Ajda Primožič

GLSORPDQWND $MGD 3ULPRçLĀ

,GHMQD ]DVQRYD NUHDWLYQHJD FHQWUD Y SRVORYQHP REMHNWX QD 0DãHUD 6SDVLüHYL XOLFL Y /MXEOMDQL $NWLYQD SUHQRYD /DERGRYH åLYDOQLFH DUKLWHNWD 6DYLQD 6HYHUMD Y JHQHUDWRU LQRYDWLYQRVWL NUHDWLYQHJD VHNWRUMD V NDWHULP EL SRVWRSRPD UHYLWDOL]LUDOL GHJUDGLUDQH REMHNWH Y EOLçQML RNROLFL LQ SULVSHYDOL N SRQRYQHPX ]DJRQX JRVSRGDUVWYD

0HQWRU L]U SURI PDJ 7DGHM *ODçDU 6RPHQWRULFD GRF äSHOD +XGQLN GU

6WURNRYQD VYHWRYDOND ]D FRZRUNLQJ (YD 3HUÄ€LÄ€ XQLY GLSO SVLK &RZRUNLQJ 6ORYHQLMD 6WURNRYQL VYHWRYDOHF ]D NROHNWLYQH VRFLRORÃ¥NH VWUXNWXUH $LGDQ &HUDU XQLY GLSO VRF

)$ 8/

POVZETEK

Na primeru Labodove šivalnice, delo arhitekta Savina Severja, na ulici Mašera-Spasića želim prikazati primer dobre prakse revitalizacije moderne arhitekture. S tem želim odpreti problematiko vrednotenja slovenske moderne arhitekture kot kulturne dediščine, saj se tako v stroki kot v širši javnosti to arhitekturno obdobje premalo ceni.

Z oblikovanjem kreativnega centra v že obstoječi, a dotrajani in delno zapuščeni zgradbi Labodove šivalnice arhitekta Savina Severja poskušam vzpostaviti odnos mladih do moderne kulturne dediščine.

Namesto da bi objekt zaščitila le preko zapisa v register in ga spremenila v spomenik, ga raje vključim v živo okoliško urbano tkivo in vanj naselim programske vsebine, ki bi zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva.

Glede na to kaj okolica potrebuje, bi se razvijale dejavnosti, ki bi zapolnjevale prostor. Program bi nastajal po principu ‘povpraševanje - ponudba’ in bi se prilagajal potrebam prebivalcev, ki se spreminjajo skozi čas zaradi različnih faktorjev kot so nataliteta, migracije, lokalne storitvene dejavnosti itd.

Z ustanovitvijo kreativnega centra Labod bi se vzpostavila platforma preko katere bi se mlad kreativni kader, ki je trenutno brez zaposlitvene prihodnosti, lažje prestrukturiral v samozaposlene, saj projekcije kažejo, da se v prihodnosti delež samozaposlenih ne bo spremenil, kvečjemu se bo delež freelancerjev povečal. Država trenutno ni naklonjena samozaposlenim in ne spodbuja samozaposlitve kot primerne finančne rešitve za brezposelne mlade, zato je potrebno ustvariti prostor, preko katerega lahko mladi izrabijo svoj potencial in se poskušajo socialno in ekonomsko osamosvojiti.

Na tak način bi družba razvila pozitiven odnos do moderne arhitekture in se zavedla njene vrednosti. Z vzpostavitvijo platforme za mlade samozaposlene pa bi prispevali k ponovnemu zagonu gospodarstva.

Ključne besede: prenova, Labodova šivalnica, Savin Sever, kreativni center, Labod, coworking, sobivanje, ekonomija delitve.

OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI

Zelo redki objekti iz obdobja moderne arhitekture na Slovenskem imajo priznan status kulturne dediščine, čeprav so nadvse pomemben del kulturne zapuščine.

Pomembno je, da opozarjamo na zaščito, ohranitev in prenovo takih kulturnih spomenikov. Zgolj naziv spomenik in umeščenost v register kulturne dediščine žal nista dovolj, saj na tak način objekt lahko ostane prazen in zapuščen, začne propadati in nihče razen stroke se ne zmeni za njegovo degeneriranost.

Slovenska moderna arhitektura je nastajala v letih med 1945 in 1970 in prvi arhitekt, ki je po vzoru Le Courbusiera prenesel novo ideologijo na slovenski prostor, je bil Edvard Ravnikar. Sledili so mu še drugi in med najbolj vidnimi predstavniki obdobja moderne so še Edo Mihevc, Oton Jugovec, Stanko Kristl, Milan Mihelič, Miloš Bonča in Savin Sever.

Zgodba Učnih delavnic Zavoda za gluho mladino Bežigrad (v nadaljevanju ZGM Bežigrad), delo arhitekta Savina Severja je imelo podobno usodo. Zaradi prestukturiranosti je ZGM Bežigrad zapustil te prostore, potem pa je kljub predlogom za prenovo arhitekta Savina Severja in menjavi lastnikov, objekt ostal prazen in začel počasi propadati. Porušili so ga “brez opaznejše reakcije strokovne javnosti”1 kot so zapisali v Evidenci in valorizaciji slovenske moderne arhitekture.

Tudi Labodova šivalnica je delo arhitekta Savina Severja. Zaradi stečajem podjetja in kasnejših problemov z lastništvom je več kot polovica objekta prazna in propada.

Stavba Laboda je že bila prenovljena zaradi dotrajanosti arhitekturnih elementov kot so fasada in streha s svetlobniki. Ko so ga po letu 2001 razprodali različnim lastnikom, so se ti obnove lotili posamično in neusklajeno, kar je vidno tudi na fasadnem ovoju.

Slika zgoraj: Fotografija vhoda v stavbo Učnih delavnic ZGM Bežigrad, arhitekt Savin Sever, l. 1963; Vir: osebni arhiv Katarine Bebler Slika spodaj: “Učne delavnice so bile porušene v začetku meseca marca 2000 brez opaznejše reakcije strokovne javnosti.”2; Vir: Evidenca in valorizacija slovenske moderne arhitekture med leti 1945 in 1970

S svojo diplomsko nalogo skušam najti rešitev, ki bi preprečila, da bi se ponovila zgodba Učnih delavnic, zato predlagam aktivno prenovo oziroma revitalizacijo objekta, ki bi bila kombinacija prenove stavbne konstrukcije in vključevanja novega programa. Na tak način se stavba spet lahko vklopi v oživljeno grajeno okolje.

ZGODOVINA LABODOVE ŠIVALNICE

Konfekcijsko podjetje Labod obstaja že od leta 1924.

Pod takratnim imenom Modna oblačila, kasneje Tip-Top, so med letoma 1963 in 1965 iz Novega mesta širili svojo proizvodnjo tudi na ulico Mašera-Spasića v Ljubljani, v zgradbo Savina Severja.

Stavba je bila zgrajena med letom 1963 in 1965, a točnega podatka ni, saj je v arhivih Laboda navedeno leto 1963, GURS pa navaja leto 1965.

V sedemdesetih letih je imel Labod več kot 2.000 zaposlenih, od tega vsaj 1.300 žensk. Leta 2001 se je Labod odločil za prodajo Severjevega objekta po delih.

Novi lastniki so postali Strle svetila, Eurosport Trade, Labod IN, List d.o.o. in Vieste. Od leta 2011 je Labod IN d.o.o. v postopku stečaja. Takrat so tudi spraznili Labodove prostore - prodajalno in šivalnico na Mašera-Spasićevi.

Tlorisnih zapisov stavbe nisem našla niti v Labodovih niti v državnih ali Severjevih arhivih, zato lahko povzamem njeno zgodovino le preko pogovorov z Damjanom Sojerjem, direktorjem Eurosport Trade d.o.o., podjetja ki je bilo prvo vseljeno v izpraznjen objekt, in Markotom Strletom, direktorjem podjetja Strle svetila, ki so se vselili v objekt nekaj let kasneje.

Pred razprodajo stavbe leta 2001 je bila dejavnost v proizvodnji organizirana v vzdolžnih programskih pasovih. Osrednji del je predstavljala hala z vidno stropno konstrukcijo (razpon 3x 4,8 metra) in z vmesnimi svetlobnimi režami, ki so potekale vzdolžno po celotni dolžini prostora. V tem povišanem delu je bila locirana krojilnica. Temu prostoru sta sledila še dva vzdolžna pasova in vmesni servisni del. Vse stene med pisarnami so bile montažne, saj je celotna konstrukcija zasnovana na armiranobetonskih stebrih.

V kleti so bile organizirane skupne sanitarije, tuši, velika jedilnica in kuhinja.

Stavba ima neizmerno veliko konstrukcijskih podobnosti s Severjevo stavbo Učnih delavnic ZGM. Razmerja armiranobetonske nosilne konstrukcije so popolnoma enaka, le zunanje dimenzije objekta se razlikujejo: Labodova šivalnica je daljša od Učnih delavnic.

Zaradi netesne fasade ni nikjer na objektu več originalnega fasadnega pasu, prav tako so zazidali vse strešne svetlobnike zaradi zamakanja.

Slika: Članek o proizvodnji Tip-Topa s fotografijo pogleda v krojilnico; Vir: Potrebujejo delavce (1972). Zbor občanov, letnik 12, številka 10., http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AXX533PL; 31. 5. 2014

6(9(5-(92 0(672

6ORYH

'XQDM

QĀHYD

VND F

XOLF

D

HVWD

025)2/2*,-$ 6(9(51, %(æ,*5$' 0

VPLIV UČNIH DELAVNIC ZGM NA LABOD

SAVIN SEVER 27. 6. 1927, Krško – 12. 4. 2003, Ljubljana Sever je eden arhitektov obdobja moderne arhitekture na Slovenskem. Bil je učenec Edvarda Ravnikarja na FAGG. Njegova najbolj znana dela so Učne delavnice ZGM Bežigrad, Tiskarna Mladinska knjiga, kompleks Astra, Atrijske hiše za Bežigradom, Tehnični center in paviljon AMZS ter Veleblagovnica Merkur. Posthumno je prejel nagrado Prešernovega sklada za življenjsko delo. »Njegova arhitektura je inženirsko delo, a ne v smislu znanosti, temveč umetnosti. To je umetnost, ki je postala v Severjevih delih orodje za kritično refleksijo sveta. Zato arhitektura zanj ni bila predmet abstraktnega modrovanja, vprašanje oblike ali sloga, temveč je morala biti utemeljena z realnim. Njeno bistvo je razrešitev problema in kot je z nekoliko samoironije dejal, »če ga ni bilo, sem ga sam našel«.

Oblika zanj ni bila cilj, temveč posledica njegovega načina dela. To je pojasnil v pogovoru za radio: »Koncept je tisto, kar definira arhitekturo. Jaz sam sem vedno videl arhitekturo v briljantnem konceptu, v popolni racionalizaciji problemov, v totalni funkcionalnosti in sem obliko arhitekture dobil kot rezultat odgovora tem osnovnim parametrom. Kar je eden izmed možnih načinov. Drug način, ki je bolj pogost je ta, da predpostaviš formo in v to formo zgneteš

vse te funkcionalnosti, racionalnosti, koncepte itd.

Jaz se s tem ne ukvarjam. « Njegova arhitektura ponuja stvarne odgovore na najbolj običajne, vsakodnevne potrebe ljudi. Sever se je ukvarjal z navidez banalnimi, a za naš prostor in nas vse izjemno pomembnimi nalogami, kot so komunalni objekti, garaže, industrijske zgradbe, stanovanjski tlorisi itd.«3 UČNE DELAVNICE ZAVODA ZA GLUHO MLADINO Bežigrad, zgrajeno l. 1963 Učne delavnice Savina Severja so kot Zapiski iz podtalja Dostojevskega – mojstrski prvenec, v katerem so se izrazila vsa avtorjeva razmišljanja, dognanja in prijemi. Oba sta kasneje svoja orodja in načine razvijala in nadgrajevala. Učnim delavnicam mojstra Severja so sledili Tiskarna Mladinska knjiga, Merkur in Astra.

ZGM Bežigrad je potreboval objekt, kjer bi lahko izobraževali mladino s posebnimi potrebami za tiskarska opravila. Sever je v svojem biroju stavbo načrtoval leta 1962. Gradnja je potekala manj kot leto dni, ker so na enostavno stebrno konstrukcijo montirali prefabricirane montažne fasadne elemente iz salonitnih plošč in serijsko vgradno pohištvo.

Zasnova je predvidela enostavno menjavanje fasadnih montažnih elementov, v primeru njihove dotrajanosti.

Učne delavnice so zasnovane kot preprost ortogonalen tloris (34 in 43 metrov dolge stranice) v dveh nadstropjih. Konstrukcija je armiranobetonska, zasnovana na stebrni konstrukciji. V kleti je razpon stebrov 4,8 metra in v pritličju 2,4 metra (z izjemo višjega osrednjega dela, ki ima razpon 14,4 metra). Streha je bila iz montažnih plošč, pokrovi venca iz posebej izdelanih salonitnih elementov. V osrednjem povišanem jedru z vzdolžnimi svetlobniki in stranskimi okni je bila proizvodna hala. Levo in desno od povišane ladje so se v nižjem delu razvrstile pisarne in servisni del.

“Kvalitete tega objekta so bile hitra in poceni gradnja in prilagajanje potrebam dejavnosti... Ponavljanje elementov na fasadi, strukturiranje plašča, postane ena vidnejših označevalcev Severjevih objektov.

S to zgradbo si je arhitekt začel pot načrtovalca premišljenih, izčiščenih arhitektur z izvirno zasnovanimi detajli. Tako okna, svetlobnike in nizanje fasadnih členov opazujemo na večini poznejših Severjevih stavb.”4 Po besedah Katarine Bebler je ZGM stavbo zapustil in nato so v Severjevem biroju so leta 1990 zrisali predlog prestrukturiranja objekta v tržno-prodajno dejavnost z malimi trgovinami, a se ideja ni realizirala. Stavba je ostala prazna in začela počasi propadati. Vanjo so se naselili brezdomci in narkomani ter jo začeli še bolj

uničevati. Tako je ta stavba postala temna lisa v tem stanovanjskem okolišu. Eden izmed novih lastnikov je stavbo leta 2000 porušil, saj je hotel zgraditi novo trgovsko-poslovno stavbo, a ostale so le ruševine podrtih Učnih delavnic.

PREDLOG ZA OBNOVO UČNIH DELAVNIC “Objekt se varuje kot celota. Velikega osrednjega dela brez vmesnih podpor se fiksno ne pregrajuje, v stranskih pasovih je možna nova organizacija manjših enot. Ohraniti je potrebno armiranobetonski skelet ter princip multiplikacije fasadnih členov in polnil v notranjosti objekta. Kompozicija znotraj fasadnih členov naj sledi prvotni (polno, zastekljeno, zračenje, nadsvetloba, dimenzije posameznih polj), z uporabo novih, kvalitetnejših in okolju prijaznih materialov. Vzpostavi naj se prvotni princip osvetljevanja. Obenem se objekt tudi dodatno potresno zavaruje z vstavljanjem posameznih nosilnih sten med omenjene stebre v vzdolžni smeri. Objekt je primeren predvsem za potrebe javnih zavodov ali institucij, ki potrebujejo poleg majhnih enot tudi velik odprt prostor brez podpor, s posebno osvetlitvijo.”5

Slika: Fasada Učnih delavnic ZGM Bežigrad, arhitekt Savin Sever, fotografija originalnega načrta iz l. 1962; Vir: osebni arhiv Katarine Bebler

8每1( '(/$91,&( =*0 %(忙,*5$'

/$%2'

PRIMERJAVA UČNIH DELAVNIC IN LABODA

2a

b

2a

2a

2a

b

2a

b

2a

UČNE DELAVNICE ZGM BEŽIGRAD, M 1:200; Prečni prerez dolžine 35 metrov, ki je identičen prečnemu prerezu Laboda; Vir: fotografija originalnega načrta, osebni arhiv Katarine Bebler a = 2,4 metra b = 1,8 metra

Stavbi tako Učnih delavnic ZGM Bežigrad kot stavba šivalnice Laboda sta razdeljeni na tri ladje, ki tečejo vzdolžno: srednja višja hala brez vmesnih podpornih stebrov in stranski nižji ladji. V primeru obeh objektov je nivo pritličja dvignjen nad zemljo, tako da lahko tudi v klet pride naravna svetloba.

Porušen objekt Učnih delavnic in stavba Laboda imata enaka razmerja v konstrukciji. Prečni prerez obeh je skoraj identičen, le v dolžino je Labod dvakrat daljši. Žal se ni ohranila Labodova originalna fasada, zato ju ne morem primerjati. V postopnih posamičnih prenovah so zaradi netesnosti zakrili tudi svetlobnike na strehi.

2a

b

LABOD, M 1:200; Prečni prerez dolžine 35 metrov; a = 2,4 metra b = 1,8 metra

2a

2a

2a

b

2a

b

2a

35,0(5-$9$ = 8ý1,0, '(/$91,&$0, D E D E

8ÿ1( '(/$91,&( =*0 %(æ,*5$' WORULV [ P

/$%2'

D

E D PHWUD E PHWUD

D

D

D E D E

/$%2' WORULV [ D PHWUD E PHWUD

D

E D

3258ä(1( 8ÿ1( '(/$91,&( =*0 %(æ,*5$'

/$%2'

$OL VH ER ]JRGED SRQRYLOD"

3527, 58ä,79, 2%672-(ÿ(*$ 2%-(.7$ ,1 *5$-(1-8 129(*$ 326/291(*$ .203/(.6$ 1$52%(

80(äÿ$1-( 5$=12/,.(*$ 352*5$0$ 9 2%672-(ÿ 2%-(.7 ,1 6 7(0 9$529$1-( 7(5 2+5$1-$1-( 2%-(.7$ .27 $.7,91(*$ '(/$ 0(671(*$ 7.,9$

OPREDELITEV SOCIALNEGA POLOŽAJA MLADIH

Finančna neodvisnost je predpogoj za samostojno življenje, bivanje na svojem ter oblikovanje družine kot osnovne enote družbene stukture. Moja generacija diplomirancev je trenutno večinoma brezposelna ali se kot samozaposleni komajda preživljajo preko projektnih del. Kdaj bomo torej imeli mladi možnost, da se odselimo, da začnemo svoje življenje neodvisno od državne oziroma družinske podpore? Ali nam bo pri tridesetih mama malo povišala žepnino, ker bomo dobili prvega otroka?

V prvih letih je kriza vplivala predvsem na predelovalne dejavnosti, gradbeništvo ter z njima povezane dejavnosti, v zadnjih letih pa kriza vpliva tudi na storitveni sektor.

Glede na zbrane statistične podatke, ki sem jih povzela po dokumentu Mladi in trg dela, Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (v nadaljevanju ZZRS)6, so zapisani stereotipi resnični. Postavlja pa se vprašanje, če so ti podatki po izbiri mladih...

Število registriranih brezposelnih mladih je v času krize poraslo. Mladi se na ZZRS pogosto prijavijo kot iskalci prve zaposlitve, so nadpovprečno izobraženi ter imajo kljub pomanjkanju izkušenj več možnosti za zaposlitev kot starejši iskalci zaposlitve. Na ZZRS so v povprečju prijavljeni krajši čas kot drugi iskalci zaposlitve, saj pogosteje sprejmejo zanje ne povsem ustrezno zaposlitev, ob kateri še nadalje iščejo tisto, ki jim bolj ustreza.

STEREOTIPI O SLOVENSKI MLADINI Večina mladih živi s starši do 30. leta najverjetneje zaradi spleta stanovanjske, zaposlitvene in pokojninske politike: predraga stanovanja si mladi le težko privoščijo, še posebej, če so brez dela ali če imajo prekerno zaposlitev.

Materialni položaj mladih v veliki meri vpliva tudi na odločitev za družinsko življenje, zato se povprečna starost ob prvi poroki in tudi ob odločitvi za starševstvo vztrajno pomika navzgor.

Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo tudi za preproste poklice, ki so daleč pod ravnjo njihove formalne izobrazbe.

Slika: Kdaj si bodo lahko mladi uresničili svojo osnovno življenjsko potrebo po osvoboditvi, da se lahko ekonomsko in socialno postavijo na noge in si organizirajo svojo družino? Starostna meja starševstva se tako dviga vedno višje; Vir: Naslovnica revije New York, okt. 2011; http://www.magazine.org/sites/default/files/NYMag_BCC2012.jpg; 31. 5. 2014

Status samozaposlenega oziroma svobodnjaka (angl. freelancer) velja v splošni slovenski mentaliteti kot začasen poklic, dokler ne dobiš službe za nedoločen delovni čas.

STATISTIČNI PODATKI Kriza, ki se je začela v letu 2008, močno vpliva na slovensko gospodarstvo in posledično tudi na trg dela. Bruto domači proizvod se je v obdobju zadnjih štirih letih dvakrat močno zmanjšal.

V času krize je število delovno aktivnih mladih upadlo za skoraj 24 %. Poleg tega se mladi, ki šele vstopajo na trg dela, pogosto zaposlujejo prek fleksibilnih oblik zaposlovanja, v času krize pa so zaradi tega pogosto med prvimi, ki izgubijo zaposlitev.

Stopnja brezposelnosti (Februar 2013): od 15 do 24 let 29,7 % oseb od 25 do 29 let 33,4 % oseb od 30 do 39 let 35,0 % oseb Glavni razlog za porast brezposelnosti mladih v drugi polovici leta 2012 je predvsem pomanjkanje ustreznih delovnih mest. Zaradi tega imajo mladi (ter tudi druge skupine prebivalstva) težave pri iskanju redne zaposlitve.

Projekcije kažejo, da se v prihodnosti delež samozaposlenih ne bo spremenil, kvečjemu se bo delež freelancerjev povečal. Država trenutno ni naklonjena samozaposlenim in ne spodbuja samozaposlitve kot primerne finančne rešitve za brezposelne mlade. A žal druge opcije ni, zato moramo “zagotoviti optimalne pogoje temu segmentu profesionalcev, da bodo lahko čim bolj učinkovito izrabili svoj potencial in aktivno prispevali k ponovnem zagonu gospodarstva.”7

COWORKING: SODOBNA OBLIKA DELA Obrazložitev sodobnega časa in družbena fenomenologija

Način dela se spreminja zaradi družbenih fenomenov oziroma megatrendov, ki determinirajo hitrost in potek načina dela. Digitalizacija, globalizacija, raznolikost zaposlenih, trajnostni razvoj družbe znanja in individualizacija spreminjajo delovno okolje posameznika, naj bo zaposlen v podjetju ali samozaposlen.

Ravno nasprotno pa trg dela še zdaleč ne stagnira v razvoju. V času gospodarske krize ni več pravil kdo, kdaj in koliko dela, ni več varnosti zaposlovanja.

Možnost za uspeh je dostopna tukaj in zdaj, pametni telefoni in druga sodobna tehnologija omogočajo dostop do informacij vedno in posvsod. Možnosti je neskončno veliko in nikoli ne vemo ali je tukaj-in-zdaj dovolj novo in inovativno, saj je v času wifi-globalizma tudi hitro včasih prepočasi. Neprestano se ustvarjajo nove zahteve, nove potrebe zaposlenih, da postanejo na trgu še bolj konkurenčni in sledijo razvoju principu dela.

Prostor za najbolj inovativne kreativne zaposlene bi moral temu slediti in ustvarjati možnosti za nepredvidene priložnosti, ki se bodo zgodile v prihodnosti.

Digitalizacija omogoča, da s pomočjo najsodobnejših tehnologij, ki so trenutno na voljo, pretvorimo analogne vsebine (t.j. objekt, slika, zvok, dokument ali signal) v digitalno obliko. »Ocenjuje se, da je bilo leta 2007 v digitalni obliki že 94 % tehnoloških informacijskih zmogljivosti v svetovnem merilu (v letu 1993 pa le 3 %).«8

Na videz zelo podobni fotografiji z veliko razliko, ki se skriva v računalniku in virtualni pisarni.

Slika zgoraj: Ray in Charles Eames biro, Los Angeles, 1973; Vir: arhiv Eames Office LLC; http://image.architonic.com/imgTre/12_10/EAMES_press_EamesOffice.jpg; 31. 5. 2014 Slika spodaj: Kreativni center Poligon, Tobačna Ljubljana, 2014; Vir: Poligon; foto: David Lotrič;http://www.poligon.si/prostor/; 31. 5. 2014

»Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.«9 je definirala že Gro Harlem Brundtland, norveška političarka, v letu 1987. Trajnostni razvoj je zamisel o naprednem razvoju gospodarstva, družbe in okolja, ne da bi ogrozili naše trenutne naravne vire, okolje ali biološko raznovrstnost. S tem ko spodbuja bolj organizirano uporabo materialnih dobrin, predstavlja nasprotje potrošništva.

Globalizacija je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni.

Globalizacija ekonomije in politike oziroma ‘svetovna ekonomija’ je pojav, ki je neločljivo prepleten s kapitalizmom in nima političnega centra. Bazira na akumulaciji osebnega kapitala ter ustvarja dobiček iz česar koli.

Globalizacija kulture je mentalni pojav individuuma, ki se zaveda bivanja v enotnem svetu, homogeni celoti. Ob nastanku svetovne kulture se pojavi ‘problem globalnosti’: problem zagotavljanja prostora za koeksistenco, saj je svet postal enoten prostor.

Raznolikost pomeni spoštovanje in priznavanje raznolikosti soljudi glede na različno etnično kulturo, iz katere izhajajo, funkcionalno in gibalno raznolikost, rasno raznolikost, versko raznolikost, raznolikost glede na spol in starost itd. Delovanje znotraj čim bolj heterogene ekipe posameznikov je bolj celostno, saj pokriva različna področja in izkušnje, ki so potrebne za delovanje v času globalizacije.

Individualizacija je opredeljena kot “posamezničino/-kovo težnjo po individualnem življenjskem slogu, po tem, da odloča o svoji izobrazbi, poklicu, delovnem mestu, kraju in načinu življenja itd.”10 Na tak način se razvijajo subkulture, neustaljeni načini razmišljanja in identiteta sodobne družbe.

Zaradi vse hitrejšega pretoka informacij in razvoja družbe se konstantno spreminja terminologija oziroma razumevanje pojavov kot so zaposlovanje, delo, prijateljstvo, komunikacija, prosti čas, delovna zmogljivost itd. Edino logično in pravilno je, da se vse te spremembe odražajo tudi v prostoru.

ALTERNATIVE ZA SAMOZAPOSLENE

Alternativa 1: DELO DOMA Čeprav je cenovno delo doma najbolj ugodno, se posameznik s tem izolira in nima realnega dostopa do poslovnega mreženja. Poleg tega lahko hitro preusmeri pozornost, zgubi koncentracijo in dela manj efektivno. Težko tudi opravlja poslovne sestanke, projekcije, predstavitve in druge aktivnosti za katere je potrebna posebna tehnična oprema. S tem ko spi, dela, se prehranjuje in preživlja svoj prosti čas na enem mestu, se pojavi monotonost, kar lahko v veliki meri vpliva na kreativnost posameznika, njegovo psihično in fizično zdravje.

Ocena: Delo doma

Alternativa 2: DELO V KAVARNI Kavarna, ki ima urejeno brezžično internetno povezavo, je ekonomsko dokaj ugodna alternativa, a se najdejo tudi slabosti. Posameznik troši denar za gostinske usluge, ni zagotovljenih dovolj prostih primernih delovnih mest, navadno je na voljo manj manevrskega prostora za udobno delovno okolje, obstaja nevarnost kraje, tudi internetna povezava je slaba in nekonsistentna. Čeprav je pretok ljudi večji, kar je pozitivno, problem lahko predstavljata hrup in pestrost družabnega dogajanja.

Ocena: Delo v kavarni

Alternativa 3: COWORKING PROSTOR Slika: Prednosti in slabosti kavarne, dela na domu in coworkinga; kaj se zgodi samozaposlenim, ko začnejo delati v coworkingu?*: 86 % vprašanih se poveča njihov socialni krog ljudi; 74 % vprašanih je bolj produktivnih pri delu; 71 % vprašanih se počuti bolj kreativne; 80 % vprašanih je povečalo svoje poslovne mreže; 54 % vprašanih uživa boljše privatno življenje; 68 % vprašanih delijo svoje znanje in izkušnje. *Rezultati Tretje globalne coworking raziskave 2012/13. vir: Deskmag: The Coworking Magazine, http://queenstreetcommons.files.wordpress.com/ 2013/02/858657_589475021082173_564228520_o.png; 31. 5. 2014

Coworking je način dela, ki omogoča freelancerjem, da si delijo coworking prostor z drugimi ustvarjalci iz multidisciplinarnih panog. Ker je prostor odprt za vse ljudi, ki ob minimalni mesečni najemnini najemajo mizo, se v prostoru zadržujejo le resni in odgovorni uporabniki. V coworking prostoru so na voljo za souporabo tudi soba za sestanke in konference, soba za delo v tišini, kuhinja itd. Organizirajo se zabavnoizobraževalni dogodki, ki vzpostavijo konstantni pretok kreativnih ljudi in idej.

Ocena: Coworking prostor

LEGENDA: delovno okolje in infrastruktura 1-nima potrebnega, 5-ima vse kar potrebujem internetna povezava 1-slaba povezava, 5-zelo dobra druženje in družabni dogodki 1-sem sam/-a, 5-veliko se dogaja finančni stroški 1-drago je, 5-praktično zastonj pretok informacij 1-nič ne izvem, 5-veliko uporabnih info mir in tišina 1-glasno je in težko delam, 5-tiho in mirno

35,.$= 2%672-(ÿ,+ 2'357,+ '(/291,+ 352672529 9 /-8%/-$1, 0/$', 32'-(71,.

VNXSQH SLVDUQH 957,ÿ., /,726752-

.,12 ä,ä.$ SRVORYQL LQNXEDWRU XPHWQLåND VNXSQRVW

81 ,1.8%$725 SRVORYQL LQNXEDWRU 76 67$5783 SRVORYQL LQNXEDWRU .5($7,91$ &21$ ä,ä.$ FRZRUNLQJ L]GHORYDOQLFD .,%(53,3$ SURJUDPHUVNH GHODYQLFH

PLQ

PLQ

PLQ

21.5$- *5$'%,äÿ$

ä3$16., %25&, NUHDWLYQH ]DGUXJH

957,ÿ., ä7(3$1-6.2 1$6(/-(

&,5.8/$&,-( SURJUDPHUVNH GHODYQLFH 52* L]GHORYDOQLFD /-8'0,/$ L]GHORYDOQLFD

957,ÿ., 5,06.$

957,ÿ., 751292

957,ÿ., .0(7 ,1ä7,787

=$6$', 692- 957

+(.291,.

SURJUDPHUVNH GHODYQLFH SRVORYQL LQNXEDWRU

32/,*21 FRZRUNLQJ L]GHORYDOQLFD

957,ÿ., & '9(+ &(6$5-(9

7(+12/2ä., 3$5.

SRVORYQL LQNXEDWRU VNXSQH SLVDUQH

/(*(1'$ &RZRUNLQJ 3RVORYQL LQNXEDWRUML 6NXSQH SLVDUQH

,]GHORYDOQLFD DQJO PDNHU VSDFH

6NXSQL YUWRYL 3URJUDPHUVNH GHODYQLFH DQJO KDFNHU VSDFH

DEFINICIJA OBRAVNAVANEGA OBMOČJA na Mašera-Spasićevi ulici

Labodova šivalnica se nahaja v enem izmed ljubljanskih poslovnih središč in v neposredni bližini fakultet Univerze v Ljubljani. Območje Mladinske knjige v celoti velja za degradirano območje, čeprav zajema objekte spomeniškega varstva iz obdobja slovenske moderne arhitekta Savina Severja. Eden izmed njih je Labodova šivalnica, ki je vsaj deloma vzdževan in zaradi tega lahko takoj vseljiv.

Coworking prostor določajo sledeči kriteriji: VELIKOST Velikost prostora je premosorazmerno odvisna od skupnosti, ki bi v njem ustvarjala, njene številčnosti, potreb in multidisciplinarnosti.

Velikost coworking prostora določa program oziroma fizični prostori znotraj objekta (npr. kavarna, lesarska delavnica, končerenčna soba, tehnološki laboratorij s 3D tiskalnikom itd.). Ta program se oblikuje glede na multidisciplinarnost ekipe in posledično glede na potrebe njenih članov po opremi, ki jo potrebujejo, da nemoteno izvajajo svoje kreativno delo.

RECIKLIRANJE PROSTOROV Coworking skupnost izvira iz lokalnega okolja, ki vpliva na specifično produktivno ozračje, zato je vsak coworking prostor edinstven in ima specifičen način razvoja.

Lokacija na Mašera-Spasićevi ulici, ob Mladinski knjigi, M 1:5.000; Vir: Google maps

Prav recikliranje mrtvih prostorov v urbanem tkivu ohranja in okrepi potreben ‘genius loci’ oziroma identiteto prostora. Na tak način se lahko coworkerji najlažje identificirajo tako s prostorom kot tudi s skupnostjo.

DOSTOPNOST Vsak potencialni uporabnik, ki bi si želel ustvarjati v coworking prostoru, mora imeti do tega zagotovljen dostop.

Urejeno mora imeti dobro in pretočno prometno infrastrukturo, povezavo na javni mestni prevoz in zagotovljena parkirna mesta za kolesa in avtomobile.

Lokacija coworkinga naj bo umeščena v jedro mestne četrti, s čimer si zagotavlja dovolj veliko kritično maso potencialnih uporabnikov.

ODPRT IN FLEKSIBILEN PROSTOR Coworking je živa tvorba, ki s svojo kreativnostjo in inovativnostjo narekuje kontinuiran razvoj prostora, zato mora biti coworking prostor odprt in fleksibilen, da zagotovi možnost, da se dogodi možnost, ki bo odgovor na trenutne potrebe coworking skupnosti in posameznika.

Za zagotovitev fleksibilnosti moramo ustavriti prostor, ki dopušča nemoteno delo posameznika oziroma njegovo povezovanje v nove heterogene skupinske tvorbe ter posledično zadovoljiti njegove potrebe, ki nastajajo pri delu.

3RJOHG QD ]DKRGQR IDVDGR /DERGD

3RJOHG QD VWDYER /DERGD L] VPHUL 6=

3RJOHG QD VHYHUQR IDVDGR /DERGD

3URGDMDOQD /DERG

1RWUDQMRVW SURGDMDOQH /DERG

9KRG Y 6WUOH VYHWLOD LQ ]DSXåĀHQ SURVWRU YPHV

1RWUDQMRVW YPHVQHJD ]DSXåĀHQHJD SURVWRUD

3URSDGDMRĀD NOHW YPHVQHJD ]DSXåĀHQHJD SURVWRUD

=DSXåĀHQD NOHW NMHU MH ELOD YĀDVLK åLYDOQLFD

=DSXåĀHQD NOHW NMHU MH ELOR YĀDVLK VNODGLåĀH

UMEŠČANJE PROGRAMA V OBJEKT Faznost

Umeščanje programa v objekt glede na časovni razpon je zelo efektivna metoda oživljanja starih in deloma dotrajanih objektov, če nimamo na voljo velikih finančnih sredstev.

Prednost takega sistema je tudi takojšnja uporaba prostora, v kolikor nimamo časa čakati na idealni prostor še kakšno leto ali celo več, ampak obstaja potreba po takojšnji naselitvi in realizaciji ideje v prostor.

Z metodologijo faznosti se vzpostavi tudi drugačen odnos med objektom in uporabniki, saj ti ne pričakujejo končnega produkta ali relikta arhitekta / oblikovalca, ampak so tudi sami postavljeni v vlogo soustvarjalca. S tem postanejo uporabniki bolj vpeti v zgodbo objekta, postanejo bolj skrbni in odgovorni ter samoiniciativni. To je nujno potrebno, če želimo, da bi se objekt transformiral skozi čas in postal odraz uporabnikov prostora.

Naselitev kreativnega centra v Labod in želja po vzpostavitvi generatorja inovativnosti pomeni, da je nemogoče predvideti potek in končno izvedbo druge, tretje in vseh faz, ki bodo še sledile. Zaradi svoje inovativne narave in kreativnih ljudi, ki bodo vplivali na transformacijo objekta in njegovega programa, ne moremo izrisati končne situacije. V kolikor bi jo lahko predvideli, prostor ne bi bil več inovativen.

Spodnja risba ponazarja sejalca - arhitekta, ki s svojim znanjem o uporabi prostora in njegovi funkcionalnosti oblikuje prostor, v katerem se bodo kreativni uporabniki dobro počutili in začeli prostor uporabljati, si ga prilagajati. V kolikor je arhitekt naredil dobro delo, nima več vpliva in nadzora nad nadaljnjim razvojem objekta, torej ne ve točno, kaj bo zraslo iz njegovega znanja in v kolikšni meri se bo to razraslo v prostoru.

mentor:

LABOD

OBSTOJEČE STANJE prazno - polno

Obstoječe stanje Več kot polovica površine objekta je prazne, čeprav je stavba infrastrukturno v dokaj dobrem stanju in deloma prenovljena (Labodova trgovina).

Faza 1 Zapolnimo prazne prostore z minimalnimi stroški.

Prostore počistimo, uredimo električno napeljavo in gretje tam kjer je potrebno ter wifi povezavo. V prostor namestimo arhitekturne elemente, ki so potrebni za uporabo le-tega. Večji del prostora je namenjen delavnici, kjer se oblikujejo novi arhitekturni elementi in boksi.

Faza 2 Tekom prvega obdobjea, ko uporabniki skupaj soustvarjajo prostor, se že vzpostavi močna skupnost ter s tem skupna iniciativa za povečanje lastne prostorske kapacitete. Obstoječi program se izseli in prepusti svoje prostore novim potrebam lokalne skupnosti. Ta faza je dokaj nepredvidljiva, saj ne moremo predvideti vseh relevantnih faktorjev, ki bi vplivali na skupnost in želje po prilagoditvi prostora glede na nove dejavnosti, zato so predstavljeni potencialni kazalniki in maksimalna možna kapaciteta izvedbe ter likovne usmeritve za poenoteno podobo objekta.

Faza 3 Čez nekaj let, ko si uporabniki teh prostorov že vzpostavijo svoje življenje in uspešne poklice, se odselijo na druge lokacije in od tam po podobnem principu pozitivno vplivajo na okolico in revitalizirajo zaspana ali degradirana območja tudi izven Ljubljane. S tem lahko postopoma širijo pozitiven odnos do prostora v širšem obsegu in tako vplivajo na boljšo kvaliteto bivanja tamkajšnjih prebivalcev, ki se ne vključujejo aktivno v proces, a spodbujajo spremembe v mestu.

FAZA 1 zapolnjevanje praznega

FAZA 2 transformacija celotnega objekta

FAZA 3 revitalizacija degradiranih območij v okolici

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Program

SHEMA 1 Kaj si lahko privošči Janez Novak (fiktivna oseba), star 28 let, z zaključeno izobrazbo, z občasnim delom, a brez redne zaposlitve? Če stvari poseduje, bolj malo.

Kaj si lahko danes povprečen mlad človek, star približno 28 let, z zaključeno izobrazbo, z občasnim delom, a brez redne zaposlitve, lahko privošči? Nič kaj veliko. Kapitalistična struktura bivanja pa od nas zahteva precej visoke minimalne pogoje obstoja: računalnik in pametni telefon, stroški bivanja in najemnina, premičnina, dopust itd. Posameznik si vedno težje zagotovi te dobrine, ki so pomembne za njegov obstoj kot vitalenega dela socialne družbe.

Ideja o delitvi in ne posedovanju je bistvena, saj si lahko na tak način privoščimo veliko več osnovnih dobrin kot tudi tistih nadstandardnih.

Delimo lahko: - delovne in bivalne prostore, - zelene površine, vrtove, - podjetja in njihov zagon (množično financiranje), - premičnine, - oblačila in pohištvo, - orodje in ostale pripomočke, - storitve, pravice in naročnine, - čas.

SHEMA 2 Kaj si lahko privošči Janez Novak (fiktivna oseba), star 28 let, z zaključeno izobrazbo, z občasnim delom, a brez redne zaposlitve. Če stvari deli z drugimi, veliko več

V teoriji si je možno deliti vse, tako da ves prostor lahko postane skupen. Na tak način delujejo komune, a te so stereotipizirane za skrajne rešitve ter v večini primerov propadejo. Za uspešno skupnost je namreč potrebno imeti splet vseh treh prostorskih segmentov: povezava z javnim, skupno dobro ter osebni prostor. V praksi je namreč potrebno imeti osebni prostor, ki je namenjen odmiku od skupnega, ter kontakt z javnim, ki bogati in spodbuja skupnost. Obseg skupnega je torej odločitev specifične skupine ljudi o tem, kaj vse je pripravljena deliti.

V tej diplomski nalogi se bom osredotočila predvsem na delitev prostorov in možnost odločitve posameznika znotraj skupnosti kaj in kdaj želi deliti.

PRINCIPI EKONOMIJE DELJENJA30 1. Neuporabljena vrednost je zapravljena vrednost Neuporabljena vrednost se nanaša na časovno obdobje, ko so izdelki, storitve ali talenti v prostem teku.

Za primer lahko vzamemo avtomobile, ki 90 % časa ostanejo parkirani in zato neizkoriščeni.

2. Odpadek ni za v smeti Odpadek je stvar, ki se v eni rabi tretira kot odpadek, v drugi rabi pa za surovino. Družbi najbolj poznani modeli so recikliranje starega papirja, plastike in stekla, uporaba stranskih produktov v prehrambeni industriji, transformacija smetišč v golf igrišče itd.

3. Uporaba in ne lastništvo Ne rabimo si lastiti izdelka, da bi lahko uporabljali njegovo vrednost. V veliko primerih za uporabnika ni bistvene spremembe pri uporabi izdelka glede na to ali ga lastimo ali si ga le izposodimo. Razlika se pozna v ekološkem smislu, pri tem mislim na produkcijo kvantitete materialnih dobrin, in v finančnem smislu, ker je izposoja velikokrat cenejša od lastništva. Če predpostavimo, da živimo v mestu z urejenim javnim prevozom, avtomobila ne potrebujemo dnevno, za potovanja si ga lahko občasno izposodimo ali uporabimo prevozi.org.

4. Transparentnost informacij Ta princip temelji na omrežju preko katerega se delijo vse informacije o izdelkih, storitvah, uporabnikih itd. Odprt in pregleden dostop omogoča učinkovitejšo rabo izdelkov in storitev. Tak portal je AirBnb preko katerega se lahko za krajši čas najame ali odda stanovanje.

5. Zaupanje Principi delitve temeljijo predvsem na zaupanju, po sistemu daj-dam, kjer uporabniki delijo svoje dobrine z drugimi.

DELITEV PROSTORA Delimo lahko tudi prostor. Če imamo dejavnosti, ki se dopolnjujejo in imajo podobne prostorske zahteve, jih lahko vse namestimo v isti prostor v različnih časovnih intervalih. Najbolj jasen primer tega je telovadnica, ki ima na voljo infrastrukturo za več različnih športov in drugih dejavnosti.

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Nabor programa

JAVNO

SKUPNO

PRIVATNO

NABOR PROSTOROV LABODA PROSTORI DOSTOPNI VSEM: - povezava z infrastrukturo, - galerija, - trgovina z izdelki kreativcev, start-up-ov in lokalnih umetnikov, - kavarna, - recepcija, - galerijski oder, - kuhinja in - sanitarije.

SKUPNI PROSTORI LABODA: - vhodni prostor, - garderoba, - member board, - poštni nabiralniki, - oglasna deska, - zemljevid prostora, - skype soba, - sanitarije, - čajna kuhinja, - konferenčna soba, - sejna soba, - pisarne, - fiksne in fleksibilne delavne mize, - ‘team-work’ mize, - start-up mize, - pisarne, - tiha soba za delo, - audio/video soba, - izdelovalnica, - shramba, - delavnica z orodjem, - omare, ki se lahko zaklenejo, - knjižnica, - soba za posedanje in sprostitev, - dnevna soba, - obrekovalnica, - jedilnica, - skupni vrtovi, - rastlinjak in - utility.

PRIVATNI / OSEBNI PROSTOR: - spalnica, - računalnik in njegov virtualni prostor.

Slika programske makete; Vir: osebni arhiv

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Prostorske zahteve programa

Vsaka dejavnost ima svoje pogoje za delovanje. Tako kuhinja potrebuje priključek za elektriko, za dovodno svežo vodo in odvodno odpadno vodo, imeti mora možnost prezračevanja oziroma prostorske elemente za obvladovanje vonja in hrupa, dovolj svetlobe itd., medtem ko dejavnost pisarn potrebuje le nabor miz in stolov, pravo svetlobo in v souporabo še prostore za shranjevanje, sanitarije in druge servisne prostore.

ZAPRTI PROSTORI Zaprte prostore definira že njihov pridevnik ‘zaprto’, saj se z arhitekturnimi elementi zaprejo in s tem znotraj prostora ustvarjajo intimno atmosfero, ki je drugačna kot v zunanjem odprtem prostoru. Med zaprte prostore spadajo pisarna, sejna soba in spalnica.

Prostorski pogoji, ki opredeljujejo moj program so: - potrebni priključki (elektrika, voda itd.), - izolacija zvoka, pogleda ali vonjav, - higienske zahteve, - možnost vzpostavitve intimnega prostora in - ustvarjanje drugačnih mikroklimatskih pogojev.

Glede na prostorske pogoje, ki jih posamezen program potrebuje, delim program v tri sklope: v servisne prostore, zaprte in odprte prostore.

Priključki:

SERVISNI PROSTORI Servisni prostori so tisti, ki so nujno potrebni za obratovanje in izvajanje primarnih dejavnosti v prostoru. Servise delimo v tri skupine: kuhinja, sanitarije in pridelovalni prostor ali rastlinjak.

K RASTLINJA

Priključki:

Slika levo: Delovni prostor na ping-pong mizi; coworking Mutinerie, Pariz; Vir: arhiv Mutinerie; www.mutinerie.org Slika zgoraj desno: Prostor za posedanje; coworking Village festival, London; Vir: arhiv studio Tilt; www.studiotilt.com Slika spodaj desno: Konferenčna soba, ki se lahko hitro transformira nazaj v delovni prostor, saj mize organskih oblik visijo na steni; coworking Village festival, London; Vir: arhiv studio Tilt; www.studiotilt.com

ODPRTI PROSTORI Odprti prostori so vsi ostali prostori, ki ne potrebujejo arhitekturnih elementov za njihovo definicijo.

V teh prostorih se odvija nosilni program objekta.

Odprti prostor omogoča prosto formulacijo dejavnosti, arhitekturnih elementov v prostoru in s tem večjo fleksibilnost ter kreativnost v ustvarjanju takšnega prostora.

Naše delovno mesto definira le priklop na elektriko, dovolj in primerna svetloba, miza in stol, vsi ostali prostorski elementi pa so izključno servisne narave.

Kar pomeni, da lahko delamo praktično kjerkoli.

Med zaprte prostore spadajo vse oblike delovnih prostorov, vhodni prostor, konferenčna soba, izdelovalnice, delavnice, knjižnica, dnevna soba in soba za posedanje, jedilnica itd.

Arhitekturni elementi:

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Prostorske zahteve programa

ODPRT PROSTOR: kavarna GLAVNI VHOD V COWORKING ODPRTI PROSTOR: KAVARNA / RECEPCIJA / INFO TOČKA

ZAPRTI PROSTOR: SEJNA SOBA

SERVISNI PAS: KUHINJA, SANITARIJE, RASTLINJAK

SERVISNI PROSTORI

PROSTI PREHOD PREČNO SKOZI PROSTOR

ZAPRTI PROSTOR Z MOŽNOSTJO ODPIRANJA: SEJNA SOBA

RASTLINJAK

ZAPRT PROSTOR: sejna soba

ODPRT PROSTOR: coworking ODPRTI PROSTOR: COWORKING

ZAPRT PROSTOR: sejna soba ZAPRTI PROSTOR: PISARNA

ZADNJI VHOD V COWORKING: SAMO S KARTICO

TLORIS PRITLIČJA - COWORKING - FAZA 1 M 1: 200

POVRŠINA PRITLIČJA - COWORKING DEL: 770 m2

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Fleksibilnost programa

Zaradi odprtega oblikovanja tlorisa lahko prostor veliko bolje prilagajamo potrebam in dogodkom.

Spodaj prikazujem spreminjanje coworking prostora, če v njem gostimo konferenco, ki jo glede na število udeležencev lahko različno postavimo v prostor.

ZA 40 LJUDI

ZA 80 LJUDI

KONFERENČNI PROSTOR V LABODU ZA 200 LJUDI

64 m2 konferenčni prostor 274 m2 coworking prostor 40 m2 servisni prostor 67 m2 pisarne

83 m2 konferenčni prostor 255 m2 coworking prostor 40 m2 servisni prostor 67 m2 pisarne

224 m2 konferenčni prostor 114 m2 coworking prostor 52 m2 servisni prostor 67 m2 pisarne

LEGENDA: formacija konferenčne dvorane

coworking

servisni prostori

pisarne

TLORIS PRITLIČJA - COWORKING - FAZA 1 M 1: 250 POVRŠINA PRITLIČJA - COWORKING DEL: 770 m2

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Boksi

OBLIKOVALCI SMO VSI Arhitekt Savin Sever je objekt zasnoval kot enostavno konstrukcijo na stebrih in odprtega prostora okoli njih. “Oblikoval jih je tako, da so se lahko vedno prilagodile sedanjemu času,” je povedala Katarina Bebler o Severju in njegovi arhitekturi.

2,4 m

2,

2

m 2

2,

m

Obstoječa konstrukcija je temelj moje prostorske postavitve in okoli nje se oblikujejo potrebni prostori in programi. V objektu ni več predelnih sten, ampak organizacijo prostora prevzamejo boksi, ki združujejo, zajezijo ali zamejijo, odpirajo ali zapirajo prostor. Boksi imajo določeno največjo možno dimenzijo, manjši kot so, bolj se lahko premikajo po prostoru, se združujejo in povezujejo.

Uporabniki si tako sami urejajo prostor s premikanjem boksov. Bokse si sami uredijo, oblikujejo in jih s pomočjo lahko tudi izdelajo v skupni delavnici. Kdo je tukaj oblikovalec? Vsi smo oblikovalci! Prav je, da si uredimo vsak svoj bivanjski prostor in si ga po potrebi spreminjamo. Arhitekti moramo izstopiti iz pozicije vseveda in preko skupnega oblikovanja soustvarjati okolje. Na tak način postane skupnost bolj povezana in bolj skrbna ter odgovorna do skupnega prostora.

Slika zgoraj: Skica ogrodja boksa, ki ga potem uporabniki sami oblikujejo (odprtost, zaprtost sten, transparentnost, materiale, kreativnost itd.)

Reference v slikah: Zgornja vrsta od leve proti desni: MMASA arhitekti, Marjetica Potrč, Lot/Ek in Atelier van Lieshout; Spodnja vrsta od leve proti desni: Lacaton Vassal, Shugeru Ban, študenti Univerze uporabnih umetnosti Rosenheim in Andrea Zettel; Viri: iz osebnih spletnih strani oblikovalcev.

ARHITEKTURNE STRATEGIJE Zlaganje boksov

Tri stene boksa so proste in se lahko odpirajo, le ena je zaradi inštalacij fiksna, kar pomeni, da se odprtost in zaprtost boksa določa glede na tloris, namembnost in svetlobo, glede na kvhod v boks ali prehod skozi. To omogoča bolj dinamično zlaganje in več možnih formacij boksov.

PRINCIP ODPIRANJA BOKSOV

POSAMEZNO

KARE

V VRSTO

DIAGONALNO FORMACIJE BOKSOV

Z zlaganjem boksov ustvarjamo različne ambiente v prostoru. Zaprte ali odprte formacije tvorijo unikatno konverzacijo in odnos med uporabniki, določajo mejo med privatnim in skupnim.

TETRIS

Imamo bokse z različnim programom: - servisni boksi (sanitarije, kuhinja), - pisarne, - sejne sobe - prostor konverzacije in - spalnice.

BOKS: KUHINJA

Kuhinja je oblikovana kot omara in je sestavljena iz kuhinjskih elementov: štedilnik, hladilnik, pomivalno korito in delovne površine. Kuhinjam nima jedilne mize, ker je ideja, kaj vse lahko uporabimo za jedilno mizo, neomejena.

136 cm

220 cm

TIP A

76 cm

220 cm

TIP B AMBIENTI: ZAPRTO - ODPRTO

TLORISI V MERILU 1:50

PRIKLJUČKI

ELEMENTI

BOKS: SANITARIJE 600 cm

220 cm

380 cm

380 cm

220 cm

ŽENSKO STRANIŠČE

Sanitarije so odvisne od števila uporabnikov. Delimo na stranišča prilagojena invalidom, javne tuše, kopalnice in javna stranišča, ločena glede na spol. Pozicioniranje v prostoru determinirajo priključki za dovodno svežo vodo in odvodno odpadno vodo, zaradi tega sanitarije spadajo v servisni pas v nizkem delu etaže.

MOŠKO STRANIŠČE

220 cm

220 cm

160 cm

220 cm

KOPALNICA

TLORISI V MERILU 1:50

TUŠI

WC ZA INVALIDE

PRIKLJUČKI

ELEMENTI

BOKS: PISARNA

460 cm

220 cm

Samostojna pisarna je namenjena uporabnikom, ki potrebujejo več prostora za delo. Pisarne se lahko zlaga glede na število zaposlenih oziroma glede na velikost prostora, ki ga samozaposleni ali start-up podjetje potrebuje. V boksu je določena le ena stena, kjer so vsi potrebni priključki.

220 cm

AMBIENTI: ZLAGANJE PISARN

TLORIS V MERILU 1:50

PRIKLJUČKI

ELEMENTI

BOKS: SEJNA SOBA

220 cm

220 cm

Sejna soba je multifunkcionalna soba, v kateri se dogajajo sestanki, diskusije, telefonski pogovori itd. Vsi ti programi so konverzacijski dogodki, zato je pomembno, da je prostor zvočno izoliran od ostalega odprtega prostora. Velikost sobe se razlikuje glede na naravo pogovorov, ki potekajo v boksu.

440 cm

220 cm

AMBIENTI: ZLAGANJE SEJNIH SOB

TLORISI V MERILU 1:50

PRIKLJUČKI

ELEMENTI

BOKS: SPALNICA

Spalnica je minimalno bivanjsko okolje, ki ga potrebujemo, da si ustavarimo svoj privatni prostor.

Povezujemo in združujemo jih lahko v večje enote glede na skupnosti, ki jih želimo tvoriti. Tako se ustvarjajo polzaprti prostori, ki služijo kot skupni prostori le za te bivalne enote (tri ali štiri), ki so del formacije.

220 cm

220 cm

AMBIENT IN MOŽNOST ODPIRANJA

ENOPOSTELJNA

460 cm

220 cm

DVOPOSTELJNA

TLORISI V MERILU 1:50

PRIKLJUČKI

ELEMENTI

KONSTRUKCIJA BOKSA

NOSILNOST ROČNEGA

EURO PALETE

VILIČARJA: 2500 KG

120 X 80 X 14,5 CM

8 cm

AKSONOMETRIJA POTEKA GRADNJE V MERILU 1:50

8 cm PREREZ LESENE KONSTRUKCIJE M 1:50 447 cm

209 cm

447 cm Konstrukcija boksa je sestavljena iz lesenih tramov (prerez 8 x 8 cm) in poda iz Euro palet (120 x 80 x 14,5 cm).

242 cm

209 cm

TLORIS

NAČRTI BOKSA V MERILU 1:50

VZDOLŽNI PREREZ

PREČNI PREREZ

Tako sestavljanje konstrukcije kot tudi premikanje boksov po delih je predvideno s pomočjo ročnega viličarja, ki ima nosilnost 2500 kg.

Ti načrti prikazujejo konsktrukcijo boksa pisarne. Ta je zakrita z OSB ploščami, le ena stran ostane odprta za potrebe vhoda in svetlobe. Namesto OSB plošč se lahko namesti tudi kakšen drug material.

KONSTRUKCIJA BOKSA

PLAŠČ IZ KULIS PREDSTAVE PROV HUDO;

PLAŠČ IZ KULIS PREDSTAVE ŠE VEDNO VIHAR;

LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, PREMIERA 2011

SNG DRAMA LJUBLJANA, PREMIERA 2013

PLAŠČ IZ OSB PLOŠČ

AKSONOMETRIJA V MERILU 1:50

455 cm Možnih materialov za plašč boksov je nešteto, a eden od poglavitnih kriterijev je nedvomno cenovni razred, zato se zdijo OSB plošče najlažja in najbolj logična rešitev.

218 cm

Sama podpiram in zagovarjam rešitve, ki reciklirajo materiale in jim s tem podaljšajo rok uporabe. Predlagam, da za plašče boksov uporabimo kulise predstav ljubljanskih gledališč, ki se jih ne igrajo več in tako njihove scenografije končajo zapuščene in pozabljene v fundusu, skladišču gledališča, dokler jih v večini primerov ne vržejo stran.

TLORIS S PROV HUDO PLAŠČEM

NAČRTI BOKSA V MERILU 1:50

Slika levo: Scenografija predstave Prov hudo, Lutkovno gledališče Ljubljana.

Slika desno: Scenografija predstave Še vedno vihar v ateljeju SNG Drame Ljubljana.

Vir: Osebni arhiv

Na tak način prenesemo v prostor nove zgodbe, ki se nadaljujejo, zanimive rešitve, ki jih reuporaba zahteva, ter raznoliko delovno okolje.

KONCEPT

ZEMLJEVID PROSTORA Ideja je ustvariti prostor, ki se najbolje prilagaja vsem prostorskim zahtevam uporabnikov, ki pa jih ni vedno moč predvideti.

Tla uporabimo kot orodje za orientacijo v prostoru, na katera zarišem možne konfiguracije postavitve premičnih elementov, tako da tla postanejo zemljevid prostora v merilu 1:1.

Najboljši prostor je prazen prostor, a z vsemi potrebnimi priključki in elementi, ki omogočajo enostavno transformacijo. Tak prostor se lahko odzove na trenutne zahteve uporabnikov glede na različnost dogodkov, programa in številčnost uporabnikov.

Slika: Interier The Festival Village, London, oblikovalci Studio Tilt; vir: www.studiotilt.com

Slika: Telovadnica ETH v Zurichu, Dietrich Untertrifaller arhitekti; vir: www.dietrich.untertrifaller.com

OBSTOJEČE STANJE Situacija

Salus - prazen industrijski objekt

Vrstne hiše z vrtom

vHOD: LABOD

Tripleks garažna hiša, arhitekt: Savin Sever

vHOD: STRLE

Enoetažni montažni poslovni objekt slabe kakovosti vHOD: SKINNY

TRIPLEKS

Labod - prazen del objekta

Eurosport trgovina

prazen objkt

vHOD: LABOD PISARNE

Strle svetila trgovina

Paktmedia pisarne in Skinny trgovina

DOVOZ V KLET

2. FAZA TISKARNE MLADINSKA KNJIGA

ZADNJI VHOD: STRLE

Tiskarna Mladinska knjiga 2. faza objekta; prezen industrijski objekt arhitekt: Savin Sever

bivšo računovodstvo Mladinske knjige; sedaj stanovanjska hiša

M 1:500

FAZA 1 Situacija

Salus - prazen industrijski objekt

Vrstne hiše z vrtom

VHOD: COWORKING

NOV VHOD: SOBIVANJE

Enoetažni montažni poslovni objekt slabe kakovosti

TRIPLEKS

Eurosport trgovina

VHOD: COWORKING

Strle svetila trgovina

Paktmedia pisarne in Skinny trgovina

2. FAZA TISKARNE MLADINSKA KNJIGA

Tiskarna Mladinska knjiga 2. faza objekta; prezen industrijski objekt arhitekt: Savin Sever

bivšo računovodstvo Mladinske knjige; sedaj stanovanjska hiša

M 1:500

/$%2' &2:25.,1* VNXSDM P

6HUYLVQL SURVWRUL VNXSDM P

.8+ NXKLQMD P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD :& æ çHQVNL ZF P HQRWD 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD :& 0 PRåNL ZF P HQRWD 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD :& , ZF ]D LQYDOLGH P HQRWD 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

/$%2' 62%,9$1-( VNXSDM P

6HUYLVQL SURVWRUL VNXSDM P

.8+ NXKLQMD P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD :& æ çHQVNL ZF P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

=DSUWL SURVWRUL VNXSDM P

66 6HMQD VRED P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD 3 SLVDUQD P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

/$%2' &2:25.,1*

)$=$ 7/25,6 35,7/,ý-$

2GSUWL SURVWRUL VNXSDM P

7ODN REVWRMHĀD NHUDPLND 3URVWRU ]D GRJRGNH FRZRUNLQJ GHORYQL SURVWRU SURVWRU ]D GHOR Y VNXSLQL SUHGSURVWRU ]D SLVDUQH UHFHSFLMD JDYDUQD JDOHULMD SUHGSURVWRU VHMQH VREH LQ ĀLWDOQLFD

:& 0 PRåNL ZF P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD .2 NRSDOQLFD P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

7 WXåL P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD =DSUWL SURVWRUL VNXSDM P

6 (QRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD 6 'YRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD 2GSUWL SURVWRUL VNXSDM P

7ODN REVWRMHÄ€D NHUDPLND 6NXSQD MHGLOQLFD LQ GQHYQD VRED GHODYQLFD WHU VWDQRYDQMVNL SUHGSURVWRUL

/$%2' 62%,9$1-(

7/25,6 35,7/,ÿ-$ 3ULWOLĀMH UHçHP QD YLåLQL P

3RYUåLQD SULWOLĀMD P 3RYUåLQD NOHWL P .RQVWUXNFLMD DUPLUDQR EHWRQVND SUHIDEULFLUDQL PRQWDçQL HOHPHQWL 2%672-(ÿ( '(-$91267, 35$=(1 2%-(.7

FAZA 2 Situacija

Salus - prazen industrijski objekt

Vrstne hiše z vrtom

VHOD: COWORKING HOSTEL

VHOD: SOBIVANJE!

VHOD: POP-UP

Skupni vrtički

vHOD: FRIZER

TRIPLEKS: DELITEV AVTOMOBILOV

Skupni frizerski salon

Hostel

vHOD: COWORKING

Skupna restavracija

Varstvo za predšolske otroke

Lokalna pop-up trgovina

DOVOZ V KLET

2. FAZA TISKARNE MLADINSKA KNJIGA

VHOD: MUSLAUF

Tiskarna Mladinska knjiga 2. faza objekta; prezen industrijski objekt arhitekt: Savin Sever

prej računovodstvo Mladinske knjige; sedaj stanovanjska hiša Trg, ki vodi do odprtega prostora tiskarne Mladinjska knjiga

M 1:500

/$%2' VNXSDM P

=DSUWL SURVWRUL VNXSDM P

6HUYLVQL SURVWRUL VNXSDM P

.8+ NXKLQMD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D

3 SLVDUQD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D

:& รฆ รงHQVNL ZF P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D :& 0 PRรฅNL ZF P HQRWH 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D .2 NRSDOQLFD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D 5 UDVWOLQMDN ] ]DOLYDOQLP VLVWHPRP P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D

)$=$ 7/25,6 ./(7,

)DE ODE P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D 6 (QRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D 6 'YRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORรฅฤ D

2GSUWL SURVWRUL VNXSDM P

7ODN (SRNVLGQL SRG 'HODYQLFD SURVWRU ]D UD]LVNDYH 3URVWRU ]D UD]รฅLULWHY SLVDUQ LQ VNXSQR GHOR VNODGLรฅฤ H VWDQRYDQMVNL SUHGSURVWRU LQ SUDOQLFD

7/25,6 ./(7, .OHW UHรงHP QD YLรฅLQL P

3RYUรฅLQD SULWOLฤ MD P 3RYUรฅLQD NOHWL P .RQVWUXNFLMD DUPLUDQR EHWRQVND SUHIDEULFLUDQL PRQWDรงQL HOHPHQWL

)$=$ 7/25,6 35,7/,ý-$

/$%2' VNXSDM P

6HUYLVQL SURVWRUL VNXSDM P

.8+ NXKLQMD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

5 UDVWOLQMDN ] ]DOLYDOQLP VLVWHPRP P HQRWH 5 UDVWOLQMDN EUH] ]DOLYDOQHJD VLVWHPD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

:& æ çHQVNL ZF P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

=DSUWL SURVWRUL VNXSDM P

:& 0 PRåNL ZF P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

66 6HMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

6 (QRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

:& , ZF ]D LQYDOLGH P HQRWL 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

äLYDOQLFD P HQRWD 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

6 'YRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

.2 NRSDOQLFD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

3 SLVDUQD P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

+ (QRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

7 WXåL P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

6 (QRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

+ 'YRSRVWHOMQD VRED P HQRW 7ODN YRGRRGSRUQD 26% SORåĀD

2GSUWL SURVWRUL VNXSDM P

7ODN HSRNVLGQL SRG 3RG VNXSQH SURVWRUH VSDGDMR NDYDUQD JDOHUL MD UHFHSFLMD FRZRUNLQJ GHORYQL SURVWRU SURVWRU ]D GRJRGNH SURVWRU ]D GHOR Y VNX SLQL VNXSQL SUHGSURVWRU ]D KRWVWHOVNH VREH VWDQRYDOVNL SUHGSURVWRU LJUDOQLFD VNXSQD MHGLOQLFD GQHYQD VRED ĀLWDOQLFD SURMHN FLMVND VRED ORNDOQD SRS XS WUJRYLQD .LFN VWDUWHU UD]VWDYQL SURVWRU WUJRYLQD ] UD EOMHQLPL REOHNDPL VNXSQL IUL]HUVNL VDORQ VNXSQD UHVWDYUDFLMD GHODYQLFD ]D PODGLQR SRSUDYOMDOQLFD NROHV LQ NQMLçQLFD VWYDUL

7/25,6 35,7/,ÿ-$ 3ULWOLĀMH UHçHP QD YLåLQL P

3RYUåLQD SULWOLĀMD P 3RYUåLQD NOHWL P .RQVWUXNFLMD DUPLUDQR EHWRQVND SUHIDEULFLUDQL PRQWDçQL HOHPHQWL

35(5(= $ $

9LVRN RGSUW SUHGHO QDSROQMHQ ] RGSUWLP SURJUDPRP 6HUYLVQL SDV V SULNOMXĀNL ]D YRGR

%RNV SLVDUQD =XQDQMD SLVDUQD

9UWLĀNL

6OLND 9KRG Y 6WUOH VYHWLOD 9LU RVHEQL DUKLY

0

35(5(= % %

=DGQML YKRG Y FRZRUNLQJ

%RNV

XOLFD 0DåHUD 6SDVLþD

9UWLĀNL

6OLND VYHWOREQLN 9LU 0RQRJUDILMD 6DYLQ 6HYHU DUKLWHNW

0

6OLND )RWRJUDILMD PDNHWH

0DUHWRY ERNV Y NDWHUHP LPD SLVDUQR LQ SRSUDYOMD NROHVD ]D VWRULWHY

&RZRUNLQJ SURVWRU

6NXSQL ILU]HUVNL VDORQ

.DYDUQD /DERG

7UJRYLQD ] UDEOMHQLPL REODฤ LOL LQ SRSUDYOMDOQLFD 9 RVSUHGMX SD NQMLรงQLFD VWYDUL

'HODYQLFD L]GHODYH SRKL책WYD

'HODYQLFD L]GHODYH ERNVD

.RQIHUHQFD R QRYLK QDĀLQLK ILQDQFLUDQMD VWDUW XS SRGMHWLM

æXU

5DVWOLQMDN SR SULQFLSX KLGURSRQLNH

3HURWRY ELYDQMVNL ERNV

UMEŠČANJE PROGRAMA V MESTO Faza 3

22 1 2

25 3

23

4

24

5 7

6 10 19

17

9

V mestu je veliko prostorov, ki imajo pomembno urbano identiteto, a so prazni in neizkoriščeni, mladi kreativci pa velikokrat nimajo prostora, kjer bi lahko delali, se izrazili oziroma se osamosvojili. Vsi ti prazni prostori v mestu imajo večji potencial, kot da bi gradili nove in s tem zadovoljili temeljne potrebe prebivalcev in stanovalcev mesta, le odkleniti jih je potrebno.

11

8

12 13

16 18

PRIKAZ REVITALIZIRANIH DEGRADIRANIH OBMOČIJ29 V LJUBLJANI

14 15

M 1:30.000

LEGENDA:

20 21

1. območje Mladinske knjige 2. Kardeljeva ploščad 3. neurejen park pri srednji šoli 4. Bežigrajski dvor 5. islamski kulturni center 6. Kino Mojca 7. Emonika 8. Bavarski dvor 9. Kolizej 10. park Tivoli 11. gradbišče ob Masarykovi 12. park Tabor 13. Rog 14. Cukrarna 15. gradbišče ob Mesarski 16. Devetka na Knafljevem prehodu 17. Tobačna 18. Šumi 19. Biotehnična fakulteta 20. vrtički ob Gerbičevi 21. breg Ljubljanice ob Ižanki 22. stadion Stožice 23. BTC City 24. BTC ob Letališki 25. industrijska cona ob Celovški

SKLEP

Ta diploma je odraz moje trenutne situacije kot bodoče diplomirane arhitektke in s tem moje prihodnosti v samozaposljivosti, saj nam trenutna gospodarska struktura ne bo več v taki meri omogočala zaposlitve in s tem socialne varnosti, zato si jo bomo morali zagotoviti sami. Arhitektura sooblikuje naše socialno okolje, zato moramo “prevzeti odgovornost za posledice svojega delovanja. Alternativa arhitekta, da ni aktiven in s tem ne sprejme trenutne okoliščine, je nesprejemljiva.”31 V obdobju globalnega kapitalizma in njegovega hitrega razvoja se pozablja na staro kvalitetno arhitekturo povojnega obdobja, ki v svoji ideji ne zadovoljuje instantnih potrošniških potreb današnje družbe, in tako sčasoma postane pozabljena, zapuščena. Z oblikovanjem kreativnega centra v že obstoječi, a dotrajani in delno zapuščeni zgradbi Labodove šivalnice arhitekta Savina Severja poskušam vzpostaviti odnos mladih do moderne kulturne dediščine. Namesto da bi objekt zaščitila le preko zapisa v register in ga spremenila v spomenik, ga raje vključim v živo okoliško urbano tkivo in vanj naselim programske vsebine, ki bi zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva.

Mladi samozaposleni kreativnih industrij pa velikokrat za svojo realizacijo potrebujejo le prazen prostor, ki si ga uredijo in organizirajo za lastne potrebe delovanja in bivanja. S tem ko prazne prostore v Labodovi šivalnici namenim mladim in njihovim idejam spodbujam ne le njihovo inovativno in kreativno udejstvovanje temveč tudi revitalizacijo naravnega in urbanega širšega okolja objekta. Takih praznih prostorov je v Ljubljani veliko, le odkleniti jih je potrebno, da bi ponovno zaživeli.

Organizacijske strukture delitvenih ekonomij kot sta coworking in sobivanje pa prav zaradi svoje nedokončnosti in nedefiniranosti postaneta idealni prostor za generiranje inovativnih idej. Na tak način si lahko mladi ponovno najdej(m)o mesto na socialnoekonomskem-gospodarskem-bivanjskem zemljevidu!