Gašper Kociper by fa diploma

GAŠPER KOCIPER

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI

Hani.

Diplomant: Diplomsko delo:

Gašper Kociper

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI urbanistična zasnova in idejni načrt

Mentor: Somentorja: Konzultanti:

Lektoriranje: Leto vpisa/izdelave dipl. dela:

prof. dr. Fedja Košir prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš prof. dr. Vojko Kilar, (gradbena konstrukcija) prof. dr. Sašo Medved, (energetska zasnova in strojne inštalacije) Franc Imperl, univ. dipl. psih. (projektna naloga) Anja Tomazin, prof. sln. in soc. 1999/2011

VSEBINA 3

UVOD

III. LOKACIJA ZGORNJA ŠIŠKA

V. URBANISTIČNA ZASNOVA IN IDEJNI NAČRT

I. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE

III.1

Prostorska in teoretsko - zgodovinska opredelitev lokacije

V.1

Situacija

I.1

III.2

Fotodokumentacija

V.2

Tlorisi v merilu 1:500

V.2.1 V.2.2 V.2.3 V.2.4 V.2.5 V.2.6

Tloris podzemne etaže -3: garaža Tloris podzemne etaže -1: garaža in servisni prostori Tloris pritličja in zunanje ureditve Tloris 1. nadstropja Tloris 2. nadstropja Tloris zelene strehe

V.3

Fasade in prerezi v merilu 1:500

V.3.1 V.3.2 V.3.3 V.3.4 V.3.5 V.3.6 V.3.7

Severozahodna fasada Prerez A-A Severovzhodna fasada Prerez B-B Jugovzhodna fasada Prerez C-C Jugozahodna fasada

5 5 5 5 5 6

I.1.1 I.1.2 I.1.3 I.1.4 I.1.5 I.1.6

Demografske in družbene spremembe - grožnja ali izziv Staranje prebivalstva in nižja rodnost Razpad medgeneracijske povezanosti Tabuizacija starosti Medgeneracijska solidarnost na preizkušnji in ogrožena vzdržnost pokojninskega sistema Vojna generacij Medgeneracijska solidarnost - pogoj za trajnostni razvoj

III.3

Prostorski podatki in analize

Obremenjenost s hrupom Parcelne meje Topografski načrt Relief Zelene površine Stavbna tipologija Višine stavb Prometno omrežje Omrežje dejavnosti

III.3.1 III.3.2 III.3.3 III.3.4 III.3.5 III.3.6 III.3.7 III.3.8 III.3.9

IV. ZASNOVA PROJEKTA

26 26 27 27 27

53 54

I.2

Poti do rešitve

I.2.1 I.2.2 I.2.3 I.2.4 I.2.5

Sožitje med generacijami Medgeneracijski programi Medgeneracijsko središče – generator medgeneracijskih programov Prostovoljstvo - osnova za krepitev medgeneracijske solidarnosti Organizacije in primeri medgeneracijskih programov

IV.1

Zasnova stavbnega volumna

I.3

Medgeneracijsko središče – teoretične osnove

IV.1.1

Študija različnih oblikovnih pristopov k zasnovi stavbnega volumna

I.3.1 I.3.2 I.3.3 I.3.4 I.3.5 I.3.6 I.3.7 I.3.8

Model krajevnega medgeneracijskega središča Definicija Cilj - medgeneracijsko sožitje in kakovostna starost Izhodišča Celostna antropologija - konceptualna osnova medgeneracijskega središča Formalne osnove Zgodovinske osnove Medgeneracijsko središče kot socialni in prostorski koncept

IV.1.1.1 Stavbni kare

V.4

Detajl 1:20

IV.1.1.2 Perforacija volumna

V.4.1

Detajl fasadnega pasu in zelene strehe

IV.1.1.3 Trakovi IV.1.1.4 Topografska arhitektura

V.5

Načrti v merilu 1:200

Oblikovanje volumna in umestitev v situacijo

IV.1.2.1 Prostorska geometrija in območje zazidave

IV.1.2.2 Oblikovanje stavbnega volumna

IV.1.2.3 Umestitev stavbnega volumna v situacijo

65 66

V.5.1 V.5.2 V.5.3 V.5.4 V.5.5

Tloris podzemne etaže -3: garaža Tloris pritličja Tloris 2. nadstropja in zelene strehe Jugovzhodna fasada Prerez C-C

IV.2

Zasnova funkcionalnih enot Prostorska programska shema medgeneracijskega središča Diagram izhodiščnih tlorisnih površin po posameznih funkcionalnih enotah Študija razporeditve funkcionalnih enot Površine funkcionalnih enot

VI. PROSTORSKA PREDSTAVITEV

IV.2.1 IV.2.2 IV.2.3 IV.2.4

VII. VIRI IN LITERATURA

IV.3

Zasnova konstrukcije

VII.1.1 VII.1.2 VII.1.3 VII.1.4

8 8 8 9

10 10 10 11 12 12 12

37 38

I.4

Primeri medgeneracijskih središč

I.4.1 I.4.2 I.4.3

Medgeneracijsko središče komenda Zavod Antona Martina Slomška Medgeneracijsko središče Churchill

16 17

II.1 II.2

Programska izhodišča za medgeneracijsko središče

II.2.1 II.2.2 II.2.3 II.2.4

Povezovanje programov v medgeneracijsko središče Gospodinjske skupine - 4. generacija domov za stare ljudi Arhitekturne značilnosti domov 4. generacije Bielefeldski model

18 20

II.3

Predstavitev izhodišč za zasnovo medgeneracijskega središča

17 18

IV.1.2

II. IZHODIŠČA ZA PROJEKTIRANJE (PROJEKTNA NALOGA)

17 18

58 58

57 57

13 14

Izbor makro lokacije na podlagi analize potreb po domovih za stare ljudi v Sloveniji

II.4

Izbor mikro lokacije

II.5

Študija površin

IV.4

Energetska učinkovitost in strojne inštalacije

IV.5

Študija osončenja

IV.6

Požarna varnost in neovirana dostopnost

46 46

IV.6.1 IV.6.2

Zasnova požarne varnosti Zasnova neovirane dostopnosti

IV.7

Primerjava nove ureditve z obstoječim stanjem in prostorskimi predpisi

71 71

Monografije in zborniki Znanstveni, strokovni in drugi članki Dokumenti in predpisi Ostali medmrežni viri

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

UVOD Medgeneracijsko središče je nov model socialnega varstva starejših, ki se šele uveljavlja (tako v Sloveniji, kot v svetu). Koncept izhaja in antropologije, psihologije, gerontologije in drugih humanističnih ved ter temelji na predpostavki, da je za kakovosten človekov razvoj izrednega pomena medgeneracijska povezanost med vsemi tremi generacijami. Navedena izhodišča so osnova za delovanje medgeneracijskega središča, ki povezuje sodobne oblike bivanja starejših (gospodinjske skupine) z dejavnostmi, ki vključujejo mlajše generacije. To so lahko izobraževalne dejavnosti (vrtci, osnovne, srednje, glasbene šole) in drugi javni programi (socialne dejavnosti, nakupovalna središča, upravni centri, restavracije, kavarne …)

stfrancishawaii.org

Namen naloge je izdelava predloga v obliki idejnega načrta za vzpostavitev prostorskih pogojev za povezovanje različnih socialnih, izobraževalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodoben model medgeneracijskega središča. Vanj bodo vključeni: dom za stare ljudi v obliki gospodinjskih skupnosti, paliativna oskrba, začasna nega, oskrbovana stanovanja, izobraževalno središče, otroški vrtec in druge storitve. Ključne besede: medgeneracijsko središče, medgeneracijska solidarnost, medgeneracijsko sožitje, dom za stare ljudi, gospodinjske skupnosti, oskrbovana stanovanja, paliativna oskrba, otroški vrtec, izobraževalni center, intenzivna zelena streha

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

I. MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

Prirejeno po: Vertot, 2010 po: UN Population ageing and development, 2009.

I.1.1

STARANJE PREBIVALSTVA IN NIŽJA RODNOST

I.1

DEMOGRAFSKE IN DRUŽBENE SPREMEMBE — GROŽNJA ALI IZZIV

I.1.4

MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST NA PREIZKUŠNJI IN OGROŽENA VZDRŽNOST POKOJNINSKEGA SISTEMA

Prirejeno po: Vertot, 2010 po: SURS, Eurostat EUROPOP2008, konvergentni scenarij.

Grafikon 1: Delež starejših nad 60 let v svetu

Grafikon 2: Prebivalci Slovenije po starostnih skupinah

Vse kaže, da je zahodna civilizacija dosegla raven, ko imamo najugodnejše bivalne pogoje v zgodovini vsaj na širšem materialnem in zdravstvenem področju. To se odraža v čedalje daljši življenjski dobi. Po drugi strani pa večje materialno blagostanje v večini držav vodi k nižji rodnosti. Posledica vsega tega je upad naravnega prirastka in hitro naraščanje deleža starega prebivalstva in z njim tistega segmenta ljudi, ki potrebujejo veliko nege in oskrbe. Po podatkih statističnega urada naj bi v Sloveniji delež najmanj 65 let starih ljudi do leta 2060 predstavljal že več kot tretjino vsega prebivalstva (glej grafikon 2), medtem ko je bil leta 2009 ta delež 16,5 %. Delež ljudi starih 80 let in več pa naj bi se povečal za skoraj štirikrat iz 3,8 % (l. 2009) na 14,1 % (l. 2060). I.1.2

Z roko v roki s staranjem prebivalstva situacijo zaostrujejo še druge družbene spremembe, ki večinoma izvirajo iz omenjenega pojava, delno pa so posledica družbenega razvoja, ki je vedno bolj podvržen ideologiji blagostanja in porabniški miselnosti. Zaradi sodobnega načina življenja se zmanjšuje tradicionalna vloga družine pri oskrbi starih ljudi, hkrati pa je vedno bolj otežena medgeneracijska povezanost (Ramovš, 2008). I.1.3

vir: Urad vlade RS za komuniciranje, 2010.

RAZPAD MEDGENERACIJSKE POVEZANOSTI

TABUIZACIJA STAROSTI

Iz istega miselnega okvira izhajata tudi tabuizacija starosti in marginalizacija starih ljudi (Ramovš, 2003). Omenjena pojava lahko označimo kot posledico storilnostno naravnane miselnosti in kulta mladosti, ki ga glavni akterji kulture potrošnje spretno izrabljajo v svojo korist. Sodobna družba, tu so zajete vse tri generacije, dojema starost kot nekaj negativnega. Ramovš (2003, str. 54) kot zgovoren primer navaja izogibanje uporabi izraza star, ki se nadomešča z besedama starejši, kar je ironija, saj je starejši bolj star od starega ter ostarel, ki izraža izčrpanost in oslabelost1.

V skladu z navedenim, avtor v nadaljnem besedilu uporablja besedno zvezo dom za stare ljudi namesto bolj uveljavljene dom starejših.

Z deležem stare generacije se povečuje število upokojencev, delež aktivnega prebivalstva pa se manjša. Nismo več daleč od situacije, ko se bo število upokojencev, ne samo izenačilo, ampak celo preseglo število zaposlenih (glej grafikon 3). To bi za aktivno generacijo pomenilo veliko finančno breme oziroma razpad obstoječega pokojninskega sistema, ki ga poleg staranja prebivalstva ogroža tudi prezgodnje upokojevanje srednje generacije in pozen vstop mladih na trg dela. I.1.5

VOJNA GENERACIJ

V kolikor se družba aktivno ne loti reševanja posledic, ki jih prinašajo omenjene družbene in demografske spremembe (razpad pokojninskega sistema, negativno doživljanje starosti, naraščanje števila ljudi, potrebnih oskrbe ter druge posledice — glej diagram 01), lahko pride do resnih socialnih in medgeneracijskih napetosti. Stroka jih imenuje vojna generacij (Ramovš, 2003) oziroma generational warfare v angleščini, nekateri ameriški avtorji pa govorijo celo o demografski tempirani bombi (Freedman, 1999, str. 14—15). Poleg omenjenih družbenih in demografskih sprememb pa k vojni generacij prispevata še dva dejavnika. Prvi je naraščajoča politična moč tretje generacije zaradi večanja števila starih ljudi. Ta lahko zlorabi svoj vpliv za politične odločitve, ki so zgolj njej v korist, izčrpavajo pa mlajši dve generaciji. Omenjene pojave je že moč zaslediti v ZDA: »Kadar imajo možnost, starejši sistematično glasujejo proti dajatvam namenjenim izobraževanju. Zase ustanavljajo celo ločene upokojenske skupnosti (segregated retirement communities), da jim ne bi bilo treba plačevati prispevkov za šolstvo« (Thurow, 1997, str. 104). Avtor navedeno utemeljuje s primerom: »Nedavni najbolj dramatičen primer bližajočega se socialnega konflikta se je zgodil v Michiganu, v majhni skupnosti Kalkaska, tako imenovanem upokojenskem raju. Starejši volivci so v bistvu oropali šolski proračun, da so zagotovili denar za druge reči kot na primer pluženje snega. Kasneje so glasovali proti dodelitvi finančnih sredstev šolam, ki so tako morale predčasno zaključiti šolsko leto, ker jim je zmanjkalo denarja« (Thurow, 1997, str. 105). Drugi dejavnik pa je iluzija sedanje srednje (povojne) generacije. Kot pravi Ramovš, gre za miselnost, ki temelji na neomejeni moči, materialnem blagostanju in nepremišljenem izkoriščanju naravnih virov (Ramovš, 2003, str. 238). Strokovna literatura svari pred stopnjevanjem vojne generacij do takih skrajnosti, kot so poskusi uvajanja evtanazije (Ramovš, 2003, str. 58).

Grafikon 3: Razmerje med številom upokojencev in številom zaposlenih se slabša

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

I.1.6

MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST - POGOJ ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ

www.cherwell.gov.uk

POTI DO REŠITVE

I.2.1

SOŽITJE MED GENERACIJAMI

Da omenjeni pojavi že postajajo resne grožnje za družbeno sožitje in trajnostni razvoj, je ugotovila tudi politika na vseh nivojih, od svetovnega do lokalnih (glej poglavje I.3.5 Formalne osnove). Težo problema ilustrira prvi stavek v dokumentu Komisije Evropskih Skupnosti iz leta 2005 z naslovom Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami, ki pravi: “Evropa se danes sooča z demografskimi spremembami, ki so po svojem obsegu in teži brez primere.”

Rešitev se kaže v kakovosti sožitja med generacijami. Slednje je predvsem naloga srednje in stare generacije. Generaciji se morata obrniti k sebi, h kakovostnim življenjskim zgodbam tako pozitivnim kot negativnim. Vsaka generacija lahko dela popravni izpit na sebi, ne pa na drugi generaciji. Mlajša generacija je vedno zrcalo starejše, zato so očitki starejše generacije mlajšim in moraliziranje nesmiselno in celo destruktivno. Pomembne so pristne življenjske zgodbe.

Organizacija združenih narodov je kot pogoj za uspešen trajnostni razvoj postavila medgeneracijsko solidarnost:

Za staro generacijo je ključno, da si dejavno prizadeva za lastno kakovostno starost in da predaja življenjske izkušnje mladi generaciji (Ramovš, 2003). O drugi generaciji pa isti avtor pravi: »Za sedanjo srednjo generacijo, ki se bo starala v prihodnjih letih, ko bo tretjina prebivalstva starega, je ne samo osnovna, ampak preživetvena naloga, da naglo, z vso osebno in družbeno zavzetostjo oblikujemo nove socialne mreže za kakovostno staranje in povezovanje generacij” (Ramovš, 2003, str. 182).

»Človeštvo ima sposobnost, da usmerja razvoj na trajnostni način, ki omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije tako, da ne ogroža prihodnjih generacij« (OZN, 1987).

I.2

Trajnostni razvoj je v svojem bistvu medgeneracijska ideja oziroma, kot pravi Mlinar zaveza dveh generacij, da bosta ravnali partnersko (Mlinar, 2009, str. 20).

Povedano drugače, naloga srednje generacije je, da omogoči okolje (arhitekturne in prostorske rešitve) in načine (socialne mreže, programe) za srečevanje in sožitje med generacijami – izmenjavo življenjskih zgodb.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

demografske spremembe

družbene spremembe

posledice/izzivi

upadanje rodnosti

naraščanje družbene in politične moči stare generacije

staranje prebivalstva

posledice in izzivi

možni scenariji

rešitev

naraščanje števila ljudi, ki potrebujejo nego in oskrbo v starosti

spremembe na področju medgeneracijske solidarnosti

spremembe na področju medgeneracijske povezanosti

drugi praktični izzivi: npr. povečan delež starih voznikov

razpadanje medgeneracijske po vezanosti v današnjem načinu življenja zmanjševanje tradicionalne vloge družine pri oskrbi starih ljudi

negativne posledice

porabniško materialistična miselnost sedanje srednje generacije

slepa pega v doživljanju starosti in njene vrednosti

grožnja

vojna generacij

družbena marginaliziranost 3. generacije

ali

tabuizacija starosti

izziv

PHGJHQHUDFLMVNR VRæWLMH

poti do rešitve

medgeneracijski programi

medgeneracijsko središče

pokojninska odvisnost stare generacije od srednje

zgodnji odhod srednje generacije iz delovnega procesa

negativne posledice

ogrožena vzdržnost pokojninskega sistema

pozno vključevanje mladih v pokojninski sistem

Diagram 1: Posledice demografskih in družbenih sprememb ter poti do rešitve

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

seniors4kids.org

I.2.2

MEDGENERACIJSKI PROGRAMI

I.2.3

Pot do rešitve se kaže v oblikovanju programov, ki bodo omogočili velikemu deležu starajočega se prebivalstva polno osebno človeško in družbeno življenje v današnjih življenjskih razmerah, onemoglim starim ljudem pa kakovostno človeško oskrbo (Ramovš, 2008, str. 30). Motivacijski temelj teh programov pa je medgeneracijska solidarnost (glej diagram 2).

Medgeneracijsko središče je sodoben socialni in prostorski koncept, ki na eni strani uvaja in povezuje različne socialne programe, po drugi strani pa vzpostavlja prostorske pogoje (arhitektura in urbanizem) za njihovo izvajanje (glej poglavje I.3.3). I.2.4

»Dobro premišljeni medgeneracijski programi dovoljujejo ljudem vseh starosti in sposobnosti, da si med seboj delijo talente, prizadevanja in znanje tako, da s tem utrjujejo medsebojne vezi in rastejo skupaj.« (Mlinar, 2009, str. 16). Stroka ugotavlja, da medgeneracijske pobude dejansko izboljšujejo pogoje zdravja in blaginje vseh generacij: »Stari ljudje, ki so se vključili v prostovoljsko delo, imajo manj težav s hrano in presnovo, izboljšala se je tudi njihova orientacija v prostoru, ocena smiselnosti življenja ipd. Neki upokojenec, prej delavec v ladjedelnici je rekel: ›Nikoli doslej nisem vedel, da ima moje življenje smisel.‹ Pridobijo pa tudi mladi, saj postanejo pomembni in priznani v družbi, čeprav to ni cilj. Na osebnostni ravni je pomembno, da se njihova mladostna energija pri starem človeku sreča z modrostjo, vodenjem in pomočjo« (Mlinar, 2009, str. 16).

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE — GENERATOR MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV

PROSTOVOLJSTVO — OSNOVA ZA KREPITEV MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI

Izredno velik pomen stroka pripisuje prostovoljskemu delu. Ramovš (2008, str. 35) pravi: »Brez razvejanega medgeneracijskega prostovoljstva si ni mogoče zamisliti krepitve medgeneracijske solidarnosti v skupnosti in pri posameznikih; plačane storitve v principu uspavajo in krnijo človeško solidarnost«.

Dokaz, da medgeneracijski programi dejansko prispevajo h kakovosti sožitja, je primer iz ZDA: »V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja so šolski okoliši v Miamiju na Floridi začeli aktivno vključevati stare ljudi v prostovoljno delo v šolah, kar je nekaj let kasneje obrodilo presenetljivo pozitivne sadove. Ti prostovoljci, bilo jih je več tisoč, so bili gonilna sila kampanje za povečanje finančnih sredstev, namenjenih šolstvu. Več kot 80 % starih ljudi je uspešno glasovalo za ukrep v višini milijarde dolarjev, do tedaj rekordni vsoti v zgodovini Miamija. In to kljub temu, da je večina njihovih vnukov živela drugje.« (Freedman, 1999, str. 16).

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

Inštitut Antona Trstenjaka (IAT) www.inst-antonatrstenjaka.si

medgeneracijsko prostovoljstvo

medgeneracijsko središče

dijaki učijo upokojence računalništva

starostna pokojnina upokojenci inštruirajo dijake

organizacije in programi za samostojno življenje ljudi v tretjem življenjskem obdobju

krajevno medgeneracijsko središče čez 20 drugih medgeneracijskih programov

povezovanje programov v sinergijsko delovanje

org. in prog. za zaposlitev in delo

program Starosti prijazno mesto org. in prog. za medseboj. povezovanje starih

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)

org. in prog. za izobraževanje

www.who.int

vseživljenjsko učenje (tretja univerza)

Public Health Agency of Canada (PHAC)

org. in prog. za rekreacijo in šport

www.phac-aspc.gc.ca

org. in prog. za potovanja, počitnice, razvedrilo

program Starosti prijazno podeželje

org. in prog. za medgeneracijske odnose

International Council on Active Aging (ICAA) org. in prog. za pripravo na upokojitev

www.icaa.cc

stanovanjske skupine za 3. živjenjsko obdobje

International Consortium of Intergenerational Programmes (ICIP) www.icip.info

United Generations Ontario (UGO) www.unitedgenerations.ca

...

Habitat Intergenerational Programs

pomoč na domu in drugi programi za delno samostojne stare ljudi

Boston

okoljsko urbanistični program usposabljanje družine s starim družin. članom

Japan Intergenerational Uninty Association (JIUA) www.jiua.org

program Akademije San Pasqual

pomoč in nega na domu

Kalifornija

Dialog der Generationen www.generationendialog.de

socialna oskrba

Across Ages Red Intergeneracional

patronažna zdravstvena nega

Philadelphia

fizioterapija

www.redintergeneracional.es

stari pomagajo otrokom v družinah z zaposlenimi starši

Beth Johnson Foundation (CIP) www.centreforip.org.uk

pravna pomoč za stare ljudi

The ManaTEEN Club

inšpekcijske službe za preprečevanje nasilja nad starimi ljudmi

otroci oskrbujejo stare

www.gu.org

iniciativa Stari za otroke (Seniors4Kids) iniciativa o družinah starih ljudi (Grand families)

...

zagovorništvo starih ljudi

Roccori Senior Club

centri za pomoč na daljavo

Minnesota

povezava oskrb. stan. z domom za stare

...

programi za začasno oskrbo v starosti

medgeneracijski programi za kakovostno staranje

primeri inovativnih medgener. programov iz ZDA

Medgeneracijski programi so nove oblike sodelovanja med generacijami, ki jih razvijajo in uvajajo organizacije po celem svetu (glej diagram 2). Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (IAT) www.inst-antonatrstenjaka.si. Je vodilna slovenska organizacija na svojem področju, ki se ukvarja z razvojem in uvajanjem socialne mreže več kot 20 medgeneracijskih programov v Sloveniji.

oskrbovana stanovanja

stari ljudje učijo otroke spretnosti govorništva v šoli

organizacije ter njihove strategije in programi

ORGANIZACIJE IN PRIMERI MEDGENERACIJSKIH PROGRAMOV

...

Florida

Generations United (GU)

I.2.5

dovoz hrane

stari pomagajo mladim, da začno samostojno živeti

V sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo v Slovenijo uvaja program Starosti prijazno mesto, ki zajema učinkovite ukrepe za urejanje urbanega okolja, ki izboljšujejo življenje vseh meščanov vseh generacij. Trenutno v tem programu sodelujejo Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje in Ruše.

možnost začasne oskrbe v domu za stare hotel za stare ljudi negovalna bolnica

Omeniti velja uspešen primer medgeneracijskega sodelovanja, ki ga vodi IAT. Dijaki Bežigrajske gimnazije učijo stare ljudi dela z računalnikom, upokojeni učitelji in profesorji pa nudijo dijakom inštrukcije za šolske predmete.

...

Diagram 2: Medgeneracijski programi in njihovi cilji

programi za popolno oskrbo v starosti

tipi medgeneracijskih programov

PHGJHQHUDFLMVNL SURJUDPL

domovi za stare ljudi

Krajevno medgeneracijsko središče (KMGS) je izvirni model za sinergično delovno povezavo med vsemi programi in organizacijami, ki so potrebne za kakovostno staranje in solidarno sožitje v skupnosti, ki so ga razvili na IAT (glej poglavje I.3.1).

oskrbniške družine dnevno varstvo hišne oz. gospodinjske skupnosti

cilji

mlad človek/otrok pomaga staremu človeku

...

programi za pomoč v sklepnem obdobju življenja, umirajočemu in žalujočim (hospic)

star človek pomaga mlademu človeku/otroku mlad in star človek skupaj pomagata nekomu drugemu, ki potrebuje pomoč

...

programi za razvoj gerontologije in ozaveščanje prebivalstva o kakovostnem staranju

medgeneracijsko sožitje

kakovostno staranje

...

Generations United (GU) www.gu.org Vodilno medgeneracijsko združenje v ZDA, ki si prizadeva uveljaviti medgeneracijsko partnerstvo na celotnem področju ZDA. Predstavlja 70 milijonov Američanov. Eden izmed njihovih petih glavnih ciljev je povečati število medgeneracijskih prostorov, stavb, ulic in mest, skratka središč z namenom, da se generacije srečajo z rastočimi potrebami po oskrbi. Njihova medgeneracijska iniciativa Stari za otroke (Seniors4Kids, www.seniors4kids.org) vključuje stare ljudi kot prostovoljce v predšolskem izobraževanju otrok.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

... politične stranke lokalno vodstvo

politika in uprava

... dom za stare ljudi dnevno varstvo oskrba na domu center za socialno delo

sociala

... urejanje prostora

drugi javni resorji

... Rdeči križ Karitas skavti taborniki mladinske organizacije društvo upokojencev medgeneracijsko društvo

... zaslužni občani strokovnjaki

pomembni posamezniki

civilne organizacije

... srednje šole osnovne šole vrtci

vzgoja in izobraževanje

zdravstvo

model za sinergijsko povezavo programov, pomembnih za medgeneracijsko sožitje in kakovostno staranje v lokalni skupnosti

medgeneracijski programi

celostna antropologija

...

človekova potreba po pristnih povezavah z drugimi ljudmi vseh generacij

osnovno izhodišče

I.3

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE – TEORETIČNE OSNOVE

I.3.1

MODEL KRAJEVNEGA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA

Model krajevnega medgeneracijskega središča je izvirni in sodobni koncept, ki ga je na inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje razvil dr. Jože Ramovš na podlagi raziskovanih spoznanj in praktičnih izkušenj pri razvijanju in uvajanju socialne mreže več kot 20 programov za kakovostno staranje in solidarno sožitje med generacijami (glej diagram 3). V sodelovanju z IAT model KMGS že uvajajo v Komendi in kot posebno pokrajinsko medgeneracijsko središče v Mariboru. I.3.2

DEFINICIJA

Medgeneracijsko središče — model za sinergijsko povezavo programov

definicija

ki se same financirajo z neposrednim plačilom

možnost ločenega sodelovanja

storitve

dialektika med samostojnostjo in povezovanjem

Krajevno medgeneracijsko središče je izvirni model za sinergijsko povezavo vseh političnih, civilnih in drugih programov, služb, organizacij ter drugih subjektov, ki so v krajevni skupnosti pomembni za kakovostno staranje in solidarno sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo (Ramovš, 2008, str.26). I.3.3

CILJ — MEDGENERACIJSKO SOŽITJE IN KAKOVOSTNA STAROST

socialna mreža občina država evropska sredstva

javne finance

finančni in človeški viri

NUDMHYQR PHGJHQHUDFLMVNR VUHGLäÿH .0*6

urbanistična in socialna mreža

izhodišča

uvaja in povezuje različne socialne programe urbanizem in arhitektura

medgeneracijsko prostovoljsko delo

vzpostavljata prostorske pogoje

prispevki posameznikov in organizacij v obliki dela, znanja, idr.

finančne in materialne donacije

humanitarno prostovoljski viri

interdisciplinarno sodelovanje

...

delovne stopnje

bistvene sestavine pri vzpostavljanju KMGS

odločitev vodstva

raziskovanje potreb in virov

strategija za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje

empirična raziskava

priprava sprejem ob javni podpori

informiranje celotne javnosti vseh lokalnih institucij

načrtovanje konkretne podobe KMGS

ustanovitev KMGS

uvajanje novih programov

socialno delo medicina zdravstvena nega gerontologija pedagogika andragogika gerontagogika sociologija psihologija ekonomija vzgoja in izobraževanje javna uprava arhitektura urbanizem ...

vzpostavljanje sistema za sinergijsko delovanje

informiranje javnosti

menedžment

Cilj medgeneracijskega središča je uvajanje in izvajanje novih programov za kakovostno staranje prebivalcev, za preprečitev socialne izključenosti starih ljudi in za oživljanje nove solidarnosti med generacijami (Ramovš, 2008, str. 33). I.3.4

IZHODIŠČA

Človekova potreba po pristnih povezavah z drugimi ljudmi vseh generacij Osnovno izhodišče krajevnega medgeneracijskega središča je človek, ki ima skozi vsa življenjska obdobja temeljno potrebo po pristnih povezavah z drugimi ljudmi vseh generacij (Ramovš, 2008, str. 29). Medgeneracijsko središče — urbanistična in socialna mreža Medgeneracijsko središče ni ustanova, je mreža – sistem delovanja skupnosti, je prostorski in socialni koncept. Omogoča bivanje na način, da generacije druga drugi ne povzročajo težav, hkrati pa se jim z arhitekturo vzpostavlja stičišča. Medgeneracijsko središče — interdisciplinarno sodelovanje Medgeneracijsko središče je interdisciplinarni odgovor različnih strok in disciplin (socialno delo, antropologija, medicina, arhitektura ...) na demografske probleme, ki nastajajo ob pospešenem staranju prebivalstva. Medgeneracijsko središče — možnost ločenega sodelovanja

povezovanje programov in pristojnih subjektov

Smisel medgeneracijskih središč je povezati (ne združiti!) nekaj, kar je bilo umetno razkosano. Bistvo je v vzgoji, da se vidijo mladi in stari v tisti točki, kjer si imajo kaj dati in da se jih loči tam, kjer se ovirajo. Arhitektura mora omogočati srečevanje med generacijami, programi pa morajo biti fizično ločeni. (Arhitektura 20. stol. je medgeneracijsko sožitje ovirala.)

ugotavljanje potreb odkriti socialno izročilo kraja

nabor programov ki že delujejo ki jih je potrebno/možno vpeljati

Diagram 3: Model krajevnega medgeneracijskega središča po Ramovšu

Dialektika medgeneracijskega središča je med samostojnostjo in povezovanjem. Možnost, da sodelujejo, kjer lahko in so avtonomni, kadar želijo.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

I.3.5

CELOSTNA ANTROPOLOGIJA — KONCEPTUALNA OSNOVA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA

celostna antropologija

Model medgeneracijskega središča temelji na osnovah celostne antropologije (glej diagram 4), ki upošteva vse človekove razsežnosti (telesno, duševno, socialno, duhovno, eksistencialno in razvojno), neločljivo dopolnjevanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja, komplementarne povezanosti vseh treh generacij in življenjskega ravnotežja med posameznikom in skupnostjo (Ramovš, 2008, str. 26).

osnova modela krajevnega medgeneracijskega središča

duševna

duševno

socialna

socialno

komplementarnost izkušenj in sposobnosti

posameznik

družina

1. gen.

eksistencialna

odločilni vezni členi

duhovna mladosten življenjski polet

razvojna

življenjska zrelost in modrost

ožja delovna tovarišija druge manjše skupine

soseska ali krajevna skupnost verska skupnost narodna skupnost

država

skupnost

Diagram 4: Celostna antopologija — osnova modela krajevnega medgeneracijskega središča

V zgodovini so širše družbene skupnosti (sorodstvo, verske skupnosti, politična oblast ...) krojile usodo slehernika v bistveno večji meri kot v sodobni individualizirani družbi, kjer je v ospredju svoboda posameznika in njegove pravice. Čeprav se vedno bolj zdi, da je osebna svoboda le navidezna in da so vzvodi, ki vplivajo na posameznikove odločitve, spretno vtkani v sodobno porabniško miselnost. V tej ideologiji pa je v nasprotju s tradicionalnimi družbami čedalje manj prostora za solidarno sožitje in medgeneracijsko sodelovanje. Ključni vezni člen pri iskanju ravnotežja med posameznikom in širšo skupnostjo je majhna skupina, v kateri je človek povezan v osebno sožitje in sodelovanje. Najpomembnejša je družina, tu so še prijateljska družba, ožja delovna tovarišija idr. Kakovostna vključenost v majhno človeško skupino je osnova za osebno psihosocialno trdnost, njeno pomanjkanje pa vodi v osamljenost, revščino, psihosocialne bolezni in druge socialne patologije (Ramovš, 2008). Pri znanstvenem in praktičnem terenskem delu na področju medgeneracijskega sožitja in skrbi za stare ljudi so na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje razvili tako imenovano Zlato pravilo za kakovosten osebnostni razvoj in medčloveško sožitje (Ramovš, 2003, str. 86), ki ga navajam v celoti:

širša sorodstvena skupnost

širša družbena skupnost

3. gen.

pogumno in odgovorno sprejemanje življenjskih nalog vezni členi

2. gen.

prijateljska družba

individualna raven

telesno

tradicionalne družbe

telesna

življenjsko ravnotežje med posameznikom in skupnostjo

komplementarna povezanost vseh generacij

celostno zdravje

majhne osebne skupine

vse človekove razsežnosti

Antropološke zakonitosti, ki sistemsko povezujejo vse tri generacije, se v vsakdanjem življenju kažejo kot potreba po medgeneracijski povezanosti. Generacije potrebujejo druga drugo. Za kvalitetno odraščanje otrok potrebuje kakovostno povezanost s starši, ki pripadajo srednji generaciji. Ravno tako potrebuje druženje s svojimi vrstniki in stik s pozitivnim starim človekom. Tudi za drugi dve generaciji je bistveno, da imata dobre in intenzivne odnose z ljudmi iz vseh treh življenjskih obdobij in ne le iz svojega. (Ramovš, 2003 in 2008).

V vsakem obdobju življenja mora človek poskrbeti, da je intenzivno osebno povezan vsaj z enim pozitivno usmerjenim človekom iz vsake generacije: z enim mladim, enim srednjih let in enim starim. Biti osebno povezan pomeni, da z njim vsaj eno uro tedensko komunicira na ravni osebnega človeškega doživljanja in izkušnje; torej ne samo na ravni splošnih, intelektualnih, delovnih ali drugih brezosebnih vsebin. Pozitivna usmerjenost v odnosu pa pomeni, da je pri komunikaciji pet dobrih, spodbudnih ali pozitivnih vsebin na eno negativno, ki pa ne sme biti med prvimi.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

I.3.6

FORMALNE OSNOVE

Dokumenti slovenske države:

nationalityinworldhistory.net

1. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2006—2010 (Resolucija 2006): Načrtovana je mreža 15 regionalnih medgeneracijskih središč z mrežo socialnih programov za kakovostno staranje in sožitje med generacijami v lokalni skupnosti (5. poglavje, (2) Javni socialnovarstveni programi, točka 6).

2. Strategija varstva starejših do leta 2010 — solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva (Strategija 2006): - razvoj krajevnega medgeneracijskega središča določi kot enega izmed ciljev strategije socialnega varstva; - MGS opredeli kot socialnovarstveni program, ki združujejo vse javne in civilne potenciale za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij v kraju; - našteje osnovne programe medgeneracijskega centra; - za temelj delovanja KMGS definira sinergično delovno povezavo med vsemi organizacijami, ki so potrebne za kakovostno staranje in solidarno sožitje v skupnosti (poglavje 3.4 Socialno varstvo, 2. cilj, točka 2).

Vischer, G. M., 1681. Topopgraphia Ducatus Stiriae. Gradec.

Najpomembnejši evropski in svetovni dokumenti: 3. Zelena knjiga (Evropska komisija 2005) Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami: zavezuje države članice, da razvijajo modele za kakovostno staranje in solidarno sožitje generacij v zaostrenih demografskih razmerah, EU pa bo uspešne sprejela in širila med druge članice.

7. Naša skupna prihodnost: Poročilo Komisije Združenih narodov za okolje in trajnostni razvoj. Junij 1987, Ženeva, Švica: medgeneracijska solidarnost — pogoj za uspešen trajnostni razvoj (27. člen). 8. preambula v ustavo Svetovne zdravstvene organizacije (1946) pri Združenih narodih: opredeli zdravje kot popolno telesno, duševno in socialno blagostanje kot temeljno osnovo. I.3.7

ZGODOVINSKE OSNOVE

Zgodovinske osnove medgeneracijskega središča najdemo v samem začetku razvoja človeške družbe, v prvih družinskih skupnostih, ki so združevale vse generacije. Ljudje so se rojevali, delali in umirali pod isto streho. V teh tradicionalnih (kmečko obrtniških stanovskih) družbah je materialno varnost starim ljudem nudila družina, lahko pa tudi sorodstvena skupnost in deloma krajevna soseska. Le v izjemnih primerih, ko so krvne in krajevne socialne mreže odpovedale, jih je dopolnjevala širša družba, predvsem dobrodelne verske skupnosti (Ramovš, 2003, str. 195). I.3.8

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE KOT SOCIALNI IN PROSTORSKI KONCEPT

Pri vzpostavljanju medgeneracijskega središča je pomembno zavedanje, da gre tako za socialni kot prostorski koncept, ki na eni strani uvaja in povezuje različne socialne programe, po drugi strani pa vzpostavlja prostorske pogoje za njihovo izvajanje oziroma kot navaja Mlinar: »gre za oblikovanje prostora, ki bo dostopen vsem, za gradnjo strehe, ki bo pokrivala vse generacije« (College of Agricultural Sciences, 2003. V: Mlinar, 2009, str. 13).

5. dokumenti Berlinske ministrske konference držav UNECE o staranju (Berlin 2002): regionalna strategija za uresničevanje madridskih dokumentov.

Torej medgeneracijsko središče lahko deluje samo kot del razvejane mreže socialnih in drugih programov, ki jih izvajajo različne organizacije (glej diagram 3), zato je ključnega pomena, da je locirano v mestna oz. krajevna središča in soseske, ki bodisi že imajo razvito mrežo socialnih in drugih programov bodisi ta mreža še ni vzpostavljena, vendar prostorski pogoji omogočajo njen razvoj. Ravno tako je pomembno, da so javni programi kot na primer trgovine, restavracije, kulturne ustanove, verski objekti ipd. v razdalji, ki jo lahko stari ljudje prehodijo peš (500 m).

6. deklaracija UNECE ministrske konference (Ekonomski in socialni svet Združenih narodov, Ekonomska komisija za Evropo) novembra 2007 v Leonu v Španiji: družba za vse generacije: Izzivi in priložnosti (Leon 2007).

Pri projektiranju arhitekturne zasnove je potrebno upoštevati, da medgeneracijsko središče omogoča bivanje tako, da generacije druga drugi ne povzročajo težav, hkrati pa se jim z arhitekturo omogoči stičišča.

4. dokumenti 2. svetovne skupščine OZN o staranju (Madrid 2002): mednarodni načrt ukrepov v zvezi s staranjem.

Slika 4: Tradicionalna družinska skupnost v mezolitiku Slika 5: Samostan dominikank v Radljah, v katerem je bila v 18. stol. hiralnica

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

I.4

PRIMERI MEDGENERACIJSKIH SREDIŠČ

Tloris mansarde

Tloris 2. nadstropja

Tloris 1. nadstropja

Tloris pritličja

Sliki 6 in 7: Računalniška vizualizacija MGS Komenda

LEGENDA: vrtec dom za stare ljudi dnevni center začasna nastanitev hospic ambulanti fizioterapija večnamenska dvorana kapela skupne površine učni medgeneracijski center upravni prostori restavracija kuhinja tehnični prostori

I.4.1

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE KOMENDA

Arhitektura: Vera Turnšek Klepej, Arhitekturni atelje Lokacija: Komenda, Slovenija Leto izgradnje: 2012 (predvideno) Tloris kleti

Krajevno medgeneracijsko središče Komenda je zasnovano po konceptu, ki ga je razvil Inštitut Antona Trstenjaka. Središče združuje vrtec, oskrbo starih ljudi, zdravstvene dejavnosti, učni medgeneracijski center in restavracijo, ki je namenjena celotnemu kraju. GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

Tloris mansarde

Tloris pritličja (vir: Arhiplan) Tloris 3. nadstropja

Tloris 2. nadstropja

Tloris 1. nadstropja

Situacija (vir: Arhiplan)

Slika 8: Gimnazija in športna dvorana

LEGENDA:

Tloris pritličja

Tloris kleti

vrtec osnovna šola glasbena šola gimnazija dijaški dom študentski dom dom za stare ljudi dom za stare ljudi - dnevno varstvo stanovanja sanitarije skupni funkcionalni prostori športna dvorana bistro kuhinja servisni prostori podzemna garaža komunikacije dvigala

I.4.2

ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Arhitektura: Urban Brandner, Arhiplan Lokacija: Maribor, Slovenija Leto izgradnje: 2008 (1. faza) Zavod Antona Martina Slomška je prvo medgeneracijsko središče v Sloveniji. Nahaja se v skoraj idiličnem naravnem okolju na robu mesta pod Kalvarijo v nekdanjem objektu mariborskega bogoslovja (in kasneje srednje kmetijske šole ter kmetijske fakultete). Trenutno v zavodu delujejo: vrtec montessori (Hiša otrok), glasbena in baletna šola, škofijska gimnazija, dijaški dom in študentski dom. V drugi fazi pa so predvideni še: osnovna šola, dom za stare ljudi (Hiša življenja) in andragoški zavod. Ko bo projekt v celoti zaključen, predvideva 24.000 m2 površin.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

Slika 9: Vhodna fasada Slika 10: Pogled na vhodni del Slika 11: Otroški vrtec Slika 12: Knjižnica

16 15 12

13 04 31 01 19

07 24

04 02

38 26

17 18

08 23

28 28 09

42 10 10

44 43

Tloris pritličja (vir: www.archdaily.com) 11

LEGENDA: 01

vhodna avla VRTEC

02 03 04 05 06 07 08 09 10 11

igralnica soba za počitek shramba sanitarije administracija vrtca kuhinja pralnica hodnik zunanje igrišče lopa MALA ŠOLA

12 13 14 15 16

mala šola administracija kuhinja sanitarije shramba

SKUPNI PROSTORI VRTCA IN MALE ŠOLE 17 18 19

garderobe za osebje pisarna hodnik IZPOSOJEVALNICA IGRAČ

KNJIŽNICA 30 31 32 33 34 35

čitalnica knjižnica sprejemni pult skladišče knjig zaprto skladišče dvorišče

I.4.3

izposojevalnica igrač

MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE CHURCHIL

OSKRBA S HRANO NA DOMU ZDRAVSTVENO SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE IN STARŠE 21 22 23

posvetovalnica zdravstvena posvetovalnica za otroke in matere programi za starševstvo PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI Z IZOBRAŽEVALNIM CENTROM ZA ODRASLE

24 25 26 27 28 29

36 37

pisarna shramba kabinet za individualno učenje računalniški laboratorij dvorane s pregradnimi stenami priročno skladišče

kuhinja pomožni prostor SERVISNI PROSTORI IN SANITARIJE

38 39 40 41 42 43 44

sanitarije shramba za čistila prostor za strojnico prostor za odpadke lopa servisni dostop podzemni hranilniki vode

Arhitektura: Suters Architects Lokacija: Churchill, Victoria, Avstralija Leto izgradnje: 2009 Medgeneracijsko središče Churchill je sodoben občinski center, ki združuje različne programe v isti stavbi in omogoča prepletanje dejavnosti. Zgrajen je bil z namenom okrepiti povezanost znotraj lokalne skupnosti in hkrati znižati stroške obratovanja posameznih storitev. Center obsega: vrtec z malo šolo, izposojevalnico igrač, zdravstveno svetovalni center za otroke in starše, prostore krajevne skupnosti z izobraževalnim centrom za odrasle in oskrbo s hrano na domu (“meals on wheels”).

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

II. IZHODIŠČA ZA PROJEKTIRANJE

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

PREDSTAVITEV IZHODIŠČ ZA ZASNOVO MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA

II.2

PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE

I. gospodinjska skupnost

II. paliativna oskrba

III. začasna nega varstvo otrok rne po od sti p o no javn e

IV. dnevno varstvo živl jen jsk o

V. skupni prostori

je en uč

se r vi s d

vse

a starih judi oskrb

storitvene in gos dejajvnos tinske ti

Va. večnamenska dvorana Vb. kapela VI. zdravstveno rehabilitacijski center VIa. zdravniška ambulanta

zdra v in r stven e a h a bili osk tac rba ija

stvo volj sto o r p

vira: www.designedlearning.com

VIb. fizioterapija VII. izobraževalni center VIII. uprava VIIIa. prostovoljska organizacija kulturn i pr

oskrba ovna duh

ogra mi

II.1

VIIIb. hospic svetovalnica VIIIc. pravna pomoč in zagovorništvo starih ljudi VIIIč. oskrba na domu IX. vrtec

Povezovanje različnih socialnih, izobraževalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodoben koncept medgeneracijskega središča.

Diagram 5: Povezovanje različnih socialnih, izobraževalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov v sodoben koncept medgeneracijskega središča.

Uvajanje gospodinjskih skupnosti kot ene od najsodobnejših oblik oskrbe starih ljudi.

Diagram 6 (desno): Funkcionalno zaključene prostorske enote medgeneracijskega središča, ki lahko delujejo povsem samostojno ali se s svojimi dejavnostmi dopolnjujejo in povezujejo.

Zagotovitev kakovostnega in zdravega bivalnega okolja z ureditvijo zelenih površin, tako v okolici središča kot na samem objektu — park na strehi. Strešni vrt kot prostor medgeneracijskega srečevanja in sodelovanja. Izbira makro lokacije na podlagi analize potreb po domovih za stare ljudi v Sloveniji. Izbira mikro lokacije na podlagi prostorske ustreznosti. Projektna naloga na podlagi smernic, standardov, priročnikov, predpisov in študije referenčnih primerov.

Xa. kavarna XI. centralna kuhinja

Vzpostavitev medgeneracijskega središča kot vozliščne točke v širši mreži programov socialne oskrbe in medgeneracijskega sodelovanja; navezava na Bielefeldski model. Možnost ločenega sodelovanja kot ključno vodilu pri prostorski zasnovi MGS z namenom, da različni uporabniki vseh generacij s svojimi dejavnostmi ne ovirajo drugih. Z drugimi besedami: možnost izbire med umikom v intimo in vključevanjem v socialno interakcijo.

X. restavracija

XII. skupni servisni prostori in shrambe

II.2.1

POVEZOVANJE PROGRAMOV V MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE XIII. oskrbovana stanovanja

Medgeneracijsko središče povezuje programe, ki pokrivajo potrebe vseh treh generacij. Programi in storitve so namenjeni tako stalnim uporabnikom MGS kot širši soseski. Za uresničevanje socialnih, izobraževalnih, kulturnih, storitvenih in drugih programov, potrebnih za delovanje medgeneracijskega središča (glej diagram 5), je slednje razdeljeno na več funkcionalno zaključenih prostorskih enot: I. gospodinjske skupnosti, II. paliativna oskrba, IX. vrtec ... (glej diagram 6). Enote so zasnovane tako, da lahko svoje dejavnosti opravljajo povsem samostojno, skupne pa so jim nekatere podporne servisne storitve (VIII. skupna uprava, XI. centralna kuhinja, XIV. pralnica, XV. podzemna garaža ...). Tako lahko uporabniki oskrbovanih stanovanj živijo povsem neodvisno, po potrebi pa koristijo zdravstvene storitve, oskrbo na domu, usluge pralnice ipd. Večina storitev, ki se nahajajo v MGS je namenjena tudi zunanjim uporabnikom (VIa. zdravniška ambulanta, VIb. fizioterapija, X. restavracija, Xa. kavarna, XVI. frizerski salon ...).

XIV. pralnica (storitve za javnost) XV. podzemna garaža in servisni dovozi

XVI. frizerski salon XVIa. pedikerski in manikerski salon XVII. prodajalna časopisov

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

vira: www.isa-platform.eu, maps.google.si

II.2.2

GOSPODINJSKE SKUPINE — 4. GENERACIJA DOMOV ZA STARE LJUDI

Stroka opisuje razvoj domov za stare ljudi z delitvijo na štiri generacije (Winter, 2000). Ta model opredeljuje razvoj sodobnega doma za stare ljudi s poudarkom na 20. stoletju in velja predvsem za nemško kulturno okolje. 1. generacija: oskrbni zavod do začetka šestdesetih let 20. stol. 2. generacija: bolnišnični dom v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stol. 3. generacija: stanovanjski dom v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stol. 4. generacija: gospodinjske skupine od konca devetdesetih let 20. stol. Po tej delitvi v Sloveniji prevladujejo predvsem domovi druge generacije. Nekateri domovi že uvajajo sodobnejše koncepte (Imperl, Ramovš, 2010). Tako so v domu Šmarje pri Jelšah že prisotni elementi tretje in četrte generacije. Slednje najdemo tudi v domovih v Rogaški Slatini in Lendavi. Za širši zgodovinski pregled pa lahko razvoj domov za stare ljudi razdelimo na štiri obdobja: 1. obdobje: špitali, ubožnice od srednjega veka do 20. stol. To so bile dobrodelniške ustanove. Ustanavljali so jih predvsem redovniki in pobožne bratovščine, na podeželju deloma grofje, v mestih pa meščanski stanovi (l. 1315—1941 prvi špital na Ptuju, l. 1800 — drugi špital na Ptuju). 2. obdobje: hiralnice konec 19. stol—1. polovica 20. stol. Z industrijsko revolucijo se pojavijo nove oblike ustanov, ki so bodisi državne bodisi v rokah lastnikov kapitala. Pri hiralnicah gre za segregacijo starih ljudi iz družbe. Za človeka poskrbi zgolj v tehničnem smislu. Gre za azilski tip, ki v nekaterih primerih skuša humano skrbeti za ljudi, v skrajnem pogledu pa je vmesna postaja za njihov dokončni izmet iz družbe, kot se je izkazalo ob nemški okupaciji s programom T4 za Spodnjo Štajersko (Ramovš, 2007, str. 18). Do l. 1966 je v Ljubljani obstajala inštitucija z imenom mestna hiralnica.

3. obdobje: bolnica — hotel

Karta 1: Obnovljena stanovanjska soseska Sennestadt v Bielefeldu

Po l. 1967 je inštitut za gerontologijo začel uvajati nov pristop k domovom za stare ljudi, tako da so združili koncepta bolnice (sanatorija) in hotela (toplic). Ti domovi nudijo ustrezno materialno udobje, zdravstveno nego, socialno mrežo in še nekatere druge vrste oskrbe. Medtem, ko je za telesno in delno tudi psihično človeško razsežnost razmeroma dobro poskrbljeno, pa stroka ugotavlja, da so v domovih tretjega obdobja ostale človeške razsežnosti (socialna, duhovna, eksistencialna in razvojna) zapostavljene (Ramovš, 2003 in 2007). Organizacija in delovanje teh domov težko zadovoljuje osnovne človeške potrebe po intimi in pripadnosti manjšim človeškim skupinam (družina, prijateljska družba ...). Velika večina domov v Sloveniji ima elemente tega tipa. Zanj je značilna vzdolžna tlorisna zasnova z dolgim centralnim hodnikom in obojestransko razporeditvijo večposteljnih sob. Večina domov ima centralno skupno jedilnico, nekateri novejši domovi pa že imajo manjše jedilnice in dnevne prostore po oddelkih oziroma etažah. 4. obdobje: gospodinjske skupine Koncept za četrto generacijo domov se je začel v 70ih v Franciji (ognjišče). Ta nova ideja se je v različnih oblikah pojavljala predvsem v na severu Evrope (Anglija, Skandinavija), vendar se ni uspešno uveljavila, dokler ni preko Nizozemske prišla v Nemčijo. V 90ih letih 20. stoletja so nemški arhitekti s Hans Peter Winter-jem na čelu uvedli nov arhitekturni pristop k snovanju domov za stare in tako razvili psiho-socialni koncept, ki je neposredno povezan z arhitekturno zasnovo doma ter skuša uresničevati človekove potrebe na treh nivojih (Ramovš, 2007, str. 18): - intimnost v individualni sobi - pripadnost majhni skupini ljudi s sodelovanjem pri gospodinjskih opravilih v skupni kuhinji - vpetost v socialne mreže širše skupnosti in servisno koriščenje strokovnih uslug od zunaj. Osnova doma četrte generacije je gospodinjska skupina, v kateri biva največ dvanajst ljudi. V skupini redno delajo samo hišne gospodinje, ki se ne menjajo, druge specialistične storitve pa zagotavljajo zunanje strokovne službe po potrebi. Bistveno je, da člani skupine po svojih močeh in željah sodelujejo pri pripravi hrani in drugih vsakdanjih gospodinjskih opravilih. Tak način organizacije skuša posnemati družinsko okolje. Koncept gospodinjskih skupin je pogojen z značilno tlorisno zasnovo. Če se psiho-socialni koncept zgleduje po družini, je arhitekturno izhodišče gospodinjske skupine stanovanje. Funkcionalno jedro skupine je prostoren dnevni prostor z veliko skupno kuhinjo. Posebne oblike gospodinjske skupnosti so skupine za paliativno oskrbo, ki ravno tako delujejo po načelu manjših zaključenih skupin.

II.2.3

ARHITEKTURNE ZNAČILNOSTI DOMOV 4. GENERACIJE

V vsaki GS je v osrednjem skupnem prostoru kuhinja za pripravo hrane. Zelo pomemben dejavnik – stanovalci vonjajo pripravo hrane. Vsaka GS ima svojo »hišno gospodinjo« (nov poklic), ki se ne menja, da se ustvari občutek skupnosti. 80 % kapacitet predstavljajo individualne sobe, ki so organizirane kot apartmaji (z lastnimi sanitarijami). V apartmaju je sodobna bolniška postelja, vso ostalo opremo (omare, mizice, stole, zavese, rastline ...) prinesejo oskrbovanci s seboj, da si ustvarijo čim bolj domač ambient. Vhodi v apartmaje so poudarjeni z intenzivnimi barvami ali nišami (glej diagram 7). Pogost arhitekturni element je t. i. neskončni hodnik — sprehajalni prostor okrog notranjega atrija (običajno ozelenjen, lahko zastekljen), ki omogoča stanovalcem (predvsem dementnim), da krožijo po prostoru (koncept srednjeveških samostanov – križni hodnik).

II.2.4

BIELEFELDSKI MODEL

Bielefeldski model je socialna inovacija (virtualni dom), ki ji je uspelo prenesti oskrbo starih ljudi iz inštitucije v socialno okolje. Gre za medgeneracijsko mrežo dislociranih stanovanjskih enot in gospodinjskih skupin za stare ljudi, ki so vpete v 24-urni podporni sistem, ki ponuja široko paleto storitev (ISA, 2010). Pomemben delež storitev temelji na prostovoljskem delu. Osnova modela je bielefeldska enota, ki združuje najmanj šest stalnih uporabnikov storitev. V središču enote je t. i. stanovanjska kavarna (v izvirniku “Wohncafe”), ki je hkrati tudi servisna točka (“Versorgungsstützpunkt”) in služi za srečevanje stanovalcev. Bielefeldske enote so razporejene tako, da pokrivajo radij 500 m in ponujajo svoje storitve celotni soseski in ne samo uporabnikom, ki potrebujejo stalno nego.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

Diagram 7: Funkcionalna shema dveh gospodinjskih skupin po nemškem modelu (Winter, 2000)

skupni prostori za sklop 2 - 4 gospodinjskih skupnosti

vhod z vetrolovom

enoposteljna soba 16 m

preds. 4m

TWC 4m

enoposteljna soba 16 m

preds. 4m

TWC 4m

enoposteljna soba 16 m

preds. 4m

smeti 5m

shrambe za stanov. 10 m

shramba 16 m

enoposteljna soba 16 m

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

enoposteljna soba 16 m

WC 4m

vetrolov z garderobami 8m

preds. 4m

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

pralnica 8m jedilni del 25 m

kuhinja 12-16 m

preds. 4m

TWC 4m

bivalno - jedilni del s kuhinjo 50-55 m pralnica 8m

jedilni del 25 m

preds. 4m

enoposteljna soba 16 m

pisarna 8m

bivalno jedilni del s kuhinjo 50—55 m

dnevna soba 16 m

TWC 4m

enoposteljna soba 16 m

vetrolov z garderobami 8m

skupne komunikacije

pisarna 8m

vrt ali terasa

preds. 4m

enoposteljna soba 16 m

shramba 8m

shramba za živila 6m

shramba za tehniko 6m

izliv 3m negovalna kopalnica 18 m

umaz. perilo

preds. 4m

TWC 4m

preds. 4m

dnevna soba 16 m

TWC 4m

preds. 4m

vrt ali terasa

TWC 4m

preds. 4m

TWC 4m

8m enoposteljna soba 16 m

enoposteljna soba 16 m

GOSPODINJSKA SKUPNOST ZA 8 OSEB

enoposteljna soba 16 m

skupni prostori za sklop 2 gosp. skupnosti

enoposteljna soba 16 m

GOSPODINJSKA SKUPNOST ZA 8 OSEB

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

! " " " #

! $ " " ! " " %

$ "

! # $ "

" # #

" $

! # " " ! !

! " # " ! " " &" # " ! "

Grafikon 5: Ĺ TEVILO Ä&#x152;AKAJOÄ&#x152;IH na razpoloĹžljivo mesto v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009

! "

#$%&'

Grafikon 6: Ĺ TEVILO POTREB po razpoloĹžljivih mestih v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009 :

izdelava grafikona: avtor, vir podatkov: SSZS in ZZZS

Karta 2: PRIMERJAVA ĹĄtevila Ä?akajoÄ?ih s ĹĄtevilom razpoloĹžljivih mest v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009

II.3

Grafikon 7: DELEĹ˝ POKRITOSTI potreb po mestih v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009 : : :

GAĹ PER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIĹ Ä&#x152;E V ZGORNJI Ĺ IĹ KI, Mentor: prof. dr. Fedja KoĹĄir, Somentorja: prof. dr. LuÄ?ka AĹžman Momirski in prof. dr. JoĹže RamovĹĄ

izdelava karte in grafikona: avtor, vir podatkov: SSZS in ZZZS

izdelava grafikona: avtor, vir podatkov: ZZZS

izdelava grafikona: avtor, vir podatkov: SSZS

" #

! " $ "

! $ "

$ " " %

" ! " " # $

# " #

! ! " " #

" "

" " ! ! "! "

" # &"

# " ! "

izdelava grafikona: avtor, vir podatkov: SSZS in ZZZS

"" ! " #

! " " "

" ! % # ! $ " " "

$ " #

# " !

" #

! "

" ! # " " # ! " &" " "

" " ! ! " $

" " " ! % # #

" ! " " $

" # !

$ "

# " " $ ! "

! " ! "

! "

" ! "

# " &" "

'()*+ ,-./01+ 2.3-4 5

Grafikon 4: Ĺ TEVILO RAZPOLOĹ˝LJIVIH MEST v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 10. maj 2009 Skupno ĹĄtevilo razp. mest: 18.144 Skupno ĹĄtevilo Ä?akajoÄ?ih: 16.955 35.096 SKUPAJ:

'()*+ ,-./01+ 67'78+6094 5

Grafikon 8: DELEĹ˝ Ä&#x152;AKAJOÄ&#x152;IH na razpoloĹžljivo mesto v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih po krajih v Sloveniji na dan 15. junij 2009

IZBOR MAKRO LOKACIJE NA PODLAGI ANALIZE POTREB PO DOMOVIH ZA STARE LJUDI V SLOVENIJI

Na podlagi zadnjih dostopnih podatkov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bila izdelana analiza potreb po domovih za stare ljudi v Sloveniji. Grafikon 4 prikazuje razpoloĹžljiva mesta v domovih za stare ljudi in posebnih socialnovarstvenih zavodih (v nadaljevanju: domovi) po posameznih krajih, grafikon 5 pa ĹĄtevilo Ä?akajoÄ?ih na prosto mesto v domu. SeĹĄtevek obeh vrednosti pomeni ĹĄtevilo potreb po prostih mestih v domovih (grafikon 6). Razmerje med ĹĄtevilom potreb in razpoloĹžljivimi mesti pa govori o deleĹžu pokritosti potreb (grafikon 7). Podatki kaĹžejo, da ima Ljubljana sorazmerno malo razpoloĹžljivih mest v domovih (1.916) glede na potrebe (6.742), ki so najviĹĄje v Sloveniji. Kar pomeni, da ima le slabih 30 % ljudi s potrebo po domski oskrbi zagotovljeno mesto v enem od ljubljanskih domov (glej grafikon 7). Situacijo na nivoju celotne drĹžave ĹĄe bolj nazorno prikazuje karta 2, iz katere je razvidno, da je manko domov v Ljubljani najveÄ?ji. Povedano drugaÄ?e, 27 % vseh Ä?akajoÄ?ih na domsko oskrbo v Sloveniji Ä?aka na prosto mesto v Ljubljani (grafikon 8).

Vir: LUZ. d.d.

LEGENDA

Karta 3: Obstoječe in predvidene lokacije domov za stare ljudi in oskrbovanih stanovanj z označenim izbranim območjem v Zgornji Šiški. Podlaga: Izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Ljubljana, dopolnjeni osnutek, Ljubljana 2009.

DOMOVI ZA STARE LJUDI obstoječi dom za stare ljudi širitev doma za stare ljudi načrtovan dom za stare ljudi

II.4

načrtovan dom za stare ljudi znotraj OPPN, ZN ...

IZBOR MIKRO LOKACIJE

OSKRBOVANA STANOVANJA obstoječa oskrbovana stanovanja

Mikrolokacija je bila izbrana na podlagi dveh glavnih kriterijev. Prvi izhaja iz trenutno veljavne prostorske zakonodaje v Ljubljani (Občinski prostorski načrt MOL — Izvedbeni del, sprejet 5. julija 2010), ki opredeljuje lokacije za gradnjo domov za stare ljudi na področju Mestne občine Ljubljana.

načrtovana oskrbovana stanovanja načrtovana oskrbovana stanovanja znotraj OPPN, ZN ...

Podrobna lokacija doma za stare ljudi / oskrbovanih stanovanj se določi ob pripravi OPPN. obvezna preveritev kapacitet družbene infrastrukture ob pripravi OPPN območja namenske rabe, kjer je dopustna gradnja domov za stare ljudi območja namenske rabe, kjer je dopustna gradnja stavb z oskrbovanimi stanovanji

Drugi kriterij pa je prostorska ustreznost lokacije, ki omogoča integracijo vseh potrebnih socialnih in drugih podpornih programov v krajevno medgeneracijsko središče. Pod prostorsko ustreznost so zajeti številni podrobnejši kriteriji, ki so potrebni za vzpostavitev in uspešno delovanje medgeneracijskega središča npr. že vzpostavljena mreža urbane infrastrukture v radiju 500 m (Bielefeldska enota), razvejano omrežje peš poti, zelene površine ...). Omenjeni kriteriji so natančneje predstavljeni in razdelani v poglavjih: I.3 Medgeneracijsko središče – teoretične osnove in III. Lokacija Zgornja Šiška).

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

II.5

/͘ 'K^WK /E:^< ^<hWEK^d WƌŽƐƚŽƌŝ ϭ '^ ǌĂ ϭϮ ŽƐĞď

Tabele 1—13: Študija površin na podlagi standardov, predpisov, priročnikov in druge strokovne literature.

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭW ƐŽďĂ

ϮϬ͕ϱϬ

ϭϬ

ϮϬϱ͕ϬϬ

ƐŽďĂ

ϭϯ͕ϱϬ

Ϯϴ͕ϬϬ

ƉƌĞĚƐŽďĂ ƐŬƵƉĂũ ƐŽďĂ Ɛ ƉƌĞĚƐŽďŽ dt ϭĂ

ϰ͕ϬϬ

ƐŽďĂ

ϭϴ͕ϱϬ

ϭϲ͕ϱϬ

Ϯϴ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ ƐŽďĂ Ɛ ƉƌĞĚƐŽďŽ

ϯ͕ϬϬ

ϮW ƐŽďĞ

ƉƌĞĚƐŽďĂ

///͘ ^E K^<Z ŶŽƚĂ ǌĂ ϭϮ ŽƐĞď

ϱ͕ϱϬ

ϰ͕ϬϬ ϳϰ͕ϬϬ

ŬƵŚŝŶũĂ

ϭϴ͕ϬϬ

ũĞĚŝůŶŝĐĂ

ϯϮ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶĂ ƐŽďĂ

Ϯϰ͕ϬϬ ϳ͕ϰϬ

ƉŝƐĂƌŶĂ

ϴ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŐŽƐƚĞ ŝŶ ŽƐĞďũĞ

ϴ͕ϬϬ

ƉƌĂůŶŝĐĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϭϬ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϭϮ͕ϬϬ

ǀŚŽĚ ǌ ŐĂƌĚĞƌŽďĂŵŝ

ϭϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ŚŝƓŶŽ ƚĞŚŶŝŬŽ

Ύ ϵ͕ϬϬ

ƐŽďĂ ǌĂ ƌĂǌŐŽǀŽƌĞ

ϭϲ͕ϬϬ

ƐǀĞƚůŽďŶŝ ǌĞůĞŶŝ Ăƚƌŝũ

Ϯϱ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗ Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ

//͘ 'E E ^<hWEK^d ;W >/ d/sE E ' Ϳ ϭ

ϳϰ͕ϬϬ

WƌŽƐƚŽƌŝ ϭ '^ ǌĂ ϭϮ ŽƐĞď

ϴ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ ϵ͕ϬϬ

ϭϲ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

Ϯϭ

ϰϬϯ͕ϬϬ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭW ƐŽďĂ

ϮϬ͕ϬϬ

ϭϮ

ϮϰϬ͕ϬϬ

ƐŽďĂ

ϭϲ͕ϬϬ

ϯϬ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

ϵϮ͕ϬϬ

ƌĂǌĚĞůŝůŶĂ ŬƵŚŝŶũĂ

ϭϮ͕ϬϬ

ϳϴ͕ϬϬ

ƉŽǎĂƌŶĞ ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϭϲ͕ϬϬ

ϯϬ͕ϬϬ

ǀŚŽĚ ǌ ŐĂƌĚĞƌŽďĂŵŝ

ϴϱ͕ϬϬ

ƐŽďĂ ǌĂ ƌĂǌŐŽǀŽƌĞ

ϳϴ͕ϬϬ ϭϲ͕ϬϬ

^ŬƵƉĂũ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ '^

ϵ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ƐǀĞƚůŽďŶŝ ǌĞůĞŶŝ Ăƚƌŝũ

ϴ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϭ ϭ

ϵ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϭϴ͕ϬϬ

ŝǌƉůĂŬŽǀĂůŶŝĐĂ

ϯ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϴ͕ϬϬ

ϯ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ Ϯ '^

ĚǀŝŐĂůŽ ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϭϭ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ

ϵϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϬ͕ϲϬ

^ŬƵƉĂũ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ Ϯ '^

ϭϴ͕ϬϬ

ŝǌƉůĂŬŽǀĂůŶŝĐĂ

ϯ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϰ͕ϬϬ

ϭϮ ŽƐĞď

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗ ^ĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ĞŶŽ Ăůŝ ǀĞē '^ ǀ ŬůĞƚŝ

ϭϰ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐŵĞƚŝ ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ǀŽǌŝēŬĞ͕ ǀƌƚŶŽ ƉŽŚŝƓƚǀŽ

ϭϮ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϭϱ

ƐŚƌĂŵďĞ ǌĂ ƐƚĂŶŽǀĂůĐĞ

Ϯϰ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ ǀĞē '^ ǀ ŬůĞƚŝ

ϰ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϰϴ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϲϵ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϰ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϴ͕ϬϬ Ύ ϲ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϭϴ

Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ

ŚŽĚŶŝŬŝ

ϵϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϴ͕ϬϬ

ϯ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

ĚǀŝŐĂůŽ

ϲϴ͕ϬϬ

ϭϴ͕ϬϬ ϯ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϰ͕ϬϬ

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Uradni list RS, št. 100/05 in 25/08.

ƉŝƐĂƌŶĂ ĚŝƌĞŬƚŽƌũĂ ƉŝƐĂƌŶĂ ǌĂ ƌĂēƵŶŽǀŽĚƐƚǀŽ

Pravilnik o minimalnih standardih in minimalni opremljenosti fizioterapevtske ambulante. Društvo fizioterapevtov Slovenije. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Uradni list RS, št. 23/1996.

ϭϴ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ƐĞũŶĂ ƐŽďĂ

Ϯϱ͕ϬϬ

ĂƌŚŝǀ

ϴ͕ϬϬ

ēĂũŶĂ ŶŝƓĂ

ϲ͕ϬϬ

ǁĐ ǌĂ ŝŶǀĂůŝĚĞ

ϰ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ǌĂƉŽƐůĞŶĞ

ϰ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ ŝŶ ŝǌůŝǀ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϰϬ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϲϭ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐŵĞƚŝ

ϰ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϭϲ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϰϴ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϲϵ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

Vovk, Marija, 2000. Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Winter, Hans-Peter, Gennrich, Rolf, Haß, Peter et al., 2000. Hausgemeinschaften. Die vierte Generation des Altenpflegeheimbaus. BMG Modellprojekte. Band 8. Köln: Kuratorium Deutsche Altershilfe.

ϭϴ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϲ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭϭ

Ϯ ŽĚĚĞůŬĂ ;ϰϰ ŽƚƌŽŬͿ

ŝŐƌĂůŶŝĐĂ ǌĂ ŽƚƌŽŬĞ

ϰ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ŽƐƌĞĚŶũŝ ƉƌŽƐƚŽƌ ŝŶ ƓƉŽƌƚŶĂ ŝŐƌĂůŶŝĐĂ

ŚŽƐƉŝĐ Ͳ ƐǀĞƚŽǀĂůŶŝĐĂ

ϭϮ͕ϬϬ

ƉƌĂǀŶĂ ƉŽŵŽē ǌĂ ƐƚĂƌĞ ůũƵĚŝ

ϭϮ͕ϬϬ

Ϯϰ͕ϬϬ

ϭϵ

ϰϴ͕ϬϬ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϰϮ͕ϬϬ ϱϲ͕ϬϬ ϮϮ͕ϬϬ ϭϲ͕ϬϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ŝŶĚŝǀŝĚƵĂůŶŽ ĚĞůŽ ǌ ŽƚƌŽŬŝ

Ϭ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ƌĞŬǀŝǌŝƚĞ

ϴ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŽƚƌŽŬĞ ŶĂ ŝŐƌŝƓēƵ

Ϯ͕ϬϬ

ƐŬƵƉŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐƚƌŽŬŽǀŶĞ ĚĞůĂǀĐĞ

Ϯϱ͕ϬϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ǀŽĚũŽ ĞŶŽƚĞ

ϭϬ͕ϬϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐǀĞƚŽǀĂůŶĞŐĂ ĚĞůĂǀĐĂ

ϭϮ͕ϬϬ

ŬĂďŝŶĞƚ ǌĂ ǀǌŐŽũŶĂ ƐƌĞĚƐƚǀĂ ŝŶ ƉƌŝƉ͘

ϵ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ǀƌƚŶĂ ŝŐƌĂůĂ

ϱ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ

ϯ͕ϬϬ ϰ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ŚŽĚŶŝŬŝ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ƵƉƌĂǀĞ ŚŽĚŶŝŬŝ ƐŬƵƉĂũ͗ Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ēĂŬĂůŶŝĐŽ

ϱϬ͕ϬϬ

Ϯϭϳ͕ϬϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϲ͕ϬϬ ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϵ͕ϬϬ

ŐĂƌĚĞƌŽďĞ

ϵ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ǀŽǌŝēŬĞ

ϴ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ŚŝƓŶŽ ƚĞŚŶŝŬŽ

ϲ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϴ͕ϬϬ

ϯ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭ ϭ

ϰ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϬϬ

^ƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ Ϯ ŽƐĞďŝ

ϵ͕ϬϬ

ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ

ϴ͕ϬϬ

ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

ϰ͕ϮϬ

ϲ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶŽ ďŝǀĂůŶŝ ĚĞů Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

ϰϬ͕ϬϬ

ƐƉĂůŶŝĐĂ

ϮϮ͕ϬϬ

ϲϲ͕ϮϬ

ϭϴ͕ϬϬ

ϴϰ͕ϮϬ

ϯϬ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

Ɠƚ͘ ^ƚĂŶŽǀĂŶũ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

Ϯϰϳ͕ϮϬ

ϰϮϭ͕ϬϬ

ϭϭ

ϲϲϴ͕ϮϬ

ϭϬ

Ϯϵ͕ϰϰ

ϭϴ͕ϬϬ

ŝǌƉůĂŬŽǀĂůŶŝĐĂ

ϯ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

Ϯϵ͕ϰϰ

ϭϴ͕ϬϬ

ďĂůŬŽŶ Ăůŝ ůŽǎĂ

s/͘ Z , />/d /:^</ Ed Z

ƐŬƵƉĂũ͗ ^ĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ĞŶŽ Ăůŝ ǀĞē ĞŶŽƚ ǀ ŬůĞƚŝ ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐŵĞƚŝ

ϰ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϭϲ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϯ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϯϬ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϱϭ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ Ϯ ϭ

ϱϲ͕ϬϬ

ϮϮ͕ϬϬ

ϭϲ͕ϬϬ

Ϭ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

Ϯ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϵ͕ϬϬ

ϭ ϭ

ϰ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϲϭ͕ϲϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϭϲ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϯϬ͕ϬϬ

ϱϭ͕ϲϬ

ϭϲ

Ϯϲϴ͕ϬϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ŶĂ ŽƐĞďŽ ΀ŵϸ΁

Ɠƚ͘ ŽƐĞď

ϭ͕ϵϬ ϭ͕ϰϬ

ϰϴ ϰϴ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ĚƵŚŽǀŶŽ ŽƐŬƌďŽ ǀĞēŶĂŵĞŶƐŬĂ ĚǀŽƌĂŶĂ

ϭϬ͕ϲϬ

ϱϬ͕ϬϬ ϭϮϬ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ

Ϯϱ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϱϬ͕ϬϬ

ϭϮϬ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϴ͕ϬϬ

ƐŽďĂ ǌĂ ƉƌĞǀĞǌŽǀĂŶũĞ

ϭϴ͕ϬϬ

ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ēĂŬĂůŶŝĐŽ

ϱϬ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ǌĂƉŽƐůĞŶĞ

ϰ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŽďŝƐŬŽǀĂůĐĞ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭ ϭ

ϴ͕ϬϬ ϴ͕ϬϬ

ϮϬ͕ϬϬ

ϭϴ͕ϬϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ĚƌƵǎĂďŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

aƚĞǀŝůŽ ƐƚĂŶŽǀĂŶũ aƚĞǀŝůŽ ƐƚĂŶŽǀĂŶũ

ϰ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϭϭ

Ϯϭϰ͕ϬϬ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭϳϬ͕ϬϬ

Ϯϱ͕ϬϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

Ϯϱ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϰ͕ϬϬ ϴ͕ϬϬ

Ϯϭϰ͕ϰϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϮϬ͕ϬϬ

^ŬƵƉĂũ

Ϭ͕Ϭϴ Ϭ͕Ϭϳ Ϭ͕Ϭϳ

ϰϮϬ ϰϮϬ ϰϮϬ

ŝǌĚĂũĂ ŝŶ ƐƚƌĞǎďĂ

Ϭ͕Ϭϴ

ϰϮϬ

ƉŽŵŝǀĂŶũĞ

Ϭ͕Ϭϰ

ϰϮϬ

ŽƐĞďũĞ

Ϭ͕Ϭϳ

ϰϮϬ

ĚŽǀŽǌ ŝŶ ƉƌĞǀǌĞŵ ǎŝǀŝů

Ϭ͕Ϭϱ

ϰϮϬ

ĚƌƵŐŝ ƐĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ

Ϭ͕Ϭϯ

ϰϮϬ

ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ

Ϭ͕Ϭϱ

ϰϮϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϬ͕ϲϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ ϰϬ͕ϬϬ

ϲϭ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϭ͕ϬϬ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϭϬ͕ϲϬ

ƐŚƌĂŵďĞ ǀ ŬůĞƚŝ

ϰϬ͕ϬϬ

ŬŽůĞƐĂƌŶŝĐĂ

ϲϭ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ŚŽĚŶŝŬŝ

ϭ ϭ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭϭϬ͕ϬϬ Ϯϰ͕ϬϬ

ϭϭϬ͕ϬϬ

ϰϴ͕ϬϬ

Ϯϰ͕ϬϬ

ϰϴ͕ϬϬ

Ϯϰ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϮϬ͕ϬϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ϭϯ

ϯϮϮ͕ϬϬ

Ϯϵ͕ϰϬ

ĐĞŶƚƌĂůŶŽ ƐŬůĂĚŝƓēĞ ēŝƐƚŝů

Ϯϰ͕ϬϬ

ϯϯ͕ϲϬ

ƚŽƉůŽƚŶĂ ƉŽƐƚĂũĂ

Ϯϰ͕ϬϬ

ϭϲ͕ϴϬ

ƐƚƌŽũŶŝĐĂ

Ϯϰ͕ϬϬ

Ϯϵ͕ϰϬ

ĞůĞŬƚƌŽ ŽŵĂƌŝĐĞ

Ϯϰ͕ϬϬ

ĂŐƌĞŐĂƚ

Ϯϰ͕ϬϬ

Ϯϭ͕ϬϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ǀǌĚƌǎĞǀĂůĐĂ

ϭϮ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϲϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ēŝƐƚŝůŬĞ

ϮϬ͕ϬϬ

Ϯϭ͕ϬϬ

ŬŽůĞƐĂƌŶŝĐĂ

ϱϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϱϬ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ ϭϬ͕ϲϬ

ϱϬ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϲϬ

ϮϬ͕ϬϬ ϮϬ͕ϬϬ

ϮϬ͕ϬϬ

ŐĂƌĂǎĂ ǌĂ ŵĞŚĂŶŝǌĂĐŝũŽ

ϰϴ͕ϬϬ

ƌĞǌĞƌǀŽĂƌ ǌĂ ǀŽĚŽ

Ϯϰ͕ϬϬ

ϰϴ͕ϬϬ

ϭϭϲ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϰϯϴ͕ϬϬ

ϲϭ͕ϲϬ

ϵϬ͕ϬϬ

ϲ͕ϬϬ

ϭϭ

ϰϬ͕ϬϬ

ϭϲ

Ϯϭϳ͕ϲϬ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϲϰ͕ϬϬ

ƌĂēƵŶĂůŶŝƓŬĂ ƵēŝůŶŝĐĂ

ϰϱ͕ϬϬ

ϲϰ͕ϬϬ

ϰϱ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ŬĂďŝŶĞƚ ǌĂ ƉƌŝƉƌĂǀŽ ƵēŝƚĞůũĞǀ

ϴ͕ϬϬ

ƉŝƐĂƌŶĂ ǌĂ ǀŽĚũŽ ŝǌŽďƌĂǎĞǀĂŶũĂ

ϴ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ

ϴ͕ϬϬ

t ǌĂ ŝŶǀĂůŝĚĞ

ϰ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ǌĂƉŽƐůĞŶĞ

ϰ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŽďŝƐŬŽǀĂůĐĞ

ϰ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ ŝŶ ŝǌůŝǀ

ϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ĚǀŝŐĂůŽ

ϭϬ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϯ ϯ

ϯϯ͕ϬϬ ϯϭ͕ϴϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭϬ

ϭϱϯ͕ϬϬ

Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ēĂŬĂůŶŝĐŽ

ϯϬ͕ϲϬ

^ŬƵƉĂũ

ϯϬ͕ϲϬ

ϭϴϯ͕ϲϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

ĚǀŝŐĂůŽ ϭϭ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ /

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

ϲϲ͕ϬϬ

ƵēŝůŶŝĐĂ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ <ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǀ ŬůĞƚŝ

ϰϬ͕ϬϬ Ϯ

ϭϬ͕ϲϬ

T-13

ŚŽĚŶŝŬŝ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ŽƌŽĚũĞ ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ƉƌŝĚĞůŬĞ

^ŬƵƉĂũ

ĚǀŝŐĂůŽ

ϭϭ͕ϬϬ

s//͘ / K Z s >E/ Ed Z

ƉƌĂůŶŝĐĂ ;ϭϮϬ ŽƐŬƌď н ϰϰ ŽƚƌŽŬͿ ƐŚƌĂŵďĞ ŝŶ ƐŬůĂĚŝƓēĂ

Ϯϭϯ͕ϴϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

T-12

ϯϯ͕ϲϬ Ϯϵ͕ϰϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

ϱ͕ϯϬ ϵϬ͕ϬϬ

T-7

WƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ǀǌĚƌǎĞǀĂŶũĞ ŝŶ ŽďĚĞůŽǀĂŶũĞ ǀƌƚĂ ŶĂ ƐƚƌĞŚŝ ϱϬ͕ϬϬ

ϭϭ͕ϬϬ

T-6

ϭϲϯ͕ϴϬ

^ŬƵƉĂũ ϭϭ͕ϬϬ

ĚǀŝŐĂůŽ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ŬƵŚŝŶũĞ

Ϯϯϰ͕ϰϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ĚǀŝŐĂůŽ ϭ

y//͘ 'K^WK Z^<K Ͳ ^ Zs/^E/ WZK^dKZ/

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ŶĂ Ɠƚ͘ ƉŽŐƌŝŶũĞŬ ƉŽŐƌŝŶũŬŽǀ ΀ŵϸ΁ ŶĂ ĚĂŶ

ϰ͕ϬϬ

ϲϲϴ͕ϮϬ

Ϯϭϰ͕ϬϬ

T-11

ƐŚƌĂŵďĞ ŝŶ ŚůĂĚŝůŶŝĐĞ ƉƌŝƉƌĂǀĂ ŚƌĂŶĞ ŬƵŚĂŶũĞ

ϰϭ͕ϮϬ ϴϰ͕ϮϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

^ŬƵƉĂũ ŽƐŬƌďŽǀĂŶĂ ƐƚĂŶŽǀĂŶũĂ

^ŬƵƉĂũ

T-5

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁ ϵϭ͕ϮϬ ϲϳ͕ϮϬ

ƐƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ ϭ ŽƐĞďŽ ƐƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ Ϯ ŽƐĞďŝ

Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ēĂŬĂůŶŝĐŽ

ϭϵϱ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗ ϭ

ƐĞƐƚƌƐŬĂ ƐŽďĂ

^ŬƵƉĂũ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ƌĞƐƚĂǀƌĂĐŝũĞ ŝŶ ŬĂǀĂƌŶĞ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϮϬ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ŝŶ ƐĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

ĂŵďƵůĂŶƚĂ

ŚŽĚŶŝŬŝ

y/͘ <h,/E:

ƉƌŝƌŽēŶŽ ƐŬůĂĚŝƓēĞ ǌĂ ŬĂǀĂƌŶŽ

ŚŽĚŶŝŬŝ

ϴ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ Z

s͘ ^<hWE/ WZK^dKZ/

ϭϴ͕ϬϬ

^ŬƵƉŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ ϭ

ēŝƐƚŝůĂ ŝŶ ŝǌůŝǀ

ϯ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

t ǌĂ ŝŶǀĂůŝĚĂ

ϱ͕ϬϬ

ϰϬ͕ϬϬ

ĚĞůŽǀŶĂ ƚĞƌĂƉŝũĂ

T-10

ϴϰ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ŬĂďŝŶĞƚ ǌĂ ĨŝǌŝŽƚĞƌĂƉŝũŽ

T-4

ƌĞƐƚĂǀƌĂĐŝũĂ ŬĂǀĂƌŶĂ ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ϰϬ͕ϬϬ

ŬĂďŝŶĞƚ ǌĂ ĚĞůŽǀŶŽ ƚĞƌĂƉŝũŽ

ϭϮ ŽƐĞď

ĚǀŝŐĂůŽ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϰϬ͕ϬϬ Ϯ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϰ͕ϬϬ

^ƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ Ϯ ŽƐĞďŝ ƐŬƵƉĂũ ǌ ďĂůŬŽŶŽŵ Ăůŝ ůŽǎŽ

ĨŝǌŝŽƚĞƌĂƉŝũĂ

Ϯϯϴ͕ϰϰ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ ĚǀŝŐĂůŽ ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ĂůŬŽŶ Ăůŝ ůŽǎĂ

ŶĞŐ͘ ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

ϲϭ͕ϲϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ ϭϭ͕ϬϬ

ϰ͕ϬϬ

ϭϴϰ͕ϬϬ

WƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ͲϮ ĞŶŽƚŝ

ϰϬ͕ϬϬ

ϯϭϴ͕ϬϬ

ĚǀŝŐĂůŽ ϭ

ϭϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϲ͕ϬϬ

ϭ ϭ

Ϯϱ͕ϬϬ

^ŬƵƉĂũ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

ϰ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ēŝƐƚĞŐĂ ƉĞƌŝůĂ ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ͕ ƵŵĂǌĂŶŽ ƉĞƌŝůŽ

ďĂůŬŽŶ Ăůŝ ůŽǎĂ ^ƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ ϭ ŽƐĞďŽ ƐŬƵƉĂũ ǌ ďĂůŬŽŶŽŵ Ăůŝ ůŽǎŽ

ƐŬƵƉĂũ͗

Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ēĂŬĂůŶŝĐŽ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

ĚǀŝŐĂůŽ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŝŶǀĂůŝĚĞ ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŽƐĞďũĞ

ϰ͕ϬϬ

ĂůŬŽŶ Ăůŝ ůŽǎĂ

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝΎ

^ŬƵƉĂũ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

Ϯϰ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ Ͳ ƐŬƵƉŶĞ ǌ ĚƌƵŐŝŵŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

ƐŬƵƉĂũ͗ ϱϬ͕ϬϬ

ϯϮ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶĂ ƐŽďĂ

ŚŽĚŶŝŬŝ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ǀƌƚĐĂ ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϴ͕ϬϬ

ũĞĚŝůŶŝĐĂ

y͘ Z ^d sZ /: /E < s ZE

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŽƚƌŽŬĞ

ƌĂǌĚĞůŝůŶĂ ŬƵŚŝŶũĂ ϭϮ͕ϬϬ

ŬƵŚŝŶũĂ Ɛ ƐŚƌĂŵďŽ

ƐŬƵƉĂũ͗

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ ǀĞē ĞŶŽƚ ǀ ŬůĞƚŝ

ŐĂƌĚĞƌŽďĞ ǌĂ ŽƚƌŽŬĞ

ēŝƐƚŝůĂ ŝŶ ŝǌůŝǀ ϭ

ϰϭ͕ϮϬ

ϳϰ͕ϬϬ

T-9

ϭϭϵ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

T-3

ϭϴ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϭϬ͕ϬϬ

ϳϰ͕ϬϬ

ϲϴ͕ϬϬ

ϭϮ ŽƐĞď

ĚǀŝŐĂůŽ

ϭϲ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

ϲϬ͕ϬϬ

ϲϴ͕ϬϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϯϭ͕ϮϬ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ Ϯ ĞŶŽƚŝ

ĚǀŝŐĂůŽ

^ĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ĞŶŽ Ăůŝ ǀĞē ĞŶŽƚ ǀ ŬůĞƚŝ

ϭϮ͕ϬϬ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ϲϬ͕ϬϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ƌƵŐŝ ƐŽĐŝĂůŶŝ ƉƌŽŐƌĂŵŝ

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev. Uradni list RS, št. 67/2006. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Uradni list RS, št. 97/2003 in 77/2009.

ϭϴ͕ϬϬ

ƉŝƐĂƌŶĂ ǌĂ ĂĚŵŝŶŝƐƚƌĂĐŝũŽ ƉŝƐĂƌŶĂ ǌĂ ƐƚƌŽŬŽǀŶĞŐĂ ĚĞůĂǀĐĂ

ƉŝƐĂƌŶĂ ǌĂ ƉŽŵŽē ŶĂ ĚŽŵƵ

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Uradni list RS, št. 110/2004.

ϭϲ͕ϬϬ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƉŽēŝƚĞŬ

^ŬƵƉĂũ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ĞŶŽƚŽ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭϬ͕ϲϬ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭϮ͕ϬϬ

ϯϯϭ͕ϬϬ

ϯϵϵ͕ϬϬ

ŶĞŐ͘ ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

ϭϭ͕ϬϬ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ƐƉĂůŶŝĐĂ

ϲ͕ϬϬ

/y͘ sZd

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭϱ͕ϬϬ

T-2

hƉƌĂǀĂ

ϰ͕ϮϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ŝǌƉůĂŬŽǀĂůŶŝĐĂ

s///͘ hWZ s /E Zh'/ ^K / >E/ WZK'Z D/

ϭ ϭ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ϭ ĞŶŽƚĞ

T-8

Odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in o minimalnih standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih. Uradni list RS, št. 82/1998.

ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϮϬ ϭϱ͕ϬϬ

ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

WƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ͲϮ ĞŶŽƚŝ

T-1

ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌ ĚŶĞǀŶŽ ďŝǀĂůŶŝ ĚĞů Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

ϭ ϭ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

/s͘ E sEK s Z^dsK

ϲϬ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ ǀĞē ĞŶŽƚ ǀ ŬůĞƚŝ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ

ϵϬ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ ǀĞē '^ ǀ ŬůĞƚŝ ϭϭ͕ϬϬ

ϴ͕ϬϬ

ϭϮ ŽƐĞď

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐŵĞƚŝ

ϭϮ͕ϬϬ

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŐŽƐƚĞ ŝŶ ŽƐĞďũĞ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ Ϯ ĞŶŽƚŝ

ĚǀŝŐĂůŽ

ϭϯ

Ϯϰ͕ϬϬ

ƐĞƐƚƌƐŬĂ ƐŽďĂ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϱϭϳ͕ϬϬ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϭ͘ϮϱϬ͕ϲϬ

ĚŶĞǀŶĂ ƐŽďĂ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌĂ Ϯ '^

ϲϭ͕ϲϬ

ϲϬ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ Ϯϰ͕ϬϬ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ŶŽƚĂ ǌĂ ϭϮ ŽƐĞď

ϰ͕ϬϬ

^ŬƵƉĂũ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ĞŶŽƚŽ

ŶĞŐ͘ ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

ƐŬƵƉĂũ͗

ϰϬ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

Ϯϴ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ϭ ĞŶŽƚĞ

^ŬƵƉĂũ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ĞŶŽƚŽ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϱ͕ϱϬ

ũĞĚŝůŶŝĐĂ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ŚŝƓŶŽ ƚĞŚŶŝŬŽ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

Ϯϰ͕ϬϬ

ƌĂǌĚĞůŝůŶĂ ŬƵŚŝŶũĂ

ǀŚŽĚ ǌ ŐĂƌĚĞƌŽďĂŵŝ

ϰϬϮ͕ϬϬ

WƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ͲϮ '^

ŶĞŐ͘ ŬŽƉĂůŶŝĐĂ

ϭϮ

ϭϴ͕ϱϬ

ĚŶĞǀŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

Ϯϭ

Ύ ǀƓƚĞƚŽ ǀ ŬŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ

ϱϴϮ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

ƐŚƌĂŵďĂ Ϯ

ϵϰ͕ϬϬ

WƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ϭ ͲϮ '^

ŚŽĚŶŝŬŝ͕ ĂǀůĞ͕ ƉƌĞĚƉƌŽƐƚŽƌŝ

ϴ͕ϬϬ ϭϬ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϰϰ

Ϯϴ͕ϬϬ

ƐŽďĂ

ϵϮ͕ϬϬ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ϭ '^

ƐŬƵƉĂũ͗

ĚǀŝŐĂůŽ

ϭϭ͕ϬϬ

ēŝƐƚŝůĂ͕ ƚƌŽŬĂĚĞƌŽ ϱϱ͕ϬϬ

^ƚĂŶŽǀĂŶũĞ ǌĂ ϭ ŽƐĞďŽ

ϰ͕ϬϬ

ϮW ƐŽďĞ

ƐŬƵƉĂũ ƐŽďĂ Ɛ ƉƌĞĚƐŽďŽ

ϴϬ͕ϬϬ

ƐŚƌĂŵďĂ ϭ

ϭϭ

y///͘ K^<Z Ks E ^d EKs E:

ϯ͕ϬϬ ϭϲ͕ϱϬ

Ϭ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ

ƐŬƵƉĂũ͗

ŚŽĚŶŝŬŝ

ƐƚŽƉŶŝĐĞ

ϭϯ͕ϱϬ

ƐŬƵƉĂũ ƐŽďĂ Ɛ ƉƌĞĚƐŽďŽ

ϰ͕ϬϬ

ũĞĚŝůŶŝĐĂ

<ŽŵƵŶŝŬĂĐŝũĞ ǌŶŽƚƌĂũ ϭ '^

ƐŬƵƉĂũ͗

ϮϬϱ͕ϬϬ

ƐŽďĂ

ƉƌĞĚƐŽďĂ dt

ƐĂŶŝƚĂƌŝũĞ ǌĂ ŐŽƐƚĞ ŝŶ ŽƐĞďũĞ ϱ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ͗

^ĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǌĂ ĞŶŽ Ăůŝ ǀĞē '^ ǀ ŬůĞƚŝ

ƐŬƵƉĂũ ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭϬ

ƉƌĞĚƐŽďĂ

ϭϲ͕ϬϬ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ŶĞŐŽǀĂůŶŽ ŽƐĞďũĞ

ďĂůŬŽŶͬƚĞƌĂƐĂ ǀ ĚŶĞǀŶĞŵ ƉƌŽƐƚŽƌƵ

Ɠƚ͘ ƉƌŽƐƚŽƌŽǀ

ϮϬ͕ϱϬ

Ϭ͕ϬϬ

ƐŬƵƉĂũ ƐŽďĂ Ɛ ƉƌĞĚƐŽďŽ

ϭ ϭ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ƉƌĞĚƐŽďĂ

ĂůŬŽŶŝ͕ ƚĞƌĂƐĞ ďĂůŬŽŶŝ ǀ ƐŽďĂŚ

ƉŽǀƌƓŝŶĂ ΀ŵϸ΁

ϭW ƐŽďĂ

Ϯϰ͕ϬϬ

ĚŶĞǀŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌ Ɛ ŬƵŚŝŶũŽ

ƐŚƌĂŵďĂ ǌĂ ǎŝǀŝůĂ

ŠTUDIJA POVRŠIN

ƐŬƵƉĂũ͗

ϭ ϭ

ϭϭ͕ϬϬ ϭϬ͕ϲϬ ϰϬ͕ϬϬ

ϲϭ͕ϲϬ

ϭϮϬ͕ϬϬ ϲ

ϭϴϰ͕ϴϬ

ϲϭ͕ϲϬ

ϰϬ͕ϬϬ ^ĞƌǀŝƐŶŝ ƉƌŽƐƚŽƌŝ ǀ ŬůĞƚŝ Ϯ

ϲϭ͕ϲϬ

ϭϰ

ƉƌŽƐƚŽƌ ǌĂ ƐŵĞƚŝ

ϭϯ

ƐŚƌĂŵďĂ ƐŬƵƉĂũ͗

ϲ͕ϬϬ ϭϮ͕ϬϬ

ϲ͕ϬϬ

ϭϮ͕ϬϬ

ϭϴ͕ϬϬ

...

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

III. LOKACIJA ZGORNJA ŠIŠKA

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

RIB

KR AN J

OZN

ICA

500 m

SEV

O BV NA

PER

CE LO VŠ KA CE ST A

LJ CE

vir TK: GURS

— NT ER 0

4 km

Karta 5: Topografska karta Ljubljane z označenim območjem obdelave

VO DN I KO VA

PROSTORSKA IN TEORETSKO — ZGODOVINSKA OPREDELITEV LOKACIJE

ŠE

S TA

III.1

vir DOF: GURS

ŠI

Izbrana lokacija leži v stanovanjskem naselju ŠS-6 v Zgornji Šiški na severozahodu Ljubljane. Območje s severne strani omejuje ljubljanska obvoznica, na vzhodu poteka Celovška cesta, zahodno stran zamejuje Vodnikova, južno pa Šišenska cesta. Naselje je bilo zgrajeno v letih 1966—1971 po načrtih arhitektov Ilije Arnautoviča in Aleksandra Peršina, pod urbanizem pa sta podpisana Aleš Šarec in Janez Vovk. Primerjava urbanistične zasnove z Ravnikarjevo shemo Idealne soseske kaže na očitne vzporednice. Košir sosesko ŠS-6 opredeljuje kot »najzvestejše dejansko popredmetenje (Ravnikarjeve) ideje,« vendar s pridržkom, da tloris uresničene zidave ne skriva kompromisov, ki navadno spremljajo aplikacijo “univerzalne” zamisli v konkretnih razmerah (Košir, 2000, str. 79).

10 20

100

200 m

16 GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

vir: Mercina, 2006

vir: Košir, 2000

vir: Mercina, 2006

Slika 14: Šola v središču naselja Slika 15: “Idealna soseska” (E. Ravnikar, 1958) Slika 16: SŠ-6 — situacija Slika 17: SŠ-6 — maketa

vir: Mercina, 2006

Karta 4: Ortofoto posnetek Zgornje Šiške z označeno lokacijo za medgeneracijsko središče

17 24

III.2 FOTODOKUMENTACIJA

19 18

26 2 6 22

24 25

29 21

10 20

100

200 m

Karta 6: Žarišča pogledov

Slike 18 — 29: Žarišča pogledov

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

III.3 PROSTORSKI PODATKI IN ANALIZE

0 10 20

100

200 m

10 20

100

200 m

10 20

100

Karta 6: Obremenjenost s hrupom (izdelava karte: avtor, vir podatkov: www.urbanizem.ljubljana.si)

Karta 8: Digitalni katastrski načrt z označenimi parcelami, ki so predmet obdelave (vir: GURS)

Karta 9: Digitalna topografska karta območja z označeno lokacijo medgenarcijskega središča (vir: LGB d.o.o.)

III.3.1

III.3.2 PARCELNE MEJE

III.3.3 TOPOGRAFSKI NAČRT

OBREMENJENOST S HRUPOM

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

200 m

10 20

100

200 m

10 20

100

200 m

Karta 10: Prikaz reliefa (izdelava karte: avtor, vir podatkov: GURS)

Karta 11: Prikaz zelenih površin

Karta 12: Prikaz stavbne tipologije

III.3.4 RELIEF

III.3.5 ZELENE POVRŠINE

III.3.6 STAVBNA TIPOLOGIJA

LEGENDA:

302—303 m

javne in poljavne zelene površine

303—304 m 304—305 m 305—306 m

zasebni vrtovi in ozelenjena dvorišča

310—311 m

100

200 m

individualna stanovanjska stavba stanovanjska stavba — dvojček visoka stanovanjska stolpnica stanovanjski bloki v nizu

zasaditve z drevjem in večjimi grmovnicami stanovanjski bloki v verižni zazidavi

308—309 m 309—310 m

zelena tamponska cona ob obvoznici

306—307 m 307—308 m

10 20

Pot spominov in tovarištva

garažna hiša garaže v nizu

311—312 m 312—313 m

večja javna ali poslovna stavba (šola, vrtec, trgovina ...)

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

3.74

III.3.7 VIŠINE STAVB

3.75 31.11

3.76

12.70

3.76

2.60

3.78 31.11 3.78 11.44 24.31

30.32 31.40

31.61

31.62

31.64

32.35 31.59

3.96

11.39 11.92

2.67

11.66

2.94

8.51 9.84 8.49 9.05

10.12

27.23

10.09 9.85 2.39 9.28 10.06 10.12 10.05 3.22 2.90 2.94 10.34 2.66 9.54 4.26 10.34 9.27 9.05 9.04

8.74 8.81

10.85

9.84 1.57 1.86

8.78 9.84 9.84

11.97

6.39 2.68

17.80

13.09

17.80

43.89

17.80 11.97 11.97

10.12

17.80

41.78

4.81 10.65

4.83

6.35

4.51

10.64 2.41

9.85

4.82 4.81 4.82 4.82 4.83

41.07 10.34 9.86 3.43

11.28 5.38

3.74

2.67

12.25

33.14

4.84

11.58

8.59 1.59

2.43 10.63

40.95 24.34 4.41

9.76

10.91

2.14

27.47

33.23

24.52

1.58

5.31 2.10

8.00

41.74

2.65

3.47 2.12 6.09

26.34

4.82 4.82 4.82

35.07

8.79 5.06

11.65

2.37 4.04

1.71

33.12

35.07

15.80 12.79

11.71

8.79 10.88

10.86 3.18

9.80 4.71 12.49

4.55 20.98

1.84

7.95 2.67

10.93

VIŠINSKI RAZREDI:

3.20

7.45 1.57

2.65

9.30

10.90 7.99

5.22

11.64

11.15

9.57

5.25

9.01

3.70 2.64

10.12

11.2

12.17

1.61

3.48

9.33

12.75

2.63 2.63 2.65

13.84 4.42 10.09

12.23

2.11 12.49

2.12 2.12

2.38 13.29

11.73

2.13

2.14 12.79

1.58 12.15

11.36

2.12

2.67

11.14

12.98

12.18

12.79 18.32 11.14

11.49

18.32

11.14 16.46 3.70 16.46

5.79

11.14

5.79 11.14

3.95 16.46 16.46

6.90 1.58

6.90

8.57

9.75

4.61 1.85 10.63

2.67 12.90 12.51

Karta 13: prikaz stavbih višin (izdelava karte: avtor, vir podatkov: GURS)

11.94

10 20

100

200 m

Slika 30: Tridimenzionalni model višin obstoječih stavb z označenim območjem obdelave, pogled s severozahoda 30

1,50—3,00 3,00—6,00 6,00—9,00 9,00—12,00 12,00—15,00 15,00—18,00 18,00—21,00 21,00—24,00 24,00—27,00 27,00—30,00 30,00—33,00 33,00—36,00 36,00—39,00 39,00—42,00 42,00—45,00

3.24

38.31 11.46

12.18 2.68 9.01

10.65

13.50

14.35

8.27

1.56

3.16

11.15 12.25

5.63

1.86

10.12

10.87

3.72

Slika 31: Tridimenzionalni model višin obstoječih stavb z označenim območjem obdelave, pogled z juga

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

III.3.8 PROMETNO OMREŽJE

LEGENDA: cestno omrežje hitra cesta lokalna glavna cesta lokalna zbirna cesta lokalna krajevna cesta javna pot za motorni, kolesarski in peš promet mirujoči promet garaže zunanja parkirišča dosotopi do parkirnih mest druge utrjene površine gradbišče

poti za pešce in kolesarje kolesarska steza POT (kolesarska steza in peš pot) pešpot ali pločnik postajališče mestnega avtobusa označen prehod za pešce označen prehod za kolesarje

10 20

100

200 m

Karta 14: Prikaz prometnega omrežja

Karta 15: Prikaz cestnega omrežja

100

200 m

Karta 16: Prikaz mirujočega prometa

100

200 m

Karta 17: Prikaz kolesarskih in peš poti

100

200 m

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

III.3.9 OMREŽJE DEJAVNOSTI 49

33 31 34 25

47 29

6 40 15

15 16 34

4 24

13 32 45

25 25 34 37

36 47

42 21

1 15

Karta 18: Prikaz omrežja dejavnosti

10 20

100

200 m

LEGENDA: stanovanjska raba: individualna gradnja in dvojčki stanovanjski bloki in stolpnice

1 2 3 4 5 6 7 8

vzgoja in izobraževanje: vrtec (VVZ Hansa Christiana Andersena, enota Andersen) vrtec (VVZ Hansa Christiana Andersena, enota Marjetica) vrtec (VVZ Hansa Christiana Andersena, dislocirana enota Marjetica — Polžek) osnovna šola (OŠ Valentina Vodnika) izobraževalni center avtošola telovadnica šolska športna igrišča

9 10 11 12

socialno varstvo: Center za usposabljanje delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Dom Šiška (CUDV) Center Sonček (Zveza društev za cerebralno paralizo) Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Zavod za oskrbo na domu Ljubljana, OE Šiška

13 14 15 16

zdravstvo in osebna nega: očesna ordinacija lekarna frizer kozmetični salon

kultura: 17 knjižnica Šiška

društva: 18 društvo Senior 19 Zveza albanskih društev 20 Tattoo društvo "Rein Art"

21 22 23 24

šport in rekreacija: plesna šola športni vadbeni center športno igrišče Pot spominov in tovarištva

25 26 27 28 29 30 31 32 33

trgovine: pekarna samopostrežna trgovina drogerija optika športna trgovina otroška trgovina tonerji, kartuše trgovina s pohištvom stomatološka oprema

gostinstvo: 34 kavarna 35 slaščičarna 36 točilnica

37 38 39 40

servisne storitve: kemična čistilnica šiviljstvo vodoinštalaterstvo servis motornih vozil

41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

denarne, strokovne in druge poslovne dejavnosti: banka zavarovalnica odvetniška pisarna potovalna agencija nepremičninska agencija projektivno podjetje računovodstvo založništvo, distribucija investicijsko in gradbeno podjetje trgovanje z živili

proizvodne dejavnosti: 51 proizvodnja jermenarskih izdelkov 52 knjigoveštvo 53 tiskarna drugo: nadzemne garažne hiše in garaže v nizu podzemna garaža transformatorska postaja manjši gospodarski objekti in vrtne lope

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV. ZASNOVA PROJEKTA

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1 ZASNOVA STAVBNEGA VOLUMNA

V-01

IV.1.1 ŠTUDIJA RAZLIČNIH OBLIKOVNIH PRISTOPOV K ZASNOVI STAVBNEGA VOLUMNA pritličje

V01-a-p

V01-b-p

V01-c-p

streha

V01-a-s

V01-b-s

V01-c-s

IV.1.1.1 STAVBNI KARE

IV.1.1.1.2 ŠTUDIJE VOLUMNA V-01/ V-05

IV.1.1.1.1 OBLIKOVNI PRINCIP

V-02

pritličje

V-04

V02-a-p

V02-b-p

V02-c-p

pritličje

V04-a-p

V04-b-p

V04-c-p

streha

V02-a-s

V02-b-s

V02-c-s

V-03

streha

V04-a-s

V04-b-s

V04-c-s

V-05

V03-a-p

V03-b-p

V03-c-p

pritličje

V05-a-p

V05-b-p

V05-c-p

streha

V03-a-s

V03-b-s

V03-c-s

streha

V05-a-s

V05-b-s

V05-c-s

pritličje

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.1.2 PERFORACIJA VOLUMNA V-07

IV.1.1.2.2 ŠTUDIJI VOLUMNA V-07/V-08

IV.1.1.2.1. OBLIKOVNI PRINCIP

V-08

42 38

41 45 37 GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.1.2.3 PERFORACIJA VOLUMNA — REFERENČNI PRIMERI

vir: www.architecturelist.com

Zaha Hadid Architects

Slike 51—54: Regium Waterfront, Reggio Calabria, Italija

vir: www.dezeen.com

vir: www.architecturelist.com

vir: www.arqred.mx

vir: www.architecturelist.com

vir: europaconcorsi.com

vir: www.architecturelist.com

Slike 46—50: Učni center Rolex, Lausanne, Švica

SANAA : Kazuyo Sejima + Ryue Nishizawa

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.1.3 TRAKOVI

IV.1.1.3.3 TRAKOVI — REFERENČNI PRIMERI

IV.1.1.3.2 ŠTUDIJA VOLUMNA V-06

IV.1.1.3.1 OBLIKOVNI PRINCIP

V-06

vir: www.eisenmanarchitects.com

Peter Eisenman

Slike 66—68: Greater Columbus Convention Center, ZDA 60

Slike 63—65: Cidade da Cultura de Galicia, Santiago de Compostela, Španija 66

vir: en.wikipedia.org

vir: forum.skyscraperpage.com

vir: cafedexign.com

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.1.3.3 TRAKOVI — REFERENČNI PRIMERI nadaljevanje

Peter Eisenman

Church of the Year 2000, Rim, Italija

Sliki 69 in 70: Center uprizoritvenih umetnosti Abu Dhabi, Abu Dhabi, ZAE Sliki 74 in 75: Center for the Arts, Atlanta, ZDA

vir: angelalombardi.blogspot.com

vir: trendhousedesign.com

vir: angelalombardi.blogspot.com

vir: cafedexign.com

vir: inhabitat.com

Slike 76—78: Aronooff Center for Design and Art

vir: www.eisenmanarchitects.com

vir: www.eisenmanarchitects.com vir: www.archithings.com

Sliki 71 in 72: MAXXI, Narodni muzej umetnosti XXI. stoletja, Rim, Italija

vir: www.eisenmanarchitects.com

Slika 73: Univerzitetna knjižnica, Dunaj, Avstrija

vir: www.eisenmanarchitects.com

Slike 79—81: Cerkev leta 2000, Rim, Italija

Sliki 82 in 83: olimpijski hotel Banyoles , Banyoles, Španija Zaha Hadid Architects

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.1.4 TOPOGRAFSKA ARHITEKTURA

IV.1.1.4 TOPOGRAFSKA ARHITEKTURA — REFERENČNI PRIMERI

Hagy Belzberg

Odile Decq, Benoit Cornette

vir: www.archdaily.com

Robert Matthew, Johnson Marshall

vir: www.archdaily.com

vir: Steiner, 2004.

vir: www.archdaily.com

vir: Steiner, 2004.

vir: www.archdaily.com

Sliki 84 in 88: Becton Dickinson Campus Center, Franklin Lakes, New Jersey, ZDA

Slike 89—91: Los Angeles Museum of the Holocaust (LAMOTH), ZDA

Slike 92—95: Muzej Liaunig, Neuhaus, Avstrija

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.1.2 OBLIKOVANJE VOLUMNA IN UMESTITEV V SITUACIJO

IV.1.2.2 OBLIKOVANJE STAVBNEGA VOLUMNA

IV.1.2.1 PROSTORSKA GEOMETRIJA IN OBMOČJE ZAZIDAVE

LEGENDA:

primarna os sekundarna os meja območja zazidave

Karti 19 in 20: Določitev meje zazidave na podlagi analiza prostorske geometrije Slike 96—99: Oblikovanje stavbnega volumna Slika 100: Pogled z juga Slika 101: Pogled s severa Slika 102: Pogled z zahoda

IV.1.2.3 UMESTITEV STAVBNEGA VOLUMNA V SITUACIJO

100

101

102

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.2 ZASNOVA FUNKCIONALNIH ENOT IV.2.1 PROSTORSKA PROGRAMSKA SHEMA MEDGENERACIJSKEGA SREDIŠČA

intenzivna zelena streha

2. nadstropje

XIII. OS

I. GS

III. ZN

VI. RH

VIII. UP

VIII. IC

XII. SR

I. GS

II. PO

IV. DV

V. SK

X. RS

1. nadstropje

pritličje

IX. VR

klet

XII. SR

X. KU

XIV. PR

skupna povezava v kleti

XV. podzemna garaža

LEGENDA

Diagram 8: Prostorska shema razporeditve funkcionalnih enot v medgeneracijskem središču v Zgornji Šiški

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV.

GS PN ZO DV SK RH IC UP VR RS KU SR OS PR GA

gospodinjska skupnost paliativna nega začasna oskrba dnevno varstvo skupni prostori rehabilitacijski center izobraževalni center uprava vrtec restavracija kuhinja servisni prostori oskrbovana stanovanja pralnica podzemna garaža in servisni dovozi

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.2.2 DIAGRAM IZHODIŠČNIH TLORISNIH POVRŠIN PO POSAMEZNIH FUNKCIONALNIH ENOTAH

program

I. GS

II. PO

III. ZN

IV. DV

V. SK

VI. RH

VII. IC

I.GS

II.PO

III. ZN

IV. DV

V.SK

VI.RH

I.GS

II.PO

III. ZN

IV. DV

V.SK

VI.RH

VII.IC

I.GS

II.PO

III. ZN

IV. DV

V.SK

VI.RH

VII.IC

I.GS

II.PO

III. ZN

IV. DV

V.SK

VI.RH

I.GS

II.PO

III. ZN

IV. DV

V.SK

II.PO

III. ZN

IV. DV

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR + d.p.k.

XIII. OS

širina objekta [m]

22,5 VII.IC

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

XIII. OS

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

XIII. OS

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

XIII. OS

VII.IC

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

XIII. OS

VI.RH

VII.IC

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

XIII. OS

V.SK

VI.RH

VII.IC

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

V.SK

VI.RH

VII.IC

VIII. UP

IX. VR

X. RS

XI. KU

XII. SR

VI.RH

VII.IC

VIII. UP

8 XII. SR

Diagram 9: Diagram tlorisnih površin po posameznih programih

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V11-01

VARIANTA

V11-02

VARIANTA

V11-03

VARIANTA

885.4 m²

VARIANTA

IV.2.3 ŠTUDIJA RAZPOREDITVE FUNKCIONALNIH ENOT

V11-07

I.G

XII I.

I.G

I. O

XII

2 885.4 m² RH

VI.

VII.I

I.G

2729.7 m²

VII.I

1 VII.I

III. ZO

VIII.

II.P

VIII.

I.G

C UP

II.

I.G

I. O

XII

II.P

K X. RS

I.G

II.P

V.SK

III. ZO S

I. O

XII

VI.

IX. VR

VI.

XI.

IX. VR

VI.R H

.Z O

IV. DV

X. RS

III. ZO

4510.2 m²

IV. DV

4510.2 m²

V.S

IV. DV

4510.2 m²

V.S

III

2729.7 m² VIII. UP VII.I

I.G OS

V11-06

VARIANTA

885.4 m²

II.

V11-05

VARIANTA

V11-04

VARIANTA

LEGENDA

IV. DV

IV .D V

II.

I. O S

XII

4510.2 m² V.SK X. RS

III. ZO

I.G

VII.I

I.G

2729.7 m²

VI.R

2729.7 m²

VII.I

1 VIII.

VIII.

V. SK

II.P

VIII.

II.P

I.G S

XII

I. O

IX. VR

XII

IV. DV

4510.2 m²

I.G

II.P

4510.2 m²

GS PN ZO DV SK RH IC UP VR RS KU SR OS

IV. DV

V.SK

I.G

V.SK

III. ZO

X. RS

III. ZO

I.G

VI.

XI.

VI.

4510.2 m²

V.S

I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII.

XI. IX. VR

IX. VR

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.2.4 POVRŠINE FUNKCIONALNIH ENOT

Tabela 14: Bruto površine celotnega objekta

XVa

XIIa

XII

XIIa

XIIa XV

etaža

površina [m2]

A B

3. klet 2. klet

6.827,0 6.827,0

1. klet

6.827,0

pritličje

1.198,6

1. nadstropje

2.905,7

2. nadstropje

skupna površina celotnega objekta

Tabela 15: Bruto površine 1. kleti

XII

funkcionalna enota

XIIa

XII

XII XII

XII

XIIb XIIe

XIIa XII

XIIa

XII

XIIe

Tabela 18: Bruto površine 2. nadstropja

XIIa

XVb XIIa

4.228,0 28.813,3

XIV

XII

površina [m2]

XV XVa XVb XII XIIa XIIb XIV XI XIIe

parkirišča in manipulacijska površina dovozna/izvozna klančina parkirišča za gibalno ovirane servisni in tehnični prostori komunikacijska jedra hodniki pralnica centralna kuhinja shrambe

1.790,3 661,4 955,0 1.189,3 339,6 410,0 102,5 317,0 400,5

skupaj 1. klet

6.827,0

funkcionalna enota

XIXa XII

XIIIa

XIII

XIIa

XIII

XIX

XIIb XIII

XIXa

XIIa

XVIII XII XII XVIIIa XVIII

XII

XVa

XIII XIIIa XVIIIa XVIIIa XII XIIa XIIb XIX XIXa

oskrbovana stanovanja skupni družabni prostor prostori za osebje garderobe za osebje servisni in tehnični prostori komunikacijsko jedro avle in hodniki pokrit svetlobni atrij balkon/loža/terasa

skupaj 2. nadstropje

površina [m2] 592,1 37,7 44,3 39,9 143,8 85,7 109,0 * 146,1 1.198,6

Tabela 19: Bruto površine 1. nadstropja XIIa

funkcionalna enota

XII

XII XIIb VII

XIIa

XII VIIIa VIIIc

VIIIb

XIIa

XII

Tabela 16: Bruto površine 2. kleti

VIII

XII

funkcionalna enota XIIa

XIIa

XIIa XII

XIXa

površina [m2]

XV XVa XII XIIa

parkirišča in manipulacijska površina dovozna/izvozna klančina servisni in tehnični prostori komunikacijska jedra

5.187,2 661,4 70,2 246,8

skupaj 2. klet

6.827,0

VIII XII

XIXa

VIc XIIa

XIX

XIIa

XIII

III

Ve XIIb

XIX

XIIa VId

XIXa

VIb

I III XIII Va VIb VIc VId VIIIa VIII VIIIb VIIIc VII Ve XII XIIa XIIb XIX XIXa

gospodinjska skupnost začasna nega oskrbovano stanovanje večnamenska dvorana fizioterapija garderobe za obiskovalce garderobe za osebje prostovoljstvo/oskrba na domu uprava hospic - svetovalnica pravna pomoč za stare ljudi izobraževalni center sanitarije servisni in tehnični prostori komunikacijsko jedro avle in hodniki pokrita svetlobna atrija balkon/loža/terasa

skupaj 1. nadstropje

površina [m2] 705,1 753,5 104,8 276,3 96,0 38,9 24,8 24,5 172,1 24,5 25,2 185,8 64,7 6,0 162,8 168,2 0,0 72,5 2.905,7

Tabela 20: Bruto površine pritličja funkcionalna enota XVa Vc XIIa

XII

XIIa

XIIc

XIIb

XIIc

XVII Ve Va

Xa XIIa

XIIa XIIc

XIIa

Tabela 17: Bruto površine 3. kleti XII

XIIa XIIa XII

XVI

XIIb XIIc

XII

funkcionalna enota

XIIc

XIIa

XV XVa XII XIIa C

parkirišča in manipulacijska površina dovozna/izvozna klančina servisni in tehnični prostori komunikacijsko jedro skupaj 3. klet

površina [m2] 5.206,6 661,4 50,8 246,8 6.827,0

XIIc

XIIa I

XIId

XIIa XII

XIIc

XIX

Ve XIIb

XIIa VId

VIa

I II IV Va Vb Xa X XVI XVII Vc Vd Ve VIa VId IX XII XIIa XIIb XIIc XIId XIX

gospodinjska skupnost paliativna oskrba dnevno varstvo večnamenska dvorana kapela kavarna restavracija frizerski salon (manikura, pedikura) prodajalna časopisov garderoba informativni pult sanitarije zdravniška ambulanta garderobe za osebje otroški vrtec servisni in tehnični prostori komunikacijsko jedro avle in hodniki vetrolovi kolesarnica pokrita svetlobna atrija

skupaj pritličje

površina [m2] 709,9 675,2 374,3 0,0 112,5 144,6 190,6 83,0 18,0 16,0 6,0 100,5 87,7 24,8 533,0 156,6 240,2 565,2 91,5 47,4 51,0 4.228,0

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.3 ZASNOVA KONSTRUKCIJE GARAŽE Armiranobetonska stropna plošča debeline 32 cm z votlimi plastičnimi kroglami v nevtralni coni (npr. sistem Bubbledeck ali Cobiax)

Odprtina v plošči za dvigalo/stopnice

Armiranobetonske grede višin od 32 do 75 cm

Armiranobetonske stene debeline 30 cm

Armiranobetonski stebri dimenzij 40x120 cm

104

Slika 104: Prikaz konstrukcijskega rastra v tlorisu tipične etaže

Sistemi armiranobetonskih plošč z votlimi plastični kroglami v nevtralni osi omogočajo večje razpone in obenem manjšo porabo materiala. Posledica so 35 % lažje stropne plošče.

vir: www.pm1.at

Armiranobetonska temeljna plošča debeline 40 cm z odebelitvami na mestih večjih točkovnih obremenitev

Slika 105: Sistem Cobiax pred vlivanjem betona Tabela 21: Karakteristike sistema Bubbledeck

vir:www.bubbledeck.com

105

Slika 103: Prikaz konstrukcijske zasnove

T-14

103

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.4 ENERGETSKA UČINKOVITOST IN STROJNE INŠTALACIJE Pri zasnovi objekta so bila upoštevana načela trajnostne, ekološke in energetsko učinkovite gradnje:

Nizkoenergijska/pasivna stavba toplotnoizolacijski stavbni ovoj debeline 20 cm intenzivna zelena streha kot dodatna toplotna izolacija preprečitev toplotnih konstrukcijskih mostov (uporaba nosilnih toplotnoizolacijskih elementov za termično ločevanje konstrukcije, npr. Schöck Isokorb) ustrezno tesnjenje stavbnega ovoja vgradnja stavbnega pohištva z ustreznimi toplotnoizolacijskimi in tesnilnimi karakteristikami vgradnja drsnih celostenskih senčil za preprečevanje pregrevanja notranjih prostorov mehansko prezračevanje z rekuperacijo Mehansko prezračevanje z rekuperacijo v kombinaciji z vzgonskim prezračevanjem Vsaka funkcionalna enota ima svojo strojnico za mehansko prezračevanje. V stanovanjskem delu objekta (gospodinjske skupine, paliativna oskrba, začasna nega ...) se sistem kombinira z naravnim vzgonskim prezračevanjem skozi pokrita notranja atrija. Ko senzorji zaznajo ustrezne zunanje pogoje (dovolj visoka temperatura), se mehansko prezračevanje samodejno izklopi in odprejo se prezračevalne reže v atrijih.

vir: solatube.com.cn

Priključitev na javno vročevodno omrežje Ogrevanje in hlajenje — en sistem za dva režima Oba režima, ogrevanje in absorpcijsko hlajenje, funkcionirata preko istega sistema talne napeljave. Klimatskih naprav ni, kar pomeni znaten prihranek električne energije. Osvetlitev z naravno svetlobo preko svetlobnih cevi Prostori, kjer ni dovolj dnevne svetlobe (hodniki), so osvetljeni z naravno svetlobo preko svetlobnih cevi (npr. Solatube), ki s posebnimi vmesniki omogočajo zavoje cevi pod pravim kotom.

106

Slika 106: Sistem svetlobnih cevi

Karta 21: Priključitev medgeneracijskega središča na javno vročevodno omrežje (vir podlage: urbanizem.ljubljana.si)

LEGENDA namakalni sistem sistem za drenažo zelene strehe zbiralnik meteorne vode in biološka čistilna naprava sistem vzgonskega prezračevanja sistem mehanskega prezračevanja z rekuperacijo strojnica za prezračevanje svetlobna cev javno toplovodno omrežje toplotna postaja sistem talnega gretja in absorpcijskega hlajenja absorpcijski hladilni agregat

Intenzivna zelena streha (strešni vrt) S stališča trajnostne gradnje so prednosti intenzivne zelene strehe (višina zemlje na objektu MGS je od 30 do 80 cm) naslednje: uravnavanje mikroklime (nižja temperatura in višja vlažnost zraka), absorpcija prahu zadrževanje vode ob večjih nalivih (razbremenitev kanalizacijskega sistema), učinek dodatne toplotne izolacije. Zbiranje meteorne vode in njena uporaba v namakalnem sistemu

107

Slika 107: Shema strojnih inštalacij GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.5 ŠTUDIJA OSONČENJA

108

110

109

Sliki 108 in 109: Osončenje na dan 21. 3.

112

111

Sliki 110 in 111: Osončenje na dan 21. 6.

114

113

Sliki 112 in 113: Osončenje na dan 21. 9.

115

Sliki 114 in 115: Osončenje na dan 21. 9.

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.6 POŽARNA VARNOST IN NEOVIRANA DOSTOPNOST IV.6.1 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

IV.6.2 ZASNOVA NEOVIRANE DOSTOPNOSTI

Tloris 1. nadstropja

merilo 1:1000

LEGENDA zaščiteno stopnišče meja požarnega sektorja pot evakuacije

LEGENDA 15 m

15 m

dvigalo 119

117

Slika 117: Zasnova požarne varnosti v prvem nadstropju

Slika 119: Shema dvigal

Tloris 3. kleti

Tloris strehe

merilo 1:1000

LEGENDA 0,0—0,9 % 1,0—1,9 % 2,0—2,9 % 3,0—3,9 % 4,0—4,9 % 5,0—5,9 % 6,0—6,9 % 7,0—7,0 %

LEGENDA zaščiteno stopnišče meja požarnega sektorja rolo požarna zavesa pot evakuacije 118

Slika 118: Zasnova požarne varnosti v garaži

120

Slika 120: Shema naklonov klančin na zeleni strehi

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.7 PRIMERJAVA NOVE UREDIT VE Z OBSTOJEČIM STANJEM IN PROSTORSKIMI PREDPISI

Karta 22: Delitev površin na območju obdelave - obstoječe stanje

OBSTOJEČE STANJE

Karta 23: Delitev površin na območju obdelave, kot jih predvideva osnutek IPN (julij 2010)

Karta 24: Delitev površin na območju obdelave, kot jih predvideva osnutek IPN (julij 2010)

IZVEDBENI PROSTORSKI NAČRT MOL

NOVA UREDITEV

osnutek IPN, julij 2010

zelene površine skupaj

14.557

zelene površine skupaj

4.952

zelene površine skupaj

11.691

raščene zelene površine

14.272

raščene zelene površine

2.695

raščene zelene površine

7.434

zelene strehe, terase ipd.

2.257

zelene strehe, terase ipd.

4.257

zelene strehe, terase ipd.

285

zazidana površina

1.168

zazidana površina

3.723

zazidana površina*

bruto tlorisna površina

1.168

bruto tlorisna površina (nad terenom) — skupaj

8.229

bruto tlorisna površina (nad terenom) — skupaj

472

bruto tlorisna površina — obst. obj. (nad terenom)

1.168

bruto tlorisna površina — obst. obj. (nad terenom)

1.168

1.333

bruto tlorisna površina — novi obj. (nad terenom)

7.061

bruto tlorisna površina — novi obj. (nad terenom)

8.332

bruto površina podzemne garaže

4.514

bruto površina podzemnega zaklonišča

športna igrišča

1.472

bruto površina podzemne garaže

6.947

športna igrišča

1.631

ostale odprte površine

2.891

bruto površina podzemnega zaklonišča ostale odprte površine površina območja skupaj

17.094

ostale odprte površine površina območja skupaj

17.094

površina območja skupaj

881 9.500

472 20.481

17.094

*Od zazidane površine je odštata površina zelenih streh in poti na strehi. Tabela 22: Površine na območju obdelave - obstoječe stanje

Tabela 23: Površine na območju obdelave, kot jih predvideva osnutek IPN (julij 2010)

Tabela 24: Površine na območju obdelave, kot jih predvideva osnutek IPN (julij 2010)

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V. URBANISTIČNA ZASNOVA IN IDEJNI NAČRT

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.1 SITUACIJA merilo 1:1000

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.1 TLORIS PODZEMNE ETAŽE -3: GARAŽA merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.2 TLORIS PODZEMNE ETAŽE -1: GARAŽA IN SERVISNI PROSTORI merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.3 TLORIS PRITLIČJA IN ZUNANJE UREDITVE merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.4 TLORIS 1. NADSTROPJA merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.5 TLORIS 2. NADSTROPJA merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.2.6 TLORIS ZELENE STREHE merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.3.1 SEVEROZAHODNA FASADA merilo 1:500

V.3.2 PREREZ A—A merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

V.3.3 SEVEROVZHODNA FASADA merilo 1:500

V.3.4 PREREZ B—B merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.3.5 JUGOVZHODNA FASADA merilo 1:500

IV.3.6 PREREZ C—C merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

IV.3.7 JUGOZAHODNA FASADA merilo 1:500

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

SEZNAM NAČRTOV NA VELIKIH FORMATIH

V.4

DETAJL 1:20

V.4.1

DETAJL FASADNEGA PASU IN ZELENE STREHE

V.5

NAČRTI V MERILU 1:200

IV.5.1 IV.5.2 IV.5.3 IV.5.4 IV.5.3

TLORIS PODZEMNE ETAŽE -3: GARAŽA TLORIS PRITLIČJA TLORIS 2. NADSTROPJA IN ZELENE STREHE JUGOVZHODNA FASADA PREREZ C—C

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

VI. PROSTORSKA PREDSTAVITEV

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

121

Slika 121: Pogled na stanovanjski del medgeneracijskega središča z Rašiške ulice s severovzhodne strani

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

122

Slika 122: Pogled z balkona stanovanjske stoplnice na Trgu Komandanta Staneta

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

123

Slika 122: Pogled z Adamičeve ulice na severozahodni vogal medgeneracijskega središča.

Slika 124: Pogled iz zraka na južni del objekta in uvoz v garažo.

124

Slika 125: Pogled na notranji atrij iz vrta kavarne proti vrtcu in gospodinjskim skupinam.

125

Slika 126: Pogled iz notranjega atrija proti severovzhodu na stanovanjske bloke na Rašiški ulici

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

126

127

Slika 127: Zelena streha nad vrtcem

Slika 128: Zelena streha nad stanovanjsko enoto za začasno nego

128

Slika 129: Vrt na strehi nad izobraževalnim centrom, pogled proti severozahodu

129

Slika 130: Vrt na strehi nad izobraževalnim centrom, pogled proti jugovzhodu

GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

130

VII. VIRI IN LITERATURA VII.1.1 MONOGRAFIJE IN ZBORNIKI

VII.1.2 ZNANSTVENI, STROKOVNI IN DRUGI ČLANKI

VII.1.3 DOKUMENTI IN PREDPISI

Bergeijk, Herman van in Hertzberger, Herman, 1997. Herman Hertzberger. Basel: Birkhäuser.

Butts, Donna M. in Chana, Kirnjeev, 2007. Intergenerational programs promote active aging. The Journal on Active Aging. 6 (1) str. 34—39.

ISA, 2010. The Bielefeld Model (D): Housing With Guaranteed Care. [pdf dokument]. Dostopno na: http://www.isa-platform.eu/fileadmin/user_upload/PDF/examples_e/ Bielfeld.pdf [30. 5. 2011].

Busa, Alessandro et al., 2006. Bauen für Kinder. Ludwigsburg: Wüstentrot Stiftung, Karl Krämer Verlag Stuttgart + Zürich.

Glažar, Tadej, 2007. Vrtec - prvinski prostor. Oris, 9 (47), str. 154—163

Dokl, Kristina, ur., 2007. Dom : 80 let delovanja Doma upokojencev Ptuj. Ptuj: Dom upokojencev. Dudek, Mark, 2008: Schools and Kindergartens - A Design Manual. Basel: Birkhäuser. Erić, Ljubomir, 2009. Strah pred smrtjo. Ljubljana: Hermes IPAL. Freedman, Marc, 1999. Prime Time: How Baby Boomers Will Revolutionize Retirement and Transform America. New York: PublicAffairs. Grdiša, Rok, 2010. Priročnik za načrtovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Guallart, Vicente, 2008. GeoLogics. New York: ACTAR. Košir, Fedja, 2000. Izbrani članki 1970/1985. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani Mercina, Andrej, 2006. Arhitekt Ilija Arnautović : socializem v slovenski arhitekturi. Ljubljana: Viharnik.

Imperl, Franc, 2011. Sodobne oblike bivanja starejših oseb - evropska izkušnja. V 2010 : Kje smo? : 2020 : Kaj želimo? : Kako zagotoviti neodvisnost v starosti? : Zbornik prispevkov posveta. Kapitalska družba, SZZ in ZDUS [elek. izd.], str. 16—25. Dostopno na: http:// www.kapitalska-druzba.info/_files/2054/Zbornik_prispevkov_posveta-Kako_zagotoviti_ neodvisnost_v_starosti.pdf [7. 6. 2011]. Imperl, Franc in Ramovš, Jože, 2010. Dolgotrajna oskrba z očmi poznavalca slovenske in evropske sociale. Kakovostna starost 13 (2), str. 102—125. Mlinar, Anton, 2009. Medgeneracijski dialog, trajnostni družbeni razvoj in primeri dobrih praks. Kakovostna starost, 12 (2), str.9—22. Nežmah, Bernard, 2009. Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec [intervju]. Mladina. (št. 42), 23. okt. Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/200942/ umberto_galimberti__filozof_in_filozofski_svetovalec [24. 9. 2010]. N.N., 2007. Najprej preselitev gimnazije. Mariborčan [elek. izd.]. Št. 137, marec 2007. Dostopno na: http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=20 [23. 6. 2009].

KOM, 2005. Sporočilo komisije. Zelena knjiga: “Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami”. Bruselj: Komisija Evropskih skupnosti. OZN, 1987. Our Common Future: Report of the World Commission on Environment and Development. Ženeva. Dostopno na: http://www.un-documents.net/ocf-ov.htm [8. 9. 2010]. Odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in o minimalnih standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih. Uradni list RS, št. 82/1998. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. Uradni list RS, št. 100/05 in 25/08. Pravilnik o minimalnih standardih in minimalni opremljenosti fizioterapevtske ambulante. Društvo fizioterapevtov Slovenije. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Uradni list RS, št. 23/1996. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Uradni list RS, št. 110/2004.

Porenta, Ana, 2010. Združili bodo starejše in vrtec. Žurnal24.si [elek. izd.]. 7. maj. Dostopno na: http://www.zurnal24.si/osrednja-slovenija/zdruzili-bodo-starejse-invrtec-169695/clanek [2. 11. 2010].

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.Uradni list RS, št. 67/2006.

Ramovš, Jože, 2002. Krajevni medgeneracijski centri - srce sodobnih programov za kakovostno staranje in povezovanje generacij. Kakovostna starost, 5 (4), str. 17—33.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Uradni list RS, št. 97/2003 in 77/2009.

Ramovš, Jože, 2008. Krajevno medgeneracijsko središče. Kakovostna starost, 11 (1), str. 26—45.

Resolucija 2006. Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 20062010. Uradni list RS, 39/2006.

Vertot, Nelka, 2010. Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Rosenberg, Andrew, 2010. Churchill Integenerational Hub / Suters Architects. Archdaily [elek. izd.]. 28. oktober. Dostopno na: http://www.archdaily.com/85336/churchillintegenerational-hub-suters-architects/ [27.10.2010]

Voljč, Božidar in Ramovš, Jože, 2009. Starosti prijazno mesto. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.

Strategija 2006. Strategija varstva starejših do leta 2010 - Solidarnost, sožitje in kakovostno staranje prebivalstva. Vlada RS, 21. 9. 2006. Dostopno na: http://www.mddsz. gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/strategija-SI-starejsi.pdf [28. 9. 2010].

Steiner, Dietmar, 2004. Arhitekturni natečaj za muzej Neuhaus. Oris. 6 (26), str. 56—60.

Ramovš, Jože, 2003. Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka in SAZU. Roberts, Simon in Guariento, Nicolo, 2009. Building Integrated Photovoltaics: A Handbook. Basel: Birkhäuser. Thurow, Lester C., 1997. The Future of Capitalism: How Today’s Economic Forces Shape Tomorrow’s World. New York: Penguin Books.

Vovk, Marija, 2000. Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem. Ljubljana: Urbanistični inštitut RS. Weiler, Susan K. in Scholz-Barth, Katrin, 2009. Green Roof Systems. New Jersey: John Wiley & Sons Inc. Winter, Hans-Peter, Gennrich, Rolf, Haß, Peter et al., 2000. Hausgemeinschaften. Die vierte Generation des Altenpflegeheimbaus. BMG Modellprojekte. Band 8. Köln: Kuratorium Deutsche Altershilfe.

Winter, Hans Peter in Imperl, Franc, 2010. Oskrba starejših - mora ali izziv jutrišnjega dne. Kakovostna starost, 13 (1), str. 90—102.

Urad vlade RS za komuniciranje, 2010. Varna starost za vse generacije: O pokojninskem sistemu po novem. Ljubljana.

VII.1.4 OSTALI MEDMREŽNI VIRI http://www.gu.org/ [25. 9. 2010] http://www.slomskov-zavod.si/ [8. 10. 2009] http://www.zmsk.si [7. 10. 2010]

Winter, Hans Peter et al., 2002. Farbe ins Heim: Farbvorschläge des Kuratoriums Deutsche Altershilfe. 2. izd. Köln: KDA. GAŠPER KOCIPER: MEDGENERACIJSKO SREDIŠČE V ZGORNJI ŠIŠKI, Mentor: prof. dr. Fedja Košir, Somentorja: prof. dr. Lučka Ažman Momirski in prof. dr. Jože Ramovš

žu,

ma u, To t o t , Ma rski, vanu n Momi e t Š žma enji, ., Ks . Lučki A O i Tin rof ilnu, Boru, p T n i , i orju Tanj etu, teji in Ig perlu n i T oro . Im eni, m, L uretu, D ovšu, g e š r J am sta auri, dr. R ,L Anji Koširju, . prof