Jure Henigsman by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

MAGISTRSKO DELO

IDEJNI PROJEKT KLINIK UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA OB NJEGOŠEVI ULICI V LJUBLJANI JURE HENIGSMAN

MENTOR: IZR. PROF. MAG. TADEJ GLAŽAR, U.D.I.A., MA(BIA) SOMENTOR: ASIS. VID DE GLERIA, U.D.I.A. KONZULTANT ZA STATIKO: IZTOK ŠUŠTERŠIČ, U.D.I.G. KONZULTANT ZA POŽARNO VARNOST: ANDREJ FOJKAR, U.D.I.K.I. LETO VPISA: 2008/2009 LETO IZDELAVE MAGISTRSKEGA DELA: 2015

:: UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO :: IDEJNI PROJEKT KLINIK UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA OB NJEGOŠEVI ULICI V LJUBLJANI :: JURE HENIGSMAN :: IZR. PROF. MAG. TADEJ GLAŽAR, U.D.I.A. MA (BIA) , ASIS. VID DE GLERIA, U.D.I.A. :: 2008 :: LJUBLJANA, 2015 ::

POVZETEK / ABSTRACT

Magistrska naloga je razdeljena na več smiselnih delov, ki poskušajo odgovoriti na urbanistične probleme urejanja območja univerzitetne klinične dejavnosti v Ljubljani. Območje med Njegoševo, Bohoričevo, Potrčevo ulico ter železniško progo Ljubljana-Metlika in Ljubljanico je v zadnjih tridesetih letih prostorsko ureditveno zapostavljeno območje, brez jasnega urbanistično strateškega načrta razvoja. Kljub poskusom reševanja problematike so gospodarsko politične težnje posameznih projektov premagale potrebe po odgovornem ravnanju s prostorom v katerem se odvijajo zdravstvene dejavnosti. V prvem urbanističnem, poglavju izpostavljam prostorsko problematiko in predlagam možen scenarij dolgoročne vizije območja, kjer se nahajajo Univerzitetni klinični center Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Onkološki inštitut ter druge dejavnosti povezane z zdravstvom. Predlagam, da se za nove prostorske potrebe v prihodnje uporabijo parcele ob glavnem DTS bloku, se fazno odstranijo dotrajane stavbe. Na teh mestih zasnujejo nove stavbe, ki bodo prilagojene zdravstvenemu programu in bodo hkrati dajale tudi večjo kakovost javnemu prostoru. Drugi del magistrske naloge predstavlja objekt klinik (Stomatološka klinika, Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo, del klinike za otorinolaringologijo, laboratorije in polikliniko), umeščene ob Njegoševi cesti kot del že predstavljene urbanistične vizije. Ta projekt se opira na možno faznost ureditve območja današnjega objekta poliklinike. Nova stavba ponuja prilagodljivost, kvalitetnejše prostorske pogoje ter kapacitete za premestitev klinik ki nujno potrebujejo nove prostore. Priličje je javnega značaja. V prvo in drugo nadstropje je umeščen program ambulant poliklinike, v višja nadstropja pa klinični oddelek maksilofacialne kirurgije, stomatološka klinika, del otorinolaringološke klinike ter laboratoriji za pregled krvi, urina in tkiv. Premeščene klinike takoj sprostijo prostorske kapacitete, kamor se po pregledu umesti najprimernejši program zdravstvenih dejavnosti.

The master’s thesis is divided into different parts that try to solve the urbanistic and spatial problems of the Ljubljana University Clinics area and its surroundings. For the last 30 years the area between Njegoševa, Bohoričeva and Potrčeva Street, the river Ljubljanica and the railway track Ljubljana-Metlika was not regulated with a clear strategic urban development plan. Despite certain attempts to solve those problems, other politically and economically more interesting projects overshadowed the need for a more responsible handling with the health care facilities area. In the first, urbanistic part of my master’s thesis, I concentrate on urbanistic and spatial problems and try to develop a long term vision scenario for the area where University Medical Center Ljubljana, Faculty of Medicine, Oncology Institute and several other clinics and institutes are located. In the future I suggest the use of plots next to the main DTS block for the needs of new clinics. The old block should be reviewed for the adaptability to fit the new clinical programs. If not, new buildings for the clinical program with respect to open public areas should be constructed on these plots The second part of my master’s thesis presents the project of new clinics set by Njegoševa Street on the spot of today’s Poliklinika building as part of the already presented urban strategy. This project depends on the possibility of implementing the urbanistic development phases presented above. The new building offers adaptable, higher quality space requirements and capacity to transfer additional clinics in urgent need of new premises. On the first and second floor there is an outpatient clinic program. On the upper floors clinical department of maxillofacial surgery, dental clinic, part of otorhinolaryngological clinics and laboratories for the examination of blood, urine and tissues are placed. Transferring these clinics immediately frees the capacities of the area and can be, after a thorough review, replaced by the best fitting program.

S1: Pogled na centralni objekt UKC Ljubljana.

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT 4 KAZALO 6 UVOD 8 IZHODIŠČA 10 ZGODOVINA KLINIČNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI 10 ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 12 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA 14 OBMOČJE UNIVERZITETNE KLINIČNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI 16 ANALIZA STANJA OBMOČJA 18 ORTOFOTO OBMOČJA 18 PRIMERJAVA VELIKOSTI OBMOČJA 19 ANALIZA GRAJENEGA - MORFOLOGIJA 20 ANALIZA VIŠINE STAVB 21 ANALIZA CESTNEGA OMREŽJA 22 JAVNE POVRŠINE 23 ANALIZA PROGRAMA TKIVA 24 ANALIZA KULTURNE IN NARAVNE ZAŠČITE 25 FOTOTEKA STANJA OBMOČJA 26 REFERENČNI PRIMERI UREDITVE KLINIČNIH OBMOČIJ 28 PROSTORSKA VIZIJA OBMOČJA UKC 30 STRATEGIJA RAZVOJA 30 MORFOLOŠKA STRATEGIJA 30 PROGRAMSKA STRATEGIJA 31 STRATEGIJA UREDITVE POTI 32 UREJANJE JAVNIH POVRŠIN 33 FAZNOST STRATEGIJE 34 SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA 36 SITUACIJA KONČANE 2. FAZE 38 SITUACIJA KONČANE 3. FAZE 40 OBMOČJE POLIKLIIKE OB NJEGOŠEVI CESTI 42 ZAZNAVANJE LOKACIJE IN URBANISTIČNA PRAVILA 42 STRUKTURA GRADNJE 42 JAVNI PROSTOR 42 PROMETNA UREDITEV 43 PROGRAM 43 ŠTUDIJA VOLUMNOV STAVBE KLINIK OB NJEGOŠEVI CESTI 44 UGODJE V ZDRAVSTVENIH STAVBAH 46 REFERENČNI PRIMERI OBLIKOVANJA PROSTOROV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI 48 PROJEKT 50 PROSTORSKA IN OBLIKOVNA ZASNOVA 50 PROGRAMSKA ZASNOVA 51 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 52 TRAJNOSTNA IN ODGOVORNA GRADNJA 53 TEHNIČNO POROČILO 54 POVRŠINE ETAŽ 58 GRAFIČNE PRILOGE 60 SITUACIJA SITUACIJE OBMOČJA 62 TLORIS PRITLIČJA 64 TLORIS 1. NADSTROPJA 66 TLORIS 2. NADSTROPJA 68 TLORIS 3. NADSTROPJA 70 TLORIS 4. IN 6. NADSTROPJA 72 TLORIS 5. IN 7. NADSTROPJA 74 TLORIS 8. IN 9. NADSTROPJA 76 TLORIS STREHE 76 TLORIS 2. IN 3. KLETI 78 TLORIS 1. KLETI 80 PREREZ A-A 82 PREREZ B-B 84 PREREZ C-C IN VZHODNA FASADA 86 ZAHODNA FASADA 88 JUŽNA FASADA 90 SEVERNA FASADA 92 DETAJL FASADNEGA PASU A1 94 DETAJL FASADNEGA PASU A2 95 DETAJL FASADNEGA PASU B1 96 DETAJL FASADNEGA PASU B2 97 VIRI IN LITERATURA 98 ZAHVALA 100 IZJAVA O AVTORSTVU 100

S2: Fasada stavbe DTS - diagnostično terapevtski servisni objekt.

UVOD

Potrebe po kvalitetnem zdravstvenem programu Kakovosten prostor zdravstvene dejavnosti lahko v veliki meri pripomore k boljšemu počutju zdravstvenega osebja med delom in počutja pacientov med zdravljenjem ali samo ob obisku pri zdravniku. Danes predstavljajo veliko potrebo kapacitete po novih prostorih s strani zdravstvenih zavodov in klinik na območju univerzitetne klinične dejavnosti v Ljubljani. To območje sem grobo omejil med Njegoševo, Bohoričevo, Potrčevo ulico, železiško progo Ljubljana - Metlika in Ljubljanico.

Problematika umeščanja novih stavb klinik Z iskanjem nove lokacije klinike naletimo na izvorni problem umeščanja. Kam in zakaj umestiti ravno tja novo kliniko? Gradnja novih kapacitet klinik je v iskanju dovolj velike lokacije v mnogih primerih zapolnila še tiste kompaktne odprte javne površine, ki so ostale na območju. Gradnja novih klinik ni vedno sledila gesti prostorskega razvoja, ki jo je nakazoval natečajni projekt glavne stavbe UKC Stanka Kristla. Čeprav je območje dokaj gosto pozidano je brez kvalitetnega javnega prostora in brez možnosti večjih kapacitet širitve kompaktnega kliničnega

programa.

Potrebna je strategija urejanja območja klinične dejavnosti v Ljubljani Univerzitetni klinični center, Medicinska fakulteta, Onkološki inštitut in drugi izobraževalno zdravstveni zavodi na tem območju morajo stopiti skupaj in izoblikovati jasno strategijo potreb in ravnanja s prostorom v prihodnosti. Stalna težnja k optimizaciji prostora in programa lahko privede k bolj premišljenemu in odgovornemu ravnanju s prostorom ter finančnimi stedstvi namenjenimi zdravstvu. Dolgoročna strategija prinaša zadovoljstvo vseh akterjev ter boljši prostor pacientom in zaposlenim.

Metoda dela in pričakovani cilji Naloge in dela sem se lotil s pomočjo analiziranja območja in prostorskih danosti. Izredno pomemben del informacij sem pridobil s pogovori z zaposlenimi na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Medicinski fakulteti in ostalih zavodih na območju. Preko analize danih podatkov sem v magistrskem delu razvil možno fazno urbanistično strategijo območja in predlagam projekt, ki ga je možno izvesti v prvi fazi urejanja.

S3: Glavni posteljni blok UKC, kot višinska dominanta območja. V parku pred njim svetilka ploščadi, ki jo je oblikoval Stanko Kristl.

IZHODIŠČA ZGODOVINA KLINIČNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI

Zdravstveni objekti, še posebej bolnišnice, so imele v zgodovini pomembno vlogo in močan vpliv na družbeno dogajanje. Zdravniki in medicinsko osebje so vedno veljali za izobražene ljudi in imeli spoštovanja vreden odnos v družbi (po Jencks, 2010). Prve prave bolnišnice so delovale že v času Rimljanov kot del vojaške organizacije. V njih so skrbeli za ranjence, jih oskrbovali ali jim le lajšali bolečine. Že v izvoru so bile bolnišnice tako podrvžene izredno veliki racionalizaciji in potrebi po znanju delovanja človeškega telesa. Kasneje je prešla bolniška oskrba in hospitalizacija bolnikov pod okrilje cerkve. Bolniški oddelki so se postavljali v bližino samostanov in spiritualnih objektov, kjer so bolniki poiskali tudi duševno pomiritev. V času reformacije pa je pospešeno prešla bolniška oskrba pod uprave mest in deželne uprave (po Jencks, 2010). Ljubljana je dobila prvo bolnišnico že leta 1786 na pobudo Rimsko-nemškega cesarja Jožefa II. Ustanovljena je bila Civilna bolnišnica v samostanu diskalceatov na Ajdovščini, danes v centru Ljubljane na vogalu Slovenske in Dalmatinove ceste. Deželni zbor je leta 1888 zaradi prostorskih potreb odločil zgraditi novo, večjo bolnico na robu mesta med cerkvijo sv. Petra na Šempetru in vasjo Vodmat - današnja lokacija UKC. Še pred koncem vojne jih je presenetil potres leta 1895, zato so pospešeno gradili novo bolnišnico, ki je odprla svoja vrata še istega leta (po UKC, 2015). To območje so bile takrat kmetijske površine zunaj roba mesta med vasema Friškovec in Vodmat, tik ob cerkvi Sv. Petra na območju Šempetra, ki je sicer najstarejša župnija v Ljubljani. Na skrajnem vzhodu območja je bila leta 1894 predana v uporabo želenica Ljubljana-Grosuplje-Kočevje (po Korošec, 1991). Takrat nova bolnišnica je imela kapaciteto 568 postelj. Deset let po odprtju je obravnavala že do deset tisoč bolnikov letno.

Med vojnama je bolnišnico prevzela vlada v Beogradu, ki pa ni gradila novih kapacitet vse do leta 1927, ko je bolnišnico prevzela ljubljanska oblastna samouprava. Ta je izdelala načrt in strategijo za preureditev in dograditev bolnišnice. Leta 1940 je bolnišnica sprejela že več kot 35.500 bolnikov (po UKC, 2015). Med okupacijo Ljubljane se je dotok bolnikov sicer zmanjšal zaradi izrednih razmer, a se je po vojni ponovno pokazala potreba po novih kapacitetah. Leta 1966 se je po obsežnih raziskavah in študijah začela gradnja osrednje stavbe UKC Ljubljana pod taktirko arhitekta in profesorja Stanka Kristla. Kljub zapletom z gradnjo in večkratnim spremembam načrtov je po desetih letih regija dobila nov tehnološko napreden klinični center. Celotni klinični center je takoj po odprtju osrednje stavbe leta 1975 sprejel več kot miljon bolnikov in imel 2387 zaposlenih, od tega 258 zdravnikov in 367 medicinskih sester. Nova stavba je bila grajena z namenom prilagodljivosti in modularnega ter enostavnega širjenja po potrebah v prihodnosti. Delno se ta načrt uresničuje z dograditvijo severnega dela osrednje stavbe in načrtov za širitev na jug. Obenem se danes gradi nov terminal na zahodni strani objekta z urgentnim centrom in terminalom ter dodatnimi kapacitetami (po Kristl, 1991). Vseeno pa so na tem območju nastajale nove paviljonske zgradbe, ki so se umeščale na preostala prosta mesta med obstoječo morfologijo, ter na žalost skupaj z gradnjo privatnih lastnikov zemljišč kaotično preprečila prehodnost skozi območje in povzročila pomanjkanje odprtih javnih površin. Organizacijsko in tudi prostorsko so se od kliničnega centra ločile nekatere klinike in klinični oddelki (po UKC, 2015). V celotni prostor je bila medicinska fakulteta vpeta od svoje ustanovitve. Prva zgradba na območju je bil anatomski inštitut arhitekta Ivana Vurnika v dvajsetih letih 20. stoletja. Nova zgradba fakultete je bila zgrajena leta 1987 po načrtih Arhitekta Vladimirja Ažmana. Danes ima fakulteta še prostore na Vrazovem trgu, ki so bili delno prenovljeni (po Zupančič Slavec, 2013).

S4: Bolniška soba okoli leta 1920.

Vir: http://www.psih-klinika.si/predstavitev/zgodovina/

S5: Razglednica iz leta 1958. Pogled iz Zaloške ceste proti cerkvi sv Petra. Vir: http://www.ljubljana.si/en/living-in-ljubljana/focus/73781/detail.html

S6: Gradnja glavne stavbe UKC leta 1975. Vir: http://www.mf.uni-lj.si/katedra/955/40

S7: Stavba onkološkega inštituta iz nabrežja Ljubljanice.

S8: Stavba Medicinske Fakultete, Univerze v Ljubljani na Korytkovi ulici.

ORGANIZACIJA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA

V Sloveniji je zdravstveno varstvo organizirano pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije in temelji na obveznem zdravstvenem zavarovanju po Bismarckovemu sistemu na nivoju države. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstvena dejavnost se organizacijsko deli na več ravni. Pri nas to področje ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/2005 z dne 10. 3. 2005) Zdravstveno varstvo je organizirano v javni mreži na ravneh: 1. Primarna raven, kamor spadajo zdravstvene službe splošne medicine. Izvaja se v zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah. Za specialistične primere so pacienti napoteni na višjo raven. 2. Sekundarna raven obravnava specialistične ambulantne in bolniščnične primere. To raven predstavlja dejavnost splošnih bolnišnic. 3. Terciarna raven obravnava najbolj zahtevne zdravstvene primere, raziskovalno in izobraževalno ter drugo strokovno delo, povezano z medicinsko stroko. Terciarna raven se opravlja v obeh univerzitetnih kliničnih centrih v Ljubljani in Mariboru, na Psihiatrični kliniki Ljubljana, Inštitutu za rehabilitacijo RS, Inštitutu za varovanje zdravja RS, Bolnišnici Golnik - Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo in na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

4. Mreža Nujne medicinske pomoči (NMP) je služba, ki nudi neprekinjeno nujno medicinsko pomoč na terenu in v ambulantah. Delovna skupina Ministrstva za zdravje imav pripravi projekt reorganizacije sistema NMP. Organizirana bo v desetih urgentnih centrih po Sloveniji in njenih satelitskih urgentnih enotah. 5. Lekarniška dejavnost je organizirana v mreži javnih in privatnih lekarn in si prizadeva za oskrbo prebivalstva z zdravili. 6. Zobozdravstvena dejavnost je sestavni del primarne zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja preventivne, kurativne in rehabilitacijske preglede in posege. 7. Patronažno varstvo je organizirano prav tako na primarni ravni in obsega delo zdravnika pri preventivnih in kurativnih pregledih na terenu. 8. Dejavnost fizikalne in medicinske rehabilitacije pomaga pacientom vseh starosti in z različnimi obolenji ter stanji pri izboljšanju zdravstvenega stanja, lahko pa celo prepreči obolenje in prehitro poslabševanje bolezni. 9. Dejavnost laboratorijske medicine spada pod diagnostiko, ki prinaša večjo zdravstveno varnost in pomaga pri pravilni odločitvi glede nadaljnega zdravljenja. 10. Paliativna oskrba se posveča reševanju skrbi za umirajoče (po Ministrstvo za Zdravje, 2015).

S9: Shema organizacije zdravstvenega varstva na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

S10: Pogled na novo stavbo porodnišnice iz parka ob stari stavbi porodnišnice.

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Univerzitetni klinični center Ljubljana je zdravstveni zavod, ki deluje na sekundarni in terciarni ravni javnega zdravstva. Poleg specialistične ambulantne dejavnosti in bolnišnične oskrbe obravnava posebne zdravstvene primere ter raziskovalno ter izobraževalno dejavnost. Ljubljanski Univerzitetni klinični center predstavlja skupaj z Medicinsko fakulteto in ostalimi zavodi enega izmed večjih zdravstvenih centrov v srednji Evropi. Organizacijsko je UKC Ljubljana razdeljen na smiselne enote klinik in kliničnih oddelkov, ki pa so prepleteni z delom inštitutov Medicinske fakultete, tako z delom profesorjev, študentov, raziskovalcev kot ostalega osebja.

Izobraževalna dejavnost Univerzitetni klinični center sodeluje v učnem procesu na zdravstvenem področju. Tu gre predvsem za strokovno izpopolnjevanje, uvajanje, specializacije in raziskovalno dejavnost. UKC sodeluje z Medicinsko fakulteto, Zdravstveno fakulteto in Fakulteto za farmacijo.

Raziskovalna dejavnost Strokovno osebje Univerzitetnega kliničnega centra izvaja različne raziskovalne projekte za potrebe nacionalnega zdravstvenega programa, lastne raziskave za potrebe dela, pa tudi za zunanje naročnike. V okviru raziskovalne dejavnosti v teh programih zagotavljajo tudi usposabljanja za mlade raziskovalce in zagotavljajo mentorstva za raziskave. Širok preplet zdravstvene, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti znotraj javnega zavoda ustvarja izredno pomembna sodelovanja in projekte na področju medicine.

Zdravstveni program Kot posebna specialistična dejavnost se na sekundarni in terciarni ravni opravlja socialno-medicinska, higienska, epidemiološka in zdravstveno-ekološka dejavnost. Poleg terciarne zdravstvene dejavnosti opravlja UKC Ljubljana tudi sekundarno zdravstveno dejavnost, ki bi jo drugače opravljala mestna bolnišnica. V okviru zdravstvene dejavnosti sekundarne ravni opravlja dejavnost diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in zdravstvene nege. Poleg Ljubljanske regije nudijo zdravljenje tudi ostalim bolnikom, kjer za področja nimajo primerne opreme in kadra. Na področju terciarne ravni pa se ukvarjajo z razvijanjem specialističnih zdravstvenih dejavnosti, z uvajanjem novih metod v zdravstvu, posredovanjem in izmenjavi znanja drugim zdravstvenim zavodom ter zdravijo predvsem bolnike, ki so napoteni zaradi specifike njihovih bolezni iz drugih bolnišnic v regiji. Še vedno je aktualna tudi tema o potrebi kvartalne ravni, ki bi se ukvarjala s posebnimi in najbolj specifičnimi primeri zdravstva. Klinična dejavnost Temeljno zdravstveno dejavnost obeh ravni izvajajo organizacijso manjše strukture - klinike. Vsaka klinika je razdeljena na več kliničnih oddelkov, ki se med seboj smiselno povezujejo po potrebi. Večje klinike znotraj UKC Ljubljana so kirurška klinika, interna klinika, nevrološka klinika, ginekološka klinika, pediatrična klinika in stomatološka klinika. UKC ima še ostale klinike, ki pa so bolj samostojnega delovanja zaradi specifike svojega dela oz. manjše potrebe po povezavah. To so Očesna klinika, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ... Diagostična dejavnost Poleg klinik dopolnjuje sestoj tudi diagnostični del, ki deluje kot servis klinikam pri diagnostiki bolezenskih stanj in za odločitve pri nadaljnem zdravljenju. Sem uvrščamo kliniko za nuklearno medicijo, klinični inštitut za radiologijo ter klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo. Ta del je smiselno umeščen v glavnem DTS bloku glavne zgradbe kliničnega centra v Ljubljani.

Operativna dejavnost Glavna operativna dejavost se izvaja v posebnih prostorih, imenovanih operacijske sobe, ki imajo zajeten del podpornih servisnih prostorov za pripravo pacienta, sterilizacijo, pripravo materiala in skrb za odpadke. Posebna pozornost mora biti posvečena čistim in umazanim potem ter sterilizaciji prostora in opreme. Glavni del operacijskih sob je v t.i. operacijskem bloku v severnem delu glavne stavbe UKC. Del operacijskih sob ima tudi urgenca UKC Ljubljana. Ostale operacijske sobe so v ostalih stavbah klinik. Manjše operativne posege je možno opraviti tudi v t.i. malih operacijskih ambulantah oz. ordinacijah, s čimer se optimizira zasedenost operacijskih sob. Hospitalna dejavnost Hospitalni deli klinik niso centralizirani, temveč so v pristojnosti klinik. Kirurška in interna klinika si delita glavni hospitalni blok z dodatnimi posteljnimi oddelki na kliničnem oddelku za travmatologijo in kliničnemu oddelku za gastroenterologijo. Primer ločene klinike s svojim posteljnim oz. hospitalnim delom sta nevrološka klinika in očesna klinika. Servisna dejavnost in administracija Velik sistem kot je Univerzitetni klinični center ima tudi lasten podporni servisni sistem, ki zagotavlja tekoče delovanje tudi v najbolj alarmantnih pogojih in izpadih določene tehnične opreme. Poleg tehnično vzdrževalne službe in administracije ima UKC Ljubljana lastno lekarno s proizvodnjo, negovalni oddelek, reševalno postajo ter službo bolniške prehrane. Poliklinika in urgenca Izredno pomembni enoti sta tudi Urgentna ambulanta UKC Ljubljana in Poliklinika, ki predstavlja glavnino ambulantnega dela UKC Ljubljana. V urgenci deluje nujna medicinska pomoč po principu tiraže z direktnim dostopom do diagnostike in operacijskih sob. S tem oddelkom je neposredno povezan tudi helioport za pristanek nujnih helikopterskih prevozov. Poliklinika je po drugi strani organizirana za obisk dnevnih pacientov napotene na prve, predoperacijske ali preventivne preglede. Sicer se v polikliniki opravljajo tudi manjše lokalne ambulantne operacije, da te pacienti ne zasedajo kapacitet hospitalnega dela po nepotrebnem. (po Statut UKC Ljubljana, 2007)

Organigram UKC VODENJE ZAVODA UKC LJUBLJANA: - Strokovni svet - Svet UKC - Generalni direktor - Strokovni direktor - Glavna medicinska sestra TEMELJNA ZDRAVSTVENA DEJAVNOST: - Interna klinika - Kirurška klinika - Nevrološka klinika - Ginekološka klinika - Pediatrična klinika - Stomatološka klinika Samostojne klinike in klinični inštituti: - Dermatovenerološka klinika - Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja - Očesna klinika - Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo - Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa - Inštitut za medicinsko rehabilitacijo Diagnostične enote: - Klinika za nuklearno medicino - Klinični inštitut za radiologijo - Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo DEJAVNOST SKUPNEGA POMENA: - Negovalni oddelek - Lekarna - Reševalna postaja - Oskrbovalne službe - Služba bolniške prehrane - Tehnično-vzdrževalni sektor STRATEŠKO UPRAVLJANJE IN POSLOVNO-ADMINISTRATIVNE STORITVE: - Področje za kadrovsko, pravno in splošno dejavnost - Področje za informatiko - Področje za ekonomsko in finančno dejavnost - Področje za nabavno dejavnost - Služba za notranjo revizijo - Služba za odnose z javnostmi - Služba za raziskave in razvoj - Služba za kakovost - Služba za investicije - Služba za preprečevanje bolnišničnih okužb - Center za transplantacijsko dejavnost - Svetovalno socialna služba - Svetovalna služba zdravstvene nege - Medicinski simulacijski center (UKC Ljubljana, 2015)

S11: Operativni poseg v operacijskem bloku.

Vir: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/odpovedi-operacijna-travmatologiji-zaradi-dotrajanih-operacijskih-dvoran/326753

S12: Operacija na KO za kardiologijo.

Vir:http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vkomisiji-tudi-zavrnjeni-kirurg

S14: Čakalnica pacientov na hodniku KO za revmatologijo. Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-ljubljanacakajoc-na-revmatologa-leto-ali-se-vec_3.html

S13: UKC in Medicinska fakulteta sta izobraževalno, raziskovalno in tudi kadrovsko izredno povezani. Vir: http://www.mf.uni-lj.si/ipat

S15: Zdravstveni tim oddelka.

Vir: http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.n sf/dokumentiweb/CFB28034D7C73798C125790A00470E 12?OpenDocument

S17: UKC Ljubljana ima organizirano nujno medicinsko pomoč s helikopterskimi, reševalnimi in motornimi vozili. Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-dan-z-dezurno-ekipo-helikopterskih-resevalcev/206821

S16: Predstavitev simulacijskega centra. Vir: http://www.delo.si/clanek/97951

OBMOČJE UNIVERZITETNE KLINIČNE DEJAVNOSTI V LJUBLJANI

Razvoj mesta Ljubljane je bil v zadnjih 150 letih tako hiter in morfološko obsežen, da je v celoti zaobjel območje kliničnega centra (po Korošec, 1991). S tem je struktura mesta deloma omejila prosto širitev površin za zdravstvo. Prav tako problem predstavljajo privatne parcele znotraj območja zdravstva. V zadnjih nekaj desetletjih se je pojavilo večkrat vprašanje, ali je sploh še smiselno širiti klinično dejavnost na tem območju, ali bi bilo nemara bolje zgraditi nov center nekje v bližini ljubljanske obvoznice. Analiza obstoječega stanja dokazuje, da je stanje na območju problematično. Problematika se je zadnjih nekaj let zaradi prostorskih potreb in potreba po kvalitetnem javnem prostoru le še stopnjevala. Dejstvo pa je, da je parcel, primernih za novo gradnjo, ostalo izredno malo, še te pa so majhne ali pa bi bistveno zmanjšale kvaliteto obstoječih stavb v primeru novih gradenj. Prenavljanje posameznih sob znotraj dotrajanih stavb pa ima le kratkoročni učinek. Mnoge stavbe so dotrajane, statično prešibke in neprimerne za klinični program.

Mesto Ljubljana 16 380 ha

Območje klinične dejavnosti UKC 34,2 ha

S18: Primerjava velikosti mesta Ljubljane in območja klinične dejavnosti v Ljubljani.

2 km

Kljub naštetim problemom sem mnenja, da ima območje visok potencial. Potrebno urediti kriterij potreb celotnega območja in k rešitvam stopiti celostno. Problematiko je potrebno reševati v strateško določenih fazah. Širše zdravstveno območje je vpeto med Njegoševo cesto, železniško progo Ljubljana-Metlika in Ljubljanico. Zdravstveni program se še nahaja na Vrazovem trgu in na Poljanah preko reke Ljubljanice. V ožje območje zdravstvenega programa pa lahko štejemo lokacijo znotraj meja Njegoševe ceste, Bohoričeve ulice, Grablovičeve ulice in Ljubljanice. To je tudi območje, na katerem bom implementiral idejo fazne prenove in pokazal smiselnost obstoja klinične dejavnosti na obstoječi lokaciji.

S19: Ortofoto prikaz širšega in ožjega območja klinične dejavnosti v Ljubljani.

100

200 m

Območje Klinične dejavnosti v Ljubljani je primerljivo velikosti nakupovalnega središča BTC ali območja nekdanje industije Litostroj. Gre za območje približno 342.000 m2 in se lahko primerja z največjimi kliničnimi centri v Evropi.

S20: Shematski prikaz območij velikih struktur v Ljubljani.

2 km

S21: Fasada glavnega posteljnega bloka po nemškem modelu bolnic.

ANALIZA STANJA OBMOČJA Ortofoto območja

UGOTOVITVE: V ožje območje zdravstvenega programa lahko štejemo lokacijo znotraj meja Njegoševe ceste, Bohoričeve ulice, Grablovičeve ulice in Ljubljanice.

LEGENDA: območje projekta ožje območje širše območje

kipi in spomeniki zavarovani elementi narave spomenik oblikovane narave spomeniki državnega pomena - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo arheološko najdišče - spomenik naselbinska dediščina - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo podloga

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

100m

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

10m

Primerjava velikosti območja

CLEVELAND CLEVELAND CLEVELAND CLEVELAND AACHEN AACHEN AACHEN AACHEN CLEVELAND

Cleveland Clinic Cleveland, Združene države Amerike

Indusrijska cona Stegne Ljubljana, Slovenija

Velikosti: Klinično območje: 170 ha Mesto: 21 360 ha

BTC, nakupovalno središče Ljubljana, Slovenija

Uniklinikum Aachen Aachen, Nemčija Velikosti: Klinično območje: 52 ha Mesto: 16 083 ha

Industrijska cona Vič Ljubljana, Slovenija

GRAZ AACHEN GRAZ GRAZ GRAZ LJUBLJANA LJUBLJANA LJUBLJANA KOGE LJUBLJANA KOGEGRAZ KOGE KOGE BASEL LJUBLJANA BASEL BASEL BASEL KOGE ZURICH ZAGREB ZURICH ZURICH ZURICH ZAGREB ZAGREB ZAGREB BASEL

Universitätsklinikum Graz Graz, Avstrija Velikosti: Klinično območje: 34 ha Mesto: 12 756 ha

UKC Ljubljana Ljubljana, Slovenija

Velikosti: Klinično območje: 34 ha Mesto: 16 380 ha

Køge University Hospital Køge, Kopenhagen, Danska Velikost: Klinično območje: 25,0 ha Mesto: 25 547 ha

Universitätsspital Zürich Zürich, Švica

Študentsko naselje Rožna dolina Ljubljana, Slovenija

Gospodarsko razstavišče Ljubljana Ljubljana, Slovenija

Tobačna mesto, Ljubljana, Slovenija

Velikosti: Klinično območje: 16 ha Mesto: 8 788 ha Kanton Zürich: 172 900 ha

0,5

1 km

Universitätsspital Basel Basel, Švica

Velikosti: Klinično območje: 14 ha Mesto: 2 391 ha Kanton Basel Stadt: 3 700 ha

Študija primerjave velikosti območja območja univerzitetne klinične dejavnosti v Ljubljani s programsko podobnimi območji v Evropi in po svetu.

Študija primerjave velikosti območja univerzitetne klinične dejavnosti v Ljubljani z območji večjih struktur znotraj mesta Ljubljane.

ZURICH ZAGREB

Analiza grajenega - morfologija

območje projekta ožje območje širše območje

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program izobraževalni program program centralnih dejavnosti javne ustanove industrijske stavbe garažne hiše stanovanjski program

UGOTOVITVE: Grajeno tkivo in tudi odprte površine so nekompaktne in razpršene. Veliko tkivo predstavlja glavno stavbo UKC, Medicinsko fakulteto in Onkološki inštitut. Med njimi so ujete paviljonske stavbe klinik in nekaj privatnih struktur.

tlakovane površine nedostopne zelene površine dostopne zelene površine LEGENDA: območje projekta ožje območje širše območje neobstojno tkivo delno obstojno tkivo kipi in spomeniki zelo obstojno tkivo zavarovani elementi narave spomenik oblikovane narave spomeniki državnega pomena - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo P arheološko najdišče - spomenik P+1 in P+2 dediščina - spomenik naselbinska P+3 in P+4 dediščina - priporočljivo naselbinska P+5 in P+6 podloga P+7 in P+8 P+9 in več

Območje nima jasne strukture zazidave. Stavbe so orientirane predvsem vzporedno s cestami, ob katerih stojijo.

P11

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal grajeno železniška postaja helioport oznaka pogleda železniška proga usmerjen asfaltiranopogled cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

S22: Konflikt umestitve med novo stavbo Onkološkega inštituta in paviljonsko stavo KO za travmatologijo.

100m

50m

25m

10m

S23: Pogled proti Medicinski fakulteti med leoniščem in porodnišnico

Analiza višine stavb

območje projekta ožje območje širše območje

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program izobraževalni program program centralnih dejavnosti javne ustanove industrijske stavbe garažne hiše stanovanjski program M_1:10000

0 50

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

M_1:250

200

500m

100

tlakovane površine nedostopne zelene površine dostopne zelene površine

250m

neobstojno tkivo delno obstojno tkivo zelo obstojno tkivo območje projekta ožje območje širše območje

100m

LEGENDA:

50m

0 2

25m

0 1

S24: Poliklinika, posteljni blok in del stavbe Onkološkega inštituta ob Zaloški.

M_1:100

M_1:50

10m

S25: Visoki hospitalni blok in medicinska fakulteta.

P P+1 in P+2 kipi in P+3 in spomeniki P+4 zavarovani P+5 in P+6 elementi narave spomenik P+7 in P+8oblikovane narave spomeniki P+9 in več državnega pomena - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo arheološko najdišče - spomenik naselbinska dediščina - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo grajeno podloga

P11

oznaka pogleda usmerjen pogled postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program

UGOTOVITVE: Glavni višinski poudarki na območju so hospitalni blok UKC, stanovanjski blok ob Grablovičevi ulici, dimniki na Poljanah, stanovanjski stolpnici ob Hrvatskem trgu ter cerkev sv. Petra. Območje obkroža zelo nizko tkivo stanovanjskih stavb.

Analiza cestnega omrežja

Žel. postaja Ljubljana LPP - 2, 9, 12, 25, 27 Friškovec

LPP - 2, 12, 27 64 Viadukt

Žel. postaja Vodmat

GH Meksiko

UKC helioport LPP - 2, 9, 11, 20, 25 Bolnica

LPP - 9,25 Poliklinika LPP - 5 Hrvatski trg

LPP - 5 Jana Husa

GH Šempeter

LPP - 2, 9, 11, 20, 25 Klinični center

LPP - 5 Glonarjeva

LPP - 2, 5, 13, 20 Ambrožev trg

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

postajališče LPP garažna hiša kipi in spomeniki BecikeLJ terminal zavarovani postaja elementi narave železniška spomenik oblikovane narave helioport spomeniki državnega pomena - spomenik železniška proga naselbinskacestišče dediščina - priporočljivo asfaltirano arheološko linija LPP najdišče - spomenik naselbinska dediščina - spomenik urejena kolesarska proga naselbinska dediščina - priporočljivo podloga

M_1:1000

M_1:500

0 2

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

območje projekta ožje območje LPP - 5, 13, širše20 območje Gornje Poljane LPP - 2, 11,

Roška

UGOTOVITVE: Cestno omrežje ima jasno hirarhijo glavnih cest: Njegoševe, Masarykove, Zaloške. Na te ceste se povezujejo pomembne lokalne ceste: Grablovičeva, Malenškova, Bohoričeva in Šlajmerjeva cesta. Problem predstavlja Zaloška cesta zaradi visoke stopnje prometa in hrupa. Cesta poteka skozi zdravstveno območje in deli območje na sever in jug. Območje je dobro povezano z omrežjem Javnega potniškega prometa Ljubljane. Dobro so pozicionirane tudi točke BicikeLJ. Dobrodošla je bližina glavne železniške postaje in železniške postaje Vodmat. Prisotna je velika problematika parkiranja na celotnem območju.

zdravstveni program izobraževalni program postajališče LPP dejavnosti program centralnih garažna hiša javne ustanove BecikeLJ terminal industrijske stavbe železniška postaja garažne hiše helioport stanovanjski program železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga tlakovane površine nedostopne zelene površine dostopne zelene površine zdravstveni program

S26: Zaloška cesta.

100m

50m

25m

10m

S27: Stranska ulica Zaloške ceste. Napačno parkiranje je posledica nezadostnih parkirnih površin.

Javne površine

območje projekta ožje območje širše območje

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

M_1:250

100m

50m

0 2

25m

0 1

S28: Park s platanami pred Onkološkim inštitutom.

M_1:100

M_1:50

10m

zdravstveni program izobraževalni program program centralnih dejavnosti javne ustanove industrijske stavbe garažne hiše LEGENDA: stanovanjski program območje projekta ožje območje širše območje tlakovane površine nedostopne zelene površine kipi in spomeniki dostopne zelene površine zavarovani elementi narave spomenik oblikovane narave spomeniki državnega pomena - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo arheološko najdišče - spomenik neobstojno naselbinskatkivo dediščina - spomenik delno obstojno tkivo - priporočljivo naselbinska dediščina zelo obstojno tkivo podloga

S29: Neurejeno nabrežje Ljubljanice.

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

postajališče LPP garažna hiša P BecikeLJ terminal P+1 in P+2 železniška P+3 in P+4postaja helioport P+5 in P+6 železniška P+7 in P+8proga asfaltirano P+9 in več cestišče linija LPP urejena kolesarska proga grajeno zdravstveni program

UGOTOVITVE: Zelene javne površine so razdrobljene in zelo slabo javno dostopne. Dostopne površine so predvsem drevoredi in zelene zasaditve ob stavbah. Večjih parkov znotraj območja skoraj ni. Tlakovane in asfaltirane javne površine predstavljajo predvsem površine za promet in parkiranje. Pomembno javno površino predstavljajo ploščad pred vhodom v glavno stavbo UKC, park pred Medicinsko fakulteto in park med stavbami Onkološkega inštituta.

Analiza programa tkiva

območje projekta ožje območje širše območje

UGOTOVITVE: Zdravstveni in izobraževalno raziskovalni program je koncentriran na območju med Njegoševo, Bohoričevo in Malenškovo ulico ter reko Ljubljanico. Servisno trgovinski program je prisoten v kleti glavne stavbe UKC, pritličjih obeh garažnih hiš in kioskih ob Zaloški cesti. Območje je obdano s stanovanjsko gradnjo.

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP LEGENDA: urejena kolesarska proga območje projekta ožje območje širše območje zdravstveni program izobraževalni program program centralnih dejavnosti kipi in spomeniki javne ustanove zavarovani elementi narave industrijske stavbe narave spomenik oblikovane garažne hiše spomeniki državnega pomena - spomenik stanovanjski program - priporočljivo naselbinska dediščina arheološko najdišče - spomenik naselbinska dediščina - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo podloga tlakovane površine nedostopne zelene površine dostopne zelene površine postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport neobstojno tkivo železniška proga delno obstojno tkivo asfaltirano cestišče zelo tkivo linija obstojno LPP urejena kolesarska proga

P zdravstveni program

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

S30: Stanovanjska stavba ob Zaloški cesti.

100m

10m

S31: Garažna hiša s poslovnim programom na strehi.

Analiza kulturne in naravne zaščite

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

100m

območje projekta

LEGENDA: ožje območje

M_1:1000

M_1:500

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

S32: Spomenik v Parku železničarjev.

10m

S33: Zaščitena stanovanjska stavba Meksika.

širše območje območje projekta ožje območje širše območje kipi in spomeniki zavarovani elementi narave spomenik oblikovane narave kipi in spomeniki spomeniki pomena - spomenik zavarovani državnega elementi narave naselbinska dediščinanarave - priporočljivo spomenik oblikovane arheološko najdišče - pomena spomenik- spomenik spomeniki državnega naselbinska dediščina - spomenik priporočljivo naselbinska dediščina - priporočljivo arheološko najdišče - spomenik podloga naselbinska dediščina - spomenik naselbinska dediščina - priporočljivo podloga postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal postajališče LPP železniška postaja garažna hiša helioport BecikeLJ terminal železniška proga postaja asfaltirano helioport cestišče linija LPP proga železniška urejena kolesarska asfaltirano cestiščeproga linija LPP urejena kolesarska proga zdravstveni program izobraževalni program program centralnih zdravstveni programdejavnosti

UGOTOVITVE: V območju in bližnji okolici je kar nekaj objektov in območij, ki so del zaščitenih vrednot kulturne in naravne dediščine. Izstopajo Stavba Meksike, cerkev sv. Petra, Fabianijeva stavba na Japljevi ulici ter javni prostor Hrvatskega trga, Šlajmerjevega trga ter Park železničarjev.

Fototeka stanja območja območje projekta ožje območje širše območje

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program izobraževalni program program centralnih dejavnosti javne ustanove P11 industrijske stavbe garažne hiše stanovanjski program

P8 P6 P1

P18

tlakovane površine nedostopne zelene površine dostopne zelene površine

P13

P20

P16

P15

P19

P17

P13

P10 neobstojno tkivo delno obstojno tkivo P12 zelo obstojno tkivo

P P+1 in P+2 P+3 in P+4 P+5 in P+6 P+7 in P+8 P+9 in več

območje projekta ožje območje širše območje

grajeno

P11

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

oznaka pogleda usmerjen pogled

postajališče LPP garažna hiša BecikeLJ terminal železniška postaja helioport železniška proga asfaltirano cestišče linija LPP urejena kolesarska proga

zdravstveni program program S34: P1 - izobraževalni Cerkev Sv. Petra. program centralnih dejavnosti javne ustanove industrijske stavbe garažne hiše stanovanjski program

S35: P2 - Ploščad in glavna stavba UKC Ljubljana.

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

S36: P3 - Dozidava glavne stavbe na Sever s helioportom.

M_1:50

100m

10m

S37: P4 - Zahodna fasada posteljnega bloka UKC.

S38: P5 - Porodnišnica Ljubljana.

S39: P6 - Garažna hiša Šempeter.

S40: P7 - Poliklinika.

S43: P10 - Stavbi Onkološkega inštituta.

S44: P11 - Stavba Medicinske fakultete.

S46: P13 - Stavba Stomatološke klinike in KO Maksilofacialne in oralne kirurgije.

S45: P14 - Prostori inštitutov ob Ljubljanici.

S48: P15 - Iztek Bohoričeve ulice proti Zaloški cesti.

S50: P17 - Stavba leonišča ginekološke klinike.

S51: P18 - Stara stavba Babiške šole.

S52: P19 - Stavba tehničnih služb ob Zaloški cesti.

S42: P9 - Prostor med Nevrološko kliniko in KO za travmatologijo kirurške klinike.

S41: P8 - Hrvatski trg.

S45: P12 - Prostor za zbiranje odpadkov izza Dermatovenerološke klinike.

S49: P16 - Vrtec ob Bohoričevi ulici.

S53: P20 - Dostop do podzemnega hodnika. V ozadju stavba Onkološkega inštituta. Na levi strani stavba KO za kirurške okužbe in Svetovalno socialne službe.

REFERENČNI PRIMERI UREDITVE KLINIČNIH OBMOČIJ

Bolnišnica Celovec KABEG, Celovec, Avstrija - Dietmar Feichtinger Architectes + priebernig.”P” + Müller & Klinger + Architects Collective AC

Decentralizacija zdravstvenega sistema je pokazala potrebo po večjih zdravstvenih kapacitetah na območju Koroške deželne bolnišnice. Leta 2002 je na mednarodnem natečaju zmagala rešitev, ki je predvidila obsežen projekt v treh fazah. Po temeljiti študiji so ovrednotili vse stavbe v kliničnem centru. S fazno prenovo stavb in nadomestno gradnjo so reševali dislocirane enote. Največji del projekta pa je predstavljala pridobitev prostora z regulacijo reke Glan in nova centralna stavba klinike. Leta 2010 je bil zaključen projekt celostne prenove klinike, s katero je Koroška pridobila obsežno prenovo obstoječih objektov in 95.000 m2 velik nov centralen objekt, ki je zasnovan trajnostno in pacientu prijazno. Klinika danes premore 1400 postelj.

S54: Situacija ureditve zdravstvenega območja v Celovcu.

Vir: http://www.idealice.com/oeffentliche_raeume/index.php?catId=3&pageId=296

S55: Nova glavna stavba klinik.

Vir: http://www.feichtingerarchitectes.com/display_project.php/2/457

S56: Pogled na območje bolnišničnega območja.

Vir: http://www.feichtingerarchitectes.com/display_project.php/2/457

Medicinski kampus Graz, Avstrija - Riegler Riewe arhitekti

Medicinski kampus Graz je leta 2009 razpisal natečaj za ureditev območja znotraj zdravstvenega centra. Zmagovalna rešitev je predlagala podolgovate stavbe dveh širin, ki se orientirajo v smeri vetra, kar omogoča naravno prezračevanje območja. Celotno območje je zasnovano interdisciplinarno. Nekateri objekti znotraj območja so le prenovljeni. Med stavbami je še vedno dovolj odprtega javnega in zelenega prostora, stavbe pa so na stebrih delno dvignjene. Členjene fasade zmanjšajo občutek novih ogromnih volumnov stavb. Prva faza novih stavb inštitutov je zgrajena, prav tako nova stomatološka klinika. Prenovljenih je bilo tudi več stavb klinik.

S57: Maketa natečajne rešitve.

Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

S59: Vizualizacija ideje mostu nad javnim prostorom. Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

S60: Javni prostor pod prvo zgrajeno lamelo inštitutov. Vir: http://www.zwt-graz.at/en/

S58: Urbanistična situacija umestitve novih stavb.

Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

PROSTORSKA VIZIJA OBMOČJA UKC STRATEGIJA RAZVOJA Morfološka strategija STANJE: Območje je degradirano. Med veliko in srednje tkivo je umeščeno večje število manjšega tkiva, ki je nastalo sčasoma po potrebah dodatnih prostorov ali širitvi privatnega stanovanjskega programa. Ti objekti so bili posledica iskanja prostih parcel, ki bi bile logistično blizu obstoječega programa. Javno dostopnim površinam se ni posvečalo velike pozornosti in so v manjšini. Specifika programa zdravstva je odvisna od hitre logistike, česar paviljonska gradnja ne omogča v polni meri.

M_1:10000

0 50

200

500m

100

250m

S61: Obstoječa morfologija območja.

SINTEZA IN PREDLOG: S stališča morfološkega urejanja je potrebno koncentrirati novo srednje do veliko zrnato tkivo ob tobmočju velikega tematskega tkiva. Potrebno je zagotoviti gosto koncentracijo in krajše poti zdravstvenega osebja in pacientov. Potrebno je zagotoviti javne površine med novimi tkivi. S tem bo območje dobro povezano, obenem pa pacientu prijazno. Smiselno je nadaljevati glavno strukturo stavbe kliničnega centra proti jugu. S tem ostane diagnostični objekt v središču. Struktura se nadaljuje vse do Ljubljanice, kar preko Zaloške ceste z mostovžem. Nanjo naj se na obeh straneh (vzhod in zahod) priključujejo kompaktne točkovne zazidave. Te se povezujejo na glavno stavbo pod nivojem javnega prostora, ali pa ustvarjajo programski most, ki omogoča prost potek javnih površin v parterju. Nove okrogle stavbe tvorijo javen in skupen program na površinah, ki so namenjene javnemu programu in javnim površinam okoli njih.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

100m

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

M_1:10000

0 50

10m

0,5 200

1m 500m

S62: Predlog nove morfološke strukture, s koncentracijo ob diagnostični lameli.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

100

250m

100m

50m

Programska strategija OBSTOJEČE STANJE: Program sestoji iz tesno povezanega zdravstvenega in izobraževalnega programa, ki se medsebojno prepletata po stavbah klinik. Problem predstavlja logistika pacientov, zdravnikov in učnega osebja s študenti, ki porabijo ogromno časa za logistiko. Primanjkuje površin za diagnostične oddelke. Izobraževalni program je prav tako podhranjen, zato fakulteta deluje na treh lokacijah poleg prostorov, ki so zagotovljeni na klinikah. Manjka podporni program in možnost stanovanjskih kapacitet za delavce in študente. V območju je pomankanje poslovnega programa, ki bi se programsko lahko povezoval z zdravstvom.

M_1:10000

0 50

200

500m

S63: Obstoječ zdravstveni in izobraževalni program na območju.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

0 2

100

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

M_1:10000

0 50

250m

50m

25m

100m

Poseben program tvorijo v tlorisu okrogle stavbe rehabilitacijskega centra, organizirane nastanitve, seminarjev in administracije.

10m

0,5 200

1m 500m

S64: Predlog nove programske ureditve območja.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

100

250m

SINTEZA IN PREDLOG: Pomankanje zdravstvenih in študijskih kapacitet se nadgradi z novimi površinami in dodatnimi površinami za z zdravstvom povezanimi gospodarskimi dejavnostmi in inštituti. Predlagam tudi stanovanjski program za zaposlene in študente. Glavna lamela diagnostike dobi zajetne površine glede na potrebe v prihodnosti. Nanje se priklopijo ambulantne in bolnišnične stavbe klinik.

100m

50m

Strategija ureditve poti OBSTOJEČE STANJE: Glavne prometnice za dostop do območja so preko notranjega cestnega obroča z izvozi iz Njegoševe ulice in Masarykove ceste. Za obiskovalce izven Ljubljane je najbolj pomembna Zaloška cesta, ki povezuje notranji in zunaji cestni obroč mesta. Omenjene ceste tvorijo primarne površine, ki pa v območje prinašajo veliko hrupa. Sekundarna mreža cestnih povezav je sestavljena iz Bohoričeve ulice, Grablovičeve ulice, Malenškove ulice, Šlajmerjeve ulice in Poljanskega nasipa. Območje je zaradi velikega pretoka avtomobilov onesnaženo s hrupom. Kaotične razmere predstavlja parkiranje avtomobilov obiskovalcev in delavcev. Izredno problematična je zaprtost parcel in javnih površin za peš in kolesarski promet.

M_1:10000

0 50

200

500m

100

250m

S65: Obstoječa mreža poti.

SINTEZA IN PREDLOG: Smiselno je razmišljati o novem prometnem režimu znotraj območja. Predlagam zaprtje dela Zaloške ceste od Njegoševe ceste do priključka Malenškove ceste za ves promet z izjemo Javnega in interventnega prometa. Primarna cestna povezava z Zaloške ceste se po železniškem prehodu usmeri na Grablovičevo cesto in dalje na Masarykovo cesto ob že degradiranem območju ob železnici. Z isto strategijo povezave se odcepi južna smer do Poljanske ceste in dalje do križišča z Roško cesto. Na območju se uredi mreža peš in kolesarskih poti. Nove strukture morajo upoštevati prehode na nivoju parterja. S tem je celotno območje dobro dostopno in prijazno tudi za starejše. V novo grajenih stavbah in pod javnimi površinami na robu območja se fazno zagotavlja podzemno parkiranje za goste in zaposlene. S tem se znebimo motornega prometa. Priporočam vzpostavitev notranjega električnega prometa za pomoč giblno oviranim in starejšim osebam ter osebam, ki potrebujejo pomoč.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

100m

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

M_1:10000

0 50

10m

0,5

200

500m

100

250m

S66: Predlog nove prometne ureditve.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

100m

50m

Urejanje javnih površin OBSTOJEČE STANJE: Javne površine so degradirane. Dostop do večine je onemogočen z zaščitnimi ograjami ali zapornicami. Obiskovalci in gostje morajo mnogokrat prehoditi več sto metrov do vhodov v stavbe zaradi ovir. Območje ima veliko zelenih površin, ki pa so nekompaktne in slabo vzdrževane.

M_1:10000

0 50

200

500m

S67: Obstoječe stanje dostopnih javnih zelenih površin.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

100

250m

100m

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

M_1:10000

0 50

10m

0,5 200

1m 500m

S68: Predlog nove strategije urejanja zelenih površin.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

100

250m

100m

50m

SINTEZA IN PREDLOG: Potrebno je poskrbeti za jasno potezo javnih površin s prijetnimi zelenimi ambienti znotraj območja. Vsak izmed parkov mora imeti jasno tematsko identiteto za lažjo orientacijo. Potrebno je urediti obrečni prostor ter se znebiti drobnega tkiva, ki se ga nadomesti z novimi prostorskimi kapacitetami. Zelena obrečna poteza se nadaljuje od centra skozi območje proti Mostam in dalje. Nanjo se povezujejo ostale zelene poti, ki povezujejo parkovne intervencije v območju.

0 50

M_1:10000

200

500m

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

M_1:250

100

250m

FAZNOST STRATEGIJE 1. Faza - rušitve drobnega tkiva Odstrani se predvsem manjše tkivo, ki otežuje razvoj kompaktnega zdravega stavbnega tkiva. Na severu se odstrani del starega stanovanjskega tkiva, vrtec se začasno odstrani in umesti v pritličje nove stavbe. Odstrani se stavbe južno od Medicinske fakultete, ki ovirajo njeno širitev v smeri na jug. Med Anatomskim inštitutom in Dermatovenerološko kliniko se pripravi za odstranitev stavbe inštitutov. Te prostore nadomestimo v prizidku Medicinske fakultete. Pripravi se odstranitev objekta poliklinike za nadomestno gradnjo.

100m

Bruto površine odstranjenih stavb: - Poliklinika - 12000 m2 - Inštituti ob Ljubljanici - 5100 m2

Ob Ljubljanici se začne urejati javni park, prav tako na mestu stavbe vrtca.

M_1:10000

50m

0 2

25m

0 1

0 50

200

10m 500m

S69: Rušitve 1. faze.

M_1:100

1. Faza - nove intervencije Na mestu poliklinike se zgradi novo kompaktno stavbo za Polikliniko, Stomatološko kliniko in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo.

Nadaljuje se gradnja stavbe DTS proti jugu s prvo fazo. Stolp posteljnega oddelka UKC se nadviša z lahko konstrukcijo za dve nadstropji. Vanje se preselijo dislocirani KO interne in kirurške klinike.

Na vogalu Šlajmerjeve in Malenškove ulice se zgradi nova stavba poslovno stanovanjskega programa.

Medicinska fakulteta dobi prizidek na južni strani za prostore inštitutov, predavalnic in knjižnice.

Bruto površine novih stavb: - Nadzidava glavnega bloka - 5000 m2 - Poliklinika, Stomatološka klinika, KO za maksilofacialno kirurgijo - 25200 m2 - Administracija - 3700 m2 - Menza - 3700 m2 - Seminarji - 3700 m2 - Rehabilitacijski center - 8000 m2 - Tehnični center - 8000 m2 - Medicinska fakulteta - 7700 m2 - Poslovno stanovanjski objekt 10000 m2 - Diagnostični objekt - 5500 m2

2. Faza - Odstranitev zdravstveno neprimernih in nevarnih stavb Odstrani se stavbo fakultete na Vrazovem trgu. Po selitvi Stomatološke klinike in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo v novo stavbo se odstrani njihov stari objekt. Prav tako se odstranijo upravni objekt UKC, starejši objekti Onkološkega inštituta ob Zaloški cesti, stavba svetovalno socialne službe in KO za kirurške okužbe. Odstrani se tudi strukture okoli Vurnikove stavbe anatomskega inštituta. Stavbe kadrovskih in administrativnih služb izza Medicinske fakultete se po selitvi v nove prostore odstrani. Tehnične službe se selijo v nov tehnični center in administrativno stavbo. Stari objekt ob Ljubljanici se odstrani.

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:50

Nove stavbe in prenove se izvajajo skupaj s prvo rušitveno drobnega tkiva. Pomembno je zagotavljanje nemotenega strokovnega zdravstvenega dela, zato se najprej nameni sredstva za izgradnjo objektov, ki nastajajo na praznih prostorih ali na mestih, kjer je možna začasna premestitev programa.

Nove stavbe so administrativna stavba pri Fabianijevi stavbi na Japljevi ulici, seminarska stavba na mestu vrtca ter menza in strokovni seminarji ob stavbi ortopedske klinike. Izza anatomskega inštituta se zgradi tehnični center pod parkom in nad njim fizioterapevtski in rehabilitacijski center za okrevanje bolnikov.

M_1:5000

Bruto površine odstranjenih stavb: - Babiška šola - 1500 m2 - Medicinska fakulteta - 4400 m2 - Stara nevrološka klinika - 2000 m2 - Tehnične službe ob Ljubljanici 3000 m2 - Kadrovske službe - 4700 m2 - Stomatološka klinika in KO za maksilofacialno kirurgijo - 5300 m2 - Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo - 1500 m2 - Onkološki inštitut - 2400 m2 - Upravna stavba - 980 m2

100

0,5

M_1:500

0 2

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:10000

0 50

100m

25m

10m

200

500m

S70: Novogradnje 1. faze.

M_1:50

M_1:5000

0 25

M_1:20

0,5

M_1:2000

0 10

100m

M_1:1000

M_1:500

100

250m

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:10000

0 50

10m

200

500m

S71: Rušitve 2. faze.

M_1:50

M_1:5000

0 25

1 100

50m

M_1:20

250m

2m 250m

2. Faza - nove intervencije Na mestu porušene stavbe stomatološke klinike se umesti novo stavbo klinik z ambulantnim programom v pritličju ter hospitalnimi oddelki v stolpu. Onkološki inštitut dobi nove prostore diagnostičnega centra s širitvijo lamele na sever. Medicinska fakulteta dobi nove prostore inštitutov na severni in vzhodni strani obstoječega objekta na Korytkovi ulici. Na Vrazovem trgu se zgradi hotel, namenjen nastanitvi gostov, gostujočega medicinskega osebja in nastanitvi najbližjih svojcev in obiskovalcev. M_1:10000

0 50

200

500m

100

250m

Znotraj celotnega območja se jasno izoblikujejo prostori, namenjeni odprtim zelenim parkovnim površinam. Te so namenjenim pacientom in strokovnemu osebju za sprostitev in oddih. Bruto površine novih stavb: - Nova stavba klinik na vogalu Zaloške in Roške ceste - 32000 m2 - Medicinska fakulteta - 16000 m2 - Center za transfuzijo krvi - 2200 m2 - Hotel - 6000m2 - Diagnostični objekt - 8200 m2

S72: Novogradnje 2. faze.

M_1:5000

0 25

M_1:2000

0 10

M_1:1000

M_1:500

50m

0 2

25m

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:10000

0 50

3. Faza - odstranitev starega tkiva

100m

10m

200

500m

Odstrani se stare stavbe Zavoda za transfuzijo krvi, ORL klinike, Ortopedske klinike, Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, KO za travmatologijo in Dermatovenerološke klinike po preselitvi programa v nove stavbe klinik. Po povrnjeni investiciji se zaradi neustrezne svetle višine nadstopij odstrani garažni hiši ob Njegoševi ulici. Nove garažne površine so zagotovljene v kleteh novih klinik na robu območja.

Bruto površine odstranjenih objektov: - KO za travmatologijo - 6000 m2 - Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo - 6500 m2 - Dermatovenerološka klinika - 5300 m2 - Ortopedska klinika - 4700 m2 - Zavod za transfuzijo krvi - 2400 m2 - Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja - 6000 m2

S73: Rušitve 3. faze.

M_1:50

M_1:5000

0 25

M_1:20

0,5

M_1:2000

0 10

100m

M_1:1000

M_1:500

100

250m

0 2

50m

25m

3. Faza - nove intervencije Širitvi stavbe diagnostičnega centra Onkološkega inštituta in DTS stavbe UKC se združita z mostovžem nad Zaloško cesto v centralni diagnostični center z novim operacijskim blokom. Nevrološka klinika in Onkološki inštitut dobita novo stavbo stolpa s posteljnimi oddeki. Ob Bohoričevi cesti dobi prostore dnevni center.

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:10000

0 50

10m

Inštituti Medicinske fakultete pridobijo nove kapacitete.

200

500m

S74: Novogradnje 3. faze.

M_1:50

M_1:5000

0 25

1 100

2m 250m

Ob Onkološkem inštitutu se predvidi stavbo Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Ob porodnišnici se zgradi nova stavba poslovno stanovanjskega programa.

Bruto površine novih stavb: - Tehnične službe + nove klinike10600 m2 - Onkološki inštitut + Nevrološka klinika - 13500 m2 - Medicinska fakulteta - 10000 m2 - Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja - 8600 m2

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA M_1:2000

0 10

100m

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 3

M_1:1000

M_1:500

0 2

50m

KLINIK A ZA IN FEKCIJ IN VRO SKE B ČINSK OLEZN A STA I NJA K+P+ 2

25m K+P+

M_1:250

0 1

M_1:100

KIRUR Š GAST KA KLINIKA ROEN TERO KO LOGIJ O

10m

PEDIATRIČNA KLINIKA

3K + P + 3

3K + P + 4 GH MEKSIKO

M_1:50

URGENTNI TERMINAL

3K + P + 3

ADMINISTRACIJA KADROVSKA SLUŽBA

HELIOPAD

P+1

2K + P + 2 3K + P + 4 OPERACIJSKI BLOK URGENCA INTENZIVNA NEGA LEKARNA

0,5

STANOVANJA

3K + P + 3

HOTEL

MEDICINSKA FAK

3K + P + 3

3K + P

POSTELJNI ODDELEK INTERNA KLINIKA KIRURŠKA KLINIKA 3K + P + 2

3K + P + 10

DTS DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI SERVIS

3K + P + 2

A KLIN

IKA

POLIKLINIKA

PEDS K

3K + P + 2

K+P+2

ORTO

M_1:20

K+P+2

GH ŠEMPETER

ITUT

ŠKI INŠT ONKOLO 3 K+P+

OLOŠKA

UKC NEVR

1 K+P+ LNO SVETOVA A A SLUŽB LN IA C SO ZA IN IKA KO KA KLIN KIRURŠ ŽBE KE OKU RŠ RU KI

K+P+2 ITUT

ŠKI INŠT

ONKOLO

2K + P +

A STAVBA UPRAVN 2 K+P+

IN O KLINIKA FACIALN OLOŠKA MAKSILO STOMAT IKA KO IN KL KA IJO KIRURŠ RG RU O KI IN ORALN K+P+2

2K + P +

INIKA KO

LOŠKA VENERO

P+2

ONKOLOŠKI INŠTITUT

NEGOVALNA BOLNIŠNICA KLINIKA ZA OTORINOLARINGOLOGIJO IN CERVIKOFACIALNO KIRURGIJO K+P+2

3K + P + 4

KLINIKA

GIJO

MATOLO

ZA TRAV

K + P +1

DERMAT

VR STARA NE K+P

KA KL KIRURŠ

MEDICINSKA FAKULTETA

K+P+2

KLINIKA

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 1

INIK A KL IČN IATR +1 P K+

PSIH

VRTEC

STARA BABIŠKA ŠOLA P+1

OČE

K+

IKA

IN A KL

P+

KULTETA

K+

P+5

IČ IATR PSIH

K+

K OŠ

P+1

2 OŠ + P OL E EK ŠČ K + N I GI ON LE

K+P+

LTETA

SKA FAKU

MEDICIN A

A KLINIK

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 2

INŠTITUT

BL JA

O DELA EDICIN KI ZA M ORTA A IN ŠP ET M O PR

LJ U

ROLOŠK P+1

P+

REŠEVALNA POSTAJA

K+

BE LUŽ NE S P + 2 K+

NIČ

A IK IN KL A ŠK A 3 LO NIC P + KO NIŠ + NE OD 2K I G R PO

TEH

I KL

O ZA IJ D UZ VO SF ZA AN TR

VI KR

P+

IKA

KLIN

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

SITUACIJA KONČANE 2. FAZE M_1:2000

0 10

100m

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 3

M_1:1000

M_1:500

0 2

50m

25m

ADMIN

ISTRA

ADMINISTRACIJA

0 1

CIJA

K+P+2

3K + P + 2

M_1:250

KLINIK A ZA IN FEKCIJ IN VRO SKE B ČINSK OLEZN A STA I NJA

10m GARAŽA ADM - 3K 300 PM - 9000m²

M_1:100

UKC PEDIATRIČNA KLINIKA

GH MEKSIKO

M_1:50

3K + P + 3

3K + P + 4 URGENTNI TERMINAL

INŠTITUTI 3K + P + 6

HELIOPAD

3K + P + 3

3K + P + 4

3K + P + 3

OPERACIJSKI BLOK URGENCA INTENZIVNA NEGA LEKARNA3K + P + 3

STANOVANJA

3K + P + 3

GARAŽA PE - 2K 160 PM - 4800m²

HOTEL

MEDICINSKA FAK

3K + P

POSTELJNI ODDELEK INTERNA KLINIKA KIRURŠKA KLINIKA 3K + P + 2

3K + P + 10

3K + P + 2 DTS DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI SERVIS POLIKLINIKA

MEDICINSKA FAKULTET KNJIŽNICA

3K + P + 2

MEDICINSKA FAKULTET 3K + P + 7

INIKA

3K + P + 2

A KL

0,5

3K + P + 2

PEDS K

STOMATOLOŠKA KLINIKA KIRURŠKA KLINIKA KO ZA MAKSILOFACIALNO KIRURGIJO ORL 3K + P + 8

ORTO

M_1:20

3K + P + 2

K+P+2 SEMINAR, MENZA 3K + P + 3

GH ŠEMPETER

GARAŽA PK - 2K 300 PM - 9000m²

GARAŽA J - 2K 400 PM - 12000m² OČESNA KLINIKA

2K + P +

INIKA

OŠKA KL

NEVROL

2K + P +

3K + P + 2

3K + P + 2 K+P+

STOLP KLINIK 3K + P + 9

HOTEL

IKA KA KLIN LOGIJO KIRURŠ AVMATO KO ZA TR

ONKOLOŠKI INŠTITUT DIAGNOSTIČNI CENTER 3K + P + 2

DERMAT

ONKOLOŠKI INŠTITUT

2K + P + 2

3K + P + 4 ORL

K+P+2

3K + P + 4

K+P+1 KLINIKA

LOŠKA VENERO

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 1

POSLOVNO RAZISKOVALNI INŠTITUTI 3K + P + 3 SEMINAR

GARAŽA S - 2K 430 PM - 13000m²

2K + P + 2 3K + P + 7

UKC

P+

KULTETA

P+5

K+

INIK

A KL

SN OČE

K OŠ

OŠ OL E EK ŠČ N I GI ON LE

P+1

K+P+2 LTETA SKA FAKU

MEDICIN

CENTER TEHNIČNI E PLINOV SKLADIŠČ DKE ZA ODPA CENTER

FIZIOTERAPEVTSKI CENTER

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 2

2K + P + 1

BE LUŽ NE S P + 2 K+

NIČ

A IK IN KL A ŠK A 3 LO NIC P + KO IŠ + NE ODN 2K I G R PO

TEH

I KL

O ZA IJ D UZ VO SF ZA AN TR

VI KR

K - 2 00m A Z ET A 135 LT AŽ R KU M A A P F G 0 OM A 45 2 SK KI D + IN P IC NTS + D E E 3K M UD ŠT 6 + P + 3K

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m

SITUACIJA KONČANE 3. FAZE M_1:2000

0 10

100m

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 3

M_1:1000

50m GARAŽA D - 2K 330 PM - 10400m²

M_1:500

0 2

DNEVNI CENTER

25m

ADMINISTRACIJA ADMINISTRACIJA

K+P+2

3K + P + 2

M_1:250

0 1

2K + P + 1

10m GARAŽA ADM - 3K 300 PM - 9000m² GARAŽA S - 3K 370 PM - 11000m²

M_1:100

INTERNA KLINIKA

PEDIATRIČNA KLINIKA 3K + P + 4

3K + P + 3

INŠTITUTI

3K + P + 3 URGENTNI TERMINAL

M_1:50

3K + P + 6

3K + P + 4 2K + P + 2

M_1:20

0,5

3K + P + 6

HELIOPAD

STANOVANJA

3K + P + 3

OPERACIJSKI BLOK URGENCA INTENZIVNA NEGA LEKARNA3K + P + 3 3K + P + 3

GARAŽA PE - 2K 160 PM - 4800m²

HOTEL

MEDICINSKA FAK

3K + P

POSTELJNI ODDELEK KIRURŠKA KLINIKA 3K + P + 2

3K + P + 10

3K + P + 2 DTS DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI SERVIS POLIKLINIKA

MEDICINSKA FAKULTET KNJIŽNICA

3K + P + 2

MEDICINSKA FAKULTET 3K + P + 7

3K + P + 2

3K + P + 2 STOMATOLOŠKA KLINIKA KIRURŠKA KLINIKA KO ZA MAKSILOFACIALNO KIRURGIJO ORL 3K + P + 8 3K + P + 2

SEMINAR, MENZA 3K + P + 3

3K + P + 2

GARAŽA PK - 2K 300 PM - 9000m²

NEVRO

KLINIKE

GARAŽA J - 2K 400 PM - 12000m²

KLINIK LOŠKA 2K + P

2K + P

DIAGNOSTIČNI CENTER 2K + P + 2 3K + P + 2 NEVROLOŠKA KLINIKA

3K + P + 2

3K + P + 8

KLINIKE 3K + P + 9 UKC HOTEL

ONKOLOŠKI INŠTITUT DIAGNOSTIČNI CENTER 3K + P + 2 HELIOPAD

2K + P + 2

INFEKCIJSKA KLINIKA 3K + P + 7

3K + P + 3

ONKOLOŠKI NŠTITUT 3K + P + 4

3K + P + 4

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 1

POSLOVNO RAZISKOVALNI INŠTITUTI 3K + P + 3 SEMINAR

GARAŽA S - 2K 430 PM - 13000m²

2K + P + 2 3K + P + 7

KULTETA

² K OM - 2 00m ID Z SK A 135 T Ž 2 EN RA M + UD P GA 0 P + ŠT 45 K F 3 M 6 + P + 3K

P+5

INŠTITUTI 3K + P + 2

3K + P + 8

N GI

A ŠK

A IK IN KL A ŠK A LO NIC KO NIŠ 3 E D + N P GI RO + PO 2K

N LI

K+P+2

CENTER TEHNIČNI E PLINOV SKLADIŠČ DKE ZA ODPA CENTER

FIZIOTERAPEVTSKI CENTER

ZDRAVSTVENA REZERVACIJA 2

LJ U

2K + P + 1

P+1

OBMOČJE POLIKLIIKE OB NJEGOŠEVI CESTI ZAZNAVANJE LOKACIJE IN URBANISTIČNA PRAVILA Struktura gradnje Ob Njegoševi cesti je skladno s strategijo potrebno postaviti stavbe, ki se programsko navezujejo na glavni blok DTS s kliničnim programom. Predlagam kompaktno točkovno gradnjo, ki obenem dovoljuje dovolj javnih površin in poti med objekti za dostope in prehodnost območja. Spoštovati je potrebno odmike od obstoječih stavb v odvisnosti od višine stavb. Prostor med stavbami ne sme delovati utesnjeno in mora zagotavljati dovolj javnih odprtih površin. Odmik na severni strani je potrebno regulirati v odvisnosti z višino nove stavbe, zaradi osenčenja sosednjih objektov. Na južni strani se vzpostavi minimalen odmik vsaj 15 metrov, kar omogoča dovolj prostora za promet in varen vhod v stavbo. Minimalen odmik od cestišča je dovoljen 5 metrov, za ureditev javnih površin.

MIN 25 m

MIN 5 m

Stavba podstavka mora biti visoka vsaj P+2 ali P+3, s stolpiči v smeri vzhodzahod do višine P+10.

S75: Gabarit novega volumna.

Javni prostor Z urbanistično strategijo zapiranja proti prometni Njegoševi ulici se mora nova stavba obračati z glavnimi vhodnimi prostori in parterjem proti javni površini med novo stavbo in stavbo DTS. Pomembna je zagotovitev prijetnega javnega prostora pred stavbo za travmirane in dezorientirane obiskovalce kliničnega območja.

HRVATSKI TRG

S76: Pravilo umeščanja javnih površin.

Prometna ureditev Z Njegoševe ceste je potrebno vzpostaviti dostop in cono kratkega ustavljanja za dostop neurgentnih reševalnih vozil in druge oblike dostave pacientov. Zaradi delnega zaprtja Zaloške ceste je potrebno predvideti peš dostope z južne strani. Med stavbo Meksike in novo stavbo klinik je potrebno upoštevati veliko križišče in dostope do tansportnega terminala urgentnega centra in garaže reševalnih vozil.

URGENTNI TERMINAL URGENTNI IN NEURGENTNI DOVOZI NJ

OŠ EV A

CE ST A

CONA USTAVLJANJA POLIKLINIKA

ZALOŠKA CESTA JAVNI PROMET URGENTNI PREVOZI

UVOZI GARAŽA JAVNI PROMET

S77: Navezava na glavne prometne poti.

Program

2N - LABORATORIJI 5N - KLINIKE 2N - POLIKLINIKA P - JAVNI PROGRAM 3K - GARAŽA

S78: Programska razporeditev.

V kleti stavb je smiselno zagotoviti parkirne površine, ki se morajo umikati z javnih površin in parterja. Pritličje stavbe mora biti namenjeno izključno javnemu programu, saj je stavba namenjena predvsem obiskom dnevnih pacinetov na preglede. Priporočena je umestitev manjših trgovskih površin z lekarno. Gostinski program se obrača proti parku. V višjih nadstropjih se ureja izključno klinični program, ki se v višjih nadstropjih povezuje z diagnostičnim centrom glavne stavbe UKC.

ŠTUDIJA VOLUMNOV STAVBE KLINIK OB NJEGOŠEVI CESTI

S79: K1 - Nalaganje programskih lamel.

S80: K2 - Podstavek s stolpoma.

+ Dobra osvetljenost v tlorisno globino + Velika površina javnega prostora - Razdrobljenost volumna, problem jasnih dostopov preko vertikalnih komunikacij - Velika površina fasadnega ovoja

+ Dobra naravna osvetlitev + Dobra povezava s stavbo DTS + Jasno ločeni programski volumni - Severni stolp v zimskem času senči stavbo Meksike in stavbo urgentnega terminala

S81: K3 - Stolp.

S82: K4 - Podstavek s stolpom.

+ Dobra osvetljenost v tlorisno globino + Kompakten volumen + Velika površina javnega prostora - Problem povezave z DTS stavbo (samo pod zemljo)

+ Dobra naravna osvetlitev + Dobra povezava s stavbo DTS + Jasno ločena programska volumna + Zamik volumna spoštuje tkivo na zahodu + V kasnejši fazi odstranitve garažne hiše volumen dominira ob parku

S82: K5 - Visok kompakten volumen s centralnim atrijem.

S84: K6 - Visoke vzporedne lamele.

+ Dobra osvetljenost v tlorisno globino + Kompakten volumen - Problem povezave z DTS stavbo (samo pod zemljo) - Premalo etažne površine

+ Dobra orientacija za možnost naravnega ventiliranja - Velika površina fasade - Povezava med volumni samo preko mostov

S85: K7 - Podstavek z mostovi.

+ Dobra povezava s stavbo DTS - Premalo etažne površine - Temen koridor pod mostovi

S86: K8 - Zamikanje naloženih volumnov.

+ Kompakten volumen - Velika globina tlorisa - slaba naravna osvetlitev - Slaba povezava s stavbo DTS

S88: K4 - Podstavek s stolpom.

IZBRAN KONCEPT 4

S87: K9 - Podstavek s širokim mostom.

+ Jasno ločena programska volumna - Velika globina tlorisa - slaba naravna osvetlitev - Temen koridor pod mostom

UGODJE V ZDRAVSTVENIH STAVBAH

PROSTORI PACIENTA Ljudje po svoji naravi strmimo k bivanju v okolju in prostorskih razmerah, ki nam zagotavljajo predvsem varnost in bivalno ugodje. V bolnišnicah, prostorih, kamor prihajamo po pomoč smo še posebej ranljivi, saj smo podzavestno obremenjneni s strahom do teh prostorov. Zato je še toliko bolj pomembno posvečanje posebne pozornosti oblikovanju prostrov, s katerimi je v stiku pacient pa tudi zdravstveni delavec (po Kristl, 1981). V zdravstvene prostore vstopajo pacienti in obiskovalci z različnimi potrebami in v različnih oblikah travme. Najbolj travmatizirani so pacienti in obiskovalci. Le-ti imajo predvsem potrebe po lahki orientaciji v prostoru in prijavi na pravem oddelku. Poti in prostori, namejeni njim, morajo biti ločeni od poti zdravstvenega osebja in nujnih poti. Zagotavljati morajo prijeten ambient, dovolj dnevne svetlobe, zaželjeni so topli materiali. Pot do čakalnice na oddelku mora biti enostavna, obenem pa mora spodbujati pacienta h gibanju. Za gibalno ovirane osebe in hitre dostope mora biti organizirana lahka vertikalna komunikacija z dvigali. Pacienti, ki se vračajo na diagnostične in redne preglede, so manj travmatizirani, saj so prvo travmo zaradi srečanja z boleznijo že preboleli. Pacienti so prav tako kot novi neurgentni pacienti sprejeti skozi čakalnice ambulant za pregled. Prostori čakanja so pomembni z vidika oblikovanja. Pacientu morajo delovati domače, da olajšajo čakanje na pregled. So neke vrste javni prostori druženja. Opremljeni morajo biti z ergonomičnimi sedišči in možnostjo pogleda v daljavo. Sistem časovnega naračanja lahko te prostore zmanjša na le nekaj pacientov, kar obenem zagotavlja manjši primer okužb med pacienti in pacienti ter medicinskim osebjem. Urgentni pacienti so sprejeti skozi urgentni blok. Tudi ti prostori imajo čakalnico za paciente. Urgence lahko delujejo na ustaljen princip triaže, ki zagotavlja visoko učinkovitost tudi v primeru velikega števila urgentnih pacientov ali ob večjih nesrečah širšega obsega. Ta učinkoviti model so že v prejšnem stoletju dobro razvili za potrebe vojaških bolnišnic med prvo svetovno vojno. Gre za prednostno razvrščanje pacientov. Urgenca UKC Ljubljana ima takšen sistem (po UKC, 2015). V primeru hospitalizacije, kjer je pacient hospitaliziran v posteljni oddelek, je pomembno da ima ta prostor stik z zunanjostnjo, dobre svetlobne pogoje ter ostale kvalitete, ki se približajo podobi domačega okolja. Vstopajo lahko kot novi pacienti ali povratniki na diagnostiko skozi ambulantne prostore in čakalnice.

SPECIALISTIČNE AMBULANTE Prostori ambulant so skupni prostori pacienta, zdravnika in sestrskega osebja. Ordinacija je prostor, kjer je pacient najbolj ranljiv in potrebuje privatnost in miren prostor za pogovor z zdravnikom. Zdravnik v ordinaciji preživi nemalokrat tudi ves delovni dan, zato je pomembno, da se v njem počuti udobno z dovolj dnevne svetlobe in prijetno klimo. Navadno pacient vstopa skozi prostor medicinske sestre v ordinacijo, kjer se mu pridruži zdravnik. Predlagam, da je pacient takoj nameščen v ordinacijo, kjer ga sprejme sestra in ga pripravi za pregled, nato pa se mu zdravnik tam pridruži. V tem času se tudi pacient pripravi na pregled. Posledično pacient nima potrebe, da vstopa skozi sestrski prostor ali kabinet. Izrednega pomena je tudi izbira materialov glede enostavnega čiščenja in sterilnosti. PISARNE IN PROSTORI ZAPOSLENIH Garderobe zaposlenih, pisarne strokovnega osebja in kabineti strokovnega osebja so prostori osebja. Tu delavci klinike opravljajo dela administracije in priprave na preglede v ordinacijah. Potrebno je zagotoviti manjše kabinete za 2-3 osebi tišjega ambienta in ločen poseben skupinski prostor za interakcijo med zdravstvenim osebjem, kjer pogovor poteka sproščeno. ADMINISTRACIJA Prostori administracije so predvsem pisarne in sejne sobe, ki lahko deluje kot dislocirana enota, saj nimajo direktne povezave s kliničnim programom dela. Še vedno je priporočljiv stik administrativnega osebja z delom bolnišnice, saj lahko osebje spremlja tok dogajanja in določa spremembe spotoma. Računovodske službe in kadrovske službe so v ločeni stavbi. SERVISNI PROSTORI Servisi zdravstvenih območij morajo izpolnjevati predvsem hitro logistično in podporo primarnemu programu zdravstva. Avtomatizacija servisa je ključnega pomena za hitro in učinkovito delovanje programa kliničnega centra. Skladiščni prostori zajemajo le skladišča tekočega materiala in se vodijo v informacijskem sistemu, ki skrbi za nemoteno preskrbo.

S89: Sodobna postavitev postelj v dnevni bolnišnici. Vir: http://www.nickl-partner.com/projekte/ healing-architecture/sana-klinikum-hameln-pyrmont/

S90: Sodobna bolniška soba ali PCU (Pacient Care Unit), se mora ambientalno približati domači sobi. Vir: http://design-chronicle.com/new-north-zealand-hospital-by-c-f-moller/

S91: Umestitev elementov narave znotraj zdravstvenih stavb.

Vir: http://www.dzzyn.com/21-jaw-dropping-architectural-renderings-by-bjarke-ingels-group-big/21-jaw-droppingarchitectural-renderings-by-bjarke-ingels-group-big_nyt-hospital-nordsjaelland-hillerod-copenhagen/

S92: Modularni sistemi operacijskih sob.

Vir: http://us.archello.com/en/project/klinikum-klagenfurt

REFERENČNI PRIMERI OBLIKOVANJA PROSTOROV ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI

Klinika za rehabilitacijo poškodb na hrbtenici, Basel, Švica - Herzog de Meuron

Trajnostno zasnovana rehabilitacijska stavba klinike je umeščena v naravo na rob kliničnega območja. Sobe s posteljami so pomaknjene na zunanji obod in usmerjajo poglede v prekrasno naravo. Diagnostične sobe in rehabilitacijski prostori so umeščeni ob atrije v stavbi. Vsi prostori imajo naravno svetlobo. Lesena konstrukcija in fasada ustvarjata prijeten ambient za paciente in delavce klinike.

S93: Ambient bazena za rehabilitacijo.

S94: Stavba klinike ob travniku.

S95: Detajl sistema senčenja in naravne osvetlitve sob pacientov.

S96: Prijetni zeleni atriji za sprostitev.

Vir: http://www.arch.ttu.edu/courses/2007/fall/5395/392/students/Zimmerman/ rehab%20basel.htm

Vir: http://www.swissmade-architecture.com/?seite=Picture&bid=366

Zgradba urgence Zagreb, Hrvaška - Produkcija 004

Kompakten volumen nujne medicinske pomoči v Zagrebu je funkcionalno zasnovan zdravstveni objekt, ki na prvi pogled spominja na garažno hišo. Dnevni posteljni oddelek je zasnovan preprosto v večjih skupnih sobah. Funkcionalni prostori ambulant so zasnovani ob intervencijski poti rešilnega vozila iz pritličja na streho, kjer pristaja helikopter z nujnimi prevozi. Zasnovo odlikuje hitra dostopnost do urgentnih prostorov in prijeten ambient s svetlimi prostori za paciente.

S97: Soba za namestitev nujnih pacientov.

S98: Prostori so osvetljeni preko zunanje fasade in preko atrija.

S99: Shematski prikaz glavnih prostorov.

S100: Volumen urgence ob vpadnici deluje kot orientacijska dominanta.

Vir: http://www.archdaily.com/38862/emergency-terminal-produkcija-004

Glavna stavba UKC Ljubljana, Ljubljana, Slovenija - Stanko Kristl

Arhitekt Stanko Kristl je zasnoval glavno stavbo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana z mislijo na prihodnost in dobro počutje pacientov in zaposlenih v bolnišnici. Ideja dveh kliničnih “magistral” na vzhodni in zahodni strani potekata vzdolž cele dolžine objekta od severa proti jugu in delujeta kot glavna komunikacijska hodnika. Vmes so vpeti programi lekarne, sterilizacije, kuhinje, diagnostičnih oddelkov, operacijski blok in ostali oddelki. Večletne raziskave, obiski tujih kliničnih centrov in razvoj ideje je pripeljal, do izjemno optimizirane konfiguracije prostorov in izjemnih ambientov, ki na prvi pogled ne spominjajo na bolnišnico, ter delujejo toplo in domače. Poseben poudarek je na naravni osvetlitvi prostorov, barvnim študijam in transparentnosti med prostori.

S101: Ambient vhodne avle.

Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

S102: Tloris pritličja načrta glavne stavbe. Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

S102: Hodnik v operacijskem bloku. Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

Nesrečen splet okoliščin je med načrtovanjem stavbe pripeljal do gradnje posteljnega bloka po vzoru nemških bolnišnic, ki pa se nasilno zažira v strukturo lamele. Projekti dozidav in širitev te stavbe v veliki meri še vedno sledijo sistemu, ki ga je predlagal prof. Kristl. V zaključni fazi gradnje je danes severni prizidek, ki spoštuje prvotno idejo, načrtovana pa je tudi širitev na jug. Gre za izjemen projekt stavbe za zdravstvo, ki je v rabi že več kot 35 let, možen nadaljni razvoj ideje rastoče stavbe pa je aktualen še danes.

S103: Strop vijoličnih odtenkov in korita z zelenjem v jedilnici. Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

S102: Urbanistična natečajna rešitev, ki predvideva širitev stavbe na sever in jug po potrebah UKC. Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

S104: Severni del glavne stavbe je danes dozidan z idejo rasti stavbe. Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla

PROJEKT PROSTORSKA IN OBLIKOVNA ZASNOVA Prostorska zasnova stavbe klinik poskuša ustvariti nov odnos z okolico. Odnos do Njegoševe ceste, kot delom primarnega cestnega omrežja notranjega cestnega obroča, drobnega tkiva na vzhodni strani in do dolge lamele stavbe DTS - diagnostično terapevtske servisne lamele glavne stavbe UKC. Projekt se nanaša na vizijo UKC Ljubljana in predlagano urbanistično strategijo. Ta že v zgodni fazi predlaga začasno namestitev ambulant iz obstoječe Poliklinike na klinike oz. klinične oddelke v matičnih stavbah. Obstoječi, dotrajan in predvsem premajhen objekt se nadomesti z novim. Lokacija nove stavbe meji na strukturne in programsko različne vsebine. - Sever - stanovanjski kompleks Meksika, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Gre za prvi primer stanovanjske kolektivne gradnje po prvi svetovni vojni. Delo arhitekta Vladimirja Šubica (po Arhitekturni vodnik, 2015) - Vzhod - Stavba DTS - diagnostično tehnično servisna stavba predstavlja poleg operacijskega bloka glavno jedro kliničnega centra in najbolj obstojno tkivo na tem območju. Stavbo odlikuje že ikonična fasada s horizontalnim nizanjem steklenih površin in betonske fasade z okroglimi vzorci. - Jug - Garažna hiša Šempeter, ki je postavljena na pomembno lokacijo ob stičišču Zaloške vpadnice in Njegoševe ceste. V tretji fazi predlagam odstranitev stavbe. - Zahod - Njegoševa cesta in stavbni otok delno karejske delno samostojne vila zazidave. Objekt klinik je deljen na 2 glavna volumna. Nižji volumen, 3 nadstropja visok podstavek, velikosti 63 m x 70,5 m in 9 nadstropij visok stolp klinik velikosti 74 m x 22,5 m. V stolp so umeščene Stomatološka klinika, Klinični oddelek maksilofacialne kirurgije in oralne kirurgije, del Otorinolaringološke klinike in dve nadstropji laboratorijev.

Z odmikom 37 m na severni strani vzpostavimo “spoštljiv” odnos do stavbe Meksike in dovolj prostora za dovoz v urgenco UKC. Na vzhodni strani umestimo javno površino med stavbo DTS in novo stavo klinik z odmikom 28 m, ki predstavlja varno zavetje pacientov od mestnega vrveža. Na južni strani predstavlja 18,8 m odmik od garažne hiše dovolj prostora za dostop v garažno hišo in cono za ustavljanje pred kliniko,. V kasnejši fazi pa na mestu garažne hiše predvidim večjo zeleno površino - park, ki se navezuje na Plečnikovo ureditev Hrvatskega trga. Z odmikom 6 m od robu cestišča oblikujem prostoren javni prostor pred vstopom v javno pritličje objekta. Tu uredim tudi varnego avtobusno postajališče javnega potniškega prometa. Stolp je postavljen na južni del podstavka ter pomaknjen za 22 m vzhodneje ter ustvarja most med novim objektom in stavbo DTS. Povezava je nujno potrebna za souporabo diagnostičnih naprav. Stolp z odmikom od ceste ustvarja prijetnejše merilo do nižjega tkiva ob Njegoševi cesti, ter višjo dominanto ob parku v drugi fazi. Stolp konkurira v prostoru ostalim višinskim dominantam: cerkvi sv. Petra, Ravnikarjevima stolpnicama ob Hrvatskem trgu in glavnemu hospitalnemu bloku UKC.

S107: Odstranitev starega objekta poliklinike.

S108: Velikost novega objekta.

S109: Na podstavek je postavljen stolp.

S110: Stolp je pomaknjen stran od ceste in tvori most.

S111: Po odstranitvi garažne hiše se oblikuje park.

PROGRAMSKA ZASNOVA Ureditev zdravstvenega programa znotraj stavbe temelji na čim višji optimizaciji poti pacientov, zdravstvenega osebja, servisa in tudi logistike opreme znotraj stavbe. Kletni prostori so namenjeni parkiranju osebja in obiskovalcem klinik, garderobam osebja, podzemni povezavi z blokom DTS kliničnega centra ter tehničnim prostorom toplotne postaje in ventilacijske tehnike. Pritličje s povsem javnim programom obsega glavno avlo, ki transparentno prehaja iz zunanjega prostora v notranjost ter poveže parkovne površine z glavnim atrijem v stavbi. Avla obsega informacijsko točko, čitalnico, manjši bar, lekarno, zajetno število sedišč in splošne čakalnice za svojce ter manjši spiritualni prostor. Takšen program poskuša doseči čim manjšo travmatično izkušnjo pri prihodu v bolnišnične prostore.

S112: Sistem ambulant v polikliniki.

Nad pritličjem sledita dve nadstopji polikliničnih ambulant vseh klinik univerzitetnega kliničnega centra, razen Kliničnega oddelka maksilofacialne in oralne kirurgije in Stomatološke klinike, ki so del klinik v stolpu. V delu drugega nadstropja stavbe na delu mostu med novo stavbo in stavbo DTS, imajo prostor ambulante KO za travmatologijo, ki potrebujejo direktno komunikacijo do rentgenske in ostale diagnostične opreme v DTS lameli. V stolp so umeščene klinike, ki so prostorsko najbolj podhranjene, ter imajo zaradi lokacije oteženo komunikacijo do tistih delov, kamor sedaj paciente nujno pošiljajo na preglede. Na vrhu stolpa so umeščeni laboratoriji za preiskave krvi, urina in tkiva, ki z oddelki ambulant komunicirajo po cevni pošti. Na strehi je poleg ventilacijske tehnike za zajem zraka tudi manjši rastlinjak za potrebe laboratorija.

S113: Programska shema po nadstropjih.

Komunikacije v višja nadstropja potekajo preko konstrukcijskega jaška s šestimi dvigali, namenjeni pacientom. V poliklinične oddeke v prvem in drugem nadstropju se dostopa tudi preko krožne klančine, ki se vzpenja v ozelenjenem atriju stavbe. Komunikacija osebja poteka tudi po stopniščnih jederih z dvigali, ki so simetrično postavljena v vsako četrtino stavbe. Program poliklinike obsega v veliki meri ambulantne prostore. Modularna zasnova ordinacij, na katero sta pripeti soba za sestre in soba oz. kabinet zdravnika, omogoča enostavno prilagajanje po potrebi in številu pacientov v prihodnosti. Več takih sklopov je povezanih na čakalnico. Celoten tak sklop ima sobo dnevnega hospitala ter čiste in nečiste servisne prostore s skladiščem. Program čakalnic ambualantnih prostorov v stolpu se koncentrira ob vertikalnem komunikacijskem jašku. Čakalnice imajo direkten dostop do splošnih in specialnističnih ordinacij, v vzhodnem delu stolpa pa se nahajajo manjše operacijske ordinacije in lokalna diagnostika. Večje operacije se opravljajo v operacijskem bloku glavne stavbe UKC. V vsaki kliniki so tudi prostori vajalnic in učilnic, ki so del izobraževalne mreže UKC in Medicinske fakultete, ki pa lahko v izrednih razmerah prav tako obratujejo kot specialistične ambulante.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Nadzemni del. Konstrukcijska zasnova sledi dvema osnovnima pogojema: pogoju popolne operativnosti zdravstvenega programa ter karakteristikam in racionalnosti porabe materiala. Razen armiranobetonskih jeder je konstrukcija lesena. Leseno konstrukcijo sestavljajo križnolepljeni stebri in plošče v rastru osi 7,5 m. Za razliko od tehničnih smernic lažje izpolnjuje sodobne standarde ambulantih prostorov (Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001, 2008). Horizontalno zavetrovanje in varne požarne poti so umeščene v armiranobetonskih jedrih, kar olajša vidno prepoznavnost evakuacijskih in komunikacijskih poti. Vertikalne sile se prenašajo preko lesenih križnolepljenih masivnih plošč v stebre. Te plošče so izdelane v škatlasti obliki, omogočajo vgradnjo vodovodnih, prezračevalnih, ogrevalnih inštalacij in inštalacij tehničnih plinov. Pravokoten raster osi v razdalji 7,5 m in 4,9 m v višino osnuje mrežo, v katereo moularno vstavimo potrebne prostore, kot so ordinacija - 5 x 5 m, soba za sestre 2,5 x 5 m, atrij s čakalnico 7,5 x 5 m ali pa sobo dnevnega hospitala 7,5 x 7,5 m. Prav tako se v ta raster prilagodi medicinska oprema, ki je izdelana v modulu 30 cm, saj so svetle mere prostorov 2,1 m, 4,8 m, 7,2 m oz. 7,5 m. Na ta način se racionalizira izraba materialov, kot tudi prilagodljivost celotne stavbe. Kasnejše spremembe programa sočasno s sprememami potrebnih prostorov v zdravstvu so hitre in cenejše. Podzemni del. Podzemni del s tehničnimi prostori in garažami je izveden v armiranobetonski steberni konstrukciji. Vertikalne sile se raznašajo po horizontalnih ploščah in nosilcih v stebre, te pa v temelje. Temeljenje. Objekt je točkovno temeljen na mestih stebrov v rastru 7,5 m v obeh smereh.

S114: Aksonometrija konstrukcije.

TRAJNOSTNA IN ODGOVORNA GRADNJA

S115: Življenjski cikel stavbe.

Kot pomemben aspekt pri gradnji javnih stavb danes se uporablja termin trajnostna gradnja. Ne samo izbira materialov, pač pa tudi načrtovanje celotnega življenskega cikla stavbe je potebno za odgovorno gradnjo. Zdravstvene stavbe morajo imeti veliko sposobnost prilagajanja programu in podporo sodobnim načinom zdravljenja. Način zdravljenja se morda drastično spremeni v naslednjih nekaj desetih letih, na kar mora biti pripravljena tudi stavba. Uporaba lesa kot konstrukcijskega materiala je po eni strani radikalna, vendar več kot očitna. Z gradnjo iz prej pripravljenih lesenih konstrukcijskih delov, ki se modularno ponavljajo, optimiziramo čas in ceno gradnje. Takšna konstrukcija je zaradi svojih razponov in nosilnosti uporabna za izdelavo novih konstrukcijskih elementov tudi po demontaži tega objekta v prihodnosti. Po drugi strani pa je les naraven in človeku prijazen material. Lesene predelne stene med prostori dajejo dober ambient, akustiko in toplino prostorom. Uporaba stekla na fasadi in tudi kot del predelnih sten omogoča globok prodor naravne svetlobe iz atrijev in zunanjosti v prostore. Dvojna steklena fasada ustvarja odlično mikroklimo, ki skrbi za prezračevanje, dodatno izolativnost. Prostor med slojema se uporablja, kot interna kominukacija osebja med prostori po ločeni poti.

S116: Shema trajnostnega vidika.

TEHNIČNO POROČILO Materiali Poleg omenjenih konstrukcijskih materialov lesa in betona so prisotni še: steklo, guma in tekstil. Tekstil je material za zavese do višine 2,6 m, ki skrbijo za potrebno privatnost v prostorih ordinacij in ostalih sob za preglede. Nad to višino pa svetloba prodira v globino stavbe - v hodnike in servisne prostore. Tla so prekrita z gumo v svetlih tonih različnih barv, ki deluje toplo in mehko. Guma je naraven material ter odporna na obrabo v zdravstvenih prostorih. Lesene stene so fino obdelane in prevlečene z nevpojnim naravnim premazom ali pa prekrite z mavčnokartonskimi ploščami. Na ta način zadostijo higienskim standardom.

Tlaki v pritličju so iz brušenega betona - teracca, v zunanjosti pa betonski protizdrsno štokani. Tlaki in stropovi v kletnih prostorih so betonski, tla so premazana z epoksi premazom. Stene so prebarvane, kar omogoča tudi lažjo orientacijo v kleteh. Steklene površine so prav z lesenimi okvirji, ki na fasadi vzpostavljajo ponavljajoč, a na videz naključen raster, skupaj z odprtinami ozelenjenih lož in atrijev. Senčila so nameščena pred drugim steklenim stojem fasade in preprečujejo pregrevanje stavbe.

S117: Izbor materialov: les, beton, guma, steklo, teracco in ozelenjene površine. Vir: http://www.textures.com

Profili uporabnikov, komunikacije in poti Profil uporabnikov je razdeljen na tri glavne skupine: zdravstveno osebje, paciente in tehnično osebje, ki imajo vsak svoje poti do ciljnih prostorov. Najbolj očitne in jasne poti od vhoda do ordinacij predstavljajo poti pacientov, ki so zasnovane nedvoumno. Poti zdravnikov povzujejo bolj skrite, a še vedno programsko jasne povezave, tako da skušajo skrajšati poti iz kabinetov do ordinacij ter skupnih prostorov. Poti tehničnega osebja so direktne preko

požarnih stopnišč, ki imajo izhode v nadstropjih tik ob skladičnih prostorih in prostorih za opremo. Ne glede na to, da hodniki predstavljajo tranzitne komunikacije so zasnovani, da do njih pride dovolj naravne svetlobe preko obodnih prostorov in atrijev.

S118: Glavne komunikacijske poti.

Energetska zasnova Atriji in dvojna steklena fasada, ki je delno ozelenjena, je zasnovana z mislijo na čim manjšem energetskem odtisu stavbe. Uporaba termodinamičnih procesov, ki pripomorejo k ekonomičnosti stavbe, so ključnega pomena. Vsi prostori imajo možnost kontroliranega naravnega prezračevanja v predvidenih smereh. Prostori odvzema zraka so hodniki, kjer se vzpostavlja podtlak, da tako čim hitreje preprečimo prenos možnih okužb med prostori in v čakalnicah, ki so povezane v hodnike.

Svež filtriran zrak, ki se pozimi segreje med steklenima fasadnima slojema, vstopa v ordinacije in zdravniške sobe. Poleti pa ta ozelenjeni fasadni sloj uporabljamo za vertikalno prezračevanje in preprečevanje pregrevanja stavbe. Notranji atriji in glavni atrij, dajejo kapaciteto zraka, ki je dovoljšna tudi za večje število pacientov v stavbi (Hegger idr., 2008). Dogrevanje in hlajenje stavbe je omogočeno tudi mehansko preko kombinacije priklopa na daljinsko ogrevanje in preko solarnega hladilnika oz. grelnika s centralo v kleti in zajemom na strehi. S119: Shema zelenh streh in dvojne steklene fasade.

S120: Pogled na novo stavbo klinik s Hrvatskega trga.

Zasnova požarne varnosti V sklopu zagotavljanja požarne varnosti v objektu je potrebno zagotoviti požarno odpornost konstrukcije objekta, preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte ter zagotavljanje varnega umika uporabnikov stavbe na prosto. Pravilno dimenzionirana nosilna konstrukcija zagotavljata predpisano časovno odpornost konstrukcij v primeru požara po Pravilniku o požarni varnosti, smernica TSG-1-001:2010.

Zagotavljanje varne vertikalne komunikacije na prosto je preko pravilno dimenziniranih poti in preko armiranobetonskih stopniščnih jeder v pritličje in na prosto. Uporabniki se evakuirajo na javno površino v parku ob stavbi. Upoštevana so pravila požarne varnosti, ki določajo število in velikost požarnih izhodov, kot tudi pravila nameščanja naprav za opozarjanje pred požarom, požarna vrata med sektorji ter avtomatsko odvajanje dima iz prostorov preko atrijev na prosto. Vse etaže so opremljene s sistemom za samodejno gašenje - sprinkler. Dostop za intervencijska vozila je zagotovljen po Njegoševi in Zaloški cesti. Dostop je omogočen preko vhodov na Njegoševi ulici. V glavnem dvigalnem jedru je predvideno tudi varno požarno dvigalo.

Inštalacije Objekt se na infrastrukturo priključuje ob Njegoševi ulici in na obstoječo inštalacijsko infrastrukturo glavne stavbe UKC. Inštalacij v zdravstvenih zgradbah je neprimerno več kot v ostalih tipih zgradb. Poleg strojnih ogrevlalnih, vodovodnih in prezračevalnih inštalacij imamo še inštalacije medicinskih plinov kisik, dušikov oksidul, komprimiran zrak, vakuum in ogljikov dioksid.

S121: Shema pozicij požarnih stopnic.

Poleg vseh naštetih inštalacij uporabljamo za potrebe dostave vzorcev v laboratorije in v arhiv cevno pošto. V prostorih za diagnostiko in vambulantah za operacije je potrebno zagotoviti tudi rezervno električno napajanje opreme. Vsi vodi inštalacij so umeščeni v škatlaste medetažne plošče, kjer se po potrebi razpeljejo tudi v vertikalne predelne stene.

S122: Shema razpeljave inštalacij.

Neovirana dostopnost Vsi prostori novega objekta so dosegljivi funkcionalno oviranim osebam. Prtiličje je na nivoju zunanje ureditve. Vsa ostala nadstropja so dostopna z dvigali za obiskovalce in delavce. V prvi dve nadstropji, kjer je predvidena večja obremenitev obiskovalcev je speljana krožna rampa, ki dovoljuje naklon za gibalno ovirane osebe ali osebe s pripomočki.

Skladnost z prostorskimi akti

veljavnimi

Za območje Poliklinike je izdelan in veljaven Odlok o lokacijskem načrtu za območje Njegoševe ceste v Ljubljani. Upoštevani so predlagani profili cest. Odlok glede na trenutno stanje predvideva parkovne površine v obliki žepov, ki se zajedajo v obstoječo stavbo. Nov projekt predvideva večjo količino javnih površin s parkom. Objekt opisuje odlok v 25. členu. Projekt upošteva gradbeno linijo ob Njegoševi cesti, ne upošteva pa predvidenega gabarita 2K + P + 2N, do česar sem v urbanistični viziji in projektu kritičen.

Vpliv na pogoje osončenja sosednjih objektov Zaradi dovoljšnih odmikov, predvsem na vzhodni in severni strani, do obstoječih objektov se izognemo senčenju objekta Meksike, posteljnega bloka UKC in urgentnega terminala. Most do DTS lamele senči komunikacijsko površino hodnika stavbe DTS v popoldanskih urah.

S123: Pritličje nove stavbe - avla z javnim programom.

POVRŠINE ETAŽ Nadzemna nadstropja: Pritličje 1. nadstropje 2. nadstropje 3. nadstropje 4. nadstropje 5. nadstropje 6. nadstropje 7. nadstropje 8. nadstropje 9. nadstropje

3835,3 m2 4441,3 m2 5338,5 m2 1932,7 m2 1932,7 m2 1932,7 m2 1932,7 m2 1932,7 m2 1932,7 m2 1932,7 m2

Skupaj podstavek (P-2N) Skupaj stolp (3N-9N)

13615,1 m2 13528,9 m2

Skupaj

27144,0 m2

Podzemna nadstropja: 3. klet 2. klet 1. klet

6072,0 m2 6372,0 m2 6372,0 m2

Skupaj:

18816,0 m2

Skupaj: Površine skupaj

45960,0 m2

S124: Ambulantna čalanica v stolpu klinik.

GRAFIČNE PRILOGE

Urbanistična situacija obstoječega stanja Urbanistična situacija končane druge faze Urbanistična situacija končane tretje faze

1:2000 (na strani 34) 1:2000 (na strani 36) 1:2000 (na strani 38)

Tloris situacije območja

1:500

Tloris pritličja Tloris 1. nadstropja Tloris 2. nadstropja Tloris 3. nadstropja Tloris 4. in 6. nadstropja Tloris 5. in 7. nadstropja Tloris 8. in 9. nadstropja Tloris strehe Tloris 2. in 3. kleti Tloris 1. kleti

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

Prerez A-A Prerez B-B Prerez C-C in vzhodna fasada Južna fasada Zahodna fasada Severna fasada

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

Detajl fasadnega pasu A1 Detajl fasadnega pasu A2 Detajl fasadnega pasu B1 Detajl fasadnega pasu B2

1:50 1:50 1:20 1:20

S125: Ordinacija Stomatološke klinike in KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo .

0 10

M_1:2000

100m

VRHOVČEVA ULICA 9

STANOVANJSKI KOMPLEKST MEKSIKA

VRHOVČEVA ULICA 13

M_1:1000

VRHOVČEVA ULICA 15

VRHOVČEVA ULICA

NJEGOŠEVA ULICA 6 - 6E

NJEGOŠEVA ULICA 9

50m

IZVOZ ZA VSA VOZILA

IZVOZ IZ TERMINALA/GARAŽE

SITUACIJA SITUACIJE OBMOČJA 0 2

25m

-0,15

36,1

M_1:500

UVOZ V TERMINAL/GARAŽO

0 1

M_1:250

10m

VRHOVČEVA ULICA 10

VRHOVČEVA ULICA 8

VRHOVČEVA ULICA 6A

UVOZ ZA URGENTNA VOZILA

±0,00

NJEGOŠEVA ULICA 7

VRHOVČEVA ULICA 6B VHOD V AVLO SEVER

M_1:100

VRHOVČEVA ULICA 8A

25,4

POLIKLINIKA

M_1:50

M_1:20

0,5

VHOD V LEKARNO IZ NJEGOŠEVE CESTE

NJEGOŠEVA ULICA 5

3K + P + 2

POSTAJALIŠČE LPP POLIKLINIKA

NJEGOŠEVA ULICA 3

70,5

NJEGOŠEVA CESTA

26,5

25,5

KO ZA MAKSILOFACIALNO KIRURG STOMATOLOŠKA KLINIKA LABORATORIJI

HRVATSKI TRG 3 NJEGOŠEVA ULICA 1

HRVATSKI TRG 4

26,3

ILIRSKA ULICA 31

-0,15

ILIRSKA CESTA

VHOD V AVLO IZ DOVOZA

NADSTREŠN PRI VHODU

22,5

75,8

±0,00

HRVATSKI TRG

-0,10

UVOZ ZA NEINTERVENTNA VOZILA IN DOSTAVO PACIENTOV

N V

+0,50

±0,00

HRVATSKI TRG 2

NADZEMNI DEL GARAŽNE HIŠE ŠENTPETER DO 3. FAZE HRVATSKI TRG 1

IZVOZ GARAŽA

ZALOŠKA CESTA TRUBARJEVA CESTA 93

UVOZ GARAŽA

A EV

UKC POSTELJNI ODDELEK

HOTEL

63 -3,20

-3,20

+1,50

UKC DIAGNOSTIČNO SERVISNO TEHNIČNI CENTER

INTERVENTNI TERMINAL VHOD V INTERVENTNI TERMINAL

±0,00

12 ,3

3K + P + 2

VHOD UKC GLAVNA STAVBA

±0,00

VHOD V AVLO IZ PARKA

3K + P + 2

GIJO

3K + P + 8

±0,00

NICA U

3K + P + 2

UKC MENZA UKC SEMINAR

25,7

98,3

3K + P + 2 VHOD UKC MENZA UKC SEMINAR

±0,00

3K + P + 2

NADSTREŠNICA V PARKU

±0,05

VHOD UKC DIAGNOSTIČNI CENTER

JAVNI POTNIŠKI TERMINAL

GARAŽA PK - 2K 400 PM - 12000m²

GARAŽA J - 2K 400 PM - 12000m²

VHOD OI DIAGNOSTIČNI CENTER VHOD UKC NEVROLOŠKA KLINIKA

VHOD NOVA STAVBA KLINIK

UKC DIAGNOSTIKA

M_1:1000

50m

JEGOŠEVA ULICA 7 64 M_1:500

0 2

25m 37,4

TLORIS PRITLIČJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

SEVERNI VHOD

2 3,2

M_1:20

2m 7,5

M_1:50

2 1m

0,5

±0,00 7,5

±0,00

20,5

±0,00 S4

7,5

±0,00

NJEGOŠEVA ULICA 5

4 LPP POSTAJALIŠČE

±0,00 A1

13,8

VHOD V LEKARNO IZ NJEGOŠEVE CESTE

7,5

70,5

NJEGOŠEVA ULICA 3

7,5

NJEGOŠEVA ULICA

±0,00

7,5

-0,15

C 7 WC M

WC Ž

7,5

NJEGOŠEVA ULICA 1

3,2

3N 10

VHOD IZ ZALOŠKE CESTE

±0,00

K1 A

B 7,5

C 7,5

7,5

E 7,5

7,5

37,5

+0,10

-0,10

65 23,7

PROSTORI: S1 S2 WC Ž WC M S3 S4 S5 S6 A1 A2 A3 A4 A5 D1 D2

KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE POŽARNE STOPNICE (4x) ŽENSKA TOALETA (2x) MOŠKA TOALETA (2x) TEHNIČNI PROSTOR (3x) TEHNIČNI PROSTOR IN ČISTILA TEHNIČNI PROSTOR KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE KAPELA LEKARNA KIOSK KIOSK AVLA Z INFORMACIJAMI IN KLANČINO KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS POŽARNE STOPNICE

23,7 m2 28,3 m2 20,9 m2 20,9 m2 28,8 m2 20,9 m2 30,2 m2 24,2 m2 27,4 m2 148,5 m2 67,0 m2 114,7 m2 2943,1 m2 145,3 m2 34,1 m2

teraco brušen beton gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga brušen beton gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga teraco teraco teraco teraco teraco teraco gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

26,7

±0,00

±0,00 WC Ž

WC M

±0,00

25,8

±0,00

VHOD IZ PARKA

±0,00

OBJEKT DTS D1

16,2

±0,00

G 7,5

7,5 23,7

+0,10

7,5

M_1:1000

50m

0 2

66 M_1:500

25m

TLORIS 1. NADSTROPJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

1 05.3

05.1

2m 7,5

M_1:50

05.2

2 1m

0,5

18.2

+5,75

M_1:20

WC O

WC Ž

7,5

01 S2

08.2

18.3

WC M

3 15

7,5

04.4

08.1

04.4

4 A3

7,5

11 07

AČ

18.1

7,5

70,4

70,5

6 +5,75 A2

+5,75

7,5

18.3

WC M

WC Ž

04.2

04.3

7,5

08.2

WC O

8 10

7,5

18.4

06 10

+5,75

05.2

18.2

7,5

05.3

05.1

4N K1

04.1

5N A2

B1 6N 1N

7,5

7,5 62,9 63

PROSTORI:

05.3

05.1

05.2

08.2

WC O

S4 01

04.5 WC M

WC Ž

18.3

+5,75

18.6 06

S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1 A2 A3 A4

KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE 23,7 m2 POŽARNE STOPNICE (4x) 28,3 m2 ŽENSKA TOALETA (3x) 10,3 m2 MOŠKA TOALETA (3x) 10,3 m2 TOALETA OSEBJE (4x) 10,3 m2 TEHNIČNI PROSTOR IN ČISTILA (3x) 28,8 m2 TEHNIČNI PROSTOR (4x) 7,3 m2 KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE 24,2 m2 KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS 145,3 m2 POŽARNE STOPNICE 34,1 m2 OSREDNJI ATRIJ ATRIJ S ČAKALNICO (3x) 34,2 m2 ATRIJ (3x) 34,3 m2 ATRIJ 10,1 m2

gumijasta talna obloga brušen beton gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga brušen beton gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

01 02 03 04.1 04.2 04.3 04.4 04.5 05.1 05.2 05.3 06 07 08 .1 08.2 09 10 11 12 13 14 15 16

SPECIALISTIČNA ORDINACIJA (16x) ZDRAVNIŠKA SOBA / KABINET (21x) SESTRSKA SOBA / PRIPRAVA ZDRAVIL (13x) SOBA ZA POSVET (4x) SOBA ZA POSVET SOBA ZA POSVET (2x) SOBA ZA POSVET (2x) SOBA ZA POSVET ORDINACIJA ZA MANJŠE POSEGE (4x) PRIPRAVA PACIENTA NA POSEG (4x) PRIPRAVA ZDRAVNIKA NA POSEG (4x) DNEVNA BOLNIŠKA SOBA (4x) PROSTOR ZA ODMOR OSEBJA (2x) PROSTOR ZA ODVZEM KRVI PROSTOR ZA DAJANJE URINA (3x) PROSTORI ZA POGOVORE (4x) TIHA SOBA (2x) PISARNA / KONZILIJ (4x) NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV (3x) SHRAMBA MATERIALA (3x) SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA (2x) SHRAMBA APARATOV IN OPREME (2x) PROSTOR KOORDINATORJA POLIKLINIKE

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

17 18.1 18.2 18.3 18.4 18.5 18.6 AČ

INFORMACIJSKI PULT INTERNI HODNIK (2x) 52,0 m2 INTERNI HODNIK (2x) 31,5 m2 INTERNI HODNIK (3x) 178,1 m2 INTERNI HODNIK 122,5 m2 INTERNI HODNIK 87,1 m2 INTERNI HODNIK 313,8 m2 HODNIK OB ATRIJU 223,9 m2

24,0 m2 11,5 m2 11,5 m2 17,8 m2 23,8 m2 19,2 m2 17,3 m2 21,1 m2 24,3 m2 5,5 m2 5,5 m2 53,3 m2 54,8 m2 22,5 m2 10,3 m2 17,3 m2 14,1 m2 18,8 m2 16,7 m2 16,7 m2 10,8 m2 29,8 m2 24,0 m2

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

02 18.1

09 A3

02 14

13 02

+5,75

OBJEKT DTS

25,5

S3 S6

18.5

22,9

01 D1 D2 02

05.2

04.1

05.1

G 7,5

7,5

05.3

I 7,5

N 5,3

9,6

M_1:1000

50m

0 2

68 M_1:500

25m

TLORIS 2. NADSTROPJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

1 05.3

05.1

2m 7,5

M_1:50

05.2

18.2

2 1m

0,5

M_1:20

WC O

WC Ž

7,5

01 S2

08.2

18.3

WC M

3 +10,65 15.1

7,5

12.1

13.1

08.1

14.1

04.4

4 04

7,5

AČ

18.1

5 11

7,5

70,5

+5,75

7,5

+10,65

01 18.3

7 03

WC M

WC Ž

04.2

04.3

7,5

+10,65

15.1

08.2

WC O

02 10

7,5

25,5

S3 A4 S2

18.4

06 10

A102

05.2

18.2

7,5

05.3

05.1

04.1

B1 6N 1N

B 7,5

C 7,5

7,5

E 7,5

7,5 63

PROSTORI:

05.3

05.1

05.2

08.2

WC O 01 S4

04.5 WC M

WC Ž

+10,65

18.3 01

A2 02

18.6 06

09 02 18.1

S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1 A2 A3 A4

KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE 23,7 m2 POŽARNE STOPNICE (4x) 28,3 m2 ŽENSKA TOALETA (4x) 10,3 m2 MOŠKA TOALETA (4x) 10,3 m2 TOALETA OSEBJE (4x) 10,3 m2 TEHNIČNI PROSTOR IN ČISTILA (3x) 28,8 m2 TEHNIČNI PROSTOR (4x) 7,3 m2 KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE 24,2 m2 KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS 145,3 m2 POŽARNE STOPNICE 34,1 m2 OSREDNJI ATRIJ ATRIJ S ČAKALNICO (3x) 34,2 m2 ATRIJ (3x) 34,3 m2 ATRIJ 10,1 m2

01 02 03 04.1 04.2 04.3 04.4 04.5 05.1 05.2 05.3 06 07 08 .1 08.2 09 10 11 12.1 12.2 13.1 13.2 14.1 14.2 14.3 15.1 19.1 19.2 20 21

SPECIALISTIČNA ORDINACIJA (21x) ZDRAVNIŠKA SOBA / KABINET (18x) SESTRSKA SOBA / PRIPRAVA ZDRAVIL (16x) SOBA ZA POSVET (2x) SOBA ZA POSVET SOBA ZA POSVET (2x) SOBA ZA POSVET (2x) SOBA ZA POSVET ORDINACIJA ZA MANJŠE POSEGE (3x) PRIPRAVA PACIENTA NA POSEG (3x) PRIPRAVA ZDRAVNIKA NA POSEG (3x) DNEVNA BOLNIŠKA SOBA (4x) PROSTOR ZA ODMOR OSEBJA (2x) PROSTOR ZA ODVZEM KRVI PROSTOR ZA DAJANJE URINA (4x) PROSTORI ZA POGOVORE (4x) TIHA SOBA (2x) PISARNA / KONZILIJ (4x) NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV (3x) NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV SHRAMBA MATERIALA (3x) SHRAMBA MATERIALA SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA (2x) SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA SHRAMBA APARATOV IN OPREME (2x) SOBA Z DIAGNOSTIČNO OPREMO (2x) SOBA Z DIAGNOSTIČNO OPREMO (3x) IZDAJA IZVIDOV VAJALNICA

17 18.1 18.2 18.3 18.4 18.5 18.6 AČ Č

INFORMACIJSKI PULT INTERNI HODNIK (2x) 52,0 m2 INTERNI HODNIK (2x) 31,5 m2 INTERNI HODNIK (3x) 178,1 m2 INTERNI HODNIK 122,5 m2 INTERNI HODNIK 246,4 m2 INTERNI HODNIK 349,0 m2 HODNIK OB ATRIJU 223,9 m2 ČAKALNICA 37,7 m2

24,0 m2 11,5 m2 11,5 m2 17,8 m2 23,8 m2 19,2 m2 17,3 m2 21,1 m2 24,3 m2 5,5 m2 5,5 m2 53,3 m2 54,8 m2 22,5 m2 10,3 m2 17,3 m2 14,1 m2 18,8 m2 16,7 m2 8,9 m2 16,7 m2 8,9 m2 10,8 m2 20,5 m2 27,8 m2 29,8 m2 21,4 m2 6,6 m2 16,1 m2 47,7 m2

lesena talna obloga lesena talna obloga lesena talna obloga

14.2

12.1

13.1

+10,65 18.5

WC O

WC Ž

19.2

OBJEKT DTS

19.2

12.2

19.1

Č 08.2

13.2

19.1

D1 S2

14.3

19.2

WC M

+10,65

G 7,5

7,5

I 7,5

J 7,5

L 7,5

7,5 25,7

98,3

M 7,5

N 5,4

M_1:1000

50m

0 2

70 M_1:500

25m

TLORIS 3. NADSTROPJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

M_1:50

M_1:20

0,5

2 1m

7 05.3 01

05.1

7,5

05.2

+15,55

7,5

25,5

Č1

C A1

7,5

+15,55

05.2 01

05.1 05.3

E 7,5

F 7,5

PROSTORI: S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1 A2

KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE POŽARNE STOPNICE ŽENSKA TOALETA MOŠKA TOALETA TOALETA OSEBJE (2x) TEHNIČNI PROSTOR IN ČISTILA TEHNIČNI PROSTOR KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS POŽARNE STOPNICE ATRIJ ATRIJ

23,7 m2 28,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 7,3 m2 7,3 m2 24,2 m2 145,3 m2 34,1 m2 12,0 m2 21,2 m2

01 02 03 04 05.1 05.2 05.3 06 07 08 09 10 12 13 14 19 20

ORDINACIJA (5x) ZDRAVNIŠKA SOBA / KABINET (9x) SESTRSKA SOBA / PRIPRAVA ZDRAVIL (6x) SOBA ZA POSVET ORDINACIJA ZA MANJŠE POSEGE (2x) PRIPRAVA PACIENTA NA POSEG (2x) PRIPRAVA ZDRAVNIKA NA POSEG (2x) SPECIALISTIČNA ORDINACIJA (3x) PROSTOR ZA ODMOR OSEBJA VAJALNICA MAVČARNA PREDAVALNICA NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV SHRAMBA MATERIALA SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA SOBA Z DIAGNOSTIČNO OPREMO (3x) IZDAJA IZVIDOV

24,0 m2 11,5 m2 11,5 m2 23,3 m2 24,3 m2 5,5 m2 5,5 m2 24,0 m2 50,3 m2 61,3 m2 36 m2 48,9 m2 8,9 m2 8,9 m2 27,8 m2 6,6 m2 16,1 m2

17 18.1 18.2 Č1 Č2

INFORMACIJSKI PULT HODNIK (2x) 154,7 m2 INTERNI HODNIK 186,7 m2 ČAKALNICA 51,4 m2 ČAKALNICA 54,4 m2

OBJEKT DTS

18.2

+15,55 02

+15,55 +15,55 18.1

WC O

WC Ž

Č2

7,5

+15,55

G 7,5

WC M

18.1

D1 D2

13 WC O

7,5

J 7,5

75,8

K 7,5

L 7,5

M 7,5

N 5,4

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

M_1:1000

50m

0 2

72 M_1:500

25m

TLORIS 4. IN 6. NADSTROPJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

1 M_1:50

M_1:20

0,5

2 1m

C 7 02

7,5

B C

+20,45

8 +15,55

7,5

25,5

A1 S1

Č1

7,5

4N K1

E 7,5

F 7,5

PROSTORI: S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1

23,7 m2 28,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 7,3 m2 7,3 m2 24,2 m2 79,5 m2 34,1 m2 38,2 m2

01 02 03 04 07 08 09 12 13 14 19 20

ORDINACIJA (7x) ZDRAVNIŠKA SOBA / KABINET (12x) SESTRSKA SOBA / PRIPRAVA ZDRAVIL (9x) SPECIALISTIČNA AMBULANTA (4x) PROSTOR ZA ODMOR OSEBJA VAJALNICA PREDAVALNICA NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV SHRAMBA MATERIALA SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA SOBA Z DIAGNOSTIČNO OPREMO (3x) IZDAJA IZVIDOV

24,0 m2 11,5 m2 11,5 m2 24,0 m2 50,3 m2 61,5 m2 48,8 m2 8,9 m2 8,9 m2 27,8 m2 6,6 m2 16,1 m2

17 18.1 18.2 Č1 Č2

INFORMACIJSKI PULT HODNIK (2x) 153 m2 INTERNI HODNIK 236,2 m2 ČAKALNICA 28,44 m2 ČAKALNICA 54,4 m2

18.2

+20,45

18.1

WC O

WC Ž

Č2

7,5

G 7,5

+20,45

18.1

WC M

WC O

I 7,5

J 7,5

75,8

K 7,5

L 7,5

M 7,5

N 5,4

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

M_1:1000

50m

0 2

74 M_1:500

25m

TLORIS 5. IN 7. NADSTROPJA M_1:250

0 1

M_1:100

10m

1 M_1:50

M_1:20

0,5

2 1m

C 6

7 05.3 01

05.1

7,5

05.2

+25,35

+25,35 A1

7,5

25,5

S1 04

7,5

05.2

05.1 05.3

E 7,5

5N A2

F 7,5

PROSTORI: S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1 A2

23,7 m2 28,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 7,3 m2 7,3 m2 24,2 m2 79,5 m2 34,1 m2 11,7 m2 22,2 m2

01 02 03 04 05.1 05.2 05.3 06 07 08 09 10.1 10.2 10.3 11 12 13 14 15

ORDINACIJA (4x) ZDRAVNIŠKA SOBA / KABINET (4x) SESTRSKA SOBA / PRIPRAVA ZDRAVIL (5x) SOBA ZA POGOVORE ORDINACIJA ZA MANJŠE POSEGE (2x) PRIPRAVA PACIENTA NA POSEG (2x) PRIPRAVA ZDRAVNIKA NA POSEG (2x) SHRAMBA BOLNIŠNIČNA SOBA (11x) SANITARIJE BOLNIŠNIČNE SOBE (11x) MALA OPERACIJSKA SOBA - ZAPORA (2x) MALA OPERACJSKA SOBA (2x) MALA OPERACIJSKA SOBA - UMIVALNICA (2x) MALA OPERACIJSKA SOBA - INSTRUMENTI MALA OPERACIJSKA SOBA - PRIPRAVA (2x) NEČISTI DELOVNI PROSTOR / IZLIV SHRAMBA MATERIALA SHRAMBA ČISTEGA MATERIALA PROSTOR ZA ODMOR OSEBJA

24,0 m2 11,5 m2 11,5 m2 24,0 m2 24,3 m2 5,5 m2 5,5 m2 5,6 m2 24,0 m2 5,6 m2 48,8 m2 48,8 m2 48,8 m2 48,8 m2 48,8 m2 13,6 m2 13,6 m2 28,5 m2 31,8 m2

17 18.1 18.2 Č1

INFORMACIJSKI PULT HODNIK (2x) 153 m2 INTERNI HODNIK 236,2 m2 ČAKALNICA 51,0 m2

18.2

08 02

+25,35

18.1

WC M

WC Ž

10.3

+25,35

10.2 S3

WC O

10.1

+25,35

7,5

+25,35

10.1

08 03

18.1

10.2

WC O

I 7,5

J 7,5

75,8

K 7,5

L 7,5

M 7,5

N 5,4

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

M_1:1000

50m

76 M_1:500

0 2

25m

TLORIS 8. IN 9. NADSTROPJA 0 1

M_1:250

10m

M_1:100

M_1:50

18.2

7,5

0,5

18.2 31

M_1:20

+40,05

+40,05 +40,05

WC M

WC Ž

7,5

25,5

200

WC M

0 50

18.1

+40,05

M_1:10000

WC O

500m

18.1 07

WC Ž

+40,05

WC O

+40,05

WC O

S2 07

+40,05

9 +40,05

0 25

7,5

M_1:5000

100

250m

+40,05

0 10

+40,05 30

M_1:2000

30 31

+40,05

100m

M_1:1000

50m

7,5

A M_1:500

0 2

25m

E 7,5

7,5

G 7,5

7,5

H 7,5

7,5 75,8

7,5

75,8

TLORIS STREHE 0 1

M_1:250

7,5

10m

M_1:100

7 0

+50,40

7,5

M_1:50

+50,40

0,5

M_1:20

+53,60

7,5

25,5

+50,40

7,5

E 7,5

7,5

C 7,5

G 7,5

7,5

H 7,5

7,5

7,5 75,8

F 7,5

7,5 75,8

G 7,5

7,5

PROSTORI:

+40,05

+40,05 34

35 D1

35 D2

+40,05

S1 S2 WC Ž WC M WC O S3 S4 S6 D1 D2 A1

KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE POŽARNE STOPNICE ŽENSKA TOALETA MOŠKA TOALETA A TOALETA OSEBJE (2x) TEHNIČNI PROSTOR IN ČISTILA K1 TEHNIČNI PROSTOR KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS POŽARNE STOPNICE ATRIJ (2x)

23,7 m2 28,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 10,3 m2 7,3 m2 7,3 m2 24,2 m2 79,5 m2 34,1 m2 35,5 m2

gumijasta talna obloga brušen beton B gumijasta talna obloga 4N gumijasta talna obloga C gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga brušen beton gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga lesena talna obloga

07 27 28 29 30 31 32 33 34 35

PROSTOR ZA ODMOR IZOLIRAN LABORATORIJ MALI LABORATORIJ (2x) VELIKI LABORATORIJ (2x) PISARNE (4x) RAZISKAVE (12x) PREDAVALNICA SKALDIŠČE SKALDIŠČE SKALDIŠČE

52,8 m2 217,8 m2 35,5 m2 73,4 m2 17,6 m2 11,5 m2 36,6 m2 27,6 m2 28,8 m2 45,5 m2

5N gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga 6N gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

18.1 18.2

HODNIK INTERNI HODNIK

345,2 m2 236,2 m2

gumijasta talna obloga gumijasta talna obloga

9N 2N

K2 S

L 7,5

7,5

K 7,5

M 7,5

L 7,5

5,4

M 7,5

N 5,4

S3 36

TEHNIKA RASTLINJAK 470,2 m2 1N

PROSTORI: 6N samorazlivni epoksi

9N 2N

S +53,60

+53,60

+50,40

K 7,5

L 7,5

K 7,5

M 7,5

L 7,5

N 5,4

M 7,5

N 5,4

M_1:1000

50m

0 2

78 M_1:500

25m

TLORIS 2. IN 3. KLETI 0 1

M_1:100

10m

5,2

M_1:250

1 0

M_1:20

2m 7,5

M_1:50

0,5

7,5

2 1m

-7,15

7,5

-7,15

7,5

78,3

7,5

B A

8 -7,15 S0

7,5

-7,15

S4.2 S2

S4.1

7,5

-7,15 V NIŽJO ETAŽO

-7,15

V VIŠJO ETAŽO

5,2

S4.3

S4.4

3N K2

4N K1

5,1

7,5

C 7,5

7,5

E 7,5

F 7,5

PROSTORI: S0 S1 S2 S3 S4.1 S4.2 S4.3 S4.4 S4.5 S5 S6 GA D1 D2

PREDPROSTOR KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA PACIENTE POŽARNE STOPNICE (4x) TEHNIČNI PROSTOR (4x) TEHNIČNI PROSTOR TEHNIČNI PROSTOR TEHNIČNI PROSTOR TEHNIČNI PROSTOR TEHNIČNI PROSTOR SKLADIŠČE DTS KOMUNIKACIJSKO JEDRO ZA DELAVCE GARAŽA KOMUNIKACIJSKO JEDRO Z DTS POŽARNE STOPNICE

62,9 m2 teraco 23,7 m2 teraco 28,3 m2 brušen beton 28,8 m2 brušen beton 71,6 m2 brušen beton 102,8 m2 brušen beton 91,0 m2 brušen beton 144,8 m2 brušen beton 102,5 m2 brušen beton 479,7 m2 gumijasta talna obloga 24,2 m2 teraco 4509,3 m2 epoksi 145,3 m2 gumijasta talna obloga 34,1 m2 gumijasta talna obloga

-7,15 S3

M_1:10000

0 50

200

500m

M_1:5000

0 25

100

250m OBJEKT DTS

M_1:2000

0 10

M_1:1000

100m

50m

0 2

25m

M_1:250

0D2 1

M_1:100

M_1:50

L M_1:20

-7,15

M_1:500 -7,15 S3

-7,15

10m

-7,15

VHOD IZ VIŠJE ETAŽE

-7,15

VZOD IZ NIŽJE ETAŽE

S4.5

G 7,5

7,5 100,9

I 7,5

J 7,5

K 7,5

7,5

N 5,4

0,5

M_1:1000

50m

0 2

80 M_1:500

25m

TLORIS 1. KLETI 0 1

M_1:100

10m

5,2

M_1:250

1 0

M_1:20

2m 7,5

M_1:50

0,5

7,5

2 1m

-3,65

7,5

-3,65

7,5

78,3

7,5

8 -3,65

7,5

B A

-3,65

S4.2

9 DOL V KLET 2

7,5

-3,65

-7,15

5,2

S4.3

3N K2

5,1

S4.4

B 7,5

C 7,5

7,5

E 7,5

F 7,5

PROSTORI: S0 S1 S2 S3 S4.1 S4.2 S4.3 S4.4 S4.5 S5 S6 GA D1 D2

-3,65 S3

OBJEKT DTS

-3,65

-3,65 -3,65 S3

-7,15

-3,65

VHOD IZ KLETI 2

S4.5

G 7,5

7,5 100,9

-3,65

7,5

J 7,5

K 7,5

L 7,5

M 7,5

N 5,4

M_1:1000

50m

0 2

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

82 M_1:500

25m

PREREZ A-A

10m

0,5

KIOSK

5,2

7,5

BAR

7,5

+53,60 +53,10

+50,40

9 NADSTROPJE

+48,95

+44,95

8 NADSTROPJE

+44,05

+40,05

7 NADSTROPJE

+39,15

+35,15

6 NADSTROPJE

+34,25

+30,25

5 NADSTROPJE

+29,35

+25,35

4 NADSTROPJE

+24,45

1N +20,45

3 NADSTROPJE

+19,55

+16,10 +15,55

2 NADSTROPJE

+14,65

+10,65

INFORMACIJE

1 NADSTROPJE

+9,75

+5,75

KAPELA INFORMACIJE

P PRITLIČJE

+4,00

±0,00 -0,50

1KLET

-3,65 -3,85

2KLET

-7,15 -7,35

3KLET

7,5 78,3

7,5

-10,65

7,5

5,2

M_1:1000

50m

0 2

M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

84 M_1:500

25m

PREREZ B-B

10m

0,5

LEKARNA

KAPELA INFORMACIJE

5,1

7,5

7,5 100,9

B A

+53,60 +53,10

+50,40

+48,95

3N +44,95

+44,05

+40,05

+39,15

K1 +35,15

+34,25

5N A2

+30,25

+29,35

+25,35

6N +24,45

+20,45

+19,55

+16,10 +15,55

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

+4,00

±0,00 -0,50

-3,65 -3,85

-7,15 -7,35

-10,65

7,5

5,4

M_1:1000

50m

86 M_1:500

0 2

25m

PREREZ C-C IN VZHODNA FASADA M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

GARAŽNA HIŠA ŠEMPETER DO TRETJE FAZE

10m

0,5

7,5

PARK PRED POLIKLINIKO

7,5

25,5 68,6 70,5

B A

+53,60 +53,10

3N K2

+50,40

+48,95

+44,95

+44,05

+40,05

+39,15

+35,15

+34,25

+30,25

+29,35

+25,35

+24,45

2N +20,45

+19,55

S +16,10 +15,55

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

+4,00

±0,00

DOVOZ URGENTNI TERMINAL 45

STANOVANJSKA STAVBA MEKSIKA

M_1:1000

50m

88 M_1:500

0 2

25m

ZAHODNA FASADA M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

10m

0,5

DOVOZ URGENTNI TERMINAL 45

K1 +53,60 +53,10

+50,40

+48,95

+44,95

+44,05

1N +40,05

+39,15

+35,15

2N +34,25

+30,25

+29,35

+25,35

+24,45

+20,45

+19,55

+16,10 +15,55

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

+4,00

±0,00

PARK PRED POLIKLINIKO

68,6 25,5 70,5

GARAŽNA HIŠA ŠEMPETER DO TRETJE FAZE

M_1:1000

50m

90 M_1:500

0 2

25m

JUŽNA FASADA M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

10m

0,5

NJEGOŠEVA CESTA

61,2 22,5

3N K2

K1 +53,60 +53,10

+50,40

+48,95

+44,95

+44,05

1N +40,05

+39,15

9N +35,15

2N +34,25

+30,25

+29,35

+25,35

+24,45

+20,45

+19,55

+16,10 +15,55

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

+4,00

±0,00

OBSTOJEČA STAVBA DTS 75,8 98,3

M_1:1000

50m

92 M_1:500

0 2

25m

SEVERNA FASADA M_1:250

0 1

M_1:100

M_1:50

M_1:20

10m

0,5

OBSTOJEČA STAVBA DTS 75,8

3N K2

4N K1 +53,60 +53,10

+50,40

5N +48,95

+44,95

+44,05

6N 1N +40,05 +39,15

+35,15

2N +34,25

+30,25

+29,35

+25,35

+24,45

+20,45

+19,55

+16,10 +15,55

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

+4,00

±0,00

NJEGOŠEVA CESTA

61,2 22,5 63

M_1:250

0 1

10m

M_1:100

DETAJL FASADNEGA PASU A1 M_1:50

M_1:20

0,5

5N A2

B1 6N 1N

01 STREHA pesek zaščitni sloj proti-koreninska membrana ločilni sloj hidroizolacija - bitumenska membrana toplotna izolacija - ekstrudiran poliestiren naklonski estrih parna ovira lesena križno lepljena škatlasta medetažna plošča zračni sloj spuščen mavčno-kartonski strop z zaključnim slojem

+16,10

+14,65

+10,65

+9,75

+5,75

Ozelenitev atrija

Svetlobnik s prezračevalno loputo 9N

80 mm 2N

340 mm 80 - 150 mm 600 mm 13 mm

M_1:250

0 1

10m

A1 :: UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO :: IDEJNI PROJEKT KLINIK UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA OB NJEGOŠEVI ULICI V LJUBLJANI :: JURE HENIGSMAN :: IZR. PROF. MAG. TADEJ GLAŽAR, U.D.I.A. MA (BIA) , ASIS. VID DE GLERIA, U.D.I.A. :: 2008 :: LJUBLJANA, 2015 ::

+14,65

02 FASADNI PAS V NADSTROPJIH

5N A2

M_1:100

tekstilna zavesa troslojna zasteklitev zračni sloj - interni hodnik dvojna lamelirana fasadna zasteklitev

03 KONSTRUKCIJA MED NADSTROPJI gumijasta talna obloga estrih ločilni sloj zvočna izolacija lesena križno lepljena škatlasta medetažna plošča zračni sloj spuščen mavčno-kartonski strop z zaključnim slojem

M_1:50

M_1:20

0,5

20 mm 80 mm 40 mm 600 mm 13 mm

+10,65

+9,75

04 KONSTRUKCIJA POD LOŽO lesene talne plošče estrih ločilni sloj zvočna izolacija lesena križno lepljena škatlasta medetažna plošča zračni sloj spuščen mavčno-kartonski strop z zaključnim slojem

30 mm 70 mm 40 mm 600 mm 13 mm

+5,75

+4,00

05 KONSTRUKCIJA MED PRITLIČJEM IN GARAŽO teraco 30 mm estrih 80 mm ločilni sloj zvočna in toplotna izolacija 100 mm armiranobetonska plošča 200 mm zvočna izolacija 100 mm

06 ZUNANJI TLAK NAD GARAŽO betonski tlak hidroizolacija izravnalni estrih armiranobetonska plošča v naklonu

±0,00

-0,51

08 KONSTUKCIJA GARAŽE S TERENOM armiranobetonska stena hidroizolacija - bitumenska membrana zaščita hidroizolacije nasutje

07 KONSTUKCIJA MED KLETMI epoksi premaz armiranobetonska plošča

DETAJL FASADNEGA PASU A2

B1 6N

10 mm 200 mm

-3,65 -3,84

300 mm 50 mm

120 mm 200 mm

M_1:100

5N A2

P HENIGSMAN :: IZR. PROF. MAG. TADEJ GLAŽAR, U.D.I.A. MA (BIA) , ASIS. VID DE GLERIA, U.D.I.A. :: 2008 :: LJUBLJANA, 2015 :: :: UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO :: IDEJNI PROJEKT KLINIK UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA OB NJEGOŠEVI ULICI V LJUBLJANI :: JURE

M_1:50

DETAJL FASADNEGA PASU B1 M_1:20

0,5

6N 1m

9N 2N

pločevinast pokrov prezračevalnika

lopute prezračevalnika

+50,40

jeklena konstrukcija kape odkapnik

+48,95

M_1:100

M_1:50

M_1:20

0,5

+10,65

DETAJL FASADNEGA PASU B2

prostor za nštalacije v nosilcih sistem pripenjanja stekla z nosilci 5N A2 +9,75

B1 6N

trojna zastekljitev

senčnik z odbojnim premazom

zasteklitev z lesenim okvirjem tekstilna zavesa

zazelenitev vzpenjalke lesena ograja

korito za zelenje

+10,65

talno gretje lopute za nadzor pretoka zraka križno lepljen lesen nosilec rolo senčilo podometno svetilo +9,75

opna iz lameliranega stekla

VIRI IN LITERATURA

Literatura Čeferin, P., 2014. Tektonika v Arhitekturi: Frampton - Semper - Bötticher. Ljubljana: Filozofski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Fakulteta za Arhitekturo. Čerpes, I., Blejec, G., Koželj, J., 2008. Urbanistično načrtovanje: raba prostora, tipologije stanovanjske gradnje, promet, parcelacija. Ljubljana: Fakulteta za aritekturo.

Slikovni viri S5: http://www.ljubljana.si/en/living-in-ljubljana/focus/73781/detail.html S4: http://www.psih-klinika.si/predstavitev/zgodovina/ S6: http://www.mf.uni-lj.si/katedra/955/40

Hegger, M., Fuchs, M., Stark, T., Zeumer, M., 2008. Energy manual: sustainable architecture. Basel, Boston, Berlin: Birkhäuser.

S11: Vir: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/odpovedi-operacij-natravmatologiji-zaradi-dotrajanih-operacijskih-dvoran/326753

Herzog, J., De Meuron, P., Herz, M., 2009. MetroBasel: The model of a European metropolitan region. Basel: ETH Studio Basel.

S12: Vir:http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-komisiji-tudizavrnjeni-kirurg

Jencks, C., Heathcote, E., 2010. The architecture of hope : Maggie’s cancer caring centres. London: Frances Lincoln. Lynch, K., 2010. Podoba mesta. Novo mesto: Založba GOGA. Koolhaas, R., 2014. Elements: Ceiling. Venezia: Marsilio. Koolhaas, R., 2014. Elements: Facade. Venezia: Marsilio. Korošec, B., 1991. Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kristl, S., 1991. Priobalna bolnišnica v Izoli. Sinteza: revija za likovno kulturo. okt. 1991 (87/90). str. 46-60. Kristl, S., 1981. Primerjalna raziskava arhitekturne zasnove bolnišnične porodniške oskrbovalne enote in obravnava izdelanega modela. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Kuzman Kitek, M., 2012. Lesene konstrukcije v stanovanjski in javni gradnji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Fakulteta za arhitekturo.

S13: Vir: http://www.mf.uni-lj.si/ipat S14: Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-ljubljana-cakajoc-narevmatologa-leto-ali-se-vec_3.html S15: Vir: http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/dokumentiweb/ CFB28034D7C73798C125790A00470E12?OpenDocument S16: Vir: http://www.delo.si/clanek/97951 S17: Vir: http://www.rtvslo.si/slovenija/foto-dan-z-dezurno-ekipohelikopterskih-resevalcev/206821 S54: Vir: http://www.idealice.com/oeffentliche_raeume/index. php?catId=3&pageId=296 S55: Vir: http://www.feichtingerarchitectes.com/display_project.php/2/457 S56: Vir: http://www.feichtingerarchitectes.com/display_project.php/2/457 S57: Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

Meuser, P., 2011. Hospitals and health centres. Berlin: DOM publishers.

S58: Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

Mihelič, B., 1983. Urbanistični razvoj Ljubljane. Ljubljana: Partizanska knjiga.

S59: Vir: http://www.rieglerriewe.co.at/projects/ec_medc/4.html

Neufert, E., 2008. Projektiranje v stavbarstvu. 2. izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana - izvedbeni del, 2010. Uradni list RS št. 78/10, 10/11-DPN, 22/11-popr., 43/11-ZKZ-C, 53/12-obv. razl., 9/13, 23/13-popr., 72/13-DPN, 71/14-popr., 92/14-DPN, 17/15-DPN in 50/15-DPN. Odlok o lokacijskem načrtu za območje Njegoševe ceste v Ljubljani, 2006. Uradni list RS št. 79/06, 96/06-popr., 37/10-obv. razl. in 78/10. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, 2009. Uradni list RS št. 97/03 in 77/09. Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001: 2008 Zdravstveni objekti, 2008. Uradni list RS št. 122/04. Sejima, K., Nishizawa, R., 2010. Kazuyo Sejima + Ryue Nishizawa / SANAA Works 1995-2003. Tokyo: TOTO. Statut Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, 2007. UKC Ljubljana. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št. 102/04, Tehnična smernica TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energje, 2010, Uradni list št. 102/04. Zumthor, P., Durisch, T., 2014. Peter Zumthor: buildings and projects. Zürich: Scheidegger & Spiess. Zupanič Slavec, Z., 2014. Ljubljanska bolnišnica skozi čas: strokovna razstava ob 225-letnici bolnišnice in 53-letnici nove stavbe Kliničnega centra. Razstava. Ljubljana.

Viri Univerzitetni klinični center Ljubljana. 2015. UKC Ljubljana [online]. Dostopno na: http://www.ukclj.si/ [10.08.2015]. Arhitekturni vodnik. 2015. Stanovanjska stavba/ zazidava [online]. Dostopno na: http://arhitekturni-vodnik.org/?result=100,2 [18.06.2015]. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. 2015. Kratka zgodovina Medicinske fakultete in poučevanja medicine v Sloveniji [online]. Dostopno na: http://www.mf.uni-lj.si/vsebina/menu1/472 [21.09.2015]. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. 2015. Zdravstveno varstvo [online]. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_ varstvo/ [22.09.2015].

S60: Vir: http://www.zwt-graz.at/en/ S89: Vir: http://www.nickl-partner.com/projekte/healing-architecture/sanaklinikum-hameln-pyrmont/ S90: Vir: http://design-chronicle.com/new-north-zealand-hospital-by-c-fmoller/ S91: Vir: http://www.dzzyn.com/21-jaw-dropping-architectural-renderings-bybjarke-ingels-group-big/21-jaw-dropping-architectural-renderings-by-bjarkeingels-group-big_nyt-hospital-nordsjaelland-hillerod-copenhagen/ S92: Vir: http://us.archello.com/en/project/klinikum-klagenfurt S93: Vir: http://www.arch.ttu.edu/courses/2007/fall/5395/392/students/ Zimmerman/ rehab%20basel.htm S94: Vir: http://www.arch.ttu.edu/courses/2007/fall/5395/392/students/ Zimmerman/ rehab%20basel.htm S95: Vir: http://www.arch.ttu.edu/courses/2007/fall/5395/392/students/ Zimmerman/ rehab%20basel.htm S96: Vir: http://www.swissmade-architecture.com/?seite=Picture&bid=366 S97: Vir: http://www.archdaily.com/38862/emergency-terminal-produkcija-004 S98: Vir: http://www.archdaily.com/38862/emergency-terminal-produkcija-004 S99: Vir: http://www.archdaily.com/38862/emergency-terminal-produkcija-004 S100: Vir: http://www.archdaily.com/38862/emergency-terminalprodukcija-004 S101: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S102: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S103: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S104: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S105: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S106: Vir: arhiv arh. prof. dr. Stanka Kristla S117: Vir: http://www.textures.com Ostale slike, sheme in skice so delo avtorja.

100

ZAHVALA

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani Jure Henigsman izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Idejni projekt klinik Univerzitetnega kliničnega centra ob Njegoševi ulici v Ljubljani, ki sem jo izdelal pod mentorstvom izr. prof. mag. Tadeja Glažarja u.d.i.a. MA(BIA) ter somentorstvom asis. Vida de Glerie u.d.i.a.. Delo sem zagovarjal dne 03.12.2015 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.