Katja Martinčič by fa diploma

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo magistrsko delo MED MESTOM IN VASJO JE TRG: Idejna zasnova urbanistične in arhitekturne ureditve trškega jedra Škocjana na Dolenjskem avtorica: Katja Martinčič mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec somentorica: mag. doc. Anja Planišček Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2009 Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

POVZETEK

Občina Škocjan je ena od tipičnih slovenskih podeželskih občin. Po spremembah v kmetijstvu se je večina prebivalcev zaposlila v bližnjih industrijskih obratih, mladi pa so se začeli preseljevati v mesta. Doma so ostali predvsem starejši in osnovnošolski otroci, z njimi pa vse manjši nabor dejavnosti in storitev. Razvoj občine je obstal na točki, ko svojim prebivalcem lahko zagotavlja le osnovne storitve (pošta, trgovina, zdravstveni dom, šola). Danes, ko se je selitveni trend obrnil, pomanjkanje prostorov za prostočasne in kulturne aktivnosti pomeni nižjo kvaliteto bivanja za nove prebivalce rastočih spalnih naselij. Čeprav je Škocjan iz naselja prerasel v občinsko središče prav zaradi osrednjega trga, ki je nekdaj zares služil kot stična točka okoliških vasi, je ta danes predvsem parkirišče in občasno prizorišče za večje prireditve. Posebnost Škocjana je njegova lega na treh topografsko ločenih nivojih. Čeprav ti nudijo veliko ambientalno pestrost, so programi v jedru naselja nepovezani, slabo dostopni ali celo nerazviti. Močno ga zaznamuje tudi nekaj slabo umeščenih in predimenzioniranih objektov, ki rušijo skladno podobo osrednjega trga. Da bi Škocjan lahko zaživel kot kulturno, izobraževalno in turistično srce občine, je potrebno odstraniti neprimerne objekte in prenoviti programsko shemo jedra, predvsem v prid kulturnih dejavnosti. Škocjan je danes v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za trško jedro, ki bo odločal o razvoju kraja v prihodnosti. Po dolgih letih nekontroliranega in nepremišljenega poseganja v prostor, je ta vizualno in funkcionalno že močno načet, zato je nova ureditev trd oreh, tako za prebivalce kot za načrtovalce. Magistrsko delo podaja enega od možnih odgovorov. Ukvarja se s problematiko podeželske občine, ki se sooča s posledicami odsotnosti urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja v preteklosti. Kot metodo načrtovalskega procesa uporabi participatorno načrtovanje, ki omogoča vpletenost interesnih skupin v sam proces določanja programa in funkcionalnih zahtev novih posegov. Na podlagi zaključkov, ki so plod sodelovanja z Občino Škocjan in prebivalci, naloga predlaga urbanistično in arhitekturno rešitev v dveh fazah. Zasnova temelji na povezovanju naravnih in urbanih ambientov. Čez Škocjan se vzpostavi nova pot, na katero se pripenjajo različni programi, novi in obstoječi objekti, trgi in parki.

Ključne besede: podeželje, trg, participacija, povezovanje, narava

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentorica: mag. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

KAZALO ° 3

POVZETEK 6 KAZALO 9 UVOD 11 PREDSTAVITEV OBMOČJA Škocjan na Dolenjskem - podeželska občina..........11 Identiteta kraja..........12 Umeščenost v prostor..........13 Bližina razvojne osi / Romsko vprašanje..........13 Geografska lega / Topograﬁja.........14 Razpršena poselitev / Spalno naselje..........15

15 OBČINA ŠKOCJAN DANES Obstoječe stanje..........15 Aksonometrični prikaz obstoječe situacije..........17 Vrednotenje prostora..........18 Topograﬁja..........23 Zelenje..........25 Pozidava..........27 Prostorske enote..........29 Dominante in rušitve..........31 Prometne površine, poti in javne površine..........33 Programska shema..........35

43 ŠKOCJAN NA DOLENJSKEM Tipična slovenska podeželska občina.........37 Participatorno načrtovanje..........39 Načrtovalski proces..........39 Potek delavnice v Škocjanu..........41 Pravnoformalna izhodišča..........42 Primeri navedb iz osnutka OPPN..........45 46 IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA Referenčni primeri: Urbanizem.........49 Urbanistični koncept: MED MESTOM IN VASJO JE TRG..........50 Situacija: obstoječe stanje, m 1 : 1000..........53 Urbanistična zasnova..........55 Faznost..........55 Karta posegov..........56 Trije trgi, trije parki..........57 Situacija: Faza 1, m 1 : 1000..........59 Situacija: Faza 2, m 1 : 1000..........61

62 IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE Referenčni primeri: Arhitektura..........65 Arhitekturni koncept: V KROŠNJI DREVESA ..........67 71 Podeželski izobraževalni in razvojni center PIRC Škocjan Tloris pritličja vhodnega dela in dvorane (koncertna postavitev), m 1 : 200.........75 Tloris pritličja vhodnega dela in dvorane (razstavna postavitev), m 1 : 200.........79 Tloris prve etaže vhodnega dela in dvorane, m 1 : 200.........81 Tloris strešne konstrukcije vhodnega dela in dvorane, m 1 : 200.........82 Tloris strehe vhodnega dela in dvorane, m 1 : 200.........85 Fasadni pas 1, m 1 : 25.........87 Fasadni pas 2, m 1 : 25.........89 Pererez AA, m 1 : 200.........91 Prerez CC, Prerez BB (V1), Prerez BB (V2) m 1 : 200.........93 Konstrukcijska zasnova objekta.........95

97 Mladinski center 11-sta šola Škocjan Tloris: faza 1, Tloris: faza 2 m 1 : 200.........98 Tloris ostrešja, Tloris strehe m 1 : 200.........99 Prerez BB, m 1 : 200.........102 Konstrukcijska zasnova objekta.........103 Prerez AA, m 1 : 200.........105

1: Oton Jugovec: Kozolec, Otok pri Dobravi

107 Športna dvorana Tloris pritličja, m 1 : 200.........109 Tloris kleti, m 1 : 200.........111 Tloris strehe, m 1 : 200.........113 Konstrukcijska zasnova objekta.........114 Prerez AA, m 1 : 200.........115 Prerez BB, m 1 : 200.........115 117 Paviljon na trgu Konstrukcijska zasnova objekta..........118 Tloris pritličja s situacijo, m 1 : 200.........119 Tloris pritličja, m 1 : 200.........121 Prerez AA, m 1 : 200.........121 Prerez BB, m 1 : 200.........121 124 Požarna varnost: sheme požarnih poti 128 Seznam virov - bibliograﬁja 129 Seznam virov - fotograﬁje 131 Izjava o avtorstvu 132 Zahvala °

2: Zapuščena sušilnica hmelja na šentjernejskem polju, Šentjernej

UVOD

Škocjan je naselje v istoimenski občini, kjer predstavlja upravno, gospodarsko in kulturno središče. Prebivalcem zagotavlja osnovne oskrbne in administrativne funkcije, udeležujejo se družabnega življenja ob redkih priložnostih, kot so občinski prazniki in prireditve v organizaciji društev. Prireditev in programov, ki bi privabili mlade, v kraju ni, zato po končani osnovni šoli ti težko najdejo razlog za obisk. Z nadaljevanjem šolanja ali iskanjem zaposlitve izven meja občine, se vez s Škocjanom postopoma izgubi. Ker Škocjan nima industrije ali druge značilne dejavnosti, se ga redko omenja v regionalnem merilu. Največkrat je medijsko izpostavljena romska problematika, ki je stalnica v občini Škocjan in se zadnja leta zaostruje. Romi so namreč poselili zemljišče tik ob avtocesti, ki bi ga občina rada namenila za razvoj industrije. Da bi lahko zemljo prodali, morajo najprej preseliti romske družine, ki so v petnajstih letih od lesenih barak v gozdu večinoma prišle do zidanih hiš na ravnici, večinoma brez infrastrukturne oskrbe. Kam, kako in kdaj bi jih preselili, je težko vprašanje, ki se dotika ekonomskih, predvsem pa socialnih tem. Prvi predlog občini je bil, da bi se skupaj spopadli s to temo in naredili preveritev možnih rešitev. Ideja je bila slabo sprejeta, kar mi je posledično tudi onemogočilo dostop do informacij, ki bi jih potrebovala za izdelavo predloga. Namesto tega je župan predlagal, da pregledam osnutek OPPN-ja za novo ureditev trškega jedra Škocjana in predlagam rešitev za nov kulturni center PIRC. Naloga me ni pritegnila, zdela se mi je preveč generična, tema splošna in možnosti preveč omejene. Škocjan je tipičen primer slovenske podeželske občine. Tu prebiva malo ljudi (3224 leta 2015 po podatkih SU RS; Občina Ško-cjan, 2016) v razpršenih naseljih med gozdovi in vinogradi. Kdor se ne ukvarja s kmetijstvom, je mali obrtnik ali zaposlen v katerem od večjih podjetih v bližini (npr. Krka Novo mesto, Termoelektrarna Krško, ...). Zaradi lege v bližini avtoceste in nekje na pol poti med Krškim in Novim mestom je Škocjan ugodno spalno naselje. Prebivalci so tako večinoma odsotni oz. pasivni in se ne udejstvujejo v javnem skupnem prostoru, če to ni pogojeno z organizirano aktivnostjo ozko usmerjenega društva ali skupine. Naključna srečanja, ki so tako pomembna za miselno širino in kulturno bogastvo, se najpogosteje zgodijo v čakalnici zdravstvenega doma. Aktivnih akterjev v javnem prostoru ni tudi zato, ker ni primernega javnega prostora. Naselje Škocjan ima cerkev, šolo, vrtec, občinsko upravo, zdravstveni dom, banko, pošto, knjižnico in kmetijsko zadrugo. Vse to so programi, ki podpirajo osnovno delovanje občine, medtem ko prostorov za razvoj kulturnih dejavnosti, druženje mladih ali vključevanje družbenih manjšin, kot so Romi ali fantje iz skupnosti Cenacolo, praktično ni. Tako se društva večinoma srečujejo v majhni dvorani Metelkovega doma ali po domovih ustanovnih članov. Osnovnošolci se izven šolskega časa zadržujejo v ljudski knjižnici, devetošolci in starejši najstniki pa v kavarni v neposredni bližini. Takoj ko ni več potrebe, prenehajo zahajati

v Škocjan. Še prej se to zgodi z romskimi otroki, ki pouk osnovne šole redno obiskujejo do šestega ali sedmega razreda, potem pa obstanejo v svojem naselju. Odrasli Romi zahajajo v škocjansko zdravstveno ambulanto, v trgovino, občasno se oglasijo na pogovorih v šoli, z ostalimi občani nimajo veliko stikov. Prioritete občine so usmerjene v industrijsko cono, katere razvoj je omejen z nelegalnim romskim naseljem v Dobruški vasi. Iniciativa za ureditev prostorov za kulturno dejavnost v centru občine je bila tudi zato dolgo postavljena na stranski tir. Po uvedbi Zakona o prostorskem načrtovanju, ki predpisuje obvezno izdelavo OPPN za vse občine do 2020 (ZPN, 2007), je občina Škocjan naročila OPPN za trško jedro naselja Škocjan in odkupila nekatera zemljišča od okoliških kmetij, na katerih naj bi se zgradil Podeželski izobraževalni in razvojni center (v nadaljevanju PIRC). Preko razpisa so za izdelavo OPPN-ja pridobili ponudbe in izbrali najugodnejšo. Izbrani projektant je izdelal tri variante in občina je izbrala eno, ki so jo nato dodelali ter predstavili občanom na javni razgrnitvi (Savaprojekt, OPPN za območje starega jedra Škocjana, dopolnjen osnutek, povzetek za javnost, 2015). Osnutek OPPN-ja predlaga več novosti v Škocjanu, od parkirne hiše do nekaterih poti, ki potekajo preko neodkupljenih zemljišč in nimajo alternative. Stavbam, ki so predmet OPPN-ja (npr. PIRC, športna dvorana in garažna hiša) predpisuje (prevelike) gabarite in jih grobo umešča v prostor. Ob nadaljnem pregledovanju OPPN-ja se je pokazalo vse več težav, na katere je bilo smiselno opozoriti. Odločila sem se torej, da se kljub vsemu lotim naloge in poskusim v proces načrtovanja čimbolj vključiti lokalne prebivalce in predstavnike občine, ter na ta način pokazati, da je z upoštevanjem različnih dejavnikov, participacijo bodočih uporabnikov in povezovanjem med strokami možno priti do bolj kvalitetnih rešitev. Trenutno je občina še vedno v procesu sprejemanja OPPN-ja, saj je zahtevala nekaj sprememb in dopolnitev od izdelovalca, še enkrat so se obrnili na ZVKDS, saj je kar nekaj stavb v Škocjanu zaščitenih, prav tako pa so mi pomagali izvesti delavnico s prebivalci v njihovih prostorih in sprejeli povabilo na ogled podobnih primerov ureditev v občinah po Sloveniji. Predvsem zaradi interesa zaposlenih na Občini Škocjan in pozitivnega zanimanja je naloga dobila smisel. Kakšen bo končni izzid, ne vem, velikih posledic na OPPN verjetno ne bo, ker bi te v končni fazi predstavljale dodaten ﬁnančni zalogaj za občino. Cilj projekta ni bil le urbanistični in arhitekturni predlog, ampak tudi uporaba participatornega pristopa k načrtovanju. Verjamem, da bi kvalitetna zasnova občinskega središča lahko pomagala tudi pri vključevanju obrobnih družbenih skupin in razvoju dejavnosti izven šolskega/prazničnega časa. Da bi hiše, ki so del prostorske ureditve, postale priložnost za vse, pa morajo biti predvsem dostopne. Dostopnost in povezovanje sta tekom izdelave naloge prerasla v urbanistični in arhitekturni koncept projekta.

Opomba: Avtor načrta OPPN za območje starega jedra Škocjana je Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d., pripravljavec, pobudnik in naročnik projekta pa Občina Škocjan. Gradivo, ki je uporabljeno v tej nalogi, je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi 9. septembra 2015 in je bilo podano v javno razpravo. Magistrsko delo podaja alternativno rešitev kot odgovor na predstavljen osnutek OPPN za območje starega jedra Škocjana z dne 9. septembra 2015.

3: Škocijan med leti 1928 in 1947

4: JV regija

5: Občina Škocjan

6: Lega občine Škocjan

PREDSTAVITEV OBMOČJA Škocjan na Dolenjskem - podeželska občina Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Čeprav gre za podeželje, razvoj Dolenjske omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija). (SU RS, 2016)

starost občanov je bila 38,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,2 leta). (SU RS, 2016) Občina ima dve krajevni skupnosti: KS Škocjan in KS Bučka, štiri vaške skupnosti in 39 naselij. V Škocjanu je 13,2 % registriranih brezposelnih oseb od 1.433 delovno aktivnih. Brezposelne v večini predstavljajo Romi. Prav tako je veliko romskih otrok, ki ne obiskujejo vrtca ali osnovne šole. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari 1–5 let jih je bilo 68 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (75 %). (SU RS, 2016)

Občina Škocjan je bila ustanovljena leta 1995 in spada v statistično regijo JV Slovenija. Površina občine Škocjan meri 60,5 km2, število prebivalcev je 3224 (2015), torej je gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Naravni prirast je sicer pozitiven (1,9 v letu 2015), hkrati pa se jih Škocjan leži na robu Šentjernejskega polja več odseli kakor priseli, kar pomeni negativni oziroma na pobočjih Krške kotline. Skozenj selitveni prirast (-2,8 v letu 2015). Povprečna teče potok Radulja, ki pogosto poplavlja.

7: Škocijan med leti 1928 in 1947 (zbirka SEM)

8: Škocjan danes

10: Ignacij Knoblehar (Škocjan, 1819 - Neapelj, 1858)

9: Današnji pogled proti cerkvi

11: Škocijan pri Mokronogu med leti 1928 in 1947

Identiteta kraja Škocjan kot kraj se vzpostavlja predvsem na kmečki tradiciji in izročilu podeželja ter zgodovini, ki sta jo zaznamovala misijonar Ignacij Knoblehar in jezikoslovec Fran Metelko.

Razvoj trškega jedra Reka Radulja je v prazgodovini igrala večjo vlogo kot danes. Ob njenem vodotoku je bilo odkritih več najdišč iz mlajše bronaste dobe. Višje na pobočjih Krške kotline so najdene gomile iz časa Ilirov, iz časa Keltov pa hišaste žare in keltski srebrnik. Kasneje so območje poselili Rimljani, za katerimi so prav tako ostali grobovi in fragmenti antičnih hiš, utrdb in cest. Škocjan kot naselje se prvič omeni leta 1306, ime in prepoznavnost si je pridobil s cerkvijo sv. Kancijana. Čeprav je Škocjan predstavljal lokalno stičišče, se vas dolgo ni uveljavila, saj so bile bližnje naravne terase in griči primernejši za naselitev in obdelovanje. Razslojenost kraja po strmem terenu je že takrat predstavljala oviro. Pomen

naselja Škocjan je zrasel šele z nastankom župnije, ki je nadomestila Gutenwerško ob reki Krki (Otok pri Dobravi) okrog leta 1526. V 19. stoletju sta v Škocjanu zrasla dva posebneža in svetovljana, ki še danes predstavljata izobrazbo in solidarnost. Prvi je bil misijonar Ignacij Knoblehar, ki je deloval ob Belem Nilu, drugi jezikoslovec Fran Metelko, izumitelj pisave metelčice, ki je bila v rabi od leta 1825 do 1833. Oba sta bila za svoj čas izredno izobražena in napredna misleca. Po Metelku se danes imenuje osnovna šola, po Knobleharju pa osrednje kulturno društvo Škocjana. V starem župnišču naj bi v prihodnosti vzpostavili Knobleharjev učni center. Ob razpadu Kraljevine Jugoslavije je meja med nemškim in italijanskim področjem potekala med Škocjanom in Bučko, ki danes spada v Občino Škocjan. Bučko so med vojno Nemci popolnoma izselili. Po končani vojni sta oba kraja le postopoma spet zaživela v sožitju. (Občine Škocjan: http://www.obcina-skocjan. si/obcina-skocjan, 2016)

ROMSKO NASELJE

12: Ob izvozu iz AC se načrtuje industrijska cona, ki ji na poti stoji romsko naselje Dobruška vas

ŠKOCJAN NOVO MESTO

KRŠKO

14: Romski otroci

13: V naselju Dobruška vas živi več kot 300 Romov

15: Osnovnošolci iz romskega naselja

Umeščenost v prostor Občina Škocjan leži ob avtocesti med Krškim in Novi mestom. Od Zagreba je oddaljena 65 km, od Ljubljane 80 km. Pokrajina predstavlja robni del Krške kotline, kjer se stikajo ravnice, primerne za polja ali travnike, s pobočji, ki jih obraščajo gozdovi, sadovnjaki ali vinogradi. Občino Škocjan in njen prostorski razvoj deﬁnirajo trije parametri:

1. Bližina razvojne osi / Romsko vprašanje

2. Geografska lega / Topograﬁja

3. Razpršena poselitev / Spalno naselje

Bližina razvojne osi / Romsko vprašanje Ena glavnih prioritet in možnosti za razvoj v občini je tesno povezana z neposredno bližino AC. Istočasno je to največja težava, saj na zemlji, ki je namenjena za razvoj industrijske cone, že več kot 20 let raste romsko naselje. To je od barakarske naselitve na obronku gozda v zadnjih 10 letih preraslo v naselje zidanih hiš brez prave komunalne oskrbe. Stavbe so zgrajene na črno, prebivalce pa pestijo težave, kot so neurejena kanalizacija in vodovod. V interesu občine je, da Rome preseli na druge lokacije v občini, s tem pa naleti tako na nasprotovanje romske skupnosti kot na protest novih potencialnih sosedov. Podobne težave imajo tudi sosednje občine, npr. Krško, kjer se je občina bremena rešila tako, da je zemljo z romskimi zaselki vred prodala privat-

nemu lastniku. Odnosi med Romi in lokalnim prebivalstvom se posledično slabšajo. Samo naselje Škocjan je od AC oddaljeno slabih 5 km. Zaradi topograﬁje, nizkega števila prebivalcev in neprimerne cestne infrastrukture ni zanimivo za večje trgovine ali industrijske obrate, ki so svoje mesto raje našli v sosednjih občinah. Tako Škocjan lahko nudi zgolj osnovne servise za življenje, kot je osnovna šola, zdravstveni dom, pošta in trgovina z osnovnimi potrebščinami. Nerešeno romsko vprašanje in neprimerna cestna infrastruktura sta torej glavni oviri za razvoj industrije v Občini Škocjan, ki s tem ostaja na nivoju podeželske občine s počasi rastočimi spalnimi naselji. V vsem tem času se znotraj občine ni formirala nobena iniciativa oziroma skupina, ki bi se ukvarjal z begom mladih iz kraja ali z reševanjem romske problematike.

16: Pogled proti šoli

17: Trg

Trško jedro Škocjana je ﬁzično in zaznavno razdeljeno na 3 nivoje

Geografska lega / Topograﬁja Lega na stiku dveh geografsko različnih območij se v naselju Škocjan kaže kot višinska razslojenost kraja na tri večje platoje, ki so med seboj slabo povezani. Najnižji, prvi plato, je zaznamovan s potokom Radulja, ki priteče iz Šmarjeških Toplic po severni strani občine in se nato kmalu izlije v reko Krko kot njen levi pritok. Radulja je površinski vodotok, ki se v okljukih vije čez polja in pogosto poplavlja. Ob njej ni posebnega programa, ni urejenih dostopov ali aktivnosti. Nanj so obrnjene servisne fasade trgovin in obrtniških objektov. Blizu struge stojijo nekatere hiše, ki so ob večjih nalivih tudi poplavljene. Prisotnost Radulje v Škocjanu je praktično neopazna.

18: Potok Radulja

Drugi plato predstavlja trg. Tu stoji cerkev sv. Kancijana, župnišče, zdravstveni dom, občinska uprava, Metelkovina itd. Skozi poteka regionalna cesta proti Mokronogu, ki hkrati predstavlja osrednji dostop in nevarnost za otroke na poti v šolo. Zadnji plato, ki leži tik pod gozdom Mastnega vrha, je šolski. Tu je v večkrat dozidanem in prezidanem objektu, ki je z ene strani skoraj že vkopan v teren, spravljena Osnovna šola Frana Metelka Škocjan in Vrtec Radovednež. Nedolgo nazaj je občina investirala v delno nadgraditev OŠ, medtem ko je vrtec od ustanovitve dalje v enakih prostorih in brez primernih zunanjih površin. Šolsko igrišče je dotrajano in na lokaciji, ki je ves dan v senci volumna telovadnice, izven šolskega časa pa služi kot parkirišče.

Ti trije nivoji so med seboj povezani s cesto za pešce in motorni promet, ki se mimo župnišča in stanovanjskih objektov po tesni trasi vije skozi Škocjan mimo šole in naprej čez Mastni vrh. Danes, ko morajo šole že za kratek sprehod otrok pripraviti varnostni načrt, je šola v Škocjanu praktično odrezana od trga in Radulje, saj organizacija sprehoda po takšnih poteh predstavlja nevarnosti in preveliko odgovornost. Potencial, ki ga ima kraj, razpet med bukov boršt na Mastnem vrhu in meandri Radulje v dolini, tako ostaja neizkoriščen. Nedostopnost in nepovezanost terenov onemogoča razvoj preprostih aktivnosti kot so sprehod, tek, piknik ipd. v okviru trškega jedra občine.

21: Metelkov dom

19: Razpršena naselja

20: Parkirišče ob vhodu v kulturni dom

22: Razloženo naselje Stara Bučka

23: Otroško igrišče - parkirišče

OBČINA ŠKOCJAN DANES Obstoječe stanje Razpršena poselitev / Spalno naselje

so kmečka opravila ostala del vsakdanjika in pomenijo doprinos k prehranski samooskrŠkocjan je gručasto naselje, ki se deli bnosti (predvsem) upokojenega kmečkega na staro trško jedro na desnem bregu prebivalstva. Radulje in novejši del naselja na levem bregu. Značilna je obcestna pozidava, Število prebivalcev v samem naselju Škocjan kjer so stavbe nepravilno razporejene. beleži večji upad v obdobju od leta 1948 do (Fister, 1993) 1971, (z 222 na 176 oseb). Do leta 1981 je število narastlo na 236 prebivalcev, od leta 2009 Po drugi svetovni vojni se v naselju ni razvila in- do 2013 pa spet beležimo upad, ki je posledustrija temveč je zrasel zasebni sektor storit- dica preseljevanja v mesta. Ljudje, predvsem venih dejavnosti. Kljub temu naselje Škocjan mladi, zapuščajo Škocjan zaradi različnih ni pritegnilo novih prebivalcev in dolgo ni us- vzrokov, kot so študij in kasneje zaposlitev v pelo pridobiti statusa trga. Tudi po izgradn- drugih mestih, pa tudi pomanjkanje možnosti ji AC se stanje ni popravilo, več dejavnosti v za kvalitetno preživljanje prostega časa in izjedru občine je vrata zaprlo kot odprlo. Prima- vajanja neobveznih dejavnosti. rna dejavnost je ostala še naprej kmetijstvo in temu primeren ruralni tip poselitve. V sklopu naselja Škocjan se trenutno načrtuje izgradnja nove stanovanjske zazidave 18 indiPo spremembah v kmetijskem sektorju in vidualnih hiš Hrastulje II. 38 preostalih manjših pospešenem propadanju malih kmetij si je naselij je razpršenih po občini, nekatera sevečina nekdanjih kmetov poiskalo zaposlitev v stojijo le iz nekaj hiš in gospodarskih objektov. okoliški industriji (Krka, Revoz, ...). Kljub temu

Nepremišljeno načrtovanje v preteklosti se danes kaže kot glavna ovira za razvoj prostora trga. Oblikovanje objektov je neenotno, umeščenost v prostor neprimerna, veliko objektov je dotrajanih in neprimernih za obnovo. Naravne danosti, kot sta gozd in potok, ki uokvirjata trg, sicer nudijo potenciale za razvoj novih dejavnosti, a so zaradi neurejenih dostopov nezanimive za krajane in obiskovalce. Z nastankom samostojne občine je naselje Škocjan pridobilo funkcijo upravnega in gospodarskega središča občine, zato je potreba po kvalitetnejšem oblikovanju osrednjega dela naselja in bližnjih objektov še večja. Kritične točke: 1 Pomanjkanje prostora za izvajanje kulturnih dejavnost 2 Pomanjkanje prostora za mlade 3 Pomanjkanje javnih skupnih prostorov 4 Neprimerne prometne ureditve in odsotnost varnih pešpoti, dostopov do reke in gozda

Obstoječe stanje Aksonometrija

Mastni hrib

igrišče vrtca

novo parkirišče za OŠ in vrtec zunanje šolsko igrišče, izven šolskega časa parkirišče

OŠ Frana Metelka Škocjan

Vrtec Radovednež Škocjan

obračališče pašnik za konje stara kmečka hiša: rušitev v 1. fazi nekdanja sušilnica sadja, danes kmečka zadruga: rušitev v 2. fazi Metelkov dom: knjižnica, banka, kulturna dvorana, stanovanje Zdravstveni dom Škocjan, Občina Škocjan, Lekarna

trg - parkirišče

kmetija in Gostilna Marinčič

avtobusna postaja, pošta, vinogradniško društvo

4 5

večstanovanjska stavba farna cerkev Sv. Kancijana in tovarišev

stare učilnice župnišča: rušitev v 1. fazi staro župnišče

novo župnišče trgovina potok Radulja

regionalna cesta Šentjernej - Bučka

regionalna cesta Šentjernej - Šmarjeta trgovina silosi

Objekti s številčno oznako so opisani na naslednjih straneh.

24: Z gozdnega roba vidimo večkrat dozidan šolski kompleks

26: Gozdni obronek Mastnega hriba

25: Pogled proti šoli s trga mimo Kmetijske zadruge

27: Šolsko igrišče se naslanja na Mastni hrib

28: Vrtec je skoraj vkopan v teren, na katerem je zraslo novo parkirišče

29: Šolsko igrišče v popoldanskem času

Vrednotenje prostora 1

Mastni hrib (235 mnv) je vzpetina, ki predstavlja zgornji rob naselja Škocjan. Je v neposredni bližini osnovne šole in vrtca. S trgom je povezan preko ozke ceste, ki se vije med stavbami mimo šole. Otroci tu tečejo kros, hodijo na sprehode in športne dneve. Zaradi slabe dostopnosti s trga Mastni hrib ne more povsem razviti svojega potenciala za rekreacijsko/turistično točko.

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan je največja stavba v trškem jedru občine. Nizka in razpotegnenjena v smeri plastnic terena leži na najvišjem platoju tik pod Mastnim hribom. Vrata je odprla v jeseni 1971, že takrat je bila premajhna. Prvič je bila dograjena in adaptirana leta 1989, dobila je nekaj novih učilnic, telovadnico in večnamenski prostor. Istočasno so pri šoli dogradili tudi vrtec. Zadnja prenova je bila zakjučena, zopet zaradi pomanjkanja prostora, leta 2010. Zunanje površine (igrišča) so dotrajane, prav tako športna dvorana. Osnovno šolo obiskuje približno 350 učencev. (Občina Škocjan, 2016)

Vrtec Radovednež je del osnovne šole. Spopada se z enakimi težavami. Vrtec je premajhen, predvsem pa brez primernihi zunanjih površin. Igralnice se odpirajo proti strmem pobočju, tudi igrišče je umeščeno kar na padajoč teren.

32: Dvorišče med stavbo občinske uprave in Metelkovino 30: Sušilnica sadja preprečuje ﬁzično in vizualno povezavo med šolo in trgom

33: Pogled na Metelkov dom 31: Volumen OŠ deﬁnira rob naselja, veduto pa zapira nekdanja sušilnica sadja

4 5

34: Predprostor občinske stavbe na desni

Kmetijska zadruga v stavbi nekdanje sušilnice sadja predstavlja največjo anomalijo v prostoru trga. S svojo višino in pozicijo zaznamuje vse pomembnejše vedute in onemogoča širitev trga. Stavba je v zasnovi gospodarski objekt za sušenje sadja, prostori so nizki in konstrukcija šibka, zato je neprimerna za prenavljanje ali nadaljno uporabo. Kmetijska zadruga uporablja skladišče, pritlični del in prvo nadstropje za pisarno, ker drugega prostora trenutno nima. Na hišo je vezan tudi velik del površin za dostop s stroji. V daljnoročnem planu je rušitev objekta.

Metelkov dom je stavba z bogato zgodovino in je pomembna za kulturno identiteto kraja. Tu je živel Fran Metelko in njegov dom predstavlja srce kulture v Škocjanu. Vendar pa gre kljub vsemu v osnovi za stanovanjsko stavbo, v katero so kasneje postopoma prodirali drugi programi glede na potrebe kraja. Trenutno je v domu manjša (in edina) dvorana, ki sprejme okoli 100 ljudi, Krajevna knjižnica Škocjan, banka ter eno stanovanje. Vhod v dvorano je skozi nekdanji servisni vhod s strani ceste. Banka je zavzela polovico pritličja, kjer je bila prej učilnica oz. sobe za vaje. Knjižnica je v nadstropju, predprostor si deli s stanovanjem. Gre za kombinacijo nekompatibilnih programov, vsi po vrsti pa imajo premalo prostora in slabo dostopnost. Dvorišče je namenjeno parkiranju.

Sedež Občine Škocjan zavzema prvo nadstropje stavbe, ki skupaj z avtobusno postajo zameji trg. V pritličju iste hiše so še Zdravstveni in zobozdravstveni dom Škocjan ter Lekarna Škocjan. Tudi ta stavba je bila že večkrat prezidana in prenovljena, dodane so bile frčade, vhodi, nadstreški itd. Fasada, ki gleda na trg, je razkrojena in neenotna, podobno fasada proti Metelkovem domu. Med servisno fasado Občine in glavno fasado Metelkovine je precej prostora, ki bi se lahko razvil v trg. Trenutno ga zaključuje na pol porušena pritlična kmečka hiša in neoskrbovani kmečki sadovnjak. Oboje je del parcele, ki jo je občina odkupila za izgradnjo novega kulturnega doma.

35: Pogled na pročelje nekoč

36: In danes

37: Pogled mimo avtobusne postaje proti cerkvi

38: Avtobusna postaja v uporabi - avtobus zapelje kar pod nadstrešek, ki zavzema pol gabarita objekta

7 6 8

39: Pogled na trg s ceste

Trg je večja asfaltirana površina v jedru, ki služi predvsem kot parkirišče in občasno kot prizorišče za različne prireditve. Del trga je obkrožen z lipovim drevoredom - ko so drevesa olistana, služijo kot kulisa za dogodke na trgu. Vsa površina trga je povozna, za pešce ni posebne poti. Trg kot predprostor objektov ne deluje, saj je od njih odrezan z robniki, neurejenimi dostopi in avtomobili.

Gostilna Marinčič je tipičen primer dolenjskega gostilniškega objekta iz prejšnjega stoletja. Skupaj s hlevom, shrambo in kozolcem tvori tipično zazidavo okoli gospodarskega dvorišča. Danes je pročelje, ki ga krasita dve drevesi, zakrito z avtomobili, plakati, koriti. Predprostor gostišča je sicer del osrednjega trga oziroma se nanj neposredno navezuje. Na istem mestu se sekajo poti do zadruge, peš pot do OŠ in povozne površine trga, kar onemogoča razvoj primernega ambienta pred objektom.

Avtobusno postajališče je stavba, ki tako kot večina v Škocjanu, poleg prvotnega programa, gosti še vsaj 2 dodatna. V neprimernih prostorih, ki so bili prej zgolj separeji čakalnice, sta Društvo vinogradnikov in pošta. Stavba postaje je predimenzionirana, a zaradi njene polodprte zasnove, ki ločuje trg od ceste, bi se jo dalo preurediti v pokrito tržnico s primernimi servisi. Ob prestavitvi kmetijske zadruge na drugo lokacijo bi tu lahko ostala manjša apoteka in semenarna.

40: Pogled s parkirišča pri župnišču proti cerkvi

41: Kamnit dvoločni most čez Raduljo iz rimskih časov

42: Potok Radulja - nedostopen ambient

43: Cerkev s pokopališčem

9 10 11

44: Regionalna cesta seka staro jedro Škocjana na dva dela

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev se v Škocjanu prvič omenja leta 1306. Na mestu današnje cerkve je prvotno stala kapela zamorske Matere božje, kamor so hodili maševat z Otoka. Po prenosu župnije z Otoka v Škocjan je kapela služila za kostnico. Prostorna banjasto obokana cerkvena ladja se prek slavoloka previje v prezbiterij z visečo kupolo. Osrednji poudarek cerkveni zunanjosti daje njeno vzhodno pročelje z razgibanim čelom, pilastri in kapiteli, dopolnjuje pa jo mogočen zvonik s kvadratno tlorisno zasnovo. Cerkev stoji na dvignjenem platoju obdanem z zidom, kamor je umeščeno tudi pokopališče. Glavni peš dostop je urejen neposredno iz glavnega prometnega križišča, drugi s strani trga. (Občina Škocjan, 2016)

Župnišče predstavlja največji kompleks v jedru Škocjana. Trenutno vsebuje pet stavb od, katerih so tri zelo dotrajane, od teh pa dve pod spomeniškim varstvom. Stavbe so razporejene okrog gospodarskega dvorišča in tvorijo oblikovno celoto. Na travniku poleg novega župnišča je zraslo dodatno parkirišče. Večina prostorov trenutno ni v uporabi. Tudi novo župnišče je predimenzionirano glede na dejanske potrebe. Nizka hiša tik ob cesti je predvidena za rušitev, vogalna – staro župnišče – pa za prenovo in vzpostavitev Knobleharjevega učnega centra.

Most čez Raduljo je povezava z novejšim delom naselja Škocjan. Spada med simbole občine Škocjan in je uporabljen v občinskem grbu kot del značilnega pogleda proti cerkvi v ozadju. V resnici ga le redko vidimo v celoti, saj ob Radulji ni nobene posebne poti, ki bi obiskovalca vodila do primerne razgledne točke. Potok Radulja je površinski vodotok, ki se v okljukih vije čez polja in pogosto poplavlja. Ob njej ni posebnega programa, ni urejenih dostopov ali aktivnosti. Nanjo so obrnjene servisne fasade trgovin in obrtniških objektov, redke stanovanjske hiše se ji približajo do te mere, da so nekatere ob dolgotrajnem deževju poplavljene.

Topograﬁja Aksonometrija

Zelenje Aksonometrija

gozd na Mastnem hribu

kmetijske površine: travnik za košnjo

kmetijske površine: njive

tavniški rob rob parcele senčna zasaditev ob OŠ

kmetijske površine: pašnik

opuščeni kmečki sadovnjak jablane starih sort: beličnik, jakob lebel, pisani kardinal, lepocvetka, dolenjska voščenka, štajerski mošancelj, krivopecelj, ...

trg obkrožen z lipami

drevje označuje vhod

urbana zasaditev

drevored ob cerkvenem zidu poplavno območje Radulje

obvodno rastje: vrbe, ločje

kmetijske površine: travnik

Pozidava Aksonometrija

Škocjan je gručasto nase-lje s hišami, ki so postavljene v različnih smereh. Največkrat se sleme ravna vzporedno s cesto ali s terenom. Pogosta je tudi postavitev objektov v obliki črke L ali U okrog gospodarskega dvorišča. Naselje se deli na stari del na levem bregu Radulje in novejši del na desnem. ŠOLA

STANOVANJSKI OBJEKTI

ZADRUGA OBČINA

STARI DEL NASELJA

STANOVANJSKI OBJEKTI

KMETIJA

AVTOBUSNA POSTAJA

ŽUPNIŠČE

TRGOVINA

STANOVANJSKI OBJEKTI

NOVEJŠI DEL NASELJA TRGOVINA

RADULJA

Prostorske enote Aksonometrija

Značilna postavitev objektov okrog gospodarskega dvorišča je najpogostejši vzorec zazidave v starem delu naselja. Najbolj očiten je takšen razpored objektov župnišča. Velik prazen prostor v središču, trg, je razdrobljen v več manjših nepovezanih kosov. Objekti, ki trg omejijo, se nanj ne odpirajo ali pa so nivojsko dvignjeni / ograjeni. V starem jedru se ob glavni cesti, ki ga reže na dva dela, pojavi zazidava v nizu, ki določa glavno ulico. Nasproti temu stoji cerkev, dvignjena od nivoja ceste in trga s podstavkom, ki jo povsem odreže od okolice.

NOVA STANOVANJSKA ZAZIDAVA NOVE STAVBE NA MESTU STARIH

Novi stanovanjski objekti so grajeni kot posamezne hiše z vrtom, umeščene na sredino parcele. Nekatere imajo v neposredni bližini dodatne obdelovalne površine.

GOSPODARSKO DVORIŠČE ZADRUGE

TRG HIŠE V NIZU VEČJI PROSTOSTOJEČI OBJEKTI

ŽUPNIŠČE

OBJEKTI ZAPIRAJO POT DO VODE

GOSPODARSKO DVORIŠČE TRGOVINE

HIŠE TIK OB POTOKU Z ZALEDJEM DVORIŠČA

LEGENDA cesta zazidava vmesni prostori

Dominante Rušitve Aksonometrija

Dominante v prostoru predstavljajo arhitekturne posebnosti oz. nepravilnosti v zazidavi. Nekatere so za značilno podobo kraja zelo pomembne, druge manj. Večinoma v jedru naselja dominirajo nekvalitetni objekti, ki prav zaradi svoje napačne umestitve, velikosti ali oblikovanja izstopajo. Zelo zaznamujejo Škocjan tudi ceste oziroma povozne/ parkirne površine, ki jih je glede na gostoto pozidave nesorazmerno veliko. Pozitivne lastnosti prispevajo predvsem naravne danosti - gozd, travniki in potok, ki uokvirjajo podobo Škocjana.

GOZD

ŠOLA

ostanki kmečke hiše: rušitev v prvi fazi nekdanja sušilnica sadja: rušitev v drugi fazi

SUŠILNICA OBČINA

POSTAJA

CERKEV

POTOK

dotrajane učilnice in delavnice župnišča: rušitev v drugi fazi

STARO ŽUPNIŠČE

LEGENDA objekti cesta dominante rušitve

Prometne površine, poti in javne površine Aksonometrija

O OT

Š PE

Trasa za avtomobile je skoraj povsem enaka pešpotem. Pešci večkrat prečkajo cesto na neprimernih mestih. Poti niso zvezne, praktično vse javne površine, razen območja okoli cerkve in dveh zelenih otokov, služijo kot parkirišča.

LEGENDA objekti prometne površine javni prostor javni prostor/parkirišče potok Radulja

Programska shema Aksonometrija

Iz programske sheme je jasno razvidno pomanjkanje kulturnih dejavnosti v centru naselja. Veliko prostora je namenjenega religiji, prav tako storitvam. LEGENDA uprava religija izobraževanje storitve gospodarstvo trgovina kultura stanovanja prazno

46: Delavnica v Škocjanu: branje prostora

45: Predstavniki občin Dobrna in Škocjan v Turistično indormacijskem centru Dobrna

47: Delo v skupinah na delavnici v Metelkovem domu

48: Župan Občine Dobrna in župan Občine Škocjan

ŠKOCJAN NA DOLENJSKEM Tipična slovenska podeželska občina Po opredelitvi podeželskih območij Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj se RS kot celota uvršča med podeželska območja. Slovenske statistične regije so razvrščene v pretežno podeželske regije (58,65 % ozemlja) in zmerno podeželske regije (42, 63 % ozemlja). (OECD, http:// www.oecd.org/, 2016) Podeželje in njegova podoba sta se v zadnjih desetletjih korenito spremenila. Komercializacija kmetijstva je povzročila spremembo v načinih kmetovanja in posledično propad malih kmetov. Mladi, po novem delavci in ne več kmetje, kot so bili njihovi starši, so se zaposlili v industrijskih obratih ali pa sledili trgu dela in se odselili v mesta. Način bivanja se je od zelo skupnostnega in strnjenega na enem območju, individualiziral in razpršil. Na podeželju je ostalo starejše prebivalstvo in z njimi omejen izbor dejavnosti. Očitno je, da podeželja ne moremo več enačiti s kmetijstvom in pripadajočo organizacijo prostora. V ruralnih območjih Slovenije živi le 47,7 % vseh kmečkih prebivalcev, v urbaniziranih območjih 37,7 %, ostalih 14,6 % kmečkega prebivalstva naj bi živelo v prehodnih območjih. (Golobič in Marušič, 2001, Raziskovanje vrednostnega sistema interesnih skupin kot izhodišče za usmerjanje urbanizacije podeželja, Urbani izziv, letnik 12, str. 58-66+144-148.) Slovenija je majhna država in migracije, ki so značilne za velika mesta, so se pri nas odvijale kasneje ter v manjšem obsegu. Kljub temu smo pred začetkom velike ﬁnančne krize beležili dokaj nenavaden pojav, in sicer vračanje mladih na podeželje - deurbanizacijo. Tokrat ne z namenom, da bi kmetovali, ampak da bi z mlado družino pobegnili iz mesta v idilo »hiše z vrtom«. Medtem je s podeželja izginil velik del kulturne in ostale infrastrukture, malih obrti, trgovin in društev, vasi so se pretvorile v spalna naselja in glede na njihovo velikost – so jim sledili trgovski centri. Ti procesi – presturkturiranje kmetijstva in deurbanizacija – so vzrok za redeﬁnicijo podeželja. (Golobič in Marušič, 2001) Spalna naselja se večajo oz. nastajajo nova, s tem pa raste zahteva po ponovni oz. novi vzpostaviti skupnosti in za to primernih prostorih. Nastajajo značilne skupnosti, kjer sobivajo predvsem upokojenci, bivši kmetje ali delavci, ki se niso nikoli odselili iz svojega kraja ter mlade družine s šoloobveznimi otroki. Prvi so aktivni uporabniki prostora in objektov, drugi pa so prisotni le v prostem času in se redko aktivno vpletajo v življenje kraja. Večina takšnih podeželskih vasi oz. občin se danes obrača k alternativnim virom zaslužka, kot je usmerjeni turizem (npr. zidaniški turizem, učne poti, konjeniški turizem, ribištvo), saj od kmetijstva praktično ni prihodka, ostaja pa prisoten kot dopolnilna dejavnost posameznikov. Ker življenje na podeželju nima več veliko skupnega s kmetijstvom, posledično tudi arhitektura ni več arhitektura preprostih stavb, ki se nizajo okoli gospodarskega dvorišča, zamejenega s hlevom, senikom in kurnikom. Novo podeželje je kakofonija individualnih objektov, ki so po vrsti, tako kot so se odprodale parcele, nametani v pokrajino. Deloma je to posledica slabega načrtovanja oziroma njegove odsotnosti, deloma pa kulture bivanja. Ta ni – zaradi hitre menjave trenda selitve v mesto s selitvami nazaj na podeželje – niti mestna, niti vaška. Čeprav ponavadi govorimo o urbanizaciji podeželja kot o procesu, s katerim se mestni način življenja širi na podeželje, pa končni rezultat ni tako enoznačen. Če življenje v mestu pomeni bolj izrazito ločevanje med zasebno in javno sfero, manj prilagajanja in večjo svobodo izbire, je življenje posameznika na podeželju bolj izpostavljeno in bolj integrirano v določeno skupnost (vas, naselje ...), ponavadi tudi preko skupnih opravil (oranje, košnja, sejem). Nova bivanjska kultura je nekakšen hibrid med obema opisanima, ki sicer vsebuje več lastnostni prve, a jih udejanja na polju druge. Novo pridobljena svoboda individualne izbire je sedaj pred potrebo po vključevanju v skupnost, kljub temu pa se je v skupnosti potrebno dokazati, se vzpostaviti, kar na nek način pojasni zakaj in kako nastaja nova vizualna podoba slovenskega podeželja.

Škocjan na Dolenjskem se s svojo raztreseno prostorsko podobo, neenotnim arhitekturnim jezikom in slabo načrtovalsko politiko prav nič ne razlikuje od večine ostalih slovenskih podeželskih občin. Je zgolj eden od primerov, kjer je odsotnost strokovnjakov s področja urbanizma in arhitekture v dolgih letih nereguliranih posegov v prostor, rezultirala v svojevrstnem kaosu. Pisane fasade z grafičnimi poudarki, stebrišča, frčade vseh možnih oblik, nadstreški in prizidki, so že dolgo naša realnost. V resnici gre le za simptome resnejših težav, s katerimi se soočajo naše vasi in njihovi prebivalci. Slovensko podeželje predstavlja večinski delež države. Večina arhitekturnih birojev in posameznikov v praksi deluje v katerem izmed večjih mest, kjer se namensko ureja arhitekturna podoba jedra, infrastruktura in programske vsebine. Odsotnost kvalitetne prakse na podeželju pa se medtem kaže v vedno slabši podobi krajine. Kljub temu da Evropa vsako leto razpiše več programov za razvoj podeželja, se redko katera občina sploh znajde na takšnem razpisu. Če se sredstva pridobi, se jih ponavadi porabi hitro in neučinkovito, ker manjkajo vnaprej pripravljeni načrti in ideje. Za prostor na občini ponavadi skrbi nekdo, ki nima strokovne podlage, tako da se zaplete že pri dokumentaciji in razumevanju problematike. Brez jasnega vpogleda v situacijo pa je težko priti do kvalitetnih rešitev. Kljub okviru, ki ga ponavadi poda OPN, se množijo stavbe, ki niso v skladu s predpisi, zidanice se spreminjajo v hiše, gopodarski objekti v stanovanja, ... nadzora oziroma regulacije, tako kot vodenja samega procesa, ni. Glavna in največja težava nove arhitekturne podobe našega podeželja je, da se z njo nihče zares ne ukvarja. Druga je slabo načrtovanje investicij oziroma napačno vlaganje denarja. Slovenija je znana po velikem številu občin (212 v letu 2016, vir SURS). Vsaka občina ima svojega župana in občinsko upravo, ki je odgovorna za načrtovanje in vodenje projektov. Zaradi želje po prikazu uspešnega delovanja v kratkih ali daljših mandatih, se v takšnih zasedbah sprejemajo hitre in nepremišljene rešitve, katerih cilj je kratkoročna realizacija. Pogosta menjava oblasti in spremembe finančnih prilivov kmalu dobijo svoj odmev v prostoru. V okviru občinskih projektov prednjačijo rondoji, kot izboljšava infrastukture, takoj za njimi pa sledijo kulturni domovi in dvorane. Če je rondo investicija, ki razen ovire v prometu in možnosti za umestitev kipa na sredino, ne predstavlja hujše grožnje za prihodnost občinske ekonomije, so kulturni domovi jame brez dna. Čeprav je kulturni dom po svoji definiciji prostor ustvarjanja in srečevanja, dostopen vsem, ki bi radi prispevali v kulturni milje kraja, se pogosto izrodi v prazne prostore, katerih ogrevanje je predrago, da bi jih lahko redno uporabljali. Naslednji korak je zaračunavanje najemnine za uporabo prostorov, ki so v osnovi namenjeni skupnosti, to pa odvrne še zadnje zainteresirane uporabnike in hiša ostane sama sebi namen, denar porabljen za lupino namesto za življenje v njej. Če bi takšne hiše načrtovali v skladu z realnimi potrebami kraja ter v skladu z ekonomijo in gospodarstvom, ki sta v kraju že prisotna, bi se tej težavi morda lahko izognili. Sočasno se pozablja na zelene javne površine, na trge in otroška igrišča, na ves tisti prostor, ki nastane in ostane med (nereguliranimi) novogradnjami. V urbanizmih, če že obstajajo, za majhne kraje, se redno pozablja na kvalitetne javne prostore, ki bi omogočali življenje kraja tudi konec tedna in v popoldanskem času. Arhitekti smo pogosto nagnjeni h kritičnim sodbam o ljudeh, ki gradijo in naseljujejo opisane stavbe. Pa je odgovornost res povsem na njihovi strani? Glede na to, da država in zbornica ne naredita nič za izboljšanje situacije, da se ljudi ne izobražuje, komu lahko zamerimo? Kot so filmi ali moda prilagojeni različni publiki, tako je tudi z arhitekturo. »Haut couture« arhitektura ostaja arhitektom, ostali pa so zadovoljni s hišo, ki je vsaj takšna kot sosedova. Če ljudi ne izobražujemo, težko pričakujemo, da bodo kritično in z racionalno distanco vrednotili svoje okolje. Če javnosti ne vključujemo v procese načrtovanja, smo v nevarnosti, da pravzaprav načrtujemo zase.

Participatorno načrtovanje Participacija je v osnovi sodelovanje različnih strani z namenom doseganja skupnega cilja. Participacija skupnosti se gradi na bazi dialoga med enakovredno zastopanimi pogledi in predlogi. Zadnje čase se pogosteje srečujemo s projekti, ki promovirajo participacijo prebivalstva v mestih, predvsem v navezavi na javni prostor in skupno dobro. Podeželje se razlikuje v načinu bivanja, oblike združevanja ljudi so drugačne, prav tako cilji skupnosti in vrednostni sistemi, zato je bistveno, da participacijo razumemo v odnosu do podeželja. »Regionalno/prostorsko načrtovanje daje prostorsko razsežnost ekonomskim, socialnim, kulturnim in ekološkim politikam v družbi. Obenem je to znanstvena disciplina, administrativna tehnika in orodje razvojne politike. Predstavlja interdisciplinaren in celosten pristop usmerjen k skladnemu razvoju in fizični organizaciji prostora glede na skupno strategijo.« (Evropska listina o prostorskem načrtovanju, 1983 (European regional/spatial planning Charter, Torremolinos Charter, 1983, stran 13) Način, kako doseči demokratičnost v odločanju, celovit pristop, ki upošteva kar največ dejavnikov, funkcionalnost in dolgoročnost rešitve, je participatorno načrtovanje. Odnos javnosti do načrtovalcev prostora in arhitektov je v Sloveniji postal že pregovorno kritičen. Takšna pozicija do stroke je delno posledica tradicije samograditeljstva in delno odgovor na pristop stroke, ki svoje intuitivno sprejete oblikovalske odločitve pogosto utemeljuje zgolj s strokovno in moralno avtoriteto izvedenca. Najpogosteje do takšnih konflitkov pride prav na podeželju, kjer je prebivalstvo še manj informirano o razvojnih načrtih in možnostih kot v mestih. Prav tako je laična javnost na podeželju ponavadi slabše seznanjena s kontekstom in pravnim ozadjem problematike ter z možnimi načini reševanja, do katerih bi se lahko opredelila. Ob soočenjih nepoučene javnosti in stroke je enakovredna razprava onemogočena že zaradi neenake podstati. Projekti propadajo, ker promovirajo ideje in vrednote načrtovalcev, ki so pogosto v neskladju z željami in cilji uporabnikov prostora. Participatorno načrtovanje naj bi takšne težave preseglo prav s tem, ko odpira proces načrtovanja na tak način, da so vsa mnenja, tudi laična, vzeta v zakup. S tem v projekt vstopi nov nabor vednosti, ki zajema znanje iz različnih strok, izkušenj, želja in v končni fazi vrednot. Vključenost javnosti je temelj participativne demokracije, bistvenega pomena za zagotavljanje dolgoročnih razvojnih možnosti ter krepitev družbene kohezije (Lavtar, 2007), obenem pa močno prispeva k povečanju posameznikove odgovornosti do stanja v prostoru. (Križman T., Vloga civilne iniciative v slovenskem prostorskem načrtovanju, 2012) Participatorno načrtovanje se opira na že obstoječ socialni kapital, ki je na podeželju močneje izražen kot v mestu, zato je lažje definirati interesne skupine in jih tudi nagovoriti. Sočasno je odprtost za meto-

dologijo na vasi slabša, saj imajo manjše skupnosti velikokrat že razvit svoj sistem medsebojnega sodelovanja in ne vidijo potrebe po uvajanju novega. Obstoječi sistemi so lahko v obliki društev in skupin ali srečanj z namenom izvajanja določene dejavnosti (petje, peka, ples, kmečka opravila). Vse to so neformalne oblike izmenjave mnenj o lokalnih zadevah, ki dopuščajo večjo vključenost in direktno izražanje posameznih iniciativ. Takšne skupine se rekdo ukvarjajo z vključevanjem obrobnih družbenih skupin, ki zato ostajajo izključene in so tudi v procesu participacije težko dosegljivi. V Škocjanu so to npr. Romi in pa mladostniki (srednješolci in študentje). Slaba stran participatornega procesa je, da postane legitimen šele s tem, ko enakovredno vključi vse potencialno vpletene strani. Ker norme in vrednote skupnosti bistveno vplivajo na zastavljene cilje in aktivnosti, je situacija, kjer nastopajo interesne skupine z nasprotujočimi si vrednotami, lahko težavna. V primeru Škocjana so Romi kot interesna skupina praktično nedosegljivi in izključeni iz vseh procesov, ki se jih ne tičejo neposredno. Da bi jih lahko uspešno vključili v načrtovalske procese, bi bil potreben konsenz vseh ostalih interesnih skupin, ki pa je zaradi predhodnih konfliktov težko dosegljiv. »Konfliktov, negotovosti in subjektivnosti ni mogoče odstraniti iz planerske dejavnosti s še tako izpopolnjenim ekspertnim pristopom. Identifikacija in upoštevanje neskladja interesov, razumevanje alternativnih možnosti ter vrednotenje njihovih posledic, transparentnost postopka, vključevanje vrednot in stališč prizadetih interesnih skupin ter njihovo uspešno vključevanje so neobhodni pogoji za uspešnost planerskih postopkov.« (Golobič in Marušič, 2001) Poleg vseh naštetih vplivov, ki jih ima participacija na načrtovanje, je to dvosmeren proces. Uporabniki prostora si s participacijo ne pridobijo le pravice do nasprotovanja predlogom, ampak tudi odgovornost za konkretne konstruktivne predloge, aktivno iskanje rešitev in v končni fazi sprejetje konsenza z ostalimi udeleženci. Preko intenzivnega sodelovanja med stroko in laično javnostjo se izvaja tudi posredno izobraževanje o prostorskih problematikah. Dviga se odgovornost posameznika za posege v prostor, zavedanje o posledicah in sposobnost kritičnega vrednotenja. (Križman T., 2012)

Participacija naj bi dolgoročno zagotavljala: - neposredno demokracijo, - sprejemanje odločitev, ki se neposredno dotikajo udeleženih, - uravnotežen socialno-ekonomsko razvoj, - dvig kvalitete življenja, - odgovorno rabo naravnih virov in materialov, - racionalno porabo zemlje.

Načrtovalski proces Problemi in izzivi, s katerimi se srečuje Škocjan, so vezani predvsem na pomankljivo infrastrukturo, ki bi zadostila novemu načinu bivanja z zagotavljanjem primernih dejavnosti v okviru občine. V procesu izdelave OPPN za trško jedro bi morali to upoštevati in odgovoriti na nove zahteve kraja s strategijo, ki vključuje cilje kot posledice skupnih vrednot (ohranjanje podeželja, tradicija, izobraževanje, kultura ...). Participacija ni izziv le za vključeno javnost, ki sodeluje pri podajanju mnenja in vrednotenju rešitev. Arhitekt se v tej zgodbi nenadoma znajde v vlogi meadiatorja med različnimi stranmi, ki si pogosto nasprotujejo. Projekt ni več samo arhitekturna zasnova, ampak je tudi strategija, ekonomska in socialna platforma. Kolaž mnenj in vtisov, ki jih mora posrednik nato urejati v smiselno celoto in ob tem zagotoviti tudi arhitekturno vrednost projekta. Na primeru Škocjana je bil izveden poskus participacije z vključevanjem tako pravnih kot civilnih organov in enakovrednim upoštevanjem zakonskih podlag, civilne iniciative in dolgoročnega načrta za razvoj občine Škocjan, zapisanega v Prostorski nalogi občine Škocjan. Kljub temu, da v kraju deluje 25 društev in da je komunikacija v okviru manjših skupin dobro delovala, je bilo nemogoče aktivirati večje število prebivalcev. Proces se je začel s študijem obstoječih pravnih podlag, ki smo jih skupaj z delavci občinske uprave večkrat pregledali in se pogovorili o možnostih in omejitvah, o primerih dobre prakse, o realnih potrebah občine in njenih prebivalcev. Namen delavnice je bil, da sodelujoči dobijo vpogled v arhitekturna stališča do obravnavanega prostora.

Za primerjavo smo obiskali Občino Dobrna, ki je po velikosti in številu prebivalcev zelo podobna Občini Škocjan. Predstavniki občine so pojasnili, kako vodijo projekte, kaj pomeni natečaj in kaj razpis, ter zakaj je iskanje prave rešitve dolgotrajen proces. Ogledali smo si novo urbano ureditev s paviljonom na trgu poleg občinske stavbe, staro večnamensko dvorano in nov vrtec. S tem smo dobili občutek o dejanskih potrebnih kapacitetah novih objektov v Škocjanu. Po delavnici je bil izdelan prvi arhitekturni predlog. Na tej točki je občina želala srečanje s projektantom OPPN-ja, saj se je nova zasnova v nekaterih točkah bistveno razlikovala od obstoječega predloga za OPPN. Po dokaj neuspešnem sestanku, saj projektant OPPN-ja ni želel slišati ničesar o dopolnitvah ali spremembah, je sledil sestanek s predstavnikom ZVKD, ker je kar nekaj stavb v trškem jedru občine Škocjan zaščitenih. Zadnje na predlog ni bistveno vplivalo, kljub vsemu pa je na podlagi vseh novih informacij, občina odstopila od nekaterih zahtev, na katerih je stal prvotni arhitekturni koncept. Načrtovalski proces naj bi vključil čim več ljudi, ki ponavadi nimajo možnosti, da bi vplivali na potek urejanja prostora ali sprejemanje odločitev v zvezi s prostorom, v katerem se gibljejo. Nov predlog je bil zato predstavljen na delavnici v Metelkovem domu Občine Škocjan. Občina je sodelovala pri organizaciji in povabila svetnike, predstavnike formalnih skupin, člane društev in ustanov v občini (vrtec, šola, ...). Končna zasedba je štela 16 oseb, vključno z županom, ravnateljico OŠ in ravnateljico vrtca. Na delavnico so prišli predvsem tisti, ki se jim zdi urejanje prostora v Škocjanu pereča tema, kar kaže na to, da teh ni veliko ali pa je obveščanje potekalo na napačen način.

49: Detajl strehe zaščitnega objekta za ruševine, arh. Oton Jugovec, Otok pri Dobravi

Potek delavnice v Škocjanu Delavnica je bila izvedena v petih sklopih: uvod, branje prostora, vrednotenje prostora, načrtovanje in zaključek. Vsi, razen uvoda, so zahtevali aktivno sodelovanje udeležencev. Ves material za delavnico je bil namenoma pripravljen v obliki aksonometričnih risb, ki so lažje za branje. Za uvod je vsak od udeležencev sestavil aksonometrični zemljevid centra Škocjana. S sestavljanem te podobe so bili udeleženci primorani iskati prostorske atribute, kot je cerkev, trg, šola ipd., ki jih sicer dobro poznajo, ter se z njihovo pomočjo orientirati v prostoru. Na končanem zemljevidu so lahko opazovali razmerja med prostorskimi enotami, oblike zazidave, dominante ipd. Branje prostora: S pomočjo omenjenega zemljevida so bili predstavljeni obstoječi tipi zazidav, značilne postavitve stavb v prostor, dominante, javni prostor in programska shema kraja. Vsi omenjeni gradniki prostora so bili narisani na enak zemljevid, kot so ga udeleženci sestavili v uvodu, tako da so lahko spremljali razlago in kasneje primerjali stanje pred in po posegih. Vrednotenje prostora: Druga vaja je bila namenjena racionalnemu vrednotenju prostora, njegovih kvalitet in slabosti. Prva skupina je poiskala vse slabe in druga vse dobre lastnosti, ki sta jih nato predstavili ena drugi. Za pomoč pri vrednotenju prostora so bila podana merila: ambientalna vrednost, gospodarska vrednost, kulturna vrednost, socialna vrednost. Spodaj so navedene lastnosti, kot so jih zapisali udeleženci:

Negativne lastnosti: 1 Stopničasta postavitev Škocjana po terenu 2 Manjka prostor, namenjen le kulturi 3 Dostop do šole, pozicija šole (ozko grlo, nevarno za pešce in težavno za vožnjo avtobusa) 4 Nevarno križišče ob vstopu v Škocjan 5 Ni prostora za druženje in rekreacijo vseh generacij v prostem času 6 Premajhna športna dvorana

- prenova župnišča v Knobleharjevo sobo (prezentacija Knobleharja), - arheološka zbirka, - glasbena šola. Sledila je diskusija o problemih, ki Škocjan ovirajo pri razvoju omenjenih dejavnosti in doseganju ciljev, vezanih na prostor. Najpogosteje izpostavljene teme: - Zaradi birokratskih postopkov je težko organizirati in izvajati dogodke, sploh v sklopu šole ali vrtca. - Ljudje so nezainteresirani za občinske pobude, bolj so zagnani, kadar lahko uresničujejo svoje ideje, zato se občina počuti nemočna. - Tisti, ki imajo v rokah največji vpliv in moč za spremembe (lastniki zemljišč, predstavniki društev in organizacij), niso dovolj angažirani. Predlog: V tretjem sklopu je bila predstavljena nova zasnova kot odgovor na kvalitete, slabosti in možnosti, ki jih daje prostor. Predstavljena je bila le umestitev novih volumnov, programska prerazporeditev in faznost razvoja, ne pa tudi arhitekturna podoba, ki v tej fazi projekta še ni igrala pomembne vloge. Kot komentar na predlog so se porajala naslednja vprašanja: - Faznost projekta – ali to pomeni večletno gradbišče? Kaj to pomeni za prostor? - Uporabnost objektov – kaj vse lahko nudi en objekt? - Simbolna vrednost objektov – ali se bo nov kulturni dom dovolj videl? Zaključek: Delavnica se je končala s pregledom primerov dobre prakse v evropskem (npr. Vorarlberg) in lokalnem merilu (npr. Oton Jugovec: Kozolec, Baza 20). Udeleženci so primerjali tuje in domače projekte predvsem skozi ﬁnančno prizmo - nemoč zaradi pomanjkanja sredstev je bil večkrat poudarjen razlog za stagnacijo razvoja. Kozolec Otona Jugovca je med lokalnimi prebivalci dobro poznan, saj stoji v neposredni bližini cerkve na Otoku. Nihče od udeleženih pa ni poznal arhitekta ali arhitekturnega pomena objekta, kljub temu da ta povzema izročilo, s katerim se sicer istovetijo. Primeru je sledila kratka razprava o razliki med sodobno in moderno arhitekturo ter o značilnostih dolenjske arhitekture.

Pozitivne lastnosti: 1 Stara gostilna Marinšč (lepa hiša, socialna vrednost) 2 Metelkov dom (Metelkovina) 3 Cerkev 4 Potok Radulja 5 Lipe okrog parkirnega prostora, zaradi katerih se ta lahko spremeni v lep prireditven prostor 6 Narava in zelenje v okolici 7 Stari farovž 8 Kulturna dediščina 9 Stare jablane v središču Škocjana 10 Mastni vrh za oddih in lepe razglede Načrtovanje: Zadnja naloga na delavnici je bila iskanje vizije za razvoj Škocjana. Za osnovo je bilo podanih nekaj izhodišč in predlogov (npr. izobraževanje, bazen, športni park, nov vrtec) Ta naloga je bila najtežja in je zbudila največ polemik, predvsem zaradi različnih interesov udeležencev. Predlagane so bile predvsem dejavnosti, ki jih prebivalci pogrešajo ali vidijo kot potenciale za razvoj kraja: - razvoj konjeniškega turizma, sejem konj in hotel za konje, - kuharske delavnice v starem župnišču, - nov vrtec za 130 otrok s primernimi zunanjimi površinami, - pot ob Radulji, tabori, delavnice, - ohranjanje značaja podeželske občine, izročila in običajev, izobraževalne delavnice starih obrti (ličkanje, pastirske igre, ...), - tržnica (viški pridelave naprodaj) - vključevanje otrok in mladine - mladinski center, - vključevanje starejših,

Rezultat: Preko delavnice so bili pridobljeni podatki o prioritetah in ciljih skupnosti. Ti se v določeni meri razlikujejo od načrta občine oziroma zajamejo večji razpon dejavnosti. Največji problem je pomanjkanje urejenga javnega prostora, prostora za izvajanje kulturnih dejavnosti in neprimerna stavba, v kateri se nahaja vrtec. Vizija razvoja se najbolj nagiba v smer turizma in promocije kmečke tradicije. Ker Škocjan ne privabi veliko turistov, bi morali skrbno izbrati dejavnosti in jih razvijati v skladu s sodbnimi trendi. Ti nujno vključujejo izobraževanje in razvoj, ne le ohranjanje izročila, četudi to služi kot izhodišče. Možne usmeritve, ki izhajajo iz ideje o podeželski občini: - Prehranska samooskrba - Konjeniški turizem - Razvoj novih vključujočih pristopov k reševanju romske problematike - Šola v naravi: trije habitati - Razvoj specializiranih obrti Rezultat delavnice ni vplival samo na arhitekturno zasnovo, predvsem je omogočil soočenje različnih pogledov na nevtralnem nivoju in neobremenjeno izmenjavo mnenj. Občinska uprava je dobila občutek o tem, v čem se njihovi cilji razlikujejo od ciljev uporabnikov in obratno. Sočasno so udeleženci delavnice izvedeli nekaj novega o svojem prostoru in pomenu daljnoročnega načrtovanja. Problem, ki se je pokazal ob izvedbi delavnice, pa je ravno tisti, ki bi ga morali reševati z novo ureditvijo: izključenost oziroma pasivnost družbenih skupin, katerih kvaliteta bivanja v kraju je trenutno najnižja.

PRP 2014-2020 pokriva celotno obmoÄ?je Slovenije. Po opredelitvi podeĹželskih obmoÄ?ij OECD se RS kot celota uvrĹĄÄ?a med podeĹželska obmoÄ?ja. Slovenske statistiÄ?ne regije so razvrĹĄÄ?ene v preteĹžno podeĹželske regije, ki pokrivajo 58,65 % ozemlja, in zmerno podeĹželske regije, ki pokrivajo 42, 63 % ozemlja RS.

2QOWTUMC KoTQÉśMC 2QFTCXUMC

)QTGPLUMC

5CXKPLUMC

<CUCXUMC )QTKÉśMC

1UTGFPLGUNQXGPUMC 2QUCXUMC

0QVTCPLUMQ MTCÉśMC

,WIQX\JQFPC 5NQXGPKLC

51: Pogled z Vinjega vrha proti Ĺ kocjanu 1DCNPQ MTCÉśMC

50: Razvrstitev stat. regij po tipologiji podeĹželskih obmoÄ?ij OECD (NUTS 3) ter razdelitev na dve kohezijski regiji: vzhodno in zahodno Slovenijo.

52: Skoraj ob vsaki hiĹĄi je kmeÄ?ki sadovnjak

53: Krakovski pragozd

54: Kmetija v dolini reke Krke

Pravno formalna izhodiĹĄÄ?a Program razvoja podeĹželja (PRP) je skupni programski dokument Slovenije in Evropske komisije, ki predstavlja programsko osnovo za Ä?rpanje ďŹ nanÄ?nih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja (Program podeĹželja, 2016). Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014-2020 (RRP JVS 2014-2020) je temeljni razvojni programski dokument regije, ki doloÄ?a razvojno vizijo, razvojno specializacijo, cilje in prioritete, investicijska podroÄ?ja in najpomembnejĹĄe regijske projekte v programskem obdobju 2014-2020. Sestoji iz strateĹĄkega in programskega dela. StrateĹĄki del obsega analizo stanja in razvojnih potencialov, razvojno vizijo, razvojno specializacijo, cilje in prioritete, investicijska podroÄ?ja in ocenjena vrednost RRP. V programskem delu je predlog regijskih projektov. V RRP JVS 2014-2020 so vkljuÄ?eni tudi programi romske skupnosti (Razvojni center Novo mesto, RRP JVS, 2016). Prioritetna razvojna podroÄ?ja: - gospodarstvo, - Ä?loveĹĄki viri in blaginja, - infrastruktura, okolje in prostor, - kmetijstvo in podeĹželja, - turizem in dediĹĄÄ?ina.

Regijski PodeĹželski IzobraĹževalni Raz- Ciljne skupine: vojni Center Ĺ kocjan (PIRC) je naslov projekta, ki ga je ObÄ?ina Ĺ kocjan prijavila na oba - Aktivne osebe s predmetnih podroÄ?ij (kmeti omenjena programa. jstvo, turizem, kultura, mladina, â&#x20AC;Ś), - IzobraĹževalne in svetovalne institucije, - Prebivalci regije, Namen lokalnega projekta je: - DomaÄ?i in tuji gostje, - TuristiÄ?ni ponudniki v lokalnih identitetah in - S pomoÄ?jo partnerjev vzpostaviti razvojni ĹĄirĹĄe, center za podeĹželje in izobraĹževanje na ravni - Obiskovalci, regije, - Povezovanje podjetniĹĄtva, kmetijstva, kul - Strokovne skupine, prostovoljci in nevladne ture in turizma, organizacije - MoĹžnosti razvoja na podeĹželju, - ZdruĹževanje, povezovanje in izmenjave izOpis aktivnosti: kuĹĄenj, izobraĹževanje, dejavnosti zvez in Na regijskem nivoju trenutno ĹĄe ni nobene druĹĄtev s predmetnega podroÄ?ja, medgen- povezovalne dejavnosti konkretno usmerjenje eracijsko in medresorsko druĹženje v pospeĹĄevanje razvoja podeĹželja. - Izvajanje dejavnosti iz podroÄ?ij: kmetijstZa izvajanje takĹĄne dejavnosti je potrebno va, obrti, kulture, turizma, ĹĄporta, mladine, zdruĹžiti razliÄ?ne institucije, druĹĄtva in akpodjetniĹĄtva, tivne osebe. Razvoj podeĹželja je povezan - Zagotovitev prostorskih pogojev za izvajan s sinhronim razvojem veÄ?ih dejavnosti od je dejavnosti Regijskega podeĹželskega izo- kmetijstva, obrti, kulture, turizma, idr., zato se braĹževalnega razvojnega centra v Ĺ kocjanu, predvideva zdruĹževanje le â&#x20AC;&#x201C; teh. Da bi omog- OmogoÄ?iti izvajanje dejavnosti dnevnih cent- oÄ?ili takĹĄen program je potrebno predvideti rov za ostarele (Ä?edalje veÄ? ostarelih ostaja prostor â&#x20AC;&#x201C; objekt, ki bo nudil podporo izvajanju doma), izvajanje pomoÄ?i na domu iz centra, dejavnosti. PodeĹželski IzobraĹževalni Razvo- OmogoÄ?iti izvajanje dejavnosti nevladnim jni Center PIRC je namenjen sodelovanju in organizacijam in prostovoljcem na obmoÄ?ju povezovanju razliÄ?nih interesnih skupin, ne le JV Slovenije. znotraj obÄ?ine ampak tudi na regijskem nivoju.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja MartinÄ?iÄ?_mentor: prof. dr. AleĹĄ Vodopivec_somentorica: mag. doc. Anja PlaniĹĄÄ?ek_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

57: Razstava konj konjerejskega društva Škocjan

60: Miklavžev sejem pred Metelkovim domom

Aktivnosti v trškem jedru Škocjana ali neposredni okolici

56: Bogoslužje v skupnosti Cenacolo

55: Ljudske pevke na praznik kruha

59: Osnovnošolci so vključeni v kulturno dogajanje

58: Glasbeno šolo v Škocjanu vodi evropski prvak v igranju harmonike Janez Lekše.

do vsebin, pomanjkanje urejenih javnih površin za prireditve, šport, rekreacijo, neurejenost pešpoti idr. Ker je Škocjan upravno središče občine, potrebuje za uspešno opravljanje svoje funkcije primerno infrasturkturo, ureditev mirujočega prometa in arhitekturne intervencije, ki bodo omogočile aktivnost prebivalstva in uspešen preplet javnih, polProstorska naloga temelji na veljavnih javnih in zasebnih prostorov. prostorskih podlagah, ki veljajo za obPri načrtovanju je potrebno upoštevati sledeče močje v obravnavi: - Spremembe in dopolnitve prostorskih ses- (povzeto po Prostorski nalogi): tavin družbenih planov Občin Novo mesto in - varovati je potrebno značilno silhueto, tloris Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in strukturo naselja, - krepiti identiteto prostora, za območje občine Škocjan - Prostorsko ureditveni pogoji za območje - zagotavljanje zadostnih površin za opravljan občine Škocjan (Ur. 1 RS, št. 110/2010-UPB1, je centralnih dejavnosti, - zagotavljanje boljše prometne ureditve in 22/2011) koncept prometne razbremenitve, Prostorska naloga je namenjena predvsem - kvalitetnejša ureditev mirujočega prometa (ne sme biti osrednja prvina naselja), izdelavi OPPN-ja za Trško jedro Škocjana ter pridobitvi zasnove za Večnamenski kulturni - nadgradnja zasnove obstoječih zelenih površin, center PIRC. - odprava oz. omilitev učinka netipičnega in nekvalitetnega oblikovanja prostora Trško jedro Škocjana - predvideti arhitekturno zasnovo starega Trenutna razpršena in neurejena zazidalna naselbinskega jedra, ki bo poudarila kvalitete prostora, struktura kraja je problematična iz večih vidikov: slabo branje prostora, slaba dostopnost - urediti funkcijsko in dostopnostno poveProstorska naloga Občine Škocjan je dokument, s katerim je občina naročila prostorski koncept ureditve trškega jedra Škocjana in umestitve večnamenskega kulturnega centra v trško jedro Škocjana ter opredelitev okvirne oblike in vsebine večnamenskega kulturnega centra.

zljivost z ostalimi deli naselja ter vodotokom Radulja (pešpoti, prečkanje). Večnamenski kulturni center Objekt je možno umeščati na parceli št. 42/19 in 32/1 k.o. Stara vas, ki sta v lasti Občine Škocjan. Za potrebe nadaljnega razvoja kulturne dejavnosti Škocjan potrebuje večnamenski dom, saj je obstoječ Metelkov dom že zdavnaj postal premajhen za vse potrebe kulturnega udejstvovanja v občini. Ta ocenjuje, da bi bila zadovoljiva kapaciteta 250 – 300 sedežev ter dovolj velik oder za množične predstave v večnamenski dvorani s pripadajočo infrastrukturo in opremo. PIRC bo služil predvsem Kulturnemu društvu dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, ki združuje več pevskih skupin in zborov, lovske rogiste, folkloro, Knobleharjev sklad itd. To pomeni, da mora biti dvorana prilagodljiva in primerna za različne dejavnosti, od tekmovanj do koncertov. V primeru slabega vremena bi se v njej odvil tudi praznik Knobleharjevo, ki se trenutno odvija na parkirišču pred občinsko stavbo. (po Prostorski nalogi občine Škocjan, Številka: 430-0007/2014, 23. 1. 2014)

Povzetek osnutka OPPN za javnost in postopek priprave obÄ?inskega podrobnega prostorsega naÄ?rta

A. POSTOPEK PRIPRAVE 2EĂżLQVNHJD SRGUREQHJD SURVWRUVNHJD QDĂżUWD ]D REPRĂżMH 6WDUHJD MHGUD ĂŁNRFMDQD (OPPN) SKLEP R ]DĂżHWNX SULSUDYH REĂżLQVNHJD SRGUREQHJD SURVWRUVNHJD QDĂżUWD ]D REPRĂżMH sWDUHJD MHGUD ĂŁNRFMDna Y QDGDOMHYDQMX OPPN 8UDGQL OLVW 56 ĂŁW GQH LQ VSU LQ GRS ĂŁW ] GQH

IZDELAVA OSNUTKA OPPN ZA PRIDOBIVANJE SMERNIC RNWREHU

PRIDOBITEV SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA QRYHPEHU

2'/2Ăž%$ 0KO o CPVO OPPN RGO ĂŁW ] GQH Izdelava OSNUTKA 2 OPPN za pridobivanje smernic GHFHPEHU

PRIDOBITEV DOP. SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA MDQXDU

PRIDOBIVANJE STROKOVNIH PODLAG, ĂŁ78',- in usklajevanje z NUP IHEUXDU PDM

IZDELAVA DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPPN MXQLM

JAVNA RAZGRNITEV DOPOLNJENEGA OSNUTKA OPPN MXOLM VHSWHPEHU

JAVNA OBRAVNAVA VHSWHPEHU

67$/,ĂŁĂž$ '2 35,320% IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE DOPOLNJENEGA OSNUTKA VHSWHPEHU

IZDELAVA PREDLOGA OPPN ÂŤ

PRIDOBITEV MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA ÂŤ

IZDELAVA USKLAJENEGA PREDLOGA OPPN

OBRAVNAVA IN SPREJEM 1$ 2%Ăž,16.(0 69(78

OBJAVA ODLOKA V URADNEM LISTU RS

35,35$9$ .21Ăž1(*$ '2KUMENTA

OBJAVA ODLOKA V URADNEM LISTU RS

Ureditvena situacija - OPPN za REPRĂżMH Vtarega jedra ĂŁNRFMDQD GRAFIKA (Savaprojekt, ObÄ?inski podrobni prostorski naÄ?rt za obmoÄ?je starega jedra Ĺ kocjana, Povzetek za javnost, september 2015)

TABELA (Savaprojekt, ObÄ?inski podrobni prostorski naÄ?rt za obmoÄ?je starega jedra Ĺ kocjana, Dopolnjen osnutek, maj 2015, stran 14)

Primeri navedb iz osnutka OPPN Osnutek OPPN za območje starega jedra Škocjana je maja 2015 izdelala Savaprojekt, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring d.d. na podlagi Prostorske naloge Občine Škocjan, naročnice projekta. Po pregledu OPPN-ja je bilo ugotovljeno, da so v njem nekateri členi, ki imajo velik potencial, da bodo v prihodnosti povzročili težave pri prostorskem razvoju naselja. OPPN je na nekaterih mestih zastavljen ohlapo in nerazumljivo, drugje pa tako natančno, da onemogoči izvedbo drugačne rešitve. OPPN vsebuje arhitekturno zasnovo na nivoju programske sheme, ki pa jo dopolnjujejo 3d vizualizacije, kjer se vidi problematika umeščanja tako velikih volumnov, kot jih predpiše OPPN. Prav tako OPPN ne le dopušča, temveč celo legitimizira nekatere oblike neprimerne gradnje v trškem jedru, hkrati pa zelo rigidno predpiše oblikovanje novih objektov. Spodaj je nekaj izsekov iz Dopolnjenega osnutka OPPN:

“7. člen (osnovni koncept načrtovanja prostora, stavb, objektov in javnih površin ter ostalih površin) [...] (3) Na območju OPPN se največji meri ohranja zgodovinska zasnova naselja Škocjan v kulturni krajini. Za staro jedro je predviden notranji razvoj naselja: gradnja in prenova objektov, v smislu energetske sanacije in izboljšanja kvalitete bivanja v stavbah. Nove stavbe povzemajo značilne tipološke vzorce – avtohtono arhitekturo, ki ni podrejena novim materialom in sodobnemu načinu bivanja.” (Savaprojekt, 2015, stran 9) OPOMBA: Tipologija lahko opredeljuje rabo in gabarite, avtohtonost naj se kaže v materialu, OPPN pa v nobenem primeru ne more določati, kaj je primeren način bivanja, saj je to osebna izbira in pravica posameznika. Arhitektura sama je ponavadi, če želi biti uporabna, podrejena novim materialom in načinom bivanja. “15. člen (splošni pogoji – velikost, oblikovanje) Za celo območje OPPN veljajo za ureditev in oblikovanja kubusov osnovnih stavb naslednji splošni pogoji: [...] (3) Oblikovanje: - dopusti se izvedba izzidka kot fasadnega poudarka vhoda podolgovate pravokotne oblike, s tem, da se izvede ver-

tikalno skozi vse etaže objekta in se v mansardnem delu zaključi s frčado; (4) Višinski gabariti: - absolutna maksimalna višine ene etaže se upošteva računska maksimalna višina 3,3 m, za določitev merjena od kote ﬁnalnega tlaka spodnje etaže do kote ﬁnalnega tlaka naslednje etaže. (5) Strehe: - ni dovoljena osvetlitev s strešnimi okni. [...] (11) Oblikovanje fasad: - Okenske in vratne odprtine na fasadah morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene ter umeščene v razmerju do celotne fasade.” (Savaprojekt, 2015, stran 9) OPOMBA: V 15. členu, ki podaja splošne smernice za oblikovanje prostora, se kot pozitivne usmeritve navajajo ravno tiste, ki so trenutno v prostoru najbolj moteče in tuje, npr. izzidek kot fasadni poudarek vhoda. S prepovedjo uporabe strešnih oken se spodbuja nelegalno poviševanje mansard, ki je prav tako stalna praksa in rezultira v različnih strehah (naklon, višine, število kapi itd.). S predpisom o simetričnih vertikalnih členitvah na fasadi je podobno. Predpisan višinski gabarit onemogoča gradnjo dvovišinskih prostorov in ni v skladu s predpisi o višinah prostorov, kadar gre za trgovske, gostinske, obrtne ali javne objekte.

“16. člen (posebni pogoji - posebej izpostavljenih stavb)

ga je smiselno razmišljati o vkopu športne dvorane ter omogčanju dodatnega prostora za otroška igrišča. Zadnji v nizu predlaganih objektov je parkirna hiša, zopet pravokotni gabarit dimenzij 50x18x3 m, prav tako na hribu, kjer že dominira OŠ. Posegi so preveliki, nekateri celo nesmiselni (PH) in predvidevajo preobsežne izkope v teren, ki so ekonomsko neupravičeni.

“28. člen (javna parkirišča in parkirna hiša) (1) Na območju OPPN se načrtuje disperzna ureditev parkirnih površin z označenimi parkirnimi mesti (PM). Predvidi se ureditev obstoječih PM in načrtuje se nova (predvsem) javna PM in parkirna hiša (PH), ki so locirana: - na severu območja so: P4, P6 in P15; - na zahodu območja so: P8, P16, P17, P18 in PH76 (od tega je novih 92 PM); - v osrednjem delu območja so: P8, P9, P10, P44, KP7, 2 x KP3 in na trgu T začasno 40 PM (od tega je novih 54 PM/94PM); - na jugu območja so: P14, 2 x P5, P9, P3 in P4 (od tega je novih 19 PM). Zgoraj navedene lokacije PM imajo enako oznako v graﬁki. (2) Severno od predvidene ŠD je načrtovana lokacija za javno PH/76. (3) PH se lahko umešča v vse novogradnje na območju OPPN, z upoštevanjem ostalih določil tega odloka, v kolikor to omogoča teren in ne presegajo v nobenem primeru 50 % neto površine tangiranega objekta.” (Savaprojekt, 2015, stran 19)

(1) V tabeli so urbanistično - arhitektonski pogoji (največja velikost in umestitev) za posebej OPOMBA: Javna parkirišča so že sedaj izpostavljene stavbe na območju OPPN: umeščena povsod, kjer se pojavi malo javneTabela levo spodaj (Savaprojekt, 2015, stran 14) ga prostora, kar je ena glavnih preprek za razvoj trga kot središča naselja. Nadaljna OPOMBA: OPPN predpisuje umestitev nove razpršena obravnava parkiranja je dvorezna, večnamenske dvorane PIRC z maksimalnim saj pomeni še več povoznih površin na račun gabaritom 50x30X5 m, volumen pravokoten javnega prostora. Hkrati je Škocjan tako majhin nečlenjen. Stavbe grajene v terenu z naknen kraj, da je gradnja parkirne hiše popolnolonom nad 10 stopinj (ponekod nad 25 %) bi ma nesmiselna iz več vidikov, od umeščanja morale smiselno slediti topograﬁji terena. Sle- takšnega objekta v prostor, do ekonomske di umestitev nove športne dvorane, gabarita nerentabilnosti. Problem parkiranja je tu bolj 50X30X12 metrov, na plato, kjer je že sedaj sistemska kot prostorska težava. osnovna šola z vrtcem. Takšen gabarit pov- Gradnja podzemne garaže je prav tako sporsem zasede preostanek prostora na platoju, na iz vidika posega v prostor in iz ekonomkjer je OŠ in s svojo višino bistveno spremeni skega stališča. V vsakem primeru pa velike veduto na Mastni vrh. Stavba OŠ je sicer na- prazne parkirne površine že sedaj delujejo jvečja v občinskem središču, volumen je člen- kot negativne dominante v prostoru, sploh na jen in nizek. OŠ in vrtec sta za 16 m nadmor- izpostavljenih platojih, kot je novo parkirišče ske višine nad nivojem trga s cerkvijo in tvorita za osnovno šolo, glavni trg, šolsko igrišče, ki skrajni rob zazidave v hribu. Zaradi naštete- se prav tako občasno uporablja kot parkirišče.

IDEJNA ZASNOVA URBANIZMA

61: Bukov gozd na Mastnem hribu

62: Pogled na Škocjan z Mastnega hriba

63: Dostopi po strmem gozdnem terenu

64: Barake v vrtači, naravni naklon terena je izkoriščen za amﬁteater v naravi

65: Skupni zunanji prostori na gozdnih jasah

66: Načrt Baze 20 v Kočevskem rogu

REFERENČNI PRIMERI Urbanizem Značilnost naselja Škocjan je gručasta neurejena zazidava. V Občini Škocjan najdemo še več podobnih gručastih, razloženih in razpotegnjenih vasi in zaselkov. Delno razpored hiš odgovarja na naravne danosti, delno je pogojen z dostopi. Izrazit odgovor na naravne danosti in odvisnost posameznega objekta od točke dostopa lahko najdemo v razporedu barak Baze 20 v Kočevskem rogu. Baza, danes spomenik državnega pomena, je zrasla v letih 1943-44 in je edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi. Prostor je v njenih 26 barakah našlo do 180 oseb. Gradnja je potekala hitro in na skrivaj, objekti so majhni in preprosti. Zanimivo pa je, da so, kljub naglici in težkim razmeram, namenili največ pozornosti prav

umeščanju barak v prostor. Da bi ostale čim bolj skrite, stojijo na robovih vrtač, med balvani in smrekami, pod previsi - njihov razpored je dobro premišljen, čeprav daje vtis naključnega. Še bolj presenetljivi pa so prostori, ki so se ustvarili med barakami. V tem majhnem naselju najdemo vse, od skupnega dvorišča, prostora za druženje, jedilnice, do amﬁteatra na pobočju vrtače, ki se konča s teraso barake - jedilnice. (Dolenjski muzej, Kočevski rog - Baza 20, http:// www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/, 5.6.2016)

Nadaljevanje te misli je kasneje izvedel arhitekt Oton Jugovec, ki je zasnoval leta 1990 zgrajen spominski objekt - Centralni objekt Kočevskega roga.

Drobljenje programa in umeščanje novih volumnov po terenu (1. faza)

Mastni hrib

Trg

Potok Radulja

Sledenje terenu

URBANISTIČNI KONCEPT MED MESTOM IN VASJO JE TRG Prvotno je naloga obsegala le arhitekturno zasnovo novega kulturnega centra. Kasneje se je izkazalo, da bi to pomenilo parcialno reševanje problematike trškega jedra in da je bolje upoštevati čim več parametrov (okolje, navezava na obstoječe, programske potrebe), da bi prišli do trajnostne rešitve. Območje obdelave se je s tem razširilo na večji del trškega jedra Škocjana, hiše pa so z novo urbanistično ureditvijo dobile drugačen kontekst.

so podelili tudi vasem. Zaradi sprememb v gospodarstvu so v 19. stoletju trgi propadli, po letu 1994 so nekatera tržna naselja postala sedeži občin. (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Trg_(naselje)).

Večino časa je trg v Škocjanu le parkirišče, omejeno s cerkvenim zidom, z vrsto dreves in občinsko stavbo, z avtobusno postajo, sušilnico sadja, žičnato ograjo, servisnimi dvorišči in gostilno. Da bi Škocjan postal trg, je potrebno Koncept naloge temelji na povezovanju, vzpostaviti prostor srečevanja, druženja, kulture, pogovora, igre, ... kvalitetni javni prostor, dostopnosti in izobraževanju. obdan z zaledjem javnih programov. V trškem Besedna zveza Trško jedro Škocjana priča jedru Škocjana je prav trg tisto, česar najbolj o tem, da ta kraj včasih ni bil samo naselje, primanjkuje. ampak čisto pravi trg. Trg v srednjem veku je pomenil predvsem pravico do trgovanja, v Naloga ga poskuša znova vzpostaviti in os12. in 13. stoletju, so začeli načrtno ustanav- misliti, predvsem s preusmeritivijo parkiranja, ljati naselja s tržnim prostorom. V Sloveniji novo programsko shemo in navezavo zunanje so trgi zrastli v 14. in 15. stoletju, pravico pa ureditve trga na glavne pešpoti v prostoru.

1. DROBLJENJE PROGRAMA Zaradi obsežnih programskih zahtev, in sicer drobne morfologije naselja, je umeščanje enotnih volumnov pregrob poseg. Program je zato razdeljen v več ločenih objektih pravokotnih gabaritov, ki sledijo oblikovanosti terena in zaključujejo obstoječo pozidavo. Objekti so razporejeni smiselno glede na program: v bližini šole sta športna dvorana in mladinski center, na trg je obrnjen vhodni del s kavarno in predavalnico, med njima pa leži večnamenska dvorana.

gozd

park

travnik

trg

sadovnjak

trg sejmišče

brv

potok

Obstoječe stanje

Povezovanje obstoječih ambientov

Ustvarjanje novih javnih prostorov

2. SLEDENJE TERENU

3. NOVA OS - OD GOZDA DO POTOKA

4. POVEZAVA OBSTOJEČIH AMBIENTOV IN USTVARJANJE NOVIH

Zaradi velike višinske razlike od trga do šole so stavbe nanizane po terenu tako, da poudarjajo oblikovanost terena in naravne atribute krajine ter ne zakrivajo vedut s trga proti gozdu in obratno. Volumna športne in večnamenske dvorane sta zaradi velikosti in dostopov vkopana v teren, medtem ko so spremljevalni objekti paviljonske zasnove.

Skozi naselje vodi regionalna cesta, ki se ji tik pred vstopom v strogo jedro pridružita dve lokalni. Tri poti so logična posledica razslojenosti naselja na 3 višinske nivoje. Vse tri so namenjene tako pešcem kot motornemu prometu. Do težav prihaja na ožinah, skozi katere pelje šolski avtobus, regionalna cesta pa je preprosto nevarna za otroke, ki jo prečkajo na poti v šolo. Med trgom in šolo ni nobene druge poti, ki bi otrokom zagotovila varen prihod do šole ali dostop do igrišča/gozda prebivalcem v popoldanskem času. Nova ureditev vzpostavlja povezavo za pešce med gozdom na Mastnem hribu in potokom Radulja v dolini. Ker je pot od gozda do vode relativno dolga, je urejena tako, da novi objekti deﬁnirajo »ulico« in se z njo prepletajo.

Nova os - od gozda do potoka

“Ulica” poveže več različnih obstoječih in novih ambientov: od svetlega gozda preko travnika do igrišča, od tam v park, skozi mladinski center, mimo pašnika, ob dvorani, čez javni sadovnjak na trg, od tam spet v park in na koncu čez potok. Hkrati z umeščanjem novih objektov omogoča dostop do vseh naštetih prostorskih kvalitet. Pot ki nastane je tematsko raznolika in lahko služi kot šolska učna pot, rekreacijska površina, sprehajalna pot, turistična zanimivost in še kaj.

PROGRAMSKA SHEMA Obstoječe

IZOBRAŽEVANJE ZASEBNE STORITVE RELIGIJA JAVNE STORITVE KULTURA P

PARKIRANJE

RUŠITEV V 1. FAZI RUŠITEV V 2. FAZI

P P

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE E TR TRG_avtorica: RG a RG_a RG_ R Katja Martinčič_mentor: ič_mentor: mentor: prof. prof p of. dr. dr A Aleš Vodopivec_somentorica: opive o pive pivec_ ve e ec mentorica ca: mag. g. d doc. Anja Planišček_Leto vpisa isa a na fakulteto: 2009 2 2009_Kraj in leto izdelave dela ela elav ave magis ave ma magistrskega dela: Ljubljana, 2016

PROGRAMSKA SHEMA

Faza 1

Faza 2

Kulturni program dobiva nove prostore, parkiranje se smiselno omeji in da prostor javnim površinam.

Poleg kulturnega se širi tudi športni in prostočasni program, ki ugodno vpliva na javne prostore, ki se vežejo nanj. Trg dobi zaključeno podobo. S selitvijo javnih storitev na Glavni trg in ukinjanjem parkiranja, se dogajanje v naselju lahko koncentrira na en večji skupni prostor.

IZOBRAŽEVANJE

ZASEBNE STORITVE

RELIGIJA

JAVNE STORITVE

KULTURA

PARKIRANJE

ŠPORT P

PARKIRANJE

RUŠITEV V 2. FAZI

URBANISTIČNA ZASNOVA Faznost Urejanje prostora poteka v dveh fazah, ki sta zasnovani tako, da se koncept ohranja tudi v primeru, če se izvede samo prva faza. Ta predstavlja izgradnjo razvojnega centra PIRC in osnove za Mladinski center, večino urbanističnih posegov v cestni režim in parkiranje, vzpostavitev nove peš povezave od Radulje do Mastnega Vrha, uvedbo pokrite in odprte tržnice, preureditev glavnega trga in vzpostavitev novega – Metelkovega trga. Druga faza je odvisna od rušitve sušilnice sadja, ki jo trenutno uporablja Kmetijska zadruga. Ko se bo ta preselila na drugo lokacijo, bosta celotna severna stranica trga in z njo sam trg nedeﬁnirana. Druga faza zato predlaga umestitev paviljonskega objekta na severni rob trga, ki tako zaključi eno prostorsko celoto – tlakovani trg – in določi drugo, kontrastno – park med sadnimi drevesi (javni sadovnjak). V to stavbo se preselijo pošta, banka in turističnoinformacijski center. Hkrati služi kot servisni objekt za dogodke na trgu (sanitarije).

preko vhodnega dela, hkrati pa se pogled proti gozdu v ozadju ohranja. Na južni strani novega objekta v prvi fazi še vedno stoji nekdanja sušilnica sadja, ki zapira zahodno stranico trga z gospodarskim dvoriščem. Objekt močno vpliva na izgled trga in v prvi fazi onemogoča njegovo širitev. Ker program razvojnega centra v originalu ne vsebuje prostorov za mlade, čeprav je njihovo pomanjkanje velika težava, se ob pot od Metelkovega trga do šole umesti še tretja stavba – mladinski center. Ta je v prvi fazi le ploščad s streho, ki omogoča igro, druženje in izvajanje delavnic. Ker je v neposredni bližini šole, ga lahko ta uporablja za učne ure v naravi, izven šolskega časa pa je namenjen aktivnostim po izboru mladostnikov, knjižnici pod krošnjami, piknikom itd. Volumna večnamenske dvorane in mladinskega centra sledita geometriji osnovne šole. Šola v prvi fazi poskrbi za sanacijo severne stene obstoječe telovadnice in ureditev igrišča.

Faza 1 Z rušitvijo stare kmetije med stavbo občinske uprave in Metelkovim domom se sprosti parcela, namenjena za gradnjo Podeželskega izobraževalnega in razvojnega centra (PIRC), ki se ga – zaradi velikosti gabarita in strmega terena – členi na dva volumna. Prvi – vhodni del s kavarno in predavalnico – nadaljuje geometrijo stavb, ki stojijo na ravnem osrednjem platoju in skupaj z občinsko stavbo in metelkovim domom ustvarja nov trg (Metelkov trg). Drugi del – večnamenska dvorana s servisi in pisarnami – je porinjen v ozadje in potopljen v teren tako, da je dostop v dvorano možen še vedno naravnost z nivoja trga

OBSTOJEČE STANJE

venega doma, hkrati pa avtomobile umakne iz prvega plana in sprosti glavni trg. Faza 2 Druga faza je, kot rečeno, odvisna od rušitve sušilnice sadja. Šele z njeno rušitvijo se lahko glavni trg primerno poveže s PIRC-em in potjo proti Mastnemu hribu. Paviljonski objekt, ki se ga umešča na rob glavnega trga, dopolni niz, ki ga začenja gostilna Marinčič na jugu in konča vhodni del PIRC-a na severu. Z njim trg pridobi četrto fasado in zaključene ambiente. V drugi fazi se predvidi nova športna dvorana poleg osnovne šole, a se volumen do polovice vkoplje v teren, tako da je njegova končna višina pol nižja od šole, s tem pa pridobi prostor za igrišče na strehi. Volumen je potisnjen nazaj, kolikor mu dopušča parcelna meja in tako pridobimo pred dvorano še prostor za šolski park oziroma igrišče vrtca. Z umikanjem volumna stran od roba platoja se izognemu nadaljevanju dolgega niza šolskih objektov na robu terena.

V prvi fazi se izvede tudi sprememba avtobusnih postajališč. Stavba, ki je trenutno namenjena ustavljanju avtobusa, se spremeni v pokrito tržnico, postaja pa se premakne ob cesto. Tako avtobusu ni več treba voziti čez trg. Postaja za v drugo smer je nekoliko naprej ob regionalni cesti proti severu, kjer je tudi avtobusno počivališče. Pokrita tržnica se ob lepem vremenu razširi na trg, ki ga bolj kot stavbe določajo lipe. Trenutno je trg namenjen avtomobilom, kar se spremeni z uvedbo novega parkirišča za Metelkovim domom, ki je prav tako dostopno z regionalne ceste in poskrbi za servisne dostope do Metelkovine, PIRC-a, stavbe občinske uprave in zdravst-

Pot se zdaj nadaljuje ob športni dvorani naprej proti gozdu na zahodu, na vzhodu se Metelkov trg prelije čez cesto in steče v pot, ki vodi po bregu Radulje do brvi čez potok. Predviden je še en poseg v prometno ureditev, ki je neodvisen od faznosti. V sklopu objektov župnišča južno od cerkve so za rušenje predvidene stare učilnice in delavnice, ki stojijo tik ob cesti proti Mastnem Vrhu. Z odstranitvijo tega objekta se pojavi možnost razširitive ceste. Objekt se nadomešča s Knobleharjevim parkom, ki postane meja med cesto in dvoriščem župnišča – otroškim igiščem v času oratorija in verouka.

PRVA FAZA: Sanacija severne stene OŠ, Podeželski in razvojni center PIRC, Metelkov trg, Tržnica, avtobusno postajališče, sprememba parkirnega režima, pot čez Raduljo

DRUGA FAZA: Pot na Mastni hrib, Športna dvorana, Otroško igrišče, Sadovnjak, Paviljon za storitve, povezava med Metelkovim in Glavnim trgom, navezava na obstoječe poti v prostoru

KARTA POSEGOV

POT NA MASTNI HRIB

ŠD (k + p + s)

OTROŠKO IGRIŠČE

MC (p)

PIRC (p + 1)

METELKOV TRG

JAVNI SADOVNJAK

PAVILJON

POT OB RADULJI

GLAVNI TRG

KNOBLEHARJEV TRG

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. of. dr. Aleš Vodopivec_somentorica: mag. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

Vizualizacija: Glavni trg zaključuje paviljon na levi strani. Z desne se nanj odpre pokrita tržnica v bivši avtobusni postaji, v senci dreves so privezi za konje. Tlak na osrednjem delu je robusten in trpežen, da lahko gosti kar največ različnih prireditev - od veselice do srečanja traktoristov ali konjenikov.

TRIJE TRGI, TRIJE PARKI Po končani drugi fazi so v Škocjanu trije novi uredi dostope in navezave na mimoidoče poti. trgi, ki ustvarjajo različne ambiente in možnost Po rušitvi sušilnice se Glavni trg poveča proti travniku na zahodu, vendar osnovna delitev za izvajanje različnih dejavnosti. na osrednji del in priključene poti ostaja zaraMetelkov trg nastane med Metelkovim do- di obstoječe zasaditve. Na zahodu se umesti mom, občinsko stavbo in vhodnim delom v nov paviljon, ki nudi prostor storitvenim denov kulturni center PIRC. Je pravokotne ob- javnostim in sočasno zagotavlja osnovno inlike in se izteče proti cesti. Z Metelkovega trga frastrukturo za dogajanje na trgu (javne sanise vstopa v Metelkov dom in PIRC, zato služi tarije, izposoja koles, ...). predvsem kot predprostor kulturnih ustanov. Ob servisni fasadi občinske stavbe se zasadi Knobleharjev trg nastane na mestu neknova drevesa, pod njimi pa uredi prostor za danjih učilnic v sklopu objektov župnišča. Z parkiranje koles. Trg se na vzhodni strani pre- rušitvijo stavbe se v tem delu sprosti ozek lije preko ceste v pešpot, ki vodi do Radulje. vozni pas proti šoli. Uredi se novo tlakovanje, Na zahodni strani se nadaljuje v vhodno avlo ki nekoliko upočasni promet, saj na tem meskulturnega doma in še naprej, v predprostor tu cesto prečka pot od cerkve do župnijskedvorane. Po rušitvi sušilnice sadja, se pov- ga doma. Stavbni otok se zdaj zaključi z novieže z novim, večjim Glavnim trgom. Ambient mi drevesi, ki dvorišče omejijo od ceste in Metelkovega trga je intimnejši in bolj zaprt, ga ščitijo pred hrupom. Del trga na dvoriščni primeren za manjše kulturne prireditve in celo strani je zasajen s travo. Trg ustvarja zaledje glasbene nastope. dvorišču, kjer se igrajo otroci in nudi možnost za umeščanje kipa Ignacija Knobleharja, ki Glavni trg se prav tako osvobodi parkiranja trenutno stoji pred cerkvijo. in pretlakuje ter uredi tako, da se po potrebi nanj lahko razširi pokrita tržnica z vzhodne strani. Trg je namenjen najširši paleti dejavnosti, od prirejanja veselic, do srečanja konjenikov, Poleg urbanih ureditev se predvidi tudi dozato mora biti ureditev univerzalna in prepro- datne zelene poršine, ki nudijo možnost prossta, tlak pa odporen. Ohranja se obstoječe točasnih aktivnosti v naravi, izobraževanja in lipe, ki trenutno obkrožajo trg, na novo pa se počitka.

Otroško igrišče, ki po umestitvi nove športne dvorane nastane na ploščadi ob osnovni šoli, je namenjeno vsem otrokom in njihovim staršem tudi v popoldanskem času. Ob njem poteka sprehajalna pot, ki je del širše ureditve. V primeru, da bi ga bilo potrebno ograjevati, se ga samo do takšne mere, kot jo zahteva predpis glede na število otrok v vrtcu, ostalo je še vedno na voljo za prosto uporabo. Javni sadovnjak nastane na mestu nekdanje sušilnice sadja in je sadovnjak starih sort jablan, ki so bile značilne za dolenjsko regijo. Sadovnjak je tako razstava posebnih drevesnih vrst in hkrati izobraževalni pripomoček. Med drevjem so urejene tudi površine za sedenje, branje in igro, kot celota zasnovane v obliki amﬁteatra v zelenju. Učna pot ob Radulji je nadaljevanje pešpoti preko Metelkovega trga po bregu do potoka. Pot se uredi z minimalnimi posegi v teren, v razlivnem območju Radulje pa je dvignjena nad terenom, vse dokler ne prečka potoka v obliki brvi. Pot ob Radulji je namenjena domačinom, sprehajalcem in turistom. Primerna je tudi za izvajanje šolskih dejavnosti na prostem, preučevanje močvirja ob Radulji, športne aktivnosti ipd.

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE E TR TRG_avtorica: RG a RG_a RG_ R Katja Martinčič_mentor: ič_mentor: mentor: prof. proff. dr. dr A Aleš Vodopivec_somentorica: opive o opivec_s pive ve e ec_ mentorica ca: mag. g. d doc. Anja Planišček_Leto vpisa isa a na fakulteto: 2009 2 2009_Kraj in leto izdelave dela ela elav ave magis ave m magistrskega dela: Ljubljana, 2016

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE E TR TRG_avtorica: RG a RG_a RG_ R Katja Martinčič_mentor: ič_mentor: mentor prof. mentor: prof p of. dr. dr A Aleš Vodopivec_somentorica: opive o opivec_ pive ve ec_ mentorica ca: mag. g. d doc. Anja Planišček_Leto vpisa isa a na fakulteto: 2009 2 2009_Kraj in leto izdelave dela ela elav ave magis ave ma magistrskega dela: Ljubljana, 2016

IDEJNA ZASNOVA ARHITEKTURE

67: Martinčičev kozolec, Dobrava pri Škocjanu

68: Oton Jugovec, Baza 20

69: Janez Lajovic, Hotel Prisank

70: Majda Dobravec-Lajovic, OŠ Kranjska gora

72: Grega Košak, Motel Grosuplje

71: Oton Jugovec, Kozolec

73: Oton Jugovec, Baza 20

REFERENČNI PRIMERI Arhitektura Izhodišča za arhitekturno zasnovo predstavljajo predvsem primeri ohranjenih kmečkih gospodarskih objektov, ki se nahajajo v bližnji okolici lokacije in njihove moderne reinterpretacije. Takšen pristop se v stroki še najbolj približa kritičnemu regionalizmu, ki ga v našem okolju predstavljajo arhitekti Oton Jugovec (Kozolec, Dobrava pri Škocjanu, Baza 20, Kočevski rog), Janez Lajovic (Hotel Prisank, Kranjska gora), Majda Dobravec-Lajovic (Osnovna šola Kranjska gora) in Grega Košak (Motel Grosuplje, Grosuplje). Oton Jugovec Kozolec ali zaščitna stavba arheoloških ostalin Gutenwertha na Otoku pri Dobravi iz leta 1973 je eden izmed izrednih v Jugovčevem opusu. Maruša Zorec opiše streho kot poseben arhitekturni element, preko katerega arhitekt stopa v stik z naravo: »Z vedno novo, inventivno in drzno konstrukcijsko zasnovo poudarja lebdenje strehe nad terenom. Streha je arhetip, je horizontala in kot taka element, s katerim se Jugovec približuje naravi. Zaščitna stavba nad arheološkimi ostalinami Gutenwertha je po svoji čisti pojavni obliki neke vrste simbol in hkrati iniciacija tega zadnjega in hkrati najbolj kompleksnega obdobja njegovega ustvarjanja. Arhitektura je reducirana na svoje bistvo, da nosi in varuje, minimalistično drzna konstrukcija omogoča strehi, da konzolno lebdi nad travnato površino. Horizontala strehe se staplja s horizontalo dolenjske ravnine ob Krki. Streha na otoku je forma, ki napravi nevidno vidno.« (Teržan, Pogledi, let. 6, št. 13-14,2015) Vez med arhitekturnim objektom in naravo, ki je na Otoku prisotna v obliki dialoga med lebdečo streho in poplavnim poljem Krke, se v osrednjem objektu Baze 20 kaže kot prelivanje notranjega prostora v divjino Kočevskega gozda.

Spominski objekt v Bazi 20 je bil končan leta 1988. Hiša vzpostavi dialog z divjino gozda preko razgibane konstrukcije v notranjosti in velikih steklenih površin. Objekt je razdeljen na dva trakta, ki sta umeščena med dve vrtači na gozdnem robu tako, da se odpirata proti gozdu in svetlobi. Princip gradnje je soroden barakam Baze 20, ki so le rahlo položene na teren in ga včasih tudi previsevajo. Zasnova strehe sloni na principu odprte lesene konstrukcije dvokapnice in je avtorska interpretacija kozolca – toplarja. (Teržan, Pogledi, let. 6, št. 13-14,2015) Janez Lajovic Hotel Prisank v Kranjski gori (1961-1962) je bil eden prvih in najkvalitetnejših primerov slovenskega regionalizma. Leta 2003 so ga kljub prizadevanjem strokovne javnosti porušili. “Oblikovanje volumna sledi krajinskim značilnostim naravnega zaledja. Kompaktna zasnova javnega programa za razvejanim spalnim traktom deﬁnira javni ambient pred hotelom in pojavni prostor za njim, ki je orientiran na smučišče. Kvaliteta regionalizma je moderna obravnava tradicionalnih elementov arhitekture (streha) in materialov (les). Izpostavljen element lesne zveze poudarja motiv lebdeče strehe, ki povezuje volumne v celoto. Lesena obloga strukturira fasado v vertikalnih pasovih.” (Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70, Ljubljana 1999/2000, str. 31)

derne arhitekture med leti 1945 - 70, Ljubljana 1999/2000, str. 32) Grega Košak Motel Grosuplje je še eden od primerov regionalne arhitekture. Subtilno je umeščen v krajino, tlorisna zasnova pa je izredno funkcionalna. Likovna prepričljivost temelji na dežnikasto razpirajoči se leseni konstrukciji strehe. Volumetrična zasnova, povezovalna streha in izvirna lesena konstrukcija so reinterpretacija značilnosti dolenjske arhitekture. (Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945 - 70, Ljubljana 1999/2000, str. 31)

Kritični regionalizem se je začel pojavljati kot arhitekturni koncept po letu 1980. Kmalu po opredelitvi izraza je njem začel pisati Kenneth Frampton. Arhitektura kritičnega regionalizma se navezuje na lokacijo, klimo in čas, v katerem nastane. Tisto, kar zaznamuje lokacijo pa je svetloba, taktilnost materiala, občutek domačnosti, varnosti in zavetja. Arhitektura ni le infrastruktura, ampak prostor osebne svobode, prostor prebivanja. Spoštuje avtentičnost okolja in kulture, a razlikuje med poglobljenim razumevanjem tradicije in naivnimi poskusi oživitve izgubljenega podeželskega stila. Priznava modernizacijo v smislu napredka in novosti, a zavrača nepremišljene prilagoditve sodobMajda Dobravec-Lajovic “Osnovna šola Kranjska gora je kvaliteten nim zahtevam. Ne sodeluje v krogu globalneprimer regionalne arhitekture. Razgibanost ga kapitalizma, ki briše avtohtonost prostora. volumnov, strešni nakloni, lesne zveze in (Frampton, 2007) uporabljeni materiali prevzemajo značilnosti tradicionalnega stavbarstva v danem okolju, Kritični regionalizem sprejema napredek in inmedtem ko daje tlorisna zasnova in oblikovan- ovativne rešitve oz. izboljšave, ki jih prinaša. je notranjosti prednost funkciji prostora.” (Evi- Hkrati pa upošteva znanje, ki se je tekom časa denca in valorizacija objektov slovenske mo- izoblikovalo v nekem prostoru z razlogom.

NAČRT: Oton Jugovec, Baza 20, Situacija (Vir: Čelik, M.,Vardjan, M. 2013. Pod skupno streho. Ljubljana: MAO)

74: Kontrast med vertikalnimi koruznimi klasi in gosto krošnjo hrasta doba 75: Plastenje horizontal, vertikal in mreže ustvarja igro med svetlobo in senco

76: Krošnja 77: Kozolec

ARHITEKTURNI KONCEPT V KROŠNJI DREVESA V jedru Škocjana je težko izpostaviti arhitekturne kvalitete, na katere bi lahko navezali oblikovanje novih objektov. Obratno, obstaja nevarnost, da bo vsak naslednji poseg deloval kot nov tujek v prostoru. Hiše niso oblikovane od zunaj ampak od znotraj navzven. Fasade so na koncu le posledica notranjih ambientov in konstrukcijske zasnove. Ker so stavbe razložene po terenu in se neločljivo povezujejo s potjo od trga do šole, skušajo čimbolj slediti naravni topograﬁji in postaviti v ospredje naravo: krajino in razglede. Kot izhodišče služijo ambienti, ki jih najdemo v starih dolenjskih gospodarskih objektih (ko-

ruznjaki, kašče, sušilnice hmelja/sadja, zidanice) - določili so materialnost in konstrukcijsko logiko objektov. To so prostori, ki jih objema lesena konstrukcija, skozi katero pada v prostor mehka svetloba z vseh smeri. Nikoli niso čisto svetli, pa tudi popolne teme ni.

1. NARAVA

V samem jedru Škocjana je, kot rečeno, težko najti kvalitetne grajene prostore, na katere bi se opirala nova arhitekturna zanova. Kljub temu pa ima vaško okolje prednost neposrednega stika z naravo. Trg leži med tremi Hiše so postale lesene košare, vstavljene v različnimi naravnimi ambienti: gozd, travnik in potok. Novi objekti so zasnovani kot del poti trden ovoj, kadar je hiša vkopana, ali narahlo položene na teren, kadar ni. Pros- skozi naravo. tor, ki nastane med trdno in mehko opno, postane hodnik, ki omogoča krožno pot po Ob vsaki novi stavbi se pojavi tudi nov naraobjektu in prelivanje programov. Včasih je vni ambient (park, sadovnjak, forma viva, dreto kavarna, drugič razstavni prostor, tretjič vored), ki zgolj nadaljuje in poudarja tisto, kar galerija. Vsi objekti so iz lesa, betona in vidne je v prostoru že prisotno. Bolj ko so objekti opeke. Strehe so ravne ali enokapne, glede oddaljeni od trga, bolj se umikajo med krošnje na program in potrebo po svetlobi, so predrte dreves. Ko so le-te polno olistane, so jasno vidne le še fasade na trgu. s svetlobniki ali zazelenjene.

78: Prostor med zunanjim ovojem in notranjim volumnom (Martinčičev kozolec, Dobrava pri Škocjanu)

2. TRADICIJA Po okoliških vaseh in poljih še najdemo posamezne primere gospodarskih objektov, kot so kozolci, koruznjaki ipd., ki pričajo o nekdaj prisotnem znanju in razumevanju narave. Skoraj vsaka družina je imela nekdaj svoj kozolec, ki ga je izdelala sama ali s pomočjo lokalnega mojstra. Hrast se je posekal že pozimi, v času padajočih luninih lokov, potem pa počakal do pomladi dvignjen od tal, da ne bi kasneje popokal. Odvisno od debeline, se je kasneje, že nažagan, še dolgo sušil. Tramovi kvadratnih prerezov so vzeli še največ časa. Arhitektura, ki je nastala z zlaganjem lesenih elementov, je popolnoma sledila svoji funkciji - največkrat sušenju in varovanju pridelka (sena, sadja, hmelja, žita, ...). Ločevanje posameznih slojev med sabo za zagotavljanje zračnosti in osončenosti se kaže kot plastenje različno gostih mrež. Med zunanjo in notranjo opno nastane prostor, ki deluje kot senčna loža, pokrita terasa, prostor, kamor se skriješ, od koder imaš pogled daleč na okoli. Zelo podobno tistemu občutku, ki ga ima človek, ko sedi v krošnji drevesa.

Novi objekti že s svojo pozicijo na strmem bregu, poraslem s travniki in sadnimi drevesi, sledijo naravi kot pravilu. Z oblikovanjem pa povzemajo elemente tradicionalnega izročila in jih reinterpretirajo glede na novo vsebino.

stikovanja dveh elementov na materialnost. Objekti so zbir konstrukcijskih rešitev iz lesa, ki uporabniku nevsiljivo podajajo znanje in občutek o materialu.

Hiša kot prostor učenja Kulturni domovi, športne dvorane in upravne Vmesni prostor postane galerija, prosto prit- stavbe so ponavadi objekti z neﬂeksibilno ličje se zlije s trgom in ustvarija krožne poti, zasnovo, odprti le v času obratovalnih ur in za lesena opna postane fasada, senčilo in per- določene skupine uporabnikov. gola, lesena mreža zavetrovanje večnamenske dvorane, ... Da bi novi objekti čimbolj spodbujali neformalne oblike druženja, so vsi oblikovani tako, da se odpirajo neposredno na javni pros3. LESENA HIŠA - UČNI PRIPOMOČEK tor (trg, park, igrišče, travnik). Hiše služijo kot postaje v naravi, kjer lahko obiskovalec opazuje okolico, izvaja različne aktivnosti, se Hiša kot učilo Danes, ko se les zopet vzpenja kot gradbeni umakne v samoto ali sodeluje v skupini. Dostmaterial, je znanje, ki je izginilo pred leti, zno- opnost in odprtost sta bistveni predvsem za va postalo zanimivo. Čeprav so se tehnološki programe, kot je podeželski razvojni center in postopki spremenili, je osnovno razumevan- mladinski center. je materiala še vedno nujno, da bi si lahko predstavljali, kako iz njega graditi. Hiše so 4. ODNOSI MED OBJEKTI tudi iz tega razloga zasnovane transparent- V ureditvah urbanih središč je skoraj bolj kot no, konstrukcijske poteze so jasne in deﬁnira- same stavbe pomemben zunanji prostor, ki jo notranji prostor. Zaradi različnih razponov ga soustvarjajo. Objekti so zato zasnovani kot se pojavljajo različne strešne konstrukcije, poudarki zunanjim ambientom, ki jih poskušaobtežbe vplivajo na prereze stebrov in način jo nadaljevati tudi v notranjosti.

NADSTROPJE mc VEČNAMENSKA DVORANA

DVORANA

VHODNI DEL

paviljon PRITLIČJE VEČNAMENSKA DVORANA Metelkov dom občina

SANITARIJE SERVISI KOMUNIKACIJE MOŽNE RAZLIČNE RABE

UMEŠČENOST OBJEKTA

PROGRAMSKA SHEMA

Vizualizacija: Podeželski izobraževalni in razvojni center PIRC - dostop z Metelkovega trga

Podeželski izobraževalni in razvojni center PIRC Škocjan

Volumen stavbe je členjen na dva manjša dela, ki sledita geometriji okolice, tako da se med njima ustvari trapezasto dvorišče, presekano s toplo povezavo med vhodnim delom in dvorano. Delitev na dva dela približa velikost volumnov obstoječim v prostoru in omogoča deljeno rabo objekta. Prvi, vhodni del, vsebuje sprejemnico, garderobe in sanitarije za obiskovalce na severni strani, kavarno in prodajne pulte za izdelke lokalnih obrtnikov na jugu. V nadstropju sta dve pisarni za zaposlene in predavalnica z razgledom na oba trga. Vhodni objekt predstavlja tudi tretjo fasado Metelkovega trga. Ker je prostor trga relativno majhen, transparentnost fasade omogoča, da pogled kljub temu steče naprej proti zelenju. Iz vhodnega dela mimo recepcije je preko ogrevane povezave, ki se poleti lahko odpre na zazelenjeno dvorišče, dostop do dvorane. Ta je delno vkopana, v teren je vstavljena betonska školjka, vanjo pa gosta lesena konstrukcija. Dvorana je osvetljena iz vzhodne strani preko terase in z zahodne skozi svetlobni pas na strehi. Servisi, garderobe in WC-ji za nastopajoče so dostopni direktno s parkirišča na severovzhodni strani. Na južni strani so v pritličju delavnice za scenske mojstre in tehnike, ki so osvetljene preko vzhodne fasade.

Pisarne v nadstropjih na jugu in severu so osvetljene preko oken v polni steni z opečnato oblogo. Tribune v dvorani so izvlečne, oder je zložljiv. Dvorana se lahko zatemni ali odpre proti naravni svetlobi glede na vrsto prireditve. Konstrukcija vhodnega dela je lesena, postavljena na betonsko temeljno ploščo. Dodatno zavetrovanje lesenih okvirjev v pritličju je zagotovljeno z betonskimi stenami servisov. Konstrukcija dvoranskega volumna je prav tako kombinacija – vkopani del je betonski, vanj pa je vstavljena lesena mreža, ki s svojo gostoto, kljub razponu 27 m, deluje togo. Streha vhodnega dela je enokapnica, ki se odpira proti trgu, streha dvorane je deljena – sprednji del je enokapen z enakim naklonom, kot vhodni – kritina obeh je pločevina – drugi pa raven z ekstenzivno zazelenitvijo. Dvorana ima na severni strani strojnico za biomaso, ki oskrbuje oba dela objekta ter kasneje tudi paviljon na trgu.

Pot proti OŠ

teren

Oder

voj oju u leseno paličje v betonskem ovoju

Forma viva

Cerkev Dvovišinska avla Servisni dostop

Terasa

Metelkov trg leseno paličje in jedra

Glavni trg Glavni trg

ZASNOVA

Podeželski izobraževalni in razvojni center PIRC - dostop z Glavnega trga

DOSTOPNOST S TRGA

POGLEDI

POT

OSVETLJENOST

Vizualizacija: Podeželski izobraževalni in razvojni center PIRC - večnamenska dvorana

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko _Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: Martinči prof. dr. Aleš Vodo Vodopivec_somentorica: odopivec mag. ag. doc doc. oc. Anja ja Planišč P Planišček_Leto išček_Le _Leto vpis vpisa pisa na fakulteto ffakulteto: teto: 200 2009_Kraj 009_Kraj Kraj in let leto izdelave delave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

79: Detajl prezračevanja hleva, Dobrava pri Škocjanu

Vizualizacija: Vhodni del PIRC-a - kavarna in prodajne galerije v pritličju

Vizualizacija: Vhodni del PIRC-a - predavalnica/razstavišče v nadstropju vhodnega dela se lahko po potrebi zameji z akustičnimi zavesami

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko _Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: Martinč prof. dr. Aleš Vod Vodopivec_somentorica: odopive mag. ag. doc doc. oc. Anja nja Planišč Planišček_Leto nišček_Le _Leto vpisa vpis na fakultet ffakulteto: teto: 200 2009_Kraj 009_Kraj Kraj in le leto izdelave delave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

Vizualizacija: PIRC - pogled s tehničnega hodnika v večnamenski dvorani

Vizualizacija: Vhod v PIRC, dvovišinska avla in odpiranje predprostora na zeleni atrij

PIRC, JUŽNA FASADA, M 1 : 200

PIRC, SEVEROVZHODNA FASADA, M 1 : 200

PIRC, VZHODNA FASADA, M 1 : 200

Vizualizacija: Galerija v dvorani PIRC

80: Konstrukcijski detajl kašče za žito, Dobrava pri Škocjanu

LES KOT KONSTRUKCIJSKI MATERIAL

“Gradnja iz masivnega lesa je ena izmed najstarejših gradbenih tehnik. Les je naraven material pri katerem so lastnosi odvisne od pogojev rasti. Če želimo les uporabiti kot nosilni material v konstrukcijah, moramo poznati njegove mehanske lastnosti - predvsem njegovo trdnost. Pri lesenih strešnih konstrukcijah, je lahko les obremenjen upogibno, tlačno oz. natezno ter strižno.” (Nagode, A., 2011. Lesene strešne konstrukcije. Diplomsko delo. Str. 35)

DETAJL LESENE KONSTRUKCIJE DVORANE LESENO PALIČJE V PREČNI IN VZDOLŽNI SMERI SIDRANO V AB STENO

“Proces priprave lesa za strešno konstrukcijo: Najprimernejši čas za sekanje lesa je v zimskem času in sicer od oktobra do konec marca (v naravi je prisotnih manj škodljivcev, vsebnost beljakovin v lesu je med 0,2 do 0,8 %, manjša je nevarnost poškodbe stoječih dreves - tla so zmrznjena). Takoj po poseku je potrebno les čim hitreje odpeljati na žago ter ga pravilno skladiščiti, saj se s tem izognemu napadu različnih insektov. Pravilno skladiščenje hlodovine pomeni, da ni v stiku z zemljo ter da so tla rahlo nagnjena, saj se s tem prepreči zadrževanje vode.” (Nagode, A., 2011. Lesene strešne konstrukcije. Diplomsko delo. Str. 35)

DETAJL LESENE KONSTRUKCIJE VHODNEGA DELA LESENI STEBRI, ZAVETROVANI Z ROČICAMI V DVEH SMEREH

Izbira ustreznih veznih sredstev je odvisna od tipa obravnavanega konstrukcijskega elementa in od dimenzij njegovih sestavnih delov. Za medsebojno spajanje elementov konstrukcije se uporabljajo vijaki, mozniki, ježevke in lepljenje. S pravilnim konstruiranjem stikov se lahko obremenitvam lesa pravokotno na vlakna izognemo. Običajno se uporablja ojačitve, ki preprečijo razkol lesa. Z izbiro pravilne lesne zveze se mehanska odpornost in stabilnost lesene strešne konstrukcije lahko bistveno poveča. (Nagode, A., 2011)

DETAJL LESENE KONSTRUKCIJE PRVE ETAŽE V DVORANI LESENO PALIČJE V PREČNI IN VZDOLŽNI SMERI

Konstrukcijska zasnova objekta SHEMA

Strešna konstrukcija: - letve, 5/2,5 cm; - kontra letve, 5/2,5 cm; - lesene deske, d=2,00 cm. Špirovci, 15/20 cm Vzdolžne lege, 20/20 cm Prečne lege, 20/20 cm Škarje, 12/20 cm Ročice, 8/12 cm

Strešna plošča: - lesene križno lepljene plošče, d=15,00 cm Vzdolžna strešna konstrukcija lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Prečna strešna konstrukcija lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Robna vzdolžna strešna konstrukcija - lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - sredniska lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Robna prečna strešna konstrukcija - lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - sredniska lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Etažna plošča: - lesena križno lepljena plošča, d=15,00 cm Vzdolžna etažna konstrukcija lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Prečna etažna konstrukcija lesen palični nosilec: - zgornja lega, 12/18 cm; - vertikalne škarje, 2x 5/12 cm; - ročice, 2x 5/12 cm; - spodnja lega, 12/18 cm. Armirano-betonska obodna stena, d=30,00 cm Armirano-betonske stene, d=20,00 cm

Armirano-betonska temeljna plošča, d=30,00 cm Armirano-betonske stene, d=20,00 cm Armirano-betonska temeljna plošča, d=30,00 cm Etažna plošča: - lesene križno lepljene plošče, d=15,00 cm Lepljen nosilec, 25/60 cm Lesen steber, 2x 25/25 cm Armirano-betonska temeljna plošča, d=30,00 cm Ročica, 12/12 cm Lesen steber, 25/25 cm

UMEŠČANJE V PROSTOR

FAZA 1

FAZA 2

SANITARIJE SERVISI KOMUNIKACIJE MOŽNE RAZLIČNE RABE

PROGRAMSKA SHEMA

Vizualizacija: Mladinski center - prostor za branje pod drevesom

Mladinski center 11-sta šola Škocjan

ZASNOVA

POT

POGLEDI

OSVETLJENOST

Mladinski center je v prvi fazi projekta ploščad s servisnimi boksi in streho, vendar neizoliran. Namenjen je tako šoli, kot neformalni rabi v popoldanskem času. Deljena uporaba objekta je možna prav zaradi dejstva, da stoji na občinski parceli in zato ni potrebno, da se ga ogradi in varuje, kot je to predpisano v primeru šolskih igrišč. Objekt je z zadnjo stranjo naslonjen na teren, s sprednjo pa je nekoliko nad njim. Pot proti šoli se vije kar skozi Mladinski center in ga deli na dva dela, od katerih je južni, s pogledom na glavni trg, namenjen igri in glasnim aktivnostim, severni s pogledom na hribe in gozd, pa branju, učenju, ... Plošča se podaljša v dve terasi, družabno na jugovzhodni strani in intimno na severni. V drugi fazi se hiša lahko zapre, če se skupnost tako odloči. Glede na to, kaj se izkaže za optimalno rabo, se hiša prelevi v mladinsko knjižnico, klubski prostor, glasbeno sobo ... Konstrukcija objekta je kombinacija betonske talne plošče in servisnega dela ob terenu ter lesene konstrukcije, ki podpira enokapno streho.

100

81: Čebelnjak, Vinji vrh

82: Streha stanovanjske hiše, Vinji vrh

101

83: Kašča za shranjevanje žita, Dobrava pri Škocjanu

102

+15.43 m

+13.98 m

+10.30 m

MC, Severna fasada, M 1 : 200

MC, Vzhodna fasada, M 1 : 200

103

Strešna konstrukcija: - letve, 5/2,5 cm; - kontra letve, 5/2,5 cm; - lesene deske, d=2,00 cm.

Prečne lege, 20/24 cm Vzdolžne lege, 20/20 cm Škarje, 20/20 cm Prečne lege, 20/24 cm Ročica, 12/12 cm Ročica, 8/12 cm Armirano-betonske stene, d=20,00 cm

Armirano-betonska plošča, d=20,00 cm Armirano-betonski stebri, 30/30 cm

Konstrukcijska zasnova objekta SHEMA

+15.43 m

+13.98 m

+15.43 m

+13.98 m

+10.30 m

MC, Zahodna fasada, M 1 : 200

MC, Južna fasada, M 1 : 200

104

Pogled preko mladinskega centra proti zunanji ploščadi za branje spredaj in igralni ploščadi desno

105

106

Mastni hrib

gozd

OŠ

igrišče na strehi

igrišče v parku

UMEŠČANJE V PROSTOR

ZASNOVA: nadaljevanje igrišča v zelenju v notranjost objekta

DOSTOP IZ OŠ

DOSTOP Z IGRIŠČA

107

Vizualizacija: Športna dvorana - park se prelije v dvorano

Športna dvorana

ZASNOVA: park se nadaljuje v dvorano

POT: ob objektu se nadaljuje pot proti gozdu

razgled na Škocjan

POGLEDI

OSVETLJENOST: nadstrešnica na vzhodni fasadi se nadaljuje v notranjost objekta kot senčilo proti vzhodnemu soncu, igrišče na strehi je z dvignjeno pozicijo odmaknjeno od severne stene OŠ, dodatna svetoba pa v dvorano pride preko svetlobnih trakov na strehi objekta

Pot do šole se izteče v park, ki predstavlja predprostor nove športne dvorane. Park oz. novo igrišče v zelenju nadomesti trenutno igrišče vrtca, igrišče na strehi objekta pa šolsko - igralne površine se dvakrat povečajo. Športna dvorana je zasnovana tako, da je čim manj opazna v veduti Mastnega hriba pomaknjena je na zahodni rob parcele in do polovice vkopana v teren. S to pozicijo ustvarja velik predprostor in poveže nivojske zamike terena. V dvorano sta možna dva vstopa – eden pod zemljo iz OŠ in drugi z nivoja parka. Ta je namenjen predvsem zunanjim gostom in pa odpiranju dvorane v park v poletnem času. Dvorana ima zunanje igrišče na strehi, ki je zato bolje osvetljeno, ima lep razgled na Škocjan, bližina krošenj pa zagotavlja prijetno senco in ambientalno vrednost. Svetloba v dvorano prihaja predvsem preko vzhodne fasade in z difuzno svetlobo preko svetlobnih pasov na strehi. Pred dvorano je park z igrali, na strehi dvorane pa še nadstrešnica za spremljanje igre na zunanjem igrišču. Vkopani deli objekta so betonski, ostali pa leseni lepljeni. Togost strehe je zagotovljena s križnolepljenimi ploščami.

108

ŠPORTNA DVORANA

KLET

ŠPORTNA DVORANA

PRITLIČJE

SANITARIJE SERVISI KOMUNIKACIJE MOŽNE RAZLIČNE RABE

PROGRAMSKA SHEMA

109

Univerza U Un n ve niv verz errz rza za v Lju za L Lj Ljubljani_Fakulteta ublj ub bj za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentorica: mag. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

110

111

112

Vizualizacija: Severna stena OŠ postane kulisa za novo igrišče v parku, ta pa predprostor športni dvorani

113

Univerza U Un nivve niv erzza er erz za v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentorica: mag. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

114

Strešna plošča: - lesene križno lepljene plošče, d=15,00 cm

Strešna konstrukcija: - leseni lepljeni nosilci, 40/100 cm Armirano-betonski steber, 40/40 cm

Armirano-betonska obodna stena, d=40,00 cm Etažna plošča: - lesene križno lepljene plošče, d=15,00 cm Etažna plošča: - armirano-betonska plošča, d=20,00 cm Armirano-betonske stene, d=20,00 cm Armirano-betonska plošča, d=30,00 cm

temeljna

Konstrukcijska zasnova objekta SHEMA

+21.51 m

+17.91 m

+12.51 m

ŠD: Vzhodna fasada

+21.51 m

+17.91 m

+12.51 m

ŠD: Južna fasada proti OŠ

+21.51 m

+17.91 m

+12.51 m

ŠD: Severna fasada

115

116

+3.22 m

Paviljon: Zahodna fasada, M 1:200

Paviljon: Južna fasada, M 1:200

+3.22 m +3.22 m

Paviljon: Vzhodna fasada, M 1:200

Paviljon: Severma fasada, M 1:200

pot proti OŠ

javni sadovnjak PIRC

Metelkov trg

tržnica Gavni trg

UMEŠČANJE V PROSTOR

117

Vizualizacija: Paviljon zaključi trg kot prostorsko celoto, hkrati pa spusti poglede na sadovnjak v zaledju

Paviljon na trgu

Vizualna povezava med tlakovanim trgom in javnim sadovnjakom/parkom

DOSTOPI

POTI, OSONČENJE, POGLEDI

V drugi fazi je na glavnem trgu predviden še paviljon, ki nadaljuje ritem fasade PIRC-a v pritličju in zaključi prostorsko kompozicijo Glavnega trga. Paviljonska zasnova objekta omogoča poglede s trga proti sadovnjaku in obratno. Vstopi v posamezne dele hiše (TIC, pošta, banka, toalete) so urejeni direktno s trga, v drugem planu so pisarne zaposlenih. V objektu je še prostor za sestanke zaposlenih in pa izposojevalnica koles, ki je dostopna iz pisarne turističnega centra in s trga. Na sprednji fasadi se senčila nadaljujejo v klopi, kjer lahko obiskovalci posedajo in opazujejo dogajanje na trgu. Možnost sedenja pod nadstreškom je lahko v toplem vremenu nadomestilo za čakanje v vrsti. Konstrukcija je kombinacija betonske talne plošče in lesene konstrukcije. Lesene okvirje dodatno zavetrujejo posamezne betonske stene v objektu.

118

PROGRAMSKA SHEMA

SANITARIJE PISARNE/SERVISI MOŽNE RAZLIČNE RABE

Konstrukcijska zasnova objekta SHEMA Špirovci, 4/20 cm

Vzdolžna lega, 20/30 cm

Lesen steber, 2x 25/25 cm

Armirano-betonske obodne stene, d=20,00 cm

Armirano-betonska temeljna plošča, d=20,00 cm

119

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. dr. Aleš Vod Vodopivec_somen Vodopivec_somentorica: oment mag. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega skk ke eg e ga d ga de del dela: ela a: Lju a: L Lj Ljubljana, ju ublja ub blja blj ja ana an na 2016

120

84: Pogled med hišami steče v naravo

121

122

123

Vizualizacija: Posedanje pred paviljonom z razgledom na Glavni trg

124

POŽARNA VARNOST Sheme požarnih poti

125

126

127

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_Magistrsko delo: MED MESTOM IN VASJO JE TRG_avtorica: Katja Martinčič_mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec_somentorica: mentorica ca: mag. g. doc. Anja Planišček_Leto vpisa na fakulteto: 2009_Kraj in leto izdelave magistrskega dela: Ljubljana, 2016

128

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV Bibliograﬁja KNJIGE Fister, P., 1993, Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana: MOP. Frampton, K., 2007, Modern Architecture: A Critical History. United Kingdom: Thames & Hudson. Pawson, J., 2006, Minimum. New York: Phaidon. Pallasmaa, J., 2007, Oči kože. Ljubljana: Studia humanitatis. Kontio, J., Pallasmaa, J., Komonen, M., Paavilainen, S., 2001, Alvar Aalto The Brick. Helsinki: Alvar Aalto Foundation. Labs-Ehlert, B., 2015, Wege zur Architektur, Das Haus ein Instrument. Detmold: Franz Schneider Brakel GmbH+Co KG. Gössel, P., 2004, Aalto. Köln: Taschen. Labs-Ehlert, B., 2014, Wege zur Architektur, Vom Entwurf zum Bauwerk. Detmold: Franz Schneider Brakel GmbH+Co KG. Čelik., M., Vardjan., M., Zupančič, B., 2013, Pod skupno streho, Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov. Ljubljana: MAO

NEKNJIŽNO GRADIVO Savaprojekt. 2015. Občinski podrobni prostorski načrt za območje starega jedra Škocjana, Dopolnjen osnutek. Krško: Savaprojekt. Križman, Tina. 2012. Vloga civilne iniciative v slovenskem prostorskem načrtovanju. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. Reid, Sacha. Community participation in rural events: The potential to develop and utilize social capital. PhD. School of Tourism and Leisure Managment, The University of Queensland. Nagode, A. 2011. Lesene strešne konstrukcije. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

ČLANKI Golobič, Mojca, Marušič, Janez, Stanič, Ivan. 2001. Raziskovanje vrednostnega sistema interesnih skupin kot izhodišče za usmerjanje urbanizacije podeželja. Urbani izziv, [online]. 12 (2). Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79COVYJ0 [17. 10. 2015] Drapal Pek, Darinka, Drevenšek, Mojca. 2001. Participacija javnosti kot del strategije odnosov z javnostmi pri prostorskem planiranju. Teorija in praksa, [online]. 38 (4). Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20014DrapalDrevensek.PDF [17. 10. 2015] Uitto, Juha I. Rural Development: Participation and diversity for sustainability. Human settlement development, [online]. Vol. IV. Dostopno na: http://www.eolss.net/sample-chapters/c14/e1-18-08.pdf [17. 10. 2015] SPLET Statistični urad Republike Slovenije. 2016. Občina Škocjan. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Municip/Index/172 [31. 3. 2016] Statistični urad Republike Slovenije. 2016. Jugovzhodna Slovenija. [online]. Dostopno na: http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Region/Index/7 [31. 3. 2016] Wikipedia. 2016. Škocjan na Dolenjskem. [online]. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0kocjan [31. 3. 2016] Geopedia. 2016. Škocjan. [online]. Dostopno na: http://www.geopedia.si/#T1257_F408:121_x524400.8745_y81886.5165_s12_b4 [4. 2. 2016] Slovenski etnografski muzej. 2016. Škocjan pri Mokronogu. [online]. Dostopno na: http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/skocjan-pri-mokronogu [17. 9. 2015] Občina Škocjan. 2016. Zgodovina. [online]. Dostopno na: http://www.obcina-skocjan.si/obcina-skocjan/zgodovina [17. 9. 2015] Regionalni razvojni program. 2015. Splošno. [online]. Dostopno na: http://www.rc-nm.si/Projekti/Regionalnirazvojniprogram20142020/Splo%C5%A1no.aspx [31.3.2016] Program podeželja. Program razvoja podeželja 2014 - 2020. 2015. [online]. Dostopno na: http://www.program-podezelja.si/sl/infoteka/sporocila-za-javnost/izpostavljena-sporocila-za-javnost/280-program-razvoja-podezelja-2014-2020, [31. 3. 2016] Trajekt zavod za prostorsko kulturo Ljubljana. 2016. Evidenca in valorizacija objektov. [online]. Dostopno na: http://www.evidenca.org/ [25. 5. 2016] Teržan Vesna, 2015. Konstrukcija, oblika, detajl. [online]. Dostopno na: http://www.pogledi.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl [26. 5. 2016] Wikipedia. Kritični regionalizem. 2016. [online]. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kriti%C4%8Dni_regionalizem [25.5.2016]

129

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV Bibliograﬁja

Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. 2000. Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. [online]. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/ﬁleadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodni_dokumenti/CEMAT_vsebina.pdf [3. 2. 2016]

Council of Europe. 1983. European regional/spatial planning Charter, Torremolinos Charter. [online]. Dostopno na: http://www.coe.int/t/dgap/localdemocracy/cemat/VersionCharte/Charte_bil.pdf [3. 2. 2016] Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kriti%C4%8Dni_regionalizem [25.5.2016] Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje. 2000. Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. [online]. Dostopno na: http://www.mop.gov.si/ﬁleadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/mednarodni_dokumenti/CEMAT_vsebina.pdf [3. 2. 2016] Council of Europe. 1983. European regional/spatial planning Charter, Torremolinos Charter. [online]. Dostopno na: http://www.coe.int/t/dgap/localdemocracy/cemat/VersionCharte/Charte_bil.pdf [3. 2. 2016]

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV Fotograﬁje Slika 1, 2, 8, 9: Katja Martinčič Slika 3: Vekoslav Kramarič, Slovenski etnografski muzej, spletni arhiv, http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/skocjan-pri-mokronogu, 2016 Slika 4: Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Statisti%C4%8Dna_regija_Jugovzhodna_Slovenija, 2016 Slika 5: Wikipedija, https://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0kocjan, 2016 Slika 6: Geopedia, http://www.geopedia.si/#T1257_F408:121_x524400.8745_y81886.5165_s12_b4, 2016 Slika 7: Vekoslav Kramarič, Slovenski etnografski muzej, spletni arhiv, http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/skocjan-pri-mokronogu, 2016 Slika 10: Wikipedija, https://it.wikipedia.org/wiki/Ignazio_Knoblecher#/media/File:Knoblecher.jpg, 2016 Slika 11: Vekoslav Kramarič, Slovenski etnografski muzej, spletni arhiv, http://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/skocjan-pri-mokronogu, 2016 Slika 12: Google Earth, 4. 3. 2016 Slika 13: Jerca Božič Kranjec, Žurnal 24, http://www.zurnal24.si/seliti-hocejo-300-romovkaksne-namene-ima-obcinav-sempetru-grozil-z-bmboquit-ocus-clanek-194282, 6. 11. 2015 Slika 14: T. J. G., Dolenjski list, http://www.dolenjskilist.si/2013/05/24/97945/novice/dolenjska/Varuh_proti_prisilni_izselitvi_Romov_iz_Dobruske_vasi/, 6. 11. 2015 Slika 15: Borut Peterlin, Mladina, http://www.mladina.si/53642/integrirano-segregirani-otroci/, 6. 11. 2015 Slika 16, 17, 18, 20, 23 : Katja Martinčič Slika 19: Google Earth, 4. 3. 2016 Slika 21: Občina Škocjan, http://www.obcina-skocjan.si/informacije/drustva/kulturna-drustva, 4. 3. 2016 Slika 22: Občina Škocjan, http://www.obcina-skocjan.si/obcina-skocjan/naselja-v-obcini-skocjan, 4. 3. 2016 Slika 24 - 46, 51 - 54: Katja Martinčič Slika 46,47: Primož Pavšič Slika 50: SURS in Geodetska uprava Republike Slovenije, http://www.rc-nm.si/Projekti/Regionalnirazvojniprogram20142020/Splo%C5%A1no.aspx, Slika 55: M.Ž., Dolenjski list, http://www.dolenjskilist.si/2015/02/22/129432/novice/dolenjska/FOTO_Sesto_ocenjevanje_in_razstava_kruha_v_Skocjanu/ , 6.2.2016 Slika 56: Katoliška cerkev Slovenije, http://katoliska-cerkev.si/vabilo-na-obisk-fantov-iz-skupnosti-cenacolo-v-skocjanu-na-dolenjskem, 6.2.2016 Slika 57: Zveza lovskih družin Novo mesto, http://www.zld-nm.si/galerija, 6.2.2016 Slika 58: Dolenjski list, http://www.dolenjskilist.si/2015/04/26/133231/novice/dolenjska/FOTO_14__tekmovanje_harmonikarjev_za_pokal_Skocjana/, 6.2.2016 Slika 59: M.Ž., Dolenjski list, http://www.dolenjskilist.si/2015/02/22/129432/novice/dolenjska/FOTO_Sesto_ocenjevanje_in_razstava_kruha_v_Skocjanu/ , 6.2.2016 Slika 60: Občina Škocjan, Lokalno, http://www.lokalno.si/2015/12/07/146267/zgodba/Vase_fotke_Miklavzev_sejem_v_Skocjanu/, 6.2.2016 Slika 61, 62: Katja Martinčič Slika 63-65: Primož Pavšič Slika 66: Dolenjski muzej, http://www.dolenjskimuzej.si/si/lokacije/kocevski-rog/, 5.6.2016 Slika 67, 70- 83: Katja Martinčič Slika 68,69: Trajekt zavod za prostorsko kulturo, Evidenca in valorizacija objektov, http://www.evidenca.org/?object=66

130

131

Izjava o avtorstvu

Spodaj podpisana Katja Martinčič izjavljam, da sem avtor tega magistrskega dela z naslovom Med mestom in vasjo je trg: Idejna zasnova urbanistične in arhitekturne ureditve trškega jedra Škocjana na Dolenjskem.

Ljubljana, 8. 6. 2016

Katja Martinčič

132

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Alešu Vodopivcu, somentorici doc. mag. Anji Planišček za konzultacije pri izdelavi magistrskega dela in doc. dr. Tomažu Slaku za konzultacije pri konstrukcijski zasnovi projekta. Anji Planišček in Gašperju Medvešku hvala za vse znanje, priložnosti, spodbudo in prijateljske nasvete. Hvala Občini Škocjan, ki mi je pomagala z zbiranjem gradiva in organizacijo delavnice, Občini Dobrna in udeležencem delavnice v Škocjanu. Največ idej se je rodilo prav iz pogovorov z njimi. Hvala Primožu Pavšiču za pomoč, nasvete in potrpežljivost. Hvala Tanji Luštek za koncentracijo ter Nejcu Lužniku in Mojci Mlinar za mirno roko v zadnjem trenutku. Fani in Stane Martinčič, Urška Martinčič, Melita Žaren, Tanja Luštek, Maja Rorman, prijatelji in študenti prve generacije seminarja Planišček; od vas se vsak dan znova učim, za kar sem vam še posebno hvaležna.

133

134

135