Tea Goljevšček

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Diplomsko delo

IDEJNA ZASNOVA SLOVENSKEGA PAVILJONA ZA EXPO 2015 V MILANU

Diplomantka Tea Goljevšček

Mentor prof. mag. Peter Gabrijelčič

Somentorica dr. Špela Hudnik, doc.

Leto vpisa:2006/2007 Leto izdelave diplomskega dela: 2015

Kazalo

Povzetek Uvod RAZISKAVA 1 Splošno 1.1.

Zakaj EXPO? 1.2.

Zakaj paviljon?

2 EXPO 2.1.

Osnovne informacije 2.2.

Bureau of international expositions ali Predsedstvo mednarodnih razstav 2.3.

Dva tipa razstav 2.4.

Zgodovina EXPO razstav 2.5.

Vloga ZDA v EXPO 2.6.

Izbor lokacije 3 GRAFIČNI PRIKAZ ZGODOVINSKEGA PREGLEDA VSEH EXPO DOGODKOV Z ANALIZO 3.1.

Prelomnica v izboru mikrolokacije Expa 3.2.

Prelomnica glede na spremembo oblike 3.3.

Prelomnica glede na vsebino 3.4.

Prelomnica v časovnem intervalu pojavljanja EXPO-v 3.5.

EXPO arhitektura skozi čas 4 POST EXPO 4.1.

Trajnostno načrtovanje EXPA in njegovega zaprtja 4.2.

Najbolj znani ostanki EXPOV 4.3.

Esenca preteklosti skozi fotografski objektiv 5 PREGLED ZADNJIH 5. EXPOV 5.1.

Osaka ‘70 5.2.

Seville ‘92 5.3.

Hanover 2000 5.4.

Aichi ‘05 5.5. Šanghai 2010 EXPO MILANO 6 EXPO MILANO 2015 6.1.

Kandidatura Milana za EXPO 2015 6.2.

Logotip za EXPO 2015 v Milanu 6.3.

Tema EXPA 2015 6.4.

Podteme EXPO MIlano 2015 6.5.

Lokacija EXPO 2015

4 5

6.6.

6.7.

7 7 7 8 8

ANALIZE 7 ANALIZE LOKACIJE 7.1.

Območje obdelave in umestitev v okolje 7.2.

Vodne in zelene površine na lokaciji 7.3.

Morfologija in program na lokaciji 7.4.

Dominante in zaznave na lokaciji 7.5.

Promet in dostopi na lokacijo

61 61 62 63 64 65

VIZUALNE INSPIRACIJE 8 INSPIRACIJE 8.1.

Urbanizem 8.2.

Arhitektura 8.3.

Ambienti

67 67 68 70

8 8 9 10 10

11 13 13 13 14 14 19 19 19 20 25 25 28 31 34 40

44 44 44 44 45 45

Urbanistična načrt sejemišča EXPO Udeleženci EXPO Milano 2015

46 59

IDEJNA ZASNOVA SLOVENSKEGA PAVILJONA ZA EXPO MILANO 2015 9 ZASNOVA PAVILJONA 72 9.1.

Pomembna izhodišča pri zasnovi paviljona 72 9.2.

Zasnova urbanizma na lokaciji 72 9.3.

Zasnova arhitekture paviljona 78 10 IDEJNI PROJEKT GRAFIČNI DEL 80 10.1. Širša situacija M 1:5000 81 10.2. Situacija M 1:1000 82 10.3. Situacija M 1:500 83 10.4. Tloris temeljev M 1:100 84 10.5. Tloris stebrov M 1:100 85 10.6. Tloris stebrov M 1:100 86 10.7. Tloris talne konstrukcije M 1:100 87 10.8. Tloris talne konstrukcije M 1:100 88 10.9. Tloris talne konstrukcije M 1:100 89 10.10. Tloris talne konstrukcije M 1:100 90 10.11. Tloris pritličja M 1:100 91 10.12. Tloris pritličja M 1:100 92 10.13. Tloris pritličja M 1:100 93 10.14. Tloris ostrešja M 1:100 94 10.15. Tloris ostrešja M 1:100 95 10.16. Tloris ostrešja M 1:100 96 10.17. Tloris strehe M 1:100 97

10.18.

10.19.

10.20.

10.21.

10.22.

10.23.

10.24.

11 11.1.

11.2.

11.3.

11.4.

11.5.

11.6.

Prerez M 1:100 Prerez M 1:100 Pogled M 1:100 Pogled M 1:100 Fasadni pas M 1:20 Tloris osvetlitve lokacije M 1:500 Komunikacije M 1:500 TEHNIČNE SPECIFIKACIJE Konstrukcijska zasnova Materialnost paviljona Podoba paviljona Tehnična in instalacijska zasnova Vodne inštalacije Trajnostni vidik

98 99 100 101 102 103 104 105 105 106 107 107 107 108

PRILOGA 12 ETNOGRAFSKA ŠTUDIJA KULTURE PREHRANJEVANJA 12.1. Koncept 12.2. Hipoteza 12.3. Zasnova in potek eksperimenta 12.4. Izsledki raziskave

110 110 110 111 112

PROSTORSKI PRIKAZI 13 VIZUALIZACIJE 14 FOTOGRAFIJE MODELA 15 VIRI 15.1. Knjige, eseji, članki in diplome 15.2. Spletne strani in drugi viri 15.3. Slike 15.4. Diagrami 15.5. Detaili

116 120 123 123 123 125 129 129

Zahvala

130

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 3

Povzetek

Abstract

Tema diplomske naloge je idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO Milano 2015. Paviljon je zasnovan za potrebe predstavitve Republike Slovenije na dogodku EXPO Milano v časovnem obdobju od maja 2015 do oktobra 2015. Idejna zasnova projekta izhaja iz podanih vodil s strani organizatojev EXPO Milano 2015, predpisane teme in slogana, ter iz poskusa in sledeče raziskave, ki sem jo sama opravila na temo prehranjevanja.

This diploma thesis develops a preliminary design for a Slovenian pavilion for EXPO Milano 2015. The pavilion has been conceived for the purpose of presenting Republic of Slovenia at the international event EXPO Milano in the time frame from May 2015 to October 2015. The conceptual design derives from the pre-given guides by the EXPO Milano 2015 organizer, the given event theme, event motto and the experiment with its conclusions, on the topic of nutrition, that was carried out by myself.

Prvi del naloge je sestavljen iz obširne raziskave zgodovine vseh EXPO razstav in prelomnic, ki so se zgodile tekom zgodovinskega razvoja dogodka in ga tako oblikovale in definirale v obliko v kateri se pojavlja danes. Raziskava vsebuje tudi podrobnejši vpogled v zadnjih pet EXPO dogodkov, kjer so za vsakega izpostavljeni, po mojem mnenju, trije najboljši paviljoni. V tem delu se naloga posveča tudi natančnejši analizi urbanistične in programske organizacije EXPO Milano 2015.

Drugi del naloge vsebuje opis poteka in zaključke izvedene etnografske študije kulture prehranjevanja. Izveden poskus je kvalitativne narave. V njem sem želela potrditi zastavljeno hipotezo, da so ljudje so med prehranjevanjem nepozorni na ambient in prezentacijo hrane, dokler ne odstopata od klasičnega in pričakovanega.

S pomočjo analize sem zaključke raziskave v abstraktni maniri aplicirala na zasnovo paviljona.

V tretjem delu je prikazan razvoj koncepta olikovanja paviljona in sistem njegove gradnje. Paviljon je dematerializiran monolit, ki uokvirja in povdarja svojo urejeno okolico, imenovano “slovenski vrt”. Interier paviljona nas transformira v daljno prihodnost in nas s tem opozarja, naj cenimo in varujemo, kar nam je dano od narave, saj smo na dobri poti k temu, da to za vedno izgubimo.

Ključne besede EXPO razstave, EXPO Milano 2015, paviljon, prelomnice, etnografska študija prehrane

The first part of the thesis presents the extensive research into the history of EXPO exhibitions and milestones, that have occurred during the historic development of the event and both established and defined it in the form in which it appears today.

The study also contains a detailed insight into the past five EXPO events, where, in my opinion, the best three pavilions are additionally presented. In this part of the assignment attention is also given to a closer examination of urban and program organization of EXPO Milano 2015.

The second part of the thesis presents a description of the course and the conclusions of a conducted ethnographic study about the culture of eating. The onducted experiment is qualitative in its nature. In it, I wanted to confirm the hypothesis, that people are eating inattentive to the ambience and presentation of food, until the two exposed factors depart from the classical and expected. Through the analysis of the research, I, in abstract manner, applied the conclusions to the design of the pavilion.

The third part of the thesis presents the development of the design concept and the system of its construction. The pavilion is a dematerialized monolith, which frames and emphasizing its surroundings, called "Slovenian Garden". The interior of a pavilion teleports us into the distant future, and draws our attention to appreciation and protection of what is given to us from nature, as we are well on our way to making it dissapear for ever.

Key words EXPO exhibition, EXPO Milano 2015, pavilion, milestones, ethnographic study about the culture of eating

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 4

Uvod

EXPO razstave so od nekdaj pomembni dogodki, tako za človeštvo, kot za posamezne države. So edinstveno sredstvo, s katerim narod lahko prikaže svojo tradicijo, kulturo, kolektivno mišljenje. EXPO je zakladnica idej, dobrih rešitev za prihodnost in odlična priložnost za promocijo. Slovenija nima bogatih izkušenj s sodelovanjem na EXPO prireditvah, vendar se vedno bolj zaveda številnih pozitivnih posledic, ki jih takšno sodelovanje prinaša.

Diplomsko delo obravnava ideljno zasnovo slovenskega paviljona, ki je oblikovan posebej za prihajajoči EXPO Milano 2015. Pri tem sem se naslanjala na smernice podane s strani organizatorjev EXPO Milano in raziskavo, ki sem jo sama opravila, ter tako poskušala doseči optimalno, ter za obiskovalce, interesantno rešitev zastavljene naloge.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 5

RAZISKAVA

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 6

1.

1 .1 .

SPLOŠNO Zakaj EXPO?

Sejmi so tako stari, kot je staro človeštvo. Obstajajo odkar obstaja blagovna menjava. Od nekdaj so namenjeni razkazovanju objektov - so nekakšni informativni prikaz vsega kar obstaja. Osnovni cilj razstavljalcev je večinoma predstavitev nekega novega produkta ali ponudbe. Sejmišče, oziroma razstavišče, pa je zanje in za obiskovalce tudi odlična priložnost za deljenje svojih izkušenj in pridobivanje znanja, do katerega so se dokopali ostali. Ko razstavljamo, si prizadevamo privabiti ljudi, želimo s svojimi dosežki, dognanji in produkti navdahniti obiskovalce. Sejmi so globalna komunikacijska mreža.

Expo je sredstvo, s katerim narod lahko izrazi svoj ponos, svojo tradicijo in kulturo. Je prikaz razumevanja sveta skozi neko določeno časovno obdobje različnih generacij. Na Expih se krepi mednarodna solidarnost in človeštvo si lahko za bežen trenutek na istem kraju ogleda svet v preteklosti, sedanjosti in celo fiktivni prihodnosti. Na enem mestu se zberejo nepredstavljive ideje in rešitve kako izboljšati naše življenje, prikaže se napredek v tehnologiji, transportu, industrijskem oblikovanju, znanosti in umetnosti, predstavijo se novi materiali in način njihove izrabe, napredek v arhitekturi in urbanizmu. Expo nima pozitivnega vpliva samo na intelektualni, kulturni in tehnološki ravni, temveč vpliva tudi na gospodarstvo, turizem ter infrastrukturo mesta, ki expo organizira. Če Expa ne bi ponavljali, bi se izgubila možnost pristnega stika in sodelovanja različnih kultur.

1.2. Z a k a j p a v i l j o n ?

Po slovarju sodeč, je paviljon lahka začasna struktura oziroma stavba, ki je načeloma odprte ter okrasne narave in je lahko namenjena zatočišču, razstavnemu prostoru ali raznim prireditvam. Postavljena je lahko tako v parkih kot na sejmih.

Paviljon je idelna oblika gradnje za sejme in razstave. Sejmi so začasni dogodki, ki imajo omejen časovni okvir in se v sklopu le tega zaključijo in pospravijo.

Takšno obliko delovanja so posvojile tudi razstave, saj je umetniško delo razstavljeno le določen čas, kasneje pa se razstava pospravi. Zaradi takšnega začasnega principa je pomembno in seveda logično, da so te oblike družbenega delovanja poiskale temu primerno in složno arhitekturo. Glede na svojo definicijo, je seveda najbolj primeren prav paviljon. Tudi ta je v svojem bistvu začasen in ga je mogoče po tem, ko je odrabljen, pospraviti in prestaviti. Če pa paviljon odsluži svojemu namenu, lahko materiale iz katerih je postavljen ponovno izrabimo v nek drug namen in jim poiščemo neko novo funkcijo.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 7

2.

EXPO

2 .1 .

Osnovne informacije

Expo je javni dogodek svetovnega formata, ki traja od tri do ĹĄest mesecev.

Zanj poznamo veÄ? razliÄ?nih uveljavljenih poimenovanj, kot so sejem svetov, svetovni sejem, univerzalna razstava, mednarodna razstava, svetovna razstava ali svetovni Expo. Vsaka razstava ima svojo tematiko, svoj izbrani karakter in vodilo, katerega se drĹžijo drĹžave razstavljalke. Razstave so postavljene na razliÄ?nih koncih sveta, lokacija pa je izbrana preko uradnega nateÄ?aja, na katerem se za organizacijo dogodka, po veÄ? krogih izbora, potegujejo drĹžave gostiteljice. Expo je veliÄ?asten dogodek, ki ima velik pozitiven lokalni in regionalni vpliv. Velikokrat so opazne takojĹĄnje in oprijemljive koristi za regijo gostiteljico, samo lokalno skupnost, pa tudi za drĹžave udeleĹženke Expa. Expo je v svoji osnovi svetovna priloĹžnost in priloĹžnost drĹžave gostiteljice, da izpostavi trenutno globalno problematiko in njene reĹĄitve. Za oblikovalce razstav, snovalce obiskovalÄ?eve izkuĹĄnje in arhitekte, ki projektirajo paviljone, je Expo priloĹžnost za razmah mednarodne kariere in predstavlja velik osebni doseĹžek.

(Linden, 2008)

Za nadzor nad organizacijo Expa skrbi Predsedstvo mednarodnih razstav ali BIE. Primarni razstavljavci na Expu so drĹžave, ki so Ä?lanice BIE, sodelujejo pa ĹĄe posamezne province in regije drĹžave gostiteljice, razne korporacije in nevladne organizacije. Glavna atrakcija sejma Expo, ki privabi na milijone obiskovalcev, so nacionalni paviljoni in razstave, ki jih postavijo sodelujoÄ?e drĹžave in drĹžava gostiteljica. Naslednji svetovni sejem bo leta 2015, v Milanu, v Italiji.

(Bureau International des Expositions. What is an Expo? [online] Dostopno na : http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/what-is-an-expo [2013])

2.2. B u r e a u o f i n t e r n a t i o n a l e x p o s i t i o n s ali Predsedstvo mednarodnih razstav

Predsedstvo mednarodnih razstav (Francosko in uradno ime: Bureau International des Expositions, BIE) je medvladna organizacija, ki je bila ustvarjena zato, da nadzira mednarodne razstave (poznane kot svetovne sejme ali na kratko Expo). Spada pod pristojnosti Konvencije o mednarodnih razstavah in je v zgodovini Expo razstav odigralo kljuÄ?no vlogo.

BIE je bil ustanovljen s Konvencijo o mednarodnih razstavah, podpisano v Parizu, v Franciji, dne 22.11.1928, kjer se ĹĄe danes nahaja njen sedeĹž. Cilji BIE so slednji: Č— 5*-*1 /$Ç˝ &*' - *"* &*1Çź +-$% 1'% )% ) - 5+$. Çź $5 *- $) organizacijo svetovnih razstav; Č— 5+*./ 1$/$ - "0' /$1)$ *&1$-Çź +- &* & / - " ' #&* *-" )$5 /*-%$ $) udeleĹženci Expa optimalno sodelujejo pod najboljĹĄimi pogoji.

Konvencijo je sprva podpisalo 43 drĹžav, do 12.5.2012 pa je k BIE konvenciji pristopilo 160 drĹžav Ä?lanic. Vse drĹžave plaÄ?ujejo letno Ä?lanarino, s katero se vzdrĹžuje majhno skupino zaposlenih na sedeĹžu BIE. DrĹžave, ki so vÄ?lanjene v BIE, so primarni razstavljavci na Expu. Glavni sekretar BIE je trenutno Vicente Gonzalez Loscertales, ki je po narodnosti Ĺ panec. Himna Predsedstva mednarodnih razstav je zaÄ?etni del 4. stavka Dvořåkove 9. simfonije v E-molu, imenovane ÂťIz novega svetaÂŤ.

2.3.

Dva tipa razstav

BIE je takoj po 2. svetovni vojni razvil nov sistem klasifikacije Expo dogodkov, saj so Ĺželeli pripravljati dve vrsti dogodkov, ki bi se med seboj razlikovali, po obsegu in Ä?asu trajanja. NajveÄ?je razstave so se ĹĄe do nedavnega imenovale Univerzalne razstave in so ĹĄtele za najpomembnejĹĄe in najveÄ?je dogodke, ki so se pojavljali povpreÄ?no vsakih 10 let. Specializirane razstave pa so bile manjĹĄe in so se pojavljale sporadiÄ?no v Ä?asu med dvema velikima Univerzalnima razstavama.

Leta 2005 je priĹĄlo do veÄ?jih sprememb v samem sistemu, ko se je BIE odloÄ?ilo, da opusti stara poimenovanja kategorij in s tem tudi spremeni pravila Expa.

Zato dandanes obstajata dva tipa svetovnih razstav, ki jih imenujemo Registrirane in Priznane razstave. Registrirane razstave trajajo ĹĄest mesecev in jih postavijo vsakih pet let. ManjĹĄe so Priznane razstave, ki trajajo tri mesece, so regionalnega znaÄ?aja in se jih postavlja med dvema Registriranima razstavama. Prvi Expo, ki je potekal po pravilih nove nomenklature in je zato prva Priznana razstava, je bil Zaragoza Expo leta 2008.

Na registriranih razstavah udeleŞenci sami zgradijo svoj paviljon. Zato so to zelo ekstravagantni in dragi Expi. Že od leta 1995 je presledek med dvema registriranima razstavama vsaj 5 let. Zadnji takťen Expo je potekal leta 2010 v Shanghaju, od maja do novembra.

Poplava svetovnih razstav, zapleti in dileme, slaba organizacija ter neizogibna zmeĹĄnjava med razstavljalci in organizatorji dogodka je vzpodbudila vlade ĹĄtevilnih drĹžav k temu, da bi uvedle neke vrste sistem nadzora. Tako so ustanovili BIE, ki ureja velike in male svetovne razstave ter milanski Trienale.

Zanimivo je, da ena izmed gospodarsko najmoÄ?nejĹĄih velesil sveta ni Ä?lanica BIE. ZDA so namreÄ? umaknile svoje Ä?lanstvo v Predsedstvu mednarodnih razstav junija 2001. Vzrok so bila nedodeljena sredstva s strani ameriĹĄkega kongresa, ki pa ni navedel specifiÄ?nega razloga, zakaj niso namenili denarja za Ä?lanstvo v Predsedstvu in to kar 2. leti zapored.

Priznane razstave so manjĹĄe v obsegu in v finanÄ?nemu vloĹžku. PovrĹĄina, ki jo zajemajo ne sme presegati 25ha, paviljone pa mora za gostujoÄ?e drĹžave postaviti drĹžava gostiteljica in to brez zaraÄ?unavanja najemnine, davkov ali kakrĹĄnih koli stroĹĄkov. NajveÄ?ji paviljoni ne smejo biti veÄ?ji od 1000 m2. Med dvema registriranima - 5./ 1 ( 3+* . ' #&* +*./ 1$ . (* ) +-$5) ) - 5./ 1 3+*Çť ./ % / /0 $ dve pomoĹžni razstavi; dve zdruĹženi vrtnarski razstavi in milanski trienale imenovan Milan Triennial Exhibition of Decorative Arts and Modern Architecture.

(Po Jackson, 2008, str. 31)

2.3.1. Registrirane razstave razstave

BIE regulira dva tipa razstav: Č— "$./-$- ) - 5./ 1 Č™) 1 )* $( )*1 ) 1 /*1)$ Čš Č— -$5) ) - 5./ 1 Č™) 1 )* $( )*1 ) ) -* )$ '$ .+ $ '$5$- )$ Čš

(Bureau International des Expositions. About us. [online] Dostopno na : http://www.bie-paris.org/site/en/ [2013])

ali svetovne

Svetovne razstave obsegajo svetovne tematike, ki vplivajo na velik spekter Ä?loveĹĄkih izkuĹĄenj in udeleĹženci so se primorani drĹžati podane tematike pri svojih predstavitvah. Registrirane razstave so ponavadi manj pogoste kot specializirane razstave, ker so draĹžje in zahtevajo popolno arhitekturno oblikovanje popolnoma novega paviljona. Kot posledica tega, drĹžave tekmujejo katera bo imela najbolj impresivno in zanimivo strukturo. Zadnji primeri vkljuÄ?ujejo Japonsko, Francijo, Maroko in Ĺ panijo na Expo '92.

Edina registrirana razstava, ki je potekala brez dovoljenja in vodenja BIE, je bil New YorĹĄki svetovni sejem leta 1964–1965. PariĹĄko predsedstvo jim je zavrnilo status uradne registrirane razstave, ker se predsednik razstave Robert Moses ni vdal pravilom BIE glede Ä?asa in kraja, ĹĄe posebej tistega, ki omejuje Ä?as trajanja razstave ) Ç™ ( . 1Çť 3+ Çź &$ ./ +*/ & ' 1 2 *-&0 Č™Ç”ÇœÇ–ÇœČ’Ç—Ç“ $) Ç”ÇœÇ™Ç—Č’Ç™Ç˜ČšÇź 1 '% / 5 edini dvoletni svetovni razstavi v zgodovini. Sejem, ki se je vseeno izvedel brez

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea GoljevĹĄÄ?ek, mentor: prof. mag. Peter GabrijelÄ?iÄ?, somentorica: dr. Ĺ pela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 8

2.3.

dovoljenja BIE, se je oprl na turistične in trgovinske organizacije, ki so organizirale nacionalne paviljone ter namesto uradnega sponzorstva vlade, sponzorirale razstavo. Sodelovalo je veliko držav, vključno z nekaterimi na novo neodvisnimi afriškimi in azijskimi državami.

Od 21. Stoletja dalje BIE organizira Expo razstave vsakih pet let. Glede na število razstav, ki so se pojavljale med 1980 in 1990, nekateri vidijo to potezo kot sredstvo za zmanjšanje stroškov, ki jih države imajo z sodelovanjem na svetovnih razstavah.

Nekateri sklepajo, da je ta poteza poskus izogibanja prekrivanja dogodka s poletnimi Olimpijskimi igrami. Zadnji Veliki Expo je bil leta 2010 v Šanghaju.

2.3.2.

Priznane razstave oziroma Mednarodne ali Specializirane razstave Mednarodne razstave so običajno združene pod neko skupno tematiko, kot je »Transport« (Vancouver Expo 86), ali »Prosti čas v dobi tehnologije« (Brisbane, Expo '88). Tematike so bolj specifično naravnane kot tematike svetovnih razstav. Te razstave so manjšega obsega in so cenejše za državo gostiteljico ter gostujoče države, saj so arhitekturni stroški manjši, ker paviljonov ni potrebno postavljati. Gostujoča država najame prostor v nekem že postavljenem prefabriciranem paviljonu.

Udeleženke lahko zunanjosti in notranjosti dodajo neke svoje lastne oblikovne zaključke, pobarvajo zidove,… Najbolj tipičen primer je Kitajska, ki se je že večkrat odločila svojemu paviljonu dodati tradicionalni kitajski obok, po katerem je prepoznavna (Expo '88, Expo '92, Expo '93).

Prvo Priznano razstavo s tematiko "Water and the Sustainable Development", ki je potekala pod novimi pravili in nomenklaturo, je leta 2008 gostilo špansko mesto Zaragoza. Expo 2012 pod tematiko "The Living Ocean and Coast: Diversity of Resources and Sustainable Activities" je potekal v Yeosu v Južni Koreji.

Bureau International des Expositions. The BIE Expos. [online] Dostopno na : http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/expo-categories [2013]

2.4.

Zgodovina Expo razstav

Expo je primer javnega dogodka, katerega korenine segajo več kot 150 let v preteklost. Kljub temu pa je to danes še vedno sejem, ki je po vseh teh letih svež, enako pomemben in obiskan, kot je bil leta 1851 prvi svetovni sejem v Londonski Kristalni palači. Svetovni sejmi izvirajo iz tradicije francoskih nacionalnih razstav, ki se je končala s Francosko industrijsko razstavo leta 1844 v Parizu. Temu sejmu so kmalu sledile druge nacionalne razstave v kontinentalni Evropi in končno tudi v Veliki Britaniji. Prvi Svetovni Expo se je zgodil leta 1851 v Kristalni palači v Hyde Parku, v Londonu, v Veliki Britaniji, pod naslovom "Great Exhibition of the Works of Industry of All Nations". Velika razstava je bila ideja Princa Alberta, moža kraljice Viktorije, in se šteje kot prva mednarodna razstava industrijskih izdelkov. Vplivala je na razvoj številnih aspektov družbe, vključno z umetnostjo in oblikovanjem, mednarodno trgovino, mednarodnimi odnosi ter turizmom. Ta Expo je bil najbolj očiten predhodnik za številne mednarodne razstave, ki so mu sledile vse do današnjega dne.

Od ustanovitve svetovnih razstav leta 1851 do danes, se je karakter razstav razvijal in oblikoval skozi različna, za gospodarstvo in kulturo pomembna, obdobja.

Ločimo tri: ȗ * * % $) 0./-$ '$5 $% ȗ * * % &0'/0-) $5( )% 1 ȗ * * % - ) $)" ) -* *1 Današnje svetovne razstave utelešajo elemente vseh treh dob.

Predstavljajo nove izume, olajšajo kulturno izmenjavo mnenj s pomočjo tematike in so izrabljene za promocijo mesta, regije in države gostiteljice.

2.4.2. Kulturna izmenjava (1939 – 1987) Mednarodna razstava leta 1939–1940 v New Yorku je predstavljala odklon od primarnega fokusa razstav. Od takrat naprej so svetovni sejmi pričeli temeljiti na neki specifični tematiki kulturnega pomena in naslavljali vprašanja človeštva. Postali so bolj naravnani na prihodnost in naravnost utopični v svojem obsegu. Predstavitve dosežkov dobe industrializacije so se počasi umaknile novim, naprednejšim in futurističnim temam. Poudarek se je od informativnega razstavnega značaja preusmeril na vzbujanje raznih senzacij, občutkov in izkustva s pomočjo novih tehnologij. Vsekakor pa je bilo to obdobje velikih kulturnih nasprotovanj in ideoloških bojev (obdobje hladne vojne), zaradi česar vse države niso imele enakega pogleda na svet. Expi so postali za nasprotujoče si države priložnost, da brez prepira svetu enakopravno pokažejo svoje vizije prihodnosti. Tehnologija in izumi so sicer še vedno ostali pomembni, vendar niso bili več glavni predmet sejmov. "Building The World of Tomorrow" (New York, 1939–40), "Peace Through Understanding" (New York, 1964–65) in "Man and His World" (Montreal, 1967) so primeri poimenovanj tematik, ki so se pričele pojavljati. Medkulturni dialog in izmenjava rešitev sta postala glavna elementa svetovnih razstav.

V tem času so začeli imenovati svetovne razstave z okrajšavo EXPO, prvič leta 1967 v Montrealu.

2.4.3. Narodi kot blagovna znamka (1988 – danes)

(Walvis, April 2004)

2.4.1.

1938)

Obdobje

industrializacije

(1851

–

Prva doba sejmov se imenuje “doba industrializacije” in je v grobem pokrivala dobo med letoma 1800 in 1938. Takrat so bili sejmi še posebej osredotočeni na trgovino. Bili so poznani po razstavljanju tehnoloških izumov in promoviranju tehnološkega napredka. Svetovne razstave so bile nekakšne platforme, kjer se je umetnost znanosti in tehnologije iz celega sveta združila na enem mestu. Ključnega pomena v tem obdobju so sledeče razstave: 1851 London, 1853 New York, 1862 London, 1876 Philadelphia, 1889 Paris, 1893 Chicago, 1900 Paris, 1901 Buffalo, 1904 St. Louis in 1915 San Francisco. V tem obdobju so predstavili izume kot je telefon. Pomemben del bistva današnjih Expo sejmov izhaja iz tega prvega obdobja. Glavno prizadevanje organizatorjev Expa v tem obdobju, je bilo poučiti javnost o napredku industrije in trgovine. Tako so želeli vzpodbuditi prodajo in posledično proizvodnjo, kar je večinoma vodilo k hitremu razvoju in napredku.

Poleg napredka postane pomembno prizadevanje za mir. Expo postane dogodek, kjer se na enem mestu združijo vsi narodi v upanju, da se bodo odnosi med njimi izboljšali, zaradi medsebojnega sodelovanja.

Od leta 1988, ko je Expo potekal v Brisbanu, so pričele države v večjem številu izrabljati svetovne razstave kot platformo za izboljšanje njihove narodne podobe s pomočjo svojih pavilijonov in narodne promocije, ki se je odvijala v njih.

Primer držav, ki so dobro izkoristile takšen način samooglaševanja so Finska, Japonska, Kanada, Francija in Španija. Obširna študija, ki jo je opravil Tjaco Walvis1 in se imenuje "Expo 2000 Hanover in Numbers", je pokazala, da je bil za 73% sodelujočih držav na Expu 2000 primarni cilj izboljšanje nacionalne podobe. V svetu, kjer je podoba države ključnega pomena, so paviljoni postali oglaševalske kampanje, Expo pa idealna priložnost za reklamiranje blagovne znamke lastnega naroda.

Poleg kulturnih in simbolnih razlogov, država organizatorka (ter mesto in regija, ki Expo gosti) lahko izrabi gostovanje Expa za trženje same sebe. Po mnenju velikega strokovnjaka za blagovne znamke Wallya Olinsa2, je Španija v istem letu organizirala Expo 1992 in poletne OI 1992 zato, da je po končanem obdobju razdiralne politike Francisca Franca poudarila svojo novo pozicijo kot moderna in demokratična država ter se predstavila kot pomemben član Evropske Unije in nasploh svetovne skupnosti.

1 Walvis, Tjaco, ed. (April 2004). "Three eras of World Expositions: 1851–present." Cosmopolite: Stardust World Expo & National Branding Newsletter (Amsterdam: Stardust New Ventures) 2. Otvoritveni govor Wallya Olinsa na Typo 2001 Brands, leta 2001

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 9

2.5.

Vloga ZDA v EXPO

Med tem, ko so v Evropi pobudo za Ekspe večinoma prevzemali politiki in kulturniki, so v ZDA organizacijo v roke prevzemali poslovni mogotci. V ZDA je bil namen predvsem vzgojiti dobre potrošnike in krepiti cvetoči kapitalizem. Poleg tega strogo poslovnega značaja je ameriške Expe prežemal duh močnega nacionalizma.

Veliko število paviljonov je bilo namenjeno raznim korporacijam in podjetjem, ki so tako promovirala svojo blagovno znamko.

V Evropi so paviljoni vedno sledili napredku v gradbeni industriji in arhitekturi ter vključevali tradicijo ter zgodovino, med tem, je v ZDA arhitektura načeloma stagnirala in se naslanjala na stare republikanske vzorce iz časov suženjstva. Najverjetneje se je to odražalo v sami naravi organizatorjev Expa, saj so bili v Evropi to zavedni in napredni politiki ter kulturniki, med tem, ko so v ZDA expe organizirali bogati poslovneži, ki so največkrat prihajalai iz tradicionalnih republikanskih krogov.

2.6 .

Izbor lokacije

Prvi Expo je gostilo mesto London leta 1851, sledil mu je Pariz leta 1855, ki nikoli ni smel zaostajati za rivalsko sosednjo državo. Kmalu se je Expo razširil tudi na Ameriško celino in sicer leta 1876, ko je Expo gostila Filadelfija, leta 1879 pa se prvič pojavi v Avstraliji. Po drugi svetovni vojni je Expo potekal predvsem na Evropskih tleh.

Trenutno pa prevzema monopol Azija, ki je v igro stopila leta 1970 z Expom v Osaki na Japonskem. Od takrat so v Aziji gostili še pet sejmov (registriranih in priznanih) in sicer v Južni Koreji, na Kitajskem in na Japonskem. Čeprav se zdi, kot da BIE favorizirajo določene lokacije (vzhodna obala ZDA, centralna Evropa in vzhodni del Azije), temu ni tako, saj načeloma izbirajo med prijavljenimi kompetitorji, kjer se odločajo glede na vsebino predlogov lokalnih organizatorjev. Tako se v prihodnosti lahko pričakuje, da bo Expo najverjetneje organizirala tudi katera izmed držav Bližnjega vzhoda, zaradi njihovih obsežnih naložb v turistično infrastrukturo, vključno z letališči, avtocestami in hoteli. Takšne naložbe predstavljajo dobro platformo za učinkovito in izkoriščeno lokacijo Expa.

(po Jackson, 2008, str. 28)

Za mesto, ki gosti Expo je to velika čast, prav tako za državo, v kateri se nahaja. Če neko mesto želi gostiti Expo, mora pridobiti dovoljenje BIE, pri čemer potrebuje pomoč in podporo vlade. Proces pridobivanja dovoljenja in s tem določitve lokacije dogodka, je izredno tekmovalen in poteka v več krogih. Zmaga mesto, ki je najbolje pripravljeno, ponuja najboljše rešitve ter ideje in je finančno dovolj stabilno. Ključni cilji, ki jih zmagovalno mesto in država pričakujeta od organizacije dogodka so, povečati zavedanje svetovne javnosti o samem obstoju mesta in države gostiteljice, spodbujanje turizma in gospodarstva, promoviranje svoje kulture in tradicije, ter številni drugi.

Kot pozitivno stran organizacije lahko izpostavim tudi dejstvo, da sama lokacija z organizacijo Expa pridobi veliko na področju infrastrukture in urbanizma mesta. Priprave na Expo so namreč katalizator, ki pokaže, kje so primanjkljaji in tako pripelje do prenove in nadgradnje v sami urbanistični zasnovi določenega mestnega predela. Pogosto je Expo povod za odprtje novih prometnih povezav, ki ostanejo v uporabi še dolgo po tem, ko sejmišče zapre svoja vrata.

Mikrolokacijo Expa izbere mesto samo. BIE ne predpisuje nikakršnih pravil ali omejitev za njen izbor, lahko je kakršnekoli oblike in velikosti. Vsekakor pa se pojavljajo določeni trendi pri izbiri lokacije, ki se jih ne da spregledati ob podrobnem pregledu Expov skozi zgodovino. Izkazalo se je, da je pomembna povezanost s centrom mesta in s tem dostopnost do prometnih povezav in sama infrastruktura prometnih povezav. Veliko Expov je izkoristilo bližino vode, saj omogoča zanimive ambiente, poglede in prizorišča. Pri načrtih za sejmišče se je izkazalo, da veliko Expov pretirava s samo površino prizorišča na račun parkirišč. V tem primeru se je kot dober primer in vzor izkazal Expo 2005 v Aichiju, kjer so tako drastično zmanjšali število parkirišč, da so bili obiskovalci primorani uporabljati javni transport, s čemer so povečali profit, zmanjšali onesnaževanje, skrčili površino lokacije ter tako prihranili.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 10

1. Expo

3. GRAFIČNI PRIKAZ ZGODOVINSKEGA PREGLEDA VSEH EXPOV Z ANALIZO

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 11

04/1992 - 10/1992

1906

“Alaska–Yukon–Pacific Exposition ” Združene Države Amerike, Seattle 04/1910 - 11/1910 “Brussels International” tematika: Razvoj pocifiškega severozahoda Belgija, Bruselj

tematika: 300. obletnica naselbine Jamestown lokacija: Sewell’s Point obisk: 2.851.000 stroški (USD): / površina (ha): / število držav udeleženk: 39 +

+

1907

lokacija: Campus of University of Washington obisk: 10.000.000 stroški (USD): 3.700.000 površina (ha): 100 število držav udeleženk: /

tematika: Industrija lokacija: Mont des Arts obisk: 13.000.000 stroški (USD): 3.500.000 površina (ha): 90 število držav udeleženk: 25

1910

1909

04/1913 - 11/1913

“Turin International” Italija, Turin tematika: Mednarodna razstava industrije in dela lokacija: Parco del Valentino obisk: 4.000.000 stroški (USD): površina (ha): 100 število držav udeleženk: 30

+

+

1907

04/1911 - 11/1911

“Ghent International” Belgija, Gent tematika: mednarodna razstava lokacija: Park v okraju Saint-Pierre obisk: 9.500.000 stroški (USD): 3.300.000 površina (ha): 130 število držav udeleženk: 26

03/1915 - 01/1917

07/1922 - 02/1923

“Panama–California” Združene Države Amerike, San Diego

“Independence Centenary International Exposition” Brazilija, Rio de Janeiro

“Ibero-American Exposition” Španija, Seville

tematika: Odprje Panamskega prekopa lokacija: Južna obala zaliva San Francisco Bay v bližini Golden Gate. obisk: 19.000.000 stroški (USD): 25.800.000 površina (ha): 254 število držav udeleženk: 32

tematika: Praznovanje ob otvoritvi Panamskega prekopa lokacija: City Park obisk: 3.700.000 stroški (USD): površina (ha): število držav udeleženk: 32

tematika: Praznovanje 100. obletnice neodvisnosti Brazilije lokacija: obisk: 3.000.000 stroški (USD): površina (ha): število držav udeleženk: 14

tematika: Izboljšanje odnosov z bivšimi španskimi kolonijami lokacija: Maria Luisa Park obisk: / stroški (USD): / površina (ha): / število držav udeleženk: 17

+

+

1911

02/1915 - 12/1915

“Panama–Pacific” Združene Države Amerike, San Francisco

1913

+

1915

1915

1922 1. svetovna vojna

3 LETA

1 LETO

1 LETO

1 LETO

2 LETI

1 LETO

1 LETO

2 LETI

2 LETI

+

+

7 LET

05/1933 - 11/1933

05/1929 - 06/1930

tematika: Umetnost in industrija lokacija: Parc de Montjuich obisk: / stroški (USD): 25.083.921 površina (ha): 118 število držav udeleženk: /

tematika: Stoletje napredka lokacija: Ob jezeru v centru Chicaga obisk: 38.872.000 stroški (USD): 42.900.000 površina (ha): 170 število držav udeleženk: 19

tematika: transport in kolonizacija lokacija: Heysel Park obisk: 20.000.000 stroški (USD): 6.480.000 površina (ha): 152 število držav udeleženk: 30

+

+

1929

1929

04/1939 - 10/1940

12/1949 - 06/1950

“Paris International” Francija, Pariz

“New York World's Fair” Združene Države Amerike, New York

“Port au Prince 1949” Haiti, Port-au-Prince

tematika: Umetnost in tehnologija v sodobnem času lokacija: Champ dr Mars obisk: 31.040.955 stroški (USD): 283.050.000 površina (ha): 105 število držav udeleženk: 44

tematika: Gradimo svet prihodnosti lokacija: Flushing Meadows Corona Park, Queens obisk: 45.000.000 stroški (USD): 155.000.000 površina (ha): 500 število držav udeleženk: 60

05/1937 - 11/1937

“Century of Progress” Združene Države Amerike, Chicago

04/1935 - 11/1935

“Barcelona International” Španija, Barcelona

05/1929 - 06/1930

“Brussels International” Belgija, Bruselj

+

1933

+

1935

1937

04/1962 - 10/1962

“Brussels World's Fair ” Belgija, Bruselj

“Century 21 Exposition ” Združene Države Amerike, Seattle

tematika: Bolj človeški svet lokacija: Heysel plateau obisk: 41.454.412 stroški (USD): 182.190.000 površina (ha): 200 število držav udeleženk: 42

tematika: Človek v vesoljski dobi lokacija: Center Seattle-a, ob morju obisk: 9.600.000 stroški (USD): 47.000.000 površina (ha): 30 število držav udeleženk: 49

+

1949

1939

tematika: Človek in njegov svet lokacija: Naravni in umetni otoki v reki St. Lawrence, otoki so povezani z mostovi. obisk: 50 306 648 stroški (USD): 437.160.000 površina (ha): / število držav udeleženk: 62 +

+

1958

03/1970 - 09/1970

“Expo '67” Kanada, Montreal

07/1958 - 09/1958

+

+

+

1967

1962

2. svetovna vojna 7 LET

4 LETA

2 LETI

2 LETI

2 LETI

9 LET

10 LET

1938

1939

“Expo '92” Španija, Seville

04/1967 - 10/1967

tematika: Dvestoletnica ustanovitve mesta Port au Prince lokacija: Ob morju, pred enim izmed zalivov, najbolj znanih po svoji lepoti. obisk: / stroški (USD): 1.000.000 površina (ha): 30 število držav udeleženk: 8

1951

4 LETA

1954

1953

1955

1955

5 LET

1964

1961

1968

1965

tematika: Človeški napredek v harmonijo lokacija: Senri Hill obisk: 64.200.000 stroški (USD): 52.820.000 površina (ha): 330 število držav udeleženk: 75 +

1970

1974

1971

1975

08/1971 - 09/1971

05/1974 - 11/1974

“New York World's Fair” “München 1965” Združene Države Nemčija, München tematika: Svetovna razstava Amerike, New York

“HemisFair '68” Združene Države Amerike, San Antonio

“Budapest 1971” Madžarska, Budimpešta

“Expo '74” “Okinawa 1975” Združene Države Japonska, Okinawa Amerike, Spokane tematika: Morje, kot bi

transporta lokacija: Flushing Meadows Corona Park obisk: 2.000.000 površina (m2 ): 500.000 število držav udeleženk: 31

tematika: Stičišče civilizacij v Ameriki lokacija: Središče mesta San Antonio obisk: 6.400.000 stroški (USD): 156.000.000 število držav udeleženk: 23

tematika: Svetovni sejem lova obisk: 1.900.000 površina (ha): 33 število držav udeleženk: 33

tematika: Sveže novo okolje prihodnosti lokacija: Otoka Havermale in Cannon površina (ha): 41 število držav udeleženk: 11

05/1939 -11/1939

04/1951 - 05/1951

06/1953 – 10/1953

05/1954 – 10/1954

06/1955 – 08/1955

05/1955 – 06/1955

05/1961– 10/1961

04/1964 - 10/1965

“Helsinki 1939” Finska, Helsinki

“Liege 1939” Belgija, Liege

“Lille 1951” Francija, Lille

“Rome 1953” Italija, Rim

“Naples 1954” Italija, Neapelj

“Torino 1961” Italija, Torino

tematika: Veliko obdobje mednarodnih voda lokacija: Obrežje reke Meuse in otok Coromeuse Monsin površina (ha): 50

tematika: Tekstil obisk: 1.500.000 površina (ha): 15 število držav udeleženk: 21

tematika: Kmetijstvo lokacija: Kmetijske površine v okolici avtoceste površina (ha): 202

tematika: Navigacija lokacija: Dolina Campi Flegrei površina (ha): 100

“Helsingborg 1955” Švedska, Helsingborg

“Torino 1955” Italija, Torino

tematika: Aeronavtika lokacija: Helsinki Exhibition Hall površina (m 2): 8.000

tematika: Šport lokacija: Torino, lokalni stadioni in telovadnice, reka Pad in okoliški hribi.

tematika: Stota obletnica združitve Italije lokacija: Območje južno in jugovzhodno od Torina, na levem bregu reke Pad. površina (ha): 30

tematika: Do miru skozi razumevanje lokacija: Flushing Meadows Corona Park površina (ha): 500 Nepriznan s strani BIE

06/1965 - 10/1965

“Expo 2005” Japonska, Aichi

“Expo 2000” Nemčija, Hanover

tematika: Modrost narave

07/1975 - 01/1976

06/1981 - 07/1981

+

05/1984 - 11/1984

1985

1984

03/1985 - 09/1985

1985

11/1985 - 11/1985

“Plovdiv 1981” “1982 World's Fair” “1984 World's Fair” “Plovdiv 1985” “1985 World's Fair” “Expo '86” Bolgarija, Plovdiv Združene Države Združene Države Bolgarija, Plovdiv Japonska, Tsukuba Kanada, Vancouver Amerike, Knoxville Amerike, New Orleans tematika: Bivališča in okolica tematika: Svetovna razstava tematika: Svet v gibanju

tematika: Lov in ga radi videli ribolov lokacija: Motobu Peninsula površina (ha): 51 obisk: 3.485.750 stroški (USD): 46 .018.000 površina (ha): 100 število držav udeleženk: 40

tematika: Energija vrti Svet obisk: 11.127.786 površina (ha): 30 število držav udeleženk: 21

- znanost in tehnologija za tematika: Svet rek človeka doma obisk: 7.335.279 stroški (USD): 350.000.000 lokacija: Tsukuba Science City, Ibaraki površina (ha): 32 obisk: 20.334.727 število držav površina (ha): 102 udeleženk: 26 število držav udeleženk: 111

dosežkov mladih izumiteljev lokacija: Sejmišče mesta Plovdiv obisk: 1.000.000 površina (m2 ): 58.000 število držav udeleženk: 86

- Svet v stiku lokacija: Vzdolž kompleksov False Creek in Canada Place obisk: 22.111.578 stroški (USD): 802.000.000 površina (ha): 70 število držav udeleženk: 54

1991

1988

1986

05/1986 - 10/1986

1992

04/1988 - 10/1988

06/1991 - 07/1991

05/1992 - 08/1992

08/1993 - 11/1993

“Expo '88” Avstralija, Brisbane

“Plovdiv 1991” Bolgarija, Plovdiv

“Expo Colombo '92” Italija, Genova tematika: Krištof Kolumb, ladje in morje lokacija: Plaza de Feffari obisk: 1.694.800 površina (ha): 6 število držav udeleženk: 57

tematika: Prosti čas v tematika: Mladina v dobi tehnologije službisvetovnega lokacija: Obala miru obisk: 18.574.476 stroški (USD): 651.440.000 površina (ha): 40 število držav udeleženk: 36

2010

1998

05/1998 - 09/1998

+

5 LET

5 LET

1993

tematika: Boljše mesto, boljše življenje lokacija: Obe nabrežji reke Huangpu obisk: 73.080.000 stroški (USD): $4.2 billijonov ($58 billijonov vključno z infrastrukturo) površina (ha): 528 število držav udeleženk: 192

+

2005

2000

8 LET

1982

1981

05/1982 - 10/1982

“Expo 2010” Kitajska, Šanghai

lokacija: Gozdnata in hribovita lokacija v predmestju vzhodno tematika: Človek, narava, tehnologija lokacija: Obstoječe kongresno območje od Nagoye obisk: 22.040.000 obisk: 18.100.000 stroški (USD): stroški (DEM): 3.4 billion površina (ha): 200 površina (ha): 160 število držav udeleženk: 120 število držav udeleženk: 187

1992

22 LET

05/2010 - 10/2010

06/2000 - 10/2000

+

04/1968 - 10/1968

05/1938 -05/1938

tematika: Domača obrt in umetnost lokacija: Središče mesta in pristanišče.

3 LETA

03/2005 - 09/2005

tematika: Doba odkritji lokacija: Isla de la Cartuja (otok v Kartuziji), ki se nahaja 800 metrov od središče mesta, med dvema vejama reke Guadalquivir v Sevilli povezan s sedemimi mostovi obisk: 41.814.571 stroški (PTS): 121.642.000 površina (ha): 215 število držav udeleženk: 108

“Expo '70” Japonska, Osaka

SPREMEMBA V IZBORU LOKACIJE GLEDE NA UMESTITEV V MESTNO TKIVO

+

06/1909 - 10/1909

“Jamestown Exposition” Združene Države Amerike, Norfolk

U S T A N O V I T E V B U R E A U I N T E R N A T I O N A L D E S E X P O S I T I O N S (B I E)

1905

tematika: lokacija: Herbert Park obisk: 2.750.000 stroški (USD): / površina (ha): / število držav udeleženk: 39

04/1907 - 12/1907

MEDNARODNE PRIZNANE RAZST AVE

S P R E M E M B A Z A S N O V E O B L I K E R A Z S T A V N I H O B J E K T O V

SVETNOVNE REGISTRIRANE RAZST AVE

S V E T O V N E R A Z S T A V E P R E D U S T A N O V I T V I J O B U R E A U I N T E R N A T I O N A L D E S E X P O S I T I O N S (B I E)

1904

1901

“Irish International Exhibition” Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Dublin

+

+

+

05/1907 - 11/1907

tematika: Promet lokacija: V mestu Milan na lokaciji Parco Real (danes Parco Sampione) in Piazza Armi. obisk: 10.000.000 stroški (USD): 2.600.000 površina (ha): 100 število držav udeleženk: 25

+

+

“Milan International” Italija, Milan

+

tematika: Neodvisnost Belgije lokacija: Sotočje reke Meuse in Ourthe, živalski vrtovi in zemljišča na otoku Boverie obisk: 7.000.000 stroški (USD): 2.900.000 površina (ha): 70 število držav udeleženk: 31

+

“Liège International” Belgija, Liège

tematika: Proslava v čast stoletnice nakupa Louisiane lokacija: Forest Park in Campus of Washington University obisk: 19.500.000 stroški (USD): 31.500.000 površina (ha): 500 število držav udeleženk: 62

+

1 LETO

04/1905 - 11/1905

“Louisiana Purchase ” Združene Države Amerike, St. Louis

+

1900

3 LETA

04/1904 - 12/1904

+

tematika: Energija prihodnosti

4 LETA

tematika: Gospodarska blaginja in dobro razumevanje med ameriškimi republikami lokacija: Dalaware Park obisk: 8.000.000 stroški (USD): 7.000.000 površina (ha): 141 število držav udeleženk: /

+

“Expo 2017” Kazakhstan, Astana

tematika: Nahranimo planet, energija za življenje

1897

1893

4 LETA

+

+

“Pan-American Exposition” Združene Države Amerike, Buffalo

+

“Expo 2015” Italija, Milan

+

tematika: Ocena stoletja lokacija: Cours la reine, Chaillot Hill, Champ de Mars, desni in levi breg Sene obisk: 50.800.000 stroški (USD): 18.750.000 površina (ha): 120 število držav udeleženk: 58

+

OBDOBJE BRANDINGA NARODOV

tematika: Avtomobilistika lokacija: Parc du cinquantenaire, Grajski park - Royal Tervueren obisk: 7.800.000 stroški (USD): / površina (ha): 132 število držav udeleženk: 27

05/1901 - 11/1901

“Paris International” Francija, Pariz

+

+

tematika: Odkritje Amerike lokacija: Jackson Park, na obali jezera Michigan obisk: 27.500.000 stroški (USD): 27.000.000 površina (ha): 290 število držav udeleženk: 19

“Brussels International” Belgija, Bruselj

+

2017

1889

1 LETO

05/1897 - 11/1897

+

2015

8 LET

04/1900 - 11/1900

“World's Columbian” Združene Države Amerike, Čikago

+

+

1888

1880

1 LETO

tematika: Francoska revolucija lokacija: Champ de Mars obisk: 32.000.000 stroški (USD): 300.000 površina (ha): 96 število držav udeleženk: 35

“Paris International” Francija, Pariz

+

NAČRTOVANE RAZSTAVE:

OBDOBJE KULTURNE IZMENJAVE

1 LETO

tematika: Umetnost in industrija lokacija: Park de la Cuitadella obisk: 2.300.000 stroški (USD): 1.700.000 površina (ha): 47 število držav udeleženk: 30

+

+

1879

1878

2 LETI

05/1889 - 10/1889

+

OBDOBJE INDUSTRIALIZACIJE

+

1876

3 LETA

+

“Exposición Universal de Barcelona ” Španija, Barcelona

+

+

+

04/1888 - 12/1888

+

1873

6 LET

5 LET

tematika: kmetijstvo, industrija in umetnost lokacija: Champ de Mars obisk: 16.000.000 stroški (USD): 11.000.000 površina (ha): 75 število držav udeleženk: /

tematika: Umetnost, proizvodnja, kmetijstvo in industrija lokacija: Royal Exhibition Buildings v parku Carlton Gardens obisk: 1.300.000 stroški (USD): 1.600.000 površina (ha): 25 število držav udeleženk: 33

+

+

+

1867

1862

tematika: neodvisnost Amerike lokacija: Park Fairmount obisk: 10.000.000 stroški (USD): 8.000.000 površina (ha): 115 število držav udeleženk: 35

“Melbourne International ” Viktorija, Melbourne

tematika: kmetijstvo, industrija in umetnost lokacija: JZ Kraljevega botaničnega vrta, The Garden Palace obisk: 16.000.000 stroški (USD): 1.100.000 površina (ha): / število držav udeleženk: /

+

+

7 LET

tematika: kultura in izobrazba lokacija: Park Prater, Rotunde obisk: 7.250.000 stroški (USD): 9.500.000 površina (ha): 233 število držav udeleženk: 35

10/1880 - 04/1881

“Sydney International ” Novi Južni Wales, Sydney

+

tematika: kmetijstvo, industrija in umetnost lokacija: Champ de Mars obisk: 15.000.000 stroški (USD): 4.500.000 površina (ha): 69 število držav udeleženk: 42

05/1893 - 10/1893

09/1879 - 04/1880

+

1855

4 LETA

“Paris International” Francija, Pariz

+

1851

05/1878 -11/1878

“Centennial Exposition” Združene države Amerike, Filadelfija

05/1873 - 10/1873

+

+

+

05/1876 - 11/1876

“Austrian International” Avstro - Ogrska, Dunaj

04/1867 - 11/1867

“Paris International” Francija, Pariz

+

tematika: kmetijstvo, industrija in umetnost lokacija: Champs Elysees, Palača industrije obisk: 5.000.000 stroški (USD): 2.000.000 površina (ha): 15

tematika: industrija in umetnost lokacija: vrtovi kraljevega hortikulturnega združenja, J Kensington obisk: 6.000.000 stroški (USD): 2.000.000 površina (ha): 15 število držav udeleženk: 39

2008

+

tematika: industrija vseh narodov lokacija: Hyde Park, Kristalna palača obisk: 6.000.000 stroški (USD): 1.650.000 površina (ha): 10 število držav udeleženk: 25

“International” Velika Britanija, London

2012

+

05/1855 - 11/1855

“Paris International” Francija, Pariz

+

04/1906 - 11/1906 05/1862 - 11/1862 04/1851 - 10/1851

“The Great Exhibition” Velika Britanija, London

06/2008 - 09/2008

05/2012 - 08/2012

“Expo '93” “Expo '98” Južna Koreja, Taejeon Portugalska, Lizbona

“Expo 2008” Španija, Zaragoza

“Expo 2012” Južna Koreja, Yeosu

tematika: Izziv nove poti razvoja lokacija: Območje sedaj imenovanega Expo parka obisk: 14.500.000 površina (ha): 25 število držav udeleženk: 108

tematika: Voda in trajnostni razvoj Približno 0,5 km od centra mesta: Plaza de Feffari)lokacija: Ob reki Ebro obisk: 5.500.000 površina (ha): 25 število držav udeleženk: 104

tematika: Živeči ocean in obala lokacija: Urbana obala obisk: 8.200.000 stroški (USD): 176.900.000 površina (ha): 25 število držav udeleženk: 104

tematika: Oceani: dediščina za prihodnost lokacija: Ob reki Tagus obisk: 11.000.000 površina (ha): 50 število držav udeleženk: 145

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 12

3 .1 .

Prelomnica v izboru mikrolokacije Expa

Skozi čas se zvrstijo tri obdobja, ki preko različnih dejavnikov, kot so razvoj gospodarstva, industrije, kulturnih premikov, vsesplošne globalizacije, vplivajo na izvedbo in tematiko sejmov Expo. Pri podrobnem pregledu posameznih Expov skozi zgodovino, se poleg najbolj očitne in takoj opazne spremembe tematike, spreminja tudi izbor same mikrolokacije sejmišča. Sejmi so se od leta 1851 vedno pojavljali nekje v središču mesta. Skoraj brez izjeme so organizatorji poiskali park ali večjo odprto zeleno površino ter jo začasno opremili s paviljoni. Zaželjena je bila tudi bližina vode, zato se večkrat pojavijo lokacije ob rekah ali na obalah jezer in morja.

Zelo specifičen in šolski primer takšne Expo lokacije je Pariz, ki je Expo gostil kar šestkrat. Vsakič je bila lokacija park Champ de Mars. Ta lokacija je še vedno zelo pomembna in vsem poznana odprta javna zelena površina, brez katere podoba Pariza ne bi bila to, kar je v naši zavesti danes. Vendar pa je k pomembnosti in trenutni obliki te lokacije prav gotovo veliko prispevala večkratna organizacija univerzalne razstave. Sam prostor je namreč začel svojo zgodovino kot veliko blatno polje, na katerem so vojaki vadili korakanje v pehoti. Brez Expa bi tale prostor mogoče končal kot še en, z meščanskimi vilami pozidan del mesta, tako pa se je njegova identiteta izoblikovala skozi potrebo po lokaciji za organizacijo velikega sejma.

3.2.

Prelomnica glede na spremembo oblike

Ubanistično se je skozi zgodovino arhitekturna oblika sejemskih tal spreminjala. Prvotno so se Expi odvijali v eni sami večji stavbi, ki je gostila vse razstave pod eno streho. Zaradi tega je stavba ogromna. Pojavljal se problem hitre izgradnje, statike in ognjevarnosti, zaradi česar so bile take zgradbe tudi velik finančni zalogaj. Takšne oblike Expa se pojavljajo predvsem na samem začetku tradicije svetovnih razstav (Great Exhibition-1851, Exposition Universelle -1855,…)

Kasneje zelo postopoma prihaja do vse večje razdrobljenosti, posameznih hal je vedno več, so vedno manjše, dokler ne preidejo v posamezne paviljone, ki reprezentirajo vsak svojo državo udeleženko. Prehod je sicer nejasen, saj se tu in tam pojavljajo izjeme (Exposición Universal de Barcelona -1888), vendar pa se po letu 1900 načeloma ne pojavljajo več Expi v obliki ene same megalomanske strukture, temveč kot dovršen sklop paviljonov v urbanistično urejenem okolju.

3.3.

Prelomnica glede na vsebino

Vsebina razstav se je spreminjala skozi tri različna obdobja. Prvo je bilo obdobje industrializacije (1851 – 1938). Takrat so se svetovni sejmi naslanjali predvsem na tehnološki napredek tistega časa, saj je bil ta v razcvetu. Predstavljali so izume na področju industrije ter napredek na področju kulture. Sledilo je obdobje kulturne izmenjave (1939 – 1987). Expo sejmi so se pričeli tematsko opredeljevati in okvirne teme so imele globok humanističen in kulturni pomen za svet. Poskušali so ozavestiti svet o trenutni problematiki človeštva in predstaviti njene možne rešitve.

Zadnje obdobje, ki traja še danes, je obdobje v katerem se narodi promovirajo kot blagovne znamke (1988 – danes). Trenutno države celega sveta izkoriščajo Expo za promocijo svoje tradicije, kulture in gospodarstva. Expo je pomembna odskočna deska za države, ki želijo vzpostaviti nove trgovske povezave ali na novo predstaviti svojo državo v drugačni luči, kot je bila poznana doslej. Sodelovanje na Expu pripomore k večji razpoznavnosti držav, ki ne uživajo velike pozornosti v svetovnem merilu.

London in Pariz sta služila za zgled vsem ostalim državam, ki so sledile trendu izbora lokacije, ki se zdi že skoraj samoumeven. Do prelomnice pride leta 1970, ko je Expo organiziralo mesto Osaka na Japonskem. Takrat se zgodi zelo očitna sprememba v izboru same lokacije sejma glede na umestitev v mestno tkivo.

Organizatorji so bili pod velikim pritiskom, saj je bil to prvi registrirani Expo na azijski celini. Zaradi tipične, goste azijske poselitve in zaradi hitro rastoče neomejene kvadrature, za Expo prve kategorije, v centru mesta Osake, enostavno niso našli zadovoljivo velikega prostora, ki bi zdržal prireditev takšnega obsega, kot so ga želeli.

Lokacijo so bili primorani umakniti na obrobje, kjer so lahko operirali z obsežnimi prostori, ki niso imeli praktično nobenih omejitev. Posledično se tako lahko sprosti tudi samo oblikovanje sejemskega prostora, ki ni več tako togo uokvirjeno z mestom. Častna naloga projektiranja je pripadla Le Corbusierjevemu učencu, arhitektu Kenzo Tangu, ki je tukaj izživel svoje sanje o modernizmu in barviti znanstveni fantastiki.

Lokacija v Osaki, je danes park z Narodnim etnološkim muzejem.

Po tej praksi, ki se je izkazala za dobro, so takšnemu zgledu sledila še druga mesta, ki so organizirala Expo. Nekatera so sicer šla še dlje, kot recimo Kitajska s svojim Expom 2010 v Shanghaiju, kjer so iz obrobne lokacije preselili 18.000 družin in 270 tovarn, vključno z eno izmed največjih ladjedelnic (Jiang Nan Shipyard), ki zaposljuje 10.000 delavcev ter tako dobesedno ugrabili območje za svoj namen.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 13

3.4.

Prelomnica v časovnem intervalu pojavljanja EXPO-v

Po prvem Expu leta 1851 se je ideja o svetovni razstavi sramežljivo oprijela, tako da se je Expo pojavljal v periodi povprečno vsakih 6 do 7 let. Sprva je postala tiho tekmovanje med dvema rivalskima državama, Anglijo in Francijo, ki sta tekmovali v tem, katera bo pripravila večji in bolj prestižen dogodek s čim več razstavljenimi inovacijami. Po letu 1900 so težili k temu, da bi se Expo pojavljal čim bolj pogosto, zato je povprečna perioda 1 do 2 leti. Tako pogosto pojavljanje je prekinila 1. svetovna vojna, ki je trajala od leta 1914 do 1918. Prvi Expo po 1. svetovni vojni se zgodi leta 1922 in sicer v Rio de Janeiru, v Braziliji. Po tem pride do ustanovite BIE, ki naj bi regulirala tudi časovna obdobja, v katerih naj bi se Expi pojavljali.

Ustaljeni tok dogajanja je ponovno prekinila 2. svetovna vojna. Do Expo Osaka '70, je bil ritem razstav več ali manj zmeden ter neurejen. Po Osaki se je zgodil 22 letni premor, v času katerega so potekale manjše specializirane razstave do leta 1992. Do premora je prišlo, ker je bil 30.11.1972 državam članicam BIE predlagan nov Protokol o spremembi konvencije podpisane v Parizu dne 22.11.1928 o mednarodnih razstavah. Protokol je vključeval tudi spremembo časovnega razmika med dvema razstavama. Ker je bil protokol podpisan, je Španija čakala do leta 1982, da je predlagala svojo kandidaturo za leto 1992. Leta 2005 je prišlo do še večjih sprememb v samem sistemu, ko se je BIE odločila, da registrirane razstave od sedaj naprej trajajo šest mesecev in se postavijo vsakih 5 let. Vmes se organizira ena manjša priznana razstava, ki traja 3 mesece. Prvi Expo, ki je potekal pod pravili najnovejšega režima je bil Zaragoza Expo leta 2008.

3.5.

EXPO arhitektura skozi čas

Expi so sami po sebi od nekdaj služili za čudoviti oder arhitekturnih inovacij in dosežkov. So kot nekakšen vzpodbudni dražljaj za arhitekturni inženiring. Za doživetje obiskovalca Expa je zelo pomembno, kako izgleda lokacija sama in kako vabljivi so paviljoni. Prav arhitektura je tista ključna točka, ki je navaden sejem spremenila v Expo dogodek. Danes je Expo vizualna in fizična dogodivščina, ki hkrati poučuje in zabava. Že osnovni značaj Expa je, da je to začasni dogodek, zato so tudi stavbe, ki so postavljene v namen same razstave, začasne. Ta začasnost priročno oprošča paviljonu vsakršne napake, ki bi se mogoče pojavile po določenem številu let in zato odpira vrata eksperimentiranju. Tako je paviljon neke vrste inovacijski peskovnik, kjer se vzpodbuja iskanje novih materialov, ki prinašajo nove oblike, strukture, stile in ideje.

Poleg arhitekturnih inovacij pa Expo v mesto prinaša tudi nove urbanistične uplive in smernice. Na mesto najpogosteje vpliva z vidika transporta, saj infrastrukture, ki jih postavijo za Expo, pogosto preživijo in tvorijo osnutek za razvoj modernega mesta. Sama urbanistična postavitev sejma in arhitektura, ki je vpeta vanjo, sta vedno nekako poskušali sporočati osrednjo tematiko Expa.

Z arhitekturnim izrazom preko svojega paviljona lahko države promovirajo svoj status in narodno identiteto. To je še posebej koristno za države, ki se na novo želijo uveljaviti v svetu. Lep primer za to je Japonska, ki se je okoli leta 1900 s svojo veličastno tradicionalno arhitekturo na Expu zoperstavila domnevam zahodnega sveta, da so manj razviti in zaostali.

3.5.1. Kristalna palača, London 1851 Kristalna palača v Londonu je bila arhitekturno čudo tistega časa in je imela velik vpliv na vse sledeče svetovne sejme ter na splošno arhitekturno in gradbeno prakso tistega časa. Stavbo so postavili izjemno hitro, morala je biti cenovno ugodna in hkrati ogromna (7.7 ha) ter visoka, saj so z njo morali prekriti celoten park starih brestov. V svojem bistvu je bila palača ogromna topla greda iz železa, stekla in lesa. Njen tloris sestoji iz dolgega horizontalnega kubusa z veliko obokano prečno ladjo pod katero so rasli bresti. Steklo in enakomerno razporejena železna rebra so dajala obiskovalcu občutek neskončnosti. Prava inovacija pri postavitvi te ogromne strukture pa je bil njen modularni dizajn. Standardizirano steklo in železne dele so naredili v Birminghamu in jih potem poslali v London, kjer so jih na licu mesta zvarili in zapahnili v vsega skupaj 17. tednih. Kristalna palača je tako zgodnji primer prefabrikacije. (Po Slivnik, 2007, str. 28-30)

3.5.2. Palača industrije, Pariz 1855 Palača industrije se je do neke mere zgledovala po svoji predhodnici, kristalni palači. Vzdolžna ladja je bila namreč prav tako obokana, le da je bil razpon stekloželeznega oboka veliko večji. Na veliko ogorčenje stroke je arhitekt napredno in lahkotno konstrukcijo obzidal s kamnom, saj se mu je zdelo, da bo stavba tako

pridobila kulturni status tradicionalne arhitekture. Kljub kritiki, so takšen način gradnje kasneje z veseljem kopirali organizatorji ameriških Expo razstav.

(Po Slivnik, 2007, str. 40-41)

3.5.3. Pariz 1867 Na tem Expu so palačo industrije nadgradili v tehnološkem smislu, saj so pod njo speljali cevi, po katerih je tekla voda, kar je služilo kot ohlajevalni sistem.

Tako je Palača industrije postala prva javna stavba s klimatsko kontrolo ambienta.

Expo v Parizu je tudi sicer slovel po izjemni kontroli izrabe vode. Črpali so jo iz Sene s pomočjo 4. hidravličnih črpalk ter potem z njo poganjali dvigala, napajali ribnike in vodomete.

3.5.4. Pariz 1878, Palais du Trocadero V palači so se med Expom odvijali sestanki svetovnih organizacij. Palača je bila zgrajena po obliki vellike koncertne dvorane z dvema kriloma in dvema stolpoma. Stilsko je bila mešanica eksotičnih in historičnih referenc z bizantinskimi elementi. Arhitekt, ki jo je oblikoval, je bil Gabriel Davioud. Pred stavbo so postavili velik akvarij, v katerem so bivale ribe iz francoskih rek. Prostor med palačo in Seno so krasili parki z vodnjaki, ki jih je oblikoval Jean-Charles Alphand.

(Insecula. Trocadéro.[online][2013])

3.5.4. Pariz 1889 Največji dosežek na tem Expu je bila »GALERIE DES MACHINES«, ki je bila ogromna hala. Pokrivala jo je obokana streha, ki je imela za tiste čase neverjetni razpon, saj je premostila kar 115m razdalje. Podpirale so jo tečajne podpore, najlepše pa je bilo, da je kljub svoji veličini in komplicirani konstrukciji izgledala zelo elegantno. (Po Slivnik, 2007, str. 58-59)

3 . 5 . 5 . E i ff e l t o w e r Znameniti stolp je ena izmed redkih EXPO struktur, ki jih še danes lahko občudujemo v centru Pariza. Takrat je služil kot prikaz francoskega napredka na področju arhitekture in gradbeništva. Na natečaj za postavitev najvišjega stolpa na svetu (300m) se je takrat prijavilo okoli 700 projektantov, zmagal pa je Gustave Eiffel.

Glavne polemike tega projekta so bila številna nasprotovanja arhitektov, ki so izgubili na natečaju, strah javnosti, da se bo stolp porušil in strah stroke, da bo pokvaril mestno podobo Pariza. Eifflov stolp ni imel nobene prave funkcije in ni gostil nobene razstave, vendar je takoj postal ikona takratnega Expa in je še danes simbol Pariza.

(Po Slivnik, 2007, str. 54-58)

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 14

Slika 1: Habitat 67 Montreal

3.5.6. Chicago 1893 V Chicagu so pripravili inženirsko atrakcijo imenovano Ferrisovo kolo ali »Ferris weel«. Sestavljeno je bilo iz dveh ogromnih koles (vsak je imel premer 79m), ki sta bili vpeti z osjo, ki je slovela kot najtežji kos skovanega jekla na svetu. Na kolesa so bile pripete gondole, od katerih je vsaka lahko sprejela 60 ljudi. Pod kolesom se je bohotilo tako imenovano »belo mesto«. Zgrajeno je bilo v zelo klasičnem republikanskem stilu in izgledalo je, kot da ga nikoli ne bodo porušili. V resnici, pa so bile vse stavbe zgrajene iz mavca, cementa in konoplje, kar je imitiralo slovesni videz marmorja. Splošno mnenje arhitekturne stroke je bilo, da je expo naredil v Chicagu korak nazaj in ni pripravil nobenih arhitekturnih novosti, temveč nazadoval za pol stoletja. (Po Jackson, 2008, str. 49)

3 . 5 . 7. B a r c e l o n a 1 9 2 9 To je bil zelo markanten Expo. Veliko stavb iz tega dogodka je preživelo.

Omembe vredna je bila Španska Vas, ki je bila primarno namenjena promociji turizma. V tej vasi so živeli ljudje, ki so opravljali tradicionalne vernakularne obrti iz različnih španskih regij. Ta vasica je bila izredno popularna in jo je mogoče obiskati še danes. Najbolj pomembna in slavna struktura expa pa je bil Nemški paviljon, ki ga je projektiral Mies van der Rohe. Nemčija se je s tem paviljonom na expu predstavila prvič po prvi svetovni vojni. Ravno zato so namerno izbrali napredno, progresivno arhitekturo, s čemer so želeli prikazati demokratične ideale weimarske republike.

Odprt tloris, preprostost, eleganca in izčiščenost, zidovi iz oniksa, bazeni z odsevi in stol Barcelona, ki ga je oblikoval Mies van der Rohe, so zagotovili paviljonu status ikone. (Po Jackson, 2008, str. 54-57)

3.5.8. Chicago 1933 V nasprotju z zadnjim Expom, ki je potekal v Chicagu in veljal za arhitekturno nazadovanje, je expo 1933 opustil klasicizem in vzpodbujal oblikovalce in arhitekte k temu, da uporabljajo nove materjale in tehnologije gradnje, ter tako sledijo temi, ki je bila »Stoletje napredka«. Najbolj poznana je bila stavba imenovana »Travel and transport building«, katero je pokrivala 38m visoka streha v obliki kupole, ki je bila s kabli vpeta v 12 stolpov, ki so obdajali stavbo. Na tem expu so postavili tudi serijo modularnih domov, ki so prikazovali trenutne trende v oblikovanju interierja stanovanj. Domovi so bili trajnostni, priročni ter relativno poceni, hkrati pa so bili tudi moderni in privlačni. Najbolj pa je izstopal dom imenovan »House of tomorrow«, ki je razkrival dom prihodnosti. (Po Jackson, 2008, str. 59)

3.5.9. New York 1939 Z ureditvijo samega sejmišča so organizatorji želeli obiskovalcem vzbuditi občutek, kot da se nahajajo v prihodnosti. To so dosegli z postavitvijo modernih stavb, zidov brez oken, izogibali so se ornamentom,… V središču sta stala Trylon in Perisphere. Trylon je bil tristrani obelisk visok 213m. predstavljal je modernizirano verzijo Washingtonskega monumenta, ki simbolizira republikanizem. Perisphere je bila krogla, s premerom 60m in je predstavljala novi družbeni red prihodnosti. V njen so se obiskovalci lahko povzpeli na dve notranji galeriji, s katerih so lahko opazovali model mesta prihodnosti. Oba objekta sta bila povezana z rampo imenovano Helicline. Najbolj zanimiv je Finski paviljon, in sicer predvsem njegova notranjost, saj si Finska ni uspela privoščiti gradnje celotnega paviljona in so zato postavili generično škatlo, v kateri pa je arhitekt Alvar Aalto ustvaril zanimiv valovit zid iz lesenih desk, ki so jih prekinjale fotografije in razstavljeni predmeti. Ti raztavljeni artifakti so bili popolnoma integrirani v sam ambient in finski paviljon je vzbujal občutek hoje po gozdu. (Po Jackson, 2008, str. 59-60)

3.5.10. Bruselj 1958 Atomium je prikaz molekule, ki je bila povečana 150 miljardokrat. Najbolj opazen pa je bil paviljon za podjetje Phillips, ki ga je oblikoval Le Corbusier. Paviljon je bil kot nekakšen šotor s tremi stranicami. Skonstruiran je bil iz kablovja, preko te konstrukcije, pa so bile položene betonske plošče. V notranjosti paviljona ni bilo nobene razstave, ampak neke vrste instalacija – obiskovalci so lahko izkusili »elektronsko pesem« svetlobe, slike in zvoka. (Po Jackson, 2008, str. 61)

3.5.11. Montreal 1967 Tale Expo je bil še posebej pohvaljen zaradi urbanistične zasnove sejma.

Poiskali so nove načine kako uporabljati urbana območja in se skozi njih premikati.

Rešitve in izrabe prostora so imele velik potencial kot prototip za bodočnost.

Ameriški paviljon je bil sfera, in sicer največja sfera kar so jih do takrat postavili, s premerom 80m. Konstrukcija je bila mreža iz jeklenih cevi, ki so bile povezane v trikotnike. Konstrukcijo so prekrivali paneli iz zatemnjenega akrila. V notranjosti krogle je bila konsntrukcija razstavišča železobetonska – sestala je iz več betonskih plošč, serij betonskih stebrov in stopnic. HABITAT 67 je bila še ena omembe vredna stavba. Bil je poskus ustvarjanja cenejših in boljših mestnih stanovanj. Enote so bile prefabricirane in asimetrično naložene ena na drugo, kar je omogočalo različne variacije in zagotovilo 15 različnih stanovanj, od katerih je vsako imelo na strehi spodnje enote svoj vrt. Postavitev se ni izkazala za tako ekonomično, kot so načrtovali, vendar pa stavba stoji še danes in je še vedno naseljena. (Po Jackson, 2008, str.

61-63)

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 15

Slika 6: 1873 Dunaj – mascinenhalle

Slika 10: 1888 Barcelona Španski paviljon

Slika 7: 1876 Philladelphia slika 2: 1851 London – kristalna palača

Slika 11: 1893 Chicago Ferrisovo kolo

slika 3: 1855 Pariz – Palais de l'Industrie

Slika 8: 1879 Sydney Garden Palace

Slika 4: 1867 Pariz

Slika 12: 1893 Chicago Brooklyn Museum Slika 9: 1888 Barcelona Arc de Triomf Slika 5: 1873 Dunaj – rotunda

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 16

Slika 16: 1909 Seattle razstavna hala

Slika 20: 1915 San Diego El Puente Cabrillo

Slika 13: 1897 Bruselj Tempelj človeške strasti

Slika 14: 1901 Buffalo Električni stolp

Slika 17: 1910 Bruselj Hotel Astoria Slika 18: 1915 San Francisco Palača likovne umetnosti

Slika 19: 1929 Seville Plaza de España

Slika 15: 1904 St. Louis Palača likovne umetnosti

Slika 21: 1929 Barcelona Nemški paviljon Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 17

Slika 22: 1935 Bruselj

Slika 24: 1962 Seattle The Space Needle

Slika 26:1970 Osaka Sejmišče po načrtu Kenzo Tange Slika 23: 1939 New York Trylon, Perisphere in Helicline Slika 27: Hanover 2000 Nizozemski paviljon

Slika 25: 1967 Montreal habitat67

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 18

4.

4.1.

POST EXPO

Trajnostno naÄ?rtovanje EXPA in njegovega zaprtja

TakĹĄni veliki dogodki, kot je Expo, vsesploĹĄno Ĺžanjejo kritiko na raÄ?un tega, da so danes tu, jutri pa jih ne bo veÄ?. Zdijo se potratni, netrajnostni in ekscesni. Gostiti takĹĄen dogodek pa velikokrat povzroÄ?i drĹžavi gostiteljici dolgove, ki ostanejo dolgo po tem, ko se zaprejo vrata sejmiĹĄÄ?a. VsesploĹĄno je znano, da trenutni urbanistiÄ?ni razvoj ne zadoĹĄÄ?a potrebam naĹĄe druĹžbe. Mesto pogosto enostavno ne ve, kako bi sebi v prid uporabilo takĹĄno ogromno izpraznjeno povrĹĄino, ki je ostala za Expom, kjer je pol leta gomazelo na tisoÄ?e ljudi, sedaj pa sameva v tiĹĄini. Zato bi moral Expo in njegov urbanizem igrati pomembno vlogo kot zgled svetovni publiki in demonstrirati nove, inovativne in okolju prijazne urbanistiÄ?ne reĹĄitve.

Paviljone naÄ?eloma vedno poruĹĄijo, saj so Ĺže v svoji osnovi zaÄ?asna konstrukcija. Ta odrabljena obmoÄ?ja ostajajo v obliki ogromnih praznih zelenih povrĹĄin, kjer se je ohranila neka parkovna ureditev ali pa raster poti. Vendar pa se po konÄ?anem dogodku obstojeÄ?e paviljone in druge strukture lahko uporabi na veliko razliÄ?nih naÄ?inov. Ponekod ogromne zidane paviljone izrabijo za muzeje ali galerije.

Ker so v Lisboni kot glavno atrakcijo v Ä?asu Expa promovirali ogromen akvarij, je ta pridobil nekakĹĄno zgodovinsko, izroÄ?ilno vrednost. Stavbo so ohranili s prvotnim programom in ĹĄe danes privablja veliko obiskovalcev. V Lisboni so razstaviĹĄÄ?ne hale Expa uporabili kot razĹĄiritev njihovega sejmiĹĄÄ?a, ki je bilo v prostorski stiski. Prav tako so storili v Hanovru. Veliko preostalih hal in objektov so samo prestavili na druge lokacije po mestu in jih uporabljajo v razliÄ?ne namene, kot na primer ĹĄportne dvorane. Lep primer, kjer so skoraj vse paviljone potem izrabili za konzulate drĹžav, ki so jih postavile, je ÂťIbero American ExpositionÂŤ v Sevilliji, v Ĺ paniji, leta 1929. Eden izmed zanimivejĹĄih ostankov Expa ÂťMilan InternationalÂŤ leta 1906, v Milanu, v Italiji, je tunel, ki povezuje Ĺ vico in Italijo skozi Alpe.

4.2.

in ĹĄtevilne inovativne reĹĄitve v arhitekturi, varÄ?evanje z naravnimi viri ne bi smelo biti veÄ? problem. SporoÄ?ilo o trajnosti mora biti vidno obiskovalcem in jih mora nagovarjati ter opozarjati na to, da kreativno oblikovanje nima omejitev in je hkrati lahko okolju prijazno.

Pripravo in postavitev sejmiĹĄÄ?a lahko mesto spretno izkoristi za to, da popolnoma prenovi neko doloÄ?eno podroÄ?je, ali pa mu spremeni namembnost.

Material, ki se izrabi za postavitev paviljonov, ki se jih kasneje zruĹĄi, je mogoÄ?e ponovno uporabiti in preprodati po celotni regiji ali celo drĹžavi.

Najbolj znani ostanki EXPOV

Najbolj znani ostanki Expov so slednji: Č— ' $. 0 -* -* $5 3+ Č? -$. )/ -) /$*) 'ČŽÇź ' / ǔǛǚǛǟ -$5Çź - ) $% Č— $Ć™'*1 ./*'+ $5 3+ Č? -$. )/ -) /$*) 'ČŽÇź ' / Ç”Ç›Ç›ÇœÇź -$5Çź - ) $% Č— Č? -( ) 1$'$*)ČŽ $ . 1 ) - *# Çź $5 3+ Č? - '*) )/ -) /$*) 'ČŽÇź ' / Ç”ÇœÇ•ÇœÇź - '*) Çź ÂŻ+ )$% Č— /*($0( $5 3+ Č? -0.. '. *-' Č„. $-ČŽÇź ' / Ç”ÇœÇ˜Ç›Çź -0. '%Çź '"$% Č— Č? + ) ' ČŽ $5 3+ Č? )/0-4 Ç•Ç” 3+*.$/$*)ČŽÇź ' / Ç”ÇœÇ™Ç•Çź //' Çź Č— Č? . * ( *2 -ČŽ $5 Č? 3+* Č„ÇœÇ›ČŽÇź ' / Ç”ÇœÇœÇ›Çź $5 *) Çź *-/0" '.& Č— Č? 0/ # 1$'$*)ČŽ Çź $5 Č? 3+* Ç•Ç“Ç“Ç“ČŽÇź ' / Ç•Ç“Ç“Ç“Çź ))*1 -Çź (Ăž$% Č— Č? ' ($''*ČŽ (*./Çź )/$ "* ' /- 1 Çź $5 Č? 3+* Č„ÇœÇ•ČŽÇź ' / Ç”ÇœÇœÇ•Çź 1$'' Çź ÂŻ+ )$%

(Po Linden, 2008)

Za nekaterimi Expi ni ostalo popolnoma niÄ?esar. Tak je Expo ÂťPanamaPacificÂŤ iz leta 1915, v San Franciscu, ZDA, kjer se ni ohranila nobena struktura, danes pa obmoÄ?je prekriva naselje enodruĹžinskih hiĹĄ, kot da se na tem mestu nikoli niÄ? ne bi zgodilo. V Aichiju so odstranili popolnoma vse paviljone in druge strukture, ki so Ĺže od zaÄ?etka morale biti namenoma oblikovane tako, da se jih je lahko hitro odstranilo in recikliralo. Na lokaciji so uredili park.

Veliko stavb, ki gostijo spremljevalni program, se lahko postavi kot prefabricirane, modularne zgradbe. TakĹĄna gradnja je hitra, natanÄ?na in cenovno ugodna. Po konÄ?anem Expu pa se module z lahkoto razstavi in preproda nadaljnemu uporabniku. VeÄ?ino notranje opreme, ki jo zahtevajo stavbe ali zaÄ?asne strukture (mize, stoli,... ), ki imajo kratek Ä?as uporabe (ĹĄotori,...), je najbolje najeti in tako prihraniti denar in razmiĹĄljanje o tem, kje bo oprema pristala po konÄ?anem dogodku.

DobrodoĹĄle so tudi reĹĄitve z opremo, ki je zaÄ?asna in jo je potem mogoÄ?e popolnoma reciklirati.

Pomembno je, da se Ĺže v Ä?asu dogodka razmiĹĄlja o tem, kako se lahko Ä?imbolj trajnostno izvede program in oblikuje arhitekturo. Organizator si mora Ĺže ob naÄ?rtovanju samega Expa omisliti specifiÄ?en scenarij, kaj se bo z lokacijo zgodilo po zakljuÄ?ku prireditve, saj to kaj se bo zgodilo s paviljoni, ostalimi objekti in samim zemljiĹĄÄ?em igra pomembno vlogo pri tem, kako finanÄ?no uspeĹĄen bo Expo.

Pomembna sta aspekta varÄ?evanja z energijo in vodo. Glede na sodobno tehnologijo

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea GoljevĹĄÄ?ek, mentor: prof. mag. Peter GabrijelÄ?iÄ?, somentorica: dr. Ĺ pela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 19

Slika 28: Bruselj EXPO 1897, Human passion pavilion Jade Doskow, 2008

4.3.

Esenca preteklosti skozi fotografski objektiv

Med raziskovanjem, kaj se je zgodilo določenim lokacijam po končanem Expu, sem naletela na fotografinjo Jade Doskow, ki potuje po svetu in fotografira ostanke na lokacijah minulih Expo sejmov, saj jo fascinira arhitektura, ki je preživela svoj prvotni namen. V svoje fotografije skuša ujeti paradoksalno dinamiko, ki se vzpostavi med starimi sejemskimi strukturami in okolico. Osredotoča se na njihov odnos s sedanjostjo, glede na to, da so bili ti objekti postavljeni zato, da bi predstavili neko določeno utopijo iz minulega obdobja, v katerem so bili ustvarjeni. Ob njenih fotografijah lahko začutimo, da se je na teh lokacijah minulih Expo sejmov čas zaustavil, saj skozi svojo arhitekturo in krajino kristalizirajo čisto esenco preteklosti.

Ljudje se na ostanke takšne nenavadne arhitekture hitro navežejo. Ostanki pa ne vplivajo samo na ljudi in na kulturno mitologijo, ki se razvije okoli njih, temveč tudi permanentno zaznamujejo mesto v katerem se nahajajo.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 20

Slika 29: Chicago ,1893 Columbian EXPO paviljon Grand Peristyle Jade Doskow 2009

Slika 30: Buffalo, 1901 Pan Am EXPO Mesto, kjer je stal avditorij Jade Doskow, 2009

Slika 32: Buffalo, 1901 Pan Am EXPO Mesto, kjer je stal paviljon svobodnih umetnosti Jade Doskow, 2009

Slika 31: 1939 EXPO “The World of Tomorrow”, New York paviljon države New York Jade Doskow, 2009

Slika 33: vhod na EXPO Barcelona 1929 Jade Doskow, 2007 Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 21

Slika 34: Buffalo1901, The Pan Am EXPO Japonska vas Jade Doskow 2009

Slika 35: Montreal 1967 EXPO Man and His World Alexander Calder, L’ Homme Jade Doskow 2012

Slika 37: Chicago, 1933 EXPO Century of Progress Jade Doskow 2008

Slika 38: Paris 1937 EXPO Grafiti na Tokio palači Jade Doskow 2007

Slika 39: Paris 1937 EXPO Trocadero Jade Doskow 2007 Slika 36: New York 1964 EXPO Letalo Jade Doskow 2011

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 22

Slika 40: Seattle 1962 EXPO fontana Jade Doskow 2007

Slika 43: Bruselj 1897 EXPO Parc du Cinquentenaire Jade Doskow, 2008

Slika 44: Bruelj 1897 EXPO Velika mošeja Jade Doskow, 2008

Slika 41: Spokane 1974 EXPO US paviljon Jade Doskow 2007

Slika 42: New York 1964 EXPO paviljon države New York Jade Doskow 2008

Slika 45: Montreal 1967 EXPO Solarna eksperimentalna hiša in gedetska kupola Jade Doskow, 2012 Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 23

Slika 49: Bruselj 1935 EXPO Velika EXPO palača Jade Doskow, 2008

Slika 50: Philadelphia 1876 EXPO Spominska hala Jade Doskow, 2008

Slika 46: Paris 1889 EXPO Jade Doskow, 2007

Slika 47: Bruselj 1958 EXPO Atomium Jade Doskow, 2007

Slika 51: Philadelphia 1876 EXPO Toaleta Jade Doskow, 2008

Slika 48: New York 1964 EXPO Heliport Jade Doskow, 2014

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 24

5.

5 .1 .

PREGLED ZADNJIH 5. EXPOV

Osaka ‘70 Slika 52: Festival Plaza Osaka 1970

EXPO Osaka ‘70 je nosil naslov “Progress and Harmony for Mankind”.

Sejmišče so otvorili 15. marca 1970, svoja vrata pa je zaprlo 13. septembra 1970.

Sodelovalo je 78 držav. To je prvi EXPO, ki se je zgodil na japonskih tleh in eden izmed najbolje obiskanih EXPO dogodkov nasploh. Krovni načrt je projektiral japonski arhitekt Kenzo Tange s pomočjo dvanajstih drugih japonskih arhitektov, ki so oblikovali elemente znortaj celostnega urbanističnega načrta. Dva izmed njih sta bila Arata Isozaki (električne, elektronske in mehanične instalacije) in Kiyonori Kikutake, ki je oblikoval Landmark Tower. (po Kultermann, 1970, str. 282) Celostni načrt je bil pripravljen na temeljih dveh osnovnih idej. Prva je bila, da tokratni EXPO ne bi bil razstava, ampak neke vrste festival, kjer bi se ljudje srečevali in zabavali, druga ideja pa je bil koncept, da je EXPO Osaka prostor, kamor se stekata človeška modrost in znanje ter producirata in stimulirata odlične človeške ideje. Na podlagi teh razmišljanj je bil v središču lokacije velik odprt prostor, trg, imenovan “Festival Plaza”. Tam naj bi se obiskovalci povezovali, družili in socializirali.

Trg in območja paviljonov so prekrili z ogromno konstrukcijo prostorskega okvirja. (po Kultermann, 1970, str. 284) Velika streha je hommage za London Exposition 1851, saj jim je bila všeč ideja ogromne, enotne strehe, ki pod svojim krovom združuje vsebino Expa.

Kenzo Tange je koncept primerjal z idejo drevesa - paviljoni posameznih držav so cvetovi na vejah, potrebujejo pa podporo vej in debla, ki jih simbolizirajo vmesni manjši trgi in osnovna os imenovana “Symbol Zone”. Komunikacijsko pomembna os in vmesni trgi so bili v enotni nevtralni beli barvi, ki je povdarjala barvitost posameznih paviljonov sodelujočih držav in tako okrepila idejo o drevesu z barvitimi cvetovi. (po Kultermann, 1970, str. 286) “Symbol Zone” je potekal v smeri sever/jug, čez celotno lokacijo in se prekrižal z glavno potjo, ki je tekla v smeri vzhod/zahod. Trg imenovan ”Festival Plaza” se je nahajal severno od glavne poti. Na njem je stal “Sončni stolp”, od katerega so pešpoti vodile v vse smeri neba. (po Kultermann, 1970, str. 288) Pod ogromno streho, ki sem jo predhodno omenila, je bil prostor razdeljen v tri nadstropja. Nadstropje pod zemljo je simboliziralo preteklost in predstavljalo izvor človeštva. Pritlično nadstropje je simboliziralo sedanjost in dinamiko človeških odnosov. Sama streha v nadstropju pa je predstavljala prihodnost in simbolizirala svet v katerem sta povezana človeštvo in tehnologija. Vizija za nadstropje prihodnosti je bila ustvariti nekakšno nebesno mesto. Prisotna je bila tudi tema, ki se je navezovala na vesolje in vesoljska raziskovanja. Simbolizirali so jo trije, neba-dotikajoči se stolpi - Sončni stolp, Materinski stolp in Stolp mladosti. (po Kultermann, 1970, str. 289)

“Festival Plaza” je bil izredno fleksibilen odprt prostor, ki se je razprostiral preko ravne površine in stopničastih teras. Bil je tehnološko dovršen trg, s svetlobno vizualnimi in zvočnimi efekti, zaradi česar so se tam lahko odvijale številne elektronske prezentacije. Urbanistična zasnova Expa je bila zelo razgibana in je ustvarjala veliko vizualnih kontrastov. Zato je spominjala na dinamična moderna japonska mesta. Celotno sejmišče in njegov načrt sta bila del večjega urbanističnega načrta kako urediti in postaviti tisti predel hitro rastoče Osake. Danes tam stoji spominski EXPO park. Večino paviljonov so porušili, še vedno pa stoji Sončni stolp.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 25

pnevmatsko napihnjeno ostrešje

kinetični barvni dežniki

Slika 56 Slika 57

Slika 53 Slika 54

Slika 59

Slika 55: kanadski paviljon Osaka ‘70

Slika 58: Paviljon ZDA Osaka ‘70

Slika 60: Švicarski paviljon Osaka ‘70

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 26

5.1.1. Kanadski paviljon

5.1.2. Paviljon ZDA

5.1.3. Švicarski paviljon

Kanada se je predstavila na Expu s spektakularno konstrukcijo piramide visoke 20m, v celoti odete v ogledalo, s središčno pozicionirano odprtino. Nad odprtino so bili nameščeni ogromni barvni dežniki, ki so se ves čas premikali. V treh stranicah paviljona so potekale razstave in projekcije filmov, v četrti pa se je nad vodnim vrtom bohotila restavracija s pogledom na sejmišče. Paviljon je delo slavnega kanadskega arhitekta Arthur-ja Erickson-a. Po njegovih besedah je to paviljon, ki ga v resnici ni, saj je ogledalo navidezno povzročilo, da je »izginil« in se zlil z okolico. Njegov vzdevek je hitro postal “Nevidni paviljon”. Erickson je zasnoval paviljon tako, da je kinetičen in s tem v sožitju s konceptom japonske arhitekture. V skladu z azijskim načinom razmišljanja je to bila stavba, ki je bila introvertirana, usmerjena v notranjost in ne v zunanjost, tako kot smo navajeni v zahodnem svetu. S svojo pojavnostjo je požel veliko zanimanja in obiska. (Po Pape, 1967, str. 17)

Paviljon je slovel po tem, da je utelešal velike tehnološke in arhitekturne inovacije, bil pa je izredno hitro postavljen in relativno cenovno ugoden. Prvotno je bil zamišljen kot ogromna, lebdeča sfera, ki jo je navdihnil pristanek Apolla 11 na luni leto poprej. Znotraj sfere naj bi potekale razstave in projekcije na stenah krogle.

Paviljon, ki so ga nazadnje postavili, je bil postavljen s 50% manjšim proračunom in je zaznamoval rojstvo nove konstrukcije - s kablovjem utrjena pnevmatska kupola širokega razpona, ki je s časom postala najbolj uporabljen strešni sistem za prekrivanje športnih površin v ZDA. Paviljon je s pnevmatskim sistemom premostil neverjetni razpon 140m x 80m.

Švicarski paviljon je bil svetleče aluminijasto drevo, ki je stalo ob EXPO železnici. Bil je čudo natančnosti, sestavljeno iz 35 000 svetil, ki so osvetljevala nočno EXPO rajanje. Velja za paviljon, ki ni imel očitnega sporočila in se je zdel, kot da je nesmiseln, vendar prečudovito lep v svojem transcendentnem sijaju.

V notranjosti sta se predvajala dva filma iz produkcije kanadskega državnega odbora za film. Prvi je bil imenovan “The Land” ali “Zemlja” in je bil posnet v celoti iz nizko letečega letala, ki je letelo nad celotnim ozemljem Kanade, v smeri od enega oceana proti drugemu. Drugi predvajani film je bil kratki animirani film, imenovan “The City” ali “Mesto”.

Paviljon je bil prava mojstrovina konstrukcijske elegance in takratnega sodobnega tehnološkega napredka. Notranjost paviljona je bila napihnjena kot balon, kar je napelo njegovo streho iz tekstila in kablovja. Teža strehe je znašala 7kg/m2. Konstrukcija je bila sestavljena iz samo štirih materijalov - tekstil iz steklenih vlaken prekrit z vinilom in jekleni kabli za streho, ki so jih na mestu držali betonski obročasti nosilci, ki so počivali na zemljenem gričku. Steklena vlakna so razvili pri NASA-i kot ekstremno odporen material. Testirali so ga s pomočjo računalnikov in numeričnih analiz, saj bi bilo sicer nemogoče predvideti kako se bo obnašal v času tajfunskega vetra. Zemljina, ki je nosila streho, je bila ustvarjena iz zemlje, ki so jo na lokaciji izkopali, da so lahko naredili jamo za notranjost paviljona. Po podrtju paviljona so luknjo zasuli s to isto zemljo.

S predstavitvijo, ki so jo obiskovalci lahko videli v notranjosti paviljona, so Švicajri želeli povdariti predvsem dvoje. Najprej, da imata Švica in Japonska veliko skupnih točk in podoben pogled na svet. Obe imata relativno visoko gostoto prebivalstva, ki živi na sorazmeroma majhni površini. Zato ne moreta uživati darov narave na tak način, kot to lahko počno druge države. Živeti morajo od tega, kar naredijo njihove roke in domislijo njihove glave. Kot drugo, so želeli izpostaviti resnično podobo Švice, kot se je kazala v tistem času. To se je jim je zdelo pomembno, če so želeli odpraviti standardizirane koncepte in predsodke o Švici ter način dojemanja njihove države, ki ni bil več realen. Švicarski paviljon je pokazal, da je Švica moderna država, prežeta z znanostjo, idustrijo in tehnologijo. Pot do te točke je bila pogosto trnjava.

Industrializacija je naredila to državo takšno kot je, vendar ji je hkrati povzročila tudi veliko problemov. Oba aspekta so želeli pokazati v svojem paviljonu. Želeli so tudi povdariti, da so država, v kateri je pomemben turizem, saj jih je narava obdarila s čudovito pokrajino, gorami, gozdovi in jezeri, ki privabljajo turiste s celotnega sveta.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 27

Slika 61: EXPO Seville ‘92

5.2.

Seville ‘92

EXPO Seville ‘92 je nosil naslov “The Age of Discovery” ali “Doba odkritji”.

Potekal je na otoku imenovanem “La Isla de La Cartuja”. Sejmišče so otvorili 20. aprila 1992, svoja vrata pa je zaprlo 12. oktobra 1992. Sodelovalo je 108 držav. Celotno zemljišče, ki so ga porabili za lokacijo, je bilo veliko 215ha. Dogodek je obiskalo 41 814 571 ljudi. Organizirali so ga kot praznovanje petstoletnice Kolumbovega odkritja Amerike. Prvotna ideja je bila, da bi EXPO potekal na obeh straneh Atlantskega oceana in sicer v skupni organizaciji z mestom Chicago. Vendar zaradi številnih zapletov, predvsem finančne narave, Chicago ni sprejel ponudbe.

Seville ’92 je bil znan po svoji prostrani lokaciji, kjer so obiskovalci potrebovali več dni, če so si želeli ogledati večino paviljonov. Lokacija La Isla de la Cartuja je bila zgodovinsko povezana s Kolumbovimi potovanji v Novi Svet in zato najbolj primerna za EXPO lokacijo. Za Seville ‘92 so bili značilni tudi številni mostovi in vrata ter številni in raznoliki načini transporta znotraj sejemskih meja - od avtobusa do trajekta, od žičnice do tramvaja. Sejem je ustvaril impresivno arhitekturno dogodivščino s celotnega sveta in veliko držav se je borilo za mesto najbolj inovativne ali kreativne paviljonske konstrukcije. Najpopularnejša sta bila paviljona Španije in Kanade.

Nenacionalni paviljoni na EXPU so bili Kraljevi paviljon in pet tematskih paviljonov - Navigacija, Odkritja, Narava, Okolje in paviljon Petnajsto stoletje.

Paviljon Odkritja je vključeval Omnimax teater, v katerem se je vrtel film, ki ga je naročila španska vlada. Naslov filma je bil Eureka!, posnela pa sta ga Greg MacGillivray in Jon Boorstin. Navdih sta črpala iz knjige “Odkritja”, ki jo je napisal Daniel J. Boorstin. Film je dobil glavno nagrado za kreativnost.

Prav tako so svoje paviljone imele vse španske avtonomne regije in Andaluzija.

Na EXPO Seville ‘92 so prvič v zgodovini sodelovali vsi južnoameriški narodi, zaradi česar so zgradili posebno monumentalno skulpturo imenovano “Plaza de Americas”. To je bila velika, trgu podobna zgradba v rustikalno rdeči barvi. Gostila je posebno razstavo o južnoamerškem zlatu. Ustvarili so tudi “Plaza de Africa”, ki je pod svojo streho gostil vse afriške države v razvoju, ki so želele sodelovati, a niso imele veliko denarja.

Posebnost EXPA je bil tudi nadzor klime oziroma klimatskih pogojev na lokaciji. Vroče sevilsko poletno podnebje so omilili z vodno zračnim klimatskim sistemom za ohlajevanje, ki je bil napeljan preko celotne lokacije ob glavnih avenijah in ulicah, s tekstilom pokritimi področji in z zelenjem. Na več mestih so se turisti lahko ohladili s hladnimi vodnimi meglicami in v fontanah ter bazenih.

Po zaključku EXPA so večino paviljonov podrli. Danes je lokacija razdeljena v raziskovalni in razvojni park imenovan “Cartuja 93” in na tematski zabaviščni park imenovan “Isla Magica”, v katerem si je še vedno mogoče ogledati španski paviljon.

Kanadski paviljon je kanadska vlada darovala Španiji, da ga uporabi za zgradbo, v kateri bo prostore dobila nova trgovska šola.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 28

Slika 62 Slika 63

Slika 67 Slika 68 Kuvaitski paviljon Seville ‘92

Slika 65

Slika 64 Japonski paviljon Seville ‘92

Slika 66 Kanadski paviljon Seville ‘92 Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 29

5.2.1. Japonski paviljon

5.2.2. Kanadski paviljon

5.2.3. Kuvaitski pavilijon

Najbolj izjemen izmed paviljonov na EXPO Seville ‘92 je bil japonski paviljon, ki je bil največja lesena struktura na svetu. Projektiral ga je Tadao Ando, ki je eden izmed najbolj znanih predstavnikov kritičnega regionalizma. Njegovo delo združuje tradicionalno japonsko estetiko z modernimi principi. Paviljon za EXPO Seville ’92 je bilo njegovo prvo delo zunaj meja Japonske in je bil njegov edini projekt zgrajen v celoti iz materiala, ki ni beton.

Kandaski pavilijon so projektirali Bing Thom Architects iz Kanade. V celoti je bil prevlečen s cinkom in je bil prikaz kanadske kulture in oblikovanja. Poleg španskega paviljona je bil eden izmed najbolj popularnih paviljonov EXPA ‘92.

Kanadski duh je bil ujet v inovativen dizajn, sodobno tehnologijo in preprosto estetiko. V naravno hlajenem predelu za zabavo je bil postavljen edinstven stekleni oder s holografskim vodometom.

Ando se je odločil predstaviti ljudem japonsko kulturo in opisati japonskega duha tako, da je ustvaril 60m dolg, 40m globok in 25m visok lesen paviljon prekrit s teflonom, ki simbolizira japonsko zastavo. Obiskovalci dostopajo do paviljona po lesenih stopnicah v obliki loka, ki vodijo v drugo nadstropje ter povezujejo vzhod in zahod. Simbolizirajo tranzicijo iz tradicionalne v moderno dobo Japonske. Da bi izrazil občutek toka japonske zgodovine, je Ando predlagal tudi pot ogleda notranjosti paviljona, ki je vodila skozi različno velike sobane, kjer so si obiskovalci lahko ogledali uprizoritev japonske zgodovine skozi čas.

Po besedah arhitekta Bing Thom-a, je ta želel postaviti kanadsko stavbo sredi Španije. Ker ima arhitekt veliko strast do vrtnarjenja in krajinske arhitekture, se je želel osredotočiti na rastlinje in naravo. Ker kanadskega rastlinja zaradi podnebja ni mogel prenesti v drugo državo, se je odločil uporabiti druge materiale in z njimi naslikati kanadsko naravo in pričarati kanadski občutek. Prvič je ustvarjal vrt iz umetnih materialov. Ustvaril je nazobčano belo fasado, ki je bila čez dan videti kot snežni zamet, z osvetlitvijo ponoči, pa je spominjala na polarni sij. Kot sem že omenila, je bil v notranjosti glavna atrakcija ravno svetleči modro/zeleni umetni vodni slap. V resnici je bil izdelan brez kapljice vode. Predstavljale so ga plošče prekrite z jedkano aluminijasto folijo. Ljudem je bila atrakcija tako všeč, da so čakali tudi po deset ur zato, da so si jo lahko ogledali še enkrat.

Želela sem izpostaviti tudi meni osebno zelo ljub paviljon, in sicer Kuvaitski paviljon za EXPO ‘92. Razstavna dvorana je bila vkopana za približno 6m in pokrita z marmorno kupolo. Paviljon je bil oblikovan kot skulptura s fleksibilnimi lesenimi rokami, ki so se odpirale in zapirale ter tako spominjale na palmove liste. S tem dizajnom so želeli prikazati zgodovino in življenje v Kuvajtu - ko so roke zaprte, paviljon spominja na zaprto školjko in tako predstavlja zaščiteno kuvaitsko ljutstvo.

Ko so mobilne roke delno odprte, predstavljajo šotor, ki je tipičen dom Beduinov in jih varuje pred peščenimi nevihtami. Ko pa so premične roke popolnoma odprte, simbolizirajo jadro, ki označuje Kuvaitčane kot dobre trgovce in raziskovalce morja, še preden so na svoji zemlji odkrili nafto in obogateli.

Stavba je zgrajena iz lesenih rok, ki so ojačane z ulitim betonskim jeklom.

Roke so v vročih Sevilskih dneh ustvarjale senco za obiskovalce.

Znotraj paviljona se je predvajal šest minutni video o Kuvaitskem ljudstvu pred Zalivsko vojno, prikazanih je bilo veliko umetnin, modeli ladij, ki so jih uporabljali za ribolov in trgovino ter prizori iz beduinskega življenja.

Po končanem EXPU so paviljon darovali Španiji, da je v njem odprla novo šolo.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 30

Slika 69: EXPO 2000 Hanover

5.3.

Hanover 2000

EXPO 2000 Hanover je potekal na zemljišču Hanoverskega sejma. Velikost lokacije je bila 160ha. Sejmišče so otvorili 1. junija 2000, svoja vrata pa je zaprlo 31. oktobra 2000. EXPO je obiskalo 18 000 000 obiskovalcev. Sejem ni bil finančno uspešen. Urbanizem sejmišča so pripravili Studio d'Arnaboldi / Cavadini, Locarno in AS&P (Albert Speer und Partner GmbH). Če so se predhodni EXPI osredotočali predvsem na sodobno tehnologijo in napredek znanosti, se je EXPO 2000 posvetil predvsem razvoju rešitev za prihodnost.

Ko so obiskovalci vstopili na sejemska tla, so na stropu, ki je bil približno 8m nad njimi, lahko opazovali enormne ekrane, ki so prenašali animacije ljudi vseh narodnosti, ki so obiskovalce pozdravljali v vseh jezikih in jim nudili informacije glede EXPA. Poleg številnih restavracij, ki so bile značilne za sodelujoče razstave, so postavili tudi 10 restavracij McDonald’s. Na lokaciji so bile številne trgovinice, kjer je bilo mogoče kupiti promocijsko blago EXPO 2000. Tam, kjer bi moral stati paviljon ZDA, pa je zevala velika praznina, saj so se ZDA odločile odstopiti od EXPA relativno pozno in organizatorji niso imeli časa razviti njihove lokacije.

Organizatorji so pričakovali približno 40 000 000 obiskovalcev, a se jih je dogodka udeležilo občutno manj. Zaradi tega so ustvarili finančni primanjkljaj v vrednosti 600 milijonov dolarjev. Cena vstopnice je bila izredno visoka, zaradi česar se je zdel sejem predrag večini turistov. Cena tematskih in zabaviščnih parkov je bila približno za pol manjša. Finančni polom je bil tudi posledica tega, da niso uspeli pridobiti dovolj sponzorjev, saj je bila cena za uradnega dobavitelja 4.8 milionov dolarjev ali 14.5 milionov ameriških dolarjev za položaj svetovnega partnerja (Georg Giersberg, Frankfurter Allgemeine).

Najverjetneje je bilo za neuspeh krivo tudi to, da organizatorji niso imeli v glavi celotne slike, kaj pričakovati od dogodka in kako ga reklamirati. V članku časopisa TIME je marketinško podjetje Scholz & Friends iz Berlina komentiralo, da so organizatorji pošiljali preko medijev obiskovalcem nejasno sliko kaj EXPO bo tematski zabaviščni park, ogromen muzej ali mogoče naravni rezervat. V istem članku je Ralf Strobach, Hannoverski sekretar državljanske pobude za varstvo okolja povedal, da podjetja, ki so želela sodelovati na EXPU dolgo sploh niso vedela, ali bodo denar vlagala v ekološko osveščeno predstavo ali v predstavitev svojih lastnih izumov. Šele ko se je sejem odprl in ni dosegal pričakovanj, so organizatorji ustvarili novo reklamno kampanijo, ki je povdarjala to, da je EXPO zabaven in enkraten dogodek s sloganom “Das gibt's nur einmal, es kommt nie wieder" (Zgodi se samo enkrat in nikoli več se ne vrne).

Poleg nacionalnih paviljonov so se pojavljali še tematski paviljoni in sicer paviljon 21. stoletja, paviljon planet vizije, paviljon človek, paviljon znanje, paviljon mobilnost, paviljon komunikacija, paviljon energija, paviljon zdravje, paviljon prehrana, paviljon okolje, paviljon osnovne potrebe in paviljon prihodnost dela.

Danes je glavnina lokacije priključena Hannoverskemu sejmu. Nekateri izmed paviljonov še vedno stojijo na lokaciji, kot ruševine preteklosti sredi urejenega parka.

Nekateri od paviljonov so bili izrabljeni kot pisarne ali prodajalne avtomobilov, v enem pa je svoj dom našla nova IKEA.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 31

Slika 75 Slika 70: Nizozemski paviljon EXPO 2000

Slika 72 Slika 73: Japonski paviljon EXPO 2000

Slika 76: Madžarski paviljon EXPO 2000

Slika 74

Slika 71

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 32

5.3.1. Nizozemski paviljon

5.3.2. Japonski paviljon

5.3.3. Madžarski paviljon

Nizozemski paviljon je oblikoval nizozemski arhitekturni biro MVRDV. Za ta projekt so prejeli številne nominacije in nagrade.

Japonski paviljon je bil mrežna konstrukcija, narejena iz recikliranih papirnatih valjev, ki so jih v mrežo sestavili v obliki satovja. Projektant je bil japonski arhitekt Shigeru Ban, sodeloval pa je z arhitektom olimpijskega stadiona v Muncnhnu, Ottom Freiom, z angleškim inženirskim podjetjem, ki je zgradijo vsem poznani “Millennium Dome“ in s Stefanom Polonyijem, profesorjem statike.

Madžarski paviljon je 20m visoka struktura organske oblike. Sestavljata jo dve v lok oblikovani lupini, ki se odpirata v smereh vzhod/zahod in tako tvorita vhod.

Lupini sta sestavljeni iz rebraste jeklene konstrukcije, ki je prekrita z lesom iz rdeče jelke. Med dvema slojema lupine so skriti hodniki, stopnišča in spremljevalni program z administracijo. Vhod v paviljon krasita kipa, imenovana “Ljubezenski vhod”, ki ju je ustvaril madžarski umetnik Pál Kö. Ko je obiskovalec vstopil v paviljon, je prišel v razstavni prostor. Pred dežjem je bil ta prostor zavarovan s sistemom ponjav in kablov.

Ideja prihaja iz nizozemske tradicije “kraje” zemlje morju in s tem širjenja svojega ozemlja in pridobivanja obdelovalnih ter bivalnih površin. Zanje je značilno, da so vedno prilagodili svoje naravno okolje svojim trenutnim potrebam. MVRDV pa so se od nekdaj poigravali z idejo o širjenju zemlje proti nebu in ne v horizontalni smeri. Ponudila se jim je priložnost, da raziščejo idejo in s tem prispevajo k rešitvam za prihodnost, ki jih je iskal EXPO Hanover 2000.

S svojim paviljonom so želeli opozoriti na rastočo populacijo in posledično na primankovanje prostora ter povzdigniti vprašanje o kvaliteti življenja, ki se nam obeta. Nizozemski paviljon je bil preprosta mešanica narave in tehnologije.

Tehnologija je služila kot opora za naravne procese, ki so prilagodljivi. Tako prestopita narava in tehnologija v neke vrste simbiozo, kjer sta enakovredni in služita druga drugi v oporo. Če človek uredi naravo v nadstropja, tako uredi umetne javne prostore na več nivojih, poveča površino narave in trenutno obstoječih javnih zelenih površin. MVRDV je za Nizozemsko v resnici ustvaril monumentalen več-nivojski park.

Paviljon so postavili v treh tednih. Bil je 72m dolg, 35m širok in 15.5m visok.

V njem so se nahajale pisarne z administracijo in 3.015m2 veliko razstavišče. Koncept japonskega paviljona se je naslonil na ekološki pristop k postavitvi paviljonov. Želeli so postaviti paviljon, ki bi ga bilo mogoče popolnoma reciklirati po koncu EXPA. Tako je Ban oblikoval papirnati paviljon v obliki tunela. Nosila ga je matrica papirnatih valjev, ki so se v konstrukcijo sestavili po posebnem specifičnem principu sestavljanja, skupaj pa bi bili zavarovani le z lepilnim trakom. Vendar pa je prvotni načrt, ki je vseboval samo papir in lepilni trak, nemška vlada zavrnila zaradi strahu pred porušitvijo. Arhitekturo so morali prilagoditi in za podporni sistem uporabiti les.

Celoten paviljon je prekrivala prosojna papirnata membrana.

Obiskovalec je dostopal do notranjosti paviljona po širokem stopnišču, ki je vodilo do kleti, kjer je najprej vstopil v temno sobo z glasbo in svetlobnimi efekti.

Od tam je stopal v glavni razstavni prostor, kjer si je lahko ogledal animacijo imenovano “Spektakel”.

Okoli paviljona se je v obliki črke L vila še stavba z dodatnimi administrativnimi vsebinami, servisnimi prostori, informativnim centrom, trgovinico, restavracijo in degustacijskim prostorom, kjer so si obiskovalci lahko privoščili madžarske tradicionalne jedi. Streha te stavbe je bila prekrita z vegetacijo.

Ker takšna stavba še nikoli do tedaj ni stala, so jo uporabili kot nekakšen laboratorij oz. mini ekosistem, ki išče rešitve za problematiko prihodnosti. Prihranila je prostor, energijo in vodo ter bila izredno ekološko efektivna. Nizozemski paviljon je eden redkih iz EXPO 2000, ki stoji še danes.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 33

Slika 77: EXPO 2005 Aichi

5 .4.

Aichi ‘05

EXPO 2005 Aichi je odprl svoja vrata 25. marca in se zaprl 25. septembra 2005. To je bil peti EXPO dogodek na Japonskem, vendar druga registrirana oz. svetovna razstava na njihovi zemlji. Površina, ki jo je pokrivalo sejmišče je znašala 173ha. Na sejmu je sodelovalo 121 držav, v času odprtja pa ga je obiskalo 22 049 544 obiskovalcev.

Slogan EXPA je bil “Nature's Wisdom” ali “Modrost narave”. Nacionalni paviljoni in paviljoni korporacij so morali izražati ekološke teme, predstavljati obnovljive tehnologije in čuda narave.

Zanimivost so bili spet transportni sistemi, ki so jih na novo uvedli na tem EXPU. Postavili so tri najnovejše načine transporta in sicer LINIMO - s pomočjo magneta lebdeči vlak, ki je potoval z visoko hitrostjo, avtobus na hibridni pogon (FCHV-Bus) in inteligentni tranzitni sistem (IMTS).

Fizična lokacija EXPA je bila umeščena med domače gozdove področja Seto v prefekturi Aichi. Zasnovan je bil tako, da bi bil glavna atrakcija EXPA gozd, ki bi z obiskovalci EXPA ustvaril nek odnos, ter tako povzročil, da bi ljudje ponovno pridobili zanimanje za naravo in se prepustili trajnostnemu življenjskemu stilu, v katerem bi vzgajali prihodnje generacije. Želeli so se odmakniti od standardne prakse ostalih EXPOv, da so paviljoni začasne strukture, ki jih v kratkem času obiščejo milijoni mednarodnih obiskovalcev.

Urbanisti so želeli povdariti sporočilo trajnostnega razvoja, organizatorji pa so želeli vzpostaviti mreženje v sami družbi, ki bi se nadaljevalo tudi po letu 2005. Tako so pripravili načrt z večfunkcijskimi stavbami, ki so spoštovale lokalno okolje in so v bile ustvarjene kot del regionalnega razvojnega načrta prefekture Aichi. Projektanti so postavljali pravila, ki so zahtevala, da so konstrukcije namenjene novim prostorom za razstave, poskuse in bivanje. Arhitekti so se morali popolnoma prilagotditi tudi naravnemu gozdičku, ki je obdajal lokacijo. Niso želeli rušiti dreves in bivalnega prostora živali, zaradi česar so dosegli in vzpostavili status ekološkega muzeja. Želeli so se izogniti izgledu, kakršnega so načeloma imeli skoraj vsi EXPI - to je izgled asfaltiranega parkirišča pokritega s paviljoni in šotori.

Expo 2005 je bil prostor, kjer so obiskovalci lahko uživali v enkratni in neponovljivi koeksistenci narave in človeške družbe.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 34

Slika 79 Slika 80

Slika 82: Francoski paviljon EXPO 2005 Slika 83

Slika 78: Poljski paviljon EXPO 2005

Slika 81 Španski paviljon EXPO 2005

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 35

5.4.1. Poljski paviljon

5.4.2. Španski paviljon

5.4.3. Francoski paviljon

Poljski paviljon so projektirali Ingarden & Ewy Architekci iz Poljske. Glavna tema tega paviljona je bila v povezavi s podtemo EXPA - “Notice the beauty” ali “Opazi lepoto”. V svojem paviljonu so s pomočjo arhitekture želeli prikazati čisto estetskost. Osredotočili so se na lepote Poljske in se odločili, da bodo združili atributa, značilna za njihovo državo. To sta bila Chopin-ova glasba in rudnik soli v mestu Wieliczka. Soočili so se s težko nalogo, saj paviljon ni smel neposredno spominjati na ti dve atrakciji, ampak je moral s pomočjo arhitekturnih metafor subtilno asocijirati obiskovalce nanju. Če si ogledamo slike paviljona vidimo, da so ujeli nematerijalno substanco glasbe ter fizičnost in otipljivost podzemnih soban rudnika soli. Poleg vsega tega pa niso smeli pozabiti na krovno tematiko, ki je bila trajnost in povezanost z naravo.

Španski paviljon so projektirali v biroju Foreign Office Architects. Želeli so prikazati mešanico židovsko krščanske kulture in vpliv islamske kulture na Iberskem polotoku.To so storili tako, da so poiskali značilne konstrukcijske elemente ter prostorsko organizacijo teh kultur in se z njimi poigravali pri oblikovanju paviljona.

Francoski paviljon je bil lociran na 1 300m2 veliki lokaciji. Bil je največji od vseh nacionalnih paviljonov na EXPO 2005. Vendar pa ni bila celotna stavba v lasti Francije, temveč sta se prvič v zgodovini združili dve državi in ustvarili en paviljon.

Druga država je bila Nemčija.

Španski paviljon je imel osrednji centralni prostor, iz katerega so vodile poti v sedem različnih tematsko obarvanih soban. Prostorsko zaporedje je spominjalo na ureditev katedrale. Islamske kupole ter gotski oboki so bili reinterpretirani kot bolj svobodne oblike. Rešetke so zelo značilen element na oknih v Španiji, zato so jih prilagodili dizajnu in uporabili na oknih. Celoten koncept prekrivanja odprtin na tem paviljonu se je ujemal s staro islamsko navado, ki so jo Španci posvojili.

Paviljon je imel podzemni del, ki je simboliziral rudnike soli in nadzemni del, ki je simboliziral glasbo. V notranjosti paviljona je bila rahlo nagnjena plošča, ki je z naklonom simbolizirala relief Poljske. V paviljonu se je predvajala Chopin-ova glasba. Celoten paviljon je prekrival nekakšen “oblak”. Arhitekti niso vedeli kakšen material uporabiti, da bi prenesel sporočilnost do obiskovalcev. Nazadnje so se odločili za vrbine veje. Vrba je drevo, ki je značilno za Poljsko. Povezali so ga s čudovitim naključjem - vrba je drevo, pod katerim je v parku Wazienki v Varšavi upodobljen kip Chopin-a. Tako se je material zdel kot usojen za Poljski paviljon.

Rešetke paviljona so bile sestavljene iz šestih različnih ujemajočih se kock, ki so urejene v heksagonsko mrežo, kodirano z barvami. Barve, ki so jih uporabili, so značilne za Španijo. To so odtenki rdeče in rumene barve, ki je prisotna v španski zastavi in simbolizirajo vino, vrtnice, kri, sonce in pesek. Lastnost kock je, da se z njimi ustvarjene kombinacije vzorcev, ne ponovijo nikoli več in tvorijo zanimivo variacijo vzorca in barv preko celotne fasade. Delčki so bili iz glazirane keramike, kar je značilna mediteranska tehnika obdelovanja gline. Celoten proces ustvarjanja teh delcev in njihov prihod na EXPO simbolizira prenos Španske zemlje na Japonsko.

Ob vhodu v paviljon je bila razstavljena serija velikih fotografij znanega francoskega fotografa Thierry-a Girard-a, ki je prikazovala tri francoske regije. Paviljon je vseboval še teater z ekrani, ki so obkrožali obiskovalce in jih popeljali v drugo pokrajino. V notranjosti paviljona so dobili prložnost svoje delo pokazati številni francoski ustvarjalci (med drugim tudi znani modni oblikovalec Louis Vuitton, ki je oblikoval svoj “otok” iz belih lusk iz morske soli, v katerem se je odvrtel kratki film, s katerim se je oblikovalec trudil prikazati kako se sam spopada s trajnostjo in oblikovanjem) in francoske korporacije.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 36

Slika 84: EXPO 2010 Šanghai

5.5.

Šanghai 2010

Zadnja od velikih svetovnih razstav, EXPO Šanghai 2010, je potekal na obeh bregovih reke Huangpu v mestu Šanghaj od 1. maja do 31. oktobra 2010. Tema sejma je bila "Better City – Better Life" ali “boljše mesto – boljše življenje”, s čemer so organizatorji poudarili nov status mesta Šanghaj kot »naslednje veliko svetovno mesto v 21. stoletju«. Emblem Expa je kitajska pisanka, ki označuje besedo »Svet« in je preoblikovana v tri osebe skupaj z letom v katerem je prireditev potekala. Expo v Šanghaju je bil tudi najdražji sejem in je gostil največ sodelujočih držav v zgodovini Expo razstav. Prav tako je bil po kvadraturi do sedaj najbolj obsežen sejem.

Tekom razstave je sejem obiskalo več kot 73 milijonov ljudi, kar je rekordna udeležba. 16. oktobra 2010 so postavili rekord v dnevnem obisku, saj je na ta dan sejem obiskalo preko 1.03 milijona obiskovalcev. Šanghaj se je potegoval za organizacijo dogodka skupaj z Južno Korejo, Rusijo, Mehiko in Poljsko. V štirih krogih glasovanja je bil vsakič najbolje ocenjen.

Po tem, ko so zmagali na dražbi za Expo 2012, so v Šanghaju pričeli z monumentalnimi urbanističnimi preurejanji mesta, za kar so porabili več kot 48 milijonov dolarjev. Očistili in uredili so 2.6 km2 brega ob reki Huangpu, kar je vklučevalo selitev 18.000 družin in 270 tovarn, vključno z eno izmed največjih ladjedelnic (Jiang Nan Shipyard), ki zaposljuje 10.000 delavcev. V času med 2008 in 2010 so odprli šest novih linij podzemne železnice, razširili ceste in povečali kapaciteto letališča za 60%. Dodali so nove cestne povezave, ki so skrajšale pot do letališča za 20 minut. Mesec pred otvoritvijo Expa so kupili 4000 novih taksi avtomobilov. Izboljšali so mestno razsvetljavo in vse mestne luči zamenjali z lučmi s tehnologijo LED, ki varčuje z energijo.

Sejmišče je obsegalo paviljone držav, vrtove s skulpturami, trgovine, športno areno in center za upodabljajoče umetnosti v obliki školjke. Šanghaj expo je ustvaril tudi virtualno renderirano 3D verzijo sejmišča in paviljonov z njihovo notranjostjo.

Osrednja os Expo sejmišča imenovana EXPO-AXIS je bila, poleg Kitajskega paviljona, glavna in največja znamenitost na Expo 2010 in je trenutno še vedno največja membranska streha na svetu. Razteza se od vhoda sejmišča, ki ga oblikuje in mu daje značilno podobo, preko osrednje avenije, kjer zagotavlja 334.000 m2 uporabne površine za številne sejemske objekte. Tam se je izvajal nadzor dostopa, posredovale so se informacije o razstavah in prireditvah, kulinariki, obiskovalci so lahko nakupovali,... Neposredno je povezovala Kitajski paviljon in druge zgradbe.

Membranska struktura ima površino 65.000 m2 in razpon 100 m. Streho nosi 19 notranjih in 31 zunanjih jamborov ter 6 lijaku podobnih okvirnih lupin, sestavljenih iz jeklenih nosilcev in stekla. Višina strehe je 35 m, širina lijaka na tej višini pa 70 m.

Konstrukcija teh lijev je dobila vzdevek »Sončne doline«, saj neposredno usmerja naravno sončno svetlobo na avenijo Expa in v kletne etaže. Preko te 1km dolge in 100m široke osi, ki se razteza do reke Huangpu so bili obiskovalci vodeni do raznih nacionalnih in tematskih paviljonov. Oblikovanje in projektiranje celotne strukture so izvedli SBA International in Knippers Helbig Advanced Engineering Stuttgart / New York, ki so specializirani za lahke konstrukcije.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 37

Slika 85 Kitajski paviljon EXPO 2010

5.5.1. Kitajski paviljon Kitajski paviljon je bil zaradi svoje oblike znan kot »orientalska krona« in je bil največji nacionalni paviljon na Expo 2010 ter hkrati največje prizorišče v zgodovini Expo razstav. Znan je po tem, da je bil najdražji paviljon na Expu 2010, saj je stal kar 220 milijonov ameriških dolarjev. V njem je bila z združevanjem modernih in tradicionalnih elementov v njihovi arhitekturi, oblikovanju okolice in razstavah predstavljena kitajska kultura ter njeni številni dosežki. Projekt je bil izbran izmed 344 poslanimi natečajnimi elaborati, ki so jih pripravili arhitekturni biroji s celega sveta.

Glavni arhitekt paviljona je bil 72 letni He Jingtang, dekan Arhitekturne akademije na Tehniški univerzi Južne Kitajske. Gradnja se je začela 18.12.2007 in se končala 8.2.2010.

Paviljon je bil najvišja struktura in je meril v višino 69.9m. Oblikovan je bil z globokim simbolizmom in pomenom. Arhitektonsko značilnost stavbe sta navdihnila kitajski nosilec strehe, znan kot dougong in obredna posoda ding.

Dougong je tradicionalni leseni nosilec, ki so ga uporabljali za podporo velikih previsnih nadstreškov pred več kot 2000 leti. Oblika simbolizira edinstveni šarm kitajske tradicionalne arhitekture, enotnost in moč. Ding pa je posoda, ki so jo kitajski cesarji uporabljali za daritve bogovom. Predstavlja zvezo med nebom in zemljo.

Paviljonovi štirje ogromni stebri predstavljajo štiri noge obredne posode, narobe obrnjena piramida pa predstavlja vrč. Streha stavbe je bila v obliki nekakšnega mrežastega vzorca in je z vrha spominjala na starodavno razdelitev Jiugongge, ki je bila osnova urbanističnega planiranja na Kitajskem. Zunanjost je bila pobarvana s sedmimi različnimi odtenki kitajsko rdeče barve, kar je simboliziralo kitajsko kulturo in srečo.

Združeni odtenki rdeče so efektivno ilustrirali koncept enotnosti in hkrati različnosti. Zunanjost je bila okrašena z Diezhuan znaki. To so kaligrafijske črke, ki jih Kitajci uporabljajo na uradnih pečatih. V rdeč paviljon so vgravirani znaki za sever, jug, vzhod in zahod, 24 sončnih izrazov pa je bilo vtisnjenih v srebrno fasado provincialnega paviljona (Provincialni paviljon je bila velika, škatli podobna stavba pod kitajskim paviljonom. Gostila je vsebine vseh kitajskih provinc, občin in avtonomnih območji.)

Ta struktura je bila zgrajena z mislijo na trajnostno in nizko energetsko prakso, saj je zunanjost paviljona služila kot izolacija in hkrati kot naravno prezračevanje. Fasada je bila sestavljena iz termalnih panelov in izolacijskega stekla.

Zaradi oblike obrnjene piramide je stavba sama sebi ustvarjala senco. Na strehi je bil sistem za sončno energijo in visoko tehnološki vrt. Tradicionalni vrt je bil velik 27.000m2 in je bil oblikovan z uporabo modernih tehnologij urejanja okolice, vključno s sistemom za zbiranje deževnice. Okrašen je bil v tipično prepoznavnem kitajskem slogu, ki je jemal navdih v znanem kitajskem vrtu imenovanem Jiuzhou Qing Yan. Oblikovan je bil tako, da je posnemal naravno kitajsko pokrajino z orientalskim šarmom, umom in modrostjo. Vrt je izrabljal devet značilnosti krajinskega oblikovanja s katerimi je simboliziral devet karakteristik topografije na Kitajskem, ki so mestni habitat, podeželje, jezera, gore, morja, gozdovi, alpske ravnice, doline in puščave.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 38

Slika 88

Slika 91 Finski paviljon EXPO 2010

Slika 89 Danski paviljon EXPO 2010

Slika 86

Slika 87 Britanski paviljon EXPO 2010

Slika 92

Slika 90

Slika 93

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 39

5.5.2.

Paviljon Britanije

Združenega

kraljestva

Na natečaju za UK paviljon je zmagal Heatherwick Studio. Z nenavadno majhnim proračunom jim je uspelo ustvariti paviljon, ki je zmagal in prejel zlato nagrado Shanghai Expa 2010 za dizajn. Nase je opozoril s svojo preprostostjo in jasno sporočilnostjo. Pomanjkanje financ je zahtevalo pragmatičen pristop k projektiranju.

Odločili so se, da bo paviljon zasedel petino prostora, ki je bil na voljo njihovi državi, okoli njega pa so oblikovali tiho, stroškovno učinkovito arhitekturo, ki je gostila funkcionalne prostore. Tako so dobili javno površino, ki je napolnila prostor, osrednja zanimivost pa je počivala na tej umetni krajini, v kateri so bili skriti servisni prostori.

Drugo glavno vodilo pri oblikovanju je bilo, da mora paviljon na zunaj pokazati to, kar se dogaja znotraj, saj veliko ljudi notranjosti nikoli ne bo videlo. Tako je stavba postala manifestacija svoje notranjosti. Pri oblikovanju paviljona so seveda želeli pokazati nekaj, kar je značilno za Združeno kraljestvo, vendar pa so se želeli izogniti stereotipom, kot so londonska megla ter rdeče telefonske govorilnice. Iz objekta je opazno, da so velik poudarek namenili predvsem sami teksturi. Če nek teksturalni vzorec povečamo, lahko ta postane forma. Tako fasada spominja na travne bilke, ki jih opazujemo iz ptičje perspektive, kako valovijo v vetru. Ker je bila tematika Expa 2010 prihodnost mest, so oblikovalci paviljona pričeli razmišljati predvsem o odnosu mesta do narave, ki so jo želeli prikazati s formo paviljona. Zgradili so »katedralo semen«, saj se jim je zdelo, da je prihodnost mest odvisna od preživetja rastlin.

Katedrala je tako simbol potenciala in obljube prihajajočim generacijam. Katedrala je v svojem bistvu 15 x 10 m visok kubus. Iz vsake površine kubusa štrli 60.000, 7,5 m dolgih identičnih palic iz prozornega akrila.

5.5.3. Danski paviljon

5.5.4. Finski paviljon

Danski paviljon je oblikoval arhitekturni biro BIG. V tem paviljonu so obiskovalci preko interakcije doživeli različne zanimivosti in atrakcije iz Copenhagna.

Predstavljene so bile v obliki programov, imenovanih mestno kolo, zalivska kopel, naravno igrišče in ekološki piknik. Kolo je predstavljalo simbol modernega življenjskega stila in trajnostnega urbanega razvoja. Tako je bilo v paviljonu mogoče najeti 1500 koles, ki so jih obiskovalci lahko uporabljali za vožnjo po sejmišču Expa 2010. Oblikovan je bil tako, da bi ga lahko v mestu Shanghai ponovno postavili v kakšnem parku, kjer bi še naprej služil kot baza za izposojanje koles. Zalivska kopel je bila locirana v samem središču paviljona. Tam je bilo jezerce, napolnjeno s slano vodo iz Kopenhagna, v katerem je bilo mogoče celo plavati. Ob njemu so Danci razstavili originalni kip svoje Male morske deklice. Z obiskom kipa, ki je tako pomemben za dansko identiteto na Kitajskem, so dokazali, da si resnično želijo pokazati pravo izkušnjo življenja v danskem mestu.

Finski paviljon se je imenoval KIRNU, kar pomeni velikanov kotel. Oblikoval ga je biro JKMM iz Helsinkov. Paviljon je predstavljal finsko državo v mikrokozmosu.

Bil je kot miniaturno mesto, ki so ga zgradili Finci. Njegova notranjost je govorila zgodbo o Finski in njenih ljudeh, o njihovih trajnostnih mestih... Tako kot finska družba je paviljon združeval kreativnost, visoko tehnologijo in kulturo. Zgodba o finski se prične v času ledene dobe. V tem času je bila Finska pokrita z ledenim pokrovom, ki je oblikoval njeno pokrajino, obale, jezera in otoke. Led je izoblikoval tudi velikanove kotle, naravno oblikovane luknje v kamnini, kot posledica vrtanja ledenika skozi skalo. Votel prostor, ki je nastal, je spominjal na velikanov kotel, po njem pa je obliko dobil finski paviljon Kirnu. Skulpturalna arhitektura je ustvarjala vizijo svobode, ustvarjalnosti in inovacije. Paviljon je izgledal kot otok, ki se dviguje iz vode. Finska ima mnogo otokov, ki predstavljajo idealno skrivališče. So mirno zavetje pred zmešnjavo mesta. Arhitektura paviljona črpa iz narave. Njegova oblika je bila svobodna, brez simetrije, takšna kot je geometrija kamenčka. Obdan je bil z zrcalno vodo in njegova fasada je bila izdelana s skodlami, ki so spominjale na ribje luske.

Vhod je bil majhen in senčen, notranji atrij pa se je odpiral proti nebu.

Osnovni koncept pri snovanju paviljona je bil, da se linearna pot razstave zavije v neprekinjeno vijačnico. Vijačnica se podvoji, zanke te vijačnice pa se med seboj povezujejo, da ustvarjajo kontinuiteto med notranjostjo in zunanjostjo. Po zunanji vijačnici se lahko pripeljejo kolesa, po notranji hodijo pešci, obe pa sta povezani. Paviljon je torej prometna zanka, ki jo tvorijo mestna kolesa na eni in pešci na drugi zanki. Skupaj sta zavezani v vozel. Stikata se na dveh mestih – iz notranjosti lahko obiskovalci preidejo na streho, kjer si izposodijo kolo in ponovno obiščejo celotno razstavo s kolesom, saj kolesarska pot vodi nazaj v notranjost.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 40

5.5.5. Post EXPO Šanghai Struktura osrednje Expo osi je ena izmed petih stavb, ki še vedno stojijo in oblikujejo center novega urbanega okrožja Šanghaja. Na lokaciji poteka prenova vredna 2.97 bilijonov dolarjev. 47.900 m2 velika lokacija bo dom luksuznih hotelov, razstavišč, nakupovalnih centrov, restavracij in zabaviščnih objektov, podzemnih parkirišč in postaj metroja. Postala je del mesta mešane izrabe s pisarnami, številnimi malimi trgovinicami, parki, razstavami ter raznimi dogodki, restavracijami in stavbami namenjenimi izrabi prostega časa. Meja med pokrajino in stavbami se tukaj lepo zabriše zaradi postavitve strukturiranega mesta. Ta novonastali predel še vedno izrablja številne tehnologije varstva okolja, kot je geotermalna energija, izraba vode iz reke, izraba deževnice…, ki so bile vzpostavljene že od začetka gradnje namenjene sejmu. Zaprli so le podzemno železniško progo, ki je vodila do razstavišča.

Kitajski paviljon so za šest mesecev ponovno odprli 1. 12. 2010 z enako razstavo, kot si jo je bilo mogoče ogledati med Expom. Po 31. 5. 2011 pa so paviljon dokončno zaprli. Prvotno naj bi ga spremenili v Muzej kitajske kulture in zgodovine, a je bil skoraj v celoti zaprt z izjemo majhnega dela prvega nadstropja, kjer je bil leta 2011 razstavljen del Picassove zbirke. V letu 2012 so se 1. oktobra, na dan narodnosti, odprla vrata v novi Kitajski muzej umetnosti imenovan »China Art Palace«, kjer je v glavni rdeči stavbi na kvadraturi 64.000 m2 razstavljena Kitajska moderna umetnost od dinastije Qing do leta 1980. Novi center moderne umetnosti, imenovan »Power Station of Art«, pa na več kot 41.000 m2 gosti razstavo kitajske moderne umetnosti, ki je nastala po letu 1980. Razstava je postavljena v Paviljonu Prihodnosti, ki je projektiran v obliki tovarne.

Na drugi strani reke Huangpu (imenovana Puxi-stran sejma) naj bi se odprlo še nekaj paviljonov, ki bi si prizadevali za okrepitev kulture v Šangaju. Eden od teh, je zgoraj omenjeni muzej sodobne umetnosti, imenovan »Power Station of Art« in še številne druge strukture, ki naj bi bile postavljene do leta 2015.

Veliko nacionalnih paviljonov se je razstavilo, prodalo ali poslalo nazaj v njihovo državo. Nekaj pa jih je ostalo na Kitajskem, kjer so sedaj izpraznjeni in na ogled. Češki in Slovaški paviljon sta se odprla v letu 2011 v mestu Huanghua v provinci Hebei. Podobno je postal Švedski paviljon del novega razvojnega načrta v mestu Wuxi. Italjanski, Luksemburški in Nizozemski paviljoni so ostali na svojem prvotnem mestu. Prav tako je tam ostal Angleški paviljon, čeprav so ga večino razstavili in prodali, ali pa darovali lokalnim šolam. Še vedno se pričakuje, da se bodo za obdobje 50. let ponovno odprli Ruski, Italjanski, Francoski in Španski paviljoni.

Expo Performance Centre, kjer sta se dogajali otvoritvena in zaključna prireditev, se je preimenoval v Mercedes Benz Areno, ki je od takrat gostila številne velike prireditve.

Veliko držav je obljubljalo in načrtovalo ponovno odprtje svojih paviljonov, vendar so svoje načrte uresničili samo v Savdsko-Arabskem paviljonu, ki so ga preimenovali v Mesečevo barko. V njegovi notranjosti je tako, kot da se Expo 2010 nikoli ni končal.

Najobsežnejši ostanki Expa se nahajajo v začasni dvoletni spominski razstavi, imenovani »Commemoration Exhibition of Expo 2010 Shanghai«. Prvo nadstropje začasnega muzeja je posvečeno načrtovanju in izvedbi Expa 2010. V drugem nadstropju je dolg hodnik s sliko prizorišča v času Expa, njemu nasproti pa stoji slika istega območja v preteklosti, ki je bila prej razstavljena v kitajskem paviljonu. Sicer pa drugo nadstropje krasi razstava iz kitajskih provincialnih paviljonov. Kar je ostalo od drugih nacionalnih paviljonov je razstavljeno v tretjem nadstropju. Pri izhodu se še vedno lahko dobi žig za Expo potni list iz praktično kateregakoli paviljona.

V letu 2015 naj bi se odprl edini uradni Expo muzej na svetu. Shanghaiska vlada in BIE sta se dogovorila za izgradnjo 35.000 m2 velikega muzeja. Gradnja naj bi se začela leta 2012 in se zaključila do leta 2015.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 41

EXPO MILANO 2015

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 42

kinetični barvni dežniki

Slika 94 kanadski paviljon Osaka ‘70

Švicarski paviljon Osaka ‘70 Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 43

6. EXPO MILANO 2015

6.1 .

Kandidatura Milana za EXPO 2015

6 .2. L o g o t i p z a E X P O 2 0 1 5 v M i l a n u

Priprave nekega mesta na kandidaturo za organizacijo Expa se začnejo več let pred samim dogodkom. Tako se je italijanska vlada oktobra 2003 odločila, da bo za ta veliki mednarodni dogodek predlagala mesto Milan. Največji konkurent Milanu je bilo turško mesto Smirne. Milan je 31. marca 2008 nad konkurenčnim mestom zmagal za 21 odločilnih glasov, zahtevno žirijo BIE pa so prepričali s podrobno in premišljeno dokumentacijo priprave projekta ter s skrbno izbrano in predvsem zelo zanimivo tematiko.

Emblem za Expo 2015 je svetovno poznani Vitruvijski človek, ki ga je ustvaril Leonardo da Vinci. Risba prikazuje odnos med idealnimi človeškimi proporci in geometrijo, ki jo je preučeval staro rimski arhitekt Vitruvius. Vitruvius je opisoval človeško figuro kot vir proporcev, ki naj jih uporabljajo arhitekti. Vitruvijski človek je simbol človeškega položaja v središču svetovne dinamike. Da Vinci je vsem poznan humanist in znanstvenik, ki je velik del svojega življenja preživel v Milanu, zaradi česar so si Vitruvijskega človeka tudi izbrali za emblem Expa.

Pri BIE so bili prepričani, da bo EXPO Milano 2015 uspeh, saj je Italija država, ki je znana po svoji dobri hrani, zaradi česar se jim je izbor tematike zdel premišljen in utemeljen. Na dogodku bo sodelovalo preko 20.000 kmetijskih podjetji specializiranih v prehrambeni industriji. Milano je popularna turistična atrakcija z bogato zgodovino, kulturo in svetovno znano arhitekturo. Je srce italijanske ekonomije, saj je finančna in založniška prestolnica, hkrati pa je eno izmed najpomembnejših mest modne in oblikovalske industrije. V Milanu se dvakrat letno odvija “Milanski teden mode”, vsako leto v aprilu pa še “Mednarodni teden oblikovanja”. Turistično privlačno je mesto tudi zaradi športnih uspehov slavnih nogometnih klubov AC Milan in Inter Milan. Milano se je izkazal kot populacijsko izredno raznoliko mesto, saj v njem domuje kar 191 tujih skupnosti, svoje prostore pa si je tam poiskalo več kot 100 diplomatskih delegacij, zaradi česar je Milano mesto z največ konzulati v Evropi. V izboru se je kot pomembna prednost izkazala tudi dobrodelnost mesta, saj imajo veliko število neprofitnih in dobrodelnih organizacij, ki se borijo za pravičen in trajnostni razvoj.

Logotip prireditve se je izbiral z BIE natečajem, v katerem so lahko tekmovali študentje fakultet za oblikovanje, dizajn, arhitekturo, modo in industrijsko ter grafično oblikovanje. Prijavljenih je bilo 710 projektov. Predsednik žirije je bil italjanski modni oblikovalec Giorgio Armani. Žirija je izbrala dva najboljša predloga, za katera je javnost lahko glasovala preko spletnega portala. Zmagovalni logo je zmagal za več kot 2100 glasov, oblikoval pa ga je Andrea Puppa. Logotip je sestavljen iz večbarvnih črk, ki sestavljajo besedo EXPO 2015. Predstavlja svetlobo in življenje, kjer se sreča in združi veliko različnih energij, ki jih simbolizirajo barve. Vse te energije v Expo 2015 vnašajo različne vrste znanja, s katerim naj bi našli nove rešitve v življenju.

6 .3. T e m a E X P A 2 0 1 5

Tematske besede Expa 2015 so hrana, energija, življenje in planet Zemlja.

Skupaj so združene v temo »Nahranimo planet, energija za življenje«. V sklopu teme bodo na tem svetovnem dogodku predstavili tradicijo, kreativnost in inovacije na področju živil, živilske tehnologije in prehranjevanja. Osnovna ideja je, da bi vsak prebivalec našega planeta moral imeti dostop do dovoljšne količine zdrave in varne hrane. Da bi rešili to problematiko, se bodo na Expu 2015 naslonili na že obdelane tematike iz preteklosti, ter jih na novo predelali v luči napovedane teme ter novih sodobnih možnosti: ȗ

&* $5 *'%Š /$ & &*1*./ #- ) Ǽ 5 "*/*1$/$ )% )* *1*'% 1 '$&* &*'$þ$)* 5 preživetje in zagotoviti, da bo hrana zdrava, ter voda pitna. ȗ +*(*þ%* &1 '$/ /) +- #- ) * +- 1$/$ ' &*/*Ǽ .0Š*Ǽ + ) ($% Ǽ umrljivost otrok in podhranjenost, ki še vedno prizadeva več kot 850 milijonov ljudi na tem planetu. ȗ *- +-*/$ +- &*( -)$ / Ɛ$Ǽ & - $*1 .&0' -)$( *' 5)$( $) - &0 5 * -$($ prehranjevalnimi praksami. ȗ +* 0% )% $)*1 $% ) +* -*þ%0 - 51*% Ǽ - 5$.& 1Ǽ / #)*'*"$% $) poslovnih praks skozi celotno verigo preskrbe s hrano, s čemer bi izboljšali hranilne vrednosti živil in distribucijo hrane. ȗ +* 0% )% $5* - Ɛ 1 )% ) +* -*þ%0 +- #- ) $) *'% 5 - 1 " ) þ$) prehranjevanja med otroci, mladostniki, ostarelimi in invalidnimi. ȗ *0 -% )% 1- )*./$ &0'/0-) $) /)$þ) $Šþ$) 1 &0'$) -$&$ǻ Dobra hrana je namreč vitalnega pomena za trajnostni razvoj, zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb ter za ohranjanje zdravja ljudi.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 44

6.4.

6 .5.

Podteme EXPO MIlano 2015

Expo Milano Ĺželi obdelati kompleksno temo prehranjevanja iz okoljskega, zgodovinskega, kulturnega, antropoloĹĄkega, zdravstvenega, tehniÄ?nega, znanstvenega in ekonomskega staliĹĄÄ?a. Zaradi te zelo obĹĄirne krovne tematike se je pojavilo sedem podtem, ki so razvrĹĄÄ?ene v tri razrede:

6.4.1. Znanstveno tehnoloĹĄki razred Zgodovina Ä?loveĹĄtva je polna primerov, ki priÄ?ajo o razliÄ?nih naÄ?inih manipuliranja ljudi z naravo, da bi priĹĄli do hrane. Nove tehnike in napredek v tehnologiji sta skozi Ä?as spremenila naÄ?in lova, ribolova, vzreje Ĺživine, poljedeljstva, skladiĹĄÄ?enja, procesiranja, distribucije in uĹživanja hrane. ÄŒloveĹĄka sposobnost transformiranja narave, da bi pridobili hrano, je na Expu v Milanu v srediĹĄÄ?u pozornosti. Skozi pripovedovanje, prikazovanje in intrpretacijo zgodovine civilizacije in tehnik predelave bodo lahko obiskovalci premiĹĄljevali o najbolj obÄ?utljivih vpraĹĄanjih odnosa med preoblikovanjem narave in uporabo okoljskih virov, spoznavali podjetja in institucije, ki se trudijo ustvarjati kvalitetno hrano v preseĹžkih in izvedeli veÄ? o razliÄ?nih ukrepih, ki naredijo naĹĄo zemljo rodno. Č— ) )*./ $) / #)*'*"$% 5 1 -)*./ $) &1 '$/ /* #- ) Trjanostni razvoj in novi ukrepi proizvodnje ter trgovanja, ki zagotavljajo kvaliteto in kvantiteto hrane za vse Ä?loveĹĄtvo. Č— ) )*./ $) / #)*'*"$% 5 "-$&0'/0-* $) $*/.&* - 5)*1-./)*./ Iskanje ravnovesja med gozdnim kmetijstvom, Ĺživinorejo, ribarjenjem, ribogojniĹĄtvom ter naravnimi viri, s pomoÄ?jo preiskovanja znanstvenih, tehnoloĹĄkih in etiÄ?nih vpraĹĄanj trajnostnega razvoja. Č—

)*1 $% 1 Ć?$1$'.&*+- '*1 ')$ 1 -$"$ +- .&- . #- )* Znanost, tehnologija, tradicionalno znanje in nove potrebe potroĹĄnika, ki doloÄ?ajo proces produkcije in same prehrambene produkte prihodnosti.

6.4.2. Socialno kulturni razred Ljudje, tako kot vsako drugo Ĺživo bitje, obÄ?utimo lakoto in Ĺžejo. Ĺ˝elja po izpolnitvi te potrebe je izvor nepopustljive Ä?loveĹĄke iznajdljivosti pri iskanju in pridobivanju hrane. Kljub temu, pa so na svetu ĹĄe vedno podroÄ?ja, kjer je izpolnitev te osnovne potrebe praktiÄ?no nemogoÄ?a. Expo 2015 Ĺželi poveÄ?ati zavedanje o tem kako pomembna je pravilna in zdrava prehrana v smislu kvantitete in kvalitete, kako nujno je zagotoviti hrano za vse Ä?loveĹĄtvo, pri Ä?emer pa moramo dosledno spoĹĄtovati dostojanstvo posameznikov in naravnega sistema kateremu pripadamo. Č— - #- ).&* $5* - Ć? 1 )% DruĹžine, ĹĄole, univerze, podjetja, druĹžbe in znanstvena skupnost, ki skupaj delajo na tem, da bi izboljĹĄali zavedanje o pravilni prehrani in ozaveĹĄÄ?enem izboru prehranjevanja. Č— - ) 5 *'%Ĺ $ Ć?$1'% )%.&$ .'*" Razmerje med hrano in zdravjem, ki vodi do dobrega poÄ?utja v socialnem okviru in okviru osebnih potreb. Č— - ) $) &0'/0- V sklopu te podteme bodo potekale delavnice, sreÄ?anja in pogovori med kulturnimi in socialnimi osebnostmi iz vsega sveta, glede njihove tradicije prehranjevanja.

6.4.3. Sodelovanje in razvoj Expo 2015 Ĺželi prispevati svoj deleĹž v borbi proti svetovni lakoti in Ĺžeji, proti Ä?emer se lahko borimo samo tako, da zdruĹžimo moÄ?i. Č— * '*1 )% $) - 51*% ) +* -*Ăž%0 +- #- ) Razvoj metod in instrumentov za partnersko sodelovanje, spoĹĄtovanje vlog in znaÄ?ilnosti razliÄ?nih akterjev ter pozornost do vseh inovacijskih procesov.

Lokacija EXPO 2015

*& $% ǕǓǔǘ % Çź &*/ Ć? - Ăž )*Çź . 1 -)*Č?$/ '$% ).&* ( ./* $' )*Çź &$ je srediĹĄÄ?e najbolj razvite italijanske pokrajine Lombardije. V njej prebiva okoli 10 milijonov prebivalcev, zaradi Ä?esar, je tudi najbolj poseljena regija. V njej proizvedejo kar 10% bruto domaÄ?ega proizvoda Italije, brezposelnost pa je izredno nizka. Vsako leto je tam patentiranih 40% vseh inovacij, prodajo pa kar 10 milijonov kart za razliÄ?ne umetniĹĄke razstave, predstave, koncerte in projekcije filmov. Tam se vsako leto zvrsti kar 650 modnih razstavnih salonov in so vodilno italjansko mesto v terciarnem sektorju.

6.5.1. Mikrolokacija Expo 2015 bo potekal na 1.700.000 m2 veliki lokaciji na severozahodu $' ) $) * . " ' ' * Ăž$).& " *5 ('% -* $) #*Çť +-1$ +*'*1$ $ Ç•Ç“Çť ./*' /% % $' del tega ozemlja namenjen predelovalni industriji, okoliĹĄka kmetijska zemljiĹĄÄ?a pa so poÄ?asi zamenjala ladijska skladiĹĄÄ?a in razne obÄ?inske storitvene dejavnosti. Izvedba novega kompleksa ÂťFiera MilanoÂŤ oz. milanskega sejmiĹĄÄ?a, ki ga je zasnoval arhitekt Massimiliano Fuksas, ima izjemen gospodarski pomen, ki je pripeljal do preoblikovanja in regeneracije celotnega obmoÄ?ja. Veliko obstojeÄ?ih objektov so zaprli ali preselili, nekdanja kmetijska zemljiĹĄÄ?a pa so bila ponovno razvita in sanirana.

-" )$5 $% 3+ ) / % ($&-*'*& $%$ % +*.' $ *" / $) $)/ "-$- ) infrastrukture, kot so: Č— /-* '$)$% Çź &$ +*1 50% '*& $%* 5 *./ '$( ( ./)$( /- ).+*-/)$( omreĹžjem Č— ÂŻ/ 1$') )*1 + -&$-) ( ./ Č— '*& $%* % (*"*Ăž *./*+ /$ +- &* /- # 1 Ăž%$# 1/* ./)$# * . &*1Çť poti so dopolnjene z manjĹĄimi dovoznimi cestami, ki loÄ?ujejo lokalni promet od prometa, ki vodi na Expo in nazaj. Č— Ăž ' 5)$Ĺ & +*./ % 1 '$Ć?$)$ 15#* ) " 1#* ) . %($Ĺ Ăž *(*"*Ăž *./*+ do hitre medkrajevne Ĺželeznice in dveh lokalnih ĹželezniĹĄkih linij. Č— *& $% % ) &* * '% ) * ' / '$Ĺ Ăž $) / Çź '+ ). $) -$* ' -$*Çź kar zagotavlja hiter dostop do vseh treh letaliĹĄÄ? v Milanu.

V bliĹžini lokacije se nahaja veÄ? parkov, zanimivih in zgodovinsko pomembnih objektov, kot so dvorci, vile in palaÄ?e, v dosegu pa leĹžijo tudi jezera Maggiore, Como, Lugano in Varese.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea GoljevĹĄÄ?ek, mentor: prof. mag. Peter GabrijelÄ?iÄ?, somentorica: dr. Ĺ pela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 45

6 .6 .

Urbanistični načrt sejmišča EXPO

Sejemski oziroma razstavni prostor za EXPO Milano 2015 je bil zasnovan tako, da odraža v svoji obliki temo »Feeding the Planet, Energy for Life«. Oblikovali so ga svetovno znani arhitekti, med katerimi je potrebno izpostaviti sledeče: Stefano Boeri, Ricky Burdett in Jacques Herzog. Prostor so oblikovali tako, da je osrednje območje Expa nekaj edinstvenega in posebnega, med tem, ko so prostori določeni za državo gostiteljico in prostori za distribucijo zelo preprosto zasnovani in namenoma sistematični, tako da predstavljajo nekakšno nasprotje veliki različnosti in zanimivosti vsebin, ki se bodo na tej lokaciji nahajale. Arhitekti so kot svoje glavno vodilo pri planiranju sistematičnega okvira vzeli svobodo izražanja gostujočih držav, saj je to najpomembnejša vrednota svetovnih razstav.

Osnova načrta sta dve osi, ki simbolizirata idealen načrt potovanja hrane: rimski Dekumanus (Decumanus) vodi od centra mesta proti periferiji – tako tudi os expa simbolično združuje prostor, kjer je hrana zaužita (mesto), s prostorom, od koder hrana prvotno izvira (podeželje). Mesto Milan je znano po tem, da ima obsežno kmetijsko proizvodnjo, saj je obkroženo z velikim agrikulturnim parkom. Pravokotno na Expov dekumanus je seveda postavljen Kardo (Cardo). Slednji predstavlja povezavo obroča parkov in zelenih struktur, ki se tako ponovno povežejo in postanejo virtualni del lokacije.

Vzdolž dekumanusa bodo postavljeni paviljoni gostujočih držav. To bo kilometer dolga senzorična izkušnja, sprehod skozi različne kulture in prehrambne navade. Vsakih dvajset metrov se bo predstavila druga država s svojimi aromami, okusi in interpretacijo podane tematike.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 46

5

7

8

19

9

15

8

3

8 9

17

9 9

11 9

9

9

1

8

12

20

2

7

8

8

10

8

21

8

12 18

8

18

8

14

4

7 16

16

Slika 95

1

Decumanus

9

Skupinski grupirani paviljoni - vozlji

17

Paviljon ZERO

2

Cardo

10

Piazza Italia

18

Okrožje hrane iz prihodnosti

3

Arena jezero

11

Palazzo Italia

19

Otroški park

4

Mediteranski hrib

12

Prostori za italijanske razstave/dogodke

20

Park biodiverzitete

5

EXPO center

13

Servisni prostori

21

Umetnost in hrana

6

most Expo - Cascina Merlata

14

Zunanji odprt teater

7

Vodni kanal

15

Cascina Triulza

8

Samostojni mednarodni paviljoni

16

Expo - Fiera bridge

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 47

Kardo bo obdan z razstavnimi prostori, kjer bodo potekale degustacije. Za vse dogodke na Kardu bo poskrbela država gostiteljica. Predstavile se bodo različne italijanske regije, mesta, podjetja in društva ter svetu prikazala kulturo in tradicijo italijanske hrane. Na enem koncu Karda, v bližini jezera, je zunanji trg imenovan “Palazzo Italia”, kjer je križišče Karda in Dekumanusa. Tam je tudi uradno zbirališče države gostiteljice in gostujočih udeleženk Expa in simbolično stičišče, kjer se Italija sreča s svetom in obratno. Celotna lokacija je od okolice ločena z vodnim kanalom, zaradi česar naj bi obiskovalci expa dobili občutek, da so na otoku. Hkrati je tako poudarjen tudi element vode, ki igra pomembno vlogo pri oblikovanju celotnega ambienta. Arhitekti so se odločili, da najpomembnejše vloge na expu tokrat ne bo igrala megalomanska in osupljiva arhitektura, temveč narava. Zato so v projekt vklučili veliko raznovrstne vegetacije, zelenih površin, vodnih atributov… Servisni prostori na lokaciji bodo gostili program, ki zagotavlja, da bo izkušnja obiskovalca prijetna. Na Expu 2015 bo omogočen dostop do številnih kavarn, restavracij, trgovinic, sanitarnih prostorov... Servisni prostori so postavljeni v enakomernem ritmu vzdolž Dekumanusa, ob glavnih javnih površinah in vzdolž obodne poti. Ob teh programih so zelene površine z zasaditvijo, ki omogočajo sproščanje, čakanje ali prehranjevanje v senci zelenja. Servisni prostori so začasne strukture in bodo zgrajeni iz lesa, ki se ga bo po končanem dogodku lahko uporabilo v druge namene.

Oblikovani so kot zelo permeabilni prostori, s čimer želijo arhitekti povečati interakcijo med grajenim prostorom in okoliško naravo. Najpomembnejše lokacije na sejmišču so Mediteranski hrib, odprto zunanje gledališče, jezero z areno in Expo Center. Tukaj se bodo odvijali najpomembnejši dogodki v sklopu Expa. Služijo kot orientacijske točke, ki obiskovalcem pomagajo locirati kje se nahajajo.

Atrakcije, ki jih bo mogoče videti na Expo, se razdelijo v tri sklope: razstavišče, tematska področja in vozlji.

6.8.1. Razstavišče Pod razstavišče EXPA sodijo Dekumanus, Kardo, Piazza Italia, Italijanski paviljon, Arena jezero, EXPO center, zunanji odprt teater, Mediteranski hrib, Cascina Triulza, nacionalni paviljoni, korporativni pavijloni, restavracije, kavarne, trgovine ter zelene površine.

Dekumanus, Kardo in “Piazza Italia” V številnih mestih, ki so bila nekoč del Rimskega cesarstva, še danes lahko opazimo tipično rimsko strukturo mestnega jedra - rimski križ. Ta zelo preprosta oblika, je zelo pregledna in logična za obiskovalca, s čimer bodo projektanti preprečili zmedenost in dezorientacijo. Decumano je glavna, 1,5 km dolga ulica, ki teče čez celotno razstavišče.

Italijanski paviljon V tem paviljonu bodo Italijani poskušali predstaviti svojo kulturo v odnosu do hrane in običaje povezane z njo. V paviljonu bodo potekala vsa uradna srečanja med Italijo in drugimi državami razstavljalkami. Nasproti paviljona bodo stali prostori

evropskih institucij, kar bo simboliziralo tesno povezanost Italije z Evropsko unijo.

Italijanski paviljon je oblikoval Studio Nemesi & Partners. Inspiracijo so črpali iz okoliške narave in arhitekture. Paviljon deluje na emocionalnem, trajnostnem in tehnološkem področju. Ponaša se s čudovito teraso, s katere bodo imeli obiskovalci razgled čez celotno EXPO sejmišče. Po končanem EXPU naj bi se v italjianskem paviljonu ustanovil center tehnoloških inovacij.

Arena jezero Jezero je še ena izmed atrakcij v sklopu uličnega sistema Cardo/Decumanus. Predstavlja najbolj severno točko EXPA. Je umetno vodno jezero s premerom 90 m, obdano s približno 3.000 sedišči, ki se nahajajo na cca. 28.000 m2 površine. Obdaja ga okrog 100 dreves, ki so posajena v treh polkrožnih vrstah. Dno jezera je posuto s temnimi kamenčki, ki ustvarjajo efekt odseva. Na sredini jezera bo postavljena fontana z zvočnimi in svetlobnmi efekti. Tukaj se bodo odvijale vodne igre, koncerti, dogodki in umetniški performansi na plavajočih splavih. Voda bo v jezero prišla iz kanala Villoresi, ki je dolg 4 km in širok 4 m. Kanal napaja skoraj 90.000 m2 okoliške vegetacije ter nadzoruje mikroklimo Milana.

EXPO Center Na skrajnem vzhodnem delu sejmišča se bo nahajal EXPO Center. Prostor bo meril 129.000 m3. Znotraj centra se bodo nahajali trije samostojni oddelki: ȗ 1 $/*-$%Ǽ +-*./*- 5 &*)! - ) $) ' 1)$ . &*) -/)* # '* $) . $Šþ$ 5 1.500 ljudi. ȗ +-/ /-" . )/- ')* +*./ 1$/1$%* 5 - 5'$þ)* 5 1)* *" % )% 1 þ .0 šestih mesecev. ȗ (*þ% 5 .- þ )% Ǽ &% - * * +*./ 1'% ) - 5'$þ) &*)! - )þ) 1*- ) ǻ Vsi trije deli so izredno fleksibilni in prilagodljivi, zaradi česar bo EXPO center lahko gostil zelo različne dogodke neodvisno od njihove zahtevnost in specifičnost.

Cascina Triulza Cascina Triulza je že prej obstoječa, popolnoma renovirana, tipična zgodovinska arhitekturna konstrukcija kmetije, zajeta v sejmišče. To je pomemben prispevek Milana k zgodovinski, arhitekturni in okoljski dediščini lombardske podeželjske krajine. Cascina Triulza je starodavna oblika kmetije in predstavlja simbol milanskega uspeha na področju kmetijstva. Sama konstrukcija kmetije se razteza na površini 7.900 m2 in bo predelana tako, da bo tvorila razstavne prostore, mali kmečki sejem, konferenčno dvorano, pisarne in menzo, medtem ko bodo razni dogodki in iniciative potekali na kmečkem dvorišču. Cascina Triulza, prenovljena in nadgrajena, bo po končanem Expu prepuščena v oskrbo mestu Milan, kot del zgodovinske dediščine EXPA.

Korporativni paviljoni Področje se nahaja na severozahodnem delu Expa in je posvečeno ekskluzivno podjetjem, katerih temeljne poslovne vrednote spoštujejo življenje in naravo na našem planetu. Podjetja bodo lahko prikazala svoje izkušnje in znanje o trajnostnih vidikih, storitvah, uspehih, rezultatih in produktih ter s tem prispevala k EXPO krovni tematiki. Koroporacije lahko zgradijo svoje paviljone, ali pa jim ponudijo paviljone organizatorji EXPO Milano 2015, ki jih korporacije personificirajo tako, kot želijo same. Preden so jim bili načrti odobreni, so morale korporacije zagotoviti čim manjši vpliv njihovih paviljonov na okolje in naravo.

Restavracije, kavarne in trgovine Na sejmišču bo seveda dobro poskrbljeno za osvežitev in razvajanje brbončic obiskovalcev. Znotraj EXPO razstavišča, bodo številne možnosti za prehranjevanje, osvežitev ali počitek. Poleg tega bo veliko površin namenjenih komercialnim in potrošniškim objektom. Ponudniki se bodo v rednih razmakih pojavljali vzdolž ulice Decumano in ob vodnem kanalu. Vse konstrukcije bodo iz lesa, tako da jih bodo po koncu Expa lahko odstranili in ponovno uporabili v druge namene.

Zunanji odprt teater Na južni strani sejmišča se bo nahajal odprt teater. To bo obsežen prostor, namenjen zunanjim dogodkom. Gostil bo lahko 11.000 obiskovalcev. Konstrukcija, ki bo pokrivala oder, bo sestavljena iz sončnih panelov, zaradi česar bodo odrske luči gorele izključno od sončne energije, akomulirane preko dneva.

Zelene površine Zelene površine so pomemben del EXPO 2015. Zasedajo ogromen prostor znotraj razstavišča. Okoli EXPA se razteza gozd s 5.000 drevesi in 3.000 grmovnicami.

Zelene površine pokrivajo kar 125.000 m2 površin. Gozd deluje kot zeleni okvir, ki preprečuje zračno in zvočno onezsnaževanje.

Mediteranski hrib Nahajal se bo na skrajnem zahodu EXPO sejmišča. Je 12 metrov visok umeten hrib in bo s svojim razgledom ena izmed glavnih zanimivosti Expa.

Predstavljal bo tipično vegetacijo mediteranskega ekosistema. Oblikovan bo človeku prijazno, saj bo do vrha, kjer si bo mogoče ogledati celotno Expo razstavišče vodil sistem ramp. Znotraj hriba si bodo obiskovalci lahko ogledali neprofitno mednarodno organizacijo “Slow food”, ki promovira lokalno produkcijo kvalitetne in okolju prijazno pridelane hrane. Njihovi prosotori bodo nudili prostor za počitek obiskovalcem, ko se bodo lahko poučili kako pomembna je biodiverziteta in poskusili jedi s celega sveta. Na ta način se bodo naučili novih prehrambenih navad.

6.8.2. Tematska področja Pod tematska področja EXPA sodijo Paviljon ZERO, okrožje hrane iz prihodnosti, otroški park, park biodiverzitete ter področje umetnosti in hrane.

Paviljon ZERO Je projekt, ki ga nadzira Davide Rampello, oblikoval pa ga je Michele de Lucchi. Tukaj se obiskovalci prvič seznanijo z EXPO Milano 2015 in njegovo lokacijo.

Obiskovalcem želi predstaviti, koliko je človek napredoval in ustvaril od začetka bivanja na Zemlji, kako je spremenil

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 48

Slika 96: Vizualizacija Decumanus

Slika 97: Vizualizacija Italijanski paviljon

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 49

Slika 98: Vizualizacija jezera Arena

Slika 99: Vizualizacija EXPO Center

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 50

Slika 100: Vizualizacija zunanjega teatra Slika 101: Vizualizacija razgleda z Mediteranskega hriba

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 51

Slika 102: Vizualizacija Cascina Triulza

Slika 103: Vizualizacija sprostitvenih in osvežitvenih predelov

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 52

planet, kako sta napredovala kultura in obred uživanja hrane.

Okrožje hrane iz prihodnosti “Future Food District” predstavlja različne možne scenarije, kako bi se lahko tehnologija bodočnosti vključevala v vsak korak prehrambene verige. Gre za majhno vesolje različnih idej in predlogov, kako naj bi potekala interakcija med človekom in hrano v prihodnosti. Projekt nadzira Carlo Ratti, direktor oddelka SENSEable City Lab na Massachusetts-skem inštitutu za tehnologijo, v sodelovanju s svojim oblikovalskim studijem Carlo Ratti Associates design studio.

imela svoj neodvisni razstavni prostor, kjer bo lahko prikazala svoj prispevek k razvoju specifične tematike skupine. Skupni prostori vseh držav bodo v središču »vozlja« in bodo namenjeni izkušnji obiskovalca s hrano ter prodaji značilnih izdelkov. Na teh območjih bodo tudi tematske razstave ter prostori za kulturne in glasbene dogodke ter okrogle mize. Vozlji, oziroma prave male vasi, bodo tako oblikovane z močno geografsko in tematsko identiteto ter z odprtimi permeabilnimi prostori za dogodke, strežbo ter prodajo izdelkov, kar bo obiskovalcem omogočalo novo in aktivno izkušnjo. Vozlji bodo razdeljeni po tematikah na elemente prehrambene verige in na globalne problematike na naslednji način: “riž”, “kakav”, “kava”, “sadje in zelenjava”, “začimbe”, “gomolji in žitarice”, “bio-mediteran”, “otoki, morje in hrana” ter “sušna območja”.

Otroški park Otroški park so ustvarili Reggio Children team, mednarodni center za varstvo in promocijo otroških pravic in njihovega potenciala. To je območje, ki je posvečeno raziskovanju EXPO tematike skozi zabavo. Kurator območja je Sabina Cantarelli. Otroci bodo tu lahko uživali v različnih poučnih igrah in aktivnostih.

Koncept parka nosi naslov “obroč okrog planeta, oborč okrog prihodnosti”, kar simbolizira gesto objemanja Zemlje.

Park biodiverzitete Projekt je pripravila Fakulteta agrikulturnih in prehrambenih ved Milano.

Postavili so skupine toplih gred in odprtih prostorov, ki služijo kot vrtovi, kultivirani z različnim rastlinjem. Mogoče si bo ogledati poljščine, sadovnjake, vrtove, instalacije, digitalne interakcije, aplikacije, igre, predstave in številne druge dogodivščine, ki animirajo in stimulirajo obiskovalce.

Področje umetnosti in hrane Tematsko področje umetnosti in hrane kurira Germano Celant. Preučuje odnos med umetnostjo in hrano. Vključuje čas od prve svetovne razstave v Londonu leta 1851 do današnjega dne in vse vrste umetnosti od slike in skulpture do videa, performansa in instalacije. Program bo gostil Milanski trienale.

Riž Ko bodo obiskovalci vstopili v ta vozelj, bodo dobili občutek, da so vstopili na veliko polje riža, katerega iluzijo bodo ustvarjala ogledala. To ruralno okolje jim bo ponudilo pristno izkušnjo občutiti vonjave in barve v tem okolju. Tukaj se bodo preko interaktivnih iger spoznali z zgodbo, kako uspeva riž in se seznanili z zgodovino gojenja riža v različnih državah ter nove in inovativne načine vzgoje riža. Riž in produkte ustvarjene iz njega bo mogoče tudi poizkusiti. Celotna površina vozlja bo 3.546 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Sierra Leone, Bangladeš, Kambodža, Laos in Myanmar.

Kakav Ko bodo obiskovalci vstopili v ta vozelj, bodo imeli občutek, da so vstopili v džunglo. Vozelj bazira na ideji poustvarjanja dejanskega okolja, v katerem uspeva kakavovec na tropskih in subtropskih plantažah. Zunanjost vozlja bo narejena iz izredno lahkih materialov, ki bodo razkrivali dogajanje v notranjosti. Vozelj bo sestavljen iz velikega števila palic različnih velikosti, ki bodo simbolizirale različne vrst dreves, pod katerimi uspeva kakavovec. Celo ozračje bo gosto, težko, vroče in vlažno, kot je značilno za pravo džunglo. Celotna površina vozlja bo prav tako 3.546 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Kameron, Gana in Gabon.

Sadje in zelenjava V tem vozlju bodo posajene sadike sadnega drevja, ki bodo s svojo dišečo aromo vabile obiskovalce, da odkrijejo legende, zgodovino in izvor le-teh.

Obiskovalci se bodo svobodno gibali po poteh, ki bodo razdeljevale sodelujoče države in sadno drevje, ki uspeva pri njih. V paviljonu bo imel obiskovalec občutek, kot da se sprehaja po pravem sadovnjaku. Na centralnem glavnem trgu bodo obiskovalci lahko sodelovali v dogodkih, ki jih inspirirajo oblike, vonjave in barve najrazličnejšega sadja in zelenjave. Nad trgom se bo dvigala lesena streha, pred izhodom iz vozlja pa bo organizirana tržnica s sadjem in zelenjavo. Celotna površina vozlja bo 3.705 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Gambija, Gvineja, Benin, Demokratična Republika Kongo, Zambija, Kirigizistan in Uzbekistan.

Začimbe Obiskovalec bo lahko sledil poti začimb čez kontinente in morja. Vonjal bo lahko njihove arome in spoznal njihovo uporabo v kulinariki, medicini in kozmetiki.

Paviljon bo temeljil na senzorični izkušnji. Razstavni prostor bo prikazoval načrte in zemljevide, ki so raziskovalce vodili po neznanih deželah, ko so iskali začimbe. Ko bodo obiskovalci zakorakali po njihovi poti, si bodo lahko ogledali razne instalacije in uprizoritve ter se udeležili degustacij začimb. Razstava bo obiskovalcem prikazala začimbe, ki izvirajo iz držav, vključenih v ta vozelj. Celotna površina vozlja je 3.702 m2.

Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Afganistan, Tanzanija in Vanuatu.

Gomolji in stročnice Gomolji in stročnice so najbolj uporabljeni in široko razširjeni pridelki po celem svetu. Koncept tega vozlja je predstaviti obiskovalcu dolgo produkcijsko verigo, ki se skriva za končnim izdelkom. Paviljon bo pozdravil obiskovalce z bogato paleto barv, tekstur in vonjav. Obiskovalci se bodo lahko premikali med paviljoni držav in tako spoznali različne načine kultivacije zamlje. Pri izhodu iz vozlja, si bodo lahko obiskovalci jedi, ki vsebujejo gomolje in žitarice. Celotna površina vozlja je 3.820 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Bolivija, Haiti, Mozambik, Togo, Demokratična Republika Kongo in Zimbabwe.

Kava

6.8.3. Vozlji Sodelujoča država, ki se je odločila, da ne bo pripravila svojega samostojnega paviljona, iz kakršnihkoli razlogov, bo imela možnost razvijanja teme, ki je skupna njej in drugim sodelujočim državam, ki so se odločile enako kot ona.

Delile si ne bodo samo razstavnega prostora, temveč tudi ideje, kulturo, tradicijo, rešitve, tehnologijo, okuse, glasbo ter znanje. Te države bodo združene glede na specifične elemente prehrambne verige ali pa na še posebej pomembne globalne tematike, kar jih bo skupaj združilo v gruče oziroma »vozlje«. Elementi prehrambne verige so riž, žita, začimbe, kakav, kava, sadje, stročnice in gomoljnice. Globalne problematike bodo razvrščene pod sledečimi tematikami: Kmetijstvo in prehrana v sušnih območjih, Morja in otoki ter Bio-mediteranski ekosistemi. Vsaka država bo

Vozelj jemlje inspiracijo v širnih kavnih plantažah, ki uspevajo na robovih tropskih gozdov v Afriki in centralni Ameriki. Arhitektura tega vozlja bo spominjala na dolge, goste in visoke veje dreves, pod katerimi uspeva kava. Pavilijoni bodo metafore drevesnih debel. Vozelj bo dobil svoj karakter s toplimi in naravnimi barvami, ki se bodo spreminjale s pomočjo svetlobe, ki bo pronicala skozi streho paviljona in obiskovalce spominjala na pravi gozd. V tem vozlju se bodo obiskovalci podali na pot od plantaže do skodelice kave. Tu bodo lahko kupili različne vrste kave z vseh koncev sveta. Celotna površina vozlja je 4.427 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Kenija, Burundi, Jemen, Guatemala, El Salvador, Uganda, Costa Rica, Etiopija in Ruanda.

Bio-mediteran Vozelj je zasnovan na konceptu mediteranske kuhinje in načinu življenja na tem področju. Atmosfera v paviljonu bo obiskovalcem priklicala okuse, barve in arome, tipične za mediteran. Vozelj je bil zasnovan z idejo značilnega mediteranskega mesta v mislih. Tla v paviljonu bodo modra in simbolizirajo mediteransko morje. Center paviljona bo tipična odprta letna kuhinja. Obiskovalci bodo lahko kupili in poskusili olivno olje, kruh in številna vina. Organizirani bodo tudi kuharski tečaji na temo mediterana. Celotna površina namenjena temu vozlu je 7.304 m2. Države, ki bodo sodelovale v tem vozlju so Črna Gora, Alžirija, Srbija, Libanon, Egipt, Hrvaška, San Marino, Tunizija, Grčija, Libija, Malta in Albanija.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 53

Slika 105: Vizualizacija otroškega parka

Slika 106: Vizualizacija otroškega parka

Slika 104: Vizualizacija Paviljona “Hrana iz prihodnosti”

Slika 107: Vizualizacija Paviljona “Hrana iz prihodnosti”

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 54

Slika 108: Vizualizacija vozlja “Kakav”

Slika 111: Vizualizacija vozlja “Sadje in zelenjeava”

Slika 112: Vizualizacija vozlja “Sadje in zelenjeava”

Slika 110: Vizualizacija vozlja “Kava”

Slika 109: Vizualizacija vozlja “Kakav”

Slika 113: Vizualizacija vozlja “Kava” Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 55

Slika 114: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice”

Slika 115: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice”

Slika 117: Vizualizacija vozlja “Začimbe”

Slika 116: Vizualizacija vozlja “Začimbe”

Slika 118: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice” Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 56

Otoki, morje in hrana Glavne značilnosti narave so stimulacija, zaposlitev in nega človeške duše.

V tem paviljonu izhaja koncept prav iz tega stavka, saj so se snovalci naslonili na “dušno hrano” preko zvokov, barv in arom narave. Predvsem s sonorično izkušnjo bodo obiskovalca popeljali v harmonijo narave, značilno za dežele, ki se bodo nahajale v tem vozlju. Razstavišče v tem paviljonu pokriva zanimiva konstrukcija s katere visijo bambusove palice. Na stenah bodo napisani citati slavnih literatov, ki opisujejo potovanja v oddaljene morske dežele in peščene otoke. Na ogled bo postavljena tudi serija podvodnih fotografij. Celotna površina vozlja je 2.535 m2.

Trenutno je edina država, ki bo sodelovala v tem vozlju, Gvineja Bissau.

Sušna območja Inspiracija za ta paviljon je puščavski vihar. Kljub težkim pogojem na območjih s puščavami, tam še vedno najdemo življenje. Ob vstopu v ta vozelj si bo obiskovalec lahko ogledal veliko vodno fontano, ki bo dajala vtis oaze sredi puščavskega okolja. Vozelj bo skušal ljudem predstaviti življenje v puščavi in iznajdljive ter inovativne principe, ki pomagajo preživeti v tako negostoljubnem okolju. Paviljon bo imel površino 4.030 m2, države ki bodo sodelovale v tem vozlju pa so Mavretanija, Senegal, Palestina in Eritreja.

Slika 119: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana” Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 57

Slika 120: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana”

Slika 121: Vizualizacija vozlja “Sušna območja”

Slika 125: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana”

Slika 126: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran”

Slika 122: Vizualizacija vozlja “Sušna območja”

Slika 124: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran” Slika 127: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran”

Slika 123: Vizualizacija vozlja “Sušna območja” Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 58

6 .7.

6.8.4. EXPO streha Vse pešpoti so pokrite s posebno oblikovano streho, ki bo varovala obiskovalce pred soncem ali dežjem. Lahkotna streha, ki se pojavlja po celem sejmišču, poleg ambientalnega ugodja, poveže v kohezijo celotno območje in je ključna karakteristika Expo dizajna. Želja po enotnosti in kontinuiteti odprtih prostorov ter vsebini različnih razstav na odprtem izhaja iz želje arhitektov, da bi ohranili izkušnjo obiskovalca zanimivo skozi celoten obisk Expa, tudi takrat, ko je obiskovalec primoran dalj časa čakati v vrsti. Tako senca oziroma zavetje pred dežjem in zanimive razstave, ki si jih obiskovalec med čakanjem ogleduje, zmanjšata neučakanost čakalne vrste pred samim paviljonom, saj je čakanje tako prijetno ter zanimivo.

6.8.5. EXPO vrata

Udeleženci EXPO Milano 2015

EXPO Milano je svetovna razstava, kar pomeni, da je to svetovni dogodek, katerega namen je združevanje številnih držav s svojimi različnimi kulturami, mnenji in prepričanji na eni sami lokaciji. BIE definira, da se sodelujoči na EXPU delijo na uradne in neuradne udeležence EXPA. Uradni udeleženci so vse sodelujoče države in mednarodne organizacije, ki sprejmejo povabilo vlade države, kjer EXPO gostuje.

Neuradni udeleženci pa so tisti, ki jih k sodelovanju povabi sam organizator EXPO dogodka.

Italijanska vlada se je odločila povabiti vse države članice Združenih Narodov in številne nevladne organizacije kot poznavalke problematike prehranjevanja, pridelave in predelave hrane ter s tem povezanih težav.

Na EXPO Milano 2015 sodeluje 144 povabljenih držav in 3 mednarodne organizacije. Organizacije civilne družbe, ki so potrdile svoje sodelovanje so Karitas, WWF, ActionAid, Fairtrade International, Lions Club International, Save the Children in mnoge druge. Poleg teh se bodo EXPA udeležile tudi številne korporacije, ki bodo predstavile svoje delo in napredek.

Expo vrata so konstrukcija, ki že od meseca maja 2014 stoji v centru Milana. Predstavlja nekakšen most, ki povezuje središče Milana in EXPO lokacijo.

Namen tega začasnega paviljona, je predstaviti javnosti projekt EXPO Milano 2015.

Služi kot nekakšen oder, kot točka, kjer se lahko srečujejo in spoznavajo turisti in domačini ter kot prostor za učenje in izmenjavo idej. EXPO vrata so oblikovala pri podjetju Scandurra Studio in sestavljena iz dveh modularnih transparentnih stavb iz lahke konstrukcije, ki ima zelo majhen vpliv na okolje.

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 59

ANALIZE

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 60

7.

7.1 .

ANALIZE LOKACIJE

Območje obdelave in umestitev v okolje

7.1 .1 . U m e s t i t e v v o k o l j e

7.1 . 2 . O b m o č j e o b d e l a v e Dodeljen razstavni prostor oziroma lokacija namenjena slovenskemu paviljonu je velika 1910 m2. Menim, da je dokaj prestižne narave, saj se nahaja v neposredni bližini stičišča Carda in Decumanusa. Meji na amfiteatralni prostor, v bližini pa se nahaja italjanski paviljon.

SLOVENIJA

Diagram 1: umestitev lokacije v širše okolje

območje obdelave

0

1km

5km

95.5 m

20

1910 m2

Diagram 3: gabariti lokacije

Diagram 2: umestitev lokacije v ožje okolje

0

100m

300m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 61

7. 2 .

Vodne in zelene površine na lokaciji

7. 2 .1 . Vo d n e p o v r š i n e

7. 2 . 2 . Z e l e n e p o v r š i n e

Celotno lokacijo Expa 2015 od okolice ločuje kanal napolnjen z vodo, ki je povezan z velikim okroglim jezerom na severu lokacije. Voda je pomemben sestavni del lokacije EXPO Milano, saj se tesno povezuje s tematiko dogodka. Element vode ustvarja zanimive ambiente in ureja mikroklimo lokacije. Vodni kanali so tudi simbol Milana, zaradi česar so jih snovalci želeli vključiti v EXPO ambient. Voda, ki napaja kanale in jezero prihaja iz milanskega sistema kanalov imenovanega “Villoresi Canal”.

vodne površine Diagram 4: analiza vodnih površin

območje obdelave

0

100m

300m

Zelenje je pomemben del EXPO Milano in pokriva več kot 200.000 m2 površine lokacije. Organizatorji želijo ustvariti največjo umetno evropsko pokrajino, ki jo imenujejo “zelena pljuča”. Cilj projekta je prikazati raznolikost tipične naravne pokrajine okolice ter ustvariti zeleni filter med EXPO lokacijo in okolico. 80.000 m2 umetnega gozda tvori zunanji obod lokacije. V notranjosti bo zelenje predstavljalo tri različne karakteristike bolj urbanih pokrajin - Hortus (osem vrtov s sedišči na 27.000 m2), trije veliki zeleni trgi ( Vrt metuljev, Trg ob jezeru in Vrata v vodne poti) in 25. manjših zelenih trgov, poimenovanih po vrsti drevesa, ki uspeva na njem. Posadili bodo 12.000 dreves, ki bodo dosegala višino do 12 m, 85.300 grmovnic, 107.600 vodnih rastlin in 151.700 prostorastočih rastlin. Kot vodilo gostujočim državam, je bil izdan odlok, naj bo 50% lokacije posameznih paviljonov pokrite z vegetacijo kakršnekoli vrste.

zelene površine

območje obdelave

0

100m

300m

Diagram 5: analiza zelenih površin

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 62

7. 3 .

Morfologija in program na lokaciji

7. 3 .1 . M o r f o l o g i j a

7. 3 . 2 . P r o g r a m

Večji odprti prostori so na področju Carda in Decumana. Grajeno tkivo poteka od severa proti jugu. Večinoma je razdrobljeno ali pa linijsko. Anomalija se pojavi na področju Cascine Triulze, vernakularne arhitekture, ki se loči od novo nastalega tkiva tako, da se poševno vključuje v usmeritev sever-jug.

Območje je, kot pričakovano, bogato s programom. Programsko se deli na območja, ki so namenjena predstavitvi držav udeleženk, skupna tematska območja ter odprta javna prizorišča, kjer se odvijajo razni večji dogodki, skupna področja najetih paviljonov, imenovana vozlji, korporativni paviljoni, kjer svojo dejavnost predstavljajo podjetja, številne storitvene dejavnosti ter ohranjena in obnovljena vernakularna arhitektura, ki služi kot prikaz tipične dejavnosti področja.

Območje obdelave

grajeno

območje obdelave

0

100m

Tematska območja

Italjanski paviljon

Vodni kanali

Prizorišča javnih dogodkov

Korporativni paviljoni

Glavne pohodne poti

Paviljoni držav udeleženk

Vernakularna arhitektura

Najeti paviljoni

Storitvene dejavnosti

300m

0

Diagram 6: morfološka analiza

100m

300m

Diagram 7: programska analiza

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 63

7.4.

Dominante in zaznave na lokaciji

7.4 .1 . D o m i n a n t e

7.4 . 2 . Z a z n a v a

Dominante na EXPO razstavišču so objekti, ki izstopajo zaradi svoje veličine, višine ali drugih posebnosti s katerimi dominirajo mikro-prostoru v katerem so lacirani.

Območje EXPA je omejeno z izjemno jasnimi robovi, saj je od svoje okolice sejmišče ločeno s pomočjo vodnega kanala in zazelenitve. V notranjosti se nahajajo številne paviljonske skulpture, ki jih prekinjajo otoki zelenja. Najpomembnejši pogledi so v smeri obeh glavnih ulic - Decumana in Carda. Zaenkrat je višinska dominanta italijanski paviljon, vendar je seveda mogoče, da bo katera od držav udeleženk postavila višji paviljon in prevzela višinsko dominanco.

0

objekti kot dominante

Diagram 8: Analiza dominant

višinske dominante

vodna dominanta

območje obdelave

100m

0

300m

robovi

dominante

robovi zelenja

višinska dominanta

pogledi

100m

300m

območje obdelave

Diagram 9: Zaznavna analiza

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 64

7. 5 .

Promet in dostopi na lokacijo

7. 5 .1 . P r o m e t

7. 5 . 2 . D o s t o p i

Lokacija EXPO 2015 je strateško locirana tik ob glavnih avtocestnih vozliščih na severu Milana in ob železniški postaji.

Prizorišče je za goste prehodno peš, dostop z vozili imajo samo dostavne službe.

Območje EXPA je láhko dostopno z vseh strani. Glavna vhoda sta dva. Prvi se nahaja na zahodu lokacije in obiskovalce pripelje na začetek Decumanusa. Drugi dostop je namenjen delavcem, ter se povezuje z ulico Cardo na južnem delu lokacije.

SM ER

AVS T

RIJA

SMER TURIN,

FRANCIJA

0

pešpoti

cestno omrežje

železnica

100m

300m

območje obdelave 0

dostopi

Diagram 10: Analiza prometa

100m

300m

območje obdelave

Diagram 11: Analiza dostopov na lokacijo

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 65

VIZUALNE INSPIRACIJE

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 66

8.

8.1 .

INSPIRACIJE

Urbanizem

Slika 146: razgibanost terena dosežena s terasami

Slika 143: tradicionalna japonska obdelava lesa Yakisugi

Slika 145: pšenično polje

Slika 144: lesena klop in vegetacija v simbiozi

Slika 148: oljčnjak

Slika 149: lesena pot

Slika 147: relief dosežen s terasami

Slika 150: breskov sadovnjak

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 67

8. 2 .

Arhitektura

Slika 151: refleksivna fasada Slika 152: refleksivna instalacija

Slika 156: refleksivna fasada

Slika 157: refleksivna fasada

Slika 155: refleksivna fasada

Slika 153: refleksivna fasada

Slika 154: refleksivna fasada Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 68

Slika 160: Hans Haacke, Condensation Cube

Slika 158: Erik Olofsen, Black box

Slika 162: SANAA, šola v Zollvereinu

Slika 159 Robert Ryman, Untitled (1958)

Slika 163: SANAA, Muzej sodobne umetnosti

Slika 164: Phillip K. Smith III, svetlobna instalavija za festival Lollapalooza

Slika 161 vzorec iz kock

Slika 165: Jaka Bonča, rotacije

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 69

8. 3 .

Ambienti

Slika 168: Futuristični interier

Slika 166: Vrteča filmska scena, 2001: A Space Odyssey

Slika 169: Tomás Saraceno, Gateshead

Slika 167: filmska scena, 2001: A Space Odyssey

Slika 170: Tomás Saraceno, Biospheres

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 70

IDEJNA ZASNOVA SLOVENSKEGA PAVILJONA ZA EXPO MILANO 2015

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 71

9.

9 .1 .

ZASNOVA PAVILJONA

Pomembna izhodiĹĄÄ?a pri zasnovi paviljona

Sama manifestacija slovenskega paviljona za EXPO 2015, izhaja iz rezultata opravljenega raziskovanja. Vsebina, forma, komunikacije in sporoÄ?ilnost paviljona, reflektirajo in izhajajo iz sledeÄ?ih izhodiĹĄÄ?: Č— '$&*./ $) * '$& + 1$'%*) ./ * ) & ( - *( % ) . &1 - /0-* $) obliko dodeljene parcele ter s sprejetimi pravili sejma EXPO Milano 2015. Velikost parcele je 1.910 m2. Parcela je ĹĄiroka 20 m, dolga pa 95,5 m. Med pravili omejuje zasnovo paviljona predvsem tisto, ki doloÄ?a, da mora vsaj 50% dodeljene lokacije prekrivati vegetacija. Č— '*" ) ǕǓǔǘ % Č? Çź ČŽÇź &$ % .)* izraĹža tematiko dogodka, ki je prehrana ljudi in v veliki meri poudarek na negovanje okolja, ki nam hrano nudi. Č— 1$'%*) ) % +- ./ 1'% '*1 )$%*Çź . % % $'% .* '*1 )% ) *"* &0 promocija drĹžave udeleĹženke. Č— 1$'%*) ) % * 5 1 ) $) 5 )$($1Çź . % % "' 1)$ $'% +*./ 1$/1 / &Ĺ ) ./-0&/0- +-$1 $/$ ()*Ć?$ Çť % * +*0Ăž ) $) &-$/$Ăž )Çź . % % +*( ( ) /0 $ .+ &/ pouÄ?evanja obiskovalcev. Č— 1$'%*) . (*- ) 1 5 /$ ) $5.' & *+- 1'% ) &1 '$/ /$1) - 5$.& 1 * prehranjevanju.

9 .2.

Zasnova urbanizma na lokaciji

Pogoj, da mora vsaj 50% lokacije pokrivati vegetacija, sluĹži kot izhodiĹĄÄ?e za zasnovo paviljona. Slovenija je deĹžela, ki jo zelena barva zastopa takorekoÄ? na vseh podroÄ?jih, ĹĄe posebej pa ob pogledu na njeno pokrajino. Poleg tega je kvalitativna raziskava pokazala, da se ljudje med prehranjevanjem najbolje poÄ?utijo prav v naravnem okolju, ki je hkrati tudi vir hrane, ki jim je bila poloĹžena na kroĹžnik.

UpoĹĄtevajoÄ? ta dva faktorja, ki se ujemata z veÄ?ino zastavljenih izhodiĹĄÄ?, je smiselno, da je veÄ?ina lokacije oblikovana kot nekakĹĄno mikro-krajino, s poimenovanjem Č? '*1 ).&$ 1-/ČŽÇť

Čˆ '*1 ).&$ 1-/ȉ . - 5/ 5 ) ǚǓ ( *'"$ $) Ç•Ç“ ( Ĺ $-*&$ '*& $%$Çť 5 0- ) " lista, objavljenega s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sem izbrala avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin v Sloveniji, ter jih selekcionirala po njihovih lastnostih in viĹĄini.

ima gene, zaradi katerih ima nekoliko ostrejĹĄi okus in je zlasti primerna za kuho.

ÄŒesen (Allium sativum ) Sorta: Ptujski jesenski Ä?esen in ptujski pomladanski Ä?esen

.*-/$ $51$- / $5 *&*'$ + Ăž ) /0%.& ( +*'%0Çť *+0' $% % $5 *&*'$ %0 '% ) Çť / *( Ăž$ 1/*#/*)$ .*-/$Çź &$ ./ ) ./ '$ $5 1/*#/*) " $51*-) " genskega materiala in nista bili naÄ?rtno Ĺžlahtnjeni. Pridelujeta, vzdrĹžujeta in razmnoĹžujeta se v Sloveniji ali v podobnih ekoloĹĄkih razmerah. Ker sta sorti prilagojeni na slovenske rastne razmere, ju je potrebno ohraniti, sicer lahko pride do genetske erozije. Z leti se izgublja vse veÄ? lokalnih sort, ki so jih kmetje ohranjali in 15 -Ć? 1 '$ . ($ 1. * ) .Çť $ .*-/$ Ăž .) ' #&* "*%$%* / &* 1-/$Ăž& -%$ &*/ 1 Ăž%$ pridelovalci zelenjave.

Korenje (Daucus carota)

9.2.1. Izbrane avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin Ăž Ç˝

Ajda (Fagopyrum esculentum) Sorta: ÄŒrna gorenjska ajda

1/*#/*) .*-/ $5 * (*Ăž% *- )%.& Çź &$ % ) ./ ' $5 1/*#/*) " izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena. Prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloĹĄkih razmerah. ViĹĄina rasti je do 70 cm.

Socvetje je srednje veliko, cvet je moÄ?no obarvan rdeÄ?e. Zelo dobro medi in je dobro odporna na bolezni, ĹĄkodljivce ter suĹĄo. Oskrba posevka, dognojevanje in uporaba kemiÄ?nih sredstev niso potrebni. Zaradi dobre kemiÄ?ne sestave ima visoko prehransko vrednost.

*-/ Ç˝ %0 '% ).&* -0( )* &*- )%

*+0' $% % $5 *&*'$ %0 '% ) Çť *( Ăž 1/*#/*) .*-/ Çź &$ % ) ./ ' iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena. Prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloĹĄkih razmerah. KoniÄ?asti koreni so dolgi, svetlo rumene barve, listi so bujni, sivkasto zelene barve, cvetovi so v kobulu in so bele barve. Koreni so primerni tako za prehrano ljudi kot za Ĺživinsko krmo.

Belo zelje (Brassica oleracea) Sorta: Kranjsko okroglo belo zelje Je domaÄ?a avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena. Prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje . 1 +0 '$&$ '*1 )$%$ '$ 1 +* * )$# &*'*Ĺ &$# - 5( - #Çť ' 1 % *&-*"' * '$& Çź srednje velika in srednje trda. Barva veh in glave na prerezu je temno zelena do belo rumena.

Proso (Panicum miliaceum) Sorta: SonÄ?ek

*+0' $% $5# % $5 * (*Ăž% *- )%.& Çť *( Ăž 1/*#/*) .*-/ Çź &$ % nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena ter se prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje v Sloveniji ali v podobnih ekoloĹĄkih razmerah.

ViĹĄina rasti je do 80 cm. Zrnje je rumeno rjavo. Je zelo odporen proti suĹĄi in poleganju. Uporablja se za kaĹĄo in prehrano Ĺživali. Pridelki so dobri, boljĹĄi pa so v suĹĄnih letih.

Ç˝

ÄŒebula (Allium cepa) Sorta: Ptujska rdeÄ?a Ä?ebula

51$- $5 *&*'$ / -Ĺ Çź 1 '*1 )$%$Çť *+0' $% $5# % $5 *&*'$ %0 '% ) Çť domaÄ?a avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena ter se prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje v Sloveniji ali v podobnih ekoloĹĄkih razmerah. Cvetno steblo je visoko do 80 cm. Meso je bele barve, z rahlo roĹžnatim nadihom. Pridelek je dobre kakovosti in se dobro skladiĹĄÄ?i. Sorta

RadiÄ? (Cichorium intybus) Sorta: Solkanski radiÄ?

Je domaÄ?a avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena. Prideluje, vzdrĹžuje in razmnoĹžuje . 1 '*1 )$%$ '$ 1 +* * )$# &*'*Ĺ &$# - 5( - #Çť ./'$) "*-$Ĺ & " - $Ăž - 51$% %* srednje bujno listno rozeto z lopatiÄ?astim, sedeÄ?imi do rahlo pecljatimi listi. V poletnem obdobju so listi zelene do rahlo rjavkaste barve, proti jeseni pa zaÄ?no listi dobivati rjavkasto rdeÄ?o barvo. V hladnem obdobju, v pozni jeseni in zimi, se v +-$( -0 .$'% )% 1 / ($ * -1 $)/ )5$1)* - Ăž*Çť $./)* - -* $) '$./) Ć?$' . * -1 %* belo.

Motovilec (Valerianella locusta) *-/ Ç˝ %0 '% ).&$ (*/*1$' Je domaÄ?a avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila naÄ?rtno Ĺžlahtnjena ter se prideluje, vzdrĹžuje in - 5()*Ć?0% 1 '*1 )$%$ '$ 1 +* * )$# &*'*Ĺ &$# - 5( - #Çť *5 / .* .- )% 1 '$& Çź

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea GoljevĹĄÄ?ek, mentor: prof. mag. Peter GabrijelÄ?iÄ?, somentorica: dr. Ĺ pela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 72

cvetno steblo je visoko od 20-50 cm, listi so dolgi, zelene barve in le nekoliko ožji od listov Holandskega motovilca. So gladki, brez dlačic in svetleči. Cvetovi so belkasti.

KROMPIR:

Krompir (Solanum tuberosum) Sorta: Kresnik Je domača sorta, kar pomeni, da je sorta, ki je bila požlahtnjena v Sloveniji pred več kot 15 leti in se semenski material te sorte še prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Ima zelo podolgovate gomolje, upognjene, belo mesnate. Grm je srednje visok, listno stebelni tip, razvoj grma je hiter. Rastlina ima številna stebla z velikimi, svetlo zelenimi listi, cvetje je redko in svetlo vijoličaste barve.

HMELJ:

Hmelj (Humulus lupulus) Sorta: Savinjski golding Je tradicionalni slovenski kultivar hmelja. Spada med aromatične tipe hmelja. Uspeva na ilovnatih ali glinastih tleh s propustnim in odcednim podtaljem, na rjavih, rahlo oglejenih tleh in na rjavih globokih pokarbonatnih tleh. Sorta Savinjski golding se prideluje na področju Savinjske, Koroške in Podravske regije. Je domača avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena. Prideluje, vzdržuje in razmnožuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Sorto odlikuje zelo fina aroma, ki je edinstvena in prepoznavna po celem svetu. Goji se samo v Sloveniji (regionalni endemit), saj le ob pedoklimatskih razmerah našega področja dosega fino in zaželeno aromo. Zaradi slabe prilagojenosti sorte na ekstremne vremenske pogoje (visoke temperature v pomladnih mesecih) sorta dosega izrazito nižji pridelek, izpad le-tega pa se s ceno na trgu ne pokrije. Večina nasadov je starih, kar kaže na dejstvo, da se hmeljarji ne odločajo za nove zasaditve s sorto Savinjski golding. V ostalih državah EU se sorta ne prideluje.

Hruška (Pyrus communis L.) Sorta: Tepka Izhaja iz območja Kozjanskega parka. Je domača avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah.

Plod je srednje velik in okroglast. Zelena barva plodu z dozorevanjem prehaja v citronasto rumeno. Zelo dobra je za predelavo v žganje. V preteklosti je bila ta sorta v travniških sadovnjakih bolj razširjena, danes pa zaradi izsekavanja teh sadovnjakov izginja in je zelo ogrožena. Na območju Kozjanskega parka so evidentirana le še posamezna drevesa te sorte.

Sliva (Prunus domestica L.) Sorta: Domača češplja Je domača avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena. Prideluje, vzdržuje in razmnožuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Je srednje bujne rasti in odlične rodnosti. Plod je droben do srednje debel, podolgovate oblike, modro vijoličaste barve s poprhom, meso je zlato rumene barve, dobrega okusa, zelo aromatično.

Češnja (Prunus avium) Sorta: Vipavka Je domača avtohtona sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena. Prideluje, vzdržuje in razmnožuje se v Republiki Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Ima bujno, razprto rast. Zelo dobro rodi. Plod je srednje debel, srčaste oblike, svetlo rdeče barve, kožica je polčvrsta, meso je mehko in se lepo loči od koščice. Meso je svetlejše, skoraj belo, kiselkasto sladkega okusa. Sok je rožnato rdeč. Koščica je drobna in ovalne oblike, pecelj je srednje dolg in se čvrsto drži ploda.

bujna. Plod je debel, okroglast, kožica je oranžno rumene barve, na sončni strani plodov temno rdeče pikčasta, šiv ni opazen. Meso je oranžno, drobnozrnato, topno, prijetnega, sladkega okusa, manj do srednje aromatično. Koščica je velika in se dobro loči od mesa.

Oljka (Olea europaea L.) Sorta: Itrska belica Sorta po nekaterih podatkih izhaja iz Boljunca v zaledju Trsta, sicer pa je prisotna tudi v Slovenski Istri. Je udomačena (tradicionalna), starejša sorta tujega porekla, ki se v Sloveniji prideluje že več kot 15 let in je dobro prilagojena na pridelovalne razmere pri nas. Vzdržuje in razmnožuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Značilna zanjo je zaprta, pokončna in metlasta rast ter nekoliko kasnejši vstop v rodnost. Plodovi so srednje debeli, navadno ob obiranju še svetlo zelene barve, ki kasneje prehaja preko temno rdečkaste do temne, skoraj črne barve.

Plodovi dozorijo pozno jeseni (od druge polovice novembra do sredine decembra), neenakomerno. V obdelanih nasadih zelo dobro in redno rodi. Namenjena je predvsem predelavi v olje, saj ima izredno visoko oljnatost. Olje je običajno sveže, grenko in pikantno. Dobro prenaša nekoliko nižje temperature, občutljiva pa je za oljčno muho, pavje oko in oljčnega molja.

Leska (Corylus avellana) Sorta: Istrski dolgi Je udomačena sorta po poreklu iz Istre (Hrvaška). Grm je srednje bujne do bujne rasti, krošnja je nizka in široka z značilnim razprostrtim, povešenim habitusom.

Obraščenost je gosta. Nekoliko je občutljiva za sušo, srednje občutljiva za lešnikarja in malo za leskovo brstno pršico. Rodnost je zelo obilna in redna. Zori sredi septembra. Tehnološko zreli plodovi odpadejo v šopih skupaj z ovojnico, kar je slaba lastnost sorte, ki pa jo je v nasadih mogoče rešiti z ustrezno mehanizacijo.

Breskev (Prunus persica) SADNE RASTLINE:

Jablana (Malus domestica) Sorta: Jonatan Je udomačena (tradicionalna) sorta, kar pomeni, da je starejša sorta tujega porekla, ki se v Sloveniji prideluje že več kot 15 let in je dobro prilagojena na pridelovalne razmere pri nas. Vzdržuje in razmnožuje se v Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Plod je srednje droben do srednje debel, na preobloženih drevesih drobnejši. Po obliki so plodovi okroglasto kopasti do nekoliko podolgovati, lahko tudi ploščasto okroglasti. Meso je belkasto do rahlo kremasto, sočno, drobnozrnato, srednje čvrsto. Okus je skladen, sladko-kiselkast, z blago, a odlično aromo. Koža je rumenkasto zelena, osnovna barva pa z dozorevanjem prehaja v svetlo rumeno. Pokrovna barva je zamolklo temno rdeča z rahlim rjavkastim nadihom. Sorta Jonatan je bila v preteklosti precej razširjena, danes pa je prisotna le še v nekaterih travniških sadovnjakih in intenzivnih nasadih.

Sorta:Veteran Je udomačena (tradicionalna) sorta. Je starejša sorta tujega porekla, ki se pri nas prideluje že več kot 15 let. Je dobro prilagojena na pridelovalne razmere v Sloveniji ter se vzdržuje in razmnožuje pri nas ali v podobnih ekoloških razmerah.

Rast je srednje bujna. Rodnost je odlična in redna. Plod je srednje debel do debel, okroglaste oblike. Kožica je zeleno rumene do rumene barve srednje do zelo dlakava, z rdečim prelivom, ki prekriva plod do 50%. Meso je oranžno rumene barve, čvrsto, topno, odličnega, kislo sladkega okusa. Sorta je odporna proti pozebi med cvetenjem, dobro odporna je proti boleznim, plodovi so primerni za predelavo in svežo porabo.

Marelica (Prunus armeniaca) Sorta: Domači Flokarji Je lokalna avtohtona sorta iz Goriških Brd. Nastala je iz avtohtonega izvornega genskega materiala in ni bila načrtno žlahtnjena. Prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Republiki Sloveniji ali v podobnih ekoloških razmerah. Rast je srednje

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 73

9.2.2. Zasnova zasaditve vegetacije Dostop do lokacije slovenskega paviljona je z desne strani glavne ulice Decumanus. Želela sem, da ob pričetku svoje poti proti paviljonu obiskovalec le tega ne vidi. Zato sem predvidela zasaditev kultivarjev po višini, od najvišje rastline proti najnižji, v smeri od vhoda na lokacijo proti paviljonu. Tako paviljon ostane dematerializiran in se obiskovalec posveti prijetnemu, počasnemu sprehodu skozi čudovit naravni ambient, ki ga tvori raster ritmično zasajenih kultiviranih rastlin. Na določeni točki se rastlinje zniža pod nivo višine človekovih oči, zaradi česar postane to točka manifestacije paviljona. Po opravljenem pregledu tradicionalnih in autohtonih kmetijskih rastlin, sem le-te razporedila po predvideni velikosti in tako sestavila vrstni red zasaditve na lokaciji.

zasaditev vegetacije

točka manifestacije paviljon

Diagram 12: Koncept zasaditve vegetacije

hmelj hmel hm eljj 8m 7m 6m

oljka marelica češnja

5m

sl a sliva 4m 3m

hhr ruš ušš kka hruška

leska jablana breskev

2m 1m

ččebula eb česen ajda proso

krompir zelje korenje radič motovilec

Diagram 13: Pregled kultur po višini

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 74

leseni talni paneli

vzdolžne grede

9.2.3. Zasnova pohodne poti

prečne grede

Na lokaciji potekata dve peš poti, ki vodita obiskovalca skozi urejen “slovenski vrt”. Poti nista ravni, temveč zavijata. Pri tem na določenih delih prihaja do razširitev, zožanj in razcepov, ki dopuščajo obiskovalcu možnost izbire. S tem vodena pot razbija ritem prehajanja in obiskovalcu ne dopušča, da bi urbanizem lokacije dojemal kot nekaj mimobežnega, nepomembnega, teveč ga zadrži, angažira in predstavi zasaditev kot pomemben del zgodbe in programa samega paviljona.

Pot je iz lesenih prečnih panelov, ki so obdelani po načinu Shou sugi ban.

Shou sugi ban ali Yakisugi je starodavna japonska tehnika obdelovanja lesenih površin. Njen koncept temelji na ohranjanju lesa s pomočjo pooglenitve. Japonska tradicija pri tej tehniki narekuje uporabo izključno cedrovine. Dandanes v zahodnem svetu s pomočjo te tehnike obdelave lesa obdelujemo rdečo cedro, jelko, cipreso, bor in hrast.

Proces vključuje pooglenitev lesa, ohlajanje in čiščenje le tega ter končno obdelavo z naravnimi olji. Tradicionalni postopek zahteva, da v trikotni tunel povežemo tri deske cedrovine, ogenj pa zanetimo v notranjosti nastalega tunela.

Deske morajo ogleneti približno 10 minut, nakar jih prelijemo z vodo. Temeljito jih očistimo ogljenega prahu s pomočjo vode, do suhega posušimo na soncu in naoljimo z naravnim oljem. Končni produkt je les bogato srebrne barve. Dandanes je ta proces hiter, cenovno ugoden in efektiven, saj zagotavlja, da je tako obdelan les ognjevaren, odporen proti zunanjim vplivom in ga ni potrebno posebej vzdrževati.

plitvi betonski temelj

izkop zemlje

stranski pokrivni leseni panel

prečna lesena greda moznik bitumenski premaz

Detail 1: Pričvrstitev prečnih gred

Detail 2: Pričvrstitev prečnih in vzdolžnih gred vzdolžna lesena greda vijak M16 vložek prečna lesena greda

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 75

Slika 178: tlakovanje s talnimi linijskimi lučmi

Slika 179: tlakovanje s talnimi linijskimi lučmi

9.2.4. Zasnova osvetljave na lokaciji Lokacija mora biti primerno osvetljena, saj je EXPO odprt tudi po sončnem zahodu. Predvidena svetloba je subtilna, mehka in zgolj obroblja ter na ta način poudarja vegetacijo. Na lokaciji so predvidene svetlobne linijske in točkovne osvetlitve. Linijske osvetlitve se nahajajo pod klopmi in ob zidovih, ki omogočajo razgibamost terena. Točkovne osvetlitve se nahajajo med zasajeno vegetacijo in pripomorejo k splošni osvetlitvi celotne lokacije. Na lokaciji so predvideni projektorji, ki ponoči na fasado objekta projicirajo animacijo vegetacije.

Slika 180: klop z zelenjem in lučjo

Slika 181: primer osvetlitve vegetacije

Linijske luči: Linijske luči so sestavljene iz vgradnih linearnih ogrodij za fluorescenčne sijalke ali LED luči z aluminijastimi ohišji. Svetilo je pokrito s s terenom poravnanim, kaljenim varnostnim steklom, ki je obdelano proti drsenju. Svetlobne emisije luči, ki se nahajajo ob zidovih, so omehčane s pomočjo vnešenega prosojnega platna, linijske osvetlitve pod klopmi pa so brez mehčanja.

Točkovne osvetlitve: Točkovna osvetlitev je vgradni asimetrični projektor za žarnice, z ogrodjem iz litega eloksiranega aluminija.

Detail 3: linijske luči:

Detail 4: točkovne luči:

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 76

Detail 6: tlorisi klopi:

9.2.5. Zasnova klopi

Detail 5: ogrodje klopi:

Klopi se pojavljajo ob pešpoteh preko celotne lokacije ali rahlo umaknjene v notranjost lokacije med vegetacijo. Namenjene so posedanju, počitku in druženju obiskovalcev. S pomočjo tako imenovanih območij počitka se obiskovalci več časa zadržijo v “slovenskem vrtu” in ga obravnavajo kot enakovreden del programa predstavitve Slovenije.

Klopi so lesene, preproste in se ujemajo z lesenimi paneli, ki so uporabljeni za tlakovanje pešpoti. Les je obdelan z Yakisugi tehniko. Pokrivna ploskev vsake klopi je drugačna, saj se ujema s smerjo tlakovanja poti, ki vodi mimo klopi. Klop je z zadnje strani odprta, pod njo pa je v zemljo pritrjeno linijsko svetilo, ki skozi odprtino sveti v zazelenitev.

pogled zadaj

pogled s strani

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 77

9. 3 .

Zasnova arhitekture paviljona Slika 184: video-mapping na zrcalo

Čisto na robu “slovenskega vrta” sem predvidela arhitekturo paviljona.

Zaradi fizičnih omejitev lokacije, sem se odločila, da bo arhitekturo paviljona določala širina lokacije, torej 20 m. Tako sem dobila prostorsko območje v obliki kvadrata, ki je definiralo obliko mojega paviljona. Ker sem želela, da oblika ostane asketska in neizstopajoča, ter tako s svojo skromnostjo ne prevzema povdarka sami urbanistični ureditvi, je bila seveda logična poteza preprosta ekstrudacija dvodimenzionalnega kvadrata v prostor, s čemer sem dobila kocko. Ker sem želela, da ima vrt s tipičnimi slovenskimi kmetijskimi rastlinami svojo težo, sem se odločila paviljon dematerializirati, da bi postal skoraj neviden in neopazen. To sem dosegla z uporabo zrcala, v katerega je odeta konstrukcija paviljona. Monolitični paviljon je podnevi volumen iz ogledala, ki uokvirja in odseva svojo okolico. Je nekakšna prizma narave - zemlje, rastlinja in neba - ki jo ovijajo. Vizualni efekt podvajanja tipičnih slovenskih kmetijskih rastlin poudarja pomembnost ohranjanja le teh iz vidika zdrave in lokalne pridelave hrane ter prijetnost in domačnost takšnega ambienta za naključnega obiskovalca. Ogledalo igra vlogo mediatorja med notranjostjo in zunanjostjo paviljona v kontekstualnem smislu - med mikrokozmosom socialno-kritične futuristične notranjosti in nostalgično lepoto ruralne zunanjosti.

Označuje preskok med neznanim in hladnim ter poznanim in toplim.

Slika 182: paviljon z reflektivno fasado

Diagram 14: koncept

Ponoči se na pročelje paviljona s pomočjo projektorjev projicira videomapping vegetacije, ki se čez dan odseva v zrcalu. Paviljon tako postane zgovoren monolit naravnih tekstur in oblik, ki se mešajo in plastijo skozi noč. Prostor postane hkrati neskončen in končen, medtem ko različni odtenki potiskajo, vlečejo, zgoščujejo, raztapljajo in odsevajo okolico ter ruralno naravo v video animacijo. Nočna izkušnja paviljona na nek način destilira izkušnjo letnih časov, saj s svojimi teksturami in posnetki simbolizira in prikazuje spreminjanje narave in kmetijskega rastlinja tekom leta.

Slika 185:

projekcija na ogledalo

Slika 183: otroški vrtec z reflektivno fasado

Slika 186:

projekcija na ogledalo

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 78

Slika 187:

skica pohodne mreže V notranjosti paviljona sem želela obiskovalca šokirati s popolnim nasprotjem pravkar doživete zunanjosti. V raziskavi sem ugotovila, da je ljudem med prehranjevanjem še posebej neprijetno, če se nahajajo v hladnih, industrijskih prostorih. Višina paviljona (20 m) je v tem primeru služila kot faktor travme, saj deluje na obiskovalca tako, da se počuti majhen, nebogljen in neznaten. Bela, svetla notranjost s pridihom futurizma deluje nenaravno in tuje. Na ravni simbolizma naj bi vstop v paviljon za obiskovaca predstavljal teleportacijo v prihodnost. V čas, ko smo slepi za varovanje okolja pozabili na njegovo funkcijo v postopku pridelave hrane. V čas, ko je hrana le še skupek kalorij, ki nas držijo pokonci. V čas, ko ni več časa. To je mentalni preskok v dobo, ko se človeštvu stoži po tem, kar je že davno izgubljeno.

V interierju se prepleta mreža, po kateri se mora obiskovalec povzpeti do vrha paviljona. Plezanje zahteva od njega določen fizični napor. Vzpenjanje proti vrhu, razpletanje in osvobajanje fizične prezence skozi mrežo proti vrhu simbolizira preporod, neke vrste genezo oziroma renesanso, vrnitev k boljšemu, že izgubljenemu. Dviganje proti neznanemu cilju naj bi vzbudilo obiskovalcu, ki je sedaj personificiran del neznosne prihodnosti, občutke regresije v čas, ko je še cvetelo sadno drevje in so uspevala pšenična polja. V mrežnati strukturi se na trenutke pojavijo ovalne forme, imenovane biosfere, v katerih uspevajo zadnje obstoječe rastline, poslednji up človeštva. Obiskovalec lahko iz biosfere vzame svojo malo rastlino in jo odnese s seboj domov. V luči degradirane, umetno ustvarjene prihodnosti, naj bi na obiskovalca tako padla ogromna osebna odgovornost, da po najboljših zmožnostih poskrbi za eno izmed fiktivno zadnjih sadik na svetu in tako zagotovil prihodnost Zemlji. Paviljon deluje kot kritika na trenutno potrošniško naravnanost človeštva, ki tepta pred seboj vse, kar ni na razprodaji v najbližji veleblagovnici, na kapitalistične težnje prehrambene industrije, ki je makiavellistično ne zanima sredstvo, temveč le cilj, multikorporacij, ki kot lačna hobotnica požirajo vse pred seboj in konec koncev na nonšalantni odnos, ki ga do prehranjevanja in pridelave hrane goji vsak posameznik.

Detail 8: trda plastika, črna, debelina 3 cm ø = 30 cm

Detail 7: najlonska mreža, črna, lomna moč 435 kg na 6 mm

Detail 9: zlaganje spojnega elementa za mreže

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 79

10. IDEJNI PROJEKT GRAFIČNI DEL

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 80

10 .1.

Širša situacija M 1:5000

5

2 6

3

4 1

1. slovenski paviljon 2. pošta 3. milansko sejmišče 4. železniška postaja 5. zapor 6. bolnišnica Lokacija EXPO Milano 2015

0

50m

100m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 81

200m

10 . 2 .

Situacija M 1:1000

9

7

3

2

4

14

4

6

13 11

1 4 4 10 4

15 2

4

1. italjanski trg 2. Decumanus 3. Cardo 4. prodajalne 5. avstrijski paviljon 6. nemški paviljon 7. vatikanski paviljon 8. iranski paviljon 9. izraelski paviljon 10. kuvajtski paviljon 11. mehiški paviljon 12. maroški paviljon 13. romunski paviljon 14. švicarski paviljon 15. paviljon ZDA

3 4

4

5 8

Lokacija slovenskega paviljona

12 0

5m

10m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 82

20m

10 . 3 .

Situacija M 1:500

1 +0.00

+0.10

+0 +0.00 + 0.

2

+0.50 50 0

3 +0.50

2

+0.50

4

+0.10

5

6

1. vhod na lokacijo paviljona 2. lesena pot 3. območje “slovenskega vrta” 4. vhod v paviljon 5. paviljon 6. izhod iz paviljona

0

2m

4m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 83

8m

A

B

C

100

250

50 120 140

805 785 715 615 545 525

D

F

E 50 120 140

10.4.

1

Tloris temeljev M 1:100

645

545

100

1. FAZA -Izkop gradbene jame in utrditev terena na položajih temeljev

2

222

395 250

1. FAZA GRADNJE Ulivanje betonskih temeljev

- ulivanje podložnega betona MB10 debeline d = 10 cm - groba uravnava terena - postavljanje opažev in armature - vlivanje betona C25/30 - zasutje

222

565

415

pasovni temelj betonska povezava med temelji

222

4

100 545

5

645

250 395

točkovni temelj

100

-160 250

2205

3

6

temeljna vez betonski temelj podložni beton MB10, d = 10 cm

detail 10: točkovni temelj 645

222

222

222

645

0

100

545

100

565

100

545

100

250

395

250

415

250

395

250

0.5m

1m

2205 Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 84

2m

A

B

C

D

50

F

E

715 615

50

100

94

A

10 . 5 .

1

Tloris stebrov M 1:100 2. FAZA GRADNJE Postavitev čevlja

545 645

566

2. FAZA - privijačenje jeklenih čevljev na betonski temelj z vijaki M16 detajlna slika A Detail 12: tloris: detail cokla brez lesenega stebra

42

94

26

100

3

2

2

64

71.7

100

26

3

Detail 11: pogled od strani

17

222

21

66 22 100

17 21

100

3

565 222

Detail 14: tloris: detail cokla brez lesenega stebra

20

18

601

Detail 13: pogled od strani

D

20 18

B 2

C

62 80 100

100

64

222

71.7

22 64 100

4

5 100

detajlna slika C Detail 16: tloris: detail cokla brez lesenega stebra

1

29

545 645

566

Detail 15: pogled od strani

13

22 50

13

detajlna slika D

100

Detail 17: pogled od strani

29

7.2

22

7.2

6

Detail 18: tloris: detail cokla brez lesenega stebra

1

94

2055

detajlna slika B

11

11 38

38

100 66

645 545 580

222 100 64

222 565 602 2055

222 100 64

644 545 580

0

0.5m

1m

100 66

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 85

2m

B A

100

50

50 22

C 222 178 200

38 22

D 222 184 200

38 22

E 222 177 200

F 50 22

10 . 6 .

1

Tloris stebrov M 1:100

645

545 100

3. FAZA - vstavljanje lesenih stebrov, lepljena masiva, smreka - vijačenje lesenih stebrov v čevelj z vijakom M16

2

222

22

610

3. FAZA GARADNJE Montaža stebrov

222

565

643

100

222

4

22

5

steber 1 d = 22 cm š = 50 cm

steber 2 d = 22 cm š = 100 cm

steber 4 d = 22 cm š = 22 cm

steber 3 d = 22 cm š = 32 cm

545 100

645

610

Detail 19: horizontalni prerez stebrov

49

2055

3

6

100 66 22

645 545 580 623

222 100 64 22

222 565 602 644 2055

222 100 64 22

645 545 580 623

0

0.5m

1m

100 66 22

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 86

2m

A

B

C

D

E

F

10 . 7.

1

Tloris talne konstrukcije M 1:100

265

225

4. FAZA GRADNJE Polaganje kovinskih podstavkov

4. FAZA - postavitev kovinskih podstavkov

265

2

- groba uravnava terena pod podstavki - fina uravnava višin za raven tlak se izvede ob postavitvi gred, ki so del podkonstrukcije tal 265

1775

3

265

4

5 cev ø = 4 cm, del podstavka

225

265

kovinski podstavek, vročecinkana poločevina d= 20 mm ureditev terena

40

Detail 20: postavitev podstavka

6

85

225

265

253

288 1944

253

265

225

85

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 87

2m

A

B

C

D

F

E

10 . 8 . T l o r i s t a l n e k o n s t r u k c i j e

1

M 1:100 5. FAZA GRADNJE Polaganje vzdolžnih gred

5. FAZA - postavitev vzdolžnih lesenih gred iz smrekovega lesa na postavljene kovinske podstavke

2

- fina uravnava višine se izvede s pomočjo lesenih distančnikov, ki se jih postavi pod gredo

1875

3

4

5 cev ø = 4 cm, del podstavka lesena greda, 12 x 8 cm leseni distančnik kovinski podstavek ureditev terena

40

6

Detail 21: postavitev vzdolžne grede

85

225

265

253

288 1944

253

265

225

85

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 88

2m

A

B

C

D

E

F

10.9.

Tloris talne konstrukcije M 1:100

112

1

112

112

112

6. FAZA GRADNJE Polaganje prečnih gred

112

6. FAZA - postavitev in vijačenje prečnih lesenih gred iz smrekovega lesa na že postavljene vzdolžne grede

112

112

2

Stik vzdolžne in prečne grede: - stik zavijačimo s kovinskim vijakom M16 - uporabimo spojnik za vijak M16 po postopku čelnega spajanja lesenih konstrukcij. S šestimi vijaki spojnik pritrdimo v les, v tako vdelan vložek pa zavijačimo kovinski vijak M16.

112

1804 112

112

4

prečna lesena greda vijak M 16 mm spojnik vzdolžna lesena greda

112

112

5

112

vzdolžna lesena greda vijak M 16 mm

112

prečna lesena greda

112

1875

112

3

Detail 22: spoj gred podkonstrukcije

6

1864.11 2059.66

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 89

2m

A

B

C

D

E

F

10.10. T l o r i s t a l n e k o n s t r u k c i j e

1

M 1:100 312.5

7. FAZA GRADNJE Polaganje tlaku

312.5

7. FAZA - postavitev talnih panelov na talno podkonstrukcijo - talni paneli so sestavljeni iz lesenega okvirja na katerem so vzdolžne deske - deske so iz macesnovega lesa I kvalitete, pobarvane v belo barvo, polakirane, dimenzije 312.5 x 23 cm

2

312.5

A

3 1875

Detajlna slika A Detail 23: talni paneli 186.5

312.5

4

312.5

312.5

312.5

5

6

78

186.5

186.5

186.5

186.5

186.5

186

186.5

186.5

186.5

186.5

78

0

0.5m

1m

1864.11 2059.66

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 90

2m

A

B

C

D

E

F

10.11.

1

Tloris pritličja M 1:100

B

8. FAZA GRADNJE Montaža prečnih povezav Zavetrovanje

2

A

8. FAZA - montaža prečnih povezovalnih gred med stebri na višinah 2.5 m, 7.5 m, 12.5 m, 17.5 m - grede so iz trdega vezanega smrekovega lesa v izmeri 22 x 32 cm, pri strehi 22 x 36 cm -na stebre so pritrjene s pomočjo jeklenega čevlja, v katerega so vpete tudi jeklene palice, ki služijo kot zavetrovanje objekta

detajlna slika B Detail 25: spoj prečne povezave

detajlna slika A Detail 24: spoj prečne povezave

3 +2.50

+0.30

4

5

palica 1

palica 2

palica 3

palica 4

0.22

0.25

0.28

0.32

Detail 26: prerez jeklenih palic za zavetrovanje

6

623

644

623

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 91

2m

A

B

C

D

E

F

10.12.

1

Tloris pritličja M 1:100

828

9. FAZA GRADNJE Vodila in distančniki za fasadni ovoj Montaža svetil Montaža nosilcev za pohodno mrežo Montaža notranjega PVC ovoja 9. FAZA - na stebre montiramo distančnike in vodila za napenjanje PVC fasadnega ovoja in sicer po celotni višini

2

Detail 27: vodilo za PVC fasado

400

2056.88

3

4

PVC folija vodilo vijak

5

828

- na stebre zavijačimo jeklene palice, na katere se kasneje vpne pohodna mreža - vstavimo linijska svetila znotraj fasadnega ovoja iz PVCja Detail 28: svetila

6 120 52 2060

52

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 92

2m

A

B

C

D

E

F

10.13.

1

Tloris pritličja M 1:100 10. FAZA GRADNJE Pohodna mreža Fasadni PVC ovoj

10. FAZA - trdno pohodno najlonsko mrežo črne barve pritrdimo na jeklene palice s pomočjo spon -notranji PVC ovoj se s posebno tehniko naluknja in luknje fiksira - premikanje spon levo in desno na jekleni palici preprečimo z distančniki in tako spono fiksiramo - mreže se montirajo na višinah 2.5 m, 4.7 m, 7.5 m, 9.7 m, 12.5 m, 14.7 m, 17.5 m.

2

3

- po fiksiranju mreže se napelje še zunanji PVC ovoj, ki služi kot fasada

4

5

- mreže med seboj povezujemo s trdnim plastičnim vmesnikom, ki omogoča poljubno in nadzorovano deformacijo mreže.

Črna plastika, trda, d = 3 cm ø = 30 cm

6

Detail 29: vmesnik 2060

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 93

2m

A

B

C

D

E

F

10.14.

1

Tloris ostrešja M 1:100

645

11. FAZA GRADNJE Strešne povezovalne grede Zavetrovanje Spuščen PVC strop

2

655

11. FAZA - postavitev strešnih povezovalnih gred in njihovo zavijačenje v stebre

3

666

- montiranje jeklenih palic za zavetrovanje konstrukcije

4

Detail 30: montaža spuščenega PVC stropa

645

5

655

- ostrešje z notranje strani zapremo s spuščenim PVC stropom.

PVC folija jekleno vodilo

6

greda

645

666 655

645

0

0.5m

1m

655

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 94

2m

A

B

C

D

F

E

10.15.

1

Tloris ostrešja M 1:100 12. FAZA GRADNJE Vzdolžni strešni nosilci

12. FAZA - postavitev vzdolžnih lesenih nosilcev - nosilci so iz macesna I. kvalitete dim. 6 x 6 cm - nosilci so vijačeni v strešne povezovalne grede 2

Detail 31: stik grede in vzdolžne povezave

vijak M16 z vložkom 2056.88

3

Vzdolžni strešni nosilec, 6 x 6 cm Povezovalna greda, 22 x 36 cm

4

5

6

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

195.5

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 95

2m

B

C

D

F

E

121.2

A

203.81

1

10.16.

Tloris ostrešja M 1:100

203.81

2

10

203.81

203.81

13. FAZA GRADNJE Prečni strešni nosilci Žleb

A

13. FAZA - postavitev prečnih lesenih nosilcev - nosilci so iz macesna I kvalitete dim. 10 x 6 cm - rezani pod naklonom, da streha pada za 2% - nosilci so vijačeni v vzdolžne nosilce detajl A

Detail 32: prečni nosilci vijak z matico

203.81

prečni strešni nosilec, 10 x 6 cm

- montaža plastičnega žleba - žleb je skrit za PVC fasadnim ovojem

Detail 33: žleb plastični žleb, ø = 15 cm prečni strešni nosilec, 10 x 6 cm PVC folja

121.2

203.81

203.81

203.81

10

5

vzdolžni strešni nosilec, 6 x 6 cm

203.81

4

203.81

2042

3

6

jekleno vodilo za PVC fasado povezovalna greda, 22 x 36 cm vzdolžni strešni nosilec, 6 x 6 cm

2043

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 96

2m

A

B

C

D

F

E

10.17.

1

Tloris strehe M 1:100

697

14. FAZA GRADNJE Vodila za streho Streha iz PVC folije 2%

14. FAZA - montaža jeklenih vodil za PVC folijo - postavitev in napenjanje folije

2

666

2060

3

2%

2%

2%

4

5

697

2%

6

2060.55

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 97

2m

A

B

C

D

E

F

10.18.

Prerez M 1:100

+19.80

259

Vzdolžni prerez

+17.20

250

- najlonska pohodna mreža

250

+14.70

1979

250

+12.20

250

+9.70

- biosfere iz napihnjenega PVC balona, pritrjene z najlonskimi monofilamenti v tla in konstrukcijo - v biosferah se nahaja rastline, ki jih obiskovalci lahko odnesejo domov

250

+7.20

220

+4.70

250

+2.50

+0.30 +0.00

-0.70

-1.50

0

100

579

100

570

32

195

22

200

22

194

32

579

100

570

100

0.5m

1m

2055 250

460

715 785

460

250

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 98

2m

A

B

C

D

E

F

+19.80

Prerez M 1:100

259

10.19.

Prečni prerez

250

+17.20

250

+14.70

1979

250

+12.20

250

+9.70

250

+7.20

220

+4.70

250

+2.50

+0.30 +0.00

-0.70

-1.50

100

579

100 250

570 460

32

195

22

200

22

194

32

579

100

570 460

100 250

2055 715 785

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 99

2m

10.20.

Pogled M 1:100 Stranska fasada

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 100

2m

10.21.

Pogled M 1:100 Vhodna fasada

SLOVENIA

0

0.5m

1m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 101

2m

2%

+0.30

+18.17

+4.70

+2.50

+0.00

-0.70

-1.50

PVC folija za strešno kritino - material iz polimerov, katerih molekule ohranjajo svojo obliko in napetost, nepropusten za vodo - napet na streho s pomočjo jeklenih vodil plastični žleb - pritrjen na prečni strešni nosilec s pomočjo vijaka z matico - ø = 15 cm prečni strešni nosilec - nosilci so iz macesna I kvalitete dim. 10 x 6 cm - rezani pod naklonom, da streha pada za 2% - nosilci so vijačeni v vzdolžne nosilce vzdolžni strešni nosilec - nosilci so iz macesna I kvalitete dim. 6 x 6 cm - nosilci so vijačeni v strešne povezovalne grede strešne povezovalne grede -22 x 36 cm - nosilec iz lepljenega smrekovega lesa jekleno vodilo za fasadni ovoj iz PVC folije -pritrjen z vijakom v nosilni leseni steber leseni steber - 100 x 22 cm - iz lepljene masive, smrekov les - stebri so zavijačeni v jekleni čevelj z vijakom M16

pohodna mreža - najlonska mreža črne barve - pritrjena na jeklene palice s pomočjo spon - premikanje spon levo in desno na jekleni palici preprečimo z distančniki in tako spono fiksiramo

najlonski monofilamenti - za pritrditev biosfer - pritrjeni v tla in v konstrukcijo s pomočjo vijaka in zanke nosilni stebri - lepljena masiva, smreka - vijačeni v čevelj z vijakom M16 jeklena palica - pritrjena v steber s pomočjo vijaka in vložka - ø = 5 cm

talni paneli - sestavljeni iz lesenega okvirja na katerem so vzdolžne deske - deske so iz macesnovega lesa I kvalitete, pobarvane v belo barvo, polakirane, dimenzije 312.5 x 23 cm

prečne lesene grede - 12 x 8 cm - iz smrekovega lesa - stik z vzdolžno gredo zavijačimo s kovinskim vijakom M16 vzdolžne lesene grede - 12 x 8 cm - smrekov lesa - postavljene na kovinske podstavke

20cm

M 1:20 10cm

50cm

jekleni čevelj - privijačen v armirano betonski temelj z vijakom M 16

točkovni temelj - armirani beton C25/30

temeljna vez

Fasadni pas

podložni beton MB10, d = 10 cm

10.22.

0

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 102

10.23.

Tloris osvetlitve lokacije M 1:500

linijska osvetljava točkovna osvetljava

0

2m

4m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 103

8m

10.24.

Komunikacije M 1:500

območja zadrževanja tok obiskovalcev, smer ogleda

0

2m

4m

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 104

8m

1 1 . T E H N 1I Č1 .N IED SE JP NE IC IPFRI OK AJ ECKI TJ E G R A F I Č N I D E L

1 1 .1 .

Konstrukcijska zasnova OKVIR V_1, V_4

2.2 2.2 d= d= 2.5

3.2

2.5

d=

3.2

2.8

d=

d=

2.8

d=

2.8

2.2 d=

d=

d=

2.8

2.2

d=

d=

2.2 d=

2.5

2.5

d=

Konstrukcija paviljona je torej neke vrste stolp, ki ga tvori serija močnih, lesenih, lepljenih stebrov, razporejenih po obodu paviljona in v notranjosti, kjer tvorijo konstrukcijsko jedro. Med seboj so povezani s prečnimi povezovalnimi legami, konstrukcija pa je zavetrovana s križi iz jeklenih palic.

d=

d=

2.2

Koncept nevidne kocke mi je pri konstrukciji povzročil nekaj statičnih problemov, saj je kocka visoka 20 m in se v njeni notranjosti ne pojavlja nobena etaža. Posledično bi prišlo do velikih horizontalnih obtežb vetra na stebre, ki bi skupaj z vertikalno obtežbo povzročale velike sile, ki bi pripeljale do uklona stebra.

Ker je konstrukcija odprta, bi prišlo tudi do dodatnih notranjih tlakov vetra. Zato sem konstrukcijo obravnavala kot nekakšen model stolpa. Problem sem rešila z velikimi dimenzijami stebrov, ki so momentno vpeti v temelje, ter s premišljenim zavetrovanjem.

d=

Paviljon je v svojem bistvu začasna konstrukcija, nekaj kar je minljivo in posledično zasnovano na tak način, da pri postavitvi ne porabimo veliko časa ter poskušamo biti čim bolj varčni. Hkrati moramo razmišljati o tem, da se bo stavba porušila, zaradi česar moramo optimalno zmanjšati posledice postavitve na okolje, in razmišljati o trajnostnem vidiku ter ponovni izrabi materialov oziroma njihovi domnevni reciklaži. Paviljon za EXPO Milano 2015 bo stal na svojem mestu pol leta, zaradi česar je razumljivo, da je konstrukcija dovolj trdna in pripravljena na spremembo letnih časov in druge okoljske razmere.

OKVIR H_2, H_3

V_1

OKVIR H_1, H_4

OKVIR V_2, V_3 d= 2.2

2.5

2.2

d=

2.5

d=

d=

H_4

H_3

H_2

d=

2.8

2.2 d=

2.8

2.2

d=

d=

H_1

V_2

V_3

3.2

2.5 d=

d=

2.2

3.2

2.8

d=

STREHA dispozicija okvirjev

d=

d=

2.5 d=

V_4

2.8

2.2 d=

d=

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 105

11.2.

Materialnost paviljona

Materiali, ki so uporabljeni pri paviljonu, niso številni in jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati. Temeljio na nasprotju - konstrukcija paviljona je trdna in rigidna, fasadni ovoj pa mehak in elastičen.

Leseni steber je osnovni konstrukcijski element. Pojavlja se v štirih dimenzijah.

V paviljonu so uporabljeni sledeči materiali: temelji in temeljne vezi: armirani beton C25/30 talna konstrukcija: lesene prečne in vzdolžne grede iz masivnega impregniranega smrekovega lesa tlak: macesen I. kvalitete, brez grč, gladko obdelan, barvan, lakiran spojni čevlji: jekleni, vroče pocinkani po vsej površini

steber 1 d = 22 cm š = 50 cm

steber 2 d = 22 cm š = 100 cm

steber 3 d = 22 cm š = 32 cm

steber 4 d = 22 cm š = 22 cm

horizontalni prerez stebrov

stik stebra, prečne grede in jeklenih palic

jeklene palice: brušeno in polirano nerjaveče jeklo Talna konstrukcija je sestavljena iz prečnih in vzdolžnih gred dimenzij 12 x 8 cm.

Prečna greda je nameščena na kovinske točkovne podpore, vzdolžna pa se na prečno pritrjuje s pomočjo vijaka in spojnega vložka. Na tako ustvarjeno mrežo iz lesenih gred se pritrjuje tlak iz panelov.

Stebri so pri tleh togo vpeti v betonsko temeljno konstrukcijo in imajo funkcijo podpore strešne konstrukcije.

Prečne lesene grede so z trdega, vezanega smrekovega lesa v izmeri 22 x 32 cm, pri strehi 22 x 36 cm. Na stebre so pritrjene s pomočjo jeklenega čevlja na višinah 2.5 m, 7.5 m, 12.5 m in 17.5 m. Konstrukciji dajejo trdnost in služijo kot zavetrovanje.

Jeklene palice so vpete v čevlje, s katerimi so na lesene lepljene stebre pritrjene prečne lesene grede. Služijo za zavetrovanje konstrukcije in strešne konstrukcije.

stebri: lepljen smrekov masiven les

Ostrešje je sestavljeno iz strešnih povezovalnih leg, med katerimi so napete jeklene palice za zavetrovanje. Nanje so pritrjene prečne lege na katerih ležijo vzdolžne lege.

Te tvorijo mrežo gred na katero je s pomočjo vodil pritrjena PVC lahka streha.

pohodna mreža: najlon biosfere: napihljiv PVC balon Fasadni ovoj in stenske obloge: nepropustna PVC folija iz plastičnih polimerov, katerih molekule ohranjajo svojo obliko in napetost

Lesena konstrukcija je med seboj povezana z jeklenimi čevlji in vijaki z maticami ali vijaki in spojnimi vložki, ki so sodobna sistemska vez za spajanje čelno v les. Pri tem sistemu je za pretrganje vezi potrebno 28,79 KN moči.

Protipotresna varnost je zagotovljena z momentnim vpetjem stebra v betonski temelj. Pri morebitnem potresu takšna konstrukcija prenese vse prečne sile in momente v togo temeljno konstrukcijo. Ker je paviljon je začasna struktura niso potrebne natančne analize.

palica 1

palica 2

palica 3

palica 4

0.22 cm

0.25 cm

0.28 cm

0.32 cm

Stabilnost v primeru močnega vetra je prav tako zagotovljena z momentnim vpenjanjem stebrov v temelje, dimenzijami in postavitvijo samih stebrov, povezovalnimi gredami med stebri ter z zavetrovanjem z jeklenimi palicami. Veter povzroča na konstrukcijo vertikalno obtežbo, ki se s pomočjo zavetrovanja enakomerno prerazporedi po celotni konstrukciji.

prerez jeklenih palic za zavetrovanje

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 106

11.3.

Podoba paviljona

11.4.

Slovenski paviljon za EXPO Milano 2015 je dematerializiran objekt, ki se s pomočjo efektov fasadnih materialov staplja z okolico in jo uokvirja. Je monolit, ogromna struktura, ki pa se skriva in s tem blaži svojo dominanco ter urbanizmu, ki ga obdaja daje možnost, da obiskovalcu govori svojo zgodbo.

Tehnična in instalacijska zasnova

Tehnična in instalacijska zasnova sta prilagojeni potrebam začasnega paviljona, saj to ni običajno grajena stavba. Paviljon načeloma ne sme za seboj pustiti sledi o svojem obstoju.

11.4.1. Gretje in hlajenje Ker paviljon ni stavba, kjer bi ljudje bivali ali se zadrževali dalj časa, gretje in hlajenje ni predvideno. Temperatura v njem se spreminja glede na zunanjo, saj je paviljon odprt. PVC ovoj paviljona služi kot izolativni material in ohranja ter regulira temperaturo v notranjosti. Paviljon stoji od maja do oktobra, zaradi česar se načeloma izogne nizkim temperaturam in slabšim vremenskim razmeram.

11.4.2. Prezračevanje Je urejeno s pomočjo lahke, odprte konstrukcije, zaradi česar je omogočen naraven pretok zraka v notranjosti.

11.5.

Vodne inštalacije

Vodne inštalacije v paviljonu niso predvidene, ker v njem ni predvidenih sanitarji in čajne kuhinje. Obiskovalci lahko potrebe po vodi zadostijo v bližnjih sanitarijah, trgovinah in gostinskih obratih, ki jih upravlja organizator EXPO Milano 2015. Za potrebe zaposlenih je v notranjosti paviljona je predviden pitnik s pitno vodo.

11.5.1. Sanitarije Sanitarije v paviljonu niso predvidene. Predvidena je uporaba sanitarji na lokaciji sejmišča.

11.5.2. Odvajanje meteornih voda Odvajanje meteorne vode je urejeno s pomočjo naklona strehe proti žlebu in padnim cevem, katerih velikost in premer sta izračunana glede na površino strehe, ki pokriva paviljon. S tem preprečimo polivanje deževnice preko žlebovega roba. Žleb je skrit za fasadnim ovojem. Voda odteka v peskolov.

11.4.3. Električne instalacije

Slika 188:

refleksivna fasada

Napajanje z električno energijo je urejeno s strani organizatorja prireditve, ki vsaki lokaciji kjer stojijo paviljoni, zagotavlja dostop do elektrike. Na sami lokaciji je elektrika speljana po urbanistično urejenem “slovenskem vrtu” za potrebe osvetlitve poti in ustvarjanja ambienta in do samega paviljona, kjer je glede na standardne zahteve osvetljena njegova celotna notranjost. Elektriko potrebujejo tudi projektorji, ki ponoči projicirajo barvne slike na fasado paviljona.

Slika 189:

refleksivna fasada

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 107

11. 6 .

Trajnostni vidik

Paviljon je že v svojem bistvu začasna struktura, kar pomeni, da bo na neki točki svojega obstoja porušen in odstranjen. Zato so večji posegi v okolje zavoljo začasne strukture neracionalni in nezaželjeni.

Pri konceptualnem razmišljanju o obliki in materialnosti paviljona sem veliko razmišljala o izrabi materialov, ki bi jih bilo mogoče z lahoto odstraniti, po demontaži pa tudi ponovno uporabiti ali reciklirati. Pomemben se mi je zdel LCA (Life-cycle assessment) materiala, saj je vpliv materiala na okolje v katerem živimo od faze pridobivanja do njegovega odpada oz. reciklaže, pomemben aspekt v sami tematiki EXPO Milano. Odločila sem se za večinsko uporabo lesa, saj v primerjavi s kovino pri proizvodnji porabimo manj energije, kar se mi zdi smiselno, glede na to, da je za paviljon predvidena porušitev.

Les se po končanem EXPO 2015 lahko uporabi v enaki obliki kot je bil montiran v paviljonu, torej kot steber neke druge konstrukcije. Iz lesa je mogoče narediti tudi številne druge reciklirane produkte, kot so iverka ali palete. PVC folijo, ki služi kot fasadni ovoj, je mogoče zaradi njenih lastnosti ohranjanja svoje oblike ter povrnitve v prvotno napetost po delovanju obtežbe brez poškob odmontirati in ponovno uporabiti. Možna je tudi njena reciklaža v druge PVC proizvode.

SUROV MATERIAL ODPAD PONOVNA UPORABA SPREMENJEN NAMEN

PROIZVODNJA

ODPAD

ŽIVLJENJSKI CIKEL MATERIALA

ODSTRANITEV

VZDRŽEVANJE

TRANSPORT

VGRADNJA

UPORABA

Slika 190:

Življenjski cikel materiala

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 108

PRILOGA

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 109

12.

1 2 .1 .

E T N O G R A F S K A Š T U D I J A K U LT U R E P R E H R A N J E VA N J A

Koncept

V zadnjem času je vedno bolj opazna simbioza med svetovoma hrane, oblikovanja in arhitekture. Oblikovalci in arhitektri usmerjajo svojo pozornost na vse aspekte kulture prehranjevanja – sestavine in njihova priprava, kulinarični proces, kako je hrana predstavljena, oblikovanje kuhinje in jedilnice ter vseh predmetov, ki nam služijo pri prehranjevanju, strežba hrane in sama kulinarična izkušnja. Obratno, se pojavlja vse večje zanimanje vrhunskih kuharjev, restavracij, supermarketov ter različnih podjetji v prehrambeni industriji za delo oblikovalcev in arhitektov, z namenom, da bi predstavili njihove produkte kot kulturno pomembne in komercialno privlačne. To pomeni, da je naraslo zavedanje o tem, da hrana ni samo hrana, in da je ne uživamo samo zato, da bi zadostili primarnim fizičnim potrebam, temveč je prehranjevanje postalo estetska izkušnja, ki jo dojemamo z vsemi čutili.

12.2. H i p o t e z a

Ljudje smo med prehranjevanjem nepozorni na ambient in prezentacijo hrane, dokler bistveno ne odstopata od klasičnega in pričakovanega. Najbolje se počutimo v domačem okolju, kjer obedujemo iz klasičnega pogrinjka, pozorni in čuječi pa postanemo, ko sta okolje in pogrinjek nenavadna in drugačna. Pozitivno se odzovemo, ko je ambient še posebej lepo urejen in postavljen na nepričakovani, vendar prijetni, lokaciji ter z barvno skladnimi ali monotonimi vendar funkcionalnimi pogrinjki, ki poveličujejo hrano na krožniku. Negativno se odzovejo, ko je okolje hladno in odtujeno, pogrinjek pa disfunkcionalen in težko uporaben.

Med tem, ko je še pred kratkim veljal za trend predizajniran krožnik pripravljen v dragi restavraciji, se danes uveljavlja trend priprave hrane, kije čim manj procesirana in spremenjena. Izkušnja prehranjevanja naj bi bila oblikovalsko dovršena, hrana pa naj ostane v svoji prvobitni asketsko organski obliki, prepoznavna in klasična.

V svojem eksperimentu se sprašujem kako se gostje koncentrirajo na ambient, ga ignorirajo, upoštevajo, sploh opazijo, jih mogoče moti, jim je všeč.

Zanima me kako vpliva okolje na njihovo izkušnjo prehranjevanja, kako okolje blokirajo, če je moteče in se koncentrirajo zgolj na hrano oz. pogrinjek, kot posledico motečega okolja ali pa ga praktično ne zmorejo blokirati in vpliva na njihovo splošno zadovoljstvo. Je večerja prijetnejša, ko je ambient zanimiv in všečen? So gostje takrat bolj sproščeni? Se hitreje sprostijo?

Ambient je določen z vsem kar goste obdaja. Z zvoki, vizualno podobo okolice, utesnjenostjo, odprtostjo, temo, svetlobo, domačnostjo, odtujenostjo... To so parametri, ki ga določajo. Upoštevati je potrebno tudi odnos med samimi gosti. Ali se dobro poznajo, ali so samo znanci? Kako vpliva družbeni faktor okolja v katerega so umeščeni, na njihovo obnašanje in doživljanje okolja, ki jih obdaja ter na doživljanje prehranjevanja?

V splošnem sem z eksperimentom želela ugotoviti kako na človeka vpliva ambient v katerem hrano zaužije, kako prezentacija hrane na krožniku, ter grafična postavitev pogrinjka na mizi. Kako vpliva okolje na posameznika, kako se zaradi njega obnaša v odnosu do ljudi okoli sebe in v odnosu do hrane? Kako se spremeni njegova socialna interakcija? Kakšen odnos do hrane se vzpostavi v določenem okolju, do prezentacije hrane in izkušnje, ter kako lahko izsledki moje raziskave vplivajo na kulturne aspekte prehranjevanja?

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 110

Slika 128: Domač ambient

12.3.

Zasnova in potek eksperimenta

Eksperiment sem zasnovala tako, da bi lahko kvalitativno preverila obnašanje in počutje testnih subjektov, glede na spreminjanje ambienta v katerem se nahajajo in pogrinjka iz katerega obedujejo. Število testnih subjektov sem omejila na osem udeležencev, ki so sodelovali pri devetih večerjah, na katerih so bili opazovani, posneti s kamerami in so po končanem dogodku odgovorili na zastavljena anketna vprašanja. S pomočjo teh treh preiskovalnih metod, sem poiskala odgovore na prej zastavljena vprašanja in potrdila svojo hipotezo.

Slika Klasičen 131:minimalistični minimalističnipogrinjek pogrinjek

12.3.1. Izbrani ambienti Ambient predstavlja v mojem poskusu prvo od dveh spremenljivk. Izbrala sem tri različne ambiente, ki bi mi pomagali potrditi hipotezo. Prva variabla je domač, topel ambient, okolje, ki ga vsi poznajo in v katerem se dobro počutijo.

Izbrala sem domačo jedilnico svojega stanovanja. Druga variabla je prijeten zunanji ambient, ki se nahaja v naravi - jasa obdana z oljčnjakom. Za tretji ambient sem uporabila hladno in prazno industrijsko halo.

12.3.2. Izbrani pogrinjki Pogrinjek je druga od dveh izbranih spremenljivk. Izbrala sem tri različne pogrinjke. V poskus sem skušala vpeljati skrajnosti, kot so minimalistični pogrinjek, ki je nevpadljiv, praktično neopazen nosilec jedi, katerega naloga je poudariti jed in nikakor biti sam sebi namen, rustikalno kičasti pogrinjek, ki kriči po pozornosti in preglasi jed na krožniku ter funkcionalno rotiran oziroma disfunkcionalen pogrinjek, ki izpostavlja običajno samoumevne aspekte prehranjevanja. Pitje iz kozarca, ni več podzavestno pitje, temveč postane fokus dogajanja predvsem kako bomo prijeli skledico iz katere pijemo, na kaj moramo paziti, da se ne polijemo... Zanimalo me je kako vpliva pogrinjek na počutje gostov. Jim je neugodno, jim je prijetno? Je pogrinjek nekaj, kar opazijo ali nekaj, kar se zlije z mizo?

Slika 129: Zunanji ambient

Rustikalno barvit pogrinjek Slika 132: rustikalni/kičasti pogrinjek Slika 133: pogrinjek z zamenjano funkcijo

12.3.3. Testiranci Testni subjekti so bili ljudje moškega in ženskega spola, v starostni skupini od 25 do 30 let. Trudila sem se testno skupino ohranjati enako od prve do zadnje večerje, vendar pa je vmes prišlo tudi do manjših menjav udeležencev eksperimenta, saj niso bili vsi testiranci vedno na voljo.

12.3.4. Raziskovalni pripomočki Pri poskusu sem uporabila kamero (vsi sodelujoči so se strinjali s tem, da se v raziskovalne namene pojavijo na posnetkih), lastno opazovanje in anketo z vprašalnikom.

Slika 130: industrijski ambient

Disfunkcionalni pogrinjek Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 111

12.4.

12.3.5. Opis eksperimenta Prva večerja je potekala v moji domači kuhinji in jedilnici, pogrinjek je bil minimalističen oziroma klasičen. Vsem testiranim subjektom je bilo okolje že poznano in niso bili v njem prvič. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Druga večerja je prav tako potekala v moji domači jedilnici, pogrinjek je bil rustikalen. Vsem testiranim subjektom je bilo okolje že poznano in niso bili v njem prvič. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Tretja večerja je potekala v moji domači jedilnici, pogrinjek je bil disfunkcionalen. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo. Četrta večerja je potekala v naravnem okolju, v oljčnjaku, za jedilno mizo in s stoli v klasični postavitvi. Pogrinjek je bil klasični pogrinjek. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Peta večerja je prav tako potekala v oljčnjaku in za jedilno mizo.

Uporabljen pogrinjek je bil rustikalen in barvit. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo. Šesta večerja je potekala v oljčnjaku, pogrinjek je bil disfunkcionalen.

Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Sedma večerja je potekala v na novo zgrajeni industrijski hali, ki je še vedno prazna in brez programa. Prvi pogrinjek je bil minimalističen. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Osma večerja je prav tako potekala v industrijski hali, pogrinjek pa je bil disfunkcionalen. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama. Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Deveta večerja in s tem zadnja večerja mojega eksperimenta je potekala v industrijski hali, pogrinjek pa je bil rustikalno kičast. Večerja je bila sestavljena iz hladne predjedi, tople predjedi, glavne jedi in sladice. Ob večerji je bilo ponujeno vino, osvežilna pijača in voda. Potek celotne večerje je bil posnet z dvema kamerama.

Po končani večerji so vsi sodelujoči izpolnili anketo.

Izsledki raziskave

12.4.1 Metodologija Etnografija zajema opazovanje družbenih odnosov, vedenja in interakcij v skupinah, ekipah, skupnostih in organizacijah. Njeni začetki segajo v antropološke študije, ki so jih že v začetku 20. stoletja z opazovanjem tujih plemen pričeli antropologi, kot so Malinowski ali Radcliffe-Brown.

Cilj etnografije je pridobiti bogat, holističen vpogled v navade in dejanja ljudi skozi serijo opazovanj in intervjujev. Običajno gre za manjše število opazovanj, ki pa so lahko bolj ali manj strukturirana. Opazovanje je strukturirano, kadar je bil problem dovolj natančno definiran, da obstaja jasen nabor vedenj in kategorij, ki jih bomo opazovali. Običajno so na ta nabor vezane tudi predpostavke oz. hipoteze, ki so osnovane na preteklih raziskavah, teoretski literaturi ali preprosto zdravorazumske. Strukturiranje raziskave zmanjša verjetnost pristranskosti raziskovalca/opazovalca ter poveča zanesljivost raziskave.

Opazovanje je lahko prikrito (opazovani se ne zavedajo svoje vloge v študiji) ali neprikrito. V nekaterih primerih opazovalci postanejo del študije oz. procesa, pri čemer naj se ostali sodelujoči njihove vloge ne bi zavedali. Gre za t.i. opazovanje z udeležbo. Vloga opazovalca mora ostati nepoznana, saj sicer lahko njegovo sodelovanje vpliva na vedenje ostalih udeležencev. V mojem primeru gre za neprikrito opazovanje z udeležbo, saj so udeleženci eksperimenta vedeli, da so posneti in opazovani, sama pa sem se udeležila organiziranih večerij.

Poleg naštetih možnosti opazovanje ločimo tudi glede na okolje, v katerem opazovanje poteka. Okolje je lahko naravno, kar pomeni, da z njim izvajalec študije/raziskovalec ne upravlja. Nasprotno je lahko okolje ustvarjeno umetno. V tem primeru ima izvajalec študije večjo možnost nadzora nad zunanjimi elementi, ki bi lahko sicer vplivali na interpretacijo dogodkov, s čimer je posledično veljavnost raziskave večja. Moj eksperiment je potekal v relativno nenadzorovanem naravnem okolju.

Snemanje je v etnografskih študijah še posebej uporabno zaradi trajnosti zapisov, ki omogočajo ponovno pregledovanje zbranega materiala. Pogosto se snemanje kombinira z individualnimi intervjuji ali poglobljenimi vprašalniki, ki pa so uporabljeni šele po zaključku procesa opazovanja. V mojem eksperimentu so bili posnetki večkrat natančno pregledani, tako da je bilo obnašanje vsakega posameznega udeleženeca preučeno tekom celotne večerje.

12.4.2. Dejavniki vpliva Odvisna spremenljivka v mojem eksperimentu je izkušnja prehranjevanja.

Na odvisno spremenljivko vplivajo najrazličnejše neodvisne spremenljivke z različnimi stopnjami vpliva:

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 112

12.4.

Izsledki raziskave

POPOLN VPLIV IZVAJALCA ŠTUDIJE: ȗ +*)0% ) ȟ. -1$- ) #- ) ǽ $51 % ' $( +*+*') 1+'$1 ) $5 $-* % $ ȗ +*"-$)% &ǽ $51 % ' $( +*+*') 1+'$1 ) ./-0&/0-* +*"-$)%& ȗ ( $ )/ǽ $51 % ' $( +*+*') 1+'$1 ) $5 $-* ( $ )/ NEPOPOLN (PARCIALNI) VPLIV IZVAJALCA ŠTUDIJE: ȗ 1Š þ)*./ -0Ɛ ȟ.* '0%*þ$# +-$ +*. ( 5)$ 1 þ -%$Ǿ .&0+$).& $) ($& % * 1$.) /0 $ * /- )0/) " - 5+*'*Ɛ )% $) +-$þ &*1 )% .* '0%*þ$# ȗ 1Š þ)*./ +*)0% ) ȟ. -1$- ) #- ) ǽ * 1$.) * /- )0/) " - 5+*'*Ɛ )% 0 ' Ɛ ) 1 1 þ -% Ǽ )%$#*1 " +- #* ) " +- #- )% 1 )% 1 $5 - ) ( ) 10Ǽ (*- $/) $51 % ' 0 ) +*5) ) 1 -5$% ȟ/0 $ ' -"$% ) +*. ( 5) Ɛ$1$' $+ ǻǼ 1 ) +*.- )$ .** 1$.)*./$ "' ) ( $ )/ / - +*"-$)% & ȗ 1Š þ)*./ +*"-$)%& ǽ * 1$.) * ' ./)$# ./ /.&$# ( -$'Ǽ /- )0/) " - 5+*'*Ɛ )% / - 1 ) +*.- )$ .** 1$.)*./$ "' ) . -1$- )* #- )* / - ( $ )/ ȗ 1Š þ)*./ ( $ )/ ǽ * 1$.) * .0 % &/$1)$# ( -$' *% ( )% 0 * % Ǽ .+*.* )*./$ +-$' "* $/1 Ǽ 1 ) +*.- )$ .** 1$.)*./$ . . -1$- )* #- )* / - +*"-$)%&*( VPLIV IZVAJALCA ŠTUDIJE NI MOGOČ: ȗ - 5+*'*Ɛ )% .* '0%*þ$# ȗ +-$þ &*1 )% .* '0%*þ$# ș5 *1*'%./1* '$ - 5*þ - )% "' ) % ).&* ./ )% Ț ȗ * 5$1 ) .) ( ')* *+- (* 5 +*/- Š/0 $%

12.4.3. Ključne ugotovitve Pogrinjek: MINIMALISTIČEN POGRINJEK

$)$( '$./$þ ) +*"-$)% & % ./ ) - )Ǽ . &' .$þ)* 0+*- * 1. # ' ( )/*1Ǽ þ$./$($ '$)$% ($Ǽ )*/)*./%* 1. # ' ( )/*1ǻ -$ /*1-./) ( +*"-$)%&0 5 .* '0%*þ 1 Š/0 $%$ )$ )* )$# (*/ þ$# ' ( )/*1ǻ ) 5 1 ) ( )$1*%0 "- +-$ ($)$( '$./$þ) ( +*"-$)%&0 5 $5+*')$/ 1 +-$þ &*1 )%Ǽ /$./ " Ǽ & - % 1 5 #* ) ( .1 /0 )*-($- ')* &*/ ./ ) - ǻ *.' $þ)* ) +-$/ ") $./1 ) +*5*-)*./$ 0 ' Ɛ ) 1 Ȓ 1 &*'$&*- +-$/ ") +*5*-)*./Ǽ . /* 5"* $ 5 - $ +*5$/$1) " *Ɛ$1'% )% +*"-$)%& &*/ '*/ Ǽ '$ + +*5*-)*./ +-$/ ") %* +*. ( 5)$ ' ( )/$ ș)+-ǻ -*Ɛ Ǽ &*5 - $ 5 1$)* $+ ǻȚǻ $)$( '$./$þ ) +*"-$)% & 5 - $ .1*% )*-($- )*./$ ) 1+'$1 ) + - + $%* '$ *Ɛ$1'% )% +- #- )% 1 )% Ȓ 0 ' Ɛ ) $ . ' #&* 1 '*/$ +*.1 /$%* #- )$ ș*&0.*(ȚǼ * ) & ( - + /0 $ ( $ )/0ǻ RUSTIKALEN POGRINJEK

0./$& ' ) +*"-$)% & % ) +*')% ) . +- . Ɛ&$ 1 -1 # $) * '$& #ǻ . & &*- "- 5 $./1 ) * &'*) * /$./ " Ǽ & - % ) . +-$þ &*1 )*ǻ /* + - + $%* ) ) 1 )*./$ $) -0" þ)*./$ 1. & &*- 1+'$1 /0 $ ./ -*./ 0 ' Ɛ ) 1 1 Š/0 $%$ Ȓ 1 &*( )/ -%$# * +*"-$)%&0 . +*"*./* *( )% %* .+*($)$ ) +- / &'*./ șȏ & %Ǽ & - % $( ' (*% )*) ǻȎȚǻ þ '*( /*1-./ ) +*"-$)% & +-$/ ") 1 þ +*5*-)*./$ 0 ' Ɛ ) 1 &*/ ($)$( '$./$þ ) +*"-$)% &Ǽ 1 ) - + "- 5"*'% 5 5 )$($1* +*Ɛ$1$/ 1Ǽ

) + 5 (*/ þ ' ( )/Ǽ &$ $ 1 1 þ%$ ( -$ 1+'$1 ' ) '*/ ) +*/ & &.+ -$( )/ Ȓ ) 1+'$1 $./1 )* ) 0Ɛ$1 )% #- ) ǻ DISFUNKCIONALEN POGRINJEK

$.!0)& $*) ' ) +*"-$)% & % 5 .)*1 ) ) ( )% 1$ *.)*1)$# !0)& $% ' ( )/*1 +*"-$)%& ǻ P +- 1 % $5 $)/ - & $% 0 ' Ɛ ) 1 - 51$ )*Ǽ .+-1 ) *+ 5$%* -0" þ) +*./ 1$/1 +*"-$)%& Ǽ / Ɛ * +-1 ( . -1$- )%0 +$% þ ș* +-1$ 5 5) )$ ( )% 1$ 1'*" Ț +- 15 ( )/- ')* !0)& $%* 1 * -*&0ǻ *% ( )% +*"-$)%& $) . -1$- )% #- ) % $5- )* .0 % &/$1)*Ǽ +-$ þ ( - % * 1$.)* / &* * . -1$- ) #- ) ș& &* )*./ 1) *5$-*( & &* -0" þ) % $5&0Š)% 0Ɛ$1 )% #- ) ȚǼ &*/ /0 $ * .0 % &/$1) +-$+- 1'% )*./$ 0 ' Ɛ ) 1Ǽ 0Ɛ$1 %* 1 ) þ ( )*1 (ǻ . & &*- /*1-./)* $5&0./1* % )/- ')$ +*0 - & ) +*1 5 1* !0)& $% $) #- ) Ǽ +-$ þ ( - % +*0 - & ) +-1$ǻ * - +-$( - ) .&' % ( $.!0)& $*) ')$( . -1$- )% ( / - ./ ) - )$($ )*-( ($ % +*./- Ɛ 1$) 1 .&* '$ $ 5 þ %ǻ þ '*( 1 '% Ǽ +-$ ) / & )%0 1$) ) /*þ$(* ( )% &*/ +*'*1$ * &*5 - Ǽ +-$ +$/%0 + 1$).&$ &*5 - 1 )* -Ɛ$(* 5 + '%Ǽ . 1$)* ) . "- % ǻ &.+ -$( )/0 .* .$ 0 ' Ɛ ) $ . ($ ) / & '$ 1 þ% &*'$þ$) 1$) ș1 ) - )$ % .)*Ǽ '$ .* 1 &*)þ)$ ! 5$ .+$'$ 1 þǼ &*/ $ .$ -Țǻ &* '$ .* -Ɛ '$ ) ) & ) þ$)Ǽ &*/ * $þ %)* -Ɛ$(* .&* '$ 5 þ %Ǽ * % / 5 * ( -*& ( Ǽ &*/ $ . "- '$Ǽ % ).&* + . % ) / ) þ$) . "- 1 '* ' 1$)*ǻ / ( +-$( -0 . .$ - ) þ$) 0Ɛ$1 )% .+- ( )$Ǽ 1 ) - % 1$ )*Ǽ 0 ' Ɛ ) ( )$ ) +-$% / )ǻ -0" þ % +-$ *'% &./- ()$# * '$& # 0Ɛ$1 )% #- ) Ǽ &$ .* ' #&* /0 $ ) ( %$ .+- % ('%$1 " 5 +*. ( 5) 0 ' Ɛ ) ș"' ) &*'$þ$)* /-0 Ǽ &$ " % +*/- )* $)1 ./$- /$ 1 +- #- )% 1 )% /* +*./ ) '*Ǽ ) 0Ɛ$/ &Țǻ /*1-./)$# +-$( -$# .$ .&0Š %* * -*& +* )*./ 1$/$ ș)+-ǻ %0# $5 .&* '$ ) % * 5 Ɛ'$ *Ǽ (+ & %* )*./ 1)* +*+$% %* $+ ǻȚǻ ( $ )/ % 1 +-$( -0 0+*- /*1-./) " '/ -) /$1) " +*"-$)%& 5 +*./ 1'% ) $) )$ 1 +-1 ( +' )0ǻ &*)/ &./0 - 5'$þ)$# &*( $) $% +*"-$)%&*1 $) ( $ )/*1 % 5 )$($1 ( $1 ' )/)*./ * )*.*1ǻ $) 0./-$%.& ( *&*'%0 ' #&* &' .$þ ) '$ -0./$& ' ) +*"-$)% & +- ./ 1'% 0/ #*Ǽ ) & % +*5) ) " $) *( þ " ǻ * -0"$ ./- )$ + ' #&* ) ) 1 ) ( $ )/ +*1 þ Ɛ '%* +* ) ) 1 ) ( $5&0./10Ǽ . þ$( - 1 1 þ%$ ( -$ .*1+ $.!0)& $*) ' ) +*"-$)% &ǻ / ( +-$( -0 ' #&* "*1*-$(* * +*+*') ( +- 0% )%0 þ0/*1ǻ Okolje: ZUNANJE OKOLJE

0) )% *&*'% +- ./ 1'% *Ɛ$1 /% 1 ) - 1$Ǽ &$ + " ) "- ) þ$/$ . +$&)$&*(Ǽ . % % $5&0Š)% 1 1 þ%$ ( -$ ./-0&/0-$- ) $) +*./ 1'% ) 1 ./ ) - )* * '$&* * -*& ș($5 Ǽ ./*'$Ǽ +-$ *-Ǽ /*+' #- ) ǻǻǻȚǻ - 1 5 - $ / " ' #&* .$ - "*1*-$(* * 1 þ%$ .+-*Šþ )*./$ 0 ' Ɛ ) 1Ǽ &*/ 1 -0"$# *&*'%$#Ǽ 1 ) - + 1 -% /)* .+-*Šþ )*./ Š 1 )* )$ / &* 1 '$& Ǽ &*/ $ $' 1 +-$( -0 +$&)$& ǻ 0) )% *&*'% 1 +-$( -% 1$ 5 *( þ$( *&*'% (Ǽ +*./ 1'% *'*þ ) *( %$/1 Ǽ 1 5 ) +- 1. ( ) /*+'*/* #- ) / - ) * .*/)*./ *.)*1)$# !0)& $% 1* $) . )$/ -$%ǻ - 1 / &* % +*( ( ) ! &/*- 1- ( ș1 &*)&- /) ( +-$( -0 +- 1. ( .*) $) 1-*þ$) Țǻ 0) )% *&*'% % /$./*Ǽ 1 & / - ( % ) * 1$.)$# .+- ( )'%$1& / &* ) %1 þ ș1- ( Ǽ Ɛ0Ɛ '& Ǽ - 1)*./ / - ) Ǽ +-*( /)*./ '$Ɛ)% ./ $+ ǻȚǻ - $ 1 '$&* - 5'$þ)$# þ0/)$# 1/$.*1 /*1-./)* *&*'% 5 0 ' Ɛ ) +- ./ 1'% * - ( )$/ 1Ǽ 1 ) - + / * - ( )$/1 ) "- +-$( -% /$ . /$./*Ǽ &$ %* +-$ 0 ' Ɛ ) $# +*15-*þ$ $) 0./-$%.&* *&*'% ǻ .'*1 ).& ( *&*'%0 0Ɛ$1 )% #- ) 1 ) - 1$ )$ ) 5) )*Ǽ / &* $5&0Š)% $5 / " 1$ $& ) %1 -% /) % 5 1 þ$)* 0 ' Ɛ ) 1 )$ 0)$& /) ǻ )$($1 % &*)*/ $% 50) )% " *&*'% ) 5 - 1% Ǽ &$ $51$-

+- 1. ( $5 .1 Ɛ " 5- & $) 5 ' ) -1 ǻ 0 $ .$ - .* 1 1. # &*)/ &./$# -1 $5- )* +*( ( ) % 1)$&Ǽ &$ %$# % +-$ 5 .)*1$ +-*./*- +*/- )* 0+*Š/ 1 /$ǻ 50) )% *&*'% % +* * )* &*/ 5 $) 0./-$%.&* *&*'% 5 )$($1* 1+- Š )% *.1 /'$/1 ǻ &* &*/ #- ) $) +*"-$)% &Ǽ /0 $ .' )% $./1 )* 1+'$1 ) ) Š 5 5) 1 )% #- ) Ǽ . % ȏ% (* /0 $ 5 *þ($Ȏǻ 5'$þ) *.1 /'$/ 1 ș)+-ǻ (*þ ) - !' &/*- '$ .1 þ Ț 0./1 -$ - 5'$þ)* 15 0Š% ș1 ) 1 ) ( +-$( -0 ) +-$( - "*1*-$(* * - 5'$&$ ( ȏ$) 0./-$%.&*Ȏ *.1 /'$/1$%* $) -*( )/$þ)* *.1 /'$/1$%*Țǻ - 5 ' ( )/Ǽ &$ 1 *( þ ( *&*'%0 - & % *5$-*( ( )% 1 -% /)* $"- $./1 )* 1'*"*ǻ INDUSTRIJSKO OKOLJE

) 0./-$%.&* *&*'% % * 1. # $5 - )$# *&*'$% 1 Š/0 $%$ /$./*Ǽ 5 & / -* % $'* +-$þ &*1 )*Ǽ * +*15-*þ$'* ) %1 þ þ0./1 )$# * 5$1*1 +-$ 0 ' Ɛ ) $#ǻ &* $5 $)/ - & $%Ǽ &*/ /0 $ $5 $5+*')% )$# 1+- Š ')$&*1 . % +- +*./ 1& $5& 5 ' 5 +- 1$')*ǻ * % ).& ( *+- 1'% ) ( &.+ -$( )/0 ' #&* 0"*/ 1'% (*Ǽ *&*'% )$ $'* +*+*')*( #' )* $) ./ -$')*Ǽ ) & / -$ 0 ' Ɛ ) $ " 1$ $%* '* &*/ 0($-% ) " Ǽ ) )% "*1* + - + $%* 1+'$1 /0 $ 51*& þ-$þ&*1Ǽ .*)þ)$ 5 #* $) +* * )*ǻ * - 5'$& ( +*. ( 5)$($ 1 þ -% ($ 1 $) 0./-$%.& ( *&*'%0 ' #&* +-$1 /0 $ %./1*Ǽ .* . ) & / - 5 þ ' Ǽ &* % $'* 50) % Š .1 /'* ș(*Ɛ)*./ +/ $% ȚǼ -0" + 1 / ($ǻ )$($1* % /0 $Ǽ 0 ' Ɛ ) $ *( )% %* (- 5Ǽ 1 ) - + $5 &*)/ &./ ) (*- (* % ).&* 0"*/*1$/$Ǽ '$ "- 5 % ).& )$5& / (+ - /0- Ǽ '$ + 5"*'% 5 * þ0/ & (- 5 Ǽ &$ " +*15-*þ$ *&*'% ǻ ) 0./-$%.&* *&*'% % /0 $ /$./*Ǽ * & / - " 0 ' Ɛ ) $ Š/0 $% 5 - $ $./1 ) " * ./*+ )% * .+'*Š)$# &*)1 ) $% )$( %* $./1 )$# +- +*./ 1'% )$# +-$þ &*1 )%ǻ .+'*Š)* ' #&* - þ (*Ǽ .* 0 ' Ɛ ) $ 1 Š/0 $%$ ) *&*'% - "$- '$ ) 1 "' 1) ) þ$) Ȓ * $.$ .* " $")*-$- '$Ǽ * $.$ .* . (0 +*+*')*( +*.1 /$'$ǻ /$./$($Ǽ &$ .* ( $ )/ $")*-$- '$Ǽ 1 1 þ%$ ( -$ ' #&* 5 5) (* $.& )% ȏ0/ # ȎǼ 5) ) " 1 #- )$ / - 1 -0Ɛ $ȟ.*0 ' Ɛ )$# 1 &.+ -$( )/0Ǽ ( / (Ǽ &* +-$ -0"$ .&0+$)$ *+ 5$(*Ǽ ( $ )/ +*+*')*( +- 1' ) $5&0Š)%* #- ) Ǽ ) +*"-$)%&*( / - /0 $ ) -0Ɛ *ǻ DOMAČE OKOLJE

*( þ *&*'% % /$./*Ǽ &$ % 0 ' Ɛ ) ( ) % *'% +*5) )* *5$-*( 1 ) %1 þ%$ ( -$ $5+*')%0% )%$#*1 +-$þ &*1 )% ǻ - "- *þ$/)* 1 þ$)*( 5 *( þ *&*'% Ǽ &$ %$# 0 ' Ɛ ) $ +*5) %* Ɛ * +- %Ǽ % /* +*/- )* 0+*Š/ 1 /$ +-$ ) '$5$ $)/ - & $%ǻ þ$)*( % *( þ *&*'% + - +$- )* &*/ /*+'* $) +-$% /)*ǻ Hrana:

- ) 1 þ$)*( )$ $./1 ) ! &/*-ǻ 5) /$ % ($)$( ') 1 -$ ) 1Š þ)*./$ "' ) *. ) +- ! - ) ș*&0.$Ǽ / &./0- ȚǼ +-$( -)*./ "' ) 50) )% % 1)$& ș5 '* ) .$/) #- ) 1 /*+' ( 1- ( )0 $+ ǻȚǻ *'*þ )$# +-$( -$# % $' . -1$- ) #- ) $5 1$ $& )*./ 1) " +- #- )% 1 )% ( )% +-$( -) ș)+-ǻ &' + 1$ Ǽ &$ %$# % +*/- )* % ./$ 5 -*& ($Ǽ .* $' +-$( -) 1 *( þ ( *&*'%0Ǽ ) +-$( -) + $ $' 5 50) )% '$ $) 0./-$%.&* *&*'% Ǽ &% - )$ / &*þ 1* Ǿ +-$ ) * '$# - 51$ ) 5 - " 0 ' Ɛ ) 1Ǽ & &* ) % %$# +*% *Ǿ ( / $) '$(*) 1 1* $ ./ /.&* $) 5 1$ $& *&0. +-$1' þ)$Ǽ (+ & (*/$%* ) '$1 )% 1* Țǻ +' / )*./ 0 ' Ɛ ) 1 1 . -1$- )% #- ) % 1 þ% Ǽ & - "- 5 )* . (* % Ǽ &$ .

- 5 '$ ( 0 ' Ɛ ) ș)+-ǻ +*5*-)*./ +-$ . -1$- )%0 /*-/ Ǽ +-$ * ( -% )%0 &*'$þ$) $/ ǻȚǻ - 5 ( /* * .+* 0% )% + -/$ $+ $% ) ) 5 1 ) ( )$1*%0Ǽ &$ ' #&* +*1 þ )$1* .&0+$).& $) ($& $) 0/- $ * )*. ( 0 ' Ɛ ) $ǻ

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 113

Slika 134

Slika 137

Slika 140

Slika 138 Slika 135

Slika 139 Slika 136

Slika 141 Slika 142

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 114

PROSTORSKI PRIKAZI

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 115

13. VIZUALIZACIJE

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 116

Vizualizacija 1: zunanjost, lasten vir

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 117

Vizualizacija 2: pogled na “slovenski vrt”, lasten vir

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 118

Vizualizacija 3: notranjost, lasten vir

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 119

14. FOTOGRAFIJE MODELA

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 120

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 121

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 122

15. VIRI

1 5 .1 .

Knjige, eseji, članki in diplome

15 . 2 .

Spletne strani in drugi viri

Bureau International des Expositions., About us. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/ [2013]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1901 - 1916. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1901 - 1916/ [2013]

Gordon Linden, The Expo Master Plan Book, The Expo Book, Anglija 2014

Bureau International des Expositions., Who we are. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/bie/who-we-are [2013]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1922-1940. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1922-1940/ [2013]

Anna Jackson, Expo: International Expositions 1851-2010, V & A Publishing, Velika Britanija 2008

Bureau International des Expositions., How we work. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/bie/how-we-work [2013]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1949-1976. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1949-1976/ [2013]

Paul Greenhalgh, Fair World: A History of World's Fairs and Expositions from London to Shanghai 1851-2010, Papadakis, Velika Britanija 2011

Bureau International des Expositions., How we work. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/bie/how-we-work [2013]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1982-2000. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1982-2000/ [2013]

Udo Kultermann, Kenzo Tange: Architecture and Urban Design, Praeger, Nemčija 1970

Bureau International des Expositions., The member states. [online].

Dostopno na: http://www.bie-paris.org/site/en/bie/the-member-states-of-the-bie [2013]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 2005-2025. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/2005-2025/ [2013]

Gordon Linden in Paul W. Creighton, The Expo Book: A Guide to the Planning, Organization, Design & Operation of World Expositions, The Expo Book, Anglija 2008

Dan Graham, Two-Way Mirror Power: Selected Writings by Dan Graham on His Art, The MIT Press, Združene države Amerike 1999, str. 155-182 Beatriz Colomina, Beyond Pavilions: Architecture as a Machine to See, v Peter Cachola Schmal ur., Der Pavillon : Lust und Polemik in der Architektur, Hatje Cantz, Nemčija 2009, str. 64-78 Oscar Riera Ojeda, States of Architecture in the Twenty First Century: Photographic Exploration of the Shanghai World Expo, Loft Publications, Španija 2010 Lara Slivnik, Zgradbe svetovnih razstav: konstrukcija, arhitektura, urbanizem, oblikovanje, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2007 One ounce of Britain and a pound of Holland, please!, Stardust world expo & national branding newsletter št.1 , april 2002 The brand wagon is leaving, Stardust world expo & national branding newsletter št.1 , april 2002 Gordon Pape, Expo 70 pavilion chosen: Mirror-sided Pyramid..., v: The Montreal Gazette [online], 27. junij 1967, str. 17

Bureau International des Expositions., Our history. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/bie/our-history [2013] Bureau International des Expositions., What is an Expo? [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/what-is-an-expo [2013] Bureau International des Expositions., The BIE Expos. [online].

Dostopno na:http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/expo-categories [2013] Bureau International des Expositions., World Expos. [online].

Dostopno na: http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/expo-categories/world-expos [2013] Bureau International des Expositions., International Specialized Expos . [online].

Dostopno na: http://www.bie-paris.org/site/en/expos/about-expos/expo-categories/international -specialized-expos [2013] People’s Daily Online., Old Chinese Shipyard to Make Way for 2010 Shanghai World Expo Site . [online].

Dostopno na: http://en.people.cn/200308/13/eng20030813_122230.shtml [2013] Insecula. Trocadéro.[online] Dostopno na: http://www.insecula.com/musee/M0055.html[2013]

Expo Milano 2015. The theme. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/learn-more/the-theme [2014] Expo Milano 2015. The history. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/learn-more/the-history- [2014] Expo Milano 2015. Milano. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/learn-more/why-milan- [2014] Expo Milano 2015. Explore. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/explore [2014] Expo Milano 2015. Clusters. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/explore/clusters [2014] Expo Milano 2015. Thematic areas. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/explore/thematic-areas [2014] Expo Milano 2015. Exhibition site. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/explore/exhibition-site [2014] Expo Milano 2015. Countries. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/participants/countries [2014] Expo Milano 2015. International organizations. [online].

Dostopno na:http://www.expo2015.org/en/participants/international-organizations [2014]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1851 - 1883. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1851-1883/ [2013]

Expo Milano 2015. Civil Society Organizations. [online].

Dostopno na: http://www.expo2015.org/en/participants/non-governmental-organizations [2014]

Urso Chappell. 1998-2014. World's Fair Timeline 1884 - 1900. [online].

Dostopno na:http://www.expomuseum.com/1884 - 1900/ [2013]

Expo Milano 2015. Corporate. [online].

Dostopno na: http://www.expo2015.org/en/corporate [2014]

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 123

V. Erba, idr., Dal campus sostenibile alla città: MILANO, progetti di riqualificazione urbana tra Città Studi e Lambrate . [online].

Dostopno na: http://urbalab.altervista.org/blog/extempore-expo-2015/?doing_wp_cron=1417695 527.6768970489501953125000 [2015]

Jade Doskow., Jade Doskow. [online].

Dostopno na:http://www.jadedoskowphotography.com [2014]

What’s on Sanya.,2012. Nepal Pavilion of Shanghai Expo to be relocated to Sanya Nanshan. [online].

Dostopno na: http://www.whatsonsanya.com/news-22178.html [2014]

DigIITalArchFab., Spanish pavilion, Expo 2005 Aichi. [online].

Dostopno na: http://digiitalarchfab.com/portal/wp-content/uploads/2012/01/Spanish-Pavilion.p df [2014]

Katsunori Okajima.,Effects of visual food texture on taste perception. [online].

Dostopno na:http://i-perception.perceptionweb.com/journal/I/article/ic966 [2014] Raul Pedroso.,1992.Pavilion of Kuwait. [online].

Dostopno na: http://www.solo-photography.com/kuwaitpav.htm [2014] Targetti., Mercure Light-line. [online].

Dostopno na:http://www.targetti.com/products/55134/mercure-light-line [2015] Barrisol., Mirror solution. [online].

Dostopno na: http://www.barrisolusa.com/mirror-stretch-ceiling.php [2015] Barrisol., Rail systems - Plans to download. [online].

Dostopno na:http://en.barrisol.com/ceiling-fixation-systems-plan.php [2015] Tensinet., Expo 2000 (Hannover): Hungarian Pavilion. [online].

Dostopno na:http://www.tensinet.com/database/viewProject/4004.html [2015]

E-architect., Polish Expo Pavilion 2005, Aichi. [online].

Dostopno na:http://www.e-architect.co.uk/japan/japanese-expo-pavilion [2014]

Glede EXPO razstav sem se pogovarjala s Sandrine Toiron, Fabriziom Bazzani in Jade Doskow. Glede PVC materialov za fasadni ovoj s Caroline Moser. Glede analize in izvedbe praktičnega poskusa sem pomoč poiskala pri Janji Božič Marolt in Maši Muster. Glede same konstrukcije paviljona sem se pogovorila z Dragom Porom in Jurijem Žejnom.

Liz Stinson., An Invisible Barn, Made With Low-Tech Trickery. [online].

Dostopno na: http://www.wired.com/2014/04/this-trippy-mylar-covered-barn-is-nearly-invisible/? mbid=social_fb#slide-id-759551 [2014] Columbia., U.S. Pavilion at Expo 70. [online].

Dostopno na: http://www.columbia.edu/cu/gsapp/BT/DOMES/OSAKA/intro.html [2014] Miller Wey., Haibao hangover: What's left of the Shanghai Expo? [online].

Dostopno na: http://www.bamboocompass.com/news-opinion/haibao-hangover-whats-left-of-th e-shanghai-expo.html [2014] Shawn Low., Shanghai post World Expo. [online].

Dostopno na: http://www.lonelyplanet.com/china/shanghai/travel-tips-and-articles/76940 [2014]

Ashley Nelson., 2013. Weekly Roundup: Mirrors, Reality Distorted. [online].

Dostopno na: http://www.knstrct.com/art-blog/2013/10/16/weekly-roundup-mirrors-reality-disto rted# [2014]

Gavin Van Hinsbergh., China Art Palace. [online].

Dostopno na: http://www.chinahighlights.com/shanghai/attraction/china-art-palace.htm [2014]

Expo92., 2006. Expo ‘92. [online].

Dostopno na: http://www.expo92.es/principal/index.php [2014]

Wikipedia. China pavilion at Expo 2010. [online].

Dostopno na:http://en.wikipedia.org/wiki/China_pavilion_at_Expo_2010 [2014]

Heatherwick Studios., UK pavilion. [online].

Dostopno na: http://www.heatherwick.com/uk-pavilion/ [2014]

Wikipedia. Seville Expo ‘92. [online].

Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Seville_Expo_%2792 [2014]

BIG Architecture., EXPO 2010 Danish pavilion. [online].

Dostopno na: http://big.dk/?projectcode=xpo#projects-xpo [2014]

Wikipedia. Expo 2000. [online].

Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Expo_2000[2014]

MVRDV., EXPO 2010 . [online].

Dostopno na: http://www.mvrdv.nl/projects/EXPO/# [2014]

Wikipedia. Expo 2010. [online].

Dostopno na: http://en.wikipedia.org/wiki/Expo_2010[2014]

EXPO Aichi., EXPO 2005 . [online].

Dostopno na: http://www.expo2005.com/expo_facts.htm [2014]

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 124

15.3.

Slike

Slika 1: Habitat 67, Montreal 2002 vir:http://4.bp.blogspot.com/-eesPHcq-yW8/UOdO1dozYGI/AAAAAAAAE5Q/Easp5bc aju8/s1600/H67_02.jpg Slika 2: Kristalna palača, 1851 London vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d8/Crystal_Palace_General _view_from_Water_Temple.jpg

Slika 13: Tempelj človeške strasti, 1897 Bruselj vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/76/Temple_of_Human_Passions_V ictor_horta_1898.jpg

Slika 14: Električni stolp ,1901 Buffalo vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/45/Pan-American_Expositio n_-_The_Electric_Tower.jpg

Slika 25: habitat 67, 2008 Montreal vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9f/Montreal_-_QC_-_Habita t67.jpg Slika 26: Sejmišče po načrtu Kenzo Tange, 1970 Osaka vir:http://1.bp.blogspot.com/-Tq5Hai2Pg0c/To787La8EcI/AAAAAAAANO4/VSzuLKxq Nog/s1600/expo2.JPG Slika 27: Nizozemski paviljon, Hanover 2000 vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Expo2000_nl.jpg

Slika 3: Palais de l'Industrie, 1855 Pariz vir:http://www.bloy.geometre-expert.fr/VUESHISTO/158/palais-de-l%27industrie.jp g

Slika 15: Palača likovne umetnosti 1904, 2008 St. Louis vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5c/StLouisArtMuseum.jpg

Slika 4: Pogled na razstavišče, 1867 Pariz vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/34/Exposition_map_1867.j pg

Slika 16: Razstavna hala,1909 Seattle vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cc/Manufactures_Building_ construction,_A-Y-P,_1909.jpg

Slika 5: Rotunda, Dunaj 1873 vir:http://austria-forum.org/attach/Bilder_und_Videos/Historische_Bilder_IMAGNO /Rotunde/00455751/00455751wm.jpg

Slika 17: Hotel Astoria, 1910 Bruselj vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/78/H%C3%B4tel_ASTORIA, _Bruxelles,_architecte_Henri_van_Dievoet,_1909.jpg

Slika 6: Mascinenhalle, 1873 Dunaj vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f4/Thurston--1876--Reports-frontispiece.png

Slika 18: Palača likovne umetnosti, 1915 San Francisco vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f2/Palace-of-fine-arts-1919.j pg

Slika 7: Spominska hala 1876, Philladelphia 2010 vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/1b/MemorialHallPhila02.jp g

Slika 19: Plaza de España 1929, 2006 Seville vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f1/Espagne_S%C3%A9ville_ Place_d%27Espagne.JPG

Slika 8: Garden Palace, 1879 Sydney vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/37/Garden_Palace_01a.JP G

Slika 20: El Puente Cabrillo, 1915 San Diego vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4b/San_Diego_El_Puente_ Cabrillo_1916.png

Slika 9: Arc de Triomf iz leta 1888, 2013 Barcelona vir:http://www.fcbarcelona.eoldal.hu/img/picture/166/800px-barcelona_-_arc_de_ triomf_-2-.jpg

Slika 21: Nemški paviljon, 1929 Barcelona vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/The_Barcelona_Pavilion ,_Barcelona,_2010.jpg

Slika 36: Letalo, New York 1964 EXPO, Jade Doskow 2011

Slika 10: Gaudijev Španski paviljon, 1888 Barcelona vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7e/Trasatl%C3%A1ntica_% 281888%29.jpg

Slika 22: Bruseljska palača1935, 2006 Bruselj vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d9/Luc_Viatour_Bruxelles_ Palais_expo_heysel.JPG

Slika 38: Grafiti na Tokio palači, Paris 1937 EXPO, Jade Doskow 2007

Slika 11: Ferrisovo kolo,1893 Chicago vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/de/Ferris-wheel.jpg

Slika 23: Trylon, Perisphere in Helicline, 1939 New York vir:http://www.billcotter.com/misc/1939nywf/insurance-trylon-perisphere.jpg

Slika 40: fontana, Seattle 1962 EXPO, Jade Doskow, 2007

Slika 12: Brooklyn Museum, 1893 Chicago vir:http://uncoolghoul.files.wordpress.com/2011/06/448px-brooklyn_museum_-_ch icago_worlds_fair_-_thomas_moran_-_overall.jpg

Slika 24: The Space Needle, 1962 Seattle vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f8/Early_photo_of_seattle_s pace_needle.jpg

Slika 28: Bruselj EXPO 1897, Human passion pavilion, Jade Doskow, 2008 Slika 29: Chicago ,1893 Columbian EXPO, paviljon Grand Peristyle, Jade Doskow, 2009 Slika 30: Buffalo, 1901 Pan Am EXPO, Mesto, kjer je stal avditorij, Jade Doskow, 2009 Slika 31: 1939 EXPO “The World of Tomorrow”, New York, paviljon države New York, Jade Doskow, 2009 Slika 32: 1901 Pan Am EXPO, Buffalo, Mesto, kjer je stal paviljon svobodnih umetnosti, Jade Doskow, 2009 Slika 33: vhod na EXPO Barcelona 1929, Jade Doskow, 2007 Slika 34: Buffalo1901, The Pan Am EXPO, Japonska vas, Jade Doskow 2009 Slika 35: Alexander Calder, L’ Homme, Montreal 1967, EXPO Man and His World, Jade Doskow 2012

Slika 37: Chicago, 1933 EXPO Century of Progress, Jade Doskow, 2008

Slika 39: Trocadero, Paris 1937 EXPO, Jade Doskow, 2007

Slika 41: Spokane 1974 EXPO, US paviljon, Jade Doskow, 2007 Slika 42: paviljon države New York, New York 1964 EXPO, Jade Doskow, 2008 Slika 43: Parc du Cinquentenaire, Bruselj 1897 EXPO, Jade Doskow, 2008

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 125

Slika 44: Velika mošeja, Bruelj 1897 EXPO, Jade Doskow, 2008 Slika 45: Solarna eksperimentalna hiša in gedetska kupola, Montreal 1967 EXPO, Jade Doskow, 2012 Slika 46: Paris 1889 EXPO, Jade Doskow, 2007

Slika 63: Ostrešje japonskega paviljona, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://4.bp.blogspot.com/-KKudvN833co/URUKjUFzfEI/AAAAAAAAD6Y/LlX-cXrOc YQ/s1600/14pab.jpg Slika 64: Notranjost japonskega paviljona, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://1.bp.blogspot.com/-HlbKsztbtxw/URUMFM2sr6I/AAAAAAAAD6o/B8ewm4L BSVs/s1600/Pabellon_Japon2.jpg

Slika 47: Atomium, Bruselj 1958 EXPO, Jade Doskow, 2007 Slika 48: Heliport, New York 1964 EXPO, Jade Doskow, 2014

Slika 65: Notranjost kanadskega paviljona, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:https://www.raic.org/honours_and_awards/honours_gold_medal/2011/images /bingthom4.jpg

Slika 49: Velika EXPO palača, Bruselj 1935 EXPO, Jade Doskow, 2008 Slika 50: Spominska hala, Philadelphia 1876 EXPO, Jade Doskow, 2008

Slika 66: Kanadski paviljon, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://www.bingthomarchitects.com/wp-content/uploads/2013/02/canadapava lion-overview1-768x576.jpg

Slika 79:Fasada španskega paviljona na EXPO 2005, Aichi 2005 vir:http://everystockphoto.s3.amazonaws.com/expo_aichi_spain_518534_o.jpg Slika 80: Detail fasade španskega paviljona, Aichi 2005 vir:http://www.metalocus.es/content/es/system/files/file-images/ml_Zaera_Aichi_0 5_1024.jpg Slika 81: Španski paviljon EXPO 2005, Aichi 2005 vir:http://www.stylepark.com/db-images/cms/ceramica_cumella/img/p299004_22 00_1515-3.jpg Slika 82: Francoski paviljon EXPO 2005, Aichi 2005 vir:http://www.view-pictures.co.uk/ImageThumbs/EXP2439AA-242/3/EXP2439AA-24 2_Immersion_Theatre_in_the_French_Pavilion_at_the_Aichi_World_Expo_2005_J apan.jpg

Slika 51: Toaleta, Philadelphia 1876 EXPO, Jade Doskow, 2008 Slika 52: Festival Plaza,Osaka 1979 vir:http://socks-studio.com/img/blog/expo-osaka-800x1146.jpg

Slika 67: Notranjost kuvaitskega paviljona, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://en.wikiarquitectura.com/images/thumb/d/d0/Pabellon_Kuwait_Expo92.j pg/300px-Pabellon_Kuwait_Expo92.jpg

Slika 53: Svetlobni dežniki v kanadskem paviljonu, 1970 Osaka vir:http://www.bsattler.com/blog/wp-content/uploads/2009/11/colorbenders.jpg

Slika 68: Kuvaitski paviljon, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://www.huma3.com/repository/reviews/kuwait.jpg

Slika 54: Pogled na kanadski paviljon, 1970 Osaka vir:https://designkultur.files.wordpress.com/2010/01/1399b-expo70_canada.jpg?w= 432&h=307

Slika 69: Prizorišče EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/15/Expo_2000_Hannover_ Bild011.jpg

Slika 55: Pogled na kanadski paviljon, 1970 Osaka vir:http://blog.nfb.ca/files/2010/07/osaka.jpg

Slika 70: Notranjost nizozemskega paviljona, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://static.urbarama.com/photos/medium/24077.jpg

Slika 56: Napihljiva streha iz tekstila in kablovja na ZDA paviljonu, 1970 Osaka vir:http://ww1.prweb.com/prfiles/2008/12/03/247607/USPavExpo70inflatableroof.j pg

Slika 71: Nizozemski paviljon, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://www.elcroquis.es//media/public/img/Projects/Pabellones/CR111_Pabell on_de_Holanda_para_la_Expo_2000_big.jpg

Slika 57: Pogled na napihljivo streho iz tekstila in kablovja na ZDA paviljonu, 1970 Osaka vir:http://www.columbia.edu/cu/gsapp/BT/DOMES/OSAKA/osa86.gif

Slika 72: Notranjost japonskega paviljona, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://www.pfeifer.de/ref/imgs/SBW-REF_JAPANISCHER-PAVILLON_APJ-1_136X1 82_4C.jpg

Slika 58: Pogled na napihljivo streho iz tekstila in kablovja na ZDA paviljonu, 1970 Osaka vir:http://www.evolutiondome.co.uk/wp-content/uploads/2012/03/Blog-Pic-3.jpg

Slika 73: Japonski paviljon, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://farm4.static.flickr.com/3139/2629839644_ab18a191ef_o.jpg

Slika 59: Švicarski paviljon, Osaka 1970 vir:http://www.corbisimages.com/stock-photo/rights-managed/AL027425/swiss-pa vilion-at-expo-osaka-japan?popup=1&caller=enlargement Slika 60: Švicarski paviljon, Osaka 1970 vir:http://www.corbisimages.com/images/Corbis-AL027422.jpg?size=67&uid=54a51 6cb-025f-4fdb-a2ec-6db2c886ef02 Slika 61: EXPO Seville ‘92, Seville 1992, Lou Rouge Slika 62: Japonski paviljon, EXPO Seville ‘92, Seville 1992 vir:http://en.wikiarquitectura.com/images/thumb/d/d7/Pabellon_Japon3.jpg/300p x-Pabellon_Japon3.jpg

Slika 74: Notranjost japonskega paviljona, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://www.makmax.com/imgs/lrg/eu_60.jpg Slika 75: Fasada madžarskega paviljona, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://files1.structurae.de/files/192x128/1/expo2000_hun04.jpg Slika 76: Madžarski paviljon, EXPO 2000, Hanover 2000 vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9d/Expo2000Hungary.jpg Slika 77: Prizorišče EXPO 2005 Aichi, Aichi 2005 vir:http://static.panoramio.com/photos/large/64701968.jpg Slika 78: Poljski paviljon EXPO 2005, Aichi 2005 vir:http://static.panoramio.com/photos/large/1332271.jpg

Slika 83: Francoski paviljon EXPO 2005, Aichi 2005 vir:http://www.barco.com/~/media/Images/References/2005/French%20Pavilion% 20World%20Expo%20Aichi/World%20Expo%20French%20Pavilion.jpg?mh=900&m w=900 Slika 84: Prizorišče EXPO 2010 Shanghai, Shanghai 2010 vir:http://www.knippershelbig.com/sites/default/files/styles/projekt1494/public/im age_project//12421-picture.jpg?itok=hBzgsg3e Slika 85: Kitajski paviljon, EXPO 2010 Shanghai, Shanghai 2010 vir:http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/be/China_Pavilion_of_Exp o_2010.jpg Slika 86: Notranjost britanskega paviljona, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://www.fubiz.net/wp-content/uploads/2010/05/shanghai-world-expo-2010uk-pavilion-by-heatherwick-studio-9-600x902.jpg Slika 87: Britanski paviljon, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://www.archiscene.net/wp-content/uploads/2011/08/UK-Pavilion-Expo-201 0-by-Heatherwick-Studio01.jpg Slika 88: Danski paviljon, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://www.ideon.cz/uploads/albums/1265838260/med_gallery_2_1719_29341. jpg Slika 89: Notranjost danskega paviljona, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://livedesignonline.com/site-files/livedesignonline.com/files/archive/blog.liv edesignonline.com/briefingroom/wp-content/uploads/2010/05/expo-2010_danishpavilion_3_low.jpg Slika 90: Danski paviljon, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/05/1273155340-xpo-i mage-by-iwan-baan-16-528x350.jpg Slika 91: Notranjost finskega paviljona, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://archrecord.construction.com/ar_china/2010/shanghai_world_expo/pavili ons-5/thumb.jpg Slika 92: Notranjost finskega paviljona, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://cdn.c.photoshelter.com/img-get/I00007WSmpiSGrEE/s/750/600/shanghai -expo-kirnu-finland-01.jpg

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 126

Slika 93: Finski paviljon, EXPO 2010, Shanghai 2010 vir:http://architype.org/wp-content/uploads/2012/12/Finnish-Pavilion-1-750x500.jp g

Slika 109: Vizualizacija vozlja “Kakav”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224247393/01_cacao.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 94: Logo EXPO Milano 2015, Andrea Puppa, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397646755161/01_Cover_Logo_1280x400_O K.jpg

Slika 110: Vizualizacija vozlja “Kava”Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224251319/04_caffe.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 95: Lokacija EXPO Milano 2015, Milano 2014 vir:http://www.expocantiere.expo2015.org/sites/default/files/images/pagina/3_3.jp g

Slika 111: Vizualizacija vozlja “Sadje in zelenjeava”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224251319/04_caffe.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 96: Vizualizacija Decumanus, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397654113643/01_Cover_Decumano_1280x 400_OK.jpg

Slika 112: Vizualizacija vozlja “Sadje in zelenjeava”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392223663337/01_frutta.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 97: Vizualizacija Italijanski paviljon, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397657911187/01_dettaglio_padiglione_ital ia_1280x400.jpg

Slika 113: Vizualizacija vozlja “Kava”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224250187/01_caffe.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 98: Vizualizacija jezera Arena, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397657550805/LAKE_1280.jpg

Slika 114: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224325130/05_cereali.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 99: Vizualizacija EXPO Center, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397759010575/01_Cover_Expo_Centre_128 0x400_OK.jpg

Slika 115: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224323669/03_cereali.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 100: Vizualizacija zunanjega teatra, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397760006690/01_Cover_Air_Theatre_1280 x400_OK.jpg

Slika 116: Vizualizacija vozlja “Začimbe”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/explore/clusters/spices

Slika 101: Vizualizacija razgleda z Mediteranskega hriba, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397657337901/COLLINA_1280.jpg

Slika 117: Vizualizacija vozlja “Začimbe”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/explore/clusters/spices

Slika 102: Vizualizacija Cascina Triulza, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397655512484/CASCINA_02_1280.jpg

Slika 118: Vizualizacija vozlja “Gomolji in žitarice”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224323075/02_cereali.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 124: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224320515/02_biomediterraneo_taglio_ 1200.jpg?blobheader=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheaderv alue1=image/jp Slika 125: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224331011/03_Isole.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg Slika 126: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224320687/03_biomediterraneo_taglio_ 1200.jpg?blobheader=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheaderv alue1=image/jpeg Slika 127: Vizualizacija vozlja “Bio-mediteran”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224319171/01_biomediterraneo_taglio1200.jpg?blobheader=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheaderv alue1=image/jpeg Slika 128: Domač ambient, vir:http://cdn.freshome.com/wp-content/uploads/2011/09/Scandinavian-kitchen-d esigns-21.jpg Slika 129: Zunanji ambient, vir:http://pichost.me/1494358/ Slika 130: industrijski ambient, vir:http://www.shutterstock.com Slika 131: minimalistični pogrinjek, foto Tea Goljevšček Slika 132: rustikalni/kičasti pogrinjek, foto Tea Goljevšček Slika 133: pogrinjek z zamenjano funkcijo, foto Tea Goljevšček

Slika 103: Vizualizacija sprostitvenih in osvežitvenih predelov, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1397758919349/01_dettaglio_Food_Beverag e_1280x400_OK.jpg Slika 104: Vizualizacija Paviljona “Hrana iz prihodnosti”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/future-food-district Slika 105: Vizualizacija otroškega parka, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/children-park Slika 106: Vizualizacija otroškega parka, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/children-park Slika 107: Vizualizacija Paviljona “Hrana iz prihodnosti”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/en/future-food-district Slika 108: Vizualizacija vozlja “Kakav”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224250865/02_cacao.jpg?blobheader=i mage/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg

Slika 119: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224330788/02_Isole.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg Slika 120: Vizualizacija vozlja “Otoki, morje in hrana”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224330641/01_Isole.jpg?blobheader=im age/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg Slika 121: Vizualizacija vozlja “Sušna območja”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224327549/03_Zone_Aride.jpg?blobhea der=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg Slika 122: Vizualizacija vozlja “Sušna območja”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224326786/01_Zone_Aride.jpg?blobhea der=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=image/jpeg Slika 123: Vizualizacija vozlja “Sušna območja”, Milano 2014 vir:http://www.expo2015.org/cs/Expo/1392224328601/thumb_05_Zone_Aride.jpg? blobheader=image/jpeg&blobheadername1=Content-Type&blobheadervalue1=im age/jpeg

Slika 134 - 142: Dokumentacija poskusa, foto Tea Goljevšček Slika 143: tradicionalna japonska obdelava lesa Yakisugi vir:https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/c1/75/ae/c175ae51d9a95647d58ae 3a252a378db.jpg Slika 144: lesena klop in vegetacija v simbiozi vir:http://cdn-nus-2.pinme.ru/pin-upload-static/photos/68eeb74e828077fc0eaa0f1 882cdccc0_b.jpg Slika 145: pšenično polje vir:http://www.slo-foto.net/modules/Galerija/data/media/14/1270362424.jpg Slika 146: razgibanost terena dosežena s terasami vir:http://static.squarespace.com/static/525305dce4b0830c98e07bb6/52580ee2e4b 0da6f82475512/52580f17e4b0040971b7b211/1381502745858/578-04.jpg?format=15 00w Slika 147: relief dosežen s terasami vir:http://static.squarespace.com/static/525305dce4b0830c98e07bb6/52580ee2e4b 0da6f82475512/5258104de4b018d273343e0f/1386350740598/PHZelkova_09-42_rm iller_300dpi.jpg?format=1500w

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 127

Slika 148: oljčnjak vir:http://www.nudoadopt.com/images/design-images/midbarimg1.jpg

Slika 163: SANAA, Muzej sodobne umetnosti vir:http://static.dezeen.com/uploads/2007/12/kaufman_2007-11-098_09-43sq.jpg

Slika 149: lesena pot vir:http://www.hdnewwallpapers.com/wp-content/uploads/2014/10/Wooden-PathHD-Wallpapers-Free-Download-10.jpg

Slika 164: Phillip K. Smith III, svetlobna instalacija za festival Lollapalooza vir:http://loves.domusweb.it/wp-content/uploads/2014/05/phillip-k-smith-III-mirro rs-reflection-field-for-coachella-designboom-04.jpg

Slika 150: breskov sadovnjak vir:http://www.fobija.net/media/photo/original/2013/04/516d4721_untitled4543.jp g

Slika 165: Jaka Bonča, rotacije vir:http://www.rototype.org/sl/v/rotacije/1a.jpg

Slika 151: refleksivna fasada, “Mirror house”, MLRP / Architecture, Research & Development, 2011 Copenhagen vir:http://www.designboom.com/weblog/images/images_2/lauren/mirror%20hous e/mh06.jpg

Slika 166: Vrteča filmska scena, 2001: A Space Odyssey, Stanley Kubrick, 1968 Velika Britanija vir:http://cdn-static.denofgeek.com/sites/denofgeek/files/styles/insert_main_wide _image/public/2001.jpg?itok=Hy7xeQYW

Slika 152: refleksivna instalacija,”The cloud gate”, Anish Kapoor, 2004 Chicago vir:http://www.zastavki.com/pictures/originals/2014/Cities_____Mirror_house_in_C hicago_076659_.jpg

Slika 167: Filmska scena, 2001: A Space Odyssey, Stanley Kubrick, 1968 Velika Britanija vir:http://ploshtadslaveikov.com/wp-content/uploads/2014/08/A-Space-Odyssey-b y-Stanley-Kubrick.png

Slika 153: refleksivna fasada, vir:http://www.artandesignews.com/wp-content/uploads/2013/07/mirror-house-ad n.jpg

Slika 168: Futuristični interier kompleksa Axioma, Geometrix Design, 2013 Moskva vir:http://cdn.homedit.com/wp-content/uploads/2011/08/axioma-apartment-interi or-design-by-geometrix.jpg

Slika 154: refleksivna fasada, zrcalna hiša za Cadillac reklamo, Autumn de Wilde, 2013 ZDA vir:http://static.squarespace.com/static/51eed906e4b0953024980af9/52fa9687e4b0 379601b85bd8/52fa9696e4b0707a0cfaef3d/1392154263198/Mirror-Architecture-Cad illac-2015-Campaign-1.jpg

Slika 169: Tomás Saraceno, Gateshead, 2010 Velika Britanija vir:http://i.guim.co.uk/static/w-620/h--/q-95/sys-images/Guardian/About/General/2 010/7/16/1279277879440/Tom-s-Saraceno-006.jpg

Slika 155: refleksivna fasada, “Lucid Stead”, Phillip K. Smith III, 2013 California vir:http://demilked.uuuploads.com/lucid-stead-house-of-wood-and-mirror-phillip-k -smith-III/lucid-stead-house-of-wood-and-mirror-phillip-k-smith-III-2.jpg Slika 156: refleksivna fasada, Ekkehard Alteburger, 1996 Scotland vir:http://www.ignant.de/wp-content/uploads/2012/06/mirrorhouse_01.jpg Slika 157: refleksivna fasada, “Mirror house in woods”, Rob Fischer, 2014 ZDA vir:http://charestweinberg.com/wp-content/uploads/2011/10/Rob-Fischer-Mirrored -House-in-Woods-480x480.jpg Slika 158: Erik olofsen, Black box, 2013 Berlin vir:http://www.erikolofsen.com/blackbox1.jpg Slika 159: Robert Ryman, Untitled (1958) vir:http://deidreadams.com/wp-content/uploads/2012/01/Ryman-SFMOMA-21.jpg Slika 160: Hans Haacke, Condensation, 2010 Amsterdam vir:http://ioanaciocan.files.wordpress.com/2010/09/hans1.png Slika 161: vzorec iz kock vir:http://flagartist.com/FLAGARTIST/flags/P/pattern_diamond_cubes_1_patterns-1 969px.pngCube Slika 162: SANAA, šola v Zollvereinu vir:http://s3.amazonaws.com/europaconcorsi/project_images/3791731/SANAA-Zoll verein-7461_large.jpg

Slika 184: video-mapping na zrcalo vir:http://www.derivative.ca/Events/2011/AmonTobinVSquared/images/AmonTobin _Roundhouse_1706111.jpg Slika 185: projekcija na ogledalo vir:http://static.squarespace.com/static/522958eae4b0c7795a1614e9/52296055e4b 0ea1b2e220144/52296062e4b0ea1b2e220291/1378443405175/ Slika 186: projekcija na ogledalo vir:http://assets2.thecreatorsproject.com/content-images/contentimage/no-slug/e6 cdae25c0555ede094e7bad476642c8.jpg Slika 187: pohodna mreža, avtor: Tea Goljevšček, 2014 Slika 188: refleksivna fasada vir:https://c2.staticflickr.com/8/7016/6761119177_751f594499.jpg Slika 189: refleksivna fasada, Phillip K. Smith III, svetlobna instalacija za festival Lollapalooza vir:http://static.squarespace.com/static/51eed906e4b0953024980af9/53558befe4b0 e846eb404372/53558c00e4b078ef148f8955/1398115387675/Reflection-Field-Coach ella-Art-Phillip-K-Smith-Mirror-1.jpg

Slika 170: Tomás Saraceno, Biospheres, 2010 Copenhagen http://thefunambulistdotnet.files.wordpress.com/2012/06/biospheres2.jpg?w=470& h=313&crop=1 Slika 178: tlakovanje s talnimi linijskimi lučmi vir:http://www.targetti.com/sites/default/files/styles/family_presentation_482x326/ public/uploaded/482x326xMERCURE_F_0.jpg,qitok=vM-SxXTC.pagespeed.ic.tPAB7A Kv34.jpg Slika 179: tlakovanje s talnimi linijskimi lučmi vir:http://www.prlog.org/11834903-jake-recessed-linear-fixture.jpg Slika 180: klop z zelenjem in lučjo, John Horner, 2008 Boston vir:http://static.squarespace.com/static/525305dce4b0830c98e07bb6/525844b8e4b 02bb6f7d70830/525844ece4b02bb6f7d70904/1381516534265/14+macallen_built_0 18.jpg?format=1500w Slika 181: primer osvetlitve vegetacije vir:http://rockspringdesign.com/blog/wp-content/uploads/2012/12/New_uplightin g.jpg Slika 182: paviljon z reflektivno fasado, ”The Lookout" Študenti arhitekture na univerzi Glasgow's Strathclyde, vir:http://www.elledecor.com/cm/elledecor/images/af/5738cff4-e08a-4809-95ce-a1 d82dc0456f-625x418-lgn.jpg Slika 183: otroški vrtec z reflektivno fasado vir:http://www.mlrp.dk/wp-content/uploads/MirrorHouse.jpg

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 128

15.4.

Diagrami

15 . 5 .

Detaili

Diagram 1: umestitev lokacije v širše okolje, lasten vir, december 2014

Detail 1: Pričvrstitev prečnih gred, lasten vir, december 2014

Detail 25: spoj prečne povezave, lasten vir, december 2014

Diagram 2: umestitev lokacije v ožje okolje, lasten vir, december 2014

Detail 2: Pričvrstitev prečnih in vzdolžnih gred, lasten vir, december 2014

Detail 26: prerez jeklenih palic za zavetrovanje, lasten vir, december 2014

Diagram 3: gabariti lokacije, lasten vir, december 2014

Detail 3: linijske luči, vir:http://www.targetti.com

Detail 27: vodilo za PVC fasado, lasten vir, december 2014

Diagram 4: analiza vodnih površin, lasten vir, december 2014

Detail 4: točkovne luči, vir:http://www.targetti.com

Detail 28: svetila, vir:http://www.targetti.com

Diagram 5: analiza zelenih površin, lasten vir, december 2014

Detail 5: ogrodje klopi, pogled zadaj, pogled s strani, lasten vir, december 2014

Detail 29: vmesnik, lasten vir, december 2014

Diagram 6: morfološka analiza, lasten vir, december 2014

Detail 6: tlorisi klopi, lasten vir, december 2014

Detail 30: montaža spuščenega PVC stropa, lasten vir, december 2014

Diagram 7: programska analiza, lasten vir, december 2014

Detail 7: najlonska mreža, lasten vir, december 2014

Detail 31: stik grede in vzdolžne povezave, lasten vir, december 2014

Diagram 8: Analiza dominant, lasten vir, december 2014

Detail 8: spojni element za mreže, lasten vir, december 2014

Detail 32: prečni nosilci, lasten vir, december 2014

Diagram 9: Zaznavna analiza, lasten vir, december 2014

Detail 9: zlaganje spojnega elementa za mreže, lasten vir, december 2014

Detail 33: žleb, lasten vir, december 2014

Diagram 10: Analiza prometa, lasten vir, december 2014

Detail 10: točkovni temelj, lasten vir, december 2014

Diagram 11: Analiza dostopov na lokacijo, lasten vir, december 2014

Detail 11: pogled od strani, lasten vir, december 2014

Diagram 12: Koncept zasaditve vegetacije, lasten vir, december 2014

Detail 12: tloris: detail cokla brez lesenega stebra, lasten vir, december 2014

Diagram 13: Pregled kultur po višini, lasten vir, december 2014

Detail 13: pogled od strani, lasten vir, december 2014

Diagram 14: koncept, lasten vir, december 2014

Detail 14: tloris: detail cokla brez lesenega stebra, lasten vir, december 2014

Diagram 15: Življenjski cikel materiala, lasten vir, december 2014

Detail 15: pogled od strani, lasten vir, december 2014 Detail 16: tloris: detail cokla brez lesenega stebra, lasten vir, december 2014 Detail 17: pogled od strani, lasten vir, december 2014 Detail 18: tloris: detail cokla brez lesenega stebra, lasten vir, december 2014 Detail 19: horizontalni prerez stebrov, lasten vir, december 2014 Detail 20: postavitev podstavka, lasten vir, december 2014 Detail 21: postavitev vzdolžne grede, lasten vir, december 2014 Detail 22: spoj gred podkonstrukcije, lasten vir, december 2014 Detail 23: talni paneli, lasten vir, december 2014 Detail 24: spoj prečne povezave, lasten vir, december 2014

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 129

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju prof. mag. Petru Gabrijelčiču, za pridobljeno znanje, ki sem ga črpala na njegovem seminarju tekom celotnega študija. Posebna hvala gre somentorici, dr. Špeli Hudnik, ki je moj večni vir inspiracije.

Hvala mama in tata, da sta potrpežljivo čakala tako dolgo in me podpirala v mojih prizadevanjih. Hvala nona in nono za vso pomoč, sočutje in strpnost. Hvala Martin, Silva in Damjan za pomoč pri maketi. Leni, hvala za nasmeške. Hvala Hana, za dolge večere in dobre ideje. Hvala Maša, Jurij, Mirče in ostali - veliko vas je, veste kdo ste.

Hvala Arhitekturno društvo Forum, ker mi služiš kot ustvarjalna platforma, hvala forumašice, za vse. ...in hvala bogu, da je konec!

Idejna zasnova slovenskega paviljona za EXPO 2015 v Milanu, Tea Goljevšček, mentor: prof. mag. Peter Gabrijelčič, somentorica: dr. Špela Hudnik, doc., Ljubljana 2014 | 130