Tadeja Vidoni by fa diploma

IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE MAGISTRSKO DELO

Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani

Avtorica/ Tadeja Vidoni Mentorica/ doc. dr. Sonja Ifko Konzultant za konstrukcijo/ doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za detajle/ Viktor Žigon Konzultant za požarno varnost/ doc. dr. Domen Kušar Leto vpisa/ 2007_2008 Leto izdelave/ 2016

1 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Povzetek

Mesto, v katerem sta industrija in gospodarstvo, povezana predvsem z obdelavo lesa, nekoč prinašala možnost razvoja, v zadnjih letih pridobiva predvsem na slovesu nazadovanja in slabih razmer za bivanje. Središče mesta so, tako kot je bilo takrat običajno, zasedala poleg rastoče stanovanjske gradnje tudi industrijska območja, ki so se na ta način zarezala v shemo mesta in zavzela tudi bolj kvalitetne lokacije v mestu.

A city in which industry and economy, mostly linked to wood processing, once gave rise to potential development, is lately gaining primarily a notoriety of regression and poor living conditions. Typically, the center was occupied by not only growing housing developments, but also industrial areas, which have thus carved their impact onto city scheme and took up even those essential quality locations inside the city.

Prav ti prostori pa so velikokrat neizkoriščeni in posledično propadajoči. Razlog je predvsem preseljevanje industrije in trgovine na rob mesta ali njihov propad zaradi slabih razmer v gospodarstvu. Degradiranih prostorov je v Kočevju več, lokacija podjetja Avto-Kočevje pa je tista, ki je neposredno povezana s središčem in zaseda enega izmed kvalitetnejših prostorov na robu okljuka reke Rinže in na poti do Rudniškega jezera.

These are the spaces, that are becoming unexploited, vacant and consequently degrading, mainly for the migration of industry and commerce towards the city rim or their decay because of bad economic circumstances. There are several deteriorating spaces in Kočevje, but the AvtoKočevje location is the one visibly and directly linked to city's midpoint, occupying one of prime locations beside the river contour and on the connection path to Rudniško lake.

Projekt se ukvarja z željo po ponovni oživitvi območja s programom, ki tako zagotovi obiskanost prostorov, kot tudi ugodi potrebam mesta po novih, manjkajočih rabah. Izhodiščni okvir prenove se tako ukvarja z revitalizacijo programske sheme v športnoturististično-kulturno-poslovno dogajanje. Objekte, ki jih lahko razdelimo v tri sklope, različne po starosti in strukturi, zasedajo programi interaktivnega muzeja gozdarstva ter prostorov novonastalega podjetja Slovenski državni gozdovi, kopališča in hostla. Vse naštete rabe mestu primanjkujejo in se za njih pojavlja interes s strani prebivalstva in vodstva občinske uprave.

Summary

The project deals with the eagerness of revitalising the area with a programme which enables great attendance of the facilities as well as gratifies the city's necessities for missing services. Initial renewal frame therefore consits of revitalization of usage diagram into sports-touristic-cultural-business developments. Buildings, that can be divided into three assortments, ranging in age and structure, are now attended with interactive forestry museum togehter with newly fouded national company Slovenski državni gozdovi, municipal pool and a hostel. All the listed uses are currently absent and the residents' interest in their development is arising.

Nove rabe so prilagojene obstoječim objektom s čim manjšim poseganjem v prostor in strukturo. Za potrebe dodatnega programa, prostorske izboljšave ali prilagoditve konstrukciji so v objekte umeščene nove kubusne strukture.

Each individual usage application is adapted to the existing properties with minimum space and structure interference. New cube structures are implanted into the architecture fabric in order to provide additional programme space, enrich the interior or adjust to the exisiting construction.

Cilj pri oblikovanju projekta je bil torej večslojni; sprva ohraniti propadajoče območje na kvalitetni legi v središču mesta, zagotoviti prostore za potrebne nove programske sheme v mestu Kočevje ter s tem slediti smernicam trajnostne revitalizacije.

The goal at designing this project could is layered and couldbe divided into preserving a decaying area on a prime location in the city center on one hand, and providing new spaces for the city's needs and demands, thus following guidelines of sustainable revitalization.

Ključne besede: industrijska dediščina, revitalizacija, prenova, trajnostno, Kočevje, muzej gozdarstva, hostel, bazen, javni prostor

Key words: industrial heritage, revitalization, renovation, sustainable, Kočevje, museum of forestry, hostel, pool, public space

2 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Kazalo vsebine

1. UVOD 1.1 Oris problema 1.2 Cilji naloge 1.3 Potek dela

5 7 7 7

2. MAKROLOKACIJA 2.1 Geografski oris področja /2.1.1 Geografske značilnosti Kočevja 2.2 Zgodovinsko ozadje mesta 2.3 Industrija na Kočevskem 2.4 Urbanistični oris /2.4.1 Stanje ožjega območja centra mesta 2.5 Analize /2.5.1 Grajeno /2.5.2 Kulturna dediščina /2.5.3 Program /2.5.4 Zelene površine /2.5.5 Promet /2.5.6 Sinteza analiz

9 10 11 12 16 18 19 20 20 21 22 23 24 25

3. TEORETSKA IZHODIŠČA 3.1 Industrijska arhitekturna dediščina 3.2 Industrijska arhitektura 3.3 Varstvo industrijske dediščine 3.4 Pojmi v konservatorstvu

27 28 29 30 32

4. REFERENČNI PRIMERI 4.1 Referenčni primeri po svetu

35 37

5. MIKROLOKACIJA 5.1 Razvoj struktur in podjetja 5.2 Zgodovina tekstilne tovarne Horak 5.3 Zgodovina podjetja Avto-Kočevje 5.4 Obstoječe stanje /5.4.1 Objekt A /5.4.2 Objekt B /5.4.3 Objekt C

47 50 52 53 54 57 58 59

6. OZADJE PROBLEMA 6.1 Deindustrializacija 6.2 Degradirani prostori 6.3 Reurbanizacija 6.4 Nove rabe

61 62 63 64 65

7. PROGRAMSKA IZHODIŠČA 7.1 Obstoječa programska shema v Kočevju 7.2 Podjetje Slovenski državni gozdovi 7.3 Gozdnogospodarsko območje Kočevje /7.3.1 Izkoriščanje gozda na Kočevskem /7.3.2 Zgodovina gozdarstva na Kočevskem 7.4 Muzej /7.4.1 Interaktivni/participatorni muzej 7.5 Programska shema

67 68 69 70 72 74 76 76 78

8. PREDSTAVITEV PROJEKTA 8.1 Konceptualna zasnova /8.1.1 Predstavitev koncepov 8.2 Konstrukcijska zasnova 8.3 Poti uporabnikov

81 82 84 88 90

9. GRAFIČNI DEL 9.1 Situacija M 1:1000 9.2 Zunanja ureditev M 1:500 9.3 Objekt A Tloris M 1:200 Prereza M 1:200 9.4 Objekt B Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 9.5 Objekt C Tlorisa M 1:200 Prerezi M 1:200 9.6 Tloris kleti in temeljev M 1:250 9.7 Fasade M 1:200 9.8 Fasadni pas M 1:20 9.9 Zasnova požarne varnosti 9.10 Fotografije makete

93 96 98 102 102 104 108 108 112 116 116 120 124 126 130 132 134

10. VIRI IN LITERATURA

138

3 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

4 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

1. UVOD

1.1 Oris problema 1.2 Cilji naloge 1.3 Potek dela

5 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

6 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

1.1 Oris problema

1.2 Cilji naloge

1.3 Potek dela

Problematika degradiranih območij je v različnih merilih vseprisotna v svetu in Kočevje ni izjema. Pretekla industrija, ki je bila nekoč močno prepletena z dogajanjem v središču mesta in infrastrukturno povezana z njim, je za sabo pustila propadajoče strukture na imenitnih lokacijah. Industrijsko območje ima razvojni potencial, ki ga lahko učinkovito izkoristimo z novo prilagojeno rabo.

Zagotoviti je potrebno drugačen način finančne avtonomnosti s ponudbo novih rab objektov, ki na lokacijo privabijo obiskovalce. Ti načini lahko ponudijo rabo lokalnemu prebivalstvu ali tja tudi pripeljejo obiskovalce mesta. Raznolike, segmentirane rabe so tiste, ki bi v majhno mesto vnesle nov utrip.

Namen magistrske naloge je premišljeno oblikovanje konceptualne in programske revitalizacije v kateri se obstoječe industrijske strukture prepletajo z novo umeščenimi rabami za zagotavljanje lokalnega razvoja. Primarni cilj je ohranitev in čim manjše poseganje v strukture, ki pričajo o njihovemu prvotnemu namenu in kasnejši rabi. V preteklosti so namreč ti prostori že omogočili velike prilagoditve zaradi različnih potreb, ki so jih prinašale različne vrste industrije, sprva tekstilna, kasneje gozdarskomehanična.

Želja pri projektiranju je bila ponovno zapolnjevanje teh opuščenih območij z novo konceptualizacijo ohranjanja tradicije in zgodovinskih stavbnih pričevanj ter hkratno vzpostavljanje novih programskih katalizatorjev območja. Dejavnosti se subtilno prilagodijo tradiciji in preteklosti, da omogočijo njen nadaljni obstoj.

K vsebni magistrskega dela so me sprva vodile pretekle izkušnje bivanja v mestu Kočevje. S časom je bilo moč spremljati propad uspešnih podjetij in posledično opuščanje industrijskih obratov v centru mesta, ki so se s svojo podobo zasidrali v mentalno vizualizacijo mesta. Lokacija Avto-Kočevja je bila tako izbrana na podlagi večletnega spremljanja in opazovanja propadajočih sprememb prostora in fascinacijo nad industrijsko arhitekturo.

Sledille so temeljite analize lokacije in preučevanje struktur, kjer je bil omogočen dostop. Izoblikovati je bilo potrebno vizijo prostora in kako bi lahko lokacija s svojo oživitvijo mestu prinesla koristi in ga obogatila. Programski koncept je temljil predvsem na izkušnjah, pogovorih in raziskovanju potreb in želja prebivalcev, arhitekturni koncept pa na preučevanju referenčnih primerov, izdelovanju delovnih maket, analiziranju preko skic in raziskovanju teorije ohranjanja industrijskie dediščine.

Prva faza je zahtevala temeljito raziskavo dejanskega izvora in preteklosti struktur. Informacije so bile pridobljene predvsem s prebiranjem starih številk lokalnega časnika in pogovori s starejšimi prebivalci. Nadaljni razvoj in spremembe območja je bilo potrebno raziskati preko mnogih obstoječih dokumentov in načrtov, nekaterih zgrajenih, drugih le predlaganih.

7 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

8 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

2. MAKROLOKACIJA

2.1 Geografski oris področja 2.1.1 Geografske značilnosti Kočevja 2.2 Zgodovinsko ozadje mesta 2.3 Industrija na Kočevskem 2.4 Urbanistični oris 2.4.1 Stanje ožjega območja centra mesta 2.5 Analize 2.5.1 Grajeno 2.5.2 Kulturna dediščine 2.5.3 Program 2.5.4 Zelene površine 2.5.5 Promet 2.5.6 Sinteza analiz

9 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

2.1 Geografski oris območja

SLOVENIJA V EVROPI

OBČINA KOČEVJE V SLOVENIJI

KOČEVJE MESTO V OBČINI KOČEVJE IN LOKACIJA AVTO-KOČEVJA

10 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

1894

2.1.1 Geografske značilnosti Kočevja

Regija/ jugovzhodna Slovenija Pokrajina/Kočevsko polje Občina/Kočevje: velikost 555,4 km2 število prebivalcev 16.075 število naselij 80 Prostorska enota/Kočevje mesto Koordinati/45°38′34.66″N 14°51′33.78″E Nadmorska višina/466,5 m

945

Prenočitvene zmogljivosti - ležišča Prihodi turistov 2015

DEMOGRAFSKI PODATKI

200

Število moških/žensk/ 4.070/4.328 313

423

425

423

584

670

562

503

604

409

519

423

430

315

354

267

299

253

299

Število prebivalcev/8.398

Gostota prebivalstva/ 594 prebivalcev/m

Stopnja brezposelnosti/ 23,9% Prihodi turistov letno/ 7.145

Graf 1/ Prenočitvene zmoglivosti in prihodi turistov v občini Kočevje v letu 2015 vir: Statistični urad RS

Že Valvasor je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske opisoval Kočevsko kot grofijo, kjer so mnoge visoke gore in velike, z gozdom porasle pustinje, pa tudi nekatere prekrasno cvetoče in rodovitne doline. Krajina je prepoznavna po enotnem, strnjenem in prevladujočem površinskem pokrovu, ki ga gradijo prostrani jelovo-bukovi gozdovi, redki poseljenosti in visoki stopnji naravne ohranjenosti. Glavne značilnosti Kočevskega so velika gozdnatost, močna zakraselost, ostro podnebje, prevladujoče podzemeljsko odtekanje vode, plitve in slabo rodovitne prsti. Mesto Kočevje je bilo osnovano v najširšem delu Kočevskega polja iz gospodarsko-prometnih razlogov, v Rinžin okljuk pa zaradi strateških razlogov, kot lokacija dobre obrambe pred turškimi vpadi. Zasidrano je pod hribovje Stojna na zahodu in Kočevsko in Ribniško Malo goro na vzhodu in se vije vzdolž roba Kočevskega Roga. Pokrajina je dolga 18 km in široka 5 km, na severu se polje preko Jasnice sklepa z Ribniško dolino, na vzhodu z Belo Krajino in na jugu z reko Kolpo. Občina Kočevje na severu meji na občine Ribnica, Dobrepolje in Žužemberk, na vzhodu na Dolenjske toplice, Semič in Črnomelj, na zahodu na Loški potok in Osilnico, ter na jugu na občino Kostel in sosednjo Hrvaško. (Simonič, 1971) Kočevje je največje mesto v občini in je tudi njeno gospodarsko, kulturno in administrativno središče. Privlačna naravna lega mesta je prišla do izraza že kmalu po njegovi ustanovitvi, saj je skozenj potekala živahna trgovinska zveza med Italijo in širokim hrvaškim zaledjem južno in jugovzhodno od Kočevja. (Simonič, 1971)

Stojna

Kočevsko polje

Glavne reliefne oblike so, kot piše Kocjan (Kocjan, 2010) tektonsko zasnovane, na kar kaže niz bolj ali manj vzporednih, v dinarski smeri potekajočih prelomnic. Obsežna planotasta hribovja s strmimi in slabo členjenimi pobočji ločujejo zakrasela podolja z uvalami in suhimi dolinami. Prevladujejo karbonatne kamnine, pretežni del površja tvorijo apnenci, manj je dolomitov, redko se pojavljajo neprepustne kamnine. Podnebje je zmerno celinsko in gorsko, s povprečno letno temperaturo 8,4°C. Kraji na dnu podolja imajo zaradi toplotnega obrata nižje temperature kot tisti na dvignjenih terenih. Vegetacijska doba traja 228 dni, obdobje s temperaturami pod 0°C pa povprečno 62 dni. Letna količina padavin je kar 1526 mm, njihova razporeditev pa je ugodna glede na vegetacijsko dobo in poljedelsko sezono. Površinski vodni tokovi se pojavljajo le na obrobju območja. Značilni so močni kraški izviri na stiku prepustnega in neprepustnega sveta, iz katerih se ponekod razvijejo potoki, ki odvajajo vodo Krki in zlasti Kolpi. Rinžo, reko, ki teče skozi Kočevje, napajajo številni izviri predvsem izpod Stojne. (Kocjan, 2010) Med gozdnatimi površinami najdemo tudi pragozdne ostake, na tem območju jih je namreč kar šest od skupno dvanajst v celi Sloveniji. (Kocjan, 2010)

Mala gora

Shematski prerez Kočevskega polja

11 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Začetki naselitve Kot je zapisano v Zgodovini mesta Kočevje in Kočevske (Simonič, 1971), so na Kočevskem prva bivališča ljudje poiskali proti koncu starejše železne dobe okoli 1000 p.n.št., predvsem zaradi izobilja gozdov in divjadi. Šele po naselitvi dostopnejših in obdelovalno primernih dolin, so začeli zaradi odročnosti, prostranih gozdov, zakraselosti, pomanjkanja vode in slabe rodovitnosti, prodirati tudi v kočevsko obrobje.

Po silovitih vpadih Turkov je cesar Friderik III. Habsburški izdal v Linzu listino, s katero je sporočil meščanom Kočevja, da je vsem podložnikom kočevskega zemljiškega urada zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi turških napadov in da bi bile kmetije bolje obdelane in zasedene, dovolili, da smejo s svojo živino, platnom, drugim, kar sami vzgojijo in pridelajo, trgovati na Hrvaško in drugam. Ta začasen privilegij je postal kasneje s potrditvami v 16. in 18. st. osnova za krošnjarjenje. Leta 1507 na oblast pride baron Jurij Thurn, ki s podložniki zelo slabo ravna, kar skupaj s posledicami lakote, kuge in vpadov pripelje do prvega vseslovenskega kmečkega upora. (Simonič, 1939)

Ivan Simonič (Simonič, 1971) piše tudi, da je Kralj Henrik IV. leta 1077 zemljo podaril najprej oglejskemu patriarhu Sigehardu in za tem leta 1093 patriarhu Ulriku. Oglejski patriarhi so del zahodne Dolenjske prepustili Auerspergom - Turjačanom, ko pa je tem dedno pravo poteklo, je bilo gospostvo dano v fevd Ortenburžanom. Ker je bila Kočevska poseljena s slovenskimi kmeri samo v obrobnih delih, so ti v 14. stoletju začeli naseljevati nemške koloniste s svojih posestev na Koroškem, da bi si z gosteje poseljeno in obdelano zemljo povečali dohodke. Avtor nadaljuje, da se v listini, ki jo je izdal oglejski patriarh Ludovik della Torre 1363, Kočevje prvič poimenuje kot Gotsche, tedaj kot pokrajinsko ime.

Leta 1596 Kočevje prizadane velik požar, kjer je veliko škodo utrpela tudi mestna uradna hiša (grad). Ko je posesti na kočevskem prevzel grof Volk Engelbert Turjaški, je kot nadomestilo za razpadajoči grad Fridrihštajn zgradil novo prestolnico v obliki masivnega dvonadstropnega gradu v mestu Kočevje. (Simonič, 1939) Slabe gospodarske razmere Ludwig Kren v svojem besedilu Kočevska 600 let nemški jezikovni otok (Kren, 1995) piše, da se je zaradi povečanja prebivalstva, vendar hkratnih slabih razmer v obdelovanju zemlje in industriji, v letih 1857-1941 izselila več kot polovica izmed 23.000 prebivalcev, večinoma v Ameriko.

Celjski grofje Z grofom Friderikom II. je dinastija Ortenburžanov izumrla in se s posestvom vključila v sosednjo celjsko. (Lucijan, 1995) Vso ortenburško zapuščino je podedoval grof Herman II. Celjski. Simonič nadaljuje, da so celjski grofje v letih 1422-1425 sezidali na strmem bregu današnje Stojne grad Fridrihštajn. Pod Celjani je bilo Kočevsko gospostvo upravno razdeljeno na tri urade - zgornji in spodnji kočevski urad s sedežem v Kočevju in urad Kočevska Reka. Po smrti zadnjega celjskega kneza so celjske posesti pripadle cesarju Frideriku III. Habsburškemu. (Simonič, 1939)

Opuščene in propadle so bile mnoge kmetije, naselja pa so se začela razseljevati. Leta 1938 je bilo na Kočevskem neobljudenih kar 21,7% hiš. Zemljo so tako Kočevarji dajali tudi v najem, toda le nezavednim Slovencem, ki niso bili odporni proti "ponemčevanju". (Simonič, 1956) Država Slovencev, Hrvatov in Srbov V Zgodovini mesta Kočevje in Kočevske Simonič piše razmerah in dogodkih po porazu centralnih sil v 1. svetovni vojni. Medtem ko se je prebivalstvo z izseljevanjem v večini kočevskih vasi krčilo, je v mestu Kočevje postopoma naraščalo. Po razpadu AvstroOgrske se je preselilo v Kočevje precej slovenskih delavcev, zlasti rudarjev, ki so našli delo v premagovniku, začetniku kočevske industrije leta 1803. Nemške organizacije so bile odpravljene in uporaba nemškega jezika omejena.

Na oblasti je cesar Friderik III. Habsburški 1440

1418

Umre Friderik I. Ortenburški 1418

Kočevje postane župnija 1393

Kočevje postane trg

Na oblast pridejo Celjski grofje, ki sezidajo grad Fridrihštajn

Do leta 1938 je Kočevje pridobilo izrazit mestni značaj. Tu so imeli svoj sedež lokalni in okrajni uradi, šolski zavodi. Letno je mesto priredilo deset sejmov, v njem pa se je nahajalo okoli 230 trgovin in obrti, 2 hotela, 29 gostiln in 3 kavarne. (Simonič, 1971)

Glavna kolonizacija Kočevske

Kočevje se prvič kot mesto imenuje „Gotsche“

1349-1363

14. stol.

1363

naseljevanje z nemškimi kolonialisti

Oglejski patriarhi del ozemlja prepustijo Auerspergom 1247

1000 p.n.š.

prva bivališča na kočevskem

Turški vpadi in posledice Turki so že pri svojem prvem vpadu na Kočevsko 1469 izropali trg in opustošili okolico. Zato so Kočevje ponovno pozidali in utrdili na varnejšem desnem bregu Rinže, kot piše Stanislav Južnič (Južnič, 1995), v besedilu Južna meja "Kočevarskega otoka“ v 15. in 16. stoletju. Simonič (Simonič, 1939) dodaja, da so tam trg močno utrdili z obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Z dodatnim prekopom reke Rinže so ga spremenili v otok. Takoj po zgraditvi je novo naselje cesar Friderik III. leta 1471 novo naselje povzdignil v mesto in mu dal mestno pravo.

1377

2.2 Zgodovinsko ozadje mesta

12 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

1930

1907

1896

1893

1892

1819

1803

1596

1530

1515

1471

1469

Kočevski Nemci praznujejo 600-letnico naseltive nemških naseljencev

Kočevje postane samostojna volilna enota

Odprtje vodarne in elektrarne mesta Kočevje

V Kočevje pripelje prvi vlak

Kočevski rudnik proizvaja električni tok za lastno razsvetljavo

Razpad Avstro-Ogrske in posledične priseljevanje slovenskih delavcev

Odprtje premogovnika kot začetnika kočevske industrije

Mesto prizadane velik požar

Naseljevanje novih kolonistov - Uskokov

Vseslovenski kmečki upor, ki se začne na Kočevskem

Cesar Friderik III. podeli Kočevju mestne pravice

Prvi turški vpadi

S1/ Privilegijska knjiga mesta Kočevje iz leta 1642, hrani Pokrajinski muzej Kočevje

S3/ Krajinska slika Kočevja iz leta 1838 umetnika Wagnerja

S2/ Mesto in grad Kočevje v 17. stoletju

S4/ Zemljevid kočevskega okraja leta 1878, avtor Carl V. Czoernig

S5/ Razglednica Kočevja iz leta 1914

UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

S6/ Razglednica Kočevja iz leta 1936

S7/ Praznovanje Hitlerjevega rojstnega dne 20. aprila 1941 pred Sokolskim domom v Kočevju;

S9/ Nove prostorske praznine na lokaciji porušenega gradu v centru mesta s Spomenikom osvoboditve okoli 1955

postavitev Spomenika osvoboditve 1953

1945

osvobojeno mesto

velika italijanska ofenziva, mesto doživi 22 bombardiranj

S10/ Gradnja stolpnic podjetja Zidar z likovnim salonom v ospredju okoli leta 1968

1942

1941

oblast prevzamejo oborožene čete kočevskih Nemcev

izselitev kočevskih Nemcev po vstopu italijanske vojske

S8/ Ruševine gradu 1943

14 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Druga svetovna vojna Mitja Ferenc v besedilu Problemi ponovne poselitve Kočevske med vojno (Ferenc, 1995) piše, da se Hitler v svoji velikopotezni prostorski politiki ni mogel ozirati na nemški jezikovni otok na Kočevskem in ga je v svojih navodilih za razkosanje Jugoslavije prisodil fašistični Italiji. Ko je torej v Kočevje vkorakala italijanska vojska, so se kočevski agitatorji odločili za izselitev in pomoč Hitlerjevi Nemčiji. Zaradi njihove selitve je bilo z območja Brežiško-krškega polja in okolice pregnanih in preseljenih tudi več tisoč Slovencev. V zimi 1941/1942 se je preselilo 11.509 oseb iz 176 naselij. Marca 1942 so kočevski rudarji in delavci množično odhajali v partizane. Opuščene kočevske vasi so služile za primerno zaledje partizanskih operacij in tudi za postavitev ambulant, bolnic, tehnik in intendanc. Kljub terorju, ki se ga je posluževala italijanska vojska med ofenzivo na osvobojeno ozemlje, niso dosegli svojega cilja, saj se je s tem partizanska vojska okrepila. Na Kočevskem se je namestilo skoraj dvakrat več okupatorskih vojakov, kot je bilo vseh civilnih prebivalcev. (Simonič, 1939) Po kapitulaciji Italije je svobodno Kočevje postalo najpomembnejše mesto na slovenskem osvobojenem ozemlju z aktivnim političnim in vojaškim delovanjem. Tudi zato ga je odbor OF določil za kraj zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda. Odposlanci so se zbrali in zasedali od 1. do 3. oktobra 1943 v tedanjem Sokolskem domu (sedanji Šeškov dom in stavba Pokrajinskega muzeja Kočevje). Zbor predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda.(Simonič, 1939)

Kot je zapisal Ivan Kordiš na spletni strani Prostorskega atlasa Slovenije, je Kočevje zgubilo tako rekoč vse stare urbane poteze, kot so parcelacija, delitev na ulične otoke, stare meščanske hiše ob glavnem trgu in ob stranskih ulicah. Ostal je le izmaličen glavni trg, danes Trg zbora odposlancev, lokacija obeh mostov čez Rinžo in naslednica auersperške mestne cerkve Sv. Florjana, sedanja cerkev Sv. Jerneja, zgrajena leta 1903. Novejša zgodovina O dogajanju na Kočevskem ob osamosvajanju Slovenije ni moč najti veliko zapisanega, vendar pa Kladnik (Kladnik, 2011) v reviji Veteran piše, da je bil med Slovensko osamosvojitveno vojno ali t.i. desetdnevno vojno za Slovenijo 17. decembra 1990 organiziran prvi javni postroj enote Teritorialne obrambe v Kočevski Reki, ki je bila 28. junija tudi napadena z jugoslovanskimi letali. S postrojem enote so bili slovenski javnosti in morebitnim nasprotnikom prikazane priprave in pripravljenost na obrambo samostojnosti.

sedež podjetja Slovenski državni gozdovi dodeljen Kočevju

2016

2001

zaprtje bazena v stavbi današnje knjižnice

postroj Teritorialne obrambe v Kočevski Reki 1991

1968

izgradnja blagovnice Nama na mestu porušenega gradu

Kočevje je uživalo svobodo vse do 28. oktobra 1943, ko so v mesto prodrli Nemci, ki so s svojimi oklepnimi enotami prečesali celotno osvobojeno ozemlje. Svojo posadko so postavili v Kočevju, kjer so se jim pridružili domobranci iz Ljubljane. Po več naskokih s strani partizanov ob sodelovanju zavezniških letal in precej žrtvah na obeh straneh, so se v mestu vrstili pogosti letalski napadi, ki so mesto zelo razdejali. (Simonič, 1939) Kočevje je bilo najbolj prizadeto slovensko mesto, bombardirano je bilo 22-krat in v njem so 80% stavb porušenih in požganih, med drugim tudi Auspergov grad v središču mesta. (Fortič, 2012)

Posledice vojne Po končani 2. svetovni vojni je, kot je zapisano na strani mesta Kočevje, Kočevski Rog postal tudi množičen grob tisočih zajetih vojakov. Slovenske oblasti so po vojni namenile Kočevski posebno vlogo. Nova oblast iz nacionalnih in gospodarskih razlogov ni dovolila obnove porušenih in požganih vasi kočevskih Nemcev, ampak je celo načrtno uničevala njihovo kulturno dediščino. Po vojni je Kočevska zamenjala skoraj vse svoje prebivalstvo. Naseljevali so se novi prebivalci iz vse Slovenije in nekdanje Jugoslavije, obsežna področja v notranjosti Kočevske pa so ostala prazna.

15 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

2.3 Industrija na Kočevskem

Industrijski razvoj Kočevske se je začel razmeroma pozno. Prva industrija se je navezala na domače surovine: zemljo, les in premog. (Jerbič Perko, 2006) Industrija v Kočevju se je zares začela s premogovnikom, kjer se je prvo izkopavanje, kot piše Simonič (Simonič, 1939), začelo že leta 1803, vendar je knez Auersperg kop opustil, ko se je izkazalo, da ta ni primeren za njegove fužine na Dvoru. Po obnovi eksplotacije premoga leta 1920, sta bili ob premogovniku zgrajeni dve opekarni. Naraščajoče proizvodnje premoga sta se poslužila tudi brata Braune, ki sta zgradila parno žago in pivovarno, leta 1851 pa so bratje Ranzinger zgradili steklarno in odkupili del premogovnikovih jam za potrebe premoga. Z rudnikom je povezana elektrifikacija Kočevja, saj je rudnik z delom proizvedene električne energije oskrboval tudi mesto Kočevje. (Jerbič Perko, 2006) Vesna Jerbič Perko (Jerbič Perko, 2006) piše tudi o slovesni otvoritvi železniške proge Grosuplje-Kočevje septembra 1893, s čimer se je kočevskemu premogu odprlo širše tržišče doma in v tujini. V dobi italijanske okupacije je rudnik Kočevje zaradi odhoda delovne sile v NOV in sabotažnih akcij deloval z zmanjšanim obsegom. Po partizanskem napadu 8. decembra 1943 na Kočevje so bili porušeni vsi objekti, ki so predstavljali srce rudnika: termoelektrarna, kotlarna in glavni izvozni stroj, jama in površinski kop sta bila v celoti zalita. Tovarna sukna, ustanovljena leta 1921, je bila nameščena v stari trinadstropni zgradbi, ki je bila nekdaj skladišče za oglje in pozneje kašča. Dve leti za tem je dobila ime Tekstilana, ki je sprva zaposlovala 50 delavcev, leta 1929 pa že 217. Po požaru je bila zgrajena povsem nova stavba Tekstilane. Ob njej je med obema vojnama delovala še ena tekstilna tovarna, imanovana Horak, ustanovljena leta 1928 s strani češkega kapitala. (Simonič 1971) Lokacija te tovarne je tudi obravnavana tema te naloge. Skupaj sta tovarni zaposlili okrog 800 ljudi. (Simonič, 1971) Gospodarska struktura v občini Kočevje se je, kakor piše Simonič, po drugi svetovni vojni zelo spremenila. V ospredje je stopila industrija, kmetijstvo pa se je večinoma preusmerilo v živinorejo. Po registraciji leta 1970 je bilo v občini le še 11,8% kmečkega prebivalstva. Po koncu druge svetovne vojne je bila kočevska industrija v slabem stanju. Poškodovana ali uničena so bila številna poslopja, vendar so se začela obnovitvena dela, predvsem v rudarski, tekstilni in lesni industriji. Industrija je bila v občini osredotočena večinoma v mestu Kočevje. Kočevje je doživelo izjemen razmah industrije po 2. svetovni vojni, s

podjetji kot so Premagovnik Kočevje, Državno kmetijsko posestvo, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Lesna industrija Kočevje, Tekstilana, okrajno gradbeno podjetje Kočevje (pozneje SGP Zidar), DAPS Kočevje (pozneje Avto-Kočevje). Gonilna sila industrije je bil premagovnik; skoraj vsak sedmi aktivni prebivalec Kočevske je namreč v petdesetih letih delal v kočevskem rudniku. Pomemeben člen je tvorila tudi Tekstilana Kočevje, ki je bila drugo najmočnejše industrijsko podjetje v Kočevju. Ostali industrijski obrati so bili zasnovani šele konec 50. let ali v začetku 60. (Tekstilni obrat Trikon, kemična tovarna Melamin, Tovarna ivernih plošč, Oprema Kočevje, Kovinar Kočevje, Itas Kočevje, Kočevski tisk). (Ferenc, 2005) Ferenc (Ferenc, 2005) piše tudi, da je bilo pomembno leto za kočevsko industrijo 1978, saj so februarja zaprli premogovnik. Zaradi premajhnih zalog so rudnik začeli opuščati že v začetku 70. let, rudarje pa poskušali prekvalificirati v kovinsko stroko (zaposlovanje v podjetju ITAS, produktu podjetja Avto-Kočevje). Kovinsko panogo je zastopalo tudi podjetje INKOP, industrija kovinske opreme, ki se je razvilo iz storitvene obrtne delavnice. Poleg kovinske industrije je v Kočevju v obdobju med letoma 1945 in 1990 uspevala tudi gradbena panoga, s podjetjema Zidar Kočevje in Gramiz Kočevje. Podjetje Zidar je zgradilo preko 550 objektov ter opravilo veliko adaptacij in rekonstrukcij. (Devjak, 1977) V Zgodovini podjetja Melamin si lahko preberemo o uspeši kemični industriji, ki jo je v prvi vrsti zastopala prav tovarna Melamin. Ustanovljena je bila leta 1954 z odlokom tedanjega okraja Kočevje. Osnova za izgradnjo in lokacijo je bila, skupaj z podjetjem AvtoKočevje, pogorišče stare tekstilne tovarne Horak. Ta je med bila vojnama predstavnik treh industrijskih obratov v Kočevju, izmed katerih sta po 2. svetovni vojni delovanje nadaljevali le Tekstilana in Trikon. Gozdno bogastvo je, kakor piše Simonič (Simonič, 1971), na Kočevskem dalo osnovo za hiter razvoj lesne industrije, leta 1844 ustanovljena parna žaga v Kočevju, je bila prva tovrstna žaga v Sloveniji. Med obema vojnama so v mestu obratovale štiri parne žage, ki so med drugo svetovno vojno propadle. Žagar v svoji Lesni industriji Kočevje prav tako opisuje, da ima Kočevje veliko tradicijo lesne in lesnopredelovalne industrije. Po drugi svetovni vojni so žage prišle pod nadzor Kočevskega gozdnega gospodarstva. Jeseni 1948 je bilo ustanovljeno Lesnoindustrijsko podjetje Kočevje (LIP), število zaposlenih v lesni industriji pa se je med letoma 1953 in 1965 drastično povečalo (leta 1960 je zaposlovala 394 delavcev in uslužbencev). V začetku leta 1966 je bila ustanovljena Lesna industrija Kočevje (LIK), ki je nadaljevala uspešen razvoj lesne in lesnopredelovalne industrije v regiji.

16 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

S11/ Polnjenje vagona s premogom v jami kocevskega rudnika 1963

S14/ Tovarna Melamin

S12/ Tekstilna tovarna Tekstilana leta 1925

S15/ Razglednica Kočevja z industrijskimi zgradbami

S13/ Žaga v Kočevju

17 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

2.4 Urbanistični oris

Prvotna naselbina Kočevja je stala na levem bregu reke Rinže, premaknjena proti vzhodu oz. današnjemu pokopališču. Po turških vpadih je bilo mesto oblikovano znotraj okljuka reke na njenem desnem bregu kot utrjena naselbina. Shema mesta je imela tloris pravokotnika. (Bernik, 1969) Leta 1887 so bili pri dunajskemu arhitektu Schmidtu naročeni načrti za novo cerkev na mestu, kjer je do tedaj stala auersperška mestna cerkev Sv. Fabijana. Z urbanističnega vidika je vnesla nova cerkev v mestno tkivo višinski in gmotni poudarek, ki je v krajinski podobi Kočevja spremenil ustaljena prostorska razmerja. S postavitvijo stavb v prostor Ljubljanske ceste se je izoblikovala v mestnem organizmu takrat nova urbanistična zasnova mestna vrtna ulica. Poleg zelenja so se uveljavili novi prostorski odnosi, večja zračnost in odprtost znotraj grajenega prostora. Kočevski glavni trg je bil pravzaprav razširjena ulica, ob kateri so se strnile stanovanjske stavbe premožnejših meščanov s trgovinami in drugimi poslovnimi prostori v pritličju. (Bernik 1969) Ivan Kordiš na spletni strani Prostorskega atlasa Slovenije piše, da je Kočevje plačalo velik davek med bombardiranji v 2. svetovni vojni. V okljuku Rinže je bilo izgubljenih več kot polovica stavb, tudi grajsko poslopje. Kjer se je nekoč zgoščalo mestno tkivo ob razmeroma ozkem glavnem trgu je zazevala praznina. Tu je nastal obširen trg, omejen z naključnim potekom prostorskih mej. (Bernik, 1969) Mesto je izgubilo tako rekoč vse stare urbane poteze, kot so parcelacija, delitev na ulične otoke, stare meščanske hiše ob glavnem trgu in ob stranskih ulicah. Ostal je le močno poškodovan glavni trg, danes Trg zbora odposlancev, lokacija obeh mostov čez Rinžo in cerkev Sv. Jerneja.

Urbanizacija Kočevja je po vojni v ostalih delih mesta potekala po istih načelih kot drugod po Sloveniji. Ne glede na velikost samega mesta, so se povsod gradili bloki, stolpnice in stanovanjske hiše, katerih velikost se ni izbirala glede na merilo mesta - enake zasnove lahko srečamo v Ljubljani ali Kočevju. (Bernik, 1969) Grajena področja so od starega centra v okljuku reke razprostrta predvsem v osi sever - jug, kakor potekajo prometne povezave proti Ljubljani na sever in proti Petrini in Hrvaški na jug. V Strokovnih podlagah za urejanje mesta Kočevje projektivnega biroja Acer pišejo, da so se vsa industrijska področja, kot so podjetje Melamin, Oprema, Avto-Kočevje, Inkop, Inles, v preteklosti nizala predvsem ob glavni prometni povezavi skozi mesto in močno posegala tudi v stanovanjski center mesta. Tako sedaj propadanju podjetij sledijo opuščanja tovarniških prostorov, ki se zaradi pomanjkanja zgodovinske strategije urejanja mest nahajajo na kvalitetnih prostorih. Ti so pomembni predvsem zaradi bližine centra mesta in dogajanja, povezanega z njim, ter zaradi izrazite bližine naravne vrednote reke Rinže. Nadaljujejo, da se je Kočevje razvijalo brez prave vizije, koncepta in razvojne strategije. Celotno območje mesta nima prave identitete, saj je poselitvena struktura razpršena in neprepoznavna. Veliko je degradiranih in premalo izkoriščenih prostorov, tudi v obliki industrijske zapuščine.

S11

S16+17/ Kolaž pogleda na Kočevje nekoč in danes

Prerez mesta Kočevje z dominantami

18 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

2.4.1 Stanje ožjega območja centra mesta

prometna povezava reka Rinža strnjena zazidava v okljuku blokovska stanovanjska zazidava razpršena stanovanjska zazidava industrijska območja lokacija Avto-Kočevja

V jedru mesta Kočevje se pojavlja veliko kakovostnih posameznih objektov in ambientov, ki pa med seboj niso povezani in ne ustvarjajo prepoznavne celote. Značilna je velika prometna obremenjenost, tako s tranzitnim, kot s stacionarnim prometom, upadanje števila vitalnih stanovanj in praznenje trgovin in lokalov. To je še posebej prisotno v območju historične pozidave v okljuku reke Rinže. To ima prostorsko zgradbo, ki ni prilagojena oblikam in zahtevam sodobne rabe prostora in prometa, kot tudi ne kakovosti bivanja. (Strokovne podlage za urejanje jedra mesta Kočevje, projektivni biro Acer, 2013) Središče mesta ni pojmovano kot lokacija možnosti boljše kvalitete bivanja. Izraziti grajeni prostorski dominanti v širšem jedru mesta sta cerkev Sv. Jerneja, ki je kulturni spomenik in opečnati dimnik kotlarne podjetja Melamin, postavljenega na rob območja AvtoKočevja (sprva del Horakove tekstilne tovarne). V Strokovnih podlagah za urejanje mesta Kočevje projektivnega biroja Acer je zapisano tudi, da je naravna dominanta reka Rinža, z vidika varstva kulturne dediščine opredeljena kot Kulturna krajina Rinže in z vidika varstva narave kot naravna vrednota. Na prostorih med drugo svetovno vojno porušenih objektov je veliko parkovnih površin, ki ustvarjajo zračnost in odprtost prostorov, vendar je okoliška zazidalna struktura v centru preveč razpršena in brez smiselnih povezav. Kot kvalitete in kapacitete prostorskih danosti mestnega prostora lahko obravnavamo tudi reko Rinžo in ob njej najbolj izpostavljene točke za urejanje (območje bivšega Avto Kočevja, avtobusna postaja,...).

Shema urbanizma mesta Kočevje

s18+19+20/ Prikaz t.i. razširjene ulice pred vojno, med vojno in danes

19 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

polno vodne površine lokacija j Avto Kočevja j Vir: PISO Prostorski informacijski sistem občin

Mesto Kočevje je postavljeno na Kočevsko polje, ki poteka v smeri SZ-JV, čemur izrazito sledi tudi morfologija grajenega. Skozi mesto poteka prometna povezava od Ljubljane na severu proti Hrvaški na jugu, okoli katere so razprostrta grajena območja. V majhnem delu okljuka reke Rinže je vidna bolj strnjena zazidava kot ostanek srednjeveške gradnje, medtem ko so se v ostalih delih centra mesta po med medtem ni izg izgub zgubile urbane poteze strnjene gradnje. zgub vojni izgubile

Vsa večja industrijska področja so nanizana predvsem ob glavni prometni povezavi skozi mesto in ob reki Rinži, kar močno posega tudi v stanovanjski center mesta. Stanovanjski objekti v obliki zelo razpršene gradnje se razraščajo globoko v zunanjost, v prej z gozdom poraščene površine.

20 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

kulturna krajina Rinža območje kulturne dediščine č Mestno jedro stavbe kulturne dediščine arheološko najdišče Čez progo spomeniki vplivno p območje j spomenika p Vir: PISO Prostorski informacijski sistem občin

Ob glavni povezavi skozi mestno središče je razprostrto zaščiteno območje kulturne dediščine Mestno jedro z zgodovinsko gradnjo, med katerim najdemo tudi posamezne objekte stavbne kulturne dediščine. To so predvsem zgodovinsko pomembne zgradbe in zgradbe arhitekturnih kvalitet. Kot spomenik so zaščiteni trije objekti: Cerkev Sv. Jerneja, Šeš Šeškov dom, v katerem ima prostore Pokrajinski muzej čevje evje in Cerkev Presvetega rešnjega telesa na Kočevje m delu mesta, v bližini katere je bilo v severnem preteklosti grobišče bišče če pa padlih v NOB, kasneje premaknjeno na mestno stno no po pokopališče. Poleg se ob eološko loško najdišče, kjer so železniški progi nahaja arheološko odkrili bronast meč.

Skozi jedro se vije tudi kulturna krajina Rinža, ki predstavlja veliko naravno vrednoto, kljub dejanski zanemarjenosti. Lokacija Avto-Kočevja kot ostanek pretekle industrijske arhitekture, ki je posegala v center mesta, nahaja na samem robu območij zaščitene kulturne dediščine in kulturne krajine Rinže.

21 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

stanovanjska gradnja centralne dejavnosti centralne dejavnosti - izobraževanje centralne dejavnosti - športni objekti centralne dejavnosti - kulturni objekti industrija Vir: PISO Prostorski informacijski sistem občin

V svoji srednjeveški strukturi je center mesta predstavljala t.i. razširjena ulica s prodajnim programom v pritličju. Tu je zazidava danes povsem drugačna, ostal pa je program centralnih dejavnosti, ki so prepredene skozi skoraj celotno območje zaščitenega jedra mesta. Komercialni program je tako nanizan predvsem v centru in ob glavnih prometnih povezavah skozi mesto, seveda kot posledica gibanja po uporabn orabn orabnikov. uporabnikov. Izobraževalnii objekti bjekti so prav tako locirani večinoma v lavni ni pro prometnici, s hkratno običajno centru mesta ob glavni tov, kate kateri pa so najbolj navezavo športnih objektov, nih površin parka Gaj na skoncentrirani v območju zelenih zahodnem robu.

od centra in potencialnih naključnih obiskovalcev. Bolj centralno najdemo le novo renoviran Kulturni center Kočevje v stavbi bivšega kina in novo lociran Likovni salon, ki deluje kot galerija. Pretekla območja industrije so sedaj adaptirana predvsem v območja centralnih dejavnosti, medtem ko se prostori industrije selijo na obrobje mesta, z izjemo nekaterih tovarn, ki so zasidrana v mestu, tudi v neposredni bližini lokacije Avto-Kočevja. Stanovanjska zazidava je v Kočevju reprezentirana predvsem v obliki razpršene gradnje enodružinskih hiš, ki se močno širijo v zaledje mesta.

Objekti, ki bi jih zapolnjeval kulturni program, so v Kočevju slabo zastopani. Najdemo le en muzej (Pokrajinski muzej Kočevje), ki sicer v okviru svojih zmožnosti deluje odlično, vendar je odmaknjen

22 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

ZP - parki ZD - druge urejene zelene površine ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZV - vrtičkarske površine gozdna zemljišča kmetijska zemljišča Vir: PISO Prostorski informacijski sistem občin

Kljub temu, da Kočevska velja za eno bolj zelenih pokrajin v Sloveniji, v mestu Kočevje močno primanjkuje urejenih in vzdrževanih zelenih oz. odprtih površin. Najbolj centralno zeleno parkovno območje je Gaj, ki pa prebivalcem zaradi pomanjkanja skrbi in vlaganj ne nudi mesta sprostitve in oddiha, kot naj bi to sicer park počel. Pozitivna ozitiv stran tega območja je bližina centra in pa predvsem em bližina b rekreacijskih površin na zahodnem delu mesta ob b re reki Rinži, ki pa so tu skoncentrirane in jih drugje v mestu težko ežko najdemo.

Gozdnate površine so na nižinskem delu polja malo prisotne, z gozdom pa so seveda prekrita pobočja Stojne na zahodu in dlje oddaljene Male gore na vzhodu. Zelene in rekreacijske površine so tako razprostrte predvsem na zahodnem delu mesta Kočevje proti hribovju Stojna in proti vzhodnem delu okoli jezera, v vmesnem pasu v središču mesta pa je zelenih površin z izjemo tistih ob reki zelo malo.

23 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

železniška proga državna cesta občinska cesta lokalne poti gozdna cesta stoječ promet Vir: PISO Prostorski informacijski sistem občin

Izrazita je tranzitna cestna povezava preko mesta v smeri iz severa proti jugu in jugovzhodu, ki je prišla do izraza že v preteklosti, ko je skozi mesto potekala trgovinska zveza med Italijo in širokim hrvaškim zaledjem. Danes je Kočevje zelo odvisno od prometne povezave z Ljubljano na severu, veliko manj pa je prometna povezava proti meji s Hrvaško na jugu.

Obe cesti veljata za preobremenjeni s tranzitnim prometom in povzročiteljici hrupa. V večini ostalih slovenskih mest je v preteklosti zaradi razbremeniteve centra mesta prišlo do gradnje obvoznic po obrobju, kar se v Kočevju do sedaj kljub načrtovanim posegom še ni izvedlo.

narnega nega prometa je v mestu veliko, za kar pa ni Stacionarnega h dovolj volj p površin, kar povzroča veliko zagotovljenih toječih parkirnih prostorov, ki so toječi preobremenjenost obstoječi obstoječih zadostno stno zavarovani. z tudi sicer neurejeni in nezadostno

Prav do bližine lokacije Avto-Kočevja sicer poteka železniška proga, ki pa do končanja celovite prenove proge do Ljubljane še ni v uporabi. Železnica zato trenutno predstavlja le prostorsko omejitev, saj je na končnem delu, ki se najbolj približa središču mesta in lokaciji, povzdignjena na višji teren.

a pol poleg Osrednja prometna poteza v centru mesta bljanska ska omenjene glavne prevoznice G2-106 je Ljubljanska dnico cesta, ki je nekoč veljala za glavno mestno vpadnico.

Obcestni prostor je po celotnem območju neurejen in neprepoznaven, z večino cest brez urejenih kolesarskih poti.

24 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

100

200 m

lokacija Avto Kočevja višinske dominante hrup vodne površine prostorske ovire

V neposredni bližini same lokacije Avto-Kočevja se nahajata obe grajeni prostorski dominanti v mestu. Tipično veduto mesta simbolizira cerkev Sv. Jerneja z dvema zvonikoma, medtem ko je druga opečnati parni dimnik, zgrajen kot del Horakove tovarne, danes še vedno v uporabi tovarne Melamin, ki je nep neposredna soseda izbrane lokacije. u, da je dimnik praktično zasidran v idejo o Kljub temu, Koče izgledu mesta Kočevje, ga tu asociiramo z aj je del d celodnevno delujoče negativnimi vplivi, saj di čez če glavno prometnico, tovarne, ki se razrašča tudi Tomšičevo cesto. Vsi omenjeni deja dejavniki skupaj na avljaj največje severnem in vzhodnem delu predstavljajo povzročitelje hrupa v okolici. Lokacija pa ima kljub vsemu velik potencial vključevanja v dejavnosti centra mesta zaradi njegove neposredne bližine, hkrati pa se na južnem delu mimo vije reka Rinža, ki je smatrana kot kulturna krajina. Posledično je smiselno

odpiranje lokacije proti zahodu in jugu, da je omogočen maksimalen potencial navezovanja. V simbolnem prikazu vplivov in dejavnosti je vidno, da je v samem centru mesta pomanjkanje prostorov za aktivno preživljanje prostega časa. Ti se navezujejo predvsem na jezero na severovzhodu in pobočje Stojna na zahodu, medtem ko so športne in parkovne površine skoncentrirane na območju Gaja na zahodnem delu mesta. V vmesnem prostoru središča mesta pa je, razen izjeme reke Rinže, katere potencial pa tudi ni popolnoma izkoriščen, izrazito pomanjkanje prostorov za različne aktivnosti, ki bi privabile uporabnike. Opazna je tudi odsotnost kakršnihkoli kulturnih programov v središču, kjer bi jih obiskovalci pričakovali. Pred kratkim je v tem spektru delovanje pospestrila novo odprta kinodvorana, ki ponuja tudi prosto za koncertne in ostale dogodke. prostor

25 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

26 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

3. TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 3.2 3.3 3.4

Industrijska arhitekturna dediščina Industrijska arhitektura Varstvo industrijske dediščine Pojmi v konservatorstvu

27 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

3.1 Industrijska arhitekturna dediščina

Glede na besedilo listine Nizhny Tagil za industrijsko dediščino (2003) organizacije TICCIH - The International Comittee for the Conservation of the Industrial Heritage, industrijsko dediščino sestavljajo ostanki industrijske kulture, ki so zgodovinske, tehnološke, družbene, arhitekturne ali znanstvene vrednosti. Te ostanke predstavljajo stavbe in stroji, delavnice, mlini in tovarne, rudniki in prostori za obdelavo in rafiniranje, skladišča in trgovine, prostori, kjer se generira, posreduje in uporablja energija, transport in pripadajoče infrastrukture, kot tudi prostori za socialne aktivnosti povezane z industrijo, kot so stanovanjske, religiozne ali izobraževane stavbe. V isti listini definirajo tudi industrijsko arheologijo, ki je interdisciplinarna metoda preučevanja dokazov, materialnih ali nematerialnih, dokumentov, artefaktov, statigrafije in struktur, naselbin in naravnih ali urbanih krajin, kateri so bili ustvarjeni za ali hkrati z industrijskimi procesi. Zgodovinsko obdobje v primarnem zanimanju se razteza od začetka industrijske revolucije v drugi polovici 18. stoletja do sedanjosti, hkrati pa preučuje tudi zgodnejše predindustrijske in primitivno-industrijske korenine.

Ifko (Ifko, 2003) piše, da gre za kompleksne strukture, ki ob proizvodnih stavbah obsegajo še vrsto utiliratnih objektov in struktur, nujnih za potek primarne produkcije, in s tem tudi pomembnih delov celote: transportni sistemi, kotlovnice, skladišča, objekti za pripravo polizdelkov, itd. V nekaterih obdobjih so k proizvodnim objektom sodila tudi bivališča za delavce, delavski konzum, šola, gostilna, kar je skupja sooblikovalo industrijski kompleks. Fleksibilnost in prilagajanje tržnim zahtevam sta bili temeljni zakonitosti, ki sta usmerjali zasnovo industrijskih objektov. Tako poznamo številne primere, ko so lastniki znotraj istih objektov umestili različne tipe proizvodnje, odvisno od razmer - Cukrarno v Ljubljani so kasneje uredili v vojašnico in nato v stanovanja, usnjarno Pollak so preuredili v tovarno koles, podobno pa se je zgodilo tudi v Kočevju, kjer je podjetje AvtoKočevje uporabilo prostore bivše Horakove tekstilne tovarne.

V raziskovalni študiji za organizacijo UNESCO avtor Michael Falser (Falser, 2001) piše, da sredstva, uporabljena v času industrijske revolucije za črpanje surovih materialov in agrikulturnih produktov rezultirajo v velikih dosežkih veličastnih konstrukcijah ter pričajo o genijalnosti človekovega kreativnega mišljenja. Nadaljuje, da so industrijske lokacije pomembni mejniki v zgodovini človeštva.

S21/ Prikaz Mariborskega območja Melje

28 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

3.2 Industrijska arhitektura

Kot piše Breda Mihelič (Mihelič, 2002), s pojmom industrijska arhitektura označujemo stavbe, v katerih se razvija mehanizirana strojna proizvodnja, pa tudi vse tiste objekte, ki omogočajo njeno delovanje. Poleg proizvodnjih objektov (tovarn), v industrijsko arhitekturo uvrščamo tudi upravne stavbe, vodne postaje, kotlovnice, talilnice, delavnice, skladišča, garaže, železniške naprave in tudi stanovanjske hiše oziroma delavske kolonije. Prostor za izgradnjo industrijskih kompleksov so v zgodnji industrijski dobi določali bližina energetskih virov (voda, premog), možnosti odlaganja odpadkov, hkrati pa so jih zaradi bančnih in drugih potrebnih uslug gradili v bližini mestnih središč. Industrija je delovala kot spodbujevalka urbanističnega in prostorskega razvoja. Mihelič pravi tudi, da je industrijska arhitektura tisti segment arhitekturne dediščine, ki najbolj nazorno ponazarja družben, gospodarski in kulturni razvoj zadnjih dvesto let. Konec 18. stoletja je zaradi sprememb, ki jih je prinesel industrijski način produkcije, nastal nov stavbni tip, namenjen idustrijski proizvodnji. Industrializacija je pogojevala prostorski razvoj z gradnjo proizvodnjih struktur z navezujočo energetsko in infrastrukturno podporo. Industrijske stavbe so bile navadno tiste, na katerih so bili prvič preizkušeni in predstavljeni novi konstrukcijski in oblikovni principi (Ifko, 2003).

ZNAČILNOSTI OBDOBJA MED VOJNAMA Pomemben funkcionalni del kompleksov, predvsem tekstilnih, ki potrebujejo velike količine vodne pare in tehnološke vode, so kotlovnice, ki s svojo velikostjo izstopajo iz tovarniških gabaritov. Priključeni dimniki postanejo glavni označevalec industrijskih območij v krajini. Industrijski kompleksi dobivajo vedno bolj svobodno, funkcionalno pogojeno zasnovo. Pospešena industrijska gradnja, predvsem na račun tekstilne industrije, v krajino postavlja poleg visokih dimnikov in kotlovnic tudi vedno izrazitejše „krajine šednih streh“. V tem času se umaknejo litoželezne konstrukcije in se dokončno uveljavijo konstrukcije iz armiranega betona, ki postane prevladujoč gradbeni material v gradnji šednih konstrukcij tekstilnih paviljonskih tovarn in tudi večnadstropnih objektih (Ifko, 2003). Vse te značilnosti so lepo opazne tudi na lokaciji bivše Horakove tekstilne tovarne v Kočevju. Kljub splošno negativnim stališčem do ohranjanja industrijske dediščine, pa se kažejo mnoge razvojne prednosti teh območij, kar je opazno tudi v vedno številčnejših izvedenih projektih v Sloveniji in svetu. Njihova drugačnost namreč izpostavi številne nove priložnosti, kot so dopuščanje različnih tipov nove rabe zaradi raznolikosti kompleksov, prilagodljivost objektov zaradi fleksibilnosti konstrukcij, ponovna uporaba obstoječega kot načelo trajnostnega razvoja in ohranitev stika s tradicijo, kar predstavlja stik z uspehom v preteklosti (Ifko, 2002).

ZASNOVA OBJEKTA KOT POSLEDICA FUNKCIJE Posledica funkcionalnih zahtev je zasnova osnovnih tipov proizvodnih stavb: večnadstropnih in pritličnih (dvoranskih) objektov. Slednji so sledili potrebam posameznih vrst proizvodnje, ki zahtevajo organizacijo procesov na le enem nivoju velike površine, vendar so ob takšni zasnovi prinašali določene problematike glede prezračevanja in osvetljevanja. Pojavljata se dva principa: bazikalna in šedna zasnova.

S22/ Bazikalna zasnova osvetlitve v Bankside power station (današnji Tate Modern)

S23/ Šedna zasnova osvetlitve v tovarni Mini plant Oxford

29 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

3.3 Varstvo industrijske dediščine

Arhitekturni vidik industrijskega razvoja je bil v preteklosti slabo obdelan in neustrezno vrednoten. Posledica tega je, da smo izgubili veliko industrijskih objektov, ne da bi se sploh zavedali, s kako pomembnimi spomeniki imamo opraviti (Mihelič, 2002).

V industrijski arhitekturi gre navadno za kompleksne strukture, ki ob proizvodnih stavbah obsegajo še vrsto utilitarnih objektov in naprav, v določenih obdobij so k proizvodnim objektom sodila tudi bivališča za delavce, delavski konzum, šola in gostilna. Vse to je vsebinsko sooblikovalo določen industrijski kompleks. Varovanje le enega ali nekaj segmentov, iztrganih iz konteksta celote, zato močno osiromaši objektivno sliko in tudi vrednost ohranjenega. Odnos do ohranjanja industrijskih območij je v splošnem odklonilen, če je v okolju posluh za varstvene posege, gre predvsem za starejšo dediščino 18. ali 19. stoletja, medtem ko se z ohranjanjem dediščine industrijskih območij 20. stoletja ne ukvarja praktično nihče. Vendar pa območja industrije zaznamujejo mnoge kvalitete (raznolikost dopušča različne tipe rabe, fleksibilne konstrukcije prilagodljive prostore, možnost ponovne uporabe v skladu z načeli trajnostnega razvoja,...) zaradi katerih se ponujajo razvojne priložnosti. Te pozitivne lastnosti so izhodišče za oblikovanje varstvenih posegov. Za uspešno oživitev območij industrijske dediščine je potrebno razumeti značilnosti dediščine, njeno večplastnost in širok vpliv ter na osnovi tega pripraviti kvalitetno zasnovan varstveni program in študijo, ki realno prouči vse možnosti nove rabe prenovljenih objektov. Kvaliteten rezultat je dediščina, ki po prenovi zaživi z novo funkcijo (Ifko, 2002).

Ifko v svoji doktorski disertaciji (Ifko, 2003) pravi, da načela sodobnega konservatorstva, ne le arhitekturnega, težijo k iskanju vrednot, ki glede na trenutna vrednostna merila najučinkoviteje opredelijo originalnost in avtentičnost obravnavanega. Spremenljivost kriterijev, ki opredeljujejo vrednote, pa je posledica aktualnega dogajanja in spreminjanja splošnih družbenih norm in strokovnega znanja. Naprej avtorica razdeli opredeljujoče dejavnike na splošne in strokovne. S splošnimi dejavniki so opredeljena stališča, ki kažejo odnos javnosti do dediščine in so odvisni predvsem od razvoja družbe ter so obločilni za oblikovanje izhodiščih stališč do dediščine. Pomemben člen odločanja pri ravnanju z dediščino so tudi trenutne razmere - politične, ekonomske in druge. Stokovni dejavniki so protagonisti oblikovanja načel varstva. Z razvojem stroke so se kriteriji za izbor in vrednostenje dediščine dopolnjevali in razvijali ter prilagajali novim kategorijam dediščine.

Industrijska se enako kot ostala dediščina podreja določenemu sistemu varovanja v treh fazah: 1. analiza in identifikacija (prostorsko urbanistične, stavbno konstrukcijske, zgodovinsko pričevalne, strojno tehnične značilnosti) 2. vrednotenje (v odnosu do širšega prostora, kot primarno produkcijsko enoto, arhitekturne značilnosti) 3. izbor varstvenih pristopov in interpretacija (Ifko, 2002)

Število vpisov letno 70

35 30

29 23

29 21

1992

20 16

16 11

1991

22 15

33 27

30 25

29 19

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

1982

1981

1980

1979

1978

Graf 2/ letno število novih vpisov v register svetovne dediščine organizacije UNESCO; vir: whc.unesco.com, icomos.org, wikivoyage.com

30 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Različni avtorji pa filozofijo varstva obravnavajo tudi drugače. Nekateri izhajajo iz tradicije varstvene stroke, drugi poudarjajo pomen analize značilnosti in vrednot posameznih kategorij dediščine ali se posvečajo pretežno praktičnim varstvenim problemom in aplikativnemu raziskovanju.

Industrijska območja kot pomembne sooblikovalce kulturne zgodovine je na seznam Svetovne kulturne dediščine začela vključevati tudi komisija za svetovno dediščino organizacije UNESCO pri ZN. Od leta 1978 je bilo na seznam umeščenih 1031 objektov svetovne dediščine, od tega 802 objektov kulturne dediščine, katero sestavlja majhen delež industrijske dediščine (54 objektov/6.7%). V Sloveniji so na seznamu sicer tri lokacije: Škocjanske jame, kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji. Tudi sicer vedno več organizacij poudarja pomen ohranjanja industrijske dediščine (International Committee for the Conservation of the Industrial Heritage TICCIH, International Council on Monuments and Sites ICOMOS).

Prizadevanja za ohranitev, prenovo in ponovno vključitev starih industrijskih objektov v mestno življenje so spričo ekonomskih argumentov pogosto brez pravega uspeha, čeprav vrsta tujih in domačih zgledov dokazuje, da prenova industrijske arhitekture ni samo kulturno dejanje, temveč je lahko tudi ekonomski uspeh (Mihelič, 2002).

S24/ Lokacije UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine z izrazito "centralizacijo" v Evropi

Število vpisov skupaj 1000 61

900

800 700

500

24 23

26 19

400 300

13 11

25 21

21 19

18 16

27 22

600

200

2 1

Število vpisov kulturne dediščine Število vpisov industrijske dediščine

2015

2014

2013

2012

2011

2010

100

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

Število vseh vpisov

31 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

3.4 Pojmi v konservatorstvu

Peter Fister (Fister, 2003) opisuje posebne cilje prenove mestnih središč, ki so usmerjene v specifičnost, kot del pozitivnega gospodarjenja za razpoložljivim prostorom in obsoječo naselbinsko ter stavbno dediščino ne glede na njeno pozitivno ali negativno vrednost. Reurbanizacija (celostna prenova) dosedanjemu pojmu „prenova“ (revitalizacija) doda težnjo po izrazito razvojno razumljeni načrtni prenovi in hkratnemu ohranjanju pomenske, kulturne in simbolne vrednosti naselbinskih jeder, ki naj bi svojo vrednost izražala tudi z ekonomsko upravičenostjo tako načrtovane aktivne in celostne prenove. Avtor omeni, da je potrebno dosedanje cilje prenove kot temeljne oblike revitalizacije in bodoče kvalitetne reurbanizacije razširiti tudi na degradirane dele mesta. Reurbanizacija namreč ni le prenova varovane kulturne dediščine, ampak tudi „recikliranje“ (usposobitev za novo rabo) obstoječih kvalitetno zgrajenih in oblikovanih struktur. Metodologija naj po njegovem izhaja iz dvostopenjskega načrtovanja: dolgoročni plan (strategija) celovite mestne prenove - t.i. masterplan in fazni (podrobni) načrti izvedbe celovite prenove zaključenih območij.

V knjigi Obnova in varstvo arhitekturne dediščine Fister (1979) definira pojme ukvarjanja z arhitekturnimi spomeniki: KONSERVACIJA - varstvo: temeljni poseg pri tehničnih delih na spomeniku; kot stalno vzdrževanje ali utrditev materialov in konstrukcij. RESTAVRACIJA - obnova: delna obnova prvobitnosti z namenom pojasnjevanja kompozicije stavbe, da bi tako povečali poučni in estetskohistorični učinek. ADAPTACIJA - preureditev: sestoji iz preureditve stavbe za sodobne, družbeno koristne namene, v skladu s sodobnimi potrebami in hkrati ohranjanjem zgodovinskega značaja. REKONSTRUKCIJA - ponovna gradnja: dela, katerih namen je obnova/ponovna postavitev neobstoječih ali pretežno razrušenih zgodovinskih spomenikov. Sonja Ifko (Ifko, 2003) govori tudi o pojmu prilagojene nove rabe (angl. adaptive reuse) kot obliki umeščanja nove dejavnosti v historične objekte, zasnovana tako, da ne posega v njihovo strukturo in ne okrni njihove pričevalnosti in historične celovitosti. Prav to načelo je bilo najpomembnejše vodilo zasnove projekta.

Kletzander v 90. letih piše (Kletzander, 1995), da je potrebna „regeneracija“ mestnih jeder v smeri socialne, ekonomske, strukturne in ekološke prenove opuščenih ali degradiranih urbanih predelov, ne glede na njihovo istočasno visoko vrednost kulturne dediščine. V evropskih mestih se namreč dogaja izrazita suburbanizacija - selitve na rob mesta, ob kateri se posledično opaža deurbanizacija mestnih središč in vzporedno krčenje mest - „shrinking cities“. Potrebne so nove metode urbanističnega načrtovanja, katere sestavine strategije Fister (Fister, 2003) opredeli tudi z varstvom zaščitenih območij in delov zaščitene nepremične dediščine, prenovo tistih degradiranih urbanih območij, ki so vezana na kvalitetne (karakteristične) mestne predele in uveljavitev smotrnosti in prednostne vloge prenove pred novogradnjami. Prenova degradiranih delov zahteva naslednje dejavnosti: .analizo in določitev degradiranih delov glede na prostorsko zasnovo, stavbno tkivo, vsebino; .izdelavo predlogov za smotrno rabo nekvalitetno uporabljenega prostora; .nujno vzpostavitev povezave z drugimi deli plana prenove in s strategijo razvoja mesta kot celote.

32 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

konservatorstvo konservirati 1. dajati, spravljati živilo v neprodušno zaprte konzervne škatle, steklenice, kozarce, da ostane dalj časa užitno, dobro 2. z določenim sredstvom preprečevati spreminjanje, razpadanje česa 3. povzročati, da postane kaj odporno, varno proti čemu (SSKJ) lat. conserve: ohraniti ang. conservation: ohranitev, očuvanje, obvarovanj

Konservatorstvo so vse dejavnosti, s pomočjo katerih ohranjamo dediščino in podaljšujemo njen obstoj. Ifko (2003) povzame po Jokiheltu (1999), ki opredeli dejavnost konservatorstva z dvema izhodiščema: kot odpravljanje dejavnikov iz okolja, ki uničujejo spomenike ali dediščino; kot posege, ki omejujejo vplive iz okolja, in dediščino ali spomenike ščitijo pred njihovim nadaljnim vplivanjem. Konservacija - varstvo: temeljni poseg pri tehničnih delih na spomeniku; kot stalno vzdrževanje ali utrditev materialov in konstrukcij. (Fister, 1979)

prenova/obnova prenoviti 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega (SSKJ) lat. renovare: prenoviti (re- + novare, narediti novo, obnoviti); popraviti, izboljšati prenova, prenovitev: ang. renovation, modernization, repair S25+26/ Prenova gradu v Cadizu, Španija, Carlos Quevedo Rojas

Prenova je sklop različnih dejavnosti z gospodarskega, socialnega in kulturnega področja, s pomočjo katerih se ob ustreznem prostorskem načrtovanju zagotovita ohranitev in oživljanje dediščine. (Zavod o varstvu kulturne dediščine, 2008) Normativna ali konvencionalna definicija: celosten zbir posegov, ukrepov, aktivnosti, dejavnosti, s katerimi izboljšujemo poleg tehničnih in prostorskooblikovalskih lastnosti objekta, kompleksa, naselja ali območja tudi bivalne, uporabne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. (Zakon o prostorskem načrtovanju, 2007) restavrirati 1. narediti, da kaj poškodovanega ali s predelovanjem spremenjenega spet dobi prvotno obliko, obnoviti 2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne; obnoviti ang. restore: restavrirati, obnavljati, ponovno vzpostaviti lat. restituere: obnovitev

prilagojena ponovna raba (adaptive reuse) adaptirati 1. preurediti, prenoviti / prirediti, predelati 2. prilagoditi, prilagajati lat. adaptare - prilagoditi; preureditev, prenovitev, ang. adaptation - prilagoditev, prikrojitev, priredba,

So posegi, s katerimi stare strukture prilagajamo novi rabi. (Ifko, 2003 po Pirkovič, 1993) Je oblika umeščanja nove dejavnosti v historične objekte, zasnovana tako, da ne posega v njihovo strukturo in ne okrni njihove pričevalnosti in historične celovitosti. (Ifko, 2003) Po TICCIH (The International Committee for the Conservation of the Industrial Heritage): Adaptacija industrijskega območja novi rabi je običajno sprejemljiva, razen ko gre za lokacijo s posebnim zgodovinskim pomenom. Nove rabe naj spoštujejo materiale in naj ohranijo originalne vzorce kroženja in aktivnosti. Rabe naj bodo tudi kar najbolj kompatibilne s prvotno in originalno rabo. Zaželjen je prostor, ki interpretira prejšnjo rabo. Z nadaljevanjem izkoriščanja prostora industrijskih stavb se izognemo povečani rabi energije in pripomoremo k trajnostnemu razvoju. Kontinuiteta, ki jo predstavlja ponovna uporaba lahko prinaša psihološko stabilnost družbam, ki so soočene z nenadnim koncem zaposlitvenih možnosti.

S27+28/ Ponovna raba v Essen Design centru, Foster and partners

revitaliziracija revitalizirati 1. narediti, da kaj ponovno zaživi, se obnovi; oživiti, obnoviti (SSKJ) ang. revitalization: revitalizacija, oživitev, preporod, ponoven pojav

Revitalizacijo (rehabilitacijo) starih predelov je treba zasnovati in izvajati tako, da se, kolikor je mogoče, izogiba večjim spremembam družbenega sestava njihovih prebivalcev in tako, da so vse družbene plasti deležne koristi obnavljanja, ki je financirano iz javnih sredstev. (Fister, 1979 po Amsterdamski deklaraciji, 1975) Revitalizacija oziroma reurbanizacija, oživljanje s katerim danes označujemo reševanje problema zamiranja starih mestnih jeder (predvsem v Evropi) in središča mest. (Hočevar, 2000)

S29+30/ Revitalizacija območja Zollverein, masterplan OMA

33 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

34 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

4. REFERENČNI PRIMERI

4.1. Referenčni primeri po svetu

35 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

4.1 Referenčni primeri po svetu

Po svetu najdemo vse več pobud na temo revitalizacij degradiranih območij, ki navadno kazijo velikokrat sicer prominentne lokacije v mestih. Ko stavbam dodamo novo namembnost lahko poleg koristi za same uporabnike odstranimo tudi nezaželjen izgled propadajočih elementov pretekle arhitekture in mestu ponudimo nove aktivnosti in dogajanja. Opuščene stavbe industrijske zgodovine zaradi njihove strukturne zasnove omogočajo fleksibilnost in s tem možnost gostitve različnih programov. Prav programska prenova je v večini referenčnih primerov tista, ki projektu daje kvaliteto in uspeh. Skupno vsem projektom je poudarek na revitalizaciji z vnosom nove vrste programske sheme ali aktivno povezavo z okolico in njenimi dejavnostmi.

Predstavljeni projekti samo arhitekturno prenovo prikažejo v različnih možnih načinih. Vsem je skupno predvsem v veliki meri ohranjanje obstoječih struktur in poudarek na že prisotni, a prikriti kvaliteti prostora. Avtorji so izpostavili karakter stavb ga ter postavili v ospredje, naj bo to z ohranjanjem fasade in konstrukcije, ustvarjanjem odprtim prostorov, kjer je bila struktura načeta, ali z vpeljavo povsem novih elementov arhitekture. Poudarek pri predstavljenih rešitvah je predvsem na ponovni aktivaciji lokacije s programsko-arhitekturno prenovo in projektih (t.i. prilagojena ponovna raba), ki so na območje privabili nove uporabnike ali lokalnim uporabnikov ponudili nove aktivnosti in ponovno odstrli kvalitete prostorov.

36 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

ZOLLVEREIN/OMA/Essen/2001-2010

IDEJNA PRENOVA METRO POSTAJ/Oxo,Laisné Associés/Pariz/2014

TESTACCIO /Studio Insula/Rim/2013

WROCŁAW TEHNOLOŠKI PARK/Major Architekci/Wrocław/2014

SANTRAL INSTANBUL/Nevzat Sayın, NSMH, Emre Arolat/Instanbul/2007

U-BOAT HALL/Bolles+Wilson/Hanover/2012

BOMASTRAAT/NU architectuuratelier/Gent/2011

THE IMPERIAL BUILDINGS/Fearon Hay Architects/Auckland/2011

BERNARDAS/Eduardo Souto de Moura/Tavira/2012

DE FABRIEK/Mei Architecten en Stedenbouwers/Rotterdam/2013

SEDEŽ URBAN OUTFITTERS/MSR Architecture/Filadelfija/2006

LA PISCINE/Jean-Paul Philippon/Roubaix/2001

FONDAZIONE PRADA/OMA/AMO/Milan/2015

SIEC/MPH Architects/Adelaide/2013

60 ATLANTIC AVENUE/Quadrangle Architects/Toronto/2014

HALL 32/Heinrich Böll Architekt/Gummersbach/2013

Lokacija referenčnih primerov na zemljevidu

37 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

ZOLLVEREIN /OMA Essen, Nemčija 2001-2010

Zollverein rudnik premoga sta zasnovala Martin Kremmer in Fritz Sharp pod vplivom Bauhaus gibanja. Po tem ko so leta 1988 po rudnikih zaprli tudi čistilnico premoga, so okoli 10 let kasneje oblasti območje kupile od bivših lastnikov in ga razglasile za del industrijske dediščine Nemčije. Leta 2001 je UNESCO premagovnik Zollverein, predvsem na podlagi celovitega načrta prenove z ohranitvijo prvotne identitete prostora, uvrstil na seznam svetovne dediščine industrije. Arhitekti OMA so načrt razvijali v tesnem sodelovanju s specialisti ohranjanja dediščine in konzervatorji z namenom poiskati sodobno rabo

območja. Nov program je bil dodan z ohranjanjem obstoječih struktur in strojev, ki dominirajo stavbam. Rezultat je industrijski spomenik, ki združuje sodobne programe s historičnim kontekstom in predstavlja ekonomsko in kulturno središče z močno vezjo z mestom Essen. Danes večina objektov služi kot razstavni prostor, nekatere stavbe so uporabljene kot galerije sodobne umetnosti, konferenčne dvorane, kinodvorane, restavracije, igralnice in prostori za športne aktivnosti. V opuščenem industrijsemi kotlu je dobil prostore Red Dot Design Museum, ki gosti zbirko sodobnega oblikovanja in umetnosti. Viri: archdaily.com, people.umass.edu, architizer.com, oma.eu

S31+32/ Kompleks Zollverein

TESTACCIO /Studio Insula Rim, Italija 2013

Nekdanja klavnica je bila zgrajena leta 1880 po načrtih Gioacchina Ersocha in je industrijski kompleks arhitekturne in zgodovinske vrednosti, ob graditvi eden izmed najbolj naprednih. Posamezni paviljoni imajo preprosto zasnovo s pravokotnim tlorisom, opečnatimi zidovi, dvokapno streho, podprto z jekleno konstrukcijo s "Polonceau" paličjem. Serija posegov je bila načrtovana, ko je mesto Rim dodelilo prostore klavnice v območju Testaccio, sicer območje delavnic urbanih transformacij, univerzitetni Fakulteti za arhitekturo za gradnjo učilnic in spremjevalnih prostorov namenjenih občinski upravi. Načrtovani ukrepi so obsegali obnovo, ohranjanje, povečevanje notranjih površin

in rušenje prizidkov in novejših gradenj. Projekt v prostore vstavi predelne stene, ki omogočajo, da se prostor hitro prilagaja potrebam in ustvari različna okolja, od enotnega velikega prostora z 840 kvadratnimi metri za potrebe razstav diplomskih nalog ali posebnih dogodkov, do 7 manjših, 120 kvadratnih metrov velikih prostorov, prilagojenih seminarskim dejavnostim. Vse intervencije so bile usmerjene v prenovo in ohranitev kvalitet originalnega Ersachovega projekta, poudarek je na reorganizaciji obstoječega z najmanj možnimi spremembami in hkratnim upoštevanjem prilagodnjivosti prostorov, stroškovne učinkovitosti in skladnosti z obstoječim. Viri: insulainrete.it, archdaily.com

S33+34+35+36/ Klavnica Testaccio

38 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

SANTRAL INSTANBUL /Nevzat Sayın /NSMH, Emre Arolat Instanbul, Turčija 2007

Univerza Bilgi je kot naročnik iskala možnosti prenove Silahtarağa elektrarne iz časa Ottomanovega imprerija, pozicionirane na najstarejšem industrijskem območju med rekama Alibeykoy in Kagithane v Instanbulu, ki je bil center glavnega dogajanja več stoletij. Elektrarna je prvič začela delovati leta 1922 in mesto oskrbovala z elektriko do leta 1983. Projekt, ki je zahteval sodelovanje javnega in privatnega sektorja ter nevladnih organizacij, je vključeval spremembo programske scene v muzej, rekreacijski in izobraževalni center na skupni površini 107.000 kvadratnih metrov. V prvi fazi so avtorji namenili veliko pozornosti vsem slojem obstoječih struktur, tako originalnim načrtom iz leta 1910, kot tudi vsem spremembam, ki so se na zgradbah zgodila med gradnjo in kasneje. Glavni akter različnih segmentov prenove je bil previden pristop k obravnavi kvalitet prostorov in njihova

nova interpretacija (program vključuje Muzej energetike, restavracije, koncertna in druga prizorišča), hkrati pa so zgodovinsko ozadje upoštevali tudi pri gradnji novih objektov. Ti so zrasli na gabritih dveh podrtih velikih kotlovnic. Volumetrična zasnova preteklih zgradb je ob zasnovanju novih ostala nespremenjena in se tako poklonila zgodovinski postavitvi. Oblikovanje novega objekta, v katerem se nahaja muzej sodobne umetnosti, je vodila ideja o nepovezanosti z določenim časovnim okvirjem gradnje, kot tudi dislokacija z obstoječimi zgodovinskimi objekti. Emre Arolat arhitekti so z vidnim betonom, delno transparentim ovojem perforiranih aluminijastih panelovin jekleno strukturo, vidno od znotraj in zunaj, poskrbeli za industrijski vtis, ki daje videz enake obstojnosti kot renovirani sosednji objekti. Viri: santralistanbul.org, archdaily.com, architravel.com, instanbul.com

S37+38+39/ Santral Instanbul

BOMASTRAAT /NU architectuuratelier Gent, Belgija 2011

Projekt obsega renovacijo stare industrijske stavbe v enodružinsko hišo s studiem in vrtom. Sestavlja jo centralni dnevni prostor, ki deluje kot bariera med bogatim vrtom za objektom in pokritim atrijem kot delavnico, vse skupaj postavljeno pod streho obstoječih objektov. Atrij, situiran pod konstrukcijo originilnih strešnih shedov, nekaj katerih so odstranili, je hkrati park in igralnica za stanovalce in delavnica. V temu prostoru so strateško dodani trije kontejnerji; rumen služi shrambi in vstopnemu prostoru, ostala dva vertikalno povezana dajeta

prostor b&b-ju in hkrati varujeta in stabilizirata spomeniško zaščiteno krhko cestno fasado. Ohranjena je prvotna opečnata cestna fasada, nekateri zidovi, betonska tla in industrijski shedi. Vmesni nov objekt deluje kot transparentni filter med ukleščenim atrijem in vrtom v ozadju. Povezanost vseh elementov kompleksa avtorji poudarijo z odpiranjem neprosojnih površin na fasadah, ki skupaj z že prisotnimi impresivnimi steklenimi površinami, omogočajo vizualno povezavo obeh odprtih prostorov. Viri: nu-web.be, archdaily.com, inhabitat.com

S40+41+42+43/ Bomastraat

39 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

BERNARDAS /Eduardo Souto de Moura Tavira, Portugalska 2012

Bernardas je bil v preteklosti samostan, tovarna in, kot pravi Souto de Moura, ruševina na razpolago. Navadno jih asociiramo s prenovo s programi, kot so hostel, hotel, muzej, kulturni center, vendar avtor meni, da je premalo kulture za toliko razpoložljivih objektov, zato je objekt spremenjen v serijo stanovanjskih enot. Objekt stoji na priviligirani lokaciji ob močvirju reke Formosa z razgledom na solna polja Tavira.

Obsega 78 enot, ki variirajo od manjših apartmajev do 4-sobnih stanovanj. Kot v vseh primerih de Mourovih del, prenovo zaznamujejo visokokvalitetni materiali, sodobno udobje in detajlno oblikovanje, hkrati pa kvaliteto bivanja povečujejo inovativni sistemi in telekomunikacije. Smiselnost kvalitete prenove dokazuje ohranitev strukturne zasnove in originalnosti fasade. Viri: archdaily.com, divisare.com

S44+45+46+47/ Bernardas

URBAN OUTFITTERS /MSR Architecture Filadelfija, ZDA 2006

Urban Outfitters velja za usmerjevalca trendov in urbanosti v svetu mode in direktor podjetja Richard Hayne je leta 2004 kupil sklop petih propadajočih zgradb opuščene ladjedelniške baze ameriške mornarice z namenom ustvariti navdihujoče in kreativne prostore za vsa hčerinska podjetja. Kompleks stavb, ki se nahaja ob sotočju rek Delaware in Schuylkill, je služil kot ladjedelnica z vključenimi popravili in razgradnjo ladij med letoma 1868 in 1996. Po nakupu je projekt prenove na 26.000 kvadratnih metrih trajal 23 mesecev in priskrbel transformacijo iz javnega, proizvodnjega programa v privatnega, kreativno naravnanega.

Oblikovanje je temeljilo na utiliziranju tovarniških karakteristik, z ohranitvijo industrijskosti, odprtih volumnov, zračnosti in svetlosti. Nov kampus podjetij ohranja vse brazgotine, staro barvo na stenah, rjo na konstrukciji in s temeljito prenovo obdrži vso originalno zasteklitev, ter se tako pokloni zgodbi preteklosti stavb. Projekt dopolnjuje premišljeno krajinsko oblikovanje studia D.I.R.T. Mnoge zelenice, park za pse, telovadnica, prostori za piknik, joga studio in živilska tržnica pripomorejo k sproščenosti in kreativni naravnanosti celotnega podjetja in njihovega sedeža. Viri: archdaily.com, msrdesign.com, inhabitat.com

S48+49+50+51/ Urban Outfitters

40 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

FONDAZIONE PRADA /OMA/AMO Milan, Italija 2015

Po mnenju Koolhaasa so opuščeni idustrijski prostori postali privzeta izbira umetnostnih dogajanj. Predvidljivi pogoji ne konkurirajo z namenom razstavljenih umetnosti in so le občasno poživljeni z izjemnimi arhitekturnimi potezami. Kljub temu, da je nov Fondazione Prada v Milanu tudi locirana v nekdanjem industrijskem kompleksu destilarne iz začetka 20. stoletja, projekt na jugu Milana v Largu Isarcu, razprostrtem na 19.000 kvadratnih metrih, odlikuje nenavadna diverziteta prostorov, kategorizirana z arhitekturno kompozicijo sedmih obstoječih objektov in dodanimi tremi novimi. Opuščenim skladiščem, laboratorijem in varilnim silosom so okoli velikega dvorišča dodani Podium, prostor za začasne razstave, Cinema, multimedijski avditorij, in Torre, 9-etažni prostor za stalne razstave in aktivnosti fundacije. Novi programi so dodani tudi starim objektom. Deposito, obstoječa stavba na zahodnem robu kompleksa, postane kuratorski prostor in v kleti hibrid strogega arhiva in njegove delne razstave javnosti. Samostojen objekt, vzhodno od Velike dvorane, poimenovan Cisterna, je razdeljen v tri sobe s tremi posameznimi

"prižnicami", povezani z zunanjim balkonom, kar v sedanji kompoziciji ustvarja občutek religioznosti prostora. Objekt kina oz. Cinema deluje kot avtonomna celica s takojšnjo povezavo na dvorišče preko dvodelnih vrat. Tribunalna postavitev sedežev je lahko spremenjena v ploska tla in s tem omogoča dvojnost uporabe prostora, kot uprizoritveni ali galerijski. V okviru serije štirih objektov na severnem robu dvorišča se nahaja t.i. Haunted House (hiša strahov), z intimno domačnostjo interierja, fasado pa kontrastno v celoti pokrito z zlatimi lističi. Sosednji Podium predstavlja center kompleksa na presečišču dveh pravokotnih osi in združuje dva volumna različnih lastnosti. Spodaj je v celoti zastekljen prostor brez stebrov, na katerem sloni galerija, oblečena v aluminij. Z ustvarjanjem kontrastnih prostorov novega in starega, vertikalnega in horizontalnega, zaprtega in odprtega, so avtorji omogočili novo definicijo arhitekturnih prostorov, ki koristijo umetnosti in obratno. Viri: archdaily.com, fondazioneprada.org, oma.eu, dezeen.com

S52+53+54+55/ Fondazione Prada

60 ATLANTIC AVENUE /Quadrangle Architects Toronto, Kanada 2014

Prvotno je bila stavba zgrajena leta 1898 in kasneje ji je bil dodeljen status kulturne dediščine mesta Toronto. Kupljena je bila s strani Hullmark Developments, ki je delo prenove prostorov in funkcionalnosti dodelila Quadrangle arhitektom. Ti so rekonstrukcijo začeli tako, da so notranjost oklestili nepotrebnih barier in na severno stran dodali prizidek, obdan s steklom z vmesnimi izseki iz

kortena, ki je dodatno povečal in odprl prostor, ter poudaril pogled na kvaliteto zgodovinske konstrukcije. Po avtorjevih mnenjih je prava vrednota in pomen dediščine v ponovnem pozicioniranju, ki da stavbi novo življenje, namembnost in ustreznost, in ne le obnova obstoječe opeke. Viri: quadrangle.ca, archdaily.com

S56+57+58+59/ 60 Atlantic Avenue

41 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

PRENOVA METRO POSTAJ /Oxo Architectes /Laisné Associés Pariz, Francija 2014

Sicer je bolj političen podvig kot arhitekturna aktivnost, kljub temu pa predlog pariških arhitektov v sodelovanju z župansko kandidatko Nathalie Kosciusko-Morizet ponudi nove možnosti izkoriščanja degradiranih ali opuščenih prostorov. Od 16 "postaj duhov" podzemne železnice v Parizu, ki niso več v uporabi, so podani predlogi za urbani eksperiment spremembe postaje Arsenal, ki je bila zaprta leta 1939 ob začetku Druge svetovne vojne, v plavalni bazen, gledališče, restavracijo, diskoteko, galerijo in celo park. Avtorji zagotavljajo, da bi lahko prenova podzemnih prostorov

nadomestila na eni strani pomanjkanje rekreativnih površin v centru s predlogom bazena ali telovadnice, ponudila mesto za uživanje v naravi tudi ob deževnih dneh s parkom ob dodanih svetlobnikih in se na drugi strani izolirala od lokalnih pritožb nad hrupom s spremembo v diskoteko. Načrti so bili kritizirani predvsem zaradi predvidenih velikih stroškov in potencialnih varnostnih tveganj. Idejni projekt pokaže predvsem kolikšno moč imajo lahko arhitekturne vizualizacije na vpliv javnega mnenja in kako lahko izzovejo diskusijo ali posledično celo spremembe. Viri: dezeen.com, wired.com, archdaily.com

S60+61+62/ Predlog prenove metro postaj v Parizu

WROCŁAW TEHNOLOŠKI PARK /Major Architekci Wrocław, Poljska 2014

Po prenovi poimenovana "Nova sedemka", nekdanja stavba, pod katero se je podpisal Bernhardt, predstavlja dober primer modernistične industrijske arhitekture. Dvorana W-7/44 je bila zgrajena leta 1940 v okviru obrata Linke-HofmannWerke in leta 1944 postala podružnica koncentracijskega kampa Gross-Rosen, del parka Breslau II. Služila je kot delovno taborišče in delovišče. Prostori za bivanje, locirani v visokem pritličju, so takrat dajali prostor okoli 800-1200 ljudem. V bitkah Druge svetovne vojne leta 1945 je bila Dvorana VII močno uničena, jekleni elementi strešnih in fasadnih oken so bili ukrivljeni in skoraj celotno steklo razbito. Po zamenjavi oken in izpraznitvi prostorov leta 1946 stavba že nudi prostor tovarni premagovniških vagonov v okviru kompleksa PAFAWAG (Narodna tovarna

vagonov), vendar po opustitvi programa v 90-ih letih pride do ponovnega propada. Kot konstrukcijska, arhitekturna in funkcionalna oživitev stavbe, prenovljena "Sedemka" nudi prostor pisarnam, skladiščnim in proizvodnjim prostorom, kot tudi muzeju v spomin žrtvam kampa. S tem privablja nova podjeta inj igra veliko vlogo v procesu revitalizacije starega območja PAFAWAG. Kot največji izziv Major arhitekov se je izkazala izolacija velikih površin sten in strehe s svojo jekleno in opečnato strukturo, da bi prostori lahko gostili nove programe. Rešitev so našli v dodajanju novega volumna znotraj obstoječega. S tem so bili zagotovljeni optimalni pogoji, polikarbonatna obloga pa je poleg termalnega plašča dodala možnosti podaljšanja dvorane v obliki sodobnega prizidka. Viri: majorarchitekci.pl, architizer.com, archdaily.com

S63+64+65+66/ WROCŁAW tehnološki park

42 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

U-BOAT HALL /Bolles+Wilson Hanover, Nemčija 2012

U-boat je angleška različica nemške besede Uboot, skrajšano iz unterseeboot ali podmornica. Stavba je bila proti koncu druge svetovne vojne namreč zgrajena z namenom gradnje podmornic, vendar produkcija vojne opreme ni uspela, saj je bila dvorana končana šele leta 1944. Naročnik projekta je bilo pohištveno podjetje, katerega potrebe sta uresničila Bolles+Wilson in prostrani prostor razdelila na dva dela, ter del namenila pohištveni galeriji in skladišču, hkrati pa

so ogromne površine dopuščale tudi umestitev kolesarske trgovine z lastnim testnim poligonom. Z rjo pokrita konstrukcija, tračnice za žerjav in steklene strešne škatle pričajo o zgodovinski namembnosti stavbe. Trgovina dobi poseben pečat z umestitvijo razstavnih površin tudi v bivšo tovarniško vodno kotanjo in skupaj z visokimi stropovi in opečnatim ovojem ustvarijo impresiven interier. Viri: bolles-wilson.de, archdaily.com, inhabitat.com

S67+68+69+70/ U-boat hall

THE IMPERIAL BUILDINGS /Fearon Hay Architects Auckland, Nova Zelandija 2011

Imperail Buildings predstavlja bogato mešanico prostorov dediščine in različnega stavbnega tkiva, sestavljenega iz treh zgradb v centru Aucklanda. Tri sekcije posamezih tkiv so se od časa gradnje med letoma 1886 in 1911 povezale in ustvarile preplet prostorov, variirajočih na različnih nivojih. Naročnik Phillimore Properties je za nalogo prenove in nadgradnje obstoječega tkiva zadolžil FHA, ki so prvotno introvertiran kare odprli in povezali dve sosednji ulici s komercialnim programom in tako omogočili prostoru, da zaživi. Izvedba komunikacij in cirkulacije je bila pomemben dejavnik v projektu. Avtorji so poleg velike odprtine navzven prostor odprtli tudi z odstranitvijo ene etaže in tako

zamenjali obstoječa tri nadstropja z dvema z visokim stropom, ter skozi povezavo v celotni širini pritličja uvedli rampo, iz katere se izbočijo tri servirne postaje, ki osrkbujejo kavarno, postavljeno na naklon. Za zadostno svetlobo so poskrbeli s tremi svetlobniki velikosti 3x4 metre, ki penetrirajo skozi dve etaži. Novo dodani materiali, kot so črno jeklo, mat steklo in gladke plošče, skupaj z obstoječo neobdelano opeko, poudarjajo industrijsko esenco kompleksa. Celoten projekt zajema premišljeno in detajlno umestitev komunikacij in odpiranja prostorov, ki po avtorjevih besedah ustvarja nov nivo mestne ulice in z novimi povezavami oživlja prostor. Viri: architecturenow.co.nz, archdaily.com, fearonhay.com

S71+72+73+74/ The imperial buildings

43 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

DE FABRIEK /Mei Architecten en Stedenbouwers Rotterdam, Nizozemska 2013

Eksterier objekta nekdanje parne pralnice, ki se nahaja v aktivnem območju Delfshaven na obrežju reke Shie, pripoveduje dve zgodbi, kot del uličnega niza tradicionalnih nizozemskih hiš na cestni strani in izrazito industrijski izgled z opečnatim dimnikom na rečni strani. Delfshaven ponuja mešanico objektov socialnih stanovanj in monumentalnih elegantnih struktur, zato se je investitor odločil transformirati eno izmed najbolj vpadljivih zgradb - Delfshaven tovarno - v večnajemniški kompleks za manjše, kreativne in indivIdualne podjetnike.

Strategija oblikovanja je bila osredotočena na prezervacijo obstoječih estetskih, kulturnih in zgodovinskih kvalitet. Večina elementov originalne zgradbe je bila ohranjena in poudarjena s spremembo prostorov v fleksibilne poslovne enote manjšega merila, osrednji porušen del je dal prostor atriju, ki predstavlja dinamično osvetljeno središče štirietažne tovarne s komunijacijami, javnim prostorom s skupnim programom jedilnice, sprostitvenega in konferenčnega prostora. 36 poslovnih enot je nanizanih okoli atrija, ki skupaj z vsemi ohranjenimi odprtinami na originalni fasadi omogoča kvalitetne delovne prostore. Viri: archdaily.com, mei-arch.eu

S75+76+77+78/ De fabriek

LA PISCINE /Jean-Paul Philippon Roubaix, Francija 2001

Albert Baert med letoma 1927 in 1932 po naročilu župana Roubaixa zgradi kopališče, ki naj bi revnim delavcem predstavljalo svetišče sprostitve in čistoče. Kopališče je bilo zgrajeno po principu samostana s 4 krili okoli notranjega vrta. Ob gradnji je bilo smatrano za zelo moderno, z izrazitim art deco interierjem. V letu 1985 je krhki stavbni strukturi grozil kolaps in kopališče je bilo potrebno zapreti javnosti. 16 let kasneje je nalogo prenove stavbe v starem sijaju dobil arhitekt Jean-Paul Philippon, sedaj s programom Muzeja in industrije André Diligent. Prostor centralnega bazena krasita dva restavrirana vitraža na zahodnem in vzhodnem delu, ki simbolizirata sončni vzhod in zahod, medtem ko preko poteka tenka plast vode,

simboličen prikaz prvotnega bazena olimpijskih dimenzij. Ob straneh vodne površine so razstavljene skulpture, med drugim tudi kipi Alfreda Boucherja, Rodina in Camille Claudel. Ob robu prostora, ki ga krasijo ohranjeni mozaiki vodnih motivov, so kabine za tuširanje spremenjene v razstavne niše. Kot poklon zgodovini lokacije in mesta, je kot fasada uporabljena opeka nekdanje tekstilne tovarne družine Hannart-Prouvost, katera si je prvotno lokacijo kopališča lastila kot vrt in zaradi katere je bil za mesto mogoč razvoj in razcvet. V botaničnem vrtu je še danes moč videti vrsto tekstilnih rastlin kot del zbirke. V letu 2016 je za La Piscine načrtovana širitev, za načrte katere je bil ponovno zadolžen Philippon. Viri: wikiarquitectura.com, roubaix-lapiscine.com, philippon-architecte.fr

S79+80+81+82/ La piscine

44 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

SIEC /MPH Architects Adelaide, Avstralija 2013

S površino več kot 28.000 kvadratnih metrov je program Sustainable Industries Education Centre (izobraževalni center trajnostnih industrij) postavljen na tretjino nekdanje tovarne Mitsubishi. Projekt, sprožen s strani vlade področja južne avstralije, naslavlja potrebo po sodobni izobraževalni instituciji, ki združuje trajnostni koncept arhitekture in pedagogike z namenom omogočanja kohezivnosti med učenjem, poučevanjem, druženjem in odnosi z javnostjo. Koncept prenove MPH arhitektov ohranja obstoječi konstrukcijski grid 24x12 metrov kot primarni princip oblikovanja, kateremu je dodan program individualnih aktivnosti v obliki zabojnikov, ki ne

tekmujejo z obstoječo strukturo, temveč pomagajo oblikovati prostor in ustvarjajo sodoben kontrast. Prostorsko oblikovanje je zahtevalo bolj urbanističen prostop, ki bi zagotavljal čitljivost branja aktivnosti in komunikacij za uporabnika. Tako je vpeljana primarna interna "cesta" s centralnim stopniščem in definiranimi vhodi na vsakem koncu, z dopolnjujočo sekundarno potjo, ki uporabnika vodi do delavnic. Centralni prostor zasedajo učilnice z neovirano povezavo z delavnicami in nad njimi kabineti z neoviranim nadzorom nad prostorom. Cirkulacija je poudarjena z zelenimi orientacijskimi strukturami na vozliščih. Viri: archdaily.com, mparchitects.com

S83+84+85+86/ SIEC

HALL 32 /Heinrich Böll Architekt Gummersbach, Nemčija 2013

Leta 1874 sta brata Carl in Lebrecht Steinmüller v industrijski coni v Gummersbachu ustanovila tovarno parnih kotlov. Ob hitri rasti podjetja je prvotna tovarniška hala doživela veliko dozidav, adaptacij in popravil. S koncem proizvodnje v letu 1999 se je začela urbana revitalizacija celotnega industrijskega področja Gummersbach. Hala 32 je po odkupu lokacije s strani mesta Gummersbach dobila novo programsko shemo kot prizorišče urbanih dogodkov. Prizorišče tako ponuja široko paleto kulturnih dejavnosti, vključno s koncerti, gledališkimi in komičnimi predstavami ter literarnimi branji. Poleg osnovne funckije ponudba zajema

tudi konferenčne dvorane in dvorane za zasebni najem, večnamenska dvarana pa ponuja prostor 1500 gostom. Frontalni del tovarniške zgradbe je bil spremenjen v restavracijo z odpiranjem na zunanji del. Koncept prenove arhitekta Bölla je bilo zagotavljanje specifičnih potreb prireditvenega prostora, a si ob temu prizadevati k obstoju in ponovni uporabi obstoječe razporeditve in stavbenih značilnosti. Kontrast novega je poudarjen z izstopajočimi materiali, ob obnovi starega pa je viden princip uporabe čim več originalnih struktur in materialov. Viri: architekt-boell.de, archdaily.com

S87+88+89+90/ Hall 32

45 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

46 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5. MIKROLOKACIJA

5.1 Razvoj struktur in podjetja 5.2 Zgodovina tekstilne tovarne Horak 5.3 Zgodovina podjetja Avto-Kočevje 5.4 Obstoječe stanje

47 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Pogled na umeščenost lokacije Avto-Kočevja v mestno tkivo

48 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

49 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

1948 Dodelitev prostorov pogorele Horakove tekstilne tovarne

1966 Predlog ureditve delavniških prostorov (adaptacije remontnih delavnic) Zidar Kočevje 1967 Projekt adaptacije remontnih delavnic I. faza Pionir Novo mesto 1967 Projekt adaptacije remontnih delavnic II. faza (novogradnja) Pionir Novo mesto, neizvedeno 1967 Projekt adaptacije remontnih delavnic III. faza Pionir Novo mesto 1970 Projekt prizidka remontnih delavnic Ljubljanski investicijski zavod, neizvedeno 1973 Projekt avtopralnice, hale za tehnične preglede in upravnega poslopja Industrijski biro 1973 Projekt ceste Tomšičeva - Kidričeva Devjak Oton

1988 Projekt nove stavbe delavnic na mestu starih Razvojni center Celje, TOZD projektiva 1992 Projekt preureditve dela delavnic v trgovino Avto-Kočevje AG inženiring 1996 Predlog urbanistično arhitektonska prenova območja podjetja Avto-Kočevje Studio Matjaž Accetto, neizvedeno 1997 Predlog spremembe namembnosti lokacije v prodajno-poslovni center AG inženiring, neizvedeno 2001 Posnetek obstoječega stanja AG inženiring

50 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

PROSTORI

PODJETJE

5.1 Razvoj struktur in podjetja 1927 Ustanovitev Horakove tekstilne tovarne

1947 Podjetje Gozdno gospodarstvo Kočevje

1949 Ustanovitev podjetja Gozdarsko avto-podjetje Kočevje

1956 Preimenovanje podjetja v Splošno prevozništvo AVTO KOČEVJE.

1966 Naziv Avto-Kočevje

1980 Predlog prestavitve dejavnosti na severni industrijski del mesta Kočevje

2006 Prenos sedeža podjetja iz Kočevja v Šentjanž pri Dravogradu

51 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.2 Zgodovina tekstilne tovarne Horak

V obdobju dvajsetih let med obema vojnama je v Sloveniji, kot navaja France Kresal knjigi Razvoj industrije v Sloveniji v letih 1918-1941, nastalo 856 industrijskih obratov tovarniškega pomena. Največ jih je bilo ustanovljenih v času inflacije in gospodarske nestabilnosti. Med tujimi investitorji so prevladovali Čehi, predvsem v tekstilni industriji. Tekstilna industrija je naredila v Sloveniji največji razvoj v letih 1918 do 1941. Ob nastanku stare Jugoslavije so bile v Sloveniji pomembnejše le tekstilne tovarne v Tržiču, Litiji in Preboldu z okrog 1.350 zaposlenimi delavci. Leta 1939 jih je bilo 1.067, tekstilnih delavcev pa okrog 17.000.

velikokrat spremeni ime (Tekstilna tvornica Kočevje, Triglav d.d. Kočevje, Slavoteks d.d. Kočevje,...). Avtor nadaljuje, da so z izdelovanjem platna so začeli leta 1929 in v začetku zaposlovali okoli 100 ljudi, do leta 1934 pa se je število povečalo na 400. Vendar pa se je zaradi finančnih težav kmalu zatem začelo odpuščanje, čemur je leta 1935 sledila tudi prva uradna stavka tekstilcev, katere pogajanja za kolektivno pogodbo med delavci in delodajalci je vodil Franc Leskošek.

O sami Horakovi tekstilni tovarni je moč najti le malo uradnih virov. Večino podatkov je na voljo v starih člankih časopisa Kočevske novice, iz katere sem povzela sledeča dejstva.

Leta 1929 namesto Milana Kajfeža vstopi v vodstvo tovarne Karol Kauschegg, zasebnik iz Ljubljane. Bohuslav je kljub odstavitvi z mesta poslovodje nadaljeval z utajo davkov (obtožen je bil utaje 609.061 DIN) in pripeljal tovarno do milijonskih izgub. Sledi javna dražba vsega tovarniškega imetja, stavb in strojev leta 1938.

V obdobju med vojnama, leta 1928, Kočevje po Tekstilani dobi drugo tekstilno tovarno - Horakovo tovarno platna za izdelovanje bombažnih tkanin in pletenin. Ustanovitelj je češki industrialec dr. Josip Horak, lastnik podjetja F. Matouš, ki podjetje prepiše na svojega sina Bohuslava Horaka in Milana Kajfeža. Slednjega le zaradi zakonskih predpisov, saj je formalno moral imeti jugoslovanski kapital večino. Poimenuje ga Kočevje, tekstilna industrijska družba z.o.z. Kot navaja Simonič v Zgodovini mesta Kočevje in Kočevske, podjetje zaradi vodstvenih problemov

V besedilu Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino avtorica Ivanka Zajc-Cizelj piše, da je bilo do leta 1944 na Kočevskem poškodovanih 173 vasi, od tega 75 popolnoma uničenih. Uničena sta bila tudi rudnik premoga in Horakova tekstilna tovarna. V časopisih Kočevske novice je moč zaslediti, da se do leta 1954 v prostorih med vojno poškodovane tovarne zvrstijo razne obrtne delavnice, med drugim tudi takratno Gozdno gospodarstvo Kočevje, kasnejši Avto-Kočevje, ki je lokacijo obdržalo, prenavljalo in širilo vse do leta 2006.

S91/ Objekt A leta 1955

S92/ Objekt A leta 1962

52 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.3 Zgodovina podjetja Avto-Kočevje

Tudi o delovanju podjetja Avto-Kočevje le s težavo najdemo vire, ki niso le ustni. Zopet je največ informacij ponudil časopis Kočevske novice, določene podatke pa je mogoče najti tudi v zborniku 50 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje in spletni strani podjetja Avto-Kočevje. V zborniku so zapisali, da je Kočevska s svojimi bogatimi gozdovi močno pripomogla k obnovi slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Da bi se izboljšalo in povečalo izkoriščanje gozdov, je bilo 6. februarja leta 1949 iz Gozdnega gospodarstva Kočevje in Ribnica ustanovljeno samostojno prevozniško podjetje GAP (Gozdno avtoprevozništvo) Kočevje, ki je zaposlovalo 152 ljudi in uporabljalo 40 starih vojaških vozil iz 2. svetovne vojne. Kasneje je bilo podjetje preimenovano v Splošno avtoprevozništvo Avto-Kočevje in naposled v današnje Avto-Kočevje. Ime podjetja se je spreminjalo glede na razširjajočo dejavnost in uveljavitev podjetja doma in v tujini. Ob 30-letnici delovanja so v članku za Prometni vestnik zapisali poslovalnice podjetja, ki so imele leta 1979 lokacije v Kočevju, Beogradu, Celju, Ljubljani, Mariboru, Münchnu, Novemu Sadu, Reki, Sarajevu, Zagrebu in Smederevu. V svoji sestavi je imelo podjetje v začetku delovanja delavnico za tovorna in osebna motorna vozila, katera je bila namenjena za popravila in vzdrževanje lastnih in komercialnih vozil. Leta 1953 je podjetje pridobilo uradno dovoljenje za mednarodni promet. V letih1954 in 1955 je podjetje z lastnimi kadri in sredstvi organiziralo proizvodnjo prikolic Stojna za izdelavo kolesnih obročev, priključkov za vleko, univerzalnih hidravličnih dvigal in drugih rezervnih delov. Ta obrat je bila osnova za kasnejšo ustanovitev podjetja ITAS, ki si je kasneje s proizvodnjo raznih transportnih sredstev pridobilo velik ugled. Leta 1960 so začeli investirati v obnovo avtoparka v višini 200 miljonov dinarjev in začeli

uresničevati rekonstrukcijski program tekstilne tovarne ter razmišljati o perspektivni širitvi v prostore takratne Kemične tovarne. Leta 1963 je delavnica obsegala 11 oddelkov, med drugim oddelek za generalna popravila motorjev in tlačilk, servisni oddelek za tovorna vozila, elektrostrojno obdelovalni, avtoličarski, kleparski, avtokaroserijski, kovaški, ključavničarski in tapetniški oddelek. Leta 1969 so ob 20-letnici obstoja podjetja razširili svojo dejavnost tudi na potniški promet, turizem in gostinstvo. Konec leta 1970 je podjetje kot investitor in lastnik odprlo motel Jasnica, ki leži ob cesti Kočevje - Ribnica, vendar pa turistična dejavnost ni zaživela v pričakovanem obsegu. V letu 1975 je delovna organizacija rešila problem obratnih in tehničnih prostorov, zlasti z izgradnjo pralnice vozil za lastne potrebe in hale za tehnične preglede. Istočasno je bilo rešeno tudi vprašanje poslovnih prostorov. Leta 1989 je podjetje zaposlovalo skupaj 450 delavcev in obratovalo s 178 vozili ter 90 prikolicami v skupni nosilnosti 3.640 ton. Podjetje Avto-Kočevje je bilo eno izmed prvih jugoslovanskih podjetij, ki se je začelo ukvarjati z mednarodnimi prevozi blaga in je bilo vrsto let v vrhu lestvice jugoslovanskih avto prevoznikov, kar zadeva obseg in vrednost blaga, prevoženega v mednarodnem cestnem transportu. Gospodarskemu napredku je sledila tudi prostorska širitev z mnogimi predlogi prenove in širitve obstoječih objektov in gradnja novih. Okoli leta 1983 je doživelo vrh, ko je zaposlovalo 433, lastilo 159 vozil in ustvarilo kar 75% prihodka. Po razpadu Jugoslavije pa je podjetje izgubilo mnoga prejšnja področja poslovanja, nepremičnine in vozila in je kljub vmesnim manjšim vzponom izgubljalo na gospodarski moči. Na spletni strani podjetja lahko preberemo, da je od leta 2006 sedež podjetja v Šentjanžu pri Dravogradu.

S95/ Hala za popravilo vozil leta 1963

S93/ Prva lokacijska informacija 1967

S94/ Remontne delavnice leta 1962

S96/ Naslovnica revije Prometnik leta 1979

53 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Kompleks zgradb Avto-Kočevja je rastel in se prilagajal trenutnim prostorskim potrebam dejavnosti. Zgodba se je začela z dodelitvijo prostorov v delno porušeno zgradbo bivše tekstilne tovarne Horak. Ta je bila med drugo svetovno vojno poškodovana in je le nekaj časa zadoščala potrebam remontnih delavnic podjetja Avto-Kočevje. Objekt A je najstarejša zgradba, katere del (A/2) je bil renoviran in adaptiran leta 1967, vendar je obdržal gabarite in šedno obliko strehe v prilagojeni obliki. Objekt A/1 je bil renoviran obdržal pa je leseno ostrešje bivše tekstilne tovarne. Objekt B/1 je bil zgrajen za potrebe upravnih prostorov leta 1973. Sprva je bil načrtovan kot troetažni objekt, vendar so bili načrti prilagojeni in dodana še ena etaža. Zgradba ima s svojo gobasto stebrno strukturo, navznoter pomaknjenim pritličjem, linijsko zasteklitvijo v etažah in možnostjo prostih tlorisov nekatere lastnosti modernističnih zgradb. Ob istem času je bil zgrajen tudi montažni objekt B/2, v katerem sta prostore dobila avtopralnica in hala za tehnične preglede. Objekt C/1 je skupaj z A/1 del najstarejše strukture kompleksa, ki ima prav tako ohranjeno leseno ostrešje. Med to stavbo in manjšo stavbo lakirnice na jugu parcele je bila leta 1988 zaradi potreb po večjih prostorih zgrajena nova stavba delavnic, C/2. Ta najkasneje zgrajen obekt je vključeval tudi nove pisarniške prostore v nadstropju in bil na delu pregrajen zaradi nevarnosti požara pri delu v lakirnici.

V obstoječem stanju kompleks vsebuje tudi prizidek na zahodnem delu objekta C/1, ki pa je bil nekvalitetno zgrajen in kvalitetnejšo zgradbo objekta C/1 z lesenim ostrešjem zastira, prostorsko omejuje in kvari notranjo razporeditev. Zaradi slabe gradnje in izboljšave povezave objektov proti centru mesta na zahodu, ta prizidek odstranim. Prav tako je v trenutnem stanju uničen in nepotreben objekt vratarnice, ki oža prehodnost do središča območja in zaradi majhnosti in dotrajanosti nima potencialne rabe. V času delovanja Avto-Kočevja in kasnejših mehaničnih delavnic se je predvsem v objektu A in objektu C/1 gradilo mnogo predelnih sten in dodatnih odprtin. Prostori so se na ta način prilagajali takratnim programskim potrebam, vendar so bili stene in okna postavljeni nepremišljeno in v obstoječem stanju močno posegajo v tlorisno prilagodljivost. Objektom se torej odstrani notranje predelne stene in nepotrebne odprtine ter s tem izpostavi skelet in pridobi večji prostorski potencial.

Objekt C/1

Objekt C/2

Objekt A/1

Objekt A/2

Objekt B/1

Objekt B/2

odstranitev

54 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

55 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

V shemi namenske rabe v Občinskem prostorskem načrtu OPN Občine Kočevje je lokacija AvtoKočevja umeščena kot "C - Območje centralnih dejavnosti." V dopolnjenem osnutku Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje je za obravnavano območje (KOČ-1-OPPNc / OPPN Melamin I) predviden OPPN: "za pretežno centralne dejavnosti na območju opuščene lokacije Avto-Kočevja. Območje se prestrukturira, prenovi in nameni centralnim dejavnostim. Vzdolž Tomšičeve ceste se

objekti oblikujejo usklajeno in ob čim bolj enotni gradbeni liniji. Obstoječe degradirane površine in objekti oz. neustrezne fasade, ki mejijo na javni prostor cest, se nadomestijo ali sanirajo. V pasu vzdolž Tomšičeve ceste se urejajo zunanje ureditve (zelenice, drevored, kolesarska steza) in mestotvorne dejavnosti. V sklopu priprave OPPN je obvezna pridobitev celovitih urbanističnih in arhitekturnih strokovnih rešitev. Uredi se večje parkirišče ali parkirna hiša, s katero se zagotavlja potrebne parkirne površine za območje jedra Kočevja."

OBJEKT C/2

OBJEKT C/1

OBJEKT A/1

OBJEKT B/1

OBJEKT A/2

OBJEKT B/2

Tloris obstoječega stanja M 1:500

O značilnosti gradnje objektov je bilo mogoče največ izvedeti iz projektantskih map s tehničnimi poročili in načrti posameznih projektov iz različnih faz razvoja območja, najdenih v arhivu podjetja AvtoKočevje. Prvi razpoložljiv dokument je tako "Lokacijski elaborat in študija ureditve delavniških prostorov" tehničnega biroja SGP Zidar iz leta 1966. Najnovejši dokument je iz leta 2001, ko je podjetje Avto-Kočevje naročilo projektantskemu podjetju AG-inženiring d.o.o. posnetek obstoječega stanja. V vmesnem času se je zvrstilo več naročil projektov, izmed katerih so bili le nakateri dejansko izvedeni.

S97/ Dokumenti iz arhiva podjetja Avto-Kočevje

V času izdelave magistrske naloge je bilo celotno območje v lasti družbe Mercator d.d. Poslovni kompleks, sestavljen iz več proizvodnih hal in upravne stavbe, skupaj z zemljiščem v izmeri 2 11.501 m je naprodaj za ceno 1.529.000 €.

S98/ Oglas za prodajo nepremičnine v lasti družbe Mercator d.d.

56 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.4.1 Objekt A

V objektu A/2 ima prostore avtomehanična delavnica, vendar je ta v fazi selitve v nove prostore v industrijski predel na obrobju mesta. Ima ločeni delavnici z ločenima vhodoma za popravilo avtomobilov na eni strani in popravilo večjih vozil na drugi strani. V sklopu delavnice so tudi dodatni prostori: so pisarne za uslužbence, skladišča, prostor za kompresorje, sanitarije, garderoba in čajna kuhinja. Strešna konstrukcija je kovinska z naklonom strehe 18° in salonitno kritino. Nosilna konstrukcija je sistem primarnih in sekundarnih jeklenih nosilcev, ki nosijo kritino in strop. Strešna konstrukcija objekta sloni in prenaša obtežbo na sistem ab okvirjev v (približnem) rastru 6.5/7.5 m. Ab stebri so bili ob prenovi leta 1967 dobetonirani in so dimenzij 40/40 cm. Obtežba se nato prenaša na ab točkovne temellje.

Objekt A/1 je starejši in je bil prej namenjen skladišču surovin in rezervnih delov, mizarskemu in kleparskemu oddelku, kasneje skladiščenju materiala oz. za manjše servisne dejavnosti, danes pa prostori niso v uporabi. Objekt je pritličen, konstrukcijski sistem je sestavljen iz opečnih zidov in lesene strešne konstrukcije. Na nekaterih mestih so v ostrešju izvedena okna. Vstop v objekt je trenutno možen tudi s sosednjega zemljišča tovarne Melamin. Streha je lesena sestavljena dvokapnica sistema trikotnega vešala in vzdolžnih leg ter špirovcev v asimetrični obliki. Zidovi in stebri prenašajo obtežbo strehe in lastno težo na pasovne temelje. Okna so betonska ali lesena.

IZ TEHNIČNEGA POROČILA 1967 (Pionir Novo mesto) "Objekt sestavlja 41 približno kvadratnih polj, povprečne širine in dolžine okrog 7 metrov. Pri betoniranju železobetonskih stebrov s prečnimi in vzdolžnimi nosilci se ni pazilo na enakomerno razvrstitev stebrov v dolžino in širino, tako da niti dve polji nimata enakih izmer. Dimenzija stebrov je 25x25 cm, nosilcev pa 25x32 cm. Zidovi so različnih debelin, 25, 32 in 51 cm, zidani z opeko starega formata. REKONSTRUKCIJA Z rekonstrukcijo naj se omogočijo čim prostornejši delavniški prostori z urejenimi delovnimi pogoji glede osvetljenosti, ventiliranja, ogrevanja in podobno, saj je bila za sedanje delo značilna velika utesnjenost in izredno slabi delovni pogoji. Da se omogoči primerna osvetlitev vseh prostorov s svetlobniki in primerno sanira celotna streha, je predvideno novo ostrešje jeklene konstrukcije, razen nad mizarskim in kleparskih oddelkom in skladiščem surovin in rezervnih delov, kjer se ohrani in obnovi leseno obstoječe ostrešje. Novo ostrešje se izvede v shedih pokončne oblike. Stanje obstoječe konstrukcije namreč ne dopušča izvedbe, ki bi se po smeri delovanja obtežbe, obliki in teži ločila od obstoječe, posebno še ker se ne razpolaga z nobenimi podatki ali projekti o zgrajeni armiranobestonski konstrukciji. Tudi pri tej rešitvi pa se sanira vse oslabljene dele. Ostrešje: primarni in sekundarni "R" nosilci iz valjanih Fe profilov." IZ TEHNIČNEGA POROČILA 2001 (AG inženiring) "Objekt je zasnovan tako, da ima ločeni delavnici za popravilo osebnih avtomobilov in delavnico za popravilo avtobusov in kamionov. Povezujeta jih skupni pomožni prostori. V delavnici za popravilo osebnih avtomobilov so vgrajena dvigala za dvogovanje vozil. V drugi delavnici pa so izvedeni trije kanali za popravilo globine 1,10 m z dostopnimi stopnicami. Strešna konstrukcija objekta sloni in prenaša obtežbo na sistem ab okvirjev v rastru 6,5 m x 7,5 m, ki imajo izvedene ab stebre 40/40 oz 60/40 cm. Obtežba strehe in okvirjev obtežbo prenaša na ab točkovne temelje."

S100/ Pogled na jekleno strešno konstrukcijo v objektu A/2

S99/ Pogled na objekt A/2 z južne strani

S101/ Pogled z južne strani

S102/ Pogled na notranjost objekta A/2

S103/ Pogled na streho objekta A/2 z zasteklitvijo

57 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.4.2 Objekt B

Objekt B je po preselitvni podjetja Avto-Kočevje prazen in ne služi nikakršnim dejavnostim. Objekta B/1 in B/2 sta bila zgrajena hkrati leta 1973 za potrebe večanja obsega delovanja podjetja AvtoKočevje. V objektu B/1 so dobili prostor upravni prostori. Konstrukcija je skeletna z betonskimi stebri. Fasadni zidovi so iz siporeks blokov debeline 20 cm. Stebri so bili ob izgradnji neometani, vendar so jih kasneje prebarvali in skrili beton. Predelne stene so prav tako iz siporeks blokov debeline 10 cm. Okna so lesena, vezana, s trimilimetrskim steklom. Prav tako so tudi vsa vrata lesena. Pod je parket. Stavba je bila še ne dolgo nazaj v uporabi, zato je razmeroma dobro ohranjena, brez poškodb ali znakov dotrajanosti.

Objekt B/2 je bil zgrajen za namene avtopralnice in hale za tehnične preglede, zato je tudi razdeljen po sredini s predelno steno. Konstrukcija hale je tipska. Obodne stene hale so bile grajene iz opečnega modularnega bloka, okna na vzhodni fasadi pa so iz dvojnega kopilita. Kritina je salonitna, tlaki pa so betonski s keramičnimi ploščicami. Objekt je v bolj dotrajanem stanju kot ostali zaradi slabega vzdrževanja.

S104/ Objekt B/2 z zahodne strani

S105/ Vhodni del objekta B/2

S107/ Pogled na objekt B s severne strani

IZ TEHNIČNEGA POROČILA 1973 (Industrijski biro Ljubljana) "Projektiran je tako, da je možna etapna gradnja in sicer: samostojna konstruktivna enota je: a/ upravni del b/ tipska montažna servisna hal V upravnem delu so razporejeni upravno-tehnični prostori s sanitarnimi baterijami, dočim so garderobe za delovno silo nameščene centralno v matičnem objektu. V servisnem delu je predvidena hala za tehnične preglede, vezana preko sprejemne pisarne na upravo, ter hala za avtomatsko pralnico, katere oprema se določi naknadno.

a/ UPRAVNI DEL Konstrukcija je troetažni betonski skelet, ki ima v prečni smeri eno polje s previsi, v vzdolžni smeri pa štiri polja, od katerih imata prvo in zadnje polje previse. Medetažne konstrukcije so gobaste plošče, zasnovane po "Uputstva za računanje pečurkatih ploča". b/ SERVISNE DELAVNICE Konstrukcija hale je tipska. Proizvajalec je S.G.P. Gorica. Tročlenski lokovi z vezjo na razdalji 3 m, krovne kadunje, nadokenske grede ter stebri so montažni armiranobetonski konstruktivni deli. Statični račun montažne hale je izvršil "Računski center FAGG - Ljubljana. ... OBJEKT: Nadzidava obratnih prostorov za pripravo dela Med gradnjo servisnih delavnic in obratnih prostorov se je investitor odločil za nadgradnjo 3. nadstropja prizidka velikosti 24,30 x 10,00 m."

S106/ Notranjost objekta B/2

S108/ Vhodni del objekta B/2 s severne strani

58 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.4.3 Objekt C

Prvotni delavniški objekt servisa je bil leta 1988 zamenjan za nov, večji objekt C/2 za potrebe tovornega programa. Vključeval je 5 boksov za popravila tovornjakov, skladišče materiala, avtoličarsko delavnico, garderobo in pisarne. Tlorisno je bil umeščen med dva obstoječa objekta; starejši objekt C/1 na severu in manjši lakirniški objekt na jugu. Obstoječima objektoma se je tudi gabatirno prilagodil in se z njima tudi prostorsko povezal. Grajen je skeletno z ab stebri v rastru 10/15m in ima 5 enakih sklopov razdeljenih vzdolžno, tako da je skupna dolžina 50 m. Streha je simetrična dvokapnica z majhnim naklonom okoli 16°. Objekt se na severu skozi prostore povezuje s starejšim objektom, ki je bil skupaj z A/1 del tekstilne tovarne in je od takrat ohranil svojo obliko. Ta del že več časa ni v uporabi. V objektu so se po opustitvi s strani Avto-Kočevja razvrstile številne manjše delavnice, vendar je na lokaciji trenutno le ena vulkanizerska delavnica, ki načrtuje preselitev.

IZ TEHNIČNEGA POROČILA 1967

S109/ Pogled na objekt C z južne strani

(Pionir Novo mesto) "Objekt je tako kot večina ostalih obstoječih delavnic del poslopja nekdanje tekstilne tovarne. Situiran je tako, da s severno stranico meji na Kemično tovarno. Gre za šest približno kvadratnih polj, le da je tu le nekaj stebrov okvirne konstrukcije. Ostale zamenjujejo opečnati zidovi, ki so zidani v debelini 44 in 35 cm. ... Streha je izvedena kot lesena shedna konstrukcija s krajšo stranico pod približnim kotom 60°. REKONSTRUKCIJA Obstoječe leseno ostrešje se ohrani in obnovi."

IZ TEHNIČNEGA POROČILA 1988 (Projektivni atelje) "Investitor Avto-Kočevje namerava obstoječi delavniški objekt servisa osebnih vozil porušiti in na isti lokaciji postaviti nov delavniški objekt za potrebe tovornega programa, ki bo omogočal sodoben proces pri rednih popravilih in tekočem vzdrževanju težkih tovornjakov in priključnih enot (pisarna, garderoba, 5 boksov za popravila tovornjakov, skladišče materiala, avtoličarska delavnica). ... OBLIKOVANJE PREDVIDENIH OBJEKTOV OZ. NAPRAV Delavniški objekt: -odmiki: po priloženi situaciji -tlorisne dimenzije: 15,0 m x 50,0 m (prilagoditi med dva obstoječa objekta) -gabarit: pritličje -streha: simetrična dvokapnica, naklon strešin cca 16°, smer slemena SZ - JV -kritina salonit -višina kapi: prilagoditi obstoječemu objektu (+5,10 m) -konstrukcija: klasična ali montažna."

S110/ Notranjost objekta C/2

S111/ Pogled na objekt C/2 proti vzhodu

S112/ Zahodna stran objekta C/1

59 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

60 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

6. OZADJE . PROBLEMA

6.1 6.2 6.3 6.4

Deindustrializacija Degradirani prostori Reurbanizacija Nove rabe

61 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

6.1 Deindustrializacija

Industrualizacija je v preteklosti vzpostavila nova prostorska razmerja in razvila nove stavbne tipe, ne le proizvodne objekte, ampak tudi poslovne, trgovske in transportne objekte kot strukture, ki so ključno preoblikovale prostor. Upadanje intenzivne industrijske proizvodnje in njeno prestrukturiranje se danes kaže v opuščanju klasične industrije, odstranjevanju industrijskih objektov in intenzivnem spreminjanju industrijskih območij. (Ifko, 2002)

Razmah deindistrualizacije je sprožil zaostajanje tradicionalnih industrijskih in stabilnih zaposlitvenih centrov, ki se kaže tudi v opuščanju razsežnih industrijskih con. Funkcionalno drobljenje velikih podjetij, večanje fleksibilnosti in prostorska mobilnost kapitala preusmerjajo razvoj v periferne regije, ki so brez pomembne industrijske tradicije, omogočajo pa ugodne prostorske in socialne razmere za alokacijo nove industrije. (Koželj, 1998)

Razlogi za deindistrualizacijo, ki jih izpostavi avtorica Andreja Slavec (Slavec, 1995) v Značilnosti, vzroki in posledice deindustrializacije v Mariboru, so med drugim: .Decentralizacija industrijske proizvodnje iz mest v suburbanizirana območja in iz centralnih v robna območja.

Preko različnih člankov v Dolenjskem listu lahko sklepamo, da so razvoju kočevske industrije botrovale razmere na jugoslovanskih tržiščih in cene surovin. Finančne težave nekaterih podjetij so se začele, ko so kupci iz celotne Jugoslavije prenehali plačevati svoje obveznosti.

.Z industrializacijo se je spreminjal tudi pomen posameznih razmestitvenih dejavnikov. V začetku tega procesa so imela mesta prednosti pred drugimi območji, saj so običajno ležala na stičišču pomembnih prometnih poti in tovarne v mestih so imele veliko večje možnosti za nemoteno oskrbo s surovinami in energetskimi viri ter hiter odvoz izdelkov na tržišče. Današnja relativno cenena oskrba s surovinami, polizdelki in energijo, razvoj telekomunikacij in izpopolnjena prometna infrastruktura so močno zmanjšali privlačnost mest za industrijo. Stroški proizvodnje v mestu so začeli naraščati, dobiček pa je bil vedno manjši. .Preoblikovanje proizvodnje je odvisno od gospodarskih težav, ki so zajele posamezno industrijsko panogo oziroma podjetje. Do deindustrializacije pride zaradi prestrukturiranja proizvodnje ter uvajanja tehničnih, tehnoloških in organizacijskih inovacij.

Slovenija se je v času osamosvojitve in po njej znašla v tranzicijskem obdobju, sledilo je tudi kočevsko gospodarstvo. To se je nepripravljeno znašlo na prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo, hkrati pa so bila kočevska podjetja močno vezana na jugoslovanski trg. V prvih leti po 1990 se je zelo povečala stopnja brezposelnosti, težave podjetij so še večali slabi pogoji za kreditiranje, nezmožnost najema kreditov, neplačniki in povečanje cen določenih surovin. Propadla so podjetja Zidar, Inkop, Oprema, ITAS, veliko ostalih se je znašlo v stečaju. (Železnik, 2015) Prva gospodarska kriza v začetku 90. let je pustila velike posledice kočevskemu gospodarstvu. Druga kriza, ki se je začela leta 2008, pa je, kot po celotni Sloveniji, prizadela predvsem gradbeništvo. Kot posledica propada kočevskih industrijskih podjetij gospodarska slika ni obetajoča, objekti nekdanjih tovarn pa so v veliki meri opuščeni.

Po preselitvi sedeža podjetja AvtoKočevje leta 2006 izven Kočevja, so območje zapolnile mehanične in vulkanizerske delavnice, razdrobljene po objektih. V času pisanja naloge je še zadnja večja delavnica svoje nove prostore gradila v industrijski coni na robu mesta Kočevje. Tudi v drugih primerih programskih shem se v mestu dogaja izrazita decentralizacija v suburbanizirana območja, predvsem na sever mesta. Kočevska industrijska cona, locirana prav na tem območju, omogoča podjetjem večjo fleksibilnost in predvsem prostorsko mobilnost.

Shematski prerez mesta Kočevje z industrijskimi območji

Selitev indu strije na rob mesta

62 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

6.2 Degradirani prostori

Pri Agenciji Republike Slovenije za okolje definirajo degradirana območja kot tista, kjer je dejavnost, ki je degradacijo povzročila: .povsem opuščena, .opuščena in prisotna le še na delu območja, .opuščena, na delu degradiranega območja pa je prisotna že nova dejavnost ali pa je še .delno prisotna na območju stara in nova dejavnost. Vključena so torej tista območja, ki so degradirana zaradi industrijske dejavnosti, vojaške dejavnosti, rudarjenja (površinska degradacija) in območja transportnih in infrastrukturnih objektov. Po Koželju (Koželj, 1998) lahko tej klasifikaciji dodamo še stanovanjska območja in sive cone.

ocene neizkoriščenih razvojnih potencialov in primerjalnih vrednosti določenega območja. Degradirani prostori lahko pomenijo spremenljivo sestavino mesta, ki ni obstojna, vendar je prav zato trajna potencialna možnost za uvajanje sprememb in preurejanje obstoječega. Vzrok za prestrukturiranje mest in regij, ki ga spremlja začasno razvrednotenje in opuščanje območij, so ekonomske, tehnološke in socialne spremembe. (Koželj, 1998) V Degradiranih urbanih območjih Koželj tudi definira merila za ugotavljanje in vrednotenje degradiranih urbanih območij in merila za prepoznavanje posledic razvrednotenja. Prva je mogoče izvesti iz analize posameznih vzrokov za njihovo razvrednotenje. Ta merila lahko glede na pomen, ki ga imajo za nastanek pojava, razvrstimo na: .ekonomska .funkcionalna in tehnološka .ekološka .urbanistična .socialna .oblikovna merila

Degradirana območja predstavljajo bolj ali manj sklenjena opuščena območja, ki imajo lahko zaradi součinkovanja različnih dejavnikov negativen vpliv na nekatere ekosisteme in človeka ter kvarijo videz pokrajine. (Cvahte, Snoj, 2011) Koželj (1998) razvrednotenje urbanega območja opredeli kot proces zmanjševanja vrednosti zemljišča, ureditev, stavb in naprav na njej od višjega k nižjemu stanju uporabnosti, ki lahko vodi tudi do opustitve predhodne aktivne rabe, ko jo je še mogoče obnoviti ali nadomestiti z drugo. Skrajna stopnja procesa degradacije je stanje, ko je urbano območje tako iztrošeno in poškodovano, da na njem ni mogoče več vzpostaviti nobene ponovne rabe ali dejavnosti brez zahtevne regeneracije, obširne sanacije oziroma celostne rekonstitucije območja. O degradaciji lahko govorimo tudi takrat, ko obstoječe stanje okolja ni v skladu s pričakovanim stanjem ali se v tej smeri ne razvija.

Posledice razvrednotenja v okolju pa avtor razvrsti glede na najhitrejšo razpoznavnost in si v pomembnosti zaznavanja sledijo: .oblikovna .funkcionalna .ekološka .prostorska: fizična, urbanistična, strukturna .socialna: kulturološka .ekonomska merila.

Avtor nadaljuje, da ocena degradacije izhaja iz Merila, ki so za lokacijo Avto-Kočevja pomemba in vplivajo na volorizacijo: EKONOMSKA MERILA stopnja iztrošenosti objektov in donosnost vlaganj, struktura lastnikov FUNKCIONALNA MERILA ustreznost rabe z vidikov združljivosti z okoliškimi rabami in z vidikov strukturne lege območja OKOLJEVARSTVENA MERILA odpadne vode, nevarni odpadki, hrup, prah in smrad FIZIČNA MERILA starost fizičnih struktur /v gradbeno tehničnem smislu) URBANISTIČNA MERILA upoštevanje robnih pogojev, navezave na mesto in neposredno okolico STRUKTURNA MERILA strukturna lega območja: v centru, v bližini glavnih mestnih protorov SOCIALNA MERILA prehodnost, dostopnost, členitev javno/zasebno, javne površine OBLIKOVNA MERILA predstavljanje identitete kraja, skladnost z bostoječim, ambientalnost

Število degradiranih območij

Površina degradiranih območij glede na vrsto

industrijska 111

rudarska 17

transportna 42

vojaška 24

skupaj 979 ha industrijska 651.4 ha / 66.5% rudarska 64.5 ha / 6.6% transportna 132.8 ha / 13.6% vojaška 130.3 ha / 13.3% Graf3/ Površina in število degradiranih območi glede na vrsto, vir: Agencija Repubike Slovenije za okoljej

Pojav degradiranih območij v centru mesta

Shematski prerez mesta Kočevje z degradiranimi območji

63 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.3 Reurbanizacija

Vedno več regij in držav se začenja zavedati potenciala razvojnih opcij industrijsko osnovanega turizma. Rast popularnosti lahko pripišemo povečani deindistrualizaciji družbe, manjšanju rabe tradicionalnih obdelav in proizvodnjih sistemov ter vedno večjem deležu računalniških in avtomatiziranih produkcijskih tehnik. (Yilmaz, Kaya, Arikan, 2011) Avtorji v svoji publikaciji navajajo tudi, da je nastanek lokacije regionalnega turizma na območju industrijske dediščine pogojen s politično potrebo regionalne kulturne identifikacije ali ekonomske potrebe po razvoju novih aktivnostih in produktih. Tako adaptivna ponovna uporaba industrijske dediščine lahko ponudi prednost pri ohranjanju območja in je hkrati ključnega pomena pri razvoju novih vrst atrakcij. Ob pojavu industrijske arheologije kot nove discipline v procesu urbanega restrukturiranja, se industrijsko dediščino prvič prepozna kot del dosežkov in ponosa ter tako pretehta dotedanjo negativno konotacijo industrije. Po svoji sestavi, obsegu in strukturni legi so degradirana urbana območja neprecenljivega pomena kot razvojna območja mest in regij. So praviloma zaokrožena, monofunkcionalna, v povprečju malo zazidana in strnjena zemljišča, ki jih je mogoče gospodarno pripraviti in preurediti za poljubno novo rabo. (Koželj, 1998) Koželj industrijska območja identificira na podlagi meril: .opuščena dejavnost, zapuščenost kompleksa .onesnaževanje, odlagališča odpadkov .tehnološka zaostalost .intenzivnost prometa .izsiljena lokacija .izpostavljenost in neprilagojenost lokaciji .introvertiranost območja

TURIZEM INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE Vedno več je pojavov t.i. turizma industrijske dediščine, ki ponuja obnovo in izkoriščanje opuščenih lokacij industrije za namene umestitve turističnega programa, kar je smatrano kot koristna strategija regionalnega razvoja. Turizem industrijske dediščine (turizem, ki je prisoten na območjih z industrijsko dediščino) postaja pomemben socioekonomski fenomen. Trženje industrijske preteklosti nekega območja in navezava na turizem pozitivno vplivata na zavest in identiteto lokalnih prebivalcev. Ta nova kombinacija industrije in turizma vpliva tudi na podobo regije, povečuje (razloge za) obisk regije in nevtralizira predsodke ljudi o deindustrializiranih območjih. (Uršič, 2016) V tujini je sicer revitalizacija degradiranih območij v turistične in prostočasne namene že ustaljena praksa. Temu v prid govorijo številni uspešno izvedeni projekti. Revitalizirana območja pritegnejo številne nove turiste, ki se pogosto za obisk destinacije odločijo ravno zaradi inovativnosti v turistični ponudbi. Eden izmed najuspešnejših primerov revitalizacije degradiranih industrijskih območij je nemško Porurje. Gre za območje, kjer so bile v preteklosti opuščene številne industrijske dejavnosti (premogovniki, jeklarne), še vedno pa je tudi veliko delujočih industrijskih objektov. Opuščene tovarniške objekte so preuredili v centre umetnosti, zabave in športa. Z vidika industrijske dediščine velja danes Porurje za eno najzanimivejših območij v Evropi. (Uršič, 2016)

V Kočevju se industrijska območja prilagajajo le novim oblikam industrije in ne iščejo rešitev za vpeljavo novih rab, kljub temu, da je potencialnih lokacij mnogo. Trenda, ki je v porastu v svetu, še ni moč opaziti.

Reurba n

izac ija o

bm oč ja

Shematski prerez mesta Kočevje z reurbanizacijo degradiranega območja

64 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

5.4 Nove rabe

Razvednotene urbane lokacije so edinstvena priložnost za celosten preustroj mest z rekonstrukcijami velikega merila, so novo odprta možnost pa preustroj mestnih središč, za nove prometne povezave med območji in za razrešitev specifičnih funkcionalnih problemov v njihovi neposredni okolici. (Koželj, 1998)

funkcionalne razmere v mestu, povečati prevetrenost, izboljšati dostopnost in prehodnost v okolici. Takšna območja imajo prednost strukturne lege, razsežnosti, zaokroženosti, izpraznjenosti in dostopnosti,kar nudi možnosti koriščenja za pretvarjanje iz zaprtega coninga v odprto strukturo. (Koželj, 1998)

Razvojni potenciali se, kot nadaljuje Koželj, iščejo v primerjalnih prednostih lokalnih pogojev privlačnih mestnih predelov. Večanje potreb po prilagodljivosti manjših, prožnejših gospodarskih enot še pospešuje preobrazbo mesta in predmestja. S preurejanjem obstoječega grajenega tkiva za nove oblike rabe se nudijo možnosti za alternativna mestna okolja, neobičajne kombinacije dejavnosti, integracijo javne in zasebne sfere, rekreacije, urejanje specializiranih urbanih parkov, renaturalizacijo onesnaženih zemljišč.

Objekti in ureditve kot del degradiranega območja nudijo možnost za neustrezno locirane, deficitarne dejavnosti ali neobstoječe, a potrebne dejavnosti. Takšna območja lahko pomenijo še neustrezno ovrednoteno "notranjo rezervo" prihodnjega razvoja urbanih območij, ki ni niti obravnavana niti zaravorovana kot razpoložljiva javna dobrina. (Koželj, 1998)

V strnjenih predelih mesta je mogoče degradirana območja preurediti v uravnotežena območja odprtega prostora in s tem izboljšati ekološke in

Sonja Ifko (Ifko, 2002) nove dejavnosti revitaliziranih območij razvrsti v štiri osnovne tipe: .proizvodnja .poslovne dejavnosti .stanovanja, nastanitev .kulturne in muzejske dejavnosti ter turizem

V Kočevju se zaradi gospodarskega nazadovanja dogaja pomanjkanje investicij v kulturne, rekreativne in ostale programe, potrebne za aktivno doživljanje mesta. Prebivalci si želijo novih programskih shem, ki bi dale mestu nov utrip, privabile obiskovalce in omogočile nove dejavnosti.

Oživitev mestnega

jed ra

Shematski prerez mesta Kočevje z vključitvijo novih rab

Pot re

bna p

rogramska shema

65 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

66 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7. PROGRAMSKA IZHODIŠČA

7.1 Obstoječa programska shema v Kočevju 7.2 Podjetje Slovenski državni gozdovi 7.3 Gozdnogospodarsko območje Kočevje 7.3.1 Izkoriščanje gozda na Kočevskem 7.3.2 Zgodovina gozdarstva na Kočevskem 7.4 Muzej 7.4.1 Interaktivni/participatorni muzej 7.5 Programska shema

67 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.1 Obstoječa programska shema v Kočevju

Nekoč je veljal rek: "Če ne boš priden, boš šel v Kočevje", saj so nekoč tja premeščali uradnike, ki so storili kaj narobe. Mogoče je to veljalo zaradi odmaknjenosti in splošnega pomanjkanja dejavnosti za aktivno bivanje. V zadnjem času je zaradi pomanjkanja investicij to še bolj evidentno. Tistih programskih shem, ki so značilne za urbano življenje, namreč v Kočevju primanjkuje.

Prav tako mesto kljub vedno bolj pestri ponudbi turizma, prostočasnih in športnih aktivnosti, ne more zagotoviti zadostno število prenočišč, saj sta lokaciji prenočitvenih objektov v mestu le dve. Več časa se s strani mestne uprave kaže interes za izgradnjo mladinskega centra ali hostla, ki bi omogočil daljše bivanje in ne le enodnevne obiske regije.

Kočevska ima veliko potenciala in vedno boljše izkoriščanje naravnih danosti v povezavi s turizmom in prostočasnimi aktivnostmi. Športne in rekreativne dejavnosti so torej precej dobro zastopane, kot je vidno v spodnji shemi. Vendar pa so v mestu odsotne rabe, ki naj bi jih vsako mesto imelo, da zagotavlja prebivalcem ali obiskovalcem aktivno preživljanje časa. Tako v Kočevju že več let ni bazena, kamor bi lahko zahajali v želji po rekreaciji ali kjer bi se lahko otroci udeležili tečaja plavanja. Najbližje kopališče je tako v sosednji Ribnici, kamor morajo v želji po plavanju hoditi tudi prebivalci Kočevja. Na spodnji sliki 111 je v spletni anketi med možnostmi za odgovor na vprašanje "Kaj najbolj pogrešate na Kočevskem?" mogoče videti tiste primarne potrebe v mestu, ki so očitno manjkajoče, a zelo dobrodošle. Za vse stvari, ponujene med odgovori (urejeno jezero, kino dvorana, železniška povezava) je bilo uresničeno že veliko ali se v tej smeri razvija. Glede možnosti "bazen" pa v bližnji preteklosti ni bilo storjenega praktično ničesar.

Poleg rekreativne ponudbe pa je potrebno v programsko shemo uvesti več kulturnega programa, povezanega s tradicijo Kočevske. Ta je sinonim za gozdove in naravo, ki pa nima nobene oblike zastopanosti in predstavitve. Tudi iz tega razloga je bil v preteklosti načrtovan predlog ustanovitve muzeja gozdarstva. Gozdarstvo je namreč dejavnost, ki je v preteklosti mnogim omogočala zaslužek in v regijo prinašala gospodarsko rast. Kljub dolgi tradiciji pa poleg knjižnega gradiva in občasnih razstav o tem ni mogoče izvedeti veliko.

S113/ Lokacija možnih prenočišč v Kočevju

S114/ Načrtovan mladinski hotel

Predvsem gozdarstvo je tisto, ki bi moralo biti v Kočevju bolje zastopano in predstavljeno. Po dodelitvi sedeža podjetja Slovenski državni gozdovi se je odprla možnost povezovanja različnih sfer v gozdarstvu, ki bi skupaj sodelovali in ustvarjali ekonomski in kulturni napredek.

S115/ Anketa na spletni strani župana dr. Vladimirja Prebiliča

Shematski prerez Kočevja z dejavnostmi

68 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.2 Podjetje Slovenski državni gozdovi

Država ima v lasti približno petino gozdov, gospodarjenje z njimi pa temelji na koncesijah iz leta 1996, ki so jih podelili brez javnega razpisa za obdobje 20 let. Februarja 2016 sprejet Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi naj bi prispeval k oživitvi gozdno-lesne verige. (Pihlar, 2016) Na spletni strani podjetja je zapisano, da je Republika Slovenija ustanovila gospodarsko družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. z namenom gospodarjenja z državnimi gozdovi na površini 234.986 ha po prvem juliju 2016, ko se iztečejo 20 letne koncesijske pogodbe. Podjetje je bilo vpisano v register 17. marca 2016. Državne gozdove, s katerimi zdaj gospodari sklad kmetijskih zemljišč pa bodo na novoustanovljeno družbo v skladu z zakonom prenesli 1. julija. (Šolar, 2016) Novo družbo Slovenski državni gozdovi naj bi kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Julijan Rupnik, trenutno direktor gozdarsko-žagarskega podjetja Snežnik iz Kočevske Reke, vendar je ta od pozicije odstopil, namestil ga je Miha Marenče. V družbi Slovenski državni gozdovi naj bi za začetek zaposlili blizu sto ljudi, od tega bodo s sklada kmetijskih zemljišč in gozdov nanjo prenesli dvajset gozdarjev, ki zdaj delajo na terenu. Družba bo od 1. julija sama prodajala les iz državnih gozdov. (Pihlar, 2016)

Koncesijskih gozdov je največ na območju občine Kočevje (slabih 47.000 hektarjev od 221.000 vseh), kar naj bi bil eden od razlogov, da je koalicija popustila stranki DeSUS in zadnji trenutek sedež podjetja iz Ljubljane preselila na Kočevsko. Pomemben argument za to naj bi bilo tudi dejstvo, da ima kočevska občina največjo brezposelnost, okoli 24-odstotno. A te statistike na račun gozdarskega podjetja ne bo opazno izboljšala. Na sedežu tega podjetja naj bi bilo namreč deset do petnajst pomožnih delovnih mest, kot so računovodska in pravniška, glavnina zaposlenih pa bo na terenu po vsej državi, kot na podlagi lastnih izkušenj ocenjuje Dušan Gradišar, direktor skupine Gozd Ljubljana. (Pihlar, 2016)) Vlada je s tem, kot je dejal Židan, pokazala namero po policentričnem razvoju Slovenije. (Šoštarič, 2016) Novemu državnemu podjetju so bili sicer dodeljeni prostori v stavbi Nove ljubljanske banke v Kočevju, vendar ima ta lokacija kljub centralnosti določene pomanjkljivosti. Prostori, povezano z dejavnostjo gozdarstva bi se morali začeti povezovati in omogočati boljše sodelovanje. Na ta način bi lahko tradicijo gozdarstva na Kočevskem bolje izkoristili, tako gospodarsko kot kulturno.

S116/ Kulumna v časopisu Kočevska o sedežu podjetja Slovenski državni gozdovi

69 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

S117/ Kolaž fotografij gozdnih območij Kočevja kočevskega fotografa Marjana Artaka: Iz zraka, pragozd Krokar in Gotenica

70 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.3 Gozdnogospodarsko območje Kočevje

Gozdnogospodarsko območje Kočevje leži na južnem delu Slovenije in obsega območje od Turjaka na severu pa do Kolpe na jugu. Na zahodu sega do Bloške planote, na vzhodu pa je omejeno z masivom Roga. Večina območja leži na kraškemu terenu, ki je razgiban s številnimi gorskimi grebeni in kraškimi dolinami značilne dinarske smeri. Najvišji vrh je Snežnik z 1289 metri, najnižja točka pa je v Dolu ob Kolpi s 190 metri. Podnebje je zmerno humidno in primerno za uspevanje gozda. Letna količina padavin znaša do 1800 mm. (Devjak, Perušek, Bartol, 1997)

Vloga gozdov

GOZDNI REZERVATI IN VAROVANI GOZDOVI Gozdni rezervati so gozdovi, prepuščeni naravnemu razvoju. Zato se v njih ne seka, ne pospravlja odmrlih dreves, ne nabira gozdnih sadežev in ne vznemirja živali, vse je torej prepuščeno naravi. Skupaj 41 gozdnih rezervatov meri 1201,74 ha, kar predstavlja 1,31% površine gozdov Gozdnogospodarskega območja Kočevje. V Sloveniji je od leta 2005 zavarovanih 172 gozdnih rezervatov. (Hartman, 2010) Pobuda za varovanje pragozdov se pripisuje dr. Leopoldu Hufnaglu, ki je leta 1892 sestavil obsežen "gospodarski plan" za kočevske gozdove pod knezom Auerspergom. Njegov "Wirtschaftsplan für Herzogtum Gottschee" je izjemno in inovativno delo, merjeno tudi z vidika današnje znanosti. (Bončina, 1994) Za visokokraške jelovo-bukove gozdove, piše Hartman, je predpisal sonaravnejše prebiralno gospodarstvo, v nasprotju s takrat v Evropi prevladujočimi, strokovno bolj utemeljenimi golosečnjami.

Gozdnogospodarsko območje Kočevje 2 1180 km

otno gozdnog cel os po da rs ko ob

močj

e Kočevj e ostali večnamenski gozdovi 66,8% (klimatska, higiensko-zdravstvena, rekreacijska, turistična, poučna,...funkcija) hidrološka funkcija 18,6% biotopska funkcija 6% varovalna funkcija 4% lovnogospodarska funkcija 2,3% dediščina - varstvena funkcija 1,3% obrambna funkcija 1%

Gozdnate površine 890 km2 bukev 32% smreka 26% jelka 25% hrast 6% ostali listavci 10% ostali iglavci 1%

Graf4/ Vloga gozdov; vir: zloženka Gozdnogospodarsko območje Kočevje

Ostale površine 290 km

državni gozdovi 60% zasebni gozdovi 40% 2

Graf5/ Sestava gozdov; vir: zloženka Gozdnogospodarsko območje Kočevje

71 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.3.1 Izkoriščanje gozda na Kočevskem

Edine koristi, ki jih je nudil gozd prebivalstvu Kočevske do sedine 19. stoletja, poleg varnosti in zaščite, so bile les za domače potrebe, kuhanje oglja in pepelike (luga), izdelovanje suhe robe, pridobivanje kresilnih gob in lov. (Jerbič Perko, 2010) V času turških vpadov so v gozdove prebivalci skrili družine, živino, pridelke in drugo imetje. Največjo porabo lesa sta v tem času zahtevali gradnja in obnova domačij ter domača lesna obrt. (Žagar, 1976) Jerbič Perko razlaga o vlogi gozda v industrializaciji Kočevskega, zaradi naravnih danosti je imel ta namreč pomembno vlogo. Ob robu kočevskih gozdov in v njih je začela nastajati industrija, ki je les sprva potrebovala kot pomožno surovino pri izdelavi steklarskih in železarskih premetov. Po gradnji železnice do Trsta leta 1857 je začela vrednost gozda naglo rasti. Postal je objekt obsežne žagarske, oglarske in tesarske industrije, simbol gospodarskega udejstvovanja na Kočevskem. Hišna industrija oz. domača obrt je bila tista, ki je znala tehnološke lastnosti različnih vrst lesa nabolje izkoristiti, hkrati pa se je znala najbolje prilagajati zahtevam trga. (Mohorič, 1958) Tudi Valvasor je pisal, da so se mnogi Kočevarji ukvarjali samo z obdelavo lesa (skodele, rešeta, sita, škafe, sklede, vrčke,...). Kot so zapisali na spletni strani suharoba.si, so se skozi zgodovino razvile različne zvrsti suhe robe, kot so obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo, žličarstvo, pletarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, ročno mizarstvo, spominkarstvo, zobotrebčarstvo in rešetarstvo. (Jebič Perko, 2010)

Domača obrt je z razvojem industrije začela izginjati. (Žagar, 1976) Jerbič Perko nadaljuje, da so leta 1882 v Kočevju ustanovili Strokovno šolo za lesno industrijo (Holz-industrieschule zu Gottschee). (Detela, 1926) Šola je vključevala pouk rezbarstva in strugarstva, kasneje je deloval mizarski oddelek, za vključitev žensk so uvedli tudi tečaj pletarstva, ki pa ni bil uspešen. Žagar piše tudi o oglarstvu, v določenih delih za potrebe železarstva, drugje le za krajevne potrebe kovaštva in gospodinjstva. Oglje je železarna na Dvoru proizvajala sama, zato je zaposlila stalne oglarje, ki so oskrbovali okoli dvajset kopišč oz. kop. Poleg oglarstva je bilo pepelikarstvo največji porabnik bukovega lesa. Steklarna v Glažuti je uporabljala prvi parni kotel na Kranjskem in je sodila med večje gozdne steklarne. Izdelovala je steklene plošče, kasneje vzboklo steklo. (Jerbič Perko, 2010) Za gradnjo stavb, predvsem za gospodarska poslopja, so uporabljali obli les. Za hiše so uporabljali napol obtesana bruna, redkeje les prežaganih debel ali celo plohov. Stropi v bivalnih prostorih so bili iz tesanih desk. Razvijati se je pričela tudi žagarska industrija za izdelavo tehničnega lesa, predvsem hlodovine in drugih sortimentov, ki jih je iskalo tržišče. To so najprej proizvajali v gozdovih na vodnih žagah, kasneje pa v večjih količinah na parne žage. (Žagar, 1976)

KOČEVJE - 4 KOČEVSKA REKA - 2 BOROVEC MEDVEDJEK SREDNJA VAS PODPRESKA GLAŽUTA JELENDOL

RAVNE GRČARICE MRZLI POTOK LOKACIJA 21-IH PARNIH ŽAG, KI SO DELOVALE NA KOČEVSKEM MED OBEMA VOJNAMA, vir: Živeti z gozdom

GOTENICA PODSTENICE RIBNIK KOČEVSKI ROG KOPRIVNIK PONIKVE

72 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

S118/ Kozarec iz rubinskega stekla, karafa in brušen kozarec iz steklarne v Glažuti, sredina 19. Stoletja, hrani Narodni muzej Slovenije foto Tomaž Lauko,

S119/ Izidor Zbašnik iz Žurg pri izdelovanju skodel v Pasji jami, 1976, foto Tone Ožbolt

S120/Oglar Bižal mes postavljanjem kope pri Željnah, okoli 1970, foto Janez Černač

73 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

S121/ Prenos metrskih drv z bosanskimi konjički, okoli 1970, foto Janez Černač

S122/ Odvoz debele hlodovine z Roga, okoli 1975, foto Janez Černač

74 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.3.2 Zgodovina gozdarstva na Kočevskem

Na Kočevskem večino površin poraščajo obširni gozdovi, zato je bila in je gozdarstvo ena najpomembnejših dejavnosti. Kolonisti, ki so naseljevali območje, so gozd krčili in požigali in s tem pridobivali potrebne kmetovalne površine. (Kocjan, 2010) Že v srednjem veku so začeli predpisovati, kako naj se človek vede do gozdnih dobrin. Uredba Friderika Ortenburškega, izdana v Kočevju 1406, znana kot ortenburški gozdni red, je nastarejši doslej znan pravni dokument, ki je sistematično urejal gospodarjenje z gozdom. (Žagar, 1976) Leta 1614 je objavljena komisijska razsodba o zaščitnih gozdovih, v katerih je bilo vsakršno sekanje strogo prepovedano, saj so gozdovi predstavljali nekakšno predzidje v zaščiti pred Turki. (Simonič, 1939) Kocjan je zapisal tudi, da je gozd pod Auerspergi veliko pripomogel k ohranitvi prebivalstva v sicer skromni deželi, Hufnaglovi načrti pa k razvoju gospodarjenja z gozdovi. Za potrebe železarstva in steklarstva je bilo posekanih veliko gozdnih površin, ki so jih poskušali tudi umetno pogozditi z drugimi drevesnimi vrstami, s čimer so začeli spreminjati naravno sestavo kočevskih gozdov. Tudi večino oglja se je pridobilo v kmečkih gozdovih brez načrtnega gospodarjenja, kar je vodilo v devastacijo gozdov. (Kocjan, 2010) Leta 1852 je bil sprejet Gozdni zakon, ki je določil nove smernice za ureditev gozdarstva. Obdobje od leta 1876 do 1897, ki sovpada z gradnjo industrijskih žag, pomeni največji razmah gradnje gozdnih cest. Po Hufnaglovi izdelavi gozdnogospodarskih načrtov pod Auerspergi je sledilo obdobje gospodarskega razcveta, ki ga je

zaznamovala uvedba načela trajnosti donosov, strogi ukrepi pri negi in varstvu gozdov, izgradnja infrastrukture itd. (Žagar, 1976) Čas izvajanja agrarne reforne v času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil čas intenzivnih sečenj, s katerimi so lastniki želeli iz gozdov dobiti čim večje količine kvalitetnega lesa. (Kocjan, 2010) Po 2. svetovni vojni leta 1947 je bil izdelan načrt za ureditev kmetijskega gospodarstva na Kočevskem, ki je z vidika gozdnogospodarskega načrtovanja gozodove razdelil v tri skupine (izkoriščani gozdovi, t.i. emonski gozdovi - v posesti italijanske družbe Emona, in pašniški gozdovi). Za namestitev gozdnih delavcev, katerih večina je bila po vojni iz južnih republik takratne Jugoslavije, so gozdnemu gospodarstvu dodelili 14 vasi. Istega leta je bilo z odločbo vlade Ljudske repubilke Slovenije ustanovljeno Gozdno gospodarstvo Kočevje, ki je prevzelo gozdove vseh veleposesti, gozdove kočevskih Nemcev ter emigrantov. Leta 1953 je vlada ustanovila Državno posestvo Snežnik Kočevska Reka s površino blizu 13.000 ha. Skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v okviru gozdnogospodarskega območja je bilo uzakonjeno z Zakonom o gozdovih leta 1965, s čimer se je zagotovilo strokovno delo tudi v zasebni posesti. Prvi gozdnogospodarski načrt GGO Kočevje je bil izdelan za obdobje od 1971 do 1980. (Kocjan, 2010) Po letu 1991 se je začelo obdobje sprememb v organizaciji gozdarstva, gozdovi so postali last Republike Slovenije, upravitelj pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Za načrtovanje razvoja vseh gozdov skrbi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, medtem ko na osnovi koncesije izvajata vsa gozdarska opravila v državnih gozdovih Gozdarstvo Grča d.d. in Snežnik d.d. (Kocjan, 2010)

S123+124/ Načrt žage iz Hufnaglove knjige Handbuch der kaufmännischen Holzverwertung und des Holzhandels

75 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

7.4 Muzej

Izraz "muzej" (grško µουσεῖον; prostor za muze, prostor in plesišče za muze in njihovo mati Mnemosimo, grško boginjo spomina) je bil prvotno uporabljen v antičnem svetu za poimenovanje šol poezije in filozofije, ob katerih so bili oltarji, posvečeni muzam. (Naredi-Rainer, 2004) Muzeju v današnji obliki so se najbolj približali s tako imenovanimi tezavri (lat. thesauros) oziroma zakladnicami, ki predstavljajo eno najstarejših oblik zbiranja. V tretjem stoletju pred našim štetjem je bil v Aleksandriji ustanovljen mouseion, znanstvena ustanova z inštituti, knjižnico, zbirkami umetnin in botaničnim vrtom. (Vodopivec, 2009, po Vrišer 1988) Pojem museum se je v 15. stoletju pojavil v latinskem in italijanskem jeziku, ter je označeval zbirko, kasneje pa je beseda museum označevala zbirke portretov, ki jih je razstavil Paolo Giovio v svoji vili. Uporaba besede se je postopno širila na področje umetnosti in znanosti ter je opredeljevala mesto, kjer so hranili zbirke posebnih predmetov. Današnji pomen je beseda muzej začela dobivati v srednini 18. stoletja. (Vodopivec, 2009 po Gob in Drouguet, 2007)

S125/ Atenski tezaver

S126/ Knjižnica v Aleksandriji

7.4.1 Interaktivni/ participatorni muzej

S127/ Villa Paolo Giovio

Kontekst mozujev lahko razdelimo na fizični, osebni in socialni. Fizičnega predstavljajo eksponati in njihovo okolje, osebnega uporabnik sam, socialnega pa javni prostor, ki ga muzej ustvarja. Različni dogodki (javni ali interni) povezujejo ustanovo z okoljem in ljudmi in s tem ustvarjajo širitev socialne mreže muzeja. (Van Mensch in Meijer-Van Mensch, 2011) Interaktivne muzejske razstave so že splošno razširjene v znanstvenih področjih in muzejih, namenjenih otrokom in postajajo priljubljene tudi v muzej umetnosti, zgodovine in kulture. Interaktivni eksponati ponujajo obiskovalcu, da delujejo nanje in ti reagirajo. V središču interaktivnosti je torej vzajemnost delovanja. (Allen in Gutwill, 2004) Avorja tudi pozameta po McLeanu (1993), ki definira interaktivne razstave kot tiste, kjer se obiskovalci lahko udeležijo aktivnosti, zbirajo dokaze, izbirajo možnosti, oblikujejo zaključke, preverjajo spretnosti, zagotavljajo vložek in z njim spreminjajo situacije. Ustanovitelj Exploratoriuma, javnega izobraževalnega laboratorija v San Franciscu, Frank Oppenheimer (1968) je verjel, da udeleženci javnosti pridobijo razumevanje znanosti in tehnologije z nadziranjem in opazovanjem vedenja laboratorijskih aparatov in mehanizacije. (Allen in Gutwill, 2004)

V 16. stoletju so se v Evropi pojavile t.i. Wunderkammern (komore radovednosti), kot sredstvo za zbiranje raznolikih palet objektov. Metoda organiziranja je temeljila na dveh polih: naturalia z objekti iz sveta narave in mirabilia z organskimi in anorganskimi materiali, ki pričajo o človeškemu inženirstvu. (Marotta, 2010) Falk in Perce opišeta sodobne muzeje kot del uspešnejših prizorišč aktivnosti prostega časa. Sočasno so kuturni forumi, kjer je mogoče diskutirati o ljudskih (zgodovinskih) zgodbah in kjer so osebni spomini materializirani in deljeni skozi kolekcije. To je še posebej opazno ko muzejske zbirke zadevajo lokalne skupnosti in njihovo zgodovino. Muzeji in njihove zbirke postanejo izjemna sredstva skupnosti, ki lahko obogatijo lokalni občutek pripadnosti, skupne zgodovine in identitete. (Catalani, 2010)

S128/ Wunderkammern

Ta ustanova je bila ena izmed prvih, ki so v 60. letih 20. stoletja doprinesli k razvoju razstavnih prostorov s praktičnim in neposrednim pristopom uporabnika. Takšni prikazi so iskali sodelovanje novega tipa uporabnika, v muzejskem in edukativnem področju znanega kot kinestetiči učenec, ki preferira "početje" od "opazovanja". (Hughes, 2010) Muzeji enaindvajsetega stoletja bodo temeljili na interaktivnosti, animaciji, sproščenem poučevanju preko igre ter na razvedrilu za vso družino. (Vodopivec, 2009, po Rak, 2009) Oblikovanje interaktivnih muzejev naj temelji na treh principih delovanja: .omogočanje socialne interakcije med obiskovalci .vključevanje fizične aktivnosti .možnost individualnega in fleksibilnega doseganja ciljev (Ziamou, 2012) Hughes (2010) trdi tudi, da morajo biti interaktivne komponente integrirane v celostno izkušnjo muzeja in ne le kot poznejši dodatek. Najuspešnejša interaktivna dela so trdno zasidrana v pripoved razstave in s tem prispevajo k vsebini skozi pripovedovanje zgodbe z večplastnostjo, participatornostjo in skoraj igralno naravo. Oblikovanje razstav naj bo torej smiselno vključeno v narativni kontekst in naj hkrati pripomore k pričakovanemu izzidu učenja uporabnika.

76 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

KONVENCIONALEN SITEM PREDSTAVLJANJA MUZEJSKIH EKSPONATOV

INTERAKTIVNI SISTEM PREDSTAVLJANJA MUZEJSKIH ZGODB

Ročne delavnice s lesenimi elementi

Predlog "lesenega zrcala"

Predlog interaktivnega sistema razstavljanja Prerez tradicionalne oglarske kope

Predlog predstavitve informacij posameznih drevesnih vrst

Udejstvovanje pri zgodovinskih načinih obdelave lesa

77 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

V kompleks območja Avto-Kočevje so umeščene za mesto potrebne dejavnosti in programske sheme, prilagojene in razdeljene med objekte glede na prostorske in ostale potrebe posameznega programa in glede na dejanske možnosti umeščanja, ki jih posamezen objekt ponuja. V največji in nastarejši pritlični hali na severu kompleksa je tako zaradi velike dolžine prostora in atraktivne industrijske konstrukcije, ki ustvarja drugačen ambient, umeščen bazenski kompleks s pripadajočim vstopnim delom in spremljevalnim programom.

(IMG) s priključeno kavarno. IMG se skozi prehod nadaljuje v najkasneje zgrajen objekt, ki s svojo dvoransko strukturo omogoča raznoliko umestitev muzejskih razstavnih prostorov in eksponatov.

Štirietažni pisarniški objekt z gobasto stebrno strukturo omogoča razmeroma proste tlorise, ki so skupaj s prejšnjo razporeditvijo uradniških prostorov narekovali postavitev programa mladinskega hostla in hotela. Zaradi tlorisne neoviranosti je bilo mogoče v objekt razporediti več različnih struktur hotelskih sob za nastanitev različnega števila gostov. Del objekta C, ki je tudi najstarejši in ga zaznamuje ostrešje je namenjeno interesantno leseno ostrešje, vstopnemu delu Interaktivnega muzeja gozdarstva

V navezavi z IMG-jem je v objektu C na južnem delu zasnovan vstopni prostor podjetju Slovenski državni gozdovi, kateremu že dodeljeni prostori v Kočevju so neprimerni in popolnoma odrezani od (že prisotnih) gozdarskih dejavnosti v mestu. Z združitvijo omenjenih dejavnosti omogočam možnost novih povezav in izboljšanje komunikacije in sodelovanja. Podjetje se tako skozi zgornje nadstropje povezuje s spodnjimi muzejskimi površinami. Montažna hala, pritrjena uradniškemu objektu na jugu kompleksa, zaradi svoje razmeroma majhne površine in nekvalitetne gradnje ne ponuja posebnih kvalitet in ne dovoljuje umestitve programov, ki bi lokacijo dodatno obogatili. Tako je zgradba predvidena kot vstopni in izstopni prostor podzemne garaže, ki hrati omogoča vertikalno povezavo uporabnikom uporabnikom.

Prostori podjetja Slovenski državni gozdovi sprejemna avla + recepcija 95.6 m² arhiv 5.6 m² sanitarije 2x 10.0 m² vertikalne komunikacije 51.6 m² sejna soba, predavalnica, čajna kuhinja 3x 28.0 m² pisarniški prostor 134.7 m² direktorjeva pisarna + tajnica 59.8 m² SKUPAJ 451.3 m²

Interaktivni muzej gozdarstva + kavarna sprejemna avla + kavarna 257.8 m² recepcija + točilni pult 21.6 m²

SKUPAJ 279.4 m²

Interaktivni muzej gozdarstva prodajni prostor 64.0 m² arhiv 12.2 m² sanitarije 64.2 m² skladišče, projekcijski prostor, delavniški prostor 3x 28.0 m² razstavni prostor 349.7 m² SKUPAJ 574.1 m²

Bazen+spa sprejemna avla + recepcija 139.6 m² garderobni prostori 2x 55.4 m² sanitarije 2x 35.0 m² bazenska ploščad 952.4 m² bazeni 501.2 m² savna 2x 25.7 m² prostor za reševalca 25.5 m²

SKUPAJ 1850.9 m²

Hostel sprejemna avla + recepcija 45.3 m² prostor za druženje + kuhinja 83.7 m² sanitarije 74.0 m² soba 14-posteljna 141.1 m² soba 6-posteljna p j 2x 48.0 m² soba 2-posteljna 4x 22.3 m² soba samska + kopalnica 2x 52.6 m² vertikalne + horizontalne komunikacije 60.0 + 125.1 m²

SKUPAJ 690.5 m²

Uvoz v garažo + garaža uvozna/izvozna ploščad 2x 73.2 m² vertikalne komunikacije 145.6 m² horizontalne komunikacije 77.9 m² parkirišče 2451.6 m² strojnica 56.7 m² bazenski tehnični prostor 245.6 m²

SKUPAJ 3123.8 m²

SKUPAJ 6970.0 m²

78 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

79 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

80 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

8. PREDSTAVITEV . PROJEKTA

8.1 Konceptualna zasnova 8.1.1 Predstavitev konceptov 8.2 Konstrukcijska zasnova 8.3 Poti uporabnikov

81 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

82 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA armiran beton les kovina etažne plošče

NOVO VSTAVLJENE STRUKTURE

83 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

8.1.1 Predstavitev konceptov

"Re-invent, transform, add, reuse, never demolish to do more and better" Anne Lacaton

NOV PROGRAM

OBSTOJEČA STRUKTURA + PRAZNI PROSTORI

Objekte na lokaciji Avto-Kočevja zaznamujejo svojevrstne značilnosti v konstrukcijski zasnovi, materialnosti in volumnih. To so značilnosti, ki pripovedujejo zgodbo o njihovi preteklosti, namenu in večletni rabi. To so tudi značilnosti, ki so se zasidrale v tkanino mesta Kočevje s svojo pojavnostjo.

Projekt revitalizacije območja Avto-Kočevje ne posega v obstoječo konstrukcijsko zasnovo. Ta ostaja nespremenjena, njena pojavnost je kvečjemu bolj izpostavljena, saj so prostori očiščeni nepotrebnih delitev. Na ta način je vidna zgodba posameznih objektov, ki priča o času in namenu izgradnje.

Princip prilagojene ponovne rabe, ki je bil vodilo te naloge, govori o spoštovanju specifičnih struktur in obstoječih vzorcev. Intervencije naj bodo reverzibilne in s čim manj puščenega odtisa. Kot pravi zgornji citat Anne Lacaton, je potrebno na novo izumiti, tranformirati, dodati, ponovno uporabiti in ne le uničiti, da bi zgradili več in bolje.

V očiščene prostore z novim programom projekt vstavi nove, nevsiljive strukture, ki vsebujejo dodatne programe, servise ali spremljevalni program, ki jih specifična raba zahteva. Na ta način omogočim očiščenost prostora in s tem večjo fleksibilnost, velikim prostorom mehaničnih hal dodam definicijo in vzpostavim usmerjanje uporabnikov, omogočim domačnost ali privatnost, kjer je to potrebno. Ti tujki zaobjamejo obstoječo konstrukcijo in s svojo pojavnostjo ustvarijo nov občutek v prostoru.

Opuščeni objekti kompleksa Avto-Kočevje pripovedujejo vsak svojo zgodbo preko strukture, prilagojene namembnosti, materialov, oblike prostorov, inštalacij in načina povezovanja. Prav to primarno zgradbo struktur sem v projektu želela ohraniti in jo dopolniti z novimi vsebinami. Nova programska shema je tista, ki bo območju omogočila nadaljni razvoj, tokrat ne v industrijskih, temveč v javnih prostorih. Pomen revitalizacije je tako dvojni: ohranimo obstoječe strukture in omogočimo trajnostni razvoj ter mestu dodamo program v koristi javnosti.

84 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

SERVISI + SPREMLJEVALNI PROGRAM

PROSTI TLORIS + OHRANJENA STRUKTURA

Koncept materialnosti temelji na izpostavljanju gradbenih materialov. Na ta način predstavimo konstrukcijsko zgodbo in njeno preteklost. V objektih, ki so grajeni z opeko, je sedanji omet odstranjen. Prav tako so izločene tudi vse nepotrebne odprtine, ki so se nakopičile skozi leta različnih rab prostorov. Za zapolnitev teh novo nastalih vrzeli se uporabi opeko, odstanjeno iz notranjih predelnih sten ali po potrebi doda novo. Vhodne odprtine novih programskih sklopov so povečane za boljšo dostopnost in prepoznavnost.

ZID ODPRTINE OMET

Ker so objekti grajeni za potrebe mehaničnih delavnic, so uvozne odprtine velike, kovinska vrata pa drsna za lažji dostop. Sedanje vratne odprtine postanejo v idejnemu projektu okna, drsna vrata pa dobijo pomen senčil.

VRATA » SENČILO + OKNO

85 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

(2)

2 2 (2)

2 2

ZASEBNOST

DRUŽENJE

KONCEPT ZASNOVE HOSTLA Hostel je zasnovan v stavbi, v kateri so bili v času poslovanja podjetja Avto-Kočevje pisarniški prostori. Zasnova skeletne gradnje in postavitev servisnih prostorov v nove kubusne strukture omogočata razmeroma prost preostanek tlorisnih površin. Tako se lahko po obodu nanizajo sobe, s čimer vsem spalnim prostorom tudi zagotovimo kvalitetno osvetlitev.

običajno zahtevajo gosti na poslovnih potovanjih in starejši. Zasnova hostla je tako linearna: z etažnostjo se povečujeta tudi zasebnost in prostornost. V pritličju je s kuhinjo in jedilnico omogočen prostor za spoznavanje in druženje. Princip souporabe se ponovi v prvem in drugem nadstropju v večposteljnih sobah, medtem ko v višjih etažah privatne sobe omogočajo gostu intimnost, katero še nadgradi bivanje v apartmaju v najvišji etaži.

Trenutno prenočitveno stanje v Kočevju ne omogoča nastanitev raznolikih gostov in ne zadosti njihovim potrebam po različnih spalnih prostorih in željah po zasebnosti. To je razlog, zaradi katerega sem želela v svoj objekt hostla vključiti raznoliko ponudbo sob. Te bi lahko na eni strani nudile prenočišče popotnikom in raziskovalcem z željo po druženju ter na drugi strani tudi privatnost, ki jo

Ker je ena izmed kvalitet objekta tudi njegova skeletna gradnja, ki jo zaznamujejo gobasti stebri, sem želela to prednost poudariti in jo povezati z izkušnjo prenočevanja. Vsako ležišče v hostlu je pozicionirano pod eno izmed omenjenih gobastih struktur, ki mu da definicijo in ustvarja poseben občutek prostora.

86 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

NEDEFINIRANO KROŽENJE UPORABNIKOV

OBIČAJNO KROŽENJE MED VSTAVLJENIMI STRUKTURAMI

URAVNAVANJE POTI UPORABNIKOV

USTVARJANJE PRILAGOJENIH PROSTOROV ZA EKSPONATE

KONCEPT ZASNOVE INTERAKTIVNEGA MUZEJA Običajno prazen prostor za muzejske eksponate ne definira poti uporabnikov, ki so zato primorani sami ustvariti muzejsko zgodbo. Prvi korak, ki muzeju doda prilagojenost prostorov različnim dodatnim dejavnostim, je vstavljanje novih struktur. Poleg prostora za drugačne funkcije (delavnice, projekcije ipd.), muzejski prostor na ta način dobi nov koncept, ki kroženje in način ogledovanja ponovno definira.

Postavitev novih kubusnih struktur narekuje tudi drugi korak. To je vključitev drsnih predelnih sten, s katerimi ustvarimo razcepitev prostorov. Ta segmentacija je prilagodljiva in se podreja zahtevam razstavljenih predmetov. S tem prinašamo v sicer velik prostor, ki sam omogoča postavitev večjih eksponatov, možnost intimnih predelov, ki pripovedujejo svojo zgodbo in dodatno usmerjajo uporabnika.

87 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Preko konstrukcije različnih objektov lahko sklepamo o času in namenu nastanka, vsi pa so omogočali umestitev različnih programov in razmeroma proste tlorise. Vsi objekti sestojijo iz ab stebrov, ki omogočajo različne principe strešne konstrukcije, kjer se kaže zanimivost, raznolikost in kompleksnost gradnje objektov. Najstarejša ohranjena imata tako leseno šedno strešno konstrukcijo, adaptirani del objekta A pa ima šedno strešno zasnovo podprto s primarno in sekundarno železno konstrukcijo. V objektu B so medetažne plošče podprte z gobastimi ab stebri in streha z dvokapnim ab nosilcem. Ta se v večjem merilu ponovi tudi pri objektu C, kjer skupaj s pi ploščami tvori strešno konstrukcijo.

Kot nadomestitev stabilnosti zaradi odstanjenega terena predvidimo tehniko jet-grouting, s katero odstranjeno podporo terena ojačamo z vbrizgavanjem malte. Natančnejši prikaz stika je predstavljen v tlorisu kleti. V objektu A je bilo potrebno zagotoviti zadostno širino plavalnega bazena, zaradi česar je bilo predvideno poglabljanje temeljev osrednjih stebrov, ki so v liniji z robom bazena. Zaradi konstrukcijske zanesljivosti se tako predvidi zamenjava omenjenih stebrov, ki se zidajo kot enotni element z zidovi bazena in skupaj tudi na novo temeljijo. Ker so konstrukcije obstoječih objektov zasnovane kot skelet, bi bilo za zagotavljanje potresne varnosti najbolj smiselno obnoviti spoje med elementi in jih ojačati. Problem se pojavlja pri stebrih, zato bi bilo potrebno dodati tudi zavetrovanje v obliki jeklenih zateg (jeklenic) v križni zasnovi. To zavetrovanje bi bilo najbolj smiselno med stebri v kotnih poljih posameznih objektov. Prav tako bi bilo potrebno strehe, da se zagotovi togost zavetrovanje v ravnini strehe objektov v strešni ravnini (npr. v obliki jeklenih trakov).

Konstrukcija vseh obstoječih objektov ostane nespremenjena. Največji izziv je predstavljala umestitev podzemne garaže ob temelje obstoječih objektov. Kot najboljša rešitev se je izkazala popolna ohranitev točkovnih temeljev vseh mejnih struktur, medtem ko se ab obodne stene nove podzemne konstrukcije prislonijo obstoječim temeljem.

Pritlični ab/leseni šedni objekt leseno trikotno vešalo/šedna konstrukcija, kot 60 º lesene lege leseni nosilci ab stebri 40/40 in opečnate stene točkovni + pasovni temelji

Betonski skelet 15 m/50 m 40x strešna "pi" plošča 45/200/1000 6x dvokapni ab nosilec L=15m 12x ab steber 50/50 točkovni temelji

Štirietažni betonski skelet 24.3 m/10.0 m lesen opaž dvokapni ab nosil ec L=10 m ab stebri 40/40 gobasti stebri 40/40 točkovni + pasovni temelji

Pritlični ab/kovinski šedni skelet primarni in sekundarni "R" nosilci iz valjanih železnih profilov ab nosilci 25/32 46x ab steber 40/40 točkovni temelji

Tipska montažna hala 24x lesene strešne lege 5x kovinski lok v=25 cm 2x ab "T" nosilec L=24.30 m 10x ab steber 30/50 OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA

točkovni temelji

Podzemna garaža + servisni prostori ab nosilci 20/30 cm ab stebri 40/40 cm ab stene d=40 cm temeljna plošča d=50 cm NOVA KONSTRUKCIJA

88 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

89 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Območje Avto-Kočevja je bilo do sedaj ograjeno in dostopno predvsem uporabnikom mehaničnih delavnic, z le enim dostopom s Kidričeve ulice. Ker pa je lokacija postavljena ob sam center mesta in je na pomembni povezavi med njim in območjem Rudniškega jezera, je bilo pomembno dejstvo, da se območje odpre in omogoči povezavo med središčem na zahodu in jugu proti vzhodu na Tomšičevo. Tako sta omogočena dva, med seboj povezana, glavna dostopa, z dodatnim vstopom v IMG in kavarno na zahodu s Kidričeve. Zagotovljeni so seveda tudi dostopi iz podzemne garaže, uvozni/izvozni objekt pa je zasnovan tako, da pešcem omogoča prehajanje s trga lokacije. Z vspostavitvijo novih poti se tako zagotovi večjo povezanost s središčem mesta, ki bi jo dodatno podkrepila nova načrtovana brv čez reko Rinžo južno od kompleksa Avto-Kočevje.

Na samem območju sem želela zagotoviti nemotenost poti uporabnikov posameznih programskih shem in hkratno skupnost zunanjih površin in poti, kar bi omogočalo večje združevanje uporabnikov in zasedenost prostora. V bazenskem kompleksu je bilo bistvenega pomena zagotavljanje ločenih poti uporabnikov kopalnih površin in uporabnikov savne, hkrati pa tudi lažje in krajše povezave za zaposlene z direktno notranjo in zunanjo povezavo (ta omogoča tudi neoviran dostop za reševalce). V objektu C sta integrirana programa poslovnih in muzejskih prostorov. Prostorsko sta shemi ločeni, vendar delitev prostora omogoča vizualne komunikacije, poleg tega pa tudi povezovanje ter sodelovanje zaposlenih z vertikalno povezavo med vstopnim in arhivskim delom IMG-ja in poslovnimi prostori v nadstropju.

Izhod Kidričeva (zahod A) navezava na Ljubljansko cesto (glavno prometnico skozi središče) in center mesta

Izhod Kidričeva (zahod B) navezava na pot ob reki Rinži do centra mesta

Izhod podzemna garaža (A)

Izhod Kidričeva (jug) navezava na pot ob reki Rinži in brv prek nje do starega jedra v okljuku

Izhod Tesarska (jug) navezava na Roško cesto (glavno prometno povezavo skozi mesto)

Izhod podzemna garaža (B)

Izhod Tomšičeva (vzhod) navezava na pot proti Rudniškemu jezeru

IMG kavarna podjetje Slovenski gozdovi hostel bazen obiskovalci bazen obiskovalci_savna bazen zaposleni

90 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

91 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

92 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9. GRAFIČNI . DEL

9.1 Situacija M 1:1000 9.2 Zunanja ureditev M 1:500 9.3 Objekt A Tloris M 1:200 Prereza M 1:200 9.4 Objekt B Tlorisi M 1:200 Prerezi M 1:200 9.5 Objekt C Tlorisa M 1:200 Prerezi M 1:200 9.6 Tloris kleti in temeljev M 1:250 9.7 Fasade M 1:200 9.8 Fasadni pas M 1:20 9.9 Zasnova požarne varnosti 9.10 Fotografije makete

93 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: pogled na območje z južne strani

94 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

95 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

je ar

uli

rič

d Ki

a ev a ic ul +16.20

va iče

ca uli

ja bl

Lju

Kid

sta

96 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.1 SITUACIJA 1:1000

+8.70

+15.10

+48.00

+19.90 +6.50 +10.10

To mš

+8.90

ca uli va iče

+8.90

+8.80

+7.60

+9.80 +0.90

+10.00

+0.30

0.00

+7.40 +7.40 +13.10

Kidr

ičev a uli ca

+26.10

+8.90

+5.70

+16.20

ulic

ca uli va iče mš

rska

Tesa

97 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

8 360

2 303

0.00

0 161

0 192

1 159

+0.30

6 310

752

8 158

+0.30

375 587

4 235

0 563

0.00 6 328

0.00

3 510

0.00 2 196

490 620

Kidr

ičev a uli ca

98 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.2 UREDITEV OKOLICE 1:500

a ulic va iče mš To

OBJEKT A kopališče 7 127

5 310

parkovne ureditve/ reprezentacija drevesnih vrst gozdnega območja Kočevske/ učno-rekreativna pot z informacijami o vrstah in vmesnimi lesenimi telovadnimi elementi/ bariera med območjem za pešce in okoliškimi cestami.

+0.20

+0.90 0 327

OBJEKT C Interaktivni muzej gozdarstva, podjetje Slovenski državni gozdovi

9 446

tlakovanje/ plošče trikotne oblike dveh različnih odtenkov, ki skupaj tvorijo subtilno usmerjanje proti centru območja oz. vhodom objektov

3 250

0 251

OBJEKT B hostel, uvoz v garažo

+0.30 0 243

0.00

2 152

2 204

980

Tesa rska a

ulic

99 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: pogled na območje z zahodne strani

100 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

101 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.3 OBJEKT A/ Kopališče/ tloris pritličja 1:200 01. Prostor za čistila in shramba

02. M+Ž kopalnica

03. M+Ž garderoba

04. wc + garderoba za zaposlene 05. wc za goste 06. recepcija

07. savna z vstopno garderobo in tušem

08. vetrolov

09. masažni bazen

10. prostor za reševalca + prva pomoč

11. otroški bazen 12. ostanki mehaničnih jaškov /bazenske vstopne stopnice

13. dostop za reševalce 14. bazen olimpijske dolžine

15. prostor za ležalnike

polnilo - opeka obstoječa polnilo - opeka nova

102 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

B 807 807

C 34

3603

786 774

264

651

E 650 610

403

F 674 673

285

781

0.00

456

-1.80

0.00

749

789

3034

0.00

713

753 752

792

0.00

G 0.00

0.00

411

274 52 1604

500 754

143 754

500 872

715

187 37

09 6

748

788 1388

0.00 3025

11 -1.20

789

749

452

13 -1.50

0.00

14 8

+0.20

234 274

403

610 1012

637

650

710 710 670

372

587

274 314

959 627

649

103 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

776

774 814

OBJEKT A/ Kopališče/ prerez A-A 1:200

+8.90

+7.60

+4.44

+4.44 +3.92

+3.20

0.00

OBJEKT A/ Kopališče/ prerez B-B 1:200

+7.60

+4.44 +3.92

+0.20

-1.50

-3.00

obstoječa konstrukcija nova konstrukcija

104 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

B-B A-A

+7.60

+4.44 +3.92 +3.20

0.00

-1.80 -3.00

105 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: interier objekta A/ kopališče

106 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

107 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.4 OBJEKT B/ Hostel/ tloris pritličja 1:200

01. vstop garaža sever

02. sprejemni prostor 03. recepcija 04. wc

05. obstoječi vetrolov 06. peš dostop do garaže

07. kuhinja za goste 08. prostor za druženje/jedilnica

09. wc 10. uvozna rampa 11. izvozna rampa

12. vstop garaža jug

108 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

175 195 155

405 367

980 650

380 305

153

205

208 208

430

300 430

0.00

270 300

+0.30

0.00

330

410

600

275

450

183 183

145 165 185 185

1475 1400 485 225

300

2430

310

-1.50

600

330

560

600

2140

600

+0.30

870 1530

140

210

600

600 210 40

0.00

11 40

570 600 600

410

275

450

6 145 165 185 145

0.00

7 0.00

109 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBJEKT B/ Hostel/ tloris prvega nadstropja

175 20

1000 650 205

375 522

175 380 303

1455

1:200

20 175

165

1 0.00

450

460 440

13. ženski wc 3 600

+3.30

2430

600

14. večposteljna soba (14 ležišč)

1510 310 2100

600

15 600

15. wc za invalide

+3.30

460 440

450

16. moški wc

165

0.00

165

522

OBJEKT B/ Hostel/ tloris drugega nadstropja

175 20 92

1:200

375 303

303

1000 650 205 279

175

175 380 152

165

20 175

460 440

450

17. večposteljna soba (6 ležišč) 18. ženski wc 3 600

18 +6.30

600 2430

600

20. večposteljna soba (2 ležišči)

1510 310 2100

19. večposteljna soba (2 ležišči)

600

21. wc za invalide

22 5

450

22. moški wc 23

460 440

23. večposteljna soba (6 ležišč)

165 20

165

522

303

175

110 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBJEKT B/ Hostel/ tloris tretjega nadstropja

175 20 92

1000 650 205 279

375 303

175 380 152

165

1:200

20 175

460 440

24. apartma 450

25. wc 25

600

+9.30

600 2430

600

27. samska soba

1510 310 2100

26. samska soba

600

28. pralnica

450

29. wc 30

460 440

30. apartma

165 20

165

522

303

175

111 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBJEKT B/ Hostel/ prerez A-A 1:200

OBJEKT B/ Hostel/ prerez B-B

1:200 +13.10 +11.50

+9.30

+7.80

+6.30

+4.80

+3.40

+1.80

+0.30 0.00

-3.00

OBJEKT B/ Hostel/ prerez C-C 1:200

+7.40

+3.30

0.00

7°

-1.50

-3.00

obstoječa konstrukcija nova konstrukcija

112

UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

+13.10

B-B C-C

+12.50

+9.30

A-A

D +7.80

+7.40

+6.30

+4.50

+4.80

+3.30 +3.40

+1.80

0.00

+0.30 0.00

-1.50

-3.00

113 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: interier objekta B/ pritličje hostla

114 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: interier objekta C/ kavarna

115 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

205

129

1589

1539 1488

604

756 720

+0.30

206

400

778

03 636 667 1884

639 602 445

369

650 616

G +0.30

3 4

50 95 120

365

+0.30 148

519

607 797

958 1008

06 07

550

307

0.00

633

950 1000 368

0.00

633

5153 5 51 153 15 53 950 1000 368

0.00

306

307

950 1000 368

0.00

12 950 1000 368

301

0.00

185

835

369 810

1500

620

211 475

UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.5 OBJEKT C/ Interaktivni muzej gozdarstva/ Kavarna/ Podjetje Slovenski državni gozdovi tloris pritličja 1:200 KAVARNA 01. kavarna

02. točilni pult

INTERAKTIVNI MUZEJ GOZDARSTVA 03. recepcija

04. prodajna razstava 05. muzejski arhiv 06. ženski wc 07. moški wc 08. dostop za zaposlene

09. prostor za delavnice

10. prostor za projekcije

11. skladišče

PODJETJE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI 12. recepcija 13. arhiv 14. wc

15. peš dostop do garaže

117 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

439

601

268

601

550

958 1008

+2.96

633

5058 8 950 1000 368

+2.96

633

950 1000 368

326

+2.96

950 1000 368

+2.96

326

+2.96

0.00

+2.96

306

+2.96

950 1000 368

+2.96

+1.48

301

185

810

620 1500

475

UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBJEKT C/ Podjetje Slovenski državni gozdovi tloris nadstropja 1:200

PODJETJE SLOVENSKI DRŽAVNI GOZDOVI 16. pisarniški prostor 17. dostop za zaposlene

18. čajna kuhinja

19. predstavitveni prostor

20. sejna soba

21. direktorjeva pisarna

22. tajništvo 23. wc

119 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

OBJEKT C/ Interaktivni muzej gozdarstva/ Kavarna/ Podjetje Slovenski državni gozdovi prerez A-A 1:200

+7.40

+5.50

+2.96

0.00

-3.00

OBJEKT C/ Interaktivni muzej gozdarstva/ Kavarna/ Podjetje Slovenski državni gozdovi prerez B-B A

1:200

+9.80

+7.63

+5.20

+3.30

+0.30

OBJEKT C/ Interaktivni muzej gozdarstva/ Kavarna/ Podjetje Slovenski državni gozdovi prerez C-C 1:200 9

+7.40

+5.50

+3.70 +2.96

+7.40

-3.00

obstoječa konstrukcija nova konstrukcija

120 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

B-B

C-C

A-A

+9.80

1 +8.80

+5.20

+3.30

+0.30

121 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: interier objekta C/ Interaktivni muzej gozdarstva

122 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

123 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.6 TLORIS KLETI IN TEMELJEV 1:250

01. peš dostop do garaže

-3.00

678

3642

678

315

490 490

460

550

3100 920

550

02. strojnica

i.3

500

540

341

03. bazenski tehnični prostor

750

05. izvozna rampa 270

330

270

330

270

127

460

148

330

305

750

04. bazenski podprostor za strojne inštalacije

7537 40

-3.00

750

07. uvozna rampa

148

-3.00

-1.50

180

324

06. peš dostop do garaže

750

i.2

i.1

750

Število parkirnih mest/ 87 1

Število prilagojenih parkirnih mest/ 3

500

550

500

124 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

500

550

678 460

-3.00 grelec

835

353

črpalka

2008

03 filter

835

353

823

-3.00

610

355

353

315

353

321

5000 353

318

353

320

353

315

454

630

587

1330

1242

-3.00

1800

500

125 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.7 FASADE VZHODNA FASADA 1:200

+13.10 +11.50

+9.30

+7.40

+4.50

0.00

SEVERNA FASADA 1:200

126 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

+7.60

+4.44

0.00

+8.90

+7.60

+4.44

0.00

127 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

ZAHODNA FASADA 1:200

+9.80 +8.80

+5.20

+0.30

JUŽNA FASADA 1:200

+7.40

+5.50

+2.96

0.00

128 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

+13.10 +11.50

+9.30

+7.40

+6.30 +5.50

+3.40 +2.96

0.00

+13.10 +11.50

+9.30

+7.40

+6.30

+4.50

+3.40

+0.30 0.00

0.00

129 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

130 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

+7.60 9.8 FASADNI PAS/ objekt A sever 1:20

trapezna kritina z izolacijo 10 cm prečne in vzdolžne let ve toplotna izolacija 20 cm parna ovira omet

ležišče (sekundarne) jeklene konstrukcije ležišče (primarne) jeklene konstrukcije pritrditveni okvir okno (trojna zasteklitev z reflektivnim namazom) sekundarna jeklena konstrukcija 2 6.5 mm sekundarna jeklena konstrukcija L 40x40x4 mm primarna jeklena konstrukcija 2 8.0 mm

Obstoječi elementi Novi elementi

pritrditveni okvir

+4.83

sekundarna jeklena konstrukcija2x L 35X35X4 mm ležišče (sekundarne) jeklene konstrukcije

+4.61

ležišče (primarne) jeklene konstrukcije

1.85

polnilo opeka 40 cm Wedi plošča 2x 8 cm keramika

0.00

kamnite plošče - nedrseče podložni beton 7 cm nasutje 20 cm teren

keramika - nedrseča estrih 5 cm izolacija 10 cm hidroizolacija podložni beton 10 cm nasutje 20 cm teren

drenažno nasutje drenažna cev podložni beton

131 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.9 ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

Razvrstitev glede na požarno zahtevnost: 1212 - druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) požarno manj zahtevne stavbe (ne dosegajo kateregakoli merila požarno zahtevne stavbe - v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 100 ljudi)

Pri načrtovanju požarne varnosti so bile upoštevane tehnične smernice TSG-1-001:2010 - Požarna varnost v stavbah) in Pravilnik o požarni varnosti v stavbah Uradni list RS št. 31/04., za zagotovitev varnega in usmerjenega gibanja ljudi v primeru požara ali druge nevarnosti.

122 – upravne in pisarniške : požarno manj zahtevne stavbe (ne dosegajo kateregakoli merila požarno zahtevne stavbe - v katerih se lahko hkrati zadržuje več kot 100 ljudi; bruto tlorisno površino vseh prostorov večjo od 1000 m2; višina tal zadnje etaže (merjeno od nivoja okoliškega terena) znaša 17 m in več)

Objekte delimo na 4 glavne dele: Interaktivni muzej gozdarstva IMG + Slovenski državni gozdovi SDG, kopališče, hostel in podzemna garaža. Zaradi relativne majhnosti objektov posamezni požarni sektorji pripadajo celotni površini razdeljenih objektov, saj ne presegajo dovoljenih bruto tlorisnih površin glede na namembnost stavbe.

1262 – muzeji in knjižnice: požarno zahtevne stavbe (z bruto tlorisno površino vseh prostorov več kot 100 m²)

Dodatna požarna sektorja predstavljata dve komunikacijski jedri z dvigali (ki sta hkrati svoj sektor) za izhod iz podzemne garaže.

1265 – športne dvorane: požarno zahtevne stavbe (z bruto tlorisno površino vseh prostorov več kot 1000 m²)

Evakuacijska pot od najbolj oddaljenih točk v posameznih objektih ne presega maksimalne dovoljene vrednosti (20 oz. 35 m od izhoda), tudi v večnadstropni stavbi hostla, zato ni bilo potrebno stopnišče postaviti v samostojni sektor. Vrata v objektih se odpirajo v smeri evakuacije, da omogočimo varen izhod ljudi v primeru nevarnosti. Širitev požara na sesednji objekt, ki se z dvema stranicama dotika objekta A in C, sem preprečila s postavitvijo požarne stene.

Največje dovoljene bruto tlorisne površine požarnih sektorjev so odvisne od namembnosti stavbe ali prostorov v njej. 1263 - Muzeji in knjižnice 2400 m² + 122 - Upravne in pisarniške stavbe 2400 m² 1265 - Športne dvorane 2400 m² 1242 - Podzemne garažne stavbe 4000 m² 121 - Gostinske stavbe 2400 m²

Intervencijskim vozilom je omogočen dostop iz zahodne in južne strani za kar najboljši doseg vseh objektov.

Prostori, ki imajo vsaj dva izhoda, nimajo nobene točke oddaljene več kot 35 m oz. prostori, ki imajo samo en izhod nimajo nobene točke v prostoru oddaljene več kot 20 m.

Požarni sektorji

Evakuacijski izhod za vsak sektor

garaža

3018 m²

izhod garaža 1

73 m²

izhod garaža 2

33 m²

hostel

690 m²

kopališče

1850 m²

IMG+SDG

1277 m²

skladišče IMG

28 m²

evakuacijska pot intervencijski dostop požarna stena vertikalna povezava površine za intervencijo in gašenje zbirno mesto

132 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

133 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

9.10 Fotografije makete

134 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

135 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

Vizualizacija: pogled proti objektu A s trga

136 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

137 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

10. Viri in literatura

Allen, S. in Gutwil Joshua. Designing science museum exhibits with multiple interactive features: five commom pitfalls. V: Curator: The Museum Journal št. 47, 2004 Bernik, S. Kočevje: urbanistično-arhitekturni oris. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo, 1969 Cvahte, A. in Snoj, L. Geografsko vrednotenje degradiranih območij v izbranih statističnih regijah. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakutlete Univerze v Ljubljani, 2011 Devjak, O., Zidar Kočevje: glasilo delovne skupnosti. Kočevje: SGP zidar Kočevje, 1977 Devjak, T. in Perušek, M. Gozdnogospodarsko območje Kočevje. Kočevje: Zavod za gozdove Slovenije - OE Kočevje, 1997 Falser, M. Global Strategy Studies: Under-represented categories (Industrial Heritage). V: World Heritage Centre UNESCO, Paris 2001 Ferenc, M. Kočevska pusta in prazna: Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev. Ljubljana: Modrijan, 2005 Ferenc, M. Problemi ponovne poselitve Kočevske med vojno. V: Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 43, številka 3, 1995 Ferenc, M. Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej Kočevje. 2010 Fister, P. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga: Oddelek za arhitekturo Univerze, 1979 Fister, P. Prenova ali reurbanizacija mestnih jeder: Arhitekturno-planerski vidiki. V: Arhitektura, raziskave, 2003 Goljevšček, B. Analiza nosilnosti ab »pi« plošče v običajnih pogojih in pogojih požara, diplomska naloga. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2010 Hočevar M. Novi urbani trendi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2000 Howard Falk, J. in Dierking, L.D. Learning from Museums: Visitor Experiences and the Making of Meaning. Rowman & Littlefield, 2000 Hufnagl, L. Handbuch der kaufmännischen Holzverwertung und des Holzhandels. Berlin : P. Parey, 1922 Hughes, P. Exhibition Design. Laurence King Publishing, 2010 Ifko, S. Industrijska arhitekturna dediščina Zasnova metodologije vrednotenja. V. Varstvo spomenikov Journal for the Protection of Monuments, številka 38, 1999 Ifko, S. Varovanje industrijske arhitekturne dediščine, V: Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002 Ifko, S. Industrijska arhitekturna dediščina kot nova razvojna priložnost, V: Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002 Ifko, S. Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, doktorska disertacija. Ljubljana, 2003 Ifko, S in Košir, F. Opuščeno industrijsko območje razvojni potencial mesta, Zbornik prispevkov problemske konference in predstavitev predlogov za varovanje območja železarske dediščine, arhitekturna delavnica Ravne na Koroškem, 2003 Jerbič Perko, V. et. al. Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, Osrednje Dolenjske in Posavja : gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja = Greetings from Bela krajina, Kočevje region, Central Dolenjska and Posavje : commercial activities on postcards up to the middle of the 20th century, Metlika: Belokranjski muzej; Kočevje: Pokrajinski muzej; Novo mesto: Dolenjski muzej; Brežice: Posavski muzej; Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2006 Južnič, S. Južna meja "Kočevarskega otoka" v 15. in 16. stoletju. V: Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 43, številka 3, 1995 Kladnik, T. Oblikovanje slovenskih oboroženih sil v letih 1990-1991. V: Revija VETERAN, 20 let v samostojni Sloveniji 19912011, 2011 Kletzander, A. Urbane Regeneration in Nordengland. Augsburg 1995 Kocjan, B. Gozdnogospodarski vidiki ohranjanja naravnih vrednot na Kočevskem od leta 1892 do leta 1991, Magistrsko delo. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, 2009 Kocjan, B. , Jerbič Perko, V. et. al. . Živeti z gozdom: gozdnogospodarsko območje Kočevje. Kočevje: Pokrajinski muzej, 2010 Koželj, J. Degradirana urbana območja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, 1998 Kren, L.: Kočevska 600 let jezikovni otok. V: Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, letnik 43, številka 3, 1995 Lane B. et. al. Industrial heritage and agri/rural tourism in Europe, študija, 2013 Marotta, A. Contemporary Museums. Skira, 2010 Marušič, I. Kraške krajine notranje Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor RS, Urad RS za prostorsko planiranje, 1998 Mensch van, P. , Meijer-van Mensch, L. Rihter, A. New trends in museology. Museum of Recent History, 2011 Mihelič, B. Zgodovinski uvod. V: Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, Vodnik po arhitekturi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002 Mohorič, I., Industrijsko odpiranje in izkoriščanje kočevskih gozdov. Ljubljana: Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 1958 Naredi-Rainer von, P. Museum Buildings A design manual. Birkhäuser 2004 Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kočevje, 2015, Acer Novo mesto d.o.o. Perko, D., Orožen Adamič, M. Slovenija pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998 Pickard, R. Management of Historic Centres, Council of Europe, Taylor & Francis, 2001: London in New York, 2001 Pirkovič J. Osnovni pojmi in zasnova spomeniškega varstva v Sloveniji. V: Vestnik št. XI. Zavod RS za Varstvo Naravne in Kulturne Dediščine, 1993 Pravilnik o tehničnih ukrepih in zahtevah za varno obratovanje kopališč in za varstvo pred utopitvami na kopališčih, 2003, Uradni list, št. 88/03, 56/06, 26/07 Rus, J. Jedro kočevskega vprašanja, Zgodovina, sedanjost in bodočnost kočevskega gospodarstva iz njegovih prirodnih in socialnih podlag. V: Kočevski zbornik, Ljubljana: 1939 Simonič, I. Zgodovina Kočevja in Kočevske. V: Kočevsko: zemljepisni, zgodovinski in umetnostno-kulturni oris kočevskega okraja: vodnik z adresarjem: Zgodovina Kočevja in Kočevske, Kočevju: Turistično olepševalno društvo, 1956 Simonič, I., Šobar, P., Mikuž, M., Žgajnar, M., Ćućek, N. 500 let mesta Kočevje 1471 1971, Kočevje: Skupščina občine, 1971 Simonič, I. in Kante, V. Kočevski zbornik, razprave o Kočevski in njenih ljudeh, Ljubljana: Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda, 1939 Slavec, A. Značilnosti, vzroki in posledice deindustrializacije. V: Geografska problematika slovenskega alpskega sveta in slovenskih mest, Št. 11, 1995 Stopar, I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, Dolenjska četrta knjiga, med Igom, Ribnico in Kočevjem. Ljubljana: Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1999 Švajncer, J., Obranili domovino : teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991. Ljubljana: Viharnik, 1993 Rebernik, D. Sodobni urbanizacijski procesi: Od suburbanizacije do reurbanizacije. V: Geografski vestnik, 6-2, 2004 Tehnična smernica TSG 01-001: 2010 Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št. 102/04 The Nizhny Tagil Charter for the Industrial Heritage, The International Committee for the Conservation of the Industrial Heritage (TICCIH), 2003 Uršič, K. Revitalizacija degradiranih območij v turistične in prostočasne namene. Magistrsko delo, Ljubljana, 2016 Vodopivec, U. Slovenski nacionalni muzeji v prehodu iz tradicionalnih v sodobne muzeje, magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2009 Vučko, A. et.al. 50 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje. Kočevje: Združenje šoferjev in avtomehanikov, 2005 Yilmaz, H., Kaya, E., ARIKAN, I. Industrial cultural heritage potential of Eskisehir. 12th International Joint World Cultural Tourism Conference 2011, Istanbul, 2011 Žagar, J., Lesna industrija Kočevje 1945 1978: Kratek opis nastanka, dela in razvoja. Kočevje, 1978 Žagar J., Gozdno in lesno gospodarstvo Kočevske: zgodovinski oris. Kočevje: 1976

138 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

ČASOPISNI VIRI: Kočevska: Sedež državnega podjetja v stavbi NLB, Šolar, P., marec 2016

Slikovni viri

Kočevske novice: III, št. 27, 2.julij 1958 III, št. 28, 12.julij 1958 IV, št. 15, 4. april 1959 IV, št. 41, 3. oktober 1959 IV, št. 49, 28. november 1959 IV, št. 49, 19. december 1959 IV, št. 48, 21. november 1959 V, št. 1, 1.januar 1960 V, št.8, 20.februar 1960 V, št.13, 26. marec 1960 V, št.24, 11.junij 1960 V, št.42, 15. oktober 1960 VI, št.4, 21. januar 1961 VI, št. 56, 9.december 1961 VII, št. 7, 9.februar 1962 VII, št. 35, 31.avgust 1962 VII, št. 39, 28.september 1962 VII, št. 42, 19.oktober 1962 VIII, št. 16, 12.april 1963 letnik I, 29.oktober 1984 letnik II, št. 4, 23. april1985 Dolenjski list, leto 6, številka 29, 21. julij 1955 Dolenjski list, leto 6, številka 37, 16. september 1955 Dolenjski list, leto 6, številka 39, 30. september 1955 Dolenjski list, leto 10, številka 28, 10. julij 1969 ČLANKI NA SPLETU: Dnevnik: Za enotno upravljanje državnih gozdov, Pihlar, T., 3. februar 2016 Dnevnik: Družbo Slovenski državni gozdovi naj bi vodil direktor Snežnika Julijan Rupnik. Pihlar, T., 20. februar 2016 Dnevnik: Julijan Rupnik bo začasni direktor družbe Slovenski državni gozdovi s sedežem na Kočevskem. Pihlar, T., 4. marec 2016 Delo: Sedež državnega gozdnega podjetja bo na Kočevskem. Šoštarič, M, 3.marec.2016 The Huffington Post: Designing Interactive Museum Exhibits: Three Ways to Increase Audience Engagement, Ziamou, L., 2012 Slovenske novice:Po poti kočevskih zgodb, Fortič, V.D, 2.avgust 2012

SPLETNI VIRI: http://metinalista.si/kocevsko-bo-prej-odkrila-evropa-kot-pa-slovenija/ https://sites.google.com/site/kocevje1234/zemljevid-mesta/gospodarstvo http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=508 http://www.burger.si/Kocevje/Kocevje.html https://sl.wikipedia.org/wiki/Ko%C4%8Devje http://www.industrialheritage2015.eu/ http://whc.unesco.org/en/interactive-map/ http://whc.unesco.org/en/statesparties/si https://en.wikipedia.org/wiki/UNESCO_Intangible_Cultural_Heritage_Lists http://slo-ind-ded.si/teorija-in-praksa/mednarodni-dokumenti/ http://www.acer-nm.si/storitve/urbanizem-strokovne-podlage-in-studijevariant/urbanisticne-resitve/ http://www.muzej-vrbovec.si/ http://www.kocevje.si/obcina-kocevje http://www.kocevje.si/turizem/sprehod-po-kocevju http://www.kocevje.si/o-mestu-kocevje http://www.kocevje-info.si/kocevje/zgodovina-kocevja/ http://www.stat.si http://tehmina.goskar.com/2013/02/27/list-of-industrial-world-heritage-sites/ http://www.icomos.org/18thapril/2006/whsites.htm https://en.wikipedia.org/wiki/World_Heritage_Site#Cultural_criteria https://en.wikivoyage.org/wiki/UNESCO_World_Heritage_List http://whc.unesco.org/en/list/&order=year#alpha2015 http://www.vlada.si/delo_vlade/sporocila_za_javnost/sporocila_za_javnost/article/vlada_s prejela_pravila_druzbe_slovenski_drzavni_gozdovi_o_nacinu_in_merilih_za_prodajo_gozdnih _lesnih_sortimentov_58272/ http://www.sidg.si/ http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/sedez-drzavnega-gozdnega-podjetja-bo-nakocevskem.html http://www.vladimir-prebilic.si/ http://www.melamin.si/zgodovina-podjetja-melamin DOKUMENTI IZ ARHIVA AVTO-KOČEVJE Predlog ureditve delavniških prostorov (adaptacije remontnih delavnic),1966, Zidar Kočevje Projekt adaptacije remontnih delavnic I. faza, 1967, Pionir Novo mesto Projekt adaptacije remontnih delavnic III. faza, 1967, Pionir Novo mesto Projekt avtopralnice, hale za tehnične preglede in upravnega poslopja, 1973, Industrijski biro Projekt ceste Tomšičeva - Kidričeva, 1973, Devjak Oton Projekt nove stavbe delavnic na mestu starih, 1988, Razvojni center Celje, TOZD projektiva Posnetek obstoječega stanja, 2001, AG inženiring

s1/ heritage.slovenia-heritage.si/?id_dediscina=36 s2/ Jakič, I.: Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem s3/ Simonič, I.: 500 let mesta Kočevje s4/ www.gpedia.com s5/ www.gottschee.us s6/ www.gottschee.us/Gottschee.html s7/ Ferenc, M.: Kočevska pusta in prazna s8/ www.kocevje.si/o-mestu-kocevje/zgodovina s9/ www.razglednice.eu/contents/sl/d18.html s10/ www.razglednice.eu/contents/sl/p1014.html s11/ www.geocoaching.com s12/ www.gottschee.de s13/ www.life-kocevsko.eu/en/fridrihstajn/ s14/ www.melamin.si/en/history s15/ https://schlotforum.wordpress.com/2009/02/ s16/ www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/lokacije/kocevje s17/ www.tripmondo.com › Slovenia › Kočevje s18/ www.gottschee.de s19/ www.gottschee.de/Frames/Mainframe/Deutsch/Weltkrieg%20Y.htm s20/ googlemaps.com s21/ www.maribor-graz.eu/primcell.php s22/ www.tate.org.uk/visit/tate-modern/turbine-hall-old s23/ miniclub.ie s24/ whc.unesco.com s25/ www.archdaily.com s26/ www.archdaily.com s27/ http://www.fosterandpartners.com/projects/essen-design-centre/ s28/ www.red-dot-design-museum.se s29/ whc.unesco.org › Culture › World Heritage Centre › The List s30/ whc.unesco.org › Culture › World Heritage Centre › The List s31/ oma.eu s32/ baukunst-nrw.de s33/ insulainrete.it s34/ insulainrete.it s35/ archdaily.com s36/ archdaily.com s37/ santralistanbul.org s38/ santralistanbul.org s39/ architravel.com s40/ nu-web.be s41/archdaily.com s42/ inhabitat.com s43/ archdaily.com s44/ divisare.com s45/ divisare.com s46/ archdaily.com s47/ archdaily.com s48/ archdaily.com s49/ msrdesign.com s50/ inhabitat.com s51/ inhabitat.com s52/ archdaily.com s53/ fondazioneprada.org s54/ oma.eu s55/ dezeen.com s56/ quadrangle.ca s57/ quadrangle.ca s58/ quadrangle.ca s59/ quadrangle.ca s60/ dezeen.com s61/ wired.com s62/ dezeen.com s63/ majorarchitekci.pl s64/ architizer.com s65/ architizer.com s66/ architizer.com s67/ bolles-wilson.de s68/ archdaily.com s69/ inhabitat.com s70/ bolles-wilson.de s71/ architecturenow.co.nz s72/ fearonhay.com s73/ fearonhay.com s74/ fearonhay.com s75/ mei-arch.eu s76/ mei-arch.eu s77/ mei-arch.eu s78/ mei-arch.eu s79/ wikiarquitectura.com s80/ roubaix-lapiscine.com s81/ philippon-architecte.fr s82/ philippon-architecte.fr s83/ mpharchitects.com s84/ mpharchitects.com s85/ archdaily.com s86/ archdaily.com s87/ architekt-boell.de s88/ architekt-boell.de s89/ architekt-boell.de s90/ architekt-boell.de s91/ arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje s92/ arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje s93/ arhiv podjetja Avto-Kočevje s94/ NOVICE, leto VII, št. 35, 31.avgust 1962 s95/ Novice, letnik VIII, št 41, 1963 s96/ avto-kocevje.si s97/ osebni arhiv s98/ mercatorgroup.si/sl/o-skupini/nepremicnine/prodaja-nepremicnin/ s99/ osebni arhiv s100/ osebni arhiv s101/ osebni arhiv s102/ osebni arhiv s103/ osebni arhiv s104/ osebni arhiv s105/ osebni arhiv s106/ osebni arhiv s107/ osebni arhiv s108/ osebni arhiv s113/ booking.com s114/ Časnik Kočevska, januar 2016 s115/ vladimir-prebilic.si s116/ Kočevska, februar 2016 s117/ lesart.si, z dovoljenjem avtorja s118/ arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje s119/ arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje s120/ Živeti z gozdom s121/ Živeti z gozdom s122/ Živeti z gozdom s123/ Hufnagl, L., Handbuch der kaufmännischen Holzverwertung und des Holzhandels s124/ Hufnagl, L., Handbuch der kaufmännischen Holzverwertung und des Holzhandels s125/ www.panoramio.com s126/ commons.wikimedia.org s127/ restaurars.altervista.org s128/ commons.wikimedia.org

139 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

HVALA mentorici, družini in Rodrigu, sošolcem in prijateljem.

140 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016

IZJAVA O AVTORSTVU

Spodaj podpisana Tadeja Vidoni izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejni projekt revitalizacije območja Avto-Kočevje, ki sem ga izdelala pod mentorstvom doc. dr. Sonje Ifko in zagovarjala dne 8. julija 2016 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

141 UL/ FAKULTETA ZA ARHITEKTURO _ AVTORICA/ TADEJA VIDONI _ MENTORICA/ DOC. DR. SONJA IFKO _ IDEJNI PROJEKT REVITALIZACIJE OBMOČJA AVTO-KOČEVJE _ LETO VPISA/ 2007 _ LETO IZDELAVE NALOGE/ 2016