Tamara Šumi

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

avtorica TAMARA ŠUMI

magistrsko delo

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT V ISTANBULU Two residential villas renovation with park design in Balat district in Istanbul

mentorica prof.dr. ŽIVA DEU konzultant za konstrukcijo dr. TOMAŽ SLAK leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo 2007 leto izdelave magistrskega dela 2016

“When you love a city and have explored it frequently on foot, your body, not to mention your soul, gets to know the streets so well after a number of years that in a fit of melancholy, perhaps stirred by a light snow falling ever so sorrowfully, you’ll discover your legs carrying you of their own accord toward one of your favourite promontories.”

- Orhan Pamuk, Ime mi je rdeča

ZAHVALA Družina, hvala za vso podporo, življenjske izkušnje in nasvete.

Arkadaşlar ve iş arkadaşları, çok teşekkür ederim.

Ina, un grand merci pour ton amitié, soutien et aide.

Vita, hvala za zvrhan koš skupnih dogodivščin ob raziskovanju arhitekturnega in kulturnega sveta.

Mitja, hvala za tvoje prijateljstvo in pomoč.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

2

KAZALO IV. PROSTOR PROJEKTA

POVZETEK - ABSTRACT I. UVOD II. PROSTOR IN LJUDJE II.I. DANES II.I.I Svetovna metropola Istanbul II.I.II Zaliv Zlati rog II.I.III Okoliš Balat II.II VČASIH II.II.I Zgodovina prostorskega in družbenega razvoja mesta Istanbul II.II.II Zgodovina prostorskega razvoja zaliva Zlati rog II.II.III Zgodovina prostorskega in družbenega razvoja okoliša Balat

III. TEORETSKA IZHODIŠČA IN PRIMERI IZ PRAKSE III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE III.I.I Sodobno varstvo kulturne dediščine III.I.II Teorija varstva kulturne dediščine III.I.III Varstvo kulturne dediščine v Turčiji III.I.IV Turizem in kulturna dediščina III.II TEORIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA III.III GENTRIFIKACIJA III.III.I Gentrifikacija III.III.II Gentrifikacija v Istanbulu III.IV NASTANITVENI OBRATI III.IV.I Hotel III.IV.II Karavanseraj III.IV.III Hotelske storitve v Istanbulu III.IV.IV Butični hotel III.V DRUŽBENA INFRASTRUKTURA III.V.I Knjižnica za otroke III.V.II Večnamenski prostor

IV.I ŠIRŠI PROSTOR IV.I.I Položaj projekta v mestu VI.I.II Lokalno prebivalstvo IV.I.III Topografija IV.I.IV Grajeno tkivo IV.I.V Višine stavb IV.I.VI Prometna infrastruktura IV.I.VII Družbena infrastruktura IV.I.VIII Arhitekturne značilnosti IV.I.IX Turistične znamenitosti v okolici IV.II OŽJI PROSTOR IV.II.I Ožji prostor projekta IV.II.II Občinski prostorski načrt IV.II.III Parcela št. 42 - Vila A IV.II.IV Parcela št. 60 - Vila B IV.II.V Ambienti in pogledi

V. PROJEKT VI.I ZASNOVA PROJEKTA VI.I.I Izhodišče VI.I.II Zasnova VI.I.III Program VI.II TEHNIČNO POROČILO VI.II.I Poti uporabnikov VI.II.II Neoviran dostop VI.II.III Konstrukcija VI.II.IV Sanacija in energetska zasnova VI.II.V Požarna varnost VI.II.VI Potresna varnost

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.I Posnetek stanja vile A VI.II Obnova vile A VI.III Rekonstrukcija vile B VI.IV Vizualizacije

VII. ZAKLJUČEK VIII. BIBLIOGRAFIJA IZJAVA O AVTORSTVU

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

3

POVZETEK V magistrskem delu sem raziskovala družbeni in prostorski razvoj v okolišu Balat v Istanbulu in vlogo kulturne dediščine v tem prostoru, kar je bilo moje vodilo pri zasnovi projektne naloge prenove dveh stanovanjskih vil v okolišu Balat.

Vili sta spomeniško zaščiteni in se nahajata na sosednjih parcelah v lasti istega lastnika, zato sem jih želela prostorsko čimbolj povezati. Vila A je dobro ohranjena stavba z bogatimi ornamenti. V njo sem vmestila program butičnega hotela in večnamenske galerije ter pripravila projekt obnove stavbe. Nasprotno pa je vila B v ruševinastem stanju, vendar z obstoječim fotografskim gradivom o njenem obstoju, zato sem zanjo pripravila projekt rekonstrukcije s programom knjižnice za otroke in čajnice. Obe stavbi sem povezala s parkovno ureditvijo in čajnico, kar po mojem mnenju vzpodbuja interakcije med različnimi uproabniki programov, predvsem med lokalnim prebivalcem in obiskovalcem.

V delu sem želela predstaviti svoje ugotovitve in delo, ki izhaja iz ideje projekta, ki ga je leta 2004 v okolišu Balat začela organizacija UNESCO, ter prispevati k nadaljni prenovi in razvoju okoliša.

Ključne besede: otomanska arhitektura, varstvo kulturne dediščine, Istanbul, Zlati rog, Fener, Balat, prenova, rekonstrukcija, obnova, butični hotel, UNESCO

ABSTRACT In Master thesis I was researching social and spatial development of Balat district in Istanbul and the role of cultural heritage in this area, which helped me make a renovation of two residential villas in Balat district project.

Villas are protected with conservation laws and located on neighbouring parcels, owned by the same owner, that is why I wanted to spatially connect them as much as possible. Villa A is a well preserved building with rich ornaments. In it I placed boutique hotel and multipurpose gallery, and prepared building restoration project.

On the contrary, villa B is in ruin state, but with existing photographic material about it’s existence, therefore I prepared building reconstruction project with library for children and tearoom programme. I connected both buildings with paark and tearoom, that in my opinion encourages interactions between different users, particularly between local inhabitant and visitor.

In my thesis I want to present my findings and my work, that originate from ideas of the project, that UNESCO organisation started in 2004 in Balat district, and contribute to further renovation and development of the district.

Keywords: ottoman architecture, cultural heritage protection, Istanbul, Golden horn, Fener, Balat, renovation, reconstruction, restoration, butique hotel, UNESCO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

4

I. UVOD

DOLOČANJE MEJA PROJEKTNE NALOGE

I.I TEMA DOLOČANJE PREDMETA RAZISKAVE

IZDELAVA POSNETKA STANJA OBMOČJA PROJEKTNE NALOGE

ŠTUDIJA OBSTOJEČEGA GRADIVA IN INTERVJUJI - študija raziskav območja projektne naloge - študija teoretskih izhodišč - intervjuji z lokalnimi prebivalci in zunanjimi opazovalci - študija občinskih prostorskih načrtov

OPAZOVANJE PROSTORA PROJEKTA - fotografiranje prostora in fizičnih elementov - opazovanje programov v prostoru - opazovanje uporabnikov v prostoru - opazovanje infrastrukture v prostoru

IZDELAVA POROČILA O FIZIČNIH IN DRUŽBENIH SPREMEMBAH V OBMOČJU PROJEKTA V RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH OBDOBJIH

OPREDELITEV TEORETSKIH IZHODIŠČ

IZDELAVA PROJEKTNE NALOGE

PREDSTAVITEV UGOTOVITEV IN PREDLOGOV

V nenehno rastočem in spreminjajočem se mestu Istanbul ima kulturna dediščina zelo pomembno kulturno vlogo, ki pa je s strani države in investitorjev prevečkrat zapostavljena in spregledana. Za gradbena podjetja in lastnike je s finančnega vidika, ki ponavadi prevlada nad drugimi, ceneje in lažje porušiti stare stavbe in zgraditi nove, kot se lotiti njihove prenove. Zato zgodovinska območja v središču mesta, ki so uradno zaščitena s spomeniškovarstvenimi zakoni, ostajajo neobnovljena, prazna in izpostavljena propadanju. V njih se zakonito in nezakonito naseljujejo večinoma nižji sloji prebivalstva, ki pa sami nimajo ne dovoljenja lastnikov stavb, niti zadostnih denarnih sredstev in občutka pripadnosti, da bi stavbe primerno obnavljali in vzdrževali.

Huzun (turško) – občutek življenja v ruševinah nekoč mogočne civilizacije - Orhan Pamuk Eno izmed zgodovinskih območij v nevarnosti izgube svoje zgodovinske identitete je tudi okoliš Balat, območje projektne naloge v tem magistrskem delu. Sprehodi po ulicah okoliša pozornemu obiskovalcu vzbudijo prav posebno melanholijo, v turščini imenovano huzun, ki opisuje občutje globoke duhovne in kulturne izgube, z optimističnim pogledom v prihodnost. Prav to občutje je bilo moj glavni navdih pri pisanju magistrskega dela, v katerem želim predstaviti pomen in vrednost kulturne dediščine območja Balat ter s pomočjo sodobnih teorij in pristopov do varstva kulturne dediščine razviti enega izmed možnih scenarijev, ki povezuje zgodovinski duh okoliša s sodobnimi potrebami tako lokalnega prebivalstva kot obiskovalcev okoliša.

I.II POTEK IN METODE DELA Idejo za magistrsko delo sem oblikovala med izdelovanjem posnetka stanja stanovanjske vile v okolišu Balat. Izhodišče za projektno nalogo je bila želja lastnika parcel, na katerih se projektna naloga nahaja, po izvedbi posnetka stanja obstoječe vile in njegove vizije za njeno obnovo. Med izdelovanjem posnetka stanja sem raziskovala zgodovino in današnje stanje okoliša Balat in njegove okolice. Pri tem sem se osredotočila predvsem na prostorsko, družbeno in kulturno problematiko v območju ter formalne in neformalne smernice njegovega današnjega razvoja.

Ovrednotenje zbranega gradiva o okolišu in ožjem prostoru projektne naloge mi je pomagalo določiti program projektne naloge, ki po mojem mnenju v svojem majhnem merilu odgovarja na današnje turistične, družbene in kulturne potrebe v prostoru in je namenjen tako turistom kot lokalnim prebivalcem.

diagram 1: metodologija študije

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

5

II. PROSTOR IN LJUDJE Položaj okoliša Balat v mestu Istanbul včasih in danes II.I. DANES II.I.I Svetovna metropola Istanbul II.I.II Zaliv Zlati rog II.I.III Okoliš Balat II.II VČASIH II.II.I Zgodovina prostorskega in družbenega razvoja mesta Istanbul II.II.II Zgodovina prostorskega in družbenega razvoja zaliva Zlati rog II.II.III Zgodovina prostorskega in družbenega razvoja okoliša Balat

osebni arhiv 2012 pogled na ulico v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

6

II. PROSTOR IN LJUDJE II.I DANES

II.I.I SVETOVNA METROPOLA ISTANBUL Svetovno metropolitansko mesto Istanbul z naglo naraščajočim število prebivalstva, ki danes šteje uradno okoli 14 milijonov, neuradno pa celo 16 milijonov, je največje in najpomembnejše družbeno, gospodarsko in kulturno središče Turčije. Je peto največje mesto na svetu, največje metropolitansko mesto v Evropi (po statistiki iz leta 2014) in edina svetovna metropola, ki povezuje dva kontinenta.

Začetek razvoja mesta Istanbul sega v leto 660 pr. n. št., odkar je bil dom mnogim različnim narodom in kulturam. V preteklosti imenovan Bizanc, Novi Rim, Konstantinopel in v slovanskih jezikih Carigrad, je bil skozi svojo dolgo in bogato zgodovino prestolnica štirih velikih cesarstev: Rimskega cesarstva (330-395), Vzhodnega rimskega/Bizantinskega cesarstva (395-1204, 1261-1453), Latinskega cesarstva (1204-1261) in Osmanskega cesarstva (1453-1922). Leta 1923, ko je bila razglašena turška republika, je glavno mesto Turčije postala Ankara.

Ima strateško lego ob Bosporski ožini, ki povezuje Marmarsko in Črno morje. Geografsko se mesto deli na evropsko in azijsko stran. Na evropski strani se v mesto zajeda zaliv Zlati rog.

vir: https://www.google.si/maps satelitska slika metropole Istanbul

Istanbul je s svojimi naravnimi lepotami in bogato zgodovino peta najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu z velikimi potenciali za nadaljnji razvoj domačega in mednarodnega turizma. Največja turistična zanimivost mesta je njegovo zgodovinsko središče, ki je na seznamu UNESCO svetovne dediščine in se nahaja na evropski strani na zgodovinskem polotoku.

Istanbul je živahno mesto z nenehno spreminjajočim se obrisom mesta, ki ga spremljajo velikopotezni infrastrukturni, industrijski, stanovanjski in komercialni projekti, saj ima eno izmed najhitreje rastočih metropolitanskih gospodarstev na svetu. Danes se Istanbul širi v vse štiri nebesne smeri, obenem pa se v njegovih središčih načrtuje in že izvaja mnogo projektov mestne obnove in prenove.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

7

II. PROSTOR IN LJUDJE II.I DANES

II.I.II ZALIV ZLATI ROG Zaliv Zlati rog je 8 kilometrov dolg krak Bosporske ožine, ki se nahaja v središču mesta Istanbul. Na jugu meji na mestni polotok in občino Fatih, kjer se nahaja zgodovinsko središče mesta, na severu pa na občino Beyoğlu, družabno in kulturno središče mesta. vir: http://istanbul-bosphorus.com/wp-content/uploads/2015/09/goldenhorn.jpg pogled z Bosporske ožine na zaliv Zlati rog in arheološki park na zgodovinskem polotoku

0

Naravno identiteto zaliva zaznamujeta njegova razgibana topografija in neposredna bližina vode. 7 gričev se strmo spušča proti zalivu in Bosporski ožini in ustvarja zavarovano naravno pristanišče.

500m

1km

evropska stran mesta

občina Beyoğlu

okoliš Balat

za

liv

Zla

Bosporska ožina

ti r

og

azijska stran mesta

mestni polotok in občina Fatih

Zaradi strateške lege območja so se okoli leta 660 pr. n. št. na območju zaliva Zlati rog pojavile prve rimske naselbine, do 19. stoletja pa so si tu našli dom muslimanski Turki, ortodoksni Grki, krščanski Armenci, Židje, Arabci, Romi in najrazličnejši tuji trgovci. Spreminjanje bogate in raznolike kulturne in etnične sestave prebivalstva od časa bizantinskega in otomanskega cesarstva do danes turške republike je močno vplivalo na družbeno-gospodarsko življenje prebivalcev in je ustvarilo močno, a razdrobljeno družbeno mestno identiteto.

Nasprotno z bogato in aktivno preteklostjo pa je danes življenje v območju Zlatega roga v drugačnem stanju, v nevarnosti izgube svoje identitete, tako v grajenem okolju kot družbeni strukturi. Mnogo neprimernih projektov, nezanimanje za zgodovinske stavbe in pomanjkljivo prostorsko načrtovanje je privedlo do velikih družbeno-gospodarskih težav v območju in postavilo v nevarnost njegove največje turistične potenciale, ki jih sestavljajo predvsem zgodovinske stavbe, med najpomembnejše spadajo mestno obzidje, verske, industrijske in stanovanjske stavbe iz 19. stoletja.

V preteklosti pristanišče, letovišče, industrijska cona in rekreacijsko središče, se danes območje razvija kot novo kulturno in umetniško turistično vozlišče Istanbula. V želji po ohranitvi in zaščiti mestne identitete območja zaliva Zlati rog je potrebno poleg prostorskega načrtovanja opredeliti tudi družbeno-gospodarske dejavnosti v duhu trajnostnega razvoja, ki bi pomagale tudi lokalnemu prebivalstvu nižjega družbenega sloja in ne bi bile povod za njihovo izselitev iz območja.

Marmarsko morje

središče mesta Istanbul

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

8

II. PROSTOR IN LJUDJE II.I DANES

II.I.III OKOLIŠ BALAT Okoliš Balat se nahaja na zgodovinskem polotoku Istanbula in je del občine Fatih, obdan s bizantinskim mestnim obzidjem iz 5. stoletja na zahodu in zalivom Zlati rog na severu. Deli se na dve soseščini imenovani Balat in Fener, vsako s svojo edinstveno versko in kulturno identiteto, Okoliš je pomembno arheološko območje z bizantinskimi naselbinami, židovskimi in grškimi verskimi stavbami ter edinstveno otomansko civilno arhitekturo iz 19. in 20. stoletja, med katere spadajo palače, mestno obzidje, cerkve, sinagoge, mošeje, vrstne hiše s pomolnimi okni, zidane hiše z bogato okrašenimi fasadami, ki pa so danes povečini v nevarnosti popolnega propada.

Okoliš je nastal na enem izmed sedmih gričev Istanbula. Stavbe s svojimi strehami, ki se vzpenjajo po griču, ustvarjajo zanimivo mestno topografijo.

vir: https://imagesus-ssl.homeaway.com pogled na soseščino Balat

Nekoč središče kulturnega in družbenega življenja Grkov, Armencev in Židov je danes pretežno poseljen z muslimanskim prebivalstvom, predvsem priseljenci iz drugih mest in podeželja. Večkulturne značilnosti okoliša se odražajo predvsem v številnih pomembnih verskih stavbah. Najpomembnejša med njimi je sedež ortodoksnega patriarhata, ki se nahaja v soseščini Fener že od 16. stoletja. V soseščini Balat pa se nahaja sinagoga Ahrida, ki je ena izmed najstarejših in največjih v Istanbulu.

Značilnosti današnjega zgodovinskega okoliša Fener-Balat izhajajo iz stanovanjske politike Istanbula v času otomanskega imperija v 15. stoletju. Muslimani so bili naseljeni večinoma v notranjosti okolišev, bogatejši Grki, Armenci in Židje pa v priobalnem območju. Med njimi so živele tudi druge verske in etnične manjšine, zato je obalni pas veljal za razvito večkulturno soseščino.

vir: https://akincimehmet44.files.wordpress.com/2012/06/halic3a7-turu-35.jpg pogled na soseščino Fener

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Danes je okoliš v slabem, skoraj ruševinastem stanju, v nevarnosti popolnega propada. Nekatere stavbe so že ruševine in okoli 20 % stavbne dediščine je v zelo slabem stanju. Eden izmed razlogov za slabo stanje območja je selitev ladijske industrije iz zaliva v mesto Tuzla, zaradi česar sta se gospodarska in družbena situacija lokalnega prebivalstva ter stanje stavb zelo poslabšala. Predvsem zaradi nizkih najemnin ima območje danes pomembno vlogo pri prilagajanju revnega podeželskega prebivalstva na mestno okolje, ki pa nima denarnih sredstev in razlogov za vzdrževanje in nujno potrebno prenovo zgradb, v katerih se naseljuje.

Med najpomembnejše probleme v okolišu spadajo pomanjkanje sanitarne infrastrukture v stavbah, zbiranje odpadkov na cestah, poplave pozimi zaradi neustreznega drenažnega sistema, težave s toplotno izolacijo v stavbah, nepitna voda, visoka brezposelnost med prebivalci, nekvalificirana delovna sila, nizka izobrazba, pomanjkanje zdravstvenih storitev, visok delež kriminala in nizka stopnja varnosti. Navedene težave je leta 2003 poskušala reševati tudi organizacija UNESCO s projektom prenove soseščin Fener in Balat in uradno zaščito območja kot UNESCO dediščine.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

9

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

II.II.I ZGODOVINA PROSTORSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA MESTA ISTANBUL Istanbul je nastal med dvema kontinentoma, Evropo in Azijo, obdajajoč Bosporsko ožino in zaliv Zlati rog, ob sedmih strmo vzpenjajočih se gričih. Imel je zelo ugodno lego za razvoj pomorskega trgovanja, saj je bilo mestno obzidje potrebno zgraditi le na zahodnem robu mesta. Voda kot zaščita, način prevoza in dragocen naravni vir je imela močan vpliv na zgodnji razvoj mesta. Ko je cesar Konstantin izbral Istanbul kot novo glavno mesto Rimskega cesarstva, se je začelo mesto razvijati hitreje, da bi tekmovalo z Rimom.

Pred 15. stoletjem

1970

19. stoletje

1990

1950

2000

prostorski razvoj metropole Istanbul

Grški polis in otomanska medina V času antike in srednjega veka sta bila prisotna dva modela razvoja mesta. Prvi je bil grški polis in drugi otomanska medina.

Grški polis je klasična zasnova mesta, ki izhaja iz avtonomije in neodvisnosti mesta z velikim poudarkom na javnem življenju. Javni prostori so namenjeni gospodarski in družbeni izmenjavi. Njegova glavna elementa sta akropola, prostor čaščenja, in agora, prostor trgovanja in druženja. Javni prostori so bili med seboj povezani s širokimi tlakovanimi ulicami v urejeni mestni mreži.

Otomanska medina pa nasprotno od grškega polis poudarja zasebno življenje, zato jo sestavljajo ozke ulice, v senci visokih stanovanjskih stavb. Prej odprti prostori trgovanja in druženja so tako postali pokriti bazarji in agore oziroma rimske forume so zamenjali kompleksi mošej z velikim predprostorom in pripadajočimi javnimi stavbami, ki so postali nova središča družabnega življenja in javnih storitev. Zaprtost, gneča in zasebnost sta prevladala nad redom in odprtostjo.

Mesto kolaž Z ustanovitvijo turške republike leta 1923 je glavno mesto države postala Ankara, vseeno pa je Istanbul obdržal vlogo najpomembnejšega gospodarskega središča države in glavno vlogo pri oblikovanju nove turške identitete.

Kulturna raznolikost prebivalcev Istanbula se je počasi začela zmanjševati v prid nove monolitne družbe.

vir: https://commons.wikimedia.org nezakonito ‘‘gecekondu’’ naselje ob ostankih bizantinskega mestnega obzidja

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Po letu 1950 so se množice prebivalstva s podeželja in z nizko izobrazbo začele priseljevati v mestna središča zaradi težav v kmetijskem gospodarstvu. Prebivalstvo Istanbula je tako začelo naglo naraščati, z 1 milijona leta 1950 na 5 milijonov leta 1980 in 10 milijonov leta 2000. Zaradi neobstoječe državne in preveč splošne občinske stanovanjske politike se je večina priseljencev naselila na praznih parcelah v mestu, ki so bile povečini v državni lasti, in na njej nezakonito zgradila prebivališče, turško imenovano ‘’gecekondu’’ (dobesedni prevod ‘’pristati čez noč’’). Leta 1960 je 45 % prebivalcev mesta živelo v nezakonitih prebivališčih, leta 1980 že 70 %, nato se je zaradi posredovanja države do leta 2000 zmanjšalo na 60 %. Zaradi hitre in nenadzorovane mestne rasti je prevladal linearen model razvoja mesta, ki je preoblikoval mnoge dele mesta brez upoštevanja naravnih danosti mesta.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

10

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

Svetovno mesto vir: https://farm9.staticflickr.com/8590/16465403427_280ac2458d_k.jpg finančno središče mesta Maslak

Ko je Istanbul postal eno izmed središč svetovnega kapitala, se je njegova mestna pokrajina začela hitro spreminjati. V letih 1980 so se velika industrijska podjetja umaknila iz središča mesta v nove industrijske cone na obrobju mesta. Središče mesta se je začelo preoblikovati v skladu s potrebami in zahtevami novega storitvenega sektorja (informacijske tehnologije in logistike), da bi privabilo nove tuje vlagatelje. Začela se je gradnja avtocest in mostov, ki bi zmanjšali prometne zastoje, mednarodnega letališča, hotelov, nebotičnikov, velikih prestižnih stanovanjskih soseščin, obenem pa je še vedno naraščalo je število nezakonito zgrajenih soseščin - gecekondu, ki so skupaj močno vplivali na nov obris mesta. V letih 1990 so se močne spremembe nadaljevale tako v središču kot na obrobju mesta z gradnjo novih finančnih središč z nebotičniki, prestižnimi hoteli in nakupovalnimi središči ter še vedno naraščajočim številom ‘’gecekondu’’ območij na obeh straneh Bosporske ožine, čeprav je za prebivalstvo z nizkimi dohodki državno gradbeno podjetje Toki začelo graditi ogromne stanovanjske komplekse s socialnimi stanovanji, običajno na nekakovostnih in odročnih območjih ‘‘gecekondu’’ naselij in tako prisililo obstoječe prebivalce v nakup novega zakonitega stanovanja.

Posledično so se mnogi srednji in višji družbeni sloji, ki so prej delali in živeli v središču mesta, preselili v novo zgrajene zasebne soseščine na obrobju mesta, kjer je bilo prej podeželje. Ta proces je pospešil močan potres leta 1999, ki povzročil strah pred starimi stavbami.

vir: https://farm9.staticflickr.com/8590/16465403427_280ac2458d_k.jpg sodobni hibridni kompleksi, ki združujejo stanovanja, nakupovalno središče, pisarne in kulturni program

Medtem ko se je širitev stanovanjskih območij na obrobju mesta nadaljevala, se je začel nov proces v starejših in središčnih območjih mesta. Njihova bližina poslovnim središčem in zgodovinska arhitektura sta začeli privabljati višje družbene sloje in investitorje. Med leti 1970 in 1980 se je mnogo priseljencev iz razvitih držav naselilo v zgodovinskih območjih mesta predvsem zaradi nizkih najemnin in lahkega dostopa do poslovnih središč. To je vodilo v prenovo mnogo starih zgodovinskih stavb, saj so ti priseljenci za razliko od turških za to imeli denarna sredstva in razumevanjev. To je vodilo v gentrifikacijo nekaterih mestnih območij, saj si po prenovi delavski razredi in revni priseljenci niso mogli več privoščiti naraslih najemnin.

vir: http://pulitzercenter.org/sites/pulitzercenter.org/files/08-26-14/_mg_4754.jpg nova socialna stanovanja v središču nezakonitega ‘‘gecekondu’’ naselja

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

11

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

Sodobno mesto in kulturna dediščina Močne spremembe v prostoru so spremljale tudi spremembe v družbeno prostorski sestavi družbe. Povečevati se je začela mestna družbena segregacija, fragmentacija in izključenost.

Višji sloji družbe se naseljujejo v novih, prestižnih, introvertiranih, hibridnih in varovanih naseljih vrste ‘’gated communities’’ na obrobju mesta. Srednji sloji prebivajo v povprečnih, kooperativnih večstanovanjskih območjih. Najrevnejši sloj družbe pa še vedno naseljuje in oblikuje nezakonita ‘’gecekondu’’ naselja, predvsem na obrobju mesta, kjer so se bori z državo in drugimi lastniki za lastniške pravice.

V središču mesta gradbena podjetja nekatera središčna zgodovinska območja in tudi ‘’gecekondu’’ naselja spreminjajo v gentrificirana stanovanjska območja za višji in srednji sloj družbe, kar je izpodrinilo revne, ranljive prebivalce v cenejša območja. Drugje ‘’gecekondu’’ gospodinjstva sama vlagajo v gradnjo manjših večstanovanjskih stavb na zasedenih parcelah.

Nagla rast mesta v zadnjih treh desetletjih je ustvarila močan pritisk na razvoj mesta in resno grožnjo pri ohranitvi edinstvene in svetovne zgodovinske dediščine. Kljub nenehnemu propadanju zgodovinske dediščine in vedno večjim pozivom mednarodnih agencij, domačih in tujih strokovnjakov, univerz in nevladnih organizacij k bolj pozornim strategijam pri varstvu dediščine, lokalne in vladne oblasti med leti 1980 in 1990 niso dale nobenega odgovora na to problematiko. Leta 1980 so bila v znamenju rušenja zgodovinskih stavb zaradi velikih infrastrukturnih vlaganj in razvoja turizma. Po letu 1990 je bil pritisk na zgodovinsko mestno tkivo manjši, čeprav so v njem začela nastajati območja gentrifikacije, ki so pripomogla pri ohranjanju kulturne dediščine, a so ostala obdana s soseščinami v nadaljnjem propadanju, je zapisal Kocabaş.

vir: http://images.123hdwallpapers.com/20150719/istanbul-turkey-cityscape-building-galata-galata-kulesi-trees-city-1920x1080.jpg stolp Galata v mestnem tkivu s finančnim središčem v ozadju

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Po letu 2000 se je prepoznavanje vrednot zgodovinske dediščine povečalo, predvsem s spoznanjem mestnih oblasti, da lahko zgodovinska dediščina poveča gospodarsko konkurenčnost in strategije trženja za privabljanje svetovnih vlagateljev in kapitala v Istanbul. Vendar primanjkuje predanost lokalnih in mestnih oblasti k izpeljavi projektov varovanja dediščine.

Nedavno zanimanje za zgodovinska območja v Istanbulu je vzpodbudno, čeprav je propadanje postalo njihova glavna značilnost. Nekatere dolgo časa zapostavljene zgodovinske soseščine so bile prenovljene skozi strategije varovanja dediščine, z namenom ustvariti edinstvene in prestižne kraje za turiste, obiskovalce, možne nove stanovalce in delavce storitvenega sektorja. Pod pritiskom projektov prenove pa so skupnosti, ki so živele v revnih, brezposelnih zgodovinskih območjih z visokim deležem kriminala, slabimi izobraževalnimi in zdravstvenimi storitvami, so bile prisiljene se preseliti, brez da bi se ukvarjali z njihovimi problemi.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

12

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

II.II.II ZGODOVINA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBMOČJA ZALIVA ZLATI ROG Na območju zaliva Zlati rog je zaradi strateško ugodne naravne lege nastala prva rimska naselbina. Na pomembnosti je območje začelo pridobivati ob koncu rimskega cesarstva, ko se je začelo tu začelo širiti glavno mestno pristanišče. V 17. in 18. stoletju je imel zaliv predvsem pristaniščno in rekreativno vlogo v mestu. Na obeh straneh zaliva so bila manjša pristanišča, zaliv je bil središče trgovanja in ladjedelstva. Tu so živeli višji sloji najrazličnejših verskih in etničnih skupnosti. Še v 19. stoletju je območje predstavljalo dom muslimanskim Turkom, ortodoksnim Grkom, krščanskim Armencem, Židom, Arabcem, Romom in najrazličnejšim tujim trgovcem. Bogata in raznolika kulturna sestava prebivalstva je močno vplivala na družbeno-gospodarsko identiteto območja.

Urbanizem Henrija Prosta Med 1937 in 1951 se je območje razvijalo kot industrijska cona, po prostorskem načrtu francoskega arhitekta Henrija Prosta, ki je v svojem prostorskem načrtu previdel večje rušitve v zalivu Zlati rog in gradnjo nove velike industrijske cone.

rimski imperij 7 pr. n. št. do 324 n. št.

Območje prve naselitve ob naravno zaščitenem pristanišču (zaliv Zlati rog).

Mesto se razvija v skladu s topološkimi danostmi območja.

bizantinsko cesarstvo 324 do 1453 antično mesto Kot glavno mesto cesarstva se začne mesto širiti tako na zahod kot na sever. Zgrajeno je novo mestno obzidje, ki objame zaliv z zahoda. Ob obali zaliva se gradijo nove trgovske, ladjedelske in verske zgradbe.

otomansko cesarstvo 1453 do 1700 otomansko mesto Mesto se razvija predvsem navznotraj. Na sedmih hribih Istanbula zrastejo mošeje, ki definirajo silhueto mesta. Grajeno tkivo daje prednost zasebnemu življenju, prejšna bizantinska struktura mesta se poruši.

otomansko cesarstvo 1700 do 1929 Zgodovinski polotok se začne povezovati z območjem Galata na drugi strani zaliva z gradnjo mostov. Ob obali se gradijo nove vile in palače. Pojavljajo se prva naselišča zunaj mestnega obzidja.

Na konferenci na Institut de France leta 1947 je Henri Prost obrazložil svoj pristop k načrtovanju mesta Istanbul s poudarkom na načrtovanju njegovega zgodovinskega središča: ‘’Modernizacija Istanbula se lahko primerja s najbolj občutljivo in zahtevno kirurško operacijo. Ne gre za ustvarjanje Novega mesta na prazni zemlji, ampak za usmerjanje Antične prestolnice v procesu popolne družbene preobrazbe proti Prihodnosti, kjer bodo mehanizmi in verjetno razdelitev bogastva vplivali na pogoje obstoja. To Mesto je izjemno aktivno. Prepoznati njegove glavne osi gibanja brez škode njegovemu komercialnemu in industrijskemu razvoju in omejitev za gradnjo novih stanovanjskih območij je gospodarska in družbena nuja, obenem pa je enake pomembnosti tudi varovanje in ohranitev njegove edinstvene krajine, ki ji kraljujejo veličastne stavbe.’’

Navedeni citat povzame njegovo stališče kot urbanista do preobrazbe Istanbula. Namen njegovega prostorskega načrtovanja je bil modernizirati zgodovinsko središče, na kar so vplivale predvsem družbeno-politične okoliščine in revolucionarno ozračje takratnega obdobja v Turčiji. Posebno pozornost je namenil zgodovinski dediščini mesta. Zasnoval je urbanistični načrt, ki je združeval modernizacijo in varstvo dediščine. Bil je mnenja, da so varovanje edinstvene pokrajine in mestne krajine Istanbula kot modernizacija in gospodarski razvoj mesta enake pomembnosti.

turška republika 1929 do 1950 Prvič se pojavi prostorsko načrtovanje, ki območje Zlatega roga definira kot industrijsko cono. Začnejo se graditi avtoceste. Industrijska cona se razvija proti zahodu. Prost regularizira cestno mrežo, tudi z oportunistično uporabo požarov.

turška republika 1950 do 1975 Rušitve večjih območij in gradnja avtoceste deloma uničijo silhueto mesta. Poškoduje se tudi tekstura starega mesta.

turška republika 1975 do danes Sodobno mesto Začenja se gradnja sosedščin z visoko gostoto prebivalstva, še vedno so prisotne rušitve industrijskih con ob zalivu. Prometna infrastruktura se začne širiti, da bi zadovoljila novim gospodarstvenim sektorjem. Nagla širitev mesta ustvarja mnoge potenciale in velike izzive.

Vseeno pa je v načrtovanju zgodovinskega središča Prost uporabil zelo intervencionističen pristop do njegovega grajenega tkiva. Reorganizacija predlaganega mestnega omrežja na zgodovinskem polotoku spominja na operacije Napoleona III. in barona Haussmana v 19. stoletju v Parizu. Velike avenije, ki so se križale v zgodovinskem središču, in mnoge stranske ceste so spremenile introvertirane soseščine starega otomanskega mesta v bolj odprto strukturo. Poleg zelo intervencionističnega pristopa pa je Prost posebno pozornost namenil zgodovinskim spomenikom v Istanbulu. Ustvaril je seznam številnih bizantinskih in otomanskih spomenikov in zasnoval načrt za njihovo ohranitev predvsem z oblikovanjem arheološkega parka, ki je bil deloma izveden.

Prostov urbanistični načrt za mesto Istanbul je predvidel zaliv Zlati rog kot industrijsko cono mesta. Ta odločitev je imela dve večji posledici za okoliš Balat: • prekinitev povezave med stanovanjskim predelom in obalnim pasom, saj so prazen prostor ob vodi zasedle tovarne, delavnice, skladišča in druge indstrijske stavbe, • in veliko onesnaženje vode in okolja v zalivu zaradi industrijskih odpadkov.

Med leti 1984 in 1986 je občina večino teh industrijskih con porušila, da bi izboljšala kakovost mestnega življenja v območju, predvsem zaradi nevzdržne stopnje onesnaženosti zaliva zaradi industrije. Poleg industrijskih objektov so bile uničene tudi nekatere zgodovinske stavbe, ki takrat niso veljale kot pomemben element mestne identitete. Šele desetletje kasneje je metropolitanska občina Istanbul predlagala nov prostorski načrt za območje.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

13

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

II.II.II ZGODOVINA PROSTORSKEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA OKOLIŠA BALAT Zgodovina okoliša Balat in njegovih soseščin Balat in Fener se začenja v času bizantinskega cesarstva.

Soseščina Fener Fener je bil dom grškega patriarhata in središče ortodoksne cerkve. Ime Fener je poturščena grška beseda za ulično svetilko, lampijon. Tako je bil poimenovan zaradi stebra s svetilko, ki je služil kot svetilnik v pristanišču v času bizantinskega cesarstva. Od časa otomanskega cesarstva do leta 1960 je bil naseljen povečini z višjim slojem grške skupnosti. V 17. stoletju je postal dom višjim slojem družbe in buržoaziji, ki si je zgradila zidane kamnite zgradbe z bogato okrašenimi fasadami. V času otomanskega cesarstva je tu živel pomemben del Grkov, ki so bili visoko izobraženi, govorili tekoče več jezikov in bili na visokih položajih v vladi kot prevajalci in diplomati. V 18. stoletju so si aristokratske grške družine zgradile kamnite in lesene vile okoli sedeža patriarhata.

V 19. stoletju se je stanovanjska struktura v soseščini spremenila. Pomembne družine so zapustile območje in se preselile v nove vasi ob Bosporski ožini. V območju so ostali le uradniki, obrtniki in manjši trgovci, ki so se naselili v vrstnih hišah ter začeli z gradnjo na zemljiščih, ki so jih uničili požari. Do leta 1960 je Fener ohranil svojo identiteto grške soseščine. S prvim valom preseljevanja v buržoazna območja Istanbula ob koncu 19. stoletja se je sestava prebivalstva začela močno spreminjati. Še bolj pa po drugem valu priseljencev iz regij ob Črnem morju po letu 1960, ko so bili Grki prisiljeni zapustiti Istanbul.

Soseščina Balat

vir: občina Fatih pogled na soseščino Fener v prvi polovici 20. stoletja

Balat je ena izmed najzgodnejših soseščin Istanbula, ki se nahaja na južni obali Zlatega Roga, med soseščinama Fener in Ayvansaray. Povečini naseljen z Židi in armenski manjšino, je bil pred 19. stoletjem živahno središče za ribiče in mornarje. Industrijska doba, močnejši potresu leta 1894 in več požarov, ki niso prizadeli le soseščino Balat, ampak celo mesto, so močno spremenili njeno stavbno strukturo in družbeno sestavo. Najbogatejši sloji družbe so se preselili v druge nove soseščine Istanbula, čemur je leta 1948 sledila izselitev židovskih prebivalcev v novo ustanovljeno državo Izrael. Tako je preostalo, predvsem revnejše, židovsko prebivalstvo v Balatu postalo manjšina in v območje je postalo dom novem toku priseljencev iz podeželja regij ob Črnem morju. Po letu 1960 se je gospodarski položaj Židov izboljšal in večina se jih je preselila iz Balata v druge bogatejše soseščine Istanbula. Posledica je bila ponovna izrazita sprememba v fizični in družbeni sestavi soseščine Balat zaradi močnega drugega toka priseljencev, predvsem delavskega razreda, ki ga je privabila možnost zaposlitve v industrijskem sektorju in razmeroma nizke najemnine v območju.

Okoliš Balat v 19. stoletju Leta 1856, ko se je sultanovo uradno prebivališče preselilo iz Topkapı palače na zgodovinskem polotoku v palačo Dolmabahçe na drugi strani zaliva, je zgodovinski polotok izgubil svojo politično vlogo. V tem obdobju je industrija povzročila mnoge spremembe ob obali zaliva Zlati rog. Počitniške hiše, obalne hiše in vrtove so zamenjalii industrijski kompleksi. Kaotična rast industrije je spremenila prvotno podobo mesta. V letih 1890 so velik potres in številni požari uničili veliko lesenih stavb. Po požarih je bilo zgrajenih več zidanih stavb, saj je gradnja lesenih stavb je postala omejena z zakonom.

Propadanje priobalnih območij zaradi industrializacije je imel velik vpliv na stavbno strukturo in družbeno sestavo. Pomembne in bogatejše družine so se začele počasi izseljevati v nove modernejše stanovanjske soseščine ob Bosporski ožini. Ostal je povečini le srednji sloj uradnikov, obrtnikov in manjših trgovcev, ki so se naselili predvsem v vrstnih hišah in začeli graditi na zemljiščih, ki jih je uničil ogenj. Te spremembe so pomenile začetek propadanja zgodovinskih stavb v območju zaliva.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

14

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

Okoliš Balat v 20. stoletju V 20. stoletju, v zgodnjih letih turške republike, so družbene in gospodarske spremembe v zgodovinskih območjih močno vplivale na grajeno okolje in lastninska razmerja v okoliših, saj, saj sta v tem času grška in židovska manjšina začeli zapuščati okoliš in mnoge nepremičnine so ostale prazne in brez lastnikov.

Razlogi za izseljevanje grške in židovske manjšine iz Turčije: • 1923: Grčija in Turčija podpišeta sporazum o izmenjavi verskih skupnosti. Ta je pomenil ‘prisilno izselitev’ za več kot 2 milijona prebivalcev obeh držav. Izmenjava skupnosti je spremenila mestno in družbeno strukturo okoliša, saj so morale mnoge grške družine zapustiti okrožje.

• 1942, uveden davek na bogastvo manjšin.

• 1948, ustanovitev države Izrael in poziv vseh Židov po svetu, naj se naseljivo v Izraelu.

• 1955, napadi na nemuslimansko prebivalstvo.

• 1974, zaradi grško-turškega spora v Cipru so bili grški državljani prisiljeni zapustiti Turčijo.

vir: http://sehirharitasi.ibb.gov.tr/ okoliš Balat leta 1946 - stanovanjske hiše in pristanišča v priobalnem pasu

vir: http://sehirharitasi.ibb.gov.tr/ okoliš Balat leta 1970 - industrijski kompleksi v priobalnem pasu

Na drugi strani je tudi Prostova industrializacija območja povzročila izrazite spremembe v prebivalstveni sestavi, ki so močno vplivale na socialne in politične odnose v območju. Leta 1950 se je začela migracija prebivalstva iz naselij Anatolije v industrijska mesta, povečini v Istanbul. Pomanjkljiva stanovanjska politika in oskrba za nove prebivalce mesta je povzročila, da si je delovna sila novo nastajajoče industrije začela v okolici industrijskih con nezakonito zgradili nova ‘‘gecekondu’’ naselja ali pa so se naseliti v zgodovinska območja v bližini industrijskih con, med drugim v soseščinah Fener in Balat. Prvemu valu migracije kmečkega prebivalstva iz Anatolije leta 1950 je sledil drugi val leta 1980 iz kurdskih regij v državi zaradi vojne med državno vojsko in kurdskimi uporniki. Med leti 1985 in 2000 se je bilo več kot 3 miljone ljudi prisiljeno se izseliti zaradi vojaškega konflikta.

Priobalno območje je šlo v zadnjih desetletjih skozi velike fizične spremembe. Po obdobju težke industrije se je metropolitanska občina Istanbul odločila deindustrializirati območje in leta 1984 pričela s čiščenjem industrijskih odpadkov v zalivu Zlati rog ter odstranjevanjem in prestavitvijo pomolov in industrijskih poslopij z načrtom spremeniti obalni pas Zlatega roga v zeleni in rekreacijski prostor. Pri tem je bilo porušeno veliko število kamnitih grških in židovskih stavb iz 18. stoletja. Projekt je ohranil le mestno obzidje in nekatere zgodovinske stavbe. Namen projekta ni bila popolnoma dosežen, saj je priobalni park na deih prekinjen in odrezan od soseščine z zelo prometno glavno cesto in dolgim stavbnim otokom ob njej. Tako lokalni prebivalci še vedno čutijo pomanjkanje javnih in zelenih površin v soseščini.

vir: http://sehirharitasi.ibb.gov.tr/ okoliš Balat leta 1982 - industrijski kompleksi v priobalnem pasu

vir: https://www.google.si/maps okoliš Balat leta 2015 - mestni park v priobalnem pasu

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Čeprav je bilo čiščenje zaliva nujen korak h izboljšanju okolja in življenskih pogojev, je imela bila izguba industrije in upad gospodarskih aktivnosti močan negativen vpliv na območje. Neupoštevanje družbenih in gospodarskih posledic deindustrializacijskega projekta je povzročilo poslabšanje kakovosti življenja v območju in to je še naprej propadalo. Tako sta danes sta soseščini Fener in Balat v propadajočem, ruševinastem stanju. Poleg zmanjšanih gospodarskih aktivnosti so tudi strogi gradbeni predpisi so močno vplivali na vzdrževanje stavb in vplivali na slabšo kakovost življenja v območju. Zapleteni birokratski procesi za vzdrževanje stavb so postali ena izmed glavnih pripomb lastnikov nepremičnin v območju. Nekateri so se zato rajši izselili iz območja in dali svoje stavbe v najem.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

15

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

UNESCO - uspešen model mestne prenove Leto po konferenci Habitat II v Istanbulu leta 1996 je UNESCO začel projekt prenove okoliša Fener-Balat.

Pri projektu so sodelovale mednarodne nevladne organizacije, zato je svojo finančno pomoč ponudila tudi Evropska unija. Namen projekta je bil izvesti ne le fizično, ampak tudi družbeno prenovo. Izvedba projekta Projekt Fener-Balat prenove se je začela leta 2003. Namen projekta je bil ustvariti uspešno, zdravo skupnost ob varovanju kulturne dediščine v okolišu. Ureditev osnovne infrastrukture (ureditev drenaže, odvodnjavanja, napeljava plina in elektrike, ureditev zbiranja odpadkov). Projekt sta financirala Evropska unija s 7 milijoni evrov in UNESCO. Eden izmed največjih težav projekta je zagotavljanje, da prenova okoliša ne bo povzročila izselitve revnejših najemnikov, zato je UNESCO z lastniki parcel in najemniki sklenil pogodbo o višini najemnine za naslednjih 5 let po koncu prenove. Po uradni naznanitvi projekta je nekaj arhitektov, akademikov, novinarjev in poslovnežev kupilo zgodovinske stavbe in začelo z njihovo prenovo s podporo namenu projekta. UNESCO je izjavil, da je priseljevanje višjih slojev družbe v okoliš nasprotno namenu projekta, ampak to težko onemogočijo.

UNESCO je v okviru projekta obnovil skoraj 30 % stavbne dediščine v območju, kar je pripomoglu k razvoju območja kot novega kulturnega in umetniškega središča.

vir: UNESCO analiza stanja stavb v projektu prenove soseščin Fener in Balat organizacije UNESCO

vir: UNESCO stanje stavbe informacijskega centra Fener Balat pred prenovo

vir: http://www.fatih.bel.tr/ prenovljeni informacijski center Fener Balat

vir: UNESCO programska analiza v projektu prenove soseščin Fener in Balat organizacije UNESCO

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Evropska unila, občina Fatih, Francoski inštitut za anatolijske študije in organizacija UNESCO v letih 199798 v sodelovanju z društvi iz soseščin Fener in Balat izvedli študijo izvedljivosti projekta prenove soseščin Fener in Balat. Namen študije ni bila le prenova stavb, ampak s predlogom izvedljivih rešitev za stanovanjski problem v zgodovinski teksturi mesta tudi prenova družbene strukture, torej izboljšanje življenjskega standarda revnih stanovalcev ter njihovega družbenega statusa in zdravja, brez da bi bili prisiljeni se izseliti iz svojih domov. Študija je tako zasnovala projekt prenove soseščin Fener in Balat kot mestno prenovo z družbeno odgovornostjo.

Projekt je bil zasnovan na štirih nivojih: • prenova stavb, • prenova kulturnega centra, • prenova trga Balat in • ureditev zbiranja in odvoza odpadkov.

• Potek prenove je potekal v sledećih korakih: • pregled in ocena občinskih prostorskih načrtov • določitev kriterij za vrednotenje arhitekturne in družbene dediščine • vrednotenje stavb po oblikovanih kriterijih in izbor stavb za prenovo • pregled stavbnih dovoljenj • priprava projektov prenove • pridobivanje soglasij odbora za spomeniško varstvo in gradbenih dovoljenj občine Fatih • iskanje in izbor gradbenih podjetij za izvedbo del • koordinacija, nadzor in usmerjanje gradbenih del • vrednotenje izvedenih del

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

16

II. PROSTOR IN LJUDJE II.II VČERAJ

Občina Fatih - mestna prenova v duhu gentrifikacije V času izvedbe projekta Prenova soseščin Fener in Balat organizacije UNESCO, od leta 2000 naprej se je v Istanbulu povečalo zanimanje za stanovanjska območja z zgodovinsko vrednostjo, ki je imelo vpliv tudi na soseščini Fener in Balat in ustvarilo gentrifikacijski pritisk na območje. Projekt organizacije UNESCO je nehote povzročil vzpostavitev novega nepremičninskega trga, osredotočenega na srednji sloj družbe, v teh okoliših. Tako je občina Fatih razglasila sosedščini kot del območja mestne prenove, ki je bilo razdeljeno na 12 sektorjev, vsak sektor pa je bil dodeljen enemu večjemu arhitekturnemu ali gradbenemu biroju, z namenom skupaj z različnimi pristopi eden ob drugemu ustvariti nekakšno ‘‘arhitekturno razstavo’’ v območju. Idejni projekt je bil sprejet leta 2007 s predvidenim datumom zaključka del leta 2010, vendar projekt do danes leta 2015 zaradi močnega neodobravanja javnosti (še) ni prešel v naslednjo fazo.

Uradni namen projekta je bil ustvariti nova središča, povečati gostoto poselitve mestnih centrov namesto ustvarjati nova centre v primestju, zmanjšati segregacijo v mestu, promovirati zgodovinsko, kulturno in mestno življenje po sodobnih in človeku prijaznih življenjskih standardih ter ponovno povezati prostor, ki je izgubil svoj stik s samim mestom, terprispevati k močenjšemu občutku pripadnosti območju vseh prebivalcev preko varstva stavbne dediščine, ki propada in izgublja svojo vlogo v prostoru, vendar temu ob podrobnejši analizi projekta ni tako.

Projekt mestne prenove soseščin Fener in Balat je največji projekt mestne prenove v Turčiji. Obsega dve območji prenove, prvo je priobalni park in drugo gosto stanovanjsko grajeno tkivo. Projekt predvideva povezavo teh dveh območij z odstranitvijo športne in druge parkovne infrastrukture, na mestu katerih so predvidene nove poslovne in trgovske stavbe ter novo pristanišče. Pristop do ureditve stanovanjskega grajenega tkiva prav tako vpeljuje nove načrtovalne strategije. Osnovno stanovanjsko enoto ne predstavlja več parcela, kot nekdaj, ampak to postane cel stanovanjski otok, saj so parcele razmeroma majhne in ozke, kar otežuje projektiranje sodobnih stanovanj in zmanjšuje predivdeni dobiček iz projekta. Ta pristop pomeni rušenje obstoječega stavnega tkiva in popolnoma zanemari obstoječo zgodovinsko stukturo območja, zato je predmet močne kritike s strani domačih in tujih strokovnjakov ter lokalne skupnosti, ki so mnenja, da se mora zgodovinska struktura območja ohraniti in varovati. Prav tako bi po njihovem mnenju na podlagi prakse iz preteklosti izpeljava projekta vodila v gentrifikacijo območja in prisilila lokalno prebivalstvo k izselitvi iz območja, saj si ne bi moglo privoščiti višjih najemnin v novih stavbah. Podobni projekti v Turčiji so za lokalne prebivalce vedno pomenili nevarnost razlastitve, deložacije in zadolženosti državi ali drugim delničarjem projekta.

vir: občina Fatih programska analiza projekta mestne prenove soseščin Fener in Balat

Prevladujoče mnenje strokovne in laične javnosti je, da bi se morala nadaljevati izvedba projekta Prenova soseščin Fener in Balat organizacije UNESCO, ki je uspešno začel prenavljati območje z dolgoročno, neprofitno vizijo oblikovanja soseščin Fener in Balat kot novega turističnega centra v mestu Istanbul.

vir: https://fenerbalatimiz.files.wordpress.com/2013/03/fener_balat_19.jpg render projekta mestne prenove soseščin Fener in Balat

vir: http://yakuphazan.com/tur/workshops.php?cat=3&no=83 render projekta mestne prenove soseščin Fener in Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

17

III. TEORETSKA IZHODIŠČA IN PRIMERI IZ PRAKSE III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE III.I.I Sodobno varstvo kulturne dediščine III.I.II Teorija varstva kulturne dediščine III.I.III Varstvo kulturne dediščine v Turčiji III.I.IV Turizem in kulturna dediščina III.II TEORIJA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA III.III GENTRIFIKACIJA III.III.I Gentrifikacija III.III.II Gentrifikacija v Istanbulu III.IV NASTANITVENI OBRATI III.IV.I Hotel III.IV.II Karavanseraj III.IV.III Hotelske storitve v Istanbulu III.IV.IV Butični hotel III.V DRUŽBENA INFRASTRUKTURA III.V.I Knjižnica za otroke III.V.II Večnamenski prostor vir: osebni arhiv 2012 prenovljene in neprenovljene fasade v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

18

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.I SODOBNO VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Koncept varovanja dediščine se od 19. stoletja naprej, ko je bil prvič zasnovan, nenehno spreminja. V sredini 20. stoletja se je začel uporabljati ne samo kot kuratorsko ogrodje za muzeje in spomenike, ampak tudi v urbanizmu in je postal del razprave o prostorskemu načrtovanju, kar je njegova vloga še danes. Navzkrižje med filozofskimi stališči o mestni dediščini kot viru kulturne identitete in vidiki uporabnosti, povezanimi z nepremičninskim trgom še vedno predstavlja veliko oviro pri prostorskem načrtovanju. Mednarodna načela in standardi varstva dediščine so prisotni povsod po svetu, vendar se njihova interpretacija v različnih kulturnih okoljih in glede na pridobljene praktične izkušnje razlikuje od države do države. Vsak pristop se mora prilagoditi določenemu kulturnemu okolju z upoštevanjem potreb lokalnega okolja, v katerem naj bi se izvajal.

Dediščina ima lahko poleg pasivne in estetske, tudi aktivno in močno vlogo v prostoru, ki predstavlja nove vizije in strategije za nadaljnji razvoj prostora, ki združuje varstvo in sodobnost. Njen namen je lahko izobraževalni v doseganju uravnoteženega, trajnostnega razvoja v merilu človeka, ustvarjanju trdnejših družbenih odnosov in prilagajanju se obstoječemu fizičnemu okolju. Čeprav je varstvo dediščine večinoma drago, je dediščina vir dodatnega gospodarskega razvoja in družbene blaginje. Investicije v dediščino lahko prinesejo dodaten zaslužek in povišajo vrednost zemljišča, vendar je ocenjevanje njihovih vplivov ponavadi preveč kratkoročno in komercialno. Kulturni turizem je ena izmed možnosti trajnostnega razvoja, saj se poveže z lokalnim družbenogospodarskim okoljem in kulturno identiteto. Koncepti in metode upravljanja z zgodovinskimi mesti lahko bistveno prispeva k prostorskemu mestnemu načrtovanju, saj analitično razumevanje zgodovinskega mesta lahko odkrije vir idej, ki pripomorejo k skladnosti v mestnem tkivu. Vse te priložnosti pa zahtevajo spremembo v odnosu do dediščine, kjer se moramo vprašati o naših pričakovanjih o stavbah in jih prilagoditi omejitvam v lokalnem okolju.

vir: osebni arhiv 2012 ulica v okolišu Balat

Pomemben je nepristranski pogled na gospodarske prednosti varovanja dediščine, predvsem ocena vpliva na oblikovanje vloge mestne dediščine. Mnogo pomembnih zgodovinskih zgradb, ki so bile morda ocenjene kot neuporabne za sodobne potrebe, je bilo preoblikovanih v ideji prilagodljive ponovne uporabe in so postale uspešne gostiteljice najrazličnejših in presenetljivih programov predvsem zaradi njihovega edinstvenega značaja. Vpliv uspešnega varovanja dediščine seže preko dediščine same in lahko poživi gospodarstvo celotne okolice. Zgodovinske zgradbe ponavadi osmišljajo prostor in lahko postanejo njegovo središče, ki ga podpira lokalna skupnost. Med gospodarskimi koristmi so višja in stabilnejša vrednost zemljišča, kulturni turizem (več delovnih mest, večja prodaja), močnejše družbene vezi, zanimiv prostor, kjer ljudje želijo živeti in delati. Že sama prenova ene zgradbe lahko vzpodbudi tudi druge, da se lotijo podobnih projektov in izboljšajo vrednost zemljišč na širšem območju. Uspešni projekti prenove in varstva dediščine spodbujajo pripadnost okolju, učenje in ustvarjalnost, ki so nujno potrebne pri nastajanju močnega gospodarstva in povezane skupnosti, ki sta med seboj neločljivo povezana.

Pozitivni gospodarski in družbeni prispevki dediščine k mestnemu razvoju so odvisni od več pogojev. Marsikateri projekti propadejo zaradi nepredvidenih stroškov, pomanjkljivega programa projekta ali premalo obiskovalcev in javnega zanimanja. Delo z dediščino zahteva strokovno znanje, ki ovrednoti prenovo, načrtovanje, potrebna denarna sredstva in gradbeniške zahteve. Pomembna je opredelitev lokalnih znanj in zmožnosti, primernost merila, stalnost in stabilnost lokalnega prebivalstva, prisotnost lokalnih skupnosti in njihove denarne zmogljivosti, primernost nepremičninskega trga in povpraševanja ter razumna razlika med stroški prenove in predvideno vrednostjo prenovljene dediščine. Trajnost varovanja mestne dediščine je odvisna od njene vloge v širšem procesu prenove, ki se ukvarja tudi z uporabnim vključevanjem dediščine v mestni prostor.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

19

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.III TEORIJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Varstvo kulturne dediščine je ohranjanje materialnih in vsebinskih lastnosti predmetov, skupin predmetov oziroma objektov ali območij, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina, skrb za njihovo celovitost in neokrnjenost ter poudarjanje in zagotavljanje pomena, ki ga imajo kot bistvena sestavina sodobnega življenja.

Temeljna vsebina in cilji varstva kulturne dediščine so: • vzdrževanje in obnavljanje kulturne dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti, • zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost, • zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanje njenega proučevanja in raziskovanja, • preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednost dediščine, skrb za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine.

Varstvo kulturne dediščine je zaradi njenega zgodovinskega in kulturnega pomena v javnem interesu. Temeljna funkcija kulturne dediščine je v njenem neposrednem vključevanju v sodobno življenje, predvsem v vzgojo, gospodarstvo in turizem, posredovanje znanja iz preteklih obdobij, krepitev narodove samobitnosti in kulturne identitete (po Zakonu o varstvu kulturne dediščine).

Pojem varstva dediščine zajema najrazličnejša spoznavanja in razumevanja lastnosti vredne dediščine.

Dediščino (naravno ali kulturno) v mnogih primerih razumemo zelo široko kot imetje ali dobrino, ki smo jo bili sposobni prepoznati za vredno ali je morda do dandanes ostala kot taka še neprepoznana. Osnovni nameni in cilji delovanja na področju konservatorstva pa so poleg spoznavanja zgodovine in pomenov dediščine vezani tudi na zagotavljanje ali povečanje njene materialne zaščite ali obnove. Varstvo dediščine zajema najrazličnejše ukrepe, posege, aktivnosti ali dejavnosti s področja ohranjanja oziroma varstva dediščine. Ob tem so temeljni nameni prizadevanj usmerjeni v preprečevanje uničenja kulturne ali naravne dediščine, kar pa le pomeni, da dejansko lahko le upočasnimo njeno uničenje. Varstvo dediščine torej zajema vse vrste aktivnosti, ki podaljšajo obstoj dediščine.

Prenova pomeni kompleksen zbir posegov (ukrepov, aktivnosti, dejavnosti, s katerimi izboljšujemo poleg tehničnih in prostorsko-oblikovalskih lastnosti objekta (kompleksa, naselja, četrti, območja) tudi bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. Prenova tako ni niti samo zbir različnih tehničnih posegov s področja varovanja dediščine (čemur običajno ustreza termin obnove), niti ni samo zbir projektantskih (umetniških, avtorskih) kreacij oziroma dosežkov, temveč vsebinsko širše zasnovanih prizadevanj. Metode dela pri prenovi izhajajo iz upoštevanja načel varstva in ohranjanja kulturne dediščine, načel razumne rabe materialov, prostora, časa in energije ter načel trajnostnega razvoja.

prirejeno po: Zakon o varstvu kulturne dediščine. Uradni list Republike Slovenije, 16 (2008), 15.II.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

20

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.III TEORIJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Pojem varstva dediščine zajema najrazličnejša spoznavanja in razumevanja lastnosti vredne dediščine.

Dediščino (naravno ali kulturno) v mnogih primerih razumemo zelo široko kot imetje ali dobrino, ki smo jo bili sposobni prepoznati za vredno ali je morda do dandanes ostala kot taka še neprepoznana. Osnovni nameni in cilji delovanja na področju konservatorstva pa so poleg spoznavanja zgodovine in pomenov dediščine vezani tudi na zagotavljanje ali povečanje njene materialne zaščite ali obnove. Varstvo dediščine zajema najrazličnejše ukrepe, posege, aktivnosti ali dejavnosti s področja ohranjanja oziroma varstva dediščine. Ob tem so temeljni nameni prizadevanj usmerjeni v preprečevanje uničenja kulturne ali naravne dediščine, kar pa le pomeni, da dejansko lahko le upočasnimo njeno uničenje. Varstvo dediščine torej zajema vse vrste aktivnosti, ki podaljšajo obstoj dediščine.

Moderni koncepti odnosa do stavbne dediščine v okviru trajnostnega razvoja obravnavajo celotno grajeno okolje in vse kulturne in naravne dobrine v njem. Na sodobni odnos do stavbne dediščine tako vplivajo odnos sodobne družbe do razvoja in vrednotenja dediščine v okvirih razvoja ter potrebe in zahteve družbe.

Kot oblika varstva dediščine, ki zadovoljuje večino sodobnih pogledov, se je uveljavila doktrina integralnega (celostnega) varstva. Njeni cilji so zaščita in ohranitev prepoznanih vrednot dediščine, ohranitev čim višje stopnje njene avtentičnosti, ki je osnovni pogoj za obstoj dediščine, in njena ustrezna sodobna uporaba (prenovljena dediščina naj vselej služi družbeno koristnim namenom, vendar ne v škodo spomenika). Je oblika varstva, ki temelji na ideji, da je varstvo dediščine smiselno le zaradi razvoja in v kontekstu prepoznanih sodobnih potreb družbe. Sodobna pojmovanja dediščine se namreč ne omejujejo le na ‘‘kulturnozgodovinske spomenike’’ in ‘‘umetniške dosežke’’. Dediščina je razpršena in hkrati vtkana v tako mestna kot v podeželska okolja. Terja, da jo obravnavamo kot pomembno sestavino kakršnega koli načrtovanja ali planiranja na lokalni ali državni ravni. Zato postaja nujno, da jo upoštevamo kot enakovredno in enakopravno pri usklajevanju bodisi dejavnosti bodisi posegov v naravno okolje in grajeni prostor.

Feilden in Jokileht sta leta 1993 objavila ‘’smernice upravljanja s svetovno kulturno dediščino’’, v katerem razčlenjujeta in utemeljujeta vrednote, ki jih je mogoče pripisati kulturni dediščini, in kako te vrednote povratno vplivajo na ravnanje z njo. Smernice so zasnovane zelo široko in imajo dandanes s pomočjo organizacije UNESCO zelo široko mednarodno odporo. Kulturni dediščini pripisujeta dve vrsti vrednot: kulturne in sodobne družbenoekonomske vrednote.

Kulturne vrednote so subjektivnega značaja in razlagajo sodoben odnos družbe do dediščine (splošno zanimanje za dediščino in prostor, ki ji pripada, razlaga njenih bistvenih kulturnih značilnosti, strategije ravnanja z dediščino). Kulturne vrednote sestavljajo kategorije: • identitetne vrednote (starost, tradicija, kontinuiteta, spominskost, legendarnost, čudežnost, sentimentalnost, duhovnost, religioznost, simbolnost, političnost, domoljubnost, nacionalističnost) • umetniške in tehnične vrednote (po raziskavah) • vrednote redkosti (glede na statistiko in primerjavo) Sodobne družbenoekonomske vrednote so uporabne vrednosti dediščine, ki jih sestavljajo naslednje kategorije: • ekonomske vrednote (trženje, turizem, prihodki iz uporabe, prihodki iz statusa) • funkcionalne vrednote • socialne vrednote (tradicionalne in sodobne aktivnosti v povezavi z dediščino) • politične vrednote (povezava s posebnimi dogodki iz zgodovine kraja, dežele ali družbe) prirejeno po: Lah, L. Od arhitekturnega konzervatorstva, obnove in prenove do integralnega varstva dediščine. Urbani izziv, 2001, let. 21, št. 1, 31-45.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

21

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.III TEORIJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE Prenova pomeni kompleksen zbir posegov (ukrepov, aktivnosti, dejavnosti, s katerimi izboljšujemo poleg tehničnih in prostorsko-oblikovalskih lastnosti objekta (kompleksa, naselja, četrti, območja) tudi bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. Prenova tako ni niti samo zbir različnih tehničnih posegov s področja varovanja dediščine, čemur ustreza termin obnove, niti ni samo zbir projektantskih (umetniških, avtorskih) kreacij oziroma dosežkov, temveč vsebinsko širše zasnovanih prizadevanj. Metode dela pri prenovi izhajajo iz upoštevanja načel varstva in ohranjanja kulturne dediščine, načel razumne rabe materialov, prostora, časa in energije ter načel trajnostnega razvoja.

Feilden in Jokileht sta v svojih smernicah oblikovala sedem vrst osnovnih posegov pri varovanju dediščine.

Temeljno načelo pri uporabi konservatorskih posegov je, da uporabimo tisto vrsto t. i. (metodo, tehniko, vrsto posega), ki je z minimalnim obsegom posegov najbolj učinkovita. Ob tem mora biti upoštevano tudi načelo reverzibilnosti posegov, če je to tehnično mogoče, in načelo ohranjanja čim večje avtentičnosti dediščine in spomenika.

vir: osebni arhiv 2015 primer replike: zgodovinsko središče mesta Varšava

vir: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki/grki_polis/foto_polis/akropola.jpg primer preventivnih zaščitnih del: Atenska akropola

vir: osebni arhiv 2010 primer rehabilitacije: Hearst Tower v New Yorku arhitekta Normana Fosterja

1. Preprečevanje propadanja ali poslabšanja stanja: predvideva redne preglede, vzdrževanja, čiščenja in nadzor nepremične kulturne dediščine. Je osnova zaščite pred poslabšanjem stanja.

2. Preventivna zaščitna dela: so posegi vzdrževanja obstoječega stanja, za kar so lahko potrebna dela za zaščito in tudi manjša popravila in nadomestila, da bi preprečili nadaljnje poškodbe in uničenja.

3. Konsolidacija (utrditve, učvrstitve, ojačenja): fizični posegi z dodajanjem ali uporabo adhezivnih oziroma ojačevalnih sredstev v materiale/strukturo ali konstrukcijo objektov kulturne dediščine z namenom, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo trajnost in integriteto strukture. Posege konsolidacije običajno uporabimo takrat, ko običajno ukrepi vzdrževanja in preventivnih zaščitnih del ne zadoščajo.

4. Restavracija: posegi, katerih namen je povrniti originalen koncept čitljivosti objekta ali arhitekturne kompozicije/arhitekturnega izgleda. Restavracija je vselej zasnovana na t. i. znanstveni gotovosti (upoštevanje originalnih materialov, arheološke pričevalnosti, originalnega oblikovanja, avtentičnosti dokumentov) in nikakor ne zgolj na domnevah. Nadomeščanje manjkajočih ali uničenih delov mora biti harmonično vključeno v celoto, hkrati pa mora biti ob natančnem ogledu omogočeno njihovo ločevanje od originala.

5. Rehabilitacija: posegi, ki omogočijo ponovno usposobitev objekta za sodobno rabo. To lahko dosežemo z bolj ali manj obsežnimi posegi posodabljanja objekta, ki lahko vključuje zelo različen obseg prilagoditvenih sprememb (preureditev in adaptacij).

6. Replika (izdelava kopije, reprodukcije): poseg izdelave kopije po obstoječem originalu. Pogosto je reprodukcija uporabljena takrat, ko natančno vemo, kakšen je original, in jo uporabimo z namenom, da bi ob izdelavi kopije nadomestili tudi manjkajoče ali uničene dele originala in s tem ponovno ustvarili estetsko harmonijo in morebiti preprečili uničenje originala. Izdelava kopije se običajno uporablja za posamezne izdelke/ umetnine in manj pogosto za večje, sestavljene sklope in stavbe.

7. Rekonstrukcija ali obnova: poseg, s katerim se vzpostavi, na novo zgradi ali drugače obnovi uničene ali poškodovane dele objekta z uporabo starih ali novih materialov ali kombinacije obeh. Tako kot restavracija, mora tudi rekonstrukcija temeljiti na podatkih iz dokumentov, pričevanjih ali drugih dokazih in nikoli zgolj na (neupravičenih) domnevah. Z načrtovanjem izvajanja rekonstrukcijskih posegov se moramo zaustaviti na točki, kjer se začenjajo domene in ugibanja o nekdanjem stanju. Pri rekonstrukcijah gre običajno za vzpostavitev ene izmed razvojnih stopenj objekta.

prirejeno po: Lah, L. Od arhitekturnega konzervatorstva, obnove in prenove do integralnega varstva dediščine. Urbani izziv, 2001, let. 21, št. 1, 31-45.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

22

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.IV VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V TURČIJI Turčija ima izjemno bogastvo zgodovinskih stavb in od 20. stoletja naprej razvija mehanizme in zakone, ki se ukvarjajo z varstvom dediščine in povečini sledijo svetovnim trendom, vendar naglo spreminjajoče se gospodarske in družbene razmere pogosto dediščino spreminjajo v nezaželeno odgovornost. Stroški vzdrževanja, pomanjkanje javnih denarnih sredstev s strani javnih zavodov in zasebnih lastnikov zgodovinskih stavb, nagla urbanizacija in številni drugi dejavniki ogrožajo stavbe in območja z zgodovinskim in arhitekturnim pomenom. Naval prebivalstva s podeželja v mestna središča z namenom zaposlitve v industriji je danes postal izgovor lokalnih občin, da postavljajo varovanje mestne dediščine na stranski tir.

Od zgodnji let obdobja turške republike do leta 1970, je bilo splošno razumevanje varovanja mestne dediščine osnovano na ideji individualnega ohranjanja zgodovinske dediščine. Leta 1976 je bil v zakonodajo vpeljan pojem ‘’območje’’. Na mestnem prostorskem načrtu se je tako prvič pojavil pojem ‘’območje varovanja mestne dediščine’’. Leta 1983 je država izdala zakon št. 2863 (Zakon o varstvu kulturne in naravne dediščine). Po tem zakonu je bila kulturna dediščina opredeljena kot premično ali nepremično premoženje z znanstveno, kulturno, versko in umetniško vrednostjo, ki ima edinstveni znanstveni ali kulturni pomen z vidika njihovega mesta v družbenem življenju. Pomemben del zakona je bilo navodilo lokalnem oblastem, da morajo pripraviti načrte za območja varovanja dediščine v okviru novega mednarodnega pristopa k varovanju dediščine, imenovanega integralno varstvo, ki temelji na ideji vrednotenja zgodovinskih, arheoloških in arhitekturnih dimenzij območij varovanja dediščine v skladu z družbenimi in gospodarstvenim razvojem. Tako so bili pod vplivom trendov iz Evrope pripravljeni načrti varovanja dediščine za nekatere zgodovinske kraje v Turčiji, ki pa niso postali stalna praksa turških oblasti. vir: http://www.emlakmetrekare.com/wp-content/uploads/2015/10/367.jpg primer restavracije: okoliš Kuzguncuk v Istanbulu

Od leta 1980 naprej je bila glavna strategija mestne prostorske politike v Turčiji varovanje in zaščita mestne dediščine v skladu z identiteto mesta in v harmoniji z zgodovinskim mestnim tkivom. Vendar se je leta 2000 strategija varstva dediščine razvila v strategijo prenove in transformacije. Mnoga zaščitena območja varovanja dediščine so tako postala območja mestne prenove in transformacije.

Leta 2004 je v veljavo prišel zakon št. 5226 (Zakon o zaščiti kulturne in naravne dediščine), ki je bil ključen za nov pristop k obravnavanju območij varstva mestne dediščine. Zakon je predpisal, da se pred idejno fazo projekta obvezno naredijo študije območij varstva dediščine, ki obsegajo arheološke, zgodovinske, naravne, arhitekturne, prebivalstvene študije ter njihove kulturne, družbene in gospodarske značilnosti. Pričakovan rezultat teh študij je bila priprava načrtov integralnega varstva z modeli načrtovanja, financiranja, organizacije in upravljanja, ki upoštevajo večplastne težave v območjih in predstavljajo odgovor ne le težavam pri varstvu fizičnih okolij, ampak tudi na potrebe in zahteve skupnosti, ki živijo in delajo v teh okoljih. Ustanovljen je bil Zavod za izvedbo in kontrolo varstva (KUDEB), kjer so bili zaposleni strokovnjaki s področij umetnostne zgodovine, arhitekture, mestnega načrtovanja, arheologije in inženirji, ki so bili odgovorni za upravljanje in nadzor nad izvedbami načrtov.

vir: osebni arhiv 2015 primer restavracije: okoliš Kuzguncuk v Istanbulu

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Vendar je leto kasneje zakon št. 5366 (Zakon o prenovi propadajoče nepremične zgodovinske in kulturne dediščine) postavil prejšnje napredno razumevanje varstva dediščine nazaj v staro stanje. Pravico do odločanja o območjih mestne prenove je dobil svet ministrov in lokalne oblasti so postale odgovorne za pripravo načrtov prenove brez obveznega upoštevanja vizij in strateških načrtov mesta. Z namenom, da bi pospešil proces varstva kulturne in zgodovinske dediščine, je zakon olajšal proces razlastitve lastnikov nepremičnin in zemljišč v območjih varovanja dediščine in ogrozil temeljne lastniške pravice zasebnih lastnikov. V primeru, da si zasebni lastniki niso mogli privoščiti stroškov prenove, predvidenih s strani občine, je zakon omogočil, da so lokalne oblasti razlastile zgodovinske zgradbe in jih včasih celo prodale tretjim osebam. Tako niso bile ogrožene le lastniške pravice lastnikov zgodovinskih stavb, ampak tudi razvoj gentrifikacije. Čeprav je bilo varstvo zgodovinskih območij glavni povod za zakon, ta ni vključeval nobenega člena o družbenih in gospodarstvenih vidikih izbranih območij mestne prenove.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

23

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.IV VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE V TURČIJI Glavni cilji mestne prenove in mestne transformacije v Turčiji so rehabilitacija območij nezakonite naselitve (gecekondu območja), reorganizacija potresno ogroženih območij, prenova poškodovanih območij in rekonstrukcija in reorganizacija zgodovinskih mestnih središč. Ti projekti se izvajajo predvsem v metropolah, kjer imajo zemljišča višjo vrednost, in ustvarjajo veliko socialnih, ekonomskih, kulturnih in političnih problemov.

Turške oblasti tako v imenu ‘’varovanja dediščine s prenovo in aktivno uporabo’’ ustvarjajo območja mestne transformacije in prenove, kjer je postala praksa rušenja obstoječe stavbne dediščine in gradnja novih projektov, zato je mestna transformacija pomemben izziv za mestna območja v Turčiji, kjer je zaščita zgodovinskega mestnega tkiva v nevarnosti.

vir: https://c1.staticflickr.com/3/2873/9096956038_23230d4413_b.jpg primer restavracije: vas Şirince v Turčiji

Razen znatnega napredka v razumevanju varstva mestne dediščine v letih 1970 in z zakonom št. 5226, trajnostni razvoj in gospodarstvene, družbene, kulturne, okoljske, zdravstvene in politične potrebe družbe niso nikoli bile prednostno obravnavane v politiki varstva mestne dediščine, skoraj izključno je bila največja skrb osredotočena le na zaščito in varstvo zgodovinske krajine in vrednot ter odvisna od razvoja in smernic gospodarstva, predvsem od pritiskov zasebnih vlagateljev. Trenuten zakon se ne ukvarja s trajnostnim vidikom varovanja dediščine. Čeprav v Turčiji zavedanje o pomembnosti sodelovanja javnosti predvsem v zgodovinskih soseščinah narašča, ta ideja še ni našla svojega mesta v zakonih, niti še ni postala del splošne prakse. Pristop oblasti se osredotoča na izboljšanje nepremičninskega trga v zgodovinskih območjih, kar pa s seboj prinese velike družbene in prostorske spremembe.

Praksa mestne transformacije in mestne prenove v Turčiji je drugačna od prakse v evropskih državah, saj ni zasnovana kot del prostorskih načrtov, pač pa realizirana kot posamezni projekti.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

24

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.I VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

III.I.V TURIZEM IN KULTURNA DEDIŠČINA Dediščina ima eno ključnih vlog v turizmu, saj privablja obiskovalce, ki se zanimajo tako za zgodovinsko, umetniško, znanstveno in naravno dediščino kot tudi za značilnosti gostitelja - skupnosti. Z dediščino celotna turistična ponudba pridobi na svoji edinstvenosti in avtentičnosti.

Turizem ima veliko moč dobro vplivati na življenje lokalne skupnosti, predvsem v območjih, kjer so tradicionalne obrti v propadanju. Lahko prispeva k prenovi mestnih in podeželskih območij, varstvu, vzdrževanju in ponovni uporabi obstoječih virov (na primer stavbne dediščine) ter varstvu in oživitvi lokalnega okolja. Potencialno pozitiven učinek ima lahko predvsem zaradi vpliva na razvoj storitev in infrastrukture, na katero se zanaša (javni prevoz, nastanitveni obrati in zanimivosti).

Mathieson in Wall sta leta 1982 opredelila štiri kategorije vpliva turizma in njegovih koristi: • gospodarstvo (zaposlitev, višina prihodkov, menjava tujih valut, razvoj gospodarstva, investicije, spretnosti/ urjenje) • okolje (grajeno in naravno okolje, dediščina, konzervacija, odprti zeleni prostori, mestna prenova), • kultura (umetnost, dediščina, pripadnost okolju, kulturna raznolikost, človeške pravice) • in družba (zdravstvo, funkcionalno ovirane osebe, družbena povezanost, izobrazba, obiski prijateljev in družine). vir: http://wpmedia.o.canada.com/2015/05/20150519-amx-family-turkey192.jpg turisti se fotografirajo pred zgodovinskim polotokom v Istanbulu

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Kulturni turizem v zgodovinskih središčih v Istanbulu dobiva vedno večji turistični pomen v Istanbulu in se odpira zasebnim investitorjem. Čeprav se turistična ponudba (število zanimivosti, nastanitveni obrati ...) povečuje vsako leto, ostajata dostop in prometna infrastruktura zanemarjena. Največji delež vlaganj gre v projekte ohranjanja, prenove in oglaševanja turističnih zanimivosti. Zaradi močnega finančnega pritiska s strani zasebnega sektorja je mnogokrat avtentičnost in edinstvenost območij v nevarnosti, zato se Turčija v zadnjih desetletjih sooča s pomembnimi prostorskimi dilemam, predvsem v zgodovinskem turizmu.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

25

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.II TRAJNOSTNI RAZVOJ

III.II TRAJNOSTNI RAZVOJ “Trajnostni razvoj je takšen način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.”

- Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED), 1987 Poročilo komisije poudarja dva ključna koncepta, na katerih temelji trajnostni razvoj: koncept potreb, predvsem revnega prebivalstva, in koncept omejitev, ki jih postavlja stopnja tehnološkega in družbenega razvoja v sposobnostih okolja, da zadosti današnjim in prihodnjim potrebam. ‘’Trajnostni’’ del trajnostnega razvoja je torej izogibanje izčrpavanju okolja, ‘’razvoj’’ pa zadovoljevanje potrebe človeka. Trajnost je torej ustvarjanje gospodarske vitalnosti, zaščita in vzdrževanje zdravega okolja in oblikovanje zdravih skupnosti.

lokalno okolje SKUPNOST

OKOLJE trajnostni razvoj

družbena enakost

trajnostno gospodarstvo

GOSPODARSTVO

diagram 2: shema trajnostnega razvoja, ki ponazarja odvisnost med tremi njegovimi glavnimi dejavniki

Satterhwaite (1999) opredeli tri kategorije človeških potreb v današnjih mestih: gospodarske potrebe, družbene, kulturne, okoljske in zdravstvene potrebe ter politične potrebe. Gospodarstvene potrebe vključujejo dostop do zadovoljivih življenjskih pogojev, gospodarske varnosti. Družbene, kulturne, okoljske in zdravstvene potrebe, ki zahtevajo varno, zdravo, cenovno dostopno in varno zatočišče v soseščini, ki zagotavlja dostop do pitne vode, kanalizacije, drenaže, javnega prevoza, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in prostorov za otroke in je dom, delovno mesto in življenjsko okolje, zavarovano pred naravnimi nesrečami ter z zatočišči in storitvami za potrebe otrok. Ta kategorija potreb se osredotoča na potrebe, povezane s človekovo izbiro in nadzorom in obsega tudi domove in soseščine, ki jih ceni in kjer so zadovoljene njegove družbene in kulturne prioritete.

Tretjo kategorijo sestavljajo politične potrebe, ki vključujejo svoboda sodelovanja pri državnih in lokalni politiki pri odločitvah o upravljanju z hišami in soseščino v okviru zagotovitve spoštovanja državljanskih in političnih pravic. Ta kategorija potreb zahteva vzpostavitev in zaščito javnega okolja, v katerem javnost lahko sodeluje pri procesih odločanja. Brandon (1997) izpostavlja, da načela pravičnosti in sodelovanja javnosti so poglavitna pri doseganju večje trajnosti v grajenem okolju.

Satterwaite (1999) piše, da trajnostni razvoj pomeni minimizacijo izgub kulturnih, zgodovinskih in naravnih dobrin v mestih, ki so nenadomestljive, kot so zgodovinski artefakti, stavbe in soseščine. Varovanje kulturne dediščine in uspešno upravljanje z njo je neizogibno, medtem ko je varovanje grajenega okolja na različne načine bilo vedno predmet razprave, predvsem z vprašanji kot kaj, kako in za koga naj bo varovano.

Ashworth (1997) izpostavlja dva pristopa k varovanju. Prvi je ohranitev, kjer je zahtevana popolna ohranitev zgodovinske zapuščine, ob kateri je redko dovoljen nov razvoj ali spremembe v mestnem tkivu, neglede na stopnjo ustvarjalnosti teh posegov. Drugi pristop je varovanje, kjer se preko varovanja dediščine varuje preteklost kot produkt za različne gospodarske trge, predvsem turizem.

V zadnjih dveh desetletjih se je pojavila alternativni pogled na prakse varovanja in trajnosti. V dokumentu Agenda 21 za potrebe trajnostnega mestnega upravljanja predlagajo prenovo grajenega okolja z namenom zadovoljitve potreb skupnosti. Delafons in Lichfield (1997) predlagata, da ohranitev grajenega okolja obsega ohranitev današnjih dobrin tako, da če se pametno uporabljajo, lahko olajšajo prilagoditev novim uporabam. RodrigoCervantes (2006) pravi, da trajnostna ohranitev zahteva prilagoditev določenim okoliščinam in lokalnemu stanju in pogojem z namenom zagotoviti, da so obstoječe dobrine uporabljene razumsko in učinkovito zadovoljijo sodobne potrebe skupnosti. To novo razumevanje ohranitve spodbuja trajnostni razvoj skozi neprekinjeno uporabo grajene dediščine na razumen način s prilagajanjem sodobnim potrebam in podaljševanju življenja dediščine, obenem pa ponovno uporabo zapuščenih in propadajočih zemljišč in zgodovinskih stavb ter zmanjševanje potrebe in povpraševanja po širjenju na obrobjih mesta in pomagati pri ustvarjanju zgoščenih mest. Izziv ohranitve je najti inovativno in ustvarjalne rešitve ohranitve, ki ustrezajo sodobnim uporabam brez tveganja izgube grajene dediščine za prihodnje generacije.

Enako pomembno za trajnostni razvoj so revne, ogrožene skupnosti, ki živijo v gospodarsko opustošenih ter družbeno in fizično prikrajšanih zgodovinskih mestnih soseščinah. Vehbi in Hoşkara (2009) pišeta, da kulturne in zgodovinske mestne dediščine ne sestavljajo le zgodovinske stavbe in zgodovinska mestna tkiva, ampak tudi skupnosti ki so si naredile dom v teh območjih. Zatorej, zaščita revnih in ranljivih skupnosti, ki živijo in delajo v ter uporabljajo ta zgodovinska mestna območja, v skladu z njihovimi gospodarstvenimi, družbenimi, kulturnimi okoljskimi, zdravstvenimi in političnimi potrebami, prizadevanji in vrednotami je nujna za trajnostni razvoj.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

26

III. TEORETSKA IZHODIŠČA IIII.III GENTRIFIKACIJA

III.III.I GENTRIFIKACIJA S svetovnimi spremembami v politiki in gospodarstvu ter razvojem gospodarskih odnosov med tujimi in turškimi podjetji v leti 1980 so se turška večja mesta začela močno spreminjati, predvsem je to opazno v stanovanjskih območjih v Istanbulu. Srednji in višji razredi družbe so se začeli seliti na obrobje mesta, starejša in bolj središčna stanovanjska območja pa so pogosto menjala lastnike. Nekatera so bila prenovljena in tja so se ponavadi naselili višji sloji družbe z drugačno kulturo in načinom življenja, Istanbul je doletela gentrifikacija.

Gentrifikacija je pojem, ki pomeni naselitev srednjih in višjih razredov družbe v delavske mestne četrti ali v zgradbe, ki so v slabem in degradiranem stanju, ter prisilno izselitev njenih prebivalcev z nižjimi prihodki. Je proces fizične in družbene spremembe v prostoru. Kaže se v demografskih spremembah, spremembah načina življenja, javnega prostora, lokalnega gospodarstva in arhitekture prostora.

Prvič je termin uporabila Ruth Glass, ki je z njim opisala gibanje angleške aristokracije na koncu 19. stoletja, ki širjenja podeželskih območij. Sama beseda ‘’gentry’’ izhaja iz angleščine in pomeni podeželsko aristokracijo.

Od leta 1960 pa se je začel termin uporabljati za proces naseljevanja srednjega razreda družbe v delovska naselja. Gentrifikacija se kaže v prenovi zgradb, višanju cen zemljišč, zgradb in najemnin ter pritisku na družbo z nižjimi prihodki, ki si ne more več privoščiti življenja v gentrificiranem območju in se mora zato izseliti v cenejša območja. osebni arhiv 2011 soseščina Cihangir v Istanbulu, območje gentrifikacije

Ley definira gentrifikacijo kot fizični, gospodarski, družbeni in kulturni pojav, ki opisuje naseljevanje srednjih in višjih slojev družbe v delovske sosedščine in izseljevanje prvotnega prebivalstva (ponavadi manjšin, priseljencev, delavcev z nizkimi prihodki). Prebivalstvo srednjega in višjega sloja družbe, ki je zaposleno v središču mesta, si želi živeti v bližini svojega delovnega mesta in družbeno-kulturnih dejavnosti ter biti blizu sebi podobnim someščanom.

Fizična in družbena prenova v okviru gentrifikacije tako postane eden izmed redkih dobičkonosnih načinov vzdrževanja vrednih, a propadajočih stavb v mestnih središčih. Včasih javnost nasprotuje gentrifikacijskim procesom, saj želi ohraniti prvotne značilnosti sosedščin (njihove etnične posebnosti, manjše trgovine in gostinske lokale, dostopne najemnine).

osebni arhiv 2012 soseščina Cihangir v Istanbulu, območje gentrifikacije

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Gentrifikacija se ponavadi dogaja v mestnem središču in predvsem v sosedščinah z zgodovinsko vrednostjo.

Lega območja (oddaljenost od mestnega središča) ter estetska in arhitekturna vrednost območja sta ponavadi najpomembnejša možnim novim prebivalcem. V prvi stopnji gentrifikacije se pojavi večja prisotnost kulturnih in umetniških dejavnosti (odprtje novih galerij, kavarn, klubov …).

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

27

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.III GENTRIFIKACIJA

III.III.II GENTRIFIKACIJA V ISTANBULU

osebni arhiv 2015 restavracija zgodovinskih stavb

V Istanbulu so bili začetniki procesov gentrifikacije predvsem umetniki in arhitekti. Zgradbe z zgodovinsko vrednostjo so prenovljene in uporabljane kot stanovanja, trgovine, galerije ali ateljeji. Večinoma občine in vladne organizacije ne vplivajo na gentrifikacijo, skušajo biti prisotne le pri urejanju javnih prostorov. Povečini je gentrifikacija posledica individualnih trudov, ki so privedli do višjih cen zemljišč, nepremičnin in najemnin.

Gentrifikacija v Istanbulu se je začela predvsem v sosedščinah, kjer so bili v preteklosti naseljeni tujci ali manjšine, ki so bile povečini prazne ali so jih naseljevali izseljenci s turškega podeželja. Tudi politični razvoj in gospodarski dejavniki so imeli vpliv na izbiro območja gentrifikacije.

Primer iz prakse Okoliš Kuzguncuk, Istanbul, Turčija območje gentrifikacije Prvi proces gentrifikacije v Istanbulu se je v letih 1980 pojavil v okolišu Kuzguncuk, ki se nahaja na azijski strani Istanbula. Okoliš se nahaja na azijski strani ob bosforski ožini. Odlikuje ga njegova naravna lepota in zgodovinska arhitektura. Je primer območja, kjer so Židi, Grki, Armenci in Turki mirno sobivali skozi zgodovino in kjer se je oblikoval mozaik kultur in religij. Je prvo območje na azijski strani mesta, kjer so se naselili Židi.

V 17. stoletju so se tu naselili tudi Grki in v 18. stoletju Armenci. Postopoma pa se je v 20. stoletju število prebivalstva zmanjšalo, obenem se je zmanjšala tudi etična raznolikost, glavna značilnost območja.

osebni arhiv 2015 živahno ulično življenje po evropskem zgledu

Stavbe niso privabljale višjih slojev družbe, saj so bile preproste in zgrajene ena ob drugi na majhni površini. Čeprav je muslimansko prebivalstvo ostalo v območju, stavbe niso bile deležne potrebnega vzdrževanja in so bile izpostavljene propadanju.

Ko je slavni turški arhitekt Cengiz Bektaş kupil eno izmed starih, praznih stavb in jo sam prenovil. Pripravil je tudi načrt prenove javnih prostorov z namenom oživitve območja. Nato je v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom brezplačno pripravil projekte za prenovo 100 stavb v območju. Nato je območje postalo zelo priljubljeno med turškim srednjim slojem družbe, predvsem pesniki, umetniki, arhitektki in glasbeniki.

Zanimanje za to antični bosforski okoliš se je povečalo zaradi gentrifikacije, vendar je posledično pomenilo višje cene zemljišč in nepremičnin. Cena za kvadratni meter se je med leti 1998 in 2002 povečala 6 krat.

osebni arhiv 2015 mestni vrtički, pomemben del lokalne skupnosti

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

28

III. TEORETSKA IZHODIŠČA IV.IV NASTANITVENI OBRATI

III.IV.I HOTEL Hotel je nastanitveni obrat, ki zagotavlja nastanitev in druge storitve za goste proti plačilu, največkrat za krajše časovno obdobje. Ponudba storitev posameznega hotela se razlikujo po velikosti, namenu in ceni. Obsega od osnovih storitev kot so postelja, prostor za shranjevanje osebnih predmetov in kopalnica do nadstandardnih kot so bazen, konferenčne dvarne, varstvo otrok in prostori za druženje.

III.IV.II KARAVANSERAJ

vir: Wikipedia Tipičen tloris karavanseraja

Najstarejša oblika nastanitvenega obrata v arabskem svetu, ki je prisotna še danes, je karavanseraj, ki ga prvič omenja grški zgodovinar Herodot v svojem zapisu iz 5. stoletja pr.n.št.

Karavanseraj (turško: kervansaray) je obcestno počivališče, ki se ponavadi nahaja na podeželju ob trgovski poti ter je namenjeno karavanam in drugim cestnim popotnikom. Njegova osnovna funkcija je bila zagotavljanja počitka in prenočišča za popotnike in njihove živali, zato so bili običajno med seboj oddaljeni dan hoda.

Običajno so bili pravokotnega tlorisa z enim velikim vhodom, dovolj velikim za vstop živali. Obdani so bili z obzidjem, ob katerem so bili razporejeni enonadstropni prostori, namenjeni ljudem, živalim in blagu. V središču se je nahajalo veliko nepokrito notranje dvorišče. Ponujali so vodo za ljudi in živali, pranje in obredne potrebe, preskrbljeni so bili s krmo za živali, ki so ji tudi prodajali, lahko so imeli tudi kopališče.

III.IV.III HOTELSKE STORITVE V ISTANBULU Sodobno hotelirstvo v Istanbulu se je začelo razvijati v drugi polovici 19. stoletja, ko se je leta 1889 odprla nova neposredna železniška povezava storitve Orient Ekspres Istanbul - Pariz, zaradi katere je mesto postalo turistična destinacija. Lokalni investitorji so hitro začeli vlagati v gradnjo novih hotelov in prenovo starih gostišč v hotele.

Trenutno se v Istanbulu gradi mnogo novih hotelskih projektov ali pa so v fazi načrtovanja, ki odgovarjajo na nenehno rastoče potrebe po nastanitvi, saj je mesto 9. najbolj obiskano mesto na svetu in 9. najbolj priljubljena kongresna destinacija na svetu.

V Istanbulu so na voljo nastanitve vseh vrst, od hostlov do srednje rangiranih do najrazkošnejših hotelov.

Uradno licenco za obratovanje ima 283 hotelov (2006) in dodatno 55 drugih vrst nastanitve (hoteli s posebnim dovoljenjem, moteli, kampi, penzioni, apartmaji in butični hoteli). vir: Wikipedia hotel Abbas, v razkošni hotel obnovljeni karavanseraj v Iranu

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

29

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.IV NASTANITVENI OBRATI

III.IV.IV BUTIČNI HOTEL Butični hotel postaja v zadnjem času ena izmed najbolj iskanih oblik nastanitve. Čeprav termin še nima svoje jasne definicije, lahko butični hotel opišemo kot obliko nastanitve, ki skrbi, da so gostje v času nastanitve zadovoljni, jih navdušuje in navdihuje z nevsakdanjimi, nadstandardnimi storitvami in jih s kvaliteto prostora ter oskrbe prepriča, da se v butični hotel še vrnejo in ga priporočijo prijateljem in znancem.

Butični hotel je stilsko in sodobno oblikovan manjši hotel, ki se večinoma nahaja na lokaciji v mestu ali na podeželju, ki ima posebno kulturno, urbano ali drugačno vrednost. Pogosto odraža duh kraja in dediščine v okolici.

Za butični hotel je značilno, da je manjše velikosti in obsega od 6 do največ 100 sob. Njegova majhnost omogoča gostu občutek večje zasebnosti, hotelsko osebje pa se tako lahko gostu bolj osebno posveča in prilagaja.

Najpomembnejši kvaliteti butičnega hotela sta njegova ambient in vzdušje. Ti obsegata vse storitve in lastnosti butičnega hotela, ki lahko prispevajo visokemu zadovoljstvu gosta. Med te spaadajo oprema, dekoracija, ambient, osebno prilagojene storitve, usposobljenost in miselnost osebja ter uspešna praksa povezovanja navedenega z namenom navdušiti gosta. Pomembni sta profesionalna intimnost in profesionalna gostoljubnost.

Naslednji pomembni dejavnik butičnega hotela je odlična skrb za goste. Osebje naj se čim bolj seznani s potrebami in zahtevami gosta že pred njegovim prihodom ter pripravi in mu prilagodi prostor in storitve. vir leve in desne slike: http://prgavedarjo.si/ butični etno hotel Pr’Gavedarjo

Vedno bolj pomembna kvaliteta nastanitve je njena tema. Butični hotel naj ima svojo edinstveno temo.

Edinstvena, domiselna in sodobna tema naj bo del celotne podobe hotela do najmanjših detajlov v oblikovanju prostora in izvajanju storitev. Butični hotel naj ne bo generičen in dolgočasen, ampak naj poskuša biti edinstven in neodvisen, kakor tudi njegovi gostje.

Primeri iz prakse Pr’Gavedarjo (2013), AKSL arhitekti, Podkoren, Slovenija butični etno hotel

vir leve in desne slike: http://www.gorkiapartments.de/ butični hotel Gorki Apartments

Projekt je prenova obstoječe kmečke hiše v etno hotel. Novi moderni elementi so bili prefinjeno in zadržano oblikovani v kontekstu z obstoječim objektom in njenim ohranjenim restavriranim starim pohištvom. Sobe so poimenovane po članih družine. Pri obnovi objekta so bili uporabljeni izključno naravni materiali in stare tehnike gradnje. Ob odstranjevanju starih ometov so bile odkrite originalne stenske poslikave po sobah, ki so jih s pomočjo restavratorjev v večji meri ohranili.

Gorki Apartments (2014), ASandra Paquet, Berlin, Nemčija butični hotel Projekt je prenova obstoječe stanovanjske hiše v butični hotel. Arhitektka je združevala moderne oblikovalske predmete s starinskimi, ki jih ne našla na lokalnih bolšjih sejmih. Sobe niso označene s številkami, ampak z izmišljenimi imeni. Vsako stanovanje ima svoj poštni nabiralnik in zvonec. Sobe v kleti so namenjene mladim umetnikom, ki jih lahko uporabljajo kot galerije.

prirejeno po: http://www.streetdirectory.com/travel_guide/216448/hotels_and_hostels/what_exactly_is_a_boutique_hotel.html

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

30

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.V DRUŽBENA INFRASTRUKTURA

III.V.I KNJIŽNICA ZA OTROKE Knjižnica kot prostor učenja mora biti prilagodljiva, enotna, dostopna, bogato založena, organizirana in dobro vodena, prilagodljiva, udobna, funkcinalna, ergonomska, tehnološko dobro opremljena, prijetnih barvnih shem, nadzorovana, varna in varčna.

Knjižnica za otroke naj bo zasnovana glede na sodobne navade otrok, v sodelovanju z okoliškimi šolami in njihovimi izobraževalnimi sistemomi in upoštevanjem sodobnega položaja informacij za le-te, ter vključevanjem tehnologije v prostor.

vir: http://www.sako.co.jp/ notranjost knjižnice Kid’s republic

Vodila za zasnovo knjižnice z upoštevanjem mnenj otrok (po raziskavi dr. Inci Onal z univerze Hacettepe): - Ambient knjižnice naj bo intimen in prijazen tako znotraj kot zunaj - Knjižnica naj bo udobna, tiha, lahko nadzorovana, ustrezno ogrevana, ohlajana in osvetljena za daljšo uporabo - Delovni prostori z računalniki naj bodo ergonomsko oblikovani, omogočen naj bo dostop do brezžičnega interneta, zaželjena je uporaba zaslonov na dotik po vsej knjižnici.

- Knjižnica naj nudi čaj, sok in mleko ter zdrave prigrizke med obratovalnim časom.

- V središču knjižnice naj bo prostor za uslužbence, ki so odgovorni za nadzor in knjižnične storitve.

- Knjižnica naj ima prostor tišine za učenje in branje.

- Knjižnica naj ima jasen in dobro izkoriščen prostor.

- Izogibanje elementom, ki otroke vzpodbujajo k teku, skakanju ali plezanju.

- Oblikovanje pohištva naj se osredotoča na obliko in barvo v povezavi z namembnostjo, ter trajnost in prilagodljivost.

- Pohištvo naj omogoča preprosto čiščenje in skladiščenje ter ne ovira obiskovalcev pri premikanju skozi prostor.

- Knjižnica naj bo prostor za otroke, kjer lahko poslušajo zgodbe, gledajo predstave, igrajo igre in raziskujejo s pomočjo knjig in interneta.

- Knjižnica naj bo udoben prostor za delanje domače naloge ali skupinskega projekta.

- Knjižnica naj ima prostor, kjer je hrup dovoljen.

- Knjižnica naj ima prostor, kjer je mogoče razstaviti umetniška dela.

Primer iz prakse Kid’s republic (2010), Sako architects, Beijing, China knjižnica za otroke

vir: http://www.sako.co.jp/ notranjost knjižnice Kid’s republic

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Ideja projekta je bila oviti prostor z barvitimi pasovi, ki ustvarjajo in vzpodbujajo radovednost in živahnost otrok.

Navdih za uporabo raznolikih barv izhaja iz barvitih otroških naslovnic knjig.

V prvem nadstropju se nahaja soba aktivnosti za branje zgodb in druženje, v drugem pa knjižnica.

Barviti pasovi se zvijajo in vrtinčijo po prostoru in se povezujejo z knjižnimi policami, mizami, vrati, pulti, stopnicami in stropom. Odprtine različnih velikosti v knjižničnih policah so namenjene tudi sedenju in branju.

Prostor nima predelnih sten, saj je arhitekt želel ustvariti intuitiven in svoboden prostor.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

31

III. TEORETSKA IZHODIŠČA III.V DRUŽBENA INFRASTRUKTURA

III.V.II VEČNAMENSKI PROSTOR Zasnova večnamenskih prostorov je uveljavljen pristop za dosego največjega nivoja uporabnosti prostorov in njihove donosnosti. Sodobna tehnologija in oblikovanje imajo velik vpliv na uspešnost takih prostorov.

Načrtovanje in njihova uporaba navidezno preprostih prostorov je zelo kompleksna.

Vsaka aktivnost ima svoje spefične zahteve glede akustike, svetlobe, prezračevanja, pomožnih in shrambnih prostorov ter premične in prilagodljive opreme. Tudi zunanji prostori so pomemben del celovitega načrtovanja.

arhiv A.Biro notranjost Jakopičeve galerije

Potreben je razmislek o uravnoteženju ponavadi nasprotujočih si faktorjev za optimalno delovanje različnih aktivnosti.

Lokacija- večnamenski prostori naj se nahajajo poleg javnih prostorov in naj bodo zvočno izolirano od ostalih.

Tehnologija - večnamenski prostori naj bodo uporabni za različne oblikame tehnologije (zvočni sistem, video projekcija, internetna povezava), ki naj imajo več dostopnih točk v prostoru.

Akustika - je eden izmed najbolj težavanih faktorjev v večnamenskih prostorih. Stene in strop naj bodo primerno akustično obdelani prav tako pa je pomembna tudi razporeditev elementov v prostoru. Pomembni elementi akustike so hrup v okolju (zunanji in notranji viri), odmevni čas zvoka v prostoru, kriteriji za hrup, prehod zvoka skozi stene, strop in druge elemente, in širjenje udarnega zvoka.

Svetloba - v večnamenskih prostorih so ponavadi potrebni različni sistemi osvetlitve (točkovna osvetlitev, primerna osvetlitev delovnih površin, možnost zatemnitve, več stikal). Okna naj vključujejo senčila.

Oprema - pohištvo naj bo lahko premično in skladiščeno ter primerno za različne aktivnosti. Načrtuje naj se premične predelne stene oziroma alternativne oblike pregrad.

Prezračevanje - pri vseh aktivnostih je svež zrak in njegovo kroženje ena izmed najpomembnejših faktorjev za zdrav notranji prostor. Pomembna je primerna temperatura zraka in upoštevanje zvočno onesnaževanje prezračevalnih naprav.

Zunanji prostor - zunanji prostor je dodatek večnamenskemu prostru in omogoča, da se ta razširi ob obisku večjih skupin.

Večnamenski prostor mora biti torej, med drugim, primeren za širok nabor aktivnosti in jim omogočiti primerno visoko raven izvajanja. Načrtovan mora biti z več različnimi svetlobnimi sistemi, imeti zvočno izolirane stene in strop, mora biti primeren za sodobno tehnologijo in lahko vzdrževan.

Primer iz prakse Prenova Jakopičeve galerije (2007), A.Biro, Ljubljana, Slovenija razstave, predavanja, koncerti, okrogle mize, predstavitve

arhiv A.Biro notranjost Jakopičeve galerije

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Jakopičeva galerija deluje od leta 1988. Galerija se nahaja v kletnih prostorih kompleksa Ferantov vrt arhitekta Edvarda Ravnikarja. Spuščena je na nivo antične Ljubljane, nahaja se 2 metra pod nivojem ceste in v prostoru so vidni ostanki antičnih stavb. Mestna občina Ljubljana je prostor leta 2007 prenovila in nalogo zaupala arhitekturnem biroju A.Biro.

Biro se je odločil izpostaviti kvalitete galerije kot so močni betonski stebri Ravnikarjeve stavbe, in situ ostanki antične Ljubljane, bazilikalna osvetlitev. Galerijo so razdelili na manjše razstavne sobe z zavesami, ki omogočajo fleksibilen, razgiban prostor, ki se prilagaja potrebam razstav in dogodkov. Kot del razstavnega prostora je vključen tudi galerijski depo.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

32

IV. PROSTOR PROJEKTA Raziskovanje in vrednotenje širšega in ožjega prostora projekta IV.I ŠIRŠI PROSTOR IV.I.I Položaj projekta v mestu VI.I.II Lokalno prebivalstvo IV.I.III Topografija IV.I.IV Grajeno tkivo IV.I.V Višine stavb IV.I.VI Prometna infrastruktura IV.I.VII Družbena infrastruktura IV.I.VIII Arhitekturne značilnosti IV.I.IX Turistične znamenitosti v okolici vir: osebni arhiv 2012 pogled proti zalivu Zlati rog iz ulice v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

IV.II OŽJI PROSTOR IV.II.I Ožji prostor projekta IV.II.II Občinski prostorski načrt IV.II.III Parcela št. 42 - Vila A IV.II.IV Parcela št. 60 - Vila B IV.II.V Ambienti in pogledi

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

33

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

hrib Pierre Loti

0

1km

IV.I.I POLOŽAJ V MESTU

Bosporska ožina

Zlati

rog

Prostor projekta se nahaja na evropski strani mesta Istanbul, v okolišu Balat, ki je del zgodovinskega polotoka in spada pod upravo občine Fatih.

občina Beyoğlu

rim

sko

ob zid je

zaliv

500m

občina Fatih (zgodovinski polotok)

vir: https://www.google.si/maps Istanbul

Okoliš Balat se nahaja v bližini nekaterih najpomembnejših in najznamenitejših delov Istanbula. Na njegovem zahodu se nahajajo ostanki rimskega obzidja, na severozahodu romarski in razgledni hrib Pierre Loti, na severu ga obdaja zaliv Zlati rog, na vzhodu pa arheološki park z palačo Topkapı, muzejem Hagia Sofia (bivša cerkev in kasneje mošeja Sveta Sofija) in Modro mošejo (mošeja Sultan Ahmet). Na drugi strani zaliva se nahaja občina Beyoğlu, ki je središče kulture, zabave in trgovine mesta Istanbul. Obdajata jo zaliv Zlati rog in Bosporska ožina, zato je občina ena izmed najbolj priljubljenih razglednih lokacij v mestu.

občina Kadıköy

arheološki park

meja okoliša Balat Marmarsko morje

Okoliš Balat je z drugimi deli povezan z avtobusnim in ladijskim javnim prevozom (na primer pristanišče občine Kadıköy na azijski strani je dosegljivo v 45 min), najbolj uporabljena oblika prevoza pa je osebni avto.

prostor projekta

IV.I.II LOKALNO PREBIVALSTVO (po podatkih iz leta 2010) 0

50

100m

0

50

100m

zaliv Zati rog

Okoli 60% prebivalcev okoliša Balat je imigrantov iz območij Črnega morja. Okoli 40% živi v območju že več kot 10 let, 30% 5-10 let in 30% 1-5 let. Okoliš ima visoko gostoto poselitve. Okoli 40 % prebivalstva je otrok in mladostnikov. Povprečno gospodinjstvo šteje od 4 do 5 članov, večina družin si deli hiše s sorodniki in starši.

Nivo izobrazbe je zelo nizek, vendar z izstopajočim majhnim deležem prebivalcev, ki so magistri ali doktorji, kar lahko nakazuje, da je območje privlačno za visoko izobražene ljudi.

Lokalna skupnost se sooča z mnogimi težavami gospodarskega, socialnega in mestnega primanjkljaja. Večina prebivalcev je socialno in gospodarstveno revna, okoli 40 % prebivalcev ima plače, ki so nižje od minimalne predpisane plače. Večina družin vse svoje prihodke porabi za osnovne življenjske potrebe (hrana, najemnina, ogrevanje, stroški zdravstva), nekatere si ne morejo privoščiti niti tega. Večina, okoli 60 % stanovalcev je najemnikov stanovanj, 25 % pa lastnikov, ki živijo v lastnem stanovanju.

parcele projektne naloge

Večina lokalnega prebivalstva nima dostopa do dobro urejenih mestnih storitev (javnega prometa, zbiranja odpadkov, zdravstva …). Zgradbe nimajo sodobne sanitarne infrastrukture, zdravstvene storitve niso dostopne v potrebnem obsegu in bližini. Pozimi močno deževje in slabi drenažni sistemi povzročajo poplave. Nivo izobrazbe lokalnega prebivalstva je izjemno nizek, ena petina žensk po raziskavi iz leta 2004 je nepismenih in mnogo otrok preneha s šolanjem po 12. letu starosti.

meja okoliša Balat prostor projekta meje okoliša Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

34

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

0

500m

1km

meja okoliša Balat

vir: https://www.google.si/maps prerezi terena v okolici okoliša Balat

prostor projekta

0

50

IV.I.III TOPOGRAFIJA Prostor projekta se nahaja na topografsko zelo razgibanem območju, na vznožju enega izmed gričev. Teren se od zaliva strmo dviga proti jugozahodu, čemur povečini sledi tudi grajeno mestno tkivo in ustvarja lepe poglede s stavb in ulic na zaliv Zlati rog.

100m

meja okoliša Balat prostor projekta topografska karta okoliša Balat s plastnicami z ekvidistanco 10 metrov

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

35

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

0

50

100m

stavbni otoki

IV.I.IV GRAJENO TKIVO Grajeno stanovanjsko tkivo v okolišu Balat lahko razdelimo na tri oblike. Prva je stara rimska zasnova zaključenih stavbnih otokov, drugo so otomanske vrstne hiše in tretje posamične stavbe z zasebnimi vrtovi.

vrstne hiše

meja okoliša Balat prostor projekta grajeno cestno omrežje

samostoječe hiše grajeno tkivo v okolišu Balat 0

50

100m

Fizično stanje grajenega okolja Večina stanovanjskega sklada je zgodovinskih stavb. Čeprav je veliko stavb porušenih ali poškodovanih, so v boljšem stanju kot v drugih zgodovinskih območjih, zato okoliša Fener in Balat uradno ne spadata med območja v razpadanju. Čeprav se je število prenov povečalo v zadnjih letih in je bilo okoli 30 % stavb prenovljenih, ostaja veliko število stavb, ki so izgubile prvotno strukturo. Prebivalci v okolišu Fener-Balat živijo v zgodovinskih stavbah različnih velikosti in z različnim številom nadstropij. Nekateri lastniki so stavbe spremenili v stanovanja in jim dodali kuhinje in kopalnice, v nekaterih pa si mora več gospodinjstev deliti eno kuhinjo in kopalnico v stavbi.

Tudi drugi dodatki stavbam, ki so bili narejeni brez dovoljenja občine, so povzročili deformacije zgodovinskih značilnostih stavb.

IV.I.V VIŠINE STAVB Višina stavb v okolišu Balat je povečini med 1 in 4 nadstropji. Nekatere novejše stavbe, zgrajene med leti 1980 in 1990, ko v območju ni bilo veljavnih uradnih višinskih omejitev, imajo 5 do 6 nadstropij. Med višinske dominante v območju spadajo verske stavbe in izobraževalne ustanove. meja okoliša Balat prostor projekta p p+1 p+2 p+3 p+4 p+5 ali več analiza višin stavb v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

36

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

0

50

100m

0

50

100m

IV.I.VI PROMETNA INFRASTRUKTURA Cestna mreža Istanbula se je v zadnjih 150 letih močno spremenila. Leta 1840 so bile ceste polne dejavnosti, središče interakcij in izmenjave, čemur pričajo mnoge slepe ulice. Danes ima mesto bolj razvejano cestno mrežo, ki ustvarja bolj razdeljeno, fragmentirano mesto z manjšimi, bolj fragmentirani stavbni otoki zaradi povečane uporabe avtomobilov in vpeljave različnih vrst javnega prometa.

Grška in židovska območja naselitve so bolj pravokotna in organizirana, vpliv na prostorsko načrtovanje je prihajal iz grških načrtovalskih vrlin. Čeprav je Fener zelo gost, se zdi manj zgoščen zaradi majhnih velikosti stavbnih otokov. avtobusno postajališče ladijsko postajališče meja okoliša Balat prostor projekta

Javni promet V samem okolišu zaradi ozkih ulic in strmega terena javnega prometa ni, avtobusne postaje lahko najdemo le na njegovem obodu. Okoliš Balat ima svoje ladijsko postajališče, ki pa ga prebivalci in obiskovalci zaradi nepogostega termina postankov ne uporabljajo v velikem številu, nudi pa velik potencial za razvoj v prihodnosti.

Glavno prevozno sredstvo je avtomobil, znotraj okoliša pa večina ljudi rajši hodi.

cestno omrežje pravokotna cestna mreža javni promet v okolišu Balat

ostanki pravokotne cestne mreže 0

50

100m

0

50

IV.I.VII DRUŽBENA INFRASTRUKTURA Izobraževalne in kulturne ustanove V okolišu Balat se nahaja razmeroma veliko drugostopenjskih izobraževalnih ustanov (osnovnih šol), vse višjestopenjske izobraževalne ustanove se nahajajo izven okoliša.

V okolišu se nahaja ena knjižnica, ki pa je osredotočena na ženske študije.

V zadnjih desetih letih sta bila ustanovljena informacijski center Fener Balat in kulturna hiša Balat, ki lokalno prebivalstvo in zunanje obiskovalce informirata o novostih v okolišu ter prirejata razne dogodke.

100m

Verske stavbe

meja okoliša Balat prostor projekta

Okoliš Balat ima edinstveno versko infrastrukturo v Istanbulu, saj se nikjer drugje v mestu ne nahaja tolikšno število verskih stavb različnih religij. Čeprav prevladujejo islamske verske stavbe, med katerimi se nekatere nahajajo v nekdanjih cerkvah, so krščanske in židovske verske stavbe

verske stavbe

Javni prostor

izobraževalne ustanove

Zaradi razgibane topografije in otomanske zasnove ulic je javni prostor v okolišu skoraj neobstoječ. Kot javni prostor se uporablja ulica, kjer si lokalno prebivalstvo, zunanji obiskovalci in avtomobili delijo prostor.

Zelo malo je urejenih zelenih površin. Za razliko od priobalnega parka, ki je od soseščine ločen z večjo prometno cesto, in parka ob največji mošeji Yavuz Sultan v okolišu, so ostale zelene površine neurejene in ponavadi celo zaprte javnosti.

stanovanjske stavbe pristanišče kulturne ustanove upravne stavbe park prisotnost stavb različnih ver v okolišu Balat in okolici

družbena infrastruktura v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

37

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

IV.I.VIII ARHITEKTURE ZNAČILNOSTI Arhitekturna edinstvenost okoliša Balat se kaže v verskih gradbah in harmonični stavbni dediščini s pomolnimi okni. Več kot polovica stavb je bila zgrajena pred letom 1930 iz kombinacije kamna in opeke in ustvarja v območju poseben ambient. Njihove značilnosti so ozke fasade, balkoni, pomolna okna, debeli zidovi in okna z loki, ki podpirajo odprtine v zidanih stavbah. Tudi stavbe, zgrajene med leti 1930 in 1950 sledijo arhitekturnim značilnostim starejših stavb in obenem odsevajo značilnosti svojega obdobja.

V območjih z visoko gostoto prebivalstva kot je Balat, so bili zasebni vrtovi stavb, nekoč pomemben element otomanske arhitekture in mestne teksture, odstranjeni. Nadomestile so jih terase na strehah stavb, zgrajene iz poceni ognjevarnih materialov.

Arhitektura 19. stoletja vir: osebni arhiv 2013 bogato okrašena fasada

vir: osebni arhiv 2013 opečnate vrstne hiše

vir: osebni arhiv 2013 lesena hiša

Med stanovanjskimi stavbami iz 19. stoletja prevladujejo trinadstropne stavbe z visokimi monumentalnimi vhodi, v leseni ali zidani konstrukciji in s kamnito konstrukcijo kleti. Zidane stavbe so okrašene z antičnimi grškimi elementi. Stavbe so postavljene ena ob drugi ali v obliki vrstnih hiš, ki so bile sprva namenjene predvsem revnejšim prebivalcem. Zasnovane so bile za eno družino na ozkih parcelah.

Najpogosteje uporabljen fasadni material v območju je opeka. Les se je uporabljal za notranji tlak in lahke notranje stene. V industrijskem obdobju je bilo ponekod za nosilce uporabljano železo.

zasebnost

Pomolna okna Pomolna okna so ena izmed glavnih značilnosti otomanske arhitekture. So zasebna povezava stavbe z ulico in omogočajo zračenje v mediteranski klimi. Pomolno okno je podprto z podpornim elementom (železen steber ali okvir, marmorno konzola) ali z stavbnimi nosilci. Ponekod je bil železni okvir zapolnjen z opeko in dekorativnim ometom. Zunanji zidovi pomolnega okna so narejeni z opeko polovične širine, da bi dosegli manjšo težo elementa.

komunikacija

Vzroki za propadanje Glavna vzroka za propadanje stavb v Balatu sta družbene spremembe in fizični vplivi. Zadnja desetletja je okoliš zatočišče revnih priseljencev, ki prihajajo s podeleželja. Zapuščene prazne stavbe so privlačne predvsem zaradi nizkih najemnin. Drugačni načini življenja priseljencev so povzročili velike spremembe na stavbah, kot prilagajanje enodružinske hiše na namestitev več družin ter slabo ali sploh neobstoječe vzdrževanje stavb.

Povečini je bilo eno nadstropje spremenjeno v neodvisno stanovanje za eno družino, odprti terasni prostori so bili pokriti s strehami, da bi dodali sobe ali dodatna nadstropja na strehi. Vse te intervencije so dodale dodatno težo na konstrukcijo in povzročile škodo na konstrukcijskih sistemih stavb.

povezava

narava

skice današnjih mikro arhitekturnih elementov v okolišu Balat

Mnogi požari so v letih 1970 uničili veliko stavbne dediščine v Balatu, povečini poškodovali notranjo leseno strukturo stavb in za seboj pustili le zidane zunanje zidove. Drugi fiizične vplivi na propadanje so erozija tal, poplave, konstrukcijske napake in utrujeni materiali. vir: Kishali E. in Grecchi M. konstrukcija pomolnega okna in tradicionalne tehnike gradnje stavb v okolišu Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

38

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

IV.I.IX TURISTIČNE ZNAMENITOSTI V OKOLICI Objemajoč zaliv Zlatega roga je območje bogato s krščansko, bizantinsko, grško, bolgarsko in armensko stavbno dediščino.

Bizantinska dediščina vir: http://www.okoguide.com/upload/img/big/STAM_1200.jpg bizantinska Porphyrogenitusova palača

vir:http://www.tourmakerturkey.com/uploads/8/7/4/4/8744530/5905850_orig.jpg bizantinsko mestno obzidje

Porphyrogenitusova palača (Palača vladarja) Palača je bila zgrajena na koncu 13. stoletja med notranjo in zunanjo utrdbo mestnega obzidja.

Mestno obzidje Konstantinopla Dvojno kmanito obzidje Konstantinopla z mnogimi stolpi v tem območju je druga serija obzidja mesta, ki jo je zgradil cesar Teodozij II. v 5. stoletju.

Chora muzej Nekoč bizantinska cerkev in kasneje otomanska mošeja je bila leta 1948 spremenjena v muzej. Notranjost stavbe je okrašena z zelo dobro ohranjenimi in bogatimi bizantinskimi mozaiki in freskami.

Grič Pierre Loti Grič je poimenovan po francoskemu pisatelju Pierru Lotiju. Na njega se je možno povzpeti peš ali z vzpenjačo.

Na vrhu griča je mnogo čajnic in restavracij, od koder se odpira pogled na celotni zaliv Zlati rog. Pot do vrha poteka skozi eno najstarejših in največjih muslimanskih pokopališč v Istanbulu, kjer so pokopani sultani, umetniki in pesniki.

vir: http://theruinsofturkey.com/wp-content/uploads/2014/08/ChoraMuseum.jpg Chora muzej

vir: http://www.flickr.com, uporabnik Mzuriana romarski grič Pierre Loti, razgledna točna in pokopališče

Muzej in mošeja Fethiye (prej cerkev Pammakaristos) Prvotno krščanska cerkev in danes muzej se džamija ponaša z dobro ohranjenimi bizantinskimi freskami in mozaiki iz časov, ko je bila del grškega ortodoksnega patriarhata. Zgrajena je bila leta 1292 kot samostan za nune, med leti 1456 in 1568 je bila sedež grškega patriarhata in leta 1573 pa jo je sultan Murat III spremenil v džamijo v slavo osvojitvi Gruzije in Azerbajdzana. Po tem se je patriarhat preselil v okoliš Fener. Ženska knjižnica in informacijski center Leta 1990 so jo ustanovile ženske akademkinje in novinarke. Je edina turška ženska knjićnica, ki se nahaja v nekoč ruševinasti kamniti zgradbi. Ima pomembno zbirko literature ženskih avtoric v turščini in angčeščini, ki segajo do leta 1867.

vir: http://howtoistanbul.com/wp-content/uploads/2013/07/13-Fethiye-museum1.jpg muzej in mošeja Fethiye, bivša cerkev Pammakaristos

vir: http://haber.sol.org.tr/sites/default/files/7072_0.jpg ženska knjižnica in informacijski center Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

39

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

vir: http://i47.photobucket.com/albums/f197/zhjakob/architecture/66575e7c.jpg cerkev sv. Štefana - Bolgarska cerkev

Krščanska dediščina Cerkev svetega Štefana (Bolgarska cerkev) Cerkev je zgrajena iz prefabriciranega železa in je ena izmed redkih še vedno stoječih železnih stavb. Zgrajena je bila leta 1898 iz prefabriciranih železnih plošč, ki so bile pripeljane z Dunaja in sestavljene v enem mesecu.

vir: http://i47.photobucket.com/albums/f197/zhjakob/architecture/66575e7c.jpg ekumenski patriarhat - Cerkev sv. Janeza

Ekumenski patriarhat in Cerkev sv. Janeza Ekumenski patriarhat je najvišji in najsvetejši center v hierarhiji pravoslavnih cerkva na svetu V času otomanskega imperija je bil patriarhat močna in pomembna verska in politična institucija, na katero se je zanašal tudi sultan.

Ko so verske in etnične manjšine v 19. stoletju z vzponom nacionalističnega gibanja postale težava v sturkturi otomanskega imperija, je postalal politična vloga in vpliv patriarhata na krščansko grško manjšino sporna tema v politiki. Posestvo s neoklasično cerkvijo svetega Janeza je bil sedež patriarhata od selitve iz cerkve Vsemogočnega leta 1586. Ohranjena sta dva mozaika in mnogo zakladov.

Cerkev svetih angelov (Armenska cerkev) Stara grška zgradba, ki jo je obnovila armenska skupnost leta 1835. Vsako leto septembra je cilj romarjev različnih ver iz vse Turčije.

vir: http://www.okoguide.com/upload/img/objects/Istanbul/STAM_7425.jpg armenska cerkev

Cerkev svete Marije Mongolske Je edina bizantinska cerkev, ki je ostala v grških rokah in ni bila nikoli spremenjena v džamijo.

vir: http://www.enormousfish.co.uk/wp-content/gallery/byzantine-churches/mary-mongols-3.jpg cerkev sv. Marije Mongolske

Grška gimnazija Prvotno imenovana Velika državna šola patriarhata, ima danes le okoli 50 dijakov, ki obiskujejo ta neogotski spomenik v rdeči opeki. Njena monolitičnost dramatično zaključuje pogled po strmi cesti Fenerja. Zgrajena je bila 1881 iz opek, prinešenih iz Francije. Ustanova pa je bila ustanovljena že leta 1556 kot ena izmed najpomembnejših grških izobraževalnih ustanov v Istanbulu.

vir: http://i1.trekearth.com/photos/64781/school-pano.jpg grška gimnazija

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

40

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.I ŠIRŠI PROSTOR

vir: http://shoreturkey.com/wp-content/uploads/2015/05/Askenazi-sinagogu.jpg sinagoga Yanbol

vir: https://www.eskinazi.com/images/ahrida_synagogue_interior.jpg notranjost sinagoge Ahrida

Židovska dediščina Sinagoga Ahrida Je ena izmed najstarejših sinagog v Istanbulu. Zgradili so jo grški Židje v začetku 15. stoletja. Znana je po tevi, ki je narejena v obliki premca ladje, kar simbolizira Noetovo barko ali otomanske ladje iz tistega časa.

Sinagoga Yanbol Sinagogo Yanbol so v času bizantinskega cesarstva zgradili bolgarski Židje. Glavna zgradba je zgrajena iz lesa.

Njena notranjost je okrašena s poslikavami krajine. Židovska bolnišnica Or Ahayim Ustanovljena je bila leta 1887 za zdravstvene potrebe Židov, danes pa služi kot splošna bolnišnica.

Kulturne ustanove vir: https://ssl.panoramio.com/photo/68756270 židovska cerkev

vir: http://farm9.staticflickr.com/8304/7886152586_0dd230ace5_b.jpg židovska bolnišnica Or Ahayim

vir: http://www.turkishairlines.com/images/skylife/7-2010/2041/72_2041bahane_3.jpg kulturni center Balat

vir: http://www.fatih.bel.tr/assets/photo2014/altsiteler/bilgievleri/1_FenerBalat.JPG informacijski center Fener Balat

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Kulturni center Balat in Informacijski center Fener Balat Obe stavbi sta bili zelo poškodovani in leta 2004 obnovljeni v okviru projekta Rehabilitacija Fener-Balat organizacije UNESCO. Kulturni center Balat je danes priljubljen med lokalnimi prebivalci in turisti predvsem zaradi svoje simpatične restavracije z vrtom in kulturnih dogodkov, ki jih občasno organizira.

Informacijski center Fener Balat je namenjen osveščanju lokalnega prebivalstva in jim obenem nudi prostor za organizacijo zborovanj in delavnic.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

41

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

0

5

10m

deloma pogorela stavba parcela št. 42 - obstoječa vila A Kö

Kö

ro

So

ka

ğı

ğlu

So

parcela št. 60 - ruševina vile B

ka

ğı

parcela št. 44 - neurejena zelena površina Kazancı Selim Sokağı

ğlu

Kazancı Selim Sokağı

ro

vir: http://www.google.si/maps stanovanjski otok št. 1889

meja parcele dostop

VI.II.I OŽJI PROSTOR PROJEKTA Projektna naloga se nahaja v stavbnem otoku št. 1889 in se razteza na treh parcelah. Parceli št. 42 in št. 60 sta v zasebni lasti. Na parceli št. 42 se nahaja obstoječa dobro ohranjena vila A z dostopom po stopnišču s spodnje ulice Kazancı Selim Sokak. Na parceli št. 60 se nahajajo ruševine vile B, ohranjena je le klet stavbe.

Dostop do vile je z zgornje ulice Köroğlu Sokak. Med parcelama št. 42 in št. 60 se nahaja parcela št. 44, ki je last občine, vendar je ta v dogovoru z lastnikom pripravljena urediti javno površino, ki bi spremljala kulturni program, predviden za parcelo št. 60.

Vse nepozidane površine v tem stavbnem otoku so neurejene in povečini zaprte za javnost, med njimi prav tako predvidena površina za javni park.

VI.II.II OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT predvidena združitev parcel predviden javni park

Kö

ro

So

predvidena kulturna ustanova

ka

ğı Kazancı Selim Sokağı

ğlu

Trenutni občinski prostorski načrt za stavbni otok projekta predvideva: • združitev nekaterih manjših parcel v eno večjo in gradnjo večjih stanovanjskih stavb, • ureditev zgodovinskega parka, • gradnjo kulturne ustanove in • regulacijo višin obstoječih objektov.

Prostor projekta se tako nahaja v neposredni bližini predvidenega parka, na eni parceli projekta je predvidena kulturna ustanova, na drugi pa ni nobenega določenega programa. Obe parceli sta zavarovani s strani spomeniškega varstva, zato za njih veljajo posebni pogoji prenove stavb.

predvidena manjša stanovanjska stavba

vir: občina Fatih, oddelek za urbanizem občinski prostorski načrt za stanovanjski otok št. 1889

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

42

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

VI.II.III PARCELA ŠT. 42 - VILA A Obstoječa stavba na parceli številka 42 je bila zgrajena leta 1802 kot rezidenca za voditelja grškega patriarhata, ki se nahaja v bližini stavbe. Danes stavba ni v aktivni uporabi. Lastnik jo uporablja kot skladišče in jo občasno oddaja filmskim studiom za snemanje filmov in serij, ki stavbo preuredijo za potrebe filma (opravijo osnovna slikopleskarska dela, očistijo prostore, prinesejo pohištvo in uredijo razsvetljavo ...), ki sicer v objekt vrne nekaj izgubljenega življenja, vendar še bolj uniči njegovo zgodovinsko vrednost.

Občinski prostorski načrt predpisuje ohranitev in obnovo zgradbe v stanje kot je bila nekoč z ustreznimi sodobnimi napeljavami. Zgradbi pa ne predpisuje nobenega določenega programa.

Dostop do zgradbe je danes možen z dveh vhodov, eden spodaj na 24,17 m, drug pa zgoraj na 38,07 m nadmorske višine, medtem ko je vhod v klet na 31,35 m in vhod v pritličje na 36,72 m nadmorske višine.

Zgradba se nahaja na zelo razgibanem in strmo vzpenjajočem se terenu.

Nosilna konstrukcija oboda zgradbe je narejena iz kamna v kleti in opeke v nadstropjih, notranje stene, stropovi in ostrešje pa so lesene konstrukcije.

Zunanjost in notranjost zgradbe nima vidnih večjih ali nevarnih poškodb, ki so ponavadi značilne za stare zgradbe (posledice potresov, vlaga, insekti ...). Obnove in ponovnega razmisleka so potrebne vse električne, vodovodne in toplotne napeljave, predvsem tiste, ki so napeljane po fasadi.

S

vir: osebni arhiv 2012 pogled na stavbo z vhodnega stopnišča

Çıra

ğ So

kağı

kağı

42

ro

Kaza

Kö

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

ncı S alim So

60

ğl

u

So

ka

ğı

44

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

43

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

vir: osebni arhiv 2012 avla v nadstropju

vir: osebni arhiv 2012 pogled na stavbo s parcele vile B

Kletni prostor je z dveh strani vkopan v teren, na eni pa meji na sosednji danes pogorela lesena stavba.

Njegova fasada je ometana in danes pobarvana modro. Kletni prostor je obokan in ometan, ponekod je vidna opeka. Klet je sestavljena iz treh prostorov (predprostor, WC in glavni prostor).

Med kletnim prostorom in pritličjem se na južni strani zgradbe nahaja medprostor, ki ima omejeno višino.

Sestavlja ga hodnik in 5 sob, ločenimi z lesenimi stenami. Okna na južno stran so danes zazidana z opeko.

Pritličje in nadstropje imata podobna tlorisa z osrednjim prostorom - avlo, iz katere je dostop v vsako sobo etaže. Pritličje ima predsobo, 4 sobe, 1 WC in balkon, nadstropje pa 5 sob, 1 WC in eno kopalnico.

vir: osebni arhiv 2012 avla v nadstropju

vir: osebni arhiv 2012 okenski detajl

vir: osebni arhiv 2012 kletni prostor

vir: osebni arhiv 2012 pogled na jugovzhodno fasado

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Zgradba je pokrita z opečnato kritino. Na strehi se nahaja kasneje dodan objekt lesene konstrukcije, ki omogoča izhod na teraso strehe, pokrito z hidroizolacijo, in stavbi doda dodatno sobo.

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

44

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

lesena konstrukcija na strehi

osebni arhiv 2013 streha

nadstrešek s plastično ploščo prezračevalni jašek okenska dprtina, predelana v vratno odprtino z železnimi vrati

Kasnejši zunanji dodatki k stavbi

osebni arhiv 2013 severozahodna fasada

dodan balkon iz jeklenih I profilov in s keramičnimi ploščicami električna napeljava

odprtina za vrata predelana v dve okni stopnice in prostor pod stopnicami, ki zaziduje okno

Obstoječa stavba je bila skozi svojo zgodovino večkrat predelana. Bistveno njena struktura ni bila spremenjena, je pa dobila nekaj nekvalitetnih dodatkov, podobno kot večina hiš v njeni okolici.

Največji posegi so vidni v njenem delu ob vhodu v pritličje. Tam je bilo stavbi dodano dodatno zunanje stopnišče z balkonom, ki vodi v nadstropje. Stopnišče je izdelano iz betona in kamna, konstrukcija balkona pa iz jeklenih I profilov. pokritimi s keramičnimi ploščicami. Pod stopnicami je manjša shramba, ki pa je zazidala eno okno na prvotni fasadi. Prav tako je bil pomožni vhod spremenjen v dve okni, kot vidno na fotografiji št. 3. V nadstropju sta bili dve okenski odprtini predelani v vratni, kjer so bila uporabljena železna vrata, obema pa je bil dodan tudi nadstrešek, narejen iz lesa in jekla, pokrit s valovito plastično ploščo.

Na severni strani fasade je bilo dodano manjše okno za novo kopalnico v tistem prostoru.

Na strehi je bila dodana lesena konstrukcija, ki omogoča izhod na streho in dodaten shrambni prostor.

Poleg večjih fizičnih dodatkov je na fasadi možno opaziti mnogo novih odprtin za različne prezračevalne jaške, električno napeljavo in omarico ter odvodnjavanje.

osebni arhiv 2013 vhod v pritličje

odprtina za okno v kopalnici

prezračevalni jašek

osebni arhiv 2013 severna fasada

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

45

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

dodana kopalnica v prostoru v nadstropju z iverno ploščo razdeljen prostor

osebni arhiv 2013 nadstropje - soba 2.7.1

prostor na drugi strani iverne plošče, dostopen z dodanega balkona

Kasnejše spremembe v stavbi

osebni arhiv 2013 nadstropje - shramba 2.6

V kleti so bile v vhodnem prostoru dodane sanitarije s sodobnim vratnim profilom in opremo.

zazidano okno (stopnice pri vhodu na zunanji strani)

V pritličju in nadstropju sta bila predelana prostora, ki se nahajata eden nad drugim. V pritličju je bilo zazidano eno okno, vrata so bila spremenjena v dve okni. V nadstropju pa je bila dodana kopalnica ter nov shrambni prostor, dostopen z balkona. Urejen je bil tudi dostop v avlo nadstropja z balkona.

osebni arhiv 2013 pritličje - soba 1.7

dodan prostor za sanitarije

osebni arhiv 2013 klet - predprostor 0.1

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

46

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

arhiv naročnika pogled na stavbo z ulice

arhiv naročnika notranjost stavbe - stopnišče

arhiv naročnika notranjost stavbe - jedilnica

VI.II.IV PARCELA ŠT. 60 - VILA B Na parceli številka 60 je nedavno nazaj je poleg obstoječe stavbe vile A stala še ena zgodovinska stavba iz 19. stoletja, zgrajena v otomanskem stilu, ki je bila ena izmed stanovanjskih stavb, pripadajočih grškemu patriarhatu. Stavba je oblikovno značilna za območje in njena rekonstrukcija sledi smernicam, ki jih predvideva urbanistični načrt občine in UNESCO organizacija za okoliš Balat Stavba je bila uničena iz neznanih razlogov. Ostanki opečnate konstrukcije kleti so vedno vidni na parceli, prekriti z zemljo in rastlinjem, in se uporabljajo kot vrt vile A.

arhiv naročnika pogled na stavbo z ulice

osebni arhiv 2013 vhod na parcelo z ulice

Občinski prostorski načrt predpisuje rekonstrukcijo zgradbe na podlagi fotografske dokumentacije, obstoječih ostankov kleti porušene stavbe na parceli in študije podobnih zgradb. Za novo stavbo je predviden program z javno kulturno vsebino.

S

Çıra

ğ So

kağı

Soka ğı

42

Kö

ro

Kaza

ncı S

alim

60

osebni arhiv 2013 pogled na parcelo s strehe vile A

ğl

u

So

ka

ğı

44

osebni arhiv 2013 stik kleti s sosednjo stavbo in detajli kleti

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

47

IV. PROSTOR PROJEKTA IV.II OŽJI PROSTOR

1

2

ostanki ladijske industrije

Bolgarska cerkev

zaliv Zlati rog

trg Taksim

okrožje Beyoglu

stolp Galata

Grška šola

VI.II.V AMBIENTI IN POGLEDI Parcele projekta imajo poleg kulturne vrednosti in središčne lokacije tudi ene izmed najlepših in najzanimivejših pogledov v okolišu.

Središčen položaj parcel v okolišu je razlog za zelo živahen ambient v okolici. Ulici ob parcelah sta polni družabnega življenja. Lokalni prebivalci uporabljajo ulice za igro, posedanje in pogovore, sušenje perila, pitje čaja in podobne aktivnosti, ki jih ponavadi najdemo na trgih in v parkih.

osebni arhiv 2012 pogled 1 proti severu z obstoječe zgradbe

osebni arhiv 2012 pogled 2 proti severovzhodu z obstoječe zgradbe

osebni arhiv 2012 ulica v bližini projekta

Parcele projekta obdaja več bogata kulturna in naravna dediščina. Proti severu se pogled odpira na zaliv Zlati rog in Bolgarsko cerkev, proti severovzhoodu na okrožje Beyoglu, družabno središče mesta Istanbul, s turistično znamenitostjo stolp Galata in trgom Taksim, proti vzhodu pa na Grško šolo.

Na druge strani je pogled omejen z vzpenjajočim se terenom in povečini višjimi stavbami.

osebni arhiv 2012 ulica v bližini projekta

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

48

V. PROJEKT Zasnova in tehnično poročilo projekta VI.I ZASNOVA PROJEKTA VI.I.I Izhodišče VI.I.II Zasnova VI.I.III Program VI.II TEHNIČNO POROČILO VI.II.I Poti uporabnikov VI.II.II Neoviran dostop VI.II.III Konstrukcija VI.II.IV Sanacija in energetska zasnova VI.II.V Požarna varnost VI.II.VI Potresna varnost

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

49

V. PROJEKT V.I ZASNOVA PROJEKTA

REKONSTRUKCIJA VILE B

OBNOVA VILE A

posnetek stanja

analiza podobnih stavb

ostanki stavbe

analiza podobnih stavb

fotografsko gradivo

diagram 3: viri podatkov za arhitekturno prenovo

VI.I.I IZHODIŠČE Projektna naloga obsega arhitekturno prenovo dveh stavb, vile A in vile B, ter njune neposredne okolice. Za vilo A sem predvidela obnovo v njeno ‘‘prvotno’’ stanje, kar sem oblikovala po podatkih, pridobljenih iz posnetka stanja in analize podobnih stavb v okolici. Vila B pa je rekonstrukcija porušene stavbe po fotografskem gradivu, analizi podobnih stavb v okolici in ostankih stavbe na parceli.

nastanitev TURISTI

UMETNIKI

BUTIČNI HOTEL

- znanje, kultura in odprtost - iskanje navdiha, uporaba zgodovinskega prostora za umetniško izražanje

ČN GA AMEN LE RIJ SKA A

- kulturna raznolikost in globalna identiteta - zanimanje za zgodovino, vsakdanje življenje lokalnih prebivalcev in umetnost

ICA

JN

ĆA

kulturna in gospodarska interakcija

VE

projekt

izobraževanje

KNJIŽNICA ZA OTROKE

Pri programski zasnovi projektne naloge sem želela ustvariti javen in poljaven prostor, kjer se lahko srečajo različni uporabniki. Predvidela sem tri skupine glavnih uporabnikov: turisti, umetniki in lokalno prebivalstvo.

Turistom je namenjen program butičnega hotela in čajnice, umetnikom butični hotel in večnamenska galerija ter lokalnemu prebivalstvu knjižnica za otroke, čajnica in večnamenska galerija. Programi so med seboj povezani s parkovno ureditvijo oziroma se nahajajo v istem objektu in istočasno zagotavljajo intimnost in povezanost z lokalnim prostorom.

Preko arhitekturne prenove obeh stavb v duhu preteklosti z uporabo starih tehnik gradnje in lokalnih materialov ter z vpeljavo sodobnih programov se ustvari edinstveno vzdušje za goste in prostor za druženje in kulturo za lokalne prebivalce.

LOKALNO PREBIVALSTVO

- soustvarjajo identiteto prostora - nizka stopnja izobrazbe diagram 4: povezave med uporabniki prostora projektne naloge

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

50

V. PROJEKT V.I ZASNOVA PROJEKTA

10

S

1

VI.I.II ZASNOVA

9

Zasnova projektne naloge obsega tri sklope: • obnova vile A • rekonstrukcija vile B • parkovna ureditev 2 8

3

6

7

4

7 5 6

Vila A V vili A se uredita večnamenska galerija v kleti in butični hotel v ostalih nadstropjih.

Fasada se obnovi v prvotno stanje z odstranitvijo dodanih nekakovostnih konstrukcij in preureditvijo strehe.

Notranjost stavbe se obnovi s sanacijo lesenih stropov, sten in strehe z manjšimi posegi za potrebe novega programa. Uredi se električno napeljavo, vodovodne inštalacije in sistem za ogrevanje Vila B V vili B se uredita čajnica v pritličju in knjižnica za otroke v pritličju in nadstropju.

Fasada se rekonstruira po fotografskem gradivu.

Nosilni zidovi vile so opečnati, stropna in strešna konstrukcija sta leseni.

Zunanji prostor Prostor ob vilah se uredi v terenski park s teraso čajnice, kotički za piknik, stopnicami za sedenje, otroškim igriščem in galerijo na prostem, povezanimi s tlakovano potjo v naklonu. Obstoječe stopnice se odstranijo in uredijo se nove po minimalnih zahtevah za stopnice z novimi materiali.

Ob vili A se predlaga odstranitev pogorelega objekta in uredi povezovalna pot do predvidenega mestnega parka.

SITUACIJA M 1:400 1 pogorela stavba - predlog odstranitve 2 parcela št. 42 - vila A - butični hotel, večnamenska galerija 3 parcela št. 60 - vila B - knjižnica za otroke, čajnica 4 terasa čajnice 5 otroško igrišče 6 piknik kotiček 7 stopnice za sedenje 8 galerija na prostem 9 pot do mestnega parka 10 predvideni mestni park

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

51

V. PROJEKT V.I ZASNOVA PROJEKTA VILA A butični hotel, večnamenska galerija klet

mezanin

pritličje

nadstropje

podstrešje

VI.I.III PROGRAM Projektna naloga obsega več programskih sklopov: • butični hotel • večnamenska galerija • knjižnica za otroke • čajnica Vila A Obstoječa zgradba se zaradi svoje zgodovinske vrednosti obnovi in oživi kot butični hotel in večnamenska galerija. Zgradba je oblikovno ločena na dva dela. Prvi je s treh strani v teren vkopan kamnit kletni del z obokanimi stropovi, ki ima ometano fasado. Vanj je vpeljan program večnamenske galerije, namenjen lokalnim in gostujočim umetnikom za razstavljanje umetniških del in kot prostor za ustvarjanje, ter okoliškim prebivalcem kot občasni prostor prireditev, okroglih miz in delavnic. Zgornji opečnat del zgradbe pa se obnovi kot butični hotel, ki odgovarja na turistične nastanitvene potrebe v območju in je namenjem predvsem umetnikom in profesionalnim obiskovalcem, ki obiskujejo in se zadržujejo v območju iz poklicnih in raziskovalnih razlogov.

večnamenska galerija hotelska soba kopalnica/sanitarije hodnik/avla/predprostor

projekt obnove vile A • butični hotel 326 m2 • večnamenski prostor galerije 74 m2 skupaj površina projekta obnove zgradbe: 400 m2

stopnišče skladišče

Vila B V novi zgradbi se po upoštevanju smernic občine uredi javen družabni in kulturni program, namenjen predvsem mlajšim, ki predstavljajo velik del lokalnega prebivalstva in nimajo veliko zunanjih in notranjih prostorov za preživljanje prostega časa. V spodnjem nadstropju zgradbe se umesti čajnica in internetni kotiček, v nadstropju pa knjižnica za otroke, v kleti pa so servisni prostori s sanitarijami, kuhinjo, skladišči in prostori za osebje v zgradbi.

recepcija kurilnica

VILA B knjižnica za otroke, čajnica klet

pritličje

nadstropje

projekt rekonstrukcije vile B • knjižnica za otroke 203 m2 • čajnica 85 m2 • skupni prostori 109 m2 skupaj površina projekta rekonstrukcije zgradbe: 397 m2 skupaj urejene notranje površine: 797 m2

knjižnica za otroke čajnica hodnik/avla/predprostor skupni prostori (sanitarije, garderobe)

Zunanji prostor Zunanji prostor se uredi kot terenski park, ki povezuje teraso čajnice in galerijo na prostem ter se nadaljuje proti predvidenemu mestnemu parku. ureditev zunanjega prostora • tlakovane površine 360 m2 • urejene zelene površine 330 m2 skupaj urejene zunanje površine: 690 m2

komunikacije

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

52

V. PROJEKT V.II TEHNIČNO POROČILO

S

VI.II.I POTI UPORABNIKOV 3.2 3

3.1

Vhod v vilo A je urejen s spodnje ulice Kazancı Salim. Vhod v vilo B pa z zgornje ulice Köroğlu. Obe poti pa sta povezani s parkom, ki predstavlja stičišče vseh programov in omogoča interakcijo uporabnikov.

Predvideno je, da uporabniki objekta do njega pridejo peš ali s taksijem, kot je v navadi v območju. 3 parkirna mesta so na voljo na ulici Köroğlu, za večje število obiskovalcev, ki pridejo z avti, pa so previdene parkirne površine 300 m stran od stavbe.

ulica K

ğlu

ro

Kö

azanc

ca

uli

ı Salim

VI.II.II NEOVIRAN DOSTOP

1.1 1

Vila B je urejena v skladu s pravili za dostop funkcionalno oviranih oseb. Od vhoda s ceste vodi do stavbe klančina, v zgradbi pa se nahaja dvigalo za funkcionalno ovirane osebe.

Vila A za funkcionalno ovirane osebe zaradi zelo razgibanega terena in same zasnove hiše ni dostopna.

Vpeljevanje dostopa za funkcionalno ovirane osebe bi pomenilo velik poseg v zunanjost in notranjost zgradbe, ki bi ogrozil njeno kulturno vrednost. Obenem pa pravilnik pri obnovi zgradbe ne zahteva ureditve dostopa za funkcionalno ovirane osebe.

2

SITUACIJA M 1:400 1 dostop zgoraj z ulice Köroğlu do vile B 1.1 vhod v vilo B 2 dostop spodaj z ulice Kazancı Salim do parka 3 dostop spodaj z ulice Kazancı Salim do vile A 3.1 vhod v vilo A (večnamenska galerija) 3.2 vhod v vilo A (butični hotel)

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

53

VILA A konstrukcijska analiza

V. PROJEKT V.I II TEHNIČNO POROČILO

VILA B konstrukcijska analiza

opečnata kritina in ravna streha s PVC kritino opečnata kritina in leseno ostrešje opečnata atika in opečnati strešni zaključki opečnata atika in opečnati strešni zaključki

lesena stropna konstrukcija

opečnate obodne stene in lesena konstrukcija notranjih nosilnih sten

lesena stropna konstrukcija

leseno ostrešje

opečnate stene z AB vezmi

VI.II.III KONSTRUKCIJA lesena stropna konstrukcija

opečnate obodne stene in lesena konstrukcija notranjih nosilnih sten lesena stropna konstrukcija

opečnate stene z AB vezmi

Vila A Klet vile A je obokana kamnita konstrukcija, na njo je postavljen opečnat obod stavbe. Stropovi, notranje nosilne stene in ostrejše imajo leseno konstrukcijo. Pri projektu obnove stavbe se kamnita in opečnata konstrukcija ohranita, sanira se le dotrajane lesene konstrukcijske sisteme.

Vila B Vila B je zasnovana v opečnati stenski konstrukciji z lesenimi stropovi in ostrešjem. Opečnate stene so povezane z armiranobetonskimi vezmi.

opečnate obodne stene lesene notranje stene lesena stropna konstrukcija opečnate obodne stene lesena stropna konstrukcija opečnate stene z AB vezmi

kamnite stene z obokanim stropom

kamniti temelji (predvidevano)

AB talna plošča

AB pasovni temelji, geosidrani v teren

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

54

V. PROJEKT V.II TEHNIČNO POROČILO

VI.II.IV SANACIJA IN ENERGETSKA ZASNOVA LESENA STENSKA KONSTRUKCIJA - protipožarni omet z lesenim zaključkom in leseno dekoracijo - OSB plošča - lesena konstrukcija v razmaku 50 cm s toplotno izolacijo 6 cm - zvočna izolacija - lesena konstrukcija v razmaku 50 cm s toplotno izolacijo 6 cm - OSB plošča - protipožarni omet z lesenim zaključkom in leseno dekoracijo

Vila A Pri projektu obnove vile A je predvidena sanacija predvsem notranjosti stavbe. Dotrajane lesene konstrukcije (stropovi, notranje nosilne stene, ostrešje) se zamenjajo z novimi. Uporabi se sodobne detajle, ki so najbolj podobni obstoječim. Finalni tlaki in dekorativni elementi se ohranijo in obnovijo oziroma, če so poškodovani, replicirajo.

Sanacija zunanjosti stavbe obsega čiščenje fasade, sanacijo poškodovanih kamnitih detajlov, odstranitev dodanih konstrukcij in sanacijo stikov z osnovno fasado.

Za izboljšanje energetske varčnosti stavbe, se stavbno pohištvo obnovi tako, da ustreza minimalnim izolativnim vrednostim sodobnih detajlov.

Vse inštalacije, ki imajo izhod na fasadi se ustrezno izolirajo ozrioma se pripravi projekt optimizacije inštalacij.

Vila B Vila B ima predvideno 5 cm toplotne izolacije po celotnem obodu stavbe in 10 cm na strehi, kar zadošča projektivnim zahtevam. Okna so lesena termoizolacijska z dvojno zasteklitvijo.

LESENA STROPNA KONSTRUKCIJA - restavrirane lesene talne deske - zvočna in toplotna izolacija 10 cm z leseno podkonstrukcijo v razmaku 30 cm - 2 sloja križno položenih OSB plošč za protipotresno ojačitev - leseni tramovi z dodano sekundarno leseno konstrukcijo 12/20cm v razmaku 60 cm - pritrditev z jeklenim L 10/10cm profilom - OSB plošča - restavrirane lesene stropne deske

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

55

V. PROJEKT V.II TEHNIČNO POROČILO 3

požarni sektor

S

izhod delovna površina VILA A požarni sektorji klet

mezanin

1

2

VI.II.V POŽARNA VARNOST Po tehnični smernici TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah butični hotel spada pod objekte gostinske namembnost, večnamenska galerija, čajnica in knjižnica za otroke pa pod objekte za kulturo, razvedrilo in izobraževanje. situacija M 1:500 pritličje

nadstropje

4

3

Pri določanju vrednosti nosilne konstrukcije se upoštevajo najvišje zahteve za posamezen del stavbe z različno namembnostjo. V primeru butičnega hotela so te vrednosti enake pri vseh delih (EI 30). podstrešje

Širjenje požara po stavbi preprečujemo s požarnovarnimi gradbenimi elementi in razdelitvijo stavbe na požarne sektorje. Učinkovitost požarnih sektorjev je merjena s celovitostjo in izolativnostjo mejhnih elementov. Požarni sektorji butičnega hotela morajo biti ločeni na posamezno etažo. Hodniki in stopnišča morajo biti zaščiteni.

Največja bruto površina požarnega sektorja je manjša od dovoljene 1000 m2.

7

6

10

5

S

Odvod dima je zagotovljen skozi okenske odprtine, posebnih sistemov za odvajanje dima je potrebna le v kleti vile B.

5

3

8 11

4

Evakuacijske poti stavbe so doloćene glede na število uporabnikov (največ 40 v vili A in vili B), število in velikost etaž, površino in požarne sektorje. Skupna dolžina evakuacijske poti, ki vodi do izhoda na prosto ni daljša od maksimalne dovoljene dolžine evakuacijske poti 35m. Glede na manjše število uporabnikov zadostuje en izhod na prosto. Širine hodnikov merijo najmanj 1,2m. Vrata izhodov se odpirajo v smeri evakuacijskih poti.

9

Dostop do stavbe za intervencijska vozila je omogočen z ulice Köroğlu na jugozahodni strani vile A. Delovna površina 7x14m se nahaja na ulici in je od objekta odmaknjena 3m.

VILA B požarni sektorji klet

pritličje

4 1

4 3

2

S

nadstropje

5

4

5 6

citati iz: Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

56

V. PROJEKT V.II TEHNIČNO POROČILO

VI.II.VI POTRESNA VARNOST Projektna naloga se nahaja na potresno zelo ogroženem območju, zato se je pred izvedbo projekta potrebno posvetovati s strokovnjaki s potresnovarstvenega področja.

podbetoniranje in obbetoniranje

utrditev lesenih stropov z jeklenimi diagonalami

Razlogi za potresno ogroženost stavb kulturne dediščine: • Njihove konstrukcije niso bile zasnovane za prevzem potresne obtežbe. Če sploh, so bile projektirane samo za prevzem navpičnih obtežb.

• Zgrajene so iz materialov in v sistemih, ki so odporni na tlačne obremenitve, ne pa na upogib in strig.

• Slabo so vzdrževane, materiali so propadli zaradi vplivov okolja in časa.

• Pri njihovem projektiranju so bili upoštevani predpisi, ki ne ustrezajo današnjemu stanju stroke.

Pri stavbah kulturne dediščine morajo uporabljene metode ustrezati restavratorskim in konzervatorskim pogojem za ohranitev kulturne dediščine. Ti pa seveda omejujejo izbiro metod in njihovo učinkovitost. Če se ugotovi, da je vila A potresno ogrožena, lahko za ojačitev konstrukcije izvedemo enega izmed sledečih posegov:

utrditev opečnih zidov z močnejšo malto

utrditev lesenih stropov z opažem v različne smeri

Ob ugotovitvi, da so temelji prešibki oziroma neenakomernih posedkov pod temelji, jih lahko utrdimo z: • podbetoniranjem in/ali • obbetoniranjem.

Pri tem je priporočljivo obstoječi temelj z novim delom povezati s sidri, na koncu pa ustrezno zaščititi stavbo pred vodo in vlago z drenažnim sistemom in hidroizolacijo.

Za utrditev opečnih zidov: • armiranocementni omet debeline 15 mm in injektiranje morebitnih razpok (z zidu se odstrani obstoječi omet in iz fug med zidaki v globini 15 mm stara malta, nato se zainjektira morebitne razpoke ter v dveh slojih, z armaturo med slojema, nanese cementni omet) • prefugiranje zidu z močnejšo cementno malto (obstoječo malto odstranimo in očistimo ter fuge zapolnimo z izboljšano malto, pri čemer moramo biti pozorni na stabilnost zidu) Pri večini starejših stavb z lesenimi stropniki ti niso sidrani in zidovje ni povezano med seboj z vezmi, zato lahko pride do razpok na stikih zidov in do porušitve stene zaradi nihanja pri potresu.

Možne rešitve za sanacijo in utrditev konstrukcije: • vgraditev jeklenih zidnih vezi na višini stropov (vezi povežejo nosilne zidove stavbe in preprečijo njihovo ločenje med potresom) • sidranje lesenega stropa z jeklenimi vijaki in sidrnimi ploščami v nosilne zidove • križno polaganje plafonskega opaža • zamenjava lesenega stropa z masivno monolitno ali prefabricirano stropno konstrukcijo

izvedba armiranobetonske obloge na opečnem zidu

povezava kamnitih zidov z jeklenimi zidnimi vezmi

Ukrepi za ustrezno potresno varnost vile B: • podbetoniranje cele višine kleti po kampadah • geosidranje temeljev v zaledni teren • ustrezne armiranobetonske vezi • zavetrovano ostrešje

vir skic in slike: http://www.inpro-projektiranje.com/strokovni-clanki/169-utrditev-zidanih-konstrukcij-stavb.html

besedilo prirejeno po: http://www.inpro-projektiranje.com/strokovni-clanki/169-utrditev-zidanih-konstrukcij-stavb.html

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

57

VI. GRAFIČNE PRILOGE Načrti in vizualizacije projekta VI.I Posnetek stanja vile A VI.II Obnova vile A VI.III Rekonstrukcija vile B VI.IV Vizualizacije

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

58

VI.I POSNETEK STANJA VILE A VI.I.I Situacija M 1:100 VI.I.II Tloris kleti M 1:100 VI.I.III Tloris mezanina M 1:100 VI.I.III Tloris pritličja M 1:100 VI.I.IV Tloris nadstropja M 1:100 VI.I.VI Tloris strehe M 1:100 VI.I.VII Prerez A-A M 1:100 VI.I.VIII Prerez B-B M 1:100 VI.I.IX Prerez 1-1 M 1:100 VI.I.X Fasade M 1:100 VI.I.XI Notranji pogledi M 1:50 VI.I.XIi Detajl okna M 1:20

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

59

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.I POSNETEK STANJA VILE A S 1 4

S

4

+29.19 (-7.09) beton

+4.46 keramične ploščice

ODA J VHO D SP

VHOD

+7.94 hidroizolacija

2

35.75 (-0.53) betonski tlakovci

Çıra

ğ So

+30.39 (-5.89) trava

35.25 (-1.03) betonski tlakovci

VHOD

V MEZ

kağı

42 +31.35 (-4.93) betonski tlakovci

3

Kaza ncı S

alim

60

Soka

ğı

ANIN

VHOD

V KLET

4

34.28 (-2.00) beton

+24.17 cesta

VH

ro

ZG

ğl

D O

4

u

J RA

O

Kö

+38.07 lesene deske

So

ka

ğı

44

±0.00 lesene deske

+26.57 cesta

SITUACIJA M 1:200 1 pogorela stavba 2 parcela št. 42 - vila A 3 parcela št. 60 - ruševine vile B 4 neurejena zelena površina Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

60

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.I POSNETEK STANJA VILE A

S

B-B

A-A

-4.53 estrih

-4.49 estrih

-4.53 estrih

85

91

259

leseno okno kovinske rešetke

101

87

90 192 P0.3.3

109 160 P0.3.2

leseno okno kovinske rešetke

190 157 P0.3.1

leseno okno kovinske rešetke

1291 103

212

189

164

kamnita stenska konstrukcija

VHOD V KLET

lesena stenska konstrukcija

-4.87 gramoz

obris stavbe

1.21

4.6

8

odprtina za vrata

stenska niša

3.69

stropna niša

2.99

0.2

stenska niša

4.05 0.00

0.74

5.08

stenska niša

1086

68/194

0.67

0.00

prag h:4cm lesena vrata vodovodne inštalacije

0.3 4.26

teren 532

1

9

5.5

6.13

predvideno (neizmerjeno)

0.1

5.28

1.61

2.60

1-1

91/235

2.26

4.23

6.66 0.00

0.00

0.00

0.00

4.80

0.35

8.76 0.61

2.70

9.13

8.2

stropna niša

3.58

0.00

0.79

3.07

kovinska vrata prag h:6.5cm

1-1

TLORIS KLETI M 1:200 tla

4.71

0.00

stenska niša (neizmerjeno)

2.33

9.02

1.60

3.38

0.00

stenska niša

7.58

0.00

6.74

9.68

2.46

0.74

0.00

5.24

0.00

strop:omet+barva h:3,55 m

strop: omet+barva h:2,96 m

strop: omet+barva h:2,73 m

strop:omet+barva h:4,01 m

stropna niša

stropna niša

stenska niša

strop:omet+barva 3,59 m strop: opeka+barva h:3,03 m

strop: omet+barva h:2,73 m

strop: omet+barva h:4.04 m

B-B

A-A

strop: omet+barva h:3,63 m

TLORIS KLETI M 1:100 TLORIS KLETI M 1:200 strop

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

0.1 predprostor, estrih 0.2 WC, estrih 0.3 prostor, estrih

4,8 m2 1,8 m2 67,0 m2

skupaj neto površina:

73,6 m2

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

61

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.I POSNETEK STANJA VILE A

S

B-B

A-A

-2.04 estrih

352 107

74

estrih

74 85 P0.4.1 leseno okno kovinske rešetke

171

opečnata stenska konstrukcija

-2.00 estrih

lesena stenska konstrukcija

estrih

1.30

0.56

estrih

2.47

0.00 3.71

2.47

80 929 112

...

33

VHOD V MEZANIN 72 P0.4.3 75 leseno okno zazidano

0.00

odprtina za vrata

... zid

1.50

teren 172

0.00

3.49

0.4.6

1-1

tla

TLORIS MEZANINA M 1:200 tla

1.05

33 P0.4.2 75 leseno okno zazidano

prag h:4cm

0.00

0.00

odprtina za vrata

0.4.1

...

55

1.62 1.34 odprtina za vrata

prag h:12cm

odprtina za vrata

0.4.5

405

2.47 3.71 lesena vrata

0.00

2

0.4.4

teren text 50% opacity

0.00 odprtina za vrata

0.00

1-1

predvideno (neizmerjeno)

71

4.0

prag h:4cm

0.4.3

-1.95 estrih

0.4.2

3.21

obris stavbe

3.26 0.00

0.00

1.3

7

...

0.00 .30

barva hatch

2.56

0.00

4

0.0

0

2.46

78

7 75 2 P0

.4.

72 21 5

65

no o se le kno dan o azi z

3

lesene deske h:1,82m

346

lesene deske

lesene deske

lesene deske h:1,77m uničen strop

lesene deske

TLORIS MEZANINA M 1:100

B-B

A-A

lesene deske h:1,77m

TLORIS MEZANINA M 1:200 strop

0.4.1 predprostor, estrih 0.4.2 soba, estrih 0.4.3 soba, estrih 0.4.4 soba, estrih 0.4.5 soba, estrih 0.4.6 soba, estrih skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

4,4 m2 8,0 m2 1,7 m2 0,9 m2 1,1 m2 8,2 m2 24,3 m2 62

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

S

+0.09 marmor

B-B

5.7

opečnata stenska konstrukcija

kamniti dekor

0.00

lesena polica

2.85

0.31

90.5 P1.3.4 192

±0.00 lesene deske

leseno okno kovinske rešetke

lesena polica

1.29

6

5.7

dvojna lesena vrata

predelna stena (beton, iverka)

40

0.15

3.57

2.45

lesena polica

lesena stenska konstrukcija

±0.00 lesene deske

25

0.00

lesena polica

+0.24 ker. ploš.

+0.03 ker. ploš.

kamniti dekor

6

leseno okno

89.5 P1.3.3 192

leseno okno

89.5 P1.3.2 192

1.72

0.59

3.64

6.0

1

0.00

kamniti dekor

4.16

0.77 0.96

1.21

3

leseno okno

lesena polica

kamniti dekor

3.59

51.5

P1.3.1 192

52.5/179.51.99

.31

1.52

1.09

1.2

2.95

1

leseno okno

0.00

0.00

3.08

leseno okno

1.33

3.3

51.5 P1.1.4 192

lesena polica

kamniti dekor

1.53 1.48

2.18

0.44

3.87

0.66

1.77

lesena polica

90.5 P1.1.1 192

4.13

0.00 0.05

48.5/179.5

leseno okno

89.5 P1.1.3 192

leseno okno

3.63

lesena polica

0.00

kovinsko okno

kamniti dekor

3.82

0.19

90.5 P1.1.5 196

lesena polica

kamniti dekor

2.50

43

25 6

89.5 P1.1.2 192

lesena polica kamniti dekor

kamniti dekor

leseno kovinska ograja

6

25

84

89

96

90

89

25

298

25

88

90

96

89

84

±0.00 lesene deske ±0.00 lesene deske

90

A-A

1305

6 25

90

±0.00 lesene deske

-0.20 marmor

0.21

0.97

53/191

53/191

3.08 3.26

2.32

6 0.00

2.27

3.9

7

1.1

1.3

0.00

lesen prag h:16cm

±0.00 lesene deske

8

5.5

0.00

4.46

0

0.0

a

0.4.2

1.24

3.80

9

0.00 7

1.3 4

0

0.3

lesena 88 polica 0 P 1 le .5.2 ko sen re vin o o še sk kn tke e o

3

19

5

0.53

0.00

21

lesena vrata

lesena vrata

244

lesene deske s kotnim detajlom h:3.79m

131

lesene deske s kotnim detajlom h:3.78m

leseno okno kovinske rešetke zazidano (neizmerjeno)

SHRAMBA (neizmerjeno)

SHRAMBA (neizmerjeno)

lesene deske s kotnim detajlom h:3.75m

kovinska ograja

6

222

94 P1.7.4 202

222

3.65

0.68

63

89 46

7 6

0.00

lesene deske s poslikavo h:3,67m

5

4

3

2

1

omet+barva h:3.75m

iverna plošča h:2,52m

TLORIS PRITLIČJA M 1:100

-0.71

betonske stopnice 24 stopnic x 17,9/2 7 cm

lesene deske s kotnim detajlom h:3.77m lesene deske s kotnim detajlom h:3.90m

B-B

512

A-A

lesene deske s kotnim detajlom h:3.78m

leseno okno kovinske rešetke

8

0.00

VHOD Z VRTA

kovinsko držalo za vrata

88

41.5/211

6.31

(neizmerjeno)

131

633

41.5/185

kovinska vrata

67

94 P1.7.3 202

0.20

124

5.70

67/168

58

0.00

VHOD

lesena polica

88

1 2

4

3

betonske stopnice 8 stopnic x 20,75 cm

1.21

63

betonsko opečna stopnica

kovinske rešetke

74

1.16 lesena stopniščna ograja

88 P1.5.3 190 leseno okno

22

P1.5

1.59

3.99

leseno okno kovinske rešetke

91.5

74 145

2.53 117 97

P1.7.1 115 leseno okno leseno okno kovinske kovinske rešetke rešetke P1.7.2

89

dvojna lesena vrata

1.7

63

0.0 lesena polica

2.94

2.92

3.09

1.93

0.00

4

lesena polica

0.82

0.00

1.4

3

5.7 0.00

0 0.0

64/227

63/227

3.43

1.40

1.40

1.6

0.00

3.22

3.54

3.16

/24

0.00

57

6.55

8

7.4

4.36

103

1.8 2 0.00

dvojna lesena vrata

5

1.55

0.78

1.5

0.00

3.27

0

leseni prag h:3cm

0.0

0.36 4 /24 57

3.21

a

leseno okno kovinske rešetke

7

at

88 P1.5.1 190

4.3

vr

lesena polica

lesena polica

6

1.3 8 0.00

1223

0

4

/24

0

1.3

na

64/242

se

57

0.00

leseni prag h:1.5cm

le

4.32

0.0

21

4.0

4

20

TLORIS PRITLIČJA M 1:200 tla

1.89

leseni prag h:3cm /24

18 19

17

0.00 0.00

64/242

0.00

16

2.61

57

15

8

14

le

a

at

vr

na

se

1.4

1.9

13

1.8

2

5.9

82.5/253

57/244

1-1

21

odprtina za vrata h:243cm

12

1.4.1

P1.4 leseno okno kovinske rešetke

136

5.5

3.16

0.34

0.00

0

0.0

11

1513

0

4.46

(neizmerjeno)

0.0

2.55

leseno stopnišče 21 stopnic x 19,5 cm 7,5 m²

SHRAMBA

10

54 117

54

57/244

prag h:3cm

0.00

1

88

0.00

8

2

9

9

3

1.4

4

lesena vrata

5

lesena vrata

6

5.5

7

8

0.00

3.21

4

at

936

3.23

vr

-1.03 tlakovci

394

5.6

1

4

0 0.0

3.25

0.00

na

8

le

lesen okvir

se

1.4

4

n se

/24

4

a

/24

0

le

leseni okvir, h:207cm lesen okvir

a

at

vr

2

1.3

leseni prag h:1.5cm 57

/24

57

0.0

0.00

leseni okvir

leseni okvir

leseni prag h:1.5cm

4.82

0.00

/24

2.48

57

3.23

3 63

0.00 57

0

0.00

1.3

-0.53 tlakovci

opečnati dekor

7

4.0

1-1

-0.35 beton

cement h:3.79m

TLORIS PRITLIČJA M 1:200 strop

1.1 soba, lesene deske 1.2 balkon, marmor 1.3 soba, lesene deske 1.4.1 umivalnica, keramične ploščice 1.4.1 WC, keramične ploščice 1.5 soba, lesene deske 1.6 predprostor, marmor 1.7 soba, estrih 1.8 avla, lesene deske 1.9 stopnišče, leseno skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

19,6 m2 4,7 m2 18,4 m2 1,9 m2 1,7 m2 14,8 m2 4,5 m2 25,8 m2 22,1 m2 7,8 m2 119,4 m2 63

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

S

A-A

B-B

+4.06 lesene deske

1305

leseno okno

+4.06 ker. ploš.

lesena stenska konstrukcija

25 3.65

2.52

1.75

46

predelna stena (beton, iverka) +4.06 estrih

0.00 90 P2.3.3 192

90

0.00

lesena polica

4.21

3.32

lesena polica

8

7

5.8

leseno okno lesena polica

6.0

4.7

5

0.62

0.42

3.62

3.51

lesena polica

0.00

0.00

1.54

lesena polica

0.00

5.7 1.32

1.78

0.61

1.74

3.62

lesena polica

4.23

90

90

P2.1.1 192

lesena polica

0.00

2.49

45

0.19 lesena polica

leseno okno kamniti dekor

+4.28 ker. ploš.

+4.06 lesene deske

6

lesena polica

kamniti dekor

kamniti dekor

90 P2.3.2 192

lesena polica

kamniti dekor

kamniti dekor

leseno okno

kamniti dekor

opečnata stenska konstrukcija

25 6

lesena polica

+4.06 lesene deske

6

25

81

90

100

90

88

25

90 P2.3.1 192

leseno okno

90 P2.2.1 192

3.88

90 P2.2.2 192

kamniti dekor lesena polica

leseno okno

kamniti dekor

2.91

lesena polica

kamniti dekor

leseno okno

leseno okno

90 P2.1.2 192

lesena polica

kamniti dekor

90

33

89

47

40

25

79

90

98

90

90

90 P2.1.3 192

6 25

+4.06 lesene deske

3

+4.06 lesene deske

kamniti dekor

2.2 5.6

opečnati dekor

2

57

8 5.5 4

lesena vrata

+4.46 ker. ploš.

+4.46 ker. ploš.

8

/24

0.08

57

65/244

1.3

lesena vrata

2.28

3.21

57/244

57/244

0.00

0.86

393

4.9

0.00

1.3

6.3 7

3.68 0.94

0.00

0.78

+4.46 ker. ploš.

1

2

2.1

2.3

0.00

/24

0.00

3.19 0.0 0

109

4

19

89

162

24

633

lesena polica

opečnati dekor

67

opečnati dekor

88

0 P 2 le .5.2 ko sen re vin o o še sk kn tke e o

60

5

88

1.03

2.14

0.00

2.94

0.00

0.39

9

opečnati dekor lesena polica kamniti dekor

kamniti dekor

88

lesene deske s kotnim detajlom h:3.69m

139

kovinska ograja

lesene deske s kotnim detajlom h:3.69m

lesene deske h:3.69m

2.92

88 P2.7.2 190

1.08

0.00

leseno okno kovinske rešetke

0.17

lesene deske lesene deske h:3.66m h:3.44m

50

1.57

88

lesena polica

28

P2.7.3 28

2.6

leseno okno

2.10

24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10

9

8

7

6

5

4

3

2

lesene deske s kotnim detajlom h:3.66m

1

betonske stopnice 24 stopnic x 17,9/2 7 cm

lesene deske s kotnim detajlom h:3.69m

75

84

90/222

kovinska ograja

96

0.00

lesena vrata

40 46

1.28

kovinska vrata

28

1.7

1.4

467

2.7.2

87

1.41

1.79

" 2.54

3 5.1 74/173

1.51

2.94

0 0.0

98

1.50

lesena polica kamniti dekor

leseno okno kovinske rešetke

leseno okno kovinske rešetke

88 190 P2.5.3

17

89 192 P2.8

leseni okvir h:239cm

leseno okno kovinske rešetke

0.00

90/232

lesena polica 87 P2.7.1 190

0.34

4.29

kovinska vrata

2.60

0.00

0.00

5

57

0

3.85

3.00

21

/24

4

3.34

0.3

5

leseni prag h:3cm

57 123

3.14

0 0.0

4 /24

a

at

57

vr

1.3 2 0.00

na

0

.67

3.12

3

5.2

936

4

5

1.83 2.62

88

5.7

8

0.00 4.7 8

0.66

1513

0

4.3

0.0

1235

3

4

/24

se

6.8

2.7.1

leseno okno kovinske rešetke lesena polica

0.0

lesen prag h:1.5cm

0.00

kamniti dekor

88 P2.5.1 190

2.5

1.39

4.42

0.72

lesena polica

2.89

le

0.00

TLORIS NADSTROPJA M 1:200 tla

leseno okno

1.3

0.00

4

le

57

0.00

57 P2.4 122

1-1

78/191.5

0.00 /24

5

1.4

20 21

2.4.2

a

at

vr

57

a

n se

0.00

2.4.1 57/243

2.8

9

18 19

17

/24

1.4

3 3.13

6.5

16

57

3.13

0.0

0

2.24

0.81 0.00

3.31

0.00

0

0.0

0

8

lesena vrata

4.6

8

15

57/243

leseni prag h:1.5cm

6.1

14

3.88

a

1.26

2.9 lesene stopnice 21 stopnic

at

lesena vrata

2.52

12 13

vr

0.00

5.31 0.0

11

leseni prag h:1.5cm

1

lesene stopnice 20 stopnic x 19,5 cm 7,5 m²

10

na

6

9

2

3

4

6

se

1.5

4

0

s

le

le

3

/24

1-1

7

8

a en

1.4

0.00

4

57

0.0

4.78

ta

a vr

512

B-B

A-A

lesene deske s kotnim detajlom h:3.68m

iverna plošča h:3.65m lesene deske s h:3.65m

TLORIS NADSTROPJA M 1:200 strop

TLORIS NADSTROPJA M 1:100 2.1 soba, lesene deske 2.2 soba, lesene deske 2.3 soba, lesene deske 2.4.1 umivalnica, keramične ploščice 2.4.1 WC, keramične ploščice 2.5 soba, lesene deske 2.6 shramba, keramične ploščice 2.7.1 soba, lesene deske 2.7.2 kopalnica, keramične ploščice 2.8 avla, lesene deske 2.9 stopnišče, leseno 2.10 balkon, keramične ploščice skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

19,9 m2 11,7 m2 18,6 m2 1,8 m2 1,7 m2 14,7 m2 3,6 m2 20,3 m2 2,9 m2 27,4 m2 6,9 m2 6,3 m2 135,8 m2 64

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A S

A-A

B-B

S

opečnata stenska konstrukcija 1291 26

1240

25

lesena stenska konstrukcija +7.84 lesene deske

25

25

opečna atika z betonskim zaključkom

+7.84 estrih

opečna atika z betonskim zaključkom

leseno okno (neizmerjeno)

10

0.00

0.00

17 18

19

2.55 0.00

20

leseni prag h:10 cm

3.4

odprtina za vrata

0.00

5.12

21

5

2.38

4.17

3.48

0.00

0.00

3.52

0.00

leseni prag h:10 cm

3.2

opečni strešniki naklon %30 opečni strešniki naklon %30

leseno okno

0.00

2.30

TLORIS PODSTREŠJA M 1:200 tla

227

15 16

opečna atika z betonskim zaključkom

14

1.03

13

0.00

3.4

lesena vrata

dimnik

12 1506

2.54

3.1

11

539

5.22

44

0.00

4.16

3

0.00

4

lesene stopnice 20 stopnic x 19,5 cm

9

1-1

lesena vrata

5

6

0.00

1-1

7

8

1.05

dimnik

opečni strešniki naklon %30

opečna atika z betonskim zaključkom

929

opečni strešniki naklon %30

479

opečni strešniki naklon %30 opečna atika z betonskim zaključkom

499

155

+7.94 hidroizolacija

30

opečna atika z zaključkom iz opečnih strešnikov

31

opečni strešniki naklon %26

opečna atika z betonskim zaključkom

633

294

467

56

387

308

lesene deske h:2,13m

dimnik

opečna atika z zaklju

čkom iz opečnih strešn

omet h:2,13m

ikov

54 457

B-B

A-A

512

TLORIS PODSTREŠJA M 1:100

TLORIS PODSTREŠJA M 1:200 strop

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

3.1 hodnik, lesene deske 3.2 soba, estrih 3.3 stopnišče, leseno 3.4 terasa, hidroizolacija

2,7 m2 8,2 m2 6,0 m2 25,1 m2

skupaj neto površina:

42,0 m2

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

65

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

A-A

B-B

S

1291 26

1240

479

25

25

25

633

opečni strešniki naklon %30

929

opečni strešniki naklon %30

opečni strešniki naklon %30

1-1

44

1-1

opečni strešniki naklon %42

559

1506

opečni strešniki naklon %30

227

opečni strešniki naklon %30

20

25

21

5

opečni strešniki naklon %42

25

308

30

56

opečni strešniki naklon %26

295

467

367

658

54 457

B-B

A-A

512

TLORIS STREHE M 1:100 opečnati strešniki (ocena) ravna streha

95,0 m2 25,1 m2

skupaj površina strešne kritine (ocena): 120,1 m2 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

66

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

+11.69

+11.69 dimnik

+10.87 +10.53

+10.61

+10.61

dimnik

+10.38 dimnik

kamnita konstrukcija opečnata stenska konstrukcija in lesena stropna konstrukcija

+10.17 +9.89

+9.77 +9.61

lesena stenska konstrukcija

+8.81

+9.26 +8.95

+8.82 betonski zaključek opečna atika

+8.25 streha - atika

+7.94

PODSTREŠJE

+7.94

+7.94 kamniti dekor

+7.71 2.6 soba - strop +7.71 stena iz iverne plošče

leseni zaključek

leseni okvir

2.8 AVLA

omet+barva

kamniti dekor

omet+barva

lesena loputa

2.6.2 SHRAMBA

2.7 SOBA

streha - tla

kamniti dekor

+7.72

P2.1.1 leseno okno

2.1 SOBA

10

+6.92

P2.1.2 leseno okno

9

+4.06 1.nadstropje - tla

+4.13

lesena vrata

+4.06

8 7 6 lesene 5 stopnice 4 20 stopnic 3 2 1

+4.06

leseni dekor +4.74 kamniti dekor

1. nadstropje - parapet

kamniti dekor

1.nadstropje - tla

leseni zaključek +4.06

+3.79

+4.06

1.7 soba - strop +3.79

kovinska vrata

+3.79 leseni zaključek

1.8 AVLA

+2.18 kamniti dekor

omet+barva

omet+barva kovinsko držalo za vrata lesena stopniščna ograja +1.66

+1.66

8

7

1.7 SOBA

9 8 7 6 lesene stopnice 5 21 stopnic 4 3 2 1

6 5 4 3 2

±0.00

armiranobetonske stopnice 8 stopnic

1

±0.00

±0.00

P1.1.1 leseno okno

1.1 SOBA

10

P1.1.2 leseno okno

leseni dekor +0.77 kamniti dekor

pritličje - parapet

kamniti dekor

pritličje - tla

leseni zaključek ±0.00

pritličje - tla

-0.98

±0.00

-1.06

klet - strop

klet - strop

-1.03

-1.12

omet+barva

stropna niša -2.40

-2.10 -2.56

0.3 KLET

-2.59

stenska niša

-2.59

stenska niša

stenska niša

P0.3.1 leseno okno kovinske rešetke -3.90

-4.09

-4.81

-4.09

-4.81

klet - tla -5.15

-4.81 klet - tla

-5.15

PREREZ A-A M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

67

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A kamnita konstrukcija opečnata stenska konstrukcija in lesena stropna konstrukcija lesena stenska konstrukcija

+11.69

+10.87

+9.97 podstrešje - strop

+9.69 +9.29

+9.29

+8.85

+8.33

+8.25 streha - atika

PODSTREŠJE

+7.94

+7.84

+7.94

streha - tla

+8.74

+6.92

streha - atika +7.84

lesena vrata

lesena vrata P2.2.2 leseno okno

PODSTREŠJE

+7.94

+7.84

+8.09 +7.84

streha - tla

20

omet+barva

19

18

+7.72

omet+barva

lesena vrata

+6.92

omet+barva

lesena vrata

+6.92

omet+barva

omet+barva

omet+barva lesena vrata

2.8 leseno okno

2.4 leseno okno kovinske rešetke

omet+barva

omet+barva

8

1. nadstropje - parapet

7 lesena vrata

+4.74

leseni zaključek +4.06

+4.06

6

lesena vrata

5 4

+4.06

+4.06 1. nadstropje - tla

+4.06

+4.06

1.3 BALKON +3.76

+3.78

+2.18

P1.3.1 leseno okno

leseni okvir

omet+barva

omet+barva

lesena vrata

omet+barva

lesena vrata

1

+4.06

+4.06 1. nadstropje - tla

omet+barva

2.4 leseno okno kovinske rešetke

1.6 VHOD

+0.77

+0.77

+0.07

+0.09

±0.00

lesena vrata

leseni zaključek

±0.00

leseni zaključek -0.20

+0.07 -0.20

5 4 3 2

±0.03

±0.00 pritličje - tla

1.6 soba - tla

1

±0.00

±0.00 pritličje - tla

-0.23 -0.23

-0.76

-0.81

8 7 6

+0.24 ±0.00 pritličje - tla

14 13 12 11 10 9

lesena vrata

lesena vrata

+2.18

15

keramične ploščice

pritličje - parapet

pritličje - tla

16

1.8 AVLA

1.4.1 UMIVALNICA

lesena vrata keramične ploščice

pritličje - parapet

omet+barva

1.4.2 WC

+1.56

leseni dekor

leseni dekor

balkonska ograja

omet+barva

leseno okno zaprto

1.8 AVLA

17

omet+barva

+2.18

lesena vrata +1.11

18

+3.90

omet+barva

lesene stopnice 21 stropnic x 19,5 cm

19

lesena vrata

P1.8.2 leseno okno

omet+barva

1. nadstropje - tla

1.6 soba - strop

+3.75 omet+barva

1. nadstropje - parapet

2

+3.90

balkon - strop

+4.74

3

2.8 AVLA

+4.28

1. nadstropje - tla +3.76

±0.00

keramične ploščice

keramične ploščice

+4.74 1. nadstropje parapet leseni zaključek

14 13 12 11 10 9

2.4.1 PREDPROSTOR

leseni dekor

1. nadstropje parapet

+6.92

15

2.4.2 WC

+5.55

+7.84 podstrešje - tla

lesene stopnice 20 stopnic x 19,5 cm

17

16 omet+barva kovinska vrata

leseno okno

2.8 leseno okno kovinske rešetke

2.8 AVLA

2.2 SOBA

+8.85

+8.25

streha - tla +7.78

lesene deske

odprtina za vrata

+8.81 streha - atika

lesena vrata

klet - strop

klet - strop -0.88

-0.78

-0.76

MEZANIN

-1.18 klet - strop -1.18

omet+barva stropna niša

-2.00

-2.00

omet+barva

-1.78

mezanin - tla

-2.34

-2.46

0.3 KLET

-2.38

0.3 SOBA

stenska niša (neizmerjeno) -3.90

-4.81

PREREZ B-B M 1:100

-2.52

stenska niša

-2.59

stenska niša

-3.86

-3.90

-4.09

odprtina za vrata

klet - tla

omet+barva

-4.81

-4.81 klet - tla

-4.81

-4.81

-4.81 klet - tla

klet - tla

PREREZ 1-1 M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

68

+10.69

+10.69

dimnik

dimnik

opečnati dimnik

opečnati dimnik

atika

opečnati strešniki

+9.16

+9.16

atika

opečnati strešniki

+9.57

+9.57

+9.16

+9.16 +8.85

opečnati strešniki opečni strešniki naklon 26% hidroizolacija

opečnati strešniki +8.25

+8.25

streha - atika

streha - atika +7.91

+7.91

+7.84

+7.84 streha - tla

streha - tla

hidroizolacija

+8.25

+8.25

+7.91

+7.91

streha - tla

streha - tla

+6.72

+6.72

lesena konstrukcija

lesena konstrukcija

+5.94

pločevinasta kritina lesena konstrukcija

+6.35 pločevinasta kritina lesena konstrukcija

kovinska vrata

kovinska vrata

+6.35

+8.85

+8.25 +8.25

+8.25

streha streha - atika - atika +7.91

+7.84 streha - tla

opečnati zaključek

+6.92

pločevinasta kritina

betonski zaključek

streha - atika +7.91

+7.84

+6.92

pločevinasta kritina

+8.25

streha - atika

streha - atika +7.84

opečni strešniki betonski naklon 26%zaključek

+7.84 +7.84

streha - atika +7.91

+7.91

opečna atika

streha streha - tla - tla

opečnati zaključek

pločevinasta kritina

pločevinasta kritina

kovinska konstrukcija

kovinska konstrukcija

opečnati okenski dekor

opečnati okenski dekor

kovinske rešetke

kovinske rešetke

+7.84 streha - tla

pločevinasta kritina +6.74

odprtina

+6.70

+6.40

opečnati okenski dekor kovinske rešetke

+5.94 žleb kovinska vrata

+4.15

kovinska ograja

20

19

+2.04

21

22

23

24

keramične ploščice kovinska ograja jekleni I profil opeka

7 ±0.00

4

pritličje - tla

-0.71

1

2

3

5

15

7

4

JUGOVZHODNA FASADA 1 M 1:100

11

9

6

-1.03

lesena vrata +1.33

lesena vrata +1.30

10

armiranobetonski zid omet

1

2

3

+4.74

+4.74

1. nadstropje - parapet

1. nadstropje - parapet

5

22

+4.06

+4.06 1. nadstropje - tla

1. nadstropje - balkon

jekleni I profil

+4.06 1. nadstropje - tla

+4.15

+4.06 1. nadstropje - tla

+4.06

+4.78

leseno okno

leseno okno +4.78

opeka armiranobetonski zid odprto

+2.18

+2.18

13 12

15 14betonski

betonske stopnice 24 stopnic

kamen

betonski zaključek

zaključek lesena vrata +1.30

+2.20

+2.20

lesena vrata +1.33

+1.24

+1.24

10

8

armiranobetonski zid omet

+0.74

+0.74 armiranobetonski zid omet

+0.77 pritličje - parapet

+0.74

+0.77 pritličje - parapet

+0.74

6 +0.07 armiranobetonski zid omet

±0.00 pritličje - tla

+0.07

±0.00 pritličje - tla

-0.53

-0.53

-0.80

-0.80

±0.00

±0.00

pritličje - tla

pritličje - tla

-0.71

-0.71

-1.03

-1.03

leseno okno lesena polica kamniti dekor kovinska ograja

leseno okno +4.74

+4.15

24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1

armirano betonski zid omet

betonski zaključek kamen

armirano betonski zid omet

JUGOZAHODNA FASADA 1 M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

24 23 22 21 armirano 20 betonski zid 19 omet +2.77 18 betonske leseno 17 okno stopnice betonski 24 stopnic 16 zaključek 15 14 13 12 11 armirano 10 betonski zid omet leseno okno leseno okno 9 +0.76 8 lesena polica 7 betonski zid 6 omet 5 4 3 2 1

lesena polica

1. nadstropje -kamniti parapetdekor kovinska ograja

+4.15 +4.06

1. nadstropje - balkon

1. nadstropje - balkon

17

14

8

21

16

armiranobetonske stopnice 24 stopnice

13 11

20

23

+4.15

+4.06 1. nadstropje - tla keramične

24 1. nadstropje - ploščice balkon

18

18 16

12

+4.06

armiranobetonski zid 19 odprto

17

9

+4.74 1. nadstropje - parapet

kamniti zid

kamniti zid

armiranobetonske stopnice 24 stopnice

+4.74 1. nadstropje - parapet

+4.15

+4.06

dekor 1. nadstropje -opečnati tla keramične 1. nadstropje - balkon ploščice jekleni I profil

opečnati dekor keramične ploščice jekleni I profil

leseno okno

+4.74 +4.74 1. nadstropje - parapet 1. nadstropje - parapet

+4.06 +4.06

+4.15

1. nadstropje - tla 1. nadstropje - tla +3.81 +3.81

+3.81

1. nadstropje - balkon 1. nadstropje - balkon

leseno okno +2.39

+4.06

opečnati dekor

kamniti dekor

kovinske rešetke +2.41

+2.77

+2.68

+2.39 leseno okno

+2.16

+1.99

+1.99

kovinske rešetke

kovinske rešetke

leseno okno

lesena vrata

žleb

žleb +0.76

opečnati dekor lesena polica

leseno okno +0.74

+0.82

pritličje - parapet opečnati dekor

+0.77 +0.74 +0.74 pritličje - parapet pritličje - parapet

betonski zid omet +0.07

opečnati dekor

+4.15

+4.72 1. nadstropje - parapet

1.nadstropje - tla

keramične ploščice jekleni I profil

opečnati okenski dekor

opečnati okenski dekor

opečnati dekor lesena polica kamniti dekor

električna napeljava +2.18

+2.18 +2.77

leseno okno +0.82

+4.78

opečnati okenski dekor +3.11

opečnati okenski dekor +3.11

kovinske rešetke +2.41

leseno okno

+4.78

kamniti dekor kovinska ograja

±0.00 pritličje - tla opečnati dekor

+0.07

±0.00 ±0.00 pritličje - tla - tla pritličje

-0.35

-0.35 -0.35

-0.53

-0.53 -0.53

-1.03

-1.03

+0.07

kovinsko odpiralo

leseno okno

+0.74

opečnati dekor

-0.19

opečnati dekor +0.07

±0.00 pritličje - tla

-1.03

SEVEROZAHODNA FASADA M 1:100 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

69

+11.69

betonski zid

opečnati dimnik

leseno okno +9.29 lesena vrata

dimnik

lesena stena

betonski zaključek

+8.25 streha - atika +7.84

opečnata atika

+7.91

streha - tla

+8.25 streha - atika +7.91

+7.84 streha - tla

opečnati dekor

+6.92

opečnati dimnik +8.25

betonski zaključek

opečnati strešniki naklon %30

+8.82

+8.25

streha - atika +7.84

streha - atika +7.91

streha - tla

kamniti dekor

opečnata atika opečnati dekor

+7.58

+6.92 +6.66

+7.93

+6.69

+6.66

+7.84 streha - tla

+6.92

kamniti okenski dekor

kovinska plošča +6.35 kovinske rešetke

kovinske rešetke leseno okno

+5.77

kamniti okenski dekor

lesena plošča lesena polica

kamniti dekor

lesena polica +4.74 1. nadstropje - parapet

+4.06

+4.72

lesena polica kamniti dekor

leseno okno

+4.74

+4.72

opečnati dekor

+4.15

+4.15

1. nadstropje - tla

+4.74 1. nadstropje - parapet

+4.06 1. nadstropje - tla

+4.74 1. kat parapet kotu

+4.06

+4.77

+4.72

leseno okno

leseno okno

+4.78

+4.74 1. nadstropje - parapet

kamniti dekor +4.15

opečnati dekor

kamniti dekor kamniti dekor

+4.13

1. kat kotu

+4.06 1. nadstropje - tla

kamniti dekor žleb

električna napeljava

+2.66

kovinske rešetke leseno okno

kovinske rešetke leseno okno

+0.74

+0.74 lesena polica

pritličje - parapet

+0.07

+0.07

±0.00 pritličje -tla

±0.00 pritličje - tla

+0.07

kamniti okenski dekor

leseno okno

+0.81

+0.77

lesena polica

opečnati dekor

kamniti dekor

pritličje - parapet

+0.07

±0.00 pritličje - tla

električna napeljava leseni okvir za vrata

lesena preklada

-0.43

električna omarica

-1.03 -1.32 -1.48

-1.48

lesena vrata

9

-2.12

8

7

-2.00 mezanin - tla

cev

6

5

kamnite stopnice 9 stopnic

4

3

2 1

JUGOZAHODNA FASADA 2 M 1:100

kamniti okenski dekor

kamniti dekor +0.75

opečnati dekor ±0.00

kovinske rešetke lesena polica +1.59

leseno okno

+0.77 lesena polica

pritličje - tla

+2.71

+2.69

+2.64

-4.30 -4.60

ZAHODNA FASADA M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

70

+11.69 dimnik

opečnati dimnik

betonski zid opečnati strešniki naklon %42

+9.29

+10.48 dimnik

opečnati dimnik

+8.40

+9.10

opečnati strešniki naklon %24

betonski zaključek

+7.84

+10.54

+9.27

dimnik

streha - tla

+10.82

+8.94 leseno okno

lesena stena

betonski zaključek

opečnata atika +7.93

+8.81 streha - atika

+8.40

kamniti dekor

kamniti dekor

kamniti dekor

cev

+7.58

+7.93 +7.58

+7.84 streha - tla

kamniti dekor +6.92

+6.92 +6.69

+6.69 kamniti dekor

kamniti dekor

+4.74 1. nadstropje - parapet

+4.78

+4.72

leseno okno

leseno okno

leseno okno

leseno okno

leseno okno

leseno okno

+4.78

1. nadstropje - parapet

+4.13

+4.06 1. nadstropje - tla

+4.74

lesena polica

+3.80

+3.80 kamniti dekor

+4.06 1. nadstropje - tla

kamniti dekor

kamniti dekor

+2.71

kamniti dekor

kamniti dekor

kamniti dekor

kamniti okenski dekor

leseno okno

+0.81

+0.77 pritličje - parapet

lesena vrata leseno držalo ograje kovinska ograja

leseno okno +1.11

leseno okno

leseno okno

+2.18

kamniti dekor

kamniti dekor

+2.71

leseno okno

leseno okno

balkon - ograja

+0.81

+0.77 pritličje - parapet

kamniti dekor

kamniti dekor

lesena polica ±0.00

+0.07

+0.07 kamniti dekor

pritličje - tla

kamniti dekor

omet+barva

-0.51 odprtina

-1.35

-2.00

-4.52 -4.81

-4.75

9 8 7 6 5

opečnati dekor+barva

dekorativni omet+barva

4 3 2 1

odprtina

leseno okno

kamnite stopnice 9 stopnic -2.12

odprtina

omet+barva

kovinske rešetke

mezanin - tla

±0.00 pritličje - tla

-2.02

lesena preklada kovinske rešetke

kovinske rešetke -1.99

les

-3.55

kovinske rešetke -1.99

-3.55

-3.57

kovinska vrata

-4.72

klet - tla

-4.93

9

-4.81

8

klet - tla

kamnite stopnice 9 stopnic

7

6

-5.31 -5.63

5

4

3

2

opečnati zid

1

opečnati zid

-7.09

JUGOVZHODNA FASADA 2 M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

71

+11.69

opečnati dimnik

dimnik

+10.87 +10.38

+10.61

opečnati dimnik

dimnik

+10.17 +9.89

+9.77 +9.61

+9.16

+9.10 opečnati strešniki naklon %30

+8.82 streha - atika

+8.85

omet+barva +8.25

ometana atika +7.84 streha - tla

+7.93

streha - atika

kamniti strešni dekor

+7.84 streha - tla

omet+barva

+7.58 kamniti dekor opečnati dekor

+6.92

+6.70

kamniti dekor leseno okno kamniti okenski dekor

+5.85

+5.92

+5.64

+5.64

manjkajoče steklo +4.74

kamniti dekor

1. nadstropje - parapet

+4.06 1. nadstropje - tla

leseno okno

+4.74

+4.74 1. nadstropje - parapet

+4.13 +3.80

+4.13 delno pogorela sosednja zgradba

kamniti dekor

+3.80

+4.06 1. nadstropje - tla

cev

kamniti dekor +2.18

+2.18

kamniti okenski dekor

kamniti okenski dekor

+2.73

kovinska vrata

manjkajoče steklo

+1.70 vrt - tla

manjkajoče steklo

kovinsko okno

+0.77 pritličje - parapet

±0.00 pritličje - tla

+0.77

kamniti dekor

+0.07

+0.07 opečnati dekor

±0.00 pritličje - tla

-1.99

-1.99

omet+barva

-3.57

-3.57

-4.81

-4.81

klet - tla

klet - tla

-5.31

-5.31 -5.63 opečnati zid

-7.09

-7.09

SEVEROVZHODNA FASADA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

72

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

902

omet+barva

omet+barva

15

kamen

151 101

151 102

stenska niša

stenska niša kamen+opeka

34

72

96

73

176

178

194

stenska niša 170

leseno okno

leseno okno stenska niša

271

omet+barva

355

355

363

134

363

134

stropna niša

69

79

omet+barva

360

133

338

74

1

2

3

913 37

263

105

262

246

omet+barva

3 2

4

194

kamen+opeka

34

176

296 176

355

kamen

303

15

363

1

4 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

KLET notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

73

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

480

665

471

74

146

69

stropna niša

omet+barva

omet+barva

leseno okno

leseno okno

omet+barva

233

169

161 100

odprtina za vrata

170

kamen+opeka

194

195

235

stenska niša (neizmerjeno)

176

303

15

kamen

160

400

405

109

92

omet+barva

3

4

1

674 269

71

35

299

omet+barva

3 2

4

kamen

kamen+opeka

176

176

296

303

15

401

404

1

2 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

KLET notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

74

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

482

413 116

49

116

387

70

116

63

78

4

131

325

306

4 13

4 13

27

17

27

348

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

omet+barva

kovinski okenski okvir (zunanje okno)

manjkajoči okvir

leseni stropni zaključek

odprtina

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

odprtina

leseni dekorativni okvir lesena vrata

manjkajoči okvir

omet+barva

11

5

P1.1.4

leseni dekor

leseni dekor

leseno drsno kno leseni dekorativni okvir lesena polica

73

P1.1.3

leseno drsno kno leseni dekorativni okvir lesena polica

84

P1.1.2

leseno drsno kno leseni dekorativni okvir lesena polica

84

86

73

5

P1.1.1

leseno drsno kno leseni dekorativni okvir lesena polica

84

leseni dekor

5

5

11

254

379

204

204

204

379

204

242

omet+barva

242

omet+barva

zaključna letev 10

zaključna letev

10

zaključna letev

1

2

0

151 31

77

934 39

6

302

6

3

152 38

78

4

327 31

91

145

91

6 7

5 kamniti dekor

kamniti dekor

8

2 kamniti dekor

1

leseni dekorativni okvir

3 4

301

312

odprto

376

376

steklo leseni okvir

lesena polica

P1.1.4

P1.3.1

9

lesena polica

leseno drsno okno

55

leseno drsno okno

kamniti dekorativni okvir kamniti dekor

kamniti dekorativni okvir kamniti dekor

5

6

7

lesena polica

P1.8.2

leseno drsno okno kamniti dekorativni okvir leseni dekor

steklo lesena vrata

lesena polica

P1.8.1

7

kovinska ograja

leseno drsno okno kamniti dekorativni okvir leseni dekor

68

leseni zaključek ograje

8

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRITLIČJE notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

75

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

364

446

417

282

5

57

243

116

13

321

132

317

116

4 13

4 13

22

22

77

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

manjkajoči okvir

247

manjkajoči okvir

leseni stropni zaključek

omet+barva

manjkajoči okvir

leseni stropni zaključek

odprtina

leseni stropni zaključek

leseni dekorativni okvir lesena vrata

manjkajoči okvir

omet+barva

omet+barva

11

339

378

omet+barva

leseni dekor

P1.3.2

P1.2.1

leseno drsno okno

72

leseni dekorativni okvir lesena polica

P1.3.4

leseno drsno okno

leseno drsno okno

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekor

zaključna letev

leseni dekor

zaključna letev

zaključna letev

10

zaključna letev

P1.3.3

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

1

2

294

3

135

316

4

261 78

38

34

111

99

115

80

5 20

5 20

11

113

294

11

70

182

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

DETAJL 03

leseni stropni zaključek

2 1 manjkajoči okvir

4

6

377

omet+barva

377

omet+barva

3

253

250

leseni dekorativni okvir lesena vrata

7

5

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

zaključna letev

zaključna letev

P1.5.3

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekor

zaključna letev 10

zaključna letev

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

10

zaključna letev

P1.5.2

leseni dekor

69

P1.5.1

leseni dekor

72

leseni dekor

11

10

8

5

6

7

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

8

PRITLIČJE notranji pogledi M 1:50

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

76

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

631 75

321

162

138

394

kovinska vrata

213

leseni dekorativni okvir lesena vrata

lesena ograja

omet+barva

omet+barva

166

379

omet+barva

armiranobetonske stopnice 8 stopnic zaključna letev

1

zaključna letev

2

559 129

33

414 43

117

leseni okvir

96

20

53

121

263

98

omet+barva

213

leseni okvir

steklo

P1.7.2

omet+barva

iverna plošča + barva

iverna plošča+barva

leseno okno

lesena ograja

armiranobetonske stopnice 8 stopnic 379

steklo

2 1

3

P1.7.1

leseno okno leseni okvir

166

4 P1.7.3

leseno okno leseni okvir zaključna letev

3

zaključna letev

4

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRITLIČJE notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

77

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

601

323 5

30

147

319

2

145

2

124

146

158

96

128

103

5 20

5 20

11

107

327

11

137

573

leseni stropni zaključek

leseni dekorativni okvir

steklo

leseni dekor

leseni dekorativni okvir lesena vrata

steklo

steklo

steklo

steklo

leseni stropni zaključek

steklo

leseni dekorativen okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata steklo

steklo

steklo

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni okvir

375

375 339

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni stropni zaključek

steklo

leseni okvir steklo

leseni stropni zaključek

steklo

steklo

steklo

steklo

steklo

omet+barva

340

leseni stropni zaključek

odprto odprto

les

les

les

zaključna letev

zaključna letev

1

2

140

327 103

96

315 3

156

34

98

11

25

5 20

11

leseni okvir steklo

5 20

4

3

140

128

les

zaključna letev

leseni dekorativni okvir

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek leseni okvir steklo

177

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir

manjkajoči okvir

omet+barva

omet+barva

leseni dekorativno okvir lesena vrata

2

steklo

3

390

steklo

4 6

15

steklo

338

390

1 steklo

leseni dekor

leseni dekor

7

5

P1.6

leseno drsno okno

8

147

leseni dekorativni okvir lesena polica

zaključna letev 16

zaključna letev

16

zaključna letev

5

6

7

8

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRITLIČJE notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

78

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

258

328

235

323 2

249

18

137

77

leseni stropni zaključek

77

20

226

171

steklo lesena vrata steklo

2

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

omet+barva

319

9

omet+barva

steklo

omet+barva

steklo

steklo

steklo

steklo

steklo 171

9

leseni dekorativni okvir

steklo

steklo

steklo

10

odprto P1.8.1

ahşap silme

leseno drsno okno

72

leseni dekorativni okvir lesena polica

P1.8.2

378

leseni dekor

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica zaključna letev

zaključna letev

10

zaključna letev

207

115

378

leseni okvir

1

2

3

4

2 1

3 4

PRITLIČJE notranji pogledi M 1:50 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

79

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

478 60

17

116

72

116

128

331

59

44

116

388

44

344

423

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek omet+barva

leseni stropni zaključek

leseni dekorativni okvir lesena vrata

omet+barva

231

omet+barva

9

11

367

omet+barva

367

231

omet+barva

P2.1.1

P2.1.2

leseno drsno okno 72

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekor

leseno drsno okno

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekorativni okvir lesena polica zaključna letev

zaključna letev 10

zaključna letev

10

zaključna letev

leseni dekor

P2.1.3

leseno drsno okno

73

leseni dekor

1

2

3

4

2 1

3 4

NADSTROPJE notranji pogledi M 1:50 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

80

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

369

331

351

23

113

321

268

41

83

96

131

94

2

4 20

5 20

11

114

11

41

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

1

leseni stropni zaključek

4 leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata

7

5 8

367 11

11

367

omet+barva

240

omet+barva

239

omet+barva

6 3

P2.2.1

72

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekor

P2.2.2

leseni dekor

NADSTROPJE notranji pogledi M 1:50

leseno drsno okno 72

leseni dekor

leseni dekorativni okvir lesena polica zaključna letev

zaključna letev 10

zaključna letev

10

zaključna letev

1

2

3

363 8

86

4

421 268

61

116

74

319

447 116

54

14

116

136

317

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata

omet+barva

omet+barva

367

omet+barva

367

omet+barva

leseni dekor

P2.3.1

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

P2.3.3

P2.3.2

leseni dekor

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekorativni okvir lesena polica

zaključna letev

5

leseni dekor

leseno drsno okno

leseno drsno okno

zaključna letev

6

7

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

zaključna letev

8 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

81

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

542

333

133

433

442

385

130

50

114

19

115

15

292

141

5 20

11

157

leseni okvir

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

omet+barva

odprtina

leseni okvir

omet+barva stena iz iverke+barva

367 332

367

lesena vrata

omet+barva

omet+barva

omet+barva

omet+barva

odprto

P2.7.1

P2.7.2

leseno drsno okno

leseno drsno okno

leseni dekorativni okvir lesena polica

leseni dekorativni okvir lesena polica

lesena vrata

1

2

419

3

316

262

130

113

179 78

33

112

294 34

103

111

80

5 20

5 20

11

71

11

290

4

omet+barva odprtina

odprtina

odprtina

239

omet+barva

omet+barva

omet+barva

omet+barva

367 322

367

6

1

vidna zidna lesena konstrukcija

7

5

2 3

8

4

11

manjkajoči leseni dekor leseni dekor

P2.5.1

leseni dekor

leseno drsno okno leseni dekorativni okvir lesena polica

P2.5.2

P2.5.3

leseno drsno okno

leseno drsno okno

leseni dekorativni okvir lesena polica

10

leseni dekorativni okvir lesena polica vidna zidna lesena konstrukcija

10

72

vidna zidna lesena konstrukcija

5

6

7

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

8

NADSTROPJE notranji pogledi M 1:50

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

82

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

698 150

312 254

157

81

145

86

4 11

35

137

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni dekorativni okvir lesena vrata

manjajoče vratno krilo

316

366

manjajoče vratno krilo

1

leseni dekor

leseni dekor

zaključna letev

zaključna letev

2

317

717 128

144

300

38

114

27

98

40

47

35

146

leseni stropni zaključek leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni stropni zaključek leseni dekorativni okvir lesena vrata

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

leseni stropni zaključek

kovinska plošča

leseni dekorativni okvir lesena vrata kovinska vrata

2

366

1

3

310

4

P2.8

leseno drsno okno

10

leseni dekorativni okvir lesena polica

3

4

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

NADSTROPJE notranji pogledi M 1:50 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

83

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III POSNETEK STANJA VILE A

lesen okvir kovinsko držalo

P1.1.2 leseno drsno kno

lesena notranja polica kamnit dekor

89.5 192

kamnit dekor

leseno drsno okno

prerez

P1.1.2

pogled

nosilni opečnat zid

kamnit dekor

nosilni opečnat zid

lesena notranja polica

tloris

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

DETAJL OKNA M 1:20 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

84

VI.II OBNOVA VILE A VI.II.I Situacija M 1:200 VI.II.II Tloris kleti M 1:100 VI.II.III Tloris mezanina M 1:100 VI.II.III Tloris pritličja M 1:100 VI.II.IV Tloris nadstropja M 1:100 VI.II.V Tloris podstrešja M 1:100 VI.II.VI Tloris strehe M 1:100 VI.II.VII Prerez A-A M 1:100 VI.II.VIII Prerez 1-1 M 1:100 VI.II.IX Jugozahodna fasada M 1:100 VI.II.X Jugovzhodna fasada M 1:100 VI.II.XI Severovzhodna fasada M 1:100 VI.II.XII Severozahodna fasada M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

85

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

DOSTOP DO MESTNEGA PARKA

S

+29.19 (-7.09) pesek

+29.19 (-7.09) tlakovci

1

DOS

+8.94 lesene deske

TOP DO

VILE

A

+35.75 (-0.53) marmor

+30.39 (-5.89) trava

35.25 (-1.03) tlakovci

Çıra

ğ So

6

42

34.11 (-2.17) beton

+24.17 cesta

kağı

Soka

ğı

+31.35 (-4.93) tlakovci

+38.20 lesene deske

tlakovci

ro

+38.07 tlakovci

So

DO

5

LE

VI

ka

3

60

P O ST

u

DO

ğl

+38.20 lesene deske

Kaza

Kö

ncı S

alim

2

B

ğı

44 4

tartan

+26.57 cesta

±0.00 lesene deske

tlakovci

SITUACIJA M 1:200 1 parcela št. 42 - vila A 2 parcela št. 60 - vila B 3 terasa čajnice 4 otroško igrišče 5 parkovna ureditev 6 galerija na prostem

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

86

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

1291

163

201

191

116

81

105

259

91

kamnita stenska konstrukcija

85

VHOD V KLET

novo leseno okno polica kot površina za sedenje

lesena stenska konstrukcija obris stavbe

novi leseni okni polica kot površina za sedenje

predvideno (neizmerjeno) -4.53 polirani beton

teren 532

-4.53 polirani beton

0.1

-4.49 keramične ploščice

0.2

1-1

1086

0.3

1-1

A-A

-4.87 pesek in zelenje

TLORIS KLETI M 1:100 Večnamenska galerija 0.1 predprostor, polirani beton 4,8 m2 0.2 sanitarije, polirani beton 1,8 m2 0.3 večnamenska galerija, polirani beton 67,0 m2 skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

73,6 m2 87

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

352 171

opečnata stenska konstrukcija

107

74

lesena stenska konstrukcija obris stavbe predvideno (neizmerjeno) teren

405

-2.00 lesene deske

keramične ploščice

0.4.3

-2.00 lesene deske odprtje okna na fasadi

80 929 55

0.4.1

1-1

0.4.4

keramične ploščice

172

odprtje okna na fasadi

71

1-1

112

nova železna vrata

33

VHOD V MEZANIN

0.4.2

-2.00 keramične ploščice

0.4.5

65

72 21 5

78

zazidava okenske odprtine

A-A

346

TLORIS MEZANINA M 1:100 Butični hotel 0.4.1 hodnik, lesene deske 0.4.2 recepcija, lesene deske 0.4.3 kurilnica, keramične ploščice 0.4.4 shramba, keramične ploščice 0.4.5 shramba, keramične ploščice skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

4,4 m2 8,0 m2 2,8 m2 1,1 m2 8,2 m2 24,5 m2 88

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

1305 90

89

25

298

25

88

90

96

89

84

89

96

84

25

opečnata stenska konstrukcija

6

lesena stenska konstrukcija

43

40

25

25 6

6

6 25

+0.09 marmor 90

90

1.2.2

1.1

1.2.1

±0.00 lesene deske

394

±0.00 lesene deske

/24

4

9

4

3

2

leseno stopnišče 21 stopnic x 19,5 cm 7,5 m²

10

3

1.6

1.7

2 1

15

16

17

18 19

20

1.3

21

±0.00 lesene deske

103

14

88

13 1223

1513

1-1

+0.42 ker. ploš.

11 12

±0.00 lesene deske

1 54

5

a

at

vr

136

6

936

4

/24

57

1-1

7

na

se

le

8

+0.00 ker. ploš.

57

+0.00 ker. ploš.

+0.00 ker. ploš.

-0.20 marmor

1.4

89

21

21 89

63

-0.35 marmor

74

63

VHOD 124

131 633

88

131

-0.53 tlakovci

-1.03 tlakovci

TLORIS PRITLIČJA M 1:100

88

58

67

(neizmerjeno)

88

46

467

88

46

22

5

63

1.5 ±0.00 lesene deske

A-A

512

butični hotel 1.1 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 1.2.1 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 1.2.2 balkon, marmor 1.3 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 1.4 predprostor, marmor 1.5 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 1.6 avla, lesene deske 1.7 stopnice, lesene skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

19,7 m2 26,8 m2 4,7 m2 18,8 m2 4,5 m2 26,5 m2 22,9 m2 7,5 m2 131,4 m2 89

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

1305 79

90

98

90

90

25

40

47

90

89

33

90

100

90

88

25

81

opečnata stenska konstrukcija

6

25

lesena stenska konstrukcija

90

90

45

46

25

25 6

6

6 25

+4.06 lesene deske +4.06 lesene deske

2.2 393

2.1

+4.06 keramične ploščice

936

+4.06 keramične ploščice

6

4

9

2.6

12

lesene stopnice 21 stopnic

13 15

16

17

18 19

20 21

2.5

+4.06 lesene deske

2.3

109

14

1-1

+4.06 keramične ploščice

123

11

1513

+4.06 lesene deske

1

lesene stopnice 20 stopnic x 19,5 cm 7,5 m²

10

1235

2

3

57

7

8

88

1-1

2.4

87

67

21

24

5

88

+4.06 lesene deske

60

+4.06 keramične ploščice

89

41

89

162 633

88

139

88

46

26

79

84

88

28

55

467

A-A

512

TLORIS NADSTROPJA M 1:100 butični hotel 2.1 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 2.2 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 2.3 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 2.4 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 2.5 avla, lesene deske 2.6 stopnice, lesene skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

19,9 m2 30,6 m2 19,0 m2 31,8 m2 21,3 m2 8,2 m2 130,8 m2 90

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

opečnata stenska konstrukcija 1291 26

1240

lesena stenska konstrukcija

486

155

25

25

25

opečni strešniki naklon %30

841

4

1-1

7

8

5

6

4

3

3

2

lesene stopnice 20 stopnic x 19,5 cm

9

10

90

5

421 81

180

50

6

929

10

opečni strešniki naklon %30

816

44

78

126

80

50

3.4

lesene stopnice 6 stopnic

+8.94 lesene deske

1

209

420 43

479

opečni strešniki naklon %30

10

3.4

3.1

1506

13 563

14

15 16

17 18

19

opečni strešniki naklon %30

20

606

12

44

+7.84 lesene deske

11

227

+7.84 lesene deske

3.2

1-1

25

21

5

348

opečni strešniki naklon %30

45

50

80

305

25

339

844

377

1138

56

467

opečni strešniki naklon %26

294

54 457

A-A

512

TLORIS PODSTREŠJA M 1:100 butični hotel 3.1 hodnik, lesene deske 3.2 hotelska soba, lesene deske (kopalnica: keramične ploščice) 3.3 terasa, lesene deske 3.4 stopnice, lesene skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

2,9 m2 21,0 m2 8,8 m2 6,0 m2 38,7 m2 91

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A S

A-A

S

1291 26

1240

453

25

25

25

633

opečni strešniki naklon %30

929

opečni strešniki naklon %30

33

opečni strešniki naklon %30

1-1

44

1-1

opečni strešniki naklon %42

563

1506

opečni strešniki naklon %30

227

opečni strešniki naklon %30

26

21

5

opečni strešniki naklon %42

375

351

653

278

56

442

opečni strešniki naklon %26

54 457

A-A

512

TLORIS STREHE M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

92

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

kamnita konstrukcija opečnata stenska konstrukcija in lesena stropna konstrukcija lesena stenska konstrukcija

PREREZ A-A M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

93

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

kamnita konstrukcija opečnata stenska konstrukcija in lesena stropna konstrukcija lesena stenska konstrukcija

PREREZ 1-1 M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

94

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

SEVEROZAHODNA FASADA M 1:100

JUGOZAHODNA FASADA M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

95

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

JUGOVZHODNA FASADA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

96

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.II OBNOVA VILE A

SEVEROVZHODNA FASADA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

97

VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B VI.III.I Situacija M 1:200 VI.III.II Tloris kleti M 1:100 VI.III.III Tloris pritličja M 1:100 VI.III.IV Tloris nadstropja M 1:100 VI.III.V Tloris ostrešja M 1:100 VI.III.VI Tloris strehe M 1:100 VI.III.VII Prerez 1-1 M 1:100 VI.III.VIII Prerez A-A M 1:100 VI.III.IX Fasadni pas M 1:20 VI.III.X Jugozahodna fasada M 1:100 VI.III.XI Jugovzhodna fasada M 1:100 VI.III.XII Severovzhodna fasada M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

98

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B

DOSTOP DO MESTNEGA PARKA

S

+29.19 (-7.09) pesek

+29.19 (-7.09) tlakovci

TOP DO

VILE

A

+35.75 (-0.53) marmor

DOS

+8.94 lesene deske

1

Çıra

ğ So

+30.39 (-5.89) trava

35.25 (-1.03) tlakovci

6

42

34.11 (-2.17) beton

+24.17 cesta

kağı

Soka

ğı

+31.35 (-4.93) tlakovci

+38.20 lesene deske

tlakovci

ro

+38.07 tlakovci

So

60

P O ST

3 5

LE

VI

ka

DO

u

DO

ğl

+38.20 lesene deske

Kaza

Kö

ncı S

alim

2

B

ğı

44 tartan

4 +26.57 cesta

±0.00 lesene deske

tlakovci

SITUACIJA M 1:200 1 parcela št.42 - vila A 2 parcela št. 60 - vila B 3 terasa čajnice 4 otroško igrišče 5 parkovna ureditev 6 galerija na prostem

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

99

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B S

A

B

550

C

528

D

453

39

1570

A-A

S

1 14 15

0.5

0.6

13

12

11

10

9

8

7

leseno stopnišče 19 stopnic x 16.8 cm

16

6

0.2

-3.19 keramične ploščice

0.4 0.12

4

-3.19 keramične ploščice

3

17 -3.19 keramične ploščice

0.1 5

2

18

1

0.3

0.2

19

0.11 0.1

-3.19 lesene deske

-3.19 keramične ploščice

882

921 960

-3.19 lesene deske

1-1

1-1

-3.19 keramične ploščice

.07

-3.19 keramične ploščice

0.9

-3.19 keramične ploščice

0.8 0.10 -3.19 keramične ploščice

TLORIS KLETI M 1:100

A-A

2

skupni prostori 19,1 m2 0.1 predprostor, lesene deske 6,2 m2 0.2 stopnice, lesene 0.3 dvigalo 2,2 m2 0.4 instalacijski jašek 0,4 m2 0.5 moška garderoba, keramične ploščice 6,5 m2 0.6 ženska garderoba, keramične ploščice 6,5 m2 0.7 ženske sanitarije, keramične ploščice 10,3 m2 0.8 moške sanitarije, keramične ploščice 10,3 m2 6,6 m2 0.12 kurilnica, keramične ploščice čajnica 15,0 m2 0.9 kuhinja, keramične ploščice 5,1 m2 0.10 shramba, keramične ploščice knjižnica 29,1 m2 0.11 skladišče, keramične ploščice skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

117,3 m2 100

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B S

A

B

550

D

453

1204

15

72

15

50

15

72

15

75

20 20

20

C

528

1572

A-A

S

11

10

9

8

7

leseno stopnišče iz kleti 19 stopnic x 16.8 cm

6

1.3

16

1.5

5

15

12

6

72

13

5 4 leseno stopnišče 23 stopnic x 3 17.4 cm 2

19

15

1.4

50

17 18

15

14 15

69

1

±0.00 lesene deske

±0.00 lesene deske

0.2

100

882

927

71

±0.00 lesene deske

15

72

1

1-1

15

71

1-1

1.7

72

1.2

15

65

1.6

72

1.1

69

15

±0.00 lesene deske

20

2 20

69

15

72

15

50

15

72

15

246

100

58

15

140

15

58

100

148

15

72

15

50

15

72

15

74

20

1572

TLORIS PRITLIČJA M 1:100

A-A

1.8

skupni prostori 1.1 predprostor, lesene deske 1.2 avla, lesene deske 1.3 stopnice, lesene 1.4 dvigalo 1.5 instalacijski jašek otroška knjižnica 1.6 računalnica, lesene deske ćajnica 1.7 čajni salon, lesene deske 1.8 terasa, lesene deske skupaj neto površina: Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

8,0 m2 24,1 m2 6,2 m2 2,2 m2 0,4 m2 44,7 m2 36,3 m2 28,6 m2 131,1 m2 101

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B S

A

B

550

1572

C

528

D

453

1204

15

72

15

50

15

72

15

75

20 20

20

A-A

S

12

11

10

9

8

6

18

5

2.5

2.6

4

2.4

15

21 22

72

23

2.1

0.2

15 25 1615

+4.00 lesene deske

2.8

923

882

0.1

15 358

20

50

19

2.3

2.7

7

leseno stopnišče iz pritličja 23 stopnic x 17.4 cm

15

13

14

72

15

130 212

16 17

69

1

1-1

+4.00 lesene deske+tekstil

69

15

72

15 357

50

+4.00 lesene deske

15

2.2

+4.00 lesene deske+tekstil

72

15 41 15

1-1

37

86 132

1020

2

69

15

72

15

50

15

72

15 72 696

15

72

15

72

99

7

37

86

28 273

86

37

7

100

148

15

72 603

A-A

20

15

50

15

72

15

74

20

TLORIS NADSTROPJA M 1:100 knjižnica 2.1 predprostor, lesene deske 2.2 osrednji prostor, lesene deske 2.3 knjižnica, lesene deske 2.4 knjižnica, lesene deske 2.5 stopnice, lesene 2.6 dvigalo 2.7 instalacijski jašek 2.8 balkon, marmor skupaj neto površina:

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

10,2 m2 26,0 m2 44,7 m2 36,3 m2 6,5 m2 2,2 m2 0,4 m2 2,7 m2 129,0 m2 102

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B S

A 100

100

100

100

100

100

C

528 1572 100

100

100

100

100

D

453 100

100

100

93

19 21 21

8 12 19

B

550

A-A

S

1 leseni nosilec 18/20cm

opečni zid 25cm

72

opečni zid 25cm

246

kapna lega 18/20cm

špirovec 16/8cm

923

882

123

vmesna lega 18/20cm

1-1

72

246

1058

123

1-1

21

2

135

1413

55

54

leseni tram 14/18cm

685

12

234

12

589

21

A-A

21

TLORIS OSTREŠJA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

103

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B S

B

550

C

528

453

D

15

A

A-A

S

465

1

1

960

882

opečni strešniki naklon %14

1-1

1-1

419

opečni strešniki naklon %14

16

46

2

92 116

2

25

PVC kritina ravna streha, naklon %1

657 696

25

228 277 1572

25

560 560

39 39

A-A

39

TLORIS STREHE M 1:100

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

1 opečnati strešniki, naklon 14° 2 PVC ravna kritina, naklon 1°

125,1 m2 2,6 m2

skupaj neto površina:

127,7 m2

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

104

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B

PREREZ 1-1 M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PREREZ A-A M 1:100 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

105

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B

zaščitna pločevina

žleb zaščitna pločevina EPS profil s steklenimi vlakni

ST1

ST2

lesena dekoracija

S3

T1 - tla proti terenu keramične ploščice z lepilom estrih 5cm toplotna izolacija 5cm hidroizolacija podložni beton 7cm nasip T2 - medetažna lesena tla lesene deske lesena podkonstrukcija 2/3 cm z zvočno izolacijo dva sloja OSB plošč leseni tramovi 18/20cm s toplotno izolacijo dva sloja OSB plošč S1 - stena proti terenu vodoneprepustna obloga toplotna izolacija 5 cm hidroizolacija opečni termo zidak 30/25 cm termo fuga notranji omet

lesena dekoracija

T2

S2 - zunanja opećmata stena zunanji omet toplotna izolacija 5 cm opečni termo zidak 30/25 cm termo fuga notranji omet S3 - zunanja opećnatastena zunanji omet toplotna izolacija 5 cm opečni termo zidak 11,5/25 cm termo fuga notranji omet

S2

T1 S1

ST1 - opečna streha, naklon 14° opečna kritina kontraletve 8/5 cm letve 4/2,5 cm paroprepustna in vodoodporna folija toplotna izolacija 10 cm parna ovira mavčna plošča 1,25 cm špirovec 8/16 cm lega 18/26 cm ST2 - ravna PVC streha, naklon 1° PVC zaščita hidroizolacija toplotna izolacija 10 cm parna zapora leseni tramovi 14/18 cm OSB plošča notranji omet

FASADNI PAS M 1:20 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

106

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B

JUGOZAHODNA FASADA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

JUGOVZHODNA FASADA M 1:100 PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

107

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.III REKONSTRUKCIJA VILE B

SEVEROVZHODNA FASADA M 1:100 Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

108

VI.IV VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

109

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.IV VIZUALIZACIJE

SITUACIJA Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

110

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.IV VIZUALIZACIJE

VILA A - GALERIJA klet

VILA A - HOTELSKA SOBA 1.3 pritličje

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

111

VI. GRAFIČNE PRILOGE VI.IV VIZUALIZACIJE

VILA B - ĆAJNICA pritličje

VILA B - KNJIŽNICA ZA OTROKE nadstropje

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

112

VII. ZAKLJUČEK

VII. ZAKLJUČEK Namen magistrskega dela je bil prepoznati vrednote kulturne dediščine in njenega položaja v prostoru ter predlagati eno izmed možnih zasnov za njeno ponovno oživitev.

V delu sem želela osmisliti razloge za spomeniško varovanje ikoničnega zgodovinskega okoliša Balat v Istanbulu in nakazati problematiko mestnega prostorskega razvoja in nevarnost gentrifikacije. Butični hotel, galerija, knjižnica za otroke in čajnica so štirje programi, namenjeni štirim različnim uporabnikom, ki jim obenem ponujajo zasebnost in možnost souporabe javnega prostora. S tem sem želela povečati priložnosti za spontane interakcije predvsem med obiskovalcem in lokalnim prebivalcem, ki bi omogočile v spoznavanje medsebojnih kulturnih razlik in podobnosti.

Okoliš Balat je slaven predvsem zaradi svoje raznolike družbene sestave, zato je po mojem mnenju ključnega pomena vsak projekt zasnovati z mislijo na lokalnega prebivalca in kaj mu lahko ta ponudi. Z gradnjo velikih sodobnih stanovanjskih in trgovskih kompleksov bi občina dosegla prav nasproten namen, zaradi denarne stiske bi se lokalni prebivalec najverjetneje moral iz okoliša izseliti in ta bi izgubil simpatičen ambient, ki ga lahko v njem najdemo danes.

Kot je že organizacija UNESCO prepoznala okoliš Balat za pomembno zgodovinsko območje, s svojim magistrskim delom sledim njihovim ugotovitvam in sklepom ter želim s projektno nalogo nadaljevati uspešno delo, ki ga je organizacija v tem prostoru začela leta 2004.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

113

VIII. BIBLIOGRAFIJA

VIII.I LITERATURA

VIII.IV SPLETNI VIRI

Uffelen, C. Re-use architecture. Salenstein: Braun, 2011. ISBN 978-3-037-68064-3.

https://gis.fatih.bel.tr/ (citirano 1.1.2016)

Lah, L.. Prenova stavbne dediščine na podeželju - Kras. Novo mesto: Dolenjska založba, 1994. ISBN 9616000-17-9.

http://www.sako.co.jp/ (citirano 1.1.2016)

Lynch, K.. Podoba mesta. Novo Mesto: GOGA, 2010. ISBN 978-961-277-000-6.

Urbanc, M. Upravljanje območij s kulturno dediščino. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. ISBN 978-961-254-7080.

Neufert, E. Projektiranje v stavbarstvu: osnove, standardi, predpisi za konstrukcije, gradnja, oblikovanje, potrebni prostor, namembnost prostorov, mere zgradb, prostorov in opreme - s človekom kot merilom in ciljem : priročnik za projektante, izvajalce in študente. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. ISBN 86365-0389-2.

http://www.streetdirectory.com/ (citirano 1.1.2016) http://www.fatih.bel.tr/ (citirano 1.1.2016) https://www.academia.edu/ (citirano 1.1.2016) http://www.fenerbalat.org/ (citirano 1.1.2016) http://whc.unesco.org/ (citirano 1.1.2016) http://www.dailysabah.com/ (citirano 1.1.2016)

VIII.II ČLANKI

http://www.riko-hise.si/ (citirano 1.1.2016)

Ergun, N. Gentrification in Istanbul. Cities, 2004, št. 5, 391-405

http://www.inpro-projektiranje.com/ (citirano 1.1.2016)

Gunay, Z. in Dokmeci. Culture-led Regeneration of Istanbul Waterfront: Golden Horn Cultural Valley Project.

Cities, 2012, št. 29, 213-222

https://www.uradni-list.si/ (citirano 1.1.2016)

Deneç, E. A. The Re-Production of the Historical Center of Istanbul in 2000s: A Critical Account on Two Projects in Fener-Balat. METU Journal of the Faculty of Architecture, dec. 2014, 163-188.

Gur, E. Regeneration of the Historical Urban Center and Changing Housing Market Dynamics: ‘Fener-Balat’.

International Journal of Architectural Research, mar. 2015, 232-246.

http://www.streetdirectory.com (citirano 1.1.2016)

VIII.V KONFERENCE

Lah, L. Od arhitekturnega konzervatorstva, obnove in prenove do integralnega varstva dediščine. Urbani izziv, 2001, let. 21, št. 1, 31-45.

Dinçer, I. The Dilemma of Cultural Heritage - Urban renewal: Istanbul, Süleymaniye and Fener-Balat (online). 14th International Planning History Society Conference, jul. 2010. (citirano 5. 1. 2016).

Dostopno na: https://www.academia.edu/3339372/The_Dilemma_of_Cultural_Heritage-Urban_Renewal_ Istanbul_S%C3%BCleymaniye_and_Fener-Balat

VIII.III DOKUMENTI

Tuncer, M. From Kreuzberg to Fener-Balat: 12 Principles of Conservative Urban Renewal (online). 42nd ISoCaRP Congress, 2006. (citirano 5. 1. 2016). Dostopno na: http://www.isocarp.net/Data/case_studies/820.pdf

Zakon o varstvu kulturne dediščine. Uradni list Republike Slovenije, 16 (2008), 15.II. Tehnična smernica: Požarna varnost v stavbah. Uradni list Republike Slovenije 35102 (2010) 15, 21.V. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.

Uradni list Republike Slovenije 21 (2014), 28.III.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

Kishali, E. in Grecchi, M. A Sustainable View to Fener-Balat District (online). Sustainable Building Conference, 2010. (citirano 5. 1. 2016). Dostopno na: http://www.sb10mad.com/ponencias/archivos/b/B011.pdf Inceoglu, A. in Yürekli, I. Urban Transformation in Istanbul: Potentials for a Better City. Enhr Conference, 2011. (citirano 5.1.2016). Dostopno na: http://www.enhr2011.com/sites/default/files/Paper-inceoglu,yurekli-WS09. pdf

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

114

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Tamara Šumi izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Prenova dveh stanovanjskih vil s parkovno ureditvijo v okrožju Balat v Istanbulu, ki sem ga izdelala pod mentorstvom prof. dr. Žive Deu in jo zagovarjala dne ____.

Univerza v Ljubljani . Fakulteta za arhitekturo . diplomantka Tamara Šumi . mentorica prof. dr. Živa Deu . leto vpisa 2007 . leto izdelave 2016

PRENOVA DVEH STANOVANJSKIH VIL S PARKOVNO UREDITVIJO V OKOLIŠU BALAT

115