Tina Javornik by fa diploma

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

DIPLOMSKA NALOGA IDEJNI PROJEKT PRENOVE BIVŠE SDK V NOVO UMETNOSTNO GALERIJO MARIBOR

TINA JAVORNIK MENTOR VASA J. PEROVIĆ LJUBLJANA, 2015

Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani IDEJNI PROJEKT PRENOVE BIVŠE SDK V NOVO UMETNOSTNO GALERIJO MARIBOR magistrska naloga Tina Javornik leto vpisa: 2008/2009 leto izdelave naloge: 2014/2015 mentor: doc. Vasa J. Perović, mabia konzultant za statiko: Aleš Prijon, udia konzultanta za arhitekturo: Jure Grohar, udia in Anja Vidic, udia

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Oblikovanje razstavnega prostora je bilo vedno ključnega pomena pri snovanju umetnostnih muzejev in evolucija le-tega oblikovanja je bila velikokrat v dialogu s pojavnostjo novih umetniških stilov. Tako je pri obravnavi sodobne umetnosti potreben ponovni premislek zahtev oblikovanja razstavnega prostora, ki naj bi, kot v preteklosti, zadostoval potrebam produkcije sodobnih umetniških praks. Umetnostna galerija Maribor je že vrsto let neuspešna pri realizaciji novih sodobnih razstavnih prostorov, ki bi ustrezali tem kriterijem. Po neizvedenem zmagovalnem projektu natečaja za novo UGM se je program galerije načrtovalo vključiti v novo Mariborsko kulturno središče, katerega gradnja pa se je kmalu po odprtju gradbišča ustavila. Kot nova alternativa je bila predlagana prenove stavbe bivšega SDK, brutalistična arhitektura iz 70. let, s katero trenutno upravlja MOP in je generalno nevzdrževana in, z izjemo nekaj pisarn v nadstropjih in arhiva v kleti, prazna. Urbanistično zgradba tvori južno stranico novo prenovljenemu Trgu Leona Štuklja, kateri pa je prav tako programsko še nedefiniran in nima prave identitete. Izhodišče naloge je prenova obstoječega objekta, ki izhaja iz osnovnih programskih zahtev razstavljanja sodobne umetnosti nove UGM. Da pa lahko le-ta zadostuje sodobnim potrebam, tako umetniških praks kot mestnega javnega prostora, se obstoječi objekt razširi; novi del tako omogoči pomemben manjkajoči program in hkrati z usmerjanjem tokov urbanistično izboljša širši mestni prostor. / The design of an exhibition space has always been crucial in conception of art museums and its evolution has been found in dialogue with appearances of new art styles many times. Therefore it is necessary to reconsider the demands of a design of an exhibition space, which should, as it did in the past, suffice the needs of contemporary art production. The art gallery of Maribor (Umetnostna galerija Maribor) has been for many years unsucessful in acquiring new contemporary exhibition spaces which would meet the new demands. After failing to actually build the winning project of the 2010 competition for a new UGM, it was planned to be included in the program of the new Maribor cultural center, but the construction stopped soon, as well. As a new alternative, a renovation project of an office building, a brutalist architecture from the 70’s, which is currently under supervision of the Department of Justice and is generally badly maintained and is empty, with an exception of a few offices in the upper floors and an archive in the basement. From an urbanistic point of view, the building forms the south facade of the newly renovated Leon Štukelj square, which is also still underdefined and lacks an identity. The starting point of the project is a renovation of the existing building, which follows the basic demands of the new UGM. However, for it to meet the contemporary needs of new art and the development of the urban space as well, the building is expanded under and over the southern arm of the square. The new addition enables the vital missing programmes and at the same time with its position and its effect on the flow of the space, has a beneficial urbanistic effect on the wider area.

POVZETEK / ABSTRACT

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

POV ZE TEK / A BS TR AC T

K A Z A LO

U VOD

13 14 14 14 16 16 22 22 24

MUZE J Etimologija muzeja Začetki zbiranja Začetki muzeja Kritika institucije muzeja Bela kocka Instalacija Kritika muzeja - arhitekture Sodobni muzej

PREGLED SKOZI PA R A DIGM AT SKE PRIMERE

47 48 52 54

UME TNOS TN A G A LERI JA M A RIBOR Institucija Zbirka Zbirka v merilu 1:50

61 NOVA UGM 62 Natečaj EPK in projekt MAKS 66 Ideja prenove stavbe bivše SDK v novo UGM 73 TRG LEON A Š TUKL JA 74 Mariborski trgi 80 Trg Leona Štuklja 91

S TAV BA BIV ŠE SDK

109 110 112 114 118

Z A SNOVA PROJEK TA Prostorske zahteve in programska zasnova Inspiracije Prostorska shema Shema programa in shema poti

122 123 125 126

PROJEKT Seznam prostorov in uporabnih površin Načrti Konstrukcijska in tehnološka zasnova

170 VIRI IN LITER ATUR A 183

KAZALO

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

UVOD

MUZEJ

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

ETIMOLOGIJA MUZEJA Po definiciji ICOM, Mednarodnega muzejskega sveta, je muzej “neprofitna trajna institucija v službi družbe in njenega razvoja, odprta za javnost, ki pridobiva, ohranja, raziskuje, komunicira in razstavlja, za namene študija, izobraževanja in užitka, dotakljive in nedotakljive dokaze človeškega obstoja in njihovega okolja.” (Friedl, 2011) Mouseion, izvirna grška oblika, pomeni ‘hram Muz’ in označuje filozofsko institucijo ali prostor kontemplacije. (Lewis, 2014) Originalni Aleksandrijski mouseion oz. Musaeum, ki ni imel svoje zbirke umetnosti, pa je bil bolj soroden sodobni univerzi. To je bil prostor poezije in filozofije, njegov del pa je bila tudi znana Aleksandrijska knjižnica (slika 1). (Wikipedia, 2014) ZAČETKI ZBIRANJA Nagnjenost k “zbiranju”, zvedavost, in želja oz. potreba po ohranjanju in interpretaciji so del človeškega bitja. Zbirke objektov so bile najdene že na paleolitskih grobiščih, prvi izrazi zanimanja za okolico in komunikacijo posledičnih odkritij in misterijev pa so zarisani na jamskih poslikavah iz tega obdobja. Zbirke stvari, ki so imele bodisi versko, magično, ekonomsko, estetsko ali historično vrednost ali pa so bile preprosto zanimive, so se pojavljale po vsem svetu. Bile so tako skupinske kot osebne (slika 2). V grških in rimskih imperijih so se izvajale daritve prav teh umetniških in naravnih zanimivosti v posebej za to zgrajenih zakladnicah, ki so bile za javnost odprte v zameno za manjšo vstopnino. Še bližje definiciji muzeja je grška pinakoteka, katere primer je galerija v levem krilu Propilej iz petega stoletja p. n. š. na atenski Akropoli, kjer so bile razstavljene slike v čast bogovom (slika 3). V Rimu je zrasel velik javni interes za umetnost, ki je postala del javnega prostora (kiparstvo), in izrečene so bile prve zahteve za javni dostop do zbirk umetniških del, ki so bila še zmeraj v rokah cesarjev. V času srednjega veka so bile zbirke v glavnem pristojnost kneževin in cerkva, velikokrat v kombinaciji. Začela se je izmenjava umetnosti med Italijo in kontinentom, v času Križarskih vojn pa še z Bližnjim vzhodom. Prve večje zbirke so se oblikovale v renesančni Italiji, kjer se je prebudil interes za klasično dediščino. Nove trgovske družine in poti so omogočile impresivne zbirke starin in umetnosti. Najpomembnejša med njimi je zbirka Cosima de’ Medici v Firencah. Družina de’ Medici jo je gradila od 15. stoletja, dokler ni bila leta 1543 med prvimi zbirkami predana državi, da postane javna dobrina. Da so razstavili del te zbirke, so preuredili zgornjo etažo palače Uffizi in jo za javnost odprli leta 1582 (slika 4). V širšem evropskem kontekstu pa so se razvijale kraljeve zbirke; kraljeva podpora umetnosti je bila bistvenega pomena za razvoj umetnosti. Posledica visokega zanimanja za človeka in prirodoslovje v 16. stoletju pa je bilo ustvarjanje specializiranih zbirk – samo v Italiji jih je bilo v tistem stoletju zabeleženih več kot 250. Taka zbirka je bila v Angliji in Franciji poimenovana cabinet, v nemško govorečem delu Evrope pa se je uporabljal ekvivalent kammer. Z dodano predpono se je lahko poimenovala bolj natančno, npr. Kunstkammer za zbirko umetnosti ali Wunderkammer za zbirko naravnih primerkov (slika 5). Sčasoma so države odkupile vse te

raznolike zbirke in jih namenile javnosti. Izraz gallery, izposojen iz italijanske galleria, pa se je v Angliji že uporabljal za prostor, v katerem so razstavljene slike in skulpture. ZAČETKI MUZEJA Prva pravna oseba, ki je dobila privatno zbirko, zgradila stavbo zanjo in jo naredila javno dostopno, je bila oxfordska Univerza. Stavba, kasneje znana pod imenom The Ashmolean,je bila odprta leta 1683 (slika 6). V 18. stoletju se je razcvetelo razsvetljenstvo in z njim želja po raziskovanju in eksotiki,začela pa se je tudi industrializacija. Takrat sta se odprla dva zelo pomembna evropska muzeja, The British Museum leta 1759 in Le Louvre leta 1793. Ideja britanskih oblasti je bila razviti muzej, ki ni namenjen samo strokovnemu raziskovanju in zabavi izobraženih in radovednih, temveč tudi splošni uporabi in koristi javnosti. Muzej je bil zato brez vstopnine. V Franciji je javna pobuda za javno dostopnost kraljevih zbirk najprej dosegla, da je Ludvik XV izbor slik razstavil v luksemburški palači v letu 1750, nadaljnji pritiski, vključno z Diderotovim predlogom narodnega muzeja, pa so končno pripeljali do razstave dela zbirke v Grande Galerie v palači Louvre, ki pa je zaradi političnih razlogov od odprtja leta 1793 postala popolnoma dostopna šele v letu 1801 (slika 7 in 8). Zbirka v Louvru se je hitro širila, nenazadnje tudi zaradi Napoleonovega osvajanja Evrope. Veliko kraljevih in plemiških zbirk je bilo prinesenih v Pariz, da bi jih razstavili v kasneje poimenovanem Musée Napoleon. Po dunajskem kongresu 1815 je bila zahtevana vrnitev odtujenih umetnin lastnikom, ampak interes za umetnost je ostal in se samo še večal. Reorganizacija je v 18. stoletju doletela tudi obsežno vatikansko zbirko. Kapitolinski muzeji so se odprli za javnost leta 1734, muzej Pio-Clementino, zdaj del muzejskega kompleksa mesta Vatikan, pa se je odprl 1772 z obsežno zbirko starin (slika 9). Neoklasična arhitektura te stavbe je postala standard, ki je bil posneman v več evropskih državah v naslednji polovici stoletja. Še pred koncem 18. stoletja se je fenomen muzeja razširil na ameriški celini, zaradi evropskega kolonialnega vpliva pa še drugod po svetu. V Indoneziji in Indiji še pred koncem 18. stoletja, na začetku 19. pa v Argentini, Braziliji, Kolumbiji, Čilu, Urugvaju, Kanadi, Južni Afriki in Avstraliji. Medtem je v Evropi nastalo več novih zbirk, ki so bile javno dostopne, večinoma še zmeraj s kraljevo ali plemiško pomočjo, nekatere pa že na pobudo javnih organov. V Prusiji je Friedrich Wilhelm III za svojo zbirko v Berlinu zgradil muzej, imenovan Altes Museum, ki se je odprl leta 1830 (slika 10). Tu je bil začetek kompleksa, ki se je razvijal še v naslednjem stoletju, tako da je nastanjal različne dele narodne zbirke na eni sami lokaciji, zdaj poznani kot Museuminsel. Drug pomemben dogodek v Nemčiji je bila gradnja Alte Pinakothek leta 1836 v Muenchnu za plemiško zbirko Wittelsbach. Stavba je bila oblikovana po zahtevnih standardih Lea von Klenzeja, ki je bil odgovoren tudi za Novi Hermitage, eno od petih zgradb muzeja Hermitage v St. Petersburgu, ki je leta 1852 pod vladavino Nikolaja I odprl za javnost veliko zbirko ruskih carjev. Kraljevi muzeji v Bruslju so se pričeli s kraljevim nalogom leta 1835 v interesu zgodovinskih študij in umetnosti. Na Nizozemskem se je leta 1800 odprla

MUZEJ

s1: Aleksandrijska knjižnica iz 300 p.n.š. - Aleksandrija, Egipt

s4: Linearna galerija, Palazzo di Uffizi, Firence, Italija

s7: Pietro Antonio Martini: Salon leta 1785, gravura

s10: Altes Museum, Museuminsel, Berlin, Nemčija

s2 grobnica kraljice Puabi, Sumerija

s5: Wunderkammer: Ole Worm, Museum Wormianum, 1655, Leiden, Nizozemska

s8: Palais du Louvre, Pariz, Francija

s3: Pinakoteka, Atene, Grčija

s6: The Ashmolean Museum, 1683, London, VB

s9: Museo Pio Clementino, Vatikan

s11: Rijksmuseum, Amsterdam, Nizozemska

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

narodna umetnostna galerija v Huis ten Boschu, ki je bila kasneje prenesena v Amsterdam in postala Rijksmuseum (slika 11). Narodna galerija v Londonu pa se je začela v hiši zbiratelja Angersteina leta 1824 in je bila 1838 prestavljena na trg Trafalgar v stavbo, zgrajeno za ta namen. V drugi polovici 19. stoletja so se muzeji začeli razmnoževati, predvsem po Evropi in Ameriki. Med vzroki tega pojava sta bila državljanski ponos in ideja o svobodni izobrazbi. (povzeto po Lewis, 2014) KRITIKA INSTITUCIJE MUZEJA Že leta 1796 se je pojavila prva zapisana kritika institucije muzeja. Kritik Quatremere de Quincy je muzej vzporejal s templjem in salonom, pokopališčem in šolo. Prepričan je bil, da lahko umetnost živi le kot del javnega življenja, tako kot že od nekdaj v italijanskih mestih. Leta 1909 je Filippo Marinetti v svojem prvem Manifesto del Futurismo še bolj kritično zapisal, da so “knjižnice in muzeji pokopališča, ki bi jih morali uničiti.” (p.a., Mack, 1999) Ruski filozof Nikolai Fedorov, ki je deloval v poznem 19. stoletju, se je obrnil v ravno nasprotno smer. Prepričan je bil, da mora biti muzej prav kot pokopališče. “Samo pokopališče je lahko preoblikovano v kompletni muzej,” v nasprotju s sodobnimi muzeji, ki vsebujejo samo izbrano in redko. Samo taki muzeji bi lahko ustvarili celoto vseh za vse. (Fedorov, Proposal for a Museum, 2012) Podobnega mnenja je bil tudi glasen kritik muzeja Le Corbusier. Po njegovem mnenju je “muzej slab, ker ne pove celotne zgodbe. Zavaja, prikriva, slepi. Lažnivec je.” Predlagal je, naj si predstavljamo “resnični muzej, ki vsebuje vse, ki bi lahko predstavljal celotno sliko tudi po poteku časa, po uničenju od časa (...).” (Le Corbusier, Proposal for a Museum, 2012) S podobnimi metaforami je institucijo muzeja kritiziral Boris Groys v svojih esejih na koncu 20. stoletja. “Vsi muzeji, ne le umetnostni, so pokopališča predmetov: kar je zbrano tam, nima več življenjskih funkcij, je torej mrtvo.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 66) Toda upoštevati moramo, da se življenje objekta kot umetnine pravzaprav prične šele takrat, ko je postavljena v kontekst muzeja; pred tem je bila zgolj dekorativni, sekularni predmet, ki je nekdaj lahko služil drugemu namenu kot umetnosti (na primer pohištvo). “Moderni muzej torej ni pokopališče, temveč cerkev za predmete.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 67) Ko predmete postavimo v muzej, se prebudijo v svoje posmrtno življenje, življenje umetnine - iz neumetnosti muzej-stroj proizvede umetnost, ki izven njega sploh ne more obstajati. Najbolj dosledna manifestacija tako razumljenega muzeja je duchampovski readymade, ki resnično postane umetnost šele zaradi konteksta muzeja ali galerije, kamor je postavljen. Prvič je torej problem muzeja v njegovi subjektivni selekciji in zbiranju ter njegovi zastareli oz. za umetnostni muzej nepravi vlogi proizvajalca umetnosti, ki nikoli ni v skladu s sodobno umetnostjo, ki jo umetniki vedno proizvajajo sami in zunaj meja muzeja. Drugič pa je vprašljiva njegova izoliranost in vztrajanje pri ločevanju zunanjega in notranjega sveta ter sterilni nevtralnosti tega galerijskega prostora. “Subjektivnost so nekoč in danes proizvajali z askezo, prepovedjo in odpovedovanjem. Tudi v tem smislu je moderni muzej naslednik cerkve in samostana. Moderni muzej je zaprt in svetel prostor, ki se jasno odmejuje od zunanjega sveta in ga pušča v temi.

Vsaj v dveh ozirih muzej izključuje drugo. Prvič: iz gledalčevega zornega polja izključuje vse predmete zunaj muzeja. Drugič: sam s svojo materialnostjo, delom in institucionalnostjo je neviden, skrit. Človek se v muzeju čuti zaprt - in iz te uklenjenosti želi pobegniti. Ravno s tem hlepenenjem nastaja subjektivnost. Primarna funkcija muzeja je torej proizvajanje iluzije svobodnega prostora zunaj svojih zidov, prostora, ki lahko fungira kot polje delovanja za svobodno subjektivnost.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 69) Ta prostor, inverzija muzeja, vse kar je zunaj njega, je realnost oziroma življenje, ki ga pa moramo razlagati kot prostor, v katerem se zbira potencialni muzejski material. “Subjektivnost, ki je zaprta v muzeju, doživlja torej realnost estetsko, to pomeni, kot potencialni predmet razsvetljenstva in čiste kontemplacije v muzejski luči.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 70) Če bi muzej ukinili, bi s tem izginil tudi svobodni prostor zunaj njega. Druga skrajnost bi bila dojemanje vsega sveta kot muzeja, pri čemer meja povsem izgine, in muzej sam postane ideologija. Ideologija sama po sebi izključuje zunanji prostor, kar pomeni, da bi postal svet ena velika pregledna zbirka. Treba pa je dodati, da zunanji prostor muzeja ni samo dobesedno to, ampak “muzejska ekspozicija sama proizvaja drug imanenten zunanji prostor ali, z drugo besedo, nezavedno muzeja. Notranji prostor muzeja konstituirajo različne prepovedi: razstavljenih predmetov se ne smemo dotikati, jih obračati, razgraditi, raziskati njihove notranjosti. Dovoljeno je le ogledovanje zunanje strani predmetov.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, 73) BELA KOCKA “Zgodovina modernizma je intimno prežeta s pojavom galerijskega prostora, kot ga poznamo še danes.” (O’Doherty, 1986, s. 14) Oziroma, spremembe v galerijskem prostoru in način, na katerega ga vidimo, sta povezana z zgodovino umetnosti. Dosegli smo točko, ko najprej ne opazimo umetnosti, ampak prostor, galerijski prostor, ki si ga predstavljamo kot bel, idealni prostor, ki je, mogoče bolj kot katerokoli umetniško delo, arhetip umetnosti 20. stoletja (...)” (O’Doherty, 1986, s. 14) Bistvena lastnost tega sterilnega prostora je, da posrka vse možne signale, ki bi umetniškemu delu lahko zmanjšali njegovo vrednost. Mešanica svetosti cerkvene dvorane, formalnosti sodne dvorane in skrivnostnosti laboratorija skupaj z dizajnom ustvari to ‘edinstveno sobo estetike’ (slike 12-17). Zakoni, po katerih je zgrajena oz. urejena, so prav nekoliko srednjeveško rigorozni. “V tem kontekstu stoječi pepelnik postane skoraj sveti objekt (...).” (O’Doherty, 1986, s. 15) Umetnost znotraj galerijskega balona biva v nekakšni večnosti, ki “daje galeriji status limba; da si lahko tam, moraš prej umreti. Prezenca tega čudnega kosa pohištva, lastnega telesa, se zdi odveč, vsiljiva.” (O’Doherty, 1986, s. 15) Razstave v pariškem Salonu so podale definicijo galerije kot prostora s steno, po kateri so slike obešene tako na gosto , da je videti kot tapeta (slika 18). Ta gostota je bila mogoča oz. celo nemoteča, ker je bila posamezna slika popolnoma samostojna entiteta, izolirana od njene intimno bližnje sosede z debelim okvirjem in svojim notranjim perspektivnim sistemom. Okvir je bil za umetnika parafraza omejenosti prostora, saj je sistem perspektive znotraj slike zaključen in ne predpostavlja nadaljevanja prostora preko roba okvirja. Zato so lahko te slike, obdane s tradicionalnim debelim Beaux-Art okvirjem, “obešene kot sardine.” (O’Doherty, 1986, s. 19)

MUZEJ

s12: Cerith Wyn Evans: Look at that pictureâ&#x20AC;Ś How does it appear to you now? Does it seem to be Persisting?, 2003, instalacija

s15: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, akvarel in svinÄ?nik, 40.5 x 29.5 cm

s13: Elmgreen & Dragset: Dug Down Gallery, 1998, instalacija, Reykjavik Art Museum

s16: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, instalacija, Sprovieri, London

s18: Francois Joseph Heim: Salon 1824, 1827, olje na platnu, 173 x 256 cm, Musee du Louvre, Pariz, Francija

s14: White Cube, 1998, instalacija, Orchard Gallery Derry, Irska

s17: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, instalacija

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Postopoma, skozi 18. in 19. stoletje, ko atmosfera in barva nadvladata perspektivi, se pojavljajo sugestije, da obstaja nadaljevanje prostora preko okvirja. Prestol formalne kompozicije prevzame kompozicija horizonta. Slike lebdijo med “neskončno globino in ploskostjo in se berejo kot vzorec.” (O’Doherty, 1986, s. 19) Naenkrat slika sama predstavlja le delček celote. Zavestna odločitev za izločitev povzroči, da okvir izgubi moč mejnika in njegova vloga postane bolj podobna oklepaju. “Separacija slik na steni, kot da se magnetno odbijajo, postane neizogibna.“ (O’Doherty, 1986, s. 19) Prve premike proti tej separaciji je povzročil pojav fotografije, ki je posvečena prav izrezu subjekta iz konteksta. Okvir je v fotografiji hitro izginil in nadomestila ga je kombinacija tiskane fotografije na plošči. Zgoraj omenjenim prvim nasprotovanjem okvirju se je pridružila izjemno pomembna, odločilna sila, ki je nenazadnje “spremenila idejo slike, kako je bila ta obešena in ultimativno, galerijski prostor: mit ploskosti.” (O’Doherty, 1986, s. 20) Mojster takega plitvega slikarskega prostora je bil Monet (slika 19). Lokacija roba se zdi naključna in nebistvena, prav tako izbor subjekta. Ravnina slike postaja vse plitvejša in se razliva prek roba, “vse dokler, kot je dejala Gertrude Stein o Picassu, ni praznjenje popolno.” (O’Doherty, 1986, s. 21) Posledica kultivacije ravnine slike je bila entiteta z dolžino in širino, ampak brez globine, nekakšna membrana, ki je bila zelo domača Matissu, katerega slike so bile vedno večjih dimenzij, kot da se je pomanjkanje globine prevajalo v ravni analog (slika 20). Okvir na njegovih velikih slikah je presenetljivo neopazen, njegove slike niso arogantno teritorialne in lahko jih je obesiti. Obešanje je komentar na umetniško delo, sprašuje se o vrednosti in poskuša interpretirati, in nezavedno je pod vplivom okusa in mode. Prva razstava, kjer je to vlogo urednika izvedel radikalni moderni umetnik sam in bil s tem prisiljen ovrednotiti in kontekstualizirati svoje lastno delo, je bila solo razstava Courbeta leta 1855 z naslovom Salon des Refusés (slika 21). Prva impresionistična razstava leta 1874 pa je bila še vedno v stilu Salona. Kljub plitvi ravnini slike in zdaj že jasnih dvomih o robu, so bile še zmeraj kot po tradiciji uokvirjene. Leta 1960 je kurator W. C. Seitz z Monetovih slik odstranil okvirje ob svoji veliki razstavi v MoMI, in slečena platna so, čeprav so na prvi pogled izgledala kot reprodukcije, začela držati steno (slika 22). Color field slikarstvo in pozno modernistično slikarstvo sta bila na splošno zaveznik kapitalističnega socialnega konteksta in ostalo salonsko slikarstvo: zahtevalo je velike stene in velike zbirke (slika 23). Zanimiva je bila strategija pretvarjanja oz. simila poznomodernističnega slikarstva (slika kot ...). Kubizem je podaljšal obstoj slike na platnu s svojo konservativnostjo. Ohranjal je status quo slike na platnu: kubistične slike so zbrane okoli centra in bledijo proti robu. Ravnina slike je konstantno pod napadom, vse dokler ni premagana in je naenkrat napadena stena za njo, ko se naenkrat materialna vsebina (barva, blago, papir ...) znajde ne samo na platnu, ampak tudi direktno na steni. Slikarstvo abstraktnega ekspresionizma je nadaljevalo z lateralnim širjenjem (Matisse), vse dokler se ni okvir izgubil in je rob ostal le območje dialoga med sliko in steno. Ob tem dogodku se v ospredju pojavita trgovec in kurator; način, na katerega sta v dialogu z umetnikom, postavljata

razstave in predstavljata umetniška dela, “je prispeval, v poznih 40. in 50. letih, k definiciji novega slikarstva.” (O’Doherty, 1986, s. 27) Porajati se začne vprašanje, “koliko prostora naj bi imelo umetniško delo (...), da diha.” (O’Doherty, 1986, s. 27) Odboj med slikami je vedno večji in stena postane nikogaršnja zemlja, za katero se borijo teritorialna umetniška dela. Stena še zdaleč ni več nevtralna podlaga, pasivna podpora, temveč sodelavec v umetniškem delu. Steno je zdaj potrebno vsakič upoštevati kot del celote, ker neizogibno vpliva na umetniško delo. Finalna potrditev estetske potence stene izhaja iz ugotovitve, da slika ni nujno pravokotna. Leta 1960 je Stella v galeriji Castelli razstavil črtasta platna raznolikih oblik, ki so angažirale vsak delček stene od stropa do tal (slika 24). Slike so hkrati delovale samostojne in kot celota. Avtonomija stene je bila še enkrat potrjena in koncept galerijskega prostora za vedno spremenjen. Ploskosti, eni izmed treh velikih sil, ki so spremenile galerijski prostor, se je pridružila sila konteksta. Leta 1965 je v galeriji Dwan v New Yorku razstavljal William Atanasi (slika 25). Fotografiral je prazno steno galerije, nato pa jo pokril s sitotiskom njene lastne podobe. Umetniško delo je znova postavil v središče dialoga med površino, muralom in steno, ki je osrednji modernizmu. “Ko so odstranili slike, je stena postala nekakšen ready-made mural in tako spremenila vsako razstavo v tem prostoru od takrat naprej.” (O’Doherty, 1986, s. 34) “Vsebina praznega platna se je večala, ko se je nadaljeval modernizem.” (O’Doherty, 1986, s. 35) Izrinjen je bil iluzionizem, ko je na svojem pomenu pridobivala barva, s katero so impresionisti zamenjali perspektivo, igranje z iluzijo pa se je nadaljevalo prek archimboldovskih grotesk do trompe l’oeil (optična iluzija trodimenzionalnosti). Picasso je leta 1911, v delu, ki je izhodišče kolaža, na platno pritrdil kos blaga (slika 26). Izkazalo se je, da je ta gesta povzročila nepovraten prestop “iz prostora slike v posvetni svet, v prostor gledalca.” (O’Doherty, 1986, s. 36) Umetnost se začne izražati skozi abstrakcijo in realnost, ki sta obe vpleteni v tisto sveto dimenzijo 20. stoletja, prostor. “Tok energije med koncepti prostora, artikuliranega skozi umetniško delo in prostorom, ki ga zavzemamo, je eden od osnovnih in najmanj razumljenih sil modernizma. Modernistični prostor redefinira status gledalca, poskuša izboljšati njegovo samopodobo.” (O’Doherty, 1986, s. 38) Ne velja več samo, da se v prostoru stvari zgodijo, stvari povzročijo, da se zgodi prostor. Če je ravnina slike definirala steno, kolaž definira prostor med stenami. Takrat se zavemo, da galerija ni prazen prostor, da vsebuje tihega skvoterja, Gledalca, ki se je rodil iz slike in se vedno znova vrača k njeni kontemplaciji. A poleg tega igralca protagonista obstaja še opazujoče Oko, ki je za razliko od Gledalca inteligentno, sposobno učenja in specializirano za gledanje in ki je neločljivi del sterilnega galerijskega prostora. Gledalec pa stoji v nečistem galerijskem prostoru, ki je posledica pojava “kolaža, naslednje velike sile, ki je spremenila galerijski prostor.” (O’Doherty, 1986, s. 42) “Na začetku je bila ravnina slike idealiziran transformacijski prostor. Transformacija objektov je kontekstualna, stvar premestitve. (...) V izolaciji je kontekst objektov galerija. Nazadnje

MUZEJ

s19: Claude Monet: Lokvanji, 1914-26, 200x1276 cm, olje na platnu, trije paneli, MoMa, New York

s21: G. Courbet: Mlade dame na nabrežju Sene, 1857, olje na platnu, 96.5x130 cm, Narodna galerija, London

s20: Henri Matisse: Ples, 1910, 260x391 cm, olje na platnu, Hermitage, St. Petersburg

s22: Fotografija Moneta pred svojo sliko ob razstavi W. C. Seitza

s23: Mark Rothko: instalacija, razstava “Abstract Expressionist New York: The Big Picture,” 2010-11, MoMA, New York, ZDA

s25: William Anastasi: Six Sites, instalacija, 1967, galerija Dwan, New York, ZDA

s24: Frank Stella: instalacija, 1964, galerija Leo Castelli, New York, ZDA

s26: Picasso: Still life with chair caning, 1912, olje, blago, platno in vrv, 29x37 cm, Musee National Picasso, Pariz, Francija

s27: Kurt Schwitters: Hannover Merzbau, 1930

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

galerija sama postane, kot ravnina slike, transformacijska sila. (...) Na tej točki, kot je demonstriral minimalizem, se lahko umetnost literalizira in detransformira; galerija jo bo naredila umetnost kljub vsemu. Idealizem je težko ugasniti v umetnosti, ker prazna galerija sama postane art manqué in ga zato prezervira.” (O’Doherty, 1986, s. 45) Eno od prvih del, ki se začnejo ukvarjati s prostorom, je Schwittersov Merzbau, ki je zrasel “iz studia - to je, prostora, materiala, umetnika in procesa (slika 27). Prostor se je raztezal (gor in dol) in prav tako čas (do približno 13 let).” (O’Doherty, 1986, s. 44) To delo bi lahko bil prvi primer galerije kot sobe transformacije. Ko si je v nekem drugem kontekstu pod mizo uredil bivališče, je samo z bivanjem vzpostavil dialog med umetnostjo in življenjem. Bivanje pod mizo, ki so mu bila zavesa premikajoča se stopala, se spreminja v času, skozi življenje, iz dneva v dan. Lahko bi rekli, da je bil to pravzaprav osnutek “performansa v samoustvarjeni proto galeriji”. (O’Doherty, 1986, s. 46) V času med 30. in 60. leti se je večkrat pomembno izrazila zamisel o galeriji kot enoti. Vzpostavi se žanr tableauja, s katerim je iluzionistični prostor tradicionalne slike aktualiziran v škatli galerije, ki se pretvarja, da je nek drug prostor. Kot je do zdaj povzdigovala iluzionistično sliko v umetnost, tako povzdigne tudi tableau. Gledalec v tableauju pa se počuti, kakor da je v prepovedanem območju, kar povzroči, da postane viden samemu sebi. Oko in Gledalec sta se znašla v konfliktu; prvo je vzvišeno nad drugim, drugi pa kritičen do prvega, čes da ni v stiku z realnostjo. V 60. in 70. letih sta se bila prisiljena začeti pogajati. Umetnost minimalizma je pogosto zahtevala več kot samo vizualno percepcijo. Obstajala je dvojnost časa: “oko je ujelo objekt takoj, kakor sliko, nato pa ga je telo poneslo naokoli. (...) Oko in Gledalec nista bila zlita, ampak sta sodelovala. (...) Znotraj tega nestabilnega zbliževanja ležijo izvori percepcijskih scenarijev, performansa in body-arta.” (O’Doherty, 1986, s. 52) (slike 28-32) “Ko je enkrat aktivno umetniško delo vključeno v percepcijski lok, so poklicana pod vprašaj čutila, ker so ona senzorji, ki sprejemajo podatke, ki potrdijo identiteto, ta postane problematična.” (O’Doherty, 1986, s. 61) Tako kot je Oko sodelovalo z umom v konceptualizmu, je “body-art, kot tisti od Chrisa Burdena, identificiral Gledalca z umetnikovim telesom in umetnika z umetnostjo (...).” (O’Doherty, 1986, s. 64) (slika 33) Ko je Duchamp leta 1938 prvič obiskal galerijsko belo kocko, je izumil strop - dosegel je, da smo spet opazili nekaj, kar smo jemali za samoumevno. “Z električno lučjo je strop postal intenzivno kultiviran vrt inštalacij in modernizem ga je preprosto ignoriral.” (O’Doherty, 1986, s. 66) Duchamp je na skupinski razstavi na strop obesil 1200 vreč premoga, ki, tvoreč daleč največje delo na razstavi, viseče nad glavami, fizično niso bile moteče, psihološko pa izjemno vsiljive (slika 34). “Ta inverzija je prvič, da je umetnik ukrotil celotno galerijo v eni sami gesti - in to uspel narediti medtem, ko je bila polna druge umetnosti.” (O’Doherty, 1986, s. 69) Ko je belo kocko obiskal drugič, je s svojo intervencijo povzročil, da so se obiskovalci zavedali vsakega koščka prostora; od stene do stene je znova in znova napel eno dolgo žico, ki je

tako popolnoma okupirala galerijski prostor (slika 35). “Gledalec je nadlegovan. Vsak košček prostora je označen. Duchamp razvije modernistično monado: gledalca v njegovi galerijski škatli.” (O’Doherty, 1986, s. 72) S tem se je začel trend galerijskega prostora kot posamezne enote, zmanipulirane v ‘estetsko izkušnjo’. Bolj kot formalna vsebina pa je pomemben patent geste. Gesta zamenjave stropa in tal pri Duchampovih vrečah je tako ponovljiva kot projekt. Projekt, ”kratkotrajna umetnost, narejena za specifično lokacijo in priložnost,” (O’Doherty, 1986, s. 70) preizprašuje obstoj nestalnega. Tukaj se prvič izkaže tudi pomen fotografije in druge dokumentacije, ki lahko ohranita “umetnost, ki je že mrtva.” (O’Doherty, 1986, s. 70) Sodobna umetnost je bila vedno neusmiljena in subtilna kritika socialnega reda in vedno pogosteje tudi podpornega sistema (galerije, muzeji, zbiratelji, revije in kritiki). Dialog med umetnikom in publiko definira družbo, v katero smo se razvili. Poznomodernistični umetnik in publika sta si vedno manj različna. Umetnost v 70. je bila umetnost ’nehierarhičnih žanrov.’ Bolj kot s slikarstvom in kiparstvom se ukvarja z mešanimi kategorijami (performans, post minimalizem, video, uglaševanje okolja), ki se ukvarjajo s sodobnostjo in zavestjo. “Lokacija je ključna beseda.” (O’Doherty, 1986, s. 78) Bistveni sta vprašanji kje (prostor) in kako (percepcija); kaj zaznavamo, ni tako pomembno. Umetnost 70. se ukvarja s fizičnim (zunanjim), fiziološkim (notranjim), psihološkim in mentalnim. “Pogosto pride do poskusa komunikacije s publiko, ki še ni bila v stiku z umetnostjo (...).” (O’Doherty, 1986, s. 78) Povečuje se število alternativnih prostorov zunaj formalne strukture in ta sprememba publike, lokacije in konteksta omogoči umetnikom, da se svobodneje izražajo. Ne več samo stena; galerijski prostor kot celota ni več nevtralen. “Stena postane membrana, skozi katero se osmotično izmenjavajo estetske in komercialne vrednote.” (O’Doherty, 1986, s. 79) Vprašanje, kaj je najmanj, s čimer umetnost lahko uspeva, je glavni faktor v stopnji ‘mitifikacije’ galerije. Sterilni prostor bele kocke je emblem odtujenosti umetnika od družbe, ki ji družba omogoči vpogled vanj. Je prostor, ki mu je odvzeta lokacija. Ohranjala je umetnost, ampak jo hkrati naredila nerazumljivo in težko. “Tako ali drugače, je tista največja konvencija, skozi katero je prenesena umetnost. Kar jo ohranja stabilno, je pomanjkanje alternativ.” (O’Doherty, 1986, s. 80) Je zgodovinski konstrukt. “Resnične alternative ne morejo izhajati iz tega prostora.” (O’Doherty, 1986, s. 80) (poglavje povzeto po O’Doherty, 1986)

MUZEJ

s28: Edward Kienholz: The State Hospital, 1968, tableau, 243.8 x 365.8 x 304.8 cm, Modern Museet, Stockholm, Švedska

s29: Allan Kaprow: An Apple Shrine, 1960, dogodek, NY, ZDA

s31: John de Andrea: Linda, 1983, polivinil, človeške velikosti, Muzej umetnosti Denver, Kolorado, ZDA

s33: Chris Burden: Shoot, 1971, performans

s30: Claes Oldenburg, Patti Mucha: “Snapshots From the City,” performans, 1960, galerija Judson, NY, ZDA

s32: Joseph Kosuth: One and Three Chairs, 1965, lesen stol, fotografija in tekstualna definicija, MoMA, NY, ZDA

s34: Marcel Duchamp: 1200 Bags of Coal, 1938, instalacija, NY, ZDA

s35: Marcel Duchamp: Sixteen Miles of String, 1942, instalacija, NY, ZDA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

INSTALACIJA Po besedah Groysa je umetnost je proti koncu 20. stoletja postala del popularne kulture, ne kot vir individualnih del za prodajo na umetniškem trgu, temveč kot praksa razstavljanja, združena z arhitekturo, oblikovanjem in modo. Telo gledalca še zmeraj ostaja zunaj umetnosti in galerijo dojemamo kot prazen, nevtralen javni prostor. Vztrajno vidnejša pa, že nekaj časa, postaja vloga kuratorja; njegova vloga je administracija razstavnega prostora v imenu javnosti, je njen odgovorni predstavnik. Kurator ustvari celoto, znotraj katere se lahko pokažejo drugače šibki posamezni elementi; iz njih zgradi (kuratorsko) instalacijo. (povzeto po Groys, 2009) Ko umetnina postane del neke muzejske zbirke, postane del specifičnega konteksta in določene recepcije. “Recepcijo definira splošno zavezujoča umetnostna zgodovina, torej enotni kolektivni narativ, ki se odraža v muzeju, upravljajo pa ga kustosi, kritiki itd. Umetnina v moderni dobi sicer običajno nastaja individualno, toda recepcija in interpretacija sta kolektivni.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 108) Jasno je, da je ta kontekst lahko zelo različen med posameznimi celinami, državami, celo posameznimi institucijami, kar postavlja vrednost takega vrednotenja pod velik vprašaj. Nenazadnje vrednotenje umetniškega dela poteka le preko zgodovine umetnosti, ki prav tako ni univerzalna. “Muzejski prostor razpada, ker odnosov med razstavljenimi umetninami ne narekujejo več “žive” zgodovinske povezave. Tako je povratek k izvorni obliki dokončno nemogoč. (...) Nekdanji muzej kot prostor zbirke, ki naj bi vizualizirala tok univerzalne zgodovine, danes spodriva muzej kot kraj izmeničnih razstav. Vsaka večja, ambiciozna razstava trdi, da omogoča nov pogled na umetnostno zgodovino, da ustvarja drugačen, alternativen umetnostnozgodovinski kontekst, da piše novo umetnostno zgodovino. Vse razstave so majhni začasni muzeji. Ustvarjajo delne kontekste in s tem omogočajo novo predstavitev znanih umetnin, ki jih v novem kontekstu vidimo na nov način.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, s. 116) “To velja tudi za instalacije, tako značilne za sodobno umetnost. V njih umetniki pravzaprav delujejo kot kustosi. (...) Taka zbirka sama postane umetniška forma. Srečanje heterogenih predmetov v istem času in prostoru je dogodek, ki mu danes pravimo umetnost. (...) (Groys, Teorija sodobne umetnosti, 116) “Instalacija je umetnikov poskus, da bi sam prevzel in nadzoroval kontekst svojega dela ter s tem tudi interpretacijo, recepcijo in vpisovanje v zgodovino. Instalacija je zasebni muzej, ki pripoveduje drugačno zgodovino kot javni muzej: pripoveduje zasebno zgodbo. (...) Umetnik postane kurator, toda družbene odgovornosti, da bi pripovedoval njeno zgodbo namesto svoje, ne sprejme več.” (Groys, Teorija sodobne umetnosti, 109) Kot pravi Groys, klasična razstava pušča obiskovalca samega in mu dovoli, da individualno konfrontira in kontemplira razstavljeno umetnost. Umetniška instalacija pa nasprotno zgradi kolektiv obiskovalcev, prav zaradi “holističnega, poenotenega karakterja prostora, ustvarjenega z instalacijo.” (Groys, 2011) V nasprotju s klasično razstavo, kjer mora biti prostor čimbolj neopazen, instalacija vnese razstavljena dela v pogojni materialni prostor. Kuratorski projekt, v nasprotju z razstavo, je torej Gesamtkunstwerk, ker uporabi vsa razstavljena umetniška dela in jih podredi skupnemu cilju. Sodobni muzeji redno spreminjajo stalne postavitve v odre za začasne kuratorske projekte. Muzej

ni več zamišljen kot skladišče, ampak bolj kot oder za tok umetniških dogodkov. Take aktivnosti in projekti obstajajo samo v realnem času, reprodukcije niso možne; vse, kar ostane za njimi, je dokumentacija; ovekovečenje takega dogodka bi zanikalo prav njegov dogodkovni značaj, ki je osrednjega pomena za sodobno umetnost. Ti dogodki dobivajo vedno večjo vlogo v svetu sodobne umetnosti; performansi, predavanja, koncerti, umetniški projekti (slike 36-42). Internet pa prevzame vlogo arhiverja. (povzeto po Groys, 2013 (2)) Internet ponuja tudi alternativo za produkcijo in distribucijo umetnosti, njegova največja prednost in hkrati slabost je, da ni selektiven. Muzeju bistvene oznake originalnosti, avtentičnosti in fizične prezence so spodkopane, podobno kot jih je že pred leti preizpraševal Duchamp. Vedno bolj pa nas zanima nehistoričen pristop k raziskovanju naše zgodovine in dekontekstualizacija umetnosti. (povzeto po Groys, 2013 (1)) KRITIKA MUZEJA - ARHITEKTURE Ideološkim kritikam institucije muzeja so se v zgodnjem 20. stoletju pridružile prve arhitekturne kritike oz. kritike muzeja kor javnega prostora. Paul Valery je leta 1925 v svojem eseju The Problem of a Museum zapisal: “Slikarstvo in kiparstvo (...) sta siroti. Njuna mati je mrtva, njuna mati, arhitektura. Kajti dokler je bila še živa, jima je dajala njun prostor, njun namen in njune meje.” (Mack, 1999, s. 11) V letu 1931 je Le Corbusier zasnoval koncept Musée à croissance illimité oz. Muzej neskončne rasti (slika 43). Zgradba je bila sestavljena iz skeleta standardiziranih delov in premičnih particij. Samo formalna osna zasnova muzeja je bila konsistentna s principi Beaux-Arta. Muzej je zasnoval brez fasade in s tem zavrnil tradicionalni koncept Beaux-Art fasade, kajti vhod v muzej je speljan preko podzemnega hodnika. Poleg tega, da je bil muzej “sans façades”, se je oddaljil tudi od tradicionalnega “museum partis”; galerijski prostor in spiralna cirkulacija sta nadomestila sistem hodnikov. (povzeto po Bacon, 2001) Duchamp je izmenično izrazil velik interes in globoko averzijo do institucij umetniške presoje in razstav: salona, galerije, muzeja. Nase je prevzel odgovornost kuratorja, s čimer je radikalno poustvaril, kako lahko izgleda prostor umetniške razstave. Obiskovalci so se lahko umetnosti približali, kar je v nasprotju z ‘primerno razdaljo’, ki jo zahtevajo tradicionalni muzeji. Eno od njegovih znamenitih del, Boite-en-Valis, ki je nastajalo med 30. in 60. leti, je pravzaprav škatla, v kateri so bila nameščena njegova dela kot v majhnem prenosnem muzeju (slika 45). Ta prenosni muzej predstavlja tudi komentar na muzejsko reprezentacijo, na tako imenovane “sisteme resnice.” Spraševal se je o komponentah muzeološkega, “vključujoč institucionalno arhitekturo, prezentacijske tehnologije, kronološke sekvence, razlagalne oznake, in tako dalje.” (Filipovic, 2012) Kar vidimo in na kakšen način, je vse določeno. Duchamp organizira destabilizacijo muzejskih prostrov in reorganizacijo razstavne logike. Duchamp je ustvaril muzej brez sten, brez zavarovane lokacije, brez ‘avtentičnih’ umetniških del. Pojavi se vprašanje, “ali lahko ustvarimo muzej, ki ga ni.” (Filipovic, 2012) Njegov miniaturni muzej diktira primeren tempo in razdaljo opazovanja. Ne obstaja zunaj performativne operacije, spodbujene v njegovem obiskovalcu. Osrednja misija razstave je “rekonfiguracija konvencionalnih razstavnih prostorov in sredstev, preko katerih obiskovalci izkusijo gledanje.” (povzeto po Filipovic, 2012)

MUZEJ

s36: Ben Vautier: Total Art Matchbox (Flux Year Box 2), 1968

s38: Fotografija, ki jo je Ai Wei Wei na Twitterju objavil po tem, ko je bil poškodovan zaradi policijskega nasilja

s41: Tina Modotti: Bandolier, Corn, and Sickle, 1927

s37: Susan Hiller: Measure by Measure, 1973- , pepel letno žganih slik

s39: Walter Pichler: Small Room (Prototype 4), 1967, TV čelada

s40: Nune si ogledujejo Calderja, 1953, galerija Frank Perls

s42: G.U.L.F.: Labor bankovec, oblikoval Noah Fischer za Guggenheim protest 29. marca 2013

s43: Le Corbusier: Musee a croissance illimite, skica, 1931

s45: Marcel Duchamp: Boite-en-Valise, kartonska škatla z 69 reprodukcijami, 40.7x38.1x10.2 cm, 1936-68

s44: Cedric Price: Fun Palace, perspektiva, 1963

s46: Marcel Duchamp: Etant donnés, 1946-1966, Muzej umetnosti Filadelfija, ZDA

s47: Duchampov studio

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

SODOBNI MUZEJ Začetek 21. stoletja bo zaznamovan kot zlato obdobje muzejev. Publika je sprejemala odpiranje vedno novih muzejev in širjenje obstoječih institucij z navdušenjem in poveličevanjem, povsem brez zadržkov. Že z muzejskim boomom konec osemdesetih let se je začelo preizpraševanje vloge muzeja v sodobni družbi. Ena najpomembnejši karakteristik sodobnega oz. novega muzeja je fleksibilnost uporabe. Javni prostori, vključno z ogromnimi vhodnimi avlami z raznolikimi funkcijami, avditoriji, muzejske restavracije in trgovine postajajo vse pomembnejši del mestnega prostora. Arhitektura muzeja samega pogosto postane objekt, ki razkazuje avtorjev lastni odnos do arhitekture. Način, na katerega so izražene arhitekturne forme, ki omogočajo vse večjo funkcionalno in reprezentativno kompleksnost sodobnega muzeja, ilustrira razvoj arhitekture in spreminjanje trendov. Vsak od teh trendov izraža določene formalne mehanizme in strategije, pa če je to intervencija na obstoječem objektu, ali pa konstrukcija nove stavbe v specifičnem okolju. Vsaka od opcij zagovarja drugačen pristop k organizaciji notranjega prostora, drugačen pogled na muzeološke kriterije za predstavitev zbirke, drugačen pristop k izkazovanju emblematskih in simboličnih vrednot muzeja, drugačne ideje o odnosu med muzejem in urbanim okoljem, ter drugačne ideje o materializaciji in tehnologiji. Vsi ti trendi so rezultat evolucij formalnih in konceptualnih muzejskih modelov. Naslednja dva opisana trenda v muzejski arhitekturi sta najbolj značilna, najbolj propagirana in sta si tudi najbolj nasprotna: muzej kot organska, edinstvena, monumentalna in specifična forma, ter muzej kot multifunkcionalna škatla, nevtralna, repetitivna in nadgradljiva. Spektakel in integrirana estetska celota Eksplozija novih oblik umetnosti konec 20. stoletja je zahtevala nove odzive od sodobnih muzejskih stavb. Mnogi zvezdniški arhitekti (Koolhaas, Gehry) so začeli ustvarjati v novem arhitektonskem besedišču v želji po zadovoljevanju teh novih zahtev in po identifikaciji arhitekture muzeja in umetnosti v njem v eno estetsko celoto. Nastali objekti, zdaj poimenovani novi muzeji, so novi ne le po starosti, ampak tudi po programski vsebini. Prostor je postal integralni del umetniškega dela. Izraz novi muzej se je vzpostavil leta 1989, po materializaciji konceptov Petra Eisenmana in Franka Gehryja. Wexner Center for the Arts v Ohiu (slika 48) in Vitra Design Museum v Nemčiji (slika 49) sta, čeprav popolnoma različni v stilu, oba primera visoko artikulirane arhitekture, kjer je prezentacija vsebine integralni del muzeja. Ne sledeč klasičnim pravilom kompozicije, je dekonstruktivizem želel ustvariti ikonično arhitekturo in tako pridobiti karakter umetniškega dela. Spektakularni muzeji so pritegnili publiko, izobraženo v umetnosti, kot tudi tisto, izobraženo v arhitekturi. Estetska izkušnja, ki je bila prej pričakovana samo od najbolj izobraženih obiskovalcev, do ostalih pa je imela razstava zgolj didaktičen efekt, je postala bolj liberalna. Pravzaprav je postal muzej instalacija, sredi katere se znajde obiskovalec. Taki muzeji se pravzaprav že bližajo oznaki skulpture. Nove muzejske stavbe izpod rok zgoraj omenjenih arhitektov so bile hitro obtožene, da dominirajo nad umetnostjo, ki jo vsebujejo. Ni mogoče zanikati, da imajo močno prezenco, in

da pozornost vlečejo nase, medtem ko se morajo umetniška dela, ki jih vsebujejo, boriti proti za pozornost. Zdi se, da avtorji novih muzejev pogosto spregledajo prvotni razlog za obstoj muzeja: predstavljanje umetniških del v scenografiji idealnih svetlobnih, prostorskih in klimatskih pogojev. Ideja enakovredne prezence arhitekture in umetnosti v poskusu ustvarjanja ene integrirane estetske celote gre krivo pot. Pogosto mora umetnost tekmovati s svojim razstavnim prostorom in je degradirana zgolj na element dekoracije. Namesto integrirane estetske celote so muzeji velikokrat postali polje kreativnega boja med arhitekti in umetniki. Obstoječa trenja med umetnostjo in arhitekturo niso reprezentativna samo za bitko med egom umetnika in arhitekta, temveč tudi reflektirajo historično zapleten in nejasen odnos med umetnostjo in arhitekturo. Ponovno odkrivanje nevtralnega prostora Začetek in razvoj novega muzeja ni umiril dolgotrajnega nezadovoljstva umetnikov in kuratorjev. Nasprotno, nezadovoljstvo je raslo in pogosto povzročilo uporabo alternativnih prostorov, kot so zapuščeni industrijski kompleksi in tovarne ter prazna skladišča, za prirejanje umetnostnih razstav. Ljudje iz umetniških krogov so govorili, da je vse, kar potrebujejo, čist, nevtralen prostor, ki ne bo tekmoval z umetnostjo, čeprav so se tako borili proti njemu. S to razvijajočo se arhitekturo in pospešenim zaporedjem menjave trendov je nastala velika sprememba. Med mnogimi drugimi se je razvil še en trend, minimalizem. Prihod tega trenda v vsakodnevno arhitekturo je še posebej vplival na muzejsko arhitekturo. Očitno je zadržanost v minimalizmu najboljši odgovor na umetnost. Novi generaciji muzejev je usojeno, da ponovno služi umetnosti, kar izraža izjemno požrtvovalnost, ki jo lahko arhitektura pokaže umetnosti. V muzejski arhitekturi obstaja veliko primerov preprostega neo ali poznega modernizma, ki se v nasprotju z postmodernizmom in dekonstruktivizmom vzdržijo nepotrebnih atitudov. Majhen zasebni muzej v Muenchenu, Goetz Sammlung, arhitektov Herzog&De Meuron (slika 50 in 51) je emblem take pozicije. Arhitekt Peter Zumthor je sledil podobnim idejam, čeprav na svoj način. Ti škatlasti muzeji skušajo biti za razstavljeno umetnost popolnoma demokratično izhodišče. Ta tip arhitekture je pogosto opisan kot nevtralen v obliki, zgodovinskih asociacijah in odnosu do umetnosti. Zdelo se je, da bi ta nevtralnost lahko zadovoljila pričakovanja muzejskih strokovnjakov. Je minimalizem res nevtralen? Ampak do leta 1976, ko je bila izdala publikacija Inside the White Cube Briana O’Dohertyja, je mit nevtralne bele kocke že izgubljal svojo mistično kvaliteto, kajti stavba ima vedno določene aspiracije, ki so morda še večje, če zatrjuje, da jih nima. Izjemne zasnove Alvara Size, Tadaa Anda, Herzog & De Meuron, Eduarda Souto de Moura, Petra Zumthorja, Gigon & Guyer so postali strogo kontrolirani in hkrati ambiciozni mehanizmi. Njihovi rigidni estetski zakoni so neizogibno pripeljali do idiosinkratskih, celo vsiljivih tlorisov, ki so bili včasih v konfliktu z zahtevami, ki naj bi jih izpolnjevati. Minimalizem sam po sebi ni prinesel primernih ali naravnih rezultatov in nevtralni beli prostor velikokrat ni bil zadovoljiv. Generirana iz estetskih idealov modernizma, se je nevtralnost spet pokazala za iluzijo. Čisti, beli prostor perfektno

MUZEJ

s48: Wexner center, Peter Eisenman in Richard Trott, 1983, Ohio, ZDA

s50: Goetz Sammlung, Herzog & De Meuron, 1989-1992, Muenchen, Nemčija

s49: Vitra muzej oblikovanja, Frank O. Gehry, 1989, Weil am Rhein, Nemčija

s51: Goetz Sammlung, Herzog & De Meuron, 1989-1992, Muenchen, Nemčija

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

funkcionira za modernistične mojstrovine, ampak zdi se, da večina sodobne umetnosti v njem izgleda naivno. Ti prostori ne ustvarijo zadovoljivega konteksta za novo umetnost. Njihova sterilnost vodi do odtujenosti med splošno in izobraženo publiko. Bi morali estetski standardi semantične nevtralnosti v vsakem primeru pritegniti našo pozornost in skepticizem? Tukaj moramo še povedati, da je belo v arhitekturi zelo redko res belo, in minimalno ni zmeraj preprosto. Estetsko sterilnost takega muzeja pogosto razumemo kot avtonomno (umetniško?) gesto, postavljeno med objekt in gledalca. Katere zahteve bi moral izpolniti sodobni muzej? Eksplozija tipologij in formalnih tem v muzejski arhitekturi je svoj vrh dosegla z Gehryjevim muzejem v Bilbau (slika 52). Ta muzej je javno percepcijo muzeja obrnil na glavo. Njegov izjemen uspeh je pokazal, da ena sama stavba lahko prinese novo energijo instituciji in zažene revitalizacijo celotnega mesta in regije. Arhitekti imajo svoj lasten odnos do muzejev. Spet, umetniki imajo tradicionalno problematičen odnos do institucij, ki zbirajo, prodajajo in razstavljajo njihovo delo. Frank Gehry, ki je sam zasnoval zelo raznolike galerijske prostore, od industrijskih prenov do Bilbaa, se je znašel na razpotju. Ko so ga kolegi umetniki vprašali, kakšen prostor bi zgradil zanje, jim je pridno odgovoril, da je pomembna umetnost in ne arhitektura, so ga napadli, češ da si želijo poseben muzej, ki je pomemben prostor v mestu in družbi. Očitno je, da med umetniki ne obstaja konsenz o tem vprašanju. Konsenz med umetniki, arhitekti in kuratorji je še manj verjeten. Kaj lahko torej pričakujemo od novega muzeja umetnosti? Nove inspiracijske oblike in prostore? Nevtralne bele kocke? Nevsiljivo arhitekturo? Ali glasno, divjo? Zdi se, da je eden od razlogov za zmedeno, dezorientirano dominanco, ki sije iz sodobne muzejske arhitekture, dejstvo, da je ta bolj produkt 20. kot 19. stoletja. Še najbolj gre za materializacijo različnih arhitekturnih vizij, ki pogosto zanemarjajo praktično uporabnost. Kar se v tej arhitekturi kaže, je arhitektura sama, ne pa njen odnos do umetnosti. Muzeji sami so umetniška dela. Umetniška dela so gostje znotraj muzejskih sten in so pogosto manj pomembna. Lahko si predstavljamo, da obstaja alternativa obema trendoma muzejske arhitekture: tistemu z vlogo služabnika in tistemu, ki poveličuje sam sebe. Muzejska arhitektura mora preživeti dialog z umetnostjo, arhitekturo in uporabniki. Nenazadnje je, ko se sprašujemo o muzejskem prostoru, individualna izkušnja vsakega muzejskega obiskovalca bistvena v smislu uspeha ali poraza. Prihodnost muzejev je v zatrjevanju njihove večplastne narave, ne pa v zbujanju minljivih, spektakularnih efektov. (deloma povzeto po Milojković, Nikolić, 2012)

MUZEJ

s52: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija

s54: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija

s56: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija

s53: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija

s55: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija

PREGLED SKOZI PARAGMATIﾄ君E PRIMERE

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

KATEGORIZACIJA

STUDIO

linearna

SEKVENCA PROSTOROV

SALON

SPIRALNA GALLERIA PROGRESSIVA

MREŽA PROSTOROV

PAVILJON

VERTIKALNA GALLERIA PROGRESSIVA

MREŽA STEN

HALA

ODPRTI PROSTOR

POKRIT JAVNI PROSTOR

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s1-s3

s4-s6

Salon, Louvre, 1785 slikar Pietro Antonio Martini, Pariz, Francija

SALON

s7-s9

Museo Pio-Clementino, 1771 Vatikanski muzeji, Vatikan

Altes Museum, 1823-1930 Karl F. Schinkel, Berlin, Nemčija

LINEARNA GALLERIA PROGRESSIVA

SEKVENCA PROSTOROV

PREGLED SKOZI PARADIGMATIČNE PRIMERE

s10-s12

s13-s15

Alte Pinakothek, 1836 Leo von Klenze, Munchen, Nemčija

SEKVENCA PROSTOROV

s16-s18

Novi Hermitage, 1839-52 Leo van Klezne, Sankt Peterburg, Rusija

Rijksmuseum, 1885 Pierre Cuypers, Amsterdam, Nizozemska

SEKVENCA PROSTOROV

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s19-s21

s22-s24

s25-s27

Haus der Kunst, 1937 Paul Troost, Munchen, Nemčija

Museu de Arte de São Paulo, 1947 Lina Bo Bardi, São Paulo, Brazilija

Yale University Art Gallery, 1951-53 Louis Kahn, New Haven, ZDA

HALA / MREŽA PROSTOROV

HALA / POKRIT JAVNI PROSTOR

HALA / ODPRT PROSTOR

PREGLED SKOZI PARADIGMATIČNE PRIMERE

s28-s30

Solomon R. Guggenheim Museum, 1959 Frank Lloyd Wright, New York City, ZDA

SPIRALNA GALLERIA PROGRESSIVA

s31-33

Neue Nationalgalerie, 1968 Ludwig Mies van der Rohe, Berlin, Nemčija

ODPRTI PROSTOR / POKRIT JAVNI PROSTOR

s34-36

Kimbell Art Museum, 1972 Louis Kahn, Fort Worth, Texas, ZDA

MREŽA STEN / ODPRT PROSTOR

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s37-s39

s40-s42

Yale Center for British Art, 1974 Louis Kahn, New Haven, Connecticut, ZDA

MREŽA STEN / ODPRT PROSTOR

s43-s45

Centre Georges Pompidou, 1971-77 R.Piano&R.Rogers, Pariz, Francija

Museum Abteiberg, 1972-82 Hans Hollein, Mönchengladbach, Nemčija

ODPRTI PROSTOR / POKRIT JAVNI PROSTOR

MREŽA PROSTOROV

PREGLED SKOZI PARADIGMATIČNE PRIMERE

s46-s47

s48-s50

Hallen für Neue Kunst, 1984 Schaffhausen, Švica

ODPRTI PROSTOR / HALA

s51-s52

Chinati Foundation Marfa, 1986 Donald Judd, Marfa, Teksas, ZDA

ODPRT PROSTOR/ PAVILJON / LINEARNA GALLERIA PROGRESSIVA

Sammlung Goetz, 1991-92 Herzog&de Meuron, Munchen, Nemčija

SEKVENCA PROSTOROV/ LINEARNA GALLERIA PROGRESSIVA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s54-56

s57-59

s60-62

Kunsthal, 1992 OMA, Rotterdam, Nizozemska

Kirchner Museum, 1992 Gigon&Guyer, Davos, Švica

Cy Twombly pavilion (zbirka Menil), 1992-95 Renzo Piano, Houston, Teksas, ZDA

SEKVENCA PROSTOROV/ SPIRALNA GALLERIA PROGRESSIVA

MREŽA PROSTOROV

MREŽA PROSTOROV / PAVILJON

PREGLED SKOZI PARADIGMATIČNE PRIMERE

s63-65

s66-68

Museo Guggenheim Bilbao, 1997 Frank Gehry, Bilbao, Španija

MREŽA PROSTOROV

s69-71

Fondation Beyeler, 1997 Renzo Piano, Riehen, Švica

Kunsthaus Bregenz, 1997 Peter Zumthor, Bregenz, Švica

PAVILJON / SEKVENCA PROSTOROV

HALA / VERTIKALNA GALLERIA PROGRESSIVA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s72-74

s75-77

s78-79

Tate Modern, 2004 Herzog & de Meuron, London, VB

Muzej sodobne umetnosti 21. st., 2004 SANAA, Kanazawa, Ishikawa, Japonska

Wiels, prenova, 2007 Art&Build, Bruselj, Belgija

MREŽA PROSTOROV / POKRIT JAVNI PROSTOR

POKRIT JAVNI PROSTOR / MREŽA PROSTOROV

SEKVENCA PROSTOROV / ODPRT PROSTOR

PREGLED SKOZI PARADIGMATIČNE PRIMERE

s80-82

s83-85

s86-88

Santral museum of c. a., prenova, 2007 Emre Arolat, Istanbul, Turčija

Boros Sammlung, prenova, 2007 Casper&Peterson, Berlin, Nemčija

Brunnenstrasse 9, 2010 Brandlhuber, Berlin, Nemčija

HALA / ODPRT PROSTOR

SEKVENCA PROSTOROV

ODPRT PROSTOR

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s89-91

s92-94

Teshima Art Museum, 2010 R. Nishizawa&R. Naito, Kagawa, Japonska

POKRIT JAVNI PROSTOR/ ODPRTI PROSTOR

s95-97

Palais de Tokyo, 2012 Lacaton & Vassal, Pariz, Francija

POKRIT JAVNI PROSTOR/ ODPRTI PROSTOR

Sir John Soane Museum, 2009-12 Caruso St John, London, VB

STUDIO

PREGLED SKOZI PARADIGMATIﾄ君E PRIMERE

s98-100

s101-102

s103-105

Louvre Lens, 2012 SANAA, Lens, Francija

Garage Museum, 2012 OMA, Gorky Park, Moskva, Rusija

Galerija Lafayette Fondation, 2012OMA, Pariz, Francija

ODPRTI PROSTOR / HALA / SEKVENCA PROSTOROV

ODPRTI PROSTOR / SEKVENCA PROSTOROV

SEKVENCA PROSTOROV

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s106-107

s108-110

s111-113

Grindbakken instalacija, 2012 Rotor, Ghent, Belgija

FRAC, 2013 Lacaton&Vassal, Dunkerque, Francija

Long Museum (West Bund), 2014 Atelier Deshaus, Šanghaj, Kitajska

ODPRTI PROSTOR / SEKVENCA PROSTOROV

POKRIT JAVNI PROSTOR/ HALA/ ODPRTI PROSTOR

ODPRTI PROSTOR / SEKVENCA PROSTOROV

PREGLED SKOZI PARADIGMATIﾄ君E PRIMERE

UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

OBSTOJEČA UGM

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

“UGM je eden osrednjih muzejev za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji z zbirko več kot 5.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. Slikarstvu, kiparstvu in grafiki se pridružujejo fotografska dela, video umetnost, večmedijske instalacije in interaktivni projekti.” (www. ugm.si) Umetnostna galerija Maribor predstavlja tako slovenske kot mednarodne umetnike s poudarkom na aktualnih temah vizualne umetnosti. Letno organizira okoli 20 razstav; retrospektiv, mednarodnih razstav sodobne umetnosti ter arhitekturnooblikovalskih razstav, poleg tega pa redno organizira raznolike dogodke, od delavnic za otroke in odrasle do organiziranih vodstev, predavanj in ekskurzij. V stavbi med Strossmayerjevo in Oražnovo ulico, kjer je trenutno locirana, ima 800 m2 razstavnih površin. Stavba je nekdanja meščanska palača iz prve polovice 19. stoletja, povezana s cerkvijo celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja. V letih 1951- 1958 so stavbo prenovili po načrtih arhitekta Saša Deva. Ko se je odprla 8. februarja leta 1954, je bila prva profesionalna muzejsko-galerijska ustanova na področju moderne umetnosti v Mariboru in je pomembno vplivala na kulturno atmosfero mesta. Knjižnica UGM, ki se je začela vzpostavljati že leta 1954, danes šteje okoli 15000 enot gradiva, med katerimi so mednarodni razstavni katalogi, publikacije o teoriji umetnosti, monografije, različni pregledi posameznih umetnosti in serijske publikacije. V 80. letih je UGM z združitvijo z Razstavnim salonom Rotovž pridobila kustodiat za sodobno umetnost in dodatne prostore v središču mesta. Vloga UGM je regionalna, tako na območju občine Maribor kot širšem SV območju države. (povzeto po www.ugm.si)

OBSTOJEČA UGM

s1: Pogled na matično stavbo UGM

s3: notranjost UGM

s2: notranjost UGM

s4: notranjost UGM

s5: razstavišče Slavija #11

s6: razstavišče Slavija #11

s7: UGM Studio

8: UGM Studio

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

UGM hrani več kot 5.000 umetniških del vseh zvrsti vizualne umetnosti, ki predstavljajo vrhunce slovenske vizualne umetnosti. V zbirki so zastopani najpomembnejši avtorji moderne in sodobne umetnosti, predvsem z območja Štajerske, Koroške in Prekmurja. Časovno se dela v fundusu uvrščajo od konca 19. stoletja do danes. Nekatera dela so bila odkupljena za bodočo Umetnostno galerijo Maribor še pred njeno ustanovitvijo - prvo umetniško delo je bilo za stalno zbirko odkupljeno leta 1922 (Ivan Grohar, Kapelica, 1907), tri desetletja pred ustanovitvijo galerije - od ustanovitve do leta 1968 je UGM postopoma pridobila 246 del s prevzemom slikarskega fundusa Pokrajinskega muzeja Maribor, veliko večino del pa je v petdesetih letih delovanja pridobila z načrtnim zbiranjem oziroma odkupi. Forma viva, prvotno mednarodni kiparski simpoziji v 60-ih letih, je postopoma prerasla v kontinuirano kiparsko ustvarjanje na prostem na štirih območjih Slovenije − v Mariboru, Kostanjevici na Krki, Seči pri Portorožu ter Ravnah na Koroškem. V štirih desetletjih, 1967−1986, so kiparji iz več kot 30 držav ustvarili nad 300 skulptur v različnih materialih. Slikarska dela v zbirki sledijo vsem poglavitnim zgodovinskim slogom likovne umetnosti 20. stoletja in predstavljajo osrednji del stalne zbirke UGM (približno tretjina vseh del v zbirki). Kiparstvo je zastopano z umetniškimi deli slovenskih avtorjev po letu 1945. Značilnosti zbirke UGM so celoviti opusi izbranih avtorjev SV Slovenije, pretežno starejše generacije, kot so Janez Šibila, Maks Kavčič, Oton Polak in Zmago Jeraj, ter poudarki na posameznih umetniških smereh, mdr. delih slovenskih ekspresionistov in nove stvarnosti; tako v zbirki najdemo nekaj del Toneta Kralja in Franceta Kralja, Ivana Kosa ter Frana Stiplovška. Pomemben del zbirke sta tudi referenčna opusa del kiparja Slavka Tihca in slikarja Rudolfa Kotnika, dveh pionirjev in vodilnih akterjev slovenske abstraktne umetnosti v zgodnjih 60-ih letih 20. stoletja in seveda dela mlajših avtorjev zadnjih desetletij. Med temi so v zbirki UGM izpostavljeni ustvarjalci, delujoči v Mariboru, med njimi Oto Rimele in Darko Golija, ter ustvarjalci mlajše in srednje generacije iz celotne Slovenije, kot so Jurij Kalan, Marko Jakše, Zdenka Žido idr. Zbirka pritegne tudi mednarodno pozornost z deli Zorana Mušiča, slovenskega umetnika svetovnega slovesa, ki je svoja mladostniška in začetna ustvarjalna leta preživel prav v Mariboru. Grafika, risba ter druga dela na papirju zavzemajo obsežen del zbirke UGM. Tako kot slikarstvo segajo ta dela vse od začetka 20. stoletja do danes in sledijo poglavitnim umetnostnozgodovinskim slogom. Značaj zbirke je raznolik in obsega dela, ki spremljajo slikarsko ali kiparsko delo v obliki skice ali študije ter dela, ki samostojno gradijo likovni izraz in sporočilo. Dela na papirju so izvedena v različnih klasičnih in eksperimentalnih tehnikah in predstavljajo zanimivo študijsko gradivo. Zbirka grafik zajema dela vseh vidnejših ustvarjalcev v slovenskem prostoru, mdr. naj izpostavimo dela Lojza Šušmelja iz poznih 60-ih let, z japonsko grafiko navdahnjen ciklus grafik Bojana Golije iz poznih 50-ih let, izvrstna dela t. i. Ljubljanske grafične šole, dela osrednjega slovenskega grafika starejše generacije Bogdana Borčiča ter dela enega osrednjih grafikov mlajše generacije, Samuela Grajfonerja. Fotografska zbirka načrtno nastaja šele od leta 2002 in danes

se v zbirki nahaja več kot 1.000 del. Prioriteta zbirke so dela iz obdobja po letu 1960, ko se je fotografska umetnost v Sloveniji izoblikovala kot samostojen in neodvisen umetniški medij ter so v Mariboru delovali fotografi, referenčni v širšem prostoru nekdanje Jugoslavije. Osrednji del zbirke predstavljajo dela t. i. Mariborskega kroga, znotraj katerega izstopajo avtorji Zmago Jeraj, Ivan Dvoršak, Janko Andrej Jelnikar in Branko Jerneić. Temu so sledili odkupi del mlajših avtorjev, , mdr. Aleksandra Vajd. Fotografska zbirka UGM je nastala skoraj izključno s pomočjo donacij. UGM je edina slovenska institucija s samostojno zbirko slovenske video umetnosti in v ta namen od leta 1999 zbira, raziskuje in predstavlja dela slovenskih videastov. Zbirka v nastajanju je bila ustanovljena 1999 z namenom vzpostavitve referenčnega centra za slovensko video umetnost ter stalne predstavitve te vrste vizualne umetnosti v Sloveniji. Video zbirka UGM, ki poskuša zadostiti dvema kriterijema zbiralne politike hkrati − zgodovinski pregled slovenske video umetnosti od 60-ih let 20. st. do danes in medij gibljivih slik v širšem kontekstu sodobne vizualne umetnosti −, združuje dela pionirjev slovenske video umetnosti iz 60-ih in 70-ih let 20. st. (Nuša Dragan & Srečo Dragan, Miha Vipotnik), najpomembnejše ustvarjalce iz 80-ih in 90-ih let, obdobja uveljavitve medija kot samostojnega nosilca umetniškega ustvarjanja (Marina Gržinić & Aina Šmid, Marko Kovačič, Andrej Lupinc, Nataša Prosenc, Zemira Alajbegović Pečovnik & Neven Korda, Andrej Zdravič, Jasna Hribernik, Franc Purg, Ema Kugler) ter sodobno produkcijo zadnjih 15 let, ko medij prestane preizkuse številnih novih uporab in prilagoditev znotraj kompleksnega življenja sodobnih umetniških del (Vuk Cosić, Igor Štromajer, Davide Grassi/Janez Janša, Apolonija Šušteršič, Damijan Kracina & Vladimir Leben, Žiga Kariž, son:DA). V Video zbirki UGM se danes nahaja 25 del najpomembnejših slovenskih avtorjev, ki ustvarjajo v mediju gibljivih slik ali v svoja dela vključujejo video kot pomemben segment umetniškega dela. (povzeto po www.ugm.si)

ZBIRKA UGM

s9: G. Stagnaro, Fluorescent Umwelt, svetlobna instalacija, 2013

s11: Matej Andraž Vogrinčič, Bazen, instalacija, 2011

s10: Samo za moje oči, Zbirka sodobne umetnostni in oblikovanja VJP, 2013

s12: Rebecca Horn in gostje, Maribor project, 2012

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

1 Ivan Žabota: Družba pri čaju, 1902, olje na platnu, 85 x 135 cm (s13) 2 Veno Pilon: Avtoportret, 1920, jedkanica, 23,4 x 16,4 cm (s14) 3 Elsa Oeltjen Kasimir: Avtoportret, 1922, olje na platnu, 63 x 36 cm (s15) 4 Stane Cuderman: Avtoportret (Meditacija), 1925/26, olje na platnu, 130 x 93,5 cm (s16) 5 Ivan Kos: Deklica z oranžo, 1927, olje na platnu, 75 x 57 cm (s17) 6 Miha Maleš: Žalostna deklica, 1928, linorez na papirju, 47,5 x 35,5 cm (s18) 7 Nikolaj Pirnat: Mati z otrokom, 1928, olje na platnu, 196 x 97 cm (s19) 8 Tone Kralj: Moja žena, 1930, olje na platnu, 132 x 111 cm (s20) 9 Ante Trstenjak: Žena z mačko, 1934, gvaš na papirju, 53 x 42 cm (s21) 10 Zoran Mušič: Polje, okrog 1935, olje na platnu, 54 x 64 cm (s22) 11 Rihard Jakopič: Pokrajina, 1937, olje na platnu, 51,5 x 62,5 cm (s23)

ZBIRKA UGM V MERILU 1:50

8 5 6

1 France Kralj: Zagorica, 1953, olje na platnu, 102 x 110 cm (s24) 2 Bojan Golija: Avtoportret I, 1953, litografija, 42 x 25,6 cm (s25) 3 Riko Debenjak: Iz domačega kraja, 1955, lesorez, 25,5 x 32,5 cm (s26) 4 Avgust Černigoj: Tihožitje, 1956, olje na papirju, 42 x 33 cm (s27) 5 Bojan Golija: Čolni, 1958, barvni lesorez, 50,5 x 40,5 cm (s28) 6 Maks Kavčič: Istrska vas, 1958, gvaš na papirju, 42 x 56 cm (s29) 7 Oton Polak: Naselje, 1960, olje na platnu, 58,5 x 70 cm (s30) 8 Ante Trstenjak: Toaleta I, 1960-70, akvarel, 45 x 38 cm (s31) 9 Branko Jerneić: Pred hišo, 1970, č-b fotografija, 48,5 x 49 cm (s32) 10 Dragiša Modrinjak: Senca, 1970, č-b fotografija, 67 x 49 cm (s33) 11 Zmago Jeraj: Okno s stolom, 1970, č-b fotografija, 58 x 45 cm (s34) 12 Zmago Jeraj: Nož, 1967, akril na platnu, 70 x 90 cm (s35) 13 Bogdan Borčić: Tokrat precej več o školjki II, 1972, barvna akvatinta, 84 x 60 cm (s36) 14 Lojze Logar: Projekcija 1282, 1973, serigrafija, 100 x 71 cm (s37) 15 Bogdan Čobal: Prostor VI, 1976, alugrafija, 50 x 65 cm (s38) 16 Franc Mesarič: Ovinek, 1977, akril na platnu, 100 x 91 cm (s39) 17 Jože Tisnikar: Avtoportret, 1977, olje na platnu, 91 x 73 cm (s40)

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

1 Dušan Kirbiš: Ecce hommo, 1988, akril na platnu, 280 x 260 cm (s41) 2 Štefan Galič: Fosil XX, 1989, barvni lesorez, 66 x 100 cm (s42) 3 Samuel Grajfoner: She is from Africa, 1992, akvatinta, 101 x 141 cm (s43) 4 Vladimir Makuc: Pokrajina z lastno podobo in ptico, 1993, suha igla, brus na papirju, 24,5 x 41 cm (s44)

ZBIRKA UGM V MERILU 1:50

1 2

6 3

1 Zdenka Žido: Dvoboj, 1993, akril na platnu, 150 x 260 cm (s45) 2 Zdenko Huzjan: Oznanjenje v Toskani, 1995, olje na platnu, 175 x 110 cm (s46) 3 Aleksandra Vajd: iz cikla Družinski album, 1995−1998, č-b fotografija, 36,5 x 25 cm (s47) 4 Bogdan Borčić: Grafična mapa 97-4, 1997, suha igla, barvna akvatinta, 57 x 65,5 cm (s48) 5 Oton Polak: Brez naslova, 2003, olje na platnu, 120 x 140 cm (s49) 6 Roman Zel: V grozi vkopanosti, 2006, oglje na papirju, 144,5 x 101 cm (s50) 7 Matjaž Wenzel: iz cikla HK, 2008, brizgalni tisk, 50 x 70 cm (s51)

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

6 4

1 France Gorše: Balet, 1937, bron, v: 40 cm (s52) 2 Boris Kalin: Dekliški portret, okrog 1937, bron, v: 36 cm (s53) 3 France Gorše: Sedeča deklica, 1938, žgana glina, v: 40 cm (s54) 4 Jakob Savinšek: Portret H, kamen, okoli 1950, v: 61,5 cm (s55) 5 Milan Vojsk: Asketinja, 1955, les, v: 24,5 cm (s56) 6 Slavko Tihec: Deček z bremenom, 1957, bron, v: 44 cm (s57) 7 Slavko Tihec: Kontejner z ogledalom, 1978, ogledalo, lužen les, v: 28,5 cm (s58)

ZBIRKA UGM V MERILU 1:50

1 Nuša Dragan & Srečo Dragan: Belo mleko belih prsi, 1969, video, 13’ 15’’ (s59) 2 Miha Vipotnik: Videogram 4, 1976−79, video, loop (s60) 3 Marko A. Kovačič: Casus Belli, 1983, video instalacija (s61) 4 Zemira Alajbegović Pečovnik & Neven Korda: Triumf želje, 1986−1989, video, 60’ (s62) 5 Nataša Prosenc: Prostor igre, 1994, video, 30’ (s63) 6 Vuk Cosić: Deep ASCII, 1998, java aplikacija z video vsebino iz črk (s64) 7 Franc Purg: Otroci, 2001, video, 4’ (s65) 8 Janez Janša: DemoKino, 2003, interaktivni video (s66) 9 Igor Štromajer: infoMAMA, 2004, medmrežna instalacija (s67) 10 Žiga Kariž: It’s so simple and that’s the way I like it, 2007, multimedijska instalacija (s68)

NOVA UGM

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

NATEČAJ EPK ZA NOVO UGM IN PROJEKT MAKS

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

NATEČAJ EPK ZA NOVO UGM, 2010 Tamás Lévai in Ágnes Jószai 14.800 m2 (program) galerijska dejavnost 8.000 m2 otroški muzej 700 m2 center kreativne industrije 1.200 m2 arhitekturni center 500 m2 trgovinsko-gostinski prostori 500 m2 odprti zunanji prostor 1.500 m2 garaža 1.500 m2

NATEČAJ EPK ZA NOVO UGM IN PROJEKT MAKS

PROJEKT MAKS, 2010 Sadar+Vuga 17.596 m2 (površina) / 9.736 m2 (parcela) dve »black box« dvorani za 650 ljudi 2x cca 1.500 m2 pokriti foyer cca 3.000 m2 komercialno storitveni program cca 1.500 m2 servisni prostori 1.500 m2 skladišča in garaža v kleti cca 6.000 m2 vrt na strehi

s7 in s8

s11

s10

s12

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

IDEJA PRENOVE STAVBE BIVŠE SDK V NOVO UGM

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Delo UGM trenutno poteka v problematičnih prostorih in nenehni prostorski stiski. Objekt ter njegovo varovanje (kulturna dediščina) postavljajo muzejsko-galerijskemu delu tudi izrazite omejitve. V zadnjih desetletjih se je korenito spremenil koncept muzejev in obstoječi prostori nikakor ne morejo ustrezati zahtevam sodobne umetnosti. Nujno je, da je zainteresirani javnosti omogočen dostop do gradiva, tako do arhiva in knjižnice kot do razstavišča. Sodobni muzej potrebuje fleksibilne prostore in prostore z raznolikimi pogoji, da lahko predstavlja sodobno post-žanrsko umetnost. Umetnostna galerija Maribor je že vse od leta 1963 neuspešna pri realizaciji novih sodobnih razstavnih prostorov, ki bi ustrezali tem kriterijem. Po neizvedenem zmagovalnem projektu natečaja za novo UGM se je program galerije načrtovalo vključiti v novo Mariborsko kulturno središče, katerega gradnja pa se je kmalu po odprtju gradbišča ustavila. Kot nova alternativa je bila predlagana prenove stavbe bivšega SDK, brutalistične arhitekture 70. let, s katero trenutno upravlja MOP in je generalno nevzdrževana in, z izjemo nekaj pisarn v nadstropjih in arhiva v kleti, prazna. Urbanistično zgradba tvori južno stranico novo prenovljenemu Trgu Leona Štuklja, ki pa je zaradi svoje mladosti še brez prave identitete; njegova vloga v mestu se še oblikuje. Okvirni načrti prenove, ki vključujejo obnovo, delno rekonstrukcijo, odstranitev nekaterih etaž ter potencialno manjšo nadgradnjo oziroma dozidavo, je UGM že pripravila. Galerija na novi lokaciji bi po njihovem načrtu obsegala 5400 kvadratnih metrov uporabnih površin. Obnovi tako sedanje kot predlagane stavbe sta tehnično in finančno zahtevni. Težavno je dejstvo, da stavba na Trgu Leona Štuklja ni v lasti mesta, temveč Ministrstva za notranje zadeve oziroma Ministrstva za pravosodje. Že dolgo je skoraj povsem prazna, nekaj pisarn v njej zaseda le mariborska izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Kljub vsemu, s premestitvijo v stavbo nekdanje SDK bi UGM pridobila kvalitetne prostore na eminentni in frekventni točki v mestu, posledično pa bi vplivala tudi na revitalizacija Trga Leona Štuklja.

IDEJA PRENOVE STAVBE BIVŠE SDK V NOVO UGM

s13

s14

s15

TRG LEONA ŠTUKLJA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

3 5 4

MARIBORSKI TRGI

10 9

8 7

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Ker je zelo pomembna kvaliteta muzeja njegova lokacija, je potreben premislek o pomenu Trga Leona Štuklja v širšem mestnem okviru. Na naslednjih straneh je zbrano slikovno gradivo, ki povzema vse trge v širšem središču mesta Maribor. Mariborski trgi imajo zelo različne značaje, velikosti, namene in pomene. Vsak od njih ima pravzaprav že izraženo neko funkcijo oz. karakter. Nekateri imajo zgodovinski pomen ali simbolno vrednost, drugi so zasnovani bolj kot parki ali pa tržnice. Velikost Trga Leona Štuklja, njegova eminentna lokacija in urbani značaj, ki ni značilen za noben drug trg v mestu, pa so izhodiščne točke za razvijanje njegovega karakterja.

MARIBORSKI TRGI

1 Trg Leona Štuklja s16-17

2 Glavni trg s18-19

6 Slomškov trg s20-21

10 Trg Borisa Kidriča s22-23

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

3 Rotovški trg s24-25

4 Vojašniški trg s26-27

5 Vodnikov trg s28-29

7 Grajski trg s30-31

8 Trg svobode s32-33

9 Trg generala Maistra s34-35

11 Trg revolucije s36-37

12 Magdalenski trg s38-39

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TRG LEONA ŠTUKLJA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Trg Leona Štuklja je novo prenovljen trg v središču mesta Maribor, v neposredni bližini starega mestnega jedra in ene od vpadnic. Tako avtomobilskemu kot kolesarskemu in peš prometu je dobro dostopen. Program v bližnji okolici je pretežno poslovno storitveni, nekaj pa je stanovanjskih stavb in kulturnih ustanov. Njegova pozicija je zelo potencialna. Ožje območje mestnega jedra, ki je v neposredni bližini (cona A), je srednjeveškega izvora in je zamejeno s potekom nekdanjega obzidja. Območje širšega mestnega jedra pa se je tekom 19. in 20. stoletja razvilo okoli njega (cona B). Območje trga je del le-tega zaščitenega območja mestnega jedra s statusom spomenika (Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Maribor, Medobčinski uradni vestnik, št. 5/92-80, 4/2011-79, 21/2011-398, 28/2011-519).

TRG LEONA ŠTUKLJA - ANALIZA

s40: pogled na Trg Leona Štuklja iz zraka

stanovanjske stavbe

gostinstvo; storitvene dejavnosti; prodajalne; nakupovalni centri

banke, pošte, zavarovalnice; poslovni prostori; pisarniške in upravne stavbe

garaže; skladišča

dvorane; prostori za razvedrilo; šole in vrtci; cerkev

ceste dostop z dovoljenjem / peš cona

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TRG LEONA ŠTUKLJA - ANALIZA

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Trg Leona Štuklja se je pred prenovo imenoval Trg Borisa Kraigherja in ima zametke v sredini prejšnjega stoletja. Takrat je bila čezenj speljana prometna cesta, na njem pa nekaj časa organizirano parkirišče, katerega je nadomestilo zelenje. Podlaga za ureditev Trga Borisa Kraigherja v novi Trg Leona Štuklja je bil arhitekturni natečaj iz leta 1996, na katerem je bila izbrana rešitev študentov Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Aleša Prinčiča in sodi v sklop celovite preureditve prometa v strogem mestnem jedru. Natečajni projekt je predvidel celovito prenovo tlakov območja trga, kar je bilo tudi izvedeno. Predvideval pa je tudi nerealizirano streho, ki sega čez celoten trg, kot nekakšna lupina, pokrita pasaža.

TRG LEONA ŠTUKLJA - ZGODOVINA IN NATEČAJ ZA PRENOVO

s41: območje zdajšnjega TLŠ okoli leta 1900

s43: 1983

s45: 2008

s47: vizualizacija zmagovalnega natečajnega elaborata

s42: v 70.-tih

s44

s46

s48: vizualizacija zmagovalnega natečajnega elaborata

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Urbani karakter in velika površina Trga Leona Štuklja vzpodbujata zbiranje velikega števila ljudi. Po prenovi se je začelo organizirati različne dogodke na območju trga; koncerte, sprejeme športnikov, silvestrovanja, tržnico, nenazadnje je bil (spontano ali ne) prizorišče nedavnih protestov. Urbani značaj trga je treba poskusiti poudariti in ga nadgraditi, bolje definirati njegove robove, predvsem pa vplesti program, ki bo trg definiral in karakteriziral brez dodatnih kratkotrajnih programskih vsebin.

TRG LEONA ŠTUKLJA - UPORABA NOVEGA TRGA

s49

s50

s51

s52

s53

s54

s55

s56

STAVBA BIVŠE SDK

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

STAVBA BIVŠE SDK

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Poslovna stavba nekdanje službe družbenega knjigovodstva je brutalistična arhitektura iz sedemdesetih let, ki ima status (profane) stavbne dediščine. Zasnoval jo je arhitekt Vlado Emeršič, študent Edvarda Ravnikarja, leta 1970. Zelo je kvalitetno umeščena v prostor, njena značilna lastnost pa je uporaba betona kot elementa za oblikovanje fasade in konstrukcije hkrati. Notranjo opremo je zasnoval Miloš Bonča med leti 1971-72. Zasnovana je v dveh krakih in zapira kare. Severni krak je visok, ozek in dolg (2 kletni etaži, pritličje, medetaža in 4 etaže), vzhodni pa nizek, z višjimi in širšimi prostori (klet, polklet, visoko pritličje). Konstrukcija visokega dela objekta je sestavljena iz armiranobetonskih stebrov, ki so povečanih dimenzij zaradi estetskih razlogov, ter nosilcev, ki so povezani z rebrastimi betonskimi ploščami. Zasnova tlorisa in prereza objekta je modularna in je razvidna na zunanjosti stavbe. Nižji del je sestavljen iz sistema armiranobetonskih stebrov in nosilcev. Stavba je bila že zasnovana po standardih potresne varnosti, je pa energetsko zelo potratna, brez vsakršne izolacije. Vse instalacije so speljane pod stropom v kanalih. Okvirni načrti prenove, ki vključujejo obnovo, delno rekonstrukcijo, odstranitev nekaterih etaž ter potencialno manjšo nadgradnjo oziroma dozidavo, je UGM že pripravila. Galerija na novi lokaciji bi po njihovem načrtu obsegala 5400 kvadratnih metrov uporabnih površin. Obnovi tako sedanje kot predlagane stavbe sta tehnično in finančno zahtevni. Težavno je dejstvo, da stavba na Trgu Leona Štuklja ni v lasti mesta, temveč Ministrstva za notranje zadeve oziroma Ministrstva za pravosodje. Že dolgo je skoraj povsem prazna, nekaj pisarn v njej zaseda le mariborska izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Kljub vsemu, s premestitvijo v stavbo nekdanje SDK bi UGM pridobila kvalitetne prostore na eminentni in frekventni točki v mestu, posledično pa bi vplivala tudi na revitalizacija Trga Leona Štuklja.

STAVBA BIVŠE SDK

s57

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

2.5

8.3

.01

5 +1 6 1.7 +1 .46 +8 .85 +4

0.0

+/-

-5.

shema: aksonometrija obstoječega objekta - prerez M 1:500

62 +7. .56

-2.

STAVBA BIVŠE SDK

E3 E2

E1 B

B A1

tloris druge kleti

A1 200 m2 A2 34 m2 B 20+35 m2 E1 155 m2

E2 125 m2 E3 20 m2 F 26+45 m2 G 40 m2

tloris drugega nadstropja

A 450 m2 B 20 m2 + 35 m2 C 12m2

F E

E4 B

B A1 C A3 tloris prve kleti

A1 200 m2 A2 120 m2 A3 30 m2 B 20+35 m2

C 12 m2 D 22 m2 E 332 m2 E4 20m2

F 26+45 m2 G 40 m2

tloris tretjega nadstropja

A 450 m2 B 20 m2 + 35 m2 C 12m2

F E

E4 B

C A4 tloris pritličja

A2 A3

C 12 m2 D 15 m2 E 400 m2 E4 20m2 F 20 m2

A1 53 m2 A2 150 m2 A3 175 m2 A4 32 m2 B 20+35 m2

tloris četrtega nadstropja

A 450 m2 B 20 m2 + 35 m2 C 12m2

tloris prvega nadstropja

skupaj neto

A 450 m2 B 20 m2 + 35 m2 C 12m2

3700 m2 severni volumen 2709 m2 servisi 668 m2 nadstrešek 85 m2

južni volumen 1012 m2 servisi 226 m2

tloris strehe

A A 450 m2 B 20 m2 + 35 m2 C 12m2

Prenova bivĹĄe SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, UL FA, 2014/2015

s58

s59

fasada visokega dela objekta (severna)

s60

STAVBA BIVĹ E SDK - FOTO ANALIZA

s61

s62

fasada nizkega dela objekta (vzhodna)

s63

100

Prenova bivĹĄe SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, UL FA, 2014/2015

s64

s65

s66

s67

s68

s69

visoki del objekta na nivoju trga

STAVBA BIVŠE SDK - FOTO ANALIZA

101

s70

s71

s72

s73

s74

s75

nizki del objekta na nivoju trga

102

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s76

s78

s81

iz dvorišča / iz strehe

s77

s79

s80

s82

STAVBA BIVŠE SDK - FOTO ANALIZA

103

s83

s84

s85

s86

s87

s88

notrajnost - visoki del objekta v pritličju, klet

104

Prenova bivĹĄe SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, UL FA, 2014/2015

s89

s90

s91

s92

s93

s94

notranjost - nizki del objekta

STAVBA BIVĹ E SDK - FOTO ANALIZA

105

s95

s96

s97

s98

s99

notranjost - visoki del objekta

s100

s101

106

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Študija lokacije je pokazala, da skrajni južni del objekta spada k isti arhitekturni celoti, vendar pa je v lasti plesne šole Pingi, ki ima tam urejene vadbene prostore. Priključitev tega dela bi bila za organizacijo muzeja zelo smiselna, ker bi se s pridobljenimi površinami povečala fleksibinost organizacije prostora. Tako bi muzej tudi dobil jasnejšo arhitekturno definicijo, hkrati pa bi obsegal v celoti dva robova urbanega prostora.

STAVBA BIVŠE SDK - FOTO ANALIZA

s102

del nizkega dela objekta

107

s103

ZASNOVA PROJEKTA

110

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Prostorske in programske zahteve za novo UGM predvidevajo 5400 m2 uporabnih površin. ‘Programska naloga’ vključuje razstavne prostore za stalno zbirko, začasne razstavne prostore, depoje za umetniška dela, skladišča za opremo, delavnice, prostore za upravo ter knjižnico z arhivom in dodatne programe, kot so kavarna, trgovina in predavalnica, ki bi širili ponudbo muzeja in spodbujali interes širše javnosti. Razstavni prostori so definirani kot prostori za stalno postavitev in prostori za začasne razstave, toda razstavni program je zelo raznolik. Poleg stalne postavitve muzejske zbirke se dogajajo še pregledne razstave uporabnih umetnosti, skupinske oz. tematske razstave, samostojne ter študijske oz. projektne razstave. Ker ima UGM veliko video zbirko, je potrebno v zasnovo vključiti tudi prostore za filmske projekcije. Iz analize površin obstoječe stavbe nekdanjega SDK v prejšnjem poglavju je razvidno, da je njena površina (3.700m2) nezadostna za umestitev željenega programa. Če se vključi še del objekta, kjer je plesna šola Pingi, lahko prištejemo še dobrih 1000 m2. Da bi bil program UGM res kvaliteten in bi ustrezal zahtevam sodobne umetnosti, je torej potrebna razširitev in ne zgolj prenova obstoječega objekta. Razširitev mora vsebovati raznolike in hkrati fleksibilne razstavne prostore, ki bi omogočili kvalitetno predstavitev vseh vrst umetniških del; slik in skulptur, konceptualnih instalacij, performansov … Prostori morajo biti zasnovani tako, da je omogočajo čimvečjo raznolikost postavitev in da ne dominirajo nad umetniškimi deli. Hkrati mora arhitektura muzeja izražati svoj karakter, do katerega se umetnik lahko opredeli. Nova arhitekturna intervencija mora vzpostaviti povezavo z mestom in biti umeščena tako, da izkoristi in nadgradi potencial eminentne lokacije na Trgu Leona Štuklja.

PROGRAMSKE ZAHTEVE IN PROGRAMSKA ZASNOVA

111

14.800 M2

kvadratura za natečaj EPK

2.75x 5.400 M2 željena kvadratura ob prenovi SDK

- 1.700 M2

3.700 M2

razstavni prostori 1800 m2

depoji 650 m2

otroške delavnice 100 m2 predavalnica 150 m2

knjižnica in arhiv 200 m2

avla 130 m2

trgovinica in kavarna 160 m2

garderobe in sanitarije 160 m2

restavr.-fot. delavnica 100 m2 dostavni prostor 150 m2

tehnične delavnice 200 m2

skladišče opreme 350 m2

uprava 300 m2

instalacije in servisi 250 m2

komunikacije 600 m2

kvadratura obstoječe stavbe SDK

RAZSTAVNI PROSTORI spisek minimalnih prostorskih zahtev s številom zaposlenih (po prilogi za seminarski projekt nove Ugm študentov FAG v Mariboru)

STALNA POSTAVITEV MUZEJSKE ZBIRKE

PREGLEDNE RAZSTAVE UPORABNIH UMETNOSTI (ARHITEKTURA, OBLIKOVANJE ...)

SKUPINSKA OZ. TEMATSKA RAZSTAVA

SAMOSTOJNA RAZSTAVA

ŠTUDIJSKA OZ. PROJEKTNA RAZSTAVA

TRAJANJE

112

Prenova bivĹĄe SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, UL FA, 2014/2015

s104: Denis van Alsloot, Procesija

s105: Olafur Eliasson, The Weather Project

s106: Lacaton Vassal, Palais de Tokyo

s107: Herbert Bayer, Exhibition tower advertising

INSPIRACIJE

113

s108: Emre Arolat, muzej Santral, Istanbul

s110: Lina Bo Bardi, SESC, Pompeia

s113: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

s109: Boros Sammlung, Berlin

s111: SANAA, New Museum, NY

s112: 51n4e, De Hemel in Tegenlicht

s114: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

s115: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

s116: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

s117: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

s118: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais

114

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Iz urbanističnega vidika je južni krak Trga Leona Štuklja (Ulica slovenske osamosvojitve) potencialno območje za intervencijo. Horizontalna razširitev pod površino trga ohrani nemoteno prehodnost na ravni pritličja, hkrati pa zagotovi veliko površino razstavnih prostorov. Vertikalni volumen, ki zraste do enake višine kot je obstoječa stavba, pa skupaj z le-to tvori rob trga in usmerja tokove. Obstoječa stavba nekdanjega SDK se pod površino trga razširi in skupaj z novim vertikalnim volumnom tvori dinamičen in odprt razstavni prostor. Elementi, ki strukturirajo prostore, so vrste stebrov in mreža nosilcev iz vidnega betona, ki skupaj z betonskim tlakom ustvarijo prostor z jasnim prostorskim karakterjem in iskreno materialnostjo. Vertikalni volumen, ki sledi proporcem obstoječe stavbe, je hkrati znak institucije ter galerijski prostor, katerega pojavnost izhaja iz arhitekturne artikulacije konstrukcije in sistema komunikacij. Opozarja na ‘novo’ UGM in njen glavni vhod, obenem pa so pritlični prostori konstantno v stiku z dogajanjem na trgu.

ZASNOVA

s119

115

116

s120 Sveto jezero, Tempelj Hathor, Dendera, Egipt

Prenova bivĹĄe SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. PeroviÄ&#x2021;, UL FA, 2014/2015

PROSTORSKA SHEMA M1:500

117

s121: Perpendicular, L. de Carniere

120

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

shema poti dvigala stopnišča primer poti obiskovalca

SHEMA PROGRAMA IN SHEMA POTI M 1:1000

shema programa razstavni prostori uprava s knji탑nico in arhivom depoji in delavnice servisi in komunikacije avla klub

121

PROJEKT

124

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

DRUGA KLET

PRVA KLET

obstoječa stavba nova stavba depo 121 strojnica 7 strojnica 11 sanitarni prostor 4 servis 17 komunikacije 12 servis 17 depo umetniških del 1025 komunikacije 22 restavratorsko fotografska delavnica 90 komunikacije 34 komunikacije 12 servis 6 strojnica 4 servis 6 sanitarni prostor 7 strojnica 32 1161 m2 strojnica 80 strojnica 73 depo 42 depo 42 komunikacije 49 zaklonišče 39 depo 66 tehnična delavnica 212 priročno skladišče 53 komunikacije 45 sanitarni prostor 7 sanitarni prostor 8

obstoječa stavba komunikacije 11 depo 170 strojnica 11 komunikacije 24 komunikacije 16 priročna delavnica 22 servis 20 komunikacije 30 komunikacije 77 razstavni prostor 40 razstavni prostor 670 servis 14 komunikacije 33 servis 39

nova stavba razstavni prostor 690 sanitarni prostor 15 sanitarni prostor 15 komunikacije 8 komunikacije 78 avla 67 komunikacije 69 komunikacije 8 garderoba 32 temni razstavni prostor 202 1184m2

1177 m2

982 m2

PRITLIČJE obstoječa stavba komunikacije 8 sanitarni prostor 7 kavarna 72 večnam. prostor 55 komunikacije 38 komunikacije 63 komunikacije 16 priročna delavnica 22 komunikacije 46 servis 7 servis 8 komunikacije 22 364 m2

PRVO NADSTROPJE nova stavba razstavni prostor 85 komunikacije 8 komunikacije 90 komunikacije 8 razstavni prostor 74 265 m2

obstoječa stavba komunikacije 8 komunikacije 18 razstavni prostor 372 komunikacije 23 komunikacije 11 komunikacije 16 priročna delavnica 22 uprava, knjižnica 742 komunikacije 41 servis 6 sanitarni prostor 31 1290 m2

nova stavba komunikacije 8 razstavni prostor 91 komunikacije 8 razstavni prostor/komunikacije 179 286 m2

SEZNAM PROSTOROV Z UPORABNIMI POVRŠINAMI ( M2)

125

DRUGO NADSTROPJE

TRETJE NADSTROPJE

obstoječa stavba nova stavba komunikacije 8 / razstavni prostor288 komunikacije 18 komunikacije 23 komunikacije 11 komunikacije 16 priročna delavnica 22

obstoječa stavba komunikacije 8 razstavni prostor 288 komunikacije 18 komunikacije 23 komunikacije 11 komunikacije 16 priročna delavnica 22

386 m2

ČETRTO NADSTROPJE

STREHA

obstoječa stavba komunikacije 8 razstavni prostor 288 komunikacije 11 komunikacije 23 komunikacije 16 sanitarni prostor 11 sanitarni prostor 11

nova stavba razstavni prostor/komunikacije 74 komunikacije 8 razstavni prostor 91 komunikacije 8 razstavni prostor/komunikacije 66

obstoječa stavba komunikacije 8 komunikacije 16 servis 23

nova stavba komunikacije 8 razstavni prostor/komunikacije 179 komunikacije 8 195 m2

nova stavba /

47 m2

274 m2

368 m2

SKUPAJ 8365 m2 obstoječa stavba 5000 m2

nova stavba 3365 m2

126

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

OBSTOJEČA SITUACIJA M 1:1000

127

128

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

NOVA SITUACIJA M 1:1000

129

130

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS -2 M 1:250

131

132

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS -1 M 1:250

133

136

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS PRITLIČJA M 1:250

137

138

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS 1 M 1:250

139

142

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS 2 M 1:250

143

144

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS 3 M 1:250

145

146

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS 4 M 1:250

147

148

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

TLORIS STREHE M 1:250

149

150

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

PREﾄ君I PREREZ 1 M 1:250

151

154

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

PREﾄ君I PREREZ 2 M 1:250

155

156

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

SEVERNA FASADA M 1:250

157

158

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

JUŽNA FASADA M 1:250

159

160

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

VZDOLŽNI PREREZ A M 1:250

161

162

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

VZDOLŽNI PREREZ B M 1:250

163

164

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

VZDOLŽNI PREREZ C M 1:250

165

166

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

VZDOLŽNI PREREZ D M 1:250

167

168

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

VZDOLŽNI PREREZ E M 1:250

169

170

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

Obstoječa stavba SDK je v veliki meri ohranjena. Predvidena je energetska prenova (zasnovana v risbi fasadnega pasu), vključno z novo zasteklitvijo. Pomembne intervencije so delno odstranjene betonske rebraste plošče, ki pa so pravzaprav sekundarni del konstrukcijskega sistema in so zato možne. Na podlagi natančnih izračunov potresne varnosti bi se lahko ugotovilo, če in kje bi dejansko bilo treba stavbo zavetrovati. Novi objekt je v celoti zgrajen iz armiranobetonskih elementov. Kletni razstavni prostor je zasnovan kot gost sistem stebrov in nosilcev. Skozi klet se dvigata dve jedri, ki predstavljata vertikalno nosilno konstrukcijo visokega volumna razširitve. Dvojno kontinuirano stopnišče, ki se vije okoli jeder, s pomočjo visokih betonskih zidov (ograj) premosti razpone med ploščami etaž, ki so utrjene še s prečnimi nosilci. Na jedra so obešeni vzdolžnimi stenskimi nosilci in na njih je pripeta horizontalna konstrukcija. Enovit, monoliten betonski volumen je obdan z distancirano fasadno opno. Na podkonstrukciji jeklenih škatlastih profilov so napete zračne blazine iz efte folij, ki imajo dobre izolacijske karakteristike, so izjemno lahke in samočistilne, hkrati pa skoraj popolnoma transparentne. Vse instalacije so speljane pod dvignjenim podom (ogrevanje, prezračevanje) in so vertikalno povezane v večih jaških. V obstoječem objektu je predvideno talno gretje znotraj novega sloja estriha. Zasnova upošteva pravilnik o požarni varnosti in zato predvideva dve požarni stopnišči v novem vertikalnem delu. Ker pa je program muzeja oz. galerije že sam po sebi občutljiv na škodo, se v celotnem kompleksu predvidi namestitev senzorjev za avtomatsko javljanje požara.

SHEMA KONSTRUKCIJE 1:1000

171

172

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

FASADNI PAS 1:100

173

182

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

LITERATURA IN VIRI - TEKSTUALNI DEL

KNJIGE Groys, Boris. (2002) Teorija sodobne umetnosti (izbrani eseji). Ljubljana: Študentska založba. ISBN 961-6356-80-1. Mack, Gerhard. (1999) Art Museums Into the 21st Century. Basel: Birkhäuser. ISBN 3-7643-5963-3. O’Doherty, Brian. (1986). Inside the white cube: The Ideology of the Gallery Space. San Francisco: The Lapis Press. ISBN 0-93249905-8. M’ARS: Časopis Moderne galerije Ljubljana (2000). Ljubljana: M’ARS. Letnik XII, 2000. Št. 1-2. ČLANKI Howard, Jeremy. (2014). Art market. V: Encyclopædia Britannica (online). (Citirano: 7. 7. 2014). Dostopno na: http://www.britannica. com/EBchecked/topic/1557506/art-market Lewis, Geoffrey. (2014). History of museums. V: Encyclopædia Britannica (online). (Citirano: 7. 7. 2014). Dostopno na: http://www. britannica.com/EBchecked/topic/398827/history-of-museums Filipovic, Elena. (2012). A Museum That is Not. V: E-flux journal (online). Številka 4. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http:// www.e-flux.com/journal/a-museum-that-is-not/ Friedl, Peter. (2011). The Impossible Museum. V: E-flux journal (online). Številka 23. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http:// www.e-flux.com/journal/the-impossible-museum/ Groys, Boris. (2011). Art and Money. V: E-flux journal (online). Številka 24. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http://www.e-flux. com/journal/art-and-money-2/ Groys, Boris. (2013). Art Workers: Between Utopia and the Archive. V: E-flux journal (online). Številka 45. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http://www.e-flux.com/journal/art-workersbetween-utopia-and-the-archive/ Groys, Boris. (2013). Entering the Flow: Museum between Archive and Gesamtkunstwerk. V: E-flux journal (online). Številka 50. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http://www.e-flux.com/ journal/entering-the-flow-museum-between-archive-andgesamtkunstwerk/ Groys, Boris. (2009). Politics of Installation. V: E-flux journal (online). Številka 2. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http:// www.e-flux.com/journal/politics-of-installation/ Petrešin-Bachelez, Nataša. (2010). Innovative Forms of Archives, Part One: Exhibitions, Events, Books, Museums and Lia Perjovschi’s Contemporary Art Archive. V: E-flux journal (online). Številka 13. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http://www.e-flux. com/journal/innovative-forms-of-archives-part-one-exhibitionsevents-books-museums-and-lia-perjovschi%E2%80%99scontemporary-art-archive/ Sheikh, Simon. (2010). Positively White Cube Revisited. V: E-flux

183

journal (online). Številka 3. (Citirano: 2. 8. 2014). Dostopno na: http://www.e-flux.com/journal/positively-white-cube-revisited/ OSTALI VIRI http://www.ugm.si Bacon, Mardges. (2001) Le Corbusier in America: travels in the land of the timid. Cambridge: MIT Press. Dostopno na Google Books. Мilојkоvić, A.; Nikоlić, M. Rethinking Museum Architecture – Art Museum at the Beginning of the 21 Century, ICAR2012 (http:// www.npao.ni.ac.rs/files/542/407_MILOJKOVIC_NIKOLIC_Rethinking_ museum_architecture_d9c6e.pdf) Proposal for a Museum: Nikolai Fedorov, Philosophy of the Common Goal (19th cen.). (2012). Dostopno na: http://openspace. sfmoma.org/2012/12/proposal-for-a-museum-nikolai-fedorovphilosophy-of-the-common-goal-19th-c/ Proposal for a Museum: Le Corbusier’s Project for a ‘Museum of Unlimited Growth,’ 1931. (2012). Dostopno na: http://openspace. sfmoma.org/2012/11/proposal-for-a-museum-le-corbusiersproject-for-a-museum-of-unlimited-growth-1931/

184

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

MUZEJ s1: Aleksandrijska knjižnica iz 300 p.n.š. - Aleksandrija, Egipt http://www.ancient-origins.net/sites/default/ files/library-alexandria.jpg s2: grobnica kraljice Puabi, Sumerija http://www.bible-archaeology.info/Copy_of_skullPuabistomb.jpg s3: Pinakoteka, Atene, Grčija http://www.gutenberg.org/files/37197/37197-h/images/fig_002_003.jpg s4: Linearna galerija, Palazzo di Uffizi, Firence, Italija http://www.comuni.it/wp-content/uploads/2014/06/ musei-uffizi.jpg s5: Wunderkammer: Ole Worm, Museum Wormianum, 1655, Leiden, Nizozemska http://drownedandsaved. files.wordpress.com/2014/02/musei_wormiani_historia.jpg s6: The Ashmolean Museum, 1683, London, VB https://dannylasek.files.wordpress.com/2010/10/trad-01med.jpg s7: Pietro Antonio Martini: Salon leta 1785, gravura http://classes.uleth.ca/200503/art2850y/Lecture4_ files/slide0030_image001.jpg s8: Palais du Louvre, Pariz, Francija http://cfile207.uf.daum.net/image/11284B424DA2F7F730F828 s9: Museo Pio Clementino, Vatikan https://muwarthistory.files.wordpress.com/2012/04/museo-pioclementino.jpg s10: Altes Museum, Museuminsel, Berlin, Nemčija http://de.academic.ru/pictures/dewiki/66/Berlin_Altes_ Museum_Friedrich_Thiele_1830.jpg s11: Rijksmuseum, Amsterdam, Nizozemska http://www.thehistoryblog.com/wp-content/uploads/2012/09/ Rijksmuseum-1895-1905.jpg s12: Cerith Wyn Evans: Look at that picture… How does it appear to you now? Does it seem to be Persisting?, 2003, instalacija http://www.e-flux.com/journal/positively-white-cube-revisited/

s34: Marcel Duchamp: 1200 Bags of Coal, 1938, instalacija, NY https://curatingthecontemporary.files. wordpress.com/2014/01/gallery-pic1.png?w=700&h= s35: Marcel Duchamp: Sixteen Miles of String, 1942, instalacija, NY http://www.ruimtevaarders.be/rv/ wp-content/uploads/2012/05/mac06.jpg s36: Ben Vautier: Total Art Matchbox (Flux Year Box 2), 1968 http://www.e-flux.com/wp-content/ uploads/2013/05/Vautier_MatchBoxWEB.jpg s37: Susan Hiller: Measure by Measure, 1973- , pepel letno žganih slik http://www.susanhiller.org/images/ Measure-by-Measure2.jpg s38: Fotografija, ki jo je Ai Wei Wei na Twitterju objavil po tem, ko je bil poškodovan zaradi policijskega nasilja http://adamcathcart.files.wordpress.com/2009/09/ai-in-munchen2.jpg?w=960 s39: Walter Pichler: Small Room (Prototype 4), 1967, TV čelada http://media-cache-ak0.pinimg.com/736x/ d4/a8/b9/d4a8b99c52fd18e9ecf4cf535f8d3b25.jpg s40: Nune si ogledujejo Calderja, 1953, galerija Frank Perls http://www.e-flux.com/wp-content/ uploads/2014/06/AAA_caldalex_43542WEB.jpg?b8c429 s41: Tina Modotti: Bandolier, Corn, and Sickle, 1927 http://www.madphoto.es/wordpress/wp-content/ uploads/2012/02/bandolier-corn-sickle-1927.jpg s42: G.U.L.F.: Labor bankovec, oblikoval Noah Fischer za Guggenheim protest 29. marca 2013 http:// www.metalocus.es/content/en/system/files/file-images/metalocus_Saadiyat_Island_trabajadores_02_960.jpg s43: Le Corbusier: Musee a croissance illimite, skica, 1931 http://1.bp.blogspot.com/-HltxZJxy9Js/ UORx52cu-eI/AAAAAAAAAi0/ZZd-Zo76iaQ/s320/1234.jpg s44: Cedric Price: Fun Palace, perspektiva, 1963 http://www.metamute.org/sites/www.metamute.org/files/ images/3%20upload%203.jpg

s13: Elmgreen & Dragset: Dug Down Gallery, 1998, instalacija, Reykjavik Art Museum http://www.e-flux. com/journal/positively-white-cube-revisited/

s45: Marcel Duchamp: Boite-en-Valise, kartonska škatla z 69 reprodukcijami, 40.7x38.1x10.2 cm, 193668 http://mediation.centrepompidou.fr/education/ressources/ENS-Duchamp_en/images/xl/7-1A03724-boiteen-valise.jpg

s14: White Cube, 1998, instalacija, Orchard Gallery Derry, Irska https://www.nyu.edu/greyart/exhibits/ whitecube/images/home2a.jpg

s46: Marcel Duchamp: Etant donnés, 1946-1966, Muzej umetnosti Filadelfija, ZDA https://c1.staticflickr. com/9/8512/8382810611_775a20b4c1_b.jpg

s15: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, akvarel in svinčnik, 40.5 x 29.5 cm http://www.e-flux.com/ journal/positively-white-cube-revisited/

s47: Duchampov studio https://encrypted-tbn2.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcTfFo2xs_c4INQNmsp-rESIj TmBUNucLuTyIhUDEORJy6jjr0Z4DQ

s16: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, instalacija, Sprovieri, London http://prod-images.exhibit-e. com/www_sprovieri_com/097c9730.jpg

s48: Wexner center, Peter Eisenman in Richard Trott, 1983, Ohio, ZDA http://www.sass2015.com/wp-content/uploads/2014/10/wexner-center-for-the-arts-babs-young.jpg

s17: Emilia&Ilya Kabakov: Bela kocka, 2005, instalacija http://www.theguardian.com/teacher-network/ teacher-blog/2014/jan/06/how-to-teach-3d-shapes-resources

s49: Vitra muzej oblikovanja, Frank O. Gehry, 1989, Weil am Rhein, Nemčija http://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/8/89/Vitra_Design_Museum,_rear_view.jpg

s18: Francois Joseph Heim: Salon 1824, 1827, olje na platnu, 173 x 256 cm, Musee du Louvre, Pariz, Francija http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Fran%C3%A7ois-Joseph_Heim_-_Charles_V_Distributing_ Awards_to_the_Artists_at_the_Close_of_the_Salon_of_1824_-_WGA11328.jpg

s50: Goetz Sammlung, Herzog & De Meuron, 1989-1992, Muenchen, Nemčija http://www. sammlung-goetz.de/img/8ac49ce3c3c6a46abaa8b0c0c7a0bb837fb7d88bc4adc783bdaec29dbbb4a4aab9a7bfcbc3ad99c7c6b87769c29e86708cc4989fc4b7a067.jpg

s19: Claude Monet: Lokvanji, 1914-26, 200x1276 cm, olje na platnu, trije paneli, MoMa, New York http:// www.moma.org/explore/inside_out/inside_out/wp-content/uploads/2012/02/IN2092_06_CCCR-monet-2.sm_. jpg

s51: Goetz Sammlung, Herzog & De Meuron, 1989-1992, Muenchen, Nemčija http://www.art-magazin.de/ asset/Image/_2010/Art-City-Guide/CG-Muenchen/Sammlung-Goetz/Bildstrecke/10_ar.jpg

s20: Henri Matisse: Ples, 1910, 260x391 cm, olje na platnu, Hermitage, St. Petersburg http://images2. cdn.k.dk/sites/default/files/2008/02/163524.jpg s21: G. Courbet: Mlade dame na nabrežju Sene, 1857, olje na platnu, 96.5x130 cm, Narodna galerija, London http://parismusees.paris.fr/sites/etablissement_public/files/oeuvre/visuels_principaux/25538-12_2. jpg s22: Fotografija Moneta pred svojo sliko http://4.bp.blogspot.com/-7qBq19mdtE0/TiCZHlve81I/ AAAAAAAABKk/BvAavKyf4hQ/s1600/IMG_6101.JPG s23: Mark Rothko: instalacija, razstava “Abstract Expressionist New York: The Big Picture,” 2010-11, MoMA, New York, ZDA http://www.whitehotmagazine.com/UserFiles/image/2010/Abstract%20Expressionist/ AbExInstall_Rothko2.jpg s24: Frank Stella: instalacija, 1964, galerija Leo Castelli, New York, ZDA http://ekladata.com/l8_KpsjpRrtY4uxUM7kTyxTZrI.jpg s25: William Anastasi: Six Sites, instalacija, 1967, galerija Dwan, New York, ZDA https://sobreexposicoes. files.wordpress.com/2012/08/william-anastasi-westwall-dwan-main-gallery-1967.jpeg s26: Picasso: Still life with chair caning, 1912, olje, blago, platno in vrv, 29x37 cm, Musee National Picasso, Pariz, Francija https://classconnection.s3.amazonaws.com/162/flashcards/1982162/jpg/picture60145C97BECB13189CE9B.jpg

s52: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Guggenheim_museum_Bilbao.jpg s53: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija http://www.e-architect.co.uk/images/jpgs/bilbao/ guggenheim_museum_bilbao_ebe310108_1.jpg s54: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija http://images.guggenheim-bilbao.es/src/uploads/2012/05/Clemente.jpg s55: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija http://s1107.photobucket.com/user/Archibird/media/Art%20or%20Architecture/GuggenheimBilbao_zps8cdf490e.jpg.html s56: Guggenheim, Frank O. Gehry, 1997, Bilbao, Španija http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/90/Guggenheim_museum_Bilbao_HDR-image.jpg PARADIGMATIČNI PRIMERI s1 Salon, Louvre, 1785, slikar Pietro Antonio Martini, Pariz, Francija https://classconnection.s3.amazonaws.com/434/flashcards/1932434/jpg/salon_1785-141BD1CC3756B1E29B8.jpg s2 Salon, Louvre, 1785, slikar Pietro Antonio Martini, Pariz, Francija http://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/e/ea/Louvre_gravure_Scotin_1742.jpg s3 Salon, Louvre, 1785, slikar Pietro Antonio Martini, Pariz, Francija https://oratoiredulouvre.fr/ architecture/Images/19e-plan-du-louvre-1836.jpg

s27: Kurt Schwitters: Hannover Merzbau, 1930 http://img27.fansshare.com/pic101/w/hannoverprinciples/1200/25880_merzbau.jpg

s4 Museo Pio-Clementino, 1771, Vatikanski muzeji, Vatikan http://www.edinphoto.org.uk/0_P/0_ photographers_alinari_rome.jpg

s28: Edward Kienholz: The State Hospital, 1968, tableau, 243.8 x 365.8 x 304.8 cm, Modern Museet, Stockholm, Švedska

s5 Museo Pio-Clementino, 1771, Vatikanski muzeji, Vatikan http://www.solotravel.it/wp-content/ uploads/2010/10/Museo-Pio-Clementino-3.jpg

https://s3.amazonaws.com/classconnection/859/flashcards/6258859/jpg/kienholz-retrospective-1997-statehospital-14A1176941A17F0804E.jpg

s6 Museo Pio-Clementino, 1771, Vatikanski muzeji, Vatikan http://mv.vatican.va/1_CommonFiles/ media/maps/MPC.gif

s29: Allan Kaprow: An Apple Shrine, 1960, dogodek, NY, ZDA http://36.media.tumblr.com/tumblr_ lak1wu8Ui81qzaos7o2_250.jpg

s7 Altes Museum, 1823-1930, Karl F. Schinkel, Berlin, Nemčija https://classconnection.s3.amazonaws.com/238/flashcards/1219238/jpg/altes_museum_interior1334456671155.jpg

s30: Claes Oldenburg, Patti Mucha: “Snapshots From the City,” performans, 1960, galerija Judson, NY, ZDA http://1.bp.blogspot.com/_yWFe-TH42qg/TM41AcQnPeI/AAAAAAAAEZM/1Z5DoNHUEWE/s1600/ judson_A_16_16_001.jpg

s8 Altes Museum, 1823-1930, Karl F. Schinkel, Berlin, Nemčija http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/18/Berlin_Altes_Museum_Friedrich_Thiele_1830.jpg

s31: John de Andrea: Linda, 1983, polivinil, človeške velikosti, Muzej umetnosti Denver, Kolorado, ZDA http://c300221.r21.cf1.rackcdn.com/john-deandrea-linda-1346104829_b.jpg s32: Joseph Kosuth: One and Three Chairs, 1965, lesen stol, fotografija in tekstualna definicija, MoMA, NY, ZDA http://sartle.com/sartle_images//imagesi/1000496.jpg s33: Chris Burden: Shoot, 1971, performans http://40.media.tumblr. com/50b59d35fc96e68edafa0bdc31ce40cf/tumblr_mvrckxWvpY1qbwrdro1_1280.jpg

s9 Altes Museum, 1823-1930, Karl F. Schinkel, Berlin, Nemčija https://s-media-cache-ak0.pinimg. com/originals/3a/ba/4d/3aba4d775664618599c5700f69729226.jpg s10 Alte Pinakothek, 1836, Leo von Klenze, Munchen, Nemčija http://www.getty.edu/research/exhibitions_events/exhibitions/display_arthistory/images/2011-1216_rubenssaal_publikum.jpg s11 Alte Pinakothek, 1836, Leo von Klenze, Munchen, Nemčija http://www.pinakothek.de/sites/ default/files/imagecache/background_image/hb_ap_0.jpg

LITERATURA IN VIRI - SLIKOVNI DEL

185

s12 Alte Pinakothek, 1836, Leo von Klenze, Munchen, Nemčija http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Alte_Pinakothek_Munich_plan_1.jpg

s46 Hallen für Neue Kunst, 1984, Schaffhausen, Švica http://raussmueller.org/docs/Beuys%20 Das%20Kapital.jpg

s13 Novi Hermitage, 1839-52, Leo van Klezne, Sankt Peterburg, Rusija http://www.arthermitage. org/Konstantin-Andreyevich-Ukhtomsky/Interiors-of-the-New-Hermitage-The-Room-of-Manuscripts.jpg

s47 Hallen für Neue Kunst, 1984, Schaffhausen, Švica http://memberplus.raiffeisen.ch/media/ catalog/product/cache/1/thumbnail/467x323/7b8fef0172c2eb72dd8fd366c999954c/5/5/557_online_1__MG_7201_1.jpg

s14 Novi Hermitage, 1839-52, Leo van Klezne, Sankt Peterburg, Rusija http://web.stanford.edu/ group/isaac_babel/images/spb/newhermitage_portico_atlantis.jpg

s48 Chinati Foundation Marfa, 1986, Donald Judd, Marfa, Teksas, ZDA https://chinati.org/images/ collection/judd/sheds/MG9285DJShedsIntDT.jpg

s15 Novi Hermitage, 1839-52, Leo van Klezne, Sankt Peterburg, Rusija http://upload.wikimedia.org/ wikipedia/commons/3/37/Plan_of_the_New_Hermitage,_1839.jpg

s49 Chinati Foundation Marfa, 1986, Donald Judd, Marfa, Teksas, ZDA http://images.travelpod.com/ tw_slides/ta00/a0a/a52/chinati-foundation-chinati-foundation-marfa-marfa.jpg

s16 Rijksmuseum, 1885, Pierre Cuypers, Amsterdam, Nizozemska http://lookslikegooddesign.com/ home/lookslik/public_html/wp-content/uploads/rk_front.jpg

s50 Chinati Foundation Marfa, 1986, Donald Judd, Marfa, Teksas, ZDA https://www.chinati.org/ images/history5_calvary.jpg

s17 Rijksmuseum, 1885, Pierre Cuypers, Amsterdam, Nizozemska https://lh4.ggpht.com/DhCTbA0RLpJLi__uBuFGmvUx3-dsPii2w7bAEMeLkfQGZKzDMlz19OTuXfEpBgTOt8bIbu07U_a2YmIWcaBbBm5Jquk=s940

s51 Sammlung Goetz, 1991-92, Herzog&de Meuron, Munchen, Nemčija http://4.bp.blogspot. com/-_0rdBc9wYWg/UPu_UJYOv5I/AAAAAAAAATs/HCtef6OLgXc/s1600/goetz_4.jpg

s18 Rijksmuseum, 1885, Pierre Cuypers, Amsterdam, Nizozemska

s52 Sammlung Goetz, 1991-92, Herzog&de Meuron, Munchen, Nemčija https://s-media-cache-ak0. pinimg.com/originals/48/62/ab/4862ab3045480a81487838968531a949.jpg

s19 Haus der Kunst, 1937, Paul Troost, Munchen, Nemčija http://www.brooklynrail.org/article_image/image/9125/rhodes-kelly-web1.jpg

s53 Sammlung Goetz, 1991-92, Herzog&de Meuron, Munchen, Nemčija https://s-media-cache-ak0. pinimg.com/736x/34/21/1b/34211b5d3d37e4bde370557da82fb226.jpg

s20 Haus der Kunst, 1937, Paul Troost, Munchen, Nemčija http://www.weltenbummlermag.de/ wp-content/uploads/2011/10/Msw3.jpg

s54 Kunsthal, 1992, OMA, Rotterdam, Nizozemska http://www.designboom.com/wp-content/uploads/2014/02/OMA-renovates-the-kunsthal-in-rotterdam-designboom-05.jpg

s21 Haus der Kunst, 1937, Paul Troost, Munchen, Nemčija http://allach.ru/images/stories/allach/ article/Haus%20der%20Kunst/1937/plan2.jpg

s55 Kunsthal, 1992, OMA, Rotterdam, Nizozemska http://farm4.static.flickr. com/3100/2553545533_193541b314.jpg

s22 Museu de Arte de São Paulo, 1947, Lina Bo Bardi, São Paulo, Brazilija http://www.afterall. org/2011/02/04/masp03_sized-538x378.jpg

s56 Kunsthal, 1992, OMA, Rotterdam, Nizozemska http://www.bdonline.co.uk/pictures/300xAny/5/8/9/1687589_Kunsthal_levels_ready.jpg

s23 Museu de Arte de São Paulo, 1947, Lina Bo Bardi, São Paulo, Brazilija https://encrypted-tbn3. gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRTcDQP9xOLbJtEWg39GCNl5lABvUahD6Lo558sCASJSJu5sBf3ZQ

s57 Kirchner Museum, 1992, Gigon&Guyer, Davos, Švica https://s-media-cache-ak0.pinimg. com/236x/8e/57/0d/8e570dbc869b553d90fa8aaa09265b59.jpg

s24 Museu de Arte de São Paulo, 1947, Lina Bo Bardi, São Paulo, Brazilija http://img.over-blog. com/625x390/1/75/20/03/022/LINA-BO-BARDO-ARCHITECTURE---MASP-ART-MUSEUM-OF-SAcopie-1.jpg

s58 Kirchner Museum, 1992, Gigon&Guyer, Davos, Švica http://imgs.abduzeedo.com/files/archi/ gigonguyer/kirchner2.jpg

s25 Yale University Art Gallery, 1951-53, Louis Kahn, New Haven, ZDA http://michaeljamescasey. com/blog/wp-content/uploads/2010/09/kahn_8.jpg s26 Yale University Art Gallery, 1951-53, Louis Kahn, New Haven, ZDA http://blogs.artinfo.com/ objectlessons/files/2012/12/yale_art_gallery_04.jpeg s27 Yale University Art Gallery, 1951-53, Louis Kahn, New Haven, ZDA http://www.quondam.com/ c08/0811i01.jpg s28 Solomon R. Guggenheim Museum, 1959, Frank Lloyd Wright, New York City, ZDA http:// c300221.r21.cf1.rackcdn.com/inside-the-solomon-guggenheim-museum-in-nyc-1345842068_b.jpg s29 Solomon R. Guggenheim Museum, 1959, Frank Lloyd Wright, New York City, ZDA http://www. bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/fa267/flw/guggenheim03.jpg s30 Solomon R. Guggenheim Museum, 1959, Frank Lloyd Wright, New York City, ZDA http://blogs. artinfo.com/objectlessons/files/2012/04/HowToReadNewYork_pg197_GuggenheimSection.jpg s31 Neue Nationalgalerie, 1968, Ludwig Mies van der Rohe, Berlin, Nemčija s32 Neue Nationalgalerie, 1968, Ludwig Mies van der Rohe, Berlin, Nemčija http://tracce.it/img/ tabelle/2902_g.jpg s33 Neue Nationalgalerie, 1968, Ludwig Mies van der Rohe, Berlin, Nemčija http://40.media.tumblr. com/6bff102672a0fb0ed7ea38ac7d5bfb9d/tumblr_n2wmz8399L1rbnlmvo1_1280.jpg s34 Kimbell Art Museum, 1972, Louis Kahn, Fort Worth, Texas, ZDA http://www.tufts.edu/alumni/ magazine/winter2008/images/features/photo_southcenter.jpg s35 Kimbell Art Museum, 1972, Louis Kahn, Fort Worth, Texas, ZDA http://image.blog.livedoor.jp/ modernarchitecture/imgs/1/1/11b84ee4.jpg?__SQUARESPACE_CACHEVERSION=1278134374962 s36 Kimbell Art Museum, 1972, Louis Kahn, Fort Worth, Texas, ZDA https://classconnection.s3.amazonaws.com/1025/flashcards/676811/jpg/13.18.jpg s37 Yale Center for British Art, 1974, Louis Kahn, New Haven, Connecticut, ZDA https://c1.staticflickr.com/9/8396/8648816644_d44d722193.jpg s38 Yale Center for British Art, 1974, Louis Kahn, New Haven, Connecticut, ZDA http://www.bluffton.edu/~sullivanm/kahn/yaleext.jpg s39 Yale Center for British Art, 1974, Louis Kahn, New Haven, Connecticut, ZDA http:// static1.squarespace.com/static/52fa8ea4e4b00e967e1f4132/t/53029323e4b05f10a2c812f4/1392677669456/diagram2.jpg s40 Centre Georges Pompidou, 1971-77, R.Piano&R.Rogers, Pariz, Francija http://3.bp.blogspot. com/-MA-90KMP1PE/UKrmxgYIQtI/AAAAAAAAABk/CLt3UurhW1k/s1600/CentrePompidou7.jpg s41 Centre Georges Pompidou, 1971-77, R.Piano&R.Rogers, Pariz, Francija http://c299813.r13.cf1. rackcdn.com/Pompidou_1342521503_org.jpg s42 Centre Georges Pompidou, 1971-77, R.Piano&R.Rogers, Pariz, Francija http://img-fotki.yandex. ru/get/5406/1771339.170/0_9b91b_b274e854_XL.jpg s43 Museum Abteiberg, 1972-82, Hans Hollein, Mönchengladbach, Nemčija http://www.domusweb. it/content/dam/domusweb/en/from-the-archive/2014/04/28/in_ma_nchengladbachthehansholleinsmuseum/gallery/15-hans-hollein-museo.jpg s44 Museum Abteiberg, 1972-82, Hans Hollein, Mönchengladbach, Nemčija http://www.museum-abteiberg.de/fileadmin/bilder/architektur/chronik//museum-plattenebene-2-k.jpg s45 Museum Abteiberg, 1972-82, Hans Hollein, Mönchengladbach, Nemčija https://s-media-cacheak0.pinimg.com/originals/7d/da/3d/7dda3dec9a6dd5b3b3c0849c162545e3.jpg

s59 Kirchner Museum, 1992, Gigon&Guyer, Davos, Švica http://www.artisanmagazin.de/wp-content/uploads/2011/12/kirchnermuseum11.jpg s60 Cy Twombly pavilion (zbirka Menil), 1992-95, Renzo Piano, Houston, Teksas, ZDA http://www. rpbw.com/files/721f16f131cfe348fa863d88bc2b78333c426dd0.jpg s61 Cy Twombly pavilion (zbirka Menil), 1992-95, Renzo Piano, Houston, Teksas, ZDA http://www. fondazionerenzopiano.org/files/project_main_image_99.jpg s62 Cy Twombly pavilion (zbirka Menil), 1992-95, Renzo Piano, Houston, Teksas, ZDA http://www. fondazionerenzopiano.org/files/drawing_file_294_fr.jpg s63 Museo Guggenheim Bilbao, 1997, Frank Gehry, Bilbao, Španija s64 Museo Guggenheim Bilbao, 1997, Frank Gehry, Bilbao, Španija http://www.e-architect.co.uk/ images/jpgs/bilbao/guggenheim_museum_bilbao_ebe310108_2.jpg s65 Museo Guggenheim Bilbao, 1997, Frank Gehry, Bilbao, Španija http://eliinbar.files.wordpress. com/2011/11/004.jpg s66 Fondation Beyeler, 1997, Renzo Piano, Riehen, Švica http://www.antiquesandfineart.com/ articles/media/images/00901-01000/00960/FB_arch02_g_lg.jpg s67 Fondation Beyeler, 1997, Renzo Piano, Riehen, Švica http://www.almanart.org/IMG/Image/ permanentes7/bale_beyeler.jpg s68 Fondation Beyeler, 1997, Renzo Piano, Riehen, Švica http://payload30.cargocollective. com/1/3/98412/2908556/Plan1_800.jpg s69 Kunsthaus Bregenz, 1997, Peter Zumthor, Bregenz, Švica http://www.theblogazine.com/ wp-content/uploads/2013/12/The-blogazine-20131231-zumthor-tour-01.jpg s70 Kunsthaus Bregenz, 1997, Peter Zumthor, Bregenz, Švica http://www.mimoa.eu/images/433_l. jpg s71 Kunsthaus Bregenz, 1997, Peter Zumthor, Bregenz, Švica http://c1038.r38.cf3.rackcdn.com/ group4/building39148/media/ufbj_1288298071artmuseumbregenzsection01801x1000.jpg s72 Tate Modern, 2004, Herzog & de Meuron, London, VB http://artobserved.com/artimages/2008/07/tate-modern-turbine-hall-tateorg.jpg s73 Tate Modern, 2004, Herzog & de Meuron, London, VB http://www.bloomberg.com/ss/06/06/ worldcup_arena/image/tate_modern1.jpg s74 Tate Modern, 2004, Herzog & de Meuron, London, VB http://www.archdaily.com/wp-content/ uploads/2013/09/522a5616e8e44e12f600001a_ad-classics-the-tate-modern-herzog-de-meuron_tate_modern_cross_section_looking_eat.jpg s75 Muzej sodobne umetnosti 21. st., 2004, SANAA, Kanazawa, Ishikawa, Japonska http://www.agcgroup.com/casestudy/details/__icsFiles/afieldfile/2013/08/01/kanazawa03.jpg s76 Muzej sodobne umetnosti 21. st., 2004, SANAA, Kanazawa, Ishikawa, Japonska https://www. japlusu.com/sites/default/files/news/AU/2012%3A09/Conversation%20with%20Ryue%20Nishizawa%20and%20Hisao%20Suzuki/JAU_Documenting-Buildings-and-Their-Environment03.jpg s77 Muzej sodobne umetnosti 21. st., 2004, SANAA, Kanazawa, Ishikawa, Japonska https://s-mediacache-ak0.pinimg.com/originals/fa/a2/68/faa268212a4a4a3a1dae2838ac3cf21e.jpg s78 Wiels, prenova, 2007, Art&Build, Bruselj, Belgija http://www.wiels.org/en/ s79 Wiels, prenova, 2007, Art&Build, Bruselj, Belgija http://www.artbuild.eu/sites/default/files/ images/projects/blomme_20070530_facade_06.jpg s80 Santral museum of c. a., prenova, 2007, Emre Arolat, Istanbul, Turčija http://www.archdaily. com/wp-content/uploads/2014/05/53740959c07a801025000025_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_22.jpg

186

Prenova bivše SDK v novo UGM, Tina Javornik, doc. Vasa J. Perović, UL FA, 2014/2015

s81 Santral museum of c. a., prenova, 2007, Emre Arolat, Istanbul, Turčija http://www.archdaily. com/wp-content/uploads/2014/05/53740869c07a801025000021_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_13.jpg

s112 Long Museum (West Bund), 2014, Atelier Deshaus, Šanghaj, Kitajska http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2014/10/54336d7bc07a80cbe80000ed_long-museum-west-bundatelier-deshaus_northwest_facade01-530x353.jpg

s82 Santral museum of c. a., prenova, 2007, Emre Arolat, Istanbul, Turčija http://ad009cdnb.archdaily.net.s3.amazonaws.com/wp-content/uploads/2014/05/53740bbdc07a801d9a000042_santral-istanbul-museum-of-contemporary-arts-emre-arolat-architects_sections-1000x897.png

s113 Long Museum (West Bund), 2014, Atelier Deshaus, Šanghaj, Kitajska http://ad009cdnb.archdaily.net.s3.amazonaws.com/wp-content/uploads/2014/10/54336cacc07a8049f50000e7_long-museum-west-bund-atelier-deshaus_1st_floor_plan-1000x707.png

s83 Boros Sammlung, prenova, 2007, Casper&Peterson, Berlin, Nemčija http://www.freundederkuenste.de/typo3temp/GB/Boros_Collection_5_fecc0b77c2_e9c78c365b.png

UGM

s84 Boros Sammlung, prenova, 2007, Casper&Peterson, Berlin, Nemčija http://d160zvtmtxnoqx. cloudfront.net/wp-content/uploads/2012/01/BorosCollection_4.jpg s85 Boros Sammlung, prenova, 2007, Casper&Peterson, Berlin, Nemčija http://static.urbarama.com/ photos/medium/4186.jpg s86 Brunnenstrasse 9, 2010, Brandlhuber, Berlin, Nemčija http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2013/05/51a14feeb3fc4b90270000cf_brunnenstrasse-9-brandlhuber_05_brandlhuber__archdaily_brunnenstrasse_berlin_michael_reisch_gallery_street_door_open_inside-528x396. jpg s87 Brunnenstrasse 9, 2010, Brandlhuber, Berlin, Nemčija http://www.detail.de/typo3temp/pics/ brandlhuber__7bca86890c.jpg s88 Brunnenstrasse 9, 2010, Brandlhuber, Berlin, Nemčija http://3.bp.blogspot.com/-uAD4XvHPnjg/ TfZfdEEo09I/AAAAAAAAdJQ /x3Wn2YR6n_4/s1600/Brandlhuber+.+Brunnenstrasse+.+Berlin+Plataforma+arquitectura+.+Archdaily+%25287%2529.jpg s89 Teshima Art Museum, 2010, R. Nishizawa&R. Naito, Kagawa, Japonska https://thedealermovie. files.wordpress.com/2014/07/teshima-art-museum-by-ryue-nishizawa-with-collaborating-artistrei-naito-is-a-beautiful-space-in-japan1.jpg s90 Teshima Art Museum, 2010, R. Nishizawa&R. Naito, Kagawa, Japonska http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/07/1311025730-27teshima-museum-rna-1538-528x352.jpg s91 Teshima Art Museum, 2010, R. Nishizawa&R. Naito, Kagawa, Japonska http://c1038.r38.cf3. rackcdn.com/group5/building43345/media/fsno_teshimaplan.jpg s92 Palais de Tokyo, 2012, Lacaton & Vassal, Pariz, Francija http://lacatonvassal.com/data/images/ full/20080417-001920-z620.jpg s93 Palais de Tokyo, 2012, Lacaton & Vassal, Pariz, Francija http://3.bp.blogspot.com/_X9FOaQR3j8E/S7BBk7NxVhI/AAAAAAAABbw/TrkxTEQmnvw/s1600/CULTUURBERICHT20100329+palais_de_tokyo_2.jpg s94 Palais de Tokyo, 2012, Lacaton & Vassal, Pariz, Francija http://www.metalocus.es/content/en/ system/files/file-images/ml_palais_20_1024_0.png

s1: Pogled na matično stavbo UGM http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/Umetnostna_galerija_Maribor_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Brigita_Strnad.JPG s2: notranjost UGM http://www.mariborcitycard.si/si/imagelib/magnify/default/photos/Umetnostna-galerija-Maribor1.png s3: notranjost UGM http://i.ytimg.com/vi/-JVBU7OwRLY/maxresdefault.jpg s4: notranjost UGM https://www.facebook.com/pages/UGM-l-Umetnostna-galerija-Maribor/169017662646?ref=ts&fref=ts s5: razstavišče Slavija #11 http://www.totimaribor.si/wp-content/uploads/2013/01/Razstava-Skoraj-pomlad-1.jpg s6: razstavišče Slavija #11 https://www.facebook.com/pages/UGM-l-Umetnostna-galerija-Maribor/169017662646?ref=ts&fref=ts s7: UGM Studio https://www.flickr.com/photos/umetnostnagalerijamaribor/16212647065/in/set72157650084778056 s8: UGM Studio https://www.facebook.com/pages/UGM-l-Umetnostna-galerija-Maribor/169017662646?ref=ts&fref=ts s9: G. Stagnaro, Fluorescent Umwelt, svetlobna instalacija, 2013 http://www.ugm.si/razstave-program/ arhiv/ s10: Samo za moje oči, Zbirka sodobne umetnostni in oblikovanja VJP, 2013 http://www.ugm.si/razstave-program/arhiv/ s11: Matej Andraž Vogrinčič, Bazen, instalacija, 2011 http://www.ugm.si/razstave-program/arhiv/ s12: Rebecca Horn in gostje, Maribor project, 2012 http://www.ugm.si/razstave-program/arhiv/ s13 - s68: izbor reprodukcij iz zbirke UGM http://www.ugm.si/zbirka/

NOVA UGM s1 - s6: http://www.zaps.si/system/download.php?dir=47&file=FINAL+REPORT_SLO.pdf

s95 Sir John Soane Museum, 2009-12, Caruso St John, London, VB http://www.carusostjohn.com/ media/images/01-_.jpg

s7 - s12: http://www.sadarvuga.com/news-archive/920-maks-mariborsko-kulturno-sredie

s96 Sir John Soane Museum, 2009-12, Caruso St John, London, VB http://www.bdonline.co.uk/ pictures/458xAny/4/7/8/1652478_Soane_Museum_exterior_ready.jpg

s14 - s15: osebni arhiv

s13: Vabilo za javno debato o premestitvi UGM v stavbo bivše SDK e-poštno vabilo, osebni arhiv

s97 Sir John Soane Museum, 2009-12, Caruso St John, London, VB

s16, 18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_ AXL@Arso

s98 Louvre Lens, 2012, SANAA, Lens, Francija http://cdn.archinect.net/images/514x/fx/fx4jv1xb02f0s3n2.jpg

s17: Trg Leona Štuklja http://www.delo.si/assets/media/picture/20110812/regent4.jpeg?rev=1

s99 Louvre Lens, 2012, SANAA, Lens, Francija http://archrecord.construction.com/features/2013/ images/02/Disappearing-Act-main.jpg s100 Louvre Lens, 2012, SANAA, Lens, Francija http://www.archdaily.com/wp-content/uploads/2012/12/1356747779-1.gif

s19: Glavni trg http://www.delo.si/assets/media/picture/20110817/670x420_trg1.jpeg?rev=1 s21: Slomškov trg http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CSlomskovtrg_v_31621.jpg s23: Trg Borisa Kidriča http://www.shrani.si/f/3U/IQ/4pLcMi3d/bk063trg.jpg

s101 Garage Museum, 2012, OMA, Gorky Park, Moskva, Rusija http://ad009cdnb.archdaily.net/ wp-content/uploads/2012/05/1335904678-10-oma-garage-gorky-park-hinged-panels-up-528x384. jpg

s25: Rotovški trg http://www.delo.si/assets/media/picture/20110817/670x420_trg2.jpeg?rev=1

s102 Garage Museum, 2012, OMA, Gorky Park, Moskva, Rusija http://ad009cdnb.archdaily.net/ wp-content/uploads/2012/05/1335904661-05-oma-garage-gorky-park-existing-gallery-528x396. jpg

s29: Vodnikov trg http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_ jedro/lent/prehodi_k_lentu/IMG_4672_maribor_vodnikov_trg_trznica_big.jpg

s103 Galerija Lafayette Fondation, 2012-, OMA, Pariz, Francija http://ad009cdnb.archdaily.net/ wp-content/uploads/2014/07/53ce55a6c07a80492d000398_oma-to-refurbish-paris-industrial-building-for-galeries-lafayette_8_-oma-530x308.jpg s104 Galerija Lafayette Fondation, 2012-, OMA, Pariz, Francija http://www.metalocus.es/content/ en/system/files/file-images/metalocus_fondation-galeries-lafayette_05_1280.png s105 Galerija Lafayette Fondation, 2012-, OMA, Pariz, Francija http://www.metalocus.es/content/ es/system/files/file-images/metalocus_fondation-galeries-lafayette_06_1280.png s106 Grindbakken instalacija, 2012, Rotor, Ghent, Belgija http://www.architectural-review.com/ Pictures/web/b/i/f/rotor_.jpg

s27: Vojašniški trg http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_ jedro/lent/prehodi_k_lentu/IMG_4666_maribor_vojasniski_trg_big.jpg

s31: Grajski trg http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/Grajski_trg_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_ Ivan_Vinovrski.jpg s33: Trg svobode http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/trg_svobode_slovenia_slovenija_maribor_ pohorje_marko_petrej.jpg s35: Trg generala Maistra http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_ attractions%5C1%5C2004%5CMajster_v_31935.jpg s37: Trg revolucije http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/Trg_revolucije_Slovenia_Slovenija_Maribor_ Pohorje_Natasa_Mlakar_2.jpg s39: Magdalenski trg http://www.google.com/maps

s107 Grindbakken instalacija, 2012, Rotor, Ghent, Belgija http://static.dezeen.com/uploads/2012/10/dezeen_Grindbakken-by-Rotor_sq_2.jpg

s40: pogled na Trg Leona Štuklja iz zraka http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/trg_leona_stuklja_slovenija_slovenia_maribor_pohorje_01_2011_av.jpg

s108 FRAC, 2013, Lacaton&Vassal, Dunkerque, Francija https://s-media-cache-ak0.pinimg. com/736x/3e/d8/6b/3ed86bc166413851b4676da9b3519773.jpg

s41: območje zdajšnjega TLŠ okoli leta 1900 http://www.skyscrapercity.com/showthread. php?t=1381989&page=3

s109 FRAC, 2013, Lacaton&Vassal, Dunkerque, Francija http://www.archdaily.com/wp-content/uploads/2014/02/52f9b795e8e44ec9bf00006f_frac-of-the-north-region-lacaton-vassal_dnk-131116pr_mg_0554.jpg

s42 - s44: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=1381989&page=3

s110 FRAC, 2013, Lacaton&Vassal, Dunkerque, Francija https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/ originals/f8/10/85/f81085b26b4e8d22e130623b642d286d.jpg s111 Long Museum (West Bund), 2014, Atelier Deshaus, Šanghaj, Kitajska http://www.archdaily. com/wp-content/uploads/2014/10/54336c95c07a8024cc0000e7_long-museum-west-bund-atelierdeshaus_staged_contemporary_art_gallery02.jpg

s45: http://www.totimaribor.si/wp-content/uploads/2010/07/Trg-Leona-Stuklja600x400.jpg s46: http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/okolica_starega_mestnega_jedra/trg_leona_stuklja/IMG_3971_maribor_pogled_na_trg_borisa_kraigherja_big.jpg s47: http://www.mladina.si/media/www/slike.old/mladina/maribortrg_leona_tuklja__m.jpg s48: http://trajekt.org/wp/wp-content/gallery/leon-s/trg4_grafika1.jpg s49: http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/pisani_december_new_years_events_2012_matevz_pecovnik_2.jpg

187

s50: http://maribor-pohorje.si/images/temp/big/pisani_december_new_years_events_2012_matevz_pecovnik_1.jpg s51: https://www.flickr.com/photos/socialeurope/7334426052/ s52: http://www.pigac.si/galerija/20131111_12850/big/g0011479.jpg s53: http://www.slovenski-godbenik.si/assets/images/c_89_3589_l.JPG s54: http://maribor24.si/sites/default/files/styles/front-big-image/public/slike/naslovne/2014/8/29/_dsc0617. jpg s55: http://www.sloevent.si/file/4077/files/115/DSC_0718.JPG s56: http://www.pigac.si/galerija/20120204_9563/big/_mp_7518.jpg s57 - s102 osebni arhiv s103 https://www.facebook.com/pages/PINGI-SLOVENIA/121128647903198?fref=ts s104 Denis van Alsloot, Procesija http://socks-studio.com/img/blog/procession_01.jpeg s105 Olafur Eliasson, The Weather Project https://c1.staticflickr.com/1/64/153287277_6aab32c74f.jpg s106: Lacaton Vassal, Palais de Tokyo http://www.lacatonvassal.com/ s107: Herbert Bayer, Exhibition tower advertising https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/4d/ c8/25/4dc82513eb1ff694637ba4afedb832df.jpg s108: Emre Arolat, muzej Santral, Istanbul http://www.plataformaarquitectura.cl/cl/02-364349/museo-de-arte-contemporaneo-de-estanbul-santral-emre-arolat-architects s109: Boros Sammlung, Berlin http://www.distanz.de/typo3temp/GB/23ef2e26a5.jpg s110: Lina Bo Bardi, SESC, Pompeia http://farm6.static.flickr.com/5174/5510963094_c17553578b.jpg s111: SANAA, New Museum, NY https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/474x/35/85/b5/3585b5f1fc2e86d16b508a21ca22e20b.jpg s112: 51n4e, De Hemel in Tegenlicht http://www.51n4e.com/sites/default/files/imagecache/project/sites/ default/files/103_51TT_082d_WEB.jpg s113: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais http://www.archdaily.com/wp-content/uploads/2014/02/52f9b795e8e44ec9bf00006f_frac-of-the-north-region-lacaton-vassal_dnk-131116-pr_mg_0554.jpg s114: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais http://www.leichtonline.com/fr/departments/images/1392310210.jpg s115: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais http://www.detail.de/typo3temp/pics/frac_innen_01_45eeeb9020.jpg s116: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais http://www.lacatonvassal.com/ s118: Lacaton Vassal, FRAC Nord-Pas de Calais http://www.lacatonvassal.com/ s119: osebni arhiv s120 Sveto jezero, Tempelj Hathor, Dendera, Egipt https://florisvanderpoel.files.wordpress.com/2012/03/ f8416-afbeelding_148-scaled1000.png s121: Perpendicular, L. de Carniere https://m1.behance.net/rendition/modules/145199037/disp/8b936f78339e2788443007cf6b1893e9.jpg

ZA MAMO IN OČETA. Zahvaljujem se mentorju za podporo, usmerjanje in predano znanje. Hvala Juretu in Anji za vsa skupna leta in arhitekturne posvete. Hvala Alešu Prijonu za konzultacije o konstrukciji in Kristini Dešman za korekturo teoretičnega dela besedila; hvala Adi, Maticu, Alešu, Maši, Teotu, Titu, Dorianu, Zdenku in Milojki, brez katerih ta naloga ne bi uspela. Predvsem pa hvala Ištvanu za maketo, vso podporo, potrpežljivost in pogovore.

PRELOM Ada Finci Terseglav, Matic Vrabič in Tina Javornik