Teja Krušec.

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Univerza v Ljubljani

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIﾄ君IH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU magistrska naloga Teja Kruﾅ｡ec

2008/09 leto vpisa

2015/16 leto izdelave naloge

doc. dr. Matej Blenkuﾅ｡ mentor

2

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v Mariboru na Teznem zamrl desetletja delujoči koncern TAM – tovarna avtomobilov Maribor. Od tedaj območje deluje kot poslovno proizvodna cona Tezno.

Nekdanj pretežno industrijske dejavnosti so zamenjale terciarne dejavnosti, nekaj podjetij pa se danes še vedno ukvarja tudi z industrijo.

Območje je danes zaradi odsotnosti tovarne, ki je včasih pomenila gonilo in rdečo nit razvoja celotnega območja, neenotno.

Projekt idejne zasnove tovarne električnih vozil na Teznem v Mariboru (ob obstoju potencialnega investitorja in sodelovanja države) bi smiselno (tematsko in prostorsko) zaokrožil industrijsko območje ter s svojim delovanjem in razvojem omogočil ponovno vzpostavitev povezave med trenutno razpršenimi dejavnostmi in objekti znotraj območja.

Ob aktivni navzočnosti projekta bi se ponovno osmislil industrijski del Maribora Tezno, obudila bi se njegova dolgoletna tradicija, regija bi pridobila nove možnosti za razvoj in nenazadnje ponudila bi se delovna mesta ljudem.

4

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

KAZALO

1. UVOD 2. RAZVOJ INDUSTRIJSKE ARHITEKTURE SKOZI ČAS 2.1. Tovarna, delovni sistem 2.2. Industrijska arhitektura 3. MEJNIKI V RAZVOJU INDUSTRIJE IN NJIHOV VPLIV NA DELOVNO OKOLJE 3.1. Tekoči trak 3.2. Revalorizacija delovnega okolja 4. REFERENCE 5. Avtomobilska industrija v Sloveniji 5.1. Postindustrijska doba in reindustrializacija Slovenije 5.2. Električna mobilnost v Sloveniji 6. LOKACIJA 6.1. Poslovno proizvodna cona Tezno 6.2. Prostorsko-grafične analize območja 6.3. Zgodovina TAM-a 6.4. Podoba nekdanjega TAM-a danes 7. UMESTITEV PROJEKTA IDEJNE ZASNOVE TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU V LOKACIJO 7.1 Kapacitete in razmerja proizvodnje električnih vozil 7.2. Proizvodni procesi v avtomobilski industriji 7.3. Upotek proizvodnje avtomobila 7.4. Umestitev projekta v lokacijo 8. KONCEPT 8.1. Konceptualna shema 8.2. Programska shema 8.3. Shema proizvodnega procesa

9. NAČRTI 9.1. Situacija M 1:2000 9.2. Tipični tlorisi in prerezi M 1:1000 9.3. Tipični tlorisi in prerezi M 1:250 9.4. Tipični fasadi M 1:250 9.5. Detajl M 1:50 10. SHEME 10.1. Konstrukcijska shema 10.2. Instalacijska shema 10.3. Požarna shema 11. VIZUALIZACIJE 12. VIRI IN LITERATURA 13. ZAHVALA

5

6

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

RAZVOJ INDUSTRIJSKE ARHITEKTURE SKOZI ČAS

Tovarna (še prej manufaktura) je industrijsko območje, ki sestoji iz večjega števila stavb in tehnoloških (obdelovalnih) procesov. V njej so zaposleni ljudje, ki delajo, sestavljajo izdelke, ali vse bolj pogosto, upravljajo stroje, ki to isto delo opravljajo namesto njih.

2.2 INDUSTRIJSKA ARHITEKTURA

Prve “tovarne“ so nastale z industrijsko revolucijo in izumi strojev, ko so prostorske in tržne zahteve postale prevelike za majhne podeželske delavnice.

Prve tovarne so bile grajene iz opek in kamna, ali pa so po svoji zunanjosti še vedno spominjale na mestne palače. Z razmahom industrije se je začel tudi razvoj industrijske arhitekture.

Sodobne tovarne sestojijo iz več departmajev, oddelkov, v katerih so postavljeni stroji in roboti za proizvodnjo ob tekočem traku. Običajno so opremljene z dobro razvito infrastrukturo (reke, železnice, ceste, bližina letališč).

V tovarnah se proizvajajo izdelki ali polizdelki, ki se kasneje, na drugih lokacijah, v drugih tovarnah sestavijo v končne izdelke (pogosto uporabljan izraz za to, je danes “out-sourcing”). (po Wikipedia: factory, 2016)

2.1. TOVARNA, DELOVNI SISTEM Sprva so za pogon proizvodnih obratov izrabljali silo vetra in vode (npr. mlini za mletje žit), ki ju je v 19. stoletu nadomestil pogon na paro.

Tovarna kot urejen delovni sistem se je masovno razširila ob mehanizaciji predelave bombaža, prve večje tovarne pa so bile tekstilne predilnice.

Prvi prototip moderne tovarne oz. predilnice bombaža je bil Cromford Mill v Derbyshire-ju, leta 1769 v Angliji. Ta je zaposloval migrantske delavce. Prebivališča za delavce so bila nameščena ob tovarni, posledično pa se je zaradi tovarne in njenih zaposlenih začela urbanizacija mesta Cromford.

Sistem tovarne je pomenil nov sistem orgaiziranja dela. Uvedel se je šestdnevni delovnik od zore do mraka, ki je nadomestil delovnik kmeta na podeželju. Tovarne so s svojo tehnološko prednostjo in obsežnostjo proizvodnje izpodrinile tradicionalne obrtniške obrate in trgovine. (po Wikipedia: factory, system, 2016)

Spremembam proizvodnega procesa in spremembam v organizaciji dela so se prilagodili tudi sami proizvodni objekti, njihova funkcija in podoba.

V drugi polovici 19.stoletja so industrijske stavbe začeli graditi iz železobetona in pričeli z upeljevanjem skeletne gradnje.

Primer ene izmed prvih industrijskih arhitektur iz 20. stoletja je tovarna turbin AEG v Berlinu arhitekta Petra Behrensa. Behrens naj bi tovarniško delovno okolje osmislil s funkcionalno in delavcu prijazno arhitekturo. Stavba je nastala v začetku modernizma, in je na svojem pročelju - rahlo nagnjena steklena stena ob koncu, ki ni imela nobene posebne funkcije, še vedno ohranjala ornamentalne prvine.

Tovarna Fagus v kraju Alfeld an der Leine v Nemčiji Walterja Gropiusa je že izraz zavračanja ornamenta v korist poudarjanja funkcije stavbe. Želja naročnika je bila, naj ima stavba izrazito poudarjeno pročelje. Gropius je tako zasnoval stekleno fasado oz. fasado kot stekleno zaveso, ki je pomenila inovacijo in postala norma v moderni arhitekturi.

Tovarna Fiat’s Lingotto arhitekta Giaccoma Matteja - velja za že futurističen pristop k moderni arhitekturi.

Tovarna Van Nelle v Rotterdamu arhitekta Michaela Brinkmanna iz dvajsetih let 20. stoletja - steklena fasada ni zgolj izraz funkcionalizma in racionalizacije prostora, temveč tudi izboljšanja delovnih pogojev delavcev v 20. stoletju.

7

s1: Cromford Cotton Mill, Derbyshire

s4: Quarry bank Mill, Cheshire

s2: Cromford Cotton Mill, Derbyshire

s5: Noisel-sur-Marne, tovarna Ä?okolade

s6: AEG Turbinenhalle, Peter Behrens 1909

s3: bombaĹžna predilnica

s7: skeletna gradnja, AEG Turbinenhalle

8

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

V Sovjetski zvezi so bile tovarne del planskega gospodarstva, oz. ti. perestrojk, ki so zaposlovale več deset tisoč ljudi in so predstavljale temelj državnega gospodarstva. Industrijski objekti so spominjali na spomenike, ki naj bi v ljudstvu vzbujali strahospoštovanje in bi obenem bili nosilci propagande, ki je povzdigovala vojaško in industrijsko moč države.

Primer modernistične industrijske arhitekture v Sloveniji je Tiskarna Mladinska knjiga, arhitekta Savina Severja. Z uporabo železobetonskih okvirjev, zapolnjenih z opeko in steklom, je omogočil fleksibilen tloris. S svetlobniki, ki se razprostirajo preko celotne širine stavbe, pa je omogočil naravno osvetlitev delovnega okolja.

S pomočjo informacijskih orodij in vedno natančnejših statičnih izračunov je industrijska arhitektura doživela evolucijo v konstrukcijskem detajlu. Primer je arhitektura biroja Rogers Stirk Harbour + Partners in tovarna Fleetguard factory, ki je zasnovana po modernističnih načelih, z inovativnimi detajli v konstrukciji. Konstrukcija je optimizirana v materialu in detajlu, sama stavba pa minimalno posega v lokacijo.

Po industrijski revoluciji je informacijska revolucija povzročila tudi spremembe v računalniškem oz. parametričnem projektiranju industrijske arhitekture. Uporaba novih umetnih materialov in računalniške parametrizacije je rezultirala v dekonstruktivistični podobi (industrijskih) stavb.

s8: tovarna Fiat, Giaccomo Matteo, 1916

s9: tovarna Fagus, Walter Gropius, 1910

BMW Welt v Munchnu ni le industrijska stavba. Je multifunkcionalen kompleks koncerna BMW in vsebuje muzej, razstavne površine, razvojni in distribucijski center, tematski park, etc. Sicer ni tipičen industrijski objekt, vendar s povezovanjem vsebin in odnosov do zaposlenih, ter po svojih razsežnostih spominja na nekdaj pojmovano tovarno. Stavba je izraz dekonstruktivizma, ki zavrača simetrijo in “dolgočasnost“, in skozi arhitekturno podobo poudarja dinamiko in gibanje. (po Polona Balantič, 2008)

s13: tiskarna Mladinska knjiga, Savin Sever, 1966

s14: konstrukcijski detajl, tovarna Fleetguard factory Rogers Stirk Harbour + Partners, 1981

9

s10: tovarna Fiat, Giaccomo Matteo, 1916

s15: BMW Welt, Coop Himmelb(l)au, 2004

s11: tovarna Van Nelle, Michael Brinkmann, 1925

s12: Tovarna traktorjev in buldo탑erjev, The Chelyabinsk, 1933

s16: tovarna Fleetguard, Rogers Stirk Harbour + Partners, 1981

10

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

MEJNIKI V RAZVOJU INDUSTRIJE IN NJHOV VPLIV NA DELOVNO OKOLJE

3.1. TEKOČI TRAK

3.2. REVALORIZACIJA DELOVNEGA OKOLJA

Beneški arsenal, ustanovljen leta 1104, nekaj sto let pred industrijsko revolucijo je eden izmed prvih primerov “tovarne”, v sodobnem smislu. V njem se je na “tekočih trakovih” že masovno izdelovalo ladje iz polizdelkov, ki so bili proizvedeni drugod.

Dnevno so proizvedli 1 ladjo in v najboljših časih zaposlovali do 16.000 ljudi.

Pred pojavom tekočega traku in nekaterih modernih, “delavcu prijaznih” tovarn, so zaposleni v tovarnah delali v težkih, nehumanih pogojih. S pojavom industrializacije, so bili prisiljeni opustiti kmetijska opravila na podeželju in delovnik kmeta, zamenjati za šestdnevni delovnik v tovarni. Množično so migrirali v mesta, njihova bivanjska kultura je bila slaba.

V sodobnem pomenu je tekoči trak nastal v 20. stoletju, leta 1913, kot izum Henrya Forda. Ta je posodobil koncept sistema tovarne, z inovacijo tekočega traku, in s tem omogočil masovno proizvodnjo.

V avtomobilski industriji je tekoči trak dobil takojšen odziv, in se hitro razširil po svetu. Vsa industrijsko-proizvodna podjetja so morala uvesti sistem tekočega traku, sicer niso bila več kompetentna konkurenci. (po Wikipedia: assembly, 2016) Tekoči trak je proizvodni proces, kjer se na zaporednih postajah dodajajo/montirajo deli, oz. sklopi komponent, ki predstavljajo gradnike končnega izdelka. Vsaka izmed “montažnih” postaj je racionalizirana in časovno odmerjena. Z avtomatskim pomikanjem izdelka skozi posamezne montažne postaje je končni izdelek proizveden hitreje, za delo pa je potrebno manjše število ljudi.

Transport materiala poteka po tekočem traku, z uporabo transportnih sredstev (mostni žerjavi, sanke, vlačilci, AGV-ji, etc.). Delavec ni obremenjen s težkimi obremenitvami, njegovo delo je repetitivno.

Kvalificirani delavci so ob tekočem traku, od začetka do konca, lahko zgradili kompleksen izdelek, kot v Fordovem primeru, avtomobil. Uvedba tekočega traku je dramatično zmanjšala stroške proizvodnje in začela dobo potrošništva.

V sredini 20. stoletja se je v industrijskih državah sistem tovarne dopolnil še z uvedbo statističnih metod kontrol kvalitete in robotizacije.

Tudi to je zmanjšalo proizvodne stroške in skrajšalo proizvodni čas.

V avtobiografiji iz leta 1922 Henry Ford omenja prednosti oz. izboljšave delovnega okolja za delavca v tovarni, kot posledica uvedbe tekočega traku.

Delavci niso več dvigali težkega tovora in fizično trpeli zaradi visokih obremenitev, kot poprej. Niso več delali v sključenih položajih in se prekomerno sklanjali. Dodatno ali specializirano usposabljanje za delovno mesto ni bilo več potrebno, saj so delovni proces ob tekočem traku sestavljali delovni sklopi, ki bi jih lahko opravljal vsak posameznik. Delovna mesta so bila omogočena tudi imigrantom.

Dobički zaradi produktivnosti so bili dovoljšnji, da so delavcem lahko zviševali plače in skrajševali delovnik.

A kljub vsem prednostim, ki jih je prinesla uvedba tekočega traku v industrijske procese, je uvedba tekočega traku prinesla tudi repetitivno delo, zdolgočasenost in travme zaposlenih. (Ford & Crowther, 1922:80) V socializmu oz. po drugi svetovni vojni so se ponovno gradile tovarne in je bila potreba po delovni sili velika. Socialistične države, kot v našem primeru Jugoslavija, so imele odprto široko tržišče, njene večje tovarne so delovale kot koncerni, ki so zaposlovali tisoče ljudi. V bližini tovarn so zaposlenim zgradili stanovanjske soseske, vrtce in šole. Ob tovarnah pa razvojne centre, vajeniške domove, etc.

Tovarna je zaposlenim poleg delovnika omogočala tudi udejstvovanja v mnogih postdelovnih aktivnostih, kot npr. gledališču, športnih tekmovanjih, pevskih zborih, kinu, koncertih, izletih.

Po pričevanju ljudi so le-ti, zaposleni v tovrstnih tovarnah imeli zmerne plače, dobre delovne pogoje in dober pokojninski ter zdravstveni sistem. Ljudje naj bi se v socializmu poistovetili s podjetji, tovarnami v katerih so delali.

11

s17: Adolph Menzel Eisenwalzwerk

s18: slabe delovne razmere v začetku industrijske revolucije

s20: Vhod v beneški arsenal, 1732

s19: montaža na tekočem traku v tovarni Ford, 1913

s21: Podoba okoliške ureditve (cvetje, zelenje) nekdanjega TAM-a, v času socializma v Jugoslaviji, 1975

12

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

Danes, v 21. stoletju, smo “drago“ proizvodnjo preselili v oddaljene kraje, kjer je delovna sila cenejša in utišana, pogoji pa so podobni tistim na začetku 19. stoletja. Medtem v sodobnih tovarnah, v državah postindustrijske družbe (npr. Evropa) težimo k zniževanju proizvodnih stroškov, zniževanju delovnih mest in povečevanju dobička.

Ena izmed izjem tovarn s serijsko proizvodnjo, s stališča ideologije in odnosa do zaposlenega, je npr. Tesla Motors v Freemontu, Kaliforniji.

Gre za tehnološko izpopolnjeno serijsko proizvodnjo električnih vozil.

Repetitivna dela tudi tu prevzemajo roboti, ki jih vodijo ljudje. Sam “layout” oz. podoba tovarne vzbuja vtis čistosti in tehnološkega napredka.

Tesla motors v Freemontu deluje v prenovljenih prostorih tovarne NUMMI, na nekdanjemu sedežu General Motorsa in Toyote.

Notranjost prenovljenega dela tovarne je bela, tla so prekrita z belim epoksijem, zidovi in stebri so obarvani v belo. Preko celotnih širin proizvodnih hal potekajo svetlobniki, ki razsvetljujejo delovni prostor. Okoli stebrov so ovite rastline ovijalke, zidovi so porisani z grafiti okarakteriziranih robotov z imeni iz posameznih departmajev.

s22: Kitajski delavci na montažni liniji v tovarni Anhui Jianghuai Automobile Co., v Hefei city, 2014

Vse to so dejavniki, ki vplivajo na počutje zaposlenega v tovarni in ki ga motivirajo, da se na delovnem mestu dobro počuti in se z veseljem vrača na delovno mesto.

Sodobne proizvodne procese, poleg napredka v tehnologiji, robotike, kontrole kvalitete, ekonomičnosti, odlikuje tudi upoštevanje človeške komponente v delovnem procesu.

s25: montažna linija v tovarni Mclarna, Stainsbury, UK

13

s23: tovarna Apple v Aziji, repetitivno monotono delo, človek je zgolj obvezna komponenta delovnega procesa.

s24: notranjost skladišča ene izmed avtomobilskih tovarn

s26: kolektiv Tesline tovarne električnih avtomobilov v Freemontu, Kalifornija

s27: notranjost Tesline tovarne električnih avtomobilov v Freemontu, Kalifornija

14

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

REFERENCE

Navedene referenčne primere, večinoma industrijskih objektov, sem izbrala zaradi njihove vsebine, konstrukcijske zasnove, oblikovanja fasad, ter njihove arhitekturno tehnološke podobe, ki je posledica neposrednega vpliva tehnologije na arhitekturo in obratno.

s29: nekdanja tovarna NUMMI (General motors in Toyota), v kateri se danes nahaja Tesla motors, Freemont, Kalifornija

s28: primerjava nekdanje tovarne NUMMI (General Motors in Toyota) in njene - prenove Tesline tovarne električnih avtomobilov, Freemont, Kalifornija

s33: Tovarna avtomobilov Nissan, Rio de Janeiro, Brazilija

s34: Gas compression station, C. F. Møller Architects, Egtved, Denmark

15

s30: Tesla Gigafactory, primer visokotehnološke sonaravne proizvodnje električnih baterij, Sparks, Nevada

s35: tovarna avtomobilov Renault, Sao Jose dos Pinhais, Brazilija

s36: Tovarna avtomobilov Volkswagen, Brazilija

s31, s32: Poseg v gozdnato območje v Braziliji, Gravatai, tovarna GM motors

s37: Tovarna avtomobilov Volkswagen, Brazilija

16

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

s38, s39: Airbus A380 Equipment Hall, Sclaich Bergmann Partners, Hamburg, Nemčija

s44, s45, s46: tovarna Hawe, Barkow Leibninger, Bavarska, Nemčija

s40: Lufthansa A380, Service hall, Frankfurt, Nemčija

17

s41: Tovarna cementa, MHM Architects, Szentlőrinc, Madžarska

s47: Stockley Park Offices, Foster and partners, Uxbridge, UK

s42, s43: Centre Pompidou, Renzo Piano in Richard Rogers, Pariz Francija

s48: Production Hall Hettingen, Barkow Leibninger, Hettingen, Nemčija

18

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

s49, s50: Leicester University, Engineering Building, James Stirling, Leicester, UK

s56, s57: Renault distribution centre, Foster and partners, Swindon, UK

s51, s52, s53, s54: McLaren technology centre, Foster and partners, Wooking, UK

19

s58: Mladinska knjiga, Savin Sever, Ljubljana

s59, s60: tovarna avtomobilov BMW, Zaha Hadid architects, Leipzig, NemÄ?ija

20

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

s61, s62: Tovarna Van Nelle Brinkman & Van der Vlugt office, Rotterdam, Nizozemska

s65: skladišče platišč Revoz, Slovenija

s66: proizvodni proces presernice Revoz, Slovenija

s67: Revoz, Slovenija

21

s63, s64: Forst Brewey, Lagundo Italija

s68: proizvodni proces lakirnice, Revoz, Slovenija

s69: proizvodni proces karosernice, Revoz, Slovenija

s70: proizvodni proces monta탑e, Revoz, Slovenija

22

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V SLOVENIJI

5.1. POSTINDUSTRIJSKA DOBA IN RE-INDUSTRIALIZACIJA SLOVENIJE V zadnjih treh desetletjih se je v Sloveniji zaprlo mnogo tovarn.

Zaprtju večini tovarn (nekaj primerov: TAM Maribor, Dekorativna Ljubljana, Tiskarna Mladinska knjiga, Pletenina, Tobačna Ljubljana, Tiskarna Ljudske pravice, Železniška livarna v Šiški, Agrostroj, Avtomontaža, Gorenje Tiki, tovarna Rog ...) je posledično sledilo odpuščanje velikega števila ljudi. Z zapiranjem tovarn pa je prišlo tudi do izgube oz. “zamrznitve“ znanj iz raznolikih industrijskih in z industrijo povezanih področij.

Potrebno je namreč poudariti, da tovarne niso zgolj obrati za proizvodnjo izdelkov, temveč tudi ustroji, materializirane ideje tehnologov, inženirjev, znanstvenikov, sociologov, ekonomistov, in nenazadnje, tudi arhitektov.

V današnjem post-industrijskem potrošniškem času, ko nimamo lastnih proizvodov, ko je izvoz mnogo manjši kot uvoz, ko se znanje množično izseljuje v tujino, ko se ne ustvarja novih delovnih mest, se zopet pojavlja težnja po re-industrializaciji države.

Seveda pa je re-industrializacija pogojena s primerno uskladitvijo mnogih pogojev (okoljskih, upravnih, družbeno-političnih, stavbnih etc.)

s71: nekdanja tovarna TAM, Maribor, Slovenija

Navezujoč se na temo magistrske naloge, se usmerim na področje avtomobilske industrije in potencialne re-industrializacije le te.

V Sloveniji je v področje avtomobilske industrije vključenih več kot 100 podjetij (npr. Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi, Kolektor, TPV, Revoz, etc.), kar skupaj rezultira v preko 3,5 miljard letnih prihodkov. Avtomobilska industrija v Sloveniji zaposluje približno 25.000 ljudi, in predstavlja 1/5 vsega izvoza.

(Savšek, 2016) Kot stabilna veja industrije, ki se venomer razvija, nudi realne možnosti za razvoj.

Edina proizvajalka vozil v Sloveniji je tovarna Revoz v Novem mestu, kjer letno proizvedejo (število je v trenutnih spremenljivih časih, ko se je potrebno hitro odzivati spremembam trga) cca. 9.000.000 vozil letno.

Gre za proizvodnjo vozil v dobesednem smislu, ko je gotov izdelek avtomobil, obstajajo pa tudi podjetja, ki proizvajajo polizdelke za večje tuje avtomobilske proizvajalce. s74: Tovarna Avtomontaža, Ljubljana, Slovenija

23

s72: Tovarna Agrostroj, Ljubljana, Slovenija

s75: proizvodnja v tovarni Tomos, Se탑ana, Slovenija

s73: Dekorativna Ljubljana, Slovenija

s76: odhod zaposlenih iz nekdanje tovarne TAM, Maribor, Slovenija

24

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

5.2. ELEKTRIČNA MOBILNOST V SLOVENIJI Na mednarodnih sejmih Slovenijo promoviramo kot zeleno deželo, katere darove lahko odkrivamo skozi tiho vožnjo električnih avtomobilov. Po Sloveniji se širi mreža električnih polnilnic, po cestah je že moč opaziti električne avtomobile kot npr. Tesla, Daimler smart, Renaultove Z.E, Twizzy, Kangoo, Nissan Leaf, etc.

Vzporedno temu, če ne že prej, pa se je pojavilo tudi navdušenje nad predelavo vozil - klasičnih oz. gorivo pogonskih vozil v električna vozila. Pionir tovrstne prakse pri nas je Andrej Pečjak s svojim društvom za predelavo vozil Metron. Po njegovih besedah in sodelovanju z različnimi skupinami ljudi, izkušnjah, poznavanju in pa predvsem realiziranih dosežkih s področja električne mobilnosti, imamo v Sloveniji dovolj znanja za lastno proizvodnjo električnih vozil. Če bi hipotetično poenostavili birokratske zaplete, ki bi ob postavitvi tovarne električnih vozil lahko nastali, imamo dovolj znanja, da bi tako tovarno, eventuelno, ob pomoči tujega investitorja lahko zgradili in v njej tudi proizvajali, lastna (nišna) vozila, ali vozila tujih proizvajalcev. s77: Revoz, Novo mesto, Slovenija

Tovarna bi ponudila nova delovna mesta, omogočila nov razvoj tehnologij in znanj, doprinesla k državni blagajni in vplivala na širši razvoj in še večjo prepoznavnost Slovenije. Na tujih sejmih bi tako lahko promovirali Slovenijo skozi tiho vožnjo v doma proizvedenih električnih avtomobilih.

Tudi Slovenija že ponuja subvencije kupcem električnih vozil. Ob pridobitvi investitorja za izgradnjo mreže polnilnih postaj in na podlagi konkretnih napovedi Bruslja pa naj bi do leta 2020 zgradili 3000 električnih polnilnic, ob uresničitvi slednjega pa naj bi bilo do leta 2020 v Sloveniji že 14.000 električnih vozil. (Komotar Pavšič, 2014)

25

s78: Električna polnilnica, Ljubljana, Slovenija

s80, s81: Andrej Pečjak in društvo Metron Slovenija

s79: Polnilnice Tesla ob ljubljanski obvoznici Ljubljana, Slovenija

s82: projekt Egozero, promoviranje električne mobilnosti Slovenije

26

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

LOKACIJA

6.1. POSLOVNO PROIZVODNA CONA TEZNO Lokacija poslovno proizvodne cone Tezno je primerna zaradi treh poglavitnih vidikov.

Ima pomembno geostrateško lego. Ker je v preteklosti na lokaciji deloval koncern TAM, oz. tovarna avtomobilov Maribor, in še pred njim tovarna letalskih delov (tudi med 2. svetovno vojno), je območje že prepredeno z razvejano infrastrukturo, opremljeno s komunalnimi priključki, v bližini je železnica ter letališči Maribor in Gradec. Širše gledano je njena lega strateška, tudi z globalnega vidika. Leži v središču evropskega prostora, preko nje potekajo glavne tranzitne poti, veliki proizvajalci električnih vozil pa že razmišljajo o postavitvi novih tovarn v Evropi.

Poleg geostrateške lege jo odražajo tudi trenutne možnosti in tendence za razvoj območja v smeri re-industrializacije na področju električne mobilnosti.

V poslovno proizvodni coni Tezno, danes deluje zavod Cona Tezno, ki je upravitelj območja in lastnik večine interne infrastrukture cone Tezno, ter upravljalec energetskih virov. V območje nekdanje Tovarne avtomobilov Maribor privablja nove poslovne partnerje, projekte in investitorje, ter na ta način skuša ohraniti in vzdrževati poslovno industrijsko naravnanost območja, ki je zaradi pomanjkanja enotnega tovarniškega kompleksa (nekdanji TAM) izgubila svoj prvotni industrijski značaj.

Lokacija oz. “poslovno-proizvodna cona Tezno se nahaja na južnem obrobju Maribora, in predstavlja največji zaokroženi poslovno-industrijski ter logistični kompleks v Sloveniji, ki se nenehno razvija v smeri „čiste“ proizvodnje in storitev, temelječih na znanju ter visoki dodani vrednosti.” (cona Tezno, 2016) V bližini sta avtocestna priključka E57 in E59, ob coni poteka južna mestna vpadnica - Ptujska cesta (1), ter hitra cesta - Tržaška cesta (430).

Znotraj cone se nahaja tovorna železniška postaja Maribor - Tezno. V zadnjih desetih letih pa se je JZ del lokacije ob Tržaški cesti razvil v močno trgovsko središče (Rutar, Bauhaus, Leclerc Mercator, etc.).

Gre za ravninski del Maribora, ki je že od nekdaj definiran z industrijo in trgovino, v prihodnosti pa se za to območje načrtuje reindustrializacija - obnova obstoječih industrijskih objektov in pozidava prostih površin z industrijskimi objekti.

S projektom idejne zasnove tovarne električnih vozil, tako ne posegam v ranljiva območja mesta (stanovanjske soseke, naravni sistemi), temveč izkoristim lokacijo, ki jo je z namenom re-industrializacije območja, določila občina Maribor.

železnica avtocesta

(cona Tezno, 2014)

Koper Letališče Jožeta Pučnika Maribor Letališče Edvarda Rusjana

Ob upoštevanju prostorskih planov, ki predvidevajo re-industrializacijo območja, ob pridobitvi potencialnega investitorja, ki bi v območje postavil novo tovarno in ob uspešnem reševanju birokratskih izzivov, ki bi se pojavili, bi projekt nove tovarne električnih vozil, lahko ponovno osmislil industrijski del Maribora, obudil tradicijo območja, spodbudil povezovanje med podjetji, ter omogočil razvoj regije in nenazadnje ponudil nova delovna mesta ljudem.

27

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

MARIBOR CENTER

JUŽNA VPADNICA V MARIBOR 1, PTUJSKA CESTA

HITRA CESTA 430, TRŽAŠKA CESTA TOVORNA ŽELEZNIŠKA POSTAJA MARIBOR - TEZNO

SKLADIŠČA IN NOVEJŠE MANJŠE PROIZVODNJE

LOKACIJA IDEJNE ZASNOVE TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU

OBMOČJE VEČJIH TRGOVSKIH CENTROV (RUTAR, MERKUR, LECLERC, BAUHAUS)

AVTOCESTA E59 (Praga - Zagreb) AVTOCESTA E57 (Sattledt - Ljubljana) LETALIŠČE EDVARDA RUSJANA MARIBOR

S83: Širša lokacija in navezovanje območja v evropski tranzitni prostor

ranljiva območja (pretežno stanovanjska raba)

28

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

avtocesta lokalne ceste mestne vpadnice železnica lokacija pogled

S84, s85: na nepozidanih zemljiščih na skrajnem južnem delu poslovno proizvodne cone Tezno so predvidene širitve industrijskih dejavnosti. Predvidena je pozidava zemljišč z industrijskimi objekti.

S86: pogled na lokacijo (v ozadju tovarniški objekti Tam-a)

shema: infrastrukturna opremljenost poslovno proizvodne cone Tezno

0

100

500m

29

1 STARKOM d.o.o.

6 CIMOS d.o.o

2 RTI d.o.o.

7 DURABUS d.o.o.

3 PIKTRONIK d.o.o.

8 BNM d.o.o.

4 AVTODELI REGNEMER d.o.o.

9 IMENŠEK d.o.o.

5 SMM d.o.o.

10 SETRANS d.o.o.

Vizija cone Tezno je, s povezovanjem, kot celota postati tehnološko visoko razvito industrijsko, storitveno in raziskovalno območje.

Nova tovarna električnih avtomobilov v območju pa bi k temu tudi pripomogla.

Nekdanje pretežno industrijske dejavnosti so danes sicer zamenjale po večini terciarne dejavnosti, nekaj podjetij pa še deluje v industrijskem sektorju.

S področja električne mobilnosti najbolj izstopa podjetje Durabus, ki proizvaja električne avtobuse in aktivno obuja in promovira nekdanjo tradicijo TAM-a. Nekatera podjetja proizvajajo polizdelke za večje tuje avtomobilske proizvajalce (Daimler, Mercedess, BMW ...).

V okolici poslovno proizvodne cone Tezno se odpirajo tudi novi izobraževalni centri s področja znanosti in tehnike, tradicija in znanje s področja avtomobilske industrije tu še nista zamrla.

2

Na območju danes deluje približno 200 podjetij, ki zaposlujejo 3600 ljudi, s 3 % zaposlitveno letno rastjo.

3

1

9 10 4 6 7 8

5

0

shema: podjetja v poslovno proizvodni coni Tezno, ki delajo na področju avtomobilske in elektroindustrije

100

500m

30

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

6.2. PROSTORSKO-GRAFIČNE ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA Na podlagi prostorskih aktov za južni del Maribora je za območje poslovno proizvodne cone Tezno, predvidena širitev industrijskih dejavnosti. Predvidena je pozidava zemljišč z industrijskimi objekti. (Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno cono Te 5 – Tezno (MUV, št. 16/02, 17/08, 21/13 (popr.), 24/13 (popr.)) 4/14 (popr.) 8/15)

proizvodnja in skladiščenje

nezazidano

centralne dejavnosti

zazidano

dopolnilne dejavnosti

ni stavbno zemljišče

stanovanja

Drava

šport zelene površine

s87: namenska raba

s88: zasnova širitev stavbnih zemljišč

31

druga raba

občinska cesta

šport

avtocesta železnica

spominski park

dostopna cesta obramba

kolesarske poti

zelene povezave vinogradi, sadjarstvo park kmetijstvo

s89: zasnova zelenih površin

s90: zasnova prometnega omrežja

32

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

6.3. ZGODOVINA TAM-a OBDOBJE MED 2. SVETOVNO VOJNO “Začetki TAM-a segajo v leto 1942, ko so tovarno zgradili Nemci. V njej so proizvajali letalske dele za potrebe vojne industrije. Tako je na Teznu nastala ena največjih tovarn na okupiranem ozemlju. Z redno proizvodnjo so pričeli leta 1943. Kmalu po tem so se pričele razne diverzantske akcije, s čimer je bilo delo precej oteženo, leta 1944 pa tudi zavezniški letalski napadi. 8. maja 1945 so tovarno zasedli Bolgari, 12. maja pa je prešla v roke jugoslovanske vojske.

Gradbena dela za tovarno letalskih delov (VDM Luftfahrtwerke Steiermark) na Teznu so stekla že konec julija 1941. Pod strokovnim nadzorom so jih izvajali vojni ujetniki iz različnih dežel, sodelovali pa so prav tako tudi Mariborčani.

Gradili so objekte za mehansko obdelavo, montažo, karosernico, poleg tega pa tudi stanovanjske barake, barake za vojne ujetnike, kurilnico, sanitarije, tovarniško kuhinjo ipd. Istočasno so polagali daljnovod, železniško progo, kanalizacijo ter gradili cesto. Redna proizvodnja se je v tovarni pričela šele leta 1943, ko so iz Nemčije pripeljali strojno opremo. Nemci so na šolanje v Nemčijo pošiljali večje število ljudi, ki so nato v tovarni delali kot kvalificirana delovna sila. Sredi leta 1942 je bilo v tovarni zaposlenih kar 7105 ljudi, od katerih jih je bilo 4278 vključenih v proizvodnjo, medtem ko so ostali sodelovali pri gradnji objektov in infrastrukture. Zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov, ki so v začetku leta 1944 povzročili veliko gmotno škodo zlasti na proizvodnih objektih, poleg tega pa tudi precej mrtvih in ranjenih, so pričeli Nemci na globini 14 m in na površini 8512 m2 graditi podzemne bunkerje, ki so jim omogočali nemoten proizvodni proces. V začetku 1945 je proizvodnja hitro upadala, zmanjševalo se je število zaposlenih, poslopja so bila večinoma porušena. 8. maja so tovarno zasedli Bolgari, ki so povzročili še dodatno škodo, 12. maja je tovarna prešla v roke enote KNOJ-a, ki je imela za nalogo, da ohrani premoženje zaplenjene nemške tovarne.

s91: polaganje tirov za železnico

s92: Priprava zemljišča za novo tovarno

33

s94: polaganje tirov za železnico

s93: gradnja nove tovarne

s97: prve izgrajene proizvodne hale

s98: tovarna je nemška

s95: gradnja nove tovarne

s96: priprava podzemnih tunelov za proizvodnjo

s99: porušeni objekti po vojni

34

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

ZGODOVINA TAM-A OD POVOJNEGA OBDOBJA DO KONCA 50. LET

14. maja 1945 je Okrajni odbor Maribor - desni breg pozval nekdanje tovarniške delavce, naj se priglasijo na delovna mesta. Kmalu so ustanovili delovne skupine z okoli 4000 delavci, ki so pod strokovnim nadzorom odstranjevali ruševine in reševali strojno ter drugo opremo. Tovarna se je pričela specializirati za sestavljanje vozil v razstavljenem stanju.

V petdesetih letih so poleg kovačnice dogradili kompresorsko postajo, oblikovalnico pločevine, vzmetarno in lakirnico. Pomembno prelomnico je predstavljalo leto 1957, ko je bila z zahodno nemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz podpisana licenčna pogodba za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 t.

Po temeljiti obnovi tovarniških objektov, ki so bili poškodovani ali uničeni med drugo svetovno vojno, so bili v tovarni pripravljeni na začetek nove proizvodnje. Ta v prvih povojnih letih še ni imela jasne usmeritve. V obratu so namreč izdelovali različne proizvode, namenjene čim hitrejši povojni gospodarski obnovi. Med najpomembnejše dejavnosti je sodilo sestavljanje vozil različnih tipov, ki jih je pošiljala UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration) kot pomoč jugoslovanskemu gospodarstvu.

V istem obdobju so po nalogu zveznega ministrstva za industrijo opravili strokovni ogled tovarne. Na podlagi tega je nastal predlog, da bi v bivši nemški tovarni letalskih delov, ki je bila še vedno poimenovana po tej dejavnosti kot “Tovarna letalskih delov Maribor Tezno”, organizirali avtomobilsko proizvodnjo, ki je bil kmalu na to, 9. avgusta 1945, v Beogradu potrjen. Kot je že maja 1945 predlagal inženir dr. Ivo Hercigonja, poznejši tehnični direktor TAM-a, da bi se v tovarni usmerili v proizvodnjo kamionov. 31. decembra 1946 se je s sklepom vlade FLRJ, ki sta ga podpisala Josip Broz Tito in minister za industrijo Boris Kidrič, tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno.

Poleg kamionov so v podjetju popravljali in izdelovali različna vozila, prenosne poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic ipd.

Zaradi perečega pomanjkanja strokovno usposobljenega kadra je bila že oktobra 1945 ustanovljena Industrijska kovinarska šola TAM. Podjetje je prav tako skrbelo za strokovno izpopolnjevanje svojih zaposlenih ter za priučitvena usposabljanja v učni delavnici za pridobitev ustrezne kvalifikacije. V 50. letih so tovarno in proizvodnjo posodabljali, saj so se morali prilagajati novim zahtevam in trendom. Čeprav kljub prizadevanjem ni prišlo do sodelovanja s tovarno Mercedes-Benz, predstavlja pomembno proizvodno ločnico sklenitev licenčne pogodbe z nemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz (KHD) za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 t, do katere je prišlo januarja 1957. V ta vozila je bilo vgrajenih kar 30 % domačih delov.

s100: oddelek montaže

35

s101: preizkuĹĄanje strojev

s102: izrisovanje naÄ?rtov

s105: razstave vozil

s103: delo v laboratoriju

s106: oddelek montaĹže

s104: razstave vozil

s107: gradnja novih objektov

s108: praznovanje ob proslavi

36

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

60. LETA

Leta 1961 se je Tovarna avtomobilov Maribor Tezno preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. V tovarni so skonstruirali in izdelali prvo vozilo, ki je bilo plod znanja TAM-ovih strokovnjakov - kamionček TAM 2000. V naslednjih letih so na tržišče plasirali številne različice tega vozila, od kamionov do mini avtobusov.

Produkcija vozil je bila v TAM-u v 60. letih pestra. TAM 2000 je v naslednjih letih dobil številne različice, za kar je bil zaslužen razvojni inštitut tovarne a motorje in vozila pri TAM-u, ki je prav tako nastal leta 1961.

Tako so se v tovarni trudili, da bi bili čim manj odvisni od licenčnih pogodb in da bi razvijali svoj program vozil. Ustanovitev inštituta leta 1961 je pogojevala izgradnjo zgradb za razvojno konstrukcijo, prototipno delavnico, laboratorij za preizkušanje motorjev in vozil, metalografsko-fizikalni in kemijski laboratorij. Tovarna se je širila z lastnimi viri, leta 1967 pa ji je Mednarodna banka za obnovo in razvoj odobrila kredit. Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor, s čimer so poudarili, da so edini v državi, ki sami izdelujejo tudi motorje. Do srede 60. let je bila proizvodnja tovornjakov tipa 4500 že povsem utečena. Leta 1969 je TAM s KHD-jem podpisal kooperacijsko pogodbo o nadaljnjem sodelovanju, ki je poleg licenčne pogodbe omogočala skupen nadaljnji razvoj nove družine zračno hlajenih dizelskih motorjev z neposrednim vbrizgavanjem goriva F L 413, s čimer se je strokovno znanje TAM-ovih strokovnjakov močno uveljavilo.

s109: vajeniški dom

Mnogi med njimi so delali skupaj z nemškimi strokovnjaki v KHD-ju v Kölnu, domov pa prinašali novo znanje in izkušnje.

Skupaj s proizvodnjo se je širilo tudi tržišče, in sicer v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo, Kolumbijo.

V TAM-u so ustanovili Center za izobrazbo, ki so mu istega leta priključili učno delavnico. Do leta 1966 so si lahko nekvalificirani in polkvalificirani delavci na tak način pridobili ustrezno kvalifikacijo, po tem letu pa so tovrstno izobraževanje prevzele poklicne šole. Industrijska kovinarska šola TAM, ki je bila ustanovljena že leta 1945, se je leta 1965 preimenovala v Šolski center pri TAM-u, s pripadajočim dijaškim domom Tezno.

s114: mednarodna praksa

s115: proslava v Mariboru

37

s110: vajenci pred vajeniškim domom

s116: vojaški kamioni

s111: pouk

s112: predhodnik računalniškega centra

s117: kamion prekucnik

s118: hladilni tovornjak

s113: mednarodni poslovni obiski

s119: specialni tovornjak

38

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

OD 70. LET DO STEČAJA

V 70. letih se je proizvodnja razširila na terenska vozila, za kar si je tovarna prislužila mnoga priznanja. Projekt je nastajal po zahtevah JLA, vozila, projektirana za vojsko, pa so se prav tako dobro obnesla tudi na drugih področjih, npr. v gozdarstvu, pri vzdrževanju telekomunikacij, kot mobilne servisne delavnice na terenu ipd. Proizvodnja za jugoslovansko vojsko je v 80. letih dosegla že tretjino vrednosti celotne proizvodnje TAM-a.

V teh letih so v tovarni iskali nova tržišča, med drugim tudi v ZDA, kamor so želeli plasirati novo proizvodno linijo šolskih avtobusov. Ustanovljeno je bilo podjetje TAM-USA. Do realizacije in proizvodnje pa nato ni prišlo, ker naj bi TAM nudil več, kot so v Ameriki pričakovali in bili pripravljeni plačati.

TAM je bil med prvimi 48 jugoslovanskimi podjetji, kjer je bilo nekaj let po vojni uvedeno poskusno samoupravljanje. Leta 1972 so ustanovili posebne samoupravno-informativne skupine. Leta 1978 je nastal SOZD ZIV TAM. V 80. letih se je tovarna že pričela spopadati s krizo, ki so jo poskušali reševati s sanacijami, preoblikovanji in z iskanji raznih rešitev. Poleg tega je tedaj podjetje že zajela reorganizacija v holding in ustanovitev več samostojnih podjetij. Že v letu 1989 je nastalo družbeno podjetje TAM p. o., v katerem sta se združili tedanji delovni organizaciji Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor ter TAM Avtotrgovina. V naslednjem letu se je TAM p. o. preoblikoval v delniško družbo v družbeni lasti TAM d. d., ki je kot krovna družba prevzela tudi vseh 10 odvisnih družb (TAM Bus, TAM Trade, TAM mednarodna trgovina, TAM Gospodarska vozila, TAM motor, TAM Razvojno tehnični inštitut, TAM Tehnološka oprema, TAM Inženiring in vzdrževanje, TAM Metalurgija in TAM Stanovanja) in se leta 1992 preoblikovala v delniško družbo v mešani lasti. Po sprejetju sklepa Agencije republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo je bil leta 1995 družbeni kapital prenešen na Slovenski odškodninski sklad, Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Sklad RS za razvoj.

Ker ni bilo nobene vizije, ki bi podjetje rešila iz krize, je bil 2. junija 1996 razglašen stečaj. Sledilo je 15 stečajnih postopkov, 14 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, 1 pa pred Okrožnim sodiščem Murska Sobota. Tako je bila usoda TAM-a za vedno zapečatena.” (Po sledeh Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor (TAM), 2016)

s120: vojaški tovornjak

39

s122: proslava

s121: vojaški tovornjak

s125: odnos do zaposlenih

s123: program avtobusov

s126: gradnja novih proizvodnih hal

s124: proslava

s127: proslava

s128: nogometna ekipa TAM-a

40

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

6.4. PODOBA NEKDANJEGA TAM-a DANES Po stečaju leta 1996 in zamrtju koncerna TAM je sledilo tudi propadanje industrijskih stavb, infrastrukture in dejavosti v tem prostoru. Od tedaj območje deluje kot poslovno proizvodna cona Tezno. Nekdanje pretežno industrijske dejavnosti, so zamenjale terciarne dejavnosti, nekaj podjetij pa danes še vedno deluje v industriji, tudi avtomobilski.

Območje je danes zaradi odsotnosti tovarne, ki je včasih pomenila gonilo in rdečo nit razvoja celotnega območja, neenotno. »Tematska« nepovezanost raznolikih dejavnosti se kaže tudi v razpršenosti in neenotni podobi stavbnih mas ter nefunkcionalnosti okolice in infrastrukture.

s129: trenutno stanje industrijskih hal

s130: trenutno stanje industrijskih hal

s134: primer “prenove” industrijskih hal, v katerih se danes nahajajo storitvene dejavnosti

s135: nedefinirana infrastruktura

41

s131: v nekaterih halah še vedno poteka proizvodnja

s136: nevzdrževana infrastruktura

s132: objekti so slabo vzdrževani

s137: nedefinirana skladiščne površine

s138: neurejene parkirne površine

s133: eden izmed večji proizvodnih obratov Cimos

s139: nostalgija za nekdanjim TAM-om

42

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

UMESTITEV PROJEKTA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU NA LOKACIJO

7.1. KAPACITETE IN RAZMERJA PROIZVODNJE ELEKTRIČNIH VOZIL TEZNO

Načrti in zasnove proizvodenj avtomobilov so strogo varovani in po večini nedostopni. Za zasnovo projekta nove tovarne in za poznavanje proizvodnih procesov je bilo potrebno raziskovati, primerjati različne obstoječe primere avtomobilskih tovarn po svetu, jih analizirati in na ta način predvideti prostorske kapacitete, program in ustroj nove tovarne vozil.

Med seboj sem primerjala 4 proizvodnje vozil: 1. Revoz, Novo mesto - serijska proizvodnja ekonomičnih vozil 2. BMW Leipzig - serijska proizvodnja vozil višjega razreda 3. McLaren, Wooking UK - ročna proizvodnja avtomobilov višjega razreda 4. Tesla, Freemont, California - prva serijska proizvodnja električnih vozil na svetu, zaenkrat le vozila višjega razreda, ob potencialnem povečanju proizvodnje bodo na tržišče lansirali tudi ekonomičnejša vozila.

RAZPREDELNICA: Razmerje med kapaciteto in letno proizvodnjo vozil TOVARNA

POVRŠINA (m2)

PROIZVODNJA (avtomobilov/leto)

ŠTEVILO ZAPOSLENIH

BMW Leipzig

2.000.000

180.000

4000

200.000

100.000

2000

34.000

4.000

250

500.000

70.000

3000

REVOZ Novo mesto MCLAREN Woking TESLA Freemont

(BMW plan Leipzig, 2016) (Foster+Partners, McLaren Technology centre, 2015) (wikipedia: Tesla Freemont, 2015) Zasnova proizvodnje/tovarne mora biti ekonomična, kompaktna in fleksibilna, po možnosti zasnovana modularno, za hitro prilagajanje potrebam in spremembam proizvodnje. Iz tega in na podlagi aktualnih referenčnih primerov, sledi, da je pri zasnovi nove tovarne treba predvideti (pustiti) proste površine za potencialno širitev objektov v prihodnosti.

Na podlagi spoznavanja delovnih procesov v Revozu in analiz ostalih referenčnih primerov tovarn, je bilo moč predvideti posamezne procentualne deleže, ki jih zavzamejo posamezni osnovni proizvodni procesi, v nadaljevanju: presernica, karosernica, lakirnica in montaža.

RAZPREDELNICA: Procentualni deleži posameznih proizvodnih procesov DELOVNI PROCES

%

PRESERNICA

18

KAROSERNICA

26

LAKIRNICA

14

MONTAŽA

40

OSTALO

2

Pri določanju kapacitet za novo tovarno električnih vozil na lokaciji nekdanjega TAM-a na Teznem v Mariboru sem upoštevala opisane analize in primerjave, zmožnosti lokacije in predvidevanja za prihodnjo rast serijske proizvodnje električnih vozil v prihodnosti.

Celotno območje lokacije meri 300.000 m2, za namene proizvodnje predvidim 40 % območja lokacije, približno, 119.000 m2. Začetni predvideni obseg proizvodnje je 40.000 vozil.

RAZPREDELNICA: kvadrature posameznih proizvodnih procesov DELOVNI PROCES

POVRŠINA (m2)

PRESERNICA

12.000

KAROSERNICA

17.000

LAKIRNICA

11.000

MONTAŽA

28.000

OSTALO

30.000

43

KAROSERNICA

Ob povečanju proizvodnje za 200 %, fizična širitev kapacitet tovarne še ni potrebna. Le-ta bi se zgodila ob radikalnem povečanju proizvodnje.

Radikalno povečanje proizvodnje in s tem povezana širitev kapacitet sta odvisni od mnogih dejavnikov, ki so del daljšega časovnega obdobja, pa vendar je nastavke za možnost širitve moč predvideti in omogočiti že dandanes.

Z modularno zasnovanim konstrukcijskim sistemom (v nadaljevanju) je omogočena potencialna širitev proizvodnih kapacitet v prihodnosti.

SKLADIŠČE

PRESERNICA

ADMINISTRACIJA MONTAŽA

LAKIRNICA 0

SHEMA: prikaz razmerja pozidanih in prostih površin na lokaciji

15

120m

44

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

7.2. PROIZVODNI PROCESI V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI Novodobni proizvodni procesi v industriji so zasnovani kot ti. “just-in-time“ proizvodni procesi, kjer je čas skladiščenja zmanjšan na minimalni možni čas, in kjer je s pomočjo informacijskih orodij in orodij nadzora mogoče čimbolj optimizirati proizvodni čas, potreben za izdelavo izdelka.

Z namenom zmanjšanja stroškov se proizvajalci osredotočajo na svoj izključno “core-bussiness“, v tem primeru na proizvodnjo vozil, večina sestavnih delov avtomobila, pa se “out-sourcea”.

Klasična proizvodnja vozila sestoji iz štirih poglavitnih proizvodnih procesov: presernice, karosernice, lakirnice in montaže. Te poglavitne štiri proizvodne procese dopolnjujejo še objekti skladišč, administrativni objekti in pomožni/podporni servisni objekti (stavbe energetike, stavbe gasilske armade, zajetja vode, skladišča delovnih plinov, etc.).

Med vsemi temi fazami vozilo potuje skozi sušilce, kjer se sušijo posamezne plasti laka.

Zadnja procesna faza je montaža, ki zaposluje tudi največji delež zaposlenih v proizvodnji in ni popolnoma robotizirana.V njej poteka oprema karoserije, podvozja, sestave motorja, vrat in dodatne opreme vozila.

Ko je glavna faza montaže zaključena, se na končni liniji montaže vozilu dotočijo še gorivo, zavorna, hladilna tekočina in olje.

Tako pripravljeno vozilo potuje na ti. obrat dodelave, končnih testov, kjer se preveri delovanje posameznih sklopov vozila, opravi testno vožnjo in ob pozitivnih rezultatih vozilo pripravi na “just in time“ skladiščenje, do prevzema in transporta k kupcu.

7.3. POTEK PROIZVODNJE AVTOMOBILA V presernico se dostavijo koluti pločevine, ti se razprostrejo in s pomočjo žerjavnih dvigal premaknejo na območje razreza, kjer se pločevinaste plošče znotraj večtonskega rezilnega stroja, razreže v določene dimenzije.

Izrezane plošče pločevine se nato s pomočjo notranjega prometa (viličarji, vlačilci, AGV-ji), dostavi na območje večtonskih preš, ki iz pločevinastih plošč iztisnejo določene profile šasij, vrat, streh, pokrovov motorjev, ki bodo kasneje sestavljali gotovo vozilo.

Tako iztisnjeno oblikovane profile se zopet kratek čas skladišči (zaloga nikoli ne stoji več kot 8 ur) in se jih nato dostavi na območje karosernice, kjer varilni stroji zvarijo skupaj posamezne profile v ti. školjko oz. ogrodje avtomobila.

Ogrodje avtomobila se s pomočjo dvigal dvigne na višji transportni nivo, kjer preko tekočega traku potuje do naslednjega oddelka lakirnice: na liniji kataforeze se vozilo potopi v več bazenov, kjer se pločevino zaščiti, razmasti in očisti. Tako pripravljena školjka vozila napreduje na linijo tesnjenja podvozij in notranjosti, nato na linijo predlaka, baznega laka, pokrivnega laka (barvnega) laka, voskanja in na kraju še na obrat površinske zaščite.

s140: presernica: preše iztisnejo pločevinaste plošče v oblikovana platišča

45

s141: karosernica: varjenje platišč v karoserijo avtomobila

s142: lakirnica: robotsko lakiranje površin karoserije

s143: montaža: sestavljanje in vstavljanje posameznih komponent avtomobila

46

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

7.4. UMESTITEV PROJEKTA V LOKACIJO

0

Območje umestitve novega projekta.

100

500m

0

Z ureditvijo obstoječe in zasnovo nove infrastrukture, povežem S in J del Tezna.

100

500m

0

Na območju je predvidena širitev industrijskih dejavnosti in pozidava zemljišč z industrijskimi objekti.

100

500m

47

I. faza II. faza območje umestitve novega projekta

0

Faze širitve nekdanjega TAM-a. Legenda.

50

200m

0

50

200m

Industrijsko območje razdelim po mrežnem rastru 15x15 m. Ta raster izberem zaradi optimizacije delovnih procesov in konstrukcije, tj. omogočeni dovolj veliki razponi za nemoteno delovanje proizvodnih procesov - delovni stroji, žerjavi, optimalne komunikacijske in logistične poti. Razponi so tolikšni, da je konstrukcija zmerno dimenzionirana in cenovno izvedljiva.

0

50

200m

Na podlagi zaporedja proizvodnih procesov in predvidenih prostorskih kapacitet v raster umestim nove prostorske sklope.

48

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

0 15

Prostorske sklope razdelim na območja objektov in prostih površin (v primeru širitve proizvodnje se na njih lahko razširijo objekti).

120m

0 15

Transportne in logistične poti - pešpoti, kolesarske poti, tramvajske linije in avtomobilski pasovi - potekajo krožno, po ti. “infrastrukturni zanki”.

120m

0 15

Objekte, v katerih potekajo proizvodni obrati, povežem z mostovi (preko katerih poteka komunikacija ljudi in transport avtomobila skozi različne proizvodne faze).

120m

49

0

50

200m

50

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

KONCEPT

8.1. KONCEPTUALNA SHEMA Arhitektura tovarne je funkcionalna.

Avtomobilski mostovi

Tovarna je “built form ground”, kar pomeni, da jo je mogoče zasnovati “na novo“, neodvisno in funkcionalno.

Na parceli, ki predstavlja neke vrste “vezje”, je zasnovana infrastrukturna zanka, ki omogoča kroženje internega prometa znotraj tovarniškega kompleksa.

Komunikacijski mostovi

Na to vezje so “pripeti” objekti proizvodnih procesov.

Zasnova proizvodnih hal odgovarja zahtevam in spremembam proizvodnje. Tj. v primeru širjenja proizvodnje, se na prostih površinah lahko razširijo tudi proizvodne hale.

Z modularnim sistemom konstrukcije (v nadaljevanju) je omogočena relativno hitra širitev proizvodnih hal. Le te so zasnovane v enem nivoju - to omogoča lažji in hitrejši proces dela in vzdrževanja, v primeru frekventnih okvar tovarniških sistemov in opreme.

Prostori komunikacij in srečevanja med zaposlenimi potekajo na višjem, ločenem nivoju, na ti. “komunikacijskih mostovih”, v katerih so locirane garderobe, kuhinje in kantine za zaposlene.

Proizvodne hale

Infrastrukturna zanka - krožna zasnova internih transportnih poti (pešpoti, kolesarske poti, tramvajske linije, avtomobilske poti)

Na tretjem višinskem nivoju potekajo ti. avtomobilski mostovi, preko katerih poteka transport izdelka (vozila) skozi njegove različne proizvodne faze.

Program projekta poteka v štirih različnih višinskih in komunikacijskih nivojih, kar tovarni omogoča logistično učinkovitost.

Inštalacije, zaradi lažjih dostopov in vzdrževanj, potekajo v zunanjosti ob objektih.

Vezje, platforma na katero se “pripenjajo“ objekti

51

8.2. PROGRAMSKA SHEMA

MONTAŽA

Programska zasnova tovarne sledi zaporedju delovnega procesa in s svojo večnivojsko razdelitvijo programa, omogoča tekoče in nemoteno delovanje vzporednih procesov v tovarni.

ZAJETJE VODE ENERGETIKA SERVISNI OBJEKTI GASILSKA BRIGADA

Večinski del tovarne - hale proizvodnih procesov, presernica, karosernica, lakirnica in montaža, ter, servisni, podporni objekti, skladišča - je zasnovan v enem nivoju - to omogoča lažji in hitrejši proces dela in vzdrževanja.

LAKIRNICA

Okoli objektov je speljana ti. infrastrukturna zanka - pešpoti, kolesarske poti, tramvaj linije in avtomobilski pas - ki omogoča kroženje internega prometa znotraj tovarniškega kompleksa.

Na dvignjenem višinskem nivoju potekajo ti. komunikacijski mostovi,v katerih se nahajajo jedilnice in garderobe za zaposlene - tj. prostori človeške interakcije.

Na še višjem ločenem nivoju pa poteka transport vozila, skozi različne proizvodne procese.

PISARNE IN UPRAVA PODJETJA

KAROSERNICA

SKLADIŠČE

PRESERNICA

52

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

8.3. SHEMA PROIZVODNEGA PROCESA Proizvodni proces je neke vrste “tekoči trak”, krožno zasnovan, z začetkom in koncem v skorajda isti točki.

Med skrajnima točkama se zgodi proizvodni proces avtomobila.

VARJENJE RAZVOZ

V shemi proizvodnega procesa je prikazana linija proizvodnega procesa avtomobila, vse od mesta dostave surovin v glavno skladišče in transporta le-teh do posameznih oddelkov.

DOSTAVA RAZVOZ

Sprva surovine in nato vse bolj izpopolnjeno vozilo potuje skozi proizvodne procese presernice, karosernice, lakirnice, montaže in preizkusne vožnje, vse do zadnje točke, oz. mesta “just in time“ skladiščenja.

SKLADIŠČENJE PLOČEVINE

UVOZ

RAZREZ

PRIČETEK VARJENJA

Temu sledi prevzem in transport k kupcu.

SKLADIŠČENJE IZTISNJENIH PROFILOV

PREŠANJE PLOČEVIN

DOSTAVA

IZVOZ

SKLADIŠČENJE GOTOVIH IZDELKOV

RAZMAŠČEVANJE, FOSFATIRANJE, KATAFOREZA DOSTAVA

PREDLAK

BAZNI LAK

SUŠENJE

POKR. LAK

TESNJENJE BRUŠENJE

TESTNA VOŽNJA

KONTROLA GOTOVIH IZDELKOV DOLIVANJE GORIVA, HLADILNE TEKOČINE, OLJ

MONTAŽA VRAT

KONTROLA

MONTAŽA PREDNJE IN ZADNJE PREME

DOSTAVA OPREMA KAROSERIJE

OPREMA PODVOZDJA

SESTAVA MOTORJA

53

10.3. POŽARNA SHEMA

Po razvrstitvi stavbe po požarni zahtevnosti (CC-SI) objekt spada v skupino 1251 - industrijske stavbe.

Objekt je razdeljen v 28 požarnih sektorjev (proizvodne hale, komunikacijski mostovi, mostovi preko katerih poteka tekoči trak z avtomobili, požarno zaščitene so tudi vse vertikalne komunikacije.

Razdalja do relevantne meje poteka po liniji sredine cest.

Preko vseh proizvodnih hal je napeljan šprinkler sistem.

Konstrukcija je jeklena, požarna odpornost konstrukcije je R30, kar velja za konstrukcijo v večini proizvodnih hal, le v lakirnici faktor požarne odpornosti konstrukcije znaša R60. Konstrukcijo je potrebno dodatno zaščititi z oblogami, premazi, ki zadržujejo vpliv ognja.

Poti za intervencijo potekajo po komunikacijskih poteh, intervencijski dostop je zagotovljen z vseh strani stavbe. Pasovi prostih površin okoli objektov služijo kot postavitvene površine za intervencijo (3 m-9 m).

relevantna meja požarni sektorji šprinkler sistem oris prostorskih enot

Zaradi velikosti največje proizvodnje hale (montaža) se tam ustrezne ukrepe za zagotavljanje ustrezne evakuacije določi s pomočjo požarnega inženirstva (tuji standardi, tehnične smernice, računalniške simulacije (8 člen pravilnika o požarni varnosti v stavbah).

54

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

SHEME

10.1. KONSTRUKCIJSKA SHEMA Objekt je razdeljen po mrežnem rastru 15x15 m. Ta raster izberem zaradi optimizacije delovnih procesov in konstrukcije. S tem so omogočeni dovolj veliki razponi za nemoteno delovanje proizvodnih procesov, ki vključujejo delovne stroje, žerjave, optimalne komunikacijske in logistične poti.

Z zasnovo modularnega konstrukcijskega sistema je omogočena relativno hitra širitev proizvodnih hal, v primeru večjega povpraševanja trga in posledično potrebi, po večjih proizvodnih kapacitetah.

Proizvodne hale so zasnovane v enem nivoju - to omogoča lažji in hitrejši proces dela in vzdrževanja, v primeru frekventnih okvar tovarniških sistemov in opreme.

55

15

0m

90 m

1

1. IPE 160 NOSILCI 2. CEV ŠKATLASTI PROFIL 30/30cm 3. PALIČNI NOSILEC 30/30CM, h=250cm

2 3 2 4

5

6

15

m

35 m

4. PRIMARNA KONSTRUKCIJA, NOSILEC, 2x HOP C PROFIL 5. PRIMARNA KONSTRUKCIJA, STEBER, HEA 650, h= 640mm + (polnilo) 6. TEMELJ IN TEMELJNA VEZ

56

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

10.2. INSTALACIJSKA SHEMA Vse glavne instalacije potekajo v zunanjosti objekta, po fasadah objektov. Predvsem zaradi lažje dostopnosti in vzdrževanja.

Manjši del instalacij poteka tudi pod zemljo (podzemne kinete).

Problem širjenja in krčenja materiala cevi, zaradi temperaturnih razlik, preko leta je rešen s ti. lirami.

Izvor vseh inštalacij oz. energetskih sistemov se nahaja znotraj temu namenjenega avtonomnega območja, znotraj tovarniškega kompleksa.

Območje je definirano z veliko vodno površino, akumulacijskim bazenom, v katerem so shranjene zaloge vode, ki bi bile eventuelno potrebne v primeru požara.

vodno zajetje

57

1. - šprinkler sistem, speljan preko vseh proizvodnih hal 2. - lire na instalacijskih ceveh v zunanjosti, na fasadi 3. - cevi za dovodni in odvodni zrak v notranjosti

1.

2.

cev za dovod zraka cev za odvod zraka šprinkler cev zemeljski plin cev

3.

0

25

100m

SITUACIJA OŽJEGA OBMOČJA M_1:2000

1 Skladišče 4.000 m2 17 Komunikacijski most 750 m2 2 Presernica 12.000 m2 18 Transportni most 500 m2 3 Karosernica 17.000 m2 19 Komunikacijski most 750 m2 4 Lakirnica 11.000 m2 20 Transportni most 180 m2 5 Montaža 28.000 m2 21 Komunikacijski most 4000 m2 6 Vodno zajetje 36.000 m3 22 Avtobusna postaja 170 m2 7 Gasilska brigada 525 m2 23 Postaja za notranji promet 100 m2 8 Vodna stolpa 24 Postaja za notranji promet 100 m2 9 Stavba energetike 450 m2 Skupaj: 115.000 m2 10 Laboratorij 300 m2 11 Laboratorij 300 m2 12 Stavba adminstracije 10.000 m2 IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH 13 Skladiščenje gotovih izdelkov 2.400 m2 VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU 14 Komunikacijski most 750 m2 avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš 15 Komunikacijski most 750 m2 UL FA · 2015/2016 16 Transportni most 180 m2

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

AM

AN

1

B I PROMET

ZA ZUNANJ

IZVOZ

NADVOZ -

UVOZ

AL

AVTOBUSNO POSTAJALIŠˇE

AK

±0,00

22

0,15

AJ

-5,00

PARKIRIŠˇE

AI

GLAVNI VHOD

PODVOZ

23

24

AH

POTI INTERNE LOGISTIKE (pešpoti, kolesarske poti, drevored, tramvajski liniji, avtomobilski pas)

115,00

40,00

AG

UVOZ ZA TRANSPORTNA VOZILA

PARK

AE

AF

±0,00

AD

ODVOZ SMETI

DOSTAVO 100,00 100 0,00

AC

130,00

35,00

160,00

30,00

AB

±0,00

NAKLADALNE POVRŠINE 12,00

6,00

Z

AA

15

13,00

Y

14 35,00

1

9,00

16

160,00

X

5,00

13,00

1 Skladišče 4.000 m2 2 Presernica 12.000 m2 3 Karosernica 17.000 m2 4 Lakirnica 11.000 m2 5 Montaža 28.000 m2 6 Vodno zajetje 36.000 m3 7 Gasilska brigada 525 m2 8 Vodna stolpa 9 Stavba energetike 450 m2 10 Laboratorij 300 m2 11 Laboratorij 300 m2 12 Stavba adminstracije 10.000 m2 13 Skladiščenje gotovih izdelkov 2.400 m2

W

IZVOZ ZA TRANSPORTNA VOZILA

V

80,00

3

UVOZ ZA DOSTAVO

±0,00

U

16,00

ODVOZ SMETI

17,00

14 Komunikacijski most 750 m2 15 Komunikacijski most 750 m2 16 Transportni most 180 m2 17 Komunikacijski most 750 m2 18 Transportni most 500 m2 19 Komunikacijski most 750 m2 20 Transportni most 180 m2 21 Komunikacijski most 4000 m2 22 Avtobusna postaja 170 m2 23 Postaja za notranji promet 100 m2 24 Postaja za notranji promet 100 m2 Skupaj: 115.000 m2

30,00

T

9,00

5,00

6,00

95,00

95,00

IZVOZ ZA TRANSPORTNA VOZILA

13

S

PARK

R

2

PODVOZ 12,0

0

P

3,30

UVOZ ZA DOSTAVO

115,00

17

18

15,00

O

20,00

ODVOZ SMETI

100,00 55,00

30,00

N

A

8

15,00

POLIGON PREIZKUSNE VOÇNJE

IZVOZ

M

9

UVOZ 295,00 35,00 35,00

7

20,00

12,00

30,00

130,00

130,00

K

A

13,00

15,00

L

10

J

15,00

6,00

19 175,00

11

I

IZVOZ UVOZ

5,00

30,00

H

9,00

130,00

13,00

35,00

6,00

20

G

21 170,00

F

12

4

UVOZ ZA DOSTAVO

E

ODVOZ SMETI

D

PARK

6

VODNO ZAJETJE

PARK

C

5

B

B

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš UL FA · 2015/2016

0

10

50m

TLORIS STREH M_1:1000

2

3

5

4

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

20,00

16,00 18,00 17,00

13,00

13,00

8,70

8,70

7,00

7,00

13,00

12,00 16,00 8,00

8,00

3,00

0,20

0,20

10,00

4,00

3,80

0,10

0,10

0,00

0,20

0,00

0,20

0,00

7,00

4,00

3,80

3,80

0,00

8,70

10,00

0,35

0,00

3,80

0,35

0,00

0,00

0,00

0,20

0,00

-2,00

10

PREREZ A-A M 1:1000

50m

AI

AJ

PREREZ B-B M 1:1000

0

22

0,15

-5,00

PARKIRIŠˇE

GLAVNI VHOD

B PODVOZ

23

24

AH

-5,00

POTI INTERNE LOGISTIKE (pešpoti, kolesarske poti, drevored, tramvajski liniji, avtomobilski pas)

36,00 30,00

3,00

110,00 35,00

35,00

35,00 5,00

5,00

3,00

AG

3,00

PARK

15,00

15,00

2,50

9,00

13,00

0,00

UVOZ ZA ANSPORTNA VOZILA

15,00

21,00

15,00

0,00

AF

±0,00

AE

100,00 30,00

15,00

AD

15,00

ODVOZ SMETI

30,00

5,00

7,50

AC

5,00

30,00

15,00

15,00

UVOZ ZA DOSTAVO

5,00

15,00

21,00

160,00

15,00

NAKLADALNE POVRŠINE

15,00

30,00

AB

0,35

15,00

±0,00

4,00

±0,00

AA

15

15,00

5,00

15,00

5,00

±0,00

16

IZVOZ ZA ANSPORTNA VOZILA

15,00

160,00

15,00

5,00

15,00

25,00 45,00

15,00

5,00

15,00

5,00

5,00

Y

15,00

10,00

15,00

10,00

30,00

Z

5,00

14

1

X

25,00 45,00

15,00

5,00

10,00

5,00

1 Skladišče 4.000 m2, brušen beton 2 Presernica 12.000 m2, epoksi premaz 3 Karosernica 17.000 m2, epoksi premaz 4 Lakirnica 11.000 m2, epoksi premaz 5 Montaža 28.000 m2, epoksi premaz 6 Vodno zajetje 36.000 m3, epoksi premaz 7 Gasilska brigada 525 m2, epoksi premaz 8 Vodna stolpa 9 Stavba energetike 450 m2, linolej 10 Laboratorij 300 m2, linolej 11 Laboratorij 300 m2, linolej 12 Stavba adminstracije 10.000 m2, lesena talna obloga 13 Skladiščenje gotovih izdelkov 2.400 m2, asfalt

5,00

15,00

30,00

V

±0,00

5,00

5,00

W

3

15,00

9,00

35,00

0,10

U

13,00

0,00

UVOZ ZA DOSTAVO ±0,00

ODVOZ SMETI

15,00

15,00

0,00

3,80

8,70

7,40

30,00

10,00

10,00

Skupaj: 115.000 m2

5,00

T

10,00

14 Komunikacijski most 750 m2, keramične ploščice 15 Komunikacijski most 750 m2, keramične ploščice 16 Transportni most 180 m2 , polycarbonatna vlakna 17 Komunikacijski most 750 m2, keramične ploščice 18 Transportni most 500 m2, polycarbonatna vlakna 19 Komunikacijski most 750 m2 , keramične ploščice 20 Transportni most 180 m2, polycarbonatna vlakna 21 Komunikacijski most 4000 m2, keramične ploščice 22 Avtobusna postaja 170 m2, keramične ploščice 23 Postaja za notranji promet 100 m2, brušen beton 24 Postaja za notranji promet 100 m2, brušen beton

PARK

35,00

R

5,00

S

4,00

2

13

15,00 105,00

15,00

15,00

ZA TRANSPORTNA VOZILA

0,20

PODVOZ 18,60

0

3,30

18

35,00

15,00

15,00 30,00

A

0,00

N

0,00

16,00

15,00

9,00

20,00

ODVOZ SMETI

35,00

UVOZ ZA DOSTAVO

17

5,00

20,00

10,00

O

45,00 25,00

5,00

35,00

10,00

5,00

0,00

P

12,0

8

23,00

9

30,00

M

15,00

15,00

15,00

POLIGON PREIZKUSNE VOÇNJE

IZVOZ UVOZ

15,00

15,00

295,00 3,50

3,50

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

5,00

A 30,00

10,00

7

20,00

30,00

130,00

15,00

15,00

K

120,00

4,00

5,00

35,00 10,00

L

10

J

15,00

4,00

10,00

15,00

0 1,5

,00 12

19 5,00

5,00

5,00

5,00

15,00

15,00

165,00

11

25,00 45,00

I

30,00

IZVOZ

15,00

10,00

UVOZ

130,00

10,00

H

±0,00

10,00

15,00

4,00

5,00

25,00

20,00

25,00

20,00

20,00

20,00

25,00

5,00

5,00

180,00

12

30,00

5,00

5,00

G

5,00

20

4

21

F

±0,00

UVOZ ZA DOSTAVO

30,00

E

ODVOZ SMETI 30,00

D

50m

115,00

6

VODNO ZAJETJE

5

PARK

B 10

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš

0

B

C

0,00

5,00

PARK

UL FA · 2015/2016 0

10

50m

TLORIS TOVARNE (prikazan na višini 4m) M_1:1000

P

O

R

S

T

U

V

W

X

Y

Z

AA

AB

AC

AD

AE

AF

AG

AH

AI

AJ

18,00

16,00

13,00

9,00

8,70 7,20

3,80 2,50

0,20

0,00

0,00

0,35

0,20

0,20

0,20

0,00

0,00

0,10

-5,00

PREREZ C-C M 1:1000

10

20m

15,00

PREREZ D-D M 1:1000

0

D

00,0

14

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

5,00

15,00

KOMUNIKACIJSKI MOST, 750 m2, keramiˈne plošˈice

160,00

15

00,0

TRANSPORTNI MOST

4,00

10,00

10,00

15

POTI INTERNE LOGISTIKE (pešpoti, kolesarske poti, drevored, tramvajski liniji, avtomobilski pas)

5,00

5,00

15,00

15,00

15,00

15,00

15,00

00,0

08,3

00,7

07,8

00,31

0

15,00

16

02,0

16

10,00

15,00

ODVOZ SMETI

5,00

5,00 5,00

UVOZ ZA DOSTAVO

2 PRESERNICA, 12.000m2, epoksi premaz

15,00

5,00

15,00

17

5,00

5,00 5,00

-5,00

15,00

5,00

15,00

18

5,00 35,00

5,00 35,00

35,00 10,00

15,00

5,00

15,00

GARDEROBE, 600 m2, keramiˈne plošˈice HODNIK, 220 m2, keramiˈne plošˈice KOMUNIKACIJE, 100 m2, keramiˈne plošˈice

KOMUNIKACIJE, 150 m2, keramiˈne plošˈice

5,00

KOMUNIKACIJE, 100 m2, keramiˈne plošˈice

19

10,00 5,00

4,00

17 15,00

5,00

15,00

HODNIK, 220 m2, keramiˈne plošˈice

10,00 5,00

20

KANTINA S KUHINJAMI,600 m2, keramiˈne plošˈice 5,00

35,00

15,00

35,00

5,00

5,00

5,00

5,00

105,00

115,00

35,00

15,00

5,00 35,00 105,00

35,00

15,00

4,00

23

21

5,00 5,00

4,00

GLAVNI VHOD

±0,00

15,00

5,00

15,00

22

5,00 5,00

C

C 15,00

5,00

15,00

18

TRANSPORTNI MOST

35,00

5,00 35,00

35,00

23

30,00 5,00

24

53,0 00,0

20m

00,0

160,00

01,0

05,2

00,9

PARKIRIŠˇE 5,00

00,31

3 KAROSERNICA, 17.000m2, epoksi premaz

5,00

5,00

UVOZ ZA DOSTAVO

PARK

ODVOZ SMETI

24

15,00

5,00

15,00

4 LAKIRNICA 11.000m2, epoksi premaz

PEŠPOT

02,0

DREVORED TRAMVAJ LINIJA TRAMVAJ LINIJA

10

AVTOMOBILSKI PAS ZA TRANSPORT SUROVIN DO ODDELKOV, TER ODVOZ ODPADKOV

D

00,0

2 Presernica 12.000 m2, epoksi premaz 3 Karosernica 17.000 m2, epoksi premaz 4 Lakirnica 11.000 m2, epoksi premaz 15 Komunikacijski most 750 m2, keramične ploščice 16 Transportni most 180 m2 , polycarbonatna vlakna

17 Komunikacijski most 750 m2, keramične ploščice 18 Transportni most 500 m2, polycarbonatna vlakna 22 Avtobusna postaja 170 m2, keramične ploščice 23 Postaja za notranji promet 100 m2, brušen beton 24 Postaja za notranji promet 100 m2, brušen beton Skupaj: 42.550 m2 IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš

0

25

KOLESARSKA POT

0

10

20m

UL FA · 2015/2016 TLORIS KAROSERNICE M_1:250

AK

3

1

2

13

3

3

5 9

14

1. PROFILIRANA TRAPEZNA PLOČEVINA

15

2. IPE 160 NOSILCI 3. PALIČNI NOSILEC, ŠKATLASTI PROFIL 30/30cm, h=250cm

16

4. CEV ZRAK FI 70 cm (dovodni) 5. PROFIL ZA POLIKARBONATNE PANELE 6. ZAVETROVANJE FASADE, JEKLENICE

4

7. CEV ZRAK FI 70 cm (odvodni) 8. CEV PLIN FI 25 cm 6

9. ŽERJAVNA PROGA HEA 400, h=390mm 17

10. POLIKARBONATNI PANELI LEXAN (THERMOCLICK TWINFIX), d=5cm 11. POLIKARBONATNI SOLID PANELI LEXAN, d=12cm 12. OBEŠALO SERVISNEGA MOSTU, JEKLENICE 13. STEKLO 14. KONSTRUKCIJSKI ČLENEK 15. CEV ŠPRINKLER FI 25cm

9

16. PRIMARNA KONSTRUKCIJA, NOSILEC, 2x HOP C PROFIL 7

5

17. PRIMARNA KONSTRUKCIJA, STEBER, HEA 650, h= 640mm + (polnilo) 18. POHODNA PLOČEVINA NA PODKONSTRUKCIJI

12

19. PROFIL ZA POLIKARBONATNE SOLID SHEET PANELE 20. POHODNA TLA EPOKSI 0,5cm

8

21.TALNA PLOŠČA 20cm 22.INŠTALACIJSKI KANAL 23.TERMOIZOLACIJA 20cm 24.HIDROIZOLACIJA 1cm

10

25.PODLOŽNI BETON 10cm 26.NASUTJE 50cm 27.ZEMLJINA

19

22 11

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš UL FA · 2015/2016 FASADNI PAS M_1:50 3D PRIKAZ DETAJLA

3

3

1 3 3 3 14

15 17 9

7

4 4

7

10

12 8

18

11

17

19 20 21 22 23 24 25 26

13,00

9,00

7,20

3,80

2,50

0,00

0

10

0,20

0,10

0,10

0,20

PREČNA FASADA M 1:250

20m

13,00

9,00

7,20

3,80

2,50

0,00

0

10

20m

-0,20

0,

-0,10

0,00

-0,10

0,00

VZDOLŽNA FASADA M 1:250

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU avtorica: Teja Krušec mentor: doc.dr. Matej Blenkuš GSEducationalVersion

UL FA · 2015/2016 VZDOLŽNA IN PREČNA FASADA M_1:250

58

VIZUALIZACIJE

59

Prikaz notranjosti oddelka karosernice, kjer se varijo karoserije.

60

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

Pogled na oddelek lakirnice in komunikacijski most, ki jo povezuje z administrativno stavbo.

Praktičen namen urejene vodne površine je vodno zajetje v primeru požara.

63

Pogled na prostor med oddelki presernice in karosernice, komunikacijske poti in most, preko katerega poteka tekoÄ?i trak.

64

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

Parki ustvarjajo naravne ambiente znotraj tovarniškega kompleksa.

Pogled na oddelek lakirnice, povezovalni most in administrativno stavbo v ozadju.

66

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

Pogled na glavno skladiĹĄÄ?e, komunikacijske poti in sistem interne logistike.

69

Pogled z južne strani tovarniškega kompleksa.

Izdelani avtomobili se po testni vožnji vozijo na območje skladiščenja.

70

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

VIRI IN LITERATURA

s12: https://en.wikipedia.org/wiki/Chelyabinsk_Tractor_Plant

LITERATURA:

s13: http://www.arhitekturni-vodnik.org/?object=144&mode=2&pic=1511&pl=0&o=0&a=0 Engel, H., Bandel H., 1998. Structure systems. Ostfildern: Hatje Cantz Verlag.

VIRI:

Ford, H., 1922. My Life and Work.Garden city NY: Garden City Publishing.

Balantič, Polona, 2008. Objekti v katerih so se nagarali delavci. 2016. [online].

s17: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4a/Adolph_Menzel_-_Eisenwalzwerk_ _Goog-

Dostopno na: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/objekti-v-katerih-so-se-nagarali-delavci/155063

le_Art_Project.jpg

[20.4.2016].

s18: https://progressiveera-block2-w10.wikispaces.com/Workplace+Safety+JS1

s14, s16: http://www.rsh-p.com/projects/fleetguard/ s15: http://img.archiexpo.com/images_ae/photo-g/58213-7674277.jpg

Herzog,T., Krippner, R., Lang, W., 2004. Fassaden Atlas / Herzog, Krippner, Lang. Basel; Boston; Berlin, Birkhauser; München: Detail.

s19: https://ronaldrogers.files.wordpress.com/2012/02/ford-assembly-line-copy.jpg

Hrausky, A., Koželj, J., 2007. Arhitekturni vodnik po Ljubljani: 107 izbranih zgradb/Andrej Hrausky, Janez

BMW plant Leipzig, 2016. [online].

s20: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2e/View_of_the_entrance_to_the_Arsenal_by_Can-

Koželj; (fotografije Miran Kambič). Ljubljana: Darila Rokus.

Dostopno na: https://www.bmw-besuchen.com/en/leipzig/index-leipzig.html [20.4.2016].

aletto,_1732.jpg

Neufert, E.; 2008. Projektiranje v stavbarstvu. 2. izd. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

s21: http://nova.kamra.si/Default.aspx?region=7&module=5&lang=eng&id=2607 Camuffo, Arnaldo., 2002. Rolling out a “World Car: Globalization, Outsourcing and Modularity in the Auto

s22: http://s.newsweek.com/sites/www.newsweek.com/files/styles/embedded_full/pub-

Odlok o zazidalnem načrtu za proizvodno cono Te 5 – Tezno (MUV, št. 16/02, 17/08, 21/13 (popr.), 24/13

Industry”. [online].

lic/204/11/24/1128china04.jpg?itok=AiA8Me5W

(popr.), 4/14 (popr.) 8/15).

Dostopno na: https://dspace.mit.edu/bitstream/handle/1721.1/719/camuffo1.pdf [20.3.2016].

s23: http://www.kfa.org/enews/feb08/ s24: foto Teja Krušec

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 1/14 – Komotar , Ciril; Pavšič Gregor, 2014. Top 10 električnih vozil v Evropi, električni BMW i3 že v Sloveniji.

s25: http://www.fosterandpartners.com/projects/mclaren-technology-centre/

2016. [online].

s26, s27: https://gigaom.com/2012/10/29/tesla-ceo-says-theyve-built-1000-model-s-bodies/

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 26/98,

Dostopno na: http://siol.net/avtomoto/novice/top-10-elektricnih-vozil-v-evropi-elektric-

s28: http://cleantechnica.com/2014/11/18/tesla-robots-get-x-men-names/

2/01, 14/02, 22/11, 10/13 – obv. Razl., 16/14 (popr.)) .

ni-bmw-i3-ze-v-sloveniji-149476 [20.4.2016].

s29: https://en.wikipedia.org/wiki/NUMMI

Odlok o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90,

Poslovno proizvodna cona Tezno. 2016. [online].

3/90, 16/90, 7/92).

Dostopno na: http://www.conatezno.si/o-coni-tezno/?open=linkGeo [05.3.2016].

UPB1, 12/14, 5/15, 11/15).

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV št. 7/93, 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97,

Savšek, Tomaž., 2010. Smernice razvoja v avtomobilski industriji. 2016 .[online].

6/98, 11/98, 26/98, 11/0, 2/01, 23/02, 28/02, 19/04, 25/04, 8/08, 17/09 (popr.), 17/10) in Ur. l. RS

Dostopno na: http://kultura.novomesto.si/si/revija-rast/?id=7645 [20.4.2016].

št. 72/04, 73/05, 9/07, 27/07, 36/07, 111/08, MUV št. 26/12 – sklep).

s31, s32: http://www.ciag.com.br/noticias.php?noticia=73 s33: https://salaodocarro.com.br/mercado/nissan-inaugura-nova-fabrica-rio-janeiro.html s34: http://www.archdaily.com/438811/gas-kompressor-station-egtved-c-f-moller-architects s35: http://carpress.uol.com.br/noticias/item45093.shl s36, s37: http://www.materiaincognita.com.br/automoveis-e-caminhoes-aceleram-boom-economico-do-rio/

Pine II, J., 1993. Mass Customization: The New Frontier in Business Competition. Brighton: Harvard

SLIKOVNI VIRI:

Business Press.

s1: http://media-2.web.britannica.com/eb-media/43/112143-004-037D04D9.jpg

Prostorska tehnična smernica TSG-12640-001:2010, Požarna varnost v stavbah, 2010, Uradni list št.

s2: https://explorationsandescapism.files.wordpress.com/2013/07/cromford-mill3.jpg

102/04.

s3: http://www.rcwoodcock.com/images/thumbs/textile_lg.jpg s4: https://quarrybankmill.wordpress.com/2013/07/29/apprentice-life-at-quarry-bank/

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, 2004. Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13.

s30: https://www.teslamotors.com/tesla_theme/assets/img/gigafactory/hero.jpg

s5: http://commondatastorage.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/61355078.jpg s6,s7:http://s3.transloadit.com.s3.amazonaws.com/4b30ae61b7c84e42b6be045272ec3211/c0/

Staib, G., Dörrhöfer, A., Rosenthal, M., 2008. Components and systems – modular construction: design,

1f1015a64a274393389a5f17850617/aeg_wedding_bildindex2.jpg

structure, new technologies. Basel; Boston; Berlin; Birkhaüser: Detail.

http://s3.transloadit.com.s3.amazonaws.com/4b30ae61b7c84e42b6be045272ec3211/c0/ 1f1015a64a274393389a5f17850617/aeg_wedding_bildindex2.jpg

DVD:

s8: http://www.bbc.com/autos/story/20140825-a-racetrack-in-the-sky

Bojan Labovič., 2002. UMRLI GIGANT Tovarna Avtomobilov Maribor, [DVD]. Maribor: Studio Legen, RTV

s9: http://whc.unesco.org/en/list/1368

Slovenija.

s10: http://www.bbc.com/autos/story/20140825-a-racetrack-in-the-sky s11: http://farm4.static.flickr.com/3104/3226569702_ec83d5dc42.jpg

s38, s39: http://www.sbp.de/en/project/airbus-a380-equipment-hall/ s40: http://www.sbp.de/en/project/lufthansa-a380-service-hall-frankfurt/ s41: http://www.archdaily.com/434414/cement-plant-in-szentlorinc-mhm-architects/ s42, s43: http://www.archdaily.com/64028/ad-classics-centre-georges-pompidou-renzo-piano-richard-rogers s44—s46:http://www.archdaily.com/578622/hawe-factory-kaufbeuren-barkow-leibinger/5490e794e58ecef0e000019c-david_franck_hawe_0852-jpg s47: http://www.fosterandpartners.com/projects/stockley-park-offices/ s48: http://www.archdaily.com/461530/production-hall-hettingen-barkow-leibinger-frank-barkow-regine-leibinger/ s49, s50: http://www.archdaily.com/498291/happy-birthday-james-stirling/5536780de58ece9c290000e4-happy-birthday-james-stirling-photo s51—s54: http://www.fosterandpartners.com/projects/mclaren-technology-centre/ s55: KRKA foto Teja Krušec s56, s57: http://www.fosterandpartners.com/projects/renault-distribution-centre/

71

s58: http://arhitekturni-vodnik.org/?object=144&mode=4 s59, s60: http://www.zaha-hadid.com/architecture/bmw-central-building/ s61, s62:http://www.architectuurinrotterdam.nl/building.php?buildingid=15&lang=en&PHPSESSID=228f4fae13d7250ef550110c6208b879 s63, s64: http://www.tecnalimentaria.it/nord-drivesystem-un-modello-di-moderna-birreria-europea/ s65—s70: REVOZ foto Teja Krušec s71: http://nova.kamra.si/Default.aspx?region=7&module=5&lang=eng&id=2607 s72: http://www.delo.si/assets/media/picture/20140306/agrostroj.jpg?rev=2 s73: http://www.delo.si/adijo-tovarna/adijo-tovarna-zgodba-o-uspehu-ki-je-propadla-skupaj-z-jugoslavijo.html s74: https://www.geocaching.com/geocache/GC5P6B4_agrostroj?guid=40680042-6173-43bd-a5b7f18158a1f6a9 s75: http://zgodovina.si/tovarna-tomos/s 76: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=456543&page=2 s77: https://www.ibe.si/en/news/Pages/2015.05.06_Revoz_Lakirnica.aspx s78: http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/11/elektricna_vozila_evropa_top_10.aspx s79: http://www.siol.net/avtomoto/novice/2014/07/tesla_polnilnica_ljubljana.aspx s80: http://www.mladina.si/media/www/slike/2014/21/__400/vint-andrej-pe_jak_u.jpg s81: http://www2.gov.si/up-rs/2007-2012/turk-slo-arhiv.nsf/0/8944FE4F714DF59DC1257A3900452E98/$File/V_2012-07-12_OBISK-V-DRUŽBI-LETRIKA-2_STA.JPG s82: http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2013/10/egozero_potovanje_z_elektricnim_ avtomobilom.aspx S83: https://www.google.si/maps/place/Maribor,+2000+Maribor/@46.5235294,15.6595525,8885m/ data=!3m1!1e3!4m2!3m1!1s0x476f77a6ea402051:0x1053af90bc0daa22?hl=sl S84: http://test.conatezno.si/wp-content/uploads/2015/05/tam6.jpg S85: http://www.conatezno.si/en/about-zone-tezno/ S86: https://www.google.si/maps/place/Maribor,+2000+Maribor/@46.5202454,15.6601997, 3a,75y,28.53h,87.19t/data=!3m7!1e1!3m5!1sFQJJD6rK-kJcpQcD4DwzLQ!2e0!6s%2F%2Fgeo2.ggpht.com%2Fcbk%3Fpanoid%3DFQJJD6rK-kJcpQcD4DwzLQ%26output%3Dthumbnail%26cb_client%3Dmaps_sv.tactile.gps%26thumb%3D2%26w%3D203%26h%3D100%26yaw%3D253.74078%26pitch%3D0!7i13312!8i6656!4m2!3m1!1s0x476f77a6ea402051 :0x1053af90bc0daa22!6m1!1e1?hl=sl s87—s90: mapinfo s91-s128: http://nova.kamra.si/Default.aspx?region=7&module=5&lang=eng&id=2607 s129—s139: foto Teja Krušec s140—s143: https://www.teslamotors.com/tesla_theme/assets/img/gigafactory/hero.jpg

Ostale slike, sheme in skice so delo avtorja.

72

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Teja Krušec izjavljam, da sem avtorica dela z naslovom Idejna zasnova tovarne električnih vozil na Teznem v Mariboru, ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Mateja Blenkuša.

73

74

IDEJNA ZASNOVA TOVARNE ELEKTRIČNIH VOZIL NA TEZNEM V MARIBORU · TEJA KRUŠEC · doc. dr. MATEJ BLENKUŠ · UL FA · 2015/2016

ZAHVALA

Za podporo in nesebično pomoč ob pravem trenutku se zahvaljujem: q NFOUPSKV EPD ES .BUFKV #MFOLVvV q + " .BSUJOF[V %PNJOHVF[V q [BWPEV 5F[OP q ,MFNFOV ,SPQBSKV q QSPEVLDJKTLFNV TUVEJV -FCFO q 4UBvLV 7FvMJHBKV TFLUPS [B QSPNFU JO JOGSBTUSVLUVSP .BSJCPS

q %BOJDJ +VSFUV .BODJ .JDJ /JOJ 6SPvV 5FKJ ;VTTJKV q QSJKBUFMKFN T GBLVMUFUF [B oQJTBOFo vUVEJKTLF EPHPEJWvæJOF q NBNJ JO PæFUV

75