Špela Kočevar by fa diploma

M AGIS T RS KO D ELO

VE Č N O G RAD BI ŠČ E

I D EJ N A Z ASN OVA URB AN E G A H I B RI DA N A VOG ALU RE SLJ E VE I N M ASARYKOVE C E STE V LJ UB LJ AN I Š pe la K o če var m e nto r: do c. dr. J ak a B o nča u. d. i. a. s o m e nto r: do c. dr. To m až S lak u. d. i. a. le to v pis a: 2006/ 2007 le to izde lav e nalo g e : 2015/ 2016 U niv e rza v Lj ublj ani F ak ulte ta za arhite k turo

POVZETEK

ABSTRACT

KAZALO

V magistrski nalogi obravnavam problem območja ob glavni avtobusni in železniški postaji v Ljubljani. Programsko skopo in posledično neatraktivno mestno tkivo, skušam izboljšati z urbano akupunkturo, ki bi vzpodbudila že obstoječe težnje in dogajanja v danem prostoru ter vzpodbujala urbani način življenja.

Master’s thesis is addressing the underdeveloped area of Ljubljana’s main bus and train station, lacking in quality public facilities and amenities. The aim is to start redeveloping the whole area by inserting a mixed-use building into a bland urban tissue.

UVOD

Lokacija projekta je že vrsto let opuščeno gradbišče |večno gradbišče| med Resljevo in Masarykovo cesto, ki ima zaradi svoje strateške pozicije izreden neizkoriščen potencial za reaktiviranje celotnega območja in dvig ravni urbanosti v Ljubljani. Zasnova urbanega hibrida sledi obstoječi morfologiji zazidave v stavbnem bloku. V skladu z načeli trajnostnega razvoja, zasnujem kompleks, ki je odprt in ﬂeksibilen ter se s tem lahko prilagaja dolgoročnim družbenim in gospodarskim spremembam. |večno gradbišče| Projekt združuje zgodovinsko zaščiteno stavbo in nove, med seboj povezane volumne v porozen kompleks, ki prepušča tokove ljudi, svetlobo in zrak globlje v stavbni blok. Urbani parter se navezuje na bližnjo in širšo okolico, s čimer povezuje okoliške atraktorje v enovit urbani prostor. Ključne besede: hibrid, Resljeva cesta, Masarykova cesta, urbani način življenja, mirujoče gradbišče, ﬂeksibilna arhitektura, parter.

Location of the project is a stalled construction site |eternal construction site| located at the corner of Resljeva and Masarykova street in Ljubljana. Due to a position in the city centre and to a high number of daily passers-by the area has a vast potential for reactivating the wider area and therefore encouraging urban way of living among residents of Ljubljana. The design of urban hybrid is porous and felxible which gives the building an ability to adapt to long-term social and economical changes. |eternal construction site| Urbanistic design complies with exsiting building morpholgy. The project combines an old building (part of cultural heritage) and six new buildings into porous complex, which lets pedestrians, light and air further into the city block. Urban plaza overﬂows into nearest and outer area, functioning as a mediator between different points of interest in the addressed district. Key words: hybrid building, Resljeva cesta, Masarykova cesta, urban way of living, stalled construction site, ﬂexible architecture, urban plaza.

Oris problema Metode dela Cilji naloge

(NE)URBANA LJUBLJANA

04 04 04

LOKACIJA

100

16 17 24 25 28

10. Hibrid 11. Stalno ali začasno? 12. Problematika različnih starostnih skupin 13. Slovenska stanovanjska problematika 14. Problematika območja glavne avtobusne in železniške postaje 15. Zunanje javne površine v središču Ljubljane

16. Urbanistična zasnova 17. Programska zasnova 18. Arhitekturna zasnova 19. Konstrukcijska zasnova 20. Tehnično poročilo

IZJAVA O AVTORSTVU

06 08 11 13 13

6. Analize lokacije 7. Urbanistična izhodišča 8. Mikrolokacija 9. Zgodovinski oris območja

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

ZAHVALA

1. Urbanost 2. Dogajanje v mestu 3. Mestno središče 4. Kaj manjka Ljubljani? 5. Revitalizacija četrti Tabor

IDEJNA ZASNOVA

31 32 35 37 38 39

40 41 45 51 55 56

GRAFIČNI PRIKAZI

L I T E R AT U R A

ORIS PROBLEMA

METODE DELA

CILJ NALOGE

Ljubljana zaradi nepopolnega procesa urbanizacije v preteklosti, nima stopnje urbaniziranosti kot jo premorejo druge svetovne prestolnice. Posledično ji primanjkuje območij koncentrirane mešane rabe, ki bi z raznovrstnostjo dejavnosti predstavljale vozlišča dejavnosti in imela vzpodbujevalni vpliv na širšo okolico. Trenutno edini takšen prostor je nakupovalno središče BTC, ki pa zaradi svoje kapitalistične naravnanosti ne dopušča alternativnih praks, kot sta na primer začasna raba in participacija.

Skozi nekajletno bivanje v stanovanju s pogledom na opuščeno gradbišče, sem se preko opazovanja in doživljanja prostora uspela spoznati z delovanjem obravnavanega prostora na dnevni, tedenski in letni ravni. S pomočjo analiz prostora in referenčnih primerov, delovnih maket, skic in raziskovanja aktualnih slovenskih in predvsem ljubljanskih problematik, sem določila urbanistično in programsko zasnovo. Program sem tekom razvoja projekta večkrat delno spremenila. Pri načrtovanju sem v ozir vzela širši kontekst lokacije, z namenom ustvariti trajno strukturo v prostoru, ki se bo v prihodnje uspešno prilagajala spremembam in hkrati tudi sama generirala spremembe.

Cilj magistrske naloge je dopolniti stavbni blok z mešano programsko rabo, ki bo skupaj z že obstoječimi programskimi vsebinami, četrt Tabor pretvorila v nekakšno “mesto znotraj mesta”. Ali povzeto: cilj je oblikovati alternativo BTC-ju, njegovo mini mestno različico, ki bo strla trenutno neravnovesje med mestnim središčem in nakupovalnimi centri na obrobju. Na majhnem območju bodo poleg stanovanj in poslovnih prostorov, zbrane vse storitve in dejavnosti, ki jih meščani potrebujejo za udobno bivanje v mestnem središču. Obstoječe programske strukture bodo s tem postale stabilnejše, hkrati pa se bodo razvijale in privabljale nove vsebine. Fleksibilna zasnova stavbe odpira možnost manipualcije s prostorom in posledično zamenjave programske sheme, zaradi česar bo stavba aktualna še desetletja kasneje.

Območje ob centralni avtobusni in železniški postaji v Ljubljani, ima zaradi bližine nekaterih programskih atraktorjev in frekventnosti tokov ljudi, potencial da postane storitveno in kreativno vozlišče v centru Ljubljane. Večina od »urbanih točk« v mestu, kot so Kinodvor, Metelkova mesto, MSUM, Etnografski in Narodni muzej, Stara mestna elektrarna, Onkraj gradbišča in park Tabor, je lociranih v obravnavanem območju. Ti programski atraktorji so del pretežno pustega mestnega tkiva, v katerem primanjkuje predvsem terciarnih dejavnosti, ki bi vzdrževale nivo dogajanja skozi celotni dan.

Stavba je zasnovana na konceptu večnega gradbišča- prostora, kjer je vse mogoče. Prostor, ki ni popoln in je v nekem smislu nedokončan, daje človeku svobodo, da iz njega ustvari kar hoče, da ga zasnuje po svojih željah in v skladu s svojim videnjem sveta ter da ga kasneje neprestano spreminja. Takšen prostor nima roka trajanja, saj ga človek stalno razvija in dopolnjuje.

Četrt Tabor bi torej lahko postala antipod dogajanju v mestnem središču, ki je v glavnem skoncentrirano na območje ob Ljubljanici in na Slovensko cesto, kjer so ponudba in dejavnosti bolj namenjene turistom kot pa lokalnim prebivalcem. Predvsem pa bi ponudila alternativo vsem rednim obiskovalcem nakupovalnih centrov.

izseljevanje na obrobje

periodičnost dogajanja

centralizacija centra

p o t e n c i a l č e t r t i Ta b o r

(Ne)urbana Ljubljana

protiurbane vrednote

1. URBANOST

KAJ JE URBANOST URBANOST KOT SKUPEK PARAMETROV število prebivalcev gostota naseljenosti raznolikost prebivalcev Čikaški urbani sociolog Louis Wirth je opredelil, da kombinacija treh parametrov odločilno vpliva na urbani način življenja. Več ima mesto prebivalcev, večja je gostota in bolj so si posamezniki različni med seboj, bolj je izražena urbanost kot način življenja. URBANOST KOT IZBIRA izbira urbanega načina življenja Posameznik, ki živi v mestu ima možnost izbire načina žilvjenja. Lahko živi urbano življenje v katerem aktivno sodeluje v dejavnostih in izkorišča prednosti, ki jih mesto ponuja. Lahko pa se z mestnim načinom življenja ne poistoveti in mesto uporablja zgolj kot ﬁzični bivalni prostor. (Povzeto po Protiurbanost kot način življenja, Hočevar 2007)

(NE)URBANA LJUBLJANA

Ljubljani v vsej svoji »zgodovini modernizacije« ni uspelo razviti izrazitejših klasičnih značilnosti in vrednot tipične urbane centralnosti: razločljive urbane kulture in urbanosti kot načina življenja. Osnovni razlogi so bržkone zgodovinski in so seveda povezani s celotno zgodovino slovenstva, zlasti z njenim prevladujočim kmetskim značajem, prevladovanjem nemštva in malomestnostjo v vseh pogledih. Pomanjkanje urbanosti se je nadaljevalo tudi v »novejši zgodovini«, v obdobju nasilovitejšega procesa urbanizacije. Vendar je bilo priseljevanje v mesta skoraj povsem socialni fenomen, ne pa tudi kulturni. Šlo je večinoma le za adaptacijo- prilagajanje na nujno zlo. Urbana akulturacija priseljenih v mesta je prvenstveno umanjkala zaradi pravkar navedenih zgodovinskih (in značajskih) razlogov. (Hočevar, 2004:29)

starših ali deljenjem stanovanja s sostanovalci, kar postaja vedno bolj razširjena praksa tudi med tridesetinnekajletniki. V mestnem središču tako ostajajo premožnejši in starejši ljudje. Slednji imajo povečini protiurbane vrednote, v skladu s katerimi si želijo prenesti podeželski način življenja v mesto. Pričakujejo več čistoče, zelenja in miru, kar je v nasprotju z urbanim načinom življenja. Posledično prihaja do trenj med stanovalci in uporabniki dejavnosti v mestnem središču. Dober pokazatelj nerealnih pričakovanj prebivalcev mestnega središča, so spori stanovalcev s klubom K4 in kavarno Bikofe, kjer so zaradi domnevno prevelikega hrupa stanovalci zahtevali, da se oba lokala zapreta. Ljubljana in predvsem njeno mestno središče tako “živita” le polovičarsko urbano življenje, s katerim se kot prestolno mesto zagotovo ne more ponašati. (Povzeto po Protiurbanost kot način življenja, Hočevar 2007 in člankih z www.delo.si)

Urbanizacija je v Sloveniji zaradi različnih političnih odločitev in mentalitete slovenskega naroda, potekala drugače kot v nekaterih drugih evropskih državah, kar je danes zaznati v razpršenem vzorcu poselitve in odsotnosti večjih urbanih območij (milijonskega mesta) ter v posledično podurbaniziranosti celotne države. Ljubljana spada med najmanjša evropska prestolna mesta, prav tako ni pretirano gosto naseljena in nima multikulturnosti, ki bi vključevala narodnosti s celega sveta. Kljub temu, da v Ljubljani v zadnjem desetletju narašča ponduba dejavnosti in dogodkov za meščane, je dejansko stanje takšno, da večina ljudi svoj prosti čas še vedno najraje preživlja v enem od nakupovalnih središč ali v naravi. Center mesta koristijo le ob priložnostih obiska kavarne, restavracije, večernega izhoda ali obiska katere od številnih brezplačnih prireditev na prostem. Ta periodičnost delovanja mesta je še posebej izrazita med vikendi in poletnimi meseci, ko število turistov na ulicah praktično preseže število lokalnih prebivalcev. Temu primerna je tudi ponudba v mestnem središču, ki ne vključuje veliko prostočasnih dejavnosti za meščane in je povečini turistično obarvana. Trenutna situacija na nepremičninskem trgu marsikomu ne dopušča nakupa ali najema stanovanja v mestu in še posebej v mestnem središču. Posledično se v zaledje Ljubljane odseljujejo predvsem mlade družine z otroki, ki prednosti bivanja izven mesta vidijo predvsem v možnosti nakupa ali gradnje lastne hiše in bližini narave. Mladi svojo stanovanjsko problematiko rešujejo z bivanjem pri

Krave v Savskem naselju. (vir: http://www.zmaga.com/forum_topic.php?pg=4&id=8568)

Priljubljenost nakupovalnih središč. (vir: http://www.rtvslo.si/)

Grožnje z zaprtjem nočnih lokalov. (vir: http:/www.mladina.si/)

Priljubljeno je življenje v predmestjih. (vir: http://www.grosuplje.si/category/8-obina-grosuplje-iz-zraka/stran-2.html)

Zapiranje lokalov v mestnem središču zaradi teženj prebivalcev po nočnem miru. (vir: http://www.rtvslo.si/)

Težko do lastnega stanovanja. (vir: http://www.rtvslo.si/)

2. DOGAJANJE V MESTU

Mercator center Šiška

NAJBOLJ FREKVENTNE LOKACIJE Med najbolj obleganimi lokacijami so zagotovo nakupovalna središča na obrobju mesta, zaradi katerih je v Slovenija v samem evropskem vrhu glede na velikost nakupovalnih površin na prebivalca. Pojavljati so se začela leta 1991, po spremembi političnega in gospodarskega sistema in postala instantno popularna zaradi lažje dostopnosti, večjega števila parkirnih mest in boljše in zgoščene ponudbe. Nakupovalni centri so tako postopoma prevladali nad manjšimi trgovinami v centru mesta.

Študentsko VUHGLģÏH %HŀLJUDG

BTC City

V mestu sta nedvomno najbolj frekventni lokaciji Stara Ljubljana in Slovenska cesta, sledijo pa jim območja koncentracije izobraževalnih zavodov, kot sta na primer Aškrčeva cesta in študentski kampus za Bežigradom, ter infrastrukturno in storitveno podhranjeni glavna avtobusna in železniška postaja.

TA B O R

Slov e

nsk

a ce

sta

Glavna avtobusna LQ ŀHOH]QLģND postaja

Največji med njimi je BTC City, ki ni le največje nakupovalno središče v Sloveniji, ampak tudi eno izmed največjih v Evropi. Letno ga obišče kar 21 milijonov ljudi. Ponudbo nakupovanja so skozi leta razširili na vrsto drugih dejavnosti (vodni park, multipleks kino, zabaviščni center, rekreativne dvorane, tržnica, poslovni prostori, podjetniški inkubator, teater). Da bi dejansko postal mesto, za kar se izdaja v svojem tržnem sloganu, mu manjkajo le še stanovanja.

Stara Ljubljana

Merilo: 1_35000

$ģNUÏHYD cesta

Industrijska cona 9LÏ

Nakupovalno VUHGLģÏH Rudnik

Hipodrom

Center 6WRĹ&#x20AC;LFH

Mesto oblikovanja Slovenija

Ĺ portni park Ljubljana

Kino Ĺ iĹĄka

&YHWOLĂ?DUQD SiTi teater

KoseĹĄki bajer

Kolosej

Urban Roof

Mostec

.QMLĹ&#x20AC;QLFD 5(Ă&#x17D;,

Slovensko mladinsko JOHGDOLÄŁĂ?H

Millenium

ABC HUB

Gospodarsko UD]VWDYLÄŁĂ?H

Hala Tivoli

TOÄ&#x152;KE URBANE PRIZORIĹ Ä&#x152;NOSTI PROGRAM Skozi katere dejavnosti in dogodke lahko LjubljanÄ?ani Ĺživijo urbani naÄ?in Ĺživljenja? TehnoloĹĄki park

Pomestenje pomeni, da posameznik s selitvijo na urbano obmoÄ?je spremeni svoj naÄ?in Ĺživljenja in oblike ter kakovost druĹžbenih odnosov. V danaĹĄnjih Ä?asih lokacija prebivanja sama po sebi ĹĄe ne doloÄ?a, da se bo posameznik dejansko udeleĹževal aktivnosti, ki sodijo v urbani naÄ?in Ĺživljenja. Le-ta vedno bolj postaja izbira Ĺživljenjskega stila posameznika. (povzeto po UrĹĄiÄ?, HoÄ?evar, 2007) PrizoriĹĄÄ?a dejavnosti in dogodkov v Ljubljani, skozi katere lahko posamezniki Ĺživijo urbani naÄ?in Ĺživljenja so kulturnega, ĹĄportnega, zabaviĹĄÄ?nega in izobraĹževalnega znaÄ?aja. Nekatera prizoriĹĄÄ?a so dualno naravnana in ponujajo dejavnosti oz. omogoÄ?ajo organizacijo dogodkov razliÄ?nih znaÄ?ajev. Kot primer Hala Tivoli in Ĺ portni center StoĹžice sluĹžita za organizacijo ĹĄportnih dogodkov in raznoraznih kulturnih prireditev, medtem ko sta Gospodarsko razstaviĹĄÄ?e in Cankarjev dom namenjena predvsem za izobraĹževanja in kulturne dogodke.

TA B O R

Onkraj Metelkova mesto Kinodvor JUDGELÄŁĂ?D Kinoteka Stara +MSUM 10ka elektrarna 'UXĹ&#x20AC;LQVNL Park center Moderna Tabor Mala ulica galerija Opera Centralna MGL Postaja Jazz Club PreĹĄernov ROG Gajo trg Kongresni Cankarjev RogLab trg dom

.RSDOLÄŁĂ?H Park Ilirija Tivoli Grad Tivoli

Drama

Poligon

Atlantis

Klub K4

Grad

Kodeljevo

MAO

Plezalni center

*OHGDOLÄŁĂ?H Glej Mini Galerija MestniTeater -DNRSLĂ? .ULĹ&#x20AC;DQNH muzej

3UXOĂ?HN

Kolezija

LEGENDA kultura L]REUDĹ&#x20AC;HYDQMH ĹĄport ĹĄport + kultura

Merilo: 1_25000

NXOWXUD L]REUDĹ&#x20AC;HYDQMH

Hipodrom

Center 6WRŀLFH

Mesto oblikovanja Slovenija

Športni park Ljubljana

Kino Šiška

&YHWOLÏDUQD SiTi teater

Koseški bajer

Kolosej

Urban Roof

Mostec

.QMLŀQLFD 5(Î,

Slovensko mladinsko JOHGDOLģÏH

Millenium

ABC HUB

Gospodarsko odarsko UD]VWDYLģÏH

Hala Tivoli

TOČKE URBANE PRIZORIŠČNOSTI

Tehnološki park

Vitalnost mestnih predelov je v veliki meri odvisna od frekventnosti dogajanja, saj pogoste dejavnosti in dogodki vnašajo dinamiko v delovanje četrti. Pri tem prihaja do konstantnih sprememb, ki so stalnica sodobnih mest in na katere so se mesto in njeni prebivalci “prisiljeni” odzivati, kar pa predstavlja enega od vidikov urbanosti. Medtem ko se na nekaterih točkah vsakodnevno dogajajo športne dejavnosti ali športne prireditve, gledališke in kino predstave, razstave, razna predavanja in delavnice, se na drugih prizoriščih takšni dogodki zvrstijo samo nekajkrat letno ali sezonsko.

TA B O R

.RSDOLģÏH Park ,OLULMD Tivoli

FREKVENTNOST DOGAJANJA Grad Tivoli

Klub K4

Onkraj Kinodvor JUDGELģÏD

10ka

'UXŀLQVNL center Mala ulica Centralna MGL Postaja Jazz Club Prešernov Gajo trg Kongresni Cankarjev trg dom Drama

*OHGDOLģÏH Glej

Metelkova mesto

Kinoteka

Moderna galerija Opera

Poligon

Atlantis

Grad

Stara +MSUM elektrarna Park Tabor

ROG RogLab Kodeljevo

Plezalni center

MAO

Mini Galerija Mestni Teater -DNRSLÏ .ULŀDQNH muzej 3UXOÏHN

Merilo: 1_25000 Kolezija

LEGENDA vsakodnevni dogodki tedenski dogodki PHVHÏQL GRJRGNL letni dogodki sezonski dogodki

3. MESTNO SREDIŠČE

PROBLEMI MESTNEGA SREDIŠČA Prenova Slovenske ceste, prenova starega mestnega jedra, zapiranje ulic za promet in obnova Trga republike so le nekateri od posegov, ki jih mesto izvaja v zadnjem desteletju in od katerih naj bi imeli korist tako meščani kot vsako leto številčnejši turisti. Realnost pa je takšna, da je ponudba v mestnem središču še vedno oz. vedno bolj namenjena turistom, mesto pa pozablja na nekatere pomembne mestotvorne dejavnosti in storitve, ki bi jih meščani in še posebej prebivalci centra nujno potrebovali. Primanjkuje predvsem prehrambenih trgovin in organiziranih prostočasnih dejavnosti, marsikdo pa se pritožuje tudi nad slabo prometno dostopnostjo.

Procesi siromašenja raznovrstnosti storitev in aktivnosti v mestnem središču vplivajo na parcialno razumevanje mestnega središča kot ne-bivanjskega prostora, ki se ga uporablja zgolj občasno in le za določene potrebe. Na ta način prihaja do obnavljanja protiurbanih vrednot in sentimentov, kjer je mesto zamišljeno kot manj kvalitetno življenjsko okolje s pomanjkljivo ponudbo nekaterih osnovnih življenjskih dobrin in storitev, ki jih imajo prebivalci na podeželju. (Uršič, Hočevar, 2007) Na udaru so predvsem manjše trgovine, ki se zaradi slabše dostopnosti, razpršenosti, visokih najemnin in nekonkurenčnosti trgovskim gigantom, redno zamenjujejo. Celotna ponudba v središču mesta ni sposobna konkurirati nakupovalnim centrom, kjer marsikdo ne le nakupuje, ampak tudi preživi veliko svojega prostega časa. Bivanje v centru mesta je zaradi visokih najemnin in kupnin nedosegljivo veliki večini mlajše populacije, katera načeloma obsežno koristi prednosti urbanega življenja. Ostajajo posamezniki in družine, ki tukaj bivajo že desetletja ali pripadniki višjega sloja, med katerimi marsikoga ne zanima urbani način življenja. Želijo si miru, kakršen je ta na podeželju in le-tega “vsiliti” preostalim stanovalcem in obiskovalcem. V centru mesta torej prihaja do konﬂikta med dvema skupinama, uporabniki in stanovalci, vsaka s svojimi interesi in potrebami. Slednji so bolj uspešni pri doseganju svojih ciljev, saj zaradi stalne regulacije nočnega hrupa, v sklopu katere iz mestnega središča odstranjujejo “moteče” dejavnike (npr. Bikofe, časovna omejitev pouličnih glasebnikov), center izgublja na svoji raznolikosti in postaja vse bolj podoben manjšemu turističnemu mestu kot pa prestolnici države.

Prazne ulice mestnega središča v večernih urah. (vir: https://travelslovenia.org/)

Težnje prebivalcev mestnega središča po miru na ulicah. (vir: http://www.rtvslo.si/)

Novice in obvestila četrtne skupnosti Ljubljana- Center. Paradoksalno prevladujejo kemtijske tematike. (vir: http://www.ljubljana.si/)

Četrtna skupnost Ljubljana-Center na Facebooku. (vir: https://www.facebook.com/%C4%8Cetrtna-skupnost-Ljubljana-Center-120105851376703/)

Prazen Kongresni trg. (vir: http://www.ljubljana.si/)

Zaprti lokali v centru mesta ob vikendih. (vir: http://irena.blog.siol.net/)

Prazne ljubljanske ulice. (vir: http://m.slovenskenovice.si/)

Merilo: 1_8000

CENTRALIZACIJA CENTRA (CENTRALIZACIJA DEJAVNOSTI) Ljubljansko mestno središče bi lahko razdelili na več podsredišč, vsako z lastnim arhitekturnim in vsebinskim značajem: na staro Ljubljano, kjer se nahajajo številne kavarne in restavracije in kamor zahaja največ ljudi, Slovensko cesto, ki s celovito prenovo dobiva novo vlogo v mestnem središču, diplomatsko četrt ob parku Tivoli, študentski kompleks ob Aškrčevi, Trnovsko predmestje, Poljane in Tabor. Vsako od teh območij ima svojstven značaj in poleg stanovalcev, še speciﬁčen nabor obiskovalcev. Tako sta na primer Tabor in Trnovsko predmestje priljubljena predvsem med umetniki, stara Ljubljana in Slovenska cesta pa s svojo mainstream ponudbo privabljata vsakogar. Problematična je ponudba terciarnih dejavnosti, ki je skoncentrirana večinoma na ožje območje mestnega središča. V ostalih predelih občutno primanjkuje storitev, predvsem prehrambenih trgovin, kavarn in restavracij, zaradi česar ti predeli delujejo nekoliko mrtvi, stanovalci pa so prisiljeni nakupe opravljati drugje.

TA B O R

Merilo: 1_8000

LEGENDA L]REUDŀHYDQMH kultura QDNXSRYDQMH QRÏQR ŀLYOMHQMH UHVWDYUDFLMH LQ EDUL ģSRUW

4. KAJ MANJKA LJUBLJANI?

5 . R E V I TA L I Z A C I J A Č E T R T I TA B O R

V Ljubljani se zadnjih nekaj let pojavljajo težnje po medsebojnem sodelovanju in povezovanju prebivalcev. Skupnost je spet začela pridobivati na moči, kar kažejo neproﬁtni projekti v različnih ljubljanskih soseskah, kot so revitalizacija Savskega naselja, dogodki v Parku Tabor in urbani vrtovi Onkraj gradbišča, ki so se realizirali s sodelovanjem pobudnikov, okoliških prebivalcev in drugih prostovoljcev.

Četrt Tabor ima z že obstoječo kulturno ponudbo in težnjami določenih organizacij in stanovalcev po reaktivaciji soseske, že ustvarjeno dobro podlago za nadaljni razvoj urbane soseske, poleg tega pa je del mestnega središča, kjer se vsakodnevno giblje veliko ljudi.

Večina teh dogodkov se odvija zunaj, na prostem, kjer je njihov potek odvisen predvsem od vremena in letnega časa, kar zmanjšuje njihovo pogostost. Ljubljani manjka pokriti javni prostor, kjer bi lahko delovale različne proﬁtne in neproﬁtne organizacije in društva, ki bi z organiziranjem rednih dejavnosti in dogodkov intenzivno spodbujale razvoj lokalne skupnosti. Takšen center, s tujko imenovan community center, bi lahko glede na to, da je Ljubljana majhno mesto, ne le povezal stanovalce soseske, ampak tudi prebivalce ostalih ljubljanskih četrti. V centru skupnosti bi poleg organiziranih športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkov in dejavnosti, v smislu participacije omogočili posameznikom, da se medsebojno povezujejo in pomagajo pri organizaciji oziroma sami ustvarjajo dogodke. Ljubljansko mestno središče potrebuje več ponudbe, usmerjene k stanovalcem, ki bi s tem manj časa preždeli v nakupovalnih središčih. Center mesta potrebuje alternativo BTC-ju, mesto v malem, ki v nasprotju z največjim slovenskim nakupovalnim centrom ne bo strogo kapitalistično usmerjeno, ampak bo ljudje ponujalo različne načine preživljanja prostega časa. Takšno storitveno, poslovno in kulturno središče, bi dopolnilo obstoječo ponudbo v mestnem središču in vzpodbudilo nastanek novih vsebin in nadaljni razvoj strnjenega zgodovinskega mesta.

Metelkova mesto, Stara elektrarna, Rog, MSUM, Kinodvor so le nekatere od programsko zanimivih točk v soseski, ki ponujajo širok spekter dejavnosti in dogodkov, vendar zaradi bolj alternativne narave niso zanimive za širše množice. Kljub temu, da jih veliko med njimi vsakodnevno organizira dogodke, celotna četrt še vedno “živi” le v določenem delu dneva- med 8. in 18. uro zvečer in posledično daje vtis spalnega naselja. Mestno tkivo stanovanjskih in poslovnih stavb vsebuje programsko in količinsko premalo različnih rab, ki bi soseski dajale stalni živahni utrip. V ponudbi manjka predvsem raznoraznih kavarn in restavracij, barov in predvsem trgovin, ki bi stanovalcem omogočale zadovoljevanje različnih potreb in ki bi vnesle dogajanje na mestne ulice. Tako bi se prej omenjene kulturno bogate točke, povezale v enotno mešano mestno tkivo, ki bi privabljalo nove dejavnosti.

Tabor ponuja kopico kulturnih vsebin in nanj ne gledamo kot na degradirano sosesko, ki je potrebna nujne intervencije, prepoznavamo pa manevrski prostor, ki je še na voljo za izboljšave. Kultura namreč hitro preseže lastne okvire in lahko postane dejavnik sprememb v družbi.” (http://www.kct.si/) Do sedaj so sodelovali v naslednjih projektih, ki so izboljšali kakovost življenja v četrti: Dan soseda, revitalizacija parka Tabor in Urbani sprehodi po Taboru. Namen vseh je povezati stanovalce in ustanove v četrti Tabor. Z že obstoječimi ustanovami in dogodki namenjenimi povezovanju skupnosti ter s središčno lego v centru mesta ima Tabor potencial, da se razvije v živahno urbano sosesko, kjer se bodo neprestano odvijale aktivnosti in dogodki.

Zadnjih nekaj let se z namenom povezovanja skupnosti, organizirajo projekti in dogodki, za katere so zaslužne različne združbe kot so društvo prostoRož, društvo Kulturna četrt Tabor (KTČ), zavod Bunker, KUD Obrat in številni posamezniki. Ljudi želijo skozi participacijo medsebojno povezati in jih povezati s prostorom v katerem bivajo, tako da bodo tudi kasneje aktivno delovali v skupnosti. »… Nekoč je park na Taboru živel, ljudje so bili veliko zunaj, sedeli na klopcah in se sprehajali po promenadi. Otroci so se med seboj poznali in se družili: »Nekoč je bila res skupnost.« Otroci so sodelovali in bili pogosto vpleteni v razne dejavnosti, predvsem pa so »živeli na zelenih površinah«. Danes se tega ne vidi več, vsaj na javnih prostorih ne …« (prebivalec Tabora) (http://www.kct.si/) Društvo Kulturna četrt Tabor (KTČ) je bilo ustanovljeno marca 2011 z namenom “povezovanja in sodelovanja vseh posameznikov in organizacij v soseski Tabor na področju kulturnih aktivnosti ter vključevanja lokalnega prebivalstva v dejavnosti in vsebine, ki so na voljo v tej četrti”.

“Ker vemo, da ima kultura pomembno vlogo v procesih urbane regeneracije, se bomo s pomočjo kulturnih vsebin lotevali povezovanja soseske, ki jo njeni prebivalci označujejo za prehodno in sivo, predvsem pa zaznavajo upadanje skupnostnega momenta v soseski.

Slovensko mladinsko JOHGDOLÄŁĂ?H

Gospodarsko UD]VWDYLÄŁĂ?H

P O M E M B N E S TAV B E I N K U LT U R N A T E R Ĺ P O R T N A P R I Z O R I Ĺ Ä&#x152; A N A TA B O R U

Severni mestni park Navje

Merilo: 1_5000 Situla

Delo

TA B O R 0LUXMRĂ?H JUDGELÄŁĂ?H Emonika

*ODYQD Ĺ&#x20AC;HOH]QLÄŁND SRVWDMD

Orto bar

Glavna avtobusna postaja

Slovenska tiskovna agencija Telekom Slovenije

Vzajemna zavarovalnica

MVZT/ 9UKRYQR GUĹ&#x20AC;DYQR WRĹ&#x20AC;LOVWYR

PoĹĄta

Hotel Lev

Borza Hotel + Casino K4 Mestna NQMLĹ&#x20AC;QLFD

Zdravstveni dom

Onkraj JUDGELÄŁĂ?D

Kinodvor Bavarski dvor

Ministrstvo ]D L]REUDĹ&#x20AC;HYDQMH znanost in ĹĄport

0LUXMRĂ?H JUDGELÄŁĂ?H )

Metelkova mesto

Ministrstvo Zdravstveni ]D GHOR GUXĹ&#x20AC;LQR LQ dom socialne zadeve

Slovenske OdvetniĹĄka Ĺ&#x20AC;HOH]QLFH zbornica Generalni VeleposlaniĹĄtvo Slovenije konzulat Srbije Tajske

Hostel Celica Mirovni inĹĄtitut

Javna agencija RS za varnost prometa

Ministrstvo za kulturo

UKC

+MSUM

Kinoteka

MNZ/ Policija

OĹ

ViĹĄje VRGLÄŁĂ?H

Stara elektrarna

ZZZS RTV

Vrtec/ Delovno in socialno VRGLÄŁĂ?H

RTV VeleposlaniĹĄtvo Albanije

City Hotel

Metalka

1HERWLĂ?QLN

HiĹĄa otrok in umetnosti Delovno in socialno Gimnazija VRGLÄŁĂ?H Javni zavod Galerija Lekarna ZDSLU Ljubljana

)DNXOWHWD za varnostne MNZ vede Cerkev Srca Jezusovega

Elektro LJ Ministrstvo za gospodarski razvoj in Ministrstvo tehnologijo ]D GHOR GUXĹ&#x20AC;LQR in socialne zadeve

Slovenski etnografski muzej (SEM)

3HGLDWULĂ?QD klinika UKC Medicinska fakulteta

Ĺ tud. dom Park Dom upokojencev Tabor

DijaĹĄki dom

OĹ

Ĺ portna dvorana Tabor

UKC UKC

PorodniĹĄnica LJ

Hotel Park Poliklinika

AKSIOMA

Ministrstvo za pravosodje Hotel Union Hotel Slon

=DGUXĹ&#x20AC;QD gospodarska banka

Ĺ tud. dom

'UXĹ&#x20AC;LQVNL center Mala ulica

UKC UKC

MGL

Nama PoĹĄta

Ă&#x17D;R

UKC

XO LFD

ÄżXSQLMVND cerkev sv. Petra

Cerkev Marijinega oznanjenja

StomatoloĹĄka klinika

LEGENDA

UKC

Parlament Tovarna ROG

PreĹĄernov trg

Konzorcij

Zavod RS za transf. medicino

*ODYQD WUĹ&#x20AC;QLFD

SRPHPEQH VWDYEH SUL]RULÄŁĂ?D

Pravna fakulteta

UKC

NXOWXUQD LQ ÄŁSRUWQD SUL]RULÄŁĂ?D

UKC Ljubljanska stolnica

Gimnazija

TeoloĹĄka fakulteta

Maximarket

Park Zvezda in Kongresni trg Cerkev sv. Trojice

Lutkovno JOHGDOLÄŁĂ?H

Gimnazija

Cukrarna

Mestna hiĹĄa

ANALIZA STORITVENIH DEJAVNOSTI NA ŠIRŠEM O B M O Č J U Č E T R T I TA B O R Merilo: 1_5000

TA B O R 0LUXMRÏH JUDGELģÏH Emonika

0LUXMRÏH JUDGELģÏH )

LEGENDA prehrambene trgovine ostale trgovine restavracije kavarne in bari objekti hitre prehrane QRÏQR ŀLYOMHQMH

Lokacija 16

strateški položaj

frekventnost

mirujoče gradbišče

skopa programska shema

alternativna četrt

6. ANALIZE LOKACIJE MORFLOŠKA ANALIZA_ S TAV B N O T K I VO

ORTOFOTO Obravnavano območje je na severu zamejeno z Msarykovo cesto, na zahodu z Resljevo, na vzhodu s Kontikovo, na jugu pa ga omejujeta pešcona in zaprt stavbni blok. V stavbnem bloku se že nahaja večstanovanjska stavba ob Resljevi, katere fasadi in notranje stopnišče sta zaščiteni kot profana stavbna dediščina in pa linearna zazidava treh novejših stanovanjskih blokov. Preostali prostor zavzema že vrsto let opuščeno gradbišče, na delu katerega so urejeni urbani vrtovi.

Vir: https://www.google.si/maps območje obdelave

Na območju glavne avtobusne in železniške postaje je pozidava zelo redka, redkejša pa je tudi na določenih prpedelih širšega obravnavanega območja. Na vzhodnem delu, ki meji na lokacijo, je zazidava nasprotno precej strnjena, z majhnimi odmiki med posameznimi objekti.

Merilo: 1_5000

Merilo: 1_5000 grajeno območje obdelave

MORFOLOŠKA ANALIZA_ V I Š I N E S TAV B N I H A G R E G ATOV

STRUKTURNA ANALIZA_ GO S TOTA IN P OVEZ AN O S T P RO M ETA

Stavbe, ki mejijo na obravnanvano območje so visoke med 22 in 26 m. Izjema je večstanovanjska hiša ob Resljevi, ki dosega višino 18,8 m.

Najbolj prometne ulice na obravnavanem območju so Trg Osvobodilne fronte in Masarykova ter Resljeva cesta. Ostale ulice so manj prometne in posledično bolj mirne. V okolici lokacije je več pešcon, zaradi česar je celotno območje dobro

povezano. Center mesta je z Bežigradom povezan preko podhoda pod železniško progo.

Merilo: 1_5000

območje obdelave

10 - 14 m

17 - 20 m

23 - 26 m

30 - 33 m

grajeno

ceste

podhod

do 10 m

14 - 17 m

20 - 23 m

26 - 30 m

nad 33 m

območje obdelave

peš cone

železnica

STRUKTURNA ANALIZA_ 6.5 STRUKTURNA ANALIZA_OSI IN SMERI ZIDAVE OSI IN SMERI ZIDAVE

pešconi, ki poteka ob obravnavanem območju je urejen drevored. Nekaj STRUKTURNA ANALIZA_ stranTRGI se nahaja tudi zadnja leta programsko vedno bolj zanimiv park 6.6 STRUKTURNA ANALIZA_ZELENE POVRŠINEulic IN Tabor, kjer v poletnem času organizirajo razne dogodke. ZELENE IN TLAKOVANE POVRŠINE

Vodilna smer zidave na obravnavanem območju ima smer severovzhod.

V bližini obravnavane lokacije se nahaja Kolodvorski park, ki sicer ni pretirano urejen, vendar bi ga bilo možno povezati z obravnavano lokacijo. Na bežigrajski strani železnice se nahaja preurejen Severni mestni park, ki je preko podhoda povezan z železniško postajo. Ob Resljevi cesti in na

Merilo: 1_5000

območje obdelave

grajeno

linijska ozelenitev

točkovna ozelenitev

osi in smeri zidave

območje obdelave

ploskovna ozelenitev

tlakovana površina

PROGRAMSKA ANALIZA_ J AV N A P R I T L I Č J A S TAV B

PROGRAMSKA ANALIZA Na širšem območju se nahaja kar nekaj javnih in kulturnih ustanov, zazna pa se pomanjkanje storitvenih dejavnosti, kar izredno slabi raven živahnosti v tem delu mesta. Posebej problematično je obravnavano območje, kjer se nahja veliko stanovanj in javnih stavb, korenito pa primanjkuje storitev, ki bi jih stanovalci nujno potrebovali in ki bi vzdrževale raven dogajanja skozi celotni dan.

Neobstoj javnih pritličij je paradoksalno lociran na velikem območju Resljeve ceste in na delu Masarykove ob parku in gradbišču, saj sta to dve izredno prometni ljubljanski ulici.

Merilo: 1_5000 območje obdelave

storitvene dejavnosti

izobraževalne ustanove

stanovanjske stavbe

javna pritličja

javne ustanove

kulturne ustanove

ostale stavbe

območje obdelave

TOKOVI LJUDI_ PODNEVI (8.00 do 18.00)

ZAZNAVNA ANALIZA Njaveč hrupa prihaja z železniške proge ter zelo prometnih cest Trga Osvobodilne fronte in Masarykove, kateri povezujeta Tivolsko cesto z BTCjem in UKC-jem. Zaradi zaprtja Slovenske ceste je precej prometna tudi Resljeva cesta, ki vodi do tunela pod Gradom. Vozlišča se poleg žezelniške in avtobusne postaje pojavljajo predvsem na območju izobraževalnih zavodov in poslovnih stavb.

Dominanti v prostoru predstavljata “Trikotnik”- stanovanjsko poslovna stavba R5 in stavba na Kolodvorski ob parku, ki ni zgrajena v skladu z višinami drugih stavb v stavbnem bloku. Z obravnavane lokacije se odpira pogled proti zahodu, v smeri železniške in avtobusne postaje.

Največji tok ljudi je podnevi, med 8. in 18. uro zvečer, ko so najbolj oblegane lokacije v okolici izobraževalnih zavodov, kot so šole in vrtci, loakcije ob poslovnih središčih, območje glavne avtobusne in železniške postaje, ter Miklošiševa cesta in Trg OF.

Merilo: 1_5000 območje obdelave

višinska dominanta

hrup

grajeno

vozlišče

pogledi

robovi

območje obdelave

ljudje

grajeno

TOKOVI LJUDI_ PONOČI (22.00 do 4.00)

TOKOVI LJUDI_ ZVEČER (18.00 do 22.00) V večernih urah se na območju avtobusne in železniške postaje še vedno zadržuje večje število ljudi. Frekventna ostaja tudi Miklošičeva cesta, ki povezuje postajo z ožjim mestnim središčem. V zgodnjih nočnih urah se začnejo mladi zbirati na območju Metelkova mesta, frekventno pa je

tudi ob kavarni SEM v Etnografskem muzeju in v okolici nekaterih drugih barov.

Po zaprtju barov v centru mesta, ostajajo v nočnem času frekventne Metelkova mesto in lokacije prodajaln hitre hrane.

Merilo: 1_5000 območje obdelave grajeno

ljudje

Merilo: 1_5000 območje obdelave

ljudje

grajeno

PREDVIDENI PROJEKTI V OKOLICI Na obravnavani lokaciji in v njeni neposredni bližini so bili v preteklosti predvideni trije večji projekti, ki bi pomembno vplivali na širše območje, vendar so sedaj ali preklicani ali pa je njihova realizacija še vedno negotova. Izgradnja ogromnega kompleksa Emonike je trenutno negotova in prestavljena za nedoločen čas. Lokacija nove sodne stavbe bo za Bežigradom, ne ve pa se kaj bo namesto nje zraslo na začasnem parkirišču.

Namesto poslovne zgradbe F3, namerava MOL zgraditi stanovanjski blok, trenutno pa urejajo zadeve v zvezi z lastništvom nekaterih zemljišč na lokaciji. Tudi za stolnpico Veletekstila, za katero je bil pred leti razpisan javni natečaj, se ne ve, ali se bo gradnja sploh kdaj pričela.

VEČNAMENSKO SREDIŠČE EMONIKA - poslovna stolpnica - nakupovalno- zabaviščno središče - hotel - kongresni center - stanovanjski kompleks - nova železniška in avtobusna postaja Začetek gradnje je bil prestavljen za nedoločen čas.

NOVA SODNA PALAČA Lokacija projekta prestavljena na lokacijo za Bežigradom.

GRADBIŠČE F3 Namesto Poslovnega centra F3 nameravajo tukaj zgraditi stanovanjski blok.

Merilo: 1_5000 območje obdelave

lokacije predvidenih projektov

grajeno

7. URBANISTIČNA IZHODIŠČA

Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana za izbrano lokacijo med Resljevo in Masarykovo cesto narekuje naslednje pogoje:

1. Izvedbeni del OPN MOL glede namenske rabe prostora uvršča izbrano območje med Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU), za katera so dovoljeni naslednji tipi stavb in dejavnosti: - tri- in večstanovanjske stavbe - stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine - stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji - gostilne, restavracije in točilnice - hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno namestitev - druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev - stavbe javne uprave - stavbe bank, pošt, zavarovalnic - druge poslovne stavbe - trgovske stavbe (tudi nepokrite tržnice) - stavbe za storitvene dejavnosti - stavbe za kulturo in razvedrilo - muzeji in knjižnice - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo - stavbe za zdravstveno oskrbo - stavbe za šport - stavbe za opravljanje verskih obredov - športna igrišča - drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas - druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo gasilski domovi s spremljajočim programom - garažne stavbe: samo garaže

5. Za zemljišče v kotu med Resljevo in Masarykovo cesto izvedbeni del OPN MOL narekuje urbanistične pogoje v skladu s katerimi se mora na tem območju oblikovati trg, ki ga je treba povezati s peš podhodom do obstoječega dela in naprej vse do Vilharjeve ceste. Pod trgom je dopustna gradnja podzemnih garaž s požarnim izhodom na trg. Trg se mora s pešconama povezati s Kotnikovo ulico in delom Resljeve ceste ob stanovanjskih blokih, ki je že obstoječa peš cona. 6. Veljavni prostorski akti predvidevajo preureditev Masarykove ceste v avenijo. 7. Izvedbeni del OPN MOL predvideva tudi, da se na Resljevi in Masarykovi ohranja oz. dodatno uredi obojestranski drevored. 8. Na izbranem območju, na naslovu Resljeva cesta 48, se nahaja stara stanovanjska stavba, zavedena v Registru nepremičnin kulturne dediščine kot profana stavbna dediščina. Stanovanjska hiša je visokopritlična dvonandstropna in ima neorenesančno fasado na ulični strani in na dvoriščni strani stavbe. Fasada je dekorirana iz opeke in s kamnoseškimi elementi. V notranjosti se nahaja ovalno kamnito stopnišče. Stavba je bila zgrajena leta 1897, po načrtih stavbenika Frana Kaudele. Vir podatkov: Urbinfo (https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/proﬁle.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana)

2. FI- faktor izrabe je lahko največ 3,5. 3. FZ- faktor zazidanosti je lahko največ 80%. 4. Izvedbeni del OPN MOL kot tip objekta za izbrano lokacijo določa visoko prostostoječo stavbo, za katero so predvideni naslednji urbanistični pogoji:

Novogradnje so dopustne. Višina venca objektov ob Masarykovi cesti mora biti skladna z višino venca Plečnikove zavarovalnice in palače DDC. Višina objektov ob Resljevi cesti mora biti poravnana z višino venca sosednjih objektov na jugovzhodni strani Resljeve ceste. Dopustna je gradnja terasnih etaž, ki jih je treba umikati v notranjost kareja pod kotom 45°.

Sinteza urbanističnih izhodišč

8. MIKROLOKACIJA

ova u lica Kotnik

ta va ce s Reslj e

Kotnik

ova u lica

Masarykova cesta

Negativni prostor- (pre)gosta zazidava nekaterih stavbnih otokov oz. delov stavbnega otoka

Višine okoliških stavb

Masarykova cesta

Trg Osvobodilne fronte

ulica lkova

ljeva

Mete

pešco na Re s

Kotn ikova

sta va ce Reslj e

dvo

rska

ulica

Kolodvorski park

Kolo

Bližina železniške proge, ki preseče mesto, deluje kot mejnik med Centrom in Bežigradom, saj soseski, ki sta si relativno blizu, v realnosti delujeta precej bolj oddaljeni. Problem delno rešuje peš podhod pod železnico, ki povezuje železniško postajo z Vilharjevo cesto in Severnim mestnim parkom na bežigrajski strani mesta. Železnica poleg prostorske razmejitve sosesk, zaradi stalnega hrupa in onesnaženosti zraka, negativno vpliva tudi na bivalno okolje. Kljub temu obravnavana lokacija predstavlja izreden neizkoriščen

Kvadratura in dimenzije obravnavane lokacije

sta

Lokacija je z južne strani zaprta s karejem, ki je s severovzhodne strani neprepusten za vse, razen za stanovalce. Na zahodu in vzhodu se območje obravnavanega stanovanjskega otoka odpira v sosesdnje otoke. Pešcona Resljeva se tako na vzhodu priključi na Kotnikovo ulico, na zahodu pa na Resljevo, od koder bi bila možna povezava s Kolodvorskim parkom. Žal je trenutno ta potencialna povezava speljana skozi zasebna dvorišča in mimo garaž večstanovanjskih hiš ob Resljevi. Poleg tega se lokacija proti vzhodu in zahodu odpira z večih drugih točk, povezava z Masarykovo pa je popolnoma prosta. Slabost trenutne zazidave dela stavbnega otoka je pregosta pozidanost, saj je med tremi stanovanjskimi bloki (Kotnikova 25-35) z višino 25 m, le 18 metrov odmika med posameznima objektoma. Podobno, vendar še bolj zazidan je sosednji stavbni otok, med Masarykovo, Kotnikovo in Metelkovo, kjer primanjkuje osončenosti in zelenih površin.

Masarykova cesta

va ce

Neposredna bližina glavne ljubljanske železniške in avtobusne postaje daje lokaciji strateško pozicijo v prostoru, saj se na tem prostoru dnevno giblje veliko število dnevnih in tedenskih migrantov. Staro mestno jedro je oddaljeno slabih 15 min hoje, območje pa je zanimivo tudi zaradi posameznih točk, ki ponujajo obilico dogajanja, predvsem alternativno obarvanega. Najbolj znan primer takšnega kulturnega centra je Metelkova mesto, ki se nahaja le ulico stran od obravnavanega območja.

potencial za Ljubljano, saj s svojo strateško pozicijo v prostoru ponuja priložnost, da bi medsebojno povezala sedaj ločene in nepovezane programske sklope na širšem območju in s tem celotni prostor dvignila na novo raven.

Reslj e

Lokacija, pozicionirana na robu mestnega središča, je s severne strani zamejena s prometno Masarykovo cesto in železnico, ki daje območju industrijski značaj. Stavbni otok je na zahodu zamejen z Resljevo cesto in s Kotnikovo na vzhodu, na jugu pa ga zapira pešcona Resljeva. Na lokaciji se nahaja več kot 8400 m² veliko gradbišče propadlega projekta, ki je skoraj v celoti ozelenjeno, del pa je urejen z urbanimi vrtovi. Izven gradbišča, ob Resljevi cesti se nahaja večstanovanjska stavba iz leta 1897, katere neoklasicistični severna in zahodna fasada, ter notranje stopnišče so zaščiteni kot profana stavbna dediščina.

Navezava obravnavanega območja na okolico

Postajališče LPP

Glavna železniška postaja Glavna avtobusna postaja Spomenik Rudolfu Maistru

Večstanovanjska hiša Resljeva 35

Kolodvorski park

Stanovanjski bloki z javnim pritličjem_Kotnikova 32-36

Stanovanjski bloki z javnim pritličjem_Kotnikova 25-35

Parkirišče ob železniški postaji

Zdravstveni dom Center

Urbani vrtovi Onkraj gradbišča

Palača DDC_Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Večstanovanjska hiša Resljeva 48

Masarykova cesta

M ete

lkova

ulica

Kotn ikova ulica

Resl je

va c

esta

Trg Osvobodilne fronte

Ortofto obravnavane lokacije. (vir: http://zemljevid.najdi.si/)

Večstanovanjske hiše Resljeva

Stanovanjski bloki z javnim pritličjem_Resljeva 32-44

Pešcona Resljeva

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Zdravstveni dom Ljubljana Center

FOTOANALIZA MIKROLOKACIJE

Pogled iz križišča Masarykove in Resljeve ceste

Hiša Resljeva 48 (dve fasadi zaščiteni kot kulturna dediščina)

Vhod v urbane vrtove Onkraj gradbišča

Pešcona med Resljevo cesto in Kotnikovo ulico

Pogled na jugovzhodni del gradbišča

Pogled na južni del gradbišča ob Kotnikovi ulici

Pogled na severovzhodni del gradbišča- križišče Masarykove in Kotnikove ulice

Hiša Resljeva 48- pogled z jugozahoda

Jugovzhodni del gradbišča

Pogled na jugovzhodni del gradbišča

Hiša Resljeva 48- pogled z jugovzhoda

Pogled med dvema stanovanjskima blokoma

Pogled na južni del gradbišča

Hiša Resljeva 48- pogled z severovzhoda

Pogled med dvema stanovanjskima blokoma, ki mejita na gradbišče

Pogled na južni del gradbišča ob Kotnikovi ulici. Na sliki vhod v garaže.

Pogled na severni del gradbišča z železniške postaje

9. ZGODOVINSKI ORIS OBMOČJA

S TA R A M E S T N A E L E K T R A R N A Po otvoritvi železnice iz Dunaja do Ljubljane leta 1849 in po dokončanju Južne železnice 1857, ki je Dunaj povezala s Trstom, so začeli v Ljubljani razmišljati o uvedbi plinske razsvetljave. Ljubljana je takrat štela le okoli 21.000 prebivalcev, uradni jezik pa je bila nemščina. Industrijski razvoj mesta se je pričel po letu 1861 z požarom v Cukrarni in izvolitvijo Mihaela Ambroža kot prvega slovenskega župana Ljubljane. Leta 1860 so na občini podpisali pogodbo za gradnjo mestne plinarne z znanim nemškim podjetnikom Ludvikom Avgustom Riedingerjem, ki je za tiste čase zelo pomembno stavbo zgradil na nekdanjih Ivan Perlesovih njivah ob današnji Resljevi cesti 28, ki se je sprva po novi plinarni imenovala Tvorniška ulica (Fabriksgasse). Plinarna je pričela obratovati 9. novembra 1861 in je poleg mestne razsvetljave po glavnih mestnih ulicah in trgih oskrbovala tudi zasebne lokale (kavarne, gostilne, trgovine, restavracije, ipd.). Istega dne je prvič v Ljubljani zagorela plinska svetilka, v zasebnih lokalih, 19. novembra istega leta pa tudi po ulicah in trgih. Vodstvo in last plinarne je bilo sprva v celoti v lasti podjetja A. C. Riedinger. Leta 1863 je bila na Riedingerjevo pobudo osnovana Delniška družba za plinsko razsvetljavo v Ljubljani, kateri je l. 1895 mestna občina z županom Ivanom Hribarjem na čelu, družbi odpovedala pogodbo, kar se je sprevrglo v dolgoletni boj med družbo in občino. Mestna občina je leta 1906 pokupila večino delnic in s tem je družba postala slovenska. Izvolili so novo upravo, ki je leta 1907 plinarno temeljito prenovila in povečala. Obstoječim trem gazometrom so dodali še četrtega s kapaciteto 3000 m², zgradili nove retortne peči in nove čistilne naprave, naraslo pa je tudi število zaposlenih na 40. 2. oktobra 1919 so likvidirali Delniško družbo za plinsko razsvetljavo, kljub temu pa je plinarna ostajala v lasti mestne občine. Po letu 1916 je zaradi uvajanja električnih luči pričela upadati prozvodnja plina za razsvetljavo, hkrati pa je začela naraščati zaradi uvedbe plinskih štedilnikov v kuhinjah in plinskih ogrevalnikov v kopalnicah. Vzporedno s tem se je povečalo tudi plinsko omrežje v Ljubljani. Med I. svetovno vojno je plinarna za nekaj mesecev prenehala delovati, kasneje pa je delovala zelo restriktivno. Plinarna je bila ponovno prenovljena v letih 1922, 1925 in še posebej v letu 1933. Leta 1954 so prenovoli peč in plinohram. Plinarno na Resljevi so zaprli leta 1961 in odprli novo na Verovšk-

ovi ulici, katero so zgradili zaradi povečane potrebe po plinu in zaradi uvedbe sodobne plinarniške tehnologije. Nekatere objekte na stari lokaciji so podrli, ostali sta manjši plinohram iz leta 1905 in večji iz leta 1915, ki so ju dokončno podrli leta 1980. (Povzeto po člankih “Zgodovina ljubljanske plinarne, II. del” in “Zgodovina ljubljanske plinarne, III.” vir: revija Megavat, številka 45, marec 2015 in Megavat, številka 46, junij 2015)

HIŠA RESLJEVA 48

BUNKERJI OB MASARYKOVI

Večstanovanjsko hišo na Resljevi cesti 48 je leta 1897 zgradil stavbenik Franc Kaudela, ki je danes vpisana v Register nepremične kulturne dediščine, saj ima zaščiteni neorenesančni fasadi na uličnem in dvoriščnem delu stavbe, v notranjosti pa se nahaja zaščiteno ovalno stopnišče. Fasadi sta iz opeke in okrašeni s kamnoseškimi elementi.

Med drugo svetovno vojno so ob Masarykovi cesti zgradili mrežo manjših bunkerjev, s katerimi so varovali železniško postajov času, ko je bila Ljubljana okupirana. Med njimi je bil večji, dvoetažni bunker okroglega tlorisa in z ravno streho, ki so ga podrli na začetku 90-ih letih 20.stol. Bunker je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine kot profana stavbna dediščina.

Hiša Resljeva 48.

Bunker ob Šmartinski cesti v Ljubljani. Bunker na Masarykovi je bil enake zasnove. (Vir: Muzej novejše zgodovine)

Stara mestna plinarna ob Resljevi cesti. (vir: revija Megavat, številka 45, marec 2015)

Stara mestna plinarna ob Resljevi cesti. (vir: revija Megavat, številka 46, junij 2015)

RAZVOJ OBMOČJA PO OSAMOSVOJITVI

Pred gradnjo objektov.

1994

Prične se gradnja štirih stanovanjskih blokov ob Kotnikovi in Metelkovi ulici.

1997

Gradnja treh stanovanjskih blokov na Kotnikovi 32- 36 se nadaljuje, končan pa je sosednji stanovanjski blok na Metelkovi ulici.

2001

Pričenja se gradnja Poslovnih objektov F1 in F2 ob Masarykovi cesti. Dokončani so vse trije stanovanjski bloki na Kotnikovi 3236. Obravnavani stavbni otok še ni spremenjen v gradbišče in še vedno služi kot parkirišče.

2002

Prične se gradnja treh stanovanjskih blokov na Kotnikovi 2535. Celotni stavbni otok postane gradbišče. Poslovna stavba F1 je končana.

2003

V dveh letih dokončajo bloke. Gradbišči F2 in F3 še vedno mirujeta.

2005

Prične se gradnja Poslovnega objekta F2 na vogalu Masarykove in Metelkove ulice.

2006

Poslovna objekta F1 in F2 sta končana, gradbišče F3 še vedno miruje vse do danes.

2008

Vir slik: https://www.facebook.com/KudObrat/?fref=nf

Programska izhodišča 30

hibrid

stalna + začasna raba

fleksibilnost

individualno + skupno

zeleni parter

merilo človeka

10. HIBRID

REFERENČNI PRIMERI Že ustaljena praksa oblikovanja območij mešane rabe in objektov mešane rabe t.i. hiridov je dobra rešiitev za sedanji čas, saj na majhnem območju nudi izredno koncentracijo storitev, delovnih mest, stanovanj in drugega programa, ki ljudem krajša vsakdanje poti in pozitivno vpliva na okolje z zmanjšanjem izpustnih plinov. Četrt Tabor potrebuje koncentrirano območje mešane rabe v smislu hirbida, ki bo okrepil trenutno programsko podhranjeno območje in pozitivno vplival na širše mestno središče. Hibrid bi v tem primeru predstavljal centralno vozlišče dejavnosti, ki bi aktiviralo svojo širšo okolico.

1. Steven Holl: Lynked Hybrid (2009) Peking, Kitajska - MESTO V MESTU Na 220.000 m² se raprostira 644 stanovanj, hotel, kinokompleks, vrtec, Montessori šola, komercialne površine, javna podzemna garaža in javne zelene površine. - ODPRTA ZASNOVA Hibrid spodbuja interaktivne odnose in srečanja na javnih površinah. Porozna zasnova s številnimi pasažami privablja ljudi in ustvarja velik pretok ljudi skozi kompleks. V pritličju je veliko pasaž in trgovin, zasnovanih okrog velikega ribnika, ki ustvarjajo urbani prostor. - POVEZANOST VOLUMNOV Med 12. in 18. nadstropjem so stolpi med seboj povezani z mostovi, kjer se nahajajo plavalni bazen, ﬁtnes, kavarna, galerija, avditorij in mini salon. Namen mostov je povezovanje in dramatičen pogled na okolico. Povezavi, ki obstajata na dveh nivojih (v pritličju in skozi mostove), generirata naključna srečanja med ljudmi in ustvarjata posebno doživetje za uporabnike. - VELIKO ZELENJA Veliko je zelenih površin, ki se raztezajo na različnih nivojih stavbe. Strehe nižjih stavb so ozelenjene in odprte za javnost. Strehe osmih stanovanjskih stolpov so prav tako ozelenjene in ustvarjajo zasebne vrtove, ki so povezani s penthousi.

3. MVRDV, Pierre Gautier, Manuelle Gautrand, EDCM, Erik van Egeraat: Le Monolithe (2010) Lyon, Francija -PROGRAM Stanovanja, stanovanja za gibalno ovirane, pisarne, komercialni program, javni trg, podzemna parkirna garaža - STAVBNI BLOK IZ PETIH DELOV Stavbni blok na 32.500 m² je sestavljen iz petih delov, od katerih je vsakega zasnoval drugi arhitekt. Rezultat tega je pet delov celote, ki se drug od drugega razlikujejo v materialu, kompoziciji

in arhitekturnem izrazu. - NOTRANJE DVORIŠČE Središče stavbnega bloka je notranje dvignjeno dvorišče, od koder se odpira pogled na marino in mesto.

- DVONIVOJSKI JAVNI PROSTOR Javni prostor se razteza na dveh novjih, v pritličju kot javni odprt trg in v tretjem nadstropju, kjer se nahaja dvignjena platforma. Ploščad in trg sta medsebojno povezana s kovinskim stopniščem.

- RAZLIČNE STANOVANJSKE ENOTE Stanovanja ponujajo veliko raznolikosti. - PRILAGODLJIVOST Enote stanovanj in pisarniških prosotorov so zasnovane tako, da se prilagajajo uporabnikovim željam in potrebam.

4. MVRDV: Markthal (2014) Rotterdam, Nizozemska

Linked Hybrid (vir: http://www.mimoa.eu/)

- PROGRAM 100.000 m², 228 stanovanj, 100 stojnic, prodajalne s hrano, prostori za pripravo in skladiščenje hrane, supermarket, podzemna parkirna garaža - LOK + POKRITI JAVNI PROSTOR Lok, v katerem se nahajajo stanovanja in poslovni prostori, služi hkrati tudi kot streha tržnice, ki se nahaja pod njim. Tržnica služi kot ogromen pokrit javni prostor, ki je zaščiten pred zunanjimi vremenskimi vplivi, s čimer se poveča njegova funkcionalnost. Zasebni prostori torej v tem primeru ustvarjajo javni prostor.

5. Amann Canovas Maruri: Coslada Hybrid Complex (2012) Madrid, Španija

Le Monolithe (vir: http://www.dezeen.com/)

- PROGRAM 20.000m², 118 stanovanjskih enot, pisarne, prostori za komercialno rabo, javni dvignjeni prostor, podzemna parkirna garaža - ŠTIRJE STOLPI + JAVNA DVIGNJENA PLATFORMA Štirje stolpi, v katerih so stanovanja, so razmeščeni okrog javne dvignjene ploščadi, ki predstavlja središče projekta, saj povezuje vse štiri stolpe in služi stanovalcem kot srečevališče in prostor, kjer se lahko družijo in otroci igrajo. Javna platforma, dvignjena nad tlemi za 10 m, ima tudi funkcijo strehe za komercialni program v pritličju. Coslada Hybrid Complex (vir: http://www.metalocus.es/)

1 1 . S TA L N O A L I Z A Č A S N O ?

PRILAGODLJIVI SISTEM Razmere v družbi se hitro spreminjajo in posledično obstaja velika potreba po ﬂeksibilnosti arhitekture. Sodobna arhitektura je torej v tem pogledu dobra, kvalitetna, če je sposobna stalno odgovarjati na te nagle spremembe in jim nuditi vedno nove in nove rešitve. Arhitektura, ki je okorela, zasnovana v trendu tistega časa ali oblikovana za točno določen program, se tem spremembam veliko težje prilagaja in je potemtakem velikokrat prepuščena propadanju.

“Najboljša znana strategija za reševanje problemov nepredvidljive rabe je ustvarjanje prilagodljivih prostorov oz. premičnih prostorskih elementov. Gre za razširitev funkcionalističnega poskusa rešitve tega problema: nekateri parametri oblikovanja so tehnično prilagodljivi, tako da jih je mogoče uporabiti glede na različne prostorske zahteve. Prostor še vedno organizira stroka, vendar vanj vgradi možnosti določenih sprememb.”

V zadnjem času je tudi vedno več začasne rabe opuščenih stavb in gradbišč (s participacijo), ki se je izkazala in se še vedno dokazuje kot dobra praksa v družbi, saj aktivira ljudi in jih “sili” da konstantno razmišljajo o izboljšavah obravnavangea prostora in se ga posledično tudi trudijo spreminjati in slediti duhu časa.

Primeri: - Walter Gropius: sistem sestavljanja različnih gradbenih struktur Baukasten im Grossen, 1922 - Gerrit Rietveld: Rietveld- Schröderjeva hiša, 1924 (različni načini uporabe hiše podnevi, ponoči, z leti in skozi življenja uporbanikov) - Martin Wagner: Rastoča hiša (osnovna hiša, ki se lahko širi in izboljšuje) - Archigram: Plug in City (zasebni prostori grajeni s prefabrikacijo ali samogradnjo, le redko vnaprej načrtovani) - Ludwig Mies van der Rohe: stanovanjska stavba za Weissenhof Werkbundausstellung, 1927 (v zgradbi je določil le pozicijo stopnišč, kopalnice in kuhinje; tlorise je pustil proste) - Le Corbusier: Obus, 1931 (v skici alžirskega mesta vzdolž obale, je ob avtocesti predvidel prazne nivoje, kjer bi si lahko lastniki po lastnih željah zgradili hiše)

(iz članka V gradnji, ab: participacija, letnik 41, junij 2011)

“Iz temeljne načrtovalske teorije, ki pravi, da prostor in njegova vsebina vplivata drug na drugega, je sledilo, da ni mogoče zgraditi nobenega prostora za predvideno rabo, ne da bi s tem samo rabo spremenili. Iz teh izkušenj izhajajo koncepti, ki omogočajo povratne informacije, sprejemajo neuspeh, dajejo prednost ustvarjanju možnosti pred dokončnimi rešitvami, ki delujejo procesno, ki nudijo prilagodljive koncepte prostora in končno omogočajo udeležbo različnih ljudi.” (iz članka V gradnji, ab: participacija, letnik 41, junij 2011)

ZAČASNA RABA PROSTORA IN PARTICIPACIJA

Degradirana območja in stavbe se z začasno rabo lahko spremenijo v funkcionalne prostore, ki koristijo družbi in zbližujejo ter povezujejo prebivalce.

Začasna raba prostora je lahko pomemben dejavnik pri oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – pa naj gre za odprte površine, stavbe ali dele stavb – kar velja še toliko bolj v času gospodarske recesije. Medtem ko nerabljeni prostori predstavljajo stagnacijo, pogosto pa vodijo celo k propadanju in s tem degradiranju širše okolice, začasna raba prostora pomembno vpliva na dvig uporabne, ekonomske, družbene in kulturne vrednosti samega prostora in njegove okolice. Začasna raba prostora obenem izboljšuje prostorske pogoje za različne dejavnosti in urbane skupnosti, s čimer pomembno vpliva na krepitev posameznih pobud in dejavnosti, kot tudi na dvig kvalitete in pestrosti življenja v mestnih četrtih. (http://mrezaprostor.si/)

Začasna raba prostora se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja, saj zaradi ekonomske krize primanjkuje sredstev za izgradnjo trajne infrastrukture. V nasprotju z ustaljeno načrtovalsko prakso, pri kateri se projekti zaradi slabih ﬁnančnih pogojev velikokrat ne realizirajo, je začasna raba glede tega bolj zanesljiva, saj prinese rešitev vsaj za določeno obdobje oz. postopoma revitalizira določeno območje. Prednost pred klasičnimi projekti ima tudi zaradi svoje prilagodljivosti, s katero lahko odgovarja na hitre družbene in gospodarske spremembe, katerim se klasična infrastruktura težje prilagaja. Proces razvoja prostora je torej pri začasni rabi obraten kot pri načrtovanih, namensko grajenih prostorih. Formalni prostori narekujejo rabo, ki je zmeraj enaka, medtem ko raba narekuje formo začasnih prostorov, ki se v procesu spreminjanja rabe konstantno spreminjajo. V Ljubljani imamo več primerov uspešne začasne rabe prostora. Hostel Celica, Metelkova mesto in center urbanih športov Urban Roof so trije zelo uspešni projekti, ki so bili osnovani na začasni rabi opuščenih objektov, vendar so se skozi leta uspešnega

delovanja utrdili v trajne prostore, prepoznavne tako doma kot tudi po svetu. Uspešni začasni rabi degardiranih prostorov sta tudi tovarna Rog, kjer je skupina mladih prostovoljcev uredila največji notranji skate park na Balkanu in kjer redno organizirajo zabave in koncerte, ter projekt urbanih vrtov Onkraj gradbišča, ki je nastal na mirujočem gradbišču P3. Prednost prostorov v začasni rabi je v poleg prej omenjenih razlogov tudi ta, da se ljudje med seboj organizirajo in se s tem aktivno vključijo v zasnovo in razvoj projekta, kar je v nasprotju s situacijo, ko vse organizira in nadzoruje zunanji organ, ljudje pa so samo uporabniki prostora. Takšni projekti so tudi bolj transparentni in dajejo ljudem občutek medsebojne povezanosti in socialne vključenosti, ljudje se v procesu izobrazijo in se trudijo za skupen cilj. Procesi pri začasni rabi so stalni, saj se prostor in raba stalno spreminjata, kar “sili” ljudi, da stalno sodelujejo med seboj in iščejo nove rešitve. PARTICIPACIJA

“Odnos med močjo in prostorom je jasno začrtan. Prostor je družbeno proizveden, hkrati pa kraj produkcije in reprodukcije družbe. Zato je prostor, še posebej grajeni prostor, izraz moči in kraj njenega posredovanja obenem. Čeprav prostor proizvajamo vsi, ki sodelujemo pri njegovem oblikovanju, izgradnji in rabi, se v njem ustalijo ekonomska, politična in družbena razmerja moči, ki izključujejo mnoge možne načine rabe.” (iz članka V gradnji, ab:participacija, letnik 41, junij 2011)

Participacija ali udeležba v arhitekturi je proces v katerem prebivalci sodelujejo v procesih urbane transformacije, kjer prostor preoblikujejo v skladu z lastno vizijo in željami. Pri tem gre za učenje iz prakse, v nasprotju z ustaljeno prakso prostorskega načrtovanja, kjer skupina ljudi na podlagi raziskav in študij sprejema odločitve. Slednje se v današnjih negotovih časih hitrih in konstantnih sprememb velikokrat ne odvija po predvidenem načrtu.

z realnostjo nepredvidljivega sveta; zgodi se trikratno spodkopavanje vrednot idealov. Negotova realnost najprej zamaje skrbno predložene načrte uporabnosti (uporabniki zanjo biti tako neprijetno nepredvidljivi). Potem spregleda množico vrednot, ki jih povzdiguje arhitekturna kultura (denimo, javnost le stežka deli obsedenost s preﬁnjenimi detajli z arhitekti). In nazadnje, v igro pripelje vsebine, ki jih Vitruvijeva trojica spregleduje (še najbolj vsebine družbenega in političnega sveta). (iz članka V gradnji, ab:participacija, letnik 41, junij 2011)

Prednost participacije je v tem, da je sposobna hitro odgovarjati na družbene in ekonomske spremembe in najti rešitve, dogajanje v prostoru pa s tem nikoli ne zamre- vsaj dokler so ljudje pripravljeni sodelovati in ga spreminjati. Participacija udeležencem prinese tudi določene koristi. Ne samo, da soustvarjajo prostor po svojih vizijah in željah, ampak se v procesu učijo komunikacije in sodelovanja z drugimi, učijo se novih znanj in veščin, medsebojno se povezujejo in kvalitetno preživljajo svoj prosti čas. Slabost participacije je ta, da lahko sodelujoči v procesu, v katerem mora ponavadi do željenega rezultata preteči kar nekaj let in vloženega truda, obupajo, preden se zgodijo vidne spremembe v prostoru.

“Arhitekti se držijo popolnega modela prakse, brezhibno in poenostavljeno povzetega v idealizirani verziji Vitruvijeve trojice- uporabnost, trdnost, lepota. idealizirana uporabnost (rešiti “problem” funkcije kar se da učinkovito). Idealizirana trdnost (izboljšave na tehničnih frontah kot znamenje napredka). Idealizirana lepota (izpiliti oblike v skladu s prevladujočimi estetskimi občutji). Težava nastopi, ko se ti ideali soočijo

USPEŠNI PRIMERI ZAČASNE RABE IN PARTICIPACIJE URBAN ROOF, LJUBLJANA Člani ŠD Ilužn so se zaradi pomanjkanja športne infrastrukture za urbane športe v Ljubljani, leta 2010 odločili, da bodo zapuščeno halo v ljubljanski Šiški, spremenili v prvi takšen center v Sloveniji. Kljub temu, da so leto prej, s pomočjo MOL, odprli zunanji rolkarski poligon v Ljubljani, so še vedno ciljali na odprtje centra, kjer bodo lahko nemoteno vadili tudi v slabih vremenskih razmerah. Brez podpore občinskih oblasti in skupaj s številnimi prostovoljci so v 4 mesecih uspeli odpreti prvi center za urbane športe v Sloveniji, Urban Roof. V centru s 600 m² uporabnih površin so pričeli organizirati vodene vadbe, delavnice, tekomavnja in druge športne aktivnosti, nekatere programe za socialno ogrožene otroke, pa je soﬁnanciral MOL. Danes center letno obišče preko 25.000 obiskovalcev, v društvo pa je včlanjenih 600 aktivnih članov. Urban Roof je uspešen primer participacije, ki je prerasla v uspešno podjetje. KNJIŽNICA REČI, LJUBLJANA V Domu skupnosti Savskega naselja od začetka leta 2015 deluje Knjižnica reči, prva slovenska izposojevalnica predmetov, katere navdih je bila berlinska takšna knjižnica, imenovana Leile. Namen ljubljanske Knjižnice reči ni le izposojevanje, ampak tudi druženje, organiziranje delavnic in sestankov ter prostor za igranje družabnih iger. Sprva je le-ta delovala v okviru Prostoroža, kasneje pa so vodenje prevzeli stanovalci sami. Celoten koncept izposoje predmetov je osnovan na kulturi souporabe, ki v današnjih, recesijskih časih pridobiva na pomembnosti. PASSAGE 56, 20. OKROŽJE, PARIS Za pariško četrt St. Blaise, eno najgosteje naseljenih četrti v Evropi, so značilne velike družbene razlike, zaradi česar so jo mestne oblasti uvrstile med občutljiva urbana območja (Zone Urbaine Sensible), ki so potrebna urbane regeneracije. Prehod na št. 56 med stanovanjskimi stolpnicami in bloki je bil zaradi gradnje novega stanovanjskega bloka zaprt od 80-ih let dalje. Leta 2006 je mesto povabilo arhitekturni biro atelier d’ar-

chitecture autogérée, da predlaga primerno rešitev in spodbudi lokalne prebivalce, da vodijo projekt. Parcelo so morali povezati z najpomembnejšim javnim prostorom v soseski, peš cono na ulici St. Blaise. Pričeli so z zbiranjem mnenj in idej stanovalcev in ideje tudi začasno preizkusili na lokaciji. Le-ti so kasneje postali “pravi” naročniki projekta, sodelovali pa so tudi pri zbiranju recikliranega materiala. Parcela je postala odprto gradbišče, na katerem so se odvijali raznovrstni dogodki in dejavnosti, katerim so tekom gradnje prilagodili obliko zgradbe. Projekt se je sčasoma razvil v prostor, ki ga stanovalci skupaj upravljajo, zasnovan pa je tako, da se njegova odprtost javnosti spreminja glede na trenunte dejavnosti. Projekt obsega 28 m² veliko pisarno- rastlinjak in 200 m² javnega prostora, na katerem je skupni vrt in kjer se odvijajo razna izobraževanja in kulturne dejavnosti. Projekt je bil ustvarjen in tudi funkcionira z minimalnimi sredstvi, saj stavba sama proizvaja elektriko in vodo. (Povzeto po članku Prehod 56, ab: participacija, letnik 41, junij 2011)

ZAČASNA GRADBIŠČ

RABA

MIRUJOČIH

Ljubljana je z velikim številom mirujočih javnih in zasebnih gradbišč postala mesto gradbišč. Nektatera samujejo že leta in ne kaže, da se bo v prihodnjih par letih kaj spremenilo na boljše. Večina od njih je zagrajenih z gradbiščnimi ograjami, zemljišča po letih neuporabe gosto zaraščena in predstavljajo popolno degradacijo prostora. Na drugih (recimo NUK II in Šumi) so uredili parkirne prostore, ki sicer mestni občini prinašajo denar, vendar kljub temu ne učinkujejo pozitivno na mesto in njene prebivalce. Spodbujajo namreč uporabo avtomobilskega prometa in onemogočajo, da bi se na teh območjih razvil program, ki bi ga meščani lahko aktivno uporabljali. Bolj pozitivne spremembe so se zgodile na obravnavanem gradbišču poslovne stavbe P3, ob Resljevi in Masarykovi cesti, kjer so člani KUD Obrat z okoliškimi prebivalci in drugimi prostovoljci preuredili del prostora v urbani vrt. Dober primer začasne rabe gradbišča je tudi madridski El Campo de Cebada, kjer je skupina mladih arhitektov s pomočjo prostovoljcev in okoliških stanovalcev uspela pretvoriti prej mrtvi prostor v urbani trg, kjer se neprestano dogajajo aktivnosti in organizirajo dogodki.

ONKRAJ GRADBIŠČA Na obravnavanem gradbišču poslovne stavbe P3, ob Resljevi in Masarykovi cesti, so avgusta 2010 člani KUD Obrat v sodelovanju z zavodom Bunker in prostovoljci, v sklopu programa Vrt mimo grede, preuredili del prostora v urbani vrt. Namen projekta je bil vzpodbujati urbano vrtnarjenje in podpirati socialne urbane prostore. Prostor, imenovan Onkraj gradbišča, za katerega iz leta v leto podaljšujejo pogodbo o začasni brezplačni rabi zemljišča, danes obsega približno 40 vrtičkov, na njem pa sodeluje okoli 100 vrtičkarjev. Večinoma so to okoliški prebivalci, nekaj pa je tudi ljudi iz drugih delov Ljubljane. Poleg vrtnarjenja tukaj občasno organizirajo razne dogodke, na katerih se vrtnarji in drugi zainteresirani lahko družijo, si izmenjujejo nasvete in se izobražujejo. Projekt Onkraj gradbišča je pozi-

tivno vplival na celotno sosesko, saj se ljudje počutijo varnejše, bolj povezane z naravo, saj so več zunaj in hkrati bolj povezane z ljudmi iz skupnosti. Na žalost je to zaenkrat edina takšna začasna raba mirujočega gradbišča v Ljubljani. Ostala gradbišča, ki niso bila uporabljena za namene parkirišča, še vedno kazijo podobo ljubljanskih četrti in zmanjšujejo vrednost prostora. EL CAMPO DE CEBADA Trg Cebada v Madridu je bil v preteklosti odprt trg, ki so ga v 60-ih letih pozidali z zaprto tržnico in ji kasneje dodali še športni center. Leta 2009 so mestne oblasti center in pripadajoči bazen podrle z namenom zgraditi sodobnejši kompleks. Zaradi zapletov s ﬁnanciranjem projekta, se je gradnja preložila za nedoločen čas, prebivalci soseske La Latina so tako ostali brez prostora, kjer so se prej vsakodnevno družili. Leta 2010 so na gradbišču postavili desetdnevno inštalacijo v sklopu letnega dogodka La Noche en Blanco, ki je vzpodbudila okoliške prebivalce, člane lokalnih organizacij, prodajalce z bližnje tržnice, mlade arhitekte in druge zainteresirane, da so se združili pod imenom El Campo de Cebada in skušali pridobiti nazaj prostor, ki jim je nekoč pripadal. Leta 2012 so v soglasju z mestom 5500m² veliko gradbišče odprli za javnost in ljudem dali priložnost, da postanejo pobudniki kulturnih, socialnih, športnih in umetniških projektov. Prostor so uredili v provizorična športna igrišča, uredili pomične vrtove v zabojih na kolesih in naredili urbano pohištvo iz odpadnega lesa. Vse od doprtja dalje, gradbišče redkokdaj miruje, saj je postalo prostor za organizacijo športnih turnirjev, sestankov, koncertov, letnega kina, raznih lokalnih praznikov in celo skupnih zajtrkov za okoliške stanovalce, na katerih razrešujejo probleme in zbirajo nove ideje. El Campo de Cebada je proces, ki ga zaznamujejo transparentnost, družabnost in participacija. Lokacija, ki je bila desetletja pozidana je sedaj spet postala trg, uporaben za različne dejavnosti.

1 2 . P R O B L E M AT I K A R A Z L I Č N I H S TA R O S T N I H S K U P I N

Najbolj na udaru so mladi in starejši od 50 let, ki se v današnjih časih soočajo s številnimi težavami. Obe skupini sta težko zaposljivi, poleg tega pa se mladi srečujejo še s problemom osamosvajanja, saj pomanjkanje delovnih mest in drag najem stanovanj marsikoga prisili, da živi pri starših ali si stanovanje deli s sostanovalci. Spremenjena je tudi osnovna družina, ki je zaradi porasta individualizma v družbi, doživela spremembe v preteklih dveh desetletjih. V porastu je število samskih ljudi, ločenih in enostarševskih družin. Splošni slovenski problem je velik vpis na fakultete, ki ustvarjajo veliko kadra, za katerega se ne najde dovolj primernih delovnih mest. Posledično se mladi množično odseljujejo v tujino, tisti, ki pa ostanejo doma in ne uspejo najti službe v stroki, se samozaposlijo. V zadnjih časih je veliko zagonskih podjetij (start-up) in drugih oblik samostojnega podjetništva. Izredno popularni so podjetniški inkubatorji, ki mladim omogočajo, da izrazijo in poskušajo realizirati svoje ideje v okviru start-up podjetja ali pa se vključijo v katero od že delujočih takšnih podjetij. Vse bolj priljubljen način dela postaja cowroking metoda, kjer si skupina mladih s podobnimi interesi in različnimi idejami deli veliko pisarno/ prostor, kjer lahko delajo na lastnih projektih ali pa se medsebojno povezujejo in skupaj ustvarjajo nove projekte, ki lahko vodijo v ustanovitev podjetja. V podjetniških inkubatorjih , ki “valijo” nova podjetja, se srečujejo posamezniki in skupine z različnimi idejami in iz različnih panog.

vi, kjer bi se neobvezujoče lahko družili ljudje iz bližnje in daljne okolice, kjer bi se tkala nova poznanstva in kjer bi lahko sami ali s pomočjo raznih društev organizirali različne dogodke in druženja. Vse to bi pozitivno vplivalo na skupnost, ki bi s tem ponovno pridobila na veljavi, katero vedno bolj izgublja v današnji, individualistični družbi.

Takšno delo pa vsaj na začetku ne prinese dovolj zaslužka, da bi si takšen posameznik najel lastno stanovanje ali bival kje drugje, kot pri starših. Starejši od 50 let se srečujejo z drugačnimi težavami. Če so v zadnjih letih izgubili zaposlitev, so tudi težje zaposljivi in se trudijo z iskanjem dela. Naraščajoče število razvez prinese posledično veliko število samskih starejših ljudi, ki so lahko osamljeni in bi si radi poiskali novega partnerja. Potrebujejo prostor, kjer bi lahko spoznavali nove ljudi in se družili. Splošni problem je torej ta, da ljudje danes v Ljubljani nimajo veliko možnosti, kjer bi se lahko neobvezujoče in spontano družili, brez da bi za to morali nekaj plačati (pijača, kosilo, večerja v baru ali restavraciji, članarina v društvu, mesečna ali sezonska vstopnica). Danes namreč se ljudje ne družijo kot so se leta nazaj, pri komu doma ali kar zunaj na ulici, trgu, vsaj v takšni meri ne. Temu primerno bi potrebovali prostor, zaščiten pred vremenskimi vpli-

CENTER SKUPNOSTI Center skupnosti, s tujko imenovan community center je javni prostor, kjer se prebivalci skupnosti (četrti) srečujejo ob skupinskih aktivnostih, organiziranih dogodkih, si izmenjujejo informacije, se spoznavajo med seboj, si pomagajo. Center za skupnost služi kot srečevališče za prebivalce te skupnosti, za sestanke, organizirana slavja in razne druge dogodke, kot prostor za različne lokalne klube in društva, tudi za prostovoljna društva, prostor, kjer se lokalni politiki lahko srečajo s prebivalci in si izmenjajo mnenja. Center za skupnost lahko nudi tudi prostore, ki jih lahko najamejo prebivalci skupnosti, da bi v njem organizirali rojstnodnevna slavja in druge aktivnosti, za katere nimajo prostora doma. Obstajajo štiri načini lastništva in organizacije centra za skupnost: - v lasti skupnosti (center ima v lasti in ga vodi organizacija, neodvisna od lokalne uprave) - v lasti države - v zasebni lasti (lastnik je posameznik ali korporacija, ki je prostor odstopil-a skupnosti v maniri dobrodelnosti) - v komercialni lasti (center za skupnost v tem primeru ustvarja dobiček, saj služi s tem ko prostore oddaja raznim lokalnim organizacijam in društvom) Center za skupnost je pomemben v teh časih, saj se ljudje zaradi uporabe sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij in zaradi porasta indvidualnih življenjskih stilov ter pomanjkanja prostega časa, vedno manj spontano družijo med seboj, po domovih, na ulicah, trgih. Ljubljana bi potrebovala takšen center, namenjen vsem generacijam, ki bi povezoval člane skupnosti.

DOM SKUPNOSTI SAVSKO NASELJE Savsko naselje je bilo po vojni zgrajeno kot eno izmed prvih delavskih naselij v Ljubljani, kjer so bili stanovalci ob izgradnji med seboj zelo povezani in se temu primerno tudi združevali v razna kulturna in športna društva. Ker je soseska v tem pogledu zelo nazadovala v zadnjih 50-ih letih, so se leta 2013 štiri nevladne organizacije združile z namenom, da bi oživile sosesko in ponovno zgradile močno lokalno skupnost. Te organiazcije so nastopile samo kot vezni člen med stanovalci, saj so jih spodbujale da po lastnih željah in vizijah pomagajo revitalizirati sosesko.

S skupnimi močmi so uredili urbane vrtove, očistili in obnovili otroško igrišče, izdelali urbano pohištvo in organizirali razne druge delovne akcije, delavnice in aktivnosti za otroke. Skozi druženja so oblikovali program prenove, v sklopu katerega je tudi nekaj večjih projektov kot je ureditev športnega igrišča znotraj soseske, ureditev zelene poti skozi sosesko in programska ter prostorska prenova Doma skupnosti. Izdajati so začeli tudi časopis Savčan in postavili informacijsko točko Lokalc, kjer lahko stanovalci podajo predloge, ideje in pobude. Poleg tega ga lahko le-ti brezplačno uporabljajo za razne dejavnosti. V Domu skupnosti Savskega naselja od začetka leta 2015 deluje Knjižnica reči, prva slovenska izposojevalnica predmetov. Namen le-te ni le izposojevanje, ampak tudi druženje, organiziranje delavnic in sestankov ter prostor za igranje družabnih iger. Knjižnica je sprva delovala v okviru Prostoroža, kasneje pa so vodenje prevzeli stanovalci sami. Celoten koncept izposoje predmetov je osnovan na kulturi souporabe, ki v današnjih, recesijskih časih pridobiva na pomembnosti. LINA BO BARDI_SESC POMPEIA Arhitektka Lina Bo Bardi je med leti 1977 in 1986 zapuščeno tovarno v Sau Paulu v Braziliji spremenila v center za zabavo in sprostitev, imenovan SESC Pompeia. SESC je neproﬁtna brazilska organizacija, ki skrbi za promocijo kulture in “ugodnega bivanja” med delavci, trgovci in njihovimi družinami. Center nudi širok spekter aktivnosti, med njimi gledališče z 800 sedišči, restavracijo, knjižnico, sedem umetniških delavnic, plavalni bazen, več telovadnic, zobozdravstveno ordinacijo in kavarno. Nekatere aktivnosti, kot je vstop na razstave, so brezplačne, druge so dostopne samo z veljavno SESC kartico, katere lastniki imajo določene ugodnosti. Uporaba bazena je rezervirana samo za lastnike kartice. Ideja centra je ponuditi čim več različnih dejavnosti za čim več različnih ciljnih skupin, kot so otroci, mladi in starostniki. Organizirajo športne, kulturne, umetniške in izobraževalne aktivnosti in dogodke. Center dobiva sredstva iz privatnih virov in sicer določena podjetja namenijo 1.5% plače delavca za ﬁnanciranje SESC-a, v zameno pa podjetje dobi člansko kartico po polovični ceni. Na ta način lahko zaposleni in njihove družine koristijo ugodnosti centra. Širok spekter aktivnosti obsega tečaje, razstave, glasbo, ples, kino, gledališče, seminarje in debate. Kultura zavzema pomembno vlogo v centru, kjer se lahko obiskovalci poleg že omenjenih gledaliških, kino, glasbenih in plesnih predstav in dogodkov, udeležijo

tudi delavnic slikanja, oblikovanja keramike in pletenja. Vse aktivnosti se izvajajo znotraj centra, ki lahko dnevno sprejme 5000 obiskovalcev. (Povzeto po https://studytourbrazil.wordpress.com/sao-paulo/sesc-pompeia/)

P O D J E T N I Š K I I N K U B ATO R J I POSPEŠEVALCI

TEHNOLOŠKI PARK LJUBLJANA Tehnološki park Ljubljana je bil ustanovljen leta 1995 z namenom razvoja tehnološkega podjetništva. Posameznikom ali skupinam nudi pomoč pri prenosu inovativnih idej in izsledkov raziskav v visokotehnološko podjetništvo. V sklopu tega deluje inkubator Tobogan v katerem lahko posamezniki ali start-up ekipe najamejo mesta v cowroking prostorih. Prednost pri vlkjučitvi imajo podjetja s področja IKT, zdravja, pametnih mest in zelenih tehnologij, sprejemajo pa tudi freelancerje, ki se lahko priključijo start-up ekipam. KREATIVNI CENTER POLIGON

Kaj je podjetniški inkubator?

Podjetniški inkubator je struktura, ki nudi storitve in podpira različne vrste podjetništva v različnih vejah industrije in sicer preko ugodnega najema prostorov in z zagotavljanjem tehnične ter administrativne podpore. Osnovna funkcija podjetniških inkubatorjev je, da podpirajo zagon novih podjetij, omogočajo informiranje o različnih zakonodajnih aktih za registracijo podjetij in ponujajo svetovanje glede trženja, vodenja podjetij, ﬁnančno podporo ter ostale poslovne storitve. (Vir: www.in-prime.net)

Osnovna ideja inkubatorja je torej nudenje pomoči in podpiranje podjetja v začetnih fazah njegovega razvoja. V Sloveniji je v zadnjih letih kot posledica recesije prišlo do porasta podjetništva, ki ga spodbujajo in razvijajo v vedno številčnejših podjetniških inkubatorjih. Danes ima skoraj vsako “večje” slovensko mesto svoj inkubator, prvega pa so v Sloveniji odprli leta 1992, v Sežani. V tujini je takšna praksa že dolgoletna stalnica v podjetniški sferi.

Poligon je prvi slovenski kreativni center, ki združuje vse posameznike in skupine, ki delujejo na področju kreativnih ekonomij, socialnega podjetništva in kulture. Ustanovljen je bil leta 2014 v tovarni Tobačna, z namenom povezovanja in sodelovanja mladih. Različne iniciative in številni posamezniki so dve leti pripravljali projekt, ki temelji na metodi dela coworking. Prostor obsega veliko pisrano z mizami in stoli, ki jih uporabniki lahko zakupijo na dnevni, mesečni in letni ravni, ločeno od tega pa se nahaja prostor za sprostitev, v katerem je samopostrežni bar, knjižnica in majhna trgovina z izdelki slovenskih oblikovalcev ter izdelki, ki so jih posamezniki ali skupine uspeli realizirati preko kampanj množičnega ﬁnanciranja (crowdfunding). Ustanovitelji so poleg vsega zasnovali tudi programe za Poligonovo skupnost in redno organizirajo razne dogodke. Platformo so vzpostavili brez pomoči države in z minimalnimi sredstvi. (Povzeto po članku na delo.si)

Poznamo tri tipe inkubatorjev: - podjetniški/ tehnološki inkubatorji Podjetniški inkubator je univerzalen in namenjen vsem področjem, medtem ko se tehnološki osredotoča na inkubacijo visokotehnoloških podjetij. - univerzitetni inkubatorji Univerzitetni inkubator služi prenosu teorije v prakso, z nadgrajevanjem raziskav študentov in zaposlenih na fakultetah v uporabne tehnologije. - zasebni inkubatorji

1 3 . S L OV E N S K A S TA N OVA N J S K A P R O B L E M AT I K A

Slovenija je glede bivanjskih navad in vzorcev speciﬁčen primer v svetu, kar je potrebno upoštevati pri načrtovanju novih zgradb. Raziskave kažejo, da imajo Slovenci odpor do življenja v gosto naseljenih območjih in da si jih velika večina želi bivati v miru in bližini narave. Kar 92% Slovencev si kot idealen način bivanja predstavljajo življenje v hiši z vrtom, nekje na samem (raziskava Vrednote prostora in okolja, 2004). Slovenci so na splošno neekonmski glede izrabe prostora, saj so stavbne parcele v slovenskih mestih in primestjih v povprečju za 200 do 300 m² večje od parcel v evropskih mestih. Veliko posameznikov, ki se odloči za gradnjo hiše, pri tem upošteva tudi to, da bo hiša dovolj velika, da bodo lahko nekoč v njej bivali njihovi otroci s svojimi družinami. Po izsledkih raziskav pa si paradoksalno želijo tudi prednosti, ki jih ponuja življenje v mestu, kot so bližina storitev, bližina službe, šole, vrtca in drugih dejavnosti in dostop do dobrin. Ljudje mesto vidijo kot prostor, kjer delajo, se izobražujejo, kjer imajo dostop do storitev, ne čutijo pa se povezane z mestom in mestnim načinom življenja. Veliko bolj kot pestrost in konstantnost dogajanja in raznolikosti, cenijo mir, naravo in podeželjski način življenja. Tudi ljudje, ki bivajo v mestnih središčih, nad tem velikokrat niso nadvušeni in bi okolje želeli spreminjati po svojih načelih in potrebah. Prebivalce ljubljanskega mestnega središča po raziskavah (Re-Urban Mobil, 2004) najbolj moti pomanjkanje reda v centru mesta in ne pomanjkanje storitev in dejavnosti ali pomanjkanje raznovrstnosti. Povečini si želijo miru, kot ga najdemo na podeželju in imajo temu primerno odklonilen odnos do nočnega dogajanja v središču. Moti jih tudi onesnaževanje ulic zaradi sprehajalcev, prometni hrup, smrad na ulicah, hrup mimoidočih in vandalizem. V mestu bi si torej želeli imeti okolje, ki bolj spominja na podeželsko kot pa mestno. Prebivalci prepoznavajo, da ima življenje v mestu svoje prednosti, vendar se še vedno bolj nagibajo k zapiranju v lastno skupnost in manjšem odpiranju do zunanjega sveta. Poraja se vprašanje kako tipičnega Slovenca prepričati oz. mu narediti življenje v mestu oz. v bolj strnjenih naseljih privlačnejše. Hitri, drastični ukrepi niso rešitev, saj bi prinesli neodobravanje in upor. Poleg dolgoletnega izobraževanje, predvsem mlajših generacij, bi bilo potrebno začeti snovati arhitekturo, ki bo uporabniku do določene meje ponujala to, kar ima lahko na podeželju- mirnejše okolje in zelenje, poleg tega pa bo imel na dosegu roke vse potrebne storitve in potrebne dejavnosti.

Bivanjska prihodnost Slovencev? Večja želja po bivanju v bolj strnjenih naseljih, ki bodo nudila podobno kvaliteto bivanja kot je ta na podeželju (zelenje, lastni vrt, ipd.)

Po raziskavah si kar 92% Slovencev idealno bivanjsko okolje predstavlja hišo z vrtom nekje na samem

(Povzeto po Hočevar, Uršič: Protiurbanost kot način življenja, 2007)

1 4 . P R O B L E M AT I K A O B M O Č J A G L AV N E AV TO B U S N E I N Ž E L E Z N I Š K E P O S TA J E

A LT E R N AT I V N E B I V A N J S K E P R A K S E YONA FRIEDMAN: PREMIČNA ARHITEKTURA Francosko-madžarski arhitekt in teoretik Yona Friedman, raziskuje dinamiko med družbo in arhitekturo. Ukvarja se z vprašanjem kako človeku omogočiti več bivanjske avtonomije. Posveča se preučevanju metod in tehnik, ki bi ljudem omogočile čim večjo stopnjo samoorganizacije in samograditeljstva. Friedman je prepričan, da je družba sestavljena iz posameznikov, od katerih je vsak unikaten in nepredvidljiv člen, zato meni, da prostorskega načrtovanja ne bi smeli voditi statistični podatki o potrebah uporabnikov. V njegovi ideji premične arhitekture se izogne splošnemu (statistično baziranemu) modelu bivanja, vendar raziskuje tehnike, s katerimi bi prebivalci dobili določeno stopnjo svobode in avtonomije pri odločanju o načinu bivanja. “Prebivalec mesta je tisti, ki bi moral imeti pravico in materialne možnosti, da določi lokacijo in obliko svojega domovanja, pravico, da ga preoblikuje in neprestano posodablja. Grajeni volumen bi se tako iz leta v leto spreminjal, mestna krajina pa bi ostala nezaključena. To je premična arhitektura.” (Yona Friedman, 2002) Njegov koncept premičnosti govori predvsem o prilagodljivosti prostora in zmožnosti samoodločanja in samoorganizacije bivalnega prostora. Svoje ideje premične arhitekture je združil v prostorskem konceptu Ville Spatiale (Prostorsko mesto), v katerem 3D mreža predstavlja podporo in infrastrukturo, znotraj katere lahko posameznik prakticira svobodno voljo- bivalno enoto oblikuje po lastnih željah, potrebah in smislu za estetiko. Ni pravila glede razporejenosti, obliki ali lokaciji grajenih volumnov, edino pravilo, ki ga je določil, je dostop do dnevne svetlobe. “Skladno z modernističnimi postulati kontinuiranega prostora je Friedmanova struktura pripeta na tla le z redkimi podpornimi infrastrukturnimi jedri. Površina tal je tako sproščena za promet in druge nepredvidene uporabe, sama struktura pa lebdi najmanj 15 m nad tlemi.” Cilj njegovih raziskav in teorij je vrniti moč človeku in mu s tem obenem vrniti nadzor nad lastnim življenjem na vseh ravneh. (povzeto po članku Yona Friedman in koncept Ville spatiale, ab: participacija, letnik 41, julij 2011)

SHARE HOUSE_ MODEL SOBIVANJA “Share house” (hiša, ki si jo delijo) je naraščujoč trend bivanja na Japonskem. Koncept bi lahko prevedli kot veliko hišo, kjer ima vsak stanovalec svojo sobo, vendar si delijo kopalnico, kuhinjo in dnevno sobo. V Sloveniji nimamo posebej zasnovanih takšnih enot, vendar poznamo podoben koncept, kjer si skupina mladih zaposlenih, zaradi nezmožnosti najema lastnega stanovanja, najame skupno stanovanje, kjer si delijo kopalnico in bivalne prostore. Eno stanovanje, kjer živijo trije, štirje ljudje, je v primerjavi z share house majhna enota, saj je manj ljudi in posledično manj različnih interakcij med njimi. Pri takšnemu načinu bivanja so si stanovalci v večini primerov popolni tujci med seboj, zato je potrebna velika mera pazljivosti pri organizaciji in snovanju prostora, da lahko nemoteno bivajo eden z drugim. Share house se zdi kot idealen bivalni model za današnje čase, saj ljudem v tem ekonomsko slabem obdobju ponuja način bivanja, kjer so stroški bistveno nižji kot pri življenju v lastnem gospodinjstvu, poleg tega pa ljudem ponuja da bivajo skupaj z ljudmi podobne starosti in interesov. V Sloveniji bi se takšen model lahko dobro obnesel, saj se mladi Slovenci v primerajvi z vrstniki iz Evropske unije, najkasneje odselijo od doma v lastno stanovanje ali hišo. Tudi pomanjkanje delovnih mest in naraščanje samskih ljudi, govori v prid takšni bivalni skupnosti. ReBITA_THE SHARE Uspešen primer share house-a je projekt The Share v Tokiju na Japonskem. 6-nadstropni bivši študentski dom v trendi tokijski četrti Harajuku, so ReBITA arhitekti leta 2012 spreminili v share style kompleks. Bivalne površine skupno obsegajo več kot 3100 m², na katerih se poleg sob z umivalnikom nahaja veliko skupnih površin in tudi javni program v pritličju stavbe. Stanovalci si delijo kopalnico, kuhinjo, jedilnico, pralnico, zasebno knjižnico, zvočno neprodušni teater, ki ga lahko uporabljajo vsi stanovalci in pisarniški delavci v stavbi. Ti prostori so locirani v zadnji etaži in zavzemajo več kot 300 m² površin. Teater se lahko uporablja za gledanje ﬁlmov, telovadbo in igranje inštrumenta, poleg tega pa poslovnežem, ki imajo pisarne v stavbi služi kot prostor za prezentacije. Na strehi se razprostira delno ozelenjen skupni vrt, kjer si stanovalci lahko privoščijo počitek ali organizirajo zabavo. V pritličju stavbe se nahajajo trgovine, kavarne, restavracije, prostori za razne dogodke in radio. Drugo nadstropje zasedajo majhne pisarne in coworking prostori.

Območje okrog glavne ljubljanske avtobusne in železniške postaje, ki marsikateremu tujcu predstavlja prvi stik s prestolnico, je infrastrukturno v slabem in izredno zastarelem stanju. Popolnoma nereprezentativno je za samo mesto in tudi državo, saj meče slabo luč na oba, ter predstavlja veliko nasprotje, z vedno bolj prenovljenim starim mestnim jedrom. Projekt izgradnje Emonike, ki je sedaj prestavljen na nedoločen čas, obljublja da bo v smislu ponudbe in storitev popolnoma prenovil ta del ljubljanske prestolnice. Trenutno stanje same železniške postaje, je takšno, kot bi bilo iz prejšnjega stoletja. Infrastruktura je zastarela, čakalnica pa je odprta le skozi dan in večer, ponoči pa zaprta, kar pušča potnike v negotovosti, sploh v slabih vremenskih razmerah. Glavna avtobusna postaja je še v slabšem stanju, saj premajhna čakalnica ne nudi prostora vsem potnikom, ki so primorani avtobus čakati kar zunaj železniške postaje, brez strehe nad glavo. Čakanje potnikom železniškega in avtobusnega prometa otežuje tudi izredno slaba ponudba trgovin, kavarn in restavracij na tem območju, ki poleg hitre hrane in zanikrnih barov, ne ponuja nič množicam prijazne ponudbe. Največji problem je torej neobstoj čakalnic, ki bi ljudem nudile primerno zavetje pred neugodnimi vremenskimi vplivi in bi jim s primerno ponudbo storitev, olajšale čakanje. Lokacija ima glede na frekventonost ljudi izjemen neizkoriščen potencial, saj se tukaj dnevno giblje veliko število dnevnih in tedenskih migrantov, ter tujih obiskovalcev mesta. Problem nadzemne železnice je tudi ta, da presče mesto in s tem ﬁzično in psihološko razmeji dele mesta, ki so si relativno blizu glede na zračno razdaljo. Takšen primer je povezanost tega dela centra in Bežigrada, kjer se slednji zdi precej bolj oddaljen, čeprav je praktično an robu mestnega središča. Obravnavano območje zaradi bližine železnice dobi industrijski značaj, kar lahko, ob izgradnji primerne arhitekture, da poseben značaj temu delu mesta.

Severni mestni park

TA B O R 5RŀQLN LQ Šišenski hrib Trg OF

Onkraj JUDGELģÏD

Atrij Etnograf. muzeja

Tivoli

Park slovenske reform.

15. ZUNANJE JAVNE POVRŠINE V SREDIŠČU LJUBLJANE NAJBOLJ FREKVENTNE LOKACIJE

Hrvatski trg Trg narodnih herojev

Prešernov trg

PRILASTITEV

“Uporabniki mesta s prilastitvijo razpoložljivih prostorov ustvarijo lastno priložnost v urbani sferi. Prilastitev se lahko odvija znotraj različnih časovnih obsegov, od spontanega priknika ali zabave, ki traja le nekaj ur, preko ribičev na obrežjih, ki se redno vračajo na svoja mesta ter razvijajo osnovno infrastrukturo za sedenje in zaščito pred vremenom, do trgovcev in stanovalcev, ki se naselijo kolikor dolgo lahko. Če mesto omogoča odprte prostore in dopušča različne uporabe, lahko potencialno sproži neposredno ustvarjalnost uporabnikov, povezano z njihovo domišljijo, življenjskimi prostori in potrebami. Če še naprej razmišljamo v tej smeri, odprti prostori postajajo argument za nov pristop k urbanizmu, ki prinaša manj nadzora in več procesa. Vloga urbanistov v tej novi igri ne bi bila določanje končnih rezultatov, temveč ustvarjanje in ohranjanje osnovnih pogojev za prilastitev, podporo različnim uporabam in novim možnostim.”

Park Tabor

0LNORģLÏHY park

Trg republike Park Zvezda

Park Sveta Evrope

3RJDÏDUMHY trg

Mestni trg

Vodnikov trg Krekov trg

Kongresni trg

LEGENDA Novi trg

Grajski drevored

Foersterjev vrt

trg trg z aktivnostmi

Gornji trg

Grajski JULÏ

(članek Urbano in participacija v njem, ab: participacija, letnik 41, junij 2011) Krakovski vrtovi

park park z aktivnostmi urbani vrtovi gozd

Merilo: 1_8000

Idejna zasnova 40

hibrid zeleni parter merilo človeka stalna + začasna raba fleksibilnost individualno + skupno participacija

16. URBANISTIČNA ZASNOVA

Urbanistična zasnova poskuša vpostaviti nov odnos med stavbnim blokom in njegovo okolico. V projektu ohranjam kulturno zaščiteno večstanovanjsko hišo, vendar je ne podrobnejše obravnavam. Da jo vključim v celotno zasnovo in poudarim njeno prisotnost v prostoru, pred njo oblikujem prostoren trg, s katerega se odpira pogled na njeno severno fasado. Novi del projekta razdelim vertikalno v dva dela- parter in hibrid, ki sta zasnovana po različnih urbanističnih načelih. Vertikalna delitev razbije višino celotnega kompleksa in s tem ustvari človeku bolj prijazen prostor (merilo človeka). Medtem ko se hibrid strogo navezuje na že obstoječe urbanistične smernice v prostoru, parter oblikujem v svobodnejšem duhu, ki se le delno navezuje na pravila okolice in se osredotoča predvsem na merilo človeka in ustvarjanje novih, zanimivih ambientov.

PARTER

ZGODOVINSKO STRNJENO MESTO

Parter zavzema celotno površino obravnavanega stavbnega bloka, vključno z območji med obstoječimi večstanovanjskimi stavbami. Odsotnost večjih stavbnih mas in prosta višina dveh etaž omogoča svobodnejše oblikovanje v urbanističnem smislu in smislu doživljanja prostora. Parter si zamislim kot hibrid zgodovinskega strnjenega mesta, tržnice in nakupovalnega centra - treh elementov, ki jih večina ljudi doživlja izrazito pozitivno. Z analizo vsakega dobim lastnosti, ki jih uporabim kot temeljna določila pri oblikovanju koncepta.

ni prostorskega reda dinamika v prostoru stavbe nepravilnih oblik

vir: http://zemljevid.najdi.si/

Namesto večjih stavbnih volumnov, zasnujem trinajst manjših, oblikovno nepravilnih paviljonov. Po površini parterja jih “naključno” razporedim, kot hiše v zgodovinskem strnjenem mestu, vendar z več razmaka med posameznimi elementi. Pri tem upoštevam okolico in trajektorije. Kljub temu, da zasnova krši urbanistična pravila snovanja v mestih, pa ta navidezni kaos vnaša dinamiko v rigidni prostor obravnavanega stavbnega bloka. Z nizanjem volumnov čim bližje drug drugemu, skušam poustvariti vzdušje nakupovalnega središča in tržnice, kjer je poleg drugih dejavnikov, pomembna ﬁzična bližina trgovin/ stojnic. Le-ta ustvarja zgoščeno ponudbo na relativno majhnem prostoru in neke vrste intimno vzdušje. Da bi bil celotni kompleks čim intimnejši in da bi ponujal atmosfero historičnih mestnih središč, zasnujem paviljone relativno nizkih višin- 5.3 m in 7 m.

25.5 m

naključne relacije med posameznimi elementi

zunanje odprte površine (trgi)

Nova morfologija območja- parter 1_5000 TRŽNICA bližina elementov odprtost

vir: http://ekoper.si/

PARTER = ZGODOVINSKO STRNJENO MESTO = TRŽNICA = NAKUPOVALNO SREDIŠČE

Parter je zasnovan tako, da se preliva v svojo okolico, razen na jugovzhodu, kjer to preprečuje neprekinjen volumen večstanovanjske stavbe.

7.0 m 5.3 m NAKUPOVALNO SREDIŠČE bližina elementov pokritost (zaščita pred vremenskimi vplivi)

0m vir: http://odpiralnicasi.com

Merilo človeka

Navezava parterja na okolico 1_5000

H IB RID Hibrid je sestavljen iz šestih, pasovno nanizanih volumnov, ki sledijo linijam obstoječe zazidave, s čimer ne zapirajo pogledov že obstoječim stavbam in dotoka zračnih tokov v stavbni blok. Pet sedemnadstropnih volumnov ob Masarykovi cesti, je v tretjem nadstropju med seboj povezanih s povezavo, ki se na obeh straneh zaključi v parterju. Stavbe so do drugega nadstropja dvignjene na stebre in stene ter s tem puščajo prosti parter. Odmik od Masarykove sledi odmiku palače DDC, ki znaša 9 m. Višine vencev znašajo 25.5 m in so v skladu z venci Plečnikove zavarovalnice in palače DDC. Šesta, prostostoječa stavba ob Resljevi, se z višino venca (13.4 m) navezuje na staro stavbo, hkrati pa se navezuje na niz večstanovanjskih hiš ob Resljevi, katerih višina je nižja od stavb ob Masarykovi. Nova in stara stavba sta na jugozahodni strani medsebojno oddaljeni le za 3.8 m, s čimer je dopuščena možnost povezave v enotni objekt.

Nova morfologija območja- hibrid 1_5000

Osi zidave in ﬂuidnosti novo oblikovanega prostora

Povezava v tretjem nadstropju, ki se na obeh straneh zaključi v parterju

PART ER + H IB RID V parterju je okrog sedmih jeder hibridne stavbe razporejenih 13 paviljonov nepravilnih oblik. Programski parter zavzema dve etažni višini- pritličje in 1. nadstropje. Hibrid zavzema etaže od 2. do 7. nadstropja. V tretjem nadstropju je pet volumnov ob Masarykovi povezanih s povezavo v 3. nadstropju. Zasnova celotnega kompleksa in s tem vogala stavbnega bloka je odprta in prepušča svetlobo, zrak in tokove ljudi v stavbni blok.

PARTER S PROGRAMSKIMI PAVILJONI (2 etažni višini) 13 paviljonov + jedra stavb + tribune (streha garažne rampe) HIBRID (4 etažne višine) 5 stavb + povezava + samostojna stavba

CELOTNI KOMPLEKS hibrid + paviljoni + stara stavba

17. PROGRAMSKA ZASNOVA

Š IRŠ A P RO GRAM S K A S H EM A

ZASEBNO IN JAVNO

NAVEZAVA NA ŠIRŠO OKOLICO

Programsko je projekt razdeljen na tri dele:

Program se deli na zasebne in javne funkcije, ki so na nekaterih delih kompleksa popolnoma ločene, na drugih pa prihaja do prepletanja obojih.

Projekt se v programskem smislu navezuje na svojo šrišo okolico in povezuje urbane elemente v enoviti sistem. Deluje kot vezni člen med glavno avtobusno in železniško postajo, Kinodvorom, Kolodvorskim parkom, Metelkova mestom, Staro mestno elektrarno, Etnografskim muzejem in parkom Tabor, prav tako pa preko podhoda pod Masarykovo poveže tudi Severni mestni park s centrom mesta.

PARTER 3. NADSTROPJE (POVEZAVA) STAVBE

Celotni program je razdeljen v naslednje programske sklope:

zasebno

ZASEBNO - stanovanja - poslovni prostori - podjetniški inkubator - strešni vrtovi in terase

javno javno

Navezava hibrida na širšo okolico Severni mestni park

1. STORITVENE DEJAVNOSTI JAVNO mini nakupovalni center, manjše prehrambene in druge trgovine (butične trgovine), kavarne, bari, restavracija, street food in druge storitvene dejavnosti 2. POSLOVNE DEJAVNOSTI

- 3. nadstropje (povezava) - parter - stavba v vogalu Resljeve in Masarykove - kubusi - urbani vrt Onkraj gradbišča (na strehi stanovanjske stavbe S2)

zasebno Avtobusna LQ ŀHOH]QLģND postaja

Shema javno/ zasebno Kolodvorski park

poslovni prostori, podjetniški inkubator 3. STANOVANJA

Metelkova mesto

Kinodvor

večja stanovanja s terasami, začasna stanovanja Etnografski muzej

4. STREŠNI VRTOVI zasebni strešni vrtovi in terase, javni strešni vrt (Onkraj gradbišča) Shema javnih in zasebnih delov hibrida

Stara elektrarna

park Tabor

PRINCIPI

VEČGENERACIJSKOST = MNOŽIČNOST

INDIVIDUALNO IN KOLEKTIVNO

STALNA IN ZAČASNA RABA

zasebni interesi

javno dobro

top- down proces

bottom- up proces

hierarhija

participacija

hierarhija

participacija

35+

individualno urbani vrtovi stanovanja z vrtom trg zen vrt otroško igrišče kino center skupnosti nakupovalni center storitvene dejavnosti piknik prostor parkovne površine društva

kolektivno

poslovni prostori

mladi do 35

stanovanja z vrtom poslovni prostori podjetniški inkubator nakupovalni center kino

začasna stanovanja urbani vrtovi

trg parkovne površine društva center skupnosti storitvene dejavnosti piknik prostor otroško igrišče zen vrt

stalna raba stanovanja z vrtom storitvene dejavnosti poslovni prostori podjetniški inkubator kino nakupovalni center

začasnost

center skupnosti začasna stanovanja podj. inkubator poslovni prostori kino nakupovalni center društva

začasna stanovanja storitvene dejavnosti podj. inkubator kino nakupovalni center društva

upokojenci

začasna stanovanja podjetniški inkubator

- za množice - alternativa in konkurenca nakupovalnim središčem - spodbujanje povezovanja in sodelovanja med generacijami

- spodbujanje povezovanja in sodelovanja med uporabniki - mir in samota, ter hkratna možnost, da si del skupnosti

- prilagajanje kratkoročnim in dolgoročnim spremembam - spodbujanje sodelovanja in povezovanja med uporabniki

KO N C EP T VEČ N EGA GRAD BIŠ Č A

PARTER ZAČASNOST IN PREIZKUŠANJE NOVIH IDEJ

Hibrid in parter sta zasnovana na konceptu večnega gradbišča, prostora, kjer se dogajajo neprestane spremembe. Gradbišče je namreč prostor, kjer je do same izgradnje praktično “vse mogoče”. Programska shema se prilagaja aktualnim družbeno-gospodarskim razmeram, ki so zmeraj hitrejše in zahtevajo fleksibilno zasnovano arhitekturo. Po principu začasne rabe hibrid namenja veliko površin neprofitnim in profitnim projektom, namenjenim skupnosti in njenemu delovanju, skozi katere bi si ljudje ustvarjali sosesko po svojih merilih. Določeni program, ki je določen le v določenih pogledih, saj se skozi čas vse spreminja, deluje kot okvir, v katerega je zajeta začasna raba. Okvir narekuje pogoje in vnaša stalnost v hibrid, medtem ko začasna raba vnaša učinek nepričakovanosti, nestabilnosti, neprestanega dogajanja in sprememb.

HIBRID PROSTI TLORISI MOŽNOST ZAMENJAVE PROGRAMA Armiranobetnoski skeletni konstrukcijski sistem omogoča proste tlorise in s tem zamenjavo programa v kasnejših obdobjih. V stanovanjski stavbi S2 je poleg menjave programa v celotni stavbi možna tudi prerazporeditev prostorov v vseh stanovanjih. To omogča organizacija servisnih in dnevnih prostorov, ki so poravnani vsak na eno stran fasade. Število sob v stanovanju je tako mogoče odvzemati ali dodajati, glede ne potrebe posameznika.

PAVILJONI = ZAČASNE STRUKTURE

Variante parterja- menjava programa

PROFITNE IN NEPROFITNE DEJAVNOSTI PARTICIPACIJA

Parter je sestavljen iz paviljonov in delno ozelenjenega trga. Oba elementa sta le delno deﬁnirana, saj s tem omogočata možnost sprememb. Paviljoni so namenjeni različnim dejavnostim, ki zavisijo predvsem od velikosti posameznega volumna. V dvonadstropnih paviljonih je pritličje namenjeno komercialnim dejavnostim, nadstropja pa raznim društvom in neproﬁtnim organizacijam. Njihova pomembna lastnost je ta, da so koncipirani kot začasne strukture, ki se dajo v primeru spremembe programa odstraniti. V primeru, da bo Emonika dejansko zgrajena in bo postala prevelika konkurenca butični ponudbi tega kompleksa, se bodo kubusi lahko odstranili in nadomestili s parkovnimi in tlakovanimi površinami ali se namenili drugim dejavnostim.

Predlagano stanje- paviljoni se prepletajo z zelenimi in tlakovanimi površinami

Park- odstranijo se vsi paviljoni, parter se preuredi v park

Tlakovane in zelene površine v parterju so zasnovane tako, da dopuščajo možnost kratkoročnih in dolgoročnih sprememb. Predvidene so dejavnosti društev in organizacij ali posameznikov, ki bi prostor spreminjali v skladu s svojimi potrebami in pričakovanji, v smislu začasnih ali stalnih inštalacij, sejmov, športnih in kulturnih dogodkov. Ljudje bi bili tako aktivno vključeni v sooblikovanje tega prostora, s čimer bi prostor živel tudi v časih, ko (če) bi v pritličjih paviljonov primanjkovalo ponudnikov.

Športna igrišča- odstrani se del paviljonov. Prazne površine se nadomestijo s športnimi igrišči. Zelene površine se ohranijo.

Nova zazidava- odstranijo se vsi paviljoni, ki se nadomestijo z novimi grajenimi strukturami.

PODROBNA PROGRAMSKA SHEMA- PARTER društva/ neproﬁtne organizacije okrepčevalnice nakupovanje/ druge storitve bistro kavarna/ bar 13

ﬁtnes jedra in tribuna

bruto površina (m²)

103.2

150.4

2x 82.9

2x 106.8

2x 65.3

38.9

135.0

2x 38.9

167.0 + 103.0

54.8

176.2 + 125.9

185.0

2x 101.9

8 6 7

5 3

4 2

2031

skupno

1635.2

proﬁtne dejavnosti

395.8

neproﬁtne dejavnosti

PODROBNA PROGRAMSKA SHEMA- HIBRID poslovni prostori kino nakupovanje restavracija kavarna/ bar S1

stanovanja strešni vrtovi in dodatni prostori

4015.2

2869.0

2285.8

povezava

376.9

4661.0

639.7

1102.7

podhod

217.8

garaže in kleti

26340.0

skupno

45507.9

P1 P2 P3

po ve za va

bruto površina (m²) P3

zava pove

ava vez po

PODROBNA PROGRAMSKA SHEMA- HIBRID P3 - pisarne - nakupovalni center - kino - strešni vrtovi - vzhodni zaključek povezave

S2 - stanovanja- koncept hiše z vrtom - povezava - urbani vrtovi Onkraj gradbišča - skupni prostori za stanovalce - upoštevan Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

P2 - pisarne - nakupovalni center - strešni vrtovi

P1 - podjetniški inkubator - nakupovalni center - strešni vrtovi

S1 - začasna stanovanja - skupni prostori za stanovalce - share house koncept

K1 - povezava - restavracija v dveh nadstropjih - bar - podhod - zahodni zaključek povezave

18. ARHITEKTURNA ZASNOVA

horizontalnost se oblikovno navezuje na sosednji kompleks stavb ob Masarykovi in daje občutek lebdenja volumnov nad parterjem

prostor steče pod stavbami

mostovi v 3. nadstropju, preko jeder, povezujejo posamezne volumne

vse stavbe so dvignjene na stebre in stene

Fotograﬁja sosednje stavbe, palače DDC, ki ima horizontalno poudarjeno fasado

Shematski prikaz arhitekturne zasnove hirbida

drevored ob Masarykovi

letni vrtovi lokalov

tribune/ nadstrešek uvoza v garaže

peščene površine z nizkim zelenjem

PARTER (TRG + PAVILJONI) M

yk ar as

a ov

a st

tn ik o

ul ica

TRIBUNE

Parter poleg jeder hibrida in obstoječih stavb, sestavljajo paviljoni in delno ozelenjeni trg.

vhod v podhod pod Masarykovo

TRG 2

premični skate park/ prizorišče kulturnih in športnih dogodkov

PIKNIK PROSTOR

TRG Trg je sestavljen iz večih komponent- štirih manjših trgov, tribun, peščenih otokov, parka, drevoreda, piknik prostora, večjega otroškega igrišča in manjšega, nadkritega. Komponente so deﬁnirane, vendar dopuščajo možnosti drugačne rabe ali sprememb. Posamezniki, društva in organizacije, ki bodo delovali v tem prostoru, ga bodo imeli možnost spreminjati po lastnih idejah. Tako je predviden prostor za postavitev umetniških instalacij, organizacijo dogodkov in prireditev ter neformalno druženje.

OTROŠKO IGRIŠČE

PEŠČENE POVRŠINE

TRG 1

TRG 3

RK PA s Re es ac

v lje

NADKRITO OTROŠKO IGRIŠČE

D RE EVO DR TRG 4

dvignjene zelene površine možnost postavitve urbanih instalacij

urbano pohištvo (leseni kubusi in ležalniki)

Shematski prikaz parterja

PAVILJONI Po trgu je z upoštevanjem trajektorij in mikroambientov, razporejenih trinajst paviljonov; 6 enoetažnih in 7 dvoetažnih.

7.0 m

TLORISNO NEPRAVILNI

5.3 m

Ideja nepravilnih tlorisov posnema in izrazito poudari tlorisne zasnove hiš v historičnih delih mest, kjer stene niso ortogonalne.

3.5 m 104°

TRI VIŠINE Paviljoni, ki se delno ali v celoti nahajajo po stavbami so enoetažni višine 5.3 m, medtem ko so tisti, ki se nahajajo izven dosega stavb dvoetažni in visoki 7 m. Izjema glede višin je paviljon pod stanovanjsko stavbo S1 ob Resljevi, ki zaradi nižje stavbe doseže višino 3.75 m. Sedem enot je dvovišinskih, med katerimi so tri zasnovane kot enotni volumni, kjer je zgornja etaža galerijska. Zgornja nadstropja manjših, dvoetažnih volumnov so dosegljiva preko zunanjih kovinskih stopnišč.

75° nepravilni koti paviljonov

tri višine paviljonov

ZUNAJ = ZNOTRAJ Pritličja vseh paviljonov imajo dve nasprotni si fasadi popolnoma zastekljeni s sistemom zložljivih steklenih sten. Steni paviljonov se tako popolnoma odpreta, s čimer zunaj postane znotraj in obratno. LOČEVANJE PROGRAMOV- SPODAJ/ ZGORAJ Fasade dvonadstropnih kubusov, v katerih je spodnja etaža namenjena komercialnim dejavnostim in zgornja delovanju društev in organizacij, imajo steklene površine pozicionirane diamteralno, zaradi česar etaži delujeta kot samostojni enoti. To onemogoča, da bi se uporabniki posameznih programov motili med seboj.

FASADA- OBČUTEK ZAČASNOSTI Kombinacija steklenih površin in belih polikarbonatnih plošč daje videz lahkih volumnov, ki “lebdijo” v parterju, simbolno pa ustvarjajo vtis začasnosti, kar parter tudi je. Zaradi polikarbonata in stekla pa je učinek lebdenja prisoten tudi zvečer, ko bi bili paviljoni osvetljeni od znotraj.

fasada SZ

zunaj = znotraj

ločevanje programov- spodaj/ zgoraj

Ko sta obe stekleni steni odprti, se notranjost paviljona zlije z okoliškim trgom. Zunaj postane znotraj in obratno.

Diametralno pozicionarne steklene površine v vsaki etaži ustvarjajo določeno mero zasebnosti med obema programoma

fasada JV

VEČFAZNOST GRADNJE Tako hibrid kakor tudi paviljoni se lahko gradijo po fazah oziroma se slednji postavijo na mirujoče gradbišče pred gradnjo objekta, kar bi dalo nov smisel prej degradiranemu prostoru. HIBRID Po zaslugi ločenih volumnov, ki sestavljajo hibrid, se lahko le-ta gradi po fazah, kar je primernejše za današnje ekonomsko nestabilne čase. PARTER Paviljoni se lahko postavijo na mirujoče gradbišče pred samo gradnjo, s čimer je lokacija uporabna celotni čas, do pričetka gradbenih del. Med gradnjo se začasno odstranijo in se po izgradnji delno ali v polnem številu postavijo nazaj na parter. Paviljoni lahko v procesu večfaznosti gradnje delno nadomestijo programsi deﬁcit.

Prikaz konstrukcije mostu

strehe AB strešna plošča 18 cm

vertikale in diagonale HEB 160

pasnice HEA 260

19. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 5

Prikaz konstrukcije zunanjih hodnikov

armiranobetonska plošča 24 cm

4 Konstrukcija stavb hibrida je armiranobetonska skeletna, medtem ko je konstrukcija mostov in kubusov lahka, jeklena. STAVBE

trikotni I-nosilec AB medetažna plošča 18 cm

3 IPE 100 jekleni nosilec

Skeletni sistem konstrukcije ustvarja proste tlorise, kar omogoča morebitno menjavo programa v prihodnosti. TEMELJENJE Celotni kompleks je temeljen s temeljno ploščo, debeline 50 cm. Temeljna plošča je po potrebi na mestih večjih obremenitev (npr. pod stebri oz. jedri) odebeljena na 70 cm. JEDRA Poslovne stavbe (P1, P2 in P3) imajo v sredini jedro, deljeno na štiri krake, kar omogča povezavo z vsako polovico tlorisa in z mostovi v 3. nadstropju. Stanovanjska stavba S2 ima zaradi boljše komunikacije in stabilnosti dva jedra, vse ostale stavbe imajo vsaka po eno jedro.

2 Prikaz konstrukcije dvonadstropnega paviljona AB medetažna plošča 24 cm

1 IPE 360 jekleni proﬁli

STEBRI IN STENE Armiranobetonski stebri in stene so razporejeni na rastru 8 metrov. PLOŠČE Plošče poslovnih stavb (P1, P2 in P3) in vogalne stavbe K1 so debeline 18 cm, plošče stanovanjskih stavb (S1 in S2) pa 24 cm. Vse plošče imajo horizontalne ojačitve.

AB steber 35/70

ZUNANJI HODNIKI STANOVANJSKIH STAVB V plošče in stene so na osni razdalji 1.3 m vpeti trikotni I-nosilci, preko katerih potekajo trije IPE 100 nosilci, ki nosijo tla zunanjih hodnikov. MOSTOVI V tretjem nadstropju je pet stavb med seboj povezanih s štirimi mostovi. Jeklena konstrukcija je sestavljena iz pasnic HEA 260 in vertikal ter diagonal HEB 160. Mostovi se vpenjajo v stene jeder.

armiranobetonska ojačitev pod stebri (15 cm)

AB steber 60/60 AB stena 25 cm Prikaz konstrukcije enonadstropnega paviljona

-1

PAVILJONI Konstrukcija paviljonov je jeklena, sestavljena iz IPE 360 proﬁlov. Okvirji so razporejeni na osni razdalji 3,5 m. Kubusi so postavljeni na ploščo garaž preko armiranobetonske ojačitve pod stebri, debeline 15 cm.

AB stena 25 cm IPE 360 jekleni proﬁli

-2

AB stene jedra 25 cm AB nosilec 20/70

AB temeljna plošča 50 cm

-3

armiranobetonska ojačitev pod stebri (15 cm)

20. TEHNIČNO POROČILO

POŽARNA VARNOST

NEOVIRAN DOSTOP

IZBRANI MATERIALI

Celotni kompleks je zasnovan v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.

STAVBE

Objekt je zasnovan v skladu s pravili tehnične smernice Požarna varnost v stavbah TSG 01-001: 2010 in smernice SZPV 204. STAVBE Odmiki stavb od sosednjih so povečini zadostni. Temu pogoju ni zadoščeno med stavbama K1 in S2, ter med staro stavbo in stanovanjsko stavbo S1. V prvem primeru je skoraj celotna vzhodna fasada K1 brez zasteklitev, ki so požarno nezaščitene površine. Del fasade stanovanjske stavbe S2, ki meji na K1, je prav tako brez požarno nezaščitenih površin. Fasadi stare stavbe in stanovanjske S1, ki mejita druga na drugo, sta slepi. Pri poslovnih stavbah P1, P2 in P3 je vsaka etaža, vsako zaščiteno stopnišče in skupina dvigalnih jaškov svoj požarni sektor. Pri stanovanjskih stavbah S1 in S2 je vsako stanovanje svoj požarni sektor, prav tako vertikalne komunikacije in zaščiteni hodniki. Mejni elementi požarnih sektorjev stanovanjskih stavb imajo požarno odpornost R)EI 60. Vse evakuacijske poti ne presegajo dovoljenih dolžin. Vsa vrata na evakuacijskih poteh se odpirajo v smeri evakuacije. Zagotovljen je neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje v stavbah. Površine za gasilce ob stavbah so ustrezno načrtovane. Predviden je dostop za gasilce do vsakega izhoda, v katerem se končajo evakuacijske poti. Postavitvene in delovne površine ob stavbah so ustrezno načrtovane. Vsaka stavba ima po eno postavitveno/ delovno površino, medtem ko ima stanovanjska stavba S2, zaradi razmerja tlorisa, dve postavitveno- delovni površini. Zagotovljen je neoviran dovoz do vsake postavitvene in delovne površine.

Funkcionalno oviranim osebam je zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba hibrida in parterja. Vhodi v stavbe so na enakem nivoju kot okoliški teren, do višjih nadstropij je dostop zagotovljen z dvigali, širine vseh hodnikov so primerne. V stanovanjskih stavbah imajo vsi vhodi v stanovanja in vhodi v vse prostore posameznih stanovanj zadostne svetle širine. Večina kopalnic je dovoj velika, da jih je mogoče preurediti v sanitarni prostor za funkcionalno ovirane osebe. V parkirni garaži je predvidenih dovolj parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. ENERGETSKA ZASNOVA STAVBE Vsi gradbeni detajli so zasnovani tako, da ne prihaja do toplotnih mostov. Vse stavbe so zasnovane kot ozke lamele, široke manj kot 8 metrov, zaradi česar so vsi prostori dobro naravno osvetljeni. Pregrevanje stavb je preprečeno s fasado iz vertikalno nanizanih kortenskih trakov, širine 15 cm, ki služijo kot senčila. Kot dodatna senčila se lahko opcijsko vgradijo zunanja tekstilna senčila. Prezračevanje vseh stavb je naravno in prečno, po zaslugi steklenih površin na nasprotnih si stranicah. Kletni prostori se prezračujejo mehansko. Ogrevanje stavb je daljinsko.

PAVILJONI

Vsak paviljon je požarni sektor zase. Zaradi manjše oddaljenosti od sosednjih paviljonov in sosednjih objektov, so v ta namen uporabljeni dodatni ukrepi: - vsak paviljon ima steklene površine, glede na vsako etažo, omejene na dve nasprotni si stranici - uporabljeni materiali, kot so jeklo in fasada iz polikarbonatnih plošč, imajo visoko požarno odpornost - pri dvonadstropnih paviljonih so steklene površine, ki mejijo na zunanje stopnišče, iz požarno odpornega stekla - v vse paviljone je vgrajen sprinklerski sistem

Vsi gradbeni detajli paviljonov so zasnovani tako, da ne prihaja do pojava toplotnih mostov. Zaradi velikih steklenih površin so v celoti dobro naravno osvetljeni. Steklene površine so zasnovane kot steklene stene, ki se v celoti odprejo, kar preprečuje pregrevanje v poletnih mesecih. Paviljoni se ogrevajo daljinsko.

Fasade vseh stavb hibrida so dvojne. Fasada iz vlaknocementnih plošč je zaradi lahke teže primerna za stavbe s skeletno konstrukcijo. Zgornja fasada je fasada iz vertikalnih kortenskih trakov, vpetih v jeklene nosilce. Vsi trakovi imajo na eni strani vzmeti, ki omogočajo trakovom, da se premikajo z vetrom in s tem ne deformirajo. Fasade baz in teras so kontaktne z grobim ometom. Mostovi v tretjem nadstropju so povečini zastekljeni. Na mestih, kjer se približajo stanovanjski stavbi S2, so pogledi preprečeni z vgradnjo emajliranega stekla. Zgornji in spodnji deli mostov so oblečeni v bele polikarbonatne panele.

PAVILJONI Konstrukcija paviljonov je v celoti jeklena. Fasada je sestavljena iz belih polikarbonatnih plošč in steklenih površin. Steklene površine v pritličjih so zložljive steklene stene, zaradi česar se celotne stene paviljonov lahko odprejo. Stopnice v nadstropja so kovinske.

situacija tloris III. kleti tloris II. kleti tloris I. kleti tloris parterja tloris I. nadstropja tloris II. nadstropja tloris III. nadstropja tloris IV. nadstropja tloris V. nadstropja tloris VI. nadstropja tloris strešnih etaž prerez A-A in B-B prerez C-C, D-D in E-E prerez F-F, G-G in H-H fasade hibrida 1 fasade hibrida 2 fasade paviljonov

1:1000 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500 1:500

01 tloris III. kleti 02 tloris II. kleti 03 tloris I. kleti 04 tloris parterja 05 tloris I. nadstropja 06 tloris II. nadstropja 07 tloris III. nadstropja 08 tloris IV. nadstropja 09 tloris V. nadstropja 10 tloris VI. nadstropja 11 tloris strešnih etaž 12 prerez A-A in B-B 13 prerez C-C, D-D in E-E 14 prerez F-F, G-G in H-H 15 fasade hibrida 1 16 fasade hibrida 2 17 fasade paviljonov 18 detajl fasadnega pasu

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:20

Grafični prikazi

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

VIZUALIZACIJE

Pogled na paviljone v parterju 96

Literatura 98

LITERATURA

PRAVILNIKI IN SMERNICE

Uršič, M. in Hočevar, M. Protiurbanost kot način življenja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2007.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Uradni list RS, št. 1/2011.

Koželj J. Arhitektura mesta = urbanistično oblikovanje: delovno gradivo za nova skripta. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2008.

Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS, št. 21/2014.

Fernandez Per, A. This is Hybrid: An Analysis of Mixed- Use buildings. a+t research group, 2011.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Uradni list RS, št. 97/2003.

Koolhaas, R. in Mau, B. S, M, L, XL: O. M. A. The Monacelli Press, 1995.

Tehnična smernica TSG 01-001: Požarna varnost v stavbah. Ministrstvo za okolje in prostor, 2010.

Mozas, J. in Fernandez Per, A. Density: New collecctive housing. a+t architecture publishers, 2006. Mozas, J., Fernandez Per, A. in Arpa J. Density is Home: Housing by a+t Research Group. a+t architecture publishers, 2011. Dešman, M. ab arhitektov bilten: mednarodna revija za teorijo arhitekture. Številka 188, 189. Julij 2011. SPLETNI VIRI Register nepremične kulturne dediščine: http://giskd6s.situla.org/giskd/ http://www.ljubljana.si/ http://www.obrat.org/ https://dnevnik.si/ http://www.delo.si/ http://www.mladina.si/ Urbinfo: https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/proﬁle.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana e-prostor: http://www.e-prostor.gov.si/