Mihaela Kastelic by fa diploma

magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA ZAPOLNITVE KAREJA OB AJDOVEM ZRNU V LJUBLJANI

avtor: mihaela kastelic

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo mentor: prof. MILOŠ FLORIJANČIČ u.d.i.a. somentor: doc. MITJA ZORC u.d.i.a. konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Matej Blenkuš u.d.i.a. vpis na FA: šol. leto 2007/08 izdelava magistrskega dela: Ljubljana, januar 2015

povzetek

Naloga se ukvarja s sodobnim urbanim življenjskim okoljem. Zanima nas, kako spremembe v družbeni situaciji vplivajo na prostorsko organizacijo in odnose na različnih nivojih človekovega bivališča, vse od stanovanja ter sosedstva do mesta. Idejna zasnova kompleksnega stavbnega agregata, ki zapolnjuje vrzel v mestnem centru Ljubljane, vzpostavi občutljiv odnos do obstoječega tkiva in preko organizacije treh različnih karakterjev odprtih površin oblikuje prostor med grajenim, kamor se umešča socialno življenje prebivalcev. Ideja cirkulativnega stanovanjskega prostora izhaja iz osnovne potrebe človeka po prostoru in gibanju. V zasnovi kolektivne stanovanjske gradnje pa gre za prilagodljiv sistem povezovanja enot v različno velike sklope znotraj določenih okvirjev. Hibridna programska zasnova in diverziteta v stanovanjski ponudbi omogočata heterogenost v sestavi prebivalstva in posledično bogato bivanjsko okolje. Ključne besede: sosedstvo, razvojno sposobna arhitektura, hibridna raba, sodobno stanovanje, cirkulacija

ABSTRACT Thesis deals with contemporary urban living environment. We are interested in how changes in social situation affect spatial organization and relations at different levels of human dwelling place, starting from the apartment and neighbourhood to the city itself. The conceptual design of complex building aggregate, which fills a gap in the city centre of Ljubljana, establishes a sensitive attitude towards the existing urban tissue and through the organization of three different characters of open spaces forms the area between the built space, which includes also the social life of the inhabitants. The idea of a circulatory apartment derives from one’s fundamental need for space and movement. The design of collective housing is about an adaptable system of connecting individual units into different sizes of building complexes within certain frames. The hybrid programme scheme and diversity in housing offer enable heterogeneity in population structure and consequently a rich living environment. Key words: neighbourhood, evolving architecture, hybrid usage, contemporary apartment, circulation

Univerza v Ljubljani l Fakulteta za Arhitekturo l avtor: MIHAELA KASTELIC l Idejna zasnova zapolnitve kareja ob Ajdovem zrnu l mentor: prof. MILOŠ FLORIJANČIČ u.d.i.a. l somentor: doc. MITJA ZORC u.d.i.a. l vpis 2007/08 l diploma januar 2015

l 02

kazalo

UVOD

05 06 07 08 09

IZHODIŠČA problematika sosedstvo razvojno sposobna arhitektura hibridna raba

10 11 15 17 18 19

REFERENČNI OKVIR program prostor fasada Louis Kahn »soba« analogija: Loos-Grabrijan

21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 33

prostorski kontekst območje obravnave zgodovinsko - arhitekturni oris Ljubljane Ljubljana, mesto ulic in trgov zgodovina obravnavanega območja prostorsko-časovna večplastnost predlogi zazidave območja v preteklosti prostorski akti MOL in parcelacija foto območja varstveni režimi makroanaliza mikroanaliza

36 37 39 41 42 44 45 46 47

projekt umestitev v prostor prostorski prikazi ambientov vizure na grad ideja stanovanjskega prostora prostorska organizacija stanovanj fasadni ovoj in izbor materialov konstrukcijska zasnova inštalacije in požarna varnost

48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 67 68

NAČRTI situacija tloris parterja tloris nadstropja tloris podzemne garaže vzdolžni prerez prečni prerez vzhodna fasada zahodna fasada severna fasada načrti stanovanj fasadni pas maketa

viri in literAtura

l 03

UVOD

Spremembe v družbeni situaciji se odražajo v prostorski organizaciji človekovega bivališča. Kakšne so potrebe našega življenja za danes in jutri? Živimo v informacijski dobi, ki je odločno spremenila geografsko percepcijo prostora in časa, v prihodnosti pa bo imela še znatnejši vpliv. Posledično je tako spremenjen način dela, učenja, druženja, komuniciranja itn. Praktično lahko rečemo, da se način življenja nasploh spreminja in to precej hitro. Kako to vpliva na mesto in njegove prebivalce? Nenehne spremembe so rodile potrebo po okolju, ki je prilagodljivo, ki nudi številne možnosti ter kvaliteten prostor za raznolike življenjske stile. A potreba po druženju, po pristnih odnosih in po stiku s sočlovekom je še vedno in bo prisotna. Pravzaprav je v obdobju hitrih sprememb in odtujenosti med ljudmi še toliko bolj potrebno okolje, ki posamezniku omogoča socialno integracijo, občutek pripadnosti prostoru in skupnosti. Zato nas zanima, kako lahko kolektivno bivanje znotraj mesta postane bolj družbenotvorno, vendar hkrati ohranja zahteve po individualnosti. Kakšni so novi načini sobivanja v prihodnosti? Zanima nas arhitektura, ki gradi odnose, ne zidov. Staro zgodovinsko mesto se ohranja, medtem ko sprejema nove funkcije. Če sledi stalnim spremembam, lahko ohranja dinamično okolje, ki mu omogoča preživetje. Znotraj strnjenega mestnega tkiva Ljubljane so še vrzeli, praznine, ki so brez primerne funkcije in zgoščenosti. Projekt obravnava zapolnitev kareja ob Ajdovem zrnu, ki leži na robu ožjega mestnega centra in predstavlja pomembno vozlišče v morfološki zgradbi ter funkcionalni strukturi mesta. Potrebna je zgostitev v mestu in hiši. Hiša tako postane mesto v malem. Kako je lahko stavba v mestu aktivna v vseh delih dneva in uporabna na več načinov, za krajše ali daljše časovno obdobje? Naš cilj je zasnovati prostorski okvir ne samo za arhitekturo, ki omogoča integracijo bivanja, dela, kulture in prostočasnih dejavnosti v enotno, hibridno in prilagodljivo tipologijo, temveč tudi za številne procese, ki ustvarjajo mesto in prijetno življenjsko okolje.

L`habitation est une action, et non un objet. (L. Kroll)

l 04

IZHODIŠČA problematika SOSEDSTVO razvojno sposobna arhitektura hibridna raba

l 05

problematika IZHODIŠČA

VSEBINSKO IZHODIŠČE Izhodišče za razmišljanje o problematiki človekovega bivališča izhaja iz opazovanja družbene situacije, v kateri smo. Stanje sodobne družbe je posledica različnih dejavnikov: od tehnoloških inovacij, sprememb na področju vrednot posameznika in širše družbe, vpliva ekonomske krize, pretiranega obremenjevanja okolja, do povečane mobilnosti. Vse to vpliva na način bivanja, dela, učenja in preživljanja prostega časa. Pojavljajo se raznoliki življenjskih stili in nove oblike bivanjskih skupnosti, nuklearna družina pa ni več glavna enota družbe. Pojav skupnosti, ki je bolj osnovan glede na podoben interes kot glede na sorodstvene vezi, je v porastu, kar omogoča internet. Dejstvo je, da se prebivalstvo stara, število gospodinjstev raste, vendar pa njihovo članstvo upada, sestava pa postaja spremenljiva. Pa tudi skupnost ni več definirana samo s prostorsko bližino, temveč s pomočjo novih tehnoloških inovacij tudi virtualno, zato stanovanja postajajo tudi delovni prostori. Toda znaki v družbi kažejo, da si posamezniki želijo več druženja, skupnega dela, izmenjave in posoje dobrin. To je želja po bolj humanem načinu življenja, ki temelji na sodelovanju. Potreba po fizičnih socialnih interakcijah in druženju s sosedi ter občutek pripadnosti skupnosti se ne spreminjajo. Prav tako pa se ne spreminja tudi potreba po zasebnosti in prostoru za umik. Kako se spremembe v družbeni situaciji odražajo v spremembah v prostorski organizaciji človekovega bivališča? Kaj prinašajo spremembe v družbi konkretno v bivanjski prostor človeka? Kultura bivanja je odraz naše družbe, zato naj bi bila v stalnem razvijanju in spreminjanju. Čeprav vidimo, da v našem prostoru situacija žal ni takšna.

Problematika centra Ljubljane je pretirana turistificiranost in posledično premajhna prilagojenost na vsakdanje življenje. Stanovanjska ponudba znotraj mestnega centra je neraznolika, zaradi neprijaznih bivanjskih in finančnih pogojev se praznijo hiše, posledično se homogenizira tudi sestava prebivalstva. Raznolika stanovanjska ponudba in programsko mešanje dejavnosti pa ustvarjata bolj heterogene človeške odnose ter med ljudmi širita večjo raznolikost v smislu navad, življenjskih stilov in vrednot, kar pomeni bogato bivanjsko okolje.

NAMEN NALOGE Namen naloge je skozi proces raziskovanja obravnavane lokacije in referenčnih primerov s prepletom vsebine in oblike ustvariti socialno arhitekturo. Arhitekturo po merilu človeka. Zato nas ne zanima zgolj stavba, temveč tudi življenje med stavbami. Z opredelitvijo problema o sodobni bivalni kulturi človeka se ideje o človeškem bivališču lotimo s tremi pomembnimi izhodišči. Zanima nas: na kakšen način je možno kvalitetno sobivati v mestu, kako se lahko prostor prilagaja različnim možnim življenjskim scenarijem in hitrim spremembam ter integracija različnih programov v arhitekturo, ki je večnamenska.

Potreba je po okolju, ki: - omogoča integracijo bivanja in dela, bivanja in kulture, bivanja in prostočasnih dejavnosti, je hibridno (mešanje programov) in povezano, - zagotavlja gostoto dejavnosti in prebivalstva (bogato sociološko okolje krepi odnose), - omogoča individualnost in hkrati pripadnost skupnosti, - ima izoblikovan javni prostor, kamor se umešča socialno življenje prebivalcev, - omogoča sodelovanje med uporabniki (delitev, izposoja, menjava, najem prostorov, predmetov ali različnih servisov), - je prilagodljivo (daljše in krajše časovno obdobje) za različne namene.

prostorsko izhodišče Staro zgodovinsko mesto se ohranja, medtem ko sprejema nove funkcije. Če sledi stalnim spremembam, lahko ohranja dinamično okolje, ki mu omogoča preživetje. Znotraj strnjenega mestnega tkiva Ljubljane so še vrzeli, praznine, ki so brez primerne funkcije in zgoščenosti. Pri izbiri lokacije je šlo predvsem za dejstvo, da gre za degradirane površine, ki so potrebne prenove s kakovostnim oblikovanjem javnih prostorov in arhitekture. Območje obravnave, ki je izrazito prazno, leži na robu ožjega mestnega središča, na stiku različnih prostorsko-časovnih meril in pestre sociološke sestave skozi zgodovino. Pri posegu v staro mestno tkivo gre za občutljivo obravnavo odnosa med obstoječim in novim. S projektom je potrebno vzpostaviti tudi pogoje za oživitev oboda kareja ter ustvariti ravnotežje med starim in novim. Zato je prostor potreben posebne obravnave ter ustrezne programske ureditve.

l 06

sosedstvo IZHODIŠČA

Živimo v hiši sredi mesta. Veliko nas živi v tej hiši. Pravzaprav nam je prijetno. Pred hišo in za njo so vrtovi, na katerih raste posebno dober paradižnik. Da se razumemo, vsaka družina, ki živi v tej hiši, ima svoj vrt. Takole po kosilu stojiš na vrtu, pregledaš vsa okna, ali te res nihče ne gleda, in odtrgaš paradižnik, sedeš na tla in ga prav na hitro poješ. Nobena sladica se ne da primerjati z zrelim paradižnikom s sosedovega vrta. Še veliko lepše je, če to narediš v dvoje ali troje. In ker v hiši živi veliko otrok, tega skoraj nikdar ne počneš sam. Največkrat velja: Jaz na tvojem vrtu, ti na mojem. ( Maruša Krese: Vsi moji božiči)

Sosedstvo je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb. Zaradi šibkih socialnih vezi, ki obstajajo v takšni skupnosti je sosedstvo pomemben člen pri vprašanjih urejanja prostora, predvsem pri skrbi za javni prostor, pri urbani prenovi in pri sodelovanju javnosti v prostorskem načrtovanju.

ženska na oknu, Caspar David Friedrich http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0f/Caspar_David_Friedrich_018.jpg prizor iz uličnega življenja, Henri Cartier-Bresson http://www.adammarelliphoto.com/wp-content/uploads/2012/03/hcb-mam.jpg

http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/soseska-in-sosedstvo/

Kako sobivati v mestu, kot del ožje skupnosti (sosedstva), kjer so življenjski stili posameznikov in skupin med seboj zelo raznoliki in posledično socialni odnosi med uporabniki, njihovimi in zunanjimi prostori zelo kompleksni? Kako ustvariti možnost za srečevanje med uporabniki ter arhitekturo, ki bi sama vzpodbujala participacijo in posameznikovo pripadnost skupnosti? Kaj si lahko skupnost deli oz. souporablja, če sploh kaj? Kaj je lahko stimulator družabnega življenja? Vsak posameznik ima potrebo po socialnih interakcijah kot tudi po zasebnosti. Koncept individualno – kolektivno se razvija v različnih merilih znotraj bivanjske enote kot tudi širše skupnosti (sosedstva, mesta). Gre za prehode iz intimnosti zasebnega v družabnost javnega življenja na različnih nivojih:

1. stopnja prehoda individualno – kolektivno: odnosi znotraj bivalnega prostora

2. stopnja prehoda individualno – kolektivno: odnosi bivalnega prostora v povezavi z zunanjim svetom

3. stopnja prehoda individualno – kolektivno: odnosi in komunikacija v sosedstvu, prehodi iz zasebne v javno sfero in obratno

l 07

razvojno sposobna arhitektura IZHODIŠČA

amfiteater kot mesto, Arles http://en.wikipedia.org/wiki/File:ArlesGuibert.JPG

osnovni obseg arhitekture Kakšne različne možnosti za spremembo vsebuje arhitektura v krajšem in daljšem časovnem obdobju? Bo zgradba po 20 letih še vedno funkcionalna, ko bodo njeni stanovalci nekoliko starejši? Kako se lahko prilagodi na različne možne rabe prostora in kako lahko sama generira nek program?

Hiša se sploh mora počasi razvijati, to je, ona mora rasti! (D. Grabrijan)

- sposobnost arhitekture, da se znotraj sebe prilagaja spremembam

- arhitektura, ki se širi izven svojega obsega

l 08

hibridna raba IZHODIŠČA

Kako je hiša lahko aktivna tekom celega dne? Kako povezati bivanje, delo in prostočasne dejavnosti ter s tem zagotoviti zgostitev v hiši v mestu? Katere funkcije je možno preplesti z drugimi in tako omogočiti širšo perspektivo, točke srečevanja in nove potenciale? Kako se lahko posamezne funkcije medsebojno podpirajo in ustvarjajo občutek sinergije?

8.00

17.00

12.00

21.00

l 09

referenčni okvir program PROSTOR FASADA

študijska primera: Louis kahn »soba« analogija: loos-grabrijan

l 10

program referenčni okvir

TEAM ZOO

SARGFABRIK, Dunaj

Je mednarodno združenje manjših studijev, povezanih z arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem pohištva in grafičnim oblikovanjem na Japonskem, ustanovljeno leta 1971.

avtor: Franz Sumnitsch, BKK-3 leto zaključka: Sargfabrik - 1996, Miss Sargfabrik - 2000 Projekt Sargfabrik in Miss Sargfabrik, nastal na območju nekdanjih tovarn krst, je inovativen model kolektivnega bivanja v mestu. Z vsebino in dolgoročnim programom ukinja koncept zgolj spalnih enot in ustvarja prepleten vzorec prebivanja, dela in življenja. Cilj je skupno bivanje več kot ene generacije; socialna mešanica; oblikovanje komunikativnega okolja; kombiniranje bivanja s kulturo in bivanja z delom; podpora nekonvencionalnim oblikam bivanja; socialna podpora in integracija skupin z manj priložnosti; neovirano načrtovanje in življenje; ekološka gradnja. Skupni programi niso le funkcionalna potreba, temveč so definirani tudi kot javni skupni prostor, ki je osnova okolja in realnosti.

Njihov princip delovanja je osnovan na raziskovanju življenja ljudi, predvsem se ukvarjajo z opazovanjem procesov v skupnosti. Arhitekturo dojemajo kot možnost za srečevanje različnih ljudi. Zato jih še posebej zanima, kako prostor vpliva na komunikacijo med njimi. Velik pomen dajejo točkam prehoda med stavbami in prostori skupnosti, prostorom prehajanja iz individualnega v kolektivno.

vir: Razstava Stanovanja za naše nove razmere, 2004

http://www.domusweb.it/en/architecture/2010/06/30/lucien-kroll-utopia-interrupted.html

http://vienez.wordpress.com/ http://gainingbysharing.no/modellen/

http://vienez.wordpress.com/

http://zoz.co.jp/aimaimoko7/index.html

Lucien Kroll Belgijski arhitekt, prvak participativne arhitekture, se v svojih projektih ne drži nobene teorije načrtovanja in družbenih tehnik prepričevanja, temveč že od 60ih dalje prakticira anarhistični subjektivni pristop. Nasproti omejitvam industrijskih gradbenih metod postavi kompleksnost subjektov uporabnikov. Zahteve uporabnikov po sodelovanju razširi na udeležbo v celotnem procesu načrtovanja in gradnje, tako v pisarni kot tudi na gradbišču. vir: revija ab, participacija, 2011, str. 78

Njegova arhitektura je izraz heterogenosti, razvojnosti ter sodelovanja v vseh merilih načrtovanja.

l 11

program referenčni okvir

PREHOD 56, Paris

COHOUSING VORARLBERG, Sulz

avtor: atelier d’architecture autogérée leto: od 2006

avtor: Markus Koch, Michael Loudon leto: 1989

Projekt je nastal na mestu nekdanjega prehoda v središču stanovanjskega naselja v četrti St. Blaise na vzhodnem delu Parisa. Za naselje so značilne velike družbene razlike, zato je mestna politika odločila, da je tako občutljivo območje potrebno urbane regeneracije. Prej nedostopna in zapuščena parcela, je tako postala projekt raziskve, kako se lahko vrzel v mestnem tkivu preobrazi v prostor namenjen kolektivni samoorganizaciji.

Ideja kolektivne gradnje se je v Vorarlbergu začela v poznih 80. z generacijo zelo mladih arhitektov. Zasnova objekta je preprosta, konstrukcija lesena. Dvonadstropne vrstne hiše so določene z zunanjimi stenami in dvema lesenima podporama, tlorisna postavitev je tako popolnoma prosta. Širok in 100 metrov dolg dostopni koridor je pokrita večnamenska ulica in predstavlja prostor interakcije med prebivalci.

Parcela je oblikovana kot ekološka niša, v kateri je več ekoloških priprav: lesena konstrukcija, kompostna stranišča, zbiralnik za deževnico, obdelane gredice, lovilci semen in koridor za divje ptice. V povezavi s prostori v soseščini nastajajo še nove oblike rabe javnega prostora: dostava ekološko pridelane hrane, izmenjava komposta, izmenjava sadik in semenska banka, izdelava in popravljanje domačih ekoorodij, debate, delavnice in podobne izobraževalne dejavnosti . Ne gre samo za fizično ureditev prostora, ampak se vzporedno razvija tudi odnos med vsemi uporabniki in akterji. Nastal je prostor povezovanja in aktivnega sodelovanja med sosedi. Je mikrogenerator novih kolektivnih praks, je preizkusni labolatorij, učilnica bivanjskih alternativ in novih načinov sobivanja v prihodnosti. vir: revija ab, participacija, 2011, str. 94

http://www.storefrontnews.org

http://www.nextroom.at/building.php?id=3048&inc=datenblatt http://www.urbantactics.org/projects/passage%2056/passage56html.html http://www.cccb.org/

osebni arhiv

http://www.cccb.org/rcs_gene/urban-salon.jpg http://en.wikipedia.org/wiki/Storefront_for_Art_and_Architecture

Galerija storefront, New York avtor: Steven Holl, Vito Acconci leto: 1993 Galerija Storefront for Art and Architecture je neprofitna organizacija, ki podpira inovativne pozicije v arhitekturi, umetnosti in oblikovanju. Stoji na vogalu, ki označuje križanje treh izrazitih sosesk: Chinatown, Little Italy in Soho. Razstavni prostor je ozek podolgovate trikotne oblike, zato je dolga fasada najpomembnejši element galerije. Fasado sestavljajo vrtljivi paneli različnih postavitev. Ko so paneli odprti, je meja med galerijo in ulico zabrisana z namenom, da ustvarja dialog med eksperimentalnimi projekti znotraj galerije in mestom zunaj.

l 12

program referenčni okvir

CENTER za varstvo otrok, Selb

Jože Plečnik, hiše pod občinsko streho

avtor: Gutiérrez-delaFuente Arquitectos and TallerDe2 Arquitectos leto: 2012

V odnosu do stanovanj je bilo Plečnikovo temeljno vodilo dati družini hišo. Neuresničeni projekt socializiranega naselja je nastal v letih 1943-44. Nadaljuje misel, ki jo je Plečnik v šoli zasledoval že pred začetkom druge svetovne vojne. Mestna občina naj bi za svoj denar postavila skupno dolgo streho, napeljala vodo in elektriko in uredila kanalizacijo. Posameznik pa naj bi si pod to streho pozidal sebi primerno stanovanje, zase in za družino. Na ta način je Plečnik skušal obvarovati Krakovo pred gradnjo stanovanjskih blokov.

Center je eden izmed štirih projektov v izvajanju reaktivacije mesta Selb v Nemčiji v sklopu prvonagrajenega projekta natečaja Europan 2009. Strategija temelji na manjših intervencijah v različnih delih mestnega tkiva, ki naj bi vzpodbila prihod mlajše populacije v sicer zamirajoče mesto. Stavba je programsko samoorganizirana s strani materinskega združenja in služi družinam z otroki, da si lažje organizirajo varstvo otrok in nasploh življenje. Sistem stavbe je zelo fleksibilen, sestavljen z dodajanjem različnih programskih pasov. Gre za preprost princip in predlog, kako zapolnimo praznino v mestnem tkivu in z javnim programom aktiviramo okolico.

http://socializarq.com/brunnenstrasse-9-brandlhuber-3/?utm_source=rss&utm_medium=rss&utm_campaign=brunnenstrasse-9-brandlhuber-3

Sam si je izvedbo ideje zamislil takole: ob preurejeno Kladezno ulico in na novo speljano krakovsko vijugo bi postavil dolgo pokrito stebrišče, ki bi se v križišču Kladezne in vijuge rahlo zalomilo. Pod stebrišče, ki bi mu dajali enakomerno razporejeni stebri določen ritem, kompozicijski raster, bi namestil zgradbe različnih oblik. Ene bi stale za stebrno črto, druge bi stebre v pritličju prekrile in bi se ti pojavili šele v nadstropju, tretje bi jih prekrile v dveh nadstropjih. Vmes bi pustil prostor za dva prehoda, nikjer pa ne bi stavbe segle čisto do vrha stebrišča. To bi bil pomemben kompozicijski prijem, da bi se torej nad pozidanim od daleč videlo skozi, a hkrati vselej čitljivo sporočilo o načinu, torej položenosti stavb pod skupno streho - streha se mora vselej videti, ker je simbol! V kompelks hiš bi sodile še tri hiše pod podobno streho ob novi krakovski vijugi in dve večstanovanjski hiši ob Gradaški ulici, ki pa jih ni nadrobneje obdelal. vir: Krečič, 1992

http://www.brandlhuber.com http://1.bp.blogspot.com/-Imwr0RLIRAk/Ui48Qixp_bI/AAAAAAAACR8/f8XuLjYbeiM/s1600/Brandlhuber_01.jpg

http://www.gutierrez-delafuente.com

BRUNNENSTRAsse 9, berlin avtor: Arno Brandlhuber leto: 2010 Petnadstropna stavba je zrasla na obstoječih temeljih propadle investicije iz devedesetih. Stoji v predelu mesta, ki ga je močno zaznamovala gentrifikacija. Vsebuje več različnih programov. V kleti in pritličju je galerija, ki ima velika dostopna vrata direktno iz ulice, s tem vzpodbuja socialno življenje hiše in komunicira z okolico. V višjih nadstropjih je sedež agencije, studio ter stanovanje. Stavba je dokaz, da je z majhnim proračunom možno ustvariti kvaliteten prostor v mestu. Konstrukcija stavbe je preprosto armiranobetonska. Večji del ulične fasade je iz prozornih polikarbonatnih plošč, ki stavbo razsvetljujejo ponoči. Dvoriščna fasada je popolnoma zastekljena. Jedro za dvigalo je edina fiksna postavitev v stavbi. Stopnišče je pomaknjeno na dvoriščno fasado, kar omogoča svobodnejši prostor in različne konfiguracije skozi čas.

l 13

program referenčni okvir

dvojna hiša, Utrecht

NARKOMFIN »dom kommuna«, Moskva avtor: Moisei Ginzburg leto: 1928-30

avtor: MVRDV leto: 1995/97

Nov inovativen stanovanjski model za skupnostno bivanje je razvila skupina arhitektov (OSA) na čelu z Ginzburgom v času komunistične Rusije. Poosebljala naj bi socialistično idejo življenja v skupnosti. Stanovanjski blok z minimalnim enotami za bivanje vsebuje tri tipe stanovanj, ki so kompleksno medsebojno prepleteni in hkrati omogočajo ekonomično učinkovito zasnovo. Stanovanjski blok je organiziran vzdolž dveh koridorjev, dvignjen od tal in s strešno teraso kot prostorom za druženje. Skupni prostori so volumensko ločeni od stanovanjskega dela in so namenjeni skupni kuhinji, kantini, pralnici, rekreaciji in knjižnici. Projekt je študiral Le Corbusier, kar je vplivalo na njegov Unite d´habitation več kot 20 let kasneje.

Sovisni ali neprekinjeni prostor hiše za dve družini bi lahko opisali kot zunanje ali notranje prostorsko doživetje, pri katerem se posamezni prostorski ambienti zvezno prelivajo eden v drugega, ne da bi jih ločevale očitnejše pregrade, vrata, ali druge predelitve. Sovisni prostor deluje navidez kot en sam neprekinjen element. vir: Blenkuš, 2003, str. 135.

http://www.bararchitekten.de

http://www.bauwelt.de/cms/bauwerk.html?id=1493975#media=1492283 http://www.german-architects.com/de/pages/podest/47_12_preistraeger

http://www.pinterest.com/pin/332140541241568415/129fil_double-houses/ http://www.blablablarchitecture.com/2012/01/129fil_double-houses/

BAUGRUPPE Oderberger StraSSe 56, Berlin avtor: bararchitekten leto: 2009 Kompleks je s svojo notranjo strukturo odgovor kompleksnosti mesta v okolici. Je nasprotje neprilagodljivemu nepremičninskemu trgu, ki se okorišča z bogastvom tega mestnega predela, in je namenjen izključno samo eni rabi. Projekt s svojim »notranjim urbanizmom« aktivno sodeluje pri razvoju mesta kot prostora srečevanj. Je eksperiment, mešanica različnih vsebin, prostorov ter finančne strukture. Pritličje in klet sta namenjena bolj komercialnim vsebinam (glasbena delavnica, trgovina, kavarna in mini galerija). V prvem nadstropju so studiji, z možnostjo najema in začasnega bivanja. Ostalo sestavljajo stanovanja različnih volumnov in površin, z možnostjo združevanja enot. Stanovanja so mešanica najemniških in lastniški. Najvišja enota je skupna soba za goste. Celotna zasnova in povezava med enotami omogoča prilagodljivost skozi čas, kar je njena velika kvaliteta.

http://en.wikiarquitectura.com/index.php/Narkomfin_Building

http://www.bararchitekten.de/research/narkomfin.html#

http://pro-unit.org/2012/02/02/f-unit-narkomfin

Projekt predstavlja, da je mešanje programov možno in vedno bolj zaželjeno, kajti uporabnik prostora ni več zgolj uporabnik, ampak vedno bolj tudi ustvarjalec. To pomeni tudi večjo vključenost v skupnost in bogastvo v raznolikosti, kar je za razvoj mesta nujno potrebno. vir: http://www.bararchitekten.de

l 14

prostor referenčni okvir

knjižnica in center za starejše, barcelona

EDvard ravnikar in stavbni kareji v Ljubljani

avtor: RCR leto: 2008

Posebno zanimiv je Ravnikarjev predlog (1986) za preureditev območja mestnega središča, ki obsega ortogonalno gradbeno strukturo, nastalo v obdobju po prvi svetovni vojni. Gre za najožji mestni center in Ravnikarjevo oceno, da je ta center v kriznem stanju, da možnosti za širjenje ni, da to terja prehod zidave v nove obodne prostore, ki bi omogočili velemestno zasnovo. Odločil se je za eksperiment, da spremeni mestne stavbne bloke, 100x100 metrov. Želel je likovno poenotiti slovensko prestolnico. Pokazal je notranja dvorišča v stavbnih karejih, »odlagališča in smetišča«, in v njih načrtoval novo strukturo stolpov »jeklenih zasteklenjenih košar«. Zasnoval je novo urbano in funkcionalno strukturo, prostor z več kot 60.000m2 poslovnih prostorov. To preoblikovano urbano tkivo je povezoval z novim merilom Trga revolucije.

Projekt je del urbane prenove zapuščenih notranjosti karejev, katerega namen je z javnim programom poživiti dvorišča stavbnih blokov. Pred prenovo je bil kare nedostopen za javnost in zaseden z industrijskimi delavnicami, lopami in dimniki. Vhodni portal v kare, ki upošteva merilo sosednjih stavb, predstavlja knjižnico. V notranjosti je umeščena pritlična stavba, center namenjen starejšim prebivalcem. Objekt se prilagaja obodu dvorišča in v sredini ustvarja odprti prostor. Nova umestitev programa spodbuja medgeneracijske interakcije.

http://www.siol.net/data/fotogalerije/trendi/2011/02/dunaj.

vir: Hommage a ER, 1995, str. 150

http://www.ortner.at

http://www.mqw.at

Izgradnja stanovanjskih stolpnic (1973) na Cigaletovi, Štefanovi in Komenskega ulici, je odraz tendence zgoščevanja mestnega središča in gradnje čim večjega števila stanovanj ob koncu 60.let. Želel je v ljubljansko središče prinesti nov »velemestni« način bivanja in pri tem izkoristiti razpoložljivi mestni prostor. S postavitvijo stolpnic je dosegel tudi prepustnost mestnega tkiva. Stavbni sklop Ferantov vrt (1975), sestavljen iz štitih enot, je razporejen po obodu zemljišča, dvorišče kareja pa je uredil kot prehoden javni park in tako odprl kare. vir: http://www.arhitekturni-vodnik.org/

Štefanova ulica

Trg republike, stavba F

Cigaletova ulica

Predlog za preureditev najožjega ljubljanskega osredja Ali mora biti ta hiša ravno taka?, 2010, str. 111

Ferantov vrt

Hrvatski trg

Nova struktura stolpov jeklenih zasteklenih košar Hommage a ER, 1995, str.151

http://www.ortner.at http://afasiaarq.blogspot.com/2011/11/rcr-arquitectes.html http://www.editorialpencil.es/wordpress/?p=673

muzejska četrt, Dunaj avtor: Ortner&Ortner leto: 2001 Kompleks muzejske četrti je stičišče baročne (arhitekt J. Fischer v. Erlach, l. 1723) in sodobne arhitekture. Bivši cesarski hlevi so, po dolgotrajnih razpravah, postali center za sodobno umetnost z različnimi kulturnimi ustanovami. Tu je prostor za umetnostne muzeje (Leopoldov muzej in MUMOK), sodobne razstavne prostore (Kunsthalle Wien) ter festivale, arhitekturni center Dunaj, otroški muzej ZOO in gledališče, plesni center, produkcijski studio za nove medije, umetniške ateljeje, restavracije, kavarne, trgovine, knjižnico. Skozi celo leto poteka obsežen kulturni program in številne aktivnosti, tudi na prostem, v številnih dvoriščih. Nove prominentne zgradbe v glavnem dvorišču muzejske četrti s svojo postavitvijo ustvarjajo interakcijo druga z drugo ter z obstoječo strukturo. Celoten kompleks, s številnimi vhodi in prehodi, odpira in ustvarja lokacijo prepustno. Projekt je prinesel kvaliteten javni prostor prežet s kulturo in umetnostjo. vir: http://www.mqw.at/en/about/architecture/

l 15

prostor referenčni okvir

aldo van eyck, otroška igrišča

Stanovanjsko naselje za uslužbence lj. carinarnice, Ljubljana avtor: Ivo Spinčič leto: 1930

Arhitekt je z mislijo, da je mesto humano samo, če je oblikovano za otroke, v letih 1947-1978 v Amsterdamu zasnoval približno 700 otroških igrišč, ki so na žalost po večini izginila. Večina jih je bila postavljena na začasno praznih parcelah, vrzelih v mestu. S tem je želel, da ustvarjajo odnos z urbanim okoljem in postanejo vezni člen v mestu. Njihov modularni karakter z različnimi elementi (peskovnik, gimnastične ovire, stopni kamni, polkrožni plezalni okvirji, fontana s pitno vodo, klopi) so lahko postavljeni v različnih kompozicijah, glede na konkretno lokacijo. Te elemente je razvijal in spreminjal skozi čas. Oblike elementov so minimalistične in preprosto izhajajo iz potrebe otrok po različnih vrstah gibanja (skakanje, plezanje, vrtenje, plazenje, prevračanje, ...), s tem je želel stimulirati uporabnikovo domišljijo.

Primer zaključene morfološke enote na dve dvorišči, prvotno načrtovane kot del večjega stanovanjskega kompleksa. Sestavljena je iz dveh različnih stavbnih tipov, ki so tako razvrščeni po obodu, da izoblikujejo vogale, sredino in prehode na dvorišče. Z dvojnim značajem fasad, nivojsko razliko, stopniščnimi stolpi in pergolo je ustvarjeno pretehtano razmerje med javnim in poljavnim prostorom. Servisi so razmeščeni ob vhodih iz glavne ulice. http://www.abiro.net/housing-jelen

vir: Koželj, 1987

vir: http://merijnoudenampsen.org/2013/03/27/aldo-van-eyck-and-the-city-as-playground/

osebni arhiv

vir: Koželj, 1987 osebni arhiv

http://walkonwildsideanna.wordpress.com/ http://www.play-scapes.com/tag/about-this-blog/ http://www.abiro.net/housing-jelen

STANOVANJSKA ZAZIDAVA JELEN, Kranj avtor: abiro leto: 2013 Večstanovanjska stavba s poslovnim pritličjem, ki leži na robu skalne police srednjeveškega jedra, je zrasla na mestu nekdaj pomembnega Hotela Jelen. Stavba ima razgibano strukturo, neenotno strešno sliko, notranja dvorišča, zunanje dostopne hodnike do stanovanj. Volumensko se z značilnimi stavbnimi poudarki prilagaja neposrednemu kontekstu. Zunanji prostori s krajinsko ureditvijo ustvarjajo posebne in raznolike ambiente in se preko prehodov medsebojno povezujejo.

l 16

fasada referenčni okvir

Esherick House, Philadelphija

SALK INSTITUTE, LA JOLLA, Kalifornija

avtor: Louis Kahn leto: 1961

avtor: Louis Kahn leto: 1959-65

Kahnova ideja »debelega zidu« (thick wall) izhaja iz raziskovanja odnosov prehoda iz zasebne v javno sfero oz. iz notranjih v zunanje prostore. Pomeni postopen prehod in zagotavlja občutek večje zasebnosti. Hiša Esherick ima na vsaki strani različne elemente okenskih odprtin glede na namen prostora in okolico. V dnevnih prostorih so okna čez dve višini in s polnim-praznim stopnjujejo občutek zasebnosti. Dnevni prostor ima okno, ki je hkrati knjižna polica. Velika okenska odprtina je sestavljena iz različnih manjših oken, polnih ali steklenih, ki se odpirajo in zapirajo v različnih kombinacijah in tako ustvarjajo različne možnosti povezave med notranjostjo in zunanjim svetom. Globoke okenske odprtine so hkrati ventilacijsko sredstvo in sončna zaščita.

Stavba je izraz arhitektove predstave institucije: skupnost individualnih raziskovalcev, usmerjenih proti skupnemu cilju. Individualni prostori znanstvenikov za študij se odpirajo proti oceanu, večji raziskovalni skupni laboratoriji se nahajajo za njimi. Povezovalni elementi, kot so stopnice in dvigala, povezani z balkoni in ložami, so urejeni okoli plaze, ki pripada vsem. Gre za ritem odprtih in zaprtih površin, ki ustvarjajo občutek bližine in oddaljenosti. Dialog med individualnim in kolektivnim ter javnim in zasebnim je izražen v vseh merilih.

http://www.archdaily.com/535511/ad-classics-casa-il-girasole-luigi-moretti/

http://www.archdaily.com/61288/ad-classics-salk-institute-louis-kahn/ https://www.flickr.com/photos/88017382@N00/9480825128/

http://www.ronenbekerman.com/louis-kahns-esherick-house-3d/

http://housingprototypes.org/project?File_No=ITA001

Casa »IL GIrasole«, Rim avtor: Luigi Moretti leto: 1951 Večstanovanjska stavba se, kljub številnim omejitvam in pogojem lokacije, s svojim izrazitim oblikovanjem fasade prilagodi lokaciji in na novo vzpostavi odnose z okolico. Stranski fasadi se kot sončnica odpirata proti južnemu soncu. Rez na vhodni fasadi deli volumen stavbe na dva dela in hkrati omogoča prehod svetlobe na notranje dvorišče. Stanovanja so razporejena okoli votlega jedra, ki omogoča cirkulacijo stavbe.

l 17

Louis Kahn »SOBA« REFERENČNI OKVIR

Architecture deals with spaces, the thoughtful and meaningful making of spaces. ( L. Kahn, 1973)

Arhitektura po meri človeka je glavno vodilo del L. Kahna, A. Loosa in raziskovanja D. Grabrijana. Iščemo paralele, osnovna izhodišča njihovega delovanja. Louis kahn (1901-1974) »The Room« Kahnova skica iz leta 1971 »Architecture Comes from the Making of a Room« s svojo poetično razlago arhitekture predstavlja temeljne principe arhitektovega razmišljanja in delovanja. Zavračal je modernistična načela o prostem tlorisu, ki naj bi zagotavljal fleksibilno uporabo prostora. Namesto tega govori o ideji sob, kot osnove arhitekture. Vsaka soba ima svojo funkcijo in v odnosu do njenih prebivalcev svoj karakter. Veliko je eksperimentiral pri organizaciji sob, razvijal odnose med njimi, da bi spodbujal interakcije med ljudmi. Pri interierjih je želel vzpostaviti cirkulacijo med sobami, tako da bi prostor dajal občutek skupnosti med uporabniki. V svojih risbah je predstavljal stavbe v izseku njihovih realnih življenj. Mati, ki krega svojega igrivega otroka v dnevni sobi; nuna, ki strmi skozi odprtino svoje zasebne celice; skupina vernikov v sinagogi; družina pred vhodom v trgovino. Velikost in karakter sobe se izražata glede na pogovor, ki poteka v prostoru. Ne samo na skicah, temveč tudi realno v njegovi arhitekturi.

premislek za projekt Končna verzija tlorisa dominikanskega samostana, 1968 http://disegnoeprogetto.progettistiinrete.it/2013/04/25/system-works/

http://www.arthistory.upenn.edu/themakingofaroom/catalogue.htm http://www.arthistory.upenn.edu/themakingofaroom/catalogue.htm

Kako s kompozicijo »sob« in posledično cirkulacijo med njimi vzpodbujati interakcije med uporabniki? Kako z zapiranjem, odpiranjem in iskanjem prave razdalje med objekti ustvariti arhitekturo povezovanja, pri kateri gre za dinamičen odnos med individualnim in kolektivnim?

http://www.arthistory.upenn.edu/themakingofaroom/catalogue.htm

l 18

analogija: LOOS - GRABRIJAN REFERENČNI OKVIR

My architecture is not conceived in plans, but in spaces (cubes). I do not design floor plans, facades, sections. I design spaces. For me, there is no ground floor, first floor, etc...For me, there are only contiguous, continual spaces, rooms, anterooms, terraces, etc. Storeys merge and spaces relate to each other. ( A.Loos, 1930)

adolf loos (1870-1933) Loos je verjel v razvojnost arhitekture in oblikoval svojo arhitekturno misel s preučevanjem t. i. vzorcev, ki pomenijo rešitve prostorskih problemov skozi pretekla obdobja (tradicija) in so se izkazali za kvalitetne. Navdih je iskal tudi v angleški hiši, v efektu »teatra« v dnevnem prostoru. Tu gre za poudarek na razliki med »publiko« in »igralcem«, ki ga ustvarjajo različno visoki prostori in odprte stopnice ter posledično niše kot prihranek prostora in povezave med višjim in nižjim. V svojih mestnih vilah je razvijal raumplan, zapleten sistem organizacije notranjih prostorov, ki temelji na oblikovanju in diferenciaciji le-teh tudi v vertikalni in ne le horizontalni osi. Notranjščine njegovih hiš s transparenco, prehodi, variacijami v ravneh in tonih, v katerih se členijo, ustvarjajo napeto kompozicijo in tridimenzionalno gibanje po prostoru. Oprema prostorov je pomaknjena in integrirana po obodu, tako je lahko središče sobe prosto, kar omogoča neovirano gibanje. Zaradi krožnega gibanja se v prostoru hiše pojavljajo niše, namenjene za družabne dejavnosti, vgradne omare, itn. Zunanjščina je preprost kubus, ki ne kaže razgibanosti notranjščine.

http://en.wikiarquitectura.com/index.php/Villa_Moller

Hiša Moller, 1927-28, Dunaj

Cirkulacija v hiši Moller je integrirana v prostoru halla in dnevnih prostorih. Glasbena soba in jedilnica sta na različnih nivojih, a se med seboj vidno povezujeta. Preko komunikacijske površine halla je dostop v loggio nad vhodom in preko nje potekajo diagonalni pogledi skozi jedilnico ter glasbeno sobo na vrt. Hiša Müller predstavlja najbolj sofisticirano različico raumplana.

premislek za projekt Kako ustvariti prostor, ki povzroča gibanje?

http://socks-studio.com/2014/03/03/i-do-not-draw-plans-facades-or-sections-adolf-loos-and-the-villa-muller/ http://architecturality.files.wordpress.com/2011/02/01modern-architecture_colquhoun_82_80_01.jpg

Hiša MÜller, 1928-30, Praga http://gorlinarchitects.com/essays/the-new-american-townhouse/

Različno visoki prostori, ki jih gledamo v merilu človeka, ustvarjajo odnos višje-nižje in prostorske povezave med njimi, kar spodbuja k cirkulativnosti stanovanja.

Ekscentrično vstopanje v prostor in oprema prostora, pomaknjena proti obodu, omogočata, da je center prost za gibanje.

l 19

analogija: LOOS - GRABRIJAN REFERENČNI OKVIR

DUŠAN GRABRIJAN (1899-1952) Grabrijan je raziskoval oblikovne in funkcionalne kvalitete urbanizma in arhitekture, še posebno se je ukvarjal z razvojem stanovanjskih hiš. Preučeval je makedonsko hišo kot prehod iz stare orientalske v sodobno evropsko hišo. Bil je zavzeti borec za napredno arhitekturo in odkril našo bogato arhitekturno dediščino, in sicer kreativno, s stališča sodobnega arhitekta. Iskal je aktualnost v dediščini. Grabrijan vidi sorodnost prostorskih poti makedonske hiše z Loosovimi vilami.

Pogled na porto (vhodna vrata) in trem (odprt prekrit prostor pred vhodm v hišo) - Kočani Grabrijan, 1976

Pogled na čardak (odprta s streho prekrita terasa v središču hiše ali zaprta z okni) v dveh nivojih - Kočani

Grabrijanova primerjava prostorske poti Loosove vile in makedonske hiše:

Makedonski čardak v treh nivojih Grabrijan, 1959 Prostorska plastika

pritličje

l.nadstropje

ll.nadstropje

Smisel prostorske plastike izhaja iz orientalske hiše, ki je namenjena predvsem uživanju, družabnosti. Pri orientalcu je elementarna človekova potreba po prostoru močno razvita, zato je pot skozi hišo predvsem pot uživanja in odkrivanja novih arhitekturnih odnosov. Grabrijanova ideja je bila, da bi prenesli humane strani orienta v sodobno življenje in arhitekturo. Pri Grabrijanu zasledimo definicijo prilagodljivosti stanovanjske hiše z dvema pojmoma – elastično in rastočo hišo. Med njima je razlika predvsem v tem, da ima prva vnaprej določen maksimalni obseg in prosto notranjo organizacijo, druga pa obsega nima določenega, a je manj svobodna v razsežnostih posameznih bivalnih prostorov (saj so ti velikostno in značajsko izdelani vnaprej). Znotraj elastične hiše vseeno ostajata dve alternativi; prva je hiša, ki omogoča kratkoročno, skoraj trenutno prilagajanje (pogostost sprememb je približno enkrat tedensko), druga pa hiša, ki omogoča zgolj dolgoročne prilagoditve (približno vsakih deset let).

premislek za projekt

lll.nadstropje

Hiša Rufer, Dunaj

pritličje

V makedonskih hišah je našel kvalitete, ki jih sodobne hiše niso premogle. S svojim prostorom je hiša za vsakogar in hkrati hiša po merah človeka. Kot glavno kvaliteto makedonske hiše omeni prostorsko plastičnost, kjer lahko gledamo in se gibamo skozi prostore. Najbolj prost oz. plastičen element teh hiš je čardak. Vsi prostori se skladajo okoli njega, se širijo, ožajo, členijo, vsa hiša in prostor meandrira okrog njega. Je prostor za družabnost in hkrati komunikacijska površina. Klimatske razmere vplivajo na večnivojskost čardaka, saj hiša zaradi poletne vročine išče prepih. Različni nivoji so tudi odraz drže človeka v prostoru, kateremu je namenjena. Tako je prostor za počitek (minisofa) nižji od tistega, ki zahteva stoječo držo.

Kako prenesti smisel prostorske plastike, ki izhaja iz potrebe človeka po prostoru in gibanju, v sodobno kolektivno gradnjo? Kako se prostori v hiši povezujejo med seboj oziroma rastejo znotraj določenega okvirja?

l.nadstropje

Premeščanje stopnic pri malem ohridskem nebotičniku Grabrijan, 1976

ll.nadstropje

lll.nadstropje

aglomeracija arhitekture

l 20

prostorski kontekst območje obravnave zgodovinsko - arhitekturni oris Ljubljane Ljubljana, mesto ulic in trgov zgodovina obravnavanega območja prostorsko-časovna večplastnost predlogi zazidave območja v preteklosti prostorski akti MOL in parcelacija FOTO OBMOČJA varstveni režimi MAKROANALIZA mikroanaliza

l 21

območje obravnave prostorski kontekst

Izbrano območje obravnave obsega prostor med Resljevo cesto, Komenskega ulico, Malo in Prečno ulico ter Trubarjevo cesto. Predstavlja pomembno vozlišče v morfološki zgradbi in funkcionalni strukturi mestnega središča. S svojo lego osredinja vzhodni rob najožjega mestnega središča. V mestni sliki ima prometno in pomensko funkcijo vstopa v srednjeveško Ljubljano iz smeri kolodvora. Vzhodni rob je na meji pomembne cestne povezave med železniško postajo in južnim predelom Ljubljane onkraj Ljubljanskega gradu. Je območje intenzivnega stikanja, prehoda in povezovanja. Trenutno stanje območja je izrazito prazno, nepozidano, programsko nepovezano in kontrastno v merilu. Glavna problematika lokacije je: - neizoblikovanost izteka Kolodvorske ulice v Trubarjevo cesto, - odprt severozahodni vogal kareja, - nepozidane parcele in provizoriji znotraj kareja, - nizka gostota pozidave glede na središčno lego v mestu, - neusklajenost gabaritov, - neizoblikovanost javnega odprtega prostora itn.

vir: geopedia

l 22

zgodovinsko - arhitekturni oris Ljubljane prostorski kontekst

Mostiščarji Okrog leta 2000 pred našim štetjem so na Ljubljanskem barju prebivali mostiščarji. Živeli so v mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Veneti, Iliri in Kelti Skozi Ljubljanska vrata, katerih zemljepisna lega je bila od nekdaj izjemno pomembna, so se že zgodaj selili številni narodi in ljudstva. Na območju današnje Ljubljane je najprej stala naselbina Venetov, nato Ilirov, še pozneje ilirsko-keltskih Japodov, v 3. stoletju pa so Ljubljansko kotlino poselili keltski Tavriski. Emona Emona, prvo ime današnje Ljubljane, ki je postalo znano v rimskem času, je najbrž keltskega izvora. Pred 1. st. pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila Ljubljanska kotlina del kraljestva Norik. Iulia Aemona (Emona) pomeni prvo urbano naselje v našem prostoru in je bila ustanovljena leta 14. n. š. kot strateška postojanka, ki je odigrala pomembno vlogo v številnih vojnah, utrjena z močnim obzidjem in značilno ortogonalno mrežo ulic (cardo, decumanus). Štela je 5.000 do 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane. Hiše so bile zidane, imele so javno kanalizacijo, centralno ogrevanje, bile so ometane z barvanimi stenami in mozaičnimi tlaki. Mesto je sicer živelo tudi izven svojega obzidja. S propadom zahodnega rimskega cesarstva je propadla tudi rimska Emona.

Maks Fabiani, Regulacijski načrt Ljubljane, natečajna varianta, 1896 Korošec, 1991

Jože Plečnik, Regulacijski načrt Ljubljane, natečajna varianta, 1943 Jože Plečnik in Ljubljana, 2003

Preseljevanje narodov Leta 452 so Emono porušili Huni z Atilo na čelu, v času preseljevanja narodov je mesto za dolga desetletja zagrnil somrak. Slovanski predniki so v te kraje prišli ob koncu 6. stoletja in začeli svojo naselbino graditi v varnem zavetju grajskega griča. Postopoma je začelo nastajati srednjeveško mesto. Srednjeveška Ljubljana Slovansko prebivalstvo je v 9. stoletju prehajalo pod upravo Frankov. Pogosti so bili tudi vpadi Madžarov, ki so jih porazili Nemci in okrog leta 1000 ozemlja razdelili svojim plemiškim rodbinam. Med leti 1112 in 1125 je plemeniti Rudolf iz Tarcenta tako podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Dokument, ki priča o tem, velja za prvo omembo Ljubljane. Kasneje je Ljubljanska kotlina prešla v roke rodbine koroških vojvod Spanheimov. Skokovit vzpon Ljubljane, ki se je takrat imenovala Laibach, pa se je začel v 13. stoletju. Mesto so takrat sestavljala tri jedra: Stari, Mestni in Novi trg. Vsako od njih je bilo ograjeno z obzidjem. V mesto je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji (Špitalski) in Zgornji (Čevljarski, nekoč imenovan Mesarski) most. Mesto je leta 1220 pridobilo mestne pravice. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj Otokar Premisl, leta 1278 pa je Ljubljana v okviru Kranjske prišla pod habsburško oblast. Habsburžani so podelili kar 39 trgovskih in drugih privilegijev, kar je vanjo privabilo trgovce in obrtnike z vse Evrope. Leta 1461 so v Ljubljani ustanovili tudi škofijo in cerkev sv. Nikolaja je postala stolnica. Renesančno obdobje V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi v umetnosti. Znani sta bili slikarski delavnici Janeza Ljubljanskega in Ljubljanska kiparska delavnica. Po potresu leta 1511 so mesto obnovili v renesančnem slogu in ga na novo obzidali. Ljubljana, ki je štela 5000 prebivalcev (okoli 70 % po jeziku Slovencev), je v 16. stoletju postala središče slovenskega protestantizma in hkrati kulture.

Baročno obdobje Leta 1597 so v mesto prispeli jezuiti in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v kolegij. Konec 17. stoletja je bila ustanovljena Academia operosorum, družba učenjakov po italijanskem vzoru. Slednji so v mesto med drugim vabili tuje stavbarje in kiparje. Tako je renesančno podobo mesta prekril barok. Hiše so dobile nova pročelja, nadzidali so jim tretje nadstropje, notranjščine pa so krasila arkadna dvorišča in stopnišča. V baročnem slogu so prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva. Krona baročne ustvarjalnosti v Ljubljani so bila dela kiparja Francesca Robbe. 18. stoletje Leta 1701 je bila ustanovljena Academia philharmonicorum, eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita. Pod francosko okupacijo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc in hkrati doživelo kulturni in gospodarski preporod. Eden uradnih jezikov je postala slovenščina, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo visoko šolo. Znova pod avstrijsko oblastjo, je leta 1821 Ljubljana gostila kongres Svete alianse. V spomin na ta dogodek je eden osrednjih trgov dobil ime Kongresni trg. 19. stoletje V prvi polovici 19. stoletja je mesto spreminjalo svojo podobo. Med ostalim so uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite ali železne mostove. V tistem času je v Ljubljani ustvarjal tudi pesnik France Prešeren. Leta 1849 je z Dunaja pripeljal prvi vlak in osem let pozneje je bila dokončana še povezava s Trstom. Leta 1869 je imelo mesto 22.593 prebivalcev. V 60. letih je bila ustanovljena Slovenska matica. Ljubljana je postajala kulturno središče vseh Slovencev. Leta 1895 mesto prizadane močan potres, ki pomeni prelomnico v izgradnji mesta in urbanističnem načrtovanju. Za obnovo in popotresno izgradnjo so se obrnili na Camilla Sitteja, ki je po svojih načelih izdelal predlog, a so se mestni svetniki bolj ogrevali za alternativni predlog regulacijskega načrta, ki ga je mestu ponudil Maks Fabiani. V štirinajstih letih je Ljubljana povsem spremenila svojo podobo. Nastale so nove ulice, novi parki in drevoredi, mostovi, spomeniki ter ogromno novih zgradb, predvsem v secesijskem slogu. 20.stoletje Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907). Prva svetovna vojna je vplivala na mesto le od daleč. Leta 1918, po razpadu Avstro-Ogrske, je Ljubljana postala upravno, politično in kulturno središče Slovenije v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V času kraljevine so bile ustanovljene Univerza (1919), Narodna galerija (1918) ter Akademija znanosti in umetnosti (1938). Na mestno podobo je v tem času najbolj vplival arhitekt Jože Plečnik. Med 2. svetovno vojno je mesto sprva pod italijansko upavo, kasneje zaradi kapitulacije Italije pride pod nemško. Da bi zlomili močno odporniško gibanje, so okupatorji leta 1942 mesto obdali s 30 km bodeče žice, po sledeh katere danes poteka sprehajalna pot. Po vojni je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije, ene šestih republik socialistične Jugoslavije. To je bil čas skokovitega gospodarskega razvoja, ki je privabil številne nove prebivalce. Mesto se je ta čas močno urbaniziralo. 25. junija 1991 postane Ljubljana glavno mesto neodvisne države Republike Slovenije. Maja leta 2004 je Slovenija vstopila v Evropsko unijo.

vir: http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/ in Korošec, 1991.

l 23

Ljubljana, mesto ulic in trgov prostorski kontekst

Odprta kuhna »Odprta kuhna« je posebna tržnica sveže pripravljenih dobrot. Je kulinarični projekt na prostem, ki vsak petek na Pogačarjevem trgu v Ljubljani združi več deset izbranih gostinskih ponudnikov iz cele Slovenije. Projekt se je začel spomladi leta 2013.

Park Tabor Društvo prostoRož v sodelovanju s partnerji Društva kulturna četrt Tabor se je lotilo revitalizacije parka Tabor, ki je že pomladi in poleti 2011 zaživel kot kulturno, športno in družabno središče. »… Nekoč je park na Taboru živel, ljudje so bili veliko zunaj, sedeli na klopcah in se sprehajali po promenadi. Otroci so se med seboj poznali in se družili: »Nekoč je bila res skupnost.« Otroci so sodelovali in bili pogosto vpleteni v razne dejavnosti, predvsem pa so »živeli na zelenih površinah«. Danes se tega ne vidi več, vsaj na javnih prostorih ne …« (prebivalec Tabora) Na podlagi analiz, anket, pogovorov in delavnic s prebivalci ter uporabniki parka, ki so jih opravili v prvi polovici leta 2010, so sestavili program in načrt oživljanja parka kot nevralgične točke četrti. Urejanje javnega prostora »od spodaj« (bottom up) izhaja iz potreb, želja in pobud prebivalstva ter zagotavlja uspeh, saj so vsebine kreirane kot odgovor na potrebe in želje lokalnega prebivalstva. Tovrstno urejanje prostora je običajno uspešnejše, saj lokalni prebivalci najbolje poznajo svoje potrebe, poleg tega pa se skozi participacijo veliko bolje poistovetijo s prostorom, ki je praviloma tudi bolje obiskan ter manj podvržen vandalizmu.

Ljubljana je mesto kulture in živahnega mestnega utripa. V zadnjih letih je še posebno opaziti sodelovanje številnih organizacij, ki želijo obuditi in urediti degradirane prostore ter povezati prebivalce mesta. Predstavljenih je le nekaj primerov uporabe javnega prostora za organizirane dogodke. Program se umešča na ulico, trge, v parke ... Prostorož ProstoRož raziskuje, preverja in odpira možnosti uporabe javnega prostora za potrebe ljudi v mestu in kaže, da so včasih potrebna le minimalna sredstva in drobne intervencije, da prebivalcem in obiskovalcem omogočijo prijetne prostore za druženje, igro in celo delo na prostem. Njihovi posegi niso samo umetniške instalacije na javnih površinah ampak tudi resno iskanje novih urbanističnih možnosti za izrabo mestnih površin. vir: http://prostoroz.org/slo/index.php?/koncept/

vir: http://www.kct.si/projekti/revitalizacija-parka-tabor#

prostorož.org

http://www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/kulinarika/51949/detail.html prostorož.org

Trubarjeva tržnica Tržnico pripravlja društvo prostoRož, in sicer v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Inštitutom za trajnostni razvoj, zvezo Biodar, lastniki lokalov in trgovin ter slovenskimi kmetovalci. Trubarjeva cesta ima živahno preteklost, ki se je tekom let izgubila, postala je prehodna ulica, po kateri ljudje le hitijo v mesto in nazaj. S svojo raznovrstno ponudbo želijo tudi lastniki lokalov in trgovin opozoriti nase, zato prirejajo v sklopu Trubarjeve zelene tržnice vzporedne dogodke z imenom Ulica se predstavi!

Gledališče Ane Monro GAM deluje že od leta 1982 na področju uličnega gledališča – od vzgoje, organizacije festivalov in produkcije predstav do nastopov po vsej Sloveniji in širnem svetu ter vpetosti v mednarodna sodelovanja. Na Ljubljanskih ulicah potekajo sestrski ulični festivali: novembrska Ana Plamenita, decembrska Ana Mraz, aprilska Prešerna Ana in julijska Ana Desetnica.

Dan soseda Projekt Dan soseda se je pričel leta 2008 na pobudo Četrtne skupnosti Center, da bi na svoj način obeležili evropski praznik sosedov. Namen Dneva soseda je povezati prebivalce in ustanove v četrti Tabor in širše, da bi se bolje poznali in bolje sodelovali, da bi vsaj en dan v letu preživeli skupaj v prijetnem druženju in ustvarjanju. S tem se krepijo dobri sosedski odnosi in medgeneracijska vzajemnost. Ti odnosi oplemenitijo družbeno življenje in prispevajo k dvigu kvalitete bivanja. vir: http://www.kct.si/projekti/dan-soseda

http://www.anamonro.org/ana-plamenita.html

vir: http://metinalista.si/trubarjeva-trznica-bo-ponovno-ozivela/

http://metinalista.si/trubarjeva-trznica-bo-ponovno-ozivela/

prostoroz.org

l 24

zgodovina obravnavanega območja prostorski kontekst

Emonska grobišča Grobišča, ki so bila izven obzidja in so se širila ob glavnih mestnih vpadnicah, so bila sestavni del urbanizacije Emone. Najdbe na območju Komenskega ulice so najvzhodnejše najdbe severnoemonskega grobišča. Grobovi se verjetno navezujejo na rimsko cesto, ki je potekala paralelno z jantarsko potjo v smeri današnje Kolodvorske. Analiza izkopanin je pokazala, da gre za časovno neenotnost grobišča (1.-4. st.). Šempetrsko predmestje in Trubarjeva cesta Šempetrsko predmestje se je razprostiralo od današnje Frančiškanske do Šempetrske cerkve in je veljajo za največje ljubljansko predmestje. Z mestom ga je povezovala Sv. Petra cesta (današnja Trubarjeva), ki je bila strnjeno pozidana od današnjega Tromostovja do Kravje doline (današnje Vidovdanske ceste). Del predmestja od Frančiškanske cerkve do današnje Vidovdanske ceste so imenovali tudi Šentjanževo predmestje (»na Forštatu«). V organizmu ljubljanskega prostora zavzema Trubarjeva ulica s trikotom ob Prečni ulici (Ajdovo zrno) posebno mesto. Predstavlja edino v celoti ohranjeno kontinuitetno zazidalno situacijo od srednjega veka dalje. Srednjeveško predmestje je bilo vedno sestavni del mesta, le brez obzidja ter z drugim sociološkim ter vsebinskim karakterjem. Časovno se pozidava ulice lahko primerja s starim srednjeveškim jedrom Ljubljane. Največja gostota pozidave je bila na ulični strani, ki meji na Ljubljanico, z najbolj pregledno parcelacijo, ki poteka od ceste proti Ljubljanici v širini hiš. Tu gre za obrtniško arhitekturo z značilnimi prezračevalnimi odprtinami na strešinah hiš. Bolj zapletena je bila parcelacija na drugi strani ceste, sestavljena iz ozkih trakov, ki se začnejo ob Trubarjevi cesti in končajo ob Komenskega ulici in Ilirski ulici, segali pa so tudi preko njih. Tu se obrtniška arhitektura zelo hitro spremeni v prave kmečke stegnjene domove z obdelovalnimi površinami.

Lega rimskih grobišč v Ljubljani. Petru, 1972

Kolodvorska ulica Ulica naj bi po Valvasorjevih omembah obstajala že od 16. stoletja. Območje je bilo vse do sredine 19. stoletja znano kot Blatna vas z nizkimi hišami. Ime Kolodvorska ulica je dobilo leta 1853, štiri leta po prihodu prvega vlaka v Ljubljano. Med leti 1957 in 1992 so jo po jugoslovanskemu politiku in umetniku preimenovali v Ulico Moše Pijadeja. Pomembnost te ulice se je tudi na ravni mesta povečala s prihodom vlaka. Za to obdobje je bila značilna gostilniška in hotelirska dejavnost, na prelomu stoletja pa so se na tem območju množično odpirale še izseljenske pisarne.

Franciscejski kataster http://giskd6s.situla.org/giskd/

Valvazorjeva grafika Ljubljane iz leta 1681 arhiv ZVKDS

Srednjeveška Ljubljana - »Trojno mesto« 16. in 17. stoletja Korošec, 1991

Komenskega ulica Zasnova današnje Komenskega ulice izhaja že iz obdobja okrog leta 1600. Po dograditvi železnice (Dunaj–Trst 1849) so v zvezi z regulacijskimi načrti nastale nove ulice tudi v Šempetrskem predmestju. Leta 1876 je nastala Poljska ulica, kjer so bile poprej skoraj samo njive. Na pobudo Slovenskega učiteljskega društva se je leta 1892 ob 300-letnici rojstva češkega pedagoga Jana Amosa Komenskega preimenovali v Komenskega ulico. Med leti 1941 in 1948 se je imenovala Petrarkova ulica. Najprej so začeli na njeni južni strani graditi enonadstropne meščanske hiše povezane z vrtovi, ki so jih kasneje nadvišali. Resljeva cesta in Zmajski most Po dograditvi Mesarskega mostu leta 1820 (današnji Zmajski most) so desni breg Ljubljanice povezali s Sv. Petra cesto. Severni mlajši del današnje Resljeve je nastal, ko so na nekdanjih Perlesovih njivah leta 1861 zgradili mestno plinarno s stanovanjskimi hišami. Oba dela sta se združila šele leta 1882, ko so porušili staro hišo pred Mesarskim mostom in povezali Resljev trg s Fabriško ulico. Posledica takega razvoja je, da ima Resljeva cesta najstarejše hiše na obeh koncih, večina drugih zgradb je nastala šele po potresu ali celo med obema vojnama. Veljala je za eno najlepših in najmodernejših mestnih ulic v Ljubljani. Nastala je kot podaljšek ceste, ki je nekoč vodila za mestnim obzidjem k Ljubljanici, postala pa je magistralna povezava železniške postaje s starim mestnim jedrom, Karlovško in Dolenjsko cesto. Najpomembnejše javno poslopje je nekdanje Učiteljišče, današnja Gimnazija Ledina, ki je bilo zgrajeno leta 1884.

l 25

prostorsko-časovna večplastnost prostorski kontekst

EMONA, rimska grobišča

organska srednjeveška struktura, Šempetrsko predmestje

karejska zazidava 19.stoletja, preboj Resljeva, vila z vrtom značilna za Resljevo

moderna struktura 20.stoletja

značilne mestne ulice 19. stol. s karejsko zazidavo (Resljeva, Komenskega, Kolodvorska), načrtna regulacija s pravilno ortogonalno parcelno strukturo

Arheologija, leto 1967 arhiv ZVKDS

Trubarjeva cesta http://www.ljubljanske-slike.si

Medpotresna Kolodvorska ulica http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2677

Pogled na kare, leto 1977 arhiv ZVKDS

Resljeva cesta arhiv ZVKDS

Pogled na RTV center in hišo Komenskega 4 arhiv ZVKDS

l 26

predlogi zazidave območja v preteklosti prostorski kontekst

idejna zasnova REGULACIJe LJ. CENTRA

objekt l3, emona ljubljana, stanovanjsko poslovni objekt

Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka CO 1/17 »MOŠA PIJADE«

leto: 1941

leto: 1981 (interni natečaj) avtor: Vladimir Brezar

leto: 1979 LUZ

Koncept zazidave kareja med južnim parkom Moša Pijadejeve ulice in Resljevo cesto se podreja osnovni misli o zaključenosti prospekta M. Pijade, upošteva merilo, ki ga narekuje zgradba sanatorija Emone ter skuša ohranjati čim več praznega prostora sredi kareja. Objekti so zasnovani v šestih stanovanjskih lamelah, eni vmesni lameli s programom krajevne skupnosti ter dveh pritličnih zgradbah z javnim programom in programom AGRFT. Tipska lamela ima v etaži po tri stanovanjske enote okoli stopnišča. Povprečna površina stanovanj (št. stanovanj 82) je 62.9 m2. V dveh kleteh so parkirni prostori za stanovalce in širše mestne potrebe.

Prvo bolj odrejeno definiranje prospekta Moša Pijade sega v leto 1960, ko so bile v razpravi možnosti, ki naj definirajo prostor kot 40-45 m ali 65-70 m širok prospekt. Iz istega časa izvira tudi sklep in dogovor organov občinske skupščine, da se okolje ceste Moše Pijade v maksimalni širini varuje za kasnejšo kompleksno obdelavo in ureditev v smislu prospekta. Kljub sugestiji v razpisu natečaja za šrino prospekta 65 m natečajne rešitve niso dale enotnega odgovora glede širine. Natečajna projektna rešitev ter realizacija RTV centra bistveno vpliva na širino prvotno zamišljenega prospekta Moše Pijade. Rezultat je tak, da je potrebno prav zaradi RTV centra bistveno spremeniti prvotne predstave o oblikovni in programski ureditvi prospekta. Zaradi obsega centra se je širina prospekta vzdolž RTV objekta zožila na 26 m. Načrt vsebuje raznolik program. V pritličju dvorano za lutkovno gledališče, pisarne, učilnice, pionirski dom, prostore za krajevno skupnost, knjižnico, v nadstropjih stanovanja, ter dvoetažno kletno garažo. Na že sprejet zazidalni načrt je krajevna skupnost burno reagirala ter zahtevala spremembe in dopolnitve načrta. Pomemben razlog za spremembe je bil odnos med zazidano in nezazidano površino.

vir: arhiv ZAL

vir: revija ab, aktualni problemi razvoja stanovanjske gradnje v sloveniji, št. 68/ 69, 1984

vir: arhiv Upravne enote Ljubljana

ureditev središča, osnovna urbanistična načela za direktivni načrt Ljubljane leto: 1953 avtor: Urad za regulacijo Ljubljane vir: Korošec, 1991

Zazidalni načrt, stolpnici ob ulici Moše Pijade leto: 1962 Zavod za stanovanjsko izgradnjo, OLO Ljubljana Gre za variantni predlog na osnovi širšega zazidalnega načrta glede na perspektivno razširitev in ureditev ulice Moše Pijade. Po omenjenem načrtu naj bi se prerez ulice razširil na širino 65 m. Programsko gre za nove stanovanjsko - poslovne površine. Predlagajo visoko zazidavo s čimvečjim izkoristkom, ob tem ostane še dovolj prostora za pomožne objekte. To naj bi dosegli z gradnjo dveh stolpnic s po 14 etaž. Navezujejo se na trend gradnje stolpnic v Ljubljani in s tem skladnost novih višin, ki mestu dajejo nov značaj. vir: arhiv ZAL

l 27

nformacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občineLjubljana Ljubljana prostorski akti MOL in parcelacija prostorski kontekst SLOJI

LEGENDA

ISKANJE

Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana

območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami območje za umik prebivalstva in začasno odlaganje ruševin (zeleno)

60m

ane.

vir: Urbinfo

namenska raba prostora: osrednje območje centralnih dejavnosti

kataster opn mol

površina kareja: 22 300 m2 zazidanost območja: 44.8% (po OPN predvidena max. 80%) območje predvidenega OPPN (Mala ulica in Sanatorij Emona)

predvideni prostorski akti - oppn: sanatorij emona Tip objekta: Visoka prostostoječa stavba FI-faktor izrabe (največ): 3,5 FZ-faktor zazidanosti (največ %): 80 Urbanistični pogoji: Oblikovanje aleje - Kolodvorske ulice mora zagotavljati krajinsko arhitekturna ureditev aleje s parterno ureditvijo. Treba je urediti javni prehod v smeri S-J. Trg pred sanatorijem Emona je treba urediti tako, da tvori južni zaključek aleje. Dopustna je trgovska, kulturna, poslovno-gostinsko-turistična dejavnost in stanovanjska raba. Do uveljavitve OPPN so v obodni zazidavi kareja dovoljene rekonstrukcije objektov (znotraj obstoječe lupine) in spremembe namembnosti, če ne motijo obstoječih dejavnosti (znotraj zakonske regulative). Prometna infrastruktura: Dovoz je treba urediti s Komenskega ulice. Okoljevarstveni pogoji: Pri urejanju je potrebno upoštevati profano stavbno dediščino. Morebitno novo arhitekturo je potrebno prilagoditi značilnostim naselbinske kulturne dediščine. V sklopu priprave OPPN je treba pripraviti konservatorski načrt za prenovo naselbinske dediščine. MALA ULICA Urbanistični pogoji: Urbanistično arhitekturna zasnova/ sanacija/ objektov ob Kolodvorski aleji mora oblikovati tudi obcestni prostor. Urediti je treba pasažo ob vzhodni strani EUP. Prometna infrastruktura: Za obstoječimi objekti ob Mali ulici je treba urediti javni peš prehod. Okoljevarstveni pogoji: Morebitno novo arhitekturo je treba prilagoditi značilnostim naselbinske kulturne dediščine. V sklopu priprave OPPN je treba pripraviti konservatorski načrt za prenovo naselbinske dediščine.

l 28

foto območja prostorski kontekst

1 19

11 2 8

15 6

vir: osebni arhiv

l 29

varstveni režimi prostorski kontekst

Trubarjeva cesta 27 Hiša stoji na mestu prvotne stavbe v novi, od stare skoraj za celo širino hiše odmaknjeni, gradbeni liniji. Trinadstropna, štiritraktna stavba z velikima izložbenima oknoma v pritličju ter vhodom v stanovanjske prostore je bila zgrajena 1938 po načrtih Antona Suhadolca. Plastike na fasadi so delo Franceta Goršeta ter Toneta Kralja. Leseni plastiki na pročelju predstavljata predico in tkalca, simbola tekstilstva – lokal je bil namreč namenjen trgovini s tekstilom in šivalnici. Sedaj ima v trgovskem delu svoje prostore Modrijanova knjigarna. 4

Vila, Resljeva cesta 5 Enonadstopna večstanovanjska vila, s simetričnim tlorisom, historicistično fasado, ter glavnim portalom, stoji v vrtu. 1894-95 jo je gradilo stavbno podjetje F. Faleschini.

14 18 7

vila Resljeva 5

Trubarjeva cesta 27

Resljeva cesta 7, Komenskega ulica 18 Dvonadstropna vogalna najemniška hiša, ki jo je načrtoval stavbenik Filip Supančič, je bila zgrajena l. 1900/01. Fasada je členjena s pilastri, ki povezujejo nadstropji nad rustikalnim pritličjem. Ima Wagnerjanski okras med okni in pod strešnim vencem.

Nekdanji rokodelski dom in obrtniško gledališče, Komenskega ulica 12 Leta 1887 je bila zgrajena dvonadstropna hiša s plitvima stranskima rizalitoma, pritličje je rusticirano, nadstropji pa imata strogo historicistično fasado, ki jo je dalo postaviti Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in jo poimenovalo Rokodelski dom. Tu se je zbirala rokodelska mladina in tudi mojstri. V domu je bila gledališka dvorana, kjer je Šentpetersko prosvetno društvo prirejalo predstave. Tradicijo Rokodelskega odra je po 2. svetovni vojni nadaljevalo Obrtniško gledališče, do leta 1968.

Pekovsko društvo, Komenskega ulica 14 Po naročilu Pekovskega podpornega društva je bila leta 1901 zgrajena visokopritlična dvonadstropna hiša s portalom v stranski osi fasade, okrašenim s štukaturo. Rustično pritličje in nadstropji so vertikalno povezani z nadstreški in podoknicami oken. Nad vhodom je razpoznaven znak društva - presta. spomenik Komenskega 12 in 14

Nekdanje ljudsko kopališče

Sanatorij Emona

Sanatorij Emona, Vila Komenskega ulica 4 Neoklasicistično vilo, zgrajeno leta 1911/12, je načrtoval arhitekt Valentin Scagnetti. V njej je dr. France Derganc odprl zasebno kliniko Sanatorium Emona, katere ime verjetno izhaja iz dejstva, da so ob kopanju temeljev za stavbo tu našli starorimske ostaline. Med 2.svetovno vojno je Dergančev sanatorij odigral pomembno vlogo, ko je deloval v tesni povezavi z osrednjo organizacijo OF. V njem so ilegalno zdravili partizane in ranjence ter jih tudi skrivali. V spomin na dejavnost je na pročelju postavljena spominska plošča posvečena 100 padlim zdravnikom in medicincem, iz leta 1947, ter relief iz leta 1971, kiparja Marjana Keršiča. Razglašena je za spomenik lokalnega pomena. Sedaj se v njej nahaja zavarovalnica Grawe. Družinski center Mala ulica, Prečna ulica 7 Pritlična stavba, nekdanje ljudsko kopališče, z volutasto atiko nad dvojnim vhodom, šesterokotnim stolpom in fasado v neoromanskem slogu, je bila zgrajena po vzoru ljudske kopeli v Lipskem. Načrtoval jo je Wilhelm Brueckner & Co iz Gradca v letih 1899 - 1901. Leta 2013 so tu odprli družinski center z zunanjim igriščem, namenjen družinam s predšolskimi otroki.

dediščina (stavbna, naselbinska) arheološko najdišče Ljubljana - spomenik Šempetrsko predmestje - naselbinski spomenik Ljubljana mestno jedro - naselbinska dediščina

vir: register nepremične kulturne dediščine - http://giskds.situla.org/evrd/ foto vir: osebni arhiv

l 30

makroanaliza prostorski kontekst

65.8 % 26.8 % 58.8 %

40.1 %

66.3 % 35.4 %

57 %

48.8 %

69.6 % 55.3 % 74.7 %

64 % 58.8 %

57 %

100

52.8 %

44.8 % 53.2 %

82.8 %

polno

večje gmote

izstopajoča

amorfno tkivo

visoka

karejska zazidava

srednja

linearna zazidava

nizka

točkovna zazidava

zazidava polno + odstotek pozidanosti stavbnega otoka Analiza prikazuje pozidanost (polno) v odnosu do praznega prostora v posameznem stavbnem tkivu. Najbolj gosto pozidano je območje srednjeveške Ljubljane. Praznega prostora med stavbami je malo, večji je Miklošičev park ter zasebne površine znotraj karejev. Na obravnavanem območju je odstotek pozidanosti majhen, še posebno, če odstranimo vso neprimerno zidavo.

Obravnavana lokacija leži na stiku dveh vrst stavbnih tkiv. Za območje Kolodvorske in Resljeve je predvsem značilna karejska zazidava iz urbanističnega načrtovanja Ljubljane začetka 20.stoletja. Južni del območja je del strnjenega srednjeveškega linearnega tkiva. Problematika je predvsem v načinu stikanja in prehajanju med njima. Obravnavana lokacija je ena izmed vrzeli v tkivu mestnega središča, ki ima znotraj kareja neprimerno in neurejeno zidavo, ter predstavlja potencial za novo, ki bi se prilagodila značilnostim območja znotraj kareja ter na robovih.

višine stavb

Višine objektov z oddaljenostjo od Ljubljanice naraščajo. Višinskih dominant na tem območju ni. Območje obravnave tvorijo srednje visoke stavbe po obodu in nizke v notranjosti kareja. Problematičen je neuravnovešen stik srednje visoke zidave z visoko zidavo ob Kolodvorski ulici, predvsem na izteku ulice v mestno središče.

l 31

makroanaliza prostorski kontekst

100

kultura, izobraževanje

javne zelene površine (park, drevored, ...)

državne institucije sakralni objekti

100

značilna območja

poslovne, tržne dejavnosti

poti

ostalo (stanovanja, mešana raba)

pogled, veduta vozlišče naravni rob zožitve

zelene površine Javne zelene površine so predvsem linijsko razporejene po območju ob cestah in ob Ljubljanici. Kolodvorska ulica ima na severu veliko zeleno površino, ki sicer čaka na novo ureditev in zazidavo. Ulica je v severnem delu razširjena in zasajena z drevoredom. Pred stavbo RTV, ki je pomaknjena stran od ulice, je pas zazelenitve. Značilen je drevored na Resljevi cesti. Obravnavana lokacija ima galerijski vrt, ki pa je na žalost premalo poznan. Lokacija ima izredno veduto na zeleni grajski grič.

Program Območje vzhodno od Resljeve ceste je z javnim programom namenjeno predvsem izobraževalnim ustanovam. Osrednji del Kolodvorske zaznamuje informacijsko središče RTV, na severu ulice pa povezava z železniško postajo. V izteku Kolodvorske ulice proti ožjemu mestnemu središču ni prave umestitve javnega programa, ki je potrebna za tako pomembno os, kot je povezava železniške postaje s centrom mesta. Območje Miklošičeve, Kolodvorske ter Trubarjeve ima veliko ponudb turističnih nastanitev ter trgovske in gostilniške dejavnosti.

zaznavna analiza Kvalitete lokacije so: vedute na grad (glavni prostorski orientir), lociranost ob pomembnih prometnih povezavah (Resljeva, Kolodvorska, Trubarjeva) in bližina mestnega središča. Problem pri zaznavi v prostoru je prekinjena os od železniške postaje do mestnega središča, kar je posledica zožitve na Mali ulici in višinska neuravnoteženost zidave.

l 32

mikroanaliza odnosov: območja, robovi, poti, točke, preboji prostorski kontekst

zelena območja (vrtovi) uživanje vrtov na tri načine: - bivanje v vrtu, sprehod - pogled na vrtove, zelenje - nesnovna dediščina (petje ptic, šumenje dreves, senca, ...)

območja, robovi

poti motorni promet pešci, kolesarji

točke dogajanja

meje znotraj kareja + preboji skozi obod

l 33

mikroanaliza odnosov: obod - sredina prostorski kontekst

Zanima nas odnos med hišo in dvoriščem (spredaj - zadaj). Kako se oblikuje dvoriščni prostor? Kako grajeno razvija ali ne razvija odprti prostor?

analiza polno - prazno

shematičen prikaz obod - sredina

pogled iz SZ vogala

vstopna fasada organsko rastoča srednjeveša struktura

hiša proti dvorišču

karejska vogalna zazidava pogled iz JV vogala

vila z vrtom pravilna ortogonalna zazidava vzdolž ulice

l 34

mikroanaliza prostorski kontekst

PROGRAM Programsko lokacija služi raznim dejavnostim v manjšem merilu. Gre za mešani program, stanovanjski s poslovnim, prisotni pa sta tudi turistična in kulturna dejavnost. Poslovno-storitvene dejavnosti: - odvetniške pisarne - zavarovalnica Grawe - grafika, tiskarna Bonifer - knjigarna Modrijan in Sanje - knjigoveznica - antikvariat - trgovina pohištva - frizerstvo - oblikovanje - gostinstvo: english pub, irish pub, centralna postaja, illy, okrepčevalnica - nastanitve: hostel Ana, hostel Dragondoss - računalniški inženiring - razna društva in turistične organizacije: Zavod gostoljubnost slovenskih domov, DrogArt (infotočka organizacije), šola nevrosonologije Kulturna dejavnost: - DLUL + galerijski vrt - Aksioma, inštitut za sodobno umetnost - ateljeji

SOCIALNA STRUKTURA PREBIVALCEV

mešana raba (stanovanjsko-poslovno-storitvene dejavnosti) poslovno-storitvene dejavnosti stanovanja delavnice, nadstreški galerijska dejavnost

Obravnavano območje je pestro tudi v smislu svoje socialne strukture prebivalcev skozi zgodovino vse do danes. Strojarji, irharji, usnjarji, milarji, barvarji, vrvarji, mesarji in krčmarji so se mešali s kmečkim prebivalstvom. S pojavom tovarn je obrtniška dejavnost počasi začela upadati. Preboj Resljeve kot pomembne mestne avenije pomeni nov razvoj mestnega predela. Ob Resljevi so nanizali pomembne izobraževalne ustanove in stanovanja za ugleden sloj izobražencev. Tako se je začel preplet intelektualnega z obrtniškim. Trenutna sestava prebivalstva je raznolika. Od »avtohtonih« prebivalcev, ki se najbolj poistovetijo s prostorom in so posledično zelo občutljivi za kakršnekoli spremembe, do prišlekov, najemnikov in turistov, ki na prostor gledajo neosebno. Še vedno pa gre za bogato socialno strukturo prebivalstva, ki daje mestu svoj čar.

absolutno obstojno obstojno neobstojno

sklep analiz, ovrednotenje lokacije Analiza širšega in ožjega prostora nam pokaže, da je obravnavana lokacija na strateški poziciji, na stiku več različnih elementov, in zato toliko bolj občutljiva za urejanje. Tu je stik dveh različnih tkiv, značilnih za določena obdobja razvoja Ljubljane. Srednjeveško tkivo sledi liniji Ljubljanice, mlajše tkivo je ortogonalna mreža. Gre za stik dveh geometrij, različnih višin in gostote pozidanosti, ki so v veliki meri v neravnovesju. Osrednji del kareja predstavlja precej degradirano in popolnoma neprehodno območje. Vsi objekti v tem delu, razni nadstreški, delavnice, celo bivanjski prostori in neurejene zelenice, so neobstojni. Nekatere obodne stavbe so spomeniško varovane, ostale se primerno vključujejo v stavbni niz. Nekaj izjem, ki ne sledijo gradbeni liniji, je le na Trubarjevi in ob Mali ulici. Potrebna je umestitev kompleksnega stavbnega agregata, ki bo upošteval odnose in geometrijo prostora ter programsko primerno zapolnil kare. Prostor ima s hibridno programsko zasnovo, prepustnostjo tkiva in ureditvijo parterja za javnost ogromen potencial, da postane prijetno bivanjsko okolje znotraj mestnega središča.

l 35

PROJEKT umestitev v prostor prostorski prikazi ambientov vizure na grad ideja stanovanjskega prostora prostorska organizacija stanovanj fasadni ovoj in izbor materialov konstrukcijska zasnova inštalacije in požarna varnost

l 36

umestitev v prostor PROJEKT

Prostorska ureditev, ki ustvarja možnost za srečanja Glavno izhodišče pri oblikovanju projekta na različnih nivojih (urbanizem, stanovanje) je, kako z organizacijo odnosov med posameznimi področji ustvariti medsebojno komunikacijo.

Analiza lokacije pokaže zakonitosti prostora, ki so se razvijale skozi čas. Izhodišče za oblikovanje volumna stavbnega agregata izhaja iz odnosa obstoječega tkiva do grajenega in odprtega. Hiša razvija tri različne karakterje odprtega prostora glede odnosa do obstoječega, dostopnosti javnosti in programske usmeritve: 1. MESTNA PLOŠČAD: iztek Kolodvorske hkrati pomeni vhod v staro mestno jedro, vozlišče program: javni, odprt parter, stanovanjski volumen, dvignjen nad pritličje 2. IZTEK DALMATINOVE V GALERIJSKI VRT, PARK: izhaja iz linearne zidave obstoječega tkiva, hkrati pomeni bariero med bolj javnim programom in stanovanji program: vrt, namenjen javnosti in hkrati prebivalcem, družbeni in javni program

odstranitev struktur, ki so v neravnovesju z ostalim tkivom (premajhna gostota pozidanosti, neusklajenost gabaritov in oblik)

3. DVORIŠČA: organska rast obstoječega tkiva zahteva med seboj povezane mikroambiente, ki »rastejo« iz oboda program: stanovanja, vrtovi Razgibana oblikovna zasnova stavbnega agregata se višinsko prilagaja pogojem obstoječega tkiva in s poroznostjo parterja omogoča preplet treh različnih in značilnih ambientov.

0°

7°

0°

12°

osi in akustika: lamele so zaradi odmeva zvoka rotirane za najmanj 7° v odnosu do sosednje lamele, pri tem se upoštevajo osi v prostoru.

3. 1.

členitev volumnov glede na merilo obstoječega

tri različne nianse odprtih površin, ki oblikujejo grajeno, ter značilno gibanje v prostoru

prilagajanje volumna hiše glede na obstoječe tkivo

l 37

umestitev v prostor PROJEKT

Postavitev volumnov glede na osončenost Pri postavitvi volumnov v prostor so upoštevani kriteriji za zadostno osončenost obstoječega in novo zgrajenega. Z dovoljšnjim odmikom od oboda Komenskega ulice in višinsko členjenostjo poslovno-družbenega dela nove zazidave, ki teče V-Z, je zagotovljena primerna osončenost obstoječim stavbam. Orientacija členjenih stanovanjskih lamel poteka S-J oz. SV-JZ, tako je lažje doseženo naravno osončenje notranjih prostorov in zunanjih vrtov.

Problematika stika različnih meril

velika hiša

Pri oceni zadostnega osončenja obodnih stavb je upoštevan vpadni kot sončnih žarkov 45 stopinj.

Program Stavbni agregat pomeni okolje za združevanje bivanja z delom, kulturo in prostim časom. Gre za koncept prepletene uporabe, ki vzpodbuja socialno komunikacijo ter možnost za srečanja.

velik trg

stik različnih meril

stanovanja z vrtovi stanovanja: poslovno pritličje, možnost integracije dela in bivanja stanovanja nad mestno ploščadjo poslovni prostori (za širšo skupnost - mesto) delovni prostori za ožjo skupnost (pisarne, delavnice, večnamenska dvorana) javni in družbeni program, ki je programska dopolnitev/ razširitev oboda (kavarna, galerijski prostori, dnevni center, prostori skupnosti)

volumen nove stavbe se dvigne nad trg in višinsko uskljajuje nesorazmerje meril

Ureditev odprtega prostora Javni prostor kot gradnik celotne zasnove je sestavljen iz številnih ambientov in pogledov. Gre za sistem odprtih in zaprtih prostorov, ki se med seboj povezujejo preko prehodov, vogalov, vhodov in ustvarjajo prepustno tkivo. Zasnova vzpodbuja cirkulacijo in hkrati zagotavlja tudi sidrišča. To so različni programski otoki znotraj krajinske ureditve (skupne zelenice, otroška igrišča, pitniki).

Vstop v staro mestno jedro Orientacija stanovanjskih lamel poteka S-J oz. SV-JZ, kar zagotavlja boljše naravno osončenje.

zožitev v prostoru kot znak vstopa v mesto, pogled steče proti »ljudski kopeli«

programski otoki kot sidrišča za druženje

l 38

prostorski prikazi ambientov PROJEKT

dvorišče

galerijski vrt

l 39

prostorski prikazi ambientov PROJEKT

mestna ploščad

l 40

vizure na grad PROJEKT M 1:2000

4 3

6 vir: osebni arhiv

l 41

ideja stanovanjskega prostora PROJEKT

notranji svet hiše Prostor, ki povzroča gibanje Ideja stanovanjskega prostora izhaja iz osnovne potrebe človeka po prostoru in po gibanju. Hiša je namenjena prebivanju in opravljanju funkcij prebivanja (prehranjevanje, spanje, higiena, igra, učenje, druženje, itn.), pri tem se gibljemo, cirkuliramo med posameznimi prostori. Človek, ki se giba skozi prostor, odkriva nove arhitekturne odnose znotraj hiše in v povezavi z zunanjim svetom, če ga tudi sam prostor stimulira. S kombinacijo dveh različnih višin (2,5 m in 4 m) se stanovanje razvija prostorsko. Različni nivoji in višine določajo meje prostora, a hkrati pustijo, da prostor steče preko. To omogoča razgibano sekvenčnost pogledov in vzpodbuja interakcije med uporabniki. Pomen stopnic Stopnice niso izolirani del, temveč so osrednji element stanovanja, ob katerem se nalagajo prostori. So hkrati element premagovanja višine, oprema prostora (omara) in prostor, ki ustvarja socialno življenje hiše.

gibanje v prostoru

različni višini znotraj stanovanja omogočata cirkulacijo in vizualne odnose, ki stimulirajo uporabnika

Elastičnost stanovanja Prehodi med posameznimi sobami so lahko ločeni z elementom omare ali drsnih vrat, ki se po potrebi lahko umaknejo in povežejo prostor, kar prispeva k elastičnosti stanovanja v krajšem časovnem obdobju. Na daljše časovno obdobje pa višina 4 m vsebuje možnost višinske delitve in s tem pridobitve novih površin znotraj istega stanovanja.

oprema prostora na prehodu

povezava dveh prostorov v en sam prostor

višina stanovanja vsebuje možnost dodatnih površin

stopnice: premagovanje višine, oprema prostora, prostor družabnosti

l 42

ideja stanovanjskega prostora PROJEKT

stik z zunanjim svetom ali kako hiša išče poglede v svet Zid kot prostor prehoda Zid kot ločnica med zunanjostjo in notranjostjo, javnim in zasebnim, zagotavlja z razširitvijo cone prehoda občutek večje zasebnosti in ustvarja prostor dogajanja. Zunanji zid je hkrati fasadni element, oprema notranjega prostora (garderoba, knjižnica, sofa, itn.) in stik z zunanjim svetom (balkon, loža, vhod, itn.). Odprtine so sestavljene iz različnih polnih in zastekljenih elementov, ki ustvarjajo razgibano fasado in različne možnosti povezave med notranjostjo in zunanjim svetom.

zid kot prostor dogajanja

fasadni element in hkrati oprema prostora

Kategorije pogledov in stik z naravo stanovanja: 1. z zasebnimi vrtovi v pritličju 2. s pogledom na krošnje dreves in dostopi na ozelenjene strehe 3. z veduto na ozelenjeni grajski hrib

l 43

prostorska organizacija stanovanj PROJEKT

Konstrukcijska zasnova modela

4.00

2.50

5.00

7.00

4.00

12.00

4.00

7.00

2.50

prerez

5.00

tloris

Tipologija stanovanj Stanovanja se razvijajo prostorsko znotraj kompaktnega volumna hiše, ki se z ostalimi višinsko različnimi volumni povezuje v verigo. Sistem prostorske organizacije stanovanj bo predstavljen z modelom reprezentativnega volumna, ki ga sestavlja pet različnih osnovnih tipov stanovanj.

4.00

inštalacijska stena

model kot kompaktna celota

...

... sestavljen iz petih osnovnih tipov stanovanj

legenda osnovnih tipov stanovanj ter minimalna možna kvadratura:

Princip povezovanja v verigo

tip A ... 25 m2

(1 enota)

tip B ... 45 m2

(2 enoti)

tip C ... 65 m

(3 enote)

tip D ... 90 m2

(4 enote)

2.50

Prilagodljivost in razvojnost sistema Osnovni tip stanovanja lahko raste z dodajanjem poljubnega števila enot po horizontali, po prerezu pa samo preko združevanja večjih tipov stanovanj.

4.00

2.50

4.00

tip E ... 110 m2 (5 enot)

4.00

višinska raznolikost volumnov modela glede na lokacijske pogoje

...

l 44

fasadni ovoj in izbor materialov PROJEKT

Ideja dvoriščne in ulične fasade

Fasadni elementi iz lokacije Oblikovanje fasade oboda je na obravnavanem območju izrazito kontrastno, med bogato izoblikovanimi uličnimi (rusticirana pritličja, štukature, obloge kamna, itn.) in reduciranimi vrtnimi fasadami. Dvoriščne fasade z različnimi elementi prehoda (balkon, veranda, loža, itn.) podaljšujejo bivanjske prostore v vrt oziroma na dvorišče. Pri tem gre večinoma za lesene in zastekljene elemente. Pri elementih prehoda na ulico (portal, nadstrešek, ograja, itn.) gre za manjšo razgibanost in uporabo različnih materialov: les, kovina, kamen, steklo.

Kolaž materialov: fasada in zunanji tlak

les

macesen - lesene letve, stavbno pohištvo

http://www.cgtextures.com/

omet

zasteklitev arhiv ZVKDS

razgibanost dvoriščne fasade

arhiv ZVKDS

osebni arhiv

Izbor in kombinacije materialov fasade

osebni arhiv

http://www.cgtextures.com/

vlaknocement

dva različna odtenka plošč

http://www.equitone.com/

betonski tlak

betonske plošče, prani beton steklena fasada, južna z dvojno zasteklitvijo (zaradi preprečevanja pregrevanja) vlaknocementne plošče (temnejši odtenek) vlaknocementne plošče (svetlješi odtenek) omet, elementi odprtin: les + vlaknocementni kompozit

uniformiranost ulične fasade

omet, elementi odprtin: les

osebni arhiv

l 45

konstrukcijska zasnova PROJEKT

Programsko se stavbni agregat loči na dva dela: na stanovanjski (2., 3.) ter poslovni del oz. javni program s podzemno garažo (1.). Iz tega izhaja tudi logika konstrukcijske zasnove. Pri poslovno-javnem programu gre za preprost ab skelet z jedrom, ki omogoča kar se da veliko programsko prilagodljivost prostorov. Volumni, nanizani na severni strani traku, so konstrukcija z obodnimi stenami in statični del ab jeder.

AB temeljenje: pasovni temelj pod obodnim zidom, točkovni temelj pod stebrom, temeljna plošča pod jedrom, temeljne vezi AB obodni zid, d=30 cm

AB nosilne stene jedra, d=20, 30 cm

AB plošča, d=22 cm

AB steber, f=50 cm, v rastru 8 x 6 m AB plošča, d=22 cm

Pri stanovanjih gre za stensko konstrukcijo iz armiranega betona. Trak (3.), ki lebdi nad javno ploščadjo, je podprt s stebri. Stanovanjski del je z dilatacijo statično ločen od poslovno/ javnega, ki je tudi sam, zaradi svoje velikosti (dolžina 125 m), po sredini dilatiran.

AB nosilne stene, d=30 cm Ab plošča, d=25 cm

AB stena s konzolo, d=30 cm

kasetiran strop: mreža reber h=50 cm + plošča d=16 cm AB stena, d=20 cm

AB plošča, d=16 cm betonske konzole kot parapet, vpete v zaledje, h=50 cm trikotni balkoni: AB konzole, d=16 cm

ab skelet z jedri(1.) stenska konstrukcija, podprta s stebri (2.) stenska konstrukcija (3.)

trikotni balkoni: AB konzole, d=16 cm terasa, zimski vrt: jeklena konstrukcija, profil HEA 14 AB plošča, d=16 cm

konzolni previs streha: AB plošča, d=16 cm AB jedro AB stenski nosilec, d=20 cm

AB steber, f=50 cm

AB stene, zavetrovanje, d=20 cm

AB temeljenje: točkovni temelj pod stebrom, temeljna plošča pod jedrom, temeljne vezi

AB nosilne stene, d=20 cm

dilatacija stavbe

AB pasovno temeljenje, ob stiku s skeletno konstrukcijo pilotiranje

l 46

inštalacije in požarna varnost PROJEKT

Inštalacije Objekt se priklopi na obstoječo komunalno infrastrukturo - vodovod, elektrovod in kanalizacijo. Toplotna oskrba je predvidena s priključitvijo na toplovodni sistem. Dovodi so speljani po inštalacijskih jaških v jedrih poslovno-javnega dela in inštalacijskih sten v stanovanjskem delu. Prostori stanovanj se ogrevajo s talnim ogrevalnim sistemom. Požarna varnost Objekt je ločen na javni in zasebni del in temu primerno je poskrbljeno za požarno varnost. Zunanje stene in strehe stavbe so zasnovane tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Konstrukcija objekta je iz požarno negorljivega materiala (beton). Leseni fasadni elementi so fizično ločeni drug od drugega, tako je preprečen prenosa požara preko fasade na druga nadstropja. Iz vseh prostorov je mogoč umik na prosto preko požarno varnih stopnišč, oddaljenih do največ 35 m od najdaljše točke v prostoru. V poslovno-javnem delu so izhodi na prosto vedno možni preko dveh jeder. Dostopi intervencijskih vozil so predvideni preko utrjenih tlakovanih poti oz. iz ploščadi.

l 47

načrTi situacija tloris parterja tloris nadstropja tloris podzemne garaže vzdolžni prerez prečni prerez vzhodna fasada zahodna fasada severna fasada načrti stanovanj FASADNI PAS MAKETA

l 48

situacija načrti M 1:500

l 49

tloris parterja načrti M 1:250

l 50

tloris nadstropja načrti M 1:250

l 51

tloris podzemne garaže načrti M 1:500

40.90

124.70 16.00

26.80

15.80

8.00

27.00

36.00 18.82

8.00

26.80

8.00

16.66

8.00

19.10 20.22

8.00

12.15

A A klančina parkirne in prometne površine

uvoz iz Dalmatinove ulice

2135 m², beton

Resljevo izvoz na

6.60

9.20

nagib 7°

cesto

18.90

-2.88

6.00

12.30

C 3.40

B D

nivo -1 43 pM

A komunikacije

komunikacije

46 m², brušen beton

komunikacije 18 m², brušen beton

shrambe

37 m², beton

17 m², beton

18 m², beton

124.70 16.00 15.80

26.80 8.00

36.00 18.82

8.00

26.80

8.00

16.66

8.00

19.10 20.22

8.00

12.15

1785 m², beton

9.00

6.00

18.90

parkirne in prometne površine -5.68

6.60

9.20

3.40

B D

3.00

A komunikacije

komunikacije

46 m², brušen beton

komunikacije

nivo -2 34 pM

18 m², brušen beton

shrambe

70 m², beton

18 m², beton

l 52

vzdolžni prerez načrti M 1:250

l 53

prečni prerez načrti M 1:250

l 54

vzhodna fasada načrti M 1:250

l 55

zahodna fasada načrti M 1:250

l 56

severna fasada načrti M 1:250

l 57

stanovanje tip A načrti M 1:100

1. 2. 3. 4.

4 A

0.20

vhod kopalnica bivalni prostor okno

5. spalna niša

parket keramika parket les les

2.4 4.4 17.4 2.2

m2 m2 m2 m2

7 m2 33.4 m2

4.70

7.10

6.70

6.90

+4.35

2.00

0.20

+6.85

b 4.00 3.80 0.20

0.20 2.90

1.10

0.20 4.20

sestavljanje enot 02

+8.70

+8.40

+6.85

+6.85 +6.65

tip A lahko samostojna enota ali del sestava večjih stanovanj

legenda: nosilni element

+4.35

+4.35 prerez a

prerez b

polnilo, predelni element

l 58

stanovanje tip B načrti M 1:100

1.50

0.20

1. 2. 3. 4. 5.

0.20

vhodna niša dnevni prostor kopalnica prehod kuhinja, jedilnica

6. spalna niša

parket parket keramika parket parket les

6.6 13.3 4.4 2.3 18.4

m2 m2 m2 m2 m2

7 m2 52 m2

7.10

3.60

6.70

6.90

3.60

6.70

6.90

2.00

sestavljanje enot

0.20

+2.50

2.00

12.00

±0.00

4.90

4.70

4.90

tip B A

0.20

tip B5

+4.35 b +4.05 4.00

+2.80 +2.50

3.80 0.20

0.20 2.90

+2.30

1.10

+2.50

0.20 4.20

tip B1

tip B2

tip B3

tip B4

tip B5

...

±0.00 legenda: nosilni element

prerez b

polnilo, predelni element

l 59

stanovanje tip B5 načrti M 1:100 03

1.30

0.20

±0.00

1. vhodna niša 2. dnevni prostor 3. kuhinja, jedilnica 4. garderoba 5. kopalnica 6. spalnica 7. prehod 8. kopalnica 9. utility, garderoba 10. veranda 11. vhod

4.70

4.90

0.20

±0.00

119.4 m2

10.50

6.6 m2 20 m2 18.4 m2 2.4 m2 4.4 m2 13.3 m2 2.8 m2 6.2m2 7 m2 4.9 m2 2.4 m2

1.80

2.00

0.20

parket parket parket parket keramika parket parket keramika parket les parket

4.70

4.90

19.00

+4.35 6

+4.05 +2.80

+2.50

±0.00 0.20

2.00

1.80

0.20

5.65

prerez a

5.00

6 A

+4.35

legenda: 1.35

nosilni element polnilo, predelni element

+4.05

0.20

+2.80

b 4.00

1.10

2.00

3.80 0.20

2.00

3.80 1.10

4.00

1.80

0.20 2.90

+2.50

0.20 2.90

3.80 0.20

0.90

1.10

0.20 2.90

±0.00

1.10

0.20 14.20 prerez b

l 60

stanovanje tip C načrti M 1:100

A 1.50

0.20

±0.00

vhodna niša dnevni prostor kopalnica prehod kuhinja, jedilnica

6. 7. 8. 9.

stopnišče spalna niša spalnica okno

parket parket keramika parket parket

6.6 13.3 4.4 2.3 18.4

m2 m2 m2 m2 m2

les les parket les

7.3 7 14 2.2

m2 m2 m2 m2

75.5 m2

3.60

6.70

6.90

1. 2. 3. 4. 5.

0.20

12.00

2.00

sestavljanje enot

4.90

4.70

4.90

+2.80

8 5

0.20

+6.85

tip C

tip C2

b 4.00

3.80 0.20

0.20 2.90

+4.05

1.10

0.20 +2.80

4.20 +2.50

+2.50

osnovni tip C

tip C1, C2

tip C3

...

legenda: nosilni element ±0.00

polnilo, predelni element

prerez b

l 61

stanovanje tip C2 načrti M 1:100

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

1.50

0.20

4.70

parket parket parket parket keramika parket les

8. stopnišče 9. glasbena soba

les parket

7.3 m2 15.3 m2

parket les keramika

18.2 m2 2.2 m2 6.7 m2

10. spalnica 11. okno 12. kopalnica

01 3.60

4.90

±0.00

vhodna niša dnevni prostor jedilnica garderoba kopalnica kuhinja veranda

6.6 17.3 15.3 2.4 4.4 13.8 5

m2 m2 m2 m2 m2 m2 m2

114.5 m2

2 B

12.00

2.00

1.80

2.00

0.20

C 0.80

01 8 +4.35

4.90

4.10

4.90

+8.40

6 +2.80

+6.85 10

7 0.20

D 11

+4.35

b 4.00

4.00

3.80

+4.05 +2.80

0.20

0.20 2.90

1.10

+2.50

0.20 2.90

1.10

0.20 8.20

±0.00 legenda: nosilni element

prerez a

polnilo, predelni element

l 62

stanovanje tip D načrti M 1:100 03

04 4

A 1.50

0.20

2 +4.35

6.70

parket parket

6.6 m2 21.1 m2

3. dnevni prostor 4. okno

parket les

13.6 m2 2.2 m2

5. otroška soba

parket

10.5 m2

6. 7. 8. 9.

5.60

6.90

+8.70

1. vhodna niša 2. kuhinja, jedilnica

stopnišče prehod kopalnica spalnica

les parket keramika parket

m2 m2 m2 m2

12.00

95.4 m2 C

0.20

14.6 2.5 6.6 15.5

sestavljanje enot

4.90

4.70

4.90

+2.80 +7.15

0.20

4 b

b A

4.00

0.20

tip D

+11.8

3.80

tip D5

0.20 2.90

1.10

+11.2

0.20 4.20

+8.70

+8.40 +7.15

+6.85

legenda: nosilni element

tip D1

tip D2

tip D3

tip D4

tip D5

polnilo, predelni element +4.35

+2.8 prerez b

l 63

stanovanje tip D5 načrti M 1:100

0.20

1.30

0.20

4.70

4.90

16 +4.35

+8.70

1. 2. 3. 4. 5.

vhodna niša dnevni prostor dnevni wc kopalnica spalnica

parket parket keramika keramika parket

6.6 21.1 2.4 4.4 18.2

m2 m2 m2 m2 m2

6. 7. 8. 9.

okno glasbena soba, kabinet kuhinja, jedilnica utility

les parket parket keramika

2.2 13.6 26.4 8.7

m2 m2 m2 m2

10. prehod

0.20

10.50

1.80

2.00

0.20

+4.35

parket

2.4 m2

11. stopnišče 12. otroška soba 13. terasa

les parket les, ozelenitev

13.6 m2 10.5 m2 35 m2

14. prehod 15. kopalnica 16. otroška soba

parket keramika parket

2.5 m2 6.6 m2 15.5 m2

181.7 m2 + terasa 216.7 m2

19.00

4.70

4.90

+4.35

+7.15

+2.80 D

0.20

2.00

1.80

4 10

+7.42 13

5.65

5.00

legenda: nosilni element

1.35

polnilo, predelni element

0.20

6 b 4.00 3.80 0.20 1.10

2.00

2.00 3.80 1.10

4.00

1.80

0.20 2.90

2.00

0.20 2.90

3.80 0.20

0.90

1.10

0.20 2.90

1.10

0.20 14.20

l 64

stanovanje tip D5 načrti M 1:100

+11.8

+11.2

02 +8.70

+8.40

+8.40 +7.42

+8.70

+7.15

+7.42

+6.85 +6.85

+6.85

+4.35

+2.8

+2.8 prerez a

+6.85

prerez b

legenda: nosilni element polnilo, predelni element

l 65

stanovanje tip E načrti M 1:100

1. vhodna niša 2. dnevni prostor 3. dnevni wc

6 A

0.20

4. 5. 6. 7.

1.30

3.40

11 +7.15

+4.35

stopnišče kuhinja, jedilnica okno spalnica

8. prehod 9. kopalnica 10. otroška soba 11. terasa

5.00

4.90

m2 m2 m2 m2

2.8 m2 6.6 m2 16.6 20.5 m2

12.00

2.60

1.80

2.00

sestavljanje enot

C 0.80

parket keramika parket les

11.7 18.6 2.2 16.8

100 m2 + terasa 120.5 m2

0.20

les parket les parket

6.6 m2 12.8 m2 2.8 m2

+8.70

2 B

parket parket keramika

+8.70

4.30

4.10

4.90

5 10

+7.15

tip E lahko samostojna enota ali del sestava večjih stanovanj

legenda:

0.20

nosilni element

polnilo, predelni element

+11.8

b 4.00

4.00

3.80

+11.2 03

0.20 0.85

0.20 3.00

0.20 3.30

0.70

0.35

+11.8

8.20

+8.70

+11.2

+8.40 +7.15

+6.85 +8.70

+7.15 prerez a

+4.35 prerez b

l 66

tlak: macesnove deske .................................... 2 cm podkonstrukcija: letev z lesenimi distančniki 2-3.5 cm hidroizolacija: poliolefinska sintetična folija .... 0.12 cm OSB plošča v naklonu ................................... 1.5 cm toplotna izolacija: mineralna volna .............. 11-13 cm

N3_tlak niše

talna obloga: parket ........................................ 2 cm lepilo in izravnalna masa .............................. 0.2 cm mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem .... 6 cm ločilni sloj: PE folija toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren ........... 12 cm hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0.5 cm hladni bitumenski premaz nosilni sloj: podložni beton ............................. 10 cm utrjeno nasutje: komprimirani gramozni tampon 50 cm

P1_tlak v pritličju

cm cm

talna obloga: parket ........................................ 2 cm lepilo in izravnalna masa .............................. 0.2 cm mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem .... 6 cm ločilni sloj: PE folija toplot. in zvoč. izolacija: elastificirana EPS plošča 6 cm nosilni sloj: AB plošča .................................... 16 cm stropni omet ................................................ 1.5 cm

-0.81

-0.31

-0.20

±0.00

talna obloga: parket ........................................ 2 cm lepilo in izravnalna masa .............................. 0.2 cm mikroarmiran betonski estrih s talnim gretjem .... 6 cm ločilni sloj: PE folija toplot. in zvoč. izolacija: elastificirana EPS plošča 6 cm nosilni sloj: AB plošča .................................... 16 cm toplotna izolacija: mineralna volna ................... 10 cm vetrna ovira: paropropustna folija, Tyvek podkonstrukcija, kontra letve ......................... 4/4 cm lesena fasada: macesen, letve ....................... 6/3 cm

˝C˝ profil cinkano jeklo, 5 mm

zaključek HI pod odkapni Alu profil

lesena klop vezana plošča, macesen d=6 cm

+2.50

+2.66

+2.80

-0.91

+2.92

n2_tlak v nadstropju nad neogrevano okolico

-0.02

+2.96

+0.48

enokrilno polno leseno okno sendvič panel: trislojna masivna lepljena plošča, macesen, d=19 mm izolacijski sloj, mineralna volna, d=7 cm parna zapora, Al-pe folija trislojna masivna lepljena plošča, macesen, d=19 mm

strop niše sendvič panel: trislojna masivna lepljena plošča, macesen, d=19 mm parna zapora, Al-pe folija izolacijski sloj, mineralna volna, d=8 cm trislojna masivna lepljena plošča, macesen, d=19 mm

okvir, macesen 8/12 cm

+6.85

+7.01

+7.15

+9.65

+2.33

+5.18

+5.30

+6.73

lesena polica trislojna masivna lepljena plošča, macesen d=5,5 cm

tekstilna obloga d=5 cm

enokrilno okno troslojno izolacijsko steklo, okvir - macesen sidrano preko jeklenega profila v ab zid

obloga trislojna masivna lepljena plošča, macesen d=19 mm

˝L˝ profil jeklena cinkana pločevina d=5 mm

okvir, macesen 8/12 cm

+9.81

+10.23

+10.51

n1_tlak v nadstropju nad ogrevanim prostorom

pusti beton

drenažna cev

čepasta folija

inox mulda

vrtljivi podstavki

drsna vrata troslojno izolacijsko steklo, okvir - macesen sidrano preko jeklenega profila v ab ploščo

˝L˝ profil jeklena cinkana pločevina d=5 mm

odkapni profil Alu barvana pločevina, d=0.6 mm

ograja ploščato železo

okvir, macesen 11/10 cm

odkapni profil Alu barvana pločevina, d=0.6 mm

+7.28

alu rešetka

+7.65

+9.53

pran prodec frakcije 16-32 mm pas širine 20 cm

obloga: deske, macesen .......................... 1.9 cm lesena podkonstrukcija, letve ................ 3.5/6 cm vetrna ovira: paropropustna folija, Tyvek toplotna izolacija: mineralna volna ............. 10 cm parna zapora: Al-pe folija ........................ 0.1 cm obloga: masivna lepljena plošča, macesen.. 1.9 cm

Z2_ zid niše -

OSB plošča vijačena preko lesenih moralov v beton d=2.5 cm

prostor zapolnjen z mineralno volno d=4-5 cm

- fasadni sistem: ................................... 17 cm zaključni omet prednamaz armirna mrežica lepilna malta TI: mineralna volna sidrana v ab steno, 15 cm lepilo - AB stena ............................................ 20 cm

Z1_zunanja nosilna AB stena

fiksno okno troslojno izolacijsko steklo, okvir - macesen sidrano preko jeklenega profila v ab zid

zunanje tekstilno senčilo

- tlak: macesnove deske .................... 2 cm - podkonstrukcija: alu letev na vrtljivih podstavkih ........................... min. 6.5 cm - drenažni beton , 1% naklon, max. 10.7 cm - drenažni pesek ....................... cca. 30 cm - ločilni sloj: filc - utrjeno nasutje cm cm

+7.06

odkapni profil Alu barvana pločevina, d=0.6 mm

P3_ tlak na terenu, pritličje tlak: macesnove deske .................................... 2 podkonstrukcija: alu letev na vrtljivih podstavkih 4 hidroizolacijski premaz estrih v naklonu, 2% naklon, ..... min. 6 - max. 8.2 ločilni sloj: PE folija toplotna izolacija: ekstrudirani polistiren ............ 3 hidroizolacija: polimer - bitumenska, enoslojna 0.5 hladni bitumenski premaz nosilni sloj: podložni beton ............................. 10 utrjeno nasutje: komprimirani gramozni tampon 50

+9.75

˝L˝ profil jeklena cinkana pločevina d=5 mm

lesen moral 5/5 cm

cinkana barvana pločevina d=0.6 mm

cm cm

obloga: masivna lepljena plošča, macesen ....... 1.9 cm nosilni sloj: masivna lepljena plošča ................. 10 cm parna zapora: Al-pe folija .............................. 0.1 cm toplotna izolacija: mineralna volna .................... 8 cm obloga: masivna lepljena plošča, macesen ....... 1.9 cm

cinkana barvana pločevina ............................ 0.1 cm hidroizolacija: poliolefinska sintetična folija .... 0.12 cm OSB plošča v naklonu ................................... 2.5 cm toplotna izolacija: mineralna volna ................. 4-5 cm parna zapora: Al-pe folija .............................. 0.1 cm nosilni sloj: masivna lepljena plošča.................. 10 cm obloga: masivna lepljena plošča, macesen........ 1.9 cm

S3_streha niše s previsom -

P2_tlak verande, pritličje

N4_tlak niše s previsom

tlak: macesnove podnice ................................. 2 cm lesena podkonstrukcija .................................... 4 cm pran prodec frakcije 8-16 mm ........................ 10 cm ločilni sloj: PES filc toplotna izolacija ll: ekstrudirani polistiren .......... 8 cm hidroizolacija: polimer - bitumenska, dvoslojna ... 1 cm toplotna izolacija l: ekspandirani polistiren, zgornji sloj kaširan s strešno lepenko ............................... 12 cm parna zapora: bitumenski trak ....................... 0.5 cm hladni bitumenski premaz naklonski beton, 1% naklon nosilni sloj: AB plošča .................................... 16 cm stropni omet ................................................ 1.5 cm

S2_ravna kombinirana obrnjena streha, pohodna

S1_ravna kombinirana obrnjena streha, zelena - vegetacijski sloj: ekstenzivna zazelenitev s substratom...................................................... 6 cm - filtrsko-akumulacijski sloj: polipropilenski filc....... 1 cm - zaščita izol. slojev: pran prodec frakcije 8-16 mm 8 cm - ločilni sloj: PES filc - toplotna izolacija ll: ekstrudirani polistiren .......... 8 cm - hidroizolacija: polimer - bitumenska, dvoslojna ... 1 cm - toplotna izolacija l: ekspandirani polistiren, zgornji sloj kaširan s strešno lepenko ............................... 12 cm - parna zapora: bitumenski trak ....................... 0.5 cm - hladni bitumenski premaz - naklonski beton, 1% naklon - nosilni sloj: AB plošča .................................... 16 cm - stropni omet ................................................ 1.5 cm

fasadni pas načrti M 1:25

l 67

maketa načrti

l 68

viri in literatura

Knjige Achleitner, F. et al. Hommage à Edvard Ravnikar: 1907-1993. Ljubljana : samozal. F. in M. Ivanšek, 1995.

Planišček, A. et al. Razstava Stanovanja za naše nove razmere: Nove perspektive stanovanjske gradnje. Ljubljana: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, 2004.

Allen, S. Points+Lines. New York: Princeton Architectural Press, 1999.

Prelovšek, D. Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori. Ljubljana: Dessa, 1993.

Azinović, D. et al. Tipologija večstanovanjskih stavb. Ptujska Gora: In obs medicus, 2014.

Rasmussen, S. E. Experiencing architecture. Cambridge, Mass.: The MIT Press, 2001.

Blenkuš, M. Uporabniku in okolju prilagojeno načrtovanje stanovanjske gradnje: doktorska disertacija. Ljubljana : M. Blenkuš, 2003.

Risselada, M. et al. Raumplan versus Plan Libre: Adolf Loos and Le Corbusier, 19191930. Delft: Delft University Press, 1991.

Brand, S. How buildings learn: what happens after they’re built. London: Phoenix Illustrated, 1997.

Slabe, M. Antični grobovi v Komenskega ulici. Arheološki vestnik, 1968, št. 19, str. 419-424.

Chermayeff, S. in Alexander, C. Community and privacy: toward a new architecture of humanism. Garden City (New York): Doubleday, 1963.

Sarkis, H. Le Corbusier’s Venice Hospital. Munich, London, New York: Prestel Verlag, 2001.

Cullen, G. The concise townscape. London: The Architectural Press, 1971.

Team Zoo. Team Zoo: buildings and projects 1971-1990. New York: Rizzoli, 1991.

Dyck, R. Jože Plečnik in Ljubljana: arhitekt in njegovo mesto: (katalog k razstavi v Mestnem muzeju Gradec). Ljubljana: Arhitekturni muzej, 2003. Gehl, J. Life between buildings: using public space. Copenhagen: The Danish Architectural Press, 2001. Grabrijan, D. Kako je nastajala naša sodobna hiša. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959.

Revije ARCH+. Think Global, Build Social!. Berlin: ARCH+ Verlag, 2013, št. 211/212. Arhitektov bilten. Participacija. Ljubljana: Društvo arhitektov, 2011, št. 188/189.

Grabrijan, D. Makedonska hiša ali prehod iz stare orientalske v sodobno evropsko hišo. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1976.

Arhitektov bilten. Aktualni problemi razvoja stanovanjske gradnje v sloveniji. Ljubljana: Društvo arhitektov, 1984, št. 68/69.

Hertzberger, H. Lessons for students in architecture. Rotterdam: 010 Publishers, 1993.

Splet

Hertzberger, H. Space and the architect: lessons in architecture 2. Rotterdam: 010 Publishers, 2000. Kladnik, D. Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana: Luxuria, 1991. Korošec, B. Ljubljana skozi stoletja: Mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1991.

http://www.geopedia.si/ http://giskds.situla.org/evrd/ http://prostor3.gov.si https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo

Koželj, J. Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora. Ljubljana: KRT 48, 1987.

http://www.domusweb.it/en/architecture/2010/06/30/lucien-kroll-utopia-interrupted.html

Krečič, P. Jože Plečnik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

http://vimeo.com/40244971

Merrill, M. Louis Kahn: On the Thoughtful Making of Spaces: The Dominican Motherhouse and a Modern Culture of Space. Baden: Lars Mueller Publishers, 2010. Petru, S. Emonske nekropole: odkrite med leti 1635-1960. Ljubljana: Narodni muzej, 1972. Planišček, A. et al. Ali mora biti ta hiša ravno taka?: zbornik dogodkov ob stoletnici rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2010

Arhiv (foto, načrti) Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zgodovinski arhiv Ljubljana Upravna enota Ljubljana

l 69

Hvala vsem sodelujočim ... prof. Milošu Florijančiču za prave besede in usmeritve. doc. Mitji Zorcu za mentorstvo pri detajlih in komentarje. doc. dr. Mateju Blenkušu za konstrukcijski posvet. očetu za strokovne nasvete. družini za podporo. g. Josipu Korošcu, g. Jožefu Školču in ge. Gregorič za koristne informacije glede obravnavanega območja. Katji za čas in vso pomoč. prijateljem za družbo in lepe spomine.

l 70

Spodaj podpisana Mihaela Kastelic izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom: Idejna zasnova zapolnitve kareja ob Ajdovem zrnu v Ljubljani, ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. Miloša Florijančiča in zagovarjala dne 15.1.2015 v Ljubljani.

l 71