASADNI PAS Merilo: 1:20

parna zapora

FASADNI PAS I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nina Vene I Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah

FASADNI PAS II

FASADNI PAS III

I magistrsko delo I Mentorica: izr. prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik, u.d.i.a. I Somentor: izr. prof. dr. Janez Kresal, u.d.i.a. I Leto vpisa: 2008 I Ljubljana 2015 46

S1 - Ravna streha

V1 - Zunanja stena - Qbiss One

10 cm betonske plošče - zaščitni sloj 20 cm toplotna izolacija -- hidroizolacija 2-15 cm toplotna izolacija v naklonu 20 cm toplotna izolacija - parna zapora 25 cm AB plošča 40 cm zračni sloj s podkonstrukcijo 2x1,5 cm spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč

V2 - Zunanja stena - omet 4 cm zunanji omet 25 cm toplotna izolacija 25 cm AB stena 2 cm omet

S2 - Poševna streha

V3 - Zunanja stena v stiku s terenom

15 cm 15 cm 30 cm 3 cm 2x1,5 cm

Trimo strešni paneli škatlasti nosilci, vmes toplotna izolacija AB plošča v naklonu lesena podkonstrukcija spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč

S3 - Strop

4 cm -

5 cm 25 cm 40 cm 2x1,5 cm

10 cm -

20 cm -

2-15 cm 20 cm -

25 cm 200 cm 4.5 cm

Qbiss One paneli - Trimo nosilna konstrukcija AB stena omet

utrjeno nasutje - ločilni sloj - hidroizolacija

24 cm toplotna izolacija 30 cm AB stena 2 cm omet

4 cm -

5 cm 25 cm 12 cm -

12 cm 6 cm 15 cm

tlak (PVC obloga ali parket - telovadnica) podložni beton ločilni sloj zvočna izolacija AB plošča toplotna izolacija hidroizolacija toplotna izolacija podložni beton utrjeno nasutje zemlja

6.PROJEKT OPISI KONSTRUKCIJE

T2 - Zunanji tlaki tlak 5 cm podložni beton 15 cm utrjeno nasutje zemlja

V4 - Notranja nosilna stena tlak podložni beton ločilni sloj zvočna izolacija AB plošča zračni sloj s podkonstrukcijo spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč

S(T) - Strop v telovadnici

15 cm

24 cm 7 cm 25 cm 2 cm

T1 - Tla

trava ali gumijasta talna obloga plast humusa ali podložni beton ločilni sloj utrjeno nasutje zaščitni sloj toplotna izolacija hidroizolacija toplotna izolacija v naklonu toplotna izolacija parna zapora AB plošča zračni sloj z lesenimi lepljenimi nosilci 40/160 spuščen strop iz mavčnokartonskih plošč

2 cm omet 25 cm AB stena 2 cm omet V5 - Notranja nenosilna stena 2 cm 2x1.5 cm 15 cm 2x1.5 cm 2 cm

omet mavčnokartonska plošča zvočna izolacija z dvojno kovinsko podkonstrukcijo mavčnokartonska plošča omet

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Severozahodna fasada

Severovzhodna fasada

Jugozahodna fasada

6.PROJEKT FASADE Merilo: 1:200

Jugovzhodna fasada a - popolnoma odprta senčila - oblačen dan, brez bleščanja

b - delno zaprta senčila - prilagajanje glede na bleščanje, pregrevanje, uporabo prostorov

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

c - popolnoma zaprta senčila - zaščita pred poletnim pregrevanjem

Pogled na celoten kompleks s severozahoda

Pogled s severa na šolo - glavni vhod v šolo

6.PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZI Pogledi na šolo

Pogled z Elerjev na Spodnje Škofije s športno dvorano in novo šolo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal

Pogled z zahoda na šolo

Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 51

Pogled z vzhoda na šolo Senčila so popolnoma odprta

Pogled z juga na šolo Senčila so deloma zaprta, kar odraža življenje v šoli - prilagajanje glede na bleščanje, pregrevanje, uporabo prostorov

6.PROJEKT PROSTORSKI PRIKAZI Pogledi na šolo

Glavni vhod v šolo

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah - magistrsko delo Mentorica: prof. dr. Martina Zbašnik - Senegačnik Somentor: prof. dr. Janez Kresal

Pogled na otroško igrišče nad telovadnico

Leto vpisa: 2008 Ljubljana 2015 53

Zakoni, predpisi, standardi

Informacije s spleta:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Navodila za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji. (Razpisno gradivo maj 2007)

OŠ Oskarja Kovačiča Škofije. Šola nekoč in danes [online]. Dostopno na: http://www.sola-skofije.si/index.php/zgodovina-sole [6. 11. 2015].

BIBLIOGRAFIJA

Tehnična smernica TSG – 1 – 004 : 2010 Učinkovita raba energije. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, Uradni list RS, 52/2010. Tehnična smernica TSG – 1 – 001 : 2010 Požarna varnost v stavbah. MOP, Ljubljana. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS 31/2004, 10/2005, 83/2005 in 14/2007. Pravilnik o študiji požarne varnosti, Uradni list RS 28/2005 in 123/2006). Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS 3/2007. SIST DIN 14090 Površine za gasilce ob zgradbah. Mestna občina Koper: Javni razpis za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nove Osnovne šole “Oskarja Kovačiča” na Škofijah [online]. Dostopno na: http://www.koper.si/index.php?page=razpisi&item=2001947&tr ee_root=104&id=5090 [4. 11. 2012]. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev v Mestni občini Koper, Uradni list RS, 95/2006.

Knjige Zbašnik-Senegačnik, M., 2008. Pasivna hiša. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Ivanič, M. in Kuhar, Š., 2008. Contemporary School Architecture in Slovenia 1991 - 2007. Wien: SpringerWienNewYork. Naldini, P., 2001. Cerkveni krajepis justinopolis Koper. Koper. Pavalec, V., 2006. Ustanovitev in delovanje župnije Škofije. Zaključna naloga. Pedagoško katehetski inštitut - Katehetsko pastoralna šola v škofiji Koper.

Članki Rühm, B., 2013. Moderne Kindertagesstätten - Architektur zum Anfassen. DETAIL Konzept. 53 (3), strani 186 - 193. 2013. Kindergarten in Espoo. DETAIL Konzept. 53 (3), strani 202- 205.

Energieagentur Regio Freibur. Das Sonnenschiff [online]. Dostopno na: http://www.rolfdisch.de/files/pdf/Das_Sonnenschiff_12.pdf [9. 11. 2015]. Trimo d.d. Qbiss One - Visokoestetska rešitev fasadnih sistemov [online]. Dostopno na: http://www.trimo.si/media/qbiss-one-brochure-slo_16789.pdf [6. 11. 2015]. Trimo d.d. ArtMe izgled fasade [online]. Dostopno na: http://www.qbiss.eu/qbiss-one-high-aesthetic-total-wall-solution/ design/artme/ [6. 11. 2015]. Trimo d.d. Trimoterm - ognjevarni fasadni sistemi [online]. Dostopno na: http://www.trimo.si/media/trimoterm-ognjevarni-paneli-linijaproizvodov_16324.pdf [6. 11. 2015]. Trimo d.d. Ognjevarni strešni sistemi Trimoterm [online]. Dostopno na: http://www.trimo.si/prodajni-program/strehe/izolirani-stresnisistemi-trimoterm/ognjevarni-stresni-paneli-trimoterm-snv/ [6. 11. 2015]. AluKönigStahl. 2015. Schüco AOC 60 ST.SI [online]. Dostopno na: https://www.alukoenigstahl.at/de/system/produkte/schueco-aoc60-st-si [6. 11. 2015]. AluKönigStahl. 2015. Schüco ADS 75 HD.HI [online]. Dostopno na: https://www.alukoenigstahl.at/de/system/produkte/schueco-ads75-hd-hi [6. 11. 2015]. AluKönigStahl. 2015. Schüco AWS 75 BS.SI+ [online]. Dostopno na: https://www.alukoenigstahl.at/de/system/produkte/schueco-aws75-bs-si [6. 11. 2015]. Fibran. Seismic temeljna blazina [online]. Dostopno na: http://www.fibran.si/frontend/articles.php?cid=36&view=0&t=-SEISMIC-temeljna-blazina [6. 11. 2015].

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Nina Vene

Z A H V A L A Iskreno se zahvaljujem mentorici profesorici dr. Martini Zbašnik Senegačnik in somentorju profesorju dr. Janezu Kresalu za pomoč pri magistrski nalogi in za vse, kar sem se naučila pri predmetu projektiranje ter spodbudne besede ob delu. Hvala asistentu dr. Simonu Petrovčiču za nasvete glede konstrukcijske zasnove objekta. Hvala kolegicam in kolegom, s katerimi smo sodelovali tekom študija in za prijateljstva, ki so se spletla. Najlepša hvala tudi možu, ki mi je ves čas stal ob strani in bil v oporo. Hvala staršem in bratu za vso pomoč in spodbude.

IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DELA Spodaj podpisana Nina Vene izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejni načrt energijsko učinkovite osnovne šole na Škofijah.