Gasper Toplican by fa diploma

stanovanjska soseska Ilovica

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Gašper Topličan Mentor: doc. Maruša Zorec, u.d.i.a. Leto vpisa: 2003/2004 Leto izdelave diplomskega dela: 20010/2011

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Idejna zasnova stanovanjske soseske Ilovica in tipoloških enot

KA Z ALO

stanovanjska soseska Ilovica

Uvod Uvod

KONCEPT SOSESKE Umestitev soseske v kontekst mesta 4

stanovanjska soseska

Program ob urbanem traku Zasnova soseske Plastenje Situacija Družbena infrastruktura

BIvanje DRUŽINA

DOM

individualno proti kolektivnem

SOSESKA

FOTOGRAFIJE MAKETE

Razvoj stanovanjske soseske Razvoj stanovanjske soseske v Sloveniji Stanovanjska soseska v kontekstu mesta Soseska in kontekst mesta v Sloveniji Nizka in gosta zazidava Gradnja sosesk v zadrugi primeri stanovanjskih sosesk Stanovanjska soseska Murgle Vrtno mesto Tapiola Kvistgård Vildrose Puchenau Fredensborg

OPREDELITEV CILJA NALOGE

KONCEPT STAVBNIH OTOKOV Stavbni otoki KONCEPT objektov

50 53

Tipologija objektov

viri

40 38 39 40 42 48 49

61 63

Kontekst prostora Makrolokacija: Arhitekturni in zgodovinski oris LJUBLJANE

OPIS LOKACIJE

PROJEKTNA NALOGA KONTEKST MESTA

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

uvod

»Le če zmoremo prebivanje, znamo graditi«

Martin Heidegger, Grajenje, prebivanje, mišljenje, 1951

Najbolj pristni stik med človekom in arhitekturo omogoča dom. Dom nudi posamezniku prostor zasebnosti in varnosti. V nalogi želim prikazati bivanje v kontekstu sodobnega časa. Mesta postajajo neobvladljivi organizmi v prostoru. V njem se prepletajo javni programi, stanovanjske površine, zelenje in javna infrastruktura. Osnovni gradnik zapletenega sistema je stanovanjska enota. Skupek stanovanjskih enot predstavlja kolektivno zazidavo. Stanovanjska soseska je kompleksen sistem, ki znotraj svojega okolja omogoča oblikovanje humaniziranega prostora. Naloga raziskuje možnosti sodobnega bivanja, vlogo soseske kot osnovne enote skupnosti in njeno navezanost na mesto.

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

bivanje

Bivanje je temeljna človeška lastnost. Obstajati v prostoru, ter v njem delovati. Govorimo o fizični lastnosti bivanja. Filozof Martin Heidegger v svojem delu z naslovom Grajenje, prebivanje, mišljenje razčleni odnos človeka do grajenih oblik v okolju, kako naj bi pristopili k gradnji v prostoru, in kaj pomeni prebivanje. Prebivanje se nanaša na človeško razmišljanje. Vzpostavimo ga z odnosom do prostora v katerem se nahajamo. Bistvena človeška lastnost je samozavedanje. To se zgodi tako na nivoju jaza, kot na nivoju odnosa sebe do prostora. V odnosu sebe do prostora se zgodi grajenje. Gradimo, da vzpostavimo fizične oblike v katerih živimo. Grajenje je sredstvo s katerim dosežemo cilj - prebivati. Grajenje zagotavlja povezavo med mislijo in prostorom. Je fizična manifestacija naše misli v prostoru. V prostoru obstajajo lokacije. Fizične oblike, v našem primeru zgradbe, se pojavijo na lokaciji. Zgradba na lokaciji definira prostor v katerem se nahaja. Z zgradbo v prostoru ustvarimo lokacijo. Vendar ne moremo trditi, da so vse zgradbe »zgradbe«. V kolikor gradnja postane le fizična zamejitev prostora, ki služi le neki osnovni potrebi, ne moremo reči da omogoča pravo prebivanje. Zgradba, kjer prebivamo, mora vedno vsebovati misel, ki kaže naš odnos do prostora. Omogoča nam prebivanje. Prebivamo lahko le, kadar se zavedamo našega odnos do prostora in sveta, katerega del smo. Relacija med človekom in prostorom je prebivanje. Prebivanje je torej naše mišljenje o prostoru. Misliti pomeni, vprašati se, kaj pomeni prebivati.

http://images.google.com/

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Avtor zaključi svoj sestavek z mislijo, ki povzame bistvo: » ...samolastna nuja prebivanja ni to, da manjka stanovanj. (...) Samolastna nuja prebivanja temelji v tem, da smrtniki vedno znova šele morajo iskati bistvo prebivanja, da se prebivanja šele morajo naučiti. A kako, če je brezdomovinskost človeka v tem, da človek samolastne nuje prebivanja sploh še ne premišljuje kot nuje. Ko človek premisli brezdomovinskost, ni ta nikakršna revščina več. Pravilno premišljena in dobro zadržana je edini nagovor, ki smrtnike kliče v prebivanje. Kako drugače naj bi smrtniki odgovarjali temu nagovoru kakor tako, da po svoje iz sebe poskušajo privesti prebivanje v polnoto svojega bistva? To bodo storili, ko bodo gradili iz prebivanja in mislili na prebivanje.« (Heiddeger, 1971)

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

družina

Slovenija spada v skupino razvitih držav, kjer je opazen trend spreminjanja demografske strukture. »Tradicionalna družina«, ki jo definiramo kot par z dvema otrokoma, počasi, a vztrajno izginja. Tezo potrjujejo podatki iz popisa prebivalstva leta 2002, ki ga je izvedel Statistični urad republike Slovenije. (Statistični urad republike Slovenije, 2002). Primerjava podatkov iz popisa leta 1991 ter 2002 nam pokaže da se je povečalo število prebivalcev za dobrih 60.000. Število družin se je z leta 1991 do zadnjega popisa povečalo za 12.000. Povprečna družina šteje 3,1 člana. Najpogostejši tip družine je še vedno poročen par z otroki (53%), vendar delež vztrajno pada. Nadomeščajo ga pari z otroki, ki niso poročeni. Povečuje se tudi delež enostarševskih družin (19%) ter družin brez otrok (23%). Trenutno ima povprečna družina v Sloveniji 3,4 člane. V starostni strukturi prebivalstva ter prebivanja lahko izpostavimo dva podatka. Prvi je visok delež starajočega prebivalstva. Poleg družbenih in ekonomskih posledic, se to odraža tudi na tipu družin, saj lahko starejši člani družine živijo pri svojih otrocih. Drugi podatek je, da mladi pozneje zapuščajo svoje družine. Več kot 50% mladih, ki so stari od 25 do 29 let živi pri starših.

http://images.google.com/

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Struktura družin se v Sloveniji spreminja. Pri načrtovanju stanovanjski enot je bistvenega pomena upoštevati spreminjajoče razmere. Načrtovati je potrebno fleksibilne stanovanjske enote ter večje število tipov enot, ki bi ustrezale razmeram v družbi.

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

dom

Dom definira posameznikov odnos do prostora v katerem prebiva. Ne predstavlja le fizične strukture bivališča, ki nudi zatočišče. Domovanje je prostor v katerem se posameznik udejani v svojem bistvu, kjer ga spone javnega življenja ne omejuje v njegovem delovanju. Predstavlja prostor sprostitve, umaknjenosti od javnega življenja. Dom postane polje posameznikove samorealizacije ter individualizacije. (Molj, 2010). Stanovanjska enota, kot fizična strukutra ne more in ne sme omejevati načina bivanja. S tem bi posegla v posameznikovo dojemanje prostora, ki bi privedlo do odtujitve. Stanovanje ne postane dom, ampak le zadostitev samolastne nuje po prebivanju. V sodobnem času stanovanje postaja polje posameznikove zasebnosti. Uporabnik ni omejen s fizično strukturo stanovanja in ga spreminja svojim željam in potrebam. Pomemben je tudi časovni faktor, saj se mora dom prilagajati tudi različnim potrebam družine ali posameznika skozi njihovo celotno življensko obdobje. Uveljavlja se princip fleksibilnosti stanovanjskih enot, kjer so prostori nedoločeni. Vzpostavljena je le osnovna infrastruktura, kot so priključki za kuhinjo ter sanitarije, ostali prostori pa se prilagajajo potrebam uporabnikov. Konflikt posameznikovih želja ter možnostih stanovanjske enote se pojavlja tudi v Sloveniji. Določeno število ljudi, ki živi v fleksibilno omejenih enotah, si želi ustvariti novo domovanje. Sociologi definirajo pojav kot »anti-urbani sentiment«. Sentiment predstavlja željo po prebivanju v lastni hiši, izven mestnega vrveža, sredi zelenja v manjšem kraju v bližini večjega mesta. Rešitev vidijo v gradnji lastne samostoječe enodružinske hiše. Hiše so načrtovane za točno določeno življensko obdobje. Druga skrajnost se kaže v velikosti hiš, ki so prevelike, saj lastniki predvidijo, da bodo nudile zatoščišče tudi njihovim zanamcem. Želja po lastni stanovanjski enoti je v Sloveniji drastično spremenila urbanistično krajino. Posledica negospodarne stanovanjske politike, neurejene zakonodaje ter nedgovornosti do prostora, so predmestja in vasi, ki so razširile ter preoblikovale svojo identiteto. Razvoj avtocestnega križa je suburbanizacijo še pospešil, saj je omogočil lažjo dostopnost do večjih mest. Sedanja urbanistična politika povečuje potrebo po uporabi individualnega prevoza. Zanemarjen je razvoj javnega potniškega prometa. Razpršena gradnja ne omogoča kritične mase prebivalcev na območju, ki bi ekonomsko upravičila kvalitetni potniški promet. Marc - Antoine Laugier, Essai sur L’architecture, 1753

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

INDIVIDUA L NO P RO T I K O L E K T IVNEM

Danes je v družbi značilna povečana stopnja individualizacije. Iz tradicionalne skupnosti prehajamo v sodobno, kjer je značilna selektivna družabnost, ki nam omogoča lastno presojo o stopnji vključenosti v družbo. Individualizacija posameznika je povzročila krepitev želje po zasebnosti ter izbiri o vključevanju ali izključevanju iz javnega prostora. Stanovanje predstavlja polje zasebnosti posameznika. Stanovanjska enota je vključena v kolektivno urbano formo, ki jo predstavlja enodružinska hiša v naselju, blok, stolpnica... Posameznik vsak dan prehaja iz javne v zasebno sfero. Z razvojem tehnologije je omogočen minimalni stik z zunanjim javnim prostorom.

http://images.google.com/

Hunter definira sosesko kot vmesno enoto med posameznikom ter širšo družbo. Odnos posameznika do soseske temelji na identifikaciji, predanosti ter sodelovanju, ki v moderni družbi postaja selektivno. Bauman trdi, da se ljudje zaradi konstantnega spreminjanja prostora težko navežejo nanj, ter zato do njega ne vzpostavijo odnosa. Človeku danes največ pomeni svoboda in zasebnost. V okviru skupnosti lahko pride do neformalnega nadzora, kar poveča občutek nezaupanja ter nelagodnosti in lahko omejuje posameznikov stil življenja. (Molj, 2010). Dobra urbanistična zasnova soseske krepi socialne stike med uporabniki. Skupnost okrepi posameznikov identiteto ter mu zagotavlja stabilnost, varnost ter višjo kakovost bivanja. Dopuščena mora biti možnost izbire, oziroma potencial prostora, ki ga urbana zasnova ustvari. Skupnost igra vlogo posredovalca, ki posamezniku nudi lokalne vezi, a mu hkrati omogoča zasebnost ter socialnimi kontake zunaj soseske.

http://images.google.com/

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Participacija uporabnikov pri izrabi skupnih prostorov je bistvena, saj se le tako z njim poistovetijo ter do njega vzpostavijo odnos. V okviru kolektivne gradnje je potrebna večja prilagodljivost urbane forme za različne življenske sloge uporabnikov. Dosežemo jo lahko z visoko stopnjo fleksibilnosti posameznih bivalnih enot ter z načrtovanjem nevtralnih prostorov. Funkcionalnimi in raznolikimi prostori, ki se prilagajajo željam uporabnikom po zasebnosti, individualizaciji, stiku z naravo ter omogočajo socialne stike. (Molj, 2010).

stanovanjska soseska

stanovanjska soseska Ilovica

soseska

RAZVOJ STANOVANJSKE SOSESKE Soseska je zaprta organizirana socialna skupnost. N. Pearson jo definira kot socialno enoto v kateri živi določeno število ljudi različnih razredov in poklicev. Opremljena je z družbenimi objekti razvrščenimi v družbenem središču ter ustrezno oddaljenostjo, kar omogoča socialno življenje. (Molj, 2010).

Shema soseske C. Perry

Howardova shema vrtnega mesta

Definicija soseske kot zaprte organizirane socialne skupnosti ustreza vsem mestom, ki so nastala od začetka visokih civilizacij pa do srednjeveških mest. Z nastopom industrializacije ter nenadzorovane rasti mest se je kmalu porodila ideja o vzpostavljanju obvladljivih manjših socialnih skupnosti znotraj in na obrobju mest. Največ vpliva v 19. stoletju je imel koncept vrtnega mesta Ebenezerja Howarda. Opisuje tip satelitskega mesta, ki bi se razvil v bližini večjega kraja. Vrtno mesto bi bilo samooskrbno, saj bi imelo stanovanjska območja, industrijo in kmetijske površine. Obsegalo bi približno površino 2400 hektarjev ter zadostovalo za 32.000 prebivalcev. Z bližnjim glavnim mestom bi bilo povezano z ustrezno infrastrukturo, z železnico ter cestami. Kmalu sta bila zgrajena vzorčna primera mest, Letchworth ter Welwyn Garden City. Oba se nahajata v Angliji, v mestni občini Hertfordshire, ki leži na severu Londona. V Ameriki Clarence Perry za mesto New York Howardovo idejo vrtnega mesta nadgradi. Za center soseske predlaga osnovno šolo, velikost soseske določi na podlagi razdalje od posamezne bivalne enot do šole. Soseska ima notranji cesti sistem, ki je ločen od mestnega. Clarence Stein za mesto Radburn predlaga ločitev peščevih poti od prometnih, ter razčlenitev prometa glede na obremenjenost. Ideje ameriških avtorjev vplivajo na razvoj angleških mest. Vsa nova mesta so vključevala principe, ki so jih definirali Howard, Perry in Stein. Angleški tip gradnje je odmeval tudi na Švedskem, kjer so satelitska mesta Stockholma gradili po podobnih principih. Funkcionalizem je sprva idejo o soseski zavračal, vendar so s časom prišli do podobnih spoznanj, ter utemeljili sosesko kot osnovno enoto organizacije mestne površine. Soseska se mora prilagoditi mestnemu planu razdelitve površin.(Mihelič, 1983).

Stein: Mesto Radburn, New Jersey, ZDA

Weißenhofsiedlung, Stuttgart, 1927

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Po II. svetovni vojni so bila vsa mesta v večji meri poškodovana. Kmalu se je začelo postopno prenavljanje ter širitev mest, upoštevan pa je bil tudi Howardov model tako imenovanega vrtnega mesta. Nove soseske niso upoštevale prvotne zasnove, večina je opustila pomembno prvino samooskrbnosti. Izkazalo se je, da ima večina »vrtnih mest« karakter predmest. Pozitivna lastnost takega razvoja je bila bolj humana pozidava, implementacija zelenja ter človeško merilo. Kljub trudu pa je večina »vrtnih mest« postalo spalno naselje večjih mest, zaradi prevelike odvisnosti od glavnega mesta. Suburbanizacija mest je povzročila socialne ter infrastrukturne probleme, ki so se nato reševali naknadno ter neuspešno. Izraz za večino vrtnih mest ni ustrezen, saj ne upošteva v celoti principe pravega vrtnega mesta.

stanovanjska soseska

stanovanjska soseska Ilovica

soseska

RAZVOJ STANOVANJSKE SOSESKE V SLOVENIJI

Koncept soseske za 5000 ljudi (M, Jernejc...)

Situacija ŠS 6, Ljubljana, J. Vovk

Resna razprava o stanovanjskih soseskah se je v Sloveniji razvila po drugi svetovni vojni. Mesta so bila razdejana, zaradi industrializacije so se soočala s povečanim dotokom novih prebivalcev. Večje stanovanjske enote so bile obravnavane kot stanovanjske ali delavske kolonije. Edvard Ravnikar je v petdesetih letih prejšnega stoletja na svojem seminarju začel študirati koncept soseske. Poleg Ravnikarja je arhitekt Branko Tancig pod vplivom Perryjevega koncepta razvil študijo okoliškev šolskih in predšolskih ustanov mesta Ljubljane, kjer bi okoliše določala razdalja od šole do stanovanjskih enot. Za prvi projekt soseske velja študija na območju Jame v Šiški, ki se je izdelala na Ravnikarjevem seminarju. Središče soseske je bila osnovna šola, promet pa zasnovan po obodu. V reviji Progres je skupina arhitektov (M. Jernejec, J. Lap in M. Dobravec-Lajovic) predstavila koncept soseske na osnovi organizacijskega in programskega vidika. Soseska je razdeljena na pet osnovnih elementov: stanovanjske stavbe, stavbe javnega značaja, prometno mrežo, rekreacijske in zelene površine. Soseska je načrtovana za 5000 ljudi. Znotraj soseske so formirane manjše enote do tisoč prebivalcev imenovane stanovanjske četrti. Vsaka četrt je razdeljena na manjše enote ter obkroža otroško igrišče. (Mihelič, 1983). Sledila je gradnja večjih stanovanjskih naselji v Ljubljani (SŠ 6, BS3, Koseze...). Pod vplivom skandinavske stanovanjske kulture je nastala soseska Murgle arhitekta Franceta Ivanška.

Soseska Murgle, Ljubljana, France Ivanšek

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Soseska Polje, Ljubljana, Bevk Perović

Sodobna stanovanjska gradnja sledi trendom moderne arhitekture. Stanovanjski sklad Slovenije je v sodelovanju z birojem Bevk Perović na področju Slovenije zgradil primere sodobne stanovanjske arhitekture ( Soseska Polje v Ljubljani, Soseska Poljane v Mariboru...)

stanovanjska soseska

stanovanjska soseska Ilovica

soseska

STANOVANJSKA SOSESKA V KONTEKSTU MESTA Neobvladljiva rast mest je povzročila razčlenitev mesta na posamezne sklope. Funkcionalisti so mesto razdelili na štiri sklope: delo, stanovanje, rekreacija in promet. Koncept soseske v mestu rešuje problem povečanega dotoka novih prebivalcev. Enota soseske v okviru mesta postane obvladljiva urbana struktura. Model soseske povzame princip vaškega življenja ter ga urbanizira. Soseska se je ukvarjala z integracijo prišleka v mesto. Zagotavljala je zahteve po prostoru, soncu, zelenju in socialnih stikih. Urbanistična zasnova sosesk ni sledila logiki mesta ter navezovanja na obstoječe strukture. Soseske delujejo kot urbani otoki, forme za shranjevanje ljudi. Z vzpostavitvijo strnjene urbane forme so se lahko formirale krajevne skupnosti, ki so pridobile na politični moči. Ponekod so se vzpostavile kot mesta v mestu. V mestih z velikim številom prebivalstva so se soseske getoizirale. Znan je primer soseske Pruitt– Igoev mestu St. Louis v Združenih državah Amerike, ki je kmalu po izgradnji postala odtujena enota, polna kriminala in bila po 16 letih porušena. (Vodopivec, 2004). http://images.google.com/

Soseska Pruitt-Igoe, St. Louis, ZDA

SOSESKA IN KONTEKST MESTA V SLOVENIJI Edvard Ravnikar je v svojem seminarju razmišljal o širšem prostoru mesta ter povezave med mestom in stanovanjskimi enotami znotraj mesta ter v bližnji okolici. Skica za urbanizacijo Kranja kaže študijo navezave bivalnih enot z glavnimi funkcijami mesta. Predvidel je gosto poseljena z zelenjem obdanimi stanovanjskimi naselji. Enote bi bile z jedrom mesta povezane z razvitim javnim prometom in kolesarskimi potmi. Oblast ni prepoznala kvalitete bivanja v nižjem in gostejšem tipu pozidave. Krepila je razvoj večjih mest. Znotraj mest ter na obrobjih so se gradile višje večstanovanjske enote (BS3, Fužine, ŠS6...) ter individualne hiše. V Sloveniji je danes značilna razpršena gradnja. Urbanizirajo se naselja, ki se nahajajo v neposredni bližini dobrih prometnih povezav z večjimi mesti. Narašča vloga osebnega prometa. Nove soseske izgubljajo status samostojne bivalne enote. Kjer je možno, se navežejo na mestne funkcije širše okolice, ali pa so prebivalci primorani uporabljati osebni promet.

http://images.google.com/

Soseska kot spalno naselje Ravnikar, E. Ali mora biti ta hiša ravno taka, Ljubljana, FA, 2010

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska

stanovanjska soseska Ilovica

soseska

NIZKA IN GOSTA ZAZIDAVA skice povzete po knjigi Enodružinska hiša, France Ivanšek

Kadar govorimo o stanovanjski gradnji, se vedno soočimo s problemom ustrezne tipologije zazidave za določen prostor. Obstajajo trije tipi stanovanjske zazidave. Tipologija enodružinske stanovanjske hiše je v Sloveniji najbolj zaželjen ter najpogostejši tip zazidave. Omogoča veliko stopnjo zasebnosti, gradnjo na lastnem zemljišču in avtonomijo pri oblikovanju. Enodružinska hiša je neracionalen tip pozidave. Z njim dosežemo majhno gostoto zazidave (faktor izrabe 0.1 - 0.15) ter dolge komunalne priključke. Gradnja individualne hiše je neracionalna tudi z vidika urbanističnega pristopa, saj poleg nereda v krajini ne omogoča doseganja kritične mase za vzpostavitive ustrezne javne infrastrukture (postajališča javnega prometa, družbene storitve). Nadaljna gradnja enodružinskih hiš vodi v prezazidanost in nadaljevanje uničenje urbane ter naravne krajine.

Primerjava velikosti mestnih površine glede na tipologijo gradnje (Hoffmann)

Količnik med površino zemljišča ter faktorjem izrabe(Hoffmann)

Lestvica gostote in faktorja izrabe glede na tipologijo(Hoffmann)

Tipologija večnadstropne stanovanjske gradnje dovoljuje visoko gostoto pozidave (FI 1.5 - 2.0). Z urbanističnega stališča je to ustrezen tip goste mestne zazidave. Primerna je za močno urbanizirane mestne predele, kjer je potrebno gosto število prebivalcev na območju. Značilnost večnadstropne gradnje so ogromne prazne zelene ali javne površine med enotami, ki velikokrat niso ustrezno programsko definirane. Največja pomankljivost je veliko število prebivalcev, posredni dostop do zunanjosti ter slabo definirano okolje za ustvarjanje družabnih stikov. Tipologija nizke in goste zazidave se ponuja kot alternativa zgoraj navedenima tipoma. Omogoča visoko stopnjo zasebnosti, ustrezno gostoto pozidave (FI 0.3- 1.2). V sociološkem in okoljskem pogledu je to najbolj ustrezen tip stanovanjske pozidave. Pozidava zagotavlja visoko stopnjo zasebnosti ter preplet javnega in zelenega prostora. Veliko zelenih površin in prostih površin ugodno vpliva na človekovo počutje. Vzpostavitev javnih prostorov in mikroambientov krepi posameznikovo pripadnost prostoru ter vpliva na njegovo duševno zdravje. Kljub kolektivni gradnji so enote povezane z lastnim zunanjim prostorom. Prednosti nizke zgoščene zazidave so tudi možnost skupne komunalne ter prometne infrastrukture.

http://www.bevkperovic.com/?id=1,0,40

Enodružinska hiša (Hiša R, Bohinj, Bevk Perović)

http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=38&id=96

Večnadstropna stanovanjska gradnja (Soseska Selo, Ljubljana, O.Jugovec)

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=98&mode=1

Odločitev o tipologiji gradnje v največji meri narekuje kontekst prostora. V primeru Ilovice se območje nahaja na mestnem robu, v občutljivem naravnem okolju Ljubljanskega barja. Smatram, da bi bilo neprimerno graditi večnadstropne stanovanjske objekte zaradi njihove urbane izpostavljenosti v prostoru. Nizka in gosta zazidava ponuja ustrezno sociološko in naravno okolje za človeka, ki je izpostavljen vsakodnevnemu mestnemu vrvežu.

Nizka in gosta pozidava (Atrijske hiše na Borsetovi, S. Kristl)

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska

stanovanjska soseska Ilovica

soseska

GRADNJA SOSESK V ZADRUGI Kolektivna gradnja posameznikov, neprofitnih organizacij ter podjetji se lahko organizira v okviru zadrug. Primarni cilj zadružne gradnje ni dobiček, ampak ponuditi uporabnikov primerne stanovanjske enote v okviru organizirane gradnje. Ustanovljena zadruga prevzame urejanje dokumentacije, financiranje, nadzor nad urbanističnimi in arhitekturnimi zasnovami ter določitvijo programa. Gradnja v zadrugi ponuja prednosti, ki jih druge oblike kolektivne gradnje v okviru države, občine ali privatnih investitorjev ne omogočajo. Večji je nadzor nad porabo financ, lastna participacija pri projektih, določen profil uporabnika ter izbira soseda.

Hertzen, H. Building a new town, Finland’s New Garden City Tapiola

Vrtno mesto Tapiola, Finska

Zadružna stanovanjska gradnja je v Sloveniji prisotna od konca II. svetovne vojne. Omogočila je izgradnjo večjih in manjših sosesk. Zadružne gradnje so se lotila državna podjetja ali angažirani posamezniki. Za prvi primer zadružne gradnje v Sloveniji veljajo vrstne hiše na Langusovi, ki jih je izvedla skupina mlajših arhitektov, (M. Šlajmer, M. Lapajne...) v povojnem času obnove. Primer kvalitetne zadružne gradnje v Sloveniji veljajo vrstne hiše v Podgori arhitekta Ilije Arnautovića

osebni arhiv

Vrstne hiše na Langusovi, Ljubljana (M. Šlajmer)

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=198&mode=1&pic=1297&pl=0&o=0&a=0

Vrtno mesto Tapiola na Finskem je vzorčni primer zadružne stanovanjske gradnje. Družbene organizacije so ustanovile podjetje, ki je koordiniralo urbanistično in arhitekturno zasnovo. Cilj je bil ponuditi prebivalcem ugodno bivalno okolje za celoten spekter prebivalstva, zato so znotraj mesta načrtovane različne tipologije pozidave. Danes je mesto zgled za neprofitno zadružno gradnjo, ter model oblikovanja socialno uravnotežene soseske.

Vrstne hiše v Podgori, Ljubljana (I. Arnautovič)

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

STANOVANJSKA SOSESKA mURGLE - lJUBLJANA, sLOVENIJA arhitekt: FRANCE IVANŠEK

Stanovanjska soseska Murgle predstavlja v Sloveniji edinstven in vzorčen primer nizke in goste pozidave. Soseska upošteva naravne značilnosti prostora. Pomemben del zasnove je prometna ureditev, ki poteka ob robovih zazidave. S to potezo je promet umaknjen na rob, med vrstnimi in atrijskimi hišami se ustvarijo ozelenjeni mikro ambienti, ki definirajo sosesko. Avtor se je zgledoval po skandinavski tipologiji gradnje, ki prepleta pozidavo z zelenjem. Murgle so primer arhitekture po meri človeka, ki jasno razdeli prostor na javne, pol javne in zasebne površine. Predvidena je bila samooskrba soseske, ki pa se zaradi neizvedbe vseh družbenih objektov ni uresničila v celoti. Velika odlika objetkov je umeščenost v prostor ter navezava na ozelenjeni vrt, ki se poveže z notranjostjo. grafično gradivo povzeto po Ivanšek, F,. Enodružinska hiša, Ljubljana, Ambient, 1988

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

Vrtno mesto tapiola - espoo, finska

Vrtno mesto Tapiola je mesto, ki je nastalo pod vplivom Howardovega koncepta vrtnega mesta. Obravnavno je kot satelitsko mesto Helsinkov, prestolnice Finske. Tapiola je primer dobre implementacije koncepta vrtnega mesta z visoko stopnjo avtonomije, kar zmanjša potrebo po večjem številu potovanj do večjih mest. Mesto je primer zadružne zasebne gradnje. Pri njej so sodelovale polega zadrug tudi razna združenja in privatni investitorji. Ustanovljeno je bilo neprofitno podjetje, ki jo koordiniralo izgradnjo celotnega mesta, načrtovanje pa je prepustilo strokovnjakom na področju arhitekture, urbanizma, sociologije. Namen mesta je bil ponuditi vsem socialnim slojem enake pogoje bivanja, ne glede na njihov socialni status. Mesto ima mešano tipologijo zazidave, blokovna gradnja, atrijske hiše, vrstne hiše... Zazidava se prilagaja naravnim pogojem okolice, nadgrajena pa je v človeku prijazen ambient.

grafično gradivo povzeto po Hertzen, H. Building a new town, Boston, MIT Press, 1971

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

SOSESKA KVIstgaArd - KVISTGAARD, danska arhitekti: VANDKUNSTEN

Soseska Kvistgaard sestoji iz posameznih stavbnih otokov, ki tvorijo intimen skupni prostor. Sklopi se prilagajajo naravnemu okolju v katerem se nahajajo. Objekti, ki se nahajajo znotraj otoka so fleksibilni in omogočajo različne velikosti enot, od najmanjše z 80 m2 do največje, 160 m2. Ker soseska sestoji iz stavbnih otokov, ki so med seboj neodvisni, je omogočena faznosti izgradnje celotne soseske. Enote so sestavljene iz lesenih prefabriciranih modulov, kar gradnjo poceni in poenostavi. grafično gradivo povzeto po http://www.vandkunsten.com/uk/Projects/housing/1-35.t

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

SOSESKA vildrose - Copenhagen, danska arhitekti: ONV arkitekter

Soseska Vildrose sestavljajo sklopi vrstnih hiš, ki obkrožajo skupni prostor prebivalcev. Objekti so sestavljeni in prefabriciranih modulov, ki hkrati omogočajo fleksibilnost in različno velikost posameznih enot. Poudarjena je os pri vsaki enoti, ki nudi vizualni stik s sprednjo ,cestno stranjo objekta ter skupnim ozelenjenim prostorom objektov. grafično gradivo povzeto po http://www.onv.dk/

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

gartenstadt Puchenau - Linz, Avstrija arhitekt: Roland Rainer

Vrtno mesto Puchenau se nahaja v bližini mesta Linz na bregu reke Donave. Zasnovano je kot samooskrbno mesto z vso potrebno družbeno infrastrukturo. Razčlenjeno je z različno tipologijo objektov, kot so blokovna gradnja, vrstne ter atrijske hiše. Značilna je nivojsko delitev poti pešca, kolesarjev ter prometa, ki so med seboj ločene. Objekti so postavljeni tako, da med seboj formirajo prijetne ambiente, a hkrati nudijo željeno zasebnost. Ambienti se navezujejo na celotno ureditev, ter omogočajo lahek ter hiter dostop do vseh delov soseske. Posamezne enote se tipološko zelo različne, kar omogoča večjo socialno raznolikost ter prilagajanje stanovalcem. grafično gradivo povzeto po Reiner, R. Arbeiten aus 65 Jahren, Wien, 1990

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

soseska bakkedraget - Fredensborg, danska arhitekt: Jørn Utzon

Soseska Bakkedraget je primer atrijske pozidave, ki se vpenja v naravno okolje. Sestoji iz verižice hiš, ki zaobjamejo prostor ter ga definirajo kot urbanega ali krajinskega. Arhitekt je izhajal iz skupnega prostora posamezne enote, ki uporabniku nudi visoko stopnjo zasebnosti. S členjenostjo niza soseska zavrne vtis ulice, ampak ustvari dinamično podobo v pokrajini, ki pa ne prevlada nad naravnimi značilnostmi prostora. grafično gradivo povzeto po French, H. Key Urban Housing of the twentieth century, London, 2008

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

stanovanjska soseska

opredelitev cilja naloge

Namen naloge je predstaviti sodobno stanovanjsko sosesko, postavljeno v širši kontekst mesta. Cilj je revitalizirati degradirano območje Ilovice, ter ga vključiti v mestno omrežje. Soseska bi delovala na nivoju lokalne skupnosti, ter vzpostavila odnos s svojo okolico ter mestnim središčem. Vpeta v svojo grajeno ter naravno krajino zagotavlja posamezniku prostorska doživetja, možnost sprostitve ter socialnih stikov. S tipologijo nizke in goste zazidave se omogoči umik v zasebnost lastnega domovanja, individualnost stanovanjske enote, stik z zelenjem in tlemi ter možnost etapnosti gradnje. S premišljeno umestitvijo novih objektov ter navezavo na obstoječo mrežo cest, voda in zelenja se zagotovi prostor, ki posamezniku omogoča bivanje. V prostoru se tvorijo mikroambienti, ki zagotavljajo uporabniku identifikacijo z domovanjem, sosesko in mestom.

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

makrolokacija : arhitekturni iN zgodovinski oris Ljubljane

LEGA Mesto Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske občine. Nahaja se v Ljubljanski kotlini v središču države. Ugodna lega na stišišču prometnic in rek ter pretekli dogodki so dali mestu vlogo pomembnega kulturnega, ekonomskega, administrativnega in političnega središča države. Površina mesta znaša 275 km2, nadmorska višina 298 metrov. Leži ob sotočju rek Ljubljanice in Save, hkrati je območje bogato s podtalnico. Na južnem delu mesta leži Ljubljansko barje. Zaradi specifične lege mesta ter vodnatosti, obstaja večja možnost poplav, zlasti na južnem delu mesta. Ljubljana leži na aktivnem potresnem območju zaradi pozicije na evrazijski plošči. Predvideva se, da mesto vsakih 100 let prizadane večji rušilni potres. Zadnji se je zgodil leta 1895. Podnebje v Ljubljani v veliki meri, poleg same lege, določa kotlina. Ljubljana ima ugodno zmerno celinsko podnebje, značilen temperaturni obrat (temperaturno inverzijo). V nižjih predelih Zemljinega ozračja pride do nižje temperature, medtem pa se z višino temperatura viša. Temperaturni obrat pogosto povzroči pojav megle, težji zrak se uleže na dno kotlin in tam ostane tudi več tednov. ZGODOVINA Prva znana naselbina na lokaciji današnje Ljubljane se je nahajala na ljubljanskem barju okoli 2000 let pr.n. št. Poseljevali so ga mostiščarji, ki so živeli na lesenih naselbinah, ki so bile postavljene na lesenih kolih v stiku z mehkimi barjanskimi tlemi. Naselja imenujemo mostišča oziroma kolišča. V 3. Stoletju pr. n. Š se na območje naselijo Kelti, kmalu pa tudi Iliri ter Veneti. S krepitvijo rimskega cesarstva postane območje Ljubljane zanimivo za širitev rimskega golovec

vpliva. Rimsko mesto Emona je ustanovljeno leta 14 n.š. Prebivalci Emone so sprva legijski veterani ter italski naseljenci. Emona je bilo tipično provincialno mesto, ki je obdano z obrambnim zidom, po vzorcu, ki mesto deli z ulicami. Ulice imajo smeri sever – jug, vzhod – zahod, ter tvorijo kvadratno mrežo in enote »insule«. Poleg stanovanjskih enot so se v mestu nahajali forum, svetišče in sodna dvorana. Naselbina je sčasoma postala vojaški tabor strateškega pomena.

+ + =

pristan

industrijska

cona opustošijo Huni, kasneje pa še ostala ljudstva, ki vdirajo v rimsko V 5. stoletju Emono rudnik cesarstvo. Kmalu začnejo v prostor prihajati slovanska plemena. V 9. stoletju območje pade pod Franke. Začne se razvijati naselje ob grajskem griču. V 13. stoletju Ljubljano sestavljajo z obzidjem ločena jedra, Stari trg, Mestni trg in Novi trg. Z nadaljnim razvojem mesto postane glavno mesto dežele Kranjske. Pod Habsburžani se mesto preimenuje v Laibach, a hkrati pridobi vrsto mestnih privilegijev. Habsburžani vladajo mestu do prihoda francozev ter ustanovitve Ilirske province.

pst

barje 0

500

2500

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

500 1 km

5 km2000

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

Ilirske province ustanovi Napolen z dekretom leta 1809. Province so bile ustanovljene zaradi strateških in gospodarskih razlogov. Ljubljana postane glavno mesto province. S prihodom Francozev se začne v Ljubljani kulturni, gospodarski ter upravni preporod. Leta 1813 Avstrijci z vdorom ponovno vzpostavijo oblast nad Ljubljano. Za razvoj mesta je pomembna železniška povezava z Dunajem (leta 1849), osem let kasneje sledi še južna železnica, ki poveže Dunaj, Ljubljano in Trst. Mesto doživi leta 1895 močan potres, ki omogoči novo urbanistično podobo. Kmalu se začne rekonstrukcija. Mesto pridobi podobo neoklasicizma ter secesije. Velja omeniti urbanistični predlog znanega urbanista Camilla Sitteja, a na koncu mestni svet sprejme predlog arhitekta Maksa Fabianija. Mesto s krepitvijo slovenske kulture postane središče Slovencev. V njem delujejo znani slovenski pisatelji, pesniki in umetniki. Po I. svetovni vojni in propadu Avstro – Ogrske monarhije leta 1918, postane mesto sprva del Države SHS, nato pa del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kasneje Kraljevine Jugoslavije. Vzpostavi se kot močno upravno, kulturno in družbeno središče regije. V tem času v Ljubljani deluje najbolj vplivni slovenski arhitekt Jože Plečnik. Med drugo svetovno vojno je mesto sprva pod italijansko upravo, kasneje pa s kapitulacijo Italije, preide pod nemško. Mesto močno zaznamuje 32 kilometrov dolga bodeča žica, ki ga obdaja. Po vojni Ljubljana postane glavno mesto Socialistične republike Slovenije, ki je del Jugoslavije. V tem času se mesto močno urbanizira.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a2/%C5%A0pital_street,_Ljubljana,_in_1895.jpg/300px-%C5 %A0pital_street,_

25. junija 1991 postane Slovenija neodvisna država. Ljubljana postane glavno mesto novonastale Republike Slovenije.

potres v Ljubljani 1895

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

makrolokacija : arhitekturni iN zgodovinski oris Ljubljane

URBANISTIČNI RAZVOJ LJUBLJANE Mesto Ljubljana se je v svojem razvoju opiralo na svojo zgodovino. Začetek razvoja modernega mesta, kot ga poznamo danes, bi lahko umestili v čas 19. stoletja. Mesto se je začelo širiti izven svojega srednjeveškega jedra ob glavnih mestnih vpadnicah. Značilnost širitve mesta je bila njena zvezdasta oblika, ki izhaja iz specifičnih naravnih značilnosti ter prometnih poti proti večjim vplivnim mestom v bližnjem srednjeevropskem prostoru (Dunaj, Trst, Celovec. Zagreb). Leta 1895 je Ljubljano prizadel uničujoč potres. Mestni svet se je hitro lotil naloge obnove mesta. Izmed prispelih predlogov, sta izstopala Camillo Sitte in Maks Fabiani. Prevladal je Fabianijev predlog, ki je temeljil na osnovi dunajskih izkušenj preureditve mesta. Načrt je prevideval rast mesta preko železniške proge in povezave različnih predelov z mestnim središčem. Podrejen je bil koncentrični zasnovi mesta, katerega središče predstavlja ljubljanski grad. Okoli jedra bi se vzpostavila krožna cesta - ring, ki bi povezovala predele mesta med seboj. Fabianijev predlog je imel močan vpliv na današnjo podobo mesta.

Mihelič, B. Urbanistični razvoj Ljubljane, Ljubljana, Znanstevni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1983

Maks Fabiani: Regulacijski načrt Ljubljane

Jože Plečnik je svoj predlog regulacijskega načrta za Ljubljano predstavil leta 1929. Ljubljano je zasnoval kot koncentrično mesto, ki se širi iz starega jedra navzven. Fabianijevem ringu je dodal nov ring, ki bi povezal vasi in naselja. Območje znotraj ringa bi se postopoma urbaniziralo ter priključevalo Ljubljani. Večjega vpliva Plečnikov predlog ni imel. Plečnikov vpliv na mesto je bil omejen na urbane prostore znotraj obstoječe strukture v centru mesta. Leta 1940 je bil razpisan natečaj za regulacijo Ljubljane. Rešitve so poleg tradicionalega razumevanja mesta že vključevale ideje funkcinalističnega urbanizma, ki je predvideval delitev mesta na štiri osnovne funkcije (stanovanje, delo, promet in rekreacija). Izstopala sta predloga Edvarda Ravnikarja in Marjana Tepine, ki sta predvidevala koncept funkcionalno členjenega mesta ter oblikovanje mestnega prostora. Poleg prometne ureditve je bil pomemben koncept zelenja in rekreacijskih površin, ki je segal globoko v mestno središče. France Tomažič je predlagal linearni razvoj mesta, ki bi potekal vzdolž petih glavnih mestnih vpadnic. Tomažičev predlog je po vojni postal osnova za nadaljni urbanistični razvoj Ljubljane. Povojno obdobje Ljubljane zaznamuje gradnja stanovanjski enot in industrije. Leta 1966 se uveljavi Generalni urbanistični plan Ljubljane, kot prvi celoviti urbanistični dokument po II. svetovni vojni. Načrt je uveljavil ideje, kot so krakasti razvoj mesta, zeleni klini, ki posegajo do mestnega središča ter organizirana gradnja sosesk.

Korošec B. Ljubljana skozi stoletja:mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti, Ljubljana, Mladinska knjiga,

Mihelič, B. Urbanistični razvoj Ljubljane, Ljubljana, Znanstevni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1983

Ljubljana leta 1744, J. Florijančič

Camillo Sitte: Regulacijski načrt Ljubljane

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Dolgoročni plan 1986-2000 je bil naslednji sprejeti urbanistični dokument, ki je podobno kot GUP (1966), predvideval ohranjanje že obstoječe zasnove mesta.

stanovanjska soseska Ilovica

http://www.trajekt.org/arhiv/akcije/?rid=6&tid=20&id=55

Generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane, 1965

kontekst prostora

http://www.trajekt.org/arhiv/akcije/?rid=6&tid=20&id=55

Občinski prostorski načrt Ljubljane 2025

makrolokacija : arhitekturni iN zgodovinski oris Ljubljane

Posledica urbanističnega razvoja je močno vplivala na današnjo podobo mesto. Izrazita je prav zvezdasta oblika mesta, ki negativno vpliva na prometno infrastrukturo, saj vse vpadnice gravitirajo proti centralni točki v mestu. Kvaliteta mesta je prisotnost zelenega prostora (Rožnik, Golovec), prisotnost reke (Ljubljanica) ter urejeni center mesta. Danes se mesto Ljubljana sooča s številnimi težavami zaradi pretekle urbanistične politike. Omeniti velja težavno prometno infrastrukturo, potek železnice znotraj mesta, pomanjkanje sodobnega javnega prometa ter stihijsko gradnjo ob vpadnicah in znotraj mestnih karejev.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5a/Ljubljana_from_the_Castle.JPG

Novi občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana je bil sprejet leta 2010. Predlog ohranja današnjo podobo mesta, ter ga hkrati poskuša nadgraditi s koncepti današnjega razumevanja urbanističnega razvoja mesta. Upajmo, da bo veljalo geslo, da sodobni urbanizem ne določa, ampak predvsem omogoča.

Pogled na Ljubljano

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

makrolokacija : arhitekturni iN zgodovinski oris Ljubljane

URBANISTIČNI RAZVOJ STANOVANJSKIH SOSESK Začetek sodobne stanovanjske gradnje v Ljubljani se začne po koncu druge svetovne vojne. Zaradi vojnega razdejanja ter željenega razvoja je v mestu primanjkovalo stanovanj. Sledilo je reševanje stanovanjske problematike, ki je obsegalo ukrepe kot so naseljevanje ljudi v obstoječa meščanska stanovanja ter na obronke mesta. Stanovanjsko politiko je diktiral socialistični režim, ki je temeljil na skupni lastnini. Uveljavila se je kolektivna gradnja. Individualna gradnja je bila protirežimska in odraz buržuazije. Celotna stanovanjska gradnja se je financirala iz družbenih fondov. Zaradi pomanjkanja sredstev v družbenem proračunu je mestni ljudski odbor začel spodbujati tovarne, podjeta in zavode k izgradnji stanovanjskih enot za svoje delavce. Litostroj je bilo prvo podjetje, ki je do konca leta 1954 zgradil svoje stanovanjsko naselje v Šiški. Kljub ukrepom, stanovanjska gradnja ni dohajala potreb prebivalcev. Začeli so spodbujati individualno gradnjo s krediti. Ustanovile so se prve stanovanjske zadruge, ki so povezale posameznike v organizacijo in jim omogočale izgradnjo stanovanja. Opazno je povečanje števila zadrug, ki je leta 1959 doseglo številko 177. Leta 1960 se v Jugoslaviji z zakonom uveljavi gradnja za trg, ki kmalu predvlada nad kolektivno gradnjo. Prednostim navkljub, so se izkazale tudi pomanjkljivosti. Te so zlasti visoka gostota izrabe površin ter pomanjkanje spremljajoče infrastrukture. Kot protiutež dobičkonosni gradnji se ustanavljajo samoupravne stanovanjske skupnosti, ki naj bi odpravile napake na trgu, ter omogočile dostop do lastnega stanovanja vsakemu posamezniku. Po koncu osamosvojitve Slovenije se začne uveljavljati privatna lastnina. Stanovanja, ki so bila prej družbena last, preidejo v roke stanovalcem s posebnim zakonom. Hkrati se v ustavi zapiše, da namesto zagotavljanja stanovanja vsakemu posamezniku, velja le obveza omogočanja pridobitve lastne stanovanjske enote. Država ustanovi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, katerega naloga je financiranje nacionalnega programa ter spodbujanje gradnje in prenove stanovanjski stavb. Za podoben korak se zaradi reforme lokalne samouprave odločijo mestne občine, ki zaznajo povečano število prebivalstva. Mestna občina Ljubljana z letom 2001 ustanovi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, katerega naloga je korekcija razmer na trgu z ukrepi kot so gradnja, vzdrževanje ter oddaja neprofitnih stanovanj.

http://www.arhitekturni-vodnik.org/scripts/open_large.php?objectID=190&id=1234&mode=0=0php?objectID=99&id

Terasasti bloki v Kosezah (V. Pust,1974, Ljubljana)

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=99&mode=2&pic=479&pl=0&o=0&a

Bloki na Prulah (S. Kristl, 1959, Ljubljana)

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Neurejene urbanistična politika, na državnem in občinskem nivoju, povzroči prevlado kapitala in stihijske gradnje, ki teži po čim večjem dobičku. Podobno kot leta 1960 smo se znašli v razmerah, kjer trg kroji stanovanjsko politiko in podobo mesta, s tem pa dobivamo arhitekturno in urbanistično neustrezne rešitve. Opazno je pomanjkanje kakršnekoli družbene in prometne infrastrukture v okviru novo izgrajenih sosesk.

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

opis mikrolokacije

UMESTITEV V PROSTOR Lokacija se nahaja na jugovzhodnem delu Ljubljane. Na severu je omejena z Jurčkovo, na zahodu z Ižansko cesto, ki povezuje mesto z Ljubljanskim barjem, na jugu z avtocestnim obročem. Na zahodu se nahaja reka Ljubljanica. Območje je v veliki meri nepozidano, razen z redko razpršeno in stihijsko gradnjo enodružinskih hiš zlasti ob Ižanski ter Jurčkovi cesti. Okolje zaznamujeta prometno močno obremenjeni ter degradirani Jurčkova in Ižanska cesta. Ob Jurčkovi cesti se nahaja večina storitvenih dejavnosti. Območje nameravane gradnje predstavlja zaledje glavnih prometnic ter neurejen prostor znotraj širšega območja. OVREDNOTENJE LOKACIJE Na obrobju lokacije se nahaja veliko število enodružinski hiš, ki v prostor niso primerno umeščene ter ustvarjajo neurejeno urbano krajino. Vzrok neurejenosti so neustrezna urbanistična politika ter slab odnos lastnikov do prostora v katerem prebivajo. Prometno obremenjene poti sta Ižanska ter Jurčkova cesta, ki lokacijo odrežeta od preostalega mesta. Avtocesta na jugu lokacijo obremeni s hrupom ter vizualno loči prostor od območja Ljubljanskega barja. Prostor definira Ljubljansko barje z naravnimi značilnostmi. Poleg vegetacije in živalskega sveta, se v srcu lokacije nahaja pot spominov in tovarištva. Pot mestu daje močan pečat, saj ga obkroža, povezuje in ponuja zelene ter rekreacijske površine. Značilnost prostora so štradoni, ki predstavljajo pot ali cesto z jarkoma na obeh straneh in običajno z drevoredom. Štradoni dajejo prostoru edinstveno značilnost, saj v urbano krajino vnašajo element zelenja in vode. Na območju nameravane gradnje se odpirajo pogledi na severu na Ljubljanski grad, Rožnik, Golovec in Alpe, na jugu pa na Krim ter Ljubljansko barje.

m_1:10000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

m_1:20000

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

1 7 8 2

opis mikrolokacije

DEJAVNOSTI Območje nameravane gradnje nima ustrezne družbene infrastrukture. Večina storitvenih dejavnosti je ob Jurčkovi cesti, ki povezuje center mesta z industrijsko cono Rudnik, kjer se nahajajo večji nakupovalni centri. Zahodno od lokacije je predvidena gradnja rečnega pristanišča na Ljubljanici. Ob Jurčkovi cesti je skoncentrirana večina storitvenih dejavnosti, kot so restavracije, poslovni prostori ter bari. Večino urbane strukture v prostoru predstavlja stanovanjska zazidava. Poleg razpršene stanovanjske gradnje se na širšem območju nahajajo vrstne hiše in nižji bloki. 1. Park na Špici 2. Rakovnik _ Lekarna Cerkev Marije Pomočnice Policijska postaja Glasbena šola 3. Osnovna šola Oskarja Kovačiča 4. Rečno pristanišče na Ljubljanici (predvideno) 5. Jurčkova cesta _ storitvene dejavnosti restavracije, bari 6. Nakupovalno središče Rudnik 7. Botanični vrt 8. Biotehniški izobraževalni center

m_1:10000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora opis mikrolokacije

PROSTORSKI NAČRT OBMOČJA Novi prostorski načrt mestne občine Ljubljana, ki je bil sprejet v letu 2010 predvideva na širšem območju stanovanjsko pozidave in vzpostavitev manjkajoče mestne infrastrukture. Mesto Ljubljana omejuje gradnjo izven avtocestnega obroča. Strategija razvoja je zgoščevanje že obstoječega urbanega tkiva. Lokacija se nahaja znotraj obroča. Smiselno je zgoščevati že obstoječo stanovanjsko zazidavo, hkrati pa vzpostaviti močan družbeni center in ga povezati z centrom mesta. Povezava bi temeljila predvsem na posluževanju javnega potniškega prometa. Znotraj območja plan predvideva družbeno infrastrukturo (dom za starejše osebe, osnovno šolo, vrtec, stavba za zdravstvo, knjižnica, otroško igrišče, muzej, galerijo...).

osebni arhiv

Pot spominov in tovarištva

osebni arhiv

Vodni jarki

Primer sodobne arhitekture

Območje gradnje ureja občinski podrobni prostorski načrt 84 - Ilovica, ki zajemajo enote prostora urejanja RN-347, RN-348, RN-408, RN-458 in RN-8. Predviden je faktor izrabe ( razmerje med bruto etažno površine nad terenom ter površino gradbene parcele), ki znaša 0.5. Dovoljena višina objektov je do P+2, prostorski poudarki lahko P+3. POTENCIAL LOKACIJE

Krim

Barje osebni arhiv

Za območje Ilovice so značilne izredne naravne kvalitete prostora na obrobju mesta. Z urbanističnega vidika je stanovanjska zazidava primerna, saj predvideva zgoščevanje znotraj območja mesta. Nova pozidava mora reševati slabo urbanistično zasnovo, ki pesti območje. Potrebno je vzpostaviti družbeni center, ki bi zadostil potrebam predvidene zazidave in obstoječih objektov na širšem območju. Soseska bi predstavljala urejeno urbano potezo v neurejenem prostoru, hkrati pa bi omogočila njeno prepoznavnost ter identifikacijo prebivalcev s svojo okolico. Zasnova bi vključevala in izkoristila naravne danosti prostora. Družbena infrastruktura se predvidi na mestih, ki so prometno in družbeno frekventna, soseska bi predstavljaja njeno zaledje. Potrebna je preudarnost pri umeščanju novih objektov v občutljivi naravni prostor, saj bi s pregosto ali previsoko zazidavo nadalje degradirali prostor. Potencial prostora je izjemen zaradi navezave na pot spominov in tovarištva, pogledov, ki se odpirajo na Krim in Julijske Alpe, ter možnosti prehajanja odprtega zelenga prostora v strnjeno stanovanjsko zazidavo.

Pogled proti Krimu in barju

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

opis mikrolokacije

POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA Pot spominov in tovarištva je 34 kilometrov dolga rekreacijska, sprehajalna in spominska pot okoli Ljubljane. Predstavlja celovito urbanistično potezo prostora, ter daje Ljubljani del njenega karakterja. Nahaja se na nekdanji trasi žičnate ograje, ki je obdajala mesto v času italijanske in nemške okupacije med II. svetovno vojno. Kmalu po vkorakanju italijanskih sil v Ljubljano (11.4.1941), so vojaki zaradi boljšega nadzora, zaprli mesto z žičnato ograjo ter posameznimi utrdbami. Gradnja obroča se je začela februarja 1942. Trasa žičnate ograje se je večkrat spreminjala. Naposled je žičnata ograja obsegala dobrih 34 km ter na ključnih točkah postavljenih bunkerjev. Septembra 1943, po kapitulaciji Italije, so nadzor nad ograjo prevzeli nemški vojaki, ter ga zadržali do osvoboditve Ljubljane (9.5.1945).

http://www.bloglunch.net/2007_08_01_archive.html&usg=__ylZ2w6KhKmfDhr8lpZCUzSzseRA=&h=320&w=317&sz=54&hl=en&start=0&zoom=1&tbnid=lNgXC1fu51

Trasa PST

Bodeča ograja je bila simbol okupatorja in trpljenja, zato je bila po vojni odstranjena, kot večina objektov. S časom pa je celotna trasa v zavesti ljudi postala tudi simbol boja proti okupatorju, zato so leta 1957 prvič priredili spominski pohod z naslovom »Ob žici okupirane Ljubljane«. Leta 1961 je zaznamovala 20. letnica narodne vstaje, zato so ob poteku žice po načrtih arhitekta Vlasta Kopača postavili 102 spominska kamna ter 6 spomenikov ob vpadnicah v mesto. Odlok o zaščiti poti je bil sprejet leta 1968. Leta 1972 so arhitekti Mitja Omersa, Franc Kastelic in Jože Štoka predložili načrt za ureditev poti imenovano Aleja spominov in tovarištva. Vključeval je ureditev celotne poti z raznimi programi (športna igrišča, razgledni stolpi, prostor za razstave), ki bi dopolnjevali pot. Z ureditvijo so začeli 1978, sama otvoritev pa je je zgodila 9. maja 1985. Izgradnja poti je potekla v okviru delovnih akcij, denar pa je poleg države prispevalo tudi lokalno prebivalstvo. Zasnovana je kot pomnik v naravnem ter urbanemu okolju. Zamišljena je kot sprehajalna in rekreacijska pot s zalivi in klopmi za počitek ter predstavlja dodatno zeleno urbano potezo mesta. Namenjena je izključno pešcem in kolesarjem. V spomin predsedniku Titu je bilo zasajenih 88 dreves, skupno pa je bilo zasajeno več kot 5000 dreves. Ob poti so bila postavljene table z obvestili, smerokazi in kovinske talne oznake po načrtih arhitekta Janeza Koželja. Pot spominov in tovarištva je bila leta 1988 z odlokom v uradnem listu Socialistične republike Slovenije zaščitena kot zgodovinski spomenik in spomenik oblikovane krajine. Pot je priljubljena sprehajala pot in del identitete mesta. Devetega maja vsako leto poteka tako imenovani »Pohod ob žici okupirane Ljubljane«.

osebni arhiv

Pogled

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

osebni arhiv

Kljub spomeniški zaščiti poti, je na nekaterih mestih urbano tkivo Ljubljane presekalo pot. Vendar se kljub temu sama pot ohranja, ureja ter uporablja. Pot zaznamuje prostor okoli sebe, ter mu daje edinstven pečat. Ljudje jo dojemajo kot del mesta, zato se kljub pritiskom kapitala in novogradenj ohranja ter vključuje v urbanistične in arhitekturne zasnove.

Oznaka PST

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

opis mikrolokacije

LJUBLJANSKO BARJE

osebni arhiv

Ljubljansko barje se nahaja na južnem delu dna Ljubljanske kotline. Na severu ga omejuje območje od Ljubljanskih vrat med Golovcem, Gradom in Šišenskim hribom, na zahodu in jugovzhodu Polhograjsko hribovje na jugu pa sega do dinarskih planot. Velikost barja je ocenjena na dolžino 20 kilometrov ter širine 10 kilometrov. V Sloveniji predstavlja edinstveni primer nižinskega visokega barja. Barje je široka tektonska udornina, ki se neprenehoma ugreza. Hitrost ugrezanje je sorazmerno hitra, na območju Ilovice se ugreza od 5 do 25 milimetrov na leto. Večino barja sestoji iz več plasti ilovic (manj rodovitna prst iz gline, pomešana s peskom). Vode ki dotekajo na barje so kraškega izvora, Ljubljanica, Ižica in Bistra, ter tudi površinski dotoki, Iška, Gradaščica ... Sprva je bilo barje močvirnato, vendar se je skozi zgodovino zaradi krčenja gozdov povečal vodni odtok, erozija prsti in nasipavanje. Našteti procesi so oblikovali današnjo podobo Ljubljanskega barja.

http://www.ljubljanskobarje.info/gallery/velpla5.jpg

http://www.dzlb.si/barje-slike/poplave-barje-1992-5.jpg

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Ljubljansko barje je danes razglašeno za krajinski park in se nahaja na seznamu Nature 2000. Obsega površino 150 km2, ki obsega bogato naravno dediščino in nudi zatočišče številnim živalskim vrstam. Ogrožajo ga zlasti človekovi posegi v prostor z zaraščanjem in obdelavo kmetijskih površin, odlagališča odpadkov ter intenzivna urbanizacija. Je tudi vodovarstveno območje pitne vode za širše ljubljansko območje. Znano je po prvotnih prebivalcih, Mostiščarjih, ki so naseljevali prostor barja pred približno 2000 leti. Živeli so na mostiščih ali koliščih, lesenih naselbinah postavljenih na kole, ter zabitih v dno barja. Preživljali so se z lovom in poljedelstvom. Drevak, čoln izdolben iz debel, je bilo njihovo značilno prevozno sredstvo po barju.

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

opis mikrolokacije

POPLAVNA OGROŽENOST Del Ljubljane leži na poplavno ogroženem območju. To velja zlasti za jugovzhodni del mesta, kjer se nahaja Ljubljansko barje. Voda lahko zalije tudi do polovice celotnega barjanskega območja. Ob velikih deževjih površinske, nekraške tekoče vode (Gradaščica in Iška) začnejo hitreje naraščati in poplavijo Ljubljanico, kar povzroči njen dvig. Na nekaterih mestih reke prestopijo svoje bregove. Ko poplavna voda rek začne upadati, začne pritekati na območje visoka voda iz kraških izvirov. Območje poplavi z zamikom, sprva površinske vode, kasneje sledi dvig podzemnih voda. Druga značilnost je ravno površje, ki ne omogoča hitrega odtekanja voda. Večina območja je na nadmorski višini 288 metrov, ter ima le 0,01‰ strmec. Dodatni doprinos poplavnosti je talna voda na obrobju barja, ki se pretaka nad nepropustno ilovico na dnu barja. Največ povodenj se pojavi jeseni in pozimi. V stotih letih sta bili zabeleženi dve katastrofalni poplavi in sicer leta 1933 ter 2010. Lokacija projekta se nahaja na skrajnem severne delu Ljubljanskega barja. V začetku naloge sem se srečal s poplavno ogroženostjo in vprašanjem, kako pristopiti k problemu. Območje obdelave je namenjeno stanovanjskih gradnji. Sledi urbanistični zasnovi mesta, ki se bo v prihodnosti urbaniziralo znotraj cestnega obroča. Po posvetovanju s strokovnjaki se ponujata dve možnosti. Prva je, da arhitekturna in urbanistična zasnova upošteva obstoječe stanje, ter predvidi možnost katastrofalnih poplav. Ukrepi, ki bi jih zasnova upoštevala je dvig kote pritličja nad nivo stoletnih voda, izgradnja protipoplavnih zaščit na območju (protipoplavni nasipi, novi odvodniki...). Prva možnost rešuje problem delno, ter samo na točno določenem območju. Z vzpostavitvijo novih protipoplavnih zaščit se spremeni poplavni režim v celotnem sistemu voda, kar bi povzročilo nepredvidene posledice za pozidana območja, ki ne ležijo na izbrani lokaciji. Urbanistična in arhitekurna zasnova bi povzročila dodatne težave na območju, namesto, da bi jih reševala. Druga možnost bi bila sistematska rešitev za celotno območje predvidene zazidave znotraj avtocestnega obroča. Tako se lahko predvidi, da območje poplavno ni ogroženo, hkrati pa se rešuje širši problem območja, saj si ne želimo ponovitve katastrofalnih poplav, ki so jih lokalni prebivalci doživeli pred kratkim. Le z usklajenim delovanjem vseh odgovornih (Mestna občina Ljubljana, Republika Slovenija), bi lahko dobili najustreznejšo rešitev problema poplav na severnem delu Ljubljanskega barja.

http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/di/jurkovic/moje_mesto/lj-panorama.jpg

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Pričujoča naloga izhaja iz drugega izhodišča, kar pomeni, da območje poplavno ni ogroženo, saj se bo pred predvideno zazidavo uredilo v sklopu celotnega območja zazidave.

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e MORFOLOŠKA ANALIZA polno

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e PROMETNO OMREŽJE cesta

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e VODNE POVRŠINE vode

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e STRUKTURNA ANALIZA

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e ZAZNAVNA ANALIZA

hrup , prometnica osi cest zeleni sistem vozlišče

Ljubljanski grad

PST Ljubljanski grad Ljubljanski grad

Golovec

Krim

Golovec Golovec

Krim

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

kontekst prostora

L O K ACIJA _ a n a l i z e PERCEPCIJSKA ANALIZA

osebni arhiv

2 2

osebni arhiv

m_1:5000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

kontekst mesta UMESTITEV SOSESKE V KONTEKST MESTA Območje, kjer se bo nahajala bodoča soseska, je s prometnim cestami odrezano od mesta. Z novim elementom urbanega traku sosesko umestimo ter povežemo v širše območje mesta Ljubljane. Urbani trak predstavlja mestni parter in pot pešca, ki ga vodi od Golovca preko Rakovnika, Galjevice ter Ilovice do Ljubljanskega barja. V sosledju se na poti odpirajo različni pogledi, dominantni pogled na sever zavzema hrib Golovec ter predel mesta Rakovnik, kjer se nahaja Cerkev Marije Pomočnice. Na jug pot usmerja pogled na Krim ter vodi do krajinskega parka Ljubljansko barje, kjer leži Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi. Ob poti se na temeljnih točkah nahaja družbena infrastruktura. Omogočena je povezava obstoječe stanovanjske zazidave z novim mestnim parterjem.

golovec

+ + pristan industrijska cona rudnik pst

barje

500

2500

500

koncept urbanega traku

2000

golovec

pogled proti Golovcu in cerkvi Marije pomočnice

pristan industrijska cona rudnik pst

barje pogled proti barju in Krimu

m_1:10000 0

200

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

500

2500

500

2000 pogledi

1000

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

kontekst mesta PROGRAM OB URBANEM TRAKU

Golovec Cerkev Marije pomočnice policijska postaja vrtec lekarna Dolenjska cesta železnica OŠ Oskarja Kovačiča vrtec Galjevica strnjena stanovanjska gradnja predvideno rečno pristanišče industrijska cona Rudnik stanovanjska soseska Ilovica razpršena stanovanjska gradnja umestitev manjkajoče družbene infrastrukture

razpršena stanovanjska gradnja avtocestni obroč

golovec

+ + = pristan

pristan

industrijska cona rudnik pst

pst

Ljubljansko barje Cerkev Sv. Mihael v Črni vasi

barje

500

2500

500

barje 2000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

500

2500

500

2000

pristan

industrijska cona rudnik

stanovanjska soseska Ilovica

industrijska cona rudnik

pst

PROJEKTNA NALO G A

barje

500

2500

500

barje 2000 0

urbani trak

formiranje sekundarnih peš pot

500

2500

povezava soseske in urbanega traku

500

2000

K ONCE P T SOSES K E priključevanje stavbnih otokov

STIK URBANEGA IN ZELENEGA TRAKU Nova soseska nastane na stiku urbanega in zelenega traku. Zeleni trak predstavlja pot spominov in tovarištva, ki poteka preko lokacije. Stik zelenega in urbanega tvori pester prostor, kjer se prepletajo urbane strukture z elementi naravne krajine. ZASNOVA SOSESKE

200 koncept0soseske

1000

200

1000

Prostor definira razpršena stanovanjska gradnja. Nova pozidava temelji na formiranju prostora s stavbnimi otoki, ki predstavljajo zaključene urbane enote znotraj območja. Urbana krajina prehaja iz stihijske v organizirano ter zaključeno celoto. Urbani trak se znotraj območja nove pozidave razprede in poveže različne dele soseske. V prostor vnese red, znotraj same zazidave ustvarja različne prostorske sekvence, ki dajejo soseki edinstven značaj. Kraki urbanega traku se prilagodijo geometriji PST-ja. Soseska deli urbani trak na dva dela. Levi del soseske je definiran z Iloviški štradonom na zahodu, na vzhodu je omejen z novim urbanim trakom. Otoki, ki so formirani znotraj območja so zaprti. Gradbene linije in infrastruktura novih objektov se navezujejo na obstoječo zazidavo. Razpršenost se z bližanjem urbanemu traku zmanjšuje ter vzpostavi zaključeno grajeno obliko. Desni del soseske je bolj raznovrsten s svojo urbano tipologijo. Na vzhodu je omejen s cesto Mihov štradon ter obstoječo zazidavo, na zahodu pa s PST in urbanim trakom. Urbana tipologija je na vzhodnem robu zaprta, z bližanjem zelenemu prostoru proti zahodu pa se stavbni otoki spreminjajo ter rahljajo. Na stiku zelenega sistema se otoki odprejo ter zlijejo z naravnim zelenjem.

OSNOVNI PODATKI

200

1000

200

aksonometrični pogled

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

1000

velikost območja obdelave 650 m x 600 m =390.000 m2 skupno število novih stanovanjskih enot 330 število stavbnih otokov 25 število atrijskih stanovanjskih enot 70 število vrstnih stanovanjskih enot 260 predvideno število novih prebivalcev 330 enot x 3,1 (povprečna velikost družine v Sloveniji) = 1023 objekti z javnim programom 13 predviden faktor izrabe 0.44

+ + = pristan industrijskas t a n o v a n j s k a cona rudnik

+ + =

pristan

s o s e s k a I l o v iindustrijska ca

industrijska cona rudnik

cona rudnik

pst

barje

0 0

500 0

200

1000

PROMETNA INFRASTRUKTURA

1000 0

2000 2500

500

K ONCE P T SOSES K E

barje 1000

golovec

500

2000

+ + =

pristan industrijska cona rudnik pst

barje 200 200

200

1000

koncept prometne ureditve 500 0

200

2000

1000

PROJEKTNA NALO G A

1000

Prometna infrastrukta se naveže na obstoječo prometno omrežje. Ob urbanem traku se vzpostavi nova cestna povezava sever - jug, ki omogoča napajanje novega javnega programa in soseske na zahodnem delu. Osrednja cesta je namenjena javnemu prevozu, ostali promet je preusmerjen na stransko cesto, ki napaja javne programe in nekatere stavbne otoke. Z zahoda se stavbni otoki dostopni preko stranskih ulic z Iloviškega štradona. Del soseske na jugu se napaja preko obstoječe ulice Mihovega štradona. Celotna prometna ureditev je zasnova tako, da v najmanjši možni meri posega v prostor poti spominov in tovarištva. Ustrezna umestitev javnega prevoza je bistvenega pomena za novo sosesko, saj zmanjša število potovanj z osebnim prevozom. Obstoječa povezava Ljubljanskega potniškega promet (linija 19 Tomačevo - Barje) , ki poteka po Ižanski cesti se prestavi na novo cesto znotraj sosesk. Priporočilo sodobnega urbanizma je, da je peš pot od bivališča do najbližje postaje javnega prometa največ 400 metrov. Z vzpostavijo novega postajališča znotraj soseske temu pogoju zadostimo, drugim prebivalcem pa omogočimo povezavo z novo družbeno infrastrukturo. MIRUJOČ PROMET Površine mirujočega prometa za javni program so formirane ob novi cesti, ki teče vzporedno ob urbanem traku. Parkirišča so ločena od peščevih površin. Ločitev peščevih poti od prometa omogoča formiranje urbanih in zelenih trgov med predvideno zazidavo. PEŠ POTI, VODNE IN ZELENE POVRŠINE

koncept vodnih površin in štradonov 1000

Soseska temelji na prepletanju raznolikih mikroambientov. Hrbtenico javnega programa predstavlja urbani trak. Nanj se priključijo objekti javnega značaja. Hrbtenica tvori najbolj javni del soseske, poleg sprehajalne poti spomninov in tovarištva. Urbani trak s kraki povezuje dele soseske. Znotraj delov sosesk se formira peš pot - štradon, ki poveže zgornji in spodnji del sosesk. Ob PST-ju se formirajo vodne površine, ki prostor popestrijo ter vplivajo na ugodno klimo znotraj zelenega sistema. ENERGETSKA OSKRBA Nove stavbe so projektirane kot nizko energijski objekti (letna poraba enegije do 30 kWh/m2a), kar dosežemo z orientiranostjo, ustrezno debelino toplotne izolacije in velikostjo okenskih površin ter kvaliteto stekla ter okvirja (U= 0.9 W/ m2K). Soseska ima skupno kotlarno na lesno biomaso, ki oskrbuje vse nove zgrajene objekte. Možen je priklop obstoječih objektov. Razvodi ogrevanja potekajo pod novimi cestami ter peš potmi. FAZNOST GRADNJE 0

200

koncept zelenih površin

1000

koncept peš poti

faznost

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Urbani trak je prvi element, ki bo zgrajen za celotno sosesko. Nanj se navežejo ustrezni javni programi. Soseska je zasnovana tako, da se stavbni otoki lahko postopoma gradijo, glede na potrebe ter želje uporabnikov. Sosesko bi lahko izvedla občina ali zadruga, ki bi odkupila zemljišča, ter skrbela za nadaljni urbanistični in arhitekturni razvoj.

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E PLASTENJE obstoječe

intervencija

urbana pot

m_1:5000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E PLASTENJE obstoječe

intervencija

prometna infrastruktura

m_1:5000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E PLASTENJE obstoječe

intervencija

pozidava

m_1:5000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E PLASTENJE obstoječe

intervencija

vodno omrežje

m_1:5000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E PLASTENJE obstoječe

intervencija

zeleni sistem

m_1:5000

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T SOSES K E

zelenje

PLASTENJE

ceste

vodne površine

nova pozidava

urbani trak

obstoječe

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

aksonometrični prikaz območja

stanovanjska soseska Ilovica

situacija

+0.00 = 288 n.m.v

m_1:2500 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

golovec

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

+ + =

golovec K ONCE P T SOSES K E

pristan industrijska cona rudnik

pristan

pst

industrijska cona rudnik

barje 0

2500

500

pst

barje

2000

500

2500

500

2000

DRUŽBENA INFRASTRUKTURA V prostoru je zaznati pomanjkanje ustrezne družbene infrastrukture. Umestitev urbanega traku tvori nastavek za sosledje družbenih objektov. Programi neposredno ob urbanem traku so namenjeni ožjemu prostoru nove soseske. Jurčkova cesta v prostoru predstavlja močno urbano potezo, napaja celotno širše območje. Umestitev družbene infrastrukture za širše območje je predvidena na južnem delu Jurčkove ceste. Novi programi se vzpostavijo znotraj obstoječe razpršene stanovanjske gradnje in predstavljajo nastavek za prihodnji razvoj javnega programa na območju. Z ukrepom zmanjšamo prometno obremenjenost nove ceste, ki napaja javni program znotraj nove soseske. Na severu lokacije se nahajajo objekti, ki služijo širšemu območju, proti jugu je program manj prometno obremenjen in namenjen ožjemu delu območja.

golovec

+ + = 200

Objekti javnega programa so nanizani ob stiku urbanega traku z zelenim pasom soseske. Objekt z zamiki in medsebojnimi razdaljami definirajo urbane trge ter zelene površine. Volumni so med seboj ločeni ter omogočajo prehajanje zelenja v urbano strukturo soseske.

pristan

1000

industrijska cona rudnik

stik urbanega in zelena

formiranje javnega programa 0

pst

200

1000

barje 0

200

500

Družbena infrastruktura širšega območja ob Jurčkovi cesti: - muzej - knjižnica - storitvene dejavnosti - zdravstveni dom Družbena infrastruktura ob urbanem traku:

2000

-osnovna šola s telovadnico - vrtec - kavarna - družbeni center - trgovina - avtobusna postaja - mladinski center - storitvene dejavnosti - dom starejših občanov - kotlarna na biomaso

1000

m_1:2500

območja javnega programa

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

200

1000

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

koncept členjenja otokov

K ONCE P T s t a v b n i H o t o k o v KONCEPT OTOKOV

0 10

100

Objekti so umeščeni v stavbne otoke, ki med seboj tvorijo skupni pol javni prostor. Stavbni otoki urbanistično uredijo prostor na katerem je prisotna razpršena stanovajska gradnja. Del otoka so skupne parkirne površine, na katerem se poleg odprtih parkirnih mest nahajajo tudi skupne garaže. Otoki se členijo glede na svojo lokacijo. Ob razpršeni gradnji se nahaja tip strnjenega otoka, ki prostoru vnese urbani red in zaključeno celoto. Z bližanjem zazidave proti zelenemu pasu in poti spominov in tovarištva se otoki razčlenijo, nižajo ter odpirajo proti zelenim površinam.

100

razpršena pozidava

100

strnjena pozidava

urbani trak z družbeno infrastrukturo

PST

razložena pozidava

strnjena pozidava

100

otok C

otok B

otok A

Stavbni otoki se delijo na tri tipe: Otok A tvori najbolj strnjen del pozidave. Vključuje tri nize vrstnih hiš s štirimi oziroma šestimi bivalnimi enotami. Otok B sestoji iz niza vrstnih hiš ter atrijske pozidave. Ambient znotraj otoka je bolj razčlenjen, zelenje prehaja skozi prostor. Otok C se nahaja ob zelenem pasu lokacije. Členjen je z atrijskimi hišam in verižno zaobjema prostor zelenja ter javnega prostora. MIKROAMBIENTI Novo grajene strukture zaobjamejo prostor ter ga definirajo. Vsak stavbni otok ima svojevrsten karakter. Stanovalci se sami odločijo, za kaj bodo uporabili skupni prostor. Velikost notranjega dvorišča omogoča različne programe, kot so otroško igrišče, prostor za piknike, športne površine, zelene površine... Dvorišče je demokratičen prostor, kjer se združijo interesi stanovalcev. Skupna skrb za prostor preprečuje njegovo degradiranost. Prebivalci aktivno sodelujejo pri njegovi zasnovi, zato postane del njihove identitete.

PARKIRNE POVRŠINE

formiranje skupnega prostora

povezava otokov z urbanim trakom

Parkirne površine so vpete v strukturo stavbnega otoka. Delijo se na odprte in pokrite površine. Garaža kot gradnik otoka zaključi strukturo kot celoto ter definira notranje dvorišče. Površine namenjene prometu potekajo ob robovih naselja, v samo naselje se zajedajo med grajeno strukturo. Ob cestah v sosesko so urejena stranska parkirišča, ki služijo tako stanovalcem, kot tudi obiskovalcem soseske. Poti pešča in promet sta med seboj ločena z zelenim pasom. JAVNO - ZASEBNO

prehajanje javnega in zasebnega prostora

povezava otok z javnim prostorom

navezava na parkirne površine

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Objekti, ki so nanizani okoli osrednjega prostora, z zasnovo omogočajo kontakt z javnim prostorom. Vsak uporabnik posamezne enote se odloči, v kakšni meri, se bo navezoval na skupno dvorišče. Možna je pregrada z zelenjem ali z zapiranjem drsnega fasadnega senčila. Poti okoli otokov so jasno strukurirane glede na njihovo stopnjo zasebnosti. Večje peš poti (štradoni) se razčlenijo na manjše poti, ki vodijo v notranjost dvorišč in vhode v stanovanjske enote.

stanovanjska soseska Ilovica

iz s e k s o s e s k e

TLORIS PARTERJA m_1:1000 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

STAV B N I OTOK A

STANOVANJSKE ENOTE vrstne hiše 16 enot POVRŠINA OTOKA 4500 m2 SKUPNI PROSTOR 400 m2 PARKIRNA MESTA 28 FAKTOR IZRABE 0.5

TLORIS PARTERJA

m_1:300 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

STAV B N I OTOK B

STANOVANJSKE ENOTE vrstne hiše 10 enot atrijske hiše 3 enote POVRŠINA OTOKA 4500 m2 SKUPNI PROSTOR 450 m2 PARKIRNA MESTA 28 FAKTOR IZRABE 0.45

TLORIS PARTERJA

m_1:300 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

STAV B N I OTOK C

STANOVANJSKE ENOTE atrijske hiše 17 enote POVRŠINA OTOKA 7000 m2 SKUPNI PROSTOR 500 m2 PARKIRNA MESTA 28 FAKTOR IZRABE 0.35

TLORIS PARTERJA

m_1:500 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011 cesta_Mihov štradon

vodni jarek

peš pot _ štradon

zasebni vrt

vrstne hiše

pešp pot

skupni prostor stanovalcev

vrstne hiše

pešp pot

vrstne hiše

pešp pot

atrijska pozidava

skupni prostor stanovalcev

pešp pot

zasebni atrij

atrijska pozidava

vodni jarek

peš pot _ štradon

parkirne površine

pešp pot

atrijska pozidava

parkirne površine

pešp pot

skupni prostor stanovalcev

atrijska pozidava

vodna površina

pot spominov in tovarištva

STANOVANJSKA SOSESKA ILOVICA IZSEK SOSESKE

A A

PREREZ A-A m_1:300

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011 pot spominov in tovarištva

peš pot

atrijska pozidava

zasebni atrij

skupni prostor stanovalcev

vrstne hiše

zasebni vrt

peš pot

cesta

peš pot

atrijska pozidava

zasebni atrij

skupni prostor stanovalcev

vrstne hiše

zasebni vrt

vodni jarek

peš pot _ štradon

vrstne hiše

peš pot

vrstne hiše

zasebni vrt

pot spominov in tovarištva

peš pot

atrijska pozidava

zasebni atrij

peš pot

atrijska pozidava

zasebni atrij

peš pot

skupni prostor stanovalcev

peš pot

atrijska pozidava

zasebni atrij

vodni jarek

peš pot _ štradon

STANOVANJSKA SOSESKA ILOVICA IZSEK SOSESKE

C B

PREREZ C-C m_1:300

PREREZ B-B m_1:300

stanovanjska soseska Ilovica

PROSTORSK I PR I KA Z I

pogled proti soseski

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROSTORSK I PR I KA Z I

peš pot skozi sosesko _ štradon

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROSTORSK I PR I KA Z I

skupni prostor stavbnega otoka

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROSTORSK I PR I KA Z I

skupni prostor stavbnega otoka

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T o b j e kt o v rastoča atrijska hiša

> tip 1

tip 2

prehajanje med javnim in zasebnim prostorom

ZASNOVA ATRIJSKE HIŠE

tip 1

bivalna enota

komunikacije

servisni pas

koncept vrstnih hiš

> > delitev servisnega pasu bivalnih enot

poletje

> združevanje enot v lamelo

Atrijska hiša je introvertiran tip nizkega stanovanjskega objekta. Glavni prostor je atrij, katerega zaobjamejo grajene oblike. Zasnova objekta temelji na bivalni lameli, ki se proti jugu odpira in prepleta z notranjim zelenim atrijem. Zunanji prostor se prelije v notranjost in poveča bivanjski prostor. Objekt omogoča fleksibilno postavitev prostorov. Zunanji obod je nosilen, notranje stene se poljubno umeščajo v prostor. Osnovnemu objektu se lahko na južni fasadi doda dodatno bivalno lamelo. Objekt ostaja v svojem osnovnem gabaritu. Osnovni lameli je dodan prehodni servisni prostor ter shramba za kolesa in pripomočke, ki služijo notranjemu in zunanjemu vrtu.

ZASNOVA VRSTNE HIŠE Vrstne hiše sestojijo iz niza servisnih lamel in bivalnih enot. Bivalne enote imajo dvostransko orientacijo sever - jug. Gabarit objekta obsega pritličje in nadstropje. Osrednji prostor v pritličju deluje kot prehoden prostor med privatnim vrtom in poljavnimi peš potmi. Servisna lamela vsebuje stopnišča, sanitarne prostore, kuhinjo ter bivalno sobo. V servisni lameli se nahajajo vse potrebne sanitarne in kuhinjske instalacije.Bivalne enote si servisno lamelo delijo. Vhod v posamezne objekte je umaknjen pod nišo, kar pripomore k členitvi objektov in označitvi vhoda v posamezne bivalne enote. Niša na jugu zagotavlja stopnjo zasebnosti proti sosednji bivalni enoti ter pripomore k preprečevanju pregrevanja bivalnih prostorov v poletnih mesecih.

zima

Pritličje je prostor socialnih stikov. Dnevna soba je povezana z bralnim kotičkom in jedilnico, ki se nahaja v neposredni bližini kuhinje. Notranji prostor prehaja na zunanji vrt in skupaj tvorita povečan bivalni prostor. Dostop na zunanjo teraso je možen tako z bivalnega prostora kot kuhinje. Bivalni prostor se lahko pregradi in ustvari spalni prostor, ki bi omogočil bivanje gibalno oviranim osebam v pritličju. prehajanje med javnim in zasebnim prostorom

oblikovanje volumna glede na višino sonca

ločitev vhodov in vrtov

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

V nadstropju se nahajajo spalni prostori. Prostor je možno pregraditi glede na želje uporabnikov, servisni prostori so umaknjeni v lamelo med enotama.

stanovanjska soseska Ilovica

PROJEKTNA NALO G A

K ONCE P T o b j e kt o v

ZASNOVA KONSTRUKCIJE Konstrukcijski material je križno lepljen les. Osnovni gradniki so prefabricirane lesene plošče. Sestojijo iz suhih, križno zloženih ter ploskovno zlepljenih smrekovih lamel. Uporabljajo se kot stenski, stropni ter strešni elementi. Značilnosti konstrukcijskega sistema so kratek čas gradnje, manjše število zaključnih del, enostavnost ter bivanje v leseni hiši.

konstrukcija stropa (križno lepljen les)

Razlogi za gradnjo z lesom na območju Ilovice -ekološki material -pozitivna CO2 bilanca -višja odpornost proti ognju kot jeklo ali beton -gozdovi pokrivajo več kot 60% površine Slovenije -majhna lastna teža materiala (manjši posedki) -bivanje v leseni hiši -enostavnost konstrukcije

jedro (križno lepljen les)

Zaradi nestabilnosti barjanski tal se predvidi pilotiranje spodnje temeljne plošče. Pred gradnjo se nasuje in utrdi plast zemljine. Kota pritličja se nahaja nad nivojem stoletnih voda. Spodnja plošča se izolira, na njo se naredi drugo armirano betonsko ploščo, ki bo podstavek za leseno konstrukcijo. Lesene prefabricirane plošče se sestavijo na lokaciji gradnje. Jedro konstrukcije tvori servisni pas, ki prevzame horizontalne pomike. Stene v jedru so med seboj ločene z akustično izolacijo, ki prepreči prenos zvoka med stanovanjskimi enotami. Teža plošč nad bivalnimi prostori se prenaša prek nosilne stene na jekleni nosilec. Objekt pokriva obrnjena ravna streha s kolenčnim zidom. Streho pred vremenskimi vplivi ščiti sloj gramoza.

jekleni I profil

nosilne stene (križno lepljen les)

armiranobetonska temeljna plošča

Sistem lesenih plošč se v konstrukciji poveže, da zagotavlja ustrezno trdnost in deluje protipotresno. Plošče ustrezajo požarni varnosti REI 30 (protipožarna odpornost konstrukcije 30 minut v primeru požara). OBLIKOVANJE FASADNEGA OVOJA Fasade so sestavljene iz macesnovih lamel, ki so obešene na leseno podkonstrukcijo. Leseno fasado narekuje izbor konstrukcijskega materiala, naravno okolje in toplina lesa. Fasada vrstne hiše je oblikovana kot kompakten volumen. Okenske odprtine imajo možnost prekrivanja z lesenim drsnim senčilom. Karakter hiše se spreminja, z zakrtimi okni deluje kompaktno, z odstrnitvijo senčil pa se hiša odpira na okolico ter vzpostavi stik z zunanjim svetom.

http://2.bp.blogspot.com/_FNji_VSag4c.jpg

http://2.bp.blogspot.com/_FNji_VSag3c.jpg

=http://www.jkinteriordesign.co.uk/windows/1.jpg

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

Fasada atrijske hiše je z zunanje strani zaprta in omogoča zasebnost. Odpira se v notranji atrij, kjer omogoča prebivalcem stik z zunanjostjo ter poveča bivalni prostor.

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

A T RIJS K A HI Š A tip 1 pritličje vrt

84 m2 113 m2

skupna uporabna površina 197 m2

TLORIS PRITLIČJA IN PREREZI

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

A T RIJS K A HI Š A

tip 2 pritličje vrt

117,6 m2 73 m2

skupna uporabna površina 190,6 m2

TLORIS PRITLIČJA IN PREREZI

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

A T RIJS K E HI Š E

notranja južna fasada_tip 1

severna fasada

zahodna fasada m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E tip 1 pritličje nadstopje vrt

75.4 m2 58.3 m2 133.7 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 192,9 m2 tip 2 pritličje nadstopje vrt

75.4 m2 56.4 m2 131.9 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 191,1 m2 tip 3 pritličje nadstopje vrt

73.8 m2 56.1 m2 131.9 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 129,9 m2 tip 4 pritličje nadstopje vrt

74.5 m2 57.7 m2 132.2 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 191,4 m2

TLORIS PRITLIČJA

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E tip 1 pritličje nadstopje vrt

75.4 m2 58.3 m2 133.7 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 192,9 m2 tip 2 pritličje nadstopje vrt

75.4 m2 56.4 m2 131.9 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 191,1 m2 tip 3 pritličje nadstopje vrt

73.8 m2 56.1 m2 131.9 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 129,9 m2 tip 4 pritličje nadstopje vrt

74.5 m2 57.7 m2 132.2 m2 59.2 m2

skupna uporabna površina 191,4 m2

TLORIS PRITLIČJA

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E

prerez 1-1

prerez 2-2

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E

prerez 3-3

prerez 4-4

m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E

južna fasada

severna fasada m_1:100 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

t i p o l o gi j a

VRS T NE HI Š E

fasadni pas m_1:20 Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

stanovanjska soseska Ilovica

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

F OTO G RA F I JE M AKETE

stanovanjska soseska Ilovica

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

F OTO G RA F I JE M AKETE

stanovanjska soseska Ilovica

Z A H VALA

Hvala... Maruši Zorec za kreativno usmerjanje ter potrpežljivost, Samu, Andreju, Martinu, Nini, Louisu in Nuši za nesebično pomoč, Ilki Čerpes za urbanistične predloge, Urošu za nasvete, Anji, Kseniji, Juriju, Blažu, Domnu, Mateju, Andreju za prijetna leta druženja, biroju RP ter »šolski« sobici za nepozabna doživetja.

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011

VIRI

stanovanjska soseska Ilovica

Mortensen P.,Welling H. The home as a product. Arkitektur DK (2004) 48, str 573-579 Rainer R. Roland Rainer: Arbeiten aus 65 Jahren, Wien, Residenz Verlag, 1990 Davey P., Nielsen S.,... Vandkunsten: Recent Work, Arkitektur DK (2008) 6/08 Košir R. Analiza drevnine na Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, dipl.delo. Ljubljana, UN Ljubljani, BF, Odd. Za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_kosir_rok.pdf, 14.2.2011

Planišček, A., Vodopivec, A. Zbornik simpozija in razstave Nove perspektive stanovanjske gradnje, Ljubljana, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, 2004 French, H. Key Urban housing of the twentieth century, London, Laurence King Publishing Ltd, 2008 Kolb, J. Systems in Timber Engineering, Basel, Birkhauser, 2008 Grabrijan, D. Bosensko orientalska arhitektura v Sarajevu, Ljubljana, Partizanska knjiga, 1985 Holl, S. Pallasmaa, J. Questions of perception, Tokyo, A+U Publishing Co., Ltd, 2006

Heidegger M. Poetry, Language, Thought: Building, Dwelling, Thinking, Harper Colophon Books, New York, 1971

Frampton, K. Modern architecture, London, Thames&Hudson, 2007

Howard E. Garden cities of to-morrow, London, Faber and Faber, 1970

Schneider, F. Grundrissatlas Wohnungsbau, Basel, Birkhauser, 2004

Korošec B. Ljubljana skozi stoletja:mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1991

Deplazes, A. Constructing architecture, Basel, Birkhauser, 2005 Greif, T. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju, Arheo, 18/1997

Mihelič, B. Urbanistični razvoj Ljubljane, Ljubljana, Znanstevni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani, 1983 Hertzen, H. Building a New Town, Finland's New Garden City Tapiola, Boston, The MIT Press, 1971

Dekleva, A. Gatto, M.,... Negotiate my boundary!, Basel, Kirhauser, 2006 Knežević, G. Kordiš, I. Stambene i javne zgrade, Zagreb, Tehnička knjiga Zagreb, 1987

Tanizaki, J Hvalnica senci, Ljubljana, Študentska založba, 2002 http://www.stanovanjskisklad-rs.si/si/589/predstavitev.html, 5.3.2011

Alexander, C. Ishikawa, S. ... A Pattern Language: Towns, Buildings, Construction, New York, Oxford University Press, 1982 http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=549, 15.4.2011

http://jssmol.si/JSS.asp?tekst=ojss.inc, 5.3.2011 Čerpes, I. Urbanistično načrtovanje, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitetkuro, 2008 Hoffman, Ot. Neue urbane Wohnformen, Berlin, Bertelsmann Fachverlag, 1966 Neufert, E. Projektiranje v stavbarstvu, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 2002

Molj, M. Individualno in kolektivno v novi stanovanjski gradnji, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2010 AB : arhitektov bilten : mednarodna revija za teorijo arhitekture, št. 39, Ljubljana, 1978 http://dataholz.com/cgi-bin/WebObjects/dataholz.woa/wa/anschl uss?klasse=sonstige+Anschl%C3%BCsse+Sockel&language=en, 5.5.2010

Ivanšek, F. Enodružinska hiša, Ljubljana, Ambient, 1988

Univerza v Ljubljani _ Fakulteta za arhitekturo _ Gašper Topličan _ mentor: doc. Maruša Zorec _ leto vpisa: 2003/2004 _ leto izdelave diplomskega dela: 2010/2011